Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0254(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0412/2018

Predložena besedila :

A8-0412/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 22
CRE 11/12/2018 - 22
PV 17/04/2019 - 23
CRE 17/04/2019 - 23

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 19.1
CRE 12/12/2018 - 19.1
PV 18/04/2019 - 10.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0516
P8_TA(2019)0430

Sprejeta besedila
PDF 264kWORD 96k
Sreda, 12. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada ***I
P8_TA(2018)0516A8-0412/2018
Besedilo
 Prečiščeno besedilo

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))(1)
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0412/2018).
(2)* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.


Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3) in 182(4), člena 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1a)   Obramba se šteje za jasen primer, kako bi lahko dosegli večjo učinkovitost, če bi nekatere pristojnosti in ukrepe, ki jih zdaj izvajajo države članice, ter pripadajoča sredstva prenesli na evropsko raven, da bi se pokazala evropska dodana vrednost in zmanjšalo splošno breme javnih izdatkov v Uniji.

(-1b)  Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, Unija se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo se konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe. Skupno varnostno in obrambo politiko podpira 75 % Evropejcev. Voditelji 27 držav članic ter Evropski svet, Evropski parlament in Komisija so v rimski izjavi z dne 25. marca 2017 zapisali, da bo Unija okrepila svojo skupno varnost in obrambo ter spodbujala bolj konkurenčno in celovito obrambno industrijo.

(1)  Komisija se je v sporočilu z dne 30. novembra 2016 o evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo ter vzpostavila bolj povezan obrambni trg v Uniji. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi čezmejnega obrambnega sodelovanja in naložb. Podpiral bi tudi sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(1a)   Komisija je 7. junija 2017 sprejela sporočilo o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada. Predlagan je bil dvostopenjski pristop: najprej se je za preizkus pristopa v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 s sprejetjem Uredbe (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta2 zagotovilo začetno financiranje za raziskave in razvoj; nato naj bi se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 vzpostavil namenski sklad, s čimer bi se povečalo financiranje skupnih raziskav za inovativne obrambne proizvode in tehnologije ter za naslednje faze razvojnega cikla, vključno z razvojem prototipov. Pristop pri obeh korakih bi moral biti dosleden in skladen.

(1b)   Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje uvajanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost industrije Unije. Glede na višanje stroškov, obseg enkratnih izdatkov za raziskave in razvoj ter majhnost serij, ki se lahko naročijo na nacionalni ravni, razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij vse bolj presega zmogljivosti posameznih držav članic.

(1c)   Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 ponovno podprl ustanovitev evropske obrambne unije ter namenskega programa za raziskave na področju obrambe Unije in programa za razvoj industrije, ki bi ju dopolnjevala vlaganja držav članic, da bi v evropski obrambni industriji odpravili podvajanje ter povečali njeno strateško avtonomijo in učinkovitost. Ponovno je tudi poudaril, da bi bila Unija lahko močnejša in ambicioznejša le, če bi imela več finančnih sredstev, ter zato pozval, naj se v okviru obstoječih politik zagotovi stalna podpora za povečanje sredstev za vodilne programe Unije in dodatna finančna sredstva za dodatne odgovornosti.

(1d)  Razmere v obrambnem sektorju so se še dodatno poslabšale z znatnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za obrambo v Evropi v zadnjem desetletju, ki je vplivalo zlasti na izdatke za raziskave in razvoj ter opremo. Med letoma 2006 in 2013 so se realne ravni izdatkov za obrambo v državah članicah, ki sodelujejo v Evropski obrambni agenciji, zmanjšale za 12 %. Glede na to, da so raziskave in razvoj na področju obrambe temelj prihodnje vrhunske obrambne tehnologije, so taka gibanja še posebej zaskrbljujoča in pomenijo resen izziv za ohranjanje dolgoročne konkurenčnosti obrambne industrije Unije.

(1e)   Kljub vzajemnemu učinkovanju višanja stroškov in nižanja porabe obrambno načrtovanje ter obrambni izdatki za raziskave in razvoj ter naročanje opreme v veliki meri ostajajo na nacionalni ravni, pa tudi sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo je zelo omejeno. Poleg tega je le malo programov, ko se izvajajo, povezanih s prednostnimi nalogami Unije glede zmogljivosti: v letu 2015 je bilo prek evropskih skupnih projektov javnega naročanja nabavljenih le 16 % opreme, kar je veliko manj od dogovorjenega skupnega referenčnega merila 35 %.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne obrambne industrijsko-tehnološke baze in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti z direktivama(1) o javnem naročanju in prenosih v EU v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009. Zato je bistvenega pomena izpolniti ključne regulativne pogoje in zlasti v celoti izvajati navedeni direktivi. Sklad naj bi postal temelj trdne industrijske politike evropske obrambe.

(3)  V skladu s celostnim pristopom bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad, da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka in industrijska neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi. Da bi spodbujal odprt notranji trg, bi moral podpirati širjenje čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(3a)   Evropska varnost je odvisna od tesnih in zanesljivih odnosov s strateškimi partnerji po vsem svetu, program pa bi moral povečati konkurenčnost evropskega obrambnega industrijskega trga z nadaljnjo krepitvijo partnerstev prek raziskav in razvoja ter s tem spodbujati evropske strateške zmogljivosti in zmožnosti.

(4)  Razvojna faza je nepogrešljiv element, saj pogojuje sposobnost evropske industrije, neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza sledi raziskovalni in tehnološki fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Da bi premostili inovacijski prepad, bi moral Sklad utrditi povezavo med fazo raziskav in fazo razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij.

(5)  Sklad naj ne bi podpiral čistih temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)  Sklad bi lahko zagotavljal podporo za ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih, kadar za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepa, ne veljajo neposredne ali posredne omejitve s strani nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)   Sklad bi moral ustrezno podpirati raziskovalne in razvojne ukrepe na področju prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambnih raziskav in razvoja, bi moral omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri financiranju in upravljanju ukrepov.

(7)  Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, iz Sklada ne bi smeli biti financirani ukrepi za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami, na primer tistimi, ki so zasnovani posebej za izvedbo smrtonosnih napadov, pri katerih človek nima nadzora nad odločitvami o izvedbi aktivnosti.

(7a)   Kar zadeva izvoz proizvodov, ki bi bili rezultat raziskav in razvoja v okviru programa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti členu 7(1) Pogodbe OZN o trgovini z orožjem iz leta 2013, ki določa, da države izvoznice, tudi če izvoz ni prepovedan, objektivno in brez diskriminacije ter ob upoštevanju ustreznih dejavnikov ocenijo, ali utegne konvencionalno orožje ali blago: (a) prispevati k ogrožanju miru in varnosti ali ogrožati mir in varnost ali (b) biti uporabljeno za (i) resno kršitev mednarodnega humanitarnega prava ali omogočanje takšne kršitve, (ii) resno kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah ali omogočanje takšne kršitve, (iii) dejanje, ki je kršitev mednarodnih konvencij ali protokolov o terorizmu, katerih pogodbenica je država izvoznica, ali omogočanje takšnega dejanja ali (iv) dejanje, ki je kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o mednarodnem organiziranem kriminalu, katerih pogodbenica je država izvoznica, ali omogočanje takšnega dejanja.

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud, pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja zmogljivosti, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti pogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti držav članic, ki spodbujajo interoperabilnost, v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, podporne študije in ukrepi za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, da bi preprečili, da bi konkurenčne specifikacije ali standardi ogrozili interoperabilnost.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost, industrijsko neodvisnost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti upravičene do njegovih sredstev dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah. Za morebitne druge pravne subjekte, ki sodelujejo v konzorciju, bi bilo treba dovoliti, da imajo sedež v pridruženih državah. Za vsako obliko sodelovanja bi moralo veljati, da imajo večino v konzorciju pravni subjekti s sedežem v državah članicah. Najmanj trije od teh upravičenih pravnih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira skupno predkomercialno naročanje.

(11)  V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(2)] so subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti in neodvisnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti načeloma do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih podpira Sklad, morali nahajati na ozemlju Unije ali pridruženih tretjih držav.

(13)  Če je potrebno za dosego ciljev ukrepa, bi moralo biti v določenih okoliščinah mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav ne bi smeli imeti nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci. S tega vidika bi bili pravni subjekti s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, upravičeni, če bi bili izpolnjeni ustrezni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. Ne glede na okoliščine se nobeno odstopanje ne odobri vložnikom, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije, ali subjektom iz nepridružene tretje države, za katerega veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

(14)  Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)  Če razvojni ukrep, ki prejema podporo Sklada, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z vodjo projekta posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemniku, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti svoja opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(16)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo upravičenci dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. V sklopu finančnih orodij, ki ga je oblikovala Komisija, bodo zagotovljene različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih lahko države članice rešujejo izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe, prispevala k preprečevanju podvajanja in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki prejemajo podporo v okviru Evropskega obrambnega sklada.

(18)  Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja običajno krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med podjetji iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri projektih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipov, kriti vse upravičene stroške ▌.

(19)  Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)  Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)  Deležniki v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami upravičencev, če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi v primerljivih nacionalnih sistemih financiranja, ki so bili sporočeni Komisiji. ▌

(21a)  Projekti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem subjektom, ki sodelujejo v konzorciju.

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice že nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti prek čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa. Ker so obrambna ministrstva držav članic izključni kupci in ker je obrambna industrija edini ponudnik obrambnih proizvodov, bi morala obrambna ministrstva držav članic zaradi lažjega javnega naročanja sodelovati v vseh fazah projekta, od določitve tehničnih specifikacij do zaključka projekta.

(22a)  Da bi se odzvale na povečano nestabilnost in konflikte v svojem sosedstvu ter nove varnostne in geopolitične grožnje, morajo države članice in Unija usklajevati naložbene odločitve in zato potrebujejo skupno opredelitev groženj, potreb in prednostnih nalog, vključno s predvidenimi potrebami po vojaških zmogljivostih, ki bi jih bilo mogoče določiti s postopki, kot je načrt za razvoj zmogljivosti.

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. V Uniji je skupno pomanjkanje obrambnih raziskav in zmogljivosti ugotovljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek krovnega strateškega raziskovalnega programa in načrta za razvoj zmogljivosti, vključno s strateškim okvirom iz načrta za razvoj zmogljivosti. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO), bo podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog z ugotavljanjem in spodbujanjem priložnosti za okrepljeno sodelovanje, da bi izpolnili visoke cilje EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, bi se morale upoštevati tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(24)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevati k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(24a)  Sklad bi moral upoštevati akcijski načrt za vojaško mobilnost v okviru naslednjega instrumenta za povezovanje Evrope, evropski mirovni instrument za zagotavljanje podpore ter med drugim misije skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike ter prizadevanja v boju proti hibridnim grožnjam, ki skupaj z načrtom za razvoj zmogljivosti, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem pomagajo pri usklajevanju načrtovanja zmogljivosti, razvoju, javnem naročanju in operacijah.

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v programu Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergijo med njimi in poskrbela, da bo program Obzorje Evropa še naprej namenjen zgolj civilnim raziskavam.

(26)  Kibernetska varnost in obramba sta vse pomembnejša izziva in Komisija ter visoki predstavnik sta priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Lahko bi dejavno podpiral države članice in druge ustrezne akterje z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, lahko pa bi tudi na zahtevo držav članic deloval kot vodja projekta v zvezi z Evropskim obrambnim skladom.

(27)  Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe, ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena [58(2)(b)] Uredbe (EU, Euratom) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančne uredbe) in evropskega programa za razvoj obrambne industrije, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta, s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov, okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med raziskavami in razvojem ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, med drugim na civilnem področju, če je to primerno, glede na to, da je mogoče pričakovati pozitivne učinke prelivanja, tudi prelomnih inovacij, pri katerih bi bilo treba dopustiti možnost neuspeha.

(28)  Cilji politike Sklada bodo obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi prek sklopov politike [...] sklada InvestEU.

(29)  Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(30)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen [125(1)] finančne uredbe.

(31)  Komisija bi morala pripraviti letne ali večletne programe dela v skladu s cilji Sklada. V delovnih programih bi bilo treba upoštevati prve izkušnje z evropskim programom za razvoj obrambne industrije, pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom za raziskave na področju obrambe.

(32)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) [št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta](3).

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati tudi udeležbo čezmejnih MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev bodisi kot podizvajalcev. Delovni program bi moral zagotoviti, da se verodostojen delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati ohranjati dialog z Evropskim parlamentom, državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada prek njegovega učinka na obrambno industrijo.

(35)  Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)  Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvrševanjem ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(6), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(7) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(8) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(9). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva iz skladov Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi sporazuma o EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba to uredbo oceniti na podlagi informacij, zbranih s posebnimi zahtevami za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada in končno ocenjevanje ob koncu obdobja izvajanja Sklada, v ocenjevanju pa bi morala preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bo v tistem času možno, rezultatov in učinka. V teh poročilih bi bilo treba analizirati tudi čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi ter vanje vključiti informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, ki sodelujejo pri posameznih projektih, in, kadar je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)  Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija ▌ ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine za proizvode ali tehnologije, nastale v okviru financiranih ukrepov, razen če ima pomoč Unije obliko javnega naročila. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju, zato bi morala biti možna odstopanja od tega načela.

(43)  Finančno podporo Unije bi bilo treba pospremiti s popolnim in pravilnim izvajanjem Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Unije in ta podpora ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij.

(43a)   Subjekti, ki so bili na sodišču spoznani za krive storitve kaznivega dejanja, med drugim podkupovanja uradnika ali kršenja omejevalnih ukrepov EU, ne bi smeli biti upravičeni do financiranja. Komisija se lahko odloči, da se vsakemu takemu subjektu ali subjektu, katerega vodstvo je bilo spoznano za krivo, prepove oddaja vloge za financiranje za obdobje najmanj 36 mesecev po obsodbi. Komisija vodi javno dostopno bazo podatkov o vseh podjetjih, za katera velja prepoved. Kadar je podjetje predmet verodostojne in pomembne preiskave kaznivega dejanja, bi si morala Komisija pridržati pravico, da pred dodelitvijo sredstev počaka na izid preiskave. [Sprememba 4]

(43b)   Sklad bi moral podpirati dobre prakse industrije pri upravljanju podjetij in javnem naročanju. To bi moralo vključevati možnost anonimnega in zaupnega žvižgaštva prek klicnih številk v upravljanju tretjih oseb ter z vzpostavljenimi postopki za preprečevanje povračilnih ukrepov. Postopek dodeljevanja bi moral odražati te standarde upravljanja podjetij, da bi se zvišali standardi odgovornosti podjetij v evropskem obrambnem sektorju. [Sprememba 5]

(44)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih posameznikov do občutljivih rezultatov, ustvarjenih v raziskovalnih projektih, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. Zato bi morala za ravnanje z zaupnimi in tajnimi podatki veljati vsa upoštevna zakonodaja Unije, tudi notranji predpisi institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444(11).

(45)  Da bi bilo mogoče dopolniti ali spremeniti to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sprejemanje aktov o dodelitvi finančnih sredstev za razvojne ukrepe, sprejetju programov dela in kazalnikih poti do učinkov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezno posvetovanje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.

(46a)  Podjetja, ki predlagajo nove obrambne proizvode ali tehnologije ali ponovno uporabo obstoječih, zavezuje veljavna zakonodaja. Kadar neposredno veljavne zakonodaje ni, bi se morala zavezati spoštovanju univerzalnih etičnih načel, ki se nanašajo na temeljne pravice in dobrobit ljudi, varstvo človeškega genoma, ravnanje z živalmi, ohranjanje naravnega okolja, varstvo kulturne dediščine in pravičen dostop do javnih dobrin po vsem svetu, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov. Ukrepi, ki so etično nesprejemljivi, se ne bi smeli financirati s sredstvi Unije.

(46b)  Svet bi si moral prizadevati, da bi do [31. december 2020] sprejel sklep o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov. Finančna sredstva za razvoj oboroženih brezpilotnih zrakoplovov ne bi smela biti na voljo, dokler ta sklep ne začne veljati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

V njej so določeni cilji Sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(2)  „kontrola“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen v prvi vrsti iz dejavnosti v fazi razvoja, usmerjenih v obrambo, ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(4)  „prelomna tehnologija za obrambo“ pomeni kakršno koli inovativno tehnologijo, ki lahko korenito spremeni zasnove in vodenje zadev na področju obrambe;

(5)  „izvršne upravne strukture“ pomeni organ ali organe, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom in so pooblaščeni za določanje strategije, ciljev in splošne usmeritve pravnega subjekta ter nadzirajo in spremljajo odločanje uprave;

(6)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom [197(2)(c)] finančne uredbe;

(7)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje (MSP) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(12) in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k temu priporočilu;

(8)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih so naročene storitve raziskovanja in razvoja jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov;

(9)  „vodja projekta“ pomeni naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic in/ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer določila za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja;

(10)  „prejemnik“ pomeni pravni subjekt, ki prejema finančna sredstva iz tega sklada;

(11)  „raziskovalni ukrep“ pomeni ukrep, ki je sestavljen iz raziskovalnih dejavnosti, usmerjenih izključno v obrambne namene;

(12)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(13)  „posebno poročilo“ pomeni poseben konkretni rezultat raziskovalnega ukrepa s povzetkom njegovih rezultatov, v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, dejanskih rezultatih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, možnih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovano pot izkoriščanja raziskave;

(14)  „sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(15)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(16)  „nepridružena tretja država“ pomeni tretjo državo, ki ni pridružena država v skladu s členom 5;

(17)  „subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež ali izvršne upravne strukture v nepridruženi tretji državi;

(17a)  „kvalifikacija“ pomeni celotni proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve. V tem procesu se pridobijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(17b)  „konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino pravnih subjektov, ustanovljeno z namenom izvedbe ukrepa v okviru Sklada;

(17c)  „certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialna ali nematerialna komponenta ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(17d)  „koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki pripada konzorciju in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavni subjekt za stike s Komisijo v zvezi s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Člen 3

Cilji Sklada

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti evropske obrambne industrije s podporo skupnih ukrepov in čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti v vsej Uniji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter okrepiti in izboljšati prožnost obrambne dobavne in vrednostne verige, razširiti čezmejno sodelovanje med pravnimi subjekti in spodbujati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah ▌življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij. Sklad prispeva k svobodi delovanja Unije in njeni strateški neodvisnosti, zlasti v tehnološkem in industrijskem smislu.

2.  Specifični cilji Sklada so:

(a)  podpirati visoko učinkovite skupne raziskovalne projekte, ki bi lahko občutno povečali učinkovitost prihodnjih evropskih zmogljivosti in katerih cilj bi bilo čim več inovacij ter uvedba novih obrambnih proizvodov in tehnologij, tudi prelomnih;

(b)  podpirati skupne evropske projekte razvoja zmogljivosti za obrambne proizvode in tehnologije skladno s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, za katere obstaja splošen dogovor držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje ▌podvajanja, zmanjšati preveliko odvisnost od uvoza iz tretjih držav in tako povečati nakupe evropske opreme s strani držav članic ter s tem zmanjšati razdrobljenost trga z obrambnimi proizvodi in tehnologijami v vsej Uniji ter poskušati doseči večjo standardizacijo obrambnih sistemov in interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 (13 000 000 000 EUR v tekočih cenah).

2.  ▌ Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 (4 100 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe v tekočih cenah);

(b)  7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 (8 900 000 000 EUR v tekočih cenah) za razvojne ukrepe.

2a.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe ali potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi. Ta znesek ne presega 5 % vrednosti finančnih sredstev iz odstavka 1.

4.  Vsaj 5 % in največ 10 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za podporo prelomnih tehnologij za obrambo.

Člen 5

Pridružene države

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o EGP. Vsi finančni prispevki v Sklad na podlagi tega člena so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Podpora prelomnim tehnologijam za obrambo

1.  Komisija dodeli finančna sredstva z odprtim javnim posvetovanjem o prelomnih tehnologijah, ki so izključno osredotočene na uporabo v obrambne namene na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela v skladu s postopkom iz člena 27.

2.  Komisija ▌po presoji vsakega primera posebej ugotovi najprimernejšo obliko finančnih sredstev za financiranje prelomnih tehnologij.

Člen 7

Etika

1.  Ukrepi, izvedeni v okviru Sklada, spoštujejo:

–  etična načela in zadevno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije ter predpise mednarodnega prava, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in njenimi protokoli ter mednarodnim humanitarnim pravom; in

–  predpise in pobude za boj proti korupciji in pranju denarja. [Spremembi 6/rev in 13 ]

2.  S sistematičnim predhodnim pregledom predlogov, ki ga opravi Komisija, se ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo zapletena ali resna etična vprašanja, za take ukrepe pa se, kadar je to primerno, opravi etična ocena. Etično preverjanje in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij. Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti poročanja in ocenjevanja iz členov 31 in 32. Vsi strokovnjaki so državljani Unije in državljani čim več različnih držav članic.

3.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa soglasja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih in lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se arhivirajo in dajo na razpolago Komisiji.

5.  Etično nesprejemljivi ukrepi se ▌ zavrnejo ▌.

POGLAVJE II

FINANČNE DOLOČBE

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Sklad ▌ izvaja Komisija z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. ▌

Člen 9

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi iz tega sklada, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Za prispevek programa Unije/Sklada k ukrepu se uporabljajo pravila programa/Sklada, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje podpore.

POGLAVJE III

POGOJI ZA UPRAVIČENOST, MERILA ZA DODELITEV IN FINANCIRANJE

Člen 10

Upravičeni subjekti

1.  Vložniki in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi iz člena 5, imajo izvršno upravno strukturo v Uniji ali pridruženi državi in jih ne nadzoruje nepridružena tretja država ali subjekt nepridružene tretje države.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko subjekt, upravičen do financiranja, vložnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, s sedežem v Uniji ali pridruženi državi, ki je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države, če je to potrebno za dosego ciljev ukrepa, pod pogojem, da njegovo sodelovanje ne ogroža varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic ali ciljev iz člena 3. Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov od vložnika zahteva, da se zaveže, da bo izvedel ustrezne ukrepe pred začetkom izvajanja ukrepa, s čimer zagotovi, da:

(a)  se nadzor nad vložnikom ne izvaja na način, ki ▌kakor koli omejuje njegovo sposobnost izvedbe ukrepa in doseganja rezultatov, nalaga omejitve glede njegove infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za namene ukrepa, ali slabi njegove zmogljivosti in standarde, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)  je nepridruženim tretjim državam ali subjektom iz nepridruženih tretjih držav onemogočen dostop do tajnih in netajnih občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom; imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, ▌nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica ali pridružena država;

(c)  lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultati ukrepa med trajanjem ukrepa in določeno obdobje po njegovem koncu, ki se določi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, ostanejo pri upravičencu in niso pod nadzorom in zanje ne veljajo omejitve nepridruženih tretjih držav ali drugih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ter se ne izvažajo v tretjo državo oziroma tretja država ali subjekt iz tretje države do njih ne dostopa brez odobritve države članice, v kateri ima upravičenec sedež, v skladu s cilji iz člena 3.

Odstopanje v skladu s tem odstavkom se ne odobri vložniku ali podizvajalcu, ki sodeluje pri ukrepu, če ima izvršno upravno strukturo v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije, ali je pod nadzorom subjekta iz nepridružene tretje države, za katerega veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

3.  Vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, uporabljeni pri ukrepih, ki se financirajo iz Sklada, se nahajajo na ozemlju Unije ali pridruženih držav in niso predmet nikakršnega nadzora ali omejitve s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države. Poleg tega upravičenci in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo samo s pravnimi osebami, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi ter niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

4.  Če v Uniji ni na voljo konkurenčnih alternativ, lahko upravičenci in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, z odstopanjem od odstavka 3, uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, če je to nujno potrebno za dosego ciljev ukrepa in pod pogojem, da to ne bo ogrozilo varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic ali ciljev iz člena 3. Pod enakimi pogoji lahko upravičenci in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo s subjektom, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi. Stroški, povezani z uporabo take infrastrukture, objektov, sredstev ali virov in s takim sodelovanjem, se v okviru Sklada ne štejejo za upravičene do financiranja. Tako odstopanje se v nobenem primeru ne odobri, če se ta sredstva, infrastruktura, objekti in viri nahajajo ali hranijo na ozemlju nepridružene tretje države, za katero veljajo kakršni koli omejevalni ukrepi Unije.

5.  Za zagotovitev zaščite varnostnih interesov Unije in njenih držav članic se v razpisu za zbiranje predlogov ali sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določijo vsi pogoji, vključno s pogoji iz točke 2 tega člena. Ti pogoji so povezani predvsem z določbami o lastništvu rezultatov ukrepa, dostopu do tajnih in netajnih občutljivih podatkov ter jamstvu za zanesljivost dobave.

6.  Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost in pogojev iz odstavkov 1–4.

7.  Vloge, pri katerih je potrebno preverjanje na podlagi odstavka 2 ali odstavka 4, se lahko vložijo le s soglasjem države članice ali pridružene države, v kateri ima vložnik sedež.

8.  V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko postavila pod vprašaj izpolnitev teh meril in pogojev, upravičenec obvesti Komisijo, ki oceni, ali so ta merila in pogoji kljub spremembi izpolnjeni, in pretehta morebitne posledice (začasna prekinitev, razveljavitev) za financiranje ukrepa.

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos z upravičencem, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444.

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, pri katerih gre tako za nove proizvode in tehnologije kot za nadgradnjo obstoječih, kadar za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za nadgradnjo, ne veljajo neposredne ali posredne omejitve s strani nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav.

3.  Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na enega ali več naslednjih elementov:

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje ▌znanja in obrambnih proizvodov ali tehnologij, vključno s prelomnimi obrambnimi tehnologijami, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(b)  dejavnosti za večjo interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, obvladovanje ključnih obrambnih tehnologij, izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije;

(c)  študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost nove ali izboljšane tehnologije, proizvoda, procesa, storitve ali rešitve ▌;

(d)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih komponent ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, kar lahko vključuje delne preizkuse za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(e)  razvoj modela obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju (sistemski prototip);

(f)  preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije;

(g)  kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

4.  Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah. Vsak nadaljnji pravni subjekt, ki sodeluje v konzorciju, ima lahko sedež v pridruženi državi, kot je določeno v členu 5. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah in/ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe iz točke c) ▌odstavka 3 in ukrepe iz člena 6.

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo upravičeni do financiranja. Program zlasti ne financira zažigalnega orožja, ki vključuje beli fosfor, streliva z osiromašenim uranom, smrtonosnega avtonomnega orožja, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi, ki nima smiselnega človeškega nadzora nad ključnimi funkcijami izbiranja in napadanja posamičnih ciljev, osebnega in lahkega orožja, ki se razvije predvsem za izvoz, torej kjer nobena država članica ni izrazila zahteve za izvedbo ukrepa. [Sprememba 29/rev]

6a.   Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, s katerimi je mogoče zagrešiti ali omogočiti naslednje, niso upravičeni do financiranja iz programa:

(i)  hujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

(ii)  hujše kršitve mednarodnega prava človekovih pravic;

(iii)  dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o terorizmu;

(iv)  dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje v skladu z mednarodnimi konvencijami ali protokoli o mednarodnem organiziranem kriminalu.

6b.   Ukrepi, ki delno ali v celoti, neposredno ali posredno prispevajo k razvoju orožja za množično uničevanje in z njim povezano tehnologijo bojnih glav in izstrelkov, niso upravičeni. [Sprememba 21]

Člen 12

Postopek izbire in dodeljevanja

[Sprememba 30]

2.  Komisija dodeli finančna sredstva za izbrane ukrepe po vsakem razpisu ali po uporabi člena [195(e)] finančne uredbe.

3.  Za dodelitev finančnih sredstev za razvojne ukrepe Komisija ukrepa z delegiranimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28a.

Člen 13

Merila za dodelitev

1.  Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)  prispevek k odličnosti ali možnost za prelom na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali nove koncepte in pristope, nove obetavne tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bili uporabljeni;

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, zlasti z ustvarjanjem novih priložnosti na trgu in spodbujanjem hitrejše rasti podjetij v vsej Uniji;

(ca)   prispevek k industrijski in tehnološki avtonomiji Unije z izboljšanjem obrambnih tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice v okviru SZVP in zlasti v okviru načrta SVOP za razvoj zmogljivosti;

(d)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3(2) in, kjer je ustrezno, regionalnih in mednarodnih sporazumov o sodelovanju;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državah članicah in/ali pridruženih državah, ki niso iste kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(f)  kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa.

2.  V točki (d) odstavka 1 se lahko upoštevajo regionalne in mednarodne prednostne naloge, zlasti da ne bi prihajalo do nepotrebnega podvajanja, če so v varnostnem in obrambnem interesu Unije in ne izključujejo iz sodelovanja nobene države članice.

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1.  Sklad ▌financira ▌100 % upravičenih stroškov ukrepa brez poseganja v načelo sofinanciranja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)  pri ukrepih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20 % upravičenih stroškov ukrepa,

(b)  pri ukrepih iz člena 11(3)(f)–(h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov ukrepa.

3.  Pri razvojnih ukrepih se stopnja financiranja poveča, ne da bi pri tem lahko presegla skupne upravičene stroške, v naslednjih primerih:

(a)  za ukrep, oblikovan v okviru stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s Sklepom Sveta (SVZP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017, se ▌uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk;

(b)  za ukrep se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo deležu skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(c)  za ukrep se uporabi stopnja financiranja, povišana za število odstotnih točk, ki ustrezajo četrtini deleža skupnih upravičenih stroškov, dodeljenih podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ni ista kot države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP;

(d)  skupno zvišanje stopnje financiranja ukrepa ne presega 30 odstotnih točk.

Člen 15

Finančna sposobnost

Z odstopanjem od člena [198] finančne uredbe:

(a)  se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in samo, če se zahtevajo finančna sredstva v višini 500 000 EUR ali več. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti, Komisija preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki ne dosegajo praga iz prvega stavka;

(b)  se finančna sposobnost ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamči država članica, in pri univerzah in javnih raziskovalnih centrih;

(c)  se, če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, preveri finančna sposobnost tega subjekta.

Člen 16

Posredni stroški

1.  Posredni upravičeni stroški se izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, pri čemer so izključeni neposredni upravičeni stroški oddaje naročil podizvajalcem, finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

2.  Posredni upravičeni stroški se lahko ▌izračunajo tudi v skladu z upravičenčevimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi v primerljivih sistemih financiranja v skladu s členom [185] finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Člen 17

Uporaba enotnega pavšalnega zneska ali prispevek, ki ni povezan s stroški

1.  Pri nepovratnih sredstvih za ukrepe iz člena 11(3)(e) in druge ukrepe, pri katerih več kot 50 % proračuna financirajo države članice in/ali pridružene države, lahko Komisija uporabi:

(a)  prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena [180(3)] finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki uspešnosti, ali

(b)  enoten pavšalni znesek iz člena [182] finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav.

2.  Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek.

Člen 18

Predkomercialno naročanje

1.  Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU(13), 2014/25/EU(14) in 2009/81/ES(15) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo obrambne raziskave in razvoj ▌storitev ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

2.  Postopki za oddajo javnega naročila:

(a)  so skladni z določbami te uredbe;

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom.

Člen 19

Jamstveni sklad

Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo finančnih sredstev, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 21

Dostop do finančnih instrumentov

Upravičenci Sklada imajo dostop do namenskih finančnih produktov, ki se uporabljajo v okviru sklada InvestEU, v skladu z ▌naslovom X finančne uredbe.

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE

Člen 22

Lastništvo rezultatov

1.  Lastniki rezultatov ukrepa so upravičenci, ki jih ustvarjajo. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Če ima pomoč Unije obliko javnega naročila, je lastnik rezultatov Unija. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov

3.  Za rezultate ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, ne veljajo kontrole ali omejitve, bodisi neposredne bodisi posredne, prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov, tudi v smislu prenosa tehnologije s strani nepridružene tretje države ali subjekta nepridružene tretje države.

4.  V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev se, če je upravičeno, določi pravica Komisije, da je obveščena o prenosu lastništva rezultatov ali podelitve licence v zvezi z rezultati nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države in da takemu prenosu nasprotuje. Taki prenosi ne smejo biti v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3 te uredbe.

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o ukrepu, ki je prejel finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti. Udeležencem v nobenem primeru v posebnem poročilu ni treba navajati podatkov ali informacij, ki so del intelektualne lastnine.

6.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Med tovrstno uporabo spadajo tudi študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, konstrukcija, razvoj, izdelava, izboljšave, spremembe, vzdrževanje, popravila, obnova ter sprejetje in certifikacija proizvoda, delovanje, usposabljanje, odstranitev in druge storitve v zvezi s konstrukcijo, začetek uporabe proizvoda ter ocena in priprava tehničnih zahtev za naročilo.

7.  Upravičenci institucijam, organom ali agencijam Unije podelijo brezplačne pravice do dostopa za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja politik in programov Unije. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

8.  Posebne določbe o lastništvu, pravicah do dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbah za predkomercialno naročanje, s čimer se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. ▌Če izvajalec v obdobju od predkomercialnega naročila, določenem v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, prenese lastništvo rezultatov na javne naročnike, kadar je to mogoče.

8a.   Katere koli tri ali več držav članic ali pridruženih držav, ki so večstransko ali prek organizacije Unije skupaj sklenile eno ali več pogodb z enim ali več udeleženci, da bi skupaj nadalje razvijali rezultate, pridobljene v okviru posebnega ukrepa, ki je prejel financiranje po sporazumu o nepovratnih sredstvih za raziskovalne ukrepe za obrambo, imajo pravice dostopa do rezultatov ukrepa, katerih lastniki so takšni udeleženci in ki so potrebni za izvajanje pogodbe. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namen pogodbe in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJ

Člen 23

Dodatna merila za upravičenost

1.  Če je ustrezno, konzorcij dokaže, da bodo preostali stroški upravičenega ukrepa, ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic in/ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.

2.  Če je ukrep povezan z ukrepi iz točke (d) člena 11(3), izhaja iz harmoniziranih zahtev glede zmogljivosti, o katerih so se sporazumele ustrezne države članice in/ali pridružene države.

3.  Pri ukrepih iz točk (e)–(h) člena 11(3) konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, dokaže, da:

(a)  ▌vsaj dve državi članici ▌ali vsaj ena država članica s pridruženimi državami predložijo jamstva, da bodo usklajeno naročile končni proizvod ali uporabljale tehnologijo. To lahko vključuje skupna javna naročila;

(b)  ukrep temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se sporazumele države članice in/ali pridružene države, ki sofinancirajo ukrep.

Člen 24

Dodatna merila za dodelitev

Poleg meril za dodelitev iz člena 13 se lahko v programu dela upošteva tudi:

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja.

(b)  raven sodelovanja med državami članicami, udeleženimi pri upravičenem ukrepu.

(ba)  predvideni obseg javnega naročila in pričakovani učinek na obrambne zmogljivosti in odhodke držav članic ter evropsko strateško avtonomnost.

Člen 25

Lastništvo rezultatov

1.  Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov, prav tako v zvezi z rezultati ukrepov nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

1a.   Lastniki rezultatov ukrepa so upravičenci, ki so jih ustvarili. Kadar pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in kadar ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali kadar takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Rezultati ukrepov, ki prejemajo podporo Sklada, niso neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

3.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi te uredbe, in brez poseganja v odstavek 2 tega člena je Komisija predhodno, vsaj šest tednov prej, obveščena o vseh prenosih lastništva na tretje nepridružene države ali o vseh dodelitvah licence takim državam ali subjektom iz teh držav. Če je tak prenos lastništva ali taka dodelitev licence ▌v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji te uredbe iz člena 3, se sredstva, zagotovljena v okviru Sklada, vrnejo.

4.  Z odstopanjem od odstavka 1: če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila, je lastnik rezultatov Unija, države članice in/ali pridružene države pa imajo pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo rezultatov, če to pisno zahtevajo.

Člen 26

Obveščanje vodje projekta

Če države članice in pridružene države imenujejo vodjo projekta, se Komisija pred izvedbo plačila upravičencu upravičenega ukrepa z vodjo projekta posvetuje o napredku, ki je bil dosežen v zvezi z ukrepom.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 27

Programi dela

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom [110] finančne uredbe. ▌

1a.   V programih dela se lahko upoštevajo zlasti strategije iz krovnega strateškega raziskovalnega programa in strateškega okvira iz načrta za razvoj zmogljivosti.

1b.  Komisija zagotovi skladnost programov dela v celotnem upravljanju življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij.

2.  Komisija programe dela sprejme z delegiranimi akti po postopku iz člena 28a.

2a.   V programih dela se podrobno določijo kategorije projektov, ki se financirajo iz Sklada. Ti programi morajo biti skladni s cilji iz člena 3.

2b.   Komisija na podlagi procesa oblikovanja programov dela opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

Člen 28a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 27 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od [datum začetka veljavnosti].

3.  Prenos pooblastila iz člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenos pooblastila, naveden v sklepu, preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16).

Člen 29

Neodvisni strokovnjaki

1.  Komisija v skladu s členom [237] finančne uredbe imenuje neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo pri ocenjevanju predlogov. ▌

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic, določeni in izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa ▌s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena [237] finančne uredbe se ta seznam ne objavi, niti v celoti niti deloma, kadar je to nujno zaradi zaščite javne varnosti.

3.  Neodvisni strokovnjaki imajo ustrezno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica.

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

5a.  Komisija zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga.

Člen 30

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

1.  V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)  vsaka država članica ali pridružena država zagotovi, da njeni nacionalni varnostni predpisi zagotavljajo stopnjo varstva tajnih podatkov Evropske unije, ki je enakovredna tisti iz predpisov o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU(17) in varnostnih predpisih Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU(18);

(b)  Države članice in pridružene države o nacionalnih varnostnih predpisih iz točke (a) nemudoma obvestijo Komisijo;

(c)  fizične osebe s prebivališčem v nepridruženih tretjih državah in pravne osebe s sedežem v teh državah lahko pridejo v stik s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, če zanje v teh državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz predpisov Komisije o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostnih predpisih Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU. Enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je ustrezno, ki ga skleneta Unija in tretja država ali mednarodna organizacija po postopku iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)  brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov Evropske unije, kjer se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z značajem in vsebino takih podatkov, nujnosti, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo.

2.  Če gre pri ukrepih za tajne podatke, če so taki podatki pri njih potrebni in/ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov/ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni;

3.  Za lažjo izmenjavo občutljivih informacij med Komisijo, prejemniki in, če je ustrezno, državami članicami Komisija vzpostavi sistem za varno elektronsko izmenjavo podatkov.

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka Sklada pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se Komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o spremembah Priloge za pregled in dopolnitev kazalnikov, kjer je potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi in spremljanju okvira za ocenjevanje.

3.  Komisija redno spremlja in ocenjuje izvajanje Sklada in vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku. Letno poročilo vsebuje oddelek o izvajanju člena 7. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

4.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 32

Ocene Sklada

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Sklada, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja Sklada. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, izkušnje, pridobljene v okviru evropskega programa za razvoj obrambne industrije in pripravljalnega ukrepa za raziskave na področju obrambe, oceno izvajanja postopkov v zvezi z etičnimi vprašanji iz člena 7, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, porazdelitev sredstev med različne kategorije podizvajalcev v skladu z opredelitvijo iz člena 10(9), proračun, namenjen prelomnim tehnologijam, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom [195] finančne uredbe do 31. julija 2024. Vmesna cena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, kadar je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2027, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 33

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom [127] finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v Skladu sodeluje tretja država po odločitvi na podlagi mednarodnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču, da v polnem obsegu izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 35

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h komuniciranju Komisije o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3. Ta finančna sredstva se lahko uporabijo za projekte o statistiki o obrambni industriji in pilotne projekte zbiranja podatkov.

NASLOV V

DELEGIRANI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Delegirani akti

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 31 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu prenos pooblastila, navedenega v sklepu, preneha veljati. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Razveljavitev

Uredba (EU) št. …/…. (Evropski program za razvoj obrambne industrije) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 38

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z [uredba o določitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije] ter na pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva iz Sklada lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih predhodnikov, [uredba o evropskem programu za razvoj obrambne industrije] ter pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1); Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).2 Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).
(2) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(3) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(4) Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)
(5) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(6) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(7) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(8) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(9) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(10) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(11) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(12) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(13) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(14) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(15) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(16) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(17) UL L 72, 17.3.2015, str. 53.
(18) UL L 274, 15.10.2013, str. 1.

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo