Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 3. maj 2018 - BruseljKončna izdaja
Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom (pristop Hrvaške) ***
 Okvirni sporazum med EU in Korejo (pristop Hrvaške) ***
 Uvedba nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov ADB-CHMINACA *
 Uvedba nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov CUMYL-4CN-BINACA *
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: EGF/2017/010 BE/Caterpillar
 Letno poročilo za leto 2016 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije  boj proti goljufijam
 Nasprotovanje v skladu s členom 106: gensko spremenjena sladkorna pesa H7-1
 Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2016
 Predsedniške volitve v Venezueli
 Kohezijska politika in tematski cilj „Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“
 Zaščita otrok pri migracijah
 Globalna prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih
 Trenutne razmere v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obeti zanju
 Pluralnost in svoboda medijev v Evropski uniji

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom (pristop Hrvaške) ***
PDF 235kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije in držav članic, Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09021/2017 – C8-0243/2017 – 2017/0083(NLE))
P8_TA(2018)0191A8-0104/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09021/2017),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09079/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2) ter členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0243/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0104/2018),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Uzbekistan.


Okvirni sporazum med EU in Korejo (pristop Hrvaške) ***
PDF 237kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Okvirnemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani v imenu Evropske unije in njenih držav članic zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07817/2016 – C8-0218/2017 – 2015/0138(NLE))
P8_TA(2018)0192A8-0120/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07817/2016),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Okvirnemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07730/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 212 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0218/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0120/2018),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.


Uvedba nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov ADB-CHMINACA *
PDF 237kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov N-(1-amino-3,3-dimetil-1-oksobutan-2-il)-1-(cikloheksilmetil)-1H-indazol-3-karboksamid (ADB-CHMINACA) (05387/2018 – C8-0028/2018 – 2017/0340(NLE))
P8_TA(2018)0193A8-0133/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (05387/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0028/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), zlasti člena 8(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0133/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.


Uvedba nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov CUMYL-4CN-BINACA *
PDF 239kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov 1-(4-cianobutil)-N-(2-fenilpropan-2-il)-1H-indazol-3-karboksamid (CUMYL-4CN-BINACA) (05392/2018 – C8-0025/2018 – 2017/0344(NLE))
P8_TA(2018)0194A8-0134/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (05392/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0025/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1), zlasti člena 8(3),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0134/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: EGF/2017/010 BE/Caterpillar
PDF 344kWORD 54k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Belgije – EGF//2017/010 BE/Caterpillar) (COM(2018)0156 – C8-0125/2018 – 2018/2043(BUD))
P8_TA(2018)0195A8-0148/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0156 – C8-0125/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0148/2018),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način;

C.  ker je Belgija vložila vlogo EGF/2017/010 BE/Caterpillar za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 2 287 presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 28 NACE po reviziji 2 (proizvodnja strojev in naprav), v belgijski regiji Hainaut (BE32) na ravni NUTS 2;

D.  ker vloga temelji na merilu za pomoč iz točke (a) člena 4(1) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je Belgija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 4 621 616 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 7 702 694 EUR;

2.  ugotavlja, da so belgijski organi vlogo predložili 18. decembra 2017, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Belgija, oceno te vloge dokončala 23. marca 2018 in jo še istega dne posredovala Parlamentu;

3.  želi spomniti, da je to že druga vloga Belgije za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja v podjetju Caterpillar, saj je bila julija 2014 vložena vloga EGF/2014/011 BE/Caterpillar, ki je bila rešena pozitivno(4); ugotavlja, da delavci, ki so prejeli podporo prej, in tokratni delavci niso isti;

4.  je seznanjen s trditvijo Belgije, da je odpuščanje povezano z velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije ter s svetovno konkurenco v sektorjih gradbeništva in rudarskih strojev, zaradi česar se je zmanjšal tržni delež podjetja Caterpillar Group; ugotavlja, da je odpuščanje predvideno v načrtu za prestrukturiranje in zmanjšanje stroškov v vseh svetovnih podružnicah, ki ga je Caterpillar predstavil septembra 2015;

5.  je zaskrbljen, ker so podjetja, ki poslujejo v tretjih državah, zaradi manj strogih okoljskih predpisov in nižjih stroškov dela na uro lahko bolj konkurenčna kot tista, ki poslujejo v Uniji;

6.  se zaveda, da je proizvodnja v rudarskem sektorju v Evropi upadla, izvoz iz držav članic EU-28 v tem sektorju se je od leta 2014 korenito zmanjšal, cene evropskega jekla so narasle, posledično pa tudi proizvodni stroški za evropske stroje in naprave, zlasti v primerjavi s Kitajsko; vseeno obžaluje, da se je podjetje Caterpillar Group odločilo, da bo proizvodnjo iz obrata v Gosseliesu preselilo v druge proizvodne obrate v Franciji (Grenoble) in zunaj Evrope, med drugim na Kitajskem in v Južni Koreji; je seznanjen, da je bil obrat v Gosseliesu nepričakovano zaprt, čeprav je posloval z dobičkom, zlasti po naložbah v preteklih letih, in da je zato 2 300 delavcev postalo presežnih, kar je na tisoče družin pahnilo v socialno in človeško stisko;

7.  obžaluje, da so bili delavci v Gosseliesu o zaprtju obrata obveščeni samo z uradnim sporočilom; obžaluje, da ta nenadna odločitev ni bila sprejeta v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi; obžaluje popolno neobveščenost in nespoštovanje delavcev in predstavnikov sindikatov, ki pred zaprtjem obrata niso prejeli nobenih informacij; zato vztraja, da je treba izboljšati obveščanje delavcev v Uniji in posvetovanje z njimi;

8.  vztraja, da je treba ublažiti družbene in gospodarske posledice za regijo Charleroi in si vztrajno prizadevati za njeno gospodarsko oživitev, zlasti s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

9.  opominja, da bo imelo odpuščanje presežnih delavcev podjetja Caterpillar zelo hude posledice za lokalno gospodarstvo; poudarja, da bo odločitev o zaprtju prizadela tudi številne delavce pri dobaviteljih in podjetjih v poproizvodni fazi;

10.  ugotavlja, da se vloga nanaša na 2 287 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Caterpillar, in na njegovih pet dobaviteljev, večina pa jih je starih med 30 in 54 let; opozarja tudi, da je več kot 11 % odpuščenih delavcev starih med 55 in 64 let in ima veščine, specifične za proizvodni sektor; poudarja, da so iskalci zaposlitve v Charleroiju večinoma nizko usposobljeni (50,6 % jih nima višje srednje izobrazbe) in 40 % jih je dolgotrajno brezposelnih (več kot 24 mesecev); obžaluje, da naj bi se po odpustitvi teh presežnih delavcev stopnja brezposelnosti v regiji Hainaut po podatkih javnega zavoda za zaposlovanje Valonije (FOREM) zvišala za 6,1 %; glede na povedano priznava, da so aktivni ukrepi na trgu dela, ki se sofinancirajo iz ESPG, pomembni za izboljšanje možnosti za ponovno vključevanje teh skupin na trg dela;

11.  pozdravlja dejstvo, da bodo prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESPG, na voljo tudi do 300 mladim do 30. leta, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

12.  ugotavlja, da Belgija načrtuje pet vrst ukrepov za odpuščene delavce in mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zajete v tej vlogi: (i) individualna pomoč pri iskanju zaposlitve, vodenje primerov in storitve splošnega obveščanja, (ii) usposabljanje in prekvalifikacija, (iii) spodbujanje podjetništva, (iv) prispevek za ustanovitev podjetja, (v) nadomestila; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo finančna pomoč učinkovita in osredotočena;

13.  pozdravlja odločitev, da bodo na voljo tečaji, namenjeni uresničitvi prednostnih nalog razvoja Charleroija iz načrta CATCH(5);

14.  je zadovoljen, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenih 13,68 % celotnega svežnja prilagojenih ukrepov, kar je občutno nižje od praga 35 %, določenega v uredbi o ESPG, in da se ti ukrepi pogojujejo z dejavnim sodelovanjem ciljnih prejemnikov pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

15.  pozdravlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju z delovno skupino, v kateri so bili predstavniki javnega zavoda za zaposlovanje Valonije (FOREM), investicijskega sklada SOGEPA, sindikatov in drugih socialnih partnerjev; poziva belgijske in valonske organe, naj dejavno sodelujejo v tem procesu;

16.  spominja na svojo resolucijo z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom, ki je bila sprejeta z veliko večino in v kateri je Evropo pozval, naj sprejme pravo industrijsko politiko na osnovi raziskav, razvoja in inovacij, hkrati pa poudaril, da je treba industrijo Unije zaščititi pred nepoštenimi poslovnimi praksami v tretjih državah;

17.  ugotavlja, da so belgijske oblasti zagotovile, da se za predlagane ukrepe ne bo črpala finančna podpora iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije, da se bo preprečilo dvojno financiranje in da bodo ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov;

18.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

19.  poudarja, da je do 15. marca 2018 samo 591 odpuščenih delavcev našlo novo službo; zato vztraja, da se po izteku ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, opravi analiza in da se oceni, ali bi bilo treba uporabiti dodatno pomoč za ponovno vključevanje; obžaluje, da je bil prejšnji sklep o uporabi sredstev ESPG za to podjetje (EGF/2014/011) koristen za razmeroma majhen delež upravičencev, ki jim je uspelo znova zaposliti; upa, da bo ta predlog upošteval te izkušnje;

20.  opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnji razvoj na trgu dela in potrebne spretnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

21.  poziva Komisijo, naj nacionalnim organom naroči, naj v prihodnjih predlogih posredujejo več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih je torej verjetno, da se bodo ustvarila delovna mesta, ter naj zberejo utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, tudi o kakovosti delovnih mest in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo iz ESPG;

22.  ponavlja poziv Komisiji, naj javnosti omogoči dostop do vseh dokumentov, povezanih z vlogami za sredstva ESPG;

23.  odobri sklep, priložen k tej resoluciji;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Belgije – EGF/2017/010 BE/Caterpillar

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/847.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sklep (EU) 2015/471 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/011 BE/Caterpillar iz Belgije) (UL L 76, 20.3.2015, str. 58).
(5) Plan CATCH, Accélérer la Croissance de l'Emploi dans la Région de Charleroi, september 2017, http://www.catch-charleroi.be/.


Letno poročilo za leto 2016 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije  boj proti goljufijam
PDF 466kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu za leto 2016 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam (2017/2216(INI))
P8_TA(2018)0196A8-0135/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. julija 2017 z naslovom Zaščita finančnih interesov Evropske unije – Boj proti goljufijam – Letno poročilo za leto 2016 (COM(2017)0383) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2017)0266, SWD(2017)0267, SWD(2017)0268, SWD(2017)0269 in SWD(2017)0270),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2016 in letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2016, skupaj z odgovori institucij(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2) ter vmesnega pregleda Komisije z dne 2. oktobra 2017 navedene uredbe (COM(2017)0589 in SWD(2017)0332),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(3) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v letu 2015, ki ga je naročila Evropska komisija, in sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14 – Taricco in drugi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0135/2018),

A.  ker so države članice in Komisija skupaj pristojne za izvrševanje 74 % proračuna Unije za leto 2016; ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carinskih dajatev;

B.  ker bi morala biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU za zagotovitev, da se denar davkoplačevalcev uporablja smiselno, preudarno in učinkovito, zato da bi se s tem povečalo njihovo zaupanje;

C.  ker doseganje dobrih rezultatov s procesi poenostavitve zahteva redno ocenjevanje vložkov, izložkov, rezultatov in učinkov z revizijami smotrnosti poslovanja;

D.  ker je treba raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic ustrezno obravnavati, da bi odpravili nepravilnosti in se borili proti goljufijam; ker mora Komisija zato okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovila, da se boj proti goljufijam izvaja učinkovito in da prinaša bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

E.  ker člen 325(2) PDEU določa, da države članice sprejmejo enake ukrepe za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale finančnim interesom Unije, kot jih uporabljajo za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale njihovim lastnim finančnim interesom;

F.  ker je nihanje števila nepravilnosti lahko povezano z napredovanjem ciklov načrtovanja večletnih programov (z višjimi stopnjami odkrivanja ob koncih ciklov zaradi zaključevanja programov) in zapoznelim poročanjem določenih držav članic, ki običajno poročajo o večini nepravilnosti, odkritih v predhodnih večletnih programih, naenkrat;

G.  ker je za države članice DDV pomemben in vedno večji vir prihodkov, iz katerega je leta 2015 priteklo 1035,3 milijarde EUR in ki prispeva k lastnim sredstvom EU 18,3 milijarde EUR ali 13,9 % skupnih prihodkov EU v letu 2015;

H.  ker so sedanji sistemi DDV, zlasti v obliki, ki se uporablja za čezmejne posle, izpostavljen goljufijam in strategijam za izogibanje davkom, pri čemer so v letu 2015 goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (MTIC), splošno znane kot davčni vrtiljak, povzročile izgubo prihodkov iz DDV v višini približno 50 milijard EU;

I.  ker korupcija, zlasti v obliki organiziranega kriminala, zadeva vse države članice, in ne bremeni le gospodarstva EU, ampak tudi ogroža demokracijo in pravno državo po vsej Evropi; vendar natančni podatki niso znani, saj se je Komisija odločila, da jih ne bo objavila v poročilu o protikorupcijski politiki EU;

J.  ker je goljufija primer namernega nezakonitega ravnanja in je kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil;

K.  ker je vrzel pri pobiranju DDV leta 2015 znašala približno 151,5 milijarde EUR in se po državah giblje med manj kot 3,5 % in več kot 37,2 %;

L.  ker bo urad OLAF do ustanovitve Evropskega javnega tožilstva in reforme Eurojusta edini evropski organ, ki je specializiran za varstvo finančnih interesov Unije; ker je urad OLAF v številnih državah članicah tudi po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva še naprej edini organ za zaščito finančnih interesov EU;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je skupno število goljufij in drugih nepravilnosti, sporočenih leta 2016 (19 080 primerov), zmanjšalo za 15 % glede na leto 2015 (22 349 primerov), njihova vrednost pa se je znižala za 8 % (s 3,21 milijarde EUR leta 2015 na 2,97 milijarde EUR leta 2016);

2.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, nekoliko zmanjšalo (za 3,5 %), tako da se nadaljuje trend upadanja, ki se je začel leta 2014; upa, da upadanje zadevnih zneskov, ki so se s 637,6 milijona EUR leta 2015 zmanjšali na 391 milijonov EUR leta 2016, odraža dejansko upadanje goljufij in ne pomanjkljivosti pri njihovem odkrivanju;

3.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

4.  meni, da sodelovanje med Komisijo in državami članicami na področju odkrivanja goljufij ni dovolj učinkovito; zato si želi, da bi se uvedla vrsta ukrepov za tesnejše, učinkovitejše in uspešnejše sodelovanje;

5.  obžaluje, da niso vse države članice sprejele nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj dejavno pomaga državam članicam pri oblikovanju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam, še posebej ker upravljajo približno 74 % proračuna EU;

6.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost zagotovljenih podatkov;

7.  je zaskrbljen zaradi razlik, ki še vedno obstajajo med državami članicami v glede števila prijav, kar lahko povzroči napačno dojemanje učinkovitosti nadzora; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva pomagati državam članicam pri postroženju in povečanju kakovosti nadzora ter naj širi najboljše prakse v boju proti goljufijam;

Direktiva o zaščiti finančnih interesov in uredba o evropskem javnem tožilstvu(8)

8.  pozdravlja dogovor o direktivi o zaščiti finančnih interesov, ki določa minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij na področju goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, kar med drugim zajema čezmejne goljufije na področju DDV, ki povzročijo škodo, vredno vsaj 10 milijonov EUR; hkrati pa opozarja, da bo Komisija to omejitev ocenila do 6. julija 2022; pozdravlja dejstvo, da področje uporabe direktive o zaščiti finančnih interesov vključuje goljufije na področju DDV, kar je zlasti pomembno za ostrejši boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV; meni, da je direktiva prvi korak k usklajenemu evropskemu kazenskemu pravu; ugotavlja, da direktiva vsebuje opredelitev korupcije in določa vrste goljufivega ravnanja, ki jih je treba inkriminirati;

9.  pozdravlja odločitev 20 držav članic o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva v okviru okrepljenega sodelovanja; poziva k učinkovitemu sodelovanju med uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom na podlagi dopolnjevanja, učinkovite izmenjave informacij in podpore urada OLAF dejavnostim Evropskega javnega tožilstva, preprečevanja dvojnih struktur, nasprotujočih pristojnosti in pravnih vrzeli zaradi pomanjkanja pristojnosti; obžaluje pa, da vse države članice EU niso želele sodelovati pri tej pobudi, in poudarja, da je treba v vseh državah članicah ohraniti enako stopnjo učinkovitosti pri odkrivanju goljufij; poziva Komisijo, naj spodbudi doslej omahljive države članice, da se pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu;

10.  poziva sodelujoče države članice in Komisijo, naj začnejo pripravljalno delo za čimprejšnjo ustanovitev Evropskega javnega tožilstva ter naj Parlament tesno vključijo v postopke, zlasti v imenovanje glavnega tožilca; poziva Komisijo, naj v skladu s členom 20 uredbe o Evropskem javnem tožilstvu čim prej imenuje začasnega upravnega direktorja Evropskega javnega tožilstva; vztraja, da bi bilo treba Evropskemu javnemu tožilstvu še pred njegovo uradno ustanovitvijo zagotoviti zadostno osebje in sredstva; ponovno poudarja, da mora biti Evropsko javno tožilstvo neodvisno;

11.  poziva, naj države članice, Evropsko javno tožilstvo, urad OLAF in Eurojust učinkovito sodelujejo; opozarja na tekoča pogajanja o uredbi o Eurojustu; poudarja, da je treba jasno opredeliti pristojnosti Eurojusta, urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva; poudarja tudi, da morajo, če naj bo boj proti goljufijam resnično učinkovit na evropski ravni, novo Evropsko javno tožilstvo, Eurojust in urad OLAF brezhibno sodelovati tako v političnem kot v operativnem smislu, da bi preprečili kakršno koli prekrivanje nalog; v zvezi s tem poudarja, da bi morali biti delovni dogovori med tremi organi v skladu s členi 99 do 101 uredbe EJT čim prej pripravljeni in sprejeti; vztraja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo imeti pooblastila za reševanje sporov o pristojnosti v primerih, ki zadevajo izvajanje njegovih nalog;

Prihodki – lastna sredstva

12.  je zaskrbljen zaradi izgub kot posledice vrzeli pri pobiranju DDV in goljufij na področju DDV v EU, ki so leta 2015 znašale 159,5 milijarde EUR;

13.  pozdravlja sprejetje kratkoročnih ukrepov za boj proti izgubam pri pobiranju DDV, omenjenih v akcijskem načrtu Komisije z dne 7. aprila 2016 z naslovom Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU; poudarja, da so za reševanje vprašanj o čezmejnih goljufijah na področju DDV potrebni ostri, usklajeni in hitri ukrepi; poziva Komisijo, naj pospeši postopke za predstavitev njenih predlogov o dokončnem sistemu DDV, ki ga je predvidela v akcijskem načrtu, da bi se izognili izgubi davčnih prihodkov v EU in državah članicah;

14.  obžaluje, da se je kljub zmanjšanju skupnega števila goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (TLS) s 5514 primerov leta 2015 na 4647 primerov leta 2016 njihov skupni znesek zvišal s 445 milijonov EUR na 537 milijonov EUR in je za 13 % višji od povprečja iz obdobja 2012–2016;

15.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je tihotapljenje tobačnih izdelkov v EU v zadnjih letih okrepilo in po ocenah predstavlja letno izgubo 10 milijard EUR javnih prihodkov proračuna EU in držav članic ter je obenem eden večjih virov organiziranega kriminala, vključno s terorizmom; meni, da morajo države članice okrepiti svoje prizadevanje za boj proti tem protizakonitim dejavnostim, tudi s pomočjo okrepitve postopkov sodelovanja in izmenjave informacij na ravni držav članic;

16.  je seznanjen z rezultati 12 skupnih carinskih operacij, ki so jih urad OLAF in države članice izvedli v sodelovanju z različnimi službami tretjih držav in STO, v okviru katerih je bilo med drugim zaseženih 11 milijonov cigaret, 287.000 cigar, 250 ton drugih tobačnih proizvodov, 8 ton konoplje in 400 kg kokaina;

17.  ugotavlja, da so bili carinske kontrole v času carinjenja blaga in inšpekcijski pregledi služb za boj proti goljufijam najbolj učinkovite metode odkrivanja primerov goljufij na področju prihodkov proračuna EU;

18.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in z njimi povezanim pobiranjem carin, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic odgovorni za izvajanje kontrol z namenom ugotavljanja, ali uvozniki spoštujejo predpise o tarifah in uvozu;

19.  obžaluje razlike pri carinskem nadzoru v EU in goljufije v visokem znesku, ki škodijo sistemu zbiranja lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj okrepi skupno politiko carinskega nadzora in načrtuje njeno dejansko harmonizacijo, da bi izboljšali zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev in zagotovili varnost EU ter zaščito njenih ekonomskih interesov, in naj si zlasti prizadeva za boj proti trgovini z nezakonitimi in ponarejenimi izdelki;

20.  obžaluje, da je bil med letoma 2013 in 2016 kitajski uvoz oblačil in obutve ob vstopu v številne evropske države, zlasti Združeno kraljestvo, prenizko ovrednoten;

21.  opozarja, da je urad OLAF Komisiji priporočil, naj od vlade Združenega kraljestva zahteva vrnitev izgube prihodka v znesku 1,987 milijarde EUR, ki bi ga moral praviloma prejeti proračun Unije;

22.  obžaluje, da Komisija ne zmore izračunati skupnega zneska izterjav, izterjanih na podlagi priporočil za izterjavo Evropskega urada za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj letno poroča o znesku izterjanih lastnih sredstev EU, kot je priporočil urad OLAF, da bi uvedla sistem, ki bo omogočal izračun skupnih zneskov, da bi sporočili zneske, ki jih je treba še izterjati, in v poročilih urada OLAF objavi podrobnosti o sodelovanju s priporočilom in zneske, ki so bili dejansko izterjani;

23.  meni, da bi Komisija morala vsako leto dati na razpolago podatke o razliki med predvidenimi in dejanskimi prihodki iz naslova DDV in carin;

Odhodki

24.  obžaluje, da so se nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije in ki spadajo med neposredne izdatke, v primerjavi s prejšnjim letom povečale za 16 %, medtem ko so se v vseh drugih sektorjih proračuna zmanjšale;

25.  obžaluje, da se že četrto leto zapored povečujeta tako število nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije pri neposrednem upravljanju (16 primerov leta 2015 in 49 primerov leta 2016), kot tudi njihova vrednost (0,78 milijona EUR leta 2015 in 6,25 milijona EUR leta 2016); poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predloži konkreten načrt za zmanjšanje goljufij na tem področju;

26.  je seznanjen, da se je število goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) sicer zmanjšalo s 3250 leta 2015 na 2676 leta 2016, vendar je še vedno dvakrat višje kot leta 2012, a želi poudariti, da so zneski iz leta 2016 samo 8 % višji kot leta 2012; ugotavlja tudi, da se je med letoma 2015 in 2016 skupno število goljufij in nepravilnosti, ki ne pomenijo goljufije, za EKSRP zmanjšalo za 16 %, število goljufij pa povečalo za 17 %, a pozdravlja dejstvo, da so se finančni zneski, vključeni v goljufije, zmanjšali za več kot 50 %; ugotavlja tudi, da so v zadnjih petih letih goljufije v EKSRP predstavljajo približno 0,5 % plačil;

27.  ugotavlja, da je bilo leta 2016 na področju kohezijske politike in ribištva 8497 primerov goljufij in drugih nepravilnosti, kar je 22 % manj kot leta 2015, vendar 25 % več od povprečja za zadnjih pet let; ugotavlja tudi, da je bilo finančnih zneskov, na katere so vplivale nepravilnosti, 5 % manj kot leta 2015; ugotavlja dejstvo, da so v programskem obdobju 2007–2013 goljufije vplivale na 0,42 % sredstev za prevzem obveznosti, nepravilnosti, ki niso goljufije, pa na 2,08 %;

28.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so finančni zneski, povezani z nepravilnostmi, sporočenimi kot goljufije, na področju kohezijske politike in ribištva, upadli za skoraj 50 %, kar pomeni, da so se zmanjšali s 469 milijonov EUR leta 2015 na 235 milijonov EUR leta 2016;

29.  s presenečenjem ugotavlja, da se finančni zneski, povezani z nepravilnostmi v okviru Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013, še naprej povečujejo (z 277 milijonov EUR leta 2015 na 480 milijonov EUR leta 2016), kar je v nasprotju s trendi v drugih skladih (ESRR, ESS in ESR), v okviru katerih so ti zneski stabilni oziroma se zmanjšujejo;

30.  je presenečen, da pri skoraj tretjini nepravilnosti na področju kohezijske politike, ki so bile leta 2016 sporočene kot goljufije, niso bile navedene informacije o zadevnem prednostnem področju, saj to izkrivlja primerjavo s prejšnjimi leti; poziva Komisijo in države članice, naj to pomanjkljivost odpravijo;

31.  je zaskrbljen zaradi nadzora finančnih instrumentov, ki jih upravljajo posredniki, in šibkosti, ki so se pokazale pri pregledih sedežev upravičencev; ponovno poudarja, da je treba izplačilo neposrednih in posrednih posojil pogojevati z objavo fiskalnih in računovodskih podatkov v vsaki državi članici in posredovanjem podatkov o dejanskem premoženju upravičencev in finančnih posrednikov, vključenih v financiranje;

32.  pričakuje, da se bo s poenostavitvijo upravnih pravil, predvideno v skupnih določbah za obdobje 2014–2020, zmanjšalo število nepravilnosti, ki niso goljufije, olajšalo odkrivanje goljufij in izboljšal dostop upravičencev do sredstev EU;

33.  se zaveda, da se trend zmanjševanja števila nepravilnosti v zvezi s predpristopno pomočjo nadaljuje, kar je posledica postopnega odpravljanja predpristopnih programov; vendar ugotavlja, da največ nepravilnosti zadeva Turčijo (goljufij in drugih nepravilnosti), in sicer več kot 50 % sporočenih primerov;

34.  z zanimanjem pričakuje rezultate, pridobljene na podlagi sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), ki ga Komisija uporablja od 1. januarja 2016;

35.  meni, da bi bilo primerno tesnejše sodelovanje med državami članicami pri izmenjavi informacij; ponovno opozarja, da številne države članice nimajo specifične zakonodaje zoper organizirani kriminal, ki je vse bolj vključen v čezmejne dejavnosti na področjih, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot sta tihotapstvo in ponarejanje denarja; meni, da je nujno, da države članice uporabijo učinkovita sredstva za boj proti porastu mednarodnega vidika goljufij, in poziva Komisijo, naj predpiše skupne standarde, ki bodo v pomoč boju proti tovrstnim goljufijam;

Javna naročila

36.  opozarja, da so bila v zadnjem programskem obdobju javna naročila eden od najpomembnejših virov napak in ugotavlja, da je stopnja nepravilnosti zaradi nespoštovanja pravil javnega naročanja še vedno visoka; ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi podatkovno zbirko nepravilnostih, ki bo podlaga za smiselno in celovito analizo pogostosti, resnosti in vzrokov napak pri javnih naročilih; poziva ustrezne organe držav članic, naj vzpostavijo in analizirajo lastne podatkovne zbirke nepravilnosti, tudi tistih, ki se pojavljajo pri javnem naročanju, in sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovili takšne podatke v takšni obliki in takrat, ko bodo omogočili delo Komisije; poziva Komisijo, naj spremlja in čim prej oceni prenos direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU o javnem naročanju v nacionalno pravo;

37.  znova poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo določbe, ki urejajo predhodne pogojenosti v kohezijski politiki, zlasti na področju javnih naročil; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja na področjih, izpostavljenih v letnem poročilu Komisije, zlasti v zvezi z javnimi naročili, finančnim kriminalom, konfliktom interesov, korupcijo, žvižgaštvom in opredelitvijo goljufij;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljši nadzor

38.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo bolj odločne ukrepe proti goljufijam; meni, da je treba nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, odpraviti z upravnimi ukrepi, zlasti s preglednejšimi in enostavnejšimi zahtevami;

39.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe evropskih sredstev, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

40.  podpira program Herkul III, ki je dober primer načela najboljše porabe vsakega evra; poudarja pomen tega programa in njegovega prispevka h krepitvi zmogljivosti carinskih organov za boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu ter preprečevanje, da bi ponarejeno in pretihotapljeno blago doseglo države članice;

41.  pozdravlja neodvisno vmesno oceno programa Herkul III, ki je bila Evropskemu parlamentu in Svetu predložena 11. januarja 2018;

42.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila goljufij na področju DDV, zlasti v obliki t. i. davčnega vrtiljaka; je seznanjen s predlogom Komisije za direktivo Sveta, v skladu s katero bi države članice pod določenimi strogimi pogoji lahko uporabile splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti; je seznanjen s predlogom Komisije za pripravo svežnja za poenostavitev sistema DDV in za zmanjšanje stroškov zagotavljanja skladnosti za mala in srednja podjetja, da bi se ustvarilo okolje, ki bi spodbujalo rast malih in srednjih podjetij in bi bilo naklonjeno čezmejni trgovini; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito, dolgoročno in vseevropsko rešitev za problem goljufij na področju DDV; poziva vse države članice, naj sodelujejo na vseh področjih dejavnosti v okviru Eurofisca, da bi v podporo boju proti tovrstnim goljufijam, ki škodijo proračunu EU in nacionalnim proračunom, spodbudili izmenjavo informacij in uskladili politike;

43.  poziva Komisijo, naj vsako leto objavi javno poročilo o uporabi sredstev EU ter denarnih nakazilih Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj v off-shore strukture, ki bo vključevalo število in vrsto blokiranih projektov, pojasnila o razlogih za njihovo blokiranje in nadaljnje ukrepe, sprejete za preprečitev, da bi sredstva EU neposredno ali posredno prispevala k oškodovanju finančnih interesov Unije.

44.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj predvidi popoln dostop evropskih državljanov do informacij o sofinanciranih projektih;

Preprečevanje

45.  meni, da so dejavnosti preprečevanja zelo pomembne za zmanjšanje stopnje goljufij pri porabi sredstev EU;

46.  pozdravlja dejavnosti preprečevanja, ki jih izvajata Komisija in urad OLAF, in poziva k okrepitvi izvajanja sistemov za zgodnje odkrivanje in izključitev ter informacijskega sistema za boj proti goljufijam in k dokončanju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

47.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s poenostavitvijo finančne uredbe in vseh drugih upravnih predpisov; poziva Komisijo, naj zelo skrbno oceni jasnost in dodano vrednost usmeritev financiranja operativnih programov držav članic;

48.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, vrednotenje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

49.  meni, da je preglednost pomembno orodje za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, ki ga bodo države članice uporabljale za objavo vseh stopenj izvajanja projektov, financiranih z evropskimi sredstvi, vključno s plačili;

Žvižgači

50.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo žvižgači pri preprečevanju in odkrivanju goljufij ter poročanju o njih, in da jih je treba zaščititi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo minimalno raven zaščite evropskih žvižgačev;

51.  opozarja na svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 in 24. oktobra 2017(9) o zaščiti žvižgačev ter poziva države članice in Komisijo, naj začnejo čim prej izvajati priporočila iz obeh dokumentov;

52.  ponovno poziva Komisijo, naj čim prej pripravi horizontalni zakonodajni predlog o zaščiti žvižgačev, da bi zlasti učinkovito preprečevala goljufije, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije, in se borila proti njim;

53.  je seznanjen z odprtim javnim posvetovanjem, ki ga je Komisija izvedla med marcem in majem 2017, da bi zbrala stališča o vprašanju zaščite žvižgačev na nacionalni ravni in na ravni EU; pričakuje načrtovano pobudo Komisije za izboljšanje zaščite žvižgačev v EU, ki naj bi jo predložila v prihodnjih mesecih; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2017 o vlogi žvižgačev pri varovanju finančnih interesov EU;

54.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito zaupnosti virov informacij, da se preprečijo kakršni koli diskriminatorni ukrepi ali grožnje;

Boj proti korupciji

55.  obžaluje, da po mnenju Komisije objavljanje poročila o boju proti korupciji ni več potrebno, kar onemogoča oceno obsega korupcije; opozarja na svoje priporočilo Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi pranja denarja, izogibanja davkom in davčne utaje(10), v katerem navaja, da bo Komisija s spremljanjem boja proti korupciji nadaljevala v okviru evropskega semestra; meni, da bi lahko druge gospodarske in finančne teme v tem procesu zasenčile boj proti korupciji; poziva Komisijo, naj bo za zgled in začne poročilo ponovno objavljati ter se zaveže k veliko bolj verodostojni in celoviti strategiji za boj proti korupciji; poudarja, da je boj proti korupciji vprašanje policijskega in pravosodnega sodelovanja, kar je področje, na katerem ima Parlament vlogo sozakonodajalca in polna nadzorna pooblastila.

56.  poudarja, da je korupcija velikanski izziv za EU in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij in zaupanje v te institucije v Uniji; opozarja na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji za uvedbo mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(11), v katerih zlasti poziva k uvedbi letnega poročila o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, s priporočili za posamezne države in posebnim poudarkom na korupciji;

57.  obžaluje, da nova direktiva o javnem naročanju doslej ni znatno prispevala k izboljšanju občutene ravni korupcije v EU in poziva Komisijo, naj predpiše učinkovite instrumente za izboljšanje preglednosti postopkov javnega naročanja in oddaje naročil podizvajalcem;

58.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo EU o pranju denarja in vzpostavijo javni register lastništva podjetij, ki naj vključuje tudi sklade;

59.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril na podlagi zahtev iz stockholmskega programa za merjenje stopnje korupcije v državah članicah in ovrednotenje njihovih politik boja proti korupciji; poziva Komisijo, naj oblikuje indeks korupcije, da bi po njem razvrstila države članice; meni, da bi lahko bil indeks korupcije dobra podlaga, na kateri bi Komisija vzpostavila svoj mehanizem nadzora za posamezne države pri nadzoru porabe sredstev EU;

60.  poudarja, da bi moralo preprečevanje vključevati stalno usposabljanje in podporo za osebje, ki je odgovorno za upravljanje in nadzor sredstev v pristojnih organih, pa tudi izmenjavo informacij in dobre prakse med državami članicami; opozarja na odločilno vlogo, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti ter deležniki pri preprečevanju goljufij;

61.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (splošneje imenovane davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisc, da bi spodbudili in pospešili izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje, okrepili zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

Raziskovalno novinarstvo

62.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga je treba tako v državah članicah kot v Uniji spodbujati in podpirati s pravnimi sredstvi;

Tobak

63.  opozarja na odločitev Komisije, da ne bo obnovila sporazuma z družbo PMI, ki je prenehal veljati 9. julija 2016(12); opozarja, da je 9. marca 2016 pozval Komisijo, naj ne obnovi, podaljša ali se ponovno pogaja o tem sporazumu po prenehanju njegove veljavnosti; meni, da bi bilo treba z dnem 20. majem 2019 prenehati uporabljati tri druge sporazume (z družbami BAT, JTI in ITL); poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 predstavi poročilo o izvedljivost prenehanja uporabe preostalih treh sporazumov;

64.  poziva Komisijo, naj na ravni EU sprejme vse potrebne ukrepe za prepoznavanje tobačnih izdelkov PMI in sledenje tem izdelkom ter sproži pravne postopke pri vseh nezakonitih zasegih izdelkov tega proizvajalca, dokler ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh določb direktive o tobačnih izdelkih, tako da ne bo regulativne vrzeli med prenehanjem veljavnosti sporazuma z družbo PMI in začetkom veljavnosti direktive o tobačnih izdelkih in protokola Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom;

65.  pozdravlja zavzemanje Komisije za hitro ratifikacijo protokola Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, saj je to prvi večstranski pravni instrument, ki celovito obravnava vprašanje tihotapljenja tobaka na svetovni ravni;

66.  opozarja, da je doslej 32 pogodbenic ratificiralo protokol Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, med njimi le osem držav članic in Unija kot celota; poziva 10 držav članic (Nemčijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Grčijo, Irsko, Nizozemsko, Združeno kraljestvo, Slovenijo in Švedsko) ter Norveško, ki so protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki podpisale, vendar ga še niso ratificirale, naj to storijo;

67.  pričakuje, da bo kmalu prejel končno poročilo Komisije o napredku, predvideno za leto 2018, v skladu z njenim sporočilom iz leta 2013 z naslovom Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugih oblik nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – Celovita strategija EU (COM(2013)0324);

68.  pozdravlja dejstvo, da je od kar je aprila 2016 začel delovati laboratorij EU za nadzor nad tobakom v skupnem raziskovalnem središču v Geelu (Belgija), lahko opredelil kemični profil in posebne značilnosti zaseženega tobaka, kar je omogočilo preverjanje njegove avtentičnosti;

Preiskave in vloga urada OLAF

69.  ugotavlja, da so se pravna priporočila urada OLAF v državah članicah doslej izvajala le v omejenem obsegu; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj zagotovi popolno izvajanje priporočil urada OLAF v državah članicah;

70.  obžaluje dejstvo, da je kljub številnim priporočilom in preiskavam urada OLAF stopnja pregona samo 30 % in da pravosodni organi nekaterih držav članic ne upoštevajo priporočil urada OLAF o neustrezni porabi sredstev EU kot prednostno nalogo in da celo urad OLAF ne upošteva ustrezno svojih priporočil; poziva Komisijo, naj pripravi pravila za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil urada OLAF;

71.  obžaluje, da nacionalni pravosodni organi opustijo približno 50 % zadev urada OLAF; poziva države članice, Komisijo in urad OLAF, naj določijo pogoje za dopustnost dokazov, ki jih zagotovi urad OLAF; poziva urad OLAF, naj izboljša kakovost svojih končnih poročil, da bi povečali njihovo uporabnost za nacionalne organe;

72.  poziva urad OLAF k bolj realističnemu pristopu k priporočilom za izterjavo in naj tudi poroča o zneskih, ki so bili dejansko izterjani;

73.  opozarja, da je z uredbo o uradu OLAF generalnemu direktorju dodeljena pomembna vloga v pritožbenih postopkih v zvezi s preiskavami; opozarja, da neposredna udeleženost generalnega direktorja v preiskavah urada OLAF ogroža njegovo vlogo in s tem uredbo;

74.  poziva Komisijo, naj pri reviziji Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ustvari ustrezno ravnotežje med pristojnostmi Evropskega javnega tožilstva in urada OLAF, okrepi postopkovna jamstva, pojasni in okrepi preiskovalna pooblastila urada OLAF, uvede določeno stopnjo preglednosti priporočil urada OLAF in poročil ter pojasni pravila o sodelovanju in dostopu do podatkov med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(3) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(6) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi, C-105/14, ECLI:EU:C:2015:555.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.
(8) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0491.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(12) Resolucija z dne 9. marca 2016 o tobačnem sporazumu (sporazum z družbo PMI) (UL C 50, 9.2.2018, str. 35).


Nasprotovanje v skladu s členom 106: gensko spremenjena sladkorna pesa H7-1
PDF 291kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D055630–01 – 2018/2651(RSP))
P8_TA(2018)0197B8-0220/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D055630-03),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 19. marca 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 26. oktobra 2017 in ki je bilo objavljeno 16. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker sta KWS SAAT AG in Monsanto Europe S.A. 12. novembra 2004 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnim organom Združenega kraljestva predložila zahtevek za dajanje v promet živil, živilskih sestavin in krme, proizvedenih iz sladkorne pese H7-1 („gensko spremenjena sladkorna pesa H7-1“);

B.  ker je bilo z Odločbo Komisije 2007/692/ES(5) odobreno dajanje v promet živil, živilskih sestavin in krme, ki so bili proizvedeni iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1; ker je pred odločbo Komisije Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 5. decembra 2006 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 14. decembra 2006(6) (mnenje EFSA 2006);

C.  ker sta 20. oktobra 2016 KWS SAAT SE in Monsanto Europe S.A./N.V. skupaj predložili zahtevek za obnovitev odobritve na podlagi Odločbe 2007/692/ES;

D.  ker je EFSA 26. oktobra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 16. novembra 2017(7) (mnenje EFSA 2017);

E.  ker zahteva za obnovitev zadeva živila in krmo, ki so proizvedeni iz sestavin, ki so proizvedene iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1, ali jih vsebujejo, namenjene uvozu in predelavi(8); ker primeri teh proizvodov vključujejo sladkor, sirup, posušeno kašo in melaso, ki se vsi pridobivajo iz korenine sladkorne pese; ker se posušena kaša in melasa med drugim uporabljata za živalsko krmo(9);

F.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri sprejemanju odločitev upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

G.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju tako za mnenje EFSA 2006(10) kot tudi za mnenje EFSA 2017(11) posredovale veliko kritičnih pripomb; ker države članice med drugim kritizirajo dejstvo, da niso bili opravljeni nobeni testi z deli korenin, ki so pogosto zmešani z melaso in se uporabljajo kot krma v obliki peletov, da tritedenske študije o uspešnosti krme pri ovcah ne moremo šteti za reprezentativno, saj ni jasno, ali so bili ocenjeni toksikološko ustrezni parametri, da niso bili predstavljeni znanstveni dokazi, ki bi potrjevali trditev, da bo izpostavljenosti ljudi tej beljakovini zanemarljiva, da niso bili opravljeni eksperimentalni poskusi v zvezi z alergenostjo samih gensko spremenjenih organizmov, da študije, opravljene z izolirano beljakovino ne dokazujejo prepričljivo neškodljivosti in da v analizi sestave ni podatkov o fosforju in magneziju, ki jih priporoča Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

H.  ker gensko spremenjena sladkorna pesa H7-1 izraža beljakovino CP4 EPSPS, ki povzroča odpornost na glifosat; ker je treba zato pričakovati, da bodo rastline gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 izpostavljene večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo rastlin in njihove agronomske značilnosti;

I.  ker kljub temu, da se glifosat navadno razprši po listih rastline, se lahko nabere tudi v koreninah zaradi translokacije v rastlini ali absorpcije prek prsti; ker se je izkazalo, da lahko pride do absorpcije glifosata prek korenin pri številnih vrstah poljščin, vključno s peso; ker je ta pot izpostavljenosti pomembna, saj so korenine glavni prestreznik glifosata v poljskih vodah(12);

J.  ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih metabolitov, pa tudi o njihovi porazdeljenosti znotraj rastline, ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker po mnenju odbora EFSA za GSO ravni ostankov glifosata ne sodijo v njegovo področje delovanja; ker EFSA ni ocenila ostankov glifosata na sladkorni pesi H7-1 in morebitno spremembo njene sestave in agronomskih značilnosti kot rezultat izpostavljenosti glifosatu;

K.  ker po mnenju odbora za pesticide pri EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(13); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov(14); ker je Unija dodatek, znan kot polietoksilirani lojev aminat, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena sladkorna pesa H7-1 (ZDA, Kanada in Japonska);

L.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi; ker je Parlament ustanovil posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali sta ti agenciji Unije spoštovali mednarodne znanstvene standarde in ali je industrija neustrezno vplivala na njune sklepe o rakotvornosti glifosata;

M.  ker Komisija od držav članic ne zahteva, da ocenijo ostanke glifosata na sladkorni pesi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660(15) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov; ker države članice tako tudi v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/555(16) ne bodo ocenjevale skladnosti ostankov glifosata na sladkorni pesi z mejnimi vrednostmi; ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata na uvoženi gensko spremenjeni sladkorni pesi H7-1 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

N.  ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, poleg tega je ugotovila, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce(17); ker je ta agencija glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva(18);

O.  ker bo ponovna odobritev za dajanje gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 na trg še naprej ustvarjala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne proti herbicidom, (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene) uporabljajo večji in večkratni odmerki pesticidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

P.  ker je Unija pogodbenica konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo in nadzorom ne povzročajo škode okolju drugih držav ali območjem zunaj meja državne jurisdikcije(19); ker je odločitev o podaljšanju odobritve gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 v pristojnosti Unije;

Q.  ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih proti številnim selektivnim herbicidom, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela proti glifosatu v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih proti glifosatu(20);

R.  ker je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali 19. marca 2018 iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glasoval za to, da ne poda mnenja;

S.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejemala sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(21);

T.  ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003(22) in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

U.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(23) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek za pridobitev dovoljenja ne spremeni in se ne odpravijo njegove pomanjkljivosti, saj se je izkazalo, da je sedanji postopek neustrezen;

5.  zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne proti glifosatu;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne proti herbicidom, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu za prehrano in krmo;

8.  ponavlja, da se zavzema za napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da se zagotovi, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo podal mnenja v zvezi z odobritvami GSO, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5065
(4)–––––––––––––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).
(5) Odločba Komisije 2007/692/ES z dne 24. oktobra 2007 o odobritvi dajanja v promet živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1829/2003 (UL L 283, 27.10.2007, str. 69).
(6) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/431
(7) http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5065
(8) Mnenje EFSA 2017, str. 3. http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5065
(9) Mnenje EFSA 2006, str. 1 in str. 7: http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/431
(10) Priloga G – Pripombe držav članic: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2004-164
(11) Priloga E – Pripombe držav članic: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2017-00026
(12) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/
(13) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat; Glasilo EFSA 2015,13(11):4302: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(14) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/660 z dne 6. aprila 2017 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2018, 2019 in 2020 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 94, 7.4.2017, str. 12).
(16) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).
(17) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4302
(18) https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/ecog.02719
(19) Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti, člen 3; https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03
(20) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/
(21) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(22) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(23) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2016
PDF 492kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016 (2017/2190(INI))
P8_TA(2018)0198A8-0139/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2016,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2016 in statističnega poročila EIB za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2016, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2016 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2016,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih boja proti goljufijam skupine EIB za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2016 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavnega nadzornika za skladnost EIB za leto 2016,

–  ob upoštevanju operativnih načrtov skupine EIB za obdobje 2015–2017 in 2016–2018,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Protokola št. 5 o statutu EIB in Protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o EIB – letno poročilo 2012(1), z dne 30. aprila 2015 o EIB – letno poročilo 2013(2), z dne 28. aprila 2016 o EIB – letno poročilo 2014(3) in z dne 27. aprila 2017 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015(4),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011(5) o zunanjem mandatu EIB 2007–2013 in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: Vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije in spremnih delovnih dokumentov služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju ocene operacij EIB o delovanju EFSI iz septembra 2016,

–  ob upoštevanju mnenja št. 2/2016 Evropskega računskega sodišča o predlogu uredbe za podaljšanje trajanja in širitev EFSI,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,

–  ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju Poročila Komisije z dne 16. junija 2017 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2016 (COM(2017)0326 in (SWD(2017)0235),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju dopisa Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropske investicijske banke z dne 22. julija 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0139/2018),

A.  ker je EIB, kot je določeno v členih 308 in 309 PDEU, banka EU ter največja večstranska banka in največja javna posojilodajalka na svetu, delujoča na mednarodnih kapitalskih trgih;

B.  ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

C.  ker so izzivi glede trajnosti vedno večji, zlasti v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je treba prenesti v niz konkretnih ciljev EIB;

D.  ker igra EIB ključno vlogo pri izvajanju vse večjega števila finančnih instrumentov, ki kot vzvod uporabljajo proračunska sredstva EU;

E.  ker so naložbe v inovacije ter znanja in spretnosti bistvene za razvoj gospodarstva znanj in doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

F.  ker je temeljna naloga EIB glede na člen 309 PDEU s financiranjem projektov za manj razvite regije in projektov, ki jih posamezne države članice ne morejo v celoti financirati, prispevati k uravnoteženemu in enakomernemu razvoju notranjega trga;

G.  ker ima sodobna, trajnostna infrastruktura pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri povezovanju notranjih trgov in evropskih gospodarstev; ker bi morale vse povezane naložbe, ki jih zagotavlja EIB, EU zagotoviti trajnostno, učinkovito, okolju prijazno in dobro integrirano infrastrukturo, ki jo ta potrebuje za oblikovanje „pametne Evrope“ in podpirati resnično trajnostno in vključujočo dolgoročno rast;

H.  ker je EIB referenčna banka, katere namen je spodbujati rast zagonskih podjetij in inovativnih podjetij;

I.  ker bi morala posojila EIB za podnebne ukrepe podpirati prehod na brezogljično, okolju prijazno, na spremembe podnebja odporno gospodarstvo, in sicer s projekti, ki spodbujajo uporabo naravnih virov, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost;

J.  ker ima naložbeni načrt za Evropo tri stebre: mobilizacija financiranja za naložbe; zagotavljanje, da financiranje naložb doseže realno gospodarstvo in izboljšanje naložbenega okolja v Uniji;

K.  ker naložbe EIB v skladu z zahtevo iz Pogodbe glede poslovanja na neprofitni podlagi v interesu Unije ne bi smele biti samo donosne operacije, ampak bi morale tudi ustrezati trajnostnim merilom in standardom dobrega upravljanja;

L.  ker pomeni politika preglednosti v EIB izziv zaradi svoje dvojnosti, ko je hkrati javni organ – banka EU – in komercialna banka, ki upravlja s podatki o strankah EIB in jih hrani;

M.  ker bi morala EIB ohraniti bonitetno oceno AAA kot temeljno prednost svojega poslovnega modela, ki je usmerjen v zbiranje sredstev in dajanje posojil po privlačnih obrestnih merah ter soliden portfelj sredstev;

N.  ker mora EIB zaradi svoje narave sicer občasno sodelovati z zasebnimi, pridobitno naravnanimi podjetji, a je njena glavna naloga služiti interesom državljanov EU, ki imajo prednost pred interesi zasebnih podjetij, družb ali korporacij;

Spodbujanje finančno vzdržnih dejavnosti za soliden dolgoročni učinek naložb EIB

1.  ugotavlja, da je skupno financiranje skupine EIB v višini 83,8 milijard EUR v letu 2016 zagotovilo 280 milijard EUR skupnih naložb v tem letu;

2.  je seznanjen z nizom letnih poročil EIB za leto 2016, ki predstavljajo različne naložbene dejavnosti in njihove pričakovane učinke; ponavlja svojo zahtevo, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;

3.  poziva EIB, naj si za to prizadeva tako, da zagotovi oblikovalcem politike popolne in izčrpne informacije o konkretnih in uresničenih ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkih ter dodani vrednosti in rezultatih, ki jih je s svojimi operacijami dosegla v državah članicah in zunaj EU, in sicer v obliki poročil o tristebrnem okviru za oceno oz. o okviru za merjenje rezultatov; poudarja, kako pomembno je za vsak projekt izvesti neodvisno predhodno in naknadno oceno; poziva EIB, naj v svojih poročilih o učinkih naložb zagotovi podrobne primere meddržavne dodane vrednosti in temeljne kazalnike sektorskih in medsektorskih dosežkov; poziva EIB, naj Parlamentu posreduje rezultate naknadnih ocen;

4.  poziva, da morajo biti dejavnosti, ki jih EIB podpira, v skladu s temeljno nalogo banke glede na PDEU, načeli ciljev politike EU, kot so določena v strategiji Evropa 2020, in sporazumom COP21; zato poudarja, da je poslanstvo EIB oživiti evropsko gospodarstvo, da bi spodbudili kakovostna delovna mesta in podprli pametno, vključujočo in vzdržno rast v Uniji ter večjo kohezijo, ki je potrebna za odpravo vse večjih neenakosti v državah članicah in med njimi; v ta namen si želi vse tesnejšega sodelovanja med EIB, Komisijo in državami članicami, da bi izboljšali programiranje in opredeljevanje ciljev, kar bi vodilo k ponovni določitvi prednostnih nalog financiranja;

5.  poudarja, da so naložbe v mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, raziskave, inovacije, digitalno gospodarstvo in energetsko učinkovitost zaradi njihovega vpliva in pomena tako za lokalna kot za nacionalna gospodarstva najpomembnejši dejavnik za spodbujanje oživitve gospodarstva v EU in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;

6.  poudarja stalno potrebo, da EIB prispeva k zmanjšanju trajne naložbene vrzeli na podlagi gospodarskih meril; poudarja, da je treba pri oceni financiranih projektov upoštevati socialne, ekonomske in okoljske eksternalije (tako pozitivne kot negativne), zlasti v zvezi z učinki, ki jih imajo na lokalne skupnosti, da bi razumeli, ali prinašajo državljanom EU dejansko dodano vrednost;

7.  meni, da bi morale odobritve naložbenih projektov temeljiti na poglobljeni neodvisni analizi, s katero bi ocenili finančno vzdržnost in tveganje, povezano s projekti, da bi se izognili tveganju socializacije izgub in privatizacije dobičkov, ko gre za javna sredstva; poudarja, da bi morala biti dodelitev javnih subvencij možna samo za izvajanje misij v splošnem interesu in samo, kadar trg ne more zagotavljati potrebnih rezultatov javne politike;

8.  ponovno izraža zaskrbljenost Parlamenta v zvezi z opredelitvijo uravnotežene strategije z dinamično, pravično in pregledno geografsko porazdelitvijo projektov in naložb med državami članicami, pri čemer morajo biti v ospredju predvsem manj razvite države in regije; ugotavlja, da je 70 % vseh posojil EIB za leto 2016 (46,8 milijarde EUR) osredotočenih v peščici držav z najbolj razvitimi finančnimi trgi, kar kaže na to, da vse države članice oz. regije ne morejo nadoknaditi zaostanka in v enaki meri izkoristiti naložbenih priložnosti;

9.  izreka podporo štirim ciljem javne politike EIB in dvema vanje vključenima horizontalnima ciljema (ekonomski in socialni koheziji ter podnebnim ukrepom), ki pokrivajo številna vprašanja, od obravnave regionalnih neravnotežij do pomoči za šibkejše regije, da postanejo privlačnejše za razvoj ugodnega okolja, ki spodbuja trajnostno in vključujočo rast; hkrati pa ponovno poziva EIB, naj ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ponovno določi kot glavni cilj javne politike;

10.  poziva EIB, naj v primeru velikih infrastrukturnih projektov upošteva vsa tveganja, ki bodo verjetno vplivala na okolje, in naj prednostno financira samo tiste, ki izkazujejo dejansko dodano vrednost za okolje, gospodarstvo ali lokalne prebivalce; poudarja, kako pomembno je strogo spremljanje morebitnih tveganj za korupcijo in goljufije ter poziva EIB, naj zamrzne vsa sredstva projektom, kadar je to potrebno zaradi uradne preiskave urada OLAF ali nacionalnih organov;

11.  obžaluje, da mnoge države članice nimajo zmogljivosti za izvajanje finančnih instrumentov, sklepanje javno-zasebnih partnerstev in ustvarjanje sinergij med različnimi vrstami financiranja, kar negativno vpliva na splošen napredek pri naložbah;

12.  poudarja, da je poleg pristopa EIB k nudenju tehnične pomoči in finančnega svetovanja državam članicam na lahko dostopen način treba optimizirati uporabo skladov in subvencij EU, na podlagi kombinacije posojil (projektna posojila, posredna posojila, mikrofinanciranje, tvegani kapital, kapitalske naložbe in naložbe v sklade), mešanega financiranja (neposredno financiranje, podprto z dodatnimi viri naložb, npr. jamstva, projektne obveznice) in svetovanja (finančno in tehnično strokovno znanje); zato poziva EIB, naj v sodelovanju s Komisijo zagotovi tehnično pomoč na področju storitev svetovanja in analize, projektnega upravljanja in gradnje zmogljivosti tistim državam članicam, ki prejemajo majhen delež financiranja EIB; opozarja, da bi bilo treba finančne instrumente, kot so projektne obveznice, resno oceniti glede njihovega finančnega, socialnega in okoljskega učinka, da bi preprečili prenos celotnega bremena tveganja na javnost;

13.  priznava, da se utegnejo ocena banke o izvedljivosti projektov in tradicionalne sektorske ocene, ki se uporabljajo za strukturne sklade, razlikovati; poleg tega meni, da bi bilo treba učinkovitost intervencij oceniti na podlagi potenciala in vzdržnosti finančnih instrumentov, hkrati pa upoštevati tudi opredeljive rezultate, ki jih je bilo mogoče pridobiti;

14.  poziva EIB, naj bo pri vodenju svojih operativnih dejavnosti pozorna na stroškovno učinkovitost, tako da skrbno spremlja upravne stroške in o njih poroča, glede na veliko število pooblastil EIB, ki so ji poverjena; šteje za bistveno, da se dejavnosti razvijajo s sorazmernimi stroški; poziva EIB, naj v svoja poročila vključi izčrpne informacije o strukturi stroškov upravljanja in provizij (neposrednih, posrednih in kumulativnih) glede na naravo pooblastil, ki so ji poverjena, velikost projektov in uporabljene finančne instrumente, tj. posojila, jamstva ali lastniški kapital;

15.  meni, da je bonitetna ocena AAA bistvena prednost pri razvoju naložbene strategije EIB in dolgoročnih prednostnih nalog pri dodeljevanju posojil; opozarja pa, da instrumenti in intervencije EIB – zlasti tisti, ki temeljijo na prenosu tveganja – ne morejo biti brez tveganja, če želijo prispevati h gospodarskemu razvoju EU;

16.  je seznanjen s tem, da je Združeno kraljestvo vpisalo 16,1 % kapitala EIB, in sicer 3,5 milijarde EUR vplačanega kapitala in 35,7 milijarde EUR kapitala banke na vpoklic; poziva upravo EIB, naj opredeli učinke brexita na EIB in o njih hitro obvesti Parlament, da bi ohranila svojo sposobnost, da doseže lastne politične cilje;

17.  poziva EIB, naj glede na najbolj perečo težavo za EIB, ki je posledica odločitve Združenega kraljestva, da sproži člen 50, in ob priznavanju, da podrobni pogoji izstopa ne morejo biti predvideni vnaprej, Parlamentu posreduje podrobno razčlenitev projektov in faze njihovega izvajanja do konca leta 2017 ter predhodno oceno morebitnih povezanih tveganj;

Izpopolnjevanje spremljanja dodane vrednosti in dodatnosti v finančnem upravljanju EIB

18.  ugotavlja, da je leta 2016 portfelj EIB za posojila, jamstva in naložbe zagotovil 280 milijard EUR skupnih naložb; ugotavlja, da je bilo 67,7 milijard naložb v letu 2016 povezanih z odobritvami EFSI, ki so bile namenjene predvsem manjšim podjetjem (31 %), energetskemu sektorju (22 %) in raziskavam, razvoju in inovacijam (22 %); obžaluje pa, da je bil velik delež naložb iz portfelja EFSI dodeljen za projekte, povezane s fosilnimi gorivi; ponavlja, da je potrebna poglobljena analiza in ocena o okoljskem vplivu vsakega projekta;

19.  meni, da je zagotavljanje ravnovesja med vplivom in zagotavljanjem dodatnosti osrednjega pomena; je seznanjen z modeliranjem in ocenjenim učinkom dejavnosti EIB, ki bi morala prispevati k dodatni 1,1-odstotni rasti BDP in k ustvarjanju dodatnega 1,4 milijona delovnih mest do leta 2030; pozdravlja dejstvo, da bo 385 000 malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica gospodarstva EU in gonilniki zaposlovanja in trajnostne rasti, imelo koristi od financiranja Evropskega investicijskega sklada; poziva EIB, naj redno poroča o posodobljenih učinkih finančnega vzvoda; hkrati pa razume, da se učinek finančnega vzvoda med sektorji razlikuje in da projekt z manjšim učinkom finančnega vzvoda nima nujno majhne dodane vrednosti;

20.  poudarja, da je treba v sedanjem obdobju počasnega okrevanja previdno usmerjati dejavnosti EIB h kakovostnim projektom, ki zagotavljajo okrepljeno dodatnost v odnosu do obstoječih instrumentov Unije in glavnih operacij EIB; v ta namen si želi še tesnejšega sodelovanja med EIB, Komisijo in državami članicami, da bi povečali prožnost trga ter izboljšali digitalne in prometne infrastrukture, saj se njihovo pomanjkanje pogosto obravnava kot ovira za naložbe;

21.  zavzema stališče, da bi bilo treba za vsak projekt zagotoviti ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju na podlagi spremljanja ali kazalnikov dodatnosti poleg izpostavljenosti tveganjem, da se omogoči ustrezna ocena njegove dodane vrednosti, potencialne vloge kot gonilnika učinkovitosti ali prispevka h gospodarstvu EU;

22.  poziva EIB, naj predstavi natančne informacije o minimalnih in povprečnih vzvodih, ki se dosežejo ali namenijo upravičencem ali projektom, ko so ogroženi vzvodi EU za javne finance, in ki prikazujejo obseg spodbujenega zasebnega financiranja; poziva, naj se jasno opredeli delež, ki ustreza spodbujanju javnega financiranja in zasebnega kapitala; vidi tveganje, da bi utegnil biti multiplikacijski učinek precenjen in bi bili opredeljeni cilji in rezultati zgolj napovedi, ki niso podprte s konkretnimi, točnimi, jasnimi in posodobljenimi statističnimi podatki;

Dosedanji dosežki sklada EFSI

23.  opozarja, da se pričakuje, da bo ob koncu leta 2016 EFSI zagotovil upravičene skupne naložbe v višini 163,9 milijarde EUR; hkrati pa ugotavlja, da v skladu z operativnim načrtom skupine EIB za leto 2018 dejanski obseg naložb, zagotovljenih leta 2016 v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, ni znašal več kot 85,5 milijarde EUR, kar pomeni, da skupni znesek naložb, zagotovljenih s pomočjo sklada EFSI, skupaj s 37 milijardami EUR za leto 2015, znaša 122,5 milijarde EUR;

24.  dvomi, da bo še višje zastavljeni cilj 500 milijard EUR mogoče doseči z izvajanjem sklada EFSI 2.0, ter poziva EIB, naj dokaže dodano vrednost sklada EFSI kot finančnega instrumenta za spodbujanje zasebnih naložb;

25.  opozarja, da so temeljna načela EFSI – ki ga za razliko od ostalih finančnih instrumentov EIB podpira proračun EU – zagotoviti dodatnost z opredelitvijo dejansko dodatnih in inovativnih, v prihodnost usmerjenih sektorjev in projektov z višjim tveganjem skupaj z novimi partnerskimi sredstvi iz zasebnega sektorja;

26.  ugotavlja, da je dopolnjevanje med različnimi stebri naložbenega načrta za Evropo še vedno v povojih; priznava, da ima skupina EIB v okviru drugega stebra sicer res visoko stopnjo vpliva na Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ima pa le omejen vpliv na preostali del drugega stebra (zagotavljanje, da sredstva za naložbe dosežejo realno gospodarstvo) ali na tretji steber (izboljšanje naložbenega okolja – zakonodajna reforma);

27.  poudarja, kako pomembna so merila dodatnosti, zaradi katerih je treba podpirati operacije, ki so upravičene do podpore EFSI samo, če se odzivajo na nedvomno ugotovljene pomanjkljivosti trga ali neoptimalne naložbene okoliščine in jih brez EFSI ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri ali enakem časovnem okviru; zahteva, naj skupina EIB v celoti izkoristi svojo sposobnost odzivanja na tveganja, da bi se izbrala inovativna podjetja, hkrati pa izkaže potencial za doprinos dejanske dodane vrednosti, npr. v obliki stabilnih in kakovostnih delovnih mest;

28.  opozarja, da mora biti ocena dodatnosti projektov, ki jih podpira EFSI, ustrezno dokumentirana; obžaluje, da preglednice kazalnikov za odobrene operacije v okviru sklada EFSI 1.0 niso objavljene; opozarja, da dejstvo, da niso objavljene, vzbuja pomisleke v zvezi z odgovornostjo in preglednostjo; poudarja, kako pomembna je preglednost v zvezi s preglednico kazalnikov EFSI, tudi glede na dejstvo, da mora naložbeni odbor EFSI za to odgovarjati, in zato ocenjuje kot pozitivno, da bo preglednica kazalnikov v okviru sklada EFSI 2.0 objavljena; poudarja tudi potrebo po jasnejši opredelitvi načela dodatnosti v povezavi z bolj tveganimi dejavnostmi od običajnih operacij EIB, da bi zagotovili večjo usklajenost in preglednost pri izbiri projektov;

29.  poziva EIB, naj zagotovi popolne in ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, ki dokazujejo njihovo učinkovito dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti;

30.  poziva banko, naj pojasni projekte, financirane v okviru sklada EFSI, ki lahko vključujejo infrastrukturne objekte z velikim okoljskim vplivom in dvomljivo dodatnostjo, kot so biorafinerije, jeklarne, obrati za ponovno uplinjanje in skladiščenje plina ter avtoceste; jo nadalje poziva, naj v skladu s svojimi postopki skrbnega pregleda resno upošteva izjave lokalnih organov, deležnikov in civilne družbe; priporoča EIB, naj na osnovi previdnostnega načela opusti financiranje, če obstajajo znanstveni dokazi ali resno tveganje za okoljske kršitve ter škodo za družbo ali lokalne skupnosti;

31.  vztraja, da mora naložbeni odbor zaradi prevzemanja odgovornosti redno ocenjevati razvoj v rezultate usmerjenih naložb na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil projekte, ki so v smislu makroekonomskega vpliva ali spodbujevalnega učinka na rast in ustvarjanje delovnih mest dobro usmerjeni; poziva k objektivnemu pregledu dodatnosti in dodatne vrednosti za te projekte, pa tudi za njihovo skladnost s politikami Unije in drugimi klasičnimi operacijami EIB;

32.  obžaluje, da je samo 20 % financiranja EFSI podprlo projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, medtem ko je standardni portfelj EIB dosegel prag 25 %; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo upoštevani najvišji standardi, zato da bi zaščitili okolje in dosegli merila COP21;

33.  je zaskrbljen, ker so naložbe iz sklada EFSI v socialno infrastrukturo (človeški kapital, kultura in zdravje) konec leta 2016 znašale le 4 % (manj kot 900 milijonov EUR) in je to torej sektor, ki na splošno v okviru dveh sklopov (za infrastrukturo in inovacije ter mala in srednja podjetja) prejema najmanj podpore iz sklada EFSI; poudarja, da je nedvomno in nujno treba znatno povečati delež in obseg teh naložb;

34.  obžaluje, da se obstoječe podporne storitve ne uporabljajo na lokalni ravni v posameznih državah članicah za odpravo pomanjkanja zmogljivosti; meni, da bi morala biti lokalnim in regionalnim akterjem zagotovljena ustrezna pojasnila ali strateška usmeritev, zlasti v zvezi s pozicioniranjem EFSI in možnimi kombinacijami z drugimi skladi Unije ali EIB; poudarja, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje med EFSI in drugimi viri financiranja EU (COSME, Obzorje 2020), da bi ustvarili boljše sinergije; poudarja, da ne bi smeli obravnavati EFSI kot zgolj še enega dodatnega vira financiranja in bi bilo treba potrebno skrbnost posvetiti preprečevanju dvojnega ciljnega usmerjanja ali dvojnega financiranja;

35.  je seznanjen s povečanim obsegom posebnih dejavnosti EIB, ki izhaja iz prvega leta in pol izvajanja EFSI; meni, da morajo posebne dejavnosti EIB, ki jih podpira EFSI, zagotoviti dodatnost v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti EIB, Evropskega investicijskega sklada ali Unije;

36.  poziva k večji preglednosti postopka izbire operacij in razkritju vseh operativnih informacij o odobrenih operacijah na podlagi preglednice kazalnikov ter odgovornosti pri operacijah;

37.  poziva, naj se ureditve upravljanja uskladijo, da bodo bolje opredeljene odgovornosti tako Komisije kot EIB, naj se zagotovi neodvisnost in preprečijo navzkrižja interesov na strani različnih akterjev, ki sodelujejo pri odločanju, zlasti članov naložbenega odbora EFSI;

38.  pozdravlja večjo odgovornost EFSI 2.0 do Evropskega parlamenta (vključno z rednimi poročili in predstavnikom EP v usmerjevalnem odboru EFSI) ter večjo preglednost preglednice kazalnikov EFSI; zato pričakuje izvedbo objave ocen projektov iz preglednice kazalnikov v skladu z uredbo EFSI 2.0, da se zagotovi uporaba proračunskih sredstev EU samo kot jamstva za projekte, ki zaradi svojih lastnosti upravičujejo tako dodatno javno podporo; obžaluje pa, da predlogu za razširitev EFSI ni bila priložena niti ocena učinkov, kot to predvidevajo smernice za boljšo pravno ureditev, niti predhodna ocena, kot določata člena 30 in 140 finančne uredbe za oceno programov za porabo sredstev in finančne instrumente;

39.  priporoča, da se v letnih poročilih navede, kako je EIB upoštevala priporočila, ki jih je Evropski parlament podal v svojih resolucijah, kar pomeni izvajanje odgovornosti v praksi, ki bi ga bilo treba formalizirati;

Oblikovanje vzvodov za spremembe in ustvarjanje vrednosti pri izvajanju ciljev javne politike EU

40.  je seznanjen s poročilom o operacijah EIB znotraj EU za leto 2016, v katerem je opisano financiranje, ki ga je zagotovila na štirih temeljnih področjih javne politike, in sicer so to inovacije, znanja in spretnosti (19,6 % podpisov EIB v letu 2016 – 13,1 milijarde EUR), financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (31,7 % – 21,3 milijarde EUR), infrastruktura (27,1 % – 18,1 milijarde EUR) in okolje (21,6 % – 14,5 milijarde EUR);

41.  obžaluje, da poročilo o operacijah EIB znotraj EU za leto 2016 ne vsebuje strukturiranih informacij o eni od presečnih politik banke, tj. ekonomski in socialni koheziji; izraža zaskrbljenost, ker EIB v letu 2016 drugo leto zapored ni dosegla pričakovane ravni 30 % za naložbe za kohezijo (26,8 % v letu 2016, v letu 2015 pa 25,2 %, doseženih znotraj EU);

42.  poudarja, da je treba v letna poročila EIB vključiti natančnejšo analizo naložbenih potreb po sektorjih v EU, da bi prepoznali področja, na katerih naložbe ne dosegajo tega, kar je potrebno za uresničevanje prednostnih nalog EU; meni, da bi morala EIB oceniti zmožnost svojih naložbenih instrumentov za odpravo tega primanjkljaja;

43.  meni, da bi lahko okrepljeno dejavnost posojanja EIB dosegli z učinkovitejšim in bolj strateškim dodeljevanjem sredstev, izbiranjem produktivnih in trajnostnih naložbenih projektov z dokazano dodano vrednostjo, pa tudi z boljšo sinergijo z javnimi sredstvi, da bi okrepili javne naložbe in spodbudili domače povpraševanje; poudarja, da bi morala tako povečanje spremljati ustrezna diverzifikacija nabora produktov EIB, vključno z učinkovitejšo in preglednejšo uporabo javno-zasebnih partnerstev, ob sočasni ohranitvi ravnotežja med javnimi in zasebnimi koristmi, in z drugimi inovativnimi rešitvami, da bi bolje izpolnili potrebe realnega sektorja;

44.  opozarja na številne pozive EIB, naj spodbudi in omogoči razširjanje dobre prakse v vseh državah članicah, zlasti prek ustreznih nacionalnih spodbujevalnih bank, naložbenih platform in institucij, ki so poglavitno orodje za usklajen odziv EU na nizko raven naložb;

45.  obžaluje, da socialne naložbe predstavljajo manj kot 6 % letnega portfelja EIB; poudarja, da je socialna kohezija ključen horizontalni prednostni cilj EIB, in vztraja, da bi morala banka upoštevati, da je treba zmanjšati neenakosti v EU ter vlagati v socialni sektor in v geografsko širšem obsegu;

Podpora za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

46.  priznava, da trend razvijanja več finančnih instrumentov v podporo malim in srednjim podjetjem v primerjavi s klasičnimi nepovratnimi sredstvi pomeni izziv politike in premik v smislu spremljanja transakcij, upravljanja sredstev in ravni ali hitrosti izplačil malim in srednjim podjetjem; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj ustvarjajo delovna mesta in bogastvo ter spodbujajo inovacije; poudarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 90 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva, ter da mora zato podpiranje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati glavna prednostna naloga za EIB; želi spomniti, da bi morala biti EIB ena od institucij, ki pomagajo zmanjšati finančno vrzel, s katero se soočajo mala in srednja podjetja;

47.  ugotavlja, da je podpora EIB za mala in srednja podjetja leta 2016 znašala približno 33,6 % njenega financiranja prek Evropskega investicijskega sklada, pri čemer je bilo prek finančnih posrednikov uporabljenih 36,2 milijarde EUR naložb za ohranitev 3,8 milijona delovnih mest;

48.  ugotavlja, da se je razširil obseg produktov InnovFin, saj sta bila oblikovana na dva nova finančna instrumenta, namenjena predstavitvenim projektom na področju obnovljivih virov energije in nalezljivih bolezni; pozdravlja novo operacijo v višini 140 milijonov EUR, pri kateri gre za platformo za medsebojno posojanje, ki vlagatelje povezuje z malimi in srednjimi podjetji, ki iščejo financiranje;

49.  poziva EIB, naj tesneje sodeluje s svojimi finančnimi posredniki v državah članicah, da bi pomembne informacije razširila potencialnim upravičencem, zato da bi ustvarili podjetništvu prijazno okolje, v katerem bodo imela mala in srednja podjetja lažji dostop do financiranja; poudarja, da je EIB pomembna pri omogočanju partnerstev in krepitvi podpornih instrumentov za financiranje dejavnosti mikropodjetij, malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij; poleg tega poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi čim bolj izboljšali finančne možnosti za mala in srednja podjetja;

50.  poudarja, da mora EIB nadalje razvijati svojo kulturo tveganja, da bi izboljšala svojo učinkovitost ter dopolnjevanje med svojimi ukrepi in različnimi politikami EU, zlasti v gospodarsko prikrajšanih ali nestabilnih regijah, v skladu s stalnim in dolgoročnim ciljem zagotavljanja lažjega dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, a brez da bi bila pri tem ogrožena načela dobrega poslovodenja;

51.  poudarja, da je treba naložbene programe prilagoditi majhnim projektom, da bi zagotovili udeležbo malih in srednjih podjetij; meni, da bi morala EIB prispevati k premostitvi morebitnih vrzeli v financiranju za mikropodjetja prek večje uporabe finančnih instrumentov in produktov, kot so mikrofinančni instrumenti in jamstva;

52.  poudarja, da sta dostop do financiranja in internacionalizacija pomembni oviri, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja; poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva; je prepričan, da je EIB sicer na pravi poti, vendar mora narediti več, da bi malim in srednjim podjetjem omogočila lažji in učinkovitejši dostop financiranja, da se bodo lahko vključila v svetovne vrednostne verige; meni, da bi morala EIB podpirati podjetja EU, ki želijo poslovati v tujini, tudi prek mehanizma za financiranje trgovine;

Inovacije, znanja in spretnosti

53.  poudarja, da so naložbe v inovacije, znanja in spretnosti bistvene za razvoj evropskega gospodarstva znanja in doseganje ciljev strategije Evropa 2020, vključno s ciljem, da se 3 % BDP porabijo za raziskave in razvoj; zlasti si želi, da bi EIB v sodelovanju s Komisijo in državami članicami financirala projekte, ki bi v kratko- in srednjeročnem obdobju zagotovili kritje primanjkljaja usposobljene delovne sile, ki zelo ovira naložbe;

54.  ugotavlja, da je posojanje inovativnim projektom v letu 2016 skupaj znašalo 13,5 milijarde EUR, pri čemer se je 12,2 milijarde EUR nanašalo na prvi podpis, skupni investicijski stroški projektov, ki ustrezajo novim operacijam, pa so znašali 50,2 milijarde EUR;

55.  spodbuja EIB, naj inovativnim podjetjem zagotovi podporo pri razvoju in trženju novih proizvodov, postopkov in storitev, saj se soočajo s težavami pri pridobivanju finančne pomoči od komercialnih bank; poudarja, da EIB prispeva k dokončanju evropskega digitalnega omrežja (npr. hitre širokopasovne povezave) in ustvarjanju enotnega digitalnega trga, vključno z digitalnimi storitvami; spodbuja EIB, naj oblikuje pobude, namenjene spodbujanju naložb javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter na področjih komunikacijske tehnologije, bioznanosti, prehrane, trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in nizkoogljične tehnologije;

56.  pozdravlja pregled posojilnega programa za gospodarstvo znanja na področju izobraževanja, s pomočjo katerega je financiranje preseglo pobude, namenjene mladim, tako da je bilo poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje vključeno za vse starostne skupine;

Naložbe v infrastrukturo

57.  meni, da bi morala Unija prednostno izvajati projekte s pravo evropsko dodano vrednostjo; je prepričan, da inovativno in uspešno gospodarstvo potrebuje napreden, okolju prijazen in visokokakovosten prometni sistem in infrastrukturo, kar bi moralo biti uvrščeno med prednostne naloge Unije, s posebnim poudarkom na inovativni multimodalni infrastrukturi in prometnih rešitvah na redko naseljenih območjih;

58.  poziva EIB, naj posveti več pozornosti izvajanju infrastrukturnih projektov, zlasti v šibkejših regijah, da bi se izognili zastoju procesa ekonomske konvergence; zato si želi razmislek na ravni EU o javnem financiranju tudi začasnih ukrepov, ki bi omogočili resnično ponovno oživitev javnih naložb v infrastrukturo;

59.  poudarja, da je treba pri evropski naložbeni politiki večjo pozornost nameniti horizontalnim vprašanjem, zlasti v zvezi z prihodnjimi trajnostnimi prometnimi sredstvi in storitvami, ki zahtevajo sočasen in skladen razvoj alternativnih energetskih in telekomunikacijskih omrežij; zato poudarja bistveno vlogo, ki jo ima EIB pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja, potrebnega za to vrsto projektov, po konkurenčnih pogojih;

60.  ugotavlja, da so finančne dejavnosti EIB na področju infrastrukture in prometa leta 2016 skupaj znašale 18,1 milijarde EUR, in želi spomniti na pomen zagotavljanja dejanske ekonomske, okoljske in socialne dodane vrednosti za državljane EU, pa tudi predhodne ocene izbranih projektov in naknadne ocene doseženih rezultatov;

61.  v zvezi z dejavnostmi s področja infrastrukture v EU poziva EIB, naj znatno več sredstev vloži v celovito svetovanje lokalnim organom in manjšim občinam v zgodnejši fazi določanja in predhodnega ocenjevanja projektov;

62.  izraža zaskrbljenost, ker je EIB odobrila posojilo v višini 1,5 milijarde EUR za projekt čezjadranskega plinovoda, ki v tranzitnih državah, tj. v Albaniji, Grčiji in Italiji, do različne mere ne izpolnjuje minimalnih okoljskih in socialnih standardov, kot so določeni v načelih Equator; obžaluje, da je Evropska banka za obnovo in razvoj temu projektu že dodelila 500 milijonov EUR, in meni, da ni primeren za naložbe EIB ter da ga ne bi smela financirati nobena banka, ki želi nuditi socialno in okoljsko odgovorne naložbe;

Okolje in podnebni ukrepi

63.  je seznanjen z zavezo EIB, da bo vsaj 25 % posojilnega portfelja EU namenila nizkoogljični rasti, na katero podnebne spremembe ne bodo imele vpliva; opaža, da je leta 2016 skupna vrednost z okoljem povezanih operacij znašala 14,4 milijarde EUR, od tega je bilo za operacije glede trajnostnega prevoza namenjenih 4,9 milijarde EUR, za operacije v zvezi z varstvom okolja in učinkovitostjo naravnih virov 5,0 milijarde EUR, za operacije glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti pa 4,6 milijarde EUR; nadalje ugotavlja, da so podpisi za presečni cilj podnebnih ukrepov znašali 17,5 milijarde EUR;

64.  poudarja pomen ciljev konference COP 21 v zvezi s prometom za boj proti podnebnim spremembam; izraža zaskrbljenost, ker promet ustvari skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropi in je glavni vzrok za onesnaženost zraka v mestih, pri čemer emisije v tem sektorju ostajajo višje, kot so bile leta 1990; ugotavlja, da je EIB v obdobju 2014–2016 s skupaj 5,3 milijarde EUR v državah članicah financirala projekte na področju energije iz fosilnih goriv, in sicer dva projekta na področju nafte, enega na področju premoga in 27 na področju plina, 976 milijonov EUR pa je prek zunanjega jamstva namenila šestim projektom zunaj EU, od katerih je bil eden na področju premoga, pet pa na področju zemeljskega plina; poudarja, da bi morali s financiranjem spodbujati prehod s cestnega prevoza na bolj trajnostne načine prevoza;

65.  poudarja, kako pomembno je, da so projekti, ki naj bi jih EIB financirala ali sofinancirala, združljivi z nacionalnimi podnebnimi cilji v zvezi z izvajanjem ciljev COP21;

66.  poziva EIB, naj podpre financiranje projektov, ki so skladni z njeno podnebno strategijo in pariškim sporazumom, in postopoma opusti podporo za fosilna goriva, da bi postala ključni akter EU v skupnih svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam, prav tako pa naj podpre trajnostni razvoj in vzpostavitev bolj konkurenčnega, zanesljivega in trajnostnega energetskega sistema v skladu z energetsko strategijo do leta 2030; v ta namen poziva EIB, naj ne financira projektov, ki povzročajo močno onesnaženje in uporabljajo zastarele tehnologije, zlasti pri naložbah v energetski sektor; poziva jo tudi, naj poveča obseg posojil za projekte javne infrastrukture, katerih namen je omiliti posledice podnebnih sprememb (npr. poplave), in za majhne projekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov;

67.  poziva EIB, naj še poveča podporo sektorju obnovljivih virov energije, zlasti decentraliziranim in manjšim projektom;

Odzivanje na svetovne izzive

68.  spominja, da je 10 % vseh posojil EIB namenjenih operacijam zunaj Unije, in je seznanjen, da se je skupni znesek, ki ga EIB ponuja izvajalcem projektov zunaj EU, od leta 2015 povečal; iz tega razloga poudarja, kako pomembno je, da EIB vsako leto poroča o svojih dejavnostih zunaj Unije, kar zadeva skladnost s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije, in da igra ustrezno vlogo v okviru obnovljenih zavez EU glede skladnosti politik za razvoj in na osnovi skladnosti z drugimi politikami EU, agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariškim sporazumom, pri tem pa podpira izobraževanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zagotavlja polno spoštovanje človekovih, delovnih in okoljskih pravic ter se zavzema za enakost spolov; poudarja, da bi morala EIB pri podpiranju podjetij EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, tudi obstoječe in prihodnje trgovinske sporazume;

69.  poziva EIB, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje in GD DEVCO pri Komisiji razvije metodologijo za merjenje učinka svojih posojilnih operacij zunaj EU na razvojno sodelovanje EU nasploh, zlasti v zvezi z agendo 2030 in človekovimi pravicami;

70.  je seznanjen s pobudami EIB, namenjenimi krepitvi odpornosti gospodarstva v državah, iz katerih izvirajo migracije, in zlasti z njenimi prizadevanji za oblikovanje močnega multiplikatorja zunanje politike EU v Afriki;

71.  meni, da mora EIB povečati svojo zmogljivost za prevzemanje tveganja in dajanje jamstev zanj, zlasti za projekte za razvoj in utrjevanje zasebnega sektorja in tiste, ki so del pobude za ekonomsko odpornost;

72.  ponovno poudarja, da mora Računsko sodišče izboljšati svoje ocene operacij EIB, ki črpajo iz proračuna EU, in natančneje pregledati operacije v okviru mandata EIB za zunanja posojila;

73.  poudarja, da bi morale biti zunanje operacije EIB v podporo političnim področjem, ki so za EU zelo pomembna;

74.  ugotavlja, da EIB povečuje zmogljivost financiranja z učinkom za države AKP in ga spreminja v obnovljivi sklad, pri čemer je 300 milijonov EUR namenjenih za obravnavanje migracij neposredno s podpiranjem pobud zasebnega sektorja; ugotavlja, da bo EIB dala na voljo tudi 500 milijonov EUR v okviru sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ki bodo namenjeni projektom javnega sektorja s poudarkom na migracijah; poudarja, da je pomembno, da se sredstva EIB ne uporabijo za namene varnosti ali nadzora meje; namesto tega meni, da bi moral biti poudarek na trajnostnemu razvoju tretjih držav; ponovno poudarja, da je pri izvedenih projektih pomembno opraviti skrbno preverjanje z vidika človekovih pravic; poziva EIB, naj pri izvajanju svojih projektov upošteva morebitne kršitve človekovih pravic in temu primerno ustavi posojila; priporoča EIB, naj se do konca leta 2018 zaveže, da bo spoštovala relevantne konvencije OZN o človekovih pravicah z namenom, da v vse faze ciklusa projektov vključi potrebno skrbnost glede človekovih pravic; poziva, naj se pripravijo praktične smernice za ocenjevanje vidikov, povezanih z vsemi temeljnimi človekovimi pravicami in prizadetimi skupinami, ki bi se uporabljale pri predhodnem ocenjevanju in tekočem spremljanju posameznih projektov; poziva Komisijo, naj oceni, kolikšno je tveganje, da bo v okviru jamstva EU prišlo do kršitve človekovih pravic;

75.  opozarja na učinkovitost instrumenta za spodbujanje naložb, uvedenega leta 2003 v sklopu sporazuma iz Cotonouja, in poziva, da se podoben instrument ohrani tudi po ponovnih pogajanjih o sporazumih med EU in njenimi partnericami AKP v letu 2020;

76.  poziva EIB, naj v zvezi s svojim novim mandatom za zunanja posojila zagotovi, da bo nova prednostna naloga v zvezi z migracijami, ki je bila dodana prejšnjim, in sicer podnebju, malim in srednjim podjetjem ter socialno-ekonomski infrastrukturi, prinesla pravo dodano vrednost in dodatnost; zato poudarja, da je treba novo pobudo za ekonomsko odpornost izvajati na primeren način, pri tem pa podpirati projekte, ki se razlikujejo od predhodno financiranih;

77.  pozdravlja vlogo EIB v razvoju lokalnega zasebnega sektorja in njeno podporo mikrofinanciranju, prav tako pa priznava, da njene dejavnosti odpirajo nove ekonomske in trgovinske priložnosti; poudarja, da je treba dejavnosti EIB ustrezno in učinkovito prilagoditi trenutnim mednarodnim izzivom; poziva k razširitvi mandata EIB za zunanja posojila, da bi okrepili njegovo vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja in zagotavljanju strateškega odziva na temeljne vzroke migracij, prav tako pa povečali vključenost v novo strategijo za zasebni sektor; glede na to poziva EIB, naj poveča udeležbo v projektih na področju infrastrukture, prometa in digitalizacije, potrebnih za promocijo lokalnih in regionalnih trgovinskih poti, ter podpre internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, s čimer bo dejavno prispevala k izvajanju sporazuma STO o olajševanju trgovine; znova poudarja, da mora EIB svoje dejavnosti uskladiti s cilji OZN za trajnostni razvoj;

78.  ugotavlja, da je EIB leta 2016 odobrila nove instrumente za mikrofinanciranje, enega za Karibe, enega za Pacifik in dva za Afriko v skupnem znesku 110 milijonov EUR ter enega za južno soseščino v znesku 75 milijonov EUR; opominja, da so instrumenti mikrofinanciranja in tehnična pomoč EIB omogočili izplačilo 300 milijonov EUR več kot 1,5 milijona upravičencem; poziva EIB, naj v naslednje poročilo vključi učinke vzvoda teh instrumentov in sredstva, ki so bila dodeljena prek instrumentov za financiranje zunanjega delovanja;

79.  ugotavlja, da so v letu 2016 polovico vseh posojil EIB v sklopu mandata za zunanja posojila prejeli lokalni finančni posredniki, da bi spodbudili mikroposojila; poziva EIB, naj z vidika enakosti spolov oceni nadaljnja posojila, ki jih dajejo finančni posredniki, saj so mikroposojila v glavnem namenjena podjetnicam;

80.  ugotavlja, da namerava EIB znotraj skupine EIB ustanoviti hčerinsko družbo, ki naj bi postala razvojna banka EU; poziva EIB in Komisijo, naj pri pripravah v zvezi s tem ravnata na kar najbolj pregleden in vključujoč način, tudi tako da organizirata javno posvetovanje;

81.  ugotavlja, da je lahko EIB s posojilnimi instrumenti pomemben vzvod za novo ekonomsko diplomacijo EU; v zvezi s tem poudarja, da mora EIB pri svojih dejavnostih upoštevati mnenja ekonomske diplomacije;

82.  podpira poglobitev partnerstev med EIB in razvojnimi agencijami držav članic ter projekte, ki jih EIB izvaja skupaj z drugimi mednarodnimi razvojnimi bankami, zlasti če je namen teh projektov prispevati k uresničitvi ciljev trajnega razvoja, ki jih je OZN postavila do leta 2030;

83.  ugotavlja, da je bilo v zadnjih nekaj letih manj podpornih operacij za neposredne tuje naložbe v Aziji; poudarja, da bi morali vlagatelji EU, zlasti mala in srednja podjetja, povečati navzočnost na kitajskem in indijskem trgu ter trgih držav ASEAN in izkoristiti prednosti enakih konkurenčnih pogojev; poziva EIB, naj z neposrednim financiranjem podjetij EU podpre naložbe v tujino, tudi prek mandata za zunanja posojila;

Krepitev korporativnega upravljanja, poslovnih praks ter standardov preglednosti in odgovornosti v EIB

84.  meni, da bi bilo treba na podlagi postopka dajanja zagotovil, ki je zavezujoč za vse deležnike (finančne posrednike, nosilce in končne upravičence), okrepiti povezavo med učinkom in spremljanjem uspešnosti na eni strani ter večjo odgovornostjo in prepoznavnostjo na drugi strani, s popolno integriteto in pregledi „poznavanja lastnih strank“; poziva EIB, naj razkrije informacije o podprojektih z visokim tveganjem in naj pridobljene izkušnje deli z drugimi mednarodnimi večstranskimi razvojnimi bankami, zlasti iz izmenjave informacij o rezultatih skrbnega preverjanja glede korporativnih ali davčnih zadev ali pregledov „poznavanja lastnih strank“;

85.  priznava pomen operacij ozaveščanja lokalnih in regionalnih akterjev o razpoložljivosti finančnih sredstev in tehnične pomoči po vsej EU; priznava, da je tudi ustrezno poznavanje udeležbe EIB v financiranju projektov za različne deležnike bistveno, če naj bodo državljani na lokalni ravni seznanjeni s pravico, da se pritožijo pri uradu za pritožbeni mehanizem in evropskemu varuhu človekovih pravic; ugotavlja, da je bilo leta 2016 zabeleženih 89 pritožb, od katerih je bilo 84 dopustnih, v primerjavi s 56 pritožbami, prejetimi leta 2015;

86.  izraža zaskrbljenost zaradi predlaganega pregleda politike o mehanizmu za pritožbe EIB in poziva EIB, naj zlasti zagotovi, da bo vodja tega mehanizma ustrezno registriral vse pritožbe in pritožnike obvestil o prejemu njihove pritožbe, preden je bila sprejeta odločitev o njeni dopustnosti; da bo vodja pritožbenega mehanizma EIB neodvisen od drugih delov upravne strukture banke in da bo lahko vedno odločal o dopustnosti pritožbe, ne da bi se moral o tem posvetovati s službami skupine EIB, poleg tega pa bi moral odločati tudi o tem, ali je ustrezno, da se na podlagi pritožbe sproži preiskava/pregled skladnosti ali začne mediacija, tudi če glede tega ne obstaja dogovor s službami EIB, generalnim inšpektorjem ali upravljalnim odborom; da bodo upoštevani primeri, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic podal za opredelitev nepravilnosti, tako da bo ta vključevala oblike slabega ali nepravilnega upravljanja, kot so upravne nepravilnosti, nepoštenost, diskriminacija, zloraba pooblastil, neodgovarjanje, zavračanje posredovanja informacij in nepotrebno odlašanje; da bo postopek čim bolj pregleden, tako da se v okviru pritožbenega mehanizma proaktivno razkrivajo informacije o njegovih postopkih, operacijah in zadevah, in da bo postopek zaposlitve vodje in uslužbencev pritožbenega mehanizma postal bolj pregleden;

87.  opozarja na pomisleke, ki so bili v okviru javnih posvetovanj izraženi v zvezi z nekaterimi predlogi za reorganizacijo dejavnosti urada EIB za pritožbeni mehanizem, to je, da bi bile iz pritožbenega mehanizma izključene zadeve, povezane z javnim naročanjem, pa tudi vprašanja v zvezi z zakonitostjo politike EIB, pa tudi v zvezi z omejitvijo neodvisnosti urada za pritožbeni mehanizem, tako da bi se predvidelo obvezno posvetovanje z drugimi službami, preden se presodi, ali je pritožba dopustna, in tako, da bi se zmanjšala zmogljivost urada za podajanje priporočil; odločno poziva upravni odbor, naj te pomisleke upošteva;

88.  poudarja, kako pomembno je, da Evropski varuh človekovih pravic izvaja javni nadzor nad EIB;

89.  pozdravlja razkritje zapisnikov sej sveta direktorjev EIB in priporoča EIB, naj razmisli tudi o razkritju nezaupnih informacij s sej upravnega odbora; na projektni ravni ponavlja svojo zahtevo v zvezi s sistematičnim razkritjem poročil o zaključku za dejavnosti EIB zunaj Evrope, pa tudi tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov za projekte EIB; meni, da bi bilo treba prakso razkritja preglednice kazalnikov, kot je predvideno za EFSI 2.0, uporabljati pri vseh projektih, ki jih izvaja EIB; ugotavlja, da bi takšno razkritje pomenilo odmeven dosežek na področju preglednosti delovanja EIB;

90.  je globoko zaskrbljen, ker se vodstvo banke doslej še sploh ni odzvalo na posebne določbe iz točk 75 in 76 resolucije Parlamenta z dne 27. aprila 2017 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015, in opozarja, da so potrebna strožja pravila glede navzkrižja interesov ter jasna, stroga in pregledna merila za preprečitev vseh oblik korupcije; ponavlja, da mora EIB pregledati svoj kodeks ravnanja, tako da njeni podpredsedniki ne bodo mogli voditi operacij v svoji državi članici, saj to ogroža neodvisnost institucije; je globoko zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, opredeljenih pri obstoječih mehanizmih EIB, da bi preprečili možno navzkrižje interesov znotraj njenih upravnih organov; v zvezi s tem poziva EIB, naj za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v njenih upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“ upošteva priporočila varuha človekovih pravic in naj čim prej pregleda svoj kodeks ravnanja; poziva EIB, naj takoj po tem, ko bodo pogajanja med Komisijo, Parlamentom in Svetom zaključena, pristopi k medinstitucionalnemu sporazumu o registru EU za preglednost;

91.  poudarja, da mora boj proti vsem oblikam škodljivih davčnih praks ostati pomembna prednostna naloga EIB; poziva EIB, naj hitro začne izvajati ustrezno zakonodajo in standarde EU o izogibanju davkom, davčnih oazah in drugih s tem povezanih vprašanjih ter naj od svojih strank zahteva, da spoštujejo ta pravila; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivih informacij, ki jih je EIB razkrila o končnem dejanskem lastništvu, zlasti kadar se financiranje opira na sklade zasebnega kapitala; poziva EIB, naj sprejme proaktivne ukrepe in izvaja okrepljene ukrepe skrbnega pregledovanja, če se izkaže, da so projekti EIB povezani z jurisdikcijami, ki so z davčnega vidika vprašljive;

92.  vztraja, da mora EIB izdelati javno dostopen natančen seznam meril za izbor finančnih posrednikov, da se okrepijo prizadevanja EU v boju proti davčnim zlorabam ter se učinkoviteje preprečijo tveganja korupcije in vključevanja kriminalnih združb in terorizma; poudarja, da je treba izboljšati merila za oceno projektov, zato da se sredstva EU ne bodo vlagala prek subjektov v tretjih državah, ki ne spoštujejo mednarodnih davčnih standardov;

93.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti standarde na področju davčne preglednosti in dobrega davčnega upravljanja, zlasti v zvezi z določbami o izogibanju davkom; je seznanjen s seznamom nekooperativnih davčnih jurisdikcij, ki ga je konec leta 2017 oblikovala EU; v zvezi s tem poziva EIB, naj pri pregledu, ki ga trenutno izvaja, okrepi svojo politiko glede nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij ter razvije širšo odgovorno politiko obdavčevanja; poziva EIB, naj prikaže izvedljivost višjih standardov na področju davčne preglednosti, tako da sprejme politiko, ki bo presegala minimalne pravne zahteve, pri čemer bo sama prevzela vlogo usmerjanja na področju poštenega obdavčevanja; poudarja zlasti, da mora biti dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojeno z objavo davčnih in finančnih podatkov po posameznih državah, in z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja, in to brez izjem;

94.  odobrava pomen, ki ga EIB namenja svoji politiki ničelne tolerance do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja; poziva EIB, naj sprejme vse ustrezne ukrepe, vključno z začasno ustavitvijo plačil in izplačil posojil, da bi zaščitila svoje finančne interese in finančne interese EU, kadar je to potrebno zaradi preiskav urada OLAF ali zaradi kazenskih preiskav, in EIB nadalje poziva, naj ustrezno prilagodi svoje notranje predpise; poudarja, da je treba razkriti informacije o sistemu dodeljevanja naročil in podizvajanja, da bi preprečili tveganje goljufije in korupcije; poudarja, da bi moralo spletišče EIB za vsebovati poseben in viden prostor, kjer bi bili javno navedeni izključeni subjekti, da bi zagotovili odvračilen učinek; poudarja, da je pomembno, da se EIB pridruži mrežam prepovedi udeležbe z drugimi večstranskimi posojilodajalci; poziva EIB, naj uskladi svojo politiko prepovedi udeležbe z drugimi večstranskimi posojilodajalci, kot je Svetovna banka, ki je na seznam „prepovedanih“ uvrstila več kot 800 posameznikov in družb, čeprav količina njenega financiranja znaša približno polovico financiranja EIB;

95.  želi, da bi EIB na podlagi sporočila Komisije iz leta 2016 še naprej izvajala in izboljšala zunanjo strategijo za učinkovito obdavčenje zaradi spoštovanja mednarodnih standardov na področju davčne preglednosti, vključno s spodbujanjem mednarodnega poročanja po posameznih državah; poziva EIB, naj zagotovi visoko kakovost informacij o končnih upravičencih in učinkovito prepreči transakcije s finančnimi posredniki, ki imajo negativne reference glede preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja oziroma negativne posledice na socialno in okoljsko področje;

96.  obžaluje, da se ob primerih „dieselgate“ porajajo številna vprašanja o tem, da je Volkswagen prejel posojila od EIB z goljufijami in prevarami; poziva EIB, naj upošteva priporočila urada OLAF in sprejme dejavne ukrepe pri izvajanju njegove politike za boj proti goljufijam; opominja, da je EIB nadvse skrivnostno obravnavala primer, in poziva banko, naj razkrije poročilo urada OLAF o posojilu Volkswagnu ter vsaj objavi smiseln povzetek tega poročila;

97.  poudarja, da se je dolgotrajna protikorupcijska preiskava škandala v zvezi s projektom MOSE zaključila 14. septembra 2017 s sodbo sodišča v Benetkah, ki je dve vodilni osebi, neposredno udeleženi v škandalu, obsodilo na štiri leta zaporne kazni in odvzem 9 575 000 EUR; obžaluje, da je EIB med letoma 2011 in 2013 za izvajanje projekta MOSE namenila tri posojila v vrednosti 1,2 milijarde EUR, pri čemer je bilo zadnje posojilo odobreno po tem, ko so nacionalni organi začeli preiskavo zaradi korupcije; poziva EIB, naj zagotovi, da bo svojo politiko ničelne tolerance do goljufije karseda strogo izvajala in da se bo v celoti umaknila iz financiranja projekta MOSE ter projektov, povezanih z njim prek sistema družb in upravičencev, ki sodelujejo pri izvajanju projektov v deželi Veneto, zlasti projekta za razširitev dela avtoceste A4, znanega kot Passante di Mestre, saj preiskave zaradi davčne goljufije, korupcije in vključenosti kriminalnih združb še potekajo, in projekta za tretji pas avtoceste A4 na delu med Benetkami in Trstom; poziva EIB, naj izvede ustrezne notranje preiskave v zvezi z izbiro upravičencev in razdeljevanjem ter upravljanjem sredstev in naj objavi rezultate;

98.  pozdravlja redni pregled najboljšega bančnega okvira in praks znotraj skupine EIB, ki se izvaja za prepoznavanje vrzeli glede skladnosti; meni, da mandata EIB in Evropskega investicijskega sklada narekujeta celovit in stalen sistem ocene tveganja in nadzora na ravni skupine EIB, s pomočjo katerega bi bili izpopolnitev osrednjih poslovnih procesov in izmenjava informacij, povezanih z upravljanjem mandatov, bistveni za splošno odgovornost EIB;

99.  pozdravlja predloge odbora za etiko in skladnost EIB na področju korporativnega upravljanja in preglednosti, kot so vključitev etičnih zadev v njeno pristojnost, poleg mehanizmov za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“, uvedba začasne odstranitve članov upravnega odbora in ustanovitev novega svetovalnega odbora, ki bo lahko pripravljal mnenja pred uradnim imenovanjem članov upravnega odbora;

100.  poudarja, da je pomembno krepiti obveznosti glede integritete v času po zaposlitvi in vzpostaviti konkretne sankcije za morebitne primere učinka „vrtljivih vrat“ med samim upravnim vrhom EIB in zasebnim sektorjem; zato meni, da bi moralo „obdobje mirovanja“, v katerem nekdanji člani sveta direktorjev ne morejo lobirati pri organih upravljanja ali uslužbencih EIB, trajati vsaj 12 mesecev;

101.  pozdravlja pobudo za pregled politike prijavljanja nepravilnosti v EIB, pa tudi posodobitev okvira skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, odkar ga je EIB ustanovila leta 2014, v tesni povezavi z zahtevami glede „poznavanja lastnih strank“ pri odprtih portfeljih in novih poslovnih dejavnostih;

Spremljanje priporočil Parlamenta

102.  ponovno poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti v zvezi z učinkom njenih posojilnih dejavnosti;

o
o   o

103.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 378, 9.11.2017, str. 2.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 77.
(3) UL C 66, 21.2.2018, str. 6.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0138.
(5) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(6) UL L 135, 8.5.2014, str. 1.
(7) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.


Predsedniške volitve v Venezueli
PDF 247kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli (2018/2695(RSP))
P8_TA(2018)0199RC-B8-0225/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih številnih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2) ter z dne 12. marca 2015(3), 8. junija 2016(4), 27. aprila 2017(5) in 8. februarja 2018(6) o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjav skupine iz Lime z dne 23. januarja 2018 in 14. februarja 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017 in 22. januarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. januarja 2018 o najnovejših dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 8. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 19. aprila 2018 o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 20. aprila 2018 o vse slabših humanitarnih razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave svoje skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev z dne 23. aprila 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker naj bi predčasne predsedniške volitve, ki jih je zahtevala mednarodno nepriznana narodna ustavodajna skupščina, državni volilni svet pa potrdil, potekale 20. maja 2018; ker je ta svet sklenil, da bo tistim strankam, ki bodo predstavile kandidate za predsedniške volitve, omejil udeležbo na sočasnih lokalnih in regionalnih volitvah;

B.  ker je venezuelsko vrhovno sodišče 25. januarja 2018 sklenilo izključiti koalicijo opozicijskih strank z imenom Mesa de la Unidad Democrática iz predsedniških volitev, kar je huda kršitev načela poštenih volitev, saj kandidatom opozicije preprečuje, da bi svobodno in enakopravno sodelovali na njih;

C.  ker pogoji za verodostojne, pregledne in vključujoče volitve niso izpolnjeni, kar se je izkazalo med pogovori v Santo Domingu, kjer venezuelska vlada in opozicija nista dosegli sporazuma; ker so mednarodni demokratični organi, vključno z Evropsko unijo, zavrnili povabilo, naj se udeležijo tega nelegitimnega volilnega procesa;

D.  ker je Svet Evropske unije 13. novembra 2017 sklenil uvesti embargo na izvoz orožja v Venezuelo in prepoved za sorodni material, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo; ker je 22. januarja 2018 soglasno sklenil, da bo zaradi nespoštovanja demokratičnih načel sedmim venezuelskim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje, naložil restriktivne sankcije, kot sta prepoved potovanja in zamrznitev premoženja;

E.  ker so nedavni dogodki v Venezueli povzročili nadaljnjo polarizacijo in poslabšanje stanja človekovih pravic, demokracije in pravne države; ker se Venezuela spopada s politično, družbeno, gospodarsko in humanitarno krizo brez primere, zaradi katere umira veliko ljudi;

1.  odločno zavrača odločitev mednarodno nepriznane narodne ustavodajne skupščine, ki jo je podprl državni volilni svet, da se izvedejo predčasne predsedniške volitve, ki naj bi potekale 20. maja 2018; poziva, da se volitve nemudoma odložijo, dokler ne bodo izpolnjeni potrebni pogoji za to, da bodo lahko potekale verodostojno, pregledno in vključujoče;

2.  vztraja, da bo EU priznala le volitve, ki bodo potekale po izvedljivem volilnem koledarju, o katerih se bodo dogovorili vsi pomembni subjekti in politične stranke v nacionalnem dialogu in na katerih bodo spoštovani enaki, pravični in pregledni pogoji sodelovanja, vključno z odpravo prepovedi za politične nasprotnike, izpustitvijo političnih zapornikov, uravnoteženo sestavo nepristranskega nacionalnega volilnega sveta in zadostnimi jamstvi (npr. spremljanje neodvisnih mednarodnih opazovalcev);

3.  poziva, da se nemudoma razpišejo volitve, ki bodo izpolnjevale vse mednarodne standarde in bodo povsem v skladu z merili Organizacije ameriških držav; poudarja, da se mora legitimna vlada, ki bo sestavljena po teh volitvah, takoj posvetiti gospodarski in socialni krizi v Venezueli in si prizadevati za narodno spravo v državi;

4.  poziva tako vlado kot opozicijo, naj skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami nemudoma sprejmeta načrt za makroekonomsko stabilizacijo za rešitev številnih izzivov, s katerimi se država spopada, kot sta humanitarna kriza, ki jo je povzročila hiperinflacija, ter pomanjkanje osnovnih dobrin in zdravil; ponovno poziva venezuelsko vlado, naj dovoli vstop humanitarne pomoči v državo;

5.  opozarja, da Evropski parlament v sedanjih okoliščinah ne more priznati volitev, ki bodo potekale po nelegitimnem volilnem postopku; v zvezi s tem poziva Evropsko unijo, Organizacijo ameriških držav in skupino iz Lime, naj ukrepajo enotno in usklajeno;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) UL C 285, 29.8.2017, str. 145.
(2) UL C 294, 12.8.2016, str. 21.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str.190.
(4) UL C 86, 6.3.2018, str. 101.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0200.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0041.


Kohezijska politika in tematski cilj „Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“
PDF 358kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o izvajanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) uredbe o skupnih določbah (2017/2285(INI))
P8_TA(2018)0200A8-0136/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju kohezijske politike in tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“ – člen 9(7) Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013(1),

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah, in sicer njenega člena 37 o podpori skladov ESI finančnim instrumentom,

–  ob upoštevanju Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (EU) št. 1301/2013, in sicer njenega člena 5(7) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe o Kohezijskem skladu (EU) št. 1300/2013, in sicer njenega člena 4(d) o spodbujanju trajnostnega prometa in odpravi ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(5),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(6);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o Zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T(11),

–  ob upoštevanju sedmega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 9. oktobra 2017 z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost (COM(2017)0583),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih (COM(2013)0913),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 4. februarja 2009 z naslovom TEN-T: pregled politike – Naproti bolj povezanemu vseevropskemu prometnemu omrežju v službi skupne prometne politike (COM(2009)0044),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz avgusta 2016 z naslovom Delovni sveženj 1: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz junija 2016 z naslovom Regionalni razvojni trendi v EU – Delovni sveženj 1: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz maja 2016 v okviru delovnega sklopa 5: naknadna ocena programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu (KS),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 10. aprila 2017 o konkurenčnosti v regijah z nizkimi dohodki in nizko rastjo: poročilo o regijah, ki zaostajajo v razvoju (SWD(2017)0132),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 4. maja 2010 z naslovom Posvetovanje o prihodnji politiki vseevropskega prometnega omrežja (COM(2010)0212),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje o približnem izračunu toplogrednih plinov Evropske unije: približna ocena emisij toplogrednih plinov za leto 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The world is changing, transport, too (Svet se spreminja in promet z njim), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, marec 2016,

–  ob upoštevanju študije z naslovom The future of the EU’s transport infrastructure (Prihodnost prometne infrastrukture EU), ki jo je naročil generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, januar 2010,

–  ob upoštevanju dokumenta Eurostata s statističnimi podatki iz leta 2016 z naslovom Energy, transport and environment indicators (Energijski, prevozni in okoljski kazalniki – izdaja 2016),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0136/2018),

A.  ker je tematska osredotočenost, katere cilj je povečati učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) in podpreti prizadevanja regij pri izvajanju strategije Evropa 2020, namerno usmerjena k naložbam v okviru tematskega cilja 7 o izboljšanju kakovosti prometne infrastrukture, vključno z učinkovito uporabo obstoječe infrastrukture;

B.  ker KS in ESRR podpirata razvoj omrežja TEN-T ter regionalne in lokalne prometne infrastrukture, ki se ne nahaja v omrežju TEN-T, zlasti v manj razvitih državah članicah in regijah, kjer so potrebna še precejšnja prizadevanja, da se vzpostavijo manjkajoče povezave, odpravijo ozka grla in posodobi železniški vozni park;

C.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura v središču razvoja vsake države in bistvenega pomena zanj ter za dobro počutje prebivalstva držav članic, zaradi česar ostaja prometni sektor ključno področje za naložbe, ki s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU, kar krepi ekonomsko in socialno kohezijo, podpiranjem notranjega trga in omogočanjem kohezije, integracije ter socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov, odpravljanjem neravnovesij med regijami, olajšanjem dostopa do storitev in usposabljanja v najbolj oddaljenih območjih, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev, in s krepitvijo mrež za ustanovitev ali razvoj podjetništva in podjetij prispeva k rasti, konkurenčnosti in razvoju;

D.  ker je bilo v obdobju 2007–2013 81 milijard EUR ali skoraj tretjina (31 %) sredstev iz skladov ESI investiranih v prometno infrastrukturo; ker je najmočnejši pozitiven učinek naložb v prometno infrastrukturo EU zlasti viden v osrednji in vzhodni Evropi, ki je prejela 69 % skupnega financiranja na področju prometa;

E.  ker je za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 značilno zvišanje proračunskih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE); ker kljub negativnim učinkom nedavne gospodarske in finančne krize in zamudam pri izvajanju programskega obdobja ni večjih posledic pri naložbah v promet; ker so naložbe v prometno infrastrukturo EU ena izmed politik, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost EU zaradi učinkov prelivanja, med drugim, na enotnem trgu, zaradi česar so vse države članice dejanske neto upravičenke do naložb;

F.  ker zgodbe o uspehu cestnih, železniških in pristaniških projektov, podprtih s sredstvi EU, prispevajo h gospodarstvu, rasti, industriji, izvozu, turizmu, trgovini, ustvarjanju delovnih mest, oživitvi regij in zaustavitvi trenda odseljevanja; ker obstajajo primeri dodane vrednosti EU, kot so posodobitev železniške proge E30/C-E30 od Krakova do Rzeszowa na Poljskem, železniške proge od Sofije do Plovdiva v Bolgariji, železniškega predora v Leipzigu (modula 5 in 6) v Nemčiji, posodobitev odseka železniške proge Votice–Benešov u Prahy na Češkem, obnova križišča Ülemiste v Talinu v Estoniji, obnova državne ceste DN6 Alexandria–Craiova v Romuniji, železniške proge za visoke hitrosti med Madridom in Valencia-Murcio v Španiji, dokončanje trakijske avtoceste iz Sofije do pristanišča Burgas ob Črnem morju, linija 4 podzemne železnice v Budimpešti na Madžarskem, linije podzemne železnice v Sofiji v Bolgariji in še veliko več;

G.  ker sta omrežje TEN-T in prometna infrastruktura, kot so cestne, visokohitrostna železniška, vodna in letalska infrastruktura, prioriteti EU in če bi evropske naložbe zaostajale, bi lahko vrzel zapolnile neposredne tuje naložbe, a bi se dobiček, davki in priložnosti za zaposlovanje preselili zunaj EU, kar bi lahko povečalo odvisnost in makroekonomsko nestabilnost regij; ker bi tak proces dolgoročno ogrozil regionalno prisotnost in politike Unije ter povzročil razdrobljenost in razhajanja;

H.  ker so za razvoj koridorjev jedrnega omrežja pomembni elementi, kot so infrastruktura za alternativna goriva (oprema za polnjenje) ter pametni in inovativni prometni sistemi, in ker ima razvoj nepogrešljivo vlogo, saj omogoča razogljičenje prometnega sistema kot celote;

I.  ker so pametna, za prihodnost zasnovana, trajnostna in popolnoma medsebojno povezana prometna, energetska in digitalna omrežja pogoj za dokončanje in nemoteno delovanje evropskega enotnega trga ter povezovanje Evrope s svetovnim trgom; ker so to resnična gonila evropske gospodarske rasti, krepitve kohezije in dobrega počutja državljanov Evrope;

J.  ker bo bolj celosten pristop k naložbam v prometno infrastrukturo odpravil ozka grla, izboljšal večmodalno povezljivost in povečal naložbe v preusmeritev s cest na železnice, pa tudi k okolju prijaznim vozilom, kot so na primer električna vozila, in v železniški in vodni promet; ker bo to prispevalo k energetski diverzifikaciji v prometu in okolju prijaznejšim prometnim omrežjem, s čimer se bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izboljšala kakovost zraka, ter spodbudilo nove ukrepe za boj proti podnebnim spremembam;

K.  ker je promet pomemben del energetsko-podnebne politike EU in ker cilja EU o minimalnem deležu obnovljive vire energije in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ni mogoče doseči, če k temu ne bo v precejšnji meri prispeval promet;

1.  poudarja, da bi morali IPE, KS in ESRR v naslednjem programskem obdobju ostati temeljni viri EU za naložbe v prometno infrastrukturo v okviru tematskega cilja „spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah“; predlaga, da bi morali ti viri financiranja zaradi visoke evropske dodane vrednosti in obsežnih učinkov prelivanja ostati na voljo vsem upravičenim regijam EU in omogočati uravnoteženo kritje vsem državam članicam in regijam, da bi prispevali k uresničitvi osnovnih ciljev kohezijske politike EU;

2.  ugotavlja, da bi morala logika ukrepanja, na kateri temeljijo naložbe EU v prometno infrastrukturo, ostati uravnotežena kombinacija virov upravljanja, ki so skupni in se centralno upravljajo, da bi se ustrezno obravnavale potrebe politike in financiranja; opozarja, da je cilj IPE centralno obravnavati prednostno nalogo osrednjih koridorjev TEN-T v EU, vključno z varnostnimi in okoljskimi vidiki ter tehnološkimi inovacijami; opozarja tudi, da imata ESRR in KS močno regionalno razsežnost, ki je pravi odziv na lokalno povpraševanje (mestna in primestna območja) in regionalne posebnosti; poudarja, da podpirata povezljivost vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in mobilnost prek sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč in večmodalnih terminalov (celostno omrežje TEN-T); v zvezi s tem poudarja, da je treba uravnoteženo povečati ustrezna proračunska sredstva za tri vire financiranja, da bi preprečili asimetrično porazdelitev naložb med ravnmi; poziva Komisijo, naj omogoči poenostavljene, pravočasne in prožne postopke za prenos virov med regijami, operativnimi programi in programskimi osmi v okviru skladov ESI, da bi se zagotovil ustrezen odziv na spreminjajočo se ekonomsko stvarnost in regionalne potrebe;

3.  meni, da je treba vlogo dodatnih virov, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in finančni instrumenti, opredeliti glede na njihovo dopolnjevanje ESRR in KS ter posojilnih dejavnosti EIB; ugotavlja, da je namen kombiniranega razpisa IPE za leto 2017 v prometnem sektorju tudi okrepiti te sinergije, pa tudi izmenjavo dobrih praks med državami članicami, zato je potrebna nadaljnja podpora zmogljivostim; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti EFSI platforma za javno-zasebna partnerstva pri povezovanju finančnih instrumentov z zasebnimi naložbami in nacionalnim/regionalnim financiranjem na ravni projektov; ugotavlja, da bi bilo treba dobičkonosne infrastrukturne projekte, ki se že financirajo iz ESRR, KS ali IPE, podpreti predvsem s posojili, jamstvi EU ali kombinacijo obojega; vendar meni, da bi morala biti nepovratna sredstva še nadalje glavni finančni vir za naložbe v trajnostni javni prevoz;

4.  ugotavlja, da je za infrastrukturo potrebna predhodna objektivna ocena višine sredstev in bodočih potreb, da se določita proračun in način zagotavljanja sredstev; poudarja, da bi morala merila za upravičenost do sredstev iz ESRR in KS v okviru temeljnih ciljev omrežne infrastrukture upoštevati obstoječe povpraševanje na ustrezni teritorialni ravni; ugotavlja tudi, da lahko oblikovanje vseevropskega, regionalnega in lokalnega prometnega omrežja učinkovito pokaže, na katerih področjih bi bilo mogoče z naložbami ustvariti največjo evropsko dodano vrednost;

5.  poziva Komisijo, naj za spodbujanje trajnostnega prevoza in odpravo ozkih grl v ključnih omrežni infrastrukturi pripravi seznam meril za upravičenost, ki bolje odraža lokalne in regionalne potrebe v zvezi s prometno infrastrukturo, da se določijo skupna sredstva za promet in potrebne naložbe ter opredelijo prednostne naloge; ugotavlja, da se je pomembno opreti na kakovostne, zanesljive, posodobljene, strukturirane in razpoložljive podatke iz pregleda prometnih kazalnikov EU; poleg tega ugotavlja, da lahko seznam vključuje elemente, kot so večmodalna povezljivost, lokalne in regionalne posebnosti, razpoložljivost alternativnih načinov prevoza, cestna in železniška varnost in vpliv na okolje;

6.  ugotavlja, da je treba vlaganja v prometno infrastrukturo prek ESRR, instrumenta za povezovanje Evrope in KS intenzivneje usmeriti v bolj celostne naložbe v osnovno prometno infrastrukturo v manj razvitih, gorskih, oddaljenih, redko naseljenih ali najbolj oddaljenih regijah s slabo dostopnostjo, potem ko se določi dodana vrednost EU na podlagi ustrezne analize stroškov in koristi, in da je treba izboljšati dela za večmodalno povezljivost; poudarja, da je boljša dostopnost teh regij pogoj za gospodarski razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj z javnim posvetovanjem pred začetkom izvajanja projekta spodbujajo dejavnejše vključevanje javnega sektorja v iskanje prometnih rešitev na nacionalni, regionalni, lokalni/mestni in podeželski ravni, da se najdejo najboljše rešitve za naložbe v promet;

7.  ugotavlja, da so za trajnostne inovacije v prometu potrebne sinergije med tremi glavnimi instrumenti – skladi ESI, IPE, program Obzorje 2020 – in njihovim naslednikom ter izvajanje načela dodatnosti;

8.  poziva, naj se z dodatnimi viri okrepi podpora evropskemu teritorialnemu sodelovanju iz ESRR, s poudarkom na ključnih trajnostnih naložbah v prometno infrastrukturo (na primer čezmejne vodne poti, pristanišča, mostovi, železnica, povezovanje načinov prevoza ter terminalov itd.); se zaveda, da bi se bilo treba osredotočiti na povezljivost v čezmejnih regijah, vključno z zunanjimi mejami EU, svetovalno pomoč in krepitev zmogljivosti na ravni projektov; poziva k odpravi ovir, da bi se omogočile naložbe, zlasti čezmejne (v vodne poti, železnico in cestni prevoz), ter dostop do zunanjih trgov;

9.  poziva k odpravljanju vrzeli v prometni infrastrukturi z Zahodnim Balkanom s celostnimi projekti v prometu, ki se osredotočajo v nadaljnje naložbe v povezljivost in odpravljanje ozkih grl v prometu, zlasti ob upoštevanju sporočila Komisije o evropski perspektivi za Zahodni Balkan; v zvezi s tem opozarja na pomen evropskega teritorialnega sodelovanja in makroregionalnih strategij za celostne prometne projekte, obenem pa ugotavlja, da je treba boljše usklajevati prometne načrte in projekte, da bi se odpravile vrzeli v prometu, npr. z Zahodnim Balkanom; v zvezi s tem opozarja, da so morska pristanišča in plovne poti zelo pogosto čezmejni subjekti in da bi se zato zanje morala uporabljati enaka stopnja sofinanciranja kot za čezmejne železniške in cestne projekte;

10.  poudarja, da je treba varstvo podnebja vključiti v kohezijsko politiko v zvezi s ciljem trajnostnega prometa, da bi izpolnili cilje EU o zmanjšanju emisij CO2; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v postopku sprejemanja in načrtovanja projektov, primernih za financiranje, upoštevajo okoljsko zakonodajo EU, zlasti direktive o Naturi 2000, strateški okoljski presoji, presoji vpliva na okolje, kakovosti zraka, okvirno direktivo o vodah, direktivi o habitatih in o pticah ter mehanizem poročanja o prometu in okolju (TERM) Evropske agencije za okolje;

11.  poudarja, da bi bilo treba bolj podpirati spodbujanje pametnega upravljanja prometa, tudi prek digitalizacije, z učinkovitejšo uporabo obstoječe infrastrukture in preusmerjanjem prometa v čas zunaj prometnih konic;

12.  poziva k ustrezni in ambiciozni skupni evropski prometni politiki na podlagi finančnega okvira, ki je povezan in usklajen z instrumenti EU za promet; meni, da bi bilo treba ohraniti tematsko osredotočenost, da bi omogočili poenostavitev in sinergije med različnimi finančnimi viri na ravni projektov; predlaga vzpostavitev enotnega sklopa pravil za vse finančne vire, ki zadevajo vse tematske cilje; meni, da je treba postopke za oddajo javnih naročil in doseganje skladnosti s pravili o državni pomoči poenostaviti, standardizirati in pospešiti;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj projekte tudi v naslednjem programskem obdobju sofinancirajo v skladu z načelom „uporabi ali izgubi“;

14.  pozdravlja delo skupne pomoči pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS), Evropskega strokovnega centra za javno-zasebna partnerstva (EPEC) in Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH); vendar pričakuje, da bo v okviru dejavnosti skupine EIB na področju prometne infrastrukture v EU v zgodnejši fazi določitve projektov z dodano vrednostjo EU in njihove predhodne ocene znatno več sredstev namenjenih zagotavljanju celovite svetovalne podpore lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom;

15.  poziva Komisijo, naj v okviru nove uredbe ali uredb o kohezijski politiki po letu 2020 predlaga, naj se več razpoložljivih sredstev nameni mestom, ki bi se skupaj potegovala za infrastrukturo ali tehnologije, ki bi prispevale k razogljičenju mestnega prometa in zmanjšanju onesnaženosti zraka zaradi cestnega prometa;

16.  podpira dodeljevanje ustreznih sredstev za raziskave, programe in projekte, ki spodbujajo cestnoprometno varnost v Evropi, v skladu z izjavo o varnosti v cestnem prometu iz Vallette;

17.  poudarja, da je treba nameniti ustrezna sredstva za podporo trajnostni mestni mobilnosti, razvoju inteligentnih prometnih sistemov, projektov za kolesarje in pešce ter boljši dostopnosti do prevoznih sredstev za invalide;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(4) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(6) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0067.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0316.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0222.
(10) UL C 316, 22.9.2017, str. 155.
(11) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 35.


Zaščita otrok pri migracijah
PDF 266kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah (2018/2666(RSP))
P8_TA(2018)0201B8-0218/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 o zaščiti otrok pri migracijah (COM(2017)0211),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2017 o zaščiti otrok pri migracijah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 19. septembra 2016, Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih(1),

–  ob upoštevanju odstavka 44 splošne pripombe št. 21 Odbora OZN za pravice otroka (2017) o otrocih na ulici z dne 21. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju smernic EU z dne 6. marca 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, naslovljenih „Ne zapostavljajmo nobenega otroka“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije OZN o otrokovih pravicah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(5),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 12. aprila 2018 v zadevi C-550/16, A in S proti Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie(6),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o zaščiti otrok pri migracijah (O-000031/2018 – B8-0016/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker po podatkih Unicefa v Evropi živi približno 5,4 milijona otrok migrantov(7); ker je po zadnjih podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) v letu 2017 v Grčijo, Italijo, Španijo in Bolgarijo prispelo 32 039 otrok; ker jih je bilo 46 % brez spremstva oziroma ločenih od svojih družin, preostalih 54 % pa v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov; ker je po poročilih od 1. septembra 2016 821 otrok pridržanih v devetih državah članicah; ker večina držav članic ne zagotavlja niti sistematično ne zbira podatkov o pridržanih otrocih priseljencih(8);

B.  ker se eno leto po objavi sporočila Komisije o zaščiti otrok pri migracijah 12. aprila 2017 države članice še vedno soočajo z izzivi pri izvajanju priporočil iz sporočila;

C.  ker otroci zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij ter dolgotrajnih postopkov za združitev družine in imenovanje skrbnika, pa tudi strahu pred pridržanjem, vrnitvijo ali transferjem, lahko pobegnejo, zaradi česar so izpostavljeni trgovini z ljudmi, nasilju in izkoriščanju;

D.  ker je v sprejemnih centrih premalo služb za zaščito otrok in dejavnosti zanje, kar negativno vpliva na njihovo duševno zdravje;

E.  ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvenciji OZN o otrokovih pravicah določeno, da je treba pri vseh ukrepih, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka;

F.  ker v skladu z nedavnimi primerjalnimi raziskavami(9) države članice vključujejo otroke, ki so prosilci za azil, v šole z različno hitrostjo, v nekaterih primerih celo po več kot treh mesecih od vložitve prošnje za azil, starejši otroci pa imajo pri vključevanju še posebej težave;

G.  ker je v skladu s poročili zbirke podatkov o azilu iz leta 2016 dostop do azilnih postopkov pogosto težaven in lahko privede do nadaljnjih znatnih zamud(10);

H.  ker se nekatere države članice še vedno soočajo z izzivi pri ocenjevanju starosti in pri zaščiti otrok, ki ne zaprosijo za azil;

I.  ker je v nedavnem poročilu Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o prihodu migrantov, ki so žrtve spolnega izkoriščanja, ocena, da so dekleta, ki prihajajo iz Nigerije po osrednji sredozemski poti – njihovo število je s 1 454 v letu 2014 poskočilo na 11 009 v letu 2016, v 80 % potencialne žrtve trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja; ker se države članice soočajo s težavami pri identificiranju deklet, ki so žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, in nudenju podpore tem dekletom;

J.  ker je apatridnost otrok velik izziv na področju človekovih pravic in podaljšuje postopek za določitev statusa otrok v Evropski uniji, otrokom pa onemogoča dostop do osnovnih storitev in pravic;

1.  poudarja, da so vsi otroci, ne glede na njihov migrantski ali begunski status, najprej in predvsem otroci, ki so upravičeni do uživanja vseh pravic, zapisanih v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah;

2.  je trdno prepričan, da bi morala Komisija pomagati državam članicam pri sprejemanju in pravilnem izvajanju celostnega pristopa, ki temelji na pravicah, pri vseh politikah v zvezi z otroki;

3.  poudarja pomen priprave individualnega načrta na podlagi potreb in drugih specifičnih ranljivosti vsakega otroka ob upoštevanju dejstva, da so za kakovost življenja in blagostanja otrok potrebni tudi zgodnje vključevanje, sistem podpore skupnosti in možnost, da v celoti razvijejo svoje potenciale; meni, da se je ta pristop izkazal za učinkovitega pri preprečevanju izginotij otrok;

4.  poziva države članice, naj izvajajo načelo največje koristi otroka pri vseh odločitvah, ki ga zadevajo, ne glede na njegov status;

5.  poudarja, da bi morale biti vse potrebne informacije o pravicah otrok, postopkih in možnostih za zaščito otrokom na voljo na njim prijazen način ter ob upoštevanju spola in v jeziku, ki ga razumejo; poziva Evropski podporni azilni urad, naj državam članicami pomaga pri pripravi ustreznega sprejemnega gradiva za obveščanje otrok;

6.  poziva države članice, naj pospešijo postopke za imenovanje skrbnikov ali začasnih skrbnikov za otroke brez spremstva ob prihodu;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo vsi otroci ob prihodu dostop do osebe, zadolžene za varstvo otrok, tudi na žariščnih točkah in v objektih, ki sprejemajo otroke, ter na točkah prehoda čez mejo;

8.  poziva države članice, naj vsem otrokom, zlasti pa otrokom brez spremstva, zagotovijo dostop do dostojne nastanitve in zdravstvenega varstva, prav tako pa naj jim zagotovijo popoln dostop do uradnega in vključujočega izobraževanja pod enakimi pogoji, kot veljajo za otroke iz držav gostiteljic EU, vključno s pripravljalnimi ukrepi, kot so jezikovni tečaji, da bi zagotovili vključitev otrok v gostiteljske družbe v celotnem obdobju, ki ga preživijo na ozemlju države članice;

9.  opozarja, da bi bilo treba otroke brez spremstva nastaniti ločeno od odraslih, da se prepreči možnost nasilja in spolne zlorabe;

10.  poziva, naj se prednostno premestijo preostali otroci brez spremstva iz Grčije in Italije, ki so do tega upravičeni v okviru sklepov EU o premestitvi; poziva, naj se vzpostavijo strukture za nadaljnje premeščanje otrok iz držav članic prihoda, če je to v njihovo korist;

11.  priznava ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, ki so kljub omejenim virom v ospredju pri sprejemu in vključevanju otrok migrantov; poziva države članice, naj zagotovijo kapacitete in dodelijo ustrezna sredstva za sprejem otrok migrantov, zlasti tistih brez spremstva;

12.  poziva države članice, naj lokalnim in regionalnih organom dodelijo ustrezno in neprekinjeno financiranje in podporo ter zagotovijo dostop do evropskih sredstev, kot je Sklad za azil, migracije in vključevanje;

13.  poziva države članice, naj takoj nadaljujejo vse nerešene postopke za ponovno združitev družine;

14.  poudarja, da otroci ne smejo biti pridržani zaradi migracij, in poziva države članice, naj vse otroke in družine z otroki v času obdelave njihovega migrantskega statusa namestijo v prostore, ki so del skupnosti in kjer jim ni odvzeta prostost;

15.  meni, da bi morala Komisija uvesti postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice v primerih dolgotrajnega in sistematičnega pridržanja otrok priseljencev in njihovih družin, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic otrok;

16.  poudarja, da morajo države članice nujno vlagati v psihološko in psihiatrično pomoč in rehabilitacijo, da bi obravnavale težave otrok z duševnim zdravjem;

17.  poudarja, da je treba vzpostaviti zanesljiv sistem za identifikacijo in registracijo, ki bo temeljil na koristih otroka, da bodo otroci zagotovo vključeni v nacionalne sisteme za zaščito otrok, s pristopom, ki bo v celotnem postopku osredotočen na otroka in v celoti v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah; poudarja, da države članice ne smejo uporabljati prisile za namene odvzema biometričnih podatkov otrok;

18.  poziva države članice, naj izmenjajo najboljše prakse v zvezi s postopki ocenjevanja starosti z namenom določitve visokih standardov za postopek ocenjevanja starosti v vsej EU; poudarja, da bi bilo treba zdravstvene preglede otrok izvajati na nevsiljiv način, ki spoštuje dostojanstvo otroka;

19.  poleg tega poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja in čezmejno sodelovanje med organi pregona in organi za zaščito otrok pri iskanju in zaščiti pogrešanih otrok, hkrati pa naj vedno zagotavljajo prednostno upoštevanje koristi otroka;

20.  obžaluje vztrajen in široko razširjen pojav apatridnosti; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo ustrezno obravnavanje apatridnosti otrok v nacionalni zakonodaji popolnoma v skladu s členom 7 Konvencije OZN o otrokovih pravicah;

21.  priznava napredek držav članic in Komisije v zvezi s skrbniško mrežo EU in poziva države članice, naj jo podprejo;

22.  poudarja, da tisti, ki delajo z otroki, ne smejo imeti kazenske evidence, zlasti v zvezi z morebitnimi kaznivimi dejanji ali prekrški, povezanimi z otroki; poziva države članice, naj zagotovijo stalno in ustrezno usposabljanje v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov brez spremstva, vključno z vsemi veljavnimi standardi za zaščito otrok;

23.  poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem, za prepoznavanje otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zlorabe in vseh oblik izkoriščanja, ter zagotovijo enak dostop do storitev za podporo žrtvam za vse otroke žrtve; priznava, da je poseben problem izkoriščanje deklic za prostitucijo;

24.  poudarja, da bi vzpostavitev novih varnih in zakonitih poti Uniji in državam članicam omogočila boljše obravnavanje potreb po zaščiti, zlasti za otroke, ter bi ogrozila poslovni model tihotapcev;

25.  priznava humanitarni prispevek številnih nacionalnih in evropskih nevladnih organizacij, vključno s tistimi, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja, k upoštevanju največje koristi otrok;

26.  poziva države članice, naj nujno okrepijo prizadevanja za skupno preprečevanje različnih oblik organiziranega kriminala, vključno s trgovino z otroki, za boj proti nekaznovanju in naj zagotovijo, da bodo storilci takih kaznivih dejanj hitro sodno preganjani, ne glede na to, ali so državljani EU ali ne;

27.  meni, da bi morale imeti pravice otrok pri migracijah prednost v proračunskem obdobju po letu 2020, kar je v skladu s sporočilom Komisije iz leta 2017 o zaščiti otrok pri migracijah, cilji trajnostnega razvoja in naborom orodij Komisije o uporabi sredstev EU za vključevanje ljudi s priseljenskim ozadjem;

28.  poziva države članice, naj okrepijo čezmejno sodelovanje, izmenjavo informacij in usklajevanje med različnimi službami v državah članicah, tako da bi odpravile vrzeli in zagotovile, da so sistemi za zaščito otrok ustrezni in niso razdrobljeni;

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) Resolucija OZN A/RES/71/1, http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/71/1
(2) https://www.streetchildrenresources.org/resources/general-comment-no-21-2017-on-children-in-street-situations/
(3) UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
(4) UL C 58, 15.2.2018, str. 9.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.
(6) ECLI:EU:C:2018:248.
(7) https://www.unicef.org/publications/files/Uprooted_growing_crisis_for_refugee_and_migrant_children.pdf
(8) http://fra.europa.eu/en/publication/2017/child-migrant-detention
(9) #Backtoschool’ organizacije Global Progressive Forum, skupine za migracijsko politiko in mreže evropskih politik SIRIUS, www.globalprogressiveforum.org/backtoschool.
(10) Poročilo AIDA iz leta 2016 (str. 3).


Globalna prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih
PDF 345kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o globalni prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih (2017/2922(RSP))
P8_TA(2018)0202B8-0217/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o kozmetičnih izdelkih),

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2013 o prepovedi testiranja na živalih in trženja ter stanju glede alternativnih metod na področju kozmetičnih izdelkov (COM(2013)0135),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. septembra 2016 o razvoju, znanstvenem potrjevanju in pravni sprejemljivosti alternativnih metod testiranju na živalih na področju kozmetičnih izdelkov (20132015) (COM(2016)0599),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. junija 2015 o evropski državljanski pobudi „Ustavimo vivisekcijo“ (C(2015)3773),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije (SEU) z dne 21. septembra 2016 v zadevi C-592/14(2),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 442 iz marca 2016 z naslovom „Odnos Evropejcev do dobrobiti živali“,

–  ob upoštevanju študije iz januarja 2017 z naslovom Animal Welfare in the European Union (Dobrobit živali v Evropski uniji), ki jo je naročil Odbor za peticije,

–  ob upoštevanju vprašanja Svetu o globalni prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih (O-000040/2018 – B8-0017/2018),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o globalni prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih (O-000041/2018 – B8-0018/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker uredba o kozmetičnih izdelkih določa pogoje za trženje kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin v EU, njen namen pa je vzpostaviti notranji trg za kozmetične izdelke in hkrati vzdrževati visoko raven varovanja zdravja ljudi;

B.  ker člen 13 PDEU določa, da bi bilo treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije, zlasti tistih za notranji trg, v celoti upoštevati zahteve po dobrobiti živali, saj so te čuteča bitja;

C.  ker so kozmetični izdelki pri državljanih EU nekaj vsakdanjega in zajemajo široko paleto proizvodov, na primer za kopanje, prhanje, sončenje, nego las, kože in nohtov, britje in ustno higieno;

D.  ker se je Evropska unija zavezala, da bo spodbujala dobrobit živali in varovala zdravje ljudi in okolje;

E.  ker za zagotavljanje varnosti kozmetičnih izdelkov člen 10 uredbe o teh izdelkih določa, da je treba izvesti oceno varnosti in pripraviti poročilo o varnosti za vsak kozmetični izdelek;

F.  ker člen 11 uredbe o kozmetičnih izdelkih določa, da informacije, ki so obvezne za vsak izdelek, ki se da na trg, vključujejo podatke o poskusih na živalih pri razvijanju kozmetičnega izdelka ali oceni njegove varnosti ali varnosti njegovih sestavin;

G.  ker je v EU prepovedano testiranje končnih kozmetičnih izdelkov (od septembra 2004) in njihovih sestavin (od marca 2009) na živalih (v nadaljnjem besedilu: prepoved testiranja);

H.  ker je od marca 2009 prepovedano trženje končnih kozmetičnih izdelkov in sestavin, ki so bili testirani na živalih, razen z namenom ugotavljanja toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih, reproduktivne toksičnosti in toksikokinetike; ker velja za te specifične, celovite vplive na zdravje od marca 2013 prepoved trženja ne glede na razpoložljivost alternativnih poskusov, ki se ne izvajajo na živalih (v nadaljnjem besedilu: prepoved trženja);

I.  ker se večina sestavin, prisotnih v kozmetičnih izdelkih, uporablja tudi v mnogih drugih potrošniških in industrijskih izdelkih, kot so zdravila, detergenti in druge kemikalije ter hrana; ker so bile te sestavine morda testirane na živalih v okviru veljavnega pravnega okvira, kot je uredba REACH(3), če ni bilo druge možnosti;

J.  ker se po podatkih posebne raziskave Eurobarometra št. 442 iz marca 2016 89 % državljanov EU strinja, da bi si morala EU na mednarodni ravni prizadevati za večjo ozaveščenost o pomembnosti dobrobiti živali, 90 % državljanov EU pa se strinja, da je pomembno določiti za dobrobit živali visoke standarde, ki bi bili priznani po vsem svetu;

K.  ker prejme Parlament številne peticije državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico po členih 24 in 227 PDEU in členu 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ko pozivajo k prenehanju testiranja na živalih v Evropi in po vsem svetu ter za določitev mednarodnih standardov dobrobiti živali;

L.  ker javnost zahteva sprejetje novega zakonodajnega okvira za postopno odpravo testiranja na živalih;

M.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 21. septembra 2016 v zadevi C-592/14 potrdilo, da je mogoče prepovedati na trg Unije dajati kozmetične izdelke, ki vsebujejo sestavine, testirane na živalih zunaj EU, zato da bi te izdelke tržili v tretjih državah, če se podatki, ki izhajajo iz tega testiranja, uporabljajo za dokazovanje varnosti izdelkov z namenom, da bi jih dali na trg EU;

N.  ker pravne vrzeli omogočajo, da se na trg EU dajo kozmetični izdelki, ki so bili testirani na živalih zunaj EU, in da se taki izdelki v EU ponovno testirajo z uporabo alternativ testiranju na živalih, kar je kršitev duha zakonodaje EU;

O.  ker ima EU osrednjo vlogo v Združenih narodih; ker morajo ostati institucije EU in države članice zavezane svetovnemu redu na podlagi mednarodnega prava in večstranskega sodelovanja;

P.  ker bi morala Evropska unija v svojih zunanjih odnosih spodbujati visoke standarde dobrobiti živali;

Kaj smo se naučili iz prelomne prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih v vsej EU

1.  ugotavlja, da ima Evropa uspešen in inovativen kozmetični sektor, ki zagotavlja približno dva milijona delovnih mest in je največji trg za kozmetične izdelke na svetu; poudarja, da prepoved poskusov na živalih, ki velja v EU, ni ogrozila razvoja tega sektorja;

2.  ugotavlja, da je stopnja spoštovanja veljavnih prepovedi testiranja in trženja v Evropi zelo visoka; poudarja pa, da je pomanjkanje popolne in zanesljive dokumentacije v informacijah o izdelkih, kar zadeva kozmetične izdelke, ki se uvozijo v EU iz tretjih držav, kjer se še vedno zahteva testiranje na živalih, resno vprašanje, ki ga je treba prednostno obravnavati;

3.  meni, da EU s svojo prelomno prepovedjo testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih pošilja svetu močno sporočilo o vrednotah, ki jih povezuje z varovanjem živali, in je uspešno dokazala, da je postopna odprava testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih izvedljiva;

4.  opozarja, da je Evropa sprejela politično odločitev izvajanja prepovedi, ne glede na razpoložljivost alternativnih metod testiranju na živalih; meni, da evropski zgled kaže, kako tudi pomanjkanje alternativ testiranju na živalih v primeru nekaterih končnih točk ni razlog, da bi se opredelili zoper uvedbo globalne prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih;

5.  ponavlja, da testiranja na živalih za kozmetične izdelke ni več mogoče upravičiti, in poziva EU in nacionalne javne organe, naj podprejo nasprotovanje javnosti testiranju za kozmetične izdelke in podprejo nadaljnji razvoj inovativnih, humanih metod testiranja;

6.  Poziva regulativne organe in podjetja, naj vzpostavijo sistem spremljanja, ki bo odprt za redne neodvisne preglede, s katerimi bodo zagotovili, da bodo dobavitelji v panogi upoštevali popolno prepoved;

Učinek prepovedi na razvoj alternativnih metod

7.  opozarja, da so se zaradi prepovedi testiranja na živalih začele pospešene raziskave alternativnih testnih metod, učinek pa je daleč presegel kozmetični sektor; ugotavlja, da je bilo veliko napredka tudi pri njihovi odobritvi in regulativnem sprejetju;

8.  poziva Komisijo, Svet in države članice, da dajo na voljo dovolj srednje- in dolgoročnega financiranja za hiter razvoj, potrjevanje in uvedbo alternativnih metod testiranja za popolno nadomestitev testiranja na živalih za temeljne toksikološke končne točke, kot so rakotvornost, reproduktivna toksičnost in toksičnost pri ponavljajočih odmerkih(4);

9.  poudarja, da so potrebna vztrajna prizadevanja pri usposabljanju in izobraževanju, da se zagotovi pravilno poznavanje alternativ in postopkov v laboratorijih in pri pristojnih organih;

10.  opozarja, da imajo akademske institucije pomembno vlogo pri spodbujanju alternativ testiranju na živalih v znanstvenih disciplinah in pri razširjanju znanja in prakse, ki sta na voljo, a se ne širše uporabljata;

11.  poudarja, da je treba delovati v okviru mednarodnih struktur, če hočemo pospešiti potrjevanje in sprejemanje alternativnih metod ter zagotoviti prenos znanja in finančno pomoč tretjim državam, v katerih znanstveniki morda niso seznanjeni z alternativnimi metodami in zmogljivosti morda nimajo potrebne infrastrukture za raziskave;

12.  poudarja, da EU na področju alternativnih metod spodbuja k mednarodnemu sodelovanju pod okriljem Evropskega partnerstva za alternativne pristope k testiranju na živalih (EPAA) in sodeluje v številnih drugih pomembnih mednarodnih procesih, kot sta mednarodno sodelovanje na področju regulacije kozmetičnih izdelkov (ICCR) ter mednarodno sodelovanje na področju alternativnih testnih metod (ICATM); ugotavlja, da je tako sodelovanje zelo pomembno;

Mednarodne razmere

13.  poudarja, da velja prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih v Gvatemali, na Islandiji, v Izraelu, na Novi Zelandiji, na Norveškem ter v Srbiji, Švici in Turčiji; ugotavlja, da so druge države, na primer Južna Koreja in Avstralija, dosegle znaten napredek v smeri te prepovedi;

14.  ugotavlja, da približno 80 % držav v svetu kljub vidnemu zakonodajnemu napredku še vedno dovoljuje testiranje na živalih in trženje kozmetičnih izdelkov, ki so bili testirani na živalih;

Uvedba globalne prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih

15.  poziva, naj se uredba o kozmetičnih izdelkih uporablja kot model za uvedbo mednarodne prepovedi testiranja na živalih za kozmetične izdelke ter naj začne prepoved mednarodne trgovine s kozmetičnimi sestavinami ali izdelki, testiranimi na živalih, veljati pred letom 2023;

16.  poziva institucije EU, naj zagotovijo enake konkurenčne pogoje za vse izdelke, ki se dajo na trg EU, in se prepričajo, da noben tak izdelek ni bil testiran na živalih v tretji državi;

17.  poziva predsednike institucij EU, naj se na srečanjih s svojimi sogovorniki, zlasti generalnim sekretarjem OZN, zavzamejo za globalno prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih;

18.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj izkoristijo svoje diplomatske mreže in odločno delujejo v vseh mogočih dvostranskih in večstranskih pogajalskih okvirih, da bi izoblikovale močno in široko koalicijo, ki bi podprla globalno prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih v kozmetičnem sektorju;

19.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v okviru OZN olajšajo, spodbujajo in podprejo sklepe mednarodne konvencije proti uporabi živali pri testiranju kozmetičnih izdelkov; poziva institucije EU in države članice, naj svetovno prepoved testiranja na živalih za kozmetične izdelke vključijo med točke dnevnega reda naslednjega zasedanja generalne skupščine OZN;

20.  poziva Komisijo, naj se proaktivno poveže z vsemi zainteresiranimi stranmi, začenši s tistimi, ki sodelujejo v kampanji za svetovno odpravo testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih, nevladnimi organizacijami in predstavniki civilne družbe, da bi promovirali spremljevalne dogodke na naslednji generalni skupščini OZN in olajšali dialog o prednostih in koristih mednarodne konvencije proti testiranju kozmetičnih izdelkov na živalih;

21.  poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita, da katero od trenutnih trgovinskih pogajanj ali pravila Svetovne trgovinske organizacije ne bi oslabila prepovedi EU za testiranje kozmetičnih izdelkov na živalih; poziva Komisijo, naj izvzame kozmetične izdelke, testirane na živalih, iz področja uporabe vseh sporazumov o prosti trgovini, ki že veljajo ali o njih trenutno potekajo pogajanja;

o
o   o

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.
(2) ECLI:EU:C:2016:703.
(3) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(4) Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov, Smernice za preskušanje kozmetičnih sestavin in njihovo oceno varnosti, 6. revizija, SCCS/1564/15.


Trenutne razmere v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obeti zanju
PDF 402kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obetih zanju (2017/2117(INI))
P8_TA(2018)0203A8-0064/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočil Evropskega foruma za ovčje meso, ki je pod pokroviteljstvom Komisije potekal leta 2015 in 2016,

–  ob upoštevanju študije o prihodnosti sektorjev ovčjega in kozjega mesa v Evropi, ki jo je naročil tematski sektor B Parlamenta na zahtevo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o prihodnosti sektorjev ovčjereje in kozjereje v Evropi(1),

–  ob upoštevanju ocene ukrepov SKP za sektor ovc in koz, ki jo je leta 2011 izvedla Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu za naravo, ljudi in gospodarstvo(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom“ (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi,

–  ob upoštevanju sklepov nizozemskega varuha človekovih pravic v poročilu iz leta 2012 o pristopu državnih organov do mrzlice Q(3) in ob upoštevanju njegove preiskave iz leta 2017 o izkušnjah, ki jih je nizozemska vlada pridobila z epidemijo mrzlice Q(4),

–  ob upoštevanju člena 52 svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0064/2018),

A.  ker sta ovčjereja in kozjereja sektorja z nizkim dobičkom v večini EU s prihodki, ki so med najnižjimi v EU, v veliki meri zaradi visokih operativnih in regulativnih stroškov, ki včasih presegajo prodajne cene, in velikega upravnega bremena, kar številne rejce vse pogosto vodi v opuščanje teh rej;

B.  ker neravnovesja v prehranski verigi povečujejo ranljivost teh sektorjev in ker Komisija še ni sprejela potrebnih regulativnih ukrepov, h katerim jo je Parlament v zvezi s tem pozval;

C.  ker ni mogoče vzpostaviti in ohranjati ovčjereje in kozjereje, če rejci nimajo zagotovljenih stalnih prihodkov;

D.  ker sta ovčjereja in kozjereja v Evropi sezonski dejavnosti, kar pa ne velja za nekatere druge svetovne regije, kjer lahko celotni cikel vzreje in proizvodnje poteka vse leto; ker lahko velika stopnja sezonskosti povzroči gospodarsko negotovost kmetov in proizvajalcev;

E.  ker imata oba sektorja možnost za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest na območjih z neugodnimi razmerami, kot so oddaljene in gorske regije;

F.  ker imata ovčjereja in kozjereja velik potencial za razvoj in zaposlovanje na številnih občutljivih podeželskih in primestnih območjih, zlasti na področjih prodaje ovčjega in kozjega mesa in kakovostnih mlečnih izdelkov, ki se lahko prodajajo prek kratkih in lokalnih dobavnih verig;

G.  ker imajo rejci ovc težave pri iskanju kvalificiranih ali včasih celo nekvalificiranih delavcev;

H.  ker je reja ovc in koz del kulturne dediščine številnih držav članic in zagotavlja visokokakovostne tradicionalne proizvode;

I.  ker morata sektorja ovčjereje in kozjereje izpolnjevati najvišje standarde na svetu glede varnosti hrane, zdravja in dobrobiti živali ter varstva okolja;

J.  ker imata ovčjereja in kozjereja, zlasti tam, kjer se ovce in koze pasejo, pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljske trajnosti, saj so prisotne na 70 % območij z neugodnimi naravnimi razmerami, vključno z oddaljenimi in relativno nedostopnimi območji, in prispevajo k ohranjanju pokrajine, biotske raznovrstnosti (vključno z lokalnimi domorodnimi vrstami) ter boju proti eroziji, neželenem kopičenju biomase, poškodbam obrežnih nasipov in jezov, plazovom in gozdnim požarom ter požarom v grmičevju;

K.  ker lahko reja ovc in koz s socialno-ekonomskega vidika pomembno prispevata k podeželskim območjem Evrope z ohranjanjem kmetovanja in zaposlovanja na območjih z omejenimi možnostmi in zagotavljanjem visokokakovostnih tradicionalnih proizvodov;

L.  ker je treba povečati generacijsko obnavljanje kmetov, da se zagotovi preživetje tovrstnih oblik živinoreje in se prispeva k zmanjšanju hitrega odseljevanja s številnih podeželskih območij s pomanjkljivimi osnovnimi storitvami in storitvami za podporo družinam, kar ima posledice zlasti ženske, ki opravljajo pomembna, pogosto nevidna opravila v tem sektorju;

M.  ker ti sektorji nudijo ugodno okolje in priložnosti za mlade, ki so se pripravljeni lotiti kmetovanja v kmetijskih gospodarstvih po meri človeka, vključno z nizko ravnjo kapitalizacije, dobro razvito kolektivno organizacijo, vzajemno pomočjo in zadrugami, ki imajo opremo za skupno uporabo, ali za ustanovitev gospodarskih družb;

N.  ker se povprečna starost rejcev ovc in koz povečuje in se znanje med generacijami ne prenaša v zadostni meri, kar ovira nemoteno delovanje teh dveh sektorjev in jih bo v prihodnosti izpostavilo pomanjkanju spretnosti in znanja; ker rejci in proizvajalci kakovostnih predelanih proizvodov, kot so obrtni siri, pogosto nimajo ustreznih tržnih in prodajnih veščin, potrebnih za privlačno dajanje proizvodov na trg;

O.  ker se večina ovc in koz v EU redi v ekstenzivni reji, kot so pašniki; ker v nekaterih državah članicah sektorja temeljita na modelih intenzivne kozjereje in ovčjereje;

P.  ker ta dva sektorja prispevata k ohranitvi območij z visoko ekološko ali naravno vrednostjo, kot so pašniki in površine, primerne za pašo, gozdnati pašniki in druge vrste drevesno-travnate ali gozdnate pašne površine, pa tudi manj rodovitne zemlje, prav tako pa opravljata bistveno opravilo čiščenja podrasti;

Q.  ker opredelitev trajnih pašnikov pred uveljavitvijo Uredbe (EU) 2017/2393(5) ni ustrezno vključevala sredozemskih pašnikov s trajnimi lesnatimi vrstami, kot so zemljišča gozdnatih pašnikov in drugi ekosistemi, povezani s kmetijsko-gozdarskim sistemom, kar je zmanjševalo površine, ki bi lahko bile upravičene do neposredne pomoči, zaradi česar so bili rejci s teh območij prikrajšani;

R.  ker je pašništvo tradicionalna dejavnost ekstenzivne živinoreje, ki se izvaja zlasti na gorskih območjih, s čimer se omogoča razvoj območij, ki so težko dostopna ali se težko opremijo s stroji in imajo nizko kmetijsko vrednost, tako pa se jim omogoča ohranitev gospodarske dejavnosti;

S.  ker je sezonska paša del kmetijskih praks v nekaterih državah članicah;

T.  ker je v sedanji skupni kmetijski politiki (SKP) predvidena podpora za različne avtohtone pasme ovc in koz;

U.  ker so te pasme dobro prilagojene lokalnemu okolju in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja svojih habitatov;

V.  ker so avtohtone pasme veliko bolje prilagojene lokalnim pogojem in značilnostim;

W.  ker se je od osemdesetih let število ovc zmanjšalo za več kot 25 milijonov, v zadnjih sedemnajstih letih pa se je vzreja zmanjšala za več kot 20 %;

X.  ker je poraba ovčjega in kozjega mesa v zadnjih letih znatno upadla, in sicer v primeru ovčjega s 3,5 kilograma na osebo leta 2001 na 2 kilograma danes, in je bil trend upadanja ponovno zaznan leta 2017, zlasti med mladimi;

Y.  ker je trg kozjega mesa v Evropi poseben, saj je proizvodnja zgoščena v Grčiji, Španiji in Franciji, medtem ko je poraba zlasti velika na Portugalskem, v Italiji in Grčiji;

Z.  ker je proizvodnja kozličjega mesa in mesa odraslih živali za zakol sezonska in je stranski proizvod proizvodnje mleka, ki jo nadzoruje nekaj kmetov, pri čemer prodajna cena mesa ne zadošča za zagotovitev zadostnega dohodka za rejce;

AA.  ker je zaradi omejene prisotnosti kozjega mesa v trgovinah proizvod manj prepoznaven in ga potrošniki manj uporabljajo;

AB.  ker sektorja ovčjereje in kozjereje predstavljata 3 % evropske proizvodnje mleka in 9 % evropske proizvodnje sira, pri čemer skupaj zaposlujeta 1,5 milijona ljudi v Uniji;

AC.  ker se je poraba kozjega mleka in sira v zadnjih letih v več državah članicah znatno povečala;

AD.  ker ovčjereja v Uniji pokriva le približno 87 % povpraševanja trga in ker uvoz iz tretjih držav, zlasti Nove Zelandije, spodkopava konkurenčnost evropske ovčjereje v bolj občutljivih (velika noč in božič) in tudi drugih obdobjih leta, saj sta Nova Zelandija in Avstralija vodilni izvoznici ovčjega mesa;

AE.  ker je v zadnjih letih Nova Zelandija povečala izvoz svežega ali ohlajenega mesa in zmanjšala tradicionalni izvoz zamrznjenega mesa, kar povečuje njen vpliv na trg svežega mesa Unije in povzroča zniževanje cen, ki se plačajo evropskim proizvajalcem; meni, da je treba to upoštevati v prihodnjih pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini z Novo Zelandijo;

AF.  ker evropski rejci uvozu iz tretjih držav pogosto konkurirajo pod neenakimi pogoji, saj zanj pogosto veljajo nižji kakovostni standardi, regulativne zahteve in okoljski standardi, ki jih je treba upoštevati;

AG.  ker je treba v okviru tekočih pogajanj o trgovinskih sporazumih med Evropsko unijo ter Novo Zelandijo in Avstralijo sektorja ovčjereje in kozjereje zaščititi kot občutljiva sektorja oziroma ju popolnoma izključiti iz teh trgovinskih sporazumov;

AH.  ker se nekatere regije v sosedstvu EU zanimajo za ovčje in kozje proizvode iz EU, kar je priložnost za evropske rejce, ki žal ni v celoti izkoriščena;

AI.  ker bi lahko izstop Združenega kraljestva iz EU povzročil znatne spremembe v trgovini z ovčjim mesom v EU, saj je ta država največja proizvajalka in glavna vstopna točka za uvoz iz tretjih držav;

AJ.  ker Združeno kraljestvo uvozi približno polovico svoje tržne kvote za ovčje meso iz Nove Zelandije in skoraj dve tretjini tržne kvote za ovčje meso iz Avstralije in ker Unija svojih mednarodnih obveznosti ne more razveljaviti čez noč, kar poglablja negotovost, ki jo je povzročil brexit;

AK.  ker je ovčja in kozja volna trajnosten, obnovljiv in biorazgradljiv vir za tekstilni sektor;

AL.  ker volna ni priznana kot kmetijski proizvod v skladu s Prilogo I k PDEU, ampak je razvrščena le kot živalski stranski proizvod v skladu z Uredbo (EU) št. 142/2011;

AM.  ker so zaradi tega nepriznavanja rejci ovc v prikrajšanem položaju v primerjavi z drugimi rejci, ker za volno pri prevozu veljajo strožje zahteve kot za priznane kmetijske proizvode, poleg tega pa posredovanje na trgu prek skupne ureditve trga za ovčjo volno ni mogoče;

AN.  ker sta ovčjereja in kozjereja večinoma ekstenzivni dejavnosti, zaradi česar prihaja do neposrednih stikov s prostoživečimi živalmi, katerih zdravstvenega stanja ni mogoče zagotoviti;

AO.  ker je v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 načrt za izkoreninjenje praskavca privedel do 100-odstotne omejitve izmenjave živine za razplod in da se je pri manjših, avtohtonih pasmah zaradi genotipizacije praskavca število plemenskih samcev zmanjšalo za do 50 %;

AP.  ker se je med nedavnimi izbruhi bolezni živali pokazalo, da lahko izbruh v eni državi članici pomeni grožnjo za ves evropski kmetijski trg, ob upoštevanju več epidemij, ki so prizadele Evropsko unijo, od katerih so imele nekatere, kot je bila doslej največja epidemija mrzlice Q, do katere je prišlo na kozjih farmah med letoma 2007 in 2011, posledice za zdravje ljudi;

AQ.  ker cepljenje ovc in koz ščiti črede držav članic pred čezmejnimi boleznimi tako, da omejuje tveganje širitve okužbe med državami članicami in pomaga blažiti učinke odpornosti proti antimikrobikom;

AR.  ker je v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom imunizacija s cepljenjem stroškovno učinkovit javnozdravstveni poseg za boj proti odpornosti na antimikrobike, kljub temu, da je uporaba antibiotikov kratkoročno cenejša, v načrtu pa je tudi, da se predvidijo spodbude za okrepitev diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv;

AS.  ker sistem elektronske identifikacije za ovce in koze učinkovito zagotavlja sledljivost živali, vendar lahko zaradi nenamerne napake pri branju ušesnih znamk ali njihove izgube nastanejo včasih nesorazmerne kazni;

AT.  ker imajo rejci težave tudi pri izvajanju sedanjih pravil o identifikaciji kozličkov;

AU.  ker so zaščita nekaterih živalskih vrst, zlasti velikih zveri, v okviru direktive o habitatih (92/43/EGS) ter uničevanje in slabšanje stanja naravnih habitatov, zmanjšanje številčnosti in kakovosti njihovega naravnega plena, upadanje števila prebivalcev na podeželju ter pomanjkanje naložb držav članic v preventivne ukrepe prispevali k povečanju napadov na črede ovc in koz v vseh regijah, kar je še poslabšalo težaven položaj nekaterih kmetij ter na številnih območjih ogrozilo tradicionalno kmetijstvo in pašništvo;

AV.  ker so plenilci in velike zveri v nekaterih regijah Evropske unije dosegli dobro stanje ohranjenosti;

AW.  ker bi bilo treba upoštevati uvedbo možnosti spremembe stanja ohranjenosti vrst v posameznih regijah takoj, ko se doseže želeno stanje ohranjenosti;

AX.  ker se morajo rejci ovc in koz spopadati z obsežno birokracijo in upravnimi bremeni, ki ne izvirajo samo iz skupne kmetijske politike, temveč tudi iz drugih predpisov EU, kot so pravila o ravnanju z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

AY.  ker se trg ovčjega in kozjega mesa sooča z močno razdrobljenostjo in pomanjkanjem preglednosti pri prenosu tržnih cen;

AZ.  ker je v nekaterih državah članicah zelo malo klavnic, kar ovira razvoj teh sektorjev v njih;

BA.  ker so prestrukturiranje klavniške industrije, usklajevanje s sanitarnimi standardi in manjše število zakolov, povezano z zmanjševanjem obsega vzrejnih dejavnosti, v številnih regijah povzročili izginotje ekonomskih orodij, potrebnih za zagotavljanje dodane vrednosti in trajnosti lokalnih dobavnih verig;

BB.  ker so bili v številnih državah zaradi prestrukturiranja klavniške industrije, ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi pojava bolezni norih krav, higiensko-sanitarnega svežnja in drugih razlogov odpravljeni številni instrumenti, potrebni za obstoj neposredne in lokalne prodaje, pri čemer so se zvišali stroški klanja;

BC.  ker so mobilni obrati za molžo in klavnice ali ukrepi za vzpostavitev takih obratov na kraju samem pomembni in potrebni za spodbujanje produktivnosti v sektorjih ovčjereje in kozjereje;

BD.  ker je raznolikost končnih proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa pogosto manjša kot pri drugih vrstah mesta, zaradi česar so ti proizvodi za potrošnike manj privlačni in je posledično tudi povpraševanje po njih manjše;

BE.  ker je treba povečati dodano vrednost proizvodnje mesa in uvesti nove formule, ki bi bile bolj prilagojene potrošniškim navadam mladih;

BF.  ker ovčjereja in kozjereja poleg tega, da zagotavljata raznolike mesne, mlečne in volnene izdelke potrošnikom po vsej EU, imata v številnih skupnosti tudi ključno kulturno vlogo, kot sta med drugim običaja kukeri v Bolgariji in capra v Romuniji;

BG.  ker v številnih državah Evropske unije raste trg lokalnih in ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov kot odgovor na zahteve potrošnikov po preglednosti in kakovosti;

BH.  ker lahko države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 665/2014 uporabijo neobvezno navedbo kakovosti „gorski proizvod“ za večjo prepoznavnost proizvodov ovčjereje in kozjereje, ki izvirajo iz gorskih regij;

BI.  ker sheme kakovosti EU, zlasti ZGO (zaščitena geografska označba) in ZOP (zaščitena označba porekla), zagotavljajo orodja za večjo prepoznavnost in posledično večje možnosti za trženje proizvodov iz ovčjereje in kozjereje;

BJ.  ker nekatere države članice nimajo strukturnih politik za razvoj posameznega ali obeh sektorjev, kar ovira njun razvoj;

BK.  ker bi lahko take politike vključevale priporočila za različne faze, kot sta vzreja (izbira pasme, vzreja ovnov itd.) in trženje;

Boljša podpora

1.  podpira priporočila, ki jih je leta 2016 objavil forum za ovčje meso, ki je potekal na pobudo Komisije, zlasti potrebo po uvedbi nadomestila za vlogo, ki jo imata sektorja ovčereje in kozjereje pri zagotavljanju javnih dobrin, zlasti kjer temelji na ekstenzivni paši, in sicer glede: izboljšanja zemljišč in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemov, območij, dragocenih za okolje, in kakovosti vode; preprečevanja podnebnih sprememb, poplav, plazov, gozdnih požarov in s tem povezane erozije; ter glede ohranjanja podeželja in delovnih mest; poudarja, da bi morala ta priporočila veljati tudi za kozje meso in proizvodnjo mlečnih izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o spodbudah za kmete, ki izvajajo sezonsko pašo;

3.  pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike (SKP) podpira ohranitev ali, kjer je ustrezno, okrepitev prostovoljne vezane podpore za ovčerejo in kozjerejo ter drugih ustreznih ukrepov, usmerjenih v oba sektorja, z različnimi subvencijami za črede na paši, da bi zaustavili opuščanje teh dejavnosti v Evropski uniji, saj so rejci ovc in koz zelo odvisni od neposrednih plačil;

4.  poudarja, da je v okviru doseženega dogovora na pogajanjih o Uredbi (EU) 2017/2393 prostovoljna shema vezane podpore poenostavljena in razjasnjena, saj so bile črtane navedbe v zvezi s količinskimi omejitvami in vzdrževanjem proizvodnje in dodana določba, da države članice lahko letno pregledajo nekatera merila za upravičenost in skupni proračun;

5.  poziva države članice, naj kmetijsko-okoljska plačila razširijo na pašnike, ki se uporabljajo za pašo ovc in koz, ter podprejo kmete, ki zagotavljajo okrepljeno dobrobit živali;

6.  pozdravlja dogovor, dosežen pri pogajanjih o Uredbi(EU) 2017/2393, ki priznava posebnosti sredozemskih pašnikov, kot so gozdnati pašniki (dehesa), da bi našli pravičnejšo ureditev za zemljišča, upravičena do neposrednih plačil, ter odpravili notranjo diskriminacijo ekstenzivnih prašnikov in gozdno-pašnih sistemov;

7.  poudarja pomen te vrste pašnikov za preprečevanje požarov, vendar ugotavlja, da so te izboljšave za države članice še vedno izbirne;

8.  meni, da pri tem ne bi smeli diskriminirati drugih ekosistemov, povezanih z gozdnim kmetijstvom, ter poziva, naj se merilo 50 % trave na gozdnih območjih, ki mora biti izpolnjeno za pridobitev neposrednega plačila na hektar, ne uporablja za rejce koz in ovc;

9.  zagovarja odobritev ustrezne paše na površinah z ekološkim pomenom, tudi na suhih in nizkokakovostnih pašnikih na nekaterih območjih z omejenimi možnostmi;

10.  poudarja, da paša ne bi smela dovoljena, kadar bi lahko povzročila škodo na občutljivih naravnih območjih; v zvezi s tem poudarja velik pomen prežvekovalcev pri izkoriščanju surovih vlaken;

11.  meni, da je treba bolj podpreti mlade kmete in nove udeležence z neposredno pomočjo in s politiko razvoja podeželja v skladu z nacionalno politiko, da bi zagotovili spodbude za ustanovitev ali prevzem ovčerejskih ali kozjerejskih gospodarstev, saj je visoka povprečna starost kmetov v živinoreji, ki zaradi slabe donosnosti tega sektorja močno presega tudi druge kmetijske sektorje, eden najpomembnejših izzivov pri ohranjanju življenja na podeželju in prehranske varnosti v Uniji;

12.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj upoštevajo posebne težave, na katere opozarjajo organizacije žensk, zaposlenih v tem sektorju, da bi z ukrepi med drugim izboljšali njihovo prepoznavnost in spodbujali lastništvo in solastništvo ter uvajanje potrebnih storitev za pomoč družinam;

13.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo posebne programe, s pomočjo katerih bi lahko tudi ženske našle svoje mesto v teh sektorjih, kar bi lahko močno prispevalo k potrebni generacijski obnovi v sektorjih ter pripomoglo k ohranjanju reje ovc in koz kot družinskega podjetja;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo raznolikosti genetskih virov v ovčereji in kozjereji glede na njihov pomen za produktivnost (plodnost, sposobnost razmnoževanja ...), kakovost proizvodov in prilagajanje živali na okolje;

15.  pozdravlja podporo, trenutno na voljo za promocijo avtohtonih pasem in diferencirane kakovosti, na primer s potrdili o ekološki reji;

16.  v zvezi s tem poudarja, da je treba pri rejskih shemah živali upoštevati ohranjanje lokalnih in trpežnih pasem;

17.  poudarja, kako pomembne so avtohtone pasme ovc in koz za pašo na alpskih območjih, saj drugih pasem ni mogoče uporabljati;

18.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za povečanje podpore za ohranjanje takih ovčjih in kozjih pasem;

19.  poziva k večji podpori za organizacije proizvajalcev v ovčereji in kozjereji;

20.  upošteva razvoj subvencij v sektorju, kar je zelo pomembno za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti pri proizvodnji, izboljšanje kakovosti proizvodov in večji samozadostnosti oskrbe z ovčjim mesom v EU, vsi ti cilji pa so skladni s cilji EU za razvoj učinkovitosti in izboljšanje kakovosti;

Spodbude in inovacije

21.  poziva Komisijo, naj poveča podporo za raziskave o inovativnih proizvodnih metodah in tehnologijah, da bi okrepili konkurenčnost ovčereje in kozjereje ter promocijo mesnih, mlečnih in volnenih izdelkov na notranjem trgu, s poudarkom ne le na tradicionalnih proizvodih, kot je sir, ampak tudi na novejših vrstah kosov mesa, da bi ponudili proizvode, ki ustrezajo pričakovanjem potrošnikov in povpraševanju na trgu; ravno tako poziva Komisijo, naj bolj redno uživanje spodbuja prek informacijskih kampanj o kuhanju in načinih priprave, prilagojenih novim potrošnikom, tudi v novih rastočih sosednjih državah in na vzhodnih trgih, pri čemer naj poudarja prehranske in zdravstvene prednosti ovčjega in kozjega mesa;

22.  meni, da je treba spremeniti mišljenje, da je jagnjetino težko pripraviti in sedanji trend izogibanja rdečemu mesu;

23.  poudarja, da so prizadevanja za večje uživanje ovčjega in kozjega mesa bistvenega pomena, da bi povečali proizvodnjo v EU;

24.  pozdravlja namero Komisije, da za te proizvode določi namensko proračunsko vrstico za ovčje in kozje meso ter mlečne proizvode v prihodnjih promocijskih kampanjah, ki jih sofinancira Unija;

25.  poudarja, da je treba za promocijske kampanje za večjo porabo proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa v EU, nameniti dovolj finančnih sredstev;

26.  poziva k vključitvi kož in volne med upravičene proizvode;

27.  poziva Komisijo, naj uskladi promocijske kampanje za zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zaščiteno označbo porekla (ZOP) za proizvode iz ovčjega in kozjega mesa, da bi bili bolj privlačni; poziva k poglobljeni študiji prodajnih možnosti za volno, da bi proizvajalcem zagotovili večji gospodarski donos;

28.  spodbuja, naj več držav članic uporablja neobvezno navedbo kakovosti „gorski proizvod“, kot je določeno v veljavni zakonodaji EU, ki je orodje za večjo prepoznavnost proizvodov in bolj ozaveščeno izbiro potrošnikov;

29.  poudarja, da je treba med možne upravičence pomoči za diferencirano kakovost vključiti oznake kakovosti za jagnjetino in kozličje meso za posamezne proizvajalce in združenja proizvajalcev; poudarja, da mora take oznake odobriti pristojni lokalni organ v skladu z ustreznimi predpisi in določbami o uporabi takih oznak;

30.  poziva k podpiranju promocijskih dogodkov za ovčerejo in kozjerejo na ravni EU, kot so festivali in podobni letni dogodki, in sicer kot orodja za večjo ozaveščenost javnosti o koristih teh sektorjev za EU, okolje in njene državljane;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo izkoriščanje velikega potenciala tradicionalnih praks ovčereje in kozjereje prek podeželskega turizma;

Dobra praksa

32.  poziva Komisijo, naj ustvari pogoje za razvoj sektorjev ovčjega in kozjega mleka, s čimer bo zagotovila čim večjo dodano vrednost na kmetijah, in sicer s politikami kakovosti, ki spodbujajo proizvodnjo mlečnih izdelkov na kmetijah, ki se prodajajo večinoma prek kratkih ali lokalnih dobavnih verig; pri tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti boljše izvajanje higienskih predpisov v vseh državah članicah, zlasti z evropskim priročnikom o dobri higienski praksi pri proizvodnji sira, ki ga je v sodelovanju s Komisijo pripravila Evropska mreža domačih in obrtniških sirarjev (FACE);

33.  poziva Komisijo, naj vzpostavi spletno platformo, osredotočeno na ovčerejo in kozjerejo, z glavnim namenom izmenjave ustreznih dobrih praks in podatkov iz držav članic;

34.  poziva Evropsko komisijo, naj pripravi osnutek smernic dobre prakse za trženje proizvodov iz sektorjev ovčereje in kozjereje, ki jih bo nato mogoče posredovati državam članicam in poklicnim organizacijam;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo proizvodnji in predelavi volne, tako da podprejo izvajanje programov za izmenjavo informacij in dobrih praks med udeleženci v verigi predelave volne;

36.  poziva Komisijo, naj preuči možnost odstopanj za volno pri uporabi Uredbe (ES) št. 1069/2009 in Uredbe (EU) št. 142/2011 o ravnanju z živalskimi stranskimi proizvodi, saj gre za proizvod, ki ni namenjen prehrani ljudi;

Izboljšanje trgov

37.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge o preglednosti cen v sektorjih, da bi potrošnikom in proizvajalcem zagotovili informacije o cenah proizvodov;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o harmonizaciji ureditve za razvrščanje trupov, da bo odražala dejanske stroške, ne da bi pri tem ogrozili biotsko raznovrstnost, ki jo zagotavljajo lokalne pasme, in o ustanovitvi evropske opazovalnice, ki spremljala cene in proizvodne stroške ovčjega in kozjega mesa; poudarja pomen spremljanja marž v celotni verigi preskrbe s hrano, vključno z veleprodajnimi cenami;

39.  opozarja, da lahko enako ali upadajoče povpraševanje in večja proizvodnja povzročita nižje cene za proizvajalce;

40.  opozarja, da lahko proizvajalci ovčjega ali kozjega mleka, združeni v organizacijo proizvajalcev, v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 1308/2013 vodijo skupna pogodbena pogajanja, če količina ne presega 33 % nacionalne proizvodnje in 3,5 % evropske proizvodnje; poudarja, da so bili ti pragovi določeni predvsem za proizvodnjo surovega kravjega mleka ter so zato omejevalni in neprilagojeni proizvodnji drobnice, zlasti ker se želijo rejci povezati v združenja organizacij lokalnih proizvajalcev ali v organizacije proizvajalcev z več kupci ali za soočenje z veliko industrijsko skupino;

41.  poziva, naj se uvedejo natančni kazalniki, s katerimi bo mogoče natančneje spremljati proizvodnjo in porabo kozjega mesa ter trgovino z njim, pri čemer naj se razlikuje med odraslimi živalmi in kozlički;

42.  meni, da je treba izboljšati pogajalsko in tržno moč proizvajalcev v prehranski verigi tako, da bi predpise o pogodbenih odnosih razširili tudi na ovčerejo in kozjerejo ter mesne in mlečne izdelke, tako da bi ustanavljali organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, podobne tistim v drugih sektorjih poljedelstva in živinoreje v skladu z dogovorom, doseženim v okviru Uredbe (EU) 2017/2393, da bi izboljšali konkurenčnost in trenutno nizko produktivnost teh sektorjev;

43.  poziva, naj se kot ukrep uravnavanja ponudbe zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba za stegno razširi tudi na ovčje meso, kot določa člen 172 Uredbe (EU) št. 1308/2013, da bi na ta način povečali možnosti za uskladitev ponudbe s povpraševanjem;

44.  ugotavlja, da organizacijam proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev ovčjega ali kozjega mleka in bo treba upoštevati obveznih pragov iz člena 149 Uredbe (EU) št. 1308/2013, če skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost (promocija, nadzor kakovosti, pakiranje, označevanje ali predelava) v skladu s členom 152, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2017/2393;

45.  spodbuja vse države članice, ki za ovčje in kozje mleko še ne zagotavljajo finančne podpore v okviru svežnja ukrepov za mleko, naj to storijo;

46.  meni, da je treba preprečiti prodajo ovčjih in kozjih izdelkov po cenah, ki so nižje od cen proizvajalcev;

47.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami prouči dobavno verigo za ovčje in kozje meso (na primer glede razločevanja med mesom odraslih živali in mladičev), da bodo kmetje na trgu prejemali pravično povračilo;

48.  v zvezi s tem poudarja tudi velik pomen neposredne prodaje ovčjih in kozjih izdelkov;

49.  poziva Komisijo, naj spodbuja naklonjenost neposredni prodaji pri proizvajalcih in organizacijah proizvajalcev, da bi omejili umetno višanje cen;

50.  podpira razvoj lokalnih dobavnih verig v ovčereji kot način za povečanje prihodkov ovčerejskih kmetij ter uskladitev ponudbe in povpraševanja ter poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo svojim javnim politikam v zvezi z lokalnimi klavnicami, ki so bistvene za razvoj teh lokalnih dobavnih verig;

51.  opozarja, da lahko proizvajalci uvedejo ukrepe za uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, tudi iz ovčjega ali kozjega mleka, v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

52.  pozdravlja, da se bodo ti instrumenti ohranili tudi po letu 2020 kot del dogovora, doseženega pri pogajanjih o Uredbi (EU) 2017/2393;

53.  meni, da je treba spodbujati združevanje ponudbe živinorejcev v podjetja, kot so zadruge, da bi se povečala njihova pogajalska moč v prehranski verigi in vrednost proizvodov njihovih članov ter da bi ta podjetja izvajala dejavnosti za znižanje stroškov ali druge ukrepe, ki jih je na individualni ravni težko uresničiti, kot so inovacije in svetovanje o živinoreji;

54.  spodbuja organe v državah članicah, kjer obstaja dokazano zanimanje poklicnih organizacij v ovčereji in kozjereji, da pripravijo srednje- in dolgoročne strategije za razvoj teh sektorjev, naj pripravijo predloge, kako izboljšati pasemsko selekcijo in trženje proizvodov;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo programe, da bi proizvajalce spodbudile k ustanavljanju skupin proizvajalcev in tržnih skupin, k neposrednemu trženju ter k proizvodnji in označevanju posebnosti proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa ter ovčjega in kozjega mleka (na primer ekoloških proizvodov ali regionalnih posebnosti);

56.  poziva Komisijo, naj zmanjša upravne zahteve za odprtje malih sirarn na ovčerejskih in kozjerejskih kmetijah, s čimer bi kmetje lahko povečali dodano vrednost svojih kmetij;

57.  poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih orodjih in instrumentih, ki lahko sektorjema pomagajo pri spopadanju s krizami in svetovnimi izzivi ter jima zagotavljajo trajnostni razvoj;

58.  meni, da so potrebni instrumenti za preprečevanje in upravljanje kriz v sektorjih ovčereje in kozjereje, da bo mogoče omejiti nihanje cen in zagotoviti pravično plačilo proizvajalcem ter vzpostaviti okolje, spodbudno za naložbe in prevzem kmetij s strani mladih;

59.  opozarja, da je kakovost ovčjega in kozjega mesa močno odvisna od virov hrane, zaradi česar se konkurenčni pogoji v ovčereji in kozjereji v EU med regijami zelo razlikujejo;

60.  poziva nacionalne organe, naj proizvajalcem omogočijo dostop do trgov in ustanovitev specializiranih trgovin;

Brexit in trgovinski sporazumi

61.  poziva Komisijo, naj prouči, kakšne bodo razmere na trgu ovčjega mesa po izstopu Združenega kraljestva iz EU, in naj uvede ukrepe, da bi preprečili velike motnje na trgu, vključno z vzpostavitvijo bolj učinkovite varnostne mreže za cene in trge, da bi sektor zaščitili pred učinki izstopa Združenega kraljestva iz EU;

62.  poziva Komisijo, naj bo v okviru pogajanj o novem sporazumu o prosti trgovini z Novo Zelandijo in Avstralijo preudarna in počaka do analize učinka izstopa Združenega kraljestva iz EU na sektor ovčereje in kozjereje, zlasti v zvezi s prihodnostjo kvote 287 000 ton trupov ovčjega mesa, ki jo je Evropska unija dodelila Novi Zelandiji in ki je bila v povprečju skoraj 75-odstotno izpolnjena, skoraj 48 % pa je je porabilo Združeno kraljestvo, in kvote 19 200 ton trupov ovčjega mesa, ki jo je Evropska unija dodelila Avstraliji in ki je bila v povprečju skoraj 100-odstotno izpolnjena, skoraj 75 % pa je je porabilo Združeno kraljestvo;

63.  meni, da bi moral novi sporazum o prosti trgovini vsebovati razdelitev kvote, dodeljene tema državama za izvoz jagnjetine v Unijo, da bi ločili sveže ali ohlajeno meso od zamrznjenega mesa; opozarja, da se v Evropski uniji jagnjeta zelo pogosto tržijo v starosti 6 ali 9 mesecev, medtem ko se na Novi Zelandiji pogosto tržijo v starosti 12 mesecev; poudarja, da prednostnega dostopa do trga ne bi smeli povečati nad obstoječe tarifne kvote;

64.  opozarja, da je Parlament ovčje meso opredelil kot posebej občutljivo v pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Novo Zelandijo in je v svoji resoluciji z dne 26. oktobra 2017 s priporočilom Parlamenta Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Novo Zelandijo(6) podprl morebitno izključitev najobčutljivejših sektorjev;

65.  ponavlja, da morajo vsi sporazumi o prosti trgovini v celoti spoštovati visoke standarde EU s področja dobrobiti živali, okolja in varnosti hrane; ugotavlja, da obstoječe tarifne kvote za Novo Zelandijo vplivajo na proizvodnjo ovčjega mesa v EU;

66.  je zaskrbljen zaradi dopisa, ki so ga Združene države Amerike in šest drugih velikih kmetijskih izvoznic (Argentina, Brazilija, Kanada, Nova Zelandija, Tajska in Urugvaj) 26. septembra 2017 poslale predstavnikom Združenega kraljestva in Unije pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) o notranji razpravi o morebitni prerazporeditvi uvoznih tarifnih kvot med Združenim kraljestvom in preostalimi državami članicami EU;

67.  poudarja, da je pomembno, da Združeno kraljestvo ohrani svoj trenutni delež tarifnih kvot po izstopu iz Unije in da se doseže dogovor, v okviru katerega trgi Združenega kraljestva in EU ne bodo prenasičeni z uvoženim ovčjim mesom, da bi preprečili negativne posledice za rejce iz Združenega kraljestva in EU;

68.  razume odvisnost britanskega sektorja ovčjega mesa od trga EU, vendar meni, da ta situacija predstavlja tako izzive kot priložnosti;

69.  meni, da bi moral biti izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije priložnost za nadaljnji razvoj ovčereje in kozjereje v EU, da bo Unija manj odvisna od uvoza ovčjega in kozjega mesa z Nove Zelandije;

70.  obžaluje, da več kot 1400 evropskih kmetijskih proizvodov z zaščiteno geografsko označbo ni samodejno upravičenih do enakovredne zaščite na trgih tretjih držav v okviru mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki jih sklenila EU;

71.  poziva, naj se pri sklepanju drugih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami upošteva težaven položaj rejcev ovc in koz, naj se sektorja vključi med občutljive sektorje ali se ju izključi iz pogajanj, da ne bi prišlo do določb, ki bi lahko kakor koli ogrožale evropski proizvodni model ali škodile lokalnemu ali regionalnemu gospodarstvu;

72.  poudarja, da so v glavnih državah izvoznicah ovčjega in kozjega mesa proizvodni stroški in standardi precej nižji kot v Evropi;

73.  poudarja, da bi morala biti ta sektorja ustrezno obravnavana, na primer z uvedbo tarifnih kvot ali ustreznih prehodnih obdobij in bi bil upoštevan skupni učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo, ali bi bila celo izključena iz pogajanj;

74.  v zvezi s tem zlasti poudarja tudi resne težave, povezane z dobrobitjo živali na dolgih transportnih poteh iz zelo oddaljenih držav ali v take države ter s posledicami teh poti za okolje;

75.  poziva Komisijo, naj uvede obvezen sistem za urejanje označevanja v EU za proizvode iz ovčjega mesa, po možnosti z uporabo skupne oznake na ravni EU, ki bi potrošnikom omogočala razlikovanje med proizvodi iz EU in proizvodi iz tretjih držav, predlaga, naj se taka oznaka izdaja na podlagi številnih meril, vključno s sistemom zagotavljanja kmetijskega gospodarstva in oznako države porekla, s čimer bi zagotovili popolno obveščanje potrošnikov o kraju porekla proizvoda;

76.  meni, da mora biti tak sistem zasnovan tako, da bi se izognili ogrožanju obstoječih promocijskih shem označevanja na ravni držav članic in na regionalni ravni;

77.  poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč pri odpiranju izvoznih trgov za ovčje meso in drobovino iz EU v države, v katerih se zdaj uporabljajo nepotrebne omejitve;

78.  poziva Komisijo, naj prouči povečanje izvoza Unije v Severno Afriko, ki je rastoči trg ter ceni kakovost in varnost hrane, ki ju zagotavlja Evropska unija;

79.  poziva Komisijo, naj pripravi poročila o morebitnih ciljnih trgih za kozje in ovčje mesne in mlečne izdelke iz EU;

80.  poziva Komisijo, naj promovira kakovost izdelkov, ki jih izvaža Evropska unija, zlasti s sledljivostjo in strogimi sanitarnimi standardi, ki zagotavljajo, da je ovčje in kozje meso bolj kakovostno kot meso, uvoženo iz Nove Zelandije in Avstralije; poudarja, da je treba posebej izpostaviti poudarek EU glede kakovosti, da se spodbuja poraba evropskega ovčjega in kozjega mesa;

Sistem elektronske identifikacije

81.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo poenotenje stopenj tolerance pri uvedbi kazni za živinorejce zaradi nenamernih napak pri uporabi sistema elektronske identifikacije, pod strogim pogojem, da to ne vodi v dopuščanje višje stopnje napak, kot je utemeljeno z vidika zdravstvenega varstva živali in v luči pristopa „eno zdravje“;

82.  priznava pomen usklajenega pristopa in boljšega preventivnega zdravstvenega varstva živali v Uniji;

83.  podarja, da bi morale države članice izvajati zakonodajo brez izjem;

84.  poudarja, da je stopnja izgube ušesnih znamk višja pri ovcah na ekstenzivni paši na območjih z naravnimi omejitvami kot pri drugi živini v nižinskih sistemih, in Komisijo poziva, naj prizna to dejstvo;

85.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo možnost oblikovanja poenostavljenega sistema identifikacije za majhne črede v ekstenzivni reji, namenjene lokalnim dobavnim verigam, ki ne bi ogrožal učinkovite sledljivosti proizvodov, in naj uvedejo bolj prožne in rasti prilagojene določbe o uporabi elektronskih ušesnih znamk;

86.  ugotavlja, da bi morali biti sistemi identifikacije zasnovani tako, da bi čim bolj zmanjšali birokracijo; poudarja, da proizvajalci z nizkimi dohodki potrebujejo finančno pomoč za uvedbo dragih in obveznih sistemov elektronske identifikacije;

Zdravstveni vidiki

87.  ugotavlja, da imajo izbruhi bolezni pri živalih uničujoče posledice za dobrobit živali, kmete in lokalno prebivalstvo;

88.  poudarja, da morata biti zdravje ljudi in živali vedno na prvem mestu;

89.  meni, da je potrebnih več ukrepov, da bi preprečili čezmejne izbruhe bolezni pri živalih in zmanjšali učinek odpornosti na antibiotike ter spodbujali cepljenje, s katerim bi preprečili širjenje infekcij pri ovcah in kozah;

90.  poziva Komisijo, naj predvidi spodbude in podporo za rejce ovc in koz, ki lahko dokažejo visoko stopnjo precepljenosti svojih živali v skladu z evropskim akcijskim načrtom „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom, saj je sicer le malo tržnih spodbud za kmete na tem področju;

91.  poziva Komisijo, naj izboljša svojo zmožnost odziva na izbruhe živalskih bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika, prek nove strategije EU za zdravstveno varstvo živali, financiranja raziskav, nadomestil za škodo, predplačil itd.;

92.  poziva k pripravi načrta za preprečevanje bolezni in pogina med kozlički samci in pri tem izhaja iz prave vrednosti živali in v ospredje postavi tako dobrobit kozličkov samcev kot koz;

93.  poziva Komisijo, da kot prvi ukrep za boj proti morebitnim izbruhom bolezni v sektorju olajša uporabo cepiv z imunsko natančnostjo;

94.  poudarja, da je treba izboljšati razpoložljivost zdravil in veterinarskih proizvodov v ovčereji in kozjereji na ravni EU, in sicer s podporo za farmacevtske raziskave in poenostavitvijo dovoljenj za trženje;

95.  poziva Komisijo in države članice, naj ponovno ocenijo raven spremljanja zdravstvenega stanja prostoživečih živali, zlasti na območjih ekstenzivne reje;

Plenilci

96.  opozarja, da je širjenje plenilcev med drugim posledica sedanje zakonodaje EU, katere cilj je ohranitev avtohtonih prostoživečih živalskih vrst;

97.  podpira pregled ustreznih prilog direktive o habitatih, da bi nadzorovali in upravljali širjenje plenilcev na nekaterih pašnih območjih;

98.  poziva Komisijo, naj pri reševanju teh problemov upošteva prožnost, ki jo omogoča ta direktiva, da ne bi ogrozili trajnostnega razvoja podeželja;

99.  poudarja, da je potreben objektiven in znanstveno utemeljen pristop, pri katerem se upoštevajo vedenje živali, odnosi med plenilci in plenom, natančna regionalna količinska opredelitev tveganja za uplenitev po vrstah iz direktive o habitatih, hibridizacija, dinamika obsega in druga ekološka vprašanja v vseh obravnavanih predlogih;

100.  poudarja, da se povečuje število napadov volkov in nezaščitenih križancev med volkom in psom, čeprav se uporablja vse več virov, ki so vse dražji za rejce in skupnost;

101.  poudarja, da se kažejo omejitve priporočenih ukrepov, ki se izvajajo za zaščito čred, saj so se znatno povečale izgube živali;

102.  poudarja, da ta neučinkovitost zdaj ogroža prihodnost okolju prijaznih načinov reje, na primer pašništvo, saj so nekateri rejci začeli zapirati svoje živali, zaradi česar bodo nazadnje opuščene zelo obsežne površine, s čimer se bo povečalo tveganje požarov in plazov, hkrati pa se bodo rejci preusmerili k intenzivnejšim oblikam kmetijstva;

103.  poziva Komisijo in države članice ter lokalne in regionalne organe, naj v posvetovanju s kmeti in drugimi deležniki razmislijo o ukrepih za razvoj podeželja, da bi zaščitili črede, ustrezno nadomestili škodo zaradi napadov velikih plenilcev, tudi plenilcev, ki niso zaščitno z direktivo o habitatih, ter prilagodili pomoč za obnovitev čred;

104.  meni, da je treba pregledati status zaščite plenilcev v okviru Bernske konvencije;

105.  poziva države članice, naj izvajajo priporočila Bernske konvencije, da se prepreči širjenje križancev med psom in volkom, ki ogrožajo ohranitev vrste Canis lupus in ki so v veliki meri odgovorni za napade na črede ovc in koz;

106.  je seznanjen z delnim uspehom shem za ponovno uvedbo pasem ovčarskih psov, ki bi pomagali odganjati volkove ali vsaj križance;

107.  predlaga uvedbo „varuha volkovih pravic“, ki bi posredoval med različnimi interesi in v sporih o statusu zaščite in potrebi po nadomestilu za izgube zaradi pokolov, ki jih zakrivijo volkovi, po vzoru uspešnega modela „varuha medvedovih pravic“ v nekaterih državah članicah;

108.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Evropskega parlamenta v resoluciji z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo;

109.  da bi izboljšali stanje zaposlenosti v tem sektorju, poziva Evropsko komisijo in države članice, naj pripravijo programe, ki bodo v večjo pomoč pri usposabljanju psov čuvajev in pastirskih psov ter bodo zagotavljali usposabljanje o njihovi ustrezni uporabi na živinorejskih kmetijah, v ta namen pa naj nujno okrepijo čezmejno sodelovanje ter izmenjavo idej in uspešnih pristopov glede velikih plenilcev med upravami, živinorejci in naravovarstveniki;

110.  poziva k vzpostavitvi območij zaščitenih pašnikov, na katerih bi se lahko vzpostavila ureditev za velike plenilce, da vračanje velikih plenilcev ne bi ogrozilo kmetijskih praks v prid dobrobiti živali (sezonska paša, odprti hlevi) ali tradicionalnega kmetijstva in pašništva (planšarstva);

Klavnice

111.  opozarja, da se povečuje koncentracija v sektorju klavnic, kar se kaže v tem, da skupine podjetij za predelavo mesa nadzorujejo celotno verigo mesne industrije, od živih živali do pakiranega svežega mesa, to pa povzroča ne le daljše poti za prevoz živih živali, ampak tudi višje stroške in nižjo donosnost za proizvajalce;

112.  poziva Komisijo, naj opredeli podporne ukrepe za vzpostavitev klavnih točk in poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo lokalna omrežja, ki lahko spodbudijo povečanje prihodkov, tako da pospešujejo vzpostavitev lokalnih in mobilnih klavnic, ki so bistvene za strukturiranje teh sektorjev;

Usposabljanje

114.  poziva države članice, naj uvedejo usposabljanja za predstavnike v sektorju, kako ovrednotiti proizvode, da bodo lahko konkurenčni drugim mesnim in mlečnim izdelkom;

115.  meni, da je treba v državah članicah, kjer je ta oblika kmetovanja pogostejša, ustanoviti šole za pastirje, ki bi se osredotočale na sezonsko pašo, da bi zagotovili alternativne vire zaposlovanja v živinoreji, ki bi spodbujali menjavo generacij ter obenem povečali ugled in družbeno priznanje tradicionalnega poklica v pašništvu;

116.  meni, da je nujno spodbujati inovacije (kmetijske prakse, nove proizvode ...) ter svetovanje in začetno in nadaljnje usposabljanje v ovčereji in kozjereji;

Druge postavke

117.  poziva Komisijo, naj izvaja in izvršuje ustrezno zakonodajo EU, zlasti Direktivo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom;

118.  meni, da je treba spoštovati sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da se zaščita dobrobiti živali ne konča na zunanjih mejah EU in da morajo zato prevozniki živali, ki zapuščajo ozemlje Evropske unije, ravnati skladno s predpisi EU o dobrobiti živali tudi zunaj Unije;

119.  opozarja na pomanjkanje vode v številnih ovčerejskih in kozjerejskih regijah, zlasti na območju Sredozemlja, pri čemer se bodo te razmere zaradi globalnega segrevanja le še slabšale;

120.  zato poudarja, da je nujno zagotoviti boljše upravljanje vodnih virov s prilagojeno infrastrukturo in pri tem upoštevati razporeditev padavin med letom in trajnost;

o
o   o

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 41.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0441.
(3) https://www.nationaleombudsman.nl/onderzoeken/2012/100
(4) https://www.nationaleombudsman.nl/onderzoeken/2017030-onderzoek-naar-de-lessen-die-de-overheid-uit-de-qkoorts-epidemie-heeft
(5) Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom (UL L 350, 29.12.2017, str. 15).
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0420.


Pluralnost in svoboda medijev v Evropski uniji
PDF 235kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (2017/2209(INI))
P8_TA(2018)0204A8-0144/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11 in 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 9, 10 in 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki je bila sprejeta in na voljo za podpis in ratifikacijo z resolucijo Generalne skupščine ZN št. 2106 z dne 21. decembra 1965,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju Protokola št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah,

–  ob upoštevanju Evropske listine o svobodi tiska,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima,

–  ob upoštevanju deklaracij, priporočil in resolucij Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ter mnenj in kontrolnega seznama za pravno državo Beneške komisije,

–  ob upoštevanju študije Sveta Evrope z naslovom Journalists under pressure – Unwarranted interference, fear and self-censorship in Europe (Novinarji pod pritiskom: neupravičeno vmešavanje, strah in samocenzura v Evropi),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Konvencije OZN proti korupciji ter Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju splošne opombe št. 34 Odbora OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij Generalne skupščine OZN, Sveta OZN za človekove pravice in poročil posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja,

–  ob upoštevanju Akcijskega načrta OZN o varnosti novinarjev in vprašanju nekaznovanosti,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na področju svobode medijev, zlasti njen predstavnik za svobodo medijev,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila platforma Sveta Evrope, na področju spodbujanja zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije o svobodi izražanja in lažnih novicah, dezinformacijah in propagandi, ki so jo 3. marca 2017 izdali posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, predstavnik OVSE za svobodo medijev, Organizacija ameriških držav, posebni poročevalec za svobodo izražanja ter posebni poročevalec za svobodo izražanja in dostop do informacij pri Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev,

–  ob upoštevanju rezultatov svetovnega indeksa svobode tiska, ki so jih objavili Novinarji brez meja, in rezultatov orodja za spremljanje pluralnosti medijev Centra za pluralnost in svobodo medijev Evropskega univerzitetnega inštituta,

–  ob upoštevanju poročila o politikah z naslovom Defining Defamation: Principles on Freedom of Expression and Protection of Reputation (Opredelitev obrekovanja: načela svobode izražanja in zaščite ugleda), ki ga je objavila organizacija ARTICLE 19,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(3) ter resolucije z dne 29. oktobra 2015 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o e-demokraciji v Evropski uniji: potencial in izzivi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(7) in resolucije z dne 24. oktobra 2017 o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o medijski svobodi in pluralnosti v digitalnem okolju(9),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje ter smernic Komisije v zvezi s podporo EU za svobodo in integriteto medijev v državah širitve za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju letnega kolokvija Komisije o temeljnih pravicah iz leta 2016 z naslovom Pluralnost medijev in demokracija ter ustreznih prispevkov, ki jih je objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju, da je Evropska komisija imenovala strokovno skupino na visoki ravni za lažne novice in dezinformiranje na spletu, katere naloga je svetovati glede opredelitve pojava lažnih novic ter določiti vloge in dolžnosti zadevnih zainteresiranih strani,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 5/2016 o pregledu direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (2002/58/ES),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(10),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o varnosti in obrambi z dne 22. junija 2017;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravne zadeve (A8-0144/2018),

A.  ker sta pravici do svobode izražanja in svobode mnenja temeljni človekovi pravici in nepogrešljiva pogoja za popoln razvoj posameznika, njegovo dejavno sodelovanje v demokratični družbi in uresničitev načel preglednosti in odgovornosti ter uveljavljanje drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.  ker je pluralnost neločljivo povezana s svobodo, demokracijo in pravno državo;

C.  ker sta pravica do obveščanja in pravica do obveščenosti del osrednjih demokratičnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija;

D.  ker so pluralistični, neodvisni in verodostojni mediji v vlogi varuha in nadzornika demokracije in pravne države izredno pomembni;

E.  ker so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ključne sestavine pravice do svobode izražanja; ker imajo mediji ključno vlogo v demokratični družbi, saj delujejo kot nadzorniki javnih služb ter s poglabljanjem njihovega razumevanja sedanjega političnega in družbenega okolja prispevajo k informiranju in krepitvi moči državljanov, ter se zavestno udejstvujejo v demokratičnem življenju; ker bi bilo treba to vlogo razširiti, da bi zajemala spletno in državljansko novinarstvo kot tudi delo blogerjev, uporabnikov interneta, aktivistov v družbenih medijih in zagovornikov človekovih pravic ter odražala današnje bistveno spremenjene medijske razmere, hkrati pa spoštovala pravico do zasebnosti; ker je internetna nevtralnost temeljno načelo odprtega interneta;

F.  ker lažne novice, kibernetsko ustrahovanje in pornografija iz maščevanja vse huje bremenijo naše družbe, zlasti mlade;

G.  ker je širjenje lažnih novic in dezinformacij na družbenih omrežjih in spletnih iskalnikih znatno znižalo verodostojnost tradicionalnih medijev, kar posledično omejuje njihovo vlogo nadzornika;

H.  ker se morajo javni organi ne le vzdržati omejevanja svobode izražanja, temveč imajo tudi pozitivno obveznost, da sprejmejo pravni in regulativni okvir, ki bo spodbujal razvoj svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev;

I.  ker se svoboda izražanja v skladu s členoma 2 in 4 Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in členom 30 Splošne deklaracije o človekovih pravicah ne sme razlagati tako, da bi ščitila izražanje, ki krši določbe Konvencije in Deklaracije, kakršna sta sovražni govor ali propaganda, ki temeljita na prepričanju ali teorijah o večvrednosti ene rase, ene skupine ljudi z določeno barvo kože ali ene etnične skupine, in ki skušata zagovarjati ali širita rasno sovraštvo in kakršno koli obliko diskriminacije;

J.  ker so javni organi dolžni ščititi neodvisnost in nepristranskost javnih medijev, zlasti kot akterjev, ki služijo demokratičnim družbam, in ne izpolnjujejo zgolj interesov oblasti;

K.  ker morajo javni organi zagotoviti tudi, da mediji spoštujejo veljavne zakone in predpise;

L.  ker so nedavni politični dogodki v različnih državah članicah, kjer naraščata populizem in nacionalizem, povzročili vse večji pritisk in grožnje novinarjem, kar kaže, da mora Evropska unija zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev;

M.  ker imajo po navedbah Sveta Evrope zlorabe in zločini, ki jih nad novinarji zagrešijo državni in nedržavni akterji, resne negativne učinke na svobodo izražanja; ker se zaradi tveganja in pogostosti neupravičenega vmešavanja krepi strah med novinarji, državljani novinarji, blogerji in drugimi akterji s področja obveščanja, kar povzroča potencialno visoko stopnjo samocenzure ter ogroža pravici državljanov do informacij in udejstvovanja;

N.  ker je septembra 2016 posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja opozoril, da so vlade dolžne spoštovati novinarstvo ter novinarjem in njihovim virom zagotoviti učinkovito zaščito, in sicer s trdno zakonodajo, pregonom storilcev in ustreznim varovanjem, kadar je to potrebno;

O.  ker se novinarji in drugi medijski akterji v Evropski uniji še vedno soočajo z nasiljem, grožnjami, nadlegovanjem ali javnim sramotenjem predvsem zaradi svojih raziskovalnih dejavnosti, usmerjenih v zaščito javnega interesa pred zlorabami pooblastil, korupcijo, kršitvami človekovih pravic ali kriminalnimi dejavnostmi;

P.  ker je zagotavljanje varnosti in zaščite novinarjev in drugih medijskih akterjev bistveni pogoj zato, da lahko popolnoma izpolnijo svojo vlogo in izkoristijo svojo zmogljivost za ustrezno obveščanje državljanov ter za učinkovito udeležbo v javni razpravi;

Q.  ker po navedbah platforme Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev več kot polovico primerov zlorab medijskih delavcev zagrešijo državni akterji;

R.  ker bi bilo treba raziskovalno novinarstvo označiti za obliko državljanskega udejstvovanja in dejanje pozitivnega državljanstva, ki temelji na komunikaciji, učenju, izobraženosti in usposobljenosti;

S.  ker so korenita sprememba medijskega sistema, hitri razvoj spletne razsežnosti medijske pluralnosti in vzpon spletih brskalnikov ter družbenih medijev kot virov novic tako izziv kot priložnost za spodbujanje svobode izražanja, demokratizacijo ustvarjanja novic z vključevanjem državljanov v javno razpravo ter za spreminjanje vedno večjega števila uporabnikov informacij v ponudnike informacij; ker pa koncentracija moči medijskih konglomeratov, upravljavcev platform in spletnih posrednikov ter nadzor ekonomskih korporacij in političnih subjektov nad mediji lahko prineseta negativne posledice za pluralizem v javni razpravi ter dostop do informacij in lahko vplivata na svobodo, integriteto, kakovost in uredniško neodvisnost novinarstva in radiodifuzijskih medijev; ker je izenačitev pogojev na evropski ravni nujna, da se zagotovi, da bodo iskalniki, družbena omrežja in drugi visokotehnološki velikani spoštovali pravila enotnega digitalnega trga EU, na področjih kot sta e-zasebnost in konkurenčnost;

T.  ker novinarji potrebujejo neposreden, takojšen in neoviran dostop do informacij javne uprave, da lahko oblasti ustrezno pozovejo, naj odgovarjajo za svoja dejanja;

U.  ker se informacije, pridobljene s pravico do preiskave, in informacije, pridobljene od žvižgačev, medsebojno dopolnjujejo, obe vrsti pa sta nujni zato, da lahko novinarji izpolnijo svoje poslanstvo delovanja v javnem interesu;

V.  ker novinarji potrebujejo celovito pravno zaščito, da lahko pri svojem delu uporabijo in objavijo take informacije v javnem interesu;

W.  ker je pravica do zahtevanja in prejemanja informacij od javne uprave v Evropski uniji še vedno neenotna in nepopolna;

X.  ker ima medijski sektor ključno vlogo v vsaki demokratični družbi; ker sta se zaradi vpliva gospodarske krize in hkratne rasti družbenih medijev in drugih visokotehnoloških velikanov ter zelo selektivnih prihodkov od oglaševanja močno povečali negotovost delovnih pogojev ter socialna negotovost medijskih akterjev, tudi neodvisnih novinarjev, kar je povzročilo močan upad poklicnih, socialnih in kakovostnih standardov v novinarstvu, kar lahko negativno vpliva na njihovo uredniško neodvisnost;

Y.  ker je Evropski avdiovizualni observatorij Sveta Evrope obsodil položaj digitalnega duopola, v katerem sta Google in Facebook leta 2016 k skupni rasti trga digitalnega oglaševanja prispevala do 85 %, kar ogroža prihodnost tradicionalnih medijskih družb, financiranih z oglaševanjem, kot so komercialne televizije, časopisi in revije, ki imajo veliko manjši doseg;

Z.  ker mora Komisija v okviru politike širitve zahtevati popolno spoštovanje københavnskih meril, vključno s svobodo izražanja in medijev, zato bi EU morala biti vzor za najvišje standarde na tem področju; ker države, ko postanejo članice EU, še naprej in nedvoumno vežejo obveznosti na področju človekovih pravic, določene v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah, in ker bi bilo treba spoštovanje svobode izražanja in medijev v državah članicah redno preverjati; ker je lahko EU na svetovnem prizorišču verodostojna le, če se znotraj nje varuje in spoštuje svoboda tiska in medijev;

AA.  ker raziskave dosledno dokazujejo, da v medijskem sektorju ženske ostajajo v manjšini, zlasti ko gre za ustvarjalne poklice, in da so zelo slabo zastopane na višjih ravneh odločanja; ker študije o udeležbi žensk v novinarstvu kažejo, da sta spola relativno uravnoteženo zastopana med novimi udeleženci v novinarskem poklicu, vendar pa porazdelitev odgovornosti pri sprejemanju odločitev zaznamuje izrazita neenakost spolov;

AB.  ker se določbe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in PEU, ki zagotavljata upoštevanje teh načel, uresničujejo s pozitivnimi ukrepi za spodbujanje svobode in pluralnosti medijev ter za spodbujanje kakovosti in razpoložljivosti informacij ter dostopa do njih (pozitivna svoboda) in obenem zahtevajo nevmešavanje javnih oblasti, da bi se izognili škodljivemu nasilju (negativna svoboda);

AC.  ker je nezakonit in samovoljen nadzor, zlasti če se izvaja množično, nezdružljiv s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, med drugim s svobodo izražanja, vključno s svobodo tiska in zaščito zaupnosti novinarskih virov, ter s pravico do zasebnosti in varstva podatkov; ker imajo internet in družbeni mediji vlogo pri širjenju sovražnega govora in podpiranju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, saj se prek njih širijo nezakonite vsebine, ki so škodljive zlasti za mlade; ker je za boj proti tem pojavom potrebno tesno in usklajeno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh upravljanja (lokalni, regionalni in nacionalni), tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem; ker bi morale za učinkovite varnostne in protiteroristične zakone in dejavnosti ter ukrepe, namenjene preprečevanju sovražnega govora in nasilnega ekstremizma, vedno veljati obveznosti s področja temeljnih pravic, da se prepreči kakršenkoli konflikt z varstvom svobode izražanja;

AD.  ker je žvižgaštvo po mnenju Sveta Evrope temeljni vidik svobode izražanja in ima osrednjo vlogo pri odkrivanju nepravilnosti in kršitev in opozarjanju nanje ter krepitvi demokratične odgovornosti in preglednosti; ker je žvižgaštvo ključni vir informacij v boju proti organiziranemu kriminalu in odkrivanju ter preiskovanju primerov korupcije v javnem in zasebnem sektorju ter seznanjanju javnosti z njimi ter pri odkrivanju sistemov izogibanja davkom, ki ga vzpostavljajo zasebna podjetja; ker je ustrezna zaščita žvižgačev na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni, pa tudi spodbujanje kulture priznavanja pomembne vloge žvižgačev v družbi, pogoj za zagotavljanje učinkovitosti te vloge;

AE.  ker bi moralo biti raziskovalno novinarstvo v okviru svojega boja proti korupciji in nepravilnostim v EU še posebej upoštevano ter bi ga bilo treba finančno podpirati, saj deluje za javno dobro;

AF.  ker rezultati orodja za spremljanje pluralnosti medijev kažejo, da lastništvo medijev ostaja zelo koncentrirano, kar pomeni veliko tveganje za raznolikost informacij in mnenj, predstavljenih v medijskih vsebinah;

AG.  ker bi morala za poročanje o zadevah, ki se nanašajo na EU ter o delu evropskih institucij in agencij ravno tako veljati merila o pluralnosti in svobodi medijev, enako kot za poročanje o nacionalnih dogodkih, ter bi moralo biti dostopno v več jezikih, da bi doseglo čim več evropskih državljanov;

1.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zagotavljanjem ustreznih javnih sredstev, za zaščito in spodbujanje pluralnega, neodvisnega in svobodnega medijskega okolja v službi demokratične družbe, vključno z neodvisnostjo in vzdržnostjo javnih ter skupnostnih in lokalnih medijev, ki so ključni elementi okolja, ugodnega za zagotavljanje temeljne pravice do svobodnega izražanja in informacij;

2.  poudarja, da poleg zakonodajalcev, novinarjev, založnikov in internetnih posrednikov odgovornost nosijo tudi državljani, ki so uporabniki informacij;

3.  poziva institucije EU, naj kot sredstvo za dosledno zaščito pluralnosti in svobode medijev pred nedopustnimi vplivi nacionalnih javnih organov zagotovijo popolno izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah v vseh svojih sklepih, ukrepih in politikah; v zvezi s tem Komisijo poziva, naj uvede ocene učinka na človekove pravice pri presoji svojih zakonodajnih predlogov in predstavi predlog vzpostavitve mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z zadevno resolucijo Parlamenta z dne 25. oktobra 2016;

4.  poudarja, da je treba uvesti neodvisne mehanizme za spremljanje, da bi ustrezno ocenili položaj svobode in pluralnosti medijev v EU, kot orodja, ki bi omogočilo spodbujanje in zaščito pravic in svoboščin, določenih v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, in hitro ukrepanje ob morebitnih grožnjah in zlorabah; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti podprejo in okrepijo orodja, ki so bila že razvita v ta namen, kot sta orodje za spremljanje pluralnosti medijev in platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev;

5.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj poskuse oblasti posameznih držav članic, da bi ogrozile svobodo in pluralnost medijev, obravnava kot resno in sistemsko zlorabo moči ter napad na temeljne vrednote Evropske unije, določene v členu 2 PEU, glede na to, da sta pravici do svobodnega izražanja in svobodnega mnenja temeljni človekovi pravici in da imajo svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev bistveno vlogo v demokratični družbi, tudi pri preverjanju moči vlade in države;

6.  poziva države članice, naj opravijo neodvisen pregled ustreznih zakonov in praks, da bi zaščitile svobodo izražanja ter svobodo in pluralnost medijev;

7.  je zelo zaskrbljen, ker so novinarji in medijski delavci zaradi svojega dela še vedno tarča zlorab, kaznivih dejanj in smrtonosnih napadov v državah članicah; poziva države članice, naj storijo vse, da bi to nasilje preprečile, zagotovile odgovornost in preprečile nekaznovanje ter žrtvam in njihovim svojcem zagotovile dostop do ustreznih pravnih sredstev; poziva države članice, naj v sodelovanju z novinarskimi organizacijami ustanovijo neodvisen in nepristranski regulativni organ za spremljanje, dokumentiranje in prijavo nasilja nad novinarji in groženj proti njim ter za urejanje zaščite in varnosti novinarjev na nacionalni ravni države članice poziva še, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta Evrope CM/Rec(2016)4 o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja delovnih razmer novinarjev ter obsega psihološkega nasilja, ki ga novinarji doživljajo; zato poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z novinarskimi organizacijami pripravijo nacionalne akcijske načrte za izboljšanje delovnih razmer novinarjev in zaščito novinarjev pred psihološkim nasiljem;

9.  je zaskrbljen zaradi stanja medijske svobode na Malti po tem, ko je bila oktobra 2017 ubita novinarka Daphne Caruana Galizia, ki je raziskovala korupcijo in so jo pred tem tudi nadlegovali, med drugim z izdajo preventivnih nalogov za zamrznitev njenih bančnih računov in grožnjami večnacionalnih družb;

10.  odločno obsoja umor slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove partnerke Martine Kušnirove;

11.  pozdravlja odločitev o poimenovanju tiskovnega središča Evropskega parlamenta po umorjeni novinarki Daphne Caruana Galizia; v zvezi s tem ponovno poziva, naj se po tej novinarki poimenuje nagrada Evropskega parlamenta za raziskovalno novinarstvo, ki se podeli vsako leto;

12.  poziva konferenco predsednikov, naj pripravi predlog o tem, kako bi lahko Parlament počastil delo Jana Kuciaka, ter razmisli o tem, da bi po njem poimenovali prakso Parlamenta za novinarje;

13.  poziva države članice, naj v celoti podprejo pobudo Novinarjev brez meja, da bi imenovali posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za varnost novinarjev;

14.  poziva države članice, naj v zakonodaji in praksi ustvarijo in vzdržujejo varno in zanesljivo okolje za novinarje in druge medijske akterje, vključno s tujimi novinarji, ki izvajajo svoje novinarske dejavnosti v državah članicah EU, da bodo lahko povsem neodvisno opravljali delo brez neumestnega vmešavanja, kot so grožnje z nasiljem, nadlegovanje, finančni, gospodarski in politični pritiski, pritiski k razkrivanju zaupnih virov in gradiva ter usmerjeni nadzor; poudarja, kako pomembno je, da države članice v primeru teh dejanj zagotovijo učinkovite postopke pravnega varstva za novinarje, katerih svoboda dela je bila neupravičeno ogrožena, da se prepreči samocenzura; poudarja, da je treba pri presoji ukrepov za zagotavljanje varnosti novinarjev uporabiti pristop, ki upošteva različnost spolov;

15.  poudarja, da je treba novinarjem in medijskim delavcem zagotoviti ustrezne pogoje dela, ki so v celoti skladni z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske socialne listine, da bi preprečili neumestne notranje in zunanje pritiske, odvisnost, ranljivost in nestabilnost ter s tem tveganje samocenzure; opozarja, da trg sam ne more zagotavljati in spodbujati neodvisnega novinarstva, zato Komisijo in države članice poziva, naj spodbujajo in oblikujejo nove socialno vzdržne gospodarske modele, namenjene financiranju in podpiranju kakovostnega in neodvisnega novinarstva, in zagotovijo ustrezno obveščenost javnosti; države članice poziva, naj povečajo finančno podporo za javne medije in preiskovalno novinarstvo, obenem pa se vzdržijo vplivanja na uredniške odločitve;

16.  obsoja poskuse vlad, da bi utišale kritične medije ter uničile svobodo in pluralnost medijev, vključno z bolj izpopolnjenimi načini, ki jih platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev običajno ne zazna kot grožnjo, kot so dejanja članov vlade in njihovih pajdašev, ki kupujejo komercialne medijske hiše in se polastijo javnih medijev, da bi služili pristranskim interesom;

17.  opozarja, da je treba podpreti in razširiti obseg dejavnosti Evropskega središča za svobodo tiska in medijev, zlasti njegove pravne podpore za ogrožene novinarje;

18.  poudarja, da medijski delavci pogosto delajo v negotovih razmerah, kar zadeva njihove pogodbe, plače in socialno varstvo, zaradi ne morejo ustrezno opravljati svojega dela, kar omejuje svobodo medijev;

19.  priznava, da za svobodo izražanja lahko veljajo omejitve, če so določene z zakonom, zasledujejo zakoniti cilj in so potrebne v demokratični družbi, med drugim za zaščito ugleda in pravic drugih; ga pa skrbijo morebitni negativni učinki kazenske zakonodaje o obrekovanju na svobodo izražanja, svobodo tiska in javno razpravo; poziva države članice, naj ne zlorabljajo kazenske zakonodaje o obrekovanju in naj pošteno uravnotežijo pravico do svobodnega izražanja in pravico do zasebnega in družinskega življenja, vključno z ugledom, pri čemer naj zagotovijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in se izogibajo zelo strogim in nesorazmernim kaznim in sankcijam v skladu z merili, ki jih je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice;

20.  poziva Evropsko komisijo, naj predlaga direktivo proti strateškim tožbam zoper sodelovanje javnosti (SLAPP), ki bo neodvisne medije v EU zaščitila pred nadležnimi tožbami, namenjenimi njihovemu utišanju ali zastraševanju;

21.  meni, da udeležba v demokratičnem procesu temelji predvsem na učinkovitem in nediskriminatornem dostopu do informacij in znanja; poziva EU in njene države članice, naj razvijejo ustrezne politike za dosego univerzalnega dostopa do interneta ter dostop do interneta, vključno z internetno nevtralnostjo, priznajo kot temeljno pravico;

22.  obsoja odločitev Zvezne komisije ZDA za komunikacije o razveljavitvi pravil iz leta 2015 o internetni nevtralnosti in opozarja na negativne posledice, ki bi jih ta odločitev v globalno medsebojno povezanem digitalnem svetu lahko imela za pravico dostopa do informacij brez diskriminacije; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za krepitev načela internetne nevtralnosti z upoštevanjem in nadgrajevanjem smernic Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) za izvajanje evropskih pravil o internetni nevtralnosti s strani nacionalnih regulatorjev;

23.  opozarja na pomembno vlogo neodvisnih in pluralnih medijev v političnih razpravah ter njihov vpliv na pravico do pluralnih informacij v volilnih in vmesnih obdobjih; poudarja, da je treba v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije vsem političnim akterjem v celoti zagotoviti možnost izražanja in jim omogočiti prisotnost v programih javnih radiotelevizij na podlagi novinarskih in poklicnih meril in ne na podlagi stopnje njihove zastopanosti v institucijah ali političnih stališč;

24.  poziva države članice in Komisijo, naj ne sprejemajo nepotrebnih ukrepov, namenjenih samovoljnemu omejevanju dostopa do interneta in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic ali nadzoru javnega komuniciranja, kot so sprejemanje represivnih pravil o ustanavljanju in delovanju medijskih kanalov in/ali spletnih mest, samovoljna uvedba izrednih razmer, tehnični nadzor nad digitalnimi tehnologijami – tj. blokiranje, filtriranje, motenje in zapiranje digitalnega prostora – ali dejanska privatizacija nadzornih ukrepov zaradi pritiska na posrednike, naj omejijo ali izbrišejo spletno vsebino; EU in države članice poziva tudi, naj zasebnim operaterjem preprečijo sprejemanje takšnih ukrepov;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno preglednost s strani zasebnih podjetij in vlad pri uporabi algoritmov, umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja, česar ne bi smeli izvajati in razvijati na način, ki bi vodil do samovoljnega blokiranja, filtriranja in odstranjevanja internetnih vsebin, ter naj poskrbijo, da se bodo vse digitalne politike in strategije EU oblikovale ob upoštevanju človekovih pravic, pri čemer je treba zagotoviti ustrezna pravna sredstva in zaščitne ukrepe ter v celoti upoštevati ustrezne določbe Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah;

26.  ponavlja, da so kibernetsko ustrahovanje, objavljanje pornografskega gradiva iz maščevanja in gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, vse večji problem v naši družbi, in lahko zelo hudo prizadenejo posameznike, zlasti mlade in otroke, in poudarja, da je treba v množičnih medijih v celoti spoštovati interese in pravice mladoletnikov; spodbuja vse države članice, naj oblikujejo v prihodnost usmerjeno zakonodajo za obravnavanje tega pojava, vključno z določbami za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje vsebine, očitno škodljive za človeško dostojanstvo, iz družbenih medijev; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za oblikovanje učinkovite protipropagande in naj določijo jasne smernice, ki bodo uporabnikom, ponudnikom storitev in celotnemu internetnemu sektorju zagotavljale pravno varnost in predvidljivost, obenem pa naj omogočijo pravna sredstva v skladu z nacionalnim pravom, da se bo mogoče odzvati proti zlorabi socialnih medijev v teroristične namene; poudarja, da se lahko morebitni ukrepi omejevanja ali odstranjevanja spletnih vsebin sprejmejo samo v določenih, izrecnih in zakonitih okoliščinah in pod strogim sodnim nadzorom v skladu z mednarodnimi standardi, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in členom 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

27.  je seznanjen s kodeksom ravnanja za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, ki ga promovira Komisija; opozarja na to, da imajo zasebna podjetja široko diskrecijsko pravico pri določanju, kaj pomeni „nezakonitost“, in poziva, naj se ta pravica omeji, da se prepreči nevarnost cenzure in samovoljnega omejevanja svobode izražanja;

28.  znova poudarja, da sta anonimnost in šifriranje ključni orodji za uveljavljanje demokratičnih pravic in svoboščin, spodbujanje zaupanja v digitalno infrastrukturo in komunikacije ter varstvo zaupnosti novinarskih virov; priznava, da šifriranje in anonimnost zagotavljata zasebnost in varnost, ki sta v digitalni dobi potrebni za uveljavljanje pravice do svobodnega mnenja in izražanja, in opominja, da je prosti dostop do informacij nujno pomeni tudi varovanje osebnih podatkov, ki jih državljani na spletu pustijo za sabo; se zaveda, da lahko šifriranje in anonimnost pripeljeta tudi do zlorab in nezakonitega ravnanja ter otežita preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, na kar so opozorili tudi uslužbenci organov, pristojnih za kazenski pregon in boj proti terorizmu; opozarja, da je treba pri omejevanju šifriranja in anonimnosti strogo spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti; poziva institucije EU in države članice, naj v celoti podprejo in izvajajo priporočila iz poročila posebnega poročevalca OZN z dne 22. maja 2015 o spodbujanju in varovanju pravice do svobodnega mnenja in izražanja, v katerem je obravnavana uporaba šifriranja in anonimnosti v digitalnih komunikacijah;

29.  spodbuja oblikovanje etičnih kodeksov za novinarje, pa tudi za vse tiste, ki so udeleženi pri upravljanju medijskih hiš, da se zagotovi popolna neodvisnost novinarjev in medijskih organov;

30.  poudarja, da se organi kazenskega pregona in sodni organi med preiskovanjem in pregonom spletnih kaznivih dejanj srečujejo s številnimi ovirami, tudi zaradi razhajanj med zakonodajami držav članic EU;

31.  ugotavlja, da so se v razvijajočem se digitalnem medijskem okolju pojavili novi posredniki, ki lahko s pridobitvijo funkcije in pooblastili za nadzor nad dostopom vplivajo na informacije in zamisli v spletu ter jih nadzirajo; poudarja, da mora biti dovolj neodvisnih in avtonomnih spletnih kanalov, storitev in virov, ki lahko javnosti zagotovijo raznolika mnenja in demokratične zamisli o vprašanjih v splošnem interesu; poziva države članice, naj v zvezi s tem oblikujejo nove ali razvijejo obstoječe nacionalne politike ali ukrepe;

32.  priznava, da je širjenje dezinformacij ali tako imenovanih lažnih novic v novem digitalnem okolju še večja težava; vendar opozarja, da ta pojav ni nov niti ni omejen na spletno okolje; poudarja pomen zagotavljanja pravice do kakovostnih informacij, pri čemer je treba izboljšati dostop do zanesljivih informacije za državljane ter preprečiti širjenje dezinformacij na spletu in drugje; želi spomniti, da izraza lažne novice ne bi smeli nikoli uporabiti za spodkopavanje zaupanja javnosti v medije ali za diskreditacijo in kriminalizacijo tistih, ki na glas izrazijo kritiko; je zaskrbljen zaradi možne nevarnosti lažnih novic za svobodo izražanja in neodvisnost medijev, pri čemer poudarja, da utegne njihovo širjenje negativno vplivati na kakovost politične razprave in sodelovanje državljanov v demokratični družbi; poudarja, da je treba zagotoviti učinkovite samoregulativne mehanizme, ki temeljijo na načelu točnosti in preglednosti, ter določiti ustrezne obveznosti in orodja za preverjanje virov in poskrbeti, da bodo dejstva preverjale neodvisne in nepristranske certificirane tretje organizacije, da se zagotovita objektivnost informacij in njihovo varstvo;

33.  spodbuja ponudnike družbenih medijev in spletnih platform, naj razvijejo orodja, ki bodo uporabnikom omogočala prijavo in označevanje morebitnih lažnih novic, da se bodo čim hitreje popravile napake in bodo lahko neodvisne in nepristranske certificirane tretje organizacije za preverjanje dejstev opravile pregled, njihova naloga je namreč zagotoviti točne opredelitve lažnih novic in dezinformacij, da se zmanjša diskrecijska pravica akterjev zasebnega sektorja glede tega in se bodo informacije, ki so se izkazale za lažne novice, še naprej prikazovale in se označile kot lažne novice, da se bo spodbudila javna razprava o tem in se preprečilo, da se ista dezinformacija v drugačni obliki ne bo ponovno pojavila;

34.  pozdravlja odločitev Komisije o ustanovitvi strokovne skupine na visoki ravni za lažne novice in dezinformacije na spletu, ki jo sestavljajo predstavniki civilne družbe, platform družbenih omrežij, medijskih organizacij, novinarjev in akademikov, da bi analizirali te nastajajoče grožnje ter predlagali operativne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti na evropski in nacionalni ravni;

35.  poudarja odgovornost spletnih akterjev pri preprečevanju širjenja nepreverjenih ali neresničnih informacij z izključnim namenom povečanja spletnega prometa z uporabo npr. tako imenovane vabe za klike;

36.  priznava, da so vloga in naložbe lastnikov časopisov v preiskovalno, strokovno in neodvisno novinarstvo bistvene v boju proti širjenju lažnih novic, in poudarja, da je treba zagotoviti vzdržnost pluralnih uredniških vsebin; spodbuja Komisijo in države članice, naj skupaj z mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe vlagajo dovolj finančnih sredstev v medijsko in digitalno pismenost in razvoj komunikacijskih strategij, da bi državljane in spletne uporabnike usposobili, da bi prepoznali dvomljive vire informacije in bi opazili namerno neresnične vsebine in propagando in bi nanje opozorili; zato poziva tudi države članice, naj medijsko in informacijsko opismenjevanje vključijo v nacionalne izobraževalne sisteme; poziva Komisijo, naj prouči dobre prakse na nacionalni ravni, da bi zagotovili kakovost novinarstva in zanesljivost objavljenih informacij;

37.  ponovno poudarja pravico vsakega posameznika, da odloča o tem, kaj se dogaja z njegovimi osebnimi podatki, zlasti ekskluzivno pravico do nadzorovanja uporabe in razkrivanja osebnih podatkov ter pravico do pozabe, ki je opredeljena kot možnost, da oseba doseže takojšnjo odstranitev vsebine, ki bi lahko škodila njenemu dostojanstvu, iz družbenih medijev in spletnih iskalnikov;

38.  priznava, da se je z internetom in splošneje z razvojem digitalnega okolja razširil obseg številnih človekovih pravic, kot je na primer razvidno iz sodbe Sodišča z dne 13. maja 2014 v zadevi C-131/12, Google Spain SL in Google Inc. proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mariu Costeji Gonzálezu(11); v zvezi s tem poziva institucije EU, naj začnejo participativni proces za pripravo evropske listine o internetnih pravicah, pri čemer naj se upoštevajo dobre prakse, ki so se uveljavile v državah članicah (zlasti italijanska deklaracija o internetnih pravicah) in se lahko skupaj z ustreznimi evropskimi in mednarodnimi instrumenti za človekove pravice uporabljajo kot referenčna točka za urejanje digitalnega področja;

39.  poudarja ključno vlogo žvižgačev pri varovanju javnega interesa in spodbujanju kulture javne odgovornosti ter integritete v javnih in zasebnih institucijah; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in uveljavijo ustrezen napreden in celovit okvir za skupno evropsko zakonodajo za zaščito žvižgačev in torej v celoti sprejmejo priporočila Sveta Evrope in resolucijo Parlamenta z dne 14. februarja in 24. oktobra 2017; meni, da je treba zagotoviti, da so mehanizmi za prijavo dostopni, varni in zaščiteni ter da se trditve žvižgačev in preiskovalnih novinarjev strokovno raziščejo;

40.  poudarja, da pravna zaščita žvižgačev, ko javnosti razkrijejo informacije, zlasti temelji na pravici javnosti, da prejme te informacije; poudarja, da oseba ne bi smela izgubiti ugodnosti zaščite zgolj zaradi tega, ker je morda napačno presodila dejstva ali ker se ni izkazalo, da je ogrožen splošni interes, če je imela v času prijave utemeljene razloge, da je verjela v resničnost informacij; poudarja, da oseb, ki pristojnim organom namerno prijavijo napačne ali zavajajoče informacije, ne bi smeli obravnavati kot žvižgače in zato zanje ne bi smeli veljati zaščitni mehanizmi; poudarja tudi, da vsaka oseba, ki je neposredno ali posredno oškodovana zaradi prijave ali razkritja nepravilnih ali zavajajočih informacij, bi morala imeti pravico do uporabe učinkovitih pravnih sredstev;

41.  spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zaščito zaupnosti virov informacij, da se preprečijo kakršni koli diskriminacijskimi ukrepi ali grožnje;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli novinarji ustrezna orodja za poizvedovanje in prejemanje informacij od upravnih organov EU in držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov, ne da bi se morali pri tem soočati s samovoljnimi odločitvami o zavrnitvi tega dostopa; ugotavlja, da se informacije, ki jih novinarji ali državljani, pridobijo na podlagi preiskovalne pravice, tudi informacije, pridobljene od žvižgačev, dopolnjujejo in so bistvene za to, da lahko novinarji izpolnijo svojo nalogo v javnem interesu; ponavlja, da bi moral biti dostop do javnih virov in dogodkov odvisen od objektivnih, nediskriminacijskih in preglednih meril;

43.  poudarja, da je za svobodo tiska potrebna neodvisnost tiska od političnih in gospodarskih oblasti, kar pomeni enako obravnavanje ne glede na uredniško usmerjenost; ponovno poudarja pomen novinarstva, ki ima koristi od mehanizmov za preprečevanje koncentracije na posamezne, monopolistične ali delno monopolistične skupine ter zagotavljanje svobodne konkurence in uredniške raznovrstnosti; poziva države članice, naj sprejmejo in izvajajo predpise o lastništvu medijev, da se preprečijo horizontalna koncentracija lastništva v medijskem sektorju ter posredno in kombinirano medijsko lastništvo, ter naj zagotovijo preglednost in razkritje informacij o medijskem lastništvu, virih financiranja in upravljanju ter enostaven dostop državljanov do teh informacij; poudarja, da je treba za osebe, ki opravljajo javno funkcijo, uvesti ustrezne omejitve v zvezi z lastništvom medijev, in zagotoviti neodvisni nadzor in učinkovite mehanizme skladnosti, da se preprečijo navzkrižja interesov in pojav vrtljivih vrat; meni, da sta neodvisnost in nepristranskost nacionalnih organov nujni za zagotavljanje učinkovitega nadzora avdiovizulanega medijskega sektorja;

44.  poziva države članice, naj razvijejo svoje strateške zmogljivosti in sodelujejo z lokalnimi skupnostmi v EU in sosedstvu EU, da bi okrepili pluralno medijsko okolje ter usklajeno in učinkovito predstavili politike EU;

45.  poziva države članice, naj v celoti podprejo in potrdijo priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o pluralnosti medijev in preglednosti lastništva medijev, sprejeto 7. marca 2018;

46.  opozarja na pomembno vlogo javnih radiotelevizijskih hiš pri ohranjanju pluralnosti medijev, kot je poudarjeno v Protokolu št. 29 k Pogodbama; poziva države članice, naj jim zagotovijo ustrezna finančna in tehnična sredstva, potrebna za izvajanje njihove družbene funkcije in služenje javnemu interesu; poziva jih tudi, naj zato javnim radiotelevizijam zagotovijo uredniško neodvisnost in jih z jasno opredeljenim regulativnim okvirom zaščitijo pred vsemi oblikami vladnega, političnega ali gospodarskega vmešavanja in vplivanja, obenem pa naj poskrbijo za popolno avtonomijo in neodvisnost upravljanja vseh javni organov in subjektov, ki izvajajo pooblastila na področju radiodifuzije in telekomunikacij;

47.  poziva države članice, naj uskladijo svojo politiko izdajanja dovoljenj za nacionalne radiotelevizijske družbe z načelom spoštovanja pluralnosti medijev; poudarja, da bi bilo treba nadzirati zaračunane pristojbine in strogost obveznosti v zvezi z izdajo dovoljenj, ki ne bi smele ogrožati svobode medijev;

48.  poziva Komisijo, naj preveri, ali države članice dodeljujejo dovoljenja na področju radiodifuzije na podlagi objektivnih, preglednih, nepristranskih in sorazmernih meril;

49.  priporoča, da bi bilo treba družbam, katerih lastnik ima v lasti tudi medijsko družbo, prepovedati sodelovanje v javnih razpisih ali vsaj poskrbeti za popolno preglednost glede tega, da bi učinkovito obvarovali svobodo in pluralnost medijev; predlaga, da bi morale države članice redno poročati o vsakem javnem financiranju medijskih podjetij in da bi bilo treba redno spremljati javno financiranje, ki se zagotovi lastnikom medijev; poudarja, da lastniki medijev ne smejo biti obsojeni za kako kaznivo dejanje;

50.  poudarja, da bi bilo treba javna sredstva medijskim organizacijam dodeljevati na podlagi nediskriminacijskih, objektivnih in preglednih meril, s katerimi bi morali biti vsi mediji vnaprej seznanjeni;

51.  opozarja, da bi morale države članice najti načine za podporo medijev, na primer z zagotavljanjem nevtralnosti DDV, kot je priporočeno v resoluciji z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV(12), in s podpiranjem pobud, povezanih z mediji;

52.  poziva Komisijo, naj v okviru proračuna EU dodeli trajno in ustrezno financiranje za podporo orodja za spremljanje pluralnosti medijev Centra za pluralnost in svobodo medijev in vzpostavi letni mehanizem za oceno tveganj za pluralnost medijev v državah članicah EU; poudarja, da bi bilo treba ta mehanizem uporabiti za merjenje pluralnosti medijev v državah kandidatkah, rezultati orodja za spremljanje pluralnosti medijev pa bi morali imeti dejanski vpliv na napredek postopka pogajanj;

53.  poziva Komisijo, naj spremlja in zbere informacije ter statistične podatke o svobodi in pluralnosti medijev v vseh državah članicah ter podrobno analizira primere kršitev temeljnih pravic novinarjev, pri tem pa naj spoštuje načelo subsidiarnosti;

54.  poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo najboljše prakse med regulativnimi organi držav članic za avdiovizualne medije;

55.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; v tem smislu poziva Komisijo, naj pri pripravi letnega evropskega poročila s področja demokracije, pravne države in temeljnih pravic upošteva rezultate in priporočila orodja za spremljanje pluralnosti medijev v zvezi s tveganji za pluralnost in svobodo medijev v EU;

56.  spodbuja države članice, naj si bolj prizadevajo za krepitev medijske pismenosti ter spodbujajo usposabljanje in izobraževalne pobude med vsemi državljani, in sicer s formalnim, neformalnim in priložnostnim izobraževanjem z vidika vseživljenjskega učenja, hkrati pa naj posebno pozornost namenijo tudi začetnemu in tekočemu usposabljanju in podpori učiteljev ter spodbujajo dialog in sodelovanje med sektorjem izobraževanja in usposabljanja ter vsemi ustreznimi deležniki, vključno z medijskimi delavci, civilno družbo in mladinskimi organizacijami; ponovno poudarja, da je treba podpreti starosti primerna inovativna orodja za spodbujanje krepitve moči in spletne varnosti kot obvezne dele učnih načrtov v šolah ter da je treba premostiti digitalni razkorak tako s posebnimi projekti tehnološkega opismenjevanja kot z ustreznimi naložbami v infrastrukturo, da se zagotovi splošni dostop do informacij;

57.  poudarja, da je razvoj občutka za kritično presojo in analizo, kar zadeva uporabo in ustvarjanje medijskih vsebin, bistvenega pomena, da bi ljudje razumeli aktualna vprašanja in prispevali k javnemu življenju, pa tudi za njihovo poznavanje preobrazbenega potenciala in groženj v vse bolj zapletenem in prepletenem medijskem okolju; poudarja, da je medijska pismenost bistvena demokratična veščina, ki krepi položaj državljanov; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo posebne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile in podprle projekte medijske pismenosti, kot je pilotni projekt Medijska pismenost za vse, in naj kot sestavni del izobraževalne politike Evropske unije pripravijo celovito politiko medijske pismenosti, namenjeno državljanom vseh starosti in za vse vrste medijev, podprejo pa naj jo z ustreznimi možnostmi EU za financiranje, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ter Obzorje 2020;

58.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ogrožen dostop do medijev za manjšine, lokalne in regionalne skupnosti, ženske in invalide, na kar se opozarja tudi v orodju za spremljanje pluralizma medijev v letu 2016; poudarja, da so vključujoči mediji bistveni za odprto, svobodno in pluralno medijsko okolje, vsi državljani pa imajo pravico do dostopa do neodvisnih informacij v maternem jeziku, pa naj bo to uradni jezik ali jezik manjšine; poudarja, da je pomembno evropskim novinarjem, zlasti tistim, ki delajo v manj uporabljanih in manjšinskih jezikih, zagotoviti ustrezno izobraževanje in priložnosti za prekvalifikacijo; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo raziskave, projekte in politike, s katerimi se bo izboljšal dostop do medijev, in vse ustrezne pobude, namenjene ranljivim manjšinam (kot je pilotni projekt o možnostih prakse za medije v manjšinskih jezikih), ter naj zagotovijo možnosti za sodelovanje in izražanje za vse državljane;

59.  spodbuja medijski sektor, naj v medijski politiki in praksi ščiti enakost spolov z mehanizmi sourejanja, notranjimi kodeksi ravnanja in drugimi prostovoljnimi ukrepi;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo družbene kampanje, izobraževalne programe ter bolj usmerjeno usposabljanje in ozaveščanje (tudi za nosilce odločanja v industriji), da bi s spodbujali egalitarne vrednote in prakse s financiranjem in promoviranjem na nacionalni in evropski ravni, da bi učinkovito obravnavali razlike med spoloma v medijskem sektorju;

61.  priporoča Komisiji, naj razvije sektorsko strategijo za evropski medijski sektor na podlagi inovacij in trajnosti; meni, da bi bilo treba s to strategijo okrepiti čezmejno sodelovanje in koprodukcije medijskih akterjev v EU, da bi opozorili na njihovo raznolikost in spodbujali medkulturni dialog, okrepili sodelovanje s posameznimi informativnimi uredništvi in avdiovizualnimi storitvami vseh evropskih institucij, zlasti Evropskega parlamenta, ter spodbujali medijsko pokritost in prepoznavnost zadev EU;

62.  poudarja, da je pomembno še naprej razvijati modele za vzpostavitev evropske platforme za javne radiotelevizije, ki bi spodbujala vseevropske politične razprave, temelječe na dejstvih, nasprotovanju ustaljenim prepričanjem in spoštovanju, prispevala k pluralnosti mnenj v novem poenotenem medijskem okolju ter krepila prepoznavnost EU v zunanjih odnosih;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj zaščitijo svobodo medijev in svobodo govora v sodobni umetnosti s podpiranjem umetniških del, ki opozarjajo na socialna vprašanja, spodbujajo kritično razpravo in navdihujejo protipropagando.

64.  poudarja potrebo po odpravi geografskega blokiranja za informativne medijske vsebine, kar bi državljanom EU omogočalo, da dostopajo do spletnega predvajanja televizijskih kanalov drugih držav članic, ki bi jih lahko gledali na zahtevo in ponovno predvajali;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(2) UL C 55, 12.2.2016, str. 33.
(3) UL C 378, 9.11.2017, str. 104.
(4) UL C 355, 20.10.2017, str. 51.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0095.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0402.
(9) UL C 32, 4.2.2014, str. 6.
(10) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(11) ECLI:EU:C:2014:317.
(12) UL C 94 E, 3.4.2013, str. 5.

Pravno obvestilo