Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0227(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0408/2018

Predložena besedila :

A8-0408/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 29
CRE 12/12/2018 - 29

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.4
CRE 13/12/2018 - 9.4
PV 17/04/2019 - 8.11
CRE 17/04/2019 - 8.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0521
P8_TA(2019)0403

Sprejeta besedila
PDF 322kWORD 105k
Četrtek, 13. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I
P8_TA(2018)0521A8-0408/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 3 a (novo)
–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja,
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane.
(4)  V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane. Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati omejitve v zvezi s sodelovanjem čezmorskih držav ali ozemelj, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.
_________________
_________________
53 Sklep Sveta / /EU.
53 Sklep Sveta / /EU.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključujejo merljive kazalnike.
(5)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, ki so povezane z obstoječimi potrebami in so v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta54a, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom za vse upravičence, zlasti za države članice ter MSP. Te zahteve bi morale, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključevati merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike.
__________________
__________________
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
54a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad inovativnimi finančnimi instrumenti in mehanizmi, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo.
(6)  Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v učinkovito digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti in inovacij, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba na več načinov kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba, tudi z zagotovitvijo najpomembnejših osnov za uvajanje novih tehnologij, s pripravo učinkovitih in preprosto izvršljivih pravnih predpisov, s pregledom politik, povezanih z digitalno preobrazbo, ter z ustvarjanjem ugodnega okolja za inovacije, v katerem bodo interesi uporabnikov dobro zaščiteni. V najboljšem primeru se bodo finančna sredstva za ta program, ki izraža prizadevanja na evropski ravni, povečala z znatnimi sredstvi zasebnega sektorja in prispevki držav članic.
__________________
__________________
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Evropska družba in evropsko gospodarstvo se bosta v prihodnosti močno zanašala na usklajeno in dosledno politiko spektra, infrastrukturo 5G, za katero bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev; to je predpogoj za dobro izvajanje programa. V zvezi s tem bi moral program imeti koristi od dobrega izvajanja Instrumenta za povezovanje Evrope in zlasti pobude Wif4EU, katere cilj je spodbujati povezljivost za državljane na javnih mestih Unije; kombinacija obeh programov bo povečala rezultate in prispevala k ciljem Unije glede zagotavljanja zanesljive in skladne pokritosti z omrežjem visokih hitrosti po vsej Uniji.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.
(7)  Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so digitalni razkorak, umetna inteligenca, obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, ki je popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, pravice, temeljne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Države članice so 10. aprila 2018 s podpisom sporazumov o sodelovanju izrazile podporo in enotno voljo za skupno sodelovanje pri pobudah v zvezi z umetno inteligenco in infrastrukturnimi storitvami tehnologije distribuirane knjige transakcij (npr. blokovne verige).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   Za uspešno izvajanje tega programa spremljanje trendov ni dovolj. Unija mora biti zavezana tehnologijam, ki omogočajo zasebnost (kot so kriptografije in decentralizirane aplikacije), ter potrebuje večje naložbe v infrastrukturo, ki bo primerna tudi v prihodnosti (omrežja iz optičnih vlaken), da bi omogočili samostojno digitalizirano družbo.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)   Evropa mora odločno vlagati v svojo prihodnost in razviti strateške digitalne zmogljivosti, da bi izkoristila digitalno revolucijo. V ta namen je treba na ravni EU zagotoviti znatna proračunska sredstva (vsaj 9,2 milijarde EUR), ki jih je treba dopolniti z obsežnimi naložbami na nacionalni in regionalni ravni, in sicer s skladnim in dopolnilnim odnosom s strukturnimi in kohezijskimi skladi.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji.
(8)  Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti, kibernetske varnosti in digitalizacije javnih uprav“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na premostitev in zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji, s čimer bi zagotovili, da imajo evropski državljani potrebne spretnosti, kompetence in znanja za digitalno preobrazbo.
__________________
__________________
57 COM(2018)0098.
57 COM(2018)0098.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Ker v razvoju naših strateških digitalnih zmogljivosti zaostajamo in so potrebna prizadevanja, da bi ta zaostanek nadoknadili, bi bilo treba zagotoviti proračun, ki bi ustrezal ambicijam programa in ki bi torej znašal vsaj 9,2 milijarde EUR.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.
(9)  Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj in inovacije novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.
_________________
_________________
58 COM(2018)0125.
58 COM(2018)0125.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Pobuda za internet naslednje generacije, ki jo je leta 2017 začela Evropska komisija, bi prav tako morala zagotoviti podlago za izvajanje programa, saj je njen cilj doseči bolj odprt internet z boljšimi storitvami, več inteligence, večjo vključenostjo in udeležbo ter obravnavati tehnološke priložnosti, ki izhajajo iz prednosti na različnih raziskovalnih področjih ter obsegajo vse od novih omrežnih arhitektur in infrastruktur, ki jih določa programska oprema, pa do novih konceptov za storitve in aplikacije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključna področja politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba in najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije.
(10)  Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, pa tudi posodobitev posameznih sektorjev javnega interesa v korist podjetij, zlasti MSP, in državljanov po vsej Uniji. Poleg tega bi moral program povečati konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Nujno je treba podpirati MSP, ki želijo izkoristiti digitalno preobrazbo v svojih proizvodnih procesih. Digitalne raziskave in inovacije bodo MSP omogočile, da z učinkovito uporabo virov prispevajo k rasti evropskega gospodarstva.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo osrednje potrebe politike, in sicer: a) visokozmogljivostno računalništvo, b) umetno inteligenco in tehnologijo distribuirane knjige transakcij, c) kibernetsko varnost, d) napredna digitalna znanja in spretnosti ter e) uvedbo in najboljše načine uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Poleg splošnega cilja digitalne preobrazbe bi moral program prispevati k uresničevanju dolgoročnih ciljev strateške varnosti z izgradnjo zmogljivosti in sposobnosti v Uniji, pri čemer bi moral prednost nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in omejujejo odvisnost od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav, s čimer bi zagotovili gospodarsko in inovacijsko konkurenčnost Unije.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu.
(11)  Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, vključno z MSP, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Evropska vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot točke „vse na enem mestu“ pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu in podpirala digitalno preobrazbo v čezmorskih državah in ozemljih.
__________________
__________________
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180).
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Da bi dosegli sinergije med naložbami v okviru tega programa in med naložbami Unije na področju raziskav in razvoja, zlasti naložb v okviru programa Obzorje Evropa, bi morala evropska vozlišča za digitalne inovacije vzpostaviti platformo, prek katere bi se industrija, podjetja in javna uprava, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezali zlasti z zagonskimi podjetji in MSP, ki že imajo tržno izvedljive rešitve.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Načrtovanje, razvoj in javna naročila v okviru programa bi se morali izvajati tako, da bi povečali srednjeročne in dolgoročne zmogljivosti in konkurenčnost Unije. Prednost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in konkurenčnost Unije z namenom omejevanja odvisnosti od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav. Udeležba tretjih držav v specifičnih ciljih programa bi zato morala biti odvisna od prispevka teh držav Uniji.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bi vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka.
(12)  Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih zmogljivosti in strateške avtonomije Unije. Zato bi moral program zagotoviti proračun EU v višini najmanj 9,2 milijarde EUR, ki bi ga dopolnjevala sovlaganja iz držav članic in/ali zasebnega sektorja. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi pridejo v ospredje tehnološkega napredka.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost.
(14)  Ukrepi programa bi se morali uporabljati za okrepitev in razširitev digitalne osnove Unije, reševanje večjih družbenih izzivov, nadaljnje povečanje digitalnih industrijskih kompetenc Unije, pa tudi za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur.
(15)  Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. V primerih posrednega upravljanja bo Komisija zagotovila, da se ohranijo in spoštujejo vsi standardi glede kakovosti in varnosti, ki se zahtevajo za neposredno upravljanje programa.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij.
(16)  Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave in shranjevanja v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija mora pridobiti vrhunske superračunalnike, zagotoviti svoj sistem oskrbe ter uvesti storitve za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov, hkrati pa zagotoviti, da bo sistem visokozmogljivostnega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje.
(17)  Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje ter bi večala dodano vrednost EU.
__________________
__________________
60
60
61
61
62
62
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave.
(18)  Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave s sedežem v Uniji.
__________________
__________________
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment)
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment)
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke.
(19)  Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. Da bi ustvarili najboljše okvirne pogoje za spodbujanje teh novih tehnologij v Evropi, bi morala Unija v svoje postopke oblikovanja politike dodati načelo inovativnosti.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudaril vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo. V zvezi s tem je razvoj obsežnih jezikovnih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, besedilna analiza velepodatkov, sistemi za dialog in odgovarjanje na vprašanja, bistveni za ohranjanje jezikovne raznolikosti, zagotavljanje vključenosti ter omogočanje komunikacije med ljudmi ter med ljudmi in stroji.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Ker se učeči se roboti in umetna inteligenca vse hitreje razvijajo ter so sposobni zelo hitro povečevati in množiti znanja in vsebine, bo težko predvideti razvojne faze, dokler program leta 2027 ne bo končan. Komisija bi morala zato biti še posebej pozorna na ta izjemno hitro razvijajoči se digitalni trend in mu po potrebi hitro prilagoditi cilje v programu dela.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 c (novo)
(19c)  Glede na to, da evropska industrija vse bolj povprašuje po robotskih rešitvah umetne inteligence in da je treba na teh področjih preprečiti večji naložbeni primanjkljaj, bi bilo treba v ciljih programa s področja umetne inteligence zajeti tudi robotiko z umetno inteligenco.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 d (novo)
(19d)  Proizvodi in storitve na podlagi umetne inteligence bi morali biti uporabnikom prijazni in privzeto zakoniti ter bi morali potrošnikom zagotoviti večjo izbiro in več informacij, zlasti o kakovosti proizvodov oziroma storitev.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse.
(20)  Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, da bi oblikovali notranji trg, na katerem se bo za besedilno in podatkovno rudarjenje uporabljala umetna inteligenca, vključno z jezikovnimi tehnologijami.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Komisija se je 25. aprila 2018 zavezala, da bo predlagala evropski pristop, tako da bo v sodelovanju z deležniki Zavezništva za umetno inteligenco, skupine strokovnjakov na tem področju, pripravila osnutek smernic za umetno inteligenco, da bi spodbudila aplikacije in podjetja v Evropi, ki uporabljajo umetno inteligenco.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni.
(21)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni, ter pomen izvajanja privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti.
__________________
__________________
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.
(22)  Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, javnih uprav in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju.
(23)  Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami, povečala kibernetsko odpornost ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju.
_________________
_________________
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Rešitve za kibernetsko varnost bi morale praviloma vključevati standarde varnosti in zaščite kot osnovni element zasnove glede na razpoložljivo najsodobnejšo tehnologijo ter glede na načeli vgrajene in privzete varnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.
(24)  Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so tehnologija distribuirane knjige transakcij, digitalne identitete, kriptografija, šifriranje ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, logistike, energije, prometa, turizma, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti, preglednosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih, vključno s platformami 5G, in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov.
(25)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter izboljšanje digitalne pismenosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov s celostnim pristopom.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)   Glede na to, da je potreben celostni pristop, bi moral program upoštevati tudi področja vključenosti, kvalifikacij, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih kompetenc odločilna za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi.
(27)  V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poleg tega zahteva, da se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, pri čemer je poudaril potrebo po odpravi velike vrzeli med spoloma v sektorju IKT, saj je to nujno za dolgoročno rast in blaginjo Evrope.
__________________
__________________
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi poudaril potrebo po zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, o uporabi IKT ter po oblikovanju ciljev, kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri dostopu žensk do IKT in spodbujanje primerov dobrih praks med podjetji.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 b (novo)
(27b)  Evropski parlament v resoluciji z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti v celoti podpira in spodbuja digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa.
(28)  Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, upravljanje informacij in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za učenje in usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR, ERASMUS in Obzorje Evropa.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi.
(29)  Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi je ključna za zmanjšanje upravnega bremena za državljane in industrijo, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bodo učinkovitost, preglednost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večje, hkrati pa bo večja tudi učinkovitost javne porabe. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo državljani in podjetja lahko imeli koristi od dostopa do visokokakovostnih večjezičnih digitalnih storitev po vsej Evropi. Prav tako je pomembno, da bodo te storitve na voljo invalidom.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)   Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo ali invalide ter tiste z oddaljenih ali podeželskih območij.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij.
(30)  Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, varnost, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje in usposabljanje ter kultura, zahteva nadaljevanje, posodobitev in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno in medjezično izmenjavo podatkov in informacij ter spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij in zagotavljanje dopolnjevanja. Pri digitalni preobrazbi bi bilo treba kljub temu upoštevati, da nekateri državljani iz različnih razlogov v njej ne sodelujejo, zato bi bilo treba podpirati omrežja, ki bi še naprej obveščala te državljane in jim pomagala v celoti ohraniti svoje pravice in udeležbo pri vseh socialnih in državljanskih dolžnostih.
_________________
_________________
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)   Digitalna preobrazba tega sektorja bi morala v vseh okoliščinah državljanom EU omogočiti, da varno čezmejno dostopajo do svojih osebnih podatkov ter jih uporabljajo in upravljajo, kjer koli se nahajajo sami ali se nahajajo njihovi podatki.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 b (novo)
(30b)   Za uvedbo naprednih tehnologij in dostop do njih na področjih javnega interesa, kot je izobraževanje, je potrebno usposabljanje v znanjih in spretnostih, ki so potrebni za uporabo teh tehnologij. Zato bi morali cilji, vključeni v posebni cilj 8, pokrivati tudi programe usposabljanja za uporabnike naprednih tehnologij.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev.
(32)  Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv, varen, celovit in vključujoč dostop do javnih storitev.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, rasti in zaposlovanja. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.
(33)  Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnega dela. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.
__________________
__________________
69 COM(2016)0725.
69 COM(2016)0725.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno.
(34)  Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša tudi čezmejno sodelovanje, usklajevanje skupnih standardov in uspešno izvajanje politik, predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih in jezikovnih ovir in zmanjšanje birokracije ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju ter preprečuje nepotrebno dvojno shranjevanje. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike ter ki zagotavlja najvišjo raven varstva podatkov, spodbujati celovit, tehnološko nevtralen medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Ministri EU so 6. oktobra 2017 na srečanju v Talinu navedli, da bi morala evropska digitalna strategija temeljiti na sodelovanju in interoperabilnosti, vključno z uporabo odprtih politik licenciranja in odprtih standardov. Zato bi moral program spodbujati odprtokodne rešitve, da bi se omogočila ponovna uporaba, povečalo zaupanje in zagotovila preglednost. To bo pozitivno vplivalo na vzdržnost financiranih projektov.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71.
(37)  Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.
__________________
71 črtano
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije.
(39)  Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvenega sestavnega dela digitalizacije industrije.
__________________
__________________
73 COM(2016)0180. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga
73 COM(2016)0180. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Splošna uredba o varnosti podatkov (GDPR), ki velja od maja 2018, bo z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotovila prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in okrepila zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato podpirati uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer na področju umetne inteligence in tehnologije veriženja podatkovnih blokov.
(40)  Uredba (EU) 2016/679 z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotavlja prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in krepi zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato biti popolnoma skladni z navedeno uredbo. Podpirati bi morali zlasti razvoj digitalnih tehnologij, ki izpolnjujejo obveznosti glede vgrajenega varstva podatkov, ki so v skladu z navedeno uredbo, če se obdelujejo tudi podatki iz elektronskih komunikacij, pri čemer je treba spoštovati tudi Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.
_________________
1a Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.
(41)  Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in ohranjanju evropske dodane vrednosti ter je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Organi, ki bodo izvajali ta program, bi morali spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU.
(42)  Če organi, ki izvajajo ta program, obdelujejo občutljive netajne podatke ali tajne podatke Unije, bi morali spoštovati ustrezne določbe iz aktov Unije oziroma nacionalne zakonodaje o ravnanju s podatki.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov.
(43)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in obveznosti glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in pomagal pri doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bi se morali opredeliti med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno oceniti v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov, da bi zagotovili popolno skladnost s temi obveznostmi.
_________________
_________________
74 COM(2018)0321, str. 1
74 COM(2018)0321, str. 1
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi se morala na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem delovnih programov, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/201175 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.
črtano
__________________
75 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni delovni programi, običajno vsaki dve leti, ali kot letni delovni programi, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.
(45)  Sprejeti bi bilo treba delovne programe, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma vsaki dve leti ali, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa, na letni ravni. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
(46)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Prilog I in II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46 a (novo)
(46a)   Da bi zagotovili, ohranili in razvili dolgoročno financiranje programa za digitalno Evropo, so potrebna jasna skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in spodbujala konkurenčnost, s čimer bi podprli naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [35], [38] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.
(47)  Ukrepi, ki spadajo na področje uporabe programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki so priznana predvsem v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [22], [35], [38], [41] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, jezikovni raznolikosti in pravici do komuniciranja v katerem koli jeziku EU, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47 a (novo)
(47a)  Komisija se je aprila 2018 zavezala1a vzpostavitvi okvira za deležnike in strokovnjake, da bi v sodelovanju z Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah oblikovali osnutek smernic za umetno inteligenco; Komisija bo ob sodelovanju Evropske posvetovalne skupine za potrošnike in Evropskega odbora za varstvo podatkov podprla potrošniške organizacije in nadzorne organe za varstvo podatkov na nacionalni ravni ter ravni EU pri spodbujanju razumevanja aplikacij, ki uporabljajo umetno inteligenco.
__________________
1a Sporočilo z dne 25. aprila 2018 o umetni inteligenci za Evropo, COM(2018)0237, dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/docs_autres_institutions/commission_europeenne/com/2018/0237/COM_COM(2018)0237_SL.pdf
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajala svoje pristojnosti.
črtano
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program).
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program), ki se bo izvajal v času od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka e
(e)  „vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;
(e)  „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni obstoječi ali novi pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov, imenovan ali izbran z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije, ter olajševanja dostopa do financiranja; Evropsko vozlišče za digitalne inovacije je odprto za podjetja vseh oblik in velikosti, zlasti MSP, podjetja v razširitveni fazi in javne uprave po vsej Uniji.
Evropska vozlišča za digitalne inovacije imajo vlogo točk „vse na enem mestu“, kjer je podjetjem – zlasti MSP, zagonskim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo – na voljo pomoč za izboljšanje poslovanja, proizvodnih procesov, proizvodov in storitev na podlagi digitalne tehnologije, ki lahko zagotovi dodano vrednost. Vozlišča tako tvorijo decentralizirano mrežo po vsej Uniji, ki podjetjem zagotavlja pomoč pri preverjanju, ali se spretnosti in znanje njihovih uslužbencev ujemajo s strokovnim znanjem, ki je potrebno za ravnanje z razpoložljivo digitalno tehnologijo. Poleg tega se vozlišča povezujejo tudi s ponudniki izobraževanja ter tako podpirajo usposabljanje za študente in usposabljanje delavcev na delovnem mestu.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)   „medijska pismenost“ pomeni analitična znanja in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje vsebin v digitalnem svetu.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in organizacijami MSP) zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje digitalnih inovacij in dejavnosti uvajanja tehnologije, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f c (novo)
(fc)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f d (novo)
(fd)  „konzorcij“ pomeni sodelovalno skupino podjetij, ustanovljeno z namenom, da ukrepa na podlagi programa.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – uvodno besedilo
1.  Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:
1.  Splošni cilj programa je: podpreti in pospešiti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom, javnim službam in podjetjem ter tudi okrepiti strateško avtonomijo in kohezijo Unije ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti in zmanjšanju digitalnega razkoraka. Program:
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(b)  širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju.
(b)  širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje v zasebnem sektorju in na področjih javnega interesa, s čimer bo podprl njihovo digitalno preobrazbo in jim zagotovil dostop do digitalnih tehnologij;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav;
(a)  uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje interoperabilnega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno in zasebno financiranih raziskav;
__________________
__________________
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo.
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi;
(b)  uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi, ter zagotavlja visoko raven varnosti in varstva podatkov;
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost.
(c)  uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur; spodbujanje razvoja strojne in programske opreme v Uniji, potrebne za tako uvedbo, za računalniško znanost.
__________________
__________________
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni.
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ukrepi v okviru specifičnega cilja 1 se izvajajo zlasti prek skupnega podjetja, ki ga je predlagala Komisija in potrdil Svet ministrov 25. junija 2018 v skladu z Uredbo (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. 10594/18. Bruselj, 18. september 2018 (OR. en). http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10594-2018-INIT/sl/pdf
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov;
(a)  graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov. V skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in razpoložljivi viri spoštujejo načelo zasebnosti in vgrajene varnosti ter zagotavljajo, da človek ostane v središču razvoja in uporabe umetne inteligence;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam;
(b)  omogočanje dostopa do teh zmogljivosti podjetjem, zlasti MSP in zagonskim podjetjem, in javnim upravam, vključno z neprofitnimi organizacijami, raziskovalnimi ustanovami in univerzami;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  razvoj in krepitev industrijske uporabe in proizvodnih sistemov za olajšanje vključevanja tehnologij v vrednostne verige, razvoj inovativnih poslovnih modelov in skrajšanje obdobja od nastanka inovacij do industrializacije ter spodbujanje uporabe rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, na področjih javnega interesa in družbe;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v zvezi s specifičnim ciljem umetne inteligence se izvajajo izključno v okviru neposrednega upravljanja Komisije ali prek izvajalske agencije na podlagi analize stroškov in koristi.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
Pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru specifičnega cilja 2, se upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in mednarodno pravo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi protokoli. Komisija ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco določi pogoje, povezane z etičnimi vprašanji, v programih dela v okviru specifičnega cilja 2. Razpisi za zbiranje predlogov ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vključujejo ustrezne pogoje, kot so določeni v programih dela. Med vrednotenjem vsakega ukrepa se izvede etični pregled vsakega projekta.Ukrepi, ki etično niso sprejemljivi ali ne izpolnjujejo pogojev iz sporazuma, niso upravičeni do financiranja.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov;
(a)  podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami, da bi zagotovili skupno visoko stopnjo kibernetske varnosti na evropski ravni, in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in temeljnimi pravicami ob hkratnem zagotavljanju strateške avtonomije EU;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo;
(b)  podpora najboljši uporabi in povečanju evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, ter izmenjava in vključevanje najboljše prakse;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu;
(c)  zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu s posebno pozornostjo, namenjeno javnim službam in bistvenim gospodarskim subjektom, kot so MSP;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79.
(d)  krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79, tudi z ukrepi, s katerimi naj bi razvili kulturo kibernetske varnosti v organizacijah.
__________________
__________________
79 UL L 194, 19.7.2016, str. 1.
79 UL L 194, 19.7.2016, str. 1.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  izboljšanje odpornosti na kibernetske napade, pri čemer se poveča zavedanje o tveganjih in izboljša seznanjenost uporabnikov, zlasti javnih služb, MSP in zagonskih podjetij, z osnovnimi varnostnimi postopki, zagotovijo osnovne ravni varnosti v podjetjih, na primer šifriranje podatkov in komunikacij od konca do konca in posodabljanje programske opreme, ter spodbuja uporaba vgrajene in privzete varnosti, znanje o osnovnih varnostnih procesih ter kibernetska higiena.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 3 kibernetske varnosti in zaupanja se izvajajo predvsem prek Evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost ter kompetenčne mreže za kibernetsko varnost v skladu z [Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta1a].
__________________
1a Uredba ... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju bazena talentov Unije, zmanjšuje digitalni razkorak in ob uravnoteženi zastopanosti spolov spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike, umetne inteligence, računalništva v oblaku, komunikacijskih sistemov in omrežij, kompetenc v zvezi z varstvom podatkov in umetne inteligence. Da bi spodbujali in izboljšali trg dela ter specializacijo na področju digitalnih tehnologij in aplikacij, ima finančna pomoč naslednje operativne cilje:
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka a
(a)  podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;
(a)  podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih dolgotrajnih tečajev usposabljanja, vključno s kombiniranim učenjem za študente, učitelje, izvajalce izobraževanj, strokovnjake za IT, raziskovalce in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci, v sodelovanju s šolami, univerzami in raziskovalnimi središči;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)  podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;
(b)  podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih kratkotrajnih usposabljanj in tečajev, vključno s kombiniranim učenjem, za podjetnike, vodje malih in zagonskih podjetij in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci in samozaposlenimi;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka c
(c)  podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.
(c)  podpora visokokakovostnemu usposabljanju na delovnem mestu, vključno s kombiniranim učenjem, in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 4, napredna digitalna znanja in spretnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko delujejo kot posredniki za možnosti usposabljanja, ki svetujejo podjetjem in jih povezujejo z ustreznimi kompetenčnimi centri, da bi zagotovili čim večjo geografsko pokritost po vsej Uniji.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje:
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje, ki dopolnjujejo ukrepe za digitalno infrastrukturo v ta namen in hkrati zmanjšujejo digitalni razkorak:
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih;
(a)  zagotavljanje, da se lahko v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet in komunikacije, energetika, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji ter podjetja, ustanovljena v Uniji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, jezikovna tehnologija, umetna inteligenca in kibernetska varnost, ter da se z usposabljanjem pridobijo potrebna znanja in spretnosti za njihovo uporabo oziroma da se omogoči dostop do njih;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
(b)  uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;
(b)  uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih najsodobnejših infrastruktur za digitalne storitve po vsej Uniji (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c
(c)  olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;
(c)  olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno z odprto kodo ter ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka d
(d)  nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo;
(d)  nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja, pilotnega izvajanja in večjega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka e
(e)  podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP;
(e)  podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, tehnologijo distribuirane knjige transakcij, kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov, računalništvom v oblaku in upravljanjem informacij ter prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka f
(f)  podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;
(f)  podpora zasnovi, ohranjanju, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g
(g)  zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev;
(g)  zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za doseganje vodilnega položaja na področju digitalnega razvoja ter za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom, izmenjava in vključevanje dobre prakse ter spodbujanje medsebojnega bogatenja različnih nacionalnih pobud, kar bo vodilo v razvoj digitalne družbe zaradi stalnega sodelovanja med vsemi akterji na ravni EU;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka h
(h)  sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij;
(h)  sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki med drugim uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij na podlagi vgrajene varnosti in zasebnosti, ki bosta zagotovili varstvo podatkov in varnost potrošnika;
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 5, uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije in kompetenčni centri lahko delujejo kot posredniki.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 8 192 391 000 EUR v cenah iz leta 2018 (9 194 000 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a
(a)  do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;
(a)  do 2 404 289 438 EUR v cenah iz leta 2018 (2 698 240 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka b
(b)  do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca;
(b)  do 2 226 192 703 EUR v cenah iz leta 2018 (2 498 369 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 2: umetna inteligenca;
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
(c)  do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;
(c)  do 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka d
(d)  do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;
(d)  do 623 333 672 EUR v cenah iz leta 2018 (699 543 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka e
(e)  do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.
(e)  do 1 157 620 312 EUR v cenah iz leta 2018 (1 299 152 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri v čim večjem obsegu uporabijo v korist zadevne države članice.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Program je odprt za:
črtano
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 1
1.  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;
1.  Program je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2
2.  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
2.  polna ali delna pridružitev tretjih držav, ki niso navedene v odstavku 1, programu temelji na oceni vsakega specifičnega cilja posebej v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretjih držav v kateremu koli programu Unije, če ta posebni sporazum v celoti upošteva naslednja merila:
–  udeležba tretje države je v interesu Unije;
–  udeležba prispeva k doseganju ciljev iz člena 3;
–  udeležba ne odpira varnostnih vprašanj in v celoti izpolnjuje ustrezne varnostne zahteve iz člena 12;
–  sporazum zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;
–  sporazum določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];
–  sporazum na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;
–  sporazum zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
2a.  Pri pripravi programov dela Evropska komisija ali drugi ustrezni izvajalski organi za vsak primer posebej ocenijo, ali so pogoji, določeni v sporazumu iz odstavka 2, izpolnjeni za ukrepe, vključene v programe dela.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 3
3.  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
črtano
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 4
4.  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
črtano
—  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;
—  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];
—  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;
—  Uniji zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12].
2.  Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 1, kibernetska varnost in zaupanje, specifičnem cilju 2, umetna inteligenca, in specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12].
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnega cilja 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.
5.  Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz strateških in varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnih ciljev 1, 2 in 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Ukrepi, ki vključujejo prenos tehnologije zunaj Evropske unije, niso dovoljeni. Da bi zagotovili dolgoročne strateške varnostne cilje, se izvede oportunitetna ocena udeležbe subjektov, ki imajo glavni sedež zunaj Unije.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje, pri čemer se lahko ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, lahko izključijo ali kadar koli prekinejo.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov.
1.  Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija zagotovi, da pri povečevanju dopolnjevalne narave programa z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti skladi ESI, Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), programom Obzorje Evropa in Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE-2), skladom investEU, programom Erasmus ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ni ovirano doseganje specifičnih ciljev 1 do 5.
Komisija prouči načine za izboljšanje splošne učinkovitosti programov, ki zagotavljajo vire na področju digitalizacije.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.
2.  Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov ter teh organov in Evropske komisije in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil Komisije ali organa za financiranje, upravičencev do pomoči posamezno ali skupaj kot prednostne oblike ukrepov ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Z javnim naročilom se lahko v okviru istega postopka odobri oddaja več naročil in določijo pogoji za izvedbo, skladni z veljavnimi mednarodnimi sporazumi o javnih naročilih. S programom se lahko zagotovi tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev, dogovorjenih v procesu strateškega načrtovanja programov med Komisijo in državami članicami. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Evropska partnerstva:
(a)  se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama;
(b)  upoštevajo načela dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;
(c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno odpravljanje so določena v (vstaviti sklic).
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 16 – naslov
Vozlišče za digitalne inovacije
Evropsko vozlišče za digitalne inovacije
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije.
1.  V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije na obstoječi infrastrukturi, pri čemer ima vsaka država članica vsaj eno evropsko vozlišče za digitalne inovacije.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – uvodno besedilo
2.  Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:
2.  Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim, preglednim, vključujočim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka a
(a)  ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije;
(a)  ustrezne kompetence, povezane s funkcijami evropskih vozlišč za digitalne inovacije;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b
(b)  ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;
(b)  ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo ter obseg znanj in spretnosti;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  dokazano sodelovanje z zasebnim sektorjem za zagotovitev tržne pomembnosti ukrepov iz specifičnih ciljev 1 do 5;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db)  povezave z obstoječimi vozlišči IKT, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020, vozliščem EUinvest in mrežo European Entreprise Network;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Podrobni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev naziva „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“, in naloge, ki jih je treba izvajati, se uskladijo in pravočasno objavijo, da bi omogočili ustrezno pripravo in izvajanje ukrepov.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 – uvodno besedilo
3.  Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:
3.  Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere in jasno opredeli izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 – točka b
(b)  potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost.
(b)  potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost, s čimer bi izboljšali konvergenco in prispevali k zapolnitvi vrzeli med kohezijskimi državami in drugimi državami članicami ter zmanjšali digitalni razkorak v geografskem smislu.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4
4.  Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.
4.  Dodatna evropska vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko v teh regijah izberejo dodatna vozlišča za inovacije.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 5
5.  Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.
5.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije so jasno opredeljena s posebnimi oznakami in prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – uvodno besedilo
6.  Vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine:
6.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine:
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka a
(a)  z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije;
(a)  z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe in zagotavljanjem tehnološkega strokovnega znanja, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v zagonska podjetja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka a a (novo)
(aa)  s podpiranjem podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, organizacij in javnih uprav, da bi z uporabo novih tehnologij iz programa postali konkurenčnejši in izboljšali svoje poslovne modele;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka b
(b)  s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve;
(b)  s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, zagonskih podjetij in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; s spodbujanjem izmenjave znanj in spretnosti, skupnih pobud in dobre prakse;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka c
(c)  z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka;
(c)  z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, zagonska podjetja in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna evropska vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko sodelujejo tudi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti s programom EIT Digital, ter vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 b (novo)
6b.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko izvajajo dejavnosti vozlišč za digitalne inovacije, vzpostavljenih z okvirnimi programi za raziskave in inovacije, vključno z vozlišči za inovacije iz programa EIT Digital.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8].
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8], v skladu s splošnimi cilji iz Priloge I.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka a – točka ii
(ii)  tretji državi, pridruženi programu;
(ii)  tretji državi, pridruženi programu v skladu s členoma 10 in 12;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa.
3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa in kadar ne povzročajo dodatnih varnostnih tveganj za Unijo ali ogrožajo njene strateške avtonomije.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Fizične osebe niso upravičenci, razen za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih.
4.  Fizične osebe so lahko upravičenci za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih. Državljani tretjih držav so lahko upravičenci, če prebivajo v EU.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe ter lahko obsegajo do 100 % upravičenih stroškov na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov brez poseganja v načelo sofinanciranja in v skladu s specifikacijami za vsak cilj.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – uvodno besedilo
1.  Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka e
(e)  kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;
(e)  kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, podnebje, okolje in družbo, zlasti spodbujanje dostopnosti ter enakih izobraževalnih in poklicnih možnosti;
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka g
(g)  kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;
(g)  kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij, tudi čezmorskih držav in ozemelj;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h a (novo)
(ha)  kadar je primerno, prosto ponovno uporabo in prilagajanje rezultatov projektov.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h b (novo)
(hb)  kadar je primerno, javni interes;
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h c (novo)
(hc)  kadar je primerno, zmanjšanje digitalnega razkoraka med regijami, državljani ali podjetji.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. Znesek odhodkov iz tega programa, ki se v okviru mešanega financiranja združi s finančnim instrumentom, je nepovraten.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če ima ukrep že podeljene prispevke iz drugega programa Unije ali podporo iz sklada EU ali jih je že prejel, se ta prispevek ali podpora navede v vlogi za prispevek v okviru programa.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3
3.  Prvi večletni program dela se osredotoča na dejavnosti iz Priloge in zagotavlja, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja. Nadaljnji programi dela lahko vključujejo ukrepe, ki niso navedeni v Prilogi, če so ti skladni s cilji te uredbe iz členov [4–8].
3.  Programi dela se osredotočajo na dejavnosti iz Priloge I in zagotavljajo, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 z namenom spremembe Priloge I, da bi se pregledale ali dopolnile v njej navedene dejavnosti v skladu s cilji te uredbe iz členov 4 do 8.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
1.  Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija določi metodologijo za oblikovanje merljivih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo III.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.
2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev merljivih kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 4
4.  Čim bolj se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.
4.  Čim bolj učinkovito se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT, in zbirke naborov podatkov indeksa DESI na ravni NUTS-2, da bi pomagali odpraviti pomanjkanje regionalnih podatkov, povezanih s programom za digitalno Evropo. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 25 – naslov
Ocenjevanje
Ocenjevanje programov
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Komisija zlasti na podlagi sistema za poročanje o smotrnosti iz člena 24(3) skrbi za redno spremljanje in zunanjo oceno programa. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1).
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
2.  Komisija poleg rednega spremljanja programa pripravi vmesno ocenjevalno poročilo in ga najpozneje do 31. decembra 2024 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljnjem ukrepanju k programu tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih.
Vmesna ocena se pošlje Evropskemu parlamentu.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa.
3.  Komisija na podlagi končne zunanje in neodvisne ocene pripravi končno ocenjevalno poročilo o programu, v katerem so ocenjeni njegovi dolgoročni učinki in trajnost.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2030 predloži končno ocenjevalno poročilo iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 5
5.  Komisija zaključke teh vrednotenj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
črtano
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4
4.  Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.
4.  Kot del nadzornega sistema strategija revizije temelji na finančni reviziji vsaj reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23 in 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 23 in 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23 in 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, resničnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3].
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Potencialnim prosilcem zagotovi tudi celovite informacije o financiranju Unije v digitalnem sektorju in dostopu do njega. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3].
Sprememba 180
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 1
1.  skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo javnim in zasebnim uporabnikom na negospodarski osnovi ter za namene javnega financiranja raziskav;
1.  skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo vsem podjetjem in javnim upravam ter na negospodarski osnovi javnim in zasebnim uporabnikom ter za namene javnega financiranja raziskav;
Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 6
6.  uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).
6.  uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, zlasti nove tehnologije, ki so že kdaj pridobile finančna sredstva Unije ali jih zdaj črpajo, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).
Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 2 – odstavek 1
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence in tehnologije distribuirane knjige transakcij v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 1
Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.
Program podpira enostaven dostop in priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom ali državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, iskalcem zaposlitve in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 2 – točka 1
1.  dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije;
1.  dostop do usposabljanja na delovnem mestu in priložnosti za kombinirano učenje s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 4
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 15.
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 16.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 1 – točka 1.2
1.2.  podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;
1.2.  podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju, širjenju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;
Sprememba 187
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 2 – točka 2.1
2.1.  omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;
2.1.  omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov na varen način in tako, da je pri tem zagotovljena zasebnost, ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 3
3.  sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);
3.  sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);
Sprememba 189
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 4
4.  promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta ali pametna podeželska območja, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja;
4.  promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja;
Sprememba 190
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel II – naslov
II Začetne dejavnosti, povezane z digitalizacijo industrije:
II (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 191
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 2 – točka 2.2
2.2  Število podjetij in organizacij, ki uporabljajo umetno inteligenco
2.2  Število podjetij in organizacij, ki preizkušajo umetno inteligenco in opravljajo poskuse z njo v sodelovanju z vozlišči za digitalne inovacije
Sprememba 192
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 2 – točka 2.2 a (novo)
2.2a   Število konkretnih aplikacij umetne inteligence, podprtih s programom, ki se trenutno tržijo.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.1
4.1  Število usposobljenih in dejavnih strokovnjakov za IKT
4.1  Število strokovnjakov za IKT, ki se vsako leto usposabljajo in delajo v Uniji
Sprememba 194
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.2
4.2  Število podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT
4.2  Število podjetij v Uniji, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT, za vsako leto
Sprememba 195
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.2 b (novo)
4.2b   Število študentov, diplomantov in brezposelnih, ki so izboljšali svoj status po usposabljanju, zagotovljenem v okviru programa
Sprememba 196
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.1
5.1  Uporaba digitalnih javnih storitev
5.1  Pogostost uporabe digitalnih javnih storitev
Sprememba 197
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.2
5.2  Zelo digitalno intenzivna podjetja
5.2  Število digitalno zelo intenzivnih podjetij
Sprememba 198
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.3
5.3  Uskladitev nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti
5.3  Obseg uskladitve nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti
Sprememba 199
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 1 – točka b a (novo)
(ba)   program za digitalno Evropo dejavno ustvarja sinergije s programom Obzorje Evropa pri trajnosti podatkov, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 1 – točka c
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno, regionalno in lokalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
Sprememba 201
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 3 – točka c
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, tehnologiji distribuirane knjige transakcij, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0408/2018).

Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo