Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0091M(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0367/2018

Predložena besedila :

A8-0367/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 14
CRE 11/12/2018 - 14

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0505

Sprejeta besedila
PDF 133kWORD 56k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
P8_TA(2018)0505A8-0367/2018

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07964/2018 – C8-0382/2018 – 2018/0091M(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07964/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07965/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0382/2018),

–  ob upoštevanju skupne izjave s 25. vrhovnega srečanja EU in Japonske z dne 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic za prostotrgovinski sporazum z Japonsko, ki jih je Svet sprejel 29. novembra 2012 in objavil 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih pogajanjih EU z Japonsko(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji o pogajanjih za sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(2) in z dne 12. decembra 2017 o strategiji za digitalno trgovino(3),

–  ob upoštevanju končnega poročila o oceni učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Japonsko na trgovino in trajnostni razvoj iz aprila 2016 in analize gospodarskega učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki ga je generalni direktorat Komisije za trgovino objavil junija 2018;

–  ob upoštevanju skupne izjave z 38. medparlamentarnega srečanja EU in Japonske z dne 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ iz oktobra 2015,

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 z naslovom „Povratne informacije in nadaljnja pot pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini“,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014 o vlogi civilne družbe v sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko in z dne 14. februarja 2018 o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini,

–  pozdravlja načrta Komisije v 15 točkah za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju z dne 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije št. 2/15 z dne 16. maja 2017 na podlagi člena 218(11) PDEU, za katerega je Komisija zaprosila 10. julija 2015,

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 k PDEU o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 168 do 191 PDEU, zlasti člena 191(2),

–  ob upoštevanju členov 91, 100(2), 207 in člena 218 PDEU, zlasti njegovega odstavka 10,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(4) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0367/2018),

A.  ker Unija in Japonska delita temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država, obe pa sta tudi močno zavezani trajnostnemu razvoju in na pravilih temelječemu sistemu Svetovne trgovinske organizacije;

B.  ker ima sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko strateško razsežnost in ker gre za najpomembnejši dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je Unija kdaj sklenila, saj zadeva skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skoraj 40 % svetovne trgovine in več kot 600 milijonov ljudi;

C.  ker je Japonska tretji največji potrošniški trg na svetu, a le šesta največja trgovinska partnerica Unije, kar je dokaz, da potencial te dvostranske trgovine še ni polno izkoriščen;

D.  ker je več predhodnih študij in analiz pokazalo, da naj bi imel sporazum tako za EU kot za Japonsko pozitivne učinke pri rasti BDP, dohodku, trgovini, produktivnosti in zaposlovanju, pomagal pa bi tudi pri cilju ustvarjanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker bi sporazum lahko potrošnikom prinesel koristi nižjih cen in večje potrošniške izbire pri blagu in storitvah; ker bi morale EU in njene države članice izboljšati sedanja orodja, s katerimi bi delavcem in podjetjem pomagale pri prilagajanju na nove priložnosti in na morebitne negativne učinke globalizacije in trgovinskih sporazumov; ker bi bilo treba uspešnost sporazuma ocenjevati tudi na podlagi njegovega prispevanja k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

E.  ker je Parlament že od začetka spremljal ta pogajanja in med drugim tudi pozval, naj pogajalci upoštevajo interese državljanov, civilne družbe in podjetij ter naj poskrbijo za preglednost, zaradi česar je bil zagotovljen boljši dostop do dokumentov, redno se je poročalo o pogajanjih in tudi komuniciranje je bilo boljše; ker bi lahko postopek za sklepanje trgovinskih sporazumov v prihodnje še izboljšali, in sicer tako, da bi EU svoje predloge dala na voljo, ter tako, da bi Svet pred pogajanji sistematično objavljal pogajalske smernice;

F.  ker je osrednjega pomena, da sporazum odpre trgovinske preference in priložnosti, tako da bodo dostopne in da jih bo mogoče docela izkoristiti;

1.  meni, da je ta sporazum v dvostranskem in svetovnem merilu strateško izjemno pomemben in da v pravem trenutku pošilja sporočilo o podpori prosti in pravični trgovini, temelječi na pravilih, povrhu tega pa v teh časih, ko se svetovni red sooča z resnimi protekcionističnimi izzivi, uveljavlja visoke standarde na področju okolja, varne hrane, varstva potrošnikov in delavskih pravic; svari, da protekcionizem ni sprejemljiva možnost, pa tudi sedanji nepremični položaj trgovinske politike ne zdrži več;

2.  je zadovoljen z velikopotezno in celovito naravo sporazuma o gospodarskem partnerstvu, saj sledi prednostnim nalogam iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih odnosih EU z Japonsko;

3.  želi opozoriti predvsem na to, da so v njem močno liberalizirane tarife, tako da bo ob popolnem izvajanju liberaliziranih 99 % tarifnih postavk EU in 97 % postavk Japonske, med drugim tudi za industrijske proizvode v sektorjih, kjer je EU zelo konkurenčna, in to ob zaščitnih ukrepih za najbolj občutljive proizvode z brezcarinskimi kvotami, zmanjšano carino ali postopnim zmanjševanjem carine; poudarja, da sporazum vsebuje določbo o boju proti goljufijam, tako da bi lahko EU v primeru goljufije in nesodelovanja v carinskih zadevah umaknila svoje trgovinske preference, obenem pa zakoniti trgovci ne bodo oškodovani;

4.  poudarja, da bodo carine EU za avtomobile v sedmih letih postopoma odpravljene; poziva Komisijo, naj v tem obdobju spremlja trgovinske trende za avtomobile, da bi predvidela morebitno destabilizacijo evropskega trga in v tem primeru ustrezno ukrepala; poudarja pa, da je precejšnje število japonskih avtomobilskih znamk, ki se prodajajo v EU, v Uniji tudi izdelanih;

5.  poudarja, da je Japonska obravnavala problematiko nepotrebnih netarifnih ukrepov v mnogih sektorjih, na primer pri avtomobilih, prehranskih dodatkih, sanitarnih in fitosanitarnih predpisih ter označevanju živil in kozmetičnih izdelkov, in tako zmanjšala stroške izpolnjevanja zahtev ter ustvarila bolj predvidljiv regulativni okvir; želi spomniti, da ima vsaka država pravico, da nacionalne standarde postavi višje od mednarodnih, če je to potrebno za ustrezno varstvo zdravja, varnosti ali potrošnikov; je seznanjen z zavezo Japonske, da bo svoje avtomobilske standarde uskladila z mednarodnimi standardi Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki se jih držijo tudi proizvajalci avtomobilov v EU;

6.  pozdravlja, da bo Japonska dobaviteljem iz EU omogočila nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil v 54 osrednjih mestih in morda to število še povečala, odpravila tako imenovano klavzulo o operativni varnosti, ki je evropskim dobaviteljem železniške opreme doslej v praksi onemogočala dostop do japonskega trga, in povečala preglednost na razpisih za javna naročila; poziva Komisijo, naj izvajanje te točke natančno spremlja in zagotovi, da se bodo zaveze glede odprtosti in enakega dostopa do javnih naročil dejansko izvajale; poudarja, da bi bilo treba pri podeljevanju javnih naročil upoštevati tudi socialna in okoljska merila; poudarja, da morajo biti javna naročila tako v EU kot na Japonskem v najboljšem interesu državljanov;

7.  meni, da je Japonska izredno dragocen izvozni trg za kmete in proizvajalce hrane iz EU, in želi opozoriti, da bo lahko okoli 85 % agroživilskih izdelkov na Japonsko vstopalo brez carine; poudarja, da bodo lahko po prehodnem obdobju na japonski trg brez carine vstopali tudi predelani kmetijski proizvodi; odobrava, da sporazum prinaša precejšnje izvozne priložnosti za agroživilske proizvode iz EU, na primer vino, govedino, svinjino in sir, in da je v njem zaščitenih okoli 205 evropskih geografskih označb, mogoče pa jih bo še dodati, kar v primerjavi s preteklimi trgovinskimi sporazumi pomeni dodatno izboljšanje in je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v živilski panogi; poziva, naj se pogajanja po treh letih nadaljujejo, da bi ocenili možnosti za razširitev seznama zaščitenih geografskih označb, in pričakuje, da bosta obe strani namenili veliko pozornost trajnostnemu kmetijstvu, vključno z malo proizvodnjo hrane in razvojem podeželja;

8.  poudarja, da sporazum spodbuja najboljše prakse za zagotavljanje varne in visokokakovostne hrane in proizvodov potrošnikom; želi podčrtati, da sporazum ne onemogoča uporabe previdnostnega načela v EU, določenega v PDEU; pozdravlja, da je v besedilu jasno navedeno previdnostno načelo; poudarja, da sporazum v nobenem primeru ne sme ogroziti jasnega, razumljivega označevanja živil, skladnega z zahtevami EU; poziva obe partnerici, naj pri izvajanju povečata varstvo in dobrobit potrošnikov in varnost hrane, Komisija pa naj v vse prihodnje trgovinske sporazume EU vključi izrecne in stroge določbe o varstvu potrošnikov;

9.  poudarja, da se obe strani zavzemata za visoko raven varstva okolja in delavcev ter da teh standardov ne bi smeli razumeti kot trgovinsko oviro, in se zaveda, da sporazum tudi nedvoumno določa, da ni dovoljeno zniževati ali slabiti delavskih in okoljskih standardov za privabljanje trgovine in naložb; želi spomniti na cilj trajnostnega razvoja 5 v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; pozdravlja, da sta Japonska in EU pristopili k deklaraciji iz Buenos Airesa o ženskah in trgovini, in obe strani poziva, naj v okviru tega sporazuma močno okrepita zavzemanje za vprašanja spola v trgovini, vključno s pravico do enakega plačila; pričakuje, da bosta obe storili vse potrebno za izvajanje tega cilja trajnostnega v vseh svojih dejavnostih, tudi pri izvajanju tega sporazuma; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno učinka glede trajnosti pri izvajanju;

10.  pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam in drugih mnogostranskih okoljskih sporazumov, pa tudi trajnemu gospodarjenju z gozdovi (vključno z bojem proti nezakoniti sečnji) in ribolovnimi viri (boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu); poudarja, da se za proizvode, uvožene v EU, še naprej uporabljajo zakonodaja in standardi EU, zlasti pa, da uredba EU o lesu in lesnih proizvodih (Uredba (EU) št. 995/2010) prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg EU in vzpostavlja obvezni sistem potrebne skrbnosti; poziva obe strani, naj tesno sodelujeta v okviru poglavja o trajnostnem razvoju ter si izmenjujeta najboljše prakse in okrepita izvrševanje zakonodaje na tem področju, vključno z najučinkovitejšimi ukrepi zoper nezakonito sečnjo, pri tem pa posvetita pozornost zlasti preprečevanju izvoza nezakonito posekanega lesa iz EU na Japonsko;

11.  želi spomniti, da sporazum vsebuje nedvoumno zavezo o prizadevanju za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; želi poudariti, da mora Japonska ratificirati še dve (konvencijo o diskriminaciji in o odpravi prisilnega dela), in v doglednem času pričakuje konkreten napredek te države pri ratifikaciji in dejanskem izvajanju teh konvencij, kakor določa tudi sporazum o gospodarskem partnerstvu;

12.  pozdravlja, da je Japonska vzpostavila medresorski okvir za izvajanje zavez glede trajnostnega razvoja, vključno z ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in da je odbor za trgovino in trajnostni razvoj iz sporazuma zadolžen tudi za sodelovanje s civilno družbo pri izvajanju poglavja o trajnostnem razvoju;

13.  želi spomniti, da je Sodišče Evropske unije v odstavku 161 svojega mnenja št. 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem izjavilo, da sta poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju takoj neposredno vplivala na trgovino in da kršenje določb o trajnostnem razvoju drugi pogodbeni stranki omogoča tudi prekinitev ali zamrznitev liberalizacije, ki je opredeljena v drugih določbah sporazuma; pozdravlja, da je v poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vključena določba o pregledu, in obe strani poziva, naj jo docela izkoristita za izpolnjevanje danih zavez ter naj izboljšata izvršljivost in učinkovitost določb o delu in okolju, na primer z različnimi metodami izvrševanja, pri čemer naj bi bil mehanizem sankcij zadnja rešitev; obe strani poziva, naj z izvajanjem ne odlašata tako dolgo, da bi se sprožila določba o pregledu, in tako zagotovita, da bo ta sporazum o gospodarskem partnerstvu zares napreden in da bo zagotavljal kar največjo mogočo zaščito; poziva Komisijo, naj spremlja dane zaveze iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter naj z Japonsko sodeluje pri izvajanju teh zavez ter naj se pri tem opira na svoj neuradni dokument služb Komisije s 15 točkami, ki govori prav o izvajanju trgovine in trajnostnega razvoja;

14.  poudarja, da sporazum ohranja pravico organov držav članic EU, da popolnoma opredelijo, zagotovijo in zakonsko urejajo javne storitve na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in da negativni seznam vladam ne preprečuje, da bi privatizirane storitve znova podržavile ali da bi prosto zasnovale nove javne storitve; meni, da je načeloma bolj zaželena uporaba pozitivnih seznamov, kakor določa sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s storitvami (GATS); je seznanjen, da sta se obe strani sporazuma zavezali, da bo za gospodarjenje z vodo veljala splošna izjema za javne storitve;

15.  je prepričan, da zaveze glede tržnega dostopa za čezmejne storitve, vključno z e-trgovino, pomorskim prometom, poštnimi storitvami, energetiko in telekomunikacijami, odpirajo potencial za velik porast v trgovini s storitvami; meni, da bo sporazum evropskim podjetjem olajšal izvajanje storitev na japonskem trgu, saj bo zagotavljal pravičnejše obravnavanje; želi opomniti, da je treba obvarovati cilje javne politike, tudi na področju kibernetske varnosti, in da je treba v politiki dopustiti nekaj manevrskega prostora za prihodnje regulativne izzive;

16.  poudarja, da sporazum omogoča začasno preselitev strokovnjakov čez mejo (četrti način), pri čemer sta obe strani zavezani glede transferjev znotraj podjetij v okoli 40 sektorjih in glede neodvisnih strokovnjakov v okoli 20 sektorjih, s čimer se bodo okrepile vezi med EU in Japonsko v neposrednih tujih naložbah;

17.  poudarja, da sporazum iz previdnostnih in nadzornih razlogov ohranja suvereno pravico do zakonskega urejanja finančnega in bančnega sektorja; poziva obe partnerici, naj uporabljata finančni regulativni forum, da bi izboljšali svetovni finančni sistem;

18.  pozdravlja osrednje inovativne elemente, kakršni sta namenski poglavji o malih in srednjih podjetjih in družbeni odgovornosti podjetij ali določbe o Pariškem sporazumu, s katerimi naj bi spodbujali družbeno odgovornost podjetij na podlagi načel skupine G-20 in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva obe strani, naj si dejavno prizadevata za družbeno odgovornost podjetij;

19.  poudarja, da je regulativno sodelovanje prostovoljno in da nikakor ne omejuje pravice do zakonskega urejanja; poudarja, da je treba ustrezne določbe izvajati ob popolnem spoštovanju pristojnosti sozakonodajalcev; pozdravlja, da poglavje o regulativnem sodelovanju jasno določa, da je treba v celoti spoštovati načela iz PDEU, na primer previdnostno načelo;

20.  poziva k preglednosti glede delovanja odbora za regulativno sodelovanje in k ustreznemu vključevanju vseh deležnikov, predvsem sindikatov in organizacij civilne družbe, kar je pravzaprav pogoj za pridobitev javnega zaupanja do sporazuma in njegovih posledic; poudarja, da bi bilo treba Parlament redno obveščati o odločitvah odbora za regulativno sodelovanje;

21.  je seznanjen, da še vedno potekajo pogajanja o ločenem sporazumu o naložbah, kar bo Parlament pobliže spremljal; ve, da je Komisija v sporazume z drugimi partnerji uvedla sistem sodišč za naložbe, saj še ni mnogostranskega sodišča za naložbe; ponavlja, da stari mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo ni več sprejemljiv in da nihče nima mandata, da bi ga spet uporabili;

22.  pozdravlja, da sta EU in Japonska 17. julija 2018 uspešno sklenili pogovore za sklep o vzajemni ustreznosti in se dogovorili, da bosta svoja sistema varstva podatkov medsebojno priznali kot ustrezna, kar bo omogočilo varnejši pretok podatkov med njima; poudarja, da imajo organi za varstvo podatkov na obeh straneh pomembno vlogo pri varovanju ustrezno visokega varstva podatkov; je seznanjen, da sporazum vsebuje določbo o pregledu, po kateri bo v roku treh let ocenjeno vprašanje določb o čezmejnem prenosu podatkov, in se zaveda, da je digitalno gospodarstvo vse pomembnejše za rast in delovna mesta; želi spomniti, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih popolnoma spoštovati pravni red EU na področju varstva podatkov in zasebnosti, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), in poudarja, da je treba za vse prihodnje dogovore pridobiti soglasje Parlamenta ter zaščititi temeljne pravice državljanov EU;

23.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje in usklajevanje z Japonsko o mnogostranskih vprašanjih ter pri tem sodeluje z drugimi strateškimi partnerji, da bi ohranili in nadalje razvili mednarodne standarde ter odprt, pošten in močan mnogostranski sistem trgovanja, ki se bo opiral na pravila Svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne standarde;

24.  poudarja, da gre pri 78 % podjetij iz EU, ki izvažajo na Japonsko, za manjše družbe, in odobrava, da sporazum vsebuje ločeno poglavje o malih in srednjih podjetjih, tako da ga bodo lahko čim bolje izkoristila, namreč zaradi določb, v katerih sta obe strani obvezani poskrbeti za preglednost pri dostopu do trga in za izmenjavo ustreznih informacij; poziva k hitri ustanovitvi kontaktnih točk in spletnega mesta za mala in srednja podjetja, da jim bodo na voljo potrebne informacije o tržnem dostopu;

25.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, ali bo dogovor o odpravi netarifnih ukrepov ustrezno uresničen in kako poteka upravljanje tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ter o tem poroča Parlamentu;

26.  poziva obe partnerici, naj zagotovita dejavno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe v skupnem dialogu s civilno družbo in notranjimi svetovalnimi skupinami; poziva Komisijo, naj dejavno oblikuje najboljše prakse o delovanju notranjih svetovalnih skupin in skupnega dialoga ter jo deli z Japonsko; poziva obe strani, naj poskrbita za hitro ustanovitev dobro delujočih, učinkovitih in uravnoteženih notranjih svetovalnih skupin z lastnim kodeksom ravnanja, katerih mnenje bo treba pregledno upoštevati pri medvladnih posvetih, ki jih določa sporazum;

27.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo pri procesu izvajanja sporazuma ves čas sodelovala tudi delegacija EU za Japonsko; poudarja, da delegacije EU omogočajo hitro in neposredno ukrepanje in tako zagotovijo pravilno izvajanje trgovinskih določb ter hitro odkrivanje in reševanje odprtih vprašanj in ovir;

28.  pričakuje popolno preglednost pri delovanju sektorskih odborov, ki naj bi bili ustanovljeni v skladu s sporazumom, in sicer tako v odnosu do Parlamenta kot do splošne javnosti;

29.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje sporazuma v tesnem sodelovanju s Komisijo, deležniki in japonskimi partnerji;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter japonski vladi in parlamentu.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 16.
(2) UL C 35, 31.1.2018, str. 21.
(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0504.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo