Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 31. maj 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Položaj oseb z dvojnim državljanstvom EU/ Iran, zaprtih v Iranu
 Zagovorniki pravic žensk v Saudovi Arabiji
 Sudan, zlasti položaj Nure Husein Hamad
 Imenovanje člana izbirne komisije Evropskega javnega tožilstva
 Manipulacija s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU
 Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
 Instrument za povezovanje Evrope po letu 2020
 Razmere v Nikaragvi
 Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020
 Izvajanje strategije EU za mlade
 Izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi
 Odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas

Položaj oseb z dvojnim državljanstvom EU/ Iran, zaprtih v Iranu
PDF 123kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu (2018/2717(RSP))
P8_TA(2018)0231RC-B8-0254/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu(1), z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana(2), z dne 17. novembra 2011 o Iranu – nedavni primeri kršitev človekovih pravic(3) in z dne 10. marca 2011 o pristopu EU v odnosih z Iranom(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o letnih poročilih EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, katerega namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/568 z dne 12. aprila 2018(5), da bo razširili omejevalne ukrepe, povezane z resnimi kršitvami človekovih pravic v Iranu, za eno leto, do 13. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in zunanjega ministra Islamske republike Iran Džavada Zarifa dne 16. aprila 2016 v Teheranu, v kateri sta se dogovorila o dialogu o človekovih pravicah in organizaciji obiskov za izmenjavo izkušenj med EU in Iranom o vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami,

–  ob upoštevanju letnega poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice in poročil urada visokega komisarja in generalnega sekretarja OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iranu z dne 23. marca 2018,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je v iranskih zaporih zaprtih več oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, med njimi tudi Ahmadreza Djalali, švedsko-iranski raziskovalec, ki je bil obtožen vohunjenja in obsojen na smrt po nepoštenem sojenju, in nima dostopa do odvetnika in potrebne zdravstvene oskrbe, obenem pa je v slabem zdravstvenem stanju in mu grozi usmrtitev;

B.  ker je bil Kamran Ghaderi, avstrijsko-iranski državljan na poslovni poti v Iranu, aretiran in obsojen na desetletno zaporno kazen, tožilstvo pa je od njega izsililo priznanje; ker je trenutno zaprta tudi Nazanin Zaghari-Ratcliffe, britansko-iranska državljanka, ki je delala za dobrodelno organizacijo in so ji diagnosticirali napreden stadij depresije; ker je bil Abbas Edalat, britansko-iranski akademik, aretiran aprila 2018, njegova obtožnica pa še ni objavljena;

C.  ker stalni praksi aretacij oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran sledijo daljše priprtje v samici in zaslišanja, neustrezno pravno postopanje, zavrnitev konzularne zaščite ali obiskov predstavnikov OZN ali humanitarnih organizacij, tajna sojenja, kjer ima obtoženi le omejen dostop do odvetnika, dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločenih obtožb na temo nacionalne varnosti in vohunjenja ter vladno financirane kampanje blatenja zaprtih posameznikov;

D.  ker bi moral Iran v skladu s svojimi obveznostmi kot država pogodbenica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah spoštovati svobodo misli, vesti in veroizpovedi ter svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

E.  ker Iran še naprej zapira ljudi in je nedavno povečal število aretacij civilnodružbenih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic ter okoljskih in političnih aktivistov; ker se zagovornike človekovih pravic, novinarje in politične aktiviste aktivno preganja zaradi njihovih miroljubnih prizadevanj;

F.  ker osebe z dvojnim državljanstvom, zaprte v Iranu, nimajo vedno dostopa do odvetnika in poštenega sojenja; ker Iran v praksi obravnava osebe z dvojnim državljanstvom izključno kot Irance, kar omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov, zaprtih v Iranu, zapornikom pa omejuje dostop do konzularne zaščite;

G.  ker več političnih zapornikov in posameznikov, obtožnih kršitve nacionalne varnosti, v zaporu nima ustreznega dostopa do zdravstvene nege, kar ima zanje resne posledice;

1.  obsoja stalno prakso, da iranske oblasti na nepoštenih sojenih izrekajo zaporne kazni osebam z dvojnim državljanstvom EU/Iran; poziva, naj jih nemudoma in brezpogojno izpustijo, ali pa naj jim ponovno sodijo v skladu z mednarodnimi standardi, osebe, odgovorne za kršitve njihovih pravic, pa naj odgovarjajo za svoja dejanja;

2.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi aretacij oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran ob njihovem vstopu v Iran, čeprav ne obstajajo verjetni dokazi za to, da so zagrešili kaznivo dejanje; poudarja, da te aretacije ovirajo možnosti medčloveških odnosov;

3.  obžaluje, da so osebe z dvojnim državljanstvom EU/Iran pridržane v iranskih zaporih v slabih razmerah in da so pogosto prisiljene podpisati priznanja po mučenju in nečloveškem ravnanju;

4.  poziva iranske oblasti, naj Ahmadrezi Djalaliju omogočijo neoviran dostop do odvetnika in zdravljenje, če bo to zahteval; poziva jih, naj prekličejo njegovo smrtno obsodbo in ga nemudoma izpustijo, kot zahteva mednarodna skupnost;

5.  poziva iranske oblasti, naj zagotovijo ponovno sojenje Kamranu Ghaderiju, da bi mu zagotovili spoštovanje pravice do poštenega sojenja, naj nemudoma izpustijo Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je že upravičena do predčasne izpustitve, in naj čim prej objavijo, česa je obtožen Abbas Edalat;

6.  poziva iranske oblasti, naj spoštujejo temeljno pravico obtožencev do dostopa do odvetnika po lastni izbiri in pravico do poštenega sojenja, kot izhaja iz mednarodnih obveznosti Irana, ki so navedene v Splošni deklaraciji človekovih pravic;

7.  na podlagi verodostojnih poročil obsoja primere mučenja in drugega krutega ravnanja, zlasti med zaslišanji, in poziva iranske oblasti, naj spoštujejo človekovo dostojanstvo zapornikov; obžaluje krute in nečloveške razmere za pridržanje in poziva Iran, naj vsem zapornikom zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo;

8.  poziva sodstvo, naj spoštuje načela poštenega sojenja in dolžnega postopanja in naj osumljencem omogoči dostop do pravnega svetovanja, konzularnih obiskov ter obiskov OZN in humanitarnih organizacij, pa tudi poln dostop do zdravljenja in zdravstvenih storitev v skladu z mednarodnimi obveznostmi Irana; poziva Iran, naj sprejme potrebne ukrepe za revizijo zakonodaje, da bi zagotovil pošteno sojenje in dostop do odvetnika v preiskovalni fazi ter končal prakso prisilnih priznanj, podpisanih zaradi mučenja;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj vzpostavita mednarodno delovno skupino v podporo državljanom EU, ki jim grozi smrtna kazen ali očitno nepošteno sojenje v tretjih državah, da bi okrepili podporo, ki jim jo zagotavljajo nacionalne konzularne in diplomatske službe;

10.  poziva iranske oblasti, naj sodelujejo z veleposlaništvi držav članic EU v Teheranu, da bi pripravile seznam oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, ki so trenutno pridržane v iranskih zaporih, ter naj pozorno spremljajo vse primere, glede na to, da sta za EU najpomembnejša varnost državljanov in varstvo njihovih temeljnih pravic;

11.  poziva k izpustitvi vseh zagovornikov človekovih pravic, zaprtih v Iranu, in k ustavitvi vseh dejanj ustrahovanja, uperjenih proti njim;

12.  pozdravlja bistveno zvišanje praga za obsodbo v primerih kaznivih dejanj, povezanih z drogami, ki se kaznujejo s smrtjo, kar je prvi korak k uvedbi moratorija za smrtno kazen v Iranu;

13.  poziva Iran, naj intenzivneje sodeluje z mednarodnimi mehanizmi na področju človekovih pravic, tako da sodeluje s posebnimi poročevalci in mehanizmi, in sicer tudi tako, da odobri prošnje za vstop v državo, ki jo vložijo nosilci teh mandatov; poziva iranske oblasti, naj zlasti zagotovijo, da bo lahko bodoči posebni poročevalec OZN za stanje glede človekovih pravic v Iranu vstopil v državo;

14.  podpira razprave na področju človekovih pravic, ki potekajo v okviru dialoga med EU in Iranom na visoki ravni, ki se je začel po sklenitvi skupnega celovitega načrta ukrepanja; poudarja, da bi morala EU ostati odločena in še naprej izražati pomisleke v zvezi s človekovimi pravicami v Iranu, tako dvostransko kot v večstranskih forumih;

15.  ponovno opozarja na sodelovanje Irana v dialogu o človekovih pravicah in pozdravlja odprtost iranskih oblasti glede udejstvovanja v tem dialogu;

16.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblasti opozori na vprašanje razmer v zaporih in kršitev človekovih pravic ter zlasti na primere oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, ki so zaprte v Iranu, da bi končali kruto in nečloveško ravnanje v iranskih zaporih; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj iranske oblasti sistematično opozarjajo na pomisleke v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s položajem političnih zapornikov in zagovornikov človekovih pravic ter svobodo izražanja in združevanja;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter vladi in parlamentu Irana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0402.
(2) UL C 408, 30.11.2017, str. 39.
(3) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 157.
(4) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 163.
(5) UL L 95, 13.4.2018, str. 14.


Zagovorniki pravic žensk v Saudovi Arabiji
PDF 129kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o položaju zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji (2018/2712(RSP))
P8_TA(2018)0232RC-B8-0259/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Saudovi Arabiji, zlasti tistih z 11. marca 2014 o Savdski Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki(1), z dne 12. februarja 2015 o Savdski Arabiji: primer Raifa Badavija(2) in z dne 8. oktobra 2015 o primeru Alija Mohameda Al Nimra(3),

–  ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli savdskemu blogerju Raifu Badaviju leta 2015,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 29. maja 2018 dal tiskovni predstavnik visokega komisarja OZN za človekove pravice o nedavnih aretacijah v Saudovi Arabiji, vključno s samovoljnim pridržanjem in izginotjem Navafa Talala Rašida, princa dinastije Rašid in sina pokojnega pesnika Navafa Talala Bin Abdula Aziza Al Rašida, brez dolžnega pravnega postopanja,

–  ob upoštevanju izjave savdskega predsedstva državne varnosti z dne 18. maja 2018 o aretacijah sedmih osumljencev,

–  ob upoštevanju novega osnutka zakonodaje o prepovedi nadlegovanja, ki ga je savdski svet šur sprejel sprejela 28. maja 2018,

–  ob upoštevanju vpliva sankcij, ki so jih Saudova Arabija in druge države uvedle proti Katarju, na človekove pravice doma in v širši regiji, in poročila o vplivu zalivske krize na človekove pravice, ki ga je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice objavil decembra 2017,

–  ob upoštevanju članstva Saudove Arabije v Svetu OZN za človekove pravice in Komisiji OZN o položaju žensk, pa tudi prihodnjega članstva v izvršnem svetu te komisije, ki se začne januarja 2019,

–  ob upoštevanju govora komisarja Hristosa Stilianidisa v imenu podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob razpravi v Evropskem parlamentu 4. julija 2017 o izvolitvi Saudove Arabije za članico v Komisiji OZN o položaju žensk,

–  ob upoštevanju zaključnih ugotovitev odbora za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk o združenem tretjem in četrtem rednem poročilu za Saudovo Arabijo z dne 9. marca 2018(4),

–  ob upoštevanju skupnega dokumenta o Saudovi Arabiji v imenu organizacije ALQST, Zalivskega centra za človekove pravice in Mednarodne zveze za človekove pravice z 69. seje Odbora OZN za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk 7. marca 2018,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so od 15. maja 2018 savdske oblasti zaradi aktivizma za človekove pravice aretirale sedem žensk, in sicer Ludžajn Al Hatlul, Ajšo Al Mana, Madeho Al Adžruš, Eman Al Nafdžan, Azizo Al Jusef, Hesah Al Šejk, Valo Al Šubar, in štiri moške, in sicer Ibrahima Fahada Al Nafdžana, Ibrahima Al Modejmigha, Mohameda Al Rabiaha in Abdulaziza Al Mešala; ker so bili vsi ti nato obtoženi zaradi podpiranja dejavnosti tujih krogov, novačenja oseb na občutljivih vladnih položajih in oskrbovanja tujih krogov z denarjem z namenom, da bi destabilizirali kraljestvo Saudovo Arabijo; ker so ti aktivisti znani po svoji kampanji proti prepovedi vožnje za ženske in za odpravo sistema moškega skrbništva; ker so bili aretirani pred predvideno odpravo prepovedi vožnje za ženske 24. junija 2018;

B.  ker so bile Madeha Al Adžruš, Vala Al Šubar, Ajša Al Mana in Hesah Al Šejk po poročilih izpuščene 24. maja 2018;

C.  ker je primer Ludžajn Al Hatlul še posebej zaskrbljujoč, saj je bila marca 2018 proti svoji volji premeščena iz Abu Dabija v Saudovo Arabijo po tem, ko je prisostvovala seji o pregledu za Saudovo Arabijo v Odboru OZN za odpravo diskriminacije žensk; ker ji je bila do njene aretacije izrečena prepoved potovanja in je trenutno pridržana brez možnosti stikov – domnevno z drugimi aktivisti;

D.  ker Saudova Arabija ženskam nalaga nekatere od najstrožjih omejitev kljub nedavnim vladnim reformam, katerih namen je spodbuditi pravice žensk v zaposlitvenem sektorju; ker je savdski politični in družbeni sistem še vedno nedemokratičen in diskriminatoren, v katerem so ženske drugorazredni državljani, ne omogoča svobode vere in prepričanja, hudo zapostavlja številčne tuje delavce v svoji državi in močno zatira vsak izraz nestrinjanja;

E.  ker preiskave in delo v zvezi s tem primerom še vedno potekajo in je zaradi omejevanja informacij, ki jih objavijo savdske oblasti, težko priti do informacij o aretacijah;

F.  ker so savdske oblasti 25. maja 2018 aretirale vidnega zagovornika človekovih pravic Mohameda Al Badžadija, ustanovnega člana prepovedanega savdskega združenja za državljanske in politične pravice, ki je varnostne sile obtožil zlorab;

G.  ker so provladne medijske hiše in platforme družbenih medijev v nekaj dneh po aretacijah teh zagovornikov človekovih pravic zoper njih sprožile intenzivno kampanjo blatenja, v kateri so jih razglasile za izdajalce, ki ogrožajo državno varnost; ker so strokovnjaki prepričani, da ta kampanja, ki še kar poteka, kaže na namero, da jim utegnejo biti izrečene potencialno zelo ostre kazni;

H.  ker se savdska družba postopoma, a stalno spreminja, in ker so savdske oblasti sprejele več ukrepov za izboljšanje na področju ustreznega priznavanja žensk kot enakopravnih državljank, ko so jim podelile pravico, da volijo na občinskih volitvah, jim omogočile dostop do posvetovalnega sveta šur in nacionalnega sveta za človekove pravice, odpravile prepoved vožnje za ženske in jim omogočile dostop do javnih športnih prireditev;

I.  ker bi moral biti program reform Vizija 2030, ki prinaša gospodarsko in družbeno preobrazbo te države na podlagi krepitve vloge žensk, resnična priložnost za savdske ženske, da si zagotovijo pravno emancipacijo, ki je absolutno nujna, da bi lahko polno uživale svoje pravice iz konvencije CEDAW; ker pa se zdi, da nedavni val aretacij zagovornikov pravic žensk vodi stran od tega cilja in bi utegnil odvrniti pozornost od programa reform;

J.  ker je savdski prestolonaslednik Mohamed Bin Salman Al Saud z besedami podprl reformo pravic žensk, zlasti med svojo turnejo po Evropi in Združenih državah Amerike, a so bile doslej te reforme omejene in najresnejša prepreka za pravice žensk, sistem moškega skrbništva, še vedno ostaja pretežno nespremenjen; ker je poleg tega prav on nadzoroval razširjeno zatiranje vidnih aktivistov, odvetnikov in zagovornikov človekovih pravic, ki se je, odkar je začel vzpostavljati nadzor nad varnostnimi institucijami svoje države, še okrepilo;

K.  ker ima Saudova Arabija vrsto diskriminatornih zakonov, zlasti pravnih določb v zvezi z osebnim statusom, položajem delavk migrantk, zakonikom o civilnem statusu, zakonikom o delovnih razmerjih, zakonom o državljanstvu in sistemom moškega skrbništva, ki uveljavljanje večine pravic žensk iz konvencije CEDAW pogojuje z dovoljenjem moškega skrbnika;

L.  ker ima Saudova Arabija aktivno skupnost spletnih zagovornikov človekovih pravic in največje število uporabnikov omrežja Twitter na Bližnjem vzhodu; ker je organizacija Reporters Without Borders (Poročevalci brez meja) Saudovo Arabijo uvrstila na svoj seznam „sovražnikov interneta“ zaradi njene cenzure medijev in interneta ter kaznovanja oseb, ki so kritični do vlade ali vere; ker sta svoboda izražanja ter svoboda tiska in medijev, tako spletnih kot nespletnih, bistvena pogoja in katalizatorja demokratizacije in reform ter nadzora nad oblastjo; ker je prejemnik nagrade Saharova v letu 2015 Raif Badavi še vedno v zaporu zgolj zaradi mirnega izražanja svojega mnenja;

M.  ker je bil indeks OZN človekovega razvoja za Saudovo Arabijo za leto 2015 ocenjen na 0,847, s čimer se država uvršča na 38. mesto med 188 državami in ozemlji; ker je indeks OZN neenakosti med spoloma za Saudovo Arabijo 0,257, s čimer se ta uvršča na 50. mesto med 159 državami glede na indeks za leto 2015; ker se je Saudova Arabija v Svetovnem poročilu o razlikah med spoloma za leto 2017, ki ga objavlja Svetovni gospodarski forum, uvrstila na 138. mesto med 144 državami;

N.  ker je glede na mnenje Odbora za odpravo diskriminacije žensk splošna zadržanost Saudove Arabije v zvezi s konvencijo CEDAW neskladna s cilji in namenom te konvencije in po njenem 28. členu nedopustna; ker se je Saudova Arabija zavezala, da bo podpirala najvišje standarde spodbujanja in varstva človekovih pravic, ko se je leta 2013 z uspehom potegovala za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice;

1.  poziva savdske oblasti, naj prenehajo z vsemi oblikami nadlegovanja, tudi na pravosodni ravni, proti Eman Al Nafdžan, Azizi Al Jusef, Ludžajn Al Hatlul, Ajši Al Mana, Madehi Al Ajruš, Hesah Al Šejk, Vali Al Šubar, Mohamedu Al Rabjahu in Ibrahimu Al Mudejmighu in vsem drugim zagovornikom človekovih pravic v tej državi, da bi lahko svoje delo opravljali brez neupravičenih ovir in strahu pred povračilnimi ukrepi;

2.  obsoja nenehno zatiranje zagovornikov človekovih pravic, tudi zagovornikov pravic žensk, v Saudovi Arabiji, kar spodkopava verodostojnost procesa reform v državi; poziva vlado Saudove Arabije, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic ter druge zapornike vesti, ki so bili priprti in obsojeni le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in miroljubnega delovanja na področju človekovih pravic; obsoja nenehno in sistematično diskriminacijo žensk in otrok v Saudovi Arabiji;

3.  izreka priznanje savdskim ženam in zagovornicam pravic žensk, ki se zavzemajo za odpravo vseh oblik nepravičnega in diskriminatornega ravnanja, ter vsem tistim, ki se kljub težavam zavzemajo za človekove pravice;

4.  pozdravlja obljubo, da bo v tej državi v okviru agende Vizija 2030 odpravljena prepoved vožnje za ženske;

5.  poudarja, je treba pri pridržanju pripornikov, tudi priprtih zagovornikov človekovih pravic, upoštevati načela za zaščito vseh oseb, ki so kakor koli pridržane ali zaprte, kakor jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988;

6.  ugotavlja, da so mednarodna avtomobilska podjetja, zlasti tista s sedežem v EU, še pred odpravo prepovedi vožnje za ženske začela ciljno usmerjeno oglaševanje;

7.  je zelo zaskrbljen zaradi razširjenosti spolnega nasilja v Saudovi Arabiji, ki se večinoma še vedno ne prijavi in ne dokumentira, utemeljuje pa se med drugim s potrebo po discipliniranju žensk, ki so pod moškim skrbništvom; poziva savdske oblasti, naj sprejmejo celovito zakonodajo, s katero bodo natančno opredelile in kriminalizirale vse oblike nasilja na podlagi spola nad ženskami, zlasti posilstvo, vključno s posilstvom v zakonu, spolne napade in spolno nadlegovanje, in naj odpravijo vse ovire za dostop žensk do pravnega varstva;

8.  je ogorčen zaradi sistema moškega skrbništva, pri čemer se dovoljenje moškega skrbnika še vedno pričakuje na številnih področjih, kot so potovanje v tujino, dostop do zdravstvenih storitev, izbira prebivališča, sklenitev zakonske zveze, vložitev pritožbe pri pravosodnih organih, zapustitev državnih zatočišč za zlorabljene ženske ali centrov za pridržanje; poudarja, da ta ureditev odraža globoko zakoreninjen patriarhalni sistem, ki vlada državi;

9.  poziva savdske oblasti, naj spremenijo zakon o združenjih in ustanavljanju organizacij iz decembra 2015 in ženskim aktivistkam omogočijo, da se organizirajo ter svobodno in neodvisno odpravljajo svoje delo brez neumestnega vmešavanja državnih organov; prav tako poziva k spremembi protiterorističnega zakona in zakona proti kibernetski kriminaliteti ter zakona o tisku in publikacijah, ki se vedno znova uporabljajo za preganjanje zagovornikov človekovih pravic, pa tudi vseh diskriminatornih določb v pravnem sistemu;

10.  poziva savdske oblasti, naj ratificirajo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, umaknejo pridržke do Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in ratificirajo njen izbirni protokol, tako da bodo savdske ženske lahko v celoti uživale pravice, opredeljene v njej, ter naj odpravijo poroke otrok, prisilne poroke in obvezna pravila oblačenja za ženske; poziva Saudovo Arabijo, naj izda stalno povabilo za obisk države predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice;

11.  poziva savdske oblasti, naj vsem prebivalcem Saudove Arabije omogočijo delovanje neodvisnega tiska in medijev ter zagotovijo svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; obsoja represijo nad zagovorniki človekovih pravic in protestniki med mirnimi demonstracijami; poudarja, da je mirno zavzemanje za temeljne zakonske pravice ali kritične opazke v družbenih medijih izraz neodtujljive pravice; poziva savdske oblasti, naj odpravijo omejitve za zagovornike človekovih pravic, ki jim prepoveduje, da bi javno spregovorili na družbenih in mednarodnih medijev;

12.  opozarja, da je bila Saudova Arabija ob podpori nekaterih držav članic EU izvoljena v komisijo Združenih narodov za položaj žensk;

13.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje smernic EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic in razširijo svojo zaščito in podporo za zagovornike človekovih pravic, zlasti za ženske;

14.  poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice predloži resolucijo o položaju zagovornikov človekovih pravic v Saudovi Arabiji; poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta za človekove in Komisije OZN o položaju žensk opozori na vprašanje članstva držav z vprašljivim spoštovanjem človekovih pravic, tudi kar zadeva spoštovanje pravic žensk in enakosti spolov; poziva EU, naj v Svetu OZN za človekove pravice predlaga imenovanje posebnega poročevalca OZN za človekove pravice v Saudovi Arabiji;

15.  poziva EU, naj na dnevni red letnega vrhunskega srečanja med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, pa tudi drugih dvostranskih in večstranskih forumov, kot stalno točko uvrsti razpravo o človekovih pravicah, zlasti o položaju zagovornic človekovih pravic; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi ciljno usmerjenih ukrepov proti posameznikom, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; ugotavlja, da se nagrada Chaillot za spodbujanje človekovih pravic na območju Zalivskega sveta za sodelovanje po pravilniku lahko podeli samo osebam ali organizacijam, ki so zakonito registrirane in „konstruktivno sodelujejo z državnimi organi“;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj dejavno podpreta skupine civilne družbe in posameznike, ki zagovarjajo človekove pravice v Saudovi Arabiji, tudi z organizacijo obiskov v zaporih, spremljanji sojenj in izjavami za javnost;

17.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še naprej vodijo dialog s Saudovo Arabijo o človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah in zaskrbljujoči vlogi države v tej regiji; izraža svojo pripravljenost za vodenje konstruktivnega in odprtega dialoga s savdskimi oblastmi, tudi s poslanci, o izvajanju njihovih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic; poziva k izmenjavi strokovnega znanja o pravosodju in pravnih zadevah, da bi okrepili varstvo pravic posameznikov v Saudovi Arabiji;

18.  poziva savdske oblasti, naj ustavijo bičanje Raifa Badavija in ga takoj in brezpogojno izpustijo, saj je zapornik vesti in je bil priprt in obsojen le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; poziva EU, naj še naprej opozarja na njegov primer v vseh stikih na visoki ravni;

19.  poziva savdske oblasti, naj uvedejo takojšen moratorij za uporabo smrtne kazni, s čimer bodo storili prvi korak k njeni trajni odpravi; poziva k ponovnemu pregledu vseh smrtnih obsodb, da bi zagotovili, da so pri sojenjih res spoštovali mednarodne standarde;

20.  poziva savdske oblasti, naj prenehajo podžigati sovraštvo in diskriminacijo verskih manjšin ter vseh drugih posameznikov in skupin, katerih človekove pravice so v Saudovi Arabiji kršene, tudi tujih državljanov iz držav iz drugih regij;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu, prestolonasledniku princu Mohamedu bin Salmanu Al Saudu, vladi Kraljevine Saudove Arabije in generalnemu sekretarju Centra za nacionalni dialog Kraljevine Saudove Arabije.

(1) UL C 378, 9.11.2017, str. 64.
(2) UL C 310, 25.8.2016, str. 29.
(3) UL C 349, 17.10.2017, str. 34.
(4) CEDAW/C/SAU/CO/3–4.


Sudan, zlasti položaj Nure Husein Hamad
PDF 124kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o Sudanu, zlasti o položaju Nure Husein Hamad (2018/2713(RSP))
P8_TA(2018)0233RC-B8-0265/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je Republika Sudan od leta 1986,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere pogodbenica je Sudan od leta 1990,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 19. decembra 2016 o porokah otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN leta 1979, ter Deklaracije OZN o odpravi nasilja nad ženskami, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1993,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni in jo je predložila EU ter je bila ponovno potrjena leta 2008, 2010, 2012, 2014 in 2016,

–  ob upoštevanju prvega protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981 o pravicah žensk v Afriki,

–  ob upoštevanju členov 16 in 21 Afriške listine o otrokovih pravicah in koristih, ki je začela veljati 29. novembra 1999,

–  ob upoštevanju nujnega pisma s pritožbo v zadevi Nure Husein Hamad, ki ga je Republiki Sudan dne 17. maja 2018 poslal afriški odbor strokovnjakov o otrokovih pravicah in koristih,

–  ob upoštevanju sudanske ustave iz leta 2005,

–  ob upoštevanju člena 96 (klavzula o človekovih pravicah) Sporazuma iz Cotonouja, ki ga je sudanska vlada podpisala leta 2005,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika;

A.  ker je Nuro Husein Hamad njena družina prisilila v poroko z Abdulrahmanom Hamadom, ko je bila še 16-letni otrok; ker je Nura izjavila, da jo je mož prvič posilil s pomočjo članov njegove družine; ker je Nura Husein Hamad v svoji izjavi 2. maja 2017 navedla, da so jo držali trije moški, medtem ko jo je Abdulrahman posilil; ker ga je Nura v samoobrambi do smrti zabodla, ko jo je ta naslednji dan znova poskušal posiliti; ker je na zdravniškem pregledu, ki je sledil, povedala, da je bila tudi sama ranjena v boju z njim;

B.  ker je bila Nura Husein Hamad v zaporu v Omdurmanu do 29. aprila 2018, ko je bila obsojena naklepnega umora; ker je osrednje kazensko sodišče v Omdurmanu Nuro Husein Hamad, ki je zdaj stara 19 let, obsodilo na smrt za uboj moškega, s katerim jo je oče prisilil v poroko; ker je družina tega moškega po obsodbi odločila, da je smrtna kazen ustrezna kazen za Nuro Husein; ker je bila zoper kazen vložena pritožba;

C.  ker je Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice zbral informacije, da sodišče ni kot dokaz za omilitev kazni upoštevalo, da je bila zakonska zveza Nure Husein sklenjena pod prisilo, niti njenega posilstva in drugih oblik nasilja na podlagi spola zoper njo; ker je strokovnjak OZN za usmrtitve po hitrem postopku trdil, da izrek smrtne kazni, kadar obstajajo jasni dokazi o samoobrambi, pomeni samovoljno usmrtitev;

D.  ker je Sudan tako na indeksu človekovega razvoja kot na indeksu OZN o neenakosti med spoloma na 165. mestu med 188 državami; ker sta odbor OZN o otrokovih pravicah in odbor OZN za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi položaja človekovih pravic žensk v Sudanu; ker pravni sistem v Sudanu temelji na šeriatskem pravu; ker podatki kažejo, da so ženske, kadar niso politično, kulturno in gospodarsko enakopravne moškim, žrtve nasilja na podlagi spola, ne glede na raso, vero ali narodnost;

E.  ker sudanska ustava določa, da „država ščiti ženske pred krivicami in spodbuja enakost med spoloma“; ker je posebna predstavnica OZN za spolno nasilje med konflikti Pramila Patten po obisku v Sudanu od 18. do 25. februarja 2018 ugotovila, da je v Sudanu globoko ukoreninjena kultura zanikanja spolnega nasilja; ker se v Sudanu za zakonske zveze, sklenjene pod prisilo, posilstva v zakonski zvezi in nasilje na podlagi spola meni, da to ni nič posebnega, in da so vse te oblike nasilja upravičene zaradi tradicije, kulture in vere; ker posebno tožilstvo do zdaj ni preiskalo še nobenega primera spolnega nasilja, povezanega s konflikti;

F.  ker mandat Mednarodnega kazenskega sodišča, da obravnava nekaznovanje vojnih hudodelstev, zločinov proti človeštvu in genocida, vključuje tudi grozodejstva, ki jih običajno doživljajo ženske, vključno s širokim spektrom spolnega nasilja in kaznivih dejanj na podlagi spola; ker je Mednarodno kazensko sodišče dne 4. marca 2009 izdalo nalog za prijetje predsednika Republike Sudan Omarja Al Baširja na podlagi obtožb o petih hudodelstvih zoper človečnost: umor, iztrebljanje, prisilne selitve, mučenje in posilstvo;

G.  ker je začela potekati svetovna kampanja „Pravica za Nuro Husein Hamad“, ki poziva k preklicu njene smrtne kazni; ker je peticijo „Pravica za Nuro Husein Hamad“ do maja 2018 podpisalo skoraj milijon ljudi; ker ustrahovanje njenih odvetnikov pomeni napad na pošteno sojenje, Nura Husein Hamad po potrebuje psihološko podporo, ker je bila posiljena;

H.  ker je primer Nure Husein Hamad pritegnil mednarodno pozornost na pravice žensk in v središče pozornosti postavil vprašanja prisilnih porok ter posilstva v zakonski zvezi v Sudanu, kjer je zakonita starost za poroko samo deset let; ker je v sudanskem pravu posilstvo v zakonski zvezi priznano šele od leta 2015; ker pa sodni organi zavračajo, da bi ga priznali kot kaznivo dejanje;

I.  ker si aktivisti na področju pravic žensk in otrok vse bolj prizadevajo proti zakonskim zvezam deklet, sklenjenimi pod prisilo, in porokam mladoletnic, ki sta v Sudanu razširjen pojav; ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter odzivanje nanj, vključno z zgodnjimi in pod prisilo sklenjenimi zakonskimi zvezami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

J.  ker sta organizacija Human Rights Watch, v svojem svetovnem poročilu za leto 2017 pa tudi neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navedla, da so sudanske oblasti uporabile spolno nasilje, ustrahovanje in druge zlorabe, da bi po vsej državi utišale zagovornice človekovih pravic; ker so državne varnostno-obveščevalne službe (NISSs) hkrati z zaostritvijo kampanje ustrahovanja preprečile odvetniku Nure Husein Hamad izvedbo novinarske konference; ker je bil direktor nevladne organizacije SEEMA, ki sodeluje z žrtvami in preživelimi nasilja na podlagi spola v glavnem mestu Sudana Kartumu, Nahid Gabrala, ki je s svojimi nastopi podpiral Nuro Husein Hamad, večkrat zaprt, saj Sudan omejuje svobodo govora;

K.  ker je Sudan ena od sedmih držav, ki še niso pogodbenice Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

L.  ker EU trenutno financira projekte v Sudanu v vrednosti 275 milijonov EUR, zlasti prek Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), Instrumenta za prispevanje k varnosti in miru (IcSP); ker Sudan ni ratificiral revidirane različice Sporazuma iz Cotonouja;

M.  ker so ženske v Sudanu žrtve diskriminacije, samovoljnih aretacij in ponižujočega kaznovanja; ker neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navaja, da so tako imenovana kazniva dejanja zoper javno moralo, kot so kazniva dejanja, katerih so obtožene ženske, za katere se meni, da so “nedostojno” oblečene, skupaj s ponižanjem, ki ga predstavlja telesno kaznovanje, v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; ker členi 151, 152, 154 in 156 sudanskega kazenskega zakonika krepijo omejitve za ženske ter njihovo oblačenje in vedenje v javnosti; ker se kršenje teh zakonov kaznuje z globami in v nekaterih primerih celo z bičanjem;

N.  ker Unija podpira Sudan s kombinacijo razvojne in humanitarne pomoči, zagotavlja pa mu tudi podporo pri sicer močno spornem mejnem nadzoru ter operacijah proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, na primer s tako imenovanim projektom ROCK;

1.  obžaluje in obsoja, da je bila Nura Husein Hamad obsojena na smrt; poziva sudanske oblasti, naj smrtno kazen spremenijo in naj tudi upoštevajo, da je ravnala v samoobrambi, ko je svojemu napadalcu in njegovim pomagačem poskušala preprečiti, da bi jo posilili;

2.  poziva sudanske oblasti, naj spoštujejo svoje nacionalno pravo in mednarodne standarde na področju človekovih pravic, vključno s protokolom o pravicah žensk k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter protokolom Sodišča Afriške unije, ki je bil sprejet 11. julija 2003; opozarja, da izrek smrtne kazni kljub obstoju jasnih dokazov o samoobrambi po mednarodnih standardih velja za samovoljni uboj, še posebej, kadar so ženske obtožene umora, ker so se branile;

3.  opominja sudanske oblasti na njihovo dolžnost zagotavljati temeljne pravice, vključno s pravico do poštenega sojenja; vztraja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili, da bo sojenje Nuri Husein Hamad ustrezalo najvišjim standardom pravičnosti in dolžnega pravnega postopanja;

4.  ponovno poudarja, kako zelo pomembno je, da se ključni zakoni v Sudanu, med drugim zakon o državni varnosti iz leta 2010 in zakoni, ki urejajo medije in civilno družbo, pregledajo in revidirajo, da bodo v skladu z mednarodnimi standardi, ki podpirajo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja; izraža zaskrbljenost, ker imajo državne varnostno-obveščevalne službe zelo široka pooblastila za aretacijo in pridržanje ter ta pooblastila uporabljajo za samovoljne aretacije in pridržanja oseb, ki jih nato v številnih primerih mučijo in z njimi grdo ravnajo, pripadniki teh služb pa imajo imuniteto pred kazenskim pregonom;

5.  ugotavlja, da so sudanske oblasti, tudi v času, ko je ta zadeva še v sodni obravnavi, še vedno dolžne pokazati, da ne opravičujejo posilstva ali nasilja na podlagi spola, in zato poskušajo rešiti življenje mlade ženske, ki so ga v veliki meri že uničili dejavniki, na katere ni mogla vplivati; poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsi primeri nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja, vključno s posilstvi v zakonski zvezi in nasiljem v družini, kazensko preganjani in da bodo storilci odgovarjali; poziva sudanske oblasti k boju proti porokam otrok in prisilnim porokam ter posilstvom v zakonski zvezi;

6.  poziva sudanske oblasti, naj takoj opravijo neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb, da sudanske varnostne sile uporabljajo nasilje, ustrahovanje in druge oblike zlorab zoper ženske;

7.  obžaluje, da so državne varnostno-obveščevalne službe prepovedale novinarsko konferenco odvetnikov, ki zastopajo Nuro Husein Hamad, po njeni obsodbi; odločno obsoja nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov v zvezi s to zadevo;

8.  poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo celovito zaščito fizične in psihične nedotakljivosti Nure Husein Hamad v času njenega pridržanja, pa tudi nedotakljivosti njenih odvetnikov in družine;

9.  ponovno odločno nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah; meni, da je smrtna kazen v nasprotju s človeškim dostojanstvom in predstavlja kruto, nehumano in ponižujoče ravnanje; poziva sudanske oblasti, naj upoštevajo moratorij za smrtno kazen, ki ga zagovarja OZN; poziva Sudan, naj ratificira Konvencijo proti mučenju in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

10.  opozarja sudanske oblasti, da bi boljša zaščita človekovih pravic žensk in kriminalizacija posilstva v zakonski zvezi lahko pomagali rešiti številna življenja in preprečiti razplete, do kakršnega je prišlo v primeru Nure Husein Hamad;

11.  odločno obsoja zgodnje in prisilne poroke ter nasilje nad ženskami in deklicami v Sudanu in drugje; poudarja, da sedanja pritožba na obsodbo v zadevi Husein Hamad ni dovolj, saj je omejena le na formalne in pravne vidike obsodbe v okvirih Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Sudan ratificiral, ne upošteva pa dejstev; poziva oblasti, naj izvajajo priporočilo Odbora za pravice otrok ter naj spremenijo zakon o osebnem statusu in zvišajo starost, pri kateri je zakonito dovoljena sklenitev zakonske zveze;

12.  odločno poziva, naj EU in njene države članice zagotovijo, da se bo pri izvajanju skupnih projektov s sudanskimi organi spoštovalo načelo neškodovanja, s čimer bi preprečili sodelovanje z akterji, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju OZN, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.


Imenovanje člana izbirne komisije Evropskega javnega tožilstva
PDF 110kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o imenovanju Antonia Mure v izbirno komisijo iz člena 14(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (2018/2071(INS))
P8_TA(2018)0234B8-0237/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14(3) Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(1),

–  ob upoštevanju predloga Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (B8-0237/2018),

–  ob upoštevanju Poslovnika,

A.  ker Antonio Mura izpolnjuje pogoje iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939;

1.  predlaga, da se Antonio Mura imenuje v izbirno komisijo;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.


Manipulacija s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU
PDF 183kWORD 62k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 s priporočili Komisiji o manipulaciji s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU (2017/2064(INL))
P8_TA(2018)0235A8-0155/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 91(1) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2017/1151(3), Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Uredbe Komisije (EU) št. 692/2008(5) in Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o CARS 2020: akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi(7),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz novembra 2017 z naslovom Odometer tampering: measures to prevent it (Nedovoljeni posegi v števec prevožene poti: ukrepi za njihovo preprečevanje)(8) in ocene dodane vrednosti z naslovom Odometer manipulation in motor vehicles in the EU (Manipulacija števca prevožene poti v motornih vozilih v EU)(9),

–  ob upoštevanju končnega poročila, ki ga je pripravilo združenje evropskih organov za registracijo vozil in voznikov, z naslovom Vehicle Mileage Registration (Registracija števila prevoženih kilometrov vozil)(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Consumer Market Study on the Functioning of the Market for Second-Hand Cars from a Consumer’s perspective (Študija potrošniškega trga o delovanju trga rabljenih vozil z vidika potrošnikov),

–  ob upoštevanju pisne izjave 0030/2016 z dne 11. aprila 2016 o boju proti goljufijam v zvezi s številom prevoženih kilometrov na trgu rabljenih avtomobilov,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0155/2018),

Sedanje stanje

A.  ker so nedovoljeni posegi v števce prevožene poti, in sicer nepošteno namerno in nepooblaščeno spreminjanje dejanskega števila prevoženih kilometrov vozila, prikazanega na števcu, resen problem, razširjen po Uniji, zlasti v okviru čezmejne trgovine z vozili, in škodujejo tretjim državam, ki uvažajo rabljene avtomobile iz Unije;

B.  ker je gospodarska korist zaradi nedovoljenih posegov v števce prevožene poti lahko izjemna, saj je oprema, potrebna zanje, poceni, vrednost rabljenih vozil pa se tako umetno zviša; ker je po ocenah študij med prodanimi rabljenimi osebnimi vozili delež vozil z nedovoljenimi posegi, prodanih znotraj države, med 5 in 12 odstotki, pri čezmejni prodaji pa med 30 in 50 odstotki, torej znaša skupna gospodarska škoda v Uniji med 5,6 in 9,6 milijarde EUR;

C.  ker je za kupca število prevoženih kilometrov eden od najpomembnejših dejavnikov pri oceni tehničnega stanja vozila in ker odčitek stanja števca prevožene poti pomembno vpliva na tržno vrednost vozila;

D.  ker se odčitki števcev prevožene poti shranijo in prikažejo digitalno in ker je zunanji dostop z namenom spremeniti enostaven, saj je zaščita števcev slabša od drugih sestavnih delov vozila;

E.  ker nedovoljeni posegi v števce prevožene poti škodijo potrošnikom, trgovcem z rabljenimi avtomobili, zavarovalnicam in lizinškim družbam, medtem ko se tisti, ki takšne goljufije izvajajo, z njimi okoristijo, in ker je treba poiskati tehnične rešitve, ki bi nepooblaščenim osebam otežile nedovoljene posege v števce prevožene poti;

F.  ker avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce zaradi večje obrabe negativno vplivajo na varnost v cestnem prometu; ker lahko imajo kupci takih avtomobilov višje stroške vzdrževanja in popravil od pričakovanih, ker se avtomobili ne pregledajo v skladu z dejanskim številom prevoženih kilometrov;

G.  ker imajo lahko avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce prevožene poti višjo porabo in višje emisije onesnaževal od pričakovanih, s čimer kršijo zahteve glede trajnosti iz zakonodaje o homologaciji;

H.  ker ima trg rabljenih avtomobilov v Uniji, ki je dva- do trikrat večji od trga novih avtomobilov, najnižje zaupanje potrošnikov med trgi blaga glede na pregled stanja potrošniških trgov Komisije za leto 2014(11), prav nedovoljeni posegi v števce prevožene poti pa znatno prispevajo k izgubi zaupanja potrošnikov v trgovce z rabljenimi avtomobili in s tem ovirajo delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco;

I.  ker potrošniki niso dovolj obveščeni o tem, kako je mogoče preprečiti manipulacijo z odčitki števcev v rabljenih avtomobilih, o obstoječih tehnikah za spremljanje števila prevoženih kilometrov in preprečevanje goljufij na tem področju ter o dostopu do teh tehnik;

J.  ker številne države članice potrošnikom še vedno ne zagotavljajo potrebnih orodij, s katerimi bi lahko preverili zgodovino rabljenega vozila;

K.  ker goljufanje s števci prevožene poti nesorazmerno vpliva na družbene skupine in geografska območja z nižjimi dohodki in so kupci v državah članicah, ki so k Uniji pristopile leta 2004 ali pozneje, ter v državah v neposredni bližini Unije (zlasti državah Zahodnega Balkana, kamor se uvažajo rabljeni avtomobili iz Unije z nizkimi dajatvami ali brez njih) izpostavljeni večjemu tveganju za nakup avtomobila z manipuliranim števcem prevožene poti ter jih zato takšna zloraba pogosteje prizadene;

L.  ker ni skupnega celostnega sistema za izmenjavo podatkov med državami članicami, zaradi česar je večje tveganje, da se legalizira odčitek stanja števca prevožene poti, manipuliranega že pred prvim preverjanjem v državi, v kateri bo vozilo registrirano in kjer že obstajajo ukrepi za registracijo vozila in preverjanje števila prevoženih kilometrov;

M.  ker bi s hitro vzpostavitvijo enotnih pravil za preprečevanje manipulacije in goljufij s števci prevožene poti bistveno povečali varnost in gotovost pri čezmejnih nakupih vozil ter zmanjšali obseg nepoštenih praks, kar bi znatno koristilo milijonom potrošnikov v Uniji;

Obstoječi ukrepi, ki obravnavajo goljufanje s števci prevožene poti

N.  ker so nekatere države članice že uvedle instrumente za zmanjšanje manipulacije s števci prevožene poti, kot sta „Car-Pass“ v Belgiji in „Nationale AutoPas“ na Nizozemskem; ker obe državi uporabljata podatkovno zbirko odčitkov števcev prevožene poti ob vsakem vzdrževanju, servisu, popravilu ali rednem pregledu vozila brez zbiranja osebnih podatkov in sta v zelo kratkem času skoraj izkoreninili goljufanje s števci;

O.  ker belgijski sistem upravlja neprofitna organizacija na pravni podlagi, nizozemski sistem pa vladna agencija; ker oba sistema delujeta ob razumnih stroških, njuno uspešnost pa spremljajo in spodbujajo kampanje za ozaveščanje in obveščanje ter trden pravni okvir, ki določa jasna pravila in odvračilne kazni;

P.  ker bistveno večje število avtomobilov z manipuliranim števcem prevožene poti v državah brez dostopa do teh zbirk podatkov kaže, da sta čezmejna izmenjava podatkov in sodelovanje med državami članicami bistvena za njun uspeh;

Q.  ker evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris) že zagotavlja infrastrukturo in organizacijo za izmenjavo usklajenih podatkov na področju prometa med organi držav članic in se uporablja v vseh državah članicah za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12), pri čemer njegove funkcije že vključujejo evidentiranje števila prevoženih kilometrov;

R.  ker obstajajo tudi tehnične rešitve za strojno in programsko opremo, ki bi jih proizvajalci lahko vključili v vozila in tako od začetka preprečili manipulacijo s števcem prevožene poti, in ker se že uporabljajo strojni varnostni moduli (HSM) in „varne širitve strojne opreme“ (moduli SHE) za zaščito elektronskih krmilnih enot v vozilih pred nepooblaščenim dostopom, manipulacijo ali krajo avtomobila, njihov strošek na vozilo pa je približno en euro;

S.  ker Uredba (EU) 2017/1151 proizvajalce zavezuje, da za pridobitev homologacije vozila izvajajo sistematične strategije za zaščito pred prirejanjem in zaščito pred zapisovanjem, da se prepreči preprogramiranje števca prevožene poti, pri čemer upoštevajo tudi elemente izmenjave podatkov na daljavo; ker uredba predpisuje zgolj informacije in razlago, ki jih zagotovi proizvajalec, in ne predvideva testiranja, ali je števec prevožene poti zavarovan pred nedovoljenimi posegi, čeprav so na voljo certificirani in mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila za oceno varnosti informacijske tehnologije; ker lahko mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila (Common Criteria, ISO/IEC 15408), pomagajo preprečevati nedovoljene posege;

Zakonodaja in vrzeli

T.  ker je manipulacija s števcem prevožene poti prepovedana v 26 državah članicah, samo deset od držav članic pa kupcem omogoča dodatne ukrepe za preverjanje števila prevoženih kilometrov in le šest jih priznava manipulacijo s števcem prevožene poti kot kaznivo dejanje(13); ker je strojna in programska oprema, ki se uporablja za nedovoljene posege v števce prevožene poti, v Uniji prosto dostopna, kar ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, in ker se več držav članic pripravlja, da bodo inkriminirale dejavnosti, povezane z nezakonito manipulacijo odčitkov števcev;

U.  ker goljufanje s števci prevožene poti pomeni ogrožanje tehnične brezhibnosti vozil, kar je omenjeno tudi v Direktivi 2014/45/EU, ki določa, da morajo države članice naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za take manipulacije; ker mora Komisija dodatno preučiti, ali je mogoče povezati nacionalne platforme, da bi omogočili čezmejno izmenjavo informacij o tehničnih pregledih, ki bi vključevala odčitek stanja s števcev prevožene poti;

V.  ker Direktiva 2014/45/EU določa tudi obveznost beleženja števila prevoženih kilometrov na rednih tehničnih pregledih, ta evidenca pa mora biti na voljo za naslednje redne tehnične preglede, vendar se nanaša samo na odčitke števila prevoženih kilometrov od prvega tehničnega pregleda dalje; ker je lahko prvi redni tehnični pregled vozila šele štiri leta po prvi registraciji in je pred njim ter med naslednjimi pregledi dovolj časa za manipulacijo s števcem prevožene poti in bi se lahko celo uradno evidentiral napačen odčitek števila prevoženih kilometrov;

W.  ker ne Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14) oziroma Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 o homologaciji, ne Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (pravilnik UN/ECE št. 39) ne zadevajo goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov ali njihove zaščite pred nedovoljenimi posegi; ker Uredba (ES) št. 661/2009 vsebuje sklicevanje na pravilnik UN/ECE št. 39, kar zadeva zahteve za odobritev merilnika hitrosti, ne vsebuje pa zahtev za števec prevožene poti ali njegovih bistvenih značilnosti;

Prihodnji razvoj v avtomobilskem sektorju

X.  ker je avtomobilska industrija dosegla velik napredek pri razvoju in proizvodnji povezanih vozil, ki uporabljajo inteligentne prometne sisteme in komunicirajo z okolico, tako da je pri večini avtomobilov, ki vstopajo na trg, že možna povezljivost, s čimer je vozni park na cestah v Uniji vse bolj povezan;

Y.  ker je več raziskav pokazalo, da je povprečna starost vozil na cestah v Uniji 7 do 11 let in se nenehno zvišuje ter da je v državah članicah, ki so pristopile k Uniji po letu 2004, starost avtomobilov daleč nad povprečjem, kar pomeni, da je vozni park sestavljen iz novejših zelo povezanih vozil in starejših vozil brez povezljivosti;

Z.  ker sodobna vozila proizvajalcem že redno pošiljajo nabore podatkov, vključno z dejanskim številom prevoženih kilometrov in skupnim obratovalnim časom, ter s tem ključne podatke za preverjanje verodostojnosti odčitanega števila prevoženih kilometrov;

AA.  ker bi lahko bila tehnologija verige blokov ena od rešitev za prihodnjo hrambo podatkov števca prevožene poti;

AB.  ker projekt CarTrustChain, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, uspešno uporablja tehnologijo verige blokov za odpravo goljufanja s števci prevožene poti;

1.  poziva Komisijo, naj na podlagi člena 91(1) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predloži zakonodajni okvir, ki bo določal, da morajo države članice vzpostaviti pravne, tehnične in operativne ovire, ki bodo onemogočale manipulacijo s števci prevožene poti, v skladu s priporočili iz te resolucije in njene priloge v roku dvanajstih mesecev po sprejetju te resolucije v Parlamentu; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za pregled zakonskih določb Uredbe (EU) 2017/1151;

2.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo za uvoz iz tretjih držav veljale enake pravne in tehnične zahteve;

3.  pozdravlja tehnične rešitve, ki se že splošno uporabljajo za zaščito občutljivih podatkov v osebnih avtomobilih, kot so strojni varnostni moduli (HSM) in „varne širitve strojne opreme“ (moduli SHE), ter poudarja, da bi morali biti odčitki števca prevožene poti enako zaščiteni, da bi preprečili manipulacijo s temi števci;

4.  poziva Komisijo, naj okrepi homologacijo za vgrajeno varnost, zlasti za tehnične ukrepe proti goljufanju s števci prevožene poti, pa tudi zaradi večjega števila povezanih avtomobilov;

5.  pozdravlja, da je Komisija v Uredbo (EU) 2017/1151 vključila zahteve na področju tehnološke varnosti za števce prevožene poti; poudarja pa, da v uredbi ni določb, ki bi urejale, kako spremljati te zahteve, zato poziva Komisijo, naj uvede jasna merila za učinkovito preverjanje varnosti števcev prevožene poti ter te zahteve po potrebi v najkrajšem času prilagodi in naj Parlamentu poroča o učinkovitosti navedene uredbe;

6.  ugotavlja, da so nacionalne rešitve z uporabo podatkovnih zbirk pogostih odčitkov števcev prevožene poti, opravljenih na tehničnih pregledih, v mehanični delavnici in ob drugih pregledih vozila, zelo uspešne v boju proti manipulaciji s števci prevožene poti v teh državah članicah, in zato predlaga, naj države članice, ki doslej v zvezi s tem niso ukrepale, čim prej uvedejo ustrezne rešitve;

7.  v zvezi s tem poudarja, da bi morale imeti vse države članice nacionalne registre in omogočiti čezmejno izmenjavo podatkov iz teh registrov, saj se je le tako mogoče učinkovito boriti proti goljufijam v zvezi s številom prevoženih kilometrov v Uniji; zato poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir, da bodo države članice vzpostavile mehanizme za zbiranje primerljivih in medsebojno združljivih podatkov, ki bodo temeljili na najboljši praksi in s katerimi se bo zagotavljalo pogosto in zanesljivo zbiranje podatkov o številu prevoženih kilometrov, začenši s prvo registracijo vozila, in ki bodo omogočali mednarodno izmenjavo podatkov;

8.  poudarja, da je treba omogočiti čezmejni dostop do odčitkov števcev prevožene poti in da bi z enostavnim dostopom do teh informacij za kupce rabljenih vozil veliko prispevali k varstvu potrošnikov; poudarja, da bi moral imeti kupec rabljenega vozila možnost preveriti točnost stanja števca prevožene poti ne glede na državo članico, v kateri je bilo vozilo predhodno registrirano; poziva Komisijo in države članice, naj proaktivno obveščajo potrošnike in deležnike o obstoječih ukrepih proti goljufanju s števci prevožene poti in načinih za odkrivanje in preprečevanje manipulacije z njimi;

9.  poudarja, da sistem Eucaris že ima infrastrukturo za stroškovno učinkovito izmenjavo odčitkov števca prevožene poti v celotni Uniji na podlagi podatkovne zbirke; obžaluje, da so leta 2017 platformo Eucaris za izmenjavo podatkov, odčitanih s števca prevožene poti, uporabile le Belgija, Nizozemska in Slovaška, zato spodbuja države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih prinaša ta sistem;

10.  poziva Komisijo naj zagotovi, da bo udeležba v sistemu Eucaris obvezna in da se bo uporabljal kot informativna platforma za vozila, kar bi olajšalo preverjanje števila prevoženih kilometrov po vsej Uniji in bi bilo manj možnosti za manipulacijo s števcem prevožene poti;

11.  obžaluje dejstvo, da elektronski register iz Direktive 2014/45/EU še ni vzpostavljen in da kazni v državah članicah niso dovolj odvračilne, zato cilji izmenjave podatkov še niso doseženi;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi pravni okvir, ki bi državam članicam omogočil, da evidentirajo obvezne odčitke števcev prevožene poti z rednih tehničnih pregledov in vseh drugih izvedenih pregledov, servisov, vzdrževanj in popravil ter drugih obiskov mehaničnih delavnic, začenši s prvo registracijo vozila;

13.  poudarja, da bi lahko bila rešitev na podlagi tehnologije verige blokov stroškovno učinkovitejša, in poziva Komisijo, naj v dvanajstih mesecih po sprejetju te resolucije v Parlamentu opravi analizo stroškov in koristi za to rešitev, vključno z varnostjo, preglednostjo in varstvom podatkov; meni, da bi bilo treba do morebitne uporabe te tehnologije nemudoma uvesti rešitve, ki so učinkovite, enostavno uporabne in jih je mogoče hitro uvesti, zlasti zbirke podatkov;

14.  poudarja, da bi lahko s splošno uporabo napredne kriptografske tehnologije, kot so rešitve na podlagi HSM ali moduli SHE, zagotovili dodatno zaščito pred manipulacijo s števci prevožene poti, saj bi bili ti števci zaščiteni pred nedovoljenimi posegi z varnostnimi čipi;

15.  poudarja, da imajo vozila vse večje možnosti povezljivosti in da se bo ta razvoj nadaljeval, torej bo mogoč samodejni prenos podatkov iz števca prevožene poti v podatkovno zbirko ali omrežje verige blokov; pozdravlja prizadevanja avtomobilske industrije za razvoj številni tehnični varoval, ki naj bi preprečila nedovoljene posege v števce prevožene poti, vključno s šifriranjem, varstvom in varnostjo podatkov, vendar proizvajalce poziva tudi, naj še izboljšajo učinkovitost svojih tehničnih rešitev;

16.  poudarja, da bi bilo treba pri vseh ukrepih, ki vključujejo prenos in shranjevanje podatkov, upoštevati evropski pravni red o varstvu podatkov ter ukrepe izvajati zgolj za preprečevanje manipulacije s števci prevožene poti in ob najvišji ravni kibernetske zaščite;

17.  poziva države članice, naj sprejmejo ali prilagodijo zakonodajo o manipulaciji s števci prevožene poti, da bo ta (vključno z zagotavljanjem strojne in programske opreme ter povezanih storitev, potrebnih za nepooblaščeno manipulacijo) opredeljena kot kaznivo dejanje, saj nedovoljeni posegi vodijo v napačno oceno tehnične brezhibnosti vozila, to pa negativno vpliva na varnost v cestnem prometu; poziva jih tudi, naj zagotovijo dovolj človeških in finančnih virov za učinkovito, nediskriminatorno in sorazmerno izvajanje take zakonodaje;

18.  meni, da bi bilo treba zamenjavo števca prevožene poti s števcem, ki ima nižje število prevoženih kilometrov, šteti za goljufijo v zvezi s številom prevoženih kilometrov, če se zamenjava opravi z namenom, da bi prikrili dejansko število prevoženih kilometrov in s tem ustvarili dobiček;

19.  zahteva, da Komisija Parlamentu na podlagi člena 91(1) in člena 114 PDEU predloži predlog akta o ukrepih zoper manipulacijo s števcem prevožene poti, ki bo upošteval priporočila iz priloge;

o
o   o

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji in Svetu.

PRILOGA K RESOLUCIJI

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Spodbujanje tehničnih rešitev in homologacije

Da bi bila manipulacija števcev prevožene poti težja, bi bilo treba določiti višje ravni vgrajene zaščite podatkov za te števce. To bo mogoče doseči tako, da se v predlog vključi:

—  spremljanje izvajanja točke (f) člena 5(3) Uredbe (EU) 2017/1151 in čim prejšnje poročanje rezultatov Parlamentu;

—  uvedba jasnih zahtev za zaščito odčitkov števca prevožene poti pred manipulacijo, kar vključuje (če bodo pozitivno ocenjeni) zaščito pred kriptografsko manipulacijo, sisteme prepoznavanja manipulacije, ločeno ugotavljanje in evidentiranje prevoženih kilometrov in varnost strojne opreme;

—  uvedba preskusne metode ali uporaba skupnih meril za oceno varnosti informacijskih tehnologij za rešitve, določene v Uredbi (EU) 2017/1151, namenjene preprečevanju goljufij s števci prevožene poti;

Sistemi podatkovnih zbirk

Podatkovne zbirke z odčitki števcev prevožene poti bi znatno zmanjšale število manipuliranih vozil. Pomembno je, da se doseže rešitev za vso Unijo, saj izolirane nacionalne pobude ne morejo preprečiti goljufij s števci prevožene poti v čezmejnem trgovanju z rabljenimi vozili. Zato bi bilo treba predlagati naslednje ukrepe:

—  obvezno evidentiranje odčitkov števca prevožene poti, določeno v Direktivi 2014/45/EU, bi moralo biti na voljo za čezmejno izmenjavo, na zahtevo pa tudi kupcem;

—  ustvariti bi bilo treba pravni okvir za vzpostavitev primerljivih zbirk podatkov o številu prevoženih kilometrov v državah članicah, da bi se zagotovila mednarodna izmenjava podatkov in dostop do njih na podlagi najboljše prakse, ki omogoča pogosto in zanesljivo beleženje podatkov o številu prevoženih kilometrov;

—  obstoječe podatkovne zbirke z odčitki števcev prevožene poti na ravni držav članic bi morale biti medsebojno povezane, združljive in interoperabilne na ravni Unije, da bi omogočale mednarodno izmenjavo podatkov, obstoječo infrastrukturo, kot je sistem Eucaris, pa bi bilo treba uporabiti za stroškovno učinkovito in pravočasno izvajanje;

—  pravila o varstvu podatkov bi bilo treba spoštovati in jih po potrebi prilagoditi tako, da se omogočijo shranjevanje in izmenjava ustreznih podatkov ter varstvo zasebnosti, obenem pa se učinkovito prepreči goljufiva uporaba zbranih podatkov;

—  kupcem rabljenih vozil bi bilo treba zagotoviti sredstva, da pred nakupom preverijo točnost odčitkov števca prevožene poti v avtomobilu na podlagi podatkov o številu prevoženih kilometrov, zbranih iz tega vozila, ne glede na to, v kateri državi članici je bilo vozilo predhodno registrirano;

Veriga blokov in povezljivost kot možni in komplementarni dolgoročni rešitvi

Vozila so vse bolj povezana, njihov delež v voznem parku v Uniji pa stalno narašča. Na strežnike proizvajalcev že prenašajo podatke, kot je dejansko število prevoženih kilometrov. Te podatke bi lahko uporabili za odkrivanje goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov.

Veriga blokov je tehnologija, ki bi lahko sčasoma ponudila zanesljivo orodje za varovanje podatkov v omrežju in preprečevanje manipuliranja vnosov podatkov. Lahko bi preučili, ali bi bila združitev tega razvoja in tehnologije dolgoročna rešitev zoper goljufanje s števci prevožene poti.

Zato bi bilo treba predlagati naslednje ukrepe:

—  treba bi bilo oceniti stroškov in koristi, ki bi jih lahko imela vzpostavitev evropskega omrežja verige blokov za odčitke števcev prevožene poti;

—  če bi bila ocena pozitivna, bi bilo treba vzpostaviti pravni in regulativni okvir za samodejni prenos odčitkov števcev prevožene poti v vozilih s funkcijami povezljivosti in – ne glede na to, kako bi bila ocenjena veriga blokov – za dostop do podatkov, ki jih zbira in hrani proizvajalec in ki bi dopolnili podatke o številu prevoženih kilometrov, ročno vnesene pri rednem tehničnem pregledu ali iz drugih virov;

—  treba bi bilo zahtevati posredovanje odčitkov števcev prevožene poti z rednih tehničnih pregledov, obiskov mehanične delavnice in drugih pregledov ter s tem povezovanje in nadgradnjo sistema podatkovne zbirke;

Zakonodaja in izvrševanje

Goljufanje s števci prevožene poti ni kaznivo dejanje v vseh državah članicah, čeprav Direktiva 2014/45/EU to izrecno določa. Izvrševanje učinkovitih pravnih ukrepov, vključno s kaznimi, je bistvenega pomena za izkoreninjenje goljufij s števci prevožene poti. Zato bi bilo treba predlagati naslednji ukrep:

—  goljufanje s števci prevožene poti bi bilo treba obravnavati kot kaznivo dejanje, katerega storilca sta tako oseba, ki naroči spremembo odčitka (lastnik avtomobila), kot oseba, ki odčitek spremeni, ter za to kaznivo dejanje določiti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni, ki bi temeljile na povsem primerljivih standardih po vsej Uniji.

(1) Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).
(2) Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 134).
(3) Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).
(4) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(5) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).
(6) Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede na opremo za merjenje hitrosti, vključno z njeno vgradnjo (UL L 120, 13.5.2010, str. 40).
(7) UL C 468, 15.12.2016, str. 57.
(8) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602012/IPOL_STU%282017%29602012_EN.pdf
(9) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615637/EPRS_STU%282018%29615637_EN.pdf
(10) https://www.ereg-association.eu/media/1122/final-report-ereg-topic-group-xiii-vehicle-mileage-registration.pdf
(11) https://ec.europa.eu/info/files/consumer-markets-scoreboard-2014-edition_en
(12) Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 288, 5.11.2011, str. 1).
(13) Glej Mreža evropskih potrošniških centrov (ECC-Net, 2015), Cross-border car purchases: what to look out when you’re bargain hunting(Čezmejni nakup avtomobila: na kaj morate biti pozorni, ko boste iskali najboljšo ponudbo), str. 236.
(14) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).


Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
PDF 215kWORD 74k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 31. maja 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))(1)
P8_TA(2018)0236A8-0180/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta12, krepi sodelovanje med Unijo, državami članicami in njihovimi regijami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite za izboljšanje odzivanja Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
_________________
_________________
12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
12 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske in gospodarske posledice nesreč so lahko ogromne.
(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske, družbene in gospodarske posledice nesreč imajo lahko neslutene razsežnosti. Žal so v nekaterih primerih te nesreče namerne, na primer pri terorističnih napadih.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar nesreče, ki se ponavljajo, hkrati prizadenejo več držav članic in skupna zmogljivost ni zadostna.
(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da zanašanje na prostovoljno ponujanje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ne zagotavlja vedno, da je na voljo dovolj zmogljivosti za zadovoljivo obravnavanje osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, niti da sta okolje in premoženje ustrezno zaščitena. To še zlasti velja, kadar več držav članic hkrati prizadenejo nesreče, ki se ponavljajo in so nepredvidljive, tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, in skupna zmogljivost ni zadostna. Da bi odpravili te pomanjkljivosti in preprečili nastajajoča tveganja, bi bilo treba vse instrumente Unije uporabljati na prožen način, vključno s spodbujanjem aktivnega sodelovanja v civilni družbi. Države članice bi morale kljub temu sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, da bi ohranile dovolj nacionalnih zmogljivosti za ustrezen odziv na nesreče.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Preprečevanje gozdnih požarov je ključnega pomena v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2. Gorenje dreves in šotastih tal pri gozdnih požarih namreč povzroča emisije CO2. Študije so pokazale, da požari povzročijo 20 % svetovnih emisij CO2, kar je več kot znašajo emisije vseh prometnih sistemov na svetu skupaj (vozila, plovila in letala).
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju nesreč, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z zagotavljanjem potrebnih povezav z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.
(5)  Za zaščito pred nesrečami je najpomembnejše preprečevanje in na tem področju so potrebni nadaljnji ukrepi. V ta namen bi si morale države članice redno izmenjevati ocene tveganja glede njihove nacionalne varnosti in varnostnih tveganj in povzetke načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč za zagotovitev celostnega pristopa k obvladovanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, z združevanjem ukrepov na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da od držav članic zahteva, naj zagotovijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti v zvezi s posebnimi nesrečami, vključno s tistimi, ki jih povzroči človek, zlasti z namenom povečanja splošne podpore Unije za upravljanje tveganja nesreč, predvsem podpore Evropske agencije za okolje. Nadvse pomembno je zmanjšati upravno breme in okrepiti preventivne politike, med drugim z izboljšanjem povezav in sodelovanja z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, kot so navedeni v uvodni izjavi 2 Uredbe (EU) št. 1303/201313.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Tveganje je negativen dejavnik pri razvoju regij. Za preprečevanje in upravljanje tveganja je treba prenoviti politike in institucionalne okvire, povečati lokalne, nacionalne in regionalne zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje ukrepov za upravljanje tveganja ter usklajevati veliko število akterjev. Priprava zemljevidov tveganja za regije in/ali države članice, povečanje zmogljivosti za odziv ter izboljšanje preventivnih ukrepov s posebnim poudarkom na podnebnih tveganjih so bistvenega pomena. Izredno pomembno je, da zemljevidi tveganja upoštevajo tveganja zaradi trenutne spremenljivosti podnebja ter napovedi glede razvoja podnebnih sprememb.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Ko države članice pripravljajo ocene tveganj in načrtujejo upravljanje tveganj, bi morale upoštevati specifična tveganja za prostoživeče živali in dobrobit živali. Komisija bi morala po vsej Evropi spodbujati širjenje informacij o živalih, ki jih prizadenejo nesreče. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno razviti programe in tečaje usposabljanja.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Sezona gozdnih požarov leta 2017 je bila v številnih državah članicah posebej dolga in intenzivna, pri čemer je v eni sami državi članici umrlo več kot 100 ljudi. Pomanjkanje razpoložljivih sredstev, opisano v poročilu o vrzelih v zmogljivostih1a, in nezmožnost evropskih zmogljivosti za nujni odziv (EERC oziroma nabor prostovoljcev), da bi se pravočasno odzvale na vseh 17 prošenj za pomoč pri gozdnem požaru, sta dokaz, da pri velikih nesrečah, ki prizadenejo več držav članic hkrati, prostovoljni prispevki držav članic niso dovolj.
_________________
1a Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o doseženem napredku in vrzelih v okviru evropskih zmogljivosti za nujni odziv z dne 17. februarja 2017.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)   Najočitnejši partnerji za poglobljeno sodelovanje so sosednje države članice, ki imajo enako strokovno znanje in strukture in za katere je najbolj verjetno, da jih bodo prizadele enake nesreče, in so izpostavljene enakim tveganjem.
Sprememba 68
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5 e (novo)
(5e)  Varnost vodnih virov je bistvenega pomena za odpornost proti podnebnim spremembam. Države članice bi morale kartirati obstoječe vodne vire, da bi olajšale prilagajanje na podnebne spremembe in povečale odpornost prebivalstva na podnebne pojave, kot so suše, požari ali poplave. S kartiranjem bi morale podpreti razvoj ukrepov za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo.
(6)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno pomočjo v Evropi. Poleg okrepitve možnosti, ki jih že ponujajo evropske zmogljivosti za nujni odziv (v nadaljnjem besedilu: EERC ali prostovoljno združevanje zmogljivosti), od zdaj naprej imenovane „evropski nabor civilne zaščite“, bi morala Komisija vzpostaviti tudi rezervo rescEU. Rezerva rescEU bi morala biti sestavljena iz zmogljivosti za odzivanje v izrednih razmerah za odzivanje na požare v naravi, hude poplave in potrese, teroristične napade ter napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem ter terenske bolnišnice in zdravniških ekip v skladu s standardi Svetovne zdravstvene organizacije, ki se lahko hitro uporabijo. V tem okviru je treba poudariti pomen okrepitve in vključitve posebnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, saj so prvi, ki se odzovejo na nesrečo. Ti organi bi morali tudi razviti modele sodelovanja, v okviru katerih bi lahko skupnosti izmenjavale primere najboljše prakse, imele pa bi tudi možnost, da sodelujejo pri razvijanju svoje pripravljenosti na naravne nesreče.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preprečevanju in obvladovanju nesreč je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odzivanje ustrezno vključene v usklajevanje in dejavnosti zagotavljanja, ki se izvajajo v okviru tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Ti organi lahko imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zagotoviti je treba stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred prihodom pomoči rescEU, pa tudi redne kampanje obveščanja javnosti o prvih ukrepih za odzivanje v primeru nesreč.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost mehanizma Unije, z zagotavljanjem razpoložljivosti zmogljivosti v primeri, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic. Nabava zmogljivosti s strani Unije bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.
(7)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice, če so razpoložljive materialne in tehnične zmogljivosti nezadostne, da bi omogočale učinkovito odzivanje na nesreče, tudi v primeru čezmejnih dogodkov, in sicer s prispevanjem k financiranju zakupnih ali najemnih pogodb za zagotavljanje hitrega dostopa do takih zmogljivosti ali s financiranjem njihovega nakupa. S tem bi se znatno povečala učinkovitost in razpoložljivost mehanizma Unije, z zagotavljanjem hitre materialne in tehnične razpoložljivosti zmogljivosti, tudi za reševanje starejših ali invalidov, v primerih, ko sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti za nesreče z daljnosežnimi posledicami, ki prizadenejo veliko število držav članic, kot so čezmejne epidemije. Vnaprej namenjena ustrezna oprema in nabava zmogljivosti s strani Unije bi morali omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče. Zagotoviti je treba najboljšo in pregledno uporabo finančnih virov.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Številne države članice se v primeru nepričakovanih nesreč spopadajo s pomanjkanjem materialne in tehnične opreme. Z mehanizmom Unije bi zato morali po potrebi zagotavljati več materialne in tehnične opreme, zlasti za reševanje invalidov, starejših in bolnih oseb.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Za okrepitev učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic je treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite, ki bo temeljila na obstoječih strukturah.
(9)  Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Na osnovi obstoječih struktur je treba izboljšati učinkovitost in uspešnost usposabljanja in urjenja, spodbujanje inovacij ter dialog in sodelovanje med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic, pri tem pa bi morali sodelovati centri odličnosti, univerze, raziskovalci in drugi strokovnjaki iz držav članic, s katerimi bi si bilo treba izmenjavati informacije.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Krepitev civilne zaščite je zaradi vse pogostejših nesreč, tako vremenskih kot tistih, povezanih z notranjo varnostjo, ena najpomembnejših prednostnih nalog v Uniji, a hkrati je treba orodja Unije dopolniti z močnejšo ozemeljsko razsežnostjo in razsežnostjo pobude skupnosti, saj so ukrepi lokalne skupnosti najhitrejši in najučinkovitejši način za omejevanje škode, ki jo povzroči nesreča.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije.
(10)  Za vzpostavitev delovanja zmogljivosti rescEU bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje ukrepov v okviru mehanizma Unije, vendar ne na račun finančnih sredstev, ki so namenjena drugim ključnim politikam Unije.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Za revidirani mehanizem Unije bi bilo treba zagotoviti ločena finančna in proračunska sredstva. Glede na to, da je treba preprečiti negativne učinke na financiranje obstoječih večletnih programov, bi bilo treba večjo potrebo po finančnih sredstvih za ciljno usmerjeno revizijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite v letih 2018, 2019 in 2020 pokriti izključno z vsemi sredstvi, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/20131a, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti.
___________________
1a Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
(11)  Obstaja potreba po poenostavitvi, racionalizaciji in večji prožnosti postopkov mehanizma Unije za zagotovitev, da se državam članicam omogoči dostop do pomoči in potrebnih zmogljivosti za čim hitrejše in učinkovitejše odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, zlasti pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU.
(12)  Za povečanje uporabe obstoječih instrumentov financiranja in podpiranje držav članic pri zagotavljanju pomoči, vključno pri odzivanju na nesreče zunaj Unije, bi bilo treba predvideti odstopanje od člena 129(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta14 za primere, ko se finančna sredstva dodelijo v skladu s členi 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU. Ne glede na to odstopanje bi bilo treba v vseh prihodnjih strukturah Unije za financiranje ohraniti ločeno financiranje zlasti dejavnosti civilne zaščite in humanitarne pomoči, ki bi moralo biti tudi povsem usklajeno z različnimi cilji in pravnimi zahtevami te strukture.
__________________
__________________
14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
14 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. Poleg tega bi bilo treba skladnost zagotoviti tudi z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
(13)  Pomembno je zagotoviti, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami bi bilo treba okrepiti povezave med ukrepi na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč, tudi za čezmejne preventivne ukrepe in odzivanje na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje15. V programih teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike so predvideni posebni ukrepi za upoštevanje pripravljenosti na nesreče, preprečevanje in obvladovanje tveganj, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito povezovanje in ustvarjanje dodatnih sinergij. Poleg tega bi morali biti vsi ukrepi usklajeni z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, Pariški sporazum in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.
__________________
__________________
15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
15 Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Bistvenega pomena je ohraniti module, ki so bili doslej prijavljeni v Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (CECIS), da bi se lahko odzivali na prošnje za pomoč in na običajen način sodelovali v sistemu usposabljanja.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Enako pomembno je mehanizem Unije, ki je omejen na obdobje takoj po nesreči, povezati z drugimi instrumenti Unije, ki se osredotočajo na odpravo škode, kot je solidarnostni sklad.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)   Bistvenega pomena je v solidarnostni sklad uvesti obveznost odprave škode za okolje in pri tem kot kazalnik za odobritev uporabiti BDP na prebivalca regije ali države članice in ne skupni BDP, da bi preprečili, da velike, bolj poseljene regije z nizko stopnjo blaginje ne bi bile upravičene do sredstev iz sklada. Zelo je pomembno ekonomsko ovrednotiti okolje, ki ga je prizadela nesreča, zlasti na področjih z visoko naravno vrednostjo, kot so zaščitena naravna območja, ki so del mreže Natura 2000, da bi jih sanirali.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13 d (novo)
(13d)   Ukrepi Unije bi se morali osredotočati tudi na zagotavljanje pomoči pri tehničnem usposabljanju, da bi izboljšali zmogljivost skupnosti za samopomoč, zaradi česar bi bili bolje pripravljeni na začetni odziv in obvladovanje nesreče. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, na primer za voditelje v skupnosti, socialne in medicinske delavce ter reševalne in gasilske službe, ter za lokalne prostovoljne skupine za posredovanje, ki bi morale imeti hiter dostop do opreme za posredovanje, je mogoče prispevati k obvladovanju nesreče in zmanjšati število smrtnih žrtev med krizo in po njej.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e
(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.
(e)  povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah, tudi v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih;
Sprememba 26
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(aa)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(ea) da se zmanjšajo neposredne posledice nesreč na človeška življenja ter kulturno in naravno dediščino;“
Sprememba 27
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(ab)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(eb) da se okrepita sodelovanje in usklajevanje na čezmejni ravni;“
Sprememba 28
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji.
(a)  sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter bolj spodbuja in omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;
Sprememba 29
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(3a)  v členu 5(1) se vstavi naslednja točka:
“(aa) usklajuje harmonizacijo informacij in smernic glede sistemov opozarjanja, tudi na čezmejni ravni;“
Sprememba 30
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka f
(3b)   v členu 5(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2014 skupaj z državami članicami pripravi smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;
"(f) zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o oceni zmožnosti obvladovanja tveganja in do 22. decembra 2019 skupaj z državami članicami pripravi nove smernice o vsebini, metodologiji in strukturi teh ocen; omogoča tudi izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;
Sprememba 31
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;
(a)  po posvetovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji na podlagi modela, o katerem so se z njo dogovorili, pri tem pa uporabijo obstoječe nacionalne informacijske sisteme;
Sprememba 32
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(aa)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:
(d)  prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganja.
(d) prostovoljno sodelujejo pri medsebojnem strokovnem pregledu zmožnosti obvladovanja tveganja, da bi določili ukrepe za zapolnitev vrzeli.“;
Sprememba 33
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 2
Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti, v skladu s predlogo, ki se določi z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme po postopku pregleda iz člena 33(2). Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. V ta namen lahko ta prizadevanja vključujejo zavezo držav članic glede spodbujanja naložb, ki bodo temeljile na ocenah tveganj, in glede boljše obnove po nesrečah. Dodatno upravno breme na nacionalni in podnacionalni ravni bi bilo treba kar najbolj zmanjšati.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 3
Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.
Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč. Komisija in države članice, če je to mogoče, spodbujajo tudi usklajevanje obvladovanja tveganja nesreč in strategij za prilagajanje podnebnim spremembam.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – odstavek 1 – točka k
(4a)  v členu 8(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:
(k)  v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1).
“(k) v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti na področju pripravljenosti, ki so potrebne za dosego cilja iz točke (b) člena 3(1), tudi prek usklajevanja z drugimi instrumenti Unije.”;
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
(4b)   v člen 9 se vstavi naslednji odstavek:
“1a. Države članice okrepijo ustrezne upravne zmogljivosti pristojnih regionalnih in lokalnih organov v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.“;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na nesreče v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev in izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.“;
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganja iz točke(a) člena 6 in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev, med katera vključi stroje za zemeljska dela, prenosne agregate in mobilno protipožarno opremo, ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 1
1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.
1.  Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za nabor predhodno odrejenih prostovoljnih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in strokovnjake.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Glede na to, da bi moralo biti preprečevanje na nacionalni ravni prednostna naloga držav članic za zmanjšanje varnostnih tveganj, bi moral evropski nabor civilne zaščite dopolnjevati obstoječe nacionalne zmogljivosti.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).
2.  Komisija v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic na podlagi potreb in tveganj, ugotovljenih na terenu, opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Komisija spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli ter spodbuja države članice, naj odpravijo take vrzeli. Komisija lahko podpira države članice v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 7
7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog.
7.  Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC, razen v primeru nujnih razmer doma, višje sile ali če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Dokončno odločitev o njihovi uporabi sprejme država članica, ki je zadevne odzivne zmogljivosti registrirala.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 8 – pododstavek 1
Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog in jim preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.
Odzivne zmogljivosti med uporabo ostanejo pod vodstvom in poveljstvom držav članic, ki jih dajo na voljo, in se lahko odpokličejo, če se države članice spopadajo z nujnimi razmerami doma, višjo silo ali če izredne razmere preprečujejo, da bi odzivne zmogljivosti še naprej dajale na voljo. V takih primerih se je treba posvetovati s Komisijo.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 1
1.  Rezerva rescEU se vzpostavi za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče.
1.  Rezerva rescEU se vzpostavi v izrednih razmerah, kadar zmogljivosti na nacionalni ravni niso na voljo in za zagotavljanje pomoči, kadar obstoječe zmogljivosti ne omogočajo učinkovitega odzivanja na nesreče. RescEU ne uporabijo za nadomestitev lastnih zmogljivosti in ustreznih odgovornosti držav članic.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2
2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz naslednjih zmogljivosti:
2.  Rezerva rescEU je sestavljena iz dodatnih zmogljivosti, ki presegajo že obstoječe zmogljivosti držav članic, da bi se dopolnile in povečale, s tem pa služijo odzivu na sedanja in prihodnja tveganja. Zmogljivosti se določijo na podlagi morebitnega pomanjkanja sredstev za odziv na zdravstvene, industrijske, okoljske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave in požare, tudi gozdne, grožnje, povezane s terorističnimi napadi, ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje.
RescEU na podlagi ugotovljenega pomanjkanja sredstev vsebuje vsaj naslednje zmogljivosti:
(a)  gašenje gozdnih požarov iz zraka;
(a)  gašenje gozdnih požarov iz zraka;
(b)  velika zmogljivost črpanja;
(b)  velika zmogljivost črpanja;
(c)  iskanje in reševanje v mestih;
(c)  iskanje in reševanje v mestih;
(d)  terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.
(d)  terenska bolnišnica in nujne zdravniške ekipe.
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Te zmogljivosti bodo tudi v prihodnje prožne in se lahko razvijejo tako, da bodo ustrezale prihodnjemu razvoju in izzivom, kot so posledice podnebnih sprememb.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 4
4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.
4.  Na Komisijo se na podlagi ugotovljenih tveganj in zmogljivosti ter načrtovanja upravljanja s tveganji iz člena 6 ter ob upoštevanju pristopa, ki predvideva številne nevarnosti, prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejema delegirane akte za opredelitev vrst odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne poleg tistih, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, in ustrezno spremembo sestave rezerve rescEU. Zagotovi se skladnost z drugimi politikami Unije.
Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.
Kadar v primeru nesreče ali grožnje nesreče tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 31.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 5
5.  Komisija opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.
5.  Komisija v sodelovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rezerve rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 7
7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, pri čemer zmogljivosti rezerve rescEU ostanejo pod njenim vodstvom in poveljstvom.
7.  Zmogljivosti rezerve rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Odločitev o uporabi zmogljivosti sprejme Komisija, ki še naprej strateško usklajuje zmogljivosti rezerve rescEU in je pristojna za njihovo uporabo, medtem ko imajo operativno vodstvo in poveljstvo še vedno odgovorni uradniki države članice prejemnice.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 8
8.  V primeru uporabe se Komisija z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.
8.  V primeru uporabe se Komisija prek Centra za usklajevanje nujnega odziva z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rezerve rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti v okviru rezerve rescEU med operacijami.
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 10
10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:
10.  Če Komisija zagotovi opremo, kot je oprema za gašenje gozdnih požarov iz zraka, z nakupom, zakupom ali najemom, se zagotovi naslednje:
(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;
(a)  v primeru nakupa opreme je v pogodbi med Komisijo in državo članico določena registracija te opreme v zadevni državi članici;
(b)  v primeru zakupa ali najema, registracija opreme v državi članici.
(b)  v primeru zakupa ali najema registracija opreme v državi članici ni obvezna.
(ba)  upravljanje komercialnih zrakoplovov se dodeli operaterjem s certifikatom EASA.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12a – odstavek 1
Komisija vsaki dve leti obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.
Komisija vsako leto obvesti Evropski parlament in Svet o operacijah in doseženem napredku v skladu s členoma 11 in 12.
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12a – odstavek 1 a (novo)
Te informacije vključujejo pregled razvoja proračuna in stroškov s podrobno tehnično in finančno oceno, natančnimi podatki o zvišanju stroškov in spremembah pri potrebnih vrstah odzivnih zmogljivosti in morebitnih zahtevah glede kakovosti teh zmogljivosti ter razloge za to zvišanje ali spremembe.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.
Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti, univerzami in raziskovalci, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite. Komisija ustrezno upošteva razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in organizacije, ki so dejavne na terenu.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni stavek
Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:
Mreža si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov ter v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(9a)  v členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice.
(a) vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnjakov, posameznike pa je mogoče začasno premestiti v druge države članice. Vzpostavi se nov program Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli iz Uredbe (EU) št. 1288/2013*.
Namen programa usposabljanja je izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9 in 11 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;
Namen programa Erasmus za civilno zaščito je med drugim izboljšati usklajenost, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9, 11 in 12 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;
Program Erasmus za civilno zaščito vključuje mednarodno razsežnost, da bi s sodelovanjem med državami članicami ter med partnerskimi državami podprli zunanje delovanje Unije, vključno z njenimi razvojnimi cilji.
_______________
* Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+", program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).“
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f
(9b)   v členu 13(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  spodbujati in pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;
(f) spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije;“
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
(9c)  v členu 13 se doda naslednji odstavek:
„3a. Komisija poveča zmogljivosti za usposabljanje in izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja tveganja nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira.“;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 16 – odstavek 2
(11a)  v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.   Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo.
2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del splošnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po posvetovanju z akterji na področju humanitarne pomoči jasno opredeli obseg intervencije in njeno razmerje z udeleženimi stranmi v širšem humanitarnem odzivu ter zagotovi skladnost z evropskim neodvisnim instrumentom za humanitarno pomoč in spoštovanje humanitarnih načel.“;
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Odobritve, potrebne za financiranje mehanizma Unije, postopno odobrita Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka, pri čemer ustrezno upoštevata vsa sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013*, s posebno možnostjo uporabe instrumenta prilagodljivosti, kot je opredeljeno v Prilogi I.
____________________
* Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20 a – odstavek 1
Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c).
Vsaka pomoč ali financiranje v skladu s tem sklepom zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11, 12 in 21(2)(c). Pripravi se tudi strategija obveščanja, s katero bi državljanom predstavili oprijemljive rezultate ukrepov v okviru mehanizma Unije.
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Za zmogljivosti držav članic, ki niso vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, znesek finančne pomoči Unije za sredstva za prevoz ne presega 55 % skupnih upravičenih stroškov. Za upravičenost do tega financiranja se države članice zavezujejo, da bodo vzpostavile register vseh zmogljivosti, ki jih imajo na voljo, in ustreznih upravljavskih struktur, poleg tistih, ki so vnaprej namenjene evropskemu naboru civilne zaščite, za odzivanje na zdravstvene, industrijske, potresne ali vulkanske nesreče, poplave, gozdne požare ter teroristične napade in napade s kemičnim, biološkim, radiološkim in jedrskim orožjem.
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 26 – odstavek 2
2.  Prizadevati si je treba za sinergije in komplementarnost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96.
2.  Vzpostaviti je treba sinergije, komplementarnost in večjo usklajenost z drugimi instrumenti Unije, kot so tisti, ki podpirajo kohezijo, vključno s Solidarnostnim skladom Evropske unije, razvoj podeželja, raziskave, zdravje ter migracijske in varnostne politike, ne da bi to vključevalo prerazporeditev sredstev, namenjenih tem območjem. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1257/96, ob hkratnem upoštevanju posebne in neodvisne narave teh ukrepov in njihovega financiranja ter zagotovitvi, da so v skladu z evropskim soglasjem o humanitarni pomoči.
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 32 – odstavek 1 – točka g
(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi in operativnimi postopki;
(g)  vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rezerve rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi, operativnimi postopki in pogoji za uporabo zmogljivosti rescEU na nacionalni ravni za države članice ter s tem povezanimi finančnimi in drugimi ureditvami;
Sprememba 65
Predlog sklepa
Priloga I (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

PRILOGA I

OKVIRNA DODATNA DODELJENA FINANČNA SREDSTVA ZA OBDOBJE 2018–2020

 

 

2018

2019

2020

SKUPAJ

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 3*

Odobritve za prevzem obveznosti

19.157

115,2

122.497

256.854

 

Odobritve plačil

11

56,56

115.395

182.955

Skupaj dodatne odobritve iz razdelka 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

2

2

2.284

6.284

 

Odobritve plačil

0,8

1,8

2.014

4.614

Skupaj dodatne odobritve iz razdelkov 3 in 4*

Odobritve za prevzem obveznosti

21.157

117,2

124.781

263.138

 

Odobritve plačil

11,8

58,36

117.409

187.569

(zneski so v milijonih EUR)

* Celotni zneski se zagotovijo prek instrumenta prilagodljivosti.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0180/2018).


Instrument za povezovanje Evrope po letu 2020
PDF 130kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o prometnem stebru instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))
P8_TA(2018)0237RC-B8-0242/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(4),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU(5),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), sporočila Komisije (COM(2016)0603) in priloženega dokumenta SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2018 z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. marca 2018 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost(JOIN(2018)0005),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. februarja 2018 o vmesni oceni Instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018)0066),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker sta razvoj in sanacija prometne infrastrukture v EU še vedno precej razdrobljena in predstavljata velik izziv z vidika zmogljivosti in financiranja, vendar sta bistvenega pomena za trajnostno rast in delovna mesta, konkurenčnost ter socialno in teritorialno kohezijo v Uniji ter odpravljata neravnovesja med regijami;

B.  ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in infrastrukture digitalnih storitev;

C.  ker bo zgodnje dokončanja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) bistveno prispevalo k uresničevanju ciljev EU za zmanjšanje emisij v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, razogljičenju evropskega gospodarstva in izpolnitvi ciljev EU „20-20-20“ na področju energije in podnebne politike; ker bi jedrno omrežje moralo biti dokončano do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050;

D.  ker vsak deseti Evropejec dela v širšem prometnem sektorju in ker bodo naložbe v prometno infrastrukturo ustvarile nova delovna mesta, saj naj bi po ocenah vsaka milijarda evrov, vložena v jedrno omrežje TEN-T, ustvarila do 20 000 novih delovnih mest;

E.  ker je IPE usmerjen v olajševanje čezmejnih povezav, vzpostavitev multimodalnih urbanih vozlišč ter odpravo nedelovanja trga in ozkih grl; ker je bila z IPE zagotovljena uresničitev projektov, ki jih sicer ne bi izvedli, kar pomeni jasno dodano vrednost EU pri omogočanju nadnacionalnega sodelovanja in usklajevanja;

F.  ker prometni sektor predstavlja največji delež proračuna IPE v obdobju 2014–2020; ker je bil delež za promet porazdeljen med splošni proračun za vse države članice in kohezijska sredstva, ki so na voljo kohezijskim državam članicam in so prenesena neposredno iz Kohezijskega sklada;

G.  ker je IPE eden najuspešnejših programov, saj je število prijav v veliki meri preseglo predvidena sredstva; ker je bilo do konca leta 2017 v okviru IPE za promet že dodeljenih 21,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, s tem pa so bile zagotovljene skupne naložbe v višini 41,6 milijard EUR; ker bodo leta 2018 podpisani dodatni sporazumi o dodelitvi sredstev v okviru kombiniranega razpisa, kjer se združujejo nepovratna sredstva IPE in zasebno financiranje, tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ker je bil prvotni proračun tega razpisa v višini ene milijarde EUR novembra 2017 povečan za 350 milijonov EUR v podporo prednostni nalogi „inovacije in nove tehnologije“ v skladu s cilji akcijskega načrta za alternativna goriva;

H.  ker je uvedba načela „uporabi ali izgubi“ znatno prispevala k uspehu IPE; ker bi kljub vsemu morali pospešiti izterjavo sredstev za neizvedene projekte;

I.  ker je namen IPE spodbuditi naložbe v prometno infrastrukturo in inovacije ter pritegniti finančna sredstva iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer bi se povečala pravna varnost in spoštovalo načelo tehnološke nevtralnosti;

J.  ker naj bi Komisija junija 2018 objavila zakonodajne predloge o evropskih strateških naložbah, tudi o posodobljenem Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE);

1.  poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno trajnostno rast, kohezijo, konkurenčnost in delovna mesta; zato poudarja strateški pomen programa IPE za povezovanje notranjega trga, pametno mobilnost in možnost, da EU s programom prispeva konkretna dodana vrednost za državljane;

2.  poudarja, da je IPE bil, je in mora ostati učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v vseevropsko infrastrukturno omrežje (TEN) na področju prometa, energetike in storitev digitalnega sektorja ter kot prispevek k prednostnim nalogam EU za delovna mesta, rast in naložbe, notranji trg, energetsko unijo, podnebje in enotni digitalni trg;

3.  poudarja uspeh programa IPE v obdobju 2014–2020, ki visoko evropsko dodano vrednost prinaša s spodbujanjem projektov na področju povezljivosti, ki imajo čezmejno, interoperabilno in multimodalno razsežnost, in projektov, ki krepijo povezljivost vseh načinov prevoza, tudi po morju, vključno s celinskimi pristanišči in celinskimi plovnimi potmi, pri čemer se prednost daje projektom, ki bodo vzpostavili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla, da bi ustvarili enotni evropski prometni prostor, dostopen vsem, in inovativni prometni sektor; poziva Komisijo, naj poveča čezmejno dodano vrednost vozlišč, kot so morska pristanišča, in podpre projekte, ki povečujejo povezljivost s partnerskimi tretjimi državami;

4.  priznava, da bodo lahko koristi in potencial naložb EU v omrežje TEN-T v celoti izkoriščeni šele po dokončanju jedrnega in celovitega omrežja; poziva Komisijo, naj ne pozabi, da so za dokončanje ter omrežij potrebne precejšnje naložbe, ki so deloma odvisne od nadaljnje podpore EU, drugače se bo izvajanje zaustavilo; poudarja, da je treba vztrajati pri tem, da se omrežji dokončata najpozneje do leta 2030 (velja za jedrno omrežje) oziroma do leta 2050 (velja za celovito omrežje) in da je treba v celotnem procesu upoštevati standarde 21. stoletja;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo program IPE v okviru predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 nadaljeval sedanji program in bo še bolj ambiciozen v smislu ciljev politike in finančnih sredstev; poudarja, da je treba pospešiti naložbe v digitalne, inovativne in trajnostne prometne projekte, da bi prešli na bolj zelen, resnično povezan, sodoben, vsem dostopen, varnejši in učinkovit prometni sistem;

6.  priznava, da je bil prispevek IPE odločujočega pomena za začetek večine projektov, zlasti projektov za povezljivost na čezmejni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da se je IPE izkazal kot pomemben spodbujevalec javnih in zasebnih naložb; meni pa, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za sprostitev njegovega celotnega potenciala;

7.  poziva Komisijo, naj preuči nove načine za spodbujanje IPE kot instrumenta s posebnimi sektorskimi cilji, ki se izvaja na podlagi politike in sredstva namenja obsežnim projektom z razsežnostjo čezmejne interoperabilnosti ali interoperabilnosti na ravni EU;

8.  meni, da bi morala Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru na podlagi temeljitega pregleda obdobja 2014–2020 in posledic zapletenih odnosov med IPE in drugimi finančnimi programi in instrumenti, kot so Obzorje 2020, evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), zlasti učinka zamenjave med IPE in EFSI, dodatno okrepiti in zagotoviti povezljivost IPE z drugimi programi, kot sta Obzorje Evropa in sklad InvestEU, da bi ohranili in spodbujali jasne cilje programa, se izognili podvajanju in optimizirali proračunska sredstva;

9.  poudarja, da bi bilo vsakršno zmanjševanje proračuna naslednjega IPE v prid drugim programom, kot se je to zgodilo v okviru IPE za obdobje 2014–2020, pri čemer sta imela korist EFSI in evropski program za razvoj obrambne industrije, nesprejemljivo; spodbuja Komisijo, ohrani celovitost finančne zmogljivosti IPE, saj se iz instrumenta v veliki meri financirajo projekti s širšim regionalnim in evropskim pozitivnim učinkom, za katere niso na voljo zadostna nacionalna sredstva ali tržno financiranje;

10.  priznava spodbudne prve rezultate kombiniranega razpisa za zbiranje predlogov v okviru sedanjega programa IPE; zato močno spodbuja Komisijo, na v prihodnosti ponovi tovrstne razpise in še naprej uporablja okrepljen IPE v obliki nepovratnih sredstev, ki ga je po možnosti treba kombinirati s finančnimi instrumenti EU in finančnimi instrumenti, ki se ne pridobijo na ravni EU; poziva Komisijo, naj poišče tudi načine za učinkovitejše spodbujanje sodelovanja zasebnih sovlagateljev, države članice pa, naj odpravijo zakonodajne in upravne ovire za ta postopek;

11.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sinergije na ravni projektov med tremi sektorji, ki so trenutno omejeni zaradi togosti proračunskega okvira v smislu upravičenosti projektov in stroškov; poziva Komisijo, naj infrastrukturo prilagodi prihodnjim potrebam čiste in pametne mobilnosti; pričakuje, da bodo prihodnje smernice sektorske politike in IPE prožnejši, tako da bosta omogočeni sinergija in boljše prilagajanje tehnološkemu razvoju in prednostnim nalogam (denimo digitalizaciji), obenem pa se bo pospešilo vzpostavljanje nizkoogljičnega gospodarstva in bodo ustrezno obravnavani skupni družbeni izzivi, kot je kibernetska varnost;

12.  poudarja pomen neposrednega upravljanja za zagotavljanje skupnih postopkov v treh sektorjih, hitre dodelitve sredstev in zelo dobrega izvrševanja proračuna; poudarja, da se je neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE izkazalo za zelo učinkovito z zelo veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, osredotočanjem na cilje politik EU, usklajenim izvajanjem in polno udeležbo držav članic; priznava ključno vlogo, ki jo ima Izvajalska agencija za inovacije in omrežja pri uspehu IPE z optimizacijo njegovega proračuna, predvsem zaradi njene prožnosti in hitrega preusmerjanja neporabljenega denarja za nekatere ukrepe v financiranje novih; zato vztraja, da je treba vlogo agencije okrepiti, da bi zagotovili ustrezno porabo sredstev EU;

13.  podpira uporabo načela „uporabi ali izgubi“ pri neposrednem upravljanju IPE; hkrati vztraja, da je treba ohraniti možnost „ponovne uporabe“ zavez v primeru, da projekti ne bi delovali, kot je bilo predvideno, da bi povečali učinkovitost IPE;

14.  priznava, da je predložiti projekt zapleteno, zlasti v primeru velike prometne infrastrukture, in da je tehnična pomoč pomembna, npr. prek programske podpore IPE, zlasti v primeru kohezijskih držav članic, da bi spodbujali upravičenost zrelih in kakovostnih projektov; poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja tovrstno pomoč in ponovno razmisli o ocenjevalnih merilih, s katerimi bi bilo lažje prepoznati dodano vrednost projektov; poziva jo tudi, naj sprejme nadaljnje ukrepe za znatno poenostavitev upravnih zahtev, in to ne le za manjše zneske nepovratnih sredstev, in tehnično pomoč prilagodi manjšim prijaviteljem projektov;

15.  pozdravlja dejstvo, da je bilo v okviru programa za obdobje 2014–2020 iz Kohezijskega sklada v kohezijska sredstva za prometni steber IPE prenesenih 11,3 milijarde evrov, in izpostavlja izjemen uspeh razpisa za zbiranje predlogov na področju kohezije;

16.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se IPE dodeli 42 265 milijonov EUR za obdobje 2021-2027, vključno s 7 675 milijoni EUR za energetske projekte in 2 662 milijoni EUR (oboje v stalnih cenah) za telekomunikacije in digitalne projekte; obžaluje pa, da je za IPE – promet v stalnih cenah namenjenih 11 384 milijonov evrov, pri čemer je iz Kohezijskega sklada dodeljenih 10 000 milijonov evrov, kar pomeni zmanjšanje za 12 % oziroma 13 %; ugotavlja in ne more sprejeti, da so se zmanjšala samo sredstva, dodeljena za prometni steber; poudarja, da je glede na izzive, s katerimi se srečuje prometni sektor na notranjem trgu, in uspeh IPE zmanjšanje sredstev za promet nerazumljivo, in poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o predlaganem znesku;

17.  meni, da bi bilo treba v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira za ohranitev visoke stopnje verodostojnosti in privlačnosti programa IPE za vlagatelje povečati finančno zmogljivost programa; poudarja, da bi z nezadostnimi sredstvi za promet ogrozili dokončanje omrežja TEN-T, s tem pa bi že vložene naložbe iz javnih financ izgubile del vrednosti;

18.  poudarja tudi, da imajo kohezijska sredstva pomembno regionalno razsežnost, ki se odziva na lokalno povpraševanje in je bistvena za dokončanje delov jedrnih omrežij v kohezijskih državah članicah in posledično za teritorialno kohezijo EU; ugotavlja, da bi morale naložbe v prometno infrastrukturo EU, če se izvajajo s prispevkom za promet iz Kohezijskega sklada, tudi v prihodnje ostati uravnotežen sistem centralno in skupno upravljanih virov; poudarja, da mora znesek iz Kohezijskega sklada, dodeljen v neposredno upravljanje v okviru IPE, v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ostati vsaj na enaki ravni kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ta znesek pa mora zadostovati zato, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 dokončajo projekti, ki se financirajo iz dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada v okviru sedanjega IPE;

19.  opozarja, da bodo za dokončanje jedrnega prometnega omrežja in političnih prednostnih nalog potrebni udeležba zadevnih državljanov in deležnikov pri odločanju, preglednost pri ocenjevanju in spremljanju okoljskega in finančnega izvrševanja sredstev, boljše povezovanje različnih načinov prevoza ter spodbujanje somodalnosti;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo zavezane glavnim ciljem politike IPE v prometnem sektorju: dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, vključno z uvedbo raziskav ATM v okviru enotnega evropskega neba (SESAR), pomorskih avtocest in evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), in prehod na čisto, konkurenčno, inovativno in povezano mobilnost, vključno z uvedbo osrednje polnilne infrastrukture za alternativna goriva na ravni EU do leta 2025; napredek v smeri dokončanja celovitega omrežja TEN-T do leta 2050;

21.  poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na pametne horizontalne projekte; poziva Komisijo, naj torej razmisli o oblikovanju posebnih, namenskih in nadnacionalnih pobud, da bi pospešili in zagotovili pravilno izvajanje horizontalnih prednostnih nalog, kot je ERTMS, s spodbujanjem zasebnih naložb, deloma z združevanjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov;

22.  v zvezi s prometnim sektorjem ponovno poziva na pomen osredotočanja na multimodalne in čezmejne povezave, digitalne rešitve, preusmeritev na druge oblike prometa in bolj trajnosten promet; meni, da bi bilo treba pri posodobljenem IPE prednost nameniti tudi neposrednim povezavam jedrnega in celovitega omrežja; meni, da bi se morali ti cilji odražati v seznamih vnaprej opredeljenih projektov, ki bodo vključeni v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

23.  se zaveda, da bi prometni sektor moral v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo digitalne in inovativne tehnologije, in priznava, da je nova, inovativna prometna infrastruktura vedno privlačnejša za naložbe, zlasti iz zasebnega sektorja; poudarja pa, da obstoječa infrastruktura ostaja hrbtenica omrežja EU, in poudarja, da je nujno treba veliko več vložiti v vzdrževanje obstoječe infrastrukture; zato poziva Komisijo, naj z ambicioznimi cilji na področju inovacij poskrbi za privlačno posodobitev ali nadgradnjo obstoječe infrastrukture;

24.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti najbolj oddaljenim regijam, kakor to določa člen 349 PDEU, in sicer tako, da razširi osrednjo mrežo pristanišč za izboljšanje povezljivosti znotraj njihovih geografskih območij, med samimi regijami, s celino in s tretjimi državami; meni, da bi bilo treba vse vrste prometa v najbolj oddaljenih regijah sofinancirati do višine 85 %, da bi se izboljšal njihov dostop do razpisov ter da bi se uvedle redne pomorske povezave med najbolj oddaljenimi regijami in celinskimi območji; poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebnega razpisa za najbolj oddaljene regije, poleg tega pa o dodelitvi sredstev za inovativno tehnologijo za regionalna letališča v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi se zagotovila varnost in vzdrževanje letališke infrastrukture;

25.  pozdravlja cilje iz skupnega sporočila o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost tako v smislu izboljšanja infrastrukture kot v smislu omogočanja sinergij; poziva Komisijo, naj za podporo razvoja infrastrukture za dvojno (civilno in obrambno) uporabo vzdolž omrežja TEN-T uporabi IPE;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL L 163, 24.6.2017, str. 1.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL C 101, 16.3.2018, str. 64.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.
(7) UL C 17, 18.1.2017, str. 20.


Razmere v Nikaragvi
PDF 123kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi (2018/2711(RSP))
P8_TA(2018)0238RC-B8-0244/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008(1), 26. novembra 2009(2) in 16. februarja 2017(3),

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

–  ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

–  ob upoštevanju nikaragovske ustave,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. novembra 2016 o končnih rezultatih volitev v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 22. aprila 2018 in 15. maja 2018 o Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) z dne 27. aprila 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju obiska Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) od 17. do 21. maja 2018 v Nikaragvi, da razišče tamkajšnje razmere, in njene predhodne izjave z dne 21. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Urada OZN za človekove pravice Liz Throssell z dne 20. aprila 2018 o nasilju med protesti v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost Organizacije ameriških držav (OAS) z dne 14. maja 2018 o obisku zaradi preiskave razmer v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 20. januarja 2017 o Nikaragvi in izjave z dne 22. aprila 2018, v kateri je obsodil nasilje v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočil škofovske konference Nikaragve, zlasti zadnjega z dne 23. maja 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker naj bi bilo med miroljubnimi protesti, ki so jih vodili študenti in ki so se začeli 18. aprila 2018 proti reformam sistema socialnega varstva, ki jih je napovedal predsednik Daniel Ortega, ubitih najmanj 84 ljudi, več kot 860 je bilo ranjenih in več kot 400 aretiranih; ker je imela večina žrtev strelne rane na glavi, vratu, prsnem košu ali trebuhu, kar močno kaže na zunajsodne usmrtitve; ker je oblast v Nikaragvi odkrito stigmatizirala protestnike, saj jih je označila za vandale in jih obtožila politične manipulacije;

B.  ker je predsednik Ortega 23. aprila 2018 napovedal, da bo reforma sistema socialnega varstva preklicana, vendar so se demonstracije razširile v nemire in pozive k začasni vladi in vzpostavitvi demokratičnega reda; ker je vir nezadovoljstva in odprtih konfliktov tudi močno povečanje ekstraktivnih, izvozno usmerjenih dejavnosti;

C.  ker so protiprotestne sile in skupina članov Sandinistične nacionalne osvobodilne fronte popolnoma nekaznovano in s privolitvijo in vpletenostjo policije 20. aprila 2018 napadle 600 študentov v metropolitski katedrali v Managvi; ker je Medameriška komisija za človekove pravice dokumentirala napade na štiri sedeže univerz (UCA, UPOLI, UNA in UNAN);

D.  ker veliko število žrtev kaže na brutalno represijo državnih organov, s čimer sta bili kršeni načeli nujnosti in sorazmernosti, ki ju določa mednarodno pravo, in standardi, ki določajo omejitve pri uporabi sile; ker je vodja nikaragovske državne policije Aminta Granera odstopil zaradi pretirane uporabe nasilja;

E.  ker je vlada samovoljno zaprla medijske hiše, ki so poročale o protestih, novinarji, ki so izrazili kakršno koli nasprotovanje, pa so bili ustrahovani in priprti; ker je bilo zatiranje svobode govora in nadlegovanje opozicijskih voditeljev, ki so ga izvajale nikaragovske oblasti, obsojeno kot napad na državljanske svoboščine; ker je bil novinar Angel Gahona ustreljen med poročanjem v živo;

F.  ker so organizacije za človekove pravice zabeležile številne navedbe o pomanjkanju pomoči in zdravljenja ranjenih protestnikov v javnih bolnišnicah;

G.  ker je predsednik nacionalne skupščine Gustavo Porras 27. aprila 2018 najavil ustanovitev komisije za ugotavljanje resnice, ki naj bi raziskala dogajanje med protesti; ker je 6. maja 2018 odbor sedmih zakonodajalcev, med katerimi je bilo pet članov stranke predsednika Ortege, izbral pet članov komisije, nacionalna skupščina pa je ratificirala njihovo imenovanje;

H.  ker je Nikaragvo med 17. in 21. majem 2018 obiskala Medameriška komisija za človekove pravice; ker je ta komisija poročala o nezakonitih in samovoljnih aretacijah, mučenju ter okrutnem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju, cenzuri medijev in napadih na medije, pa tudi o drugih oblikah ustrahovanja, kot so grožnje, nadlegovanje in kazenski pregon, katerih namen je bil razkropiti proteste in preprečiti udeležbo državljanov;

I.  ker dialog, ki se je 16. maja 2018 začel med predsednikom Ortego in nikaragovsko opozicijo ter civilnimi skupinami, kjer je imela katoliška cerkev vlogo posrednika, ni omogočil rešitve krize in je bil prekinjen, saj se vladni pogajalci niso želeli pogovarjati o dnevnem redu s 40 točkami, ki so ga predložili posredniki in je vseboval časovni načrt za demokratične volitve, vključno z reformo volilne zakonodaje, zgodnejšo izvedbo volitev in prepoved ponovne izvolitve predsednika; ker je bila predlagana ustanovitev skupnega odbora, sestavljenega iz šestih članov, od katerih bi bili trije iz platforme Alianza Cívica por la Justicia y la Democracia;

J.  ker je bil Daniel Ortega od začetka leta 2007 ponovno izvoljen na treh zaporednih volitvah, kljub temu, da nikaragovska ustava prepoveduje zaporedne izvolitve, kar kaže na korupcijo in avtoritarizem v državi; ker so institucije EU in Organizacija ameriških držav zaradi nepravilnosti močno kritizirale volitve leta 2011 in 2016, saj so bile izvedene brez navzočnosti opazovalcev katere koli organizacije ali drugih verodostojnih mednarodnih opazovalcev;

K.  ker je korupcija v javnem sektorju, vključno s korupcijo, v katero so vpleteni sorodniki Daniela Ortege, še vedno med največjimi izzivi; ker so podkupovanje javnih uradnikov, nezakoniti zasegi in samovoljno vrednotenje carinskih in davčnih organov zelo pogosti; ker so bili izraženi upravičeni pomisleki glede nepotizma v nikaragovski vladi; ker so skupine za človekove pravice obsodile postopno koncentracijo moči, ki je posledica enopartijske vladavine in slabljenja institucij;

L.  ker je področje demokracije in pravne države v Nikaragvi v preteklem desetletju opazno nazadovalo; ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

1.  obsoja brutalno zatiranje in ustrahovanje mirnih protestnikov v Nikaragvi, ki nasprotujejo reformi sistema socialne varnosti, kar je povzročilo številne smrtne žrtve, izginotja in samovoljne aretacije, ki so jih zagrešile nikaragovske oblasti, oborožene sile, policija in nasilne skupine, ki podpirajo vlado; opozarja vse nikaragovske varnostne sile, da je njihova dolžnost predvsem zaščititi svoje državljane;

2.  izreka sožalje družinam žrtev in sočutje z ranjenimi v demonstracijah;

3.  poziva nikaragovske oblasti, naj prenehajo izvajati nasilje nad ljudmi, ki uveljavljajo pravico do svobode izražanja in zbiranja; poziva protestnike in organizacije civilne družbe, ki vodijo proteste, naj pri uveljavljanju svojih pravic ne izvajajo nasilja; poziva nikaragovske oblasti, naj izpustijo vse samovoljno pridržane osebe, izplačajo odškodnino vsem zadevnim družinskim članom in zagotovijo, da ne bodo kazensko preganjani; poziva državne oblasti, naj ne dajejo javnih izjav, v katerih bi ožigosale protestnike, zagovornike človekovih pravic in novinarje, ter naj ne uporabljajo državnih medijev za javne kampanje, ki bi utegnile spodbujati nasilje;

4.  poziva nikaragovske oblasti, naj nemudoma omogočijo mednarodno, neodvisno in pregledno preiskavo, da bodo odgovorni za represijo in smrtne žrtve med protesti kazensko preganjani; v zvezi s tem pozdravlja obisk Medameriške komisije za človekove pravice v Nikaragvi ter izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitev v predhodnem poročilu; poziva mednarodno skupnost, naj poskrbi, da bodo odgovorni za to odgovarjali;

5.  poziva nikaragovsko vlado, naj prizna odbor za spremljanje izvajanja priporočila Medameriške komisije za človekove pravice in okrepi njegovo pristojnost ter določi časovni razpored njegovih nadaljnjih obiskov; zahteva, da se vzpostavi javni register navzočih v bolnišnicah, kot je zahtevala Medameriška komisija za človekove pravice;

6.  poziva nikaragovske oblasti, naj vsem članom družbe, vključno z opozicijskimi silami, novinarji in zagovorniki človekovih pravic ter okoljskimi aktivisti in civilno družbo, zagotovi svobodno delovanje v skladu z mednarodnim pravom, da bodo lahko vse nasprotujoče si strani udeležene v razpravi o razmerah v Nikaragvi in bodo zagovarjale človekove pravice v državi; opozarja, da so popolno sodelovanje opozicije, depolarizacija sodstva, odprava nekaznovanja in pluralnost medijev bistveni dejavniki za ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v državi;

7.  obžaluje kršitve svobode medijev v Nikaragvi, pred in med protesti; meni, da je zaseg medijske hiše, ki so ga zagrešile oblasti med protesti, nesprejemljiv; poziva vlado, naj v državi ponovno omogoči popolno svobodo medijev in govora ter naj preneha nadlegovati novinarje;

8.  je seznanjen z nedavnim začetkom nacionalnega dialoga in ustanovitvijo komisije za ugotavljanje resnice, ki mora vključevati sodelovanje neodvisnih nacionalnih akterjev v vseh sektorjih, pa tudi mednarodnih akterjev; obžaluje neuspeh prvega kroga dialoga na nacionalni ravni, do česar je prišlo zaradi omejitev, ki jih je vsilila nikaragovska vlada, in izraža upanje, da je nedavno nadaljevanje dialoga priložnost za rešitev krize in prenehanje nasilja; poudarja, da bi moral vsak dialog potekati brez nasilja in represije, ob spoštovanju zakonov, ustave ter načela, da mora biti vsakršna sprememba zakonodaje v skladu z veljavnim pravnim redom;

9.  obsoja nezakonito ukrepanje, ki je pomenilo kršitev pravosodnega sistema in je vodilo do ustavnih sprememb, s katerimi so bile odpravljene omejitve predsedniškega mandata in je bilo omogočeno nadaljnje predsedovanje Daniela Ortege, kar je očitna kršitev pravice do demokratičnih volitev; poudarja potrebo po močnih demokratičnih institucijah, svobodi zbiranja in političnem pluralizmu; zato poziva k volilni reformi, ki bi zagotovila poštene, pregledne in verodostojne volitve ob spoštovanju mednarodnim standardov, da se tako reši politična kriza;

10.  poziva oblasti, naj se borijo proti vse bolj razširjeni korupciji v nikaragovskih političnih krogih, ki slabi delovanje vseh državnih institucij in omejuje tuje naložbe; poziva k izvajanju nikaragovske protikorupcijske zakonodaje, vključno z zakonodajo o podkupovanju, zlorabi položaja in olajševalnih plačilih; je zaskrbljen zaradi povezave med predsednikom Ortego in drugimi konflikti v regiji; poziva nikaragovske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

11.  poudarja, da je treba v luči pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike Nikaragvo opozoriti, da mora spoštovati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki jih določa klavzula o človekovih pravicah v sporazumu; poziva EU, naj spremlja razmere in po potrebi oceni, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti; svari pred hudimi političnimi, gospodarskimi in naložbenimi posledicami, ki jih lahko imajo kršitve človekovih pravic;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 89.
(2) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 74.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0043.


Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020
PDF 187kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (2017/2012(INI))
P8_TA(2018)0239A8-0167/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197) in Konvencije o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (CETS št. 201),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju poročila Sklada OZN za demografsko dejavnost (UNFPA) iz leta 2012 z naslovom Marrying Too Young – End Child Marriage (Premladi za poroko – odprava porok otrok),

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje s četrte svetovne konference leta 1995 in rezultatov konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti št. 1325 (2000), 1820 (2009), 1888 (2009), 1889 (2010), 1960 (2011), 2106 (2013), 2122 (2013) in 2242 (2015),

–  ob upoštevanju agende za ukrepanje iz Adis Abebe o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj julija 2015,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016 ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja 1, 5, 8 in 10,

–  ob upoštevanju pobude EU in OZN, poimenovane Spotlight,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 8 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2010–2015 (GAP I),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Svet sprejel 7. marca 2011,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategy for equality between women and men 2010-2015 (Strategije za enakost žensk in moških 2010–2015) (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. aprila 2015 z naslovom Akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019: „Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“ (JOIN(2015)0016),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o enakosti spolov v razvoju z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 (GAP II), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015, in letnega poročila o izvajanju tega načrta v letu 2016, ki sta ga Komisija in visoka predstavnica objavili 29. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov 2016–2019 z dne 3. decembra 2015,

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016,

–  ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, v skladu s katerim je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–  ob upoštevanju novega evropskega soglasja o razvoju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(2),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja akcijskega načrta EU za enakost spolov 2016–2020 v Evropi, ki ga je oktobra 2017 objavila Služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročila organizacije COC Nederland o izvajanju smernic EU za osebe LGBTI(3),

–  ob upoštevanju člena 52 in člena 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zunanje zadeve,

A.  ker je načelo enakosti spolov temeljna vrednota EU, vključena v Pogodbi in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker je vključevanje tega načela treba izvajati in upoštevati v vseh dejavnostih in politikah EU, da bi bila enakost zagotovljena tudi v praksi in da bi bil dosežen trajnostni razvoj; ker sta enakost in krepitev vloge žensk osnovna pogoja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja za obdobje po letu 2015, hkrati pa tudi samostojno vprašanje človekovih pravic, ki bi ga bilo treba obravnavati, ne glede na njegove koristi za razvoj in rast;

B.  ker je peti cilj trajnostnega razvoja doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklet po vsem svetu in ker je treba ta cilj vključiti v celotno agendo 2030, da bi dosegli napredek pri vseh splošnih in konkretnih ciljih trajnostnega razvoja;

C.  ker so razvojne strategije lahko učinkovite le, če imajo ženske in dekleta ključno vlogo v njih;

D.  ker je prvotni akcijski načrt za enakost spolov I (2010–2015) (GAP I) sicer prinesel določen napredek, a je vključeval tudi več pomanjkljivosti: ozko področje uporabe, nevključevanje vidika spola v proračun, slabo razumevanje okvira enakosti spolov v delegacijah EU, pomanjkanje zavezanosti med vodstvom EU ter pomanjkanje institucionalne strukture in spodbud za motivacijo in ustrezno podporo zaposlenih;

E.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2015 pozval k odpravi teh pomanjkljivosti in k sprejetju več drugih sprememb, vključno z razširitvijo področja uporabe tega akcijskega načrta ter povišanjem ravni odgovornosti na ravni uprave za enakost spolov;

F.  ker leta 2018 mineva sedemdeset let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah in ker je načelo enakosti v jedru vizije človekovih pravic, ki jo prinaša Ustanovna listina Organizacije združenih narodov iz leta 1945, v kateri je navedeno, da bi morali človekove pravice in temeljne svoboščine uživati vsi ljudje, brez diskriminacije na podlagi rase, spola, jezika ali veroizpovedi;

G.  ker je novi akcijski načrt za enakost spolov II (2016–2020) (GAP II) nastal na podlagi priporočil Parlamenta in se osredotočil na premik institucionalne kulture na sedežih in v delegacijah EU, da bi prišlo do sistematične spremembe v pristopu EU do enakosti spolov, in na spreminjanje življenj žensk in deklet prek štirih osrednjih področij;

H.  ker so štiri osrednja področja iz GAP II naslednja: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic in krepitev vloge deklet in žensk; vidnejše soodločanje in sodelovanje žensk in deklet, in horizontalni steber, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU;

I.  ker Parlament v resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o obravnavi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v državah v razvoju(4) poudarja velik pomen enakosti spolov in krepitve vloge žensk v zunanjih odnosih EU;

J.  ker je težko ugotoviti, koliko proračunskih sredstev je dodeljenih ukrepom za uresničevanje enakosti spolov, saj se vključevanje načela enakosti spolov kot del metodologije vključevanja vidika spola v proračun še ne upošteva vedno pri dodeljevanju proračunskih sredstev in vseh odločitvah o porabi; ker so se finančne obveznosti EU za enakost spolov po navedbah Komisije povečale, zmogljivost njenih zaposlenih in zaposlenih ESZD za upravljanje tega povečanega obsega dela pa se niso;

K.  ker je sodelovanje žensk v gospodarskih dejavnostih ključnega pomena za trajnostni razvoj in gospodarsko rast;

L.  ker vidik enakosti spolov načeloma ni vključen v sisteme nadzorovanja in procese vrednotenja programov in projektov ter ker se analiza glede na spol le redko uporablja za obveščanje o nacionalnih strateških ciljih, programih, projektih in dialogu;

M.  ker je leto dni po sprejetju GAP II prezgodaj za celovito oceno njegovega učinka; ker se priporoča, da se posamezni ukrepi EU ovrednotijo šele po najmanj treh letih od njihove uvedbe oziroma začetka izvajanja; ker namen te resolucijezato ni razprava o ciljih GAP II, temveč razmisliti o tem, kako so se izvajali zastavljeni cilji načrta v prvem letu, in priporočiti ukrepe za izboljšanje izvajanja v prihodnjih letih;

N.  ker je Konvencijo o otrokovih pravicah podpisalo 195 držav in je pravno zavezujoča ter bistven instrument za obravnavo ranljivega položaja deklet ter njihove potrebe po posebni zaščiti in oskrbi;

O.  ker je zelo skrb vzbujajoče, da je bilo ponovno uvedeno in razširjeno t. i. pravilo svetovne prepovedi („global gag rule“), s katerim se organizacijam, ki dekletom in ženskam zagotavljajo storitve na področju načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zmanjšujejo sredstva ZDA za podporo svetovnemu zdravju; ker bo to negativno vplivalo na programe za boj proti virusu HIV/aidsu, zdravje mater in otrok, ukrepe proti virusu zika ter druga področja, povezana z zdravjem in boleznimi, vključno z organizacijami, ki izvajajo splav, nudijo svetovanje v zvezi z njim ali napotijo nanj oziroma ga zagovarjajo, tudi če delujejo na osnovi lastnih sredstev, ki ne izvirajo iz ZDA, in je splav v njihovih državah zakonit;

P.  ker imajo delegacije in misije EU osrednjo vlogo pri izvajanju GAP II v partnerskih državah in ker ima vodstvo in znanje vodij in osebja delegacij in misij pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnega izvajanja GAP II; ker se ženske še vedno soočajo s spolno oviro pri dostopanju do vodstvenih položajev v delegacijah EU;

Q.  ker je le ena tretjina vseh delegacij EU dejavnih na področju človekovih pravic oseb LGBTI; ker se smernice EU za osebe LGBTI ne uporabljajo enotno; ker je izvajanje smernic zelo odvisno od znanja in interesa posameznih predstavnikov in se v zvezi s tem ne uporablja strukturni pristop;

R.  ker konfliktne, pokonfliktne in nestabilne razmere moške in ženske v različni meri prizadenejo; ker ženske niso le žrtve, temveč tudi nosilke pozitivnih sprememb, ki bi lahko prispevale k preprečevanju in reševanju konfliktov, izgradnji miru, mirovnim pogajanjem in pokonfliktni obnovi; ker se ženske in dekleta lahko soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in so lahko bolj izpostavljene revščini; ker bo vsaka tretja ženska na svetu na neki točki v življenju verjetno žrtev fizičnega in spolnega nasilja; ker je vsako leto 14 milijonov deklet prisiljenih v poroko;

1.  ugotavlja, da je bilo avgusta 2017 objavljeno prvo letno poročilo o izvajanju za leto 2016, iz katerega je razvidno, da obstaja jasen zagon za izvajanje GAP II;

2.  poudarja, da smo leto dni po sprejetju GAP II šele na začetku, a pozdravlja splošno usmeritev in opaža več pozitivnih trendov; hkrati pa opaža tudi številne težave v zvezi s poročanjem in izvajanjem ključnih prednostnih nalog in ciljev trajnostnega razvoja, povezanih s spolom, in spremljanjem napredka pri uresničevanju vseh ciljev, pa tudi v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov v dialog o sektorski politiki;

3.  ugotavlja, da je bil GAP II oblikovan kot skupni delovni dokument služb; vendar poziva Komisijo, naj pokaže svojo trdno odločenost, s tem da ga nadgradi v prihodnje sporočilo o enakosti spolov;

4.  ugotavlja, da sta uporaba najsodobnejše raziskave politik in trdnih dokazov bistvenega pomena za razvijanje znanja o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, da bi razvili politike in strategije, ki bi okrepile sposobnost Unije, da uresniči enakost spolov; zato poziva ESZD in Komisijo, naj posebno pozornost namenita svojemu cilju, s katerim bi zagotovili, da se opravi neodvisna ocena izvajanja ukrepov, določenih v prilogi 1 GAP II;

5.  ugotavlja, da GAP II nudi celovit program, ki zajema celotno agendo EU na področju zunanje politike, in v zvezi s tem pozdravlja izbiro treh tematskih stebrov, in sicer: zagotavljanje telesne in duševne celovitosti deklet in žensk, spodbujanje ekonomskih in socialnih pravic ter krepitve vloge deklet in žensk ter slednjič krepitev soodločanja in sodelovanja deklet in žensk; poudarja, da so ti trije stebri namenjeni obravnavanju glavnih dejavnikov in vzrokov za diskriminacijo in marginalizacijo; seznanjen je tudi s horizontalnim stebrom, ki predstavlja premik institucionalne kulture v službah Komisije in ESZD, da bi učinkoviteje izpolnjevale zaveze EU glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk prek zunanjih odnosov Unije;

6.  poudarja, da so med glavnimi dejavniki in vzroki, ki vodijo v diskriminacijo in marginalizacijo: spolno nasilje in nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti, vključno s škodljivimi tradicijami, kot so poroke otrok in pohabljanje ženskih spolovil; nezadosten dostop do osnovnih socialnih storitev in sektorjev, na primer zdravja, izobraževanja, vode, sanitarne oskrbe in prehrane; težave z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja; in neenaka udeležba v javnih in zasebnih institucijah, pa tudi pri političnem odločanju in v mirovnih procesih;

7.  ugotavlja, da se neenakost med spoloma prekriva z drugimi oblikami neenakosti in jih povečuje ter da mora razumevanje te točke usmerjati izbiro prednostnih nalog in zavez k ukrepanju;

8.  poziva, da se pri izvajanju GAP II večja pozornost nameni dekletom in ženskam, ki trpijo zaradi dodatne diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti, invalidnosti, kaste ali starosti, ter k ustrezni razčlenitvi podatkov;

9.  meni, da so večje vključevanje žensk na trg dela, boljša podpora ženskemu podjetništvu, zagotavljanje enakih možnosti in enakega plačila za moške in ženske ter spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ključni dejavniki pri doseganju dolgoročne vključujoče gospodarske rasti, boja proti neenakosti in spodbujanja finančne neodvisnosti žensk;

10.  pozdravlja, da je bil za merjenje in spremljanje napredka GAP II vzpostavljen trden okvir za spremljanje in odgovornost, in potrjuje, da njegova večja ambicioznost zagotavlja resnično priložnost, da EU na področju zunanjih odnosov postavi v ospredje enakost spolov ter krepitev vloge deklet in žensk; hkrati pa priznava, da je treba ta okvir globlje razumeti in harmonizirati, da bo mogoče ustrezno oceniti vpliv ukrepov EU;

11.  priznava pomen krepitve politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja za dekleta in njihovih posledic z vidika zdravja deklet in krepitve njihove ekonomske vloge; poudarja, da so dekleta in mlade ženske še posebej ranljive in da se je treba posebej osredotočiti na to, da se jim zagotovi dostop do vseh ravni izobraževanja; v zvezi s tem poziva, naj se preučijo številne možnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

12.  poudarja, da je večja vključenost javnega in zasebnega sektorja ključnega pomena za spodbujanje pravic žensk in krepitev njihove ekonomske vloge v različnih gospodarskih sektorjih; nadalje poudarja, da je treba ženske vključiti v nova gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori lokalnim MSP, zlasti podjetnicam, da bi jim omogočili koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

13.  poudarja, da je treba krepiti vlogo žensk na podeželju, in sicer z izboljšanjem njihovega dostopa do zemljišč, vode, izobraževanja, usposabljanja, trgov in finančnih storitev;

14.  poziva EU, naj spodbuja večjo udeležbo žensk v procesih ohranjanja in izgradnje miru ter v vojaških in civilnih misijah EU za krizno upravljanje;

Dosežki GAP II

15.  pozdravlja razširitev akcijskega načrta za enakost spolov na vse zunanje službe EU in na države članice ter opaža napredek pri spremembi institucionalne kulture EU na ravni njenih sedežev in delegacij, kar je bistveno za krepitev učinkovitosti pobud EU in njihovega učinka na enakost spolov; pozdravlja tudi zahtevo, vpeljano z GAP II, da morajo vsi akterji EU obvezno letno poročati o napredku na vsaj enem tematskem področju; vseeno ponovno poudarja, da so potrebni okrepljeno vodstvo in nenehne izboljšave doslednosti in usklajevanja med institucijami EU in državami članicami, ob hkratni uporabi obstoječih struktur in proračuna;

16.  pozdravlja dejstvo, da so za leto 2016 poročila o enakosti spolov predložile Komisija in ESZD ter 81 % delegacij in 22 držav članic EU; čeprav se zaveda, da utegnejo obstajati izjemne utemeljene okoliščine, zaradi katerih delegacije niso predložile poročila, pričakuje, da bodo delegacije in države članice okrepile svoja prizadevanja in da bo iz leta v leto viden nadaljnji napredek, dokler ne bodo poročil predložili vsi; ugotavlja, da so razlike med državami še vedno velike; opozarja, da bo popolno spoštovanje poročanja in izvajanja GAP bistveno pri uresničevanju cilja GAP II, da se ukrepi za enakost spolov vključijo v 85 % vseh novih pobud do leta 2020;

17.  pozdravlja praktične korake za spremembo kulture in uvedbo obvezne analize glede na spol za vse sprejete zunanje ukrepe, s čimer za poročanje o GAP postane v celoti odgovoren vodja delegacije EU, poveča se število zaposlenih na visokih položajih, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II, in imenuje se vedno večje število zagovornikov enakosti spolov in kontaktnih točk za enakost spolov v delegacijah EU, čeprav je zaenkrat le v polovici delegacij kontaktna točka za enakost spolov; poziva, naj se vprašanjem enakosti spolov nameni več časa na ravni uprave in naj delegacije, ki tega še niso storile, imenujejo svoje kontaktne točke za enakost spolov; poudarja, da bi morale imeti vse kontaktne točke za enakost spolov dovolj časa in zmogljivosti za opravljanje svojih nalog;

18.  obžaluje, da ESZD v poročilu iz novembra 2016 navaja, da se v le nekaj misijah SVOP EU izvajajo usposabljanja o spolnem nadlegovanju in nadlegovanju na podlagi spola, ter ugotavlja, da v letu 2015 misije SVOP niso poročale o nobenem primeru spolnega nadlegovanja, zlorabe ali nasilja oziroma nadlegovanja, zlorabe ali nasilja na podlagi spola; poudarja pomen izvajanja politike popolne nesprejemljivosti spolnega nadlegovanja ali nadlegovanja na podlagi spola ter podpiranja institucionalnih struktur, osredotočenih na preprečevanje spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola; poziva ESZD in države članice, naj podprejo vsa prizadevanja v boju proti spolnemu nasilju ali nasilju na podlagi spola v mednarodnih operacijah za ohranjanje miru in naj zagotovijo učinkovito zaščito žvižgačev in žrtev;

19.  pozdravlja vedno večje število ukrepov, ki so osredotočeni na enakost spolov (označevalca G1 in G2), ter zahtevo, da delegacije utemeljijo projekte brez takšne osredotočenosti; poudarja, da splošno povečanje števila takšnih projektov ne bi smelo ogroziti posebnih projektov, namenjenih enakosti spolov (označevalec G2), zato priporoča poseben cilj za projekte G2; opaža, da ni jasno, kako naj bi se dopolnjevali usmerjeni (G2) in vključeni (G1) ukrepi; poziva k dodatnim prizadevanjem za razjasnitev vključevanja načela enakosti spolov in pomnožitev usmerjenih ukrepov;

20.  opaža, da se pri pripravi programov in izbiri projektov uporablja le malo ponavljajočih se sestavnih delov enakosti spolov; poziva izvajalce, naj uporabijo celoten nabor področij enakosti spolov;

21.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti ter vse oblike nasilja na podlagi spola, vključno s trgovino z ljudmi, spolnim izkoriščanjem, prisilnimi porokami, zločini iz časti, pohabljanjem ženskih spolovil in uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni; poziva EU in vse države članice, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu;

22.  obžaluje, da ženske žrtve nasilja niso enako zaščitene pred nasiljem moških, kar zadeva informacije o zavetiščih, podpornih storitvah in pravicah, telefonskih linijah za pomoč, kriznih centrih za žrtve posilstva itd. ter dostop do njih in njihovo zagotavljanje; poudarja, da bi moral biti glavni poudarek Istanbulske konvencije na nasilju moških nad ženskami, obravnavati pa bi morala tudi vse oblike nasilja na podlagi spola, in sicer z bojem proti nasilju zaradi različnih razlogov, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnim izražanjem; poudarja pomen strateških ukrepov za proaktiven boj proti stereotipom na podlagi spola in spodbijanje patriarhalnih, rasističnih, seksističnih, homofobnih in transfobnih vzorcev, pa tudi spolne normativnosti in heteronormativnosti;

23.  močno obžaluje, da se pri sedanji pripravi programov, kot kaže, v kriznih razmerah ali težkih konfliktih ob stran potiska razsežnost enakosti spolov, kar poleg drugih posledic pomeni, da deklice in ženske, ki so bile žrtev posilstev v vojni, nimajo dostopa do nediskriminatorne nege, zlasti ne celovite zdravstvene oskrbe; poziva Komisijo, naj sistematično izvaja GAP II pri humanitarnem delovanju, ko mora v skladu z mednarodnim pravom zagotavljati nediskriminatoren dostop do zdravstvenih storitev, in dejano obvešča svoje humanitarne partnerje, da njena politika predvideva, da lahko v primerih, ko nosečnost ogroža življenje ženske ali dekleta oziroma povzroča nevzdržno trpljenje, mednarodno humanitarno pravo opraviči zagotovitev varne prekinitve nosečnosti; poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih; pozdravlja dejstvo, da so številne delegacije EU osredotočene na boj proti nasilju nad ženskami; v zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti varstvo pravice do življenja in dostojanstva vseh žensk in deklet, in sicer z aktivnim bojem proti škodljivim praksam, kot je spolni genocid; poudarja, da je treba odpraviti uporabo posilstva kot vojaškega orožja in sredstva za zatiranje, ter da mora EU izvajati pritisk na vlade tretjih držav in vse ustrezne deležnike v regijah, kjer prihaja do takega nasilja na podlagi spola, da bi izkoreninili to prakso, storilce privedli pred sodišče in pomagali preživelim, prizadetim ženskam in skupnostim ozdraveti in okrevati;

24.  poudarja, da splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih prispevata k doseganju vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so povezani z zdravjem, kot so predporodna nega ter ukrepi za preprečevanje visoko tveganih porodov in zmanjšanje umrljivosti dojenčkov in otrok; izpostavlja, da je dostop do načrtovanja družine, storitev za zdravje mater ter storitev varnega in zakonitega splava pomemben del reševanja življenj žensk; obžaluje pa, da so prednostne naloge, povezane z načrtovanjem družine ali reproduktivnim zdravjem zapostavljene, tako glede financiranja kot programov; obžaluje, da nobena delegacija EU na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki, Evropi ter Osrednji Aziji ni izbrala nobenega kazalnika v zvezi s storitvami in pravicami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, kljub velikim potrebam v zvezi s tem v teh regijah; poziva delegacije EU v teh regijah, naj ponovno ocenijo te zaskrbljujoče podatke, da bi ugotovili, ali bi to lahko bilo povezano z napačnim poročanjem oziroma če je treba dopolniti sedanje programe s ciljno usmerjenimi ukrepi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, pri čemer je treba izkoristiti vmesni pregled načrtovanja programov; poudarja, da je treba posebno poglavje o spolnem in reproduktivnem zdravju ohraniti v letnem poročilu, da bi ustrezno ocenili preobrazbeni učinek GAP II ter da je napredek na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic ustrezno zajet z metodološkim pristopom poročila;

25.  ugotavlja, da poročilo dokazuje potrebo po odločnejših ukrepih za spolno in reproduktivno zdravje in pravice kot predpogoju za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ter potrebo po ustreznih orodjih za merjenje napredka pri zagotavljanju splošne dostopnosti spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kot je bilo dogovorjeno v skladu z akcijskim programom Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju in pekinškimi izhodišči za ukrepanje ter sklepnimi dokumenti njunih preglednih konferenc v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 5.6; v zvezi s tem opozarja tudi na cilja trajnostnega razvoja 3.7 in 5.3;

26.  obžaluje, da se v okoliščinah, ko se civilnodružbeni prostor krči, le malo pozornosti namenja cilju št. 18, ki je osredotočen na organizacije za pravice žensk in zagovornike človekovih pravic žensk; je zaskrbljen, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

Ključna priporočila za Komisijo/ESZD

27.  poziva Komisijo in ESZD, naj delegacije in enote z dodatnimi ukrepi spodbudita k medsebojni izmenjavi primerov dobre prakse pri doseganju večje enakosti spolov in na splošno vključevanju načela enakosti spolov, kot je vzpostavitev in spodbujanje mreže kontaktnih točk za enakost spolov in izmenjava bolj pozitivnih zgledov uspešne prakse, tudi, a ne samo, s pripravo in izvajanjem programov ter sistematično analizo glede na spol, ter zagotovita, da analize glede na spol dejansko vplivajo na programe, ki jih izvajajo delegacije EU;

28.  poudarja, da je bil dosežen pomemben napredek na različnih prednostnih področjih, vendar je napredek na nekaterih od njih počasnejši, kot bi bilo mogoče pričakovati; poziva Komisijo, naj s študijo preuči razloge, zaradi katerih delegacije EU pogosteje upoštevajo nekatere tematske cilje in prednostna področja ter pri njih dosegajo večji napredek;

29.  poziva h krepitvi človeških virov, namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, v službah Komisije prek prilagojenega usposabljanja, reorganizacije obstoječih struktur in z zaposlovanjem dodatnega osebja; meni, da bi večji obseg usposabljanja zaposlenih, namenjen zlasti višjim uradnikom na vodstvenih položajih, vključno s posebnim usposabljanjem o vprašanju enakosti spolov z bolj ranljivimi skupinami, ter umestitev kontaktne točke za enakost spolov v vsako enoto in oblikovanje skupine za usklajevanje za enakost spolov med enotami GD DEVCO, GD NEAR, GD ECHO in ESZD bolje pripomogli k vključevanju načela enakosti spolov v enote zunanje politike; meni, da bi bilo treba izboljšave in dodatno specializacijo pri usposabljanju na področju enakosti spolov omogočiti tudi lokalnim partnerjem na ravni vlad in nedržavnih akterjev, vključno z nevladnimi organizacijami;

30.  poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in dopolnjevanje med vsemi obstoječimi zunanjimi instrumenti in politikami EU, kar zadeva njihov odnos do vključevanja načela enakosti spolov, vključno z novim soglasjem o razvoju, svežnjem virov EU za vključevanje načela enakosti spolov v razvojno sodelovanje in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo;

31.  pozdravlja sporočilo s smernicami z dne 8. marca 2016, v katerem so opisani viri in orodja za izvajanje GAP II, ki jih uporabljata GD DEVCO in ESZD, ter poziva k oblikovanju sporočila s smernicami za vse evropske službe, ki sodelujejo pri izvajanju GAP II;

32.  pozdravlja začetek izvajanja skupne globalne pobude za enakost spolov EU-OZN z imenom Spotlight, ki je skladna s ciljem GAP II, da se obravnavajo spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih spolovil, zgodnje prisilne poroke ali trgovina z ljudmi; vseeno opaža, da pobuda Spotlight obravnava pretežno tiste elemente agende, ki na globalni ravni že veljajo za skupni problem, kar potrjuje poročilo o izvajanju, in zato poudarja, da je treba enakost spolov spodbujati bolj celovito z ustrezno kombinacijo programov in načinov izvajanja; poziva, naj se za pobudo Spotlight namenijo dodatna sredstva, ki niso že sedaj namenjena enakosti spolov; poziva Komisijo, naj uporabi vmesni pregled svojih programov mednarodnega sodelovanja, da bi povečala finančna sredstva za sveženj virov za enakost spolov in uresničila ambiciozne cilje GAP II, tudi z vključitvijo vidikov enakosti spolov v dvostransko sodelovanje in tematskimi programi;

33.  poudarja, da mora EU v zunanjih odnosih spodbujati načelo enakosti med ženskami in moškimi in ga vključevati vanje; vendar ugotavlja, da se v GAP II povezava med trgovino in vprašanjem enakosti spolov ne obravnava v zadostni meri ter da vključevanje načela enakosti spolov bolj splošno ostaja večplastni izziv; v zvezi s tem opozarja, da pogajanja o trgovinskih sporazumih, zlasti poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju, ki pokrivajo delavske pravice, predstavljajo pomembno orodje za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter krepitev vloge žensk v tretjih državah; zato poziva, naj GD TRADE sprejme ukrepe za izvajanje GAP II pri svojem delu, naj vsi trgovinski sporazumi EU vključujejo pravice deklic in žensk ter enakost spolov kot gonila gospodarske rasti in naj se spoštujejo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah spolov in pravicah delavcev, tudi o prisilnem delu in delu otrok; spominja, da je treba spremljati učinek, ki ga imajo trgovinske politike EU med izvajanjem na krepitev vloge žensk in enakost spolov;

34.  ugotavlja, da je krepitev vloge deklet in žensk eden od zastavljenih ciljev zunanjega delovanja EU v okviru globalne strategije za skupno zunanjo in varnostno politiko; ugotavlja, da vloga žensk v mirovnih pogajanjih in mediaciji, kot je obravnavana v GAP II, ni dovolj upoštevana; poudarja pomembno vlogo žensk pri spodbujanju dialoga, krepitvi zaupanja, oblikovanju koalicij za mir in nudenju različnih pogledov na to, kaj pomenita mir in varnost, zlasti pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter pokonfliktni obnovi; ugotavlja, da spodbujanje pravic žensk v državah, ki so jih prizadele krize ali zajeli konflikti, botruje oblikovanju močnejših in odpornejših skupnosti; pozdravlja imenovanje glavnega svetovalca za vprašanja enakosti spolov in izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti pri ESZD; pozdravlja krepitev ukrepov držav članic EU in mednarodnih ukrepov prek OZN, da bi se učinkoviteje obravnavale posledice konfliktnih in pokonfliktnih razmer na ženske in dekleta; poziva Komisijo, naj podpira novo globalno mrežo kontaktnih točk za ženske, mir in varnost; poudarja, da sta resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2250 o mladih, miru in varnosti in opredelitev najboljšega možnega načina za njeno izvajanje zelo pomembna;

35.  ponavlja svojo zahtevo, povezano s trgovinskimi pogajanji s Čilom, da se vključi posebno poglavje o trgovini, enakosti spolov in krepitvi vloge žensk; poudarja, da se tokrat prvič uresničuje predlog vključitve takšnega namenskega poglavja v trgovinski sporazum; poudarja, da mora biti obveščen o vsebini tega poglavja in ga oceniti, da bi nato sprejel odločitve na splošnejši ravni; poziva EU, naj v trgovinske sporazume vključi horizontalne ukrepe, da bi spodbujala enakost spolov in izmenjavo najboljših praks ter omogočila ženskam, da imajo večje koristi od trgovinskih sporazumov;

36.  poziva k zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, v ključnih sektorjih, ki jih trgovinski sporazumi najbolj zadevajo, da bi zagotovili koristno orodje za čim bolj natančno napovedovanje njihovega vpliva na življenje žensk in preprečevanje negativnih učinkov; poziva tudi k vzpostavitvi mehanizma za spremljanje in krepitev politike enakosti spolov v trgovinskih sporazumih;

37.  pozdravlja tematsko prednostno nalogo glede krepitve gospodarske in družbene vloge ter analizo ovir pri dostopu do proizvodnih virov, vključno z zemljišči in ustreznimi dejavnostmi; ponovno poudarja, da se je EU sicer zavezala vlaganju v enakost spolov na področju kmetijstva, vendar kmetovalke niso prvi cilj uradne razvojne pomoči na področju kmetijstva; poziva EU in njene države članice, naj več sredstev namenijo za kmetovalke v skladu s ciljem 5 GAP II;

38.  odločno spodbuja institucije, naj znatno povečajo delež žensk v delegacijah EU, zlasti med vodji delegacij, pri čemer so ženske trenutno vodje 28 od 138 delegacij EU, pa tudi izboljšajo razmerje med spoloma na položaju vodij misij (trenutno zasedajo 5 od 17 mest); zato poziva Komisijo in ESZD, naj učinkovito izvajata usmerjene politike za spodbujanje dostopa žensk do vodstvenih in upravnih položajev; opozarja na nizko zastopanost žensk pri odločanju, kar kaže na obstoj nevidnih ovir, ki jim preprečujejo dostop do odgovornih položajev;

39.  poudarja, da bo uspeh GAP II na koncu odvisen od dolgoročnih in doslednih prizadevanj političnih voditeljev in višjega vodstva vseh akterjev v EU, od razpoložljivosti zadostnih človeških in finančnih virov za njegovo izvajanje ter od prilagajanja prizadevanj EU lokalnim okoliščinam v državah prejemnicah; v zvezi s tem pozdravlja pozitivna prizadevanja komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj ter druge komisarje spodbuja k večji zavzetosti; opozarja, da morajo visoka predstavnica in osebe na vodilnih položajih prevzeti več političnega vodenja, da bi se povečali viri in odgovornost za usklajevanje in krepitev teh prizadevanj v prihajajočih letih; poziva vse akterje EU, naj uporabijo sveženj virov s področja enakosti spolov, da bi zagotovili dosledno uporabo vključevanja načela enakosti spolov za uresničevanje ambicioznih ciljev GAP II;

40.  ostro obsoja, da so ZDA januarja 2017 ponovno uvedle in razširile izvajanje pravila svetovne prepovedi, ki pogojuje financiranje tujih zdravstvenih nevladnih organizacij („global gag rule“), ter vpliv tega pravila na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in države članice, naj proaktivno podpirajo pravice žensk in deklet po svetu ter naj močno povečajo nacionalna razvojna sredstva in razvojna sredstva EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, zlasti za dostop do načrtovanja družine ter varnega in zakonitega splava brez diskriminacije, da bi zmanjšali vrzel v financiranju, ki so jo na tem področju povzročile ZDA;

41.  poziva ESZD, naj izboljša izvajanje smernic EU za LGBTI in zagotovi, da se delegacije EU redno posvetujejo z organizacijami skupnosti LGBTI in jih obveščajo o ukrepih v zvezi s pravicami LGBTI, s čimer želi zagotoviti, da je stopnja sodelovanja in ukrepov odvisna od potreb skupnosti LGBTI v državi in ne od osebne zavezanosti osebja v delegacijah, ter naj uskladi strategije in ukrepe ne le z nacionalnimi veleposlaništvi držav članic EU, temveč tudi z veleposlaništvi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami, kot je OZN;

42.  ugotavlja, da bo za ohranjanje politične zavezanosti temu cilju potrebno ustrezno financiranje na področju enakosti spolov v zunanjih odnosih; poudarja, da je sedanje financiranje za enakost spolov in krepitev vloge žensk še vedno nezadostno in poziva k spremembi tega stanja v naslednjem večletnem finančnem okviru;

Ključna priporočila za delegacije EU

43.  pozdravlja prožnost, ki jo GAP II daje delegacijam, da lahko izbirajo prednostne naloge glede na okoliščine v državi, saj to pripomore k analizi posameznega primera in oceni posebnih potreb vsake države ali regije, s čimer se obravnava poseben izziv za okrepitev pravic žensk in njihovega ekonomskega položaja; vseeno priporoča, da bi bilo treba delegacije spodbujati, da bi pokazale napredek pri vsaj eni prednostni nalogi na tematski steber do konca GAP II, da bi se zagotovilo bolj uravnoteženo pokrivanje različnih tematskih področij, kot so krepitev politik in ukrepov za spodbujanje izobraževanja deklet in njihove posledice za zdravje in ekonomski položaj; poziva, naj se osredotočijo na položaj žensk in deklet na območjih, prizadetih zaradi konfliktov, ter na nasilje na podlagi spola in še zlasti uporabo posilstva kot vojnega orožja; nadalje opozarja, da bi si bilo treba v ukrepih in projektih, ki jih financira EU, sistematično prizadevati za odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije;

44.  opozarja na obveznost iz Pogodb, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v vse dejavnosti EU, med drugim v politični dialog in v dialoge o sektorskih politikah, tudi na področjih, kot so energija, kmetijstvo, promet, izobraževanje in javna uprava, v katere je bilo do sedaj usmerjene manj pozornosti; vztraja, da bi morali vidik enakosti spolov vključiti v nacionalne načrte in politične okvire za zagotovitev prevzemanja odgovornosti partnerskih držav, s čimer opominja, da je treba podpirati razvojne projekte, ki jih vodijo ženske iz zadevnih držav; opozarja na pomen sodelovanja s partnerskimi državami na področju oblikovanja nacionalnih proračunov, ki bodo upoštevali vidik spola;

45.  poziva k oblikovanju posebne proračunske vrstice za enakost spolov, da bo obravnava stopnje politične udeležbe in zastopanosti žensk v sosednjih državah EU in znotraj EU dobila večjo težo; poudarja, da je treba te programe popolnoma uskladiti s cilji in programi Agencije OZN za ženske, programi pa bi morali tudi določiti merljive cilje, da bi se redno spremljal napredek glede enakosti spolov v vzhodnem in južnem sosedstvu ter okrepilo sodelovanje z vladami partnerskih držav, kar bi hitreje obrodilo boljše rezultate v okviru dvostranskih partnerstev in pridružitvenih sporazumov;

46.  ugotavlja, da se vključevanje načela enakosti spolov izvaja samo v nekaterih delegacijah in da je imel velik del osebja, ki se usposablja, pogodbeno razmerje z začasnimi napotitvami; poziva delegacije EU, naj izboljšajo to stanje;

47.  poudarja, da je pomembno med političnim dialogom povečati udeležbo žensk v izobraževanju, gospodarskih dejavnostih, zaposlovanju in podjetništvu kot prednostnih sredstvih za izboljšanje položaja žensk v družbi;

48.  poudarja pomen izvajanja sistematičnih analiz glede na spol, ki temeljijo na dokazih, po možnosti z uporabo podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti, v posvetovanju in sodelovanju z lokalnimi organizacijami civilne družbe in ženskimi skupinami, organizacijami za človekove pravice ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi za izbiro in oceno izbire ciljev, sredstev za izvajanje in virov za spremljanje ter učinkovitost in trajnost rezultatov; pozdravlja, da je bilo dokončanih 42 analiz glede na spol za države, in spodbuja hitro dokončanje tovrstnih analiz za vse druge države ter k veliko večji uporabi meril enakosti spolov v sistemih za spremljanje programov in projektov ter postopkih vrednotenja, in poziva k določitvi vloge analize glede na spol pri oblikovanju državnih strateških ciljev, programov, projektov in dialoga; spodbuja EU, naj prouči možnosti za izmenjavo, upravljanje in posodobitev analize glede na spol na bolj sistematičen način, da bi pomagali izboljšati usklajevanje, in naj ne omejuje analize glede na spol na najbolj očitna politična področja, kot sta izobraževanje in zdravje mater, temveč upošteva tudi področja politik, ki trenutno zmotno veljajo za nevtralne glede na spol, zlasti kmetijstvo, podnebje in energija;

49.  ugotavlja, da je Komisija v skupnem delovnem dokumentu služb o okviru za obdobje 2016–2020 priznala, da se finančna vlaganja EU v enakost spolov ne merijo sistematično; poziva Komisijo, naj sprejme jasen, v rezultate usmerjen pristop, ki določa visoke standarde za mehanizme poročanja, ocenjevanja in odgovornosti, in naj spodbuja odločanje na podlagi dokazov, da bi se razpoložljiva finančna sredstva uporabljala učinkoviteje in uspešneje; zahteva poročilo, v katerem bo natančno ugotovljeno, koliko sredstev je bilo izrecno namenjenih vključevanju načela enakosti spolov, in v katerem bodo prepoznani najbolj omembe vredni doseženi cilji;

50.  poudarja, da je treba še izboljšati zbiranje podatkov na nacionalni ravni, razviti posebne kazalnike s cilji, določenimi na podlagi teh kazalnikov, ter pomen njihovega spremljanja, usklajenega z okvirom ciljev trajnostnega razvoja;

51.  opozarja, da so pravice žensk človekove pravice, in spodbuja nadaljnje delo za obravnavanje družbenih in kulturnih norm in stereotipov o spolih v družbah prek večjega sodelovanja s civilno družbo, organizacijami zagovornikov pravic in krepitve vloge žensk na terenu, zlasti v okviru nestabilnih, konfliktnih in izrednih razmer; meni, da je nujno oblikovati nove mreže ali razviti obstoječe in vključiti vse ključne akterje, tudi zasebni sektor, treba pa je razviti tudi javno-zasebna partnerstva, če je to mogoče; poudarja, da je potrebna večja vloga žensk v lokalnih skupnostih in nevladnih organizacijah pri spremljanju in terjanju odgovornosti lokalnih oblasti; meni, da se ne bi smelo žensk in deklet predstavljati kot ranljivih, ampak bi se bilo treba osredotočiti na njihovo vlogo nosilk sprememb in razvoja ter tistih, ki se zavzemajo za mir pri reševanju konfliktov; poudarja, da sta za zagotavljanje resnične enakosti spolov potrebna vključevanje in aktivno sodelovanje dečkov in moških; zato spodbuja široko zasnovano izobraževanje za spremembo vedenja v zvezi z nasiljem na podlagi spola, ob sodelovanju z vsemi moškimi in dečki ter skupnostmi; poudarja, da družbene norme v zvezi z vlogo žensk in moških postavljajo ženske v položaj večje ranljivosti, še zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem, ter vodijo v škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih ali otroških spolovil, zgodnje in prisilne poroke;

52.  poziva EU, naj spodbuja pravni okvir in strategije za večjo in učinkovitejšo udeležbo žensk pri ohranjanju miru, v mirovnih procesih in mediaciji, izgradnji miru ter v vojaških in civilnih misijah kriznega upravljanja, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, s posebnim poudarkom na spolnem nasilju, povezanem s konflikti; v zvezi s tem meni, da analiza konfliktov z upoštevanjem vidika spola, v posvetovanju z lokalnimi akterji in organizacijami žensk, lahko omogoči boljše razumevanje vloge žensk v konfliktih;

53.  poudarja, da so potrebna proračunska sredstva za programe, usmerjene v preprečevanje porok otrok in katerih cilj bo ustvariti okolje, kjer lahko dekleta dosežejo svoj polni potencial, vključno z izobraževalnimi, socialnimi in ekonomskimi programi za deklice, ki ne obiskujejo šole, programi za zaščito otrok, varnimi hišami za dekleta in žene, pravnim svetovanjem in psihološko podporo;

54.  poudarja, da je pomembno okrepiti sodelovanje, z rednim dialogom in usklajevanjem organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, na primer na področju človekovih pravic, zdravja ali okoljskih akterjev, z delegacijami EU, ker bo tako sodelovanje prispevalo k večji prepoznavnosti in izvajanju GAP II, s čimer bi povečali javno odgovornost za napredek na področju enakosti spolov;

55.  izraža zaskrbljenost, saj se premalo pozornosti namenja varstvu zagovornikov pravic žensk in organizacij za pravice žensk, ob upoštevanju, da so trenutno pod močnim pritiskom zaradi vse manj možnosti za delovanje civilne družbe v mnogih regijah; zaskrbljen je tudi, ker je pri izvajanju GAP II le malo pozornosti usmerjene v tematsko prednostno nalogo o političnih in državljanskih pravicah, zlasti o vključenosti žensk in deklet v politične in državljanske pravice;

56.  poziva delegacije EU, naj zagotovijo učinkovito in redno zbiranje podatkov o nasilju nad ženskami in deklicami, pripravijo priporočila za posamezne države ter spodbujajo vzpostavitev zaščitnih mehanizmov in ustrezne podporne strukture za žrtve;

Ključna priporočila za Evropski parlament

57.  spodbuja delegacije Evropskega parlamenta, naj pri svojem sodelovanju s partnerskimi državami sistematično poizvedujejo o programih za enakost spolov in rezultatih analize glede na spol ter delu glede spodbujanja enakosti spolov, pa tudi o krepitvi vloge žensk ter naj v programe misij vključijo sestanke z ženskimi organizacijami; poziva Parlament, naj zagotovi bolj uravnoteženo zastopanost spolov v sestavi delegacij;

58.  poziva, naj Komisija zagotovi poročila o analizi glede na spol za države in jih vključi v informativne predstavitve za vse delegacije Parlamenta v tretjih državah;

59.  priporoča, da bi moral Parlament prihodnja poročila o izvajanju GAP II pregledovati redno, po možnosti vsaki dve leti;

Ključna priporočila za poročanje v prihodnosti

60.  poudarja potrebo po poenostavljenem načinu poročanja, s katerim bi se kolikor je mogoče omejili birokratski postopki; poziva, naj se prihodnja poročila o izvajanju dokončajo in izdajo v krajšem časovnem okviru; poziva k razvoju spletnega poročanja, jasnih obrazcev in objavi vodiča, da bi imele delegacije lažje delo;

61.  poudarja, da je treba ženske vključiti v gospodarska področja, ki so pomembna za trajnostni razvoj, in da morajo biti na teh področjih zastopane; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; v zvezi s tem poziva k večji podpori prek mikroposojil za lokalna MSP, zlasti za podjetnice, da bi lahko imele koristi od rasti, ki jo ustvarja zasebni sektor;

62.  poudarja, da je treba podpirati krepitev nacionalnih statističnih zmogljivosti v partnerskih državah, učinkovito usklajevati finančno in tehnično pomoč, da se omogoči boljše merjenje, spremljanje in upravljanje rezultatov, doseženih na področju vključevanja načela enakosti spolov;

63.  poziva Komisijo, naj zbere po spolu razčlenjene podatke pri izvajanju programov, ki jih financira EU o krepitvi vloge žensk;

64.  poudarja potrebo ne le po preudarnih politikah vključevanja načela enakosti spolov, ampak tudi po poročanju o posameznih praktičnih ukrepih, zlasti na občutljivih področjih, kot je spolno in reproduktivno zdravje, s katerimi bi ocenili dejanski vpliv na življenje žensk in deklet ter moških in fantov;

65.  vendar opozarja, da gre pri podatkih, ločenih po spolu, za več kot le njihovo zbiranje, in poziva k izboljšanju zbiranja podatkov, da bi se lahko opravila kakovostna analiza položaja žensk, na primer glede delovnih pogojev;

66.  poudarja, da je treba izboljšati zanesljivost analize glede na spol z uskladitvijo podatkov, ki jih zbirajo delegacije EU, tako da bodo primerljivi;

67.  poudarja, da se z mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, akademskim svetom, možganskimi trusti in organizacijami žensk ni treba le posvetovati, ampak bi bilo treba zagotoviti, da se njihov prispevek in strokovno znanje vključita v spremljanje dejavnosti in programov, ki jih financira EU na področju enakosti spolov;

68.  spominja na obveznost EU in držav članic, da pri izvajanju in razvoju migracijske politike EU spoštujejo pravice deklet in žensk v vlogah migrantk, begunk in prosilk za azil; v povezavi s tem poziva, da se ponovno oceni sodelovanje operacije Sophia EUNAVFOR MED z libijsko obalno stražo, in sicer v luči poročil o sistematičnem spolnem nasilju nad ženskami v centrih za pridržanje na libijskem ozemlju;

69.  opozarja, da je koncept načela vključevanja enakosti spolov pogosto še vedno slabo razumljen in da je nujno bolj kakovostno poročanje, ki bi omogočilo oceno izvedbe GAP v okviru obstoječih politik in projektov; poudarja potrebo po oprijemljivih ciljih in dejavnostih, povezanih z jasnimi, specifičnimi referenčnimi točkami in strogim časovnim razporedom, ter po oceni kakovosti podatkov, iz katerih bi bil razviden dejanski učinek izvedenih ukrepov na države prejemnice, da bi GAP II služil kot mehanizem za resnično prednostno obravnavanje in izvajanje politik in ne bi bil samo sredstvo za interno poročanje;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 349, 17.10.2017, str. 50.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.
(3) https://www.ilga-europe.org/sites/default/files/Attachments/report_on_the_implementation_of_the_eu_lgbti_guidelines_2016.pdf
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0365.


Izvajanje strategije EU za mlade
PDF 176kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju strategije EU za mlade (2017/2259(INI))
P8_TA(2018)0240A8-0162/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 9, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2011–2018(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih(4),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)(5),

–  ob upoštevanju ocene Komisije o strategiji EU za mlade(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o prihodnosti programa Erasmus+(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES(9),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015(10),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o oceni strategije EU za mlade 2013–2015(12),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev(13),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 25. novembra 2008 o mladinski politiki Sveta Evrope (CM/Res(2008)23),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope z dne 31. maja 2017 o mladinskem delu (CM/Res(2008)4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(15),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(17),

–  ob upoštevanju neuradnega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

–  ob upoštevanju resolucije o strategiji EU za mlade, ki jo je objavil Evropski mladinski forum(18),

–  ob upoštevanju stališča Evropske agencije za svetovanje in informiranje mladih (ERYICA) z naslovom: Engage. Inform. Empower (Pritegniti. Informirati. Okrepiti moč),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0162/2018),

A.  ker je v vsej Evropski uniji še vedno čutiti negativni učinek recesije na možnosti mladih, da v celoti razvijejo svoj potencial;

B.  ker mnoge države članice, zlasti tiste na jugu Evrope, pri številnih kazalnikih na mladinskem področju, kot so zaposlovanje, socialna varnost in zaščita, še vedno ne dosegajo ravni, ki so jih dosegale pred krizo;

C.  ker se zmanjšujejo razlike na regionalni ravni v vsej EU; ker je stopnja zaposlenosti v številnih regijah še vedno nižja od stopnje pred krizo;

D.  ker se je brezposelnost mladih v zadnjih letih postopno zmanjševala, kljub temu pa je po podatkih Eurostata januarja 2018 znašala 16,1 %, v nekaterih državah članicah pa celo več kot 34 %; ker se je ta stopnja v primerjavi s podatki iz leta 2008 (15,6 %) zvišala; ker te številke ne dovoljujejo enotne rešitve, če želimo uresničiti celotni potencial mladih; ker je stopnja brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah skrb vzbujajoča, v nekaterih od njih, na primer na otokih Mayotte, pa celo presega 50 %;

E.  ker je socialno-ekonomska kriza najbolj prizadela prikrajšane skupine, kot so etnične manjšine, osebe s posebnimi potrebami, ženske, osebe LGBTIQ, migranti in begunci, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela in dostopu do kulture, socialnih storitev in izobraževanja;

F.  ker izobraževanje prispeva k zmanjševanju učinka socialno-ekonomskih neenakosti ter zagotavlja znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za zmanjševanje medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti;

G.  ker mladi zaradi splošnega nevlaganja vanje ne bodo mogli zahtevati, uresničevati in braniti svojih pravic, kar bo dodatno zaostrilo pojave, kot so upadanje števila prebivalstva, šolski osip, pomanjkanje strokovnih in poklicnih kvalifikacij, pozen vstop na trg dela, pomanjkanje finančne neodvisnosti, morebitno nedelovanje sistemov socialne varnosti, splošna negotovost glede delovnih mest in socialna izključenost;

H.  ker se mladi pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter socialnem in političnem udejstvovanju srečujejo z različnimi težavami, pri čemer so nekatere skupine nesorazmerno bolj prizadete kot druge; ker si je treba bolj prizadevati za podporo tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali popolnoma ločeni od njega;

I.  ker je ohranjanje lokalnih šol in izobraževalnih ustanov v vseh evropskih regijah osrednjega pomena, ko gre za boljše izobraževanje mladih, in bi morale regije imeti polno podporo EU pri tem izzivu;

J.  ker imajo zlasti izobrazba, medkulturni dialog, strateške komunikacije in tesnejše sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih in krepitvi njihove odpornosti;

K.  ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh politik, ki zadevajo mlade; ker 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se v procesu oblikovanja politik za mlade ne upošteva njihovo strokovno znanje(19);

L.   ker je pomembno, da mladinske organizacije zagotovijo ustrezno zastopanost in vključenost mladih, da bodo resnično verodostojne;

M.  ker so cilji strategije EU za mlade še vedno zelo široki in velikopotezni, čeprav gre za strategijo, ki je še v teku in se nenehno izboljšuje; ker ni ustrezno določenih meril uspešnosti;

N.  ker se v strategiji EU za mlade za obdobje 2010–2018 poudarja potreba po strukturiranem dialogu med mladimi in nosilci odločanja;

O.  ker je končni cilj strategije EU za mlade povečati priložnosti in zagotoviti enake možnosti za vse mlade Evropejce;

P.  ker bi bilo treba mladim pomagati in krepiti njihovo moč za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, in sicer z ustreznejšimi, učinkovitejšimi in bolj usklajenimi mladinskimi politikami, z boljšim in dostopnejšim izobraževanjem ter s ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

Q.  ker je EU v zadnjih letih uvedla številne pobude, kot so pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade v okviru strategije za mlade, da bi ustvarila več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter spodbudila vključevanje mladih, krepitev njihove vloge in aktivno udeležbo v družbi;

R.  ker je treba ukrepe EU na področju mladih prek mladinske razsežnosti vključiti v sedanje in prihodnje politike in programe financiranja ter jih zasidrati v vsa pomembna politična področja, kot so gospodarstvo, zaposlovanje in socialne zadeve, kohezija, zdravje, ženske, soodločanje, migracije, kultura, mediji in izobraževanje;

S.  ker je treba uskladiti izvajanje prihodnje strategije EU za mlade med različnimi političnimi sektorji in institucijami;

T.  ker je treba vidik enakosti spolov vključiti v odločanje o mladinski politiki, pri katerem se upoštevajo posebne okoliščine in izzivi, s katerimi se soočajo zlasti mlade ženske in dekleta iz drugačnega kulturnega in verskega okolja; ker bi bilo treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo različnost spolov, kot so preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, izobraževanje o enakosti spolov in spolna vzgoja; ker je pri ženskah v povprečju 1,4 krat bolj pogosto, da niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot pri moških(20) in si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in zlasti mater samohranilk, ter mladih, ki so opustili šolanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

U.  ker si je treba vztrajno prizadevati za večjo udeležbo mladih v družbi, zlasti invalidov, priseljencev, beguncev ter tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

V.  ker je izobraževanje ključnega pomena za boj proti socialni izključenosti, zato so naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistvene za reševanje visoke stopnje brezposelnosti, predvsem med osebami, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

W.  ker člen 9 PDEU določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja,

X.  ker je strategija EU za mlade postavila trdne temelje za plodno in tvorno sodelovanje na mladinskem področju;

Y.  ker doseganja ciljev zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010–2018) ni mogoče ustrezno in natančno oceniti in ker je zelo težko primerjati in oceniti stanje v različnih državah članicah zaradi pomanjkanja meril in kazalnikov ter prekrivanja instrumentov za izvajanje;

Z.  ker sta poklicno svetovanje in dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih in izobraževalnih poteh bistvena za prihodnji izobrazbeni razvoj in prehod na trg dela;

AA.  ker mora EU pri določanju, izvajanju in ocenjevanju ciljev te strategije tesno sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

Izzivi na mladinskem področju in pridobljene izkušnje iz sedanjega procesa oblikovanja mladinskih politik EU

1.  z obžalovanjem ugotavlja, da so dolgoročni varčevalni ukrepi, zlasti zmanjševanje sredstev za izobraževanje, kulturo in mladinsko politiko, negativno vplivali na mlade in njihove življenjske pogoje; opozarja, da vse večja neenakost, tveganje izključenosti, negotovost in diskriminacija močno vplivajo na mlade, zlasti na najbolj prikrajšane, kot so mladi invalidi, mlade ženske, manjšine in osebe s posebnimi potrebami;

2.  pozdravlja dosežke evropskega sodelovanja na mladinskem področju pri reševanju težav, s katerimi se srečuje večina Evropejcev, ter pri pomoči nacionalnim oblikovalcem politike, saj jim zagotavlja strokovno znanje, priporočila, legitimnost, in uspešno mobilizacijo več sredstev EU;

3.  meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

4.  priznava pozitivne dosežke strategije EU za mlade prek razvoja medsektorskih dejavnosti in izvajanja strukturiranega dialoga, da bi se zagotovilo sodelovanje mladih, in meni, da je treba izboljšati splošno raven ozaveščanja o ciljih in instrumentih strategije EU za mlade s strani zadevnih akterjev in deležnikov; zlasti ugotavlja, da pristop od zgoraj navzgor, uporabljen v strukturiranem dialogu, ustvarja dodano vrednost in bi ga bilo treba ohraniti; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju nove strategije upoštevajo rezultate šestega cikla strukturiranega dialoga, ki se osredotoča na prihodnjo strategijo EU za mlade;

5.  predlaga, da se na področje mladinske politike vključijo lokalni in regionalni organi, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

6.  pozdravlja politične pobude na tem področju, katerih namen je podpreti mlade v EU, kot so zlasti Vlaganje v mlade v Evropi, Evropska solidarnostna enota in Pobuda za zaposlovanje mladih; vendar meni, da bi morali biti ti instrumenti bolje povezani s strategijo EU za mlade in imeti pristop od spodaj navzgor; zato poziva Komisijo, naj vse politične predloge, ki zadevajo mlade, sistematično poveže s krovno strategijo in vključi vse ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji in civilna družba, s pomočjo dolgoročnega celostnega pristopa in točno določenih horizontalnih ciljev;

7.  poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za usklajevanje izvajanja prihodnje strategije EU za mlade v sodelovanju z institucijami EU, vključno z Evropskim parlamentom, državami članicami in civilno družbo, zlasti sindikati in mladinskimi organizacijami;

8.  poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovita orodja za usklajevanje med svojimi službami ter naj enemu od podpredsednikov Evropske komisije kot sklop dodeli nalogo za vključevanje vidika mladih;

9.  spodbuja države članice, naj evropski steber socialnih pravic uporabijo kot podlago za pripravo zakonodaje za mlade;

10.  poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti pravilne informacije o hudih duševnih zdravstvenih težavah, ki jih povzročata uživanje tobaka, alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami, ter jim pomagati v primeru teh težav;

11.  poudarja pomen, ki ga ima ocena Komisije o izvajanju strategije za mlade v državah članicah, da bi omogočili več preverjanja in spremljanja na terenu; poziva Komisijo, naj določi cilje strategije EU za mlade, ki se lahko kakovostno in količinsko ocenijo, obenem pa upošteva posebnosti vsake države članice ali regije; poziva jo tudi, naj poveča finančna sredstva za programe in ukrepe za pripravo mladih na svet dela;

V strategiji EU za mlade dati glas mladim

12.  priporoča, naj bo prihodnja strategija EU za mlade participativna in osredotočena na mlade ter naj izboljšuje dobro počutje, odraža potrebe, ambicije in raznolikost vseh mladih v Evropi, obenem pa naj razširi njihov dostop do ustvarjalnih orodij, ki vključujejo nove tehnologije;

13.  meni, da bi morala EU izraziti solidarnost z mladimi in še naprej krepiti njihovo moč za udeležbo v družbi, in sicer z razvojem posebnih ukrepov, kot so poenostavitev prostovoljstva, podpiranje mladinskega dela, razvijanje novih orodij, zlasti tistih, ki vključujejo nove tehnologije, spodbujanje izmenjav na podlagi solidarnosti, dejavnosti v skupnosti, svobodnega okolja in demokratičnega dialoga; zato priznava pomen povezovanja mladih za osebnostno rast in razvoj občutka za aktivno državljanstvo; poziva države članice, naj poenostavijo dejavno udeležbo mladih v prostovoljskih organizacijah; poudarja, da lahko večje sodelovanje mladih v družbi, ki je že samo po sebi pomemben dosežek, postane tudi odskočna deska za večje sodelovanje v politiki;

14.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo ima neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti med mladimi Evropejci;

15.  poziva države članice, naj določijo nacionalne pravne okvire in ustrezne finančne vire za prostovoljstvo;

16.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mlade, zlasti tiste z manj možnosti in tiste, ki so zunaj formalnih organizacijskih struktur, da prevzamejo dejavno in kritično vlogo v javnem življenju, in naj sprejmejo participativen pristop k oblikovanju politik, da bodo lahko mladi vplivali na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje, in jim ponudijo spletna in druga orodja demokracije, pri čemer naj upoštevajo omejitve in tveganja družbenih medijev, ter naj v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje mladinskih politik vključijo ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji, civilna družba in mladinske organizacije;

17.  poziva države članice, naj spodbujajo polno udeležbo mladih v volilnem procesu;

18.  izraža potrebo po nadaljevanju strukturiranega dialoga med mladimi in nosilci odločanja v prihodnjem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine; meni, da bi moral proces strukturiranega dialoga sistematično doseči več različnih skupin mladih, in ugotavlja, da je treba v ta namen nacionalnim in evropskim delovnim skupinam zagotoviti tudi zadostno finančno podporo; poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih nosilcev odločanja v strukturiranem dialogu z mladimi;

19.  poziva države članice, naj pri poročanju in uporabi sredstev, namenjenih spodbujanju trajnih priložnosti za zaposlovanje mladih, ravnajo pregledno; poudarja, kako pomembno je tudi, da na zahtevo predložijo podrobne podatke o položaju mladih v državi;

20.  poudarja, da ni sistematičnega posodabljanja informacij in zanesljivih podatkov o izvajanju strategije; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi statističnimi službami, da bi dobili ustrezne posodobljene statistične podatke o mladih, ki so pomembni za razumevanje stopnje uspešnosti strategije, ki se izvaja; meni, da bi morali ti statistični podatki dopolnjevati predložena triletna poročila;

21.  opozarja, da obstaja trend upadanja udeležbe mladih na nacionalnih in lokalnih volitvah in da mladi potrebujejo politično zavezo in možnost videti rezultate svojega prispevka; zato opozarja, da so priložnosti, da že zelo mladi izkusijo politično udeležbo v svojem okolju in lokalnih skupnostih, bistvenega pomena za to, da se pri mladih okrepi občutek evropskega državljanstva in postanejo dejavni državljani; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo regionalne in lokalne organe, da omogočijo popolno in koristno sodelovanje in udeležbo v postopku odločanja in volilnem postopku;

22.  poziva države članice, naj nacionalne svete mladih vključijo v odbore za spremljanje in izvajanje strategije EU za mlade;

23.  poudarja potencial tehnologij za povezovanje z mladimi ter poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za sodelovanje v družbi prek elektronskih platform;

24.  z obžalovanjem ugotavlja, da kljub stalnim prizadevanjem Komisije, da bi obveščala o priložnostih za mlade, ki jih podpirajo različni programi Unije, še vedno veliko mladih meni, da imajo omejen dostop do teh priložnosti; poziva Komisijo, naj izboljša svoja komunikacijska orodja;

Enake možnosti za zagotavljanje trajnostnega vključevanja na trg dela

25.  je zelo zaskrbljen zaradi trajne visoke stopnje brezposelnosti mladih v vsej EU, še posebej pa v južni Evropi; opozarja, da bi morala biti odpiranje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje možnosti za zaposlovanje zagotovljeni in da ostajata ključni zavezi do mladih, in v zvezi s tem poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strukturne reforme na trgu dela, poštene delovne pogoje in plačilo za zagotovitev, da mladi ne bodo diskriminirani pri dostopu do dela; poudarja, da je treba opredeliti socialne pravice za nove oblike zaposlovanja in pošteno delovno prakso ter zagotoviti socialni dialog;

26.  poudarja, da morajo nacionalni, regionalni in lokalni organi sprejemati prilagojene ukrepe in nuditi prilagojeno podporo, ki bo dosegla vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; želi spomniti na potrebo po vključevanju lokalnih deležnikov, kot so socialni partnerji, sindikati, civilna družba in mladinske organizacije;

27.  meni, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za odpravo prekarnega položaja mladih žensk na trgu dela, pri tem pa nameniti posebno pozornost razliki v plačilu med spoloma in premočni zastopanosti žensk v netipičnih oblikah zaposlitve brez socialnega varstva;

28.  poudarja, da je treba spodbujati poštene delovne pogoje in ustrezno socialno varstvo za delavce v tako imenovanih novih oblikah zaposlitve, v katerih so mladi prekomerno zastopani;

29.  meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za vključevanje mladih migrantov na trg dela, ob tem pa dosledno spoštovati načelo enakega obravnavanja;

30.  poudarja, da bi morala vključujoča mladinska politika zagovarjati in spodbujati socialne programe, ki omogočajo politično in kulturno udeležbo; poleg tega meni, da je dostojno in regulirano delo, ki temelji na kolektivnih pogodbah, z neprekarnim delovnim razmerjem, z ustreznimi plačami ter visokokakovostnimi in univerzalnimi javnimi storitvami pomembno za družbeno blaginjo mladih; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poštene delovne pogoje in ustrezno socialno zaščito, tudi z upoštevanjem novih oblik zaposlovanja;

31.  želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje, zlasti tista, ki ju razvijajo v mladinskih organizacijah, ključno vlogo pri razvoju potenciala mladih, tudi podjetniških spretnosti, saj jim omogočata razvijanje široke palete kompetenc, ki lahko povečajo njihove možnosti na trgu dela;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejne poklicne možnosti in možnosti za usposabljanje ter razširijo in povečajo naložbe v sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter naj te možnosti predstavijo kot privlačno izbiro za izobraževanje;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo regionalne in lokalne oblasti ter vlagajo v nove življenjske priložnosti za mlade, da bi razvijali njihovo ustvarjalnost in polni potencial, podprli podjetništvo mladih in spodbujali socialno vključenost mladih v korist njihovi skupnosti;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostne delovne prakse in delovnih mest, kjer se spoštujejo njihove pravice, vključno s pravico do stalne zaposlitve s plačo, ki zagotavlja preživetje, socialno zaščito ter dostojno in neodvisno življenje;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo subjekte, ki ponujajo več zaporednih praks, čemur ne sledi ponudba zaposlitve, da se pogodbe o zaposlitvi ne bodo nadomeščale z navideznimi praksami;

36.  pozdravlja dejstvo, da se je z ukrepi v okviru pobude za zaposlovanje mladih podprlo več kot 1,6 milijona mladih(21); poudarja, da je potrebnih več prizadevanj in finančnih obveznosti; poudarja, da je treba izboljšati stike z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in se srečujejo s številnimi ovirami, pa tudi kakovost ponudb v okviru jamstva za mlade, in sicer z opredelitvijo jasnih meril in standardov, vključno z dostopom do socialne zaščite, minimalnega dohodka in zaposlitvenih pravic; poziva države članice, naj dejansko izboljšajo svoje sisteme spremljanja, poročanja in izvajanja ter zagotovijo, da se bodo sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih uporabljala kot dopolnilo nacionalnega financiranja in ne kot njegovo nadomestilo;

37.  poudarja tudi, da je treba obravnavati kakovost mentorstva in svetovanja, kakovost in ustreznost dejanskega usposabljanja posameznikov, pripravništva ali zaposlitev ter kakovost rezultatov glede na določene cilje; pri tem poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih zagotoviti uporabo že obstoječih okvirov kakovosti, kot je evropski okvir kakovosti; meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb;

38.  opozarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih ali prihodnjih evropskih orodij finančno podpreti ukrepe, ki spodbujajo vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, tudi kakovostno plačano delovno prakso, pripravništvo ali vajeništvo, vendar to ne bi smelo nadomestiti zaposlitve in pri tem mladih nikakor ne bi smeli izkoriščati;

39.  ugotavlja, da je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi prednostna naloga ter da so formalni in neformalni izobraževalni sistemi najučinkovitejši ukrepi za spodbujanje podjetništva mladih; poudarja, da je podjetništvo sredstvo za boj proti brezposelnosti mladih in socialni izključenosti ter za spodbujanje inovacij; zato meni, da bi morala strategija EU za mlade podpirati ustvarjanje primernega okolja za njihovo podjetništvo;

40.  želi spomniti, da so glavna ciljna skupina pobude za zaposlovanje mladih tisti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zato države članice poziva, naj vložijo več truda v prepoznavanje in obravnavanje omenjene ciljne skupine, zlasti najbolj ranljivih mladih, kot so invalidi, ter pri tem upoštevajo njihove posebne potrebe;

41.  poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talentov ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki si prizadevajo za uvedbo programov štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

42.  poudarja, da ima 38 % mladih težave pri dostopu do informacij; poudarja tudi, kako pomembno je, da se zagotovi skupen pristop k usmerjanju, podpori in obveščanju mladih o njihovih pravicah in možnostih;

43.  nadalje poudarja, da se mora pobuda za zaposlovanje mladih osredotočati ne le na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi na osebe, ki so nizkokvalificirane, neaktivne in niso prijavljene na javnih zavodih za zaposlovanje;

44.  poudarja, da je kljub visoki stopnji brezposelnosti mobilnost delavcev znotraj EU še vedno omejena; zato želi opozoriti, kako pomembna je za konkurenčen trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj zato spodbujajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti;

45.  poudarja, da imajo odrasli, starejši od 55 let, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih na delovnem mestu; skupaj s Komisijo se zavzema za oblikovanje programov, ki bi omogočili postopen izstop teh oseb s trga dela do upokojitvene starosti, zlasti s prehodom na zaposlitev za krajši delovni čas, s čimer bi omogočili in spremljali tudi postopen vstop mladih na delovno mesto;

46.  poudarja, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, povezanih s pridobivanjem spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest za mlade; ugotavlja, da lahko izobraževanje in usposabljanje na področjih, povezanih s spodbujanjem podjetništva, prispevata k doseganju dolgoročnega razvoja, spodbujanju evropske konkurenčnosti in boju proti brezposelnosti;

47.  poziva države članice, naj v akcijskih načrtih predstavijo pričakovane učinke ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti; zato poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da s svojimi ukrepi učinkovito spodbujajo trajno zaposlovanje; poudarja, da je treba ovrednotiti vzdržnost politik, ki naj bi se izvajale;

Trajnostni razvoj: prihodnost za mlade

48.  je trdno prepričan, da sta kakovostno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in kakovostno usposabljanje temeljna pravica; zato meni, da bi bilo treba vsem Evropejcem zagotoviti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, etnično pripadnost in motnje v telesnem ali duševnem razvoju; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo vse te vrste izobraževanja pri zagotavljanju znanja, spretnosti in kompetenc mladih, da postanejo zavzeti državljani in sodelujejo v evropskem projektu; zato poziva države članice, naj razvijejo posebne politike in v zvezi s tem spodbujajo enako obravnavanje umetniškega in ustvarjalnega pouka ter naravoslovnih in tehničnih predmetov (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) v učnem načrtu;

49.  poudarja pomen posodobitve izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključevanje novih znanj, spretnosti in kompetenc v izobraževanje, kot so državljanstvo, kritično razmišljanje in podjetniški duh, ter razvoj novih izobraževalnih orodij, ki omogočajo večjo udeležbo v izobraževanju in lažji dostop do njega;

50.  je zelo zaskrbljen zaradi izrazito perečega problema revščine otrok, ki zadeva do 25 milijonov otrok v EU (več kot 26,4 % vseh Evropejcev, mlajših od 18 let) iz družin, ki jih pesti vsakodnevno pomanjkanje zaradi nezadostnih dohodkov in osnovnih storitev; meni, da bi lahko mladinske politike prispevale k področjem, kot so politika za otroke in družino;

51.  je globoko zaskrbljen zaradi pojava osipa in zato poziva k ustreznim rešitvam, da bi to težavo rešili in uresničili cilje iz strategije Evropa 2020;

52.  spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, katerih cilj je spodbujanje aktivnega in kritičnega državljanstva, spoštovanja, strpnosti in medkulturnega učenja, ter opozarja, da imajo pri tem ključno vlogo programi EU, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dialog z mladimi o različnih temah, kot so spolnost, spol, politika, solidarnost in okolje, pravo, zgodovina in kultura;

53.  je trdno prepričan, da morajo biti pismenost, tudi digitalna, medijska in matematična pismenost, ter osnovne spretnosti, ki so ključno orodje za zagotavljanje samostojnosti in obetavne prihodnosti za mlade, prednostni cilj na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja pri zagotavljanju osnovnih znanj in kompetenc za vse;

54.  poziva Komisijo, naj spodbuja pobude s formalnim izobraževanjem in neformalnim učenjem v podporo inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništvu mladih ter za večjo povezanost in medsebojno razumevanje mladih iz različnih skupin;

55.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je še vedno veliko evropskih državljanov, katerih sposobnosti branja in pisanja so slabe ali ki niso funkcionalno, digitalno in medijsko pismeni, kar je zelo zaskrbljujoče, saj jim to onemogoča ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

56.  opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trg dela; zato poudarja pomen prednostne obravnave in zagotavljanja socialnih naložb v izobraževanje in usposabljanje v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

57.  je trdno prepričan, da bi bilo treba pri spremljanju strategije EU za mlade uporabiti pregled socialnih kazalnikov, ki je bil uveden v okviru evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sprejme poseben sklop kazalnikov za spremljanje strategije EU za mlade, kot so izobraževanje, znanje in vseživljenjsko učenje, enakost spolov na trgu dela, zdravstvo, digitalni dostop, življenjski pogoji in revščina;

58.  poudarja ključno vlogo družine in učiteljev pri podpori mladim, ki so žrtve ustrahovanja v šoli in na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje takega ravnanja, ki vpliva na duševno zdravje mladih, zlasti z razvijanjem ustreznih digitalnih veščin že od osnovnega izobraževanja, kot je to določeno v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje;

59.  meni, da je treba za večjo učinkovitost ukrepov na področju izobraževanja, mladih in športa razviti skupne cilje in instrumente za merjenje učinka politike na podlagi mednarodnih raziskav;

60.  poudarja škodljiv učinek stresa na dobro počutje mladih, tako v šoli, pri usposabljanju in na trgu dela kot v zasebnem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v programe za duševno zdravje ter spodbujajo ustrezne subjekte, da bodo pomagali mladim na tem področju;

61.  poudarja, da je treba poskrbeti za dobro duševno in telesno počutje mladih Evropejcev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zunajšolske športne dejavnosti in s kampanjami ozaveščajo o prehrani;

62.  poudarja, da je pomembno spodbujati medkulturni dialog v športu, tudi z oblikovanjem platform, v katere bodo vključeni mladi, begunci in migranti;

63.  meni, da je treba zaradi zapletenosti mladinskih politik in njihovega učinka spodbujati sodelovanje v raziskavah, da se razvijejo empirično utemeljeni odgovori ter posredovanje in preventivne rešitve, ki bodo spodbujale dobro počutje in odpornost mladih.

64.  poudarja pomen kulture ne samo v boju proti nasilju, rasizmu, radikalizaciji in nestrpnosti, ampak tudi pri razvijanju evropske identitete; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kulturo in enak dostop do nje ter naj vlagajo vanjo;

65.  poudarja, da imajo mladinske organizacije ključno vlogo za sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v družbo; zato države članice poziva, naj podprejo mladinske organizacije, priznajo njihovo vlogo na področju razvoja kompetenc in socialne vključenosti ter podprejo ustanavljanje mladinskih svetov na vseh ravneh, pri čemer naj sodelujejo z mladimi;

66.  vztraja, da je potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja pomembno za opolnomočenje učečih se, bistveno pa je tudi za razvoj družbe, ki temelji na socialni pravičnosti in enakih možnosti, ter bo prispevalo k oblikovanju državljanskih veščin in osebni izpolnitvi; obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da je dodatna ovira premajhna primerljivost pristopov potrjevanja v državah EU in skladnost med njimi; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za vzpostavitev nacionalnega sistema priznavanja in potrjevanja kompetenc, pridobljenih v okviru dejavnosti neformalnega izobraževanja, ter opozarja na priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

Tesnejše usklajevanje in podpora strategiji EU za mlade iz finančnih instrumentov

67.  meni, da bi morala biti strategija EU za mlade usklajena z večletnim finančnim okvirom ter s cilji trajnostnega razvoja in vsemi ustreznimi vodilnimi pobudami, programi in političnimi strategijami, morala bi vzpostaviti sistematičen dialog med zadevnimi organi, določiti jasne cilje in vzpostaviti ustrezen mehanizem usklajevanja;

68.  opozarja, da lahko EU na področju mladih v skladu z načelom subsidiarnosti izvaja le ukrepe podpore, usklajevanja in dopolnjevanja ukrepov držav članic, poudarja pomen usklajenosti sredstev EU in nacionalnih sredstev in zato poziva Komisijo, naj omogoči sinergije z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pobudami, da se prepreči podvajanje, prekrivanje in ponavljanje dejavnosti;

69.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javne naložbe v izobraževanje in zadeve, povezane z mladimi;

70.  je trdno prepričan, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru znatno povečati razpoložljiva sredstva za podporo različnim politikam in pobudam za mlade, kot so program Erasmus+, pobuda za zaposlovanje mladih in program Evropa za državljane, s tem ponuditi boljše možnosti mladim in preprečevati izključenost;

71.  pozdravlja ustanovitev Evropske solidarnostne enote – programa za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci, prostovoljstva in razvoja solidarnostnega državljanstva; opozarja na stališče Parlamenta, da je treba novo pobudo ustrezno financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa programa uporabljati kot rešitev za boj proti brezposelnosti mladih;

72.  je prepričan, da bi moral program „Evropa za državljane“ še naprej spodbujati aktivno državljanstvo, državljansko vzgojo in dialog ter ustvarjati občutek evropske identitete; ugotavlja, da je stopnja uspešnosti programa nizka zaradi pomanjkanja sredstev; poziva, naj se mu dodeli bistveno več sredstev;

73.  poziva Komisijo, naj ohrani program Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo z gospodarskimi zbornicami, podjetji in mladimi skupaj spodbujale ta program, ne da bi zanemarile glavno področje dejavnosti;

74.  ponovno poudarja svojo podporo krepitvi programa Ustvarjalna Evropa, ki zagotavlja posebne programe mobilnosti za mlade umetnike in zaposlene v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

75.  poudarja pomen programa Erasmus+, temeljnega programa za ustvarjanje aktivnih in zavzetih mladih državljanov; je trdno prepričan, da bi moral biti program Erasmus+ namenjen vsem mladim, tudi tistim z manj možnostmi, in da je treba večje ambicije za Erasmus+ v naslednjem programskem obdobju podpreti z znatnimi dodatnimi sredstvi za sprostitev celotnega potenciala programa ter da je treba poenostaviti postopek z vzpostavitvijo elektronskih sistemov za dostop do čezmejnih storitev in podatkov o študentih, kot je projekt „e-Card“;

76.  poziva k boljši usklajenosti med strategijo EU za mlade in programom Erasmus+, uskladitvijo rokov za izvajanje, spremembo uredbe o programu Erasmus+, da bi jasno podprli cilje strategije s skupnimi „cilji mladih“, ter opredelitvi ključnega ukrepa 3 kot glavnega orodja za izvedbo strategije;

77.  poudarja, da proračun pobude za zaposlovanje mladih ne zagotavlja, da bo program izpolnil svoje cilje; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih; poleg tega poudarja, da je treba dvigniti starostno mejo za upravičence s 25 let na 29 let, kar bi bolje odražalo dejanske razmere, saj se številni današnji diplomanti in tisti, ki vstopajo na trg dela, bližajo tridesetemu letu starosti;

78.  se zavzema za enoten koncept mladih v smislu omejitve njihove starosti v vsej Evropski uniji, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poziva vse države članice, naj k temu poenotenju prispevajo tako, da odpravijo ovire za merjenje rezultatov in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči;

79.  podpira spodbujanje prihodnjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za oblikovanje celovitega, na dokazih temelječega odziva, ukrepov in preprečevalnih rešitev, s katerimi bi spodbujali dobro počutje in odpornost mladih;

80.  je seznanjen z ugotovitvami in tveganji, na podlagi katerih nacionalni organi menijo, da ukrepi, ki jih upravlja Komisija (vključno s programi študentskih izmenjav), izpolnjujejo zahteve strategije za mlade, nekatere države članice pa umikajo svoja sredstva iz področij politike, ki se podpirajo iz proračuna EU(22);

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(2) UL C 417, 15.12.2015, str. 1.
(3) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(4) EUCO 37/13.
(5) UL C 311, 19.12.2009, str. 1.
(6) http://ec.europa.eu/assets/eac/dgs/education_culture/more_info/evaluations/docs/youth/youth-strategy-2016_en.pdf
(7) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0359.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.
(10) UL C 417, 15.12.2015, str. 17.
(11) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0426.
(13) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.
(14) UL C 58, 15.2.2018, str. 57.
(15) UL C 316, 22.9.2017, str. 76.
(16) UL C 120, 5.4.2016, str. 22.
(17) UL C 11, 12.1.2018, str. 16.
(18) https://www.youthforum.org/resolution-eu-youth-strategy-0
(19) Neuradno poročilo o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum.
(20) Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).
(21) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2018 o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah (P8_TA(2018)0018).
(22) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615645/EPRS_STU(2018)615645_EN.pdf


Izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi
PDF 160kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) (2017/2087(INI))
P8_TA(2018)0241A8-0165/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije , zlasti člena 114,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o okoljsko primerni zasnovi), ter izvedenih uredb in prostovoljnih sporazumov, sprejetih na podlagi te direktive,

–  ob upoštevanju delovnega načrta Komisije za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 (COM(2016)0773), ki je bil sprejet v skladu z Direktivo 2009/125/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami)(2),

–  ob upoštevanju ciljev Unije o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in energijski učinkovitosti,

–   ob upoštevanju Pariškega sporazuma in 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC,

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma s strani EU in držav članic,

–   ob upoštevanju dolgoročnega cilja iz tega sporazuma glede ohranjanja zvišanja povprečne svetovne temperature na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter glede nadaljnjih prizadevanj, da bi to zvišanje omejili na 1,5 °C,

–  ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013(3)),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018)0028),

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032 – SWD(2018)0020)),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 o seznamu kritičnih surovin za EU za leto 2017 (COM(2017)0490),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o ekoinovacijah: omogočanje prehoda na krožno gospodarstvo, sprejetih 18. decembra 2017(4),

–   ob upoštevanju poročila o emisijski vrzeli za leto 2017 (Emissions Gap Report 2017), ki je bil v okviru programa OZN za okolje objavljen novembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(5),

–   ob upoštevanju zakonodaje EU o odpadkih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(6),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja na evropski ravni, ki jo je pripravil generalni direktorat Parlamenta za parlamentarne raziskovalne storitve kot dopolnitev k pregledu izvajanja direktive o okoljsko primerni zasnovi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0165/2018),

A.  ker je cilj direktive o okoljsko primerni zasnovi povečati energijsko učinkovitost in raven varstva okolja s harmoniziranimi zahtevami, ki zagotavljajo delovanje notranjega trga in spodbujajo stalno zmanjševanje splošnega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje; ker ti ukrepi z zmanjševanjem porabe energije pozitivno vplivajo tudi na energetsko varnost;

B.  ker direktiva o okoljsko primerni zasnovi določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje vpliva izdelkov, povezanih z energijo, na okolje v njihovem življenjskem ciklusu; ker so se doslej odločitve na podlagi te direktive osredotočale predvsem na zmanjšanje porabe energije v fazi uporabe;

C.  ker bi z izvajanjem direktive lahko še bolj okrepili prizadevanja EU za izboljšanje energijske učinkovitosti ter pripomogli k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb;

D.  ker zmanjšanje okoljskega učinka izdelkov, povezanih z energijo, v fazi izdelave okoljsko primerne zasnove, z določitvijo minimalnih meril glede njihovega trajanja, možnosti za nadgradnjo in popravilo, recikliranja in ponovne uporabe, lahko ustvari pomembne priložnosti za odpiranje novih delovnih mest;

E.  ker je bilo do začetka leta 2018 sprejetih 29 posebnih uredb o okoljsko primerni zasnovi za različne skupine izdelkov, poleg tega pa so bili sprejeti tudi trije prostovoljni sporazumi, priznani v okviru direktive;

F.  ker so v direktivi o okoljsko primerni zasnovi priznani prostovoljni sporazumi ali drugi samoregulativni ukrepi kot alternativa izvedbenim ukrepom, kadar so izpolnjena nekatera merila; ker se vsi obstoječi prostovoljni sporazumi niso izkazali za učinkovitejše od regulativnih ukrepov;

G.  ker ima okoljsko primerna zasnova gospodarske koristi za industrijo in potrošnike ter znatno prispeva k podnebni in energetski politiki Unije in njeni politiki krožnega gospodarstva;

H.  ker je zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi tesno povezana z zakonodajo EU o označevanju z energijskimi nalepkami, pri čemer naj bi ukrepi, sprejeti na podlagi teh dveh direktiv, do leta 2020 v industrijskem, veleprodajnem in maloprodajnem sektorju ustvarili 55 milijard EUR prihodkov letno in po ocenah zagotovili prihranke primarne energije v višini 175 Mtoe na leto do leta 2020, kar bo prispevalo k približno polovici cilja Unije glede prihrankov energije do leta 2020 in zmanjšalo njeno odvisnost od uvoza energije; ker zakonodaja prav tako precej pripomore k podnebnim ciljem EU, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov za ekvivalent 320 milijonov ton CO2 letno; ker so možnosti za energijski prihranek v dolgem roku še večje;

I.  ker se v skladu s poročilom o obračunavanju učinka okoljsko primerne zasnove (Ecodesign Impact Accounting Report, Evropska komisija, 2016) ocenjuje, da bodo potrošniki EU do leta 2020 prihranili skupaj do 112 milijard EUR ali približno 490 EUR letno na gospodinjstvo;

J.  ker več kot 80 % okoljskega vpliva izdelkov, povezanih z energijo, opredelijo v fazi zasnove;

K.  ker je za večino zainteresiranih strani mogoče opredeliti tri glavne ovire za polno izvajanje zakonodaje: neobstoj jasne politične podpore in usmeritve, počasnost regulativnih postopkov in neustrezen nadzor trga v državah članicah;

L.  ker je po ocenah 10–25 % izdelkov na trgu neskladnih z direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami, s čimer se predvideni prihranki energije zmanjšajo za približno 10 % in ustvarja nelojalna konkurenca;

M.  ker sta obstoječi izjemi za odrsko osvetlitev iz uredb Komisije (ES) št. 244/2009(7) in (EU) št. 1194/2012(8) ustrezen in učinkovit način za spoštovanje posebnih potreb in okoliščin gledališč ter celotno zabavno industrijo in bi ju bilo treba še nadalje uporabljati;

N.  ker se je sicer področje uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi leta 2009 sicer razširilo na vse izdelke, povezane z energijo (razen za prevozna sredstva), izdelkov, ki ne rabijo energije, pa zahteve za okoljsko primerno zasnovo še ne zajemajo;

O.  ker bi bilo treba v EU vse izdelke zasnovati, izdelati in tržiti tako, da se pri tem uporabi čim manj nevarnih snovi, obenem pa zagotoviti varnost izdelka, da se olajša recikliranje in ponovna uporaba, obenem pa ohrani visoka raven varstva zdravja ljudi in okolja;

P.  ker je v direktivi o okoljsko primerni zasnovi določeno, da bi moralo njeno dopolnjevanje z uredbo REACH o kemikalijah prispevati k povečanju njunih učinkov in vzpostavitvi skladnih zahtev, ki jih morajo upoštevati proizvajalci; ker so bile zahteve, povezane z uporabo nevarnih kemikalij in njihovim recikliranjem, doslej omejene;

Q.  ker se v okviru nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami ustanavlja nova podatkovna zbirka in ker se informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (ICSMS) uporablja v nekaterih državah članicah, vendar ne v vseh;

R.  ker je eden od prednostnih ciljev splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 (sedmega okoljskega akcijskega programa) Unijo pretvoriti v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo; ker je v okoljskem akcijskem programu določeno, da bi moral okvir politike Unije zagotoviti, da so prednostni izdelki, ki se dajo na trg Unije, okoljsko primerno zasnovani, da se optimizira učinkovitost rabe virov in materialov;

S.  ker akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo vključuje zavezo, da se bo v prihodnjih zahtevah poudarjalo vidike krožnega gospodarstva glede okoljsko primerne zasnove v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi, in sicer s sistematičnim analiziranjem vprašanj, kot so popravljivost, trajnost, nadgradljivost, možnost recikliranja ali določitev nekaterih materialov ali snovi;

T.  ker Pariški sporazum določa dolgoročni cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo; ker se je EU zavezala, da bo prispevala svoj pošten delež k tem ciljem z zmanjšanjem emisij v vseh sektorjih;

U.  ker bi morali ukrepi za okoljsko primerno zasnovo zajeti celotni življenjski cikel izdelkov, da bi izboljšali učinkovito rabo virov v Uniji, pri njih pa bi morali upoštevati, da se v fazi zasnove določi več kot 80 % vpliva na okolje, kar ima zato zelo pomembno vlogo pri spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva, trajnosti, možnosti nadgraditve in popravila, ponovne uporabe in recikliranja izdelka;

V.  ker je poleg krepitve bolj trajnostnih in glede rabe virov učinkovitih izdelkov treba okrepiti tudi načela ekonomije delitve in storitvene ekonomije, države članice pa bi morale posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, vključno s tistimi, ki jim grozi energijska revščina, ko predstavljajo programe za spodbujanje uporabe izdelkov in storitev, pri katerih je raba virov najučinkovitejša;

W.  ker je Unija pogodbenica Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in mora zato izvajati ukrepe za postopno odpravo teh nevarnih snovi, vključno z omejitvijo njihove uporabe ob zasnovi izdelka;

Učinkovito orodje za zagotavljanje stroškovno učinkovitih prihrankov energije

1.  meni, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi uspešen instrument za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki je omogočil znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ekonomske koristi za potrošnike;

2.   priporoča, naj Komisija nadaljuje z vključevanjem več skupin izdelkov, izbranih glede na njihov potencial za okoljsko primerno zasnovo (ki vključuje tako potencial za učinkovito rabo energije kot za učinkovito rabo materialov), pa tudi drugih okoljskih vidikov, in sicer z uporabo metodologije iz člena 15 direktive, obenem pa posodablja obstoječe standarde, da bi izkoristili celotni potencial področja delovanja direktive in njenih ciljev;

3.   poudarja, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi izboljšuje delovanje notranjega trga EU z opredelitvijo skupnih standardov izdelkov; poudarja, da stalno sprejemanje harmoniziranih zahtev glede izdelkov na ravni EU podpira inovacije, raziskave in konkurenčnost proizvajalcev EU ter zagotavlja pošteno konkurenco, obenem pa preprečuje nastanek nepotrebnega upravnega bremena;

4.  želi spomniti, da je v direktivi določeno, da mora Komisija pripraviti izvedbene ukrepe, kadar izdelek izpolnjuje naslednja merila: znatna količina prodanih izdelkov, znaten vpliv na okolje in potencial za izboljšanje; poudarja odgovornost Komisije pri spoštovanju tega mandata in zagotavljanju dejanskih koristi za potrošnike, krožno gospodarstvo in okolje, pri čemer priznava, da se taki standardi za izdelke lahko uporabljajo le na ravni Unije in da se zato države članice zanašajo na Komisijo, da bo sprejela potrebne ukrepe;

5.  meni, da bi usklajevanje s pobudami, povezanimi s krožnim gospodarstvom, še povečalo učinkovitost direktive; zato poziva k sprejetju ambicioznega načrta o okoljsko primerni zasnovi in krožnemu gospodarstvu, ki bo zagotovil okoljske koristi, pa tudi priložnosti za trajnostno rast in delovna mesta, tudi v sektorju malih in srednjih podjetij, ter koristi za potrošnike; ugotavlja, da bolj učinkovita raba virov in uporaba sekundarnih surovin pri proizvodnji izdelkov ponujata precejšnje možnosti za zmanjševanje odpadkov in varčevanje z viri;

6.  poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi del obsežnejšega svežnja in da je njena učinkovitost odvisna od sinergij z drugimi instrumenti, zlasti na področju označevanja z energijskimi nalepkami; meni, da se je treba izogibati prekrivanju predpisov;

Krepitev postopka odločanja

7.  poudarja, da ima posvetovalni forum ključno vlogo pri vključevanju industrije, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani v proces odločanja, in meni, da ta organizacija dobro deluje;

8.  je zaskrbljen zaradi občasnih velikih zamud pri pripravi in sprejetju izvedbenih ukrepov, ki ustvarjajo negotovost med gospodarskimi subjekti, vodijo v zamujanje pomembnih priložnosti za prihranke energije za potrošnike in povezano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter lahko povzročijo, da sprejeti ukrepi zaostajajo za tehnološkim razvojem;

9.  ugotavlja, da gre zamude pri izvedbi delno pripisati omejenim sredstvom, ki jih ima na voljo Komisija; poziva Komisijo, naj glede na znatno dodano vrednost zakonodaje za EU nameni dovolj sredstev za postopek okoljsko primerne zasnove;

10.  poziva Komisijo, naj prepreči zamude pri sprejemanju in objavi izvedbenih ukrepov, in priporoča, naj se določijo jasni roki in mejniki za njihovo dokončanje in za revizijo obstoječih predpisov; poudarja, da bi bilo treba ukrepe za okoljsko primerno zasnovo sprejemati posamično in jih objaviti, čim so dokončani;

11.  poudarja, da je treba spoštovati roke, predvidene v delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019;

12.  poudarja, da je treba zahteve za okoljsko primerno zasnovo osnovati na zanesljivi tehnični analizi in ocenah učinka, kot referenco pa uporabiti najuspešnejše izdelke ali tehnologije na trgu ter tehnološki razvoj v vsakem sektorju; poziva Komisijo, naj nameni prednost izvedbi in pregledu ukrepov v zvezi z izdelki, ki imajo največji potencial v smislu prihranka energije in krožnega gospodarstva;

13.  priznava, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi omogoča uporabo prostovoljnih sporazumov; poudarja, da se prostovoljni sporazumi lahko uporabljajo namesto izvedbenih ukrepov, kadar zajemajo večji del trga in se šteje, da lahko zagotovijo vsaj enako raven okoljske uspešnosti; sporazumi bi zato morali zagotavljati hitrejši postopek odločanja; meni, da bi bilo treba okrepiti učinkovitost nadzora prostovoljnih sporazumov ter zagotoviti ustrezno vključenost civilne družbe; zato pozdravlja priporočilo Komisije (EU) 2016/2125 o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija, in poziva Komisijo, naj strogo nadzira vse prostovoljne sporazume, priznane v okviru direktive o okoljsko primerni zasnovi;

14.  spodbuja vključevanje tehnoloških učnih krivulj v metodologijo za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, da bi tehnološke izboljšave uvedli še preden začetkom veljavnosti predpisov ter zagotovili njihovo ažurnost;

15.  poziva Komisijo, naj v ukrepe za okoljsko primerno zasnovo po potrebi vključi ocene o uhajanju mikroplastike v vodno okolje; poziva Komisijo, naj pri pregledu ukrepov za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih in pralno-sušilnih strojev uvede obvezne zahteve za filtre za mikroplastiko;

Od prihrankov energije do učinkovite rabe virov

16.  ponovno poziva k spodbujanju vidikov krožnega gospodarstva pri izdelkih in meni, da direktiva o okoljsko primerni zasnovi prinaša veliko možnosti za izboljšanje učinkovite rabe virov, ki doslej niso bile dovolj izkoriščene;

17.  zato meni, da je treba pri izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi poleg stalnih prizadevanj za izboljšanje energijske učinkovitosti zdaj sistematično obravnavati celoten življenjski ciklus vsake skupine izdelkov, ki spadajo na njeno področje uporabe, z določitvijo minimalnih meril glede učinkovite rabe virov, ki med drugim zajemajo trajnost, trdnost, možnost popravila in nadgradnje, pa tudi možnost delitve, ponovne uporabe, povečanja obsega, možnosti recikliranja in ponovne izdelave, vsebnost recikliranih materialov ali sekundarnih surovin ter uporabo kritičnih surovin;

18.  meni, da je treba izbor meril krožnega gospodarstva za vsako skupino izdelkov podrobno navesti ter jasno in objektivno opredeliti, pri čemer morajo biti ta merila enostavno merljiva in dosegljiva s sorazmernimi stroški, da se zagotovi izvedljivost direktive tudi v prihodnje;

19.  poziva, naj se v fazi pripravljalnih študij za posebne ukrepe glede okoljsko primerne zasnove za vsako kategorijo izdelkov sistematično opravijo poglobljene analize potenciala, ki ga imajo ti izdelki z vidika krožnega gospodarstva;

20.  poudarja, kako pomembno je, da proizvajalci zagotovijo jasna in objektivna navodila, ki bodo uporabnikom in neodvisnim serviserjem omogočila lažje popravilo izdelkov brez posebne opreme; poudarja tudi, da je pomembno zagotoviti informacije o razpoložljivosti rezervnih delov in življenjski dobi izdelkov, ko je to mogoče;

21.  poudarja morebitne koristi osredotočanja na druge okoljske vidike, ne zgolj na uporabo energije, na primer na nevarne kemikalije, uhajanje mikroplastike, nastajanje odpadkov in vnos materialov, ter poziva k uporabi orodij iz direktive za povečanje preglednosti za potrošnike;

22.  ker je več kot 80 % okoljskega vpliva izdelka določenih v fazi zasnove, meni, da se je v tej fazi mogoče v veliki meri izogniti snovem, ki vzbujajo zaskrbljenost, jih nadomestiti ali omejiti; poudarja, da je treba uporabo materialov in snovi kritičnega pomena, kot so redki zemeljski elementi, ali toksičnih snovi ali snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so obstojna organska onesnaževala ter endokrini motilci, posebej pretehtati na podlagi razširjenih meril za okoljsko primerno zasnovo, da bi omejili njihovo uporabo ali jih nadomestili, kadar je primerno, ali vsaj zagotovili možnost za njihovo pridobivanje/ločevanje ob koncu življenjskega cikla, brez poseganja v druge, na ravni Unije harmonizirane pravne zahteve glede teh snovi;

23.  poziva, naj se glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov pri izdelkih, povezanih z energijo, ne določa ciljev, ki jih evropski proizvajalci, zlasti mala in srednje velika podjetja, težko dosegajo, saj je njihova zmogljivost glede patentirane tehnologije precej manjša od zmogljivosti vodilnih podjetij na trgu;

24.  v zvezi s tem pozdravlja delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019, ki vključuje zaveze za določitev zahtev in standardov v zvezi z učinkovitostjo materialov, pri čemer se podpira uporaba sekundarnih surovin, ter poziva Komisijo, naj to nalogo prednostno dokonča; meni, da bi morala takšna merila razlikovati glede na izdelke, temeljiti na zanesljivih analizah, se osredotočati na področja, ki jih je mogoče znatno izboljšati, ter biti izvršljiva in preverljiva s strani organov za nadzor trga; pri opredelitvi najboljše prakse je treba spodbujati uporabo rezultatov preteklih in tekočih raziskovalnih dejavnosti ter najsodobnejših inovacij na področju recikliranja odpadne električne in elektronske opreme;

25.  meni, da je razvoj sistemskega pristopa za obravnavo izdelka in tudi celotnega sistema, ki je potreben za njegovo delovanje v postopku okoljsko primerne zasnove, vse bolj pomemben za uspeh na področju učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo, naj v naslednji delovni program za okoljsko primerno zasnovo vključi več takšnih priložnosti na sistemski ravni;

26.  meni, da je treba posebno pozornost nameniti izdelkom, ki uporabljajo vodo, kjer je mogoče doseči pomembne koristi za okolje in zagotoviti velike prihranke za potrošnike;

27.  poziva Komisijo, naj spodbuja pridobivanje kritičnih surovin tudi iz odpadkov od rudarjenja;

28.  ugotavlja, da je Komisija odložila ukrepanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so mobilni in pametni telefoni, ker čaka na nadaljnje ocene in ker se tehnološke spremembe v tej skupini izdelkov odvijajo zelo hitro; vseeno meni, da je veliko možnosti za izboljšavo teh izdelkov, ki se prodajo v velikih količinah in se jih pogosto menjuje, zlasti glede učinkovite rabe virov, zato bi morala zanje veljati merila za okoljsko primerno zasnovo, pri tem pa bi si morali prizadevati za poenostavitev regulativnega postopka; poudarja, da bi bilo treba skrbno oceniti, kako izboljšati okoljsko primerno zasnovo skupin izdelkov, za katere sta možnost popravila in nadomestitev rezervnih delov ključna parametra okoljsko primerne zasnove;

29.  poudarja, da bi bilo treba poenostaviti možnosti popravila z dostopnostjo rezervnih delov v celotnem obdobju življenjskega cikla izdelka po razumni ceni glede na skupne stroške izdelka;

30.  ponavlja svoje zahteve po širokem pregledu okvira Unije za politiko o izdelkih z namenom obravnave lastnosti za učinkovito rabo virov; glede tega Komisijo prosi, naj oceni, ali bi veljavno metodologijo za okoljsko primerno zasnovo poleg za izdelke, povezane z energijo, lahko uporabili za druge kategorije izdelkov, ter po potrebi predstavi nove zakonodajne predloge;

31.  poudarja, da je za zagotovitev uporabe recikliranih/sekundarnih materialov bistvena razpoložljivost kakovostnih sekundarnih materialov ter mora biti zato vzpostavljen dobro organiziran trg zanje;

32.  poudarja, kako pomembno je, da se odgovornost naloži proizvajalcem ter da se podaljšajo garancijski roki in pogoji, da se proizvajalce prisili k prevzemu odgovornosti za upravljanje življenjskega cikla izdelka v fazi, ko ta postane odpadek, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, da se spodbudijo možnosti popravila, nadgradnje, modularne zasnove in recikliranja ter da se zagotovi, da ostanejo surovine in ravnanje z odpadki v Evropski uniji;

33.  poziva k razširitvi minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo;

Izboljšanje tržnega nadzora

34.  vztraja, da je treba okrepiti nadzor nad izdelki, danimi na notranji trg, in sicer z boljšim sodelovanjem in usklajevanjem med državami članicami ter med Komisijo in nacionalnimi organi ter z zagotovitvijo ustreznih finančnih instrumentov za organe držav članic, ki izvajajo tržni nadzor;

35.  poziva Komisijo, naj preuči morebitno vzpostavitev digitalnih podatkovnih listov za izdelke (potni list izdelka), kot je bilo predlagano v sklepih Sveta z dne 18. decembra 2017 o ekoinovacijah, kot orodja za razkrivanje materialov in snovi, uporabljenih v izdelkih, s čimer bi olajšali tudi nadzor trga;

36.  poziva k skladnejšemu in stroškovno učinkovitejšemu sistemu nadzora trga v Uniji, da bi zagotovili skladnost z direktivo o okoljsko primerni zasnovi, in priporoča naslednje:

   uvede naj se zahteva, da morajo nacionalni organi uporabljati podatkovno zbirko informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) za izmenjavo vseh rezultatov izvedenega preverjanja skladnosti izdelkov in preskušanj za vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov; podatkovna zbirka bi morala vsebovati vse ustrezne informacije za skladne in neskladne izdelke, da bi preprečili nepotrebno preskušanje v drugi državi članici, ter biti uporabnikom prijazna in enostavno dostopna;
   splošna zbirka podatkov za registracijo izdelkov, označenih z energijsko nalepko, naj se razširi na vse izdelke, zajete v predpisih o okoljsko primerni zasnovi izdelkov;
   od nacionalnih organov se zahteva, da pripravijo natančen načrt za svoje dejavnosti za nadzor trga na področju okoljsko primerne zasnove, s katerim morajo seznaniti druge države članice in Komisijo, kot določa Uredba (ES) št. 765/2008(9); države članice bi morale v te načrte vključiti naključne preglede;
   za odkrivanje izdelkov, ki ne ustrezajo predpisom, naj se uporabljajo hitri postopki pregleda, ki morajo biti pripravljeni v sodelovanju s strokovnjaki iz industrije in s katerimi morajo biti seznanjeni javni organi;
   Komisija naj razmisli o minimalnem odstotku izdelkov na trgu, ki bodo preskušeni, poleg tega pa oblikuje mandat za izvedbo lastnega neodvisnega nadzora trga ter po potrebi predstavi predloge;
   sprejmejo naj se odvračilni ukrepi, vključno z naslednjim: sankcije za proizvajalce, ki ne izpolnjujejo zahtev, sorazmerne z vplivom neskladnosti na celoten evropski trg, in nadomestila za potrošnike, ki so kupili izdelke, neskladne s predpisi, tudi po izteku zakonske garancijske dobe in s pomočjo kolektivnih pravnih sredstev;
   posebna pozornost se nameni uvozu iz držav, ki niso članice EU, in izdelkom, ki se prodajajo prek spleta;
   treba je zagotoviti skladnost s predlogom uredbe Komisije o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih (COM(2017)0795), katere področje uporabe vključuje izdelke, ki jih ureja direktiva o okoljsko primerni zasnovi; glede tega podpira omogočanje skupnega preskušanja na ravni EU;

37.  poudarja pomen ustreznih standardov in jasno določenih harmoniziranih standardov preskušanja in poudarja, da je treba razviti testne protokole, ki čim bolj ustrezajo resničnim pogojem; poudarja, da bi morale biti metode preskušanja zanesljive in izvedene na način, ki izključuje manipulacijo in namerno ali nenamerno izboljševanje rezultatov; meni, da preskušanja ne bi smela predstavljati nerazumnega bremena za podjetja, zlasti ob upoštevanju malih in srednjih podjetij, ki nimajo enakih zmogljivosti kot njihovi večji tekmeci; pozdravlja Uredbo Komisije (EU) 2016/2282 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja;

38.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri izvrševanju in z njimi tesneje sodeluje, kadar se izkaže, da izdelek ne izpolnjuje zahtev; poudarja potrebo po boljših smernicah za proizvajalce in uvoznike o podrobnih zahtevah glede dokumentov, ki jih potrebujejo organi za nadzor trga;

Druga priporočila

39.  poudarja, da je treba zagotoviti doslednost in konvergenco med predpisi o okoljsko primerni zasnovi in horizontalnimi predpisi, kot je zakonodaja Unije o kemikalijah in odpadkih, vključno z direktivami o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), odpadni električni in elektronski opremi (WEEE) ter nevarnih snoveh v električni in elektronski opremi (RoHS), in poudarja, da je treba krepiti sinergije z zelenimi javnimi naročili in znakom EU za okolje;

40.  poudarja povezavo med direktivo o okoljsko primerni zasnovi in direktivo o energetski učinkovitosti stavb; poziva države članice, naj spodbujajo tržno uveljavitev učinkovitih izdelkov in storitev ter okrepijo inšpekcijski nadzor in svetovanje; meni, da izboljšanje okoljsko primerne zasnove izdelkov, povezanih z energijo, lahko pozitivno vpliva na energetsko učinkovitost stavb;

41.  poudarja, da je treba javnosti in zlasti medijem pred uvedbo ukrepa zagotoviti jasne informacije o koristih okoljsko primerne zasnove, ter spodbuja Komisijo in države članice, naj proaktivno obveščajo o koristih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo kot sestavni del procesa sprejemanja ukrepov za okoljsko primerno zasnovo ter naj dejavneje sodelujejo z deležniki, da bi ljudje bolje razumeli zakonodajo;

42.  poudarja, da bo prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo pomenil ne le številne priložnosti, temveč tudi družbene izzive; ker ne bi smeli nikogar zapostaviti, bi morale Evropska komisija in države članice pri predstavitvi programov za spodbujanje uporabe izdelkov z najučinkovitejšo rabo virov posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki jim grozi energijska revščina; meni, da takšni programi ne bi smeli ovirati inovacij, temveč bi morali še naprej proizvajalcem omogočati, da potrošnikom nudijo široko paleto kakovostnih izdelkov, ter da bi morali poleg tega biti naklonjeni prodoru na trg izdelkov, povezanih z energijo, in izdelkov, ki uporabljajo vodo, s katerimi bi dosegli učinkovitejšo rabo virov in večje prihranke za potrošnike;

43.  poziva institucije EU in države članice, naj pokažejo dober zgled, tako da določijo in v celoti izkoristijo krožno gospodarstvo ter strategije zelenih javnih naročil, da bi dale prednost dokazano trajnostnim izdelkom, kot so izdelki z znakom za okolje, in najvišjim standardom učinkovite rabe virov pri vseh naložbah, ter široko spodbujajo uporabo zelenih naročil, tudi v zasebnem sektorju;

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(2) UL L 198, 28.7.2017, str. 1.
(3) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(4) http://www.consilium.europa.eu/media/32274/eco-innovation-conclusions.pdf
(5) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0287.
(7) Uredba Komisije (ES) št. 244/2009 z dne 18. marca 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo neusmerjenih svetil v gospodinjstvu (UL L 76, 24.3.2009, str. 3).
(8) Uredba Komisije (EU) št. 1194/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo usmerjenih sijalk, sijalk s svetlečimi diodami in pripadajoče opreme (UL L 342, 14.12.2012, str. 1).
(9) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem izdelkov (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).


Odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas
PDF 137kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o odgovorih na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (2018/2600(RSP))
P8_TA(2018)0242B8-0238/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 153(1)(a) in (b), člena 155(1) in člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 4 in 30 Evropske socialne listine ter členov 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom(1) (direktiva o delu s krajšim delovnim časom),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP(2) (direktiva o delu za določen čas),

–  ob upoštevanju Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa(3) (direktiva o delovnem času),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(5) (direktiva o Evropskem svetu delavcev),

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 175 o delu s krajšim delovnim časom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi(6),

–  ob upoštevanju študije z naslovom „Začasne delovne pogodbe, prekarna delovna razmerja, temeljne pravice delavcev in delovna zakonodaja EU“, ki jo je novembra 2017 objavil generalni direktorat za notranjo politiko Unije(7),

–  ob upoštevanju številnih peticij o zlorabi direktive o delu za določen čas v javnem sektorju(8), o prekarnih delovnih pogojih delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti(9), o sindikalni zastopanosti in razlikah v sistemih socialne varnosti(10) in o nasprotovanju povečanemu sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas(11),

–  ob upoštevanju novih predlogov Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo (COM(2018)0131) in za priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (COM(2018)0132),

–  ob upoštevanju izida predstavitve o varstvu pravic delavcev v začasnih ali prekarnih delovnih razmerjih, ki jo je 22. novembra 2017 na podlagi prejetih peticij organiziral Odbor za peticije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje(12),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, ki razveljavlja Direktivo Sveta 91/533/EGS (COM(2017)0797),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji v zvezi z odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (O-000054/2018 – B8-0022/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je v EU v zadnjih 15 letih število delavcev s pogodbami o zaposlitvi za določen in krajši delovni čas povečalo, kar je posledica izvajanja varčevalnih politik in krčenja pravic delavcev, zaradi česar sta se povečali prekarnost in nestabilnost zaposlitve; ker so potrebne učinkovite politike, s katerimi bodo zajete različne oblike zaposlovanja in bo poskrbljeno za ustrezno varstvo delavcev;

B.  ker so prekarni delovni pogoji posledica velikih razlik v dejanskem varstvu pravic delavcev na različnih ravneh ureditve, tudi v primarni in sekundarni zakonodaji EU ter zakonodaji držav članic; ker bi bilo treba peticije v zvezi z različnimi oblikami zaposlitve obravnavati v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne izvorne države članice in v skladu z ustrezno zakonodajo EU; ker socialna in delovna politika EU temeljita na načelu subsidiarnosti;

C.  ker je treba politične ukrepe prilagoditi, da se bo upoštevalo dejstvo, da je prekarnost dinamični vidik, ki vpliva na vse osebne odnose na delu; ker se je proti prekarni zaposlitvi treba boriti s celovitim svežnjem ukrepov na več ravneh, ki bo spodbujal vključujoče in učinkovite standarde dela, pa tudi z učinkovitimi ukrepi za zagotovitev spoštovanja načela enakosti;

D.  ker bi si bilo treba prizadevati za dosego cilja učinkovitega odpravljanja nepoštene prakse pri zaposlovanju, ki vodi v prekarnost, in sicer tudi na podlagi agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, ki obravnava ustvarjanje delovnih mest, pravice pri delu, socialno zaščito in socialni dialog, pri čemer je enakost spolov presečni cilj;

E.  ker je iz podatkov Eurostata in Eurofounda o razlikah med spoloma in v starosti pri začasnih zaposlitvah ter podzaposlenosti velikega deleža delavcev s krajšim delovnim časom razviden porast nestandardnih in atipičnih oblik zaposlitve; ker je iz podatkov o brezposelnosti po spolu in starosti razvidno, da so stopnje najnižje od leta 2009;

F.  ker je v zadnjih letih več držav članic tako v javnem kot v zasebnem sektorju doživelo znaten porast atipičnih in začasnih pogodb o zaposlitvi, in sicer v pravnem okviru, ki zaradi neobstoja učinkovitih in sorazmernih pravnih sredstev ne omogoča ustreznega preprečevanja ali kaznovanja zlorabe pogodb za določen čas; ker to spodkopava celovitost evropske zakonodaje na področju dela in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

G.  ker EU razpolaga s celovitim okvirom zakonodaje, ki bi moral omejiti tveganja, ki jih prinaša prekarnost nekaterih oblik delovnih razmerij; v to zakonodajo spadajo direktiva o pogodbah za določen čas, direktiva o delu s krajšim delovnim časom, direktiva o začasni zaposlitvi, direktiva o delovnem času, direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu, direktiva o enakem obravnavanju oseb in direktiva o enakih možnostih in enakem obravnavanju;

H.  ker je Komisija nakopičila veliko zamud v postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s kršitvami delovne zakonodaje EU s strani nekaterih držav članic, ki so leta dopuščale zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in kršenje pravic delavcev;

I.  ker so nedavne informacije v zvezi s peticijami o zlorabi pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju razkrile položaj nekaterih začasnih delavcev, ki jih je javni organ, za katerega so delali, odpustil po prejetju odločbe, da so začasno zaposleni utrpeli škodo zaradi zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, s čimer se krši Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP,

J.  ker se delovni pogoji od ene države članice do druge razlikujejo, saj ima vsaka država lastno specifično zakonodajo s področja pogodb o zaposlitvi;

K.  ker je Odbor za peticije prejel trdne dokaze o porastu prekarnega zaposlovanja;

L.  ker je treba delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti po zakonodaji EU obravnavati kot delavce, saj delajo po navodilih druge osebe in za opravljeno delo prejemajo plačilo, zato je zanje treba uporabljati zakonodajo EU;

M.  ker je posledica prekarnega zaposlovanja, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, neustrezen dostop do socialne zaščite in spodkopavanje pravice do kolektivnih pogajanj, zlasti v smislu socialnih prejemkov in zaščite v primeru neupravičene odpustitve, pa tudi negativni vpliv na razvoj poklicne poti in usposabljanje; ker prekarno zaposlovanje vodi v na splošno prekarno življenje;

N.  ker ženske pogosteje sklepajo pogodbe s krajšim delovnim časom, pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pogodbe z nizko plačo in so zato bolj izpostavljene prekarnosti, ki je posledica diskriminacije na trgu dela, to pa upočasnjuje napredek pri zmanjševanju in odpravljanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma;

1.  meni, da prekarna zaposlitev pomeni zaposlitev, ki med drugim izhaja iz zlorabe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju delovnih razmer, pravic delavcev in prava EU; poudarja, da so prekarno zaposleni bolj izpostavljeni socialno-ekonomski ranljivosti ter imajo premalo sredstev za dostojno življenje in nezadostno socialno zaščito;

2.  opozarja, da je treba razlikovati med atipičnimi oblikami dela in prekarnimi zaposlitvami; poudarja, da izrazov „atipična“ in „prekarna“ zaposlitev ne smemo uporabljati kot sopomenki;

3.  je seznanjen s svojo resolucijo z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi ter prejetimi peticijami in poudarja, da je tveganje prekarnosti odvisno od vrste pogodbe, pa tudi od naslednjih dejavnikov:

   majhne ali neobstoječe varnosti zaposlitve zaradi nestalne narave dela, kar je značilno za neprostovoljne in pogosto postranske pogodbe za krajši delovni čas, v nekaterih državah članicah pa tudi nejasno določenega delovnega časa in spremenljivih delovnih nalog zaradi dela na zahtevo,
   nepopolne zaščite pred odpuščanjem in nezadostne socialne zaščite v primeru odpovedi delovnega razmerja,
   nezadostnega plačila za dostojno življenje,
   neobstoječih ali le omejenih pravic do socialne zaščite oziroma socialnovarstvenih prejemkov,
   neobstoječe ali le omejene zaščite pred diskriminacijo,
   neobstoječi ali le omejeni obeti za napredovanje na trgu dela ali za napredovanje in usposabljanje;
   nizke ravni kolektivnih pravic in omejenih pravic do kolektivnega zastopanja,
   delovnega okolja, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj se proti prekarnim zaposlitvam, kot so pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, borijo s tem, da zagotovijo razvoj novih instrumentov, dosledno spoštujejo sodno prakso Sodišča Evropske unije ter na nacionalni ravni dejansko izvajajo zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, da bi našle rešitev za pomanjkanje dostojnega dela in izvajale pristop, ki temelji na pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z vsemi socialnimi partnerji, zlasti s sindikati, in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ter spodbujajo kakovostno, varno in dobro plačano zaposlitev, da bi med drugim okrepile inšpektorate za delo;

5.  poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme zakonodajne ukrepe, ki bodo učinkovito urejali zaposlitvene prakse, ki vodijo v prekarnost;

6.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za odpravo nepoštenih pogojev v pogodbah o zaposlitvi in obravnava vse s tem povezane zlorabe in vrzeli; je seznanjen z novim predlogom direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, katere cilj je določiti nove pravice za vse delavce, zlasti da bi se izboljšali delovni pogoji za delavce v novih in nestandardnih oblikah zaposlovanja, hkrati pa zmanjšati breme za delodajalce in ohranjati prilagodljivost trga dela;

7.  izrecno pozdravlja določbe o pravici do dodatne zaposlitve, ki prepovedujejo klavzule o ekskluzivnosti in omejujejo klavzule o nezdružljivosti, in pravici do obveščenosti o datumu začetka delovnega razmerja v razumnem času pred tem datumom;

8.  poudarja, da je direktivo o delovnem času mogoče in treba uporabiti za delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in da zato zanje veljajo pravila o minimalnem času počitka in maksimalnem delovnem času;

9.  poziva države članice, naj s pomočjo kazalnikov Mednarodne organizacije dela določijo obstoj delovnega razmerja kot način za obravnavanje problematike nezadostnega varstva pri prekarnih zaposlitvah;

10.  ugotavlja, da je dostop do socialne zaščite ključen za ekonomsko in socialno varnost delovne sile ter dobro delujoče trge dela, ki ustvarjajo delovna mesta in trajnostno rast;

11.  poudarja, da je treba zagotoviti inšpekcijske preglede, ki bi delavcem z začasno ali prožno pogodbeno ureditvijo omogočili vsaj enako raven varstva kot vsem drugim delavcem; ugotavlja, da si je treba ciljno prizadevati za uporabo obstoječih instrumentov Mednarodne organizacije dela v posebni kampanji proti prekarnim zaposlitvam in da bi bilo treba resno preučiti potrebo po novih zavezujočih instrumentih in pravnih ukrepih, s katerimi bi omejili in zmanjšali prekarne zaposlitve, pogodbe za take zaposlitve pa bi bile za delodajalce manj zanimive;

12.  je trdno prepričan, da je treba izvesti celovito presojo okoliščin glede obnavljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj delovne naloge, ki so naložene delavcu, ne ustrezajo zgolj začasni potrebi, kar razkriva obstoj zlorabe, ki je v nasprotju z določbo 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti zagotovijo načelo enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu;

14.  vztraja, da morajo Komisija in države članice oceniti vso zakonodajo, ki zadeva vidike prekarne zaposlitve, ki vplivajo na enakost spolov; meni, da se je treba osredotočiti na vse obstoječe ukrepe, ki obravnavajo potrebe žensk s prekarno zaposlitvijo, saj bo sicer ta skupina, ki je že zdaj nesorazmerno močno zastopana, še naprej čezmerno prizadeta;

15.  opozarja, da Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas temelji na predpostavki, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prevladujoča oblika delovnih razmerij, medtem ko so pogodbe o zaposlitvi za določen čas značilnost zaposlovanja v samo določenih sektorjih ali določenih poklicih in dejavnostih;

16.  obsoja obnovitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, s katerimi se krijejo potrebe, ki niso začasne, temveč stalne in trajne, saj to predstavlja kršitev Direktive 1999/70/ES;

17.  ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da pomeni sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ukrep, ki je v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz prava EU, saj preprečuje zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in omogoča popolno odpravo posledic zlorabe(13);

18.  poudarja, da je treba spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas obravnavati kot ukrep za učinkovito preprečevanje in kaznovanje zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem in zasebnem sektorju, in jo morajo vse države članice jasno in dosledno vključiti v svoje pravne okvire o delovnem pravu;

19.  poudarja, da sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delavca, ki je utrpel zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z Direktivo 1999/70/ES, ne odvezuje držav članic od obveznosti, da to zlorabo kaznujejo, poleg možnosti, da prizadeti delavci dobijo odškodnino za morebitno škodo, nastalo v preteklosti;

20.  poudarja, da če se država članica odloči kaznovati diskriminacijo ali zlorabo začasno zaposlenega delavca, ki sta v nasprotju s pravom Unije, tako da prizadetemu delavcu dodeli odškodnino, mora biti ta v vsakem primeru ustrezna in učinkovita ter delavcu v celoti povrniti nastalo škodo;

21.  poudarja, da proračunski dejavniki, na podlagi katerih države članice izberejo svojo socialno politiko, ne upravičujejo pomanjkanja učinkovitih ukrepov za preprečevanje in ustrezno kaznovanje zlorabe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas; poudarja, da je sprejetje takih učinkovitih ukrepov, v celoti skladnih z zakonodajo EU, nujno, da bi se odpravile posledice kršitve pravic delavcev;

22.  obsoja dejstvo, da so delavci, za katere so pristojni sodni organi priznali, da so žrtve zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni kršitev Direktive 1999/70/ES, postali presežni; je trdno prepričan, da se v primeru zlorab zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas lahko uporabi ukrep, ki dejansko in enakovredno zagotavlja varstvo delavcev, da se ustrezno kaznuje zloraba in se odpravijo posledice kršitve prava EU ter da se ohrani delovno mesto prizadetih delavcev;

23.  poziva države članice, naj izboljšajo delovne standarde za nekonvencionalna delovna mesta, in sicer naj zagotovijo vsaj sklop minimalnih standardov za socialno zaščito, minimalne plače ter dostop do usposabljanja in izpopolnjevanja;

24.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic na delovnem mestu, ki zadevajo zaposlene v neformalni ekonomiji, naj vzpostavijo ustrezne mehanizme ali pregledajo obstoječe in zagotovijo skladnost z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter naj priznajo in izvršujejo delovna razmerja tako, da bodo delavcem olajšale prehod v formalno ekonomijo;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 14, 20.1.1998, str. 9.
(2) UL L 175, 10.7.1999, str. 43.
(3) UL L 299, 18.11.2003, str. 9.
(4) UL L 327, 5.12.2008, str. 9.
(5) UL L 122, 16.5.2009, str. 28.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0290.
(7) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596823/IPOL_STU(2017)596823_EN.pdf
(8) 0389/2015, 1328/2015, 0044/2016, 0988/2016, 1108/2016, 1202/2016, 1310/2016, 0188/2017, 0268/2017, 0283/2017, 0640/2017, 0701/2017
(9) 0019/2016, 0020/2016, 0021/2016, 0099/2017, 1162/2017
(10) 0019/2016, 0442/2017
(11) 1043/2017
(12) UL L 288, 18.10.1991, str. 32.
(13) Sodba Sodišča z dne 26. novembra 2014, Mascolo, C-22/13, ECLI:EU:C:2014:2401, točka 55.

Pravno obvestilo