Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 12. september 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Nazivne količine za dajanje enojno destiliranega žganja šoču na trg Unije ***I
 Sprememba Memoranduma o sodelovanju med ZDA in EU (uvedba sistemov upravljanja zračnega prometa) ***
 Sporazum o zračnem prevozu med Kanado in EU (pristop Hrvaške) ***
 Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
 Kontrola gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje ***I
 Boj proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi ***I
 Razmere na Madžarskem
 Avtonomni orožni sistemi
 Stanje odnosov med EU in ZDA
 Stanje odnosov med EU in Kitajsko

Nazivne količine za dajanje enojno destiliranega žganja šoču na trg Unije ***I
PDF 122kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 110/2008 v zvezi z nazivnimi količinami za dajanje enojno destiliranega žganja šoču, ki se proizvaja v kotlu in stekleniči na Japonskem, na trg Unije (COM(2018)0199 – C8-0156/2018 – 2018/0097(COD))
P8_TA(2018)0334A8-0255/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0199),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0156/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. julija 2018, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0255/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. septembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 110/2008 v zvezi z nazivnimi količinami za dajanje enojno destiliranega žganja šoču, ki se proizvaja v kotlu in stekleniči na Japonskem, na trg Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1670.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Sprememba Memoranduma o sodelovanju med ZDA in EU (uvedba sistemov upravljanja zračnega prometa) ***
PDF 113kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Spremembe 1 Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (05800/2018 – C8-0122/2018 – 2018/0009(NLE))
P8_TA(2018)0335A8-0214/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05800/2018),

–  ob upoštevanju Spremembe 1 Memoranduma o sodelovanju NAT-I-9406 med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo (14031/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0122/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0214/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.


Sporazum o zračnem prevozu med Kanado in EU (pristop Hrvaške) ***
PDF 112kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Unije in njenih držav članic (12256/2014 – C8-0080/2017 – 2014/0023(NLE))
P8_TA(2018)0336A8-0256/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12256/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (12255/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0080/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0256/2018),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kanade.


Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
PDF 294kWORD 115k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. septembra 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (COM(2016)0593 – C8-0383/2016 – 2016/0280(COD))(1)
P8_TA(2018)0337A8-0245/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.
(2)  Direktive, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, prispevajo k dobremu delovanju notranjega trga, zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic, olajšajo prenos pravic in vzpostavljajo okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Ta harmonizirani pravni okvir prispeva k dobremu delovanju resnično povezanega notranjega trga, saj spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in produciranje novih vsebin, tudi v digitalnem okolju, da bi se preprečila razdrobljenost notranjega trga. Zaščita, ki jo zagotavlja ta pravni okvir prispeva tudi k doseganju cilja Unije glede spoštovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti ter hkrati skupno kulturno dediščino postavlja v ospredje. V skladu s členom 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) mora Unija pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede pravic v publikacijah, glede uporabe del in drugih predmetov urejanja s strani ponudnikov spletnih storitev, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, ter glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci.
(3)  S hitrim tehnološkim razvojem se še naprej spreminja tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije in izkoriščanja del in drugih predmetov urejanja, pri čemer mora zadevna zakonodaja ustrezati tudi prihodnjim razmeram, tako da ne bo omejevala tehnološkega razvoja. Še naprej se pojavljajo novi poslovni modeli in novi akterji. Cilji in načela okvira Unije za avtorske pravice še vedno veljajo. Vendar tako za imetnike pravic kot za uporabnike ostaja prisotna pravna negotovost v zvezi z nekaterimi, vključno s čezmejnimi, uporabami del in drugih predmetov urejanja v digitalnem okolju. Kot je zapisano v sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“26, je trenutni okvir Unije za avtorske pravice na nekaterih področjih treba prilagoditi in dopolniti. Ta direktiva določa pravila za prilagoditev nekaterih izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju ter ukrepe za poenostavitev nekaterih postopkov licenciranja v zvezi z razširjanjem razprodanih del in spletno razpoložljivostjo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, s čimer bi se zagotovil širši dostop do vsebin. Za oblikovanje dobro delujočega in pravičnega trga za avtorske pravice bi morala biti določena tudi pravila glede uveljavljanja in izvajanja uporabe del in drugih predmetov urejanja, glede platform ponudnikov spletnih storitev, glede preglednosti pogodb z avtorji in izvajalci in glede računovodenja, ki izhaja iz izkoriščanja zaščitenih del v skladu s temi pogodbami.
__________________
__________________
26 COM(2015) 626 final.
26 COM(2015)0626.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
(4)  Ta direktiva temelji na pravilih iz trenutno veljavnih direktiv s teh področij in jih dopolnjuje; zlasti gre za pravila iz Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta27, Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta27a, Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta28, Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta29, Direktive 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta30, Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta31 ter Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
_________________
_________________
27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).
27 Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).
27a Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).
28 Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).
29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28)
29 Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28)
30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 111, 5.5.2009, str. 16).
30 Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 111, 5.5.2009, str. 16).
31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).
31 Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L 299, 27.10.2012, str. 5).
32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72).
32 Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Na področju raziskav, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z znanstvenimi raziskavami, poučevanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba prilagoditi.
(5)  Na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in ohranjanja kulturne dediščine digitalne tehnologije omogočajo nove vrste uporab, ki niso jasno zajete v trenutna pravila Unije o izjemah in omejitvah. Poleg tega lahko neobvezna narava izjem in omejitev na teh področjih, kot so določene v direktivah 2001/29/ES, 96/9/ES in 2009/24/ES, negativno vpliva na delovanje notranjega trga. To je zlasti pomembno z vidika čezmejnih uporab, ki v digitalnem okolju postajajo vse pomembnejše. Zato bi bilo treba obstoječe izjeme in omejitve iz prava Unije, povezane z inovacijami, znanstvenimi raziskavami, poučevanjem in ohranjanjem kulturne dediščine, ponovno oceniti ob upoštevanju teh novih uporab. Uvesti bi bilo treba obvezne izjeme ali omejitve glede uporabe tehnologij za besedilno in podatkovno rudarjenje na področju inovacij in znanstvenih raziskav, glede ilustracij pri poučevanju v digitalnem okolju in za namene ohranjanja kulturne dediščine. Za uporabe, ki niso zajete v izjemah ali omejitvah iz te direktive, bi morale še naprej veljati izjeme in omejitve iz prava Unije. Zato bi morale biti obstoječe dobro delujoče izjeme na teh področjih v državah članicah še naprej dovoljene, dokler ne omejujejo področja uporabe izjem ali omejitev iz te direktive. Direktivi 96/9/ES in 2001/29/ES bi bilo treba prilagoditi.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Cilj izjem in omejitev iz te direktive je doseči pravično ravnotežje med pravicami in interesi avtorjev in drugih imetnikov pravic na eni ter uporabnikov na drugi strani. Uporabijo se lahko samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem del ali drugih predmetov urejanja in ne pomenijo nerazumnega posega v legitimne interese imetnikov pravic.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Te tehnologije raziskovalcem omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.
(8)  Nove tehnologije omogočajo avtomatizirano računalniško analizo informacij v digitalni obliki, na primer besedil, zvočnega ali slikovnega gradiva ali podatkov, za kar se v splošnem uporablja izraz besedilno in podatkovno rudarjenje. Besedilno in podatkovno rudarjenje omogočata branje in analiziranje velikih količin digitalno shranjenih informacij za pridobivanje novih znanj in odkrivanje novih trendov. Tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje so razširjene v vseh vejah digitalnega gospodarstva, vendar se v splošnem priznava, da lahko besedilno in podatkovno rudarjenje v splošnem koristi predvsem raziskovalni skupnosti in pri tem spodbuja inovativnost. Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Da lahko pride do besedilnega in podatkovnega rudarjenja, sta v večini primerov potrebna najprej dostop do informacij in nato njihova reprodukcija. Obdelava podatkov z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem se lahko na splošno začne šele po njihovi normalizaciji. Ko obstaja zakonit dostop do informacij, gre pri normalizaciji teh informacij za avtorsko zaščiteno uporabo, saj gre za reprodukcijo s spremembo formata informacij ali pridobivanje izvlečkov iz podatkovnih zbirk v formatu, ki je lahko predmet besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Z avtorskimi pravicami povezani postopki pri uporabi tehnologije za besedilno in podatkovno rudarjenje zato ne pomenijo samega postopka besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki vključuje branje in analizo digitalno shranjenih normaliziranih informacij, temveč postopek dostopanja in proces, s katerim se informacija normalizira, da se omogoči njena avtomatizirana računalniška analiza, če ta proces vključuje pridobivanje izvlečkov iz zbirke podatkov ali reprodukcije. Izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje iz te direktive je treba razumeti kot sklicevanje na z avtorskimi pravicami povezane postopke, potrebne za omogočanje besedilnega in podatkovnega rudarjenja. Ta direktiva ne bi smela vplivati na tiste uporabe, ko se veljavno pravo o avtorskih pravicah ne uporablja za besedilno in podatkovno rudarjenje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izjemo lahko izkoristijo tudi raziskovalne organizacije ob sklepanju javno-zasebnih partnerstev.
(10)  To pravno negotovost bi bilo treba odpraviti z zagotovitvijo obvezne izjeme za raziskovalne organizacije v zvezi s pravico reproduciranja in pravico do preprečitve pridobivanja izvlečkov iz podatkovnih zbirk. Nova izjema ne bi smela posegati v veljavno obvezno izjemo v zvezi z začasnimi dejanji reproduciranja iz člena 5(1) Direktive 2001/29/ES, ki bi se morala še naprej uporabljati za tehnike besedilnega in podatkovnega rudarjenja, ki ne vključujejo izdelave kopij, ki bi presegale področje uporabe navedene izjeme. Izobraževalne ustanove in ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki izvajajo znanstvene raziskave, bi bilo prav tako treba zajeti v izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, če rezultati raziskav ne koristijo podjetju, ki izvaja odločilen vpliv posebej na take organizacije. Če se raziskave izvajajo v okviru javno-zasebnega partnerstva, mora imeti podjetje, ki sodeluje v javno-zasebnem partnerstvu, tudi zakonit dostop do del in drugih predmetov urejanja. Reprodukcije in pridobivanje izvlečkov za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja bi bilo treba shranjevati na varen način in tako, da je zagotovljeno, da se kopije uporabljajo samo za namen znanstvenega raziskovanja.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Za spodbujanje inovacij tudi v zasebnem sektorju bi morale države članice imeti možnost, da zagotovijo izjemo, ki presega obvezno izjemo, pod pogojem da uporaba del in drugih predmetov urejanja v skladu z njo ni izključno rezervirana za imetnike pravic, vključno prek sredstev za strojno branje.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne.
(15)  Učenje na daljavo in čezmejni izobraževalni programi se razvijajo predvsem na visokošolski ravni, digitalna orodja in viri pa se vse pogosteje uporabljajo na vseh ravneh izobraževanja, zlasti z namenom izboljšanja in oplemenitenja učne izkušnje. Izjema ali omejitev iz te direktive bi zato morala koristiti vsem osnovnošolskim, srednješolskim, poklicnim in visokošolskim izobraževalnim ustanovam pri izobraževalnih dejavnostih, ki jih izvajajo v nekomercialne namene. Organizacijska struktura in način financiranja izobraževalne ustanove nista odločilna dejavnika pri določanju, ali je dejavnost komercialne narave ali ne. Kadar imajo ustanove za varstvo kulturne dediščine izobraževalni cilj in so vključene v učne dejavnosti, bi morale imeti države članice možnost, da te institucije štejejo za izobraževalno ustanovo v okviru te izjeme, kadar gre za njihove učne dejavnosti.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja, kot je na primer uporaba delov ali izvlečkov iz del v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki v učilnici kot tudi spletne uporabe preko varne elektronske mreže izobraževalne ustanove, do katere bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.
(16)  Izjema ali omejitev bi morala zajemati digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja v podporo, oplemenitenje ali dopolnitev poučevanja, vključno s povezanimi učnimi dejavnostmi. Izjema ali omejitev uporabe bi se morala odobriti, če se pri delu ali drugem predmetu urejanja navede vir, vključno z imenom avtorja, razen če to zaradi praktičnosti ne bi bilo mogoče. Uporaba del ali drugih predmetov urejanja, zajeta v izjemi ali omejitvi, bi morala biti omejena na dejavnost poučevanja in učne dejavnosti, za izvajanje katerih so odgovorne izobraževalne ustanove, vključno s preverjanji znanja, ter na tisto, kar je potrebno za doseganje cilja teh dejavnosti. Izjema ali omejitev bi morala zajemati tako uporabo z digitalnimi pripomočki na kraju, kjer se zagotavlja poučevanje, vključno kadar to poteka zunaj prostorov izobraževalne ustanove, na primer v knjižnicah ali ustanovah za varstvo kulturne dediščine, če je za uporabo odgovorna izobraževalna ustanova, kot tudi spletne uporabe preko varnega elektronskega okolja izobraževalne ustanove, do katerega bi moral biti dostop zaščiten, po možnosti z avtentikacijskimi postopki. Izjema ali omejitev bi se morala razumeti kot izpolnjevanje specifičnih potreb invalidnih oseb po dostopnosti v kontekstu ilustracij pri poučevanju.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Varno elektronsko okolje bi bilo treba razumeti kot digitalno okolje za poučevanje in učenje, do katerega je dostop z ustreznim avtentikacijskim postopkom omejen na učiteljsko osebje izobraževalne ustanove ter učence ali študente, vpisane v študijski program.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc, ki zajemajo najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja.
(17)  Za lažjo uporabo del in drugih predmetov urejanja v izobraževalne namene so v številnih državah članicah vzpostavljene različne ureditve, ki temeljijo na izvajanju izjeme iz Direktive 2001/29/ES ali sporazumih o licenciranju, ki zajemajo nadaljnje uporabe. Takšne ureditve so bile običajno razvite ob upoštevanju potreb izobraževalnih ustanov in na različnih ravneh izobraževanja. Ker je bistvenega pomena harmonizirati področje uporabe nove obvezne izjeme ali omejitve glede digitalne uporabe in dejavnosti čezmejnega poučevanja, se načini izvajanja lahko med posameznimi državami članicami razlikujejo, kolikor ne ovirajo učinkovite uporabe izjeme ali omejitve ali čezmejne uporabe. To bi moralo državam članicam omogočiti, da nadgradijo obstoječe dogovore, sklenjene na nacionalni ravni. Zlasti bi se države članice lahko odločile, da uporabo izjeme ali omejitve v celoti ali delno pogojujejo z razpoložljivostjo ustreznih licenc. Take licence so lahko v obliki sporazumov o kolektivnem licenciranju, sporazumov o razširjenem kolektivnem licenciranju in licenc, o katerih so potekala skupna pogajanja, kot so „krovne licence“, da se izobraževalnim ustanovam ne bi bilo treba individualno pogajati z imetniki pravic. Take licence bi morale biti cenovno dostopne in zajemati najmanj enake uporabe kakor tiste, ki so dovoljene na podlagi izjeme. Ta mehanizem bi na primer omogočil dajanje prednosti licencam za gradiva, ki so v prvi vrsti namenjena izobraževalnemu trgu ali poučevanju v izobraževalnih ustanovah ali za notne zapise. Da se prepreči, da bi tak mehanizem povzročil pravno negotovost ali upravno breme za izobraževalne ustanove, bi morale države članice, ki sprejmejo takšen pristop, sprejeti konkretne ukrepe, da se zagotovi, da so take sheme licenciranja, ki omogočajo digitalne uporabe del ali drugih predmetov urejanja za namene ilustracij pri poučevanju, na voljo na preprost način in da so izobraževalne ustanove seznanjene z obstojem takih shem licenciranja. Države članice bi morale imeti možnost, da zagotovijo sisteme, ki imetnikom pravic omogočajo pravično nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem ali omejitev. Države članice bi bilo treba spodbujati k uporabi sistemov, ki ne povzročajo upravnega bremena, kot so sistemi, ki predvidevajo enkratna plačila.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   Če se država članica odloči, da bo uporaba izjeme odvisna od razpoložljivosti ustreznih licenc, je treba za zagotovitev pravne varnosti določiti, pod kakšnimi pogoji lahko izobraževalna ustanova uporablja zaščitena dela ali drug predmet urejanja v okviru te izjeme in kdaj bi morala delovati v okviru sheme licenciranja.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Dejanje ohranjanja lahko zahteva reprodukcijo dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine in torej dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se omogočijo navedena dejanja ohranjanja.
(18)  Dejanje ohranjanja dela ali drugega predmeta urejanja v zbirki ustanove za varstvo kulturne dediščine lahko zahteva reprodukcijo in torej zahteva dovoljenje ustreznega imetnika pravic. Ustanove za varstvo kulturne dediščine se ukvarjajo z ohranjanjem svojih zbirk za prihodnje rodove. Digitalne tehnologije ponujajo nove načine za ohranjanje kulturne dediščine v navedenih zbirkah, ustvarjajo pa tudi nove izzive. Glede na te nove izzive je treba prilagoditi obstoječi pravni okvir z določitvijo obvezne izjeme od pravice reproduciranja, da se tem institucijam omogočijo navedena dejanja ohranjanja.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Različni pristopi ustanov za varstvo kulturne dediščine v državah članicah glede dejanj ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje in izmenjavo sredstev za ohranjanje ustanov za varstvo kulturne dediščine na notranjem trgu, kar povzroča neučinkovito uporabo virov.
(19)  Različni pristopi držav članic glede dejanj reproduciranja za namene ohranjanja kulturne dediščine ovirajo čezmejno sodelovanje, izmenjavo sredstev in ustanovitev čezmejnih omrežij za ohranjanje v organizacijah na notranjem trgu, ki se ukvarjajo z ohranjanjem, kar povzroča neučinkovito uporabo virov. To lahko negativno vpliva na ohranjanje kulturne dediščine.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja, na primer za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v zahtevanem številu in kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja.
(20)  Države članice bi zato morale zagotoviti izjemo, s katero bi ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolile trajno reproduciranje del in drugih predmetov urejanja v svojih zbirkah za namene ohranjanja za reševanje tehnološke zastarelosti ali razkroja prvotnih nosilcev ali za zavarovanje del. Takšna izjema bi morala omogočiti izdelavo izvodov z ustreznim orodjem, sredstvom ali tehnologijo za ohranjanje v vseh formatih ali medijih v zahtevanem številu kadar koli v življenjskem ciklu dela ali drugega predmeta urejanja in v zahtevanem obsegu izključno za izdelavo izvoda za namene ohranjanja. Arhive raziskovalnih organizacij ali javnih radiodifuzijskih hiš bi bilo treba obravnavati kot ustanove za varstvo kulturne dediščine in zato upravičence do te izjeme. Države članice bi morale imeti možnost, da za namen te izjeme ohranijo določbe, na podlagi katerih se javno dostopne galerije obravnavajo kot muzeji.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi v lasti ali trajni hrambi ustanove za varstvo kulturne dediščine, na primer kot posledica prenosa lastništva ali licenčnih sporazumov.
(21)  Za namene te direktive bi se moralo šteti, da so dela in drugi predmeti urejanja trajno v zbirki ustanove za kulturno dediščino, kadar so izvodi teh del ali drugih predmetov urejanja v lasti ali trajni hrambi teh organizacij, na primer kot posledica prenosa lastništva, licenčnih pogodb, obveznega deponiranja, ali so dolgoročno posojeni. Šteje se, da dela ali drugi predmeti urejanja, do katerih ustanove za varstvo kulturne dediščine dostopajo začasno prek strežnika tretjih strani, niso stalno v njihovih zbirkah.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Tehnološki razvoj je omogočil storitve informacijske družbe, ki uporabnikom omogočajo, da naložijo vsebino in jo dajo na voljo v različnih oblikah ter za različne namene, vključno za ilustracijo zamisli, kritiko, parodijo ali pastiš. Takšna vsebina lahko vključuje kratke izvlečke že obstoječih zaščitenih del ali predmetov urejanja, ki so jih ti uporabniki morda spremenili, združili ali kako drugače preoblikovali.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 b (novo)
(21b)  Kljub prekrivanju z obstoječimi izjemami ali omejitvami, kot so tiste za citiranje in parodijo, vse vsebine, ki jih naloži ali da na razpolago uporabnik in ki razumno vključujejo izvlečke iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, niso zajete v členu 5 Direktive 2001/29/ES. Tak položaj ustvarja pravno negotovost za uporabnike in imetnike pravic. Zato je treba zagotoviti novo posebno izjemo, ki bo omogočala zakonito uporabo odlomkov iz predhodno obstoječih zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebinah, ki jih naložijo ali ustvarijo uporabniki. Kadar vsebine, ki jih ustvarijo ali dajo na razpolago uporabniki, vključujejo kratko in sorazmerno uporabo citata ali odlomka zaščitenega dela ali drugega predmeta urejanja za legitimne namene, bi bilo treba to uporabo zaščititi z izjemo iz te Direktive. Ta izjema se lahko uporabi samo v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalno uporabo dela ali drugih zadevnih predmetov urejanja in ne pomenijo nesmiselnega posega v legitimne interese imetnika pravic. Za oceno tega posega je po potrebi treba proučiti raven izvirnosti zadevnih vsebin, dolžino/obseg uporabljenega citata ali odlomka, poklicno naravo zadevne vsebine ali stopnjo ekonomske škode, pri čemer se ne izključi legitimna raba izjeme. Ta izjema ne bi smela posegati v moralne pravice avtorjev del ali drugih predmetov urejanja.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 c (novo)
(21c)  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki spadajo v področje uporabe člena 13 te direktive, se ne bi smeli v svojo korist sklicevati na izjemo pri uporabi izvlečkov iz že obstoječih del, predvideno v tej direktivi, za uporabo citatov ali izvlečkov iz zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja v vsebini, ki jo naložijo ali dajo na voljo uporabniki teh storitev informacijske družbe, da bi zmanjšali obseg svojih obveznosti iz člena 13 te direktive.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažje licenciranje pravic pri razprodanih delih, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.
(22)  Ustanove za varstvo kulturne dediščine bi morale imeti koristi od jasnega okvira za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, tudi čezmejno. Vendar posebne značilnosti zbirk razprodanih del pomenijo, da bi bila pridobitev predhodnega soglasja posameznih imetnikov pravic lahko zelo težavna. Razlog je lahko na primer v starosti del ali drugih predmetov urejanja, njihovi omejeni komercialni vrednosti ali dejstvu, da nikoli niso bile namenjene za komercialno uporabo ali bile komercialno dostopne. Zato je treba zagotoviti ukrepe za lažjo uporabo razprodanih del, ki so v zbirkah ustanov za kulturno dediščino in zato omogočajo sklenitev sporazumov s čezmejnim učinkom na notranjem trgu.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Več držav članic je že sprejelo razširjeno ureditev kolektivnega licenciranja, zakonita pooblastila ali pravne domneve, ki lajšajo licenciranje za razprodana dela. Vendar glede na raznolikost del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za varstvo kulturne dediščine ter glede na razlike v praksah kolektivnega upravljanja med državami članicami in sektorji kulturne produkcije taki ukrepi ne morejo zagotoviti rešitve v vseh primerih, na primer kadar za določeno vrsto dela ali predmetov urejanja ni prakse kolektivnega upravljanja. V takšnih posebnih primerih je zato treba ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoliti, da razprodana dela iz njihove stalne zbirke dajo na voljo prek spleta z izjemo pri avtorskih in sorodnih pravicah. Čeprav je bistveno, da se področje uporabe nove obvezne izjeme uskladi, da bi omogočili čezmejno uporabo razprodanih del, bi bilo treba državam članicam vseeno dovoliti, da uporabljajo ali še naprej uporabljajo razširjene dogovore kolektivnega licenciranja, sklenjene z ustanovami za varstvo kulturne dediščine na nacionalni ravni za kategorije del, ki so v stalnih zbirkah ustanov za varstvo kulturne dediščine. Neobstoj dogovora o pogojih licence se to ne bi smel razlagati kot neobstoj rešitev, ki temeljijo na licencah. Za uporabe v okviru te izjeme bi morale veljati enake zahteve glede izvzetja in obveščanja kot za uporabe, ki jih dovoljuje mehanizem licenciranja. Da bi zagotovili, da se izjema uporablja le, če so izpolnjeni nekateri pogoji, in da se zagotovi pravna varnost, bi morale države članice po posvetovanju z imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje in ustanovami za varstvo kulturne dediščine ter v ustreznih časovnih obdobjih določiti, za katere sektorje in katere vrste del ne obstajajo ustrezne rešitve, ki temeljijo na licencah, in bi bilo torej treba uporabiti to izjemo.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.
(23)  Države članice bi morale v skladu s svojimi pravnimi običaji, praksami ali okoliščinami v okviru iz te direktive imeti prožnost pri izbiranju posebne vrste mehanizma, ki omogoča razširitev licenc za razprodana dela na pravice imetnikov pravic, ki jih ne zastopa ustrezna organizacija za kolektivno upravljanje. Taki mehanizmi lahko vključujejo razširjeno kolektivno licenciranje in domneve glede zastopanja.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.
(24)  Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja, ki bi ga morale spodbujati države članice. Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov licenciranja ali takih izjem za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihovo praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost navedenih mehanizmov, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, uporabniki in organizacijami za kolektivno upravljanje.
(25)  Ob upoštevanju raznolikosti del in drugih predmetov urejanja v zbirkah ustanov za kulturno dediščino , ki se nahajajo v zbirkah institucij, je pomembno, da se mehanizmi licenciranja, ki jih uvaja ta direktiva, so na voljo in jih je mogoče uporabiti v praksi za različne vrste del in druge predmete urejanja, vključno s fotografijami, zvočnimi posnetki in avdiovizualnimi deli. Da bi se odrazile posebnosti različnih kategorij del in drugih predmetov urejanja v zvezi z načini objave in distribucije ter olajšala uporabnost rešitev za uporabo razprodanih del, uvedeno s to direktivo, bi države članice morda morale uvesti posebne zahteve in postopke za praktično uporabo navedenih mehanizmov licenciranja. Primerno je, da se države članice pri tem posvetujejo z imetniki pravic, ustanovami za kulturno dediščino in organizacijami za kolektivno upravljanje.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
(26)  Zaradi mednarodne pravne kurtoazije se mehanizmi licenciranja za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del iz te direktive ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja, ki so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, v tretji državi ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi. Navedeni mehanizmi se prav tako ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen če so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, na ozemlji države članice ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi.
(26)  Zaradi mednarodne pravne kurtoazije se mehanizmi licenciranja in izjema za digitalizacijo in razširjanje razprodanih del iz te direktive ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja, ki so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, v tretji državi ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi. Navedeni mehanizmi se prav tako ne bi smeli uporabljati za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen če so bila najprej objavljena ali – če niso bila objavljena – predvajana, na ozemlji države članice ali v primeru kinematografskih ali avdiovizualnih del za dela, katerih producent ima svoj sedež ali običajno prebivališče v tretji državi.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  ker projekti masovne digitalizacije lahko pomenijo znatne naložbe za ustanove za kulturno dediščino, jim licence, odobrene v okviru mehanizmov, predvidenih v tej direktivi, ne bi smele preprečiti ustvarjanja razumnih prihodkov za kritje stroškov in stroškov za digitalizacijo in razširjanje del in drugih predmetov urejanja, ki jih zajema dovoljenje.
(27)  ker projekti masovne digitalizacije lahko pomenijo znatne naložbe za ustanove za kulturno dediščino, jim licence, odobrene v okviru mehanizmov, predvidenih v tej direktivi, ne bi smele preprečiti kritja stroškov in stroškov za digitalizacijo in razširjanje del in drugih predmetov urejanja, ki jih zajema dovoljenje.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Informacije o prihodnji in tekoči uporabi razprodanih del in drugih predmetov urejanja s strani ustanov za kulturno dediščino na podlagi mehanizmov licenciranja iz te direktive in ureditvah, ki so vzpostavljene za vse imetnike pravic, da bi lahko izključili uporabo licenc za njihova dela ali druge predmete urejanja, bi morale biti ustrezno objavljene. To je zlasti pomembno, kadar uporaba poteka prek meja na notranjem trgu. Zato je primerno zagotoviti enoten, javno dostopen spletni portal za Unijo, da bi bile takšne informacije na voljo javnosti v razumnem roku pred začetkom čezmejne uporabe. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino pooblaščen za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev. Zato se je ustrezno zaupati navedenemu uradu nalogo vzpostavitve in upravljanja evropskega portala, ki bi take informacije dal na voljo.
(28)  Informacije o prihodnji in tekoči uporabi razprodanih del in drugih predmetov urejanja s strani ustanov za kulturno dediščino na podlagi mehanizmov licenciranja ali izjeme iz te direktive in ureditvah, ki so vzpostavljene za vse imetnike pravic, da bi lahko izključili uporabo licenc ali izjeme za njihova dela ali druge predmete urejanja, bi morale biti ustrezno objavljene. To je zlasti pomembno, kadar uporaba poteka prek meja na notranjem trgu. Zato je primerno zagotoviti enoten, javno dostopen spletni portal za Unijo, da bi bile takšne informacije na voljo javnosti v razumnem roku pred začetkom čezmejne uporabe. Z Uredbo (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino pooblaščen za nekatere naloge in dejavnosti, ki se financirajo iz njegovih lastnih proračunskih sredstev in katerih namen je olajšati in podpirati dejavnosti nacionalnih organov, zasebnega sektorja in institucij Unije pri boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, vključno s preprečevanjem teh kršitev. Zato se je ustrezno zaupati navedenemu uradu nalogo vzpostavitve in upravljanja evropskega portala, ki bi take informacije dal na voljo.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Države članice bi morale spodbujati dialog med deležniki v posameznih sektorjih, da bi zagotovile, da so mehanizmi licenciranja, vzpostavljeni za razprodana dela, ustrezni in primerno delujejo, da so imetniki pravic s temi mehanizmi ustrezno zaščiteni, licence ustrezno objavljene in je pravna jasnost, kar zadeva reprezentativnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic in kategorizacijo del, zagotovljena.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih na platformah videa na zahtevo ta direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo pogajalski mehanizem, ki stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Organ bi se moral sestati z obema stranema in pomagati pri pogajanjih s strokovnim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma pogajanja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja in nošenja stroškov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost pogajalskega foruma.
(30)  Za lažje licenciranje pravic v avdiovizualnih delih na platformah videa na zahtevo bi morale države članice vzpostaviti pogajalski mehanizem, ki ga upravlja obstoječi ali novo ustanovljeni nacionalni organ in ki stranem, ki so pripravljene skleniti sporazum, omogoča, da uporabijo pomoč nepristranskega organa. Sodelovanje v tem pogajalskem mehanizmu in izhajajoča sklenitev sporazumov bi morali biti prostovoljni. Kadar pogajanja vključujejo strani iz različnih držav članic, bi se morale te predhodno dogovoriti o pristojni državi članici, če bi se odločile za pogajalski mehanizem. Organ bi se moral sestati z obema stranema in pomagati pri pogajanjih s strokovnim, nepristranskim in zunanjim svetovanjem. Glede na navedeno bi morale države članice določiti pogoje delovanja mehanizma pogajanja, vključno s časovnim razporedom in trajanjem pomoči za pogajanja, delitvijo morebitnih nastalih stroškov in sestavo teh organov. Države članice bi morale zagotoviti sorazmernost upravnih in finančnih obremenitev, da se zagotovi učinkovitost pogajalskega foruma.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Ohranjanje dediščine Unije je nadvse pomembno in bi ga bila treba okrepiti v korist prihodnjih generacij. To bi bilo treba doseči predvsem z zaščito objavljene dediščine. Zato bi bilo treba uvesti deponiranje obveznega izvoda Unije, da bi zagotovili sistematično zbiranje publikacij o Uniji, kot so pravo Unije, njena zgodovina in povezovanje, politika Unije ter njena demokracija, institucionalne in parlamentarne zadeve in politike, s tem pa intelektualnih dosežkov Unije in prihodnje objavljene dediščine. Tovrstno dediščino bi bilo treba ohraniti z ustanovitvijo arhiva Unije za publikacije, ki obravnavajo zadeve v zvezi z Unijo, na voljo pa bi jo bilo treba dati tudi državljanom Unije in prihodnjim generacijam. Knjižnico Evropskega parlamenta naj se kot knjižnica edine institucije Unije, ki neposredno zastopa državljane Unije, bi bilo treba imenovati za depozitno knjižnico Unije. Da ne bi pretirano obremenili založnikov, tiskarjev in uvoznikov, naj bi se v knjižnici Evropskega parlamenta deponirale le elektronske publikacije, kot so e-knjige, e-časopisi in e-revije. Knjižnica Evropskega parlamenta bi morala bralcem ponujati publikacije, ki jih deponira kot obvezne izvode Unije, za namene raziskav ali študija in pod svojim nadzorom. Tovrstne publikacije ne bi smele biti na voljo prek spleta izven institucije.
Spremembi 33 in 137
Predlog direktive
Uvodna izjava 31
(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki medijskih publikacij soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.
(31)  Svobodni in pluralni mediji so bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostnega novinarstva in dostopa državljanov do informacij. Temeljno prispevajo k javni razpravi in pravilnemu delovanju demokratične družbe. Zaradi vse večjega neravnovesja med močnimi platformami in medijskimi hišami, ki so lahko tudi tiskovne agencije, je že prišlo do opaznega nazadovanja v medijskem okolju na regionalni ravni. Pri prehodu iz tiskanih v digitalne medije se založniki in tiskovne agencije za medijske publikacije soočajo s težavami pri izdajanju licenc za spletno uporabo svojih publikacij in povrnitvi naložb. Ker založniki medijskih publikacij niso priznani kot imetniki pravic, sta licenciranje in izvrševanje v digitalnem okolju pogosto kompleksna in neučinkovita.
Spremembi 34 in 138
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge. Zato je treba na ravni Unije zagotoviti harmonizirano pravno varstvo za tiskane publikacije v zvezi z digitalnimi uporabami. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami.
(32)  Priznati je treba organizacijski in finančni prispevek založnikov pri proizvodnji tiskanih publikacij ter ju dodatno spodbujati, da se zagotovi trajnost založniške panoge in s tem dostopnost zanesljivih informacij. Zato morajo države članice na ravni Unije zagotoviti pravno varstvo za tiskane publikacije v Uniji za digitalno uporabo. Tako varstvo bi bilo treba uspešno zagotoviti tako, da bi v pravo Unije uvedli avtorskim sorodne pravice za reproduciranje in dajanje na voljo tiskanih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami, da bi za take uporabe zagotovili pravično in sorazmerno nadomestilo. Iz te navedbe bi bilo treba izključiti zasebne uporabe. Poleg tega navedbe v iskalniku ne bi smeli obravnavati kot pravično in sorazmerno nadomestilo.
Sprememba 139
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav, ki ne predstavljajo priobčitve javnosti.
(33)  Za namene te direktive je treba opredeliti pojem tiskane publikacije tako, da zajema le medijske publikacije, ki jih objavi ponudnik storitve, ki se občasno ali redno posodabljajo v vseh medijih za obveščanje ali zabavo. Take publikacije bi na primer vključevale dnevne časopise, tedenske ali mesečne revije splošnega ali posebnega interesa in spletne strani z aktualno-informativnimi vsebinami. Periodičnih publikacije, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije, ne bi smela zajemati zaščita, ki se prizna medijskih publikacijam na podlagi te direktive. Ta zaščita ne zajema dejanj v zvezi z vstavljanjem hiperpovezav. Zaščita prav tako ne zajema dejanskih informacij, o katerih se poroča v novinarskih člankih iz medijske publikacije in zato nikomur ne preprečuje poročanja o teh dejanskih informacijah.
Spremembi 36 in 140
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Zanje bi morale veljati tudi enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.
(34)  Pravice, ki se s to direktivo dajejo založnikom medijskih publikacij, bi morale imeti enako področje uporabe kakor pravice do reproduciranja in dajanja na voljo javnosti, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, kar zadeva digitalno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da za te pravice uvedejo enake določbe o izjemah in omejitvah kot za tiste, ki se uporabljajo za pravice, zagotovljene z Direktivo 2001/29/ES, vključno z izjemo za namene citiranja, kot je kritika ali ocena, določena v členu 5(3)(d) navedene direktive.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani.
(35)  Zaščita, ki je s to direktivo zagotovljena založnikom medijskih publikacij, ne bi smela vplivati na pravice avtorjev in drugih imetnikov pravic v delih in drugih predmetih urejanja, ki so zajete v njih, vključno glede obsega, v katerem lahko avtorji in drugi imetniki pravic izkoriščajo svoja dela ali druge predmete urejanja neodvisno od medijske publikacije, katere del so. Zato založnikom medijskih publikacij ne bi smelo biti omogočeno, da prekličejo zaščito, ki jih je bila priznana, napram avtorjem in drugim imetnikom pravic. To ne posega v pogodbene ureditve, sklenjene med založniki medijskih publikacij na eni strani in avtorji ter drugimi imetniki pravic na drugi strani. Ne glede na to, da avtorji del, vključenih v medijsko publikacijo, prejmejo ustrezno plačilo za uporabo svojih del na podlagi pogojev licenciranja dela medijski hiši, bi morali imeti ti avtorji, katerih delo je vključeno v medijsko publikacijo, pravico do ustreznega deleža novih dodatnih dohodkov, ki jih medijske hiše prejmejo od ponudnikov storitev informacijske družbe za nekatere oblike sekundarne uporabe njihovih medijskih publikacij glede pravic iz člena 11(1) te direktive. Pri znesku nadomestila za avtorje bi bilo treba upoštevati posebne standarde licenciranja v tem sektorju za dela, vključena v medijske publikacije, ki jih posamezna država članica sprejme kot ustrezne; nadomestilo avtorjem ne bi smelo vplivati na pogoje licenciranja, dogovorjene med avtorjem in medijsko hišo, da lahko medijska hiša uporabi avtorjev članek.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih publikacij, pogosto delujejo na podlagi prenosa avtorjevih pravic s pogodbenimi dogovori ali zakonskimi določbami. V tej zvezi založniki vlagajo z namenom izkoriščanja del, ki jih vsebujejo njihove publikacije, in lahko v nekaterih primerih izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V več državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim moralo biti dovoljeno določiti, da imajo založniki takrat, kadar je avtor prenesel svoje pravice založniku ali mu zanje podelil licenco oziroma s svojimi deli kako drugače prispeva k publikaciji in so vzpostavljeni sistemi za zagotavljanje nadomestila za škodo, ki jo je utrpel zaradi izjeme ali omejitve, pravico zahtevati del takega nadomestila, pri čemer breme za založnika, da utemelji svoj zahtevek, ne sme presegati bremena, ki je določeno v veljavnem sistemu.
(36)  Založniki, tudi založniki medijskih publikacij, knjig ali znanstvenih in glasbenih publikacij , delujejo na podlagi pogodbenih dogovorov z avtorji. V tej zvezi založniki vlagajo in pridobijo pravice, na nekaterih področjih tudi pravice, da zahtevajo delež nadomestila v okviru skupnih organizacij avtorjev in založnikov za kolektivno upravljanje, z namenom izkoriščanja del in v nekaterih primerih se jim lahko zgodi, da izgubijo prihodke, če se taka dela uporabljajo v okviru izjem ali omejitev, kot so izjeme ali omejitve za zasebno kopiranje in reprografijo. V številnih državah članicah si nadomestilo za uporabo v okviru teh izjem delijo avtorji in založniki. Da bi lahko države članice upoštevale ta položaj in izboljšale pravno varnost za vse udeležene strani, bi jim bilo treba omogočiti, da zagotovijo enakovreden sistem delitve nadomestil, če je tak sistem v državi članici deloval pred 12. novembrom 2015. Delež takega nadomestila za avtorje in založnike bi lahko določili v internih pravilih o distribuciji organizacije za kolektivno upravljanje, ki deluje v imenu avtorjev in založnikov, ali pa bi jih določile države članice z zakonom ali pravilnikom v skladu z enakovrednim sistemom, ki je v tej državi članici deloval pred 12. novembrom 2015. Ta določba ne posega v ureditve držav članic v zvezi s pravicami do javnega posojanja, upravljanjem pravic, ki ne temeljijo na izjemah ali omejitvah avtorske pravice, kot so razširjene sheme kolektivnega licenciranja, ali v zvezi s pravicami do nadomestila na podlagi nacionalnega prava.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)   Kulturni in ustvarjalni sektor ima osrednjo vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, je gonilna sila rasti ter ima strateški položaj, da spodbudi inovativne učinke prelivanja v druge panoge. Polega tega je ta sektor gonilo inovacij in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi. Kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi zagotavlja več kot 12 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, kar je 7,5 % delovne sile Unije, pri čemer ustvarja dodano vrednost k BDP v višini približno 509 milijard EUR (5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU). Varstvo avtorskih in sorodnih pravic je jedro dohodka kulturnega in ustvarjalnega sektorja.
Spremembi 40 in 215 rev
Predlog direktive
Uvodna izjava 37
(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do vsebin. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo.
(37)  V zadnjih letih je postalo delovanje trga s spletno vsebino kompleksnejše. Spletne storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ne da bi se obrnili na imetnike pravic, so se razširile in postale glavni viri spletnega dostopa do avtorsko zaščitenih vsebin. Spletne storitve so sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del, kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju pa ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov. Storitve sicer omogočajo raznolikost in lahek dostop do vsebin, vendar ustvarjajo tudi izzive, če je avtorsko zaščitena vsebina naložena brez predhodnega dovoljenja imetnikov pravic. To vpliva na možnosti imetnikov pravic, da ugotovijo, ali in pod katerimi pogoji se uporabljajo njihovo delo ali drugi predmeti urejanja, ter kakšne so njihove možnosti, da bodo zanje dobili ustrezno nadomestilo, saj nekatere storitve za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, niso vključene v sporazume o licenciranju, ker naj bi bile vključene v izjemo „varnega pristana“ iz Direktive 2000/31/ES.
Sprememba 143
Predlog direktive
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)   Nekatere storitve informacijske družbe so že v okviru običajne uporabe zasnovane tako, da javnosti omogočajo dostop do avtorsko zaščitene vsebine ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki. Opredelitev ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin na podlagi te direktive zajema ponudnike storitev informacijske družbe, ki se ukvarjajo predvsem s hrambo in zagotavljanjem dostopa javnosti ali s pretočnim predvajanjem velike količine avtorsko zaščitenih vsebin, ki so jih naložili/dali na voljo uporabniki, in ki optimizirajo vsebino in za pridobitne namene spodbujajo med drugim prikazovanje, označevanje, pripravljanje in sekvenciranje naloženih del ali drugih predmetov urejanja ne glede na uporabljena sredstva, s čimer je njihovo ravnanje aktivno. Posledično zanje ne more veljati izjema glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES. Opredelitev ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin na podlagi te direktive ne zajema mikro- in majhnih podjetij v smislu naslova 1 Priloge k Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES niti ponudnikov storitev, ki delujejo v nekomercialne namene, kot so spletne enciklopedije, niti ponudnikov spletnih storitev, kjer se vsebina naloži z dovoljenjem vseh zadevnih imetnikov pravic, kot so znanstveni ali izobraževalni repozitoriji. Ponudniki storitev v oblaku za individualno uporabo, ki ne zagotavljajo neposrednega dostopa javnosti, platforme za razvoj odprtokodne programske opreme in spletne tržnice, katerih glavna dejavnost je maloprodaja fizičnega blaga, ne bi smeli veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih vsebin v smislu te direktive.
Spremembe 144, 145 in 146
Predlog direktive
Uvodna izjava 38
(38)   Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.
(38)   Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin opravljajo priobčitev javnosti, zaradi česar so odgovorni za svoje vsebine, zato bi morali skleniti pravične in ustrezne licenčne sporazume z imetniki pravic. Če se tak sporazum sklene, bi moral v enaki meri in obsegu zajemati tudi odgovornost uporabnikov, ki delujejo v nekomercialne namene. V skladu s členom 11(2a) odgovornost ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin iz člena 13 ne zajema vstavljanja hiperpovezav v zvezi z medijskimi publikacijami. V digitalnem svetu je dialog deležnikov nujen. Opredeliti bi morali najboljšo prakso za zagotovitev delovanja licenčnih sporazumov in sodelovanja med ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic. Navedena najboljša praksa bi morala upoštevati obseg vsebin, ki kršijo avtorske pravice, v storitvi.
Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja.
Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES.
_________________
34 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
Sprememba 147
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
(39)  Sodelovanje med izvajalci storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, in imetniki pravic, je bistvenega pomena za delovanje tehnologij, kot so tehnologije za prepoznavanje vsebine. V takih primerih bi morali imetniki pravic zagotoviti potrebne podatke, s katerimi bi omogočili, da storitve prepoznajo njihovo vsebino, storitve pa bi morale biti pregledne za imetnike pravic glede uporabljenih tehnologij, da bi bila omogočena ocena njihove ustreznosti. Storitve bi morale imetnikom pravic zagotoviti predvsem informacije o vrsti uporabljene tehnologije, načinu njenega upravljanja in stopnji njihove uspešnosti pri prepoznavanju vsebin imetnikov pravic. Te tehnologije bi morale imetnikom pravic omogočati tudi, da od ponudnikov storitev informacijske družbe pridobijo informacije o uporabi njihovih vsebin, za katere velja dogovor.
(39)  Države članice bi morale določiti, da bi v primeru, če imetniki pravic ne želijo sklepati licenčnih sporazumov, ponudniki ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic morali v dobri veri sodelovati, da bi zagotovili, da na njihovih storitvah ne bodo na voljo nedovoljena zaščitena dela ali drugi predmeti urejanja. Sodelovanje med ponudniki storitev spletnih vsebin in imetniki pravic ne bi smelo povzročiti nedostopnosti del, s katerimi pravice niso kršene, ali drugih zaščitenih vsebin, vključno s tistimi, za katere velja izjema ali omejitev avtorskih pravic.
Sprememba 148
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 a (novo)
(39a)   Države članice bi morale zagotoviti, da ponudniki storitev spletnih vsebin iz odstavka 1 vzpostavijo učinkovite in hitre mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sodelovanja iz odstavka 2a, ki povzroči, da je njihova vsebina neupravičeno odstranjena. Vsaka pritožba, vložena v okviru takih mehanizmov, bi morala biti obravnavana brez nepotrebnega odlašanja. Imetniki pravic bi morali razumno utemeljiti svoje odločitve, da ne bi bile pritožbe samovoljno zavrnjene. Poleg tega v skladu z Direktivo 95/46/ES, Direktivo 2002/58/ES in splošno uredbo o varstvu podatkov sodelovanje ne bi smelo povzročiti identifikacije posameznih uporabnikov ali obdelave njihovih osebnih podatkov. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da bodo imeli uporabniki dostop do neodvisnega organa za reševanje sporov in sodišča ali drugega pristojnega pravosodnega organa za uveljavljanje izjeme ali omejitve avtorske pravice.
Sprememba 149
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 b (novo)
(39b)   Komisija in države članice bi morale čim prej po začetku veljavnosti te direktive organizirati dialog med deležniki, da bi uskladili in opredelili dobre prakse. Izdati bi morale smernice, s katerimi bi zagotovili delovanje licenčnih sporazumov in sodelovanje med ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja v smislu te direktive. Pri opredelitvi dobrih praks bi bilo treba posebej upoštevati temeljne pravice, uporabo izjem in omejitev. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi zagotavljanju, da ostane breme za MSP ustrezno in se prepreči samodejno onemogočanje vsebin.
Spremembi 44 in 219
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 c (novo)
(39c)   Države članice bi morale zagotoviti posredniški mehanizem, s pomočjo katerega bi lahko ponudniki storitev in imetniki pravici našli sporazumno rešitev v sporih zaradi pogojev v sporazumih o sodelovanju. V ta namen bi morale države članice imenovati nepristranski organ z ustrezno pristojnostjo in potrebnimi izkušnjami za pomoč stranem pri reševanju spora.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 d (novo)
(39d)   Načeloma bi morali imetniki pravic vedno prejeti pošteno in ustrezno nadomestilo. Avtorji in izvajalci, ki so sklenili pogodbe s posredniki, kot so znamke in producenti, bi morali od njih prejeti pošteno in ustrezno nadomestilo, in sicer na podlagi individualnih pogodb in/ali kolektivnih pogodb, pogodb o kolektivnem upravljanju ali pravil s podobnim učinkom, na primer skupnih pravil o nadomestilu. V pogodbah bi moralo biti nadomestilo izrecno omenjeno glede na posamezen način izkoriščanja, vključno s spletnim izkoriščanjem. Države članice bi morale preučiti posebnosti vsakega sektorja ter imeti možnost zagotoviti, da nadomestilo velja za pošteno in ustrezno, če se določi v skladu s kolektivno pogodbo ali skupno pogodbo o nadomestilu.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 40
(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce.
(40)  Nekateri imetniki pravic, kot so avtorji in izvajalci, informacije potrebujejo za oceno gospodarske vrednosti svojih pravic, ki so harmonizirane s pravom Unije. To še posebej velja, če taki imetniki pravic podeljujejo licenco ali prenos pravic v zameno za nadomestilo. Avtorji in izvajalci so pri podeljevanju licenc ali prenosu svojih pravic navadno v podrejenem pogodbenem položaju, zato potrebujejo informacije, da bi lahko ocenili nadaljnjo gospodarsko vrednost svojih pravic v primerjavi z nadomestilom, ki so ga prejeli za licenco ali prenos teh pravic, vendar pogosto naletijo na pomanjkljivo preglednost. Deljenje celovitih in ustreznih informacij s strani nasprotnih pogodbenih strank ali njihovih pravnih naslednikov je zato pomembno za preglednost in uravnoteženost sistema, ki ureja nadomestilo za avtorje in izvajalce. Informacije, ki jih imajo avtorji in izvajalci pravico pričakovati, bi morale biti sorazmerne in se nanašati na vse načine izkoriščanja, ustvarjene neposredne in posredne prihodke, vključno s prihodki iz prodaje, ter pripadajoče nadomestilo. Med informacije o izkoriščanju bi morale biti vključene tudi informacije o identiteti morebitnih pridobiteljev podlicence ali prevzemnikov. Obveznost glede preglednosti pa se uporablja samo pri pravicah, povezanih z avtorsko pravico.
Sprememba 48
Predlog direktive
Uvodna izjava 42
(42)  Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera ter posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.
(42)  Nekatere pogodbe za izkoriščanje pravic, harmoniziranih na ravni Unije so dolgotrajne in nudijo avtorjem in izvajalcem le malo možnosti, da bi se o njih ponovno pogajali s svojimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ali njihovimi pravimi nasledniki. Zato bi moral brez poseganja v zakonodajo, ki se za pogodbe uporablja v državah članicah, obstajati mehanizem za prilagoditev nadomestila za primere, ko je nadomestilo, ki je bilo prvotno dogovorjeno v okviru licence ali prenosa pravic, nesorazmerno nizko v primerjavi z zadevnimi neposrednimi ali posrednimi prihodki in koristmi, ki izhajajo iz izkoriščanja dela ali posnetka izvedbe, tudi glede na preglednost, ki jo zagotavlja ta direktiva. Pri oceni položaja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine vsakega primera, posebnosti in prakse različnih vsebinskih sektorjev, pa tudi naravo in prispevek dela avtorja ali izvajalca. Tako zahtevo za prilagoditev pogodbe lahko vloži tudi organizacija v imenu avtorja ali izvajalca, ki ga zastopa, razen če bi zahteva škodila interesom avtorja ali izvajalca. Če se stranki ne dogovorita za prilagoditev nadomestila, bi moral imeti avtor ali izvajalec ali na njegovo zahtevo predstavniška organizacija, ki jo je avtor ali izvajalec imenoval, pravico do uveljavljanja zahtevka po sodni poti ali pri drugem pristojnem organu.
Sprememba 49
Predlog direktive
Uvodna izjava 43
(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice napram svojim pogodbenim partnerje pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe.
(43)  Avtorji in izvajalci svoje pravice v razmerju do svojih pogodbenih partnerjev pogosto neradi uveljavljajo pred sodiščem. Zato bi morale države članice zagotoviti alternativen postopek reševanja sporov, ki bi obravnaval zahtevke, povezane z obveznostjo glede preglednosti, in mehanizem prilagoditve pogodbe. Predstavniške organizacije avtorjev in izvajalcev, vključno z organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in sindikati, bi morale imeti možnost, da na zahtevo avtorjev in izvajalcev začnejo tovrstne postopke. Podrobnosti o tem, kdo je začel postopek, bi morale ostati tajne.
Sprememba 50
Predlog direktive
Uvodna izjava 43 a (novo)
(43a)  Kadar avtorji in izvajalci prenesejo svoje pravice ali zanje podelijo licenco, pričakujejo, da se bo njihovo delo ali izvedba izkoristila. Vendar se dogaja, da se dela ali izvedbe, ki so bila prenesena ali se je zanje podelila licenca, sploh ne izkoriščajo. Če se te pravice prenesejo izključno, se avtorji in izvajalci za izkoriščanje svojega dela ne morejo obrniti na drugega partnerja. V takem primeru in po poteku razumnega obdobja bi morali avtorji in izvajalci imeti pravico do preklica, ki bi jim morala omogočiti, da prenesejo svojo pravico na drugo osebo ali drugi osebi zanjo podelijo licenco. Preklic bi moral biti mogoč tudi, če prevzemnik pravic ali pridobitelj licence ni izpolnil obveznosti glede poročanja/preglednosti iz člena 14 te direktive. Preklic bi moral biti na razpolago šele potem, ko se izčrpajo vse vrste alternativnega reševanja sporov, zlasti v zvezi s poročanjem. Ker je izkoriščanje del med sektorji lahko različno, bi se lahko na nacionalni ravni sprejele posebne določbe, da bi se upoštevale posebnosti sektorjev (kot je avdiovizualni sektor) ali del in predvidenih obdobij izkoriščanja, zlasti z določitvijo rokov za pravico do preklica. Da bi se preprečile zlorabe ter bi se upoštevalo, da je potreben določen čas, preden se delo dejansko izkoristi, bi morali avtorji in izvajalci imeti možnost uveljavljati pravico do preklica šele po določenem obdobju po sklenitvi sporazuma o prenosu ali licenci. Nacionalno pravo bi moralo urejati uveljavljanje pravice do preklica v primeru del, ki vključujejo več avtorjev ali izvajalcev, ob upoštevanju sorazmerne pomembnosti posameznih prispevkov.
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 43 b (novo)
(43b)  Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami spodbujati izmenjavo najboljših praks in dialog na ravni Unije, da bi podprla učinkovito izvajanje ustreznih določb te direktive v vseh državah članicah.
Sprememba 52
Predlog direktive
Uvodna izjava 46
(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te direktive bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(46)  Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES. Spoštovati bi bilo treba določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, vključno s „pravico do pozabe“.
Sprememba 53
Predlog direktive
Uvodna izjava 46 a (novo)
(46a)   Poudariti je treba, kako pomembna je anonimnost pri obdelavi osebnih podatkov v komercialne namene. Poleg tega je treba spodbuditi privzeto možnost neposredovanja osebnih podatkov pri uporabi vmesnikov spletnih platform.
Spremembi 54 in 238
Predlog direktive
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Predmet urejanja in področje uporabe
1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.
1.  Ta direktiva določa pravila, katerih namen je nadaljnja harmonizacija prava Unije, ki se uporablja za avtorske in sorodne pravice v okviru notranjega trga ob upoštevanju zlasti digitalnih in čezmejnih uporab zaščitene vsebine. Določa tudi pravila o izjemah in omejitvah, o olajšanju licenciranja ter pravila, katerih namen je zagotavljati dobro delujoč trg za izkoriščanje del in drugih predmetov urejanja.
2.  Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.
2.  Razen v primerih iz člena 6 ta direktiva ne posega v obstoječa pravila iz trenutno veljavnih direktiv na tem področju, zlasti direktiv 96/9/ES, 2000/31/ES, 2001/29/ES, 2006/115/ES, 2009/24/ES, 2012/28/EU in 2014/26/EU, ter nanje v ničemer ne vpliva.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del
(1)  „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:
(1)  „raziskovalna organizacija“ pomeni univerzo, vključno z njenimi knjižnicami, raziskovalno ustanovo ali drugo organizacijo, katere glavni cilj je izvajati znanstvene raziskave ali izvajati znanstvene raziskave ter opravljati izobraževalne storitve:
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 – pododstavek 2
na način, da dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav ne more prednostno uživati podjetje, ki izvaja odločilen vpliv na tako organizacijo;
na način, da dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav ne more prednostno uživati podjetje, ki ima velik vpliv na tako organizacijo;
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično tehniko, katere namen je analiza besedila in podatkov v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, kot so vzorci, trendi in korelacije;
(2)  „besedilno in podatkovno rudarjenje“ pomeni vsako avtomatsko analitično tehniko, ki analizira dela in druge predmete urejanja v digitalni obliki, da se ustvarijo informacije, ki med drugim vključujejo vzorce, trende in korelacije;
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4
(4)  „medijska publikacija“ pomeni postavitev zbirke književnih del novinarske narave, ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira.
(4)  „medijska publikacija“ pomeni zbirko književnih del novinarske narave, ki jo postavijo založniki ali tiskovne agencije in ki lahko zajema tudi druga dela ali predmete urejanja ter predstavlja posamezni del v periodični ali redno posodabljani publikaciji pod istim naslovom, kot je časopis ali revija splošnega ali posebnega interesa, ki ima namen obveščanja o novicah ali drugih temah ter je objavljena v katerem koli mediju na pobudo ponudnika storitev, za katero je uredniško odgovoren in jo nadzira. Ta opredelitev ne obsega periodičnih publikacij, ki se objavijo v znanstvene ali akademske namene, na primer znanstvene revije;
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(4a)  „razprodano delo“ pomeni:
(a)  celotno delo ali drug predmet urejanja v kakršni koli različici ali obliki, ki ni več na voljo javnosti v državi članici prek običajnih trgovskih tokov;
(b)  delo ali drug predmet urejanja, ki v državi članici ni bil nikoli na trgu, razen če je iz okoliščin v tej zadevi očitno, da je njegov avtor nasprotoval temu, da bi bil dan na voljo javnosti;
Sprememba 150
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
(4b)   „ponudnik storitve skupne rabe spletnih vsebin“ pomeni ponudnika storitve informacijske družbe, katerega glavni namen je shranjevanje in ponujanje javnosti dostop do znatne količine avtorsko zaščitenih del ali drugega zaščitenega predmeta urejanja, ki jih naložijo uporabniki, storitev pa optimizira in spodbuja za namene ustvarjanja dobička. Mikro- in majhna podjetja v smislu naslova 1 Priloge k Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES ter storitve, ki delujejo v nekomercialne namene, kot so spletna enciklopedija, in ponudniki spletnih storitev, pri katerih je vsebina naložena z dovoljenjem vseh zadevnih imetnikov pravic, kot so izobraževalni ali znanstveni arhivi, ne smejo veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih vsebin v smislu te direktive. Ponudniki storitev v oblaku za individualno uporabo, ki javnosti ne zagotavljajo neposrednega dostopa, platforme za razvoj odprtokodne programske opreme in spletne tržnice, katerih glavna dejavnost je trgovina na drobno s fizičnim blagom, ne bi smeli veljati za ponudnike storitev skupne rabe spletnih storitev v smislu te direktive;
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 c (novo)
(4c)  „storitev informacijske družbe“ pomeni storitev v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
___________
1a Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 d (novo)
(4d)  „storitev samodejnega referenciranja podob“ pomeni vsako spletno storitev, ki reproducira ali da na voljo javnosti za namene indeksiranja in referenciranja grafična, umetniška ali fotografska dela, ki se zbirajo z avtomatiziranimi sredstvi prek spletne storitve tretje strani;
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Tekstovno in podatkovno rudarjenje
Tekstovno in podatkovno rudarjenje
1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja.
1.  Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine del ali drugih predmetov urejanja, do katerih imajo raziskovalne organizacije zakonit dostop in ki se uporabijo za tekstovno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja, ki ga opravljajo te organizacije.
Države članice zagotovijo, da izobraževalne ustanove in ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki opravljajo znanstvene raziskave v smislu točke 1(a) ali 1(b) člena 2, tako da podjetje, ki ima odločilen vpliv na take organizacije, ne more imeti preferenčnega dostopa do rezultatov znanstvenih raziskav, prav tako uživajo ugodnosti izjeme, predvidene v tem členu.
1a.  Reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki se uporabijo za tekstovno in podatkovno rudarjenje, se hranijo na varen način, na primer pri zanesljivih organih, ki se imenujejo v ta namen.
2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.
2.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.
3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
3.  Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
4.  Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3.
4.  Države članice lahko še naprej zagotavljajo izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje v skladu s točko (a) člena 5(3) Direktive 2001/29/ES.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Neobvezna izjema ali omejitev za besedilno in podatkovno rudarjenje
1.  Brez poseganja v člen 3 te direktive lahko države članice določijo izjemo ali omejitev za pravice iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, točke (a) člena 5 in člena 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov, tudi prek sredstev za strojno branje, zakonito dostopnih del in drugih predmetov urejanja, ki so del postopka tekstovnega in podatkovnega rudarjenja, pod pogojem, da imetniki pravic uporabe teh del in drugih predmetov urejanja niso izrecno rezervirali.
2.  Reprodukcije in izvlečki iz odstavka 1 se ne uporabijo za druge namene kot za tekstovno in podatkovno rudarjenje.
3.  Države članice lahko še naprej zagotavljajo izjeme za tekstovno in podatkovno rudarjenje v skladu s točko (a) člena 5(3) Direktive 2001/29/ES.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja
Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja
1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:
1.  Države članice uredijo izjemo ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, da bi omogočile digitalno uporabo del in drugih predmetov urejanja izključno za namen ilustracije pri poučevanju, kolikor to upravičuje nekomercialni namen, ki ga je treba doseči, pod pogojem da:
(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali prek varnega elektronskega omrežja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;
(a)  uporaba poteka v prostorih izobraževalne ustanove ali na drugem mestu, kjer poteka učenje v pristojnosti izobraževalne ustanove, ali prek varnega elektronskega okolja, ki je dostopno zgolj učencem ali študentom izobraževalne ustanove in učiteljskemu osebju;
(b)  uporabo spremlja navedba vira, vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče.
(b)  uporabo spremlja navedba vira, vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče iz praktičnih razlogov.
2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, če so ustrezne licence, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1, na enostaven način na voljo na trgu.
2.  Države članice lahko določijo, da se sprejeta izjema skladno z odstavkom 1 ne uporablja na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, kot so gradivo, ki je namenjeno predvsem v izobraževalne namene, in notni zapisi, in če so ustrezne licenčne pogodbe, ki dovoljujejo opisana dejanja v odstavku 1 in so prilagojene potrebam in posebnostim izobraževalnih ustanov, na enostaven način na voljo na trgu.
Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.
Države članice, ki izkoristijo določbo iz prvega pododstavka, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ustrezno razpoložljivost in vidnost licenc, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, za izobraževalne ustanove.
3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih omrežij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.
3.  Za uporabo del ali drugih predmetov urejanja izključno za ilustracije pri poučevanju prek varnih elektronskih okolij, opravljeno v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, sprejetimi skladno s tem členom, se šteje, da je potekala izključno v državi članici, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež.
4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.
4.  Države članice lahko določijo pravično nadomestilo za škodo, ki jo utrpijo imetniki pravic zaradi uporabe njihovih del ali drugih predmetov urejanja skladno z odstavkom 1.
4a.  Brez poseganja v odstavek 2 je vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi ali omejitvi, sprejeti na podlagi odstavka 1, neizvršljivo. Države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic odobrijo brezplačne licence, ki dovoljujejo dejanja, opisana v odstavku 1, na splošno ali v zvezi s posebnimi vrstami del ali drugih predmetov urejanja, ki jih sami določijo.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Ohranjanje kulturne dediščine:
Ohranjanje kulturne dediščine:
Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, izključno za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.
1.  Države članice uredijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1)(a) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, ki ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovoljuje izdelavo izvodov vseh del ali predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, v vseh formatih ali medijih, za namen ohranjanja takih del ali drugih predmetov urejanja in kolikor je to za tako ohranjanje potrebno.
1a.  Države članice zagotovijo, da za vse gradivo, ki nastane z reprodukcijo gradiva v javni domeni, ne veljajo avtorske ali sorodne pravice, pod pogojem, da je taka reprodukcija zvesta in za namene ohranitve izvirnega gradiva.
1b.  Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Skupne določbe
Skupne določbe
Člen 5(5) in prvi, tretji ter peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitev iz tega naslova.
1.  Dostop do vsebin, za katere velja izjema iz te direktive, uporabnikom ne daje pravice do dostopa v skladu z drugo izjemo.
2.   Člen 5(5) ter prvi, tretji, četrti in peti pododstavek člena 6(4) Direktive 2001/29/ES se uporabljajo za izjeme in omejitev iz tega naslova.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Uporaba razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine
Uporaba razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine
1.  Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:
1.  Države članice zagotovijo, da kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu svojih članov sklene neizključno licenco za nekomercialne namene z ustanovo za varstvo kulturne dediščine za digitalizacijo, distribucijo, priobčitev javnosti ali dajanje na voljo razprodanih del ali drugih predmetov urejanja, ki so trajno v zbirkah ustanove, se uporaba take neizključne licence lahko razširi, ali pa se zanjo to lahko domneva, na imetnike pravic iste kategorije, kot so tisti, ki jih zajema licenca, in ki jih ne zastopa kolektivna organizacija za upravljanje pravic, pod pogojem, da:
(a)  je kolektivna organizacija za upravljanje pravic na podlagi pooblastil imetnikov pravic široko reprezentativna glede na imetnike pravic v tej kategoriji del ali drugih predmetov urejanja ter pravic, ki so predmet licence;
(a)  je kolektivna organizacija za upravljanje pravic na podlagi pooblastil imetnikov pravic široko reprezentativna glede na imetnike pravic v tej kategoriji del ali drugih predmetov urejanja ter pravic, ki so predmet licence;
(b)  je vsem imetnikom pravic zagotovljeno enako obravnavanje v zvezi s pogoji iz licence;
(b)  je vsem imetnikom pravic zagotovljeno enako obravnavanje v zvezi s pogoji iz licence;
(c)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.
(c)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.
1a.  Države članice določijo izjemo od ali omejitev pravic iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, točke (a) člena 5 in člena 7(1) Direktive 96/9/ES, člena 4(1) Direktive 2009/24/ES in člena 11(1) te direktive, s katero ustanovam za varstvo kulturne dediščine dovolijo dajanje na voljo razprodanih del, ki so v trajni zbirki ustanove, v spletu in za nekomercialne namene, pod naslednjimi pogoji:
(a)  navedeno je ime avtorja ali drugega prepoznavnega imetnika pravic, razen če se to izkaže za nemogoče;
(b)  vsi imetniki pravic lahko kadar koli vložijo ugovor v zvezi s svojimi deli ali drugimi predmeti urejanja, za katere se šteje, da so razprodana, in izključijo uporabo licence za svoja dela ali druge predmete urejanja.
1b.  Države članice lahko določijo, da se izjema, sprejeta v skladu z odstavkom 1a, ne uporablja v sektorjih ali za vrste del, če so na voljo rešitve, ki temeljijo na licencah in med drugim vključujejo rešitve iz odstavka 1. Države članice po posvetovanju z avtorji, drugimi imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine opredelijo razpoložljivost rešitev na podlagi razširjenega kolektivnega licenciranja za določene sektorje ali vrste del.
2.  Delo ali predmet urejanja se šteje za razprodano, kadar celotno delo ali drug predmet urejanja v vseh svojih prevodih, različicah in pojavitvah ni na voljo javnosti po običajnih trgovinskih kanalih ter ni mogoče razumno pričakovati, da bo postalo na voljo javnosti.
2.  Države članice lahko določijo presečni datum za ugotavljanje, ali se za delo, ki je bilo prej na trgu, šteje, da je razprodano.
Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, kolektivnimi organizacijami za upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.
Država članica po posvetovanju z imetniki pravic, organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in ustanovami za varstvo kulturne dediščine zagotovi, da zahteve, ki se uporabljajo za ugotavljanje, ali se dela in drugi predmeti urejanja lahko licencirajo v skladu z odstavkom 1 ali uporabljajo v skladu z odstavkom 1a, ne presegajo tistega, kar je potrebno in razumno, ter ne preprečuje možnosti, da se za zbirko kot celoto ugotovi status razprodanega dela, kadar se lahko razumno domneva, da so vsa dela ali drugi predmeti urejanja v zbirki razprodani.
3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti o:
3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti o:
(a)  označitvi del ali drugih predmetov urejanja kot razprodanih;
(a)  označitvi del ali drugih predmetov urejanja kot razprodanih;
(b)  licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;
(b)  kakršni koli licenci in zlasti njeni uporabi za nezastopane imetnike pravic;
(c)  možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) odstavka 1;
(c)  možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) odstavka 1 in točke (b) odstavka 1a;
tudi v razumnem roku, preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.
tudi v roku najmanj šestih mesecev, preden se dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirajo, distribuirajo, priobčijo javnosti ali dajo na voljo.
4.  Države članice zagotovijo, da licence iz odstavka 1 pridobiva organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je reprezentativna v državi članici, kjer:
4.  Države članice zagotovijo, da licence iz odstavka 1 pridobiva organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki je reprezentativna v državi članici, kjer:
(a)  so bila dela ali fonogrami prvič objavljeni, oziroma če niso bila, kjer so bila prvič predvajana, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;
(a)  so bila dela ali fonogrami prvič objavljeni, oziroma če niso bila, kjer so bila prvič predvajana, razen kinematografskih in avdiovizualnih del;
(b)  imajo producenti del svoj sedež ali običajno prebivališče v primerih kinematografskih in avdiovizualnih del; or
(b)  imajo producenti del svoj sedež ali običajno prebivališče v primerih kinematografskih in avdiovizualnih del; or
(c)  ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po razumnih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).
(c)  ima sedež ustanova za varstvo kulturne dediščine, kadar države članice ali tretje države po razumnih prizadevanjih ni bilo mogoče določiti v skladu s točkama (a) in (b).
5.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen kadar se uporabljata točki (a) in (b) odstavka 4.
5.  Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za dela ali druge predmete urejanja državljanov tretjih držav, razen kadar se uporabljata točki (a) in (b) odstavka 4.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 8
Člen 8
Člen 8
Čezmejne uporabe
Čezmejne uporabe
1.  Dela ali drugi predmeti urejanja, ki jih zajemajo izdane licence v skladu s členom 7, lahko uporablja ustanova za varstvo kulturne dediščine v skladu z licenčnimi pogoji v vseh državah članicah.
1.  Razprodana dela ali druge predmete urejanja, ki jih zajema člen 7, lahko uporablja ustanova za varstvo kulturne dediščine v skladu s tem členom v vseh državah članicah.
2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema licenca, izdana v skladu s členom 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz člena 7(1)(c) javno dostopne na enotnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v državah članicah razen tiste, kjer je bila licenca izdana, in sicer za celotno obdobje trajanje licence.
2.  Države članice zagotovijo, da so informacije, ki omogočajo identifikacijo del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema člen 7, in informacije o možnosti ugovora imetnikov pravic iz točke (c) člena 7(1) in točke (b) člena 7(1a) stalno, zlahka in učinkovito dostopne na enotnem javnem spletnem portalu najmanj šest mesecev, preden so dela ali drugi predmeti urejanja digitalizirani, distribuirani, priobčeni javnosti ali dani na voljo v državah članicah razen tiste, kjer je bila licenca izdana, ali v primerih iz člena 7(1a), kjer ima ustanova za varstvo kulturne dediščine sedež, in sicer za celotno obdobje trajanje licence.
3.  Portal iz odstavka 2 vzpostavi in upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu z Uredbo (EU) št. 386/2012.
3.  Portal iz odstavka 2 vzpostavi in upravlja Urad Evropske unije za intelektualno lastnino v skladu z Uredbo (EU) št. 386/2012.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1
Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).
Države članice zagotovijo reden dialog med reprezentativnimi organizacijami uporabnikov in imetnikov pravic ter vseh drugih relevantnih organizacij, da bi na ravni posameznega sektorja spodbudile relevantnost in uporabnost mehanizmov licenciranja iz člena 7(1) ter izjeme iz člena 7(1a), zagotovile učinkovitost zaščitnih ukrepov za imetnike pravic iz tega poglavja, zlasti glede ukrepov za obveščanje javnosti, in, kadar se uporablja, pripomogle k določitvi zahtev iz drugega pododstavka člena 7(2).
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Mehanizem pogajanja
Mehanizem pogajanja
Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Navedeni organ zagotovi pomoč pri pogajanjih in doseganju sporazumov.
Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem avdiovizualnih pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Nepristranski organ, ki ga država članica ustanovi ali imenuje za namene tega člena, zagotovi pomoč strankam pri pogajanjih in doseganju sporazuma.
Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo uradno obvestijo o organu iz odstavka 1.
Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo obvestijo o organu, ki ga ustanovijo ali imenujejo v skladu s prvim odstavkom.
Države članice za okrepitev razpoložljivosti avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo spodbujajo dialog med predstavniškimi organizacijami avtorjev, producentov, platform videa na zahtevo in drugih ustreznih deležnikov.
Sprememba 73
Predlog direktive
Naslov III – Poglavje 2 a (novo) – člen 10 a (novo)
POGLAVJE 2a
Dostop do objav Unije
Člen 10a
Deponiranje obveznega izvoda Unije
1.  Deponiranje obveznega izvoda Unije velja za vsako elektronsko publikacijo, ki obravnava zadeve v zvezi z Unijo, kot so pravo Unije, njena zgodovina in povezovanje, politika Unije ter njena demokracija, institucionalne zadeve in politike, in se da na voljo javnosti v Uniji.
2.  Knjižnica Evropskega parlamenta je upravičena do brezplačne dostave enega izvoda vsake publikacije iz odstavka 1.
3.  Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za založnike, tiskarne in uvoznike publikacij za dela, ki jih objavijo, natisnejo ali uvozijo v Unijo.
4.  Publikacije iz odstavka 1 od datuma, ko se dostavijo knjižnici Evropskega parlamenta, postanejo del njene stalne zbirke. Dajo se na voljo uporabnikom v prostorih knjižnice Evropskega parlamenta izključno za namene raziskav ali študija akreditiranih raziskovalcev in pod nadzorom knjižnice Evropskega parlamenta.
5.  Komisija sprejme akte, s katerimi podrobno opredeli načine dostave publikacij iz odstavka 1 knjižnici Evropskega parlamenta.
Spremembe 151, 152, 153, 154 in 155
Predlog direktive
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami
Zaščita medijskih publikacij v zvezi z digitalnimi uporabami
1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij.
1.  Države članice založnikom medijskih publikacij zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES, da bi ti lahko pridobili pravično in sorazmerno nadomestilo za digitalno uporabo njihovih medijskih publikacij od ponudnikov storitev informacijske družbe.
1a.   Pravice iz odstavka 1 posameznim uporabnikom ne preprečujejo zakonite uporabe medijskih publikacij v zasebne in nekomercialne namene.
2.  Pravice iz odstavka 1 ne krnijo pravic iz prava Unije za avtorje in druge imetnike pravic v zvezi z deli in drugimi predmeti urejanja, vključenimi v medijsko publikacijo, in v nobenem pogledu ne vplivajo nanje. Na take pravice se ni dovoljeno sklicevati napram navedenim avtorjem in drugim imetnikom pravic ter se jih zlasti ne sme prikrajšati za pravico izkoriščanja njihovih del in drugih predmetov urejanja, neodvisno od medijske publikacije, v katero so vključeni.
2.  Pravice iz odstavka 1 ne krnijo pravic iz prava Unije za avtorje in druge imetnike pravic v zvezi z deli in drugimi predmeti urejanja, vključenimi v medijsko publikacijo, in v nobenem pogledu ne vplivajo nanje. Na take pravice se ni dovoljeno sklicevati napram navedenim avtorjem in drugim imetnikom pravic ter se jih zlasti ne sme prikrajšati za pravico izkoriščanja njihovih del in drugih predmetov urejanja, neodvisno od medijske publikacije, v katero so vključeni.
2a.   Pravice iz odstavka 1 ne zajemajo preprostih hiperpovezav, ki jih spremljajo posamezne besede.
3.  Členi 5 do 8 Direktive 2001/29/ES in Direktive 2012/28/EU se smiselno uporabljajo za pravice iz odstavka 1.
3.  Členi 5 do 8 Direktive 2001/29/ES in Direktive 2012/28/EU se smiselno uporabljajo za pravice iz odstavka 1.
4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati 20 let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave.
4.  Pravice iz odstavka 1 prenehajo veljati 5 let po objavi medijske publikacije. Ta rok začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi datumu objave. Pravica iz odstavka 1 se ne uporablja z retroaktivnim učinkom.
4a.   Države članice zagotovijo, da avtorji prejmejo ustrezen del dodatnih prihodkov, ki jih medijske hiše prejmejo za uporabo medijske publikacije s strani ponudnikov storitev informacijske družbe.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 12
Člen 12
Člen 12
Zahtevki za pravično nadomestilo
Zahtevki za pravično nadomestilo
Kadar je avtor prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice.
Kadar je avtor pravico prenesel na založnika ali jo pri njem licenciral, lahko države članice s sistemi delitve nadomestil med avtorji in založniki za izjeme in omejitve določijo, da tak prenos ali licenca pomeni zadostno pravno podlago za založnika, da zahteva delež nadomestila za uporabe dela na podlagi izjeme ali omejitve prenesene ali licencirane pravice, če je v tej državi članici pred 12. novembrom 2015 deloval enakovreden sistem delitve nadomestil.
Prvi odstavek ne posega v ureditve držav članic v zvezi s pravicami do javnega posojanja, upravljanjem pravic, ki ne temeljijo na izjemah ali omejitvah avtorske pravice, kot so razširjene sheme kolektivnega licenciranja, ali v zvezi s pravicami do nadomestila na podlagi nacionalnega prava.
Sprememba 76
Predlog direktive
Naslov IV – Poglavje 1 a (novo) – člen 12 a (novo)
POGLAVJE 1a
Zaščita organizatorjev športnih prireditev
Člen 12a
Zaščita organizatorjev športnih prireditev
Države članice organizatorjem športnih prireditev zagotovijo pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES ter člena 7 Direktive 2006/115/ES.
Spremembe 156, 157, 158, 159, 160 in 161
Predlog direktive
Člen 13
Člen 13
Člen 13
Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki
Uporaba zaščitene vsebine s strani ponudnikov storitev skupne rabe spletnih vsebin, ki shranjujejo in dajejo dostop do obsežnih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki
1.  Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja.
1.  Ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin brez poseganja v člen 3(1) in (2) Direktive 2001/29/ES opravljajo priobčitev javnosti. Zato sklenejo poštene in ustrezne sporazume o licenciranju z imetniki pravic.
2.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev iz odstavka 1 vzpostavijo mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sporov glede uporabe ukrepov iz odstavka 1.
2.  Sporazumi o licenciranju, ki jih ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin sklenejo z imetniki pravic do priobčitve iz odstavka 1, zajemajo odgovornost za dela, ki jih naložijo uporabniki teh storitev skupne rabe spletnih vsebin v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o licenciranju, pod pogojem, da ti uporabniki ne delujejo v komercialne namene.
2a.   Države članice določijo, da v primeru, če imetniki pravic ne želijo sklepati licenčnih sporazumov, ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic v dobri veri sodelujejo, da zagotovijo, da v okviru njihovih storitev niso na voljo nedovoljena zaščitena dela ali drugi predmeti urejanja. Sodelovanje med ponudniki storitev spletnih vsebin in imetniki pravic ne povzroči nedostopnosti del, s katerimi pravice niso kršene, ali drugih zaščitenih predmetov urejanja, vključno s tistimi, za katere velja izjema ali omejitev avtorskih pravic.
2b.   Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin iz odstavka 1 vzpostavijo učinkovite in hitre mehanizme za pritožbe in odškodnine, ki so na voljo uporabnikom v primeru sodelovanja iz odstavka 2a, ki povzroči, da je njihova vsebina neupravičeno odstranjena. Vse pritožbe, ki se vložijo v okviru teh mehanizmov, se nemudoma obdelajo in zanje velja pregled, ki ga izvajajo ljudje. Imetniki pravic razumno utemeljijo svoje odločitve, da ne bi bile pritožbe samovoljno zavrnjene. Poleg tega v skladu z Direktivo 95/46/ES, Direktivo 2002/58/ES in splošno uredbo o varstvu podatkov sodelovanje ne povzroči identifikacije posameznih uporabnikov ali obdelave njihovih osebnih podatkov. Države članice tudi zagotovijo, da imajo uporabniki dostop do neodvisnega organa za reševanje sporov in sodišča ali drugega pristojnega pravosodnega organa za uveljavljanje izjeme ali omejitve avtorske pravice.
3.  Države članice po potrebi olajšajo sodelovanje med ponudniki storitev informacijske družbe in imetniki pravic v okviru dialoga zainteresiranih strani, da bi se s tem določile najboljše prakse, kot so na primer ustrezne in sorazmerne tehnologije prepoznavanja vsebin, pri čemer se med drugim upošteva narava storitev, razpoložljivost tehnologij in njihova učinkovitost glede na tehnološki razvoj.
3.  Od [datum začetka veljavnosti te direktive] Komisija in države članice organizirajo dialoge med deležniki, da uskladijo in opredelijo najboljše prakse, ter izdajo smernice za zagotovitev delovanja licenčnih sporazumov in o sodelovanju med ponudniki storitev skupne rabe spletnih vsebin in imetniki pravic za uporabo njihovih del ali drugih predmetov urejanja v smislu te direktive. Pri opredelitvi najboljših praks se posebej upoštevajo temeljne pravice ter uporaba izjem in omejitev, pa tudi zagotovi, da je breme za MSP še vedno ustrezno in se prepreči samodejno blokiranje vsebin.
Spremembi 78 in 252
Predlog direktive
Člen 13 a (novo)
Člen 13a
Države članice zagotovijo, da se lahko za spore med pravnimi nasledniki in ponudniki storitev informacijske družbe v zvezi z uporabo člena 13(1) uporablja sistem za alternativno reševanje sporov.
Države članice ustanovijo ali imenujejo nepristranski organ s potrebnim strokovnim znanjem, katerega namen je pomagati strankam pri reševanju njihovih sporov v okviru tega sistema.
Države članice obvestijo Komisijo o ustanovitvi tega organa najpozneje do (datum iz člena 21(1)).
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 13 b (novo)
Člen 13b
Uporaba zaščitenih vsebin s strani ponudnikov storitev informacijske družbe, ki zagotavljajo samodejno sklicevanje na podobe
Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev informacijske družbe, ki samodejno reproducirajo ali se sklicujejo na znatne količine avtorsko zaščitenih vizualnih del in jih dajejo na voljo javnosti za namene indeksacije in sklicevanja, sklenejo pravične in uravnotežene sporazume o licenciranju z vsemi imetniki pravic, ki za to zaprosijo, da bi zagotovilo pravično nadomestilo za te imetnike pravic. Taka nadomestila lahko upravlja organizacija zadevnih imetnikov pravic za kolektivno upravljanje.
Sprememba 80
Predlog direktive
Poglavje 3 – Člen -14 (novo)
Člen -14
Načelo pravičnega in sorazmernega nadomestila
1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci prejmejo pravično in sorazmerno nadomestilo za izkoriščanje njihovih del in drugih predmetov urejanja, vključno z njihovim spletnim izkoriščanjem. To se lahko doseže v vsakem sektorju s kombinacijo sporazumov, vključno s kolektivnimi pogodbami, in z obveznimi mehanizmi nadomestil.
2.  Odstavek 1 se ne uporablja, kadar avtor ali izvajalec brezplačno podeli neizključno pravico do uporabe v korist vseh uporabnikov.
3.  Države članice upoštevajo posebnosti vsakega sektorja pri spodbujanju sorazmernega nadomestila za pravice, ki jih podelijo avtorji in izvajalci.
4.  Pogodbe določijo nadomestilo, ki se uporabi za vsak način izkoriščanja.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Obveznost glede preglednosti
Obveznost glede preglednosti
1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.
1.  Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno vsaj enkrat na leto in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja in relativnega pomena vsakega posameznega prispevka prejmejo pravočasne, točne, upoštevne in izčrpne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih neposrednih in posrednih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada.
1a.  Države članice zagotovijo, da če pridobitelj licence ali prevzemnik pravic avtorjev in izvajalcev pozneje za te pravice podeli licenco drugi stranki, ta stranka vse informacije iz odstavka 1 deli s pridobiteljem licence ali prevzemnikom.
Glavni pridobitelj licence ali prevzemnik prenese vse informacije iz prvega pododstavka na avtorja ali izvajalca. Te informacije se ne spremenijo, razen v primeru poslovno občutljivih informacij, kot so opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki so brez poseganja v člena 15 in 16a lahko predmet sporazuma o nerazkrivanju podatkov za namene ohranjanja poštene konkurence. Če glavni pridobitelj licence ali prevzemnik ne zagotovi pravočasno informacij iz tega pododstavka, ima avtor ali izvajalec pravico zahtevati te informacije neposredno od pridobitelja podlicence.
2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti.
2.  Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja visoko raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja visoko stopnjo preglednosti.
3.  Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo ni znaten.
4.  Odstavek 1 se ne uporablja za subjekte, za katere veljajo obveznosti glede preglednosti iz Direktive 2014/26/EU.
4.  Odstavek 1 se ne uporablja za subjekte, za katere veljajo obveznosti glede preglednosti iz Direktive 2014/26/EU ali kolektivne pogodbe, če te obveznosti ali pogodbe določajo zahteve glede preglednosti, ki so primerljive s tistimi iz odstavka 2.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.
Države članice zagotovijo, da če niso sklenjene kolektivne pogodbe, ki določajo primerljiv mehanizem, so avtorji in izvajalci ali katera koli predstavniška organizacija, ki deluje v njihovem imenu, upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno in pravično nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi neposrednimi ali posrednimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb.
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov.
Države članice zagotovijo, da se spori v zvezi z obveznostjo glede preglednosti na podlagi člena 14 in mehanizma prilagoditve pogodbe na podlagi člena 15 lahko predložijo v postopku prostovoljnega, alternativnega reševanja sporov. Države članice zagotovijo, da lahko reprezentativne organizacije avtorjev in izvajalcev na zahtevo enega ali več avtorjev in izvajalcev začnejo take postopke.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
Pravica do preklica
1.  Države članice zagotovijo, da ima avtor ali izvajalec, ki je podelil izključno licenco ali opravil izključen prenos svojih pravic v zvezi z delom ali drugim zaščitenim predmetom urejanja, pravico do preklica v primeru neizkoriščanja dela ali drugega zaščitenega predmeta urejanja ali v primeru nenehnega opuščanja rednega poročanja v skladu s členom 14. Države članice lahko ob upoštevanju posebnosti različnih sektorjev in del ter predvidenega obdobja izkoriščanja sprejmejo posebne določbe, zlasti lahko določijo roke za pravico do preklica.
2.  Pravica do preklica, določena v odstavku 1, se uveljavi šele po razumnem času od sklenitve sporazuma ali sporazuma o licenciranju ali prenosu, in šele po pisnem obvestilu, s katerim je določen ustrezen rok za začetek izkoriščanja licenciranih ali prenesenih pravic. Po izteku tega roka se lahko avtor ali izvajalec odloči, da bo odpravil izključnost pogodbe, namesto da bi preklical pravice. Kadar delo ali drug predmet urejanja vsebuje prispevek več avtorjev ali izvajalcev, se uveljavljanje individualne pravice takih avtorjev ali izvajalcev do preklica ureja nacionalno pravo, ki določa pravila o pravici do preklica za kolektivna dela, pri čemer se upošteva relativen pomen posameznih prispevkov.
3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je neuveljavljanje pravic pretežno posledica okoliščin, za katere je mogoče razumno pričakovati, da jih bo avtor ali izvajalec odpravil.
4.  Pogodbene ali druge ureditve, s katerimi se odstopa od pravice do preklica, so zakonite samo, če so sklenjene s sporazumom, ki temelji na kolektivni pogodbi.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 17 a (novo)
Člen 17a
Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo v veljavi širše določbe, skladne z izjemami in omejitvami, ki obstajajo v pravu Unije, za uporabe, zajete z izjemami in omejitvami iz te direktive.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2
2.   Določbe iz člena 11 se uporabljajo tudi za medijske publikacije, objavljene pred [datum iz člena 21(1)].
črtano

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0245/2018).


Kontrola gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje ***I
PDF 123kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (COM(2016)0825 – C8-0001/2017 – 2016/0413(COD))
P8_TA(2018)0338A8-0394/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0825),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0001/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju prispevkov češke poslanske zbornice in španskega parlamenta k osnutku zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0394/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. septembra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1672.)

(1) UL C 246, 28.7.2017, str. 22.


Boj proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi ***I
PDF 125kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi (COM(2016)0826 – C8-0534/2016 – 2016/0414(COD))
P8_TA(2018)0339A8-0405/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0826),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0534/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju prispevkov češke poslanske zbornice, češkega senata in španskega parlamenta k osnutku zakonodajnega akta,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A8-0405/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. septembra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2018/1673.)


Razmere na Madžarskem
PDF 230kWORD 82k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije (2017/2131(INL))
P8_TA(2018)0340A8-0250/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 2 in člena 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priloženih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Združenih narodov in Sveta Evrope na področju človekovih pravic, kot so Evropska socialna listina in Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. decembra 2015(2) in 10. junija 2015(3) o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012)(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(5) in z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: Spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji o spoštovanju in spodbujanju temeljnih vrednot Unije(9),

–  ob upoštevanju letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega urada za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju členov 45, 52 in 83 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0250/2018),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in se odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic, in ker so te vrednote, ki so skupne državam članicam in h katerim so se vse države članice prostovoljno zavezale, temelj pravic, ki jih imajo prebivalci Unije;

B.  ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi, samo naravo Unije in temeljne pravice njenih državljanov na podlagi prava Unije;

C.  ker, kot je navedeno v sporočilu Komisije iz leta 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji, področje uporabe člena 7 PEU ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot v členu 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in ker lahko Unija oceni, ali obstaja očitno tveganje hude kršitve skupnih vrednot na področjih, ki so v pristojnosti držav članic;

D.  ker je člen 7(1) PEU namenjen preventivni fazi in Uniji omogoča, da posreduje v primeru očitnega tveganja hujše kršitve skupnih vrednot; ker ta preventivni ukrep predvideva dialog z ustrezno državo članico in je njegov namen preprečiti morebitne sankcije;

E.  ker so bili madžarski organi sicer vedno pripravljeni razpravljati o zakonitosti posameznih posebnih ukrepov, vendar se razmere niso izboljšale in je še vedno veliko pomislekov, kar negativno vpliva na podobo Unije, pa tudi na njeno učinkovitost in verodostojnost pri zagovarjanju temeljnih pravic, človekovih pravic in demokracije po svetu, in kaže, da je treba te pomisleke rešiti z usklajenim ukrepanjem Unije;

1.  navaja, da se pomisleki Parlamenta nanašajo na naslednja vprašanja:

   delovanje ustavnega in volilnega sistema;
   neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov;
   korupcija in nasprotje interesov;
   zasebnost in varstvo podatkov;
   svoboda izražanja;
   akademska svoboda;
   svoboda veroizpovedi;
   svoboda združevanja;
   pravica do enakega obravnavanja;
   pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine;
   temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev;
   ekonomske in socialne pravice;

2.  meni, da dejstva in trendi, omenjeni v Prilogi k tej resoluciji, skupaj pomenijo sistemsko grožnjo vrednotam iz člena 2PEU ter očitno tveganje hude kršitve teh vrednot;

3.  je seznanjen z izidom parlamentarnih volitev na Madžarskem, ki so potekale 8. aprila 2018; poudarja, da mora vsaka madžarska vlada odpraviti tveganje hude kršitve vrednot iz člena 2 PEU, tudi če je tveganje trajna posledica političnih odločitev, ki so jih predlagale ali odobrile prejšnje vlade;

4.  zato v skladu s členom 7(1) PEU predloži priloženi obrazloženi predlog Svetu in ga poziva, naj ugotovi, ali obstaja očitno tveganje, da bi lahko Madžarska huje kršila vrednote iz člena 2 PEU, in naj v zvezi s tem na Madžarsko naslovi ustrezna priporočila;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in obrazloženi predlog sklepa Sveta, ki ji je priložen, posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI

Sklep Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja, da bi lahko Madžarska huje kršila temeljne vrednote Unije, v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 7(1) Pogodbe,

ob upoštevanju obrazloženega predloga Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropska unija temelji na vrednotah iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki so skupne državam članicam in ki vključujejo spoštovanje demokracije, načela pravne države in človekovih pravic. V skladu s členom 49 PEU je za pristop k Uniji potrebno spoštovanje in spodbujanje vrednot iz člena 2.

(2)  Pristop Madžarske je bil prostovoljno dejanje, ki je temeljilo na suvereni odločitvi s širokim soglasjem v vsem madžarskem političnem spektru.

(3)  Evropski parlament je v obrazloženem predlogu predstavil svoje pomisleke v zvezi z razmerami na Madžarskem, zlasti glavne pomisleke v zvezi z delovanjem ustavnega in volilnega sistema, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij, pravicami sodnikov, korupcijo in nasprotji interesov, zasebnostjo in varstvom podatkov, svobodo izražanja, akademsko svobodo, svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja, pravico do enakega obravnavanja, pravicami pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščito pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine, temeljnimi pravicami migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter ekonomskimi in socialnimi pravicami.

(4)  Evropski parlament je ugotovil tudi, da so bili madžarski organi ves čas pripravljeni razpravljati o zakonitosti posameznih posebnih ukrepov, vendar niso sprejeli vseh priporočenih ukrepov iz njegovih predhodnih resolucij.

(5)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem navedel, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje hujše kršitve vrednot iz člena 2 PEU in upravičujejo začetek postopka iz člena 7(1) PEU.

(6)  Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji navedla številne vire informacij, ki jih je treba upoštevati pri spremljanju spoštovanja skupnih vrednot, kot so poročila mednarodnih in nevladnih organizacij ter odločbe regionalnih in mednarodnih sodišč. Širok krog akterjev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni je izrazil veliko zaskrbljenost glede stanja na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, vključno z institucijami in organi Unije, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Organizacijo združenih narodov (OZN) in številnimi organizacijami civilne družbe, vendar gre pri tem za pravno nezavezujoča mnenja, saj lahko določbe Pogodb razlaga le Sodišče Evropske Unije.

Delovanje ustavnega in volilnega sistema

(7)  Beneška komisija je večkrat izrazila pomisleke v zvezi s procesom oblikovanja madžarske ustave, ki se nanašajo tako na samo ustavo kot na njene spremembe. Pozdravila je dejstvo, da ustava vzpostavlja ustavni red na podlagi demokracije, pravne države in varstva temeljnih pravic kot osnovnih načel, ter priznala prizadevanja za vzpostavitev ustavnega reda v skladu s skupnimi evropskimi demokratičnimi vrednotami in standardi ter za urejanje temeljnih pravic in svoboščin v skladu z zavezujočimi mednarodnimi instrumenti. V glavnem je kritizirala pomanjkanje preglednosti procesa, neustrezno vključevanje civilne družbe, odsotnost iskrenega posvetovanja, ogrožanje načela delitve oblasti ter slabitev nacionalnega sistema zavor in ravnovesij.

(8)  Pristojnosti madžarskega ustavnega sodišča so bile z ustavno reformo omejene, tudi v zvezi s proračunskimi zadevami, odpravo actio popularis, možnostjo, da bi se sodišče sklicevalo na svojo sodno prakso iz obdobja pred 1. januarjem 2012, ter omejitvijo zmožnosti sodišča, da preverja ustavnost morebitnih sprememb ustave, razen za spremembe, ki so zgolj postopkovne narave. Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 19. junija 2012 o zakonu št. CLI iz leta 2011 o ustavnem sodišču Republike Madžarske ter v svojem mnenju z dne 17. junija 2013 o četrti spremembi madžarske ustave izrazila resne pomisleke glede teh omejitev in postopka imenovanja sodnikov ter madžarskim organom priporočila, naj zagotovijo potreben sistem zavor in ravnovesij. V svojih mnenjih je tudi opredelila številne pozitivne elemente reform, kot so določbe o proračunskih poroštvih, izključitev možnosti ponovne izvolitve sodnikov in dodelitev pravice komisarju za temeljne pravice, da sproža postopke za naknadno preverjanje.

(9)  Odbor OZN za človekove pravice je v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da sedanji postopek ustavne pritožbe omejuje dostop do ustavnega sodišča, ne določa časovne omejitve za izvedbo ustavne presoje ter nima odložilnega učinka na izpodbijano zakonodajo. Omenil je tudi, da določbe novega akta o ustavnem sodišču slabijo zajamčeno pravico sodnikov do službenega položaja in povečujejo vpliv vlade na sestavo in delovanje ustavnega sodišča, saj spreminjajo postopek imenovanja sodnikov, število sodnikov na sodišču ter njihovo upokojitveno starost. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi omejitve pristojnosti in pooblastil ustavnega sodišča glede preverjanja zakonodaje, ki vpliva na proračunske zadeve.

(10)  Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v poročilu, sprejetem 27. junija 2018, navedla, da je bilo tehnično vodenje volitev strokovno in pregledno, temeljne pravice in svoboščine so se na splošno spoštovale, vendar so se volitve izvedle v slabem vzdušju. Volilna uprava je svoj mandat izpolnila strokovno in pregledno, deležniki so ji na splošno zaupali in je načeloma veljala za nepristransko. Kampanja je bila razgibana, a sovražna in zaradi zastrašujoče retorike v kampanji je bilo malo prostora za vsebinsko razpravo in volivci se tako niso mogli informirano odločati. Namen financiranja kampanje z javnimi sredstvi in zgornjih mej odhodkov je bil vsem kandidatom zagotoviti enake možnosti. Vendar kandidati niso mogli tekmovati pod enakimi pogoji, saj je vlada preveč sredstev namenila oglaševanju za širjenje kampanjskega sporočila vladajoče koalicije v javnosti. Glede na to, da so zahteve za poročanje veljale šele po volitvah, so bili volivci prikrajšani za informacije o financiranju kampanje, kar je ključno za informirano odločanje. Misija je izrazila tudi pomisleke glede razmejitve volilnih enot, v katerih je izvoljen samo en poslanec. Podobni pomisleki so bili izraženi v skupnem mnenju Beneške komisije in Sveta za demokratične volitve z dne 18. junija 2012 o aktu o volitvah poslancev v madžarski parlament, v katerem je navedeno, da je treba volilne enote določiti pregledno in strokovno po nepristranskem in nestrankarskem postopku, ne pa glede na kratkoročne politične cilje (volilna geometrija).

(11)  Madžarska vlada je v zadnjih letih pogosto uporabljala nacionalne posvete, s čimer je razširila neposredno demokracijo na nacionalni ravni. Komisija je 27. aprila 2017 opozorila, da je nacionalni posvet Ustavimo Bruselj vseboval več trditev in domnev, ki so bile dejansko napačne ali zelo zavajajoče. Madžarska vlada je maja 2015 izvedla tudi posvet z naslovom Migracije in terorizem, oktobra 2017 pa posvet proti tako imenovanemu Sorošovemu načrtu. V teh posvetovanjih je terorizem povezovala z migracijami, s čimer je spodbudila sovraštvo do migrantov, in zlasti napadala Georga Sorosa osebno in Unijo.

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov

(12)  Zaradi obširnih sprememb pravnega okvira, uvedenih leta 2011, je predsednik novoustanovljenega nacionalnega sodnega urada dobil široka pooblastila. Beneška komisija je ta široka pooblastila kritizirala v svojem mnenju o zakonu št. CLXII iz leta 2011 o pravnem položaju in nagrajevanju sodnikov ter zakonu št. CLXI iz leta 2011 o organizaciji in upravljanju sodišč na Madžarskem, sprejetem 19. marca 2012, ter mnenju o temeljnih zakonih o sodstvu, sprejetem 15. oktobra 2012. Podobne pomisleke sta 29. februarja 2012 in 3. julija 2013 izrazila posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov ter Skupina držav proti korupciji (GRECO) v poročilu, ki ga je sprejela 27. marca 2015. Vsi ti akterji so poudarili, da je treba okrepiti vlogo skupnega organa – nacionalnega sodnega sveta – kot nadzornega organa, saj predsednika nacionalnega sodnega urada, ki ga izvoli madžarski parlament, ni mogoče šteti za organ sodnega samoupravljanja. Po mednarodnih priporočilih je bil položaj predsednika nacionalnega sodnega urada spremenjen, njegova pooblastila pa omejena, da bi zagotovili boljše ravnovesje med predsednikom in nacionalnim sodnim svetom.

(13)  Madžarska je od leta 2012 sicer sprejela pozitivne ukrepe za prenos nekaterih nalog s predsednika nacionalnega sodnega urada na nacionalni sodni svet, da bi ta dva organa bolje uravnotežila, vendar je treba v tej smeri še nadaljevati. Skupina GRECO je v poročilu z dne 27. marca 2015 pozvala k čim večjemu zmanjšanju morebitnih tveganj diskrecijskih odločitev predsednika nacionalnega sodnega urada. Predsednik nacionalnega sodnega urada lahko med drugim premešča in imenuje sodnike ter sodeluje v disciplinskih postopkih zoper njih. Izdaja tudi priporočila madžarskemu predsedniku glede imenovanj in odstavitev vodij sodišč, vključno s predsedniki in podpredsedniki drugostopenjskih sodišč. Skupina GRECO je pozdravila nedavno sprejeti etični kodeks za sodnike, vendar je menila, da bi bil lahko bolj nedvoumen in bi ga lahko spremljalo usposabljanje med delom. Skupina GRECO v poročilu priznava zlasti spremembe pravil glede postopkov izbora in zaposlovanja v sodstvu, ki so bile na Madžarskem sprejete med letoma 2012 in 2014, nacionalni sodni svet pa je z njimi dobil močnejšo nadzorno vlogo v izbirnem postopku; Nacionalni sodni svet je 2. maja 2018 organiziral srečanje, na katerem je soglasno sprejel odločitve v zvezi s prakso predsednika nacionalnega sodnega urada, ki je povabila k oddaji prijav na sodne in višje položaje razglasil za neuspešna. V teh odločitvah je sklenil, da je praksa predsednika nezakonita.

(14)  Madžarska vlada je 29. maja 2018 predstavila osnutek sedmega predloga sprememb ustave (T/332), ki je bil sprejet 20. junija 2018. S tem je bil uveden nov sistem upravnih sodišč.

(15)  Po sodbi Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) z dne 6. novembra 2012 v zadevi C-286/12, Komisija proti Madžarski(10), v kateri je bilo razsojeno, da Madžarska s sprejetjem nacionalnega načrta za obvezno upokojevanje sodnikov, tožilcev in notarjev po dopolnjenem 62. letu starosti ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z zakonodajo Unije, je madžarski parlament sprejel zakon št. XX iz leta 2013, ki je določil, da se upokojitvena starost v sodstvu v obdobju desetih let postopoma zniža na 65 let, ter opredelil merila za ponovno imenovanje ali nadomestilo. Na podlagi zakona so se lahko upokojeni sodniki vrnili na nekdanje delovno mesto na istem sodišču pod enakimi pogoji kot pred predpisi o upokojevanju ali, če se niso hoteli vrniti, so prejeli 12-mesečno pavšalno nadomestilo za izgubljeno plačilo in bi lahko na sodišče vložili zahtevek za dodatno nadomestilo, ni pa bilo zagotovljeno ponovno imenovanje na vodilne upravne položaje. Komisija je vseeno priznala ukrepe Madžarske za uskladitev zakona o upokojevanju s pravom Unije. Inštitut za človekove pravice pri Mednarodnem odvetniškem združenju je v svojem poročilu oktobra 2015 navedel, da se večina odstavljenih sodnikov ni vrnila na svoje prvotne položaje, deloma ker so bili ti položaji že zasedeni. Navedel je tudi, da ni mogoče zagotoviti neodvisnosti in nepristranskosti madžarskega sodstva in da je pravna država še vedno oslabljena.

(16)  Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi z dne 16. julija 2015, Gaszó proti Madžarski, razsodilo, da je prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. ESČP je prišlo do zaključka, da so kršitve izvirale iz prakse Madžarske, ki večkrat ni zagotovila zaključka postopka za ugotavljanje državljanskih pravic in dolžnosti v razumnem roku niti sprejela ukrepov, ki bi pritožnikom omogočali vlaganje odškodninskih zahtevkov za predolge civilne postopke na nacionalni ravni. Ta sodba se še vedno ni izvršila. Novi zakonik o civilnem postopku, sprejet leta 2016, z uvedbo dvostopenjskega postopka omogoča pospešitev civilnih postopkov. Madžarska je Odbor ministrov Sveta Evrope obvestila, da bo novi zakon, ki uvaja učinkovito pravno sredstvo za daljše postopke, sprejet do oktobra 2018.

(17)  ESČP je v sodbi z dne 23. junija 2016, Baka proti Madžarski, razsodilo, da sta bili kršeni pravica dostopa do sodišča in svoboda izražanja Andrásu Baki, ki je bil junija 2009 izvoljen za predsednika vrhovnega sodišča s šestletnim mandatom, vendar tega položaja ni več zasedal v skladu s prehodnimi določbami ustave, ki so določale, da bo Kuria pravna naslednica vrhovnega sodišča. Ta sodba se še vedno ni izvršila. Odbor ministrov Sveta Evrope je 10. marca 2017 pozval k sprejetju ukrepov za preprečitev nadaljnjih prezgodnjih odstavitev sodnikov iz podobnih razlogov, da bi jih zaščitili pred morebitnimi zlorabami v zvezi s tem. Madžarska vlada je opozorila, da ti ukrepi niso povezani z izvrševanjem sodbe.

(18)  András Jóri je bil 29. septembra 2008 imenovan za nadzornika za varstvo podatkov s šestletnim mandatom, vendar se je madžarski parlament odločil za reformo sistema varstva podatkov, ki velja od 1. januarja 2012, in nadzornika zamenjal z nacionalnim organom za varstvo podatkov in svobodo obveščanja. András Jóri je moral svoje delovno mesto zapustiti pred iztekom mandata. Sodišče je 8. aprila 2014 razsodilo, da neodvisnost nadzornih organov nujno vključuje obveznost, da se jim omogoči opravljanje nalog do konca mandata, in da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES(11). Madžarska je spremenila pravila o imenovanju nadzornika, se opravičila in izplačala dogovorjeni znesek nadomestila.

(19)  Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 19. junija 2012 o zakonu št. CLXIII iz leta 2011 o državnem tožilstvu in zakonu št. CLXIV iz leta 2011 o položaju generalnega državnega tožilca, državnih tožilcev in drugih uslužbencev tožilstva ter tožilskem poklicu na Madžarskem ugotovila več pomanjkljivosti. Skupina GRECO je v poročilu, ki ga je sprejela 27. marca 2015, pozvala madžarske organe, naj sprejmejo dodatne ukrepe za preprečevanje zlorab in večjo neodvisnost državnega tožilstva, med drugim s tem, da odpravijo možnost ponovne izvolitve generalnega državnega tožilca. Poleg tega je pozvala, naj bodo disciplinski postopki proti splošnim tožilcem preglednejši, odločitve o premestitvi zadev z enega tožilca na drugega pa naj se sprejemajo v skladu s strogimi pravnimi merili in utemeljitvami. Po navedbah Madžarske vlade, naj bi skupina GRECO v poročilu o skladnosti iz leta 2017 priznala napredek, ki ga je dosegla Madžarska v zvezi s tožilci (madžarske oblasti še niso odobrile objave kljub pozivom na plenarnih zasedanjih skupine GRECO). Drugo poročilo o skladnosti je v pripravi.

Korupcija in nasprotja interesov

(20)  Skupina GRECO je v poročilu z dne 27. marca 2015 pozvala k določitvi kodeksa ravnanja za poslance madžarskega parlamenta s smernicami v primerih nasprotja interesov. Poleg tega bi morali poslanci obvezno samoiniciativno prijaviti nasprotja interesov, kar bi morala spremljati strožja obveznost prijave premoženjskega stanja. To bi morale spremljati tudi določbe, ki omogočajo sankcije za netočno prijavo premoženjskega stanja. Poleg tega bi bilo treba prijavo premoženjskega stanja javno objaviti na spletu, da bi javnosti omogočili pravi nadzor. Vzpostaviti bi bilo treba standardno elektronsko zbirko podatkov, da bi omogočili pregledno dostopnost vseh prijav in sprememb premoženjskega stanja.

(21)  Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v poročilu, sprejetem 27. junija 2018, ugotovila, da omejeno spremljanje porabe sredstev za kampanjo in odsotnost temeljitega poročanja o virih finančnih sredstev za kampanjo pred zaključkom volitev ogrožata preglednost financiranja kampanj in zmožnost volivcev, da se odločijo na podlagi informacij, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi in dobro prakso. Državni revizijski urad je pristojen za spremljanje in preverjanje, ali so bile izpolnjene pravne zahteve. Poročilo pa ni vključevalo uradnega revizijskega poročila tega urada o parlamentarnih volitvah leta 2018, ker še takrat ni bilo končano.

(22)  Usmerjevalni odbor Partnerstva za odprto vlado je 7. decembra 2016 prejel dopis madžarske vlade, ki je napovedala svoj takojšen umik iz partnerstva, v katerem prostovoljno sodeluje 75 držav in več sto organizacij civilne družbe. Partnerstvo za odprto vlado preverja madžarsko vlado od julija 2015 zaradi pomislekov, ki so jih izrazile organizacije civilne družbe, zlasti v zvezi s svojimi možnosti za delovanje v tej državi. Niso pa vse države članice članice tega partnerstva.

(23)  Madžarska od Unije prejema sredstva v višini 4,4 % BDP ali več kot polovico javnih naložb. Delež pogodb, dodeljenih po postopkih javnih naročil, pri katerih je bila prejeta ena sama ponudba, je še vedno visok, in sicer je leta 2016 znašal 36 %. Madžarska ima najvišji odstotek finančnih priporočil urada OLAF v Uniji, kar zadeva strukturne sklade in kmetijstvo v obdobju 2013–2017; Urad OLAF je leta 2016 zaključil preiskavo 1,7 milijarde EUR vrednega prometnega projekta na Madžarskem, v katerem so bili glavni akterji številna mednarodna specializirana gradbena podjetja. V preiskavi so bile ugotovljene zelo hude nepravilnosti pri izvajanju projektov ter tudi morebitne goljufije in korupcija. Urad Olaf je leta 2017 v preiskavi 35 pogodb za ulično razsvetljavo s podjetjem, ki ga je takrat vodil zet madžarskega predsednika vlade, ugotovil hude nepravilnosti in nasprotja interesov. Urad je generalnemu direktoratu Komisije za regionalno in mestno politiko poslal končno poročilo s priporočilom, da izterja 43,7 milijona EUR, madžarskemu generalnemu tožilcu pa je poslal pravosodna priporočila. Čezmejna preiskava, ki jo je urad Olaf zaključil leta 2017, je vključevala obtožbe o morebitni nepravilni uporabi sredstev Unije v 31 raziskovalnih in razvojnih projektih. V preiskavi, ki je potekala na Madžarskem, v Latviji in Srbiji, so razkrili uporabo sistema sklepanja pogodb s podizvajalci za umetno zviševanje stroškov projekta in prikrivanje dejstva, da so končni dobavitelji povezana podjetja. Zato je urad OLAF zaključil preiskavo s finančnim priporočilom Komisiji, da izterja 28,3 milijona EUR, in s pravosodnim priporočilom madžarskim pravosodnim organom. Madžarska se je odločila, da ne bo sodelovala pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, pristojnega za preiskave, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(24)  Po podatkih iz sedmega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji se je učinkovitost vlade na Madžarskem od leta 1996 zmanjšala, ta država pa sodi med države članice z najmanj učinkovito vlado v Uniji; Vse madžarske regije so močno pod povprečjem Unije, kar zadeva kakovost upravljanja; Po podatkih iz poročila EU o boju proti korupciji, ki ga je leta 2014 objavila Komisija, je korupcija na Madžarskem zaznana kot močno razširjena (89 %). V poročilu o svetovni konkurenčnosti za obdobje 2017–2018, ki ga je objavil Svetovni gospodarski forum, je navedeno, da je visoka stopnja korupcije eden od najbolj problematičnih dejavnikov poslovanja na Madžarskem.

Zasebnost in varstvo podatkov

(25)  ESČP je v sodbi z dne 12. januarja 2016, Szabó in Vissy proti Madžarski, ugotovilo, da je bila kršena pravica do spoštovanja zasebnega življenja zaradi nezadostnih pravnih jamstev proti morebitnemu nezakonitemu tajnemu nadzoru za namene nacionalne varnosti, vključno z nadzorom v zvezi z uporabo telekomunikacij. Tožeči stranki nista trdili, da sta bili pod morebitnim tajnim nadzorom, zato nadaljnji posamezni ukrepi naj ne bi bili potrebni. Kot splošen ukrep pa je treba spremeniti ustrezno zakonodajo. Strokovnjaki pristojnih madžarskih ministrstev trenutno razpravljajo o predlogih sprememb zakona o državnih varnostnih službah. Ta sodba se torej še vedno ni izvršila.

(26)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da madžarski pravni okvir o tajnem nadzoru za namene nacionalne varnosti omogoča množično prestrezanje komunikacij in ne vsebuje dovolj zaščitnih ukrepov proti samovoljnemu poseganju v pravico do zasebnosti. Zaskrbljen je bil tudi zaradi odsotnosti določb, ki bi zagotavljale učinkovita pravna sredstva v primeru zlorabe ter čimprejšnje obvestilo zadevni osebi po prenehanju nadzornega ukrepa, ne da bi bil ogrožen namen te omejitve.

Svoboda izražanja

(27)  Beneška komisija je 22. junija 2015 sprejela mnenje o madžarski medijski zakonodaji (zakon št. CLXXXV o medijskih storitvah in množičnih medijih, zakon št. CIV o svobodi tiska ter zakonodaji o obdavčitvi prihodkov množičnih medijev od oglaševanja), v katerem je pozvala k več spremembam zakona o svobodi tiska in zakona o medijih, zlasti kar zadeva opredelitev „nezakonite medijske vsebine“, razkrivanje novinarskih virov in sankcije za medijske hiše. Podobni pomisleki so bili izraženi v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev februarja 2011, v mnenju prejšnjega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. februarja 2011 o madžarski medijski zakonodaji v luči standardov Sveta Evrope na področju svobode medijev ter v strokovnem mnenju strokovnjakov Sveta Evrope z dne 11. maja 2012 o madžarski medijski zakonodaji. Generalni sekretar Sveta Evrope je v izjavi z dne 29. januarja 2013 pozdravil, da so razprave na področju medijev privedle do številnih pomembnih sprememb. Vendar je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, ponovno izrazil zaskrbljenost. Komisar je omenil tudi vprašanji koncentracije lastništva medijev in samocenzure ter opozoril, da je treba razveljaviti zakonodajni okvir, ki inkriminira obrekovanje.

(28)  Beneška komisija je v mnenju z dne 22. junija 2015 o medijski zakonodaji priznala prizadevanja madžarske vlade v predhodnih letih, da bi izboljšala izvirno besedilo zakonov o medijih v skladu s pripombami različnih opazovalcev, tudi Sveta Evrope, in pozitivno ocenila pripravljenost madžarskih organov na nadaljevanje dialoga. Kljub temu je vztrajala, da je treba spremeniti pravila v zvezi z izvolitvijo članov medijskega sveta, da se zagotovi pošteno zastopanje družbeno pomembnih političnih in drugih skupin, ter ponovno pregledati način imenovanja in položaj predsednika sveta za medije ali predsednika organa za medije, da se zmanjša koncentracija pooblastil in zagotovi politična nevtralnost; V skladu s tem bi bilo treba prenoviti tudi kuratorij. Beneška komisija je priporočila tudi decentralizacijo upravljanja javnih medijskih hiš ter da nacionalna tiskovna agencija ne bi smela biti edini ponudnik novic za javne medijske hiše. Podobni pomisleki so bili izraženi v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev februarja 2011, v mnenju prejšnjega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. februarja 2011 o madžarski medijski zakonodaji v luči standardov Sveta Evrope na področju svobode medijev ter v strokovnem mnenju strokovnjakov Sveta Evrope z dne 11. maja 2012 o madžarski medijski zakonodaji. Generalni sekretar Sveta Evrope je v izjavi z dne 29. januarja 2013 pozdravil, da so razprave na področju medijev privedle do številnih pomembnih sprememb. Vendar je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, ponovno izrazil zaskrbljenost.

(29)  Beneška komisija je 18. oktobra 2012 sprejela mnenje o zakonu št CXII iz leta 2011 o informacijski zasebnosti in svobodi obveščanja na Madžarskem. Kljub splošni pozitivni oceni je ugotovila, da so potrebne nadaljnje izboljšave. Vseeno je bila pravica dostopa do vladnih informacij s poznejšimi spremembami tega zakona še bistveno bolj omejena. Te spremembe so bile negativno ocenjene v analizi, ki jo je naročil Urad predstavnika OVSE za svobodo medijev, marca 2016. V njej je bilo navedeno, da so se za neposredne stroške zaračunavali na splošno razumni zneski, ni pa sprejemljivo, da so zaračunavali za čas, ki so ga javni uslužbenci namenili odgovarjanju na zahtevke. Komisija je v poročilu za posamezno državo leta 2018 priznala, da so nadzornik za varstvo podatkov in sodišča, vključno z ustavnim sodiščem, sprejeli napredno stališče v zadevah, povezanih z zasebnostjo.

(30)  Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v svojem poročilu, sprejetem 27. junija 2018, o madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2018 navedla, da so bili dostop do informacij ter svoboda medijev in svoboda združevanja omejeni, in sicer tudi z nedavnimi zakonodajnimi spremembami, ter da so mediji obširno poročali o kampanji, vendar so bili močno polarizirani in je niso kritično analizirali zaradi politizacije lastništva medijev in množičnosti vladnih oglaševalskih kampanj. Javna radiotelevizija je sicer opravila svojo nalogo in kandidatom brezplačno omogočila programski čas, vendar je v svojih novicah in uredniških prispevkih očitno podpirala vladajočo koalicijo, v nasprotju z mednarodnimi standardi. Večina komercialnih radiotelevizij je pristransko poročala, bodisi za vladajoče bodisi za opozicijske stranke. Spletni mediji so zagotavljali platformo za pluralno vsebinsko politično razpravo. Opozorila je tudi, da politizacija lastništva v povezavi z omejujočim pravnim okvirom in odsotnostjo neodvisnega regulatornega organa za medije negativno vpliva na uredniško svobodo in ovira dostop volivcev do pluralnih informacij. Poleg tega je navedla, da so s spremembami uvedli neupravičeno omejitev dostopa do informacij, saj so razširili opredelitev informacij, ki niso javnega značaja, in povišali pristojbino za obravnavanje zahtevkov za informacije.

(31)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede madžarske medijske zakonodaje in prakse, ki omejujeta svobodo mnenja in izražanja. Skrbelo ga je, ker sedanji zakonodajni okvir po številnih spremembah zakonov ne zagotavlja povsem necenzuriranega in neoviranega tiska. Z zaskrbljenostjo je opozoril, da svet za medije in organ za medije nista dovolj neodvisna, da bi izvajala svoje naloge, ter imata preširoka pooblastila za urejanje in sankcioniranje.

(32)  Predstavnik OVSE za svobodo medijev je 13. aprila 2018 ostro obsodil objavo seznama več kot 200 oseb, ki ga je objavila madžarska medijska hiša in trdila, da si več kot 2000 oseb, vključno s poimensko navedenimi osebami s seznama, domnevno prizadeva zrušiti vlado. Seznam je 11. aprila objavila madžarska revija Figyelő, vključuje pa številne novinarje in druge državljane. Predstavnik OVSE za svobodo medijev je 7. maja 2018 izrazil veliko zaskrbljenost, ker so več neodvisnim novinarjem zavrnili akreditacijo, zaradi česar niso mogli poročati z otvoritvenega zasedanja novega madžarskega parlamenta. Dejal je tudi, da takega dogodka ne bi smeli izkoriščati kot orodja za zaviranje vsebine kritičnega poročanja, taka praksa pa pomeni slab precedens za novi mandat madžarskega parlamenta.

Akademska svoboda

(33)  Beneška komisija je 6. oktobra 2017 sprejela mnenje o zakonu št. XXV z dne 4. aprila 2017 o spremembi zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju. Navedla je, da je uvedba strožjih pravil brez tehtnih razlogov v povezavi s strogimi roki in hudimi pravnimi posledicami za tuje univerze, ki so že več let prisotne na Madžarskem in tam zakonito delujejo, z vidika načela pravne države in spoštovanja temeljnih pravic zelo sporna. Te univerze in njihove študente varujejo nacionalna in mednarodna pravila o akademski svobodi, svobodi izražanja in združevanja ter pravici do izobraževanja in svobodi izobraževanja. Beneška komisija je madžarskim organom priporočila, naj zlasti zagotovijo, da nova pravila o zahtevi glede delovnih dovoljenj ne bodo nesorazmerno vplivala na akademsko svobodo in se bodo uporabljala nediskriminatorno in prožno, ne da bi ogrožala kakovost in mednarodni značaj izobraževanja, ki ga že ponujajo obstoječe univerze. Tudi posebni poročevalci OZN za svobodo mnenja in izražanja, za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja ter za kulturne pravice so v svoji izjavi z dne 11. aprila 2017 izrazili enake pomisleke v zvezi s spremembo zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 ugotovil, da uvedba takih omejitev svobode misli, izražanja in združevanja ter akademske svobode ni dovolj utemeljena.

(34)  Madžarski parlament je 17. oktobra 2017 na izrecno zahtevo zadevnih ustanov in po priporočilu predsedstva madžarske rektorske konference podaljšal rok, do katerega morajo tuje univerze, ki delujejo v državi, izpolniti nova merila, in sicer do 1. januarja 2019. Beneška komisija je podaljšanje roka pozdravila. Pogajanja med madžarsko vlado in tujimi visokošolskimi ustanovami, na katere so vplivala merila, zlasti s Srednjeevropsko univerzo, še vedno potekajo, in tako so tuje univerze še vedno izpostavljene pravni negotovosti, čeprav je Srednjeevropska univerza nove zahteve izpolnila v roku.

(35)  Komisija je 7. decembra 2017 sklenila, da bo Madžarsko privedla pred Sodišče Evropske unije, ker sprememba zakona št. CCIV iz leta 2011 o nacionalnem terciarnem izobraževanju nesorazmerno omejuje univerze Unije in tretjih držav pri njihovem delu ter ker je treba ta akt ponovno uskladiti s pravom Unije. Komisija je ugotovila, da je nova zakonodaja v nasprotju s pravico do akademske svobode, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ter s pravnimi obveznostmi Unije v okviru mednarodnega trgovinskega prava.

(36)  9. avgusta 2018 je postalo javno, da madžarska vlada načrtuje umik magistrskega programa študija s področja spolov na državni univerzi Eötvös Loránd (ELTE) in ne bo več priznavala magistrskega programa študija s tega področja na zasebni Srednjeevropski univerzi. Evropski parlament poudarja, da je napačna razlaga pojma spola v ospredju javnih razprav na Madžarskem in obžaluje namerno napačno razlaganje pojmov spola in enakosti med spoloma. Obsoja napade na prosto poučevanje in raziskave, zlasti študije s področja spolov, katerih cilj je analizirati razmerja moči, diskriminacijo in odnos med spoloma v družbi ter iskanje rešitev za oblike neenakosti, ki so postali cilj kampanj obrekovanja. Poziva k popolni obnovi in zaščiti temeljnega demokratičnega načela izobrazbene svobode.

Svoboda veroizpovedi

(37)  Madžarski parlament je 30. decembra 2011 sprejel zakon št. CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in veroizpovedi ter pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem, ki je začel veljati 1. januarja 2012. S tem zakonom se je pregledal status pravne osebe številnih verskih organizacij in število pravno priznanih cerkva na Madžarskem se je zmanjšalo na 14. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 16. decembra 2011 izrazil svoje pomisleke v zvezi s tem aktom v dopisu, ki ga je poslal madžarskim organom. Madžarski parlament se je februarja 2012 odzval na mednarodni pritisk in razširil število priznanih cerkva na 31. Beneška komisija je 19. marca 2012 sprejela mnenje o zakonu št. CCVI iz leta 2011 o pravici do svobode vesti in veroizpovedi ter pravnem statusu cerkva, veroizpovedi in verskih skupnosti na Madžarskem, v katerem je navedla, da ta akt določa vrsto zahtev za priznanje cerkve, ki so pretirane in temeljijo na samovoljnih merilih. Poleg tega je navedla, da je bilo zaradi akta iz registra izbrisanih več sto cerkva, ki so bile prej pravno priznane, in da akt do neke mere spodbuja neenako in celo diskriminatorno obravnavo verskih prepričanj in verskih skupnosti glede na to, ali so priznane ali ne.

(38)  Madžarsko ustavno sodišče je februarja 2013 razsodilo, da je bil izbris priznanih cerkva neustaven. Madžarski parlament je v odgovor na odločitev ustavnega sodišča marca 2013 spremenil ustavo. Junija in septembra 2013 je spremenil zakon št. CCVI iz leta 2011 tako, da je nastala dvotirna razvrstitev na „verske skupnosti“ in „pridružene cerkve“. Septembra 2013 je madžarski parlament spremenil tudi ustavo izrecno za to, da si je dodelil pristojnost za izbor verskih skupnosti za „sodelovanje“ z državo za uresničevanje „dejavnosti v javnem interesu“, s čimer si je v praksi zagotovil diskrecijsko pooblastilo za priznavanje verskih organizacij z dvotretjinsko večino.

(39)  ESČP je v sodbi z dne 8. aprila 2014, Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi proti Madžarski, razsodilo, da je Madžarska kršila svobodo združevanja, kot se razume v okviru svobode vesti in veroizpovedi. Madžarsko ustavno sodišče je ugotovilo, da so bila nekatera pravila v zvezi s pogoji za priznanje kot cerkev neustavna, zato je zakonodajalcu naročilo, naj ustrezna pravila uskladi z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na podlagi tega je bil decembra 2015 v skladu s tem parlamentu predložen ustrezen zakon, vendar ni dobil potrebne večine. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

Svoboda združevanja

(40)  Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 9. julija 2014 v svojem dopisu madžarskim organom navedel, da je zaskrbljen zaradi retorike stigmatiziranja, ki jo uporabljajo politiki, ki dvomijo v legitimnost dela nevladnih organizacij zaradi revizij, ki jih je madžarski vladni urad za nadzor opravil v nevladnih organizacijah upravljavkah in prejemnicah nepovratnih sredstev iz Finančnega mehanizma EGP/Norveškega finančnega mehanizma. Madžarska vlada je s skladom podpisala sporazum, zaradi česar se izplačila nepovratnih sredstev še naprej izvajajo. Posebni poročevalec OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic je obiskal Madžarsko med 8. in 16. februarjem 2016 in v svojem poročilu navedel, da veliki izzivi izvirajo iz obstoječega pravnega okvira, ki ureja uveljavljanje temeljnih svoboščin, kot so pravice do svobode mnenja in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja, ter da lahko tudi zakonodaja s področja nacionalne varnosti in migracij omejevalno vpliva na okolje civilne družbe.

(41)  Aprila 2017 je bil v madžarskem parlamentu predložen osnutek zakona o preglednosti organizacij, ki prejemajo pomoč iz tujine. Navedeni namen tega predloga je uvedba zahtev, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in terorizma. Beneška komisija je leta 2013 priznala, da obstajajo različni razlogi, zaradi katerih lahko država omeji tuje financiranje, med drugim zaradi preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vendar se ti legitimni cilji ne bi smeli uporabljati kot izgovor za nadzor nevladnih organizacij ali za omejitev njihove zmožnosti opravljanja legitimnega dela, zlasti na področju varstva človekovih pravic. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 26. aprila 2017 na predsednika madžarske nacionalne skupščine naslovil dopis, v katerem je opozoril, da je bil osnutek zakona predstavljen v ozračju nenehne sovražne retorike nekaterih poslancev vladajoče koalicije, ki so nekatere nevladne organizacije na podlagi vira njihovega financiranja javno označili kot „tuje agente“ in podvomili o njihovi legitimnosti, čeprav izraza „tuji agenti“ v osnutku zakona ni. Podobni pomisleki so bili izraženi v izjavi predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope in predsednika njegovega strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij z dne 7. marca 2017, v mnenju strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij z dne 24. aprila 2017 in v izjavi posebnega poročevalca OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic ter posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja z dne 15. maja 2017.

(42)  Madžarski parlament je 13. junija 2017 sprejel osnutek zakona z več spremembami. Beneška komisija je v svojem mnenju z dne 20. junija 2017 priznala, da je izraz „organizacije, ki prejemajo pomoč iz tujine,“ nevtralen in opisen ter da nekatere od sprememb pomenijo pomembno izboljšanje, hkrati pa nekateri drugi pomisleki niso bili obravnavani in spremembe ne zadostujejo za zmanjšanje zaskrbljenosti, da bi lahko zakon povzročil nesorazmerno in nepotrebno poseganje v svobodo združevanja in svobodo izražanja, pravico do zasebnosti ter prepoved diskriminacije. Odbor OZN za človekove pravice je v svojih sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 navedel, da ni zadostne utemeljitve za uvedbo teh zahtev, ki se zdijo kot del poskusa diskreditacije nekaterih nevladnih organizacij, tudi nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic na Madžarskem.

(43)  Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da začne sodni postopek proti Madžarski, ker ta ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z določbami Pogodbe o prostem pretoku kapitala, in sicer zaradi določb zakona o nevladnih organizacijah, ki po mnenju Komisije posredno diskriminirajo in nesorazmerno omejujejo donacije iz tujine za organizacije civilne družbe. Poleg tega je Komisija trdila, da je Madžarska kršila pravice do svobodnega združevanja, varstva zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, ki so določene v Listini, v povezavi z določbami Pogodbe glede prostega pretoka kapitala, opredeljenimi v členu 26(2) in členih 56 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(44)  Madžarska vlada je februarja 2018 predložila zakonodajni sveženj, sestavljen iz osnutkov treh zakonov (T/19776, T/19775, T/19774). Predsednik konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope in predsednik strokovnega sveta za pravo nevladnih organizacij sta 14. februarja 2018 podala izjavo, da sveženj ne upošteva svobode združevanja, zlasti v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z migranti. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 15. februarja 2018 izrazil podobne pomisleke. Posebni poročevalec OZN za spodbujanje in varovanje pravice do svobode mnenja in izražanja, posebni poročevalec OZN o razmerah zagovornikov človekovih pravic, neodvisni strokovnjak za človekove pravice in mednarodno solidarnost, posebni poročevalec OZN o človekovih pravicah migrantov in posebni poročevalec OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti so 8. marca 2018 posvarili, da bo zakon povzročil neupravičeno omejitev svobode združevanja in izražanja na Madžarskem. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da bo zakonodajni sveženj z omenjanjem „preživetja naroda“ in zaščite državljanov in kulture ter povezovanjem dela nevladnih organizacij z domnevno mednarodno zaroto stigmatiziral nevladne organizacije ter omejil njihovo zmožnost izvajanja pomembnih dejavnosti za uveljavljanje človekovih pravic, zlasti pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov. Skrbelo ga je tudi, da se uvedba omejitev za financiranje nevladnih organizacij iz tujine lahko uporabi kot nedopusten pritisk nanje in neupravičeno poseganje v njihove dejavnosti. Namen osnutka enega od teh zakonov je 25-odstotna obdavčitev vseh sredstev, ki jih nevladne organizacije prejmejo zunaj Madžarske, vključno s financiranjem Unije. Zakonodajni sveženj bi nevladnim organizacijam odvzel tudi pravno sredstvo za pritožbo zoper samovoljne odločitve. Odbor za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 22. marca 2018 zahteval mnenje Beneške komisije o osnutku zakonodajnega svežnja.

(45)  29. maja 2018 je madžarska vlada predstavila osnutek zakona o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z ukrepi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja (T/333). Osnutek je revidirana različica prejšnjega zakonodajnega svežnja in predlaga kazenske sankcije za „omogočanje nezakonitega priseljevanja“. Istega dne je Urad visokega komisarja OZN za begunce pozval k umiku predloga in izrazil zaskrbljenost, da bi ti predlogi, če bi bili sprejeti, prikrajšali osebe, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, za nujno pomoč in storitve ter še dodatno podžgali napeto javno razpravo in okrepili ksenofobno nastrojenost. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 1. junija 2018 izrazil podobne pomisleke. Predsednik Odbora za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope je 31. maja 2018 potrdil, da so od Beneške komisije zahtevali mnenje o novem predlogu. Osnutek je bil sprejet 20. junija 2018, preden je Beneška komisija predložila mnenje. Visoki komisar OZN za človekove pravice je 21. junija 2018 obsodil odločitev madžarskega parlamenta. 22. junija 2018 sta Beneška komisija in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice navedla, da lahko določba o kazenski odgovornosti zavre izvajanje zaščitenih dejavnosti organizacije in izražanja ter da krši pravico do svobode združevanja in izražanja, zaradi česar bi jo bilo treba razveljaviti. 19. julija 2018 je Komisija poslala uradni opomin Madžarski v zvezi z novo zakonodajo, v skladu s katero so kriminalizirane dejavnosti, ki podpirajo prošnje za azil in prebivališče, ter se nadalje omejuje pravica do zaprositve za azil.

Pravica do enakega obravnavanja

(46)  Med 17. in 27. majem 2016 je Madžarsko obiskala delovna skupina OZN o diskriminaciji proti ženskam v zakonodaji in v praksi. V svojem poročilu je navedla, da tradicionalna oblika družine, katere ohranjanje je zagotovljeno, ker naj bi bilo potrebno za preživetje naroda, ne bi smela imeti nesorazmerne prednosti pred političnimi, ekonomskimi in socialnimi pravicami žensk ter krepitvi njihove vloge. Poudarila je tudi, da se pravica žensk do enakopravnosti ne bi smela obravnavati samo v okviru varstva ranljivih skupin, kot so otroci, starejši in invalidi, saj so ženske sestavni del vseh takih skupin. Novi šolski učbeniki še vedno vsebujejo spolne stereotipe in ženske prikazujejo predvsem kot matere in žene, v nekaterih primerih pa so matere prikazane tudi kot manj inteligentne od očetov. Na drugi strani pa je delovna skupina priznala prizadevanja madžarske vlade za olajšanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja z uvedbo ugodnih določb o sistemu družinske podpore ter v zvezi s predšolsko vzgojo in varstvom. Omejena misija za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice je v poročilu, sprejetem 27. junija 2018, za madžarske parlamentarne volitve leta 2018 navedla, da so ženske premalo zastopane v političnem življenju in da ni pravnih zahtev za spodbujanje enakosti spolov na volitvah. Čeprav je ena od glavnih strank na vrh nacionalne liste uvrstila žensko in so nekatere stranke v svojih programih obravnavale vprašanja, povezana s spolom, krepitev vloge žensk med kampanjo niti v medijih ni bila deležna veliko pozornosti.

(47)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 pozdravil podpis Istanbulske konvencije, vendar je tudi izrazil obžalovanje, da na Madžarskem glede položaja žensk v družbi še vedno prevladujejo patriarhalni stereotipni pogledi, ter z zaskrbljenostjo opozoril na diskriminatorne pripombe političnih osebnosti glede žensk. Opozoril je tudi, da madžarski kazenski zakonik ne zagotavlja celovite zaščite žensk, ki so žrtve nasilja v družini. Izrazil je zaskrbljenost, da so ženske premalo zastopane na vodilnih položajih v javnem sektorju, zlasti v ministrstvih in madžarskem parlamentu. Istanbulska konvencija še ni bila ratificirana.

(48)  Madžarska ustava določa obvezne določbe za zaščito delovnih mest staršev ter spoštovanje načela enakega obravnavanja; zato za ženske ter matere in očete, ki vzgajajo otroke, veljajo posebni predpisi delovnega prava. 27. aprila 2017 je Komisija izdala obrazloženo mnenje, v katerem je Madžarsko pozvala, naj pravilno izvaja Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12), saj madžarska zakonodaja vsebuje izjemo glede prepovedi diskriminacije na podlagi spola, ki je veliko obsežnejša od izjeme v navedeni direktivi. Istega dne je Komisija Madžarski izdala obrazloženo mnenje glede neskladnosti z Direktivo Sveta 92/85/EGS (13), ki določa, da so delodajalci dolžni prilagoditi delovne pogoje nosečim delavkam in delavkam, ki dojijo, da bi preprečili tveganje za njihovo zdravje in varnost. Madžarska vlada se je zavezala, da bo spremenila potrebne določbe zakona št. CXXV iz leta 2003 o enakem obravnavanju in spodbujanju enakih možnosti ter zakona št. I iz leta 2012 o delovnem zakoniku, zato je bil primer 7. junija 2018 zaključen.

(49)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da pri ustavni prepovedi diskriminacije med podlagami za diskriminacijo nista izrecno navedeni spolna usmerjenost in spolna identiteta ter da bi zaradi omejujoče opredelitve družine lahko prišlo do diskriminacije, saj ta ne zajema nekaterih vrst družinskih ureditev, med drugim istospolnih parov. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi nasilja ter razširjenih negativnih stereotipov in predsodkov, usmerjenih proti lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam, zlasti v sektorju zaposlovanja in izobraževanja.

(50)  V sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 je Odbor OZN za človekove pravice izrazil tudi zaskrbljenost zaradi prisilne namestitve v zdravstvene ustanove, osamitve in prisilnega zdravljenja velikega števila oseb z duševnimi, intelektualnimi in psihosocialnimi motnjami ter poročanja o nasilju, krutem, nečloveškem in ponižujočem ravnanju ter domnevno visokega števila nepreiskanih smrti v zaprtih ustanovah.

Pravice pripadnikov manjšin, vključno z Romi in Judi, ter zaščita pred sovražnimi izjavami zoper te manjšine

(51)  Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, navedel, da je zaskrbljen zaradi poslabšanja razmer v zvezi z rasizmom in nestrpnostjo na Madžarskem, pri čemer je najbolj očiten primer nestrpnosti anticiganizem, kar kažejo izrazito kruta dejanja, kot so nasilje nad Romi ter shodi in patruljiranje paravojaških organizacij po vaseh, v katerih živijo Romi. Poudaril je tudi, da kljub stališčem madžarskih oblasti, ki obsojajo antisemitski govor, antisemitizem ostaja stalen problem, ki se odraža v sovražnem govoru ter primerih nasilja nad Judi in njihovo lastnino. Poleg tega je omenil ponoven izbruh ksenofobije, usmerjene proti migrantom, vključno s prosilci za azil in begunci, ter nestrpnosti do drugih družbenih skupin, kot so osebe LGBTI, revni ljudje in brezdomci. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je v svojem poročilu o Madžarski, objavljenem 9. junija 2015, izrazila podobne pomisleke.

(52)  Svetovalni odbor Sveta Evrope o Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin je v svojem četrtem mnenju o Madžarski, sprejetem 25. februarja 2016, navedel, da se Romi še naprej soočajo s sistemsko diskriminacijo in neenakostjo na vseh področjih življenja, vključno s stanovanjskim vprašanjem, zaposlovanjem, izobraževanjem, dostopom do zdravstvene oskrbe ter udeležbo v družbenem in političnem dogajanju. Odbor ministrov Sveta Evrope je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 madžarskim oblastem priporočil, naj si vztrajno in učinkovito prizadevajo za preprečevanje neenakopravnosti in diskriminacije Romov, boj proti njima ter njuno kaznovanje, za izboljšanje življenjskih razmer, dostopa do zdravstvenih storitev in zaposlenosti Romov v tesnem posvetovanju s predstavniki Romov, za sprejetje učinkovitih ukrepov za končanje praks, zaradi katerih so romski otroci v šolah še vedno segregirani, in okrepitev prizadevanj za odpravo pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo romski otroci na področju izobraževanja, za zagotovitev, da imajo romski otroci enake možnosti dostopa do vseh ravni kakovostnega izobraževanja, ter za nadaljnje ukrepe za preprečevanje krivičnega uvrščanja otrok v posebne šole in razrede. Madžarska vlada je sprejela več pomembnih ukrepov za spodbujanje vključevanja Romov. 4. julija 2012 je sprejela akcijski načrt za zaščito delovnih mest, da bi zaščitila zaposlovanje prikrajšanih zaposlenih in spodbudila zaposlovanje dolgoročno brezposelnih. Sprejela je tudi sektorsko strategijo za zdravstvo „Zdrava Madžarska 2014–2020“, da bi zmanjšala neenakosti v zdravju. Leta 2014 je sprejela strategijo za obdobje 2014–2020 za obravnavo stanovanj v revnih četrtih v segregiranih naseljih. Kljub temu se je v skladu s poročilom Agencije o temeljnih pravicah za leto 2018 odstotek mladih Romov, ki opravljajo glavno dejavnost, ki ni zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje, povečal z 38 % leta 2011 na 51 % leta 2016.

(53)  ESČP je v sodbi z dne 29. januarja 2013, Horváth in Kiss proti Madžarski, ugotovilo, da zadevna madžarska zakonodaja, kot se uporablja v praksi, ne vsebuje zadostnih varoval, zaradi česar je prišlo do prevelike zastopanosti in segregacije romskih otrok v posebnih šolah, saj se jim je sistematično postavljala napačna diagnoza duševnih motenj, s čimer je bila kršena njihova pravica do izobraževanja brez diskriminacije. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

(54)  Dne 26. maja 2016 je Komisija madžarskim oblastem poslala uradni opomin glede tako zakonodajne kot upravne prakse na Madžarskem, zaradi katere so romski otroci nesorazmerno visoko zastopani v posebnih šolah za otroke z motnjami v duševnem razvoju, v običajnih šolah pa se soočajo z veliko mero segregacije pri izobraževanju, kar jim otežuje socialno vključevanje. Madžarska vlada je s Komisijo vzpostavila dejaven dialog. Madžarska strategija za vključevanje je osredotočena na spodbujanje vključujočega izobraževanja, odpravljanje segregacije, prekinitev medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti in vzpostavitev vključujočega šolskega okolja. Poleg tega so bila v zakon o nacionalnem javnem izobraževanju od januarja 2017 dalje vključena dodatna zagotovila in madžarska vlada je v letih od 2011 do 2015 sprožila uradne revizije, katerim so sledili ukrepi vladnih uradov.

(55)  ESČP je v sodbi z dne 20. oktobra 2015, Balázs proti Madžarski, razsodilo, da se je z neupoštevanjem domnevnega protiromskega motiva napada kršila prepoved diskriminacije. ESČP je v sodbi z dne 12. aprila 2016, R. B. proti Madžarski, in v sodbi z dne 17. januarja 2017, Király in Dömötör proti Madžarski, razsodilo, da se je zaradi nezadostnega preiskovanja domnevnih rasno motiviranih zlorab kršila pravica do zasebnega življenja. ESČP je v sodbi z dne 31. oktobra 2017, M. F. proti Madžarski, razsodilo, da se je kršila prepoved diskriminacije v povezavi s prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, saj organi niso preiskali domnevnih rasističnih vzgibov za obravnavano dejanje. Te sodbe se še vedno niso izvršile. Vendar pa je po sodbah Balázs v proti Madžarski ter R. B. proti Madžarski 28. oktobra 2016 začela veljati sprememba o vzorcu dejstev v zvezi s kaznivim dejanjem „spodbujanja nasilja ali sovraštva proti skupnosti“ iz kazenskega zakonika z namenom izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ(14). Kazenski zakonik je bil spremenjen leta 2011, da bi se preprečile kampanje skrajno desničarskih paravojaških skupin z uvedbo tako imenovanega „kaznivega dejanja v uniformi“. S spremembo je bila za vsakršno provokativno nesocialno vedenje, ki vzbuja strah pri pripadnikih narodnostnih, etničnih, rasnih ali verskih skupnosti, zagrožena zaporna kazen do treh let.

(56)  Med 29. junijem in 1. julijem 2015 je Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice v odziv na poročanje o ukrepih lokalne uprave v mestu Miskolc glede prisilnih izselitev Romov na Madžarskem opravil obisk za preverjanje stanja na terenu. Lokalne oblasti so sprejele model protiromskih ukrepov še pred spremembo lokalnega odloka leta 2014, javne osebnosti v mestu pa so pogosto dajale protiromske izjave. Poročalo se je, da naj bi župan Miskolca februarja 2013 izjavil, da želi mesto očistiti „asocialnih, izprijenih Romov,“ ki naj bi nezakonito izkoriščali program Gnezdo (Fészekrakó Program) za stanovanjske ugodnosti in nastanitev ljudi v socialnih stanovanjih z najemnimi in vzdrževalnimi stroški. Z njegovo izjavo se je začela vrsta prisilnih izselitev in v istem mesecu je bilo 50 stanovanj odstranjenih s seznama 273 stanovanj v ustrezni kategoriji, s čimer se je sprostilo tudi zemljišče za prenovo stadiona. Vrhovno sodišče je na podlagi pritožbe pristojnega vladnega urada s sklepom z dne 28. aprila 2015 razveljavilo zadevne določbe. Komisar za temeljne pravice in namestnik komisarja za pravice narodnostnih manjšin sta 5. junija 2015 izdala skupno mnenje o kršitvah temeljnih pravic Romov v Miskolcu, katerega priporočil lokalna vlada ni upoštevala. Tudi madžarski Urad za enako obravnavanje je izvedel preiskavo in julija 2015 izdal sklep, v katerem je pozval lokalne oblasti, naj ustavijo vse prisilne izselitve ter pripravijo akcijski načrt za zagotovitev stanovanj v skladu s človekovim dostojanstvom. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 26. januarja 2016 albanski, bolgarski, francoski, madžarski, italijanski, srbski in švedski vladi poslal dopis o prisilnem izseljevanju Romov. V dopisu, naslovljenem na madžarske organe, je izrazil zaskrbljenost glede obravnave Romov v Miskolcu. Akcijski načrt je bil sprejet 21. aprila 2016, v tem času pa je bila tudi ustanovljena agencija za socialna stanovanja. Urad za enako obravnavanje je v svojem sklepu z dne 14. oktobra 2016 ugotovil, da je občina izpolnila svoje obveznosti. Vendar pa je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v svojih sklepih o izvajanju priporočil v zvezi z Madžarsko, objavljenih 15. maja 2018, omenila, da se kljub nekaterim pozitivnim spremembam za izboljšanje stanovanjskih razmer Romov njeno priporočilo še ne izvaja.

(57)  Odbor ministrov Sveta Evrope je v svoji resoluciji z dne 5. julija 2017 madžarskim oblastem priporočil, naj še naprej izboljšujejo dialog z judovsko skupnostjo, da bi postal trajnosten, naj bo njihova glavna prednostna naloga boj proti antisemitizmu v javnem prostoru, naj si vztrajno prizadevajo za učinkovito preprečevanje, prepoznavanje, preiskovanje, kazenski pregon in sankcioniranje vseh rasno in etnično motiviranih ter antisemitskih dejanj, vključno z vandalizmom in sovražnim govorom, ter naj preuči možnost spremembe zakonodaje, da bi zagotavljala karseda široko pravno varstvo proti rasističnim kaznivim dejanjem.

(58)  Madžarska vlada je leta 2012 odredila povečanje življenjskih rent preživelih holokavsta za 50 %, leta 2013 je ustanovila Madžarski odbor za spomin na žrtve holokavsta za leto 2014, leto 2014 je razglasila za leto spomina na žrtve holokavsta, sprožila je programe obnove in prenove številnih madžarskih sinagog in židovskih pokopališč in se trenutno pripravlja na evropske makabejske igre leta 2019, ki se bodo odvijale v Budimpešti. Madžarske pravne določbe opredeljujejo več kaznivih dejanj, povezanih s sovraštvom ali spodbujanjem sovraštva, vključno z antisemitskimi dejanji ter dejanji zanikanja ali omalovaževanja holokavsta. Leta 2015 in 2016 je Madžarska predsedovala Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA). Kljub temu je madžarski predsednik vlade v govoru, ki ga je imel 15. marca 2018 v Budimpešti, polemično napadal, med drugim z očitno antisemitskimi stereotipi proti Georgeu Sorosu, ki bi se lahko ocenili kot kaznivi.

(59)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede poročanja, da se romska skupnost še naprej sooča z razširjeno diskriminacijo in izključenostjo, brezposelnostjo, stanovanjsko segregacijo ter segregacijo pri izobraževanju. Zlasti je zaskrbljen, ker je kljub zakonu o javnem šolstvu v šolah, zlasti cerkvenih in zasebnih, še vedno razširjena segregacija, ter ker je število romskih otrok, razvrščenih v šole za otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, še vedno nesorazmerno visoko. Omenil je tudi zaskrbljenost glede razširjenosti kaznivih dejanj iz sovraštva ter sovražnega govora v političnih razpravah, medijih in na internetu, usmerjenega proti manjšinam, zlasti Romom, muslimanom, migrantom in beguncem, tudi v okviru kampanj, ki jih financira vlada. Odbor je izrazil zaskrbljenost glede razširjenosti antisemitskih stereotipov. Z zaskrbljenostjo je opozoril tudi na obtožbe, da je uradno število kaznivih dejanj iz sovraštva izjemno nizko, ker policija pogosto ne preišče verodostojnih prijav kaznivih dejanj iz sovraštva in kaznivega sovražnega govora ter teh dejanj kazensko ne preganja. Odbor je bil zaskrbljen tudi zaradi poročanja o vztrajni praksi rasnega profiliranja Romov s strani policije.

(60)  V zadevi v zvezi z vasjo Gyöngyöspata, kjer je lokalna policija za manjše prometne prekrške oglobila samo Rome, je bilo v sodbi na prvi stopnji ugotovljeno, da ravnanje pomeni nadlegovanje in neposredno diskriminacijo Romov, tudi če so bili posamezni ukrepi zakoniti. Sodišče druge stopnje in vrhovno sodišče sta razsodila, da madžarska unija za državljanske svoboščine (HCLU), ki je vložila zahtevek actio popularis, ni uspela dokazati diskriminacije. Primer je bil predložen ESČP.

(61)  V skladu s četrto ustavno spremembo se „svoboda izražanja ne sme uveljavljati z namenom kršitve dostojanstva madžarskega naroda ali katere koli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupnosti“. Madžarski kazenski zakonik določa kazni za spodbujanje nasilja ali sovraštva proti članu skupnosti. Vlada je ustanovila delovno skupino za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, ki zagotavlja usposabljanje policistov in pomaga žrtvam, da sodelujejo s policijo in poročajo o incidentih.

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

(62)  Visoki komisar OZN za begunce je 3. julija 2015 izrazil zaskrbljenost glede spreminjanja azilne zakonodaje po skrajšanem postopku. Visoki komisar OZN za človekove pravice je 17. septembra 2015 izrazil mnenje, da Madžarska s svojim obravnavanjem beguncev in migrantov krši mednarodno pravo. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 27. novembra 2015 podal izjavo, da odziv Madžarske na izziv, ki ga predstavljajo begunci, ne upošteva človekovih pravic. Visoki komisar OZN za begunce, Svet Evrope in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice so 21. decembra 2015 pozvali Madžarsko, naj se vzdrži politik in praks, ki spodbujajo nestrpnost in strah ter podžigajo ksenofobijo, usmerjeno proti beguncem in migrantom. Visoki komisar OZN za begunce je 6. junija 2016 izrazil zaskrbljenost glede vse večjega števila domnevnih zlorab prosilcev za azil in migrantov s strani mejnih organov na Madžarskem ter glede širših omejevalnih mejnih in zakonodajnih ukrepov, vključno z dostopom do azilnih postopkov. Urad visokega komisarja OZN za begunce je 10. aprila 2017 pozval k takojšnjemu prenehanju predaj Madžarski v skladu z dublinsko uredbo. Leta 2017 je bilo od 3397 prošenj za mednarodno zaščito, vloženih na Madžarskem, zavrnjenih 2880 oziroma 69,1 %, kar je zelo visok odstotek zavrnitev. Leta 2015 je bilo od 480 pritožb glede prošenj za priznanje mednarodne zaščite pozitivno rešenih le 40 oziroma 9 %. Leta 2016 je bilo od 775 pritožb pozitivno rešenih pet oziroma 1 %, leta 2017 pa ni bilo pritožb.

(63)  Uradnik za temeljne pravice Evropske agencije za mejno in obalno stražo je oktobra 2016 in marca 2017 obiskal Madžarsko zaradi zaskrbljenosti, da agencija morda deluje pod pogoji, ki ne zagotavljajo spoštovanja in zaščite oseb, ki prečkajo mejo med Madžarsko in Srbijo, ter spoštovanja njihovih pravic, zaradi česar bi lahko agencija dejansko kršila Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Marca 2017 je sklenil, da tveganje deljene odgovornosti agencije za kršitve temeljnih pravic v skladu s členom 34 uredbe o evropski mejni in obalni straži ostaja zelo visoko.

(64)  Delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja je 3. julija 2014 navedla, da je treba razmere prosilcev za azil in migrantov z neurejenim statusom bistveno izboljšati ter jim posvetiti več pozornosti, da bi preprečili samovoljne odvzeme prostosti. Podobno zaskrbljenost glede pridržanja, zlasti mladoletnikov brez spremstva, je izrazil komisar Sveta Evrope za človekove pravice v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014. Med 21. in 27. oktobrom 2015 je Madžarsko obiskal Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki je v poročilu navedel trditve večjega števila tujih državljanov (vključno z mladoletniki brez spremstva), da so policisti in oboroženi stražarji v centrih za pridržanje priseljencev in prosilcev za azil z njimi fizično grdo ravnali. Visoki komisar OZN za begunce je 7. marca 2017 izrazil zaskrbljenost glede novega zakona, izglasovanega v madžarskem parlamentu, ki predvideva obvezno pridržanje vseh prosilcev za azil, vključno z otroki, do konca azilnega postopka. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je 8. marca 2017 podal izjavo, v kateri je izrazil podobno zaskrbljenost glede tega zakona. Pododbor OZN za preprečevanje mučenja je 31. marca 2017 pozval Madžarsko, naj nemudoma odpravi pretirano uporabo ukrepa pridržanja in razišče druge možnosti.

(65)  ESČP je v sodbi z dne 5. julija 2016, O. M. proti Madžarski, ugotovilo, da je zaradi pridržanja prišlo do kršitve pravice do svobode in varnosti, ki meji na samovoljnost. Organi še zlasti niso ravnali previdno, ko so odredili pridržanje prosilca, ne da bi upoštevali, ali so ranljive osebe – ko je prosilec na primer oseba LGBT – varne v priporu med drugimi pridržanimi osebami, ki so velikokrat prihajale iz držav s splošno razširjenimi kulturnimi ali verskimi predsodki proti takim osebam. Ta sodba se še vedno ni izvršila.

(66)  Med 12. in 16. junijem 2017 je posebni predstavnik generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in begunce obiskal Srbijo in dve tranzitni območji na Madžarskem. Posebni predstavnik je v svojem poročilu navedel, da nasilno zavračanje migrantov in beguncev iz Madžarske v Srbijo zbuja skrbi glede na člena 2 (pravica do življenja) in 3 (prepoved mučenja) EKČP. Ugotovil je tudi, da so zaradi omejevalnih praks sprejemanja prosilcev za azil na tranzitna območja Röszke in Tompa, ti pogosto iskali nezakonite načine prečkanja meje ter se zatekli k tihotapcem in trgovcem z ljudmi, kljub vsem tveganjem takšnega ravnanja. Navedel je, da azilni postopki, ki se izvajajo na tranzitnih območjih, nimajo ustreznih zaščitnih ukrepov za zaščito prosilcev za azil pred vračanjem v države, v katerih tvegajo, da bodo z njimi ravnali v nasprotju s členoma 2 in 3 EKČP. Posebni predstavnik je sklenil, da je nujno treba uskladiti madžarsko zakonodajo in prakse z zahtevami EKČP. Navedel je več priporočil, med drugim pozval madžarske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, tudi revidirajo ustrezni zakonodajni okvir in spremenijo ustrezne prakse, da bi zagotovile, da vsem tujim državljanom, ki prispejo na mejo ali ki so na madžarskem ozemlju, ni preprečeno podati prošnjo za mednarodno zaščito. Med 5. in 7. julijem 2017 je dve tranzitni območji obiskal tudi lanzarotski odbor (odbor pogodbenic Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem), ki je podal več priporočil in med drugim pozval, naj se vse osebe, mlajše od 18 let, obravnavajo kot otroci, brez diskriminacije na podlagi starosti, naj se zagotovi, da bodo vsi otroci v pristojnosti Madžarske zaščiteni pred spolnim izkoriščanjem in zlorabljanjem, ter naj bodo nastanjeni v običajnih ustanovah za zaščito otrok, da bi se preprečilo njihovo morebitno spolno izkoriščanje in zlorabljanje s strani odraslih in mladostnikov v tranzitnih območjih. Med 18. in 20. decembrom 2017 je delegacija Skupine strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA) obiskala Madžarsko ter njeni dve tranzitni območji in sklenila, da se tranzitno območje, ki je dejansko kraj, kjer je posameznikom odvzeta prostost, ne more šteti za primerno in varno nastanitev žrtev trgovine z ljudmi. Madžarske organe je pozvala, naj sprejmejo pravni okvir za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi med državljani tretjih držav brez zakonitega prebivališča in okrepijo svoje postopke za prepoznavanje žrtev take trgovine med prosilci za azil in migranti brez urejenega statusa. 1. januarja 2018 so bili uvedeni dodatni predpisi, ki so na splošno ugodnejši za mladoletnike in še posebej za mladoletnike brez spremstva; med drugim je bil za mladoletne prosilce za azil pripravljen poseben učni načrt. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je v svojih sklepih o izvajanju priporočil v zvezi z Madžarsko, objavljenih 15. maja 2018, navedla, da čeprav priznava, da se je Madžarska soočila z ogromnim izzivom zaradi množičnega prihoda migrantov in beguncev, je zgrožena nad ukrepi, sprejetimi v odziv nanj, ter nad razmerami, ki so se po njenem petem poročilu hudo poslabšale. Organi bi morali nujno odpraviti pridržanja na tranzitnih območjih, zlasti za družine z otroki in vse mladoletnike brez spremstva.

(67)  Sredi avgusta 2018 so organi za priseljevanje prenehali zagotavljati hrano za odrasle prosilce za azil, ki so pred sodiščem izpodbijali odločitev o nedopustnosti. Več prosilcev za azil je moralo zaprositi Evropsko sodišče za človekove pravice za začasne ukrepe, da so začeli prejemati obroke. Evropsko sodišče za človekove pravice je 10. avgusta 2018 odobrilo začasne ukrepe v dveh zadevah, 16. avgusta 2018 pa v tretji. Madžarski organi so sodbe upoštevali.

(68)  ESČP je v sodbi z dne 14. marca 2017, Ilias in Ahmed proti Madžarski, ugotovilo, da je prišlo do kršitve pravice prosilcev do svobode in varnosti. Ugotovilo je tudi, da je z izgonom prosilcev v Srbijo prišlo do kršitve prepovedi nečloveškega in poniževalnega ravnanja, s pogoji pridržanja v tranzitnem območju Röszke pa do kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Zadevo trenutno obravnava Veliki senat ESČP.

(69)  Madžarsko sodišče je Ahmeda H., Sirca, ki je živel na Cipru in je septembra 2015 svoji družini poskušal pomagati pobegniti iz Sirije ter prečkati srbsko-madžarsko mejo, 14. marca 2018 obsodilo na sedem let zapora in 10 let izgona iz države na podlagi obtožb zaradi „terorističnih dejanj“. Ta obsodba vzbuja dvome glede uporabe zakonov za boj proti terorizmu na Madžarskem ter pravice do poštenega sojenja.

(70)  Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 6. septembra 2017 v zadevah C-643/15 in C-647/15 v celoti zavrnilo pritožbi, ki sta jih podali Slovaška in Madžarska glede začasnega mehanizma za obvezno premestitev prosilcev za azil v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601. Vendar od te sodbe Madžarska sklepa ni upoštevala. Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da proti Češki, Madžarski in Poljski začne postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker niso izpolnile svojih pravnih obveznosti glede premestitev.

(71)  Komisija se je 7. decembra 2017 odločila, da v postopku za ugotavljanje kršitev proti Madžarski glede njene azilne zakonodaje ukrepa z izdajo obrazloženega mnenja. Komisija meni, da madžarska zakonodaja ni skladna s pravom Unije, zlasti z direktivami 2013/32/EU(15), 2008/115/ES(16) in 2013/33/EU(17) Evropskega parlamenta in Sveta ter z več določbami Listine. Komisija je 19. julija 2018 sklenila, da proti Madžarski začne postopek pred Sodiščem zaradi neskladnosti njene zakonodaje o azilu in vračanju s pravom Unije.

(72)  Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost, da madžarski zakon, sprejet marca 2017, ki dopušča samodejno premestitev vseh prosilcev za azil v tranzitna območja, dokler se ne konča njihov azilni postopek, z izjemo otrok brez spremstva, prepoznanih kot mlajših od 14 let, ne izpolnjuje pravnih standardov, saj dopušča dolgotrajno pridržanje za nedoločen čas, ne vsebuje nobene pravne zahteve po hitri preučitvi razmer vsakega zadevnega posameznika posebej ter nima postopkovnih varoval za izpodbijanje premestitve v tranzitna območja, ki bi imelo možnost za uspeh. Odbor je bil še posebej zaskrbljen glede poročanja o obširni uporabi samodejnega pridržanja priseljencev v centrih za pridržanje znotraj Madžarske in zato, ker se omejevanje osebne svobode uporablja kot splošno sredstvo za odvračanje od nezakonitih vstopov namesto kot odziv na ugotovljeno tveganje na ravni posameznika. Poleg tega je bil odbor zaskrbljen zaradi domnevno slabih življenjskih razmer v nekaterih centrih za pridržanje. Z zaskrbljenostjo je opozoril na zakon o zavračanju, ki je začel veljati junija 2016 in dopušča, da policija po hitrem postopku izžene vsakogar, ki nezakonito prečka mejo in je pridržan na madžarskem ozemlju v pasu 8 kilometrov od meje, kar se je naknadno razširilo na celotno ozemlje Madžarske, ter na odlok 191/2015, s katerim je bila Srbija opredeljena kot „varna tretja država“, kar omogoča zavračanje na madžarski meji s Srbijo. Odbor je z zaskrbljenostjo opozoril na poročanje, da se zavračanje uporablja vsesplošno ter da imajo posamezniki, za katere velja ta ukrep, zelo omejeno možnost za vložitev prošnje za azil in pravico do pritožbe. Z zaskrbljenostjo je opozoril tudi na poročanje o kolektivnih in nasilnih izgonih, vključno z domnevnimi pretepanji, napadi s policijskimi psi in streljanji z gumijastimi naboji, zaradi katerih je prišlo do hudih poškodb in vsaj v enem primeru do izgube življenja prosilca za azil. Zaskrbljen je bil tudi glede poročanja, da je ocenjevanje starosti otrok prosilcev za azil in mladoletnikov brez spremstva v tranzitnih območjih neustrezno, saj se močno opira na vizualne preglede s strani strokovnjaka in je netočno, ter poročanja o domnevno neustreznem dostopu teh prosilcev za azil do izobraževanja, socialnih in psiholoških storitev ter pravne pomoči. V skladu z novim predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU je zdravstvena ocena starosti ukrep v skrajnem primeru.

Ekonomske in socialne pravice

(73)  Posebni poročevalec OZN za skrajno revščino in človekove pravice ter posebni poročevalec OZN za pravico do ustrezne nastanitve sta 15. februarja 2012 in 11. decembra 2012 Madžarsko pozvala, naj ponovno prouči zakonodajo, ki lokalnim oblastem omogoča, da kriminalizirajo brezdomstvo, in podpre odločitev ustavnega sodišča, ki brezdomstvo dekriminalizira. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je v poročilu po opravljenem obisku Madžarske, objavljenem 16. decembra 2014, navedel, da je zaskrbljen glede sprejetih ukrepov za preprečevanje spanja na prostem ter gradnje barak in kolib, ki so jih mnogi označili za ukrepe, ki v praksi inkriminirajo brezdomstvo. Komisar je madžarske oblasti pozval, naj preiščejo prijavljene primere prisilnih izselitev brez alternativnih rešitev in odvzemov otrok od njihovih družin na podlagi slabih socialno-ekonomskih razmer. Odbor OZN za človekove pravice je v sklepnih ugotovitvah z dne 5. aprila 2018 izrazil zaskrbljenost glede državne in lokalne zakonodaje, in sicer na podlagi četrte spremembe madžarske ustave, ki določa, da je na številnih javnih krajih spanje na prostem prepovedano, in s tem dejansko kaznuje brezdomstvo. Madžarski parlament je 20. junija 2018 sprejel sedmo spremembo ustave, ki prepoveduje običajno prebivališče v javnem prostoru. Istega dne je posebni poročevalec OZN za pravico do ustrezne nastanitve potezo Madžarske, s katero je brezdomstvo postalo kaznivo, označil za kruto in nezdružljivo z mednarodnim pravom o človekovih pravicah.

(74)  Evropski odbor za socialne pravice je v sklepih iz leta 2017 izjavil, da Madžarska ne upošteva Evropske socialne listine, in sicer na podlagi tega, da predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu ne ščitijo samozaposlenih in delavcev v gospodinjstvu, pa tudi drugih kategorij delavcev, da sprejeti ukrepi za zmanjšanje smrtnosti mater ne zadoščajo, da je minimalni znesek starostne pokojnine nezadosten, da je minimalni znesek nadomestila za brezposelnost nezadosten, da je najdaljše obdobje izplačevanja nadomestila za brezposelnost prekratko ter da je minimalni znesek dajatev za rehabilitacijo in invalidskih dajatev v nekaterih primerih nezadosten. Poleg tega je Odbor sklenil tudi, da Madžarska ne upošteva Evropske socialne listine, in sicer na podlagi tega, da raven socialne pomoči, ki se izplača samskim osebam brez lastnih sredstev, vključno s starejšimi, ni zadostna, da zakonito bivajočim državljanom vseh držav pogodbenic ni zagotovljen enak dostop do socialnih storitev in da se ni vzpostavila zadostna ponudba stanovanj za ranljive družine. Na področju sindikalnih pravic je Odbor izjavil, da pravica delavcev do plačanega dopusta ni zagotovljena v zadostni meri, da ni bil uveden noben promocijski ukrep za spodbujanje sklenitve kolektivnih pogodb, saj je zaščita delavcev s takimi pogodbami na Madžarskem očitno nizka, ter da je v javni upravi pravica za sprožitev stavke omejena na sindikate, ki so pogodbenice sporazuma z vlado; merila za določitev uradnikov, ki jim je onemogočena pravica do stavke, presegajo področje uporabe Listine; sindikati javnih uslužbencev lahko k stavki pozovejo le z odobritvijo večine ustreznega osebja.

(75)  Od decembra 2010, ko je vlada Viktorja Orbana sprejela spremembo tako imenovanega zakona o stavkah, so stavke na Madžarskem načeloma nezakonite. Sprememba pomeni, da bodo stavke načeloma dovoljene v podjetjih, povezanih z vladno upravo prek pogodb za opravljanje storitev po javnem naročilu. Sprememba ne velja za poklicne skupine, ki preprosto nimajo te pravice, kot so strojevodje, policisti, zdravstveno osebje in kontrolorji zračnega prometa. Kar je težavno, je delež zaposlenih, ki se morajo udeležiti stavkovnega referenduma, da bi ta bil veljaven, ki mora znašati vse do 70 %. O legalnosti stavk nato odloči delovno sodišče, ki je popolnoma podrejeno državi. Leta 2011 je bilo vloženih devet vlog za dovoljenja za stavke. V sedmih primerih so bile vloge zavrnjene brez obrazložitve; dve od njih sta bili obravnavani, a je bilo nemogoče izdati sklep.

(76)  V poročilu Odbora OZN za pravice otroka o sklepnih ugotovitvah glede skupno tretjega, četrtega in petega rednega poročila Madžarske, ki je bilo objavljeno 14. oktobra 2014, je bila izražena zaskrbljenost zaradi vse večjega števila primerov odvzemov otrok njihovim družinam na podlagi slabih socialno-ekonomskih razmer. Starši lahko izgubijo otroka zaradi brezposelnosti, pomanjkanja socialnih stanovanj in pomanjkanja prostora v ustanovah za začasno bivanje. Glede na študijo Evropskega centra za pravice Romov ta praksa nesorazmerno prizadene romske družine in otroke.

(77)  Komisija je v svojem priporočilu z dne 23. maja 2018 za priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim programom reform Madžarske za leto 2018 in mnenju Sveta o konvergenčnem programu Madžarske za leto 2018 navedla, da se je delež oseb, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, leta 2016 zmanjšal na 26,3 %, vendar ostaja nad povprečjem Unije. Otroci so na splošno bolj izpostavljeni revščini kot druge starostne skupine. Raven socialne pomoči za osebe pod pragom minimalnega dohodka je nižja od 50 % praga revščine za enočlansko gospodinjstvo, kar pomeni, da je med najnižjimi v Uniji. Ustreznost denarnih nadomestil za brezposelnost je zelo nizka: najdaljše obdobje 3 mesecev velja za najkrajše v Uniji in predstavlja le približno četrtino povprečnega časa, ki ga potrebujejo iskalci zaposlitve, da najdejo zaposlitev. Poleg tega so stopnje plačil med najnižjimi v Uniji. Komisija je priporočila, da je treba izboljšati ustreznost in pokritost socialne pomoči in nadomestil za brezposelnost.

(78)  Dne [...] 2018 je Svet zaslišal Madžarsko v skladu s členom 7(1) PEU.

(79)  Iz teh razlogov bi bilo treba v skladu s členom 7(1) PEU ugotoviti, da obstaja očitno tveganje, da Madžarska huje krši vrednote iz člena 2 PEU –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obstaja očitno tveganje, da bi lahko Madžarska huje kršila temeljne vrednote Unije.

Člen 2

Svet priporoča, da Madžarska v treh mesecih po uradni obvestitvi o tem sklepu sprejme naslednje ukrepe: [...]

Člen 3

Ta sklep začne veljati [...] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Madžarsko.

V ...,

Za Svet

Predsednik

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0216.
(2) UL C 399, 24.11.2017, str. 127.
(3) UL C 407, 4.11.2016, str. 46.
(4) UL C 75, 26.2.2016, str. 52.
(5) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 27.
(6) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154.
(7) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(8) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408.
(9) COM(2003)0606.
(10) Sodba Sodišča z dne 6. novembra 2012, Komisija proti Madžarski, C-286/12, ECLI:EU:C:2012:687.
(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(12) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
(13) Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, 28.11.1992, str. 1).
(14) Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (UL L 328, 6.12.2008, str. 55).
(15) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
(16) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(17) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).


Avtonomni orožni sistemi
PDF 125kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o avtonomnih orožnih sistemih (2018/2752(RSP))
P8_TA(2018)0341RC-B8-0308/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Naslova V, člena 21 in 21(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju martensove klavzule iz Protokola 1 iz leta 1977, ki je priložen Ženevski konvenciji,

–  ob upoštevanju dela IV agende OZN za razorožitev iz leta 2018 z naslovom Varovanje naše skupne prihodnosti (Securing Our Common Future),

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 3. maja 2013 o posledicah uporabe brezpilotnih letal in robotov brez posadke v vojskovanju za človekove pravice,

–  ob upoštevanju različnih stališč, priporočil in resolucij, ki pozivajo k prepovedi avtonomnih orožnih sistemov, kot je priporočilo Svetu z dne 5. julija 2018 o 73. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(1), mandat za začetek pogajanj, sprejet na plenarnem zasedanju 13. marca 2018 z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije, svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(2), svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(3) in svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(4),

–  ob upoštevanju letnega poročila posebnega poročevalca OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, Christofa Heynsa z dne 9. aprila 2013 (A/HRC/23/47),

–  ob upoštevanju izjav v zvezi s smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi, ki jih je EU podala skupini vladnih strokovnjakov pogodbenic Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja v Ženevi na srečanjih od 13. do 17. novembra 2017, od 9. do 13. aprila 2018 in od 27. do 31. avgusta 2018,

–  ob upoštevanju prispevkov različnih držav pred srečanji skupine vladnih strokovnjakov leta 2017 in 2018, vključno s prispevki držav članic EU,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017, v katerem poziva k takšnemu pristopu k umetni inteligenci, pri katerem bo človek ohranil nadzor, in k prepovedi smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov,

–  ob upoštevanju poziva Svetega sedeža k prepovedi smrtonosnega avtonomnega orožja,

–  ob upoštevanju odprtega pisma iz julija 2015, ki ga je podpisalo več kot 3 000 raziskovalcev s področja umetne inteligence in robotike, in odprtega pisma z dne 21. avgusta 2017, ki ga je podpisalo 116 ustanoviteljev podjetij s področja umetne inteligence in robotike, v katerih svarijo pred smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi, ter ob upoštevanju pisma, ki ga je podpisalo 240 organizacij in 3 089 posameznikov, v katerem so se zavezali, da ne bodo nikoli razvijali, proizvajali ali uporabljali smrtonosnega avtonomnega orožja,

–  ob upoštevanju izjav Mednarodnega odbora Rdečega križa in pobud civilne družbe, kot je kampanja za ustavitev ubijalskih robotov, ki združuje 70 organizacij v 30 državah, med drugim Human Rights Watch, Article 36, PAX in Amnesty International,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker politike in ukrepi EU temeljijo na načelih človekovih pravic in spoštovanja človekovega dostojanstva ter načelih iz listine OZN in mednarodnega prava; ker bi bilo treba ta načela uporabljati za ohranitev miru, preprečevanje konfliktov in okrepitev mednarodne varnosti;

B.  ker se izraz „smrtonosni avtonomni orožni sistemi“ uporablja za orožne sisteme, pri katerih ljudje nimajo pravega nadzora nad kritičnimi funkcijami izbiranja in napadanja posameznih tarč;

C.  ker naj bi neznano število držav, javno financiranih podjetij in zasebnih podjetij raziskovalo in razvijalo smrtonosne avtonomne orožne sisteme, ki segajo vse od izstrelkov, ki znajo izbirati cilje, do sistemov strojnega učenja s kognitivnimi zmožnostmi, na podlagi katerih naprava izbira, kdaj in kje bo napadla kateri cilj;

D.  ker neavtonomni sistemi, kot so avtomatizirani in daljinsko vodeni sistemi, ne bi smeli veljati za smrtonosne avtonomne orožne sisteme;

E.  ker lahko smrtonosni avtonomni orožni sistemi bistveno spremenijo vojskovanje ter sprožijo nenadzorovano oboroževalno tekmo, kakršne še ni bilo;

F.  ker uporaba smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov vzbuja temeljne etične in pravne pomisleke glede človeškega nadzora, zlasti v zvezi z bistvenimi funkcijami, kot sta izbira ciljev in napad nanje; ker stroji in roboti ne morejo sprejemati človeških odločitev, ki vključujejo pravna načela razlikovanja, sorazmernosti in previdnosti;

G.  ker sta človekovo posredovanje in nadzor ključnega pomena pri odločanju o smrtonosnem napadu, saj človek odgovarja za odločitve o življenju ali smrti;

H.  ker se mednarodno pravo, vključno s humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah, v celoti uporablja za vse orožne sisteme in njihove upravljavce in ker je skladnost z njim ena najpomembnejših obveznosti, ki jo morajo države izpolnjevati, zlasti ko gre za načela, kot je zaščita civilnega prebivalstva ali izvajanje previdnostnih ukrepov pri napadih;

I.  ker uporaba smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov odpira ključna vprašanja o izvajanju mednarodnega prava na področju človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava ter evropskih standardov in vrednot glede prihodnjih vojaških akcij;

J.  ker je avgusta 2017 116 ustanoviteljev vodilnih mednarodnih podjetij s področja robotike in umetne inteligence poslalo odprto pismo Organizaciji združenih narodov, v katerem je vlade pozvalo, naj preprečijo tekmo v oboroževanju s tem orožjem in preprečijo destabilizacijske učinke navedenih tehnologij;

K.  ker bi lahko pri vsakem smrtonosnem avtonomnem orožnem sistemu prišlo do napake pri delovanju zaradi slabo napisane programske kode ali kibernetskega napada sovražne države ali nedržavnega akterja;

L.  ker je Parlament večkrat pozval k nujnemu oblikovanju in sprejetju skupnega stališča o smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemih, k mednarodni prepovedi razvoja, proizvodnje in uporabe smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov, ki bi lahko delovali brez večjega človeškega nadzora, ter k začetku učinkovitih pogajanj za prepoved tega orožja;

1.  opozarja, da si EU prizadeva biti globalni akter na področju zagotavljanja miru, in poziva k razširitvi njene vloge pri prizadevanjih za razoroževanje in neširjenje orožja ter k oblikovanju ukrepov in politik, s katerimi bi prispevali k ohranjanju svetovnega miru in varnosti, zagotovili spoštovanje mednarodnega prava in prava s področja človekovih pravic ter zaščitili civiliste in civilno infrastrukturo;

2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Evropski svet, naj pred srečanjem pomembnih pogodbenic Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja, ki bo novembra 2018, nujno pripravijo in sprejmejo skupno stališče o smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemih, s katerim bodo zagotovili smiseln človeški nadzor nad ključnimi funkcijami orožnih sistemov, tudi pri njihovi uporabi, ter naj se na zadevnih forumih zastopajo skupno stališče in v skladu s tem tudi ravnajo; v zvezi s tem poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet, naj si izmenjujejo primere dobre prakse ter pridobijo mnenja strokovnjakov, akademikov in civilne družbe;

3.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet, naj si skupaj prizadevajo za začetek mednarodnih pogajanj o pravno zavezujočem instrumentu, s katerim bi prepovedali smrtonosne avtonomne orožne sisteme;

4.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je preprečiti razvoj in proizvodnjo vsakršnih smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov brez človeškega nadzora nad ključnimi funkcijami, kot je izbira ciljev in napad nanje;

5.  želi spomniti na svoje stališče z dne 13. marca 2018 o uredbi o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, zlasti odstavku 4 člena 6 (upravičeni ukrepi), ter poudarja, da je pripravljen sprejeti podobno stališče v zvezi s prihodnjim programom za raziskave na področju obrambe, programom za razvoj obrambne industrije in drugimi zadevnimi deli Evropskega obrambnega sklada po letu 2020;

6.  poudarja, da sile EU ne uporabljajo orožja ali orožnih sistemov, ki spadajo med smrtonosne avtonomne orožne sisteme; želi spomniti, da orožje in orožni sistemi, ki so posebej zasnovani za zaščito lastnih platform, sil in prebivalstva pred zelo dinamičnimi grožnjami, kot so sovražni izstrelki, strelivo in zrakoplovi, ne štejejo za smrtonosne avtonomne orožne sisteme; poudarja, da bi morali odločitve o napadu na zrakoplove, v katerih so ljudje, sprejemati človeški upravljavci;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov in generalnemu sekretarju zveze NATO.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0312.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494.
(3) UL C 101, 16.3.2018, str. 166.
(4) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.


Stanje odnosov med EU in ZDA
PDF 191kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in ZDA (2017/2271(INI))
P8_TA(2018)0342A8-0251/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Shared Vision, Common Action: A Stronger Europe – A Global Strategy for the European Union’s Foreign and Security Policy (Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije), ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ter skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 7. junija 2017 o strateškem pristopu k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju izidov vrhov EU-ZDA, ki sta potekala 28. novembra 2011 v Washingtonu in 26. marca 2014 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 79. medparlamentarnega srečanja čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekalo 28. in 29. novembra 2016 v Washingtonu, 80. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 2. in 3. junija 2017 v Valletti, 81. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 5. decembra 2017 v Washingtonu, ter 82. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ki je potekal 30. junija 2018 v Sofiji v Bolgariji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. aprila 2016 o skupnem okviru o preprečevanju hibridnih groženj – odziv Evropske unije (JOIN(2016)0018),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja Nata z dne 8. julija 2016 o skupnem sklopu predlogov, ki sta jih 5. in 6. decembra 2016 potrdila Svet EU in Svet Nata, ter poročil o napredku pri njihovem izvajanju z dne 14. junija in 5. decembra 2017,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Nata iz leta 2016,

–  ob upoštevanju ameriške strategije za nacionalno varnost z dne 18. decembra 2017 in ameriške strategije za nacionalno obrambo z dne 19. januarja 2018,

–  ob upoštevanju pobude za evropsko pomiritev,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za podnebno diplomacijo, ki ga je leta 2015 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta od 30. novembra do 11. decembra 2015 potekali v Parizu,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o vlogi regij in mest EU pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21), zlasti odstavka 13(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti resolucije z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu(3), resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike(4), resolucije z dne 17. novembra 2011 o vrhovnem srečanju EU in ZDA 28. novembra 2011(5) ter resolucije z dne 13. junija 2013 o vlogi EU pri spodbujanju širšega čezatlantskega partnerstva(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. februarja 2018 o stanju v agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0251/2018),

A.  ker partnerstvo med EU in ZDA temelji na močnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih vezeh, na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, spodbujanje miru in stabilnosti, človekove pravice in pravna država, ter na skupnih ciljih, kot so blaginja, varnost, odprta in povezana gospodarstva, družbeni napredek in vključenost, trajnostni razvoj in mirno reševanje konfliktov, in ker sta ZDA in EU demokraciji, ki temeljita na načelu pravne države in imata delujoče sisteme nadzora in ravnotežja; ker se to partnerstvo kratkoročno sooča s številnimi izzivi in motnjami, a dolgoročni temelji ostajajo trdni, sodelovanje med EU in ZDA kot podobno mislečima partnerjema pa ostaja ključno;

B.  ker morata EU in ZDA preučiti druge načine za okrepitev čezatlantskega partnerstva in se s pomočjo vseh razpoložljivih komunikacijskih kanalov učinkovito odzvati na pomembne izzive, s katerimi se soočamo, in se pri tem opreti na trdne temelje skupnih vrednot in načel; ker imata ameriški kongres in Evropski parlament kot zakonodajalca pomembno in vplivno vlogo v naših demokracijah in bi morala v celoti izkoristiti potencial svojega sodelovanja, da bi ohranila demokratično, liberalno in multilateralno ureditev ter spodbujala stabilnost in kontinuiteto na naši celini in v svetu;

C.  ker morata EU in ZDA v globalnem, kompleksnem in vse bolj večpolnem svetu tudi v prihodnje imeti vodilno, ključno in konstruktivno vlogo ter krepiti in spoštovati mednarodno pravo, spodbujati in varovati temeljne pravice in načela ter skupaj obravnavati regionalne konflikte in svetovne izzive;

D.  ker se EU in ZDA soočata z obdobjem geopolitičnih sprememb ter podobnimi kompleksnimi – tako konvencionalnimi kot hibridnimi – tveganji, ki jih povzročajo državni in nedržavni akterji z juga in vzhoda; ker so kibernetski napadi vse pogostejši in bolj izpopolnjeni in lahko sodelovanje med EU in ZDA prek Nata dopolnjuje prizadevanja obeh strani ter zaščiti kritično vladno obrambno in drugo informacijsko infrastrukturo; ker je za obravnavanje teh groženj potrebno mednarodno sodelovanje;

E.  ker EU priznava stalno vojaško podporo ZDA za zagotavljanje varnosti in obrambe EU in ker mora biti EU hvaležna vsem Američanom, ki so žrtvovali svoja življenja za zagotovitev evropske varnosti med spopadi na Kosovu in v Bosni; ker si EU trenutno prizadeva zagotoviti lastno varnost z izgradnjo večje strateške neodvisnosti;

F.  ker so se ZDA odločile, da bodo svoj proračun za ohranjanje miru v okviru OZN zmanjšale za 600 milijonov USD;

G.  ker bolj nepredvidljiva zunanja politika ZDA povzroča vedno večjo negotovost v mednarodnih odnosih in bi lahko omogočila vzpon drugih akterjev na svetovnem prizorišču, na primer Kitajske, katere politični in gospodarski vpliv se širi po svetu; ker se številne ključne države v Aziji, ki so bile nekoč bližje ZDA, preusmerjajo h Kitajski;

H.  ker EU ostaja v celoti zavezana multilateralizmu in spodbujanju skupnih vrednot, vključno z demokracijo in človekovimi pravicami; ker mednarodni red, ki temelji na pravilih, koristi tako ZDA kot EU; ker je v zvezi s tem bistvenega pomena, da EU in ZDA ukrepata skupaj in v sinergiji v podporo redu, ki temelji na pravilih, zajamčenemu s trdnimi, verodostojnimi in učinkovitimi nadnacionalnimi organizacijami in mednarodnimi institucijami;

I.  ker je partnerstvo med ZDA in Evropo že več kot sedem desetletij bistveno za svetovno gospodarsko, politično in varnostno ureditev; ker se čezatlantski odnosi soočajo s številnimi izzivi in so od izvolitve predsednika Trumpa v zvezi s številnimi vprašanji pod vse večjim pritiskom;

J.  ker je bila podnebna politika kot del globalne strategije EU vključena v zunanjo in varnostno politiko, s čimer so se okrepile povezave med energijo in podnebjem, varnostjo in razvojnimi cilji ter migracijami, pa tudi pravično in prosto trgovino;

K.  ker EU ostaja v celoti zavezana odprtemu in nediskriminatornemu multilateralnemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih; ker je STO – kot edina institucija, ki lahko zagotovi resnično enake konkurenčne pogoje – v osrčju svetovnega trgovinskega sistema;

L.  ker bi morale tako ZDA kot EU podpirati prizadevanja držav Zahodnega Balkana za pridružitev čezatlantski skupnosti; ker je za to poleg okrepljenega angažiranja EU nujna tudi nadaljnja predanost ZDA;

M.  ker je EU v strateškem okolju, ki se je v zadnjih letih znatno poslabšalo, vse bolj odgovorna za zagotavljanje lastne varnosti;

N.  ker evropska varnost temelji na ambiciji skupne strateške neodvisnosti, kot je junija 2016 priznalo 28 voditeljev držav in vlad v globalni strategiji Evropske unije;

Splošen okvir, ki temelji na skupnih vrednotah

1.  opozarja in vztraja, da mora in bi moralo dolgoletno partnerstvo in zavezništvo med EU in ZDA temeljiti na tem, da si delita in skupaj spodbujata skupne vrednote, vključno s svobodo, pravno državo, mirom, demokracijo, enakostjo, multilateralizmom, ki temelji na pravilih, tržnim gospodarstvom, socialno pravičnostjo, trajnostnim razvojem in spoštovanjem človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, pa tudi kolektivno varnostjo, pri čemer mora imeti mirno reševanje konfliktov prednost; poudarja, kako pomembno je, da se za uresničitev teh ciljev okrepi odnos med EU in ZDA, ki je ena glavnih osi sodelovanja v globaliziranem svetu;

2.  pozdravlja srečanje predsednika Komisije Junckerja in ameriškega predsednika Trumpa, ki je potekalo 25. julija 2018 v Washingtonu, saj pomeni izboljšanje dvostranskih odnosov; je seznanjen z njuno izjavo in pripravljenostjo za umiritev čezatlantske napetosti na področju trgovine; v zvezi s tem opozarja na uničujoče posledice kazenskih tarif; obenem izreka podporo obširnemu in celovitemu pristopu k trgovinskim sporazumom in multilaterizmu;

3.  poudarja, da je odnos med EU in ZDA temeljno jamstvo svetovne stabilnosti in eden od temeljev naših prizadevanj za zagotavljanje miru, blaginje in stabilnosti za naše družbe od konca druge svetovne vojne, pa tudi za izgradnjo okrepljenega multilateralnega sistema gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, ki temelji na pravilih in vrednotah; ponovno potrjuje, da je odnos med EU in ZDA strateški in pristen ter da je trdna čezatlantska vez v interesu obeh strani in sveta; meni, da sedanja enostranska politika „Najprej Amerika“ (angl. America First) škodi interesom tako EU kot ZDA, spodkopava medsebojno zaupanje in da utegne imeti tudi širše posledice za globalno stabilnost in blaginjo; želi spomniti na interes EU glede vzdrževanja dolgotrajnih, vzajemno koristnih partnerstev, ki temeljijo na skupnih vrednotah in načelih, ki prevladujejo nad kratkoročnimi transakcijskimi koristmi;

4.  poudarja, da partnerstvo zajema precej več kot zgolj vprašanja na področju zunanje politike in trgovine v ožjem pomenu besede ter vključuje tudi druge teme, kot so (kibernetska) varnost, gospodarska, digitalna in finančna vprašanja, podnebne spremembe, energetika, kultura ter znanost in tehnologija; poudarja, da so ta vprašanja tesno prepletena in bi jih bilo treba obravnavati v enem samem splošnem okviru;

5.  je zaskrbljen zaradi pristopov, ki so jih ZDA od izvolitve predsednika Trumpa sprejele do reševanja svetovnih vprašanj in regionalnih konfliktov; poudarja, kako pomembni so za EU čezatlantski odnosi in trajnostni dialog, pri katerih se poudarja pomen vprašanj, ki EU in ZDA povezujejo; želi pojasnilo glede tega, ali je naš čezatlantski odnos, ki se je utrjeval več desetletij, dandanes za naše ameriške partnerje še vedno enako pomemben; poudarja, da je splošen okvir našega partnerstva, ki temelji na vrednotah, bistvenega pomena za ohranjanje in dodatno krepitev strukture svetovnega gospodarstva in varnosti; poudarja, da bi morala imeti vprašanja, ki povezujejo ZDA in EU, na koncu večjo težo kot tisto, kar ju razdvaja;

6.  poudarja, da je Evropa v mednarodnem sistemu, za katerega sta značilni stalna nestabilnost in negotovost, odgovorna za to, da zgradi svojo strateško neodvisnost za soočanje z vse številnejšimi skupnimi izzivi; zato poudarja, da morajo evropske države ohraniti sposobnost za odločanje in delovati samostojno, da bi branile svoje interese; opozarja, da je strateška neodvisnost tako legitimna ambicija za Evropo kot tudi prednostni cilj, kar se mora odražati na industrijskem in operativnem področju ter pri zmogljivostih;

Krepitev partnerstva

7.  opozarja na velik potencial in strateški pomen, ki ga ima to partnerstvo za EU in ZDA pri doseganju skupne blaginje in varnosti ter krepitvi ureditve, ki temelji na pravilih in vrednotah ter podpira mednarodne institucije in jim zagotavlja sredstva za izboljšanje globalnega upravljanja; poziva, naj se naš dialog in sodelovanje spodbujata v zvezi z vsemi elementih tega partnerstva in na vseh ravneh sodelovanja, tudi z organizacijami civilne družbe; poudarja, da naše odločitve in dejanja vplivajo na svetovno gospodarstvo in varnostno strukturo, pa tudi na interese obeh partneric, zato bi bilo treba voditi z zgledom;

8.  izpostavlja odgovornost ZDA kot globalne sile in poziva administracijo ZDA, naj spoštuje skupne osrednje vrednote, ki so temelj čezatlantskih odnosov, in v vseh okoliščinah zagotavlja spoštovanje mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustanovno listino OZN in drugimi mednarodnimi instrumenti, ki so jih ZDA podpisale ali ratificirale;

9.  poudarja, da je v večpolarnem svetu EU za ZDA najpomembnejša partnerica in obratno ter da bodo enostranske poteze samo oslabile čezatlantsko partnerstvo, ki mora biti partnerstvo enakopravnih partneric, ki temelji na dialogu in katerega namen je ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje;

10.  obžaluje, da je pri imenovanju novega ameriškega veleposlanika pri Evropski uniji prišlo do daljše zamude, a pozdravlja dejstvo, da je bil imenovan novi veleposlanik in da ga je ameriški senat 29. junija 2018 potrdil;

11.  ostro kritizira izjave novega veleposlanika ZDA v Nemčiji Richarda Grenella, da želi krepiti vlogo nacionalističnih populistov po vsej Evropi, in opozarja, da vloga diplomatov ni podpirati posamezne politične sile, temveč omogočati medsebojno razumevanje in partnerstvo; prav tako meni, da so izjave, v katerih uradniki Trumpove administracije izražajo prezir do EU in podpirajo ksenofobne, populistične sile, ki si prizadevajo uničiti evropski projekt, sovražne in nezdružljive z duhom čezatlantskega partnerstva;

12.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet, Komisijo in države članice, naj povečajo sodelovanje, usklajevanje, doslednost in učinkovitost v okviru politike EU v odnosu do ZDA, da bi EU tako predstavili kot enotno in učinkovito mednarodno akterko z doslednim sporočilom;

13.  opozarja, da so ZDA zaradi zbliževanja obrambnih in varnostnih interesov ter tesnih dvostranskih odnosov ključni partner; poziva, naj se čim prej organizira vrh EU-ZDA, da bi se presegli sedanji izzivi in nadaljevalo delo v zvezi z vprašanji obojestranskega, globalnega in regionalnega pomena;

14.  meni, da je navzočnost ameriških vojaških sil evropskih državah, kjer je to potrebno, pomembna ter v skladu z nadaljnjim izpolnjevanjem danih zavez;

15.  vztraja, da je strukturiran in strateški dialog o zunanji politiki na čezatlantski ravni, v katerega bosta vključena tudi Evropski parlament in ameriški kongres, ključnega pomena za krepitev čezatlantske strukture, vključno z varnostnim sodelovanjem, ter poziva, naj se v okviru dialoga med EU in ZDA razširi področje uporabe zunanje politike;

16.  želi spomniti na svoj predlog za oblikovanje čezatlantskega političnega sveta za sistematično posvetovanje in usklajevanje glede zunanje in varnostne politike, ki bi ga vodila podpredsednica/visoka predstavnica in ameriški zunanji minister in ki bi temeljil na rednih stikih političnih voditeljev;

17.  pozdravlja stalno in neprekinjeno delo v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev pri spodbujanju odnosov med EU in ZDA s pomočjo parlamentarnega dialoga in usklajevanja glede vprašanj, ki so v skupnem interesu; ponavlja, kako pomembni so medosebni stiki in dialog pri krepitvi čezatlantskih odnosov; zato poziva k večji angažiranosti ameriškega senata in predstavniškega doma ter Evropskega parlamenta; pozdravlja ponoven začetek delovanja dvostrankarske kongresne skupine za EU v 115. sklicu kongresa ZDA ter poziva pisarno Evropskega parlamenta za stike in delegacijo Evropske unije v Washingtonu, naj tesneje sodelujeta z njo;

18.  opozarja, da so naše družbe – tako v EU kot ZDA – močne, zasidrane v liberalni demokraciji in pravni državi ter temeljijo na množici akterjev, med katerimi so med drugim naše vlade, parlamenti, decentralizirani organi in akterji, različne politične institucije, podjetja in sindikati, organizacije civilne družbe, svobodni in neodvisni mediji, verske skupine ter akademske in raziskovalne skupnosti; poudarja, da bi morali spodbujati čezatlantske vezi, da bi poudarjali prednosti in pomen našega čezatlantskega partnerstva na različnih ravneh in v vsej EU in ZDA in se ne bi osredotočali samo na vzhodno in zahodno obalo; poziva, naj se v ta namen oblikujejo boljši in namenski programi, ki bi se jim zagotovila ustrezna sredstva;

19.  pozdravlja poživljajoč učinek odnosov med evropskimi institucijami ter ameriškimi zveznimi državami in metropolitanskimi območji na splošne čezatlantske odnose, zlasti v primeru tesnega medinstitucionalnega sodelovanja; v zvezi s tem poudarja sodelovanje, ki obstaja na podlagi memoranduma o soglasju koalicije Under2; poziva ameriške zvezne države, naj okrepijo stike z institucijami EU;

20.  poudarja, da so kulturne izmenjave v okviru izobraževalnih programov bistvene za spodbujanje in oblikovanje skupnih vrednot in gradnjo mostov med čezatlantskimi partnerji; zato poziva k okrepitvi in povečanju števila programov mobilnosti za študente med ZDA in EU v okviru programa Erasmus+ in olajšanju dostopa študentov do njih;

21.  izraža posebno občudovanje nad načinom, kako so se ameriški učenci v odziv na mnoge tragedije, pri katerih je bilo uporabljeno strelno orožje v šolah, zavzeli za strožje zakone o orožju in se zoperstavili vmešavanju združenja National Rifle Association v zakonodajni postopek;

Skupno soočanje s svetovnimi izzivi

22.  vztraja, da bi morali imeti EU in ZDA tudi v prihodnje ključno konstruktivno vlogo ter skupaj obravnavati regionalne konflikte in svetovne izzive na osnovi načel mednarodnega prava; poudarja, da je multilateralizem, ki ga Evropa močno zagovarja, vedno bolj vprašljiv zaradi odnosa ZDA in drugih svetovnih sil; opozarja, kako pomemben je multilateralizem za ohranjanje miru in stabilnosti, kot orodje za spodbujanje vrednot pravne države in reševanje svetovnih izzivov, in vztraja, da bi bilo treba ta vprašanja obravnavati v ustreznih mednarodnih forumih; je zato zaskrbljen, da bi lahko nedavne enostranske odločitve ZDA – njihov odstop od ključnih mednarodnih sporazumov, razveljavitev nekaterih zavez, spodkopavanje mednarodnih pravil, izstop iz mednarodnih forumov in ustvarjanje diplomatskih in trgovinskih napetosti – privedle do oddaljitve od teh skupnih vrednot ter obremenile in ogrozile odnos; poziva EU, naj v odzivih na takšne odločitve pokaže enotnost, odločnost in sorazmernost; zato poziva države članice EU, naj se izogibajo ukrepom ali potezam, katerih namen je na dvostranski ravni pridobiti koristi na škodo usklajenega skupnega evropskega pristopa;

23.  je seznanjen s tem, da imajo druge svetovne velesile, kot sta Rusija in Kitajska, zanesljive politične in gospodarske strategije, med katerimi so mnoge v nasprotju z našimi vrednotami, mednarodnimi obveznostmi ali samim čezatlantskim partnerstvom ali jih ogrožajo; želi spomniti, da je zaradi tega sodelovanje med EU in ZDA še toliko bolj bistveno, da bomo lahko ohranili odprte družbe ter spodbujali in varovali naše skupne pravice, načela in vrednote, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava; v zvezi s tem poziva, naj EU in ZDA okrepita koordinacijo pri usklajevanju in oblikovanju skupne politike o sankcijah, da bo bolj učinkovita;

24.  meni, da poskusi Rusije, da bi vršila pritisk in vplivala na zahodne družbe, jih destabilizirala in izkoristila njihove slabosti in demokratične izbire, zahtevajo skupen čezatlantski odgovor; je zato prepričan, da bi morale ZDA in EU dati prednost usklajenemu ukrepanju v zvezi z Rusijo, po potrebi z udeležbo Nata; v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi izjav, ki sta jih na srečanju 16. julija 2018 v Helsinkih podala ameriški in ruski predsednik; želi spomniti na očitno nevarnost, ki jo za naše demokracije pomenijo lažne novice, dezinformacije in zlasti zlonamerno vmešavanje virov; poziva, naj se vzpostavi politični in družbeni dialog, s katerim bi uravnotežili anonimnost in odgovornost v družbenih medijih;

25.  poudarja, da je varnost večplastna in prepletena, njena opredelitev pa ne zajema samo vojaških vidikov, temveč tudi okoljske, energetske, trgovinske, kibernetske in komunikacijske, zdravstvene, razvojne in humanitarne vidike ter vidike odgovornosti, pa tudi druge vidike; vztraja, da bi bilo treba varnostna vprašanja reševati s širokim pristopom; v zvezi s tem zaskrbljen obžaluje predlagano korenito zmanjšanje proračunskih sredstev, ki jih ZDA na primer namenjajo za izgradnjo države v Afganistanu, razvojno pomoč v Afriki, humanitarno pomoč in prispevke k programom, operacijam in agencijam OZN;

26.  poudarja, da bi imel čezatlantski trgovinski sporazum, ki bi bil uravnotežen in vzajemno koristen, učinek, ki bi precej presegal zgolj trgovinske in gospodarske vidike;

27.  navaja, da je Nato še vedno glavno jamstvo za kolektivno obrambo Evrope; pozdravlja, da so ZDA potrdile zavezanost Natu in evropski varnosti, in poudarja, da poglabljanje sodelovanja med EU in Natom utrjuje tudi čezatlantsko partnerstvo;

28.  poudarja, kako pomembni so sodelovanje, usklajevanje in učinki sinergije na področju varnosti in obrambe; nadalje poudarja, kako pomembno je, da se sredstva za obrambo porabijo bolje, in v zvezi s tem vztraja, da se pri porazdeljevanju bremena ne bi smeli osredotočati samo na vložek (cilj glede porabe 2 % BDP-ja za obrambne izdatke), temveč tudi na rezultate (zmogljivosti, merjene v pripravljenih in vzdržljivih silah, ki jih je mogoče napotiti); opozarja, da pa ta količinsko opredeljeni cilj glede vložka odraža vse večjo odgovornost Evropejcev za lastno varnost, ki je nujno potrebna zaradi poslabšanja strateškega okolja; pozdravlja, da obramba postaja vse pomembnejše področje za EU in njene države članice, kar prinaša večjo vojaško učinkovitost v korist EU in Nata, in v zvezi s tem pozdravlja navzočnost ameriških vojaških sil na ozemlju EU; navaja, da je Nato še vedno bistvenega pomena za kolektivno obrambo Evrope in njenih zaveznic (člen 5 Severnoatlantske pogodbe); poudarja, da ostaja sposobnost Nata za opravljanje svojih nalog v veliki meri odvisna od moči čezatlantskih odnosov;

29.  poziva EU, naj okrepi evropsko obrambno unijo, da bi gradili zmogljivosti ter zagotovili strateško pomembnost EU na področju obrambe in varnosti, na primer tako, da med državami članicami ustvari več sinergij in poveča učinkovitost pri izdatkih za obrambo, raziskavah, razvoju, javnih naročilih, vzdrževanju in usposabljanju; vztraja, da tesnejše sodelovanje na področju obrambe na ravni EU krepi evropski prispevek k miru, varnosti in stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni, s tem pa pomaga tudi pri uresničevanju ciljev Nata in krepi naše čezatlantske vezi; zato podpira nedavna prizadevanja za okrepitev evropske obrambne strukture, vključno z evropskim obrambnim skladom in na novo vzpostavljenim stalnim strukturnim sodelovanjem;

30.  pozdravlja, da se je začelo izvajati stalno strukturno sodelovanje, in podpira njegove prve projekte, kot je vojaška mobilnost; poudarja, da je stalno strukturno sodelovanje v skupnem interesu EU in Nata ter bi moralo spodbujati nadaljnje sodelovanje med organizacijama pri razvijanju zmogljivosti in utrjevanju stebra EU v Natu, in sicer v okviru posameznih nacionalnih ustav;

31.  ponavlja, da morata EU in ZDA okrepiti sodelovanje na področju kibernetske varnosti in obrambe, in sicer prek specializiranih agencij in projektnih skupin, kot so ENISA, Europol, Interpol, prihodnje strukture stalnega strukturnega sodelovanja in Evropski obrambni sklad, pri tem pa se predvsem borili proti kibernetskim napadom in si s skupnimi močmi prizadevati za vzpostavitev celovitega in preglednega mednarodnega okvira, s katerim bi določili minimalne standarde za politike na področju kibernetske varnosti, pri tem pa spoštovali temeljne svoboščine; meni, da morata EU in Nato obvezno okrepiti izmenjavo obveščevalnih podatkov, da bo mogoče uradno odkrivati odgovorne za kibernetske napade in posledično sprejemati omejevalne sankcije zoper njih; poudarja pomen in pozitiven prispevek ameriške pobude za evropsko pomiritev k varnosti držav članic EU;

32.  poudarja, da je zaradi vse večjega pomena umetne inteligence in strojnega učenja potrebno tesnejše sodelovanje med EU in ZDA ter da bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi okrepili sodelovanje med ameriškimi in evropskimi tehnološkimi podjetji, da bi pri razvoju in uporabi kar najbolje izkoristili možnosti partnerstva;

33.  poziva ameriški kongres, naj Evropski parlament vključi v svoj program za izmenjavo informacij o kibernetskih grožnjah s parlamenti Avstralije, Kanade, Nove Zelandije in Velike Britanije;

34.  poudarja, da je potreben skupen pristop k urejanju digitalnih platform in povečanju njihove odgovornosti, da bi bilo mogoče razpravljati o vprašanjih cenzure v spletu, avtorskih pravic in pravic imetnikov pravic, osebnih podatkov in pojmu omrežne nevtralnosti; poudarja, da je treba sodelovati in spodbujati odprt, medoperabilen in varen internet, ki bi se upravljal z večdeležniškim modelom, ki bo po eni strani spodbujal človekove pravice, demokracijo, pravno državo in svobodo izražanja, po drugi strani pa omogočal gospodarsko blaginjo in inovacije ter spoštoval zasebnost in varoval pred zavajanjem, goljufijami in tatvinami; poziva, naj se s skupnimi prizadevanji oblikujejo pravila in predpisi ter spodbuja uporaba mednarodnega prava v kibernetskem prostoru;

35.  poudarja, da je omrežna nevtralnost zagotovljena s pravom EU; obžaluje, da se je zvezna komisija za komunikacije odločila spremeniti pravila o omrežni nevtralnosti; pozdravlja nedavno glasovanje v ameriškem senatu, s katerim so to odločitev razveljavili; poziva ameriški kongres, naj upošteva odločitev senata in tako ohrani odprt, varen in zaščiten internet, ki ne bo dopuščal diskriminatorne obravnave spletne vsebine;

36.  poudarja, da so – zlasti ob upoštevanju vse hitrejšega razvoja tehnologije, predvsem na področju IT – potrebna ustrezna pogajanja o standardizaciji;

37.  poudarja, da sta pomembna elementa krepitve prizadevanj EU in ZDA za boj proti terorizmu med drugim zaščita pomembne infrastrukture (na primer z izboljševanjem skupnih standardov ter spodbujanjem združljivosti in medoperabilnosti) in celosten pristop k boju proti terorizmu, tudi prek usklajevanja v regionalnih, multilateralnih in svetovnih forumih in sodelovanjem na področju izmenjave podatkov o terorističnih dejavnostih; poudarja, da je treba podpreti mehanizme, kot je evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), in druge skupne projekte, ki lahko pomembno in včasih odločilno prispevajo k boju proti terorizmu in ekstremizmu; želi obe strani spomniti, da je treba pri boju proti terorizmu spoštovati mednarodno pravo in demokratične vrednote ter v celoti upoštevati civilne svoboščine in temeljne človekove pravice;

38.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega imenovanja Gine Haspel kot direktorice ameriške osrednje obveščevalne službe (CIA), ob upoštevanju njenih slabih rezultatov na področju človekovih pravic, vključno z njeno vpletenostjo v program izročitev in skrivnih pridržanj agencije CIA;

39.  je zelo zaskrbljen nad poročili o tem, da je ameriška administracija odpravila omejene omejitve za program brezpilotnih zrakoplovov, s čimer se je povečalo tveganje za smrtne žrtve med civilisti in nezakonite uboje, pa tudi nad pomanjkanjem preglednosti tako pri ameriškem programu brezpilotnih zrakoplovov kot pri pomoči, ki jo zagotavljajo nekatere države članice EU; poziva ZDA in države članice EU, naj poskrbijo, da bo uporaba oboroženih brezpilotnih zrakoplovov v skladu z obveznostmi, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom, in da bodo sprejeti trdni in zavezujoči standardi, ki bodo urejali zagotavljanje vseh oblik pomoči pri smrtonosnih operacijah z brezpilotnimi zrakoplovi;

40.  poudarja, da se morata EU in ZDA boriti proti davčnim utajam in drugim oblikam finančnega kriminala ter zagotoviti preglednost;

41.  spodbuja okrepljeno sodelovanje v zvezi z bojem proti davčnim utajam, izogibanju davkom, pranju denarja in financiranju terorizma, predvsem v okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) med EU in ZDA, ki bi ga bilo treba okrepiti ter vanj vključiti tudi podatke o finančnih tokovih, povezanih s tujim vmešavanjem ali nezakonitimi obveščevalnimi operacijami; nadalje poziva EU in ZDA, naj v okviru OECD sodelujeta pri boju proti davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, tako da določita mednarodna pravila in predpise za odpravo te globalne težave; poudarja, da je stalno sodelovanje na področju kazenskega pregona ključnega pomena za povečanje naše skupne varnosti, in poziva ZDA, naj zagotovijo dvo- in večstransko sodelovanje na tem področju; obžaluje, da je bil Dodd-Frankov zakon delno razveljavljen, zaradi česar se je nadzor nad ameriškimi bankami občutno zmanjšal;

42.  poudarja, da v zvezi z zasebnostnim ščitom še vedno obstajajo pomanjkljivosti, kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; pozdravlja in podpira pozive zakonodajalcu ZDA k prehodu na celovit zakon o zasebnosti in varstvu podatkov; opozarja, da je varstvo osebnih podatkov v Evropi temeljna pravica in da v ZDA ne obstajajo predpisi, ki bi bili primerljivi z novo splošno uredbo EU o varstvu podatkov;

43.  želi spomniti na veliko čezatlantsko solidarnost v odziv na zastrupitev Sergeja in Julije Skripal v Salisburyju, po kateri je 20 držav članic EU, Kanada, ZDA, Norveška ter pet držav, ki želijo postati članice EU, izgnalo ruske diplomate;

44.  ponovno izraža pomisleke glede tega, da je ameriški kongres marca 2017 zavrnil pravilo o varstvu zasebnosti uporabnikov širokopasovnih in drugih telekomunikacijskih storitev, ki ga je predložila zvezna komisija za komunikacije, zaradi česar so bila v praksi odpravljena pravila o zasebnosti pri širokopasovnih komunikacijah, po katerih bi morali ponudniki internetnih storitev pridobiti izrecno soglasje uporabnikov, preden njihove podatke o brskanju po spletu oziroma druge zasebne informacije prodajo ali posredujejo oglaševalcem in drugim podjetjem; meni, da to še dodatno ogroža varstvo zasebnosti v ZDA;

45.  opozarja, da ZDA ostajajo edina država, ki ni članica EU in je na seznamu EU za brezvizumsko potovanje, ki ne dovoljuje brezvizumskega dostopa vsem državam članicam EU; poziva ZDA, naj pet zadevnih držav članic EU (Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Poljsko in Romunijo) čim prej uvrstijo v ameriški program za odpravo vizumov; želi spomniti, da je Komisija pravno zavezana, da v roku 24 mesecev po datumu objave ustreznega uradnega obvestila, ki se je iztekel 12. aprila 2016, sprejme delegirani akt, s katerim začasno zadrži izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane tretjih držav, ki ne odpravijo vizumske obveznosti za državljane nekaterih držav članic EU; poziva Komisijo, naj na podlagi člena 265 PDEU sprejme zahtevani delegirani akt;

46.  poudarja, da je EU zavezana krepitvi demokracije, človekovih pravic, pravne države, blaginje, stabilnosti, odpornosti in varnosti svojih sosed, v prvi vrsti z nevojaškimi sredstvi, zlasti z izvajanjem pridružitvenih sporazumov; poziva EU in ZDA, naj okrepita sodelovanje in bolje usklajujeta svoje dejavnosti, projekte in stališča v sosedstvu EU, in sicer tako vzhodnem kot južnem; opozarja, da tudi razvojna in humanitarna politika EU po vsem svetu prispevata k svetovni varnosti;

47.  izraža pohvalo strateški usmeritvi in odprtosti ZDA do Balkana in opozarja, da ta regija predstavlja izziv za Evropo in varnost celotne celine; zato poziva ZDA, naj sodelujejo pri nadaljnjih skupnih prizadevanjih na Zahodnem Balkanu, zlasti pri krepitvi pravne države, demokracije, svobode izražanja sodelovanja na področju varnosti; priporoča več skupnih ukrepov, kot so protikorupcijski mehanizmi in vzpostavljanje institucij, da bi se vsem državam v regiji zagotovila večja varnost, stabilnost, odpornost in gospodarska blaginja ter da bi se okrepila vloga pri reševanju dolgotrajnih problemov; meni, da morata EU in ZDA začeti nov dialog na visoki ravni o Zahodnem Balkanu, s katerim bi zagotovili, da bodo politični cilji usklajeni s programi pomoči, hkrati pa mi morali sprejeti tudi ustrezne ukrepe;

48.  poziva EU in ZDA, naj prevzameta dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konflikta na ozemlju Ukrajine, naj podpirata vsa prizadevanja za trajno mirno rešitev, pri kateri bodo upoštevane enotnost, suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine in predvidena vrnitev Krimskega polotoka Ukrajini, ter naj spodbujata proces reform in gospodarski razvoj v Ukrajini, ki morata biti povsem v skladu z zavezami Ukrajine in priporočili mednarodnih organizacij; je nadvse razočaran, ker še vedno ni napredka pri izvajanju sporazumov iz Minska in ker so varnostne in humanitarne razmere v vzhodni Ukrajini vse slabše; zato izjavlja, da so sankcije zoper Rusijo še vedno potrebne in da bi morale ZDA usklajevati prizadevanja z EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in posebnega predstavnika ZDA za Ukrajino, naj v zvezi s tem tesneje sodelujeta;

49.  opozarja tudi na pomen, ki ga imata EU in ZDA pri iskanju rešitve za „zamrznjene“ konflikte v Gruziji in Moldaviji;

50.  opozarja, da mednarodni red temelji na spoštovanju mednarodnih sporazumov; v zvezi s tem obžaluje odločitev ZDA, da ne bodo podprle sklepov vrha skupine G7 v Kanadi; ponavlja, da je zavezan mednarodnemu pravu in univerzalnim vrednotam, zlasti pa odgovornosti, neširjenju jedrskega orožja in mirnemu reševanju sporov; poudarja, da je doslednost naše strategije glede neširjenja jedrskega orožja ključnega pomena za našo verodostojnost kot ključni svetovni akter in pogajalec; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta pri poenostavljanju jedrske razorožitve in učinkovitih ukrepih za zmanjševanje jedrskega tveganja;

51.  poudarja, da je skupni celoviti načrt ukrepanja z Iranom pomemben multilateralni sporazum in velik diplomatski dosežek multilateralne diplomacije in diplomacije EU za spodbujanje stabilnosti v regiji; opozarja, da je EU odločena storiti vse, kar je mogoče, da bi ohranila skupni celoviti načrt ukrepanja z Iranom kot enega ključnih stebrov mednarodne strukture neširjenja orožja, ki je pomemben tudi v zvezi z vprašanjem Severne Koreje, in enega bistvenih elementov za varnost in stabilnost regije; ponavlja, da je treba v ustrezni obliki in forumih bolj kritično obravnavati dejavnosti Irana, ki so povezane z balističnimi raketami in regionalno stabilnostjo, zlasti vključenostjo Irana v več konfliktov v regiji, in razmerami na področju človekovih pravic in pravic manjšin v Iranu in niso vključene v skupni celoviti načrt ukrepanja; poudarja, da je čezatlantsko sodelovanje pri obravnavanju teh vprašanj ključnega pomena; nadalje poudarja, da Iran – sodeč po več poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) – izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v skladu s skupnim celovitim načrtom ukrepanja; ostro kritizira odločitev predsednika Trumpa, da bo enostransko odstopil od skupnega celovitega načrta ukrepanja in da bo evropskim podjetjem, ki delujejo v Iranu, naložil ekstrateritorialne ukrepe; poudarja, da je EU odločena zaščititi svoje interese ter interese svojih podjetij in vlagateljev pred ekstrateritorialnim učinkom ameriških sankcij; v zvezi s tem pozdravlja odločitev o aktivaciji zakona o blokadi, katerega cilj je trgovinske interese EU v Iranu zaščititi pred posledicami ameriških ekstrateritorialnih ukrepov, ter poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmejo vse druge ukrepe, za katere menijo, da so potrebne za ohranitev skupnega celovitega načrta ukrepanja;

52.  je zaskrbljen zaradi varnostne in trgovinske politike ZDA v vzhodni in jugovzhodni Aziji, tudi zaradi politične praznine, ki je posledica tega, da so ZDA izstopile iz čezpacifiškega partnerstva; poudarja, kako pomembno je, da se EU konstruktivno angažira v jugovzhodni Aziji in pacifiški regiji, in v zvezi s tem pozdravlja dejavno trgovinsko politiko EU v tem delu sveta in pobude EU na področju varnosti, zlasti tiste, ki so navedene v sklepih Sveta o okrepljenem varnostnem sodelovanju EU v Aziji in z njo, tudi za namene političnega in gospodarskega ravnotežja;

53.  pozdravlja, da so se začeli novi dialogi na visoki ravni s Severno Korejo, in nedavni vrh, ki je 12. junija 2018 potekal v Singapurju, in opozarja, da mora biti cilj teh pogovorov, ki še niso prinesli oprijemljivih in preverljivih rezultatov, na miren način odpraviti napetosti in s tem spodbujati regionalni in svetovni mir, varnost in stabilnost; poudarja, da mora mednarodna skupnost, vključno z EU in ZDA, hkrati še naprej vršiti pritisk na Severno Korejo, dokler se ne bo verodostojno denuklearizirala, tako da bo ratificirala Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) in pripravljalni komisiji Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) in agenciji IAEA dovolila, da to denuklearizacijo dokumentirata; je zaskrbljen, ker Severna Koreja ni dosegla zadostnega napredka pri denuklearizaciji, zaradi česar je predsednik Trump 24. avgusta 2018 odpovedal načrtovane pogovore v tej državi, ki bi se jih udeležil zunanji minister Mike Pompeo;

54.  želi ZDA spomniti, da še vedno niso ratificirale Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, čeprav so država iz Priloge II, katere podpis je potreben za začetek njene veljavnosti; ponavlja poziv podpredsednice/visoke predstavnice svetovnim voditeljem, naj to pogodbo ratificirajo; spodbuja ZDA, naj to storijo čim prej in še naprej podpirajo pripravljalno komisijo CTBTO pri prepričevanju preostalih držav iz Priloge II, naj ratificirajo pogodbo;

55.  vztraja, da je treba spoštovati mednarodno pomorsko pravo, tudi v južnokitajskem morju; v zvezi s tem poziva ZDA, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);

56.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med EU in ZDA za mirno rešitev regionalnih konfliktov in posredniške vojne v Siriji, saj pomanjkanje skupne strategije ogroža mirno rešitev konfliktov, in poziva vse strani in regionalne akterje, ki so vpleteni v konflikt, naj se vzdržijo nasilja in drugih dejanj, s katerimi bi lahko poslabšali razmere; ponovno potrjuje, da ima pri reševanju konflikta v Siriji v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2254, ki so jo ob podpori ključnih mednarodnih in regionalnih akterjev izpogajali udeleženci konflikta, še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN; poziva k izvajanju in spoštovanju vseh resolucij varnostnega sveta OZN, ki jih države, ki sodelujejo pri pogajanjih v Astani, kršijo; poziva k skupnim prizadevanjem, da se tistim, ki potrebujejo pomoč, zagotovi poln humanitarni dostop, ter k neodvisni, nepristranski, temeljiti in verodostojni preiskavi in pregonu odgovornih oseb; poleg tega poziva, naj se med drugim podpre delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine, ki so bili od marca 2012 zagrešeni v Sirski arabski republiki;

57.  opozarja, da EU podpira obnovitev pomembnega mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu za rešitev z dvema državama na podlagi meja iz leta 1967, z neodvisno, demokratično, uspešno in povezano palestinsko državo, ki bi v miru in varnosti soobstajala z varno državo Izrael in svojimi drugimi sosedami, in vztraja, da se je treba izogniti vsem ukrepom, ki bi ta prizadevanja lahko ogrozili; v zvezi s tem globoko obžaluje, da se je vlada ZDA enostransko odločila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva premestiti v Jeruzalem in slednje mesto uradno priznati kot glavno mesto Izraela; poudarja, da mora biti v končni mirovni sporazum med Izraelci in Palestinci vključeno tudi vprašanje Jeruzalema; poudarja, da bi bilo treba okrepiti skupni časovni načrt in da se morajo ZDA pri svojih prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu usklajevati s svojimi evropskimi partnerji;

58.  izreka pohvalo Agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in njenemu predanemu osebju za izjemno in dragoceno humanitarno in razvojno delo, ki so ga opravili za palestinske begunce (na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ter v Gazi, Jordaniji, Libanonu in Siriji), saj gre za bistven prispevek k varnosti in stabilnosti regije; močno obžaluje, da je ameriška administracija sklenila ukiniti financiranje agencije, in jo poziva, naj ponovno razmisli o tej odločitvi; spominja, da Evropski parlament in Evropska unija vseskozi podpirata agencijo, in poziva države članice EU, naj priskrbijo dodatna sredstva, da bi zagotovile dolgoročno trajnost njenih dejavnosti;

59.  spodbuja nadaljnje sodelovanje med programi EU in ZDA na svetovni ravni za spodbujanje demokracije, svobode medijev, svobodnih in poštenih volitev in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami beguncev in migrantov, žensk, rasnih in verskih manjšin; poudarja pomen vrednot dobrega upravljanja, odgovornosti, preglednosti in pravne države, ki so temelj varstva človekovih pravic; ponavlja odločno in načelno stališče EU, da nasprotuje smrtni kazni in zagovarja univerzalni moratorij za njeno izvrševanje ter se zavzema za njeno odpravo po vsem svetu; poudarja, da je treba sodelovati pri preprečevanju krize in graditvi miru ter pri odzivanju na izredne humanitarne razmere;

60.  ponavlja, da imata EU in ZDA skupne interese v Afriki, kjer morata usklajevati in okrepiti svojo podporo na lokalni, regionalni in mednarodni ravni za dobro upravljanje, demokracijo, človekove pravice, trajnostni socialni razvoj, varstvo okolja, upravljanje migracij, ekonomsko upravljanje in varnostna vprašanja, pa tudi mirno reševanje regionalnih konfliktov ter boj proti korupciji, nezakonitemu finančnemu poslovanju ter nasilju in terorizmu; meni, da bi boljše usklajevanje med EU in ZDA – tudi prek okrepljenega političnega dialoga in oblikovanja skupnih strategij o Afriki, ob ustreznem upoštevanju stališč regionalnih organizacij in podregionalnih skupin – vodilo v učinkovitejše ukrepanje in učinkovitejšo rabo virov;

61.  poudarja pomen skupnih političnih, gospodarskih in varnostnih interesov EU in ZDA, kar zadeva gospodarske politike držav, kot sta Kitajska in Rusija, ter opozarja, da bi skupna prizadevanja, tudi na ravni STO, lahko pomagala pri reševanju vprašanj, kot so sedanja neravnotežja v svetovni trgovini in razmere v Ukrajini; poziva ameriško administracijo, naj se vzdrži nadaljnjega blokiranja imenovanj sodnikov v pritožbeni organ STO; poudarja, da je treba tesneje sodelovati pri obravnavi kitajske strategije En pas, ena pot, tudi tako, da se v zvezi s tem razvije sodelovanje med EU ter varnostnim dialogom četverice med ZDA, Indijo, Japonsko in Avstralijo;

62.  opozarja, da je treba bolje sodelovati na področju politike glede Arktike, predvsem v okviru Arktičnega sveta, zlasti ker lahko zaradi podnebnih sprememb nastanejo nove plovne poti in postanejo dostopni naravni viri;

63.  vztraja, da so migracije globalni pojav in da jih je zato treba obravnavati s sodelovanjem, partnerstvom in varstvom človekovih pravic in zaščito, pa tudi z upravljanjem migracijskih poti in prizadevanji za globalni pristop na ravni OZN, ki bi temeljil na spoštovanju mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967; pozdravlja dosedanja prizadevanja v OZN za dosego globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter globalnega dogovora o beguncih ter obžaluje odločitev ZDA iz decembra 2017, da se umaknejo iz razprav; poziva k oblikovanju skupne politike za boj proti temeljnim vzrokom za migracije;

64.  se zavzema za boljše sodelovanje med EU in ZDA na področju energetskih vprašanj (vključno z energijo iz obnovljivih virov), ki bo temeljilo na okviru Energetskega sveta EU-ZDA; zato ponovno poziva, naj se sestanki nadaljujejo; poleg tega poziva k večjemu sodelovanju na področju energetskih raziskav in novih tehnologij ter tesnejšemu sodelovanju, da se energetska infrastruktura zaščiti pred kibernetskimi napadi; vztraja, da je treba sodelovati na področju zanesljive oskrbe z energijo, in poudarja, da so potrebna dodatna pojasnila o tem, kakšno vlogo bo v prihodnosti imela Ukrajina kot tranzitna država;

65.  poudarja, da je zaskrbljen zaradi Severnega toka II in njegove morebiti sporne vloge pri energetski varnosti in solidarnosti držav članic, ter pozdravlja podporo ZDA pri zagotavljanju energetske varnosti v Evropi;

66.  obžaluje, da so ZDA odstopile od Pariškega sporazuma, a hkrati pozdravlja nadaljnja prizadevanja posameznikov, podjetij, mest in zveznih držav v ZDA, ki še vedno skušajo izpolniti Pariški sporazum in se borijo proti podnebnim spremembam, in poudarja, da mora EU še naprej sodelovati s temi akterji; ugotavlja, da podnebne spremembe niso več del nacionalne varnostne strategije ZDA; ponovno potrjuje zavezanost EU Pariškemu sporazumu in agendi OZN do leta 2030 ter poudarja, da ju je treba izvajati za zagotovitev svetovne varnosti in razvoj trajnejšega gospodarstva in družbe; želi spomniti, da prehod na zeleno gospodarstvo prinaša številne priložnosti za delovna mesta in rast;

67.  spodbuja nadaljnje sodelovanje na področju inovacij, znanosti in tehnologije ter poziva k obnovitvi sporazuma med EU in ZDA o znanosti in tehnologiji;

V bran na pravilih temelječi trgovini v nemirnih časih

68.  ugotavlja, da so bile ZDA v letu 2017 največji trg za izvoz iz EU in drugi največji vir uvoza v EU; ugotavlja, da je med EU in ZDA opaziti razlike v trgovinskem primanjkljaju in presežku, ko gre za trgovino z blagom in s storitvami, digitalno trgovino ter neposredne tuje naložbe; poudarja, da je trgovinski in naložbeni odnos med EU in ZDA – ki je največji na svetu in od nekdaj temelji na skupnih vrednotah – eden od najpomembnejših dejavnikov svetovne gospodarske rasti, trgovine in blaginje; nadalje ugotavlja, da EU beleži presežek v višini 147 milijard USD v trgovini z blagom z ZDA; ugotavlja, da imajo podjetja EU v ZDA 4,3 milijona zaposlenih;

69.  poudarja, da sta EU in ZDA dva ključna akterja v globaliziranem svetu, ki se razvija s hitrostjo in intenzivnostjo brez primere, ter da je – glede na to, da se soočata z enakimi izzivi – v interesu obeh, da sodelujeta in se usklajujeta na področju trgovinske politike, da bi oblikovala prihodnji multilateralni trgovinski sistem in svetovne standarde;

70.  opozarja na osrednjo vlogo, ki jo ima STO v multilateralnem sistemu, kar je še vedno najboljša možnost za zagotavljanje odprtega, pravičnega in na pravilih temelječega sistema, ki upošteva ter uravnoveša številne različne interese svojih članov; ponavlja, da podpira nadaljnjo krepitev multilateralnega trgovinskega sistema; podpira delo, ki ga opravlja Komisija za nadaljnje sodelovanje z ZDA pri iskanju pozitivne skupne rešitve za sedanje institucionalne in sistemske izzive;

71.  poudarja vlogo, ki jo ima STO pri reševanju trgovinskih sporov; poziva vse članice STO, naj zagotovijo pravilno delovanje sistema STO za reševanje sporov; v zvezi s tem obžaluje, da so ZDA onemogočile nova imenovanja za zapolnitev prostih delovnih mest v pritožbenem organu, kar ogroža samo delovanje sistema STO za reševanje sporov; poziva Komisijo in vse članice STO, naj preučijo možnosti za odpravo tega zastoja pri imenovanju novih sodnikov v okviru pritožbenega organa STO, po potrebi tako, da reformirajo sistem za reševanje sporov; meni, da bi lahko bil namen teh reform zagotoviti najvišjo možno raven učinkovitosti in neodvisnosti sistema, pri čemer je treba še naprej ravnati v skladu z vrednotami in splošnim pristopom, ki ga EU zagovarja vse od ustanovitve STO, zlasti spodbujanje – na podlagi pravne države – proste in pravične trgovine na svetovni ravni in to, da morajo vse članice STO izpolnjevati vse obveznosti STO;

72.  obžaluje, da 11. ministrska konferenca STO (MC11) ni prinesla rezultatov, a hkrati pozdravlja, da so ZDA, EU in Japonska podpisale skupno izjavo o odpravi nepravičnih in protekcionističnih praks, ki izkrivljajo trg, kakor je bilo navedeno tudi v izjavi skupine G20 iz julija 2017; poziva, naj se sodelovanje z ZDA in Japonsko na tem področju nadaljuje, da se odpravijo nepoštene trgovinske prakse, kot so diskriminacija, omejevanje dostopa do trga, damping in subvencije;

73.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ZDA in drugimi članicami STO pripravi delovni načrt za odpravo izkrivljajočih subvencij v sektorju bombaža in ribiškem sektorju (predvsem v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom); poziva k sodelovanju pri pospeševanju večstranske agende o novih temah, kot so e- in digitalna trgovina, vključno z digitalnim razvojem, spodbujanje naložb, trgovina in okolje, trgovina in vidik spola, pa tudi pri spodbujanju posebnih politik za omogočanje sodelovanja mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) v svetovnem gospodarstvu;

74.  poziva EU in ZDA, naj spodbujata sodelovanje na mednarodni ravni za okrepitev mednarodnih sporazumov na področju javnih naročil, zlasti Sporazuma o javnih naročilih;

75.  poziva Komisijo, naj začne dialog z ZDA za nadaljevanje pogajanj o večstranskem sporazumu o okoljskih dobrinah in sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA);

76.  poziva EU in ZDA, naj združita vire v boju proti nepoštenim trgovinskim politikam in praksam, pri tem pa spoštujeta multilateralna pravila in postopek reševanja sporov v STO in se izogibata enostranskim ukrepom, saj so škodljivi za vse svetovne vrednostne verige, v katerih delujejo evropska in ameriška podjetja; globoko obžaluje negotovost v mednarodnem trgovinskem sistemu, ki so jo povzročile ZDA, tako da so uporabile instrumente in orodja politik (npr. 232. člen zakona iz leta 1962, 301. člen zakona iz leta 1974), oblikovane pred ustanovitvijo STO in njenega sistema za reševanje sporov; v zvezi s tem ugotavlja, da odločitev ZDA glede uvedbe tarif na jeklo in aluminij v skladu z 232. členom ne more biti upravičena z razlogi nacionalne varnosti, in poziva ZDA, naj EU in druge zaveznice v celoti in trajno izvzamejo iz teh ukrepov; poziva Komisijo, naj se odločno odzove, če bi se te tarife uporabljale za omejevanje izvoza EU; poudarja tudi, da bi bile kakršne koli sankcije, ki bi jih ZDA po objavi poročila pritožbenega organa v zvezi s pritožbo ZDA zoper EU glede ukrepov, ki vplivajo na trgovino z velikimi civilnimi zrakoplovi, v obliki protiukrepov sprejele zoper evropsko blago, neupravičene, saj je STO 204 od 218 zahtevkov, ki so jih predložila ZDA, zavrnila, še vedno pa se pričakuje nadaljnje poročilo o povezani zadevi glede nezakonitih subvencij ZDA;

77.  ugotavlja, da EU in ZDA še naprej sodelujeta pri vrsti regulativnih vprašanj, kakor dokazujeta pred kratkim sklenjeni dvostranski sporazum o bonitetnih zahtevah v zvezi z zavarovanjem in pozavarovanjem ali sporazum o medsebojnem priznavanju pri pregledu proizvajalcev zdravil; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta vlogo Evropskega parlamenta v tem procesu;

78.  poudarja ključni pomen intelektualne lastnine za gospodarstvi EU in ZDA; poziva obe strani, naj na obeh straneh Atlantika podpirata raziskave in inovacije in pri tem zagotavljata visoko raven zaščite intelektualne lastnine in poskrbita za to, da bodo tisti, ki proizvajajo visokokakovostne in inovativne izdelke, lahko s tem nadaljevali tudi v prihodnje;

79.  poziva EU in ZDA, naj za mala in srednja podjetja, ki izvažajo v ZDA in EU, izboljšata dostop do trga, tako da izboljšata preglednost v zvezi z obstoječimi pravili in odpiranjem trgov na obeh straneh Atlantika, na primer prek portala za mala in srednja podjetja;

80.  poudarja pomen trga ZDA za evropska mala in srednja podjetja; poziva EU in ZDA, naj obravnavata nesorazmeren učinek, ki jih imajo tarife ter netarifne in tehnične ovire v trgovini na mala in srednja podjetja na obeh straneh Atlantika, kar ne bi smelo zajemati le znižanja tarif, temveč tudi poenostavitev carinskih postopkov in morebitne nove mehanizme, s katerimi bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse na področju kupovanja in prodaje na trgih EU in ZDA;

81.  poziva EU in ZDA, naj se v okviru dvostranskega sodelovanja vzdržita medsebojne davčne konkurence, saj bo to privedlo samo do zmanjšanja naložb v obe gospodarstvi;

82.  poziva EU in ZDA, naj se dogovorita o okviru za digitalno trgovino, ki bo spoštoval obstoječe pravne okvire in sporazume obeh strani ter njuno zakonodajo o varstvu podatkov in njuna pravila o varstvu podatkov, kar je zlasti pomembno za storitveni sektor; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in ZDA sodelovati, da bi tretje države tako spodbudili k sprejetju visokih standardov varstva podatkov;

83.  poziva EU in ZDA, naj povečata sodelovanje na področju podnebnih sprememb; ju nadalje poziva, naj s pomočjo sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanj na vseh ravneh zagotovita uporabo mednarodno dogovorjenih standardov, kot je Pariški sporazum, spodbujata trgovino z okoljsko neoporečnim blagom, vključno s tehnologijo, in poskrbita za svetovni energetski prehod z jasno in usklajeno mednarodno trgovinsko agendo, da bi tako varovali okolje ter hkrati ustvarili priložnosti za delovna mesta in rast;

84.  meni, da morebitnega novega sporazuma o trgovinskih in naložbenih odnosih med EU in ZDA ni mogoče izpogajati pod pritiskom ali z grožnjo in da bi bil v interesu EU le širok, ambiciozen, uravnotežen in celovit sporazum, ki bi zajemal vsa področja trgovine; v zvezi s tem ugotavlja, da bi lahko bilo koristno vzpostaviti morebiten posebni in stalni regulativni in posvetovalni mehanizem sodelovanja; poziva Komisijo, naj pogajanja z ZDA nadaljuje, če bodo okoliščine za to ustrezne;

85.  poudarja, da so zaradi trgovinskih tokov vse bolj potrebni novi, hitrejši in varnejši načini čezmejne prodaje blaga in storitev; poziva EU in ZDA, naj kot ključni trgovinski partnerici sodelujeta pri trgovinskih rešitvah na področju digitalne tehnologije za olajšanje trgovine;

86.  opozarja na pomen obstoječega dialoga in sodelovanja med EU in ZDA na področju znanosti in tehnologije; priznava vlogo, ki jo imajo prizadevanja EU in ZDA na področju raziskav in inovacij kot ključna gonila znanja in gospodarske rasti, ter podpira, da bi se sporazum o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA uporabljal tudi po letu 2018 in razširil, da bi spodbujali raziskave, inovacije in novo nastajajoče tehnologije, varovali pravice intelektualne lastnine ter ustvarjali več in boljša delovna mesta ter zagotovili trajnostno trgovino in vključujočo rast;

87.  deli zaskrbljenost ZDA v zvezi s svetovnimi presežnimi zmogljivostmi v jeklarstvu; hkrati pa obžaluje, da bi z enostranskimi ukrepi, ki niso združljivi s pravili STO, zgolj spodkopali celovitost trgovine, ki temelji na pravilih; poudarja, da ti ukrepi ne bi bili upravičeni niti, če bi bila EU trajno izvzeta iz tarif ZDA; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z ZDA bolj prizadeva, da bi v svetovnem forumu G20 odpravili presežno zmogljivost v jeklarstvu, da bi se izkoristil ogromen potencial multilateralnega delovanja; ponavlja svoje prepričanje, da so skupni in usklajeni ukrepi znotraj sistemov trgovanja, ki temeljijo na pravilih, najboljši način za reševanje tovrstnih globalnih težav;

88.  ponovno izjavlja, kako pomembno je, da EU in ZDA usklajeno in konstruktivno obravnavata potrebno posodobitev STO, da bi ta organizacija postala bolj učinkovita, pregledna in odgovorna, pa tudi da zagotovita, da bodo pri pripravi mednarodnih trgovinskih pravil in politik ustrezno upoštevani vidik spola, socialni in okoljski vidik in vidik človekovih pravic;

89.  poudarja, da EU zagovarja neizkrivljeno tržno gospodarstvo in odprte vrednote ter pošteno in na pravilih temelječo trgovino; ponavlja, da podpira strategijo Komisije v odziv na sedanjo trgovinsko politiko ZDA, pri čemer je treba spoštovati pravila multilateralnega trgovinskega sistema; poziva k enotnosti vseh držav članic EU, Komisijo pa poziva, naj razvije skupen pristop za rešitev te situacije; poudarja, kako pomembno je ohraniti enotnost držav članic EU v zvezi s tem, saj so se skupni ukrepi EU v okviru skupne trgovinske politike in carinske unije EU na mednarodni ravni, pa tudi na dvostranski ravni z ZDA izkazali za precej bolj učinkoviti kot katera koli pobuda, ki jo izvajajo posamezne države članice; ponavlja, da je EU pripravljena sodelovati z ZDA pri trgovinskih vprašanjih, ki so skupnega pomena, v okviru pravil multilateralnega trgovinskega sistema;

90.  obžaluje odločitev predsednika Trumpa glede izstopa ZDA iz skupnega celovitega načrta ukrepanja in posledice, ki jih bo ta odločitev imela za evropska podjetja, ki poslujejo v Iranu; podpira vsa prizadevanja EU, namenjena zaščiti interesov evropskih podjetij, ki vlagajo v Iranu, zlasti odločitev Komisije, da aktivira akt o blokiranju, ki dokazuje zavezanost EU skupnemu celovitem načrtu ukrepanja; meni, da bi se ta akt lahko uporabil, kadar bi bilo to potrebno;

91.  poziva EU in ZDA, naj okrepita sodelovanje in prizadevanja za izvajanje in razširitev shem potrebne skrbnosti za podjetja, da bi okrepili varstvo človekovih pravic na mednarodni ravni, tudi na področju trgovine z minerali in kovinami z območij, prizadetih zaradi konfliktov;

92.  obžaluje, da ZDA ne sodelujejo več pri varstvu okolja; v zvezi s tem in ob upoštevanju tega, da so ZDA največji uvoznik lovskih trofej slonov, obžaluje tudi odločitev predsednika Trumpa glede odprave prepovedi uvoza takih trofej iz nekaterih afriških držav, med drugim Zimbabveja in Zambije;

93.  poziva EU in ZDA, naj čezatlantsko parlamentarno sodelovanje nadaljujeta in ga okrepita, kar bi moralo privesti do okrepljenega in širšega političnega okvira za izboljšanje trgovinskih in naložbenih vezi med EU in ZDA;

94.  izraža zaskrbljenost, da bi lahko ZDA in Kitajska sklenili sporazum, ki ne bi bil v celoti skladen s STO in bi lahko ogrozil tudi naše interese in obremenil čezatlantske trgovinske odnose; zato poudarja, da – glede na naše skupne interese na svetovni ravni – potrebujemo bolj globalen sporazum z našimi glavnimi trgovinskimi partnerji;

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, ameriškemu predsedniku ter ameriškemu kongresu in predstavniškemu domu.

(1) UL L 309, 29.11.1996, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0068.
(3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226.
(4) UL C 117 E, 6.5.2010, str. 198.
(5) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 124.
(6) UL C 65, 19.2.2016, str. 120.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0492.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0042.


Stanje odnosov med EU in Kitajsko
PDF 194kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko (2017/2274(INI))
P8_TA(2018)0343A8-0252/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, vzpostavljenega leta 2003,

–  ob upoštevanju glavnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med EGS in Kitajsko(1), podpisanega maja 1985, ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov, ter programa sodelovanja med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

–  ob upoštevanju strukturiranega političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994, in strateškega dialoga na visoki ravni o strateških vprašanjih in vprašanjih zunanje politike, ki je bil vzpostavljen leta 2010, zlasti 5. in 7. strateškega dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko, ki sta potekala 6. maja 2015 in 19. aprila 2017 v Pekingu,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki so se začela leta 2007,

–  ob upoštevanju pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki so se začela januarja 2014,

–  ob upoštevanju 19. vrha EU-Kitajska, ki je potekal 1. in 2. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 z naslovom Elementi za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU za Kitajsko,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. aprila 2018 z naslovom Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo za leto 2017 (JOIN(2018)0007),

–  ob upoštevanju smernic Sveta z dne 15. junija 2012 o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel novi zakon o nacionalni varnosti,

–  ob upoštevanju bele knjige o kitajski vojaški strategiji z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 35. kroga, ki je potekal 22. in 23. junija 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju več kot 60 sektorskih dialogov med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju vzpostavitve dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko februarja 2012, ki vključuje vse skupne pobude EU in Kitajske na tem področju,

–  ob upoštevanju sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kitajsko, ki je začel veljati leta 2000(2), in sporazuma o znanstvenem in tehnološkem partnerstvu, podpisanega 20. maja 2009,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in pariškega podnebnega sporazuma, ki je začel veljati 4. novembra 2016,

–  ob upoštevanju energetskega dialoga med Evropsko skupnostjo in Kitajsko,

–  ob upoštevanju okroglih miz EU-Kitajska,

–  ob upoštevanju 19. nacionalnega kongresa kitajske komunistične partije, ki je potekal od 18. do 24. novembra 2017,

–  ob upoštevanju „zakona o davku za varstvo okolja“, ki ga je nacionalni ljudski kongres sprejel decembra 2016, veljati pa je začel 1. januarja 2018,

–  ob upoštevanju, da mednarodna organizacija za migracije navaja, da imajo okoljski dejavniki učinek na nacionalne in mednarodne migracijske tokove, saj se ljudje odselijo z območij z neugodnimi ali vedno slabšimi razmerami zaradi pospešenih podnebnih sprememb(3),

–  ob upoštevanju leta turizma EU in Kitajske 2018, ki se je začelo 19. januarja 2018 v Benetkah,

–  ob upoštevanju poročila združenja tujih dopisnikov na Kitajskem (FCCC) o delovnih razmerah, ki je bilo objavljeno 30. januarja 2018 in nosi naslov Access Denied – Surveillance, harassment and intimidation as reporting conditions in China deteriorate (Dostop zavrnjen – nadzor, nadlegovanje in ustrahovanje ob slabšanju poročevalskih razmer na Kitajskem),

–  ob upoštevanju izjave o stanju na področju človekovih pravic, ki zahteva pozornost Sveta, ki jo je EU podala pod točko 4 na 37. zasedanju Sveta za človekove pravice 13. marca 2018,

–  ob upoštevanju 41. medparlamentarnega srečanja EP-Kitajska, ki je potekalo maja 2018 v Pekingu,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Kitajski, zlasti tiste z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije(4), z dne 23. maja 2012 o EU in Kitajski: neuravnotežena trgovina?(5), z dne 14. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji(6), z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(7), z dne 17. aprila 2014 o razmerah v Severni Koreji(8), z dne 21. januarja 2016 o Severni Koreji(9) in z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)(10),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o odnosih EU-Kitajska(11), z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(12), z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko(13), z dne 9. oktobra 2013 o pogajanjih med EU in Kitajsko za dvostranski sporazum o naložbah(14) in o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom(15), z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(16) ter svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji(17),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o človekovih pravicah z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov(18), z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(19), z dne 12. decembra 2013 o pridobivanju organov na Kitajskem(20), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(21), z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(22), z dne 6. julija 2017 o primerih Nobelovega nagrajenca Liu Xiaoboja in Lee Ming-cheja(23) in z dne 18. januarja 2018 o primerih aktivistov za človekove pravice Wu Gana, Xie Yanga, Li Ming-cheja, Taši Vangčuka in tibetanskega meniha Čoekjija(24),

–  ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Parlament podprl v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2006 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP(25),

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov, ki so med letoma 2002 in 2010 potekali med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlamo, bele knjige Kitajske o Tibetu z naslovom Tibet’s Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide (Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta, ter memoranduma iz leta 2008 in sporočila iz leta 2009 o pristni avtonomiji, ki so ju pripravili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A8-0252/2018),

A.  ker je bil na 19. vrhu med EU in Kitajsko leta 2017 dosežen napredek v dvostranskem strateškem partnerstvu, ki ima svetovni vpliv, poudarjene pa so bile tudi skupne zaveze k obravnavanju svetovnih izzivov ter skupnih varnostnih groženj in k spodbujanju multilateralizma; ker je veliko področij, na katerih bi lahko konstruktivno sodelovanje prineslo vzajemne koristi, med drugim v mednarodnih forumih, kot sta OZN in G20; ker sta EU in Kitajska potrdili svojo namero, da okrepita sodelovanje pri izvajanju Pariškega sporazuma iz leta 2015, in sicer pri boju proti podnebnim spremembam, zmanjšanju uporabe fosilnih goriv, spodbujanju čiste energije in zmanjšanju onesnaževanja; ker je v zvezi s tem potrebno nadaljnje sodelovanje in usklajevanje med obema stranema, med drugim na področju raziskav in izmenjave primerov dobre prakse; ker je Kitajska sprejela sistem za trgovanje z emisijami ogljika, ki temelji na sistemu ETS EU; ker so del vizije EU za večstransko upravljanje red, ki temelji na pravilih in univerzalnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice, pravna država, preglednost in odgovornost; ker je v sedanjem geopolitičnem okviru bolj kot kadar koli prej pomembno, da se spodbujata multilateralizem in sistem, temelječ na pravilih; ker EU pričakuje, da bodo odnosi s Kitajsko s političnega in gospodarskega vidika koristili obema stranema; ker poleg tega od Kitajske pričakuje, da bo prevzela odgovornost v skladu s svojim globalnim vplivom in podprla mednarodni red, temelječ na pravilih, ki koristi tudi njej;

B.  ker je izjemno pomembno sodelovanje med EU in Kitajsko na področju zunanje politike, varnosti in obrambe ter boja proti terorizmu; ker je bilo sodelovanje med zadevnima stranema ključno za dosego jedrskega dogovora z Iranom; ker je imelo stališče Kitajske ključno vlogo pri ustvarjanju prostora za pogajanja v severnokorejski krizi;

C.  ker je kitajsko vodstvo postopoma in sistematično okrepilo prizadevanja za preoblikovanje svoje gospodarske moči v politični vpliv, zlasti prek strateških infrastrukturnih naložb in novih prometnih povezav, pa tudi prek strateškega komuniciranja za vplivanje na evropske politične in gospodarske odločevalce, medije, univerze in akademske založbe ter širšo javnost za oblikovanje mnenj o Kitajski in ustvarjanje pozitivne podobe te države, in sicer z oblikovanjem „mrež“ naklonjenih evropskih organizacij in posameznikov med družbami, kar je v Evropi ostalo večinoma prezrto; ker zaskrbljenost vzbujajo nadzor Kitajske nad številnimi študenti s celine, ki zdaj študirajo v Evropi, in njena prizadevanja za nadzor nad osebami, ki so iz Kitajske pobegnile v Evropo;

D.  ker je bil format 16+1 med Kitajsko na eni strani ter enajstimi državami srednje in vzhodne Evrope ter petimi balkanskimi državami na drugi strani oblikovan leta 2012 po finančni krizi, in sicer v okviru kitajske podregionalne diplomacije, za razvoj obsežnih infrastrukturnih projektov ter krepitev gospodarskega in trgovinskega sodelovanja; ker so načrtovane kitajske naložbe in sredstva v teh državah obsežna, a ne tako pomembna kot naložbe in prizadevanja EU; ker bi morale države EU, ki sodelujejo v tem formatu, razmisliti o tem, da bi večji poudarek namenile zamisli o enoglasnem nastopanju EU v njenih odnosih do Kitajske;

E.  ker je Kitajska najhitreje rastoči trg za živilske proizvode EU;

F.  ker je kitajska pobuda En pas, ena pot, vključno z njeno politiko v zvezi z Arktiko, najbolj ambiciozna zunanjepolitična pobuda, ki jo je ta država doslej sprejela, saj zajema geopolitične in varnostne razsežnosti, zato presega sprejeti okvir gospodarske in trgovinske politike; ker je bila pobuda En pas, ena pot dodatno okrepljena z ustanovitvijo Azijske banke za investicije v infrastrukturo (AIIB) leta 2015; ker EU vztraja pri večstranski strukturi upravljanja pobude En pas, ena pot in njenem nediskriminatornem izvajanju; ker želi evropska stran zagotoviti, da se bodo pri vsakem povezovalnem projektu v okviru pobude En pas, ena pot spoštovale obveznosti, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma, ter drugi mednarodni okoljski, delovni in socialni standardi ter pravice avtohtonega prebivalstva; ker bi lahko kitajski infrastrukturni projekti ustvarili velike dolgove evropskih vlad kitajskim državnim bankam, ki ponujajo posojila pod nepreglednimi pogoji, a zelo malo delovnih mest v Evropi; ker so se nekatere vlade tretjih držav zaradi infrastrukturnih projektov, povezanih s pobudo En pas, ena pot, že prezadolžile; ker je bil največji delež vseh poslov, povezanih s pobudo En pas, ena pot, doslej dodeljen kitajskim podjetjem; ker Kitajska v projektih, povezanih s pobudo En pas, ena pot, nekatere svoje industrijske standarde uporablja diskriminacijsko; ker se naročila, povezana s pobudo En pas, ena pot, ne smejo oddajati na podlagi nepreglednih postopkov javnega naročanja; ker Kitajska v okviru pobude uporablja najrazličnejše kanale; ker je 27 nacionalnih veleposlanikov EU v Pekingu nedavno pripravilo poročilo, v katerem ostro kritizirajo projekt En pas, ena pot, saj naj bi bil oblikovan za oviranje proste trgovine in dajanje prednosti kitajskim podjetjem; ker pobuda En pas, ena pot žal ne vključuje ukrepov za varstvo človekovih pravic;

G.  ker je kitajska diplomacija z 19. partijskega kongresa in letošnjega nacionalnega ljudskega kongresa navsezadnje izšla kot močnejši akter, pri čemer je vsaj pet visokih uradnikov pristojnih za zunanjo politiko te države, proračun ministrstva za zunanje zadeve pa je bil deležen znatne spodbude; ker bo novoustanovljena državna agencija za mednarodno razvojno sodelovanje pristojna za usklajevanje vedno večjega proračuna Kitajske za zunanjo pomoč;

H.  ker je Kitajska v 80. letih prejšnjega stoletja v odgovor na skrajnost kulturne revolucije uvedla omejitev mandata; ker je nacionalni ljudski kongres 11. marca 2018 skoraj soglasno glasoval v prid odpravi omejitve dveh zaporednih mandatov za predsednika in podpredsednika Ljudske republike Kitajske;

I.  ker kitajsko vodstvo kljub trditvam, da se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, v svojih uradnih sporočilih redno izraža pomisleke o političnih sistemih zahodnih držav;

J.  ker je nacionalni ljudski kongres 11. marca 2018 podprl ustanovitev nacionalnega nadzornega odbora, novega vladnega organa za institucionalizacijo in razširitev nadzora nad vsemi javnimi uslužbenci na Kitajskem, in ga v kitajski ustavi označil za državni organ;

K.  ker je kitajski državni svet leta 2014 razkril podrobne načrte za vzpostavitev socialnega kreditnega sistema, katerega cilj je nagraditi vedenje, ki ga partija obravnava kot finančno, ekonomsko in družbeno-politično odgovornega, pri tem pa sankcionirati neupoštevanje njegovih politik; ker bo projekt socialnega kreditnega točkovanja najverjetneje vplival tudi na tujce, ki živijo in delajo na Kitajskem, tudi na državljane EU, in bo imel posledice za EU in druga tuja podjetja, ki delujejo v tej državi;

L.  ker je jasno, da se bo v nekaterih kitajskih regijah življenjski standard podeželskega prebivalstva poslabšal zaradi sprememb v temperaturi in količini padavin ter drugih skrajnih podnebnih pojavov; ker je postalo načrtovanje preselitev učinkovita možnost politike prilagajanja za zmanjšanje ranljivosti in revščine, ki ju povzroča podnebje(26);

M.  ker se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem še naprej poslabšujejo, saj je vlada postala bolj sovražno nastrojena do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so aktivisti civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic pridržani, se preganjajo in so obsojeni na podlagi nejasnih obtožb, kot so „spodkopavanje državne oblasti“ in „prepiranje in izzivanje“, pri čemer so pogosto pridržani na nerazkritih lokacijah in nimajo stika z zunanjim svetom oziroma dostopa do zdravstvene oskrbe ali pravnega zastopstva; ker so pridržani zagovorniki človekovih pravic in aktivisti včasih v „hišnem priporu na določeni lokaciji“, kar je metoda, s katero se pridržanim osebam onemogoči stik z zunanjim svetom, v tem času pa so glede na poročila pogosto žrtev mučenja in trpinčenja; ker Kitajska še naprej ne priznava svobodnega govora in pravice do obveščenosti in je zaprla veliko novinarjev, piscev spletnih dnevnikov in neodvisnih akterjev; ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo „brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja“ spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo „človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami“; ker si je treba na vrhih med EU in Kitajsko prizadevati za doseganje konkretnih rezultatov na področju človekovih pravic, in sicer izpustitev zaprtih zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in aktivistov;

N.  ker so kitajske oblasti diplomatom EU nekajkrat preprečile opazovanje sojenj ali obisk zagovornikov človekovih pravic, kar je dejavnost, ki je v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic;

O.  ker je Kitajska vzpostavila obširno državno arhitekturo za digitalni nadzor, ki sega od nadzora na podlagi napovedi do samovoljnega zbiranja biometričnih podatkov v okolju brez vsakršnih pravic do zasebnosti;

P.  ker je kitajska vlada sprejela vrsto novih zakonov, in sicer zakon o državni varnosti, sprejet 1. julija 2015, zakon o boju proti terorizmu, zakon o kibernetski varnosti in zakon o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki javni aktivizem in miroljubno kritiziranje vlade označujejo za ogrožanje državne varnosti, krepijo cenzuro, nadzor in kontrolo posameznikov in družbenih skupin ter odvračajo posameznike od zavzemanja za človekove pravice;

Q.  ker je zakon o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki je začel veljati 1. januarja 2017, eden največjih izzivov za mednarodne nevladne organizacije, saj se z njim urejajo vse dejavnosti na Kitajskem, ki jih financirajo mednarodne nevladne organizacije, pri čemer so za izvajanje zakona o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij odgovorni predvsem pokrajinski varnostni uradniki;

R.  ker nove ureditve o verskih zadevah, ki so začele veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se primorane usklajevati s strankarsko politiko; ker novi predpisi osebam, povezanim z verskimi skupnostmi brez pravnega statusa v državi, grozijo z naložitvijo glob za potovanja v tujino za namen verskega izobraževanja v širšem pomenu, zlasti za romanja, za katera se naložijo globe v višini več minimalnih plač; ker sta svoboda veroizpovedi in zavesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker so verske skupnosti na Kitajskem vse bolj zatirane, na udaru pa so kristjani iz ilegalnih kot državno odobrenih cerkev, pri čemer prihaja do nadlegovanja in pridržanja vernikov, rušenja cerkva in onemogočanja srečanj kristjanov;

S.  ker so se razmere v Sinkiangu, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, zlasti odkar je oblast prevzel predsednik Ši, ki je absoluten nadzor nad avtonomno ujgursko pokrajino Sinkiang postavil na vrh seznama prednostnih nalog, naglo poslabšale, in sicer zaradi občasnih terorističnih napadov Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno v zvezi z njo in strateške lokacije te pokrajine v Šijevi ključni pobudi En pas, ena pot; ker je bil oblikovan program izvensodnega pridržanja, v okviru katerega se prisilno politično „prevzgaja“ več deset tisoč oseb, vzpostavljena napredna mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov, v pokrajino so bili množično napoteni policisti in uvedene so bile stroge omejitve glede verskih praks, urgujskega jezika in običajev;

T.  ker so se razmere v Tibetu v zadnjih nekaj letih kljub gospodarski rasti in razvoju infrastrukture poslabšale, pri čemer kitajska vlada krati številne človekove pravice pod pretvezo varnosti in stabilnosti ter nenehno napada tibetansko identiteto in kulturo; ker se v zadnjih nekaj letih povečuje število nadzornih in kontrolnih ukrepov, samovoljnih pridržanj ter primerov mučenja in grdega ravnanja; ker je kitajska vlada v Tibetu ustvarila okolje, v katerem ni omejitev za državno oblast in v katerem vlada ozračje strahu, pri čemer je vsak vidik javnega in zasebnega življenja strogo nadzorovan in urejen; ker se lahko v Tibetu vsako dejanje miroljubnega nestrinjanja ali kritike državnih politik v zvezi z etničnimi ali verskimi manjšinami šteje za separatistično in je zato kriminalizirano; ker je dostop do avtonomne pokrajine Tibet za tujce, tudi državljane EU, zlasti novinarje, diplomate in druge neodvisne opazovalce, danes omejen bolj kot kadar koli doslej, še težje pa je državljanom EU s tibetanskim poreklom; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka, saj je bil zadnji krog mirovnih pogovorov leta 2010; ker se je zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Tibetu povečalo število samosežigov, ki jih je bilo od leta 2009 skupno 156;

U.  ker je državni svet Ljudske republike Kitajske (LRK) 10. junija 2014 izdal belo knjigo o politiki „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade LRK; ker so bili prebivalci Hongkonga skozi leta priča množičnim demonstracijam za demokracijo, svobodo medijev in popolno izvajanje ustave; ker je tradicionalno odprta družba Hongkonga utrla pot razvoju pristne in neodvisne civilne družbe, ki dejavno in konstruktivno sodeluje v javnem življenju posebnega upravnega območja;

V.  ker zaradi nasprotujočih si političnih dogodkov v Ljudski republiki Kitajski in v Tajvanu, pri čemer je na eni strani državni režim vedno bolj avtoritarne in nacionalistične partije, na drugi pa večstrankarska demokracija, vedno bolj grozi zaostritev odnosov med obema stranema ožine; ker EU spoštuje svojo politiko „ene Kitajske“ v zvezi s Tajvanom in podpira načelo „ena država, dva sistema“ v zvezi s Hongkongom;

W.  ker sta se Kitajska in Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) po več kot triletnih pogovorih avgusta 2017 dogovorila o eni strani dolgem okviru kot podlagi za prihodnje razprave o kodeksu ravnanja za vse strani v Južnokitajskem morju; ker je sporno kitajsko pridobivanje zemljišč na otočju Spratly večinoma končano, vendar se je lani nadaljevalo severneje na otočju Paracel;

X.  ker poleg tega Kitajska zaradi svojih očitnih gospodarskih, varnostnih in geopolitičnih interesov postaja dejavnejši in pomembnejši zunanji akter na Bližnjem vzhodu;

Y.  ker Kitajska zagotavlja vse več uradne razvojne pomoči (URP) in postaja pomemben akter razvojne politike, kar zagotavlja prepotrebno spodbudo za razvojno politiko, obenem pa vzbuja pomisleke glede lokalnega lastništva projektov;

Z.  ker se kitajska prisotnost in naložbe v Afriki močno povečujejo, kar je privedlo do izkoriščanja naravnih virov, ki pogosto poteka brez posvetovanja z lokalnim prebivalstvom;

1.  znova potrjuje, da je celovito strateško partnerstvo med EU in Kitajsko eno najpomembnejših partnerstev EU in da je še vedno veliko več potenciala za poglobitev tega odnosa in za nadaljnje sodelovanje na mednarodnem prizorišču; poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje in usklajevanje na področju globalnega upravljanja in mednarodnih institucij, zlasti na ravni OZN in G20; poudarja, da mora EU v zapletenem, globaliziranem in večpolnem svetu, v katerem je Kitajska postala pomemben gospodarski in politični akter, s to državo ohranjati priložnosti za konstruktiven dialog in sodelovanje ter spodbujati vse potrebne reforme na področjih v vzajemnem interesu; opozarja Kitajsko na njene mednarodne obveznosti in odgovornosti, da kot stalna članica Varnostnega sveta OZN prispeva k miru in svetovni varnosti;

2.  opozarja, da celovito strateško partnerstvo med EU in Kitajsko temelji na skupni zavezanosti odprtosti in sodelovanju v okviru na pravilih temelječega mednarodnega sistema; poudarja, da sta se obe strani zavezali vzpostavitvi preglednega, pravičnega in nepristranskega sistema globalnega upravljanja ter si delita odgovornost za spodbujanje miru, blaginje in trajnostnega razvoja; opozarja, da bi moralo biti sodelovanje EU s Kitajsko načelno, praktično in pragmatično, pri čemer mora EU ostati zvesta svojim interesom in vrednotam; je zaskrbljen, da so zaradi povečanja globalne gospodarske in politične moči Kitajske v zadnjem desetletju skupne zaveze, ki so v središču odnosov med EU in Kitajsko, postavljene na preizkušnjo; poudarja odgovornost Kitajske kot svetovne sile in poziva njene oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustanovno listino OZN in Splošno deklaracijo človekovih pravic ter drugimi mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, ki jih je Kitajska podpisala ali ratificirala; poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj zagotovijo, da bo sodelovanje med EU in Kitajsko temeljilo na univerzalnosti človekovih pravic, mednarodnih zavezah na področju človekovih pravic, ki sta jih sprejeli obe strani, in zavezanosti napredku pri doseganju najvišjega standarda varstva človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba na vseh področjih sodelovanja okrepiti vzajemnost, enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco;

3.  poudarja, da je za reševanje svetovnih in regionalnih izzivov, kot so varnost, razorožitev, neširjenje orožja, boj proti terorizmu in kibernetski prostor, sodelovanje za mir, podnebne spremembe, energija, oceani in učinkovita raba virov, krčenje gozdov, nedovoljena trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, migracije, svetovno zdravje, razvoj krajev kulturne dediščine in boj proti njihovemu uničevanju ter plenjenju starin in nedovoljeni trgovini z njimi, nujno pristno partnerstvo med EU in Kitajsko; poziva, naj EU izkoristi zavezanost Kitajske k reševanju svetovnih težav, kot so podnebne spremembe, in dodatno razširi uspešno sodelovanje s Kitajsko pri ohranjanju miru kot eno od držav, ki največ prispevajo v proračun OZN, prispeva pa tudi čedalje več vojakov za operacije OZN za ohranjanje miru, na druga področja skupnega interesa ob hkratnem spodbujanju multilateralizma in globalnega upravljanja na podlagi spoštovanja mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom človekovih pravic; v zvezi s tem pozdravlja uspešno sodelovanje pri boju proti piratstvu v Adenskem zalivu od leta 2011; poziva EU in njene države članice, naj proaktivno spodbujajo njene gospodarske in politične interese ter zagovarjajo vrednote in načela EU; poudarja, da je multilateralizem ena od ključnih vrednot EU v zvezi z globalnim upravljanjem in da ga je treba pri stikih s Kitajsko dejavno varovati;

4.  ugotavlja, da skupno sporočilo visoke predstavnice in Komisije z naslovom „Elementi za novo strategijo EU o Kitajski“ ter sklepi Sveta z dne 18. julija 2016 zagotavljajo okvir politike za sodelovanje EU in Kitajske v prihodnjih letih;

5.  poudarja, da je Svet sklenil, da bodo države članice, visoka predstavnica in Komisija pri odnosih s Kitajsko sodelovale in zagotavljale skladnost s pravom, pravili in politikami EU ter da bo splošni rezultat koristen za EU kot celoto;

6.  opozarja, da si Kitajska – ki se v skladu s svojo politiko spodbujanja naložb po svetu, kot je bila napovedana leta 2001, krepi in vključuje v svetovno gospodarstvo – prizadeva izboljšati dostop do evropskega trga za svoje blago in storitve ter dostop do tehnologije in strokovnega znanja, da bi podpirala načrte, kot je načrt „Proizvedeno na Kitajskem 2025“, ter okrepila svoj politični in diplomatski vpliv v Evropi; poudarja, da so se te ambicije okrepile zlasti po svetovni finančni krizi iz leta 2008, kar je ustvarilo novo dinamiko v odnosih med EU in Kitajsko;

7.  poziva države članice, ki so del skupine 16+1, naj zagotovijo, da bo EU v tej skupini nastopala soglasno; poziva te države članice, naj opravijo temeljito analizo in pregled predlaganih infrastrukturnih projektov, pri čemer bi morale sodelovati vse zainteresirane strani, in naj zagotovijo, da ne bodo ogrozile nacionalnih in evropskih interesov v zameno za kratkoročno finančno podporo in dolgoročne obveznosti do kitajske udeležbe v strateških infrastrukturnih projektih ter morebiten večji politični vpliv, ki bi ogrozil skupna stališča EU do Kitajske; se zaveda vse večjega vpliva, ki ga ima Kitajska na infrastrukturo in trge držav kandidatk EU; poudarja, da mora ostati ta oblika pregledna in da je treba na sestanke povabiti institucije EU ter jih v celoti obveščati o dejavnostih, s čimer bi zagotovili, da bodo ustrezni vidiki skladni s politiko in zakonodajo EU, kar bi obema stranema prineslo koristi in priložnosti;

8.  je seznanjen s kitajskim zanimanjem za naložbe v strateško infrastrukturo v Evropi; ugotavlja, da kitajska vlada uporablja pobudo En pas, ena pot kot zelo učinkovit narativni okvir za elemente svoje zunanje politike in da je treba zaradi tega okrepiti prizadevanja javne diplomacije EU; podpira poziv Kitajski, naj spoštuje načela preglednosti pri javnih naročilih ter okoljske in socialne standarde; poziva vse države članice EU, naj podpirajo odzive javne diplomacije EU; priporoča, naj se podatki o vseh kitajskih infrastrukturnih naložbah v državah članicah EU in državah, s katerimi potekajo pogajanja o pristopu k EU, posredujejo institucijam EU in drugim državam članicam; želi spomniti, da so takšne naložbe del splošne strategije, po kateri bi kitajska državna podjetja ali podjetja, ki jih država financira, prevzela nadzor nad bančnim in energetskim sektorjem ter dobavnimi verigami; poudarja šest glavnih izzivov pobude En pas, ena pot: večstranski pristop k upravljanju pobude; zaposlene je zelo malo lokalne delovne sile, udeležba izvajalcev države prejemnice in tretje države je zelo omejena – v približno 86 % projektov v okviru pobude En pas, ena pot so vključeni kitajski izvajalci, gradbeni material in oprema sta uvožena iz Kitajske, postopki javnega naročanja so nepregledni in obstaja tveganje uporabe kitajskih namesto mednarodnih standardov; vztraja, da mora pobuda En pas, ena pot vsebovati varovala v zvezi s človekovimi pravicami, in meni, da je izjemno pomembno vzpostavljati sinergije in razvijati projekte ob popolni preglednosti, s sodelovanjem vseh deležnikov in v skladu z zakonodajo EU, obenem pa dopolnjevati politike in projekte EU, kar bi prineslo koristi vsem državam vzdolž načrtovane poti; pozdravlja vzpostavitev povezovalne platforme med EU in Kitajsko, ki spodbuja sodelovanje na področju prometne infrastrukture na evrazijski celini; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo opredeljenih več infrastrukturnih projektov, in poudarja, da bi jih bilo treba izvajati na podlagi ključnih načel, kot so spodbujanje gospodarsko-socialnih in okoljsko trajnostnih projektov, geografska uravnoteženost ter enaki konkurenčni pogoji za vlagatelje in nosilce projektov, pa tudi preglednost;

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je politika EU glede Kitajske del zaokroženega pristopa politike k azijsko-pacifiški regiji, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti in upoštevati tesne odnose EU s partnerji, kot so Združene države, Japonska, Južna Koreja, države združenja ASEAN, Avstralija in Nova Zelandija;

10.  poudarja, da bi moralo biti sodelovanje med EU in Kitajsko bolj usmerjeno v ljudi ter državljanom zagotavljati več resničnih koristi, da se vzpostavita vzajemno zaupanje in razumevanje; poziva EU in Kitajsko, naj izpolnita obljube, dane leta 2017 v okviru 4. dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko, in spodbujata obsežnejše sodelovanje med ljudmi, na primer s krepitvijo kulturnega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in enakosti spolov ter skupnih pobud na področju medosebnih izmenjav;

11.  opozarja, da je treba bolj podpirati študente in strokovnjake iz Kitajske, ki so v Evropi, da so manj dovzetni za pritiske kitajskih oblasti, naj nadzirajo drug drugega, in da ne postanejo orodje kitajske države, ter da je treba zelo pazljivo proučiti precejšnja finančna sredstva s celine, ki jih prejemajo akademske institucije po vsej Evropi;

12.  pozdravlja izid 4. dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko, ki je potekal 13. in 14. novembra 2017 v Šanghaju; poudarja, da bi moral dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi prispevati k vzpostavitvi vzajemnega zaupanja in krepitvi medkulturnega razumevanja med EU in Kitajsko;

13.  pozdravlja leto turizma EU in Kitajske 2018; poudarja, da ni pomembno le z gospodarskega vidika, temveč da je dober primer kulturne diplomacije EU v okviru strateškega partnerstva med EU in Kitajsko ter način za oblikovanje boljšega razumevanja med Evropejci in Kitajci; poudarja, da leto turizma EU in Kitajske 2018 sovpada z evropskim letom kulturne dediščine in da vse več kitajskih turistov zelo ceni kulturno bogastvo Evrope;

14.  poziva države članice EU, naj nujno in odločno okrepijo sodelovanje in enotnost glede svojih politik do Kitajske, tudi v forumih OZN, saj EU prvič doslej na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice v Ženevi junija 2017 ni podala skupne izjave o stanju na področju človekovih pravic na Kitajskem; odločno priporoča, naj se izkoristi prednost skupne pogajalske moči Evrope s Kitajsko, in naj Evropa zagovarja svoje demokratične ureditve, da bi se bolje soočila s sistematičnimi prizadevanji Kitajske za vplivanje na njene politike in civilno družbo, da bi tako oblikovala mnenje, ki bi bilo bolj naklonjeno strateškim interesom Kitajske; v zvezi s tem poziva večje države članice, naj uporabijo svojo politično in gospodarsko moč v razmerju do Kitajske za spodbujanje interesov EU; je zaskrbljen, da skuša Kitajska vplivati tudi na izobraževalne in akademske institucije in njihove učne načrte; predlaga, naj EU in države članice podpirajo visokokakovostne evropske možganske truste v zvezi s Kitajsko, da bi zagotovile razpoložljivost neodvisnih strokovnih nasvetov za strateške usmeritve in odločanje;

15.  poudarja, da mora biti spodbujanje človekovih pravic in pravne države v središču sodelovanja EU s Kitajsko; odločno obsoja nenehno nadlegovanje, samovoljne aretacije in pregon zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, novinarjev, piscev spletnih dnevnikov, akademikov in zastopnikov delavcev ter njihovih družin brez ustreznega sodnega postopka, vključno s tujimi državljani na celinskem delu Kitajske in v tujini; poudarja, da sta dinamična civilna družba in delo zagovornikov človekovih pravic ključna za odprto in uspešno družbo; poudarja, da mora EU odločno ukrepati in pri odnosih s Kitajsko spodbujati popolno spoštovanje človekovih pravic, pri čemer bi morala biti osredotočena na takojšnje rezultate, kot so zaključitev vladnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic, akterjev civilne družbe in oporečnikov, prenehanje njihovega sodnega nadlegovanja in ustrahovanja ter takojšnja in brezpogojna izpustitev vseh političnih zapornikov, ter srednje- in dolgoročne cilje, kot so pravne reforme in reforme politike v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, prav tako pa mora razviti, izvajati in še naprej prilagajati strategijo za ohranjanje prepoznavnosti delovanja EU na področju človekovih pravic na Kitajskem, vključno s strategijo obveščanja javnosti; vztraja, da se diplomatom iz EU in držav članic ne sme preprečiti izvajanja smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ali jih pri tem ovirati; se zavezuje, da bo EU prednostno obravnavala zagotavljanje zaščite in podpore ogroženim zagovornikom človekovih pravic;

16.  poziva EU in njene države članice, naj vodijo ambicioznejšo, enotnejšo in preglednejšo politiko v zvezi s človekovimi pravicami na Kitajskem ter naj se izčrpno posvetujejo in sodelujejo s civilno družbo, zlasti pred srečanji na visoki ravni ali dialogi o človekovih pravicah; poudarja, da je EU v 35. krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko opozorila na čedalje slabše stanje na področju državljanskih in političnih pravic na Kitajskem, vključno z omejitvami svobode izražanja; poziva Kitajsko, naj ukrepa v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v okviru dialoga o človekovih pravicah, izpolni svoje mednarodne obveznosti in spoštuje svoje ustavne zaščitne mehanizme za spoštovanje načel pravne države; vztraja, da je treba ohranjati reden dialog na visoki ravni o človekovih pravicah, ki je usmerjen v rezultate; je zaskrbljen, da ocena dialogov o človekovih pravicah s Kitajsko ni bila nikoli objavljena in da neodvisne skupine s Kitajske niso imele nikoli dostopa do nje; poziva EU, naj opredeli jasna referenčna merila za napredek, zagotovi večjo preglednost in v razpravo vključi neodvisne kitajske glasove; poziva EU in države članice, naj razkrijejo, zbirajo in obravnavajo vse oblike nadlegovanja z zvezi z vizumi (kadar se vizum izda z zamudo ali njegova izdaja zavrne brez navedbe razloga oziroma se v postopku pridobivanja izvaja pritisk kitajskih organov v obliki intervjujev s kitajskimi izpraševalci, ki ne želijo razkriti svoje identitete), katerih tarča so učenjaki, novinarji ali člani organizacij civilne družbe;

17.  je resno zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila združenja tujih dopisnikov na Kitajskem iz leta 2017, da je kitajska vlada okrepila prizadevanja za zavrnitev ali omejitev dostopa tujih novinarjev do večjih delov države, pri čemer proces podaljšanja vizuma vedno bolj uporablja za izvajanje pritiska na nezaželene dopisnike in poročevalske agencije; poziva EU in njene države članice, naj od kitajskih oblasti zahtevajo recipročnost pri svobodi tiska, in svari pred pritiskom, s katerim se tuji dopisniki soočajo doma, saj kitajski diplomati kontaktirajo medijske hiše in kritizirajo delo poročevalcev na terenu;

18.  ugotavlja, da je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU in da je EU za Kitajsko največja trgovinska partnerica; poudarja stalno rast trgovine med njima, vendar meni, da je trgovinska bilanca za blago neuravnotežena v korist Kitajske; poziva k sodelovalnemu pristopu in konstruktivnemu odnosu, da bi učinkovito obravnavali pereča vprašanja in izkoristili velik potencial trgovine med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje in dialog s Kitajsko;

19.  je seznanjen z ugotovitvami nedavnih preiskav, da je Kitajska od leta 2008 v Evropi kupila premoženje v višini 318 milijard USD; je seznanjen, da ta znesek ne vključuje številnih združitev, naložb in skupnih podjetij;

20.  je seznanjen, da je Kitajska velik svetovni trgovinski akter in da bi lahko velik trg te države načeloma pomenil dobro priložnost za EU in evropska podjetja, zlasti glede na sedanje razmere v svetovni trgovini; želi spomniti, da kitajska podjetja, tudi državna, izkoriščajo na stežaj odprte trge v EU; se zaveda izjemnih rezultatov Kitajske, ki ji je uspelo v zadnjih štirih desetletjih dvigniti iz revščine več sto milijonov svojih državljanov;

21.  je seznanjen, da se izhodne neposredne tuje naložbe EU na Kitajskem od leta 2012 postopoma zmanjšujejo, zlasti v sektorju tradicionalne proizvodnje, povečujejo pa se naložbe v visokotehnološke storitve, komunalne storitve ter kmetijske in gradbene storitve, po drugi strani pa se naložbe Kitajske v EU v zadnjih nekaj letih eksponentno povečujejo; se zaveda, da je Kitajska od leta 2016 neto vlagateljica v EU; je seznanjen, da je leta 2017 68 % kitajskih naložb v Evropo izviralo iz državnih podjetij; je zaskrbljen zaradi nakupov, ki jih narekuje država, saj bi lahko zavirali evropske strateške interese, cilje glede javne varnosti, konkurenčnost in zaposlovanje;

22.  pozdravlja predlog Komisije za mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb na področjih varnosti in javnega reda, ki pomeni enega od ukrepov EU za prilagoditev na spreminjajoče se globalno okolje, ne da bi bili pri tem ukrepi usmerjeni izrecno proti enemu od mednarodnih trgovinskih partnerjev EU; opozarja, da mehanizem ne bi smel voditi k prikritemu protekcionizmu; kljub temu poziva, naj se čim prej sprejme;

23.  pozdravlja zaveze, ki jih je sprejel predsednik Ši Džinping, da bo kitajski trg še bolj odprl tujim vlagateljem in izboljšal naložbeno okolje, dokončal revizijo negativnega seznama tujih naložb, odpravil omejitve za evropska podjetja ter s povečanjem preglednosti in izboljšanjem regulacije kitajskega trga okrepil varstvo pravic intelektualne lastnine in enakih konkurenčnih pogojev; poziva k izpolnitvi teh zavez;

24.  ponavlja, kako pomembno je končati vse diskriminatorne prakse proti tujim vlagateljem; v zvezi s tem želi spomniti, da bodo takšne reforme koristile tako kitajskim kot evropskim podjetjem, zlasti mikro-, malim in srednjim podjetjem;

25.  poziva Komisijo, naj v svojih trgovinskih odnosih s Kitajsko spodbuja novo Splošno uredbo Unije o varstvu podatkov kot zlati standard; poudarja potrebo po sistematičnem dialogu s Kitajsko in drugimi partnerji STO v zvezi z regulativnimi zahtevami, povezanimi z digitalizacijo naših gospodarstev in njenim večplastnim učinkom na: trgovino, proizvodne verige, čezmejne digitalne storitve, 3D-tiskanje, vzorce porabe, plačila, davke, varstvo osebnih podatkov, vprašanja lastninskih pravic, zagotavljanje in varstvo avdiovizualnih storitev, medije ter medosebne stike;

26.  poziva Kitajsko, naj pospeši proces pristopa k Sporazumu STO o vladnih nabavah in predloži pristopno ponudbo, da bi tako evropskim podjetjem omogočila dostop do svojih trgov, ki bo enakovreden dostopu, ki ga kitajska podjetja že uživajo v EU; obžaluje, da kitajski trg javnih naročil ostaja večinoma zaprt za tuje dobavitelje, pri čemer se evropska podjetja soočajo z diskriminacijo in slabim dostopom do kitajskega trga; poziva Kitajsko, naj omogoči nediskriminatoren dostop za evropska podjetja in delavce na področju javnih naročil; poziva Svet, naj hitro sprejme mednarodni instrument o javnih naročilih; poziva Komisijo, naj bo pozorna na naročila, oddana tujim podjetjem, ki so osumljena dampinga, in naj po potrebi ukrepa;

27.  poziva k usklajenemu sodelovanju s Kitajsko v zvezi s pobudo En pas, ena pot na podlagi vzajemnosti, trajnostnega razvoja, dobrega upravljanja ter odprtih in preglednih pravil, zlasti na področju javnih naročil; v zvezi s tem obžaluje, da memorandum o soglasju, ki sta ga podpisala Evropski investicijski sklad in Sklad za svileno pot, in tisti, ki so ga podpisale Evropska investicijska banka, Azijska razvojna banka, Azijska banka za investicije v infrastrukturo, Evropska banka za obnovo in razvoj, Nova razvojna banka in Svetovna banka, še nista izboljšala poslovnega okolja za evropska podjetja in delavce; obžaluje, da ni strokovnih ocen učinka na trajnostni razvoj za različne projekte, ki se nanašajo na pobudo En pas, ena pot, in poudarja pomen kakovosti naložb, zlasti v zvezi s pozitivnim učinkom na zaposlovanje, delavske pravice, okolju prijazno proizvodnjo ter blažitev podnebnih sprememb, v skladu z večstranskim upravljanjem in mednarodnimi standardi;

28.  podpira potekajoča pogajanja o celovitem naložbenem sporazumu med EU in Kitajsko, ki so se začela leta 2013, in poziva Kitajsko, naj se bolj posveti temu procesu; poziva obe strani, naj obnovita prizadevanja za napredek pri pogajanjih, katerih namen je dejansko doseči enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja in delavce, ter zagotovita vzajemnost pri dostopu do trga, pri tem pa si prizadevata za specifične določbe glede malih in srednjih podjetij in javnih naročil; poziva ju tudi, naj izkoristita priložnost, ki jo ponuja naložbeni sporazum, da bi okrepili sodelovanje na področju okoljskih in delavskih pravic in v besedilo vključili poglavje o trajnostnem razvoju;

29.  želi spomniti, da se podjetja EU soočajo s čedalje več ukrepi za omejitev dostopa do trga na Kitajskem zaradi obveznosti skupnih podjetij v številnih sektorjih industrije ter dodatnih diskriminatornih tehničnih zahtev, vključno s prisilno lokalizacijo podatkov in razkritjem izvorne kode, pa tudi zaradi regulativnih pravil za podjetja v tuji lasti; v zvezi s tem pozdravlja napoved številnih ukrepov za spodbujanje nadaljnje odprtosti in dejavne uporabe tujih naložb, ki jo je leta 2017 izdal kitajski državni svet, vendar obžaluje, da ni časovnega razporeda za uresničitev teh ciljev; zato poziva kitajske oblasti, naj hitro udejanjijo te zaveze;

30.  poziva EU in njene države članice ter Kitajsko, naj okrepijo sodelovanje za vzpostavitev krožnih gospodarstev, saj je ta nujna potreba še opaznejša, potem ko je kitajska sprejela legitimno odločitev, da prepove uvoz plastičnih odpadkov iz Evrope; poziva obe partnerici, naj okrepita gospodarsko in tehnološko sodelovanje, s čimer bi preprečili, da bi globalne proizvodne verige, trgovina in promet ter storitve turizma povzročili nesprejemljivo kopičenje plastičnih odpadkov v naših oceanih;

31.  poziva Kitajsko, naj si prizadeva prevzeti odgovorno vlogo na svetovnem prizorišču, pri čemer naj se popolnoma zaveda odgovornosti, ki izhajajo iz njene ekonomske prisotnosti in uspešnosti v tretjih državah in na svetovnih trgih, tudi tako, da dejavno podpira večstranski sistem trgovanja, temelječ na pravilih, in STO; v sedanjem okviru globalnih vrednostnih verig verjame, da bi bilo treba vedno večje trgovinske napetosti rešiti s pogajanji, pri tem pa ponovno izraža, da si je treba prizadevati za večstranske rešitve; v zvezi s tem poziva k izpolnitvi obveznosti iz pristopnega protokola Kitajske k STO in varstva njenih operativnih mehanizmov; poudarja obveznosti glede obveščanja in preglednosti, ki izhajajo iz sporazumov STO, kar zadeva subvencije, in izraža zaskrbljenost zaradi sedanje prakse neposrednega in posrednega subvencioniranja kitajskih podjetij; poziva k usklajevanju z večjimi trgovinskimi partnerji EU na področju skupnih prizadevanj in ukrepov za obravnavanje in odpravo popačenj trga, ki jih povzročijo države in vplivajo na svetovno trgovino;

32.  obžaluje, da Kitajska kljub temu, da je bil postopek reforme evropske metodologije za izračun protidampinških dajatev končan, še ni umaknila pritožbe proti EU pred pritožbenim organom STO;

33.  izraža zaskrbljenost zaradi zaostritve tarifnih ukrepov, ki jih sprejemajo Kitajska in Združene države Amerike;

34.  izraža zaskrbljenost zaradi številnih omejitev, s katerimi se evropska podjetja, zlasti mikro-, mala in srednja podjetja, še vedno soočajo na Kitajskem, vključno s katalogom tujih naložb za leto 2017 in negativnim seznamom prostotrgovinskega območja za leto 2017, pa tudi v sektorjih, ki jih zajema načrt „Proizvedeno na Kitajskem 2025“; poziva k hitremu zmanjšanju teh omejitev, da bi v celoti izkoristili potencial sodelovanja in sinergij med shemami Industrija 4.0 v Evropi in strategijo „Proizvedeno na Kitajskem 2025“, glede na to, da je treba prestrukturirati naš proizvodni sektor v smeri pametne proizvodnje, vključno s sodelovanjem pri razvoju in opredelitvi industrijskih standardov obeh strani v večstranskih forumih; želi spomniti, kako pomembno je zmanjšati vladne subvencije na Kitajskem;

35.  poziva Kitajsko, naj dostop do trga preneha vedno bolj pogojevati s prisilnim prenosom tehnologije, kakor je navedeno v stališču Trgovinske zbornice Evropske unije o Kitajski za leto 2017;

36.  poziva k nadaljevanju pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah z nadgradnjo plodnega sodelovanja med EU in Kitajsko v boju proti podnebnim spremembam in odločne skupne zavezanosti k izvajanju Pariškega sporazuma; poudarja trgovinski potencial tehnološkega sodelovanja na področju čistih tehnologij;

37.  je zaskrbljen zaradi sklepov iz poročila Komisije o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah, v katerem je Kitajska označena kot glavna skrb; ponovno izraža, da je treba zagotoviti zaščito evropskega gospodarstva, temelječega na znanju; poziva Kitajsko, naj se bori proti nezakoniti rabi evropskih licenc s strani kitajskih podjetij;

38.  poziva Komisijo, naj omogoči prisotnost Evropske unije na kitajski mednarodni razstavi uvoza, ki bo novembra 2018 v Šanghaju, in naj zlasti malim in srednjim podjetjem omogoči, da predstavijo svoje delo; poziva Komisijo, naj stopi v stik z gospodarskimi zbornicami, zlasti v državah članicah, ki so trenutno manj udeležene pri trgovini s Kitajsko, da bi spodbujala to priložnost;

39.  izraža zaskrbljenost zaradi državnih ukrepov Kitajske, ki so povzročili izkrivljanje trgovine, vključno s presežkom industrijskih zmogljivosti v sektorjih surovin, kot sta med drugim sektorja jekla in aluminija; želi spomniti na zaveze, dane na prvem ministrskem srečanju svetovnega foruma o presežnih jeklarskih zmogljivostih leta 2017, da se bodo države vzdržale subvencij, ki bi izkrivljale trg, vendar obžaluje, da kitajska delegacija ni zagotovila podatkov o zmogljivostih; poziva Kitajsko, naj izpolni svojo zavezo, da bo opredelila in razkrila podatke o svojih subvencijah in podpornih ukrepih za industriji jekla in aluminija; se zaveda povezave med svetovnim presežkom industrijskih zmogljivosti in porastom protekcionističnih trgovinskih ukrepov ter še naprej poziva k večstranskemu sodelovanju, da bi obravnavali strukturne pomisleke, ki izhajajo iz presežka zmogljivosti; pozdravlja predlagane tristranske ukrepe ZDA, Japonske in EU na ravni STO;

40.  poudarja pomen ambicioznega sporazuma med EU in Kitajsko o geografskih označbah, ki bo temeljil na najvišjih mednarodnih standardih, in pozdravlja skupno napoved EU in Kitajske glede priprave seznama 200 kitajskih in evropskih geografskih označb, katerih zaščita bo predmet pogajanj; vendar meni, da je ta seznam zelo skromen rezultat, saj so se pogajanja začela leta 2010, in obžaluje, da v zvezi s tem ni napredka; poziva k hitremu zaključku pogajanj in poziva obe strani, naj razmislita o bližajočem se vrhu med EU in Kitajsko kot o dobri priložnosti, da bi v zvezi s tem dosegli dejanski napredek; ponavlja, da je treba še naprej sodelovati na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, da bi zmanjšali breme za izvoznike EU;

41.  pozdravlja odločitev Kitajske, da bo za eno leto odložila izvajanje novega certificiranja za uvoženo hrano in pijačo, kar bi drastično zmanjšalo uvoz hrane iz EU; pozdravlja tudi odlog pri izvajanju novih standardov za električna vozila in poziva k vsebinskemu dialogu in večjemu usklajevanju v zvezi s takšnimi pobudami;

42.  priporoča, naj EU in kitajska vlada začneta skupno pobudo v okviru G20, da bi ustanovili svetovni forum o presežnih zmogljivostih aluminija, ki bo imel pooblastilo obravnavati celotno vrednostno verigo industrije boksita, aluminijevega oksida in aluminija, vključno s cenami surovin in okoljskimi vidiki;

43.  poziva Komisijo, naj dejavno spremlja kitajske ukrepe za popačenje trgovine, ki vplivajo na položaj podjetij EU na svetovnih trgih, ter sprejme ustrezne ukrepe v STO in drugih forumih, tudi prek reševanja sporov;

44.  je seznanjen, da se pripravlja nov kitajski zakon o tujih investicijah; poziva zadevne kitajske strani, naj si prizadevajo za preglednost, odgovornost, predvidljivost in pravno varnost ter naj upoštevajo predloge in pričakovanja sedanjega dialoga med EU in Kitajsko o trgovini in investicijskem odnosu;

45.  izraža zaskrbljenost zaradi novega zakona o kibernetski varnosti, ki med drugim vsebuje nove regulativne ovire za tuja podjetja, ki prodajajo telekomunikacijsko in IT opremo in storitve; obžaluje, da je poslovno okolje na Kitajskem zaradi takšnih nedavno sprejetih ukrepov, ustanovitve celic Kitajske komunistične partije v okviru zasebnih podjetij, tudi tujih, ter ukrepov, kot je zakon o nevladnih organizacijah, še bolj neprijazno za tuje in zasebne gospodarske subjekte;

46.  je seznanjen, da je bančni sistem Kitajske leta 2016 prehitel euroobmočje in postal največji na svetu; poziva Kitajsko, naj tujim bančnim podjetjem omogoči, da bodo konkurirala pod enakimi pogoji kot domače institucije, ter naj sodeluje z EU na področju finančne regulacije; pozdravlja odločitev Kitajske, da bo znižala carino za 187 potrošniških izdelkov in odpravila zgornje meje tujega lastniškega deleža za banke;

47.  želi spomniti na svoje poročilo iz leta 2015 o odnosih med EU in Kitajsko, v katerem je pozval k začetku pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom; poudarja, da je Komisija že večkrat napovedala začetek pogajanj v zvezi z investicijami s Hongkongom in Tajvanom, vendar obžaluje, da se ta pogajanja doslej še niso začela; ponovno izraža podporo dvostranskemu sporazumu o naložbah s Tajvanom in Hongkongom; se zaveda, da bi lahko oba partnerja za podjetja iz EU pomenila tudi možnost dostopa do celinskega dela Kitajske;

48.  poziva Komisijo, naj se uskladi z državami članicami in v posvetovanju s Parlamentom oblikuje enotno evropsko stališče in skupno ekonomsko strategijo za Kitajsko; poziva vse države članice, naj dosledno upoštevajo to strategijo;

49.  poudarja morebitne posledice predlaganega socialnega kreditnega sistema za poslovno okolje in poziva, naj se izvaja pregledno, pravično in enakopravno;

50.  pozdravlja zakonodajni napredek v EU v zvezi z Uredbo (EU) 2017/821 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, ter podobno kitajsko zakonodajo o konfliktnih mineralih, katere namen je zagotoviti, da se s trgovino s temi minerali ne bodo financirali oboroženi konflikti; poudarja, da je treba preprečiti, da bi se predelani konfliktni minerali vgrajevali v naše mobilne telefone, avtomobile in nakit; poziva tako Komisijo kot kitajsko vlado, naj uvedeta strukturirano sodelovanje, da bi podprli izvajanje nove zakonodaje in dejansko preprečili svetovnim in kitajskim talilnicam in rafinerijam ter talilnicam in rafinerijam v EU, da bi uporabljale konfliktne minerale, zaščitili rudarje, tudi otroke, pred zlorabami ter od podjetij EU in kitajskih podjetij zahtevali, da zagotovijo uvoz teh mineralov in kovin samo iz odgovornih virov;

51.  je seznanjen, da je predsednik na 19. partijskem kongresu oktobra 2017 in na zadnjem zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa utrdil svoj vodilni položaj v partiji, s čimer je utrl pot za neomejeno podaljševanje mandata, ter povečal nadzor partijskih organov nad državnim aparatom in gospodarstvom, vključno z vzpostavitvijo partijskih celic v tujih podjetjih; ugotavlja, da ustrezno preoblikovanje političnega sistema Ljudske republike Kitajske spremlja nadaljnja preusmeritev pozornosti na politiko, temelječo na tesnem nadzoru na vseh področjih;

52.  poudarja, da je ustanovitev nacionalnega nadzornega odbora, katerega pravni status je enak statusu sodišč in javnega tožilstva, skrajen ukrep pri združevanju partijskih in državnih funkcij, saj se z njo vzpostavlja državni nadzorni organ, ki izpolnjuje ukaze osrednje komisije partije za disciplinski nadzor (CCDI), s katero si deli tudi prostore in osebje; je zaskrbljen zaradi daljnosežnih posledic te razširitve partijskega nadzora na veliko število ljudi, saj to pomeni, da bo mogoče protikorupcijsko kampanjo razširiti, tako da se ne bodo preganjali le člani stranke, ampak tudi javni uslužbenci, od direktorjev državnih podjetij do univerzitetnih profesorjev in ravnateljev vaških šol;

53.  ugotavlja, da je socialni kreditni sistem sicer še v pripravi, da pa so črni seznami posameznikov in pravnih oseb, ki ne spoštujejo pravil, ter „rdeči seznami“ za izjemne posameznike in podjetja v osrčju trenutne faze izvajanja, pri čemer je glavni poudarek na kaznovanju prestopnikov na črnih seznamih in nagrajevanje tistih na rdečih seznamih; je seznanjen, da je kitajsko vrhovno ljudsko sodišče v začetku leta 2017 navedlo, da je bila zaradi družbenih prestopkov več kot šestim milijonom kitajskih državljanov izrečena prepoved letenja; odločno zavrača javno imenovanje in sramotenje oseb na črnih seznamih kot sestavni del socialnega kreditnega sistema; poudarja pomen in nujnost dialoga med institucijami EU in njihovimi kitajskimi sogovornicami o vseh resnih družbenih posledicah sedanjega osrednjega načrtovanja in lokalnih poskusov s socialnim kreditnim sistemom;

54.  je zaskrbljen zaradi kitajskih sistemov obsežnega nadzora nad kibernetskim prostorom in poziva k sprejetju uredbe o izvršljivih pravicah do zasebnosti; obsoja stalno zatiranje svobode interneta s strani kitajskih oblasti, zlasti svobode dostopa do tujih spletišč, in obžaluje politiko samocenzure, ki so jo sprejela nekatera zahodna podjetja, ki poslujejo na Kitajskem; želi spomniti, da je na Kitajskem onemogočen dostop do osmih od petindvajsetih najbolj priljubljenih svetovnih spletišč, vključno s spletišči največjih družb IT;

55.  ugotavlja, da je Šijeva izjava glede bistvenega pomena „dolgoročne stabilnosti“ v pokrajini Sinkiang za uspeh pobude En pas, ena pot, privedla do okrepitve dolgoletnih strategij nadzora, izboljšanih z najrazličnejšimi tehnološkimi inovacijami, in povečanja izdatkov za notranjo varnost, pa tudi do uporabe protiterorističnih ukrepov za kriminalizacijo nestrinjanja in nasprotovanja posameznikov s široko opredelitvijo pojma terorizem; je zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih izvaja država za zagotavljanje „celovitega nadzora“ nad zadevno pokrajino, in sicer z vzpostavitvijo kitajskega elektronskega nadzora Skynet na pomembnih mestnih območjih, namestitvijo sledilnikov GPS na vsa motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških in bencinskih postajah ter prizadevanji sinkiangške policije za zbiranje vzorcev krvi za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK; izraža globoko zaskrbljenost, ker je bilo več tisoč Ujgurov in Kazahov napotenih v politična taborišča za prevzgojo na podlagi analize podatkov, zajetih s sistemom nadzora na podlagi napovedi, med drugim zaradi potovanja v tujino ali ocene, da so preveč verni; ocenjuje, da je Šijeva napoved, da bo pobuda En pas, ena pot „koristila ljudem po vsem svetu“, saj bo temeljila na „duhu svilene ceste“, ki je „duh miru in sodelovanja, odprtosti in vključenosti“, daleč stran od stvarnosti, s katero se soočajo Ujguri in etnični Kazahi v pokrajini Sinkiang; poziva kitajske oblasti, naj izpustijo osebe, ki naj bi bile pridržane zaradi svojih prepričanj ali kulturnih praks in identitet;

56.  poudarja, da institucionalna in finančna krepitev kitajske diplomacije odraža prednostno obravnavo, ki jo Ši Džinping namenja zunanji politiki v okviru svoje vizije, da bi Kitajska do leta 2049 postala svetovna velesila; ugotavlja, da predaja pristojnosti za zunanje zadeve, do katere je prišlo na zadnjem zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa, priča o čedalje pomembnejši vlogi zunanje politike v procesu sprejemanja odločitev v partiji; poudarja, da ustanovitev državne agencije za mednarodno razvojno sodelovanje izraža velik pomen, ki ga Šijevo vodstvo pripisuje krepitvi globalnih varnostnih interesov prek ekonomskih sredstev, na primer z bolje delujočo pobudo En pas, ena pot; zato ugotavlja, da bo Kitajska v naslednjih petih letih bolj prisotna in dejavna v tujini ter da morajo EU in države članice poiskati skupne odgovore na njene diplomatske in gospodarske pobude;

57.  poudarja pomen zagotavljanja miru in varnosti v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju; poudarja, da je treba številnim azijskim in evropskim državam zagotoviti svobodno in varno plovbo v regiji; ugotavlja, da strukture, ki so bile lani dokončane na kopenskem delu otočij Spratly in Paracel v Južnokitajskem morju, vključujejo velike hangarje vzdolž tri kilometre dolgih vzletno-pristajalnih stez, utrjena zaklonišča za izstrelitvene ploščadi, velike podzemne skladiščne prostore, številna upravna poslopja, vojaško opremo za motenje signalov, obsežna omrežja visokofrekvenčnih radarjev in čezhorizontskih radarjev ter nizov senzorjev, kar kaže na fazo krepitve in nadaljnje izgradnje daljnosežnih nadzornih in vojaških zmogljivosti, pri čemer se lahko pričakuje nadaljnja militarizacija otokov z namestitvijo še naprednejših vojaških platform kot morebitno maščevanje za nove pravne ukrepe ali večjo prisotnost mednarodne mornarice; poziva Kitajsko in ASEAN, naj pospešita posvetovanja o kodeksu ravnanja za mirno reševanje sporov in polemik v tem območju; vztraja, da bi bilo treba to vprašanje rešiti v skladu z mednarodnim pravom, in sicer Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); poudarja, da EU in njene države članice kot pogodbenice te konvencije priznavajo sodbo arbitražnega sodišča; ponovno poziva Kitajsko, naj sprejme sodbo sodišča; poudarja, da želi EU ohranjati mednarodni red na podlagi vladavine prava;

58.  je resno zaskrbljen zaradi zmanjševanja prostora za civilno družbo, odkar je leta 2012 na oblast prišel Ši Džinping, zlasti zaradi zakona o upravljanju čezmorskih nevladnih organizacij, ki je začel veljati 1. januarja 2017 in s katerim se je vsem tujim nevladnim organizacijam, vključno z možganskimi trusti in akademskimi institucijami, naložilo večje upravno breme in se na njih izvaja gospodarski pritisk, poleg tega so pod strogim nadzorom nadzorne enote, povezane z ministrstvom za javno varnost, kar zelo negativno vpliva na njihovo delovanje in financiranje; pričakuje, da bodo evropske nevladne organizacije na Kitajskem uživale enake svoboščine, kot jih uživajo kitajske nevladne organizacije v EU; poziva kitajske oblasti, naj razveljavijo omejevalno zakonodajo, kot je zakon o čezmorskih nevladnih organizacijah, ki ni združljiv s pravico do svobode zbiranja, mnenja in izražanja;

59.  vztraja, da morajo kitajske oblasti zagotoviti, da se z vsemi pridržanimi osebami ravna v skladu z mednarodnimi normami ter da imajo pridržane osebe v skladu s temeljnimi načeli OZN za varstvo vseh oseb, ki jim je kakor koli odvzeta prostost ali so zaprte, dostop do pravnega zastopstva in zdravljenja;

60.  spodbuja Kitajsko, naj glede na to, da se približuje 20. obletnica podpisa Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah s strani Kitajske, ratificira ta pakt in zagotovi njegovo dosledno izvajanje, med drugim s prenehanjem vseh oblik zlorabe in po potrebi s prilagoditvijo svoje zakonodaje;

61.  obsoja izvrševanje smrtne kazni in opozarja, da je Kitajska usmrtila več ljudi kot vse druge države skupaj, pri čemer je leta 2016 izvršila približno 2000 smrtnih kazni; poziva Kitajsko, naj pojasni število usmrtitev v državi in zagotovi sodno preglednost; poziva EU, naj okrepi diplomatska prizadevanja in zahteva, da se spoštujejo človekove pravice in odpravi smrtna kazen;

62.  je resno zaskrbljen, da bo posledica glavne vsebine nove verske ureditve, da bo kitajska vlada vsem veroizpovedim in neverskim etičnim združenjem, odobrenim ali ne, pripisala določene oznake; poudarja, da so na Kitajskem številne cerkvene skupnosti hišnih cerkva, ki se iz teoloških razlogov ne želijo pridružiti odboru troedinega patriotskega gibanja in krščanskemu svetu, ki ju je odobrila partijska država; poziva kitajsko vlado, naj dovoli številnim hišnim cerkvam, ki so se pripravljene registrirati, da to storijo neposredno pri vladni službi za državljanske zadeve, tako da se bodo zaščitile njihove pravice in interesi družbenih organizacij;

63.  poziva Kitajsko, naj pregleda svojo politiko do Tibeta; poziva Kitajsko, naj pregleda in spremeni zakone, predpise in ukrepe, ki so bili sprejeti v zadnjih letih in ki resno omejujejo uresničevanje državljanskih in političnih pravic Tibetancev, vključno z njihovo svobodo izražanja in versko svobodo; poziva kitajsko vodstvo, naj v skladu s cilji OZN glede trajnostnega razvoja izvaja razvojne in okoljske politike, ki spoštujejo gospodarske, socialne in kulturne pravice Tibetancev ter vključujejo lokalno prebivalstvo; poziva kitajsko vlado, naj razišče nenehne primere prisilnega izginotja in mučenja Tibetancev ter grdega ravnanja z njimi in naj v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic spoštuje njihovo pravico do svobode združevanja, mirnega zbiranja, svobode veroizpovedi in prepričanja; poudarja, da je treba na vsakem vrhu med EU in Kitajsko obravnavati temo poslabšanja stanja na področju človekovih pravic v Tibetu; poziva k nadaljevanju konstruktivnega in miroljubnega dialoga med kitajskimi oblastmi in predstavniki Tibetancev; poziva Kitajsko, naj diplomatom, novinarjem in državljanom EU omogoči neoviran dostop do Tibeta na enak način, kot kitajski popotniki uživajo prost in odprt dostop do celotnega ozemlja držav članic EU; poziva kitajske organe, naj Tibetancem v Tibetu dovolijo svobodno potovanje in naj spoštujejo njihovo pravico do prostega gibanja; poziva kitajske oblasti, naj neodvisnim opazovalcem, vključno z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice, omogočijo vstop v Tibet; poziva institucije EU, naj v razpravah o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kitajsko resno obravnavajo vprašanje dostopa do Tibeta;

64.  ugotavlja, da je bilo v letnem poročilu visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije o posebnem upravnem območju Hongkong za leto 2017 ugotovljeno, da se je kljub nekaterim izzivom načelo „ena država, dva sistema“ na splošno uspešno izvajalo, da je vladala pravna država ter da se svoboda govora in svoboda obveščanja na splošno spoštujeta, vendar so v njem izraženi tudi pomisleki glede postopnega spodkopavanja načela „ena država, dva sistema“, zaradi česar se pojavljajo upravičena vprašanja v zvezi z njegovim dolgoročnim izvajanjem in visoko stopnjo avtonomije Hongkonga; poudarja, da je v letnem poročilu navedeno, da sta postala negativna trenda v zvezi s svobodo govora in informiranja, namreč samocenzura pri poročanju o razvoju notranje in zunanje kitajske politike ter pritisk na novinarje, še opaznejša; v celoti podpira spodbudo, ki jo je EU dala organom PUO Hongkong in centralni ravni države, naj nadaljujejo volilno reformo v skladu z ustavo in dosežejo dogovor o volilnem sistemu, ki bo demokratičen, pravičen, odprt in pregleden; poudarja, da imajo prebivalci Hongkonga legitimno pravico, da se še naprej zanašajo na sodstvo, ki mu zaupajo, trdnost pravne države in nizko raven korupcije, preglednost, človekove pravice, svobodo mnenja ter visoke standarde javnega zdravja in varnosti; poudarja, da bi popolno spoštovanje avtonomije Hongkonga lahko služilo kot vzor za proces korenitih demokratičnih političnih reform na Kitajskem ter postopno liberalizacijo in odpiranje kitajske družbe;

65.  poziva EU in njene države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi Ljudsko republiko Kitajsko pozvale k temu, da se vzdrži nadaljnjih vojaških provokacij Tajvana ter ogrožanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini; poudarja, da bi bilo treba vse spore med obema stranema Tajvanske ožine reševati miroljubno in na podlagi mednarodnega prava; izraža zaskrbljenost zaradi enostranske odločitve Kitajske, da bo začela uporabljati nove letalske poti nad Tajvansko ožino; spodbuja nadaljevanje uradnih dialogov med Pekingom in Tajpejem; ponavlja svojo dosledno podporo smiselni udeležbi Tajvana v mednarodnih organizacijah, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva, v katerih nadaljnja izključenost Tajvana ni v skladu z interesi EU;

66.  opozarja, da ima Kitajska kot največja trgovinska partnerica Severne Koreje ter glavni vir hrane in energije še naprej ključno vlogo pri obravnavanju provokacij Severne Koreje, ki pomenijo grožnjo za svetovni mir, v sodelovanju z mednarodno skupnostjo; zato pozdravlja, da je Kitajska pred kratkim privolila, da bo spoštovala nekatere mednarodne sankcije zoper Pjongjang, vključno z začasno prekinitvijo uvoza premoga iz Severne Koreje, omejitvijo finančnih dejavnosti severnokorejskih posameznikov in podjetij ter trgovinskimi omejitvami v zvezi s tekstilom in morskimi sadeži; prav tako pozdravlja prizadevanja Pekinga za vzpostavitev dialoga s Pjongjangom; poziva Unijo, naj v zvezi s Kitajsko nastopa enotno, da bi lahko konstruktivno podprla bližnji vrh med Severno in Južno Korejo ter vrh med Severno Korejo in ZDA, da bi dejavno pripomogla k preverljivi denuklearizaciji Severne Koreje in vzpostavitvi trajnega miru na Korejskem polotoku;

67.  izreka pohvalo Kitajski, ker spoštuje sankcije zoper Severno Korejo; poziva Kitajsko, naj konstruktivno prispeva k reševanju razmer na Korejskem polotoku in še naprej izvaja sankcije zoper Severno Korejo, dokler ta ne bo dosegla pomembnega napredka pri opuščanju uporabe jedrskega orožja, spremenila retorike do Južne Koreje in Japonske ter začela spoštovati človekovih pravic;

68.  poudarja pomen prizadevanj Kitajske za dosego miru, varnosti in stabilnosti na Korejskem polotoku;

69.  pozdravlja prispevek Kitajske k mirovnim operacijam Združenih narodov in Afriške unije; ugotavlja, da je cilj EU okrepiti sodelovanje s Kitajsko na področju zunanje politike in varnostnih vprašanj s spodbujanjem Kitajske, naj na podlagi mednarodnega prava uporablja svoje diplomatske in druge vire za podpiranje mednarodne varnosti ter prispeva k miru in varnosti v sosedstvu EU; ugotavlja, da je sodelovanje s Kitajsko na področju nadzora nad izvozom, razorožitve in neširjenja orožja ter denuklearizacije Korejskega polotoka bistveno za zagotavljanje stabilnosti na območju Vzhodne Azije;

70.  pozdravlja cilj Kitajske, da se bo razvila v trajnostno gospodarstvo; poudarja, da lahko EU podpre gospodarsko reformo Kitajske s strokovnim znanjem; poudarja, da je Kitajska ključna partnerica EU pri boju proti podnebnim spremembam in reševanju svetovnih okoljskih izzivov; si prizadeva za sodelovanje s Kitajsko, da se pospeši izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma;

71.  pozdravlja reforme, ki jih Kitajska izvaja, odkar je ubrala pristop „ekološko naravnane civilizacije“; meni, da so reforme, kot je dodelitev posebnega statusa okoljskim nevladnim organizacijam na sodiščih, pregledi vpliva dela javnih uslužbencev na okolje ter obsežne naložbe v mobilnost na električni pogon in čisto energijo, prava pot naprej;

72.  pozdravlja kitajski akcijski načrt za leto 2016 za obravnavo protimikrobne odpornosti; poudarja, da je pri reševanju te globalne grožnje pomembno sodelovanje med EU in Kitajsko, saj ta država nosi polovični delež letne svetovne potrošnje protimikrobnih zdravil; vztraja, da bi bilo treba v dvostranske trgovinske sporazume med EU in Kitajsko vključiti določbe o dobrobiti živali;

73.  je seznanjen z odločitvijo Kitajske, da prepove uvoz trdnih odpadkov, kar postavlja v ospredje pomen oblikovanja, proizvodnje, popravljanja, ponovne uporabe in recikliranja izdelkov, s posebnim poudarkom na proizvodnji in uporabi plastike; opozarja na nedavni poskus Kitajske, da prepove izvoz redkozemeljskih elementov, in poziva Komisijo, naj upošteva soodvisnost svetovnih gospodarstev, ko daje prednost politikam EU;

74.  verjame, da obstajajo možnost, zanimanje in potreba po sodelovanju med EU in ASEAN za pripravo skupne strategije krožnega gospodarstva; meni, da bi lahko imela Kitajska ključno vlogo pri spodbujanju te strategije v okviru ASEAN;

75.  trdi, da bosta Kitajska in Evropska unija imeli korist od spodbujanja trajnosti v svojih gospodarstvih in od razvoja večsektorskega trajnostnega in krožnega biogospodarstva;

76.  pozdravlja sporazum za okrepitev sodelovanja na področju raziskav in inovacij pri glavnih pobudah, kot so živila, kmetijstvo in biotehnologija, okolje in trajnostna urbanizacija, kopenski promet, varnejše in okolju prijaznejše letalstvo ter biotehnologija za okolje in zdravje ljudi, ki so bile dogovorjene na tretjem dialogu med EU in Kitajsko o sodelovanju pri inovacijah junija 2017, ter ustrezni načrt za sodelovanje EU in Kitajske na področju znanosti in tehnologije iz oktobra 2017; poziva EU in Kitajsko, naj nadaljujeta ta prizadevanja in v praksi uporabita rezultate projektov raziskav in razvoja;

77.  poudarja, da sta EU in Kitajska zelo odvisni od fosilnih goriv in sta skupaj odgovorni za približno tretjino svetovne potrošnje, zato je Kitajska na vrhu lestvice Svetovne zdravstvene organizacije o smrtonosni onesnaženosti zraka; poudarja, da lahko večji obseg trgovine s proizvodi biogospodarstva, izdelanimi iz obnovljivih materialov, pripomore k zmanjšanju odvisnosti gospodarstev Kitajske in Unije od fosilnih goriv; poziva EU in Kitajsko, naj poglobita svoje odnose na drugih področjih blažitve emisij toplogrednih plinov, kot so električna mobilnost, obnovljivi viri energije in energijska učinkovitost, naj nadaljujeta in razširita načrt EU in Kitajske za energetsko sodelovanje po letu 2020 in naj okrepita skupna prizadevanja za razvoj instrumentov za zeleno financiranje, zlasti podnebno financiranje; poziva Kitajsko in EU, naj preučita in sodelujeta pri vnaprejšnjem načrtovanju in razvoju čezmejnih povezav za prenos električne energije z uporabo tehnologije enosmernega toka visoke napetosti, da bi postali obnovljivi viri energije dostopnejši;

78.  spodbuja EU in Kitajsko, naj nadaljujeta partnerstvo na področju trajnostne urbanizacije, tudi na področjih, kot so čisti promet, povečanje kakovosti zraka, krožno gospodarstvo in okoljsko primerna zasnova; poudarja, da so – glede na to, da več kot 90 % mest ne spoštuje nacionalnega standarda koncentracije onesnaženosti zraka 2,5 ppm in da na Kitajskem zaradi bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka, vsako leto umre več kot milijon ljudi – potrebni dodatni ukrepi za varstvo okolja;

79.  poudarja, da je opaziti skupni interes EU in Kitajske za spodbujanje nizkoogljičnega razvoja in za reševanje vprašanja emisij toplogrednih plinov na preglednem, javnem in dobro urejenem energijskem trgu; verjame v prednosti strateških partnerstev med EU in Kitajsko, saj so nujna za izvajanje pariškega sporazuma in učinkovit boj proti podnebnim spremembam; poziva EU in Kitajsko, naj uporabita svojo politično moč, da bi dosegli napredek pri izvajanju pariškega sporazuma, agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, ter poziva k sodelovanju na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, pa tudi na političnem forumu OZN na visoki ravni; poziva obe strani, naj sprejmeta skupno izjavo o podnebnih ukrepih, da bi pokazali skupno zavezanost odločnemu izvajanju pariškega sporazuma ter dejavni udeležbi v dialogu talanoa leta 2018 in na konferenci pogodbenic COP24; spodbuja obe strani, naj prevzameta odgovorno vlogo v mednarodnih pogajanjih, tako da prispevata k cilju omejitve globalnega segrevanja prek svojih notranjih podnebnih politik ter prek finančnih prispevkov, da bi do leta 2020 dosegli cilj vsako leto zagotoviti 100 milijard USD za blažitev in prilagajanje;

80.  pozdravlja, da je bil na Kitajskem decembra 2017 po vsej državi uveden sistem za trgovanje z emisijami; je seznanjen, da je bila uvedba mogoča zaradi uspešnega sodelovanja med Kitajsko in EU v pripravljalni fazi; se zaveda, da so vodilni kitajski politiki pripravljeni zmanjšati emisije toplogrednih plinov, in z zanimanjem pričakuje rezultate stalnega spremljanja, poročanja in preverjanja, ki so osrednjega pomena za dobro delovanje sistema; poudarja, kako pomembni so protipodnebni ukrepi v vseh gospodarskih panogah, in pozdravlja namero o razširitvi obsega, da bi vključili tudi industrijske panoge ter izboljšali trgovinsko ureditev sistema; poziva EU in Kitajsko, naj nadaljujeta svoje partnerstvo v okviru projekta sodelovanja za razvoj kitajskega trga ogljika, da bi postal učinkovit instrument, ki bo prinesel pomembne spodbude za zmanjšanje emisij in nadaljnjo uskladitev s sistemom EU za trgovanje z emisijami; poziva obe strani, naj dodatno spodbujata mehanizme za oblikovanje cen ogljika v drugih državah in regijah, tako da uporabita lastne izkušnje in strokovno znanje ter izmenjata najboljše prakse in sodelujeta v prizadevanjih za vzpostavitev sodelovanja med obstoječimi trgi ogljika, da bi si prizadevali v svetovnem merilu ustvariti enake pogoje;

81.  upa, da bo Kitajska ločila gospodarsko rast od uničevanja okolja in bo v svoje svetovne strategije vključila zaščito biotske raznovrstnosti, kar bo olajšalo dosego ciljev agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in trajnostnih ciljev, in da bo prav tako učinkovito prepovedala trgovino s slonovino; priznava delo, ki ga je dvostranski mehanizem usklajevanja med EU in Kitajsko opravil v zvezi z izvrševanjem zakonodaje in upravljanjem na področju gozdov za odpravo nezakonite sečnje po vsem svetu; vendar poziva Kitajsko, naj preišče znatno nezabeleženo trgovino z lesom med državami podpisnicami prostovoljnega sporazuma o partnerstvu FLEGT in Kitajsko;

82.  priporoča sprejetje obveznih kitajskih političnih smernic o odgovornih naložbah v gozdarstvo v tujini, ki naj bi se izvajale skupaj z državami dobaviteljicami, kar bi kitajska podjetja vključilo v boj proti nezakoniti trgovini z lesom;

83.  pozdravlja, da sta Kitajska in EU – da bi okrepili dialog o razvoju in izvajanje zakonodaje o varstvu vodnih virov – podpisali memorandum o soglasju o vodni politiki; odločno podpira izjavo iz Turkuja iz leta 2017, ki sta jo podpisali EU in Kitajska in v kateri je poudarjeno, da bi moralo dobro upravljanje voda nameniti prednost ekologiji in zelenemu razvoju, ohranitev voda postaviti na vidno mesti in obnoviti vodne ekosisteme; poudarja, da memorandum o soglasju o vzpostavitvi dialoga med Kitajsko in EU glede vodne politike ne bogati le vsebine strateškega partnerstva med Kitajsko in EU, ampak določa tudi usmeritev, obseg, metodologijo in finančno ureditev sodelovanja;

84.  priznava ključno vlogo projekta sodelovanja med evropskimi in kitajskimi organizacijami, ki ga je financirala Komisija in je bil v obdobju 2014–2017 izveden v okviru instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, pri ocenjevanju standardov in ureditev za obvladovanje radioloških in jedrskih nesreč na Kitajskem ter pri krepitvi zmogljivosti kitajskega raziskovalnega inštituta za jedrsko tehnologijo na področju smernic za obvladovanje hudih nesreč;

85.  spodbuja kitajske in evropske vlagatelje, naj sprejmejo boljše globalne standarde družbene in okoljske odgovornosti ter izboljšajo varnostne standarde svojih ekstraktivnih industrij po vsem svetu; ponavlja, da mora Evropska unija v zvezi s pogajanji o splošnem sporazumu o naložbah s Kitajsko nuditi podporo pobudam za trajnostni razvoj, tako da spodbuja odgovorne naložbe ter osrednje okoljske in delovne standarde; poziva kitajske in evropske organe, naj uvedejo spodbude, s katerimi bi kitajska in evropska rudarska podjetja spodbudili, naj svoje dejavnosti v državah v razvoju izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in naj spodbujajo naložbe v gradnjo zmogljivosti za prenos znanja, prenos tehnologije in lokalno zaposlovanje;

86.  pozdravlja, da je Kitajska v okviru vrha „One Planet Summit“ decembra 2017 napovedala, da bo povečala preglednost okoljskega vpliva podjetij na Kitajskem in kitajskih naložb v tujini; je zaskrbljen, da bi lahko imeli infrastrukturni projekti, kot je kitajska pobuda En pas, ena pot, negativen vpliv na okolje in podnebje in bi lahko vodili k večji uporabi fosilnih goriv v drugih državah, ki so vključene v razvoj infrastrukture ali pa ta nanje vpliva; poziva, naj institucije in države članice EU opravijo presojo vpliva na okolje in vključijo določbe o trajnosti v vse projekte sodelovanja v okviru pobude En pas, ena pot; vztraja pri zahtevi za ustanovitev skupnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki sodelujočih držav in tretjih strani ter bo nadzoroval vpliv na okolje in podnebje; pozdravlja pobudo Komisije in ESZD, da bosta v prvi polovici leta 2018 pripravili strategijo povezljivosti med EU in Azijo; vztraja, da bi morala ta strategija vključevati odločne zaveze trajnosti, varstvu okolja in podnebnim ukrepom;

87.  pozdravlja napredek Kitajske pri krepitvi varnostnih standardov za živila, ki so ključni element za zaščito kitajskih potrošnikov in preprečevanje goljufij na področju živil; poudarja, da je krepitev opolnomočenja potrošnikov pomemben korak pri vzponu potrošniške kulture na Kitajskem;

88.  spodbuja kitajsko in evropsko policijo in organe pregona, naj sprejmejo skupne ukrepe za nadzor nad izvozom prepovedanih drog in za izmenjavo obveščevalnih podatkov o prometu z njimi prek izmenjave informacij za opredelitev posameznikov in kriminalnih združb; ugotavlja, da po podatkih iz študije z naslovom „Evropsko poročilo o drogah za leto 2017: trendi in razvoj dogodkov“, ki ga je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), večina zaloge psihoaktivnih substanc v Evropi izvira iz Kitajske: nove substance v velikih količinah proizvajajo kemična in farmacevtska podjetja na Kitajskem, od tam pa se pošljejo v Evropo, kjer se predelajo v proizvode, pakirajo in prodajo;

89.  priznava, da so se številne družine in posamezniki zaradi suše in drugih naravnih nesreč preselili in da so kitajske oblasti v odziv načrtovale številne obsežne projekte preselitve; izraža zaskrbljenost zaradi poročil iz regije Ningxia, ki pričajo o številnih težavah z novimi mesti in kaznih za tiste, ki se niso želeli preseliti; izraža zaskrbljenost zaradi pridržanja zagovornikov okolja ter sojenja in izreka kazni tem zagovornikom, pa tudi zaradi dejstva, da se domače okoljske nevladne organizacije soočajo z obsežnejšimi pregledi s strani kitajskih nadzornih organov;

90.  poziva Kitajsko, naj še razširi svoja prizadevanja na področju pregona za odpravo nezakonitega ribolova, saj kitajske ribiške ladje še naprej nezakonito lovijo v tujih vodah, tudi v korejskem Zahodnem morju, Vzhodnokitajskem morju, Južnokitajskem morju, Indijskem oceanu in celo v Južni Ameriki;

91.  poziva kitajske izvoznike in evropske uvoznike, naj zmanjšajo strupene ostanke v oblačilih, proizvedenih na Kitajskem, tako da uvedejo ustrezna pravila za ravnanje s kemikalijami in opustijo uporabo svinca, nonilfenol etoksilatov, ftalatov, perfluoriranih spojin, formaldehida in drugih strupenih proizvodov, prisotnih v tekstilnih izdelkih;

92.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske, kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, tajvanski vladi in tajvanskemu zakonodajnemu svetu.

(1) UL L 250, 19.9.1985, str. 2.
(2) UL L 6, 11.1.2000, str. 40.
(3) https://www.iom.int/migration-and-climate-change
(4) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 1.
(5) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 33.
(6) UL C 36, 29.1.2016, str. 123.
(7) UL C 93, 24.3.2017, str. 93.
(8) UL C 443, 22.12.2017, str. 83.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0024.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0493.
(11) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.
(12) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132.
(13) UL C 36, 29.1.2016, str. 126.
(14) UL C 181, 19.5.2016, str. 45.
(15) UL C 181, 19.5.2016, str. 52.
(16) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0495.
(18) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121.
(19) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 69.
(20) UL C 468, 15.12.2016, str. 208.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0505.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0308.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0014.
(25) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59.
(26) Y. Zhen, J. Pan, X. Zhang, ‘Relocation as a policy response to climate change vulnerability in Northern China’, ISSC in UNESCO 2013, World Social Science Report 2013, Changing Global Environments, str. 234-241.

Pravno obvestilo