Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 30. maj 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Uporaba Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski
 Predlog spremembe proračuna št. 1/2018, priložen predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski
 Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***II
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije
 Gensko spremenjena koruza GA21 (MON-ØØØ21-9)
 Gensko spremenjena koruza 1507 × 59122 × MON 810 × NK603 in gensko spremenjena koruza s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603
 Skladnost ribiških proizvodov z merili za dostop na trg EU
 Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva
 Razlaga in izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje
 Večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva
 Libija
 Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
 Minimalni standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj
 Letno poročilo o izvajanju skupne trgovinske politike

Uporaba Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski
PDF 124kWORD 48k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (COM(2018)0150 – C8-0039/2018 – 2018/2029(BUD))
P8_TA(2018)0217A8-0175/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0150 – C8-0039/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0175/2018),

1.  pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

2.  obžaluje, da so v Uniji v naravnih nesrečah leta 2017 umrli številni ljudje; poziva države članice, naj vlagajo v preprečevanje katastrof z mobilizacijo potrebnih sredstev in uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi v prihodnje preprečili izgubo človeških življenj;

3.  podpira države članice pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obnovo prizadetih regij; poziva Komisijo, naj podpre in hitro odobri prerazporeditev sredstev za partnerske sporazume, kakor so v zvezi s tem zahtevale države članice;

4.  poziva države članice, naj finančne prispevke iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (SSEU) uporabijo pregledno ter zagotovijo pravično razdelitev med vse prizadete regije;

5.  pozdravlja predlog Komisije o novem mehanizmu EU na področju civilne zaščite, saj gre za način, s katerim bi bilo mogoče preprečiti naravne katastrofe in se odzvati nanje; meni, da mehanizem EU na področju civilne zaščite ponazarja solidarnost v Uniji, in sicer v skladu s Solidarnostnim skladom Evropske unije (SSEU); v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je ohraniti posebne pogoje dostopa do SSEU za najbolj oddaljene regije, da bi jim tako omogočili, da se bodo lahko soočile z veliko izpostavljenostjo naravnim nesrečam; prav tako poziva k večji prožnosti pri rokih za preložitev vloge za mobilizacijo in uporabo sredstev SSEU v primerih, ko je zbiranje informacij težavno in odvisno od intenzivnosti naravne nesreče;

6.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/846.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 1/2018, priložen predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada EU za zagotovitev pomoči Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski
PDF 118kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2018 za proračunsko leto 2018, priloženem predlogu za uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji, Španiji, Franciji in Portugalski (08109/2018 – C8-0181/2018 – 2018/2030(BUD))
P8_TA(2018)0218A8-0176/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet dne 30. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2018, ki ga je Komisija sprejela 22. februarja 2018 (COM(2018)0155),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2018, ki ga je Svet sprejel 14. maja 2018 in ga istega dne posredoval Parlamentu (08109/2018 – C8-0181/2018),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0176/2018),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 1/2018 nanaša na predlagano uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Grčiji po potresu na Lesbosu, Franciji po orkanu na otokih Saint Martin in Guadeloupe ter Portugalski in Španiji po gozdnih požarih, ki so v letu 2017 pustošili po regijah Centro in Galicija,

B.  ker Komisija posledično predlaga, da se proračun Unije za leto 2018 spremeni, sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v proračunski vrstici 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo za 97 646 105 EUR;

C.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, bi bilo treba ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

1.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2018;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 57, 28.2.2018.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Zaščita proti dampinškemu in subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***II
PDF 115kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (05700/1/2018 – C8-0168/2018 – 2013/0103(COD))
P8_TA(2018)0219A8-0182/2018

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (05700/1/2018 – C8-0168/2018),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0192),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A8-0182/2018)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 443, 22.12.2017, str. 934.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije
PDF 140kWORD 53k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2018)0165 – C8-0131/2018 – 2018/2048(BUD))
P8_TA(2018)0220A8-0172/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0165 – C8-0131/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(4),

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0172/2018),

A.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na spravnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji, Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011) in ker je v členu 11(1) uredbe o ESPG navedeno, da se lahko 0,5 % tega zneska (tj. 861 515 EUR leta 2018) uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja baze znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje uredbe o ESPG;

E.  ker je Evropski parlament večkrat poudaril, da so potrebne večja dodana vrednost, učinkovitost in zaposljivost prejemnikov sredstev ESPG kot instrumenta Unije za podporo delavcem, ki so postali presežni;

F.  ker predlagani znesek 345 000 EUR ustreza približno 0,2 % največjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2018;

1.  se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) uredbe o ESPG;

2.  priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive; pozdravlja načrtovano prihodnjo objavo dveletnih poročil za leto 2019 ter poziva k javnemu in širokemu razširjanju teh poročil po vsej Uniji;

3.  opozarja na pomembnost posebnega spletnega mesta o ESPG, ki bi moralo biti dostopno vsem državljanom Unije, ter poziva k večji prepoznavnosti; poudarja pomen večjezičnosti pri širokem obveščanju javnosti; pozdravlja, da namerava Komisija nove elemente na spletnem mestu ESPG prevesti v vse uradne jezike Unije; poziva k oblikovanju uporabnikom prijaznejšega spletnega okolja in spodbuja Komisijo, naj izboljša vsebinsko vrednost svojih publikacij in avdiovizualnega gradiva, kot je določeno v členu 11(4) uredbe o ESPG; priporoča, naj Komisija izboljša svoje komuniciranje prek družbenih medijev in alternativnih platform;

4.  pozdravlja nadaljnje delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge za ESPG in njegovo upravljanje z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC 2014), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter boljše poročanje; poziva k boljši izmenjavi informacij o procesih med Komisijo in državami članicami ter med državami članicami samimi; je seznanjen s tem, da je Komisija olajšala finančne posle ESPG z vzpostavitvijo vmesnika med SFC ter računovodskim in finančnim informacijskim sistemom ABAC; ugotavlja, da so potrebne le dodatne izpopolnitve in prilagoditve morebitnim spremembam, da bi dejansko omejili prispevek ESPG k tovrstnim odhodkom;

5.  je seznanjen, da namerava Komisija iz proračuna, ki je na voljo v okviru tehnične pomoči, nameniti 105 000 EUR za organizacijo treh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG; se zaveda, kako pomembno je dodatno srečanje strokovne skupine kontaktnih oseb kot del priprav na naslednji večletni finančni okvir; je seznanjen tudi z načrtovano naložbo Komisije v višini 120 000 EUR, da bi spodbudila mrežno povezovanje s seminarji med državami članicami, izvajalskimi organi ESPG in socialnimi partnerji; ponovno poziva Komisijo, naj Parlament v razumnem roku povabi na vsa srečanja strokovnih skupin in seminarje v skladu z ustreznimi določbami Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(5);

6.  je zadovoljen, da je Komisija, če bo le mogoče, pripravljena povabiti člane delovne skupine za ESPG na seminar za mreženje; poziva Komisijo, naj Parlament še naprej vabi na taka srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo; je zadovoljen, da so k udeležbi povabljeni tudi socialni partnerji;

7.  opozarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava informacij o ESPG, saj se tako razširja dobra praksa; zato podpira odločitev, da se poleg srečanj strokovne skupine organizirata tudi seminarja za mreženje o izvajanju ESPG; pričakuje, da se bo z izmenjavo informacij prispevalo tudi k boljšemu in bolj podrobnemu poročanju o stopnji uspešnosti uporabe v državah članicah, zlasti o stopnji ponovne zaposlitve prejemnikov;

8.  poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera ter izrecno opredeliti komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti), o katerih bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;

9.  poudarja, kako pomembno je povečati splošno ozaveščenost o ESPG in njegovo prepoznavnost; opominja države članice, ki se prijavljajo za sredstva ESPG, da morajo v skladu s členom 12 uredbe o ESPG z ukrepi, ki se financirajo iz ESPG, seznaniti ciljne prejemnike, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in splošno javnost;

10.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2018/000 TA 2018 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2018/845.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0116.
(5) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.


Gensko spremenjena koruza GA21 (MON-ØØØ21-9)
PDF 144kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02 – 2018/2698(RSP))
P8_TA(2018)0221B8-0232/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056125-02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 21. septembra 2017 in ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je Odločba Komisije 2008/280/ES(5) odobrila dajanje v promet živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (v nadaljevanju: koruza GA21), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe odobritve vključuje tudi proizvode, ki ne spadajo med živila in krmo in vsebujejo koruzo GA21 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.  ker je pred Odločbo Komisije 2008/280/ES Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 13. septembra 2007 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 2. oktobra 2007(6) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2007);

C.  ker je podjetje Syngenta France SAS 6. oktobra 2016 v imenu podjetja Syngenta Crop Protection AG, Švica Komisijo predložilo vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovo zgoraj navedene odobritve;

D.  ker je EFSA 21. septembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 24. oktobra 2017(7) (v nadaljevanju: mnenje EFSA 2017);

E.  ker je bila koruza GA21 razvita z namenom odpornosti na glifosat, in sicer tako, da bi izrazila prilagojeno različico beljakovine EPSPS;

F.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi proti herbicidom odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

G.  ker je treba zato pričakovati, da bo koruza GA21 izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njene agronomske značilnosti;

H.  ker so države članice agenciji EFSA v trimesečnem posvetovalnem obdobju tako za mnenje EFSA 2007(8) kot tudi za mnenje EFSA 2017(9) posredovale veliko kritičnih pripomb; ker države članice kritizirajo na primer dejstvo, da so potrebne dodatne informacije, preden je mogoče priti do ugotovitev v zvezi z oceno tveganja koruze GA21, da ni podatkov, ki bi izkazovali zgodovino varne uporabe, da so v poročilih o spremljanju za koruzo GA21 za obdobje odobritve bistvene pomanjkljivosti in da uvedeni pristop spremljanja ni popolnoma v skladu z Direktivo 2001/18/ES;

I.  ker tudi Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (v nadaljevanju: Odbor EFSA za GSO) meni, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in upravitelji tveganja o izvajanju načrtov za okoljsko spremljanje po dajanju na trg gensko spremenjenih rastlin, namenjenih uvozu in predelavi, v praksi;

J.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.  ker je Parlament ustanovil poseben odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov, ki bo pomagal ugotoviti, ali so se v postopku ocene tveganja spoštovali znanstveni standardi Unije in ali je industrija neustrezno vplivala na sklepe agencij o rakotvornosti glifosata;

L.  ker po mnenju odbora za pesticide pri EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(10); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov(11);

M.  ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji koruza GA21 (Argentina, Brazilija, Kanada, Japonske, Paragvaj, Filipini, Južna Afrika, ZDA, Urugvaj in Vietnam);

N.  ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih presnovkov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja koruze GA21 z glifosatom niso bili ocenjeni;

O.  ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660(12) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021(13); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata na tej uvoženi koruzi GA21 skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

P.  ker se koruza GA21 goji med drugim v Argentini; ker so uničujoče posledice uporabe glifosata na zdravje dobro dokumentirane; ker je Unija sprejela cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi je tudi zaveza, da se do leta 2030 občutno zmanjša število smrtnih žrtev in primerov bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaženja (cilj trajnostnega razvoja 3, podcilj 3.9)(14);

Q.  ker je Unija zavezana skladnosti politik za razvoj, katere cilj je čim bolj zmanjšati protislovja in ustvarjati sinergije med različnimi politikami Unije, tudi na področjih trgovine, okolja in kmetijstva, kar bi koristilo državam v razvoju in bi povečalo učinkovitost razvojnega sodelovanja;

R.  ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce(15); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva(16);

S.  ker bo ponovna odobritev za dajanje koruze GA21 na trg še naprej ustvarjala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide, (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene) lahko pričakuje, da se bodo uporabili večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

T.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav(17); ker je odločitev o ponovni odobritvi koruze GA21 v pristojnosti Unije;

U.  ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat(18);

V.  ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

W.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(19);

X.  ker je Parlament v prvi obravnavi(20) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

Y.  ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

Z.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(21) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

5.  zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na glifosat;

6.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

7.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu v Unijo za prehrano in krmo;

8.  ponovno izraža svojo zavezanost zagotovitvi napredka v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da bi med drugim zagotovili, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami gensko spremenjenih organizmov, bodisi za gojenje bodisi za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5006
(4)––––––––––––––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).
(5) Odločba Komisije 2008/280/ES z dne 28. marca 2008 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 87, 29.3.2008, str. 19).
(6) https://www.efsa.europa.eu/fr/efsajournal/pub/541
(7) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5006
(8) Priloga G, Pripombe držav članic, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2005-226
(9) Priloga G, Pripombe držav članic, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2016-00714
(10) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015, 13(11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(11) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/660 z dne 6. aprila 2017 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2018, 2019 in 2020 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 94, 7.4.2017, str. 12).
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).
(14) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg3
(15) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4302
(16) https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/ecog.02719
(17) Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03
(18) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/
(19) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(20) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(21) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Gensko spremenjena koruza 1507 × 59122 × MON 810 × NK603 in gensko spremenjena koruza s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603
PDF 145kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02 – 2018/2699(RSP))
P8_TA(2018)0222B8-0233/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D056123-02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane sprejela 14. novembra 2017 in ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Pioneer Overseas Corporation 3. februarja 2011 v imenu podjetja Pioneer Hi-Bred International Inc., Združene države Amerike, pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603 (v nadaljnjem besedilu: vloga), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki so sestavljeni ali vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603 in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.  ker vloga zajema deset podkombinacij posameznih transformacij, ki sestavljajo gensko spremenjeno koruzo, od katerih jih je pet že odobreno; ker je osem od teh podkombinacij urejeno z osnutkom izvedbenega sklepa Komisije; ker so podkombinacije 1507 × NK603 in NK603 × MON 810 že odobrene z različnimi sklepi Komisije;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 14. novembra 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje, ki je bilo objavljeno 28. novembra 2017(5);

D.  ker je gensko spremenjena koruza pridobljena s križanjem štirih gensko spremenjenih transformacij koruze: 1507 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1F in je odporen na herbicid glufosinat; 59122 proizvaja insekticidni beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1 in je prav tako odporen na herbicid glufosinat; MON810 proizvaja insekticidno beljakovino Cr1Ab; NK603 proizvaja dva encima, ki zagotavljata odpornost na herbicid glifosat;

E.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata in glufosinata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in so neizogibna sestavina; ker je bilo dokazano, da se za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na herbicide, uporabi več komplementarnih herbicidov kot za običajne poljščine;

F.  ker je treba zato pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata in glufosinata, s čimer bo v pridelku več njegovih ostankov, poleg tega utegne to vplivati tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njenih agronomskih značilnosti;

G.  ker je bilo v neodvisni študiji ugotovljeno, da ocena tveganja Evropske agencije za varnost hrane ne bi smela biti sprejeta, saj Evropska agencija za varnost hrane med drugim ni zahtevala empiričnih podatkov o toksičnosti in vplivu na imunski sistem ter je zanemarila kombinirane učinke in posledice škropljenja večjih odmerkov komplementarnih herbicidov, je ocena tveganja za okolje nesprejemljiva in temelji na napačnih predpostavkah, poleg tega pa ni bil predviden sistem za spremljanje razlitja in morebitnih posledic za zdravje v posameznih primerih(6);

H.  ker vlagatelj ni predložil podatkov o poskusih za eno neodobreno podkombinacijo zložbe genskih elementov (59122 × MON810 × NK603); ker odobritev zložbe genskih elementov ni mogoča brez natančne ocene podatkov o poskusih za vsako podkombinacijo;

I.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7); ker veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji poteče 31. julija 2018(8);

J.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ne bi bila utemeljena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi;

K.  ker po mnenju odbora za pesticide pri agenciji EFSA v splošnem ni mogoče sklepati o varnosti ostankov škropljenja gensko spremenjenih pridelkov s pripravki glifosata(9); ker so dodatki in njihove mešanice, uporabljeni v komercialnih pripravkih glifosata za škropljenje, lahko bolj toksični kot sama aktivna snov(10);

L.  ker je Unija dodatek glifosatu, znan kot polietoksiliran talovamin, že umaknila s trga zaradi pomislekov o njegovi toksičnosti; ker je možno, da so problematični dodatki in mešanice še vedno dovoljeni v državah, kjer se goji gensko spremenjena koruza (Kanada in Japonska);

M.  ker je informiranost o ravni ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na herbicide; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za GSO; ker učinki škropljenja gensko spremenjene koruze s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako pa ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom;

N.  ker se od držav članic ne zahteva, da izmerijo ostanke glifosata ali glufosinata na uvoženi koruzi, da bi v okviru usklajenega večletnega programa nadzora za leta 2018, 2019 in 2020 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/660(11) zagotovile skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, niti se ne zahteva, da to storijo za leta 2019, 2020 in 2021(12); ker torej ni znano, ali so ostanki glifosata ali glufosinata na tej uvoženi gensko spremenjeni koruzi skladni z mejnimi vrednostmi ostankov na ravni Unije;

O.  ker pri zložbi genskih elementov nastajajo štirje insekticidni toksini (Cry1F in Cry1Ab, ki ciljno delujejo na metulje, ter Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki ciljno delujejo na hrošče); ker je bilo v znanstveni študiji iz leta 2017 o morebitnih učinkih toksinov Bt in ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi na zdravje ugotovljeno, da je treba ostankom herbicidov in njihovi interakciji s toksini Bt posvetiti posebno pozornost(13); ker agencija EFSA tega ni raziskala;

P.  ker je agencija EFSA ugotovila, da vse razen ene reprezentativne vrste uporabe glifosata za konvencionalne poljščine (tj. poljščine, ki niso gensko spremenjene) predstavljajo tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, ter ugotovila tudi, da pri nekaterih glavnih vrstah uporabe za konvencionalne poljščine obstaja visoko dolgoročno tveganje za sesalce(14); ker je agencija ECHA glifosat razvrstila med snovi, ki so strupene za vodne organizme in imajo dolgotrajne učinke; ker so negativne posledice uporabe glifosata za biotsko raznovrstnost in okolje dobro dokumentirane; ker se je na primer v študiji ZDA leta 2017 izkazalo, da obstaja negativna korelacija med uporabo glifosata in številčnostjo odraslih metuljev monarhov, zlasti na območjih zgoščenega kmetijstva(15);

Q.  ker bo odobritev za dajanje gensko spremenjene koruze na trg povečala povpraševanje po njeni pridelavi v tretjih državah; ker se, kot že navedeno, pri gensko spremenjenih rastlinah, ki so odporne na herbicide (v primerjavi z rastlinami, ki niso gensko spremenjene), uporabljajo večji in večkratni odmerki herbicidov, saj so bile gensko spremenjene rastline zasnovane v ta namen;

R.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav(16); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene koruze v pristojnosti Unije;

S.  ker je razvoj gensko spremenjenih poljščin, odpornih na številne selektivne herbicide, možno pripisati zlasti hitremu razvoju odpornosti plevela na glifosat v državah, ki se močno zanašajo na gensko spremenjene poljščine; ker je bilo leta 2015 na svetu najmanj 29 vrst plevela, odpornih na glifosat(17);

T.  ker po glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 23. aprila 2018, ni bilo sprejeto mnenje;

U.  ker je Komisija večkrat izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da je od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 morala sprejemati sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(18);

V.  ker je Parlament v prvi obravnavi(19) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

W.  ker uvodna izjava 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 potrjuje, da bi morala Komisija v največji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se utegne oblikovati v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti kadar se akt nanaša na občutljiva vprašanja, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

X.  ker Uredba (ES) št. 1829/2003 navaja, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi odločitve glede obnovitve odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (20) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

5.  zlasti poziva Komisijo, naj izpolni zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti in ustavi ves uvoz gensko spremenjenih rastlin, ki so odporne na glifosat;

6.  zlasti poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza katerekoli gensko spremenjene rastline, namenjene za živila ali krmo, ki je postala odporna na herbicid, ki ni odobren za uporabo v Uniji (v tem primeru glufosinat, ki mu dovoljenje za uporabo poteče 31. julija 2018);

7.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

8.  poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali uvozu v Unijo za živila in krmo;

9.  ponovno izraža svojo zavezanost zagotovitvi napredka v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011, da bi med drugim zagotovili, da bo Komisija predlog umaknila, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja v zvezi z odobritvami gensko spremenjenih organizmov, bodisi za gojenje bodisi za uporabo v živilih in krmi; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5000
(4)––––––––––––––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0388).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0389).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0386).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0387).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0390).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0123).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0215).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0214).Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0341).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo FG72×A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0377).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0378).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0396).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0397).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0398).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).
(5) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2017.5000
(6) https://www.testbiotech.org/node/2130
(7) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(8) Točka 7 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/404 (UL L 67, 12.3.2015, str. 6).
(9) Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat. Strokovno glasilo EFSA 2015, 13 (11):4302 http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4302/epdf
(10) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3955666
(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/660 z dne 6. aprila 2017 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2018, 2019 in 2020 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter za oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 94, 10.4.2018, str. 12).
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/555 z dne 9. aprila 2018 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2019, 2020 in 2021 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 92, 10.4.2018, str. 6).
(13) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5236067/
(14) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4302
(15) https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/ecog.02719
(16) Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03
(17) https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5606642/
(18) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(19) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(20) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Skladnost ribiških proizvodov z merili za dostop na trg EU
PDF 159kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju nadzornih ukrepov za vzpostavitev skladnosti ribiških proizvodov z merili za dostop do trga EU (2017/2129(INI))
P8_TA(2018)0223A8-0156/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(1),

–  ob upoštevanju nadzornega sistema v okviru skupne ribiške politike (SRP), ki vključuje uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009(2) in (ES) št. 1005/2008(3), Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1026/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih ukrepih za ohranjanje staležev rib v zvezi z državami, ki omogočajo netrajnostne načine ribolova(7),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, ki je bila sprejeta 27. aprila 2017(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0156/2018),

A.  ker je EU največji svetovni trg ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, saj je leta 2016 absorbirala 24 % celotnega svetovnega uvoza, 60 % njene porabe teh proizvodov pa je odvisnih od uvoza;

B.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. julija 2010 o režimih uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU(9) poudaril, da mora med ključnimi cilji politike EU o uvozu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva zagotoviti, da uvoženi proizvodi z vseh vidikov izpolnjujejo enake zahteve, kot se uporabljajo za proizvodnjo EU, in da prizadevanja EU za zagotovitev trajnosti ribolova niso združljiva z uvozom proizvodov iz držav, ki lovijo brez upoštevanja trajnosti;

C.  ker se s sporočilom Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) EU obvezuje k odgovornejši trgovinski politiki kot instrumentu za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

D.  ker so za preverjanje, ali ribe proizvajalcev iz EU izpolnjujejo sanitarne standarde EU, odgovorne države članice, medtem ko za uvožene ribe Komisija pooblasti tretje države, da določijo obrate, ki lahko izvažajo ribiške proizvode v EU, če lahko zagotavljajo enake standarde;

E.  ker najbolj oddaljene regije EU v Karibskem morju, Indijskem ter Atlantskem oceanu in sosednje tretje države, katerih ribolovni, proizvodni in tržni pogoji ne izpolnjuje vedno evropskih standardov, kar povzroča nepošteno trgovino v odnosu do lokalne proizvodnje;

F.  ker obstajajo številni mednarodni instrumenti v zvezi z ribiči, ki bi jih bilo treba ratificirati in izvajati, kot so Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188 o delu na področju ribolova (Konvencija MOD št. 188), sporazum Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz Cape Towna iz leta 2012 ter mednarodna konvencija IMO o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov za osebje na ribiških ladjah (STCW-F);

G.  ker se ugotovitvah znanstvenega mnenja št. 3/2017 z dne 29. novembra 2017 z naslovom Hrana iz oceanov priporoča vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike Unije in uporaba enakega pristopa na drugih mednarodnih prizoriščih in v drugih regijah sveta, da se poišče ravnovesje med gospodarskimi in ekološkimi cilji, ki vključujejo proizvodnjo hrane in morsko okolje;

1.  ugotavlja, da morajo gospodarski subjekti EU, da bi lahko dajali ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva na trg EU, spoštovati najrazličnejše predpise in stroga merila, vključno s pravili na področju skupne ribiške politike, sanitarnimi in delovnimi standardi, standardi glede varnosti plovil ter okoljskimi standardi, ki vsi temeljijo na sistemih zagotavljanja skladnosti; je prepričan, da vse to ustvarja visoke standarde glede kakovosti in trajnosti proizvodov, ki jih potrošniki EU upravičeno pričakujejo;

2.  meni, da bi skladnost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz tretjih držav s standardi EU za okoljsko in socialno trajnost spodbudila trajnost v teh tretjih državah in prispevala k bolj pošteni konkurenci med proizvodi iz EU in proizvodi iz tretjih držav;

3.  je zaskrbljen, da se uvoz teh proizvodov manj nadzoruje, pri čemer se primarno preverjajo sanitarni standardi ter upoštevanje uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu (IUU)(10), ki je namenjena izključno zagotavljanju, da so bili proizvodi ulovljeni v skladu z veljavnimi pravili;

4.  poudarja, da bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo uvoženih in evropskih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kar bi moral biti ključni cilj ribiške politike EU, zato bi morala EU zahtevati, da vsi uvoženi proizvodi izpolnjujejo standarde EU za ohranjanje in upravljanje ter higienske zahteve, ki jih določa zakonodaja EU; ugotavlja, da bo to pripomoglo k bolj pošteni konkurenci in izboljšalo standarde za izkoriščanje morskih virov v tretjih državah;

5.  meni, da so prizadevanja EU za ohranitev staležev in trajnostno ribištvo kot del skupne ribiške politike nezdružljiva z uvozom ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz držav, ki povečujejo ribolovno dejavnost, ne da bi hkrati poskrbele za njeno trajnost, ampak so usmerjene v takojšnji dobiček;

6.  je zaskrbljen, ker različna pravila za trženje rib povzročajo diskriminacijo, ki negativno vpliva na trg ribičev in ribogojcev v EU, zaradi česar je treba povečati in izboljšati nadzor ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

7.  meni, da je treba v vseh državah članicah okrepiti uporabo uredbe o nadzoru(11), da bi se veljala homogeno in usklajeno na vseh stopnjah dobavne verige, tudi v trgovini na drobno in gostinskih storitvah, tako za proizvode EU kot za uvožene proizvode; ugotavlja, da to velja tudi za določbe o označevanju;

Sanitarni standardi

8.  je zaskrbljen, ker sistem za preverjanje sanitarnih meril za ribiške proizvode, izvožene v EU, ki ga določa Unija in ga uporabljajo pristojni organi tretjih držav, ne daje zadostnih jamstev, da se ta merila vedno spoštujejo;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi več usposabljanja, tehnične pomoči in opreme za krepitev institucionalnih zmogljivosti za pomoč državam v razvoju v skladu s pravili EU; spodbuja pobude, kot je program Boljše usposabljanje za varnejšo hrano, ki ga upravlja Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) in ki zagotavlja usposabljanje uradnih inšpektorjev iz držav v razvoju o standardih EU za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva;

10.  vztraja, da je treba strogo izvajati vse vidike zakonodaje EU glede zdravstvenih standardov in inšpekcij (tudi glede varnosti hrane, sledljivosti in preprečevanja) za uvožene ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, tudi krme in krmnih materialov, saj je to ključno za varstvo potrošnikov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem okrepi svoj program nadzora tretjih držav z manjšimi spremembami pri uradih za prehrano in veterinarstvo, predvsem tako, da poveča število pregledanih ustanov na vsaki misiji, da bi se pridobili rezultati, ki bolje odražajo resnično stanje v tretjih državah;

11.  ugotavlja, da tudi revizije, ki jih je izvedel GD SANTE, kažejo, da nekatere tretje države še zdaleč ne zagotavljajo, da izdelki izpolnjujejo potrebne zdravstvene standarde, vsaj glede ribolovnih in predelovalnih ter hladilnih plovil, kar ovira sanitarni nadzor, ki se izvaja na mejnih kontrolnih točkah EU, da se preveri, ali so izpolnjene zakonsko določene zdravstvene zahteve;

12.  je zaskrbljen zaradi opažanj, da imajo ribiška plovila, ki niso iz EU in lovijo ob zahodni Afriki, težave pri zagotavljanju sledljivosti proizvodov in upoštevanju sanitarnih standardov; meni, da verodostojnost potrdil, ki jih izdajajo tretje države za plovila in obrate, ki lahko izvažajo v EU, ni popolnoma zanesljiva;

13.  meni, da je možnost, da tretje države prenesejo pravico do izdajanja takih potrdil na druge izbrane tretje države, tudi na obalne države, v nasprotju s pojmom odgovornosti države zastave, ki je podlaga za SRP, vključno z uredbo o ribolovu IUU, zlasti z odgovornostjo države zastave za potrjevanje ulova; meni, da bi morala Komisija opustiti prakso, da se tretjim državam omogoči prenos pristojnosti na druge države;

14.  poleg tega meni, da bi morali sanitarne inšpekcije ribiških plovil pristojni organi opraviti vsaj enkrat letno opraviti;

Delavske pravice

15.  primerja pohvale vreden dosežek držav članic na področju ratifikacije delovnih konvencij, ki se nanašajo na pomorščake, z njihovimi preslabimi rezultati na področju ratifikacije konvencij, ki se nanašajo na ribiče, ter poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo ustrezne instrumente, vključno s Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 188, sporazumom iz Cape Towna ter konvencijo STCW-F;

16.  čestita socialnim partnerjem za njihov uspeh pri uporabi člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za pogajanje o Direktivi Sveta (EU) 2017/159(12), s katero se delno izvaja Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188, in hkrati obžaluje, da ne vključuje samozaposlenih ribičev; poziva Komisijo, naj dokonča postopek ter pripravi predlog za dopolnilno direktivo, ki bo vključevala določbe o izvrševanju, kot je to storila za ladijski promet;

17.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem začne postopke za uporabo člena 155 PDEU, ob upoštevanju konvencije STCW-F, da se izboljša varnost ribičev pri ribolovu na morju, za katerega je splošno znano, da spada med najnevarnejše poklice na svetu;

18.  podpira stalna prizadevanja za izboljšanje ribiške politike EU, da bi postala bolj okoljsko trajnostna, zagotovila dolgoročno preživetje obalnih skupnosti in vir hranljivih živil; vzporeja to z vse večjo odprtostjo trga EU za ribiške proizvode iz tretjih držav, katerih upravljalni režimi niso tako strogi; meni, da gre za pomanjkanje usklajenosti med ribiško in trgovinsko politiko;

Trgovinska politika

19.  obžaluje, da Komisija tretjim državam včasih pošilja nasprotujoča si sporočila, kot na primer pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih ali drugih načinih odpiranja trga EU državam, ki so bile predhodno opredeljene v skladu z uredbo o ribolovu IUU ali uredbo o netrajnostnih načinih ribolova(13);

20.  poziva Komisijo, naj zagotovi tesno usklajevanje med trgovinsko in ribiško politiko Unije, tudi v pogajanjih o trgovinskih sporazumih, ki vključujejo zadeve v zvezi z ribištvom; meni, da je nujno treba analizirati gospodarski in socialni učinek prostotrgovinskih sporazumov na ribiške proizvode EU, sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, kadar je to potrebno, ter obravnavati nekatere ribiške proizvode kot občutljive;

21.  meni, da ima EU kot največja uvoznica ribiških proizvodov na svetu z drugimi pomembnimi državami uvoznicami rib politično odgovornost, da zagotovi, da so pravila Svetovne trgovinske organizacije v skladu z najvišjimi svetovnimi standardi za upravljanje in ohranjanje ribištva; zato poziva Komisijo, naj v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih EU zagotovi okrepitev pravične, pregledne in trajnostne trgovine z ribami;

22.  vztraja, da morajo prostotrgovinski sporazumi in drugi večstranski sporazumi z določbami o trgovini, ki jih sklene Komisija, vključevati okrepljena poglavja o trajnostnem razvoju, v katerih se obravnavajo posebna vprašanja v zvezi s ribolovom, ki:

   izrecno uveljavljajo zahteve iz uredbe o ribolovu IUU in tretjo državo zavezujejo, da začne postopek za preprečitev vnosa rib, ulovljenih z ribiškimi plovili IUU, na njen trg, da ne bi posredno prihajale v EU;
   vključujejo zahtevo, da mora tretja država ratificirati in učinkovito izvajati glavne mednarodne instrumente za ribištvo, kot so Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Sporazum OZN o staležih rib, Sporazum Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o ukrepih države pristanišča in Sporazum FAO o skladnosti z ukrepi, ter upoštevati standarde ustreznih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

23.  poziva k resnemu razmisleku o interesih najbolj oddaljenih regij pri sklepanju sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu ali trgovinskih sporazumov s tretjimi državami in po potrebi k izključitvi občutljivih proizvodov;

24.  poziva Komisijo, naj v osnutek sporazuma za čas po izstopu Združenega kraljestva iz EU vključi pogoj, naj bo dostop Združenega kraljestva do evropskega trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva odvisen od dostopa plovil EU do britanskih voda in od izvajanja SRP;

25.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe o splošnem sistemu preferencialov(14), da bi vanjo vključili pomembne ribiške instrumente, kot so Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Sporazum OZN o staležu rib, Sporazum FAO o usklajevanju in Sporazum FAO o ukrepih države pristanišča, med tiste, ki jih je treba ratificirati in izvajati, ter določbe, ki omogočajo prekinitev statusa GSP + v primerih, ko se določbe teh instrumentov ne uporabljajo;

26.  poudarja, da bi bilo treba za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih in za podporo predpisom vanje vključiti zavezujoči mehanizem za reševanje sporov (ki naj vključuje medvladna posvetovanja, postopek arbitražnega sveta, dostop javnosti do dokumentov in posvetovanje s civilno družbo), skupaj z možnostjo sankcij v primeru neizpolnjevanja mednarodnih obveznosti;

27.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti in vrzeli v carinski kontroli, opisanih v posebnem poročilu št. 19/2017 Evropskega računskega sodišča, ter poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo priporočila iz poročila, kakor hitro je mogoče;

28.  ugotavlja, da so bile poleg splošnih obveznosti za razkritje nefinančnih informacij velikih družb uvedene dodatne zahteve za večjo odgovornost glede dolžne skrbnosti udeležencev vseh velikosti (vključno z MSP) v dveh problematičnih sektorjih – lesa in mineralov s konfliktnih območij – ki se uporabljajo v celotni skrbniški verigi; meni, da bi podobne obveznosti koristile ribiškim proizvodom, in poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe zahtev glede dolžne skrbnosti za te proizvode;

Tržni standardi

29.  ugotavlja, da medtem ko se določbe Uredbe (EU) št. 1379/2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva uporabljajo za vse ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, se določbe o označevanju za potrošnike uporabljajo le za razmeroma majhno skupino proizvodov, razen pripravljenih, konzerviranih ali predelanih proizvodov; meni, da bi bilo treba izboljšati obveščanje potrošnikov v zvezi s temi proizvodi, tudi z vključitvijo dodatnih obveznih informacij na oznakah; meni, da je treba izboljšati označevanje teh proizvodov, da bi se obveščali potrošniki in da bi se zagotovila sledljivost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

30.  poziva Komisijo, naj spodbuja kampanje obveščanja o prizadevanjih ribičev in ribogojcev EU za trajnost in poudarja visoko kakovost in okoljske standarde, ki jih zahteva zakonodaja EU v primerjavi s standardi tretjih držav;

31.  meni, da je dosledno upoštevanje določb skupne ribiške politike in druge zakonodaje EU zagotovilo, da ribiška flota EU spoštuje visoke standarde na okoljskem, higienskem, sanitarnem in socialnem področju, zato poziva Komisijo, naj nemudoma preuči možnost uvedbe posebne oznake za označevanje ribiških proizvodov EU;

32.  je prepričan, da bi evropski potrošniki pogosto drugače izbirali, če bi bili bolje seznanjeni z dejansko naravo, geografskim poreklom, kakovostjo in pogoji pridobivanja ali lovljenja proizvodov v prodaji;

33.  meni, da bi morale obvezne informacije na oznakah ribiških proizvodov vključevati tudi državo zastave plovila, ki je ulovilo proizvode;

34.  pozdravlja nedavno objavo Komisije o oceni tržnih standardov, ki so bili prvič sprejeti že pred desetletji, da bi se določilo, kateri standardi bi se morali uporabljati ob upoštevanju sedanjih tržnih praks in tehnologij, ki so na voljo za sledljivost proizvodov;

Nadzorni sistem

35.  meni, da so tri uredbe, ki sestavljajo nadzorni sistem, uravnotežen sveženj in so omogočile znatne izboljšave pri upravljanju ribištva v EU;

36.  želi pohvaliti Komisijo zaradi načina izvrševanja uredbe o ribolovu IUU, kar zadeva tretje države, s čimer je dokazala, da lahko EU v svoji vlogi odgovorne države trga izjemno vpliva na globalno ribištvo; poziva Komisijo, naj še naprej izvaja pritisk nad drugimi državami trga za izvajanje ukrepov, da bi preprečile, da bi se na njihove trge vnašale ribe, ulovljene z ribolovnimi dejavnostmi IUU;

37.  poudarja, da poročilo, ki ga je pred kratkim objavila civilna družba in ki analizira tok uvoza morske hrane v države EU od leta 2010, ko je navedena uredba začela veljati, kaže, kako lahko pomanjkljivosti pri nadzoru uvoza iz tretjih držav v države članice in neenotna pravila omogočijo, da vstopajo na trg EU proizvodi, ki ne ustrezajo veljavnim standardom; zato poziva države članice in države tranzita ter namembne države, naj okrepijo usklajevanje, da bi zagotovile, da se potrdila o ulovu, izdana za uvoz rib, natančneje preverijo; meni, da je nujno treba sprejeti harmoniziran in usklajen evropski računalniški sistem, ki lahko olajša nadzor nad uvozom rib v države članice;

38.  meni, da Komisija in nekatere države članice ne dosledno izvajajo in uveljavljajo vseh treh uredb, kot se priznava v dokumentih Komisije, Evropskega računskega sodišča in neodvisnih opazovalcev;

39.  meni, da je treba poleg izvajanja uredbe IUU strožje nadzirati končno fazo trženja teh rib, predvsem s strožjimi pregledi držav članic in podjetij, za katere se sumi, da dobavljajo proizvode iz nezakonitega ribolova;

40.  poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bodo vse države izvoznice ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva v EU dosledno izvajale politiko ohranjanja virov; spodbuja Komisijo, naj sodeluje s temi državami v vseh ustreznih forumih, zlasti v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

41.  ugotavlja, da se pri številnih vidikih pojavljajo napake pri izvajanju, in sicer:

   neenake sankcije in neizvajanje točkovnega sistema v različnih državah članicah;
   kazni, ki niso vedno dovolj odvračilne, učinkovite ali sorazmerne, da bi preprečile ponavljanje kršitev;
   nezadovoljivo zbiranje podatkov s strani držav članic in izmenjava med njimi, zlasti zaradi pomanjkanja skupne in združljive zbirke podatkov;
   slaba sledljivost rib, tudi ko prečkajo nacionalne meje;
   slab nadzor praks tehtanja;
   velike razlike pri preverjanju uvoza in vstopnih točk, tudi potrdil o ulovu;
   pomanjkanje jasne in enotne opredelitve resnih kršitev v državah članicah;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se uvoženi proizvod, ki je bil zavrnjen v pristanišču ene države članice, ne more vstopiti na trg EU prek pristanišča druge države članice;

43.  se strinja, da nekatere določbe uredb o nadzoru dopuščajo različne razlage in ovirajo enotno izvajanje, vendar meni, da bi lahko Komisija in države članice z zadostno odprtostjo in politično voljo okrepile prizadevanja, da bi se s pomočjo smernic in razlag zagotovilo bolj harmonizirano izvajanje obstoječe zakonodaje;

44.  ugotavlja, da je bil to namen za strokovno skupino za skladnost z obveznostmi v okviru evropskega sistema Unije za nadzor ribištva, ustanovljena v okviru reforme SRP kot mesta za odkrito razpravo nepristransko način na pomanjkljivosti med igralci, in obžaluje, da to sodelovanje ni razvila je doslej;

45.  meni, da si je treba močneje prizadevati za popolno izvajanje sistema nadzora, vključno z ustrezno nadaljnjo obravnavo odkritih kršitev, boljšim poročanjem držav članic o sprejetih ukrepih ter izmenjavo informacij med državami članicami in s Komisijo;

46.  poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi države članice spodbujala, da bi v polni meri izvajale določbe sistema nadzora, vključno z zadrževanjem sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, če bi bilo potrebno;

47.  ponovno poudarja ugotovitev iz svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o tem, kako poenotiti nadzor nad ribištvom v Evropi(15), in sicer da mora biti vsaka revizija uredbe o nadzoru ali uredbe o ribolovu IUU ciljno usmerjena in osredotočena za obravnavanje le tistih vidikov, ki ovirajo učinkovit in enoten nadzor v posamezni državi članici;

48.  poziva, naj se pooblastila Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA) razširijo na preglede plovil, ki jih določajo sporazumi o ribištvu, tudi na podlagi sodelovanja s pristojnimi organi države podpisnice, Evropski agenciji za nadzor ribištva pa naj se dodelijo potrebna sredstva za to dejavnost;

49.  močno obžaluje odločitev Komisije, da izvede obsežen pregled celotnega sistema nadzora brez ustreznega javnega posvetovanja o izvajanju uredbe o ribolovu IUU, pooblastilih EFCA ali reviziji celotnega svežnja, kot to zahtevajo smernice za boljše pravno urejanje, meni, da bi lahko formalno javno posvetovanje o vseh teh elementih, preden se predstavi predlog za revizijo, vsem zainteresiranim stranem omogočilo pridobitev zadostnih podatkov o reviziji tega zelo pomembnega stebra SRP;

50.  odločno vztraja, da revizija ne sme oslabiti sedanjih ukrepov, ampak bi morala izboljšati in okrepiti enake pogoje pri nadzoru ribištva kot edinega možnega načina za zagotavljanje skupne razsežnosti skupne ribiške politike;

51.  vztraja, da mora spremenjeni sistem nadzora med temeljnimi načeli vsebovati:

   vseevropske standarde in norme glede inšpekcijskih pregledov na morju, v pristaniščih in v celotni skrbniški verigi;
   popolno sledljivost rib v celotni skrbniški verigi, od plovila do končne prodajne točke;
   popolne podatke o ulovu, ki naj jih posredujejo vsi udeleženci, vključno o plovilih, krajših od 10 metrov, in rekreacijskih ribičih;
   skupne ravni kazni v vseh državah članicah;
   skupno opredelitev, kaj je kršitev;
   točkovni sistem, ki ga vse države članice uporabljajo na enak način;
   sankcije, ki so dovolj odvračilne, učinkovite in sorazmerne;
   sistem, dostopen Komisiji in vsem državam članicam, za izmenjavo vseh informacij, ki zadevajo ugotovljene kršitve ter pravne in sodne posledice;
   popolno sprejetje izboljšav v razpoložljivih tehnologijah in zmožnost sprejemanja bodočih tehnologij, saj se razvijajo brez potrebnih zakonodajnih sprememb;
   jasno določitev odgovornosti Komisije in držav članic in po potrebi regij v državah članicah;
   neregionalizacijo uredbe o nadzoru;

52.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog o spremembi uredbe o nadzoru;

53.  vztraja, da določbe in načela uredbe o ribolovu IUU ne smejo biti na noben način spremenjeni ali oslabljeni, saj ima ta uredba zelo velik uspeh in vpliv na ribištvo po vsem svetu;

54.  vztraja, da mora biti vključitev tretje države v postopek iz uredbe o ribolovu IUU za predhodno opredelitev, opredelitev in uvrstitev na seznam brez vsakršnega političnega vmešavanja in da mora črtanje s seznama temeljiti izključno na popolnem doseganju izboljšav zadevne države, ki jih Komisija šteje za potrebne;

55.  meni, da bi bilo treba okrepiti vlogo EFCA, da bi omogočili njeno večjo vključenostjo v izvajanje uredb o nadzoru ter o ribolovu IUU, vključno s preverjanjem in navzkrižnim preverjanjem podatkov v celotni skrbniški verigi, načrtovanjem in usklajevanjem inšpekcijskih pregledov Komisije in držav članic in preverjanjem potrdil o ulovu;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).
(4) Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).
(5) UL L 354, 28.12.2013, str. 1.
(6) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.
(7) UL L 316, 14.11.2012, str. 34.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0195.
(9) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 119.
(10) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008.
(11) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009.
(12) UL L 25, 31.1.2017, str. 12.
(13) Uredba (EU) št. 1026/2012.
(14) Uredba (EU) št. 978/2012 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0407.


Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva
PDF 221kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva (2018/2037(INI))
P8_TA(2018)0224A8-0178/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017)0713),

–  ob upoštevanju členov 38 in 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določata vzpostavitev skupne kmetijske politike (SKP) in njene cilje,

–  ob upoštevanju členov 40 in 42 (PDEU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov (SUT) s kmetijskimi proizvodi in o obsegu, v katerem se za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi uporabljajo pravila o konkurenci,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki opredeljuje status najbolj oddaljenih regij in pogoje uporabe Pogodb za te regije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom(1) (uredba omnibus),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(2),

–  ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računska sodišča o prihodnosti SKP, objavljenem 19. marca 2018,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(3) in poročila Komisije z dne 10. oktobra 2017 o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(COM(2017)0587),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestava in mandatu(4),

–  ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča št. 16/2017 z naslovom Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate in št. 21/2017 z naslovom Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna,

–  ob upoštevanju listine o razmisleku Evropske komisije z dne 28. junija 2017 o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. februarja 2018 z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020 (COM(2018)0098),

–  ob upoštevanju izjave iz Corka 2.0 iz leta 2016 z naslovom Boljše življenje na podeželskih območjih, ki je bila objavljena na evropski konferenci o razvoju podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje v Uniji ter obetih zanju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o evropski strategiji za spodbujanje beljakovinskih poljščin – spodbujanje pridelave beljakovinskih rastlin in stročnic v evropskem kmetijskem sektorju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o instrumentih SKP za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom „Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju“(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o obetih za sektor mleka v EU: pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko(14),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom Možno preoblikovanje skupne kmetijske politike(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom SKP po letu 2020(16),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so večinoma pomembni za SKP,

–  ob upoštevanju poročila in sklepov projektne skupine za kmetijske trge iz novembra 2016 z naslovom „Improving Market Outcomes - Enhancing the Position of Farmers in the Supply Chain“ (Izboljšanje izidov na trgih – Krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2015 (COP 21), in zlasti zavez Evropske unije v smislu „nacionalno določenih prispevkov“, da bi dosegli globalne cilje sporazuma,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist najbolj oddaljenih regij Unije (POSEI) (COM(2016)0797),

–  ob upoštevanju pregleda izvajanja okoljske zakonodaje, napovedanega leta 2016 (COM(2016)0316), ki je orodje, ki bo z boljšim izvajanjem omogočilo koristi od okoljskega prava in politik EU za podjetja in državljane,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za razvoj, Odbor za mednarodno trgovino, Odbora za proračun in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0178/2018),

A.  ker Komisija v svojem sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva priznava, da je skupna kmetijska politika (SKP) ena od najstarejših in najcelovitejših politik v EU ter ima globalni strateški pomen in bi morala biti zasnovana tako, da bo kmetijskemu in gozdarskemu sektorju EU omogočala odzivanje na upravičene zahteve državljanov, ne samo v smislu zanesljive preskrbe s hrano, varnosti, kakovosti in trajnosti, temveč tudi v smislu varstva okolja, biotske raznovrstnosti in zaščite naravnih virov, ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami, razvoja podeželja, zdravja in visokih standardov dobrobiti živali ter zaposlovanja;

B.  ker je treba SKP reformirati, da bi se bolj zadovoljivo odzivala tako na potrebe svojih prvih prejemnikov, tj. kmetov, kot tudi na potrebe vseh državljanov;

C.  ker je SKP odločilnega pomena za približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev po vsej Evropi;

D.  ker kmetijska zemljišča obsegajo 47 % evropskega ozemlja in ker je v EU 22 milijonov kmetov in kmetijskih delavcev;

E.  ker bi cilji SKP morali biti, da se zagotovi varnost hrane in neodvisnost preskrbe ter odpornost in trajnost kmetijskih sistemov in ozemelj EU;

F.  ker je krovni cilj EU – večnamenski, pravični in raznovrstni kmetijski in gozdarski sektor, ki ustvarja delovna mesta ter temelji na trajnostnih kmetijskih praksah in omogoča ohranjanje vzdržnih majhnih in družinskih kmetij, ki jih je mogoče pridobiti in prenašati med generacijami – še vedno ključnega pomena za zagotavljanje pozitivnih zunanjih učinkov in javnih dobrin (živila, neživilski proizvodi in storitve), ki jih zahtevajo evropski državljani;

G.  ker je ključno, da se sedanji trend naraščanja koncentracije moči v rokah sektorja velikih trgovcev in velikih podjetij ustavi in obrne;

H.  ker morajo spremembe sedanje SKP temeljiti na strateških ciljih krepitve konkurenčnosti in zagotavljanja neoporečne in varne hrane;

I.  ker se SKP redno reformira že več kot 25 let zaradi širitve evropskega kmetijstva na mednarodne trge ter novih izzivov na področjih, kot so okolje in podnebne spremembe; ker je zdaj čas za drugi korak v tem stalnem procesu prilagajanja, da bi SKP posodobili, poenostavili in preusmerili, da bo zagotavljala dohodek kmetij in se bo učinkoviteje odzivala na pričakovanja celotne družbe, zlasti kar zadeva kakovost in varnost hrane, okolje, podnebne spremembe, javno zdravje in zaposlovanje, ter da bo omogočala politično zanesljivost in finančno varnost v sektorju, da bi se doseglo trajnostno podeželje, obravnavali izzivi prehranske varnosti, zagotovilo izpolnjevanje evropskih podnebnih in okoljskih ciljev ter povečala dodana vrednost za EU;

J.  ker Komisija, čeprav je svoje sporočilo o reformi SKP poimenovala Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, ni dala nobenega zagotovila v zvezi z ohranitvijo proračuna SKP in ker je to nujno treba obravnavati pred predstavitvijo prihodnjih zakonodajnih predlogov; ker bi morali ti zagotoviti, da ni ponovne nacionalizacije SKP, da ustrezno delovanje enotnega trga ne bo ogroženo in da bodo uvedene resnična poenostavitev za prejemnike, ne le na ravni EU, temveč tudi na ravni držav članic, regionalni in lokalni ravni ter ravni kmetij, ter večja prožnost in pravna varnost za kmete in lastnike gozdov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti ambiciozne okoljske cilje in da bodo cilji nove SKP izpolnjeni brez dodajanja novih omejitev za države članice in s tem dodatne kompleksnosti, ki bi povzročila zamude pri izvajanju nacionalnih strategij;

K.  ker bi moral novi izvedbeni model vzpostaviti neposreden odnos med EU in evropskimi kmeti;

L.  ker mora imeti SKP pomembno vlogo pri krepitvi dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja ter preprečevanju stagnacije in nestanovitnosti dohodkov kmetij, ki so kljub koncentraciji in krepitvi proizvodnje ter povečanju produktivnosti še vedno nižji kot v drugih gospodarskih panogah;

M.  ker so neposredna plačila prvi pomembnejši ukrep za zagotavljanje stabilnosti dohodkov kmetij in dohodkovne varnostne mreže, saj predstavljajo znaten delež letnih dohodkov iz kmetijstva, v nekaterih regijah pa celo 100 % prihodkov kmetij; ker bi ta plačila morala kmetom še naprej omogočati enake konkurenčne pogoje v primerjavi s tretjimi državami;

N.  ker nove podeželske vrednostne verige na področju biogospodarstva lahko pomenijo dober potencial za rast in delovna mesta na podeželju;

O.  ker morajo biti neposredna plačila bolj usmerjena h kmetom, ki so tisti, ki prispevajo k stabilnosti in prihodnosti našega podeželja ter se soočajo z gospodarskimi tržnimi tveganji;

P.  ker se kmetje v zadnjih nekaj letih soočajo z vse večjo nestanovitnostjo cen, ki odsevajo cenovna nihanja na svetovnih trgih in negotovost, ki jo povzročajo makroekonomski dejavniki, zunanja politika, na primer trgovinski, politični in diplomatski problemi, javnozdravstvene krize, presežne proizvedene količine, podnebne spremembe in pogostejši skrajni vremenski pojavi v EU;

Q.  ker bi morala posebna orodja za sredozemske sektorje ostati v prvem stebru;

R.  ker je nujno treba zagotoviti prožna in odzivna orodja za pomoč občutljivim in strateškim sektorjem pri soočanju s strukturnimi spremembami, na primer možnimi učinki izstopa Združenega kraljestva iz EU in odobrenih dvostranskih trgovinskih sporazumov z glavnimi partnerji EU;

S.  ker bi morale biti sektorske strategije za sadje in zelenjavo, vino ter čebelarstvo za države proizvajalke še naprej obvezne, ohraniti pa bi bilo treba tudi posebnosti povezanih orodij in pravil;

T.  ker je nujno treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje, poštene cene in primeren življenjski standard za vse kmete v regijah in vseh državah članicah EU, s čimer bi zagotovili dostopne cene za državljane in potrošnike ter s tem obstoj kmetijske dejavnosti v vseh delih Unije, tudi na območjih z naravnimi omejitvami; ker je nujno treba spodbujati porabo in dostop do visokokakovostne hrane ter zdrave in trajnostne prehrane, hkrati pa izpolniti zaveze v zvezi z družbeno in okoljsko vzdržnostjo, podnebnimi ukrepi, zdravjem ljudi, zdravjem in dobrobitjo živali in rastlin ter uravnoteženim razvojem podeželskih območij;

U.  ker sta voda in kmetijstvo neločljivo povezana in ker je trajnostno upravljanje vode v kmetijskem sektorju nujno, da se zagotovi kakovostna in zadostna proizvodnja hrane ter da se ohranijo vodni viri;

V.  ker SKP potrebuje ustrezna orodja, da bo lahko obravnavala ranljivost kmetijstva za podnebne spremembe, hkrati pa zmanjšala pritisk tega sektorja na zaloge sladke vode, saj ta sektor predstavlja kar 50 % porabe sladke vode v EU;

W.  ker potrebujemo posodobljen, enostavnejši in pravičnejši sistem plačil, ki bo zagotavljal večjo pravičnost in legitimnost;

X.  ker sedanja SKP ne vsebuje instrumentov, ki bi zagotavljali primerne dohodke, potrebne za dostojno življenje starejših kmetov;

Y.  ker ni ustreznih instrumentov, ki bi spodbujali prenos dejavnosti s starejše generacije kmetov na mlajše;

Z.  ker je bilo po podatkih iz kratkega poročila Evropskega računskega sodišča iz marca 2018 o prihodnosti SKP leta 2010 na vsakih 100 upraviteljev kmetij, starih 55 let in več, 14 upraviteljev, mlajših od 35 let, ta številka pa je leta 2013 padla na 10,8; ker se je povprečna starost kmetov v EU v obdobju 2004–2013 povečala z 49,2 let na 51,4 let; ker so lastniki najmanjših kmetij najpogosteje starejši kmetje;

AA.  ker naraščajoča svetovna trgovina prinaša tako priložnosti kot izzive, ki so med drugim povezani z okoljem, podnebnimi spremembami, varstvom voda, pomanjkanjem kmetijskih zemljišč in degradacijo zemljišč, ter je zato potrebna prilagoditev pravil mednarodne trgovine, ki bi omogočila vzpostavitev skupnih enakih konkurenčnih pogojev, ki bi temeljili na visokih standardih ter pravičnih in trajnostnih pogojih za izmenjavo blaga in storitev, ter obnovljenih in učinkovitih mehanizmov trgovinske zaščite v skladu z obstoječimi evropskimi socialnimi, ekonomskimi, okoljskimi, zdravstvenimi, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi ter standardi dobrobiti živali;

AB.  ker je treba te visoke standarde ohranjati in dodatno spodbujati na globalni ravni, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ter tako varovati interese evropskih proizvajalcev in potrošnikov z zagotavljanjem, da so v trgovinske sporazume za uvoz vključeni evropski standardi;

AC.  ker je približno 80 % potrebnih beljakovin v EU uvoženih iz tretjih držav in doslej še zdaleč ni bilo narejeno dovolj, da bi se strategija za beljakovine vključila v SKP;

AD.  ker je resda treba pozdraviti poudarek na področju raziskav in razvoja za razvoj inovativnih proizvodov in procesov, s katerimi se zmanjša poraba virov, vendar je treba storiti več za vzpostavitev raziskovalnih zmogljivosti in infrastrukture, potrebnih za tak prenos rezultatov raziskav v živilsko in kmetijsko ter trajnostno kmetijsko-gozdarsko prakso, ki bo olajšan z ustrezno podporo, ter za spodbujanje pristopa več akterjev, v središču katerega so kmetje, ob podpori neodvisnih, preglednih in zadostno financiranih vseevropskih kmetijskih svetovalnih služb v vseh državah članicah in regijah ter z izmenjavo znanja in storitev usposabljanja na ravni držav članic;

AE.  ker bi morala biti podpora neposrednim naložbam bolj ciljno usmerjena k dvojni zahtevi po gospodarski in okoljski uspešnosti ter bi morala upoštevati potrebe samih kmetij;

AF.  ker je Evropska unija razvila vrsto vesoljskih programov (EGNOS in Galileo) in programov za opazovanje zemlje (Copernicus), katerih potencial za lažji nadzor izvajanja SKP ter za prehod evropskega kmetijstva na precizno kmetovanje in na dvojno okoljsko in gospodarsko učinkovitost kmetij je treba čim bolj izkoristiti;

AG.  ker večina biotehnoloških raziskav zdaj poteka zunaj EU in je večinoma osredotočena na agroekonomska vprašanja, ki ne zadevajo sektorja EU, zaradi česar lahko pride do izgube naložb in preusmeritve osredotočenosti raziskav;

AH.  ker je na podlagi sedanjih izkušenj verjetno, da bi se z izkoriščanjem in spodbujanjem naravnih procesov za povečanje donosa in odpornosti verjetno znižali proizvodni stroški;

AI.  ker morajo konkurenčni kmetijski, živilski in gozdarski sektorji še naprej imeti pomembno vlogo pri izpolnjevanju okoljskih in podnebnih ciljev EU, določenih v mednarodnih sporazumih, kot so COP 21 in cilji trajnostnega razvoja OZN, pri čemer je treba kmete spodbujati in jim zagotoviti plačilo za njihov prispevek ter jim pomagati z zmanjšanjem nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen pri ukrepih, ki jih izvajajo;

AJ.  ker je zaradi velikega zvišanja povprečne svetovne temperature zemeljskega površja, ki je predvideno za 21. stoletje, ter takojšnih posledic za podnebne razmere potreben okoljsko trajnosten sistem preskrbe s hrano, ki bo zagotavljal varno in obilno proizvodnjo, obenem pa omogočal neodvisnost Unije od drugih trgov;

AK.  ker je pomembno, da je prihodnja SKP skladna s cilji trajnostnega razvoja OZN, Pariškim sporazumom in politiko EU, zlasti na področju trajnosti, podnebja, okolja, javnega zdravja in hrane;

AL.  ker sodi kmetijstvo med sektorje gospodarstva, od katerih se pričakuje, da bodo do leta 2030 v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj prispevali k cilju zmanjšanja emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005;

AM.  ker je približno 40 % kmetij v EU malih kmetij, a prejemajo le 8 % subvencij SKP;

AN.  ker 17 ciljev trajnostnega razvoja določa nove, jasne cilje za SKP po letu 2020;

AO.  ker je SKP postopoma vključila okoljske cilje z zagotavljanjem, da so njena pravila skladna z okoljskimi zahtevami iz zakonodaje EU in da kmetje izpolnjujejo te zahteve ter da se spodbujajo trajnostne kmetijske prakse, ki varujejo okolje in biotsko raznovrstnost;

AP.  ker ostaja uživanje nasičenih maščob in rdečega mesa v Uniji še vedno precej nad priporočenim vnosom hranilnih snovi in ker prehranska industrija še nadalje bistveno prispeva k emisijam toplogrednih plinov in dušika;

AQ.  ker z zaprtimi krogi proizvodnje – proizvodnja, predelava in pakiranje, ki se izvajajo v isti regiji – dodana vrednost ostane v regiji, s čimer se zagotovi več delovnih mest na zadevnem območju in se lahko poživijo podeželska območja;

AR.  ker so gospodarski in okoljski cilji SKP neločljivi ter je treba v okviru reforme prvega stebra in sheme zelene komponente to dvojnost ohraniti in jo še okrepiti, da bi zagotovili prehod na trajnosten in učinkovit evropski kmetijski model;

AS.  ker si mora Evropska unija v prihodnji SKP prizadevati za znatno omejitev rabe antibiotikov v kmetijskem in živilskem sektorju, da bi okrepila trajnostno kmetijstvo;

AT.  ker bo povečanje dolgoročne odpornosti in trajnosti kmetijskih sistemov in ozemlja koristilo EU kot celoti;

AU.  ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da zelena plačila, uvedena z reformo leta 2013, zaradi nizkih zahtev za izvajanje zelene komponente, ki pogosto le odražajo obstoječo prakso, ustvarjajo dodatno zapletenost in birokracijo, so težko razumljiva ter po mnenju Evropskega računskega sodišča zaradi svoje zasnove ne prispevajo dovolj k večji okoljski in podnebni uspešnosti SKP, kar je pomembno upoštevati pri oblikovanju nove zelene ureditve SKP;

AV.  ker je Evropsko računsko sodišče ugotovilo velike pomanjkljivosti pri izvajanju drugega stebra, zlasti dolgotrajen postopek odobritve, pa tudi kompleksnost in birokratičnost programov za razvoj podeželja;

AW.  ker je bilo v okviru metaštudije, pri kateri so se za preverjanje ustreznosti na podlagi dokazov ocenile znanstvene študije, ugotovljeno, da se z ukrepi za ozelenitev okoljska uspešnost ni bistveno izboljšala, predvsem zato, ker so se zahteve že izpolnjevale;

AX.  ker cilji izjave Cork 2.0 za boljše življenje na podeželskih območjih zadevajo živahna podeželska območja, pametno večfunkcionalnost, biotsko raznovrstnost v kmetijstvu in gozdarstvu ter širše, ohranjanje redkih živalskih pasem in rastlin, pa tudi ekološko kmetijstvo, podporo območjem z omejenimi možnostmi in obveznosti v okviru omrežja Natura 2000; ker izjava poudarja tudi pomen prizadevanj za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij ter vloge žensk in mladih v tem procesu ter potrebo po boljši uporabi vseh naravnih virov na podeželskih območjih z izvajanjem celostnih strategij in večsektorskih pristopov, s katerimi bi okrepili pristop od spodaj navzgor in zagotovili sinergije med akterji ter zaradi katerih bi bilo treba vlagati v sposobnost preživetja podeželskih območij, ohranjati in učinkoviteje upravljati naravne vire, spodbujati podnebne ukrepe, znanje in inovacije, okrepiti upravljanje podeželskih območij ter poenostaviti podeželsko politiko in njeno izvajanje;

AY.  ker bi morala za ohranitev kmetijstva na manj ugodnih območjih, kot so regije, kjer se kmetijstvo resno sooča z razvojem mest, SKP upoštevati, da na teh območjih obstajajo dodatne omejitve pri dostopu do zemljišč;

AZ.  ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

BA.  ker bi morala SKP ustrezno priznavati velike okoljske koristi, ki jih zagotavljajo nekateri sektorji, kot so ovčjereja, kozjereja in gojenje beljakovinskih rastlin;

BB.  ker je čebelarski sektor ključnega pomena za EU in ker zagotavlja bistven prispevek družbi z gospodarskega in ekološkega vidika;

BC.  ker je bistvenega pomena, da se dodatno okrepi položaj kmetov v prehranski verigi in zagotovi poštena konkurenca na enotnem trgu s pravičnimi in preglednimi pravili, ki upoštevajo posebnosti kmetijstva v odnosu med proizvodnjo in drugimi členi v prehranski verigi, tako v proizvodnem kot v prodajnem segmentu, ter da se zagotovijo spodbude za učinkovito preprečevanje tveganja in kriz, vključno z orodji za aktivno upravljanje preskrbe, s katerimi se lahko preskrba usklajuje s povpraševanjem, ki naj jih uporabljajo javni organi na sektorski ravni, kot je poudarjeno v poročilu projektne skupine za kmetijske trge; ker je treba ustrezno upoštevati in spremljati tudi vidike zunaj področja uporabe SKP, ki vplivajo na konkurenčnost in enake konkurenčne pogoje za kmete;

BD.  ker je treba za nove izzive glede prehranske varnosti in neodvisnosti za evropsko kmetijstvo v okviru političnih prednostnih nalog EU, kakor je navedeno v dokumentu Komisije za razmislek o prihodnosti financ EU, v naslednjem večletnem finančnem okviru povečati ali ohraniti kmetijski proračun v stalnih eurih za kritje obstoječih in novih izzivov;

BE.  ker družba pričakuje, da bodo kmetje spremenili svoje prakse in postali popolnoma trajnostni, zato bi jih bilo treba pri tem prehodu podpreti z javnimi sredstvi;

BF.  ker je treba vse spremembe sedanje skupne kmetijske politike uvesti tako, da se zagotovi stabilnost v tem sektorju ter pravna varnost in varnost načrtovanja za kmete in lastnike gozdov s primernimi prehodnimi obdobji in ukrepi;

BG.  ker mora imeti Parlament celovito vlogo pri oblikovanju jasnega okvira politike za ohranitev skupnih prizadevanj na evropski ravni in demokratične razprave o strateških vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje vseh državljanov, ko gre za trajnostno uporabo naravnih virov, vključno z vodo, tlemi in zrakom, kakovost naše hrane, finančno stabilnost kmetov, varnost hrane, zdravje in trajnostno modernizacijo kmetijskih in higienskih praks, da bi se na evropski ravni vzpostavila družbena pogodba med proizvajalci in potrošniki;

BH.  ker je treba SKP prenoviti tako, da bo učinkovita, sozakonodajalcema pa je treba omogočiti, da v celoti opravita svojo nalogo v odrejenem časovnem okviru, poleg tega je veliko negotovosti zaradi breksita;

BI.  ker je treba v Evropi v prihodnje zagotoviti prehransko varnost za ter si pri tem čim bolj prizadevati za čim manjše motnje v proizvodnji in dostopu do hrane za obe strani; ker je treba storiti vse in zagotoviti enotno uskladitev standardov za okolje in varnost hrane, da se za državljane Združenega kraljestva in EU-27 ne bi zmanjšala kakovost in varnost hrane;

BJ.  ker je obnova, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi na območjih Natura 2000, ena izmed šestih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU;

BK.  ker EU pripravlja strategijo za beljakovine, da bi spodbudila samozadostnost oskrbe z beljakovinskimi rastlinami;

BL.  ker je v letu 2017 velika prehranska negotovost prizadela 124 milijonov ljudi v 51 državah, kar je 16 milijonov več kot leta 2016; ker večina ljudi, ki jih prizadene prehranska negotovost, živi na podeželskih območjih;

BM.  ker je enakost med ženskami in moškimi osrednji cilj EU in njenih držav članic; ker ženske na podeželju s svojimi številnimi vlogami prispevajo k ohranjanju uspešnih kmetijskih gospodarstev in podeželskih skupnosti; ker so prizadevanja za preprečitev odseljevanja s podeželskih območij povezana s priložnostmi za ženske in mlade; ker se podeželske ženske še vedno srečujejo s številnimi izzivi, kmetijske politike in politike razvoja podeželja pa razsežnosti spola ne vključujejo v zadostnem obsegu; ker so ženske, čeprav spol upravičencev do neposrednih plačil ali za razvoj podeželja ni zanesljiv kazalnik učinka programov, kot prosilke ali upravičenke premalo zastopane;

BN.  ker mora biti v prihodnosti, da bi bil proračun SKP v očeh evropskih davkoplačevalcev upravičen, financiranje povezano s proizvodnjo varne in visokokakovostne hrane ter jasno dodano vrednostjo za družbo v zvezi s trajnostnim kmetijstvom, ambicioznim okoljskim in podnebnim delovanjem, standardi javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali ter drugimi družbenimi učinki SKP, da bi se vzpostavili resnično enaki konkurenčni pogoji v EU in zunaj nje;

BO.  ker je posebna raziskava Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali pokazala, da 82 % evropskih državljanov meni, da bi bilo treba izboljšati dobrobit rejnih živali;

BP.  ker lahko imajo uporaba pesticidov, zmanjševanje biotske raznovrstnosti in spremembe v kmetijskem okolju negativen učinek na količino opraševalcev in raznolikost njihovih vrst; ker so udomačeni in divji opraševalci pred precejšnjim izzivom, kar bi lahko imelo škodljiv učinek za kmetijstvo in prehransko varnost EU glede na odvisnost večine proizvodnje EU od opraševanja; ker se je januarja 2018 začelo javno posvetovanje v okviru pobude EU o opraševalcih, da bi opredelili najboljši pristop in potrebne ukrepe za zaustavitev zmanjševanja opraševalcev v EU;

BQ.  ker je treba pripraviti poseben ukrep v okviru razvoja podeželja na podlagi osmih načel Evropske unije za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, da bi spodbudili močno zmanjšanje uporabe pesticidov ter povečanje uporabe nekemičnih alternativ;

BR.  ker bi morala območja z omejenimi možnostmi, kot so gorske in najbolj oddaljene regije, v okviru SKP še naprej prejemati nadomestila za dodatne stroške, povezane s tamkajšnjimi posebnimi omejitvami, da bi se kmetijska dejavnost na teh območjih ohranila;

BS.  ker bi bilo treba pri uporabi okvira SKP v najbolj oddaljenih regijah temeljito preučiti področje uporabe člena 349 PDEU, saj so te regije v še posebej neugodnem položaju, kar zadeva socialno-ekonomski razvoj, z vidikov, kot sta staranje prebivalstva in odseljevanje; ker je POSEI učinkovito orodje, katerega cilj je razviti in okrepiti strukturiranje sektorja, pri čemer obravnava posebne težave kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah; opozarja, da je Komisija v svojem poročilu Parlamentu in Svetu z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima POSEI sklenila, da „[č]e se upošteva ocena režima [...], se sprememba osnovne Uredbe (EU) št. 228/2013 ne zdi potrebna“;

BT.  ker lahko gospodarjenje z gozdovi in kmetijsko gozdarstvo, ki obsegata zgornjo plast olesenelega rastlinja nad pašnikom ali kmetijsko rastlino, prispevata k odpornosti na ravni kmetij in pokrajin ter k potrebnim okoljskim ukrepom in ukrepom za blažitev podnebnih sprememb, pri čemer zagotavljata gozdarske ali kmetijske proizvode ali druge ekosistemske storitve in s tem krepita cilje SKP ter omogočata, da krožno gospodarstvo in biogospodarstvo prispevata k nastanku novih poslovnih modelov, ki bodo koristili kmetom, gozdarjem in podeželju; ker strategija EU za gozdove spodbuja dosledno in celovito gospodarjenje z gozdovi in številne koristi gozdov ter obravnava celotno gozdno vrednostno verigo; poudarja, da ima SKP glavno vlogo v njenih ciljih in posebno pozornost namenja sredozemskim gozdovom, ki so bolj občutljivi na podnebne spremembe in požare, zaradi česar sta biotska raznovrstnost in morebitna kmetijska proizvodnja izpostavljeni tveganju;

Nov odnos med Evropsko unijo, državami članicami, regijami in kmeti

1.  pozdravlja namero za poenostavitev in posodobitev SKP v gospodarsko korist kmetov ter za izpolnitev pričakovanj državljanov, vendar poudarja, da morajo biti osrednje prednostne naloge reforme načela iz Rimske pogodbe, celovitost enotnega trga in resnično skupna politika, ki jo ustrezno financira EU ter je sodobna in usmerjena v rezultate, podpira trajnostni razvoj kmetijstva ter zagotavlja varno, visokokakovostno in raznoliko hrano, delovna mesta in razvoj na podeželskih območjih;

2.  je seznanjen s sporočilom Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter pozdravlja priznanje, da bi med cilji SKP morala biti krepitev in zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov ter prispevek k okoljskim in podnebnim ciljem EU;

3.  poziva k SKP, v kateri bo prednostna naloga preoblikovanje vseh evropskih kmetij v gospodarske enote, ki bodo združevali gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti;

4.  poudarja potrebo po tem, da SKP ohrani bistveni odnos med zakonodajalci, kmeti in državljani EU; zavrača vsako možnost ponovne nacionalizacije SKP, ki bi povečala neravnovesja v konkurenci na enotnem trgu;

5.  opozarja na izjemno pomembno vlogo malih in srednjih kmetij, ki jo je treba priznati in ceniti;

6.  poudarja, da prožnost, ki jo sedaj uživajo države članice v zvezi s možnostmi, opredeljenimi v osnovnih pravilih, omogoča odzivanje na posebne razmere, hkrati pa kaže, da nekaterih delov SKP ni več mogoče šteti kot skupnih; poudarja, da je treba ohranjati konkurenčne pogoje znotraj enotnega trga in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za dostop do podpore za kmete v različnih državah članicah ali različnih regijah ter ob tem najti ustrezne in učinkovite rešitve za zmanjšanje morebitnih tveganj za izkrivljanja konkurence ali tveganj za kohezijo;

7.  meni, da bi morale države članice uživati razumno raven prožnosti znotraj trdnega skupnega okvira pravil EU, osnovnih standardov, instrumentov za ukrepanje, nadzora in dodelitve finančnih sredstev, ki jih je na ravni EU sprejel sozakonodajalec, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za kmete in zlasti pristop EU za podporo v okviru prvega stebra z namenom spoštovanja pogojev poštene konkurence;

8.  meni, da bi bilo treba za to, da bo izvajanje SKP učinkovitejše in bolje prilagojeno dejanskemu stanju različnih vrst kmetijstva v Evropi, racionalizirati nacionalne odločitve, sprejete v okviru instrumentov, ki so na voljo v prvem in drugem stebru opredeljeni na ravni EU, in države članice bi morale ob vključitvi vseh ustreznih deležnikov oblikovati lastne skladne nacionalne strategije na podlagi dokazov, ki bi temeljile na ciljih in kazalnikih v zvezi z glavnimi vrstami možnih instrumentov za ukrepanje, ki jih je prav tako treba opredeliti na ravni EU, in svoja merila za izbor znotraj jasnega skupnega okvira pravil, ki se uporabljajo v celotni EU, ob ustreznem upoštevanju pravil in načel enotnega trga;

9.  poudarja, da bi bilo treba dodatno subsidiarnost odobriti le pod pogojem, da je na voljo trden skupen sklop pravil, ciljev, kazalnikov in pregledov na ravni EU;

10.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne prilagoditve v naslednji SKP, da bi uveljavila poziv Parlamenta, naj se za rejo bikov, ki se uporabljajo za bikoborbe, ne uporabi nobene kmetijske subvencije;

11.  poudarja tveganja čezmernega prenašanja na nacionalni in regionalni ravni ter veliko stopnjo negotovosti za kmete, ki bi bila posledica tega, da države članice samostojno opredeljujejo nacionalne načrte in letno pregledujejo svoje odločitve glede na stališča trenutnih vlad; zato poziva Komisijo, naj sozakonodajalcema skupaj s svojimi zakonodajnimi predlogi predstavi jasen in enostaven model nacionalnega strateškega načrta, da bosta lahko ocenila obseg ter raven podrobnosti in vsebino teh načrtov, ki so osnovni elementi prihodnjega predloga Komisije, ter pojasni merila, na podlagi katerih bodo te nacionalne strategije ocenjene;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi instrumente za povečanje uporabe sinergij med finančnimi sredstvi SKP in kohezijske politike;

13.  poudarja, da bi morala prihodnja SKP v celoti spoštovati razdelitev pristojnosti v vsaki državi članici, ki je pogosto določena z ustavo, zlasti z vidika spoštovanja pravnih pristojnosti regij EU pri oblikovanju, upravljanju in izvajanju politik, kot je EKSRP; poudarja potrebo po zagotavljanju, da so kmetje in drugi upravičenci ustrezno vključeni v vseh fazah oblikovanja politike;

14.  pozdravlja prizadevanja Komisije načrtovanje, izvajanje in nadziranje programov po pristopu, ki temelji na rezultatih, da bi se spodbudila uspešnost namesto izpolnjevanje predpisov, hkrati pa zagotovilo ustrezno spremljanje na podlagi tveganj prek jasno določenih, enostavnih, manj birokratskih (vključno s preprečevanjem čezmernega prenašanja), trdnih, preglednih in merljivih kazalnikov na ravni EU, vključno z ustreznim nadzorom ukrepov držav članic ter njihovega načrtovanja programov, izvajanja in sankcij; meni, da je treba uvesti enotna osnovna merila za določitev podobnih kazni za enakovredne kršitve, ki bi jih zaznali pri uporabi različnih ukrepov držav članic ali regij, da bi dosegli splošne skupne cilje, ki jih je določila EU;

15.  poudarja, da bi pristop, ki temelji le na učinku, vključeval tveganje za države članice, ki morda zaradi posebnih okoliščin ne bi mogle v celoti doseči vseh rezultatov, določenih v nacionalnih načrtih, in bi se jim zato naknadno zmanjšala nacionalna sredstva in začasno ustavilo financiranje;

16.  priznava, da bo treba novi izvedbeni model več let izboljševati in popravljati ter zagotoviti, da kmetje ne bodo kaznovani zaradi prehoda na model, ki temelji na rezultatih;

17.  vendar ugotavlja, da bi lahko morebitna zamuda pri sprejemanju strateških načrtov SKP vodila k zamudam pri plačilih, kar je treba preprečiti;

18.  meni, da lahko države članice v prvem stebru izbirajo programe iz prednostnega nabora, ki ga določi EU;

19.  poziva k pripravi sistema ustreznih institucionalnih in pravnih prilagoditev, potrebnih za spremembo modela izvajanja, da bi se izognili dodatnim stroškom in zmanjšanemu črpanju sredstev v državah članicah;

20.  meni, da bi moralo zbiranje informacij temeljiti na satelitskih posnetkih ter podatkovnih zbirkah integriranega upravnega in kontrolnega sistema in ne na podatkih, ki jih predložijo posamezni kmetje;

21.  poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezne sinergije med vodilnimi programi EU za vesolje in SKP, zlasti s programom Copernicus, ki ima poseben pomen za kmetijsko skupnost zaradi spremljanja podnebnih sprememb in stanja okolja;

22.  poziva k ukrepom, ki bodo povečali recikliranje hranil; poziva k uskladitvi kmetijske strukturne politike z okoljsko podporno shemo, npr. z boljšim povezovanjem poljedelstva in živinoreje;

23.  poziva, naj se ohrani poenostavljena shema za male kmete;

24.  verjame, da bi morali imeti kmetje z manj kot 5 hektarjev zemlje možnost, da se prostovoljno vključijo v ta sistem;

25.  poziva Komisijo, naj izvaja finančni nadzor in nadzor uspešnosti ter revizije, da bi se zagotovilo delovanje na podlagi enako visokih standardov in v skladu z enakimi merili v vseh državah članicah, ne glede na večjo prožnost za države članice pri zasnovi in upravljanju programov, ter naj zlasti zagotovi pravočasno razdelitev sredstev vsem upravičenim kmetom in podeželskim skupnostim v vseh državah članicah, hkrati pa zmanjša upravno breme za upravičence;

26.  opozarja, da je bilo v prejšnji reformi težko najti dogovor za opredelitev pojma aktivni kmet; zato meni, da bi bilo treba zaradi te opredelitve bolj ciljno usmeriti in količinsko določiti kmetijsko uspešnost (npr. ohranjanje zemljišč v dobrem kmetijskem stanju, izvajanje dobre živinoreje, prispevanje h krožnemu gospodarstvu);

27.  zavrača 25-odstotno znižanje proračuna za razvoj podeželja, kot je navedeno v predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 z dne 2. maja 2018; vztraja, da zmanjševanje proračunskih sredstev za kmetijstvo in razvoj podeželja ne sme povzročiti zmanjšanja ambicioznosti v primerjavi s sedanjo SKP;

28.  meni, da morajo vsi akterji v postopku nadzora finančnih sredstev EU, vključno z Evropskim računskim sodiščem, enako dojemati nadzorni sistem, ki temelji na učinkovitosti, da se državam članicam ali upravičencem ne bi nalagali nepričakovani finančni popravki;

29.  poudarja, da so kmetje podjetniki in jim je torej treba zagotoviti svobodo, da lahko s svojimi izdelki dosegajo poštene tržne cene;

30.  poudarja, da se ne sme izključiti kmetov, ki jim to ni izključna dejavnost, in kmetov, ki imajo tudi dodatne dohodke;

31.  pozdravlja predlog Komisije, da državam članicam, regijam in kmetom omogoči večjo prožnost v okviru višjega finančnega praga za pravila de minimis na področju kmetijstva, obenem pa ohranja celovitost notranjega trga;

32.  prav tako poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi več prožnosti v okviru pravil o državni pomoči za kmetijstvo, da se kmete spodbudi k prostovoljnemu previdnostnemu varčevanju, da se bodo lažje spopadali z večjimi podnebno pogojenimi in zdravstvenimi tveganji ter gospodarskimi krizami;

33.  vendar poziva, naj se pravično nagradijo javne dobrine, ki jih zagotavljajo mikro in mala kmetijska podjetja, vključno z njihovo udeležbo v zadružnih in skupnostnih dejavnostih;

34.  poziva države članice, naj si prizadevajo za boljšo sinergijo med SKP in drugimi politikami in skladi, kot so kohezijski, strukturni in drugi investicijski skladi, da se ustvari multiplikacijski učinek za podeželska območja;

35.  poziva k boljšemu političnemu usklajevanju med SKP in drugimi politikami in ukrepi Unije, zlasti z Direktivo 2000/60/ES, Direktivo 91/676/EGS in Uredbo (ES) št. 1107/2009, da bi se tako dosegla trajnostna zaščita vodnih virov, saj kmetijstvo negativno vpliva na njihovo količino in kakovost; poziva k oblikovanju spodbud za podporo lokalnim načrtom za sodelovanje med kmeti in dobavitelji vode za boljšo zaščito vodnih virov;

36.  ugotavlja, da številne podeželske vasi in regije v nekaterih državah članicah ostajajo iz upravnih razlogov zunaj področja uporabe programov za razvoj podeželja, zaradi česar so v slabšem položaju;

37.  poziva države članice, naj razmislijo o prožnejših pristopih, da ne bi škodile tem regijam in njihovim proizvajalcem;

Pametna, učinkovita, trajnostna in pravična SKP – zagotavljanje koristi za kmete, državljane, podeželje in okolje

38.  meni, da je treba ohraniti sedanjo strukturo dveh stebrov, ter poudarja, da morata biti stebra skladna in dopolnjujoča, pri čemer se mora prvi steber v celoti financirati s sredstvi EU in biti učinkovita podpora za dohodke, osnovne okoljske ukrepe in nadaljevanje obstoječih tržnih ukrepov, drugi steber pa mora izpolnjevati posebne potrebe držav članic; hkrati vseeno meni, da je treba kmetom in drugim upravičencem zagotoviti spodbude za izvajanje ukrepov, ki zagotavljajo okoljske in socialne javne dobrine, za katere ne prejmejo plačilo na trgu, ter spoštovati nove in uveljavljene kmetijske prakse na podlagi skupnih, enotnih in objektivnih meril, hkrati pa ohraniti možnost držav članic, da uporabijo posebne pristope, ki upoštevajo lokalne in sektorske razmere; meni, da sta najpomembnejši prednostni nalogi prehod vseh evropskih kmetij na trajnost in popolna vključitev vseh evropskih kmetij v krožno gospodarstvo, ki bo združevalo gospodarske standarde s standardi okoljske uspešnosti, ne da bi se pri tem znižali socialni ali zaposlitveni standardi;

39.  opozarja Komisijo, da so cilji SKP iz člena 39 PDEU povečanje kmetijske proizvodnje, zagotovitev primerne življenjske ravni kmetijskih skupnosti, stabilizacija trgov in zagotavljanje redne preskrbe, ki je potrošnikom dostopna po razumnih cenah;

40.  poudarja potencial tehnoloških inovacij za pameten in učinkovit sektor, ki prispeva k trajnosti, zlasti v zvezi z učinkovito rabo virov, spremljanjem zdravja posevkov in živali ter okoljem;

41.  poziva, naj SKP pospešuje in podpira uporabo takih inovacij;

42.  meni, da lahko prihodnja struktura SKP uresniči svoje cilje le, če bo ustrezno financirana; zato poziva, naj se proračun za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru poviša ali ohrani na sedanji ravni, da bi se uresničili cilji prenovljene in učinkovite SKP po letu 2020;

43.  meni, da so ob nadaljnji liberalizaciji trgov in povezanem zmanjšanju zaščite kmetov potrebna nadomestila za kmetijski sektor, zlasti za kmetije, ki so v slabšem konkurenčnem položaju – še posebej tiste, ki se spopadajo s težavami, povezanimi z rabo kmetijskih zemljišč, ali ki imajo gorsko lego – ter da se lahko le s temi nadomestnimi ukrepi zagotovi ekstenzivno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ter ohranitev kulturne krajine;

44.  poudarja, da bi bilo treba proračun SKP prilagoditi prihodnjim potrebam in izzivom, na primer tistim, ki izhajajo iz izstopa Združenega kraljestva iz EU ter prostotrgovinskih sporazumov, sklenjenih med EU in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

45.  opozarja na vztrajne razlike v razvoju podeželskih območij v različnih regijah in državah članicah ter ugotavlja, da bi morala imeti kohezijska merila še naprej pomembno vlogo pri razdeljevanju sredstev iz drugega stebra med države članice;

46.  poudarja, da je v okviru splošnega proračuna SKP pomembno dodeliti znatna sredstva drugemu stebru (politika za razvoj podeželja);

47.  meni, da je treba kmete podpreti pri prehodu na popolno trajnost;

48.  meni, da se zaradi oblikovanja novih politik in ciljev EU ne smejo zmanjšati sredstva za uspešno SKP;

49.  priznava, da glede prihodnjega proračuna za SKP trenutno vlada negotovost;

50.  poudarja, da sredstva za SKP zagotavljajo davkoplačevalci iz vseh držav članic, ki imajo pravico zahtevati zagotovilo, da se ta sredstva uporabijo usmerjeno in pregledno;

51.  meni, da bi se bilo treba izogniti novim proračunskim vrsticam za razvoj podeželja, za katere niso zagotovljena dodatna sredstva;

52.  meni, da potrebujemo bolj usmerjeno podporo za različne kmetijske sisteme, zlasti male in srednje družinske kmetije ter mlade kmete, da bi regionalna gospodarstva okrepili s kmetijstvom, ki je uspešno v ekonomskem, okoljskem in socialnem smislu; meni, da je glede na zelo različne velikosti kmetij v celotni EU to mogoče doseči z obvezno prerazporeditveno višjo stopnjo podpore za prve hektare kmetijskega gospodarstva, ki bo povezana s povprečno velikostjo kmetijskih gospodarstev v državah članicah; poudarja, da bi morala biti podpora za večje kmetije degresivna in odsevati ekonomije obsega ter vključevati obvezno zgornjo mejo, ki bi jo bilo treba določiti na evropski ravni, in merila za prožnost, ki bi upoštevala zmogljivost kmetij in zadrug, da bi zagotovili stabilne zaposlitve, zaradi katerih bi ljudje ostali na podeželskih območjih; meni, da bi morala sredstva, dana na voljo z omejitvijo in degresijo, ostati v državi članici ali regiji, iz katere izhajajo;

53.  meni, da je nujno zagotoviti, da bi bila podpora namenjena pravim kmetom in da bi jo prejemali zlasti tisti, ki se s kmetovanjem dejansko preživljajo;

54.  meni, da je treba ohraniti poenostavljen sistem za male proizvajalce tako, da se jim olajša dostop do neposrednih plačil SKP in njihovo upravljanje;

55.  poudarja, da je treba opredeliti ključne elemente dobro uravnoteženega, preglednega, enostavnega in objektivnega sistema kazni in spodbud, ki bi ga dopolnjeval pregleden in hitro delujoč sistem za določanje upravičenosti prejemnikov javnih sredstev za zagotavljanje javnih dobrin, ki bi moral biti sestavljen iz enostavnih, prostovoljnih in obveznih ukrepov ter usmerjen k rezultatom, da bi tako z izpolnjevanja predpisov preusmerili na dejansko uspešnost;

56.  poudarja, da se tudi kmetje s skrajšanim delovnim časom ter kmetije s kombiniranimi dohodki, ki na raznovrstne načine oživljajo podeželje, ukvarjajo s kmetijstvom, da bi se s tem preživljali, zato so resnični kmetje, kot je opredeljeno v sporočilu Komisije;

57.  poziva, naj se sedanji sistem za izračun neposrednih plačil v prvem stebru, zlasti v državah članicah, v katerih se vrednost plačil delno še vedno izračunava na podlagi zgodovinskih referenčnih vrednosti, posodobi in nadomesti z metodo EU za izračunavanje plačil, katere osnovni del bi bila dohodkovna podpora kmetom v okviru določenih meja in ki bi lahko naraščala kot nadomestilo za njihov prispevek k zagotavljanju javnih dobrin v skladu s cilji EU do leta 2030, da bo sistem enostavnejši in preglednejši;

58.  pozdravlja shemo enotnega plačila na površino (SAPS), ki je preprosta, upravičena, pregledna in enostavna za izvajanje in ki se uspešno uporablja v številnih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj se SAPS ohranijo tudi po letu 2020, in predlaga, naj jih uporabljajo vsi kmetje v vseh državah članicah EU;

59.  poudarja, da bi ta sistem omogočil nadomestitev upravno zapletenega sistema plačilnih pravic, kar bi prispevalo k občutnemu zmanjšanju birokracije;

60.  meni, da ta nova plačila ne bi smela postati tržno blago, če naj se zagotovi njihova dolgoročna učinkovitost;

61.  poziva Komisijo, naj preuči, ali so potrebni zahtevki za plačilo z vidika združljivosti s pravili STO;

62.  poudarja, da se javna sredstva sedanje SKP, namenjena dejanskim kmečkim dejavnostim, zelo natančno in podrobno nadzorujejo;

63.  meni, da bi morala plačila vključevati tudi stroge skupne pogoje, vključno z okoljskimi koristmi in drugimi javnimi dobrinami, kot so kakovostna delovna mesta;

64.  opominja, da se v resoluciji Parlamenta o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč? priznava, da se zaradi plačil za zemljišča brez jasnega pogojevanja izkrivlja trg zemljišč ter s tem povečuje koncentracija kmetijskih zemljišč v rokah le nekaj lastnikov;

65.  pojasnjuje, da so javne dobrine tiste storitve, ki presegajo zakonske zahteve s področja okolja, podnebja in dobrobiti živali, še posebej varstvo voda, zaščita biotske raznovrstnosti, zaščita rodovitnosti tal, varstvo opraševalcev, zaščita plasti humusa in dobrobit živali;

66.  poudarja potrebo po pravični porazdelitvi neposrednih plačil med državami članicami, ki je bistvena za delovanje enotnega trga in pri kateri je treba upoštevati objektivna merila, kot so zneski, ki jih prejmejo države članice v okviru prvega in drugega stebra, ter dejstvo, da naravne razmere, zaposlitvene in socialno-ekonomske okoliščine, splošni življenjski standard, proizvodni stroški, zlasti stroški zemljišč, in kupna moč v EU niso enaki;

67.  poudarja, da se lahko večja konvergenca zneskov za neposredna plačila med državami članicami doseže samo, če se proračun ustrezno poveča;

68.  poudarja, da je namen neposrednih plačil podpirati kmete pri proizvodnji hrane in zaščiti okoljskih standardov in standardov dobrobiti živali;

69.  meni, da bi se lahko pod strogimi pogoji, ki bi zagotavljali enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, preprečevali izkrivljanje konkurence, zlasti v zvezi z blagom, zagotavljali skladnost s pravili STO ter ne bi ogrožali prizadevanj za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, ohranila plačila iz prostovoljne vezane podpore, vendar bi se ta lahko aktivirala šele po oceni Komisije; meni, da prostovoljna vezana podpora predstavlja orodje za obravnavanje potreb občutljivih sektorjev in posebnih ciljev v zvezi z okoljem, kmetijstvom ali kakovostjo in trženjem kmetijskih proizvodov, za spodbujanje kmetijskih praks, ki izpolnjujejo visoke standarde dobrobiti živali in okoljske standarde, ter za preprečevanje posebnih težav, zlasti tistih, ki izhajajo iz strukturno slabšega konkurenčnega položaja v regijah z omejenimi možnostmi in na gorskih območjih, pa tudi tistih, ki so bolj začasne narave in so posledica, na primer, ukinitve starega sistema pravic; poleg tega meni, da je prostovoljna vezana podpora tudi orodje za spodbujanje strateško pomembne proizvodnje, kot so beljakovinske poljščine, v prihodnosti, ali za izravnavo učinkov prostotrgovinskih sporazumov; poudarja tudi, da so plačila iz prostovoljne vezane podpore pomembna za ohranjanje raznolikosti kmetijske proizvodnje v EU, delovnih mest v kmetijstvu in trajnostnih proizvodnih sistemov;

70.  poziva, naj bodo plačila iz prvega stebra, vključno z vezano podporo, za vsak hektar in vsakega upravičenca omejena na dvakratnik povprečnega neposrednega plačila EU na hektar, da bi se tako preprečilo izkrivljanje konkurence;

71.  opozarja, da je zagotavljanje generacijske pomladitve in kmetov začetnikov izziv za kmetijstvo v številnih državah članicah ter da mora zato vsaka nacionalna ali regionalna strategija to vprašanje obravnavati v okviru celostnega pristopa, pri katerem bodo uporabljena vsa finančna sredstva SKP, vključno z dodatnim plačilom za mlade kmete v prvem stebru in ukrepi za pomoč mladim kmetom, da lahko začnejo dejavnost, v drugem stebru, oboje pa bi moralo biti obvezno za države članice, poleg podpore iz novih finančnih instrumentov, kot je orodje za omogočanje dostopa do kapitala v kontekstu omejenih virov; poleg tega poudarja pomen nacionalnih ukrepov za odpravo regulativnih in gospodarskih ovir, ki hkrati spodbujajo načrtovanje dedovanja, upokojitvene svežnje in dostop do zemljišč ter olajšajo in spodbujajo dogovore o sodelovanju, kot so partnerstvo, skupno kmetijstvo, pogodbena reja in najem med starimi in mladimi kmeti; meni, da bi morala pravila o državni pomoči upoštevati tudi pomen generacijske pomladitve in preprečevati upad družinskega kmetovanja;

72.  meni, da je treba v novi zakonodaji zagotoviti večje razločevanje pri merilih za uresničitev spodbud na podlagi statusa „mladega kmeta“ oziroma „kmeta, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“ (mladi kmetje se opredelijo na podlagi starosti, kmetje začetniki pa na podlagi let od ustanovitve njihovega gospodarstva), da bi možnosti za spodbujanje obeh skupin privedle do generacijske pomladitve in izboljšanja življenjskih pogojev na podeželju;

73.  poziva Komisijo in države članice, naj vzamejo na znanje dejstvo, da nove družbene, tehnološke in ekonomske spremembe, kot so čista energija, digitalizacija in pametne rešitve, vplivajo na podeželsko življenje;

74.  poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, da bi spodbudili ljudi – zlasti mlade – naj ostanejo na podeželskih območjih ali se nanje vrnejo, in poziva Komisijo in države članice, naj podprejo razvoj novih podjetniških storitev, še posebno žensk in mladih;

75.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pomanjkanje delovne sile v številnih kmetijskih sektorjih vodi k prenehanju kmetijskih dejavnosti; poziva, naj se zagotovi podpora, ki bi pritegnila delavce v kmetijstvo;

76.  poudarja, da si je treba izmenjati uspešne modele držav članic, ki združujejo mlade in stare kmete, da se doseže generacijska pomladitev;

77.  priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence;

78.  opozarja, da je treba podeželskim območjem in naseljem nameniti posebno pozornost in povezana prizadevanja za razvoj pametnih vasi;

79.  poziva k boljšemu sodelovanju z EIB in Evropskim investicijskim skladom za spodbujanje oblikovanja finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

80.  poziva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za posebne tehnološke izboljšave podeželskih vozlišč in omrežij;

81.  poudarja pomen razvoja podeželja, vključno s pobudo LEADER, za izboljšanje sinergij različnih politik in povečanje konkurenčnosti, spodbujanje učinkovitih in trajnostnih gospodarstev, podporo trajnostnemu in večnamenskemu kmetijstvu in gozdarstvu ter proizvodnjo živil in neživilskega blaga in opravljanje storitev, ki ustvarjajo dodano vrednost in delovna mesta; poudarja pomen razvoja podeželja pri spodbujanju partnerstev med kmeti, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo ter dodatnih podjetniških dejavnosti in priložnosti, ki jih pogosto ni mogoče preseliti, na področju agroživilstva, kmečkega turizma, neposrednega trženja, kmetijstva, ki ga podpira skupnost, biogospodarstva in trajnostne proizvodnje bioenergije in energije iz obnovljivih virov, ki vsa pomagajo ohranjati gospodarsko dejavnost v regijah; zato poudarja pomen finančne okrepitve drugega stebra, s čimer bi se povečala možnost za ustvarjanje prihodkov, za preprečevanje odseljevanja prebivalstva, brezposelnosti in revščine ter za spodbujanje socialne vključenosti, zagotavljanje socialnih storitev in krepitev družbeno-ekonomskega tkiva na podeželskih območjih, pri čemer je splošni cilj izboljšanje kakovosti življenja na teh območjih;

82.  poziva Komisijo, naj v zakonodajnem obdobju po letu 2020 uvede naložbeni pristop financiranja iz več skladov, da se zagotovi nemotena uporaba orodij za celosten razvoj podeželja, kot je pobuda za pametne vasi;

83.  poziva k oblikovanju novega sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), z dopolnitvijo pobude LEADER in na podlagi izkušenj na tem področju, da bi 10 % vseh sredstev iz strukturnih skladov namenili za cilje strategij, ki so jih določile lokalne skupnosti, brez razmejitve med strukturnimi skladi, ki se uporabljajo na decentralizirani podlagi;

84.  poudarja, da bi morali imeti programi za razvoj podeželja dodano vrednost za kmetije in ohraniti svojo pomembno vlogo pri dolgoročnem ukrepanju glede inovativnih praks in kmetijsko-okoljskih ukrepov;

85.  meni, da je treba v okviru pobude LEADER nameniti dodatno pozornost potrebam in projektom mikro družinskih kmetij, pri tem pa zagotoviti ustrezno dodatno finančno podporo;

86.  meni, da se je izkazalo, da podeželje potrebuje ženske in moške, ki se ukvarjajo s kmetovanjem v malem in srednjem obsegu;

87.  poudarja, da je v skladu s pogoji, ki jih glede na lokalne posebnosti določijo države članice, pomembno ohraniti posebno kompenzacijsko podporo za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi;

88.  poleg tega poudarja, da bi moralo biti izvajanje finančnih instrumentov pri razvoju podeželja prostovoljno, naložbe na podeželskih območjih pa bi bilo treba okrepiti;

89.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe za pobudo za pametne vasi, da bo oblikovanje pametnih vasi prednostna naloga prihodnje politike za razvoj podeželja;

90.  meni, da bi moralo biti financiranje čebelarstva v okviru drugega stebra bolj ciljno usmerjeno in učinkovitejše in da mora nov zakonodajni okvir opredeliti nov program podpore za čebelarje v prvem stebru, vključno z neposredno podporo za posamezne čebelarske skupnosti;

91.  poudarja, da je treba za nadaljnje ukrepe na področju kmetijstva zagotoviti višjo stopnjo sofinanciranja;

92.  poziva Komisijo, naj v prvem stebru uvede nov, skladen, okrepljen in poenostavljen režim pogojenosti, ki bo omogočil vključevanje in izvajanje različnih vrst obstoječih okoljskih ukrepov, kot so sedanji ukrepi navzkrižne skladnosti in ukrepi ozelenitve; poudarja, da bi moralo biti osnovno izhodišče prvega stebra, tj. doseganje trajnostnega kmetijskega razvoja, obvezno ter bi moralo jasno določati ukrepe in rezultate, ki se pričakujejo od kmetov, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic; poleg tega poziva k vzpostavitvi novega in poenostavljenega sistema, ki bi moral biti obvezen za države članice in izbiren za kmetije, temeljil pa bi na pravilih EU, ki presegajo osnovno izhodišče za spodbujanje kmetov, ki prehajajo na trajnostne tehnike in prakse za podnebje in okolje, ter ki so združljivi s kmetijsko-okoljskimi podnebnimi ukrepi v drugem stebru; meni, da bi moralo biti izvajanje tega sistema določeno v nacionalnih strateških načrtih v okviru EU;

93.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo kmetijsko-okoljski podnebni ukrepi za razvoj podeželja še naprej pokrivali dodatne stroške in izgube dobička, povezane s prostovoljnim izvajanjem okolju in podnebju prijaznih praks s strani kmetov, pri čemer bi bilo mogoče dodati spodbudo za naložbe v varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in učinkovito rabo virov; meni, da bi morali biti ti programi poenostavljeni, bolj ciljno usmerjeni in učinkovitejši, da bodo lahko kmetje učinkoviteje dosegali ambiciozne politične cilje, povezane z varstvom okolja, biotsko raznovrstnostjo, upravljanjem voda ter podnebnimi ukrepi in ukrepi za blažitev podnebnih sprememb, ob tem pa bi morali zagotavljati čim manj birokracije na ravni kmetij in, ob upoštevanju lokalnih razmer, ustrezen nadzor držav članic;

94.  poziva, naj se poleg kmetij, ki imajo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007 povsem ekološko kmetijsko proizvodnjo in so v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 izvzete iz pravil glede zelenih ukrepov, izvzamejo tudi kmetije, ki izvajajo kmetijsko-okoljske ukrepe v smislu Uredbe (EU) št. 1305/2013;

95.  poudarja, da so sredozemske regije EU bolj ranljive zaradi vplivov podnebnih sprememb, kot so suša, požari in širjenje puščav, zato si bodo morali kmetje na teh območjih še bolj prizadevati, da svojo dejavnost prilagodijo spremenjenemu okolju;

96.  meni, da bi morali prihodnji zakonodajni predlogi Komisije zagotoviti ustrezno podporo kar največjemu številu kmetov pri njihovih prizadevanjih za posodobitev v smeri bolj trajnostnega kmetijskega razvoja;

97.  meni, da je treba zaradi potrebe po poenostavitvi SKP ohraniti sedanje izvzetje in neobremenjevanje najmanjših kmetij z manj kot 15 ha zemlje z dodatnimi ukrepi SKP na področju varstva okolja in podnebnih sprememb;

98.  predlaga, naj to novo obliko zelene komponente spremljajo pomembna, usklajena in učinkovitejša sredstva iz drugega stebra prek ciljno usmerjenih naložb v opredmetena in neopredmetena sredstva (prenos znanja, usposabljanje, svetovanje, izmenjava strokovnega znanja in izkušenj, mreženje in inovacije prek evropskega partnerstva za inovacije) kot še eno gonilo sprememb;

99.  poziva Komisijo, naj v svojih zakonodajnih predlogih za reformo SKP zagotovi, da bodo vsebovali ustrezne ukrepe in instrumente za vključitev proizvodnje beljakovinskih rastlin v izboljšane sisteme kolobarjenja posevkov, da bi tako presegli obstoječi primanjkljaj beljakovin, povečali prihodke kmetov in obravnavali ključne izzive za kmetijstvo, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in slabšanje rodovitnosti tal ter zaščita in trajnostno upravljanje vodnih virov;

100.  meni, da bi bilo treba minimalni znesek celotnega razpoložljivega proračuna v okviru drugega stebra dodeliti kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, vključno z ekološkim kmetijstvom, sekvestracijo CO2, zdravjem tal, ukrepi za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, načrtovanjem ravnanja s hranili za zaščito biotske raznovrstnosti, opraševanjem in gensko raznovrstnostjo živali in rastlin; v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti plačila Natura 2000 in zagotoviti, da zadostujejo za dejansko podporo kmetom;

101.  poudarja, da so v okviru razvoja podeželja potrebna plačila kmetom na območjih z naravnimi omejitvami, težkimi podnebnimi razmerami, strmimi pobočji ali omejitvami zaradi kakovosti tal; poziva k poenostavitvi in boljši usmerjenosti načrta pristojnih nacionalnih organov za obdobje po letu 2020;

102.  opozarja, da je Parlament že poudaril, da se je pri preverjanju ustreznosti direktive o Naturi izkazalo, da je treba izboljšati skladnost s SKP, ter poudarja zaskrbljujoče zmanjševanje vrst in habitatov, povezano s kmetijstvom; poziva Komisijo, naj oceni vpliv SKP na biotsko raznovrstnost; poziva k višjim plačilom za Naturo 2000, da bi spodbudili varstvo kmetijskih območij Natura 2000, ki so v zelo slabem stanju;

103.  poziva k okrepitvi in izvajanju pametnih podnebnih kmetijskih ukrepov, saj bodo podnebne spremembe v prihodnosti še bolj vplivale na kmetijstvo v Evropi;

104.  meni, da mora SKP obvladovati tveganja, povezana s podnebnimi spremembami in degradacijo zemljišč v celotni kmetijski krajini, z vlaganjem v odporne in trdne kmetijske ekosisteme in ekološko infrastrukturo za nastanek vrhnje plasti tal za zaustavitev erozije tal, uvedbo in podaljšanje kolobarjenja, dodajanje več dreves v krajino in spodbujanje biološke in strukturne raznolikosti na kmetijah;

105.  meni, da bi bilo treba podpreti in spodbujati večjo uporabo ostankov posevkov kot obnovljivih, učinkovitih in trajnostnih virov energije za podeželje;

106.  poziva Komisijo, naj spodbuja inovacije, raziskave in posodobitev v kmetijskem, kmetijsko-gozdarskem in živilskem sektorju, tako da podpira trden svetovalni sistem in usposabljanje, ki sta bolje prilagojena potrebam upravičencev SKP pri oblikovanju praks, usmerjenih v večjo trajnost in zaščito virov, ter da podpira uporabo pametnih tehnologij, da bi se učinkoviteje odzivali na izzive na področju zdravja, okolja in konkurenčnosti; poudarja, da morata biti usposabljanje in svetovanje pogoja za oblikovanje in izvajanje programov v vseh državah članicah ter da je bistveno spodbujati prenos strokovnega znanja, modelov najboljše prakse ter izmenjavo izkušenj med zadrugami in organizacijami proizvajalcev v vseh državah članicah, na primer prek evropskega sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS); meni, da lahko kmetijsko-ekološke metode in načela, na katerih temelji precizno kmetijstvo, ustvarijo bistvene koristi za okolje, povečajo prihodek kmetov, racionalizirajo uporabo kmetijskih strojev in bistveno povečajo učinkovitost virov;

107.  poudarja, da morajo SKP, program Obzorje 2020 in druge podporne sheme financiranja spodbujati kmete k vlaganju v nove tehnologije, prilagojene velikosti njihovih kmetij, kot so orodja za precizno in digitalno kmetovanje, ki izboljšujejo odpornost in vpliv kmetijstva na okolje;

108.  poziva Komisijo, naj spodbudi razvoj in uvedbo inovativnih tehnologij za vse vrste kmetij ne glede na njihovo velikost in proizvodnjo, ki lahko obsega konvencionalno ali ekološko kmetovanje, živinorejo ali rastlinsko pridelavo, majhno ali obsežno proizvodnjo;

109.  poziva Komisijo, naj oblikuje SKP, ki zagotavlja večjo inovativnost ter prispeva k spodbujanju biogospodarstva in k rešitvam za biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje;

110.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na kakovost življenja na podeželju, da bo bivanje privlačno za vse, zlasti pa za mlajše generacije;

111.  verjame, da digitalizacija in precizno kmetijstvo, ki ju spodbuja SKP, ne bi smela povečati odvisnosti kmetov od dodatnih vložkov ali zunanjega financiranja ali jim onemogočiti dostop do virov, ampak bi morala biti odprta in oblikovana vključujoče, s sodelovanjem kmetov;

112.  poziva, naj se brez poseganja v novo opredelitev skupnega zneska podpore EU za razvoj podeželja sedanji programi za razvoj podeželja, odobreni v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, uporabljajo do leta 2024 oziroma do sprejetja nove reforme;

113.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala koncept pametnih vasi v EU, ki bo z bolj usklajenim razvojem različnih politik omogočil celostno reševanje vprašanj nezadostnih širokopasovnih povezav, zaposlitvenih možnosti in opravljanja storitev na podeželju;

114.  zahteva, da se prek ukrepov v okviru drugega stebra, ki podpirajo naložbe v varnostne ukrepe in usposabljanje, sprejmejo ukrepi, ki bi obravnavali resen problem nesreč na kmetijah v EU, ki se končajo s poškodbami in smrtnimi primeri;

115.  poziva, naj se v okviru priprave strategije EU za beljakovinske rastline dovoli enkratna uporaba fitofarmacevtskih sredstev na vseh površinah z beljakovinskimi rastlinami pred setvijo ali kmalu po njej;

116.  verjame, da so naložbe v inovacije, izobraževanje in usposabljanje ključne za prihodnost evropskega kmetijstva;

117.  poudarja, da bi bilo treba pristop na podlagi rezultatov na ravni držav članic in regionalni ravni ter inovativne rešitve, ki jih zagotavljajo sheme certificiranja, nadalje proučiti v okviru prihodnje SKP brez dodatne birokracije in nadzorov na kraju samem;

118.  odločno podpira uvedbo ciljno usmerjenih ukrepov za posodabljanje in izboljšanje strukture v drugem stebru za uresničitev prednostnih ciljev, kot je digitalno kmetijstvo 4.0;

119.  poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo in spodbujajo dostop do semen in kmetijskih surovin za male kmete in marginalizirane skupine, izmenjavo semen in njihovo javno lastništvo ter trajnostne tradicionalne tehnike, ki zagotavljajo človekovo pravico do ustrezne hrane in prehranjevanja;

120.  poziva Komisijo in države članice, naj bolj poudarjajo podjetniške priložnosti za storitve za vasi in v vaseh;

121.  ugotavlja, da je vsaka kmetija drugačna in da so zato potrebne individualne rešitve;

Močan položaj kmetov v svetovnem sistemu preskrbe s hrano

122.  poziva Komisijo, naj ohrani sedanji okvir enotne skupne ureditve trga (enotna SUT) v prvem stebru, vključno s posebnimi instrumenti politike in tržnimi standardi, ter izboljša sistem EU za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah; poudarja pomen obstoječih sistemov upravljanja proizvodnje za posebne proizvode in ohranjanje obveznih programov za posamezne sektorje (vino, sadje in zelenjava, oljčno olje in čebelarstvo) za države proizvajalke s končnim ciljem krepitve trajnosti in konkurenčnosti vsakega sektorja ter ohranitve enakih konkurenčnih pogojev ob hkratnem omogočanju dostopa za vse kmete;

123.  meni, da so pozitivne in „tržno usmerjene“ izkušnje operativnih programov enotne SUT v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih izvajale organizacije proizvajalcev in so bili financirani na osnovi vrednosti tržene proizvodnje, dokazale njihovo učinkovitost pri krepitvi konkurenčnosti ter strukturiranju ciljnih sektorjev in izboljšanju njihove trajnosti; zato poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi podobnih operativnih programov za druge sektorje; meni, da bi to lahko koristilo predvsem organizacijam proizvajalcev, ki predstavljajo proizvajalce mleka v gorskih regijah in oddaljenih regijah Unije, ki predelujejo in tržijo visokokakovostne proizvode ter ohranjajo proizvodnjo mleka na teh območjih, na katerih je kmetijstvo težavno;

124.  želi spomniti, da neenaka tržna moč še posebej ovira proizvodnjo, ki krije stroške, v sektorju mleka;

125.  opozarja na možnost uvedbe prostovoljne sheme za zmanjšanje dobave mleka v okviru SUT;

126.  poziva k uvedbi novega orodja samopomoči pri upravljanju za oljčno olje, ki bi v letih presežne proizvodnje omogočalo skladiščenje in sprostitev na trg, ko proizvodnja ne bi dosegla povpraševanja;

127.  vztraja, da mora prihodnja SKP nujno zagotoviti učinkovitejšo, bolj pravično in hitrejšo podporo kmetom pri spopadanju z nihanji cen in prihodkov zaradi podnebja, neugodnih vremenskih razmer ter sanitarnih in tržnih tveganj, in sicer z dodatnimi spodbudami in tržnimi pogoji, ki spodbujajo razvoj in prostovoljno uporabo orodij za obvladovanje in stabilizacijo tveganj (sistemov zavarovanja, orodij za stabilizacijo prihodkov, mehanizmov za posamezno zagotovitev in vzajemnih skladov) ter hkrati zagotavljajo dostop za vse kmete in združljivost z obstoječimi nacionalnimi shemami;

128.  poziva k nudenju večje podpore za pridelavo stročnic v EU in uvedbi posebne pomoči za ekstenzivne rejce ovc in koz, ob upoštevanju pozitivnega vpliva, ki ga imajo ti sektorji na okolje, in potrebe po zmanjšanju odvisnosti EU od uvoza beljakovin za krmo;

129.  poudarja, da bi bilo treba oblikovati SKP, usmerjeno v prihodnost, da bi se bolje reševala pomembna zdravstvena vprašanja, kot so odpornost zoper antimikrobike, kakovost zraka in bolj zdrava prehrana;

130.  poudarja, da je odpornost zoper antimikrobike izziv za živalsko in človeško zdravje; meni, da bi nov pravni okvir moral dejavno spodbujati boljše zdravje in dobrobit živali kot sredstvo v boju proti odpornosti zoper antibiotike, s čimer bi se spodbujala tako javno zdravje kot tudi sektor kmetijstva kot celota;

131.  opozarja na dejstvo, da je tržna tveganja mogoče obvladovati tudi z izboljšanim dostopom do trga za kmetijske in živilske proizvode EU na izvoznih trgih;

132.  vztraja, da je treba okrepiti položaj primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano, zlasti tako, da se zagotovi pravična porazdelitev dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in maloprodajnim sektorjem, in sicer z uvedbo finančnih virov in spodbud, s katerimi bi podprli ustanovitev in razvoj gospodarskih organizacij, tako vertikalnih kot horizontalnih, kot so organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugami, njihovimi združenji in medpanožnimi organizacijami, z vzpostavitvijo minimalnih standardov za boj proti nepoštenim in izkoriščevalskim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano ter s krepitvijo preglednosti trgov in uporabo orodij za preprečevanje kriz;

133.  poudarja, da je uredba omnibus v skladu s cilji iz člena 39 PDEU in izjemo iz člena 42 PDEU pojasnila pravni odnos med določbami enotne SUT in pravili EU o konkurenci ter uvedla nove kolektivne možnosti za kmete, da povečajo svojo pogajalsko moč v verigi preskrbe s hrano; meni, da so te določbe ključne v okviru prihodnje SKP in bi jih bilo treba še dodatno izboljšati;

134.  meni, da bi bilo treba na podlagi spoznanj različnih opazovalnih skupin EU za trge (za trg mleka, mesa, sladkorja in poljščin) te instrumente razširiti na sektorje, ki še niso vključeni, in jih nadalje razvijati, da bi lahko udeležencem na trgu zagotovili zanesljive podatke in napovedi za zgodnje opozarjanje ter omogočili hitro in preventivno ukrepanje v primeru motenj na trgu, s čimer bi lahko preprečili krize;

135.  poziva k okrepljeni podpori in spodbujanju lokalnih trgov ter kratkih verig preskrbe s hrano; poudarja potrebo po razvoju lokalnih storitev, povezanih s kratkimi verigami preskrbe;

136.  poziva Komisijo, naj dodatno pojasni in po potrebi posodobi pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije, zlasti kar zadeva politiko konkurence, tudi zato, da bi medpanožne organizacije sprejele ukrepe in sporazume, da bi se zadostilo družbenim zahtevam;

137.  poudarja, da so zgodovinska orodja SKP za upravljanje trgov (tj. javna intervencija in zasebno skladiščenje) manj in nezadostno učinkovita v razmerah svetovnega gospodarstva ter da orodja za obvladovanje tveganja ne zadoščajo vedno za obvladovanje znatne nestanovitnosti cen in velikih motenj na trgu;

138.  poudarja, da bi zato morala enotna SUT v prihodnji SKP še naprej imeti pomembno vlogo varnostne mreže pri hitri stabilizaciji kmetijskih trgov in predvidevanju kriz, ter poudarja pomen uredbe omnibus (ob upoštevanju spoznanj iz zadnje tržne krize, zlasti v sektorju mleka pri omogočanju in spodbujanju dopolnilne rabe inovativnih tržnih instrumentov in instrumentov za krizno upravljanje, kot so prostovoljni sektorski sporazumi, za upravljanje in, če je ustrezno, zmanjšanje ponudbe v količinskem smislu med proizvajalci, organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev ter medpanožnimi organizacijami in predelovalci (npr. shema EU za zmanjšanje proizvodnje mleka);

139.  pozdravlja delo, opravljeno v zvezi s trajnostno strategijo EU za beljakovine;

140.  ugotavlja, da je treba vzpostaviti lokalne in regionalne trge za stročnice v vsej EU, izboljšati okoljsko učinkovitost tako, da se poljščine gojijo z uporabo kolobarjenja, in hkrati zmanjšati odvisnost od uvožene krme, gnojil in pesticidov ter povečati uspešnost in gospodarske spodbude za prehod na bolj trajnostne kmetijske prakse;

141.  meni, da so se ukrepi za upravljanje preskrbe za sire in šunko z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vino izkazali za učinkovite pri izboljšanju trajnosti, konkurenčnosti in kakovosti ciljnih proizvodov ter bi jih bilo zato treba ohraniti in, če je ustrezno, razširiti na vse proizvode z označbo kakovosti v skladu s cilji SKP;

142.  poziva k poglobljenemu pregledu sedanjega mehanizma za krizno rezervo, da bi vzpostavili delujoč in neodvisen sklad EU za krize v kmetijstvu, ki bi bil izvzet iz proračunskega načela enoletnosti, in tako omogočili prenos proračunskih sredstev iz enega proračunskega leta v naslednje, zlasti ko so tržne cene dovolj visoke, ter hkrati ohranjali stalno raven krizne rezerve skozi celotno obdobje večletnega finančnega okvira, s čimer bi omogočili hitrejše, skladnejše in učinkovitejše preventivne ukrepe in odzive, ki bi dopolnjevali uporabo orodij za obvladovanje tveganj v primeru hudih kriznih razmer, tudi tistih, ki vključujejo gospodarske posledice za kmete zaradi povezanosti z zdravjem živali, rastlinskimi boleznimi in varnostjo hrane, pa tudi kriz, ki nastanejo zaradi zunanjih pretresov z učinkom na kmetijstvo;

143.  meni, da so trgovinski sporazumi sicer koristni za nekatere kmetijske sektorje EU, potrebni za krepitev položaja Unije na svetovnem kmetijskem trgu ter koristijo gospodarstvu EU kot celoti, vendar zlasti za male in srednje kmetije ter občutljive sektorje prinašajo tudi številne izzive, ki jih je treba upoštevati, na primer spoštovanje sanitarnih in fitosanitarnih standardov, standardov dobrobiti živali ter okoljskih in socialnih standardov, kar zahteva skladnost trgovinske politike in nekaterih ciljev SKP ter ne sme voditi v znižanje evropskih visokih standardov ali ogroziti evropskih podeželskih območij;

144.  poudarja, da bi se ob uporabi različnih standardov povečalo tveganje izvoza evropske domače proizvodnje v tujino na račun razvoja podeželja, okolja in v nekaterih primerih kakovosti hrane;

145.  poudarja, da potreba po okrepljenih zaščitnih mehanizmih morala biti vključena tudi v razprave o prihodnjih trgovinskih sporazumih (z Mercosurjem, Novo Zelandijo, Avstralijo itd.) in njihovem vplivu na kmetijstvo v Evropi;

146.  poudarja, da je nadaljnje prizadevanje za večji tržni dostop za evropske kmetijske proizvode pomembno, vendar so potrebni ustrezni ukrepi za zaščito evropskega kmetijstva, ki bodo upoštevali posebna vprašanja posameznih sektorjev, kot so na primer zaščitni mehanizmi, da se preprečijo negativni socialno-ekonomski učinki na male in srednje velike kmetije v EU in v tretjih državah, morebitna izključitev najbolj občutljivih sektorjev iz pogajanj in uporaba načela vzajemnosti v zvezi s proizvodnimi pogoji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti v EU in njihovimi tujimi konkurenti; vztraja, da evropske proizvodnje ne bi smeli ogrožati uvoženi proizvodi slabše in podstandardne kakovosti;

147.  poziva Komisijo, naj začne kmetijstvo ponovno obravnavati kot strateško dejavnost in naj predvidi prostotrgovinske sporazume, pri katerih kmetijstva ne bo več obravnavala kot spremenljivke za prilagajanje za druge sektorje, vključene v trgovino, in pri katerih bo zaščitila ključne sektorje, kot je proizvodnja surovega mleka;

148.  meni, da so zahteve mednarodne trgovine in Svetovne trgovinske organizacije zelo pomembno vplivale na več revizij SKP po letu 1990; meni, da so zaradi teh sprememb evropski kmetijski proizvodi in evropski agroživilski sektor bolj konkurenčni, da pa so te spremembe tudi ogrozile velike dele kmetijskega sektorja, saj so jih izpostavile nestabilnosti svetovnih trgov; meni, da je prišel čas, kot je predlagano v sporočilu Komisije o prihodnosti za kmetijstvo in hrano v Evropi, da bi se bolj osredotočili na druge cilje SKP, kot so življenjski standard kmetov in zadeve v zvezi z zdravjem, zaposlovanjem, okoljem in podnebjem;

149.  poudarja, da mora biti trgovinska politika EU skladna z drugimi politikami EU, kot sta razvojna in okoljska politika, ter podpirati cilje trajnostnega razvoja ter da lahko prispeva k doseganju ciljev SKP, zlasti tako, da se zagotovita pravičen življenjski standard za kmetijsko skupnost in preskrba potrošnikov po razumnih cenah; poudarja, da bi moral agroživilski sektor EU izkoristiti možnosti za rast, ki jih ponuja izvoz, saj naj bi po ocenah 90 % dodatnega svetovnega povpraševanja po agroživilskih proizvodih v naslednjem desetletju prišlo iz držav zunaj Evrope; poudarja, da mora SKP zadovoljiti potrebe evropske družbe v zvezi s hrano, okoljem in podnebjem, preden se bo osredotočila na proizvodnjo za prodajo na mednarodnih kmetijskih trgih; poudarja, da bi morale imeti t. i. države v razvoju dovolj priložnosti, da vzpostavijo in vzdržujejo lasten čvrst agroživilski sektor;

150.  meni tudi, da proizvodom, pri proizvodnji katerih se krčijo gozdovi, prilaščajo zemljišča ali viri in kršijo človekove pravice, ne bi smel biti dovoljen vstop na trg EU;

151.  opozarja na novo evropsko soglasje o razvoju, v katerem EU in njene države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost in priznavajo bistveni pomen učinkovitega spoštovanja načela usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU, kar pomeni, da se v vseh politikah EU upoštevajo cilji razvojnega sodelovanja, tudi na področju kmetijske politike in financiranja, ki bi utegnile negativno vplivati na države v razvoju; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v reformi SKP spoštovati pravico držav v razvoju, da oblikujejo svojo kmetijsko in prehransko politiko, ne da bi s tem zmanjšale svoje zmogljivosti za proizvajanje hrane in dolgoročno prehransko varnost, kar naj zlasti velja za najmanj razvite države;

152.  opozarja na zavezo EU in njenih držav članic do ciljev trajnostnega razvoja in poudarja, da je skladnost SKP s cilji trajnostnega razvoja bistvenega pomena, zlasti v primeru cilja trajnostnega razvoja 2 (nič lakote), 5 (enakost spolov), 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), 13 (podnebni ukrepi) in 15 (življenje na kopnem), s katerimi je treba uskladiti prihodnjo SKP;

153.  poziva, naj se v skladu z načelom proračunske učinkovitosti vzpostavita skladnost in boljša sinergija med SKP in drugimi politikami EU in mednarodnimi zavezami, zlasti na področju energije, oskrbe z vodo, rabe zemljišč, biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter pri razvoju oddaljenih in gorskih območij;

154.  poziva Komisijo, naj pri vseh trgovinskih sporazumih opravi sistematično oceno učinka določb v zvezi s kmetijskim sektorjem ter oblikuje specifične strategije, s čimer bo zagotovila, da noben kmetijski sektor ne bo prizadet zaradi trgovinskih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami.

155.  vztraja, da so postopki in načini proizvodnje bistveni del socialnih, gospodarskih in okoljskih standardov svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi, in spodbuja Komisijo, naj pozove Svetovno trgovinsko organizacijo, da jih prizna kot takšne;

156.  poudarja, da mora biti izpolnjevanje ciljev iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ter ciljev trajnostnega razvoja eno od vodilnih načel vseh trgovinskih politik v zvezi s kmetijskimi proizvodi; ugotavlja, da Komisija v svojem razmisleku o izkoriščanju globalizacije pravilno opozarja na povpraševanje po bolj pošteni trgovini ter trajnostnih in lokalnih proizvodih kot na spremembo v globalizacijskem trendu; poudarja, da lahko trgovinska politika EU v veliki meri prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma;

157.  opozarja, da je EU odpravila izvozne subvencije in da v sedanjem EU proračunu ni proračunske vrstice za izvozne subvencije; v zvezi s tem poziva trgovske partnerje EU, naj se zavežejo, da bodo zmanjšali domačo podporo, ki izkrivlja trgovino; poziva članice STO, ki še vedno dodeljujejo izvozne subvencije, naj izvedejo ministrski sklep o izvozni konkurenci, ki je bil sprejet 19. decembra 2015 v Nairobiju;

158.  zahteva, naj Komisija budno spremljala in okrepi obrambne ukrepe Unije za reševanje obstoječih in prihodnjih ovir za dostop na trg v tretjih državah, ki se povečujejo, pri tem pa spoštuje okolje in človekove pravice, vključno s pravico do hrane; poudarja, da večina teh ovir vpliva na kmetijske proizvode (v 27 % po podatkih iz podatkovne zbirke Komisije o dostopu do trga), ki se večinoma nanašajo predvsem na sanitarne in fitosanitarne ukrepe v zvezi z dostopom do trga;

159.  poziva Komisijo, naj pri pripravi izmenjave ponudb in izračunu kvot predvidi in upošteva posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU;

160.  poziva Komisijo, naj začne jasne in pregledne pobude, da bi še bolj spodbujali standarde EU na področju proizvodnje, varnosti, dobrobiti živali in okolja ter kratke dobavne verige ter da bi podprli sheme proizvodnje kakovostne hrane, kar bi med drugim lahko dosegli z dejavnostmi označevanja evropskega porekla ter dejavnostmi trženja in promocije na notranjih trgih in trgih tretjih držav za sektorje, ki imajo koristi od posebnih instrumentov politike v okviru SKP; vztraja, da je treba zmanjšati birokracijo in odpraviti nepotrebne pogoje, da bi se manjšim proizvajalcem omogočilo sodelovanje v teh shemah; pozdravlja stalno povečevanje proračuna, ki je na voljo za promocijske programe, in poziva Komisijo, naj ohrani to stopnjo povečevanja proračunskih sredstev glede na čedalje večje zanimanje proizvajalcev;

161.  poudarja pomembnost kratkih, lokalnih in regionalnih oskrbovalnih verig, ki so z okoljskega vidika bolj trajnostne v smislu manjšega onesnaževanja zaradi krajšega prevoza, poleg tega pa so kmetijski proizvodi bolj sveži in lažje sledljivi;

162.  ponovno opozarja na pomen krepitve položaja lokalnih kmetov, da bi se povzpeli po vrednostni verigi, in sicer tako, da se jim nudi pomoč in podpora za ekološke proizvode z dodano vrednostjo in z novim znanjem in tehnologijo, saj je doseganje trajnostnosti povezano z neposrednimi ukrepi za ohranitev, varstvo in izboljšanje naravnih virov;

163.  poudarja, da lokalna proizvodnja podpira lokalno prehransko kulturo in lokalno gospodarstvo;

164.  poudarja, da bi moral biti v kmetijstvu v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Evrope; poudarja, da je treba ohraniti standarde EU in jih okrepiti, kadar je to mogoče; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za večjo dolgoročno produktivnost in konkurenčnost živilske proizvodnje, za uvedbo novih tehnologij in učinkovitejšo rabo virov, s čimer bi se okrepila vodilna vloga EU v svetu;

165.  meni, da je nesprejemljivo, da obstajajo razlike v kakovosti živil, ki se oglašujejo in so na prodaj na enotnem trgu pod isto blagovno znamko in v enaki embalaži; pozdravlja spodbude Komisije za obravnavanje vprašanja različne kakovosti živil na enotnem trgu, vključno s prizadevanji za enotno metodologijo preskušanja;

166.  pozdravlja napredek, ki je bil pri nedavnih dvostranskih trgovinskih pogajanjih dosežen pri zagovarjanju kmetijskih interesov EU, zlasti glede dostopa visokokakovostnih agroživilskih proizvodov EU do trga in glede zaščite geografskih označb v tretjih državah; je prepričan, da je ta trend mogoče nadaljevati in še izboljšati;

Pregleden postopek odločanja za dober predlog SKP za obdobje 2021–2028

167.  poudarja, da bi morala Parlament in Svet v postopku soodločanja določiti splošne skupne cilje, osnovne standarde, ukrepe in dodeljena finančna sredstva ter opredeliti ustrezno raven prožnosti, ki bo državam članicam in njihovim regijam omogočila, da obravnavajo svoje posebne značilnosti in potrebe v skladu z enotnim trgom, da bi se preprečilo izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz odločitev, sprejetih na nacionalni ravni;

168.  obžaluje, da se celotni postopek načrtovanja programov za SKP po letu 2020 – posvetovanje, obveščanje, ocena učinka in zakonodajni predlogi – ponovno začenja s precejšnjo zamudo, medtem ko se bliža konec osmega zakonodajnega obdobja, zaradi česar obstaja tveganje, da bodo predvolilne razprave zasenčile razpravo o prihodnji SKP in da dokončni sporazum ne bo sklenjen pred evropskimi volitvami;

169.  poziva Komisijo, naj uvede prehodno ureditev, ki bo kmetom omogočala, da bodo v primeru zamude pri sprejemanju nove SKP še vedno imeli dostop do ukrepov iz programa za razvoj podeželja, zlasti okoljskih in naložbenih;

170.  poziva države članice, naj pri izvajanju nove reforme zagotovijo, da ne bo zamud pri izplačevanju plačil kmetom, in naj prevzamejo odgovornost ter kmetom izplačajo ustrezna nadomestila, če do zamud pride;

171.  kljub temu poudarja, da je treba pred koncem sedanjega mandata narediti čim več in temu vprašanju nameniti posebno pozornost med kampanjo za volitve v Evropski parlament;

172.  priznava, da je pomembno v postopek odločanja glede SKP vključiti ustanove in strokovnjake, odgovorne za politike na področju zdravja in okolja, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe ter onesnaževanje zraka, prsti in vode;

173.  poziva Komisijo, naj pred uvedbo vsake bistvene spremembe v zasnovi in/ali izvajanju SKP predlaga dovolj dolgo prehodno obdobje, da bosta zagotovljena nemoten prehod in dovolj časa za države članice, da bodo lahko ustrezno izvajale novo politiko ter tako preprečile morebitne zamude pri letnih plačilih kmetom in pri izvajanju ukrepov za razvoj podeželja;

174.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo dialog z državami v razvoju ter nudijo znanje in izkušnje ter finančno podporo za spodbujanje ekološkega trajnostnega kmetijstva, ki temelji na malih in družinskih kmetijah, naj se osredotočijo zlasti na ženske in mlade, saj jih k temu zavezuje skupna izjava na vrhunskem srečanju med Afriško unijo in EU leta 2017 z naslovom Vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja; opozarja na prispevek žensk na podeželju kot podjetnic in nosilk trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba razviti njihov potencial na področju trajnostnega kmetijstva in odpornost na podeželskih območjih;

175.  opozarja, da sta lakota in podhranjenost v državah v razvoju v veliki meri povezani s premajhno kupno močjo in/ali nezmožnostjo revnih na podeželju, da bi bili samozadostni; zato poziva EU, naj dejavno pomaga državam v razvoju pri premagovanju ovir (kot so slabi infrastruktura in logistika) za njihovo lastno kmetijsko proizvodnjo;

176.  poudarja, da bo več kot polovica prebivalcev najmanj razvitih držav leta 2050 še vedno živela na podeželskih območjih ter da bo razvoj trajnostnega kmetijstva v državah v razvoju pomagal sprostiti potencial podeželskih skupnosti, vzdrževal podeželsko prebivalstvo in zmanjšal podzaposlenost, revščino in negotovost v zvezi s preskrbo s hrano, kar bo prispevalo k odpravi temeljnih vzrokov za prisilne migracije;

177.  priznava ključno vlogo vesoljskih tehnologij, ki so se razvile v okviru vesoljskih in satelitskih programov EU, ki jih upravlja Agencija za evropski GNSS (Galileo, EGNOS in Copernicus), in ki so lahko pomembne pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja OZN, saj nudijo cenovno dostopne rešitve za lažji prehod k preciznemu kmetijstvu, s čimer se odpravijo odpadki, prihrani čas, zmanjša utrujenost in optimizira uporaba opreme;

178.  poziva Komisijo, naj razišče možnost uporabe tehnologij in aplikacij vesoljske znanosti ter svetovnega partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje kot mehanizmov za pomoč pri nadzoru poljščin, živine, gozdarstva, ribolova in ribogojstva, podporo kmetom, ribičem, gozdarjem in oblikovalcem politik pri njihovih prizadevanjih, da uporabljajo različne načine za doseganje trajnostne proizvodnje hrane, in s tem povezanih izzivih;

179.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice v svojih akcijskih načrtih zagotovijo enakost med ženskimi in moškimi na podeželskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo enako zastopanost žensk v strukturah institucij za dialog s sektorjem ter tudi v organih odločanja v sektorskih poklicnih organizacijah, zadrugah in združenjih; meni, da bi morala nova zakonodaja EU znatno izboljšati tematske podprograme za ženske na podeželskih območjih;

180.  poudarja, da bi morala Komisija še naprej zagotavljati strogo izvrševanje zakonodaje EU o dobrobiti živali, in sicer vedno in v vseh državah članicah enako, skupaj z ustreznim nadzorom in sankcijami; poziva Komisijo, naj spremlja področje zdravja in dobrobiti živali, vključno s prevozom živali, ter o tem poroča; opozarja, da morajo proizvodi, ki vstopajo v EU, izpolnjevati evropske standarde dobrobiti živali ter okoljske in socialne standarde; poziva k finančnim spodbudam za prostovoljno sprejemanje ukrepov za dobrobit živali, ki presegajo minimalne zakonske standarde;

181.  vztraja, da mora Komisija izvajati in izvrševati relevantno zakonodajo EU, še zlasti Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom; v zvezi s tem se mu zdi nujno spoštovati sodbo Sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da se zaščita dobrobiti živali ne konča na zunanjih mejah EU in da morajo zato prevozniki živali, ki zapuščajo ozemlje Evropske unije, ravnati skladno s predpisi EU o dobrobiti živali tudi zunaj Unije;

182.  vztraja, da bi morali posebno obravnavo zagotoviti kmetom, ki imajo dodatne stroške zaradi posebnih omejitev, povezanih z veliko vrednostjo naravnih območij, kot so gorska območja, otoki, najbolj oddaljene regije in druga območja z omejenimi možnostmi; meni, da je zaradi njihovih posebnih omejitev financiranje SKP bistveno za te regije in da bi vsako zmanjšanje sredstev zelo škodljivo vplivalo na številne kmetijske proizvode; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo načrte kakovosti, da bi proizvajalcem, ki se za to zanimajo, omogočili, da jih hitro uvedejo;

183.  meni, da bi bilo treba za program POSEI ohranjati dovolj velik proračun, da bi se lahko najbolj oddaljene regije uspešno soočale z izzivi v kmetijstvu, k čemur je Evropski parlament že večkrat pozval; pozdravlja rezultate zadnjega poročila Komisije o izvajanju režima POSEI ter meni, da bi bilo treba programe za najbolj oddaljene regije in programe za manjše Egejske otoke ohraniti ločene od splošne sheme neposrednih plačil EU, da bi zagotovili uravnotežen ozemeljski razvoj s preprečevanjem tveganja opustitve proizvodnje zaradi izzivov, povezanih z odročnostjo, otoško lego, majhnostjo, težavno topografijo in podnebjem ter gospodarsko odvisnostjo od maloštevilnih proizvodov;

184.  poziva Komisijo, naj v opazovalno skupino za evropski mlečni trg vključi samostojni oddelek za proučevanje cen v najbolj oddaljenih regijah, da bi se pravočasno odzvali na krizo v sektorju; meni, da bi bilo treba opredelitev pojma „kriza“ in ustrezno posredovanje Komisije prilagoditi najbolj oddaljenim regijam, pri tem pa upoštevati velikost trga, odvisnost od omejenega števila gospodarskih dejavnosti in manjšo zmogljivost za diverzifikacijo;

185.  poziva k boljši vključitvi krožnega gospodarstva, da bi zagotovili najboljšo in najučinkovitejšo uporabo primarnih surovin in stranskih proizvodov v nastajajočem biogospodarstvu, ob tem pa upoštevali omejitve razpoložljivosti biomase in zemljišč ter drugih ekosistemskih storitev, ter meni, da bi z razvojem bioindustrije na podeželskih območjih lahko nastali novi poslovni modeli, ki bi kmetom in lastnikom gozdov pomagali pri iskanju novih trgov za njihove proizvode ter ustvarjali nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo zadostno podporo za kmetijski in gozdarski sektor, da bi zagotovili večji prispevek k nadaljnjemu razvoju biogospodarstva v EU; poudarja, da je treba spodbujati kmetijsko gozdarstvo, ki lahko zagotovi večnamenske rekreacijske in produktivne ekosisteme in mikroklimatske razmere, ter odpraviti vrzeli, ki bi lahko ovirale njegov razvoj;

186.  meni, da bi morala podpora kmetijsko-okoljskim podnebnim ukrepom, dopolnjena z ekološkimi shemami na ravni držav članic, kriti stroške, ki jih imajo kmetje zaradi prehoda na nove trajnostne prakse, na primer s spodbujanjem in podporo kmetijskega gozdarstva in drugih trajnostnih gozdarskih ukrepov, ki podpirajo biotsko raznovrstnost in gensko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst, ter zaradi prilagajanja spreminjajočim se podnebnim razmeram;

187.  poziva Komisijo, naj zagotavlja inovacije, raziskave in posodobitve v kmetijskem gozdarstvu in gozdarstvu, tako da podpira trden in prilagojen svetovalni sistem, ciljno usposabljanje in prilagojene rešitve za podporo inovacijam ter izmenjavi strokovnega znanja in najboljše prakse med državami članicami, pri čemer je splošno osredotočena na ustrezne nove tehnologije in digitalizacijo; hkrati poudarja ključno vlogo združenj lastnikov gozdov pri prenosu informacij in inovacij, usposabljanju in nadaljnjem izobraževanju lastnikov malih gozdov ter pri izvajanju dejavnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi;

o
o   o

188.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 350, 29.12.2017, str. 15.
(2) UL L 221, 8.8.1998, str. 23.
(3) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0022.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0203.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0095.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0057.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0504.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.
(13) UL C 86, 6.3.2018, str. 62.
(14) UL C 265, 11.8.2017, str. 7.
(15) UL C 288, 31.8.2017, str. 10.
(16) UL C 342, 12.10.2017, str. 10.


Razlaga in izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje
PDF 203kWORD 76k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (2016/2018(INI))
P8_TA(2018)0225A8-0170/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–   ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(1) (v nadaljnjem besedilu: novi medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum iz leta 2010),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum iz leta 2003),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(6),

–  ob upoštevanju Skupne izjave z dne 13. junija 2007 o praktičnih ureditvah za postopek soodločanja(7),

–  ob upoštevanju skupne politične izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(8),

–  ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017(9),

–  ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019(10),

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 18. marca 2014 (zadeva o biocidih), z dne 16. julija 2015 (zadeva o mehanizmu vizumske vzajemnosti), z dne 17. marca 2016 (zadeva o delegiranem aktu za IPE), z dne 14. junija 2016 (zadeva Tanzanija) in z dne 24. junija 2014 (zadeva Mauritius)(11),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017(14),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 9. marca 2016 o sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2012 o osemnajstem poročilu o boljši pripravi zakonodaje – uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti (2010)(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka(21),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Dokončanje agende za boljše pravno urejanje: boljše rešitve za boljše rezultate“ (COM(2017)0651),

–  ob upoštevanju člena 294 PDEU o postopku soodločanja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Overview of the Union’s Efforts to Simplify and to Reduce Regulatory Burdens (Pregled prizadevanj Unije za poenostavitev in zmanjšanje regulativnih bremen) (SWD(2017)0675),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“(22),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Boljše pravno urejanje: doseganje boljših rezultatov za močnejšo Unijo“ (COM(2016)0615),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 7. julija 2017 o smernicah za boljše pravno urejanje (SWD(2017)0350),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za peticije (A8-0170/2018),

A.  ker je novi medinstitucionalni sporazum začel veljati na dan podpisa, torej 13. aprila 2016;

B.  ker sta Parlament in Komisija ob sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma v izjavi potrdila, da novi sporazum „odraža ravnovesje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihovimi zadevnimi pristojnostmi v skladu s Pogodbama“ ter „ne posega v Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo“(23);

C.  ker je Parlament za izvajanje določb novega medinstitucionalnega sporazuma o medinstitucionalnem načrtovanju revidiral svoj Poslovnik in med drugim določil notranje postopke za pogajanja in sprejemanje skupnih sklepov o večletnem načrtovanju in skupnih izjav o letnem medinstitucionalnem načrtovanju;

D.  ker so se tri institucije v okviru letnega medinstitucionalnega načrtovanja strinjale glede dveh skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019;

E.  ker novi medinstitucionalni sporazum za razliko od medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003 ne vključuje več pravnega okvira za uporabo alternativnih metod urejanja, kot sta sourejanje in samourejanje, kar pomeni, da ni vključeno sklicevanje na ti metodi;

F.  ker mora Komisija v skladu z odstavkom 13 novega medinstitucionalnega sporazuma v svojem procesu ocene učinka opraviti čim širša posvetovanja; ker mora podobno Komisija na podlagi odstavka 19 novega medinstitucionalnega sporazuma pred sprejetjem predloga in ne po tem opraviti odprta in pregledna javna posvetovanja, pri tem pa zagotoviti, da bodo načini in roki teh javnih posvetovanj omogočali čim širšo udeležbo, ki ne bo omejena zgolj na posamezne interese in njihove lobiste;

G.  ker je Komisija julija 2017 revidirala smernice za boljšo pripravo zakonodaje ter bolje pojasnila in uporabila povezave med različnimi koraki pri oblikovanju politike v okviru Komisije, nadomestila stare samostojne smernice, kjer so bili ocena učinka, ocenjevanje in izvajanje obravnavani ločeno, ter vključila nove smernice o načrtovanju in posvetovanju z deležniki;

H.  ker lahko Komisija na podlagi odstavka 16 novega medinstitucionalnega sporazuma na lastno pobudo ali na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta dopolni svojo oceno učinka ali opravi drugo analitično delo, ki je po njenem mnenju potrebno;

I.  ker novi medinstitucionalni sporazum priznava, da se je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil z Odborom Komisije za regulativni nadzor; ker ima ta odbor med drugim nalogo, da izvaja objektivno preverjanje kakovosti ocen učinka Komisije; ker mora odbor dati pozitivno mnenje, da se lahko pobuda s priloženo oceno učinka Komisiji predloži za sprejetje; ker je treba v primeru negativnega mnenja pregledati osnutek poročila in ga ponovno predložiti odboru, v primeru drugega negativnega mnenja pa je potrebna politična odločitev za nadaljnjo obravnavo pobude; ker se mnenje odbora objavi na spletišču Komisije hkrati s poročilom o obravnavani pobudi, v primeru ocene učinka pa takrat, ko Komisija sprejme ustrezno politično pobudo(24);

J.  ker je Odbor za regulativni nadzor v začetku leta 2017 zaključil zaposlovanje osebja, med drugim tudi treh članov izven institucij Evropske unije; ker je odbor v letu 2016 pregledal 60 ločenih ocen učinka, med katerimi jih je 25 (42 %) najprej dobilo negativno oceno, zato so bile revidirane in ponovno predložene odboru; ker je odbor nato dal skupno pozitivno oceno vsem prejetim revidiranim ocenam učinka razen eni; ker odbor izmenjuje informacije s službami Parlamenta o najboljših praksah in metodologijah pri ocenah učinka;

K.  ker si bodo na podlagi odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije izmenjale mnenja, če bi bilo treba zaradi predvidene spremembe pravne podlage uporabiti namesto rednega posebni zakonodajni postopek ali nezakonodajni postopek; ker je Parlament za izvajanje te določbe revidiral svoj Poslovnik; ker te določbe doslej še ni bilo treba uveljaviti;

L.  ker v odstavku 27 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije priznavajo, da je treba vso obstoječo zakonodajo uskladiti s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo, pri čemer je zlasti pomembna potreba po čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom; ker je Komisija to uskladitev predlagala decembra 2016(25); ker sedaj Parlament in Svet natančno preučujeta ta predlog;

M.  ker je novemu medinstitucionalnemu sporazumu priložena nova različica Skupnega dogovora glede delegiranih aktov in s tem povezanega ustaljenega besedila; ker bodo na podlagi odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije po začetku veljavnosti tega sporazuma brez nepotrebnega odlašanja začele pogajanja z namenom, da bi Skupni dogovor dopolnile z nezavezujočimi merili za uporabo členov 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker so se ta pogajanja po dolgotrajnem pripravljalnem delu končno začela septembra 2017;

N.  ker se v odstavku 29 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije zavezujejo, da bodo najpozneje do konca leta 2017 vzpostavile skupni funkcionalni register delegiranih aktov z dobro urejenimi informacijami, ki bodo predstavljene na uporabniku prijazen način, da bi tako izboljšale preglednost, olajšale načrtovanje in omogočile sledljivost v vseh različnih fazah življenjskega cikla delegiranega akta; ker je register sedaj vzpostavljen in je začel delovati decembra 2017;

O.  ob upoštevanju, da je v točki 32 medinstitucionalnega sporazuma določeno, da Komisija deluje kot povezovalni člen in da obe zakonodajni veji obravnava enako, pri čemer dosledno spoštuje vloge, ki so vsem trem institucijam dodeljene s Pogodbama;

P.  ker v odstavku 34 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament in Svet kot sozakonodajalca poudarjata pomen ohranjanja tesnih stikov že pred začetkom medinstitucionalnih pogajanj, da bi dosegli boljše vzajemno razumevanje stališč vsake od strani, poleg tega pa sta se dogovorila, da bosta v ta namen olajšala medsebojno izmenjavo mnenj in informacij, vključno z rednimi povabili predstavnikom drugih institucij na neuradne izmenjave mnenj; ker na podlagi teh določb niso bili vzpostavljeni novi posebni postopki ali strukture; ker so se stiki med institucijami v okviru skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah sicer okrepili, izkušnje odborov pa kažejo, da ni sistematičnega pristopa k spodbujanju take medsebojne izmenjave mnenj ter da je še vedno težko pridobiti informacije in odziv Sveta o vprašanjih, ki so jih v njegovem okviru sprožile države članice; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

Q.  ker je Parlament zaradi povečanja preglednosti zakonodajnega postopka revidiral svoj Poslovnik in prilagodil pravila o medinstitucionalnih pogajanjih med rednim zakonodajnim postopkom na podlagi določb, sprejetih leta 2012; ker so vsi pogajalski mandati Parlamenta javni, to pa ne velja za mandate Sveta; ker je Parlament izredno nezadovoljen s tem položajem;

R.  ker so se v odstavku 39 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije, da bi bilo lažje slediti različnim stopnjam v zakonodajnem procesu, zavezale, da bodo do 31. decembra 2016 opredelile, kako nadalje razviti zadevne platforme in orodja, s katerimi bi lahko oblikovali namensko skupno zbirko podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev; ker taka skupna zbirka podatkov še ni vzpostavljena;

S.  ker so se tri institucije v odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma glede pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihove sklenitve zavezale, da se bodo v šestih mesecih po začetku veljavnosti novega medinstitucionalnega sporazuma sestale z namenom, da bi s pogajanji dosegle boljšo praktično ureditev za sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru Pogodb, kakor jih razlaga Sodišče Evropske unije; ker so se ta pogajanja začela novembra 2016 in se še niso končala;

T.  ker se je regulativno sodelovanje izkazalo za ključni instrument v mednarodnih trgovinskih sporazumih za premikanje v smeri regulativnega dialoga in usklajenosti med trgovskimi partnerji; ker mora Komisija v tem postopku ostati zavezana načelom pravičnih in enakih konkurenčnih pogojev za vse deležnike in zagotavljanju največje možne preglednosti pri odločanju;

U.  ker v odstavku 46 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije potrjujejo svojo zavezo, da bodo za spremembo obstoječe zakonodaje pogosteje uporabljale zakonodajno tehniko prenovitve in dosledno spoštovale Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov;

V.  ker se v odstavku 48 novega medinstitucionalnega sporazuma Komisija zavezuje, da bo kot prispevek k svojemu programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) vsako leto predstavila pregled rezultatov prizadevanj Unije za poenostavitev zakonodaje, preprečevanje pretiranega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z letno študijo bremena; ker so bili rezultati prve letne študije bremena predstavljeni 24. oktobra 2017 v okviru delovnega programa Komisije za leto 2018;

W.  ker letni pregled bremena ustvarja edinstveno priložnost za opredelitev in spremljanje rezultatov prizadevanja EU za preprečevanje prekomernega urejanja in zmanjšanje upravnega bremena; ker ta pregled nudi odlično priložnost, da se dokaže dodana vrednost zakonodaje EU in državljanom EU ponudi preglednost;

X.  ker novi medinstitucionalni sporazum zahteva medinstitucionalno sodelovanje, da se bo poenostavila veljavna zakonodaja in v izogib prekomernemu urejanju ter upravnim bremenom za državljane, državne uprave in podjetja; ker Parlament poudarja, da ti cilji v zvezi z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi ne bi smeli privesti do nižjih standardov glede varstva okolja, javnega zdravstva, zdravja delavcev, varnosti, standardov Mednarodne organizacije dela ali pravic potrošnikov;

Y.  ker bodo na podlagi odstavka 50 novega medinstitucionalnega sporazuma tri institucije skupaj redno spremljale izvajanje tega sporazuma, in sicer tako na politični ravni v okviru letnih razprav kakor tudi na tehnični ravni v okviru Medinstitucionalne usklajevalne skupine; ker spremljanje na politični ravni vključuje redne razprave konference predsednikov odborov ter letno srečanje na visoki ravni o pregledu stanja; ker so bile poleg tega v okviru skupnih izjav o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 ter za leti 2018 in 2019 določene posebne ureditve spremljanja; ker so tudi doslej pridobljene izkušnje odborov neprecenljive pri oceni izvajanja novega medinstitucionalnega sporazuma; ker ima Odbor za pravne zadeve posebno pristojnost za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije;

Skupne zaveze in cilji

1.  šteje novi medinstitucionalni sporazum za medinstitucionalno dejavnost, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti zakonodaje Unije; opozarja, da zakonodaja EU pogosto harmonizira ali nadomešča različne predpise v 28 državah članicah, tako pa postanejo nacionalni trgi medsebojno dostopni pod enakimi pogoji in se zmanjšajo splošni upravni stroški, s čimer se ustvarja popolnoma delujoč notranji trg;

2.  pozdravlja dosežen napredek in pridobljene izkušnje v prvem letu in pol izvajanja medinstitucionalnega sporazuma in spodbuja institucije, naj si še nadalje prizadevajo za popolno izvrševanje sporazuma, zlasti v zvezi z medinstitucionalnimi pogajanji o nezavezujočih merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU, uskladitvijo vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom, medinstitucionalnimi pogajanji o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji o mednarodnih sporazumih in njihovim sklepanjem ter ustanovitvijo namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev;

3.  ponovno opozarja, da je namen novega medinstitucionalnega sporazuma doseči bolj odprta in pregledna razmerja med tremi institucijami, da bi se ustvarjala visokokakovostna zakonodaja v interesu državljanov EU; meni, da čeprav je načelo lojalnega sodelovanja med institucijami omenjeno le v odstavkih 9 in 32 v zvezi s specifičnimi področji, zajetimi v novem medinstitucionalnem sporazumu, bi ga bilo treba spoštovati v vsem zakonodajnem ciklusu, kot enega od načel, opredeljenih v členu 13 PEU;

Načrtovanje

4.  pozdravlja dogovor institucij, da bodo okrepile letno in večletno načrtovanje Unije v skladu s členom 17(1) PEU z bolj strukturiranim postopkom in natančnim časovnim načrtom; z zadovoljstvom ugotavlja, da so v prvi izvedbi medinstitucionalnega letnega načrtovanja v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom dejavno sodelovale vse tri institucije, kar je privedlo do skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017 z opredelitvijo 59 ključnih zakonodajnih predlogov kot prednostnih v letu 2017 in, na podlagi skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah za leti 2018 in 2019, opredelitvijo 31 zakonodajnih predlogov kot prednostnih do konca tega zakonodajnega obdobja; v zvezi s tem pozdravlja zlasti dejavno vključitev Sveta in verjame, da se bo to nadaljevalo v prihodnosti, tudi pri večletnem načrtovanju za novo zakonodajno obdobje; vseeno meni, da prednostnega obravnavanja nekaterih zakonodajnih dosjejev, o katerih je bil dosežen dogovor v skupni izjavah, ne bi smeli izkoristiti za izvajanje neutemeljenega pritiska na sozakonodajalca ter da hitrost ne bi smela imeti prednosti pred kakovostjo zakonodaje; meni, da je pomembno oceniti, kako se uporabljajo sedanja praksa in pravila za odobritev skupnih izjav ter ali so mogoče nekatere izboljšave Poslovnika Parlamenta v zvezi s pogajanji o medinstitucionalnem načrtovanju, na primer okrepitev mandata, ki so ga predsedniku podelile politične skupine;

5.  meni, da je izredno pomembno posvetovanje z odbori Parlamenta ves čas med pripravo skupne izjave ter med postopkom izvrševanja;

6.  poudarja, da novi medinstitucionalni sporazum ne posega v skupne dogovore med Parlamentom in Komisijo v okviru okvirnega sporazuma iz leta 2010; ponovno opozarja zlasti, da je treba pri izvajanju odstavkov od 6 do 11 novega medinstitucionalnega sporazuma spoštovati dogovore o časovnem razporedu za delovni program Komisije iz Priloge 4 okvirnega sporazuma iz leta 2010;

7.  meni, da bi Komisija pri predstavitvi svojega delovnega programa, poleg elementov iz odstavka 8 novega medinstitucionalnega sporazuma, morala navesti, zakaj je predvidena zakonodaja upravičena s stališča subsidiarnosti in sorazmernosti, ter pojasniti njeno evropsko dodano vrednost;

8.  pozdravlja ustanovitev projektne skupine Komisije o subsidiarnosti, sorazmernosti in vodilu „storiti manj, a učinkoviteje“, ki mora delovati vzporedno z novim medinstitucionalnim sporazumom, da bi povečali zaupanje državljanov, ki menijo, da je načelo subsidiarnosti bistven element demokratičnega procesa;

9.  poziva Komisijo, naj predstavi bolj vključujoče, podrobne in zanesljive delovne programe; zahteva zlasti, naj delovni programi Komisije natančno določijo pravno naravo vsakega predloga z natančnim in realističnim časovnim okvirom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naslednji zakonodajni predlogi, zlasti ključni zakonodajni svežnji, prispeli pravočasno pred koncem zakonodajnega obdobja, da bosta sozakonodajalca imela dovolj časa za izvrševanje svojih pristojnosti;

10.  spodbuja oblikovanje učinkovite zakonodaje, namenjene zaščiti delovnih mest in evropske konkurenčnosti, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih v vseh gospodarskih sektorjih;

11.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na zahteve Parlamenta po predlogih za akte unije v skladu s členom 225 PDEU, in sicer večinoma v trimesečnem roku iz odstavka 10 novega medinstitucionalnega sporazuma; vendar poudarja, da Komisija ni sprejela posebnih sporočil, kot je predvideno v tej določbi; poziva Komisijo, naj sprejme ta sporočila, da bo zagotovila popolno preglednost in dala politični odziv na zahteve iz resolucij Parlamenta, hkrati pa naj upošteva ustrezne analize Parlamenta o evropski dodatni vrednosti in stroških neukrepanja na ravni EU;

12.  poudarja, kako pomembno je pregledno pošteno sodelovanje med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ki bi ga Komisija morala prenesti v prakso z resnično zavzetostjo, da pritegne Parlament in Svet, na isti ravni, k sodelovanju pri izvajanju svojega programskega načrtovanja, in ponovno opozarja Komisijo na njeno obveznost, da se hitro odzove na zakonodajna in nezakonodajna samoiniciativna poročila; obžaluje, da je več samoiniciativnih poročil ostalo brez odgovora in poziva Komisijo, naj sozakojnodajalcema v treh mesecih predstavi razloge za umik besedila, pa tudi obrazložen odgovor na zahteve za zakonodajne ali nezakonodajne postopke;

13.  meni, da črtanje vseh sklicevanj na uporabo alternativnih metod urejanja v novem medinstitucionalnem sporazumu ne posega v stališče Parlamenta, da bi bilo treba uporabiti mehko pravo le zelo previdno in v dovolj utemeljenih primerih, brez spodkopavanja pravne varnosti in jasnosti veljavne zakonodaje in po posvetovanju s Parlamentom(26); poleg tega je zaskrbljen, da bi pomanjkanje jasnih omejitev pri uporabi mehkega prava lahko celo spodbudilo poseganje po mehkem pravu brez zagotovila, da bo Parlament lahko to nadzoroval;

14.  poziva Svet in Komisijo, naj se sporazumeta o tem, da bi alternativne metode urejanja, pod pogojem, da so nujno potrebne, morale biti vključene v večletne in letne dokumente načrtovanja, da bi se omogočilo ustrezno prepoznavanje in nadzor zakonodajalcev;

Orodja za boljšo pripravo zakonodaje

15.  poudarja, da lahko ocene učinka vsebujejo informacije, vendar ne smejo nikoli nadomestiti političnega odločanja ali povzročiti nepotrebnih zamud v zakonodajnem postopku; poudarja, da je treba ves čas zakonodajnega postopka in v vseh ocenah učinka predlagane zakonodaje posvetiti posebno pozornost možnim učinkom na zainteresirane strani, ki imajo najmanj možnosti, da svoje skrbi predstavijo tistim, ki sprejemajo odločitve, vključno z MSP, civilno družbo, sindikati in drugimi, ki nimajo prednosti neposrednega pristopa k institucijam; meni, da se mora ocena učinka enako osredotočati na vrednotenje socialnih, zdravstvenih in okoljskih posledic ter da mora ocenjevati učinek na temeljne pravice državljanov in enakost med ženskami in moškimi;

16.  opozarja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ustvarjajo 58 % prometa EU in zagotavljajo dve tretjini vseh zaposlitev v zasebnem sektorju; ponovno opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala podjetja ("Small Business Act") zavezala k vključitvi načela „pomisli najprej na male“ v postopek oblikovanja politik, kar vključuje test MSP za oceno učinka prihodnje zakonodaje in upravnih pobud na MSP(27); ponovno opozarja, da je Parlament v sklepu z dne 9. marca 2016 o novem medinstitucionalnem sporazumu navedel, da besedilo novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij ne zavezuje v zadostni meri, da vključijo teste za MSP in konkurenčnost v svoje ocene učinka(28); poudarja, kako pomembno je upoštevati učinek na konkurenčnost in inovacije ter potrebe MSP in jim nameniti pozornost v vseh fazah zakonodajnega postopka, ter izraža zadovoljstvo, da smernice Komisije za boljšo pravno ureditev določajo, da je treba v vseh ocenah učinka sistematično upoštevati možni učinek na MSP in konkurenco ter o tem poročati; opozarja, da testi za MSP pogosto niso kakovostni in se nedosledno izvajajo; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi se dalo učinek na MSP še bolj upoštevati in namerava to vprašanje v prihodnjih letih natančno spremljati;

17.  spodbuja Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje bolje oceni družbene in okoljske posledice svoji politik, pa tudi njihov učinek na temeljne pravice državljanov, hkrati pa tudi upošteva strošek nesprejemanja zakonodaje na ravni Unije ter dejstvo, da je analiza stroškov in koristi le eno od glavnih meril;

18.  ponovno poziva, naj se v vse ocene učinka obvezno vključi uravnotežena analiza srednje- do dolgoročnih gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov ter vplivov na zdravje;

19.  poziva Komisijo, naj oceno učinka, pa tudi naknadne ocene uporabi zato, da preuči skladnost pobud, predlogov ali veljavnih zakonodajnih aktov s cilji trajnostnega razvoja, pa tudi učinek na njihov napredek in izvajanje;

20.  ponovno opozarja, da se med pogajanji ni vztrajalo na zamisli dodatnega ad hoc tehničnega neodvisnega odbora iz začetnega predloga Komisije o novem medinstitucionalnem sporazumu; poudarja, da je bil namen ustanovitve tovrstnega odbora povečati neodvisnost, preglednost in objektivnost ocen učinka; ponovno opozarja, da je bilo v odstavku 15 novega medinstitucionalnega sporazuma dogovorjeno, da bosta Parlament in Svet, če in ko bosta menila, da je to ustrezno in nujno, opravila oceno učinka v zvezi s svojimi bistvenimi spremembami predloga Komisije, ki so potrebne za ozaveščeno in dobro utemeljeno odločanje; opozarja svoje odbore, da se je treba poslužiti tega orodja, ko je to potrebno;

21.  pozdravlja sklicevanje iz novega medinstitucionalnega sporazuma na vključitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti v področje ocene učinka; v zvezi s tem poudarja, da bi morala ocena učinka vedno zajemati temeljito in neizprosno analizo, ali predlog spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, ter specifično navajati evropsko dodano vrednost;

22.  ugotavlja, da številnim predlogom Komisije ni bila priložena ocena učinka ter da odbore skrbi, da kakovost in natančnost ocen učinka nihata od celovitih do precej površnih; poudarja, da v prvi fazi izvrševanja novega medinstitucionalnega sporazuma 20 od 59 predlogov Komisije, vključenih v skupno izjavo iz leta 2017, niso imeli priložene ocene učinka; v zvezi s tem ponovno opozarja, da sicer je predvideno, da bi pobudam, za katere se pričakuje, da bodo imele velik družbeni, ekonomski ali okoljski učinek, morala biti priložena ocena učinka, odstavek 13 medinstitucionalnega sporazuma pa prav tako določa, da bi praviloma morala biti pobudam, vključenim v delovni program Komisije ali skupno izjavo, prav tako priložena ocena učinka;

23.  pozdravlja, da medinstitucionalni sporazum določa, da je treba pri sestavljanju zakonodajnega časovnega načrta upoštevati evropsko dodano vrednost vsakega predlaganega ukrepa Unije, upoštevati pa je treba tudi strošek neukrepanja na ravni Unije, ko ukrepanja ni; poudarja, da se stroški neukrepanja na ravni Unije ocenjujejo na 1,75 bilijona EUR na leto, kar je enakovredno 12 % BDP EU (2016); v zvezi s tem pozdravlja delo direktorata za oceno učinka in evropsko dodano vrednost službe Evropskega parlamenta za raziskave;

24.  poziva Komisijo, naj dodatno pojasni, kako namerava oceniti stroške neukrepanja na evropski ravni, med drugim stroške za proizvajalce, potrošnike, delavce, uprave in okolje, kjer ni harmonizirane zakonodaje na ravni EU in ko zaradi različnih nacionalnih predpisov nastanejo dodatni stroški in so politike manj učinkovite (kot to določata odstavka 10 in 12 novega medinstitucionalnega sporazuma); poudarja, da se tovrstna ocena ne bi smela opraviti le v primeru samoderogacijskih klavzul, ob koncu programa in ko se načrtuje razveljavitev, temveč bi bilo treba upoštevati možnost, da se opravi tudi, ko do ukrepanja ali zakonodaje na ravni EU še ni prišlo ali se še ne pregleduje;

25.  opozarja, da je prejšnji Odbor za oceno učinka nadomestil nov Odbor za regulativni nadzor, kar krepi neodvisnost odbora; ponovno poudarja, da je treba varovati neodvisnost, preglednost in objektivnost Odbora za regulativni nadzor ter da se nad člani odbora ne bi smel izvrševati politični nadzor(29); poudarja, da bi morala Komisija zagotoviti, da se vsa mnenja odbora, tudi negativna, objavijo in so dostopna hkrati z objavo ustreznih ocen učinka; poziva k oceni uspešnosti Odbora za regulativni nadzor pri izvrševanju svoje naloge nadzora in objektivnega svetovanja o ocenah učinka;

26.  poudarja, da direktorat Parlamenta za oceno učinka in evropsko dodano vrednost, ki je bil ustanovljen znotraj administracije Parlamenta, pomaga odborom Parlamenta in jim nudi številne storitve, za katere so potrebni zadostni viri, da bi se zagotovilo, da imajo poslanci in odbori na voljo najboljšo možno podporo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je konferenca predsednikov odborov 12. septembra 2017 sprejela posodobljeno različico priročnika za oceno učinka – smernice za odbore;

27.  poziva vse svoje odbore, naj pregledujejo ocene učinka Komisije in naknadne analize ocen učinka Evropskega parlamenta čim bolj zgodaj v zakonodajnem postopku;

28.  ponovno opozarja, da bo v skladu z odstavkom 14 novega medinstitucionalnega sporazuma Parlament pri preučitvi zakonodajnih predlogov Komisije v celoti upošteval njene ocene učinka; v zvezi s tem prav tako spominja, da lahko parlamentarni odbori povabijo Komisijo, da predstavi svojo oceno učinka in izbrano politično možnost na seji celotnega odbora, in odbore poziva, naj to možnost bolj redno izkoriščajo, kakor tudi možnost, da si ogledajo prestavitev prvotne presoje ocene učinka Komisije, ki jo opravijo službe Parlamenta; vendar opozarja, da to ne sme omejevati manevrskega prostora sozakonodajalcev;

29.  pozdravlja možnost, da Komisija med zakonodajnim postopkom dopolni svojo oceno učinka; meni, da bi bilo treba odstavek 16 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da bi morala Komisija na zahtevo Parlamenta ali Sveta nemudoma zagotoviti dopolnilno oceno učinka;

30.  poudarja pomen pravočasne, javne in pregledne vključitve deležnikov in posvetovanj z njimi ter zadostnega časa za smiselne odgovore; zatrjuje, da je bistveno, da Komisija v fazi priprave izvaja javna posvetovanja v vseh uradnih jezikih;

31.  ponovno opozarja, da je v skladu z odstavkom 17 novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje „vsaka od treh institucij odgovorna za organizacijo svojega ocenjevanja učinka, vključno z notranjimi organizacijskimi viri in nadzorom kakovosti“;

32.  pozdravlja dejstvo, da so se v odstavku 17 novega medinstitucionalnega sporazuma vse tri institucije zavezale k izmenjavi informacij o najboljših praksah in metodologijah o ocenah učinka; meni, da bi to moralo po možnosti zajemati tudi izmenjavo surovih podatkov, ki so podlaga za oceno učinka Komisije, zlasti pa ko Parlament sklene, da bo dopolnil oceno učinka Komisije s svojim dodatnim delom; v ta namen spodbuja službe treh institucij, da čim bolj sodelujejo, tudi v zvezi s skupnimi usposabljanji o metodologijah za izvajanje ocen učinka, zlasti zato, da bi v prihodnosti oblikovali skupno medinstitucionalno metodologijo;

33.  vztraja, kako bistvenega pomena je, da se, v skladu z odstavkom 18 tega sporazuma, „prvotna ocena učinka Komisije in kakršno koli dodatno ocenjevanje učinka, ki ga v zakonodajnem procesu izvedeta instituciji,“ objavijo pred koncem zakonodajnega postopka zaradi preglednosti v razmerju do državljanov in deležnikov;

34.  ponovno poudarja svoje stališče, da bi deležniki, vključno s sindikati in civilno družbo, morali imeti možnost, da čim prej v fazi posvetovanja učinkovito prispevajo k postopku ocene učinka, in v ta namen spodbuja Komisijo, naj bolj sistematično uporabi načrte in začetne ocene učinka ter naj jih objavi pravočasno, na začetku postopka ocene učinka;

35.  pozdravlja zavezo Komisne, da bo pred sprejetjem predloga opravila široko posvetovanje in k neposrednemu sodelovanju v njem spodbudila zlasti MSP, civilno družbo in druge končne uporabnike; z zadovoljstvom ugotavlja, da prenovljene smernice Komisije za boljšo pravno ureditev gredo v to smer;

36.  poudarja pomen novih določb o javnih posvetovanjih in posvetovanjih z deležniki, ki jih je treba uporabiti tako v pripravljalni fazi kot tudi med celotnim zakonodajnim postopkom;

37.  poziva Komisijo, naj spoštuje obvezne roke za poročila o izvajanju ter pregled direktiv in uredb;

38.  poudarja pomen naknadne ocene veljavne zakonodaje v skladu z načelom „najprej oceni“ in priporoča, naj se ta po možnosti opravi v obliki naknadne ocene učinka, za katero se bo uporabila enaka metodologija kot za predhodno oceno učinka za isti zakonodajni akt, da bi lahko bolje ocenili njegov učinek;

39.  pozdravlja odstavek 22 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem so se tri institucije dogovorile, da bodo za podporo procesu ocenjevanja veljavne zakonodaje po potrebi v zakonodajo vključile zahteve glede poročanja, spremljanja in vrednotenja, pri tem pa se izogibale pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam; je seznanjen s težavami pri zbiranju podatkov v državah članicah o učinkovitosti zakonodaje in spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo svoja prizadevanja v zvezi s tem;

40.  pozdravlja odstavek 23 novega medinstitucionalnega sporazuma, v katerem se tri institucije strinjajo, da bodo sistematično upoštevale možnost uporabe klavzule o pregledu v zakonodaji; poziva Komisijo, naj klavzule o pregledu vključi v svoje predloge, kjer je to primerno, v nasprotnem primeru pa naj pojasni razloge za odmik od tega splošnega pravila;

Zakonodajni instrumenti

41.  pozdravlja obveznosti, ki jih je sprejela Komisija v zvezi s področjem uporabe obrazložitvenega memoranduma, ki spremlja vsak predlog; je zlasti zadovoljen, da bo Komisija razložila tudi, kako se predlagani ukrepi utemeljujejo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; v zvezi s tem poudarja pomen okrepljene in celovite ocene in obrazložitve v zvezi s spoštovanjem teh načel in evropske dodane vrednosti predlaganega ukrepa;

42.  meni, da je treba zagotoviti doslednost med obrazložitvenim memorandumom in oceno učinka, povezano z istim predlogom; zato poziva Komisijo, naj zagotovi doslednost ter obrazloži svojo odločitev, ko se ta odmakne od sklepov ocene učinka;

43.  opozarja na to, da se Komisija v odstavku 25 novega medinstitucionalnega sporazuma zavezuje le k temu, da bo ustrezno upoštevala „razlike v naravi in učinkih med uredbami in direktivami“; ponavlja svojo zahtevo, da bi se bilo treba po pristopu, orisanem v poročilu Monti, v zakonodajnih predlogih bolj posluževati uredb(30), kar je v skladu s pravnimi zahtevami iz Pogodb v zvezi z njihovo uporabo, da bi se zagotovile doslednost, enostavnost in pravna gotovost v Uniji;

44.  pozdravlja zavezo vseh treh institucij iz odstavka 25 novega medinstitucionalnega sporazuma, da bodo izmenjale mnenja o spremembah pravne podlage; poudarja vlogo in strokovno znanje Odbora za pravne zadeve pri preverjanju pravne podlage(31); ponovno poudarja stališče Evropskega parlamenta, da bo nasprotoval vsem poskusom spodkopavanja svojih zakonodajnih pooblastil z neupravičenim spreminjanjem pravne podlage; poziva Svet, naj v celoti spoštuje zavezo, da bo v primeru nestrinjanja glede predlagane pravne podlage, zlasti v politično občutljivih zadevah, nadaljeval dialog s Parlamentom;

45.  poudarja, da je treba izbrati pravno podlago za predlog Komisije po objektivnih merilih, ki se predložijo v sodno presojo; poudarja pa tudi pravico Parlamenta kot sozakonodajalca, da na osnovi svoje razlage Pogodb predlaga spremembo pravne podlage;

Delegirani in izvedbeni akti

46.  poudarja, kako pomembno je načelo iz člena 26 novega medinstitucionalnega sporazuma, ter ponavlja, da je zakonodajalec pristojen, da v mejah Pogodb in ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije odloča, ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti delegirane akte ter ali in v kakšnem obsegu je treba uporabiti izvedbene akte(32);

47.  opozarja, da prenos pooblastil na Komisijo ni zgolj tehnična zadeva, temveč lahko vključuje tudi politično občutljiva vprašanja, ki so zelo pomembna za državljane, potrošnike in podjetja EU;

48.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da spoštuje rok iz odstavka 27 novega medinstitucionalnega sporazuma za predlaganje uskladitve vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom; nadalje meni, da bi praviloma morali biti vsi primeri, ki so prej sodili v regulativni postopek s pregledom, sedaj usklajeni s členom 290 PDEU in torej preoblikovani v delegirane akte(33);

49.  opozarja, da vključitev obveznosti Komisije, da se v zvezi s pripravo delegiranih aktov sistematično obrne na strokovnjake držav članic, ne bi smela pomeniti, da bo postopek postal zelo podoben, če ne celo identičen, postopku za pripravo izvedbenih aktov, zlasti kar zadeva postopkovne pristojnosti teh strokovnjakov; meni, da bi to lahko zabrisalo razlike med tema dvema vrstama aktov do mere, ko bi pomenilo de facto ponovno obuditev mehanizem komitologije iz časov pred Lizbonsko pogodbo;

50.  izraža nezadovoljstvo ob dejstvu, da je Svet kljub popuščanju Parlamenta še vedno zelo zadržan pri sprejemanju delegiranih aktov, ko so merila iz člena 290 PDEU izpolnjena; ponovno opozarja, da bi novi medinstitucionalni sporazum v skladu z uvodno izjavo 7 moral olajšati pogajanja v okviru rednega zakonodajnega postopka in izboljšati izvrševanje členov 290 in 291 PDEU; poudarja, da je kljub temu Svet v številnih zakonodajnih dosjejih vztrajal pri podelitvi izvedbenih pooblastil v skladu s členom 291 PDEU ali vključitvi vseh elementov, in abstracto upravičenih za prenos pooblastil ali podelitev izvedbenih pooblastil, v sam temeljni akt; je razočaran, ker v teh primerih Komisija ni branila svojih prvotnih predlogov;

51.  je zelo zaskrbljen, ker si Svet skoraj sistematično prizadeva nadomestiti delegirane akte z izvedbenimi; meni, da je še posebej nesprejemljivo, da Svet poskuša izkoristiti usklajevanje z Lizbonsko pogodbo za nadomestitev regulativnega postopka s pregledom z izvedbenimi akti, namesto z delegiranimi;

52.  pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 28 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponavlja svoje stališče o nezavezujočih merilih za izvajanje členov 290 in 291 PDEU, kot je navedeno v resoluciji z dne 25. februarja 2014(34); meni, da bi morala biti temelj za ta pogajanja;

53.  opozarja, da bi morali politično pomembni elementi, kot so seznami ali registri izdelkov ali snovi na ravni Unije, ostati sestavni del temeljnega akta, po potrebi v obliki prilog, in bi jih bilo zato treba spreminjati samo z delegiranimi akti; poudarja, da bi se zaradi pravne varnosti morali izogibati oblikovanju samostojnih seznamov;

54.  meni, da bi merila za izvajanje členov 290 in 291 PDEU morala upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe v zadevi o biocidih, v zadevi o delegiranem aktu za IPE ter v zadevi o mehanizmu vizumske vzajemnosti(35);

55.  pozdravlja zavezo Komisije, da se bo, ko bo v zgodnjih fazah priprave osnutkov izvedbenih aktov potrebno širše strokovno znanje, po potrebi posvetovala s skupino strokovnjakov, zadevnimi deležniki in javnostjo; meni, da bi Parlament moral biti obveščen vsakič, ko se začnejo tovrstna posvetovanja:

56.  z odobravanjem ugotavlja, da se je Komisija v odstavku 28 novega medinstitucionalnega sporazuma strinjala, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila enak dostop do vseh informacij o delegiranih in izvedbenih aktih, tako da bosta prejela vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic; pozdravlja dejstvo, da se bodo strokovnjaki Parlamenta in Sveta lahko redno udeleževali sej strokovnih skupin Komisije, na katere bodo vabljeni strokovnjaki iz držav članic in ki bodo zadevale pripravo delegiranih aktov; poziva Komisijo, naj iskreno in dosledno izpolnjuje to obveznost; ugotavlja, da se je dostop že izboljšal;

57.  poudarja, da je treba izboljšati neformalno sodelovanje v pripravljalni fazi delegiranih in izvedbenih aktov; opozarja, da sozakonodajalca pri pripravi delegiranih ali izvedbenih aktov ne smeta pozabiti na namen, izražen v zakonodajnem aktu, ki je deloma tudi cilj; poudarja pomen registra delegiranih aktov, ki že deluje;

58.  obžaluje dejstvo, da Komisija pogosto meni, da so ukrepi na ravni 2, ki jih predlagajo trije organi za finančne storitve (ESAME, EBA in EIOPA), sprejeti brez sprememb, s čimer se okrni čas, ki ga ima Parlament za nadzor, kadar se predlagajo pomembne ali številne spremembe;

59.  pozdravlja hiter napredek na medinstitucionalni ravni pri ustanovitvi skupnega funkcionalnega registra delegiranih aktov in pozdravlja uradni začetek njegovega delovanja 12. decembra 2017;

60.  z zanimanjem pričakuje uporabo dobro strukturiranega in uporabnikom prijaznega funkcionalnega registra delegiranih aktov, ki je bil objavljen 12. decembra 2017 in ga je zahteval Parlament;

61.  ugotavlja, da lahko boljši zakonodajni postopki na ravni EU s pravočasnim poglobljenim medinstitucionalnim sodelovanjem privedejo do bolj usklajene in harmonizirane uporabe prava EU;

Preglednost in usklajevanje zakonodajnega procesa

62.  pozdravlja dejstvo, da morala Parlament in Svet v skladu s točko 32 novega medinstitucionalnega sporazuma kot sozakonodajalca svoja pooblastila izvrševati na enakopravni osnovi, Komisija pa mora opraviti svojo vlogo povezovalnega člena ter obe zakonodajni veji obravnavati enako; opozarja, da je to načelo že določeno v Lizbonski pogodbi; zato zahteva, naj Komisija obema zakonodajalcema hkrati da na voljo vse ustrezne dokumente, povezane z zakonodajnimi predlogi, vključno z neuradnimi dokumenti, in jih, kjer je izvedljivo, da na voljo javnosti;

63.  obžaluje dejstvo, da odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma še nista prispevala k boljšemu pretoku informacij iz Sveta, zlasti glede na to, da se v splošnem zdi, da ni dovolj informacij o vprašanjih, ki jih države članice sprožijo v Svetu in ni sistematičnega pristopa, ki bi olajšal vzajemno izmenjavo pogledov in informacij; zaskrbljeno ugotavlja, da se navadno pretok informacij od predsedstva do predsedstva ter med službami generalnega sekretariata Sveta zelo razlikuje; poudarja nesimetrični dostop sozakonodajalcev do informacij, saj se Svet lahko udeležuje sej parlamentarnih odborov, predstavniki Parlamenta pa na srečanja delovnih skupin Sveta niso vabljeni; zato meni, da je zaželen usklajen in pregleden pristop; predlaga, naj seje Sveta praviloma potekajo javno, tako kot seje Parlamenta;

64.  zahteva, da se odstavka 33 in 34 v celoti izvršujeta; poziva zlasti Svet, naj se dnevni redi, delovni dokumenti in predlogi predsedstva delovnih skupin in Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic (odbora Coreper) redno in na strukturiran način posredujejo Parlamentu, da se omogoči enakopravna raven informiranja med sozakonodajalcema; meni, da bi bilo treba odstavka 33 in 34 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da je možno, poleg neformalne izmenjave mnenj, Parlament povabiti, da pošlje predstavnika na seje delovnih skupin in odbora Coreper;

65.  poudarja, da je v smislu odstavkov 35 in 36 novega medinstitucionalnega sporazuma mogoče zasledovati cilja sinhronizacije in pospešitve zakonodajnega postopka le, če se zagotovi, da so pristojnosti vseh institucij popolnoma zaščitene; zato meni, da v nobenem primeru ne moreta sinhronizacija ali pospešitev pomeniti, da lahko druge institucije Parlamentu vsilijo časovni načrt;

66.  poziva k povečanju prizadevanj za oblikovanje namenske skupne podatkovne zbirke o stanju zakonodajnih dosjejev iz odstavka 39 novega medinstitucionalnega sporazuma; ponovno opozarja, da bi ta podatkovna zbirka morala vključevati podatke o vseh fazah zakonodajnega postopka, da bi olajšala sledljivost; predlaga, da bi to vključevalo tudi podatke o postopku ocene učinka;

67.  želi spomniti vse tri institucije EU, da je treba nadalje napredovati pri oblikovanju namenske skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih dosjejev;

68.  predlaga, naj se Svet med posvetovalnim postopkom vsaj enkrat sreča s Parlamentom, da bo ta lahko predstavil in pojasnil razloge za odobrene spremembe, Svet pa pojasnil svoje stališče do vsakega od njih; predlaga, naj Svet v vsakem primeru zagotovi pisni odgovor;

69.  predlaga, naj Parlament pripravi kvantitativno študijo o učinkovitosti postopka posvetovanja;

70.  poziva Komisijo, naj spoštuje časovni okvir, določen v uredbi o evropskih nadzornih organih za odločanje, ali naj sprejme, spremeni ali zavrne osnutek tehničnih standardov in naj vsaj dovolj zgodaj uradno obvesti sozakonodajalca, če jih izjemoma ne more spoštovati, ter za to navede razloge; poudarja, da v zadnjem času Komisija tega ni storila v številnih primerih; opozarja Komisijo, da postopki, v katerih Parlament izjavi, da nima pripomb na določeni akt, niso bili namenjeni nadomeščanju zamud, ki jih je povzročila Komisija, in da ti postopki močno vplivajo na čas, ki ga ima Parlament, da uveljavlja svojo pravico do nadzora;

71.  pozdravlja začetek medinstitucionalnih pogajanj iz odstavka 40 novega medinstitucionalnega sporazuma novembra 2016; z razočaranjem ugotavlja, da po več kot enem letu razprav, treh krogih pogajanj na politični ravni in številnih srečanjih na tehnični ravni kljub jasni in utrjeni sodni praksi še ni bil dosežen sporazum; se seznanja z doseženim napredkom in odločno vztraja, da se pogajanja zaključijo v času bolgarskega predsedstva;

72.  pozdravlja pisna poročila, ki jih pripravi Komisija pred mednarodnimi konferencami, in dnevna ustna poročila, ki jih med konferencami pripravita predsedstvo Sveta in Komisija;

73.  obžaluje, da Parlament ne sme biti kot opazovalec navzoč na usklajevalnih sestankih EU na mednarodnih konferencah;

74.  želi spomniti Svet in Komisijo, da mora biti praktična ureditev v zvezi z mednarodnimi sporazumi v skladu s Pogodbami, zlasti členom 218(10) PDEU, in upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije, kot so sodbe iz zadeve Tanzanija in zadeve Mauritius(36);

75.  poziva druge institucije, naj upoštevajo pogodbi, uredbe in ustrezno sodno prakso ter zagotovijo, da bodo Parlament:

   (a) nemudoma, v celoti in natančno obveščale med celotnim življenjskim ciklom mednarodnih sporazumov na proaktiven, strukturiran in racionaliziran način, ne da bi bil ogrožen pogajalski položaj EU, in mu dale na voljo dovolj časa, da bo v vseh fazah izrazil svoje mnenje in da bo to v največji možni meri upoštevano;
   (b) natančno obveščale in ga vključile v fazo izvajanja sporazumov, zlasti v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni s sporazumi, kadar ti vplivajo na zakonodajo EU, ter mu omogočile, da v celoti uveljavlja svoje pravice kot sozakonodajalec;
   (c) proaktivno obveščale o stališčih Komisije v mednarodnih forumih, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Program OZN za razvoj, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svet OZN za človekove pravice;

76.  meni, da je treba horizontalno spoštovati ustaljeno prakso, v skladu s katero se pred začasno uporabo trgovinskih in naložbenih določb politično pomembnih sporazumov čaka na odobritev Parlamenta, k čemu se je zavezala tudi komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razširijo to prakso na vse mednarodne sporazume;

77.  poudarja, da se je Parlament pripravljen ponovno obrniti na Sodišče Evropske unije, da zagotovi spoštovanje svojih pravic, če v bližnji prihodnosti ne bo dosežen odločilen napredek v pogajanjih o odstavku 40 novega medinstitucionalnega sporazuma;

78.  ugotavlja, da bi se vse tri institucije morale zavedati, da njihova zakonodajalska odgovornost ne preneha, ko so mednarodni sporazumi sklenjeni; poudarja, da je treba pazljivo spremljati izvajanje in da si je treba stalno prizadevati za zagotovitev, da bodo sporazumi dosegli zastavljene cilje; poziva institucije, naj najboljše prakse in pristop sodelovanja razširijo na fazo izvajanja in ocenjevanja mednarodnih sporazumov;

79.  ugotavlja, da so lahko ocene učinka, ki vključujejo oceno stanja na področju človekovih pravic, pomembno orodje v pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih, saj lahko strankam pomagajo spoštovati obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, in ponovno opozarja na zavezujočo naravo sporazumov, kot je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

80.  poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta delitev pristojnosti med EU in državami članicami, ki je razvidna iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017, in sicer za sprejemanje pogajalskih smernic, pogajanja in pravno podlago predlogov, ki jih je treba podpisati in skleniti, zlasti pa za sklenitev mednarodnih sporazumov in podpis s strani Sveta;

81.  poziva evropske predstavnike, naj bodo zlasti pozorni na skladnost mednarodnih standardov in zahtev s sprejeto zavezujočo zakonodajo EU;

82.  poziva Komisijo, naj razkrije dokumente, iz katerih so razvidna stališča, ki jih zavzema v mednarodnih organizacijah, ki določajo standarde na finančnih, monetarnih in regulativnih področjih, zlasti v Baselskem odboru za bančni nadzor; prosi, naj bo Parlament v celoti obveščen o vseh fazah razvoja mednarodnih standardov, ki bi lahko vplivali na zakonodajo EU;

83.  poziva, naj se v skladu s svojo resolucijo z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov(37) vzpostavi in formalizira finančni dialog o sprejetju in skladnosti evropskih stališč pred pomembnimi mednarodnimi pogajanji; poudarja, da bi bila potrebna predhodna razprava o teh stališčih na podlagi podrobnih smernic, ki bi jih lahko dopolnili s proaktivnimi usmerjevalnimi resolucijami, in da bi morala biti stališča znana vnaprej ter da bi bilo treba poskrbeti za nadaljnje ukrepanje, Komisija pa naj redno poroča o izvajanju teh smernic;

84.  želi spomniti na svojo izjavo, sprejeto 15. marca 2018, o določitvi sedeža Evropske agencije za zdravila(38), kjer je Evropski parlament izrazil obžalovanje, da njegova vloga in pravice sozakonodajalca, enakovrednega s Svetom, niso bile ustrezno upoštevane;

85.  je seznanjen s mandatom, ki ga je odobril Odbor stalnih predstavnikov 6. decembra 2017, o stališču Sveta glede predloga Komisije v zvezi z obveznim registrom za preglednost; poziva vse strani, naj dokončajo pogajanja v duhu dobrega sodelovanja, da se izboljša preglednost zakonodajnega postopka;

86.  je seznanjen s sodbo De Capitani(39), ki znova potrjuje, da sta načeli javnosti in preglednosti neločljivo povezani z zakonodajnimi postopki Unije ter da ni mogoče priznati nobene splošne domneve nerazkritja v zvezi z zakonodajnimi dokumenti, vključno z dokumenti trialogov;

Izvajanje in uporaba zakonodaje Unije

87.  poudarja pomen načela iz odstavka 43 medinstitucionalnega sporazuma, da ko se pri prenosu direktive v nacionalno pravo države članice odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zadevno zakonodajo Unije, take dodatke opredeli bodisi z aktom ali akti o prenosu ali prek drugih navezujočih se dokumentov; ugotavlja, da še vedno ni dovolj informacij; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj in dosledno ukrepajo v boju proti slabi preglednosti in drugim težavam v zvezi s čezmernim prenašanjem(40);

88.  meni, da je treba za prenos in izvajanje aktov EU jasno razlikovati med primeri „čezmernega prenašanja“, v katerih države članice uvajajo dodatne upravne zahteve, ki niso povezane z zakonodajo EU, in določitvijo višjih standardov, ki presegajo vseevropske minimalne standarde za varstvo okolja in potrošnikov, zdravstveno varstvo in varnost hrane;

89.  meni, da bi se zato, da se zmanjšajo težave v zvezi s čezmernim prenašanjem, vse tri institucije morale zavezati, da bodo sprejemale zakonodajo EU, ki bo jasna, zlahka prenosljiva in bo imela specifično evropsko dodano vrednost; ponovno opozarja, da bi se bilo sicer treba izogniti dodatnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu, vendar to ne bi smelo preprečevati državam članicam, da ohranijo ali sprejmejo bolj ambiciozne ukrepe in višje socialne in okoljske standarde ter standarde na področju varstva potrošnikov v primerih, ko zakonodaja Unije določi le minimalne standarde;

90.  poziva države članice, naj se karseda izogibajo ustvarjanju dodatnih upravnih zahtev pri prenosu zakonodaje EU in naj v skladu z odstavkom 43 medinstitucionalnega sporazuma tovrstne dodatke opredelijo v aktu o prenosu ali povezanem dokumentu;

91.  ponovno opozarja, da se v skladu z odstavkom 44 novega medinstitucionalnega sporazuma države članice poziva, naj pri pridobivanju informacij in podatkov, potrebnih za spremljanje in vrednotenje izvajanja prava Unije, sodelujejo s Komisijo; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bodo spoštovale svoje obveznosti, tudi tako, da dajo na voljo korelacijske tabele z jasnimi in natančnimi informacijami o nacionalnih ukrepih, ki prenašajo direktive v domači pravni red, kot je bilo dogovorjeno s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih in Skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih;

92.  meni, da bi se morala zaveza Komisije v skladu z odstavkom 45 novega medinstitucionalnega sporazuma razlagati tako, da se bo, ob ustreznem spoštovanju pravil o zaupnosti, dostop Parlamenta do informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za ugotavljanje kršitev bistveno izboljšal; v zvezi s tem ponavlja svoje že dolgo trajajoče zahteve Komisiji v zvezi s podatki, do katerih ima Parlament pravico dostopa(41);

93.  ponovno poudarja svoje odobravanje mehanizma za reševanje težav EU Pilot, ki je bolj neformalno, vseeno pa učinkovito sredstvo za zagotavljanje, da bodo države članice spoštovale pravo Unije(42); ne odobrava napovedi Komisije, da bo v prihodnje praviloma začela postopke za ugotavljanje kršitev brez poseganja po tem mehanizmu(43);

94.  opozarja, da morajo komisarji spoštovati zakonodajne pristojnosti poslancev Evropskega parlamenta; meni, da morajo Parlamentu posredovati vse neodvisne študije, ki so bile podlaga za njihove odločitve, pa tudi tiste, ki nasprotujejo njihovim ugotovitvam;

95.  obžaluje, da vsi prevodi zakonodajnih predlogov niso na voljo istočasno, kar zavleče zakonodajni postopek;

96.  poudarja, da morajo postopki, uveljavljeni v zakonodaji EU, če naj bo ta učinkovita z vidika uporabe, ustrezati glavnemu namenu te zakonodaje in zlasti glavnemu cilju varstva okolja, če gre za zagotavljanje visoke ravni varstva okolja;

97.  priznava, da je delo, ki ga pri ocenjevanju kakovosti priprave zakonodaje EU glede na njeno dejansko izvajanje opravijo v Odboru za peticije, pomembno in je podlaga za izboljšanje besedil in postopkov; v zvezi s tem ugotavlja pomen pravega medinstitucionalnega sodelovanja s Komisijo pri zagotavljanju, da se peticije ustrezno preučijo;

Poenostavitev

98.  pozdravlja zavezo iz odstavka 46 novega medinstitucionalnega sporazuma k pogostejši uporabi zakonodajne tehnike prenovitve; ponavlja, da bi ta tehnika morala biti redna zakonodajna tehnika, saj gre za dragoceno orodje za poenostavitev(44); vendar meni, da bi morala Komisija v primeru popolne prenove politike namesto uporabe tehnike prenovitve posredovati predlog za popolnoma nov pravni akt, ki bo razveljavil veljavno zakonodajo, da bi lahko sozakonodajalca široko in učinkovito politično razpravljala in ohranila svoje pristojnosti, kot so zapisane v Pogodbah;

99.  želi spomniti, da lahko, kadar je to primerno, boljša priprava zakonodaje pri oceni nepotrebnih regulativnih in upravnih bremen v skladu z odstavkoma 47 in 48 novega medinstitucionalnega sporazuma treh institucij in pri oceni ciljev za morebitno zmanjšanje bremena, da bi zmanjšali stroške za uprave in podjetja, vključno z MSP, pomeni tudi povečanje obsega zakonodaje EU, vključno s harmonizacijo razlik v nacionalnih zakonodajah, ob upoštevanju prednosti zakonodajnih ukrepov ter posledic neukrepanja na ravni EU, kar zadeva socialne ter okoljske standarde in standarde varstva potrošnikov, in ob upoštevanju dejstva, da lahko države članice uporabljajo strožje standarde, če so s pravom Unije določeni le minimalni standardi; poleg tega želi spomniti, da mora Unija v skladu s horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU skrbno pretehtati vpliv zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje, kar vključuje ustrezno posvetovanje s socialnimi akterji, zlasti sindikati, potrošniki in predstavniki interesov ranljivih skupin, ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in sporazumov, ki jih lahko sklenejo v skladu s členom 155 PDEU; zato poudarja, da zmanjšanje upravnih bremen ne pomeni nujno deregulacije in da v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih pravic in okoljskih, socialnih, delovnih, zdravstvenih in varnostnih standardov, standarda varstva potrošnikov, standarda enakosti spolov ali standarda dobrega počutja živali, vključno z zahtevami po informacijah v zvezi s tem, in torej ne smejo škoditi pravicam delavcev – ne glede na velikost podjetja – ali privesti do povečanja števila negotovih pogodb o zaposlitvi;

100.  pozdravlja prvi letni pregled bremena Komisije, ki je bil opravljen v okviru poenostavitve zakonodaje EU, zanj pa je bila opravljena raziskava Flash Eurobarometer o poslovnem dojemanju urejanja, v okviru katere je bilo izprašanih več kot 10 000 podjetij v 28 državah članicah, zlasti MSP, ob upoštevanju razporeditve podjetij po EU; opozarja na ugotovitve raziskave, ki potrjujejo, da je še vedno primerno osredotočanje na zmanjševanje nepotrebnih stroškov in kažejo na to, da na razumevanje podjetij vpliva zapleteno prepletanje številnih faktorjev, na katere morda vplivajo tudi razlike med nacionalnimi upravnimi in pravnimi ureditvami v zvezi z izvrševanjem zakonodaje; izpostavlja, da lahko prekomerno prenašanje in celo nepravilno poročanje medijev prav tako vplivata na to dojemanje; meni, da koncept letnega pregleda bremena, ki je pomembno orodje za odkrivanje težav pri izvajanju in uporabi zakonodaje EU, ne more sprožiti domneve, da bo regulacija avtomatično pomenila pretirano upravno breme; soglaša s Komisijo, da je edini način, da se konkretno ugotovi, kaj bi bilo mogoče poenostaviti, racionalizirati ali odpraviti, vprašati deležnike, tudi manj zastopane, za mnenje o specifičnih zakonodajnih aktih ali več zakonodajnih aktih z določenega področja; poziva Komisijo, naj izboljša letni pregled bremena na podlagi pridobljenih spoznanj iz prvega pregleda ter uporabi pregledne in preverljive metode zbiranja podatkov, pri tem pa zlasti upošteva potrebe MSP ter vključi tako dejanska kot občutena bremena;

101.  je seznanjen z izidom ocene izvedljivosti Komisije, brez poseganja v namen zakonodaje, da bi se določili cilji za zmanjšanje bremena v določenih sektorjih; spodbuja Komisijo, naj določi cilje za zmanjšanje bremena za vsako pobudo na prožen in zanesljiv način, ki bo temeljil na dokazih, v polnem posvetovanju z deležniki, kot to že počne v okviru programa REFIT;

102.  poudarja, da standard EU praviloma nadomesti 28 nacionalnih standardov, kar krepi enotni trg in zmanjšuje birokracijo;

103.  poudarja, kako pomembno se je izogniti nepotrebni birokraciji in upoštevati povezavo med velikostjo podjetja in viri, potrebnimi za izvajanje obveznosti;

Izvajanje in spremljanje novega medinstitucionalnega sporazuma

104.  ugotavlja, da bo konferenca predsednikov redno prejemala poročilo, ki ga bo sestavil predsednik, in v katerem bo opisano trenutno stanje tako notranjega kot medinstucionalnega izvajanja; meni, da bi to poročilo moralo ustrezno upoštevati oceno konference predsednikov odborov na podlagi izkušenj različnih odborov, zlasti Odbora za pravne zadeve kot odbora, pristojnega za boljšo pripravo zakonodaje in poenostavitev prava Unije(45);

105.  pozdravlja prvo letno medinstitucionalno politično srečanje na visoki ravni za pregled izvajanja medinstitucionalnega sporazuma, ki je bilo 12. decembra 2017; spodbuja konferenco predsednikov odborov, naj konferenci predsednikov po potrebi posreduje morebitne predloge za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma;

o
o   o

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(2) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
(3) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(4) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.
(5) UL C 73, 17.3.1999, str. 1.
(6) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(7) UL C 145, 30.6.2007, str. 5.
(8) UL C 369, 17.12.2011, str. 15.
(9) UL C 484, 24.12.2016, str. 7.
(10) UL C 446, 29.12.2017, str. 1.
(11) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-427/12, ECLI:EU:C:2014:170; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, zadeva C-88/14, ECLI:EU:C:2015:499; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, zadeva C-286/14, ECLI:EU:C:2016:183; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016, Parlament proti Svetu, zadeva C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014, Parlament proti Svetu, zadeva C-658/11, ECLI:EU:C:2014:2025.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.
(13) UL C 58, 15.2.2018, str. 39.
(14) UL C 101, 16.3.2018, str. 116.
(15) UL C 50, 9.2.2018, str. 91.
(16) UL C 289, 9.8.2016, str. 53.
(17) UL C 285, 29.8.2017, str. 11.
(18) UL C 93, 24.3.2017, str. 14.
(19) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 117.
(20) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 87.
(21) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.
(22) UL C 50, 9.2.2018, str. 91.
(23) Glej Prilogo II k Sklepu Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.
(24)1 Člen 6(2) Sklepa predsednika Evropske komisije z dne 19. maja 2015 o ustanovitvi neodvisnega Odbora za regulativni nadzor (C(2015)3263).
(25) Glej COM(2016)0798 in COM(2016)0799.
(26) Glej odstavek 47 resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2010 o boljši pripravi zakonodaje – 15. letno poročilo Evropske komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 9 Protokola (UL C 308 E, 20.10.2011, str. 66).
(27) Glej odstavek 16 resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja .
(28) Glej odstavek 4 Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje.
(29) Glej odstavek 12 zgoraj navedene resolucijo Parlamenta z dne 27. novembra 2014 in odstavek 6 zgoraj navedenega sklepa Parlamenta z dne 9. marca 2016.
(30) Glej odstavek 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih.
(31) Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.1.
(32) Glej uvodno izjavo D zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.
(33) Glej odstavek 6 zgoraj navedene resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije.
(34) Prav tam, odstavek 1.
(35) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 18. marca 2014 – Evropska komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije, navedena zgoraj; sodba Sodišča z dne 17. marca 2016, Evropski parlament proti Evropski komisiji, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Evropski parlament proti Svetu, navedena zgoraj.
(36) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 14. junija 2016 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj; sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2014 – Parlament proti Svetu, navedena zgoraj.
(37) UL C 58, 15.2.2018, str. 76.
(38) Glej sprejeta besedila, P8_TA(2018)0086.
(39) Sodba Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 22. marca 2018, De Capitani proti Evropskemu parlamentu, zadeva T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.
(40) Glej odstavek 7 resolucije Parlamenta z dne 21. novembra 2012 o 28. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2010) (UL C 419, 16.12.2015, str. 73).
(41) Glej odstavka 21 in 22 resolucije Parlamenta z dne 4. februarja 2014 o 29. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2011).
(42) Glej odstavek 16 resolucije Parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385).
(43) Glej točko 2 zgoraj navedenega sporočila Komisije z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (glej stran 12 v UL C 18, 19.1.2017).
(44) Glej odstavek 41 zgoraj navedene resolucije Parlamenta z dne 14. septembra 2011.
(45) Glej Poslovnik Evropskega parlamenta, Priloga V, točka XVI.3.


Večletni finančni okvir 2021–2027 in lastna sredstva
PDF 123kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih (2018/2714(RSP))
P8_TA(2018)0226B8-0239/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju predlogov Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(1) in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 29. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.  je seznanjen s predlogoma Komisije z dne 2. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in sistemu virov lastnih sredstev EU, ki sta izhodišče za prihajajoča pogajanja; spominja, da je Parlament svoje stališče zelo jasno predstavil v dveh resolucijah, ki sta bili sprejeti 14. marca 2018 z veliko večino poslancev in tako predstavljata mandat za pogajanja;

2.  poziva Svet, naj zagotovi, da bo naslednji večletni finančni okvir odražal jasno in pozitivno vizijo o prihodnosti Unije ter se odzival na potrebe, skrbi in pričakovanja državljanov EU; poudarja, da je treba s sklepom o večletnem finančnem okviru Uniji zagotoviti potrebna finančna sredstva, da se bo lahko v naslednjem sedemletnem obdobju odzivala na pomembne izzive ter uresničevala svoje politične prednostne naloge in cilje; zato pričakuje, da bo Svet ukrepal v skladu s političnimi zavezami, ki jih je že sprejel, in da bo pri svojem pristopu pogumen; je zaskrbljen, ker je Komisija v svojem predlogu oslabila osrednje solidarnostne politike EU, in se namerava s Svetom pogajati o bolj ambicioznem večletnem finančnem okviru v korist državljanov;

3.  je presenečen in zaskrbljen, da primerjalni podatki, ki jih je Komisija uradno objavila 18. maja 2018 na odločno zahtevo Parlamenta, ponekod odstopajo od zneskov, ki so bili predstavljeni v predlogih o večletnem finančnem okviru; zlasti ugotavlja, da je povečanje sredstev za več programov EU v resnici precej manjše, rezi za nekatere druge programe pa so občutno večji, kot je prvotno predvidela Komisija; poudarja, da se morata Parlament in Svet že od vsega začetka strinjati o jasni metodologiji v zvezi z zneski; napoveduje, da bo za namene te resolucije uporabil lasten izračun na osnovi stalnih cen in ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva;

4.  je razočaran nad predlagano skupno višino naslednjega večletnega finančnega okvira, ki naj bi znašal 1,1 bilijona EUR, kar je 1,08 % BND EU-27, če odštejemo Evropski razvojni sklad (ta trenutno predstavlja 0,03 % BND EU in ni del proračuna EU); poudarja, da je ta skupni znesek, ki je izražen kot delež BND, v resnici nižji kot sedanji večletni okvir, čeprav so potrebna dodatna finančna sredstva za nove politične prednostne naloge in izzive Unije; spominja, da je sedanji večletni finančni okvir manjši od svojega predhodnika (2007–2013) in se je pri financiranju najnujnejših potreb Unije izkazal za nezadostnega;

5.  obžaluje, da ta predlog neposredno vodi v zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko in kohezijsko politiko, in sicer za 15 % in 10 %; še posebej nasprotuje korenitim rezom, ki bodo negativno vplivali na samo naravo in cilje teh politik, na primer predlaganemu zmanjšanju Kohezijskega sklada (za 45 %) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (za več kot 25 %); v povezavi s tem izraža tudi pomisleke glede predlaganega zmanjšanja Evropskega socialnega sklada za 6 %, čeprav je bilo področje njegove uporabe razširjeno in vključuje tudi pobudo za zaposlovanje mladih;

6.  potrjuje trdno stališče glede potrebne ravni financiranja ključnih politik EU v večletnem finančnem okviru 2021–2027, da bo mogoče uresničiti njihovo poslanstvo in cilje; zlasti opozarja na poziv, da naj se financiranje skupne kmetijske in kohezijske politike v EU-27 v realnem smislu ohrani vsaj na ravni proračuna za obdobje 2014–2020 in da naj se ob tem spoštuje splošna struktura teh politik, da se trenutni proračun programa Erasmus+ potroji, posebno financiranje za mala in srednja podjetja ter boj proti brezposelnosti mladih podvoji, sedanji proračun za raziskave in inovacije pa poveča vsaj za 50 %, tako da bo dosegel 120 milijard EUR, da naj se proračun programa Life+ podvoji, naložbe prek instrumenta za povezovanje Evrope občutno povečajo in da naj se preskrbi dodatno financiranje za varnost, migracije in zunanje odnose; zato znova poudarja svoje stališče, da bi moral večletni finančni okvir 2021–2027 znašati 1,3 % BND EU-27;

7.  poudarja, kako pomembna so horizontalna načela, ki bi morala biti temelj večletnega finančnega okvira in vseh povezanih politik EU; glede na to znova potrjuje stališče, da mora EU izpolniti obljubo, da bo vodilna pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj, in obžaluje, da v predlogih večletnega finančnega okvira ni jasne in prepoznavne zaveze v tem smislu; zato zahteva, da se cilji trajnostnega razvoja vključijo v vse politike in pobude EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; poudarja tudi, da je odprava diskriminacije bistvena za uresničitev zavez EU glede vključujoče Evrope, in obžaluje, da politike EU, kot so predstavljene v predlogih za večletni finančni okvir, ne upoštevajo dovolj načela enakosti spolov in slednji niso dovolj zavezane; prav tako poudarja, da bi morali biti izdatki, povezani s podnebjem, po pariškem sporazumu v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom precej večji ter da bi morali čim prej, najpozneje pa do leta 2027 doseči 30 %;

8.  podpira predloge Komisije za reformo sistema lastnih sredstev EU, ki so zelo pozitivna komponenta prihodkov v svežnju večletnega finančnega okvira 2021–2027; zato pozdravlja predlagano uvedbo treh novih virov lastnih sredstev EU in poenostavitev obstoječega vira na osnovi DDV; poudarja, da so ti predlogi, ki se neposredno navdihujejo v delu medinstitucionalne skupine na visoki ravni za lastna sredstva, vključeni tudi v sveženj, ki ga je Parlament predlagal v resoluciji z dne 14. marca 2018; z zadovoljstvom ugotavlja, da ti novi viri ustrezajo dvema strateškima ciljema Unije, in sicer pravilnemu delovanju notranjega trga ter varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam; pričakuje podporo Sveta in Komisije, da bo mogoče povečati vlogo Parlamenta v postopku sprejemanja virov lastnih sredstev; znova poudarja, da bi bilo treba odhodkovno in prihodkovno stran naslednjega večletnega finančnega okvira na prihodnjih pogajanjih obravnavati kot enoten sveženj in da s Parlamentom ne bo mogoče doseči dogovora o tem okviru, če ne bo ustreznega napredka na področju lastnih sredstev;

9.  pozdravlja tudi načelo, da bi se morali prihodki, ki se neposredno ustvarjajo s politikami EU, stekati v proračun EU, in povsem podpira odpravo vseh popustov in popravkov; se sprašuje, s kakšno hitrostjo bodo uvedeni novi viri lastnih sredstev, da bo mogoče zmanjšati prispevke držav; izraža pomisleke, ker Komisija ni pripravila predloga o oblikovanju posebne rezerve v proračunu EU, ki bi se napajala z različnimi nepredvidenimi prihodki, med drugim z globami na področju konkurence, ki se naložijo podjetjem, pa tudi z davki za velika podjetja v digitalnem sektorju in davkom na finančne transakcije kot novim virom lastnih sredstev EU;

10.  znova izraža podporo mehanizmu, po katerem bi bile s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne spoštujejo vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji; je seznanjen s predlogom Komisije o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki je bil predstavljen kot del svežnja o večletnem finančnem okviru; namerava pozorno preučiti vse elemente tega predloga in uvesti potrebne določbe, tako da končni upravičenci proračuna Unija v nobenem primeru ne bodo trpeli posledic kršenja pravil, za katerega niso odgovorni;

11.  je prepričan, da je potrebna pravno zavezujoča in obvezna vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki bi jo bilo treba predlagati in uvesti pravočasno, da bosta lahko naslednji sestavi Parlamenta in Komisije plodno prilagodili okvir 2021–2027; namerava popraviti ubeseditev predlaganega člena v uredbi o večletnem finančnem okviru;

12.  meni, da je predlog Komisije o prilagodljivosti dobra podlaga za pogajanja; še zlasti pozdravlja predloge za izboljšavo obstoječih določb, predvsem o uporabi storniranih obveznosti za rezervo Unije, obsežnejši uporabi posebnih instrumentov in odpravi vseh omejitev za skupno razliko do zgornje meje za plačila, kot je zahteval Parlament; se namerava pogajati o dodatnih izboljšavah, če bo to potrebno;

13.  je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi evropskega naložbenega stabilizacijskega mehanizma, ki bo v primeru hujših asimetričnih pretresov dopolnjeval stabilizacijsko funkcijo državnih proračunov; namerava ta predlog pozorno preučiti, zlasti njegove cilje in obseg;

14.  poudarja, da se je s predlogi Komisije uradno začelo obdobje intenzivnih pogajanj s Svetom, pa tudi med Svetom in Parlamentom, da bi zagotovili, da bo slednji uredbo o večletnem finančnem okviru odobril; poudarja, da morajo vsi elementi svežnja o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih, vključno z zneski večletnega okvira, ostati na pogajalski mizi, dokler ne bo dosežen dokončen dogovor; je pripravljen nemudoma začeti strukturiran dialog s Svetom, da bi bolje pojasnil svoja pričakovanja in da bo mogoče pravočasno doseči dogovor; zato meni, da je nedavni začetek rednih srečanj med zaporednimi predsedstvi Sveta in pogajalsko skupino Parlamenta nujna izhodiščna točka v postopku sprejemanja naslednjega večletnega finančnega okvira;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0075.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0076.


Libija
PDF 159kWORD 62k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Libiji (2018/2017(INI))
P8_TA(2018)0227A8-0159/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2259 (2015) in poznejših resolucij,

–  ob upoštevanju libijskega političnega sporazuma,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja o podporni misiji OZN v Libiji z dne 22. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1973 (2011) in vseh poznejših resolucij Varnostnega sveta OZN o Libiji, vključno s št. 2380 (2017),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN na podlagi resolucije varnostnega sveta št. 2312 (2016),

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 14. novembra 2017 o trpljenju migrantov v Libiji, ki je sramota za vest človeštva,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice iz aprila 2018 z naslovom „Zlorabe za zapahi: samovoljna in nezakonita pridržanja v Libiji“,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. septembra 2014(1), 15. januarja 2015(2) in 4. februarja 2016(3) o razmerah v Libiji,

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU o položaju migrantov v Libiji z dne 20. decembra 2017,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,

–  ob upoštevanju globalnega pristopa EU k vprašanju migracij in mobilnosti,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. januarja 2017 z naslovom Migracije na osrednji sredozemski poti – Upravljanje tokov, reševanje življenj (JOIN(2017)0004),

–  ob upoštevanju izjave iz Malte z dne 3. februarja 2017,

–  ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU in njenega akcijskega načrta,

–  ob upoštevanju skupne izjave o položaju migrantov v Libiji, sprejete na vrhu Afriška unija-EU leta 2017, in ustanovitve tristranske delovne skupine AU-EU-OZN na visoki ravni,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. julija 2017 o Libiji,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0159/2018),

A.  ker so razmere v Libiji zelo nestabilne in se država sooča s številnimi zapletenimi in medsebojno povezanimi izzivi glede politične stabilnosti, gospodarskega razvoja in varnosti;

B.  ker kriza v Libiji močno vpliva na državljane Libije, vpliva pa tudi na celotno okoliško regijo in EU ter je zato bistveno, da se zaradi libijskega prebivalstva in sosednjih držav ter podsaharskih in sredozemskih regij zagotovi politična stabilnost Libije kot temeljni predpogoj za izboljšanje gospodarskih in družbenih razmer v tej državi;

C.  ker je stabilnost na jugu Libije zlasti zaskrbljujoča zaradi negotovega stanja sosednjih držav, saj že tako oslabljenim vladam v sahelsko-saharski regiji grozi morebitno džihadistična vstaja;

D.  ker bi morala EU bolj proaktivno poročati o svojih diplomatskih prizadevanjih ter velikem finančnem prispevku h konsolidaciji varnosti in socialno-gospodarskih razmer v Libiji;

E.  ker je mogoče konflikt v Libiji rešiti le s skladnim, celovitim in vključujočim pristopom, ki bo vključeval vse mednarodne akterje in deležnike, vključno s predstavniki različnih lokalnih skupnosti, plemenskimi poglavarji in akterji civilne družbe, ter z zagotavljanjem odgovornosti Libije za mirovni proces in njene vključenosti vanj;

F.  ker sta libijski politični sporazum in akcijski načrt OZN za Libijo trenutno edini uresničljiv okvir za rešitev krize;

G.  ker EU z diplomatskimi ukrepi in konkretno podporo pomaga Libiji pri politični tranziciji v stabilno, delujočo državo ter podpira posredovanje v zvezi s tem pod vodstvom OZN;

H.  ker je zelo pomembno, da vse države članice delujejo enotno, saj se s tem krepijo prizadevanja EU za mediacijo ter poudarja osrednja vloga OZN in akcijskega načrta OZN; ker so posamezne pobude držav članic v vseh primerih dobrodošle le, če se sprejemajo v evropskem okviru in so povsem v skladu z zunanjo politiko EU;

I.  ker je ukrepanje EU obrodilo sadove na področju migracij, glede na to, da se je število na koncu leta 2017 v primerjavi z letom 2016 znižalo za eno tretjino, v prvih mesecih leta 2018 pa je bilo število migracij za polovico nižje kot v enakem obdobju v letu pred tem;

J.  ker je Libija pomembna država tranzita in izvora za migrante, zlasti tiste iz podsaharske Afrike, ki poskušajo priti v Evropo; ker je več tisoč migrantov in beguncev, ki so bežali pred nasiljem v Libiji, izgubilo življenje med prečkanjem Sredozemlja na poti v Evropo;

K.  ker so migranti med tistimi, ki najbolj trpijo zaradi varnostnih težav v Libiji, saj so pogosto žrtev samovoljnega nasilja, aretacije in pridržanja s strani nedržavnih akterjev, izsiljevanja, ugrabitve z namenom izsiljevanja ter izkoriščanja;

L.  ker so različne oborožene skupine v državi samovoljno pridržale številne migrante, zlasti tiste iz podsaharske Afrike;

M.  ker je zelo zaskrbljujoče, da je Niger v Libijo prisilno vrnil najmanj 132 Sudancev, ki so prejemali pomoč UNHCR,

N.  ker je še vedno treba rešiti vprašanje notranje razseljenih oseb; ker se te osebe pogosto srečujejo s kritičnimi grožnjami, kot so prečkanje konfliktnih območij, prisotnost min in neeksplodiranih ubojnih sredstev ter nasilje različnih milic;

O.  ker je Libija postala tranzitna država za trgovino z ljudmi; ker se v Libiji nahaja več sto tisoč migrantov in prosilcev za azil različnih narodnosti, od katerih jih veliko živi v tragičnih razmerah in so zato tarče tihotapcev; ker obstajajo obtožbe o suženjstvu v Libiji;

P.  ker običajni državljani v Libiji živijo v vse težjih življenjskih razmerah, ki jih le še otežujejo denarna kriza, prekinitve dovoda vode in pogosti izklopi električne energije, zdravstveni sistem države pa je večinoma katastrofalen;

Q.  ker je za politično ozračje v Libiji značilno globoko nezaupanje med glavnimi političnimi in vojaškimi akterji iz različnih regij;

R.  ker mora več milic vse pogosteje skrbeti za varnost mednarodno priznane vlade nacionalne enotnosti; ker so te milice pridobile znaten vpliv nad državnimi institucijami v Tripoliju, to pa ogroža potekajoča prizadevanja OZN za vzpostavitev uspešnejšega političnega okvira v državi;

S.  ker države, kot so Turčija, Katar, Egipt in Združeni arabski emirati, znatno vplivajo na različne skupine vojskujočih se frakcij;

T.  ker podnacionalne identitete različnih libijskih skupnosti, plemen in etničnih skupin od nekdaj sestavljajo temeljno družbeno-kulturno tkivo Libije in imajo ključno vlogo v družbeni in politični dinamiki ter varnostnih vprašanjih države; ker ima libijska družba močno tradicijo neformalnih postopkov reševanja sporov med mesti, plemeni in etničnimi skupnostmi;

U.  ker v državi trenutno ni jasnega in splošno sprejetega zakonodajnega okvira v zvezi z volilnim sistemom; ker ni bila sprejeta ustava, zaradi česar država nima potrebnega pravnega okvira za organizacijo novih volitev; ker prevladovanje sedanjih razmer nekaznovanosti, razširjena nezakonitost, korupcija in vloga oboroženih skupin ter plemenskih in regionalnih napetosti v Libiji prispevajo k nadaljnjemu spodkopavanju zaupanja v že sicer šibke javne in vladne institucije;

V.  ker se v Libiji nenehno zvišuje število izvensodnih pobojev, mučenj, samovoljnih pridržanj in vsesplošnih napadov na stanovanjska območja in infrastrukturo, vse bolj pa se krepita tudi sovražni govor in spodbujanje nasilja;

W.  ker postaja skupina madhalističnih salafističnih skrajnežev na vzhodu in zahodu države vse močnejša in se njen vpliv povečuje; ker madhalisti nasprotujejo volitvam, želijo ohraniti trenutno stanje, povsem zavračajo vsakršno obliko demokracije in so do zob oboroženi, zato pomenijo tveganje za nadaljnji porast ekstremizma in izbruh nasilja v državi;

X.  ker je zlom sistema kazenskega pravosodja povečal nekaznovanje v državi ter s tem zmanjšal možnosti žrtev za zaščito in uporabo pravnih sredstev; ker v več regijah, tudi če so bila po kaznivih dejavnih vložena policijska poročila, ni bilo storjeno veliko, da bi se takoj začele izvajati temeljite, učinkovite, nepristranske in neodvisne preiskave ter da bi se zagotovilo, da bodo storilci odgovarjali pred sodiščem; ker v Libiji že od leta 2011 ni bil obsojen noben storilec kaznivega dejanja, ki pripada oboroženim skupinam;

Y.  ker se krog nasilja v Libiji nenehno krepi z vsesplošnim nekaznovanjem hudih kršitev človekovih pravic; ker je to treba ustrezno obravnavati ali pa zaradi neobstoja pravne države vizija mirnega sobivanja in boja proti nasilnemu ekstremizmu v očeh prebivalstva ne bo več smotrna;

Z.  ker so številne politične aktiviste in zagovornike človekovih pravic, zaposlene v medijih in druge javne osebnosti ugrabili ali jim grozili; ker je OZN prejela poročila o samovoljnem pridržanju, mučenju in slabem ravnanju obeh strani;

AA.  ker vse pogostejši napadi na člane sodstva, lokalne organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in medijske delavce, pa tudi begunce in migrante, pospešujejo slabšanje stanja, povezanega s človekovimi pravicami vseh civilistov na ozemlju Libije; ker neobstoj pravne države in nekaznovanje hudih kršitev človekovih pravic, vključno z mučenjem, samovoljnim pridržanjem, izvensodnimi poboji ter vsesplošnimi napadi na civiliste in infrastrukturo, še naprej podpihujeta krog nasilja v tej državi;

AB.  ker prepustnost libijskih meja spodbuja nezakonit čezmejni promet; ker je razmah oboroženih skupin na obmejnih območjih v zadnjem času zaostril boj med rivalskimi tihotapci za nadzor nad čezmejnimi viri in dostop do njih; ker tako imenovani tuji bojevniki, ki prihajajo v državo, in različne kriminalne mreže še naprej izkoriščajo nenadzorovano širjenje orožja;

AC.  ker so v Libiji zaradi politične negotovosti in nestabilnosti plodna tla za dejavnosti ekstremističnih skupin; ker je regija Fezan strukturno nestabilna in je že od nekdaj tranzitna točka na poti v Evropo za begunce in migrante, za tihotapljenje nafte, zlata, orožja in droge ter za trgovino z ljudmi; ker se ta regija spopada z etničnimi in plemenskimi napetostmi, ki so se po padcu Gadafija še povečale, ter z bojem za nadzor nad viri države; ker je stabilizacija regije Fezan bistvena za stabilizacijo celotne države;

AD.  ker lokalne libijske oblasti pomembno prispevajo k preprečevanju sporov in zagotavljanju osnovnih javnih storitev za prebivalstvo;

AE.  ker je mesto Derna od 7. maja 2018 pod vse hujšim kopenskim, zračnim in artilerijskim napadom; ker so bili ubiti številni civilisti, medtem ko sta pomoč in zdravstvena oskrba zelo omejeni, humanitarne razmere pa so dramatične;

AF.  ker je uradna delegacija Parlamenta od 20. do 23. maja 2018 izvedla misijo v Libiji;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

   (a) naj zagotovijo največjo možno podporo za akcijski načrt OZN za Libijo, ki ga je septembra 2017 predstavil posebni predstavnik OZN Ghassan Salamé, za stabilizacijo razmer v Libiji ter za političen in vključujoč proces nacionalne sprave, ki bo vsem libijskim akterjem, vključno z vsemi plemenskimi subjekti, omogočil doseči stabilen in dolgotrajen politični dogovor ob ustreznem upoštevanju vključenosti žensk in manjšin; naj upoštevajo rezultate vključujočih posvetovalnih procesov, ki so bili Varnostnemu svetu OZN predloženi 21. maja 2018; naj odločno obsodijo vsakršen poskus ogrožanja mirovnega procesa, ki ga vodi OZN; naj še naprej sodelujejo s podporno misijo OZN v Libiji (UNSMIL);
   (b) naj okrepijo svoja diplomatska prizadevanja za podporo načrtu OZN in pomagajo utrditi libijsko vlado pri njenih prizadevanjih za uresničitev političnega soglasja, zagotovitev varnosti in razširitev njene pristojnosti na celotno ozemlje Libije, onkraj omejenega nadzora mednarodno priznane vlade narodne enotnosti, kot nujnega osnovnega pogoja za vključujočo politično rešitev za stabilizacijo, obnovo in spravo v državi, oblikovanje države in kakršno koli mirovno operacijo, ki temelji na demokraciji, pravni državi in človekovih pravicah; naj zagotovijo, da bo odgovornost za proces stabilizacije in odločitev o prihodnji obliki države prevzela Libija; naj podprejo krepitev lokalnih mehanizmov in zmogljivosti v državi v zvezi z mediacijo, reševanjem sporov in premirjem ter jih povežejo z akcijskim načrtom OZN kot del usklajenega in celostnega pristopa, ki bo privedel do konkretnih in trajnih rezultatov;
   (c) naj podpirajo tako imenovana „srečanja v mestni hiši“, ki pod okriljem OZN potekajo v številnih občinah, saj gre za učinkovito pobudo za spravo, ki ubira pristop od spodaj navzgor in skuša spodbuditi dialog med različnimi skupnostmi ter tako konkretno prispevati k oblikovanju trajnostne in uspešne rešitve za libijsko krizo, prav tako pa pomagati v državi vzpostaviti kulturo državljanske zavesti;
   (d) naj si prizadevajo za zagotovitev sredstev za spodbujanje vzpostavljanja institucij in pristne civilne družbe ter za zagon gospodarstva, pa tudi za odmik od preobremenjene javne službe, da bi spodbudili trajnostni razvoj zasebnega sektorja, kar je potrebno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in blaginje v državi;
   (e) naj podpirajo prizadevanja Libije za oblikovanje novega ustavnega reda, ki bi moral vključevati formulo za pravično porazdelitev naftnega bogastva ter jasno delitev nalog in obveznosti med zgodovinskimi regijami na eni strani in nacionalno vlado na drugi; naj opozorijo, da bi ta nova ustava, ki bi lahko našla navdih v elementih spremenjene ustave iz leta 1963, pripomogla k prizadevanjem za volitve na vsedržavni ravni, ki se bodo organizirale šele, ko bo sprejeta nova ustava in ko bodo ustrezno zagotovljeni vsi potrebni pogoji za visoko udeležbo, pa tudi sprejemanje in legitimnost v javnosti;
   (f) naj v okviru institucij EU prednostno razvrstijo naloge o tem, kako bi lahko bolje obravnavali vse vidike libijske krize, katere instrumente bi uporabili in s katerimi sektorji sodelovali, tudi z namenjanjem več pozornosti lokalni dinamiki, da bi uvedli učinkovit celosten pristop za to državo in pokazali enotnost namena in pobude med vsemi institucijami in državami članicami, da bi tako zagotovili skladnost ukrepov vseh vključenih akterjev kot dela širše regionalne strategije;
   (g) naj okrepijo svojo prisotnost, prepoznavnost in razumevanje večplastnosti razmer v državi s ponovno vzpostavitvijo delegacije EU v Tripoliju ter z vrnitvijo stalnega osebja EU v delegacijo;
   (h) naj še naprej poudarjajo, da libijske krize ni mogoče rešiti z vojaškim posegom, ter ponovno poudarijo, da se morajo vse strani in oborožene skupine v Libiji zavezati členu 42 libijskega političnega sporazuma, spoštovati načela mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter se izogibati nasilni retoriki in uporabi nasilja ter da se morajo demobilizirati in zavezati k mirni rešitvi konflikta, s čimer bi preprečili nadaljnjo škodo in smrti; meni, da bi morala biti pogajanja osredotočena na združitev libijskih varnostnih sil iz vseh regij, da bi se vzpostavila nacionalna varnostna struktura s civilnim nadzorom v okviru vključujoče mednarodno priznane libijske vlade, pri čemer bi se zagotavljali preglednost in odgovornost ter spoštovale mednarodne obveznosti Libije na področju človekovih pravic, ter da bi morala pogajanja voditi do podpisa protokola, ki bi vse oborožene skupine zavezoval k opustitvi uporabe sile in nasilja, in sicer v okviru skladnega in celovitega procesa razorožitve, demobilizacije in reintegracije članov oboroženih skupin v družbo ter procesa reforme varnostnega sektorja na podlagi shiratskih načel nediskriminacije in preglednosti; meni, da bi moral podpis takega protokola omogočiti izvajanje mirovnega sporazuma, ki bi omogočil svobodne in pravične volitve, voditi k ekonomskim in finančnim spodbudam ter spodbuditi podpisnice k oblikovanju novih državnih institucij;
   (i) naj se zavedajo potrebe po oblikovanju prilagojenih programov za ponovno vključevanje posameznikov, ne skupin, iz vrst milic v državni varnostni aparat, s čimer bi omejili zvestobo več stranem;
   (j) naj podprejo prizadevanja OZN, da bi v Libiji do konca leta 2018 izvedli volitve, a šele po sprejetju nove ustave; naj podprejo zlasti prizadevanja za registracijo volivcev, saj je bilo do zdaj registriranih le približno 50 % volilnih upravičencev; naj zagotovijo, da bo sporazum o prehodni ureditvi sprejet pred volitvami, da bi se ponovno vzpostavilo zaupanje in s tem okrepila mednarodna in nacionalna legitimnost nove vlade; naj podprejo, tudi s tehničnimi sredstvi, proces vzpostavitve trdnega ustavnega okvira in volilnega procesa kot celote, pri tem pa evropske finančne prispevke pogojijo s sprejetjem volilne zakonodaje, ki bo v največji možni meri v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Beneška komisija;
   (k) naj pritisnejo na tiste, ki ovirajo politične mirovne pogovore, in naj učinkovito izvršujejo embargo OZN na orožje v Libiji; naj razmislijo o uvedbi novih sankcij proti tistim, ki podpirajo nezakonite naftne posle;
   (l) naj okrepijo sodelovanje z vsemi mednarodnimi organizacijami in drugimi akterji na terenu za večjo usklajenost in zbliževanje mednarodnih ukrepov; naj okrepijo diplomatska prizadevanja z vsemi regionalnimi akterji in sosednjimi državami, da bodo prispevali k pozitivni rešitvi krize v Libiji v skladu z akcijskim načrtom OZN, ki je trenutno edini možni okvir za rešitev krize; naj podprejo potekajoč proces nacionalne konference v Libiji s ciljem, da se doseže sporazum med različnimi libijskimi stranmi o nadaljnjih korakih za dokončanje prehoda; naj posvarijo regionalne akterje pred vsakršnim enostranskim ali večstranskim vojaškim posredovanjem, ki ne bi imelo pravne osnove ali političnega soglasja libijske vlade;
   (m) naj zagotovijo podporo z napotitvijo zakonodajalcev, sodnikov in specializiranih tožilcev v Libijo, ki lahko pomagajo pri reviziji libijskih protiterorističnih zakonov in zagotovijo, da bo Libija ustrezno opremljena za vodenje in izvajanje protiterorističnih zadev v skladu s pravno državo;
   (n) naj razmišljajo o krizi v Libiji v širšem, regionalnem in vseafriškem okviru, ob upoštevanju, da je Libija ključnega pomena za stabilnost severne Afrike, Sahela in Sredozemlja; naj spodbujajo in olajšajo sodelovanje Libije s sosedami v Sahelu; v okviru tega razmisleka naj upoštevajo vpliv razmer v Libiji na dinamiko in izzive, s katerimi se sooča EU; naj oblikujejo celovito politiko za Libijo, v kateri bo upoštevan regionalni in vseafriški vidik ter ki bo zajemala širše razvojne, varnostne in migracijske politike, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter boj proti terorizmu, suženjstvu in izkoriščanju; naj zagotovijo, da bo ta politika podprta z ustreznimi in zadostnimi sredstvi za njeno izvajanje, tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru, da bi prinesla konkretne rezultate; naj ohranjajo in po možnosti okrepijo sodelovanje med operacijo Nata Sea Guardian in operacijo EUNAVFOR Med Sophia;
   (o) naj zagotovijo trajno in aktivno vključenost v prizadevanja v boju proti terorizmu in boju proti nedovoljeni trgovini, ne samo z integracijo obveščevalnih podatkov, finančnim sodelovanjem in taktično podporo, ampak tudi s socialnimi in izobraževalnimi programi za zdravstvo in izobraževanje, ki podpirajo usposabljanje in napotitev socialnih akterjev ter ključnih oblikovalcev mnenj za boj proti nasilnemu ekstremizmu in razširjanje sporočila sobivanja ter mirnega sodelovanja;
   (p) naj upoštevajo, da je sicer morda bila skupina Daiš/IS precej oslabljena v Libiji, vendar pa so v državi v porastu nove oblike ekstremizma, na primer madhalisti; naj opozorijo, da je najučinkovitejši odgovor na prisotnost radikalnih milic v državi vzpostavitev vključujočih domačih institucij, ki lahko zaščitijo pravno državo, zagotavljajo javne storitve in lokalno varnost ter se učinkovito borijo proti skupinam, ki ogrožajo stabilnost države in širše regije;
   (q) naj v skladu s pariško deklaracijo z dne 25. julija 2017 zagotovijo, da se bodo sredstva EU učinkovito uporabljala za zagotavljanje medvladnega usklajevanja pri obnavljanju javne infrastrukture s sredstvi EU za stabilizacijo; naj namenijo prednost financiranju za projekte in pobude, ki bodo podpirali akterje, ki spodbujajo odgovornost in demokratične spremembe, in ki bodo spodbujali mehanizme lokalnega dialoga, sprave in reševanja sporov ter bodo vključevali ženske in sodelovali z mladimi, da bi jim preprečili udejstvovanje v kriminalnih dejavnostih, kot je pridruževanje milicam, vpletenim v tihotapljenje in nedovoljeno trgovino; naj še naprej krepijo civilno družbo, zlasti zagovornike človekovih pravic, ter zlasti z evropskim instrumentom sosedstva in instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru podpirajo politični proces, varnost in dejavnosti mediacije; naj spodbujajo reprezentativno upravljanje na lokalni in nacionalni ravni, da bi se bolje odzivali na izzive, povezane s spravo, stabilizacijo in ponovno vzpostavitvijo varnosti; naj zagotovijo, da se sredstva iz nujnega skrbniškega sklada EU dodelijo le, če se upoštevajo izvorni cilji in se pri tem izvede temeljita analiza lokalnih oblasti in prejemnikov ter kasnejša ocena;
   (r) naj podprejo občine pri zagotavljanju bistvenih storitev in vzpostavljanju lokalnega upravljanja; naj zagotovijo osnovne življenjske standarde za prebivalce, pri čemer naj upoštevajo, da je dobro razumevanje lokalnega političnega in gospodarskega sistema ključno za približevanje procesa sprave prebivalstvu in boj proti nedovoljeni trgovini; naj zagotovijo, da se sredstva EU učinkovito uporabljajo v projektih, ki pomagajo libijskemu prebivalstvu in civilni družbi; naj spodbujajo komunikacijo med organizacijami civilne družbe in lokalnimi vladnimi oblastmi;
   (s) naj podprejo pobude, kot je na primer pobuda spravnega odbora Misrate in Taverghe, s katero sta omenjeni mesti dosegli soglasje na podlagi načela o miroljubnem soobstoju, s tem pa odprli pot za vrnitev razseljenega prebivalstva Taverghe v domače mesto;
   (t) naj še naprej spodbujajo libijske institucije, naj si učinkoviteje in bolj pregledno prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev vseh Libijcev, tako da med drugim ponovno uvedejo prednostne javne storitve in obnovijo javno infrastrukturo, izboljšajo gospodarsko upravljanje države, rešijo likvidnostno krizo ter izvedejo potrebne finančne in gospodarske reforme, ki jih zahtevajo mednarodne finančne institucije, za podporo oživitvi gospodarstva in stabilizaciji; naj državi pomagajo pri vzpostavitvi tržnega gospodarstva, ki bo lahko koristilo vsem Libijcem; naj pozovejo libijske oblasti, naj zagotovijo, da se bodo prihodki od naravnih virov in koristi, ki iz tega izhajajo, uporabljali v korist vseh prebivalcev, tudi na lokalni ravni; naj pozovejo libijske oblasti, naj se kar najhitreje zavežejo k visokim standardom preglednosti v domačem ekstraktivnem sektorju ter zlasti k izpolnjevanju zahtev pobude za preglednost v ekstraktivni industriji; naj pomagajo libijskem oblastem v boju proti vsem nezakonitim dejavnostim, ki ovirajo nacionalno gospodarstvo, kot je bilo navedeno v nedavnem vmesnem poročilu skupine strokovnjakov, ustanovljene v skladu z resolucijo 1973 (2011) v zvezi z Libijo;
   (u) naj še naprej odločno obsojajo kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter okrepijo prizadevanja za zagotovitev humanitarne pomoči prebivalcem v stiski in vsem delom države, zlasti kar zadeva zdravstveno in energetsko infrastrukturo; naj povečajo učinkovitost humanitarne finančne pomoči ter okrepijo pomoč za humanitarne organizacije na terenu in sodelovanje z njimi; naj obsodijo številne in vse bolj ogrožajoče poskuse predvsem z represivnim pravnim okvirom ter napadi na zagovornike človekovih pravic in člane sodstva zmanjšati prostor za civilno družbo; naj pozovejo Afriško unijo, OZN in EU, naj še naprej sodelujejo in sprejmejo odločne ukrepe za takojšnjo ustavitev teh kršitev človekovih pravic; naj okrepijo civilno družbo ter podprejo razvoj in neodvisnost lokalnih medijev;
   (v) naj pospešijo prizadevanja v zvezi z mehanizmom UNHCR za evakuacijo v sili, ki ga financira EU in s katerim se je omogočila evakuacija približno 1 000 najbolj ranljivih beguncev, ki so potrebovali zaščito, iz Libije; naj spodbujajo libijske nasprotne strani, naj razširijo trenutno številno narodnosti, s katerimi lahko UNHCR z dovoljenjem Libije trenutno dela;
   (w) naj obravnavajo vprašanje nedovoljenih migracij prek in iz Libije, ob upoštevanju potrebe po dolgoročnih, učinkovitih in uresničljivih rešitvah, ki bi morale vključevati obravnavanje temeljne vzroke za migracije v Afriki v državah izvora in tranzita ter določitev pravne podlage za procese mednarodne migracije, ki trenutno temeljijo na preselitvah prek mehanizma za tranzit v sili ali neposredne preselitve; naj osredotočijo prizadevanja EU na zaščito migrantov v Libiji; naj pomagajo libijskim oblastem pri zagotavljanju vrnitve notranje razseljenih oseb na njihove domove in naj podprejo lokalne skupnosti pri reševanju izzivov, pri tem pa zagotovijo, da vrnitev notranje razseljenih oseb ne bo pomenila zgolj izmenjave med finančnim nadomestilom v korist različnih milic in pravico do vrnitve; naj mednarodno skupnost opozorijo na potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov za reševanje razvojnih in varnostnih izzivov ter izzivov na področju človekovih pravic v Libiji ter na območju Sahela in Sahare, vključno s sredstvi za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov; naj zagotovijo, da ukrepi za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ne bodo ovirali svobode gibanja z vidika gospodarskega razvoja regije;
   (x) naj okrepijo skupna prizadevanja EU, Afriške unije in OZN za izboljšanje zaščite migrantov in beguncev v Libiji s posvečanjem posebne pozornosti ranljivim posameznikom; naj temeljito in nemudoma preučijo obtožbe o zlorabah in nečloveškem ravnanju kriminalnih skupin z migranti in begunci v Libiji ter prijave suženjstva; naj oblikujejo pobude za preprečevanje vseh takšnih primerov v prihodnosti; naj izboljšajo pogoje za begunce in migrante v centrih za pridržanje ter pozovejo libijske oblasti, naj čim prej zaprejo vse objekte, ki ne dosegajo mednarodnih standardov; naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja na področju pomoči za prostovoljne vrnitve in preselitve, ki jih izvajajo v sodelovanju z OZN in Afriško unijo, in v tem okviru poudarijo pomen ukinitve libijske zahteve po izstopnih vizumih; naj spodbudijo libijske oblasti, naj ustavijo samovoljna pridržanja in preprečijo pridržanja ranljivih oseb, zlasti otrok; naj zagotovijo, da se bo z migranti ravnalo ob popolnem spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, in za ta namen dodelijo potrebna sredstva iz proračuna EU; na pozovejo Libijo, naj podpiše in ratificira Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 in protokol k tej konvenciji iz leta 1967; naj zagotovijo, da bodo misija EU za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji, operacija EUNAVFOR MED SOPHIA in Frontexova operacija Themis skupaj osredotočene na načine ustavljanja nezakonitih dejavnosti, vključno s tihotapljenjem migrantov, trgovino z ljudmi in terorizmom v osrednjem Sredozemlju; naj zagotovijo, da bo EUBAM v skladu s svojim mandatom še naprej aktivno sodelovala z libijskimi oblastmi in jim pomagala na prednostnih področjih, povezanih z upravljanjem meja, kazenskim pregonom ter širšim kazenskim pravosodnim sistemom;
   (y) naj nadalje razvijajo svoja prizadevanja za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi na libijsko ozemlje, prek njega in z njega ter z obale Libije, kar ogroža proces stabilizacije Libije in življenja več tisoč ljudi; naj s tega vidika zagotovijo neprekinjenost prispevkov EU k reševanju teh težav s pomočjo libijskim sogovornikom pri krepitvi prepotrebnih zmogljivosti za zaščito kopenskih in morskih meja te države ter sodelovanjem z libijskimi oblastmi pri vzpostavljanju celovite strategije upravljanja meja;
   (z) naj z možnostmi za preselitev ali olajšanjem varnih vrnitev domov ter prek večje podpore UNHCR in Mednarodni organizaciji za migracije podprejo trajno rešitev za več kot 180 000 notranje razseljenih oseb v Libiji, vključno s približno 40 000 nekdanjimi prebivalci mesta Tavarga;
   (aa) naj s temeljitimi preiskavami, zlasti trgovine z ljudmi in spolnega nasilja v času konflikta, obravnavajo pojav povezovanja dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb in terorističnih skupin;
   (ab) naj podprejo sodelovanje z libijsko obalno stražo, zaradi česar je bilo mogoče med januarjem in koncem oktobra 2017 v libijskih teritorialnih vodah rešiti skoraj 19 000 migrantov; naj pomagajo libijskim organom pri formalni priglasitvi njihovega območja iskanja in reševanja, da bi določili jasne standardne operativne postopke za izkrcanje in zagotovili delujoč sistem spremljanja libijske obalne straže z namenom vzpostaviti jasen in pregleden register vseh oseb, ki so se izkrcale na libijski obali, pri tem pa zagotoviti, da bo zanje ustrezno poskrbljeno v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi; naj še naprej sodelujejo z libijskimi oblastmi za pospešitev pripravljalnega dela za center za usklajevanje reševanja na morju v Libiji z namenom izboljšanja njihovih zmogljivosti iskanja in reševanja; naj zagotovijo neprekinjenost specializiranega usposabljanja o mednarodni zaščiti, begunskem pravu in človekovih pravicah, ki ga libijski obalni straži zagotavljata Mednarodna organizacija za migracije ter UNHCR;
   (ac) naj okrepijo svojo humanitarno in civilno pomoč, da bi pomagali libijskemu prebivalstvu in se odzvali na najnujnejše potrebe oseb, ki jih je konflikt v Libiji močno prizadel, zlasti na najbolj prizadetih območjih, ter naj se bodo pripravljeni odzvati na vsakršno poslabšanje razmer; poziva EU, naj podpre opolnomočenje organizacij civilne družbe, zlasti skupin žensk, ki si prizadevajo za nenasilne rešitve številnih kriz v državi;
   (ad) naj zagotovijo vse finančne in človeške vire, potrebne za pomoč beguncem, ter ustrezno humanitarno pomoč razseljenim osebam v odziv na humanitarno krizo v Libiji, zaradi katere je moralo več tisoč oseb zbežati iz države;
   (ae) naj okrepijo mednarodna prizadevanja za razbitje mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, in prizadevanja za boj proti tej obliki kriminala ter sodno preganjajo storilce; naj nadaljujejo in okrepijo delo operacije EUNAVFOR MED SOPHIA za prekinitev poslovnih modelov trgovcev z ljudmi in tihotapcev, razvoj zmogljivosti libijske obalne straže in podporo izvajanja resolucij Varnostnega sveta OZN o embargu na orožje in nezakoniti trgovini z nafto; naj še naprej zagotavljajo podporo Libiji prek civilnih misij SVOP; naj povečajo zmogljivosti za iskanje in reševanje ljudi v stiski, ki naj se razporedijo po vseh državah, in naj priznajo podporo, ki jo zasebni akterji in nevladne organizacije zagotavljajo z izvajanjem operacij reševanja na morju in na kopnem, ob upoštevanju obstoječega mednarodnega pravnega okvira in varnostnih pomislekov;
   (af) naj ponovno potrdijo polno podporo mandatu Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s trenutnimi kršitvami človekovih pravic v Libiji in pri tem opozorijo, da imajo mednarodni mehanizmi za odgovornost, kot sta Mednarodno kazensko sodišče in splošna sodna pristojnost, pomembno vlogo pri izvajanju mirovnega načrta v okviru, v katerem so določeni koraki k odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic v Libiji; naj podprejo Mednarodno kazensko sodišče v njegovih prizadevanjih, da privede storilce grozodejstev pred sodišče; naj podprejo poziv posebnega predstavnika OZN v Libiji iz novembra 2017, naj mednarodna skupnost pomaga Libiji pri boju proti nekaznovanju vojnih zločinov in razmisli o možnostih za skupna sodišča; naj pozovejo EU in države članice, naj podprejo mednarodne mehanizme, ki nacionalnemu pravosodnemu sistemu zagotavljajo vsa potrebna sredstva za začetek preiskav preteklih in sedanjih resnih kršitev, in podprejo prihodnje legitimne libijske oblasti, da bodo to misijo lahko izpolnjevale same; naj razmislijo o tem, da bi poštena sojenja zagotovila pravico za vse žrtve kršitev človekovih pravic na libijskem ozemlju, kar bi odprlo pot k trajni spravi in miru;
   (ag) naj izrazijo zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti skupine Daiš in drugih terorističnih skupin v Libiji, ki destabilizira državo in ogroža sosednje države, pa tudi EU;
   (ah) naj pozovejo zlasti libijske oblasti in milice, naj zunanjim akterjem omogočijo dostop do centrov za pridržanje, zlasti tistih za migrante;
   (ai) naj pojasnijo stanje v zvezi s plačilom delniških dividend, prihodkov iz obveznic in izplačil obresti iz zamrznjenih sredstev libijskega organa za naložbe v EU; naj zagotovijo podrobno poročilo o skupnem znesku obresti iz Gadafijevih sredstev od njihove zamrznitve leta 2011 in seznam posameznikov ali subjektov, ki so jim bile te obresti izplačane; naj prednostno obravnavajo pomisleke o možni vrzeli v sistemu sankcij EU v zvezi s tem vprašanjem;
   (aj) naj spodbujajo projekte za gospodarski razvoj regije Fezan in vzpostavitev zakonitega gospodarstva ob tesnem sodelovanju z različnimi občinami, zlasti tistimi ob migracijskih poteh, za boj proti nezakonitim dejavnostim kriminalnih mrež in nasilnemu ekstremizmu terorističnih skupin z ustvarjanjem alternativnih virov dohodka, zlasti za mlade;
   (ak) naj nadaljujejo embargo na izvoz orožja v Libijo in s tem preprečijo, da bi orožje prišlo v roke skrajnežev in oboroženih skupin, kar je dejavnik, ki še povečuje negotovost in nestabilnost Libije kot celote;
   (al) naj sprejmejo nujne diplomatske ukrepe za zaščito civilistov in obravnavanje humanitarnih razmer v Derni;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost libijski vladi nacionalne enotnosti.

(1) UL C 234, 28.6.2016, str. 30.
(2) UL C 300, 18.8.2016, str. 21.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 66.


Letno poročilo o delovanju schengenskega območja
PDF 161kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (2017/2256(INI))
P8_TA(2018)0228A8-0160/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2017 o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja (COM(2017)0570),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom Vrnitev k schenegenski ureditvi – časovni načrt (COM(2016)0120),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropski mejni in obalni straži),

–  ob upoštevanju Zakonika o schengenskih mejah, zlasti členov 14 in 17 zakonika,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur)(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0160/2018),

A.  ker je schengensko območje edinstvena ureditev in eden največjih dosežkov Evropske unije, ki omogoča prosto gibanje ljudi na tem območju, brez nadzora na notranjih mejah; ker so to omogočili različni izravnalni ukrepi, kot so krepitev izmenjave informacij z oblikovanjem schengenskega informacijskega sistema (SIS), vzpostavitev ocenjevalnega mehanizma za preverjanje izvajanja schengenskega pravnega reda v državah članicah in spodbujanje vzajemnega zaupanja v delovanje schengenskega območja; ker so za medsebojno zaupanje potrebni solidarnost, pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah, skupno varovanje zunanjih meja EU, skupni dogovor in skupne politike na področju migracij, vizumov in azila ter spoštovanje mednarodnega in evropskega prava na tem področju;

B.  ker je na delovanje schengenskega območja v zadnjih letih vplivalo več dejavnikov; ker so med temi dejavniki učinek mednarodnih premikov in turističnih tokov, ki so bili prvotna spodbuda za t. i. zakonodajo o pametnih mejah, ter zelo veliko število prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa in s tem povezna sekundarna gibanja ter posledična ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah nekaterih držav članic od leta 2014 in podaljšanje tega nadzora; ker je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bolj povezana z dojemanjem, da sta javni red in notranja varnost ogroženi zaradi gibanja oseb in terorizma in koliko oseb je zaprosilo za mednarodno zaščito in koliko migrantov z neurejenim statusom je prišlo, kot pa z obstojem dejanske grožnje oziroma dejanskim številom oseb, ki so prispele; ker ti dejavniki vključujejo tudi terorizem in vse večjo grožnjo javnemu redu in notranji varnosti držav članic;

C.  ker sta bili krepitev zunanjih meja Evropske unije in uvedba sistematičnega preverjanja ustreznih podatkov, tudi za evropske državljane, del ukrepov za zaščito schengenskega območja;

D.  ker so se nekatere države članice na prihod prosilcev za azil in beguncev odzvale s ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah zaradi „regulacije“ gibanja državljanov tretjih držav, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, čeprav člen 14(1) zakonika o schengenskih mejah določa, da se za prosilce za azil ne uporablja običajni postopek na meji; ker je treba za oceno prošenj za azil uveljaviti pošten in solidaren sistem deljene odgovornosti;

E.  ker je Komisija od marca 2016 predlagala vrsto ukrepov, da bi ponovno vzpostavili normalno delovanje schengenskega območja; ker to območje še vedno ne deluje normalno, kar je v glavnem odvisno od držav članic, njihovega medsebojnega zaupanja, solidarnosti, ki jo izkažejo v podporo državam prvega vstopa, sprejetja ustreznih ukrepov in njihovega izvajanja, zlasti v državah članicah;

F.  ker so spodbude za države članice, da sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev pravilnega delovanja schengenskega območja, odvisne predvsem od tega, da se mejni nadzor ne podaljšuje;

G.  ker bi ohranitev mejnega nazora v Uniji ali ponovna uvedba nadzora na schengenskem območju resno vplivala na življenje evropskih državljanov in vseh tistih, ki jim koristi načelo prostega gibanja znotraj EU, prav tako bi resno ogrozila njihovo zaupanje v evropske institucije in povezovanje; ker ohranitev ali ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah vključuje neposredne operativne in naložbene stroške za čezmejne delavce, turiste, prevoznike v cestnem tovornem prometu in javne uprave ter utegne ohromiti gospodarstvo držav članic; ker se ocene stroškov, povezanih s ponovno uvedbo nadzora na mejah, gibljejo med 0,05 milijarde EUR in 20 milijardami EUR pri enkratnih stroških ter okrog 2 milijard EUR pri letnih operativnih stroških(4); ker so čezmejne regije še posebej prizadete;

H.  ker se v različnih državah članicah širi gradnja zidov in postavitev ograj na zunanjih in notranjih mejah EU ter se med drugim uporabljajo za odvračanje prosilcev za azil od vstopa na ozemlje EU in tranzita čez to ozemlje; želi spomniti, da so evropske države po ocenah nadnacionalnega inštituta zgradile oziroma postavile več kot 1200 km zidu in meja, kar je stalo vsaj 500 milijonov EUR, in da so od leta 2007 do leta 2010 z uporabo evropskih sredstev namestile 545 sistemov za nadzor meje, ki pokrivajo 8279 km zunanjih meja EU, in 22.347 naprav za nadzor;

I.  ker je schengensko območje na razpotju in je treba odločno skupaj ukrepati, da bi v celoti povrnili koristi za državljane; ker so za to potrebni tudi medsebojno zaupanje, sodelovanje in solidarnost med državami članicami; ker se v političnih govorih ne bi smelo kriviti schengenske ureditve;

J.  ker širitev schengenskega območja ostaja ključni instrument za širjenje ekonomskih in socialnih koristi, ki izhajajo iz pravice do prostega gibanja oseb ter prostega pretoka storitev, blaga in kapitala, na nove države članice, s čimer se spodbuja kohezija in premoščajo vrzeli med državami in regijami; ker je celovita uporaba schengenskega pravnega reda v vseh državah članicah, ki so izpolnile merila za uspešen zaključek schengenskega ocenjevalnega procesa, bistvena za vzpostavitev usklajenega in čvrstega okvira pravne varnosti; ker je predsednik Komisije večkrat napovedal, da sta Romunija in Bolgarija pripravljeni na priključitev k schengenskemu območju, kar sta navedla tudi Parlament v svojem stališču z dne 8. junija 2011 o osnutku sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji(5) in Svet v svojih sklepih;

K.  ker delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo na podlagi ugotovitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma, metodologije za oceno ranljivosti, predstavitev v odborih ter misij v državah članicah in tretjih državah pozorno spremlja izvajanje schengenskega pravnega reda; ker je opredelila ukrepe, ki se že izvajajo ali se bodo začeli izvajati, poglavitne pomanjkljivosti pri delovanju schengenskega območja in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v prihodnje;

Osrednja vprašanja

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

1.  poudarja, da je zakonodajalec EU v zadnjih treh letih sprejel več ukrepov, namenjenih krepitvi celovitosti schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah; pozdravlja učinkovitost sprejetih ukrepov na zunanjih mejah in ustanovitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo; je seznanjen s prizadevanji te agencije pri izvajanju novih predpisov, zlasti s skupnimi operacijami na področju nadzorovanja zunanjih meja in vračanja ter s podporo državam članicam z višjo stopnjo migracij, ob zagotavljanju popolnega spoštovanja temeljnih pravic, kot je navedeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; se zaveda pomembnosti novega mehanizma za oceno ranljivosti pri odkrivanju pomanjkljivosti na skupnih zunanjih mejah in preprečevanju kriz; poudarja skupna prizadevanja in sodelovanje med agencijami in drugimi deležniki, zlasti na področju usposabljanja;

2.  pozdravlja ukrepe, sprejete s spremembo zakonika o schengenskih mejah in z uvedbo obveznega sistematičnega preverjanja podatkov državljanov tretjih držav in državljanov EU v ustreznih podatkovnih zbirkah pri vstopu in izstopu, hkrati pa pozorno spremlja vpliv, nujnost in sorazmernost teh ukrepov na državljane EU pri prehodu meje; poudarja, da so v nekaterih primerih namesto obveznega sistematičnega preverjanja na zunanjih schengenskih mejah začeli izvajati ciljno preverjanje, saj je sistematično preverjanje nesorazmerno vplivalo na prometne tokove; želi spomniti, da bi morala Komisija te posledice upoštevati v oceni iz Uredbe (EU) 2017/458;

3.  pozdravlja sedanjo prenovo sistema SIS in dejstvo, da je agencija eu-LISA 5. marca 2018 začela uporabljati platformo za sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) znotraj sistema SIS II, ki uvaja možnost biometričnega iskanja v sistemu, kar bo prispevalo h krepitvi boja proti kriminalu in terorizmu;

4.  poudarja, da je treba – v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov ter ob spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti – bolje uporabljati obstoječa orodja, in sicer da se čim bolj povečajo koristi obstoječih sistemov in odpravijo strukturne informacijske vrzeli v popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov in ob spoštovanju načel pravice do zasebnosti, nediskriminacije, nujnosti in sorazmernosti;

5.  pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno na področju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in sodelovanja na področju kazenskega pregona, in delo Eurojusta in Europola v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in terorizmu s pomočjo obveščevalnih podatkov, izmenjave informacij ter skupnih preiskav;

6.  ima na podlagi informacij, objavljenih 14. marca 2018, pomisleke glede prizadevanj Komisije za izpopolnitev koncepta in strategije evropskega celovitega upravljanja zunanjih meja, da bi bila skladna z določbami uredbe o evropski mejni in obalni straži; dvomi v učinkovitost zastavljenih ciljev na področju evropskega integriranega upravljanja meja, zlasti v zvezi s krepitvijo in izvajanju temeljnih pravic in drugih komponent te strategije;

7.  vidi veliko vrednost v prenovljenem schengenskem ocenjevalnem mehanizmu, saj spodbuja preglednost, medsebojno zaupanje in odgovornost med državami članicami z nadzorom izvajanja na različnih področjih schengenskega pravnega reda;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

8.  je zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti, ki so bile odkrite s schengenskim ocenjevalnim mehanizmom in oceno ranljivosti;

9.  je močno zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti pri izvajanju schengenskega pravnega reda, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem začasne uporabe Schengenskega informacijskega sistema v Združenem kraljestvu, ter v interesu nedotakljivosti sistema poziva Svet in Komisijo, naj sodelujejo v pogovorih s Parlamentom o nadaljnjih korakih, ki jih je treba opraviti po teh ugotovitvah;

10.  obsoja ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, saj ogroža osnovna načela schengenskega območja; meni, da številna podaljšanja niso v skladu z obstoječimi pravili glede podaljšanj, nujnosti ali sorazmernosti nadzora in so zato nezakonita; obžaluje, ker države članice niso sprejele ustreznih ukrepov za zagotovitev sodelovanja z drugimi državami članicami, na katere vplivajo ti ukrepi nadzora, da bi čim bolj zmanjšale njihove posledice, ter niso dovolj utemeljile tega nadzora ali zagotovile informacij o njegovih rezultatih, kar ovira analizo Komisije in nadzor Parlamenta; obžaluje tudi, ker države članice namerno spreminjajo pravno podlago za ponovno uvedbo nadzora, da bi ga lahko podaljšale po preteku najdaljšega dovoljenega obdobja, čeprav se dejanske okoliščine niso spremenile; meni, da gospodarski, politični in družbeni učinki te prakse škodijo enotnosti schengenskega območja, blaginji evropskih državljanov in načelu prostega pretoka; znova poudarja, da je zakonodajalec Unije v zadnjih treh letih sprejel številne ukrepe, da bi utrdil zunanje meje in poostril nadzor na njih; poudarja, da ni bilo ustreznega odziva v smislu odstranitve nadzora na notranjih mejah;

11.  poudarja, da se je izkazalo, da je mnogo lažje ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah kot pa ga nato odstraniti;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega izvajanja na nekaterih področjih ureditve nadzora zunanjih meja, kot so sistematično preverjanje v zbirkah podatkov med mejno kontrolo in temeljito preverjanje zahtevanih pogojev za vstop; prav tako izraža zaskrbljenost zaradi občasne nerazpoložljivosti nekaterih podatkovnih zbirk, kot sta na primer podatkovni zbirki SIS in VIS, na nekaterih mejnih prehodih; ugotavlja, da v številnih državah članicah prevladuje očitna neskladnost z uredbo o Evropskem sistemu varovanja meja (uredba Eurosur), kar zadeva vzpostavljanje nacionalnih koordinacijskih centrov; ponovno poudarja, da je učinkovitost zakonodaje o notranjih in zunanjih mejah bistvenega pomena, da države članice pravilno izvajajo ukrepe, sprejete na ravni Unije;

13.  opozarja, da imajo države članice poleg nadzora na notranjih mejah na voljo še druga orodja, med drugim – kot priporoča Komisija – ciljno usmerjene policijske kontrole, pod pogojem, da njihov cilj ni nadzor meja, da črpajo splošne policijske informacije ali izkušnje o morebitnih grožnjah javni varnosti, da so namenjene zlasti boju proti čezmejnemu kriminalu ter da so načrtovane in izvedene na način, ki se jasno razlikuje od sistematičnega preverjanja oseb na zunanjih mejah; želi spomniti, da so lahko te kontrole učinkovitejše od nadzora na notranjih mejah, predvsem zato ker so prožnejše in jih je lažje prilagoditi razvoju tveganj;

14.  opominja, da je mogoče izvesti nenapovedani schengenski ocenjevalni obisk na notranji meji brez predhodnega uradnega obvestila zadevni državi članici;

15.  obsoja postavitev fizičnih ovir, vključno z ograjami, med državami članicami in znova izraža dvom o skladnosti teh dejanj z zakonikom o schengenskih mejah; poziva Komisijo, naj natančno oceni sedanje in prihodnje postavitve in o tem poroča Parlamentu;

16.  je seznanjen s predlogom, da bi kot del prizadevanj za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja spremenili zakonik o schengenskih mejah, kar zadeva pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah; poudarja, da je treba uvesti jasna pravila in da bi morale te spremembe odražati zgolj nove izzive in omiliti tveganja za notranjo varnost brez spodbujanja ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah; opozarja, da spremembe ne bi smele biti še ena pot za podaljšanje nadzora na notranjih mejah; je zaskrbljen, ker predlog Komisije o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah temelji na oceni „zaznanega tveganja“, namesto da bi temeljil na nespodbitnih in trdnih dokazih ter resni grožnji, in ker je t. i. ocena tveganja v celoti prepuščena državi, ki želi ponovno uvesti nadzor na mejah; meni, da je treba te ukrepe izvesti skrbno, da ne bi povzročili nepopravljive škode za temeljno načelo zagotavljanja prostega gibanja, pri tem pa zlasti uvesti obsežna postopkovna jamstva, zlasti da bi ohranili strogo časovno omejitev za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah;

17.  poudarja, da bi nadaljnje podaljševanje obstoječega notranjega nazora na notranjih mejah ali uvajanje novega povzročilo ogromne gospodarske stroške za vso EU, saj bi zelo škodovalo enotnemu trgu;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

18.  poudarja, da je treba ugotovljene hude pomanjkljivosti nemudoma odpraviti, da bo lahko schengensko območje znova delovalo normalno, brez nadzora na notranjih mejah;

19.  poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo veljavne predpise, Komisijo pa poziva, naj odločno ukrepa v primerih kršitve dogovorjenih pravil z uvedbo sorazmernih in potrebnih ukrepov za države članice kršiteljice, vključno s postopkom za ugotavljanje kršitev, da bi zaščitili interese drugih držav članic in Unije kot celote;

20.  poudarja, da je treba prenoviti in prilagoditi sistem SIS, da se bo lahko hitro soočal z novimi izzivi, in sicer v zvezi z zaščito otrok v nevarnosti ali pogrešanih otrok, takojšnjo obvezno izmenjavo informacij o terorizmu ob spoštovanju temeljnih pravic državljanov EU in tretjih držav ter jamstev za varstvo podatkov in zasebnosti ter obvezno izmenjavo informacij o odločbah o vrnitvi; poudarja, da ta reforma ne sme ogrožati načel nujnosti in sorazmernosti; poudarja, da morajo razpisi ukrepov zahtevati ukrepanje, njihova vključitev v sistem pa bi morala biti utemeljena, če naj bi sistem deloval pravilno; poudarja, da je predvideno znatno povečanje dejavnosti urada za zahteve za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic (SIRENE), in poziva države članice, naj povečajo njegova sredstva, da bo imel ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje svojih novih nalog;

21.  poudarja, da so ugotovitve o schengenskem ocenjevalnem mehanizmu izjemno pomembne, in poziva države članice, naj ustrezno izvajajo priporočila, ki so bila nanje naslovljena; poudarja tudi ocene ranljivosti, države članice pa poziva, naj ukrepajo na podlagi priporočil Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

22.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno celovito poročilo o ocenjevanjih, izvedenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013;

23.  odločno vztraja, da Komisija ne sme več podaljševati veljavnost zahtevkov za odstopanje od schengenske ureditve, če zadevna država članica ni upoštevala priporočil, ki jih je prejela v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma;

24.  poudarja, da si morajo države članice, tudi tiste, ki nimajo zunanjih kopenskih meja, po svojih najboljših močeh prizadevati za visoko raven nadzora na svojih zunanjih mejah, in sicer z dodelitvijo zadostnih kadrovskih in strokovnih virov ter opreme, obenem pa zagotoviti strogo spoštovanje temeljnih pravic, tudi v zvezi z vprašanji o mednarodni zaščiti in nevračanju, vzpostaviti potrebne strukture poveljevanja in nadzora in pripraviti posodobljene analize tveganja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži za vse ravni odločanja, da bodo omogočile učinkovite operacije in zagotovile ustrezno infrastrukturo za varno, urejeno in neovirano prečkanje meje;

25.  meni, da bi bilo treba v morebitnih predlogih pri reviziji schengenskega ocenjevalnega mehanizma ponuditi rešitve za odpravo velikih zamud, do katerih prihaja od obiska na kraju samem do sprejetja izvedbenih sklepov in akcijskih načrtov, in za omogočanje hitrih popravnih ukrepov držav članic; meni, da bi bilo nenapovedano preverjanje v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma koristnejše, če bi bilo zares nenapovedano (brez obvestila 24 ur prej);

26.  opozarja, da je treba Parlament takoj in v celoti obvestiti o vseh predlogih za spremembo ali nadomestitev schengenskega ocenjevalnega mehanizma; dodaja, da bi morala Komisija opraviti pregled delovanja schengenskega ocenjevalnega mehanizma v šestih mesecih po sprejetju vseh poročil v zvezi z ocenjevanji, vključenimi v prvi večletni ocenjevalni program, in ga poslati Parlamentu;

27.  vztraja, da je treba schengenski ocenjevalni mehanizem razvijati skupaj z orodjem za oceno ranljivosti tako, da se preprečijo nepredvidena poslabšanja v celovitem upravljanju zunanjih meja in se to upravljanje izboljša, okrepi spoštovanje schengenskega pravnega reda in temeljnih pravic, vključno s spoštovanjem Ženevske konvencije, ki so jo podpisale vse članice EU, in se omogočita natančen nadzor in preglednost med državami članicami in evropskimi institucijami, zlasti Evropskim parlamentom; poziva Komisijo in države članice, naj za izvajanje in spremljanje schengenskega ocenjevanja in ocen ranljivosti dodelijo dovolj sredstev; poziva Komisijo, naj organizira resnično nenapovedane obiske na sam kraj notranjih mejah ter oceni naravo in učinek uvedenih ukrepov;

28.  poziva pristojne organe držav članic, naj izboljšajo zbiranje informacij in statističnih podatkov o nacionalnem upravljanju virov in zmogljivosti za nadzor meja; poziva države članice, naj pravočasno zagotovijo informacije, ki so potrebne za ocenjevanje ranljivosti;

29.  poziva države članice, zlasti tiste, ki so neposredno prizadete, naj pripravijo in dovolj temeljito preskusijo potrebne načrte ukrepanja za ublažitev povišanih ravni migracij, pa tudi za okrepitev zmogljivosti za registracijo in namestitev migrantov v primeru takih razmer; poziva države članice, naj izboljšajo svoje zmogljivosti za odkrivanje ponarejenih dokumentov in nedovoljenih vstopov, ob tem pa v celoti spoštujejo načelo nevračanja in temeljne pravice; poziva k usklajenim prizadevanjem na področju boja proti trgovini z ljudmi in terorizmu, zlasti da bi temeljiteje odkrivali kriminalne združbe in njihovo financiranje;

30.  poudarja, da bo zakonit in varen dostop do EU, tudi na zunanjih mejah schengenskega območja, prispeval k splošni stabilnosti schengenskega območja;

31.  meni, da sedanje stanje izvajanja strategije za celovito upravljanje zunanjih meja ni zadovoljivo; zahteva, da Komisija in Evropska agencija za mejno in obalno stražo podpreta prizadevanja držav članic, da bi izpolnile zahteve iz uredbe o evropski mejni in obalni straži, in naj pravočasno začneta s tematskimi ocenjevanji celovitega upravljanja zunanjih meja v državah članicah; poziva države članice, naj svoje upravljanje meja uskladijo s konceptom celovitega upravljanja zunanjih meja in torej uveljavijo celovit pristop k upravljanju meja na podlagi temeljnih načel ter v vseh dejavnostih upravljanja meja in vračanja oseb zlasti zagotovijo polno spoštovanje temeljnih pravic, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah in mladoletnikih, vključno s spoštovanjem načela nevračanja; poudarja, da je treba zagotoviti popolno izvajanje strategije za celovito upravljanje zunanjih meja na evropski in nacionalni ravni ter spoštovanje mednarodnih konvencij, da bi tako izboljšali upravljanje zunanjih meja ob spoštovanju temeljnih pravic;

32.  vztraja, da je treba hitro uveljaviti popolnoma delujočo strategijo za celovito upravljanje zunanjih meja, kot je bilo dogovorjeno med institucijami, ter tehnično in operativno strategijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo in naknadne nacionalne strategije držav članic; se povsem zaveda nedoslednosti pri izvajanju strategije za celovito upravljanje zunanjih meja v državah članicah in poudarja, da je njeno polno izvajanje v vseh državah članicah nujno za ustrezno delovanje schengenskega območja;

33.  poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajni predlog o spremembi uredbe o sistemu Eurosur glede na velike pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izvajanju veljavne uredbe, in meni, da bi bilo treba s tem predlogom spodbuditi uporabo tega sistema za pomoč pri izmenjavi informacij, analizi tveganja ter operacijah iskanja in reševanja;

34.  ponovno izraža podporo Parlamenta takojšnjemu vstopu Bolgarije in Romunije v schengensko območje in vstop Hrvaške, takoj ko bo izpolnjevala vstopne pogoje; poziva Svet, naj odobri vstop Bolgarije in Romunije kot polnopravnih članic v schengensko območje;

Druga vprašanja, ki vplivajo na schengensko ureditev

35.  poudarja, da trenutno stanje schengenske ureditve in ohranitev nadzora na notranjih mejah primarno nista posledica težav, povezanih s strukturo in predpisi schengenskega območja, temveč izhajata s področij, povezanih s schengenskim pravnim redom, kot so pomanjkljivosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema, vključno s pomanjkanjem politične volje, solidarnosti in delitve odgovornosti, dublinsko uredbo in upravljanjem zunanjih meja;

Napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti

36.  poudarja ukrepe za podporo in gradnjo zmogljivosti, ki so bili sprejeti za odpravljanje glavnih vzrokov za nedovoljene migracije in izboljšanje življenjskih razmer v državah izvora;

37.  meni, da je sodelovanje s tretjimi državami eden od elementov pri odpravljanju razmer, ki so privedle do prisilnih in nedovoljenih migracij; poudarja, da morajo biti ukrepi celoviti, da bi dosegli želene cilje;

Ugotovljene hude pomanjkljivosti

38.  obžaluje, ker je po poročanjih v Sredozemskem morju veliko ljudi izgubilo življenje ali se je za njimi izgubila vsaka sled; poudarja tudi, da sta iskanje in reševanje posamezna komponenta celovitega upravljanja zunanjih meja, kot je določeno v uredbi o evropski mejni in obalni straži; meni, da je stalen, zanesljiv in učinkovit odziv Unije v okviru iskalnih in reševalnih operacij na morju bistvenega pomena za preprečevanje smrtnih žrtev na morju; meni, da je zelo pomembno, da se v vsako operativno načrtovanje nadzora meja na morju in izvajanje teh operacij Evropske agencije za mejno in obalno stražo vključijo vidiki in zmogljivosti za iskanje in reševanje na morju, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 656/2014;

39.  je zelo zaskrbljen glede izvajanja uredbe o evropski mejni in obalni straži in poudarja, da morajo države članice izpolnjevati zahteve iz Uredbe, zlasti obveznosti, da zagotovijo dovolj človeških virov in tehnične opreme za skupne operacije in za nabor opreme za hitri odziv ter dodelijo dovolj sredstev za ocenjevanje ranljivosti; je zaskrbljen zaradi sredstev in finančnega načrtovanja v zvezi z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in zaradi ocen, na katerih temeljijo financiranje operacij in zahtevani prispevki držav članic; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje nacionalnih mejnih policistov o temeljnih pravicah;

40.  meni, da je sodelovanje na nacionalni ravni med različnimi službami kazenskega pregona, vojsko, mejno stražo, carinskimi organi in organi, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju na morju, pogosto nezadovoljivo, zato je poznavanje razmer razdrobljeno, učinkovitost pa nizka; ugotavlja, da lahko pomanjkanje struktur sodelovanja privede do neučinkovitih in/ali nesorazmernih ukrepov; spominja, da še tako številčni dobronamerni ukrepi na ravni Unije ne morejo nadomestiti pomanjkanja notranjega sodelovanja med ustreznimi organi držav članic;

41.  je seznanjen z vzpostavitvijo drugih obsežnih informacijskih sistemov ter ciljem izboljšanja njihove interoperabilnosti ob ohranjanju potrebnih zaščitnih ukrepov, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

42.  meni, da je treba delo v zvezi s predlogi o interoperabilnosti informacijskih sistemov videti kot priložnost za izboljšanje in delno uskladitev nacionalnih informacijskih sistemov in nacionalnih infrastruktur na mejnih prehodih;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

43.  spodbuja agencije in države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo večnamenske operacije ter naj zagotovijo, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za to, da bodo te operacije vključevale iskanje in reševanje na morju, in sicer z zagotavljanjem ustreznih sredstev in človeških virov; spodbuja agencijo, naj zagotovi izvajanje mehanizma za pritožbe in ustrezne vire in osebje za podporo uradniku za temeljne pravice;

44.  poziva države članice, naj zagotovijo hitre in učinkovite postopke vračanja ob polnem upoštevanju temeljnih pravic in v humanih in dostojnih pogojih, ko je že bila izdana odločba o vrnitvi;

45.  ugotavlja, da Direktiva 2001/40/ES državam članicam omogoča, da priznajo in izvršijo odločbe o vrnitvi, ki so jih sprejele druge države članice, namesto da sprejmejo nove odločbe o vrnitvi ali da migrante z neurejenim statusom pošiljajo v prvo odreditveno državo članico;

46.  poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno infrastrukturo, nastanitev in življenjske pogoje za vse prosilce za azil, pri tem pa naj zlasti upoštevajo potrebe mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletniki ter žensk v ranljivem položaju; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi centri za pridržanje izpolnjevali zahteve na podlagi najboljše prakse na mednarodni ravni ter norme in konvencije na področju človekovih pravic in bodo zagotavljali potrebno zmogljivost, pri čemer naj upoštevajo, da je pridržanje ukrep v skrajni sili in ni v otrokovi koristi, in naj se namesto pridržanja raje poslužujejo drugih ukrepov; poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze glede premestitve, kot je bilo dogovorjeno v Evropskem svetu septembra 2015 in kot je septembra 2017 potrdilo Sodišče Evropske unije, da bi obnovili red pri upravljanju migracij ter spodbudili solidarnost in sodelovanje v EU;

47.  poziva države članice, naj zagotovijo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov, in sicer z zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev in kadrovskih virov, da bodo lahko izpolnili svoje vse številnejše naloge; poziva neodvisne nadzorne organe držav članic, naj zagotovijo potrebne revizije informacijskih sistemov in njihove uporabe; poziva države članice, naj uveljavijo določbe, ki bodo osebam, na katere se podatki nanašajo, omogočale pravico, da vložijo pritožbo in zahtevajo svoje osebne podatke, in naj ozaveščajo javnost o informacijskih sistemih;

48.  vztraja, da mora večnamenske operacije izvajati Evropska agencija za mejno in obalno stražo, da bi se odzvali na potrebo, da morajo biti sredstva za iskanje in reševanje na morju v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 prisotna na ustreznih območjih; želi spomniti, da morajo tudi nacionalni organi mejne straže zagotoviti dovolj virov za svoje operacije, zlasti za iskanje in reševanje; poudarja, da bi morali mejni nadzor izvajati usposobljeni mejni policisti ali bi ga moral strogo nadzirati pristojni organ;

49.  je seznanjen, da je bil Evropski agenciji za mejno in obalno stražo podeljen obsežnejši mandat, ki ji omogoča, da prevzame vlogo pri podpori državam članicam pri usklajenih postopkih vračanja;

50.  poziva države članice, naj še naprej razvijajo medsebojno čezmejno policijsko sodelovanje, ki naj obsega skupne ocene groženj, analize tveganja in patrulje; poziva k polnemu izvajanju Konvencije iz Prüma in Sklep Sveta 2008/615/PNZ ter k pristopu k evropskemu modelu za izmenjavo informacij in švedski pobudi; poziva države članice, naj izboljšajo svoje nacionalne strukture sodelovanja in izmenjave informacij na področju kazenskega pregona, pa tudi praktično sodelovanje, zlasti s sosednjimi državami članicami;

51.  opozarja, da je prenovi skupnega evropskega azilnega sistema namenjena prednostna obravnava kot del celostnega pristopa k obravnavanju izzivov, ki zadevajo politike v zvezi z begunci, prosilci za azil in migranti ter agendo Komisije o migracijah; opozarja, da je Evropski parlament večkrat izjavil, da je odprtje zakonitih poti za migrante in begunce najboljši način boja proti trgovini z ljudmi in obenem t. i. nedovoljenim migracijam; poziva Svet, naj čim prej sledi Parlamentu pri sprejemanju pogajalskega mandata za vsak predlog v zvezi s tem, zlasti kar zadeva dublinsko uredbo; poudarja, da ustanovitev nove agencije Evropske unije za azil še ni odobrena, in Svet poziva, naj zadevo nemudoma vrne v obravnavo;

52.  vztraja, da je treba izboljšati varnost osebnih dokumentov, ki jih države članice izdajajo državljanom EU; zato poziva Komisijo, naj podobno kot pri potnih listih predlaga standarde za varnostne in biometrične elemente, ki se vgradijo v osebne izkaznice;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

(1) UL L 251, 16.9.2016, str. 1.
(2) UL L 135, 24.5.2016, str. 53
(3) UL L 295, 6.11.2013, str. 11.
(4) Wouter van Ballegooij, ‘The Cost of Non-Schengen: Civil Liberties, Justice and Home Affairs aspects’, Cost of Non-Europe Report (Stroški opustitve schengenske ureditve: vidiki državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev, Poročilo o stroških neevrope), Oddelek za evropsko dodano vrednost, 2016, str. 32.
(5) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 160.


Minimalni standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj
PDF 193kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (2016/2328(INI))
P8_TA(2018)0229A8-0168/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 10, 18, 19, 21, 79 in 82 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 3, 6, 20, 21, 23, 24, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju deklaracije o osnovnih načelih pravičnosti za žrtve kaznivih dejanj ali zlorabe moči, ki jo je 29. novembra 1985 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in sklepov Sveta (EU) 2017/865(1) in (EU) 2017/866(2) z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini,

–   ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2006)8 z dne 14. junija 2006 državam članicam o pomoči žrtvam kaznivih dejanj,

–   ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2010)5 z dne 31. marca 2010 državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2013 o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva v Evropski uniji in sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o preprečevanju vseh vrst nasilja nad ženskami in deklicami ter boju proti takemu nasilju, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(10),

–  ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2017 o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji(12),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj(13),

–  ob upoštevanju študije o tem, kako bi lahko EU in države članice bolje pomagale žrtvam terorizma (How can the EU and the Member States better help victims of terrorism?), ki jo je septembra 2017 objavil tematski sektor Evropskega parlamenta za državljanske pravice in ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju druge raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o manjšinah in diskriminaciji v EU (Second European Union minorities and discrimination survey), objavljene decembra 2017,

–   ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o otrokom prijaznem pravosodju – pogledi in izkušnje otrok, udeleženih v sodnih postopkih kot žrtve, priče ali stranke v devetih državah članicah EU (Child-friendly justice – Perspectives and experiences of children involved in judicial proceedings as victims, witnesses or parties in nine EU Member States), objavljene februarja 2017,

–  ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah, ki ga je Agencija za temeljne pravice objavila maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah, ki ga je Agencija za temeljne pravice objavila maja 2016,

–  ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice z naslovom „Žrtve kaznivih dejanj v EU:obseg in narava podpore za žrtve“ (Victims of crime in the EU: the extent and nature of support for victims), objavljene v februarju 2015,

–  ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o hudih oblikah izkoriščanja delovne sile: delavci, ki se gibljejo znotraj Evropske unije in prihajajo v Evropsko unijo (Severe labour exploitation: workers moving within or into the European Union), objavljene junija 2015,

–  ob upoštevanju študije Agencije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami: raziskava na ravni EU (Violence against women: an EU-wide survey), objavljene marca 2014,

–  ob upoštevanju poročila o projektu IVOR z naslovom Izvajanje k žrtvam usmerjene reforme sistema kazenskega pravosodja v EU (Implementing Victim-oriented reform of the criminal justice system in the EU), objavljenega 6. maja 2016,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) z naslovom Analiza direktive o pravicah žrtev z vidika enakosti med spoloma (An analysis of the Victims’ Rights Directive from a gender perspective),

–  ob upoštevanju načel iz Yogyakarte plus 10 z dne 10. novembra 2017 o načelih in obveznostih držav o uporabi mednarodnega prava na področju človekovih pravic v zvezi s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, izražanjem spola in spolnimi značilnostmi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(14),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja Direktive 2012/29/EU, ki jo je opravil oddelek za naknadno oceno učinka pri Službi Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8–0168/2018),

A.  ker je namen Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: direktiva o pravicah žrtev) postaviti žrtev v središče sistema kazenskega pravosodja in okrepiti pravice žrtev kaznivih dejanj, da bi se lahko vsaka žrtev zanašala na isto raven pravic, ne glede na kraj storitve kaznivega dejanja, svoje državljanstvo ali status glede prebivališča;

B.  ker je do septembra 2017 direktivo o pravicah žrtev v nacionalno zakonodajo preneslo 23 od 27 držav članic; ker je Komisija proti državam članicam, ki v praksi še vedno niso zagotovile popolne skladnosti, začela 16 postopkov za ugotavljanje kršitev; ker je bilo zaradi direktive mogoče spodbuditi napredek pri obravnavi žrtev kaznivih dejanj v drugi državi članici; ker v čezmejnih primerih še vedno obstajajo pomanjkljivosti;

C.  ker na evropski ravni obstajajo enotni standardi in instrumenti, ki omogočajo boljše življenje državljanov EU, vendar se žrtve kaznivih dejanj v posameznih državah še vedno obravnavajo različno,

D.  ker žrtve kljub številnim spremembam, ki so jih uvedle države članice, še vedno pogosto niso zadostno ozaveščene o svojih pravicah, kar spodkopava učinkovitost direktive o pravicah žrtev v praksi, zlasti kar zadeva zahtevo o dostopu do informacij;

E.  ker skupine za podporo žrtvam poleg pravne podpore opredeljujejo štiri kategorije potreb žrtev: pravica do pravičnosti, dostojanstva, resnice in spominjanja, s tem da zadnja potreba predstavlja brezpogojno zavračanje terorizma;

F.  ker je v nekaterih državah članicah vidno pomanjkanje služb za podporo žrtvam ter usklajevanja med njimi na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, kar žrtvam otežuje dostop do obstoječih podpornih storitev;

G.  ker so zavetišča, centri in telefonske linije za pomoč ženskam osrednja mesta za podporo ženskam, ki so žrtve nasilja, in njihovim otrokom; ker v Evropi primanjkuje ustreznih zatočišč in centrov za ženske; ker nujno potrebujemo več zatočišč, saj ženskam, ki so žrtve družinskega nasilja, in njihovim otrokom zagotavljajo varnost, nastanitev, svetovanje in podporo; ker so zaradi pomanjkanja zatočišč za ženske lahko ogrožena življenja;

H.   ker bi morale države članice v primerih, ko se teroristično dejanje zgodi v eni državi članici, žrtev pa prebiva v drugi državi članici, tesno sodelovati, da bi zagotovile pomoč žrtvi;

I.  ker bi vladni organi in nacionalne institucije z učinkovitimi in zaščitnimi ukrepi za žrtve spodbudili podporo in zaupanje državljanov v institucije in okrepili njihov ugled;

J.  ker je za različne zdravstvene delavce zelo verjetno, da bodo prišli v stik z žrtvami, zlasti žrtvami nasilja na podlagi spola, saj se žrtve pogosto najprej obrnejo nanje, da prijavijo kaznivo dejanje; ker je dokazano, da je usposabljanje zdravstvenih delavcev, kot so zdravniki in drugi ambulantni delavci, za učinkovito odzivanje na nasilje na podlagi spola omejeno;

K.  ker so ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, izrazito izpostavljene sekundarni in ponovni viktimizaciji in zato vedno potrebujejo posebno podporo in zaščito;

L.  ker se v EU še vedno sistematično prijavi premalo primerov ali storilcev nasilja, zlasti v primerih, ki vključujejo manjšine, migrante, ljudi, katerih prebivališče je odvisno od drugih ali negotovo, osebe LGBTI, kazniva dejanja na podlagi antisemitizma, spolno zlorabo otrok, nasilje v družini in nasilje na podlagi spola ter žrtve trgovine z ljudmi in prisilnega dela; ker približno dve tretjini žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, tega ne prijavijo pristojnim organom, ker se bojijo povračilnih ukrepov, osramotitve in družbene stigmatizacije;

M.  ker so kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam LGBTI realnost povsod v EU; ker se o teh kaznivih dejanjih nezadostno poroča, zaradi česar pravice žrtev niso upoštevane;

N.  ker Agencija EU za temeljne pravice v študiji o opozarjanju na kazniva dejanja iz sovraštva v Evropski uniji in o priznavanju pravic žrtev navaja, da priseljenski status povečuje nevarnost za kazensko viktimizacijo žrtve, neodvisno od drugih znanih dejavnikov tveganja;

O.  ker je v vseh državah članicah EU zaznati porast rasističnih kaznivih dejanj iz sovraštva proti migrantom in prosilcem za azil; ker je zelo malo storilcev teh kaznivih dejanj iz sovraštva privedenih pred sodišče;

P.  ker kljub temu, da so v skladu s členom 1 direktive vse žrtve kaznivih dejanj deležne enakih pravic brez diskriminacije, v resnici večina držav članic ni vzpostavila politik ali postopkov za zagotovitev, da lahko žrtve brez osebnih dokumentov varno prijavijo hude oblike izkoriščanja delovne sile, nasilje na podlagi spola in druge oblike zlorab, ne da bi jim grozile kazni, povezane s priseljevanjem; ker to dejstvo nesorazmerno prizadene ženske in dekleta, ki so tudi bolj izpostavljene trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju; ker Agencija EU za temeljne pravice v drugi raziskavi Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji navaja, da je samo eden od osmih vprašanih navedel, da je vložil prijavo ali pritožbo o najnovejšem primeru diskriminacije, ki ga je doživel zaradi svojega etničnega ali priseljenskega izvora;

Q.  ker člen 1 direktive določa, da se pravice, določene s to direktivo, za žrtve uporabljajo nediskriminatorno, tudi kar zadeva njihov status glede prebivališča;

R.  ker je gibanje #MeToo izpostavilo, da pravosodni sistem ne zagotavlja zadostne pravice in zaščite ženskam in dekletom ter da žrtve nasilja na podlagi spola zaradi tega ne prejmejo potrebne podpore;

S.  ker ratifikacija in dosledno izvajanje Istanbulske konvencije zagotavlja skladen evropski pravni okvir za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev; ker bi morala opredelitev nasilja na podlagi spola temeljiti na Istanbulski konvenciji in priznavati, da je nasilje nad ženskami in drugo nasilje na podlagi spola strukturno in povezano z neenakostjo med ženskami in moškimi, ki še vedno prevladuje v družbi; ker je treba nasilje v odnosu z bližnjim obravnavati z vidika enakosti spolov, saj nesorazmerno prizadene ženske;

T.  ker so prav ženske najbolj izpostavljene zalezovanju, ki je pogosta oblika nasilja na podlagi spola, in ker v kazenskih zakonikih sedmih držav članic zalezovanje ni posebej navedeno kot kaznivo dejanje;

U.  ker je treba posebno pozornost nameniti varnosti in zaščiti otrok žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini;

V.  ker žrtve pogosto niso dobro obveščene o postopku in izidih postopka; ker so žrtve o izpustitvi storilca vse prepogosto obveščene nepričakovano prek medijev ali drugih zunanjih dejavnikov, namesto da bi jih o tem obvestili pristojni organi;

W.  ker žrtve in družinski člani niso zadostno obveščeni o svojih pravicah v primeru kaznivega dejanja, storjenega v državi članici, ki ni država, kjer žrtev prebiva; ker se opredelitev pojma „žrtev“ med državami članicami razlikuje; ker se posledično razlikuje tudi področje uporabe nacionalne zakonodaje (ponekod so na primer v ta pojem všteti družinski člani);

X.  ker so lahko dostopne in splošno poznane telefonske linije za pomoč za številne ženske prvi korak pri iskanju pomoči in podpore, ki jo potrebujejo, ko doživljajo nasilje v odnosu z bližnjimi;

Y.  ker le 27 % Evropejcev pozna enotno evropsko številko za klic v sili 112; ker ta številka še vedno ni dostopna vsem;

Z.  ker je v veliko primerih žrtev najpomembnejša priča v postopku in jo je zato treba zaščititi pred morebitnim maščevalnim ravnanjem ali grožnjami storilca, med drugim s preprečitvijo ponovne ali sekundarne viktimizacije; ker so izjave prič bistvene za pravilno delovanje kazenskopravnega sistema in zaupanje vanj ter za učinkovito preiskovanje in pregon organiziranega kriminala in terorističnih skupin, ki bi privedla do njihovega razbitja; ker bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito zaščito žrtev ter za okrepitev izmenjave zgledov najboljše prakse in mednarodno sodelovanje na tem področju;

AA.  ker so v skladu s poročili prisotne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o pravicah žrtev, zlasti glede:

   zagotavljanja ustreznih storitev žrtvam v skladu z njihovimi posebnimi potrebami,
   ustreznega izpolnjevanja zahtev za zagotovitev individualne ocene žrtev,
   ustrezne vzpostavitve mehanizmov, ki domnevnemu storilcu omogočajo pridobitev kopije prijave,
   zagotovitve enakega dostopa do storitev za podporo žrtvam in specialističnih služb za podporo za vse žrtve, vključno z invalidnimi osebami, osebami LGBTI, otroki žrtvami, žrtvami nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, ter žrtvami kaznivih dejanj iz sovraštva in kaznivih dejanj, povezanih s častjo, ne glede na njihov status glede prebivališča,
   zagotovitve hitrih in učinkovitih postopkov, obzirnih do žrtev, v kazenskopravnih zadevah, ki upoštevajo posebne potrebe najbolj ranljivih skupin,
   zbiranja in analiziranja podatkov o kulturi nasilja, sovraštvu do žensk in stereotipih o spolih ter o povezavah teh pojavov s pojavnostjo kaznivih dejanj iz sovraštva,
   seznanjanja žrtev s položajem storilca kaznivega dejanja v skladu s kazenskim ali postopkovnim pravom;

AB.  ker žrtve kaznivih dejanj redno poročajo, da tudi proces iskanja pravice doživljajo kot vrsto viktimizacije – sekundarne ali ponovne viktimizacije; ker dejavniki, ki vplivajo na to, kako žrtve doživljajo sistem, vključujejo način, kako so obravnavane med postopkom, ter koliko imajo nadzora in možnosti udeležbe;

AC.  ker je cilj napadov, ki so jih utrpele žrtve terorizma, dejansko škoditi družbi ali večji skupini, ki jo te žrtve predstavljajo, ker jim je treba zaradi posebnega značaja kaznivega dejanja zoper nje nameniti posebno pozornost, podporo in družbeno priznanje;

AD.  ker žrtve terorističnih napadov v Bruslju leta 2016 niso mogle uveljaviti nekaterih pravic v skladu z določbami direktive o pravicah žrtev oziroma jim niso bile ustrezno priznane, na primer pravica do finančne pomoči in odškodnine;

Ocena izvajanja direktive

1.  je kritičen do Komisije, ker Parlamentu in Svetu ni predložila poročila o uporabi direktive o pravicah žrtev do novembra 2017, kot določa člen 29 direktive; poziva države članice, naj sodelujejo in Komisiji pošljejo vse pomembne informacije in statistične podatke, da bi olajšale pripravo ocene o izvajanju direktive;

2.  izreka kritiko zaradi dejstva, da je po izteku roka za prenos direktivo o pravicah žrtev do septembra 2017 uradno preneslo le 23 od 27 držav članic, pri čemer so nekatere od njih dosegle le delno skladnost in le v zvezi z nekaterimi določbami;

3.  ugotavlja, da so nekatere države članice uspešno izvedle nekatere določbe direktive o pravicah žrtev, in sicer glede:

   pravice do tolmačenja in prevajanja,
   pravice do zaslišanja,
   zaščite otrok žrtev,
   pravic žrtev ob prijavi,
   pravice do informacij od prvega stika s pristojnim organom;

4.  vendar obžaluje preostale pomembne pomanjkljivosti pri prenosu in izvajanju direktive v številnih državah članicah, zlasti glede:

   zapletenosti postopkov za dostop do storitev za podporo žrtvam ter pomanjkljivosti v sistemu za podporo žrtvam, vključno z nezadostnim dostopom do pravne pomoči in odškodnine, odsotnostjo finančne podpore in usklajevanja med službami za podporo žrtvam in nedoslednimi mehanizmi napotitve,
   dejstva, da jasne informacije pogosto niso na voljo v več kot enem jeziku, zaradi česar žrtve dejansko težko zaprosijo za zaščito v tujini v drugi državi članici,
   pomanjkanja zakonodajne opore pri čezmejnih primerih in pravic žrtev s stalnim prebivališčem v drugi državi članici in neukrepanja za zagotovitev, da neurejen ali negotov status glede prebivališča ne predstavlja ovire za zmožnost žrtev za uveljavitev pravice do varne prijave kaznivega dejanja v skladu z direktivo;

5.  poudarja, da je nujno poskrbeti za ustrezen prvi stik z žrtvijo, zlasti v primeru žrtev nasilja na podlagi spola; vendar se zaveda, da bi nekatere najbolj ranljive žrtve, kot so mladoletniki in neizobražene, invalidne ali starejše žrtve ter (zaradi jezika) migranti in žrtve trgovine z ljudmi, lahko imele težave pri razumevanju informacij, ki se jim sporočijo, ter torej njihova pravica do informacij iz člena 4 direktive ne bo v celoti uveljavljena, zaradi česar je treba poskrbeti za prisotnost kvalificiranega strokovnjaka, ki bo žrtvam pomagal; ugotavlja, da je člen 4 ena od prednosti direktive, saj žrtvam pomaga uveljaviti pravico do razpoložljive podpore in zaščite, kot je določeno v direktivi;

6.  poziva države članice, naj spodbujajo enostaven dostop do pravnega varstva ter primerne brezplačne pravne pomoči, saj to pomembno prispeva k prekinitvi molka ter povečanju zaupanja žrtev v kazenskopravni sistem, zmanjšuje možnost nekaznovanja in žrtvam omogoča, da začnejo proces psihološkega okrevanja;

7.  vse države članice poziva, naj pri vseh žrtvah in potencialnih žrtvah izvajajo in dejansko izvršujejo pravico do informacij iz člena 4 direktive o pravicah žrtev; poudarja, da je treba izboljšati mehanizme obveščanja v državah članicah, da bodo žrtve seznanjene s svojimi pravicami in bodo vedele, kam se obrniti, da jih bodo uveljavile; poudarja, da bi morali biti strokovnjaki, ki prvi obravnavajo žrtve, prva informacijska točka glede njihovih pravic in glede programov, oblikovanih za odpravljanje razmer, ki vodijo v viktimizacijo; poudarja, da so posledice neobveščanja žrtve pred in med kazenskim postopkom ter po njem slabo uveljavljanje pravic žrtev in nezadovoljstvo s pravosodnim sistemom, prav tako pa odvrača žrtve od dejavnega sodelovanja v kazenskem postopku;

8.  obžaluje, da preveč držav članic v svojo zakonodajo ni uvedlo individualnih ocen žrtev, kar povzroča neučinkovito prepoznavanje in opredeljevanje njihovih posebnih potreb ter ne dovolj spoštljivo in dostojanstveno obravnavanje, zaradi česar se jim ne zagotovi zaščita v skladu z njihovimi posebnimi potrebami;

9.  ugotavlja, da so državljani nekaterih držav članic, ki direktive niso prenesle v nacionalno pravo, diskriminirani, ko gre za spoštovanje pravic, ki jih imajo kot evropski državljani;

10.  obžaluje, da direktiva o pravicah žrtev omejuje uveljavljanje pravice žrtev do pravne pomoči zaradi določb, v skladu s katerimi morajo države članice pravno pomoč zagotoviti le, če ima žrtev status stranke v kazenskem postopku, pogoji ali postopkovna pravila za dostop žrtev do pravne pomoči pa se določijo z nacionalnim pravom; poudarja, da so lahko te omejitve zlasti obremenjujoče za žrtve nasilja na podlagi spola, ki ne podajo prijave ali katerih primeri se nikoli ne bodo obravnavali v okviru kazenskopravnega sistema;

11.  ugotavlja, da je zaradi drugih instrumentov, ki obravnavajo podobne zaporedne dodatke k pravicam žrtev, oteženo zagotavljanje skladnosti z direktivo o pravicah žrtev;

12.  ponovno opozarja, da pravice, podpora in zaščita, ki jih zagotavlja ta direktiva, veljajo tudi za državljane tretjih držav in državljane EU, ki so žrtve kaznivega dejanja v drugi državi članici, ne glede na njihov status glede prebivališča, ter da lahko žrtve kaznivih dejanj, storjenih v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča, podajo prijavo pristojnim organom države članice, v kateri prebivajo; vendar se zaveda, da je ta pravica pogosto ogrožena zaradi negotovosti določb držav članic glede ekstrateritorialnosti; poziva države članice, naj preprečijo, da bi se status glede prebivališča uporabljal kot merilo za polno uživanje pravic žrtev, ter naj razjasnijo določbe v svoji zakonodaji o ekstrateritorialnosti; poziva države članice, naj žrtvam, ki ne prebivajo v državi članici, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, omogočijo dostop do storitev za podporo žrtvam in informacij o njihovih pravicah, ter naj sprejmejo konkretne ukrepe, osredotočene zlasti na pravice vseh žrtev do odškodnine v okviru kazenskega postopka; zato države članice poziva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za lažje sodelovanje med njihovimi pristojnimi organi ali subjekti, ki nudijo specialistično pomoč, da bodo lahko žrtve dejansko dostopale do teh informacij in storitev;

13.  države članice spominja, da bi morale tudi žrtve, ki nimajo urejenega statusa prebivanja, imeti dostop do pravic in storitev, vključno z zatočišči in drugimi specializiranimi storitvami v skladu s to direktivo, kot so pravna zaščita ter psihosocialna in finančna podpora s strani držav članic, in sicer brez strahu pred deportacijo; poziva države članice, naj vzpostavijo ukrepe za zagotovitev, da se te pravice in storitve izvajajo brez diskriminacije; pozdravlja poteze nekaterih držav članic, ki žrtvam brez dokumentov izdajo dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov ali za čas trajanja kazenskega postopka, saj bi lahko s tem žrtve spodbudile k prijavi kaznivih dejanj in spremenile ozračje nekaznovanja storilcev; spodbuja države članice, naj sprejmejo zakonodajo, ki zagotavlja možnosti za žrtve, katerih prebivališče je odvisno od drugih, da se umaknejo iz razmer, v katerih so zlorabljene, tako da se jim omogoči ureditev neodvisnega prebivališča; poziva Komisijo, naj spodbuja in olajša izmenjavo in oceno obstoječih primerov dobre prakse med državami članicami ter vanje vključi perspektivo žrtev in civilne družbe;

Priporočila

Individualna ocena

14.  ponovno opozarja, da je eden najpomembnejših ciljev direktive o pravicah žrtev izboljšati položaj žrtev kaznivih dejanj v EU in žrtve postaviti v središče kazenskopravnega sistema;

15.  poziva države članice, naj okrepijo pravice žrtev kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno kaznivimi dejanji zoper osebe LGBTI ali iz rasističnih vzgibov;

16.  poudarja, da so individualne ocene ključne za krepitev vloge vseh žrtev, saj jih seznanjajo z njihovimi pravicami, zlasti s pravico do sprejemanja odločitev v postopkih, v katerih je udeležena, in če je žrtev otrok, s pravico do dostopa do posebnih postopkovnih zaščitnih ukrepov, ki bi zanje veljali od samega začetka sodnega postopka; poziva države članice, naj v svojo zakonodajo ustrezno prenesejo individualne ocene žrtev, tudi v času prvega njihovega stika s pristojnim organom, če je to potrebno, saj je to bistven postopkovni korak za zaznavanje in opredeljevanje posebnih potreb žrtve in posledično zagotovitev posebne zaščite v skladu s temi potrebami ter za preprečitev sekundarne in ponovne viktimizacije, ustrahovanja in povračilnih ukrepov; poudarja, da je treba individualne ocene potreb redno pregledovati, da se ugotovijo trenutne potrebe po podpori, žrtvam pa se v ustreznem časovnem obdobju po kaznivem dejanju zagotovi pregled nadaljnjega ukrepanja, in sicer na podlagi obstoječega znanja o odzivih na travmatične dogodke; opozarja, da je individualna ocena nujna zlasti za žrtve trgovine z ljudmi in otroke, ki so žrtve spolne zlorabe, in sicer zaradi socialnih, telesnih ali psiholoških posledic teh kaznivih dejanj; opozarja, da je treba v vseh individualnih ocenah upoštevati različnost spolov, saj ženske in osebe LGBTQI, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, potrebujejo posebno pozornost in zaščito zaradi velike nevarnosti ponovne viktimizacije, in zato bi bilo treba zagotoviti posebne ukrepe in strokovno podporo;

Storitve za podporo žrtvam

17.  obžaluje težave, ki jih imajo žrtve pri dostopu do podpornih storitev; obžaluje, ker v nekaterih državah članicah storitve za podporo žrtvam še vedno niso vzpostavljene; poudarja, da bi bilo treba vsem žrtvam v vsej EU zagotoviti podporne storitve in pravice, ki jim morajo biti dostopne, tudi če oseba še ni dokazala, da je žrtev kaznivega dejanja, ali pred začetkom morebitnega uradnega postopka ali sprejetjem ukrepa; poziva države članice, naj zagotovijo več zatočišč in centrov za ženske, ki nudijo pomoč žrtvam vseh vrst nasilja na podlagi spola, ter naj povečajo njihovo dostopnost in zagotovijo, da se vedno najde prostor za ženske, ki so žrtve nasilja; vztraja, da je treba razširiti storitve, tako da bi bolj ustrezale potrebam vseh žensk, zlasti žensk z drugačnimi sposobnostmi in migrantk, vključno z migrantkami brez dokumentov; poudarja, da bi morale take storitve vključevati tudi specialistično podporo za osebe brez prebivališča, kot so informacije in svetovanje, spremstvo na sodišču in podporne storitve; meni, da bi morala zatočišča pomagati vsem ženskam, ki se soočajo z nasiljem v odnosih z bližnjimi, in biti na voljo 24 ur na dan vsak dan v tednu brezplačno za ženske in njihove otroke, da bi se ženske počutile varne in bi lahko prijavile nasilje na podlagi spola;

18.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo individualni oceni otrok, vključno z žrtvami katerega koli kaznivega dejanja, zlasti trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja, nasilja na podlagi spola in spolne zlorabe; opozarja, da za otroke žrtve vedno velja, da imajo posebne potrebe po zaščiti zaradi njihove ranljivosti, kot je predvideno v členu 22(4) direktive; poudarja, da je treba pri ravnanju z otroki in mladimi žrtvami ustrezno upoštevati njihovo ranljivost;

Usposabljanje

19.  poudarja, da je zagotavljanje programov nadaljnjega usposabljanja na ravni EU izjemnega pomena za uskladitev in standardizacijo postopkov v državah članicah ter zagotavljanje enakega obravnavanja evropskih državljanov;

20.  poziva države članice, naj zagotovijo posebno usposabljanje za osebe, pristojne za pomoč žrtvam terorističnih dejanj, ter naj za ta namen zagotovijo potrebna sredstva;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo programe usposabljanja in smernice, ki upoštevajo različnost spolov, za delavce, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, kot so pravniki, policisti, tožilci, sodniki, zdravstveni delavci, socialni delavci in organizacije civilne družbe; spodbuja države članice, naj finančna sredstva EU ustrezno uporabijo za tovrstno usposabljanje; poziva države članice, naj konkretno zagotovijo, da izpolnjujejo vse obveznosti glede usposabljanja za policiste, tako da lahko po kaznivem dejanju bolje in pravočasno opravijo individualno oceno žrtve; poziva države članice, naj preprečijo nadaljnja viktimizacijo ali sekundarno viktimizacijo, ki so je deležne žrtve kaznivih dejanj, naj žrtve ozaveščajo o njihovih pravicah in storitvah, do katerih lahko dostopajo, ter naj okrepijo njihov položaj, saj to prispeva k zmanjšanju posttravmatskega stresa; poudarja, da bi moralo biti takšno usposabljanje vključeno tudi v izobraževalne programe, v sodelovanju s civilno družbo in nevladnimi organizacijami, in da bi moralo biti obvezno in drugo specifično usposabljanje redno na voljo vsem delavcem, vključenim v obravnavo žrtev kaznivih dejanj, da bi razvili način razmišljanja, ki bo ustrezen za obravnavo značilnosti in potreb vsake vrste žrtve, da bi tem delavcem pomagali preprečevati nasilje ter da bi ranljivim skupinam, kot so otroci, ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, žrtve trgovine z ljudmi, osebe LGBTI in invalidi, zagotovili ustrezno podporo; poudarja, da je osebno usposabljanje bistvenega pomena za učinkovito izvajanje ciljev te Direktive; meni, da bi moralo tako usposabljanje vključevati smernice o tem, kako žrtve zaščititi pred uporabo prisile, zlorabo in nasiljem ter kako zagotoviti spoštovanje njihove telesne in duševne celovitosti; meni tudi, da bi bilo treba na vseh usposabljanjih poudariti načelo nediskriminacije, ki je temelj direktive;

22.  opozarja, da so otroci žrtve posebej ranljivi ter da je treba posebno pozornost nameniti usposabljanju delavcev, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj nad otroki, zlasti v primerih spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja, pri tem pa upoštevati potrebe različnih starostnih skupin; poudarja, da bi morali ti delavci komunicirati na otroku prijazen način;

23.  spodbuja Komisijo, naj pripiše praktičen pomen mednarodnemu dnevu žrtev terorizma in vsaj dvakrat letno organizira mednarodno srečanje, posebej namenjeno izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi držav članic ter zbiranju pričevanj žrtev; meni, da bi tako lahko zagotovili hiter, enoten in popoln prenos direktive, zgodnje prepoznavanje pogostih težav pri izvajanju ter stalen proces ocenjevanja uspešnosti te direktive pri dviganju ozaveščenosti, hkrati pa bi dodali operativno razsežnost, ki bo pokazala solidarnost ter institucionalno in socialno podporo žrtvam;

24.  poudarja, da so zdravstveni delavci ključni pri odkrivanju žrtev nasilja v družini, saj nasilje nad ženskami v odnosih z bližnjimi vpliva na dolgoročno telesno in duševno zdravje. poziva države članice, naj zagotovijo, da so informacije o storitvah za podporo žrtvam in pravicah žrtev dostopne zdravstvenim delavcem, ter naj zagotovijo usmerjeno usposabljanje za širok razpon zdravstvenih delavcev, vključno s splošnimi zdravniki, zdravniki, ki so specializirani za nujno pomoč, medicinskimi sestrami, zdravniškimi pomočniki, kliničnimi socialnimi delavci in sprejemnim osebjem, da se žrtvi zagotovi učinkovit odziv, zlasti v zvezi z nasiljem na podlagi spola, zdravstvenim delavcem pa se omogoči, da znajo odkriti primere morebitne zlorabe, in naj spodbujajo ženske žrtve, da se obrnejo na pristojni organ;

Čezmejna razsežnost

25.  poziva države članice, naj družinskim članom zagotovijo finančno in pravno pomoč, če je bilo storjeno hudo kaznivo dejanje (npr. če je žrtev umrla ali je resno poškodovana) v državi članici, v kateri žrtev nima stalnega prebivališča, zlasti v primerih, ko družina nima na voljo dovolj finančnih sredstev za potovanje v to državo članico, da bi prišla na sodišče, plačala psihološko podporo ali odpeljala žrtev domov;

26.  poziva države članice, naj naredijo postopke čim bolj prožne in pospešijo posredovanje sodnih odločb, izrečenih za nasilje na podlagi spola v eni državi, zlasti v primeru mednarodnih parov, da bodo lahko organi držav, iz katerih prihajajo zakonci, čim prej ustrezno ukrepali in preprečili, da bi skrbništvo otrok dobil oče, ki je obtožen nasilja na podlagi spola v drugi državi;

27.  poziva Komisijo in Svet k nadaljnjemu razvoju pravic žrtev, da bo lahko imela EU vodilno vlogo pri zaščiti pravic žrtev;

Postopkovne pravice

28.  poudarja pomen zagotavljanja brezplačne pravne pomoči ob sočasni zagotovitvi čim manjšega birokratskega bremena za žrtev;

29.  zlasti poziva, naj države članice zagotovijo zaupne in anonimne postopke za prijavo kaznivih dejanj, zlasti v primerih spolne zlorabe in zlorabe invalidnih oseb in mladoletnikov, da se spremlja in oceni število prijav ter da se zagotovi, da lahko žrtve brez dokumentov vložijo prijavo brez tveganja za posledice, povezane s priseljevanjem;

30.  poziva države članice, naj okrepijo zakonske ukrepe v kazenskem postopku, ki zagotavljajo zaščito otrok žrtev, vključno s posebnimi potrebami otrok žrtev nasilja na podlagi spola, zlasti v primerih, ko otrokovo mater umori njen partner, skozi celotni kazenski postopek, ter naj nato zagotovijo, da so ti otroci deležni pomoči in podpore, s čimer bi se preprečila izpostavljenost otrok žrtev sekundarni viktimizaciji; poziva države članice, naj okrepijo posebne ukrepe za povečanje vloge nacionalnih telefonskih linij za pomoč v povezavi z otroki žrtvami, saj otroci redko sami prijavijo zlorabe;

31.  poziva države članice, naj upoštevajo pomembne primere nasilja na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, pri določanju pravic do varstva in vzgoje ter obiskov, ter meni, da bi bilo treba pri zagotavljanju zaščite in podpore žrtvam upoštevati tudi pravice in potrebe otrok, ki so priče nasilja;

32.  opozarja države članice, da morajo zagotoviti brezplačne prevajalske storitve in storitve tolmačenja, saj lahko pomanjkanje informacij v drugih jezikih pomeni oviro za učinkovito zaščito žrtve in obliko diskriminacije;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj aktivno in usklajeno sodelujejo v kampanjah za povečanje splošne ozaveščenosti o pravicah žrtev, ki jih določa pravo EU, vključno s posebnimi potrebami otrok žrtev; poudarja, da bi bilo treba te kampanje za ozaveščanje organizirati tudi po šolah, da bi otroke obvestili o njihovih pravicah in jim dali orodje za prepoznavanje vseh oblik kaznivih dejanj, ki so jih utrpeli ali jim bili priča; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo kampanje za spodbujanje žensk in oseb LGBTQI, da prijavijo vse oblike nasilja na podlagi spola, tako da se jih lahko zaščiti in dobijo podporo, ki jo potrebujejo;

34.  poziva države članice, naj si izmenjajo zglede najboljše prakse, kar zadeva pristop, usmerjen k žrtvam, pri vsakodnevnem delu policistov;

35.  poziva države članice, naj dejavno sodelujejo v kampanjah na regionalni in nacionalni ravni za preprečevanje nasilja na podlagi spola in ponovne viktimizacije v pravosodnem sistemu ter v medijih ter naj spodbujajo kulturno spremembo v javnem mnenju, da bi preprečile pripisovanje krivde žrtvam ali vedenje, ki lahko žrtvam posebnih kaznivih dejanj, kot je nasilje na podlagi spola ali spolna zloraba, povzroči dodatne travme; države članice poziva tudi, naj spodbujajo zasebni sektor, sektor informacijske tehnologije in medije, da izkoristijo svoj potencial in sodelujejo pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

36.  poziva države članice, naj si izmenjajo zglede dobre prakse glede vzpostavitve mehanizmov, ki žrtve spodbujajo k prijavi kaznivih dejanj, ki so jih utrpele, in jim olajšajo postopek prijave;

37.  poziva države članice, naj uvedejo posebne ukrepe v primeru napadov z mnogoštevilnimi žrtvami, da bodo večjemu številu žrtev omogočile sodelovanje v kazenskih postopkih;

38.   opozarja države članice, da je treba nameniti posebno pozornost nevarnosti ustrahovanja in povračilnih ukrepov ter potrebi po zaščiti dostojanstva in telesne celovitosti žrtev, tudi med njihovim zaslišanjem in pričevanjem, da bi lahko določili, ali in kako je treba te osebe med kazenskim postopkom zaščititi;

39.  poudarja, da je treba žrtve obvezno obveščati o napredku kazenskega postopka zoper storilce kaznivega dejanja, katerega žrtve so, zlasti kadar je izrečena zaporna kazen oziroma služijo zaporno kazen;

Institucionalni vidik

40.  poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti poročanja, kot so določene v direktivi;

41.  poudarja pomen razčlenjenih in primerljivih ustreznih podatkov o vseh kaznivih dejanjih, zlasti kar zadeva nasilje nad ženskami in trgovino z ljudmi, da se zagotovi boljše razumevanje te problematike in ozaveščenost o njej ter ocenijo in izboljšajo ukrepi držav članic v podporo žrtvam;

42.  poziva Komisijo, naj prepreči pravosodne in praktične pomanjkljivosti pri izvajanju te direktive z ustreznim vzajemnim delovanjem različnih instrumentov EU za zaščito žrtev, kot so Direktiva 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in Direktiva 2014/42/EU o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja v EU; poziva vse države članice in EU, naj ratificirajo in v celoti uveljavijo Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope(15) za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti in boj proti njemu, ter naj te pomembne ukrepe usklajeno izvajajo in tako zagotovijo, da se bodo žrtvam v Evropi priznale vse njihove pravice;

43.  poziva Komisijo, naj v spremljanje in poročanje vključi sektorsko preverjanje, da se zagotovi enotna uporaba direktive za zaščito vseh žrtev ne glede na razloge viktimizacije ali posebnih značilnosti, kot so rasa, barva kože, vera, spol, spolna identiteta, spolno izražanje, spolna usmerjenost, spolne značilnosti, invalidnost, priseljenski status ali kateri koli drug status;

44.  ponovno opozarja, da so družinski člani žrtev vključeni v opredelitev „žrtve“, in poziva države članice, naj izraz „družinski člani“ in druge ključne izraze, kot je izraz „posebej ranljiv“, razlagajo široko, da ne bodo po nepotrebnem omejevale seznama morebitnih imetnikov pravic;

45.  poziva države članice, naj uvedejo ukrepe za zagotovitev skladnosti pisne in ustne komunikacije s standardi preprostega jezika, prilagojenega mladoletnikom in invalidom, in sicer v jeziku, ki ga žrtev lahko razume, da je mogoče žrtve pred kazenskim postopkom, med njim in po njem celovito, ustrezno in usmerjeno obveščati o njihovih pravicah;

46.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo pri uveljavljanju pravic, za katere veljajo zastaralnimi roki, upoštevale zamude zaradi težav pri prevajanju in tolmačenju.

47.  glede na to, da je zalezovanje običajna oblika nasilja na podlagi spola, za preprečevanje katerega je treba sprejeti posebne ukrepe poziva sedem držav članic, ki tega še niso storile, naj na podlagi zadevnih določb direktive o pravici do varstva zasebnosti, pravici do zaščite in zlasti pravici do izogibanja stiku s storilcem kaznivega dejanja ali drugimi morebitnimi storilci ali sostorilci zalezovanje zakonsko inkriminirajo kot kaznivo dejanje, kakor zahteva člen 34 Istanbulske konvencije;

48.  poziva države članice, naj preprečijo nadaljnjo viktimizacijo in žaljenje časti žrtve s strani delov družbe, ki so blizu prvotnemu napadalcu; znova opominja, da so takšna dejanja dodatna vikitimizacija in ne bi smela biti zaščitena s pravico do svobode izražanja, kot je določena v členu 10(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah in s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice(16);

49.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo po napadu delovala telefonska številka za informacije v nujnih primerih, še bolje pa, da to storitev vključijo v storitve, ki se zagotavljajo v okviru evropske številke za klic v sili „112“, in da bo zagotovljena pomoč v tujem jeziku; zato poziva države članice, naj v svojo zakonodajo nemudoma prenesejo člen 22 direktive o pravicah žrtev;

50.  poziva države članice, naj zagotovijo, če žrtev terorizma ne prebiva v državi članici, kjer se je zgodilo teroristično dejanje, da ta država članica sodeluje z državo članico prebivališča žrtve, da bi olajšali nudenje pomoči tej žrtvi;

51.  poziva države članice, naj zagotovijo nacionalno telefonsko številko za pomoč, ki bo brezplačno delovala 24 ur na dan vse dni v tednu in bo namenjena ženskam in osebam LGBTQI, ki so žrtve nasilja na podlagi spola;

52.  poziva države članice, naj pred kazenskim postopkom, med njim in po njem žrtvam zagotovijo pomoč v okviru služb za podporo žrtvam, vključno s psihološko podporo; poudarja pomembno vlogo, ki jo ima civilna družba pri podpori žrtvam; vseeno meni, da se vlade pri zagotavljanju ključnih podpornih storitev za žrtve ne smejo opirati na nevladne organizacije (prostovoljstvo); vztraja, naj te države članice zagotovijo več finančnih in drugih sredstev za nevladne organizacije s področja pravic žensk in žrtev, ter da morajo okrepiti zmogljivosti za razvoj mehanizmov za podporo žrtvam, kar vključuje organe kazenskega pregona, zdravstvene in socialne službe ter civilno družbo;

53.  poziva države članice, naj pri načrtovanju odzivanja v izrednih razmerah zagotovijo specialistično podporo žrtvam terorizma, da bodo tako žrtvam zagotovile ustrezne podporne storitve takoj po napadu, pa tudi dolgoročno;

54.  poziva države članice, naj uvedejo posebne ukrepe za zagotavljanje informacij žrtvam, ki nimajo prebivališča v državi članici, v kateri se je zgodil teroristični napad; meni, da bi moral biti poudarek teh ukrepov zlasti na pravicah žrtev brez prebivališča v kazenskih postopkih in njihovi pravici do odškodnine;

55.  poziva države članice, naj se nenehno borijo proti nekaznovanosti in skrbijo za to, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, tako da se bodo žrtve počutile zaščitene; države članice poziva tudi, naj delujejo medsektorsko, da bodo odkrile in odpravile sistemske dejavnike, ki prispevajo k ponovni viktimizaciji oseb v ranljivem položaju in/ali oseb, ki se v veliki meri soočajo z diskriminacijo, saj lahko neukrepanje slabo vpliva na proces psihološkega okrevanja žrtve;

56.  poziva države članice, naj oblikujejo pravne mehanizme za kriminalizacijo poveličevanja terorističnih dejanj, če se pri tem žrtve ponižujejo in utegne to povzročiti sekundarno viktimizacijo, saj se tepta dostojanstvo žrtev in se škoduje njihovemu okrevanju;

57.  meni, da bi bilo treba žrtvam terorizma nameniti osrednje mesto v evropski družbi kot simbolu obrambe demokratičnega pluralizma; poziva, naj se v ta namen organizirajo konference, komemoracije in avdiovizualno gradivo za ozaveščanje evropskih državljanov in da se za administrativne potrebe oblikuje evropski register žrtev;

58.  poziva države članice, naj zagotovijo večjo zaščito žrtev nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, saj bodo tako izboljšale dostop do pravne varnosti in povečale učinkovitost kazenskih postopkov;

59.  opozarja na posebno naravo žrtev terorističnih napadov, ki sodijo v posebno kategorijo in imajo posebne potrebe; poziva Komisijo, naj pripravi posebno direktivo o zaščiti žrtev terorizma;

60.  poziva države članice, naj podporne storitve, kot so pomoč in svetovanje po travmatični izkušnji, ter dostop do potrebne zdravstvene oskrbe, vključno na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zagotovijo kot del ciljne podpore za žrtve s posebnimi potrebami, kot so otroci, ženske, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, žrtve trgovine z ljudmi, osebe LGBTI in invalidi;

61.  poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne mehanizme za nadzor kakovosti, namenjene za ocenjevanje, ali so izpolnile zahteve glede standardov upoštevanja različnosti spolov in prijaznosti do žensk in otrok, kar zadeva oskrbo, ki jo nudijo službe za podporo žrtvam, da bi spodbudile prijavljanje kaznivih dejanj in učinkovito zaščitile žrtve;

62.  poziva države članice, naj žrtvam pomagajo reševati pravne, finančne in praktične težave ter zmanjšati tveganje nadaljnje viktimizacije;

63.  poziva Komisijo, naj izpostavi potencial projekta InfoVictims, ki ga financira EU, kot orodja za obveščanje žrtev o kazenskih postopkih z uporabo različnih komunikacijskih sredstev, kot so brošure in plakati, da bi sporočilo prišlo do njih; meni, da se s tem projektom spodbuja izmenjava dobre prakse pri obveščanju žrtev kaznivih dejanj;

64.  poziva države članice, naj vzpostavijo usklajene mehanizme za zbiranje informacij o žrtvah terorističnih napadov, ki se zgodijo na njihovem ozemlju, ter naj vzpostavijo in razvijajo točke „vse na enem mestu“ s spletnim portalom in telefonsko številko za klic v sili ali drugim sredstvom komuniciranja, kot so elektronska pošta ali orodja za izmenjevanje multimedijskih sporočil, ki bodo zagotovile dostop do varnih, prilagojenih, konkretnih in pomembnih informacij, ki so primerne glede na potrebe uporabnikov, vključno s psihološko prvo pomočjo in možnostmi napotitve nemudoma po napadu in med kazenskim postopkom, tako da bo žrtvam na voljo zaupna, brezplačna in lahko dostopna podpora; poudarja, da mora biti ta služba za podporo zmožna zagotavljati pomoč in podporo žrtvam terorizma glede na njihove posebne potrebe, kot je čustvena in psihološka podpora, ter svetovanje in informacije o vseh pravnih, praktičnih ali finančnih vprašanjih, žrtvam nuditi pomoč pri stikih z različnimi upravnimi službami, jih po potrebi v tem pogledu zastopati nemudoma po napadu in med morebitnim kazenskim postopkom ter jim zagotoviti pomoč pri odškodninskih zahtevkih v nacionalnih postopkih;

65.  poziva države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe, da, kolikor je mogoče, preprečijo napade na zasebno življenje žrtev in njihovih družinskih članov, zlasti v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi in v pravnih postopkih;

66.  poziva Komisijo, naj sedanji portal e-pravosodje preoblikuje v uporabniku prijaznejšo platformo, ki bo žrtvam zagotavljala jedrnate in lahko razumljive informacije o njihovih pravicah in postopkih, ki jih morajo spoštovati;

67.  poziva države članice, naj ob polnem spoštovanju svobode izražanja sodelujejo z mediji in novinarji, da bodo ti sprejeli ukrepe samoregulacije po terorističnem napadu, da bi zagotovili zaščito zasebnega življenja žrtev in njihovih družinskih članov, ter poleg tega prepoznali vrednost sodelovanja s posebnimi službami za pomoč in podporo žrtvam pri soočanju z medijsko pozornostjo, ki so je deležne;

68.  poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme usklajevanja za zagotovitev učinkovitega prenosa podpore za žrtve s takojšnje nege po kaznivem dejanju, pri kateri se upošteva različnost spolov, na dolgoročno pomoč, ki jo potrebujejo; ugotavlja, da bi morali v vse faze načrtovanja, odločanja in izvajanja vključiti lokalne in regionalne organe, ki zagotavljajo večino storitev za pomoč žrtvam; poudarja, da bi morali takšni mehanizmi zlasti zagotoviti napotitev žrtev k službam za dolgotrajno podporo, pri čemer različne organizacije slednjo zagotavljajo v različnih fazah; meni, da bi morali ti mehanizmi opravljati tudi čezmejno funkcijo, da se zagotovijo podporne storitve za žrtve in uveljavi njihova pravica do obveščenosti, pomoči in odškodnine v kraju stalnega prebivališča, če je kaznivo dejanje storjeno v državi članici, v kateri nimajo stalnega prebivališča;

69.  poziva države članice, naj v primeru terorističnega napada vzpostavijo koordinacijski center, ki bo povezoval te organizacije in strokovnjake z ustreznim znanjem, da bodo lahko žrtvam ter njihovim družinam in svojcem zagotavljali informacije, podporo in praktične storitve; poudarja, da bi se morale te storitve zagotavljati zaupno in brezplačno, da bi morale biti enostavno dostopne vsem žrtvam terorizma ter bi morale vključevati zlasti:

   (a) specialistično čustveno in psihološko podporo, kot sta pomoč in svetovanje po travmatični izkušnji, ki sta posebej prilagojena potrebam žrtev terorizma;
   (b) storitve poklicne rehabilitacije, da bi žrtvam s poškodbami in težavami pomagali poiskati novo delovno mesto ali zamenjati poklic;
   (c) omogočanje varnega virtualnega povezovanja žrtev z drugimi žrtvami in podpornimi skupinami, ki jih vodijo žrtve;
   (d) podporne storitve, ki temeljijo na skupnosti;
   (e) storitve za obveščanje družinskih članov o identifikaciji žrtev in njihovih posmrtnih ostankov ter njihovo repatriacijo;

70.  obžaluje, da je področje uporabe direktive o pravicah žrtev v primerjavi z Istanbulsko konvencijo bolj omejeno, kar zadeva zaščito žrtev nasilja na podlagi spola (vključno z žrtvami pohabljanja ženskih spolovil); vseeno pozdravlja, da direktiva vsebuje strožji mehanizem odgovornosti, in poudarja, da bi bilo treba ta dva instrumenta skupaj spodbujati, da bi čim bolje zaščitili žrtve nasilja na podlagi spola;

71.  spodbuja države članice, naj žrtvam terorizma, ki so hkrati stranke v kazenskem postopku, zagotovijo primerno informacijsko gradivo ter brezplačno pravno pomoč, da bodo lahko prejele odločitev o odškodnini;

72.  poziva Komisijo, naj predlaga vzpostavitev evropskega sklada za pomoč žrtvam terorističnih dejanj;

73.  poziva države članice, naj vzpostavijo:

   (a) stalno namensko spletno mesto, ki bo zagotavljalo dostop do vseh javnih informacij o podpornih storitvah, vzpostavljenih po terorističnem napadu, ki se je zgodil v državi članici, ter na katerem bodo zbrane in dane na voljo naslednje najnujnejše informacije: kontaktni podatki vseh organizacij, pristojnih za zagotavljanje podpore in informacij žrtvam, družinskim članom in javnosti po terorističnem napadu, informacije o napadu in ukrepih, ki so bili sprejeti v odzivu na napad, tudi informacije o iskanju pogrešanih žrtev ali navezovanju stika z njimi ter ukrepi za pomoč pri vračanju žrtev domov, ki naj vključujejo:
   i. kako znova pridobiti lastnino, izgubljeno zaradi napada;
   ii. normalni psihološki odziv žrtev na napad in svetovanje žrtvam o načinih za lajšanje negativnih odzivov ter informacije o morebitnih poškodbah, ki niso vidne, na primer izgubi sluha;
   iii. informacije o postopkih za zamenjavo osebnih dokumentov;
   iv. informacije o tem, kako pridobiti finančno pomoč, odškodnino ali državne olajšave;
   v. informacije o posebnih pravicah žrtev terorizma in njihovih družinskih članov, vključno s pravicami v kazenskih postopkih iz direktive o pravicah žrtev;
   vi. vse druge informacije, ki so potrebne, da se zagotovi obveščenost žrtev o njihovih pravicah, varnosti ali storitvah, ki so jim na voljo;
   (b) spletno mesto za zasebni dostop, ki bo na voljo žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam in kjer bodo na voljo informacije, ki niso javne;
   (c) načrt obveščanja družinskih članov o položaju žrtev;
   (d) enotno zbiranje informacij o žrtvah pri vseh organih in organizacijah, pristojnih za sprejem, obravnavo in pomoč žrtvam; informacije naj se zbirajo v skladu s potrebami vseh organizacij, vključenih v odziv na teroristični napad in podporo žrtvam ter njihovim družinam;

74.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalno mrežo služb za podporo žrtvam, da bodo izboljšale sodelovanje med njimi in se bodo izoblikovale delovne skupine za izmenjavo dobre prakse, razvoj usposabljanja in izboljšanje komunikacije med javnimi organi in žrtvami kaznivih dejanj;

75.  poziva Komisijo, naj začne dialog z državami članicami o zmanjšanju velikih razlik(17) v denarnih nadomestilih, ki jih države izplačujejo žrtvam terorističnih napadov;

76.  poudarja, da je nadvse pomembno, da se žrtve kaznivih dejanj v državah članicah obravnavajo spoštljivo, obzirno in profesionalno, da bodo bolj pripravljene organom pregona ali zdravstvenemu osebju prijaviti kaznivo dejanje;

77.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo telefonska številka 112 za klic v sili popolnoma dostopna za invalide, ter naj s kampanjami ozaveščanja povečajo njeno prepoznavnost;

78.  znova poziva Komisijo, naj čim prej predstavi evropsko strategijo za preprečevanje vseh oblik nasilja na podlagi spola in boj proti njemu, vključno z zavezujočim pravnim aktom za podporo državam članicam pri preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; znova poziva Svet, naj sproži premostitveno klavzulo, tako da soglasno sprejme sklep o opredelitvi nasilja nad ženskami in dekleti (in drugih oblik nasilja zaradi spola) kot enega od kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU;

79.  poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme za izterjavo ustreznega plačila za odškodnino od storilcev;

80.  poziva države članice, naj z ustreznimi ekonomskimi in finančnimi viri ter v popolnem sodelovanju s Komisijo in ustreznimi drugimi akterji, vključno s civilno družbo, učinkovito izvajajo vse določbe direktive o pravicah žrtev;

81.  poziva Komisijo, naj v evropsko agendo za varnost kot prednostno nalogo vključi zaščito osebne varnosti in varstvo vseh posameznikov pred nasiljem na podlagi spola in medosebnim nasiljem;

o
o   o

82.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 131, 20.5.2017, str. 11.
(2) UL L 131, 20.5.2017, str. 13.
(3) UL L 82, 22.3.2001, str. 1.
(4) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(5) UL L 132, 21.5.2016, str. 1.
(6) UL L 181, 29.6.2013, str. 4.
(7) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(8) UL L 338, 21.12.2011, str. 2.
(9) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(10) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0501.
(12) UL L 127, 29.4.2014, str. 39.
(13) UL L 261, 6.8.2004, str. 15.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.
(15) Glej resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2017 o sklenitvi Istanbulske konvencije.
(16) Sodba senata z dne 16. julija 2009 v zadevi Féret proti Belgiji, C-573.
(17) Nacionalna denarna nadomestila znašajo od enega simboličnega evra v nekaterih državah članicah pa vse do 250 000 evrov in več v drugih.


Letno poročilo o izvajanju skupne trgovinske politike
PDF 177kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike (2017/2070(INI))
P8_TA(2018)0230A8-0166/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. septembra 2017 o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 (COM(2017)0654),

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN), z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

–  ob upoštevanju govora predsednika Jeana-Clauda Junckerja z dne 13. septembra 2017 o stanju v Uniji 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Buenos Airesu od 10. do 13. decembra 2017(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(5),

–  ob upoštevanju stališča iz prve obravnave z dne 15. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom „Digitalni trgovinski strategiji naproti“(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 16. marca 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(8),

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 4. oktobra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249, SEC(2006)0643),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Korejo(12),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem,

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenega člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in podložnost,

–  ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0166/2018),

A.  ker skupno trgovinsko politiko sestavljajo trgovinski sporazumi in zakonodajni instrumenti, ki morajo ščititi ofenzivne in defenzivne trgovinske interese Unije, prispevati k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, zagotavljati spoštovanje evropskih standardov, zagotavljati pravico držav do urejanja in blaginjo državljanov ter spodbujati vrednote Unije; in ker je za uresničevanje teh ciljev potrebna dobra usmeritev trgovinske politike Unije ter njeno celovito in učinkovito izvajanje in spremljanje na pravičnejši in preglednejši način;

B.  ker se je Unija v svojem evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017 zavezala k usklajenosti politik za razvoj, s katero poskuša zagotoviti trajnostni razvoj in pospešiti preobrazbo s poudarjanjem medsektorskih elementov razvojne politike, kot so enakost spolov, mladi, naložbe in trgovina, trajnostna energija in podnebni ukrepi, dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice ter migracije in mobilnost, da bi z vsemi svojimi zunanjimi politikami, tudi s skupno trgovinsko politiko, prispevala k ciljem, opredeljenim v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

C.  ker je Unija zavezana spodbujanju dostojnega dela za vse, kot je zapisano v zaključkih svetovnega vrha OZN iz leta 2005 in ministrski deklaraciji z zasedanja Ekonomskega in socialnega sveta OZN na visoki ravni iz leta 2006, in sicer tudi prek svojih trgovinskih odnosov; ker je Evropski svet večkrat poudaril pomen krepitve socialne razsežnosti globalizacije in da je treba to upoštevati v različnih notranjih in zunanjih politikah ter na področju mednarodnega sodelovanja;

D.  ker je Unija največja trgovinska sila in največji enotni trg na svetu ter je največja izvoznica blaga in storitev na svetu, na njenem izvozu pa temelji 31 milijonov delovnih mest v Evropi oziroma 67 % več kot sredi 90. let 20. stoletja;

E.  ker je STO edina svetovna mednarodna organizacija, ki se ukvarja z globalnimi pravili trgovine med različnimi gospodarskimi območji ali državami;

F.  ker je faza izvajanja in uveljavljanja ključna in temeljna za zagotavljanje učinkovitosti trgovinske politike Unije;

G.  ker državljani Unije vse bolj zahtevajo, naj trgovinska politika Unije zagotavlja, da bo blago, ki vstopi na trg EU, izdelano v dostojnih in trajnostnih pogojih;

H.  ker evropska podjetja znižanja carin, ki so na voljo v okviru trgovinskih sporazumov, koristijo za približno 70 % svojega izvoza, ki je do njih upravičen, medtem ko jih naše partnerice koristijo v približno 90 % primerov, ter ker je temeljnega pomena, da evropska podjetja v celoti izkoristijo te prednosti, da bi povečala zaposlovanje, rast in naložbe;

I.  ker so mala in srednja podjetja (MSP) ena od gonilnih sil evropskega gospodarstva in predstavljajo 30 % izvoza Unije in 90 % delovnih mest v EU in ker je temeljnega pomena, da so v celoti vključena v izvajanje trgovinske politike Unije ter tako krepijo njeno vlogo na področjih izvoza, inovacij in internacionalizacije;

J.  ker je Unija največja svetovna izvoznica storitev ter se je trgovinski presežek Unije na tem področju od leta 2000 povečal za desetkrat, tako da je leta 2016 znašal več kot 120 milijard EUR;

K.  ker je treba na dvome, ki so se pojavili v okviru javne razprave o skupni trgovinski politiki in njenem izvajanju, ponuditi jasne in natančne odgovore;

L.  ker skupna trgovinska politika, kot se predlaga v strategiji Trgovina za vse, temelji na vrednotah in je med drugim namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti, trajnostnega razvoja in praks pravične trgovine;

M.  ker mora biti trgovinska politika Unije skladna z drugimi njenimi zunanjimi in notranjimi politikami ter mora upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj, da bi zagotavljala preglednost, stabilnost in pravičnejše pogoje za konkurenco, ob upoštevanju – med drugim – ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

Sedanje okoliščine trgovinske politike

1.  opozarja, da je od objave strategije Trgovina za vse v mednarodnem okolju prišlo do korenitih sprememb in da je treba obravnavati nove izzive in izvajati nove naloge na področju trgovine; je zaskrbljen, ker se po svetu množijo nekatere protekcionistične prakse, ki niso skladne s pravili STO, in ponovno poudarja, da podpira odprt, pošten, uravnotežen, trajnosten in na pravilih utemeljen trgovinski sistem;

2.  je seznanjen s krepitvijo gospodarskega pomena Azije in postopnim umikanjem ZDA iz odprte trgovine, kar ustvarja negotovost v mednarodni trgovini, seznanjen pa je tudi z domačo kritiko mednarodne trgovinske politike in z zahtevami po pravični trgovini; poziva Komisijo, naj prilagodi svojo trgovinsko politiko tem spremembam in naj bo bolj odzivna in odgovorna ter naj obenem oblikuje dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala te spremembe v mednarodnem okolju; poudarja, da je v tem spreminjajočem se svetovnem okolju za evropske državljane vse bolj pomembna vloga EU pri spodbujanju trgovinske agende, ki bo temeljila na vrednotah;

3.  poudarja vse večji pomen storitev, zlasti digitalnih, vključno s preoblikovanjem trgovine z blagom (način 5), pretoka podatkov in elektronskega poslovanja v mednarodni trgovini v storitvene dejavnosti; poudarja, da je treba okrepiti s tem povezana mednarodna pravila, da se zagotovijo konkretne prednosti za evropske potrošnike, boljši dostop do tujih trgov za evropska podjetja in spoštovanje temeljnih pravic po vsem svetu, vključno z varstvom podatkov in zasebnostjo; poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne sme biti del pogajanj o trgovinskih sporazumih; verjame, da bi bilo treba s sprejetjem trgovinskih sporazumov zagotoviti napredek na področju digitalnih pravic državljanov, ter opozarja na svoje stališče glede varstva podatkov in digitalne trgovine, kot ga je izrazil v resoluciji z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti; poudarja, da lahko trgovinska politika EU igra pomembno vlogo pri premoščanju digitalnega razkoraka; spodbuja Komisijo, naj v sedanjih in prihodnjih pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini in v okviru STO v ospredje postavi agendo o digitalni trgovini; poziva, naj se poglavja o digitalni trgovini vključijo v vse prihodnje trgovinske sporazume, tudi tiste, o katerih sedaj potekajo pogajanja, in opozarja na pomen preprečevanja neupravičenih zahtev glede lokalizacije podatkov; poziva Komisijo, naj si prizadeva za strategijo digitalne trgovine, ki bo z omogočanjem dostopa do svetovnih trgov upoštevala priložnosti, ki jih ponuja malim in srednje velikim podjetjem;

4.  poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Unije vplival na notranjo in zunanjo trgovino; poziva Komisijo, naj se pripravi na posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU na trgovinsko politiko Unije in zagotovi neprekinjeno izvajanje trgovinske politike EU ter kontinuiteto odnosov s tretjimi državami, pa tudi načine iskanja rešitev glede skupnih obveznosti v okviru STO;

5.  je seznanjen z mnenjem Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki določa, da z izjemo vprašanja v zvezi z naložbami v vrednostne papirje in reševanjem sporov med vlagatelji in državami, sporazum med EU in Singapurjem sodi v izključno pristojnost Unije; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pojasnita svojo odločitev o strukturi prihodnjih sporazumov o prosti trgovini in naj v celoti upoštevata delitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami pri sprejemanju pogajalskih smernic, pogajanjih, pravni podlagi predlogov za podpis in sklenitev ter zlasti podpisu in sklenitvi mednarodnih trgovinskih sporazumov s strani Sveta, da že dogovorjeni, a še ne ratificirani trgovinski sporazumi s trgovinskimi partnerji, ne bi še bolj zamujali; opozarja, da mora biti Parlament vključen in od začetka vsakih trgovinskih pogajanj, še pred sprejetjem pogajalskih usmeritev, pravočasno v celoti obveščen v vseh fazah podelitve pogajalskega mandata in pogajanj o trgovinskih sporazumih in njihovem izvajanju; zahteva, da se to uredi z medinstitucionalnim sporazumom v okviru sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

6.  ugotavlja, da je 11 državam, ki so nadaljevale s pogajanji, 23. januarja 2018 v Tokiu uspelo doseči dogovor o sporazumu o čezpacifiškem partnerstvu, kljub temu, da so ZDA odstopile od pogajanj;

Napredek programa trgovinskih pogajanj Unije

7.  obžaluje, da med ministrsko konferenco STO v Buenos Airesu ni bil dosežen sporazum; poudarja prvenstveni politični in gospodarski pomen večstranskega sistema ter ponovno izraža podporo temu sistemu; poziva Unijo, naj bo dejavna in v ospredje postavi predloge za posodobljena večstranska pravila ter pri tem upošteva nove izzive, ki se pojavljajo v globalnih vrednostnih verigah, ter naj spodbuja osrednjo vlogo STO v svetovnem trgovinskem sistemu; pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine; pozdravlja podaljšanje odstopanja od obveznosti STO za farmacevtske izdelke za najmanj razvite države do leta 2033; obžaluje, da se nekateri večstranski sporazumi ne spoštujejo, in poziva Komisijo, naj v STO stori več za učinkovito izvajanje večstranskih pravil in sporazumov; opozarja na svojo zahtevo Komisiji, naj sodeluje pri oblikovanju agende STO, zlasti v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij in trgovino ter trajnostnim razvojem; ponovno izraža zaskrbljenost, ker ZDA blokirajo nova imenovanja v pritožbeni organ STO, in poudarja pomen dobro delujočega sistema za reševanje sporov v tej organizaciji; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z našimi glavnimi partnerji pri obravnavi nelojalne konkurence in protekcionističnih praks, ki jih izvajajo tretje države;

8.  je seznanjen z zastojem večstranskih pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) in sporazumu o okoljskih dobrinah; poziva Unijo, naj prevzame pobudo za ponoven zagon obeh pogajalskih procesov, kar zadeva pogajanja o sporazumu TiSA pa v skladu s stališčem Parlamenta glede tega sporazuma;

9.  poudarja, da je od objave strategije Trgovina za vse začelo v celoti ali začasno veljati več sporazumov o prosti trgovini, npr. trgovinska sporazuma s Kanado in Ekvadorjem, določbe o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino ter več sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi državami, v tem času pa so bili sklenjeni tudi trgovinski sporazumi s Singapurjem, Vietnamom in Japonsko; poudarja, da je potrebna zadostna politična in upravna podpora, da se zagotovi sklenitev in ratifikacija trgovinskih sporazumov v ustreznih rokih; podpira sedanji proces posodabljanja trgovinskih sporazumov s Čilom in Mehiko; opozarja na svojo zahtevo, da se začnejo pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo ter pri tem upoštevajo stališča Parlamenta;

10.  poudarja, da bi bilo treba vzajemno koristne trgovinske in naložbene odnose s strateškimi partnerji EU še dodatno spodbujati in krepiti; poziva k obnovitvi prizadevanj za napredek pogajanj o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko, zlasti glede vzajemnosti pri dostopu do trgov in napredka na področju trajnostnega razvoja;

11.  poudarja, da sklenjeni sporazumi ter sedanja in prihodnja dvostranska pogajanja Unije ponujajo možnosti za rast prek dostopa do trgov in odprave trgovinskih ovir; poziva Komisijo, naj stalno sodeluje z deležniki, da bi ocenila prednostne naloge v sedanjih pogajanjih; opozarja, da je treba dati prednost vsebina in ne tempu pogajanj, da je treba pogajanja voditi v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, da je treba zavarovati predpise in standarde EU ter preprečiti ogrožanje socialnega modela EU ter okolja in da je treba iz pogajanj izključiti javne storitve, vključno s storitvami splošnega pomena in storitvami splošnega gospodarskega pomena, v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26, ter avdiovizualnimi storitvami; poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da v vseh trgovinskih pogajanjih EU ter nacionalni in lokalni organi ohranijo celovito pravico do uvedbe, sprejetja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov, povezanih z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kot v primeru prejšnjih trgovinskih sporazumov;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj pogajalske mandate za sedanja trgovinska pogajanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsakih pet let, da bi jih prilagajale morebitnim spremembam razmer in izzivom, in naj v trgovinske sporazume vključijo revizijske klavzule, da bi zagotovile njihovo čim učinkovitejše izvajanje in možnost njihovega prilagajanja okoliščinam, pod pogojem, da sta zagotovljena parlamentarni nadzor in preglednost;

13.  želi spomniti, da je Komisija večkrat napovedala začetek pogajanj v zvezi z naložbami s Hongkongom in Tajvanom, in poziva Komisijo, naj zaključi pripravljalna dela, da bi se čim prej uradno začela pogajanja o sporazumih o naložbah;

14.  opozarja, da so notranje in zunanje naložbe pomembne za evropsko gospodarstvo ter da je treba zagotoviti varstvo evropskih vlagateljev v tujini; poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z novim večstranskim sistemom za reševanje naložbenih sporov, ki mora biti med drugim osredotočen na zagotovitev pravice držav do urejanja in na preglednost, zagotavljati pa mora tudi pritožbeni mehanizem, stroga pravila o navzkrižju interesov in kodeks ravnanja; meni, da bi moral ta novi sistem obravnavati obveznosti vlagateljev, preprečevati neresne pravdne postopke, ohranjati pravico do zakonskega urejanja v javnem interesu ter preprečevanja zamrznitve pri sprejemanju zakonodaje, zagotavljati pravosodno enakosti med vlagatelji (s posebnim poudarkom na mikropodjetjih in MSP), neodvisnost, preglednost in odgovornost, preučiti je treba možnost, da se v ta sistem med drugim vključijo postopkovne določbe o nasprotni tožbi, ko so bile naložbe, glede katerih je bila vložena pritožba, v nasprotju z veljavnimi zakoni, in da se preprečijo vzporedni zahtevki na različnih sodnih telesih ter tako pojasni razmerje tega sistema do domačih sodišč;

15.  poziva države članice, naj končno odpravijo zastoj v postopku v zvezi s konvencijo z Mauritiusa o preglednosti pri arbitražnem reševanju sporov med vlagatelji in državo na pogodbeni podlagi, saj je Sodišče Evropske unije podalo pojasnila glede vprašanja pristojnosti, Komisijo pa poziva, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi s tem; zahteva tudi, da se pred letom 2020 opravi pregled uredbe o dedovanju dvostranskih sporazumov o naložbah, ki jih imajo sklenjene države članice;

16.  pričakuje okrepljeno delovanje EU in njenih držav članic v razpravah v okviru OZN, kar zadeva zavezujočo pogodbo o podjetništvu in človekovih pravicah;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bila izvršena reforma pravil o poreklu, ki je bila napovedana v strategiji Trgovina za vse; izpostavlja zapletenost pravil o poreklu in ponovno poziva k sprejetju posodobljenih, lahko izvršljivih in jasnejših pravil o poreklu; opozarja na zavezo z 10. ministrske konference Euromed o trgovini, da bo do konca leta 2018 končana revizija Konvencije o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o stanju na področju pravil o poreklu in pri tem upošteva skupne učinke pravil o poreklu prek dvostranskih sporazumov o prosti trgovini;

18.  opozarja, da je treba pri izvajanju trgovinske politike Unije posebno pozornost nameniti kmetijskim proizvodom ter interesom evropskih proizvajalcev in potrošnikov, zlasti glede na skupni učinek vseh sporazumov o prosti trgovini na sektor; poudarja, da lahko trgovinski sporazumi zagotovijo gospodarske priložnosti za agroživilski sektor, zlasti v okviru sporazuma, sklenjenega z Japonsko; je seznanjen, da je Unija največja izvoznica agroživilskih proizvodov na svetu; opozarja, da je pomembno doseči ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov in spodbujanjem ofenzivnih interesov Unije v zvezi z izvozom proizvodov agroživilske industrije, med drugim z določitvijo ustreznih prehodnih obdobij in kvot ter v nekaterih primerih z izvzetjem najbolj občutljivih proizvodov; opozarja, da je temeljnega pomena, da se zagotovi visoka raven sanitarnih in fitosanitarnih standardov v skladu s previdnostnim načelom EU ter se obenem bori proti diskriminatorni obravnavi na tem področju;

Načelo vzajemnosti kot steber trgovinske politike Unije ter zagotovitev pravičnih in poštenih konkurenčnih pogojev

19.  je trdno prepričan, da bi moral biti eden od glavnih ciljev trgovinske politike Unije spodbujati pošteno konkurenco in zagotavljati enake konkurenčne pogoje; pozdravlja, da je načelo vzajemnosti omenjeno v poročilu o izvajanju trgovinske strategije Unije; ponovno poudarja, da mora biti vzajemnost steber trgovinske politike Unije, pri čemer pa je treba upoštevati potrebo po asimetričnosti v odnosih z državami v razvoju, kadar je to primerno, in prednostni obravnavi najmanj razvitih držav; je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije o uredbi o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga; meni, da je namen pobude o preverjanju tujih neposrednih naložb v Evropski uniji zaščita varnosti in javnega reda v Unije in držav članic ter bi lahko omogočila večjo vzajemnost pri dostopu do trgov, hkrati pa zagotovila trajno odprtost za neposredne tuje naložbe;

20.  opozarja, da mora izvajanje trgovinske politike prispevati k zagotavljanju pravičnih, enakih in poštenih konkurenčnih pogojev za podjetja; pozdravlja sprejetje nove protidampinške metodologije v primeru izkrivljanja trga v tretjih državah; je seznanjen z medinstitucionalnim sporazumom o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poudarja nove možnosti, ki jih ti ponujajo, zlasti v zvezi z uvedbo dajatev nad stopnjo škode; opozarja, da je treba zagotoviti pravilno izvajanje teh novih orodij z obravnavo in takojšnjim odpravljanjem vseh težav ali zlorab, in sicer sorazmerno ter ob popolnem spoštovanju predpisov STO in drugih pravnih obveznosti Unije; pozdravlja proaktivno držo Komisije pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite v letu 2016 in poziva k podobni odločnosti in odzivnosti, če bodo kateri od naših trgovinskih partnerjev neupravičeno uporabili te instrumente zoper izvoz EU;

21.  obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju strategije trgovinske politike skorajda ne omeni usklajevalnega dela, ki ga je treba izpeljati s carinami; opozarja, da mora trgovinska politika prispevati k boju proti nezakoniti trgovini, da bi zagotovili konkurenčnost podjetij iz EU in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov; opozarja tudi na pomembno vlogo politike konkurence v zvezi s tem in potrebo po dvostranskih in večstranskih pogajanj v ta namen;

Uporaba učinkovitih medsektorskih orodij za izvajanje trgovinske politike v korist vseh

22.  poziva, naj izvajanje trgovinske politike postane sestavni del trgovinske strategije Unije;

23.  poziva Komisijo, naj v primeru težav, ovir ali neizpolnjevanja obveznosti s strani partnerja takoj uporabi instrumente, ki so ji na voljo, zlasti postopek reševanja sporov, pa tudi obstoječe ad hoc postopke, predvidene z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih Unije;

24.  poziva Komisijo, naj človeške in finančne vire, ki so trenutno na voljo, uporabi za izboljšanje priprave trgovinskih sporazumov, ki jih bosta sprejela naša sozakonodajalca, in izvajanja naše trgovinske politike, in poziva, naj se v okviru Komisije ustanovi posebna služba za spremljanje in stalno ocenjevanje izvajanja trgovinske politike, ki bo poročala tudi Parlamentu;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj se bolj posvetijo, zlasti z digitalnimi orodji, odpravi vseh upravnih ovir in nepotrebnih obremenitev, tehnični poenostavitvi in podpori podjetjem pri prizadevanjih, da bi izkoristila trgovinske sporazume in instrumente;

26.  poudarja ključno delo delegacij Unije skupaj z veleposlaništvi držav članic in socialnimi partnerji, ki omogoča hitro in neposredno ukrepanje za dobro izvajanje trgovinskih določb, hitro odkrivanje težav in ovir ter njihovo učinkovito odpravljanje; meni, da bi za zagotavljanje večje doslednosti delegacijam Unije koristil poenostavljen sistem, ki bi temeljil na enotnem sklopu pravil in smernic; spodbuja Komisijo, naj delegacije EU v tretjih državah tesneje vključi v prenos obstoječih in novih sporazumov o prosti trgovini, s posebnim poudarkom na lokalnih zagonskih podjetjih; spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljujeta s svojim delom na področju gospodarske diplomacije in k temu med drugim pritegneta evropske gospodarske zbornice;

27.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o kumulativnem vplivu trgovinskih sporazumov, za vsak sektor posebej in za vsako državo posebej, da bo prispevala k oceni trgovinske politike ter pomagala predvideti in prilagoditi njene učinke;

28.  poudarja, da se lahko v nekaterih sektorjih pojavijo gospodarske težave, povezane s trgovinsko izmenjavo; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo učinkovite spremljevalne politike, ki bodo upoštevale socialni vidik, da bi čim bolj povečali koristi in čim bolj zmanjšali potencialne negativne učinke liberalizacije trgovine; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in poskrbi, da bo ta bolj proaktiven;

29.  spodbuja Komisijo, naj še naprej in še tesneje sodeluje z mednarodnimi organizacijami in forumi, kot so G20, OZN, OECD, Mednarodna organizacija dela, Svetovna banka, Svetovna carinska organizacija in Mednarodna organizacija za standardizacijo, na področju oblikovanja mednarodnih standardov, njihovega izvajanja in spremljanja trgovinske izmenjave, tudi kar zadeva socialne in okoljske vidike;

Analiza prvega poročila Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini

30.  pozdravlja, da je Komisija objavila prvo poročilo o izvajanju sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj še naprej vsako leto objavi to poročilo; poleg tega pa vztraja, da bi morala Komisija izvesti bolj poglobljene celovite študije o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov Unije, to vprašanje obravnavati bolj poglobljeno in zagotoviti, da študije vključujejo pomembne in ustrezne ekonometrične in kvalitativne analize in razlage podatkov, konkretna priporočila, kontekstualizacijo objavljenih podatkov in dodatne kvalitativne informacije, vključno z deli sporazumov o prosti trgovini, kot so trgovina in trajnostni razvoj ter javna naročila, za izvajanje pravil; poudarja, da bo to omogočilo celovito in boljšo oceno dejanskega učinka sporazumov na terenu z namenom učinkovite priprave poročila za usmerjanje institucij EU pri opredelitvi in izvajanju trgovinske strategije Unije; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba za te študije določiti in uporabljati skupno metodologijo;

31.  poziva Komisijo, naj poroča o določbah o uporabi načela države z največjimi ugodnostmi v obstoječih dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih EU in o njihovem praktičnem učinku pri zagotavljanju dodatnega dostopa EU do trga v tretjih državah prek sporazumov o prosti trgovini, o katerih se pogajajo partnerji EU v okviru sporazumov o prosti trgovini;

32.  poudarja, da v poročilu manjka več informacij in številk; poziva Komisijo, naj bolj sodeluje z državami članicami in partnerskimi državami, da bo pridobila več podatkov in informacij o izvajanju sporazumov; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o, med drugim, vplivu na rast in delovna mesta vseh sporazumov o prosti trgovini, prispevku sporazumov o prosti trgovini k razvoju trgovinskih tokov in učinku trgovinskih in naložbenih sporazumov na naložbene tokove in trgovino s storitvami;

33.  je zaskrbljen zaradi slabe uporabe trgovinskih preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih Unije, zlasti, ker jih evropski izvozniki uporabljajo v manjši meri kot izvozniki iz držav partneric; poziva Komisijo, naj čim prej odkrije vzroke za to neuravnoteženost in jih obravnava; poziva Komisijo, naj analizira razmerje med zapletenimi pravili o poreklu in uporabo preferencialnih trgovinskih sporazumov s strani gospodarskih subjektov; poziva Komisijo in države članice, naj hitro razvijejo ukrepe za boljšo obveščenost gospodarskih subjektov o trgovinskih preferencialih, ki jih določajo sporazumi; meni, da so potrebne podrobne informacije, tudi na mikro ravni, da bi se ustrezno ocenilo izvajanja prostotrgovinskih sporazumov EU;

34.  meni, da bi morala Komisija enako pozornost, kot jo namenja fazi pogajanj, namenjati izvajanju določb iz sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj obravnava težave pri izvajanju z ustreznimi trgovinskimi partnerji EU, da bi našla rešitve in sistematizirala izmenjavo z evropskimi operaterji;

35.  poziva Komisijo, naj poskrbi za bolj raznolik pristop glede sektorjev, ki jih analizira, in naj predstavi posledice izvajanja trgovinskih sporazumov za sektorje, ki veljajo za občutljive;

36.  pozdravlja napoved o oblikovanju načrta za izvajanje vseh trgovinskih sporazumov in poziva Komisijo, naj v njegovo pripravo vključi vse deležnike; poziva Komisijo, naj določi načrtovane cilje in specifična merila, na podlagi katerih se opravi jasno ocenjevanje, kot je denimo stanje glede odprave netarifnih ovir, stopnja izkoriščenosti preferencialov in kvot ali stanje na področju regulativnega sodelovanja in napredek glede trgovine in trajnostnega razvoja; pričakuje, da bodo načrti za izvajanje Parlamentu posredovani istočasno, kot mu bodo uradno posredovani sporazumi, in poziva, naj se v letna poročila o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vključi napredek glede teh načrtov;

37.  opozarja, da trgovinski sporazumi ne morejo začeti veljati, dokler jih ne ratificira Evropski parlament, kar velja tudi v primeru poglavij o trgovini v pridružitvenih sporazumih; meni, da je je treba horizontalno spoštovati prakso, po kateri se počaka na odobritev Parlamenta, preden se začnejo začasno uporabljati politično pomembni sporazumi, kot je obljubila komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014;

Posebne določbe skupne trgovinske politike za MSP

38.  poziva Komisijo, naj oceni vsa orodja za MSP, da se razvijeta bolj integriran in celovit pristop ter prava strategija za internacionalizacijo in pomoč MSP pri izvozu; poziva Komisijo, naj spodbuja ta pristop v mednarodnih forumih; podpira sodelovanje pri učinkovitih kampanjah obveščanja MSP v okviru prizadevanj za izboljšanje stopnje izkoriščenosti preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih EU; poudarja pomen večjezičnosti pri naslavljanju MSP iz vseh držav članic; prosi za večjo pravno in upravno podporo za MSP, ki razmišljajo o izvozu na tuje trge, in sicer ne zgolj s posodabljanjem spletnih strani, temveč tudi z morebitno uporabo novih orodij, kot je spletni tehnični klepet, ki bi lahko zagotovil osnovno in lažje dostopno podporo; poziva, naj delegacije Unije sodelujejo pri prispevanju k obveščanju o izvozu na ustrezne tuje trge, da bi pomagale MSP;

39.  obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vsebuje malo informacij v zvezi z MSP; poziva Komisijo, naj poseben del v svojem poročilu posveti posledicam izvajanja trgovinskih sporazumov za MSP in uporabi posebnih določb za MSP;

40.  pozdravlja, da se v sporazume o prosti trgovini, o katerih trenutno potekajo pogajanja, vključijo posebna poglavja, namenjena MSP, in poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji, da bi izpogajala in vključila posebna poglavja in določbe za MSP v trgovinske sporazume, o katerih se pogaja, in v svoje zakonodajne predloge ter tako izboljšala zmožnost MSP za trgovanje in vlaganje; poudarja, da so razumevanje zapletenosti pravil o poreklu, njihova posodobitev ter poenostavitev njihove uporabnosti in jasnosti za MSP zelo pomembni ter da se je treba pogajati o posebnih določbah za MSP, da bi obravnavali dostop MSP do trgov javnih naročil v tujini; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi zagotovila kalkulator za pravila o poreklu, prilagojen MSP, ki bi jim moral specifično omogočati uporabo preferencialov, ki so na voljo v okviru obstoječih sporazumov, da bi se povečala stopnja izkoriščenosti preferencialov;

Pomembnost dostopa do javnih naročil in zaščite geografskih označb

41.  želi spomniti, da je zaščita geografskih označb ofenzivna točka Unije pri pogajanjih o sporazumih; poudarja, da je v poročilu o izvajanju sporazumov o prosti trgovini navedeno, da nekatere partnerice ne upoštevajo določb o zaščiti geografskih označb, in poziva Komisijo, naj čim hitreje ukrepa, da bo zagotovila izpolnjevanje teh zavez;

42.  opozarja, da ima Unija najvišjo stopnjo odprtosti na svetu, kar zadeva dostop do javnih naročil; je zaskrbljen, ker nekatere partnerice kršijo določbe o dostopu do trga javnih naročil iz prostotrgovinskih sporazumov EU, kar je v škodo podjetij iz EU, in ker je dostop do trga javnih naročil v nekaterih tretjih državah zelo omejen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za večji dostop do trga javnih naročil v tretjih državah in razmisli o ukrepih, v skladu s pravili iz sporazuma o vladnih naročilih, ki bi jih lahko uporabila za tretje države, ki pri dostopu do svojega trga javnih naročil dajejo prednost domačim podjetjem; poziva Komisijo, naj zbere in objavi podatke na ravni podjetij o uporabi določb o javnih naročilih iz prostotrgovinskih sporazumov, da bi se bolje razumele težave, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU;

43.  poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij o dostopu do javnih naročil z vidika razvoja v obdobju več let in statistike ter priskrbi konkretne informacije o prednostih, ki jih je omogočila zaščita geografskih označb;

Učinkovito izvajanje trgovinske politike prispeva k spodbujanju in zaščiti vrednot Unije

44.  želi spomniti, da mora skupna trgovinska politika prispevati k spodbujanju vrednot, ki jih zagovarja EU, kot je opredeljeno v členu 2 PEU, ter k uresničevanju ciljev iz člena 21, na primer demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin, enakopravnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva ter varstva okolja in socialnih pravic; meni, da so za uresničitev teh ciljev potrebni odločni in trajni ukrepi Komisije; poudarja, da agenda OZN do leta 2030 in Pariški sporazum o podnebnih spremembah zagotavljata primarne izhodiščne vrednosti, na podlagi katerih se meri prispevek trgovinske politike EU k dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega razvoja;

45.  poziva Komisijo, naj redno spremlja splošni sistem preferencialov (GSP), zlasti sistem GSP+, in še naprej objavlja dvoletna poročila; poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo z državami upravičenkami, Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijami Unije, diplomatskimi misijami držav članic, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnim partnerji in civilno družbo za boljše zbiranje informacij in bolj poglobljeno analizo spremljanja, da bi zagotovili jasno oceno izvajanja vseh vidikov sistema; poudarja, da učinkovitost sistema GSP temelji na zmožnosti Komisije za spremljanje in izvajanje zakonodajnih določb v primerih neizpolnjevanja mednarodnih standardov dela ali okoljskih konvencij;

46.  opozarja, da nova generacija sporazumov vključuje določbe o človekovih pravicah in poglavja o trajnostnem razvoju, namen njihovega popolnega in doslednega izvajanja pa je zagotavljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, vrednot Unije ter socialnih in okoljskih standardov na visoki ravni; je seznanjen z oceno poglavij o trajnostnem razvoju v poročilu Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini in poziva k pravočasnem izvajanju obstoječih določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj razvije posebno in natančno metodologijo za spremljanje in oceno izvajanja teh poglavij glede na to, da ju ni mogoče oceniti zgolj na podlagi kvantitativnih podatkov; opozarja, da so v nekaterih primerih težave z izvajanjem določb o trgovini in trajnostnem razvoju, na primer pri prostotrgovinskem sporazumu med EU in Južno Korejo, in zato ponovno poziva h krepitvi izvrševanja in spremljanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, in sicer prek večje vključenosti organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, v vse trgovinske sporazume; obžaluje, da je Komisija prezgodaj končala razpravo o tem, kako okrepiti izvajanje poglavja o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih, vključno z obravnavo pristopa, ki bi med drugim temeljil na sankcijah;

47.  v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo notranjih svetovalnih skupin; poudarja potencialno dodano vrednost bolj strukturiranega in preglednega odnosa z notranjimi svetovalnimi skupinami trgovinskih partneric, ki bo priznaval njihovo ključno vlogo pri boljšem razumevanju lokalnih potreb in lokalnih ambicij; meni, da je prispevek notranjih svetovalnih skupin bistvenega pomena za postopke, potrebne za boljše spremljanje in izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;

48.  pozdravlja revizijo strategije za pomoč za trgovino in podpira cilj okrepitve zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko bolje izkoristile možnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi Unije; poudarja tudi, da mora strategija prispevati k spodbujanju pravične in etične trgovine ter bi morala postati ključno orodje v boju proti naraščajoči svetovni neenakosti in pri podpiranju gospodarskega razvoja v državah partnericah EU; spodbuja Komisijo, naj državam v razvoju pomaga sprejeti potrebne ukrepe za – med drugim – ohranitev dostopa do evropskega trga za njihov izvoz in za boj proti podnebnim spremembam;

49.  ponovno izraža podporo vključevanju ambicioznih določb o boju proti korupciji na področjih v izključni pristojnosti Unije v vse prihodnje trgovinske sporazume; pozdravlja, da so določbe o boju proti korupciji vključene v tekoča pogajanja za posodobitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mehiko in pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; opozarja, da nudijo prostotrgovinski sporazumi dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam;

50.  pozdravlja, da se v poročilu Komisije o izvajanju trgovinske strategije upošteva vprašanje enakosti spolov; želi spomniti na cilj, da se tako ženskam kot moškim omogoči, da izkoristijo prednosti trgovinske izmenjave, tudi prek strategije za pomoč trgovini; poudarja, da je za to potreben proaktiven pristop Komisije, s katerim se spodbuja vključevanje načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU, in poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v prihodnja letna poročila o izvajanju;

51.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo prvič, kar zadeva EU, zagotovila vključitev posebnega poglavja o spolu in trgovini v trgovinska pogajanja za posodobitev sedanjega pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata vključitev posebnega poglavja o enakosti spolov v trgovinske in naložbene sporazume EU;

52.  pozdravlja sprejetje uredbe o preprečevanju mučenja in opozarja, da je pomembno, da se zagotovi njeno pravilno izvajanje in spoštovanje s strani trgovinskih partneric; podpira ustanovitev zveze proti mučenju na mednarodni ravni;

53.  pozdravlja sprejetje uredbe o konfliktnih mineralih ((EU) 2017/821), katere namen je prispevati k odgovornejšemu upravljanju globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, države članice in ustrezne akterje, naj nadaljujejo s pripravljalnim delom za začetek veljavnosti uredbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo spremljevalni ukrepi zasnovani učinkovito ter da bosta državam članicam in sodelujočim nacionalnim deležnikom na voljo potrebno strokovno znanje in pomoč, s posebnim poudarkom na spremljanju MSP pri krepitvi njihovih zmogljivosti za izpolnjevanje zahtev skrbnega ravnanja, kot je določeno v uredbi;

54.  priznava širjenje integriranih svetovnih dobavnih verig v mednarodne trgovinske vzorce; ponovno poziva k iskanju načinov za razvoj strategij in pravil za preglednost in odgovornost v globalni vrednostni verigi ter poudarja, da je treba skupno trgovinsko politiko izvajati na način, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, naj v okviru svoje trgovinske politike spodbuja in okrepi družbeno odgovornost podjetij, vključno z nadaljnjimi ukrepi za razvoj posebnih pravil in praks, pri tem pa upošteva smernice OECD za večnacionalna podjetja, da bi zagotovila učinkovito izvajanje družbene odgovornosti podjetij; ponovno poziva Komisijo, naj družbeno odgovornost podjetij vključi v vse trgovinske sporazume in učinkovito spremlja te določbe, in sicer v okviru boljšega neodvisnega spremljanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga je zahteval Parlament in v katerega je vključena civilna družba; ponovno izraža podporo mednarodnim pobudam, kot je trajnostni sporazum iz Bangladeša, in poziva Komisijo, naj se osredotoča na njihovo izvajanje;

55.  poziva Komisijo in vse mednarodne akterje, naj spoštujejo nove smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve;

56.  opozarja, da mora trgovinska in razvojna politika EU splošno prispevati k trajnostnemu razvoju, regionalnemu povezovanju in vključitvi držav v razvoju v regionalne in končno globalne vrednostne verige s pomočjo gospodarske diverzifikacije, ki zahteva pravična globalna trgovinska merila, usmerjena v razvoj; poziva Komisijo, naj še naprej podpira razvoj pravičnega celinskega območja proste trgovine v Afriki s politično in tehnično pomočjo;

57.  želi spomniti, da je EU zavezana izkoreninjenju najhujših oblik otroškega dela na svetovni ravni, saj to sodi med njene vrednote, kot so opredeljene v členu 21 PEU; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za prepoved uvoza blaga, proizvedenega z otroškim delom ali kakršno koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno, da države, ki tega še niso storile, ratificirajo konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 182 o najhujših oblikah dela otrok in št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja;

58.  ugotavlja napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu; meni, da je potrebna poglobljena analiza njihovega učinka na gospodarstvo afriških držav in njihovih podsektorjev, trgov dela in spodbujanje medregionalne trgovine v Afriki; poziva Komisijo, naj pospeši dialog v duhu resničnega partnerstva, da bi obravnavali nerešena vprašanja; opozarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu nesimetrični dogovori, ki bi morali dodeljevati enak pomen razvojnim in trgovinskim vidikom; s tem v zvezi poziva k pravočasni izvedbi spremljevalnih ukrepov, vključno z izplačilom sredstev ERS;

59.  poleg tega pozdravlja izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (Cariforum); ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ozaveščanje, da bodo države CARICOM sposobne izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sporazum; pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora, a poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo prihodnje institucije civilne družbe sklicale pravočasno;

60.  ponovno poziva EU, naj si v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini prizadeva za ustrezne in učinkovite rešitve za uvedbo preglednega in delujočega sistema označevanja „družbene in okoljske sledljivosti“ vzdolž celotne proizvodne verige, sočasno pa spodbuja podobne ukrepe na mednarodni ravni;

Preglednost in dostop do informacij morata spremljati izvajanje trgovinske politike Unije

61.  je seznanjen z delom Komisije glede preglednosti in jo poziva, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno in v celoti spoštuje najboljšo prakso, ki se je uveljavila z drugimi pogajanji; meni, da mora biti doseganje preglednosti del ključnih ciljev Komisije; poziva Komisijo in države članice, naj objavijo dokumente, povezane s pogajanji in izvajanjem sporazumov, ne da bi s tem ogrozile pogajalski položaj Unije;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo pravo komunikacijsko strategijo za trgovinsko politiko in za vsak trgovinski sporazum, da se bo posredovalo čim več informacij, prilagojenih vsakemu akterju, da bo lahko izkoristil prednosti sporazuma; poziva Komisijo in države, naj razvijejo ukrepe za ozaveščanje gospodarskih subjektov o sklenjenih sporazumih z ohranjanjem rednega dialoga s poklicnimi združenji, podjetji in civilno družbo;

63.  pozdravlja, da je Svet objavil mandate za pogajanja o sporazumih TTIP, CETA, TiSA, sporazumih z Japonsko, Tunizijo in Čilom ter o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov in da je Komisija objavila predloge mandatov za pogajanja o sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo ter za ustanovitev večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, kar je v skladu z dolgoletno zahtevo Parlamenta po preglednosti; poziva Svet in države članice, naj objavijo vse mandate za pogajanja, in Komisijo, naj objavi vse predloge za mandate za začetek prihodnjih pogajanj; poziva Svet in Komisijo, naj v pripravo in sprejetje mandatov za pogajanja vključita priporočila Parlamenta;

64.  ponavlja svoj poziv k večji vključenosti držav članic, Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, gospodarskih subjektov ter predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v spremljanje trgovinske politike, tudi – a ne izključno – določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt in opis okrepljenega partnerstva za izvajanje trgovinskih sporazumov;

65.  poziva Komisijo, naj izboljša kakovost ocen učinka, izvedenih za vsak trgovinski sporazum, ter naj vanje vključi sektorsko in geografsko analizo; poudarja, da je boljša in pravočasnejša komunikacija o informacijah iz predhodnih in naknadnih ocen učinka trgovinskih sporazumov temeljnega pomena;

66.  pozdravlja napoved o oblikovanju posvetovalne skupine za spremljanje trgovinske politike; poudarja pomembnost hitre, pregledne, javne in vključujoče ustanovitve tega novega organa; poziva Komisijo, naj redno objavlja dokumente, ki izhajajo iz sestankov in dela te posvetovalne skupine; poziva jo tudi, naj opredeli postopke za zagotovitev ustreznih odgovorov na vprašanja, ki jih postavi posvetovalna skupina;

o
o   o

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0439.
(3) UL C 101, 16.3.2018, str. 19.
(4) UL C 35, 31.1.2018, str. 21.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0330.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0437.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0488.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0090.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0369.
(10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(11) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0225.

Pravno obvestilo