Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2098(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0373/2018

Predložena besedila :

A8-0373/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 17
CRE 11/12/2018 - 17

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 12.17
CRE 12/12/2018 - 12.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0515

Sprejeta besedila
PDF 210kWORD 75k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 ter politiki Evropske unije na tem področju
P8_TA(2018)0515A8-0373/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 ter politiki Evropske unije na tem področju (2018/2098(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah, predvsem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP), ki ju je 16. decembra 1966 v New Yorku sprejela generalna skupščina OZN,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah (UNCRC),

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015, in njegovega vmesnega pregleda iz junija 2017,

–  ob upoštevanju 17 ciljev OZN glede trajnostnega razvoja in agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja, sprejetih leta 1976 in spremenjenih leta 2011,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima z dne 11. maja 2011 (Istanbulska konvencija), ki jo je EU podpisala 13. junija 2017,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, ki je začel veljati 18. januarja 2002,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016-2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020), sprejetega leta 2015 (SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000), 1820 (2008), 1888 (2009), 1889 (2009), 1960 (2010), 2106 (2013), 2122 (2013) in 2242 (2015) o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2250 (2015) in 2419 (2018) o mladih, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1820 (2008) o ženskah, miru in varnosti, v kateri se spolno nasilje obravnava v smislu vojnih zločinov,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom From Shared Vision to Common Action: Implementing the EU Global Strategy (Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU), objavljenega leta 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. maja 2017 o domorodnih ljudstvih,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(1),

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in končnega dokumenta plenarnega zasedanja generalne skupščine na visoki ravni z dne 25. septembra 2014, znanega kot svetovna konferenca o domorodnih ljudstvih,

–  ob upoštevanju Newyorške deklaracije za begunce in migrante, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 19. septembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 69/167 z dne 18. decembra 2014, v kateri je ponovno poudarjeno, da je treba varovati in spodbujati človekove pravice in temeljne svoboščine vseh migrantov, ne glede na migrantski status, in Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 67/139 z dne 20. decembra 2012, s katero je bila ustanovljena Odprta delovna skupina za staranje z mandatom za preučevanje predlogov o mednarodnem pravnem instrumentu za spodbujanje in varstvo pravic in dostojanstva starejših,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne strokovnjakinje o uveljavljanju vseh človekovih pravic starejših oseb za 33. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice dne 8. julija 2016(2),

–  ob upoštevanju poročila Odprte skupine OZN za staranje o njeni osmi delovni seji z dne 28. julija 2017(3),

–  ob upoštevanju ministrske izjave iz Lizbone iz leta 2017 z naslovom A Sustainable Society for All Ages: Realizing the potential of living longer (Trajnostna družba za vse starosti: uresničevanje potenciala daljšega življenja), ki je bila sprejeta 22. septembra 2017 na 4. ministrski konferenci Ekonomske komisije OZN za Evropo o staranju,

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016)0385),

–  ob upoštevanju sklopa tematskih smernic EU o človekovih pravicah, tudi o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet sprejel leta 2014,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava (MHP), sprejetih leta 2005 in spremenjenih leta 2009(4),

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, sprejetih leta 2007 in pregledanih leta 2017, ter priročnika o naboru orodij za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje (Child Rights Toolkit: Integrating Child Rights in Development Cooperation), ki sta ga skupaj pripravila EU in UNICEF,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, homoseksualcev (gejev), biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

–  ob upoštevanju načel iz Džogdžakarte (načel in obveznosti držav glede uporabe mednarodnega prava o človekovih pravicah za področje spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja in spolnih značilnosti), sprejetih novembra 2006, in njihovih 10 dopolnilnih načel (t. i. plus 10), sprejetih 10. novembra 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet sprejel leta 2013,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost, ki so jo Svet, Parlament in Komisija sprejeli 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, ki jih je Svet sprejel leta 2013,

–  ob upoštevanju smernic EU za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, sprejetih leta 2001 in spremenjenih leta 2012,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2018 z naslovom Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2017 o ukrepih na podlagi strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi (COM(2017)0728),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah(6),

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Deklaracija o zagovornikih človekovih pravic) iz decembra 1998,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, sprejete 27. junija 1989,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o izvozu orožja: izvajanje skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(9), poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin z dne 28. januarja 2016 o manjšinah in kastnem razlikovanju ter smernic OZN v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(10) ter svojih prejšnjih resolucij o prejšnjih letnih poročilih,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v letu 2017,

–  ob upoštevanju svoje nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2017 podeljena demokratični opoziciji v Venezueli: državni skupščini (Julio Borges) in vsem političnim zapornikom, kot jih je navedel forum Foro Penal Venezolano, ki ga predstavljajo Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos, Yon Goicoechea, Lorent Saleh, Alfredo Ramos in Andrea González,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(11),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(12), ob upoštevanju dela Posebnega odbora o terorizmu (TERR), ki se ga je Evropski parlament odločil ustanoviti 6. julija 2017 in ki je bil imenovan 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0373/2018),

A.  ker so spoštovanje ter spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic, pa tudi spodbujanje demokratičnih načel in vrednot, vključno s pravno državo, spoštovanjem človekovega dostojanstva ter načelom enakopravnosti in solidarnosti, temelji etičnega in pravnega reda EU in njene skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter njenega celotnega zunanjega delovanja; ker bi si EU morala tudi v prihodnje prizadevati, da bi pri splošnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic postala vodilna akterka v svetovnem merilu, tudi na ravni večstranskega sodelovanja, zlasti prek aktivne in konstruktivne vloge v različnih organih OZN ter skladno z Ustanovno listino OZN, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnim pravom, pa tudi kar zadeva dolžnosti na področju človekovih pravic ter zavez, sprejetih v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;

B.  ker ima civilna družba osrednjo vlogo pri gradnji in krepitvi demokracije, nadzoru državne oblasti ter spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti in odgovornosti; ker so organizacije civilne družbe kot gonilna sila v družbi ključnega pomena; ker obstaja povezava med oslabljeno civilno družbo, omejenimi možnostmi za politično delovanje in delovanje civilne družbe, povečano korupcijo, socialno neenakostjo in razlikami med spoloma, nizko stopnjo človekovega, družbenega in gospodarskega razvoja ter družbenimi konflikti; ker morajo biti na voljo ustrezna sredstva in jih je treba uporabiti na najučinkovitejši način za okrepitev spodbujanja človekovih pravic v tretjih državah in ker se civilne družbe ne sme omejevati z omejevalnimi zakoni, omejitvami financiranja, omejevalnimi postopki izdajanja dovoljenj in previsokimi davki;

C.  ker se številne države po svetu soočajo s problemom nekaznovanja in nepravičnosti ter žrtvam terorizma zagotavljajo obravnavo, storitve za podporo žrtvam in finančno pomoč, ki so pomanjkljive, kar zadeva učinkovitost, kar zlasti velja za države, v katerih se velik delež prebivalstva sooča s terorizmom;

D.  ker se je leta 2017 zelo veliko število akterjev civilne družbe, med drugim odvetniki, intelektualci, novinarji, verske osebnosti in zagovorniki človekovih pravic, vključno z okoljskimi aktivisti, soočalo z zmanjševanjem možnosti za delovanje civilne družbe, vse večjim številom napadov, pregonom, nadlegovanjem, samovoljnimi aretacijami ali pridržanji, nekateri od njih pa so bili celo ubiti; ker je ProtectDefenders.eu (podporni mehanizem za zagovornike človekovih pravic EU) uspešno pomagal več sto aktivistom, a je potreba po njem vse večja; ker bi morale EU in njene države članice več sredstev nameniti za okrepljeno sodelovanje civilne družbe ter si bolj prizadevati za zaščito in podporo zagovornikov človekovih pravic;

E.  ker je treba politike v podporo človekovim pravicam in demokraciji vključiti v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, kot so razvoj, migracije, varnost, boj proti terorizmu, pravice žensk in enakost spolov, širitev in trgovina, zlasti s pogojevanjem s človekovimi pravicami; ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami, temeljna zahteva za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic;

F.  ker je nezakonita zasedba ozemlja ali njegovega dela trajna kršitev mednarodnega prava, zaradi česar je okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom odgovorna za civilno prebivalstvo;

