Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 4. oktober 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Poslabšanje medijske svobode v Belorusiji, zlasti primer Listine 97
 Združeni arabski emirati, zlasti položaj zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja
 Množična samovoljna pridržanja Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang
 Sveženj strategije za javno naročanje
 Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ***I
 Vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in odvzemu ***I
 Prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji ***I
 Prispevek EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah v zvezi s človekovimi pravicami
 Razmere v Jemnu
 Boj proti carinskim goljufijam in zaščita lastnih sredstev EU

Poslabšanje medijske svobode v Belorusiji, zlasti primer Listine 97
PDF 127kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97 (2018/2861(RSP))
P8_TA(2018)0375RC-B8-0451/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi začela politiko sodelovanja in Belorusijo spodbudila k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam;

B.  ker je EU večkrat poudarila, da bo mogoče odnose med EU in Belorusijo poglobiti šele, ko bodo temeljili na zaupanju ter vrednotah demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin;

C.  ker trenutna politika v Belorusiji spodkopava te vrednote, zaradi česar ji EU ne more ponuditi širšega sodelovanja v vzhodnem partnerstvu, poglobitve odnosov ali podpisa prednostnih nalog partnerstva med EU in Belorusijo;

D.  ker se razmere na področju medijske svobode in svobode govora v Belorusiji še naprej slabšajo, o čemer priča tudi hudo nadlegovanje neodvisnih novičarskih portalov in novinarjev, denimo v primeru BelTA;

E.  ker so beloruske oblasti zoper novinarje pred kratkim sprožile val policijskega nadlegovanja in ustrahovanja;

F.  ker organizacija Novinarji brez meja ugotavlja, da je bilo v letu 2017 aretiranih več kot 100 novinarjev, večina med spremljanjem protestov opozicije; ker je nadlegovanje svobodnih novinarjev, ki delujejo za tuje neodvisne medijske hiše, doseglo doslej nesluteno raven, tem novinarjem pa se poleg tega zavračajo akreditacije;

G.  ker se je bilo vodilno spletno mesto z neodvisnimi novicami Charter 97.org, ki se osredotoča na človekove pravice in cilje opozicije, ime pa je dobilo po Listini 97, izjavi iz leta 1997, v kateri se je pozivalo k demokraciji v Belorusiji in so jo podpisali novinarji, opozicijski politiki in humanitarni aktivisti, primorano preseliti v Varšavo na Poljsko, kjer deluje od leta 2011, potem ko so ga beloruske oblasti večkrat blokirale ter je policija v istem letu v njegovih prostorih izvedla dve raciji in zasegla njegovo opremo;

H.  ker je bil dostop do spletnega mesta Listine 97 v Belorusiji 24. januarja 2018 blokiran za nedoločen čas, in sicer brez sojenja in zgolj z ohlapnimi navedbami o „ogrožanju nacionalnega interesa“; ker se je po navedbah odgovorne urednice Natalije Radine število obiskovalcev spletnega mesta Listine 97, ki so do njega dostopali iz Belorusije, v mesecu po njegovi blokadi zmanjšalo za 70 %;

I.  ker so Nataliji Radini grozili s smrtjo;

J.  ker so 16. aprila 2018 dostop do spletnega mesta Listine 97 na ozemlju Ruske federacije blokirale tudi ruske oblasti;

K.  ker so ustanovitelja Listine 97 Aleha Bjabenina septembra 2010 našli obešenega v domu blizu Minska; ker je bil Pavel Šeremet, v Belorusiji rojeni glasnik organizacije, v sklopu katere deluje Listina 97, julija 2016 v ukrajinski prestolnici Kijev ubit v napadu z avtomobilsko bombo;

L.  ker so beloruski organi v začetku avgusta 2018 izvedli racije v uredniških pisarnah več neodvisnih beloruskih medijev, pri čemer so začeli s preiskavami v Tut.by, nadaljevali pa z racijami v medijih BelaPAN, realty.by, Belaruskaya Navuka in Kultura; ker so bili v racijah aretirani in pridržani novinarji, tudi odgovorni urednik Tut.by, saj naj bi nezakonito pridobili in uporabili spletne informacije državne tiskovne agencije BelTA;

M.  ker je beloruski preiskovalni odbor 7. avgusta 2018 na podlagi člena 349(2) kazenskega zakonika sprožil kazensko preiskavo zoper novinarje in urednike več spletnih medijev ter aretiral 18 novinarjev, sedem od njih pa kot osumljence zadržal tri dni v priporu, pri čemer je za dejanje, ki se jim očita (nezakonit dostop do računalniških informacij zaradi drugih osebnih interesov, ki je povzročil precejšnjo škodo), zagrožena kazen do dveh let zapora; ker se je izvajal pritisk na novinarje in njihove sorodnike, ki so bili primorani sodelovati z obveščevalno službo in policijo;

N.  ker zadnje spremembe zakona o množičnih medijih, sprejete junija 2018, razširjajo vladni nadzor tudi na spletne medijske hiše; ker spremembe, ki bodo začele veljati 1. decembra 2018, pomenijo nove birokratske ovire za spletna mesta, ki se želijo registrirati kot uradne spletne medijske hiše;

O.  ker vladne institucije spletnim medijem, ki se kljub novi zakonodaji ne bodo registrirali ali ne bodo izpolnjevali novih meril, ne bodo podeljevale akreditacij, kar bo še povečalo cenzuro medijev; ker bodo tako registrirane kot neregistrirane spletne medijske hiše morale obvezno beležiti imena oseb, ki podajajo komentarje; ker bodo lastniki registriranih spletnih medijskih hiš tudi pravno odgovorni za vsebino teh komentarjev;

P.  ker nova zakonodaja zahteva, da se morajo avtorji vseh objav in komentarjev na spletnih forumih identificirati, lastniki spletnih mest pa morajo moderirati komentarje;

Q.  ker posebni poročevalec OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklós Haraszti in predstavnik OVSE za svobodo medijev Harlem Désir menita, da zakonodajne spremembe nesprejemljivo omejujejo svobodo govora in dostop do informacij;

R.  ker Belorusija na svetovnem indeksu svobode tiska, za katerega organizacija Novinarji brez meja vsako leto oceni stopnjo svobode tiska v 180 državah, zaseda 155. mesto;

S.  ker so bili beloruski novinarji, ki jim ustava zagotavlja pravico do zbiranja, shranjevanja in širjenja informacij, od začetka leta 2018 že več kot sedemdesetkrat oglobljeni zaradi sodelovanja s tujimi množičnimi mediji brez akreditacije, vsota teh glob pa presega 60 000 BYN; ker je postal člen 22.9 zakonika o upravnih prekrških učinkovito orodje za nadlegovanje neodvisnih novinarjev in medijskih hiš, kot je Belsat TV, ki že od leta 2011 deluje s Poljske;

T.  ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še vedno izvršuje smrtno kazen;

U.  ker so določene skupine ljudi v Belorusiji tarča protipravnega odvzema prostosti in samovoljnega pridržanja, odrekanja ustrezne oskrbe in stikov z družinskimi člani v priporu, državno organiziranega telesnega in duševnega nasilja, kazenskega pregona in obsodbe na podlagi lažnih in ponarejenih obtožb, nesorazmernih finančnih kazni, upravnih sankcij in drugih vrst represije, ki jo izvajajo beloruske oblasti; ker med te skupine ljudi sodijo politični zaporniki (predvsem Mihail Žamčužni in Dzmitrij Paljenka), znani politični nasprotniki, aktivisti za človekove pravice, akterji civilne družbe, aktivisti okoljskih in nevladnih organizacij ter organizacij civilne družbe, neodvisni blogerji, novinarji in uredniki, miroljubni protestniki iz vseh krogov in predvsem aktivisti neodvisnih sindikatov (zlasti Henadz Fiadinič in Ihar Komlik);

1.  ostro obsoja ponavljajoče se primere nadlegovanja in pridržanja novinarjev in neodvisnih medijev v Belorusiji; poziva oblasti, naj končajo vsakršno pravno nadlegovanje, ustrahovanje in ogrožanje novinarjev in neodvisnih medijev ter omogočijo svobodno delovanje vseh novičarskih portalov;

2.  meni, da je nesprejemljivo, da beloruske oblasti od januarja 2018 blokirajo novičarsko spletno mesto Listina 97; ponovno poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno odpravijo blokado internetnega dostopa do spletnega mesta v Belorusiji;

3.  ostro obsoja sprejete spremembe medijskega zakonika, ki se zlorabljajo za povečevanje nadzora nad internetom; ponovno izraža močno zaskrbljenost nad čedalje slabšimi razmerami za neodvisna in opozicijska spletna mesta, medijske hiše in novinarje v Belorusiji;

4.  meni, da neodvisni mediji ne ogrožajo oblasti, temveč so pomemben element sistema nadzora in ravnotežja, zato bi jih morala vlada obravnavati kot morebitne kritične partnerje, ne pa kot sovražnike;

5.  obžaluje, da Belorusija nadaljuje represivno in nedemokratično politiko zoper novinarje, odvetnike, politične aktiviste, zagovornike človekovih pravic, akterje civilne družbe, sindikaliste in druge, v katerih vidi grožnjo političnemu sistemu; poudarja, da takšno zatiranje onemogoča tesnejše odnose z EU in širše sodelovanje v vzhodnem partnerstvu;

6.  ponovno poziva beloruske oblasti, naj v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic ter mednarodnimi in regionalnimi instrumenti o človekovih pravicah, ki jih je ratificirala Belorusija, okrepijo spoštovanje demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s spoštovanjem verodostojnega in nepristranskega novinarstva;

7.  poziva institucije EU, naj v prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo odločno poudarijo neodvisnost medijev, svobodo govora in svobodo zbiranja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj poskrbijo, da bodo programi pomoči EU in druge oblike dvostranskega sodelovanja, tudi finančna pomoč, vezani na jasne in opazne korake v smeri demokratizacije in odprtosti, vključno s celovito reformo volilnega sistema in popolnim spoštovanjem svobode medijev;

8.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in tujini; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpirati vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi, tudi oddaje v beloruskem jeziku in medije, ki delujejo v tujini, kot sta Listina 97 in Belsat TV;

9.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v sodelovanju s stalnim poročevalcem OZN za Belorusijo natančno spremlja stanje na področju medijske svobode v Belorusiji;

10.  poziva beloruske oblasti, naj omogočijo popolno in neovirano delovanje političnih in javnih organizacij ter razveljavijo člen 193/1 kazenskega zakonika, ki omejuje svobodo miroljubnega zbiranja in združevanja;

11.  odločno poziva k brezpogojni in takojšnji izpustitvi političnih zapornikov Mihaila Žamčužnija in Dzmitrija Paljenke ter k popolni rehabilitaciji vseh nekdanjih političnih zapornikov; poziva oblasti, naj vsem neodvisnim sindikatom dovolijo, da bodo brez omejitev opravljali svojo upravičeno in osrednjo vlogo v civilni družbi; obžaluje, da sta bila Henadz Fiadinič in Ihar Komlik, aktivista neodvisnega sindikata REP, 24. avgusta 2018 obsojena na štiri leta omejene svobode;

12.  želi pohvaliti delo sedanjega posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji Miklósa Harasztija, njegovo naslednico Anaïs Marin pa opozoriti na najrazličnejše oblike zlorabe oblasti, omejevanje svoboščin posameznikov in kolektivnih svoboščin ter zatiranje civilne družbe, neodvisnih sindikatov in medijev, kakor je jasno navedeno v poročilih njenega predhodnika;

13.  v zvezi s tem poziva beloruske oblasti, naj brez odlašanja priznajo mandat posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji, Komisijo, Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj pa poziva, naj vsakršno prihodnjo finančno ali tehnično pomoč Belorusiji pogojujejo z zgoraj navedenimi okoliščinami, obenem pa ohranijo zmožnost EU za neposredno financiranje beloruske civilne družbe;

14.  je še zmeraj zaskrbljen zaradi gradnje jedrske elektrarne v Ostrovcu; je seznanjen s poročilom o stresnih testih in priporočili, objavljenimi 3. julija 2018, in poziva, naj se priporočila o stresnih testih dodajo kot pogoj za vsakršno nadaljnjo poglobitev sodelovanja med EU in Belorusijo, predvsem pa za podpis prednostnih nalog partnerstva EU-Belorusija;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in vladi Belorusije.


Združeni arabski emirati, zlasti položaj zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja
PDF 128kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o Združenih arabskih emiratih, zlasti položaju zagovornika človekovih pravic Ahmeda Mansurja (2018/2862(RSP))
P8_TA(2018)0376RC-B8-0456/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, tudi tiste z dne 26. oktobra 2012 o stanju na področju človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih(1),

–  ob upoštevanju izjave predsednika Pododbora za človekove pravice z dne 4. junija 2018, s katero je ostro kritiziral kazen 10 let zapora, izrečeno Ahmedu Mansurju,

–  ob upoštevanju člena 30 ustave Združenih arabskih emiratov,

–  ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo podpisali tudi Združeni arabski emirati,

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, kakor so bile posodobljene leta 2008,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 12. junija 2018, v kateri so pozvali, naj se zagovornik človekovih pravic Ahmed Mansur takoj izpusti,

–  ob upoštevanju izjave sopredsedujočega na 25. seji skupnega sveta in ministrskem srečanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje arabskih zalivskih držav 18. julija 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ju podpisali tudi Združeni arabski emirati,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so Ahmeda Mansurja marca 2017 prijeli varnostni uradniki Združenih arabskih emiratov; ker je ta ugledni aktivist za človekove pravice in prejemnik nagrade Fundacije Martina Ennalsa za zagovornike človekovih pravic za leto 2015; ker je bil Ahmed Mansur morda še zadnji zagovornik človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih, ki je lahko javno grajal oblasti;

B.  ker je ministrstvo Združenih arabskih emiratov za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje v izjavi z dne 29. marca 2017 pojasnilo, da je „urad javnega tožilstva za elektronsko kriminaliteto odredil pridržanje Ahmeda Mansurja, ker naj bi ta prek interneta razširjal lažne in zavajajoče informacije z namenom spodbujati odpor in sektaštvo“; ker je iz te in drugih uradnih izjav oblasti Združenih arabskih emiratov razvidno, da je edini razlog za njegovo pridržanje, sojenje in obsodbo vsebina njegovega spletnega izražanja in da obtožbe zoper njega temeljijo na domnevnih kršitvah represivnega zakona Združenih arabskih emiratov o kibernetski kriminaliteti iz leta 2012, ki oblastem Združenih arabskih emiratov omogoča, da utišajo zagovornike človekovih pravic, ter določa dolge zaporne in visoke finančne kazni za posameznike, ki kritizirajo državni vrh;

C.  ker je urad visokega komisarja OZN za človekove pravice presodil, da bi lahko šlo pri prijetju in tajnem pridržanju Ahmeda Mansurja za povračilni ukrep zaradi njegovega sodelovanja v okviru mehanizmov OZN na področju človekovih pravic in zaradi stališč, ki jih je izrazil v družbenih medijih, med drugim na Twitterju, ter zato, ker je dejaven član organizacij, kakršna je Zalivski center za človekove pravice;

D.  ker je skupina strokovnjakov OZN za človekove pravice pozvala vlado Združenih arabskih emiratov, naj izpusti Ahmeda Mansurja, in opisala njegovo prijetje kot napad na zakonito delo zagovornikov človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih;

E.  ker je bil Ahmed Mansur 29. maja 2018 po izrazito nepoštenem sojenju v Abu Dabiju obsojen na kazen 10 let zapora, ker je izvrševal svojo pravico do svobode govora z objavami na omrežju Twitter; ker mu je bila naložena tudi denarna kazen milijon AED (232 475 EUR) in mu je bil za obdobje treh let po izpustitvi odrejen nadzor; ker se je Ahmed Mansur zoper sodbo pritožil, vendar časovni okvir pritožbenega postopka ostaja nejasen;

F.  ker je bil Ahmedu Mansurju po prijetju marca 2017 domnevno prepovedan vsakršen stik z družino in ga je lahko žena od takrat obiskala samo štirikrat; ker naj bi bil od prijetja pridržan v samici in naj bi ga tudi mučili; ker je po navedbah organov Združenih arabskih emiratov pridržan v zaporu Al Sadr v Abu Dabiju;

G.  ker je videti, da si Ahmed Mansur ne more sam izbrati neodvisnega odvetnika, čeprav vlada trdi, da si ga lahko; ker je pravica do odvetnika temeljna pravica vsake pridržane osebe, kot je določeno v členu 16 Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo Združeni arabski emirati ratificirali;

H.  ker so Ahmeda Mansurja oblasti Združenih arabskih emiratov nadlegovale in preganjale več kot šest let in je večkrat doživel fizični napad, grožnje s smrtjo ter fizični in elektronski nadzor; ker je bil po sedmih mesecih pripora v predkazenskem postopku leta 2011 obsojen na tri leta zapora zaradi „žaljenja uradnikov“ na sojenju, ki velja za nepošteno; ker je bil po osmih mesecih izpuščen na podlagi predsedniške pomilostitve, vendar mu oblasti niso nikoli vrnile potnega lista, s čimer mu je bila dejansko izrečena prepoved potovanja;

I.  ker je bil Ahmed Mansur pred prijetjem eden od 133 podpisnikov peticije za univerzalne in neposredne volitve v Združenih arabskih emiratih ter za zvezni nacionalni svet, vladni svetovalni odbor, ki bi se mu podelila zakonodajna pooblastila; ker je Ahmed Mansur prav tako upravljal spletni forum, naslovljen Al Hivar Al Emarati, na katerem so grajali vladno politiko in voditelje Združenih arabskih emiratov; ker je član svetovalnega odbora za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri organizaciji Human Rights Watch ter dejaven akter v mehanizmih OZN za človekove pravice;

J.  ker prebivalci Združenih arabskih emiratov, ki so spregovorili o vprašanjih človekovih pravic, tvegajo samovoljno pridržanje, zapor in mučenje; ker se še vedno zatira miroljubni aktivizem, ki poziva k ustavni reformi in reformi v zvezi z vprašanji človekovih pravic; ker postajajo zadnja leta vse pogostejši napadi na člane civilne družbe, ki vključujejo prizadevanja za utišanje, pridržanje ali nadlegovanje aktivistov za človekove pravice, novinarjev, odvetnikov in drugih;

K.  ker je posebna poročevalka OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov po svojem obisku v Združenih arabskih emiratih leta 2014 izjavila, da odvetniki, ki prevzamejo zadeve, povezane z državno varnostjo, „doživljajo nadlegovanje, grožnje in pritisk“; ker je obsodila dejstvo, da je „sodni sistem še vedno pod dejanskim nadzorom izvršilne veje oblasti“;

L.  ker obstajajo dokazi, da so države članice EU dopustile izvoz različnih tehnologij za kibernetski nadzor v države z grozljivim stanjem na področju človekovih pravic, tudi v Združene arabske emirate;

M.  ker se v Združenih arabskih emiratih še naprej uporablja smrtna kazen; ker je vsaj 19 ljudi trenutno obsojenih na smrtno kazen in je bila leta 2017 izvršena ena usmrtitev;

1.  odločno obsoja nadlegovanje, preganjanje in pridržanje Ahmeda Mansurja in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic izključno zaradi njihovega delovanja na tem področju in zaradi tega, ker so uveljavili svojo pravico do svobode izražanja tako v spletu kot drugod; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj opravijo temeljito in nepristransko preiskavo napadov zoper akterje civilne družbe, da se storilce privede pred sodišče;

2.  poziva oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Ahmeda Mansurja in umaknejo vse obtožbe zoper njega, saj je zapornik vesti, ki je bil priprt izključno zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja, med drugim z delovanjem na področju človekovih pravic; poziva tudi k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti v Združenih arabskih emiratih in umiku vseh obtožb zoper njih;

3.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da je bil Ahmed Mansur v priporu žrtev različnih oblik mučenja in slabega ravnanja ter da je zaprt v samici; poziva oblasti, naj te obtožbe raziščejo in mu takoj dovolijo redne stike z odvetnikom in družino ter zdravniško oskrbo, če bi jo potreboval; organe Združenih arabskih emiratov opominja, da je daljše pridržanje v samici za nedoločen čas po mednarodnem pravu o človekovih pravicah oblika mučenja oziroma drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, dejstvo, da je bil zapornik aretiran in pridržan brez zapornega naloga in sodnega nadzora, pa krši temeljna načela dolžnega ravnanja po tem pravu;

4.  poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj za pridržane, ki so domnevno kršili zakon, zagotovijo dolžno ravnanje ter svobodno in pravično sojenje v skladu z mednarodnimi standardi;

5.  poziva Združene arabske emirate, naj revidirajo zvezni zakon o boju proti kibernetskemu kriminalu in ga pri tem uskladijo z mednarodnimi standardi, kar zadeva pravico vseh, da iščejo, prejemajo in širijo informacije in ideje ter jih posredujejo drugim, pravico do svobode misli, izražanja in obveščanja, internetni dostop in pravico do zasebnosti; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj spremenijo protiteroristični zakon, zakon o kibernetskem kriminalu iz leta 2012 in zvezni zakon št. 2/2008, saj se stalno uporabljajo za pregon zagovornikov človekovih pravic;

6.  poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj ustavijo vse oblike nadlegovanja posameznikov in nemudoma prekličejo prepoved potovanja za zagovornike človekovih pravic, ter vztraja, da morajo v vseh okoliščinah zagotoviti, da bodo zagovorniki človekovih pravic v tej državi lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti na področju človekovih pravic, tako doma kot v tujini, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

7.  poziva, da se na ravni EU prepove izvoz, prodaja, posodabljanje in vzdrževanje vseh oblik varnostne opreme za Združene arabske emirate, če se ta oprema uporablja ali bi se lahko uporabila za notranjo represijo, kar vključuje tehnologijo za internetni nadzor; izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejše uporabe določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor aktivistov in novinarjev; v zvezi s tem pozdravlja trenutna prizadevanja institucij EU za posodobitev uredbe o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo;

8.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila posameznikov, ki so kaznovani zaradi sodelovanja z OZN in njenimi organi; poziva oblasti Združenih arabskih emiratov, naj prenehajo ovirati in nadlegovati posameznike, ki sodelujejo z mehanizmi OZN za človekove pravice; poziva jih tudi, naj strokovnjakom OZN, mednarodnim nevladnim organizacijam in uradnikom EU dovolijo obisk Ahmeda Mansurja;

9.  poziva k večjim svoboščinam v Združenih arabskih emiratih; poudarja, da je pomembno, da Združeni arabski emirati spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, in oblasti poziva, naj vsem svojim državljanom zagotovijo svobodo govora, misli in izražanja, tako v spletu kot drugod, ter izvajajo vse določbe iz deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, zlasti členov 1, 6(a) in 12(2); poudarja, da za te svoboščine ne zagotavljajo samo univerzalni instrumenti človekovih pravic, temveč tudi Arabska listina o človekovih pravicah, ki so jo podpisali tudi Združeni arabski emirati;

10.  poziva Združene arabske emirate, naj ratificirajo mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in njegove izbirne protokole, izdajo stalno vabilo na obisk vsem pooblaščencem ZN za posebni postopek ter tako potrdijo svojo namero, da bodo pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic spoštovali najvišje standarde;

11.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter EU in njene države članice, naj odločno javno obsodijo to grobo kršitev človekovih pravic in v vseh stikih z oblastmi Združenih arabskih emiratov zahtevajo izpustitev Ahmeda Mansurja; poziva delegacijo EU v Abu Dabiju, naj Ahmedu Mansurju ponudi vso ustrezno podporo, vključno z obiski v zaporu, spremljanjem sojenja ter pravno in drugo pomočjo, ki jo utegne potrebovati; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj Evropskemu parlamentu poroča o ukrepih, ki jih je delegacija EU doslej sprejela v podporo Ahmedu Mansurju;

12.  poziva ESZD, naj zaradi hudih kršitev človekovih pravic predlaga ciljne ukrepe EU , države članice pa naj jih sprejmejo;

13.  znova izraža nasprotovanje smrtni kazni v vseh okoliščinah in poziva k moratoriju na njeno izvrševanje z namenom njene odprave;

14.  spodbuja nadaljnji dialog med EU, njenimi državami članicami in Združenimi arabskimi emirati; meni tudi, da so redna medparlamentarna srečanja med Parlamentom in njegovimi državami partnericami v Zalivu pomemben forum za oblikovanje konstruktivnega in odprtega dialoga o skupnih vprašanjih; poudarja, da medparlamentarne razprave ne bi smele biti osredotočene le na varnost in trgovino, temveč bi bilo treba vanje kot osrednjo temo vključiti spoštovanje človekovih pravic;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Združenih arabskih emiratov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice in vladam držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu; poziva k prevodu te resolucije v arabščino.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 40.


Množična samovoljna pridržanja Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang
PDF 129kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (2018/2863(RSP))
P8_TA(2018)0377RC-B8-0460/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in uporaba smrtne kazni(1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgarju (avtonomna ujgurska regija Xinjiang)(2), z dne 6. julija 2017 o primeru Nobelovega nagrajenca Lia Xiaoboja in Lee Ming Cheja(3), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(4) ter 12. septembra 2018 o odnosih med EU in Kitajsko(5),

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki je začelo veljati leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko (JOIN(2016)0030),

–  ob upoštevanju 36. kroga dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal 9. in 10. julija 2018 v Pekingu,

–  ob upoštevanju pripomb iz govora visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 39. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 10. septembra 2018, v katerem je izrazila globoko zaskrbljenost nad taborišči „za prevzgojo“ in pozvala kitajsko vlado, naj sprejme neodvisne preiskovalce,

–  ob upoštevanju nedavnega pisma s splošnimi navedbami, ki ga je maja 2018 delovna skupina OZN o prisilnih in neprostovoljnih izginotjih poslala kitajski vladi, in v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi stalnega slabšanja položaja in povečanja števila naključno pridržanih Ujgurov,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje splošnih človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoletnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da bo pri svojem zunanjem delovanju podpirala ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bi jih vključila v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker so se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje poslabšale po nastopu na oblast predsednika Xi Jinpinga, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države;

C.  ker so se razmere v Xinjiangu, kjer živi 11 milijonov Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, odkar je popoln nadzor nad avtonomno ujgursko pokrajino Xinjiang postal prednostna naloga, razmere pa še dodatno zaostrujejo občasni teroristični napadi Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno povezanih z njo;

D.  ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije podal oceno, da bi lahko bilo v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang pridržanih več deset tisoč do več kot milijonov Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker bi to pomenilo največjo množično odvzetje prostosti pripadnikom narodnostne manjšine na svetu v tem času;

E.  ker je tudi izvršna komisija ameriškega kongresa o Kitajski navedla, da obstajajo zanesljive informacije, da so bili Ujguri, Kazahi in druge predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture ter da je sistem za digitalni nadzor tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, zbiranja podatkov DNK ter obsežno in vsiljivo policijsko prisotnostjo;

F.  ker po poročilih pridržani bivajo v slabih razmerah, so podvrženi politični indoktrinaciji, vključno z obveznimi domoljubnimi tečaji, in so se prisiljeni odpovedati svoji etnični in verski identiteti; ker nedavna poročila govorijo o umrlih v priporu, tudi o samomorih;

G.  ker naj bi na tisoče otrok ločili od staršev, ki so samovoljno pridržani v taboriščih za pridržanje, in so nastanjeni v prenatrpanih sirotišnicah, čeprav je v taborišču priprt samo eden od staršev;

H.  ker je kitajska delegacija na zaslišanju pred OZN v Ženevi 13. avgusta 2018 zavrnila obtožbe izvedencev OZN, da zadržuje ujgurske muslimane v „taboriščih za prevzgojo“ v zahodni regiji Xinjiang; ker obstajajo obsežni dokazi o gradnji in širitvi teh taborišč;

I.  ker se je na nekatere tuje novinarje izvajal pritisk, naj ne poročajo o občutljivih vprašanjih, kot so človekove pravice Ujgurov in uporaba taborišč za pridržanje, v nekaterih primerih tudi z zavrnitvijo podaljšanja novinarskih akreditacij;

J.  ker nikjer na svetu prebivalstvo ni tako strogo nadzorovano kot v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang; ker je regionalna vlada zaposlila več deset tisoč dodatnih pripadnikov varnostnih sil;

K.  ker „integrirana platforma za skupne operacije“ zbira podatke in tudi shranjuje dodatne podatke o prebivalstvu, vključno z potrošniškimi navadami, bančnimi aktivnostmi, zdravstvenim stanjem in profilom DNK vsakega prebivalca avtonomne ujgurske regije Xinjiang; ker se od muslimanov v regiji zahteva, da v svoje mobilne telefone namestijo vohunsko programsko opremo (ang. spyware), in ker je nenamestitev te opreme kaznivo dejanje;

L.  ker osebna pričevanja in verodostojne akademske raziskave kažejo na namerno osredotočanje na Ujgure, ki imajo vezi z ljudmi v tujini, in na tiste z verskimi prepričanji;

M.  ker se na številne Ujgure v tujini izvaja pritisk, naj se vrnejo na Kitajsko, kar pogosto podpirajo države gostiteljice; ker so kitajska veleposlaništva v tujini številnim Ujgurom zavrnila podaljšanje potnega lista, kar jim povzroča negotovost glede dela in študija;

N.  ker kitajska vlada rutinsko zavrača prošnje delovne skupine za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID) in visokega komisarja OZN za človekove pravice ter duih posebnih postopkov OZN, da bi v Xinjiang poslala neodvisne preiskovalce;

O.  ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti januarja 2014 pridržan, 23. septembra 2014 pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z njim pridržanih in nato na zaporno kazen od treh do osem let obsojenih tudi sedem njegovih nekdanjih študentov; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Ujguri in Kazahi, saj se ustavna jamstva za njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja še dodatno omejujejo; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

2.  poziva kitajsko vlado, naj takoj izpusti številne samovoljno pridržane pripadnike ujgurske in kazaške manjšine, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe tako in brez pogojevanja izpusti; je zelo zaskrbljen zaradi številnih obtožb o slabih razmerah, mučenju in umiranju v taboriščih; želi opomniti kitajske oblasti, da ustanove za prevzgojo nimajo pravne podlage;

3.  se je z zaskrbljenostjo seznanil s poročili, da so v taboriščih umrli Muhamed Salih Hadžim, Abdulnehed Mehsum, Ajhan Memet in drugi starejši ujgurski akademiki in voditelji skupnosti;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih izvaja država za zagotavljanje „celovitega nadzora“ nad regijo, in sicer z vzpostavitvijo kitajskega sistema za elektronski nadzor „Skynet“ na pomembnih mestnih območjih, nameščanjem sledilnikov GPS na motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških postajah in bencinskih servisih ter dejavnostmi sinkiangške policije za zbiranje vzorcev krvi za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK;

5.  poudarja, da sta vladni nadzor in prisilno množično zbiranje podatkov o državljanih prvenstveno usmerjena proti Ujgurom, Kazahom in drugim narodnostnim manjšinam, ki so zaradi tega tudi najbolj prizadete, to pa je kršenje mednarodnopravne prepovedi diskriminacije;

6.  poziva kitajsko vlado, naj družinam prizadetih dovoli vpogled v vse podrobnosti prisilnih izginotij v Xinjiangu, vključno z njihovimi imeni, kraji, kjer se nahajajo, in trenutnim stanjem;

7.  je zelo zaskrbljen glede kitajskega zakona za boj proti terorizmu (iz leta 2015) in uredbe o odpravljanju ekstremizma, ki vključujeta presplošne opredelitve terorističnih dejanj; zato poziva Kitajsko, naj jasno razločuje med miroljubnim nestrinjanjem ter nasilnim ekstremizmom;

8.  ponovno poziva kitajsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti ujgurskega akademika Ilhama Tohtija in vse druge, ki so pridržani izključno zaradi miroljubnega uveljavljanja svobode izražanja, ter v pričakovanju njihove izpustitve poziva Kitajsko, naj jim zagotovi reden, neomejen dostop do družin in odvetnikov, ki si jih bodo sami izbrali; poleg tega poziva k izpustitvi Elija Mamuta, Hailaiteja Nijazija, Memetjana Abdulo, Abduhelila Zununa in Abdukerima Abduvelija, kot je EU pozvala med 36. krogom dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko v Pekingu 9. in 10. julija 2018;

9.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj pozorno spremljajo spreminjajoče se razmere na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno z vse ostrejšo represijo Ujgurov, Kazahov in drugih narodnostnih manjšin, ter naj najvišji ravni kitajske vlade pošljejo odločno sporočilo, da konča groteskno kršenje človekovih pravic;

10.  poziva kitajske organe, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem omogočijo prost, neoviran dostop v provinco Xinjiang;

11.  želi spomniti, da je pomembno, da EU in države članice v stikih s kitajskimi oblastmi opozarjajo na vprašanje kršitev človekovih pravic v Xinjiangu, tudi na ravni voditeljev, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem odnosu s to državo nastopala odločno, jasno in enotno, tudi med letnimi dialogi o človekovih pravicah in na prihajajočem vrhunskem srečanju med Evropo in Azijo;

12.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kitajski organi nadlegujejo Ujgure v tujini in jih poskušajo prepričati, da ovajajo druge Ujgure, se vrnejo v Xinjiang ali da o razmerah tam ne govorijo, včasih tudi tako, da pridržijo njihove sorodnike;

13.  pozdravlja odločitev Nemčije in Švedske, da prekineta vračanje Ujgurov, Kazahov in drugih turško govorečih muslimanov na Kitajsko, saj jim tam grozijo samovoljno pridržanje, mučenje ali drugo slabo ravnanje, ter poziva vse ostale države članice, naj sledijo temu zgledu ter pospešeno obravnavajo prošnje za azil turško govorečih muslimanov, ki tvegajo prisilno vrnitev na Kitajsko; nadalje poziva države članice EU, naj se po potrebi sklicujejo na nacionalno zakonodajo pri preiskavah ustrahovanja turško govoreče muslimanske skupnosti v Evropi;

14.  želi Kitajsko spomniti na njene obveznosti na področju človekovih pravic, saj je podpisala vrsto mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, in zato opozarja, da se od Kitajske pričakuje izpolnjevanje teh zavez;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
(3) UL C 334, 19.9.2018, str. 137.
(4) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.


Sveženj strategije za javno naročanje
PDF 159kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o svežnju strategije za javno naročanje (2017/2278(INI))
P8_TA(2018)0378A8-0229/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2017 o uspešnem izvajanju javnega naročanja v Evropi in zanjo (COM(2017)0572),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2017 o spodbujanju naložb s prostovoljno predhodno oceno vidikov javnega naročanja za velike infrastrukturne projekte (COM(2017)0573),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/1805 z dne 3. oktobra 2017 o profesionalizaciji javnega naročanja – Vzpostavitev arhitekture za profesionalizacijo javnega naročanja (C(2017)6654)(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. maja 2017 o pregledu praktične uporabe enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) (COM(2017)0242),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o izdajanju elektronskih računov pri javnem naročanju(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 11. oktobra 2017 o oceni evropskega standarda za izdajanje elektronskih računov v skladu z Direktivo 2014/55/EU (COM(2017)0590),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, mnenja Odbora za mednarodno trgovino in stališča v obliki predlogov sprememb Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0229/2018),

A.  ker je treba sprostiti resnični potencial javnih naročil za izgradnjo konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva in ker več kot 250 000 javnih organov v Uniji za javne storitve, dela in proizvode vsako leto porabi okoli 14 % BDP ali skoraj 2 000 milijard EUR;

B.  ker se za javno naročanje porabijo znatni zneski davkoplačevalskega denarja, kar pomeni, da mora biti naročanje etično, pregledno, načelno in karseda učinkovito, tako v smislu stroškov kot zagotovljene kakovosti, da se državljanom zagotovijo kakovostni blago in storitve;

C.  ker so pravilno rabljena pravila o javnem naročanju osrednje orodje za dobro delovanje močnejšega enotnega trga ter za rast podjetij EU in delovnih mest v Uniji in ker je lahko pametna uporaba javnih naročil strateško orodje za doseganje ciljev EU glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter za hitrejši prehod na bolj trajnostne dobavne verige in poslovne modele;

D.  ker je, ko gre za prenos predpisov EU o javnih naročilih in koncesijah ter popolni prenos in izvajanje zakonodaje EU, bistveno, da se malim in srednjim podjetjem olajša in poceni potegovanje za javna naročila, a je treba hkrati popolnoma spoštovati načela EU o preglednosti in konkurenci;

E.  ker je Komisija 3. oktobra 2017 začela namensko posvetovanje o osnutku smernic za javno naročanje inovativnih rešitev, 7. decembra 2017 pa namensko posvetovanje o področju uporabe in strukturi smernic Komisije o družbeno odgovornem javnem naročanju;

F.  ker so po ugotovitvah raziskave iz leta 2016, ki jo navaja sporočilo Komisije COM(2017)0572, samo štiri države članice uporabile digitalno tehnologijo za vse pomembnejše korake pri javnem naročanju, kot so elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje;

G.  ker je v tematskem informativnem dokumentu evropskega semestra o javnem naročanju iz novembra 2017 navedeno, da se je število postopkov javnega naročanja s samo eno ponudbo v obdobju 2006–2016 povečalo s 14 % na 29 %, in ker glede na sporočilo Komisije COM(2017)0572 samo 45 % javnih naročil nad pragom EU pridobijo mala in srednja podjetja, kar je dosti manj od njihovega deleža v gospodarstvu;

H.  ker bi morala nova pravila, uvedena z direktivami iz leta 2014, pomagati k poenostavitvi in strožjemu nadzoru javnega naročanja ter tako prispevati k izvajanju strategije Evropa 2020 za trajnostno, bolj socialno, inovativno in vključujoče gospodarstvo;

I.  ker se glede na sporočilo Komisije COM(2017)0572 o uspešnem izvajanju javnega naročanja kar pri 55 % postopkov javnih naročil kot edino merilo za dodelitev še vedno uporablja najnižja cena namesto na primer strateških socialnih in okoljskih meril;

J.  ker je Evropska unija zavezana ciljem OZN za trajnostni razvoj;

K.  ker je poglavitno zaupanje dobaviteljev, da sistemi javnega naročanja Unije res zagotavljajo preproste in dostopne digitalne postopke, polno preglednost, celovitost in varnost podatkov;

Zakonodajni okvir in izvajanje

1.  pozdravlja sveženj nezakonodajnih ukrepov, ki ga je skoraj štiri leta po dokončani obsežni reviziji zakonodajnega okvira Unije o javnih naročilih predlagala Komisija, in pričakuje, da bo to ustvarilo spodbude za boljše izvajanje zakonodaje;

2.  izraža globoko razočaranje zaradi počasnosti, s katero številne države članice prenašajo direktive o javnih naročilih iz leta 2014, in zaradi številnih zamud ter obžaluje, da je morala Komisija zoper nekatere države članice začeti postopek za ugotavljanje kršitev; poziva k hitremu dokončanju prenosa v vseh državah članicah brez nadaljnjega odlašanja;

3.  je zaskrbljen zaradi naslednjega kroga rokov, ki so določeni v direktivah glede elektronskih postopkov javnega naročanja in popolnega prehoda držav članic na e-javno naročanje, vključno z izdajanjem elektronskih računov; poudarja, da je treba spodbujanje popolnega prehoda na e-javno naročanje vključiti v digitalno agendo držav članic;

4.  poziva Komisijo, naj hitro dokonča smernice za javna naročila za inovativne rešitve in priročnik o družbeno odgovornem javnem naročanju ter tako olajša izvajanje ustreznih pravnih predpisov v državah članicah;

5.  poziva Komisijo, naj bolje in jasneje organizira priročnike in druga orodja za pomoč državam članicam pri izvajanju okvira za javna naročila, in to tako, da bodo dostopnejši in prijaznejši do uporabnikov in bodo udeležencem omogočili dober pregled, pozornost pa mora biti namenjena tudi temu, kateri jeziki bodo na voljo;

6.  pozdravlja nove smernice za strokovne delavce iz februarja 2018, ki so bile oblikovane za pomoč nacionalnim, regionalnim in lokalnim uradnikom, da bodo zagotavljali učinkovite in pregledne postopke javnih naročil za projekte, ki jih financira EU;

Strateška in usklajena javna naročila

7.  želi spomniti, da sedanja zakonodaja Unije bolj kot kdaj koli prej omogoča, da se javna naročila uporabijo kot strateško orodje za spodbujanje ciljev v politikah EU, in spodbuja države članice, naj to čim bolje izkoristijo; želi opomniti, da je javno naročanje tudi pomembno orodje na regionalni in lokalni ravni, saj dopolnjuje lokalne in regionalne strategije in spodbuja k javnim predstavitvam in posvetovanju s končnimi uporabniki proizvodov in storitev;

8.   poziva, da bi razširili uporabo inovativnih javnih naročil za doseganje pametne, zelene in vključujoče rasti ter za okrepitev krožnega gospodarstva; poudarja, da je krožno gospodarstvo pomembno in da nove direktive o javnih naročilih tu ponujajo nove možnosti glede ponovno uporabljenih, popravljenih, predelanih, obnovljenih ali še drugače trajnostnih in z viri gospodarnih proizvodov in storitev;

9.  poziva države članice, naj javna naročila strateško uporabljajo za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, tudi za mala in srednja podjetja ter za socialna podjetja; poudarja, da to od držav članic zahteva, da na te politike sistematično opozarjajo na najvišji ravni ter v ta namen podpirajo naročnike in strokovne delavce v javni upravi;

10.  poudarja, kako pomembno je, da pogoji javnih naročil niso preveč obremenjujoči, da ostanejo javna naročila dostopna vsem podjetjem, tudi malim in srednjim;

11.  kot dober zgled pozdravlja sprejetje nacionalnih strategij za javna naročila in k temu spodbuja še več držav članic, saj bodo lahko tako posodobile in racionalizirale svoje sisteme javnih naročil in s tem povečale njihovo učinkovitost; poudarja, da je javno naročanje medsektorsko področje za različne javne uprave in da je zato bistvenega pomena, da je ob usklajevanju vzpostavljena tudi struktura upravljanja, v katero so vključeni glavni deležniki, zato da je mogoče najpomembnejše odločitve sprejemati na bolj sodelovalen način in da jih sprejmejo vsi udeleženi;

12.  pozdravlja, da so številne države članice pripravile predpise glede uporabe meril kakovosti (vključno z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo), ter spodbuja k njihovi sistematični uporabi; spodbuja javne naročnike, naj uporabijo še druga merila, ne zgolj najnižjo ceno ali stroškovno učinkovitost, ter naj upoštevajo tudi kakovostne, okoljske in/ali socialne vidike;

13.  čeprav priznava, da v nekaterih primerih nizka cena odraža inovativne rešitve in učinkovito upravljanje, ima pomisleke zaradi pretirane uporabe najnižje cene kot merila za podelitev naročila v številnih državah članicah, brez upoštevanja kakovosti, trajnosti in socialnega vključevanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo razloge za tako stanje in o njih poročajo ter naj po potrebi predlagajo ustrezne rešitve;

14.  poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo prakse javnega naročanja v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov; glede tega poziva države članice, naj spodbujajo posvetovanje z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami;

15.  poziva k sprejetju evropskega etičnega kodeksa za javna naročila za različne akterje v tem procesu;

16.  poudarja, kako pomembno je, da javni naročniki pri svojih odločitvah o nakupu upoštevajo vso življenjsko dobo proizvodov, vključno z njihovim vplivom na okolje, in poziva Komisijo, naj pomaga razviti metodologije za izvajanje koncepta „izračunavanja stroškov v življenjski dobi“;

17.  ugotavlja, da so inovativni, socialni in okoljski pomisleki pri javnem naročanju legitimna in pomembna merila za podelitev, da pa si lahko tudi javni naročniki prizadevajo za zelene, inovativne ali socialne cilje z dobro premišljenimi specifikacijami in nediskriminatornim omogočanjem variantnih ponudb, a pod pogojem, da so variantne ponudbe povezane s predmetom naročila in da so sorazmerne z njegovo vrednostjo in cilji;

18.  želi spomniti, da zakonodajni okvir Unije na področju javnih naročil zavezuje države članice k zagotavljanju, da izvajalci in podizvajalci popolnoma spoštujejo določbe okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki velja na kraju izvajanja del, nudenja storitev ali proizvodnje ali dobave blaga, kot je določeno v veljavnih mednarodnih konvencijah, pravu Unije in nacionalnem pravu ter kolektivnih pogodbah, sklenjenih v skladu z nacionalnim pravom in prakso; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice to obveznost izpolnile že ob prenosu in izvajanju direktiv iz leta 2014, in naj olajša izmenjavo dobre prakse na tem področju;

19.  priznava, da morajo biti naročniki za kvalitativno oceno ponudb dovolj vešči, ter poziva Komisijo, naj državam članicam pri tem pomaga z razširjanjem ocenjevalnih metodologij in praks, zlasti z organiziranjem delavnic in usposabljanja; poudarja, da bi morala biti tovrstna pomoč na voljo na vseh ravneh uprave, kjer se izvajajo javna naročila;

20.  poudarja, da mora družbeno odgovorno javno naročanje upoštevati vse dobavne verige in tveganja, povezana s sodobnim suženjstvom, socialnim dampingom in kršitvami človekovih pravic; trdi, da je treba zagotoviti, da blago in storitve, pridobljeni z javnim naročanjem, niso proizvedeni tako, da bi bile kršene človekove pravice; poziva Komisijo, naj v svoje nove smernice o socialnih vidikih pri javnem naročanju vključi vsebinske določbe o etiki v dobavnih verigah;

21.  pozdravlja prizadevanja več držav članic, da bi vzpostavile organe, ki bodo odgovorni za usklajevanje naročil, ter priznava, da bo to prispevalo k strateškemu in učinkovitemu javnemu naročanju;

22.  poziva, naj še več držav članic izkoristi prednosti centralizirane nabave in združevanja javnih naročil, ter ugotavlja, da bi osrednji nabavni organi mogli in morali pospešiti razširjanje strokovnega znanja in izkušenj, dobre prakse in inovacij;

23.  poudarja, da je zlasti zaradi spodbujanja inovacij pomembno, da javni organi sodelujejo s trgom in v zadostni meri izkoristijo fazo pred izvedbo javnega naročila kot pripravo na nadaljnje faze; meni, da je predizvedbena faza lahko bistvena tudi za podpiranje udeležbe malih in srednjih podjetij;

24.  meni, da bo novi partnerski postopek prispeval k spodbujanju inovacij in da bo spodbudil javne naročnike k sodelovanju s trgom, tako da bi razvili nove inovativne metodologije, proizvode, dela ali storitve, ki jih še ne poznamo; glede tega pozdravlja, da se je do tega dne začelo izvajati 17 postopkov inovacijskega partnerstva;

25.  pozdravlja prostovoljno predhodno oceno vidikov javnega naročanja za velike infrastrukturne projekte, kot je predlagala Komisija, in slednjo poziva, naj hitro uvede službo za pomoč uporabnikom, mehanizem za obveščanje in mehanizem za izmenjavo informacij, pri tem pa popolnoma spoštuje zaupnost;

Digitalizacija in dobro upravljanje postopkov javnega naročanja

26.  obžaluje počasno uvajanje digitalnih tehnologij pri javnih naročilih v Uniji, in poziva države članice, naj si prizadevajo za hitro digitalno preobrazbo teh postopkov in za uvedbo elektronskih postopkov v vseh glavnih fazah, in sicer od obveščanja, dostopa do ponudb in predložitve pa vse do ocene, oddaje javnega naročila, naročanja, izdajanja računov in plačila;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo, da bodo e-obrazci uvedeni najpozneje do konca leta 2018;

28.  opozarja, da e-javno naročanje omogoča niz pomembnih koristi, na primer znaten prihranek za vse udeležene, poenostavljene in skrajšane postopke, manj birokratskega in upravnega bremena, večjo preglednost, več inovacij ter boljši dostop malih in srednjih podjetij do trgov javnih naročil;

29.  se strinja s Komisijo, da so registri javnih naročil lahko stroškovno učinkovito orodje za upravljanje pogodb ter za izboljšanje preglednosti, celovitosti in podatkov ter za boljše upravljanje javnega naročanja;

30.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti za povezovanje nacionalnih registrov javnih naročil z Elektronskim dnevnikom obvestil o javnih naročilih (Tenders Electronic Daily – TED), da bi odpravili obveznost javnih naročnikov za objavljanje istih informacij v dveh sistemih;

31.  opozarja, da bi utegnili ponudniki, zlasti mala in srednja podjetja, imeti težave zaradi zahtev v zvezi s spričevali in podpisi, ter glede tega spodbuja k enostavnejši ureditvi glede teh zahtev, vključno s celovito uporabo načela „samo enkrat“, da bi čim bolj zmanjšali breme za ponudnike;

32.  poudarja, da morajo biti vse države članice zmožne zagotoviti vse potrebne podatke o izvajanju javnih naročil, vključno s podatki o ponudbah, postopkih in pogodbah in statističnimi informacijami, tudi zato, da se Komisiji omogoči ocena enotnega trga na področju javnega naročanja;

33.  poziva države članice, naj spodbujajo k inovativni uporabi podatkov odprtega formata, saj so tovrstni podatki za vsako vlado bistveni pri vodenju javne uprave, obenem pa omogočajo, da podjetja dobro izkoristijo ekonomski potencial podatkov, ter naj tudi spodbujajo preglednost in odgovornost v institucijah in organih, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem; poudarja, da morajo biti ti podatki vedno objavljeni ob upoštevanju načela sorazmernosti in v skladu s pravnim redom EU o varstvu podatkov in poslovni tajnosti;

Enotni trg in boljši dostop do javnih naročil

34.  poudarja, da je konkurenčnost na področju javnih naročil bistvenega pomena, in z obžalovanjem opaža, da se intenzivnost konkurence na tem področju v Uniji v zadnjih letih zmanjšuje; poziva države članice, ki beležijo visok odstotek obvestil s samo enim ponudnikom, naj se skušajo ta problem odpraviti;

35.  poziva države članice, naj povečajo število združenih postopkov javnih naročil, vključno s čezmejnimi, kot omogočajo revidirani predpisi EU, ter poziva Komisijo, naj zagotovi poglobljeno podporo na tem področju; meni, da zaradi teh postopkov pogodbe vseeno ne bi smele imeti takega obsega, da v najzgodnejši fazi postopka ne bi bila upoštevana mala in srednja podjetja;

36.  obžaluje, da se mala in srednja ter socialna podjetja še vedno spoprijemajo s težavami pri dostopu do javnih naročil, in poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost ukrepov iz direktiv iz leta 2014 ter po potrebi oblikuje nove rešitve;

37.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju na podlagi načela „upoštevaj ali pojasni“ iz člena 46 Direktive 2014/24/EU, ki določa, da morajo naročniki navesti glavne razloge za svojo odločitev o nerazdelitvi na sklope in jo sistematično obrazložiti v dokumentih o javnem naročilu ali v individualnem poročilu;

38.  poziva države članice, naj podprejo udeležbo malih in srednjih podjetij v razpisih, na primer z obvezno delitvijo na sklope, če je mogoča, ali z določitvijo zgornje meje za promet, ki se zahteva za sodelovanje v javnih razpisih; poudarja, da delitev pogodb za javna naročila v sklope spodbuja konkurenco na trgu in preprečuje tveganje odvisnosti od enega samega dobavitelja; poziva Komisijo in države članice, naj zasnujejo svetovalne službe in usposabljanje za mala in srednja podjetja, s katerimi bodo izboljšale njihovo udeležbo v postopkih javnih naročil;

39.  poziva Komisijo, naj preuči zlasti ovire pri čezmejnih javnih naročilih, ki nastajajo zaradi jezikovnih, pravnih ali drugih ovir, ter naj predlaga rešitve ali posreduje in tako poskrbi za delujoče čezmejno javno naročanje;

40.  poudarja, da je pomembno zagotoviti interoperabilnost nabavljenega blaga in storitev ter preprečevati vezanost na enega samega ponudnika, in poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe na tem področju;

41.  obžaluje, da ni jasnih in prečiščenih podatkov o javnih naročilih v EU, ter ugotavlja, da so zanesljivi podatki o dostopu do javnih naročil potrebni zaradi preverjanja odgovornosti javnih organov ter da je to tudi sredstvo za boj proti goljufijam in korupciji;

42.  sprejema izid ocenjevanja direktiv o revizijskih postopkih in odločitev Komisije, da ne bo predlagala revizije pravnih aktov, vendar poziva k nadaljevanju sodelovanja nacionalnih revizijskih organov, Komisijo pa, naj izda dodatne smernice o teh direktivah;

43.  obžaluje, da direktiva o javnih naročilih na področju obrambe, zlasti pri nadnacionalnih infrastrukturnih projektih, še ni prinesla želenih rezultatov, in poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za boljše izvajanje veljavnih pravil;

44.  poudarja, kako pomembni sta v postopkih javnega naročanja preglednost in nediskriminatornost; želi spomniti, da je pomembno imeti na voljo ustrezne pritožne postopke in dostop do navodil, kako vložiti pritožbo;

Mednarodna javna naročila

45.  poziva k ukrepanju Unije, da bi izboljšali dostop dobaviteljev EU do trgov javnih naročil v tretjih državah, saj je trg javnih naročil Unije med najbolj odprtimi na svetu;

46.   izvaža pomisleke glede nelojalne konkurence v postopkih javnega naročanja zaradi državnega vmešavanja pri ponudnikih iz tretjih držav, predvsem na trgu za električna vozila in baterije, a ne samo tam; meni, da bi bilo treba prakse javnega naročanja po potrebi povezati z instrumenti trgovinske zaščite;

47.  poudarja, da so trgi javnih naročil zelo pomembni za gospodarstvo, saj se odhodki za javna naročila ocenjujejo na 20 % svetovnega BDP in bi zato lahko bilo izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah skupaj z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja pomemben dejavnik rasti trgovine z blagom in storitvami, saj bi pripomoglo k večji izbiri in k stroškovno učinkovitejši porabi davkoplačevalskega denarja v EU in v tretjih državah;

48.  opozarja, da so trgi javnih naročil v tretjih državah pogosto pravno in/ali dejansko zaprti za ponudnike iz EU; poziva Komisijo, naj zbere in priskrbi boljše podatke o mednarodnih postopkih javnih naročil; želi spomniti, da je po ocenah Komisije več kot polovica svetovnega trga javnih naročil še vedno zaprta za svobodno mednarodno konkurenco zaradi zaščitnih ukrepov, ki jih je na svetovni ravni vse več, medtem ko so javna naročila EU, ki so vredna približno 352 milijard EUR, odprta za ponudnike iz držav podpisnic Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih; poudarja, da bi morala EU to neravnovesje reševati brez uporabe protekcionističnih ukrepov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imela evropska podjetje podoben dostop do trga, kot ga imajo konkurenti iz tujine v EU, ter ugotavlja, da bi s predlaganim mednarodnim instrumentom o javnih naročilih pod nekaterimi pogoji lahko spodbudili večji dostop do trgov;

49.  odobrava, da je izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil eno od šestih prednostnih področij za ukrepanje Komisije na področju javnih naročil; poudarja, da je izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah, tudi na podnacionalni ravni, v močnem ofenzivnem interesu EU v trgovinskih pogajanjih, saj je veliko podjetij iz EU zelo konkurenčnih v različnih sektorjih; poudarja, da bi moral vsak prihodnji trgovinski sporazum zajemati tudi vladna javna naročila, s čimer bi omogočili čim večje sodelovanje evropskih podjetij v tujih razpisih; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z določbami o trgih javnih naročil, ki jih vsebujejo sporazumi EU o prosti trgovini, ter njihovo pravilno izvajanje; želi spomniti, da bi bilo treba trgovinske sporazume uporabljati za izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil tretjih držav, ter opozarja, da bi moral biti izboljšani dostop skupaj z okrepljenimi pravili za sodobne, učinkovite in pregledne postopke javnega naročanja, ki so ključnega pomena za stroškovno učinkovitejšo porabo javnega denarja, temeljni element vsakega trgovinskega sporazuma, ki ga sklene EU, ob popolnem spoštovanju legitimnih ciljev javne politike, zapisanih v direktivah Unije o javnem naročanju; poudarja, da bi morali gospodarski subjekti iz tretjih držav spoštovati evropska socialna in okoljska merila za podeljevanje pogodb za javna naročila, kot jih določajo direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter skladno s tem spodbuja uporabo meril ekonomsko najugodnejše ponudbe za podeljevanje teh pogodb; opaža, da dvostranski in podregionalni sporazumi o prosti trgovini ne zagotavljajo vedno polnega dostopa do trgov javnih naročil; poziva Komisijo, naj se pogaja glede čim večjega možnega dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah;

50.  poudarja, da mora vsaka strategija, namenjena odpiranju trgov javnih naročil v tretjih državah, obravnavati konkretne ovire in posebne potrebe malih in srednjih podjetij ter jim tako olajšati dostop do trgov, saj so pri prodiranju na trge javnih naročil tretjih držav še posebej prikrajšana, obenem pa je treba ustrezno upoštevati tudi to, kako na mala in srednja podjetja vpliva izpostavljenost novim konkurentom iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj spodbuja; da bi v trgovinske sporazume vključevali tudi postopke javnega naročanja, ki bodo prijazni do malih in srednjih podjetij (tudi čezmejne pobude in delitev razpisov na sklope); poudarja, kakšne potencialne koristi bi lahko imela digitalizacija z e-naročanjem v vseh postopkih javnih naročil s tretjimi državami, zlasti za mala in srednja podjetja;

51.  poudarja, da večja gospodarstva v vzponu, kot so Brazilija, Kitajska, Indija in Rusija, še vedo niso vključena v sporazum o vladnih naročilih, čeprav sta Kitajska in Rusija že v postopku pristopanja, in poziva Komisijo, naj spodbuja prizadevanja tretjih držav, da bi pristopile k temu sporazumu, saj so večstranski in mnogostranski sporazumi najboljši način za dolgoročno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev; poudarja, da so lahko dvostranski trgovinski sporazumi z ambicioznimi določbami o javnih naročilih, ki upoštevajo načela, na katerih temelji sporazum o vladnih naročilih, pomembno izhodišče za okrepljeno večstransko sodelovanje;

52.  poudarja, da sporazum o vladnih naročilih ni pomemben samo za zagotavljanje pravnega dostopa do trgov javnih naročil v tretjih državah, temveč tudi za povečanje preglednosti in predvidljivosti postopkov za oddajo javnih naročil; spodbuja Komisijo, naj pospeši oblikovanje svetovnih in usklajenih standardov za pregledna javna naročila, saj so pomembno sredstvo v boju proti korupciji; Komisijo izrecno poziva, naj skuša v trgovinske sporazume vključiti določbe o skupnih pravilih za javno naročanje, s katerimi bi omogočili prijavljanje korupcije, poenostavili postopke ter okrepili verodostojnost in preglednost za ponudnike;

Profesionalizacija

53.  pozdravlja priporočila Komisije za profesionalizacijo in poziva države članice, naj njuno oblikujejo nacionalne načrte za to; predlaga, da bi morali v vseh načrtih razlikovati med različnimi vrstami naročil, zlasti zato, ker se dostop malih in srednjih podjetij do storitev in digitalne infrastrukture lahko olajša drugače kot dostop do naročanja v primeru pogodb za velike infrastrukturne projekte;

54.  poziva Komisijo, naj predlaga načine za finančno podporo iz skladov Unije, da bi podprli ustrezne ukrepe v zvezi s profesionalizacijo v državah članicah;

55.  obžaluje, da je raven profesionalizacije javnih naročnikov nizka, in poziva države članice, naj izboljšajo strokovno znanje vseh akterjev na vseh stopnjah postopka javnega naročanja;

56.  poudarja, da morajo biti naročniki in dobavitelji ustrezno usposobljeni za učinkovito delovanje v vseh fazah javnega naročanja, ter da je treba pri vprašanjih profesionalizacije pozornost nameniti vsem ravnem javne uprave, pa tudi merilom kakovosti, vključno s socialnimi in okoljskimi merili; je prepričan, da je mogoče z izboljšanim odločanjem javnih organov o tem, kaj bodo naročili in kako bodo to storili, doseči boljše rezultate; ne glede na izpogajani postopek obžaluje, da javna naročila pogosto pridobijo bolj izkušena podjetja, ki pomagajo že v fazi zasnove pogodbe o javnem naročilu in si tako zagotovijo boljše izhodišče, da jim bo na koncu dodeljena pogodba;

57.  poziva države članice, naj spodbujajo univerze k nadaljnjemu razvoju univerzitetnih programov na področju evropskega prava o javnih naročilih in naj izboljšajo usposabljanje in načrtovanje poklicne poti za nacionalne udeležence na področju javnih naročil, vključno s tistimi, ki delajo v malih in srednjih podjetjih, pa tudi k razvoju usposabljanja na področju razvoja in uvajanja dostopnih informacijskih orodij; podpira oblikovanje skupnega evropskega okvira ustreznih tehničnih in računalniških znanj in veščin;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 259, 7.10.2017, str. 28.
(2) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.
(4) UL L 94, 28.3.2014, str. 1.
(5) UL L 133, 6.5.2014, str. 1.


Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ***I
PDF 122kWORD 55k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535 – C7-0240/2013 – 2013/0256(COD))
P8_TA(2018)0379A8-0320/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0240/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češkega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za pravne zadeve (A8-0320/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1727.)


Vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in odvzemu ***I
PDF 121kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (COM(2016)0819 – C8-0002/2017 – 2016/0412(COD))
P8_TA(2018)0380A8-0001/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0819),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točke (a) drugega pododstavka člena 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0002/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češkega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A8-0001/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1805.)


Prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji ***I
PDF 122kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495 – C8-0312/2017 – 2017/0228(COD))
P8_TA(2018)0381A8-0201/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2017)0495),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0312/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata, predloženega v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0201/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1807.)

(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 78.


Prispevek EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah v zvezi s človekovimi pravicami
PDF 148kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (2018/2763(RSP))
P8_TA(2018)0382B8-0443/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike(2),

–  ob upoštevanju členov 207 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012, ter akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet OZN za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji št.17/4 z dne 16. junija 2011,

–  ob upoštevanju strategije Komisije „trgovina za vse“,

–  ob upoštevanju sektorskih smernic Komisije o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izboljšanju dostopa do mehanizmov za varstvo pravic na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU(4),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014, v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 24 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice o obveznostih držav na področju podjetništva, ki izhajajo iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (E/C.12/GC/24),

–  ob upoštevanju maastrichtskih načel o ekstrateritorialnih obveznostih držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic(5),

–  ob upoštevanju pobude Združenih narodov za globalni dogovor(6),

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja,

–  ob upoštevanju tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko, ki je bila revidirana leta 2017,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za sektor oblačil in obutve,

–  ob upoštevanju pobude o otrokovih pravicah in načelih poslovanja, ki jo je pripravil UNICEF,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju usmerjevalnega standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(9),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope državam članicam o človekovih pravicah in podjetništvu, ki je bilo sprejeto 2. marca 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja(12)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(15),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o zasebnem sektorju in razvoju(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(23),

–  ob upoštevanju študije o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(24), ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju vprašanja podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji in Svetu o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (O-000074/2018 – B8-0402/2018, O‑000075/2018 – B8-0403/2018 in O-000078/2018 – B8-0404/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in načela pravne države ter spoštovanja človekovih pravic; ker morajo njene dejavnosti na mednarodni ravni (vključno z njeno razvojno in trgovinsko politiko) temeljiti na teh načelih in morajo biti skladne z načelom skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 Lizbonske pogodbe; ker je treba v skladu s členom 208 PDEU načelo skladnosti politik za razvoj spoštovati pri vseh zunanjih ukrepih EU;

B.  ker je Evropska unija tako normativna kot gospodarska sila; ker mora kot taka prevzeti vodilno vlogo pri razširjanju primerov najboljše prakse in razvoju globalnih standardov;

C.  ker izvajanje Agende 2030 predvideva, da bi moral gospodarski razvoj iti z roko v roki s socialno pravičnostjo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, vključno s socialnimi pravicami in pravico do človeškega dostojanstva in svobode za vse, ter z visokimi delovnimi in okoljskimi standardi; ker lahko trajnostni razvoj, trgovina in človekove pravice vplivajo eden na drugega in se medsebojno krepijo;

D.  ker imajo obveznosti na področju človekovih pravic predvsem države; ker države kot take niso odgovorne za kršenje človekovih pravic, ki jih zakrivijo zasebnih akterji, lahko pa kršijo svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, kadar so jim take kršitve pripisane ali če ne sprejmejo potrebnih ukrepov za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in pravno varstvo v primeru kršitev, za katre so odgovorni zasebni akterji; ker imajo države načeloma pravico odločati, katere ukrepe bodo sprejele, pri tem pa uporabljajo politike, zakonodajo, predpise in razsojanje;

E.  ker je primerna skrbnost koncept iz smernic OECD za večnacionalna podjetja(25);

F.  ker bi morale države izpolnjevati svoje obveznosti glede človekovih pravic na svojem ozemlju in/ali območju pristojnosti; ker bi morale države jasno opredeliti, da obveznost do zaščite pomeni urejanje, s katerim se zagotovi, da vsa podjetja, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in/ali območju pristojnosti, ves čas svojega poslovanja spoštujejo človekove pravice, tudi prek svojih hčerinskih družb, nadzorovanih družb in subjektov v njihovi dobavni verigi po svetu;

G.  ker so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je s soglasjem podprl Svet OZN za človekove pravice, še vedno veljavni okvir za preprečevanje in obravnavanje tveganj negativnih posledic za človekove pravice, povezanih s poslovno dejavnostjo, in ker študija iz leta 2017, ki jo je naročil Pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice, o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, jasno kaže, da so države članice EU najnaprednejše na svetovni ravni pri izvajanju načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter da so sprejele ali izvajajo največje število nacionalnih akcijskih načrtov;

H.  ker se vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah uporabljajo za vse države in vsa podjetja, tako nadnacionalna kot druga, ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo, in ker temeljijo na treh stebrih okvira OZN za varovanje, spoštovanje in varstvo pravic, ki so: 1) dolžnost države, da preprečuje kršitve človekovih pravic s stani tretjih, tudi podjetij; 2) odgovornost gospodarskih družb, da spoštujejo človekove pravice in 3) boljši dostop žrtev do učinkovitega sodnega in zunajsodnega varstva pravic; poudarja, da so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah sicer nezavezujoča, vendar so široko uveljavljena in podprta ter služijo kot podlaga za politične usmeritve do podjetij in človekovih pravic na mednarodni ravni, ter kot priznanje obstoječe obveznosti držav, da spoštujejo, varujejo in izpolnjujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, vloge podjetij kot specializiranih organov družbe, ki izvajajo specializirane funkcije in ki morajo spoštovati vse veljavne zakone in človekove pravice, ter potrebe, da se pravice in obveznosti povežejo z ustreznimi in učinkovitimi pravnimi sredstvi, kadar pride do kršitev; ker razpoložljivi dokazi kažejo, da se tam, kjer se izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, število kršitev človekovih pravic s strani gospodarskih družb zmanjša;

I.  ker globalni dogovor Združenih narodov gospodarske družbe poziva, naj v svojem vplivnem območju sprejmejo, podpirajo in uresničujejo sklop temeljnih vrednot s področja človekovih pravic, delavskih standardov, okolja in boja proti korupciji, h katerim naj se prostovoljno zavežejo in jih vključijo v svoje poslovno delovanje;

J.  ker so družbe eden od glavnih akterjev v gospodarski globalizaciji, finančnih storitvah in mednarodni trgovini ter morajo upoštevati vse veljavne zakone in mednarodne sporazume ter človekove pravice; ker lahko ta podjetja in nacionalne gospodarske družbe občasno povzročijo kršitve ali zlorabe človekovih pravic ali prispevajo k njim in vplivajo na pravice ranljivih skupin, kot so manjšine, avtohtoni prebivalci, ženske in otroci, ali prispevajo k okoljskim problemom; ker lahko imajo tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju pozitivnih pobud za spodbujanje človekovih pravic, demokracije, okoljskih standardov in družbene odgovornosti gospodarskih družb;

K.  ker obstaja nesorazmerje med pravicami in obveznostmi nadnacionalnih družb, zlasti pri pogodbah o zaščiti naložb, ki vlagateljem zagotavljajo široke pravice, kot so „poštena in pravična obravnava“, ki niso nujno uravnotežene z zavezujočimi in izvršljivimi obveznostmi v smislu spoštovanja človekovih pravic in okoljske zakonodaje vzdolž vse dobavne verige;

L.  ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in so s svojo nediskriminatorno poslovno kulturo za zgled, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice;

M.  ker je imela EU glede na notranjo/zunanjo usklajenost svojih politik vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov na poslovnem področju in področju človekovih pravic; ker so se EU in njene države članice tudi zavezale vrsti instrumentov, zlasti vodilnim načelom OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011 ter priporočilu Sveta Evrope o človekovih pravicah in podjetjih iz leta 2016;

N.  ker so v zadnjih letih EU in njene države članice začele sprejemati zakonodajo, da bi okrepile odgovornost podjetij in vključile elemente primerne skrbnosti na področju človekovih pravic v zakonodajo; ker ti ukrepi zdaj pomagajo pri opredeljevanju svetovnih standardov, vendar jih je mogoče dodatno razviti, kar dokazujejo uredba EU o konfliktnih mineralih, direktiva EU o nefinančnem poročanju ter uredba o lesu; ker pa Komisija ni naklonjena predložitvi dodatne zakonodaje za druge sektorje, kot so oblačila, čeprav jo je Parlament k temu večkrat pozval; ker bi lahko veliko število nacionalnih zakonodajnih pobud privedlo do neučinkovitih in nepoštenih konkurenčnih pogojev v EU; ker bi lahko bila zavezujoča pogodba OZN v tem smislu pomemben korak naprej;

O.  ker lahko žrtve kršitev človekovih pravic, v katere so vpletena podjetja iz EU, zahtevajo nadomestilo pri domačih sodiščih v EU v okviru Uredbe (EU) št. 1215/2012; ker določbe iz te uredbe zahtevajo močan mednarodni okvir, da bi izboljšali njihovo učinkovitost glede prizadetih strank, hkrati pa zagotovili enake konkurenčne pogoje med gospodarskimi družbami s sedežem v EU in tistimi s sedežem zunaj nje;

P.  ker še vedno ni celovitega svetovnega pristopa k odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic; ker se žrtve kršitev človekovih pravic, v katere so vpletena večnacionalna podjetja, soočajo z različnimi ovirami pri dostopu do pravnih sredstev, vključno s sodnim varstvom in zagotovili o neponovitvi; ker so takšne ovire pri dostopu do pravnih sredstev dodatna kršitev človekovih pravic; ker bi celovit pristop zagotovil pravno varnost tako podjetjem kot posameznikom v kontekstu vse večjega števila nacionalnih pobud za primerno skrbnost;

Q.  ker neenakost spolov pomeni, da so ženske pogosto še posebej izpostavljene kršitvam človekovih pravic in se soočajo s posebnimi bremeni pri iskanju dostopa do varstva pravic;

R.  ker je Agencija za temeljne pravice v svojem poročilu iz leta 2017 ugotovila, da bi bilo mogoče storiti več za zagotovitev učinkovitega sodnega in zunajsodnega varstva pravic v primeru zlorab človekovih pravic, povezanih s podjetji, v EU ali zunaj nje, tudi tako, da bi žrtvam zagotovili več pomoči pri dostopu do sodišč in možnost skupinskih tožb, da bi olajšali dokazovanje ter da bi spodbudili obveznosti v zvezi s primerno skrbnostjo, tudi za starševska podjetja, v povezavi z uspešnostjo na področju človekovih pravic pri odvisnih podjetjih ali dobavnih verigah;

S.  ker so v Evropski konvenciji o človekovih pravicah opredeljene tako domače kot ekstrateritorialne obveznosti držav glede njihovih dolžnosti, da žrtvam kršitev človekovih pravic zagotovijo dostop do varstva pravic;

T.  ker se OZN trenutno pogaja o sistemu odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic, in sicer v okviru odprte medvladne delovne skupine Sveta za človekove pravice (OEIGWG) za nadnacionalne družbe in druga podjetja, ki jo je Generalna skupščina OZN ustanovila leta 2014; ker imajo tako EU kot njene države članice vlogo pri OEIGWG, kljub temu pa Komisija nima mandata od Sveta za pogajanje v imenu EU glede udeležbe pri OEIGWG;

1.  ugotavlja, da bo zaradi globalizacije in vse večje internacionalizacije poslovnih dejavnosti in dobavnih verig vloga gospodarskih družb pri spoštovanju človekovih pravic vse bolj pomembna in je že ustvarila položaj, ko so mednarodne norme, pravila in sodelovanje ključnega pomena za preprečevanje kršitev človekovih pravic v tretjih državah;

2.  meni, da bi se morale nadnacionalne družbe vzdržati financiranja ali izvajanja dejavnosti, komercialnih ali nekomercialnih, ki bi lahko spodbujale radikalizem ali ekstremizem, zlasti če pride do manipulacije verskih prepričanj, ter vsakršne neposredne ali posredne podpore skupinam, ki spodbujajo, zagovarjajo ali upravičujejo nasilje;

3.  je trdno prepričan, da je zasebni sektor pomemben partner pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in zbiranju dodatnih sredstev za razvoj; poudarja, da se morajo akterji iz zasebnega sektorja, glede na njihovo rastočo vlogo v razvojnem sodelovanju, ravnati po načelih razvojne učinkovitosti in upoštevati načela odgovornosti gospodarskih družb skozi celotno življenjsko dobo projektov;

4.  opozarja, da je potrebna skrbnost ključni sestavni del drugega stebra vodilnih načel OZN o odgovornosti gospodarskih družb in spoštovanju človekovih pravic; poudarja, da lahko učinkovite prakse potrebne skrbnosti tudi okrepijo dostop do varstva pravic; spodbuja EU in njene države članice, naj si prizadevajo za sprejetje skladnega okvira zahtev potrebne skrbnosti glede človekovih pravic za gospodarske družbe;

5.  opozarja, da lahko proces oblikovanja nacionalnih akcijskih načrtov, če je dobro zasnovan in prilagojen lokalnim razmeram, prispeva k zagotavljanju učinkovitega izvajanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pa tudi h krepitvi nacionalnih mehanizmov za varstvo človekovih pravic;

6.  znova poziva, naj se predstavniki EU pri dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami dosledno sklicujejo na ta načela in druge mednarodne standarde odgovornosti gospodarskih družb;

7.  odločno podpira popolno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje, kar je junija 2011 enoglasno podprl tudi Svet, ter poziva EU in države članice, naj oblikujejo in sprejmejo operativne akcijske načrte, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, v katerih bodo določena jasna pričakovanja za vlade in vse vrste podjetij glede hitrega, učinkovitega in celovitega izvajanja navedenih načel; meni, da bi morali nacionalni akcijski načrti vsebovati kazalnike za merjenje napredka; poudarja tudi, da bi morala EU zagotoviti neodvisne in redne strokovne preglede akcijskih načrtov držav članic ter doseženega napredka, zlasti da bi se spodbudil dostop do mehanizmov za varstvo pravic; opozarja, da se lahko vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah dopolnijo z vzporednimi zavezujočimi pobudami, da bi se premostile nekatere pomanjkljivosti teh načel;

8.  obžaluje, da še vedno ni globalnega pristopa glede načina, kako nadnacionalne družbe spoštujejo pravo na področju človekovih pravic in zagotavljajo druge mehanizme za varstvo pravic, kar bi lahko prispevalo k njihovi nekaznovanosti v primerih zlorab človekovih pravic s škodljivimi posledicami za pravice in dostojanstvo ljudi; obžaluje tudi, da vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah niso vključena v noben instrument, ki ga je mogoče izvrševati; opozarja, da je slabo izvajanje vodilnih načel, kot tudi drugih mednarodno priznanih standardov, večinoma posledica njihove nezavezujoče narave;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno obstajajo številne ovire pri dostopu do sodnega varstva, zlasti v povezavi z nadnacionalnimi družbami, na primer zato, ker žrtve težko ugotovijo, katero sodišče je pristojno, ali ker nekatere zlorabe človekovih pravic niso zajete v kazenskih zakonikih, ali pa zaradi korupcije, in te ovire lahko spodkopljejo sodne postopke v državah v razvoju; spominja, da so izredno pomembni tudi mehanizmi zunajsodnega varstva, ki pa pogosto niso na voljo; poziva nacionalne vlade, naj si prek sodnih, upravnih, zakonodajnih in drugih ustreznih kanalov bolj prizadevajo zagotoviti, da bodo imele žrtve v primeru zlorab človekovih pravic na njihovem ozemlju in/ali pod njihovo jurisdikcijo dostop do učinkovitega varstva pravic;

10.  znova poudarja, da so nujno potrebni učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni, da bi lahko učinkovito obravnavali zlorabe človekovih pravic, za katere so odgovorne nadnacionalne družbe, zagotovili dostop do mehanizmov za varstvo pravic, ter se soočili s pravnimi vprašanji, ki izhajajo iz nadnacionalnega značaja dejavnosti podjetij in nadnacionalnih družb, in vse kompleksnejšimi svetovnimi vrednostnimi verigami in ekstrateritorialno razsežnostjo nadnacionalnih družb, pa tudi s tem povezano negotovostjo glede tega, kdo je odgovoren za kršitve človekovih pravic; znova poudarja, da je treba v celoti izvajati ekstrateritorialne obveznosti držav, kot je določeno v maastrichtskih načelih, in sicer na podlagi različnih instrumentov Sveta Evrope, zlasti Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP); širše poziva EU, naj da pobude za izboljšanje dostopa do mehanizmov za varstvo pravic v ekstrateritorialnih primerih v skladu s priporočili iz mnenja Agencije za temeljne pravice iz leta 2017;

11.  znova poudarja primarnost človekovih pravic v mednarodnem pravu v skladu s členom 103 Ustanovne listine OZN ter potrebo po utrditvi tega načela z jasnim sistemom, v katerem bi obveznosti, povezane s človekovimi pravicami, dejansko prevladale nad drugimi vrstami nasprotujočih si obveznosti in ki bi vseboval ustrezne mehanizme za izvrševanje prava v zvezi s človekovimi pravicami, spremljanje stanja in varstvo pravic, skupaj s primernimi kaznimi in nadomestili v primeru kršitev; vztraja, da je to nujno za odpravo neravnovesij, ki se pojavljajo z globalizacijo, ter za to, da bodo ljudje in planet na prvem mestu; poudarja, da bosta usklajevanje in izmenjava informacij in primerov dobre prakse pozitivno prispevala k pobudam podjetij, ki so se odločila spoštovati človekove pravice ter socialne in okoljske standarde;

12.  poudarja, da prostovoljna družbena odgovornost gospodarskih družb pomeni tveganje za tiste, ki se odločijo spoštovati mednarodne standarde, saj se soočajo z nepošteno konkurenco; poudarja, da prostovoljni pristop v povezavi z izvajanjem načela dolžnosti skrbnega ravnanja ne zadostuje za izpolnjevanje mednarodnih standardov in obveznosti v celoti;

13.  pri tem toplo pozdravlja delo, ki ga je začela odprta medvladna delovna skupina Združenih narodov, za oblikovanje zavezujočega instrumenta OZN za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami ter meni, da je to nujen korak naprej pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic;

14.  poudarja, da bi morala zavezujoča pogodba temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zajemati: opredelitev obveznosti glede potrebne skrbnosti za nadnacionalne družbe in druga podjetja, tudi za njihove hčerinske družbe, priznanje ekstrateritorialnih obveznosti držav na področju človekovih pravic, priznanje kazenske odgovornosti družb, mehanizme za usklajevanje in sodelovanje med državami pri preiskovanju, pregonu in izvrševanju čezmejnih primerov ter vzpostavitev mednarodnih sodnih in zunajsodnih mehanizmov za nadzor in izvrševanje; meni, da bi moral novi instrument vključevati obveznost, da morajo države članice sprejeti regulativne ukrepe, s katerimi bi od družb zahtevale izvajanje politik in postopkov za potrebno skrbnost glede človekovih pravic, ter predlaga, naj se ta obveznost izvršuje tako, da bodo družbe za zlorabe odgovarjale bodisi v okolju, kjer so nastale posledice, bodisi v okolju, kjer ima krovna družba sedež ali velik del dejavnosti;

15.  poziva države članice OZN, naj pogajanja zaščitijo pred komercialnimi in drugimi posameznimi interesi po zgledu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in člena 5.3 Okvirne konvencije WHO za nadzor nad tobakom, vključno z močnimi etičnimi pravili za preprečevanje navzkrižij interesov in neetičnega lobiranja ter z zahtevo po popolni preglednosti pri stikih med industrijo in udeleženci pogajanj;

16.  znova poudarja, da je treba skozi celoten proces upoštevati vprašanje spola in posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot so domorodna ljudstva in otroci;

17.  opominja, da je Parlament v osmih različnih resolucijah izrazil nedvoumno podporo temu večstranskemu pristopu v odprti medvladni delovni skupini;

18.  poudarja, da morajo biti EU in države članice dejavne v tem medvladnem procesu, konkretno z vzpostavitvijo delovne skupine, vključno z vsemi ustreznimi oddelki Komisije, Evropsko službo za zunanje delovanje, delovno skupino Sveta za človekove pravice ter ustreznimi parlamentarnimi odbori, na podlagi načela skladnosti politik za razvoj;

19.  znova poziva EU in države članice, naj zavzeto in konstruktivno sodelujejo v teh pogajanjih in medvladnem procesu, da bo lahko odprta medvladna delovna skupina izpolnila svoj mandat; poudarja, kako pomembno je, da EU konstruktivno prispeva k sklenitvi zavezujoče pogodbe, ki bo učinkovito obravnavala vprašanje odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic in s tem povezane izzive;

20.  poziva države članice OZN, naj poskrbijo, da bodo pogajanja pred pogodbo potekala pregledno in v posvetovanju s širokim krogom imetnikov pravic, na katere bi lahko ta pogodba vplivala, vključno z organizacijami civilne družbe in platformami žrtev zlorab; poziva EU in njene države članice, naj v svoje pogajalsko stališče smiselno vključijo vprašanja glede spolov;

21.  poziva EU, naj zagotovi, da bosta morebitna revizija oziroma prihodnji strateški dokument, povezan s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo, vključevala jasne cilje in merljive referenčne vrednosti za sodelovanje EU v pogajanjih o pogodbi OZN;

22.  je odločen, da bo še naprej pozorno spremljal pogajanja v okviru odprte medvladne delovne skupine;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 19.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0230.
(3) https://ec.europa.eu/anti-trafficking/publications/european-commission-sector-guides-implementing-un-guiding-principles-business-and-hum-0_en
(4) http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2017-opinion-01-2017-business-human-rights_en.pdf
(5) http://www.etoconsortium.org/nc/en/main-navigation/library/maastricht-principles/?tx_drblob_pi1%5BdownloadUid%5D=23
(6) https://www.unglobalcompact.org/
(7) UL L 351, 20.12.2012, str. 1.
(8) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.
(9) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0066.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0448.
(13) UL C 298, 23.8.2018, str. 100.
(14) UL C 252, 18.7.2018, str. 62.
(15) UL C 337, 20.9.2018, str. 33.
(16) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(17) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(18) UL C 238, 6.7.2018, str. 57.
(19) UL C 224, 27.6.2018, str. 36.
(20) UL C 215, 19.6.2018, str. 125.
(21) UL C 101, 16.3.2018, str. 47.
(22) UL C 58, 15.2.2018, str. 209.
(23) UL C 399, 24.11.2017, str. 151.
(24) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/578031/EXPO_STU(2017)578031_EN.pdf
(25) http://www.oecd.org/corporate/mne/48004323.pdf


Razmere v Jemnu
PDF 133kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o razmerah v Jemnu (2018/2853(RSP))
P8_TA(2018)0383RC-B8-0444/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016(1) in 15. junija 2017(2) o humanitarnih razmerah v Jemnu ter z dne 9. julija 2015(3) in 30. novembra 2017(4) o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju poročila skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri Svetu OZN za človekove pravice, objavljenega 28. avgusta 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami, ki so se zgodile od septembra 2014,

–  ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa z dne 13. junija 2018 o zadnjih dogodkih v okolici Hudajde v Jemnu in z dne 4. avgusta 2018 o zračnih napadih na Hudajdo,

–  ob upoštevanju letnega poročila Visokega komisariata OZN za človekove pravice z dne 24. septembra 2018 o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2018 o Jemnu,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Varnostnega sveta OZN z dne 15. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jemen z dne 6. septembra 2018,

–  ob upoštevanju izjave izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano z dne 19. septembra 2018,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Jemnu, zlasti resolucij št. 2216 (2015), št. 2201 (2015) in št. 2140 (2014),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker konflikt v Jemnu poteka že četrto leto in ker več kot 22 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč; ker več kot 17 milijonov ljudi nima zagotovljene preskrbe s hrano, med njimi pa je več kot 8 milijonov ljudi, ki so skoraj popolnoma brez hrane in jim grozi stradanje; ker je sedanja razdrobljenost konflikta jasen znak spodkopane državne enotnosti; ker razmere v Jemnu resno ogrožajo stabilnost vse regije;

B.  ker se je konflikt začel leta 2015, ko so hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, odstavili mednarodno priznanega predsednika, ki se je nato z večnacionalno koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije, začel boriti proti upornikom in njihovim zavezniškim silam;

C.  ker je novembra 2017 koalicija pod savdskim vodstvom uvedla blokado za ves uvoz na ozemlje pod nadzorom hutijevcev, z izjemo „nujnega humanitarnega materiala in materiala za nujno pomoč“; ker po navedbah Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti Jemen od uvedbe blokade pokriva le 21 % potreb po gorivu in 68 % potreb po hrani iz uvoza; ker hutijevski uporniki v nekaterih primerih blokirajo dostavo osnovnih zdravil, hrane in humanitarne pomoči mestom pod vladnim nadzorom;

D.  ker je junija 2018 koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov začela ofenzivo za zavzetje mesta Hudajda; ker je organizacija Save the Children poročala o stotinah civilnih smrtnih žrtev med to operacijo; ker je Hudajda najpomembnejše pristanišče v Jemnu in skoznjo potuje kar 70 % hrane in humanitarne pomoči, ki ju država potrebuje; ker je po podatkih OZN od začetka junija 2018 približno 470.000 oseb zbežalo iz province Hudajda; ker bi imel nov napad na Hudajdo uničujoče posledice za civiliste; ker morajo strani v konfliktu dovoliti in olajšati hiter in neoviran prehod humanitarne pomoči, vključno z zdravili, hrano in drugimi potrebščinami, nujnimi za preživetje;

E.  ker je bila ofenziva kot rezultat pogajanj o premirju pod vodstvom posebnega odposlanca Organizacije združenih narodov za Jemen Martina Griffithsa začasno prekinjena; ker se je po propadu zadnjega poskusa mirovnih pogajanj v Ženevi sovražno ravnanje 7. septembra 2018 nadaljevalo; ker se je od začetka ofenzive število civilnih smrtnih žrtev povečalo za 164 %; ker se strani, udeležene v konfliktu, vključno s svojimi regionalnimi in mednarodnimi podporniki, med drugim Savdsko Arabijo in Iranom, kljub mednarodnemu pritisku za stabilno in vključujočo politično rešitev krize, niso dogovorile o premirju ali poravnavi, in ker se spopadi in vsesplošno bombardiranje neprekinjeno nadaljuje;

F.  ker je bil v zračnem napadu na tržnico v severni provinci Sada, ki ga je 9. avgusta 2018 izvedla koalicija pod savdskim vodstvom, zadet šolski avtobus, v napadu pa je umrlo na desetine ljudi, med njimi vsaj 40 otrok, od katerih je bila večina mlajših od 10 let; ker je temu napadu dva tedna kasneje, 24. avgusta, sledil nov napad koalicije pod savdskim vodstvom, v katerem je bilo ubitih 27 civilistov, večinoma otrok, ki so bežali pred nasiljem iz obleganega mesta Hudajda na jugu države;

G.  ker so zaradi intenzivnih operacij pod vodstvom Savdske Arabije in intenzivnih zračnih napadov, tudi neselektivnih napadov na gosto poseljena območja, posledice vojne za humanitarne razmere le še hujše; ker so namerni in neselektivni napadi na civiliste ter civilne tarče, kot so šole in bolnišnice, prepovedani z vojnim pravom; ker bi ob upoštevanju ugotovitev skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov ti napadi lahko pomenili vojna hudodelstva in bi se lahko posamezniki, ki jih storijo, sodno preganjali; ker preiskave domnevnih vojnih hudodelstev v Jemnu, ki jih opravlja koalicija pod savdskim vodstvom, niso dovolj verodostojne in niso zagotovile pravnih sredstev za žrtve;

H.  ker je bilo od marca 2015 ubitih več kot 2 500 otrok, več kot 3 500 jih je bilo pohabljenih ali ranjenih, oborožene sile na terenu pa rekrutirajo vedno več otrok; ker so zaradi nenehnih sovražnosti še posebej prizadeti ženske in otroci; ker po podatkih Unicefa skoraj dva milijona otrok ne obiskuje šole, kar v Jemnu ogroža prihodnost cele generacije otrok, ki imajo do šolanja omejen dostop ali ga sploh nimajo, zaradi česar so dovzetni za vojaško novačenje ter izpostavljeni spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola;

I.  ker poročilo, ki ga je avgusta 2018 pripravil visoki komisar OZN za človekove pravice, ugotavlja, da obstajajo „utemeljeni razlogi za domnevo“, da so vse stranke v konfliktu v Jemnu storile vojna hudodelstva; ker so sile na obeh straneh tega konflikta obtožene, da so uporabile težko orožje na pozidanih in gosto naseljenih območjih, vključno z napadi na bolnišnice in druge nevojaške zgradbe;

J.  ker je zaradi vojne prišlo do uničenja infrastrukture in zloma jemenskega gospodarstva ter obširnih motenj v oskrbi z osnovnimi dobrinami ter zagotavljanju javnih in sanitarnih storitev ter čiste pitne vode; ker se je redno izplačevanje plač za 1,4 milijona jemenskih nevojaških javnih uslužbencev že konec leta 2016 dejansko ustavilo;

K.  ker preprečevanje uporabe letov OZN za mednarodne medije in organizacije za človekove pravice onemogoča neodvisno poročanje o stanju v Jemnu in prispeva h globalnemu zanemarjanju tega konflikta;

L.  ker se spolno nasilje na podlagi spola od začetka konflikta eksponentno povečuje; ker se je že tako omejena zmogljivost za obravnavanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v kazenskopravnem sistemu porušila in se niso izvajale nikakršne preiskave v zvezi s praksami, kot so ugrabitev in posilstvo žensk ali grožnja s tem, da bi se izsilil denar od družin in domačih skupnosti teh žensk;

M.  ker se borci za človekove pravice soočajo z nenehnim nadlegovanjem in grožnjami ter jih blatijo vse strani v konfliktu; ker zagovornice človekovih pravic, novinarke in aktivistke doživljajo namensko zatiranje na podlagi spola;

N.  ker so dejanske hutijevske oblasti izvedle sistemsko kampanjo nadlegovanja, samovoljnega in zlonamernega pridržanja ter prisilnih izginotij in mučenja proti zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in verskim manjšinam; ker 24 Jemencem, pripadnikom bahajske manjšine, med katerimi je tudi en otrok, samo zaradi njihovih prepričanj in miroljubnih dejavnosti grozijo obtožbe, ki lahko vodijo v smrtno kazen;

O.  ker so hutijevski uporniki obtoženi, da so med obleganjem tretjega največjega jemenskega mesta Taiz povzročili množične smrtne žrtve med civilisti; ker vodijo vojno izčrpavanja proti civilnemu prebivalstvu na območjih pod vladnim nadzorom; ker uporabljajo tudi prepovedane protipehotne kopenske mine in rekrutirajo otroke;

P.  ker je predsednik skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri OZN, ki je 28. avgusta 2018 Svetu za človekove pravice izdala poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v državi, Kamel Džendubi žrtev blatenja z namenom ustrahovanja te skupine in sejanja dvoma v njene ugotovitve;

Q.  ker je Jemen podpisnik Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, vendar ga še ni ratificiral; ker več določb Rimskega statuta, vključno s tistimi, ki so povezane z vojnimi hudodelstvi, odraža običajno mednarodno pravo;

R.  ker je februarja 2018 Rusija vložila veto proti resoluciji Varnostnega sveta OZN, v kateri je bila izpostavljena vloga Irana v tem konfliktu;

S.  ker za hutijevske sile, ki jih podpira Iran, velja mednarodni embargo na orožje, države članice EU pa so sodeč po 18. letnem poročilu EU o izvozu orožja izdajale dovoljenja za dobavo orožja Savdski Arabiji tudi po zaostritvi konflikta, kar je kršitev Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(5); ker so v zadnjem letu nekatere države članice EU deloma ali popolnoma ustavile dobavo orožja Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom; ker je Parlament večkrat pozval podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikuje pobudo, da bi EU uvedla embargo na izvoz orožja v Savdsko Arabijo v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP;

T.  ker je večina napadov, ki jih ameriške sile izvajajo v Jemnu, smrtonosnih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi; ker se odločitev, da se določena oseba doda na seznam ciljev operacij z brezpilotnimi zrakoplovi, pogosto sprejme brez sodnega odloka ali naloga; ker bi se izbira in uboj nekaterih posameznikov lahko v določenih okoliščinah štela za zunajsodni uboj;

U.  ker je vojna v Jemnu odprla prostor za skrajne skupine, vključno z Al Kajdo na Arabskem polotoku, in jim je omogočila, da povečajo območje svojega vpliva in tako ogrožajo širšo regijo; ker je stabilen in varen Jemen z dobro delujočo vlado izjemno pomemben za mednarodna prizadevanja v boju proti ekstremizmu in nasilju v tej regiji in zunaj nje ter za mir in stabilnost v državi sami;

V.  ker je stabilnost v širši regiji ključnega pomena za EU; ker je EU zavezana celovitemu in strateškemu pristopu, ki zajema vse pomembne regionalne subjekte; ker bi moralo biti iskanje politične rešitve konflikta pod okriljem mirovne pobude OZN za Jemen prednostna naloga EU in vse mednarodne skupnosti;

W.  ker se bo EU še naprej zavzemala za dostavljanje življenjsko nujne pomoči vsem ljudem v Jemnu, ki jo potrebujejo; ker se EU hkrati strinja s pomisleki OZN in drugih donatorjev glede nenehnega zmanjševanja humanitarnega prostora; ker je EU od leta 2015 do danes Jemnu namenila že več kot 233 milijonov EUR za humanitarno pomoč;

1.  najostreje obsoja še vedno trajajoče nasilje v Jemnu in vse napade na civilno prebivalstvo in civilno infrastrukturo; poudarja svojo zaskrbljenost zaradi konflikta, ki se vse bolj in bolj spreminja v eno najhujših humanitarnih, političnih in gospodarskih kriz v tem obdobju; želi spomniti vse vpletene strani, pa tudi njihove regionalne in mednarodne podpornike, da so načrtni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, vključno z bolnišnicami in zdravstvenim osebjem, vodooskrbnimi sistemi, pristanišči, letališči in tržnicami, groba kršitev mednarodnega prava;

2.  globoko obžaluje vse smrtne žrtve zaradi konflikta in trpljenje vseh, ki so se znašli sredi spopadov, družinam žrtev pa izreka sožalje; ponovno izraža svojo zavezanost nadaljnji podpori Jemnu in njegovim prebivalcem;

3.  poziva vse strani v konfliktu, naj nemudoma prenehajo vse sovražnosti; poziva Savdsko Arabijo in druge udeležene strani, naj še bolj sprostijo sedanjo blokado Jemna; poziva vse neposredno ali posredno udeležene države in ustrezne subjekte, vključno z Iranom, naj na vse strani izvajajo maksimalen pritisk, da bi si prizadevali za umiritev napetosti, in naj nemudoma prenehajo dajati neposredno ali posredno politično, vojaško in finančno podporo vojaškim akterjem na terenu;

4.  poudarja, da lahko le politična in vključujoča rešitev konflikta, dosežena s pogajanji, ponovno vzpostavi mir ter ohrani enotnost, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Jemna; poziva vse mednarodne in regionalne akterje, naj vzpostavijo konstruktivne stike s stranmi v Jemnu, da bi omogočili umiritev konflikta in pogajanja o rešitvah;

5.  podpira prizadevanja posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jemen Martina Griffithsa za ponovni začetek političnega procesa; je seznanjen z njegovo izjavo za Varnostni svet OZN z dne 11. septembra 2018, da „čeprav v zadnjem tednu na posvetovanjih v Ženevi ni bilo ene od strani in tudi če ni vse potekalo, kot je bilo načrtovano, smo še vedno uspeli ponovno začeti politični proces s trdno podporo jemenskega prebivalstva in mednarodne skupnosti“; pozdravlja obisk Martina Griffithsa v Sani 16. septembra 2018; poziva, naj se posebnemu odposlancu zagotovi popoln in neoviran dostop vsem delom jemenskega ozemlja; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in vse države članice EU, naj Martinu Griffithsu nudijo politično podporo, da bo mogoče doseči sporazumen in vključujoč dogovor;

6.  najstrožje obsoja vse teroristične napade; je globoko zaskrbljen zaradi povečane prisotnosti kriminalnih in terorističnih skupin v Jemnu, vključno z Al Kajdo na Arabskem polotoku in Isisom/Daišem; poziva vse strani v konfliktu, naj odločno ukrepajo proti tovrstnim skupinam; obsoja prisotnost tujih borcev in poziva k odstranitvi teh borcev iz Jemna;

7.  poziva vse strani v konfliktu, naj dovolijo takojšen in popoln humanitarni dostop do območij, ki jih je prizadel konflikt, da bi bilo mogoče pomagati prebivalcem v stiski; poziva Svet in Varnostni svet OZN, naj pri izvajanju resolucije VS OZN št. 2216(2015) ugotovita, kateri posamezniki ovirajo dostavo humanitarne pomoči v Jemnu, in proti njim uvedeta usmerjene sankcije;

8.  poudarja, da je Varnostni svet OZN poudaril svojo podporo mehanizmu OZN za preverjanje in inšpekcijske preglede ter da EU v celoti podpira nadaljevanje delovanja tega mehanizma ter celovito in nemoteno izvajanje njegovega mandata;

9.  poziva vse strani, naj nemudoma prekinejo napade na svobodo izražanja ter osvobodijo vse novinarje in zagovornike človekovih pravic, ki so pridržani izključno zaradi izvrševanja svojih človekovih pravic; poziva vse strani, naj prenehajo ovirati delo mednarodnih medijev in humanitarnega osebja v zvezi s konfliktom;

10.  poziva vse strani v konfliktu, naj nujno sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovite, nepristranske in neodvisne preiskave vseh domnevnih kršitev in zlorab človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v skladu z mednarodnimi standardi; je globoko zaskrbljen zaradi poročil o odrekanju svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z diskriminacijo, nezakonitim pridržanjem, uporabo nasilja ter kršitvijo človekovih pravic, ki vključuje tudi spolno in drugačno nasilje nad ženskami, moškimi, dekleti in dečki, s čimer se kršijo mednarodni standardi;

11.  poziva vse strani v konfliktu, naj končajo novačenje oziroma uporabo otrok za vojake in jih prenehajo drugače hudo zlorabljati, saj s tem kršijo veljavno mednarodno pravo in standarde; prav tako jih poziva, naj izpustijo vse otroke, ki so jih že rekrutirale, in v sodelovanju z OZN poskrbijo za njihovo rehabilitacijo in ponovno vključitev v njihove skupnosti; podpira pomembno delo organizacije Unicef v Jemnu;

12.  poziva specializirano kazensko sodišče na območju pod hutijevskim nadzorom v Sani, naj oprosti krivde in izpusti Asmo Al Omeisi, Saida Al Ruvaišeda in Ahmeda Bavazirja, ki so prisilno izginili, bili mučeni in obsojeni na smrt po skrajno nepravičnem sojenju zaradi domnevne pomoči sovražni državi;

13.  poziva specializirano kazensko sodišče v Sani, naj takoj izpusti tudi 25 pripadnikov bahaizma, ki so trenutno pridržani zaradi miroljubnega udejstvovanja v verskih obredih in so proti njim vložene obtožbe, zaradi katerih bi bili lahko obsojeni na smrt;

14.  opominja vse udeležene strani v konfliktu, da so v skladu z mednarodnim pravom odgovorne za vsa storjena kazniva dejanja; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi domnevni storilci odgovarjali za svoja dejanja, zlasti s pomočjo nacionalnega ali mednarodnega preganjanja posameznikov, skupin ali organizacij, osumljenih teh kršitev, ali z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter preiskovanjem in sodnim pregonom domnevnih storilcev grozodejstev v Jemnu;

15.  izreka priznanje delu skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov za Jemen pri OZN in izraža solidarnost z njenim predsednikom Kamelom Džendubijem; pozdravlja letno poročilo Visokega komisariata OZN za človekove pravice z dne 24. septembra 2018 o razmerah v Jemnu, v katerem se je Svet OZN za človekove pravice odločil, da skupini uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov še za eno leto podaljša mandat, ki ga je mogoče obnoviti z odobritvijo Sveta za človekove pravice, in ki sedaj vključuje zbiranje dokazov o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, storjenih v Jemnu, da bi se odgovorni preganjali in kaznovali; poziva k predložitvi zadeve o razmerah v Jemnu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS); poziva Jemen, naj se temu sodišču pridruži, kar bi omogočilo pregon vseh oseb, odgovornih za kazniva dejanja, storjena med konfliktom, tudi brez napotitve Varnostnega sveta OZN;

16.  poziva Evropsko unijo in vse države članice, naj zagotovijo povezano, takojšnjo in učinkovito podporo skupini uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov v vseh ustreznih organih OZN, zlasti v Svetu za človekove pravice;

17.  poziva Svet, podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj se uprejo zunajsodnim pobojem, tudi z uporabo brezpilotnih letal, naj ponovno poudarijo stališče EU v okviru mednarodnega prava in zagotovijo, da države članice ne bodo izvajale ali spodbujale nezakonitih smrtonosnih operacij ali kako drugače sodelovale pri njih; poziva Svet, naj sprejme skupno stališče o uporabi oboroženih brezpilotnih letal;

18.  poziva EU, naj na naslednji seji Sveta za človekove pravice opozori na vprašanje članstva držav z zelo vprašljivo zgodovino glede človekovih pravic;

19.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj nadaljujejo dialog o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah z državami iz v tej regiji; izraža pripravljenost za konstruktiven in odprt dialog z oblastmi držav v tej regiji o izpolnjevanju njihovih zavez na področju človekovih pravic; poziva k izmenjavi strokovnega znanja o pravosodnih in pravnih zadevah, da bi okrepili varstvo pravic posameznikov v teh državah;

20.  poziva Svet, naj v skladu s smernicami EU dejansko spodbuja spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava; ponavlja, da morajo vse države članice EU zlasti strogo spoštovati pravila iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP; glede tega želi spomniti na resoluciji Evropskega parlamenta o razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016 in 30. novembra 2017; v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj se vzdržijo prodaje orožja in vojaške opreme Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in kateri koli članici mednarodne koalicije, pa tudi jemenski vladi ter drugim stranem v konfliktu;

21.  obsoja uničevanje jemenske kulturne dediščine z zračnimi napadi koalicije pod savdskim vodstvom, tudi na stari del Sane in zgodovinsko mesto Zabid; obžaluje in opozarja na odgovornost koalicije za to uničenje ter poudarja, da bo odgovarjala za ta dejanja; poziva generalnega sekretarja OZN, naj od Varnostnega sveta zahteva sprejem resolucije o zaščiti vseh kulturnih krajev, ki jih ogrožajo konflikti v Jemnu;

22.  pozdravlja načrt OZN za humanitarni odziv v Jemnu iz leta 2018 in donatorsko prireditev na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu iz leta 2018, na kateri so se mednarodni donatorji zavezali pomoči v višini več kot 2 milijardi USD; obžaluje pa, da še vedno ni dovolj finančnih sredstev za Jemen; pozdravlja prizadevanja EU za pomoč tistim, ki jih je prizadel konflikt v Jemnu, in njeno zavezo v višini 107,5 milijona EUR; poziva vse donatorje, naj hitro izplačajo zneske, za katere so se zavezali; pozdravlja dejstvo, da bo EU še naprej zagotavljala razvojno pomoč Jemnu, pri čemer bo dajala prednost ukrepom, namenjenim stabilizaciji države, in bo z lokalnimi oblastmi sodelovala na stabilnih področjih pri spodbujanju odpornosti, pomoči pri ohranjanju zagotavljanja osnovnih storitev in spodbujanju trajnostnih življenjskih pogojev za skupnosti;

23.  si pridržuje pravico, da zadevo ponovno preuči, dokler se s pogajanji ne doseže rešitev; priporoča, naj Pododbor za človekove pravice spremlja spremembe na področju človekovih pravic v Jemnu in pripravi poročilo o kršitvah človekovih in državljanskih pravic v državi;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav in vladi Jemna.

(1) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.
(2) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.
(3) UL C 265, 11.8.2017, str. 93.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0473.
(5) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.


Boj proti carinskim goljufijam in zaščita lastnih sredstev EU
PDF 123kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (2018/2747(RSP))
P8_TA(2018)0384B8-0400/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sedemnajstega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam za leto 2016,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(2), Sklepa Komisije (EU) 2018/1094 z dne 1. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Nizozemske pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva(3) in Sklepa Komisije (EU) 2018/1103 z dne 7. avgusta 2018 o potrditvi udeležbe Malte pri okrepljenem sodelovanju v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(5), in povezanih delegiranih in izvedbenih aktov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 24/2015 z dne 3. marca 2016 z naslovom Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov,

–  ob upoštevanju carinskega postopka 42, ki določa oprostitev plačila DDV za blago, uvoženo v eno državo članico, ki bo naknadno poslano v drugo državo članico,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker tradicionalna lastna sredstva, ki vključujejo zlasti carine na uvoz iz držav izven EU in prelevmane na sladkor, predstavljajo približno 12,8 % lastnih sredstev EU;

B.  ker je na začetku leta 2017 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaključil preiskavo primera v zvezi s carinskimi goljufijami v Združenem kraljestvu, glavni sklepi te preiskave pa so navedeni v poročilu o dejavnostih urada OLAF za leto 2017;

C.  ker je urad OLAF izračunal 1,987 milijarde EUR izgube lastnih sredstev iz proračuna EU zaradi izgubljenih carin na tekstilne izdelke in obutev, ki so bili v obdobju 2013–2016 uvoženi iz Kitajske prek Združenega kraljestva;

D.  ker je za primerjavo urad OLAF leta 2016 priporočil finančno izterjavo skupnega zneska v višini 631,1 milijona EUR kot rezultat 272 preiskav, ki jih je opravil;

E.  ker zadevna goljufija vključuje podcenitev, pri čemer imajo lahko uvozniki dobiček od izogibanja carinskim dajatvam in s tem povezanim davkom, pri čemer plačajo veliko manj, kot je zakonsko določeno;

F.  ker je preiskava odkrila tudi obsežno utajo DDV v zvezi z uvozom prek Združenega kraljestva z zlorabo začasne prekinitve plačila DDV ali tako imenovanega carinskega postopka 42; ker so bile te izgube DDV skupaj ocenjene na približno 3,2 milijarde EUR v obdobju 2013–2016, kar je tudi izguba za proračun EU;

G.  ker je urad OLAF izdal finančno priporočilo Generalnemu direktoratu Komisije za proračun, upravno priporočilo Generalnemu direktoratu Komisije za obdavčenje in carinsko unijo ter sodno priporočilo za kronsko tožilstvo Združenega kraljestva, da sproži sodni postopek proti tistim, ki so vpleteni v goljufivo izogibanje plačevanja carin, in tistim, ki zavestno sodelujejo pri pranju premoženjske koristi, pridobljene s to kršitvijo;

H.  ker urad OLAF trenutno preučuje novo zadevo carinske podcenitve, ki vključuje pristanišče Pirej v Grčiji, ki pomeni resno izgubo sredstev EU in ki naj bi po ocenah Italijo oškodovala za desetine milijonov evrov neplačanega DDV, čeprav bi bil lahko skupni znesek veliko večji, saj preiskava še poteka;

I.  ker primeri Združenega kraljestva in Grčije še zdaleč niso osamljeni in bi morali biti povod za ukrepanje;

J.  ker je Evropsko računsko sodišče poudarilo, da države članice ne izvajajo usklajenih in standardiziranih carinskih kontrol, kar bi lahko spodbudilo goljufe, da bodo izbrali najšibkejši člen v verigi, pri katerem bodo opravili goljufiv uvoz;

1.  pozdravlja postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je Komisija sprožila 8. marca 2018 kot nadaljevanje postopka v zvezi s carinskimi goljufijami v Združenem kraljestvu;

2.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izterjavo nepobranih lastnih sredstev EU in tako zagotovi prihodke za proračun EU;

3.  poziva Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo, naj ukrepa, da bi preprečil prihodnjo zlorabo carinskega postopka 42;

4.  zahteva, da Komisija spremlja priporočila urada OLAF in mu ustrezno poroča, ter obžaluje, da izterjava sredstev lahko traja 10 let;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice v celoti upoštevale določbe carinskega zakonika Unije, ki je začel veljati 1. maja 2016, in pojasni vse določbe, ki bi lahko povzročile zmedo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba skupnih pravil s strani carinskih organov organizirana tako, da se bodo goljufije, vključno z davčnim vrtiljakom, učinkovito preprečile in da se bo izboljšal nadzor v pristaniščih, na letališčih in kopenskih mejah ter na internetu;

6.  poziva Komisijo, naj prispeva k dokončni vzpostavitvi in finančni vzdržnosti carinskih informacijskih sistemov EU;

7.  poziva Komisijo, naj razvije primerno metodologijo in predloži redne ocene izgub zaradi neplačanih carin od leta 2019 ter o tem vsakih šest mesecev poroča Parlamentu;

8.  poziva Svet, naj hitro doseže dogovor s Parlamentom o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, da se omogočijo usklajene upravne sankcije in uporaba istih meril pri obravnavi kršitev; opozarja, da je Parlament oktobra 2016 sprejel svoje stališče; poziva Komisijo, naj pomaga pri doseganju tega dogovora;

9.  obžaluje, da se vse države članice EU še niso dogovorile, da bodo sodelovale pri Evropskem javnem tožilstvu;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj čim prej zaključijo razprave o prizadevanjih za uvedbo dokončnega sistema DDV, katerega cilj je uskladiti način pobiranja in plačevanja DDV po vsej EU, da bi se med drugim izognili goljufijam;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za zagotovitev popolnega in pravočasnega izvajanja predpisov o DDV v vseh državah članicah, da se zagotovi ta vir lastnih sredstev EU;

12.  poziva Komisijo, naj razmisli o prenosu odgovornosti carinskih organov z nacionalnih ravni na raven EU v zvezi z zagotavljanjem usklajenega obravnavanja na vseh vstopnih točkah EU, spremljanjem uspešnosti in dejavnosti carinskih uprav ter zbiranjem in obdelavo carinskih podatkov;

13.  podpira cilje uredbe Carina 2020 (Uredba (EU) št. 1294/2013(7)), da se podprejo carinski organi pri zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in držav članic, vključno z bojem proti goljufijam; poudarja, da mora Komisija sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(2) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(3) UL L 196, 2.8.2018, str. 1.
(4) UL L 201, 8.8.2018, str. 2.
(5) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 209.

Pravno obvestilo