Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 24. oktober 2018 - Strasbourg
Zahteva za odvzem imunitete Steevu Brioisu
 Zahteva za odvzem imunitete Sophie Montel
 Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos)
 Splošni proračun Evropske unije za leto 2019 – vsi oddelki
 Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Razrešnica 2016: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Podpora za strukturne reforme v državah članicah ***I
 Začetek avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Irskem *
 Začetek avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Irskem *
 Začetek avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Hrvaškem *
 Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
 Vzpostavitev, delovanje in uporaba Schengenskega informacijskega sistema na področju mejnih kontrol ***I
 Vzpostavitev, delovanje in uporaba Schengenskega informacijskega sistema na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ***I
 Uporaba Schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ***I
 Uskladitev strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače *
 Obnovitev odobritve za gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810
 Odobritev za gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122

Zahteva za odvzem imunitete Steevu Brioisu
PDF 124kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o zahtevi za odvzem imunitete Steevu Brioisu (2018/2075(IMM))
P8_TA(2018)0401A8-0349/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Steevu Brioisu, ki jo je dne 21. februarja 2018 posredoval minister za pravosodje Francoske republike v zvezi s sodno preiskavo (B-49 2018/00242), ki jo je odredilo regionalno sodišče v Nanterre na podlagi zahtevka združenja Maison des Potes – Maison de l’Égalité za združitev sodnih postopkov v zvezi z javnim spodbujanjem rasne ali verske diskriminacije in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 28. maja 2018,

–  po zagovoru Steeva Brioisa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 26 ustave Francoske republike, kakor je bila spremenjena z ustavnim zakonom št. 95-880 z dne 4. avgusta 1995,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0349/2018),

A.  ker državni tožilec pritožbenega sodišča v Versaillesu zahteva odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Steevu Brioisu v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker je zahteva za odvzem poslanske imunitete Steevu Brioisu povezana z domnevnim kaznivim dejanjem neznane osebe ali oseb zaradi javnega spodbujanja diskriminacije na podlagi državljanstva, rase ali vere v govorjeni ali pisni obliki ali s pomočjo podob ali javne elektronske korespondence, to kaznivo dejanje pa je opredeljeno v francoski zakonodaji v odstavku 8 člena 24, v odstavku 1 člena 23 in členu 42 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 93-3 Zakona št. 82-652 z dne 29. julija 1982, kazni za to kaznivo dejanje pa so določene v odstavkih 8, 10, 11 in 12 člena 24 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 121-7 francoskega kazenskega zakonika;

C.  ker je bila sodna preiskava zoper Steeva Brioisa odrejena v odziv na sodni postopek, ki ga je 22. maja 2014 sprožilo združenje „Maison des Potes – Maison de l’Égalité“;

D.  ker se tožba nanaša na izjave iz letaka z naslovom „Priročnik za lokalne svetnike Nacionalne fronte“, izdanega 19. septembra 2013 in objavljenega 30. novembra 2013 na uradni spletni strani federacije Nacionalne fronte, ki je spodbujal kandidate te stranke, izvoljene za lokalne svetnike na volitvah 23. in 30. marca 2014, naj na prvi seji novega lokalnega sveta priporočajo prednostno obravnavo Francozov (t. i. priorité nationale) pri dodeljevanju socialnih stanovanj;

E.  ker je mogoče po francoski zakonodaji pripisati kazensko odgovornost ne le stvarnemu avtorju publikacije;

F.  ker je tedanji direktor publikacij Nacionalne fronte preiskovalce med preiskavo obvestil, da so priročnik, ki je predmet spora, sestavile službe generalnega sekretariata; ker je bil Steeve Briois tedaj generalni sekretar;

G.  ker so pristojni organi zaprosili za odvzem imunitete Steeva Brioisa, da bi lahko z njim opravili uvodno zaslišanje v zvezi z obtožbami, ki so bile vložene zoper njega;

H.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

I.  ker se v skladu s členom 26 francoske ustave zoper poslanca francoskega parlamenta ne sme odrediti sodnega postopka ali preiskave, niti se ga ne sme aretirati, pridržati ali mu soditi zaradi mnenja ali glasu, izraženega pri opravljanju dolžnosti;

J.  ker je obseg imunitete poslancev francoskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta iz člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna;

K.  ker Steeve Briois v času domnevnih kaznivih dejanj, torej 19. septembra in 30. novembra 2013, ni bil poslanec Evropskega parlamenta, vendar je bilo domnevno žaljivo gradivo 23. junija in 2. oktobra 2014 še vedno na voljo vsakomur, ki bi želel dostopati do njega;

L.  ker je jasno, da obtožbe niso povezane s položajem Steeva Brioisa kot poslanca Evropskega parlamenta in se pravzaprav navezujejo na dejavnosti, ki so nacionalnega ali regionalnega značaja, saj so izjave namenjene kandidatom za lokalne svetnike pred lokalnimi volitvami 23. in 30. marca 2014;

M.  ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga ta poslanec izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

N.  ker ni razloga za sum, da bi bil namen sodnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo združenja „Maison des Potes – Maison de l’Égalité“, ovirati parlamentarno delo Steeva Brioisa (fumus persecutionis), saj je bil zahtevek vložen, preden je postal poslanec Evropskega parlamenta;

1.  sklene, da se Steevu Brioisu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Francoske republike in Steevu Brioisu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Sophie Montel
PDF 123kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o zahtevi za odvzem imunitete Sophie Montel (2018/2076(IMM))
P8_TA(2018)0402A8-0350/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Sophie Montel, ki jo je dne 21. februarja 2018 posredoval minister za pravosodje Francoske republike v zvezi s sodno preiskavo (B-49 2018/00243), ki jo je odredilo regionalno sodišče v Nanterre na podlagi zahtevka združenja Maison des Potes – Maison de l’Égalité za združitev sodnih postopkov v zvezi z javnim spodbujanjem rasne ali verske diskriminacije in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 28. maja 2018,

–  po zagovoru Sophie Montel v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 26 ustave Francoske republike, kakor je bila spremenjena z ustavnim zakonom št. 95-880 z dne 4. avgusta 1995,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0350/2018),

A.  ker državni tožilec pritožbenega sodišča v Versaillesu zahteva odvzem poslanske imunitete poslanki Evropskega parlamenta Sophie Montel v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker je zahteva za odvzem poslanske imunitete Sophie Montel povezana z domnevnim kaznivim dejanjem neznane osebe ali oseb zaradi javnega spodbujanja diskriminacije na podlagi državljanstva, rase ali vere v govorjeni ali pisni obliki ali s pomočjo podob ali javne elektronske korespondence, to kaznivo dejanje pa je opredeljeno v francoski zakonodaji v odstavku 8 člena 24, v odstavku 1 člena 23 in členu 42 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 93-3 zakona št. 82-652 z dne 29. julija 1982, kazni za to kaznivo dejanje pa so določene v odstavkih 8, 10, 11 in 12 člena 24 zakona z dne 29. julija 1881 in členu 121-7 francoskega kazenskega zakonika;

C.  ker je bila sodna preiskava zoper Sophie Montel odrejena v odziv na sodni postopek, ki ga je 22. maja 2014 sprožilo združenje „Maison des Potes – Maison de l’Égalité“;

D.  ker se tožba nanaša na izjave iz letaka z naslovom „Priročnik za lokalne svetnike Nacionalne fronte“, izdanega 19. septembra 2013 in objavljenega 30. novembra 2013 na uradni spletni strani federacije Nacionalne fronte, ki je spodbujal kandidate te stranke, izvoljene za lokalne svetnike na volitvah 23. in 30. marca 2014, naj na prvi seji novega lokalnega sveta priporočajo prednostno obravnavo Francozov (t. i. priorité nationale) pri dodeljevanju socialnih stanovanj;

E.  ker je mogoče po francoski zakonodaji pripisati kazensko odgovornost ne le stvarnemu avtorju publikacije;

F.  ker je tedanji direktor publikacij Nacionalne fronte preiskovalce med preiskavo obvestil, da so priročnik, ki je predmet spora, sestavile službe generalnega sekretariata; ker je bila Sophie Montel tedaj odgovorna za koordinacijo izvoljenih predstavnikov v tem generalnem sekretariatu;

G.  ker so pristojni organi zaprosili za odvzem imunitete Sophie Montel, da bi lahko z njo opravili uvodno zaslišanje v zvezi z obtožbami, ki so bile vložene zoper njo;

H.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

I.  ker se v skladu s členom 26 francoske ustave zoper poslanca francoskega parlamenta ne sme odrediti sodnega postopka ali preiskave, niti se ga ne sme aretirati, pridržati ali mu soditi zaradi mnenja ali glasu, izraženega pri opravljanju dolžnosti;

J.  ker je obseg imunitete poslancev francoskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta iz člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna;

K.  ker Sophie Montel v času domnevnih kaznivih dejanj, torej 19. septembra in 30. novembra 2013, ni bila poslanka Evropskega parlamenta, vendar je bilo domnevno žaljivo gradivo 23. junija in 2. oktobra 2014 še vedno na voljo vsakomur, ki bi želel dostopati do njega;

L.  ker je jasno, da obtožbe niso povezane s položajem Sophie Montel kot poslanke Evropskega parlamenta in se pravzaprav navezujejo na dejavnosti, ki so nacionalnega ali regionalnega značaja, saj so izjave namenjene kandidatom za lokalne svetnike pred lokalnimi volitvami 23. in 30. marca 2014;

M.  ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga ta poslanka izrazila pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

N.  ker ni razloga za sum, da bi bil namen sodnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo združenja „Maison des Potes – Maison de l’Égalité“, ovirati parlamentarno delo Sophie Montel (fumus persecutionis), saj je bil zahtevek vložen, preden je postala poslanka Evropskega parlamenta;

1.  sklene, da se Sophie Montel odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Francoske republike in Sophie Montel.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos)
PDF 122kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu (Georgios Kyrtsos) (2018/2041(IMM))
P8_TA(2018)0403A8-0351/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Georgiosu Kircosu, ki jo je dne 27. februarja 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca vrhovnega sodišča Helenske republike zaradi neplačila velikonočnega dodatka v višini 986,46 EUR (dosje št. AVM O 2017/6101) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. marca 2018,

–  po zagovoru Georgiosu Kircosu v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena ustave Helenske republike,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0351/2018),

A.  ker je tožilstvo vrhovnega sodišča Helenske republike zahtevalo odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Georgiosu Kircosu v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen ustave Helenske republike določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker je Georgios Kircos kot zakoniti zastopnik (predsednik in glavni izvršni direktor) družb KMP Publishing House Ltd in Free Sunday Publishing House Ltd v imenu KMP Publishing House Ltd sklenil 26. julija 2005 s svojo nekdanjo uslužbenko pogodbo o zaposlitvi na mestu umetniškega direktorja obeh družb;

E.  ker je bil Georgios Kircos 27. aprila 2016 obtožen, da svoji nekdanji uslužbenki ni izplačal velikonočnega dodatka v višini 986,46 EUR, s čimer je kršil Zakon o izrednih razmerah št. 690/1945, ki ga je nadomestil člen 8(1) Zakona 236/95, kar je kaznivo dejanje po členu 28 Zakona št. 3996/2011 v povezavi s Skupno ministrsko odločbo 19040/1981;

F.  ker domnevno kaznivo dejanje očitno ni neposredno povezano s funkcijo Georgiosa Kircosa kot poslanca Evropskega parlamenta, temveč je povezano z njegovim nekdanjim delovnim mestom direktorja dveh časopisnih hiš;

G.  ker se pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je Georgios Kircos izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

H.  ker ni razlogov za domnevo, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Georgiosu Kircosu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Georgiosu Kircosu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Splošni proračun Evropske unije za leto 2019 – vsi oddelki
PDF 190kWORD 70k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (11737/2018 – C8-0410/2018 – 2018/2046(BUD))
P8_TA(2018)0404A8-0313/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 21. junija 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in ga 13. septembra 2018 posredoval Evropskemu parlamentu (11737/2018 – C8-0410/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(8),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2019 (COM(2018)0709) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0313/2018),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2019 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah in z dne 5. julija 2018 o mandatu za trialog; poudarja, da so trajnostna rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, obravnavanje temeljnih vzrokov za begunske in migracijske tokove, obvladovanje begunskih in migracijskih tokov, boj proti podnebnim spremembam, prehod na trajnostne energetske vire ter posebna pozornost, namenjena mladim, v samem središču teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da potrebuje Unija pred izstopom Združenega kraljestva iz Unije potrebna finančna sredstva, da se bo lahko odzvala na pričakovanja državljanov, učinkovito obravnavala številne zgoraj navedene prednostne naloge in izzive, s katerimi se sooča, ter izboljšala vsakdanje življenje svojih državljanov;

3.  poudarja, da državljani Evrope pričakujejo, da si bo Unija na vso moč prizadevala zagotavljati gospodarsko rast in spodbujati enakomerno ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah; opozarja, da so za uresničitev pričakovanj potrebne naložbe v raziskave in inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti med mladimi Evropejci; ne odobrava, da Svet znova predlaga zmanjšanje sredstev za programe, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti in inovativnosti gospodarstva Unije; poudarja tudi, da zanimanje za večino teh programov, na primer za Obzorje 2020, precej presega njihove zmožnosti, zaradi česar prihaja do neprimerne uporabe virov, številni izvrstni projekti pa ne prejmejo sredstev; prav tako spominja na dejstvo, da programi, kot so Erasmus+, Obzorje 2020 in Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), nazorno prikazujejo, kakšne so prednosti sodelovanja v Uniji, ter pomagajo pri oblikovanju občutka evropske pripadnosti; zato se je odločil, da bo občutno povečal sredstva za Erasmus+ in okrepil programe, ki prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, med drugim Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope ter COSME;

4.  ponovno opozarja na svoje zaveze iz pogajanj o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFS), tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek zmanjšanja sredstev, povezanega z EFSI, na Obzorje 2020 in CEF; zato predlaga, da se omenjeno zmanjšanje izravna z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje;

5.  poudarja, da je brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah, zlasti v regijah, ki v gospodarskem smislu zaostajajo, ostaja nesprejemljivo visoka in da je še posebej zaskrbljujoč položaj mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, pa tudi položaj dolgoročno brezposelnih; poudarja, da so mladi skupina, ki je najbolj izpostavljena tveganju revščine ter socialne in ekonomske izključenosti; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati v večji meri, kot pa predlaga Komisija; poudarja, da tega povečanja nikakor ne bi smeli razumeti kot pomik sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih na začetek obdobja, kakor je bil odobren med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira, in poziva države članice k povečanju ravni črpanja sredstev in ustvarjanju več kakovostnih delovnih mest za mlade;

6.  opozarja, da se je treba odločno boriti zoper revščino;

7.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri razvoju in rasti Unije ter pri zbliževanju v državah članicah in regijah; poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval priskrbeti ustrezna sredstva za te programe, saj gre za eno glavnih politik Unije;

8.  poudarja, da skladi v okviru kohezijske politike ne bi smeli niti neposredno niti posredno podpirati premestitve, kot je opredeljeno v členu 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014; poziva organe upravljanja držav članic, naj zagotovijo, da prispevki v okviru skladov ne bodo dodeljeni upravičencem, ki so v petih letih pred vlogo za prispevek opravili premestitev, in naj zagotovijo, da bodo upravičenci, ki v petih letih po tem, ko so prejeli prispevek, opravijo premestitev, v celoti povrnili prispevke;

9.  obžaluje, da se bo po sedanjih napovedih le 19,3 % proračuna Unije v obdobju 2014–2020 namenilo podnebnim ukrepom, kar pomeni, da ne bo izpolnjen cilj 20 %, ki je bil postavljen pred Pariškim podnebnim sporazumom; se zaveda, da je do tega prišlo predvsem zaradi zamude pri izvajanju programov na področju kohezijske politike in razvoja podeželja; poziva države članice, ki upravljajo te programe, naj pospešijo njihovo izvajanje, pri tem pa se osredotočajo na odhodke, povezane s podnebjem, da bi nadomestili nižja sredstva, dodeljena v prvih nekaj letih večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za programe, ki bi utegnili pomembno prispevati k uresničitvi cilja v zvezi s porabo za podnebne ukrepe; poziva tudi, naj se z robustnim vsakoletnim postopkom doseže napredek pri cilju vključevanja teh vprašanj, prav tako pa naj konkretna in dosledna varovala zagotavljajo, da bodo proračunske odločitve na področju podnebja v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma, pri čemer je treba o tem celovito poročali, da bo mogoče, če cilji ne bodo izpolnjeni, sprejeti pobude;

10.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijske in begunske izzive in da je treba te ukrepe izvajati in krepiti, dokler in v kolikšni meri bo potrebno; poziva Komisijo, naj dejavno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse razpoložljive instrumente za pravočasen odziv na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatno financiranje na področju migracij, pri tem pa naj bo posebej pozorna na primer otoških regij, za katere velja člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; se je odločil povečati sredstva za Sklad za azil, migracije in vključevanje, da bi v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, zlasti za podporo državam članicam pri izboljševanju razmer za sprejemanje, ukrepov in praks za vključevanje prosilcev za azil in migrantov, pa tudi pri krepitvi solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami ter pravičnih in učinkovitih strategij vračanja; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 premajhna, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti teh prednostnih nalog, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju zdravja, varne hrane, varnosti, pravosodja, državljanstva in kulture; meni, da bi bilo treba z delom Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki je v neposrednem upravljanju, dodatno spodbujati lokalne organe, ki so pripravljeni podpreti program Unije za preselitev;

11.  vztraja, da bi morali v luči nedavnih varnostnih problemov po vsej Uniji pri financiranju iz tega razdelka posebno pozornost nameniti tudi ukrepom, ki bodo povečali varnost državljanov Unije; je zato sklenil okrepiti agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust) in novo Evropsko javno tožilstvo, ki se zaradi dodatne delovne obremenitve in novih nalog v zadnjih letih soočajo s pomanjkanjem osebja in sredstev;

12.  znova poudarja, da je rešitev za migracijske in begunske izzive ter varnostne skrbi državljanov odpravljanje glavnih vzrokov migracij in zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za notranje in zunanje instrumente, ki so namenjeni revščini, brezposelnosti, izobraževanju in gospodarskim priložnostim, nestabilnosti, konfliktom in podnebnim spremembam v evropskem sosedstvu in Afriki; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, ki so se izkazala kot nezadostna za enakovredno obravnavo vseh zunanjih izzivov;

13.  se zaveda izzivov, ki jih nekaterim državam članicam prinaša množičen pritok migrantov in prosilcev za azil; obžaluje, da so se doslej izjalovili vsi poskusi vzpostavitve pravičnega in humanega sistema za migrante na ravni Unije;

14.  obžaluje, da Parlament ni bil ustrezno vključen v razprave o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov Unije; znova poudarja, da je naklonjen nadaljevanju instrumenta za begunce v Turčiji, a vztraja, da bi bilo treba glede na pomanjkanje sredstev v razdelku 4, ko gre za odzivanje na zunanje izzive, vključno z migracijami, iz proračuna Unije za financiranje drugega obroka zagotoviti enak delež kot pri prvem obroku, tj. 1 milijardo EUR, države članice pa bi morale k financiranju prispevati 2 milijardi EUR;

15.  opozarja na pomen, ki ga ima Turčija kot sosednja država, tudi za regionalno stabilnost, in poudarja, da mora Turčija spoštovati mednarodno pravo v regiji in se vrniti na pot reform, ki zagotavlja blaginjo njenih državljanov in popolno spoštovanje vseh njihovih pravic;

16.  odpravlja vsa zmanjšanja sredstev, ki jih je v predlogu proračuna za leto 2019 predlagal Svet, in sicer v vseh razdelkih z manjšimi izjemami v razdelku 4 in podrazdelku 1b; odločno zavrača predlagano zmanjšanje sredstev za programe z najvišjo evropsko dodano vrednostjo, na primer za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, saj oba že čutita posledice prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter večino zmanjšanj za zunanjo politiko; poudarja, da Svet zmanjševanja sredstev ne utemeljuje z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa ne upošteva različnih vzorcev izvrševanja nekaterih programov;

17.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne ali nikakršne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih za leto 2019 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive, zlasti ker bo letošnji spravni postopek zadnji pred evropskimi volitvami maja 2019;

18.  določa skupno raven odobritev za leto 2019 v višini 166 340 415 936 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 149.349.039.470 EUR v odobritvah plačil, kar pomeni, da so odobritve za prevzem obveznosti glede na predlog proračuna za leto 2019 višje za 721 061 034 EUR;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  zavrača neupravičeno zmanjšanje sredstev v višini 794 milijonov EUR, ki ga je v podrazdelku 1a opravil Svet in pomeni nekoliko več kot polovico celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti, ki ga je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ta zmanjšanja v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam; je prav tako zaskrbljen, da bi utegnila ovirati izvajanje programov, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti, to pa bi utegnilo negativno vplivati na gospodarstvo;

20.  v zvezi s tem izpostavlja programe, kot sta Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope, ter vodilne vesoljske programe, kot je Copernicus, ki prinašajo zelo visoko evropsko dodano vrednost; obžaluje, da je Svet v skupnem strateškem okviru za raziskave in inovacije zmanjšal sredstva, kar zelo negativno vpliva na program Obzorje 2020, predvsem pa obžaluje zmanjšanje sredstev v ustreznih proračunskih vrsticah, kot sta Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter Krepitev evropske raziskovalne infrastrukture; ugotavlja tudi, da mnogi od teh programov pomembno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, in meni, da bi bilo treba ta prispevek povečati; je zato sklenil odpraviti vsa zmanjšanja Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

21.  opozarja, da Erasmus+ ostaja izjemno cenjen in nadvse priljubljen program, ki spodbuja mobilnost pri učenju in poklicnem usposabljanju mladih, o čemer priča tudi število prejetih prijav, ki precej presega razpoložljiva sredstva, in ugotavlja, da prav tako vzbuja močan občutek evropske identitete, mlade pa spodbuja k sodelovanju v evropski demokraciji; močno obžaluje, da je predlog proračuna za program Erasmus+ v letu 2019 precej nižji od pričakovanj Parlamenta, saj ne presega načrtovanih zneskov v sedanjem večletnem finančnem okviru; meni, da je zato bistveno okrepiti dele programa Erasmus+, ki so namenjeni izobraževanju in usposabljanju ter mladini, saj gre za logično nadaljevanje okrepitve pobude za zaposlovanje mladih v podrazdelku 1b;

22.  obžaluje, da Komisija, potem ko je 3. februarja 2014 objavila svoje prvo poročilo o boju proti korupciji v EU, ni želela nadaljevati te prakse in je namesto tega protikorupcijske politike vključila v ekonomski semester; je seznanjen, da poročila za posamezne države v okviru ekonomskega semestra ne vsebujejo niti jasnega opisa stanja niti priporočil za protikorupcijske ukrepe za vse države članice; znova poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži drugo poročilo o boju proti korupciji v EU in naj v tem kontekstu protikorupcijskih prizadevanj ne oceni le glede na ekonomske izgube, ampak naj oceni tudi škodljive posledice korupcije za temeljne pravice državljanov Unije;

23.  opozarja, kako pomembno je spodbujati obsežne sinergije med programoma, ki sta v sklopu instrumenta za povezovanje Evrope namenjena prometu in digitalnemu področju, da bi čim bolj povečali finančni vzvod za projekte, katerih cilj je digitalizacija koridorjev TEN-T;

24.  ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja izjemno pomemben del gospodarstva Unije in imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v vsej Uniji; meni, da je treba vzpostaviti poslovno okolje, ki bo naklonjeno tem podjetjem, ter podpirati grozde in mreže teh podjetij, pa tudi zadruge, ki sledijo socialnim, solidarnostnim in etičnim vodilom; z veliko zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da želi Svet zmanjšati sredstva za instrument za mala in srednja podjetja, saj se s tem podjetjem v Uniji pošilja protislovno sporočilo; meni, da so lahko proračun Unije, dostop do financiranja, ki ga omogoča, ter zagonska podjetja in mikropodjetja pomembno orodje pri povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti malih in srednjih podjetij ter pri spodbujanju duha podjetništva v Uniji; v zvezi s tem spominja na programa COSME in Obzorje 2020;

25.  je zato sklenil glede na predlog proračuna za leto 2019 dodatno povečati sredstva za programe, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in zaposlovanja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programe Erasmus+, Obzorje 2020 (med drugim Marie Curie, vodilna vloga v vesolju, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME, Instrument za povezovanje Evrope in program za zaposlovanje in socialne inovacije;

26.  je zato glede na predlog proračuna za leto 2019 povečal sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1a za 566 773 112 EUR (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI, nadomestilo za predlog o Evropskem organu za delo, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

27.  pozdravlja predanost obnovljenemu obrambnemu programu Unije, zlasti s sporazumom o evropskem programu za razvoj obrambne industrije; namerava biti še posebej pozoren na to, kako Komisija izvaja sporazume v zvezi z evropskim programom za razvoj obrambne industrije in evropsko solidarnostno enoto, kakor je Komisija navedla v dopolnilnem pismu z dne 16. oktobra 2018;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

28.  je zadovoljen, da stopnja brezposelnosti mladih na ravni Unije pada in da (1. oktobra 2018) znaša 14,8 %, a obžaluje, da je stopnja v nekaterih državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka; poudarja, da je treba, če želimo obravnavati to težavo, prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pa tudi dejstvo, da so bila v predlog proračuna za leto 2019 vključene ustrezne proračunske odobritve; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2019 povečati obveznosti za to pobudo na 580 milijonov EUR; meni, da je treba to povečanje prišteti k znesku, ki je za obdobje 2014–2020 predviden za pobudo za zaposlovanje mladih;

29.  poziva države članice, naj poskrbijo za hitrejše izvajanje programov kohezijske politike, da bi nadoknadili zamudo; ugotavlja, da Svet sicer ni oporekal stopnji sredstev za plačila, kakor jih je predlagala Komisija, a bo Parlament vseeno natančno preučil posodobljene napovedi Komisije, da bi sredstva za plačila prilagodili dejanskim potrebam in preprečili ponovno kopičenje neporavnanih plačil ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

30.  z obžalovanjem poudarja, da nesreče pogosto najbolj prizadenejo prav tiste, ki imajo manj možnosti za lastno zaščito; ugotavlja, da bi moralo biti odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, čim hitrejše, da bo škoda čim manjša in da bo mogoče rešiti ljudi in premoženje; poudarja, da je treba dodatno povečati sredstva, zlasti v proračunskih vrsticah za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Uniji, zlasti ob upoštevanju požarov v Grčiji in Španiji ter na Portugalskem (katerih tragična posledica so bile smrtne žrtve), ki dramatično in občutno vplivajo na ljudi;

31.  se v skladu z dogovorom o reviziji programa za podporo strukturnim reformam strinja, da se odobritve za prevzem obveznosti v znesku 40 milijonov EUR in odobritve plačil v znesku 17,2 milijona EUR prerazporedijo iz podrazdelka 1b v razdelek 2;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

32.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2019;

33.  ugotavlja, da je Svet za 310 milijonov EUR (0,52 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019) zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti in za 328,13 milijona EUR odobritve plačil (0,57 % manj kot v predlogu proračuna za leto 2019), vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev tega sklada izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

34.  je sklenil povečati sredstva za nujno pomoč, predvsem za svinjino in glede na tveganje, ki ga prinaša afriška prašičja kuga, da bi zmanjšali negativne posledice za kmete in uslužbence v regijah, ki jih je bolezen najbolj prizadela; je sklenil izraziti močno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji in v ta namen povečati sredstva za sadje in zelenjavo, da bi se spoprijeli s posledicami krize v sektorju in posledicami ruskega embarga, ter sprejeti ukrepe za obravnavo posledic bolezni Xylella fastidiosa in nihanja cen oljčnega olja;

35.  poudarja, da imajo decentralizirane agencije Unije na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane izjemno pomembno vlogo, saj pomagajo Uniji in državam članicam sprejemati obveščene, na dejstvih temelječe odločitve o varstvu in izboljševanju okolja in javnega zdravja, obenem pa izboljšujejo sodelovanje med državami članicami pri obravnavanju skrbi državljanov Unije;

36.  je sklenil predlagati, da se sredstva za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 20 milijonov EUR, da bi spodbudili inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter tudi v prihodnje zagotovili dobičkonosnost in trajnost;

37.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe glede na predlog proračuna za leto 2019 povečajo za 15,6 milijona EUR; prav tako opozarja, da je Unija zavezana zaustaviti in preobrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, in poudarja, da povečanje sredstev prispeva tudi k zaščiti biotske raznovrstnosti;

38.  glede na uspešen zaključek pogajanj o reviziji programa za podporo strukturnim reformam se je odločil za zneske, prenesene iz podrazdelka 1b, umakniti rezervo, ki jo je uvedel Svet;

39.  opozarja na posledice hude suše, ki je prizadela države članice v zadnjih mesecih, povzročila hude izgube v kmetijstvu in ogrozila precejšnje število podjetij, ter v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti podporne ukrepe, da bi pomagali najbolj prizadetim kmetom;

40.  je sklenil sredstva za programe POSEI ohraniti na najvišji ravni, ki jo dopušča ustrezna uredba(9), poudarja, da so ti programi pomembni za odpornost kmetijskih proizvajalcev, in opozarja na nestabilne gospodarske razmere v najbolj oddaljenih regijah;

41.  zato za 154,1 milijona EUR povečuje sredstva za prevzem obveznosti, pri čemer niso všteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, kar pomeni, da ostaja za obveznosti v razdelku 2 razlika do zgornje meje v višini 190,8 milijona EUR;

42.  poudarja, da bi morala Komisija zaradi trdovratnih neravnovesij v prehranski dobavni verigi, v kateri je položaj primarnih proizvajalcev občutno šibkejši kot položaj drugih udeležencev, sprejeti ukrepe za večjo preglednost cen in marž v tej verigi, s tem pa zagotoviti pošteno plačilo za proizvajalce ter večje prihodke malih in srednjih kmetov;

43.  opozarja na dejavnike tveganja, ki ogrožajo številne gozdne ekosisteme, kot so med drugim širjenje invazivnih tujerodnih vrst in škodljivcev (kot so borova ogorčica in drugi) ter gozdni požari; meni, da je treba prek programov in ukrepov za podporo skupnosti zagotoviti zadostna finančna sredstva za oceno ekološkega zdravja gozdov in zdravja njihovih rastlin ter njihove sanacije, vključno s ponovnim pogozdovanjem; ugotavlja, da so ta sredstva še posebej pomembna in nujna za nekatere države članice, in sicer Portugalsko, Grčijo in Španijo, potem ko je na njihovih ozemljih prišlo do več požarov;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

44.  znova izraža svoje dolgotrajno prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za mnogo prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranjo razsežnost bistvenih izzivov, ki so povezani na eni strani z notranjo varnostjo in varnostjo državljanov, na drugi strani pa z begunci in migranti;

45.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok v letu 2019, pa tudi v letih, ki sledijo, zato meni, da je potrebno dodatno financiranje na področju beguncev in migracij, tudi glede morebitnih nepredvidljivih potreb na tem področju v prihodnosti; zato krepi Sklad za azil, migracije in vključevanje, kar zadeva podporo zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja, zlasti v podporo državam članicam pri izboljšanju ukrepov vključevanja beguncev in migrantov, še posebej otrok in mladoletnikov brez spremstva;

46.  pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti Sklada za azil, migracije in vključevanje za financiranje nove zakonodaje Dublin II (ob predvidevanju, da bo sprejeta do konca leta 2018) in zavrača odločitev Sveta, da se zadevne odobritve prenesejo v rezervo;

47.  poudarja, da mora notranja varnost ostati ena glavnih prednostnih nalog Unije in da je Sklad za notranjo varnost ključni finančni instrument za podpiranje držav članic na področju varnosti, vključno z bojem proti terorizmu in radikalizaciji, resnemu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti; je zato sklenil povečati proračunska sredstva za Sklad za notranjo varnost, tudi zaradi krepitve podpore upravljanju meja in zagotavljanja pomoči žrtvam terorističnih dejanj;

48.  poudarja ključno vlogo, ki jo imajo agencije Unije na področju pravosodja in notranjih zadev pri krepitvi sodelovanja med državami članicami, s katerim se te odzivajo na skrbi državljanov Unije; je sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih v Europolu, CEPOL, eu-LISA, Eurojustu in Evropskem javnem tožilstvu;

49.  v zvezi s tem vztraja, da mora Evropsko javno tožilstvo prejeti zadostne finančne in kadrovske vire; ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2019 prispevek Unije znaša 4 911 000 EUR; poudarja, da se bodo s temi sredstvi krili odhodki Evropskega javnega tožilstva za zaposlene in infrastrukturo ter drugi upravni odhodki in odhodki za poslovanje; ugotavlja, da je predvidenih zgolj 35 delovnih mest, kar pomeni, da bo za upravne naloge skrbelo le 12 uslužbencev, če odštejemo mesta 23 evropskih tožilcev; meni, da to ni realistično, zlasti zato, ker sta se pred kratkim še dve državi članici odločili pridružiti Evropskemu javnemu tožilstvu; je zato sklenil povečanje števila zaposlenih, predvideno za leto 2020, pomakniti naprej, glavnega tožilca in evropske tožilce pa uvrstiti v razrede, v katere so uvrščeni vodilni uslužbenci urada OLAF in Europola;

50.  obžaluje, da je Svet odobritve za prevzem obveznosti za številne programe na področjih kulture, državljanstva, pravosodja in javnega zdravja samovoljno zmanjšal za več kot 35 milijonov EUR, kljub odličnim stopnjam izvrševanja teh programov in že tako nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice vsaj na raven iz predloga proračuna, obenem pa za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

51.  opozarja na vrednost programa „Ustvarjalna Evropa“ za podporo avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju EU in vztraja, da bi morala raven financiranja ustrezati ambicioznosti programa; poziva k povečanju odobritev za prevzem obveznosti za podprograma MEDIA in Kultura, med drugim za obravnavanje nizkih stopenj uspeha prijav; poveča tudi odobritve za multimedijske ukrepe in za krepitev finančnih zmogljivosti MSP v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

52.  opozarja, da Parlament podpira programe na področjih pravic, enakopravnosti, državljanstva in pravosodja; je sklenil povečati odobritve za prevzem obveznosti za instrumente, ki se ukvarjajo z nediskriminacijo in enakostjo na splošno, natančneje pa za program Daphne, ter za boj proti nasilju na podlagi spola in krepitev pravic žensk in oseb LGBTQI+;

53.  opominja, da kulturni in izobraževalni projekti prejemajo podporo iz najrazličnejših programov in instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada EFSI in programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med programi, da bi zagotovila učinkovito porabo; predvsem poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi morebitne sinergije med različnimi programi Unije, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI, Ustvarjalna Evrope, ter skladi COSME, EFSI in ESI, da bi bilo mogoče podpreti več projektov na področju kulturnih in ustvarjalnih panog;

54.  povečuje odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 3 za 127,75 milijona EUR glede na predlog proračuna, in sicer brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ter predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

55.  poudarja, da je zaradi kompleksnih geopolitičnih izzivov, s katerimi se sooča Unija, nujno potrebna odločnejša zunanja navzočnost Unije; ponovno poudarja, da so lahko zunanji ukrepi Unije verodostojni le, če so podprti z zadostnimi finančnimi sredstvi; opozarja, da potrebe po financiranju močno presegajo trenutno velikost razdelka 4, in poziva k oblikovanju ustreznega manevrskega prostora za primere nepredvidenih zunanjih kriz;

56.  opozarja, da je treba zagotoviti izvajanje ciljev trajnostnega razvoja tako v notranjih kot zunanjih politikah Unije, poseben poudarek pa nameniti zagotavljanju zadostne količine kakovostne hrane, čiste vode in gradnji dodatnih obratov za odstranjevanje odpadne vode, da bi dosegli cilja trajnostnega razvoja št. 2 in št. 6; opozarja tudi na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju in poziva k dodatnim ukrepom, s katerimi bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 7 zmanjšali energetsko revščino, zlasti na oddaljenih podeželskih območjih v regijah, ki niso priključene na energetska omrežja;

57.  v zvezi s tem – v skladu s svojim stališčem iz že omenjene resolucije z dne 5. julija 2018 – ponovno potrjuje, da je treba za financiranje druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji ohraniti sedanje razmerje prispevkov za ta instrument med proračunom Unije (milijarda EUR) in državami članicami (2 milijardi EUR); je zato sklenil zmanjšati prispevek iz proračuna Unije z 1,45 milijarde EUR na 450 milijonov EUR; meni, da bi bilo treba razliko financirati z dvostranskimi prispevki držav članic;

58.  meni, da je spodbujanje miru, varnosti in pravice v državah v razvoju bistvenega pomena pri odpravljanju izvirnih vzrokov migracij in ustreznih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, na primer v Libiji; poudarja pomen podpiranja dobrega upravljanja, demokracije, pravne države in cvetoče civilne družbe za učinkovit boj proti revščini na dolgi rok in za obravnavanje izzivov, ki jih v državah v razvoju predstavljajo podnebne spremembe; je zato sklenil povečati sredstva za instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in za južni del evropskega instrumenta sosedstva (ENI) v njegovih različnih vejah, da bi se upošteval tudi velik pritisk, pod katerim bo evropski instrument sosedstva tudi v letu 2019;

59.  opozarja, da se je Unija v zunanji politiki zavezala celovitemu varstvu in spodbujanju pravic otrok, deklet in žensk ter invalidov in oseb s posebnimi potrebami; poudarja, kako pomembno je v zunanjih odnosih izvajati smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, akcijski program Evropske unije o enakosti spolov ter evropsko politiko za invalidnost; meni, da je v tem duhu primerno 10 % sredstev, ki so na voljo za humanitarno pomoč, nameniti dostopu do izobraževanja v kriznih območjih;

60.  poudarja strateški pomen zagotovitve zadostnega financiranja za zahodni Balkan, da bi se utrdil napredek tamkajšnjih držav v smeri pristopa; ne razume predloga Sveta o zmanjšanju dodeljenih sredstev za politične reforme, saj so te steber vsake demokratične preobrazbe; poudarja, da je treba ustrezno finančno podpreti akcijski načrt strategije za Zahodni Balkan za obdobje 2018–2020, zato je sklenil povečati sredstva, dodeljena instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) za regijo;

61.  poudarja, da razmere v državah vzhodnega sosedstva še vedno predstavljajo velik izziv za Unijo; je prepričan, da je pomembno zagotoviti dodatna sredstva za podporo reformnim prizadevanjem naših sosed, za prispevek k povečanju odpornosti in spodbujanju miru ter za izboljšanje vsakdanjega življenja državljanov teh držav;

62.  poziva, naj se v skladu z resolucijo z dne 8. februarja 2018(10) okrepi podpora Unije za UNRWA, glede na to, da so razmere na terenu čedalje slabše in so se ZDA odločile preklicati svoj letni prispevek agenciji; predlaga, naj se predlagano povečanje nameni izključno UNRWA, da bi nadomestili izgubljena sredstva;

63.  je prepričan, da so medčloveški stiki in mobilnost mladih med ključnimi strategijami za povečanje učinka zunanjega delovanja Unije in njene prepoznavnosti v javnosti naših partnerskih držav; je zato sklenil okrepiti prispevke iz instrumenta za razvojno sodelovanje, evropskega instrumenta sosedstva, instrumenta IPA II in instrumenta partnerstva za program Erasmus +;

64.  glede na stalno nazadovanje na področju pravne države, demokracije in človekovih pravic ter v skladu z načelom pogojevanja podpira zmanjšanje zneska, dodeljenega Turčiji, v vseh proračunskih vrsticah; hkrati meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti neposredno podporo za civilno družbo, pa tudi medosebne stike;

65.  meni, da je treba povečati sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

66.  priznava, da so se nekoliko povečala sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), kakor je predlagala Komisija, in ugotavlja, da je proračun za SZVP še vedno pod velikim pritiskom, tudi glede na povečanje števila misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), zaradi česar se utegne ta težava v letu 2019 še zaostriti; je sklenil razveljaviti zmanjšanje, ki ga je za druge ukrepe in operacije kriznega upravljanja predlagal Svet, saj bi se s tem zmanjšala prožnost pri obravnavanju nepričakovanih kriz;

67.  je zaradi tega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, povečati sredstva v razdelku 4 za 425,4 milijona EUR nad znesek iz predloga proračuna za leto 2019 (brez pilotnih projektov) in zmanjšati sredstva za instrument za begunce v Turčiji in za vrstice, povezane s Turčijo, sklene tudi, da ne obnovi zneskov, ki jih je Svet zmanjšal in imajo skupni učinek v višini -1,24 milijarde EUR, kar pomeni, da je neto razlika v razdelku 4 glede na predlog proračuna za leto 2019 -819,1 milijona EUR;

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

68.  meni, da zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, niso upravičena in ne odražajo dejanskih potreb; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za leto 2019 za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

Decentralizirane agencije

69.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; posebej ogorčeno ugotavlja, da so bila sredstva za CEPOL samovoljno zmanjšana za vsega 10 000 EUR, in poziva Svet, naj Parlamentu natančno obrazloži, zakaj meni, da so potrebni in smiselni takšni rezi;

70.  ugotavlja, da se je po zaslugi financiranja agencij s pristojbinami breme za proračun Unije zmanjšalo za 1 milijardo EUR letno; poudarja, da bi morale javne naloge, na primer na področju zdravja, okolja ter varnosti in pravice, vselej ostati zajete v proračunu Unije; meni pa, da bi morala Komisija še naprej obravnavati tveganje za nasprotje interesov, ki se utegne pojaviti v agencijah, ki se financirajo s pristojbinami, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečila nasprotje interesov;

71.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; v zvezi s tem meni, da so potrebne dodatne odobritve in kadrovski viri za Agencijo za evropski GNSS (GSA) in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER); je seznanjen z ustanovitvijo Evropskega organa za delo in poudarja, da je treba zanj uporabiti nova sredstva; je sklenil obnoviti odobritve za evropske nadzorne organe (ESA), ki jih je Svet občutno zmanjšal, obenem pa del odobritev za te organe prenesti v rezervo, dokler ne bo dosežen napredek pri pregledu evropskih nadzornih organov;

72.  je glede na izzive na področju varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, sklenil povečati sredstva za Europol, eu-LISA, CEPOL, Eurojust, Evropsko javno tožilstvo ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

73.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic ter na njihove meje ostal visok tudi v letu 2019 in se bo morda še povečal; poudarja, da bo treba pozorno spremljati in po potrebi v proračunu za leto 2019 posodobiti prihodnje potrebe Evropske agencije za mejno in obalno stražo (FRONTEX) in Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), kar zadeva sredstva za poslovanje in osebje; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pregled proračunskih potreb v proračunu za leto 2019 za predlagane reforme teh agencij;

74.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno raven finančnih sredstev agencijam, ki bodo opravljale nove, dodatne naloge;

75.  ponavlja svoje stališče, da je bil uspešno uresničen cilj 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih; namerava priložiti skupno izjavo vseh institucij, s katero bi potrdili konec tega enkratnega ukrepa; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje;

76.  opozarja, da je medinstitucionalna delovna skupina o virih decentraliziranih agencij 2 zaključila svoje delo s sprejetjem priporočila o izkušnjah, pridobljenih pri pristopu 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, obravnavi novih nalog, ocenjevanju agencij, delitvi storitev, ocenjevanju agencij na več lokacijah in vzorcu za agencije, ki se financirajo s pristojbinami; pozdravlja, da so institucije potrdile ta priporočila; namerava tudi v prihodnje spremljati delo Komisije v zvezi s temi priporočili;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

77.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; je sklenil – na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob upoštevanju ocene Komisije glede njihovega izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti – sprejeti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta;

78.  pozdravlja začetek izvajanja Discover EU, porazdelitev 15 000 vozovnic Interrail za Evropejce, ki so v letu 2018 dopolnili 18 let, in predlog Komisije v višini 700 milijonov EUR za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki se dobro vključuje med ambicije Unije za spodbujanje učne mobilnosti, aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi; je sklenil, da bo v letu 2019 nadaljeval ustrezen pripravljalni ukrep, in odločen, da ga bo izvajal tudi v letu 2020;

Posebni instrumenti

79.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti in skupne razlike v proračunu za leto 2019, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije; znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije;

Plačila

80.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker so, kljub nedavnemu izboljšanju, prenizke stopnje izvrševanja plačil v zadnjih treh letih dosegle rekordno nizko raven, zlasti v podrazdelku 1b; obžaluje, da takšne zamude preprečujejo, da bi bili državljani pravočasno deležni celotnega potenciala, ki ga ponujajo prednostne naloge in projekti Unije; opozarja, da je zato v predlogu proračuna za leto 2019 razlika do zgornje meje za plačila najvišja doslej in znaša 19,3 milijarde EUR; povečuje odobritve za plačila v vrsticah, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

Oddelek I - Evropski parlament

81.  ohranja nespremenjeno splošno raven svojega proračuna za leto 2019, in sicer v znesku 1 999 144 000 EUR, v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo o načrtu prihodkov in odhodkov, ki jo je sprejel na plenarnem zasedanju 19. aprila 2018; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

82.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 znaša 18,53 % razdelka 5, ta delež pa je nižji kot v letu 2018 (18,85 %) in najnižji v več kot petnajstih letih;

83.  je seznanjen, da bodo zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 odhodki na nekaterih področjih višji, zlasti kar zadeva poslance, ki ne bodo ponovno izvoljeni, in njihove pomočnike, prihranki, ki bodo sicer manjši, pa bodo ustvarjeni na drugih področjih spričo zmanjšanja obsega parlamentarnih dejavnosti v volilnem letu;

84.  pozdravlja dejstvo, da bo proračun za leto 2019 vključeval nadaljnje obroke večjih naložb, ki so se začele leta 2016 in katerih namen je znatno povečati varnost Parlamenta; poudarja, da so v te projekte zajeta različna področja, ki zadevajo predvsem stavbe, kot na primer projekt iPACS za izboljšanje varnosti vhodov ter varnostno opremo in osebje, a tudi izboljšave na področjih kibernetske varnosti in varnosti komunikacij;

85.  je seznanjen z odločitvijo predsedstva, da upošteva dve možnosti za stavbo PHS: obnovo ali novo izgradnjo; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj proračunskemu organu poleg vseh tehničnih podatkov predložita tudi natančen proračun obeh možnosti;

86.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2019 za 59 delovnih mest (cilj zmanjšanja števila zaposlenih za 1 %) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom in ki določa, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

87.  meni, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije glede poštenosti izrazil zaskrbljenost glede postopkov imenovanja njenih višjih uradnikov, ponovno poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2018 pregleda svoje upravne postopke za imenovanje višjih uradnikov, da bi v celoti zagotovila, da se v okviru največje možne preglednosti in enakih možnosti izberejo najboljši kandidati;

88.  je seznanjen s sodbo Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2018, s katero je pritrdilo Parlamentu v zadevi, povezani z dostopom do dokumentov o dnevnicah, potnih stroških in nadomestilih za parlamentarno pomoč poslancev Evropskega parlamenta (sodba v zadevah T-639/15 do T-666/15 Maria Psara in drugi proti Parlamentu ter T-94/16 Gavin Sheridan proti Parlamentu); opozarja predsedstvo, da se je na plenarnem zasedanju pozvalo k večji preglednosti in da je bila izražena nujna potreba po reviziji nadomestila splošnih stroškov; v zvezi s tem je pozdravil ustanovitev ad hoc delovne skupine za opredelitev in objavo pravil v zvezi z uporabo tega nadomestila; vendar obžaluje, da se je predsedstvo na podlagi poročila svoje delovne skupine uspelo dogovoriti le o neizčrpnem seznamu upravičenih stroškov in tem, da mora imeti vsak poslanec Parlamenta ločen bančni račun, namenjen sredstvom, prejetim v okviru nadomestila splošnih stroškov; ponovno poziva predsedstvo, naj sprejme naslednje dodatne spremembe v zvezi z nadomestilom splošnih stroškov:

   naj od poslancev zahteva, da shranijo vse račune, povezane z nadomestilom splošnih stroškov;
   naj od poslancev zahteva, da ob koncu mandata vrnejo neporabljen delež nadomestila splošnih stroškov;

89.  opozarja na člen 62 Sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta, ki navaja, da so „zneski, ki se izplačajo“, vključno z nadomestilom splošnih stroškov, „izključno namenjeni financiranju dejavnosti, vezanih na izvrševanje mandata poslancev in se ne smejo uporabiti za kritje osebnih stroškov ali kot subvencija oziroma darila v politične namene“, „poslanci pa neporabljena sredstva vrnejo Parlamentu“; poziva generalnega sekretarja in predsedstvo Evropskega parlamenta, naj zagotovita, da se bodo te določbe v celoti izvajale in spoštovale;

90.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 1997 o splošnem proračunu za leto 1998 pozval predsedstvo Parlamenta, naj pozove Računsko sodišče k preiskavi prostovoljnega sistema pokojninskega zavarovanja Parlamenta, kar je privedlo do mnenja Računskega sodišča št. 5/99 z dne 16. junija 1999 o pokojninskem skladu in sistemu za poslance Evropskega parlamenta; zdaj poziva predsedstvo, naj nujno pozove Računsko sodišče k pripravi še enega tovrstnega mnenja o pokojninskem sistemu in skladu za leto 2019;

91.  opozarja, da je generalni sekretar Parlamenta v sporočilu predsedstvu z dne 8. marca 2018 potrdil, da bo pokojninski sklad, povezan s sistemom prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za poslance, „izčrpal svoj kapital znatno pred koncem pokojninskih obveznosti in mogoče že do leta 2024“; zato poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj ob popolnem spoštovanju statuta poslancev in v sodelovanju s pokojninskim skladom nujno oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev takoj po volitvah leta 2019;

92.  zahteva dodatno podporo Unije za parlamentarno razsežnost STO, zlasti s povečanjem finančne in kadrovske podpore za pristojni sekretariat;

93.  poziva, naj se posodobi Evropsko vozlišče za znanstvene medije, odobreno v proračunu za leto 2018, za sodelovanje s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji za usposabljanje mladih novinarjev, zlasti v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom in novicami, ki temeljijo na dejstvih in so strokovno pregledane;

94.  poziva, naj se v namene izvajanja priporočil iz svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU zagotovi dodatna podpora za kritje stroškov zunanjih strokovnjakov, ki so potrebni, da bi zunanjo revizijo, s katero svetovalni odbor obravnava pritožbe zaradi nadlegovanja v zvezi s poslanci, razširili na svetovalni odbor uslužbencev za osebje Parlamenta, ki se ukvarja s preprečevanjem nadlegovanja; prav tako poziva, naj se v enake namene zagotovi tudi dodatna podpora za kritje stroškov dodatnega osebja, pristojnega za upravljanje primerov nadlegovanja v Parlamentu, ki bi zajemalo osebje z izkušnjami in specifičnim strokovnim znanjem na področju zdravstva, psihologije, prava in vodenja človeških virov;

95.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; je prav tako seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(11), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, pri čemer emisije CO2 znašajo med 11 000 in 19 000 ton; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

96.  poziva generalnega sekretarja, naj pripravi podrobno ureditev za večjo souporabo internih služb med Parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

97.  je sklenil obnoviti zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnoviti zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

98.  je sklenil obnoviti 16 delovnih mest in z njimi povezana sredstva, ki jih je Komisija zmanjšala v predlogu proračuna za leto 2019 , da se preprečijo ozka grla, ki bi lahko škodovala produktivnosti sodišč, kar zadeva nove dejavnosti, ki jih je prevzelo Sodišče Evropske unije, in stalno naraščanje delovne obremenitve; meni, da bi bilo treba odobriti 16 novih stalnih delovnih mest v podpornih službah, ki jih je sprva predlagalo Sodišče, Komisija pa zavrnila;

Oddelek V – Računsko sodišče

99.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

100.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

101.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropskega ekonomsko-socialnega odbora;

Oddelek VII – Odbor regij

102.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

103.  poveča zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

104.  ohranja nespremenjeno skupno raven proračuna Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2019, kakor je predlagala Komisija v predlogu proračuna za leto 2019;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

105.  je sklenil, da zaradi velikega povečanja skupnega proračuna v primerjavi s prejšnjim letom ne bo obnovil zneska iz predloga proračuna za leto 2019, ki ga je Svet zmanjšal;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

106.  obnovi zneske iz predloga proračuna za leto 2019 v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal;

107.  povečuje zneske v več vrsticah, in sicer nad zneske iz predloga proračuna za leto 2019, v skladu z ocenami Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD);

108.  poudarja, da Parlament podpira zmogljivost strateškega komuniciranja in namerava z njeno okrepitvijo Uniji omogočiti odločnejše in usklajeno odzivanje na izziv dezinformiranja;

109.  je sklenil obnoviti 28 delovnih mest in povezane odobritve, ki jih je Svet črtal v predlogu proračuna, in dodati 5 delovnih mest, kar predstavlja zmerno povečanje števila zaposlenih v ESZD, ki je utemeljeno s pomembnimi novimi odgovornostmi službe, zlasti tistimi v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, namreč ustanovitvijo nove delegacije Unije v Londonu in novega oddelka na njenem sedežu, in s sprejetjem več pobud na področju varnosti in obrambe v zadnjih mesecih;

o
o   o

110.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0311.
(9) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0042.
(11) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.


Razrešnica 2016: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
PDF 138kWORD 52k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet (2017/2138(DEC))
P8_TA(2018)0405A8-0300/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0249/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne 18. aprila 2018(5) o odlogu podelitve razrešnice za proračunsko leto 2016 kot tudi priložene resolucije(6),

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 55, 99 in 162 do 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0300/2018),

1.  ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet (2017/2138(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0300/2018),

A.  ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.  ker je vloga Parlamenta v postopku razrešnice za izvrševanje proračuna opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in finančni uredbi;

1.  opominja, da imajo institucije Unije upravno avtonomnost v zadevah, ki se nanašajo na njihovo lastno delovanje, in poudarja, kako pomembno je, da svoje proračune izvršujejo odgovorno;

2.  poudarja vlogo Parlamenta v postopku razrešnice, kot jo določajo PDEU, finančna uredba in poslovnik Parlamenta;

3.  obžaluje, da Svet podobno kot v preteklih letih ni odgovoril na ugotovitve iz resolucije Parlamenta o razrešnici z dne 18. aprila 2018(8);

4.  globoko obžaluje, da priporočila Parlamenta niso bila upoštevana, za kar ni bilo podanih nobenih razlogov ali utemeljitev; vztraja, da Svet upošteva ugotovitve iz resolucije o razrešnici Parlamenta z dne 18. aprila 2018, zlasti tiste v nadaljevanju, in se nemudoma odzove nanje;

5.  izraža podporo uspešni spremembi paradigme v smeri priprave proračuna glede na uspešnost pri proračunskem načrtovanju Komisije, ki je bile uvedena septembra 2015 v okviru pobude „Proračun EU, osredotočen na rezultate“; spodbuja Evropski svet in Svet, naj to metodo uporabita za svoj postopek proračunskega načrtovanja;

Nerešena vprašanja

6.  obžaluje, da zahteva za ločitev proračuna Evropskega sveta in Sveta, ki jo je Parlament izrazil v prejšnjih resolucijah o razrešnicah, ni bila upoštevana;

7.  ugotavlja, da Svet še vedno pripravlja odgovor na strateško poročilo evropske varuhinje človekovih pravic o preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu (OI/2/2017/TE), čeprav je zahtevala odgovor na svoja priporočila in predloge za izboljšave do 9. maja 2018; priznava, da Svet ta odgovor pripravlja resno in temeljito, vendar ga vseeno poziva, da spoštuje zahtevo varuhinje; spominja, da je varuhinja svoje ugotovitve poslala tudi Parlamentu in da dva izmed njegovih odborov trenutno pripravljata poročilo o njih, zato poziva Svet, naj svoj odgovor in ugotovitve čim prej posreduje Parlamentu;

8.  obžaluje, da kljub občasni izmenjavi informacij med oddelkoma za nepremičnine Parlamenta in Sveta Svet v letna finančna poročila še vedno ne vključuje podrobnih podatkov o svoji nepremičninski politiki; obžaluje, da so informacije o nepremičninski politiki in z njo povezanih stroških pomanjkljive, in poziva k neoviranemu dostopu javnosti do teh podatkov, da se državljanom Unije pošlje sporočilo o preglednosti;

9.  ponovno poziva k poročilom o napredku nepremičninskih projektov in podrobni razčlenitvi doslej nastalih stroškov; je seznanjen, da je Svet objavil končne računovodske izkaze za leto 2017 – Svet Evropske unije in Evropski svet z dne 12. junija 2018, v katerem stroški stavbe Evropa znašajo 312 143 710,53 EUR;

10.  znova poziva k razčlenitvi pregleda človeških virov po kategorijah, razredih, spolu, narodnosti in usposobljenosti;

11.  pozdravlja potekajoča medinstitucionalna pogajanja o izboljšavah registra Unije za preglednost; znova poziva k uspešnemu izidu pogajanj, namreč da se bo Svet pridružil temu registru;

12.  znova poziva Svet, naj pojasni, kakšne ukrepe je sprejel, da bi rešil zaplet zaradi nepravilnega imenovanja sodnika Sodišča Evropske unije(9);

13.  je seznanjen z odločitvijo Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije; ugotavlja, da trenutno ni mogoče napovedati finančnih, upravnih, človeških in drugih posledic izstopa; poziva Evropski svet in Svet, naj opravita ocene učinka in Parlament do konca leta 2018 obvestita o rezultatih;

Sedanje stanje

14.  pozdravlja neuradno razpravo med Parlamentom in Svetom o rešitvah za trenutni zastoj v postopku razrešnice; je seznanjen, da je Svet na predlog Parlamenta o postopku podelitve razrešnice Svetu z dne 2. maja 2018 odgovoril s spremenjenim predlogom in da je Odbor za proračunski nadzor po neuradnem srečanju med Parlamentom in Svetom, ki je potekalo 10. julija 2018, 21. julija 2018 posredoval svoj odgovor na spremembe Sveta; poziva Svet, naj se na zadnji predlog Odbora za proračunski nadzor odzove hitro, da bo mogoče čim prej uporabiti novo ureditev za postopek razrešnice;

15.  obžaluje, da so se v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice vedno znova pojavljale težave, ker Svet ni bil pripravljen sodelovati; poudarja, da Parlament ni podelil razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 in 2015 ter razloge za to navedel v resolucijah z dne 10. maja 2011(10), 25. oktobra 2011(11), 10. maja 2012(12), 23. oktobra 2012(13), 17. aprila 2013(14), 9. oktobra 2013(15), 3. aprila 2014(16), 23. oktobra 2014(17), 27. oktobra 2015(18), 27. oktobra 2016(19) in 25. oktobra 2017(20), podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunsko leto 2016 pa je odložil zaradi razlogov, ki jih je navedel v resoluciji z dne 18. aprila 2018;

16.  je seznanjen s stališčem Komisije iz januarja 2014, da so vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Parlamenta v postopku razrešnice in da bi morale v medsebojnem sodelovanju zagotoviti nemoten potek tega postopka;

17.  ugotavlja, da je Komisija navedla, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije pri izvrševanju lastnega dela proračuna;

18.  obžaluje, da Svet še vedno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta;

19.  vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi tega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

20.  opozarja na pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, in sicer da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije.

(1) UL L 48, 24.2.2016.
(2) UL C 323, 28.9.2017, str. 1.
(3) UL C 322, 28.9.2017, str. 1.
(4) UL C 322, 28.9.2017, str. 10.
(5) UL L 248, 3.10.2018, str. 23.
(6) UL L 248, 3.10.2018, str. 24.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) UL L 248, 3.10.2018, str. 24.
(9) Sodba splošnega sodišča (pritožbeni senat) z dne 23. januarja 2018, FV proti Svetu Evropske unije, T-639/16 P, ECLI:EU:T:2018:22.
(10) UL L 250, 27.9.2011, str. 25.
(11) UL L 313, 26.11.2011, str. 13.
(12) UL L 286, 17.10.2012, str. 23.
(13) UL L 350, 20.12.2012, str. 71.
(14) UL L 308, 16.11.2013, str. 22.
(15) UL L 328, 7.12.2013, str. 97.
(16) UL L 266, 5.9.2014, str. 26.
(17) UL L 334, 21.11.2014, str. 95.
(18) UL L 314, 1.12.2015, str. 49.
(19) UL L 333, 8.12.2016, str. 50.
(20) UL L 318, 2.12.2017, str. 25.


Razrešnica 2016: Evropski azilni podporni urad (EASO)
PDF 142kWORD 52k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 (2017/2177(DEC))
P8_TA(2018)0406A8-0299/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 z odgovorom urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05941/2018 – C8-0087/2018),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. aprila 2018(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2016, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Evropskega azilnega podpornega urada,

–  ob upoštevanju ukrepov Generalnega direktorata Evropske komisije za migracije in notranje zadeve ter upravnega odbora Evropskega azilnega podpornega urada po sklepu Parlamenta z dne 18. aprila 2018 o odložitvi razrešnice, ki so privedli do odstopa Joséja Carreire s položaja izvršnega direktorja Evropskega azilnega podpornega urada dne 6. junija 2018,

–  ob upoštevanju predstavitve z dne 3. septembra 2018 in predloženih korektivnih ukrepov, ki jih je novi začasni izvršni direktor Evropskega azilnega podpornega urada že sprejel od svojega imenovanja junija 2018,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4) in zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada(5) in zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(6) in zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0299/2018),

1.  ne podeli razrešnice izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada glede izvrševanja proračuna urada za proračunsko leto 2016;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 (2017/2177(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0299/2018),

A.  ker bi morale vse decentralizirane agencije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot organom Unije;

B.  ker je vloga Parlamenta v postopku razrešnice opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), finančni uredbi in okvirni finančni uredbi;

1.  poudarja pomen odgovornega ravnanja pri izvrševanju proračuna Unije na odgovoren in pregleden način ter v skladu z vsemi ustreznimi pravili in predpisi;

2.  opozarja na vlogo Parlamenta v postopku razrešnice, kot jo določajo PDEU, finančna uredba in poslovnik Parlamenta;

3.  pozdravlja dejstvo, da je prvotna odločitev z dne 18. aprila 2018, v kateri je bil sklep o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2016 odložen, privedla do strogih korektivnih ukrepov, ki so jih sprejeli Generalni direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve, upravni odbor Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: urad) in novi začasni izvršni direktor urada;

4.  priznava, da so se, razen zaključka preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) proti prejšnjemu vodstvu urada, korektivni ukrepi, ki so bili do zdaj sprejeti, delno odzvali na pridržke, ki jih je Parlament izrazil v svojem sklepu z dne 18. aprila 2018 o odložitvi razrešnice;

Potekajoča preiskava OLAF

5.  opozarja, da trenutno poteka preiskava OLAF v zvezi z več nekdanjimi in sedanjimi člani urada na srednjih ali višjih vodstvenih položajih;

6.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je upravni odbor 6. junija 2018 odločil, da bo izvršnega direktorja razrešil odgovornosti s takojšnjim učinkom; pozdravlja imenovanje začasnega izvršnega direktorja, ki ni predmet preiskave OLAF; obžaluje pa, da upravni odbor tega ukrepa na lastno pobudo ni sprejel veliko prej v postopku, s čimer bi se izognili zamudi v postopku razrešnice;

7.  pozdravlja ukrep, ki ga je začasni izvršni direktor že sprejel za izboljšanje upravne strukture urada, ponovno vzpostavitev preglednosti in krepitev zaupanja; poudarja pomen preprečevanja predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij; poziva urad, naj pripravi celovit in podroben časovni načrt, v katerem bo predstavil nadaljnje korake; poleg tega urad v zvezi s tem poziva, naj v časovni načrt vključi jasen načrt za ponovno vzpostavitev zaupanja v upravljanje, zlasti ob upoštevanju, da je pristojno in učinkovito upravljanje ključnega pomena glede na izzive, s katerimi se sooča urad na splošno, ter naj zlasti zagotovi, da bosta zaposlovanje in usposabljanje znatnega števila novih uslužbencev, predvidena za leti 2018 in 2019, na taki ravni, da bo imel urad na voljo dobro motivirano in visoko kakovostno osebje ter da bodo menjave zaposlenih manjše, njihovo znanje in izkušnje pa ohranjeni;

8.  poziva OLAF, naj organ za podelitev razrešnice seznani z rezultati preiskave, takoj ko bo zaključena;

9.  poziva odbor Parlamenta za proračunski nadzor, naj ugotovitve iz poročila OLAF vključi v poročilo o razrešnici urada za leto 2017 in tako zagotovi, da se morebitna nova priporočila uradu v celoti izvedejo;

Osnova za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij

10.  opozarja na pomembne ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z dvema od petih bistvenih postopkov javnega naročanja iz leta 2016, za katera so bila plačila izvršena med letom, kar priča o pomanjkanju doslednosti pri javnih naročilih urada;

11.  pričakuje, da bodo izvedeni vsi možni ukrepi za izterjavo nepravilnih plačil iz proračunskega leta 2016: 920 561 EUR (postopek javnega naročanja za potovalne storitve) in 592 273 EUR (okvirna pogodba za začasne storitve za podporo pri odzivanju na migracijsko krizo);

12.  ostaja zaskrbljen zaradi stanja na področju povračila potnih stroškov; ugotavlja, da so povrnjena sredstva znašala 997 506 EUR leta 2014, 987 515 EUR leta 2015, in 1 012 147 EUR leta 2016; ugotavlja, da imajo udeleženci, ki spadajo v kategorijo A, posebne naloge, ki se izvajajo na sestankih; je seznanjen z zmanjšanjem povračil za kategorijo A, in sicer z 69 % v letu 2014 na 52 % v letu 2015 in na 37 % v letu 2016; je zaskrbljen zaradi očitnega neskladja med večjo delovno obremenitvijo urada in manjšim številom udeležencev kategorije A; poudarja, da bi lahko povečanje povračil potnih stroškov in zmanjšanje udeležencev kategorije A nakazovalo samovoljno shemo povračil;

13.  ponovno je seznanjen s tem, da delovni program urada vključuje operativne podporne dejavnosti na „žariščnih točkah“ v nekaterih državah članicah; poudarja pomen te dejavnosti in poudarja širše posledice za celotno Unijo, če naloge niso pravilno načrtovane, upravljane in izvršene; odločno poziva uslužbence urada, naj ustrezno prevzamejo svoje odgovornosti v zvezi z upravnimi zadevami in delom na terenu;

14.  obžaluje škodo, ki jo je podoba urada utrpela zaradi napak, ugotovljenih v zgoraj navedenih postopkih javnega naročanja; ponovno poudarja, da je učinkovit nadzor mogoče zagotoviti le, če v teh postopkih obstaja popolna preglednost;

15.  pozdravlja akcijske načrte, ki jih je pripravil urad, da bi odpravil zadeve, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in sicer:

   postopek za oddajo javnih naročil za zagotavljanje potovalnih storitev (potovalna agencija FCM) je bil nadomeščen z odprtim razpisnim postopkom, ki je bil zaključen in je privedel do sklenitve nove pogodbe;
   okvirna pogodba za začasne storitve v Grčiji (Randstad) je bila nadomeščena z odprtim razpisnim postopkom, ki je bil zaključen in je privedel do sklenitve nove pogodbe;

16.  pozdravlja ukrepe, ki jih je urad sprejel za izboljšanje postopkov javnega naročanja, zlasti vključitev višjega osebja in dodatnega podpornega osebja v sektor javnega naročanja;

o
o   o

17.  sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 18. aprila 2018(7) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1) UL C 417, 6.12.2017, str. 79.
(2) UL C 417, 6.12.2017, str. 79.
(3) UL L 248, 3.10.2018, str. 195.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.
(6) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(7) UL L 248, 3.10.2018, str. 393.


Podpora za strukturne reforme v državah članicah ***I
PDF 114kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 v zvezi s podporo za strukturne reforme v državah članicah (COM(2017)0826 – C8-0432/2017 – 2017/0336(COD))
P8_TA(2018)0407A8-0316/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0826),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in tretjega odstavka člena 175 ter člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0432/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. marca 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0316/2018),

1.  zavrne predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Začetek avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Irskem *
PDF 111kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Irskem (11265/2018 – C8-0388/2018 – 2018/0808(CNS))
P8_TA(2018)0408A8-0344/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (11265/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0388/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0344/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.


Začetek avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Irskem *
PDF 111kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave podatkov o DNK na Irskem (11282/2018 – C8-0389/2018 – 2018/0809(CNS))
P8_TA(2018)0409A8-0343/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (11282/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0389/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0343/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.


Začetek avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Hrvaškem *
PDF 111kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o začetku avtomatizirane izmenjave daktiloskopskih podatkov na Hrvaškem (11284/2018 – C8-0390/2018 – 2018/0810(CNS))
P8_TA(2018)0410A8-0345/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (11284/2018),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0390/2018),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0345/2018),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.


Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
PDF 260kWORD 88k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 24. oktobra 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje (COM(2018)0340 – C8-0218/2018 – 2018/0172(COD))(1)
P8_TA(2018)0411A8-0317/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Visoka funkcionalnost in razmeroma nizki stroški plastike pomenijo, da je ta material vse bolj razširjen v vsakdanjem življenju. Njena vse večja uporaba v kratkotrajnih proizvodih, ki niso zasnovani za ponovno uporabo ali stroškovno učinkovito recikliranje, pomeni, da z njo povezani vzorci proizvodnje in porabe postajajo vse bolj neučinkoviti in linearni. Zato je Komisija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo32 v evropski strategiji za plastiko33 sklenila, da je treba rešiti problematiko postopnega povečevanja nastajanja odpadkov iz plastike in njihovega uhajanja, zlasti v morsko okolje, da bi se vzpostavil resnično krožen življenjski cikel za plastiko.
(1)  Visoka funkcionalnost in razmeroma nizki stroški plastike pomenijo, da je ta material vse bolj razširjen v vsakdanjem življenju. Globalna proizvodnja plastike se je močno povečala in leta 2017 dosegla 348 milijonov ton. Evropski delež te proizvodnje je predstavljal 18,5 % (64,4 milijona ton, kar je 3,4 % povečanje v primerjavi s proizvodnjo v prejšnjem letu). Njena vse večja uporaba v kratkotrajnih proizvodih, ki niso zasnovani za ponovno uporabo ali stroškovno učinkovito recikliranje, pomeni, da z njo povezani vzorci proizvodnje in porabe postajajo vse bolj neučinkoviti in linearni. Zato je Komisija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo32 v evropski strategiji za plastiko33 sklenila, da je treba rešiti problematiko postopnega povečevanja nastajanja odpadkov iz plastike in njihovega uhajanja, zlasti v morsko okolje, da bi se vzpostavil resnično krožen življenjski cikel za plastiko in bi se zmanjšala skupna količina plastike v okolju. Evropska strategija za plastiko je majhen prvi korak k vzpostavitvi krožnega gospodarstva, ki temelji na zmanjšanju, ponovni uporabi in recikliranju vseh plastičnih proizvodov.
__________________
__________________
32 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ (COM(2015)0614).
32 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ (COM(2015)0614).
33 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018)0028).
33 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018)0028).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Plastika ima koristno vlogo v gospodarstvu, njena uporaba pa je v številnih sektorjih bistvenega pomena. Uporablja se zlasti za embalažo (40 %) ter v gradbenem sektorju (20 %). Uporaba plastike je zelo pomembna tudi v avtomobilski, električni in elektronski opremi ter v živilskem in kmetijskem sektorju. Zaradi pomembnih negativnih vplivov nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zdravje in gospodarstvo je smotrna vzpostavitev pravnega okvira za dejansko zmanjšanje teh pomembnih negativnih vplivov, tudi z omejitvijo dajanja na trg nekaterih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so zlahka na voljo bolj krožni alternativni proizvodi.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Krožni pristopi, ki dajejo prednost proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ne vsebujejo nevarnih snovi in sistemom za ponovno uporabo, bodo privedli do zmanjšanja količine odpadkov, tako preprečevanje pa je na vrhu hierarhije odpadkov iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta34. Taki pristopi so tudi skladni s ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 1235, tj. zagotoviti trajnostne načine porabe in proizvodnje.
(2)  Z ukrepi iz te direktive bi si morali v celoti prizadevati za krožne pristope, ki dajejo prednost varnim, nestrupenim proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ki ne vsebujejo nevarnih snovi, in sistemom za ponovno uporabo pred vsemi proizvodi za enkratno uporabo. Vsi ukrepi bi morali biti namenjeni predvsem zmanjšanju količine odpadkov in spodbujanju preprečevanja nastajanja odpadkov, ki je na vrhu hierarhije odpadkov iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta34.Ker lahko vsak proizvod za enkratno uporabo zaradi svojega kratkega življenjskega cikla negativno vpliva na podnebje ali okolje, je treba dati prednost preprečevanju in ponovni uporabi proizvodov, s čimer je mogoče prihraniti CO2 in dragocene surovine. Ta direktiva bo prispevala k uresničevanju cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 1235, tj. zagotoviti trajnostne načine porabe in proizvodnje.
__________________
__________________
34 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
34 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
35 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
35 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Morski odpadki imajo čezmejne razsežnosti in se štejejo za globalni problem. Zmanjšanje količine morskih odpadkov je ključni ukrep za doseganje cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 14, ki poziva k ohranjanju in trajnostni uporabi oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj36.Unija mora odigrati svojo vlogo pri reševanju problema morskih odpadkov in si prizadevati za postavljanje standardov na svetovni ravni. V zvezi s tem Unija sodeluje s partnerji v številnih mednarodnih forumih, kot npr. G20, G7 in Združeni narodi, da se spodbuja usklajeno ukrepanje. Ta pobuda je eno izmed prizadevanj Unije na omenjenem področju.
(3)  Morski odpadki imajo čezmejne razsežnosti in se štejejo za globalni problem. V oceane po svetu se odlagajo vse večje količine odpadkov, ki vplivajo na zdravje ekosistemov in povzročajo poginjanje živali. Zmanjšanje količine morskih odpadkov je ključni ukrep za doseganje cilja Združenih narodov glede trajnostnega razvoja 14, katerega namen je ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj36.Unija mora odigrati svojo vlogo pri reševanju problema morskih odpadkov, preprečevanju njihovega nastajanja in bolj učinkovitem ravnanju z morskimi odpadki in si prizadevati za postavljanje standardov na svetovni ravni. V zvezi s tem Unija sodeluje s partnerji v številnih mednarodnih forumih, kot npr. G20, G7 in Združeni narodi, da se spodbuja usklajeno ukrepanje. Ta pobuda je eno izmed prizadevanj Unije na omenjenem področju.
_________________
_________________
36 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
36 Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  V Uniji je od 80 do 85 % morskih odpadkov, merjenih kot število odpadkov na obalah, iz plastike, pri čemer plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo 50 %, z ribolovom povezani proizvodi pa 27 %. Med plastične proizvode za enkratno uporabo spadajo različni pogosto uporabljeni potrošniški proizvodi, ki se po tem, ko se enkrat uporabijo za namen, za katerega so bili predvideni, zavržejo, redko reciklirajo in pogosto znajdejo med smetmi. Velik del ribolovnega orodja, danega na trg, ni zbran za obdelavo. Zato so plastični proizvodi za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, zelo resen problem v okviru morskih odpadkov ter pomenijo resno tveganje za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost in morda tudi za zdravje ljudi ter škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribolov in ladijski prevoz.
(5)  V Uniji je od 80 do 85 % morskih odpadkov, merjenih kot število odpadkov na obalah, iz plastike, pri čemer plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo 50 %, z ribolovom povezani proizvodi pa 27 %. Med plastične proizvode za enkratno uporabo spadajo različni pogosto uporabljeni potrošniški proizvodi, ki se po tem, ko se enkrat uporabijo za namen, za katerega so bili predvideni, zavržejo, redko reciklirajo in pogosto znajdejo med smetmi. Velik del orodja za ribolov in akvakulturo, danega na trg, ni zbranega za obdelavo. Zato so plastični proizvodi za enkratno uporabo ter orodje za ribolov in akvakulturo, ki vsebuje plastiko, kot so vrše, pasti, plovci in boje, mreže, vrvi, ribiške vrvice in palice, zelo resen problem v okviru morskih odpadkov ter pomenijo resno tveganje za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost, pa tudi za zdravje ljudi in živali, ter škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribolov in ladijski prevoz.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Svet je na zasedanju 25. junija 2018 sprejel sklepe o uresničevanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo, v katerih je jasno podprl ukrepe, sprejete na evropski in globalni ravni za omejitev uporabe mikroplastike, ki se namerno dodaja proizvodom, ter oksoplastike v Uniji, pa tudi ukrepe, predvidene v strategiji za plastiko v zvezi z zmanjšanjem mikroplastike, ki se izloča iz tekstila in avtomobilskih pnevmatik, ter z zmanjšanjem uhajanja predproizvodnih plastičnih peletov. Unija že sprejema ukrepe, saj v okviru uredbe REACH poteka proces, v okviru katerega je Komisija zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, naj pripravi dokumentacijo za omejitev v skladu s Prilogo XV v zvezi z namerno uporabo dodanih mikroplastičnih delcev vsem vrstam proizvodov za potrošniško ali profesionalno uporabo.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Unija bi morala sprejeti celovit pristop do vprašanja mikroplastike in vse proizvajalce spodbujati, naj strogo omejijo delce mikroplastike v svojih formulacijah, pri čemer bi morala posebno pozornost nameniti proizvajalcem tekstila in pnevmatik, saj sintetična oblačila in pnevmatike prispevajo 63 % mikroplastike, ki konča neposredno v vodi.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Veljavna zakonodaja Unije40 in instrumenti politike zagotavljajo nekaj regulativnih odzivov za obravnavanje morskih odpadkov. Zlasti so odpadki iz plastike predmet splošnih ukrepov in ciljev Unije na področju ravnanja z odpadki, kot sta cilj glede recikliranja odpadne plastične embalaže41 in nedavno sprejeti cilj v strategiji za plastiko42, tj. zagotoviti, da bo mogoče do leta 2030 reciklirati vso plastično embalažo. Vendar vpliv navedene zakonodaje na morske odpadke ni zadosten, poleg tega pa med nacionalnimi ukrepi obstajajo razlike v področju uporabe in ravni zastavljenih ciljev, da se prepreči nastajanje in zmanjša količina morskih odpadkov. Poleg tega lahko nekateri od navedenih ukrepov, zlasti tržne omejitve za plastične proizvode za enkratno uporabo, ustvarjajo ovire za trgovino in izkrivljajo konkurenco v Uniji.
(6)  Za preprečevanje (morskih) odpadkov je še vedno bistveno ustrezno ravnanje z odpadki. Veljavna zakonodaja Unije40 in instrumenti politike zagotavljajo nekaj regulativnih odzivov za obravnavanje morskih odpadkov. Zlasti so odpadki iz plastike predmet splošnih ukrepov in ciljev Unije na področju ravnanja z odpadki, kot sta cilj glede recikliranja odpadne plastične embalaže41 in nedavno sprejeti cilj v strategiji za plastiko42, tj. zagotoviti, da bo mogoče do leta 2030 reciklirati vso plastično embalažo. Vendar vpliv navedene zakonodaje na morske odpadke ni zadosten, poleg tega pa med nacionalnimi ukrepi obstajajo razlike v področju uporabe in ravni zastavljenih ciljev, da se prepreči nastajanje in zmanjša količina morskih odpadkov. Poleg tega lahko nekateri od navedenih ukrepov, zlasti tržne omejitve za plastične proizvode za enkratno uporabo, ustvarjajo ovire za trgovino in izkrivljajo konkurenco v Uniji.
__________________
__________________
40 Direktiva 2008/98/ES, Direktiva 2000/59/ES, Direktiva 2000/60/ES, Direktiva 2008/56/ES in Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
40 Direktiva 2008/98/ES, Direktiva 2000/59/ES, Direktiva 2000/60/ES, Direktiva 2008/56/ES in Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
41 Direktiva 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
41 Direktiva 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
42 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018)0028).
42 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ (COM(2018)0028).
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Spodbujanje raziskav in inovacij v sektorju embalaže je ključni dejavnik za spodbujanje bolj trajnostne vrednostne verige. Da bi to dosegli, je treba okrepiti ustrezne mehanizme financiranja v okviru evropskih orodij za načrtovanje raziskav in razvoja, kot je okvirni program EU za raziskave in inovacije (tj. Obzorje 2020), v skladu s prihodnjim strateškim programom raziskav in inovacij v zvezi s plastiko.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Da bi bila prizadevanja usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna, bi morala Direktiva zajemati le najpogosteje najdene plastične proizvode za enkratno uporabo, ki po ocenah predstavljajo približno 86 % plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, najdenih, po številu, na obalah Unije.
(7)  Da bi bila prizadevanja usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna, bi morala Direktiva zajemati le najpogosteje najdene plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje. Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v to direktivo, po ocenah predstavljajo približno 86 % plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, najdenih, po številu, na obalah Unije.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Ta direktiva ne posega v določbe iz Direktive 94/62/ES v zvezi s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki se v skladu z opredelitvijo iz člena 3(1) Direktive 94/62/ES štejejo za embalažo.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  V poročilu Komisije o pregledu bi moralo biti navedeno, ali je mogoče področje uporabe razširiti na proizvode za enkratno uporabo na splošno.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)   Onesnaženost zemlje z večjimi kosi plastike in posledično delci ali mikroplastiko je lahko na lokalni ali regionalni ravni precejšnja. Na lokalni ravni je lahko ta onesnaženost občutna zaradi intenzivne uporabe plastike v kmetijstvu. Da bi zmanjšali učinke plastičnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi in živali, bi bilo treba temeljito raziskati onesnaževanje s plastiko, ki izvira iz kmetijskih površin.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Pri izdelavi plastičnih proizvodov bi bilo treba upoštevati njihovo celotno življenjsko dobo. Pri proizvodnji plastičnih proizvodov bi bilo treba vedno upoštevati okoljsko primerno zasnovo ter možnost reciklaže in ponovne uporabe proizvoda. Proizvajalce bi bilo treba spodbujati, da, kjer je ustrezno, pri izdelavi svojih proizvodov uporabijo enega ali več združljivih polimerov, da bi poenostavili razvrščanje in povečali možnost reciklaže v primeru plastične embalaže.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   S čim daljšim ohranjanjem vrednosti proizvodov in materialov ter nastajanjem manj odpadkov lahko gospodarstvo Unije postane konkurenčnejše in odpornejše ter hkrati zmanjša obremenitev dragocenih virov in okolja.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Plastične proizvode za enkratno uporabo bi bilo treba obravnavati z enim ali več ukrepi, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta razpoložljivost primernih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov ter izvedljivost spreminjanja vzorcev porabe, in od tega, v kakšnem obsegu so že zajeti v veljavni zakonodaji Unije.
(10)  Plastične proizvode za enkratno uporabo bi bilo treba obravnavati z enim ali več ukrepi, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta razpoložljivost primernih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo načela življenjskih ciklov, ter izvedljivost spreminjanja vzorcev porabe, in od tega, v kakšnem obsegu so že zajeti v veljavni zakonodaji Unije.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi še niso enostavno dostopni, poraba večine takih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo pa naj bi se po pričakovanji povečala. Za spremembo tega trenda in spodbujanje prizadevanj za bolj trajnostne rešitve bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dosego znatnega zmanjšanja porabe zadevnih proizvodov, ne da bi bile ogrožene higiena živil ali varnost hrane, dobre higienske prakse, dobre proizvodne prakse, informacije za potrošnike ali zahteve glede sledljivosti iz živilske zakonodaje Unije44.
(11)  Za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi še niso enostavno dostopni, poraba večine takih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo pa naj bi se po pričakovanjih povečala. Za spremembo tega trenda in spodbujanje prizadevanj za varne in trajnostne rešitve bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja porabe zadevnih proizvodov, kot v primeru plastičnih vrečk v skladu z Direktivo 94/62/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2015/720 Evropskega parlamenta in Sveta43a ne da bi bile ogrožene higiena živil ali varnost hrane, dobre higienske prakse, dobre proizvodne prakse, informacije za potrošnike ali zahteve glede sledljivosti iz živilske zakonodaje Unije44. Ti ukrepi bi se morali uporabljati za posode za živila, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: živila so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode brez dodatne priprave. Države članice bi si morale prizadevati za čim bolj ambiciozne ukrepe, ki bi bili sorazmerni z resnostjo tveganja za smetenje z različnimi proizvodi in uporabami. Države članice bi morale sprejeti nacionalne cilje za količinsko opredelitev učinkov ukrepov, sprejetih za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja. Države članice bi morale spodbujati uporabo proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo in jih je mogoče po tem, ko postanejo odpadki, pripraviti za ponovno uporabo in recikliranje, ne da bi ovirale prosti pretok blaga na notranjem trgu. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati vpliv proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, tudi ko se nahajajo v morskem okolju, in hierarhijo ravnanja z odpadki.
___________________
___________________
43a Direktiva (EU) 2015/720 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (UL L 115, 6.5.2015, str. 11).
44 Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje (UL L 31, 1.2.2002, str. 1), Uredba (ES) št. 852/2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1), Uredba (ES) št. 1935/2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ter druga ustrezna zakonodaja, povezana z varnostjo hrane, higieno in označevanjem (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).
44 Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje (UL L 31, 1.2.2002, str. 1), Uredba (ES) št. 852/2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1), Uredba (ES) št. 1935/2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ter druga ustrezna zakonodaja, povezana z varnostjo hrane, higieno in označevanjem (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Filtri za tobačne proizvode so drugi najpogosteje zavrženi plastični proizvod za enkratno uporabo. Čeprav se zdi, da se tržni delež celuloznih filtrov za tobačne proizvode, pridobljenih iz rastlin, povečuje, sprejemljivost razpoložljivih alternativnih proizvodov ni jasna. Poleg tega se ogromen vpliv, ki ga imajo tobačni proizvodi s filtri na okolje, ne sme zanemariti, saj filter lahko razpade na manjše plastične koščke. Rabljeni tobačni filtri vsebujejo tudi številne za okolje škodljive kemikalije, med katerimi je vsaj 50 znanih snovi, ki so rakotvorne za ljudi, pa tudi težke kovine, ki lahko pronicajo iz filtra in onesnažijo okoliška zemljišča, zrak in morsko okolje. Da bi odpravili posledice, ki jih imajo za okolje odpadki po uporabi, so potrebni zelo različni ukrepi za tobačne proizvode s filtri, ki segajo od zmanjšanja števila filtrov za enkratno uporabo, ki vsebujejo plastiko, do razširjene odgovornosti proizvajalca, da se zagotovi odgovorno odstranjevanje in kritje stroškov za čiščenje odpadkov. Za odpravo velikih stroškov zbiranja in razvrščanja, ki jih trenutno nosijo davkoplačevalci, bi morale sheme razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške čiščenja odpadkov in stroške ustrezne infrastrukture za zbiranje odpadkov. Države članice bi lahko v okviru teh ukrepov oblikovale spodbude za predelavo cigaretnih ogorkov, da se očisti celulozni acetat, to je plastični material, ki predstavlja 60 % sestave cigaretnih filtrov, in njihovo pretvorbo v nove plastične predmete.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Za druge plastične proizvode za enkratno uporabo so že na voljo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ki so prav tako cenovno dostopni. Za omejitev škodljivega vpliva takih proizvodov na okolje bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj prepovejo njihovo dajanje na trg Unije. S tem bi se spodbujala uporaba enostavno dostopnih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov, pa tudi inovativne rešitve za bolj trajnostne poslovne modele, alternativne proizvode za ponovno uporabo in uporabo nadomestnih materialov.
(12)  Za druge plastične proizvode za enkratno uporabo so že na voljo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ki so prav tako cenovno dostopni. Za omejitev škodljivega vpliva takih proizvodov na okolje bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj prepovejo njihovo dajanje na trg Unije. S tem bi se spodbujala uporaba enostavno dostopnih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov, skladnih z veljavnimi standardi prava Unije, pa tudi inovativne rešitve za bolj trajnostne poslovne modele, alternativne proizvode za ponovno uporabo in uporabo nadomestnih materialov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v členu 4 Direktive 2008/98/ES. Tržne omejitve, uvedene s to direktivo, bi morale zajemati tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike, saj se ta vrsta plastike ne more ustrezno biološko razgraditi in zato prispeva k onesnaževanju okolja z mikroplastiko, ni primerna za kompostiranje, negativno vpliva na recikliranje običajne plastike in ne zagotavlja dokazanih okoljskih koristi. Glede na veliko razširjenost odpadkov iz polistirena v morskem okolju in razpoložljivost alternativnih proizvodov je treba omejiti tudi posode za živila in vsebnike za pijačo za enkratno uporabo iz ekspandiranega polistirena.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Ko gre za plastične krožnike in jedilni pribor je primerno predvideti daljši rok za uvedbo prepovedi njihovega dajanja na trg Unije, kadar je to ustrezno utemeljeno in da se zagotovi neprekinjenost nekaterih socialnih storitev, kot sta priprava in dostava hrane v izobraževalnih ustanovah, in storitev zdravstvenega varstva, čeprav so na voljo ustrezni in bolj trajnostni alternativni proizvodi.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Ukrepi iz te direktive, ki spodbujajo uporabo alternativnih proizvodov, ki niso izdelani iz plastike, v nobenem primeru ne bi smeli povečati škodljivih učinkov za okolje in podnebje, kot so na primer dodatne emisije CO2 ali izkoriščanje dragocenih virov. Čeprav je veliko alternativnih proizvodov, ki niso izdelani iz plastike, proizvedenih iz naravnih virov in se zanje pričakuje, da izvirajo iz biogospodarstva, je zlasti pomembno zagotoviti trajnost teh materialov. V zvezi s hierarhijo odpadkov bi bilo treba pri ukrepih iz te direktive in njihovem izvajanju vedno dajati prednost preprečevanju nastajanja odpadkov oziroma prehodu na proizvode, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in ne drugim alternativnim proizvodom za enkratno uporabo, tudi če niso izdelani iz plastike.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Pokrovčki in zamaški vsebnikov za pijačo, katerih velik del je izdelan iz plastike, spadajo med plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. Zato bi moralo biti dajanje na trg vsebnikov za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, dovoljeno le, če izpolnjujejo posebne zahteve glede zasnove proizvodov, ki znatno zmanjšujejo uhajanje pokrovčkov in zamaškov vsebnikov za pijačo v okolje. Za vsebnike za pijačo, ki so plastični proizvodi in embalaža za enkratno uporabo, je ta zahteva dodana osnovnim zahtevam glede sestave ter možnosti ponovne uporabe in predelave embalaže, vključno z recikliranjem, ki so določene v Prilogi II k Direktivi 94/62/ES. Za lažje zagotavljanje skladnosti z zahtevo glede zasnove proizvodov in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga je treba oblikovati harmonizirani standard, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta45, skladnost s takim standardom pa bi morala omogočati domnevo o skladnosti z navedenimi zahtevami. Za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalcem, da svoje proizvodne verige prilagodijo izpolnjevanju zahteve glede zasnove proizvodov, bi bilo treba predvideti dovolj časa.
(13)  Pokrovčki in zamaški vsebnikov za pijačo iz plastike, spadajo med plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. Zato bi moralo biti dajanje na trg vsebnikov za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, dovoljeno le, če izpolnjujejo posebne zahteve glede zasnove proizvodov, ki znatno zmanjšujejo uhajanje pokrovčkov in zamaškov vsebnikov za pijačo v okolje in povečujejo obseg recikliranja. Za vsebnike za pijačo, ki so plastični proizvodi in embalaža za enkratno uporabo, je ta zahteva dodana osnovnim zahtevam glede sestave ter možnosti ponovne uporabe in predelave embalaže, vključno z recikliranjem, ki so določene v Prilogi II k Direktivi 94/62/ES. Za lažje zagotavljanje skladnosti z zahtevo glede zasnove proizvodov in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga je treba oblikovati harmonizirani standard, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta45, skladnost s takim standardom pa bi morala omogočati domnevo o skladnosti z navedenimi zahtevami. Za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalcem, da svoje proizvodne verige prilagodijo izpolnjevanju zahteve glede zasnove proizvodov, bi bilo treba predvideti dovolj časa. Da bi zagotovili krožno uporabo plastičnih proizvodov, je treba zagotoviti uvajanje recikliranih materialov na trg. Zato je primerno uvesti zahtevo po obvezni minimalni vsebnosti reciklirane plastike v nekaterih proizvodih.
___________________
___________________
45 Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
45 Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  V okviru pregleda, ki ga je treba opraviti v skladu s členom 9(5) Direktive 94/62/ES, bi morala Komisija upoštevati relativne lastnosti različnih embalažnih materialov, vključno s sestavljenimi materiali, na podlagi ocen življenjskega cikla, pri čemer bi morala obravnavati zlasti preprečevanje in zasnovo za krožnost.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Uporaba nevarnih kemikalij v higienskih vložkih, tamponih in aplikatorjih za tampone bi morala biti zaradi zdravja žensk odsvetovana. Prav tako je bistvenega pomena, da se dajo na voljo ekonomsko vzdržnejše rešitve za večkratno uporabo, ki bodo ženskam zagotavljale dostop do družabnega življenja.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo končajo v okolju zaradi neustreznega odstranjevanja prek kanalizacije ali drugega neustreznega spuščanja v okolje. Zato bi morale za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se pogosto odvržejo v kanalizacijo ali drugače neustrezno odstranijo, veljati zahteve za označevanje. Z označevanjem bi bilo treba potrošnike obveščati o ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, in/ali negativnih vplivih odpadkov na okolje zaradi neustreznega odstranjevanja. Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za vzpostavitev usklajenega načina označevanja, pri čemer bi morala, kjer je to ustrezno, preveriti dojemanje predlaganega označevanja pri reprezentativnih skupinah potrošnikov, da bi zagotovila, da je učinkovito in da ga je mogoče jasno razumeti.
(14)  Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo končajo v okolju zaradi neustreznega odstranjevanja prek kanalizacije ali drugega neustreznega spuščanja v okolje. Odstranjevanje prek kanalizacije lahko poleg tega povzroči znatno gospodarsko škodo za kanalizacijska omrežja, saj ovira delovanje črpalk in maši cevi. Za te proizvode je pogosto na voljo zelo malo informacij o lastnostih materiala, iz katerega so proizvodi narejeni, in ustreznem odstranjevanju. Zato bi morale za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se pogosto odvržejo v kanalizacijo ali drugače neustrezno odstranijo, veljati zahteve za označevanje izvajati pa bi se morali tudi ukrepi za ozaveščanje. Z označevanjem bi bilo treba potrošnike obveščati o ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, negativnih vplivih odpadkov na okolje zaradi neustreznega odstranjevanja, prisotnosti plastike v proizvodu in možnosti za recikliranje proizvoda. Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za vzpostavitev usklajenega načina označevanja, pri čemer bi morala, kjer je to ustrezno, preveriti dojemanje predlaganega označevanja pri reprezentativnih skupinah potrošnikov, da bi zagotovila, da je učinkovito, da ga je mogoče jasno razumeti in da ni zavajajoče, upoštevati pa bi morala tudi veljavne prostovoljne sporazume.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo, za katere ne obstajajo enostavno dostopni, primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti tudi sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za kritje stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja, pa tudi stroškov ukrepov ozaveščanja za preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine takih odpadkov.
(15)  Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo, za katere ne obstajajo enostavno dostopni, primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti tudi sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za kritje potrebnih stroškov ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja, pa tudi stroškov ukrepov ozaveščanja za preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine takih odpadkov, ter da se obravnava vprašanje neprimernega ravnanja potrošnikov. Ti stroški ne bi smeli presegati stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje omenjenih storitev, in bi se morali določiti na pregleden način med zadevnimi udeleženci. Stroški odstranjevanja odpadkov bi morali biti sorazmerni in bi morali temeljiti na jasnih ciljih, določenih v skladu s členom 8a(1) Direktive 2008/98/ES. V ciljih bi moral biti opredeljen obseg dejavnosti odstranjevanja, ki so zajete v shemo razširjene odgovornosti proizvajalca, v skladu z ustreznimi obveznostmi glede preprečevanja nastajanja odpadkov in morskih odpadkov v pravu Unije. Te dejavnosti bi na primer morale vključevati preprečevanje nastajanja odpadkov, zbiranje odpadkov na ulicah, tržnicah in drugih javnih prostorih in med javnimi dogodki, ne bi pa smele vključevati operacij, za katere javni organi niso pristojni, vključno s čiščenjem morij in oceanov.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Ekonomske spodbude lahko vplivajo na izbiro potrošnika, ga k potrošniškim navadam spodbujajo ali od njih odvračajo in se tako lahko uporabijo kot učinkovito orodje višje v verigi za zmanjšanje vpliva nekaterih vrst plastike na okolje.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Velik del plastike v morskih odpadkih, ki izvira iz opuščenega, izgubljenega in zavrženega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, kaže, da veljavne pravne zahteve46 ne zagotavljajo zadostnih spodbud za vračanje takega ribolovnega orodja na obalo za zbiranje in obdelavo. S sistemom posrednih pristojbin, predvidenim v zakonodaji Unije o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za sprejem odpadkov z ladij, je odvzeta spodbuda za ladje, da svoje odpadke spuščajo v morje, in zagotovljena pravica do oddaje odpadkov. Vendar bi moral navedeni sistem biti dopolnjen z dodatnimi finančnimi spodbudami za ribiče, da bi svoje zavrženo ribolovno orodje dostavili na obalo, da bi se izognili morebitnemu zvišanju neposredne pristojbine za odpadke, ki jo je treba plačati. Ker imajo plastični sestavni deli ribolovnega orodja velik potencial za recikliranje, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti razširjeno odgovornost proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, za olajšanje ločenega zbiranja odpadnega ribolovnega orodja in financiranje ustreznega ravnanja s takim odpadnim ribolovnim orodjem, zlasti recikliranja.
(16)  Velik del plastike v morskih odpadkih, ki izvira iz opuščenega, izgubljenega in zavrženega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, kaže, da veljavne pravne zahteve46 ne zagotavljajo zadostnih spodbud za vračanje takega ribolovnega orodja na obalo za zbiranje in obdelavo. Uredba (ES) št. 1224/2009 določa, da če se izgubljenega ribolovnega orodja ne da izvleči, kapitan plovila to sporoči pristojnemu organu svoje države članice zastave. Države članice bi morale zbirati in evidentirati ustrezne podatke o izgubljenem ribolovnem orodju ter jih enkrat letno posredovati Komisiji, da se zagotovi usklajeno spremljanje. S sistemom posrednih pristojbin, predvidenim v zakonodaji Unije o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za sprejem odpadkov z ladij, je odvzeta spodbuda za ladje, da svoje odpadke spuščajo v morje, in zagotovljena pravica do oddaje odpadkov. Vendar bi moral navedeni sistem biti dopolnjen z dodatnimi finančnimi spodbudami za ribiče, da bi svoje zavrženo ribolovno orodje dostavili na obalo, da bi se izognili morebitnemu zvišanju neposredne pristojbine za odpadke, ki jo je treba plačati. Ker imajo plastični sestavni deli ribolovnega orodja velik potencial za recikliranje, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti razširjeno odgovornost proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, za olajšanje ločenega zbiranja odpadnega ribolovnega orodja in financiranje ustreznega ravnanja s takim odpadnim ribolovnim orodjem, zlasti recikliranja. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki, ki jih proizvajalci ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, plačajo v skladu s svojimi obveznostmi razširjene odgovornosti, prilagodijo zlasti glede na trpežnost, primernost za popravilo ter možnost ponovne uporabe in recikliranja tega ribolovnega orodja.
___________________
___________________
46 Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009, Direktiva 2000/59/ES in Direktiva 2008/98/ES.
46 Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009, Direktiva 2000/59/ES in Direktiva 2008/98/ES.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  V okviru razširjene odgovornosti proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, bi morale države članice spremljati, ocenjevati, zbirati in reciklirati ribolovno orodje, da bi dosegle kvantitativne cilje glede zbiranja in recikliranja ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, iz te direktive.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   V strateških načrtih skupne kmetijske politike (SKP) bi bilo treba obravnavati problematiko plastičnih odpadkov v kmetijstvu, Komisija pa bi morala po potrebi uvesti standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč, ko gre za plastične odpadke, kot nov element okrepljene pogojenosti v vmesnem obdobju, tj. do leta 2023. Za kmete bi veljala nova zahteva glede navzkrižne skladnosti, v skladu s katero bi bili zavezani uporabljati storitve pooblaščenega podjetja za ravnanje z odpadki, ki bi poskrbelo za zbiranje in recikliranje plastike ter vodilo evidence o ustreznem ravnanju s plastičnimi odpadki.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Za preprečevanje smetenja in drugih neustreznih oblik odstranjevanja, ki povzročajo nastajanje morskih odpadkov, ki vsebujejo plastiko, morajo biti potrošniki ustrezno obveščeni o najprimernejših razpoložljivih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, dobrih praksah v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in vplivu slabih praks odstranjevanja na okolje, pa tudi o plastičnih materialih v nekaterih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe ozaveščanja za zagotovitev, da so potrošnikom zagotovljene take informacije. Informacije ne bi smele vključevati nobene promocijske vsebine, ki bi spodbujala uporabo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo ukrepe, ki so najprimernejši glede na naravo proizvoda ali njegovo uporabo. Proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, bi morali v okviru svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške ukrepov ozaveščanja.
(18)  Za preprečevanje smetenja in drugih neustreznih oblik odstranjevanja, ki povzročajo nastajanje morskih odpadkov, ki vsebujejo plastiko, morajo biti potrošniki ustrezno obveščeni o najprimernejših razpoložljivih možnostih odstranjevanja odpadkov in/ali možnostih odstranjevanja, ki se jim je treba izogibati, dobrih praksah v zvezi z odstranjevanjem odpadkov in vplivu slabih praks odstranjevanja na okolje, pa tudi o plastičnih materialih v nekaterih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju, da se spodbudi odgovorno ravnanje potrošnikov, kar zadeva ustrezno odlaganje odpadkov. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe ozaveščanja za zagotovitev, da so potrošnikom zagotovljene take informacije. Te informacije bi morale vključevati vpliv neustreznega odlaganja odpadkov na kanalizacijsko omrežje. Informacije ne bi smele vključevati nobene promocijske vsebine, ki bi spodbujala uporabo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo ukrepe, ki so najprimernejši glede na naravo proizvoda ali njegovo uporabo. Za boj proti smetenju si prizadevajo tako pristojni organi kot proizvajalci in potrošniki. Proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, bi morali v okviru svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške ukrepov ozaveščanja. Proizvajalce bi bilo treba spodbujati, naj izkoristijo svojo tržno moč za spodbujanje in podpiranje trajnostne in krožne potrošnje in uporabe proizvodov.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Komisija mora v skladu z zakonodajo Unije državam članicam pomagati pri oblikovanju strategij in načrtov za omejevanje odlaganja ribolovnega orodja v morje, tudi s subvencijami Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Ta prizadevanja lahko zajemajo tudi kampanje in programe ozaveščanja o vplivu teh odpadkov na morske ekosisteme, raziskave o uresničljivosti biološko razgradljivega ribolovnega orodja oziroma primernega za kompostiranje, izobraževalne projekte, namenjene ribičem, in javne programe, usmerjene v odstranjevanje plastike in drugih predmetov iz morskega okolja.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, so eden od najpogosteje najdenih morskih odpadkov na obalah Unije. To je posledica neučinkovitih sistemov ločenega zbiranja in nizke udeležbe potrošnikov v takih sistemih. Spodbujati je treba učinkovitejše sisteme ločenega zbiranja, zato bi bilo treba določiti minimalni cilj glede ločenega zbiranja plastenk za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dosežejo ta minimalni cilj z določitvijo ciljev glede ločenega zbiranja za plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali z vzpostavitvijo shem kavcij ali s katerim koli drugim ukrepom, ki se jim zdi ustrezen. To bo neposredno pozitivno vplivalo na stopnjo zbiranja, kakovost zbranega materiala in kakovost recikliranih materialov, s čimer se bodo ponudile priložnosti za industrijo recikliranja in trg za reciklirane materiale.
(20)  Plastenke za pijačo (s pokrovčki in zamaški), ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, so eden od najpogosteje najdenih morskih odpadkov na obalah Unije. To je posledica neučinkovitih sistemov ločenega zbiranja in nizke udeležbe potrošnikov v takih sistemih. Spodbujati je treba učinkovitejše sisteme ločenega zbiranja in povečati proizvodnjo iz recikliranih materialov, zato bi bilo treba določiti minimalni cilj glede ločenega zbiranja plastenk za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da dosežejo ta minimalni cilj z določitvijo ciljev glede ločenega zbiranja za plastenke za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali z vzpostavitvijo shem kavcij ali s katerim koli drugim ukrepom, ki se jim zdi ustrezen. Ta minimalni cilj zbiranja bi morala spremljati zahteva glede specifične vsebnosti recikliranega materiala za plastične steklenice, s čimer bi zagotovili, da bo povečana količina zbrane plastike ponovno uporabljena ali reciklirana in nato ponovno uvedena v krožno gospodarstvo. Ti ukrepi bodo neposredno pozitivno vplivali na stopnjo zbiranja in recikliranja, kakovost zbranega materiala in kakovost recikliranih materialov, s čimer se bodo ponudile nove priložnosti za industrijo recikliranja in trg za reciklirane materiale. Pri izvajanju ukrepov za dosego minimalnega cilja glede ločenega zbiranja bi morale države članice zagotoviti, da se ohrani dobro delovanje veljavnih shem razširjene odgovornosti proizvajalca. Komisija bi morala določiti smernice za delovanje shem kavcije za države članice, ki se odločijo za uvedbo takšnih shem.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  V Direktivi 2008/98/ES je „ločeno zbiranje“ opredeljeno kot zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo. V Direktivi (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta1a o spremembi Direktive 2008/98/ES je ugotovljeno, da bi ločeno zbiranje lahko uresničili z zbiranjem od vrat do vrat, s sistemi za prinašanje in sprejemanje ali drugimi ureditvami zbiranja. V členu 10(3)(a) Direktive 2008/98/ES je dovoljeno odstopanje, s katerim je omogočeno, da se nekatere vrste odpadkov zbirajo skupaj, pod pogojem, da to ne ovira visokokakovostnega recikliranja ali druge predelave odpadkov v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kakovost rezultatov teh operacij pa je primerljiva s kakovostjo, doseženo z ločenim zbiranjem. To odstopanje bi moralo biti na voljo tudi pri izvajanju te direktive.
_____________
1a Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
(22)  Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201648 opraviti oceno te direktive. Taka ocena bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah ter podatkih, zbranih med izvajanjem te direktive, in podatkih, zbranih v skladu z Direktivo 2008/56/ES ali Direktivo 2008/98/ES. Ocena bi morala zagotoviti podlago za oceno možnih nadaljnjih ukrepov in oceno, ali je treba ob upoštevanju spremljanja morskih odpadkov v Uniji pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Pri oceni bi bilo treba tudi upoštevati, ali medtem doseženi znanstveni in tehnični napredek, vključno z razvojem biološko razgradljivih materialov in oblikovanjem meril ali standarda za biološko razgradljivost plastike v morskem okolju, kot je predvideno v evropski strategiji za plastiko, omogoča določitev standarda za biološko razgradnjo nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo v morskem okolju. Tak standard bi vključeval standard za preverjanje, ali bi se plastika, kot rezultat fizikalne in biološke razgradnje v morskem okolju, v celoti razgradila na ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo v dovolj kratkem času, da plastika ne bi škodila morskim organizmom in se začela kopičiti v okolju. V takem primeru bi bilo mogoče plastične proizvode za enkratno uporabo, ki izpolnjujejo tak standard, izvzeti iz prepovedi dajanja na trg. Čeprav evropska strategija za plastiko že predvideva ukrepe na tem področju, pa priznava tudi izzive v zvezi z določanjem regulativnega okvira za plastiko, ki je biološko razgradljiva, zaradi različnih pogojev v morjih.
(22)  Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201648 opraviti oceno te direktive. Taka ocena bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah ter podatkih, zbranih med izvajanjem te direktive, in podatkih, zbranih v skladu z Direktivo 2008/56/ES ali Direktivo 2008/98/ES. Ocena bi morala zagotoviti podlago za oceno možnih nadaljnjih ukrepov, vključno z določitvijo ciljev glede zmanjšanja v celotni Uniji za leto 2023 in po njem, in oceno, ali je treba ob upoštevanju spremljanja morskih odpadkov v Uniji pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
___________________
___________________
48.  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
48.  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršenje določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
(23)  Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršenje določb te direktive, in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Potrošnike bi bilo treba po potrebi spodbujati ali kaznovati za njihovo ravnanje.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Ker države članice ciljev te direktive, tj. preprečevanja in zmanjšanja vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, na okolje ter spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s spodbujanjem inovativnih poslovnih modelov, proizvodov in materialov, s čimer se tudi prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
(25)  Ker države članice ciljev te direktive, tj. preprečevanja in zmanjšanja vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo ter orodja za ribolov in akvakulturo, ki vsebuje plastiko, na okolje in zdravje ljudi ter spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s spodbujanjem inovativnih poslovnih modelov, proizvodov in materialov, s čimer se tudi prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Ker plastični morski odpadki niso omejeni na morsko okolje, ki obdaja Unijo, in ker se v drugih delih sveta nahajajo ogromne količine morskih odpadkov, bi države članice morale zagotoviti, da izvoz odpadkov v tretje države ne povečuje plastičnih morskih odpadkov drugod.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 b (novo)
(25b)  Države članice imajo lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju količine morskih odpadkov tudi z izmenjavo znanja in strokovnih izkušenj na področju trajnostnega upravljanja materialov s tretjimi državami.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 c (novo)
(25c)  Javni organi, vključno z institucijami Unije, bi morali biti za zgled.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
Cilj te direktive je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti vodno okolje, in zdravje ljudi ter spodbujati prehod na krožno gospodarstvo z inovativnimi poslovnimi modeli, proizvodi in materiali ter s tem tudi prispevati k učinkovitemu delovanju notranjega trga.
Cilj te direktive je preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti na življenje v vodi in vodno okolje, ter na zdravje ljudi, pa tudi spodbujati prehod na krožno gospodarstvo z inovativnimi in trajnostnimi poslovnimi modeli, proizvodi in materiali ter s tem tudi prispevati k učinkovitemu delovanju notranjega trga.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
Ta direktiva se uporablja za plastične proizvode za enkratno uporabo, navedene v Prilogi, in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko.
Ta direktiva se uporablja za plastične proizvode za enkratno uporabo, navedene v Prilogi, ter orodje za ribolov in akvakulturo, ki vsebuje plastiko.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „plastika“ pomeni material, ki vsebuje polimer v smislu člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki se mu lahko dodajo aditivi ali druge snovi ter se lahko uporablja kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani;
(1)  „plastika“ pomeni material, ki vsebuje polimer v smislu člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki se mu lahko dodajo aditivi ali druge snovi ter se ali se lahko uporablja kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani;
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
(2a)  „zelo lahke plastične nosilne vrečke“ pomeni lahke plastične nosilne vrečke, kot so opredeljene v členu 3(1c) Direktive 94/62/ES, z debelino stene manj kot 15 mikronov;
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3
(3)  „ribolovno orodje“ pomeni kateri koli predmet ali del opreme, ki se uporablja v ribištvu in akvakulturi za iskanje ali lovljenje morskih bioloških virov ali ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje in lovljenje takih morskih bioloških virov;
(3)  „ribolovno orodje“ pomeni kateri koli predmet ali del opreme, ki se uporablja v ribištvu in akvakulturi za iskanje, lovljenje ali zadrževanje za vzrejo morskih bioloških virov ali ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje, lovljenje ali zadrževanje takih morskih bioloških virov;
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
(4)  „odpadno ribolovno orodje“ pomeni katero koli ribolovno orodje, ki je vključeno v opredelitev odpadkov iz Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi ločenimi sestavnimi deli, snovmi ali materiali, ki so bili del takega ribolovnega orodja ali pritrjeni nanj, ko je bilo zavrženo;
(4)  „odpadno ribolovno orodje“ pomeni katero koli ribolovno orodje, ki je vključeno v opredelitev odpadkov iz Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi ločenimi sestavnimi deli, snovmi ali materiali, ki so bili del takega ribolovnega orodja ali pritrjeni nanj, ko je bilo zavrženo ali izgubljeno;
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 10
(10)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, v smislu Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011, daje na trg plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v členu 4(28) Uredbe (ES) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta51;
(10)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, v smislu Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 201150, poklicno razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža ter s tem daje na trg plastične proizvode za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti ter akvakulturo, kot so opredeljene v členu 4(25) in (28) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta51;
___________________
___________________
50 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
50 Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
51 Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
51 Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)
(11a)  „ločeno zbiranje“ pomeni ločeno zbiranje, kot je opredeljeno v členu 3(11) Direktive 2008/98/ES;
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
(13a)  „biološko razgradljiva plastika“ pomeni plastiko, ki se fizično in biološko razgradi, tako da se na koncu razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo, ter je v skladu z evropskimi standardi za embalažo, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem in anaerobno presnovo;
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)
(14a)  „tobačni proizvodi“ pomeni proizvode, kot so opredeljeni v členu 2(4) Direktive 2014/40/EU;
Spremembe 118, 54 in 119
Predlog direktive
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Zmanjšanje porabe
Zmanjšanje porabe
1.  Države članice do [šest let po roku za prenos te direktive] sprejmejo potrebne ukrepe za dosego znatnega zmanjšanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge na svojem ozemlju.
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge na svojem ozemlju za vsaj 25 % do leta 2025.
Taki ukrepi lahko vključujejo nacionalne cilje glede zmanjšanja porabe, ukrepe, ki zagotavljajo, da se končnemu potrošniku na prodajnem mestu dajo na voljo alternativni proizvodi za ponovno uporabo, in ekonomske instrumente, kot je zagotavljanje, da se plastični proizvodi za enkratno uporabo končnemu potrošniku ne ponujajo brezplačno na prodajnem mestu. Navedeni ukrepi se lahko razlikujejo glede na vpliv na okolje, ki ga imajo proizvodi iz prvega pododstavka.
Taki ukrepi lahko vključujejo ukrepe, ki zagotavljajo, da se končnemu potrošniku na prodajnem mestu dajo na voljo alternativni proizvodi za ponovno uporabo, in ekonomske instrumente, kot je zagotavljanje, da se plastični proizvodi za enkratno uporabo končnemu potrošniku ne ponujajo brezplačno na prodajnem mestu. Navedeni ukrepi se lahko razlikujejo glede na vpliv na okolje, ki ga imajo proizvodi iz prvega pododstavka v svojem življenjskem ciklu, tudi ko so zavrženi.
Države članice pripravijo nacionalne načrte, v katerih opišejo ukrepe, sprejete v skladu s tem odstavkom. Države članice o načrtih uradno obvestijo Komisijo in jih po potrebi posodobijo. Komisija lahko v zvezi s temi načrti izda priporočila.
Da bi države članice dosegle cilj iz prvega pododstavka tega odstavka, določijo nacionalne kvantitativne cilje za zmanjšanje porabe. Ti cilji se sprejmejo do ... [rok za prenos te direktive].
Ukrepi, sprejeti v skladu s tem odstavkom, so sorazmerni in nediskriminatorni. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh ukrepih v skladu z Direktivo (EU) 2015/15351a, kadar navedena direktiva to zahteva.
2.  Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, ki določa metodologijo za izračun in preverjanje znatnega zmanjšanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz odstavka 1. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
2.  Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] sprejme izvedbeni akt, ki določa metodologijo za izračun in preverjanje ambiciozno zastavljenega in stalnega zmanjševanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz odstavka 1. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
2a.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za stalno zmanjšanje vpliva odpadkov tobačnih izdelkov na okolje, zlasti filtrov za tobačne izdelke, ki vsebujejo plastiko, tako da zmanjšajo količino odpadkov teh filtrov po uporabi, kot sledi: 50 % do leta 2025 in 80 % do leta 2030 v primerjavi s tehtanim povprečjem plastičnih filtrov tobačnih izdelkov, danih na trg med letoma 2014 in 2016.
_________________
1a Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da se lahko plastični proizvodi za enkratno uporabo, ki so navedeni v delu C Priloge in imajo pokrovčke in zamaške, katerih velik del je izdelan iz plastike, dajo na trg le, če pokrovčki in zamaški med fazo predvidene uporabe proizvoda ostanejo pritrjeni na vsebnik.
1.  Države članice zagotovijo, da se lahko plastični proizvodi za enkratno uporabo, ki so navedeni v delu C Priloge in imajo pokrovčke in zamaške iz plastike, dajo na trg le, če pokrovčki in zamaški med fazo predvidene uporabe proizvoda ostanejo pritrjeni na vsebnik.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice zagotovijo, da se lahko do leta 2025 plastenke za pijačo iz dela C Priloge dajo na trg samo, če vsebujejo vsaj 35 % recikliranih materialov in jih je mogoče reciklirati.
Komisija do 1. januarja 2022 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi metodologijo za izračun vsebnosti recikliranih materialov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2
2.  Za namene tega člena velja, da kovinski pokrovčki ali zamaški s tesnilom iz plastike ne štejejo kot pokrovčki in zamaški, katerih velik del je izdelan iz plastike.
2.  Za namene tega člena velja, da kovinski pokrovčki ali zamaški s tesnilom iz plastike ne štejejo kot pokrovčki in zamaški iz plastike. Stekleni in kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki in zamaški so izdelani iz plastike, niso zajeti v tem členu.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 3
3.  Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da oblikujejo harmonizirane standarde v zvezi z zahtevo iz odstavka 1.
3.  Komisija do ... [3 mesece po datumu začetka veljavnosti te direktive] od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da oblikujejo harmonizirane standarde v zvezi z zahtevo iz odstavka 1. V teh standardih se upošteva predvsem, da morajo biti sistemi zapiranja vsebnikov za pijače, tudi gazirane, čvrsti, zanesljivi in varni.
Spremembi 59 in 140
Predlog direktive
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Zahteve za označevanje
Zahteve za označevanje
1.  Države članice zagotovijo, da ima vsak plastični proizvod za enkratno uporabo iz dela D Priloge, ki je dan na trg, vidno, jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki potrošnike obvešča o vsaj enem od naslednjega:
1.  Države članice zagotovijo, da ima vsa prodajna embalaža za plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela D Priloge – in sicer tako embalaža, ki vsebuje več enot, kot vsaka posamezna enota v primeru posamičnega pakiranja –, ki je dana na trg, vidno, jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki potrošnike obvešča o naslednjem:
(a)  ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov za proizvod ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba izogibati za zadevni proizvod;
(a)  ustreznih možnostih odstranjevanja odpadkov za proizvod in/ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba izogibati za zadevni proizvod,
(b)  negativnih vplivih smetenja ali drugem neustreznem odstranjevanju odpadkov za proizvode ali
(b)  negativnih vplivih smetenja ali drugem neustreznem odstranjevanju odpadkov za proizvode
(c)  prisotnosti plastike v proizvodu.
(c)  prisotnosti plastike v proizvodu in
(ca)   prisotnosti kemikalij, ki vzbujajo zaskrbljenost, v proizvodu, npr. nevarnih kovin, ftalatov, PFAS, bisfenolov in endokrinih motilcev ter drugih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006.
Poleg tega države članice zagotovijo, da ima vsa prodajna embalaža za plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela D Priloge, razen tobačnih izdelkov s filtri in filtrov, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki – in sicer tako embalaža, ki vsebuje več enot, kot vsaka posamezna enota v primeru posamičnega pakiranja –, ki je dana na trg, vidno, jasno čitljivo in neizbrisno oznako, ki potrošnike seznanja z možnostjo recikliranja proizvoda.
2.  Komisija … [12 mesecev pred rokom za prenos te direktive] sprejme izvedbeni akt, ki določa specifikacije za oznako iz odstavka 1. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
2.  Komisija … [12 mesecev pred rokom za prenos te direktive] sprejme izvedbeni akt, s katerim določi specifikacije za oznako iz odstavka 1, pri čemer upošteva obstoječe prostovoljne sektorske sporazume in je še posebej pozorna na to, da je treba preprečiti navajanje informacij, ki bi potrošnike zavajale. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Določbe za higienske izdelke
Države članice preprečijo uporabo nevarnih kemikalij v sestavi higienskih vložkov, tamponov in aplikatorjev tamponov, navedenih v delu D Priloge.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
Kar zadeva sheme, vzpostavljene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela E Priloge krijejo stroške zbiranja odpadkov, ki vsebujejo take plastične proizvode za enkratno uporabo, ter njihovega poznejšega prevoza in obdelave, vključno s stroški odstranjevanja odpadkov in stroški ukrepov ozaveščanja iz člena 10, povezanih z zadevnimi proizvodi.
Kar zadeva sheme, vzpostavljene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela E Priloge krijejo stroške zbiranja odpadkov, ki vsebujejo take plastične proizvode za enkratno uporabo, ter njihovega poznejšega prevoza in obdelave, vključno s stroški odstranjevanja odpadkov in stroški ukrepov ozaveščanja iz člena 10, povezanih z zadevnimi proizvodi. Finančni prispevki proizvajalcev za izpolnjevanje teh zahtev ne presegajo stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje omenjenih storitev, in se določijo na pregleden način med zadevnimi akterji.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
V zvezi s stroški odstranjevanja odpadkov iz prvega pododstavka države članice zagotovijo, da se finančni prispevki proizvajalcev določijo na sorazmeren način, da se uravnavajo v skladu s členom 8a(4) Direktive 2008/98/ES in da se pri njih upoštevajo stroški odstranjevanja posameznih proizvodov ali skupin proizvodov. Stroški so omejeni na dejavnosti, ki jih redno izvajajo javni organi ali se izvajajo v njihovem imenu in med katerimi so tudi dejavnosti odstranjevanja odpadkov, namenjene izpolnjevanju ustreznih obveznosti v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in varstvom okolja v skladu z zakonodajnimi akti Unije.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)
Komisija v posvetovanju z državami članicami pripravi smernice o porazdelitvi stroškov za odstranjevanje odpadkov, ki se krijejo v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, za filtre za tobačne izdelke, ki vsebujejo plastiko, prispevajo k doseganju okoljskega cilja iz člena 4(2a), in sicer tudi tako, da zagotovijo, da proizvajalci filtrov za tobačne izdelke, ki vsebujejo plastiko, krijejo stroške zbiranja odpadkov teh izdelkov in njihovega poznejšega prevoza in obdelave, vključno s stroški odstranjevanja odpadkov in stroški ukrepov ozaveščanja iz člena 10, povezanih s temi izdelki. Za dosego tega cilja lahko države članice med drugim zahtevajo, da se v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca vzpostavijo sistemi zbiranja za rabljene filtre, financira infrastruktura za njihovo zbiranje ali vzpostavi veriga predelave odpadkov, da bi spodbudili dekontaminacijo in recikliranje rabljenih filtrov.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da se v skladu z določbami o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz Direktive 2008/98/ES sheme razširjene odgovornosti proizvajalca vzpostavijo za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko in ki je dano na trg Unije.
3.  Države članice zagotovijo, da se v skladu z določbami o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz Direktive 2008/98/ES sheme razširjene odgovornosti proizvajalca vzpostavijo za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko in ki je dano na trg Unije. Države članice na podlagi tega zagotovijo, da se letno doseže minimalna stopnja zbiranja ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko. Od leta 2025 je minimalna stopnja zbiranja 50 %, izračunana na podlagi skupne teže ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko v danem letu v zadevni državi članici, in izražena kot odstotek povprečne letne teže ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko in je bilo v predhodnih treh letih dano na trg v navedeni državi članici.
Države članice prav tako zagotovijo, da se v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, do leta 2025 doseže vsaj cilj 15 % glede recikliranja. Da bi dosegli ta cilj, lahko države članice glede shem med drugim zahtevajo tudi:
(a)  da se v skladu s členom 8a(4) Direktive 2008/98/EC finančni prispevki uravnavajo, da bi spodbudili dajanje ribolovnega orodja, zasnovanega za ponovno uporabo in recikliranje, na trg;
(b)  da se vzpostavijo sheme kavcij, da bi spodbudili vračanje starega, zavrženega ali neuporabnega ribolovnega orodja;
(c)  da se v sheme vključijo programi spremljanja, sledenja in poročanja.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2 a (novo)
Komisija brez poseganja v tehnične ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 850/981a od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da razvijejo harmonizirane standarde za krožno zasnovo ribolovnega orodja ter tako spodbudijo pripravo za ponovno uporabo in olajšajo možnost recikliranja ob koncu njegove življenjske dobe.
__________________
1a Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bo do leta 2025 ločeno zbranih 90 %, po teži, odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela F Priloge, danih na trg v določenem letu. Za dosego navedenega cilja lahko države članice med drugim:
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bo do leta 2025 ločeno zbranih 90 %, po teži, odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela F Priloge, danih na trg v določenem letu, in da se bo nato zagotovilo njihovo recikliranje. Za dosego navedenega cilja lahko države članice med drugim:
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1a (novo)
Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v člen 10(3) Direktive 2008/98/ES.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Komisija v posvetovanju z državami članicami pripravi smernice o delovanju shem kavcij.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Ukrepi ozaveščanja
Ukrepi ozaveščanja
1.  Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela G Priloge in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, o naslednjem:
1.  Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje in spodbujanje odgovornega ravnanja potrošnikov plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela G Priloge in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, v zvezi z naslednjim:
(a)  razpoložljivih sistemih za ponovno uporabo in možnostih ravnanja z odpadki za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, ter o dobrih praksah na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES;
(a)  razpoložljivimi alternativnimi proizvodi za ponovno uporabo, sistemi za ponovno uporabo in možnostmi ravnanja z odpadki za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, ter v zvezi z dobrimi praksami na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES;
(b)  vplivu smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, na okolje in zlasti morsko okolje.
(b)  vplivom smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov za tiste proizvode in ribolovno orodje, ki vsebujejo plastiko, na okolje in zlasti morsko okolje.
(ba)  posledicami neustreznega odstranjevanja odpadkov za kanalizacijsko omrežje.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 2
Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za prenos in izvajanje členov od 4 do 9, so skladni z živilsko zakonodajo Unije, s čimer se zagotovi, da higiena živil in varnost hrane nista ogroženi.
Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za prenos in izvajanje členov od 4 do 9, so skladni z živilsko zakonodajo Unije, s čimer se zagotovi, da higiena živil in varnost hrane nista ogroženi, in z Uredbo (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta1a. V zvezi z materiali, namenjenimi za stik z živili, države članice spodbujajo uporabo trajnostnih, varnejših alternativnih materialov namesto plastike, kadar je to mogoče.
________________
1a Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 2 a (novo)
Države članice zagotovijo, da izvoz odpadnih materialov v tretje države ne prispeva h kopičenju plastičnih morskih odpadkov drugod.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso fizičnim ali pravnim osebam ali njihovim združenjem, organizacijam ali skupinam zagotovijo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev, povezanih z izvajanjem členov 5, 6, 7 in 8, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.  Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso fizičnim ali pravnim osebam ali njihovim združenjem, organizacijam ali skupinam zagotovijo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev, povezanih z izvajanjem členov 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 13
Člen 13
Člen 13
Informacije o spremljanju izvajanja
Informacije o spremljanju izvajanja
1.  Države članice brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta52 ter Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta53 ob pomoči Evropske agencije za okolje vzpostavijo zbirko podatkov, ki vsebuje:
1.  Države članice brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta52 ter Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta53 ob pomoči Evropske agencije za okolje vzpostavijo zbirko podatkov, ki vsebuje:
(a)  podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili vsako leto dani na trg Unije, za prikaz zmanjšanja porabe v skladu s členom 4(1);
a)  podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili vsako leto dani na trg Unije, za prikaz zmanjšanja porabe v skladu s členom 4(1);
(aa)  podatke o dajanju proizvodov, navedenih v delu F Priloge, na trg in njihovem ločenem zbiranju, za prikaz napredka pri doseganju cilja iz člena 9;
(ab)  podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela G Priloge, ki se dajo vsako leto na trg Unije, za spremljanje njihove porabe v Uniji;
(ac)  podatke o ribolovnem orodju, ki vsebuje plastiko, danem na trg, ter o odpadnem ribolovnem orodju, ki je bilo zbrano in obdelano;
(b)  informacije o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za namene člena 4(1).
(b)  informacije o načrtih in ukrepih, ki so jih države članice sprejele za namene člena 4(1).
(ba)  podatke o morskih odpadkih, zlasti tistih, ki izhajajo iz proizvodov, zajetih v tej direktivi, za spremljanje učinkov sprejetih ukrepov.
Podatki iz točke (a) prvega pododstavka se vsako leto posodobijo v 12 mesecih po koncu referenčnega leta, za katero so bili zbrani. Kadar je to mogoče, se za predstavitev navedenih zbirk podatkov uporabljajo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kot so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.
Podatki iz točke (a) prvega pododstavka se prvič sporočijo do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Podatki iz točk (a) do (ac) se vsako leto posodobijo v 12 mesecih po koncu referenčnega leta, za katero so bili zbrani. Kadar je to mogoče, se za predstavitev navedenih zbirk podatkov uporabljajo storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kot so opredeljene v členu 3(4) Direktive 2007/2/ES.
2.  Države članice zagotovijo, da imata Komisija in Evropska agencija za okolje dostop do zbirk podatkov, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1.
2.  Države članice zagotovijo, da imata Komisija in Evropska agencija za okolje dostop do zbirk podatkov, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1.
3.  Evropska agencija za okolje objavi in redno posodablja pregled za celotno Unijo na podlagi podatkov, ki jih zberejo države članice. Pregled za celotno Unijo po potrebi vključuje kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, zemljevide pregleda za celotno Unijo in poročila o pregledu posameznih držav članic.
3.  Evropska agencija za okolje objavi in redno posodablja pregled za celotno Unijo na podlagi podatkov, ki jih zberejo države članice. Pregled za celotno Unijo po potrebi vključuje kazalnike učinkov, rezultatov in vplivov te direktive, zemljevide pregleda za celotno Unijo in poročila o pregledu posameznih držav članic.
4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko zbirke podatkov, informacij in podatkov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko zbirke podatkov, informacij in podatkov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
___________________
___________________
52 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2003/4/ES 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
52 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2003/4/ES 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
53 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
53 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
Spremembi 74 in 150
Predlog direktive
Člen 15
Člen 15
Člen 15
Ocena in pregled
Ocena in pregled
1.  Komisija do … [šest mesecev po roku za prenos te direktive] oceni to direktivo. Ocena temelji na informacijah, ki so na voljo v skladu s členom 13. Države članice Komisiji predložijo morebitne dodatne informacije, potrebne za oceno in pripravo poročila iz člena 2.
1.  Komisija do … [pet let po roku za prenos te direktive] oceni to direktivo. Ocena temelji na informacijah, ki so na voljo v skladu s členom 13. Države članice Komisiji predložijo morebitne dodatne informacije, potrebne za oceno in pripravo poročila iz člena 2.
2.  Komisija poročilo o glavnih ugotovitvah ocene, izvedene v skladu z odstavkom 1, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
2.  Komisija poročilo o glavnih ugotovitvah ocene, izvedene v skladu z odstavkom 1, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Če je to primerno, v predlogu določi zavezujoče cilje zmanjšanja porabe na ravni Unije za proizvode, navedene v delu A Priloge.
2a.  Komisija in države članice najpozneje do 31. julija 2020 vzpostavijo program za čiščenje plastičnih odpadkov v oceanih na ravni Unije in to pobudo spodbujajo na mednarodni ravni.
3.  V navedenem poročilu je navedeno, ali:
3.  Poročilo vključuje:
(a)  je treba pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;
(a)   oceno, ali je potreben pregled Priloge s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;
(b)  ali je mogoče določiti zavezujoče kvantitativne cilje Unije za zmanjšanje porabe zlasti plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge;
(b)   študijo, v kateri je proučena možnost za določitev zavezujočih kvantitativnih ciljev Unije za zmanjšanje porabe zlasti plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge; v zvezi s tem se v poročilu oceni možnost za določitev ciljev, izraženih v absolutnih številkah, pri čemer se upošteva raven porabe in že doseženo zmanjšanje porabe v državah članicah;
(ba)  oceno spremembe materialov, uporabljenih v proizvodih, zajetih v tej direktivi, in inovacij za nove sisteme dostave za alternativne proizvode za ponovno uporabo; ocena vključuje analizo celotnega življenjskega cikla teh materialov v okolju in alternativne možnosti na podlagi rezultatov analize.
(c)  je bil dosežen zadosten znanstveni in tehnični napredek ter ali so bila oblikovana merila ali standard za biološko razgradljivost v morskem okolju, ki se uporabljajo za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki spadajo v področje uporabe te direktive, in ali so bili razviti njihovi nadomestki za enkratno uporabo, da se določi, za katere proizvode niso več potrebne omejitve za dajanje na trg, kjer je to ustrezno.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka države članice do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] uveljavijo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za izpolnitev obveznosti poročanja iz člena 13(1)(a).
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 1 – pododstavek 2
Vendar države članice od ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] uporabljajo ukrepe, potrebne za uskladitev s členoma 5 in 7(1), od ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] pa ukrepe, potrebne za uskladitev s členom 6(1).
Vendar države članice od ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] uporabljajo ukrepe, potrebne za uskladitev s členoma 5 in 7(1), od ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] pa ukrepe, potrebne za uskladitev s členom 6(1), razen ukrepov, ki so potrebni za izpolnjevanje zahteve iz člena 6(1) v zvezi z vsebniki za gazirane pijače, ki jih države članice uporabljajo od ... [5 let po začetku veljavnosti te direktive].
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2
2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija preveri, ali morda ti predpisi neupravičeno ne ovirajo delovanja enotnega trga.
Spremembi 78 in 124/rev
Predlog direktive
Priloga I – del A
Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 4 o zmanjšanju porabe
Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 4 o zmanjšanju porabe
–  Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški
–  Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave, kot so posode za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov ter zavitkov in ovojev, ki vsebujejo hrano
–  Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave, kot so posode za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov ter zavitkov in ovojev, ki vsebujejo hrano
Prodaja živil v posodi, katere velikost ustreza eni porciji, ali v posodi, opremljeni z jedilnim priborom, nakazuje, da je živilo namenjeno za takojšnje zaužitje iz posode.
Nadaljnja priprava vključuje dejavnosti, kot so ogrevanje, dodajanje vrele vode, pranje, sekljanje in rezanje.
Primeri plastičnih posod za živila za enkratno uporabo, ki so zajete v delih A, E in G te priloge:
–  Posode za hitro prehrano, kot so škatle za polni obrok in škatle za solate, z živili, ki se zaužijejo hladna
–  Posode za hitro prehrano, kot so škatle za polni obrok in škatle za solate, z živili, ki se zaužijejo topla, razen kadar mora potrošnik po nakupu proizvoda živila pogreti
–  Škatle za burgerje, škatle za sendviče, škatle za zavitke
–  Posode za eno porcijo s svežimi ali predelanimi živili, ki jih ni treba dodatno pripravljati, kot so sadje, zelenjava, sladice ali sladoled, ki se prodajajo po posameznih enotah
Primeri posod, ki niso plastične posode za živila za enkratno uporabo, zajete v delih A, E in G te priloge:
–  Posode za živila s posušenimi živili ali živili, ki se prodajajo hladna, ki jih je treba dodatno pripraviti
–  Posode z živili, ki količinsko ustrezajo več kot eni porciji
–  Posode za eno porcijo, ki se prodajajo v več kot eni enoti skupaj
–  Lončki za pijačo
Sprememba 79
Predlog direktive
Priloga I – del B – alinea 2
–  Pribor (vilice, noži, žlice, palčke)
–  Pribor (vilice, noži, žlice, palčke), razen, do leta 2023, pribora, ki se dobavlja šolskim ali zdravstvenim institucijam v okviru javnih naročil blaga1a, kot so opredeljena v členu 2(8) Direktive 2014/24/EU in ki so bila oddana pred 31. decembrom 2018.
___________________
1a „javna naročila blaga“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.
Sprememba 80
Predlog direktive
Priloga I – del B – alinea 3
–  Krožniki
–  Krožniki, razen, do leta 2023, krožnikov, ki se dobavljajo šolskim ali zdravstvenim institucijam v okviru javnih naročil blaga1a, kot so opredeljena v členu 2(8) Direktive 2014/24/EU, ki so bila oddana pred 31. decembrom 2018.
___________________
1a „javna naročila blaga“ pomenijo javna naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.
Sprememba 81
Predlog direktive
Priloga I – del B – alinea 6
–  Palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom, vključno z mehanizmi takih palčk
–  Palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom, vendar brez mehanizmov takih palčk
Spremembi 83 in 117
Predlog direktive
Priloga I – del B – alinea 6 a (novo)
–   Proizvodi iz okso-razgradljive plastike
Sprememba 84
Predlog direktive
Priloga I – del B – alinea 6 b (novo)
–   Posode za živila in vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj, pri čemer se zaužijejo brez kakršne koli dodatne priprave
Sprememba 85
Predlog direktive
Priloga I – del C – alinea 1
–   Vsebniki za pijačo, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke za pijačo, vključno s pokrovčki in zamaški
–   Vsebniki za pijačo, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke za pijačo, vključno s pokrovčki in zamaški, razen vsebnikov, namenjenih za živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v členu 2(g) Uredbe (EU) št. 609/2013 in ki so v tekoči obliki.
Sprememba 125
Predlog direktive
Priloga I – del D – alinea 3
—  Baloni, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom
črtano
Sprememba 86
Predlog direktive
Priloga I – del D – alinea 3 a (novo)
–   Tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki
Sprememba 87
Predlog direktive
Priloga I – del D – alinea 3 b (novo)
–  Zavitki in ovoji, izdelani iz prožnega materiala, ki vsebujejo živila, namenjena za takojšnje zaužitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave
Sprememba 88
Predlog direktive
Priloga I – del D – alinea 3 c (novo)
–  Lončki za pijačo
Sprememba 89
Predlog direktive
Priloga I – del E – alinea 4
–  Lončki za pijačo
–  Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški
Sprememba 90
Predlog direktive
Priloga I – del F – alinea 1
–  plastenke za pijačo
–  Plastenke za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0317/2018).


Vzpostavitev, delovanje in uporaba Schengenskega informacijskega sistema na področju mejnih kontrol ***I
PDF 122kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (COM(2016)0882 – C8-0533/2016 – 2016/0408(COD))
P8_TA(2018)0412A8-0347/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0882),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 77(2)(b) in (d) in 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0533/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0347/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006

P8_TC1-COD(2016)0408


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1861.)


Vzpostavitev, delovanje in uporaba Schengenskega informacijskega sistema na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ***I
PDF 123kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU (COM(2016)0883 – C8-0530/2016 – 2016/0409(COD))
P8_TA(2018)0413A8-0349/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0883),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in točke (d) drugega pododstavka člena 82(1), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0530/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0349/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU

P8_TC1-COD(2016)0409


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1862.)


Uporaba Schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ***I
PDF 126kWORD 53k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (COM(2016)0881 – C8-0532/2016 – 2016/0407(COD))
P8_TA(2018)0414A8-0348/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0881),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0532/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0348/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 24. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

P8_TC1-COD(2016)0407


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1860.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCJIJI

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta (o Irski/vračanju)

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, brez poseganja v njeno pravico do pobude, da ko Irska začne sodelovati v Direktivi 2008/115/ES, oceni pravni položaj v skladu s Pogodbama in ustreznimi protokoli ter po potrebi predloži zakonodajni predlog, ki bo omogočil sodelovanje na področju vračanja med Irsko in drugimi državami članicami prek SIS.


Uskladitev strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače *
PDF 140kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (COM(2018)0334 – C8-0269/2018 – 2018/0173(CNS))
P8_TA(2018)0415A8-0307/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0334),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0269/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0307/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   V svoji sodbi z dne 17. maja 2018 v zadevi C-30/17 Kompania Piwowarska1a je Sodišče odločilo glede izračuna stopnje Plato.
________________
1a Sodba Sodišča z dne 17. maja 2018, Kompania Piwowarska, C-30/17, ECLI:EU:C:2018:325.
Sprememba 2
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 92/83/EGS
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 a
Vse sestavine piva, vključno s tistimi, ki se dodajo po fermentaciji, se upoštevajo pri meritvi stopnje Plato.;
Vse sestavine piva, razen tistih, ki se dodajo po zaključeni fermentaciji, se upoštevajo pri meritvi stopnje Plato.

Obnovitev odobritve za gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810
PDF 145kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D058360/01 – 2018/2872(RSP))
P8_TA(2018)0416B8-0490/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D058360/01)

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 11. septembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 24. januarja 2018 in ki je bilo objavljeno 26. februarja 2018(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe N.V./S.A. 20. oktobra 2016 pri Komisiji v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za obnovitev odobritve gensko spremenjene koruze NK603 × MON 810 za uporabo v živilih in krmi;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 24. januarja 2018 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejela pozitivno mnenje(5), v katerem je ugotovila, da vloga za obnovitev odobritve ne vsebuje dokazov o novih nevarnostih, spremenjeni izpostavljenosti ali znanstvenih negotovostih, na podlagi katerih bi pri oceni tveganja gensko spremenjene koruze NK603 × MON 810 prišla do drugačnih zaključkov kot pri izvirni oceni leta 2005(6);

C.  ker agencija EFSA, kot je razvidno iz njenega mnenja, sama ni opravila sistematičnega iskanja po strokovni literaturi, temveč je enostavno ocenila strokovno literaturo, ki jo je poiskal vložnik, in na podlagi tega sklenila, da ni novih objav, ki bi vzbujale pomisleke glede varnosti;

D.  ker je ta agencija svoje mnenje sprejela na predpostavki, da je sekvenca DNK s transformacijama v gensko spremenjeni koruzi NK603 × MON 810 enaka sekvenci s prvotno ocenjenima transformacijama; ker vložnik ni predložil podatkov, ki bi podpirali to domnevo;

E.  ker gensko spremenjena koruza NK603 × MON 810 izraža beljakovino, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh(7);

F.  ker se bo z odobritvijo uvoza gensko spremenjene koruze NK603 × MON 810 v Unijo verjetno povečalo njeno gojenje drugje, na primer v Argentini, Braziliji, Kanadi, Kolumbiji, na Japonskem, Filipinih, v Južni Afriki in Urugvaju, in s tem tudi uporaba herbicidov, ki vsebujejo glifosat;

G.  ker gensko spremenjena koruza NK603 × MON 810 izraža beljakovino Cry1Ab, ki je beljakovina Bt (pridobljena iz Bacillus thuringiensis) in povzroča odpornost proti nekaterim škodljivim metuljem (Ostrinia nubilalis, Sesamia spp.);

H.  ker gensko spremenjene rastline Bt skozi celo življenjsko dobo izražajo insekticidni toksin, in sicer v vseh celicah, tudi v delih, ki jih zaužijejo ljudje in živali; ker poskusi z živalsko krmo kažejo, da imajo lahko gensko spremenjene rastline Bt strupene učinke(8); ker je bilo dokazano, da se toksin Bt v gensko spremenjenih rastlinah zelo razlikuje od naravno prisotnega toksina Bt(9);

I.  ker še vedno skrb zbuja možnost, da lahko ciljni škodljivi metulji postanejo odporni proti beljakovini Cry1Ab, kar utegne privesti do sprememb v praksi zatiranja škodljivcev v državah, kjer se ta koruza goji;

J.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: pomanjkljive informacije v zvezi s trenutno uporabljenimi linijami; pomanjkanje podatkov, npr. kar zadeva možnost horizontalnega prenosa genov transformacij MON 810 in NK603; pomanjkljiv pregled strokovne literature; deloma zastarelo ustvarjanje podatkov in razdrobljen pristop k okoljskemu nadzoru, vključno z dejstvom, da se ni spremljala obstojnost beljakovin Cry, ki so bile izpuščene v okolje, da ni bila opravljena analiza izpostavljenosti okolja toksinu Cry in da se ni upošteval pojav teozinta, ki je divja sorodna vrsta koruze, v Evropi(10);

K.  ker se kljub tem pomislekom ni zahteval načrt za spremljanje po dajanju na trg; ker tudi okoljsko spremljanje po dajanju na trg za posamezne primere naj ne bi bilo potrebno;

L.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 11. septembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 13 držav članic glasovalo proti, le 11 jih glasovalo za, štiri države pa so se glasovanja vzdržale;

M.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe o odobritvi sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(11);

N.  ker je Parlament v prvi obravnavi(12) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(13) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj začasno prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler veljavni postopek odobritve, ki se je izkazal za neustreznega, ne bo spremenjen tako, da se odpravijo njegove pomanjkljivosti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Scientific opinion on an application by Monsanto (application EFSA-GMO-RX-007) – Assessment of genetically modified maize NK603 × MON810 for renewal of authorisation under Regulation (EC) No 1829/2003 (application EFSA-GMO-RX-007) (Znanstveno mnenje o vlogi družbe Monsanto (vloga EFSA-GMO-RX-007) – Ocena gensko spremenjene koruze NK603 × MON810 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-007)). EFSA Journal 2018;16(2):5163: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5163
(4)––––––––––––––––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str.83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).
(5) Scientific opinion on assessment of genetically modified maize NK603 × MON 810 for renewal of authorisation under Regulation (EC) No 1829/2003 (application EFSA-GMO-RX-007) (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze NK603 × MON 810 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-007)). EFSA Journal 2018;16(2):5163: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5163
(6) Opinion of the Scientific Panel on Genetically Modified Organisms on an application (Reference EFSA-GMO-UK-2004-01) for the placing on the market of glyphosate-tolerant and insect-resistant genetically modified maize NK603 × MON 810, for food and feed uses under Regulation (EC) No 1829/2003 from Monsanto (Mnenje Znanstvenega odbora za gensko spremenjene organizme o vlogi družbe Monsanto (EFSA-GMO-UK-2004-01) za dajanje gensko spremenjene koruze, odporne proti glifosatu in insektom, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 za uporabo v živilih in krmi). EFSA Journal (2005) 309, 1-22: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.2903/j.efsa.2005.309
(7) Monografije IARC, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov, 20. marec 2015: http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf
(8) Glej npr. El-Shamei Z. S., Gab-Alla A. A., Shatta A. A., Moussa E. A., Rayan A. M., Histopathological Changes in Some Organs of Male Rats Fed on Genetically Modified Corn (Ajeeb YG) (Histopatološke spremembe v nekaterih organih podganjih samcev, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo (Ajeeb ZG)). Journal of American Science, 2012, 8(9), str. 1117-1123: https://www.researchgate.net/publication/235256452_Histopathological_Changes_in_Some_Organs_of_Male_Rats_Fed_on_Genetically_Modified_Corn_Ajeeb_YG
(9) Székács A, Darvas B., Comparative aspects of Cry toxin usage in insect control (Primerjalni vidiki uporabe toksina Cry pri zatiranju žuželk). Objavljeno v: Ishaaya I., Palli S. R., Horowitz A. R. (eds), Advanced Technologies for Managing Insect Pests, Dordrecht, Nizozemska, Springer, 2012, str. 195-230. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-4497-4_10
(10) Glej Register vprašanj EFSA, Priloga G k vprašanju št. EFSA-Q-2017-00028 – na voljo na spletu na naslednji povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/ListOfQuestionsNoLogin?1&panel=ALL
(11) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(12) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(13) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Odobritev za gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122
PDF 163kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (D058361/01 – 2018/2873(RSP))
P8_TA(2018)0417B8-0491/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (D058361/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 11. septembra 2018 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 28. junija 2017 in ki je bilo objavljeno 1. avgusta 2017(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je podružnica Monsanto Europe S.A./N.V. v imenu družbe Monsanto 26. novembra 2013 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri belgijskem pristojnem organu oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427× MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (v nadaljnjem besedilu: vloga); ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga koruza, z izjemo gojenja, na trg;

B.  ker je poleg tega vloga zajemala tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo 25 podkombinacij koruze s transformacijami iz gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker je 12 teh podkombinacij že odobrenih; ker se izvedbeni sklep Komisije o odobritvi te sorte koruze nanaša na 14 podkombinacij;

C.  ker je podružnica Monsanto Europe S.A./N.V., ki je imetnica dovoljenja za eno od 12 že odobrenih podkombinacij, in sicer podkombinacijo MON 89034 × MON 88017, Komisijo prosila, naj Sklep 2011/366/EU razveljavi in ga vključi v področje uporabe sklepa Komisije; ker je bila prošnja odobrena; ker je zakonitost tega pristopa vprašljiva;

D.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 28. junija 2017 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003(5) sprejela pozitivno mnenje v zvezi s koruzo s petimi transformacijami ter že ocenjenimi in preostalimi podkombinacijami;

E.  ker agencija EFSA priznava, da za nobeno od 14 podkombinacij niso bili predloženi posebni podatki; ker številne med njimi še niti niso bile ustvarjene; ker je agencija vseeno sklenila, da naj bi bile vse podkombinacije enako varne kot koruza s petimi transformacijami;

F.  ker toksikološko testiranje ni bilo opravljeno, prav tako ni bila predložena nobena raziskava na živalih s hrano/krmo iz gensko spremenjene koruze MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122 ali katere od njenih podkombinacij(6);

G.  ker dve od teh sort koruze izražata beljakovine, ki povzročajo odpornost proti herbicidu amonijevega glufosinata(7); ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker je veljavnost odobritve glufosinata 31. julija 2018 potekla(8);

H.  ker dve od teh sort koruze izražata beljakovine, ki povzročajo odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glifosat; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh(9);

I.  ker se bo z odobritvijo uvoza gensko spremenjene koruze MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122 v Unijo verjetno povečalo njeno gojenje drugje, na primer v Mehiki in Južni Koreji, in s tem tudi uporaba herbicidov, ki vsebujejo amonijev glufosinat ali glifosat;

J.  ker štiri od teh sort koruze izražajo beljakovine Cry, ki so beljakovine Bt (pridobljene iz Bacillus thuringiensis) in povzročajo odpornost proti nekaterim škodljivim metuljem in hroščem;

K.  ker gensko spremenjene rastline Bt skozi celo življenjsko dobo izražajo insekticidni toksin, in sicer v vseh celicah, tudi v delih, ki jih zaužijejo ljudje in živali; ker poskusi z živalsko krmo kažejo, da imajo lahko gensko spremenjene rastline Bt strupene učinke(10); ker je bilo dokazano, da se toksin Bt v gensko spremenjenih rastlinah zelo razlikuje od naravno prisotnega toksina Bt(11);

L.  ker je še vedno zbuja skrb možnost, da lahko ciljni škodljivi metulji postanejo odporni proti beljakovinam Cry, kar utegne privesti do sprememb v praksi zatiranja škodljivcev v državah, kjer se ta koruza goji;

M.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale veliko kritičnih pripomb; ker se te pripombe med drugim nanašajo na: slabo zasnovane preskuse, manjkajoče preskuse, na primer glede hranilne vrednosti, ali dejstvo, da ni bilo opravljena študija 90 dnevnega krmljenja glodavcev s to koruzo; manjkajoče ali pomanjkljive podatke, na primer o nenamernih učinkih, povezanih s kombinacijo transformacij, ali o morebitnih interakcijah osmih beljakovin, ki bi lahko povzročile nenamerne učinke; napačne predpostavke vložnika, na primer v zvezi z razgradnjo prek ust zaužite DNK pri prehodu skozi prebavni trakt; deloma pomanjkljivo oceno tveganja za okolje in pomanjkljiv načrt okoljskega spremljanja(12);

N.  ker tudi ugotovitve neodvisnih raziskav zbujajo skrb zaradi velikih pomanjkljivosti v primerjalni oceni, hudih pomanjkljivosti, ker ni bila opravljena toksikološka ocena, neprepričljive ocene alergentnosti, neobravnavanja kombiniranih učinkov in nepravilne ocene tveganja za okolje(13);

O.  ker agencija EFSA kljub vsem tem pomislekom meni, da spremljanje po dajanju živil/krme, ki so proizvedeni iz gensko spremenjene koruze MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122 ter njenih podkombinacij, na trg ni potrebno;

P.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 11. septembra 2018, ni bilo sprejeto mnenje; ker je 14 držav članic glasovalo proti, le 11 jih glasovalo za, štiri države pa so se glasovanja vzdržale;

Q.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe o odobritvi sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema v postopku kot celoti, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(14);

R.  ker je Parlament v prvi obravnavi(15) 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  meni, da je osnutek izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi sort, za katere niso bili predloženi varnostni podatki, ki niso bile testirane ali niti še niso bile proizvedene, pravzaprav v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  poziva Komisijo, naj začasno prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler veljavni postopek odobritve, ki se je izkazal za neustreznega, ne bo spremenjen tako, da se odpravijo njegove pomanjkljivosti;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Scientific opinion on application EFSA‐GMO‐BE‐2013‐118 for authorisation of genetically modified maize MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 and subcombinations independently of their origin, for food and feed uses, import and processing submitted under Regulation (EC) No 1829/2003 by Monsanto Company (Znanstveno mnenje o vlogi EFSA-GMO-BE-2013-118 družbe Monsanto za odobritev gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in podkombinacij, ne glede na njen izvor, za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003), EFSA Journal, zvezek 15, izdaja 8: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2017.4921
(4)––––––––––––––––––––––––– – Resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str.83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).
(5) EFSA GMO Panel (EFSA Panel on Genetically Modified Organisms), 2017. Scientific Opinion on application EFSA-GMO-BE-2013-118 for authorisation of genetically modified maize MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 and subcombinations independently of their origin, for food and feed uses, import and processing submitted under Regulation (EC) No 1829/2003 by Monsanto Company (Mnenje Odbora EFSA za gensko spremenjene organizme iz leta 2017 o vlogi EFSA-GMO-BE-2013-118, ki jo je v skladu v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 oddala družba Monsanto, za odobritev gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in podkombinacij, ne glede na njihov izvor, za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo). EFSA Journal 2017; 15(8):4921, str. 32. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.4921
(6) Trditev v mnenju EFSA, navedenem zgoraj (EFSA Journal 2017;15(8):4921).
(7) koruza MON-87427-7 izraža beljakovino CP4 EPSPS, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; koruza MON-89Ø34-3 izraža beljakovini Cry1A.105 in Cry2Ab2, ki zagotavljata zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev; koruza DAS-Ø15Ø7-1 izraža beljakovino Cry1F, ki zagotavlja zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi amonijevega glufosinata; koruza MON-88Ø17-3 izraža spremenjeno beljakovino Cry3Bb1, ki zagotavlja zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, in beljakovino CP4 EPSPS, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; koruza DAS-59122-7 izraža beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki zagotavljata zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, in beljakovino PAT, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi amonijevega glufosinata.
(8) http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=EN&selectedID=1436
(9) Monografije IARC, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov, 20. marec 2015: http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf
(10) Glej npr. El-Shamei Z. S., Gab-Alla A. A., Shatta A. A., Moussa E. A., Rayan A. M., Histopathological Changes in Some Organs of Male Rats Fed on Genetically Modified Corn (Ajeeb YG) (Histopatološke spremembe v nekaterih organih podganjih samcev, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo (Ajeeb ZG)), Journal of American Science, 2012; 8(9), str. 1117-1123. https://www.researchgate.net/publication/235256452_Histopathological_Changes_in_Some_Organs_of_Male_Rats_Fed_on_Genetically_Modified_Corn_Ajeeb_YG
(11) Székács A, Darvas B., Comparative aspects of Cry toxin usage in insect control (Primerjalni vidiki uporabe toksina Cry pri zatiranju žuželk). Objavljeno v: Ishaaya I., Palli S. R., Horowitz A. R. (eds), Advanced Technologies for Managing Insect Pests, Dordrecht, Nizozemska, Springer, 2012, str. 195-230. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-4497-4_10
(12) Glej Register vprašanj EFSA, Priloga G k vprašanju št. EFSA-Q-2013-00926 na voljo na spletu na naslednji povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/ListOfQuestionsNoLogin?1
(13) Bauer-Panskus, A, Then, C, Testbiotech comment on ‘Scientific Opinion on application EFSA-GMO-BE-2013-118 for authorisation of genetically modified maize MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 and subcombinations independently of their origin, for food and feed uses, import and processing submitted under Regulation (EC) No 1829/2003 by Monsanto Company’ (Komentar inštituta Testbiotech o znanstvenem mnenju o vlogi EFSA-GMO-BE-2013-118, ki jo je v skladu v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 oddala družba Monsanto, za odobritev gensko spremenjene koruze MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in podkombinacij, ne glede na njihov izvor, za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo), ki je na voljo na naslednji povezavi: https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_Maize%20MON%2087427%20x%20MON%2089034%20x%201507%20x%20MON%2088017%20x%2059122.pdf
(14) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(15) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov