Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0236(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0405/2018

Predložena besedila :

A8-0405/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 28
CRE 12/12/2018 - 28

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.3
CRE 13/12/2018 - 9.3
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 8.10
CRE 17/04/2019 - 8.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0520
P8_TA(2019)0402

Sprejeta besedila
PDF 334kWORD 134k
Četrtek, 13. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program ***I
P8_TA(2018)0520A8-0405/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU (COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),
Sprememba 2
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 b (novo)
–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.
(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij. Hkrati pa je treba ustvariti ustrezne pogoje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki delujejo v vesoljskem sektorju.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic.
(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje in neodvisen dostop do njega ponujata za varnost in neodvisnost Unije in njenih držav članic.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.
(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto teh pobud ter njihovo uveljavljanje in uporabo, poleg jih je treba tudi izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike. Z vesoljskim programom bi bilo treba poleg tega spodbujati vesoljske storitve, da bodo lahko vse države članice in njihovi državljani v celoti izkoristili njegove prednosti.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.
(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer z vzpostavitvijo vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Unija bi morala spodbujati širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).
(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s pobudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Vozlišča vesoljskih dejavnosti bi morala sodelovati z vozlišči za digitalne inovacije, da bi spodbujali podjetništvo ter znanja in spretnosti. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc, za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih ZN, vključno z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.
(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc. Komisija bi morala okrepiti gospodarsko diplomacijo za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank ter lojalne konkurence na mednarodni ravni. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih OZN, vključno z Organizacijo OZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.
(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visoko predstavnico spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju, zlasti tako da bi poiskali rešitve za širjenje vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam OZN, vključno s Pogodbo o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi (Pogodba o vesolju).
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da zajemajo iste stroškovne postavke, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja.
(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da krijejo iste stroške, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Pomembno je zagotoviti kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije, ter komponentami vesoljskega programa.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  V vesoljskem sektorju Unije je zaposlenih približno 200 000 strokovnjakov. Zato je bistvenega pomena, da se najsodobnejša infrastruktura tega sektorja še naprej razvija in tako spodbuja gospodarske dejavnosti, ki so višje in nižje v prodajni verigi. Vesoljski program bi moral za zagotavljanje konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na področjih, povezanih z vesoljem, in podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na dekletih in ženskah, da bi v celoti izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med vesoljskim in prometnim sektorjem, saj ima vesoljska tehnologija strateško vlogo pri zagotavljanju pametnejšega, učinkovitejšega in varnejšega ter bolj trajnostnega in povezanega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa, hkrati pa se bo z rastočim, inovativnim prometnim sektorjem povečalo povpraševanje po inovativni in najsodobnejši vesoljski tehnologiji.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Vse prihodke, ustvarjene z vesoljskim programom, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.
(14)  Prihodke, ustvarjene s komponentami vesoljskega programa, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo uresničevanja ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.
(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem, zlasti malim, srednjim in zagonskim podjetjem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude.
(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude, poleg tega pa bi si bilo treba prizadevati za dajanje prednosti uporabi obstoječe evropske infrastrukture ter razvoju evropskega strokovnega in industrijskega sektorja.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Vesoljski programi so uporabniško usmerjeni, zato morajo biti predstavniki uporabnikov za njihovo izvajanje in razvoj stalno in učinkovito vključeni.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.
(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in ustrezno zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.
__________________
__________________
15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za izvedbo vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.
(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne zahteve, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti. Nekatere naloge, povezane z varnostjo in promocijo vesoljskega programa, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.
(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti, kibernetske varnosti in promocije storitev in sektorja nižje v prodajni verigi. Naloge, povezane s temi področji, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih dosedanjih dosežkov pri spodbujanju uporabe programov Galileo in EGNOS pri uporabnikih in njune uveljavitve na trgu ter da bi se programi promovirali kot paket, bi bilo treba Agencijo zadolžiti tudi za promocijo in trženje programa Copernicus. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker pa Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da bi bil tak sporazum pogojen s sprejetjem ustreznih operativnih predpisov v Evropski vesoljski agenciji. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.
(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da tak sporazum vsebuje ustrezne zahteve glede operativnih predpisov Evropske vesoljske agencije. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilno-vojaških razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morali Agencija in Evropska obrambna agencija zastopati skupnosti civilnih oziroma vojaških uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.
(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morala Agencija zastopati skupnost uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa.
(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa, in sicer tako da se bo vzpostavilo več ravni dostopa do informacij in zagotovilo, da bo dostop do informacij pri tem varen.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Kibernetska varnost evropske zemeljske in vesoljske infrastrukture je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in za to, da lahko naloge dejansko neprekinjeno izvajajo in zagotavljajo potrebne storitve.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika, vedno bolj uporablja satelitske navigacijske sisteme, vse več pa je tudi sinergij z dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.
(38)  Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več ključnih gospodarskih sektorjih, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Satelitska navigacija je pomembna tudi za varnost Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo [2018/XXXX] [uredba o agenciji EASA] in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.
(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta1a in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo in varnostne uspešnosti za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.
_________________
1a Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)   EGNOS je lahko v podporo preciznemu kmetijstvu in evropskim kmetom pomaga zmanjšati količino odpadkov in pretirano uporabo gnojil in herbicidov ter optimizirati donos pridelkov. „Skupnost uporabnikov“ Egnosa je sicer že velika, a je število kmetijskih strojev, ki so združljivi z navigacijsko tehnologijo, bolj omejeno. S tem problem se je treba spoprijeti.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.
(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost, varnost, zanesljivost, točnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)    Pristojni organi bi morali oblikovati skupne standarde in skupno certificiranje na mednarodni ravni, da bi tako spodbudili uporabo storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, ter podprli storitve nižje v prodajni verigi, zlasti v prometnem sektorju. 
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura navedenih sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku.
črtano
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, kadar je to upravičeno in koristno.
(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi morala biti uporaba storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, vključena v druge politike Unije, kadar je to mogoče. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomembna etapa procesa.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.
(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja (vključno s kmetijstvom, biotsko raznovrstnostjo, rabo tal, gozdarstvom, razvojem podeželja in ribištvom), podnebnih sprememb, območij kulturne dediščine, civilne zaščite, varnosti (vključno z infrastrukturo) in digitalnega gospodarstva.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.
(48)  Obstoječe zmogljivosti bi bilo treba povečati in dopolniti z novimi sredstvi, ki jih lahko skupaj razvijejo pristojni subjekti. V ta namen bi morala Komisija tesno sodelovati z Evropsko vesoljsko agencijo, državami članicami in po potrebi drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska ter in situ sredstva. Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.
__________________
__________________
17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).
17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).
18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).
18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).
19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).
19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).
20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.
20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.
21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).
21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 a (novo)
(49a)  Celoten potencial, ki ga ima program Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba – širše od neposrednih upravičencev – v celoti sprostiti, in sicer tako da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi podatke lahko uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.
(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, katerih izvedljivost trenutno preučuje Evropska vesoljska agencija in ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.
(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja, vključno s kakovostjo zraka; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54 a (novo)
(54a)  Za trajnostno uresničevanje ciljev programa Copernicus bi lahko ustanovili odbor (pododbor za program Copernicus), ki bi Komisiji pomagal pri usklajevanju prispevkov Unije, forumov uporabnikov, držav članic in medvladnih organizacij ter zasebnega sektorja v okviru programa Copernicus, tako da bi se kar najbolje izkoristile obstoječe zmogljivosti in opredelile vrzeli, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.
(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Agencija in pooblaščeni subjekti za program Copernicus pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako v interesu evropskih državljanov kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56 a (novo)
(56a)  Države članice, Komisija in pristojni subjekti bi morali v rednih časovnih presledkih izvajati informacijske kampanje o koristih programa Copernicus in vsem morebitnim uporabnikom tako omogočiti dostop do ustreznih informacij in podatkov.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 a (novo)
(57a)  Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb je sicer še v predoperativni fazi, a se že kažejo obetavni rezultati, saj se je število uporabnikov med letoma 2015 in 2016 podvojilo. Vse storitve na področju podnebnih sprememb bi morale čim prej postati v celoti operativne in tako zagotavljati stalen pretok podatkov, ki je potreben za učinkovite ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
(59)  Da se lokalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.
(59)  Da se lokalne in regionalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59 a (novo)
(59a)   Satelitske slike imajo velik potencial za trajnostno in učinkovito upravljanje virov, saj na primer zagotavljajo zanesljive in pravočasne informacije o pridelku in stanju tal, zato bi bilo treba to storitev še okrepiti, da bi zadostili potrebam končnih uporabnikov in zagotovili povezovanje podatkov.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe.
(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe. Namen SST je tudi olajšati pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.
__________________
__________________
24 UL L 158, 27.5.2014, str. 227.
24 Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, 27.5.2014, str. 227).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami.
(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. Po zgledu drugih držav z vesoljskimi zmogljivostmi bi lahko bili nekateri podatki iz kataloga dostopni za nekomercialne in raziskovalne namene. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 67
(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor ZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.
(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor OZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami, katerih cilj je spodbujati razvoj in uporabo tehnoloških sistemov, zasnovanih za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.
(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, ki lahko vključuje civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade) in vesoljsko infrastrukturo.
(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo (npr. podatkovne centre, strežnike), ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade, kot so jezi) in vesoljsko infrastrukturo.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 78
(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU omogoča, da večina uporabnikov še naprej uporablja svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM, če uporabljajo tehnologije Unije.
(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočiti, da uporabniki še naprej uporabljajo svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 86
(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, spremljanja podnebja, pametnih mest, avtomatiziranih vozil, varnosti in obvladovanja nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.
(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Zagotoviti je treba kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa, in delovanjem komponent vesoljskega programa. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, v glavnih evropskih politikah. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 87
(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.
(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo in kibernetsko varnost. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88
(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.
(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Kadar Komisija Agenciji zaupa naloge, bi morala zagotoviti ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo;
(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo ali vesoljsko infrastrukturo;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5
(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovit pristop h glavnim nevarnostim v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;
(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovito znanje in razumevanje glavnih nevarnosti v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);
(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov (vključno z vesoljskimi odpadki), pridobljene s senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)
(14a)   „informacije tretjih strani programa Copernicus“ pomeni informacije, ki so licencirane in zagotovljene za uporabo v okviru dejavnosti programa Copernicus in so bile pridobljene drugače kot s Sentineli programa Copernicus;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 1
„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik ali politik civilne zaščite;
„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik (vključno z varnostjo infrastrukture) ali politik civilne zaščite;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 2 a (novo)
„temeljne storitve programa Copernicus“ pomeni operativne storitve, ki so združene v komponenti obdelave podatkov in informacij ali storitveni komponenti in so splošnega in skupnega interesa za države članice in Unijo;
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
(23a)  „vesoljski sektor“ pomeni:
„sektor višje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti, ki vodijo v delujoč vesoljski sistem, ter raziskovanje vesolja;
„sektor nižje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti v zvezi z uporabo satelitskih podatkov za razvoj vesoljskih proizvodov in storitev za končne uporabnike.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);
(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter, kadar je to ustrezno, vključuje potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);
(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki na podlagi politike brezplačnega in odprtega dostopa do podatkov ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil, odvrženih stopenj nosilnih raket, odpadkov in delov odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);
(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.
Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje neodvisnega dostopa do vesolja, za spoprijemanje s kibernetskimi grožnjami, za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja (višje in nižje v prodajni verigi) ter za podporo vesoljski diplomaciji.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Splošni cilji vesoljskega programa so:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;
(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, vključno s podnebnimi spremembami, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev ter podpirati zmogljivost Unije in njenih držav članic za odločanje na podlagi dokazov in neodvisno odločanje;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, vključno s spodbujanem kar najširše uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;
(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, zlasti tako da se okrepi evropski sektor nižje v prodajni verigi, kar bo omogočilo rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji, ter tako da se v Uniji in zunaj nje spodbuja kar najširša uporaba storitev in podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije in odločanje na podlagi dokazov;
(c)  povečati (med drugim kibernetsko) varnost Unije in njenih držav članic ter povečati njeno strateško neodvisnost, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  okrepiti evropski industrijski in znanstveni ekosistem vesoljskega sektorja, tako da se vzpostavi skladen okvir, ki bo združeval odličnost evropskega izobraževanja in strokovnega znanja, razvoj zmogljivosti oblikovanja in zmogljivosti za proizvodnjo na visoki ravni ter strateško vizijo, ki je potrebna v vse bolj konkurenčnem sektorju;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem.
(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  krepiti vesoljsko diplomacijo Unije in spodbujati mednarodno sodelovanje, da se poveča ozaveščenost o vesolju kot skupni dediščini človeštva;
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  spodbujati tehnologijo in industrijo Unije ter načelo vzajemnosti in poštene konkurence na mednarodni ravni;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d c (novo)
(dc)  povečati varnost Unije in njenih držav članic na različnih področjih, zlasti na področju prometa (letalstvo, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi, železniški promet, navigacija, cestni promet, avtonomna vožnja), izgradnje in spremljanja infrastrukture ter spremljanja kopnega in okolja.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a)  za Galileo in EGNOS: zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;
(a)  za Galileo in EGNOS: dolgoročno in stalno zagotavljati vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;
(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju uporabniško usmerjenih politik in ukrepov Unije in njenih držav članic;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;
(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka e
(e)  prispevati, kadar je nujno za potrebe vesoljskega programa, k avtonomni, varni in stroškovno učinkoviti zmogljivosti dostopa do vesolja;
(e)  zagotavljati avtonomne, varne in stroškovno učinkovite zmogljivosti dostopa do vesolja;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka f
(f)  podpirati in krepiti konkurenčnost, podjetništvo, znanja in spretnosti ter inovacijsko zmogljivost pravnih in fizičnih oseb v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju, zlasti ob upoštevanju položaja in potreb malih, srednjih in zagonskih podjetij.
(f)  spodbujati razvoj močnega in konkurenčnega vesoljskega gospodarstva Unije ter kar najbolj povečati priložnosti za podjetja Unije vseh velikosti in za vse regije Unije.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Vesoljski program podpira:
Vesoljski program – v sinergiji z drugimi programi in mehanizmi financiranja Unije in Evropske vesoljske agencije – podpira:
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa;
(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za vesoljski program, vključno z združenimi izstrelitvenimi storitvami za Unijo in – na njihovo zahtevo – tudi za druge subjekte, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije v skladu s členom 25, da bi povečali konkurenčnost evropskih nosilnih raket in sektorjev na svetovnem trgu;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja;
(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  kadar je nujno zaradi potreb vesoljskega programa, potrebne prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja.
(c)  kadar je nujno zaradi ciljev vesoljskega programa, potrebno podporo za vzdrževanje, prilagoditve in razvoj zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, zlasti obstoječe infrastrukture, raketnih izstrelišč in raziskovalnih središč.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6 – naslov
Ukrepi v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije
Ukrepi v podporo inovativnemu in konkurenčnemu vesoljskemu sektorju Unije
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;
(a)  inovativne dejavnosti za razvoj in kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  ustrezne ukrepe za spodbujanje uporabe inovativnih rešitev, ki izhajajo iz dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti prek sinergij z drugimi skladi Unije, kot sta Obzorje Evropa in InvestEU, da bi podprli razvoj sektorjev nižje v prodajni verigi za vse komponente vesoljskega programa;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  krepitev evropskega vesoljskega sektorja na izvoznem trgu;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje tega blaga ali storitev;
(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje teh proizvodov ali storitev za potrebe vesoljskega programa;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  oblikovanje, preizkušanje, izvajanje in nameščanje podatkovnih medoperabilnih vesoljskih rešitev za javne službe, spodbujanje inovacij in vzpostavljanje skupnih okvirov, da bi za državljane in podjetja sprostili celoten potencial storitev javne uprave;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  podjetništvo, od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in drugimi določbami v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;
(c)  podjetništvo, tudi od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in na podlagi drugih določb v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti;
(d)  sodelovanje v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki zlasti na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo, infrastrukturo in storitve državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti; spodbujanje sodelovanja med vozlišči vesoljskih dejavnosti in vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa za digitalno Evropo;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  morebitno oblikovanje „strategije pristopa prve pogodbe“ z vsemi ustreznimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja, da bi podprli ustanavljanje zagonskih podjetij v vesoljskem sektorju;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  sinergije s prometnim, vesoljskim in digitalnim sektorjem, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika in brezpilotni zrakoplovi) in obravnavali potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, zanesljivem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in prometnega sektorja;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka e
(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja;
(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za razvoj naprednih znanj in spretnosti v vesoljskem sektorju;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka f
(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje;
(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje za strokovnjake iz javnega in zasebnega sektorja, študente in podjetnike;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka c
(c)  pravice odločanja o programu ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;
(c)  pravice odločanja o programu ali, kadar je to ustrezno, dostopa do občutljivih ali tajnih informacij ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  kadar je to ustrezno, varuje strateške in suverene interese Unije na vseh zadevnih področjih, vključno s strateško neodvisnostjo Evrope na področju tehnologije ali industrije;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz prvega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja sprejemnike PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.
3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški in uporabniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja in dovoljuje uporabo sprejemnikov PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.
Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen, razen če se takšno jamstvo za zagotavljanje zadevnih storitev zahteva v skladu z veljavnim pravom Unije. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.
Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16,9] milijarde EUR v tekočih cenah.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  za Copernicus: [5,8] milijarde EUR;
(b)  za Copernicus: [6] milijard EUR;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c
(c)  za SSA/GOVSATCOM: [0,5] milijarde EUR.
(c)  za SSA/GOVSATCOM: [1,2] milijarde EUR.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Medsektorske dejavnosti iz člena 3 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.
2.  Medsektorske dejavnosti iz členov 3, 5 in 6 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  v vseh državah članicah in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij ter drugih gospodarskih subjektov, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;
(a)  po vsej Uniji in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo vseh gospodarskih subjektov, predvsem pa zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbujajo avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu;
(d)  spodbujajo strateško neodvisnost Unije v celotni vrednostni verigi, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  spoštujejo načeli prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, omogočajo javno naročanje na podlagi preglednih in pravočasnih informacij, jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške avtonomnosti Unije lahko javni naročnik od ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.
1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, zlasti malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške neodvisnosti Unije skuša javni naročnik od ponudnika zahtevati, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.
2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda panožnim podizvajalcem na vseh ravneh, v skladu z odstavkom 1 izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Ponudnik utemelji kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.
3.  Ponudnik utemelji in naročnik oceni kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih mora sodelovati uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.
V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih sodeluje uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. Strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.
1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija ali Agencija izvede postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka a
(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo;
(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, in sicer na podlagi pristojnosti vsakega od subjektov, da bi povečali preglednost, uspešnost in stroškovna učinkovitost ter preprečili prekrivanje dejavnosti;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka b
(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svojih pristojnosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt;
(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svoje odgovornosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovno in tehnično uspešnost;
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka d
(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;
(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami, tudi prek posvetovanj s svetovalnim forumom uporabnikov na nacionalni ravni in ravni Unije;
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam ali nacionalnim agencijam oziroma skupinam teh držav članic ali nacionalnih agencij. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.
2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam oziroma skupinam teh držav članic na podlagi dogovora o posameznem primeru. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da na ustrezni ravni prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice si prizadevajo za proaktivno in usklajeno posvetovanje s skupnostmi končnih uporabnikov, zlasti v zvezi s programi Galileo, EGNOS in Copernicus, tudi prek svetovalnih uporabniških forumov.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa, tudi na področju varnosti. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.
1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa in na področju varnosti za komponente vesoljskega programa, ki niso zaupane Agenciji v skladu s členom 30. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugemu subjektu.
2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugim subjektom iz členov 30, 31 in 32.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3
3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov.
3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov, skrbi pa tudi za popolno zaščito interesov Unije, dobro upravljanje njenih sredstev ter uveljavljanje njenih pravil, zlasti v zvezi z javnimi naročili. Komisija v ta namen z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu za naloge, ki jih opravljata ta subjekta, kakor je navedeno v členu 31a.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija v zvezi z zagotavljanjem delovanja in upravljanja funkcij vesoljskega vremena, NEO ter GOVSATCOM v skladu s členom 105 sprejme delegirane akte.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z izvedbenimi akti določi tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh tehničnih in operativnih specifikacij izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.
Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z delegiranimi akti določi zahteve na visoki ravni za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo, tudi v sektorju nižje v prodajni verigi. Komisija se pri določanju teh zahtev na visoki ravni izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 2
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Navedeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s členom 21.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 5
5.  Komisija spodbuja in uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo primernemu razvoju teh storitev ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.
5.  Komisija poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije. V tesnem sodelovanju z agencijo, po potrebi pa tudi z Evropsko vesoljsko agencijo ter pooblaščenimi subjekti za Copernicus podpira in prispeva k:
–   dejavnostim, ki se nanašajo na uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente programa v javnem in zasebnem sektorju;
–   vzpostavljanju sinergij med prijavami;
–   primernemu razvoju storitev;
–   spodbujanju stabilnega dolgoročnega okolja.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 6
6.  Po potrebi zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
6.  Po potrebi ter v sodelovanju z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbuja in zagotavlja uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, določenih s komponentami programa, vključno z razvojem možnosti in storitev, ki temeljijo na komponentah programa in so predvidene za uporabo nižje v prodajni verigi;
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  izvaja dejavnosti v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije v skladu s členom 6;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc)  podpira dostop do financiranja prek finančnih instrumentov iz naslova III, v sodelovanju z EIB pa tudi prek finančnih instrumentov, ki jih je slednja vzpostavila in so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka c
(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, jih ponujata Galileo in EGNOS;
(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, ki jih ponujajo predvsem Galileo, EGNOS in Copernicus;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: upravlja sistem Galileo in storitev EGNOS, kakor je opredeljeno v členu 43;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka d
(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje.
(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje, pri tem pa preprečuje podvajanje nalog z Evropsko vesoljsko agencijo v skladu s členoma 27 in 31.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka a
(a)  upravljanje uporabe storitve EGNOS in sistema Galileo, kakor je opredeljeno v členu 43;
črtano
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  Komisiji posreduje priporočila v zvezi s prednostnimi nalogami na področju vesolja v okviru programa Obzorje Evropa in sodeluje pri njihovem izvajanju;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka c
(c)  izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev za uporabnike na podlagi komponent vesoljskega programa.
črtano
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
3.  Komisija lahko Agenciji zaupa druge naloge, vključno z izvajanjem komunikacijskih in promocijskih dejavnosti ter dejavnosti trženja podatkov in informacij ter drugih dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe med uporabniki, v zvezi s komponentami vesoljskega programa, ki niso Galileo in EGNOS.
3.  Komisiji lahko Agenciji zaupa druge naloge, pri tem pa prepreči podvajanje in poskuša povečati učinkovitost pri izvajanju ciljev programa;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Agencija lahko z nacionalnimi vesoljskimi agencijami, skupino nacionalnih vesoljskih agencij ali drugimi entitetami za izpolnjevanje svojih nalog podpiše sporazum o partnerstvu ali druge sporazume.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 4
4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe.
4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe ter se pregledajo v skladu s členom 102(6) te uredbe, zlasti v zvezi s komponento Copernicus.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Kadar Komisija zaupa naloge Agenciji, zagotovi ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno s primernimi kadrovskimi in finančnimi viri.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka a
(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;
(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske in zemeljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka b
(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: nadaljnji razvoj sistemov, razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj satelitov;
(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: podpora Agenciji pri izvajanju osrednjih nalog. Kadar je tako navedeno v posebnih sporazumih, sklenjenih med Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, javna naročila v imenu Agencije za nadaljnji razvoj sistemov, načrtovanje in razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj vesoljskega segmenta;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka c
(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na njenih strokovnih področjih.
(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju infrastrukture komponent programa.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje sodelovanja med državami članicami in zbliževanja njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
2.  Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:
črtano
–  jasno opredeljuje odgovornosti in obveznosti Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;
–  zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;
–  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo;
–  zahteva udeležbo Komisije in po potrebi Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom;
–  določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;
–  določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3
3.  Pogoj za sklenitev sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 2 je vzpostavitev v okviru Evropske vesoljske agencije notranjih struktur in operativne metode, zlasti za sprejemanje odločitev, metode upravljanja in vprašanja odgovornosti, ki omogočajo kar največjo stopnjo zaščite interesov Unije ter upoštevanje njenih odločitev, tudi za dejavnosti, ki jih financira Evropska vesoljska agencija in vplivajo na vesoljski program.
črtano
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 4 lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo.
črtano
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 31 a (novo)
Člen 31a
Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu
1.  Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:
(a)  jasno opredeljuje vloge, odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;
(b)  natančno opredeljuje instrumente za usklajevanje in spremljanje izvajanja komponent vesoljskega programa, pri čemer se upoštevajo naloge in pristojnosti Komisije v zvezi s skupnim usklajevanjem komponent vesoljskega programa;
(c)  zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;
(d)  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, vključno z uporabo pravil Unije v zvezi z javnim naročanjem, kadar se naročilo opravlja v imenu Unije, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in s finančno uredbo;
(e)  zahteva udeležbo Komisije in, kadar je to ustrezno, Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom, kadar slednja naroča v imenu Unije v skladu z odstavkom 1a;
(f)  določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;
(g)  ob upoštevanju stroškovnega modela Evropske vesoljske agencije kot javnega subjekta določa načela za plačila, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji;
(h)  zahteva, da Evropska vesoljska agencija zagotovi popolno zaščito interesov Unije in njenih odločitev, zaradi česar bo morda morala Evropska vesoljska agencija spremeniti svoj način sprejemanja odločitev, metode upravljanja in določbe o odgovornosti.
2.  Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo. Pogoji za take zahteve in njihovo izvajanje se določijo vzajemno.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 32 – naslov
Vloga drugih subjektov
Vloga EUMETSAT in drugih subjektov
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje komponent vesoljskega programa subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:
1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje naslednjih nalog subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka a
(a)  zaupanjem obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;
(a)  zaupanjem nadgradnje in obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka b
(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam.
(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam ter upravljanjem pridobivanja informacij ustreznih tretjih strani.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija se pri izvajanju vesoljskega programa opira na znanstvene in tehnične nasvete Skupnega raziskovalnega središča.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – uvodni del
Varnost vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:
(SpremembaNe zadeva slovenske različice.)
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – točka a
(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks;
(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks in nacionalne zakonodaje;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  upoštevanje izkušenj, nabranih pri delovanju sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:
Komisija in Agencija v okviru svojih pristojnosti zagotovita visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2
V ta namen Komisija zagotovi, da se za vsako komponento vesoljskega programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize tveganja in nevarnosti z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
V ta namen Komisija v posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah in ustreznimi subjekti, ki upravljajo izvajanje komponente vesoljskega programa, zagotovi, da se za komponente Copernicus, SST in GOVSATCOM izvede analiza tveganja in nevarnosti. Agencija izvede analizo tveganja in nevarnosti za komponenti Galileo in EGNOS. Komisija na podlagi te analize tveganja in nevarnosti po posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah ter ustreznimi subjekti, ki izvajajo komponente vesoljskega programa, z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Splošne varnostne zahteve določajo postopke, ki se izvedejo, kadar lahko obratovanje komponent vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente vesoljskega programa, je odgovoren za upravljanje varnosti navedene komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti navedene komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 1.
2.  Komisija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Copernicus, SST in GOVSATCOM. Agencija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Galileo in EGNOS. V ta namen opravita vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti komponent, za katere sta odgovorni, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremljata njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz tretjega pododstavka odstavka 1.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Agencija:
3.  Agencija tudi:
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  zagotovi kibernetsko varnost vesoljskega programa;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4 – točka a
(a)  sprejmejo ukrepe, ki so vsaj enakovredni tistim, ki so potrebni za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe po izboljšanju njene zaščite29, in tistim, ki so potrebni za zaščito njihove ključne nacionalne infrastrukture, da se zaščiti zemeljska infrastruktura, ki je sestavni del vesoljskega programa in se nahaja na njihovem ozemlju;
(Ne zadeva slovenske različice)
__________________
29 UL L 345, 23.12.2008, str. 75.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 5
5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa.
5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa, pri tem pa upoštevajo tudi vprašanja, opredeljena v analizi tveganja.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2
2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, če se obravnavajo vprašanja, ki neposredno zadevajo te tretje države ali mednarodne organizacije, zlasti vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.
2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, zlasti ko gre za vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka b
(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;
(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, vključno z infrastrukturo zunaj ozemlja Unije, potrebno za zagotavljanje komponent Galileo in EGNOS s polno pokritostjo ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c
(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije;
(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije, pri čemer se upoštevajo potrebe ustreznih deležnikov;
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  podpora za pripravo in razvoj temeljnih tehnoloških elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo sistem Galileo;
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  podpora za razvoj aplikacij in integriranih aplikacij, ki uporabljajo tako EGNOS/Galileo kot Copernicus;
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka e
(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS;
(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNO, zlasti da se čim bolj povečajo socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1);
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka c
(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.
(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti, natančnosti in celovitosti. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede varnosti v letalstvu, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti, se ta storitev zagotavlja pod nadzorom agencije EASA; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1
Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi, da se kontinentalna ozemlja pokrijejo do konca leta 2023 in vsa ozemlja do konca leta 2025.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 3
3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11, vendar Komisija upošteva uporabo programov partnerstva in sporazumov ter, če je ustrezno, razvoj posebnega finančnega instrumenta, ki bo to podpiral. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 47 – naslov
Združljivost in interoperabilnost
Združljivost, interoperabilnost in standardizacija
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2
2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.
2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so vzajemno združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Galileo in EGNOS si prizadevata za skladnost z mednarodnimi standardi in certificiranjem.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1
1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.
1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije, Evropske vesoljske agencije in EUMETSAT in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2
2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije v skladu s politiko popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.
2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije na podlagi politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka a – alinea 1
–  razvoj in delovanje Sentinelov programa Copernicus;
–  razvoj in delovanje satelitov Sentinel programa Copernicus;
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka c
(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus;
(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dolgoročnega arhiviranja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus na uporabnikom prijazen način;
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka d
(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).
(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih, vzpostavljanja zmogljivosti in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 4
4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.
4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih in prihodnjih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 49 – naslov
Pridobivanje podatkov
Upravičeni ukrepi
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka a
(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;
(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, na primer: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka b
(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo v institucijah, agencijah in decentraliziranih službah Unije;
(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo s strani glavnih uporabnikov, pri čemer se prednost namenja podatkom, ki jih zagotovijo in/ali financirajo javni subjekti v državah članicah, kot so nacionalne agencije;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  podporo za razvoj ustreznih uporabniških aplikacij in storitev Copernicus.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del
Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim storitvam:
Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim glavnim storitvam:
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3
–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;
–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, kakovosti tal, dezertifikaciji, krajih kulturne dediščine, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, zlasti krčenju gozdov, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi; države članice bodo lahko uporabile informacije in podatke, pridobljene pri spremljanju posameznega kmetijskega območja glede stopnje pokritosti tal in rabe kmetijskih zemljišč, kar bo še dodatno zmanjšalo upravno breme pri dodeljevanju kmetijskih subvencij;
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 a (novo)
–   kartografiranje kmetijskih zemljišč, ki jih je treba namakati, predvidevanje pridelka in rabe zemljišč, s čimer bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 b (novo)
–   spremljanje dejavnosti v zvezi z ribolovom, da bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spremljanje podpore za izvajanje politik Unije;
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del
Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:
Cilj programa SST je postopoma opremiti Unijo z avtonomno zmogljivostjo SST.
Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – točka a
(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;
(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic ali Unije, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:
Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo posamezno ali skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 8
8.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
8.  Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 105 v zvezi s posebnim zagotavljanjem sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 58 a (novo)
Člen 58a
Spremljanje ponudbe in povpraševanja za SST
Komisija pred 31. decembrom 2024 oceni izvajanje komponente SST, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi z zemeljskimi in vesoljskimi senzorji, ter konča pripravo evropskega kataloga iz člena 53(1a).
V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski in zemeljski infrastrukturi.
Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske in zemeljske infrastrukture v okviru komponente SST.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  pripravo evropskega kataloga blizuzemeljskih objektov.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije. Ta komponenta zajema:
V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije z ustreznimi varnostnimi zahtevami. Ta komponenta lahko zajema:
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1 – točka a
(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta;
(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega in vesoljskega segmenta;
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 ter dajejo prednost storitvam za uporabnike na ravni Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V portfelju storitev iz odstavka 3 se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1 – točka b
(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36 in na podlagi posebnih varnostnih zahtev za komponento GOVSATCOM iz člena 34(1).
(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  Ponudniki zmogljivosti satelitske komunikacije ali storitev v okviru te komponente izpolnjujejo posebne varnostne zahteve za komponento GOVSATCOM, določene v skladu s členom 34(1).
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1
1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic. Ta izmenjava in prednostna razvrstitev da prednost uporabnikom na ravni Unije.
1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vozlišča GOVSATCOM upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 1
Komisija pred koncem leta 2024 oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.
Komisija pred koncem leta 2024 v sodelovanju s pristojnimi subjekti oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1
Agencija ima sedež v Pragi (Češka).
Agencija ima sedež v Pragi (Češka). V skladu s potrebami vesoljskega programa je mogoče odpreti lokalno pisarno, kakor je določeno v členu 79(2).
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 4
4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja glavnih nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 5
5.  Mandat članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša.
5.  Mandat članov odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3
3.  Upravni odbor se redno sestane dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.
3.  Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 5
5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo in v glasovanju sodelujejo samo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, in predstavniki Komisije. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]
5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo predstavniki vseh držav članic in predstavnik Komisije, pri glasovanju pa lahko sodelujejo le tiste države članice, ki imajo tako infrastrukturo. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije. O večletnem delovnem programu se opravi posvetovanje z Evropskim parlamentom;
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  sprejme pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in od izvršnega direktorja prejema redne informacije v zvezi s tem;
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  izpolnjuje pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in obvešča upravni odbor;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2
2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami.
2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami. Če je mogoče, se posledice dodeljenih kadrovskih in proračunskih virov vključijo v letni delovni program, v vsakem primeru pa se ta napoved sporoči proračunskemu organu v skladu s členom 84(11).
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Uslužbenci agencije prejemajo plačo iz lastnih sredstev agencije, za izvajanje delegiranih nalog agencije pa po potrebi iz proračuna, ki ga delegira Komisija.
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 2
Izvršnega direktorja izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.
Izvršnega direktorja izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – pododstavek 2
Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do štirih let.
Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do petih let.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 92 – naslov
Sporazum o sedežu in operativni pogoji
Sporazum o sedežu in lokalnih pisarnah ter operativni pogoji
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 92 – odstavek 1
1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici in objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.
1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državah članicah gostiteljicah in objektov, ki jih dajo na voljo zadevne države članice, ter posebna pravila, ki se v državah članicah gostiteljicah uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu in lokalnih pisarnah med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež ali lokalna infrastruktura, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 98 – odstavek 1
1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.
1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 101 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija določi metodologijo za oblikovanje kvalitativnih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja.
2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja. Poseben razdelek v tej oceni se nameni upravljanju vesoljskega programa, da bi pridobili informacije o tem, ali so potrebne spremembe nalog in pristojnostim, ki so bile zaupane različnim udeležencem v programu.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 4
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ocenam pa po potrebi priloži nov zakonodajni predlog.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 6 – pododstavek 1
Komisija do 30. junija 2024 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice takšne spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.
Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka tri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije, predvsem v zvezi z možnostjo, da se ji v skladu s členom 30 dodelijo dodatne naloge, in finančne posledice takšne spremembe . Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 105 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 31. decembra 2028.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
1.  Komisiji pomaga odbor, ki se sestaja v posebnih sestavah/pododborih, zadolženih za posamezne glavne komponente vesoljskega programa (Galileo in EGNOS, Copernicus, SSA, GOVSATCOM). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V mednarodnih sporazumih, ki jih sklene Unija, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku, pri čemer se upošteva varnost Unije.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0405/2018).

Zadnja posodobitev: 21. november 2019Pravno obvestilo