Splošni premisleki

1.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je leta 2017 na svetovni ravni prišlo do odmika od demokracije, človekovih pravic in pravne države, in poziva EU in njene države članice, naj si brezpogojno prizadevajo za vključevanje zavezujočih evropskih in mednarodnih standardov v zvezi s človekovimi pravicami, pravno državo, demokracijo in pravicami manjšin in zagotavljajo večjo skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU glede človekovih pravic ter večje usklajevanje zunanjih politik držav članic na področjih, kot so migracije, boj proti terorizmu in trgovina, saj je vpliv EU kot verodostojne in legitimne mednarodne akterke v veliki meri odvisen od njene zmožnosti spodbujati spoštovanje človekovih pravic in demokracije navznoter in navzven;

2.  ponovno zatrjuje, da države nosijo končno odgovornost za varstvo vseh človekovih pravic svojih prebivalcev, tako da uveljavljajo in izvajajo mednarodne pogodbe in konvencije o človekovih pravicah, spremljajo kršitve človekovih pravic in zagotavljajo učinkovita pravna sredstva za žrtve; poudarja, da se mir, varnost in razvoj medsebojno krepijo in so odvisni od zmožnosti za obravnavanje kršitev, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocidov; svari pred tem, da bi se svoboda gibanja, zbiranja in izražanja omejevala;

3.  želi spomniti, da je enakost med moškimi in ženskami eno temeljnih načel EU in držav članic, kot je določeno v členu 3(3) PEU, spodbujanje te enakosti z vključevanjem načela enakosti spolov, tudi v drugih državah po svetu preko zunanjih politik, pa eden glavnih ciljev EU;

4.  poudarja, da je EU v skladu s svojo obveznostjo iz Pogodb zavezana spodbujanju enakosti spolov ter zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe, da bi enakost spolov tako postala osrednja prednostna naloga pri vseh smernicah, delovnih odnosih, politikah in ukrepih EU, vključno z zunanjimi ukrepi; v skladu s tem podpira s tem povezana usklajena prizadevanja v okviru večstranskih dialogov in dejavnosti delegacij EU, kot so misije za opazovanje volitev; poudarja, da je treba v tretjih državah okrepiti delo glavne svetovalke ESZD za vprašanja enakosti spolov za spodbujanje miru, varnosti in temeljnih svoboščin, tako da se zagotovi poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

5.  meni, da resnično neodvisna, pluralistična in dinamična civilna družba prispeva k razvoju in stabilnosti, zagotavlja krepitev demokracije, vključno z delitvijo oblasti, socialno pravičnostjo in spoštovanjem človekovih pravic, ter spodbuja preglednost, odgovornost in dobro upravljanje, zlasti z ukrepi za boj proti korupciji in ekstremizmu; poudarja pomembno in osrednjo vlogo, ki jo imajo zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije pri spodbujanju in podpiranju uveljavljanja pravic, zapisanih v osrednjih mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah, tudi z izvajanjem izobraževalnih programov in ozaveščanjem o dejavnostih mednarodnih organizacij; poudarja, kako pomembno je, da se izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic in da lahko EU prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) tudi v prihodnje ustrezno podpira zagovornike človekovih pravic in nevladne organizacije, ko so najbolj ogroženi, zlasti tako da poskrbi za večjo zmogljivost mehanizma ProtectDefenders.eu;

6.  ugotavlja, da je zagovornikom človekovih pravic pomembno zagotavljati nujno pomoč in da je treba pri ravnanju z vsemi zaporniki spoštovati mednarodne standarde; poudarja, da ga skrbi varnost zagovornikov človekovih pravic in da je treba storilce privesti pred sodišče; pozdravlja, da si Evropska ustanova za demokracijo stalno prizadeva spodbujati demokracijo in spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; priznava tveganja, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic, vključno z zagovornicami človekovih pravic, ki se zaradi svojega spola soočajo s posebnimi tveganji in grožnjami, pa tudi okoljski aktivisti, ter poziva ESZD in države članice, naj jim v smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic namenijo posebno pozornost; poudarja, da mora biti sodelovanje z organi tretjih držav glede zagovornikov človekovih pravic in civilne družbe na ravni EU dobro usklajeno, in izreka pohvalo posameznim pobudam, ki so jih države članice sprejele dodatno k ukrepom EU;

7.  pozdravlja, da EU aktivno sodeluje v Svetu OZN za človekove pravice, v katerem je pobudnica in sopobudnica resolucij, podaja izjave, posreduje v interaktivnih dialogih in razpravah ter poziva k posebnim zasedanjem o razmerah na področju človekovih pravic; priznava zaveze EU, da bo v okviru Sveta OZN za človekove pravice obravnavala razmere v posameznih državah; poudarja, kako pomembno je, da je EU vključena v dialoge in sodelovanje na področju človekovih pravic na večstranski ravni; v celoti podpira dejavnosti in prizadevanja Sveta OZN za človekove pravice v zvezi z zagovarjanjem človekovih pravic po vsem svetu; izraža priznanje delu Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice pod vodstvom Zejda Al Huseina; se veseli tesnega dialoga in aktivnega sodelovanja z novo imenovano visoko komisarko Michelle Bachelet; poziva Komisijo in države članice, naj bolj podpirajo delovanje njenega urada in posebne postopke;

8.  ceni delo, ki so ga službe Komisije za človekove pravice, ESZD na sedežu in v delegacijah EU ter posebni predstavnik EU za človekove pravice Stavros Lambrinidis opravili v zvezi s povečanjem učinkovitosti, skladnosti in prepoznavnosti človekovih pravic v zunanji politiki EU, in želi spomniti na svoj poziv, naj ta mandat posebnega predstavnika postane stalen in naj v večji meri odgovarja za svoje delo; pozdravlja nedavni pristop v obliki pobude EU o pozitivnih izkušnjah na področju človekovih pravic, ki je osredotočena na primere dobre prakse, ki jih uporabljajo različne države; zato ponovno poziva, naj se spremeni mandat, da bi posebnemu predstavniku EU podelili pooblastilo za dajanje pobud in zagotovili ustrezna sredstva ter mu omogočili, da javno poroča o rezultatih obiskov tretjih držav in obvešča o stališču EU glede vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami;

9.  pozdravlja letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in ugotavlja, da je bilo letos – kot je to v svojih prejšnjih poročilih zahteval Parlament – sprejeto mnogo bolj zgodaj; poziva Svet, naj si še naprej prizadeva, da bi ta letna poročila dokončal bolj zgodaj v letu; ga spodbuja, naj zagotovi, da bo naslednje letno poročilo sprejeto na podlagi ustreznega postopka posvetovanja; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor politik EU na področju človekovih pravic in demokracije v svetu ter obveščanje in razpravo o teh politikah, ter poziva k njegovi javni promociji po vsem svetu;

10.  priznava napredek, ki je bil dosežen v zvezi s postopkom in obliko poročila, a pričakuje, da bosta Svet in podpredsednica/visoka predstavnica v še večji meri upoštevala stališča iz ustreznih resolucij in/ali priporočil Parlamenta, da bi zagotovila tesnejše in učinkovitejše sodelovanje med institucijami EU pri vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami;

11.  ponavlja, kako pomemben je pregled nad ključnimi pozitivnimi in negativnimi trendi za oceno učinkovitosti ukrepov EU; v zvezi s tem meni, da bi temeljitejše javno poročanje, ki bi po potrebi temeljilo zlasti na prednostnih nalogah in kazalnikih, med drugim opredeljenih v strategijah EU za posamezne države na področju človekovih pravic, prispevalo k večji doslednosti pri izvajanju določb o pogojenosti s človekovimi pravicami ter ocenjevanju in prilagajanju učinka politik EU na človekove pravice; poudarja, da je treba veljavne smernice EU spremljati in jih v celoti izvajati;

12.  priznava, da so dialogi EU o človekovih pravicah koristno orodje mešane diplomacije za spodbujanje človekovih pravic in demokracije v dvostranskih odnosih s tretjimi državami; a hkrati ugotavlja, da obstajajo trajne ovire pri doseganju konkretnih rezultatov s temi dialogi, kot je prevlada dvojnih standardov, in v zvezi s tem poziva, naj države članice zavzamejo bolj enotno stališče; poziva Komisijo in ESZD, naj poiščeta načine, kako bi dialogi o človekovih pravicah lahko postali učinkovitejši in koristnejši, in se – kadar ti dialogi niso konstruktivni – hitro odzoveta in jih dopolnita, pri tem pa uporabita politični dialog ali javno diplomacijo; spodbuja Komisijo in ESZD, naj povečata preglednost dialogov, tudi tako da bolj vključita akterje civilne družbe, ter uspešnost posameznega dialoga ocenita na podlagi jasnih referenčnih meril; poudarja, kako pomembno je, da EU v dialogih o človekovih pravicah izpostavlja posamezne primere ogroženih zagovornikov človekovih pravic in zahteva, da se zaprti zagovorniki izpustijo, tisti, ki so ogroženi, pa zaščitijo; poleg tega svetuje institucijam EU, naj uradnikom v delegacijah in osebju EU na vseh ravneh zagotovijo ustrezna sredstva in usposabljanje o človekovih pravicah in demokraciji;

13.  ponavlja, da morata biti akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in njegov vmesni pregled iz leta 2017 vodilna instrumenta za ukrepe na področju človekovih pravic, in v zvezi s tem poudarja, da je treba predvideti zadostna sredstva in strokovno znanje, da bi ustrezno izvedli ključne prednostne naloge EU; poziva institucije in države članice EU, naj zagotovijo, da se bo sedanji akcijski načrt učinkovito in usklajeno izvajal, tudi tako da resnično sodelujejo z organizacijami civilne družbe;

14.  poziva EU, naj svoje instrumente in politike v zvezi z institucionalnim razvojem in pravno državo okrepi ter vključi referenčna merila za zagotavljanje odgovornosti in preprečuje nekaznovanje kršitev človekovih pravic; poziva, naj se ustrezna sredstva učinkovito uporabijo, da bi še bolj spodbujali človekove pravice in demokracijo;

15.  želi v zvezi s tem spomniti na ključno podporo, ki se v okviru EIDHR zagotavlja pri izvajanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo ter njenih smernic o človekovih pravicah in strategij za posamezne države ter zaradi katere lahko EU na tem področju bolj strateško ukrepa in ki je zagotovila odgovornost, prepoznavnost in učinkovitost; odločno poziva, naj se EIDHR v strukturo večletnega finančnega okvira 2021–2027 vključi kot ločen in neodvisen instrument, da se njegova jasna raznolikost v okviru večjega sklada za zunanje delovanje ne bi zmanjšala; močno spodbuja sodelovanje med instrumenti EU za zunanje financiranje, da bi se izognili podvajanju in prekrivanju ter pomagali opredeliti morebitne vrzeli in potrebe po financiranju;

16.  opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k opredelitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu; izraža prepričanje, da bi morala prenovljena evropska sosedska politika podpirati gospodarske, socialne in politične reforme, varovati človekove pravice in prispevati k vzpostavitvi pravne države, pri tem pa bi morale biti spoštovane zaveze EU partnerjem; ponavlja, da je spodbujanje človekovih pravic in demokracije v interesu tako partnerskih držav kot EU; poudarja, da je treba za učinkovito spodbujanje človekovih pravic v okviru odkritega dialoga, ki bo temeljil na medsebojnem razumevanju in zaupanju, okrepiti medparlamentarne odnose med EU in njenimi partnerskimi državami;

17.  poudarja delo svojega pododbora za človekove pravice (DROI), ki ohranja tesne delovne odnose z drugimi institucijami EU, posebnim predstavnikom EU, ESZD, civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, ter večstranskimi institucijami za človekove pravice; je seznanjen s tem, da je pododbor DROI leta 2017 pripravil tri poročila, ki so bila na plenarnem zasedanju sprejeta kot resolucije, in sicer o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji(13), o obravnavanju kršitev človekovih pravic pri vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, tudi genocidu(14), ter o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah(15);

18.  predlaga, da se v prvem trimesečju leta 2019 ustanovi notranja projektna skupina, ki bi pregledala, kako so njegovi odbori z zunanjim mandatom in njegove delegacije za odnose s tretjimi državami v obdobju 2014–2019 spodbujale in vključevale človekove pravice; namerava na podlagi tega pregleda pripraviti priporočila za okrepljeno ukrepanje Parlamenta na področju človekovih pravic v naslednjem zakonodajnem obdobju, tudi v smislu nadziranja dejavnosti ESZD in Komisije, notranje institucionalne ureditve in vključevanja človekovih pravic v okviru svojih organov;

19.  meni, da je mogoče z bolj pravočasnim razmislekom in ciljnim usmerjanjem in večjo učinkovitostjo nadgraditi vlogo resolucij v nujnih primerih na podlagi člena 135 Poslovnika za okrepitev človekovih pravic in demokracije;

Posebni izzivi na področju človekovih pravic

20.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so se leta 2017 možnosti za delovanje civilne družbe postopno zmanjševale, in obžaluje, da so zagovorniki človekovih pravic, novinarji in nevladne organizacije prepogosto tarča nadlegovanja, ustrahovanja in nasilja, vključno z umori; je zaskrbljen zaradi ohranitve prepovedi potovanja za aktiviste za človekove pravice, ki se želijo udeležiti zasedanj Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi in drugih mednarodnih institucij, te prepovedi ostro obsoja in zadevne vlade poziva, naj jih odpravijo; poudarja, da je nesprejemljivo, da je predstavnikom civilne družbe in medijev preprečeno, da bi sodelovali pri delu mednarodnih organov, in vztraja, da morajo biti temeljne človekove in politične pravice predstavnikov civilne družbe spoštovane; je zaskrbljen, ker so bili nekateri aktivisti za človekove pravice – po tem ko so bili zaslišani v mednarodnih institucijah – ob vrnitvi v svoje države pridržani;

21.  obžaluje, da lahko do globalno vse bolj razširjenega pojava vedno bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe pride tudi v uveljavljenih demokracijah ter državah s srednjim in visokim dohodkom; poziva EU in njene države članice, naj vodijo z zgledom; obsoja zakonodajo, ki omejuje dejavnosti civilne družbe, npr. zaprtje nevladnih organizacij ali zamrznitev njihovih sredstev; poziva, naj se razveljavi zakonodaja, s katero se določajo zahteve, ki so samovoljne ali posegajo v delovanje nevladnih organizacij, vključno z določbami o omejitvah financiranja iz tujine; obsoja širjenje javnega diskurza, ki vse bolj spodkopava vlogo organizacij civilne družbe; poziva delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj tudi v prihodnje spremljajo ter opozarjajo na primere kratenja svobode zbiranja in združevanja, tudi nalaganje različnih oblik prepovedi in omejitev organizacijam civilne družbe in njihovim dejavnostim ali spodbujanje lažnih nevladnih organizacij, ki jih financirajo nekatere vlade; jih spodbuja, naj še naprej aktivno podpirajo zagovornike človekovih pravic, tako da sistematično spremljajo sojenja, obiskujejo pridržane aktiviste in po potrebi podajo izjavo o posameznih primerih;

22.  obsoja, da je bila svoboda medijev leta 2017 močno ogrožena, saj v skladu z letnim indeksom Novinarjev brez meja še nikoli prej ni bilo toliko napadov na medije kot leta 2017; poudarja, da je treba spoštovati načeli svobode mnenja in izražanja, kot sta določeni v členu 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah; ponavlja, kako pomembna je svoboda izražanja (na spletu in drugje) kot bistven element za delujoče demokratične družbe, saj spodbuja kulturo pluralizma, ki civilni družbi in državljanom daje moč, da od svojih vlad in nosilcev odločanja zahtevajo odgovornost, in v kateri se spodbuja spoštovanje pravne države; ostro obsoja grožnje, ustrahovanje in napade na novinarje, neodvisne medije, blogerje in žvižgače, pa tudi sovražni govor, zakone o obrekovanju in napeljevanje k nasilju, saj ogrožajo pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice; poudarja, da je bilo leta 2017 aretiranih več sto miroljubnih protestnikov in novinarjev, od katerih so z mnogimi grdo ravnali in jih samovoljno pridržali, plačati pa so morali tudi visoke globe v sojenjih, pri katerih niso bili zagotovljeni minimalni postopkovni standardi; poziva EU, naj si v vseh svojih odnosih s tretjimi državami bolj prizadeva za varstvo pravice do svobode izražanja mnenja in izražanja; poudarja, kako pomembno je zagotoviti učinkovito in sistematično izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek;

23.  poudarja temeljni pomen akademske svobode kot človekove pravice, zaščitene z mednarodnimi pogodbami; ostro obsoja vsakršen napad na akademsko svobodo, kot so umori, prisilna izginotja, nasilje, zaprtje, prenehanje zaposlitve, napadi na čast in ugled ter nezakonit pregon; poudarja resnost vseh napadov na akademsko svobodo, saj je slednja bistvenega pomena za ustvarjanje pluralistične in demokratične družbe;

24.  ostro obsoja, da se je leta 2017 toliko zagovornikov človekovih pravic soočalo z digitalnimi grožnjami, vključno z nepooblaščenim razkritjem podatkov zaradi zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanja podatkov; obsoja prakso spletnega nadzora in vdiranja v računalniške sisteme za namene zbiranja informacij, ki se lahko uporabijo v sodnih postopkih ali kampanjah obrekovanja; izraža globoko zaskrbljenost, ker se določene tehnologije z dvojno rabo vse pogosteje uporabljajo za kibernetski nadzor politikov, aktivistov, blogerjev in novinarjev; v zvezi s tem odločno poziva institucije EU, naj nujno in učinkovito posodobijo uredbo o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo;

25.  ponovno zatrjuje, da sta neodvisnost sodstva in popolna preglednost upravnega sistema za pravosodje, v katerem morajo vsi akterji svojo vlogo opravljati pošteno in neodvisno, pogoja za razvoj demokratične države in pravno varstvo človekovih pravic; odločno obsoja vse poskuse omejevanja svobode sodnikov, tožilcev in odvetnikov ter vse oblike neposrednega in posrednega nasilja nad njimi; poziva EU, naj temu vidiku v okviru diplomatskih odnosov s tretjimi državami nameni kar največ pozornosti;

26.  priznava, da odprti internet in tehnološki napredek omogočata, da se kršitve človekovih pravic hitreje sporočajo; kritizira, da poskušajo nekatere vlade nadzirati orodja množične komunikacije, tudi internet; je zaskrbljen zaradi razširjenosti lažnih novic in dezinformacij, ki so jih leta 2017 ustvarili državni in nedržavni akterji in ki so prispevale k širjenju diskurza proti človekovim pravicam, omejevale dostop do brezplačnih, točnih in nepristranskih informacij, spodbujale nasilje, sovraštvo ali diskriminacijo določenih skupin ali posameznikov ter vplivale na izid volitev in tako ogrožale demokracije; v zvezi s tem poudarja, da mora EU oblikovati bolj pozitiven diskurz o človekovih pravicah, ostati neomajna v odnosu do vlad, ki podpirajo dezinformacije ali ogrožajo univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, in si še bolj prizadevati za podporo svobodnih in neodvisnih medijev po vsem svetu; poudarja osrednjo vlogo, ki jo imajo izobraževanje, kultura, znanje in kritično razmišljanje v boju proti lažnim novicam in njihovem širjenju;

27.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje kibernetskega odposlanca EU, ki bo usklajeval diplomatska prizadevanja EU, da bi v svojih zunanjih politikah širila odprt, interoperabilen, varen in zanesljiv internet, kjer se spoštujejo človekove pravice in spodbujajo pravila za odgovorno ravnanje držav na spletu;

28.  ponovno zatrjuje, da je treba prek medverskega in medkulturnega dialoga brezpogojno krepiti svobodo misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja, tudi svobodo verovati ali ne verovati, svobodo prakticirati ali ne prakticirati vere po lastni izbiri, svobodo opustiti ali spremeniti vero ter pa tudi pravice do verskega odpadništva in sprejetja ateističnih nazorov; obsoja diskriminacijo na podlagi misli, vesti, vere ali prepričanja in pregon etničnih in verskih skupin in vse napade nanje, do katerih je prišlo leta 2017; poziva, naj se prepreči, da bi se vera instrumentalizirala za politične namene; obžaluje, da poskušajo državni in nedržavni akterji svobodo misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter svobodo zbiranja in izražanja omejiti – med drugim – tako da sprejemajo in izvajajo zakone o bogokletstvu; zahteva, da se sprejmejo dodatni ukrepi za zaščito verskih manjšin, nevernikov in ateistov, vključno z žrtvami zakonov o bogokletstvu; poziva EU in njene države članice, naj bolj sodelujejo v političnih razpravah za razveljavitev teh zakonov, okrepijo prizadevanja za izboljšanje spoštovanja svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medverski dialog in dialog med prepričanji; poziva Komisijo in ESZD, naj aktivno pomagata pri varnem in prostovoljnem vračanju oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domove, ker so jih zaradi vere ali prepričanja preganjali; poziva h konkretnim ukrepom za učinkovito izvajanje smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja; podpira, da EU v Svetu OZN za človekove pravice in generalni skupščini OZN pri tematskih resolucijah o svobodi misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja prevzema vodilno vlogo; podpira delo posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU Jána Figela;

29.  meni, da je zelo obžalovanja vredno, da se mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje in smrtna kazen v številnih državah po svetu še vedno izvajajo, in poziva EU, naj si bolj prizadeva za izkoreninjenje teh praks; meni, da so razmere v prostorih za pridržanje, vključno z dostopom do oskrbe in zdravil, in zaporih v vrsti držav zelo skrb vzbujajoče; pozdravlja, da je bilo 18. septembra 2017 uradno ustanovljeno Združenje za prepoved trgovine z izdelki za mučenje in da je bila ustanovljena usklajevalna skupina EU za preprečevanje mučenja, ki je zadolžena za spremljanje njegove ustanovitve; v zvezi s tem pozdravlja posodobitve zakonodaje EU o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo nečloveško ravnanje ali kaznovanje; ugotavlja, da se je v letu 2017 število usmrtitev, ki so bile izvedene po svetu, v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo za 4 %; poziva države, ki še niso uvedle takojšnega moratorija za smrtno kazen, naj to storijo kot korak k njeni odpravi; meni, da se je nujno treba boriti proti vsem oblikam mučenja zapornikov in grdega ravnanja z njimi, tudi psihološkega mučenja, in si bolj prizadevati za zagotovitev spoštovanja ustreznega mednarodnega prava in odškodnine žrtvam;

30.  ostro obsoja vse grozotne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji, tudi tiste nad državljani, ki so mirno uveljavljali svoje človekove pravice; je zgrožen nad velikim obsegom zagrešenih zločinov, vključno z umori, mučenjem, posilstvi, suženjstvom in spolnim suženjstvom, novačenjem otrok vojakov, prisilnimi verskimi spreobrnitvami in sistematičnimi poboji pripadnikov določenih nacionalnih in etničnih manjšin; poziva EU in njene države članice, naj se borijo proti genocidom, zločinom proti človečnosti in vojnim zločinom ter zagotovijo, da bodo njihovi storilci privedeni pred sodišče; poziva EU, naj podpira organizacije in preiskovalne skupine OZN, ki digitalno ali kako drugače zbirajo, hranijo in varujejo dokaze za kazniva dejanja, ki so jih zagrešile strani, vpletene v te konflikte, da se olajša njihov pregon na mednarodni ravni; ugotavlja, da spletne platforme v okviru odstranjevanja teroristične vsebine in propagande brišejo video dokaze, povezane z morebitnimi vojnimi zločini;

31.  podpira ključno vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v zadevah, v katerih zadevne države ne morejo ali nočejo izvajati svoje pristojnosti; poziva EU in njene države članice, naj mu zagotavljajo diplomatsko in finančno pomoč; poziva EU in njene države članice, naj vse države članice OZN spodbujajo k ratifikaciji in izvajanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in je zaskrbljen, ker nekatere odstopajo od statuta ter grozijo, da bodo to storile; vse podpisnice Rimskega statuta poziva tudi, naj se usklajujejo in sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem; poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembe iz Kampale o kaznivem dejanju agresije in naj „grozodejstva“ dodajo na seznam kaznivih dejanj, za katera ima EU pristojnost; poudarja pomen drugih glavnih mehanizmov za boj proti nekaznovanosti, tudi uporabe splošne sodne pristojnosti, in poziva države članice EU, naj sprejmejo ustrezno zakonodajo; v zvezi s tem opozarja, da morajo vsi ukrepi temeljiti na pravicah žrtev; ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, uveljavljanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju;

32.  pozdravlja prizadevanja EU, da bi podprla vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma, s katerim želi OZN v Siriji pomagati pri preiskavi resnih zločinov; poudarja, da je treba podoben neodvisen mehanizem vzpostaviti tudi v drugih državah; poziva EU in države članice, naj prispevajo sredstva za vzpostavitev tega mehanizma, če tega še niso storile;

33.  ponovno poudarja, da lahko države zaradi kršenja mednarodnih pogodb, kot je konvencija Združenih narodov proti mučenju, začnejo postopek proti drugim državam pred Meddržavnim sodiščem, da bi se določila odgovornost države kot sredstvo za posredno ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznikov v poznejši fazi;

34.  globoko obžaluje nespoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zelo ostro obsoja smrtonosne napade, pri katerih so bili v letu 2017 v oboroženih spopadih po svetu alarmantno pogosto napadeni bolnišnice, šole in drugi civilni cilji; meni, da je treba mednarodno obsodbo teh napadov podpreti z neodvisnimi preiskavami in dejansko odgovornostjo; izreka pohvalo humanitarnim delavcem za delo, ki ga opravljajo pri zagotavljanju humanitarne pomoči; poziva države članice, institucije EU in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovijo, da se politike in ukrepi EU, ki se nanašajo na mednarodno humanitarno pravo, oblikujejo usklajeno in učinkovito, ter naj pri obravnavi te zadeve uporabijo vse instrumente, ki jih imajo na voljo; ugotavlja, da bi morale EU in njene države članice zagotoviti podrobnejše poročanje o izvajanju smernic o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava v specifičnih konfliktih situacijah, zlasti letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji; poziva mednarodno skupnost, naj vzpostavi instrumente za skrajšanje časa med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponoven pojav in stopnjevanje nasilnih konfliktov, na podoben način kot sistem EU za zgodnje opozarjanje; poziva EU in njene države članice, naj povečajo finančno podporo za humanitarno in razvojno pomoč; ugotavlja, da se je uradna razvojna pomoč od leta 2016 do leta 2017 zmanjšala za 2,4 %, uradna razvojna pomoč pa ne dosega cilja 0,7 % BND;

35.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(16); izraža močno zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih letal zunaj mednarodnega pravnega okvira; ponovno poziva EU, naj nujno razvije pravno zavezujoč okvir za uporabo oboroženih brezpilotnih letal, da bi zagotovila, da države članice – v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi – ne bodo zagrešile nezakonitih načrtnih ubojev ali olajšale takšnih ubojev s strani drugih držav; poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi sredstev EU za vse raziskovalne in razvojne projekte, povezane z izgradnjo brezpilotnih letal; poziva, naj se izvedejo ocene vpliva na človekove pravice v zvezi z nadaljnjimi projekti razvoja brezpilotnih letal;

36.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice, naj razširijo ureditev EU in med omejevalne ukrepe vključijo sistem sankcij EU za kršenje človekovih pravic, podoben Magnitskijevemu zakonu, da bodo lahko odločitve o sankcijah zunanje in varnostne politike temeljile na hudih kršitvah človekovih pravic;

37.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico in države članice, naj si prizadevajo za mednarodno prepoved orožnih sistemov brez človeškega nadzora nad uporabo sile, kar je Parlament že večkrat zahteval, ter naj v okviru priprav na ustrezne seje na ravni OZN nujno oblikujejo in sprejmejo skupno stališče o avtonomnih orožnih sistemih, na ustreznih forumih nastopajo enotno in delujejo v skladu s tem;

38.  poudarja, da korupcija spodkopava pravno državo, demokracijo in konkurenčnost gospodarstva ter ogroža človekove pravice; poudarja, da je treba podpirati zagovornike človekovih pravic in prijavitelje nepravilnosti, ki se borijo proti korupciji; poziva k izboljšanju protikorupcijskih mehanizmov in praks, na primer v obliki uvedbe sankcij za posameznike in države, ki storijo huda kazniva dejanja korupcije; poziva ESZD in Komisijo, naj skupaj načrtujeta programe v zvezi s človekovimi pravicami in bojem proti korupciji, zlasti pobude za izboljšanje preglednosti, boj proti nekaznovanju, krepitev protikorupcijskih agencij ter večjo preglednost in sledljivost uporabe evropskih skladov; poziva Komisijo, naj se pogaja o določbah za boj proti korupciji v prihodnjih trgovinskih sporazumih; opozarja na priporočila o korupciji in človekovih pravicah, podana v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah(17), ter poziva k nadaljnjemu ukrepanju institucij EU in držav članic;

39.  je zaskrbljen zaradi uničevanja, nezakonitega plenjenja in vandaliziranja znamenitosti kulturne dediščine ter odločno podpira iskanje dejstev, zaščito dediščine in pobude za reševanje;

40.  poudarja, kako pomembne so za demokratične procese svobodne in pravične volitve, ter je zaskrbljen zaradi vedno večjega števila nezakonitih volitev po svetu; opozarja, da so neodvisni mediji in raznolikost mnenj bistveni za izvedbo svobodnih in poštenih volitev; poziva EU, naj ne priznava rezultatov prirejenih ali ponarejenih volitev in naj uporabi vsa razpoložljiva diplomatska, gospodarska in politična orodja, da bi ohranila verodostojnost volitev po svetu in države prisilila k izpolnjevanju meril za svobodne in poštene volitve; meni, da je podpora, ki jo EU zagotavlja za volilne procese in demokracijo po svetu – njene misije za opazovanje volitev in z njimi povezani nadaljnji ukrepi, njena pomoč pri volitvah in zlasti dejavna vloga Parlamenta v zvezi s tem – izjemnega pomena; poudarja pomen opazovanja volitev v okviru miroljubnega demokratičnega prehoda, krepitve pravne države, političnega pluralizma in povečevanja udeležbe žensk v volilnih procesih ter preglednosti in spoštovanja človekovih pravic; opozarja na pomen vključevanja lokalnih organizacij civilne družbe v postopek spremljanja volitev in v izvajanje priporočil, ki so jih izdale misije za opazovanje volitev; meni, da se z vmešavanjem v volitve drugih držav preko kibernetskih operacij krši pravica ljudi do svobodne izvolitve njihovih predstavnikov;

41.  pozdravlja, da je EU podpisala Istanbulsko konvencijo, in poudarja, da je treba z vsemi sredstvi preprečevati nasilje nad ženskami in se boriti proti njemu, vključno z nasiljem v družini; od držav članic, ki tega še niso storile, zahteva, naj to konvencijo čimprej ratificirajo in uveljavijo; v zvezi s tem podpira skupno pobudo EU in OZN, imenovano Spotlight; poziva države, naj okrepijo svojo zakonodajo, da bi čim prej odpravile nasilje na podlagi spola, pohabljanje ženskih spolovil in spolno nasilje; opozarja, da je nasilje nad ženskami globoko zakoreninjeno v neenakosti med spoloma in ga je zato treba celovito obravnavati ter poudarja pomen socialnih storitev in varstva; poudarja, da je za oblikovanje učinkovite zakonodaje in strategij za boj proti nasilju na podlagi spola nujno potrebna zanesljiva statistika o razširjenosti in posledicah vseh vrst nasilja nad ženskami ter vzrokih zanj; zato poziva EU, naj državam pomaga izboljšati zbiranje podatkov na tem področju in izpolnjevati mednarodne obveznosti; poziva EU, naj sodeluje z drugimi državami, da bi pospešila financiranje in načrtovanje programov za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola po vsem svetu in za odzivanje nanj; obsoja vse oblike telesnega, spolnega in psihološkega nasilja ter izkoriščanja, množična posilstva, trgovino z ženskami in kršenje spolnih in reproduktivnih pravic žensk; poudarja, da bi bilo treba vsem ženskam zagotoviti ustrezno, cenovno dostopno zdravstveno varstvo in splošno spoštovanje spolnih in reproduktivnih pravic ter dostop do teh pravic in do izobraževanja o njih ter da bi moralo biti vsem ženskam omogočeno, da sprejemajo svobodne in odgovorne odločitve o svojem zdravju, telesu ter spolnem in reproduktivenem življenju; poudarja, da je izobraževanje bistveno orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; obsoja ponovno uvedbo pravila o globalni prepovedi („global gag rule“);

42.  poudarja, da mora EU ostati zavezana polnemu izvajanju obveznosti in zavez glede pravic žensk, določenih v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), pekinških izhodiščih za ukrepanje in akcijskem programu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ter da mora spoštovati rezultate svojih konferenc o pregledu;

43.  opozarja, da je bilo avgusta 2017 izdano prvo letno poročilo o izvajanju akcijskega načrta II za leto 2016 o enakosti spolov za obdobje 2016–2020 (GAP II), v katerem je poudarjenih več pozitivnih trendov na področju spreminjanja življenj deklet in žensk z zagotavljanjem njihove telesne in psihološke integritete, spodbujanjem njihovih ekonomskih in socialnih pravic ter krepitvijo njihovega glasu in udejstvovanja; verjame, da bi morala EU nadaljevati vključevanje podpore za ženske v okviru operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), preprečevanja konfliktov in obnove po konfliktu; znova izraža pomen resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti; poudarja, da je večja vključenost javnega in zasebnega sektorja bistvena za spoštovanje pravic žensk in njihovo udejstvovanje v javnih in zasebnih institucijah, pri političnem odločanju, v gospodarstvu ter v mirovnih procesih; poudarja tudi, da ima podjetništvo pomembno vlogo pri krepitvi pravic žensk; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri obravnavi spolnega izkoriščanja in zlorabljanja v humanitarnih sektorjih in sektorjih razvojne pomoči, saj bi morali v teh sektorjih veljati najvišji standardi obveznosti in odgovornosti v zvezi z njihovim delom; poudarja, da je pomembno pregledati in okrepiti varovalne postopke ter pravila delovanja;

44.  poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 62. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklic na podeželju;

45.  poudarja, kako pomembno je, da postaneta izobraževanje in usposabljanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter družboslovja dostopna ženskam in dekletom, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti razvoju njihovih talentov in znanj ter povečanju njihove udeležbe na teh področjih;

46.  poziva Komisijo, naj prouči načine in sredstva za enostranski pristop EU h konvenciji UNCRC, saj so jo ratificirale vse države članice EU, primarno in sekundarno pravo EU pa vsebuje vsebinske določbe glede varstva otrokovih pravic; poziva države, ki še niso ratificirale konvencije UNCRC, naj to nemudoma storijo; pozdravlja, da so bile sprejete revidirane smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, in poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vključeni vsi otroci, tudi najbolj marginalizirani in tisti, ki so v ranljivem položaju; poudarja, da so otroci pogosto žrtve določenih vrst zlorab, kot so poroke otrok, otroška prostitucija, uporaba otrok vojakov, pohabljanje spolovil, delo otrok in trgovanje z otroki, zlasti v humanitarnih krizah in oboroženih spopadih, in jih je zato treba dodatno ščititi; poziva EU, naj sodeluje s tretjimi državami, da bi odpravili prezgodnje, otroške in prisilne poroke z določitvijo 18 let kot minimalno starostjo za poroko, zahtevo po preverjanju starosti obeh zakoncev in njihove polne in svobodne privolitve, uvedbo obvezne registracije porok ter zagotavljanjem spoštovanja teh pravil; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje EU pri obravnavanju zaščite otrok, zlasti mladoletnikov brez spremstva, ter posebno pozornost nameniti izobraževanju in psihosocialni podpori; poziva k ustreznemu izvajanju smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi spopadi; poziva k takojšnji rešitvi vprašanja otrok brez državljanstva v Evropski uniji in zunaj nje, zlasti tistih, rojenih zunaj matične države staršev, in otrok migrantov, v skladu z mednarodnim pravom; poziva EU in njene države članice, naj pripravijo akcijski načrt za ukinitev pridržanja otrok zaradi njihovega statusa migranta, v skladu z Newyorško deklaracijo za begunce in migrante; opozarja na pravico do posebnega varstva v največji koristi otroka;

47.  poziva, naj EU in njene države članice zagotovijo preglednost in spremljanje, kar zadeva sredstva, ki jih tretje države prejmejo za sodelovanje na področju migracij, in naj zagotovijo, da takšno sodelovanje ne neposredno ali posredno koristi varnostnim, policijskim in pravosodnim sistemom, vpletenim v kršitve človekovih pravic v tem smislu; poudarja, da je mogoče razvojno sodelovanje ločiti od sodelovanja pri ponovnem sprejemu in upravljanja migracij; je zaskrbljen zaradi možne instrumentalizacije zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“ in poudarja, da mora biti vsak poskus sodelovanja s tretjimi državami, vključno z državami izvora in tranzita, na področju migracij tesno povezan z izboljšanjem razmer na področju človekovih pravic v teh državah in v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikega števila beguncev, migrantov in notranje razseljenih oseb, ki so žrtve hudih kršitev človekovih pravic, konfliktov, preganjanja, neuspešnega upravljanja ter mrež, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi in tihotapstvom, in solidarnost z njimi; poudarja, da je treba nujno obravnavati temeljne vzroke migracijskih tokov in torej obravnavati zunanjo razsežnost pojava migracij, tudi z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte in gospodarsko nerazvitost, v našem sosedstvu in po svetu, z razvijanjem sodelovanja in partnerstva z vpletenimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodno pravo, zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic ter ohranjajo verodostojnost EU v državah EU in zunaj njih; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo humanitarno pomoč na področjih izobraževanja, namestitve, zdravstva in drugih področjih, na katerih migranti in begunci potrebujejo podporo, ter k pravilnemu izvajanju politik vračanja; opozarja, da mora EU spodbuditi te države, da podpišejo Protokol proti nezakonitemu tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku; ugotavlja, da je OZN navedla, da je leta 2017 približno 258 milijonov oseb živelo v državi, ki ni država, v kateri so se rodili; poziva Komisijo, naj v okviru svojih politik še naprej prednostno obravnava varstvo in spodbujanje pravic migrantov in beguncev; vztraja, da je treba razviti in bolje izvajati okvire za zaščito migrantov in beguncev, in sicer z zagotavljanjem varnih in zakonitih poti za migrante ter z izdajanjem humanitarnih vizumov; poziva Parlament, naj ima nadzor nad migracijskimi sporazumi; obžaluje poskuse oviranja, omadeževanja ali celo kriminalizacije humanitarne pomoči in vztraja, da so potrebne večje iskalne in reševalne zmogljivosti za ljudi v stiski na morju ali kopnem, da bi izpolnili naše osnovne obveznosti po mednarodnem pravu; poudarja, da je število ljudi, ki bivajo v državi članici z državljanstvom države, ki ni članica EU, 1. januarja 2017 znašalo 21,6 milijona oziroma 4,2 % prebivalcev EU-28; poziva države članice, naj začnejo resen dialog za vzpostavitev skupnega vključujočega razumevanja, deljenih odgovornosti in enotnih namer v zvezi z migracijami; pozdravlja pobudo OZN o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalni dogovor o beguncih UNHCR ter osrednjo vlogo, dodeljeno človekovim pravicam v teh paktih;

48.  obžaluje, da še vedno obstaja trgovina z ljudmi; poudarja, da trgovina z ljudmi spremeni ljudi v tržno blago ter je ena najhujših oblik kršitev človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je dosleden pristop k notranji in zunanji razsežnosti politik EU za boj proti trgovini z ljudmi na vseh ravneh; poziva EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje s tretjimi državami, da bi raziskale vse faze trgovine z ljudmi, vključno z vsemi oblikami izkoriščanja oseb, zlasti žensk in otrok, kot so trgovina z organi, prisilno delo in spolno izkoriščanje, ter naj sodelujejo z OZN in civilno družbo na tem področju; poziva k jasnim načelom in pravnim instrumentom za obravnavo kršitev človekovih pravic, povezanih z nadomestnim materinstvom; izraža resno zaskrbljenost, saj so migranti in begunci, zlasti ženske in otroci, zelo izpostavljeni izkoriščanju, tihotapljenju in trgovini z ljudmi, med drugim na migracijskih žariščnih točkah; poudarja, da je treba spodbujati politike, ki se osredotočajo na žrtve, preprečevati in zmanjševati to vrsto kriminala ter dobiček, ki izhaja iz trgovine z ljudmi;

49.  spodbuja vse države, tudi države članice, in EU, naj sodelujejo pri pogajanjih za sprejetje pravno zavezujoče mednarodne listine o človekovih pravicah za nadnacionalne družbe in druga podjetja, tako da dejavno sodelujejo v okviru odprte medvladne delovne skupine, ustanovljene na ravni OZN; ponovno vztraja, da je potrebno hitro izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti kar zadeva tretji steber o dostopu do pravnih sredstev; priznava velik pomen globalnega dogovora OZN ter nacionalnih akcijskih načrtov za podjetništvo in človekove pravice; poudarja, kako pomemben je akcijski načrt EU za podjetništvo in človekove pravice, ter poziva Komisijo, naj pospeši njegovo pripravo, da bi dosegla popolno izvajanje vodilnih načel OZN; spodbuja vsa podjetja, vključno s podjetji s sedežem v EU, k izvajanju primerne skrbnosti in znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic; poziva vse države, naj učinkovito in hitro začnejo izvajati vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo, da podjetja v njihovih jurisdkcijah spoštujejo človekove pravice in socialne delovne standarde; spodbuja vse države, naj ukrepajo proti podjetjem, ki uporabljajo surovine ali drugo blago s konfliktnih območij; ponovno poziva, naj se v sporazume med EU in tretjimi državami vključijo pravila o odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba žrtvam kršitev človekovih pravic zagotoviti primeren in učinkovit dostop do pravnih sredstev; ponovno potrjuje, da je nujno treba obravnavati kršitve človekovih pravic in korupcijo podjetij, ko se pojavijo, ter zagotoviti, da se lahko od storilcev terja odgovornost; obžaluje, da Komisija ni ukrepala v skladu s pozivi iz resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(18); poziva k zavezujočim ukrepom za industrijski sektor za izkoreninjenje dela otrok in preprečevanje kršitev človekovih pravic; poziva Komisijo, naj ustanovi medinstitucionalno projektno skupino o podjetništvu in človekovih pravicah ter preuči pobudo o dolžnosti skrbnega ravnanja na ravni EU;

50.  želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije, vključno z izvajanjem klavzul o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih, podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, vključno s trgovinsko politiko; poudarja vlogo, ki jo imajo lahko trgovinski odnosi pri spodbujanju rasti v državah v razvoju in pri ohranjanju njihovih lokalnih trgov; ugotavlja, da bi morali podpora demokratičnim sistemom in prizadevanja za svobodo narodov biti še naprej vodilna načela za gospodarske interese EU; opozarja, da je usklajenost politike bistvena za razvoj in poudarja pomen vključevanja človekovih pravic v trgovinsko in razvojno politiko v vseh njenih fazah; poziva EU, naj zagotovi, da blago, ki kroži na njenem ozemlju v okviru sistemov certificiranja etičnosti, ni povezano s prisilnim delom in delom otrok, poziva k uvedbi instrumenta, posebej načrtovanega za spremljanje in krepitev politike enakosti spolov v trgovinskih sporazumih; pozdravlja programe, projekte in financiranje EU v tretjih državah in poudarja, da je treba oceniti in preprečiti vse kršitve z vzpostavitvijo mehanizma za pritožbe za posameznike in skupine;

51.  meni, da so trgovinske sheme za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) eden glavnih instrumentov trgovinske politike EU za spodbujanje demokracije, človekovih pravic, trajnostnega razvoja in okoljskih standardov v odnosu do tretjih držav; poziva Komisijo, naj pregleda in bolje spremlja sheme GSP+, da bi zagotovila, da države upravičenke spoštujejo standarde na področju človekovih pravic; poudarja, da bi si morala Komisija v okviru pregleda sheme GSP+ prizadevati za povečanje preglednosti in odgovornosti tega mehanizma in vzpostaviti jasne postopke za smiselno in okrepljeno sodelovanje organizacij civilne družbe ter izvajati učinkovite ocene učinka na človekove pravice pred dodelitvijo trgovinskih preferencialov in med izvajanjem; poziva k možnosti vključitve Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča na seznam konvencij, potrebnih za status GSP+; poziva Komisijo, naj še naprej financira pobude civilne družbe, s katerimi se spremlja izvajanje te sheme; poudarja, da je pomembno izvajati oblike sodelovanja, ki bi omogočale gospodarski in socialni razvoj tretjih držav, s posebnim poudarkom na potrebah njihovih prebivalcev;

52.  poziva vse države članice, naj dosledno upoštevajo kodeks ravnanja EU glede izvoza orožja, zlasti pa naj ustavijo vso dobavo orožja ter nadzorne in obveščevalne opreme in materiala, ki bi jih vlade lahko uporabile za zatiranje človekovih pravic in napade na civiliste; poudarja, da svetovna trgovina z orožjem in vojnim materialom prispeva k njuni uporabi v številnih konfliktih v tretjih državah; poudarja, da so nekatere države članice EU med največjimi svetovnimi izvoznicami orožja, in meni, da je nujno treba izvajati in krepiti mednarodne standarde za prodajo orožja na svetovni ravni;

53.  ostro obsoja vse oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, religije, kaste ali podobnih sistemov podedovanega statusa, spolne usmerjenosti in spolne identitete, invalidnosti ali katerega koli drugega statusa; je zaskrbljen zaradi številnih manifestacij rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti ter ker najbolj ranljive skupine, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske in otroci, niso politično zastopane; poziva EU, naj si bolj prizadeva za to, da brez razlikovanja odpravi vse oblike diskriminacije ter prek dialogov o človekovih pravicah in političnih dialogov, dela delegacij EU ter javne diplomacije spodbuja ozaveščanje, kulturo strpnosti in vključevanja ter posebno zaščito najbolj ranljivih skupin; poziva vse države, naj poskrbijo za to, da bodo njihove institucije na področjih, ki so v njihovi pristojnosti, zagotavljale učinkovito pravno varstvo; poudarja, kako pomembno je oblikovati strategije izobraževanja v šolah, da otroci postanejo ozaveščeni in pridobijo orodja, ki jih potrebujejo za prepoznavanje vseh oblik diskriminacije;

54.  poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, tudi na področju razvojnega sodelovanja, ter poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja in razvojne pomoči vključi boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti; poziva vlade tretjih držav, naj pregledajo celotno zakonodajo, da bi jo uskladili s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov; poziva vse države, naj ratificirajo Konvencijo o pravicah invalidov in ponovno poudarja pomen njenega učinkovitega izvajanja;

55.  pozdravlja udeležbo EU in njenih držav članic na osmi seji Odprte delovne skupine OZN o staranju ter zlasti njihov skupni prispevek in skupne izjave o enakosti, nediskriminaciji, nasilju, zlorabah in zanemarjanju starejših; ostaja zaskrbljen zaradi razširjenosti starostne diskriminacije in drugih ovir pri uresničevanju človekovih pravic starejših; poziva EU in države članice, naj v celoti podprejo proces delovne skupine, med drugim tako, da dodelijo in/ali podprejo dodelitev ustreznih virov za njeno delovanje, ter naj se odzovejo na prihodnje pozive k oddaji prispevkov in se pri tem posvetujejo s starejšimi in jih vključijo v njihovo pripravo, pa tudi vključijo starejše v ustrezne delegacije;

56.  pozdravlja dejavno sodelovanje EU na srečanju, namenjenemu pregledu regionalne izvedbene strategije za Evropo za Madridski mednarodni akcijski načrt o staranju, ki je potekalo v Lizboni leta 2017; poudarja, da lahko Madridski mednarodni akcijski načrt o staranju bistveno prispeva k boljšemu uresničevanju pravic starejših;

57.  obsoja samovoljno pridržanje, mučenje, preganjanje in uboje oseb LGBTI; je seznanjen s tem, da lahko spolna usmerjenost in spolna identiteta povečata tveganja za diskriminacijo, nasilje in preganjanje; ugotavlja, da se osebe LGBTI zaradi svoje spolne usmerjenosti v številnih državah po svetu še vedno soočajo s preganjanjem in nasiljem; obsoja kršitve nedotakljivosti telesa pri ženskah in manjšinskih skupinah, na primer pohabljanje spolnih organov žensk in interseksualcev; ugotavlja, da 72 držav še vedno kriminalizira istospolne odnose in da 13 od teh držav za istospolne odnose predvideva smrtno kazen; te države poziva, naj svojo zakonodajo nemudoma spremenijo; pozdravlja prizadevanja EU za izboljšanje pravic in pravnega varstva oseb LGBTI; poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj v celoti izvajajo smernice EU za LGBTI; poziva Komisijo, naj pripravi letna poročila o izvajanju sklepov Sveta v zvezi s tem; ugotavlja, da je po oceni prvega leta izvajanja akcijskega načrta za enakost spolov za obdobje 2016–2020 (GAP II) ena tretjina delegacij spodbujala človekove pravice oseb LGBTI;

58.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic oseb, ki so izpostavljene kastni hierarhiji in kastnemu razlikovanju, segregaciji in kastnim oviram, tudi onemogočanju dostopa do zaposlitve, pravnega sistema in drugih osnovnih človekovih pravic; je globoko zaskrbljen zaradi posledične institucionalizirane diskriminacije in grozljive pogostosti nasilnih dejanj, ki izvirajo iz kastnega sistema; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja ter na ravni OZN in delegacij podprejo pobude za odpravo kastnega razlikovanja;

59.  poudarja pomen nadaljnjega izvajanja politik enakosti, ki vsem nacionalnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam ter domorodnim ljudstvom omogočajo, da uveljavljajo svoje temeljne pravice; pozdravlja resolucijo Generalne skupščine OZN 71/178 z dne 19. decembra 2016 o pravicah domorodnih ljudstev, v kateri je leto 2019 razglašeno za mednarodno leto domorodnih jezikov; opozarja, da je po besedah posebnega poročevalca za pravice domorodnih ljudstev v zadnjih letih opaziti zaskrbljujoče povečanje diskriminacije, števila napadov in groženj, usmerjenih na domorodna ljudstva, ter kriminalizacijo in ubijanje tistih, ki branijo svojo zemljo, ozemlja in vire, zlasti žensk; poudarja, da mora EU zagotoviti zaščito teh zagovornikov in da se bodo zločini raziskali, storilci pa zanje odgovarjali; poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za popolno priznavanje, varstvo in spodbujanje pravic domorodnih ljudstev; poziva države, naj ratificirajo določbe konvencije MOD št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih;

60.  je seznanjen s številnimi prednostmi, ki jih prinaša internet; a je hkrati zaskrbljen, ker veliki komercialni operaterji, ne da bi uporabnike o tem v celoti obvestili in/ali pridobili njihovo privolitev, za namene trženja množično zbirajo njihove osebne podatke, ki bi se potem lahko uporabili na potencialno škodljive načine, na primer za prispevanje k zatiranju zagovornikov človekovih pravic, poseganje v svobodo izražanja ter vplivanje na izid volitev in politično odločanje; poziva podjetja, dejavna na področju podatkov, naj opravijo ocene v zvezi s človekovimi pravicami; obžaluje poslovne modele, ki temeljijo na kršitvah človekovih pravic, in poziva, naj se osebni podatki zbirajo ob spoštovanju predpisov o varstvu podatkov in človekovih pravic; poziva mednarodno skupnost, tudi EU in njene države članice, naj nujno okrepijo in izvajajo učinkovito zakonodajo na tem področju;

61.  priznava, da terorizem in radikalizacija predstavljata akutno nevarnost za demokracijo in človekove pravice ter s tem povzročata škodo družbi, ter obžaluje, da so bili tarča napadov, ki so bili izvedeni v letu 2017, pogosto prav posamezniki ali skupine, ki te vrednote poosebljajo; odločno obsoja dejstvo, da je bilo leta 2017 po svetu izvedenih več kot 1000 terorističnih napadov, zaradi katerih je umrlo približno 6 123 ljudi; podpira prizadevanja EU za preprečevanje terorizma in radikalizacije ter boj proti njima, vključno s pobudami in mrežami na ravni EU, kot je mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, a hkrati ponavlja, da morajo biti vsa prizadevanja v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; opozarja, da je izobraževanje osrednji instrument za boj proti radikalizaciji; poudarja, da je treba žrtvam terorizma nameniti posebno pozornost in jim nuditi posebno podporo, vključno s psihološko podporo, individualno oceno posamezne žrtve, pravno pomočjo, dostopom do sodnega varstva, prevajanja in tolmačenja ter splošnih učinkovitih storitev za podporo žrtvam; poudarja, da morajo protiteroristične strategije spoštovati pravno državo in zagotavljati spoštovanje človekovih pravic; priporoča, da bi sodelovanje s tretjimi državami na področju protiterorističnih vprašanj vključevalo podrobno oceno tveganj za temeljne svoboščine in človekove pravice ter zaščitne ukrepe v primeru kršitev; poziva Komisijo, naj prek svojih kanalov in agencij izboljša izmenjavo in usklajevanje informacij za hitro preprečevanje in odkrivanje terorističnih groženj ter privedbo odgovornih pred sodišče;

62.  želi spomniti, da so sankcije eno bistvenih orodij SZVP; poziva Svet, naj sprejme sankcije, predvidene v zakonodaji EU, kadar se to zdi potrebno za uresničitev ciljev SZVP, zlasti za zaščito človekovih pravic ter utrjevanje in podpiranje demokracije, pri tem pa zagotovi, da ne bodo imele posledic za civilno prebivalstvo; poziva, naj bodo te sankcije osredotočene na uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, da bodo kaznovani za zločine in zlorabe, ki jih povzročajo;

63.  meni, da lahko ima šport pozitivno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic; obžaluje pa dejstvo, da so velike športne prireditve v državah gostiteljicah ali kandidatkah za gostovanje posebej povezane z določenimi kršitvami človekovih pravic; opozarja, da te zlorabe vključujejo deložacije, utišanje civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter izkoriščanje delavcev za gradnjo velikih športnih objektov; poziva EU, naj oblikuje okvir politike na ravni Unije za šport in človekove pravice ter sodeluje z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe, kar zadeva načine njihovega sodelovanja na takih prireditvah; poziva mednarodne in nacionalne športne organe in organizacije ter države gostiteljice, naj se zavežejo dobremu upravljanju ter zagotovijo varstvo človekovih pravic, vključno s pravicami delavcev, svobodo medijev ter varstvom okolja, in izvajajo protikorupcijske ukrepe pred velikimi športnimi prireditvami in med njimi ter zagotovijo pravna sredstva za vse zlorabe človekovih pravic; pozdravlja odločitev, ki jo je novembra 2017 sprejela Mednarodna organizacija dela, da bi zaključila primer proti Katarju glede obravnavanja delavcev migrantov v okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo FIFA leta 2022; je seznanjen s sporazumom o reformah, ki bo, če bo učinkovito izveden, delavcem zagotovil boljšo zaščito;

64.  poziva EU k izvajanju učinkovitih in trajnostnih politik proti globalnim podnebnim spremembam; poudarja, da so podnebne spremembe eden glavnih vzrokov za povečano notranje razseljevanje in prisilne migracije; poziva mednarodno skupnost, naj oblikuje ukrepe za boj proti njim in zaščito prizadetih oseb; se zaveda, da bi morala zunanja politika EU razviti zmogljivosti za spremljanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno s preprečevanjem kriz in tankočutnostjo za konflikte; meni, da posledični in hitri podnebni ukrepi bistveno prispevajo k preprečevanju socialnih in ekonomskih, a tudi varnostnih tveganj, konfliktov in nestabilnosti, pa tudi večjih političnih, socialnih in gospodarskih stroškov; zato poudarja, da je pomembno, da se s širjenjem in prilagajanjem obsega misij in programov EU v tretjih državah in na konfliktnih območjih podnebna diplomacija vključi v politiko EU za preprečevanje konfliktov; zato poudarja, da je treba hitro izvesti politike za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 70. zasedanja Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1) UL L 76, 22.3.2011, str. 56.
(2) A/HRC/33/44.
(3) A/AC.278/2017/2.
(4) UL C 303, 15.12.2009, str. 12.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0292.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0201.
(7) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(8) UL C 75, 26.2.2016, str. 111.
(9) UL C 181, 19.5.2016, str. 69.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494.
(11) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(12) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0288.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0346.
(16) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0346.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo