Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0072(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0426/2018

Predložena besedila :

A8-0426/2018

Razprave :

PV 12/12/2018 - 18
CRE 12/12/2018 - 18

Glasovanja :

PV 13/12/2018 - 9.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0524

Sprejeta besedila
PDF 182kWORD 59k
Četrtek, 13. december 2018 - Strasbourg Končna izdaja
Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo *
P8_TA(2018)0524A8-0426/2018

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147 – C8-0138/2018 – 2018/0072(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0147),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0138/2018),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega, irskega in malteškega parlamenta ter nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0426/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči.
(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči, kar se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zgodilo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   V digitalni dobi, ko so podatki postali nov gospodarski vir, poleg dela in tradicionalnih virov v preteklosti, in ker mednarodna podjetja, ki se močno opirajo na digitalne dejavnosti, prepogosto sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko izogibajo plačilu davkov ali jih utajijo, je treba razviti nov pristop, da bi lahko imeli pravičen in vzdržen sistem digitalne obdavčitve, ki bo zagotavljal, da bodo digitalna podjetja davke plačevala tam, kjer izvajajo svojo dejansko gospodarsko dejavnost.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij.
(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja in nujna potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij. Vendar delo OECD v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva doslej še ni privedlo do zadostnega napredka, kar kaže na potrebo po napredovanju na tem področju na ravni Unije. Ne glede na težave pri doseganju globalnega dogovora in na ukrepanje Unije s to direktivo bi si bilo treba po najboljših močeh vseeno prizadevati zanj na globalni ravni. Ker ni enotnega pristopa na ravni Unije, pa bodo države članice sprejemale enostranske rešitve, ki bodo privedle do regulativne negotovosti ter bodo težavne za družbe, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe. Vzpostaviti bi bilo treba opolnomočen davčni organ v okviru OZN, ki bi deloval kot forum za razpravo o globalnih dogovorih in drugih zadevah, povezanih z mednarodnim davčnim sistemom, k čemur sta pozvala Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA) ter Posebni odbor Evropskega parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE2).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Evropski parlament je v svojih končnih poročilih Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji in Posebnih odborov za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom sklenil, da se je treba lotiti davčnega izziva, povezanega z digitalnim gospodarstvom.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16. V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje.
(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16.V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na njihovo velikost in na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje. Poleg tega skupna pravila iz te direktive zahtevajo večjo harmonizacijo osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za vse družbe v Uniji. Zato ta direktiva ne bi smela ovirati dela v zvezi s predlogom o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
_________________
_________________
15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).
15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).
16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).
16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče.
(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče. Da bi bile določbe iz te direktive povsem učinkovite, pa bi bilo treba države članice pozvati, naj po potrebi prilagodijo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki so trenutno v veljavi, ter vanje vključijo določbe o pomembni digitalni prisotnosti in s tem sprejmejo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijami zunaj Unije, kot jih določa ta direktiva. Komisija lahko pripravi predlog za oblikovanje obrazca Unije za spremembo davčnega sporazuma, ki se ga uporabi za prilagoditev več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva, pri čemer se spoštujeta načelo davčne nevtralnosti in prost pretok storitev na enotnem evropskem trgu, podjetja iz Unije in podjetja, ki niso iz Unije, pa se obravnavajo enako. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti ali le z majhno fizično prisotnostjo v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da je pristop Unije pravičen in da ne diskriminira katere koli posamezne države članice. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Da bi se določil dosleden in usklajen okvir osnove za davek za vsa podjetja, bi morali koncept pomembne digitalne prisotnosti in rešitve, ki so predstavljene v tej direktivi, postati tudi sestavni del direktiv Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Če na podlagi tega predloga ne pride do dogovora in se tako ne morejo odpraviti izkrivljanja konkurence in davčne ovire za podjetja v Uniji, bi morala Komisija predložiti nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebne direktive.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati.
(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov, ob ustreznem upoštevanju načel nujnosti in sorazmernosti. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati. Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, bi morali biti strogo omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, ne omogočajo pa identifikacije uporabnika.
__________________
__________________
17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive.
(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive do … [ tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, zlasti o upravnemu bremenu in dodatnih stroških za podjetja in še posebej mala in srednja podjetja (MSP), učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, s posebnim poudarkom na morebitnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. Pri pregledu bi bilo treba preučiti tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive. Ta odbor bi moral objaviti svoje dnevne rede, za člane tega odbora pa bi bilo treba že pred njihovo izbiro zagotoviti, da niso v nobenem navzkrižju interesov. Na seje odbora bi moral biti povabljen opazovalec Evropskega parlamenta.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Glede na upravne stroške pomembne digitalne prisotnosti bi bilo treba zagotoviti, da MSP ne bi bila nenamerno vključena v področje uporabe te direktive. Komisija bi morala v okviru postopka pregleda preučiti obseg škodljivih učinkov te direktive na mala in srednja podjetja.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Ker naj bi določbe te direktive zagotovile trajno in celovito rešitev vprašanja digitalne obdavčitve, se začasna rešitev davka na digitalne storitve iz direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev samodejno preneha uporabljati, ko začnejo veljati določbe te direktive.
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.
Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na njihovo velikost ali na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 6
6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša.
6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša, pri čemer v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ne sme biti mogoče identificirati uporabnika. Davčni organ držav članic je obveščen o metodi, ki se uporablja za določanje lokacije uporabnikov.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Davkoplačevalec mora davčnim organom razkriti vse informacije, ki vplivajo na določanje pomembne digitalne prisotnosti v skladu s tem členom.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 5 – točka a
(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;
(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, uporabo, prenos, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje osebja, da se lahko porazdeli dobiček stalne poslovne enote in se ocenijo digitalne dejavnosti v tej državi članici.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
1.  Do ... [datum začetka veljavnosti te direktive] Komisija izda smernice za davčne organe o načinih ugotavljanja, merjenja in obdavčitve pomembne digitalne prisotnosti in digitalnih storitev. Ta pravila se harmonizirajo po vsej Evropski uniji in izdajo v vseh njenih uradnih jezikih.
2.  Komisija na podlagi smernic iz prvega odstavka izda smernice z jasno metodologijo, na podlagi katerih podjetja sama ocenijo, ali oziroma katere njihove dejavnosti štejejo kot pomembna digitalna prisotnost. Te smernice izda v vseh uradnih jezikih Unije ter jih objavi na spletišču Komisije.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 5 b (novo)
Člen 5b
Upravno sodelovanje
Da bi zagotovili enotno uporabo te direktive v Evropski uniji, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU izmenjava podatkov na področju obdavčitve samodejna in obvezna.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 6 – naslov
Pregled
Poročilo o izvajanju in pregled
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
1.  Komisija oceni izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu.
1.  Komisija oceni izvajanje te direktive do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu poseben poudarek nameni upravnemu bremenu in dodatnim stroškom za podjetja in še posebej MSP, učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, še zlasti pa obravnava morebitno izkrivljanje konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. V poročilu se preuči tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].
3.  Prenos pooblastila lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Delegirani akt začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 6 b (novo)
Člen 6b
Pritožba
Podjetja – tako v Uniji kot zunaj nje – se lahko pritožijo na odločitev, da so storitve, ki jih opravljajo, digitalne storitve v skladu z nacionalnim pravom.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 6 c (novo)
Člen 6c
Obveščanje Evropskega parlamenta
Komisija obvesti Evropski parlament o sprejetju delegiranih aktih, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 6 d (novo)
Člen 6d
Pooblastilo Komisiji za pogajanja o davčnih sporazumih s tretjimi državami
Države članice na Komisijo prenesejo pooblastila, da se skladno s pravili iz te direktive v njihovem imenu pogaja o pregledu ali sprejetju davčnih sporazumov s tretjimi državami, zlasti kar zadeva vključitev opredelitve pomembne digitalne prisotnosti za namene obdavčevanja.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija.
2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije ter opazovalec Evropskega parlamenta. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija. Ta Odbor objavlja svoj dnevni red, sodelujoči v odboru pa že preden so izbrani vanj zagotovijo, da niso v navzkrižju interesov. Deležnikom, tudi socialnim partnerjem, se dovoli, da se kot opazovalci udeležijo ustreznih sej.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4
4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.
4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Odbor za davek na digitalne storitve pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih in ugotovitvah ter to poročilo deli s Parlamentom, Svetom in Komisijo.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Odbor za davek na digitalne storitve preverja in nadzoruje, ali podjetja direktivo pravilno izvajajo. Odbor ima možnost zbiranja in uporabe podatkov, ki jih pridobiva od nacionalnih davčnih organov, z namenom preverjanja, ali se pravila o pomembni digitalni prisotnosti ustrezno izvajajo, pri čemer deluje kot organ, ki olajšuje sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi, da se čim bolj zmanjša možnost dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika.
Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja za namene uporabe te direktive, mora biti v celoti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Povezava z davkom na digitalne storitve za prihodke
Ko začne veljati ta direktiva, samodejno preneha veljati direktiva o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.
Zadnja posodobitev: 7. oktober 2019Pravno obvestilo