Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 25. oktober 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Uvoz kulturnih dobrin ***I
 Zaščita finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije
 Pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini ***I
 Zdravila za uporabo v veterinarski medicini ***I
 Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba medicirane krme ***I
 Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I
 Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz
 Večletni načrt za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
 Lokacija sedeža Evropskega bančnega organa ***I
 Lokacija sedeža Evropske agencije za zdravila ***I
 Porast neofašističnega nasilja v Evropi
 Dobrobit živali, uporaba protimikrobnih zdravil in okoljski vpliv industrijske reje brojlerjev
 Konferenca OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)
 14.zasedanje pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP14)
 Politika zaposlovanja in socialna politika v euroobmočju
 Uporaba podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vpliv na varstvo podatkov
 Umor novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu
 Razmere v Azovskem morju
 Razmere v Venezueli
 Spodbujanje samodejnega vzajemnega priznavanja diplom
 Vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v EU: čas je za ukrepanje
 Izkoriščanje globalizacije: trgovinski vidiki

Uvoz kulturnih dobrin ***I
PDF 247kWORD 84k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 25. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375 – C8-0227/2017 – 2017/0158(COD))(1)
P8_TA(2018)0418A8-0308/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s sklepi Sveta z dne 12. februarja 2016 o boju proti financiranju terorizma, Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma24 ter direktivo o boju proti terorizmu25 bi bilo treba uveljaviti skupna pravila o trgovini s tretjimi državami, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pred izgubo kulturnih dobrin, ohranjanje kulturne dediščine človeštva in preprečevanje financiranja terorizma s prodajo ukradenih predmetov kulturne dediščine kupcem v Uniji.
(1)  V skladu s sklepi Sveta z dne 12. februarja 2016 o boju proti financiranju terorizma, Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma24 ter direktivo o boju proti terorizmu25 bi bilo treba uveljaviti skupna pravila o trgovini s tretjimi državami, ki zagotavljajo učinkovito zaščito pred nedovoljenim prometom s kulturnimi dobrinami, njihovo izgubo ali uničenjem, ohranjanje kulturne dediščine človeštva in preprečevanje financiranja terorizma in pranja denarja s prodajo ukradenih predmetov kulturne dediščine kupcem v Uniji.
__________________
__________________
24 COM(2016)0050.
24 COM(2016)0050.
25 Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21.
25 Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Ob upoštevanju prizadevanj Unije za pravične postopke in odškodnino žrtvam ter ustave in konvencij Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o varstvu kulturne dediščine mora biti zagotovljeno vračilo predmetov, s katerimi se nezakonito trguje in/ali ki so bili nezakonito izkopani ali pridobljeni. Kar zadeva izkoriščanje ljudstev in ozemelj, ki ponavadi vodi v nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, zlasti kadar je ta nedovoljena trgovina posledica oboroženih spopadov, bi morala ta uredba upoštevati regionalne in lokalne značilnosti ljudstev in ozemelj, ne pa tržne vrednosti kulturne proizvodnje.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Kulturna dediščina je eden od osnovnih elementov civilizacije in bogati kulturno življenje vseh narodov, zato jo je treba zaščititi pred protipravno prisvojitvijo in plenjenjem. Unija bi zato morala prepovedati vstop kulturnih dobrin, ki so bile nezakonito izvožene iz tretjih držav, na carinsko območje Unije.
(2)  Kulturne dobrine so pogosto velikega kulturnega, umetniškega, zgodovinskega ali znanstvenega pomena. Kulturna dediščina je eden od osnovnih elementov civilizacije ter ima med drugim simbolno vrednost in zagotavlja kulturni spomin človeštva. Bogati kulturno življenje vseh narodov ter združuje ljudi v poznavanju skupnega spomina in razvoju človeštva. Zato jo je treba zaščititi pred protipravno prisvojitvijo in plenjenjem. Do plenjenja arheoloških najdišč je vedno prihajalo, a zdaj je doseglo industrijske razsežnosti. Dokler bo mogoče dobičkonosno trgovati z nezakonito izkopanimi kulturnimi dobrinami in se z njimi okoriščati brez večjih tveganj, se bodo takšna izkopavanja in plenjenja nadaljevala tudi v prihodnosti. Zaradi gospodarske in umetniške vrednosti kulturne dediščine je povpraševanje na mednarodnem trgu veliko, zaradi pomanjkanja odločnih mednarodnih pravnih ukrepov ali njihovega neučinkovitega izvajanja pa te dobrine preidejo v sivo ekonomijo. Plenjenje arheoloških najdišč in trgovanje z nezakonito izkopano kulturno dediščino je resno kaznivo dejanje, ki povzroča veliko trpljenja tistim, ki jih to neposredno ali posredno prizadene. Nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami v mnogih primerih prispeva k nasilni kulturni homogenizaciji ali izgonu, plenjenje in ropanje kulturnih dobrin pa med drugim vodi v propad kultur. Unija bi zato morala prepovedati uvoz kulturnih dobrin, ki so bile nezakonito izvožene iz tretjih držav, na carinsko območje Unije, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti kulturnim dobrinam, ki prihajajo iz tretjih držav, v katerih potekajo oboroženi konflikti, predvsem kadar te dobrine izvažajo teroristične organizacije ali druge kriminalne združbe.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Pristojni organi tretjih držav nimajo vedno dovolj zmogljivosti za boj proti trgovanju s kulturnimi dobrinami in nezakoniti trgovini. Prav tako so ti organi lahko izpostavljeni korupciji ali drugim oblikam nepravilnosti. Ko so kulturne dobrine vzete iz konteksta, so prebivalci prikrajšani za svoje običaje ter spominska obeležja in verske objekte. Če se povezani predmeti prodajo ločeno, se izgubita zgodovinski kontekst in znanstvena vrednost teh predmetov. Ob upoštevanju nenadomestljivosti kulturnih dobrin in interesa javnosti bi moralo biti mogoče te predmete posedovati le pod določenimi pogoji. Uvozni postopek mora vključevati zagotovilo, da bodo dobrine po uvozu ustrezno skladiščene, dokumentirane, dostopne akademskim ustanovam in javnim muzejem, in o sodelovanju v primeru upravičenih zahtevkov za vračilo.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Zaradi različnih pravil, ki se uporabljajo v državah članicah v zvezi z vstopom kulturnih dobrin na carinsko območje Unije, bi bilo treba zlasti sprejeti ukrepe za zagotovitev, da za uvoz kulturnih dobrin veljajo enotne kontrole ob njihovem vstopu.
(3)  Zaradi različnih pravil, ki se uporabljajo v državah članicah v zvezi z uvozom kulturnih dobrin na carinsko območje Unije, bi bilo treba zlasti sprejeti ukrepe za zagotovitev, da za določen uvoz kulturnih dobrin veljajo enotne kontrole ob njihovem vstopu na carinsko območje Unije na podlagi obstoječih procesov, postopkov in upravnih orodij, katerih namen je doseči enotno izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Skupna pravila bi morala zajemati carinsko obravnavo neunijskih kulturnih dobrin, ki vstopajo na carinsko območje Unije, tj. njihovo sprostitev v prosti promet kot tudi dajanje v posebni carinski postopek, ki ni tranzit.
(4)  Skupna pravila bi morala zajemati vnos in uvoz neunijskih kulturnih dobrin v carinsko območje Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Glede na znan potencial prostih con (in tako imenovanih prostih pristajališč) za hrambo kulturnih dobrin bi morali imeti uvedeni ukrepi kontrole čim širše področje uporabe v smislu zadevnih carinskih postopkov. Ti ukrepi kontrole bi se torej morali uporabljati ne samo za blago, ki se sprosti v prosti promet, temveč tudi za blago, ki je dano v posebni carinski postopek. Vendar pa tako široko področje uporabe ukrepov kontrole ne bi smelo biti v nasprotju z načelom prostega tranzita blaga, prav tako pa ne bi smelo presegati cilja preprečevanja vstopa nedovoljeno izvoženih kulturnih dobrin na carinsko območje Unije. V skladu s tem bi se morali ukrepi kontrole uporabljati tudi za posebne carinske postopke, v katere se lahko da blago ob vstopu na carinsko območje Unije, ne pa tudi za tranzit.
(5)  Ukrepi kontrole, ki se vzpostavijo v zvezi s prostimi conami (in tako imenovanimi prostimi pristajališči) bi morali imeti čim širše področje uporabe v smislu zadevnih carinskih postopkov, da bi preprečili izogibanje tej uredbi z izkoriščanjem prostih zon, ki predstavljajo potencialno izhodišče za nadaljnje širjenje trgovine z nezakonitimi izdelki v Uniji. Ti ukrepi kontrole bi se torej morali uporabljati ne samo za blago, ki se sprosti v prosti promet, temveč tudi za blago, ki je dano v posebni carinski postopek. Vendar pa tako široko področje uporabe ukrepov kontrole ne bi smelo presegati cilja preprečevanja vstopa nedovoljeno izvoženih kulturnih dobrin na carinsko območje Unije, razen kadar pristojni organi upravičeno menijo, da so bile kulturne dobrine iz države izvora izvožene s kršenjem njenih zakonov in drugih predpisov.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  V tej uredbi uporabljene opredelitve pojmov bi morale temeljiti na opredelitvah, ki se uporabljajo v Konvenciji Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, podpisani v Parizu 14. novembra 1970, ter v Konvenciji Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, podpisani v Rimu 24. junija 1995, h katerima je pristopilo veliko držav članic, saj so številne tretje države in večina držav članic seznanjene z določbami teh konvencij.
(6)  V tej uredbi uporabljene opredelitve pojmov bi morale temeljiti na opredelitvah, ki se uporabljajo v Konvenciji Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, podpisani v Parizu 14. novembra 1970, (v nadaljnjem besedilu: konvencija Unesca iz leta 1970) ter v Konvenciji Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, podpisani v Rimu 24. junija 1995, h katerima je pristopilo veliko držav članic, saj so številne tretje države in večina držav članic seznanjene z določbami teh konvencij.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Zakonitost izvoza bi bilo treba presoditi na podlagi zakonov in drugih predpisov države, v kateri so bile kulturne dobrine odkrite ali ustvarjene (t. i. država izvora). Za preprečevanje izogibanja predpisom v primerih, v katerih kulturne dobrine vstopijo v Unijo iz druge tretje države, bi morala oseba, ki želi te dobrine vnesti na carinsko območje Unije, dokazati, da so bile zakonito izvožene iz navedene tretje države, če je zadevna tretja država podpisnica Unescove konvencije iz leta 1970 in s tem država, ki je zavezana boju proti nedovoljenemu prometu s kulturno lastnino. V drugih primerih bi morala oseba dokazati, da so bile zakonito izvožene iz države izvora.
(7)  Zakonitost izvoza bi bilo treba presoditi na podlagi zakonov in drugih predpisov države, v kateri so bile kulturne dobrine odkrite ali ustvarjene ali odstranjene, izkopane ali ukradene na kopnem ali pod vodo, ali države, ki je tako tesno povezana s kulturnimi dobrinami, da jih ta država ščiti kot nacionalno kulturno lastnino ter ureja njihov izvoz s svojega ozemlja po njihovi zakoniti odstranitvi iz države, v kateri so bile ustvarjene ali odkrite (t. i. država izvora). Za preprečevanje izogibanja predpisom v primerih, v katerih kulturne dobrine vstopijo v Unijo iz druge tretje države, bi morala oseba, ki želi te dobrine vnesti na carinsko območje Unije, dokazati, da so bile zakonito izvožene iz države izvora. V izjemnih primerih, ko države izvora kulturnih dobrin ni mogoče zanesljivo določiti in je to dobro dokumentirano in podprto z dokazili pristojnega organa ali so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora pred letom 1970 in so bile, preden so bile vnesene v carinsko območje Unije, v tretji državi za namene, ki niso začasna raba, tranzit, izvoz ali odprema, vendar njihov imetnik ne more predložiti dokumentov iz odstavka 2, ker se ti v času, ko so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora, niso uporabljali, se zahtevku priložijo ustrezna dokazila in informacije, ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz tretje države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazujejo neobstoj takšnih zakonov in predpisov.
Spremembi 10 in 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Člen 5 Unescove konvencije iz leta 1970 poziva k ustanovitvi ene ali več nacionalnih služb za varstvo kulturne dediščine držav članic, ki so pogodbenice navedene konvencije, pred nezakonitim uvozom, izvozom in prenosom. Da bi zagotovile to varstvo in omogočile potrebno dejavno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, ki so pogodbenice navedene konvencije, na področju varnosti in boja proti nezakonitemu uvozu kulturnih dobrin, zlasti na kriznih območjih, bi morale imeti te nacionalne službe v skladu z navedeno konvencijo zadostno število usposobljenega osebja. Države članice, ki so že pogodbenice navedene konvencije, bi morale upoštevati zaveze, določene v njej, tiste države članice, ki je še niso ratificirale, pa morajo to nujno storiti.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Da se trgovina z dobrinami, ki poteka prek zunanjih meja, ne bi nesorazmerno ovirala, bi se morala ta uredba uporabljati le za dobrine, ki dosegajo določeno najnižjo starost. V ta namen se zdi primerno določiti najnižjo starostno mejo 250 let, ki velja za vse kategorije kulturnih dobrin. S to najnižjo starostno mejo se bo zagotovilo, da so ukrepi iz te uredbe osredotočeni na kulturne dobrine, ki so najpogosteje tarča plenilcev na konfliktnih območjih, pri čemer pa niso izključene druge dobrine, ki bi morale biti predmet kontrole za zagotavljanje varstva kulturne dediščine.
(8)  Da se trgovina z dobrinami, ki poteka prek zunanjih meja Unije, ne bi nesorazmerno ovirala, bi se morala ta uredba uporabljati le za dobrine, ki dosegajo določeno najnižjo starost in vrednost. V ta namen se zdi primerno določiti najnižjo starostno mejo za večino kategorij kulturnih dobrin v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009 in določbami Unescove konvencije iz leta 1970 in konvencije Unidroita iz leta 1995 ter finančni prag za nekatere kategorije kulturnih dobrin, navedene v Prilogi I. Za določene kategorije kulturnih dobrin finančni prag ne bi smel veljati, saj potrebujejo večjo zaščito zaradi višjega tveganja kraje, izgube ali uničenja. S to najnižjo starostno mejo se bo zagotovilo, da so ukrepi iz te uredbe osredotočeni na kulturne dobrine, ki so najpogosteje tarča plenilcev na konfliktnih območjih, pri čemer pa niso izključene druge dobrine, ki bi morale biti predmet kontrole za zagotavljanje varstva kulturne dediščine.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Ker so nekatere kategorije kulturnih dobrin, to so arheološki predmeti, sestavni deli spomenikov, redki rokopisi in inkunabule, še posebej izpostavljene plenjenju in uničevanju, se zdi potrebno uvesti sistem strožjega nadzora, preden lahko vstopijo na carinsko območje Unije. V takem sistemu bi bilo treba pred sprostitvijo navedenih dobrin v prosti promet ali njihovim dajanjem v posebni carinski postopek, ki ni tranzit, predložiti dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ države članice vstopa. Osebe, ki želijo pridobiti tako dovoljenje, bi morale biti zmožne dokazati, da so bile dobrine dovoljeno izvožene iz države izvora, in sicer s predložitvijo ustreznih podpornih dokumentov in dokazil, zlasti izvoznih potrdil ali dovoljenj, izdanih v tretji državi izvoza, dokazil o lastništvu, računov, prodajnih pogodb, potrdil o zavarovanju, prevoznih listin in izvedenskih cenitev. Pristojni organi držav članic bi morali na podlagi popolnih in točnih zahtevkov brez nepotrebnega odlašanja odločiti, ali bodo izdali dovoljenje.
(10)  Ker so nekatere kategorije kulturnih dobrin, to so arheološki predmeti in sestavni deli spomenikov, še posebej izpostavljene plenjenju in uničevanju, se zdi potrebno uvesti sistem strožjega nadzora, preden lahko vstopijo na carinsko območje Unije. V takem sistemu bi bilo treba pred uvozom dobrin v carinsko območje Unije predložiti uvozno dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ prve države članice nameravanega uvoza. Osebe, ki želijo pridobiti tako dovoljenje, bi morale biti zmožne dokazati, da so bile kulturne dobrine iz države izvora ali, v izrednih primerih, iz tretje države izvožene v skladu z zakoni in predpisi države izvora ali tretje države, ali pa dokazati neobstoj takšnih zakonov in predpisov. Ob ustreznem upoštevanju tveganja in z uporabo načel potrebne skrbnosti bi bilo treba zakonit izvoz iz države izvora ali, v izrednih primerih, iz tretje države dokazati z ustreznimi podpornimi dokumenti in dokazi (izvozna potrdila ali izvozna dovoljenja, ki jih izda država izvora, standardiziran dokument v skladu s standardom identifikacije predmeta, ki predstavlja mednarodni standard za opis kulturnih objektov, dokazila o lastništvu, računi, prodajne pogodbe, potrdila o zavarovanju, prevozne listine), ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi. Če dokazila niso na voljo, bi moral zahtevek vsebovati tudi strokovno oceno, če pristojni organ meni, da je potrebna. Pristojni organi držav članic bi morali na podlagi popolnih in točnih zahtevkov in v določenem časovnem okviru brez nepotrebnega odlašanja odločiti, ali bodo izdali dovoljenje.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Ob upoštevanju posebne narave dobrin je vloga kulturnih strokovnjakov v sklopu carinskih organov izjemno pomembna, saj lahko od deklaranta po potrebi zahtevajo dodatne informacije in s fizičnim pregledom preučijo kulturne dobrine.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za druge kategorije kulturnih dobrin bi morale osebe, ki jih želijo vnesti na carinsko območje Unije, z izjavo potrditi njihov zakoniti izvoz iz tretje države in prevzeti odgovornost zanj ter zagotoviti zadostne informacije, na podlagi katerih lahko carinski organi te dobrine identificirajo. Za poenostavitev postopka in zaradi pravne varnosti bi bilo treba informacije o kulturnih dobrinah zagotoviti z uporabo standardiziranega dokumenta. Za opis kulturnih dobrin bi bilo treba uporabljati standard identifikacije predmeta, ki ga priporoča Unesco. Carinski organi bi morali registrirati vstop teh kulturnih dobrin, obdržati izvirnike in deklarantu dati kopijo zadevnih dokumentov, da se zagotovi sledljivost dobrin, potem ko vstopijo na notranji trg.
(11)  Za druge kategorije kulturnih dobrin bi morale osebe, ki jih želijo vnesti na carinsko območje Unije, z elektronsko izjavo potrditi njihov zakoniti izvoz iz države izvora ali, v izrednih primerih, iz tretje države in prevzeti odgovornost zanj ter zagotoviti zadostne informacije, na podlagi katerih lahko carinski organi te dobrine identificirajo. Za poenostavitev postopka in zaradi pravne varnosti bi bilo treba informacije o kulturnih dobrinah zagotoviti z uporabo elektronskega standardiziranega dokumenta. Za opis kulturnih dobrin bi bilo treba uporabljati standardiziran dokument v skladu s standardom identifikacije predmeta, ki ga priporoča Unesco. Elektronska izjava mora vsebovati tudi izvozna potrdila ali dovoljenja, ki jih izda država izvora ali, v izrednih primerih, tretja država, ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz te države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazujejo neobstoj takšnih zakonov in predpisov. Če v zakonodaji države izvora ni predvidena izdaja izvoznih dovoljenj ali potrdil, bi morala izjava uvoznika vsebovati ustrezne podporne dokumente in dokazila, na primer dokazila o lastništvu, račune, prodajne pogodbe, zavarovalno dokumentacijo in prevozne listine. Te kulturne dobrine je treba elektronsko registrirati, deklarantu pa je treba priskrbeti kopijo zadevnih dokumentov, da se zagotovi sledljivost dobrin, potem ko vstopijo na notranji trg. Te informacije, ki se pristojnim organom posredujejo v obliki elektronske izjave, bi jim omogočile sprejetje dodatnih ukrepov, kadar na podlagi analize tveganja menijo, da bi lahko bile dobrine nedovoljeno uvožene.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Predložitev dovoljenja ali izjave se ne bi smela zahtevati za začasni uvoz kulturnih dobrin za izobraževalne namene ali za namene znanstvenih ali akademskih raziskav.
(12)  Predložitev uvoznega dovoljenja ali izjave uvoznika se ne bi smela zahtevati za začasni uvoz kulturnih dobrin za izobraževalne in znanstvene namene, za uprizoritveno umetnost, restavratorske ali ohranitvene namene, za digitalizacijio, za namene akademskih raziskav oziroma za sodelovanje med muzeji ali drugimi neprofitnimi ustanovami za organizacijo kulturnih razstav. Za kulturne dobrine, ki naj bi bile predstavljene na mednarodnih sejmih in razstavah, ne bi bilo treba predložiti uvoznega dovoljenja ali izjave uvoznika. Kadar pa so kulturne dobrine pridobljene in ostanejo na ozemlju Unije, bi bilo treba zanje predložiti uvozno dovoljenje ali izjavo uvoznika, odvisno od kategorije kulturne dobrine.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Predložitev dovoljenja ali izjave se prav tako ne bi smela zahtevati za hrambo kulturnih dobrin iz držav, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi ali naravne nesreče, z namenom zagotavljanja varnosti in ohranitve tovrstnih dobrin.
(13)  Predložitev uvoznega dovoljenja ali izjave uvoznika se prav tako ne bi smela zahtevati za hrambo kulturnih dobrin iz držav, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi ali naravne nesreče, z namenom vrnitve teh dobrin v njihovo državo izvora ali tretjo državo, iz katere so bile zakonito izvožene, če razmere to dovoljujejo, da bi zagotovili varnost in ohranitev tovrstnih dobrin.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Da bi se upoštevale izkušnje, pridobljene z izvajanjem te uredbe, ter spreminjajoče se geopolitične in druge razmere, zaradi katerih postanejo kulturne dobrine ogrožene, ne da bi se pri tem nesorazmerno ovirala trgovina s tretjimi državami, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s spremembami najnižje starostne meje za različne kategorije kulturnih dobrin. Ta prenos bi moral Komisiji omogočiti tudi posodobitev Priloge zaradi sprememb kombinirane nomenklature. Izrednega pomena je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201627. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(14)  Da bi se upoštevale izkušnje, pridobljene z izvajanjem te uredbe, ter spreminjajoče se geopolitične in druge razmere, zaradi katerih postanejo kulturne dobrine ogrožene, ne da bi se pri tem nesorazmerno ovirala trgovina s tretjimi državami, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s spremembami meril glede najnižje starostne meje in finančnega praga za različne kategorije kulturnih dobrin. Ta prenos bi moral Komisiji omogočiti tudi posodobitev Priloge I zaradi sprememb kombinirane nomenklature in oblikovanje druge priloge (Priloga II) s seznamom držav in oznakami kombinirane nomenklature na podlagi rdečih seznamov tveganih kulturnih objektov, ki jih pripravlja in spreminja Mednarodni muzejski svet (ICOM). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje27. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
__________________
__________________
27 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
27 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih ureditev začasnega uvoza in hrambe kulturnih dobrin na carinskem območju Unije, predlog zahtevkov in obrazcev za izdajo uvoznega dovoljenja ter predlog izjave uvoznika in spremne dokumentacije kot tudi nadaljnjih postopkovnih pravil o njihovi predložitvi in obdelavi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila tudi za določitev ureditev za vzpostavitev elektronske podatkovne zbirke za shranjevanje in izmenjavo informacij med državami članicami. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 28.
(15)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih ureditev začasnega uvoza in hrambe kulturnih dobrin na carinskem območju Unije, kar bi bilo treba storiti ob hkratnem zagotavljanju ustreznih pogojev hrambe in ob upoštevanju posebne narave kulturnih dobrin. Te ureditve bi se morale uporabljati tudi za elektronske standardizirane predloge elektronskih zahtevkov in obrazcev za izdajo uvoznega dovoljenja, za seznam razlogov, iz katerih je mogoče zahtevek zavrniti, ter za izjave uvoznika in spremno dokumentacijo kot tudi za nadaljnja postopkovna pravila o njihovi elektronski predložitvi in obdelavi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila tudi za določitev ureditev za vzpostavitev elektronske podatkovne zbirke za shranjevanje in izmenjavo informacij med državami članicami v okviru Uredbe (EU) št. 952/2013. Ta vzpostavitev je lahko del delovnega programa, uvedenega v skladu s členom 280 navedene uredbe. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta28.
__________________
__________________
28 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
28 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Za izvajanje te uredbe se uporabljajo določbe o postopkih nadzora in preverjanja iz Uredbe (EU) št. 952/2013.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za podporo učinkovitega izvajanja te uredbe ter zagotovitev podlage za njeno ocenjevanje v prihodnosti bi bilo treba zbirati ustrezne informacije o trgovinskih tokovih kulturnih dobrin. Trgovinskih tokov kulturnih dobrin ni mogoče učinkovito spremljati samo na podlagi vrednosti ali mase tovrstnih dobrin, saj se ti merili lahko spreminjata. Nujno je, da se zbirajo informacije o številu deklariranih predmetov. Ker v kombinirani nomenklaturi za kulturne dobrine niso opredeljene dodatne merske enote, je treba zahtevati, da se navede število kosov.
(16)  Za podporo učinkovitega izvajanja te uredbe ter zagotovitev podlage za njeno ocenjevanje v prihodnosti bi bilo treba elektronsko zbirati ustrezne informacije o trgovinskih tokovih kulturnih dobrin in zagotoviti njihovo izmenjavo med državami članicami in Komisijo. Zaradi preglednosti in javnega nadzora bi morali čim več informacij objaviti. Trgovinskih tokov kulturnih dobrin ni mogoče učinkovito spremljati samo na podlagi vrednosti ali mase tovrstnih dobrin, saj se ti merili lahko spreminjata. Nujno je, da se informacije o številu deklariranih predmetov zbirajo elektronsko. Ker v kombinirani nomenklaturi za kulturne dobrine niso opredeljene dodatne merske enote, je treba zahtevati, da se navede število kosov.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Strategija in akcijski načrt EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju29 sta med drugim namenjena krepitvi zmogljivosti carinskih organov za večjo odzivnost na tveganja na področju kulturnih dobrin. Uporabljati bi bilo treba skupni okvir za obvladovanje tveganja, določen v Uredbi (EU) št. 952/2013, ter ustrezne informacije v zvezi s tveganjem izmenjevati med carinskimi organi.
(17)  Strategija in akcijski načrt EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju29 sta med drugim namenjena krepitvi usposabljanja in zmogljivosti carinskih organov za večjo odzivnost na tveganja na področju kulturnih dobrin. Uporabljati bi bilo treba skupni okvir za obvladovanje tveganja, določen v Uredbi (EU) št. 952/2013, ter ustrezne informacije v zvezi s tveganjem izmenjevati med carinskimi organi.
__________________
__________________
29 COM(2014)0527: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju.
29 COM(2014)0527: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Treba je oblikovati kampanje ozaveščanja za kupce kulturnih dobrin v zvezi s tveganji, povezanimi z nedovoljenimi dobrinami, in tržnim akterjem pomagati pri razumevanju in uporabi te uredbe. Države članice bi morale v razširjanje teh informacij vključiti ustrezne nacionalne kontaktne točke in druge storitve zagotavljanja informacij.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)  Komisija bi morala zagotoviti, da so mikro-, mala in srednja podjetja deležna ustrezne tehnične pomoči, ter olajšati izmenjavo informacij z njimi, da bi se ta uredba učinkovito izvajala. Mikro-, mala in srednja podjetja, ki imajo sedež v Uniji in uvažajo kulturne dobrine, bi zato morala biti upravičena do sredstev iz programa COSME, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Države članice bi morale uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje določb te uredbe ter o njih obvestiti Komisijo.
(18)  Države članice bi morale uvesti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za neupoštevanje določb te uredbe ter o njih obvestiti Komisijo. Poleg tega bi morale Komisijo obvestiti, kadar uporabijo te kazni. Zaželeno je zagotoviti enake pogoje za vse in ubrati skladen pristop, zato je ustrezno, da sta narava in učinek kazni v vseh državah članicah podobna.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Komisija bi morala imeti na voljo dovolj časa, da sprejme pravila za izvajanje te uredbe, zlasti pravila, ki se nanašajo na ustrezne obrazce za predložitev zahtevka za izdajo uvoznega dovoljenja ali za pripravo izjave uvoznika. Zato bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti.
(19)  Komisija bi morala brez odlašanja sprejeti pravila za učinkovito izvajanje te uredbe, zlasti pravila, ki se nanašajo na ustrezne elektronske standardizirane obrazce za predložitev zahtevka za izdajo uvoznega dovoljenja ali za pripravo izjave uvoznika.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Ta uredba določa pogoje in postopek za vstop kulturnih dobrin na carinsko območje Unije.
Ta uredba določa pogoje in postopek za vnos in uvoz kulturnih dobrin na carinsko območje Unije.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
Ta uredba se ne uporablja za kulturne dobrine v tranzitu prek carinskega območja Unije.
Ta uredba se uporablja za kulturne dobrine v tranzitu prek carinskega območja Unije, kadar pristojni organi upravičeno menijo, da so bile kulturne dobrine iz države izvora ali tretje države izvožene s kršenjem zakonov in drugih predpisov te države izvora ali tretje države.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  „kulturne dobrine“ pomeni vsak predmet, ki je pomemben z vidika arheologije, predzgodovine, zgodovine, književnosti, umetnosti ali znanosti in ki spada v eno od kategorij, navedenih v preglednici v Prilogi, ter dosega tam navedeno najnižjo starostno mejo;
(a)  „kulturne dobrine“ pomeni vsak predmet, ki je pomemben z vidika arheologije, predzgodovine, zgodovine, književnosti, umetnosti ali znanosti in ki spada v eno od kategorij, navedenih v prilogah, ter dosega tam navedeno najnižjo starostno mejo in finančne pragove;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  „uvoz kulturnih dobrin“ pomeni:
(i)  sprostitev v prosti promet iz člena 201 Uredbe (EU) št. 952/2013 ali
(ii)  dajanje dobrin v eno od naslednjih kategorij posebnih postopkov iz člena 210 Uredbe (EU) št. 952/2013:
(a)  hrambo, kar zajema carinsko skladiščenje in proste cone;
(b)  določeno rabo, kar zajema začasen uvoz in posebno rabo;
(c)  aktivno oplemenitenje;
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  „država izvora“ pomeni državo, na trenutnem ozemlju katere so bile kulturne dobrine ustvarjene ali odkrite;
(b)  „država izvora“ pomeni državo, na trenutnem ozemlju katere so bile kulturne dobrine ustvarjene ali odkrite ali odstranjene, izkopane ali ukradene na kopnem ali pod vodo, ali državo, ki je tako tesno povezana s kulturnimi dobrinami, da jih ta država ščiti kot nacionalno kulturno lastnino ter ureja njihov izvoz s svojega ozemlja po njihovi zakoniti odstranitvi iz države, v kateri so bile ustvarjene ali odkrite;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  „država izvoza“ pomeni zadnjo državo, v kateri so bile kulturne dobrine v trajni posesti v skladu z zakoni in drugimi predpisi te države, preden so bile odpremljene v Unijo;
(c)  „tretja država“ pomeni zadnjo državo, ki ni država izvora, v kateri so bile kulturne dobrine v posesti, preden so bile vnesene v carinsko območje Unije;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka d
(d)   „trajni“ pomeni za obdobje vsaj enega meseca in za namene, ki niso začasna raba, tranzit, izvoz ali odprema;
črtano
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka h a (novo)
(ha)  „identifikacija predmeta“ pomeni mednarodni standardni dokument, ki ga je sprejel UNESCO, v katerem so opisane kulturne dobrine in navedeni podatki o kulturnih dobrinah;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka h b (novo)
(hb)  „pristojni organi“ pomeni organe, ki jih države članice imenujejo za izdajanje uvoznih dovoljenj in registriranje izjav uvoznikov.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte, s katerimi se spremeni drugi stolpec preglednice iz Priloge v skladu s spremembami kombinirane nomenklature ter najnižja starostna meja, določena v tretjem stolpcu preglednice iz Priloge, glede na izkušnje, pridobljene med izvajanjem te uredbe.
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte, s katerimi se spremeni drugi stolpec preglednice iz Priloge I v skladu s spremembami kombinirane nomenklature ter najnižja starostna meja in vrednostni pragovi iz Priloge, glede na izkušnje, pridobljene med izvajanjem Uredbe (ES) št. 116/2009.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12 v zvezi s spremembo Priloge II, v kateri so naštete države in kategorije predmetov, za katere na podlagi zbirke podatkov rdečih seznamov tveganih kulturnih objektov, ki jo je objavil Mednarodni muzejski svet (ICOM), obstaja posebna nevarnost nedovoljenega prometa. Komisija zagotavlja, da se Priloga II redno posodablja.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Kulturne dobrine, ki vstopijo na carinsko območje Unije
Vnos in uvoz kulturnih dobrin na carinsko območje Unije
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Sprostitev kulturnih dobrin v prosti promet in dajanje kulturnih dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit, sta dovoljena le ob predložitvi uvoznega dovoljenja, izdanega v skladu s členom 4, ali izjave uvoznika, sestavljene v skladu s členom 5.
1.  Vnos kulturnih dobrin, ki so bile s kršitvijo mednarodne zakonodaje ter zakonov in predpisov države izvora ali tretje države odstranjene z njenega ozemlja, je prepovedan.
Uvoz kulturnih dobrin na carinsko območje Unije je dovoljen le ob predložitvi uvoznega dovoljenja, izdanega v skladu s členom 4, ali izjave uvoznika, sestavljene v skladu s členom 5.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Uspešen uvoz kulturnih dobrin ne pomeni dokaza zakonitega izvora ali lastništva.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  začasni uvoz v smislu člena 250 Uredbe (EU) št. 952/2013 kulturnih dobrin na carinsko območje Unije za izobraževalne in znanstvene namene ter namene akademskih raziskav;
(a)  začasni uvoz v smislu člena 250 Uredbe (EU) št. 952/2013 kulturnih dobrin na carinsko območje Unije za izobraževalne in znanstvene namene, za uprizoritveno umetnost, restavratorske ali ohranitvene namene, za digitalizacijio, za namene akademskih raziskav oziroma za sodelovanje med muzeji ali drugimi neprofitnimi ustanovami za organizacijo kulturnih razstav;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  kulturne dobrine, ki naj bi bile predstavljene na trgovskih sejmih in mednarodnih razstavah, razen če so pridobljene in ostanejo na ozemlju Unije;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  hrambo v smislu člena 237 Uredbe (EU) št. 952/2013 kulturnih dobrin z izrecnim namenom zagotavljanja njihove ohranitve s strani ali pod nadzorom javnega organa.
(b)  hrambo v smislu člena 237 Uredbe (EU) št. 952/2013 kulturnih dobrin z izrecnim namenom zagotavljanja njihove varnosti ali ohranitve s strani ali pod nadzorom javnega organa, z namenom, da se jih vrne v državo izvora ali v tretjo državo, v katero so bile zakonito izvožene, kadar razmere to dopuščajo;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  vrnjene kulturne dobrine v smislu člena 2 Direktive 2014/60/EU.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebne pogoje za začasni uvoz ali hrambo kulturnih dobrin iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi posebne pogoje za začasni uvoz ali hrambo kulturnih dobrin in vrnjenih kulturnih dobrin iz odstavka 2 za njihovo zaščito. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Za sprostitev kulturnih dobrin iz točk (c), (d) in (h) Priloge v prosti promet in dajanje teh dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit, v Uniji je treba carinskim organom predložiti uvozno dovoljenje.
1.  Za uvoz kulturnih dobrin iz točk A1 in A2 Priloge I je treba carinskim organom predložiti uvozno dovoljenje.
Ta člen se uporablja le za dobrine iz prvega pododstavka, če so na seznamu držav in oznak kombinirane nomenklature iz Priloge II, če se ta seznam uporablja za državo izvora, iz katere je blago izvoženo, in je država izvora poznana.
Uporablja se tudi za kulturne dobrine s seznama Priloge II, ki so uvožene na carinsko območje Unije iz države izvora ali tretje države.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Imetnik dobrin za uvozno dovoljenje zaprosi pri pristojnem organu države članice vstopa. Zahtevku se priložijo vsa dokazila in informacije, ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi. Če je država izvoza pogodbenica Unescove Konvencije o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih, ki je bila podpisana v Parizu 14. novembra 1970 (v nadaljnjem besedilu: Unescova konvencija iz leta 1970), se zahtevku priložijo vsa dokazila in informacije, ki dokazujejo, da so bile kulturne dobrine izvožene iz navedene države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi.
2.  Imetnik dobrin za uvozno dovoljenje zaprosi pri pristojnem organu prve države članice nameravanega uvoza. Zahtevku se priložijo ustrezna dokazila in informacije, ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazujejo neobstoj takšnih zakonov in predpisov. To zajema:
–  izvozna potrdila ali izvozna dovoljenja,
–  standardiziran dokument, v skladu s standardom identifikacije predmeta, v katerem so zadevne kulturne dobrine dovolj natančno opisane, da jih lahko carinski organi identificirajo,
–  dokazila o lastništvu,
–  račune,
–  prodajne pogodbe,
–  zavarovalno dokumentacijo ali prevozne listine.
Kadar dokazila niso na voljo, zahtevek vsebuje tudi strokovno oceno, če pristojni organ meni, da je potrebna.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ne glede na odstavek 2, v izrednih primerih, kadar:
(a)  države izvora kulturnih dobrin ni mogoče zanesljivo določiti in je to dobro dokumentirano in podprto z dokazili pristojnega organa ali
(b)  so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora pred letom 1970 in so bile, preden so bile prinesene v carinsko območje Unije, v tretji državi za namene, ki niso začasna raba, tranzit, izvoz ali odprema, vendar njihov imetnik ne more predložiti dokumentov iz odstavka 2, ker se ti v času, ko so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora, niso uporabljali,
se zahtevku priložijo ustrezna dokazila in informacije, ki dokazujejo, da so bile zadevne kulturne dobrine izvožene iz tretje države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazujejo neobstoj takšnih zakonov in predpisov.
Dokazila vključujejo:
–  izvozna potrdila ali izvozna dovoljenja,
–  standardiziran dokument, v skladu s standardom identifikacije predmeta, v katerem so zadevne kulturne dobrine dovolj natančno opisane, da jih lahko carinski organi identificirajo,
–  dokazila o lastništvu,
–  račune,
–  prodajne pogodbe in
–  zavarovalno dokumentacijo ali prevozne listine.
Kadar dokazila niso na voljo, zahtevek vsebuje tudi strokovno oceno, če pristojni organ meni, da je potrebna.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Pristojni organ države članice vstopa preveri, ali je zahtevek popoln. Morebitne manjkajoče informacije ali dokumente od vložnika zahteva v 30 dneh od prejema zahtevka.
3.  Pristojni organ prve države članice nameravanega uvoza preveri, ali je zahtevek popoln. Manjkajoče ali dodatne informacije ali dokumente od vložnika zahteva v 21 dneh od prejema zahtevka.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Pristojni organ v 90 dneh od predložitve popolnega zahtevka pregleda zahtevek in izda uvozno dovoljenje ali zahtevek zavrne. Zahtevek lahko zavrne iz naslednjih razlogov:
4.  Pristojni organ v 90 dneh od predložitve popolnega zahtevka pregleda zahtevek in izda uvozno dovoljenje ali zahtevek zavrne. Če izda uvozno dovoljenje, ga elektronsko registrira. Pristojni organ zahtevek zavrne iz naslednjih razlogov:
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka a
(a)  država izvoza ni pogodbenica Unescove konvencije iz leta 1970 in ni dokazano, da so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi;
(a)  kadar ni dokazano, da so bile kulturne dobrine iz države izvora izvožene v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ki so bili veljavni v času izvoza, ali da takšnih zakonov in predpisov ni bilo, ali v izrednih primerih iz člena 4(2a), da so bile izvožene iz tretjih držav v skladu z zakoni in predpisi te tretje države, ki so bili veljavni v času izvoza, ali da takšnih zakonov in predpisov ni bilo;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka b
(b)  država izvoza je pogodbenica Unescove konvencije iz leta 1970 in ni dokazano, da so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvoza v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi;
črtano
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka c
(c)  pristojni organ ima utemeljene razloge za sum, da imetnik dobrin ni pridobil zakonito.
(c)  pristojni organ ima utemeljene in preverljive razloge za sum, da imetnik dobrin ni pridobil zakonito.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)  je zahtevek za uvozno dovoljenje za to kulturno dobrino že zavrnil pristojni organ druge države članice Unije in ni bilo predloženih novih dokazil, ki še niso bila predložena v zvezi z zavrnjenim zahtevkom;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – točka c b (novo)
(cb)  zakonitost izvoza iz države izvora se ne da dokazati z ustreznimi podpornimi dokumenti in dokazili, zlasti izvoznimi potrdili ali dovoljenji, dokazili o lastništvu, računi, prodajnimi pogodbami, zavarovalno dokumentacijo, prevoznimi listinami in izvedenskimi cenitvami.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Pristojni organ lahko zavrne zahtevek, če na sodiščih potekajo postopki glede zahtevkov za vračilo ali plačilo odškodnine, ki so jih vložili organi izvorne države.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Če se zahtevek zavrne, se upravni odločitvi iz odstavka 4 priloži izjava o razlogih z informacijami o pritožbenem postopku ter se posreduje vložniku, na katerega vpliva odločitev v trenutku izdaje.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 c (novo)
4c.  Zahtevek vsebuje izjavo, da za predmete še ni bil vložen zahtevek, ali, v primeru predhodne zavrnitve, razloge za zavrnitev in dodatne dokaze, ki še niso bili na voljo ob prejšnji obravnavi zahtevka.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 d (novo)
4d.  Kadar država članica zavrne elektronski zahtevek, to in tudi razloge za zavrnitev sporoči drugim državam članicam in Komisiji. V primeru suma nedovoljenega prometa države članice obvestijo tudi pristojne organe, kot sta Interpol in Europol.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 1
Države članice imenujejo javne organe, pristojne za izdajo uvoznih dovoljenj v skladu s tem členom. Komisiji sporočijo podatke o teh organih in vse spremembe v zvezi z njimi.
Države članice nemudoma imenujejo javne organe, pristojne za izdajo uvoznih dovoljenj v skladu s tem členom. Komisiji sporočijo podatke o teh organih in vse spremembe v zvezi z njimi.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6
6.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi predlogo zahtevka za izdajo uvoznega dovoljenja ter postopkovna pravila za predložitev in obdelavo takega zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
6.  Komisija z izvedbenimi akti določi elektronsko standardizirano predlogo zahtevka za izdajo uvoznega dovoljenja ter postopkovna pravila za elektronsko predložitev in obdelavo teh zahtevkov skupaj z ustreznimi dokazili, kar se izvede elektronsko. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Za sprostitev kulturnih dobrin iz točk (a), (b), (e), (f), (g), (i), (j), (k) in (l) iz Priloge v prosti promet in dajanje teh dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit, v Uniji se carinskim organom države članice vstopa predloži izjava uvoznika.
1.  Za uvoz kulturnih dobrin iz točk od 3 do 14 dela A Priloge I v carinsko območje Unije imetnik dobrin carinskim organom prve države članice nameravanega uvoza predloži elektronsko izjavo uvoznika.
Ta člen se uporablja tudi za kulturne dobrine iz točk A1 in A2, katerih oznake kombinirane nomenklature ne spadajo v Prilogo II.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Izjava uvoznika vsebuje izjavo, ki jo podpiše imetnik dobrin, da so bile dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi. Če je država izvoza pogodbenica Unescove konvencije o kulturnih dobrinah, izjava uvoznika vsebuje izjavo, ki jo podpiše imetnik dobrin, da so bile dobrine izvožene iz zadevne države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi.
2.  Izjava uvoznika se registrira elektronsko. Zajema:
(a)  izjavo, ki jo podpiše imetnik dobrin, da so bile dobrine izvožene iz države izvora v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazuje neobstoj takšnih zakonov in predpisov;
(b)  standardiziran dokument, v skladu s standardom identifikacije predmeta, v katerem so zadevne kulturne dobrine dovolj natančno opisane, da jih lahko carinski organi identificirajo;
(c)  izvozna potrdila in dovoljenja, ki jih izda država izvora in dokazujejo, da so bile dobrine izvožene v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ne glede na odstavek 2, v izrednih primerih, kadar:
(a)  države izvora kulturnih dobrin ni mogoče zanesljivo določiti in je to dobro dokumentirano in podprto z dokazili pristojnega organa ali
(b)  so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora pred letom 1970 in so bile, preden so bile prinesene v carinsko območje Unije, v tretji državi za namene, ki niso začasna raba, tranzit, izvoz ali odprema, vendar njihov imetnik ne more predložiti dokumentov iz odstavka 2, ker se ti v času, ko so bile kulturne dobrine izvožene iz države izvora, niso uporabljali,
izjava uvoznika vsebuje:
(a)  izjavo, ki jo podpiše imetnik dobrin, da so bile dobrine izvožene iz tretje države v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, ali ki dokazuje neobstoj takšnih zakonov in predpisov;
(b)  standardiziran dokument, v skladu s standardom identifikacije predmeta, v katerem so zadevne kulturne dobrine dovolj natančno opisane, da jih lahko carinski organi identificirajo, ter
(c)  izvozna potrdila in dovoljenja, ki jih izda tretja država in dokazujejo, da so bile dobrine izvožene v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi.
Kadar zakoni in drugi predpisi države izvora ali tretje države ne predvidevajo izdaje izvoznih dovoljenj ali potrdil, izjava uvoznika vsebuje tudi vse druge ustrezne podporne dokumente in dokazila, vključno z dokazili o lastništvu, računi, prodajnimi pogodbami, zavarovalnimi in prevoznimi dokumenti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi predlogo izjave uvoznika ter postopkovna pravila za predložitev in obdelavo take izjave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
3.  Komisija z izvedbenimi akti določi elektronsko standardizirano predlogo izjave uvoznika ter postopkovna pravila za elektronsko predložitev in obdelavo te izjave. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
Mikro-, mala in srednja podjetja
Komisija zagotovi, da so mikro-, mala in srednja podjetja deležna ustrezne tehnične in finančne pomoči, vključno s spodbujanjem nacionalnih kontaktnih točk v sodelovanju z državami članicami in vzpostavitvijo temu namenjenega spletnega mesta, ki bo vsebovalo vse ustrezne informacije, ter omogoča izmenjavo informacij med temi podjetji in ustreznimi kontaktnimi točkami, ko prejmejo poizvedbe, da bi se ta uredba učinkovito izvajala.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 5 b (novo)
Člen 5b
Uporaba elektronskega sistema
1.  Vse informacije, ki se izmenjajo med pristojnimi organi in deklaranti po členih 4 in 5, na primer izjave, zahtevki ali odločbe, se izmenjajo po elektronski poti.
2.  Komisija vzpostavi elektronski sistem iz odstavka 1. Sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:
–  ureditve za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje elektronskega sistema iz odstavka 1,
–  podrobna pravila za hranjenje, obdelavo in izmenjavo informacij v tem elektronskem sistemu med pristojnimi organi držav članic.
Države članice sodelujejo s Komisijo pri razvoju, vzdrževanju in uporabi elektronskega sistema iz odstavka 1 ter pri hranjenju informacij v skladu s to uredbo.
3.  Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, deklaranti in pristojni organi opravljajo svoje naloge v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredbo (EU) .../...*.
__________________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
* UL: Prosimo, vstavite serijsko številko Uredbe iz 2017/0003(COD).
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
črtano
Carinska kontrola in preverjanje
1.  Uvozno dovoljenje iz člena 4 ali izjava uvoznika iz člena 5, odvisno od primera, se predloži carinskemu uradu, pristojnemu za sprostitev kulturnih dobrin v prosti promet ali za dajanje teh dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit.
2.   Kar zadeva kulturne dobrine, za katere se za vstop na carinsko območje Unije zahteva uvozno dovoljenje, carinski organi preverijo, ali uvozno dovoljenje ustreza predloženim dobrinam. V ta namen lahko opravijo fizični pregled kulturnih dobrin, vključno s pridobitvijo izvedenskega mnenja.
3.   Kar zadeva kulturne dobrine, za katere se za vstop na carinsko območje Unije zahteva predložitev izjave uvoznika, carinski organi preverijo, ali izjava uvoznika ustreza zahtevam, določenim v členu 5 ali na podlagi navedenega člena, ter ali ustreza predloženim dobrinam. V ta namen lahko od deklaranta zahtevajo dodatne informacije in opravijo fizični pregled kulturnih dobrin, vključno s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Izjavo uvoznika registrirajo, pri čemer ji dodelijo serijsko številko in datum registracije, ob sprostitvi dobrin pa deklarantu zagotovijo izvod registrirane izjave uvoznika.
4.  Ob predložitvi deklaracije za sprostitev kulturnih dobrin v prosti promet ali za dajanje teh dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit, se količina dobrin navede z uporabo dodatne merske enote, določene v Prilogi.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Kadar države članice omejijo število carinskih uradov, pristojnih za sprostitev kulturnih dobrin v prosti promet ali za dajanje teh dobrin v posebni postopek, ki ni tranzit, Komisiji sporočijo podatke o teh carinskih uradih in vse spremembe v zvezi z njimi.
Države članice lahko omejijo število carinskih uradov, pristojnih za dovolitev uvoza kulturnih dobrin. Kadar države članice uporabijo to omejitev, Komisiji sporočijo podatke o teh carinskih uradih in vse spremembe v zvezi z njimi.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Carinski organi zasežejo in začasno zadržijo kulturne dobrine, vnesene na carinsko območje Unije, če so zadevne kulturne dobrine vstopile na carinsko območje Unije, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2 člena 3.
1.  Pristojni organi zasežejo in začasno zadržijo kulturne dobrine, vnesene na carinsko območje Unije, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2 člena 3. Če se kulturne dobrine zadržijo, se v skladu s pogoji in odgovornostmi za začasno hrambo blaga iz člena 147 Uredbe (EU) št. 952/2013 poskrbi za primerne pogoje hrambe in pri tem ustrezno upoštevajo posebne lastnosti teh predmetov.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Upravni odločbi iz odstavka 1 se priloži obrazložitev, deklarant je o odločbi obveščen, odločba pa je predmet učinkovitega pravnega sredstva v skladu s postopki iz nacionalnega prava.
2.  Za upravno odločbo iz odstavka 1 se uporabljajo določbe člena 22(7) Uredbe (EU) št. 952/2013.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Obdobje začasnega zadržanja se strogo omeji na čas, ki ga potrebujejo carinski organi ali drugi organi kazenskega pregona, da ugotovijo, ali okoliščine primera upravičujejo zadržanje na podlagi drugih določb prava Unije ali nacionalnega prava. Najdaljše obdobje začasnega zadržanja v skladu s tem členom je 6 mesecev. Če v navedenem obdobju odločitev o nadaljnjem zadržanju kulturnih dobrin ni sprejeta ali če se odloči, da okoliščine primera ne upravičujejo nadaljnjega zadržanja, se kulturne dobrine dajo na razpolago deklarantu.
3.  Obdobje začasnega zadržanja se strogo omeji na čas, ki ga potrebujejo carinski organi ali drugi organi kazenskega pregona, da ugotovijo, ali okoliščine primera upravičujejo zadržanje na podlagi drugih določb prava Unije ali nacionalnega prava. Najdaljše obdobje začasnega zadržanja v skladu s tem členom je 6 mesecev, pri čemer se lahko to obdobje na podlagi utemeljenega sklepa carinskih organov podaljša še za nadaljnje tri mesece. Če v navedenem obdobju odločitev o nadaljnjem zadržanju kulturnih dobrin ni sprejeta ali če se odloči, da okoliščine primera ne upravičujejo nadaljnjega zadržanja, se kulturne dobrine dajo na razpolago deklarantu. Organi držav članic zagotovijo, da v času, ko kulturne dobrine vračajo državi izvora, v slednji ne poteka oborožen konflikt, pri katerem ne bi bilo mogoče zagotoviti varnosti kulturne dobrine. V tem primeru kulturna dobrina ostane v Uniji, dokler se razmere v državi izvora ne stabilizirajo.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Carinski organi po prejetju odločitve iz odstavka 1 nemudoma obvestijo državo izvora ali, če te ni mogoče zanesljivo določiti, tretjo državo ter Europol in Interpol, odvisno od primera.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Če pristojni organi upravičeno menijo, da so bile kulturne dobrine, ki so na carinskem območju Unije v tranzitu, iz države izvora izvožene s kršenjem njenih zakonov in drugih predpisov, carinskim organom naročijo, jih začasno zasežejo.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 9 – naslov
Upravno sodelovanje
Upravno sodelovanje in uporaba elektronskega sistema
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Države članice za namene izvajanja te uredbe zagotovijo sodelovanje med svojimi pristojnimi organi iz člena 3(4).
1.  Države članice za namene izvajanja te uredbe zagotovijo sodelovanje in izmenjavo informacij med svojimi pristojnimi organi iz člena 4(5).
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Razvije se lahko elektronski sistem za shranjevanje in izmenjavo informacij med organi držav članic, zlasti v zvezi z izjavami uvoznikov in uvoznimi dovoljenji.
2.  Razvije se elektronski sistem za shranjevanje in izmenjavo informacij med organi držav članic v okviru Uredbe (EU) št. 952/2013. Vsak tak sistem je namenjen prejemu, obdelavi, shranjevanju in izmenjavi informacij, zlasti v zvezi z izjavami uvoznikov in uvoznimi dovoljenji.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice imajo pri obdelavi vlog za izvozna dovoljenja, ki se zahtevajo po Uredbi (ES) št. 116/2009, vpogled v elektronski sistem iz odstavka 2 in ga lahko ustrezno uporabijo. Take vloge se lahko nanašajo neposredno na informacije v sistemu.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi:
Komisija z izvedbenimi akti določi:
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13.
Izvedbeni akti se sprejmejo do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v skladu s postopkom iz člena 13.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe se izvaja samo za namene učinkovitega varstva kulturnih dobrin pred izgubo, za ohranitev kulturne dediščine človeštva in za preprečitev, da bi se s prodajo nakradenih kulturnih dobrin kupcem v Uniji financiral terorizem.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Do osebnih podatkov, pridobljenih v skladu s členi 4, 5 in 9, dostopa samo ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov in ti podatki so ustrezno zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom ali njihovim sporočanjem.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 3, 4 in 5 ter zlasti za dajanje lažnih navedb in informacij za namene vstopa kulturnih dobrin na carinsko območje Unije, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja teh pravil. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice v 18 mesecih od začetka veljavnosti uredbe Komisijo uradno obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila in ukrepe.
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 3, 4 in 5 ter zlasti za dajanje lažnih informacij za namene uvoza kulturnih dobrin na carinsko območje Unije, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja teh pravil. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Da se zagotovijo enaki pogoji za vse in skladen pristop, države članice uporabijo kazni, ki so podobne po naravi in učinku. Države članice v 12 mesecih od začetka veljavnosti uredbe Komisijo uradno obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter jo nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila in ukrepe.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek -1 (novo)
Komisija in države članice pri pripravljalnem delu za izvajanje te uredbe sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Interpol, Europol, Svetovna carinska organizacija, Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin in Mednarodni muzejski svet, da bi zagotovile učinkovito usposabljanje, dejavnosti za krepitev zmogljivosti in kampanje ozaveščanja ter da bi po potrebi poskrbele za ustrezne raziskave in oblikovanje standardov.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
Države članice organizirajo dejavnosti za usposabljanje in krepitev zmogljivosti za zagotovitev, da bodo lahko zadevni organi učinkovito izvajali to uredbo. Uporabljajo lahko tudi kampanje ozaveščanja, zlasti za ozaveščanje kupcev kulturnih dobrin.
Komisija v sodelovanju z državami članicami organizira:
(i)   usposabljanje in dejavnosti za krepitev zmogljivosti in kampanje ozaveščanja za organe, nacionalne kontaktne točke in zadevne strokovnjake, s katerimi zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe;
(ii)  dejavnosti, s katerimi spodbuja učinkovito sodelovanje med državami izvora, ter
(iii)  izmenjavo primerov najboljše prakse za spodbujanje enotnega izvajanja te uredbe, zlasti ustrezne prakse držav članic, ki imajo že pred začetkom veljavnosti te uredbe veljavno nacionalno zakonodajo o uvozu kulturnih dobrin.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Te dejavnosti, kampanje in ukrepi temeljijo na izkušnjah, pridobljenih v okviru obstoječih programov, med drugim tistih, ki jih spodbujata Svetovna carinska organizacija in Komisija.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Sodelovanje s tretjimi državami
Komisija omogoča in spodbuja tehnično in operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v zadevah, ki jih zajemajo njene dejavnosti in v obsegu, potrebnem za izpolnjevanje njenih nalog.
V sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami lahko na njihovem ozemlju organizira usposabljanje.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [Urad za publikacije vstavi datum začetka veljavnosti te uredbe].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem …-letnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  informacije o kršitvah te uredbe;
(b)  informacije o kršitvah te uredbe in kaznih, ki se uporabljajo;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija v ta namen državam članicam pošlje ustrezne vprašalnike. Države članice imajo na voljo 6 mesecev, da zahtevane informacije sporočijo Komisiji.
Komisija v ta namen državam članicam pošlje ustrezne vprašalnike. Države članice imajo na voljo 6 mesecev od prejema vprašalnika, da zahtevane informacije sporočijo Komisiji.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Na podlagi odgovorov držav članic na vprašalnike iz odstavka 1 lahko Komisija od držav članic zahteva, da ji predložijo dodatne informacije o obdelavi zahtevkov za uvozna dovoljenja. Države članice zahtevane informacije nemudoma predložijo.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe tri leta po začetku njene uporabe in nato vsakih pet let.
2.  Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe dve leti po začetku njene uporabe in nato vsaka štiri leta. Navedeno poročilo je na voljo javnosti. Vsebuje obravnavo praktičnega izvajanja, vključno z učinkom na gospodarske subjekte Unije, predvsem na mikro-, mala in srednja podjetja. Poročilo primerja izvajanje v državah članicah, vključno z oceno stopnje enotne uporabe uredbe od datuma prejšnjega poročila. Ta ocena upošteva tudi določbe glede kazni in njihovo uporabo ter preučuje, v kakšni meri zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za države članice. Po potrebi poročilo vsebuje priporočila za obravnavo neustreznega izvajanja v državah članicah.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pri poročilu iz odstavka 2 se upošteva učinek te uredbe na terenu, vključno z njenim učinkom na gospodarske subjekte Unije, vključno z mikro-, malimi in srednjimi podjetji. V poročilu se navedejo dokazi o izvajanju v različnih državah članicah, vključi se ocena o tem, kako enotno se je uredba v zadevnem obdobju izvajala in uporabljala, in navedejo priporočila za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju v državah članicah.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga I – podnaslov 3
Kulturne dobrine iz člena 2(1)
Kulturne dobrine iz točke a člena 2(1)
Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga I a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1.

Arheološki predmeti, ki so starejši od 100 let in so del:

 

 

–  izkopanin in najdb na kopnem ali pod vodo

9705 00 00

 

–  arheoloških območij

9706 00 00

 

–  arheoloških zbirk

 

2.

Elementi, ki predstavljajo sestavni del umetniških, zgodovinskih ali verskih spomenikov, ki so bili razstavljeni in so starejši od 100 let

9705 00 00 9706 00 00

3.

Slike, razen tistih, ki so vključene v kategoriji 4 ali 5 , ki so izključno ročne izdelave, na katerem koli nosilcu in v katerem koli materialu1a

9701

4.

Akvareli, gvaši in pasteli, izključno ročne izdelave v katerem koli materialu1a

9701

5.

Mozaiki v katerem koli materialu, izključno ročne izdelave, razen tistih, ki spadajo v kategoriji 1 ali 2, in risbe na katerem koli nosilcu, izključno ročne izdelave in v katerem koli materialu1a

6914

9701

6.

Originalna grafična dela, odtisi, sitotiski in litografije s ploščami in originalnimi plakati1a

poglavje 49 9702 00 00 8442 50 99

7.

Originalne velike in male plastike ter kopije, ki so izdelane po istem postopku kakor originali1a in ne spadajo v kategorijo 1

9703 00 00

8.

Fotografije, filmi in njihovi negativi1a

3704

3705

3706

4911 91 80

9.

Inkunabule in rokopisi, vključno z zemljevidi in glasbenimi partiturami, posamezni ali v zbirkah1a

9702 00 00 9706 00 00 4901 10 00 4901 99 00 4904 00 00 4905 91 00 4905 99 00 4906 00 00

10.

Knjige, starejše od 100 let, posamezno ali v zbirkah

9705 00 00 9706 00 00

11.

Tiskani zemljevidi, starejši od 200 let.

9706 00 00

12.

Arhivi in vsi elementi arhivov, kakršnikoli in v kakršnem koli mediju, ki so starejši od 50 let

3704

3705

3706

4901

4906

9705 00 00 9706 00 00

13.

(a)  Zbirke1b in primerki iz zooloških, botaničnih, mineraloških ali anatomskih zbirk

9705 00 00

 

(b)  Zbirke1b zgodovinskega, paleontološkega, etnografskega ali numizmatičnega pomena

9705 00 00

14.

Prevozna sredstva, starejša od 75 let

9705 00 00 poglavja 86–89

15.

Katerikoli drugi starinski predmeti, ki niso vključeni v kategorije A.1 do A.14

 

 

(a)  ki so stari od 50 do 100 let:

 

 

igrače, igre

Poglavje 95

 

steklena posoda

7013

 

zlatnina in srebrnina

7114

 

pohištvo

Poglavje 94

 

optična, fotografska in kinematografska oprema

Poglavje 90

 

glasbeni inštrumenti

Poglavje 92

 

stenske in ročne ure in njihovi deli

Poglavje 91

 

leseni izdelki

Poglavje 44

 

keramika

Poglavje 69

 

tapiserije

5805 00 00

 

preproge

Poglavje 57

 

tapete

4814

 

orožje

Poglavje 93

 

(b)  ki so starejši od 100 let

9706 00 00

______________

1aKi so starejše od 50 let in ne pripadajo prvotnemu lastniku.

1bKot je opredelilo Sodišče Evropskih skupnosti v Sodbi v zadevi 252/84: „Zbirateljski predmeti“ v smislu tarifne številke 97.05 skupne carinske tarife predmeti, ki imajo predpisane lastnosti za vključitev v zbirko, torej predmeti, ki so sorazmerno redki in običajno ne služijo prvotnemu namenu, ki so predmet posebnih transakcij zunaj običajnega trgovanja s podobnimi uporabnimi predmeti in je njihova vrednost velika.

Predmeti kulturne dediščine v kategorijah A.1 do A.15 so zajeti v tej uredbi samo, če je njihova vrednost enaka finančnemu pragu v B ali pa ga presega.

B.  Finančni pragovi, ki se uporabljajo za določene kategorije pod točko A (v evrih)

Vrednost:

Kakršnakoli vrednost:

1 (arheološki predmeti)

2 (razstavljeni spomeniki)

9 (inkunabule in rokopisi)

12 (arhivi)

15 000

5 (mozaiki in risbe)

6 (grafična dela)

8 (fotografije)

11 (tiskani zemljevidi)

30 000

4 (akvareli, gvaši in pasteli)

50 000

7 (plastike)

10 (knjige)

13 (zbirke)

14 (prevozna sredstva)

15 (katerikoli drug predmet)

150 000

3 (slike)

Pri predložitvi zahteve za izvozno dovoljenje je treba pripraviti oceno o tem, ali so pogoji v zvezi s finančno vrednostjo izpolnjeni ali ne. Finančna vrednost je vrednost predmetov kulturne dediščine na mednarodnem trgu.

Vrednosti, izražene v evrih v Prilogi I, se pretvorijo in izrazijo v nacionalnih valutah po deviznem tečaju na dan 31. decembra 2001, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Protivrednost v nacionalnih valutah se pregleda vsaki dve leti z učinkom od 31. decembra 2001. Izračun protivrednosti temelji na povprečni dnevni vrednosti navedenih valut, izraženi v evrih, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred pregledom, ki se opravi 31. decembra. Metodo izračuna na predlog Komisije načeloma dve leti po prvi uporabi pregleda Svetovalni odbor za kulturno dediščino. Za vsak ponovni pregled se vrednosti, izražene v eurih, in njihove protivrednosti v nacionalnih valutah v rednih časovnih presledkih objavijo v Uradnem listu Evropske unije prve dni v mesecu novembru pred datumom, ko začne ponovni pregled učinkovati.

Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga I b (novo)
Priloga Ib
Države in kategorije predmetov, za katere obstaja posebna nevarnost nedovoljenega prometa
[Določi Komisija na podlagi člena 2(2a).]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0308/2018).


Zaščita finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije
PDF 125kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije (2018/2006(INI))
P8_TA(2018)0419A8-0298/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osemnajstega poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za leto 2017,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV: Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU – čas za odločitev (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. septembra 2018 z naslovom 29. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boj proti goljufijam – 2017 (COM(2018)0553) in priloženih delovnih dokumentih služb Komisije (SWD(2018)0381 do 0386),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo)(5) (resolucija odbora CRIM), in svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije(6) odbora CRIM,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Eurobarometer št. 470,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisije o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU (O-000066/2018),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0298/2018),

A.  ker bi morala biti zaščita finančnih interesov EU bistven element politike EU za povečanje zaupanja državljanov ter zagotavljanje pravilne in učinkovite porabe njihovega denarja;

B.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah otežuje boj proti goljufijam, ker ni enotne zakonodaje na evropski ravni za boj proti organiziranemu kriminalu;

C.  ker člen 325(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe kot za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim finančnim interesom;

D.  ker Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji(7), določa minimalne standarde EU za začasno zavarovanje premoženja z možnostjo poznejšega odvzema in za zaplembo premoženja v kazenskih zadevah;

E.  ker predlog Komisije z dne 21. decembra 2016 za uredbo o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi (2016/0412(COD)) uvaja standardizirana sredstva za sodelovanje med državami članicami;

F.  ker noben od teh instrumentov ne more veljati za tretje države;

G.  ker Uredba Sveta (EU) 2017/1939, in zlasti člen 104, določa sredstva za sodelovanje s tretjimi državami;

H.  ker člen 3(4) Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) določa: „Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pri težjem kaznivem dejanju ali dejanjih, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, storilec kaznivega dejanja izkaže izvor domnevne premoženjske koristi ali drugega premoženja, ki se lahko odvzame, če je taka zahteva skladna z načeli njene nacionalne zakonodaje.“;

I.  ker sta OZN in Svet Evrope sestavila več konvencij in mehanizmov na regionalni in svetovni ravni, in sicer Konvencijo Združenih narodov proti korupciji z dne 31. oktobra 2003, Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu z dne 15. novembra 2000, Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005, Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, z dne 8. novembra 1990; ker ti instrumenti iz različnih razlogov ne omogočajo vedno učinkovite in pravočasne izterjave ukradenih sredstev;

J.  ker je EU to vprašanje označila kot eno od prednostnih nalog skupne zunanje in varnostne politike; ker se v zvezi s tem izvajajo pilotni in pripravljalni projekti;

K.  ker je urad OLAF v skladu s členi 1, 3 in 14 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(8), pristojen za preiskavo vedno, kadar se porabi denar EU, tudi v državah, ki niso njene članice, a prejemajo njeno pomoč;

L.  ker lahko urad OLAF v skladu s členom 14 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 sklene dogovore o upravnem sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah, če to vnaprej uskladi s pristojnimi službami Komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje;

1.  poudarja težave, ker se sredstva EU izgubijo zaradi goljufij, pri katerih se ta sredstva prenesejo v tretje države;

2.  poudarja, da je treba za namene preprečevanja preprečiti prenos sredstev prek finančnih posrednikov, ki delujejo v nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcijah;

3.  z zaskrbljenostjo poudarja, da se sredstva iz tretjih držav morda prav tako nezakonito prenašajo v EU; poudarja, da bi morali rezultati pripravljalnega ukrepa, ki ga je financirala EU, s katerim bi države arabske pomladi podprli pri odvzemu premoženjske koristi in ki ga izvaja Medregijski raziskovalni inštitut Združenih narodov za kriminal in pravico (UNICRI), voditi v stalen in širši program EU za odvzem premoženjske koristi;

4.  poudarja, da je treba izplačevanje sredstev povezati z objavo podatkov o dejanskem lastništvu, da bi olajšali odvzem premoženjske koristi v primeru goljufije;

5.  poudarja, da je EU do zdaj žal sklenila sporazume o medsebojni pravni pomoči le z nekaterimi tretjimi državami, kot so Japonska, Lihtenštajn, Norveška in Združene države, čeprav se sumi, da se sredstva prenašajo tudi v druge jurisdikcije; poziva Komisijo, naj spodbuja prizadevanja za sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki prejemajo sredstva EU;

6.  obžaluje, da se mora veliko držav članic trenutno zanašati na dvostranske sporazume in da do tega resnega vprašanja ni pristopa na ravni EU; zato poudarja potrebo po enotnejšem pristopu;

7.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Parlament o tem redno obvešča;

8.  poziva Komisijo, naj v sporazumih, podpisanih s tretjimi državami, zavzame strožje stališče in vztraja pri vključitvi klavzul o boju proti goljufijam; obžaluje, da zaradi goljufij s prenosom denarja v tretje države, ni podatkov o znesku izgubljenih sredstev EU na letni ravni; poziva Komisijo, naj izračuna znesek izgubljenih sredstev EU;

9.  poziva Komisijo, naj izvede oceno tveganja v zvezi s pravnimi akti EU, ki omogočajo nezakonit prenos denarja v tretje države, in odstrani ustrezne točke v teh predpisih;

10.  poziva Komisijo, naj za čimprejšnjo vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke EU uvede standardizirano metodo za zbiranje podatkov, ki bo enaka za vse države članice in bo omogočala odkrivanje goljufivega prenosa sredstev v tretje države; poudarja, da tak mehanizem za boj proti pranju denarja že obstaja in bi se lahko razširil;

11.  poudarja, da sta Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma z dne 16. maja 2005 ter Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, z dne 8. novembra 1990 pomembna instrumenta za boljše sodelovanje s tretjimi državami na področju zamrznitve in zaplembe premoženjske koristi; pozdravlja uspešen zaključek pogajanj o predlogu uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi ter ugotavlja, da bi lahko bili njeni glavni elementi koristna podlaga za sodelovanje s tretjimi državami v okviru mednarodnih konvencij in dvostranskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU;

12.  obžaluje, da niso vse države članice EU pristale na sodelovanje pri EJT; poudarja, kako pomembno je, da postane Evropsko javno tožilstvo glavni akter vseh prihodnjih mehanizmov zaplemb v tretjih državah, zaradi česar ga je treba v skladu s členom 104 uredbe o Evropskem javnem tožilstvu v obstoječih in prihodnjih sporazumih o medsebojni pravni pomoči in zaplembi premoženjske koristi priznati kot pristojni organ za ta namen;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu uradu za boj proti goljufijam.

(1) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(2) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(3) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(5) UL C 208, 10.6.2016, str. 89.
(6) UL C 215, 19.6.2018, str. 96.
(7) UL L 127, 29.4.2014, str. 39.
(8) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.


Pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini ***I
PDF 123kWORD 56k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (COM(2014)0557 – C8-0142/2014 – 2014/0256(COD))
P8_TA(2018)0420A8-0035/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0557),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0142/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0035/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/5.)

(1) UL C 242, 23.7.2015, str. 39.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 10. marca 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0088).


Zdravila za uporabo v veterinarski medicini ***I
PDF 123kWORD 59k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (COM(2014)0558 – C8-0164/2014 – 2014/0257(COD))
P8_TA(2018)0421A8-0046/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2014)0558),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0164/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o varnejšem zdravstvenem varstvu v Evropi: izboljšanje varnosti pacientov in boj proti protimikrobni odpornosti(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. junija 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0046/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/6.)

(1) UL C 242, 23.7.2015, str. 54.
(2) UL C 353, 27.9.2016, str. 12.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 10. marca 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0087).


Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba medicirane krme ***I
PDF 122kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o proizvodnji, dajanju na trg in uporabi medicirane krme ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS (COM(2014)0556 – C8-0143/2014 – 2014/0255(COD))
P8_TA(2018)0422A8-0075/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0556),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 43 in člena 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0143/2014),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. maja 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0075/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme, spremembi Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/4.)

(1) UL C 242, 23.7.2015, str. 54.


Cestne pristojbine za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila ***I
PDF 348kWORD 150k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (COM(2017)0275 – C8-0171/2017 – 2017/0114(COD))
P8_TA(2018)0423A8-0202/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0275),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0171/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0202/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Evropskemu parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

P8_TC1-COD(2017)0114


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Napredek pri doseganju cilja, ki ga je Komisija določila v svoji beli knjigi z dne 28. marca 2011(6), tj. premik k polni uporabi načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“, ustvarjanje prihodka in zagotavljanje financiranja prihodnjih naložb v promet, je počasen, pri zaračunavanju cestnih pristojbin za infrastrukturo v Uniji pa so stalne nedoslednosti.

(1a)  V tej beli knjigi je Komisija določila rok do leta 2020 za „prehod na celotno in obvezno internalizacijo zunanjih stroškov (vključno s hrupom, lokalnim onesnaževanjem in zastoji poleg obveznega povračila stroškov obrabe) za cestni in železniški promet“. [Sprememba 1]

(1b)   Zaradi uporabe vozil za prevoz blaga in potnikov se v ozračje sproščajo onesnaževala. Ta onesnaževala, ki znatno vplivajo na zdravje ljudi in prispevajo k poslabšanju kakovosti zraka v Evropi, vključujejo trdne delce PM2,5, dušikov dioksid (NO2) in ozon (O3). Po podatkih Evropske agencije za okolje, objavljenih leta 2017, je bilo na ozemlju Unije leta 2014 zaradi daljše izpostavljenosti omenjenim onesnaževalom zabeleženih 399 000, 75 000 oziroma 13 600 prezgodnjih smrti. [Sprememba 2]

(1c)   Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je hrup cestnega prometa drugi najbolj škodljivi okoljski povzročitelj stresa v Evropi takoj za onesnaženjem zraka, vsaj 9 000 prezgodnjih smrti na leto pa je mogoče pripisati srčnim boleznim zaradi hrupa prometa. [Sprememba 3]

(1d)   V skladu s poročilom Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka v Evropi, ki je bilo objavljeno leta 2017, je bil leta 2015 cestni promet panoga z največjimi emisijami dušikovih oksidov (NOX) in druga najpomembnejša panoga z vidika onesnaževanja s črnim ogljikom. [Sprememba 4]

(2)  Komisija je v svojem sporočilu o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami(7) napovedala, da bo predlagala pregled direktive o cestnih pristojbinah za tovorna vozila, da bi omogočila zaračunavanje pristojbin tudi na podlagi razlik v emisijah ogljikovega dioksida ter razširila nekatera načela navedene direktive na avtobuse, osebne avtomobile in kombinirana vozila.

(3)  Vsa težka vozila precej vplivajo na cestno infrastrukturo in prispevajo k onesnaženosti zraka, lahka vozila pa so vzrok večine negativnih vplivov na okolje in družbenih učinkov cestnega prometa, ki so povezani z emisijami in zastoji. Zaradi enakega obravnavanja in poštene konkurence bi bilo treba zagotoviti, da se vozila, ki do zdaj niso bila zajeta v okviru iz Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) v zvezi s cestninami in uporabninami, vključijo v ta okvir. Področje uporabe navedene direktive bi bilo zato treba razširiti na težka vozila, ki niso namenjena prevozu blaga, in na lahka vozila, vključno z osebnimi avtomobili ter osebne avtomobile. Cestnine za osebna vozila bi lahko prilagodili, da bi preprečili prekomerno kaznovanje pogostih uporabnikov. Zaradi enakega obravnavanja bi bilo treba pristojbine uporabljati nediskriminatorno glede na kategorijo vozila ter različno glede na vpliv vozil na infrastrukturo, njihov vpliv na okolje in družbo ter poseben socialno-ekonomski položaj nekaterih uporabnikov, ki lahko v službo pridejo le po cesti. [Sprememba 5]

(3a)  Za vzpostavitev notranjega trga za cestni promet z enakimi konkurenčnimi pogoji bi bilo treba pravila uporabljati enotno. Eden glavnih ciljev te direktive je odpraviti izkrivljanja konkurence med uporabniki. Zato bi bilo treba na področje uporabe pristojbin za težka vozila vključiti kombinirana vozila, ki opravljajo cestni prevoz blaga. [Sprememba 6]

(3b)  Da bi se zagotovila sorazmernost ukrepa, je pomembno, da je ta usmerjen le v kombinirana vozila, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu, ki jo urejata uredbi (ES) št. 1071/2009(9) in (ES) 1072/2009(10) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11). [Sprememba 7]

(4)  Časovno omejene uporabnine po naravi ne izražajo natančno dejansko nastalih stroškov in iz podobnih razlogov niso učinkovite pri spodbujanju čistejših in učinkovitejših prevozov ali zmanjševanju zastojev. Zato bi jih bilo treba pri težkih vozilih postopno nadomestiti s pristojbinami na podlagi prevožene razdalje, ki so pravičnejše, uspešnejše in učinkovitejše. [Sprememba 8]

(4a)   Da postopno nadomeščanje časovno omejenih pristojbin s pristojbinami na podlagi razdalje ne bi dodatno oviralo dostopa prometa iz obrobnih držav in regij do glavnih evropskih trgov, bi bilo treba čim prej vzpostaviti izravnalni sistem, s katerim bi uravnotežili dodatne stroške in preprečili pretirano izgubo konkurenčnosti. [Sprememba 10]

(4b)   Da se prepreči preusmerjanje prometa na ceste brez cestnin, kar bi lahko imelo resne posledice za varnost v cestnem prometu in optimalno uporabo cestnega omrežja, morajo imeti države članice možnost zaračunavati cestnino na vseh cestah, ki so neposredno konkurenčne vseevropskemu omrežju. [Sprememba 11]

(4c)   Časovno omejene uporabnine spodbujajo voznike, da v času, za katerega so plačali, vozijo več, s čimer se načelo „onesnaževalec plača“ oziroma „uporabnik plača“ ne uporablja na ustrezen način. [Sprememba 12]

(4d)  Da bi se zagotovila pravilna uporaba te direktive, bi morali pogodbeni okviri, ki urejajo koncesijske pogodbe glede zaračunavanja cestnih pristojbin, olajšati prilagodljivost teh pogodb razvoju regulativnega okvira Unije ob ustreznem upoštevanju Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 13]

(4e)   Pri tem bi bilo treba razmisliti o možnosti izravnave dodatnih stroškov zaradi oddaljenosti z dostopom do energetsko učinkovitejšega voznega parka in prednostno vzpostavitvijo ekskluzivne infrastrukture ali tehnologij, kot so e-avtoceste. Te možnosti izravnave bi lahko postale del bodočega instrumenta za povezovanje Evrope po letu 2020. [Sprememba 14]

(5)  Da se zagotovi sprejemljivost prihodnjih shem zaračunavanja cestnih pristojbin za uporabnike, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da ustrezne sisteme za pobiranje pristojbin uvedejo v okviru širšega svežnja storitev na področju mobilnosti. Taki Ti sistemi bi morali zagotoviti zagotavljati pravično porazdelitev infrastrukturnih stroškov in izražati odražati načelo „onesnaževalec plača“ ter vključevati namensko uporabo prihodkov iz uporabnin. Države članice pa bi morale same odločati, ali bodo cestnine pobirale tudi na cestah, ki ne spadajo v glavno prometno omrežje. Vsaka država članica, ki uvede tak sistem, bi morala zagotoviti, da je ta v skladu z določbami Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12). [Sprememba 15]

(5a)  Države članice bi bilo treba spodbujati k upoštevanju socialno-ekonomskih dejavnikov pri izvajanju zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture za osebna vozila. [Sprememba 16]

(5b)   Pri zaračunavanju cestnin vsem uporabnikom cest s pomočjo elektronskih sredstev se masovno zbirajo in shranjujejo osebni podatki, na podlagi katerih je mogoče sklepati tudi na celovite profile gibanja. Države članice in Komisija bi morale pri izvajanju te direktive dosledno upoštevati načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov. Tehnične rešitve za zbiranje podatkov v zvezi z uporabninami bi zato morale vsebovati anonimizirane, šifrirane ali predplačniške možnosti za plačilo. [Sprememba 17]

(5c)  Davki na vozila lahko ovirajo uvedbo cestnin. Da bi podprli uvedbo cestnin, bi morale imeti države članice več možnosti za hitro znižanje davkov na vozila, kar pomeni čim hitrejše znižanje najnižjih stopenj, določenih v Direktivi 1999/62/ES. [Sprememba 18]

(5d)  Še posebej je pomembno, da države članice vzpostavijo pravični sistem pristojbin, s katerim se ne postavijo v slabši položaj uporabniki osebnih vozil, ki so zaradi kraja prebivališča na podeželju, na težko dostopnih ali na izoliranih ozemljih prisiljeni pogosteje uporabljati ceste, za katere se pobirajo pristojbine. Države članice bi morale v okviru teritorialne razvojne politike uporabljati popuste na pristojbine za uporabnike s takih ozemelj. [Sprememba 20]

(6)  Tako kot pri težkih vozilih je treba zagotoviti, da so vse, če države članice uvedejo časovno omejene pristojbine, ki se zaračunavajo za lahka vozila, zagotoviti, da so te sorazmerne, tudi kar zadeva obdobja uporabe, ki so krajša od enega leta. V zvezi s tem je treba upoštevati, da se vzorec uporabe lahkih vozil razlikuje od vzorca uporabe težkih vozil. Izračun sorazmernih časovno omejenih pristojbin bi lahko temeljil na razpoložljivih podatkih o vzorcih potovanj, če zagotavlja nediskriminacijo. [Sprememba 21]

(7)  V skladu z Direktivo 1999/62/ES se lahko pristojbina bi bilo treba zaračunati pristojbino za zunanje stroške uvede na ravni, ki ustreza načelu, da plača onesnaževalec, in katere višina je blizu mejnemu družbenemu strošku uporabe zadevnega vozila. Ta metoda se je izkazala za najpravičnejši in najučinkovitejši način za upoštevanje negativnih vplivov onesnaženosti zraka in hrupa, ki ju povzročajo težka vozila, na okolje in zdravje, in bi zagotovila pravičen prispevek težkih vozil k doseganju standardov EU za kakovost zraka(13) ter morebitnih omejitev ali ciljnih vrednosti hrupa, ki se uporabljajo. Zato bi bilo treba spodbujati zaračunavanje takih pristojbin. [Sprememba 22]

(8)  V ta namen bi bilo treba uvesti možnost uporabe pristojbine za zunanje stroške za omrežja, za katera se ne uporablja infrastrukturna pristojbina, ter najvišje ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške zamenjati z neposredno uporabnimi referenčnimi najnižjimi vrednostmi, posodobljenimi ob upoštevanju inflacije, znanstvenega napredka pri ocenjevanju zunanjih stroškov cestnega prometa in sprememb v sestavi voznega parka. [Sprememba 23]

(8a)  Da bi prispevali k cilju bele knjige o prometu, ki si prizadeva za polno uporabo načela „onesnaževalec plača“, bi bilo treba na omrežjih, na katerih se zaračunava infrastrukturna pristojbina, zagotoviti uporabo pristojbine za zunanje stroške za težka vozila in kombinirana vozila, ki opravljajo cestni prevoz blaga. [Sprememba 24]

(8b)  Prihodke od zunanjih stroškov bi bilo treba primerno ponovno uporabiti, da bi jih ponovno vložili v sektor prometne infrastrukture, s čimer bi spodbudili bolj trajnostne vrste prometa z manjšim vplivom na okolje. [Sprememba 25]

(9)  Razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na emisijski razred EURO prispeva k uporabi čistejših vozil. Vendar se pričakuje, da bo z obnovo voznega parka razlikovanje pristojbin na tej podlagi na medmestnem omrežju zastarelo manj učinkovito do konca leta 2020, zato bi ga bilo treba do takrat postopno odpraviti. Sočasno bi bilo treba zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške uporabljati bolj sistematično, kot usmerjeno sredstvo za povračilo zunanjih stroškov, ko je to najbolj potrebno. [Sprememba 27]

(10)  Delež emisij CO2 iz težkih vozil se povečuje. Razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na take emisije bi lahko prispevalo k izboljšavam na tem področju, zato bi ga bilo treba uvesti.

(11)  Lahka vozila ustvarijo dve tretjini negativnih vplivov cestnega prometa na okolje in zdravje. Zato je pomembno, da se uporaba najčistejših vozil z najučinkovitejšo porabo goriva spodbudi z razlikovanjem cestnih pristojbin na podlagi faktorjev skladnosti, opredeljenih v Uredbi Komisije (EU) 2016/427(14), Uredbi Komisije (EU) 2016/646(15) in Uredbi Komisije (EU) 2017/xxx(16).

(12)  Da bi se spodbujala uporaba najčistejših vozil z najučinkovitejšo porabo goriva, bi morale države članice za navedena vozila uvesti precej nižje cestnine in uporabnine. Da bi se olajšalo in pospešilo izvajanje takšnih shem, bi se morala ta znižanja uporabljati ne glede na začetek veljavnosti Uredbe Komisije (EU) …/… o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 glede certificiranja emisij CO2 in porabe goriva težkih vozil. Za brezemisijska vozila se ne bi smele uporabljati pristojbine za zunanje stroške, povezane z onesnaževanjem zraka. [Sprememba 28]

(12a)   Čezalpski tranzit pomeni za prizadete regije posebno obremenitev zaradi hrupa, onesnaževanja zraka in infrastrukturne obrabe, ki je še večja zaradi stroškovne konkurence bližnjih koridorjev. Zato je treba tem regijam in državam članicam omogočiti veliko prožnost pri zaračunavanju zunanjih stroškov in uporabi ukrepov za ureditev prometa, ne nazadnje tudi zaradi preprečevanja neželenih učinkov premeščanja in preusmerjanja prometa med koridorji. [Sprememba 29]

(13)  Zastoji v cestnem prometu, h katerim vsa motorna vozila prispevajo v različnih deležih, obsegajo strošek v višini približno 1 % BDP. Velik del tega stroška se lahko pripiše medmestnim zastojem. Zato bi bilo treba omogočiti posebno pristojbino za zastoje, pri čemer se mora ta uporabljati za vse kategorije vozil. Da bi bila zadevna pristojbina učinkovita in, sorazmerna in nediskriminatorna, bi jo bilo treba izračunati na podlagi mejnih stroškov, povezanih z zastoji, in razlikovati glede na lokacijo, čas in kategorijo vozila. Poiskati pa je treba tudi formule usklajevanja in izravnav, da ne bi diskriminirali delavcev, ki živijo na obrobju mest in že plačujejo stroške infrastrukturnih pristojbin in cestnin. Da bi se čim bolj povečal pozitiven učinek pristojbin za zastoje, bi bilo treba ustrezne prihodke dodeliti projektom, ki odpravljajo vire težave. [Sprememba 30]

(13a)  Za ohranitev avtomobilske dediščine Unije bi morale države članice uvrstiti vozila zgodovinskega pomena v posebno kategorijo zaradi prilagodljivosti različnih pristojbin, ki se plačujejo v skladu s to direktivo. [Sprememba 31]

(14)  Pristojbine za zastoje bi morale sorazmerno izražati dejanske stroške, ki jih vsako vozilo povzroča neposredno drugim uporabnikom cest in posredno celotni družbi. Da ne bi nesorazmerno ovirale prostega pretoka ljudi in blaga, bi morale biti omejene na določene zneske, ki bi zajemali mejne stroške, povezane z zastoji, blizu polne zmogljivosti, tj. ko se obseg prometa približa zmogljivosti ceste.

(15)  Dohodkovno nevtralno razlikovanje infrastrukturnih stroškov, ki se uporablja za težka tovorna vozila in ni najboljši instrument za zmanjšanje zastojev, bi bilo treba postopno odpraviti.

(15a)  Glede na visoke zunanje stroške za nesreče, ki znašajo več deset milijard EUR na leto, bi bilo treba v zvezi z določbami Direktive 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17) o izračunu povprečnih socialnih stroškov nesreč s smrtnim izidom in nesreč s hudimi poškodbami državam članicam omogočiti boljšo internalizacijo stroškov, ki jih ne krijejo zavarovanja. Del teh stroškov bi krilo socialno varstvo ali celotna družba, na primer upravne stroške mobiliziranih javnih služb, nekatere stroške mobiliziranih zdravstvenih služb ter stroške izgube človeškega kapitala in stroške, povezane s fizičnimi in psihičnimi poškodbami. [Sprememba 32]

(16)  Pribitki, dodani infrastrukturni pristojbini, bi prav tako lahko koristno prispevali k reševanju težav, povezanih s precejšnjo okoljsko škodo ali zastoji, ki nastanejo zaradi uporabe nekaterih cest, ne le na gorskih območjih. Sedanjo omejitev Uporabo pribitkov bi bilo zato treba olajšati, tako da se odpravijo sedanje omejitve pribitkov na taka območja bi bilo zato treba odpraviti in njihove dodelitve projektom centralnega omrežja vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se preprečilo dvojno zaračunavanje pristojbin uporabnikom, se pribitki ne bi smeli uporabljatibi bilo treba strožje omejiti pribitke, ki se uporabljajo na cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje. Poleg tega bi bilo treba prilagoditi najvišjo stopnjo, ki se uporablja v različnih okoliščinah. [Sprememba 33]

(17)  Kadar država članica uvede sistem cestninjenja, lahko dodeljena povračila glede na posamezni primer pripeljejo do diskriminacije uporabnikov cest nerezidentov. Možnost, da se v takem primeru dodeli povračilo, bi zato moralo biti omejeno na primere cestnin in ne bi smelo biti več na voljo v primeru uporabnin.

(17a)   V zvezi z lahkimi vozili je pomembno zagotoviti, da ta direktiva ne ovira prostega gibanja državljanov. Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo popuste in znižanja za uporabnike cest, ki plačujejo nesorazmerne pristojbine zaradi geografskih ali socialnih razlogov. [Sprememba 34]

(18)  Da bi se izkoristile morebitne sinergije med uporabljenimi sistemi zaračunavanja cestnih pristojbin in s tem znižali obratovalni stroški, bi morala biti Komisija v celoti vključena v sodelovanje med državami članicami, ki nameravajo uvesti skupne in interoperabilne sheme zaračunavanja cestnih pristojbin. [Sprememba 35]

(19)  S cestnimi pristojbinami se lahko izkoristijo zbirajo sredstva, ki prispevajo k financiranju in navzkrižnemu financiranju alternativnih projektov prometne infrastrukture, vzdrževanja in razvoja visokokakovostne prometne infrastrukture ter storitev. Zato je treba bi morale države članice spodbuditi k ustrezni uporabi prihodkov ustrezno uporabiti prihodke od cestnih pristojbin in v ta namen zahtevati, da ustrezno poročajo poročati o uporabi takih teh prihodkov. Zato bi bilo treba prihodke iz infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške ponovno vložiti v prometni sektor. To bi moralo zlasti pripomoči k opredelitvi morebitnih finančnih vrzeli in povečanju javne podpore zaračunavanju cestnih pristojbin. [Sprememba 36]

(20)  Ker cilja te direktive, namreč zagotavljanja, da se nacionalne sheme zaračunavanja pristojbin, ki se uporabljajo za vsa vozila razen za težka tovorna vozila, uporabljajo v celovitem okviru, ki zagotavlja enako obravnavanje v vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave cestnega prometa in težav, ki naj bi jih obravnavala ta direktiva, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)  Zagotoviti je treba, da pristojbine za zunanje stroške še naprej čim natančneje izražajo stroške onesnaženja zraka in hrupa, ki ju povzročajo težka vozila, ne da bi pri tem shema zaračunavanja pristojbin postala pretirano zapletena, da se spodbudi uporaba vozil z najučinkovitejšo porabo goriva in da spodbude ostanejo učinkovite, razlikovanje cestnih pristojbin pa posodobljeno. Zato bi bilo treba Komisiji dodeliti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo referenčnih najnižjih vrednosti za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške znanstvenemu napredku, opredelitvijo načinov za dohodkovno nevtralno razlikovanje infrastrukturnih stroškov glede na emisije CO2 iz težkih vozil in prilagoditvijo načinov za razlikovanje infrastrukturnih stroškov za lahka vozila tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. [Sprememba 37]

(21a)   Komisija bo najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti direktive predložila splošno veljaven, pregleden in jasen okvir za internalizacijo zunanjih okoljskih in zdravstvenih stroškov ter stroškov prometnih zastojev, ki bo podlaga za bodoče izračune infrastrukturnih pristojbin. V zvezi s tem bi morala imeti Komisija možnost predlagati model, ki bi mu priložila analizo učinkov na internalizacijo zunanjih stroškov za vse vrste prometa. Zaradi sorazmernosti je treba pri zaračunavanju zunanjih stroškov upoštevati vse vrste prometa. [Sprememba 38]

(21b)   Zaradi preglednosti bi bilo primerno, da bi države članice uporabnike cest seznanjale z rezultati ponovnih naložb infrastrukturnih pristojbin ter pristojbin za zunanje stroške in zastoje. Tako bi jih morale seznanjati s prednostmi izboljšane varnosti v cestnem prometu, manjšega okoljskega vpliva in upada prometnih zastojev. [Sprememba 39]

(22)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te direktive bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se sprejme usklajeni sklop kazalnikov za vrednotenje kakovosti cestnih omrežij, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(23)  Direktivo 1999/62/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 1999/62/ES se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo cestne infrastrukture za vozila na podlagi prevožene razdalje“; [Sprememba 40]

"

(2)  člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 1

1.  Ta direktiva se uporablja za:

   (a) davke na vozila za težka tovorna vozila,
   (b) cestnine in uporabnine, ki se uvedejo za vozila.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ki opravljajo prevoze izključno na neevropskih ozemljih držav članic.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ko so registrirana na Kanarskih otokih, v Ceuti in Melilli, na Azorih ali Madeiri ter opravljajo prevoze samo na teh ozemljih ali med njimi in celinskim delom Španije oziroma Portugalske.

Člen 2

V tej direktivi:

   (1) ,vseevropsko cestno omrežje‘ pomeni infrastrukturo za cestni promet iz oddelka 3 poglavja II Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*, kakor je prikazana na zemljevidih v Prilogi I k navedeni uredbi;
   (2) ,stroški gradnje‘ pomenijo pomeni stroške, povezane z gradnjo, in kjer je to primerno, tudi stroške financiranja enega od naslednjih:
   (a) nove infrastrukture ali novih izboljšav infrastrukture, vključno z večjimi popravili infrastrukture ali alternativno prometno infrastrukturo za preusmeritev prometa; [Sprememba 41]
   (b) infrastrukture ali izboljšav infrastrukture, vključno z večjimi gradbenimi popravili, ki je bila dokončana največ 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile ureditve cestninjenja do 10. junija 2008 že uvedene, ali pa je bila gradnja infrastrukture dokončana največ 30 let pred vzpostavitvijo novih ureditev cestninjenja, uvedenih po 10. juniju 2008;
   (c) infrastrukture ali izboljšav infrastrukture, ki je bila dokončana pred 10. junijem 2008, kadar:
   (i) je država članica vzpostavila cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali
   (ii) lahko država članica izkaže, da je bil pogoj za izgradnjo določene infrastrukture, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let;
   (3) ,stroški financiranja‘ pomenijo obresti na posojila in donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
   (4) ,večja popravila infrastrukture‘ pomenijo popravila infrastrukture, razen tistih popravil, ki za uporabnike cest niso več koristna, zlasti kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli;
   (5) ,avtocesta‘ pomeni cesto, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter izpolnjuje naslednja merila:
   (a) ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način;
   (b) v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge, kolesarske steze ali pešpoti;
   (c) je posebej označena kot avtocesta;
   (6) ,cestnina‘ pomeni znesek, ki se določi na podlagi razdalje, prevožene po dani infrastrukturi, in na podlagi tipa vozila, s plačilom katerega vozilo pridobi pravico do uporabe infrastrukture, zajema pa eno ali več naslednjih pristojbin: infrastrukturno pristojbino oziroma pristojbino za zastoje ali pristojbino za zunanje stroške ali oboje; [Sprememba 42]
   (7) ,infrastrukturna pristojbina‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja v zvezi z infrastrukturo, ki jih ima država članica;
   (8) ,pristojbina za zunanje stroške‘ pomeni pristojbino, ki se zaračuna za nadomestilo stroškov v državi članici v zvezi z onesnaževanjem zraka ali obremenitvami s hrupom zaradi prometa ali obojim;
   (9) ,zastoj‘ pomeni stanje, ko se obseg prometa približa zmogljivosti ceste ali jo preseže;
   (10) ,pristojbina za zastoje‘ pomeni pristojbino, ki se za vozila zaračuna za nadomestilo stroškov v državi članici v zvezi z zastoji in za zmanjšanje zastojev;
   (11) ,stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa‘ pomenijo pomeni stroške škode za zdravje ljudi in za okolje, ki jo je povzročil izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona, kot so dušikov oksid in hlapne organske spojine, med delovanjem vozila; [Sprememba 43]
   (12) ,stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa‘ pomenijo pomeni stroške škode za zdravje ljudi in za okolje, ki jo je povzročil hrup, ki so ga oddala vozila ali ga je ustvaril njihov stik s površino vozišča; [Sprememba 44]
   (13) ,ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina‘ pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov težkih vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
   (14) ‚uporabnina‘ pomeni plačilo določenega zneska, s katerim je vozilu za dano obdobje zagotovljena pravica do uporabe infrastrukture iz člena 7(1) in (2);
   (15) ,vozilo‘ pomeni motorno vozilo s štirimi kolesi ali več ali spojeno kombinacijo vozil, ki je namenjeno ali se uporablja za prevoz blaga ali potnikov po cesti;
   (16) ,težko vozilo‘ pomeni težko tovorno vozilo ali avtobus;
   (17) ,težko tovorno vozilo‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz blaga, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone;
   (18) ,avtobus‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz več kot osmih potnikov, brez voznika, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone;
   (18a) ,lahko vozilo‘ pomeni lahko gospodarsko vozilo ali osebni avtomobil; [Sprememba 46]
   (19) ,lahko vozilo‘ pomeni osebni avtomobil, minibus minibus, kombinirano vozilo ali kombinirano vozilo, namenjeno za prevoz blaga; [Sprememba 47]
   (20) ,osebni avtomobil‘ pomeni vozilo s štirimi kolesi, namenjeno prevozu največ osmih potnikov poleg voznika;
   (20a) ,vozilo zgodovinskega pomena‘ pomeni vozilo zgodovinskega pomena, kot je določeno v členu 3(7) Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta**; [Sprememba 48]
   (21) ,minibus‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz več kot osmih potnikov poleg voznika, katerega največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone;
   (22) ,kombinirano vozilo‘ pomeni vozilo, namenjeno za prevoz blaga, ki ni osebni avtomobil in katerega največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone; [Sprememba 49]
   (22a) ,kombinirano vozilo za prevoz blaga‘ pomeni vozilo, ki se uporablja za dejavnost cestnega prevoznika, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta***, in katerega največja dovoljena skupna masa je med 2,4 in 3,5 tone ter katerega višina presega 2 metra; [Sprememba 50]
   (22b) ,brezemisijsko obratovanje‘ pomeni, da vozilo na preverljiv način obratuje brez emisij izpušnih plinov iz izpušne cevi na celotnem pokritem cestnem omrežju; [Sprememba 51]
   (23) ,brezemisijsko vozilo‘ pomeni vozilo brez emisij izpušnih plinov;
   (23a) ,motorno kolo‘ pomeni vozilo z dvema kolesoma, z bočno prikolico ali brez nje, ter vse trikolesnike in štirikolesnike kategorij L3e, L4e, L5e, L6e in L7e, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 168/2013; [Sprememba 52]
   (24) ,prevoznik‘ pomeni vsako podjetje, ki prevaža blago ali potnike po cesti;
   (25) ‚vozilo kategorije EURO 0, EURO I, EURO II, EURO III, EURO IV, EURO V in EURO VI‘ pomeni težko vozilo, ki je skladno z mejnimi emisijskimi vrednostmi iz Priloge 0;
   (26) ‚tip vozila‘ pomeni kategorijo, v katero spada težko vozilo, glede na število osi, dimenzije ali maso vozila ali glede na druge dejavnike klasifikacije, ki odraža povzročeno škodo cestam (npr. sistem klasifikacije glede na povzročanje škode iz Priloge IV), pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah, ali pa so razpoznavne na pogled;
   (27) ,koncesijska pogodba‘ pomeni javno naročilo gradenj ,koncesijo‘, kakor je opredeljeno opredeljena v členu 1 Direktive 2014/2423/EU Evropskega parlamenta in Sveta****; [Sprememba 53]
   (28) ‚koncesijska cestnina‘ pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
   (29) ,bistveno spremenjena ureditev cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin‘ pomeni ureditev cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin, ki je bila spremenjena tako, da se stroški ali prihodki spremenijo za vsaj 515  % v primerjavi s preteklim letom, po popravku za stopnjo inflacije, izmerjeno s spremembami v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin EU, razen energije in nepredelanih živil, kot ga objavi Komisija (Eurostat). V koncesijskih pogodbah se spremembe, ki izpolnjujejo merila iz člena 43(1) in (2) Direktive 2014/23/EU, ne štejejo za bistvene; [Sprememba 54]
   (29a) ,navzkrižno financiranje‘ pomeni financiranje učinkovitih alternativnih projektov prometne infrastrukture s prihodki iz cestnin in infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za obstoječo prometno infrastrukturo; [Sprememba 55]
   (29b) ,države članice‘ pomeni vse organe držav članic, bodisi organe centralne državne oblasti, organe posameznih zveznih držav ali druge teritorialne organe, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije. [Sprememba 56]

Za namene odstavka 2:

   (a) v vsakem primeru delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati, na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove ureditve cestninjenja, če je ta poznejši, nikakor ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov infrastrukture;
   (b) stroški infrastrukture ali stroški izboljšav infrastrukture lahko vključujejo kakršne koli posebne izdatke, nastale tudi z novimi regulativnimi zahtevami, za zmanjšanje hrupa, za uvedbo inovativnih tehnoloških rešitev ali za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec infrastrukture na podlagi objektivnih okoljskih vidikov, na primer zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal. [Sprememba 57]

_______________

* Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

** Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).

*** Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

**** Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1)“;

"

(2a)  v členu 6(2) se doda naslednja točka:"

„(ba) vozila zgodovinskega interesa;“; [Sprememba 58]

"

(3)  člen 7 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7

1.  Brez poseganja v člen 9(1a) lahko države članice ohranijo ali uvedejo cestnine in uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali na določenih odsekih tega omrežja in na katerih koli drugih dodatnih odsekih svojega omrežja avtocest, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, pod pogoji iz odstavkov od 3 do 9 tega člena ter členov od 7a do 7k.

2.  Odstavek 1 ne posega v pravico držav članic, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije zaračunavajo cestnine in uporabnine na drugih cestah, pod pogojem, da uvedba cestnin in uporabnin na takšnih drugih cestah ne pomeni diskriminacije mednarodnega prometa in ne povzroča izkrivljanja konkurence med prevozniki. Cestnine in uporabnine, ki se zaračunavajo na cestah, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja ali avtoceste, so v skladu s pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena, člena 7a ter člena 7j(1), (2) in (4).

3.  Države članice ne smejo za nobeno kategorijo vozil hkrati uvesti cestnine in uporabnine za uporabo enega cestnega odseka. Vendar lahko država članica, ki na svojem omrežju uvede uporabnino, uvede tudi cestnino za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov.

4.  Cestnine in uporabnine ne smejo posredno ali neposredno diskriminirati glede na državljanstvo uporabnika cest, državo članico ali tretjo državo sedeža prevoznika ali registracije vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

5.  Države članice lahko predvidijo znižane stopnje cestnin ali uporabnin ali izvzetja od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za težka vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa na podlagi Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta* ter v primerih, ki so zajeti s pogoji iz člena 6(2)(a), (b) in (c) te direktive.

6.  Države članice brez poseganja v odstavek 9 od 1. januarja 2018 ... [datum začetka veljavnosti te direktive] ne uvajajo uporabnin za težka vozila ter kombinirana vozila za prevoz blaga. Uporabnine, ki se uvedejo pred navedenim datumom, se lahko ohranijo do 31. decembra 2023 2022, po tem datumu pa jih nadomestijo infrastrukturne pristojbine za cestno omrežje, ki ga zajema ta direktiva. [Sprememba 59]

7.  Države članice od [datuma začetka veljavnosti te direktive] ne uvajajo uporabnin za lahka vozila. Uporabnine, ki so bile uvedene pred navedenim datumom, se lahko odpravijo do 31. decembra 2027.

8.  Država članica se lahko do 31. decembra 2019 odloči, da bo za težka vozila zaračunavala cestnine ali uporabnine samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 12 ton, če meni, da bi razširitev na vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila ne presega 12 ton, povzročila:

   (a) znatne negativne učinke na prost pretok prometa, okolje, raven hrupa, zastoje, zdravje ali varnost v prometu zaradi preusmeritve prometa;
   (b) upravne stroške, ki bi bili za več kot 30 % višji od dodatnega prihodka, ki bi ga pomenila navedena razširitev.

Države članice, ki se odločijo za zaračunavanje cestnine ali uporabnine ali obojega samo za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa naloženega vozila znaša 12 ton ali več, obvestijo Komisijo o svoji odločitvi in razlogih zanjo.

9.  Od 1. januarja 2020 se cestnine in uporabnine, ki se zaračunavajo za težka vozila, zaračunavajo za vsa težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga. [Sprememba 61]

10.  Cestnine Do 31. decembra 2022 se lahko cestnine in uporabnine za težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, ter cestnine in uporabnine za lahka vozila se lahko, ki niso kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, uvedejo ali ohranijo neodvisno druga od druge. [Sprememba 62]

________________________

* Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).“;

"

(4)  člen 7a se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7a

1.  Uporabnine so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture.

2.  Če se uporabnine zaračunavajo za težka vozila, se uporaba infrastrukture zagotovi za vsaj naslednja obdobja: en dan, en teden, en mesec in eno leto. Mesečna stopnja ne sme biti višja od 10 % letne stopnje, tedenska stopnja ne sme biti višja od 5 % letne stopnje in dnevna stopnja ne sme biti višja od 2 % letne stopnje.

Država članica lahko zaračunava samo letne stopnje za vozila, registrirana v tej državi članici.

Države članice določijo uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije težkih vozil, na stopnji, ki ne presega najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

3.  Če se uporabnine zaračunavajo za osebna vozila, se uporaba infrastrukture zagotovi vsaj za naslednja obdobja: en dan, en teden, 10 dni, en mesec ali dva meseca ali oboje in eno leto. Dvomesečna stopnja ne sme biti višja od 30 % letne stopnje, mesečna stopnja ne sme biti višja od 18 % letne stopnje in desetdnevna, tedenska in dnevna stopnja ne sme biti višja od 8 % letne stopnje. [Sprememba 63]

Države članice lahko uporabo infrastrukture zagotovijo tudi za druga časovna obdobja. V takih primerih uporabijo stopnje v skladu z načelom enakega obravnavanja med uporabniki, pri tem pa upoštevajo vse ustrezne dejavnike, zlasti letno stopnjo in stopnje, uporabljene za druga obdobja iz prvega pododstavka, uveljavljene vzorce uporabe in upravne stroške.

Kar zadeva sheme uporabnin, sprejetih pred 31. majem 2017, lahko države članice v skladu z načelom enakega obravnavanja ohranijo stopnje, ki presegajo stopnje iz prvega pododstavka in so veljale pred navedenim datumom, in ustrezno višje stopnje za druga obdobja uporabe. Vendar upoštevajo omejitve iz prvega in drugega pododstavka takoj, ko začnejo veljati bistveno spremenjene ureditve cestninjenja ali zaračunavanja pristojbin in najpozneje od 1. januarja 2024.

4.  Kar zadeva minibuse, kombinirana vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, države članice upoštevajo odstavek 2 ali odstavek 3. Vendar države članice uporabnine za minibuse, kombinirana vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, ki so višje kot za osebna vozila, določijo najpozneje od 1. januarja 2024. [Sprememba 64]

4a.  Pri sorazmernosti uporabnin se lahko upoštevajo posebnosti prevoznih dejavnosti, ki se začnejo v državi članici na obrobju Unije.“; [Sprememba 65]

"

(4a)  v členu 7b se doda naslednji odstavek:"

„2a. Avtocestni odseki, na katerih se zaračunava infrastrukturna pristojbina, imajo potrebno infrastrukturo za zagotovitev varnosti prometa za vse uporabnike ter lahko imajo parkirišča, ki so varna v vseh vremenskih razmerah, v skladu z uredbo (EU) .../.... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (2017/0122(COD)).“; [Sprememba 66]

"

(5)  člen 7c se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7c

1.  Država članica lahko ohrani ali uvede pristojbino za zunanje stroške, ki je povezana s stroški onesnaževanja zraka ali obremenitev s hrupom zaradi prometa ali obojim.

Pristojbine za zunanje stroške se lahko uvedejo ali ohranijo na odsekih cestnega omrežja, za katere se ne uporablja infrastrukturna pristojbina.

Kar zadeva težka vozila, se pristojbine za zunanje stroške Pristojbine za zunanje stroške, povezane z onesnaževanjem zraka ali obremenitvijo s hrupom zaradi prometa, se razlikujejo in določijo v skladu z najmanjšimi možnimi zahtevami in metodami iz Priloge IIIa, pri čemer se upoštevajo referenčne vrednosti in so skladne vsaj z najnižjimi vrednostmi iz Priloge IIIb. [Sprememba 67]

2.  Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo nadomestiti samo določen odstotek teh stroškov.

3.  Pristojbina za zunanje stroške, ki je povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, se ne zaračunava za težka vozila, ki so v skladu z najstrožjimi emisijskimi standardi EURO.

Prvi pododstavek se preneha uporabljati štiri leta od datuma začetka veljavnosti pravil, s katerimi so začeli veljati navedeni standardi.

4.  Znesek pristojbine za zunanje stroške določi zadevna država članica. Če država članica imenuje organ za ta namen, je ta organ pravno in finančno neodvisen od organizacije, ki upravlja ali pobira pristojbino ali njen del.

5.  Države članice, ki pobirajo cestnine, od 1. januarja 2021 zaračunavajo težkim vozilom pristojbino za zunanje stroške vsaj na tistih delih cestnega omrežja iz člena 7(1), na katerih je okoljska škoda, ki jo povzročajo težka vozila, višja od povprečne okoljske škode, ki jo težka vozila povzročajo , povezane z onesnaževanjem zraka ali obremenitvijo s hrupom zaradi prometa, težkim vozilom in kombiniranim vozilom, namenjenim prevozu blaga, na drugih vseh delih omrežja, opredeljene v skladu z ustreznimi zahtevami glede poročanja iz priloge IIIa iz člena 7(1), za katere se zaračunavajo infrastrukturne pristojbine. [Sprememba 68]

5a.  Od 1. januarja 2026 se pristojbina za zunanje stroške na vseh odsekih cestnega omrežja iz člena 7(1) nediskriminatorno zaračunava vsem kategorijam vozil. [Sprememba 69]

5b.  Države članice lahko za prilagajanje pristojbin za zunanje stroške uporabljajo odstopanje za vozila z zgodovinskim pomenom.“; [Sprememba 70]

"

(6)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 7da

1.  Države članice lahko v skladu z zahtevami iz Priloge V uvedejo pristojbino za zastoje na katerem koli odseku svojega cestnega omrežja, na katerem nastajajo zastoji. Pristojbina za zastoje se lahko zaračunava le na tistih cestnih odsekih, na katerih so zastoji redni, in le v obdobjih, ko so zastoji običajni.

2.  Države članice opredelijo cestne odseke in časovna obdobja iz odstavka 1 na podlagi objektivnih meril glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice zastojem, kot so povprečne zamude ali dolžina kolon.

3.  Pristojbina za zastoje, ki se uvede na katerem koli odseku cestnega omrežja, se nediskriminatorno zaračunava vsem kategorijam vozil, v skladu s standardnimi ekvivalenčnimi faktorji iz Priloge V. Vendar pa se države članice lahko odločijo izvzeti avtobuse in potovalne avtobuse za namen spodbujanja skupnega prevoza, socialno-gospodarskega razvoja in teritorialne kohezije. [Sprememba 72]

4.  Pristojbina za zastoje izraža stroške, ki jih vozilo povzroča drugim uporabnikom cest in posredno družbi, vendar za nobeno vrsto ceste ne presegajo najvišjih ravni iz Priloge VI.

5.  Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme za spremljanje učinka pristojbin za zastoje in preverjanje njihove stopnje. Stopnjo pristojbin preverjajo redno, vsaj vsaka tri leta, s čimer zagotovijo, da niso višje od stroškov zastojev, ki jih ima navedena država članica in nastanejo na tistih cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje.“;

"

(7)  člena 7f in 7g se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 7f

1.  Država članica lahko po predhodnem obvestilu Komisije doda pribitek k infrastrukturni pristojbini, ki se zaračunava na posebnih cestnih odsekih, na katerih so redni zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v financiranje gradnje prometne infrastrukture jedrnega omrežja, opredeljenega v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013 ali prometnih storitev, ki neposredno prispeva k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se zaračunava pribitek; [Sprememba 75]
   (b) pribitek ne presega 15 % ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s členom 7b(1) in členom 7e, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke koridorjev jedrnega omrežja na gorskih območjih, kjer so stroški za infrastrukturo višji, podnebna in okoljska škoda pa večja; v tem primeru pribitek ne sme presegati 2550  %; [Sprememba 76]
   (c) zaračunavanje pribitka nima za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest;
   (d) se Komisiji pred zaračunavanjem pribitka predložita natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje koridorjev jedrnega omrežja prometne infrastrukture ali prometnih storitev iz točke (a); [Sprememba 77]
   (e) se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer je obdobje glede pričakovanega prihodka skladno s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.

1a.  V primeru novih čezmejnih projektov se lahko pribitki dodajo le, če se strinjajo vse države članice, vključene v tak projekt. [Spremembi 78 in 164]

2.  Pribitek se lahko uporablja za infrastrukturno pristojbino, ki je razlikovana v skladu s členom 7g ali 7 ga.

3.  Potem ko Komisija od države članice, ki namerava zaračunavati pribitek, prejme zahtevane informacije, Komisija navedene informacije predloži članom odbora iz člena 9c. Kadar Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali da bo imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko z izvedbenimi akti zavrne načrte zadevne države članice za pristojbine ali zahteva njihovo spremembo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9c(2). Če se pribitek uporablja za cestninske sisteme iz člena 7e(3), se za namene te direktive ne šteje za bistveno spremembo. [Sprememba 79]

4.  Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s členom 7c, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I in II od 15. oktobra 2011, III in IV od 1. januarja 2015, V od 1. januarja 2019 in VI od januarja 2023. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasnim zaračunavanjem pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se vložijo v financiranje gradnje koridorjev jedrnega omrežja iz dela I Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013. [Sprememba 80]

5.  Pribitek se ne sme zaračunavati na cestnih odsekih, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje.

Člen 7g

1.  Infrastrukturne pristojbine se lahko do 31. decembra 2021 razlikujejo za zmanjševanje zastojev, čim učinkovitejše omejevanje poškodb infrastrukture in čim boljšo uporabo zadevne infrastrukture ali spodbujanje varnosti v cestnem prometu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) razlikovanje je pregledno, objavljeno in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
   (b) razlikovanje se uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
   (c) nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 % ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz člena 7b;
   (d) obdobja prometnih konic, med katerimi se za zmanjševanje zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan ali števila ur, med katerimi delež zastojev presega 100 % zmogljivosti; [Sprememba 81]
   (e) razlikovanje za cestni odsek, kjer so zastoji, se oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudijo nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračunajo tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.

Država članica, ki želi uvesti tako razlikovanje ali spremeniti obstoječega, o tem obvesti Komisijo in ji predloži podatke, ki so potrebni za presojo, ali so pogoji izpolnjeni.

2.  Države članice do 31. decembra 2020 razlikujejo infrastrukturne pristojbine za težka vozila glede na emisijske razrede EURO vozila tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 % ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde. Obstoječe koncesijske pogodbe so lahko iz te zahteve izvzete, dokler se pogodbe ne podaljšajo.

Vseeno je državi članici dovoljeno odstopanje od zahteve razlikovanja infrastrukturne pristojbine, če velja kar koli od naslednjega:

   (i) to bi resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema na njenem ozemlju;
   (ii) tako razlikovanje ne bi bilo tehnično izvedljivo za zadevni cestninski sistem;
   (iii) to bi povzročilo preusmeritev vozil, ki najbolj onesnažujejo, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
   (iv) v cestnino je zajeta pristojbina za zunanje stroške.

O vseh takih odstopanjih ali izvzetjih se uradno obvesti Komisijo.

3.  Kadar voznik ali prevoznik, če je to primerno, ob pregledu za plačilo ne more predložiti dokumentov vozilauporabi elektronskega načina cestninjenja ali nima veljavne naročnine ali njegovo vozilo nima opreme, ki so potrebni jo je odobril izvajalec cestninjenja in ki je potrebna za ugotovitev njegovega emisijskega razreda za namen iz odstavka 2, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna. [Sprememba 82]

4.  Komisija v enem letu po tem, ko objavi uradne podatke o emisijah CO2 v skladu z Uredbo (EU) .../...*, sprejme delegirani akt v skladu s členom 9e, v katerem opredeli referenčne vrednosti emisij CO2 in ustrezno kategorizacijo zadevnih težkih vozil, ter upošteva tehnologije za zmanjševanje emisij. [Sprememba 83]

Države članice v enem letu od začetka veljavnosti delegiranega akta razlikujejo infrastrukturno pristojbino ob upoštevanju referenčnih vrednosti emisij CO2 in zadevne kategorizacije vozil. Pristojbine se razlikujejo tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 % ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki imajo najnižje emisije CO2, vendar niso brez emisij. Infrastrukturne pristojbine za brezemisijska vozila se znižajo za 75 % v primerjavi z najvišjo stopnjo. [Sprememba 84]

4a.  Od ... [datum začetka veljavnosti te direktive] se infrastrukturne pristojbine za brezemisijska vozila znižajo za 50 % v primerjavi z najnižjo stopnjo. Enako znižanje velja tudi za brezemisijsko obratovanje, če ga je mogoče dokazati. [Sprememba 85]

4b.  Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive] pripravi poročilo z oceno tržnega deleža brezemisijskih vozil in brezemisijskega obratovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e, če je to primerno, v zvezi s ponovnim izračunom popusta za brezemisijska vozila v primerjavi z najnižjo stopnjo infrastrukturne pristojbine. [Sprememba 86]

5.  Razlikovanja iz odstavkov 1, 2 in 4 niso namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka se uravnovesi s spremembami strukture razlikovanja, ki se izvede v dveh letih po koncu računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

____________

* Uredba Komisije (EU) …/… z dne XXX o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 glede certificiranja emisij CO2 in porabe goriva težkih vozil ter spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L …, …, str. ...).“;

"

(8)  vstavi se naslednji člen 7ga:"

„Člen 7ga

1.  Kar zadeva lahka vozila, lahko države članice do 31. decembra 2021 razlikujejo cestnine in uporabnine glede na okoljsko učinkovitost vozila. [Sprememba 87]

2.  Države članice po 1. januarju 2022 razlikujejo cestnine in v primeru uporabnin vsaj letne pristojbine glede na emisije CO2 in onesnaževal iz vozil v skladu s pravili iz Priloge VII.

2a.  Države članice lahko upoštevajo izboljšanje okoljske učinkovitosti vozila, če se vozilo preuredi za uporabo alternativnih goriv. Stalno predplačilo ali kakršna koli druga oblika plačila, ki jo je odobril upravljavec cestninskega sistema, bi morala uporabnikom omogočiti spremembo cestnine, če se je zaradi preureditve vozila izboljšala njegova okoljska učinkovitost. [Sprememba 88]

3.  Kadar voznik ali prevoznik, če je to primerno, ob pregledu nima potrdila o naročnini ali kakšnem drugem mehanizmu, ki ga je odobril izvajalec cestninjenja, ali ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev njegovih ravni emisij (izjavo o skladnosti) v skladu z Uredbo Komisije (EU) .../...*, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino ali letno uporabnino, ki se lahko zaračuna. Z naknadno predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo raven emisij vozila, se povrne morebitna razlika med zaračunano cestnino ali uporabnino in ustrezno cestnino ali uporabnino za zadevno vozilo. [Sprememba 89]

3a.  Države članice lahko sprejmejo izredne ukrepe za plačilo uporabnine za vozila zgodovinskega pomena. [Sprememba 90]

4.  Komisiji Na Komisijo se dodeli prenese pooblastilo za sprejetje sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e o spremembi v zvezi s spremembo Priloge VII, da se načini iz zadevne priloge prilagodijo tehničnemu napredku in da se upošteva vloga sestavnih delov tako pri izboljšanju varnosti v cestnem prometu kot pri razogljičenju prevoza. [Sprememba 91]

_____________

* Uredba Komisije (EU) 2017/xxx z dne xxx o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 692/2008 (UL L xxx) in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).“;

"

(9)  člen 7h se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„Države članice vsaj šest mesecev pred začetkom izvajanja nove ali bistveno spremenjene ureditve cestninjenja na podlagi infrastrukturnih pristojbin Komisiji pošljejo:“;

"

(aa)   v členu 7h(1)(a) se doda naslednja alinea:"

„– jasne informacije o interoperabilnosti naprav v vozilu, ki so nameščene za plačevanje uporabnin in cestnin. Navedeni so razlogi, zakaj se naprave iz vozil, ki se uporabljajo v drugih državah članicah, ne morejo uporabiti za to ureditev cestninjenja.“; [Sprememba 92]

"

(ab)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Cilj pogodbenega okvira, ki ureja razmerje med dajalcem in imetnikom koncesije, je omogočiti prilagodljivost koncesijskih pogodb razvoju regulativnega okvira Unije ali nacionalnega regulativnega okvira v zvezi z obveznostmi, opredeljenimi v členih 7c, 7da, 7g in 7ga te direktive.“; [Sprememba 93]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice pred začetkom izvajanja nove ali bistveno spremenjene ureditve cestninjenja na podlagi pristojbin za zunanje stroške Komisiji sporočijo zadevno omrežje, predvidene stopnje za posamezno kategorijo vozila in emisijski razred.“;

"

(c)  odstavek 4 se črta;

(10)  člen 7i se spremeni:

(-a)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice Za težka vozila in kombinirana vozila, namenjena za prevoz blaga, lahko države članice omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, pod pogojem, da:“; [Sprememba 94]

"

(a)  v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:"

„(b) tovrstni popusti ali znižanja izražajo dejanske prihranke pri upravnih stroških obravnave pogostih uporabnikov v primerjavi z občasnimi uporabniki;

   (c) tovrstni popusti ali znižanja ne presegajo 1320 % infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za enakovredna vozila, za katera ni upravičenosti do popustov ali znižanj, in za tista, ki se uporabljajo za lokalni ali običajni prevoz ali za oba.“; [Sprememba 95]

"

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Za lahka vozila, zlasti za pogoste uporabnike na območjih razpršene poselitve in na obrobju mest, lahko države članice omogočijo popuste ali znižanja za infrastrukturne pristojbine, če:

   (a) je tako prilagojena tarifna struktura sorazmerna, javna in jo uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;
   (b) ti popusti in znižanja prispevajo:
   (i) k socialni koheziji in/ali
   (ii) k zagotavljanju mobilnosti na obrobnih ali oddaljenih območjih ali na obeh;“; [Sprememba 96]

"

(ab)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2b. Države članice ali pristojni organi lahko uvedejo pavšalno oprostitev na podlagi kilometrov na določenem cestnem odseku, ob upoštevanju vzorcev mobilnosti in gospodarskega pomena obrobnih regij, pod pogojem, da je tako prilagojena tarifna struktura sorazmerna, javna in jo uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;“; [Sprememba 97]

"

(b)  odstavek 3 se spremeni:"

„3. Pod pogoji iz člena 7g(1)(b) in (5) so stopnje cestnin lahko izjemoma, namreč za posebne projekte velikega evropskega pomena, opredeljene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1315/2013, predmet razlikovanja na drugačen način, da se zagotovi gospodarska izvedljivost takih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci drugih načinov prevoza. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in se javna in jo vsi uporabniki uporabljajo pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin.“; [Sprememba 98]

"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Države članice ali pristojni organi lahko na gorskih območjih ali obrobnih regijah razlikujejo stopnje cestnin glede na pot, ki jo prevozijo težka vozila, za katera se zaračunava cestnina, da bi kar najbolj zmanjšale socialno-ekonomski učinek, pod pogojem, da:

   (a) se pri razlikovanju glede na prevoženo pot upoštevajo različne značilnosti prevoza na kratke in dolge razdalje, zlasti razpoložljive možnosti za modalni prehod na druge načine prevoza;
   (b) se razlikovanje izvaja na nediskriminatoren način;
   (c) tehnična oprema omogoča zaznavanje točk za vstop in izstop vozil prek nacionalnih meja.”; [Sprememba 99]

"

(11)  člen 7j se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:"

„V ta namen države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se uporabnikom cest vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih cestnine in uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan, na meji ali na drugih večjih plačilnih mestih, z običajnimi plačilnimi sredstvi, vključno z elektronskimi, in z možnostjo izdaje računa.“; [Sprememba 100]

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar država članica vozilu zaračuna cestnino, mora biti celoten znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine, znesek pristojbine za zunanje stroške in znesek pristojbine za zastoje, kadar se uporablja, naveden na potrdilu o plačilu, ki se na zahtevo izda uporabniku ceste, po možnosti z elektronskimi sredstvi.“; [Sprememba 101]

"

(c)  v odstavku 4 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Če je to ekonomsko izvedljivo, države članice pristojbine za zunanje stroške in pristojbine za zastoje zaračunavajo in pobirajo v okviru elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(1) Direktive 2004/52/ES.“;

"

(12)  člen 7k se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 7k

Brez poseganja v člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin, da predvidijo ustrezno povračilo, če to ne izkrivlja položaja lokalnih ali običajnih prevoznikov ali obojih oziroma jim ne škoduje.“; [Sprememba 102]

"

(13)  v členu 8 se odstavek 2 spremeni:

(a)  v točki (a) se sklicevanje „člena 7(7)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 7a“;

(b)  v točki (b) se za besedilom „členom 7(1)“ vstavi besedilo „in (2)“;

(13a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 8a

Spremljanje in poročanje

1.  Vsaka država članica imenuje neodvisen nadzorni organ za infrastrukturne pristojbine, ki zagotavlja skladnost s to direktivo.

2.  Nadzorni organ opravlja gospodarski in finančni pregled koncesijskih pogodb, zlasti da bi zagotovil skladnost s členom 7b;

3.  Države članice Komisijo obvestijo o imenovanju nadzornega organa.“; [Sprememba 103]

"

(14)  člen 9 se spremeni:

(-a)  v členu 9(2) se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Države članice odločijo o uporabi prihodkov, pridobljenih na podlagi te direktive. Da bi omogočili razvoj prometnega omrežja kot celote, bi bilo treba prihodke, ustvarjene se prihodki, ustvarjeni z infrastrukturnimi pristojbinami in pristojbinami za zunanje stroške, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov porabiti tako, da bi koristili prometnemu sektorju in izboljšali celoten prometni sistem porabijo za vzdrževanje cestnega omrežja in za izboljšanje celotnega prometnega sistema. Zlasti bi bilo treba prihodke, ustvarjene se prihodki, ustvarjeni s pristojbinami za zunanje stroške, ali finančne vrednosti, enakovredne tem prihodkom, uporabiti uporabijo tako, da bi zagotovili se zagotovi bolj trajnostni promet, vključno z eno ali več možnostmi, navedenimi v nadaljevanju:“; [Sprememba 104]

"

(-aa)  v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) zmanjševanjem onesnaževanja zaradi cestnega prometa pri viru zraka in hrupa;“ [Sprememba 105]

"

(-ab)  v odstavku 2 se doda naslednja točka:"

„(ba) financiranjem skupnih in trajnostnih načinov prevoza;”; [Sprememba 106]

"

(-ac)  v odstavku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) razvojem drugih oblik infrastrukture infrastrukture za alternativna goriva v skladu z Direktivo 2014/94/EU in alternativnih storitev za uporabnike prevoznih storitev in/ali okrepitvijo sedanjih zmogljivosti;”; [Sprememba 107]

"

(-ad)  v odstavku 2 se točka (f) nadomesti z naslednjim:"

„(f) podpiranjem vseevropskega prometnega omrežja in odpravo ozkih grl;”; [Sprememba 108]

"

(-ae)  v odstavku 2 se točka (h) nadomesti z naslednjim:"

(h) izboljšanje izboljšanjem prometne varnosti; in varne cestne infrastrukture ter“; [Sprememba 109]

"

(-af)  v odstavku 2 se točka (i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) zagotavljanjem varnih in varovanih parkirnih prostorov parkirišč;“; [Sprememba 110]

"

(a)  drugi pododstavek odstavka 2 se črta;

(b)  doda se naslednji odstavek 3:"

„3. Prihodek, ustvarjen s pristojbinami za zastoje ali enakovredna finančna vrednost teh prihodkov se uporabi za reševanje težav z zastoji, zlasti na primer: [Sprememba 111]

   (a) s podpiranjem skupne prometne infrastrukture in storitev;
   (b) z odpravo ozkih grl in manjkajočih povezav na njihovih omrežjih, kadar koli se zaračunavajo pristojbine, in na vseevropskem prometnem omrežju; [Sprememba 112]
   (c) z razvojem drugih oblik infrastrukture in multimodalnih vozlišč za uporabnike prevoznih storitev.“; [Sprememba 113]

"

(ba)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Prihodki od zaračunavanja infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške se uporabijo na območju cestnega odseka, na katerem se te pristojbine zaračunavajo.“ ;[Sprememba 114]

"

(15)  Člena 9d in 9e se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 9d

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9e za spremembo Priloge 0, zneskov v tabelah 1 in 2 v Prilogi IIIb ter formul v oddelkih 4.1 in 4.2 Priloge IIIa, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 9e

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7g(4), člena 7ga(4) in člena 9d se Komisiji podeli prenese na Komisijo za nedoločen čas obdobje petih let od ... [datuma datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 115]

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7g(4), člena 7ga(4) in člena 9d lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7g(4), členom 7ga(4) in členom 9d, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

"

(16)  člena 9f in 9g se črtata;

(17)  člen 10a se nadomesti z naslednjim:"

„1. Zneski v eurih iz Priloge II in zneski v centih iz tabel 1 in 2 iz Priloge IIIb se prilagodijo vsaki dve leti, da se upoštevajo spremembe v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin EU, razen energije in nepredelanih živil, kot ga objavi Komisija (Eurostat). Prva prilagoditev se izvede do 31. marca [leta po dveh letih od začetka veljavnosti te direktive].

Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih ali centih za odstotek spremembe iz navedenega indeksa. Dobljeni zneski se zaokrožijo navzgor na najbližji euro, če gre za Prilogo II, in na najbližjo desetino centa, če gre za Prilogo IIIb.

2.  Komisija prilagojene zneske iz odstavka 1 v Uradnem listu Evropske unije objavi do 31. marca leta, ki sledi koncu dveh koledarskih let iz odstavka 1. Ti prilagojeni zneski začnejo veljati s prvim dnem v mesecu po objavi.“;

"

(18)  člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

-1.  Države članice ali pristojni organi na čim bolj pregleden in jasen način obveščajo, kako se uporabijo sredstva, zaračunana uporabnikom cest. [Sprememba 116]

1.  Države članice letno v zbirni obliki objavijo poročilo o cestninah in uporabninah, pobranih na njihovem ozemlju, vključno s podatki o uporabi prihodkov in kakovosti cest, na katerih se zaračunavajo cestnine ali uporabnine, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.  Poročilo, ki se objavi v skladu z odstavkom 1, vključuje informacije o:

   (a) pristojbini za zunanje stroške, ki se zaračunavajo za vsako kombinacijo razreda vozila, vrste ceste in časovnega obdobja;
   (b) razlikovanju infrastrukturnih pristojbin v skladu z vrsto vozila;
   (c) ponderirani povprečni infrastrukturni pristojbini ter skupnih prihodkih iz infrastrukturnih pristojbin, pri čemer se navedejo morebitna odstopanja v primerjavi z dejanskimi infrastrukturnimi stroški, ki izhajajo iz razlikovanja infrastrukturnih pristojbin;
   (d) skupnem prihodku iz pristojbin za zunanje stroške;
   (e) skupnem prihodku iz pristojbin za zastoje;
   (ea) skupnih prihodkih od pribitkov in o tem, na katerih odsekih cest so se zaračunali; [Sprememba 117]
   (f) skupnih prihodkih iz cestnin in/ali uporabnin;
   (g) uporabi prihodkov, ustvarjenih z uporabo te direktive, in kako je ta uporaba državi članici omogočila izpolnjevanje ciljev iz člena 9(2) in (3);
   (h) vrednotenju stanja vzdrževanja cestne infrastrukture na ozemlju države članice na podlagi objektivnih meril in o spremembi glede na zadnje poročilo;
   (i) vrednotenju stopnje zastojev na omrežju, na katerem se plačuje cestnina, med prometno konico, na podlagi dejanskega opazovanja prometa, ki se izvede na reprezentativnem številu cestnih odsekov zadevnega omrežja, na katerih so zastoji, in o spremembi glede na zadnje poročilo.

3.  Države članice za vrednotenje kakovosti delov cestnega omrežja, na katerih se zaračunavajo cestnine ali uporabnine, uporabijo ključne kazalnike uspešnosti. Kazalniki se nanašajo vsaj na:

   (a) kakovost površine vozišča;
   (b) cestnoprometno varnost;
   (c) stopnjo zastojev.

3a.  Države članice javno objavijo rezultate ponovnega vlaganja infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za zunanje stroške ter koristi v smislu večje varnosti v cestnem prometu, manjšega vpliva na okolje in zmanjšanja prometnih zastojev. [Sprememba 118]

4.  Komisija v treh letih po [začetku veljavnosti spremenjene direktive] sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 9c(2), v katerem opredeli usklajeni sklop kazalnikov.

5.  Komisija v šestih letih po [začetku veljavnosti spremenjene direktive] objavi poročilo o uporabi kazalnikov iz odstavka 4 v državah članicah.

5a.  Komisija v petih letih po začetku veljavnosti te direktive pripravi poročilo o razvoju trga z brezemisijskimi vozili in po potrebi spremeni stopnjo zmanjšanja, ki se uporablja za brezemisijska vozila.“; [Sprememba 119]

"

(19)  priloge se spremenijo:

(a)  priloge 0, IIIa, IIIb in IV se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

(b)  priloge V, VI in VII se dodajo, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do . Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob svoji uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

(1)  Priloge 0, III, IIIa, IIIb in IV se spremenijo:

(a)  v Prilogi 0 se oddelek 3 spremeni:

(i)  naslov se nadomesti z naslednjim:

„3. ,Vozila EURO III, EURO IV, EURO V‘“;

(ii)  v tabeli se črta vrstica, ki se nanaša na „vozilo EEV“;

(iii)  doda se naslednje:

„Mejne emisijske vrednosti EURO VI

 

Mejne vrednosti

 

CO

(mg/kWh)

Skupni ogljikovodiki (THC)

(mg/kWh)

Nemetanski ogljikovodiki

(mg/kWh)

CH4

(mg/kWh)

NOX (1)

(mg/kWh)

NH3

(ppm)

Masa trdnih delcev

(mg/kWh)

Število trdnih delcev

(#/kWh)

WHSC (CI)

1 500

130

 

 

400

10

10

8,0 x 1011

WHTC (CI)

4000

160

 

 

460

10

10

6,0 x 1011

WHTC (PI)

4000

 

160

500

460

10

10

6,0 x 1011

Opomba:

PI: prisilni vžig.

CI: kompresijski vžig.

(1)   Dopustna raven sestavine NO2 v mejni vrednosti NOx se lahko določi pozneje.“;

(b)  Priloga III se spremeni:

(i)  oddelek 2 se spremeni:

–  v točki 2.1 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„– Porazdelitev stroškov na težka vozila vsako vrsto vozil se izvede na objektivni in pregledni podlagi, ob upoštevanju deleža prometa težkih različnih vrst vozil, ki poteka prek omrežja, ter s tem povezanih stroškov. Prevoženi kilometri, ki jih opravijo težka vozila, se lahko v ta namen prilagodijo z uporabo objektivno utemeljenih ‚ekvivalenčnih faktorjev‘, kot so tisti iz točke 4*. [Sprememba 120]

_______________

* Države članice lahko pri uporabi ekvivalenčnih faktorjev upoštevajo gradnjo cest, ki poteka v več fazah ali temelji na usmeritvi k dolgemu življenjskemu ciklu.“;

–  v točki 2.2 se šesta alinea nadomesti z naslednjim:

„– Takšni stroški se porazdelijo med težka vozila in preostali promet lahka vozila na podlagi dejanskih in predvidenih deležev prevoženih kilometrov ter se lahko prilagajajo glede na objektivno utemeljene ekvivalenčne faktorje, kot so tisti iz točke 4.“; [Sprememba 121]

(ii)  v oddelku 4 se naslov in prva alinea nadomestita z naslednjim:

„4. DELEŽ PROMETA TEŽKIH VOZIL, EKVIVALENČNI FAKTORJI IN MEHANIZEM POPRAVKOV

–  Izračun cestnin temelji na dejanskih in predvidenih deležih prevoženih kilometrov težkih vozil, ki se lahko po potrebi prilagodijo z uporabo ekvivalenčnih faktorjev zaradi upoštevanja povečanih stroškov gradnje in popravil infrastrukture, ki jo uporabljajo težka vozila.“;

(c)  Priloga IIIa se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IIIa

NAJMANJŠE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBINE ZA ZUNANJE STROŠKE

V tej prilogi so določene najmanjše zahteve za zaračunavanje pristojbin za zunanje stroške in, kjer je primerno, za izračun najvišje pristojbine za zunanje stroške.

1.  Deli zadevnega cestnega omrežja

Država članica natančno določi del ali dele svojega cestnega omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške.

Če država članica namerava zaračunavati pristojbine za zunanje stroške samo na delu ali delih omrežja, ki ga sestavljajo njen delež vseevropskega omrežja in njene avtoceste, se del ali deli izberejo potem, ko je bila opravljena ocena, v kateri je bilo ugotovljeno, da:

–  vozila z uporabo cest, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne ocenjene škode v skladu s poročanjem o kakovosti zraka, nacionalnimi katastri emisij, obsegom prometa in, v primeru hrupa, v skladu z Direktivo 2002/49/ES, ali

–  bi lahko imela uvedba pristojbin za zunanje stroške na drugih delih tako sestavljenega cestnega omrežja negativen vpliv na okolje ali varnost v prometu ali bi zaračunavanje in pobiranje pristojbin za zunanje stroške na njih povzročilo nesorazmerne stroške. [Sprememba 122]

2.  Zajeta vozila, ceste in časovna obdobja

Če država članica namerava zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, Komisijo obvesti o klasifikaciji vozil, na podlagi katere se bo določilo razlikovanje cestnin. Komisijo obvesti tudi o lokaciji cest, na katerih se zaračunavajo višje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: primestne ceste (vključno z avtocestami)), in cest, na katerih se zaračunavajo nižje pristojbine za zunanje stroške (v nadaljnjem besedilu: medmestne ceste (vključno z avtocestami)).

Če je ustrezno, država članica Komisijo uradno obvesti tudi o natančnih časovnih obdobjih, ki ustrezajo nočnemu času, ko se lahko uvedejo višje pristojbine za zunanje stroške hrupa, da se upošteva večje motenje zaradi hrupa.

Klasifikacija cest kot primestnih cest (vključno z avtocestami) in medmestnih cest (vključno z avtocestami) ter opredelitev časovnih obdobij temeljita na objektivnih merilih glede na raven izpostavljenosti cest ter njihove okolice onesnaževanju, kot so gostota prebivalstva, letna povprečna onesnaženost zraka (zlasti s PM10 in NO2) ter število dni (za PM10) in ur (za NO2), ko so presežene mejne vrednosti, določene na podlagi Direktive 2008/50/ES. Uporabljena merila se vključijo v uradno obvestilo. [Sprememba 123]

3.  Znesek pristojbine

Ta oddelek se uporablja, kadar namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ za vsak razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike. Tarifno strukturo je treba objaviti dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja. Vsi parametri, podatki in druge informacije, brez katerih razumevanje izračuna raznovrstnih elementov zunanjih stroškov ni mogoče, se objavijo.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ pri določanju pristojbin upošteva načelo učinkovitega oblikovanja cen, to je cen, ki so blizu mejnih družbenih stroškov uporabe vozila, ki se mu zaračuna pristojbina.

Pristojbine se določijo po tem, ko je bilo upoštevano tveganje preusmeritve prometa skupaj z morebitnimi negativnimi učinki na varnost v cestnem prometu, okolje in zastoje ter morebitne rešitve za ublažitev teh tveganj.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ spremlja učinkovitost tarifne sheme pri zmanjševanju okoljske škode zaradi cestnega prometa. Tarifno strukturo in posebni znesek pristojbine, določene za dani razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje po potrebi vsaki dve leti prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah in njihove ponudbe.

4.  Elementi zunanjih stroškov

4.1  Stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa

Če namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, navedena država članica ali po potrebi neodvisni organ izračuna stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi naslednjo formulo:

20181025-P8_TA(2018)0423_SL-p0000002.png

pri čemer:

PCVij

=

stroški onesnaževanja zraka vozila razreda i na cesti vrste j (euro/prevoženi kilometer vozila),

EFik

=

faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i (gram/prevoženi kilometer vozila),

PCjk

=

denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j (euro/gram).

Faktorji emisije so isti, kot jih uporabljajo države članice pri določanju nacionalnih katastrov emisij, opredeljenih v Direktivi (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka* (to zahteva uporabo priročnika EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka**). Denarno vrednost stroškov onesnaževal oceni država članica ali po potrebi neodvisni organ iz člena 7c(4), pri čemer uporabi znanstveno dokazane metode.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ lahko za izračun vrednosti stroškov onesnaževanja zraka uporabi znanstveno dokazane metode, pri čemer uporabi podatke meritev onesnaževal zraka in lokalno vrednost denarne vrednosti stroškov onesnaževal.

4.2  Stroški obremenitve s hrupom zaradi prometa

Če namerava država članica zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, ki so višje od referenčnih vrednosti, navedenih v Prilogi IIIb, zadevna država članica ali po potrebi neodvisni organ izračuna stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa, ki se lahko zaračunajo, tako da uporabi naslednjo formulo:

20181025-P8_TA(2018)0423_SL-p0000003.png

pri čemer:

NCVj

 

pomeni stroške obremenitve s hrupom težkega tovornega vozila na cesti vrste j (euro/prevoženi kilometer vozila),

NCjk

 

pomeni stroške obremenitve s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k (euro/osebo),

POPk

 

pomeni prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer (oseba/kilometer),

WADT

 

pomeni ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent osebnih vozil),

a in b

 

pomenita utežna faktorja, ki ju država članica določi tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ustreza NCVj (dnevno).

Obremenitev s hrupom zaradi prometa se nanaša na vpliv hrupa na zdravje državljanov ob cesti.

Prebivalstvo, izpostavljeno ravni hrupa k, se upošteva skladno s strateškimi kartami hrupa, oblikovanimi v skladu s členom 7 Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta***.

Stroške obremenitve s hrupom na osebo, izpostavljeno ravni hrupa k, oceni država članica ali po potrebi neodvisni organ, pri čemer uporabi znanstveno dokazane metode.

Za ponderirani povprečni dnevni promet se med težkimi tovornimi vozili in osebnimi avtomobili uporabi ekvivalenčni faktor „e“, ki se izračuna na podlagi ravni emisij hrupa povprečnega avtomobila in povprečnega težkega tovornega vozila ter ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ lahko določi različne pristojbine za obremenitev s hrupom, da nagradi uporabnike tišjih vozil, če to ne pomeni diskriminacije tujih vozil.

_____________

* Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

** Metodologija Evropske agencije za okolje: http://www.eea.europa.eu//publications/emep-eea-guidebook-2016.

*** Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).“;

(d)  Priloga IIIb se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IIIb

REFERENČNE NAJNIŽJE VREDNOSTI PRISTOJBINE ZA ZUNANJE STROŠKE

V tej prilogi so določene referenčne najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške, vključno s stroški onesnaženosti zraka in hrupa. [Sprememba 126]

Tabela 1: Referenčne Najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške za težka tovorna vozila [Sprememba 127]

Razred vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Primestne ceste(1)

Medmestne ceste(2)

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

ne presega 14 ton

ali ima dve osi.

EURO 0

13,3

8,3

EURO I

9,1

5,4

EURO II

8,8

5,4

EURO III

7,7

4,3

EURO IV

5,9

3,1

EURO V

5,7

1,9

EURO VI

3,2

0,6

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

znaša med 14 in 28 tonami

ali ima tri osi.

EURO 0

23,3

15,1

EURO I

16,4

10,1

EURO II

15,7

10,0

EURO III

13,5

8,2

EURO IV

9,5

5,7

EURO V

8,9

3,7

EURO VI

3,6

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

znaša med 28 in 40 tonami

ali ima štiri osi.

EURO 0

30,4

19,7

EURO I

22,6

13,9

EURO II

21,3

13,9

EURO III

17,8

11,2

EURO IV

12,2

7,7

EURO V

9,2

4,0

EURO VI

3,5

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

Težko tovorno vozilo, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila

presega 40 ton

ali ima pet ali več osi.

EURO 0

43,0

28,6

EURO I

31,5

19,8

EURO II

29,2

19,4

EURO III

24,0

15,6

EURO IV

16,2

10,6

EURO V

9,8

4,7

EURO VI

3,6

1,0

Onesnažuje manj kot EURO VI

2,5

0,3

(1)  ‚Primestna‘ so območja z gostoto prebivalstva med 150 in 900 prebivalci/km2 (povprečna gostota prebivalstva je 300 prebivalcev/km2).

(2)   ‚Medmestna‘ so območja z gostoto prebivalstva, nižjo od 150 prebivalcev/km2.

Tabela 2: Referenčne Najnižje vrednosti pristojbine za zunanje stroške za avtobuse [Sprememba 128]

Razred vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Primestne ceste(1)

Medmestne ceste(2)

Avtobus, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila je 18 ton

ali ima dve osi.

EURO 0

20,3

13,1

EURO I

16,0

10,4

EURO II

15,6

9,9

EURO III

13,9

8,5

EURO IV

10,0

5,7

EURO V

9,0

5,0

EURO VI

2,8

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

1,4

0,2

Avtobus, katerega največja dovoljena skupna masa naloženega vozila presega 18 ton

ali ima tri osi ali več

EURO 0

24,9

16,2

EURO I

19,2

12,3

EURO II

18,5

12,0

EURO III

15,7

9,8

EURO IV

10,6

6,6

EURO V

10,2

5,2

EURO VI

2,8

0,8

Onesnažuje manj kot EURO VI

1,4

0,2

(1)  ‚Primestna‘ so območja z gostoto prebivalstva med 150 in 900 prebivalci/km2 (povprečna gostota prebivalstva je 300 prebivalcev/km2).

(2)  ‚Medmestna‘ so območja z gostoto prebivalstva, nižjo od 150 prebivalcev/km2.

Vrednosti iz tabel 1 in 2 je mogoče na gorskih območjih in ob aglomeracijah pomnožiti s z referenčnim faktorjem do 24, če je to upravičeno z manjšo razpršenostjo, nakloni cest, višino ali temperaturnimi inverzijami. Če obstajajo znanstveni dokazi o višjem gorskem ali aglomeracijskem faktorju, se lahko ta referenčna vrednost na podlagi podrobne utemeljitve poveča.“; [Sprememba 129]

Tabela 3: Najnižje vrednosti pristojbin za zunanje stroške za osebna vozila (cent/prevoženi kilometer vozila)

Vozilo

Motor

Razred EURO

Primestno

Medmestno

Avtomobilski dizel

<1,4 l

Euro 2

1,9

0,9

 

 

Euro 3

1,6

0,9

 

 

Euro 4

1,3

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

 

1,4–2,0 l

Euro 0

3,6

1,0

 

 

Euro 1

1,9

0,9

 

 

Euro 2

1,8

0,8

 

 

Euro 3

1,7

0,9

 

 

Euro 4

1,4

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

 

>2,0 l

Euro 0

3,9

1,3

 

 

Euro 1

1,9

0,9

 

 

Euro 2

1,8

0,9

 

 

Euro 3

1,7

0,9

 

 

Euro 4

1,4

0,7

 

 

Euro 5

0,9

0,5

 

 

Euro 6

0,6

0,3

Avtomobilski bencin

<1,4 l

Euro 0

3,7

2,4

 

 

Euro 1

1,0

0,4

 

 

Euro 2

0,7

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,5

0,2

 

 

Euro 6

0,5

0,2

 

1,4–2,0 l

Euro 0

3,9

3,0

 

 

Euro 1

1,1

0,4

 

 

Euro 2

0,7

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,4

0,2

 

 

Euro 6

0,4

0,2

 

>2,0 l

Euro 0

4,0

3,0

 

 

Euro 1

1,0

0,4

 

 

Euro 2

0,5

0,3

 

 

Euro 3

0,5

0,2

 

 

Euro 4

0,5

0,2

 

 

Euro 5

0,4

0,2

 

 

Euro 6

0,4

0,2

[Sprememba 124]

Tabela 4: Najnižje vrednosti pristojbin za zunanje stroške za lahka vozila (cent/prevoženi kilometer vozila)

Vozilo

Razred EURO

Primestno

Medmestno

Bencinsko lahko vozilo

Euro 1

2,4

0,7

 

Euro 2

1,9

0,4

 

Euro 3

1,8

0,4

 

Euro 4

1,7

0,3

 

Euro 5

1,6

0,3

 

Euro 6

1,6

0,3

Dizelsko lahko vozilo

Euro 1

4,0

1,7

 

Euro 2

4,1

1,7

 

Euro 3

3,5

1,3

 

Euro 4

3,0

1,1

 

Euro 5

2,2

0,8

 

Euro 6

1,9

0,5

[Sprememba 125]

(e)  v Prilogi IV se tabela „Kombinacije vozil (spojena vozila in cestni vlaki)“ nadomesti z naslednjim:

„Kombinacije vozil (spojena vozila in cestni vlaki)

Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem

Drugi sistemi vzmetenja vozne osi

Škodni razred

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

 

Ne manj kot

Manj kot

Ne manj kot

Manj kot

 

2 + 1 osi

 

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

I

2 + 2 osi

 

23

25

26

28

25

26

28

29

23

25

26

28

25

26

28

29

 

29

31

29

31

II

31

33

31

33

 

33

36

36

38

33

36

III

2 + 3 osi

II

36

38

38

40

36

38

 

 

 

38

40

III

3 + 2 osi

II

36

38

38

40

36

38

 

 

 

38

40

40

44

III

40

44

 

 

 

3 + 3 osi

 

36

38

38

40

36

38

I

 

 

38

40

II

40

44

40

44

 

7 osi

40

50

40

50

II

50

60

50

60

III

60

 

60

 

8 ali 9 osi

40

50

40

50

I

50

60

50

60

II

60

60

III“;

(ea)  v Prilogi IV se doda naslednji odstavek:

Za vsa motorna vozila na alternativna goriva se največja dovoljena teža poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv. Povečanje ne sme presegati 1 tone.“; [Sprememba 130]

(2)  dodajo se priloge V, VI in VII:

„PRILOGA V

NAJMANJŠE ZAHTEVE ZA ZARAČUNAVANJE PRISTOJBINE ZA ZASTOJE

V tej prilogi so določene najmanjše zahteve za zaračunavanje pristojbine za zastoje.

1.  Zajeti deli omrežja, na katerih se zaračunavajo pristojbine za zastoje, vozila in časovna obdobja

Države članice natančno določijo:

(a)  del ali dele svojega omrežja, ki ga sestavljajo njihovi deleži vseevropskega cestnega omrežja in njihove avtoceste iz člena 7(1), na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje, v skladu s členom 7da(1) in (3);

(b)  klasifikacijo odsekov omrežja, na katerih se zaračunava pristojbina za zastoje, kot ‚velemestni‘ in ‚nevelemestni‘. Države članice za določitev klasifikacije vsakega posameznega cestnega odseka uporabijo merila iz tabele 1.

Tabela 1: Merila za klasifikacijo cest na omrežju iz točke (a) kot ‚velemestne‘ in ‚nevelemestne‘

Kategorija ceste

Merilo za klasifikacijo

‚Velemestna‘

Odseki omrežja, ki potekajo v okviru aglomeracij z 250 000 prebivalci ali več.

‚Nevelemestna‘

Odseki omrežja, ki ne štejejo za ‚velemestne‘.

(c)  obdobja, ko se zaračunava pristojbina, za vsak posamezni odsek. Kadar se v obdobju zaračunavanja pristojbin zaračunavajo različne ravni pristojbine, države članice natančno določijo začetek in konec vsakega posameznega obdobja, ko se zaračunava posebna pristojbina.

Države članice za določitev razmerja med ravnmi pristojbine za različne kategorije vozil uporabijo ekvivalenčne faktorje iz tabele 2.

Tabela 2: Ekvivalenčni faktorji za določitev razmerja med ravnmi pristojbine za zastoje za različne kategorije vozil

Kategorija vozila

Ekvivalenčni faktor

Lahka vozila

1

Toga težka tovorna vozila

1,9

Avtobusi

2,51,5

Spojena težka tovorna vozila

2,9

[Sprememba 131]

2.  Znesek pristojbine

Država članica ali po potrebi neodvisni organ za vsak razred vozila, cestni odsek in časovno obdobje določi posamezen poseben znesek, določen v skladu z določbami iz oddelka 1 te priloge, ob upoštevanju ustrezne najvišje vrednosti iz tabele iz Priloge VI. Tarifna struktura je pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike.

Država članica dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja pristojbine za zastoje objavi:

(a)  vse parametre, podatke in druge informacije, brez katerih razumevanje določitve klasifikacije cest in vozil ter obdobij zaračunavanja pristojbine ni mogoče;

(b)  popoln opis pristojbin za zastoje, ki se zaračunavajo za vsako posamezno kategorijo vozila na vsakem posameznem cestnem odseku in za vsako posamezno časovno obdobje.

Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije, ki se objavijo v skladu s točkama (a) in (b).

Pristojbine se določijo šele po tem, ko je bilo upoštevano tveganje preusmeritve prometa skupaj z morebitnimi negativnimi učinki na varnost v cestnem prometu, okolje in zastoje ter morebitne rešitve za ublažitev teh tveganj.

Država članica ali po potrebi neodvisni organ spremlja uspešnost tarifne sheme pri razbremenjevanju zastojev. Tarifno strukturo, obdobja zaračunavanja in posebni znesek pristojbine, določene za dani razred vozila, vrsto ceste in časovno obdobje po potrebi vsako leto prilagaja spremembam povpraševanja po prevoznih storitvah in njihove ponudbe.

PRILOGA VI

NAJVIŠJA RAVEN PRISTOJBINE ZA ZASTOJE

V tej prilogi so določene najvišje ravni pristojbine za zastoje.

Najvišje ravni iz naslednje tabele se uporabljajo za lahka vozila. Pristojbine za druge kategorije vozil se določijo tako, da se pristojbina, ki se zaračunava lahkim vozilom, pomnoži z ekvivalenčnimi faktorji iz tabele v Prilogi V.

Tabela: Najvišja raven pristojbine za zastoje za lahka vozila

Cent/prevoženi kilometer vozila

Velemestne

Nevelemestne

Avtoceste

67

34

Magistralne ceste

198

66

PRILOGA VII

RAZLIKOVANJE CESTNIN IN UPORABNIN ZA LAHKA VOZILA

V tej prilogi so določene kategorije emisij, v skladu s katerimi se razlikujejo cestnine in uporabnine.

Emisije onesnaževal se merijo v skladu z Uredbo Komisije (EU) .../...*.

Nižje stopnje se zaračunajo vsem osebnim vozilom in lahkim vozilom s specifičnimi emisijami CO2, kakor so izmerjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta**, nižjimi od ravni, ki ustrezajo veljavnim ciljem za celotni vozni park EU, določenim v Uredbi (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*** in Uredbi (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta****.

Tabela: Kategorije emisij lahkih vozil

Faktor skladnosti

1,5–2,1

1–1,5

Nižji od 1

Brezemisijska vozila

Pristojbina na kilometer

10 % pod najvišjo stopnjo

20 % pod najvišjo stopnjo

30 % pod najvišjo stopnjo

75 % pod najvišjo stopnjo

______________________

* Uredba Komisije (EU) .../... z dne XXX o spremembi Uredbe Komisije (EU) 2017/xxx in Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dejanskih emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil, ki nastajajo med vožnjo (Euro 6) [RDE 3] (UL L …, ... 2017, str. …).

** Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

*** Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).

**** Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).“.

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 188.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 66.
(3) UL C 81, 2.3.2018, str. 188.
(4) UL C 176, 23.5.2018, str. 66.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018.
(6)Bela knjiga z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, COM(2011)0144.
(7)COM(2016)0501.
(8)Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).
(9) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).
(10) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
(11) Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).
(12)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 124).
(13)Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).
(14)Uredba Komisije (EU) št. 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 82, 31.3.2016, str. 1).
(15)Uredba Komisije (EU) št. 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6) (UL L 109, 26.4.2016, str. 1).
(16)...
(17) Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59).
(18)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(19)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz
PDF 253kWORD 107k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 25. oktobra 2018, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (COM(2017)0653 – C8-0393/2017 – 2017/0291(COD))(1)
P8_TA(2018)0424A8-0321/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami5 je Komisija napovedala, da je treba za izpolnitev zavez Unije, sprejetih na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu, pospešiti razogljičenje v prometnem sektorju, emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz prometa pa bi se zato morale vztrajno zmanjševati v smeri ničelnih emisij do sredine stoletja. Poleg tega je treba emisije onesnaževal zraka iz prometa, ki škodijo našemu zdravju, nemudoma izrazito zmanjšati. To se lahko doseže z nizom spodbud politike, vključno z javnim naročanjem čistih vozil.
(2)  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami5 je Komisija napovedala, da je treba za izpolnitev zavez Unije, sprejetih na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu, pospešiti razogljičenje v prometnem sektorju, emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz prometa pa bi se zato morale vztrajno zmanjševati v smeri ničelnih emisij do sredine stoletja. Poleg tega je treba emisije onesnaževal zraka iz prometa, ki škodijo našemu zdravju in okolju, nemudoma izrazito zmanjšati. To se lahko doseže z nizom spodbud politike, vključno z ukrepi, ki podpirajo prehod na javni prevoz, in javnim naročanjem čistih vozil.
_________________
_________________
5 COM(2016) 501 final.
5 COM(2016)0501.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije „Evropa v gibanju – agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“7, je ta predlog del drugega svežnja predlogov, ki bodo prispevali k prehodu Unije na nizkoemisijsko mobilnost. Ta sveženj, ki je predstavljen v sporočilu Komisije „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, vsebuje kombinacijo ukrepov, usmerjenih v ponudbo in povpraševanje, za usmeritev EU na pot k nizkoemisijski mobilnosti in za sočasno krepitev konkurenčnosti ekosistema mobilnosti EU.
(4)  Kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije „Evropa v gibanju – agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“7, je ta predlog del drugega svežnja predlogov, ki bodo prispevali k prehodu Unije na nizkoemisijsko mobilnost. Ta sveženj, ki je predstavljen v sporočilu Komisije „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, vsebuje kombinacijo ukrepov, usmerjenih v ponudbo in povpraševanje, za usmeritev EU na pot k nizkoemisijski mobilnosti in za sočasno krepitev konkurenčnosti ekosistema mobilnosti EU. Spodbujanje trajnostnih vozil bi moralo potekati skupaj z nadaljnjim razvojem javnega prevoza kot najhitrejšega in najbolj stroškovno učinkovitega načina za zmanjšanje števila vozil na cestah in posledično izboljšanje kakovosti zraka ter zmanjšanje emisij.
_________________
_________________
7 COM(2017) 283 final.
7 COM(2017)0283.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Nove inovativne tehnologije pomagajo zniževati emisije iz vozil, s čimer podpirajo razogljičenje prometnega sektorja. Povečana uvedba nizkoemisijskih in brezemisijskih cestnih vozil bo zelo verjetno zmanjšala emisije CO2 in določene emisije onesnaževal (trdni delci, dušikovi oksidi in nemetanski ogljikovodiki) ter spodbujala konkurenčnost in rast evropske industrije na rastočih svetovnih trgih nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil.
(5)  Nove inovativne tehnologije pomagajo zniževati emisije iz vozil in zmanjšati obremenitev s hrupom, s čimer podpirajo razogljičenje prometnega sektorja. Povečana uvedba nizkoemisijskih in brezemisijskih cestnih vozil bo zmanjšala emisije CO2 in določene emisije onesnaževal (trdni delci, dušikovi oksidi in nemetanski ogljikovodiki) ter s tem izboljšala kakovost zraka v mestih in na drugih onesnaženih območjih, obenem pa bo spodbujala konkurenčnost in rast evropske industrije na rastočih svetovnih trgih nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil in zagotavljala razvoj infrastrukture za alternativna goriva. Poleg tega mora biti načelo tehnološke nevtralnosti najbolj osnovno načelo vsakega prizadevanja za zagotavljanje in spodbujanje konkurenčnega okolja ter pospeševanje nadaljnjih raziskav in inovacij na tem področju. Da bi zmanjšali onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom ter izpolnjevali standarde EU za kakovost zraka v mestih in na podeželju, so potrebne konkretne in ambiciozne politike in ukrepi, vključno z javnim naročanjem čistih vozil.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Ocene, kdaj bo dosežena pariteta cen med vozili z motorji z notranjim izgorevanjem in električnimi vozili z baterijo, se gibljejo med leti 2020 in 2028. Poleg tega so nekateri proizvajalci originalne opreme navedli primere, ko bo pariteta cen za nekatere nove modele dosežena leta 2020. Zaradi nižjih operativnih stroškov električnih vozil z baterijo bo pariteta celotnih stroškov lastništva dosežena pred pariteto nakupne cene, in sicer praviloma 2 do 6 let prej.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Tržne napovedi kažejo, da naj bi se cena čistih vozil, na primer popolnoma električnih vozil, znatno znižala, tako da bodo po letu 2020 ti avtomobili zelo konkurenčni in celo cenejši od običajnih vozil, zlasti ob upoštevanju celotnih stroškov lastništva, saj se bo znižala cena baterij, zaradi nižjih stroškov goriva in nižjih stroškov vzdrževanja, povezanih z električnim vozilom, pa se bodo znižali tudi ostali stroški.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Unija je ena izmed vodilnih regij za raziskave in ekološke inovacije visoke vrednosti, azijsko-pacifiška regija pa ima največje proizvajalce avtobusov in baterij. Na podoben način dogajanje na globalnem trgu električnih vozil z baterijo spodbujajo trgi na Kitajskem in v Združenih državah, ki skupaj predstavljajo približno 60 % svetovnega trga, delež Unije pa znaša 28 %. Zato je potreben ambiciozen okvir politike Unije, s katerim bi pospeševali inovacije in še naprej spodbujali konkurenčnost in rast evropske industrije na rastočem svetovnem trgu čistih vozil in povezane tehnološke infrastrukture.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)   Unija mora povečati spodbude za tehnološki razvoj trajnostnih baterij, ki jih je mogoče reciklirati, pri njihovi proizvodnji pa bi bilo treba čim bolj zmanjšati vpliv na okolje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 e (novo)
(5e)   Da bi bile skladne s cilji trajnosti, bi morale biti baterije proizvedene s kar najmanj okoljskimi vplivi v Uniji in zunaj nje, zlasti kar zadeva postopke pridobivanja surovin, uporabljenih za izdelavo baterij. Upoštevati bi bilo treba emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo v celotnem proizvodnem postopku. Komisija bi morala v skladu z revizijo Direktive 2006/66/ES predlagati ambiciozne cilje v zvezi z možnostjo recikliranja baterij.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Javni organi lahko s svojo politiko javnega naročanja vzpostavijo in podpirajo trge inovativnih izdelkov in storitev. Direktivi 2014/24/EU8 in 2014/25/EU9 določata minimalna harmonizirana pravila javnega naročanja, s čimer harmonizirata načine, kako javni organi in nekateri subjekti javnih služb naročajo blago, delo in storitve. Zlasti postavljata splošne mejne vrednosti za obseg pogodb, za katere velja zakonodaja Unije, ki se uporabljajo tudi za direktivo o čistih vozilih.
(6)  Glede na to, da vladni izdatki za blago, delo in storitve predstavljajo približno 14 % BDP, kar je okrog 1,8 bilijona EUR letno, lahko javni organi s svojo politiko javnega naročanja vzpostavijo in podpirajo trge inovativnih izdelkov in storitev. Direktivi 2014/24/EU8 in 2014/25/EU9 določata minimalna harmonizirana pravila javnega naročanja, s čimer harmonizirata načine, kako javni organi in nekateri subjekti javnih služb naročajo blago, delo in storitve, skladno z okoljskimi zahtevami za kupljeno blago (vključno z vozili). Zlasti postavljata splošne mejne vrednosti za obseg pogodb, za katere velja zakonodaja Unije, ki se uporabljajo tudi za direktivo o čistih vozilih. Da bi dosegli ta cilj, morajo biti določbe v direktivi jasne in pregledne, direktiva pa mora vsebovati tudi preprosto metodologijo za izračun ciljev v zvezi z javnimi naročili.
_________________
_________________
8 UL L 94, 28.3.2014, str. 65–242.
8 UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
9 UL L 94, 28.3.2014, str. 243–374.
9 UL L 94, 28.3.2014, str. 243.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Razpoložljivost infrastrukture za polnjenje in oskrbo je predpogoj za vsakršen prevoz z vozili na alternativna goriva, vključno z javnim prevozom. Zato bi bilo treba v Direktivi 2014/94/EU okrepiti vidike spodbujanja infrastrukture za alternativna goriva za javni prevoz. Če ne bo izvedena revizija, bo Komisija določila akcijski načrt za infrastrukturo javnega prevoza.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Države članice bi morale imeti možnost, da operaterjem distribucijskih sistemov predpišejo, da morajo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati minimalno kritično število javnih polnilnih postaj za električna vozila, do katerih bi imeli prost dostop vsi dobavitelji električne energije, da se zagotovi zadostna razpoložljivost polnilnih mest.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)   Države članice bi bilo treba spodbujati, naj raziščejo možnosti, kako podpreti uporabo in zmanjšati stroške uporabe vozil z izjemno nizkimi emisijami v javnih službah, na primer z odobritvijo izjem ali olajšav pri obdavčitvi energije za vozila z izjemno nizkimi emisijami.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Opravljena ocena učinka poudarja koristi spremembe splošnega pristopa k upravljanju javnega naročanja čistih vozil na ravni Unije. V primerjavi z internalizacijo zunanjih stroškov v splošnih odločitvah v zvezi z javnim naročanjem lahko določitev minimalnih ciljev za javno naročanje uspešno vodi k cilju spodbuditve tržne uvedbe čistih vozil, pri čemer se v vseh odločitvah glede javnega naročanja upošteva pomen okoljskih vidikov. Koristi na srednji in dolgi rok za evropske državljane in podjetja ta pristop v celoti upravičujejo, dokler se z njim za javne naročnike, naročnike in operaterje ne predpisuje določena tehnologija.
(8)  Opravljena ocena učinka poudarja koristi spremembe splošnega pristopa k upravljanju javnega naročanja čistih in energijsko učinkovitih vozil na ravni Unije. V primerjavi z internalizacijo zunanjih stroškov v splošnih odločitvah v zvezi z javnim naročanjem lahko določitev minimalnih ciljev za javno naročanje uspešno vodi k cilju spodbuditve tržne uvedbe čistih vozil, pri čemer se v vseh odločitvah glede javnega naročanja upošteva pomen okoljskih vidikov. Koristi na srednji in dolgi rok za evropske državljane in podjetja ta pristop v celoti upravičujejo, dokler se z njim za javne naročnike, naročnike in operaterje ne predpisuje določena tehnologija.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Razširitev področja uporabe Direktive z vključitvijo praks, kot so zakup, najem ali najemni nakup vozil ter pogodbe o izvajanju storitev javnega cestnega prevoza, cestnega prevoza potnikov za posebne namene, izrednega potniškega prevoza in najema avtobusov z voznikom kot tudi posebne poštarske in kurirske storitve ter storitve odvoza smeti, zagotavlja zajetje vseh relevantnih praks javnega naročanja.
(9)  Razširitev področja uporabe Direktive z vključitvijo praks, kot so zakup, najem ali najemni nakup ter naknadno opremljanje vozil ter pogodbe o izvajanju storitev javnega cestnega prevoza, cestnega prevoza potnikov za posebne namene, izrednega potniškega prevoza in najema avtobusov z voznikom kot tudi posebne poštarske in kurirske storitve ter storitve odvoza smeti, zagotavlja zajetje vseh relevantnih praks javnega naročanja, ta direktiva pa ne bi smela z učinkom za nazaj vplivati na obstoječe pogodbe. Poleg tega bi morala Komisija preučiti izvedljivost čistega javnega naročanja pri drugih načinih prevoza.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Ključne zainteresirane strani na splošno podpirajo opredelitev čistih vozil, ki upošteva zahteve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz lahkih in težkih vozil. Da se zagotovijo primerne spodbude za tržno uvedbo nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil v Uniji, bi bilo treba določbe za njihovo javno naročanje iz te spremembe uskladiti z določbami zakonodaje Unije o vrednostih emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila za obdobje po letu 202010. Ukrepi, izvedeni v okviru spremenjene Direktive, bodo prispevali k skladnosti z zahtevami iz teh standardov. Bolj ambiciozen pristop k javnemu naročanju lahko ustvari pomembno dodatno stimulacijo trga.
(10)  Spremenjena direktiva bi morala prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz lahkih in težkih vozil. Da se zagotovijo primerne spodbude za tržno uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v Uniji, bi bilo treba določbe za njihovo javno naročanje iz te spremembe uskladiti z določbami zakonodaje Unije o vrednostih emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila za obdobje po letu 202010. Ukrepi, izvedeni v skladu s to direktivo, bodo prispevali tudi k skladnosti z zahtevami iz teh standardov ter olajšali razvoj polnilne infrastrukture. Bolj ambiciozen pristop k javnemu naročanju bo ustvaril pomembno dodatno stimulacijo trga.
_________________
_________________
10 COM(2017) 676 final
10 COM(2017)0676.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Da bi dosegli izboljšanje kakovosti zraka v občinah, je ključnega pomena prenovitev voznega parka, da bo v skladu s standardi za čista vozila. Poleg tega načela krožnega gospodarstva zahtevajo podaljšanje življenjske dobe proizvodov. Zato se lahko tudi vozila, ki so bila naknadno opremljena, da bi izpolnjevala standarde za čista vozila, vštejejo v doseganje minimalnih ciljev javnega naročanja, določenih v tabelah 4 in 5 Priloge.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)   Tudi vozila z ničelnimi izpušnimi emisijami lahko pustijo velik okoljski odtis, in sicer zaradi proizvodnje sestavnih delov in možnosti recikliranja ali učinkovitosti proizvodnje goriva. Zato bi morale tehnologije, ki rešujejo ta izziv, na primer trajnostne baterije in baterije, primerne za recikliranje, imeti več podpore v smislu doseganja minimalnih ciljev javnega naročanja, navedenih v tabelah 4 in 5 Priloge. Raziskave in razvoj teh tehnologij bi bilo treba spodbujati tudi v drugih politikah Unije.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Obračun emisij CO2 bi moral temeljiti na pristopu „od izvora do vozila“, da bi se pravično upoštevala celotna veriga oskrbe z gorivom od faze črpanja do izpušne cevi. Tako se bo zagotovilo natančnejše obračunavanje skupnih emisij določenega vozila. Zato bi morala Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 določiti metodologijo za beleženje emisij „od izvora do vozila“.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Lahka in težka vozila se uporabljajo za različne namene in dosegajo različne ravni tržne zrelosti, zato bi bilo koristno, da določbe o javnem naročanju te razlike upoštevajo. Ocena učinka izpostavlja dodano vrednost pristopa na osnovi alternativnih goriv, dokler se na ravni Unije ne določijo tehnološko nevtralne zahteve za emisije CO2 iz težkih vozil, ki jih Komisija namerava predlagati v prihodnje. Ocena učinka nadalje ugotavlja, da je za trge nizkoemisijskih in brezemisijskih mestnih avtobusov značilna večja zrelost, trgi nizkoemisijskih in brezemisijskih tovornih vozil pa so na zgodnji stopnji razvoja.
(11)  Dvo- in trikolesna motorna vozila ter lahka in težka vozila se uporabljajo za različne namene in dosegajo različne ravni tržne zrelosti, zato bi bilo koristno, da določbe o javnem naročanju te razlike upoštevajo. Nadalje bi bilo treba ugotoviti, da je za trge nizkoemisijskih in brezemisijskih mestnih avtobusov značilen nedaven napredek, trgi nizkoemisijskih in brezemisijskih tovornih vozil pa so na začetni stopnji razvoja.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Potencial zmanjšanja emisij zgolj prek javnega naročanja je omejen, saj javni prevoz prispeva le majhen delež k emisijam iz prometnega sektorja. Zato bi bilo treba države članice spodbujati, da predpišejo nakup čistih vozil za lastnike drugih voznih parkov, kot so taksi službe, izposojevalnice avtomobilov in podjetja za skupinski prevoz.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Določitev minimalnih zahtev za javno naročanje čistih vozil do leta 2025 in 2030 na ravni držav članic bi morala prispevati h gotovosti politike za trge, kjer so naložbe v nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost utemeljene. Minimalni cilji podpirajo oblikovanje trga v celotni Uniji. Zagotavljajo čas za prilagoditev postopkov javnega naročanja in jasne tržne signale. Ocena učinka ugotavlja, da države članice vse bolj določajo cilje, ki so odvisni od njihove gospodarske zmogljivosti in resnosti težave. Za različne države članice bi bilo treba oblikovati različne cilje v skladu z njihovo gospodarsko zmogljivostjo (bruto družbeni proizvod na prebivalca) in izpostavljenostjo onesnaževanju (gostota prebivalstva v mestih). Minimalne cilje javnega naročanja bi bilo treba dopolniti z obveznostjo za javne naročnike, naročnike in operaterje, da v svojih postopkih javnega naročanja upoštevajo zadevne energetske in okoljske vidike. Ozemeljska ocena učinka te spremenjene Direktive je pokazala, da bo učinek enakomerno porazdeljen med regijami v Uniji.
(12)  Določitev minimalnih zahtev za javno naročanje čistih vozil, ki jih je treba izpolniti do leta 2025 in 2030 na ravni držav članic, bi morala prispevati h gotovosti politike za trge, kjer so naložbe v nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost utemeljene. Minimalni cilji podpirajo oblikovanje trga v celotni Uniji. Zagotavljajo čas za prilagoditev postopkov javnega naročanja in jasne tržne signale. Ocena učinka ugotavlja, da države članice vse bolj določajo cilje, ki so odvisni od njihove gospodarske zmogljivosti in resnosti težave. Za različne države članice bi bilo treba oblikovati različne cilje v skladu z njihovo gospodarsko zmogljivostjo (bruto družbeni proizvod na prebivalca) in izpostavljenostjo onesnaževanju (gostota prebivalstva v mestih). Minimalne cilje javnega naročanja bi bilo treba dopolniti z obveznostjo za javne naročnike, naročnike in operaterje, da v svojih postopkih javnega naročanja upoštevajo zadevne energetske in okoljske vidike. Ozemeljska ocena učinka te spremenjene Direktive je pokazala, da bo učinek enakomerno porazdeljen med regijami v Uniji.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Evropski parlament je v priporočilu z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju10a države članice pozval, naj spodbujajo politiko zelenih javnih naročil, tako da javni organi kupujejo vozila brez emisij in vozila z izjemno nizkimi emisijami za svoj vozni park ali za (delno) javne programe souporabe avtomobilov, da bi do leta 2035 postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2;
_________________
10a UL C 298, 23.8.2018, str. 140.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Največji učinek se lahko doseže, če je javno naročanje čistih vozil usmerjeno v območja z relativno visoko stopnjo onesnaženosti zraka. Javne organe v državah članicah se spodbuja, da se pri odločanju o doseganju svojih domačih minimalnih ciljev osredotočijo zlasti na takšna območja in da pri poročanju v okviru te spremenjene Direktive prikažejo povezane ukrepe.
(13)  Največji učinek se lahko doseže, če je javno naročanje čistih vozil usmerjeno v območja z relativno visoko stopnjo onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom. Javne organe v državah članicah se spodbuja, da se pri odločanju o doseganju svojih domačih minimalnih ciljev osredotočijo zlasti na takšna območja in da pri poročanju v okviru te spremenjene Direktive prikažejo povezane ukrepe. Da bi preprečili nesorazmerno breme in izboljšali možne rezultate te direktive, bi bilo treba javnim organom zagotoviti ustrezno tehnično pomoč.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Spremenjena direktiva bi morala prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka ter k spodbujanju čistega javnega cestnega prevoza ter ne bi smela odvračati od razvoja čistega necestnega prevoza, kot so tramvaji in vozila za podzemno železnico.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Doseganje mejnih vrednosti iz te direktive je težko dosegljivo brez razvoja proizvodov, ki jih je mogoče tržiti in so tehnično dovršeni. Komisija bi morala zaradi rednega ocenjevanja razvoja vsaki dve leti predložiti poročilo, v katerem preuči, ali so na voljo tržne rešitve za čista vozila. Nadalje bi morale Komisija in države članice uvesti večje finančne in nefinančne spodbude, da se ta čista vozila hitreje dajo na trg.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)  Ob upoštevanju pomembne razlike v finančnem manevrskem prostoru upravljavcev zasebnih prevoznih storitev za prevzem potencialno dražjih vozil na alternativna goriva bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za javne in zasebne prevoznike v razpisnih postopkih ter da se stroški izpolnjevanja minimalnih ciljev javnih naročil, določenih v tej direktivi, ne bi prenesli na lokalne organe, zlasti za manjše občine, ali vodili k eksternalizaciji večjih stroškov z višjimi cenami vozovnic, višjimi lokalnimi davki ali zmanjšanjem storitev javnega prevoza.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Poročanje o javnih naročilih v okviru te spremenjene Direktive bi moralo zagotoviti jasen pregled nad trgom, da se omogoči uspešno spremljanje izvajanja. Začeti bi se moralo z vmesnim poročilom leta 2023 in nadaljevati leta 2026 s prvim celovitim poročilom o doseganju minimalnih ciljev, potem pa vsaka tri leta. Za čim večje zmanjšanje upravnega bremena za posamezne javne organe in vzpostavitev uspešnega pregleda nad trgom bi bilo treba olajšati enostavno poročanje. Komisija bo v okviru enotnega besednjaka javnih naročil Unije zagotovila celovito poročanje o nizkoemisijskih in brezemisijskih vozilih ter drugih vozilih na alternativna goriva. Posebne kode v enotnem besednjaku javnih naročil bodo pomagale pri evidentiranju in spremljanju v okviru podatkovne baze portala dnevnih elektronskih javnih naročil (Tender Electronic Daily).
(15)  Poročanje o javnih naročilih v okviru te spremenjene Direktive bi moralo zagotoviti jasen pregled nad trgom, da se omogoči uspešno spremljanje izvajanja. Začeti bi se moralo s predhodnim poročilom, ki bi ga države članice Komisiji predložile leta 2023 v okviru poročil iz zakonodajnih aktov Unije o javnem naročanju in javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in nadaljevati leta 2026 s prvim celovitim poročilom o doseganju minimalnih ciljev, potem pa vsaka tri leta. Za čim večje zmanjšanje upravnega bremena za posamezne javne organe in vzpostavitev uspešnega pregleda nad trgom bi bilo treba olajšati enostavno poročanje. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o ukrepih, sprejetih za izvajanje Direktive 2009/33/ES, in upoštevati kategorije iz enotnega besednjaka javnih naročil Unije. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati redna poročila o izvajanju Direktive 2009/33/ES. Prav tako bi morala oceniti, ali bi bilo mogoče gradbene stroje vključiti v področje uporabe Direktive 2009/33/ES, in če da, oblikovati metodologijo za opredelitev „čistih gradbenih strojev“.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Komisija bi morala predlagati metodologijo za štetje emisij CO2 v življenjskem ciklu vozila in emisij CO2 „od izvora do vozila“, da bi s točnim štetjem skupnih emisij določenega vozila, ki bi zajemalo celotno vrednostno verigo, zagotovila več informacij za prihodnje sprejemanje politike v sektorju. Komisija bi te emisije morala upoštevati pri reviziji Direktive 2009/33/ES in druge ustrezne zakonodaje, povezane z alternativnimi gorivi.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Dodatna podpora uvajanju čistih vozil na trg se lahko zagotovi s ciljnimi javnimi podpornimi ukrepi na nacionalni ravni in ravni Unije. To vključuje boljšo izmenjavo znanja in uskladitev javnega naročanja, da se zagotovijo aktivnosti v obsegu, ki je dovolj velik za znižanje stroškov in vplivanje na trg. Možnost javne podpore za spodbujanje razvoja infrastrukture, potrebne za distribucijo alternativnih goriv, je priznana v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje od 2014 do 202011. Vendar pa se bodo določbe Pogodbe, zlasti člena 107 in 108 Pogodbe, za tako javno podporo še naprej uporabljale.
(16)  Dodatna podpora uvajanju čistih vozil na trg se lahko zagotovi s ciljnimi javnimi podpornimi ukrepi na nacionalni ravni in ravni Unije. To vključuje boljšo izmenjavo znanja in uskladitev javnega naročanja, da se zagotovijo aktivnosti v obsegu, ki je dovolj velik za znižanje stroškov in vplivanje na trg. Podobno bi bilo treba spodbujati regionalne poskusne projekte, zlasti če gre za povezavo podeželja in mestnih površin. Možnost javne podpore za spodbujanje razvoja infrastrukture, potrebne za distribucijo alternativnih goriv, je priznana v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje od 2014 do 202011. Vendar pa se bodo določbe Pogodbe, zlasti člena 107 in 108 Pogodbe, za tako javno podporo še naprej uporabljale.
_________________
_________________
11 UL C 200, 28.6.2014, str. 1.
11 UL C 200, 28.6.2014, str. 1.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Da bi dosegli nadaljnje zmanjšanje emisij in onesnaževal zraka, bi bilo treba države članice spodbujati, da po potrebi uporabljajo različne spodbude in mehanizme za razvoj voznega parka v drugih sektorjih, ki jih spremenjena direktiva ne ureja.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Države članice bi morale zagotoviti, da se stroški za izpolnjevanje minimalnih ciljev javnega naročanja, določenih v tej direktivi, ne prenašajo na lokalne organe in da imajo javni naročniki in naročniki na voljo dovolj finančnih sredstev.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)   Ciljni podporni ukrepi za javno naročanje čistih vozil so nujno potrebni. Države članice morajo razširiti svoje finančne in nefinančne spodbude za hitrejše uvajanje čistih vozil na trg, da bodo pomagale doseči cilje te direktive.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 d (novo)
(16d)  Uresničevanje minimalnih ciljev javnega naročanja za lahka in težka vozila, ki se uvajajo s to direktivo, bo zahtevalo dodatna finančna sredstva za javne naročnike in naročnike. V proračunski in finančni politiki Unije po letu 2020 bi bilo zato treba predvideti zadostno finančno podporo za javne naročnike in naročnike. To bi se moralo odražati v prihodnjem večletnem finančnem okviru in v pravilih o vzdržnih financah in finančnih institucijah Unije.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 e (novo)
(16e)   Da bi zagotovili spodbude za javne organe, da kupijo čista vozila, in za države članice, da vlagajo v uvedbo infrastrukture za alternativna goriva, in da bi se preprečilo tveganje, da bi se zaradi takšnih nakupov zvišale cene za potnike, bi morala proračunska in finančna politika Unije po letu 2020 zagotoviti podporo za naročnike. To bi se moralo odražati v prihodnjem večletnem finančnem okviru in pravilih o vzdržnih financah in finančnih institucijah Unije. Poleg tega bi morale države članice razširiti finančne in nefinančne spodbude ter načrtovati okoljske revizije, da bi pospešile tržno uvedbo čistih vozil. Ta prizadevanja bodo zmanjšala velike začetne naložbe v infrastrukturne spremembe in podprla razogljičenje prometa.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 f (novo)
(16f)   V skladu z veljavnim večletnim finančnem okvirom ima Unija na voljo celo vrsto različnih skladov za zagotavljanje podpore državam članicam, lokalnim organom in zadevnim operaterjem pri prehodu na trajnostno mobilnost. V obdobju 2014–2020 je Unija namenila 13,7 milijarde EUR iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje mobilnosti v mestih. V okviru programa Unije za raziskave Obzorje 2020 bo zagotovljenih približno 200 milijonov EUR za mobilnost v mestih in 650 milijonov EUR za pametna mesta, v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope pa približno 200 milijonov EUR za razpise za zbiranje predlogov za urbana vozlišča. Med naslednjim večletnim finančnim okvirom bi morale Komisija in države članice še naprej podpirati projekte trajnostne mobilnosti v mestih ter krepiti potrebne sinergije med različnimi viri in programi financiranja. Zlasti je treba okrepiti povezave med mobilnostjo v mestih, novo digitalno agendo in energetsko unijo, na primer možnost, da se v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope financirajo sinergijski projekti s posebno stopnjo sofinanciranja za prometne projekte z elementi, povezanimi z energijo in telekomunikacijami, ki imajo velik potencial za mestne projekte.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 g (novo)
(16g)   Spodbujati bi bilo treba bolj ciljno usmerjeno uporabo finančnih instrumentov Unije, kot je Evropski sklad za strateške naložbe ali program Evropske investicijske banke za čistejši promet, kar lahko omogoči financiranje voznih parkov in opreme. V ta namen bi bilo treba povečati razpoložljivost tehničnih in finančnih svetovalnih služb za lokalne organe in operaterje, na primer prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, JASPERS, JESSICA, ali finančnega instrumenta – Compass, da bi ti okrepili svojo institucionalno zmogljivost, izboljšali pripravo in izvajanje projektov ter dosegli optimalno rabo sredstev Unije in finančnih instrumentov, vključno z instrumenti za zmanjšanje tveganja pri inovativnih javnih razpisih.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 h (novo)
(16h)   Javne organe bi bilo treba tudi spodbujati, naj pri nabavi vozil sledijo merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je opisano v členu 82 Direktive 2014/25/EU, pri čemer naj upoštevajo stroškovno učinkovitost v celotni življenjski dobi vozila, pa tudi okoljske in socialne vidike.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 i (novo)
(16i)   Da bi čim bolj povečali učinek naložb, je treba bolje uskladiti mobilnost in urbanistično načrtovanje, na primer prek uporabe načrtov za trajnostno mobilnost v mestih. Načrti za trajnostno mobilnost v mestih se oblikujejo po posameznih področjih politik in v sodelovanju z različnimi ravnmi upravljanja ter združujejo različne načine prevoza, varnost v cestnem prometu, dostavo tovora, upravljanje mobilnosti in pametne prevozne sisteme. Ti načrti lahko imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev Unije glede emisij CO2 ter zmanjševanju hrupa in onesnaženja. Zato bi bilo treba njihovo uporabo upoštevati kot pomemben element pri financiranju projektov Unije na področju mestnega prometa, vključno z izvajanjem te spremenjene direktive. Komisija bi morala glede tega pristojnim organom zagotoviti potrebno svetovanje in tehnično podporo pri oblikovanju načrtov, in sicer ob polnem upoštevanju načela subsidiarnosti.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 j (novo)
(16j)   Javna naročila podpirajo uvajanje čistih vozil in spodbujajo nove oblike mobilnosti. Medtem ko se bodo zagotavljale spodbude za čista vozila in pospeševal razvoj infrastrukture na mestnih območjih, bo digitalizacija izboljšala učinkovitost potniškega in tovornega prometa. Multimodalna in skupna mobilnost ter integrirane rešitve za nakup vozovnic so ključne pri prehodu na mobilnost kot storitev.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Da se dosežejo cilji te Direktive, bi se v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije moralo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, da se posodobijo določbe v zvezi s standardi za emisije CO2 za težka vozila, in sicer za obdobje petih let, ki se začne [prosimo, vstavite začetek veljavnosti]. To obdobje bi se moralo samodejno podaljševati za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet temu podaljšanju nasprotuje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.
črtano
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)  V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a bi bilo treba dati poseben poudarek spremljanju učinkov zakonodaje Unije. Osnova za oceno učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov bi morala biti ocena Direktive 2009/33/ES. Komisija bi zato morala na podlagi najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov oceniti, ali je treba navedeno direktivo pregledati ob upoštevanju emisij CO2 iz življenjskega cikla vozila in emisij CO2 „od izvora do vozila“, s čimer bi zagotovili preglednost in odgovornost glede izpolnjevanja ciljev politike, po potrebi pa bi morala predlagati spremembe. Komisija bi morala v zvezi s tem po potrebi pregledati tudi drugo zakonodajo, povezano z alternativnimi gorivi.
______________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)   Velik delež javnih naročil za prevoz je povezan z organi lokalnega javnega prevoza, ki so večinoma v rokah lokalnih organov z omejenimi finančnimi sredstvi. Pravila o javnem naročanju čistih vozil zato ne bi smela povzročati večjega dodatnega finančnega bremena in eksternaliziranja nastalih višjih stroškov zaradi višjih cen vozovnic, višjih lokalnih davkov ali zmanjšanja javnega prevoza.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 18 c (novo)
(18c)   Unija mora zaščititi proizvajalce EU pred nepošteno konkurenco v tretjih državah, kjer proizvajalci EU nimajo dostopa do razpisov o oddaji javnih naročil za nakup, zakup, najem ali najemni nakup vozil za cestni prevoz. Zato bi morala Komisija preučiti prakse nepoštene konkurence v tretjih državah in uvesti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zaščitila evropsko industrijo.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2009/33/ES
Title
Direktiva 2009/33/EU o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz v podporo nizkoemisijski mobilnosti
Direktiva 2009/33/ES o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz pri javnem naročanju v podporo nizkoemisijski mobilnosti
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 1 – odstavek 1
(1a)   člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:
Ta direktiva zahteva, da pogodbeni organi, naročniki in nekateri operaterji pri nakupu vozil za cestni prevoz upoštevajo energetske in okoljske vplive med življenjsko dobo vozil, vključno s porabo energije ter emisijami CO2 in nekaterih onesnaževal, da bi spodbudili trg čistih in energetsko učinkovitih vozil in izboljšali prispevek prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki Skupnosti.
"Ta direktiva zahteva, da pogodbeni organi, naročniki in nekateri operaterji pri nakupu, zakupu, najemu ali najemnem nakupu vozil za cestni prevoz upoštevajo energetske in okoljske vplive med življenjsko dobo vozil, vključno s porabo energije ter emisijami CO2 in nekaterih onesnaževal, da bi spodbudili trg čistih in energetsko učinkovitih vozil in izboljšali prispevek prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki Unije.".
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 2 – odstavek 1
(1b)  V členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Države članice lahko določijo, da zahteve iz te direktive ne veljajo samo za pogodbe za nakup vozil iz člena 2(3) Direktive 2007/46/ES, ki niso predmet homologacije ali posamične odobritve na njihovem ozemlju.
"Države članice lahko določijo, da zahteve iz te direktive ne veljajo samo za pogodbe za nakup, zakup, najem ali najemni nakup vozil iz člena 2(3) Direktive 2007/46/ES, ki niso predmet homologacije ali posamične odobritve na njihovem ozemlju. ".
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/33/ES
Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
Ta direktiva se uporablja za pogodbe o nakupu, zakupu, najemu ali najemnem nakupu vozil za cestni prevoz s strani:
Ta direktiva se uporablja za pogodbe o nakupu, zakupu, najemu, najemnem nakupu ali naknadnem opremljanju vozil za cestni prevoz s strani:
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/33/ES
Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   institucij, agencij in organov Evropske unije.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2009/33/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4
4.  „čisto vozilo“ pomeni:
4.  „čisto vozilo“ pomeni vozilo katere koli kategorije, ki ga poganjajo alternativna goriva, opredeljena v točki (1) prvega odstavka člena 2 Direktive 2014/94/EU, razen biogoriv, ki niso proizvedena iz krme, navedene v delu A Priloge IX Direktive 2018/... (druga direktiva o energiji iz obnovljivih virov), ali so proizvedena iz palmovega olja*, ter vključno s hibridnimi vozili, pri katerih se elektrika uporablja samo za del operativne uporabe vozila, z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi vozili. Pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo (RDE)**, kot odstotni delež mejnih vrednosti emisij *** ne smejo preseči 80 %.
(a)  vozilo kategorije M1 ali M2 z največjimi izpušnimi emisijami, izraženimi v CO2g/km, in emisijami onesnaževal pri dejanski vožnji pod odstotkom veljavnih mejnih emisij iz tabele 2 v Prilogi, ali
(b)  vozilo kategorije N1 z največjimi izpušnimi emisijami, izraženimi v CO2g/km, in emisijami onesnaževal pri dejanski vožnji pod odstotkom veljavnih mejnih emisij iz tabele 2 v Prilogi, ali
(c)  vozilo kategorije M3, N2 ali N3, kot je opredeljeno v tabeli 3 v Prilogi.
_____________________________
* To se izkaže s pogodbo o nakupu biogoriva ali drugimi načini za dostop do biogoriva.
** Emisije ultrafinih delcev pri dejanski vožnji v #/km (PN), dušikovih oksidov v mg/km (NOx), izmerjene v skladu z veljavno različico Priloge IIIA k Uredbi (EU) 2017/1151.
*** Veljavne mejne emisije iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2009/33/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
4a.  „brezemisijsko vozilo“ pomeni vozilo z ničelnimi izpušnimi emisijami CO2, NOx in drobnih delcev.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2009/33/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
4b.  „nizkoemisijsko vozilo“ pomeni vozilo, katerega najvišja raven emisij ustreza vrednostim v tabeli 2 v Prilogi.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2009/33/ES
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 c (novo)
4c.  „vozilo, ki je bilo naknadno opremljeno, da izpolnjuje standarde za čista vozila“ pomeni vozilo z naknadno opremljenim motorjem, ki izpolnjuje standard za čista vozila, kot je opredeljeno v prvem odstavku tega člena. Če naknadno opremljeni motor uporablja biogoriva, kot so opredeljena v členu 2(2)(i) Direktive 2009/28/ES, sintetična ali parafinska goriva, mora vozilo izpolnjevati najnovejše standarde Euro ali standarde, s katerimi bodo nadomeščeni.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2009/33/ES
Člen 4a
(4)  Vstavi se naslednji člen 4a:
črtano
„Člen 4a
Prenos pooblastil
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a, da posodobi tabelo 3 v Prilogi z izpušnimi emisijami CO2 in mejnimi vrednostmi za onesnaževala zraka za težka vozila, ko se na ravni Unije sprejmejo ustrezni standardi za emisije CO2 za težka vozila.“
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da so nakup, zakup, najem ali najemni zakup vozil za cestni prevoz in pogodbe o izvajanju javne službe za javni prevoz potnikov po cesti in železnici ter pogodbe o izvajanju javne službe iz člena 3 te direktive skladni z minimalnimi cilji javnega naročanja za lahka vozila iz tabele 4 Priloge in težka vozila iz tabele 5 Priloge.
1.  Države članice zagotovijo, da so nakup, zakup, najem, najemni nakup ali naknadno opremljanje vozil za cestni prevoz, tako da izpolnjujejo standard za čista vozila, in pogodbe o izvajanju javne službe za javni prevoz potnikov po cesti in železnici ter pogodbe o izvajanju javne službe iz člena 3 te direktive skladni z minimalnimi cilji javnega naročanja za čista lahka vozila iz tabele 4 Priloge in težka vozila iz tabele 5 Priloge.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Za izračun minimalnih ciljev javnega naročanja se upošteva datum javnega naročila, torej datum, ko se sklene pogodba in tako zaključi postopek za oddajo javnega naročila.
Minimalni cilji javnega naročanja se izračunajo kot povprečje vseh pogodb, sklenjenih od datuma prenosa te direktive do 31. decembra 2024 za prvo referenčno obdobje ter od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2029 za drugo referenčno obdobje.
Če za referenčno obdobje po 1. januarju 2030 niso pravočasno sprejeti novi cilji, se še naprej uporabljajo cilji za leto 2030.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Za izpolnitev ciljev javnega naročanja naročniki oddajo naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot je opisano v členu 82 Direktive 2014/25/EU. Razpisni pogoji niso opredeljeni zgolj z vidika skupnih stroškov lastništva, ampak tudi drugih značilnosti vozil, kot so dostopnost, vključitev v urbano okolje, ravni hrupa, energetska učinkovitost ter možnost recikliranja baterij in sestavnih delov vozila.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 a (novo)
(5a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 5a
Finančni viri
1.  Države članice poskrbijo, da je na razpolago dovolj finančnih instrumentov za naročila čistih vozil in namestitev potrebne infrastrukture na njihovem ozemlju. Določitev višine sredstev temelji na podrobni oceni finančnih potreb javnih organov in naročnikov, povezanih s cilji javnega naročanja, določenimi na nacionalni ravni.
2.  Unija da na voljo dodatne instrumente financiranja, da se lahko v državah članicah podpre uvedba čistih vozil in namestitev s tem povezane infrastrukture.“
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 b (novo)
(5b)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 5b
Akcijski načrt za alternativna goriva za javni prevoz
1.  Evropska komisija do 31. decembra 2020 predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu akcijski načrt za pospešitev vzpostavitve infrastrukture za polnjenje in oskrbo težkih vozil, ki so v lasti prevoznih podjetij, v njihovih remizah in na vzdrževalnih območjih ter na javnih mestih.
2.  Akcijski načrt vsebuje informacije o razpoložljivih instrumentih Unije za financiranje in jasno določa postopke za zagotovitev podpore, vključno z njihovo povezavo z obstoječimi evropskimi pravili o državni pomoči.
3.  Poročilo zajema tudi oceno možne revizije evropskih instrumentov za financiranje, da bi dali prednost financiranju javnih prevoznih podjetij vseh velikosti, zato da bi nadomestila svoja vozila.“
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 c (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 5 c (novo)
(5c)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 5c
Platforma Unije za čezmejna in skupna javna naročila nizkoemisijskih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz
Da bi omogočili doseganje ciljev iz Priloge te direktive in zagotovili ekonomijo obsega, Komisija vzpostavi platformo Unije za čezmejno in skupno javno naročanje nizkoemisijskih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. V platformi sodelujejo javni naročniki, naročniki in operaterji iz člena 3 z namenom skupnega naročila vozil. Komisija zagotovi, da je platforma dostopna javnosti in da lahko učinkovito poveže vse zainteresirane strani pri združevanju sredstev. Da bi olajšali pripravo in izvedbo tovrstnih skupnih naročil, Komisija zagotovi tehnično pomoč in oblikuje predloge sporazumov o sodelovanju. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 8a za vzpostavitev platforme Unije za skupno javno naročanje nizkoemisijskih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz.“
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2009/33/ES
Člen 8a
(7)   Vstavi se nov člen 8a:
črtano
Člen 8a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se na Komisijo prenese za obdobje petih let od [prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2009/33/ES
Člen 9
(8)  Člen 9 se nadomesti z naslednjim:
(8)  Člen 9 se črta.
„1. Komisiji pomaga odbor.
Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne da mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.  Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.“
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po poročanju držav članic od 1. januarja 2027 vsaka tri leta predloži poročilo o uporabi te direktive in ukrepih, ki so jih za učinkovito izvajanje te direktive sprejele posamezne države članice.
1.  Države članice Komisiji do 18. aprila 2026 in nato vsaka tri leta predložijo poročilo o izvajanju te direktive v okviru poročila iz drugega pododstavka člena 83(3) Direktive 2014/24/EU in drugega pododstavka člena 99(3) Direktive 2014/25/EU. Države članice Komisiji do 18. aprila 2023 predložijo predhodno poročilo.
Poročila zajemajo informacije o korakih, sprejetih za izvajanje te direktive, vključno s številom in kategorijami vozil, ki so jih naročili organi in naročniki, komuniciranjem med različnimi ravnmi upravljanja, informacijami o namerah držav članic glede zgoraj navedenih dejavnosti poročanja in vsemi drugimi koristnimi informacijami.
Informacije bi morale slediti kategorijam iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 o enotnem besednjaku javnih naročil, navedenem v tabeli 1 v Prilogi.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a a (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 2
(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
2.  Ta poročila ocenijo učinek te direktive, zlasti možnosti iz člena 5(3), in potrebo po nadaljnjem ukrepanju ter po potrebi vključijo predloge.
„2. Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 predlaga metodologijo za izračun emisij CO2 v življenjskem ciklu vozil in emisij CO2 „od izvora do vozila“.
Komisija v teh poročilih za vsako od kategorij vozil, navedenih v tabeli 3 v Prilogi, primerja nominalno in relativno število vozil, kupljenih glede na najboljšo tržno alternativo v smislu energetskih in okoljskih vplivov med življenjsko dobo vozila, glede na skupni trg za ta vozila ter oceni, kako so možnosti iz člena 5(3) vplivale na trg. Komisija oceni potrebo po nadaljnjih ukrepih in po potrebi vključi predloge.
Komisija najpozneje do 18. aprila 2027 pregleda Direktivo 2009/33/ES in vse druge ustrezne predpise, povezane z alternativnimi gorivi, pri čemer upošteva emisije CO2 v življenjskem ciklu vozil in emisije CO2 „od izvora do vozila.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – a b (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 3
(ab)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
3.  Komisija najpozneje do datuma prvega poročila preuči možnosti iz člena 5(3), predstavi oceno metodologije iz člena 6 in po potrebi predlaga ustrezne prilagoditve.
„3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2024 in nato vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju te direktive in ukrepih, ki so jih za to sprejele posamezne države članice, oceni pa tudi, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje in po potrebi priloži predlog za spremembo te direktive.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 4
4.  Države članice Komisiji do 1. januarja 2026 predložijo poročilo o izvajanju te direktive, nato pa vsaka tri leta. Države članice Komisiji do 1. januarja 2023 predložijo vmesno poročilo. Poročilo vsebuje informacije o korakih, sprejetih za izvajanje te direktive, vključno s številom in kategorijami vozil, ki so jih naročili organi in naročniki, komuniciranjem med različnimi ravnmi upravljanja, informacijami o namerah držav članic glede zgoraj navedenih dejavnosti poročanja in vsemi drugimi koristnimi informacijami. Informacije bi morale slediti kategorijam iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV)31, kot je navedeno v Prilogi.
črtano
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5
5.  Komisija je pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejme smernice o vsebini poročil držav članic iz odstavka 4.
5.  Komisija je pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejme smernice o vsebini poročil držav članic iz odstavka 1.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b – očka b a (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5 a (novo)
(ba)  doda se naslednji odstavek:
„5a. Države članice se lahko odločijo za uvedbo mehanizmov, s katerimi urejajo nakup čistih vozil za lastnike drugih voznih parkov, kot so taksislužbe ter podjetja za souporabo avtomobilov in skupinski prevoz.“
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b b (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5 b (novo)
(bb)  doda se naslednji odstavek:
„5b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2021 predloži akcijski načrt za pospešitev vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture za težka vozila, ki so v lasti prevoznih podjetij, v njihovih remizah in vzdrževalnih območjih ter na javnih prostorih. Akcijski načrt zajema informacije o razpoložljivih instrumentih za financiranje Unije in določa, kako je mogoče podporo nuditi ne glede na evropska pravila o državni pomoči.“
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b c (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5 c (novo)
(bc)  doda se naslednji odstavek:
„5c. Komisija oceni, ali je treba pregledati zakonodajo, povezano s spodbujanjem čistega in energetsko učinkovitega cestnega prometa glede uporabe najvišje razvrščenih in protektiranih pnevmatik in po potrebi vloži zakonodajni predlog.“
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b d (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5 d (novo)
(bd)  doda se naslednji odstavek:
„5d. Komisija državam članicam zagotovi smernice v zvezi z različnimi skladi Unije, ki bi se lahko uporabili za namene te direktive, kot so instrument za povezovanje Evrope, ki podpira razvoj zelo zmogljivih, trajnostnih in učinkovito povezanih vseevropskih omrežij na področju prometa, Evropski sklad za strateške naložbe ali program za čistejši promet, ki podpira uporabo čistejših vozil in vzpostavljanje potrebne infrastrukture.“
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b e (novo)
Direktiva 2009/33/ES
Člen 10 – odstavek 5 e (novo)
(be)  doda se naslednji odstavek:
„5e. Pri tem prehodu imajo ključno vlogo svetovalna vozlišča, saj omogočajo in spodbujajo naložbe ter podpirajo institucionalne zmogljivosti. Komisija bi zato morala občutno povečati vlogo in zmogljivosti Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, predvsem z lokalnim zastopstvom in proaktivno udeležbo pri pripravi projektov.“
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do XXXX [prosimo, vstavite datum 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do XXXX [prosimo, vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti]. Besedilo teh predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Sprememba 73
Predlog direktive
Priloga I
Direktiva 2009/33/ES
Priloga – tabela 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 1: kode enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) iz člena 3

Koda CPV

Opis

60112000-6

Storitve javnega cestnega prevoza

60130000-8

Storitve cestnega potniškega prevoza za posebne namene

60140000-1

Izredni potniški prevoz

60172000-3

Dajanje avtobusov in potovalnih avtobusov z voznikom v najem

90511000-2

Storitve zbiranja odpadkov

60160000-7

Prevoz pošte po cesti

60161000-4

Storitve prevoza paketov

Sprememba

Tabela 1: kode enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) iz člena 3

Koda CPV

Opis

60112000-6

Storitve javnega cestnega prevoza

60130000-8

Storitve cestnega potniškega prevoza za posebne namene

60140000-1

Izredni potniški prevoz

60172000-3

Dajanje avtobusov in potovalnih avtobusov z voznikom v najem

90511000-2

Storitve zbiranja odpadkov

60160000-7

Prevoz pošte po cesti

60161000-4

Storitve prevoza paketov

64121100-1

Storitve poštne dostave

64121200-2

Storitve dostave paketov

60170000-0

Dajanje vozil za prevoz potnikov v najem, skupaj z voznikom

60171000-7

Dajanje osebnih avtomobilov z voznikom v najem

60181000-0

Dajanje tovornjakov z voznikom v najem

60180000-3

Dajanje vozil za prevoz blaga v najem, skupaj z voznikom

90511100-3

Storitve zbiranja trdnih komunalnih odpadkov

90511200-4

Storitve zbiranja gospodinjskih odpadkov

90511300-5

Storitve zbiranja smeti

90511400-6

Storitve zbiranja starega papirja

Sprememba 74
Predlog direktive
PRILOGA I
Direktiva 2009/33/ES
Priloga – tabela 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 2: mejne vrednosti emisij za lahka vozila

Kategorije vozil

2025

2030

 

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih emisij**

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih emisij

Vozila kategorije M1

25

80 %

0

ni relevantno

Vozila kategorije M2

25

80 %

0

ni relevantno

Vozila kategorije N1

40

80 %

0

ni relevantno

* Emisije ultrafinih delcev pri dejanski vožnji v #/km (PN), dušikovih oksidov v mg/km (NOx), izmerjene v skladu z veljavno različico Priloge IIIA k Uredbi 2017/1151.

** Veljavne mejne emisije v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali njenih nadomestnih aktih.

Sprememba

Tabela 2: mejne vrednosti emisij za lahka vozila

Kategorije vozil

2025

2030

 

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih emisij**

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih emisij

Vozila kategorije L

25

 

 

 

Vozila kategorije M1

50

80 %

0

ni relevantno

Vozila kategorije M2

50

80 %

0

ni relevantno

Vozila kategorije N1

50

80 %

0

ni relevantno

Vozila kategorije M3

n.a

 

 

 

Vozila kategorije N2

n.a

 

 

 

Vozila kategorije N3

n.a

 

 

 

* Emisije ultrafinih delcev pri dejanski vožnji v #/km (PN), dušikovih oksidov v mg/km (NOx), izmerjene v skladu z veljavno različico Priloge IIIA k Uredbi 2017/1151.

** Veljavne mejne emisije v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007 ali njenih nadomestnih aktih.

Sprememba 86
Predlog direktive
Priloga I
Direktiva 2009/33/ES
Priloga – tabela 3
[…]
črtano
Spremembi 75 in 85
Predlog direktive
Priloga I
Direktiva 2009/33/ES
Priloga – tabela 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 4: minimalni cilj za delež lahkih vozil v skladu s tabelo 2 v celotnih javnih naročilih lahkih vozil na ravni držav članic*

Država članica

2025

2030

Luksemburg

35 %

35 %

Švedska

35 %

35 %

Danska

34 %

34 %

Finska

35 %

35 %

Nemčija

35 %

35 %

Francija

34 %

34 %

Združeno kraljestvo

35 %

35 %

Nizozemska

35 %

35 %

Avstrija

35 %

35 %

Belgija

35 %

35 %

Italija

35 %

35 %

Irska

35 %

35 %

Španija

33 %

33 %

Ciper

29 %

29 %

Malta

35 %

35 %

Portugalska

27 %

27 %

Grčija

23 %

23 %

Slovenija

20 %

20 %

Češka

27 %

27 %

Estonija

21 %

21 %

Slovaška

20 %

20 %

Litva

19 %

19 %

Poljska

20 %

20 %

Hrvaška

17 %

17 %

Madžarska

21 %

21 %

Latvija

20 %

20 %

Romunija

17 %

17 %

Bolgarija

16 %

16 %

* Vozila brez izpušnih emisij se štejejo kot eno vozilo, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti. Preostala vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 v tej prilogi, se štejejo kot 0,5 vozila, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti.

Sprememba

Tabela 4: minimalni cilj za delež lahkih vozil v celotnih javnih naročilih lahkih vozil na ravni držav članic1,2

 

Kategorija vozila M1, M2, N1

Kategorija vozila L

Država članica

2025

2030

2025

2030

Institucije, agencije in organi Evropske unije

[50 %]

[50 %]

[50 %]

[50 %]

Luksemburg

50 %

50 %

50 %

50 %

Švedska

50 %

50 %

50 %

50 %

Danska

50 %

50 %

50 %

50 %

Finska

50 %

50 %

50 %

50 %

Nemčija

50 %

50 %

50 %

50 %

Francija

50 %

50 %

50 %

50 %

Združeno kraljestvo

50 %

50 %

50 %

50 %

Nizozemska

50 %

50 %

50 %

50 %

Avstrija

50 %

50 %

50 %

50 %

Belgija

50 %

50 %

50 %

50 %

Italija

50 %

50 %

50 %

50 %

Irska

50 %

50 %

50 %

50 %

Španija

50 %

50 %

50 %

50 %

Ciper

50 %

50 %

50 %

50 %

Malta

50 %

50 %

50 %

50 %

Portugalska

50 %

50 %

50 %

50 %

Grčija

35 %

35 %

35 %

35 %

Slovenija

35 %

35 %

35 %

35 %

Češka

50 %

50 %

50 %

50 %

Estonija

35 %

35 %

35 %

35 %

Slovaška

35 %

35 %

35 %

35 %

Litva

35 %

35 %

35 %

35 %

Poljska

35 %

35 %

35 %

35 %

Hrvaška

25 %

25 %

25 %

25 %

Madžarska

25 %

25 %

25 %

25 %

Latvija

25 %

25 %

25 %

25 %

Romunija

25 %

25 %

25 %

25 %

Bolgarija

25 %

25 %

25 %

25 %

1 V prvem referenčnem obdobju (do leta 2025) vsaj 70 % minimalnih ciljev javnega naročanja izpolnijo brezemisijska in nizkoemisijska vozila, v drugem (2025–2030) in v naslednjih referenčnih obdobjih pa samo brezemisijska vozila.

2 Vozila brez izpušnih emisij se štejejo kot eno vozilo, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti. Nizkoemisijska vozila in vozila na zemeljski plin se štejejo kot 0,66 vozila, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti, pod pogojem, da v celoti delujejo na biometan, kar se izkaže s pogodbo o nakupu biometana ali drugimi načini za dostop do biometana. Vsa preostala čista vozila se štejejo kot 0,5 vozila, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti.

Sprememba 79
Predlog direktive
Priloga I
Direktiva 2009/33/ES
Priloga – tabela 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 5: minimalni cilj za delež težkih vozil v skladu s tabelo 3 v celotnih javnih naročilih težkih vozil na ravni držav članic*

Država članica

Tovornjaki

Avtobusi

 

2025

2030

2025

2030

Luksemburg

10 %

15 %

50 %

75 %

Švedska

10 %

15 %

50 %

75 %

Danska

10 %

15 %

50 %

75 %

Finska

9 %

15 %

46 %

69 %

Nemčija

10 %

15 %

50 %

75 %

Francija

10 %

15 %

48 %

71 %

Združeno kraljestvo

10 %

15 %

50 %

75 %

Nizozemska

10 %

15 %

50 %

75 %

Avstrija

10 %

15 %

50 %

75 %

Belgija

10 %

15 %

50 %

75 %

Italija

10 %

15 %

50 %

75 %

Irska

10 %

15 %

50 %

75 %

Španija

10 %

14 %

50 %

75 %

Ciper

10 %

13 %

50 %

75 %

Malta

10 %

15 %

50 %

75 %

Portugalska

8 %

12 %

40 %

61 %

Grčija

8 %

10 %

38 %

57 %

Slovenija

7 %

9 %

33 %

50 %

Češka

9 %

11 %

46 %

70 %

Estonija

7 %

9 %

36 %

53 %

Slovaška

8 %

9 %

39 %

58 %

Litva

9 %

8 %

47 %

70 %

Poljska

7 %

9 %

37 %

56 %

Hrvaška

6 %

7 %

32 %

48 %

Madžarska

8 %

9 %

42 %

63 %

Latvija

8 %

9 %

40 %

60 %

Romunija

6 %

7 %

29 %

43 %

Bolgarija

8 %

7 %

39 %

58 %

* Vozila brez izpušnih emisij ali vozila na zemeljski plin, se štejejo kot eno vozilo, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti, pod pogojem, da v celoti delujejo na biometan, kar se izkaže s pogodbo o nakupu biometana ali drugimi načini za dostop do biometana. To štetje se opusti za države članice, za katere minimalna obveznost javnega naročanja presega 50 % celotnega obsega javnih naročil, pri čemer je meja 50 %. Preostala vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 v tej prilogi, se štejejo kot 0,5 vozila, ki prispeva k izpolnjevanju obveznosti.

Sprememba

Tabela 5: minimalni cilj za delež težkih vozil v skladu s členom 4(4) v celotnih javnih naročilih težkih vozil na ravni držav članic

Država članica

Tovornjaki

Avtobusi

 

20251

20302

20251

20302

Institucije, agencije in organi Evropske unije

[10 %]

[15 %]

[50 %]

[75 %]

Luxemburg

10 %

15 %

50 %

75 %

Švedska

10 %

15 %

50 %

75 %

Danska

10 %

15 %

50 %

75 %

Finska

9 %

15 %

46 %

69 %

Nemčija

10 %

15 %

50 %

75 %

Francija

10 %

15 %

48 %

71 %

Združeno kraljestvo

10 %

15 %

50 %

75 %

Nizozemska

10 %

15 %

50 %

75 %

Avstrija

10 %

15 %

50 %

75 %

Belgija

10 %

15 %

50 %

75 %

Italija

10 %

15 %

50 %

75 %

Irska

10 %

15 %

50 %

75 %

Španija

10 %

14 %

50 %

75 %

Ciper

10 %

13 %

50 %

75 %

Malta

10 %

15 %

50 %

75 %

Portugalska

8 %

12 %

40 %

61 %

Grčija

8 %

10 %

38 %

57 %

Slovenija

7 %

9 %

33 %

50 %

Češka

9 %

11 %

46 %

70 %

Estonija

7 %

9 %

36 %

53 %

Slovaška

8 %

9 %

39 %

58 %

Litva

9 %

8 %

47 %

70 %

Poljska

7 %

9 %

37 %

56 %

Hrvaška

6 %

7 %

32 %

48 %

Madžarska

8 %

9 %

42 %

63 %

Latvija

8 %

9 %

40 %

60 %

Romunija

6 %

7 %

29 %

43 %

Bolgarija

8 %

7 %

39 %

58 %

1 Najmanj 66 % minimalnih ciljev javnih naročil za čista težka vozila izpolnijo vozila brez emisij ali vozila na zemeljski plin, pod pogojem, da v celoti delujejo na biometan, kar se izkaže s pogodbo o nakupu biometana ali drugimi načini za dostop do biometana. Štetje deleža vozil na biometan za namene podcilja se preneha pri doseženih 30 % podcilja.

2 Najmanj 75 % minimalnih ciljev javnih naročil za čista težka vozila izpolnijo brezemisijska vozila ali vozila na zemeljski plin, pod pogojem, da v celoti delujejo na biometan, kar se izkaže s pogodbo o nakupu biometana ali drugimi načini za dostop do biometana. Štetje deleža vozil na biometan za namene podcilja se preneha pri doseženih 30 % podcilja.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0321/2018).


Večletni načrt za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
PDF 232kWORD 77k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 25. oktobra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (COM(2018)0149 – C8-0126/2018 – 2018/0074(COD)(1)
P8_TA(2018)0425A8-0310/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008
o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
(4)  Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna in se upravljata v skladu s cilji ustvarjanja gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih koristi, zmanjšati odvisnost trga Unije od uvoza hrane, spodbuditi neposredno in posredno ustvarjanje delovnih mest ter gospodarskega razvoja obalnih območij ter zagotoviti, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   V skladu z načeli skupne ribiške politike in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in pošteno konkurenco med morskimi bazeni bi morali vsi večletni načrti vsebovati enoten okvir in ne bi smelo biti odstopanj za posamezne bazene, kar zadeva načela za določanje kvot.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti več ohranitvenih ukrepov v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.
(5)  Za doseganje ciljev SRP je treba v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem sprejeti več ohranitvenih ukrepov v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   V Uredbi (EU) št. 1380/2013 so izrecno določeni cilji za obnovitev in ohranitev populacije lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Za dosego tega cilja je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 predpisano, da se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa doseže do leta 2015, če je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. Ta načrt bi moral v skladu z navedenima določbama vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje nenamernega ulova.
(6)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. Ta načrt bi moral v skladu z navedenima določbama vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje nenamernega ulova, čim večje zmanjšanje vpliva na morsko okolje, zlasti motnje habitata in morskega dna, pa tudi za doseganje socialnih in gospodarskih ciljev.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe večletnega načrta. Zato z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklepa memorandume o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda ICES, bi moralo temeljiti na tem večletnem načrtu, v njem pa bi morali biti zlasti navedeni razponi FMSY in referenčne točke za biomaso, tj. MSY Btrigger in Blim. Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v vseh drugih javno razpoložljivih znanstvenih mnenjih, med drugim na primer tudi v mnenju o mešanem ribolovu, ki ga izda ICES.
(8)  Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe večletnega načrta. Zato z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklepa memorandume o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda ICES, bi moralo temeljiti na tem večletnem načrtu, v njem pa bi morali biti zlasti navedeni razponi FMSY in referenčne točke za biomaso, tj. MSY Btrigger in Blim. Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v vseh drugih javno razpoložljivih znanstvenih mnenjih, med drugim na primer tudi v mnenju o mešanem ribolovu in/ali ribolovu več vrst, ki ga izda ICES.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Uredbe Sveta (ES) št. 811/200418, (ES) št. 2166/200519, (ES) št. 388/200620, (ES) št. 509/200721, (ES) št. 1300/200822 in (ES) št. 1342/200823 določajo pravila za lovljenje severnih staležev osliča, osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka, morskega lista v Biskajskem zalivu, morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, sleda zahodno od Škotske ter trske v Kattegatu, Severnem morju zahodno od Škotske in v Irskem morju. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.
(9)  Uredbe Sveta (ES) št. 811/200418, (ES) št. 2166/200519, (ES) št. 388/200620, (ES) št. 509/200721, (ES) št. 1300/200822 in (ES) št. 1342/200823 določajo pravila za lovljenje severnih staležev osliča, osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka, morskega lista v Biskajskem zalivu, morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, sleda zahodno od Škotske ter trske v Kattegatu, Severnem morju zahodno od Škotske in v Irskem morju. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu in/ali ribolovu več vrst. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.
_________________
_________________
18 Uredba Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča (UL L 150, 30.4.2004, str. 1).
18 Uredba Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča (UL L 150, 30.4.2004, str. 1).
19 Uredba Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 345, 28.12.2005, str. 5).
19 Uredba Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 345, 28.12.2005, str. 5).
20 Uredba Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu (UL L 65, 7.3.2006, str. 1).
20 Uredba Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu (UL L 65, 7.3.2006, str. 1).
21 Uredba Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (UL L 122, 11.5.2007, str. 7).
21 Uredba Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (UL L 122, 11.5.2007, str. 7).
22 Uredba Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež (UL L 344, 20.12.2008, str. 6).
22 Uredba Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež (UL L 344, 20.12.2008, str. 6).
23 Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 (UL L 348, 24.12.2008, str. 20).
23 Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004 (UL L 348, 24.12.2008, str. 20).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v zahodnih vodah in sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi s cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo zlasti v zahodnih vodah, razširiti na območja zunaj zahodnih voda. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, prisotnimi tudi v zahodnih vodah, ki se izkoriščajo zlasti zunaj teh voda, v večletnih načrtih opredeliti cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj zahodnih voda, na katerih se zadevni staleži zlasti izkoriščajo, ter pri tem razširiti področje uporabe teh večletnih načrtov tudi na zahodne vode.
(11)  Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v zahodnih vodah in sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi s cilji in zaščitnimi ukrepi za pridnene staleže, ki se izkoriščajo zlasti v zahodnih vodah, razširiti na območja teh staležev zunaj zahodnih voda, pod pogojem, da so zunaj suverenosti ali jurisdikcije tretjih držav. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, prisotnimi tudi v zahodnih vodah, ki se izkoriščajo zlasti zunaj teh voda, v večletnih načrtih opredeliti cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj zahodnih voda, na katerih se ti pridneni staleži zlasti izkoriščajo, ter pri tem razširiti področje uporabe teh večletnih načrtov tudi na zahodne vode.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Načrt upravljanja se ne bi smel omejiti na preučevanje mehanizmov za določitev ribolovnih možnosti na kratki rok, saj bi to ustvarilo negotovost in nepreglednost za sektor.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Geografsko področje uporabe večletnega načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi staležev, navedeni v najnovejšem znanstvenem mnenju o staležih, ki ga zagotovi ICES. Zaradi izboljšanih znanstvenih informacij ali migracije staležev bodo morda potrebne prihodnje spremembe geografske porazdelitve staležev, določene v večletnem načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske porazdelitve staležev, določene v večletnem načrtu, če je v znanstvenem mnenju, ki ga zagotovi ICES, navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.
(12)  Geografsko področje uporabe večletnega načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi pridnenih staležev, navedeni v najnovejšem znanstvenem mnenju o staležih, ki ga zagotovi ICES. Zaradi izboljšanih znanstvenih informacij ali migracije staležev bodo morda potrebne prihodnje spremembe geografske porazdelitve pridnenih staležev, določene v večletnem načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske porazdelitve staležev, določene v večletnem načrtu, če je v znanstvenem mnenju, ki ga zagotovi ICES ali podoben znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in k spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in socialno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Biti bi moral skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje (v skladu z Direktivo 2008/56/ES), ter s cilji Direktive 2009/147/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS. Ta načrt bi moral vsebovati tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(14)  Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju staležev, ki sodijo v področje uporabe te uredbe, nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in k spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in socialno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Biti bi moral skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje (v skladu z Direktivo 2008/56/ES), ter s cilji Direktive 2009/147/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS. Ta načrt bi moral vsebovati tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse vrste, ulovljene pri pridnenem ribolovu, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral izračunati Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), zlasti v svojem rednem mnenju glede ulova. Na podlagi tega načrta so izračunani tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom24. Določena je zgornja meja razpona, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.
(16)  Določiti je treba ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral med drugim izračunati Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), zlasti v svojem rednem mnenju glede ulova. Na podlagi tega načrta so izračunani tako, da omogočajo dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom24. Določena je zgornja meja razpona, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja je tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.
___________
___________
24 Zahteva EU za ICES, naj za izbrane staleže na podobmočjih ICES od 5 do 10 predloži razpone FMSY.
24 Zahteva EU za ICES, naj za izbrane staleže na podobmočjih ICES od 5 do 10 predloži razpone FMSY.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Za dosego ciljev iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je primerno določiti ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ne presega stopnje izkoriščanja največjega trajnostnega donosa. To stopnjo je treba doseči čim prej, postopoma in z rastočim tempom, najpozneje pa do leta 2020 za vse staleže, za katere se uporablja ta uredba.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Omogočiti bi bilo treba določitev celotnega dovoljenega ulova za škampa v zahodnih vodah kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju celotnega dovoljenega ulova. Vendar to ne izključuje sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.
(20)  Omogočiti bi bilo treba določitev celotnega dovoljenega ulova za stalež škampa v zahodnih vodah kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na območju, ki je bilo določeno za ta stalež. Vendar to ne izključuje sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Uvesti bi bilo treba prepoved ribolova brancina in polaka, da bi zaščitili plemenske ribe v času drstenja. Države članice bi morale za zaščito staležev brancina in polaka, ki jih je vse manj, uvesti ustrezne ukrepe za njihovo obnovitev na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ki se bodo uporabljali za komercialni in rekreacijski ribolov.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Kadar Svet upošteva pomemben učinek rekreacijskega ribolova v okviru ribolovnih možnosti za določen stalež, bi moral imeti možnost, da določi celotni dovoljeni ulov za gospodarski ulov, pri katerem se upošteva obseg rekreacijskega ulova, in/ali sprejme druge ukrepe, ki omejujejo rekreacijski ribolov, kot so omejitve ulova in nelovne dobe.
(22)  Kadar umrljivost zaradi rekreacijskega ribolova precej vpliva na stalež, ki se upravlja na osnovi največjega trajnostnega donosa, bi moral imeti Svet možnost določiti posamezne in nediskriminacijske ribolovne možnosti za rekreacijske ribiče. Te posamezne možnosti za rekreacijski ribolov bi morale veljati najmanj en mesec v skladu z dejansko prakso in ulovom pri rekreacijskem ribolovu. Prav tako bi bilo treba rekreacijski ulov nekaterih vrst visoke tržne vrednosti označiti s kirurško odstranitvijo dela repne plavuti, da tega ulova ne bi bilo mogoče enostavno nezakonito uporabiti v distribucijskih kanalih trgovine z ribami.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja, ki se dodatno opredelijo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(23)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in čim večje zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem bi moral načrt ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja, zlasti ukrepe za postopno preprečevanje in odpravo zavržkov ter čim večje zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na ekosistem, ki se po potrebi dodatno opredelijo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Prav tako bi bilo treba določiti, da se obveznost iztovarjanja ne uporablja za rekreacijski ribolov. V primeru, da ni skupnega priporočila, lahko Komisija sprejme delegirane akte.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Za zaščito občutljivih vrst in habitatov, zlasti kritično ogroženih in prizadetih zaradi pritiska ribolova, bi bilo treba v načrtu določiti ukrepe upravljanja za zadevno ribištvo, vključno s spremembami ribolovnega orodja, dejavnosti polovil in samih plovil. Načrt bi moral omogočati dodatne ukrepe upravljanja, ki se podrobneje opredelijo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Komisija bi morala imeti možnost, da sprejme izvedbene akte v zvezi z določitvijo analize morskih bazenov ter oblike in časovnega razporeda za predložitev in odobritev ukrepov upravljanja.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Komisija bi morala Evropskemu parlamentu vsako leto poročati o najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, ki jih Svet uporablja za določanje ribolovnih možnosti ali uporabo zaščitnih ukrepov, in ga vnaprej obvestiti o primerih, v katerih bi lahko na podlagi znanstvenega mnenja prišlo do bistvenih sprememb pri določitvi ribolovnih možnosti.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva popravne ukrepe in izvajanje obveznosti iztovarjanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje25. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(26)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva popravne ukrepe in izvajanje obveznosti iztovarjanja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja z ustreznimi svetovalnimi sveti, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje25. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
_________________
_________________
25 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
25 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Uporaba dinamičnega sklicevanja na razpone FMSY in referenčne točke ohranjanja zagotavlja, da ti parametri, ki so bistveni za določanje ribolovnih možnosti, ne zastarajo in da lahko Svet vedno uporabi najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje. Poleg tega bi bilo treba navedeni pristop, ki zagotavlja dinamično sklicevanje na najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, uporabiti pri upravljanju staležev v Baltskem morju. V tem okviru se „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ nanaša na javno razpoložljivo znanstveno mnenje, podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami, ki ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Evropske unije ali mednarodni ravni. Uredbo (EU) 2016/113927 bi bilo zato treba spremeniti.
(28)  Uporaba dinamičnega sklicevanja na razpone FMSY in referenčne točke ohranjanja zagotavlja, da ti parametri, ki so bistveni za določanje ribolovnih možnosti, ne zastarajo in da lahko Svet vedno uporabi najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje. Poleg tega bi bilo treba navedeni pristop, ki zagotavlja dinamično sklicevanje na najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, uporabljati pri upravljanju staležev v Baltskem morju. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu vsako leto poročati tudi o najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, ki so bila uporabljena, in Parlament vnaprej obvestiti o primerih, v katerih bi lahko prišlo do bistvenih sprememb pri določitvi ribolovnih možnosti. V tem okviru se „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ nanaša na javno razpoložljivo znanstveno mnenje, ki so ga pregledali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ali ustrezni drugi znanstveni organi, kot je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Podprto je z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami, ki so na voljo, in izpolnjuje zahteve iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
_________________
27 Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za naslednje pridnene staleže, vključno z globokomorskimi staleži, in ribištvo, ki izkorišča te staleže, v zahodnih vodah in v sosednjih vodah, kjer ti staleži segajo prek zahodnih voda:
1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za spodaj naštete pridnene staleže, vključno z globokomorskimi staleži v zahodnih vodah in v sosednjih vodah, kjer ti staleži segajo prek zahodnih voda, kolikor so te zunaj suverenosti ali jurisdikcije tretjih držav, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže:
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
(4)  brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih 4b, 4c, 7a in 7d–h;
(4)  brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih 4b, 4c, 7a, b, 7d–h in 7j, podobmočju 8 in razdelku 9a;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 23 – alinea 1
–  v južnem Biskajskem zalivu (funkcionalna enota 25);
–  v Biskajskem zalivu (funkcionalni enoti 23 in 24);
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 24 – alinea 1
–  v zahodni Galiciji (funkcionalni enoti 26 in 27);
–  v zahodni Galiciji (funkcionalna enota 26);
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 24 – alinea 2
–  v Iberskih vodah (funkcionalni enoti 28 in 29);
črtano
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 24 – alinea 2 a (novo)
–  na severu Portugalske (funkcionalna enota 27);
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka 24 – alinea 2 b (novo)
–  v portugalskih vodah (južna Portugalska in Algarve) (funkcionalni enoti 28 in 29);
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 2
Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da se je spremenila geografska porazdelitev staležev iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko Komisija v skladu s členom 15 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe s prilagoditvijo zgoraj navedenih območij, da se upošteva ta sprememba. Takšne prilagoditve ne razširijo področja staležev preko voda Unije v podobmočjih 4 do 10 in območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0.
Kadar je v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti v mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), navedeno, da se je spremenila geografska porazdelitev staležev iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko Komisija v skladu s členom 15 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe s prilagoditvijo zgoraj navedenih območij, da se upošteva ta sprememba. Takšne prilagoditve ne razširijo področja staležev preko voda Unije v podobmočjih 4 do 10 in območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
2.  Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba spremeniti seznam staležev iz prvega pododstavka odstavka 1, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.
2.  Kadar Komisija na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja meni, da je treba spremeniti seznam staležev iz prvega pododstavka odstavka 1, lahko poda predlog za spremembo tega seznama.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  V zvezi s sosednjimi vodami iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo le člena 4 in 6 ter ukrepi v zvezi z ribolovnimi možnostmi iz člena 7 te uredbe.
3.  V zvezi s sosednjimi vodami iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo le člena 4 in 6, ukrepi v zvezi z ribolovnimi možnostmi iz člena 7 ter člena 9(3a) in 9a te uredbe.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4
4.  Ta uredba se uporablja tudi za prilov, ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu staležev iz odstavka 1. Kadar pa se razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso za navedene staleže določijo na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ki vzpostavljajo večletne načrte, se uporabljajo navedeni razponi in zaščitni ukrepi.
4.  Ta uredba se uporablja tudi za prilov, ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu pridnenih staležev iz odstavka 1, in zagotavlja, da se pri izkoriščanju vseh živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Ta uredba določa tudi podrobnosti za izvajanje ukrepov za čim večje zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, zlasti naključnega ulova zaščitenih vrst, v vodah Unije zahodnega Sredozemskega morja za ves ribolov v teh vodah. Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z določitvijo analize morskih bazenov ter obliko in časovnim razporedom za predložitev in odobritev ukrepov upravljanja.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5
5.  Ta uredba vsebuje tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
5.  Ta uredba vsebuje tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže pridnenih vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6
6.  Ta uredba določa tehnične ukrepe v skladu s členom 8, ki se uporabljajo v zahodnih vodah za kateri koli stalež.
6.  Ta uredba določa tehnične ukrepe za komercialni in rekreacijski ribolov v skladu s členom 8, ki se uporabljajo v zahodnih vodah za kateri koli pridneni stalež.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;
(2)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega v Uniji ali na mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5
(5)  „vrednost FMSY point pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih okoljskih pogojih daje dolgoročno največji donos;
(5)  „vrednost FMSY pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih okoljskih pogojih daje dolgoročno največji donos;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
(8)  „Blim“ pomeni referenčno točko za velikost staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;
(8)  „Blim“ pomeni referenčno točko za velikost staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ali v primeru škampa za številčnost, na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.
(9)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ali v primeru škampa za številčnost, na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
(9a)  „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ se nanaša na javno razpoložljivo znanstveno mnenje, podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami, ki ga je izdal ali pregledal neodvisen mednarodni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, kot sta Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ali Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), in izpolnjuje zahteve iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, pri čemer je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.
1.  Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, pri čemer je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Načrt se poleg prizadevanja za okoljsko trajnost upravlja na način, ki je v skladu s cilji ustvarjanja gospodarskih, socialnih in zaposlitvenih koristi, obenem pa prispeva k razpoložljivosti živilskih proizvodov.
Stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa se postopoma za vse staleže doseže najpozneje do leta 2020 in se po tem ohrani.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.
2.  Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova, tudi z uporabo inovativnega selektivnega ribolovnega orodja in tehnike, prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES, ter s cilji iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter iz členov 6 in 12 Direktive Sveta 92/43/EGS.
3.  Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo in po možnosti odpravijo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem in zlasti na ranljive habitate in zaščitene vrste, vključno z morskimi sesalci, morskimi plazilci, morskimi pticami, podvodnimi gorami, globokomorskimi grebeni in koralnimi vrtovi ali agregacijami spužev, da se zagotovi, da bodo ribiči še naprej trajnostno in selektivno lovili. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES, ter s cilji iz Direktive 2009/147/ES in Direktive Sveta 92/43/EGS.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4 – točka b
(b)  prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.
(b)  zagotoviti, da je negativni vpliv ribolova na morsko okolje čim manjši, zlasti kar zadeva ranljive habitate in zaščitene vrste, vključno z morskimi sesalci in morskimi pticami.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 5
5.  Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Kadar ni dovolj podatkov, je treba doseči primerljivo stopnjo ohranjanja ustreznih staležev.
5.  Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje strokovno pregledajo zanesljivi in ustrezni znanstveni organi, kot so Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). Javnosti se omogoči dostop do mnenja, najpozneje ko Komisija predlaga te ukrepe. Kadar ni dovolj podatkov, je treba doseči primerljivo stopnjo ohranjanja ustreznih staležev.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Navedeni razponi FMSY na podlagi tega načrta se zahtevajo od ICES.
2.  Navedeni razponi FMSY na podlagi tega načrta se zahtevajo od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, ki je priznan na ravni Unije ali na mednarodni ravni.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka a
(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;
(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega in/ali večvrstnega ribolova, zlasti da se omejijo zunanje družbeno-ekonomske ribolovne ovire;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – točka c
(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.
(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %, razen v primerih, ko se omilijo zaviralne ali druge okoliščine, ki preprečujejo ali pomembno vplivajo na dejavnost nekaterih flot.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Da bi se izognili stanju, ko kratkoročno upravljanje ovira izvajanje večletnega upravljanja, in da bi spodbudili udeležbo deležnikov v postopku odločanja, se v okviru te uredbe omogoči odobritev pravil za izkoriščanje na regionalni ravni.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Navedeni staleži se upravljajo v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kakor je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar ni na voljo ustreznih znanstvenih podatkov.
2.  Kadar ni na voljo ustreznih znanstvenih podatkov, se navedeni staleži upravljajo v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kakor je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki zagotavlja vsaj stopnjo ohranjenosti, ki je primerljiva z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se pri upravljanju mešanega ribolova v zvezi s staleži iz člena 1(4) te uredbe upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko to vodi k prezgodnjemu zaprtju ribolova.
3.  V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se pri upravljanju mešanega in/ali večvrstnega ribolova v zvezi s staleži iz člena 1(4) te uredbe upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko to vodi k prezgodnjemu zaprtju ribolova.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Od ICES se na podlagi tega načrta zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):
Od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, ki je priznan na ravni Unije ali na mednarodni ravni, ter v skladu z opredelitvijo najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja se na podlagi tega načrta zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Z odstopanjem od člena 4(3) in (5) se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.
1.  Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli pridnenega staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Z odstopanjem od člena 4(3) in (5) se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Navedeni popravni ukrepi lahko z odstopanjem od člena 4(3) in (5) vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža ali funkcionalne enote in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.
2.  Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli pridnenega staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Navedeni popravni ukrepi lahko z odstopanjem od člena 4(3) in (5) vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža ali funkcionalne enote in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Na Komisijo se v skladu s členom 15 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvijo te uredbe glede naslednjih tehničnih ukrepov:
1.  Na Komisijo se v skladu s členom 15 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z dopolnitvijo te uredbe glede naslednjih tehničnih ukrepov za ribištvo, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnih vodah:
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova, zlasti mladic, ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3.
2.  Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 in veljajo za komercialni in rekreacijski ribolov.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Zaprta območja / sezonska prepoved ribolova brancina
1.  Komercialni in rekreacijski ribolov brancina sta prepovedana v zahodnih vodah in v razdelkih ICES 4b in 4c v času od 1. februarja do 30. aprila. Prepovedano je obdržati na krovu, pretovarjati, premeščati, iztovarjati ali konzervirati brancina, ulovljenega na teh območjih, tudi če je bil ulovljen z obale.
2.  Ribiškim plovilom Unije je tudi prepovedano loviti brancina v razdelkih ICES 7b, 7c, 7j in 7k ter v vodah razdelkov ICES 7a in 7g, ki so več kot 12 morskih milj od osnovne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva. Ribiškim plovilom Unije je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati, premeščati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na teh območjih.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Brez poseganja v člen 7 je lahko celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v zahodnih vodah vsota omejitev ulova funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.
3.  Brez poseganja v člen 7 je lahko celotni dovoljeni ulov za določeni stalež škampa vsota omejitev ulova funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot območja, določenega za ta stalež.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov znaten vpliv na ribolovno umrljivost določenega staleža, ga Svet upošteva in lahko pri določanju ribolovnih možnosti omeji rekreacijski ribolov, da se prepreči prekoračitev skupnega cilja ribolovne umrljivosti.
črtano
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Rekreacijski ribolov
1.  Države članice pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti iz člena 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevajo umrljivost rib pri rekreacijskem ribolovu, da se prepreči prekoračitev skupnega cilja ribolovne umrljivosti.
Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov znaten vpliv na ribolovno umrljivost staleža iz člena 1(1) te uredbe, lahko Svet določi posamezne ribolovne možnosti tako, da ne diskriminira rekreacijskih ribičev.
2.  Svet pri določanju ribolovnih možnosti za rekreacijski ribolov upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska. Merila, ki se uporabijo, lahko vključujejo predvsem vpliv tega ribolova na okolje, socialni pomen te dejavnosti in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.
3.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za nadzor in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova iz odstavka 1.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 9 b (novo)
Člen 9b
Označevanje ulova pri rekreacijskem ribolovu
1.  Primerki brancina, trske, poloka in lista, ki se ulovijo na območjih staležev iz člena 1(1), se označijo, če jih rekreacijski ribič obdrži.
2.  Označevanje se sestoji iz odstranitve spodnjega ali zgornjega dela repne plavuti, vendar tako, da ne onemogoči izmere velikosti ribe.
3.  Označevanje se izvede takoj po ulovu in usmrtitvi, na obali ali po iztovoru ribe na krovu v primeru rekreacijskega ribolova s plovila. Vendar se ne označujejo primerki, ki se iztovorijo na krov plovila za rekreacijski ribolov in ki se ohranijo živi in v dobrem stanju v posodi za ribe, preden se jih izpusti.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Na Komisijo se za vse staleže vrst v zahodnih vodah, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 15 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z navedbo podrobnosti navedene obveznosti, kot je določeno v točkah od (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Na Komisijo se za vse staleže pridnenih vrst v zahodnih vodah, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in za naključni ulov pelagičnih vrst v okviru ribolova, ki izkorišča staleže iz člena 1(1), za katere velja obveznost iztovarjanja, prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 15 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z navedbo podrobnosti navedene obveznosti, kot je določeno v točkah od (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, ko Svet določi posamezne ribolovne možnosti v skladu s členom 9a te uredbe.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Obrtniški in obalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah
Ta uredba upošteva omejitve v zvezi z velikostjo plovil za obrtniški in obalni ribolov, ki se uporabljajo v najbolj oddaljenih regijah. Zato se dovoli iztovarjanje prilova, če ta ne zelo poslabša biomase drstitvenega staleža.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Za vsako območje ICES iz člena 1(1) te uredbe vsaka država članica izda dovoljenja za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju. V takih dovoljenjih za ribolov lahko države članice omejijo tudi skupno zmogljivost, izraženo v kilovatih takih plovil, ki uporabljajo posebno orodje.
1.  Za vsako območje ICES iz člena 1(1) te uredbe vsaka država članica izda dovoljenja za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
1a.   V dovoljenjih za ribolov iz odstavka 1 lahko države članice tudi omejijo skupno zmogljivost plovil, ki uporabljajo posebno orodje.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z določitvijo omejitev celotne zmogljivosti ladjevja zadevnih držav članic, da se omogoči doseganje ciljev iz člena 3.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe, navedene v členih 8 in 10 te uredbe.
1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe(EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe, navedene v členih 8, 10 in 11b te uredbe.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice z neposrednim upravljalnim interesom v severozahodnih vodah in države članice z neposrednim upravljalnim interesom v jugozahodnih vodah skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14. Ravno tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta.
2.  Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice z neposrednim upravljalnim interesom v severozahodnih vodah in države članice z neposrednim upravljalnim interesom v jugozahodnih vodah skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14. Ravno tako lahko po potrebi predložijo nadaljnja priporočila, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, spremeni, ter za določitev načrta, ki vsebuje ukrepe za izvajanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva v zahodnih vodah. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta ali čim prej, če se s skupnimi priporočili želijo obravnavati izredne razmere, ugotovljene z najnovejšim znanstvenim mnenjem.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Ne glede na določbe člena 18(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko Komisija delegirane akte sprejme tudi, če ni skupnega priporočila iz navedenih odstavkov.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 13 a (novo)
Člen 13a
Spremljanje in predhodno obveščanje o spremembah znanstvenega mnenja
1.  Komisija vsako leto do 1. aprila Evropski parlament obvesti o najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, ki je služil kot podlaga za odločitve Sveta v zvezi z določitvijo ribolovnih možnosti v skladu s to uredbo med 1. februarjem predhodnega leta in 31. januarjem tekočega leta.
Za vse zadevne staleže in vrste rib poročilo odraža zlasti ribolovne možnosti, ki jih je določil Svet v skladu s členoma 4 in 5 in po potrebi členom 7 te uredbe, ter navaja tudi ustrezne vrednosti, izražene kot ribolovna umrljivost. Ti podatki se primerjajo z znanstvenim mnenjem, uporabljenim za določitev razponov ribolovne umrljivosti (MSY Flower, FMSY in MSY Fupper in njihove ustrezne ribolovne možnosti), ocene biomase drstitvenega staleža in referenčnih pragov za biomaso (MSY Btrigger in Blim).
2.  Komisija čim prej obvesti Evropski parlament, v vsakem primeru pa pred sprejetjem nove odločitve Sveta v zvezi z določitvijo ribolovnih možnosti, o najnovejših vrednostih FMSY, ki odražajo spremembe ribolovnih možnosti, ki odstopajo za več kot 20 % od ribolovnih možnosti, ki ustrezajo vrednosti FMSY znanstvenega mnenja, uporabljenega za določitev ribolovnih možnosti za tekoče obdobje. Komisija prav tako čim prej, v vsakem primeru pa pred sprejetjem nove odločitve Sveta, obvesti Evropski parlament o primerih, ko znanstveno mnenje v zvezi z različnimi referenčnimi ravnmi biomase drstitvenih staležev upravičujejo zaščitne ukrepe v skladu s členom 7.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 14 – naslov
Ocena načrta
Ocena in izvajanje načrta
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Pooblastilo iz člena 1(1) ter členov 8 in 10 se prenese na Komisijo za obdobje pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
2.  Pooblastilo iz člena 1(1) ter členov 8, 10 in 11(1b) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Pooblastilo iz členov 1(1), 8 in 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Pooblastilo iz členov 1(1), 8, 10 in 11(1b) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(1) ter členov 8 in 10, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(1) ter členov 8, 10 in 11(1b), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;
(2)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega v Uniji ali na mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
(8)  „Blim“ pomeni referenčno točko za velikost staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;
(8)   „Blim“ pomeni referenčno točko za velikost staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali na mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos;
(9)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali na mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 4 – odstavek 2
2.  Navedeni razponi FMSY na podlagi tega načrta se zahtevajo od ICES.
2.  Navedeni razponi FMSY na podlagi tega načrta se zahtevajo od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, ki je priznan na ravni Unije ali na mednarodni ravni.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 4 – odstavek 5 – točka c
(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.
(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %, razen v primerih, ko se omilijo zaviralne ali druge okoliščine, ki preprečujejo ali pomembno vplivajo na dejavnost nekaterih flot.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2016/1139
Člen 4a – odstavek 1 – uvodni del
Od ICES se na podlagi tega načrta zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):
Od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, ki je priznan na ravni Unije ali na mednarodni ravni, se na podlagi tega načrta zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Uredba (EU) 2016/1139
Člen -15 (novo)
4a.  V poglavju III se doda naslednji člen:
„Člen -15
Spremljanje in predhodno obveščanje o spremembah znanstvenega mnenja
1.  Komisija vsako leto do 1. aprila Evropski parlament obvesti o najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, ki je bil podlaga za odločitve Sveta v zvezi z določitvijo ribolovnih možnosti v skladu s to uredbo med 1. februarjem predhodnega leta in 31. januarjem tekočega leta.
Za vse zadevne staleže in vrste rib poročilo odraža zlasti ribolovne možnosti, ki jih je določil Svet v skladu s členoma 4 in 5 in po potrebi členom 7 te uredbe, ter navaja tudi ustrezne vrednosti, izražene kot ribolovna umrljivost. Ti podatki se primerjajo z znanstvenim mnenjem, uporabljenim za določitev razponov ribolovne umrljivosti (MSY Flower, FMSY in MSY Fupper in njihove ustrezne ribolovne možnosti), ocene biomase drstitvenega staleža in referenčnih pragov za biomaso (MSY Btrigger in Blim).
2.  Komisija čim prej obvesti Evropski parlament, v vsakem primeru pa pred sprejetjem nove odločitve Sveta v zvezi z določitvijo ribolovnih možnosti, o najnovejših znanstvenih vrednostih FMSY, ki odražajo spremembe ribolovnih možnosti, ki odstopajo za več kot 20 % od ribolovnih možnosti, ki ustrezajo vrednosti FMSY znanstvenega mnenja, uporabljenega za določitev ribolovnih možnosti za tekoče obdobje. Prav tako Komisija takoj, ko je mogoče, v vsakem primeru pa pred sprejetjem nove odločitve Sveta, obvesti Evropski parlament o primerih, ko znanstvena mnenja v zvezi z različnimi referenčnimi ravnmi biomase drstitvenih staležev utemeljujejo zaščitne ukrepe v skladu s členom 7.“;

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0310/2018).


Lokacija sedeža Evropskega bančnega organa ***I
PDF 132kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010, kar zadeva lokacijo sedeža Evropskega bančnega organa (COM(2017)0734 – C8-0420/2017 – 2017/0326(COD))
P8_TA(2018)0426A8-0153/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0734),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0420/2017),

–  ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ki so zavezani k iskrenemu in preglednemu sodelovanju v celotnem zakonodajnem ciklu in enakosti med sozakonodajalcema,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012,

–  ob upoštevanju postopka za sprejetje odločitve o preselitvi Evropske agencije za zdravila in Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ – EBA) v okviru izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kot je bil potrjen ob robu zasedanja Evropskega sveta (člen 50 PEU) 22. junija 2017,

–  po posvetovanju z Evropsko centralno banko,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. oktobra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A8-0153/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.   poziva k takojšnjemu pregledu skupnega pristopa, priloženega k skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012, da bi se ustrezno upoštevala vloga Parlamenta v postopku odločanja o lokaciji agencij glede na pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec v rednem zakonodajnem postopku, in zato poziva k tesnemu sodelovanju Parlamenta v postopku odločanja;

4.  opozarja na merila o selitvi agencij EU ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije, ki jih je določila Komisija in so jih na Evropskem svetu 22. junija 2017 podprli voditelji držav ali vlad EU27 (člen 50 PEU), in sicer: i. zagotovilo, da se agencija lahko preseli na določeno lokacijo in začne delovati z dnem, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo Unijo; ii. dostopnost lokacije; iii. obstoj ustreznih šol za otroke uslužbencev agencij; iv. ustrezen dostop do trga dela, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za otroke in zakonske partnerje; v. neprekinjeno poslovanje in vi. zemljepisna porazdelitev;

5.  obžaluje, da Parlament ni bil vključen v oblikovanje in opredelitev meril za izbiro lokacije sedeža EBA, čeprav sta Parlament in Svet enakopravna sozakonodajalca v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010(2), s katero je bil ustanovljen EBA in v kateri je bil določen njegov sedež;

6.  opozarja, da je bila odločitev o lokaciji sedeža EBA, ki je bila sprejeta skupaj z odločitvijo o sedežih organov EIOPA in ESMA, sprejeta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom po polnopravnih tristranskih pogovorih; ugotavlja, da je bil sedež agencije, ki se bo morala preseliti iz Londona, določen s skupnim sporazumom med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na ravni voditeljev držav in vlad; poudarja, da je Svet (člen 50 PEU) izbral nov sedež organa EBA na podlagi skupne izjave o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012, ki je po pravnem redu hierarhično nižje od Uredbe (EU) št. 1093/2010;

7.  obžaluje pomanjkanje preglednosti in odgovornosti pri glasovanju v Svetu, ki je potekalo 20. novembra 2017, zaradi česar je bila končna odločitev dosežena z žrebanjem; izpostavlja dejstvo, da se agencije trenutno delno financirajo iz proračuna Unije in da ga bodo lahko stroški premestitve, o katerih trenutno potekajo pogajanja z Združenim kraljestvom, delno bremenili; zato poudarja, da je treba v interesu evropske javnosti ohranjati demokratično odgovornost in preglednost ter razumljiv način odločanja; zahteva tudi predstavitev podrobnosti v zvezi z merili, ki jih je uporabil Svet pri izbiri lokacije sedeža EBA;

8.  verjame, da bi moral Parlament sistematično in enakopravno s Komisijo in Svetom sodelovati pri opredelitvi in določanju meril za izbiro lokacije sedežev vseh organov in agencij Unije; od Komisije in Sveta zahteva, naj opravita revizijo skupne izjave z dne 19. julija 2012 o decentraliziranih agencijah, da bi zagotovili pravo vključenost Parlamenta, pri čemer je treba zlasti upoštevati njegove pristojnosti soodločanja;

9.  poudarja, da imajo Evropski nadzorni organi EBA, EIOPA in ESMA različne naloge in področja pristojnosti: opozarja na namerni sklep sozakonodajalcev, da oblikujeta tri organe z ločenimi nalogami in področji pristojnosti, in sicer enega za bančništvo, enega za vrednostne papirje in enega za zavarovanja in poklicne pokojnine; zahteva, naj se ločitev ohrani in odraža na regulatornih in nadzornih pristojnostih ter na vodenju, naj bodo glavna organizacija in financiranje njihovih dejavnosti neodvisni od njihove lokacije, pri tem pa po možnosti omogočiti izmenjavo informacij, storitve upravne podpore in upravljanja objektov, ki niso v zvezi z osnovnimi dejavnostmi, ter od Komisije in Sveta zahteva, naj ohranita trenutno ureditev treh organov v času selitve EBA in po njej; v zvezi s tem zahteva redno poročanje Komisije, zlasti med tekočim zakonodajnim postopkom o reviziji Evropskih nadzornih organov (COM(2017)0536); opozarja, da je člen 7 Uredbe (EU) št. 1093/2010 del zakonodajnega postopka, ki ga pregledujejo Evropski nadzorni organi (COM(2017)0536);

10.  poudarja, da morajo biti selitev in novi prostori pripravljeni, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije;

11.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010, kar zadeva lokacijo sedeža Evropskega bančnega organa

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1717.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Sveta o EBA/EMA

Svet opozarja na zavezo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da bodo lojalno in pregledno sodelovali, ter na postopek, ki se je uporabil za preselitev EMA in EBA in je bil specifičen za ta primera in ne predstavlja precedensa za določanje lokacije agencij v prihodnosti, ter ob sklicevanju na Pogodbi priznava vrednost večje izmenjave informacij že v začetnih fazah prihodnjih postopkov določanja lokacij agencij.

Ob takšnem zgodnjem začetku izmenjave informacij bi tri institucije lažje uveljavljale svoje pravice v skladu s Pogodbama v okviru povezanih postopkov.

Svet je seznanjen z zahtevo Evropskega parlamenta po čimprejšnji reviziji skupne izjave in enotnega pristopa glede decentraliziranih agencij iz leta 2012. Kot prvi korak poziva Komisijo, naj do aprila 2019 pripravi temeljito analizo izvajanja skupne izjave in enotnega pristopa glede lokacije decentraliziranih agencij. Ta analiza bi bila podlaga za oceno prihodnjih dejavnosti v postopku takšne revizije.

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 72.
(2) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).


Lokacija sedeža Evropske agencije za zdravila ***I
PDF 131kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila (COM(2017)0735 – C8-0421/2017 – 2017/0328(COD))
P8_TA(2018)0427A8-0063/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0735),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 114 in člena 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0421/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. oktobra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0063/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  obsoja skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 in njeno prilogo o skupnem pristopu ter poziva k tesnemu sodelovanju Evropskega parlamenta v postopku odločanja o lokacijah in selitvah agencij in organov v skladu s pristojnostmi, ki jih ima kot sozakonodajalec v rednem zakonodajnem postopku;

3.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

4.  se seznanja z izjavo Sveta, priloženo tej resoluciji;

5.  obžaluje, da Evropski parlament (in s tem predstavniki državljanov Unije) ni polno sodeloval pri postopku izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila, ki je bil nazadnje določen z žrebom, čeprav gre za zelo pomembno odločitev; odločitve v zvezi z lokacijo organov in agencij je treba sprejeti – in s pravnega vidika morajo biti sprejete – po rednem zakonodajnem postopku, pri tem pa v celoti upoštevati pristojnosti Evropskega parlamenta, pri čemer sta Evropski parlament in Svet enakopravna sozakonodajalca;

6.  obžaluje odločitev Sveta, zaradi katere se poglablja geografska nesorazmernost, saj je samo 9 od 37 decentraliziranih agencij EU v novih državah članicah, kar je v nasprotju s sklepoma Evropskega sveta 5381/04 in 11018/1/08, ki dajeta prednost novim državam članicam;

7.  poziva proračunske organe in Komisijo, naj zagotovijo, da bo stroške, povezane s spremembo sedeža Evropske agencije za zdravila v celoti krila sedanja država gostiteljica; poudarja, da bo nekatere stroške preselitve s sedanje lokacije pred finančno poravnavo s sedanjo državo gostiteljico treba vnaprej financirati iz proračuna Unije;

8.  poziva proračunske organe in Komisijo, naj zagotovijo, da bo dodatne stroške, povezane z dvojno selitvijo sedeža Evropske agencije za zdravila, najprej na začasno lokacijo, nato pa v stavbo Vivaldi, v celoti krila nizozemska vlada in torej selitev ne bo negativno vplivala na splošni proračun Unije;

9.  poziva proračunske organe in Komisijo, naj zagotovijo, da dvojna selitev ne bo ogrozila običajnih operativnih potreb Evropske agencije za zdravila in da bo po marcu 2019 zagotovljeno njeno neprekinjeno in nemoteno delovanje;

10.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 25. oktobra 2018 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije za zdravila

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2018/1718.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJII

Izjava Evropskega parlamenta

Evropski parlament obžaluje, da njegova vloga sozakonodajalca ni bila ustrezno upoštevana, saj ni bil vključen v postopek izbire novega sedeža Evropske agencije za zdravila.

Opozoriti želi na pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, in vztraja, da se mora pri lokaciji organov in agencij v celoti spoštovati redni zakonodajni postopek.

Kot edina neposredno izvoljena institucija Unije in predstavnik državljanov Unije je prvi porok za spoštovanje demokratičnega načela v Uniji.

Evropski parlament obsoja postopek, ki je bil uporabljen za izbor nove lokacije sedeža, v katerem so mu bile de facto odvzete pristojnosti, saj dejansko vanj ni bil vključen, zdaj pa se od njega pričakuje, da bo v rednem zakonodajnem postopku preprosto potrdil izbiro nove lokacije sedeža.

Opozarja, da skupni pristop, priložen skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah, podpisani leta 2012, ni pravno zavezujoč, kot je zapisano v sami izjavi, in da je bil sprejet brez poseganja v zakonodajne pristojnosti institucij.

Zato vztraja, da je treba postopek za izbor nove lokacije agencij spremeniti in da se ga v prihodnje ne sme več uporabljati v tej obliki.

Nazadnje želi Evropski parlament opozoriti, da so se v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(2) vse tri institucije zavezale k lojalnemu in preglednemu sodelovanju, opozarja pa tudi na enakost obeh sozakonodajalcev, kot je zapisano v Pogodbah.

Izjava Sveta o EBA/EMA

Svet opozarja na zavezo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da bodo lojalno in pregledno sodelovali, ter na postopek, ki se je uporabil za preselitev EMA in EBA in je bil specifičen za ta primera in ne predstavlja precedensa za določanje lokacije agencij v prihodnosti, ter ob sklicevanju na Pogodbi priznava vrednost večje izmenjave informacij že v začetnih fazah prihodnjih postopkov določanja lokacij agencij.

Ob takšnem zgodnjem začetku izmenjave informacij bi tri institucije lažje uveljavljale svoje pravice v skladu s Pogodbama v okviru povezanih postopkov.

Svet je seznanjen z zahtevo Evropskega parlamenta po čimprejšnji reviziji skupne izjave in enotnega pristopa glede decentraliziranih agencij iz leta 2012. Kot prvi korak poziva Komisijo, naj do aprila 2019 pripravi temeljito analizo izvajanja skupne izjave in enotnega pristopa glede lokacije decentraliziranih agencij. Ta analiza bi bila podlaga za oceno prihodnjih dejavnosti v postopku takšne revizije.

(1) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 15. marca 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0086).
(2) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.


Porast neofašističnega nasilja v Evropi
PDF 139kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi (2018/2869(RSP))
P8_TA(2018)0428RC-B8-0481/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za sodobne oblike rasizma, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in s tem povezane nestrpnosti z dne 9. maja 2017,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN 71/179 z dne 19. decembra 2016 o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 14 in Protokola št. 12,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000(1) o prepovedi diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(4),

–  ob upoštevanju ustanovitve skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti junija 2016,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 30. septembra 2014 o ukrepanju proti manifestacijam neonacizma in desničarskega ekstremizma,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU v zvezi z dezinformacijami,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;

B.  ker je prav pomanjkanje resnih ukrepov zoper neofašistične in neonacistične skupine omogočilo sedanji porast ksenofobije v Evropi;

C.  ker odkrito neofašistične, neonacistične, rasistične in ksenofobne skupine in politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje, kar nas opominja, česa so bile zmožne v preteklosti;

D.  ker širjenje sovražnega govora na spletu pogosto vodi k porastu nasilja, tudi neofašističnih skupin;

E.  ker so neofašistične skupine ubile že na tisoče raznovrstnih ljudi, kot so begunci in priseljenci, etnične in verske manjšine, osebe LGBTQI, zagovorniki človekovih pravic, aktivisti, politiki in policisti;

F.  ker neofašistične skupine uporabljajo in zlorabljajo naša demokratična orodja za širjenje sovraštva in nasilja;

G.  ker je po poročanju Europola komisar EU za varnost Julian King v govoru na prireditvi 22. marca 2017 v spomin na napade v Bruslju leta 2016 poudaril, da narašča nevarnost nasilnega desničarskega ekstremizma, in dejal, da ne ve za niti eno državo članico EU, ki je ta pojav ne bi zadeval, pri čemer je izrecno izpostavil napade na Norveškem leta 2011, umor britanske poslanke Jo Cox ter napade na azilne domove in mošeje po vsej Evropi, da bi opozoril na varnostno grožnjo, o kateri se po njegovem mnenju premalo poroča; ker se neofašistične in neonacistične skupine pojavljajo v različnih oblikah; ker večina teh skupin izključuje nekatere posameznike ali skupine iz družbe; ker se te organizacije pogosto agresivno izražajo glede manjšinskih skupin, kar skušajo upravičiti s sklicevanjem na načelo svobode govora; ker pravica do svobode govora ni absolutna;

H.  ker člen 30 Splošne deklaracije človekovih pravic jasno določa, da ničesar v tej deklaraciji ni mogoče razlagati tako, da bi katerikoli državi, skupini ali posamezniku dajala pravico, da izvaja dejavnosti ali dejanja, usmerjena k uničevanju z deklaracijo določenih pravic in svoboščin;

I.  ker Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije potrjuje, da njene države pogodbenice obsojajo vso propagando in vse organizacije, ki temeljijo na idejah ali teorijah večvrednosti neke rase ali skupine oseb določene barve kože ali etničnega porekla;

J.  ker je v nacionalni zakonodaji več držav članic prepovedano spodbujanje fašizma;

K.  ker je Europol v poročilu TESAT 2018 ugotovil, da se je skoraj podvojilo število posameznikov, ki so bili leta 2017 pridržani zaradi skrajnodesničarskih kaznivih dejanj;

L.  ker je bilo 22. julija 2011 v napadih na Norveškem ubitih 77 ljudi, 151 pa jih je bilo ranjenih;

M.  ker je bila 16. junija 2016 v Birstallu v Združenem kraljestvu surovo umorjena poslanka Združenega kraljestva Jo Cox;

N.  ker je bilo v skladu s poročilom Europola TESAT 2018 leta 2017 v Združenem kraljestvu prijavljenih pet preprečenih, spodletelih ali izvedenih terorističnih napadov,(5) ki jih pripisujejo skrajnim desničarjem;

O.  ker sta bila po protifašističnih demonstracijah 21. septembra 2018 v Bariju v Italiji napadena poslanka Evropskega parlamenta Eleonora Forenza in njen pomočnik Antonio Perillo;

P.  ker je francoska obveščevalna služba izrazila zaskrbljenost zaradi vse večjega števila pripadnikov vojaških in policijskih sil, ki se pridružujejo skrajnodesničarskim nasilnim skupinam(6);

Q.  ker je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki jo je ustanovil Svet Evrope, v poročilu z dne 15. maja 2018 opozorila na porast desničarskega ekstremizma in neofašizma na Hrvaškem(7);

R.  ker je skrajnodesničarsko poljsko gibanje ONR (Nacionalni radikalni tabor) med protesti na Poljskem novembra 2017 na javnem trgu v Katovicah na jugu Poljske na improvizirane vislice obesilo slike šestih poslancev Evropskega parlamenta, ki so stopili v bran strpnosti, pravni državi in drugim evropskim vrednotam; ker preiskava še poteka, a doslej še ni bilo podana kazenska ovadba proti nobenemu od osumljencev, čeprav so o tem dogodku poročali številni mediji, tudi z videoposnetki;

S.  ker so skrajnodesničarske organizacije novembra 2017 obeležile dan neodvisnosti Poljske v Varšavi z organizacijo obsežnih protestov, na katerih se je zbralo več kot 60 000 ljudi; ker so protestniki nosili ksenofobne transparente z napisi, kot so „bela Evropa bratskih narodov“, nekateri pa so prikazovali falango, fašistični simbol iz 30. let 20. stoletja;

T.  ker v Grčiji še vedno poteka sojenje neonacistični stranki Zlata zora na podlagi obtožb, da gre za hudodelsko združbo, ki je poleg drugih kaznivih dejanj, vključno s poskusom umora, obtožena za umor Pavlosa Fisasa;

U.  ker je bil 21. septembra 2018 v središču Aten surovo umorjen aktivist LGBTQI Zak Kostopulos; ker je eden od obtožencev domnevno povezan s skrajnodesničarskimi silami; ker je potrebna celovita preiskava, da bi se odgovornim za grdo ravnanje z njim in za njegovo smrt čimprej sodilo;

V.  ker je bila državljanu Italije izrečena kazen 12 let zapora, ker je v rasno motiviranem napadu v mestu Macerata v osrednji Italiji ustrelil in ranil šest afriških migrantov;

W.  ker je bilo sedem pripadnikov skrajnodesničarske militantne skupine, ki je bila sredi septembra 2018 v Chemnitzu prijeta zaradi kršitve javnega reda in miru, pred kratkim obtožena na podlagi suma o oblikovanju teroristične organizacije, imenovane Revolution Chemnitz; ker državni tožilci poročajo, da so preiskovalci po pregledu notranjega komuniciranja v skupini zaostrili obtožbe s kaznivih dejanj na terorizem;

X.  ker je bilo 7. decembra 2017 v Franciji pet pripadnikov gibanja Génération Identitaire obsojenih zaradi spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu; ker so posamezniki, povezani s skrajnodesničarskimi skupinami, vključno s skupino Action Française, načrtovali teroristični napad na več francoskih politikov in mošej med predsedniškimi volitvami leta 2017; ker je bilo 24. junija 2018 prijetih 10 pripadnikov skrajnodesničarske skupine Action des Forces Opérationnelles (AFO) zaradi načrtovanja vrste napadov na pripadnike muslimanske skupnosti; ker sta bila 14. septembra 2018 dva nekdanja obritoglavca obsojena za umor mladega študenta in protifašističnega aktivista Clémenta Mérica, ki je bil ubit junija 2013;

Y.  ker v Španiji ravno preiskujejo 12 pripadnikov neonacistične organizacije Hogar Social Madrid zaradi spodbujanja k sovraštvu; ker so bili pripadniki španskih fašističnih skupin Falange, Alianza Nacional in Democracia Nacional prijeti in pred vrhovnim sodiščem v Španiji obsojeni, potem ko so med praznovanjem ob katalonskem državnem prazniku leta 2013 napadli kulturni center Blanquerna v Madridu; ker je protirasistična nevladna organizacija SOS Racismo leta 2016 dokumentirala 309 primerov ksenofobnega nasilja; ker je predsednik te organizacije po poročanju o teh primerih prejel grožnje s smrtjo in je obsodil pomanjkanje učinkovitih mehanizmov za prijavo teh kaznivih dejanj;

Z.  ker je fundacija Francisca Franca, ki poveličuje diktaturo, njena kazniva dejanja in družino Franco, 19 oseb obtožila več kaznivih dejanj, ki bi lahko privedla do 13 let zapora, potem ko so te izvedle mirno in simbolično akcijo, med katero so z dvorca Pazo de Meirás razvile dva velika transparenta, s katerima so javne organe pozvale, naj zahtevajo vrnitev te stavbe galicijskemu ljudstvu;

AA.  ker je španski kongres sprejel predlog o prekopu posmrtnih ostankov Francisca Franca iz grobnice pri vojaškem spomeniku Dolina padlih, kamor romajo skrajni desničarji; ker bi morali biti vsi preostali simboli ali spomeniki, ki poveličujejo vojaško vstajo, državljansko vojno in Francovo diktaturo, dejansko odstranjeni, tisti pa, ki jih ni mogoče odstraniti, bi se morali tako kontekstualizirati in ponovno interpretirati, da bodo lahko prispevali k ozaveščanju javnosti in spominu na preteklost;

AB.  ker neonacistično Nordijsko odporniško gibanje (NMR) redno prireja shode po vsej Skandinaviji, na katerih se vzklikajo slogani in vihtijo zeleno-bele zastave tega gibanja; ker je bilo več pripadnikov tega gibanja obsojenih zaradi nasilnih napadov na civiliste in policijo; ker je švedska vlada leta 2015 zaradi številnih požigov domov za sprejem beguncev začela prikrivati lokacijo stavb, namenjenih za njihovo nastanitev;

AC.  ker se vsako leto 16. marca ob dnevu latvijske legije v Rigi zbere več tisoč ljudi, da bi počastili Latvijce, ki so služili v oboroženih silah Waffen-SS;

AD.  ker so C14 in druge ukrajinske skrajnodesničarske skupine, kot so Nacionalna milica, povezana z regimentom Azov, Desni sektor, Karpatska mreža in druge, v letu 2018 večkrat napadle skupine Romov ter protifašistične demonstracije, seje mestnih svetov, prireditev pod okriljem Amnesty International, umetniške razstave, prireditve skupnosti LGBTQI ter zagovornike pravic žensk in okoljevarstvenike;

1.  ostro obsoja in obžaluje teroristične napade, umore, psihološko nasilje, nasilne fizične napade in pohode neofašističnih in neonacističnih organizacij, ki so se zgodili v različnih državah članicah EU;

2.  je globoko zaskrbljen zaradi naraščajoče normalizacije fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona prikrito sodelujejo z neofašisti in neonacisti;

3.  je zlasti zaskrbljen zaradi neofašističnega nasilja, ki zadeva vso družbo in je usmerjeno proti posameznim manjšinam, kot so temnopolti Evropejci ali osebe afriškega porekla, Judje, muslimani, Romi, državljani tretjih držav, osebe LGBTI in invalidi;

4.  ostro obsoja vse nasilne napade neofašističnih skupin na politike in člane političnih strank, o katerih se poroča v nekaterih državah članicah, in zlasti nedavni napad fašističnih skupin CasaPound na poslanko Evropskega parlamenta Eleonoro Forenza, njenega pomočnika Antonia Perilla in druge udeležence protifašističnih demonstracij 21. septembra 2018 v Bariju v Italiji;

5.  je globoko zaskrbljen, ker neofašistične in neonacistične skupine v nekaterih državah članicah delujejo nekaznovano, in poudarja, da lahko prav občutek, da se jim nič ne more zgoditi, eden od razlogov, ki pojasnjujejo zaskrbljujoče povečanje števila nasilnih dejanj nekaterih skrajnodesničarskih organizacij;

6.  je seznanjen z zaskrbljujočo težnjo neofašističnih in neonacističnih skupin, da izkoriščajo družbene medije in internet za organizacijo in izdelavo strategij po vsej Evropski uniji;

7.  obžaluje dejstvo, da je v nekaterih državah članicah javna radiodifuzija postala trobilo za propagando ene politične stranke, ki pogosto izključuje opozicijo in manjšinske skupine iz družbe in celo spodbuja nasilje;

8.  opozarja, da sta fašistična ideologija in nestrpnost vedno povezani z napadom na demokracijo;

9.  poziva države članice, naj odločno obsodijo in sankcionirajo kazniva dejanja iz sovraštva, sovražni govor in prevalitev krivde, ki jih na vseh ravneh in v vseh vrstah medijev izvajajo politiki in javni uslužbenci, saj s tem neposredno normalizirajo in krepijo sovraštvo in nasilje v družbi;

10.  poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za preprečevanje, obsojanje in boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

11.  poziva Komisijo, države članice in ponudnike družbenih medijev, naj ukrepajo proti širjenju rasizma, fašizma in ksenofobije na spletu v sodelovanju z ustreznimi organizacijami civilne družbe na nacionalni in mednarodni ravni;

12.  poziva države članice, naj preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja iz sovraštva in izmenjujejo dobre prakse za ugotavljanje in preiskovanje kaznivih dejanj iz sovraštva, tudi tistih, ki izrecno temeljijo na različnih oblikah ksenofobije;

13.  poziva države članice, naj predvidijo in zagotovijo ustrezno pomoč žrtvam rasističnih ali ksenofobnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj iz sovraštva ter vse priče zaščitijo pred storilci;

14.  poziva države članice, naj v okviru policijskih sil ustanovijo enote za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva; poziva policijske sile, naj zagotovijo, da njihovo osebje ne bo sodelovalo pri rasističnih, ksenofobnih ali diskriminatornih dejanjih in da se vsako tako storjeno dejanje preišče, proti odgovornim pa uvedejo sodni postopki;

15.  poziva Komisijo, naj organizacije civilne družbe spodbudi k spremljanju in prijavljanju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva v državah članicah;

16.  podpira in odobrava skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se borijo proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti, ter poziva, naj se jih zaščiti;

17.  poziva k okrepitvi zakonodaje EU na področju boja proti diskriminaciji, vključno s prenosom/izvajanjem obstoječe zakonodaje in sprejetjem nove zakonodaje, zlasti direktive o enakem obravnavanju;

18.  opozarja, da Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, ki ga je bilo treba začeti izvajati novembra 2010, določa pravno podlago za naložitev kazni pravnim osebam, ki javno spodbujajo nasilje ali sovraštvo proti manjšinski skupini, kot so izključitev iz državnih ugodnosti, prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti, uvedba sodnega nadzora in izdaja naloga za likvidacijo pravne osebe;

19.  poziva Komisijo, naj posodobi poročilo iz leta 2014 o izvajanju zgoraj navedenega okvirnega sklepa Sveta in začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki se niso uskladile z njegovimi določbami;

20.  poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, da bi se borile proti organizacijam, ki širijo sovražni govor in nasilje v javnih prostorih in na spletu, ter naj prepovedo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in sodno oblast;

21.  poziva k polnemu in pravočasnemu sodelovanju med organi pregona, obveščevalnimi agencijami, sodnimi organi in organizacijami civilne družbe v boju proti fašizmu, rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti;

22.  poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Sveta Evrope o ukrepih proti pojavnim oblikam neonacizma in desničarskega ekstremizma;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo obvezno, na človekovih pravicah temelječe in storitveno usmerjeno delovno usposabljanje za uslužbence organov kazenskega pregona in sodne uradnike na vseh stopnjah;

24.  poziva države članice, naj se osredotočijo na preprečevanje z izobraževanjem, ozaveščanjem in izmenjavo dobrih praks;

25.  poziva države članice in nacionalna športna združenja, zlasti nogometne klube, naj se borijo proti rasizmu, fašizmu in ksenofobiji na stadionih in v športni kulturi, in sicer tako, da obsodijo in kaznujejo odgovorne ter spodbujajo pozitivne vzgojne dejavnosti za mlade navijače v sodelovanju s šolami in ustreznimi organizacijami civilne družbe;

26.  spodbuja države članice, naj zagotovijo usposabljanje za osebe, zaposlene na področju javne radiotelevizije in v medijih, da bi se seznanile z izzivi in diskriminacijo, s katerimi se soočajo žrtve neofašističnih in neonacističnih skupin;

27.  poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne „programe izstopa“ za pomoč posameznikom pri zapuščanju nasilnih neofašističnih in neonacističnih skupin; poudarja, da bi morali ti programi bistveno presegati posamična posredovanja in bi morali vključevati dolgoročno podporo za osebe, ki imajo težave pri iskanju zaposlitve, preselitvi ter oblikovanju novih in varnih družbenih mrež;

28.  poudarja, da je ozaveščenost o preteklosti eden od predpogojev za preprečevanje takih kaznivih dejanj v prihodnosti in da ima pomembno vlogo pri vzgoji mlajših generacij;

29.  poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno z zmanjševanjem pomena in minimalizacijo hudodelstev nacistov in njihovih sodelavcev; poudarja, da politične in medijske razprave ne smejo zmanjševati pomena resnice o holokavstu;

30.  poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala fašistične zločine iz preteklosti; je globoko zaskrbljen, ker se mlajše generacije v Evropi in drugje vedno manj zanimajo za zgodovino fašizma in torej lahko postanejo ravnodušne do novih groženj;

31.  spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje večinske družbe o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z grozotami druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(3) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(4) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.
(5) https://www.europol.europa.eu/activities-services/main-reports/european-union-terrorism-situation-and-trend-report-2018-tesat-2018
(6) https://www.mediapart.fr/journal/france/090418/forces-de-l-ordre-liees-l-ultra-droite-violente-la-dgsi-s-inquiete?onglet=full
(7) https://rm.coe.int/fifth-report-on-croatia/16808b57be


Dobrobit živali, uporaba protimikrobnih zdravil in okoljski vpliv industrijske reje brojlerjev
PDF 130kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o dobrobiti živali, uporabi protimikrobnih zdravil in okoljskem vplivu industrijske reje brojlerjev (2018/2858(RSP))
P8_TA(2018)0429RC-B8-0484/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o brojlerjih),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o novi strategiji za dobrobit živali za obdobje 2016–2020(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU „Eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom iz leta 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. januarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju Poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 13. aprila 2018 o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti (COM(2018)0181),

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 21. novembra 2017 o uporabi Direktive Sveta 2007/43/ES in razvoju kazalnikov dobrobiti,

–  ob upoštevanju sporazuma(3) o uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini z dne 5. junija 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih(5),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije za zaščito rejnih živali in Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o isti zadevi(6),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/302 z dne 15. februarja 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za intenzivno rejo perutnine ali prašičev(7),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je EU pomembna svetovna proizvajalka brojlerjev, saj se jih približno 7 milijard zakolje za prehrano; ker je v sektorju perutnine, ki proizvaja v skladu z evropskim načelom „od vil do vilic“, na 23 000 velikih piščančjih farmah v Evropi zaposlenih več kot četrt milijona ljudi;

B.  ker Direktiva 2007/43/ES (direktiva o brojlerjih) določa minimalne standarde za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa; ker je pomembno, da Komisija, države članice in proizvajalci spoštujejo ta pravila in izvajajo redne inšpekcijske preglede na tem področju;

C.  ker je v študiji Komisije z dne 21. novembra 2017 o uporabi Direktive Sveta 2007/43/ES navedeno, da 34 % brojlerjev redijo pri gostoti 33 kg/m2 v skladu s splošnim pravilom, 40 % pri gostoti 34–39 kg/m2 in 26 % pri najvišji gostoti (do 42 kg/m2), ki jo dovoljuje direktiva;

D.  ker izvrševanje direktive o brojlerjih ni enotno in je nedavno poročilo Komisije o izvajanju pokazalo, da se v državah članicah v najboljšem primeru ne izvaja dosledno;

E.  ker je čezmerna uporaba protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, zlasti za pospeševanje rasti ter metafilakso in profilakso, eden glavnih svetovnih dejavnikov za razvoj bakterij, odpornih na protimikrobna sredstva; ker slaba dobrobit živali zaradi visoke gostote in toplotnega stresa lahko brojlerjem oslabi imunski sistem, tako da postanejo bolj dovzetni za bolezni;

F.  ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poročata, da javno zdravje vse bolj ogroža pojav multirezistentnih zoonotskih sevov bakterij Campylobacter spp. in Salmonella spp. na farmah brojlerjev in v mesu teh piščancev;

G.  ker bi bilo treba pravila o dobrobiti živali posodobiti na podlagi novih znanstvenih ugotovitev ter ob ustreznem upoštevanju dolgoročne konkurenčnosti živinorejske dejavnosti; ker se lahko z uporabo sistemov kmetovanja, ki omogočajo večjo dobrobit živali, izboljšajo rezultati na področju zdravja in dobrobiti živali in s tem prispeva k zmanjšanju potreb po antimikrobikih, hkrati pa zagotovi visoka kakovost proizvodov;

H.  ker je znanstveno mnenje agencije EFSA iz leta 2010 o vplivu genetskih parametrov na dobrobit in odpornost proti obremenitvam pri brojlerjih za prodajo pokazalo, da lahko genska selekcija na podlagi stopenj rasti brojlerjev ogrozi njihovo zdravje in dobrobit;

I.  ker se evropski državljani močno zavzemajo za dobrobit živali in želijo kot potrošniki imeti možnost bolj ozaveščene izbire;

J.  ker rezultati najnovejšega posebnega Eurobarometra o dobrobiti živali kažejo, da več kot 50 % evropskih državljanov pri nakupu živalskih proizvodov išče informacije o načinu vzreje in bi bili morda pripravljeni za večjo dobrobit živali plačati več; ker več kot 80 % evropskih državljanov želi, da se v EU poveča dobrobit rejnih živali;

K.  ker se 25 % perutninskih prsi, ki se zaužijejo v EU, uvozi iz tretjih držav z manj strogo zakonodajo o dobrobiti živali; ker se večina uvoženega perutninskega mesa uporabi za gostinske storitve ali predelavo hrane, kjer podatki o poreklu mesa in označevanje niso obvezni;

L.  ker uvoz iz Tajske, Brazilije in Ukrajine skupaj predstavlja 90 % uvoza iz tretjih držav in ker je GD Komisije za zdravje in varnost hrane v teh državah izvedel preglede, pri katerih so se pokazale hude pomanjkljivosti v proizvodnem procesu in glede spoštovanja zakonodaje EU; ker so kmetje v EU in nevladne organizacije izrazile zaskrbljenost zaradi gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov uvoza poceni proizvedenega piščančjega mesa in zavajajočega označevanja piščančjega mesa, ki se sicer predeluje v Evropski uniji, izvira pa iz tretjih držav;

1.  priznava ugotovitve poročila Komisije o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, kjer se je pokazalo, da zgolj dve tretjini držav članic direktivo ustrezno izvaja; je zaskrbljen, ker poročilo kaže, da prevladuje višje gostota živali od splošnega pravila 33 kg/m²;

2.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila multirezistentnih povzročiteljev zoonoz, ki so običajno prisotni pri reji brojlerjev, kot so bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli;

3.  priznava prizadevanja kmetov v različnih državah članicah za dobrobit brojlerjev pri izvajanju direktive, zlasti kmetov, ki so vključeni v prostovoljne sisteme;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno izvajanje in popolno izvrševanje Direktive 2007/43/ES glede zasnove stavb in varnosti za zagotovitev izpolnjevanja ciljev te direktive;

5.  poudarja, da nepoštena konkurenca ustvari neenake konkurenčne pogoje, in tisti, ki ne spoštujejo pravil, spodnesejo tiste, ki spoštujejo pravila;

6.  poziva Komisijo, naj zagotovi zanesljive in merljive usklajene kazalnike dobrobiti živali za brojlerje in starševske jate, vključno s smernicami za najboljše razpoložljive prakse za valilnice;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo reševanja problematike hlevskih požarov, tako da spodbujajo dobre prakse na tem področju; poziva države članice, naj v skladu z Direktivo 2007/43/ES v celoti zagotovijo ustrezne in zadostne programe usposabljanja za skrbnike živali;

8.  poziva agencijo EFSA, naj pripravi mnenje o razširjenosti in dejavnikih tveganja za bakterije Campylobacter spp., Salmonella spp. in E. coli, ki so odporne na protimikrobna zdravila in imajo zoonotski potencial;

9.  pozdravlja sporazum o uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ki je bil sprejet 5. junija 2018; pozdravlja določbe za omejitev uporabe antibiotikov za metafilakso in profilakso; opozarja na svoje stališče o preventivnih ukrepih in skupno znanstveno mnenje agencij EMA in EFSA(8), ki poziva k: uporabi rejnih živali, ki rastejo bolj zdravo in počasi, gostoti živali, ki ne povečuje tveganja za nastanek bolezni, manjšim skupinam, osamitvi bolnih živali (člen 10 Uredbe (EU) 2016/429) in izvajanju veljavne zakonodaje o dobrobiti živali; je prepričan, da bo uredba olajšala nujno potrebno ukrepanje v zvezi s protimikrobno odpornostjo in spodbudila inovacije na področju veterinarstva; meni, da evropski sektor perutnine in nacionalni organi izvajajo pobude za zmanjšanje uporabe antibiotikov s posodabljanjem perutninskih farm;

10.  poudarja, da se z izboljšanjem rejnih tehnik izboljša kakovost življenja perutnine in zmanjša potreba po uporabi protimikrobnih sredstev, primeri izboljšav pa so naravna svetloba, čisti zrak in več prostora za živali ter zmanjšanje amonijaka; želi spomniti Komisijo na izjavo iz strategije za zdravstveno varstvo živali in na spodbujanje preprečevanja pred zdravljenjem;

11.  poudarja, da je dobrobit živali že sama po sebi preventivni ukrep, saj zmanjša tveganje, da bi žival zbolela, s tem pa se zmanjša raba protimikrobnih zdravil in se pogosto dosežejo boljši proizvodni rezultati; ugotavlja, da protimikrobna sredstva z nepravilno uporabo postanejo neučinkovita in posledično začnejo ogrožati zdravje ljudi;

12.  poziva Komisijo, naj okrepi raziskave in dobre prakse na področju protimikrobne odpornosti ter zagotovi, da bodo države članice učinkovito izvajale preventivne ukrepe, kot sta spremljanje in nadzor bolezni;

13.  poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za spodbujanje alternativnih sistemov reje brojlerjev, pa tudi tradicionalnih pasem brojlerjev in/ali pasem, ki omogočajo večjo dobrobit živali;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za spodbujanje konkurenčne in trajnostne proizvodnje perutninskega mesa in reje, ki bo zagotavljala večjo dobrobit brojlerjev;

15.  poziva Komisijo, naj na mejah okrepi nadzor uvoza perutninskega mesa iz tretjih držav, da se zagotovi skladnost tega uvoza z zakonodajo EU o dobrobiti živali, varnosti hrane in okolja;

16.  poudarja, da se je povečal uvoz piščančjega mesa iz držav z nižjimi okoljskimi in socialnimi standardi ter standardi varnosti hrane in dobrobiti živali; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvoženo piščančje meso, mesni izdelki in pripravki proizvedeni v skladu s standardi Unije na področju okolja, socialne varnosti, varnosti hrane in dobrobiti živali, s čimer bi zagotovili poštene in enake konkurenčne pogoje proizvajalcem v EU;

17.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo o obveznem označevanju porekla uvoženega mesa v proizvodih, predelanih v EU, v trgovini na drobno, gostinstvu in gostinskih storitvah, da bi se lahko potrošniki ozaveščeno odločali;

18.  poziva Komisijo, naj za brojlerje uvede metodo EU za označevanje proizvodnje, podobno obstoječi metodi EU za jajca, da se izboljša preglednost in obveščanje potrošnikov o dobrobiti živali v kmetijski proizvodnji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 182, 12.7.2007, str. 19.
(2) UL C 366, 27.10.2017, str. 149.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0421.
(4) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.
(5) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.
(6) UL L 221, 8.8.1998, str. 23.
(7) UL L 43, 21.2.2017, str. 231.
(8) Odbor agencije EMA za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (CVMP) in Odbor agencije EFSA za biološka tveganja (BIOHAZ), 2016. EMA and EFSA Joint Scientific Opinion on measures to reduce the need to use antimicrobial agents in animal husbandry in the European Union, and the resulting impacts on food safety (Skupno znanstveno mnenje Evropske agencije za zdravila in Evropske agencije za varnost hrane o ukrepih za zmanjšanje potrebe po uporabi antimikrobikov pri vzreji živali v Evropski uniji in posledičnem vplivu na varnost hrane).


Konferenca OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)
PDF 189kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24) (2018/2598(RSP))
P8_TA(2018)0430B8-0477/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju 18. konference pogodbenic UNFCCC (COP18) in 8. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP8), ki sta potekali od 26. novembra do 8. decembra 2012 v Dohi v Katarju, in sprejetja spremembe protokola, s katero je bilo vzpostavljeno drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, in sicer od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020,

–  ob upoštevanju, da je bil Pariški sporazum 22. aprila 2016 odprt za podpis na sedežu OZN v New Yorku ter da je ostal odprt do 21. aprila 2017, in tega, da ga je podpisalo 195 držav in da je 175 držav deponiralo listine o njegovi ratifikaciji,

–  ob upoštevanju 23. konference pogodbenic UNFCCC (COP23), 13. sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP13), in druge konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA2), ki so potekale od 4. novembra do 16. novembra 2017 v Bonnu v Nemčiji,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2018 o podnebni diplomaciji EU(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP23)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom „Pospeševanje evropskega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo“ (COM(2016)0500),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. februarja 2016, 30. septembra 2016, 23. junija 2017 in 22. marca 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. oktobra 2017, 26. februarja 2018 in 9. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2017/1541 z dne 17. julija 2017 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, kigalijske spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč(3),

–  ob upoštevanju dokumenta o načrtovanih nacionalno določenih prispevkih EU in njenih držav članic, ki sta ga Latvija in Evropska komisija 6. marca 2015 predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju 5. ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), njegovega zbirnega poročila in posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C,

–  ob upoštevanju osmega zbirnega poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) iz novembra 2017 z naslovom The Emissions Gap Report 2017 (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2017) in tretjega poročila UNEP o vrzelih pri prilagajanju za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila „Global Energy & CO2 Status Report 2017“ (Poročilo o globalnem stanju energije in CO2 za leto 2017) Mednarodne agencije za energijo,

–  ob upoštevanju izjave Svetovne meteorološke organizacije o stanju svetovnega podnebja v letu 2017 (Statement on the state of the global climate in 2017) iz marca 2018 in njenega 13. biltena o toplogrednih plinih (Greenhouse Gas Bulletin) z dne 30. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju poročila Svetovnega gospodarskega foruma o svetovnih tveganjih v letu 2018 (Global Risks Report 2018)(4),

–  ob upoštevanju izjave Skupine za zeleno rast z dne 5. marca 2018 z naslovom „Financiranje podnebnih ukrepov EU – krepitev financiranja in vključevanja podnebnih ukrepov v naslednjem večletnem finančnem okviru“(5), ki jo je podpisalo 14 ministrov držav članic EU za okolje in podnebje,

–  ob upoštevanju poročila „CO2 - an operational anthropogenic CO2 emissions monitoring and verification support capacity“ (CO2 - delujoč sistem za spremljanje in podporo preverjanju antropogenih emisij CO2), ki ga je objavilo skupno raziskovalno središče Evropske komisije novembra 2017(6),

–  ob upoštevanju izjave iz Fairbanksa, ki so jo zunanji ministri arktičnih držav sprejeli na desetem srečanju ministrov Arktičnega sveta v Fairbanksu na Aljaski, ki je potekalo 10. in 11. maja 2017,

–  ob upoštevanju prvega srečanja vrha One Planet Summit 12. decembra 2017 v Parizu in 12 zavez, sprejetih na vrhu,

–  ob upoštevanju enciklike papeža Frančiška „Laudato Si’“,

–  ob upoštevanju izjave iz Meseberga z dne 19. junija 2018,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Pariški sporazum začel veljati 4. novembra 2016, ko je 181 od 197 pogodbenic konvencije pri OZN deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu (na dan 11. oktobra 2018);

B.  ker je EU 6. marca 2015 UNFCCC posredovala dokument EU in njenih držav članic o načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih, s čemer se je zavezala k obvezujočemu cilju vsaj 40 % domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990;

C.  ker dosedanje zaveze držav podpisnic Pariškega sporazuma ne bodo zadoščale za dosego skupnega cilja; ker trenutni nacionalno določeni prispevki EU in njenih držav članic prav tako niso skladni s cilji, opredeljenimi v Pariškem sporazumu, in jih je zato treba revidirati;

D.  ker so bili sprejeti ambicioznejši bistveni elementi zakonodaje EU, ki prispevajo k izpolnitvi nacionalno določenih prispevkov EU, zlasti direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in direktiva o energetski učinkovitosti, zaradi česar bi EU zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 45 % do leta 2030; ker 45-odstotno zmanjšanje v EU do leta 2030 še ne prispeva zadosti k uresničitvi ciljev Pariškega sporazuma in cilju emisijske nevtralnosti do sredine stoletja;

E.  ker je preglednost pri merjenju emisij ključnega pomena za doseganje znatnega napredka pri globalnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na pravičen način;

F.  ker so v letu 2017 po treh letih nespremenjenih rezultatov ponovno zabeležili porast emisij ogljikovega dioksida na svetovni ravni in v EU; ker ta porast emisij ni enakomerno porazdeljen po svetu;

G.  ker je bilo v letu 2017 zabeleženo veliko število skrajnih vremenskih pojavov in temperaturnih rekordov, zaradi česar so globalni podnebni ukrepi še nujnejši;

H.  ker lahko ambiciozna politika za blaženje podnebnih sprememb ustvari rast in delovna mesta; ker pa so posamezni sektorji izpostavljeni selitvi virov CO2, če ambicioznost na drugih trgih ni primerljiva; ker je zato treba zagotoviti ustrezno zaščito pred selitvijo virov CO2, da bi zaščitili delovna mesta v teh sektorjih;

I.  ker imajo podnebne spremembe multiplikacijski učinek na številne druge grožnje, ki nesorazmerno prizadenejo države v razvoju; ker suše in drugi pojavi slabega vremena krnijo in uničujejo vire, na katere se revni neposredno zanašajo za svoje preživetje, in ker podžigajo večjo konkurenco za preostale vire, kar še prispeva k humanitarnim krizam in napetostim, prisilnemu razseljevanju, radikalizaciji in konfliktom; ker obstajajo dokazi, da so podnebne spremembe igrale vlogo v nemirih in širjenju nasilja na Bližnjem vzhodu, v Sahelu in Afriškem rogu, posledice tega pa so vidne še precej širše;

J.  ker poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C nadalje kaže, da bi bile posledice takšnega povečanja temperature verjetno precej manjše od posledic povečanja za 2 °C;

K.  ker je za dolgoročni uspeh blažitve podnebnih sprememb potrebno veliko odločnejše ukrepanje, zlasti s strani razvitih držav, da bi pustili ogljično gospodarstvo za seboj in spodbudili podnebju prilagojeno rast, tudi v državah v razvoju; ker si je treba nenehno prizadevati za okrepitev finančne in tehnološke podpore ter podpore krepitvi zmogljivosti za države v razvoju;

L.  ker neuspeh velikih onesnaževalcev, da bi zmanjšali svoje emisije toplogrednih plinov v skladu z ukrepi, potrebnimi za omejitev dviga svetovne temperature na 1,5 °C ali 2 °C, še zaostruje že tako ogromen obseg in stroške potrebnega prilagajanja na podnebne spremembe, z zlasti resnimi posledicami za najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju; ker bi bilo treba podpreti vse pobude najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav v razvoju za zagotavljanje informacij o tveganjih in zgodnje opozarjanje;

M.  ker je treba vedno večjo vrzel med potrebami po prilagajanju in prizadevanji nujno zmanjšati z veliko odločnejšimi ukrepi za blažitev in prilagajanje;

N.  ker je načelo, po katerem vsaka stran krije le svoje stroške za prilagajanje, nevzdržno, in ker morajo tisti, ki nosijo glavno odgovornost za emisije toplogrednih plinov, prevzeti večino svetovnega bremena;

O.  ker je v členu 7 Pariškega sporazuma določen globalni cilj za prilagoditev in ta cilj je treba zdaj brez nadaljnjih zamud udejanjiti; ker bi morali imeti nacionalni načrti prilagajanja pomembno vlogo;

P.  ker gozdovi znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje; ker krčenje gozdov povzroča skoraj 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, zanj pa je krivo predvsem širjenje industrijske reje živine in proizvodnje soje in palmovega olja, tudi za trg EU; ker bi morala EU zmanjšati svoj posredni prispevek h krčenju gozdov („poosebljeno krčenje gozdov“), za katerega je odgovorna;

Q.  ker je zemlja redek vir, njena uporaba za proizvodnjo konvencionalnih surovin in surovin za prvo generacijo biogoriv pa lahko poveča neustrezno prehransko varnost in uniči možnosti za preživetje revnih ljudi v državah v razvoju, zlasti zaradi prisvajanja zemlje, prisilnega razseljevanja, onesnaževanja in kršitev pravic avtohtonih ljudstev; ker lahko tudi programi za izravnavo emisij CO2 in pogozdovanje povzročijo tako škodo, če niso ustrezno zasnovani in izvedeni;

1.  opozarja, da so podnebne spremembe kot vzrok in multiplikativni dejavnik drugih tveganj med najbolj perečimi izzivi za človeštvo in da morajo vse države in akterji po vsem svetu storiti vse za boj proti njim z okrepljenim ukrepanjem vsakega izmed njih; izpostavlja, da so edina rešitev, s katero lahko izpolnimo svoje skupne obveze za ohranitev vsega planeta in njegove biotske raznovrstnosti za sedanje in prihodnje generacije, pravočasno mednarodno sodelovanje, solidarnost ter dosledna in neomajna zavezanost k skupnemu ukrepanju; poudarja, da je EU pripravljena še naprej opravljati vodilno vlogo v tem svetovnem prizadevanju in hkrati zagotoviti trajnostni gospodarski razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ki zagotavlja energetsko varnost, konkurenčno prednost za evropsko industrijo in ustvarjanje delovnih mest;

Znanstvena osnova podnebnih ukrepov

2.  opozarja, da je Svetovna meteorološka organizacija potrdila, da so bila leta 2015, 2016 in 2017 tri najtoplejša leta v zgodovini meritev, zaradi česar se je Arktika izredno močno otoplila, to pa bo imelo daljnosežne posledice za dviganje morske gladine in vremenske vzorce po vsem svetu;

3.  meni, da bi se bilo mogoče izogniti korenitim in najverjetneje nepovratnim učinkom dviga svetovnih temperatur za 2 °C, če bi se odločili za ambicioznejši cilj 1,5 °C, vendar bi to zahtevalo doseganje nevtralnosti rastočih svetovnih emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050; izpostavlja, da so potrebne tehnološke rešitve že na voljo in postajajo vse bolj stroškovno konkurenčne ter da bi morali vse politike EU tesno uskladiti z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma in jih redno preverjati, da bi ohranili skladnost s temi cilji; zato z zanimanjem pričakuje izsledke posebnega poročila IPCC iz leta 2018 o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo;

4.  izpostavlja, da po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije podnebne spremembe vplivajo na družbene in okoljske dejavnike zdravja - čisti zrak, neoporečno pitno vodo, zadostno preskrbo s hrano in varno zavetje - in da ocenjujejo, da bo med letoma 2030 in 2050 zaradi neustrezne prehranjenosti, malarije, driske in vročinskega stresa umrlo dodatnih 250 000 ljudi letno; ugotavlja, da izredno visoke temperature neposredno prispevajo k umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, zlasti med starejšimi; priznava, da so podnebne spremembe katalizator za konflikte; meni, da bi izvajanje zavez iz Pariškega sporazuma v celoti veliko prispevalo k okrepitvi evropske in mednarodne varnosti in miru;

Ratifikacija Pariškega sporazuma in izvajanje zavez

5.  pozdravlja izredno hitro ratifikacijo Pariškega sporazuma ter proaktivno in odločno prizadevanje tako državnih kot nedržavnih akterjev po vsem svetu, da bi se sporazum začel izvajati čim hitreje in v celoti, kot je zapisano v zavezah, sprejetih na večjih podnebnih srečanjih, kot so severnoameriški podnebni vrh, ki je potekal od 4. do 6. decembra 2017 v Chicagu, vrh One Planet Summit, ki je potekal 12. decembra 2017 v Parizu, in vrh za ukrepanje proti svetovnim podnebnim spremembam, ki je potekal od 12. do 14. septembra 2018 v San Franciscu;

6.  poudarja, da bi sedanji nacionalno določeni prispevki omejili globalno segrevanje zgolj na dvig temperature za približno 3,2 °C(7), kar nas ne bi niti približalo 2°C; poziva vse pogodbenice, naj konstruktivno sodelujejo v procesu, ki bo vzpostavljen do leta 2020, ko bo treba posodobiti nacionalno določene prispevke, in poskrbijo, da so prispevki skladni z dolgoročnim temperaturnim ciljem Pariškega sporazuma zadržanja rasti svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo, ter si prizadevajo za še večjo omejitev rasti temperature na 1,5 °C; priznava, da sedanje zaveze, vključno z zavezo Unije in držav članic, ne zadoščajo za izpolnitev ciljev sporazuma; zato poudarja, da se bi morale svetovne emisije toplogrednih plinov začeti čim prej zmanjševati in da morajo vse pogodbenice, zlasti EU in vse države G-20, do leta 2020 okrepiti svoja prizadevanja in posodobiti svoje nacionalno določene prispevke po dialogu talanoa v letu 2018, da bi odpravile preostalo razliko do tega cilja;

7.  meni, da bo treba, če druga velika gospodarstva ne bodo sprejela zavez, primerljivih z zavezami EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ohraniti določbe o selitvi virov CO2, zlasti tiste, ki zadevajo sektorje z visokim tveganjem selitve virov CO2, za zagotovitev svetovne konkurenčnosti evropske industrije;

8.  obžaluje, da se v večini tretjih držav, ki so sprejele zaveze v okviru Pariškega sporazuma, razprava o povečanju prispevkov začenja zelo počasi; zato poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja glede razmišljanja EU o povečanju svoje zaveze, da bi druge partnerje spodbudila, naj storijo enako;

9.  poudarja, kako pomembno je za EU, da je njena podnebna politika ambiciozna, saj s tem deluje kot verodostojna in zanesljiva partnerka na svetovni ravni, da ostane vodilna sila na področju podnebnih ukrepov v svetovnem merilu in da še naprej izvaja Pariški sporazum; pozdravlja soglasje Evropskega parlamenta in Sveta glede dviga ciljev za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost na 32 % oziroma 32,5 % do leta 2030, kar bo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšalo za več kot 45 %; zato pozdravlja pripombe Komisije o posodobitvi nacionalno določenih prispevkov EU z upoštevanjem tega ambicioznejšega cilja in zvišanjem cilja zmanjšanja emisij do leta 2030; poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 za EU pripravi ambiciozno strategijo emisijske nevtralnosti do sredine stoletja, ki bo vključevala stroškovno učinkovit način za izpolnitev cilja emisijske nevtralnosti, sprejetega v Pariškem sporazumu, in ogljično nevtralnega gospodarstva Unije najpozneje do leta 2050, v skladu s pravičnim prispevkom Unije k preostalemu svetovnemu ogljičnemu proračunu; podpira posodobitev nacionalno določenih prispevkov Unije s ciljem zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov po vsem gospodarstvu za 55 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990;

10.  pozdravlja napoved generalnega sekretarja OZN o organiziranju podnebnega vrha septembra 2019 ob robu 74. generalne skupščine za pospešitev podnebnih ukrepov za dosego ciljev iz Pariškega sporazuma in zlasti za spodbuditev večjih ambicij glede podnebnih zavez; poziva EU in svoje države članice, naj podprejo ta prizadevanja in pokažejo angažiranost ter politično voljo za povečanje svojih zavez in zagovarjanje velikih prispevkov drugih pogodbenic;

11.  obžaluje napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bodo ZDA odstopile od Pariškega sporazuma, kar obravnava kot nazadovanje; izraža zadovoljstvo, ker so po napovedi predsednika Trumpa vse glavne pogodbenice potrdile svojo zavezanost Pariškemu sporazumu; močno pozdravlja nadaljnja proaktivna prizadevanja za podnebne ukrepe velikih ameriških zveznih držav, mest, univerz in drugih nedržavnih akterjev v ZDA v okviru kampanje „Še vedno smo zraven“;

12.  vztraja, da je zlasti po napovedi predsednika Trumpa pomembno sprejeti ustrezne določbe proti selitvi virov CO2 in zagotoviti, da najuspešnejši subjekti dobijo brezplačno dodeljene pravice, kot je dogovorjeno v direktivi o sistemu za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo, naj prouči učinkovitost in zakonitost dodatnih ukrepov za zaščito panog, kjer obstaja tveganje za selitev virov CO2, kot sta na primer prilagoditev davka na meji glede na ogljik in pristojbina za porabo, zlasti ko gre za izdelke iz držav, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz Pariškega sporazuma;

13.  pozdravlja dejstvo, da s 1. januarjem 2019 stopa v veljavo kigalijska sprememba Montrealskega protokola, za katero je doslej svoje listine o ratifikaciji deponiralo 27 pogodbenic, od tega 7 držav članic; poziva vse pogodbenice Montrealskega protokola, zlasti države članice, ki še niso predložile svojih listin o ratifikaciji, naj sprejmejo vse potrebne korake za čimprejšnjo ratifikacijo protokola, ki je potreben za izvajanje Pariškega sporazuma in dosego srednjeročnih in dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev;

14.  pozdravlja dejstvo, da so spremembo Kjotskega protokola iz Dohe ratificirale vse države članice, EU pa je 21. decembra 2017 deponirala skupno ratifikacijo; meni, da bo ta korak pomemben vir pogajalske moči za uspešen zaključek podnebnih pogajanj v letu 2018 in da bo zahvaljujoč skupnim prizadevanjem učinkovito zmanjšal emisije toplogrednih plinov;

15.  izpostavlja, da je bilo izvajanje in načrtovanje ukrepov do leta 2020 ključna točka pogajanj na konferenci COP23; pozdravlja odločitev, da se med konferencama pogodbenic v letih 2018 in 2019 izvedeta pregleda stanja; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo prispevke za zmanjšanje emisij do leta 2020, ki bodo predstavljeni na pregledu stanja pred letom 2020 na konferenci COP24; meni, da gre za pomemben korak, ki bo vse pogodbenice spodbudil k večjim ambicijam v obdobju po letu 2020, in zato z zanimanjem pričakuje izid prvega pregleda stanja v Katovicah, ki bi moral imeti obliko sklepa konference s potrditvijo zaveze glede zvišanja ambicioznosti nacionalno določenih prispevkov pogodbenic za leto 2030 do leta 2020, da bi jih tako uskladili z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj s pomočjo komunikacijskih strategij in dejavnosti povečajo podporo javnosti in politike podnebnim ukrepom in ozaveščajo o posrednih koristih boja proti podnebnim spremembam, kot so boljša kakovost zraka in boljše javno zdravje, ohranjanje naravnih virov, gospodarska rast in rast stopnje zaposlenosti, večja energetska varnost in manjši stroški uvažanja energije ter koristi na področju mednarodne konkurenčnosti prek inovacij in tehnološkega razvoja; poudarja, da bi bilo treba pozornost nameniti tudi povezavam med podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo, migracijami, nestabilnostmi in revščino ter dejstvu, da globalni podnebni ukrepi lahko veliko prispevajo k rešitvi teh vprašanj;

17.  poudarja sinergije med Pariškim sporazumom, agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, Sendajskim okvirom in akcijskim programom iz Adis Abebe (Financiranje razvoja) ter drugimi konvencijami iz Ria, saj predstavljajo pomembne in med seboj povezane korake pri zagotavljanju, da se je mogoče z izkoreninjenjem revščine in trajnostnim razvojem spopasti istočasno;

COP24 v Katovicah

18.  priznava dosežke predsedstev konferenc COP22 in COP23, ki sta skupaj zasnovali dialog talanoa v letu 2018, ki so ga pogodbenice v splošnem podprle in ki se je pričel januarja 2018; z zanimanjem pričakuje prve rezultate omenjenega dialoga s konference COP24 in politične sklepe po njej za uskladitev skupnih svetovnih ambicij z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma do leta 2020; razume, da dialog talanoa ni omejen na pogovore med nacionalnimi vladami, ampak se lahko vanj vključi vrsta deležnikov, vključno z regijami in mesti ter njihovimi izvoljenimi predstavniki, da opozarjajo nacionalne in globalne oblikovalce politik na glavna vprašanja glede podnebnih ukrepov; pozdravlja dialoge talanoa med mesti in regijami in z zanimanjem pričakuje nove dialoge v Evropi; z zanimanjem pričakuje prispevke nedržavnih akterjev in vse pogodbenice poziva, naj svoje prispevke predložijo pravočasno in s tem omogočijo politično razpravo v Katovicah;

19.  poleg tega ugotavlja, da kljub velikemu napredku pri oblikovanju pariškega akcijskega delovnega programa (Pravilnika) na konferenci COP23 ne manjka izzivov, ki jih je treba preseči, da bo program dokončan in da bodo na konferenci COP24 sprejete konkretne odločitve; poziva, naj se vse potrebne priprave odvijejo pred vrhom, da bo mogoče dokončati pravilnik, ki je ključnega pomena za pravočasno izvajanje Pariškega sporazuma;

20.  podpira pravilnik, ki bi zahteval visoko raven preglednosti s trdnimi in zavezujočimi pravili za vse pogodbenice za natančno merjenje napredka in vzpostavitev poglobljenega zaupanja med pogodbenicami, udeleženimi v mednarodnem procesu; je zaskrbljen nad dejstvom, da nekatere pogodbenice ostajajo nenaklonjene prizadevanjem za popolno preglednost pri merjenju emisij; poziva vsa večja gospodarstva, naj prevzamejo pobudo pri pogajanjih o pravilniku in spodbujajo zavezujoče zahteve za sisteme spremljanja in preverjanja, vključno s pravočasnimi in zanesljivimi podatki in ocenami o emisijah toplogrednih plinov;

21.  poudarja, kako pomembno je dopolniti pravilnik s podatki o atmosferi, ki temeljijo na opazovanjih, za povečanje zanesljivosti in točnosti poročanja; poziva Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT), Evropski center za srednjeročno napovedovanje vremena (ECMWF), evropsko raziskovalno infrastrukturo Integrirani sistem za opazovanje ogljika (ICOS), nacionalne agencije za vodenje evidenc in raziskovalne centre ter druge ključne akterje, naj razvijejo operativno sposobnost za ustvarjanje informacij o antropogenih emisijah s pomočjo satelitskih podatkov, ki izpolnjujejo potrebne zahteve, vključno s satelitsko konstelacijo;

22.  poudarja, kako pomembno je, da EU na konferenci COP24 v Katovicah spregovori z enotnim glasom in s tem ubrani svojo politično moč in verodostojnost; vse države članice poziva, naj podprejo mandat EU v pogajanjih in dvostranskih srečanjih z drugimi akterji;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj uvrstijo podnebne ukrepe na dnevni red pomembnih mednarodnih forumov znotraj OZN ter teles, kot sta G-7 in G-20, ter naj sklepajo večstranska partnerstva glede posameznih vprašanj izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja;

Odprtost, vključenost in preglednost

24.  poziva Komisijo in države članice, naj vzdržujejo in krepijo strateška partnerstva tako z razvitimi državami kot z gospodarstvi v vzponu, da bi v naslednjih letih oblikovali skupino podnebnih voditeljev in da bi pokazali večjo solidarnost do ranljivih držav; podpira vztrajno in dejavno sodelovanje EU v koaliciji ambicioznih in s svojimi državami članicami, da bi opozorili na njihovo odločenost za dosego pomembnega izvajanja Pariškega sporazuma s sprejetjem robustnega pravilnika leta 2018 in uspešnega dialoga talanoa na konferenci COP24;

25.  poudarja, da prizadevanja za omejitev povišanja povprečne svetovne temperature na 1,5°C zahtevajo učinkovito sodelovanje vseh pogodbenic, slednje pa zahteva obravnavanje vprašanj posebnih ali nasprotujočih si interesov; v zvezi s tem ponovno izraža svojo podporo pobudi vlad, ki predstavljajo večino svetovnega prebivalstva, o uvedbi posebne politike o navzkrižju interesov znotraj UNFCCC; poziva Komisijo in države članice, naj se konstruktivno vključijo v ta proces, ne da bi bili pri tem ogroženi cilji in nameni UNFCCC in Pariškega sporazuma;

26.  poudarja, da je 80 % oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb, žensk, na katere podnebne spremembe v splošnem bolj vplivajo kot na moške, obenem pa so zaradi tega bolj obremenjene, čeprav niso tako vključene v sprejemanje glavnih odločitev o podnebnih ukrepih; poudarja, da so krepitev vloge žensk ter njihovo polno in enakopravno sodelovanje in vodilna vloga v mednarodnih forumih, kot je UNFCCC, ter pri nacionalnih, regionalnih in lokalnih podnebnih ukrepih bistvenega pomena za uspeh in učinkovitost teh ukrepov; poziva EU in države članice, naj vidik enakosti spolov vključijo v podnebne politike in spodbujajo udeležbo pripadnic domorodnih skupnosti in zagovornikov pravic žensk v okviru UNFCCC;

27.  pozdravlja sklep COP23, naj Prilagoditveni sklad še naprej podpira Pariški sporazum; ugotavlja, da je sklad za skupnosti, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, izrednega pomena in zato pozdravlja novo zavezo držav članic, da bodo v sklad prispevale 93 milijonov ameriških dolarjev;

28.  ugotavlja, da pri javnem financiranju ukrepov proti podnebnim spremembam EU in njene države članice prispevajo največji delež; je zaskrbljen, ker dejanske zaveze razvitih držav še zdaleč ne dosegajo njihovega skupnega cilja 100 milijard ameriških dolarjev letno; poudarja, kako pomembno je, da vse razvite pogodbenice prispevajo svoj delež za dosego tega cilja, saj je dolgoročno zagotavljanje sredstev ključnega pomena, če želijo države v razvoju doseči svoje cilje za prilagoditev na podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic;

29.  poudarja, da bi moral biti proračun EU skladen z njenimi mednarodnimi obvezami glede trajnostnega razvoja ter srednje- in dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji, ne pa imeti nasprotnega učinka ali ovirati izvajanja teh ciljev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Unija najverjetneje ne bo izpolnila svojega cilja, da 20 % vseh svojih izdatkov nameni za podnebne ukrepe, zato poziva k popravnim ukrepom; poleg tega poudarja, da bi morali biti podnebni in energetski cilji v središču političnih razprav o večletnem finančnem okviru po letu 2020 že od samega začetka, da bi zagotovili sredstva, potrebna za njihovo izvajanje; opozarja na svoje stališče, da je treba sedanje izdatke, povezane s podnebjem, povečati z 20 % na 30 %, in sicer čim prej, najkasneje pa do leta 2027; je mnenja, bi morala biti vsa preostala poraba iz večletnega finančnega okvira skladna s Pariškim sporazumom in ne bi smela imeti nasprotnega učinka na podnebna prizadevanja;

30.  poziva k vzpostavitvi namenskega samodejnega mehanizma javnih financ EU, ki bo dodatno in ustrezno prispeval k pravičnemu deležu EU pri izpolnjevanju mednarodnega cilja za financiranje podnebnih ukrepov v višini 100 milijard USD;

Vloga nedržavnih akterjev

31.  opozarja, da Pariški sporazum prepoznava pomembno vlogo upravljanja na več ravneh v podnebnih politikah in potrebo po sodelovanju z regijami, mesti in nedržavnimi akterji;

32.  je zadovoljen, da si vse širši krog nedržavnih akterjev na svetovni ravni vse bolj prizadeva za podnebne ukrepe s konkretnimi in merljivimi cilji; opozarja na ključno vlogo civilne družbe, zasebnega sektorja in poddržavnih oblasti pri izvajanju pritiska in dajanju pobude za javno mnenje in državne ukrepe; poziva EU, države članice in vse pogodbenice, naj spodbujajo nedržavne akterje, jih podpirajo in z njimi sodelujejo v popolnoma preglednem dialogu, saj ti igrajo vse pomembnejšo vlogo v boju proti podnebnim spremembam, prav tako pa tudi poddržavne akterje, zlasti v primerih, v katerih so se odnosi med EU in nacionalnimi vladami na področju podnebne politike poslabšali; v luči tega pozdravlja zavezo 25 najnaprednejših mest s skupno 150 milijoni prebivalcev, ki so se na konferenci COP23 zavezala, da bodo do leta 2050 dosegla emisijsko nevtralnost;

33.  poziva Komisijo, naj še poglobi odnose z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, naj okrepi tematsko in sektorsko sodelovanje med mesti in regijami tako znotraj kot izven EU, naj oblikuje pobude za prilagajanje in odpornost in naj okrepi modele trajnostnega razvoja in načrte zmanjšanja emisij v ključnih sektorjih, kot so energetika, industrija, tehnologija, kmetijstvo in promet v mestih in na podeželju, npr. prek partnerskih programov, prek programa Mednarodno sodelovanje mest, prek podpore za platforme, kot so konvencija županov, in z vzpostavljanjem novih forumov za izmenjavo dobrih praks; poziva EU in države članice, naj podprejo prizadevanja regionalnih in lokalnih subjektov za uvedbo regionalno in lokalno določenih prispevkov (podobnih nacionalno določenim prispevkom), če se doseganje klimatsko ambicioznih ciljev lahko poveča na ta način;

34.  spodbuja Komisijo, naj opredeli konkretne cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2050 za vse sektorje v svojem predlogu za dolgoročno strategijo EU za dosego emisijske nevtralnosti do sredine stoletja in naj določi jasno pot, kako doseči te cilje, vključno s konkretnimi mejniki za leta 2035, 2040 in 2045; poziva Komisijo, naj vključi predloge, kako povečati odvzeme po ponorih v skladu s Pariškim sporazumom, da se doseže nevtralnost emisij toplogrednih plinov v EU najpozneje do leta 2050, kmalu zatem pa preide na negativne emisije; poziva k temu, naj ta strategija zagotovi pošteno porazdeljenost prizadevanj med sektorji, naj se vključi mehanizem za upoštevanje rezultatov petletnih celovitih pregledov, naj se upoštevajo ugotovitve prihajajočega posebnega poročila IPCC, priporočila in mnenja Evropskega parlamenta ter stališča nedržavnih akterjev, kot so lokalne in regionalne oblasti, civilna družba in zasebni sektor;

35.  poudarja, da bi morali dolgoročno strategijo EU obravnavati kot priložnost za določitev bodočih strateških prednostnih nalog za sodobno, zeleno gospodarstvo EU, ki v celoti izkorišča potencial tehnološkega napredka in ohranja visoko raven socialne zaščite ter visoke potrošniške standarde in ki bo koristno za industrijo in civilno družbo, zlasti dolgoročno;

36.  spodbuja Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije in programe za obravnavanje sprememb znotraj sektorjev, ki jih povzročajo razogljičenje in tehnološke novosti, naj omogočijo izmenjavo znanj in dobrih praks med zadevnimi regijami, delavci in podjetji ter nudijo podporo regijam in delavcem, da bi jim pomagali, da se pripravijo na strukturne spremembe, naj aktivno iščejo nove gospodarske potenciale in oblikujejo politike o strateških lokacijah, da se zagotovi pravičen prehod na emisijsko nevtralno gospodarstvo v Evropi;

37.  meni, da bi bilo treba, če želimo zagotoviti skladnost nacionalno določenih prispevkov z zavezami celotnega gospodarstva, ki jih zahteva Pariški sporazum, pogodbenice spodbuditi, naj vključijo emisije iz mednarodnega pomorskega in letalskega prometa ter opredelijo in izvedejo ukrepe na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni za obravnavo emisij iz teh sektorjev;

Skupno prizadevanje vseh sektorjev

38.  pozdravlja nadaljnji razvoj sistemov za trgovanje z emisijami po vsem svetu, posebej pa začetno fazo kitajske nacionalne sheme za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida v energetskem sektorju, ki se je pričela izvajati decembra 2017; poleg tega pozdravlja sporazum o povezovanju sistema EU ETS s švicarskim ETS, podpisan konec leta 2017, in Komisijo poziva, naj preuči nadaljnje možnosti za podobna povezovanja in druge oblike sodelovanja s trgi CO2 v tretjih državah in regijah ter spodbuja vzpostavitev nadaljnjih trgov CO2 in drugih mehanizmov za oblikovanje cen CO2, s čimer bodo ustvarjeni enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni, kar bo prispevalo k zmanjšanju globalnih emisij, privedlo do večje učinkovitosti, znižanja stroškov in zmanjšanja nevarnosti, da bi prišlo do selitve virov CO2; poziva Komisijo, naj uvede varovala, da bodo morebitne povezave s sistemom EU za trgovanje z emisijami še naprej dodatno in trajno prispevale k blaženju podnebnih sprememb in ne bodo škodovale zavezam EU glede domačih emisij toplogrednih plinov;

39.  obžaluje, da je promet edini sektor, ki beleži rast emisij od leta 1990; poudarja, da to ni v skladu z dolgoročnim trajnostnim razvojem, ki namesto tega zahteva večje in hitrejše zmanjševanje emisij v vseh sektorjih družbe; opozarja, da je treba prometni sektor v celoti razogljičiti do leta 2050;

40.  izraža veliko razočaranje nad predlogom Komisije o standardih emisij CO2 po letu 2020 za osebne avtomobile in lahka tovorna vozila, ki ni v skladu z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma;

41.  je zaskrbljen nad ambicioznostjo sistema Mednarodne organizacije civilnega letalstva za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 za mednarodno letalstvo (CORSIA) glede na tekoče delo na standardnih in priporočenih praksah (SARP), po katerih naj bi sistem začeli izvajati z letom 2019; odločno nasprotuje prizadevanjem za vzpostavitev sistema CORSIA na letih znotraj EU, saj bi s tem posegali v zakone EU in neodvisnost pri odločanju; poudarja, da je nadaljnja razvodenitev osnutka SARP sistema CORSIA nesprejemljiva; Komisijo in države članice poziva, naj po svojih najboljših močeh okrepijo določbe sistema CORSIA in s tem povečajo njegov učinek v prihodnosti;

42.  opozarja na Uredbo (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021(8), še posebej na člen 1(7), v katerem je jasno navedeno, da sta kot sozakonodajalca Evropski parlament in Svet edini instituciji, ki lahko odločata o morebitnih prihodnjih spremembah direktive o sistemu trgovanja z emisijami; poziva države članice, naj v duhu Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izrazijo uraden zadržek glede SARP sistema CORSIA in pri tem izjavijo, da izvajanje sistema CORSIA in sodelovanje v prostovoljnih fazah sistema zahtevata predhodno soglasje Sveta in Evropskega parlamenta;

43.  opozarja, da je Unija že dovolila podaljšanje odstopanja za izvzem letov zunaj EGP iz EU ETS do leta 2024, da bi s tem omogočila izpeljavo procesa Mednarodne organizacije civilnega letalstva, s katerim bi dosegli rešitev za emisije iz letalstva na svetovni ravni; hkrati pa poudarja, da naj do nadaljnjih sprememb zakonodaje pride le, če so skladne z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, ki ne predvideva uporabe ogljične izravnave po letu 2020;

44.  pozdravlja dejstvo, da je v letalstvu sistem EU za trgovanje z emisijami omogočil že za približno 100 milijonov ton zmanjšanj/dobropisov CO2;

45.  opozarja, da se bodo emisije CO2 v pomorskem prometu do leta 2050 po ocenah povečale za med 50 % in 250 % in da tehnični načini znatnega zmanjšanja emisij ladij že obstajajo; pozdravlja sporazum o začetni strategiji Mednarodne pomorske organizacije o zmanjšanju ladijskih emisij toplogrednih plinov, dosežen na 72. zasedanju odbora Mednarodne pomorske organizacije za varstvo morskega okolja aprila 2018, kot prvi korak, s katerim pomorski sektor prispeva k uresničitvi temperaturnega cilja, določenega s Pariškim sporazumom; Mednarodno pomorsko organizacijo poziva, naj čim prej sprejme nove ukrepe za obvezno zmanjšanje emisij, potrebne za uresničitev zadanih ciljev, in poudarja, kako pomembno in nujno je, da se začnejo izvajati pred letom 2023; poudarja, da so za zmanjševanje pomorskih emisij potrebni nadaljnji ukrepi in dejanja, in zato poziva EU in države članice, naj pozorno spremljajo posledice in izvajanje sporazuma Mednarodne pomorske organizacije in razmislijo o dodatnih ukrepih na ravni EU, da bi zagotovili, da se emisije toplogrednih plinov ladij zmanjšujejo skladno s temperaturnim ciljem iz Pariškega sporazuma; poziva Komisijo, naj vključi mednarodni pomorski promet v prihodnjo strategijo o razogljičenju za leto 2050 za usmerjanje odločitev EU o naložbah v goriva in pogonske tehnologije brez ogljičnih emisij za pomorski promet;

46.  ugotavlja, da zaradi krčenja in degradacije gozdov nastane 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov; poudarja pomembno vlogo gozdov in mokrišč pri blaženju podnebnih sprememb, saj imajo velik potencial za zajem ogljikovega dioksida; izpostavlja, da bi bilo treba naravne ponore in rezervoarje ogljika v EU in na svetu dolgoročno ohraniti in še povečati, ter da je treba skupno velikost svetovnih gozdov ter njihovo sposobnost prilagajanja in odpornost na podnebne spremembe še naprej povečevati, da bi dosegli dolgoročni cilj Pariškega sporazuma; nadalje poudarja, da se je treba pri prizadevanjih za blažitev posledic osredotočiti na sektor tropskega gozda, pri čemer je treba začeti z obravnavo temeljnih vzrokov izgube gozdov in podnebnih sprememb;

Odpornost na podnebne spremembe prek prilagajanja

47.  Komisijo poziva k reviziji prilagoditvene strategije EU, saj so prilagoditveni ukrepi neizogibni za vse države, če želijo čim bolj zmanjšati negativne posledice podnebnih sprememb in v celoti izkoristiti priložnosti za rast, ki bo odporna na podnebne spremembe, in trajnostni razvoj;

48.  meni, da je uspešno delovanje platforme lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev eden od uspehov konference COP23 in še eden od pomembnih korakov za uresničitev sklepov vrha v Parizu; meni, da bo platforma omogočila učinkovito izmenjavo izkušenj in dobrih praks za prilagoditvene ukrepe in strategije;

49.  poudarja, da je treba razviti javne, pregledne in uporabnikom prijazne sisteme in orodja za spremljanje napredka in učinkovitosti nacionalnih načrtov in ukrepov prilaganja;

Podnebna diplomacija

50.  odločno podpira nadaljevanje in dodatno okrepitev političnega osveščanja in podnebne diplomacije EU, ki sta bistvena za večjo prepoznavnost podnebnih ukrepov v partnerskih državah in za svetovno javno mnenje; poziva k takšnemu dodeljevanju človeških in finančnih virov v ESZD in Komisiji, ki bo bolje upoštevalo močno zavezanost podnebni diplomaciji in okrepljeno sodelovanje v zvezi s tem; vztraja, da je treba oblikovati celovito strategijo za podnebno diplomacijo EU in vidik podnebja vključiti v vsa področja zunanjega delovanja EU, tudi v trgovino, razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč ter varnost in obrambo;

51.  poudarja, da imajo podnebne spremembe vse hujši vpliv na mednarodno varnost in regionalno stabilnost, kar je posledica degradacije okolja, izgube možnosti za preživljanje, selitev prebivalstva zaradi podnebnih sprememb in s tem povezanih oblik nemirov, pri katerih imajo podnebne spremembe pogosto multiplikativni učinek na grožnje; zato poziva EU in države članice, naj sodelujejo s svojimi partnerji po svetu, da bi bolje razumeli, vključevali, predvidevali in obvladovali destabilizacijske posledice podnebnih sprememb; prav tako poudarja, da je treba podnebno diplomacijo vključiti v sklop politik EU za preprečevanje konfliktov;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ambiciozna zavezništva in s tem dajejo zgled pri vključevanju podnebnih ukrepov v različna vprašanja zunanje politike, tudi trgovino, mednarodne migracije, reformo mednarodnih finančnih institucij ter mir in varnost;

53.  poziva Komisijo, naj razsežnost podnebnih sprememb vključi v mednarodne trgovinske in investicijske sporazume, tako da ratifikacijo in izvajanje Pariškega sporazuma opredeli kot pogoj za prihodnje trgovinske sporazume; poziva Komisijo, naj pripravi celovito oceno skladnosti obstoječih sporazumov s Pariškim sporazumom;

Industrija in konkurenčnost

54.  poudarja, da so podnebne spremembe predvsem družbeni izziv in da bi boj proti podnebnim spremembam moral ostati eno od vodilnih načel politik in dejavnosti EU, tudi na področju industrije, energetike, raziskav in digitalnih tehnologij;

55.  pozdravlja prizadevanja in dosežen napredek evropskih državljanov, podjetij in industrije pri izpolnjevanju obveznosti iz Pariškega sporazuma; jih spodbuja, naj si zastavijo višje cilje in v celoti izkoristijo priložnosti, ki izhajajo iz Pariškega sporazuma, ter naj ohranijo stik s tehnološkim razvojem;

56.  poudarja, da stabilen in predvidljiv pravni okvir ter jasni politični signali tako na ravni EU kot na svetovni ravni spodbujajo in krepijo naložbe, povezane s podnebjem; v zvezi s tem poudarja pomen zakonodajnih predlogov v okviru svežnja o čisti energiji za vse Evropejce za krepitev konkurenčnosti, opolnomočenje državljanov in določanje ciljev, ki so v skladu z zavezami EU v okviru Pariškega sporazuma in njegovega petletnega mehanizma za revizijo;

57.  pozdravlja dejstvo, da je več držav, v katerih imajo sedež pomembni konkurenti Evropski uniji na področju energetsko intenzivnih panog, uvedlo trgovanje z emisijami in druge mehanizme za oblikovanje cen; spodbuja tudi druge države, naj sledijo temu zgledu;

58.  poudarja pomen vse večjega števila kakovostnih delovnih mest in kvalificiranih delavcev v industriji EU, ki so gonilo njenih inovacij in trajnostnega prehoda; poziva k celovitemu in vključujočemu procesu za oblikovanje vizije alternativnega poslovnega modela za premogovno in ogljično intenzivne regije z velikim deležem delavcev v sektorjih, odvisnih od ogljika, da bi olajšali trajnostno preoblikovanje uspešnih industrij in storitev, hkrati pa upoštevali dediščino in razpoložljiva znanja in spretnosti delovne sile; poudarja pomembno vlogo držav članic pri pospeševanju reform, ki lahko omogočijo pravičen prehod za delovno silo v teh regijah; želi spomniti, da ima v tem smislu dodatna finančna podpora EU nepogrešljivo vlogo;

Energetska politika

59.  opozarja, da se naložbe v energijo iz obnovljivih virov v EU zmanjšujejo; zato poudarja, da so energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije pomembni za zmanjšanje emisij, pa tudi za energetsko varnost ter preprečevanje in blaženje energijske revščine, da se pomaga ranljivim in revnim gospodinjstvom in se jih zaščiti; poziva k spodbujanju ukrepov za energijsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter k razvoju obnovljivih virov energije in njihovem učinkovitem uvajanju (tj. s spodbujanjem lastne proizvodnje in porabe teh virov) po vsem svetu;

60.  želi spomniti, da sta prednostna obravnava energetske učinkovitosti, tudi z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“, in vodilni položaj na področju obnovljivih virov energije v svetovnem merilu dva glavna cilja energetske unije EU; poudarja, da je ambiciozna zakonodaja v okviru svežnja za čisto energijo pomembna za doseganje teh ciljev, prihodnja strategija do sredine stoletja pa za učinkovito izvajanje zavez iz Pariškega sporazuma, da bi omejili dvig povprečne globalne temperature na precej manj kot 2°C z nadaljnjim ciljem, da bi omenjeni dvig zadržali pod 1,5°C;

61.  poudarja, kako pomembno je razviti tehnologije za shranjevanje energije, pametna omrežja in programe za odziv na povpraševanje, kar bo prispevalo h krepitvi učinkovite uvedbe obnovljivih virov energije v sektorjih pridobivanja energije ter ogrevanja in hlajenja gospodinjstev;

62.  poziva EU, naj mednarodno skupnost pripravi k takojšnjemu sprejetju konkretnih ukrepov – vključno s časovnim razporedom – za postopno odpravo okolju škodljivih subvencij, ki izkrivljajo konkurenco, odvračajo od mednarodnega sodelovanja ter ovirajo inovacije;

Raziskave, inovacije, digitalne tehnologije in vesoljska politika

63.  poudarja, da so stalne in okrepljene raziskave in inovacije na področju blaženja podnebnih sprememb, politik prilagajanja, učinkovite rabe virov, trajnostnih nizkoemisijskih in brezemisijskih tehnologij, trajnostne uporabe sekundarnih surovin („krožno gospodarstvo“) in zbiranja podatkov o podnebnih spremembah bistvenega pomena za stroškovno učinkovit boj proti podnebnim spremembam in da prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv; zato poziva k zavezam na svetovni ravni, da bi okrepili naložbe in jih usmerili v omenjena področja; poudarja, da je glede na zaveze Unije v okviru energetske unije in Pariškega sporazuma treba prednostno obravnavati financiranje projektov na področju trajnostne energije v okviru programa Obzorje Evropa;

64.  poudarja, da cilji trajnostnega razvoja pomenijo skrajno spremembo v mednarodni politiki na področju razvojnega sodelovanja in da se je EU zavezala k njihovemu izvajanju tako v svoji notranji kot zunanji politiki; v skladu z zunanjo razsežnostjo ciljev trajnostnega razvoja poudarja potrebo po preučitvi različnih metod za pomoč državam v razvoju in gospodarstvom v vzponu pri njihovem energetskem prehodu, med drugim z ukrepi za krepitev zmogljivosti, pomočjo pri zmanjšanju kapitalskih stroškov obnovljivih virov energije in projektov energetske učinkovitosti, prenosom tehnologije in rešitvami za razvoj pametnih mest ter oddaljenih in podeželskih skupnosti, s čimer bi jim pomagali izpolniti obveznosti iz Pariškega sporazuma; v zvezi s tem pozdravlja novo ustanovljeni Evropski sklad za trajnostni razvoj;

65.  želi spomniti, da je področje raziskav, inovacij in konkurenčnosti eden od petih stebrov strategije EU za energetsko unijo; je seznanjen, da je EU odločena ohraniti vodilno vlogo v svetu na teh področjih, pri tem pa razviti tesno znanstveno sodelovanje z mednarodnimi partnerji; poudarja pomen izgradnje in ohranjanja trdnih zmogljivosti za inovacije, tako v razvitih državah kot v državah v vzponu, za uvedbo čistih in trajnostnih energetskih tehnologij;

66.  opozarja na temeljno vlogo digitalnih tehnologij pri podpiranju energetskega prehoda in zlasti pri povečanju energetske učinkovitosti in prihrankov; poudarja podnebne koristi, ki jih lahko omogoči digitalizacija evropske industrije z učinkovito rabo sredstev, zmanjšanjem snovne intenzivnosti ter okrepitvijo sedanje delovne sile;

67.  odločno verjame, da bi bilo treba vesoljske programe Unije oblikovati tako, da bi zagotovili, da bodo prispevali k boju proti podnebnim spremembam in strategijam blaženja; v tem kontekstu želi spomniti na posebno vlogo sistema Copernicus in da je treba zagotoviti, da bo vključeval storitev za spremljanje CO2; poudarja pomen ohranitve brezplačne, neomejene in odprte podatkovne politike, saj je bistvenega pomena za znanstveno skupnost in podpira mednarodno sodelovanje na tem področju;

Podnebni ukrepi v državah v razvoju

68.  vztraja, da je treba ohraniti možnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5°C in da morajo veliki onesnaževalci, tudi EU, hitro povečati svoja prizadevanja za blaženja, kar lahko ustvari bistvene koristi za trajnostni razvoj, hkrati pa morajo znatno povečati podporo podnebnim ukrepom v državah v razvoju;

69.  poudarja pomen podnebno informiranega odločanja in da ga je treba podpreti z izboljšanjem podnebnih storitev, ki so posebej pomembne za države v razvoju; poziva, naj se to uvede kot pomemben cilj raziskav, ki jih financira EU, in naj odločna prizadevanja EU usmerijo v lajšanje prenosa tehnologij v države v razvoju; poziva k izjavi STO o pravicah intelektualne lastnine in podnebnih spremembah, primerljivi s tisto o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in javnem zdravju, sprejeto v Dohi leta 2001;

70.  želi spomniti na zavezo razvitih držav, da bodo zagotovile novo in dodatno financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju v višini 100 milijard USD na leto do leta 2020; priznava, da je treba stalno povečati in strožje nadzirati finančna prizadevanja, tudi z upoštevanjem zahteve, da mora biti financiranje novo in dodatno, in tako, se vključijo samo nepovratna sredstva, ki so enakovredna posojilom in izračunana z metodo, dogovorjeno v Odboru OECD za razvojno pomoč; priporoča, naj države članice EU upoštevajo prakse, ki jih je razvila Komisija za uporabo kazalnikov iz Ria za uradno razvojno pomoč s podnebnim ciljem;

71.  poziva EU, naj upošteva načelo skladnosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, saj je to temeljni vidik prispevka EU k Pariškemu sporazumu; zato poziva, naj EU zagotovi skladnost med svojimi politikami na področjih razvoja, trgovine, kmetijstva, energije in podnebja;

72.  opozarja, da imajo podnebne spremembe neposredne in posredne učinke na kmetijsko produktivnost; ponovno poziva k prelomni spremembi načina proizvodnje in potrošnje hrane v smeri praks ekološkega kmetijstva v skladu s sklepi Mednarodnega ocenjevanja kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD) ter priporočil posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane; izraža priznanje pobudam Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), da bi pospešila rast agroekologije z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja; poziva EU in njene države članice, naj oblikujejo svojo razvojno politiko v skladu s temi smernicami, tudi v zvezi z možnostmi za naložbe v kmetijstvo v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj;

73.  poudarja, da sedanji porast izpustov CO2, povezanih s prometom in trgovino, spodkopava učinkovitost strategije EU za podnebne spremembe; ugotavlja, da je spodbujanje razvoja na podlagi izvoza, tudi prek izvozno usmerjenega industrijskega kmetijstva, težko uskladiti z zahtevami za blažitev podnebnih sprememb;

74.  meni, da bi morala EU preučiti načine za uvedbo nadzora nad evropsko trgovino s proizvodi, ki pomenijo tveganje za gozdove, kot so soja, palmovo olje, evkaliptus, govedina, usnje in kakav, ter nad potrošnjo teh proizvodov, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v okviru akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) in uredbe o lesu ter od ukrepov EU za ureditev drugih dobavnih verig, da bi odpravili ali preprečili resno škodo; ugotavlja, da skrivnost uspeha takšnih prizadevanj vključuje zagotavljanje sledljivosti in obvezno potrebno skrbnost v celotni dobavni verigi;

75.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj hitro preneha s posojili projektom v zvezi s fosilnimi gorivi, in poziva države članice EU, naj odpravijo vsa izvozna kreditna jamstva za tovrstne projekte; poziva k posebnim državnim jamstvom v korist zelenim naložbam, oznakam in davčnim ugodnostim za zelene investicijske sklade in za izdajo zelenih obveznic;

76.  poudarja pomen začetka izvajanja globalnega cilja glede prilagajanja in mobilizacije obsežnih novih sredstev za prilagajanje v državah v razvoju; poziva EU in njene države članice, naj se zavežejo k precejšnjemu povečanju sredstev za prilagajanje; priznava potrebo po napredku tudi v zvezi z vprašanjem izgube in škode, za kateri bi bilo treba zbrati dodatna sredstva z inovativnimi viri javnih financ prek varšavskega mednarodnega mehanizma;

77.  poudarja potrebo po lokalno vodenih projektih, ki temeljijo na načelu od spodaj navzgor in ki so namenjeni posebej ranljivim ljudem in skupnostim; ugotavlja, da sedanji poudarek na kombiniranju operacij in jamstev za spodbujanje zasebnih naložb bolj podpira projekte večjega obsega, in poziva k ustreznemu ravnovesju pri uporabi sredstev pomoči;

78.  ugotavlja, da je letalska industrija močno odvisna od ogljičnih izravnav ter da je gozdne izravnave težko izmeriti in nemogoče zagotoviti; poudarja, da je treba zagotoviti, da sistem za izravnavo in zmanjšanje emisij CO2 za mednarodno letalstvo (CORSIA) in drugi projekti na noben način ne bi škodovali prehranski varnosti, pravici do zemlje, pravicam domorodnih ljudstev ali biotski raznovrstnosti ter da se spoštuje načelo predhodnega prostovoljnega in informiranega soglasja;

Vloga Evropskega parlamenta

79.  ker mora Parlament odobriti mednarodne sporazume in ima pri nacionalnem izvajanju Pariškega sporazuma osrednjo vlogo kot sozakonodajalec, meni, da mora biti primerno vključen v delegacijo EU; zato pričakuje, da bo lahko navzoč na usklajevalnih sestankih EU v Katovicah in da mu bo vse od začetka faze pogajanj zagotovljen dostop do vseh pripravljalnih dokumentov;

o
o   o

80.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje tudi vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0280.
(2) UL C 346, 27.9.2018, str. 70.
(3) UL L 236, 14.9.2017, str. 1.
(4) http://www3.weforum.org/docs/WEF_GRR18_Report.pdf
(5) http://www.bmub.bund.de/fileadmin/Daten_BMU/Download_PDF/Europa___International/green_growth_group_financing_climate_action_bf.pdf
(6) http://copernicus.eu/news/report-operational-anthropogenic-co2-emissions-monitoring
(7) UNEP, ‘The Emissions Gap Report 2017 – The emissions gap and its implications’, str. 18.
(8) UL L 350, 29.12.2017, str. 7.


14.zasedanje pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP14)
PDF 148kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o 14. zasedanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP14) (2018/2791(RSP))
P8_TA(2018)0431B8-0478/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2015 z naslovom Stanje narave v Evropski uniji – Poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015)0219),

–  ob upoštevanju vprašanj za Komisijo in Svet o 14. zasedanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP14) (O-000115/2018 – B8-0413/2018 in O-000116/2018 – B8-0414/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je treba v skladu ciljem strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020, ki so ga leta 2010 sprejele pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, učinkovito in nujno ukrepati, da se ustavi izgubljanje biotske raznovrstnosti (izjemna raznovrstnost ekosistemov, vrst in genskih virov, ki nas obdaja), in sicer da se do leta 2020 zagotovi, da bodo ekosistemi odporni in bodo še naprej zagotavljali bistvene storitve, s čimer se bo zagotovila raznovrstnost živih organizmov na planetu, prispevalo k blaginji ljudi ter izkoreninila revščina;

B.  ker je vizija za leto 2050, sprejeta v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, živeti v harmoniji z naravo, tako da se do leta 2050 biotska raznovrstnost ovrednoti, ohrani, obnovi in smotrno rabi, s čimer se bodo ohranile ekosistemske storitve in zdrav planet ter zagotovile koristi, ki so bistvene za vse ljudi;

C.  ker je ta vizija podprta s petimi splošnimi cilji: (a) obravnavati temeljne vzroke za izgubljanje biotske raznovrstnosti z vključevanjem biotske raznovrstnosti v vsa področja upravljanja in družbe, (b) zmanjšati neposredne pritiske na biotsko raznovrstnost in spodbujati trajnostno rabo, (c) izboljšati stanje biotske raznovrstnosti z varovanjem ekosistemov, vrst in genske pestrosti, (d) okrepiti koristi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za vse in (e) izboljšati izvajanje s participativnim načrtovanjem, upravljanjem znanja in krepitvijo zmogljivosti;

D.  ker je cilj nagojskega protokola o dostopu in delitvi koristi zagotoviti pošteno in pravično delitev koristi uporabe genskih virov;

E.  ker je cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ustaviti izgubljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU in pomagati ustaviti izgubljanje biotske raznovrstnosti na globalni ravni do leta 2020, ob upoštevanju globlje vrednosti biotske raznovrstnosti in bistvenega prispevka ekosistemskih storitev za dobro počutje ljudi in gospodarsko blaginjo;

F.  ker so EU in njene države članice sprejele Agendo 2030 in njene globalne cilje trajnostnega razvoja, ki poziva k preoblikovanju sveta in zaščiti planeta, kar zajema tako žive organizme na kopnem kot v vodi, in so se zavezale, da jo bodo v celoti izpolnile;

G.  ker poslabšanje ekosistemov povzroča ogromne družbene in gospodarske izgube v EU;

Splošne opombe

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilji iz Aichija v zvezi z biotsko raznovrstnostjo do leta 2020 ne bodo doseženi, če se bo biotska raznovrstnost tako hitro zmanjševala kot doslej, in poziva vse pogodbenice in deležnike Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj si na tem področju bolj prizadevajo; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo k takojšnjemu, konkretnemu in dodatnemu ukrepanju na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, da bomo dosegli cilje EU;

2.  poudarja, da je zaščita globalne biotske raznovrstnosti nadvse pomemben izziv in je torej v strateškem interesu EU, zato bi morala biti deležna najvišje politične pozornosti; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti prek svojih zunanjih instrumentov dejavno sodelujejo s tretjimi državami ter spodbujajo in krepijo ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti in upravljanje na tem področju, zlasti v vseh večstranskih sporazumih;

3.  poudarja, da je potreben celovit sistem upravljanja, ki bo obravnaval ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; poziva EU in države članice, naj si še naprej močno prizadevajo za nadaljnjo krepitev Konvencije o biološki raznovrstnosti ter naj prevzamejo vodilno vlogo v pripravi okvira za obdobje po letu 2020, zlasti v obdobju pred 14. in 15. zasedanjem konference pogodbenic, ter naj pregledno določijo svoje vizije in prednostne naloge za globalni okvir na področju biotske raznovrstnosti za obdobje po letu 2020;

4.  želi spomniti, da je ohranjanje in obnovitev biotske raznovrstnosti osnovni pogoj za izpolnitev večine ciljev trajnostnega razvoja in da je bistvenega pomena za dosego ciljev politike EU, med drugim na področjih okolja, prehranske varnosti, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, zdravja, zmanjšanja tveganja nesreč in migracij;

5.  želi spomniti, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov neločljivo povezano in je osrednji element trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba biotsko raznovrstnost vključiti v vse notranje in zunanje politike EU in izboljšati njihovo usklajenost z okoljsko politiko, ter poziva Komisijo in države članice, naj to olajšajo, tudi pri izpolnjevanju svoje zaveze v zvezi s polnim izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

6.  meni, da je nadvse pomembno, da se ključni dejavniki za izgubljanje in propadanje biotske raznovrstnosti dolgoročno strateško obravnavajo in se oblikujejo in izvajajo učinkovite odločitve in ukrepi, ki zajemajo opredelitev in ohranitev zaščitenih območij na podlagi njihove občutljivosti, prisotnosti ogroženih vrst ali ugotovljenih vrzeli v znanju in/ali učinkovitega upravljanja, da se omejijo izgubljanje biotske raznovrstnosti in negativni učinki na ozemlja domorodnih in lokalnih skupnosti in njihovo preživetje, da se ponovno vzpostavijo ekosistemi in njihove storitve, tudi zunaj zaščitenih območij, da se biotska raznovrstnost vključi v druge sektorje, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, načrtovanje rabe tal, sodelovanje pri razvoju, raziskave in inovacije, promet, rudarstvo in zdravje, ter da se odpravijo škodljive subvencije; meni, da je bistveno tudi omejiti izgubo biotske raznovrstnosti in njen negativni učinek na zemljo in sredstva za preživetje lokalnih in domorodnih skupnosti;

Izvajanje konvencije in strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020

7.  želi spomniti, da bo 14. zasedanje pogodbenic v Egiptu obeležilo 25. obletnico veljavnosti konvencije; zato meni, da je nadvse pomembno, da si bolj prizadevamo pri izvajanju veljavnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020, se osredotočimo na doseganje ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aichija in osnovnih elementov Nagojskega protokola o dostopu in delitvi koristi ter oblikujemo ambiciozen strateški načrt in mehanizem izvajanja za obdobje po letu 2020, da pripravimo scenarij za leto 2050, v katerem bodo upoštevani novi izzivi na področju biotske raznovrstnosti v skladu z Agendo 2030 in cilji trajnostnega razvoja;

8.  poudarja vlogo ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aichija pri uresničevanju Agende 2030 in doseganju njenih globalnih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilj 14 (ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj) in cilj 15 (varovati in obnoviti kopenske ekosisteme, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti);

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je iz ocen(3) stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v interesu ohranjanja razvidno, da ima v EU le 7 % morskih vrst in 9 % morskih habitatnih tipov ugodno stanje ohranjenosti, in da se je pri 27 % ocen vrst in 66 % ocen habitatnih tipov izkazalo neugodno stanje ohranjenosti;

Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020

10.  poziva k ukrepom, da bi bil globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ambicioznejši in bi bolje deloval; poziva Komisijo in države članice, naj si dejavno prizadevajo oblikovati jasne, kvantitativne, merljive cilje s kazalniki uspešnosti, boljše instrumente sledenja, postopke sprejemanja obveznosti ter mehanizme pregledovanja in poročanja s skupnimi standardi, ki bodo odražali mehanizme pariškega podnebnega sporazuma, da se bodo povečale preglednost in odgovornost za pogodbenice ter splošna učinkovitost naslednjega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost;

11.  poudarja, da je potreben trdnejši mednarodni okvir, da se biotska raznovrstnost na globalni ravni zaščiti, ustavi njeno upadanje in se čim bolj obnovi; meni, da bi moral ta okvir temeljiti na ciljih in prostovoljnih zavezah, ki bi zajemale prispevke, določene na nacionalni ravni in podprte z lokalnimi in regionalnimi prispevki, in druge ustrezne instrumente, finančne zaveze in zagotovila za večjo krepitev zmogljivosti, pa tudi mehanizem petletnega pregleda, pri čemer bi bil poudarek na boljšemu upravljanju zaščitenih območij in učinkovitejših ohranitvenih ukrepih ter vse večji ambicioznosti;

12.  poudarja, da je treba čim bolj zmanjšati morebiten časovni zamik med sprejetjem globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in njegovim prenosom v nacionalne cilje o biotski raznovrstnosti, da ne bo prišlo do zamud pri sprejemanju konkretnih ukrepov za zajezitev izgubljanja biotske raznovrstnosti;

Gospodarski vidiki in financiranje 

13.  poudarja, da lahko gospodarska rast k trajnostnemu razvoju pripomore le, če hkrati ne propadata biotska raznovrstnost in zmogljivosti narave, da prispeva k blaginji ljudi, in da je pomembno nadgraditi naravne rešitve, ki bi družbi na povsem trajnosten način pomagale premagovati zapletene družbene in gospodarske izzive;

14.  poudarja, da je treba za biotsko raznovrstnost nameniti dovolj finančnih sredstev; meni, da bi preverjanje združljivosti naslednjega večletnega finančnega okvira z zaščito biotske raznovrstnosti in morebitna dodelitev namenskih sredstev za biotsko raznovrstnost v tem okviru v veliki meri in pozitivno vplivala na uresničevanje vizije za leto 2050;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uvedbo novih mednarodnih finančnih mehanizmov za ohranjanje biotske raznovrstnosti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, in poudarja pomen zasebnih finančnih pobud na tem področju;

16.  poudarja, kako pomembno je povečati naložbe, da bi izpolnili zaveze Pariškega sporazuma in zmanjšali vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost ter zagotovili skladnost politik za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje z biotsko raznovrstnostjo;

Gozdarstvo in kmetijstvo

17.  pozdravlja, da se v priporočilu 10.2(g) (XXI/1) za 14. konferenco pogodbenic omenja potencial gozdarstva in kmetijstva; poudarja, da so kmetijske dejavnosti in ohranjanje biotske raznovrstnosti tesno povezani; nadalje poudarja, da trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo veliko prispevata k raznolikosti vrst, habitatov in ekosistemov ter zmanjšujeta posledice podnebnih sprememb;

18.  ugotavlja pa, da intenzivno kmetijstvo negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, zlasti zaradi krčenja gozdov in uporabe pesticidov; želi opozoriti na zaskrbljujoč upad opraševalcev, ki so ključnega pomena za dobro delujoče ekosisteme; poziva pogodbenice, naj sprejmejo trdne zaveze za trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, vključno z zahtevami za spodbujanje pristopov ekološkega kmetijstva in postopno opustitev škodljivih fitofarmacevtskih sredstev ter podpiranje strategij za varstvo rastlin, da se zaščitijo tla in habitati;

Inovacije

19.  pozdravlja, da je v priporočilu 10.2(h) (XXI/1) omenjen tehnološki razvoj; želi spomniti na pomen inovacij, raziskav in razvoja za doseganje ciljev vizije za leto 2050 ter poziva pogodbenice, naj se zlasti osredotočijo na povezave med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in koristmi za zdravje ljudi in gospodarsko blaginjo ter uskladijo ukrepe na področju zbiranja podatkov;

Krepitev zmogljivosti, ozaveščanje javnosti in sodelovanje vseh akterjev

20.  poudarja, da sta za uspešno izvajanje ključna krepitev zmogljivosti in ozaveščanje, tudi o vrednosti biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; zato pozdravlja, da sta bila s sklepom 13. konference pogodbenic XIII/23 in priporočilom XXI/1 sprejeta kratkoročni akcijski načrt za obdobje 2017–2022, da se spodbudi in podpre krepitev zmogljivosti, ter komunikacijska strategija, ter poziva, naj se ta ključna vprašanja na 14. konferenci pogodbenic še podrobneje obravnavajo;

21.  poudarja pomen celovitega in participativnega procesa za oblikovanje okvira po letu 2020;

22.  pozdravlja, da se v priporočilu XXI/1 obravnavajo kampanje ozaveščanja javnosti v pripravah na 14. konferenco pogodbenic, in poziva pogodbenice, naj ozaveščajo javnost in spodbujajo udeležbo več deležnikov, da z lokalnimi skupnostmi in domorodnim prebivalstvom zagotovijo prilagojene rešitve za bolj trajnostno rabo zemljišč in večjo biotsko raznovrstnost, pri katerih se bodo v celoti upoštevale regionalne razlike v krajini in habitatih;

23.  pozdravlja, da se namerava dejavno vključiti več deležnikov, vključno z regionalnimi in lokalnimi akterji, kar je bistveno za vrednotenje, zaščito, ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo biotske raznovrstnosti, in poudarja, da bo boljše sodelovanje z ravnmi upravljanja, sektorji in platformami za podjetja in biotsko raznovrstnost ter med njimi omogočilo učinkovitejše doseganje ciljev o biotski raznovrstnosti in vključevanje ciljev o biotski raznovrstnosti v druge politike;

o
o   o

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 35, 31.1.2018, str. 2.
(2) UL C 356, 4.10.2018, str. 38.
(3) Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, The Regional Assessment Report on Biodiversity and Ecosystem Services for Europe and Central Asia (Poročilo o regionalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za Evropo in Srednjo Azijo), 2018.


Politika zaposlovanja in socialna politika v euroobmočju
PDF 157kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju (2018/2034(INI))
P8_TA(2018)0432A8-0329/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 149, 152, 153, 174 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(1),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti 1., 3., 4., 5., 8., 10. in 13. cilja,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 14. maja 2018 o ekonomski politiki euroobmočja(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. maja 2018 z naslovom Evropski semester 2018 – priporočila za posamezne države (COM(2018)0400),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2018 (COM(2017)0690),

–  ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 22. novembra 2017 k sporočilu Komisije z dne 22. novembra 2017 o letnem pregledu rasti za leto 2018 (COM(2017)0674),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. novembra 2017 za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2017)0677) in stališča Parlamenta z dne 19. aprila 2018(3) o tej temi,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2017)0770),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 (COM(2017)0771),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2017 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2018: celovita ocena (COM(2017)0800),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pregled izvajanja uredbe iz leta 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (SWD(2017)0258),

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov za obdobje 2016–2019 in Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020 in sklepov Sveta z dne 7. marca 2011(4),

–  ob upoštevanju barcelonskih ciljev o varstvu otrok iz leta 2002, da bi do leta 2010 zagotovili otroško varstvo za najmanj 90 % predšolskih otrok v starosti od treh let do začetka šolske obveznosti ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju svojega poročila z dne 11. septembra 2018 o možnostih za ponovno vključevanje delavcev, ki okrevajo po poškodbi in bolezni, v kakovostno zaposlitev(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2018(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o boju proti neenakostim kot vzvodu za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2017 o ekonomskih politikah euroobmočja(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o politikah na področju minimalnega dohodka kot sredstvu za boj proti revščini(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(14),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Pension Adequacy Report: Current and future income adequacy in old age in the EU (Ustreznost pokojnin za leto 2018: sedanja in prihodnja neenakost v starosti v EU),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (Poročilo o staranju prebivalstva: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU (2016-2070),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(15),

–  ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine in torinskega procesa, ki se je začel izvajati leta 2014 in je namenjen okrepitvi sistema pogodb v okviru Evropske socialne listine v Svetu Evrope in razmerja tega sistema z zakonodajo Evropske unije(16),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz marca 2017 z naslovom Brezposelnost mladih: ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0329/2018),

A.  ker je bila junija 2018 sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti v euroobmočju 8,3 %, kar pomeni znižanje v primerjavi z junijem 2017, ko je znašala 9,0 %, in predstavlja najnižjo zabeleženo stopnjo v euroobmočju od decembra 2008; ker so razlike v stopnjah brezposelnosti med državami članicami euroobmočja velike glede na to, da so bile junija 2018 najnižje stopnje brezposelnosti zabeležene na Malti (3,9 %) in v Nemčiji (3,4 %), najvišje pa v Grčiji (20,2 % aprila 2018) in Španiji (15,2 %), kar je še vedno zaskrbljujoče, stopnji zaposlenosti v teh dveh državah pa sta znašali 57,8% oziroma 65,5 %;

B.  ker je bila junija 2018 stopnja brezposelnosti mladih v euroobmočju 16,9 %, junija 2017 pa je bila 18,9 %; ker se ta stopnja sicer zmanjšuje, a je še vedno nesprejemljivo visoka in je več kot dvakrat višja od povprečja skupne brezposelnosti, pri čemer je v nekaterih državah približno vsaka tretja mlada oseba brezposelna; ker so za zmanjšanje brezposelnosti v prvi vrsti pristojne države članice, in sicer z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela, da bi se med drugim zagotovile dostojne zaposlitvene možnosti z dostojnimi plačami;

C.  ker so tudi razlike v stopnjah brezposelnosti mladih med državami članicami euroobmočja velike, saj so bile najnižje stopnje brezposelnosti mladih v euroobmočju zabeležene na Malti (5,5 %) in v Nemčiji (6,2 %), najvišje pa v Grčiji (42,3 % aprila 2018), Španiji (34,1 %) in Italiji (32,6 %);

D.  ker se druge države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami; ker narašča potreba po konkretnih ukrepih za vključevanje ali ponovno vključevanje neaktivnih delavcev, da bi izpolnili zahteve trga dela;

E.  ker je bila skupna stopnja zaposlenosti v euroobmočju leta 2017 71,0 %, stopnja zaposlenosti žensk pa 65,4 %; ker je cilj Evropske unije v okviru strategije Evropa 2020 doseči najmanj 75-odstotno zaposlenost oseb, starih od 20 do 64 let, tudi z večjim vključevanjem žensk, starejših delavcev ter migrantov v delovno silo; ker je stopnja zaposlenosti v euroobmočju konec leta 2016 presegla stopnjo iz obdobja pred krizo in se je v drugem četrtletju leta 2018 povečala za 1,5 % v primerjavi z istim četrtletjem prejšnjega leta; ker pa v nekaterih državah članicah še vedno ne dosega ravni izpred desetih let, pri čemer je treba upoštevati, da je to v vzhodnih državah mogoče pripisati dolgoročnemu splošnemu upadu števila prebivalcev in ne negativnemu razvoju na trgu dela; ker je upadanje števila ur, ki jih opravi zaposlena oseba, med drugim zaradi neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, zaskrbljujoče, pri čemer je leta 2017 prišlo do manjšega upada (0,3 %) v primerjavi s prejšnjim letom, raven pa je še vedno za približno 3,0 % nižja kot leta 2008(17);

F.  ker segmentacija trga dela še posebej vpliva na ženske, nizkokvalificirane, mlade in starejše osebe, invalide in osebe s priseljenskim ozadjem, za katere je tudi bolj verjetno, da bodo delale s krajšim delovnim časom in začasno, kar je poleg nestandardnih in netipičnih oblik zaposlitve in navideznega samozaposlovanja stalna praksa; ker je bila v letu 2017 v EU stopnja zaposlenosti oseb, starih od 55 do 64 let, 57 %, kar je 10 odstotnih točk pod splošno stopnjo zaposlenosti, razlika med spoloma pa je bila 13 odstotnih točk, kar je tri odstotne točke več kot pri celotnem delovno sposobnem prebivalstvu; ker demografski podatki kažejo, da se bo število starejših delavcev povečalo;

G.  ker je splošni dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva osnovna potreba, ki jo morajo države članice zagotavljati in vanjo vlagati;

H.  ker je leta 2016 odstotek ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, v euroobmočju znašal 23,1 %, kar je še vedno nad stopnjo iz leta 2009, stopnja revščine zaposlenih pa je bila 9,5 %; ker 118 milijonom Evropejcev še vedno grozi revščina ali socialna izključenost, kar je milijon več kot pred krizo; ker cilj strategije Evropa 2020, da se število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjša za 20 milijonov v primerjavi z letom 2008, še zdaleč ni dosežen; ker se stopnje dohodkovne revščine in stopnje tveganja revščine povečujejo, čeprav se stopnje materialne prikrajšanosti zmanjšujejo;

I.  ker se stopnja dolgotrajne brezposelnosti v euroobmočju zmanjšuje (s 5 % leta 2016 na 4,4 % leta 2017), vendar še vedno predstavlja 48,5 % skupne stopnje brezposelnosti, kar je nesprejemljivo veliko;

J.  ker je v letnem pregledu razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi za leto 2018 prikazano, da je počasna rast produktivnosti na zaposlenega, ki vpliva na rast plač, povezana z dejavniki, kot sta višji delež dela s krajšim delovnim časom in manjše število opravljenih delovnih ur;

K.  ker stopnja zaposlenosti za krajši delovni čas in začasno v euroobmočju od leta 2013 ostaja stabilna, čeprav predstavlja velik delež celotne zaposlenosti, in ker je leta 2017 delo s krajšim delovnim časom predstavljalo 21,2 % vseh pogodb; ker je delež zaposlitev s krajšim delovnim časom pri ženskah (31,4 %) precej višji kot pri moških (8,2 %), kar je pojav, ki ima lahko znatne posledice za dohodek in pravice socialne zaščite; ker je bil leta 2016 daleč največji delež pogodb o delu za določen čas sklenjen z mladimi, pri čemer je imelo tako pogodbo sklenjenih 43,8 % zaposlenih, starih od 15 do 24 let;

L.  ker je ustreznost pokojnin še vedno izziv, saj se tveganje socialne izključenosti povečuje s starostjo, 37-odstotna razlika v pokojninah med spoloma pa je še vedno izziv za številne starejše ženske, saj jih zaradi tega bolj ogrožata revščina in socialna izključenost; ker so pokojninske pravice nestandardnih delavcev in samozaposlenih nižje kot pri zaposlenih;

M.  ker dostop do socialnih storitev, kot so otroško varstvo, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba, ter do cenovno dostopnih storitev, ki podpirajo mobilnost, pomembno vpliva na ustreznost dohodkov, zlasti za osebe z nizkimi dohodki ali tiste, ki so odvisni od socialne zaščite;

1.  ugotavlja, da so gospodarski pogoji v euroobmočju trenutno sicer ugodni in da se splošna zaposlenost vztrajno povečuje, a oživitev gospodarstva ni enakomerno razporejena po celotnem euroobmočju in je še veliko prostora za izboljšave v smislu ekonomske konvergence, boja proti brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, neenakosti med spoloma, segmentacije trga dela in neenakosti, zlasti za ranljive skupine, ter v smislu zmanjšanja števila zaposlenih na delovnih mestih, ki so pod ravnjo njihovih kvalifikacij, revščine na splošno in zlasti revščine zaposlenih, izkoreninjenja revščine otrok ter spodbujanja produktivnosti in rasti plač; ugotavlja, da bi bila dohodkovna neenakost precej višja, če ne bi prišlo do prerazporeditvenih učinkov socialnih transferjev, zaradi česar se je leta 2015 zmanjšal delež ljudi, ki jim grozi revščina, za približno tretjino (33,7 %); vendar obžaluje, da je bil ta učinek nezadosten in se je v državah članicah močno razlikoval, saj se je dohodkovna neenakost v Belgiji, na Finskem in Irskem zmanjšala za več kot 20 %, v Estoniji, Grčiji, Italiji, Latviji in na Portugalskem pa za manj kot 10 %;

2.  poudarja, da je uživanje socialnih pravic ter pravilno delujoč ter učinkovit sistem socialne zaščite, ki zagotavlja ustrezno zaščito za vse delavce, ne glede na vrsto delovnega razmerja, pogodbe ali oblike zaposlitve, poleg aktivnih in trajnostnih politik trga dela pomemben pogoj za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, zlasti za najbolj ranljive, zagotavljanje vključujočih nacionalnih trgov dela ter izboljšanje odpornosti in konkurenčnosti gospodarstva euroobmočja kot celote;

3.  pozdravlja večjo finančno podporo prek programa za podporo strukturnim reformam, ki državam članicam omogoča, da začnejo izvajati svoje reforme z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest za povečanje zaposlenosti, zmanjšanje brezposelnosti s poudarkom na zmanjševanju dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih ter s povečanjem plač; pozdravlja predlog Komisije za razširitev področja uporabe programa za podporo strukturnim reformam na države, katerih valuta ni euro, s ciljem pospešitve ekonomske in socialne konvergence po vsej EU;

4.  je seznanjen s priporočili Komisije za leto 2018 za posamezne države, ki so pomemben del procesa evropskega semestra in pozdravlja posebno pozornost, ki je v njih namenjena socialnim izzivom; spodbuja Komisijo, naj zagotovi usklajenost socialnih in gospodarskih priporočil za posamezne države ter spoštuje klavzulo o prožnosti iz Pakta za stabilnost in rast, kot je navedeno v skupno dogovorjenem stališču Sveta o prožnosti v Paktu za stabilnost in rast; z zaskrbljenostjo opaža, da je bilo le 50 % priporočil za posamezne države za leto 2017 v celoti ali delno uresničenih, zato spodbuja države članice, naj povečajo svoja prizadevanja za izvajanje priporočil, zlasti na naslednjih področjih:

   revščina in socialna izključenost, vključno z revščino otrok in zaposlenih, zlasti med ranljivimi skupinami,
   zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti v skladu s priporočilom Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(18);
   dohodkovne neenakosti,
   rast plač,
   boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja in velikemu številu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo,
   izobraževanje, vseživljenjsko učenje, poklicno izobraževanje in usposabljanje,
   vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov,
   zdravstveno varstvo, vključno z dolgotrajno oskrbo,
   varna in prilagodljiva zaposlitev,
   uravnotežena zastopanost spolov, in sicer udeležba na trgu dela ter razlike v plačah in pokojninah;

5.  zato poudarja, da ustvarjanje dostojnih delovnih mest, dostop do socialne zaščite ne glede na delovno razmerje ali vrsto pogodbe ter rast plač pomembno vplivajo na zmanjšanje neenakosti, tveganja revščine in socialne izključenosti ter da bodo prispevali k izboljšanju življenjskega standarda in podprli okrevanje gospodarstva; poudarja, da bi se zato morale reforme držav članic, kot jih zagovarja Komisija v priporočilih za posamezne države, osredotočiti zlasti na politike, ki povečujejo produktivnost in potencial za trajnostno rast, podpirajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter zmanjšujejo neenakosti in revščino, zlasti revščino otrok; spodbuja ustvarjanje odprtih oblik zaposlovanja, a je treba obenem zagotavljati prilagodljivost, spodbujati vključujoč trg dela in zagotavljati pravično ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem;

6.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 13. marca 2018 z naslovom Spremljanje izvajanja evropskega stebra socialnih pravic (COM(2018)0130), ki usklajuje steber s ciklom evropskega semestra z izražanjem prednostnih nalog evropskega stebra socialnih pravic v analizi sprejetih ukrepov in doseženega napredka na nacionalni ravni; poudarja, da bi morali biti socialni cilji in prevzete obveznosti EU po pomenu enakovredni gospodarskim ciljem; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo socialne pravice z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic tako, da bi dosegli resnično socialno razsežnost EU (z zakonodajo, mehanizmi oblikovanja politike in finančnimi instrumenti, zagotovljenimi na ustrezni ravni);

7.  opaža, da se trgi dela držav euroobmočja bistveno razlikujejo, kar pomeni izziv za njihovo pravilno delovanje; zato brez poseganja v načelo subsidiarnosti poziva k dobro zasnovanim politikam trga dela in reformam, ki ustvarjajo kakovostno zaposlitev, spodbujajo enake možnosti, enako obravnavanje delavcev ter socialno in solidarnostno gospodarstvo, lajšajo enakopraven vstop na trg dela in dostop do socialne zaščite, spodbujajo mobilnost delovne sile, omogočajo ponovno vključevanje brezposelnih ter odpravljajo neenakosti in neuravnoteženo zastopanost spolov; poziva države članice, naj razvijejo socialno in gospodarsko politiko v skladu z načeli iz priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(19), s katerimi bodo zagotovljeni ustrezna dohodkovna podpora, dostopni trgi dela in dostop do kakovostnih storitev, saj naj bi bili vsi ti elementi ključni za trajnostne izidi;

8.  poudarja, da je treba zvišati stopnje zaposlenosti in spodbujati ustvarjanje dostojnih delovnih mest, zlasti pri dolgotrajno brezposelnih, nizko usposobljenih delavcih, mladih in starejših, ženskah, migrantih, pripadnikih manjšin, invalidih in marginaliziranih skupnostih, kot so Romi, da bi dosegli ciljno stopnjo zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 v višini najmanj 75 % in da bi omilili tveganje revščine, zlasti pri otrocih in zaposlenih, ter socialno izključenost, ki jim preti; poudarja, da je treba zmanjšati število ljudi, ki se spopadajo z revščino, da bi dosegli cilj strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja števila revnih za 20 milijonov; poudarja, da je treba zmanjšati revščino otrok prek izvajanja vseevropskega jamstva za otroke;

9.  poziva države članice, naj pripravijo ukrepe in strategije v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic za obravnavo socialnih potreb tistih, ki nimajo dostopa do trga dela, in sicer oseb, ki se spopadajo s skrajnim pomanjkanjem, kot so brezdomci, otrok in mladih ter oseb s kroničnimi telesnimi ali duševnimi zdravstvenimi težavami;

10.  poziva k nacionalnim strategijam in usklajevanju na ravni EU za boj proti diskriminaciji na podlagi starosti na trgih dela kot odziv na vse večje število starejših delavcev v delovni sili EU, vključno z ozaveščanjem o Direktivi Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(20), uskladitvijo predpisov o varnosti in zdravju pri delu s cilji trajnostne zaposlitve ob upoštevanju novih in prihodnjih poklicnih tveganj, zagotavljanjem dostopa do možnosti za vseživljenjsko učenje, in izboljšanimi politikami, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

11.  poziva države članice euroobmočja, naj v celoti izkoristijo pozitivne gospodarske obete in nadaljujejo z reformami trga dela, ki se osredotočajo na ustvarjanje delovnih mest in spodbujajo predvidljive, varne in odprte oblike zaposlitve, pravno zanesljive pogodbe o zaposlitvi, v katerih so opredeljeni pogoji za zaposlitev, tako da preprečujejo in se borijo proti navideznemu samozaposlovanju ter zagotavljajo ustrezno socialno zaščito ne glede na delovno razmerje ali vrsto pogodbe; poziva države članice, naj sprejmejo in izvedejo predlagano priporočilo Sveta o dostopu do socialne zaščite ter spodbudijo ljudi z nestandardnimi oblikami zaposlitve, naj se vključijo v sisteme socialne zaščite; poudarja pomembnost potekajočih pogajanj o direktivi o predvidljivih in preglednih delovnih pogojih;

12.  poziva države članice, naj vlagajo v storitve oskrbe v celotnem življenjskem ciklu, da bi si še naprej prizadevale doseči barcelonske cilje o varstvu otrok iz leta 2002 in pripravile cilje oskrbe za starejše in oskrbovane osebe; meni, da zagotavljanje oskrbe v družini ne bi smelo negativno vplivati na socialna nadomestila ali pokojnine; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo, da je seštevek pokojninskih pravic zadosten;

13.  poziva države članice euroobmočja, naj zmanjšajo razlike v pokojninah med spoloma, zagotovijo medgeneracijsko enakost prek dostojnih in ustreznih pokojnin, da bi odpravile revščino in socialno izključenost v starosti in hkrati zagotovile dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov ter spodbudile večje zaposlovanje na dostojnih delovnih mestih z višjimi pokojninskimi prispevki in ki ne obremenjujejo prekomerno mlajše generacije; z zaskrbljenostjo opaža, da so v večini držav članic euroobmočja razlike v pokojninah med spoloma in stopnja zgodnje upokojitve še vedno visoke; poudarja, da je mogoče vzdržnost pokojninskih sistemov med drugim povečati z zmanjšanjem brezposelnosti, učinkovitim bojem proti neprijavljenemu delu ter vključevanjem migrantov in beguncev na trg dela; pozdravlja priporočilo Komisije iz poročila o ustreznosti pokojnin za leto 2018, da je treba dodobra razmisliti o ustreznosti dohodkov starejših in finančni vzdržnosti pokojninskih sistemov; poziva tudi, naj se zagotovi več analiz o razmerah najstarejših, katerih pokojninske pravice so se morda zaradi inflacije sčasoma zmanjšale;

14.  meni, da si morajo države članice pri reformah sistemov socialne zaščite prizadevati za lažjo udeležbo na trgu dela za vse, ki lahko delajo, in sicer tako, da se bo delo splačalo; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba dohodkovno podporo nameniti tistim, ki jo najbolj potrebujejo;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila v prvem četrtletju leta 2018 stopnja prostih delovnih mest v euroobmočju 2,1 % v primerjavi z 1,9 % v letu 2017; poudarja, da je možno pridobiti ustrezne veščine in se spopasti s neskladjem med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih z izboljšanjem kakovosti, razpoložljivosti in cenovne dostopnosti izobraževanja in usposabljanja ter dostopa do njiju, med drugim z usmerjenim kakovostnim usposabljanjem, z izboljšanjem medsebojnega priznavanja kvalifikacij, z okrepitvijo ukrepov izpopolnjevanja in prekvalifikacije, pri katerih je posebna pozornost namenjena osnovnim spretnostim, ter z zagotavljanjem priložnosti za neformalno izobraževanje odraslih, za kar je potrebna primerna podpora, vključno s financiranjem na ravni EU, brez poseganja v člen 149 PDEU, in financiranjem na nacionalni in regionalni ravni; v zvezi s tem poziva k usmerjenim ukrepom za podporo ranljivih skupin, vključno z Romi, invalidi, osebami, ki so zgodaj opustile šolanje, dolgotrajno brezposelnimi ter migranti in begunci; opozarja, da je treba povečati pomen poklicnega izobraževanja na trgu dela ter sprejeti ukrepe za povečanje njegove privlačnosti v primerjavi z akademskimi usmeritvami; podpira stalno izvajanje in spremljanje pobude o poteh izpopolnjevanja, ki nudi pomoč pri pridobivanju temeljnih znanj in spretnosti za 21. stoletje; poziva države članice, naj prednostno obravnavajo celostno usposabljanje na področju digitalnih in podjetniških spretnosti in znanj ter pri izpopolnjevanju in prekvalificiranju upoštevajo prehod na digitalno gospodarstvo;

16.  je zaskrbljen, ker je bila v EU-19 povprečna stopnja splošnih javnih izdatkov za izobraževanje, izražena v odstotku BDP, v obdobju 2009–2016 leto za letom nižja(21); poudarja, da so sistemi javnega izobraževanja, ki imajo zadostna sredstva, odločilnega pomena za enakost in socialno vključenost;

17.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno veliko evropskih državljanov slabo ali s težavo bere in so funkcionalno in medijsko nepismeni, kar je zelo zaskrbljujoče, saj jim to onemogoča plodno in učinkovito udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

18.  spodbuja uvajanje dualnih sistemov izobraževanja in drugih podobnih politik; poudarja, da bi dejanska povezava med izobraževanjem, raziskavami, inovacijami in trgom dela lahko odločilno prispevala k ustvarjanju delovnih mest;

19.  poudarja, da je varno in primerno učno okolje ključnega pomena za dobro počutje učencev in učnega osebja;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo posebne ukrepe v okviru politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnih politik, da bi zagotovili učinkovito vključevanje invalidov in ljudi iz prikrajšanih okolij;

21.  opozarja, da je treba načrtovati in spodbujati sodobne programe poklicnega usmerjanja v šolah, zlasti na podeželju ter v mejnih, gorskih in otoških regijah;

22.  podpira mobilnost študentov, delavcev, športnikov in umetnikov v EU in euroobmočju; vendar je zaskrbljen, da lahko znatne razlike v življenjskih in delovnih standardih v euroobmočju sprožijo neprostovoljno migracijo in še dodatno prispevajo k t. i. begu možganov; poudarja, da so ključni pogoji za preprečevanje bega možganov ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pa tudi spodbujanje učinkovitega izobraževanja in usposabljanja ter strategije poklicnega usmerjanja; poziva, naj prihodnje izobraževalne in zaposlovalne politike dejansko obravnavajo zaustavitev tega pojava, tudi z dokončnim oblikovanjem evropskega izobraževalnega prostora; opozarja, da je treba oblikovati evropsko študentsko izkaznico, s katero bi spodbujali mobilnost za učenje in olajšali vzajemno priznavanje šolskih kvalifikacij, diplom in poklicnih kvalifikacij, obenem pa zmanjšali upravno breme in stroške za študente in ustanove za izobraževanje in usposabljanje;

23.  poudarja, da bi moralo biti glede na referenčna merila izobraževanja in usposabljanja 2020 (ET 2020) do leta 2020 manj kot 15 % 15-letnikov podpovprečnih na področju branja, matematike in naravoslovnih predmetov; pozdravlja vključitev referenčnega merila „slabih rezultatov pri izobraževanju“ za 15-letnike (slabši rezultati pri matematiki iz programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA)) v novi pregled socialnih kazalnikov;

24.  želi spomniti, da bi moralo glede na referenčna merila izobraževanja in usposabljanja za leto 2020 do tega leta vsaj 95 % otrok (starih od 4 let do šoloobvezne starosti) biti vključenih v predšolsko vzgojo; poudarja, da v pregledu socialnih kazalnikov področje „predšolskega varstva“ za otroke, stare manj kot tri leta, ki so v formalnem varstvu, vključuje le en kazalnik; poudarja, da primanjkuje informacij o kritju starejših, a še ne šoloobveznih otrok, ter o obsegu zagotovljenega otroškega varstva glede na število opravljenih ur;

25.  upošteva pozitivno vlogo odprtega izobraževanja in odprtih univerz v procesu pridobivanja znanja in spretnosti, zlati spletnih programov usposabljanja za zaposlene, saj gre za dinamično obliko učenja, ki je v skladu z današnjimi potrebami in interesi udeležencev;

26.  ponovno poudarja svoj poziv, da bi bilo treba sredstva za program Erasmus+ v naslednjem večletnem finančnem okviru vsaj potrojiti, da bi dosegli še mnogo več mladih, mladinskih organizacij, dijakov in pripravnikov po vsej Evropi; poziva, naj se posebna pozornost nameni posameznikom iz prikrajšanih socialnoekonomskih okolij, da bi jim omogočili udeležbo v programu, pa tudi invalidom, v skladu z obveznostmi EU in držav članic v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov;

27.  želi spomniti na strateški potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot tvorca delovnih mest in bogastva v EU; poudarja, da kulturna in ustvarjalna industrija zajema 11,2 % vseh zasebnih podjetij in 7,5 % vseh oseb, zaposlenih v gospodarstvu EU, ter ustvari 5,3 % vse bruto dodane vrednosti v Evropi; poudarja vlogo te industrije pri ohranjanju in spodbujanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter njen prispevek h gospodarski rasti, inovacijam in zaposlovanju, zlasti zaposlovanju mladih;

28.  poudarja, da je za zagotovitev konkurenčnega položaja Unije ter razpoložljivosti in zaposljivosti delovne sile ključnega pomena ustrezno vlaganje in načrtovanje na področju izobraževanja, zlasti na področju digitalnih znanj in spretnosti ter programiranja;

29.  poziva Komisijo, naj zagotovi spodbude in tehnično pomoč za mlade, da bodo lahko ustanavljali svoja podjetja, obenem pa predlaga ukrepe za spodbujanje podjetništva tudi prek učnih načrtov v državah članicah;

30.  poudarja, da je treba nadaljevati reforme, ki trg dela in njegovo delovno silo pripravljajo na digitalno preobrazbo za ljudi vseh starosti in iz vseh okolij s prožnim pristopom, ki je osredotočen na učenje, zlasti z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja za vseživljenjsko učenje in digitalne spretnosti, ki je osrednjega pomena za gospodarstvo, temelječe na znanju; poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usmerjanja za zagotavljanje, da se ljudje udeležijo ustreznega, prožnega in visokokakovostnega usposabljanja ter sledijo tudi takšni poklicni poti; v zvezi s tem opozarja na omejeno uporabnost predvidevanj potreb po znanjih in spretnostih zaradi hitro spreminjajoče se narave trga dela in poudarja pomen prečnih znanj in spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti, reševanje težav, ustvarjalnost in sposobnost učenja, ki krepijo odpornost ljudi ter njihovo zmožnost prilagajanja spremembam in vseživljenjskega pridobivanja novih znanj in spretnosti; poudarja, da je treba zagotoviti, da bi nacionalni sistemi socialne zaščite nudili ustrezno zaščito za vse zaposlene, tudi tiste v novih oblikah dela in z novimi vrstami pogodb, ter ustrezno kritje za osebe, ki ne morejo delati ali ne morejo najti dela; poziva države članice, naj pripravijo politike trga dela, ki bodo podpirale medsektorsko mobilnost in preusposabljanje delavcev, ki bosta postala vse bolj pomembna pri prilagajanju trgov dela na digitalno preobrazbo gospodarstev; v zvezi s tem poudarja, da je treba vključiti sindikate in organizacije delodajalcev in tako zagotoviti pošten prehod;

31.  poziva države članice euroobmočja, naj sprejmejo ustrezne reforme in povečajo socialne naložbe ter tako zagotovijo dostopnost, razpoložljivost, cenovno dostopnost, kakovost in stroškovno učinkovitost svojih sistemov zdravstvenega varstva; poziva k obnovitvi evropskega cilja, da se znatno poveča število let zdravega življenja z določitvijo preprečevanja kot prednostne naloge v zdravstvenih politikah EU, pa tudi s kurativnimi ukrepi; poziva k dejavnemu izvajanju kampanj za spodbujanje zdravja;

32.  poziva k oblikovanju evropske strategije za kakovost in dostopnost sistemov dolgotrajne oskrbe, katere pristop k dolgotrajni oskrbi in podpori bo temeljil na pravicah in skupnosti; poziva k znatnim naložbam v storitve dolgotrajne oskrbe, da bi se pripravili na predvidene povečane potrebe glede na demografske spremembe; priznava, da so delovni pogoji v sektorju dolgotrajne oskrbe neustrezni in poziva k prevrednotenju nege in oskrbe ter delovnih pogojev v storitvah oskrbe, da bi zagotovili kakovost dolgotrajne oskrbe;

33.  opozarja, da je treba zagotoviti dobro zasnovane politike za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključno z zagotovitvijo cenovno dostopnega varstva, zgodnjega varstva otrok ter dolgotrajnega varstva, uravnoteženjem vloge oskrbovalca med spoloma in spodbujanjem prilagodljivih ureditev dela ter ugodne izrabe materinskega, očetovskega, starševskega in oskrbovalskega dopusta; v tem smislu meni, da je sprejetje uravnotežene direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja za starše in oskrbovalce potreben korak v smeri izboljšanja uskladitve poklicnega in zasebnega življenja; poziva tudi k evropski pobudi o socialni zaščiti in storitvah za nepoklicne oskrbovalce;

34.  poudarja pomen krepitve strukturiranega dialoga in sodelovanja organizacij delodajalcev, sindikatov ter civilne družbe pri pripravi in izvajanju politik zaposlovanja in socialnih politik ter reform in njihovega dejavnega sodelovanja v procesu semestra;

35.  meni, da morajo biti regulativni okviri trga dela v državah članicah jasni, preprosti in prožni ter morajo ohraniti visoke delovne standarde, da bi ohranili in izboljšali svetovno konkurenčnost;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(2) UL C 179, 25.5.2018, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0181.
(4) UL C 155, 25.5.2011, str. 10.
(5) Direktive (EU) 2018/849, (EU) 2018/850, (EU) 2018/851 in (EU) 2018/852;
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0325.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0078.
(8) UL C 356, 4.10.2018, str. 89.
(9) UL C 346, 27.9.2018, str. 200.
(10) UL C 346, 27.9.2018, str. 156.
(11) UL C 337, 20.9.2018, str. 135.
(12) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
(13) UL C 76, 28.2.2018, str. 93.
(14) UL C 366, 27.10.2017, str. 117.
(15) UL C 35, 31.1.2018, str. 157.
(16) https://www.coe.int/en/web/turin-european-social-charter/turin-process
(17) http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8030&furtherPubs=yes
(18) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
(19) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(20) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(21) Podatki Eurostata.


Uporaba podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vpliv na varstvo podatkov
PDF 155kWORD 63k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o uporabi podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vplivu na varstvo podatkov (2018/2855(RSP))
P8_TA(2018)0433B8-0480/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 7, 8, 11, 12, 39, 40, 47 in 52, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenih členov 8, 9, 10, 11, 13, 16 in 17, ter Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti člena 3 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti njegovih členov 2, 17, 19, 20 in 25,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(1) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(2),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evropa o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju preiskave lažnih novic, ki jo je opravil spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva, ter petega vmesnega poročila Odbora za digitalne medije, kulturo, medije in šport o dezinformacijah in lažnih novicah,

–  ob upoštevanju zaslišanj v odboru predstavniškega doma ZDA za energijo in trgovino,

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1250 z dne 12. julija 2016 na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA(4),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner(5),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. januarja 2018 v zadevi C-498/16, Maximillian Schrems proti Facebook Ireland Limited(6),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 5. junija 2018 v zadevi C-210/16, Unabhängiges Landeszentrum für Datenschutz Schleswig-Holstein proti Wirtschaftsakademie Schleswig-Holstein GmbH(7),

–  ob upoštevanju uradnega zahtevka Davida Carolla, naj družba Cambridge Analytica pridobi nazaj njegove osebne podatke in razkrije njihov vir,

–  ob upoštevanju mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 3/2016 y dne 19. marca 2018 o manipulaciji v spletu in osebnih podatkih(8);

–  ob upoštevanju mnenja delovne skupine iz člena 29 z dne 3. oktobra 2017 o avtomatiziranem sprejemanju posameznih odločitev za namene Uredbe (EU) 2016/679(9),

–  ob upoštevanju dveh sklopov pisnih odgovorov na vprašanja, ki niso bila odgovorjena na srečanju med vodji političnih skupin z izvršnim direktorjem Facebooka Markom Zuckerbergom, ki sta bila objavljena na Facebooku 23. maja 2018(10) in 4. junija 2018(11),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/234 z dne 14. februarja 2018 o krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament leta 2019(12)in priporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam v okviru volitev v Evropski parlament (C(2018)5949) in sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 z naslovom Zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev (COM(2018)0637),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 12. septembra 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament (COM(2018)0636),

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 12. septembra 2018 o uporabi prava Unije o varstvu podatkov v volilnem kontekstu (COM(2018)0638),

–  ob upoštevanju poglobljenih predstavitev v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki jih je naročil Evropski parlament, o uporabi podatkov uporabnikov Facebooka v družbi Cambridge Analytica in o učinku na varstvo podatkov,

–  ob upoštevanju poročil urada informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva o preiskavi v zvezi z uporabo analize podatkov in političnimi kampanjami ter poročila z naslovom „Democracy disrupted“ (motena demokracija)(13),

–  ob upoštevanju pričevanja Evropske potrošniške organizacije z dne 25. junija 2018(14),

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 23. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve;

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so preiskovalni novinarji odkrili in objavili, da je prihajalo do pomembnega uhajanja podatkov uporabnikov Facebooka, do katerih je družba Facebook odobrila dostop aplikacijam tretje strani, ter pozneje odkritih naknadnih zlorab teh podatkov za namene predvolilnih kampanj ter drugih kršitev osebnih podatkov, ki jih hranijo in zbirajo večja podjetja, ki upravljajo družbene medije;

B.  ker so te kršitve osebnih podatkov vplivale na državljane po vsem svetu, tudi državljane EU in neevropske državljane, ki prebivajo na ozemlju Evropske unije; ker so različni nacionalni parlamenti izvedli zaslišanja, preiskave in objavili ugotovitve o tej zadevi;

C.  ker so te kršitve varstva osebnih podatkov trajale daljše obdobje; ker so vpletene družbe kršile takrat veljavno pravo Unije o varstvu podatkov, zlasti Direktivo 95/46/ES in Direktivo 2002/58/ES;

D.  ker je do zlorabe podatkov, odkrite v zvezi s škandalom Cambridge Analytica, prišlo pred začetkom uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov;

E.  ker je družba Facebook potrdila, da z družbo Cambridge Analytica ni delila nikakršnih informacij o bančnih računih, kreditnih karticah ali podatkov o nacionalni pripadnosti;

F.  ker je družba Cambridge Analytica navedla, da je bila obdelava podatkov opravljena uradno v raziskovalne namene, vendar je podatke kasneje posredovala naprej za politično in komercialno uporabo;

G.  ker prvotni odziv vpletenih družb ni ustrezal pričakovanim standardom in pristojnim organom ni dovoljeval, da bi na nacionalni ali evropski ravni opravili celovito in neodvisno preiskavo in revizijo;

H.  ker so vodje političnih skupin Evropskega parlamenta 22. maja 2018 za zaprtimi vrati opravili prvo izmenjavo stališč z izvršnim direktorjem in ustanoviteljem družbe Facebook Markom Zuckerbergom, ob zaključku srečanja pa je konferenca predsednikov Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v povezavi z odbori za ustavne zadeve, pravne zadeve in industrijo, raziskave in energetiko zaprosila za poglobljene nadaljnje predstavitve;

I.  ker so 4. in 25. junija in 2. julija 2018 potekale tri predstavitve o vprašanjih, povezanih z vplivom primera družb Facebook/Cambridge Analytica na varstvo podatkov, volilne postopke, lažne novice in tržni položaj družbenih medijev, ki so se jih udeležili pristojni evropski komisarji, izvršni direktor Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, predsednik Evropskega odbora za varstvo podatkov, predstavnik informacijskega urada Združenega kraljestva, izvršni direktor volilne komisije Združenega kraljestva, zainteresirani državljani in družba Facebook;

J.  ker družba Facebook ni želela poslati uslužbencev na ustrezni ravni odgovornosti in s potrebnim tehničnim in strokovnim znanjem in izkušnjami, kot so predlagali predsedniki pristojnih odborov, temveč je namesto tega na vse tri predstavitve poslala predstavnike za stike z javnostjo; ker informacije, ki so jih na predstavitvah podali predstavniki družbe Facebook, niso bile dovolj natančne glede konkretnih in specifičnih ukrepov, sprejetih za popolno skladnosti s pravom Unije o varstvu podatkov, temveč so bile bolj splošne;

K.  ker je evropski nadzornik za varstvo podatkov v mnenju št. 3/2018 izrazil več pomislekov glede manipulacije v spletu in osebnih podatkov; ker trdi tudi, da ima konkurenčno pravo ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti prevladujočih akterjev na trgu in za zaščito demokracije pred prekomerno tržno močjo; ker bi bilo treba pri ocenjevanju morebitne zlorabe prevladujočega položaja ali združitev družb, ki so morda nakopičile znatno informacijsko premoč, bolje upoštevati interese posameznikov;

L.  ker je v svojem mnenju z dne 3. oktobra 2017 delovna skupina iz člena 29 navedla, da bi lahko profiliranje in avtomatizirano sprejemanje odločitev pomenilo veliko grožnjo za pravice in svoboščine posameznikov, ki potrebujejo ustrezne zaščitne ukrepe;

M.  ker je predsednik Evropskega odbora za varstvo podatkov poudaril, da se je primer družb Facebook/Cambridge Analytica zgodil, preden je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, zato se ni uporabljal sistem vodilnih nadzornih organov; ker je preiskavo vodil urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva;

N.  ker je družba Facebook priznala, da je sklenila pogodbo z razvijalcem aplikacij, ne da bi predhodno preverila splošne pogoje poslovanja, s katerimi si je razvijalec pridržal pravico do razkritja osebnih podatkov tretjim strankam; ker je imela ta napaka hude posledice in je bila taka praksa nezakonita že po tedaj veljavnem zakonu o varstvu podatkov;

O.  ker trenutno potekajo pogajanja o uredbi o zasebnosti in elektronskih komunikacijah;

P.  ker je Evropski odbor za varstvo podatkov navedel, da se že približno 100 čezmejnih zadev obravnava v okviru mehanizma za skladnost na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov; ker ta mehanizem usklajuje ukrepe nacionalnih organov za varstvo podatkov, da bi zagotovili skupni pristop k izvrševanju prava EU o varstvu podatkov;

Q.  ker je družba Facebook, ki je ena od podpisnic zasebnostnega ščita, potrdila, da so bili podatki do 2,7 milijona državljanov EU med tistimi, ki jih je politična svetovalna družba Cambridge Analytica neupravičeno uporabila;

R.  ker je družba Facebook 28. septembra 2018 objavila, da so neznanci napadli njene sisteme in izkoristili varnostno ranljivost ter pridobili dostop do 50 milijonov računov uporabnikov, irska komisija za varstvo podatkov in drugi organi za varstvo podatkov pa so začeli preiskavo teh dejstev, da bi ocenili skladnost s pravom Unije o varstvu podatkov;

S.  ker zvezna komisija ZDA za trgovino trenutno preiskuje, ali je družba Facebook izpolnila svoje obljube o zasebnosti, tudi o skladnosti z zasebnostnim ščitom, in ali je ravnala nepošteno in s tem povzročila znatno škodo potrošnikom v nasprotju z zakonom o zvezni komisiji za trgovino in prejšnjo poravnavo med zvezno komisijo za trgovino in družbo Facebook, doseženo leta 2011;

T.  ker so štiri potrošniške organizacije iz Belgije, Italije, Španije in Portugalske uvedle kolektivna pravna sredstva zoper družbo Facebook, pri čemer so zahtevale finančno nadomestilo za prizadete uporabnike Facebooka v svojih državah;

U.  ker je Evropska potrošniška organizacija v svojem strokovnem poročilu z dne 25. junija 2018 navedla, da je treba zagotoviti odgovornost platforme za dostop tretjih strani do osebnih podatkov; ker v istem poročilu trdi, da bi morale družbe storiti več za zagotovitev trdne strukture odgovornosti za dostop partnerjev do osebnih podatkov in nadaljnje izkoriščanje teh podatkov;

V.  ker je preiskava urada informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva zajemala tudi povezavo med družbo Cambridge Analytica, njeno matično družbo SSCL Elections Limited in družbo Aggregate IQ ter trditev, da sta na referendumu Združenega kraljestva o članstvu v EU baje obe politični strani zlorabili osebne podatke, pridobljene od družbe Facebook, in da so bili med ameriško predsedniško volilno kampanjo leta 2016 uporabljeni za ciljno usmerjenost na volivce; ker je preiskava, ki jo je opravil urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva, potekala predvsem v skladu z zakonom o varstvu podatkov iz leta 1998 in direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah iz leta 2003, pri čemer je po potrebi upošteval tudi splošno uredbo o varstvu podatkov;

W.  ker je posebni odbor spodnjega doma Združenega kraljestva za kulturo, medije in šport pripravil predstavitev dokazov o domnevnem ruskem poseganju v volilne postopke v EU in je nato pozval pristojne nacionalne organe, naj preiščejo te trditve; ker je bil maja 2017 v ZDA imenovan posebni tožilec za preiskavo ruskega poseganja v predsedniške volitve leta 2016 in sorodne zadeve in ker ta preiskava še poteka;

X.  ker je urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva družbo Facebook obvestil, da jo namerava kaznovati z denarno kaznijo v višini pol milijona britanskih funtov zaradi pomanjkanja preglednosti in varnostnih pomislekov v zvezi z nabiranjem podatkov, ki krši prvo in sedmo načelo varstva podatkov v skladu z zakonom o varstvu podatkov iz leta 1998;

Y.  ker je urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva že izdal 23 obvestil 17 različnimi organizacijam in posameznikom, med njimi dne 23. februarja 2018 tudi družbi Facebook, da bi od njih na strukturiran način pridobil informacije; ker je družba Facebook dne 18. maja 2018 potrdila, da je družba Aggregate IQ ustvarila in v nekaterih primerih objavila oglase v imenu kampanj Vote to Leave Demokratične unionistične stranke, Vote Leave, BeLeave in Veterans for Britain;

Z.  ker je urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva izrazil pomisleke v zvezi z informacijami, ki so uporabnikom na voljo o virih podatkov, razpoložljivosti in preglednosti nadzora, ki jim je na voljo; ker je tudi navedel, da splošne informacije o zasebnosti in nadzoru zasebnosti, ki jih je dal na voljo Facebook, niso učinkovito obveščale uporabnikov o verjetni uporabi njihovih osebnih podatkov; ker je izrazil zaskrbljenost glede tega, kateri podatki so bili dostopni prek platforme Facebook in uporabljeni za namene, ki niso bili predvideni ali jih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ne bi razumno pričakovali;

AA.  ker so podatki volilne komisije Združenega kraljestva pokazali, da so politične stranke v Združenem kraljestvu v času parlamentarnih volitev leta 2017 porabile za neposredno oglaševanje na Facebooku 3,2 milijona GBP;

AB.  ker so družbena omrežja pomembna platforma za politične stranke in javne institucije, saj jim omogočajo povezovanje z državljani;

AC.  ker se svetovne spletne platforme zaradi različnih groženj in medijskih krajin v različnih državah in regijah srečujejo z izzivi, kako se učinkovito boriti proti lažnim novicam;

AD.  ker analiza podatkov in algoritmi čedalje bolj vplivajo na informacije, dostopne državljanom; ker so lahko ob zlorabi tovrstnih metod ogrožene temeljne pravice do obveščenosti ter svoboda in pluralnost medijev;

AE.  ker sta algoritemska odgovornost in preglednost bistvenega pomena za zagotavljanje, da so posamezniki ustrezno obveščeni in jasno razumejo obdelavo svojih osebnih podatkov; ker bi to moralo pomeniti izvajanje tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti, nediskriminacije avtomatiziranega odločanja ter prepoved postopka izračunavanja verjetnosti ravnanja posameznikov; ker bi morala preglednost posameznikom zagotoviti smiselne informacije o uporabljeni logiki, pomenu in predvidenih posledicah; ker bi to moralo vključevati informacije o podatkih, ki se uporabljajo za učenje analitike velepodatkov, in posameznikom omogočiti, da razumejo in spremljajo odločitve, ki jih zadevajo;

AF.  ker je družba Facebook na srečanju z evropskimi komisarji dne 2. julija 2018 obljubila, da bo sodelovala in neodvisnim znanstvenikom in strokovnjakom omogočila dostop do podatkov o domnevnemu manipuliranju glasovanja;

1.  pričakuje, da bodo vse spletne platforme zagotovile popolno skladnost s pravom Unije na področju varstva podatkov, in sicer s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Direktivo 2002/58/ES, ter da bodo uporabnikom pomagale razumeti, kako se njihove osebne informacije obdelujejo v ciljnem modelu oglaševanja, in zagotovile učinkovit nadzor, kar vključuje zagotavljanje, da se uporabijo različna soglasja za različne namene obdelave, ter da bo vzpostavljena večja preglednost, kar zadeva nastavitev zasebnosti ter obliko in vidnost obvestil o zasebnosti;

2.  poudarja, da utemeljitev izjeme v raziskovalne namene, ki jo omogoča pravo Unije o varstvu podatkov, ne sme biti nikoli uporabljena kot vrzel za zlorabo podatkov;

3.  je seznanjen z izjavo družbe Facebook, da za pripravo združenih nizov podatkov, na podlagi katerih ugotovi, kako se storitev uporablja, uporablja izključno podatke oseb, ki niso uporabniki omrežja Facebook;

4.  poudarja potrebo po veliko večji odgovornosti in preglednosti v zvezi z obdelavo in analizo podatkov v zasebnem in javnem sektorju in pri vseh drugih subjektih, ki uporabljajo analizo podatkov, saj je to osnovno orodje za zagotovitev, da so posamezniki primerno obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov;

5.  meni, da je v digitalni dobi potrebna volilna zakonodaja, ki je prilagojena novi digitalni resničnosti, in predlaga, da bi se morali običajni („offline“) zaščitni volilni ukrepi, kot so pravila za politično komunikacijo med volilnim obdobjem, preglednost in omejitve izdatkov v zvezi z volitvami, spoštovanje volilnega molka in enakopravno obravnavanje kandidatov, uporabljati tudi na spletu; države članice bi morale uvesti obvezen sistem digitalnih odtisov za elektronske kampanje in oglaševanje ter izvajati priporočilo Komisije v zvezi z večjo preglednostjo plačanih internetnih političnih oglasov in komunikacij; poudarja, da bi morala vsaka oblika političnega oglaševanja vključevati lahko dostopne in razumljive informacije o organizaciji, ki objavlja oglase in kdo je pravno odgovoren za financiranje, da bo jasno, kdo sponzorira kampanje, kar bo podobno zahtevam, ki se že uporabljajo v različnih državah članicah za tiskano gradivo za kampanje; vztraja, da bi bilo treba državljanom Unije omogočiti enostavno prepoznavanje plačanih spletnih političnih oglasov in komunikacij ter stranke, fundacije ali organizacije, ki jih podpira; vztraja tudi, da bi morala preglednost vključevati tudi celovite informacije o merilih za izbiro ciljne skupine posebnega političnega oglaševanja in pričakovano velikost ciljne skupine;

6.  ugotavlja, da je družba Facebook posodobila svoje nastavitve za varstvo zasebnosti, da bi uporabnikom omogočila, da ne bodo vključeni v ciljno usmerjeno oglaševanje, vključno s prikazom oglasov na podlagi informacij, pridobljenih od tretjih oseb, in da njihovi osebni podatki, zbrani na Facebooku, ne bodo uporabljeni za prikazovanje oglasov na drugih spletnih straneh ali platformah;

7.  priporoča, naj vse spletne platforme razlikujejo med politično in komercialne uporabo njihovih spletnih oglaševalskih izdelkov; opozarja, da zahteva obdelava osebnih podatkov za politično oglaševanje pravno podlago, ki je ločena od pravne podlage za komercialno oglaševanje;

8.  meni, da je zahteva po preverjanju identitete, lokacije in sponzorja političnih oglasov, ki jo je nedavno uvedla družba Facebook v ZDA, dobra pobuda, ki bo povečala preglednost in prispevala k boju proti vmešavanju tujih akterjev v volitve; družbo Facebook spodbuja, naj uvede enake zahteve za politične oglase v Evropi; poziva države članice, naj ustrezno prilagodijo svoje volilne zakone;

9.  meni, da bi bilo treba profiliranje v politične in volilne namene in profiliranje, ki temelji na spletnem vedenju, ki lahko razkrije politične preference, kot je recimo interakcija s političnimi vsebinami, v kolikor se v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov nanaša na politična ali filozofska mnenja, prepovedati, ter meni, da bi morale platforme družbenih medijev spremljati in organe dejavno obveščati, če se takšno ravnanje pojavi; meni tudi, da bi bilo treba profiliranje v politične in volilne namene, ki temelji na drugih podatkih, kot so socialno-ekonomski ali demografski dejavniki, prepovedati; poziva politične stranke in druge akterje, ki sodelujejo pri volitvah, naj ne uporabljajo profiliranja v politične in volilne namene; poziva politične stranke, naj uporabljajo spletne platforme in podatke na pregleden način;

10.  opozarja na ukrepe, ki jih je predlagala Komisija za zagotovitev svobodnih in poštenih evropskih volitev, zlasti zakonodajne spremembe za poostritev pravil o financiranju evropskih političnih strank, s čimer bi pridobili možnost finančnih sankcij za kršenje pravil o zaščiti podatkov z namenom namernega vplivanja na rezultate evropskih volitev; opozarja, da za obdelavo osebnih podatkov s strani političnih strank v EU velja Splošna uredba o varstvu podatkov in da bi kršitev načel, pravic in obveznosti po tem zakonu pomenila dodatne globe in sankcije;

11.  meni, da je poseganje v volitve veliko tveganje za demokracijo, ki zahteva skupno prizadevanje ponudnikov storitev, regulativnih organov ter političnih akterjev in strank, da bi ga odpravili;

12.  pozdravlja sveženj, ki ga je Komisija predstavila 12. septembra 2018 v zvezi s pripravami na evropske volitve;

13.  opominja, da je družba Facebook obljubila, da bo neodvisnim znanstvenikom in strokovnjakom omogočila dostop do podatkov o domnevnem manipuliranju glasovanja, in pričakuje, da bo pred koncem leta 2018 obveščena o glavnih ugotovitvah in predlaganih pravnih sredstvih;

14.  je seznanjen z ukrepi, ki jih je sprejela družba Facebook za boj proti zlorabi podatkov, vključno z onemogočanjem ali prepovedjo aplikacij, za katere se domneva, da zlorabljajo podatke o uporabnikih; pričakuje, da se bo družba Facebook hitro odzvala na prijave sumljivih ali nepoštenih aplikacij in preprečila, da bi se takšne aplikacije sploh lahko pojavile na platformi;

15.  poudarja, da platforme družbenih medijev niso zgolj pasivne platforme, kjer se zbirajo le vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in da sta se s tehnološkim razvojem z uvedbo oglaševanja in objave vsebin z uporabo algoritma razširila domet in vloga teh družb; ugotavlja, da bi se morala ta nova vloga odražati na regulativnem področju;

16.  z obžalovanjem ugotavlja, da družba Facebook ni bila pripravljena poslati na predstavitve ustreznega tehnično usposobljenega osebja, ki bi bilo ustrezni ravni odgovornosti v podjetju, in poudarja, da tak pristop škodi zaupanju evropskih državljanov v družbene platforme; obžaluje, da se Mark Zuckerberg ni želel udeležiti javne predstavitve pred poslanci;

17.  meni, da je družba Facebook zlorabila zaupanje državljanov EU in prekršila pravo Unije , ter želi spomniti, da je na predstavitvi predstavnik družbe potrdil, da so se v družbi zavedali, da je v pogojih za uporabo aplikacije „This is your digital life“ navedeno, da se lahko podatki, ki jih zbere aplikacija, pošljejo tretjim osebam; ugotavlja, da je družba Facebook zavestno sklenila pogodbo z razvijalcem aplikacij, ki je javno objavil, da si pridržuje pravico do razkritja osebnih podatkov tretjim osebam; nadalje ugotavlja, da je družba Facebook nadzornik osebnih podatkov in zato nosi pravno odgovornost, če sklene pogodbo z obdelovalcem podatkov, ki krši pravo Unije o varstvu podatkov;

18.  je seznanjen z izboljšavami varstva zasebnosti, ki jih je družba Facebook uvedla po škandalu družb Facebook/Cambridge Analytica, vendar opozarja, da je obljubila, da bo opravila popolni notranji nadzor, s katerim Evropski parlament še ni bil seznanjen, in priporoča, naj družba Facebook uvede bistvene spremembe svoje platforme, s katerimi bo zagotovila njeno skladnost s pravom Unije o varstvu podatkov;

19.  spodbuja družbo Facebook, naj agenciji ENISA in Evropskemu odboru za varstvo podatkov omogoči, da v okviru svojih nalog opravita popoln in neodvisen nadzor njene platforme in da ugotovitve tega nadzora predstavita Komisiji, Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom; meni, da bi bilo treba nadzor opraviti tudi za druge večje platforme;

20.  poudarja nujno potrebo po preprečevanju kakršnih koli poskusov manipuliranja volitev EU in okrepitvi pravil, ki se uporabljajo za spletne platforme glede motenj v prihodkih iz oglaševanja za račune in spletna mesta, ki širijo dezinformacije; pozdravlja posamezne časovne načrte, ki določajo konkretne ukrepe za boj proti dezinformacijam v vseh državah članicah Unije, ki so jih spletne platforme in oglaševalska industrija predstavili Komisiji 16. oktobra 2018; poziva spletne platforme, naj označijo vsebine, ki jih širijo boti, z uporabo preglednih pravil, naj pospešijo odstranjevanje lažnih računov, izpolnjujejo sodne naloge za razkritje podrobnosti o osebah, ki ustvarjajo nezakonite vsebine, ter sodelujejo z neodvisnimi osebami, ki preverjajo dejstva, in akademskim svetom, da bi uporabnike obvestili z daljnosežnih dezinformacijah ter objavili popravke, ko so na voljo;

21.  poziva vse spletne platforme, ki političnim strankam in kampanjam nudijo oglaševalske storitve, naj v skupino za podporo prodaji vključijo osebe s strokovnim znanjem, ki bodo lahko političnim strankam in kampanjam zagotovile podrobne nasvete o preglednosti in odgovornosti v zvezi s tem, kako preprečiti, da bi se osebni podatki uporabljali za ciljno usmerjenost na uporabnike; poziva vse spletne platforme, ki kupcem oglasov omogočajo določeno izbiro, naj zagotovijo pravno svetovanje o odgovornosti teh kupcev kot skupnih upravljavcev podatkov na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-210/16;

22.  poziva vse spletne platforme, naj nemudoma začnejo uporabljati načrtovane ukrepe za preglednost v zvezi s političnim oglaševanjem, kar bi moralo vključevati posvetovanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za opazovanje in nadzor volitev, ter njihovo oceno teh orodij; vztraja, da se politično in volilno oglaševanje ne bi smelo izvajati na podlagi posameznih uporabniških profilov;

23.  poziva države članice, naj volilna pravila prilagodijo spletnim kampanjam, vključno s preglednostjo financiranja, obdobji volilnega molka ter vlogo medijev in dezinformacij;

24.  priporoča, naj tretje strani opravijo nadzor po zaključku referendumskih kampanj, da bi zagotovili, da bodo osebni podatki, ki so bili hranjeni za kampanjo, odstranjeni in da so bili posredovani drugim le, če je bila pridobljena ustrezna privolitev;

25.  poziva družbo Facebook, naj izboljša svojo preglednost, da bodo uporabniki lahko razumeli, kako in zakaj bi se lahko politična stranka ali kampanja usmerila nanje;

26.  meni, da bi bilo treba organom za varstvo podatkov zagotoviti ustrezna finančna sredstva, da razvijejo enako tehnično strokovno znanje, kot ga imajo organizacije, ki jih nadzorujejo; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli organi za varstvo podatkov na voljo potrebne človeške, tehnične in finančne vire za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil, kot to zahteva člen 52 Splošne uredbe o varstvu podatkov; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja države članice, kar zadeva njihovo obveznost, da dajo te vire na voljo, in naj po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;

27.  opominja, da je družba Facebook sama potrdila svojo skladnost z zasebnostnim ščitom EU-ZDA in je zato lahko sklep o ustreznosti uporabljala kot pravno podlago za prenos podatkov in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov iz Evropske unije v ZDA;

28.  opozarja na svojo resolucijo z dne 5. julija 2018 o zaščiti, ki jo nudi zasebnostni ščit EU-ZDA in priznanju družbe Facebook, da je prišlo do pomembnih kršitev zasebnosti, poziva organe ZDA, pristojne za izvajanje zasebnostnega ščita, naj se odzovejo na ta razkritja brez odlašanja ter v popolni skladnosti z zagotovili in zavezami, sprejetimi, da bi spoštovali sedanji dogovor v zvezi z zasebnostnim ščitom, in ta podjetja po potrebi odstranijo s seznama zasebnostnega ščita; v zvezi s tem pozdravlja, da je bila junija 2018 družba Cambridge Analytica odstranjena iz zasebnostnega ščita; poziva tudi pristojne organe EU za varstvo podatkov, naj preiščejo taka razkritja ter po potrebi začasno prekličejo ali prepovejo prenose podatkov v okviru zasebnostnega ščita; pričakuje, da bo zvezna komisija za trgovino kot pristojni organ ZDA Komisiji predložila podroben povzetek svojih ugotovitev o kršitvi varnosti podatkov, ko bo zaključila preiskavo družb Facebook in Cambridge Analytica in bo proti vpletenima družbama sprejela ustrezne izvršilne ukrepe, da bi zagotovila učinkovit odvračilni učinek;

29.  obžaluje, da ZDA niso do roka, t.j. 1. septembra 2018, v celoti izpolnile zahteve po skladnosti z zasebnostnim ščitom; meni, da Komisija ni ukrepala v skladu s členom 45(5) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato jo v skladu z resolucijo z dne 5. julija 2018 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA, poziva, naj odloži izvajanje ščita, dokler organi ZDA ne bodo izpolnjevali njegovih pogojev;

30.  ugotavlja, da zloraba osebnih podatkov vpliva na temeljne pravice milijard ljudi po svetu; meni, da Splošna uredba o varstvu podatkov in direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah določata najvišje standarde zaščite; obžaluje, da se je družba Facebook odločila, da 1,5 milijarde ljudi, ki niso iz EU, izvzame iz zaščite, ki jo nudita Splošna uredba o varstvu podatkov in direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah; dvomi v zakonitost te poteze; spodbuja vse spletne platforme, naj uporabljajo Standarde splošne uredbe o varstvu podatkov (in direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) za vse njihove storitve, ne glede na to, kje so na voljo, saj visok standard varstva osebnih podatkov vse bolj šteje za pomembno konkurenčno prednost;

31.  poziva Evropsko komisijo, naj posodobi pravila o konkurenci, da bodo odražala digitalno stvarnost, ter prouči poslovni model platform družbenih medijev in njihov morebitni monopol, pri čemer naj ustrezno upošteva dejstvo, da bi takšen monopol lahko obstajal bolj zaradi posebnosti blagovne znamke in količine osebnih podatkov, ki jih hrani, kot pa zaradi tradicionalnih monopolnih razmer in naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo takšnega stanja; poziva Komisijo, naj predlaga spremembe evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, da se bodo morali tudi ponudniki povrhnjih komunikacijskih storitev povezovati z drugimi, da bi premostili učinek vezave za uporabnike;

32.  poziva Evropski parlament, Komisijo, Svet in vse druge institucije, agencije in organi Evropske unije, naj preverijo, da strani družbenih medijev ter analitična in tržna orodja, ki se uporabljajo na njihovih spletiščih, ne bodo kakor koli ogrozila osebnih podatkov državljanov; predlaga, naj s tega gledišča ocenijo svoje trenutne politike komuniciranja, zaradi česar bi morda lahko razmislili o zaprtju svojih računov na Facebooku kot nujen ukrep za zaščito osebnih podatkov vsakega posameznika, ki se obrne nanje; naroči svojemu oddelku za komuniciranje, naj strogo spoštuje smernice evropskega nadzornika za varstvo podatkov o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru spletnih storitev institucij EU(15);

33.  meni, da bi morala naslednja Evropska komisija enemu svojih članov posebej podeliti resor varstva zasebnosti in podatkov, da bi proaktivno sodelovala s partnerji v EU in zunaj nje ter zagotovila, da bodo vsi zakonodajni predlogi v celoti skladni s pravnim redom EU o zasebnosti in varstvu podatkov;

34.  spodbuja Svet, naj se v postopku o uredbi o zasebnosti in varstvu podatkov premakne z mrtve točke ter sklene sporazum s Parlamentom, ne da bi se pri tem zmanjšala raven varstva, ki ga trenutno zagotavlja direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da bi zagotovili varstvo pravic državljanov, zlasti zaščito uporabnikov pred ciljno usmerjenostjo nanje;

35.  poziva Komisijo, naj pregleda dejavnosti oglaševalske industrije v družbenih medijih in predlaga zakonodajo, če sektor in ustrezne strani ne morejo najti dogovora o prostovoljnih kodeksih ravnanja z odvračalnimi ukrepi;

36.  poziva organe za varstvo podatkov na nacionalni in evropski ravni, naj začnejo temeljito preiskavo družbe Facebook in njenih sedanjih praks, da se bo lahko novi mehanizem za skladnost iz Splošne uredbe o varstvu podatkov zanesljivo uporabil za ustrezen in učinkovit odziv na evropski ravni;

37.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo obravnavale varnostna tveganja omrežij in informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za organizacijo volitev;

38.  meni, da bi morale države članice sodelovati s tretjimi stranmi, vključno z mediji, spletnimi platformami in ponudniki informacijske tehnologije, pri dejavnostih ozaveščanja, da se poveča preglednost volitev in okrepi zaupanje v volilni postopek;

39.  meni, da bi morale države članice, po potrebi s podporo Eurojusta, začeti preiskovati, ali so tuje sile domnevno zlorabile spletni politični prostor;

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike, Svetu Evrope in izvršnemu direktorju družbe Facebook.

(1) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(3) UL L 207, 1.8.2016, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0315.
(5) ECLI:EU:C:2015:650.
(6) ECLI:EU:C:2018:37.
(7) ECLI:EU:C:2018:388.
(8) https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/18-03-19_online_manipulation_en.pdf
(9) http://ec.europa.eu/newsroom/article29/item-detail.cfm?item_id=612053
(10) http://www.europarl.europa.eu/the-president/en/newsroom/answers-from-facebook-to-questions-asked-during-mark-zuckerberg-meeting
(11) http://www.europarl.europa.eu/resources/library/media/20180604RES04911/20180604RES04911.pdf
(12) UL L 45, 17.2.2018, str. 40.
(13) https://ico.org.uk/media/action-weve-taken/2259369/democracy-disrupted-110718.pdf https://ico.org.uk/about-the-ico/news-and-events/news-and-blogs/2018/07/findings-recommendations-and-actions-from-ico-investigation-into-data-analytics-in-political-campaigns/
(14) https://www.beuc.eu/publications/beuc-x-2018-067_ep_hearing_facebook-cambridge_analytica.pdf
(15) https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/16-11-07_guidelines_web_services_en.pdf


Umor novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu
PDF 128kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu (2018/2885(RSP))
P8_TA(2018)0434RC-B8-0498/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Saudovi Arabiji, zlasti tistih z dne 11. marca 2014 o Savdski Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki(1), z dne 12. februarja 2015 o Savdski Arabiji: primer Raifa Badavija(2), z dne 8. oktobra 2015 o primeru Alija Mohameda Al Nimra(3), z dne 31. maja 2018 o položaju zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji(4), z dne 25. februarja 2016(5) o humanitarnih razmerah v Jemnu ter z dne 30. novembra 2017(6) in 4. oktobra 2018(7) o razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega(8);

–  ob upoštevanju komentarjev podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, ki jih je podala 9. oktobra 2018 na skupni tiskovni konferenci s portugalskim ministrom za zunanje zadeve in 15. oktobra 2018 v okviru Sveta za zunanje zadeve, ter njene izjave v imenu Evropske unije z dne 20. oktobra 2018 o nedavnem razvoju dogodkov v zvezi s primerom savdskega novinarja Džamala Hašodžija,

–  ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/994/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(9),

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 19. oktobra 2018 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,

–  ob upoštevanju izjave komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 16. oktobra 2018, v kateri poziva Saudovo Arabijo, naj razkrije vse, kar ve o izginotju Džamala Hašodžija,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 9. oktobra 2018, s katero zahtevajo preiskavo izginotja savdskega novinarja Džamala Hašodžija v Istanbulu,

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN za prisilna in neprostovoljna izginotja z dne 18. oktobra 2018, v katerem je izražena globoka zaskrbljenost nad novo prakso ugrabitev, za katerimi stoji država,

–  ob upoštevanju izjave ministrov za zunanje zadeve skupine G7 z dne 17. oktobra 2018 o izginotju Džamala Hašodžija,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve Združenega Kraljestva, Francije in Nemčije z dne 14. oktobra 2018 o izginotju savdskega novinarja Džamala Hašodžija in tiste z dne 21. oktobra 2018 o njegovi smrti,

–  ob upoštevanju izjave savdskega ministra za zunanje zadeve o izginotju savdskega državljana Džamala Hašodžija,

–  ob upoštevanju članstva Saudove Arabije v Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–  ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, ki jo je Saudova Arabija ratificirala leta 2009,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju, da je bila nagrada Saharova za svobodo misli in izražanja leta 2015 podeljena savdskemu blogerju Raifu Badaviju,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je znani savdski novinar Džamal Hašodži pogrešan, odkar je 2. oktobra 2018 vstopil v konzulat Saudove Arabije v Istanbulu, da bi pridobil listine, potrebne za poroko, in se je od takrat za njim izgubila vsaka sled, čeprav so savdski uradniki sprva trdili, da je stavbo zapustil; ker so prišle na dan izjemno zaskrbljujoče informacije o njegovi usodi, ki so privedle do domneve o njegovi morebitni zunajsodni usmrtitvi in umoru, za katerim stoji država;

B.  ker je Saudova Arabija najprej zanikala, da je kakor koli vpletena v izginotje Džamala Hašodžija, po hudem mednarodnem pritisku pa je priznala, da je bil ubit na njenem konzulatu v Istanbulu;

C.  ker je savdski državni tožilec 19. oktobra 2018 izjavil, da „v zvezi s tem primerom še potekajo preiskave [...], da bi vse osebe, vpletene v to zadevo, odgovarjale za svoja dejanja in bile privedene pred sodišče“; ker je savdski zunanji minister 21. oktobra 2018 izjavil, da so dejanje storili posamezniki, ki so prekoračili svoja pooblastila in odgovornosti, in da so savdske oblasti odločene kaznovati vse, ki so odgovorni za ta umor; ker ima Mohamed Bin Salman Al Saud popoln nadzor nad varnostno službo, zato je zelo malo verjetno, da bi bilo dejanje storjeno brez njegove vednosti ali nadzora;

D.  ker obstajajo navedbe, ki jih savdske oblasti opisujejo kot neutemeljene in popolnoma napačne, da so bili s konzulata odstranjeni posnetki varnostnih kamer, vsem turškim uslužbencem pa naj bi bilo ukazano, naj si vzamejo prost dan, ker naj bi bili nekateri prostori konzulata takoj po izginotju Džamala Hašodžija prepleskani in ker naj bi 15 Savdijcev, večina katerih naj bi bila povezana s prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, državnimi varnostnimi službami, vojsko ali drugimi vladnimi ministrstvi, na dan Hašodžijevega izginotja 2. oktobra 2018 prispelo v Istanbul in odpotovalo iz njega na dveh zakupljenih letalih;

E.  ker so savdski organi po izginotju Džamala Hašodžija skušali na vse načine preprečiti hitro, temeljito, učinkovito, nepristransko in pregledno preiskavo; ker je bilo preiskovalcem šele po mednarodnem pritisku in sporazumu s turškimi organi 15. oktobra 2018 dovoljeno, da preiščejo prostore savdskega konzulata, 17. oktobra 2018 pa jim je bil dovoljen vstop v prebivališče generalnega konzula;

F.  ker so turški in savdski uradniki napovedali skupno preiskavo izginotja Džamala Hašodžija; ker so strokovnjaki OZN pozvali k mednarodni in neodvisni preiskavi njegovega izginotja; ker Evropska unija in njene države članice vztrajajo, da je treba nadaljevati temeljito, verodostojno in pregledno preiskavo, da bi se ustrezno razjasnile okoliščine umora Džamala Hašodžija in da se zagotovi, da bodo vsi vpleteni zanj tudi odgovarjali;

G.  ker je napad savdskih agentov na Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu očitna kršitev Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963, katere člen 55(2) določa, da se prostori konzulata ne smejo uporabljati za namene, ki niso združljivi z opravljanjem konzularnih nalog; ker člen 41 te konvencije določa, da se lahko diplomatska imuniteta v primeru hudega kaznivega dejanja odvzame, če tako odloči pristojno sodišče;

H.  ker sta Saudova Arabija in Turčija kot podpisnici Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dolžni sprejeti vse ukrepe, da bi preprečili mučenje, prisilna izginotja in druge hude kršitve človekovih pravic, preiskati obtožbe za ta kazniva dejanja in osumljence privesti pred sodišče; ker spada uboj Džamala Hašodžija v skladu s Konvencijo OZN v splošno pristojnost in je zato vse osumljence mogoče aretirati kjer koli na ozemlju držav podpisnic in jim, če je to ustrezno, soditi pred njihovimi domačimi sodišči;

I.  ker je svoboda mnenja in izražanja tiska in medijev, tako spletnih kot drugih, temeljna pravica vseh ljudi ter bistveni pogoj in katalizator demokratizacije in reform ter nadzora nad oblastjo; ker so svobodni, raznoliki in neodvisni mediji v vsaki družbi bistvenega pomena za spodbujanje in varovanje človekovih pravic; ker novinarji, ki razkrivajo zlorabe oblasti in korupcijo ter kritično preverjajo prejete informacije, pogosto še zlasti tvegajo, da bodo žrtve ustrahovanja in nasilja;

J.  ker je umor novinarja Džamala Hašodžija mogoče umestiti v okoliščine, v katerih se vsesplošno zatirajo znani zagovorniki človekovih pravic, aktivistke, odvetniki, novinarji, pisatelji in blogerji, kar se je okrepilo, odkar je prestolonaslednik Mohamed Bin Salman začel utrjevati svoj nadzor nad državnimi varnostnimi ustanovami; ker za številne med njimi oblasti zahtevajo smrtno kazen; ker se za sledenje zagovornikov človekovih pravic in kritikov v Saudovi Arabiji uporabljajo sistemi za nadzor in drugo blago z dvojno rabo; ker se savdski novinarji in zagovorniki, ki živijo v tujini, tudi v zahodnih prestolnicah, soočajo z grožnjami njihovim družinam v Saudovi Arabiji;

K.  ker savdski režim hkrati izvaja drago mednarodno medijsko kampanjo, v kateri se prikazuje kot sila, ki postaja sodobnejša, in napoveduje reforme, medtem ko sistem ostaja nedemokratičen in diskriminatoren; ker je več pomembnih govornikov, pokroviteljev in medijskih partnerjev zaradi ogorčenja nad izginotjem Džamala Hašodžija odpovedalo udeležbo na konferenci o pobudi za naložbe v prihodnosti, ki bo potekala oktobra 2018 v Riadu;

L.  ker je savdski režim večkrat pritiskal na države in mednarodne organizacije, jih sili in jim grozil ter se na njihove kritike v zvezi s kršitvami človekovih pravic v državi ali kršitvami mednarodnega humanitarnega prava v Jemnu odzval tako, da je blokiral mednarodne neodvisne preiskave;

M.  ker je nemška kanclerka 21. oktobra 2018 izjavila, da bo Nemčija zaradi nepojasnjenih okoliščin smrti Džamala Hašodžija začasno prekinila izvoz orožja v Saudovo Arabijo;

1.  odločno obsoja mučenje in umor Džamala Hašodžija in izreka sožalje njegovi družini in prijateljem; poziva savdske oblasti, naj razkrijejo, kje je njegovo truplo; opozarja, da je sistematična praksa prisilnih izginotij in zunajsodnih pobojev ljudi hudodelstvo zoper človečnost;

2.  poziva k neodvisni in nepristranski mednarodni preiskavi okoliščin smrti Džamala Hašodžija; poziva, naj se odgovorne osebe izsledijo in naj se jim sodi v poštenem sodnem postopku, ki bo potekal v skladu z mednarodnimi standardi pred nepristranskim sodiščem in mednarodnimi opazovalci;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi informacij o usodi Džamala Hašodžija in vpletenosti savdskih agentov; je seznanjen s tem, da turški in savdski uradniki opravljajo preiskavo, in spodbuja nadaljnja skupna prizadevanja; poziva savdske oblasti, naj v celoti sodelujejo s turškimi oblastmi, in poziva turške oblasti, naj dajo na voljo vse razpoložljive informacije, da bi se natančno razjasnilo, kaj se je zgodilo 2. oktobra 2018, ne glede na domneve;

4.  ponavlja, da je treba, če gre izginotje in umor Džamala Hašodžija pripisati savdskim agentom, zagotoviti, da bodo tako državni subjekti kot posamezniki odgovarjali; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj bodo po ugotovitvi dejstev pripravljene naložiti usmerjene sankcije, vključno s prepovedjo izdajanja vizumov in zamrznitvijo sredstev, posameznikom iz Saudove Arabije ter sankcije zaradi kršitev človekovih pravic Kraljevini Saudovi Arabiji; vztraja, da te sankcije ne bi smele zadevati samo storilcev, temveč tudi vse, ki so to kaznivo dejanje načrtovali in k njemu napeljevali;;

5.  je zaskrbljen, ker je Hašodžijevo izginotje povezano s tem, da je bil zadnja leta kritičen do Saudove Arabije; ponovno poziva savdske oblasti, naj uveljavljajo temeljne pravice, vključno s pravico do življenja in pravico do svobodnega izražanja in miroljubnega nasprotovanja;

6.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v okviru odnosov EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu vodijo strukturiran dialog s Saudovo Arabijo o človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah in skrb vzbujajoči vlogi države v regiji;

7.  obsoja, da savdske oblasti nenehno nadlegujejo zagovornike človekovih pravic, odvetnike aktivistov, novinarje, duhovnike, pisatelje in blogerje v držav in zunaj nje, kar spodkopava verodostojnost procesa reform v Saudovi Arabiji; vztraja, da morajo savdske oblasti sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsem omogočile svobodno uveljavljanje pravic brez vsakršnega sodnega nadlegovanja ali drugih povračilnih ukrepov, kot so grožnje njihovim družinam; poziva savdske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic ter druge zapornike vesti, ki so pridržani in so bili obsojeni le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in miroljubnega delovanja na področju človekovih pravic;

8.  poudarja, kako pomembno je braniti svobodo izražanja na spletu in drugje, svobodo tiska ter zagotoviti zaščito novinarjev; poudarja, da so grožnje novinarjem, napadi nanje ali njihovi umori nesprejemljivi v vseh okoliščinah ter zelo zaskrbljujoči;

9.  savdske oblasti opozarja na njihove mednarodne zaveze v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

10.  poziva EU in njene države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta za človekove pravice 5. novembra v Ženevi, na katerem bo Saudova Arabija predstavila stanje v državi na področju človekovih pravic v okviru univerzalnega rednega pregleda, zavzamejo neomajno stališče; ponovno poziva države članice EU, naj v Svetu OZN za človekove pravice predlagajo imenovanje posebnega poročevalca OZN za človekove pravice v Saudovi Arabiji; poziva države članice, naj na naslednji seji Sveta OZN za človekove pravice opozorijo na vprašanje članstva držav z zelo vprašljivo zgodovino glede človekovih pravic, tudi Saudove Arabije; obžaluje, da je več držav članic pri glasovanju podprlo članstvo Saudove Arabije v Svetu za človekove pravice;

11.  močno podpira pobudo za oblikovanje globalnega okvira EU za sankcije za kršitelje človekovih pravic po vsem svetu, ki bi bile ciljno usmerjene v posameznike, med drugim s prepovedjo izdajanja vizumov in zamrznitvijo sredstev; pričakuje, da bo konferenca o začetku izvajanja te pobude, ki jo organizirajo nizozemski organi in ki bo potekala novembra v Haagu, obrodila konkretne sadove, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje pa spodbuja, naj ta predlog v celoti podprejo;

12.  poziva savdske organe, naj takoj in brezpogojno izpustijo Raifa Badavija, saj je zapornik vesti ter je pridržan in obsojen le zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja; poziva organe EU, naj vprašanja v zvezi z njegovo zadevo obravnavajo v okviru vseh stikov na visoki ravni in naj z ustreznimi akterji, tudi z Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijo EU, oblikujejo medinstitucionalno delovno skupino, da bi okrepili prizadevanja za njegovo izpustitev;

13.  poziva k moratoriju za smrtno kazen; poziva k ponovnemu pregledu vseh smrtnih obsodb, da bi zagotovili, da so se pri sojenju spoštovali mednarodni standardi;

14.  poziva Svet, naj sprejme skupno stališče, da bi se uvedel embargo EU na prodajo orožja Saudovi Arabiji in da bi se spoštovalo Skupno stališče 2008/944/SZVP; poziva k embargu na izvoz sistemov za nadzor in drugega blaga z dvojno rabo, ki se utegnejo v Saudovi Arabiji uporabiti za zatiranje;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, Vadi Turčije, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu Al Saudu, prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu Al Saudu, vladi Kraljevine Saudove Arabije in generalnemu sekretarju Centra za nacionalni dialog Kraljevine Saudove Arabije; poziva, naj se ta resolucija prevede v arabščino.

(1) UL C 378, 9.11.2017, str. 64.
(2) UL C 310, 25.8.2016, str. 29.
(3) UL C 349, 17.10.2017, str. 34.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0232.
(5) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.
(6) UL C 356, 4.10.2018, str. 104.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0383.
(8) UL C 408, 30.11.2017, str. 43.
(9) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.


Razmere v Azovskem morju
PDF 123kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju (2018/2870(RSP))
P8_TA(2018)0435RC-B8-0493/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 15. maja 2018 o delnem odprtju mostu Kerč,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1085 z dne 30. julija 2018 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine(1), ki dodaja šest subjektov, udeleženih v izgradnji mostu čez ožino Kerč, na seznam oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014,

–  ob upoštevanju sporazuma iz leta 2003 med Rusko federacijo in Ukrajino o sodelovanju pri uporabi Azovskega morja in ožine Kerč, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994 in svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska z dne 12. februarja 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so bile razmere v Azovskem morju obravnavane v dvostranskem sporazumu iz leta 2003 med Ukrajino in Rusijo, v katerem so ta ozemlja opredeljena kot celinske vode obeh držav in ki daje obema stranema pooblastilo za pregled sumljivih plovil; ker sporazum iz leta 2003 in Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu zagotavljata svobodo plovbe;

B.  ker Ruska federacija z gradnjo mostu Kerč in plinovoda ter napeljevanjem podvodnih kablov do nezakonito priključenega Krimskega polotoka brez ukrajinskega soglasja ponovno krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine;

C.  ker most Kerč omejuje velikost plovil, ki lahko dosežejo ukrajinska pristanišča v Azovskem morju, na višino do 33 metrov in dolžino do 160 metrov, zaradi česar v Azovsko morje ne morejo več vpluti plovila razreda Panamax, ki so pred izgradnjo mostu predstavljala več kot 20 % vsega ladijskega prometa; ker so bili pregledi pred odprtjem mostu čez ožino Kerč letos spomladi naključni in nevsiljivi, kar ni povzročalo motenj prostega pretoka plovil in tovora;

D.  ker Rusija pogosto in z zlorabami ustavlja in pregleduje ladje, ki preko ožine Kerč plujejo v ukrajinska pristanišča ali iz njih; ker ti postopki povzročajo zamude do enega tedna in posledično zmanjšujejo pretok tovornega prometa in povzročajo znatne finančne izgube za lokalno ukrajinsko gospodarstvo in trgovce s plovili, za katere velja ta režim; ker je bilo po podatkih ukrajinskih vladnih virov do konca septembra 2018 po tem pretiranem postopku pregledanih več kot 200 plovil, tudi več kot 120 ladij, registriranih v EU, za ladje, ki plujejo pod rusko zastavo, pa takšni pregledi ne veljajo;

E.  ker se ta mesta in širša regija že soočajo z negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami zaradi priključitve Krima in konflikta v vzhodni Ukrajini, ki ga podpira Rusija; ker je ta novi ruski ukrep že znatno negativno vplival na lokalno gospodarstvo in povzročil močno zmanjšanje tovornega prometa v ukrajinskih pristaniščih;

F.  ker je izgradnja tega ogromnega mostu negativno vplivala na okolje, saj je znižala nivo morske gladine v ožini in spremenila režim izmenjave vode med Azovskim in Črnim morjem;

G.  ker se je Ukrajina septembra 2018 odločila, da razveljavi sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusko federacijo iz leta 1997, da v Azovskem morju postavi pomorsko oporišče in z dodatnimi silami mornarice in obalno artilerijo poveča svojo tamkajšnjo vojaško prisotnost;

1.  obžaluje pretirane ukrepe Ruske federacije v Azovskem morju, ki pomenijo kršitev mednarodnega pomorskega prava in mednarodnih obveznosti Rusije; obsoja pretirano ustavljanje in pregledovanje trgovskih plovil, tudi ukrajinskih ladij in ladij, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, vključno z ladjami, ki plujejo pod zastavami različnih držav članic EU; poudarja, da se inšpekcijski pregledi plovil, ki so sicer dovoljeni, kadar so naključni, ne bi smeli zlorabljati ali izvajati iz političnih razlogov z namenom dodatno destabilizirati varnost, celovitost ter socialne in gospodarske razmere v Ukrajini; poziva Svet in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj od Ruske federacije zahtevata takojšnje prenehanje intenzivnih in diskriminatornih inšpekcijskih pregledov plovil ter po potrebi razmislita o ustreznih protiukrepih;

2.  je izredno zaskrbljen zaradi zelo nestabilnih varnostnih razmer v Azovskem morju, ki bi se lahko zlahka sprevrgle v odprt konflikt; je resno zaskrbljen zaradi nadaljnje militarizacije regije Azovskega in Črnega morja, zlasti nezakonito zasedenega in priključenega Krimskega polotoka, razvoja zmogljivosti preprečevanja dostopa in zaseganja območij (A2/AD) s strani Ruske federacije, vključno z novimi protiletalskimi sistemi S-400, in premestitve vojaških in patruljnih plovil iz Kaspijskega morja; obžaluje, da je Azovsko morje postalo nova pomorska razsežnost sovražnih ruskih ukrepov proti Ukrajini;

3.  obsoja izgradnjo mostu čez ožino Kerč, ki povezuje nezakonito priključen Krimski polotok s celinsko Rusijo, in kršitev pravic plovbe v ukrajinskih teritorialnih vodah; opozarja, da Rusijo zavezuje mednarodno pomorsko pravo in dvostranski sporazum o sodelovanju z Ukrajino, na podlagi katerega naj ne bi omejevala ali ovirala tranzitnega prometa skozi ožino Kerč in Azovsko morje;

4.  odločno ponavlja svojo podporo neodvisnosti in ozemeljski nedotakljivosti Ukrajine ter ponovno potrjuje suverenost Ukrajine na Krimskem polotoku in v njenem delu Azovskega morja ter njeno absolutno pravico do polnega dostopa do Azovskega morja, kot je zapisana v Konvenciji OZN o pomorskem mednarodnem pravu;

5.  obžaluje, da Ruska federacija nezakonito črpa nafto in plin na ukrajinskem ozemlju; opozarja na morebitno nevarnost, da Rusija, ko ji bo uspelo Azovsko morje preoblikovati v notranje jezero Ruske federacije, zaseže ukrajinska nahajališča nafte in plina;

6.  poudarja, da je Rusija ta vzorec kršenja teritorialnih voda evropskih držav ali blokiranja pomorskega prometa že izvajala v Baltskem morju, zlasti proti baltskim državam in Poljski (Vislinski zaliv);

7.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj bolj pozorno spremlja razvoj varnostnih razmer v Azovskem morju, ker je vse več možnosti, da pride do konflikta na pragu Evrope, kar ima lahko širše posledice za varnost z neposrednim vplivom na EU in njene države članice; v zvezi s tem meni, da bi bilo zelo koristno imenovati posebnega odposlanca EU za Krim in regijo Donbas, ki bi bil pristojen tudi za Azovsko morje;

8.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo predlagala, naj mandat posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini, ki zajema celotno ozemlje Ukrajine, vključno s pomorskimi območji, pokriva tudi novo območje napetosti v Azovskem morju, in poudarja, da bi misija morala imeti na voljo potrebna sredstva za izvajanje svoje opazovalne vloge na pomorskih območjih ali pa bi bilo treba ustanoviti ločeno mednarodno opazovalno misijo za to vodno telo;

9.  poudarja, da je bil most Kerč zgrajen nezakonito in pozdravlja sklep Sveta, da naloži omejevalne ukrepe za šest podjetij, ki so sodelovala pri njegovi gradnji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj z državami članicami EU v Svetu pojasni, da se bodo ciljne sankcije proti Rusiji okrepile v primeru dodatne zaostritve konflikta v Azovskem morju;

10.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi sodelovanja evropskih podjetij pri gradnji mostu Kerč, ki so s tem vede ali nevede ogrozila režim sankcij EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni in preveri izvajanje veljavnih omejevalnih ukrepov EU, države članice pa, naj si izmenjujejo informacije o vseh nacionalnih carinskih ali kazenskih preiskavah v primerih morebitnih kršitev;

11.  podpira prizadevanja ukrajinske strani v vseh diplomatskih dejavnostih in pravnih postopkih, določenih z mednarodnim pravom in ustreznimi konvencijami, vključno s tekočim arbitražnim postopkom na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, da bi se zoperstavili ruski sovražni praksi v Azovskem morju;

12.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovita celovito oceno gospodarske škode, ki jo je povzročila de facto blokada, in preučita možne načine podpore za prizadete prevoznike in pristanišča, zlasti z večjim sodelovanjem EU v Mariupolu in Berdjansku, kar po povečalo socialno odpornost in spodbudilo gospodarski razvoj teh mest in širše jugovzhodne regije Ukrajine;

13.  je zaskrbljen zaradi negativnih posledic gradnje mostu čez ožino Kerč na okolje, ki bi lahko vplivale na interese vseh črnomorskih držav; poziva Ukrajino, Komisijo in črnomorske države članice, naj spremljajo razmere, si izmenjujejo ustrezne informacije in opredelijo morebitne potrebe po sanaciji;

14.  izraža sožalje in sočustvuje z družinami žrtev množičnega umora na srednji šoli v Kerču 17. oktobra 2018, v katerem je umrlo 20 ljudi, na desetine pa jih je bilo ranjenih;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), generalnemu sekretarju zveze NATO, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter državam članicam EU.

(1) UL L 194, 31.7.2018, str. 147.


Razmere v Venezueli
PDF 127kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli (2018/2891(RSP))
P8_TA(2018)0436RC-B8-0351/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015(3), 8. junija 2016(4), 27. aprila 2017(5) in 8. februarja 2018(6) o razmerah v Venezueli, z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(7) in z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo(8),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatue Bensuda z dne 8. februarja 2018 o začetku predhodnih preiskav razmer na Filipinih in v Venezueli ter z dne 27. septembra 2018 o zaprosilu skupine šestih držav pogodbenic v zvezi z razmerami v Venezueli,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju dejstva, da je bil 19. septembra 2018 Eduardo Stein imenovan za skupnega posebnega predstavnika Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) za venezuelske begunce in migrante v regiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. oktobra 2018 o smrti občinskega svetnika Fernanda Albána v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice z dne 10. oktobra 2018 o smrti Fernanda Albána,

–  ob upoštevanju poročila svoje misije, ki se je osredotočala na migracijsko krizo in humanitarne razmere v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo,

–  ob upoštevanju sklepa o podelitvi nagrade Saharova za leto 2017 demokratični opoziciji in političnim zapornikom v Venezueli,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se stanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej resno slabša; ker se Venezuela zaradi politične krize sooča z doslej največjo socialno, gospodarsko in humanitarno krizo, ki je posledica politične krize in je povzročila ogromno število smrtnih žrtev in približno 2,3 milijona migrantov in beguncev;

B.  ker je revščina prizadela 87 % prebivalcev Venezuele, v skrajni revščini pa živi 61,2 % ljudi; ker se je stopnja umrljivosti mater povečala za 60 %, umrljivosti dojenčkov pa za 30 %; ker 89 % venezuelskih državljanov nima dovolj finančnih sredstev za nakup zadostne količine hrane za svojo družino; ker bo inflacija po podatkih Mednarodnega denarnega sklada v letu 2018 predvidoma dosegla stopnjo 1,4 milijona odstotkov, v letu 2019 pa 10 milijonov odstotkov;

C.  ker venezuelska vlada kljub pripravljenosti mednarodne skupnosti žal še naprej vztraja, da ne želi odkrito sprejeti mednarodne humanitarne pomoči in je pomagati razdeliti prebivalstvu, s čimer zanemarja vsakršno odgovornost, ki jo ima do lastnega prebivalstva;

D.  ker je bil venezuelski opozicijski politik Fernando Albán 8. oktobra 2018 domnevno mučen in umorjen v prostorih nacionalne obveščevalne službe (SEBIN) oziroma venezuelske politične policije; ker so organi kljub pozivom OZN in EU zavrnili neodvisno preiskavo vzroka smrti, vključno z obdukcijo, ki bi jo opravila mednarodna neodvisna forenzična ekipa; ker je bil Fernando Albán v priporu v prostorih nacionalne obveščevalne službe, zato so za njegovo izginotje odgovorne venezuelske oblasti;

E.  ker je bil dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Lorent Saleh 13. oktobra 2018 izpuščen, odpeljan naravnost na letališče in takoj prisilno izgnan v Španijo; ker je bil v zaporu, kjer je bil žrtev grozljivega mučenja, štiri leta brez sojenja, njegova sodna zaslišanja pa so bila vsaj 53-krat odložena; ker njegova pričevanja, skupaj s pričevanji številnih drugih žrtev, potrjujejo sistematično represijo ter okrutno in nečloveško ravnanje s političnimi zaporniki v Venezueli;

F.  ker v Venezueli v zaporu ostaja več kot dvesto političnih zapornikov; ker je bil član narodne skupščine Juan Recasens samovoljno aretiran in podvržen mučenju ter nima stikov z zunanjim svetom, njegova politična imuniteta pa se trajno in nezakonito krši;

G.  ker so nekdanji predsednik narodne skupščine in dobitnik nagrade Saharova za leto 2017 Julio Borges, nekdanja generalna tožilka Luisa Ortega Diaz in nekdanji državni tožilec Zair Mundaray Rodriguez neutemeljeno obtoženi vpletenosti v načrtovan poskus umora predsednika Venezuele Nicolása Madura; ker so venezuelski organi za vse tri prek Interpola izdali mednarodne naloge za prijetje;

H.  ker sta nasilje in popolna nekaznovanost v Venezueli vse pogostejša, saj oblasti niso poskrbele, da bi bili storilci hudih kršitev človekovih pravic, ki vključujejo umore, čezmerno uporabo sile proti protestnikom, samovoljno pridržanje, mučenje ter drugo ponižujoče in nečloveško ravnanje, kaznovani, prav tako pa so v porastu nasilna kazniva dejanja;

I.  ker je tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča 8. februarja 2018 sprožila predhodno preiskavo razmer v Venezueli; ker je skupina šestih držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Argentina, Kanada, Kolumbija, Čile, Paragvaj in Peru) 27. septembra 2018 zahtevala, naj tožilka sproži preiskavo hudodelstev zoper človečnost na ozemlju Venezuele; ker sta tudi Francija in Kostarika podprli pozive v zvezi s to preiskavo; ker je to prvo zaprosilo skupine držav pogodbenic v zvezi z razmerami na ozemlju druge države pogodbenice; ker je Parlament v svojih resolucijah z dne 8. februarja 2018 o položaju v Venezueli in z dne 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko dvakrat ponovil ta poziv(9);

J.  ker je Svet 13. novembra 2017 sklenil uvesti embargo na izvoz orožja v Venezuelo in prepoved za s tem povezani material, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo; ker je 22. januarja 2018 soglasno sklenil, da bo zaradi nespoštovanja demokratičnih načel sedmim venezuelskim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje, naložil restriktivne sankcije, kot sta prepoved potovanja in zamrznitev premoženja; ker je sankcije 25. junija 2018 razširil še na enajst venezuelskih uradnikov, odgovornih za kršitve človekovih pravic ter spodkopavanje demokracije in pravne države;

K.  ker EU skupaj z drugimi demokratičnimi institucijami ni priznala niti predsedniških volitev, niti volitev v narodno ustavodajno skupščino, niti oblasti, ki je bila vzpostavljena s tema nezakonitima postopkoma; ker je državna volilna komisija 9. december 2018 določila kot datum volitev v občinske svete; ker glavne in največje opozicijske politične stranke, Acción Democrática (AD), Primero Justicia (PJ), Un Nuevo Tiempo (UNT) in Voluntad Popular, ne bodo smele sodelovati; ker mednarodna skupnost ne bo sprejela volilnega izida, dokler bodo opozicijski voditelji zaprti, politične stranke pa ne bodo smele sodelovati na volitvah;

L.  ker se zaključki Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2018 sklicujejo tudi na politično rešitev trenutne krize, za katero je treba preučiti možnost ustanovitve skupine za stike, ki se bo zavzemala za pobudo pod skupnim vodstvom s ključnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da bi ustvarili pogoje, ki bodo vodili k političnemu procesu;

M.  ker sta bila dva poskusa vzpostavitve nacionalnega dialoga med vlado in opozicijo, ki so ju omogočili Vatikan in mednarodni mediatorji, da bi našli izhod iz krize, neuspešna zaradi nezadostne resnosti venezuelskih organov, ki so se osredotočali izključno na pridobitev časa in mednarodnega priznanja;

1.  izreka sožalje družini in prijateljem Fernanda Albána; v zvezi s tem obsoja kazniva dejanja, ki so jih storili venezuelski organi, in v tem posebnem primeru poziva k takojšnji neodvisni preiskavi vlade, vključno z mednarodno obdukcijo, ki bi jo opravila neodvisna forenzična ekipa; spominja, da je dolžnost države, da zagotovi varnost in telesno nedotakljivost vseh pripornikov;

2.  obsoja uporabo samovoljnih pridržanj ter pravosodnega in upravnega nadlegovanja za preganjanje več tisoč zagovornikov človekovih pravic, izvoljenih opozicijskih poslancev in neodvisnih organizacij civilne družbe; poziva venezuelske oblasti, naj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, odgovorne zanje privedejo pred sodišče ter zagotovijo, da se bodo v celoti spoštovale vse človekove pravice in temeljne svoboščine;

3.  opozarja, da sta prejšnja poskusa poiskati politično rešitev krize v Venezueli z mediacijo Vatikana in prek nacionalnega političnega dialoga, ki je potekal v Dominikanski republiki, več kot očitno spodletela;

4.  spominja na v preteklosti izraženo stališče Unije in Parlamenta, da mora vsakršen nadaljnji politični razvoj vključevati naslednje neobhodne zahteve: takojšnjo izpustitev vseh političnih zapornikov in odpravo mučenja, slabega ravnanja in nadlegovanja političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov; nov in neodvisen državni volilni svet, ki ga izvoli narodna skupščina; svobodne in pravične volitve v skladu z mednarodnimi standardi za verodostojen proces, pri katerem se spoštuje politični pluralizem, ob prisotnosti demokratičnih mednarodnih opazovalcev, in priznavajo pooblastila legitimne narodne skupščine ter razpustitev narodne ustavodajne skupščine;

5.  se z zanimanjem seznanja z zaključki Sveta v zvezi z morebitno vzpostavitvijo začetnih stikov z regionalnimi in mednarodnimi partnerji, da se preuči možnost ustanovitve skupine za stike; v zvezi s tem opozarja, da mora biti vloga skupine za mednarodno mediacijo ali kontaktne skupine nepristranska in jo morata sprejeti obe strani; meni, da bi moral biti cilj te raziskovalne skupine prispevati k iskanju miroljubnih demokratičnih in političnih rešitev za venezuelski konflikt, o katerih pa bi odločalo izključno tamkajšnje prebivalstvo; spominja visoko predstavnico/podpredsednico, da je treba med preučevanjem možnosti za vzpostavitev kontaktne skupine stopiti v stik z legitimnimi predstavniki venezuelske demokratične opozicije, da bi ugotovili, ali je večina naklonjena tej pobudi;

6.  popolnoma podpira predhodno izjavo Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi zločini in represivnimi dejanji, ki jih je zoper lastne državljane zagrešil venezuelski režim; poziva Unijo in države članice, naj se pridružijo pobudi držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskovanje hudodelstev zoper človečnost, ki jih je storila venezuelska vlada na ozemlju Venezuele, da bi ta odgovarjala za svoja dejanja; opominja na zavezanost EU multilateralizmu v okviru doktrine OZN ter na vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanosti za hudodelstva zoper človečnost in pri sodnem pregonu storilcev;

7.  pozdravlja, da je EU zaradi izvedbe volitev 20. maja 2018, ki so bile nezakonite in niso mednarodno priznane, uvedla dodatne ciljno usmerjene in povratne sankcije, ki ne bodo škodile venezuelskemu prebivalstvu; poziva, naj se te sankcije okrepijo, če se bodo razmere na področju človekovih pravic in demokracije v državi še naprej slabšale;

8.  izraža pohvalo kolumbijski vladi za hiter odziv in podporo, ki jo je ponudila vsem Venezuelcem, ki so vstopili v državo; pohvalo izreka tudi Braziliji, Peruju in drugim državam v regiji, zlasti tistim, ki so podpisale izjavo iz Quita o mobilnosti venezuelskih državljanov, pa tudi regionalnim in mednarodnim organizacijam, zasebnim