Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 12. december 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Predlog spremembe proračuna št. 6/2018: zmanjšanje odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti (iz lastnih sredstev)
 Uporaba instrumenta prilagodljivosti za financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritokov beguncev in varnostnih groženj
 Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna EU za leto 2019
 Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019
 Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko ***
 Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
 Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko ***
 Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
 Evro-sredozemski letalski sporazum med EU in Jordanijo (pristop Hrvaške) ***
 Vzpostavitev programa Obzorje Evropa – določitev pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ***I
 Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I
 Sveženj za enotni trg
 Ugotovitve in priporočila posebnega odbora o terorizmu
 Letno poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike
 Letno poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike
 Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 ter politiki Evropske unije na tem področju
 Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada ***I
 Vzpostavitev instrumenta za povezovanje Evrope ***I
 Pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino

Predlog spremembe proračuna št. 6/2018: zmanjšanje odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti (iz lastnih sredstev)
PDF 120kWORD 45k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2018 za proračunsko leto 2018: zmanjšanje odobritev plačil in odobritev za prevzem obveznosti v skladu s posodobljenimi napovedmi odhodkov in posodobljenimi prihodki (iz lastnih sredstev) (13961/2018 – C8-0488/2018 – 2018/2244(BUD))
P8_TA(2018)0500A8-0399/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1) in zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2) in zlasti člena 44 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki je bil dokončno sprejet 30. novembra 2017(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 6/2018, ki ga je Komisija sprejela 12. oktobra 2018 (COM(2018)0704),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 6/2018, ki ga je Svet sprejel 26. novembra 2018 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (13961/2018 – C8-0488/2018),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0399/2018),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 6/2018 posodobiti tako proračunske odhodke kot prihodke, da se upoštevajo najnovejši dogodki;

B.  ker predlog spremembe proračuna št. 6/2018 v razdelku 1a – „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“ in razdelku 2 – „Trajnostna rast – naravni viri“ v proračunskih vrsticah na strani odhodkov zmanjšuje obveznosti za 48,7 milijona EUR in plačila za 44,7 milijona EUR;

C.  ker na strani prihodkov predlog spremembe proračuna št. 6/2018 zadeva revizijo napovedi tradicionalnih lastnih sredstev (tj. carin in prelevmanov na sladkor), davka na dodano vrednost (DDV) in osnov za bruto nacionalni dohodek (BND) ter vključitev ustreznih popravkov za Združeno kraljestvo v proračun in njihovo financiranje, kar bo vplivalo na porazdelitev prispevkov lastnih sredstev držav članic v proračun Unije;

1.  pozdravlja dejstvo, da se programi za obdobje 2014–2020 končno izvajajo po načrtih, kar pomeni le manjšo prilagoditev na strani odhodkov v primerjavi z zelo velikimi spremembami proračuna, sprejetimi v letih 2016 in 2017; spodbuja Komisijo in države članice, naj nadoknadijo velike zamude, ki so se nakopičile v zadnjih treh letih;

2.  je seznanjen s tehničnim postopkom ponovnega uravnoteženja lastnih sredstev, ki je postalo potrebno zaradi revizije napovedi tradicionalnih lastnih sredstev in DDV ter posodobitve popravka za Združeno kraljestvo;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2018;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 6/2018 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(3) UL L 57, 28.2.2018, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.


Uporaba instrumenta prilagodljivosti za financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritokov beguncev in varnostnih groženj
PDF 126kWORD 50k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritokov beguncev in varnostnih groženj (COM(2018)0901 – C8-0492/2018 – 2018/2274(BUD))
P8_TA(2018)0501A8-0455/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0901 – C8-0492/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju novega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 30. novembra 2018 (COM(2018)0900) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov trialoga o proračunu z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju stališča o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 11. decembra 2018 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (15205/2018 – C8-0499/2018),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0455/2018),

A.  ker je instrument prilagodljivosti namenjen financiranju jasno opredeljenih odhodkov v danem proračunskem letu, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih meja enega ali več razdelkov;

B.  ker je Komisija predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti, da bi dopolnila financiranje ukrepov na področju migracij, beguncev in varnosti iz splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2019, in sicer v znesku 985 629 138 EUR nad zgornjo mejo razdelka 3;

C.  ker so se predstavniki Parlamenta in Sveta na proračunskem trialogu 4. decembra 2018 dogovorili, da se iz instrumenta prilagodljivosti zagotovi tudi 178 715 475 EUR za dopolnitev programov Obzorje 2020 in Erasmus+ v podrazdelku 1a;

1.  soglaša, da se iz instrumenta prilagodljivosti zagotovijo odobritve za prevzem obveznosti v višini 1 164 344 613 EUR;

2.  poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je določena v členu 11 uredbe o večletnem finančnem okviru, znova pokazala, da bi moral biti proračun Unije bolj prilagodljiv;

3.  znova izraža svoje dolgoletno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, prevzetih v sklopu instrumenta prilagodljivosti, ne smejo upoštevati pri zgornji meji večletnega finančnega okvira;

4.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, da sklep podpiše skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti za okrepitev ključnih programov za konkurenčnost EU ter financiranje takojšnjih proračunskih ukrepov za obvladovanje trenutnih izzivov migracij, pritoka beguncev in varnostnih groženj

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/276.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna EU za leto 2019
PDF 122kWORD 49k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna Unije za leto 2019 (COM(2018)0281 – C8-0221/2018 – 2018/2074(BUD))
P8_TA(2018)0502A8-0453/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0281 – C8-0221/2018),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju rezultatov tristranskih pogovorov z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0453/2018),

A.  ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 661/2014, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2012/2002, preko odobritev v splošnem proračunu Unije da na voljo znesek 50 000 000 EUR za predplačila;

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za plačilo predplačil v okviru splošnega proračuna Unije za leto 2019

(Besedilo te priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2019/277.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019
PDF 174kWORD 61k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o stališču Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 (15205/2018 – C8-0499/2018 – 2018/2275(BUD))
P8_TA(2018)0503A8-0454/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 21. junija 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2018 in posredoval Evropskemu parlamentu 13. septembra 2018 (11737/2018 – C8-0410/2018),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2018 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(9),

–  ob upoštevanju dejstva, da se spravnemu odboru v roku enaindvajsetih dni, določenem v členu 314(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ni uspelo dogovoriti o skupnem besedilu,

–  ob upoštevanju drugega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 30. novembra 2018 (COM(2018)0900) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov trialoga o proračunu z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju stališča o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Svet sprejel 11. decembra 2018 (15205/2018 – C8-0499/2018),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0454/2018),

1.  spominja, da je „osnutek svežnja“, o katerem sta se po težavnih in napornih pogajanjih na tristranskih pogovorih 4. decembra 2018 uspela sporazumeti Parlament in Svet, sestavljen iz dveh elementov: proračuna Unije za leto 2019, določenega na ravni 165 795,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 148 198,9 milijona EUR v odobritvah plačil, ter štirih skupnih in ene enostranske izjave;

2.  poudarja, da predlog proračuna, kot ga je spremenil Svet, sicer ne izpolnjuje vseh dejanskih potreb trajnostnega, skladnega in učinkovitega proračuna Unije, a je namen Parlamenta Uniji zagotoviti proračun, ki bo državljanom in podjetjem prinesel občutne koristi;

3.  pozdravlja dogovorjeno skupno raven odobritev za prevzem obveznosti, ki se je v primerjavi z zneskom v prvi obravnavi v Svetu povečala za 1,728 milijarde EUR; je zadovoljen, da se povečanje sredstev za 943 milijonov EUR, o katerem sta se strani sporazumeli v pogajanjih, nanaša na glavne politične prednostne naloge Parlamenta, namreč podporo raziskovalcem, mladim, malim in srednjim podjetjem, obravnavo temeljnih vzrokov migracije, boj proti podnebnim spremembam, povečanje varnosti državljanov EU in obrambo;

4.  pozdravlja, da se je skupna raven odobritev plačil, dogovorjena za leto 2019, v primerjavi s proračunom za leto 2018 povečala za 2,4 %; ugotavlja pa, da raven plačil predstavlja zgolj 0,9 % BND Unije; poudarja, kako pomembna je skupna izjava o odobritvah plačil, v kateri se Parlament in Svet zavežeta, da bosta sprejela sklepe, potrebne za kritje ustrezno utemeljenih potreb;

5.  obžaluje, da je Svet pod pretvezo, da ni imel na voljo dovolj časa za analizo, v okviru proračunskega postopka za leto 2019 pravzaprav zavrnil vsakršno razpravo o uporabi novega člena 15(3) finančne uredbe, ki omogoča, da se razveljavljeni zneski za raziskave znova uporabijo v letnem proračunskem postopku; zato poziva Komisijo, naj vsaj vsakega pol leta posebej poroča o razveljavljenih zneskih za raziskovalne programe, posreduje vse ustrezne informacije in elemente o členu 15(3) ter v okviru proračunskega postopka za leto 2020 predlaga njegovo uporabo;

6.  znova obžaluje, da Parlament kot ena od vej proračunskega organa ni bil ustrezno vključen v razprave Sveta in Komisije o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; obžaluje neomajno stališče Sveta o financiranju drugega obroka instrumenta za begunce v Turčiji, h kateremu se bo iz proračuna Unije prispevalo 2 milijardi EUR, medtem ko bodo države članice prispevale 1 milijardo EUR; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov Unije; opozarja, da se zgornje meje sedanjega večletnega finančnega okvira ob vmesni reviziji zaradi nepripravljenosti Sveta niso povečale, zato večletni finančni okvir nima dovolj manevrskega prostora, da bi se lahko odzival na nepredvidene okoliščine; poudarja, da je treba pri večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2021 upoštevati nabrane izkušnje, da bi med drugim preprečili oblikovanje proračunskih satelitov, kot je instrument za begunce v Turčiji;

7.  v skladu s skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije vztraja, da se dogovorjeno povečanje sredstev za programa Obzorje 2020 in Erasmus+ v znesku 100 milijonov EUR, za katerega bo v letu 2019 sprejeta sprememba proračuna, ne financira s prerazporeditvijo sredstev iz drugih programov, temveč z novimi odobritvami;

8.  glede na večjo podporo, ki jo Europol v okviru sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotavlja državam članicam, in njegovo vlogo pri boju proti terorizmu in kibernetski kriminaliteti pozdravlja oblikovanje 10 dodatnih delovnih mest in s tem povezano povečanje odobritev zanj;

9.  pozdravlja, da je Komisija v predlogu proračuna za leto 2019 oblikovala 5 delovnih mest in povečala z njimi povezane odobritve, da se preprečijo ozka grla, ki bi utegnila zmanjšati storilnost sodišč, ko gre za nove dejavnosti, ki jih je prevzelo Sodišče Evropske unije, in čedalje večjo delovno obremenitev, zlasti zaradi brexita; poudarja pa, da bi Sodišče Evropske unije dejansko potrebovalo 16 novih stalnih delovnih mest v podpornih službah;

10.  pozdravlja, da so se povečala sredstva v proračunski vrstici ESZD, namenjeni zmogljivosti strateškega komuniciranja, da bi omogočili odločnejše in usklajeno odzivanje Unije na izziv dezinformiranja;

11.  odobri stališče Sveta o drugem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019 ter skupne izjave, priložene tej resoluciji;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2019 dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

OSNUTEK SVEŽNJA

Proračun za leto 2019 – skupni sklepi

Ti skupni sklepi vključujejo naslednje točke:

1.  Proračun 2019

2.  Izjave

KRATEK PREGLED

V skladu z osnutkom svežnja:

–  splošna raven odobritev za prevzem obveznosti (o. p. o.) v proračunu za leto 2019 znaša 165 795,6 milijona EUR. Do zgornjih mej večletnega finančnega okvira ostane za leto 2019 razlika v skupni višini 1 291,1 milijona EUR v o. p. o.;

–  skupna raven odobritev plačil (o. p.) v proračunu za leto 2019 znaša 148 198,9 milijona EUR;

–  instrument prilagodljivosti za leto 2019 se v okviru podrazdelka 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelka 3 (Varnost in državljanstvo) uporabi v znesku 1 164,3 milijona EUR v o. p. o.;

–  skupna razlika do zgornje meje za obveznosti se v okviru podrazdelka 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta), podrazdelka 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) in razdelka 4 (Evropa v svetu) uporabi v znesku 1 476,0 milijona EUR;

–  varnostna rezerva, uporabljena v letu 2017, v znesku 253,9 milijona EUR se izravna z nerazporejeno razliko do zgornje meje v razdelku 5 (Uprava);

–  po ocenah Komisije naj bi o. p., povezane z uporabo instrumenta prilagodljivosti v letih 2016, 2017, 2018 in 2019, v letu 2019 znašale 961,9 milijona EUR.

1.  PRORAČUN ZA LETO 2019

Evropski parlament in Svet sta dosegla dogovor o skupnih sklepih iz podtočk 1.1 do 1.6 spodaj.

1.1.  Horizontalna vprašanja

Decentralizirane agencije

Prispevek EU (v o. p. o. in o. p.) in število delovnih mest za decentralizirane agencije bosta taka, kot ju v drugem predlogu proračuna (PP) predlaga Komisija.

Izvajalske agencije

Prispevek EU (v o. p. o. in o. p.) in število delovnih mest za izvajalske agencije bosta taka, kot ju v drugem PP predlaga Komisija.

Pilotni projekti/pripravljalni ukrepi

Dogovorjen je celovit sveženj 75 pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov, kot ga v drugem PP predlaga Komisija. Če je pilotni projekt oziroma pripravljalni ukrep zajet v obstoječi pravni podlagi, lahko Komisija predlaga prerazporeditev odobritev na ustrezno pravno podlago, da omogoči izvajanje ukrepa.

Pri tem svežnju, ki ga je predlagal Evropski parlament v okviru svoje obravnave prvotnega PP, so v celoti upoštevane zgornje meje za pilotne projekte/pripravljalne ukrepe, določene v finančni uredbi.

1.2.  Odhodkovni razdelki v finančnem okviru – odobritve za prevzem obveznosti

Podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija, vendar s prilagoditvami, podrobno opredeljenimi v naslednji preglednici:

 

 

 

 

(v EUR)

Proračunska vrstica/

program

Naslov

Sprememba v odobritvah za prevzem obveznosti

Drugi PP 2019

Proračun 2019

Razlika

Obzorje 2020

 

 

+150 000 000

08 02 03 04

Razvoj evropskega prometnega sistema, ki učinkovito izrablja vire, je okolju prijazen, varen in nemoteč

252 946 905

260 946 905

+8 000 000

08 02 08

Instrument za MSP

541 589 527

641 589 527

+100 000 000

09 04 01 01

Krepitev raziskav na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij

429 937 089

442 937 089

+13 000 000

15 03 01 01

Ukrepi Marie Skłodowske- Curie – ustvarjanje, razvoj in prenos novih spretnosti, znanja in inovacij

916 586 364

945 586 364

+29 000 000

Izobraževanje, usposabljanje in šport (Erasmus+)

 

 

+40 000 000

15 02 01 01

Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju evropskega izobraževanja in usposabljanja ter njun pomen za trg dela

2 411 836 200

2 441 036 200

+29 200 000

15 02 01 02

Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju evropske mladine in udeležba mladih v evropskem demokratičnem življenju

175 070 000

185 870 000

+10 800 000

SKUPAJ

 

 

+190 000 000

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 23 335,4 milijona EUR, pri čemer v podrazdelku 1a ni več razlike do zgornje meje za odhodke ter se uporabita skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 74,7 milijona EUR in 178,7 milijona EUR iz instrumenta prilagodljivosti.

Podrazdelek 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 57 192,0 milijona EUR, pri čemer v podrazdelku 1b ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 350,0 milijona EUR.

Razdelek 2 (Trajnostna rast: naravni viri)

o. p. o. so take, kot je v drugem PP predlagala Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 59 642,1 milijona EUR, pri čemer razlika znaša 701,9 milijona EUR.

Razdelek 3 (Varnost in državljanstvo)

o. p. o. so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 3 786,6 milijona EUR, pri čemer v razdelku 3 ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi 985,6 milijona EUR iz instrumenta prilagodljivosti.

Razdelek 4 (Evropa v svetu)

o. p. o. so take, kot je v drugem PP predlagala Komisija.

Zato dogovorjena raven o. p. o. znaša 11 319,3 milijona EUR, pri čemer v razdelku 4 ni več razlike do zgornje meje za odhodke in se uporabi skupna razlika do zgornje meje za obveznosti v znesku 1 051,3 milijona EUR.

Razdelek 5 (Uprava)

Število delovnih mest v kadrovskih načrtih institucij in odobritve so taki, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

Zato ob upoštevanju pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov (4,1 milijona EUR), predlaganih v podtočki 1.1 zgoraj, dogovorjena raven o. p. o. znaša 9 943,0 milijona EUR, pri čemer razlika do zgornje meje za odhodke v razdelku 5 po uporabi razlike v višini 253,9 milijona EUR za izravnavo uporabe varnostne rezerve v letu 2017 znaša 589,1 milijona EUR.

Posebni instrumenti: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), rezerva za nujno pomoč (EAR) in Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF)

o. p. o. za ESPG, EAR in EUSF so take, kot jih v drugem PP predlaga Komisija.

1.3.  Odobritve plačil

Skupna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2019 je taka, kot jo v drugem PP predlaga Komisija.

1.4.  Proračunske opombe

Odobrene so proračunske opombe, ki jih v drugem PP predlaga Komisija, razen za naslednje proračunske vrstice:

–  člen 02 08 08 (instrument za MSP) v oddelku proračuna, namenjenem Komisiji: zanj je odobreno besedilo, ki je bilo predlagano v prvotnem PP;

–  postavka 2 2 1 4 (Zmogljivost strateškega komuniciranja) v oddelku proračuna, namenjenem Evropski službi za zunanje delovanje: zanjo je odobreno besedilo, ki je bilo vključeno v obravnavo prvotnega PP v Evropskem parlamentu.

1.5.  Nomenklatura

Odobrena je nomenklatura, ki jo Komisija predlaga v drugem PP.

1.6.  Rezerve

Odobrene so rezerve, ki jih Komisija predlaga v drugem PP. Poleg tega se do sprejetja predloga Komisije (dok. COM (2018)0632) z dne 12. septembra 2018 za člen 18 03 02 (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)) uvrsti v rezervo znesek 19 321 000 EUR v o. p. o. in o. p.

2.  IZJAVE

2.1.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o odobritvah plačil

„Evropski parlament in Svet opozarjata, da je treba z vidika izvrševanja zagotoviti nemoten potek plačil v zvezi s sredstvi za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršna koli neobičajna raven neplačanih računov ob koncu leta.

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj še naprej podrobno in dejavno spremlja izvajanje programov iz obdobja 2014–2020. V ta namen Komisijo pozivata, naj pravočasno predstavi posodobljene zneske glede stopnje izvajanja in oceno zahtevanih odobritev plačil v letu 2019.

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj v primeru, da podatki pokažejo, da odobritve, vnesene v proračun za leto 2019, ne zadostujejo za kritje potreb, čim prej predstavi ustrezno rešitev, med drugim spremembo proračuna, s tem pa proračunskemu organu omogoči, da za ustrezno upravičene potrebe pravočasno sprejme morebitne nujne odločitve. Po potrebi bosta upoštevala nujnost zadeve.“

2.2.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o pobudi za zaposlovanje mladih

„Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo, da je zmanjšanje brezposelnosti mladih še vedno zelo pomembna skupna politična prednostna naloga, ter ponovno poudarjajo, da so za uresničitev tega cilja odločeni čim bolje izrabiti proračunska sredstva, predvsem prek pobude za zaposlovanje mladih.

Evropski parlament in Svet se zavedata, da je bilo treba v preteklosti zaradi povečanja sredstev v okviru posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih znatno spreminjati programe, da bi iz Evropskega socialnega sklada zagotovili zneske, ki bi bili enaki podpori iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih.

Evropski parlament in Svet zato pozivata Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo omogočil nemoteno črpanje povečanih proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih. Soglašata, da bosta takšen predlog nemudoma preučila, pri tem pa upoštevala prihodnje volitve v Evropski parlament, da bi bilo reprogramiranje v letu 2019 čim bolj nemoteno.“

2.3.  Enostranska izjava Komisije o pobudi za zaposlovanje mladih

„Brez poseganja v pooblastila proračunskega organa Komisija potrjuje, da ob predstavitvi posodobljenega finančnega načrtovanja in zakonodajnega predloga za revizijo uredbe o skupnih določbah povečanje sredstev v okviru pobude za zaposlovanje mladih, dogovorjeno za leto 2019, ne bo štelo kot predhodna zagotovitev zneska, ki je trenutno predviden za leto 2020.“

2.4.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o vključevanju podnebnih ukrepov

„Evropski parlament, Svet in Komisija opozarjajo na pomen vzpostavitve nizkoogljičnega gospodarstva, ki bo učinkovito z vidika porabe virov in odporno na podnebne spremembe. V ta namen sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da bo v obdobju 2014–2020 najmanj 20 % proračuna EU vloženega v odhodke, povezane s podnebjem. Sedanja napoved za celotno obdobje 2014–2020 kaže, da bo delež proračuna EU, ki bo dodeljen podnebnim ukrepom, predvsem zaradi zamud pri črpanju sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov na začetku tega obdobja, znašal v povprečju 19,3 %, pa čeprav proračun za leto 2019 že sam zase dosega cilj 20 %.

Evropski parlament in Svet sta s tem seznanjena ter pozivata Komisijo, naj se čim bolj potrudi, da bo ta delež za celotno obdobje 2014–2020 le dosegel ciljnih 20 %.“

2.5.  Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi podrazdelka 1a s spremembo proračuna

„Zaradi omejene razpoložljivosti instrumenta prilagodljivosti in skupne razlike do zgornje meje za obveznosti sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da bosta v spremembi proračuna v letu 2019 predvidela 100 milijonov EUR za okrepitev programov Obzorje 2020 in Erasmus+. Komisija bo to spremembo proračuna, ki ne bo vsebovala nobenih drugih elementov, predstavila, kakor hitro bo spomladi 2019 končana tehnična prilagoditev večletnega finančnega okvira za leto 2020, vključno z izračunom skupne razlike do zgornje meje za obveznosti. To ne vpliva na morebitne običajne tehnične popravke, ki jih bo Komisija morala izvesti, da bo zagotovila, da se bo proračun za leto 2019 izvrševal v skladu s predpisi.

Evropski parlament in Svet se obvezujeta, da bosta brez odlašanja preučila predlog spremembe proračuna za leto 2019, ki ga bo predložila Komisija.“

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0182.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0311.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0404.


Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko ***
PDF 110kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07964/2018 – C8-0382/2018 – 2018/0091(NLE))
P8_TA(2018)0504A8-0366/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07964/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07965/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0382/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino, mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja v obliki pisma Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0366/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Japonske.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0505.


Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
PDF 133kWORD 56k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07964/2018 – C8-0382/2018 – 2018/0091M(NLE))
P8_TA(2018)0505A8-0367/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07964/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (07965/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0382/2018),

–  ob upoštevanju skupne izjave s 25. vrhovnega srečanja EU in Japonske z dne 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic za prostotrgovinski sporazum z Japonsko, ki jih je Svet sprejel 29. novembra 2012 in objavil 14. septembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih pogajanjih EU z Japonsko(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji o pogajanjih za sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(2) in z dne 12. decembra 2017 o strategiji za digitalno trgovino(3),

–  ob upoštevanju končnega poročila o oceni učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Japonsko na trgovino in trajnostni razvoj iz aprila 2016 in analize gospodarskega učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki ga je generalni direktorat Komisije za trgovino objavil junija 2018;

–  ob upoštevanju skupne izjave z 38. medparlamentarnega srečanja EU in Japonske z dne 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ iz oktobra 2015,

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta služb Komisije z dne 26. februarja 2018 z naslovom „Povratne informacije in nadaljnja pot pri izboljšanju izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini“,

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014 o vlogi civilne družbe v sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko in z dne 14. februarja 2018 o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini,

–  pozdravlja načrta Komisije v 15 točkah za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju z dne 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije št. 2/15 z dne 16. maja 2017 na podlagi člena 218(11) PDEU, za katerega je Komisija zaprosila 10. julija 2015,

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 k PDEU o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 168 do 191 PDEU, zlasti člena 191(2),

–  ob upoštevanju členov 91, 100(2), 207 in člena 218 PDEU, zlasti njegovega odstavka 10,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(4) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0367/2018),

A.  ker Unija in Japonska delita temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija in pravna država, obe pa sta tudi močno zavezani trajnostnemu razvoju in na pravilih temelječemu sistemu Svetovne trgovinske organizacije;

B.  ker ima sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko strateško razsežnost in ker gre za najpomembnejši dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je Unija kdaj sklenila, saj zadeva skoraj tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skoraj 40 % svetovne trgovine in več kot 600 milijonov ljudi;

C.  ker je Japonska tretji največji potrošniški trg na svetu, a le šesta največja trgovinska partnerica Unije, kar je dokaz, da potencial te dvostranske trgovine še ni polno izkoriščen;

D.  ker je več predhodnih študij in analiz pokazalo, da naj bi imel sporazum tako za EU kot za Japonsko pozitivne učinke pri rasti BDP, dohodku, trgovini, produktivnosti in zaposlovanju, pomagal pa bi tudi pri cilju ustvarjanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker bi sporazum lahko potrošnikom prinesel koristi nižjih cen in večje potrošniške izbire pri blagu in storitvah; ker bi morale EU in njene države članice izboljšati sedanja orodja, s katerimi bi delavcem in podjetjem pomagale pri prilagajanju na nove priložnosti in na morebitne negativne učinke globalizacije in trgovinskih sporazumov; ker bi bilo treba uspešnost sporazuma ocenjevati tudi na podlagi njegovega prispevanja k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030;

E.  ker je Parlament že od začetka spremljal ta pogajanja in med drugim tudi pozval, naj pogajalci upoštevajo interese državljanov, civilne družbe in podjetij ter naj poskrbijo za preglednost, zaradi česar je bil zagotovljen boljši dostop do dokumentov, redno se je poročalo o pogajanjih in tudi komuniciranje je bilo boljše; ker bi lahko postopek za sklepanje trgovinskih sporazumov v prihodnje še izboljšali, in sicer tako, da bi EU svoje predloge dala na voljo, ter tako, da bi Svet pred pogajanji sistematično objavljal pogajalske smernice;

F.  ker je osrednjega pomena, da sporazum odpre trgovinske preference in priložnosti, tako da bodo dostopne in da jih bo mogoče docela izkoristiti;

1.  meni, da je ta sporazum v dvostranskem in svetovnem merilu strateško izjemno pomemben in da v pravem trenutku pošilja sporočilo o podpori prosti in pravični trgovini, temelječi na pravilih, povrhu tega pa v teh časih, ko se svetovni red sooča z resnimi protekcionističnimi izzivi, uveljavlja visoke standarde na področju okolja, varne hrane, varstva potrošnikov in delavskih pravic; svari, da protekcionizem ni sprejemljiva možnost, pa tudi sedanji nepremični položaj trgovinske politike ne zdrži več;

2.  je zadovoljen z velikopotezno in celovito naravo sporazuma o gospodarskem partnerstvu, saj sledi prednostnim nalogam iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o trgovinskih odnosih EU z Japonsko;

3.  želi opozoriti predvsem na to, da so v njem močno liberalizirane tarife, tako da bo ob popolnem izvajanju liberaliziranih 99 % tarifnih postavk EU in 97 % postavk Japonske, med drugim tudi za industrijske proizvode v sektorjih, kjer je EU zelo konkurenčna, in to ob zaščitnih ukrepih za najbolj občutljive proizvode z brezcarinskimi kvotami, zmanjšano carino ali postopnim zmanjševanjem carine; poudarja, da sporazum vsebuje določbo o boju proti goljufijam, tako da bi lahko EU v primeru goljufije in nesodelovanja v carinskih zadevah umaknila svoje trgovinske preference, obenem pa zakoniti trgovci ne bodo oškodovani;

4.  poudarja, da bodo carine EU za avtomobile v sedmih letih postopoma odpravljene; poziva Komisijo, naj v tem obdobju spremlja trgovinske trende za avtomobile, da bi predvidela morebitno destabilizacijo evropskega trga in v tem primeru ustrezno ukrepala; poudarja pa, da je precejšnje število japonskih avtomobilskih znamk, ki se prodajajo v EU, v Uniji tudi izdelanih;

5.  poudarja, da je Japonska obravnavala problematiko nepotrebnih netarifnih ukrepov v mnogih sektorjih, na primer pri avtomobilih, prehranskih dodatkih, sanitarnih in fitosanitarnih predpisih ter označevanju živil in kozmetičnih izdelkov, in tako zmanjšala stroške izpolnjevanja zahtev ter ustvarila bolj predvidljiv regulativni okvir; želi spomniti, da ima vsaka država pravico, da nacionalne standarde postavi višje od mednarodnih, če je to potrebno za ustrezno varstvo zdravja, varnosti ali potrošnikov; je seznanjen z zavezo Japonske, da bo svoje avtomobilske standarde uskladila z mednarodnimi standardi Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo, ki se jih držijo tudi proizvajalci avtomobilov v EU;

6.  pozdravlja, da bo Japonska dobaviteljem iz EU omogočila nediskriminatoren dostop do trgov javnih naročil v 54 osrednjih mestih in morda to število še povečala, odpravila tako imenovano klavzulo o operativni varnosti, ki je evropskim dobaviteljem železniške opreme doslej v praksi onemogočala dostop do japonskega trga, in povečala preglednost na razpisih za javna naročila; poziva Komisijo, naj izvajanje te točke natančno spremlja in zagotovi, da se bodo zaveze glede odprtosti in enakega dostopa do javnih naročil dejansko izvajale; poudarja, da bi bilo treba pri podeljevanju javnih naročil upoštevati tudi socialna in okoljska merila; poudarja, da morajo biti javna naročila tako v EU kot na Japonskem v najboljšem interesu državljanov;

7.  meni, da je Japonska izredno dragocen izvozni trg za kmete in proizvajalce hrane iz EU, in želi opozoriti, da bo lahko okoli 85 % agroživilskih izdelkov na Japonsko vstopalo brez carine; poudarja, da bodo lahko po prehodnem obdobju na japonski trg brez carine vstopali tudi predelani kmetijski proizvodi; odobrava, da sporazum prinaša precejšnje izvozne priložnosti za agroživilske proizvode iz EU, na primer vino, govedino, svinjino in sir, in da je v njem zaščitenih okoli 205 evropskih geografskih označb, mogoče pa jih bo še dodati, kar v primerjavi s preteklimi trgovinskimi sporazumi pomeni dodatno izboljšanje in je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v živilski panogi; poziva, naj se pogajanja po treh letih nadaljujejo, da bi ocenili možnosti za razširitev seznama zaščitenih geografskih označb, in pričakuje, da bosta obe strani namenili veliko pozornost trajnostnemu kmetijstvu, vključno z malo proizvodnjo hrane in razvojem podeželja;

8.  poudarja, da sporazum spodbuja najboljše prakse za zagotavljanje varne in visokokakovostne hrane in proizvodov potrošnikom; želi podčrtati, da sporazum ne onemogoča uporabe previdnostnega načela v EU, določenega v PDEU; pozdravlja, da je v besedilu jasno navedeno previdnostno načelo; poudarja, da sporazum v nobenem primeru ne sme ogroziti jasnega, razumljivega označevanja živil, skladnega z zahtevami EU; poziva obe partnerici, naj pri izvajanju povečata varstvo in dobrobit potrošnikov in varnost hrane, Komisija pa naj v vse prihodnje trgovinske sporazume EU vključi izrecne in stroge določbe o varstvu potrošnikov;

9.  poudarja, da se obe strani zavzemata za visoko raven varstva okolja in delavcev ter da teh standardov ne bi smeli razumeti kot trgovinsko oviro, in se zaveda, da sporazum tudi nedvoumno določa, da ni dovoljeno zniževati ali slabiti delavskih in okoljskih standardov za privabljanje trgovine in naložb; želi spomniti na cilj trajnostnega razvoja 5 v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; pozdravlja, da sta Japonska in EU pristopili k deklaraciji iz Buenos Airesa o ženskah in trgovini, in obe strani poziva, naj v okviru tega sporazuma močno okrepita zavzemanje za vprašanja spola v trgovini, vključno s pravico do enakega plačila; pričakuje, da bosta obe storili vse potrebno za izvajanje tega cilja trajnostnega v vseh svojih dejavnostih, tudi pri izvajanju tega sporazuma; poziva Komisijo, naj izvede naknadno oceno učinka glede trajnosti pri izvajanju;

10.  pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam in drugih mnogostranskih okoljskih sporazumov, pa tudi trajnemu gospodarjenju z gozdovi (vključno z bojem proti nezakoniti sečnji) in ribolovnimi viri (boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu); poudarja, da se za proizvode, uvožene v EU, še naprej uporabljajo zakonodaja in standardi EU, zlasti pa, da uredba EU o lesu in lesnih proizvodih (Uredba (EU) št. 995/2010) prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg EU in vzpostavlja obvezni sistem potrebne skrbnosti; poziva obe strani, naj tesno sodelujeta v okviru poglavja o trajnostnem razvoju ter si izmenjujeta najboljše prakse in okrepita izvrševanje zakonodaje na tem področju, vključno z najučinkovitejšimi ukrepi zoper nezakonito sečnjo, pri tem pa posvetita pozornost zlasti preprečevanju izvoza nezakonito posekanega lesa iz EU na Japonsko;

11.  želi spomniti, da sporazum vsebuje nedvoumno zavezo o prizadevanju za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; želi poudariti, da mora Japonska ratificirati še dve (konvencijo o diskriminaciji in o odpravi prisilnega dela), in v doglednem času pričakuje konkreten napredek te države pri ratifikaciji in dejanskem izvajanju teh konvencij, kakor določa tudi sporazum o gospodarskem partnerstvu;

12.  pozdravlja, da je Japonska vzpostavila medresorski okvir za izvajanje zavez glede trajnostnega razvoja, vključno z ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in da je odbor za trgovino in trajnostni razvoj iz sporazuma zadolžen tudi za sodelovanje s civilno družbo pri izvajanju poglavja o trajnostnem razvoju;

13.  želi spomniti, da je Sodišče Evropske unije v odstavku 161 svojega mnenja št. 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem izjavilo, da sta poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju takoj neposredno vplivala na trgovino in da kršenje določb o trajnostnem razvoju drugi pogodbeni stranki omogoča tudi prekinitev ali zamrznitev liberalizacije, ki je opredeljena v drugih določbah sporazuma; pozdravlja, da je v poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vključena določba o pregledu, in obe strani poziva, naj jo docela izkoristita za izpolnjevanje danih zavez ter naj izboljšata izvršljivost in učinkovitost določb o delu in okolju, na primer z različnimi metodami izvrševanja, pri čemer naj bi bil mehanizem sankcij zadnja rešitev; obe strani poziva, naj z izvajanjem ne odlašata tako dolgo, da bi se sprožila določba o pregledu, in tako zagotovita, da bo ta sporazum o gospodarskem partnerstvu zares napreden in da bo zagotavljal kar največjo mogočo zaščito; poziva Komisijo, naj spremlja dane zaveze iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter naj z Japonsko sodeluje pri izvajanju teh zavez ter naj se pri tem opira na svoj neuradni dokument služb Komisije s 15 točkami, ki govori prav o izvajanju trgovine in trajnostnega razvoja;

14.  poudarja, da sporazum ohranja pravico organov držav članic EU, da popolnoma opredelijo, zagotovijo in zakonsko urejajo javne storitve na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, in da negativni seznam vladam ne preprečuje, da bi privatizirane storitve znova podržavile ali da bi prosto zasnovale nove javne storitve; meni, da je načeloma bolj zaželena uporaba pozitivnih seznamov, kakor določa sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s storitvami (GATS); je seznanjen, da sta se obe strani sporazuma zavezali, da bo za gospodarjenje z vodo veljala splošna izjema za javne storitve;

15.  je prepričan, da zaveze glede tržnega dostopa za čezmejne storitve, vključno z e-trgovino, pomorskim prometom, poštnimi storitvami, energetiko in telekomunikacijami, odpirajo potencial za velik porast v trgovini s storitvami; meni, da bo sporazum evropskim podjetjem olajšal izvajanje storitev na japonskem trgu, saj bo zagotavljal pravičnejše obravnavanje; želi opomniti, da je treba obvarovati cilje javne politike, tudi na področju kibernetske varnosti, in da je treba v politiki dopustiti nekaj manevrskega prostora za prihodnje regulativne izzive;

16.  poudarja, da sporazum omogoča začasno preselitev strokovnjakov čez mejo (četrti način), pri čemer sta obe strani zavezani glede transferjev znotraj podjetij v okoli 40 sektorjih in glede neodvisnih strokovnjakov v okoli 20 sektorjih, s čimer se bodo okrepile vezi med EU in Japonsko v neposrednih tujih naložbah;

17.  poudarja, da sporazum iz previdnostnih in nadzornih razlogov ohranja suvereno pravico do zakonskega urejanja finančnega in bančnega sektorja; poziva obe partnerici, naj uporabljata finančni regulativni forum, da bi izboljšali svetovni finančni sistem;

18.  pozdravlja osrednje inovativne elemente, kakršni sta namenski poglavji o malih in srednjih podjetjih in družbeni odgovornosti podjetij ali določbe o Pariškem sporazumu, s katerimi naj bi spodbujali družbeno odgovornost podjetij na podlagi načel skupine G-20 in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva obe strani, naj si dejavno prizadevata za družbeno odgovornost podjetij;

19.  poudarja, da je regulativno sodelovanje prostovoljno in da nikakor ne omejuje pravice do zakonskega urejanja; poudarja, da je treba ustrezne določbe izvajati ob popolnem spoštovanju pristojnosti sozakonodajalcev; pozdravlja, da poglavje o regulativnem sodelovanju jasno določa, da je treba v celoti spoštovati načela iz PDEU, na primer previdnostno načelo;

20.  poziva k preglednosti glede delovanja odbora za regulativno sodelovanje in k ustreznemu vključevanju vseh deležnikov, predvsem sindikatov in organizacij civilne družbe, kar je pravzaprav pogoj za pridobitev javnega zaupanja do sporazuma in njegovih posledic; poudarja, da bi bilo treba Parlament redno obveščati o odločitvah odbora za regulativno sodelovanje;

21.  je seznanjen, da še vedno potekajo pogajanja o ločenem sporazumu o naložbah, kar bo Parlament pobliže spremljal; ve, da je Komisija v sporazume z drugimi partnerji uvedla sistem sodišč za naložbe, saj še ni mnogostranskega sodišča za naložbe; ponavlja, da stari mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo ni več sprejemljiv in da nihče nima mandata, da bi ga spet uporabili;

22.  pozdravlja, da sta EU in Japonska 17. julija 2018 uspešno sklenili pogovore za sklep o vzajemni ustreznosti in se dogovorili, da bosta svoja sistema varstva podatkov medsebojno priznali kot ustrezna, kar bo omogočilo varnejši pretok podatkov med njima; poudarja, da imajo organi za varstvo podatkov na obeh straneh pomembno vlogo pri varovanju ustrezno visokega varstva podatkov; je seznanjen, da sporazum vsebuje določbo o pregledu, po kateri bo v roku treh let ocenjeno vprašanje določb o čezmejnem prenosu podatkov, in se zaveda, da je digitalno gospodarstvo vse pomembnejše za rast in delovna mesta; želi spomniti, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih popolnoma spoštovati pravni red EU na področju varstva podatkov in zasebnosti, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), in poudarja, da je treba za vse prihodnje dogovore pridobiti soglasje Parlamenta ter zaščititi temeljne pravice državljanov EU;

23.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje in usklajevanje z Japonsko o mnogostranskih vprašanjih ter pri tem sodeluje z drugimi strateškimi partnerji, da bi ohranili in nadalje razvili mednarodne standarde ter odprt, pošten in močan mnogostranski sistem trgovanja, ki se bo opiral na pravila Svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne standarde;

24.  poudarja, da gre pri 78 % podjetij iz EU, ki izvažajo na Japonsko, za manjše družbe, in odobrava, da sporazum vsebuje ločeno poglavje o malih in srednjih podjetjih, tako da ga bodo lahko čim bolje izkoristila, namreč zaradi določb, v katerih sta obe strani obvezani poskrbeti za preglednost pri dostopu do trga in za izmenjavo ustreznih informacij; poziva k hitri ustanovitvi kontaktnih točk in spletnega mesta za mala in srednja podjetja, da jim bodo na voljo potrebne informacije o tržnem dostopu;

25.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, ali bo dogovor o odpravi netarifnih ukrepov ustrezno uresničen in kako poteka upravljanje tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ter o tem poroča Parlamentu;

26.  poziva obe partnerici, naj zagotovita dejavno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe v skupnem dialogu s civilno družbo in notranjimi svetovalnimi skupinami; poziva Komisijo, naj dejavno oblikuje najboljše prakse o delovanju notranjih svetovalnih skupin in skupnega dialoga ter jo deli z Japonsko; poziva obe strani, naj poskrbita za hitro ustanovitev dobro delujočih, učinkovitih in uravnoteženih notranjih svetovalnih skupin z lastnim kodeksom ravnanja, katerih mnenje bo treba pregledno upoštevati pri medvladnih posvetih, ki jih določa sporazum;

27.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo pri procesu izvajanja sporazuma ves čas sodelovala tudi delegacija EU za Japonsko; poudarja, da delegacije EU omogočajo hitro in neposredno ukrepanje in tako zagotovijo pravilno izvajanje trgovinskih določb ter hitro odkrivanje in reševanje odprtih vprašanj in ovir;

28.  pričakuje popolno preglednost pri delovanju sektorskih odborov, ki naj bi bili ustanovljeni v skladu s sporazumom, in sicer tako v odnosu do Parlamenta kot do splošne javnosti;

29.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal izvajanje sporazuma v tesnem sodelovanju s Komisijo, deležniki in japonskimi partnerji;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter japonski vladi in parlamentu.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 16.
(2) UL C 35, 31.1.2018, str. 21.
(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0504.


Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko ***
PDF 111kWORD 44k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08462/2018 – C8-0417/2018 – 2018/0122(NLE))
P8_TA(2018)0506A8-0383/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08462/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08463/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0417/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0383/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Japonske.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0507.


Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko (resolucija)
PDF 149kWORD 55k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani (08462/2018 – C8-0417/2018 – 2018/0122M(NLE))
P8_TA(2018)0507A8-0385/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08462/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani(1) (08463/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0417/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisanega v Tokiu 17. julija 2018,

–  ob upoštevanju 25. dvostranskega vrha, ki je potekal v Tokiu 17. julija 2018, in skupne izjave z njega,

–  ob upoštevanju prvega dvostranskega vrha, ki je potekal v Haagu leta 1991, in sprejete skupne izjave o odnosih med ES in Japonsko,

–  ob upoštevanju 20. vrha EU-Japonska iz leta 2010,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila o povezovanju Evrope in Azije – temeljni gradniki za strategijo EU, ki ga je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 19. septembra 2018 poslala Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter Evropski investicijski banki,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je junija 2016 objavila podpredsednica/visoka predstavnica,

–  ob upoštevanju smernic o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji, ki jih je Svet odobril 15. junija 2012,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Japonsko o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 2009(2),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU-Japonska iz leta 2001,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Odbora za zunanje zadeve v Tokiu na Japonskem in v Južni Koreji od 3. do 6. aprila 2018,

–  ob upoštevanju 38. medparlamentarnega srečanja med EU in Japonsko, ki je potekalo v Tokiu 9. in 10. maja 2018,

–  ob upoštevanju obiska priložnostne delegacije Pododbora za obrambo in varnost v Tokiu od 22. do 25. maja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih za sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Japonsko in EU(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa(4),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0385/2018),

A.  ker sta EU in Japonska strateški partnerici od leta 2003 in še naprej tesno sodelujeta v številnih mednarodnih forumih;

B.  ker si EU in Japonska kot enako misleči globalni partnerici delita posebno odgovornost za spodbujanje miru, stabilnosti, multilateralizma, spoštovanja človekovih pravic, blaginje in zagovarjanja na pravilih temelječe ureditve v hitro spreminjajočem se svetu;

C.  ker bo sporazum o strateškem partnerstvu/prostotrgovinski sporazum med EU in Japonsko zajemal približno tretjino svetovne gospodarske proizvodnje;

D.  ker je japonska vlada začela izvajati reforme varnostne politike, ki vključujejo krepitev obrambnih zmogljivosti, prenovo zavezništva z ZDA in sodelovanje z drugimi demokracijami v regiji in zunaj nje;

E.  ker se je prispevek Japonske k mednarodni varnosti in stabilnosti povečal; ker se nacionalna varnostna strategija Japonske iz leta 2013 nanaša na politiko „proaktivnega prispevka k miru“, ki temelji na načelu mednarodnega sodelovanja;

F.  ker je Japonska najstarejša partnerica Nata in je podpisala sporazume o sodelovanju glede zaupnih informacij, kibernetske varnosti, boja proti piratstvu, pomoči ob nesrečah in humanitarne pomoči;

G.  ker je Japonska v zadnjih desetletjih požela odobravanje mednarodne skupnosti za svojo politiko vojaškega samoomejevanja, ki ni nikakor ovirala njenega vzpona do statusa enega najpomembnejših gospodarskih in političnih akterjev na svetu;

H.  ker je bila Japonska vodilna v prizadevanjih za revizijo čezpacifiškega partnerstva (TPP) po umiku ZDA in je julija 2018 ratificirala revidiran sporazum, celoviti in napredni sporazum za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP ali TPP-11); ker je tudi Japonska pokazala zanimanje za celovito regionalno gospodarsko partnerstvo (RCEP), ki vključuje Kitajsko;

I.  ker je Japonska dejavna članica Azijske razvojne banke (ADB), Afriške razvojne banke (AFDB), Medameriške razvojne banke (IADB), Ekonomske in socialne komisije Združenih narodov za Azijo in Pacifik (UNESCAP) in drugih specializiranih agencij ZN ter azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in Dialoga za azijsko sodelovanje (ACD); ker je Japonska članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodnega denarnega sklada (IMF), skupine G7 in skupine G20;

J.  ker je japonska vlada februarja 2015 odobrila novo listino o razvojnem sodelovanju;

Sporazum in odnosi med EU in Japonsko

1.  pozdravlja sklenitev osnutka sporazuma o strateškem partnerstvu, ki zagotavlja pravno zavezujoč okvir, krepi dvostranske odnose med EU in Japonsko ter povečuje sodelovanje na več kot 40 področjih, kot so zunanja politika in varnostna vprašanja, vključno s spodbujanjem miru in stabilnosti ter operacijami nujne pomoči, svetovna razvojna in humanitarna pomoč, gospodarske zadeve, raziskave, inovacije, izobraževanje, varnost hrane, kmetijska politika, politika IKT, vesoljska tehnologija, kultura in šport, pa tudi globalni izzivi, ki zahtevajo globalno usklajevanje, kot so podnebne spremembe, migracije, kibernetske grožnje, javno zdravje, čezmejni kriminal, operacije vzpostavljanja miru, krizno upravljanje in obvladovanje nesreč ter boj proti terorizmu;

2.  poudarja povezave med sporazumom o strateškem partnerstvu in sporazumom o gospodarskem partnerstvu, največjim svetovnim dvostranskim sporazumom o prosti trgovini; meni, da je sklenitev obeh sporazumov nadgradnja partnerstva, katere cilj je zagotoviti konkretne prednosti za prebivalstvo EU in Japonske, in podpira nadaljnje sodelovanje v okviru mednarodnih forumov; pozdravlja vzajemno spoštovanje in zaupanje, ki sta bila okrepljena med pogajalskim postopkom;

3.  pozdravlja sklicevanje na parlamentarno razsežnost v členu 1(3) sporazuma o strateškem partnerstvu, namenjeno krepitvi partnerstva z dialogom in sodelovanjem na področju političnih vprašanj, zunanjih in varnostnih politik ter drugega sektorskega sodelovanja; v zvezi s tem predlaga, da japonski parlament in Evropski parlament še naprej razvijata parlamentarni nadzor in dialog, da bi zagotovila izvajanje pogodbeno dogovorjenega sodelovanja; poziva Evropski parlament, naj nadzira seje skupnega odbora in njihovo dokumentacijo; poziva, naj se civilna družba še naprej vključuje v izvajanje sporazuma o strateškem partnerstvu ter spodbuja odgovornost zanj; ponovno izraža prepričanje, da bi morala konkretna oblika splošnega in sektorskega sodelovanja načeloma temeljiti na ciljih v zvezi s trajnostjo, ki jih je treba uresničiti do leta 2030 in jih je sprejela OZN, odobrile pa pogodbenice;

4.  poudarja, da je treba sodelovati na večstranski ravni, da bi spodbujali pristop k Pogodbi o trgovini z orožjem ter izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, s tem pa preprečili širjenje orožja z množično uničevanje, se borili proti terorizmu in preprečili, da ostanejo storilci najhujših oblik zločina zoper mednarodno pravo in kršitev človekovih pravic nekaznovani;

5.  opozarja, da je potreben celovit in skladen diplomatski, ekonomski, kulturni in varnostni pristop v državah v razvoju, kjer sta varnost in razvoj povezana s skupno vizijo EU in Japonske;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

6.  ponovno potrjuje skupno zavezanost spoštovanju človekovih pravic, demokracije, temeljnih svoboščin, dobrega upravljanja, pravne države in skupnih vrednot iz Splošne deklaracije človekovih pravic ter skupnim prizadevanjem za globalno spodbujanje in zaščito teh vrednot in na pravilih temelječe mednarodne ureditve;

7.  je seznanjen, da Japonska ni ratificirala dveh osrednjih konvencij Mednarodne organizacije dela (o diskriminaciji in odpravi prisilnega dela), in pozdravlja njeno odločitev, da vzpostavi medministrski okvir za obravnavanje izvajanja zavez glede trajnostnega razvoja v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu, vključno z ratifikacijo teh konvencij;

8.  poudarja, da je na področju pravic žensk potrebno nadaljnje sodelovanje, s katerim bi zagotovili, da bo uresničitev enakosti spolov ena ključnih prednostnih nalog partnerstva; spodbuja japonski parlament, naj nadaljuje delo v zvezi z zakonodajo, da bi obravnaval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

9.  obsoja dejstvo, da je smrtna kazen na Japonskem še vedno zakonita, usmrtitve pa se izvajajo, ne da bi bili kaznjenci predhodno opozorjeni; poudarja, da odbor OZN proti mučenju kritizira to prakso zaradi psihološke obremenitve kaznjencev in njihovih družin; podpira prizadevanja OZN pri postopnem odpravljanju smrtne kazni; poziva EU, naj začne dialog z japonsko vlado o moratoriju za smrtno kazen, da bi jo sčasoma odpravili;

Regionalni in mednarodni odnosi

10.  opozarja, da je bila v okviru globalne strategije EU iz leta 2016 opredeljena neposredna povezava med evropsko blaginjo in varnostjo v Aziji, EU pa pozvana k večjim prispevkom v praktični obliki in sodelovanju s partnerji, kot je Japonska, za spodbujanje miru na Korejskem polotoku ter izjemno pomembno mirno reševanje pomorskih in ozemeljskih sporov na območju Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja na podlagi mednarodnega prava in konvencij; poudarja pomen izgradnje zaupanja in preventivne diplomacije; poudarja, da je treba spoštovati svobodo mednarodne plovbe; pozdravlja srečanje predsednika vlade Abeja in predsednika Šija v Pekingu 26. oktobra 2018 ter najavo zavezanosti odprtju novega poglavja v odnosih kot korak k izboljšanju dvostranskih odnosov in zmanjšanju regionalnih napetosti;

11.  se zaveda, da pomeni kitajski in ruski vpliv v azijsko-pacifiški regiji velik varnostni izziv za Japonsko, pa tudi za interese EU, zato pozdravlja zaveze iz sporazuma o strateškem partnerstvu glede poglobitve sodelovanja med EU in Japonsko na področju varnosti kot zaščite pred tovrstnimi grožnjami;

12.  pozdravlja, da je bila 1. julija 2018 ustanovljena japonska misija v Natu;

13.  pozdravlja novo strategijo EU za izboljšanje povezljivosti z Azijo prek spodbujanja dialoga, stabilnosti, regionalnega in mednarodnega sodelovanja, interoperabilnega prometa, energetskih in digitalnih omrežij ter povezav med ljudmi; izpostavlja priložnosti, ki jih povezljivost prinaša za okrepitev izmenjav na področjih izobraževanja, znanosti, raziskav in kulture;

14.  poziva k razširitvi dvostranskega in večstranskega sodelovanja EU-Japonska z Južno Korejo, Severno Korejo, ZDA in Kitajsko v podporo prizadevanjem za vzpostavitev miru in ohranjanje stabilnosti v regiji, mirno sožitje na Korejskem polotoku ter popolno, nepreklicno in preverljivo denuklearizacijo Severne Koreje; poudarja, kako pomembni so nadaljnje sodelovanje in dobri sosedski odnosi med Japonsko in Južno Korejo, saj bi utegnili prispevati k regionalni stabilnosti in obravnavati varnostna tveganja, kot je Severna Koreja; se zavezuje podpori stalnemu mednarodnemu pritisku na Severno Korejo, da bi zagotovili sprejetje konkretnih ukrepov za denuklearizacijo; podpira mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitve za vprašanje pogrešanih japonskih državljanov, za katere obstaja bojazen, da jih je ugrabil severnokorejski režim; poudarja, da je stabilnost v severovzhodni Aziji v osrednjem interesu Evrope;

15.  predlaga, da EU in Japonska sodelujeta pri krepitvi zmogljivosti ASEAN v zvezi z agendo regionalnega povezovanja in sodelovanja ter pri zmogljivosti za skupno reševanje konfliktov v regiji, pa tudi pri krepitvi sedanje osrednje vloge ASEAN v večstranski ureditvi Jugovzhodne Azije; podpira sklep, sprejet na 33. forumu ASEAN-Japonska v Tokiu, da se ponovno okrepijo vezi in rešijo regionalna ter mednarodna vprašanja v skupnem interesu ter vzpostavi sodelovanje za spodbujanje miru in stabilnosti; meni, da spodbujanje in varstvo človekovih pravic učinkovito prispevata k uresničevanju navedenih ciljev; poziva k sinergijam med prosto in odprto indopacifiško strategijo Japonske in pobudami EU, vključno z naložbenim načrtom EU in razširjenimi vseevropskimi prometnimi omrežji EU, da bi spodbujali globalno sodelovanje na področju povezljivosti;

16.  je seznanjen z ambicijami Japonske, da postane nestalna članica varnostnega sveta OZN v obdobju 2023-2024, in pozdravlja njen prispevek k OZN na področjih, kot so razoroževanje in neširjenje orožja, ohranjanje in vzpostavljanje miru ter varnost;

Sektorsko sodelovanje

17.  poudarja priložnosti in zagon, ki jih ima sporazum o strateškem partnerstvu za razvoj kulturnih odnosov in za sodelovanje na področjih mladih, izobraževanja in športa; je seznanjen z zaenkrat nizko stopnjo medosebnih izmenjav in jezikovnimi preprekami; predlaga nadaljnje naložbe za izboljšanje interakcije med državljani, izobraževalnega in kulturnega dialoga, akademske mobilnosti v okviru programa Erasmus+ ter javne diplomacije za spodbujanje medsebojnega razumevanja in kulturne raznolikosti;

18.  spominja na zagon, ki ga daje sporazum o strateškem partnerstvu pri poglabljanju sektorskega sodelovanja na področju varstva potrošnikov in izmenjavah v zvezi z regulativno in nadzorno ureditvijo v finančnem sektorju;

19.  meni, da sta EU in Japonska kot vodilni svetovni donatorici z dolgo zgodovino uradne razvojne pomoči za manj razvite države v vzhodni Aziji, v zadnjem času pa tudi Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, naravni partnerici, skupaj z vladami prejemnicami, pri usklajevanju pomoči in zagotavljanju skladnosti; poudarja, da je glavni namen razvojne pomoči zmanjšanje revščine z uresničitvijo ciljev trajnostnega razvoja, in z zanimanjem pričakuje vzajemno sodelovanje za uresničitev teh ciljev;

20.  pozdravlja, da je Japonska leta 2016 ratificirala pariški podnebni sporazum, in jo poziva, naj ga začne učinkovito izvajati, pri tem pa prevzame vodilno vlogo pri proaktivnemu boju proti podnebnim spremembam in okrepitvi prizadevanj za ublažitev posledic; poziva EU in Japonsko, naj začneta tesneje sodelovati na področju trajnostnih virov energije, na primer pri razvoju prometnih sredstev z nizkimi emisijami; poudarja, da je svetovalna skupina zunanjega ministra o podnebnih spremembah februarja 2018 izdala poročilo, v katerem je bila v osredje japonske strategije za energetsko diplomacijo postavljena potreba po energetskem prehodu k obnovljivim virom;

21.  pozdravlja vključitev trajnostnega upravljanja gozdov v sporazum in z zanimanjem pričakuje nadaljnjo izmenjavo dobrih praks v zvezi z nezakonito sečnjo, ki se bo opirala na izkušnje z uredbo EU o lesu, da bi se v japonsko zakonodajo vključila obvezna primerna skrbnost;

22.  obžaluje, da je Japonska na sestankih Mednarodne komisije za kitolov septembra 2018 poskušala doseči konec moratorija za komercialni kitolov, in poziva k ustavitvi kitolova v znanstvene namene;

23.  poudarja, da je Japonska drugi največji trg kozmetike na svetu; želi spomniti, da sta testiranje kozmetike na živalih in prodaja uvoženih kozmetičnih proizvodov, testiranih na živalih, v EU prepovedana; v zvezi s tem poziva strani, naj izmenjujejo informacije in sodelujejo z namenom odprave testiranja kozmetike na živalih na Japonskem;

24.  poudarja pomen ohranjanja biološke raznovrstnosti in spodbuja Japonsko, naj umakne pridržke h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);

25.  poziva k hitri ratifikaciji začasnega sporazuma v parlamentih držav članic EU in k njegovemu temeljitemu izvajanju v vseh sektorjih;

o
o   o

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Japonske.

(1) UL L 216, 24.8.2018, str. 1.
(2) UL L 90, 6.4.2011, str. 2.
(3) UL C 443, 22.12.2017, str. 49.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0506.


Evro-sredozemski letalski sporazum med EU in Jordanijo (pristop Hrvaške) ***
PDF 112kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Unije in njenih držav članic (07067/2015 – C8-0189/2016 – 2015/0003(NLE))
P8_TA(2018)0508A8-0371/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07067/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (07066/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0189/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0371/2018),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Hašemitske kraljevine Jordanije.


Vzpostavitev programa Obzorje Evropa – določitev pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ***I
PDF 459kWORD 155k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018)0435 – C8-0252/2018 – 2018/0224(COD))(1)
P8_TA(2018)0509A8-0401/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno in tehnološko bazo ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov.
(1)  Cilj Unije je okrepiti svojo znanstveno odličnost in tehnološko bazo, v kateri lahko raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, ter spodbuditi konkurenčnost, vključno s konkurenčnostjo industrije, okrepiti evropski raziskovalni prostor, pri čemer Unija pospešuje vse raziskovalne in inovacijske dejavnosti za uresničitev prednostnih nalog in zavez strateških politik EU, katerih najvišji smoter je spodbujanje miru, vrednot Unije in dobrobiti njenih narodov.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra, bi morala vlagati v raziskave in inovacije preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje in širjenje visokokakovostnega znanja in tehnologij, krepiti vpliv raziskav in inovacij na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih rešitev v industriji in družbi za reševanje globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti; spodbujanje vseh oblik inovacij, tudi prodornih inovacij, in krepitev uvajanja inovativnih rešitev na trg; in krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg ter omogočati čim boljše dosežke takih vlaganj za večji vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru.
(2)  Da bi Unija dosegla znanstveni, gospodarski in družbeni vpliv ob prizadevanju za dosego tega najvišjega smotra ter povečala dodano vrednost naložb Unije v raziskave, razvoj in inovacije, bi morala vlagati v raziskave in inovacije preko programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Program) in tako podpirati ustvarjanje, širjenje ter prenos visokokakovostnega znanja in tehnologij v Uniji, krepiti vpliv raziskav in inovacij na reševanje globalnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja in podnebnimi spremembami, in na razvoj, podporo in izvajanje politik Unije, podpirati uvajanje inovativnih in trajnostnih rešitev v industriji in družbi Unije za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti in industrijske konkurenčnosti; Program bi moral spodbujati vse oblike inovacij, krepiti uvajanje inovativnih rešitev na trg in optimizirati izvajanje naložb.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Program bi moral prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 3 % BDP Unije vloži v raziskave in razvoj v skladu s krovnim ciljem EU2020. Da se ta cilj doseže, bodo morale države članice in zasebni sektor Program dopolniti s svojimi lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba upoštevati inovacijsko načelo, predstavljeno v sporočilu Komisije z dne 15. maja 2018 z naslovom Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost (COM(2018)0306).
(3)  Ob spodbujanju raziskav in inovacij, ki je potrebno, da bi pripomogli k uresničitvi ciljev politike Unije, bi bilo treba inovacijsko načelo obravnavati kot ključno gonilo za hitrejše in intenzivnejše pretvarjanje velike količine znanja v Uniji v inovacije.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Odprta znanost, odprte inovacije in odprtost v svet so splošna načela, ki bi morala zagotoviti odličnost in vpliv naložb Unije v raziskave in inovacije. Teh načel se je treba držati pri izvajanju programa, zlasti pri strateškem načrtovanju glede stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.
(4)  Nadaljnje usmerjanje v odprto znanost, odprte inovacije in odprtost v svet, hkrati pa zaščita znanstvenih in družbenoekonomskih interesov Unije bi morali zagotoviti odličnost in vpliv naložb Unije v raziskave in inovacije ter krepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije v vseh državah članicah. To bi moralo voditi k uravnoteženemu izvajanju programa.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Odprta znanost, vključno z odprtim dostopom do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov, lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Treba bi bilo oblikovati določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Večji poudarek bi bilo treba nameniti zlasti odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponuja evropski oblak odprte znanosti, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti.
(5)  Odprta znanost lahko poveča kakovost, vpliv in koristi znanosti ter pospeši napredek znanja, tako da postane zanesljivejše, učinkovitejše, točnejše, razumljivejše za družbo in bolj odzivno na družbene izzive. Treba bi bilo oblikovati določbe, ki bodo omogočile, da upravičenci zagotovijo odprt dostop do strokovno ocenjenih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih izsledkov raziskav na odprt in nediskriminatoren način, brezplačno in v čim bolj zgodnji fazi postopka njihovega razširjanja, ter omogočiti njihovo čim širšo uporabo in ponovno uporabo. Načelo glede raziskovalnih podatkov bi moralo biti „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, s tem pa se prizna potreba po različnih ureditvah dostopa zaradi socialno-ekonomskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih pomislekov ter drugih legitimnih interesov. Večji poudarek bi bilo treba nameniti odgovornemu upravljanju raziskovalnih podatkov, ki bi moralo spoštovati načela FAIR, tj. Findability (podatke je možno najti), Accessibility (dostopnost), Interoperability (interoperabilnost) in Reusability (možnost ponovne uporabe), zlasti z vključevanjem v načrte upravljanja podatkov. Kadar je primerno, bi morali upravičenci uporabiti možnosti, ki jih ponujata evropski oblak odprte znanosti in evropska podatkovna infrastruktura, in upoštevati še dodatna načela in prakse na področju odprte znanosti. Vzajemni odprti dostop bi bilo treba spodbujati v mednarodnih sporazumih o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije in v ustreznih pridružitvenih sporazumih.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Upravičence MSP se spodbudi k uporabi obstoječih instrumentov, kot je služba za pomoč MSP v zvezi z intelektualno lastnino (IPR SME Helpdesk), ki podpira mala in srednja podjetja v Evropski uniji, da bi zaščitila in okrepila svoje pravice intelektualne lastnine z zagotavljanjem brezplačnih informacij in storitev v obliki zaupnih nasvetov glede intelektualne lastnine in povezanih vprašanj ter usposabljanja, gradiva in spletnih virov.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru celotnega mednarodnega sodelovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je postavila OZN. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja.
(6)  Zasnova in razvoj programa bi morala ustrezati potrebi po vzpostavitvi kritične mase podprtih dejavnosti po vsej Uniji in v okviru mednarodnega sodelovanja, hkrati pa spodbujati sodelovanje vseh držav članic v Programu v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN in Pariškim sporazumom. Izvajanje programa bi moralo okrepiti prizadevanja za dosego tega cilja.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev in prednostnih nalog Unije, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje in prednostne naloge in oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog.
(7)  Dejavnosti, ki bodo deležne podpore v okviru novega programa, bi morale prispevati k doseganju ciljev, prednostnih nalog in zavez Unije in Programa, spremljanju in ocenjevanju napredka glede na te cilje, prednostne naloge in zaveze ter oblikovanju revidiranih ali novih prednostnih nalog.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Program bi si moral prizadevati za uskladitev z obstoječimi evropskimi raziskovalnimi in inovacijskimi načrti in strategijami.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti pristop pri ustreznih delih Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa.
(8)  Program bi moral ohranjati uravnotežen pristop med financiranjem od spodaj navzgor (ki ga usmerjajo raziskovalci ali inovatorji) in od zgoraj navzdol (s strateško določenimi prednostnimi nalogami) glede na naravo vključenih raziskovalnih in inovacijskih skupnosti po vsej Uniji, stopnje uspešnosti na področju ukrepanja, vrsto in namen dejavnosti, ki se bodo izvajale, načelo subsidiarnosti in vplive, ki jih želi doseči. Kombinacija teh dejavnikov bi morala določiti pristop pri ustreznih delih Programa, ki vsi skupaj prispevajo k vsem splošnim in specifičnim ciljem Programa.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Številni raziskovalni in inovacijski ukrepi bi morali uporabiti logiko hitre poti do raziskav in inovacij, pri čemer čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne bi smel presegati šestih mesecev. To bi moralo omogočiti hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za majhne sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Program bi moral podpirati vse faze raziskav in inovacij, zlasti v okviru skupnih projektov. Temeljne raziskave so bistveno sredstvo in pomemben pogoj za povečanje sposobnosti Unije, da pritegne najboljše znanstvenike in s tem postane svetovno središče odličnosti. Zagotoviti bi bilo treba ravnovesje med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. To bo skupaj z inovacijami podpiralo gospodarsko konkurenčnost, rast in delovna mesta v Uniji.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)  Da bi povečali učinek programa Obzorje Evropa, bi bilo treba posebno pozornost nameniti multidisciplinarnemu, interdisciplinarnemu in transdisciplinarnemu pristopu, ki so potrebni dejavniki za večji znanstveni napredek.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)  Povezanost z družbo je treba spodbujati s pomočjo odgovornih raziskav in inovacij kot medsektorskega elementa za vzpostavitev učinkovitega sodelovanja med znanostjo in družbo. To bi vsem družbenim akterjem (raziskovalcem, državljanom, oblikovalcem politik, podjetjem, organizacijam tretjega sektorja itd.) omogočilo sodelovanje v celotnem procesu raziskav in inovacij, da bi proces in njegove rezultate bolje uskladili z vrednotami, potrebami in pričakovanji evropske družbe.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.
(9)  Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru stebra „Odlična in odprta znanost“, bi bilo treba določiti glede na potrebe in priložnosti na področju znanosti. Raziskovalni program bi bilo treba določiti v tesni povezavi z znanstveno skupnostjo in dati poudarek privabljanju novih talentov za raziskave in inovacije ter mladih raziskovalcev, hkrati pa okrepiti evropski raziskovalni prostor in preprečiti beg možganov. Raziskave bi bilo treba financirati glede na odličnost.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih.
(10)  Steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi bilo treba vzpostaviti na podlagi sklopov raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi se čim bolj povečalo vključevanje vseh zadevnih delovnih področij, hkrati pa zagotovile visoke in vzdržne stopnje vpliva za Unijo glede na porabljene vire. Spodbujal bo meddisciplinaren, čezmejen in medsektorski pristop ob prizadevanju za dosego ciljev trajnostnega razvoja OZN in zavez Unije v skladu s Pariškim sporazumom in po potrebi za obravnavanje družbenih sprememb in konkurenčnosti industrijskih panog Unije v njih. Dejavnosti v okviru tega stebra bi morale zajemati celoten nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kar vključuje raziskave in razvoj, poskusno izvajanje, predstavitev in podpora javnim naročilom, prednormativne raziskave in določanje standardov ter prevzemanje inovacij na trgu, za zagotovitev, da Evropa ostane v samem vrhu na področju raziskav, ki so zanjo strateško pomembne.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Polna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi morala pomeniti enega od glavnih načinov za uresničevanje ciljev programa, zlasti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti. Industrija bi morala prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim v postopku strateškega načrtovanja, ki bi moral podpirati razvoj programov dela. Pri taki udeležbi industrije bi bilo treba udeležbo v ukrepih podpirati po stopnjah, ki so vsaj primerljive s tistimi na podlagi prejšnjega okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta13 (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020)
(11)  Polna in pravočasna udeležba industrije v Programu na vseh ravneh, od posameznega podjetnika ter malih in srednjih podjetij do velikih podjetij, bi se morala nadaljevati, zlasti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in gospodarske rasti v Evropi, da bi okrepili sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem in naložbe zasebnega sektorja v raziskave in razvoj.
__________________
13
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Posveti več deležnikov, vključno s civilno družbo in industrijo, bi morali prispevati k perspektivam in prednostnim nalogam, določenim v postopku strateškega načrtovanja. To bi moralo zagotoviti redne strateške načrte za raziskave in inovacije, ki bi se sprejemali v obliki delegiranih aktov. Te strateške načrte bi bilo nato treba izvajati z razvojem programov dela.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Pomembno je podpreti industrijo, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno dodano vrednostjo EU. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči, s čimer bo preprečeno neutemeljeno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
(12)  Pomembno je podpreti industrijo Unije, da ohrani ali pridobi vodilni položaj v svetu na področju inovacij, digitalizacije in razogljičenja, zlasti z naložbami v ključne omogočitvene tehnologije, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti. Ključne omogočitvene tehnologije naj bi imele osrednjo vlogo v drugem stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in bi morale biti še bolj povezane z vodilnimi pobudami na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij (FET), da bi raziskovalni projekti lahko zajemali celotno inovacijsko verigo. Ukrepi programa bi morali odražati industrijsko strategijo Unije za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, spodbujanje naložb na sorazmeren in pregleden način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter jasno evropsko dodano vrednostjo in javno donosnostjo naložb. Tako bo zagotovljena skladnost ukrepov programa in pravil EU o državni pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, ki bi jih bilo treba pregledati, da bi spodbudili inovacije.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  MSP so pomemben vir inovacij in rasti v Evropi. Zato je v programu Obzorje Evropa potrebna močna udeležba MSP, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. Na podlagi najboljših praks iz programa Obzorje 2020 bi moral program Obzorje Evropa še naprej na celosten način spodbujati sodelovanje MSP v okvirnem programu. Predvideti bi bilo treba ustrezne ukrepe in proračunske določbe, med drugim uvedbo instrumenta za posamezna MSP v skladu z načelom od spodaj navzgor, ki uvajajo postopne inovacije, ter posebne odprte razpise v različnih fazah inovacijskega cikla.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije. Opredelitve pojmov OECD glede v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti (TRL) bi se morale še naprej, kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020, upoštevati pri razvrščanju tehnoloških raziskav, razvoja izdelka, predstavitvenih dejavnosti in opredelitve vrst ukrepov, ki so na voljo v razpisih za zbiranje predlogov. Nepovratnih sredstev naj se načeloma ne bi dodeljevalo za ukrepe, kjer dejavnosti presegajo TRL 8. Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.
(13)  Program bi moral podpirati raziskave in inovacije na povezan način in upoštevati vse ustrezne predpise Svetovne trgovske organizacije. Koncept raziskav, vključno s poskusnim razvojem, bi bilo treba izvajati v skladu s priročnikom Frascati, ki ga je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje (OECD), koncept inovacij pa bi se moral uporabljati v skladu s priročnikom iz Osla, ki sta ga razvila OECD in Eurostat, in sicer s širšim pristopom, ki zajema družbene inovacije, oblikovanje in ustvarjalnost. Opredelitve OECD v zvezi z ravnijo tehnološke pripravljenosti bi se morale upoštevati, tako kot v prejšnjem okvirnem programu Obzorje 2020 Program dela za razpis v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ bi lahko omogočal dodelitev nepovratnih sredstev za potrditev izdelkov v velikem obsegu in za tržno replikacijo.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav ter nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020.
(14)  V sporočilu Komisije o vmesni oceni programa Obzorje 2020 (COM(2018)0002) in v poročilu Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (2016/2147(INI)) so podana priporočila za ta program, vključno z njegovimi pravili za sodelovanje in razširjanje rezultatov, ki izhajajo iz izkušenj iz prejšnjega programa ter prispevkov institucij EU in zainteresiranih strani. Med temi priporočili je tudi, da so potrebna bolj ambiciozna vlaganja, da bi dosegli kritično maso ter največji možni učinek; da je treba podpreti prodorne inovacije; da je treba prednostno razvrščati naložbe v raziskave in inovacije na področjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti z usmerjenostjo v naloge, popolnim, dobro obveščenim in pravočasnim sodelovanjem državljanov in širokim obveščanjem; da je treba racionalizirati področje financiranja Unije, da bi v celoti izkoristili potencial vseh držav članic na področju raziskav in inovacij, vključno z racionalizacijo sedanjega obsega partnerskih pobud in programov sofinanciranja; da je treba razviti več sinergij, ki morajo biti konkretne, med različnimi instrumenti financiranja Unije, zlasti da bi pomagale mobilizirati neizkoriščen potencial za raziskave in inovacije v Uniji; da je treba bolje vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki jo financira Unija, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, okrepiti mednarodno sodelovanje in krepiti odprtost za sodelovanje tretjih držav, obenem pa zaščititi interese Unije in povečati udeležbo vseh držav članic v Programu; ter nadaljevati poenostavljanje na podlagi izkušenj iz programa Obzorje 2020.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Program bi si moral prizadevati za sinergije z drugimi programi Unije, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije, so možni prenosi iz drugih programov Unije v program Obzorje Evropa. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa.
(15)  Kohezijska politika bi morala še naprej prispevati k raziskavam in inovacijam. Zato je treba posebno pozornost namenjati usklajevanju in dopolnjevanju zadevnih dveh politik Unije. Program bi si moral prizadevati za uskladitev pravil in sinergije z drugimi programi Unije, kot je navedeno v Prilogi IV k tej uredbi, od njihove zasnove in strateškega načrtovanja do izbire projektov, upravljanja, komuniciranja, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, spremljanja, revizije in upravljanja. Da bi se izognili prekrivanju in podvajanju ter da bi povečali finančni vzvod financiranja Unije in zmanjšali upravno breme za vložnike in upravičence, bi morale vse vrste sinergij upoštevati načelo „en ukrep upošteva en sklop pravil“:
–   prenosi iz drugih programov Unije, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), v program Obzorje Evropa so lahko prostovoljni. V takih primerih bodo zanje veljala pravila programa Obzorje Evropa, vendar se bodo uporabljala le v korist države članice ali organa upravljanja, ki se odloči za prenos;
–   predvidi se lahko tudi sofinanciranje ukrepa v okviru programa Obzorje Evropa in drugega programa Unije, ki ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. V takih primerih bi se uporabljala samo pravila programa Obzorje Evropa in preprečiti bi bilo treba dvojne revizije;
–   pečat odličnosti bi morali prejeti vsi predlogi, ki so uspešno presegli mejne vrednosti za odličnost v programu Obzorje Evropa, vendar jih ni mogoče financirati zaradi proračunskih omejitev. V takih primerih bi se morala uporabljati pravila sklada, ki zagotavlja podporo, z izjemo pravil o državni pomoči.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike EU, bi moral program Obzorje Evropa vstopati v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja. Med takimi partnerji so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ter organizacije civilne družbe, kot so ustanove, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama.
(16)  Da bi dosegli največji možni učinek financiranja Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike in zavezam Unije, lahko program Obzorje Evropa vstopa v evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja na podlagi rezultatov strateškega načrtovanja. Med takimi partnerji so javne in zasebne zainteresirane strani na področju raziskav in inovacij, kompetenčni centri, poslovni inkubatorji, znanstveni in tehnološki parki, organi, ki opravljajo javne storitve, ustanove in organizacije civilne družbe in po potrebi regionalni inovacijski ekosistemi, ki podpirajo in/ali izvajajo raziskave in inovacije, če je mogoče želene vplive doseči v partnerstvu učinkoviteje, kot bi jih dosegla Unija sama.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko EU ohrani svoje interese na strateških področjih14 .
(17)  Program bi moral krepiti sodelovanje med evropskimi partnerstvi in partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, ki prinašajo obojestranske koristi ljudem in podjetjem, hkrati pa zagotavljajo, da lahko Unija ohrani svoje interese.
__________________
14 Glej predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU (COM(2017)0487).
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Vodilne pobude FET so dokazale, da so uspešen in učinkovit instrument za zagotavljanje koristi družbi v okviru skupnih, usklajenih prizadevanj Unije in njenih držav članic ter da je treba obstoječe vodilne pobude, ki so dokazale svoje koristi, podpirati še naprej.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire.
(18)  Skupno raziskovalno središče (JRC) bi moralo še naprej zagotavljati neodvisne in k uporabnikom usmerjene znanstvene dokaze za politike Unije ter tehnično podporo skozi celoten ciklus politik. Neposredne ukrepe JRC bi bilo treba izvajati prožno, učinkovito in pregledno, pri tem pa upoštevati zadevne potrebe uporabnikov JRC, proračunske omejitve in potrebe politik Unije ter zagotavljati zaščito finančnih interesov Unije. JRC bi moralo še naprej zagotavljati dodatne vire.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Steber „Odprte inovacije“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga. Pritegniti bi moral inovativna podjetja s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij.
(19)  Steber „Inovativna Evropa“ bi moral vzpostaviti niz ukrepov za celovito podporo potrebam podjetnikov in v raziskave usmerjenega podjetništva, ki bi omogočili nastajanje in pospeševanje prodornih inovacij za hitro rast trga ter spodbujanje tehnološke neodvisnosti Unije na strateških področjih. Pritegniti bi moral inovativna podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji, s potencialom za razširitev na mednarodni ravni / ravni EU in ponuditi hitro razpoložljiva, prilagodljiva nepovratna sredstva in sovlaganja, tudi z zasebnimi vlagatelji. Te cilje bi bilo treba uresničevati z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije (EIC). Ta steber bi moral podpirati tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), regionalno inovacijsko shemo EIT in evropske inovacijske ekosisteme nasploh, po vsej Uniji, zlasti s sofinanciranjem partnerstev z nacionalnimi in regionalnimi akterji za podporo inovacij, tako javnih kot zasebnih.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Cilji politike tega programa bodo obravnavani tudi preko finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v političnih okvirih sklada InvestEU. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali razmer suboptimalnih naložb, in sicer sorazmerno, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.
(20)  Za obravnavanje potrebe po podpori naložb v bolj tvegane in nelinearne dejavnosti, kot so raziskave in inovacije, je ključno, da program Obzorje Evropa, zlasti EIC, pa tudi EIT in njegove skupnosti znanja in inovacij (SZI), delujejo v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru InvestEU. V zvezi s tem bi morale izkušnje iz finančnih instrumentov, ki se uporabljajo v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila malim in srednjim podjetjem, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore, EIC pa bi moral razviti strateško presojo in dejavnosti vrednotenja v realnem času, da bi pravočasno upravljal in usklajeval svoje različne ukrepe.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  EIC bi si moral s svoja instrumentoma – Iskalec (Pathfinder) in Pospeševalec (Accelerator) – prizadevati za odkrivanje, razvoj in uporabo prodornih inovacij, ki ustvarjajo trg, in podpirati hitro rast inovativnih podjetij na ravni EU in mednarodni ravni. Z dosledno in racionalizirano podporo prodornih inovacij bi moral zapolniti sedanjo praznino v javni podpori in zasebnim naložbam v prodorne inovacije. Za instrumenta EIC so potrebne namenske pravne in upravljavske značilnosti, da bi odražala cilje EIC, zlasti dejavnosti tržne uporabe.
črtano
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnega vzvoda za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo …15.
(22)  S kombiniranim financiranjem EIC bi moral Pospeševalec EIC premostiti „inovacijski prepad“ med raziskavami, komercializacijo pred serijsko proizvodnjo in širitvijo podjetij. Podpirati bi moral zlasti dejavnosti, pri katerih je tehnološko ali tržno tveganje tako veliko, da ne veljajo za dobičkonosne in na trgu ne morejo zagotoviti finančnega vzvoda za večje naložbe, s tem pa bi moral dopolnjevati program InvestEU, vzpostavljen z Uredbo …15.
__________________
__________________
15
15 ...
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Odprte inovacije“ programa Obzorje Evropa, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“.
(23)  EIT bi se moral zlasti preko svojih skupnosti znanja in inovacij (SZI) in Regionalnega inovacijskega programa EIT usmeriti v krepitev inovacijskih ekosistemov za razvoj skupne inovacijske zmogljivosti Unije, ki rešujejo svetovne izzive, s spodbujanjem povezovanja podjetij, raziskav, visokega šolstva in podjetništva. EIT bi moral v skladu z ustanovnim aktom, Uredbo o EIT1a in strateškim inovacijskim programom EIT1b spodbujati inovacije v svojih dejavnostih in podpirati vključevanje visokošolskega izobraževanja v inovacijski ekosistem, zlasti s spodbujanjem podjetniškega izobraževanja, spodbujanjem trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanjem perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje, da bi lahko reševali svetovne izzive, kar vključuje napredna digitalna in inovacijska znanja in spretnosti. Podporni programi, ki jih zagotavlja EIT, bi morali koristiti upravičencem Evropskega sveta za inovacije, zagonska podjetja, ki izhajajo iz skupnosti znanja in inovacij EIT, pa bi morala imeti hiter dostop do ukrepov EIC. EIT daje poudarek inovacijskim ekosistemom, zato bi moral po svoji naravi spadati v steber „Inovativna Evropa“, po potrebi pa bi moral podpirati tudi vse druge stebre, načrtovanje njegovih SZI pa se bi se moralo v postopku strateškega načrtovanja usklajevati s stebrom „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“. Preprečiti bi bilo treba podvajanje skupnosti znanja in inovacij in drugih instrumentov na istem področju, predvsem drugih partnerstev.
__________________
1a Uredba (EU) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 347, 20.12.2013, str. 174).
1b Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež.
(24)  Zagotavljanje in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki tekmujejo na določenem trgu, bi moralo biti ključni dejavnik za razcvet prodornih ali prelomnih inovacij ter zlasti malim in srednje velikim inovatorjem omogočati, da v celoti izkoristijo prednosti svojih naložb in si pridobijo ustrezen tržni delež. Podobno lahko določena stopnja odprtosti glede inovativnosti financiranih ukrepov, ki so naslovljeni na veliko mrežo upravičencev, znatno prispeva h krepitvi zmogljivosti MSP, saj jim zagotavlja potrebna sredstva za privabljanje naložb in razcvet.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi skupnega interesa, obojestranske koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Unij, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih družbenih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, tudi preko ustrezne upravičenosti za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu.
(25)  Program bi moral spodbujati in vključevati sodelovanje s tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi interesa Unije ter obojestranskih koristi in globalnih zavez za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Cilj mednarodnega sodelovanja bi moral biti krepitev odličnosti raziskav in inovacij v Uniji, privlačnosti in konkurenčnosti na področju gospodarstva in industrije za reševanje svetovnih izzivov, kot se kažejo v ciljih trajnostnega razvoja OZN, in podpora zunanji politiki EU. Upoštevati bi bilo treba pristop splošne odprtosti za vzajemno mednarodno udeležbo in ciljno usmerjeno mednarodno sodelovanje, uporabiti pa je treba tudi ustrezna merila za upravičenost glede na različne zmogljivosti za raziskave in inovacije za financiranje subjektov s sedežem v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki. Hkrati bi bilo treba spodbujati pridruževanje tretjih držav Programu, kadar je predvidena vzajemnost, je zagotovljen interes Unije in se spodbuja večja udeležba vseh držav članic v Programu.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. To bi moralo potekati v celotnem Programu in preko posebnih dejavnosti v delu „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“. Vključevanje državljanov in civilne družbe v raziskave in inovacije bi morale spremljati dejavnosti za obveščanje javnosti, ki bi zagotovile in ohranile javno podporo Programu. Program bi si moral prizadevati tudi za odstranjevanje ovir in spodbujanje sinergij med znanostjo, tehnologijo, kulturo in umetnostjo, da bi dosegel novo kakovost trajnostnih inovacij.
(26)  Z namenom poglobitve odnosa med znanostjo in družbo ter doseganja čim večjih koristi njunega medsebojnega delovanja bi moral Program vključiti državljane in organizacije civilne družbe v sooblikovanje in soustvarjanje odgovornih programov in vsebin raziskav in inovacij, ki bodo upoštevali pomisleke, potrebe in pričakovanja državljanov in civilne družbe, spodbujanje znanstvenega izobraževanja, javno dostopnost znanstvenih spoznanj ter sodelovanje državljanov in organizacij civilne družbe v njegovih dejavnostih. Ukrepe, sprejete za večjo udeležbo državljanov in civilne družbe, bi bilo treba spremljati.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Program Obzorje Evropa bi moral podpirati nove tehnologije, ki prispevajo k premagovanju ovir, ki preprečujejo dostop in polno udeležbo invalidov in ki posledično otežujejo nastanek resnično vključujoče družbe.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 b (novo)
(26b)  Da bi okrepili evropski raziskovalni prostor, bi morali vsi deli Programa prispevati k znatnemu zmanjšanju razkoraka na področju raziskav in inovacij, zlasti z večjo udeležbo širitvenih držav v ukrepih Programa na področju raziskav in inovacij, širjenjem znanstvene odličnosti, pospeševanjem novih vzorcev sodelovanja na področju raziskav in inovacij, zmanjšanjem razlike pri plačilih raziskovalcev v Uniji, uravnoteženjem bega možganov, posodabljanjem nacionalnih ekosistemov za raziskave in inovacije in zagotavljanjem uravnotežene zastopanosti v ocenjevalnih odborih ter v strokovnih in znanstvenih skupinah.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017) 0623), ki ga je Svet potrdil dne 12. aprila 2018.
(27)  V skladu s členom 349 PDEU so najbolj oddaljene regije Unije upravičene do posebnih ukrepov (ob upoštevanju njihovih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer) glede dostopa do horizontalnih programov Unije. Program bi moral zato upoštevati posebnosti teh regij v skladu s Sporočilom Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (COM(2017)0623), ki ga je Svet potrdil dne 12. aprila 2018, in po možnosti spodbujati njihovo udeležbo v Programu.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Cilj dejavnosti, razvite v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma in spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav in inovacij v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vidik spolov bi bilo treba ustrezno vključiti v vsebino raziskav in inovacij ter upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla.
(28)  Cilj dejavnosti, razvite v okviru Programa, bi moral biti odpravljanje neenakosti med spoloma, preprečevanje pristranskosti na podlagi spola, ustrezno vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino raziskav in inovacij za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, vključno z načeli enakosti spolov v skladu s členom 141(3) PDEU in Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu ter zagotavljanje dostopnosti raziskovalcev invalidov na področju raziskav in inovacij.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada16 , ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada, bi morale biti usmerjene izključno v obrambne namene.
(29)  Glede na posebnosti v sektorju obrambne industrije bi morale biti podrobne določbe o financiranju Unije za raziskovalne projekte na področju obrambe določene v Uredbi ... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada16 , ki opredeljuje pravila za sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe. Čeprav bi bilo mogoče spodbujati sinergije med programom Obzorje Evropa in Evropskim obrambnim skladom, pri čemer bi se bilo treba izogibati podvajanju, bi morali biti ukrepi v okviru programa Obzorje Evropa usmerjeni izključno v civilne namene.
__________________
__________________
16
16 ...
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)  Pri vzpostavitvi, izvajanju, ocenjevanju, poročanju in spremljanju Programa bi si bilo treba nenehno prizadevati za upravno poenostavitev, predvsem zmanjšanje upravnega bremena in zamud za upravičence.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 b (novo)
(31b)  Za zagotovitev, da Evropa ohrani vodilno vlogo v svetovnih raziskavah in inovacijah na digitalnem področju, in za upoštevanje potrebe po okrepitvi naložb zaradi izkoriščanja vse večjih možnosti digitalnih tehnologij, bi bilo treba osrednjim prednostnim nalogam dodeliti dovolj proračunskih sredstev.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  V skladu s [sklic bo posodobljen, kot je primerno, v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU23 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa in možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je čezmorska država ali ozemlje ustrezno povezano.
(33)  V skladu s [sklic bo posodobljen, kot je primerno, v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU23 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa in možnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je čezmorska država ali ozemlje ustrezno povezano. V Programu bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti teh ozemelj, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo ter podpirali sodelovanje in sinergije, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in s tretjimi državami v njihovi soseščini.
__________________
__________________
23 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
23 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
(34)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice in upravičence v okviru Programa. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Skupna pravila bi morala zagotoviti skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Če je upravičeno, bi bilo treba zagotoviti prilagodljivost za sprejetje posebnih pravil.
(38)  Skupna pravila in zahteve bi morale zagotoviti poenostavljena in skupna izvedbena orodja, tudi za spremljanje in poročanje, ter skladen okvir, ki bo olajšal sodelovanje v programih, financiranih iz proračuna programa Obzorje Evropa, vključno s programi, ki jih upravljajo organi financiranja, kot so EIT, skupna podjetja ali katere koli druge strukture v skladu s členom 187 PDEU, in sodelovanje v programih, ki jih izvajajo države članice v skladu s členom 185 PDEU. Sprejetje posebnih pravil bi moralo biti mogoče, vendar morajo biti izjeme omejene na primere, ko je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 201324 , ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti.
(39)  Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 201324 , ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete. Upoštevati bi bilo treba mnenje Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pri raziskovalnih dejavnostih bi bilo treba upoštevati tudi člen 13 PDEU ter zmanjšati uporabo živali pri raziskavah in poskusih s ciljem, da se njihova uporaba povsem nadomesti.
__________________
__________________
24 UL C 205, 19.7.2013, str. 9.
24 UL C 205, 19.7.2013, str. 9.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.
(40)  V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja iz členov 180 in 186 PDEU bi bilo treba v znanstvenem, družbenem, gospodarskem in tehnološkem interesu Unije spodbujati sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter mednarodnih organizacij. Izvajanje Programa bi moralo biti skladno z ukrepi, sprejetimi v skladu s členoma 75 in 215 PDEU, ter z mednarodnim pravom. Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se sodelovanje v specifičnih ukrepih programa lahko omeji bodisi le na subjekte s sedežem v državah članicah bodisi na subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje.
(41)  S priznavanjem podnebnih sprememb kot enega največjih in najpomembnejših svetovnih in družbenih izzivov in glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program vsaj 35 % svojih sredstev ustrezno namenil podnebnim ciljem in s tem prispeval k doseganju splošnega cilja Unije, da podnebne ukrepe vključi v vsa področja politike in temu nameni 30 % proračunskih sredstev EU. Za spremljanje in preverjanje tega cilja je treba evidentirati vse odhodke v zvezi s podnebjem, ki se financirajo iz proračunskih programov Unije, in prikazati v ustreznih delih delovnih programov. Ocenjene izdatke za posamezne tehnologije znotraj področja tehnologije za proizvodnjo čiste energije je treba razčleniti, da se zagotovi mednarodna primerljivost. Da bi upoštevali priporočila Evropskega računskega sodišča [Poročilo 31/2016], bi morali v zvezi z mehanizmi za vključevanje podnebnih ukrepov pri poročanju naknadno razlikovati med blaženjem in prilagajanjem.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.
(43)  Uporaba občutljivih osnovnih informacij ali dostop nepooblaščenih oseb do občutljivih rezultatov in raziskovalnih podatkov bi lahko negativno vplivala na interese Unije ali ene ali več držav članic. Tako bi bilo treba obravnavanje zaupnih in tajnih podatkov izvajati v skladu z vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z notranjimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ki vsebuje določbe o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Treba je določiti minimalne pogoje za sodelovanje, in sicer tako v smislu splošnega pravila, kadar naj bi konzorcij vključeval vsaj en pravni subjekt iz države članice, kot tudi glede na posebnosti posamezne vrste ukrepov v okviru Programa.
črtano
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Ustrezno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Nepovratna sredstva bi bilo treba dodeljevati ob upoštevanju vseh oblik prispevkov iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve.
(45)  Nujno je, da se določijo pogoji za zagotovitev finančnih sredstev Unije udeležencem ukrepov v okviru Programa. Glavna vrsta financiranja v Programu bodo nepovratna sredstva. Druge vrste financiranja bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi bilo treba upoštevati možnost pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto iz finančne uredbe z namenom nadaljnje poenostavitve. Preden bi nove sisteme za povračilo stroškov ocenili kot dejansko poenostavitev za upravičence, bi jih bilo treba izčrpno ovrednotiti in bi morali biti pozitivno ocenjeni.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  V tej uredbi so navedene najvišje stopnje financiranja, da bi upoštevali načelo sofinanciranja.
črtano
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Program bi moral v skladu s finančno uredbo dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve.
(47)  Program bi moral v skladu s finančno uredbo dajati podlago za širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev glede stroškov za osebje in stroškov na enoto za notranje zaračunano blago in storitve. Možnost za vse upravičence bi morala biti tudi uporaba stroškov na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev kombinirajoč neposredne in posredne stroške. Upravičeni bi morali biti tudi stroški, ocenjeni z razdelitvenimi ključi.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020, ter dodatno usklajen s finančno uredbo.
(48)  Sedanji sistem povračila dejanskih stroškov osebja bi bilo treba še poenostaviti v skladu s pristopom prejemkov na podlagi projekta, razvitim v okviru programa Obzorje 2020, s čimer bi podprli „enako plačilo za enako delo“ kot splošno načelo in odpravili razliko med raziskovalci EU, ki sodelujejo v Programu.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da udeleženci ustrezno ščitijo, izkoriščajo, razširjajo in zagotavljajo dostop do teh rezultatov, če je to primerno. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, zlasti v Uniji. Upravičenci bi morali posodobiti svoje načrte v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov med izvajanjem ukrepa in po njegovem zaključku.
(50)  Določiti bi bilo treba pravila za urejanje izkoriščanja in razširjanja rezultatov, s katerimi bi zagotovili, da bodo udeleženci ustrezno ščitili, izkoriščali in razširjali te rezultate ter zagotavljali dostop do njih, pri tem pa upoštevali legitimne interese upravičencev in druge omejitve, na primer pravila o varstvu podatkov, zasebnosti in varnosti ter pravice intelektualne lastnine in zaupnost ali pa globalno gospodarsko konkurenčnost Unije. Večji poudarek bi bilo treba nameniti izkoriščanju rezultatov, zlasti v Uniji. Upravičenci bi morali posodobiti svoje načrte v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov med izvajanjem ukrepa in po njegovem zaključku.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
(51)  Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na odličnosti. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov. Kjer je primerno, bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov.
(51)  Ohraniti bi bilo treba ključne elemente sistema ocenjevanja in izbire predlogov iz predhodnega programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na merilih odličnosti, učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja. Predloge bi bilo treba še naprej izbirati na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov iz čim večjega števila držav članic. Komisija bi morala po možnosti organizirati anonimno oceno in razčleniti njene rezultate, da bi preprečila pristranskost pri izbiri. Kjer je primerno, bi morali neodvisni strokovnjaki upoštevati potrebo po zagotovitvi splošne skladnosti portfelja projektov.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
(52)  Predvideti bi bilo treba večje navzkrižno opiranje revizij in ocen – vključno z drugimi programi EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov.
(52)  Za vse dele Programa bi bilo treba v skladu s členom 127 finančne uredbe izvajati sistematično navzkrižno opiranje revizij in ocen na druge programe EU, da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije. Navzkrižno opiranje bi moralo biti izrecno predvideno ob upoštevanju tudi drugih elementov zanesljivosti, kot so revizije sistemov in procesov.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)  Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, kadar je primerno, ki jih organizira Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami.
(53)  Posebne izzive na področju raziskav in inovacij bi bilo treba po možnosti obravnavati z nagradami, vključno s skupnimi ali združenimi nagradnimi natečaji, ki bi jih organizirala Komisija ali organ financiranja skupaj z drugimi organi Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami ali neprofitnimi pravnimi osebami. Nagrade bi bilo treba podeliti predvsem projektom, ki privabljajo znanstvenike v širitvene države, ter uspešnim projektom za večjo prepoznavnost, tako da bi pomagale promovirati ukrepe, ki jih financira Unija.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54
(54)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto
(54)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s to uredbo se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih bi moralo to vključevati preučitev uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja
Predmet urejanja
1.  S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri posrednih ukrepih v okviru programa.
1.  S to uredbo se vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) in določajo pravila za sodelovanje in razširjanje pri njegovih posrednih ukrepih, opredeljen pa je tudi okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
2.  Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.
2.  Uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.
3.  Program se bo izvajal:
3.  Program se bo izvajal:
(a)  s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU25 , ki vključuje finančni prispevek za EIT;
(a)  s posebnim programom, vzpostavljenim s Sklepom …/…/EU25, ki vključuje utemeljitev EIT in njegova področja ukrepanja;
(b)  s posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU.
(b)  s posebnim programom za raziskave na področju obrambe, vzpostavljenim z Uredbo …/…/EU.
4.  Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej Uredbi nanašajo na vsebino, ki je pomembna samo za posebni program iz odstavka 3(a).
4.  Če ni izrecno določeno drugače, se izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“ v tej uredbi ne nanašajo na vsebino, ki je relevantna za posebni program iz odstavka 3(b).
4a.   EIT izvaja Program v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije ter strateškim inovacijskim programom EIT za obdobje 2021–2027, s pridržkom, da vsaka novoustanovljena skupnost znanja in inovacij po možnosti pritegne dodatna in ustrezna proračunska sredstva ter ne spodjeda ciljev in obveznosti že obstoječih skupnosti znanja in inovacij.
__________________
__________________
25
25
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 2
Člen 2
Člen 2
Opredelitev pojmov
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)  „raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“;
(1)  „raziskovalna infrastruktura“ pomeni zmogljivosti, ki raziskovalnim skupnostim zagotavljajo vire in storitve za opravljanje raziskav in spodbujanje inovacij na njihovih področjih. Opredelitev vključuje z njimi povezane človeške vire ter zajema večjo opremo ali sklope instrumentov, zlasti tiste, ki prejemajo podporo iz drugih skladov Unije, kot je navedeno v Prilogi IV; vire v zvezi z znanjem, kot so zbirke, arhivi ali infrastruktura znanstvenih podatkov; računalniške sisteme in komunikacijska omrežja ter vso drugo infrastrukturo edinstvene narave, ki je bila odprta za zunanje uporabnike in bistvena za doseganje odličnosti pri raziskavah in inovacijah. Po potrebi se lahko uporablja zunaj področja raziskav, na primer pri izobraževanju ali javnih storitvah, lahko je „na enem mestu“, „virtualna“ ali „razpršena“;
(2)  „strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta26 in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah];
(2)  „strategija pametne specializacije“ ima enak pomen kot strategija pametne specializacije iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta26 in izpolnjuje omogočitvene pogoje iz Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah];
(3)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija in zasebnimi in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno z ustanovami), zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;
(3)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija in zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, univerze, raziskovalne organizacije, tudi raziskovalna infrastruktura, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami in ustanovami) po možnosti zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje programa raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s tistimi iz členov 185 in 187 PDEU in tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;
(4)  „odprt dostop“ pomeni prakso zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav, izhajajočih iz ukrepov, ki so bili financirani v okviru Programa, zlasti znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, končnemu uporabniku;
(4)  „odprt dostop“ pomeni prakso zagotavljanja brezplačnega spletnega dostopa do rezultatov raziskav, izhajajočih iz ukrepov, ki so bili financirani v okviru Programa, zlasti znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, končnemu uporabniku. V zvezi z raziskovalnimi podatki je treba relevantne interese zasebnosti in varnosti ter pravice intelektualne lastnine, zaupnost, globalno gospodarsko konkurenčnost Evropske unije in druge legitimne interese obravnavati po načelu „kolikor mogoče odprto, kolikor treba, zaprto“ in odpornimi možnostmi izvzetja;
(5)  „naloga“ pomeni portfelj ukrepov, katerih namen je doseganje merljivega cilja v danem časovnem okviru in vpliva na znanost in/ali tehnologijo, družbo in državljane, ki ga ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi;
(5)  „naloga“ pomeni portfelj ukrepov, ki temeljijo na odličnosti raziskav in inovacij in lahko potekajo med sklopi ali med sektorji ter s katerimi naj bi v danem časovnem okviru dosegli merljiv cilj in vplivali na znanost in tehnologijo, na družbo, oblikovanje politike in/ali diplomacijo ter na državljane, česar ne bi bilo mogoče doseči s posameznimi ukrepi;
(6)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;
(6)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključujejo delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji, ter naročanje konkurenčnega razvoja v fazah, v katerih sta raziskovanje in razvoj naročenih storitev jasno ločena od uvajanja tržnih količin končnih izdelkov;
(7)  „javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;
(7)  „javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni naročanje, kjer javni organi naročniki nastopajo kot stranka za uvajanje inovativnega blaga ali storitev, ki še niso na voljo v serijski tržni obliki, na trg, in lahko vključuje tudi preskušanje skladnosti;
(8)  „pravice do dostopa“ pomeni pravice uporabe rezultatov ali obstoječega znanja;
(8)  „pravice do dostopa“ pomeni pravice uporabe rezultatov ali obstoječega znanja pod pogoji, določenimi v skladu s to uredbo;
(9)  „obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu; (ii) jih upravičenci določijo v pisni obliki na kakršen koli način, kot je potreben za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov;
(9)  „obstoječe znanje“ pomeni podatke, znanje ali informacije kakršne koli oblike ali vrste, tako materialne kot nematerialne, vključno z vsemi pravicami, kot so pravice intelektualne lastnine, ki: (i) jih imajo upravičenci pred pristopom k ukrepu in (ii) jih upravičenci določijo v pisni obliki, kot je potrebno za izvajanje ukrepa ali izkoriščanje njegovih rezultatov;
(10)  „razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v kakršnem koli mediju;
(10)  „razširjanje“ pomeni javno razkritje rezultatov z ustreznimi sredstvi (razen zaradi zaščite ali izkoriščanja rezultatov), vključno z znanstvenimi objavami v katerem koli mediju;
(11)  „izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali za razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve, ali za dejavnosti standardizacije;
(11)  „izkoriščanje“ pomeni uporabo rezultatov v nadaljnjih raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, ki niso zajete v zadevnem ukrepu, ali med drugim za komercialno izkoriščanje, kot je razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali postopka, ali za ustvarjanje in zagotavljanje storitve ali za dejavnosti standardizacije;
(12)  „pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine zahteve za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;
(12)  „pošteni in razumni pogoji“ pomenijo ustrezne pogoje, vključno z morebitnimi finančnimi pogoji in pogoji za brezplačnost, ki upoštevajo specifične okoliščine zahteve za dostop, denimo dejansko ali potencialno vrednost rezultatov ali obstoječega znanja, do katerega se zahteva dostop, in/ali obseg, trajanje ali druge značilnosti predvidenega izkoriščanja;
(13)  „organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa;
(13)  „organ financiranja“ pomeni organ ali organizacijo, razen Komisije, kakor je določen v točki (c) člena 62(1) finančne uredbe in mu je Komisija zaupala naloge v zvezi z izvajanjem proračuna v okviru Programa;
(14)  „mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;
(14)  „mednarodna evropska raziskovalna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, v kateri večino članov sestavljajo države članice ali pridružene države, njen glavni cilj pa je spodbujanje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi;
(15)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;
(15)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in ima obveznosti, ali subjekt, ki nima statusa pravne osebe v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;
(15a)  „širitvene države“ pomeni države, opredeljene s sestavljenim kazalnikom raziskovalne odličnosti (intenzivnost raziskav in razvoja, odličnost znanosti in tehnologije, intenzivnost znanja v gospodarstvu, prispevek visoko- in srednjetehnoloških proizvodov v trgovinski bilanci) in s korekcijsko mejno vrednostjo 70 % povprečja Unije26a.
(16)  „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;
(16)  „nepridobitni pravni subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki je po svoji pravni obliki nepridobitne narave ali ima pravno ali statutarno obveznost, da dobička ne deli svojim delničarjem ali posameznim članom;
(17)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu;
(17)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni mikro-, malo in srednje veliko podjetje („MSP“) v skladu z opredelitvijo v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, in ima do 3 000 zaposlenih, pri čemer se število zaposlenih izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I Priloge k navedenemu priporočilu;
(18)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;
(18)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne rezultate ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;
(19)  „pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, predložen na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti, določene v programu dela, vendar ga ni bi bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v delovnem programu;
(19)  „pečat odličnosti“ pomeni certificirano oznako, ki kaže, da je predlog, predložen na razpis za zbiranje predlogov, presegel vse mejne vrednosti, določene v programu dela, vendar ga ni bilo mogoče financirati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis v delovnem programu, vendar bi lahko prejel podporo iz drugih unijskih ali nacionalnih virov financiranja;
(19a)  „strateški načrt za raziskave in inovacije“ pomeni dokument, ki se po obsežnem postopku posvetovanja vsaki dve leti sprejme z delegiranim aktom in dopolnjuje posebni program, pri posvetovanju pa sodeluje več deležnikov: države članice, Evropski parlament, deležniki na področju raziskav, razvoja in inovacij ter civilna družba. V strateškem načrtu so opredeljene prednostne naloge, instrumenti ter ustrezne vrste ukrepov in oblike njihovega izvajanja in tako služi kot podlaga za razvoj programov dela. Zajema predvsem izbrane naloge, nova ali nadaljevana pogodbena ali institucionalna partnerstva, vodilne pobude na področju prihodnjih in nastajajočih tehnologij ter skupnosti znanja in inovacij;
(20)  „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa28 v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga je sprejel organ financiranja.
(20)  „program dela“ pomeni dokument, ki ga je sprejela Komisija za izvajanje posebnega programa28 v skladu z njegovim členom 12, ali enakovredni dokument po vsebini in strukturi, ki ga sprejme organ financiranja.
(21)  „vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi;
(21)  „vračljiv predujem“ pomeni del kombiniranega financiranja iz programa Obzorje Evropa ali EIC, ki ustreza posojilu na podlagi naslova X finančne uredbe, vendar ga neposredno dodeli Unija na nepridobitni osnovi za kritje stroškov dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in ga mora upravičenec vrniti Uniji v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi;
(22)  „pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC.
(22)  „pogodba“ pomeni sporazum, ki ga Komisija ali organ financiranja sklene s pravnim subjektom, ki izvaja ukrep na področju inovacij in tržne uporabe, in je podprt s kombiniranim financiranjem iz programa Obzorje Evropa ali EIC.
(23)  „tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti;
(23)  „tajni podatek“ pomeni tajni podatek EU, opredeljen v členu 3 Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, ter tajni podatek držav članic, tajni podatek tretjih držav, s katerimi je Unija sklenila sporazum o varnosti, in tajni podatek mednarodne organizacije, s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti;
(24)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(24)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(25)  „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa ali EIC“ pomeni eno samo finančno podporo za inovacijo in ukrep tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital;
(25)  „kombinirano financiranje iz programa Obzorje Evropa“ pomeni eno samo finančno podporo za inovacijo in ukrep tržne uporabe, ki je sestavljena iz posebne kombinacije nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma z naložbo v lastniški kapital;
(25a)  „ukrep na področju raziskav in inovacij“ pomeni ukrep, sestavljen predvsem iz dejavnosti, katerih namen je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Zajema lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju;
(25b)  „ukrep na področju inovacij“ pomeni ukrep, ki vključuje predvsem dejavnosti, ki so neposredno namenjene izdelavi načrtov in ureditev ali zasnov za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve, na primer izdelavo prototipov, preskušanje, predstavljanje, poskusno izvajanje, obsežno preverjanje izdelkov in tržno replikacijo;
(25c)  „pionirske raziskave Evropskega raziskovalnega sveta“ pomenijo glavne raziskovalne ukrepe, ki jih vodijo raziskovalci, ki te ukrepe izvajajo pri enem ali več upravičencih;
(25d)  „ukrep na področju usposabljanja in mobilnosti“ pomeni ukrep, usmerjen v izboljšanje spretnosti, znanja in poklicnih možnosti raziskovalcev na podlagi mobilnosti med državami ter po potrebi med sektorji ali disciplinami;
(25e)  „ukrep sofinanciranja programa“ pomeni ukrep za zagotovitev sofinanciranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije;
(25f)  „ukrep predkomercialnega naročanja“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev predkomercialnega naročila, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki;
(25g)  „ukrep javnega naročanja inovativnih rešitev“ pomeni ukrep, katerega glavni cilj je uresničitev skupnega ali usklajenega javnega naročila inovativnih rešitev, ki ga izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki;
(25h)  „usklajevalni in podporni ukrep“ pomeni ukrep, ki prispeva k ciljem Programa, razen dejavnosti raziskav in inovacij;
(25i)  „javna naročila“ pomenijo izvajanje delov Programa, povezanih s strateškimi interesi in samostojnostjo Unije, in organiziranje javnih naročil za študije, proizvode, storitve in zmogljivosti za lastne potrebe Komisije;
(25j)  „pridruženi subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom udeleženca, pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec, ali ki neposredno ali posredno nadzoruje udeleženca.
__________________
__________________
26 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.
26 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.
26a Komisija lahko v svojih programih dela pregleda in po potrebi posodobi seznam širitvenih držav.
27
27
28 UL ….
28 UL ….
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Cilji Programa
Cilji Programa
1.  Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti, tudi v industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog EU in prispevek k obravnavi svetovnih izzivov, vključno s cilji trajnostnega razvoja.
1.  Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, družbenega in gospodarskega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze vse Unije ter spodbujanje njene konkurenčnosti in za krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Raziskave in industrija bodo pomagale uresničevati strateške prednostne naloge Unije in obravnavati svetovne izzive, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, ter doseči skupni delež naložb, da bi 3 % BDP vložili v raziskave in razvoj, kakor so se zavezali vodje držav in vlad Unije.
2.  Specifični cilji Programa so:
2.  Specifični cilji Programa so:
(-a)  razvoj, spodbujanje in širjenje znanstvene in tehnološke odličnosti;
(a)  podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev za svetovne izzive;
(a)  podpora ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega znanja, spretnosti in tehnologij ter rešitev iz temeljnih in uporabnih raziskav za reševanje svetovnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami in cilji trajnostnega razvoja;
(aa)  prizadevanja za znatno zmanjšanje razkoraka v Uniji na področju raziskav in inovacij, zlasti tako, da bi v programu Obzorje Evropa bolj sodelovale države članice, ki so bile v prejšnjem okvirnem programu v raziskavah in inovacijah manj intenzivne;
(b)  krepitev vpliva raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora uvajanja inovativnih rešitev v industriji in družbi za obravnavo svetovnih izzivov;
(b)  okrepitev evropske dodane vrednosti pri financiranju raziskav, razvoja in inovacij, vpliva raziskav in inovacij Unije pri razvoju, podpori in izvajanju politik Unije in podpora dostopu in uvajanju inovativnih rešitev v evropski industriji in družbi;
(c)  spodbujanje vseh oblik inovacij, tudi prodornih inovacij, in krepitev uvajanja inovativnih rešitev na trg;
(c)  spodbujanje vseh oblik inovacij in okrepitev uvajanja na trg ter izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij, zlasti v Uniji;
(d)  optimizacija doseganja rezultatov Programa za večji učinek v okrepljenem Evropskem raziskovalnem prostoru.
(d)  optimizacija doseganja rezultatov Programa, da se okrepita in povečata učinek in privlačnost raziskav, razvoja in inovacij v evropskem raziskovalnem prostoru.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Struktura Programa
Struktura Programa
1.  Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:
1.  Program je sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:
(1)  Steber I „Odprta znanost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(b) in (c), sestavljajo pa ga:
(1)  steber I „Odlična in odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC);
(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC);
(b)  ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA);
(b)  ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA);
(c)  raziskovalna infrastruktura.
(c)  raziskovalna infrastruktura.
(2)  Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(b)in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (c) sestavljajo pa ga:
(2)  steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  sklop „Zdravje“;
(a)  sklop „Zdravje“;
(b)  sklop „Vključujoča in varna družba“;
(b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“;
(ba)  sklop „Varne družbe“;
(c)  sklop „Digitalno in industrija“;
(c)  sklop „Digitalno, industrija in vesolje“;
(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;
(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;
(e)  sklop „Hrana in naravni viri“;
(e)  Sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“;
(f)  nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC).
(f)  nejedrski neposredni ukrepi Skupnega raziskovalnega središča (JRC).
(3)  Steber III „Odprte inovacije je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(c) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a) in (b) sestavljajo pa ga:
(3)  steber III „Inovativna Evropa, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski svet za inovacije (EIC);
(a)  Evropski svet za inovacije (EIC);
(b)  evropski inovacijski ekosistemi;
(b)  evropski inovacijski ekosistemi;
(c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).
(c)  Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).
(4)  Del II „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ je namenjen doseganju specifičnega cilja iz člena 3(2)(d) in podpira tudi specifične cilje iz člena 3(2)(a), (b) in (c) sestavljajo pa ga:
(4)  Del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
(a)  izmenjava odličnosti;
(a)  razširjanje odličnosti in razširitev sodelovanja v Uniji;
(b)  reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.
(b)  reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.
2.  Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I.
2.  Splošne smernice za dejavnosti so določene v Prilogi I.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Raziskave na področju obrambe
Raziskave na področju obrambe
1.  Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v Uredbi … o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so raziskave, usmerjene izključno v obrambne aplikacije, njihov cilj pa je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacije v obrambni industriji.
1.  Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz člena 1(3)(b) in so določene v Uredbi … o vzpostavitvi evropskega obrambnega sklada, so usmerjene izključno v raziskave na področju obrambe in obrambne aplikacije, njihov cilj pa je spodbujati konsolidacijo, konkurenčnost, učinkovitost in inovacije v obrambni industriji Unije, preprečevati pa je treba prekrivanje med programoma.
2.  Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b), z izjemo tega člena, člena 1(1) in (3) ter člena 9(1).
2.  Ta uredba se ne uporablja za posebni program iz člena 1(3)(b), z izjemo tega člena, člena 1(1) in (3) ter člena 9(1).
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Izvajanje in oblike financiranja EU
Strateško načrtovanje in izvajanje ter oblike financiranja EU
1.  Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
1.  Ta program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali v posrednem upravljanju z organi financiranja iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2.  V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje), nagradami in naročili. Lahko zagotavlja tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v operacijah mešanega financiranja.
2.  V okviru Programa se lahko odobri financiranje posrednih ukrepov v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje), ki bi morala biti glavni instrument financiranja Programa, ter nagradami in naročili. Lahko zagotavlja tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v operacijah mešanega financiranja.
3.  Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe.
3.  Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov iz te uredbe.
4.  Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljale v okviru Programa, so navedene in opredeljene v Prilogi II. Vse oblike financiranja se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.
4.  Glavne vrste ukrepov, ki se bodo uporabljale v okviru Programa, so navedene in opredeljene v členu 2 in Prilogi II. Vse oblike financiranja iz odstavka 2 se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.
5.  Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.
5.  Program podpira tudi neposredne ukrepe, ki jih izvaja Skupno raziskovalno središče. Kadar ti ukrepi prispevajo k pobudam na podlagi člena 185 ali člena 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje kot del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.
6.  Izvajanje posebnega programa29 temelji na preglednem in strateškem večletnem načrtovanju dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, po opravljenih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi o prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo. Tako bo zagotovljena skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije.
6.  Izvajanje posebnega programa29 temelji na strateških načrtih za raziskave in inovacije in je skladno z vsemi cilji Programa, določenimi v členu 3, poteka pa po postopku preglednega, vključujočega in strateškega večletnega načrtovanja dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“.
O prednostnih nalogah, primernih vrstah ukrepov in oblik izvajanja, ki naj se uporabljajo, se izvedejo posvetovanja z nacionalnimi organi, Evropskim parlamentom, sektorjem raziskav, razvoja in inovacij in deležniki iz industrije, vključno s evropskimi tehnološkimi platformami, predstavniki civilne družbe in neodvisnimi svetovalnimi skupinami visokih strokovnjakov. S tem strateškim načrtovanjem se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi programi Unije in poveča dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi prednostnimi nalogami in programi za financiranje razvoja in inovacij, tako pa se okrepi tudi evropski raziskovalni prostor.
6a.  Program vsem upravičencem omogoča hitrejše vlaganje vlog za financiranje. Številni raziskovalni in inovacijski ukrepi bodo uporabili logiko hitre poti do raziskav in inovacij, pri kateri čas za dodelitev nepovratnih sredstev ne presega šest mesecev. To bo omogočilo hitrejši dostop do sredstev od spodaj navzgor za majhne sodelovalne konzorcije, ki pokrivajo ukrepe od temeljnih raziskav do tržne uporabe. Razpisi za zbiranje predlogov v okviru pristopa Hitra pot do raziskav in inovacij bodo trajno odprti s presečnimi datumi in se bodo v programih dela izvajali v delu za sklope, EIC in „razširjanje odličnosti“.
7.  Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo predvsem preko razpisov za zbiranje predlogov, nekateri od njih se organizirajo kot del nalog in evropskih partnerstev.
7.  Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo preko razpisov za zbiranje predlogov, nekateri od njih se organizirajo kot del nalog in evropskih partnerstev, razen dejavnosti iz člena 39 o nagradah.
8.  Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, so osredotočene na uporabo v civilne namene.
9.  Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov – glede na stanje na zadevnem področju raziskav in inovacij – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so strokovne skupine.
__________________
__________________
29
29
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Načela financiranja EU in medsektorska vprašanja
1.  Dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prenos proračunskih sredstev med Programom in evropskim obrambnim skladom ni dovoljen.
2.  Obzorje Evropa zagotavlja multidisciplinarni pristop in v vse dejavnosti, razvite v okviru Programa, po možnosti vključuje družboslovje in humanistiko.
3.  Skupni deli Programa zagotavljajo ravnovesje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajamejo vso vrednostno verigo.
4.  Program naj bi znatno zmanjšal ločnico na področju raziskav, razvoja in inovacij v Uniji in spodbujal široko geografsko pokritost s skupnimi projekti. Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati s finančno podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju evropske geografske uravnoteženosti v financiranih projektih, ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine, in sicer glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij.
5.  Program zagotavlja učinkovito uveljavljanje enakosti spolov in vidika spolov v vsebini raziskav in inovacij ter rešuje vzroke neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so strokovne skupine, in sicer glede na razmere na posameznem področju raziskav in inovacij.
6.  Cilj programa sta stalno upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za upravičence.
7.  V vsebino raziskav in inovacij bi bilo treba ustrezno vključiti podnebna vprašanja ter jih upoštevati v vseh fazah raziskovalnega cikla.
8.  Program po možnosti zagotovi družbeno zavzemanje za boljše usklajevanje procesa raziskav in inovacij in njegovih rezultatov z vrednotami in potrebami družbe, in sicer s spodbujanjem zavzemanja za znanost in dejavnostmi znanstvene vzgoje ter s soustvarjanjem in sooblikovanjem znanstvenih agend z vključevanjem državljanov in civilne družbe v določanje prednostnih nalog za raziskave in inovacije.
9.  Program pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov zagotovi zadostno preglednost in odgovornost ter s tem varuje javni interes.
10.  Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Naloge
Naloge
1.  Naloge se načrtujejo v stebru „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, vendar imajo lahko koristi tudi od ukrepov, izvedenih v drugih delih Programa.
1.  Naloge se načrtujejo v stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar imajo lahko koristi tudi od ukrepov, izvedenih v drugih delih Programa, kot tudi ukrepov, izvedenih v okviru drugih programov Unije za financiranje, a po pravilih Obzorja Evropa.
2.  Naloge se izvajajo v skladu s členom 5 posebnega programa. Ocenjevanje se opravi v skladu s členom 26.
2.  Vsebina, namen, cilji, časovni načrt nalog in njihovo izvajanje se nadaljnje opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, kot je opredeljeno v členu 2 in določeno v členu 6 okvirnega programa ter v členu 5 posebnega programa. Ocenjevanje se opravi v skladu s členom 26.
2a.  V prvih dveh letih programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za izvajanje nalog. V zadnjih treh letih programa in šele po pozitivni oceni postopka za izbiro in upravljanje nalog se lahko ta odstotek poveča. Skupni proračunski delež, namenjen nalogam, se opredeli v strateških načrtih za raziskave in inovacije.
2b.  Popolna ocena nalog, ki zajema obseg, upravljanje, imenovanje odbora in predhodne ukrepe, se opravi v skladu z ustreznimi merljivimi mejniki. Priporočila na podlagi te ocene se upoštevajo pred programskim načrtovanjem novih nalog ali pred nadaljevanjem, prekinitvijo ali preusmeritvijo že obstoječih nalog.
3.  Naloge:
3.  Naloge:
(a)  imajo jasno dodano vrednost EU in prispevajo k doseganju prednostnih nalog Unije;
(a)  imajo jasno dodano vrednost EU ter prispevajo k doseganju prednostnih nalog, ciljev in zavez Unije;
(aa)  so vključujoče, spodbujajo k široki udeležbi in zagotavljajo sodelovanje različnih vrst deležnikov ter dajejo rezultate raziskav, razvoja in inovacij, ki koristijo vsem državam članicam;
(b)  so drzne in navdihujoče, zato imajo velik družbeni ali gospodarski pomen;
(b)  so drzne in navdihujoče ter imajo velik družbeni, znanstveni, tehnološki, diplomatski, okoljski ali gospodarski pomen;
(c)  navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni;
(c)  navajajo jasno usmeritev ter so osredotočeni, merljivi in časovno omejeni;
(d)  so osredotočeni na ambiciozne, vendar realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti;
(d)  so izbrane pregledno in osredotočene na ambiciozne, na odličnosti temelječe, a realistične raziskovalne in inovacijske dejavnosti na vseh stopnjah razvoja;
(da)  med cilji vsebujejo komponento nujnosti, imajo potrebno področje uporabe, obseg in široko polje mobiliziranja potrebnih virov ter so res osredotočene na izvedbo pričakovanega rezultata;
(e)  spodbujajo dejavnosti med disciplinami, sektorji in akterji;
(e)  spodbujajo dejavnosti med disciplinami (tudi v družboslovju in humanistiki), sektorji in akterji;
(f)  so odprti za več rešitev od spodaj navzgor.
(f)  so odprte za več rešitev od spodaj navzgor;
(fa)  pregledno dosegajo sinergije z drugimi programi Unije ter z javnimi in zasebnimi skladi, na primer z dejavnim vključevanjem nacionalnih in regionalnih inovacijskih ekosistemov.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Evropski svet za inovacije
1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanaša prav nanj. EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli: osredotočenost na prodorne in prelomne inovacije, samostojnost, zmožnost prevzemanja tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost.
2.  EIC bo odprt za vse vrste inovatorjev, od posameznikov do univerz, raziskovalnih organizacij in podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, ter od posameznih upravičencev do multidisciplinarnih konzorcijev. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za inovativna zagonska podjetja in MSP.
3.  Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opredeljeni v Sklepu (EU) ... [posebni program] in prilogah.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 8
Člen 8
Člen 8
Evropska partnerstva
Evropska partnerstva
1.  Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
1.  Del programa Obzorje Evropa se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je lahko v kateri koli od naslednjih oblik:
(a)  sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane zaveze za finančne prispevke partnerjev ali njihove prispevke v naravi, ključne kazalnike uspešnosti in vpliva ter rezultate, ki jih je treba doseči. Med njimi je določitev dopolnjujočih se dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in Program (skupaj načrtovana evropska partnerstva);
(a)  sodelovanje v partnerstvih, ustanovljenih na podlagi memorandumov o soglasju in/ali pogodbenih dogovorov med Komisijo in partnerji iz člena 2(3), v katerih so navedeni cilji partnerstva, z njim povezane zaveze za finančne prispevke partnerjev ali njihove prispevke v naravi, ključne kazalnike uspešnosti in vpliva ter rezultate, ki jih je treba doseči. Med njimi je določitev dopolnjujočih se dejavnosti raziskav in inovacij, ki jih izvajajo partnerji in Program (skupaj načrtovana evropska partnerstva);
(b)  udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki izhaja iz zaveze partnerjev za finančne prispevke in prispevke v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva);
(b)  udeležba in finančni prispevek za program raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki izhaja iz zaveze partnerjev za finančne prispevke in prispevke v naravi ter združitev njihovih ustreznih dejavnosti z uporabo ukrepa sofinanciranja Programa (sofinancirana evropska partnerstva);
(c)  udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT v skladu z [uredba o EIT] (institucionalizirana evropska partnerstva), taka udeležba in sofinanciranje pa se izvedeta samo, če druge oblike evropskih partnerstev ne bi dosegle ciljev ali ne bi imele potrebnega pričakovanega učinka in če sta upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti vključno s centralnim upravljanjem finančnih prispevkov.
(c)  udeležba v programih raziskav in inovacij ter finančni prispevek ali prispevek v naravi za te programe, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 PDEU ali organov, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU, kot so skupna podjetja, skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT v skladu z [uredba o EIT] (institucionalizirana evropska partnerstva), udeležba in sofinanciranje pa se izvedeta samo, če druge oblike evropskih partnerstev ne bi dosegle ciljev ali ne bi imele potrebnega pričakovanega učinka in če sta upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje povezanosti vključno s centralnim upravljanjem finančnih prispevkov.
2.  Evropska partnerstva:
2.  Evropska partnerstva:
(a)  se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama;
(a)  se vzpostavijo samo v primerih, kjer bodo v primerjavi z drugimi deli okvirnega programa učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa;
(b)  izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;
(b)  izhajajo iz načel dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka močnega finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze in/ali zaveze v naravi vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;
(c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa.
(c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz Programa.
2a.  Vsa partnerstva se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije iz člena 6 in Priloge III k okvirnemu programu ter Priloge I k posebnemu programu, preden se začnejo izvajati v okviru programov dela ali načrtov dela.
Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III.
Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje so določena v Prilogi III.
Spremembi 71 in 172
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
Člen 9
Proračun
Proračun
1.  Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 94 100 000 000 EUR po sedanjih cenah za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.
1.  Finančna sredstva za izvajanje okvirnega programa za obdobje 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018 za posebni program iz člena 1(3)(a) in dodatno znesek za posebni program iz člena 1(3)(b) v skladu z Uredbo... o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada.
2.  Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je:
2.  Okvirna razdelitev zneska iz prve polovice odstavka 1 je:
(a)   25 800 000 000 EUR za steber I „Odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(a)  27,42 % za steber I „Odlična in odprta znanost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(1)   16 600 000 000 EUR za Evropski raziskovalni svet;
(1)  17,64 % za Evropski raziskovalni svet;
(2)   6 800 000 000 EUR za ukrepe Marie Skłodowska-Curie;
(2)  7.23 % za ukrepe Marie Skłodowska-Curie;
(3)   2 400 000 000 EUR za raziskovalno infrastrukturo;
(3)  2,55 % za raziskovalno infrastrukturo;
(b)  52 700 000 000 EUR za steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(b)  55,48 % za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(1)  7 700 000 000 EUR za sklop „Zdravje“;
(1)  8,16 % za sklop „Zdravje“;
(2)   2 800 000 000 EUR za sklop „Vključujoča in varna družba“;
(2)  2,50 % za sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“;
(2a)  2,00 % za sklop „Varne družbe“
(3)   15 000 000 000 EUR za sklop „Digitalno in industrija“
(3)  15,94 % za sklop „Digitalno, industrija in vesolje“;
(4)  15 000 000 000 EUR za sklop, „Podnebje, energija in mobilnost“;
(4)  15,84 % za sklop „Podnebje, energija in mobilnost“;
(5)   10 000 000 000 EUR za sklop „Hrana in naravni viri;
(5)  9,00 % za sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“;
(6)   2 200 000 000 EUR za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC);
(6)  2,04 % za nejedrske neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča (JRC);
(c)   13 500 000 000 EUR za steber III „Odprte inovacije“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(c)  12,71 % za steber III „Inovativna Evropa“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(1)   10 500 000 000 EUR za Evropski svet za inovacije, vključno z največ 500 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme;
(1)  8,71 % za Evropski svet za inovacije (EIC) , vključno z največ 0,53 % za evropske inovacijske ekosisteme;
(2)   3 000 000 000 EUR za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT);
(2)  4 % za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).
(d)   2 100 000 000 EUR za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ za obdobje 2021–2027, od tega:
(d)  4,39 % za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
(1)   1 700 000 000 EUR za „izmenjavo odličnosti“;
(1)  4,00 % za razširjanje odličnosti in krepitev sodelovanja po vsej Uniji;
(2)   400 000 000 EUR za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“.
(2)  0,39 % za „reformo in širitev evropskega sistema raziskav in inovacij“.
3.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %. Tako odstopanje ni dovoljeno pri zneskih iz točke (b)(6) odstavka 2 tega člena in skupnem znesku za del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ iz odstavka 2 tega člena.
3.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene razmere ali nove spremembe in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopi od zneskov iz odstavka 2, vključno z dodelitvijo prispevkov pridruženih držav, za največ 10 %.
3a.  V sklopu doseganja splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov in porabi 30 % proračunskih sredstev Unije za podporo podnebnim ciljem, se za ukrepe v okviru programa, ki prispevajo k podnebnim ciljem, nameni vsaj 35 % izdatkov v okviru programa, kadar je to ustrezno.
3b.  Vsaj 2,5 milijarde EUR se nameni za nepovratna sredstva za postopne inovacije v MSP v skladu z instrumentom iz člena 43a te uredbe in iz Priloge I k Sklepu.
3c.  45 % proračunskih sredstev sklopa „Vključujoča in ustvarjalna družba“ se nameni podpori za raziskave o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s kulturno dediščino Unije, kar vključuje 300 milijonov EUR, ki se namenijo za oblikovanje oblaka za evropsko kulturno dediščino, kot je določeno v Prilogi I k posebnemu programu, in sicer po oceni učinka, ki jo je treba predstaviti Evropskemu parlamentu.
3d.  Vsaj ena milijarda EUR se nameni za kvantne raziskave v sklopu „Digitalno, industrija in vesolje“ v okviru stebra II.
4.  Znesek iz prve polovice stavka v odstavku 1 lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.
4.  Znesek iz prve polovice stavka v odstavku 1 lahko krije tudi stroške za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in izdatke, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa, vključno z vsemi upravnimi stroški in ocenjevanjem doseganja ciljev. Ti stroški ne presegajo 5 % celotnega zneska Programa. Poleg tega lahko krije tudi izdatke za študije, srečanja strokovnjakov, dejavnosti obveščanja in komuniciranja, če so povezane s cilji Programa, ter stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki so namenjena predvsem obdelavi in izmenjavi informacij, vključno z institucionalnimi orodji informacijske tehnologije ter drugo tehnično in upravno pomočjo, ki je potrebna v povezavi z upravljanjem Programa.
5.  Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027.
5.  Da bi omogočili upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko odhodki za kritje stroškov iz odstavka 4 po potrebi vnesejo v proračun po letu 2027.
6.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.
6.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke več let.
7.  Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.
7.  Brez poseganja v finančno uredbo so odhodki za ukrepe na podlagi projektov, vključenih v prvi program dela, upravičeni od 1. januarja 2021.
8.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, ki jih je mogoče prenesti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX […uredba o skupnih določbah], se lahko na njihovo zahtevo prenesejo na Program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
9.  Program Obzorje Evropa je zasnovan tako, da ga je mogoče izvajati v sinergiji z drugimi Unijinimi programi financiranja. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi Unijinimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Odprt dostop in odprti podatki
Odprti dostop in odprti podatki
1.  V skladu s členom 35(3) se zagotovi odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Spodbuja se odprt dostop do izsledkov raziskav.
1.  V skladu s členom 35(3) se zagotovi odprt dostop do znanstvenih publikacij iz raziskav, financiranih v okviru Programa. Odprt dostop do raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“.
1a.  Pri odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov se upošteva, da so zaradi gospodarskih interesov Unije, pravic intelektualne lastnine, varstva osebnih podatkov in zaupnosti, varnostnih vidikov ter drugih legitimnih interesov potrebne različne ureditve dostopa. Stroški v zvezi z načrti upravljanja podatkov v času trajanja projekta se štejejo za upravičene stroške.
1b.  Vzajemni odprti dostop do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov se spodbuja na mednarodni ravni, pri tem pa se upoštevajo konkurenčnost in industrijski interesi Unije. Vzajemni odprti dostop se spodbuja in predvidi zlasti v vseh pridružitvenih sporazumih ter sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami na področju znanosti in tehnologije, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, ki so pooblaščeni za posredno upravljanje Programa.
2.  Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli FAIR.
2.  Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni in interoperabilni ter da jih je možno ponovno uporabiti (načela FAIR).
3.  Spodbujajo se prakse odprte znanosti, ki presegajo odprt dostop do rezultatov raziskav, in odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov.
3.  Spodbujajo se prakse odprte znanosti, ki presegajo odprti dostop do raziskovalnih podatkov in znanstvenih publikacij, in odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Dopolnilno in kombinirano financiranje
Dopolnilno, kombinirano in kumulativno financiranje
1.   Izvajanje programa Obzorje Evropa poteka v sinergiji z drugimi programi Unije za financiranje in je usmerjeno v čim večjo upravno poenostavitev. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi financiranja je vključen v Prilogo IV. Za sofinancirane ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij se uporablja enoten sklop pravil programa Obzorje Evropa.
Ukrepi, ki so prejeli potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:
2.   Pečat odličnosti se podeli v vseh delih Programa. Ukrepi, ki so prejeli potrdilo o pečatu odličnosti ali ki izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:
(a)  bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;
(a)  bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru Programa;
(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;
(b)  izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti tega razpisa za zbiranje predlogov;
(c)  jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;
(c)  jih zaradi proračunskih omejitev ni mogoče financirati v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov;
lahko prejmejo podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropski kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in člena [8] Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so taki ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki daje podporo.
lahko prejmejo podporo iz nacionalnih ali regionalnih skladov, med drugim tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v skladu z odstavkom 5 člena [67] Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom [8] Uredbe (EU) XX [o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike], ne da bi bila za to potrebna dodatna vloga in ocenjevanje, če so ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Z izjemo pravil o državni pomoči se uporabljajo pravila sklada, ki zagotavlja podporo.
2a.   V skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX [... uredba o skupnih določbah] lahko organ upravljanja prostovoljno zaprosi za prerazporeditev delov svojih dodeljenih sredstev programu Obzorje Evropa. Prerazporejena sredstva se uporabljajo v skladu s pravili programa Obzorje Evropa. Poleg tega Komisija zagotovi, da se ta prerazporejena sredstva v celoti namenijo programom in/ali projektom, ki se bodo izvajali v državi članici ali regiji, iz katere izvirajo.
2b.   Komisija na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja vsa dodeljena sredstva iz tega člena vključi v informacijski sistem o izbranih projektih, da bi omogočila hitro izmenjavo informacij in organom financiranja zagotavljanje finančnih sredstev za izbrane ukrepe.
Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če prispevka ne krijeta istih stroškov.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 12
Člen 12
Člen 12
Tretje države, ki se pridružijo Programu
Tretje države, ki se pridružijo Programu
1.  Program je odprt za pridružitev naslednjim tretjim državam:
1.  Program je odprt za pridružitev naslednjim tretjim državam:
(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;
(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;
(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;
(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;
(c)  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;
(c)  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih; in v skladu s posebnimi pogoji iz sporazumov med Unijo in temi državami;
(d)  tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:
(d)  tretje države in ozemlja, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:
i.  dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;
i.  dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij;
ii.  zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine, in ki jih podpirajo demokratične institucije;
ii.  zavezanost pravilom, ki temeljijo na gospodarstvu s prostim trgom, vključno s pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine in spoštovanjem človekovih pravic, in ki jih podpirajo demokratične institucije;
iii.  dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.
iii.  dejavno spodbujanje politik za izboljšanje gospodarskega in družbenega blagostanja državljanov.
Pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
Polna ali delna pridružitev tretjih držav iz točke (d) Programu temelji na oceni koristi za Unijo. Zlasti je v skladu s pogoji iz posebnega sporazuma, ki velja za sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
–  zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije;
–  zagotavlja uravnoteženo porazdelitev glede prispevkov in koristi tretjih držav, ki sodelujejo v programih Unije;
–  zagotavlja pravico do usklajevanja ukrepa v okviru Programa, pod pogojem, da ukrep koristi Uniji in da so zaščiteni finančni interesi Unije;
–  določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov k posameznim programom in njihovim upravnim stroškom. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;
–  določa pogoje za sodelovanje v Programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne (pod-)programe in njihove upravne stroške; Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;
–  zagotavlja Uniji pravico do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in ščitenja njenih finančnih interesov.
–  Uniji jamči pravice do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in zaščite njenih finančnih interesov.
2.  Obseg pridružitve katere koli tretje države Programu upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij. V skladu s tem se lahko deli programa izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.
2.  Pri določanju področja pridružitve katere koli tretje države Programu se upošteva cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji preko inovacij in preprečuje beg možganov iz Unije. V skladu s tem se lahko deli Programa, namenjeni samo enemu upravičencu, zlasti tisti, ki so namenjeni zasebnim subjektom, izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, razen članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.
3.  V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.
3.  V sporazumu o pridružitvi je, kjer je primerno, določeno in podprto vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji teh programov.
4.  Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.
4.  Pogoji pridružitvenega sporazuma, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo, da se vsaki dve leti izvede samodejen popravek večjega neravnovesja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo preko sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa.
4a.  Prispevki vseh pridruženih držav se vključijo v ustrezne dele Programa, pri čemer se mora upoštevati razčlenitev proračuna teh delov, kot je določena v členu 9(2). Komisija v okviru letnega proračunskega postopka Svetu in Parlamentu poroča o skupnem proračunu vsakega dela Programa, v katerem navede vse pridružene države, prispevke posameznih držav in njihovo finančno bilanco.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 14 – naslov
Upravičeni ukrepi
Upravičeni ukrepi in etična načela
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 15
Člen 15
Člen 15
Etika
Etika
1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli.
1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi dopolnilnimi protokoli.
Posebna pozornost se nameni načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi.
2.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo:
2.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, zagotovijo:
(a)  etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno;
(a)  etično samooceno z navedbo in opisom vseh predvidljivih in etičnih vprašanj, povezanih s ciljem, izvajanjem in verjetnim vplivom dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s potrditvijo skladnosti teh dejavnosti z odstavkom 1, in opis, kako bo to zagotovljeno;
(b)  potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja;
(b)  potrditev, da bodo dejavnosti v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto, ki ga je objavila Zveza evropskih akademij, in da se ne bodo izvajale dejavnosti, ki so bile izključene iz financiranja;
(c)  v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici, in ter
(c)  v primeru dejavnosti, ki se izvajajo zunaj Unije, potrditev, da bi bile enake dejavnosti dovoljene v državi članici, in ter
(d)  za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti.
(d)  za dejavnosti, ki uporabljajo matične celice človeških zarodkov, kakor je ustrezno, podrobnosti o izdaji dovoljenj in nadzornih ukrepih, ki jih morajo izvesti pristojni organi zadevnih držav članic, ter podatki o etičnih odobritvah, ki jih je treba pridobiti pred začetkom zadevne dejavnosti.
3.  Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo čim večjo preglednost postopkov v zvezi z etiko.
3.  Predlogi se sistematično pregledajo, da se ugotovijo dejavnosti, pri katerih nastajajo zapletena ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično presojo. To presojo opravi Komisija, če presoja ni prenesena na organ financiranja. Za ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, je etična presoja obvezna. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo preglednost postopkov v zvezi z etiko.
4.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja.
4.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa dovoljenja ali druge obvezne dokumente od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se hranijo v spisu in se na zahtevo predložijo Komisiji ali organu financiranja.
5.  Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja.
5.  Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali organ financiranja. Etične presoje za resna ali zapletena etična vprašanja opravlja Komisija, če jih ni prenesla na organ financiranja.
Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko.
Etični presoje se izvedejo ob podpori strokovnjakov za etiko.
6.  Etično nesprejemljivi ukrepi se lahko kadar koli zavrnejo ali prekinejo.
6.  Etično nesprejemljivi ukrepi se zavrnejo ali prekinejo takoj, ko se ugotovi njihova etična nesprejemljivost.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 16
Člen 16
Člen 16
Varnost
Varnost
1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja.
1.  Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti tistimi glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, ter upoštevati ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije. Če se raziskava izvaja zunaj Unije in/ali v njej nastajajo tajni podatki, se poleg skladnosti s temi zahtevami sklene sporazum o varnosti med Unijo in tretjo državo, v kateri se raziskava izvaja.
2.  Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije.
2.  Predlogi po potrebi obsegajo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je navedeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezna nacionalna zakonodaja in zakonodaja Unije.
3.  Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.
3.  Po potrebi Komisija ali organ financiranja opravi varnostni pregled za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.
4.  Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.
4.  Po potrebi morajo biti ukrepi usklajeni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.
5.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.
5.  Subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni in/ali so nastali pri ukrepu. Pred začetkom zadevne dejavnosti na zahtevo Komisije ali organa financiranja predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju in/ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.
6.  Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem.
6.  Če v stik s tajnimi podatki pridejo zunanji strokovnjaki, se ustrezno varnostno dovoljenje zahteva pred njihovim imenovanjem.
7.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje.
7.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje.
8.  Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.
8.  Ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, se lahko zavrnejo ali kadar koli prekinejo.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 18
Člen 18
Člen 18
Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja
Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja
1.  V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu.
1.  V ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, vključno s pravnimi subjekti iz nepridruženih tretjih držav, ali mednarodna organizacija, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu.
2.  Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah ali pridruženi državi, vsaj eden od njih pa ima sedež v državi članici, razen če:
2.  Subjekti so člani konzorcija, ki vključuje najmanj tri neodvisne pravne subjekte s sedeži v različnih državah članicah, med drugim tudi v najbolj oddaljenih regijah, ali v pridruženi državi, vsaj dva od njih pa imata sedež v državi članici, razen če gre za katerega od ukrepov iz odstavkov 3 ali 4;
(a)  program dela določa drugače, če je to upravičeno;
(b)  je ukrep naveden v odstavkih 3 ali 4.
3.  Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali pridruženi državi.
3.  Raziskovalne ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) področjih pionirskih raziskav, ukrepe Evropskega sveta za inovacije (EIC), ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja programov lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, od katerih mora imeti vsaj eden sedež v državi članici ali, kadar je to ustrezno, pridruženi državi iz člena 12(1).
4.  Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici, pridruženi državi ali v drugi tretji državi.
4.  Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v drugi tretji državi.
5.  Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjihdržavah.
5.  Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, samostojnostjo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji bodisi le na pravne subjekte s sedežem v državi članici bodisi na pravne subjekte, ki imajo sedež v državah članicah ali določenih pridruženih državah ali drugih tretjih državah.
6.  V programu dela se lahko poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.
6.  V programu dela se lahko poleg meril iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.
7.  Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela.
7.  Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11, se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje, če ni drugače dogovorjeno z organom upravljanja in določeno v programu dela.
8.  Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje Skupno raziskovalno središče.
8.  Če je navedeno v programu dela, lahko pri ukrepih sodeluje Skupno raziskovalno središče.
9.  Za Skupno raziskovalno središče, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo v ukrepu.
10.  Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav ter ukrepih usposabljanja in mobilnosti se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi.
10.  Pri ukrepih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) na področjih pionirskih raziskav ter ukrepih usposabljanja in mobilnosti se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 19
Člen 19
Člen 19
Subjekti, upravičeni do financiranja
Subjekti, upravičeni do financiranja
1.   Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi.
1.   Subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi iz člena 12(1).
Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 9(8), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje.
Za ukrepe, ki prejemajo zneske v skladu s členom 11(3), so do financiranja iz teh zneskov upravičeni le subjekti s sedežem na območju pristojnosti organa upravljanja, ki prenaša izvajanje.
1a.  Kadar je to ustrezno, so mednarodne organizacije, ki imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi, upravičene do financiranja za ukrep.
1b.  Subjekti iz držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma iz drugih nepridruženih tretjih držav so lahko upravičeni do financiranja, če:
(a)  je tretja država navedena v programu dela in
(b)  Komisija ali organ financiranja meni, da je sodelovanje subjekta ključnega pomena za izvedbo ukrepa.
2.  Subjekti s sedežem v nepridruženi tretji državi bi načeloma morali nositi stroške svojega sodelovanja. Toda v primeru držav z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma drugih nepridruženih tretjih držav bi lahko bili upravičeni do financiranja, če:
2.  Subjekti s sedežem v drugih nepridruženih tretjih državah bi morali nositi stroške svojega sodelovanja. Unija in te nepridružene tretje države lahko sklenejo sporazum na področju raziskav in razvoja, če menijo, da je to koristno, in lahko se vzpostavi mehanizem sofinanciranja, podoben tistim, ki so bili dogovorjeni v okviru programa Obzorje 2020. Te države za pravne subjekte Unije zagotovijo vzajemen dostop do svojih programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij ter vzajemen odprti dostop do znanstvenih rezultatov in podatkov ter poštene in pravične pogoje za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.
(a)  je tretja država navedena v programu dela, ki ga je sprejela Komisija; ali
(b)  Komisija ali organ financiranja meni, da je sodelovanje upravičenca ključnega pomena za izvedbo ukrepa;
3.  Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici, pridruženi državi ali tretji državi, navedeni v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.
3.  Pridruženi subjekti so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi.
3a.  Komisija Parlamentu in Svetu poroča o znesku finančnih prispevkov, ki jih je Unija dodelila sodelujočim subjektom v vsaki posamezni nepridruženi tretji državi, in o znesku finančnih prispevkov, ki jih je ista država dodelila subjektom Unije, ki sodelujejo v njenih dejavnostih.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 20
Člen 20
Člen 20
Razpisi za zbiranje predlogov
Razpisi za zbiranje predlogov
1.  Za vse ukrepe, razen za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec Evropskega sveta za inovacije (EIC), je vsebina razpisov za zbiranje predlogov zajeta v programu dela.
1.  Za vse ukrepe je vsebina razpisov za zbiranje predlogov zajeta v programu dela.
V programu dela se utemelji, zakaj je financiranje posameznega ukrepa potrebno, pri čemer se upoštevajo rezultati določenih prejšnjih projektov, stanje znanosti, tehnologije in inovacij na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter ustrezne politične, tržne in družbene spremembe.
2.  Za prehodne dejavnosti instrumenta Iskalec EIC:
(a)  začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov;
(b)  nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za izvedbo nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov za krepitev skupnosti upravičencev portfelja ali za oceno možnih odcepljenih podjetij ali potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg.
3.   Če je potrebno za doseganje ciljev, se lahko razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe.
3.   Če je potrebno za doseganje ciljev, se lahko razpisi omejijo na razvoj dodatnih dejavnosti ali vključevanje dodatnih partnerjev v obstoječe ukrepe.
4.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki:
4.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja programa, ki:
(a)  naj bi jih izvajalo Skupno raziskovalno središče ali pravni subjekti, ki so določeni v programu dela, in
(a)  naj bi jih izvajalo Skupno raziskovalno središče ali pravni subjekti, ki so določeni v programu dela, in
(b)  ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov.
(b)  ne spadajo v področje razpisa za zbiranje predlogov.
5.   S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.
5.   S programom dela se določijo razpisi, v katerih se podeli „pečat odličnosti“. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.
5a.  Komisija lahko pri več razpisih ob prevelikem številu prijav uporabi dvostopenjski postopek ocenjevanja.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 21
Člen 21
Člen 21
Skupni razpisi
Skupni razpisi
Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:
Komisija ali organ financiranja lahko izda skupni razpis za zbiranje predlogov s:
(a)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;
(a)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;
(b)  mednarodnimi organizacijami;
(b)  mednarodnimi organizacijami;
(c)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.
(c)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.
V primeru skupnega razpisa se določijo postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka.
V primeru skupnega razpisa konzorciji, ki se prijavljajo, izpolnjujejo zahteve iz člena 18 te uredbe, in določijo se postopki za izbiranje in ocenjevanje predlogov. Postopki vključujejo uravnoteženo skupino strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 22
Člen 22
Člen 22
Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev
Predkomercialno naročanje in naročanje inovativnih rešitev
1.  Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU31 , 2014/25/EU32 in 2009/81/ES33 .
1.  Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, izvedejo pa jih upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU31 , 2014/25/EU32 in 2009/81/ES33 .
2.  Pri postopkih naročanja:
2.  Pri postopkih naročanja:
(a)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci;
(a)  se upoštevajo načela preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja, dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti ter pravila o konkurenci;
(b)  se lahko za predkomercialna naročila določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav;
(b)  se lahko za predkomercialna naročila uporabljajo poenostavljeni in/ali pospešeni postopki ter določijo posebni pogoji, na primer, da je kraj izvajanja naročenih dejavnosti omejen na ozemlje držav članic in pridruženih držav;
(c)  se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov); ter
(c)  se lahko dovoli oddaja več naročil v istem postopku (več virov); ter
(d)  se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov.
(d)  se zagotovi oddaja naročil ponudniku ali ponudnikom, ki ponudijo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in hkrati preprečijo navzkrižje interesov.
3.  Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo vsaj pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da podelijo ali od sodelujočega izvajalca zahtevajo, da podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javnega naročnika pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do podlicence. Če izvajalec rezultatov ne izkoristi komercialno v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, lahko javni naročniki od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.
3.  Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pripadajočih pravic intelektualne lastnine. Javni naročniki imajo pravice do brezplačnega dostopa do rezultatov za lastno uporabo. Če izvajalec rezultatov ne izkoristi komercialno v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, se javni naročniki z izvajalcem posvetujejo in raziščejo razloge za to. Po tem posvetovanju lahko javni naročnik od izvajalca zahteva, da morebitno lastništvo rezultatov prenese nanj.
3a.  V pogodbe v zvezi z javnim naročanjem inovativnih rešitev se lahko vključijo posebne določbe o lastništvu, pravicah dostopa in podeljevanju licence.
__________________
__________________
31 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
31 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
32 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
32 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
33 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
33 Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 23
Člen 23
črtano
Kumulativno financiranje
Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ukrepa ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 24 – naslov
Merila za izbor
Finančna sposobnost vložnikov
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 25
Člen 25
Člen 25
Merila za dodelitev
Merila za izbor in dodelitev
1.  Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:
1.  Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:
(a)  odličnost;
(a)  odličnost;
(b)  vpliv;
(b)  vpliv;
(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja.
(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja.
2.  Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1.
2.  Za predloge raziskovalnih ukrepov Evropskega raziskovalnega sveta na področjih pionirskih raziskav se uporablja samo merilo iz točke (a) odstavka 1. Samo v primerih, ko je uvrstitev dveh ali več odličnih projektov enaka, se za razlikovanje med njimi uporabijo merila iz točk (b) ali (c) odstavka 1.
3.  V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, lahko se navedejo tudi uteži in mejne vrednosti.
3.  V programu dela se določijo dodatne podrobnosti za uporabo meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnimi utežmi, mejnimi vrednostmi in pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol, sodelujoči iz širitvenih držav;
3a.  Komisija upošteva možnost dvostopenjskega postopka predložitve, kadar je mogoče, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi meril za dodelitev iz odstavka 1.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 26
Člen 26
Člen 26
Ocenjevanje
Ocenjevanje
1.  Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki je lahko:
1.  Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki je:
–  v celoti ali delno sestavljen iz neodvisnih zunanjih strokovnjakov,
–  sestavljen iz neodvisnih zunanjih strokovnjakov.
–  sestavljen iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.
V primeru EIC in nalog lahko odbor za ocenjevanje vključuje tudi predstavnike institucij ali organov Unije, kot je določeno v členu 150 finančne uredbe.
Odboru za ocenjevanje lahko pomagajo neodvisni strokovnjaki.
Odboru za ocenjevanje lahko pomagajo neodvisni strokovnjaki.
2.  Odbor za ocenjevanje po potrebi določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z:
2.  Odbor za ocenjevanje po potrebi določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne mejne vrednosti, v skladu z:
–  rezultati ocenjevanja,
–  rezultati ocenjevanja,
–  njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov.
–  njihovim prispevkom k doseganju posebnih ciljev politike, vključno s sestavo skladnega portfelja projektov.
Odbor za ocenjevanje lahko predlaga tudi kakršne koli bistvene spremembe predlogov, če je to potrebno za skladnost portfelja.
Odbor za ocenjevanje lahko le izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih predlaga spremembe predlogov, če je to potrebno za skladnost portfelja.
2a.  Pri postopku ocenjevanja se preprečujeta navzkrižje interesov in pristranskost zaradi ugleda. Zagotovi se preglednost glede meril za ocenjevanje in ocen predlogov.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 27
Člen 27
Člen 27
Postopek pregleda ocenjevanja
Postopek pregleda ocenjevanja, poizvedbe in pritožbe
1.  Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja.
1.  Če vložnik meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden, lahko zaprosi za pregled ocenjevanja.
2.  Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga.
2.  Pregled ocenjevanja se uporablja le za postopkovne vidike ocenjevanja in ne za oceno utemeljenosti predloga.
2a.  Zahtevek za pregled se nanaša na določen predlog in se vloži v 30 dneh od sporočitve rezultatov ocenjevanja. Odboru za pregled predsedujejo in ga sestavljajo predstavniki, ki niso sodelovali v razpisu za zbiranje predlogov. Odbor odloči, ali je treba predlog ponovno oceniti, oziroma potrdi prvotno oceno. To stori brez nepotrebnih zamud, da ne bi ogrozil možnosti, povezanih z izborom.
3.  Ocena pregleda ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda.
3.  Pregled ocenjevanja ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet pregleda.
3a.  Komisija zagotovi, da se vzpostavi postopek, ki ga lahko udeleženci programa Obzorje Evropa uporabijo za poizvedovanje ali vlaganje pritožb v zvezi s svojim sodelovanjem v programu. Informacije o tem, kako podati poizvedbe ali vložiti pritožbe, so objavljene na spletu.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 28
Člen 28
Člen 28
Čas do dodelitve
Čas do dodelitve
1.  Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki:
1.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljajo naslednji roki:
(a)  vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov;
(a)   vse vložnike se o izidu ocenjevanja njihovih vlog obvesti najpozneje v petih mesecih od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov;
(b)  sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.
(b)   sporazum o nepovratnih sredstvih se podpiše z vložniki najpozneje osem mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.
(ba)  sporazum o nepovratnih sredstvih v okviru pristopa Hitra pot do inovacij se podpiše z vložniki najpozneje šest mesecev od skrajnega roka za predložitev popolnih predlogov.
Razpoložljivi čas za dodelitev sredstev ne vpliva na kakovost ocene.
2.  V programu dela za EIC se lahko določijo tudi krajši roki.
2.   V programu dela za EIC se lahko določijo tudi krajši roki.
3.  Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno.
3.   Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roki iz odstavka 1 podaljšajo za ukrepe Evropskega raziskovalnega sveta, za ocenjevanje v več korakih, za naloge in kadar se ukrepi predložijo v presojo etičnosti ali varnostno oceno.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 29
Člen 29
Člen 29
Izvrševanje nepovratnih sredstev
Izvrševanje nepovratnih sredstev
1.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja.
1.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost posameznega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem vzajemnega zavarovanja.
2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine.
2.  V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni, če se ne ugotovi noben popravni ukrep, ali prekine na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov.
3.  Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati za Unijo niso več pomembni iz znanstvenih, tehnoloških ali gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi, če niso več pomembni kot del portfelja ukrepov.
3.  Ukrep se lahko prekine tudi, če pričakovani rezultati in/ali mejniki za Unijo in upravičence niso več pomembni iz znanstvenih, tehnoloških ali gospodarskih razlogov, v primeru EIC in nalog pa tudi, če niso več pomembni kot del portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za prekinitev ukrepa, opravi postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi zunanje strokovnjake.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 30
Člen 30
Člen 30
Stopnje financiranja
Stopnje financiranja
1.  Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja se določi v programu dela.
1.  Za vse dejavnosti, ki se financirajo, se uporablja enotna stopnja financiranja za posamezni ukrep. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela.
2.  Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:
2.  Program lahko povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, razen za:
(a)  ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;
(a)  ukrepe na področju inovacij: do 70 % skupnih upravičenih stroškov, razen za neprofitne pravne subjekte, katerim lahko Program povrne do 100 % skupnih upravičenih stroškov;
(b)  ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.
(b)  ukrepe sofinanciranja programa: najmanj 30 % skupnih upravičenih stroškov, v ugotovljenih in ustrezno utemeljenih primerih pa do 70 %.
3.  Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.
3.  Stopnje financiranja iz tega člena se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 31
Člen 31
Člen 31
Posredni stroški
Posredni stroški
1.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.
1.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.
Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.
Kjer je primerno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz odstavka 1, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca in tako, da se lahko vzpostavi ključ za dodelitev sredstev.
2.  Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.
2.  Vendar se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 32
Člen 32
Člen 32
Upravičeni stroški
Upravičeni stroški
1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki jih oseba prejme za delo v podobnih projektih, financiranih iz nacionalnih programov.
1.  Poleg meril iz člena 197 finančne uredbe so za upravičence s prejemki na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine prejemkov, ki jih oseba prejme za delo v podobnih projektih, financiranih iz nacionalnih programov. V času trajanja tega programa je v državah članicah, upravičenih do širitvenih ukrepov, osebje upravičeno do plačila, ki predstavlja 1,25-kratnik nacionalne urne postavke, ki se uporablja za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, financirane iz nacionalnih programov.
Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno.
Prejemki na podlagi projekta pomenijo prejemke, ki so povezani s sodelovanjem osebe v projektih, so del običajne prakse upravičenca glede prejemkov in se izplačujejo dosledno.
2.  Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.
2.  Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.
3.  Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa.
3.  Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne obravnavajo kot prihodki ukrepa.
3a.  Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom. Komisija lahko določi omejeno število dodatnih pogojev za upravičenost, da zagotovi dobro upravljanje nepovratnih sredstev. Komisija ne zavrne računovodskih praks, katerih rezultati se ne razlikujejo od njenih in ki zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije.
4.  Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.
4.  Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.
Potrdila o računovodskih izkazih lahko izda pristojni in neodvisni javni uslužbenec, ki ga ustrezni nacionalni organi pooblastijo za revizijski pregled upravičenca, ali neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES.
4a.  Z odstopanjem od člena 186(1) finančne uredbe se za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie (MSCA) in izključno v primeru materinskega ali starševskega dopusta v času trajanja nepovratnih sredstev najvišji znesek teh poveča za nadomestila, do katerih je raziskovalec v tem primeru upravičen.
4b.  Stroški, ki nastanejo zaradi odgovornega upravljanja raziskovalnih podatkov v skladu z načeli, da je podatke možno najti, da so dostopni in interoperabilni ter da jih je možno ponovno uporabiti (FAIR), so upravičeni.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 33
Člen 33
Člen 33
Mehanizem vzajemnega zavarovanja
Mehanizem vzajemnega zavarovanja
1.  S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:
1.  S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:
(a)  Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES,
(a)  Komisiji v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES,
(b)  Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“,
(b)  Komisiji in organom Unije v okviru programa „Obzorje 2020“,
(c)  Komisiji in organom financiranja v okviru Programa.
(c)  Komisiji in organom financiranja v okviru Programa.
Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.
Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi preko sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.
2.  Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje sklada.
2.  Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje sklada.
3.  Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi rednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se lahko poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v sklad v imenu upravičencev.
3.  Upravičenci prispevajo za ukrep 5 % finančnih sredstev Unije. Na podlagi preglednih letnih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča do 8 % ali zmanjša pod 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se lahko poravna iz začetnega predhodnega financiranja in vplača v sklad v imenu upravičencev.
4.  Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.
4.  Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.
5.  Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.
5.  Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.
6.  Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.
6.  Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(4) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije.
7.  Mehanizem je lahko odprt za upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov.
7.  Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega programa Unije z neposrednim upravljanjem. Komisija sprejme načine za sodelovanje upravičencev drugih programov.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 34
Člen 34
Člen 34
Lastništvo in zaščita
Lastništvo in zaščita
1.  Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.
1.  Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se morebitne pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih.
Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če:
Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, če:
(a)  so jih ustvarili skupaj; ter
(a)  so jih ustvarili skupaj ter
(b)  ni mogoče:
(b)  ni mogoče:
(i)  določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca
(i)  določiti zadevnega prispevka posameznega upravičenca
or
ali
(ii)  ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite.
(ii)  ločiti rezultatov pri vlogi za zaščito, pridobitvi in ohranjanju zaščite.
Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.
Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu in/ali v sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik podeli tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.
2.  Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.
2.  Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje, in drugih legitimnih interesov, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, pravice intelektualne lastnine in varnostna pravila, v povezavi s svetovno gospodarsko konkurenčnostjo Unije. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 35
Člen 35
Člen 35
Izkoriščanje in razširjanje rezultatov
Izkoriščanje in razširjanje rezultatov
1.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, si čim bolj prizadevajo za izkoriščanje svojih rezultatov, zlasti v Uniji. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36.
1.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, si čim bolj prizadevajo za izkoriščanje svojih rezultatov, še posebej v Uniji. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in podeljevanjem licenc za rezultate v skladu s členom 36.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.
Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da poišče osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti.
Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih in opisano v načrtu za razširjanje in izkoriščanje rezultatov, se lahko po dogovoru z upravičenci dejavnosti izkoriščanja prenesejo na drugo stranko. Če je to upravičeno na podlagi zahtevka upravičenca, se ta zahteva lahko opusti.
2.  Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov.
2.  Upravičenci razširijo svoje rezultate čim prej in v odprtem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, pravil o varnosti ali legitimnih interesov.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov , pri čemer se zaščitijo gospodarski in znanstveni interesi Unije.
3.  Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve glede prostega dostopa.
3.  Upravičenci zagotovijo, da za znanstvene publikacije velja prost dostop v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Upravičenci zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji ohranijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo zahteve FAIR glede prostega dostopa.
Prost dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, vendar veljajo utemeljene izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, varnostni predpisi ali pravice intelektualne lastnine.
V zvezi z razširjanjem raziskovalnih podatkov sporazum o nepovratnih sredstvih v okviru odprtega dostopa FAIR do raziskovalnih podatkov in njihovega ohranjanja določa pogoje, pod katerimi se zagotovi pravičen dostop do teh podatkov, ter zagotovijo možnosti izvzetja v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Veljajo utemeljene izjeme, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnost, varnostni predpisi, poslovne skrivnosti, legitimni poslovni interesi ali pravice intelektualne lastnine ali zunanja konkurenčnost Unije.
V programu dela se lahko določijo dodatne obveznosti za upoštevanje praks odprte znanosti.
V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude za upoštevanje praks odprte znanosti.
4.  Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov.
4.  Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke, ki nastanejo v okviru dejavnosti Obzorje Evropa, v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih, in pripravijo načrt upravljanja podatkov.
V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti za uporabo evropskega oblaka odprte znanosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih.
V programu dela se lahko nadalje spodbuja uporaba evropskega oblaka odprte znanosti za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih.
5.  Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.
5.  Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi nameravano razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z rezultati ali obstoječim znanjem. V takšnih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.
6.  Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti pojasnijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije.
6.  Če ni drugače določeno v programu dela, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če načrtovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje izdelka ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za takšno izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti upravičijo, zakaj je takšno izkoriščanje kljub temu v interesu Unije.
Upravičenci načrt med trajanjem in po koncu ukrepa oblikujejo še naprej.
Upravičenci lahko načrt med trajanjem in po koncu ukrepa oblikujejo še naprej, tudi prek sodelovanja javnosti in znanstvenega izobraževanja.
7.  Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo.
7.  Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali organ financiranja, zagotovijo vse potrebne zahtevane informacije v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije javno objavijo.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 36
Člen 36
Člen 36
Prenos in podelitev licenc
Prenos in podelitev licenc
1.  Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.
1.  Upravičenci lahko prenesejo lastništvo svojih rezultatov. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.
2.  Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa.
2.  Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe in njihove pridružene subjekte ali če ni izvedljivo v skladu z veljavno zakonodajo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo rezultatov, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravico dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice do dostopa.
Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora.
Če ni v pisni obliki drugače dogovorjeno za posebej določene tretje osebe in njihove pridružene subjekte, lahko upravičenec nasprotuje prenosu, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic do dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.
3.  Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti.
3.  Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti.
4.  Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če:
4.  Če je to utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije do nasprotovanja prenosu lastništva rezultatov ali podelitvi izključne licence v zvezi z rezultati, če:
(a)  so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije;
(a)  so upravičenci, ki ustvarjajo rezultate, prejeli finančna sredstva Unije;
(b)  gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi ter
(b)  gre za prenos lastništva ali podelitev licence pravnemu subjektu s sedežem v tretji državi ter
(c)  prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije.
(c)  prenos lastništva ali podelitev licence ni v skladu z interesi Unije.
Spodbujajo se pogodbe o prenosu tehnologije.
Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.
Če velja pravica do ugovora, upravičenec to sporoči vnaprej. Pravica do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se lahko opusti v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 37
Člen 37
Člen 37
Pravice do dostopa
Pravice do dostopa
1.  Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa:
1.  Uporabljajo se naslednja načela glede pravic do dostopa:
(a)  zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno;
(a)  zahteva za uveljavljanje pravic dostopa ali vsaka opustitev pravic do dostopa se poda pisno;
(b)  če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence;
(b)  če ni drugače dogovorjeno z dajalcem licence, pravice do dostopa ne zajemajo pravice do dajanja podlicence;
(c)  upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja;
(c)  upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do obstoječega znanja;
(d)  če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop;
(d)  če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop;
(e)  če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa.
(e)  če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se upravičenci lahko dogovorijo, da nima več pravice do dostopa.
2.  Upravičenci dovolijo dostop do:
2.  Upravičenci dovolijo dostop do:
(a)  svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog;
(a)  svojih rezultatov brezplačno drugemu upravičencu v ukrepu, ki potrebuje dostop za izvajanje svojih nalog;
(b)  svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače;
(b)  svojega obstoječega znanja drugemu upravičencu v ukrepu, ki obstoječe znanje potrebuje za izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c); dostop se dovoli brezplačno, če se upravičenci pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih niso dogovorili drugače;
(c)  svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.
(c)  svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja vsakemu drugemu upravičencu v ukrepu, ki dostop potrebuje za izkoriščanje lastnih rezultatov; dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.
(3)  Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:
3.  Če se upravičenci ne dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in, ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 1(c), do obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:
(a)  ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;
(a)  ima sedež v državi članici ali pridruženi državi;
(b)  je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca; ter
(b)  je pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega upravičenca ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot ta upravičenec ali neposredno ali posredno nadzoruje tega upravičenca; ter
(c)  potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca.
(c)  potrebuje dostop za izkoriščanje rezultatov tega upravičenca.
Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.
Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.
4.  Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa.
4.  Če se upravičenci ne dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po zaključku ukrepa.
5.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.
5.  Upravičenci, ki so prejeli sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo, pri čemer se upoštevajo legitimni interesi upravičencev.
Takšne pravice dostopa pa ne veljajo za obstoječe znanje udeležencev.
Pri ukrepih v okviru sklopa „Vključujoča in varna družba“, področja „Zaščita in varnost“, upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice.
Pri ukrepih v okviru sklopa „Varna družba“, področja „Zaščita in varnost“, upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov brezplačno tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na tem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in dovoli z dvostranskim dogovorom, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za načrtovane namene in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takšnih zahtevah obvestijo vse države članice.
6.  V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa.
6.  V programu dela so lahko določene dodatne pravice do dostopa, kadar je to ustrezno.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38
Člen 38
Posebne določbe o izkoriščanju in razširjanju
Posebne določbe o izkoriščanju in razširjanju
Posebna pravila v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe.
Posebna pravila v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem, prenosom in podeljevanjem licenc ter pravicami do dostopa se lahko uporabijo za ukrepe ERC, ukrepe EIT, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja programov ter usklajevalne in podporne ukrepe.
Ta posebna pravila ne spreminjajo obveznosti glede prostega dostopa.
Ta posebna pravila ne spreminjajo obveznosti in načel glede prostega dostopa, kot je določeno v členu 10.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 39
Člen 39
Člen 39
Nagrade
Nagrade
1.  Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.
1.  Nagrade v okviru programa se podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.
2.  Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače.
2.  Na natečaju lahko sodelujejo vsi pravni subjekti, ne glede na kraj svojega sedeža, če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače.
3.  Komisija ali organ financiranja lahko organizira nagradne natečaje skupaj z:
3.  Komisija ali organ financiranja lahko organizira, kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z:
(a)  drugimi organi Unije;
(a)  drugimi organi Unije;
(b)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;
(b)  tretjimi državami, tudi z njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami ali agencijami;
(c)  mednarodnimi organizacijami; ali
(c)  mednarodnimi organizacijami; ali
(d)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.
(d)  nepridobitnimi pravnimi subjekti.
4.  Program dela ali pravila natečaja lahko vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo ter izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov.
4.  Program dela ali pravila natečaja vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo, lastništvom, pravicami dostopa ter izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, vključno z določbami o podeljevanju licence.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 42
Člen 42
Člen 42
Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC
Obzorje Evropa in kombinirano financiranje EIC
1.  Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33.
1.  Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta sestavina programa Obzorje Evropa ali kombiniranega financiranja, veljajo členi 30–33.
2.  Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d).
2.  Kombinirano financiranje EIC se izvaja v skladu s členom 43. Podpora v okviru kombiniranega financiranja EIC se dodeli za tvegane projekte, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo EU v okviru InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se ob dodelitvi kombiniranega financiranja EIC ne uporabljajo pogoji iz odstavka 2 in zlasti odstavkov (a) in (d).
3.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 19, 20, 23, 24, 25 in 26. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi pogoji, opredeljenimi v programu dela.
3.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa se lahko dodeli za sofinanciranje programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav predvideva uvedbo finančnih instrumentov v podporo tretjim osebam. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 11, 19, 20, 24, 25, 26, 42a in 43. Načini izvajanja kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa so skladni s členom 29, smiselno s členom 43(9) in dodatnimi ter utemeljenimi pogoji, opredeljenimi v programu dela.
4.  Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe.
4.  Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, in prihodki od kombiniranega financiranja programa Obzorje Evropa in EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3)(f) in členom 21(4) finančne uredbe.
5.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki ne izkrivlja konkurence.
5.  Kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa in EIC se zagotovi na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije in hkrati preprečuje izkrivljanje konkurence.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 42 a (novo)
Člen 42a
Iskalec
1.  Iskalec zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki so namenjeni razvoju strateške samostojnosti Unije v potencialno prebojne inovativne tehnologije prihodnosti in nove tržne priložnosti. Iskalec sprva podpira najzgodnejše faze znanstvenih in tehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo konceptov in prototipov za tehnološko validacijo.
Iskalec se izvaja predvsem z razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z letnimi presečnimi datumi in zagotavlja tudi konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev1a, ki zahtevajo visokotehnološke rešitve in prebojno razmišljanje. Združevanje izbranih projektov v tematsko ali ciljno naravnane portfelje bo omogočilo vzpostavitev kritične mase prizadevanj, tehnološko strateško samostojnost na ravni EU in strukturiranje novih multidisciplinarnih raziskovalnih skupnosti.
2.  Prehodne dejavnosti Iskalca se izvajajo z namenom pomoči inovatorjem pri razvoju poti komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti za oceno morebitnih poslovnih modelov, in z namenom pomoči pri ustvarjanju odcepljenih ali zagonskih podjetij.
(a)  začetek in vsebina pozivov za zbiranje predlogov se določita glede na cilje in proračun, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov;
(b)  nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo samo dejavnostim, ki se že financirajo v okviru instrumenta Iskalec, za izvedbo nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov za krepitev skupnosti upravičencev portfelja ali za oceno možnih odcepljenih podjetij ali potencialnih inovacij, ki oblikujejo trg.
3.  Za Iskalca EIC veljajo merila za dodelitev, kot so opredeljena v členu 25.
__________________
1a Ti bi lahko vključevali teme, kot so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, biotično zatiranje ali druga generacija digitalnih dvojčkov, ali kakršne koli druge teme, opredeljene v okviru strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa (vključno z mrežnimi programi držav članic).
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 43
Člen 43
Člen 43
Pospeševalec EIC
Pospeševalec
1.  Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca.
1.  Upravičenec Pospeševalca EIC mora biti pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v državi članici ali pridruženi državi. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca.
2.  En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.
2.  En sam sklep o dodelitvi obsega in zagotavlja vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja EIC.
3.  Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4.
3.  Predloge ocenjujejo na podlagi njihove ustreznosti neodvisni strokovnjaki, izberejo pa se v okviru letnega javnega razpisa s presečnimi datumi, ki temelji na členih 24–26 ob upoštevanju odstavka 4.
4.  Merila za dodelitev so:
4.  Merila za dodelitev so:
–  odličnost;
–  odličnost;
–  vpliv;
–  vpliv in dodana vrednost EU;
–  stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije.
–  stopnja tveganja ukrepa in potreba po podpori Unije.
5.  Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa, lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
5.  Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo program Obzorje Evropa (vključno z EIT in skupnostmi znanja in inovacij (SZI)), lahko s soglasjem zadevnih vložnikov neposredno vložijo za ocenjevanje z zadnjim merilom predlog za ukrep inovacije ali uvedbe na trg, zlasti v Uniji, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:
–  predlog izvira iz drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, tega programa ali nacionalnega programa, in je podoben Iskalcu EIC, kar je potrdila Komisija;
–  predlog izvira iz drugega ukrepa, ki je bil financiran iz programa Obzorje 2020, tega programa ali nacionalnega programa, in izpolnjuje zahteve EIC, kar je potrdila Komisija;
–  temelji na predhodnem pregledu projekta, v katerem sta bila ocenjena odličnost in vpliv predloga, in zanj veljajo pogoji in postopki, podrobneje navedeni v programu dela.
–  temelji na predhodnem pregledu projekta, v katerem sta bila ocenjena odličnost in vpliv predloga, in zanj veljajo pogoji in postopki, podrobneje navedeni v programu dela.
6.  Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
6.  Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
–  upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP,
–  upravičenec je zagonsko podjetje ali MSP,
–  predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4,
–  predlog je bil upravičen in je presegel pragove, ki se uporabljajo za prvi dve merili za dodelitev iz odstavka 4,
–  za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij.
–  za dejavnosti, ki bi bile upravičene v okviru ukrepa na področju inovacij.
7.  Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno kombinirano financiranje EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg.
7.  Za predlog, ki je bil pozitivno ocenjen, neodvisni strokovnjaki predlagajo ustrezno kombinirano financiranje EIC na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za uvedbo inovacije na trg.
Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno s skladnostjo s cilji politik Unije.
Komisija lahko zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni strokovnjaki, iz utemeljenih razlogov, vključno z neskladnostjo s cilji politik Unije.
8.  Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini kombiniranega financiranja ne smejo presegati 70 % stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.
8.  Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot sestavini kombiniranega financiranja ne smejo presegati 70 % stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.
9.  Načini izvedbe sestavin glavnice in vračljive podpore kombiniranega financiranja EIC se podrobneje določijo v Sklepu [posebni program].
9.  Načini izvedbe sestavin glavnice in vračljive podpore kombiniranega financiranja EIC se podrobneje določijo v Sklepu [posebni program].
10.  S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za kombinirano financiranje EIC.
10.  S pogodbo za izbrani ukrep se določijo posebni merljivi mejniki ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za kombinirano financiranje EIC.
Dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, se lahko začnejo in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.
Dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, se lahko začnejo in prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev se lahko izplača pred izvedbo drugih sestavin dodeljenega kombiniranega financiranja EIC. Pogoj za izvedbo teh sestavin je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.
11.  V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine, če mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe.
11.  V skladu s pogodbo se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali prekine, če merljivi mejniki niso doseženi. Prekine se lahko tudi, če ni mogoče doseči pričakovane tržne uporabe, zlasti v Uniji.
Komisija se lahko odloči za povečanje kombiniranega financiranja EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki.
Komisija se lahko odloči za povečanje kombiniranega financiranja EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 43 a (novo)
Člen 43a
Postopne inovacije MSP
Poleg instrumentov v okviru EIC se upravlja ter centralno in od spodaj navzgor izvaja poseben instrument za postopne inovacije za mala in srednja podjetja, s katerim se prek stalno odprtega razpisa, prilagojenega potrebam MSP, podpirajo nepovratna sredstva, namenjena enemu samemu upravičencu, za dejavnosti raziskav in inovacij v vseh sklopih.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 44
Člen 44
Člen 44
Imenovanje zunanjih strokovnjakov
Imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov
1.  Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe se lahko zunanji strokovnjaki izberejo brez razpisa za prijavo interesa, če je to utemeljeno in izbor poteka na pregleden način.
1.  Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe se lahko neodvisni zunanji strokovnjaki izjemoma izberejo brez razpisa za prijavo interesa, če razpis za prijavo interesa ni zagotovil ustreznih zunanjih strokovnjakov. Vsaka izbira zunanjih strokovnjakov brez razpisa za prijavo interesa je ustrezno utemeljena, izbor pa poteka na pregleden način. Ti strokovnjaki morajo dokazati svojo neodvisnost in sposobnost podpreti cilje programa Obzorje Evropa.
1a.  Neodvisni zunanji strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog. Komisija ali organ financiranja Unije si pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov prizadeva za uravnoteženo zastopanost in sestavo strokovne skupine in ocenjevalnih odborov v smislu specializacije, geografskega izvora, spola in vrste organizacije, ki jo predstavljajo.
2.  V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno, se lahko dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na zadevnih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni.
2.  V skladu s členom 237(2) in 237(3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev.
3.  Dodatno k odstavkoma (2) in (3) člena 38 finančne uredbe se imena zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov.
3.  Dodatno k odstavkoma (2) in (3) člena 38 finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo predloge za dodelitev nepovratnih sredstev, če so imenovani kot posamezniki, objavijo, skupaj z njihovim strokovnim področjem, vsaj enkrat letno na internetnem mestu Komisije ali organa financiranja. Takšni podatki se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu s pravili EU o varstvu podatkov.
3a.  Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se pri zadevi, za katero je zaprošen za mnenje, znajde v nasprotju interesov, v zvezi s to zadevo ne ocenjuje, svetuje ali pomaga.
3b.  Za vsak razpis je treba zagotoviti ustrezno število neodvisnih strokovnjakov, da se zagotovi kakovost ocenjevanja.
3c.  Raven plačila vseh neodvisnih in zunanjih strokovnjakov se vsako leto sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu. Pokriva se iz upravnih stroškov programa.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 45
Člen 45
Člen 45
Spremljanje in poročanje
Spremljanje in poročanje
1.  Komisija letno spremlja izvajanje programa Obzorje Evropa, njegovega posebnega programa in dejavnosti EIT. Letna poročila o spremljanju vključujejo:
1.  Kazalci za poročanje o napredku Programa pri doseganju ciljev, določenih v členu 3, so navedeni v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov.
(i)   kazalce glede doseganja ciljev, določenih v členu 3 in navedenih v Prilogi V, skupaj s potmi do učinkov;
(ii)  informacije o izvajanju načel financiranja in medsektorska vprašanja, določena zlasti v členu 6a, kot so raven vključevanja družbenih in humanističnih ved, razmerje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti v skupnih raziskavah, udeležba širitvenih držav, posodobljen seznam širitvenih držav v programih dela, napredek pri zmanjševanju ločnice med raziskavami, razvojem in inovacijami, geografska pokritost v skupnih projektih, plače raziskovalcev, uporaba dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, uporaba pregleda ocenjevanja in ravni pritožb, raven vključevanj podnebnih ukrepov in povezani odhodki, udeležba MSP in tudi primerjava s podobnimi nacionalnimi posebnimi instrumenti MSP, sodelovanje zasebnega sektorja, napredek na področju enakosti spolov, pečati odličnosti, javno-zasebna partnerstva in učinek vzvoda na dodatno zasebno in javno financiranje, dopolnilno in kumulativno financiranje iz drugih skladov Unije, zlasti sinergije s programi iz Priloge IV, uporaba raziskovalne infrastrukture, ki jo podpirajo drugi programi financiranja Unije, hitra pot do raziskav in inovacij, raven in učinek mednarodnega sodelovanja, tudi v zvezi z načelom vzajemnosti, sodelovanje državljanov in civilne družbe na nacionalni ravni in na ravni Unije;
(iii)  ravni odhodkov na posameznih področjih ukrepanja iz Priloge I in medsektorska vprašanja v programu in EIT, da se omogoči analiza portfelja; posodobljeni podatki so tudi javno dostopni na spletni strani Komisije, da se poveča preglednost;
(iv)  raven prevelikega števila prijav, zlasti število predlogov na proračunsko vrstico in na posamezna področja ukrepanja, njihov povprečni rezultat in delež predlogov nad in pod mejnimi vrednostmi.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 zvezi s spremembami Priloge V, da dopolni ali spremeni kazalnike poti do učinkov, kadar je to potrebno, ter določi izhodiščne in ciljne vrednosti.
3.  Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno. V ta namen se sorazmerne zahteve glede poročanja naložijo prejemnikom sredstev Unije in (če je ustrezno) državam članicam.
3.  Sistem poročanja o uspešnosti zagotovi, da se podatki za spremljanje izvajanja programa in rezultatov zbirajo učinkovito, uspešno in pravočasno, pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence. Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko kot ukrepi, ki se financirajo neposredno iz programa (tj. podatkovna zbirka E-corda).
3a.  Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 46
Člen 46
Člen 46
Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov
Informiranje, komuniciranje, obveščanje javnosti ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov
1.  Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promociji ukrepov in njihovih rezultatov, tudi za nagradne natečaje), z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih, sorazmernih in ciljno usmerjenih informacij več različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Zagotavlja zlasti pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem.
3.  Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
3.  Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov, da bi povečala razpoložljivost in razširjenost rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa in tako pospešila izkoriščanje v smeri uvedbe na trgu, zlasti v Uniji, ter povečala vpliv Programa. Finančna sredstva za izvajanje Programa prispevajo tudi k celostnemu obveščanju o prednostnih nalogah politik Unije ter informiranju, komuniciranju, obveščanju javnosti, dejavnosti razširjanja in izkoriščanja, v kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 47
Člen 47
Člen 47
Ocenjevanje programa
Ocenjevanje programa
1.  Ocenjevanje programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.
1.  Ocenjevanje programa se izvede pravočasno in objavi, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o programu, njegovem nasledniku in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.
1a.  Naloge se v celoti ocenijo do 31. decembra 2022, še preden se sprejme kakršna koli odločitev o oblikovanju novih nalog ali o preusmeritvi, prenehanju in nadaljevanju nalog ali o povečanju njihovega proračuna. Rezultati ocenjevanja nalog se objavijo in vključujejo analizo izbirnega postopka, upravljanja, poudarka in rezultatov naloge.
2.  Vmesna ocena Programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa, če je to primerno.
2.  Vmesna ocena Programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov in pomeni podlago za prilagoditev izvajanja programa in/ali pregled programa, če je to primerno. Z njo se oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, učinek vzvoda, dopolnjevanje z drugimi programi financiranja Unije in nacionalnimi programi financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter dodana vrednost Unije. Oceni se zlasti učinek prenesenih sredstev iz drugih programov Unije.
3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje štiri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov.
3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar najpozneje tri leta po zaključku obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Vsebuje oceno dolgoročnih vplivov predhodnih okvirnih programov.
4.  Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija objavi in razširi rezultate in zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami in jih predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 48
Člen 48
Člen 48
Revizije
Revizije
1.  Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence.
1.  Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov nadzora na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Pravila za revizijo so jasna, dosledna in skladna v celotnem programu.
2.  Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.
2.  Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, ki prejemajo skupno financiranje iz različnih programov Unije, se revizija opravi samo enkrat in zajame vse vključene programe in njihova veljavna pravila.
3.  Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES34 . Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.
3.  Poleg tega se lahko Komisija ali organ financiranja opre na preglede kombiniranih sistemov na ravni upravičenca. Ti kombinirani pregledi so neobvezni za nekatere vrste upravičencev, sestavljeni so iz revizije sistemov in procesov in dopolnjeni z revizijo transakcij, ki jo opravi pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES34 . Kombinirane preglede lahko uporablja Komisija ali organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem upravljanju odhodkov ter za ponovno preučitev upravičenosti stroškov, za katere se zahteva povračilo, in ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.
4.  Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.
4.  Komisija ali organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge certificirane osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.
5.  Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po plačilu preostalega zneska.
5.  Revizije se lahko opravijo najpozneje dve leti po datumu zaključka projekta.
5a.  Komisija objavi smernice za revizijo v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem. Revizorji zagotovijo preglednost revizije, ki so jo opravili, ter zanesljivo in enotno razlago revizijskih pravil med celotnim trajanjem programa, da se zagotovi pravna varnost.
__________________
__________________
34 Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).
34 Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. Maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – uvodni del
(1)  Steber I „Odprta znanost“
(1)  Steber I „Odlična in odprta znanost“
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka (a) – uvodni del
(a)  Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najboljše poti na področju znanosti.
(a)  Evropski raziskovalni svet: zagotavlja privlačno in prožno financiranje, ki bo na podlagi konkurence na ravni Unije posameznim nadarjenim in ustvarjalnim raziskovalcem, s poudarkom na mladih raziskovalcih, in njihovim ekipam omogočilo, da raziskujejo najboljše poti na področju znanosti.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka b – uvodni del
(b)  Ukrepi „Marie Skłodowska-Curie“: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, pa tudi s strukturiranjem in izboljšanjem institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, usposabljanja in razvoja poklicne poti; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov.
(b)  Ukrepi „Marie Skłodowska-Curie“: zagotavljajo raziskovalcem nova znanja in spretnosti z mobilnostjo in izpostavljenostjo prek meja, sektorjev in disciplin, pa tudi s strukturiranjem in izboljšanjem institucionalnih in nacionalnih sistemov zaposlovanja, usposabljanja in razvoja poklicne poti; pri tem ukrepi Marie Skłodowska-Curie pomagajo postavljati temelje za odlično evropsko raziskovalno okolje v vsej Evropi, prispevajo k spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb ter reševanju sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – točka b – odstavek 1
Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeškega kapitala ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti.
Področja ukrepanja: spodbujanje odličnosti s pomočjo mobilnosti raziskovalcev preko meja, sektorjev in disciplin; spodbujanje novih znanj in spretnosti s pomočjo odličnega usposabljanja raziskovalcev; krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru; izboljšanje in olajševanje sinergij; spodbujanje obveščanja javnosti.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – uvodni del
(2)  Steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“
(2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“
Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 2
Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v petih sklopih, ki bodo dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik.
Za zagotovitev čim večjega vpliva, prožnosti in sinergij bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti organizirane v šestih sklopih, ki so medsebojno povezani z vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami in bodo dajali spodbude za interdisciplinarno in medsektorsko, čezmejno in mednarodno sodelovanje, ki bo zajemalo več politik. Šest sklopov bo z nepovratnimi sredstvi podpiralo tudi inovacije posameznih MSP po načelu od spodaj navzgor.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka (a) – uvodni del
(a)  Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja državljanov vseh starosti z razvojem inovativnih rešitev za preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva in spodbujanje dobrega zdravja; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje.
(a)  Sklop „Zdravje“: izboljšanje in varovanje zdravja državljanov vseh starosti z razvojem inovativnih rešitev za preprečevanje, diagnosticiranje, spremljanje in zdravljenje bolezni ter z razvojem zdravstvenih tehnologij; zmanjšanje tveganj za zdravje, zaščita prebivalstva in spodbujanje dobrega zdravja; povečanje stroškovne učinkovitosti, pravičnosti in trajnostne naravnanosti sistemov javnega zdravstva; podpiranje in omogočanje sodelovanja bolnikov ter skrbi za lastno zdravje.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka b – uvodni del
(b)  Sklop „Vključujoča in varna družba“: krepitev evropskih demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, ob hkratnem odzivanju na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.
(b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“: krepitev evropskih demokratičnih vrednot, med katerimi so pravna država in temeljne pravice, varovanje naše kulturne dediščine, raziskovanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in spodbujanje družbeno-ekonomskih sprememb, ki prispevajo k vključevanju in gospodarski rasti, vključno z upravljanjem migracij in vključevanjem migrantov.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka b – odstavek 1
Področja ukrepanja: demokracija; kulturna dediščina; družbeno-ekonomske spremembe; družbe, odporne proti nesrečam; zaščita in varnost; kibernetska varnost;
Področja ukrepanja: demokracija; kultura in ustvarjalnost; družbene, kulturne in ekonomske spremembe; družbene in humanistične vede;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka c – odstavek 1
Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; digitalne tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljična in čista industrija; vesolje;
Področja ukrepanja: proizvodne tehnologije; digitalne tehnologije; sodobni materiali; umetna inteligenca in robotika; internet naslednje generacije; kvantne tehnologije: visoko zmogljivo računalništvo in velepodatki; krožne industrije; nizkoogljična in čista industrija; vesolje;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)  Sklop „Varna družba“: odzivanje na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj, vključno s kibernetsko kriminaliteto, ter iz naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.
Področja ukrepanja: organizirani kriminal; terorizem, ekstremizem, radikalizacija in ideološko motivirano nasilje; upravljanje varovanja meja; kibernetska varnost, zasebnost, zaščita podatkov; zaščita kritične infrastrukture in boljše odzivanje na nesreče; piratstvo in ponarejanje izdelkov; podpora politikam Unije za zunanjo varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov in vzpostavljanjem miru; spodbujanje usklajevanja, sodelovanja in sinergij;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka d – uvodni del
(d)  Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja.
(d)  Sklop „Podnebje, energija in mobilnost“: boj proti podnebnim spremembam z boljšim razumevanjem njihovih vzrokov, razvoja, tveganj, vplivov in priložnosti ter ustvarjanje podnebju in okolju prijaznejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega, pametnejšega, varnejšega in odpornejšega energetskega in prometnega sektorja; spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in spremembe v ravnanju.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka d – odstavek 1
Področja ukrepanja: znanost o podnebju in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe in industrijski objekti v energetskem prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost prometa; čisti promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije.
Področja ukrepanja: znanost o podnebju in rešitve; oskrba z energijo; energetski sistemi in omrežja; stavbe v energetskem prehodu; industrijski objekti v energetskem prehodu; premogovniške regije v prehodu; skupnosti in mesta; industrijska konkurenčnost prometa; čisti promet in mobilnost; pametna mobilnost; shranjevanje energije.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka e – uvodni del
(e)  Sklop „Hrana in naravni viri“: varovanje, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega in morja za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo.
(e)  Sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“: varovanje, obnavljanje, trajnostno upravljanje in uporaba naravnih in bioloških virov s kopnega, celinskih voda in morja za obravnavo preskrbe s hrano in varnosti prehrane ter prehod na nizkoogljično, z viri gospodarno krožno gospodarstvo.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka e – odstavek 1
Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni kapital; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morje in oceani; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij; krožni sistemi
Področja ukrepanja: opazovanje okolja; biotska raznovrstnost in naravni kapital; kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja; morja, oceani, celinske vode in modro gospodarstvo; prehranski sistemi; sistemi biotehnoloških inovacij; krožni sistemi
Sprememba 124
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 4 – točka f – odstavek 1
Področja ukrepanja: zdravje; odpornost in varnost; digitalno in industrija; podnebje, energija in mobilnost; hrana in naravni viri; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike.
Področja ukrepanja: zdravje; vključujoča in ustvarjalna družba; varna družba; digitalno, industrija in vesolje; podnebje, energija in mobilnost; hrana in naravni viri; podpora za delovanje notranjega trga in gospodarsko upravljanje Unije; podpora državam članicam pri izvajanju zakonodaje in razvoju strategij pametne specializacije; analitična orodja in metode za oblikovanje politik; upravljanje znanja; prenos znanja in tehnologij; podpora znanosti, namenjena platformam za politike.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – uvodni del
(3)  Steber III „Odprte inovacije“
(3)  Steber III „Inovativna Evropa“
Sprememba 126
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – uvodni del
Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbujal vse oblike inovacij, vključno s prodornimi inovacijami, in okrepil tržno uvajanje inovativnih rešitev na trg. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.
Ta steber bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 spodbujal vse oblike inovacij, vključno s prodornimi tehnološkimi in družbenimi inovacijami, in okrepil tržno uvajanje inovativnih rešitev na trg, zlasti s sodelovanjem zagonskih podjetij in MSP z raziskovalnimi institucijami. Prispeval bo tudi k drugim posebnim ciljem Programa, kot je opisano v členu 3.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 1
Ta del bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 zagotavljal najboljše možno doseganje rezultatov Programa in tako povečal vpliv v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. Podpiral bo tudi druge posebne cilje Programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila prosto krožita, obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.
Ta del bo z dejavnostmi, navedenimi v nadaljevanju, v skladu s členom 4 zagotavljal najboljše možno uresničevanje Programa in tako povečal njegov vpliv in privlačnost v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru. Podpiral bo tudi druge posebne cilje Programa, kot je opisano v členu 3. Dajal bo podlago za preostanek programa in hkrati podpiral dejavnosti, ki prispevajo k privabljanju nadarjenih posameznikov v Uniji in se spopadajo z begom možganov. Prispeval bo tudi k Evropi, ki bo v večji meri temeljila na znanju, bo inovativna in bo upoštevala enakost spolov, ki bo na čelu svetovne konkurence ter tako optimizirala nacionalne prednosti in potencial po vsej Evropi v dobro delujočem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), v katerem znanje in visoko usposobljena delovna sila na uravnotežen način prosto krožita, obveščeni državljani razumejo rezultate raziskav in inovacij in jim zaupajo, ti rezultati pa prinašajo koristi družbi kot celoti, ter v katerem politika EU temelji na visokokakovostnih znanstvenih izsledkih.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Priloga I – točka 4 – odstavek 2
Področja ukrepanja: izmenjava odličnosti; reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.
Področja ukrepanja: širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe prek povezovanja, tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, pobud kateder evropskega raziskovalnega prostora, evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji (COST), pobud odličnosti in širjenja štipendij; reforma in izboljšanje evropskega sistema raziskav in inovacij.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 2 – alinea 1
–  ukrep na področju raziskav in inovacij: sestavljen je zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju;
–  ukrep na področju raziskav in inovacij: sestavljen je zlasti iz dejavnosti, katerih cilj je odkrivanje novega znanja in/ali preučitev izvedljivosti nove ali izboljšane tehnologije, izdelka, procesa, storitve ali rešitve. Vključuje lahko temeljne in uporabne raziskave, tehnološki razvoj in povezovanje, preskušanje in preverjanje prototipov manjšega obsega v laboratorijskem ali simuliranem okolju. Pri izbranem številu ukrepov na področju sodelovanja pri raziskavah in na področju inovacij se uporabi logika hitre poti do raziskav in inovacij;
Sprememba 130
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 2 – alinea 6
–  ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa;
–  ukrep sofinanciranja programa: ukrep za zagotovitev skupnega financiranja programa dejavnosti, ki jih določijo in/ali izvajajo subjekti, ki upravljajo in/ali financirajo programe raziskav in inovacij in ne spadajo med organe financiranja Unije. Tak program dejavnosti lahko podpira povezovanje, mreženje in usklajevanje, raziskave, inovacije, pilotne ukrepe ter ukrepe na področju inovacij in uvajanja na trgu, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ozaveščanje in komuniciranje, razširjanje in izkoriščanje ali kombinacije teh ukrepov, ki jih neposredno izvajajo navedeni subjekti ali tretje osebe, katerim lahko program zagotovi vse oblike ustrezne finančne podpore, kot so nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila ter kombinirano financiranje programa Obzorje Evropa;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka a – uvodni del
(a)  dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov za EU in njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez;
(a)  dokazi, da je evropsko partnerstvo učinkovitejše pri doseganju zadevnih ciljev Programa, predvsem pri ustvarjanju jasno vidnih vplivov po vsej Uniji za njene državljane, zlasti na področju svetovnih izzivov ter ciljev raziskav in inovacij, izboljšanja konkurenčnosti EU, trajnosti in prispevka h krepitvi Evropskega raziskovalnega in inovacijskega prostora ter mednarodnih zavez;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka b
(b)  skladnost in sinergije evropskega partnerstva na področju raziskav in inovacij EU;
(b)  skladnost in sinergije evropskih partnerstev na področju raziskav in inovacij EU, vključno z nacionalnimi in regionalnimi strategijami;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka c
(c)  preglednost in odprtost evropskega partnerstva na področju ugotovitve prednostnih nalog in ciljev ter sodelovanje partnerjev in zainteresiranih strani iz različnih sektorjev, tudi mednarodnih, kadar je primerno;
(c)  preglednost in odprtost evropskih partnerstev pri določanju prednostnih nalog in ciljev, vključno z njihovim upravljanjem, ter sodelovanje partnerjev in deležnikov iz različnih sektorjev in okolij, tudi mednarodnih, kadar je primerno;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 1
–  ugotovitev merljivih pričakovanih rezultatov, konkretnih dosežkov in vplivov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko vrednostjo za Evropo;
–  ugotovitev merljivih pričakovanih rezultatov, konkretnih dosežkov in vplivov v določenih rokih, vključno s ključno gospodarsko vrednostjo za EU;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 2
–  dokazane kvalitativne in kvantitativne učinke finančnega vzvoda;
–  dokazan velik kvalitativni in kvantitativni učinek finančnega vzvoda;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka d – alinea 3
–  pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik ali trga ali znanstvenega napredka;
–   pristope za zagotavljanje prilagodljivosti izvajanja in prilagajanja spreminjajočim se potrebam politik, družbe in/ali trga ali znanstvenega napredka;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka e – odstavek 1
v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, z izjemo Unije, najmanj 50 % in lahko znaša največ 75 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva. Za vsako institucionalizirano evropsko partnerstvo mora biti delež prispevkov partnerjev, razen Unije, v obliki finančnih prispevkov.
v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev mora biti finančni in/ali stvarni prispevek partnerjev, razen Unije, najmanj 50 % skupnih proračunskih obveznosti evropskega partnerstva, ko gre za partnerstva med Unijo in zasebnimi partnerji, in največ 75 % teh obveznosti, ko gre za partnerstva, ki vključujejo tudi države članice.
Sprememba 138
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 1 – točka e a (novo)
(ea)  V soglasju z regionalnimi organi se Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sprejme kot delni nacionalni prispevek za sofinanciranje ukrepov, povezanih z državami članicami, v okviru Programa.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 2 – točka c
(c)  usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo učinkovite sinergije;
(c)  usklajevanje in/ali skupne dejavnosti z drugimi ustreznimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami, da se zagotovijo optimalna raven povezanosti in učinkovite sinergije;
Sprememba 140
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 2 – točka c
(d)  pravno zavezujoče obveznosti za vsakega partnerja v celotni življenjski dobi pobude, zlasti za finančne prispevke;
(d)  pravno zavezujoče obveznosti za vsakega partnerja v celotni življenjski dobi pobude, zlasti za prispevke v naravi in/ali finančne prispevke;
Sprememba 141
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 3 – točka a
(a)  sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju posebnih ciljev politike, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih;
(a)  sistem spremljanja v skladu z zahtevami iz člena 45 za spremljanje napredka pri doseganju ciljev politike za posamezne programe, konkretnih rezultatov in ključnih kazalnikov uspešnosti, ki omogočajo ocenjevanje dosežkov v obdobju, vplivov in morebitnih potreb po popravnih ukrepih;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka 4 – točka b
(b)  ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja v skladu z dogovorjenimi pogoji in časovnim načrtom, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije.
(b)  če se partnerstvo ne obnovi, ustrezni ukrepi za zagotovitev postopnega ukinjanja v skladu s časovnim okvirom in pogoji, dogovorjenimi s pravno zavezanimi partnerji, brez poseganja v morebitno nadaljnje nadnacionalno financiranje iz nacionalnih ali drugih programov Unije in v zasebne naložbe in tekoče projekte.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 1 – točka b
(b)  skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, ter evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“;
(b)  skupna kmetijska politika omogoča najboljšo uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja obsežno uvajanje inovativnih rešitev, tudi tistih, ki izhajajo iz projektov, financiranih s sredstvi okvirnih programov za raziskave in inovacije, evropskega partnerstva za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ ter iz upoštevnih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT);
Sprememba 144
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 2 – točka b
(b)  bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike, pomorske politike EU in mednarodnemu upravljanju oceanov.
(b)  bo ESPR podpiral uvajanje novih tehnologij in inovativnih proizvodov, procesov in storitev, zlasti tistih, ki izhajajo iz Programa na področju morske in pomorske politike; bo podpiral tudi zbiranje podatkov na terenu in obdelavo teh podatkov ter razširjal ustrezne ukrepe, ki se podpirajo v okviru Programa, to pa bo prispevalo k izvajanju skupne ribiške politike in pomorske politike EU ter k mednarodnemu upravljanju oceanov in mednarodnim obveznostim.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 3 – točka a
(a)  se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR, Kohezijskega sklada in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora;
(a)  se bodo uporabljale ureditve za kombinirano financiranje iz ESRR in programa Obzorje Evropa za podporo dejavnostim, ki povezujejo regionalne operativne programe, strategije pametne specializacije in mednarodno odličnost na področju raziskav in inovacij, vključno s skupnimi nadregionalnimi/nadnacionalnimi programi in vseevropskimi raziskovalnimi infrastrukturami, z namenom krepitve evropskega raziskovalnega prostora;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 3 – točka aa (novo)
(aa)  sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se bodo lahko prostovoljno prenašala v podporo dejavnostim v okviru Programa, zlasti tistim z oznako „pečat odličnosti“;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 3 – točka b a (novo)
(ba)  krepili se bodo regionalni ekosistemi, omrežne platforme in regionalne strategije;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 4 – točka b
(b)  se bodo ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ lahko uporabljale za podporo dejavnosti, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor;
(b)  se bodo ureditve za dopolnilno financiranje iz ESS+ lahko uporabljale za podporo dejavnosti Programa, ki spodbujajo razvoj človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, da bi okrepile evropski raziskovalni prostor;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 6 – točka b
(b)  bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;
(b)  bodo potrebe po raziskavah in inovacijah, ki so povezane z digitalnimi vidiki, ugotovljene in določene v načrtih strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa; mednje spadajo tudi raziskave in inovacije na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij distribuirane knjige transakcij in kvantnih tehnologij, pri katerih se digitalne tehnologije kombinirajo z drugimi omogočitvenimi tehnologijami in netehnološkimi inovacijami; bo zagotovljena podpora za širitev podjetij, ki uvajajo prodorne inovacije, od katerih bodo številne združevale digitalne in fizične tehnologije; vključitev digitalnih tehnologij v celotni steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; podpora digitalnim raziskovalnim infrastrukturam;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 6 – točka c
(c)  se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;
(c)  se bo DEP osredotočal na krepitev digitalnih zmogljivosti velikega obsega in infrastrukture na področju visoko zmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, tehnologij distribuirane knjige transakcij, kvantnih tehnologij ter naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki so v okviru EU namenjene široki uporabi in uveljavitvi kritičnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev po vsej Evropi na področjih javnega interesa (kot so zdravje, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij); DEP se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti preko skupnih javnih naročil, v digitalne zmogljivosti, ki se bodo souporabljale po vsej Evropi, in v ukrepe na ravni EU, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja enotnega digitalnega trga;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 6 – točka f
(f)  se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih digitalnih skupnosti znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa;
(f)  se bodo pobude Programa za razvoj izobraževalnih programov za pridobitev znanj, spretnosti in kompetenc, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjevale z razvojem zmogljivosti na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih podpira program Digitalna Evropa;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 7 – točka a
(a)  bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg, ki se izvaja prek InvestEU, in ukrepi prihodnjega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;
(a)  bo program za enotni trg obravnaval nedelovanje trga, ki vpliva na vsa MSP, in bo spodbujal podjetništvo ter ustanavljanje in rast podjetij. Med programom za enotni trg in ukrepi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter nastajajočega Evropskega sveta za inovacije, ki so namenjeni inovativnim podjetjem, obstaja popolna komplementarnost, tudi na področju podpornih storitev za MSP, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 7 – točka b
(b)  se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije), uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru Sveta za inovacije programa Obzorje Evropa.
(b)  se bo lahko Evropska podjetniška mreža, kot tudi druge podporne strukture za MSP (npr. nacionalne kontaktne točke, agencije za inovacije, vozlišča za digitalne inovacije, kompetenčni centri, certificirani inkubatorji), vključno z Evropskim svetom za inovacije, uporabljala za izvajanje podpornih storitev v okviru programa Obzorje Evropa.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 8 – odstavek 1
se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Evropski svet za inovacije iz Programa lahko podpre širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE.
se bodo v okviru procesa načrtovanja strateških raziskav in inovacij Programa ugotovile in določile potrebe po raziskavah in inovacijah za obravnavo izzivov na področju okolja, podnebja in energije v EU. Program LIFE bo še naprej deloval kot katalizator za izvajanje okoljske, podnebne in ustrezne energetske politike in zakonodaje EU, tudi s sprejetjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Programa, in jih pomagal uvajati na državni in (med-)regionalni ravni, kjer lahko prispeva k obravnavi vprašanj okoljske, podnebne ali energetske učinkovitosti. Program LIFE bo še naprej spodbujal zlasti sinergije v okvirnem programu, tako da bo med ocenjevanjem dodeljeval bonuse predlogom, ki vključujejo uporabo rezultatov iz okvirnega programa. Standardni projekti ukrepov LIFE bodo podpirali razvoj, preizkušanje ali predstavljanje primernih tehnologij ali metodologij za izvajanje okoljske in podnebne politike EU, ki se lahko pozneje uporabijo v velikem obsegu, financirajo pa se iz drugih virov, tudi iz Programa. Tako Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo iz Programa kot nastajajoči Evropski svet za inovacije lahko podpreta širitev ali komercializacijo novih prelomnih zamisli, ki lahko nastanejo pri izvajanju projektov programa LIFE.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 9 – točka a
(a)  se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast.
(a)  se bodo združena sredstva Programa in programa Erasmus uporabljala za podporo dejavnostim, ki so namenjene krepitvi in posodobitvi evropskih visokošolskih ustanov. Program bo dopolnjeval podporo iz programa Erasmus za pobudo o evropskih univerzah, zlasti njene raziskovalne razsežnosti v okviru razvoja novih skupnih in povezanih dolgoročnih, trajnostnih strategij izobraževanja, raziskav in inovacij omogočili razvoj novih skupnih in povezanih dolgoročnih in trajnostno naravnanih strategij na področju izobraževanja, raziskav in inovacij na podlagi naddisciplinarnih in medsektorskih pristopov, da bi v praksi uresničili trikotnik znanja in tako spodbudili gospodarsko rast; izobraževalne dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bodo povezane s pobudo evropskih univerz in ji bodo za zgled.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 13 – točka b
(b)  bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa.
(b)  bodo finančni instrumenti za raziskave in inovacije ter MSP združeni v skladu InvestEU, zlasti preko namenskega tematskega okvira za raziskave in inovacije ter preko proizvodov, ki se uvajajo preko okvira za MSP in so usmerjena k inovativnim podjetjem, s čimer bodo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Programa; vzpostavljena bo močna dopolnjujoča povezava med skladom InvestEU in programom Obzorje Evropa.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 14 – točka a
(a)  bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije;
(a)  bo inovacijski sklad usmerjen predvsem v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljikovega dioksida, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo tiste z visokimi emisijami ogljikovega dioksida, ter v pomoč pri spodbujanju gradnje in obratovanja projektov, ki so namenjeni za okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; vzpostavljen bo ustrezni okvir, ki bo omogočal in spodbujal „bolj zelene“ izdelke s trajnostno dodano vrednostjo za potrošnike/končne uporabnike.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 14 – točka b
(b)  bo Program financiral razvoj in predstavitev tehnologij, ki lahko prispevajo k uresničevanju ciljev EU na področju razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2;
(b)  bo Program financiral razvoj, predstavitev in uvajanje tehnologij, tudi prebojnih rešitev, ki lahko prispevajo k uresničevanju nizkoogljičnega gospodarstva in ciljev Unije glede razogljičenja, energije in industrijskega preoblikovanja, zlasti v stebru 2, ter prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo;
Sprememba 159
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 14 – točka c
(c)  bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov, ki so morda prejeli podporo iz okvirnih programov za raziskave in inovacije.
(c)  bo inovacijski sklad lahko, ob upoštevanju svojih meril za izbor in dodelitev, podprl predstavitvene faze upravičenih projektov. Projekti, ki prejemajo podporo iz inovacijskega sklada, bodo upravičeni do podpore iz okvirnih programov za raziskave in inovacije in obratno. Zaradi dopolnjevanja programa Obzorje Evropa bo inovacijski sklad lahko osredotočen na inovacije, ki so blizu trgu in prispevajo k znatnemu in hitremu zmanjševanju emisij CO2. Vzpostavljena bo močna dopolnilna povezava med inovacijskim skladom in programom Obzorje Evropa.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 16
16.  Sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo koristile civilnim raziskavam in raziskavam na področju obrambe. Nepotrebno podvajanje bo izključeno.
16.  Morebitne sinergije z Evropskim obrambnim skladom bodo prispevale k preprečevanju podvajanja.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Priloga IV– točka 16 a (novo)
16a.  Sinergije s programom Ustvarjalna Evropa bodo podpirale konkurenčnost in inovacije, prispevale k gospodarski in družbeni rasti ter spodbujale učinkovito uporabo javnih sredstev.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 16 b (novo)
16b.  Možno je predvideti sinergije s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1
Poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju uspešnosti okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene: pri njih se loči kratki, srednji in dolgi rok. Kazalniki poti do učinkov se uporabljajo kot približki za poročanje o napredku pri doseganju posamezne vrste vpliva raziskav in inovacij na ravni okvirnega programa. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.
V skladu s členom 3 poti do učinkov in z njimi povezani ključni kazalniki poti k učinkom dajejo strukturo spremljanju uspešnosti okvirnega programa (OP) pri doseganju ciljev. Poti do učinkov so časovno pogojene in odražajo štiri kategorije vplivov, ki se med seboj dopolnjujejo, kar kaže na nelinearni značaj naložb v raziskave in inovacije: znanost, družba, gospodarstvo in evropski raziskovalni prostor. Za vsako od teh kategorij vplivov se bodo uporabljali približni kazalniki za sledenje napredku, ki bodo razlikovali med kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnejšim obdobjem, z ustrezno razčlenitvijo, ter med državami članicami in pridruženimi državami. Posamezni deli programa bodo prispevali k tem kazalnikom z različnimi stopnjami in različnimi mehanizmi. Če je ustrezno, se za spremljanje posameznih delov programa lahko uporabljajo dodatni kazalniki.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 2
Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence.
Mikropodatki za ključne kazalnike poti do učinkov se bodo zbirali za vse dele programa in vse mehanizme za izvajanje na centralno upravljan in usklajen način ter na primerni ravni podrobnosti, s čim manjšo obremenitvijo zaradi poročanja za upravičence. Če je le mogoče, je treba empiričnim podatkom in kazalnikom priložiti kvalitativno analizo.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 4
Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo prednostnih nalog politike EU prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in vpliva preko ciljev raziskav in inovacij ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi. Napredovanje k doseganju tega vpliva se bo spremljalo s približnimi kazalniki, oblikovanimi vzdolž štirih ključnih poti vpliva.
Pričakuje se, da bo program imel družbeni učinek z obravnavo globalnih izzivov, kot so opredeljeni v stebru II, tudi v ciljih trajnostnega razvoja OZN, ter prednostnih nalog politike in zavez EU prek raziskav in inovacij, z zagotavljanjem koristi in vpliva preko ciljev raziskav in inovacij ter s krepitvijo uvajanja inovacij v družbi, kar nenazadnje prispeva k dobremu počutju ljudi. Napredovanje k doseganju tega vpliva se bo spremljalo s približnimi kazalniki, oblikovanimi vzdolž štirih ključnih poti vpliva.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Priloga V – tabela 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

 

Na poti do družbenih učinkov

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

 

Obravnavanje prednostnih nalog politik EU prek raziskav in inovacij

Neposredni učinki –

število in delež neposrednih učinkov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih prednostnih nalog politik EU

Rešitve –

število in delež inovacij in znanstvenih rezultatov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih prednostnih nalog politik EU

Koristi -

zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP, pri obravnavi posebnih prednostnih nalog politike EU, vključno s prispevkom k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje

 

Zagotavljanje koristi in vpliva prek nalog raziskav in inovacij

Neposredni učinki nalog na področju raziskav in inovacij –

neposredni učinki v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij

Rezultati nalog na področju raziskav in inovacij –

rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij

Dosežene ciljne vrednosti nalog na področju raziskav in inovacij –

Dosežene ciljne vrednosti posebnih nalog na področju raziskav in inovacij

 

Krepitev sprejemanja inovacij v družbi

Soustvarjanje –

število in delež projektov OP, pri katerih državljani EU in končni uporabniki prispevajo k soustvarjanju vsebine na področju raziskav in inovacij

Sodelovanje –

število in delež upravičenih subjektov v OP z mehanizmi sodelovanja državljanov in končnih uporabnikov po končanem projektu OP

Sprejemanje raziskav in inovacij v družbi –

sprejetje soustvarjenih znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev v OP ter ozaveščenost o njih

Sprememba

 

 

Na poti do družbenih učinkov

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

 

Obravnavanje ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU prek raziskav in inovacij

Neposredni učinki – število in delež neposrednih učinkov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU

Rešitve – število in delež inovacij in znanstvenih rezultatov, ki so namenjeni obravnavanju posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politik EU

Koristi – zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP, pri obravnavi posebnih ciljev programa Obzorje Evropa in prednostnih nalog politike EU ter prispevka k ciklusu oblikovanja politik in priprave zakonodaje

 

Zagotavljanje koristi in vpliva prek nalog raziskav in inovacij ter partnerstev

Neposredni učinki nalog na področju raziskav in inovacij –

rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij in partnerstvih

Rezultati nalog na področju raziskav in inovacij –

rezultati v posebnih nalogah na področju raziskav in inovacij in partnerstvih

Dosežene ciljne vrednosti nalog na področju raziskav in inovacij –

Dosežene ciljne vrednosti posebnih nalog na področju raziskav in inovacij in partnerstev

 

Izpolnjevanje zavez Unije glede podnebnih sprememb

Projekti in neposredni učinki –

število in delež projektov in neposrednih učinkov, povezanih s podnebjem (po nalogah, partnerstvih in proračunskih vrsticah Programa)

Inovacije iz projektov OP, povezanih s podnebjem –

število inovacij iz projektov OP, povezanih s podnebjem, vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine

Družbeni in gospodarski vpliv projektov, povezanih s podnebjem –

zbirni ocenjeni učinki uporabe rezultatov, financiranih iz OP na uresničevanje dolgoročnih podnebnih in energetskih zavez EU v okviru Pariškega sporazuma

Gospodarski, družbeni in okoljski stroški in koristi projektov, povezanih s podnebjem

– uvajanje inovativnih rešitev za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki izhajajo iz projektov OP

– zbirni ocenjeni učinki uporabe teh rešitev na delovna mesta in ustanavljanje podjetij, gospodarsko rast, čisto energijo, zdravje in dobro počutje (vključno s kakovostjo zraka, tal in vode)

 

Krepitev sprejemanja raziskav in inovacij v družbi v državah članicah

Soustvarjanje –

število in delež projektov OP, pri katerih državljani EU in končni uporabniki prispevajo k soustvarjanju vsebine na področju raziskav in inovacij

Sodelovanje –

število in delež upravičenih subjektov v OP z mehanizmi sodelovanja državljanov in končnih uporabnikov po končanem projektu OP

Sprejemanje raziskav in inovacij v družbi

dostop do znanstvenih rezultatov in inovativnih rešitev v OP, njihovo sprejetje ter ozaveščenost o njih

Sprememba 167
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 5
Pričakuje se, da bo imel program gospodarski/inovacijski učinek z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega vpliva se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.
Pričakuje se, da bo imel program gospodarski/inovacijski učinek zlasti v Uniji z vplivom na ustanavljanje in rast podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, neposredno in posredno odpiranje delovnih mest zlasti v Uniji ter s spodbujanjem naložb za raziskave in inovacije. Napredek v smeri tega vpliva se bo spremljal s približnimi kazalniki, ki se določijo vzdolž naslednjih treh ključnih poti do učinkov.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Priloga V – tabela 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

 

Na poti h gospodarskemu/inovacijskemu učinku:

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

 

Ustvarjanje rasti, ki temelji na inovacijah

Inovativni neposredni učinki –

število inovativnih izdelkov, procesov ali metod iz OP (po vrsti inovacij) in vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (IPR)

Inovacije –

število inovacij iz projektov OP (po vrsti inovacij), vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine

Gospodarska rast –

ustvarjanje, rast in tržni delež podjetij, ki so razvila inovacije v OP

 

Odpiranje več in boljših delovnih mest

Podprte zaposlitve –

število ustvarjenih delovnih mest v EPDČ in ohranjenih delovnih mest pri upravičenih subjektih za projekt OP (po vrsti delovnih mest)

Ohranjene zaposlitve –

povečanje števila delovnih mest v EPDČ pri upravičenih subjektih po projektu OP (po vrsti delovnih mest)

Skupaj število zaposlitev

število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena zaradi razširjanja rezultatov OP (po vrsti delovnih mest)

 

Spodbujanje naložb v raziskave in razvoj

Sovlaganje –

znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba OP

Širitev –

znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih zaradi izkoriščanja ali širitve rezultatov OP

Prispevek k ciljni vrednosti „3 %“ –

napredek EU proti ciljni vrednosti 3 % BDP zaradi OP

Sprememba

 

 

Na poti h gospodarskemu/inovacijskemu učinku:

Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

 

Ustvarjanje rasti, ki temelji na inovacijah, v Uniji

število inovativnih izdelkov, procesov ali metod iz OP (po vrsti inovacij) in vlog za podelitev pravic intelektualne lastnine (IPR) v vseh sodelujočih državah

Inovacije –

število inovacij iz projektov OP (po vrsti inovacij in po državi), vključno s tistimi, ki izhajajo iz podeljenih pravic intelektualne lastnine

MSP

MSP, ki uvajajo inovacije izdelkov ali procesov zahvaljujoč financiranju OP, v odstotkih MSP, financiranih iz OP

Norme in standardi

število norm in standardov, ki izhajajo iz projektov OP, oblikovanih v EU

Gospodarska rast –

ustvarjanje, rast in tržni delež podjetij, ki so razvila inovacije v OP v Uniji in zunaj nje

 

Odpravljanje vrzeli v Uniji med dejavnostmi na področju raziskav in razvoja in trgom

izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij

delež rezultatov OP, ki so omogočili komercialno izkoriščanje v Uniji ali zunaj nje, odvisno od zadevnega sektorja

analiza izkoriščanja v Uniji ali zunaj nje

razlogi (nekdanjih) sodelujočih v OP za izkoriščanje raziskav in razvoja zunaj Unije

 

Odpiranje več in boljših delovnih mest

Podprte zaposlitve –

za vsako sodelujočo državo, število ustvarjenih delovnih mest v EPDČ in ohranjenih delovnih mest pri upravičenih subjektih za projekt OP (po vrsti delovnih mest)

Ohranjene zaposlitve –

za vsako sodelujočo državo, povečanje števila delovnih mest v EPDČ pri upravičenih subjektih po projektu OP (po vrsti delovnih mest)

Skupaj število zaposlitev –

– število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta ali ohranjena ali prenesena v Unijo zaradi razširjanja rezultatov OP (po vrsti delovnih mest)

– število delovnih mest, ki so bila neposredno in posredno odprta v znanjsko intenzivnih sektorjih po sodelujoči državi

 

Spodbujanje naložb v raziskave in razvoj

Sovlaganje –

znesek javnih in zasebnih naložb, ki jih je pritegnila začetna naložba OP

Širitev –

znesek javnih in zasebnih naložb, pritegnjenih zaradi izkoriščanja ali širitve rezultatov OP

Prispevek k ciljni vrednosti „3 %“ –

napredek EU proti ciljni vrednosti 3 % BDP zaradi OP

Sprememba 169
Predlog uredbe
Priloga V – podnaslov 4 a (novo)
Kazalniki poti do učinkov za evropski raziskovalni prostor
Sprememba 170
Predlog uredbe
Priloga V – točka 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

Sprememba

 

 

Doseganje učinkov za evropski raziskovalni prostor

,Kratkoročni

Srednjeročni

Dolgoročnejši

 

Privabljanje in ohranjanje talentov v Uniji

Mobilnost, financirana iz OP

vhodna in izhodna mobilnost raziskovalcev in inovatorjev, v Uniji in zunaj nje, po državah

Internacionalizacija, financirana iz OP

– razvoj in delež tujih raziskovalcev in inovatorjev v vseh državah evropskega raziskovalnega prostora

– razvoj povezljivosti in dejavnosti mrežnega povezovanja raziskovalnih ustanov, tudi javno-zasebnih povezav

Privlačni sistemi raziskav in inovacij

–  tuja vlaganja v inovativne dejavnosti v Uniji

– število patentov v sodelujočih državah

–  prihodki iz licenc iz tujine

 

Razširjanje odličnosti in širitev sodelovanja

Sodelovanje v OP

delež koordinatorjev in sodelujočih iz držav iz širitvenih držav po delih Programa in po instrumentih

– delež ocenjevalcev in članov upravnih odborov, tudi iz širitvenih držav in regij z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij

Vzpostavitev in posodobitev področij odličnosti

odlični ekosistemi raziskav in inovacij, vključno s tem, da regije z manjšo uspešnostjo na področju raziskav in inovacij postanejo vozlišča in nosilke sprememb v svojih državah

 

Razlike pri raziskavah in inovacijah

Geografska koncentracija

– stopnje uspešnosti

– uporaba raziskovalne infrastrukture, ki jo financira Unija, v vseh državah v Evropskem raziskovalnem prostoru.

Strateško načrtovanje programov financiranj EU

sinergije in interakcije med OP in strategijami pametne specializacije

Okrepitev nacionalnih sistemov raziskav in inovacij

– povečanje financiranja za konkurenčne visokokakovostne in neodvisne raziskave in sistema za ocenjevanje poklicnih poti

– povečanje zasebnih naložb in javnih izdatkov za raziskave in inovacije

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0401/2018).


Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I
PDF 623kWORD 253k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2018, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018)0436 – C8-0253/2018 – 2018/0225(COD))(1)
P8_TA(2018)0510A8-0410/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta4.
(3)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja posebnega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti delegirana pooblastila za sprejetje strateških načrtov za raziskave in inovacije ter izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela za izvajanje posebnega programa. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta4.
__________________
__________________
4 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
4 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničevanju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi iz tega posebnega programa naj bi k podnebnim ciljem prispevali 35 % celotnih finančnih sredstev. Med pripravo in izvajanjem posebnega programa bodo ustrezni okrepi opredeljeni, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa pregledani.
(5)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in uresničevanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta posebni program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničevanju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi iz tega posebnega programa naj bi k podnebnim ciljem EU in obveznostim, kjer je to primerno, prispevali vsaj 35 % celotnih finančnih sredstev. Med pripravo in izvajanjem posebnega programa bodo ustrezni okrepi opredeljeni, v okviru ustreznih ocen in postopka pregleda pa se bo te ukrepe spremljalo, o njih poročalo in na koncu ocenilo.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe, in sicer sorazmerno, ne da bi podvajali ali izrivali zasebno financiranje, in tako, da bo nastajala jasna evropska dodana vrednost.
(6)  Ukrepe posebnega programa bi bilo treba uporabljati za krepitev, širjenje in razširitev odličnosti znanstvene in tehnološke baze Unije, spopadanje z največjimi globalnimi izzivi, okrepitev vodilnega položaja Unije v industriji, izboljšanje kakovosti življenja v Uniji in povečanje naložb, reševanje nedelovanja trga ali suboptimalnih razmer za naložbe in pritegnitev dodatnih finančnih sredstev, namesto da bi izrivali zasebno financiranje.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Enakost spolov je prednostna naloga politike EU in ključni družbeni izziv (SDG 5). Poleg tega je cilj enakosti spolov v družbi ključno gonilo za družbene in industrijske spremembe, ki jih zahtevajo drugi cilji trajnostnega razvoja. Tako bi morali biti vidiki enakosti spolov ustrezno vključeni v celoten program, opraviti pa bi bilo treba tudi specifične raziskave spolov, da bi podprli izvajanje in oblikovanje boljših politik EU za enakost spolov.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Posebni program bi se moral izvajati na pregleden, participativen in strateški način, ki bi omogočal sodelovanje deležnikov in civilne družbe. Zastopanost deležnikov in civilna družba bi morala biti uravnotežena prek zastopnikov z različnimi ozadji.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu ter za izkoriščanje ustreznih raziskovalnih in inovacijskih priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa za sklop „Hrana in naravni viri“ v obdobju 2021–2027 podprti z 10 milijardami EUR.
(7)  Ker bi morale raziskave in inovacije pomembno prispevati k obravnavanju izzivov pri hrani, kmetijstvu, razvoju podeželja in biogospodarstvu, da bi ti postali bolj trajni ter da bi izkoriščali ustrezne raziskovalne in inovacijske priložnosti v tesni sinergiji s skupno kmetijsko politiko, bodo ustrezni ukrepi iz posebnega programa podprti s sklopom „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“ v obdobju 2021–2027.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Ohranjanje kulturne dediščine in razvijanje ustvarjalnih rešitev, zlasti na področju digitalizacije, bo prednostna naloga programa.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z znatnim povečanjem naložb v glavne digitalne raziskovalne in inovacijske dejavnosti v primerjavi z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 20206. To bi moralo zagotoviti, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.
(8)  Dokončanje enotnega digitalnega trga in vse večje možnosti zbliževanja digitalnih in fizičnih tehnologij zahtevajo pospešitev naložb. Program Obzorje Evropa bo prispeval k tem prizadevanjem z namenskim sklopom, da bi zagotovil, da bo Evropa ohranila vodilno mesto pri digitalnih raziskavah in inovacijah.
__________________
6 V Sporočilu Komisije „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ je navedeno, da je bilo za glavne digitalne dejavnosti iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 porabljenih 13 milijard EUR (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52018DC0098).
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Razmišljajoč o pomenu boljšega komuniciranja širši javnosti o dodani vrednosti in učinku ukrepov EU, bi morala Komisija okrepiti svoja prizadevanja za prepoznavnost programa Obzorje Evropa. Tudi upravičenci bi morali zagotoviti prepoznavnost svojih dosežkov na podlagi sredstev EU.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Vrste financiranja in načini izvajanja v skladu s tem sklepom se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in pričakovano tveganje za neskladnost. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto –
črtano
Sprememba 12
Predlog sklepa
Člen 2
Člen 2
Člen 2
Operativni cilji
Operativni cilji
1.  Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.
1.  Posebni program prispeva k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3 Uredbe … FP/RfP.
2.  Operativni cilji posebnega programa so:
2.  Operativni cilji posebnega programa so:
(a)  krepitev in širjenje odličnosti;
(a)  krepitev in širjenje evropske znanstvene in tehnološke baze ter krepitev in širjenje odličnosti;
(b)  povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;
(b)  povečanje sodelovanja med različnimi sektorji in disciplinami;
(c)  povezovanje in razvoj raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;
(c)  povezovanje, razvoj in pospeševanje širokega dostopa, tudi virtualnega, do raziskovalnih infrastruktur po Evropskem raziskovalnem prostoru;
(d)  krepitev mednarodnega sodelovanja;
(d)  krepitev mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in tehnologije, da se podpre odličnost Unije;
(e)  pritegniti, usposobiti in zadržati raziskovalce in inovatorje v Evropskem raziskovalnem prostoru, tudi z mobilnostjo raziskovalcev;
(e)  pritegnitev, usposabljanje in zadržanje evropskih in mednarodnih raziskovalcev in inovatorjev, tudi z mobilnostjo raziskovalcev, da bi vzpostavili evropski raziskovalni prostor kot najodličnejši in najkonkurenčnejši na svetu;
(f)  spodbujanje odprte znanosti ter zagotovitev prepoznavnosti v javnosti in odprtega dostopa do rezultatov;
(f)  spodbujanje odprte znanosti in odprtega dostopa do rezultatov;
(g)  aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;
(g)  aktivno razširjanje in izkoriščanje rezultatov, zlasti za razvoj politike;
(h)  podpiranje izvajanja prioritet politike Unije;
(h)  podpiranje izvajanja prioritet in ciljev politike Unije;
(i)  krepitev povezave med raziskavami in inovacijami ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja;
(i)  krepitev povezave med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem ter drugimi politikami, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom;
(j)  zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;
(j)  zagotavljanje ambicioznih ciljev prek nalog raziskav in inovacij v določenem časovnem okviru;
(k)  vključevanje državljanov in končnih uporabnikov v proces oblikovanja in ustvarjanja;
(k)  vključevanje deležnikov s področja raziskav in inovacij, med drugim državljanov, akademskih krogov, raziskovalnih organizacij in industrije, v proces sooblikovanja in soustvarjanja;
(l)  izboljšanje komuniciranja znanosti;
(l)  izboljšanje komuniciranja znanosti;
(m)  pospeševanje preoblikovanja industrije;
(m)  spodbujanje preoblikovanja industrije za sprostitev potenciala evropskih strateških sektorjev, kot so ključne omogočitvene tehnologije;
(n)  izboljšanje znanj in spretnosti za inovacije;
(n)  izboljšanje znanj in spretnosti prek usposabljanja ter spodbujanje ustvarjalnosti za raziskave in inovacije;
(o)  spodbujanje ustvarjanja in rasti inovativnih podjetij, zlasti MSP;
(o)  spodbujanje ustvarjanja in rasti inovativnih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP;
(p)  izboljšanje dostopa do tveganega financiranja, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja.
(p)  izboljšanje dostopa do tveganega financiranja, tudi prek sinergij z InvestEU, zlasti kadar trg ne zagotavlja uspešnega financiranja;
(pa)  krepitev vključevanja načela enakosti spolov in vključevanje vidika spolov v raziskave in inovacije;
(pb)  optimizacija znanstvenega, tehnološkega, družbenega in gospodarskega učinka.
3.  V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.
3.  V okviru ciljev iz odstavka 2 se lahko upoštevajo nove in nepredvidene potrebe, ki se pojavijo v obdobju izvajanja posebnega programa. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih vključuje odzive na nove priložnosti, krize in nevarnosti, pa tudi odzive na potrebe, povezane z razvojem novih politik Unije.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Struktura
Struktura
1.  V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:
1.  V skladu s členom 4(1) Uredbe … FP/RfP posebni program sestavljajo naslednji deli:
(1)  steber I „Odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(1)  steber I „Odlična in odprta znanost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;
(a)  Evropski raziskovalni svet (ERC), kot je opisan v oddelku 1 stebra I v Prilogi I;
(b)  ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;
(b)  ukrepi Marie Skłodowske-Curie, kot so opisani v oddelku 2 stebra I v Prilogi I;
(c)  raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;
(c)  raziskovalne infrastrukture, kot so opisane v oddelku 3 stebra I v Prilogi I;
(2)  steber II „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(2)  Steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“; vključno z instrumentom za MSP s posameznimi upravičenci, ki temelji na nepovratnih sredstvih, kot je opisan v členu 43a uredbe in Prilogi I k posebnemu programu:
(a)  sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;
(a)  sklop „Zdravje“, kot je opisan v oddelku 1 stebra II v Prilogi I;
(b)  sklop „Vključujoča in varna družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;
(b)  sklop „Vključujoča in ustvarjalna družba“, kot je opisan v oddelku 2 stebra II v Prilogi I;
(ba)  sklop „Varna družba“;
(c)  sklop „Digitalno in industrija“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;
(c)  sklop „Digitalno, industrija in vesolje“, kot je opisan v oddelku 3 stebra II v Prilogi I;
(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;
(d)  sklop „Podnebje, energija in mobilnost“, kot je opisan v oddelku 4 stebra II v Prilogi I;
(e)  sklop „Hrana in naravni viri“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;
(e)  sklop „Hrana, naravni viri in kmetijstvo“, kot je opisan v oddelku 5 stebra II v Prilogi I;
(f)  nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;
(f)  nejedrski neposredni ukrepi iz Skupnega raziskovalnega središča (JRC), kot so opisani v oddelku 6 stebra II v Prilogi I;
(3)  steber III „Odprte inovacije“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(3)  steber III „Inovativna Evropa“, ki ga sestavljajo naslednje komponente:
(a)  Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I;
(a)  Evropski svet za inovacije (EIC), kot je opisan v oddelku 1 stebra III v Prilogi I; vključno z evropskimi inovacijskimi ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;
(b)  evropski inovacijski ekosistemi, kot so opisani v oddelku 2 stebra III v Prilogi I;
črtano
(c)   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), kot je opisan v oddelku 3 stebra III v Prilogi I;
(b)   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), kot je opisan v oddelku 3 stebra III v Prilogi I;
(4)  del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
(4)  del „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“, ki ga sestavljata naslednji komponenti:
(a)  izmenjava odličnosti, kot je opisana v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;
(a)  širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe, kot je opisano v oddelku 1 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I;
(b)  reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot je opisana v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.
(b)  reforma in krepitev evropskega sistema raziskav in inovacij, kot je opisana v oddelku 2 dela „Krepitev evropskega raziskovalnega prostora“ v Prilogi I.
2.  Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so določene v Prilogi I.
2.  Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru delov iz odstavka 1, so določene v Prilogi I.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Proračun
Proračun
1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 94 100 000 000 EUR po sedanjih cenah.
1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe … FP/RfP finančna sredstva za izvajanje posebnega programa v obdobju 2021–2027 znašajo 120 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018.
2.  Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.
2.  Znesek iz odstavka 1 tega člena se razdeli med komponente iz člena 3(1) tega sklepa v skladu s členom 9(2) Uredbe … FP/RfP. Uporabljajo se ureditve iz člena 9(3) do (8) Uredbe … FP/RfP.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Naloge
Naloge
1.  Za vsako nalogo se lahko ustanovi odbor za naloge. Sestavlja ga približno 15 oseb na visoki ravni, vključno z ustreznimi predstavniki končnih uporabnikov. Odbor za naloge svetuje glede:
1.  Za vsako nalogo se ustanovi odbor za naloge za sooblikovanje in usmerjanje izvajanja. Sestavlja ga 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni, vključno s predstavniki za raziskave in inovacije iz različnih panog in disciplin, akademskih krogov, raziskovalnih in tehnoloških organizacij, podjetij vseh velikosti, nacionalnih in regionalnih organov ter organizacij civilne družbe. Člane odbora za naloge imenuje Komisija po neodvisnem in preglednem izbirnem postopku, ki vključuje javni razpis. Odbor za naloge svetuje glede:
(a)  vsebine programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog, po potrebi se oblikujejo v sodelovanju z deležniki in javnostjo;
(a)  vsebine ustreznih programov dela in njihove spremembe, ki je potrebna za uresničevanje ciljev nalog;
(b)  prilagoditvenih ukrepov ali prekinitev, če je to primerno, na podlagi ocene izvajanja nalog;
(b)  prilagoditvenih ukrepov ali prekinitev, če je to primerno, na podlagi ocene izvajanja nalog;
(c)  izbire strokovnih ocenjevalcev, napotkov za strokovne ocenjevalce ter meril za ocenjevanje in njihovih uteži;
(c)  izbire strokovnih ocenjevalcev, preprečitve navzkrižja interesov strokovnih ocenjevalcev, napotkov za strokovne ocenjevalce ter meril za ocenjevanje in njihovih uteži poleg standardnih meril, torej „odličnosti, učinka ter kakovosti in uspešnosti izvajanja“;
(d)  okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge;
(d)  okvirnih pogojev, ki pomagajo izpolniti cilje naloge v skladu s prednostnimi nalogami Unije;
(e)  komuniciranja.
(e)  komuniciranja.
(ea)  jasnih in merljivih ciljev in možnih rezultatov nalog;
(eb)  ocenjevanja družbenega in poslovnega potenciala nalog;
2.  Posebne določbe, ki omogočajo učinkovit in prožen pristop s portfelji, se lahko določijo v programu dela iz člena 11.
2.  Posebne določbe, ki omogočajo učinkovit in prožen pristop s portfelji, se določijo v programu dela iz člena 11.
2a.  Vsebina nalog, podrobnosti o izvajanju nalog, vključno z obsegom, kazalniki, merljivimi cilji in mejniki, oceno proračuna in sinergijami z drugimi skladi Unije in povezavami z evropskimi partnerstvi se opredelijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, začrtanih v Prilogi I k temu sklepu.
2b.  Naloge se izvajajo z javnimi razpisi v okviru delovnih programov ustreznih sklopov, ki pozivajo k vložitvi predlogov projektov, ki prispevajo k izpolnitvi naloge in ki sodijo na eno ali več področij ukrepanja sklopov.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Evropski raziskovalni svet
Evropski raziskovalni svet
1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „Odprta znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013) 18957.
1.  Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (v nadaljnjem besedilu: ERC) za izvajanje ukrepov iz stebra I „Odlična in odprta znanost“, ki se nanašajo na ERC. ERC nasledi ERC, ki je bil ustanovljen s Sklepom C(2013) 18957.
2.  ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.
2.  ERC sestavljata neodvisen Znanstveni svet iz člena 7 in namenska izvedbena struktura iz člena 8.
3.  ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.
3.  ERC ima predsednika, ki je izbran med vodilnimi znanstveniki z mednarodnim ugledom.
Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.
Predsednika imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja, v katerem sodeluje za to ustanovljen neodvisni odbor za iskanje, in sicer za štiriletno obdobje z možnostjo enkratnega podaljšanja. Postopek zaposlovanja in izbranega kandidata odobri Znanstveni svet.
Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.
Predsednik predseduje Znanstvenemu svetu, ga vodi in zagotavlja povezanost z namensko izvedbeno strukturo ter ga zastopa v svetu znanosti.
4.  ERC deluje v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti in odgovornosti. Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom .../ES.
4.  ERC deluje v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, uspešnosti, preglednosti in odgovornosti. Zagotavlja nadaljnje izvajanje ukrepov ERC, ki so se izvajali v skladu s Sklepom .../ES.
5.  Dejavnosti ERC podpirajo raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne in nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni.
5.  Dejavnosti ERC podpirajo raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne in nadnacionalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Podporo inovacijam, tj. prek sistema potrditve koncepta, bi bilo treba nadaljevati, da bi spodbudili hitrejši prenos novih odkritij v komercialne ali socialno pomembne izdelke, postopke in storitve. Da bi še prispevali k temu, so odlični vlagatelji zahtevkov pri ERC, ki so presegli prag, vendar zaradi pomanjkanja sredstev niso prejeli finančnih sredstev, upravičeni do potrditve koncepta.
5a.  Upravičenec do potrditve koncepta ERC prejme pečat odličnosti, če predlog izpolnjuje pogoje, dosega veljavne pragove in ni prejel finančnih sredstev.
6.  Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.
6.  Komisija zagotavlja samostojnost in integriteto ERC ter pravilno izvajanje nalog, ki so mu zaupane.
Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.
Komisija zagotovi, da je izvajanje ukrepov ERC v skladu z načeli iz odstavka 4 tega člena in s splošno strategijo za ERC iz točke (a) člena 7(2), ki jo izdela Znanstveni svet.
__________________
__________________
7 UL C 373, 20.12.2013, str. 23.
7 UL C 373, 20.12.2013, str. 23.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Znanstveni svet ERC
Znanstveni svet ERC
1.  Znanstveni svet sestavljajo znanstveniki, inženirji in učenjaki, moški in ženske iz različnih starostnih skupin, z največjim ugledom in ustreznim strokovnim znanjem z različnih raziskovalnih področij, ki delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.
1.  Znanstveni svet sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom in ustreznim strokovnim znanjem z različnih raziskovalnih področij, ki delujejo v svojem imenu in neodvisno od zunanjih interesov.
Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, o katerem se dogovori z Znanstvenim svetom in ki vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člane Znanstvenega sveta imenuje Komisija na podlagi neodvisnega in preglednega postopka za imenovanje, o katerem se dogovori z Znanstvenim svetom in ki vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo ter poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.
Člani Znanstvenega sveta so imenovani za štiri leta z možnostjo enkratnega podaljšanja na podlagi sistema rotacije, ki zagotavlja neprekinjenost dela Znanstvenega sveta.
2.  Znanstveni svet pripravi:
2.  Znanstveni svet pripravi:
(a)  splošno strategijo ERC;
(a)  splošno strategijo ERC;
(b)  program dela za izvajanje dejavnosti ERC;
(b)  program dela za izvajanje dejavnosti ERC;
(c)  metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;
(c)  metode in postopke za medsebojni strokovni pregled in ocenjevanje predlogov, na podlagi katerih se izberejo predlogi, ki se financirajo;
(d)  svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;
(d)  svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika izboljšala dosežke in učinek ERC ter kakovost izvedenih raziskav;
(e)  kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov.
Komisija odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c), (d) in (e) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.
Komisija uvede kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov, in odstopi od stališč Znanstvenega sveta v skladu s točkami (a), (c) in (d) prvega pododstavka samo, če meni, da določbe tega sklepa niso bile spoštovane. V tem primeru Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in uresničevanju njegovih ciljev ter določi točke, v katerih odstopa od stališč Znanstvenega sveta, in jih ustrezno utemelji.
3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.
3.  Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom iz oddelka 1 stebra I v Prilogi I.
4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu uresničevanja ciljev ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno.
4.  Znanstveni svet deluje izključno v interesu uresničevanja ciljev ERC v skladu z načeli, navedenimi v členu 6. Deluje popolnoma neodvisno, z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in kar se da pregledno in odprto, za kar največji prispevek ERC k doseganju ciljev politike EU na področju raziskav in inovacij ter zlasti ciljev programa Obzorje Evropa.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Člen 9
Člen 9
Člen 9
Evropski svet za inovacije
Evropski svet za inovacije
1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) za izvajanje ukrepov iz stebra III „Odprte inovacije“, ki se nanašajo na EIC. EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli: osredotočenost na prodorne in prelomne inovacije, samostojnost, sposobnost za prevzemanje tveganj, učinkovitost, uspešnost, preglednost in odgovornost.
1.  Komisija ustanovi Evropski svet za inovacije (v nadaljnjem besedilu: EIC) v skladu s členom (7a) uredbe.
1a.  EIC zajema dva instrumenta, in sicer Iskalca (Pathfinder) in Pospeševalca (Accelerator), kot je opisano v Prilogi I k temu sklepu. Instrumenta EIC se stalno ocenjujeta, da bi podprli inovacije na sistematičen način.
1b.  Kadar je primerno, se cilji in ukrepi EIC povežejo z drugimi deli programa ter z drugimi nacionalnimi skladi in skladi EU, zlasti EIT in InvestEU.
2.  EIC vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.
2.  EIC vključuje odbor na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: odbor EIC), določen v členu 10.
3.  Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:
3.  Komisija zagotavlja, da je izvajanje EIC:
(a)  v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); ter
(a)  v skladu z načeli, določenimi v odstavku 1 tega člena, pri čemer se upošteva tudi mnenje odbora EIC o splošni strategiji za EIC iz člena 10(1)(a); ter
(b)  ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.
(b)  ne povzroča izkrivljanja konkurence v nasprotju s skupnim interesom.
4.  Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene. Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.
4.  Za namen upravljanja kombiniranega financiranja EIC Komisija uporabi neposredno upravljanje ali, kadar to ni mogoče, lahko oblikuje subjekt za posebne namene. Komisija si prizadeva zagotoviti sodelovanje drugih javnih in zasebnih vlagateljev. Kadar to na začetku ni mogoče, bo ustanovljen takšen subjekt za posebne namene, ki bo lahko privabil druge javne ali zasebne vlagatelje za povečanje učinka vzvoda prispevka Unije.
4a.  Komisija zagotavlja sodelovanje med EIC in EIT, zlasti prek njegovih skupnosti znanja in inovacij.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Odbor EIC
Odbor EIC
1.  Odbor EIC svetuje Komisiji glede:
1.  Odbor EIC svetuje Komisiji glede:
(a)  splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „Odprte inovacije“;
(a)  splošne strategije za komponento EIC iz stebra III „Inovativna Evropa“;
(b)  programa dela za izvajanje ukrepov EIC;
(b)  programa dela za izvajanje ukrepov EIC;
(c)  meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;
(c)  meril za oceno inovativnosti in profila tveganja predlogov ter ustreznega ravnovesja nepovratnih sredstev, lastniškega in drugih oblik financiranja za Pospeševalec EIC;
(d)  opredelitve strateškega portfelja projektov;
(d)  opredelitve strateškega portfelja projektov;
(e)  profil vodij programov.
(e)  profil vodij programov.
(ea)  postopek sistematičnega in stalnega ocenjevanja delovanja EIC;
2.  Odbor EIC lahko na zahtevo na Komisijo naslovi priporočila o:
2.  Odbor EIC lahko na zahtevo, in kadar je to ustrezno v usklajevanju z upravnim odborom EIT, na Komisijo naslovi priporočila o:
(a)  kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;
(a)  kateri koli zadevi, ki lahko z vidika inovacij krepi in spodbuja inovacijske ekosisteme po vsej Evropi, dosežke in učinek ciljev komponente EIC in zmožnost inovativnih podjetij za uvedbo svojih rešitev;
(b)  v sodelovanju z ustreznim službami Komisije ugotovi morebitne regulativne ovire, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tistih, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;
(b)  v sodelovanju z ustreznim službami Komisije in EIT ugotovi morebitne regulativne ovire, s katerimi se srečujejo podjetniki, zlasti tistih, ki so prejeli pomoč v okviru komponente EIC;
(c)  nastajajočih tehnoloških trendov iz portfelja EIC, da prispeva informacije v načrtovanju drugih delov posebnega programa.
(c)  nastajajočih tehnoloških trendov iz portfelja EIC, da prispeva informacije v načrtovanju drugih delov posebnega programa.
(d)  opredeli posebna vprašanja, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.
(d)  opredeli posebna vprašanja, pri katerih je potreben nasvet odbora EIC.
Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev komponente EIC. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito in pregledno.
Odbor EIC ravna v interesu uresničevanja ciljev EIC, pri čemer upošteva industrijsko strategijo EU, njeno konkurenčnost in svetovne izzive. Deluje z integriteto in pošteno ter svoje delo opravlja učinkovito, pregledno in odprto, pri tem pa preprečuje izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.
Odbor EIC deluje v skladu s svojim mandatom iz oddelka 1 stebra III v Prilogi I.
3.  Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 oseb na visoki ravni iz različnih delov inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki, vodilnimi v podjetjih, vlagatelji in raziskovalci. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.
3.  Odbor EIC sestavlja od 15 do 20 neodvisnih oseb na visoki ravni iz različnih delov raziskovalnega in inovacijskega ekosistema Evrope, vključno s podjetniki iz družb vseh velikosti, ekonomisti, vlagatelji, raziskovalci in akademskimi strokovnjaki na področju inovacijske politike. Prispeva k ukrepom obveščanja, pri čemer si člani odbora prizadevajo za povečanje ugleda blagovne znamke EIC.
Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.
Člane odbora EIC imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar Komisija meni, da je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve.
Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).
Imenovani bodo za obdobje treh let z možnostjo enkratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (polovico članov se zamenja vsaki dve leti).
4.  Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana s svetom inovacij.
4.  Odbor EIC ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna osebnost in ima dokazano strokovno znanje na področju raziskav in inovacij.
Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Predsednik je imenovan za obdobje treh let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu inovacij. Komisija lahko zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.
Predsednik predseduje odboru EIC, pripravlja zasedanja odbora, dodeljuje naloge članom in lahko ustanavlja posebne podskupine, zlasti za prepoznavanje nastajajočih tehnoloških trendov v portfelju EIC. Predsednik promovira EIC, njegovo vlogo pri doseganju ciljev programa in ciljev Unije na področju raziskav in inovacij, deluje kot sogovornik Komisije in zastopa EIC v svetu raziskav in inovacij. Komisija zagotovi upravno podporo predsedniku za opravljanje njegovih dolžnosti.
5.  Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov. Od članov odbora EIC se pričakuje, da bodo ob prevzemu funkcije sprejeli kodeks ravnanja.
5.  Komisija določi kodeks ravnanja, ki med drugim ureja preprečevanje navzkrižja interesov. Člani odbora EIC morajo ob prevzemu funkcije sprejeti kodeks ravnanja.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Programi dela
Strateško načrtovanje in programi dela
-1.  Izvajanje posebnega programa temelji na posebnih načrtih za raziskave in inovacije, ki se pripravijo vsaki dve leti z delegiranimi akti v skladu s členom 6 te uredbe in po večletnem postopku preglednega, vključujočega in strateškega načrtovanja dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti pri stebru „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“. Pri obveznem večstranskem posvetovanju z deležniki, kot so nacionalni organi, Evropski parlament in predstavniki deležnikov, vključno s civilno družbo, v zvezi s prednostnimi nalogami ter ustreznimi vrstami ukrepov in oblik izvajanja, tudi za naloge in evropska partnerstva, se zagotovijo potrebne interdisciplinarne in medsektorske perspektive ter uskladitev z drugimi ustreznimi obstoječimi pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. To bo prispevalo k pritegnitvi dodatnega zasebnega in javnega financiranja ter s tem h krepitvi evropskega raziskovalnega prostora, kot je opisano v Prilogi I k temu sklepu.
1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pripravijo se na podlagi procesa strateškega načrtovanja, opisanega v Prilogi I k temu sklepu.
1.  V skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije se program izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:
2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme ločene programe dela za izvajanje ukrepov iz naslednjih komponent, kot je določeno v členu 3(1) tega sklepa:
(a)  ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;
(a)  ERC, pri katerem program dela določi Znanstveni svet na podlagi točke (b) člena 7(2) v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 12(3). Komisija lahko od programa dela, ki ga določi Znanstveni svet, odstopi samo, če meni, da ni v skladu z določbami tega sklepa. V tem primeru Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4). Komisija ta ukrep ustrezno utemelji;
(b)  vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, tj. ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora inovacijskim ekosistemom, izmenjava odličnosti ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(b)  vseh sklopov v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, tj. ukrepi MSCA, raziskovalne infrastrukture, podpora evropskim inovacijskim ekosistemom, širjenje odličnosti in povečevanje udeležbe ter reforma in krepitev evropskega sistema za raziskave in inovacije, v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(c)  EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(c)  EIC, pri katerem se program dela pripravi na podlagi svetovanja odbora EIC na podlagi točke (b) člena 10(1) v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(4);
(d)  JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.
(d)  JRC, pri katerem se v večletnem programu dela upošteva mnenje Sveta guvernerjev JRC iz Sklepa 96/282/Euratom.
3.  Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:
3.  Poleg zahteve iz člena 110 finančne uredbe programi dela iz odstavka 2 tega člena po potrebi vsebujejo:
(a)  navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu in nalogi, in okvirni časovni razpored izvajanja;
(a)  navedbo zneska in proračunskega deleža v primerjavi s programom, dodeljenega vsakemu ukrepu, nalogi in evropskemu partnerstvu, ter okvirni časovni razpored izvajanja;
(b)  za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;
(b)  za nepovratna sredstva prioritete, merila za izbor in dodelitev sredstev ter sorazmerno utež različnih meril za dodelitev sredstev in najvišjo stopnjo financiranja skupnih upravičenih stroškov;
(c)  znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;
(c)  znesek, dodeljen kombiniranemu financiranju v skladu s členi 41 do 43 Uredbe … FP/RfP;
(d)  morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.
(d)  morebitne dodatne obveznosti za upravičence v skladu s členoma 35 in 37 Uredbe … FP/RfP.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Usmerjevalni odbor za zdravje
1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru stebra II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, ki je povezan s sklopom „Zdravje“.
2.  Usmerjevalni odbor za zdravje sestavlja 15 do 20 posameznikov na visoki ravni iz različnih disciplin in dejavnosti na področju raziskovanja, inovacij, javnega zdravja in dobrega počutja.
3.  Usmerjevalni odbor za zdravje je osredotočen na naslednja načela: usklajevanje in sinergije med evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi ter med sklopom Zdravje in drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z nalogami in partnerstvi. Odbor spodbuja sodelovanje bolnikov in družbe ter zagotavlja znanstveno svetovanje in priporočila. Ukrepi bi morali spodbujati v vrednost usmerjene raziskave na področju zdravja in boljše zdravstvene rešitve ter zmanjševati neenakosti na področju zdravja.
4.  Usmerjevalni odbor za zdravje prispeva k:
(a)  strategiji za sklop „Zdravje“,
(b)  načrtu za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med programi za zdravje, povezanimi stebri, kot sta EIC in ERC, pa tudi v okviru strateških partnerstev in strukturnih skladov EU. Načrt zagotavlja večjo prepoznavnost in usklajevanje obstoječih finančnih mehanizmov, dodeljenih raziskavam na področju zdravja, usmerja usklajevanje in sodelovanje ter razvija delovne programe in naloge, povezane s sklopom Zdravje,
(c)  metodam in postopkom za oblikovanje, izbor in izvajanje zdravstvenih nalog,
(d)  zagotavljanju sodelovanja in udeležbe državljanov v postopku odločanja od spodaj navzgor,
(e)  spodbujanju trajnosti strategij in mehanizmov financiranja, kar omogoča dolgoročne projekte in ambiciozne naloge,
(f)  zagotavljanju plodnega nadnacionalnega sodelovanja na področju raziskav, ki čim bolj povečuje evropski potencial in rezultate pretvori v sisteme zdravstvenega varstva,
(g)  povečanju uporabe multidisciplinarnih raziskav na področjih bolezni s skupnimi značilnostmi, kar zmanjša podvajanje in osamljene raziskave,
(h)  povečanju prepoznavnosti programa Obzorje Evropa in njegovih koristi za državljane EU, obravnavanju razdrobljenosti pristojnosti za znanost in raziskave med upravljavskimi organi EU ter poenostavitvi obstoječih mehanizmov financiranja.
5.  Usmerjevalni odbor za zdravje poskrbi za celovito raziskovalno strategijo ter usmerjanje pri oblikovanju delovnih programov in nalog, povezanih s sklopom Zdravje, dopolnjujoč namenski odbor za naloge.
6.  Usmerjevalni odbor za zdravje je neodvisna skupina deležnikov pod znanstvenim vodstvom, ki jo sestavljajo akterji s področja biomedicinskih raziskav in inovacij ter drugih ustreznih raziskovalnih sektorjev in industrijskih panog, v njem pa intenzivno sodelujejo predstavniki pacientov in državljani.
7.  Člane usmerjevalnega odbora za zdravje imenuje Komisija na podlagi odprtega javnega razpisa za zbiranje kandidatov ali prijav interesa ali obojega, kar je ustrezneje, ter ob upoštevanju potrebe po uravnoteženosti na področju strokovnega znanja in izkušenj, spola, starosti in geografske porazdelitve. Imenovani bodo za obdobje dveh let z možnostjo dvakratnega podaljšanja, s tekočim sistemom imenovanj (člane se imenuje vsaki dve leti).
8.  Usmerjevalni odbor za zdravje ima predsednika, ki ga imenuje Komisija na podlagi preglednega postopka zaposlovanja. Predsednik je ugledna javna osebnost, povezana z raziskavami na področju zdravja.
9.  Dejavnosti in rezultati odbora bodo v vmesni oceni programa predmet pregleda in poročila, pri čemer se v skladu s pregledom opredelijo ukrepi za podaljšanje, prilagoditev ali zaprtje skupine.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Priloga I – Dejavnosti v okviru programa
DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA
DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA
Pri izvajanju programa se bo uporabljalo naslednje.
Pri izvajanju programa se bo uporabljalo naslednje.
Strateško načrtovanje
Strateško načrtovanje
Izvajanje ciljev programa Obzorje na celosten način bo zagotovljeno z večletnim strateškim načrtovanjem. Tako načrtovanje bo osredotočeno na vpliv na program v celoti in skladnost med različnimi stebri, kot tudi na sinergije z drugimi programi EU in podporo drugim politikam EU in od njih.
Izvajanje programa Obzorje Evropa temelji na vključujočem in preglednem postopku strateškega načrtovanja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki se bodo financirale iz programa. V procesu strateškega načrtovanja se izvajajo cilji programa Obzorje z opredelitvijo prednostnih nalog financiranja. Osredotočen bo na vpliv na program in skladnost med različnimi stebri, kot tudi na sinergije z drugimi programi EU in podporo drugim politikam EU in od njih.
Proces strateškega načrtovanja in sprejetje strateškega načrta za raziskave in inovacije z delegiranim aktom bosta povečala prevzemanje odgovornosti za program in njegovo razumevanje v širši javnosti ter sozakonodajalcema, deležnikom in državam članicam omogočila, da so v celoti obveščeni o predvidenih pobudah. Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja na ravni Unije in dopolnilnih politik v državah članicah, hkrati pa bo zagotavljalo, da se bodo glavni cilji evropske politike odražali in podprli s zadostnimi sredstvi iz programa Obzorje Evropa. To bo omogočilo poenostavitev okolja financiranja, preprečilo podvajanje in prekrivanja med možnostmi financiranja, obenem pa pritegnilo dodatno zasebno in javno financiranje in spodbudilo hitrejše širjenje in uporabo rezultatov raziskav in inovacij.
Sistemski, meddisciplinarni in medsektorski pristop, ki bo zajemal številne politike do raziskav in inovacij, bo zagotovil, da se bodo lahko reševali družbeni in gospodarski izzivi in ustvarjalo novo znanje, kjer je to mogoče, pa tudi nastanek novih konkurenčnih in trajnostnih podjetij in panog, socialnih in tehnoloških inovacij, ter spodbujal konkurenčnost, zasebne naložbe in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.
Strateško načrtovanje bo spodbujalo močno udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe v vseh fazah raziskav in inovacij, soustvarjanja znanja, učinkovitega spodbujanja enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vsebine raziskav in inovacij, ter bo zagotovilo in spodbujalo skladnost z najvišjimi standardi etike in poštenosti.
Strateško načrtovanje bo spodbujalo močno udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe v raziskavah in inovacijah, soustvarjanju znanja, učinkovitemu spodbujanju enakosti spolov, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v raziskave in inovacije, ter bo spodbujalo skladnost z najvišjimi standardi etike in poštenosti.
Vključevalo bo obsežna posvetovanja in izmenjave z državami članicami, Evropskim parlamentom, kot je ustrezno, ter različnimi deležniki o prioritetah, vključno z nalogami, v okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami ukrepov za uporabo, zlasti evropskih partnerstev.
Kot odgovor na te cilje bo Komisija začela s fazo javnega posvetovanja z državami članicami, Evropskim parlamentom ter različnimi deležniki, vključno z znanstveno skupnostjo, raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, industrijo in organizacijami civilne družbe. Posvetovanje bo zajemalo strateške prednostne naloge, vključno z nalogami v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, in ustreznimi vrstami instrumentov, zlasti evropskih partnerstev. Rezultati posvetovanja bodo objavljeni na posebni spletni strani, ki bo vsebovala tudi podrobnosti o vsebini in postopku, ki opredeljuje strateško načrtovanje.
Kar zadeva evropska partnerstva, bo v strateškem načrtu za raziskave in inovacije začrtano in pojasnjeno oblikovanje, združevanje in postopno opuščanje evropskih partnerstev. Pozitivno ocenjene skupne tehnološke pobude in pogodbena javno-zasebna partnerstva bi bilo treba obravnavati za nadaljevanje po letu 2020 zaradi njihove dodane vrednosti pri doseganju družbenih in ekonomskih učinkov ter pritegnitvi zasebnih naložb in njihovega prispevka k sinergijam med skladi.
Obstoječe in morebitne nove skupnosti znanja in inovacij bodo opredeljene v zakonodajnem predlogu za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o strateškem inovacijskem programu EIT, v skladu s strateškim načrtom za raziskave in inovacije. Kljub temu bi bilo treba za vzpostavitev vsake nove skupnosti znanja in inovacij zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kar bi obstoječim skupnostim znanja in inovacij omogočilo razvoj ekosistemov, oblikovanje partnerstev ter doseganje in učinkovito izvajanje njihovih ambicioznih ciljev.
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so zelo podobne nalogam, so lahko druge „vodilne pobude FET“ podprte v okviru tega okvirnega programa kot naloge, usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije. Naloge bi morale krepiti sodelovalne vidike programa in dopolniti obstoječa evropska partnerstva, ki bi lahko delovala kot podporni stebri za izvajanje nalog. Naloge bodo imele tehnološke in družbene elemente in bodo opredeljene v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi generalnimi direktorati. V postopku strateškega načrtovanja bodo opredeljene naloge v skladu s členom 7 uredbe in členom 5 tega sklepa.
Na podlagi takšnega širokega posvetovanja bo strateško načrtovanje opredelilo skupne cilje in skupna področja za dejavnosti, kot so partnerska področja (predlagana pravna podlaga določa samo instrumente in merila, ki bodo usmerjali njihovo uporabo) in območja, na katerih se izvajajo naloge.
Strateško načrtovanje bo prispevalo k razvoju in izvajanju politik za zadevna področja, na ravni EU in dopolnilnih politik in pristopov politike v državah članicah. Prioritete politike EU bodo upoštevane med strateškim načrtovanjem za povečanje prispevka raziskav in inovacij k uresničevanju politike. Poleg tega bodo v njej upoštevane predvidene dejavnosti, študije in drugi znanstveni dokazi ter ustrezne obstoječe pobude na ravni EU in nacionalni ravni.
Strateško načrtovanje bo spodbujalo sinergije med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije, vključno s programom Euratom, s čimer bo postalo referenčna točka za raziskave in inovacije na vseh povezanih v okviru proračuna EU in nefinančnih instrumentov. To bo spodbudilo tudi hitrejše razširjanje in uporabo rezultatov raziskav in inovacij ter se izognilo podvajanju in prekrivanju možnosti financiranja. Zagotovilo bo okvir za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov za podporo politike.
Proces strateškega načrtovanja bo opredelil obstoječe povezave med programom Obzorje Evropa in drugimi programi Unije in ponudil možnosti za sinergije med skladi Unije, regionalnimi in nacionalnimi skladi. Program Obzorje Evropa bo postal referenčna točka za raziskave in inovacije v vseh povezanih programih v okviru proračuna Unije, da bi pripomogel k izpolnjevanju političnih prednostnih nalog in ciljev EU. Zagotovil bo okvir za povezovanje neposrednih raziskovalnih dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča in drugih ukrepov, ki so podprti v okviru programa, vključno z uporabo rezultatov za podporo politike.
V strateškem načrtu bo določena večletna strategija za uresničevanje vsebin programa dela (kakor določa člen 11), hkrati pa bo ohranjena zadostna prožnost za hitro odzivanje na nepričakovane priložnosti in krize. Ker je Obzorje Evropa sedemletni program, se lahko gospodarski, družbeni in politični okvir, v katerem deluje, med njegovim trajanjem bistveno spremeni. Omogočeno mora biti, da se Obzorje Evropa na te spremembe hitro prilagodi. Zato bo mogoče podpreti dejavnosti, ki presegajo opredelitve v nadaljevanju, če je to upravičeno, odzvati se na večje spremembe ali nepredvidene dogodke, potrebe politike ali krizne razmere, na primer za odzivanje na resne nevarnosti za zdravje, ki nastanejo zaradi epidemij.
Pri izvajanju programa Obzorje Evropa bo posebna pozornost namenjena zagotavljanju uravnoteženega in širokega pristopa do raziskav in inovacij, ki ni omejen zgolj na razvoj novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na znanstvenih in tehnoloških prebojih, ampak vključuje tudi uporabo obstoječih tehnologij v novih aplikacijah, nenehno izboljševanje ter netehnološke in družbene inovacije. Sistemski, meddisciplinarni in medsektorski pristop, ki zajema številne politike, do inovacij v raziskavah bo zagotovil, da se izzivi lahko obravnavajo, obenem pa omogoča tudi nastanek novih konkurenčnih podjetij in panog, spodbuja konkurenčnost, zasebne naložbe in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.
V okviru stebrov „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“ ter „Odprte inovacije“ bodo raziskave in inovacije dopolnjene z dejavnostmi, ki potekajo blizu končnih uporabnikov in trga, kot so predstavitve, pilotni projekti ali dokaz izvedljivosti, pri čemer je seveda treba izključiti dejavnosti komercializacije, ki presegajo fazo raziskav in inovacij. To bo vključevalo podporo dejavnostim na strani povpraševanja, da bi prispevalo k pospeševanju uvajanja in širjenja najrazličnejših inovacij. Poudarek bo na neobvezujočih razpisih za zbiranje predlogov.
V okviru stebra „Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost“, ki bo gradil na izkušnjah iz programa Obzorje 2020, bodo družbene znanosti in humanistične vede v celoti vključene v vse sklope, vključno s posebnimi in namenskimi dejavnostmi. Podobno bodo na strateški in povezovalni način vključene tudi dejavnosti, ki zajemajo morske in pomorske raziskave in inovacije, v skladu s celostno pomorsko politiko EU, skupno ribiško politiko in drugimi mednarodnimi zavezami.
„Vodilne pobude FET“, podprte v okviru programa Obzorje 2020, bodo še naprej financirane v okviru tega programa. Ker so pobude zelo podobne nalogam, bodo druge „pobude FET“, če sploh obstajajo, podprte v okviru tega okvirnega programa, saj so naloge usmerjene v prihodnje in nastajajoče tehnologije.
Dialogi na področju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z mednarodnimi partnerji EU in politični dialogi z glavnimi svetovnimi regijami bodo pomembno prispevali k sistematičnemu prepoznavanju priložnosti za sodelovanje, kar bo skupaj z razlikovanjem po državah/regijah podpiralo določanje prioritet.
Čeprav bi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) zaradi osredotočenosti na inovacijske ekosisteme naravno sodil v steber Odprte inovacije programa Obzorje Evropa, bo načrtovanje skupnosti znanja in inovacij EIT med strateškim načrtovanjem usklajeno s stebrom Globalni izzivi in industrijska konkurenčnost.
Hitra pot do raziskav in inovacij
Program Obzorje Evropa bo upravičencem omogočil, da hitreje zaprosijo za financiranje, če to določajo delovni programi vseh sklopov, EIC in „širjenje odličnosti“, zajemajoč raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Na podlagi uspešnosti obstoječega instrumenta Hitra pot do inovacij v okviru programa Obzorje 2020 bo ta pristop deloval po logiki od spodaj navzgor na podlagi stalno odprtih razpisov in največ šestmesečnega roka za podelitev. V delu „širjenje odličnosti“ bo ta pristop podpiral tudi manj razvite države članice EU pri dostopanju do sredstev hitreje in po načelu od spodaj navzgor. Ta način se bo uporabljal za vsaj 15 % proračuna programa.
Razširjanje rezultatov in komuniciranje
Razširjanje rezultatov in komuniciranje
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.
Program Obzorje Evropa bo zagotovil namensko podporo za prosti dostop do znanstvenih publikacij, repozitorijev znanja in drugih virov podatkov. Ukrepi razširjanja rezultatov in znanja bodo podprti, tudi s sodelovanjem drugih programov EU, vključno s povezovanjem in pakiranjem rezultatov in podatkov v jezike in oblike za ciljne skupine in mreže za državljane, industrijo, javne uprave, znanstveno skupnost, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik. V ta namen lahko program Obzorje Evropa uporablja napredne tehnologije in obveščevalna orodja.
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.
Za obveščanje morebitnih prosilcev o programu (npr. nacionalne kontaktne točke) bo na voljo ustrezna podpora.
Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.
Komisija bo izvajala tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti, povezane s programom Obzorje Evropa, za promocijo dejstva, da so bili rezultati pridobljeni s finančno podporo EU. Prizadevala si bo povečati tudi ozaveščenost javnosti o pomembnosti raziskav in inovacij ter širšega učinka in pomena raziskav in inovacij, ki jih financira EU, na primer s publikacijami, odnosi z mediji, dogodki, repozitoriji znanja, zbirkami podatkov, večkanalnimi platformami, spletnimi mesti ali ciljno uporabo družbenih medijev. Program Obzorje Evropa bo zagotavljal tudi podporo upravičencem pri poročanju o njihovem delu in njihovem vplivu na širšo družbo.
Izkoriščanje in uvajanje rezultatov na trg
Izkoriščanje in uvajanje rezultatov na trg
Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja. To bo pospešilo izkoriščanje znanja z uvajanjem na trg in povečalo učinek programa.
Komisija bo oblikovala celovite ukrepe za izkoriščanje rezultatov programa Obzorje Evropa in razvitega znanja, kar bo vključevalo tudi spodbujanje standardizacije. To bo pospešilo izkoriščanje znanja z uvajanjem na trg in povečalo učinek programa.
Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, akademske kroge, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa.
Komisija bo sistematično ugotavljala in evidentirala rezultate raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti v okviru programa ter te rezultate in razvito znanje prenašala ali razširjala na nediskriminatorni način na industrijo in podjetja vseh velikosti, javne organe, znanstveno skupnost, organizacije civilne družbe in oblikovalce politik, da bi čim bolj povečala evropsko dodano vrednost programa. Za novi Evropski svet za inovacije se bo izvajal poseben postopek spremljanja.
Mednarodno sodelovanje
Mednarodno sodelovanje
Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanju za mednarodno sodelovanje v obsegu, kakršnega še ni bilo. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti.
Večji učinek bo zagotovljen z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v prizadevanju za mednarodno sodelovanje v obsegu, kakršnega še ni bilo. Partnerji z vsega sveta, vključno z znanstveno skupnostjo, industrijo, organizacijami civilne družbe, vladami in nevladnimi organizacijami, bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavni del pobud za podporo ukrepanju EU za trajnost, okrepitev raziskovalne in inovacijske odličnosti ter konkurenčnosti. Mednarodni prenos znanja ter porazdelitev zmogljivosti in infrastrukture med partnerji bo spodbujal oblikovanje skupnih pristopov in ureditve, ki bodo prinesli komercialne izmenjave s sinergijami za vse.
Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih družbenih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah.
Skupno mednarodno ukrepanje bo zagotovilo učinkovito obravnavo svetovnih izzivov in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, dostop do najbolj nadarjenih ljudi na svetu, strokovnega znanja in virov ter večjo ponudbo in povpraševanje po inovativnih rešitvah. Mednarodno sodelovanje bo zasnovano na podlagi skupnih ciljev. To bo evropskim raziskovalcem olajšalo sodelovanje z najboljšimi raziskovalci na njihovem področju.
Delovne metodologije za ocenjevanje
Delovne metodologije za ocenjevanje
Uporaba visokokakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je predpogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.
Uporaba zelo kakovostnega neodvisnega strokovnega znanja v procesu ocenjevanja podpira vključevanje vseh deležnikov, skupnosti in interesov v program in je pogoj za ohranjanje odličnosti in ustreznosti financiranih dejavnosti.
Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečil navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe.
Komisija ali organ financiranja bo zagotovil nepristranskost postopka in preprečil navzkrižje interesov v skladu s členom 61 finančne uredbe.
Izjemoma, če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.
Če to upravičuje zahteva po imenovanju najboljših razpoložljivih strokovnjakov in/ali omejene velikosti skupine kvalificiranih strokovnjakov, lahko neodvisni strokovnjaki, ki pomagajo odboru za ocenjevanje ali so njegovi člani, ocenjujejo določene predloge, za katere prijavijo potencialni interes. V tem primeru Komisija ali organ financiranja sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi integriteto postopka ocenjevanja, tudi zadevajoč navzkrižja interesov. Postopek ocenjevanja se upravlja ustrezno s tem in zajema tudi fazo, ki vključuje sodelovanje med različnimi strokovnjaki. Uporaba tega postopka bo predmet letnega poročila o spremljanju programa. Odbor za ocenjevanje bo pri določanju predlogov za financiranje upošteval posebne okoliščine.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Priloga I – del I
I ODPRTA ZNANOST
I ODLIČNA IN ODPRTA ZNANOST
Prizadevanje za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja; vrhunske zmogljivosti, potrebne za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in infrastrukturami znanja za raziskave in inovacije, pa tudi sredstva za javno razširjanje in izmenjavo znanja; ter ustrezna ponudba odličnih raziskovalcev so v središču gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka v vseh njegovih oblikah.
Prizadevanje za preboj pri razumevanju in pridobivanja znanja; vrhunske zmogljivosti, potrebne za uresničevanje tega cilja, vključno s fizičnimi infrastrukturami in e-infrastrukturami za raziskave in inovacije, pa tudi sredstva za javno razširjanje in izmenjavo znanja; ter ustrezna ponudba odličnih raziskovalcev in inovatorjev so v središču gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka v vseh njegovih oblikah.
Odprta in odlična znanost je neločljivo povezana z doseganjem vodilnih inovacij na svetovni ravni. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so bile opredeljene kot ključni dejavniki za rast produktivnosti, konkurenčnosti, bogastva, trajnostnega razvoja in družbenega napredka. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge.
Odprta in odlična znanost je neločljivo povezana z doseganjem vodilnih inovacij na svetovni ravni. Spremembe znanstvenih in tehnoloških paradigm so bile opredeljene kot ključni dejavniki za produktivnost, trajnostno in vključujočo rast in razvoj, konkurenčnost, bogastvo in družbeni napredek. Takšne spremembe paradigm so v preteklosti običajno izvirale iz znanstvene baze javnega sektorja, preden so ustvarile podlage za popolnoma nove industrijske dejavnosti in panoge.
Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo spretnosti, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.
Javne naložbe v raziskave, zlasti v univerzah in javnih raziskovalnih institucijah (JRI) ter raziskovalnih zmogljivostih, so pogosto namenjene dolgoročnejšim, bolj tveganim raziskavam in dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja. Poleg tega ustvarjajo visoko usposobljene človeške vire, znanja in izkušnje, nove znanstvene instrumente in metodologije ter vzpostavljajo mreže, ki prenašajo najnovejše znanje.
Evropska znanost in raziskovalci so bili in bodo tudi v prihodnje na čelu na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da ob nadaljnjem naraščanju hitrosti raziskav raste tudi število držav, ki tekmujejo za najboljše. Tradicionalnemu izzivu iz držav, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.
Evropska znanost in raziskovalci so bili in bodo tudi v prihodnje na čelu na številnih področjih. Vendar tega položaja ni mogoče šteti za samoumevnega. Obstaja veliko dokazov, ki kažejo, da ob nadaljnjem naraščanju hitrosti raziskav raste tudi število držav, ki tekmujejo za najboljše. Tradicionalnemu izzivu iz držav, kot so Združene države Amerike, se zdaj pridružujejo gospodarski velikani, kot sta Kitajska in Indija, zlasti iz nedavno industrializiranih predelov sveta in iz vseh držav, kjer vlade priznavajo številne in obsežne donose, ki izhajajo iz naložb v raziskave.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1 – točka 1.1
1.1.  Utemeljitev
1.1.  Utemeljitev
Čeprav Unija še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu, je v bistvu „množični proizvajalec“ znanja s sorazmerno, glede na svojo velikost, majhnim številom izstopajočih centrov odličnosti na svetovni ravni in velikimi področji povprečne in slabe učinkovitosti. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU še vedno sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Dodatni izziv je dejstvo, da v mnogih državah EU javni sektor še vedno ne nudi dovolj privlačnih pogojev za najboljše raziskovalce. Ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci za nadarjene znanstvenike precej nezanimiva.
Unija še vedno objavi največ znanstvenih člankov na svetu. V primerjavi z ZDA in zdaj do neke mere tudi s Kitajsko EU sledi „modelu decentralizirane odličnosti“, v katerem so sredstva razpršena na večje število raziskovalcev in raziskovalnih institucij. Dodatni izziv je dejstvo, da v mnogih državah EU javni sektor v raziskave vlaga manj, kot je sprejemljivo, zato ne nudi dovolj privlačnih pogojev za najboljše raziskovalce. Ti dejavniki prispevajo k temu, da je Evropa v svetovni konkurenci za nadarjene znanstvenike precej nezanimiva.
Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico.
Svetovno raziskovalno prizorišče se dramatično spreminja in postaja vse bolj večpolarno zaradi vse večjega števila držav v gospodarskem vzponu, zlasti Kitajske, ki širijo svojo znanstveno produkcijo. Medtem kot sta EU in ZDA leta 2000 predstavljali skoraj dve tretjini svetovnih odhodkov za raziskave in razvoj, se je ta delež do leta 2013 zmanjšal na manj kot polovico. Poleg tega je evropski sistem inovacijskih kazalnikov za leto 2018 potrdil, da so javni in zasebni izdatki za raziskave in razvoj povsod v EU pod ravnjo iz leta 2010 in ni izpolnjen dolgoročni cilj, da se 3 % BDP nameni za raziskave in razvoj.
Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odličnost na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.
Evropski raziskovalni svet podpira najboljše raziskovalce, vključno z mladimi raziskovalci, s prožnim dolgoročnim financiranjem za opravljanje prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja. Deluje samostojno pod vodstvom neodvisnega Znanstvenega sveta z uravnoteženo zastopanostjo spolov in disciplin, ki ga sestavljajo znanstveniki, inženirji in akademiki z največjim ugledom ter ustreznimi izkušnjami in raznolikostjo. Evropski raziskovalni svet lahko črpa iz širše skupine nadarjenih ljudi in zamisli kot kateri koli nacionalni program ter krepi odlično raziskovanje na vseh področjih znanosti na tak način, da najboljši raziskovalci in najboljše zamisli tekmujejo drug z drugim.
Raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, imajo znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim in tehnološkim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, postavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.
Raziskave na pionirskih področjih, ki jih financira Evropski raziskovalni svet, imajo znaten neposredni vpliv v obliki napredka na pionirskih področjih znanja, s čimer odpirajo pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim, tehnološkim in socialnim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. To ustvarja povsem nove zamisli, ki spodbujajo inovacije in podjetniško iznajdljivost ter obravnavajo družbene izzive. ERC ima tudi pomemben strukturni vpliv, saj povečuje kakovost evropskega raziskovalnega sistema, ki presega neposredno financirane raziskovalce in ukrepe. Ukrepi in raziskovalci, ki jih financira ERC, postavljajo navdihujoč cilj za pionirska raziskovalna področja v Evropi, ki povečujejo njen ugled in privlačnost za najboljše raziskovalce na svetu kot kraj za delo in sodelovanje. Prestiž gostovanja dobitnikov nepovratnih sredstev ERC ustvarja konkurenco med evropskimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki tekmujejo v ponujanju najprivlačnejših pogojev za vrhunske raziskovalce, ter jim lahko posredno pomaga oceniti prednosti in slabosti ter poskrbeti za reforme.
Razkorak v uspešnosti raziskav med ZDA in državami EU se je zmanjšal v 10 letih, odkar je bil ustanovljen Evropski raziskovalni svet. ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega nesorazmerno velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.
Razkorak v uspešnosti raziskav med ZDA in državami EU se je zmanjšal v 10 letih, odkar je bil ustanovljen Evropski raziskovalni svet. ERC financira sorazmerno majhen odstotek vseh evropskih raziskav, vendar z njimi dosega nesorazmerno velik znanstveni učinek. Povprečni faktor vpliva na podlagi citatov je za raziskave, ki jih podpira ERC, primerljiv s položajem vrhunskih elitnih raziskovalnih univerz. Učinkovitost raziskav v ERC je izjemno visoka v primerjavi z največjimi svetovnimi vlagatelji v raziskave. ERC financira veliko raziskav na številnih pionirskih raziskovalnih področjih, ki so prejela najvišje število citatov, vključno s področji, ki so v naglem vzponu. Čeprav je financiranje ERC osredotočeno na raziskave na pionirskih področjih, je privedlo do precejšnjega števila patentov.
Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC je tudi zelo interdisciplinarno, sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družbenimi znanostmi in humanističnimi vedami.
Tako obstajajo jasni dokazi, da ERC na podlagi svojih razpisov privablja in financira odlične raziskovalce ter da ukrepi ERC proizvajajo številne najpomembnejše in najbolj vplivne rezultate raziskav v svetovnem merilu na novih področjih, ki zagotavljajo preboje in velik napredek. Delo prejemnikov nepovratnih sredstev ERC bo predvidoma vse bolj interdisciplinarno, ti sodelujejo na mednarodni ravni in javno objavljajo svoje rezultate na vseh raziskovalnih področjih, vključno z družbenimi znanostmi in humanističnimi vedami.
Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, na usposabljanje visoko usposobljenih oseb v postdoktorskih doktorskih programih, na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav in nacionalnih raziskovalnih sistemov na podlagi močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot natančnejši kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.
Obstajajo tudi že dokazi o dolgoročnejših učinkih nepovratnih sredstev ERC na poklicne poti, na usposabljanje visoko usposobljenih raziskovalcev ter oseb z doktorsko ali postdoktorsko diplomo, na povečanje svetovne prepoznavnosti in ugleda evropskih raziskav in nacionalnih raziskovalnih sistemov na podlagi močnega primerjalnega učinka. Ta učinek je zlasti pomemben v modelu decentralizirane odličnosti EU, saj lahko položaj prejemnika sredstev ERC nadomesti kazalnik kakovosti raziskav in se uporablja kot zanesljiv kazalnik od prepoznavnosti na podlagi položaja institucij. To omogoča ambicioznim posameznikom, institucijam, regijam in državam, da prevzamejo pobudo ter izboljšajo raziskovalne profile, pri katerih so še posebno močne.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1.2 – točka 1.2.1
1.2.  Področja ukrepanja
1.2.  Področja ukrepanja
1.2.1.  Pionirska področja znanosti
1.2.1.  Pionirska področja znanosti
Raziskave, ki jo financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, raziskovalnimi rezultati z velikim potencialnim družbenim in gospodarskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC se bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, usmeril na merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev iz držav zunaj Evrope, ki jih ERC financira. Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.
Raziskave, ki jih financira ERC, naj bi prinesle napredek na pionirskih področjih znanja, z znanstvenimi publikacijami najvišje kakovosti, raziskovalnimi rezultati z morebiti velikim družbenim, gospodarskim in okoljskim vplivom, pri čemer ERC določa jasen in navdihujoč cilj za raziskave na pionirskih področjih v celotni EU in na mednarodni ravni. ERC se bo s ciljem, da EU postane privlačnejše okolje za najboljše znanstvenike na svetu, usmeril na merljivo povečanje deleža EU v 1 % najpogosteje citiranih objav na svetu in znatno povečanje števila odličnih raziskovalcev iz držav zunaj Evrope, ki jih ERC financira. Sredstva ERC se dodelijo v skladu z naslednjimi uveljavljenimi načeli. Edino merilo, na podlagi katerega se dodeljujejo nepovratna sredstva ERC, je znanstvena odličnost. ERC deluje po načelu „od spodaj navzgor“, brez vnaprej določenih prioritet.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  dolgoročno financiranje za podporo odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;
–  dolgoročno financiranje za podporo odličnih raziskovalcev in njihovih raziskovalnih skupin pri izvajanju prelomnih raziskav, ki prinašajo velike koristi/velika tveganja;
–  podpora raziskovalcem z odličnimi zamislimi pri prehodu v samostojnost in obenem krepitev njihove raziskovalne skupine ali programa;
–  podpora raziskovalcem z odličnimi zamislimi pri prehodu v samostojnost in obenem krepitev njihove raziskovalne skupine ali programa;
–  novi načini dela v znanstvenem svetu, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;
–  novi načini dela v znanstvenem svetu, pri katerih obstaja možnost za ustvarjanje prelomnih rezultatov, ter spodbujanje potenciala za komercialne in družbene inovacije financiranih raziskav;
–  izmenjava izkušenj in najboljših praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;
–  izmenjava izkušenj in najboljših praks z regionalnimi in nacionalnimi agencijami za financiranje raziskav ter drugimi organi Unije za spodbujanje podpore odličnim raziskovalcem;
–  Povečanje prepoznavnosti programov ERC.
–  Povečanje prepoznavnosti programov ERC.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 1 – točka 1.3 –točka 1.3.1 – odstavek 2 – točka 2 – alinea 4
–  pregledal in ocenil dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, ter pripravil priporočila za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;
–  redno predlagal dosežke ERC, kakovost in vpliv raziskav, ki jih financira ERC, za zunanji pregled in oceno ter skladno sprejel priporočila in pripravil smernice za popravke ukrepov ali prihodnje ukrepe;
Sprememba 27
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.1
2.1.  Utemeljitev
2.1.  Utemeljitev
Evropa potrebuje visoko usposobljeno in prožno bazo človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodi in najde trajnostne rešitve za prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.
Evropa potrebuje visoko usposobljene in prožne vire človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij, ki se lahko brez težav prilagodijo in najdejo trajnostne rešitve za sedanje in prihodnje izzive, kot so velike demografske spremembe v Evropi. Da bi raziskovalci zagotavljali odličnost, morajo biti mobilni, imeti dostop so najbolj kakovostne infrastrukture na številnih področjih, sodelovati in širiti znanje med državami, sektorji in disciplinami, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti za obravnavo družbenih izzivov in podpiranje inovacij.
Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in vodilnih podjetjih v svetovnem merilu. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. Ta potreba je zlasti velika v neakademskem sektorju. EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav, ohranitev lastnih raziskovalcev in ponovnem vključevanju evropskih raziskovalcev, ki delajo drugje, nazaj v Evropo. Poleg tega bi bilo treba za obsežnejše razširjanje odličnosti dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS+).
Evropa je vir znanosti s približno 1,8 milijona raziskovalcev, ki delajo v več tisoč univerzah, raziskovalnih centrih in vodilnih podjetjih v svetovnem merilu. Vendar se ocenjuje, da bo morala EU do leta 2027 usposobiti in zaposliti najmanj en milijon novih raziskovalcev, da bi uresničila cilje, določene za večje naložbe v raziskave in inovacije. Ta potreba je zlasti velika v neakademskem sektorju.
EU mora okrepiti prizadevanja za privabljanje več mladih žensk in moških na poklicno pot na področju raziskav, privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav, ohranitev lastnih raziskovalcev in ponovnem vključevanju evropskih raziskovalcev, ki delajo drugje, nazaj v Evropo.
Da bi dosegli te cilje, je treba pozornost nameniti tudi shemam, ki raziskovalcem obeh spolov zagotavljajo večjo prožnost, da se zagotovi ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Programi mobilnosti morajo tudi zagotovili resnično enake možnosti ter vključevali posebne ukrepe za odpravo ovir za mobilnost raziskovalcev, zlasti žensk.
Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev sinergije in obsežnejše razširjanje odličnosti še naprej uporabljati pečat odličnosti za razpise v okviru MSCA in dodatno izboljšati pogoje dela raziskovalcev v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru (ERP). V zvezi s tem so potrebne tesnejše povezave zlasti z Evropskim izobraževalnim prostorom (EEdA), Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskim socialnim skladom (ESS+).
Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.
Zaradi sistemske narave teh izzivov in čezmejnih prizadevanj, potrebnih za njihovo reševanje, je te izzive najbolje obravnavati na ravni EU.
Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na pristopu od spodaj navzgor, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se lahko ukrepi MSCA usmerili na nekatere dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge), vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.
Ukrepi Marie Skłodowske-Curie (MSCA) se osredotočajo na odlične raziskave, ki v celoti temeljijo na pristopu od spodaj navzgor, so odprte za vsa področja raziskav in inovacij, od temeljnih raziskav do uvedbe na trg in storitev na področju inovacij. To vključuje raziskovalna področja, ki jih zajemata Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Če se pojavijo posebne potrebe in so na voljo dodatni viri financiranja, bi se lahko ukrepi MSCA usmerili na nekatere vrste dejavnosti v okviru posebnih izzivov (npr. opredeljene naloge) in nekatere vrste raziskovalnih in inovacijskih institucij ali lokacije, da bi se odzvali na razvoj zahtev Evrope na področju znanja in spretnosti, raziskovalnega usposabljanja, razvoja poklicnih poti in izmenjave znanja.
Ukrepi MSCA so najpomembnejši instrument na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.
Ukrepi MSCA so ,skupaj z ERC, najpomembnejši instrumenti na ravni EU za privabljanje raziskovalcev iz tretjih držav v Evropo, s čimer pomembno prispevajo k sodelovanju na svetovni ravni na področju raziskav in inovacij. Dokazi kažejo, da ukrepi MSCA nimajo le pozitivnega učinka na posameznike, organizacije in na ravni sistema, temveč zagotavljajo tudi velik vpliv in prebojne rezultate raziskav ter hkrati pomembno prispevajo k družbenim in strateškim izzivom. Dolgoročne naložbe v ljudi se obrestujejo, kar kažejo številne Nobelove nagrade, ki so jih prejeli nekdanji štipendisti ali nadzorniki ukrepov MSCA.
S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende „Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.
S svetovno konkurenco na področju raziskav med znanstveniki ter med gostiteljskimi organizacijami iz akademskega in neakademskega sektorja, z ustvarjanjem in izmenjavo visokokakovostnega znanja med državami, sektorji in disciplinami, ukrepi MSCA prispevajo zlasti k ciljem agende „Delovna mesta, rast in naložbe“, globalni strategiji EU in ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj.
Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu To je mogoče doseči z osredotočenjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore novim nadarjenim iz celotne EU in širše; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačne pogoje zaposlovanja in odprto zaposlovanje za vse raziskovalce.
Ukrepi MSCA prispevajo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora v svetovnem merilu To je mogoče doseči z osredotočenjem na novo generacijo visokokvalificiranih raziskovalcev ter zagotavljanjem podpore novim nadarjenim iz celotne EU in širše; s spodbujanjem širjenja in uporabe novega znanja in zamisli v evropskih politikah, gospodarstvu in družbi, med drugim tudi z izboljšanjem znanstvene komunikacije in ukrepov za obveščanje javnosti; s spodbujanjem sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami; ter z doseganjem znatnega strukturnega vpliva na ERP, z zavzemanjem za odprt trg dela in postavljanjem standardov za kakovostno usposabljanje, privlačne pogoje zaposlovanja in odprto ter pregledno zaposlovanje za vse raziskovalce.
Sprememba 28
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2 – odstavek 1
EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj spretnosti, kot so ustvarjalna in podjetniška miselnost. To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije.
EU potrebuje trdno, prožno in ustvarjalno bazo človeških virov, s pravo kombinacijo znanja in spretnosti, ki bodo ustrezale prihodnjim potrebam trga dela, omogočale ustvarjanje inovacij ter prenos znanja in idej v proizvode in storitve v korist znanosti, gospodarstva in družbe. To se lahko doseže z usposabljanjem raziskovalcev za nadaljnji razvoj njihovih ključnih raziskovalnih kompetenc ter izboljšanje prenosljivih znanj in spretnosti, kot so ustvarjalna in podjetniška miselnost, vključno z razumevanjem koristi, ki jih imajo standardi za trženje novih izdelkov in storitev. To jim bo omogočilo, da soočijo s sedanjimi in prihodnjimi svetovnimi izzivi ter izboljšajo svoje poklicne možnosti in potencial za inovacije. To je mogoče doseči, kadar je to ustrezno, v dopolnjevanju z izobraževalnimi dejavnostmi EIT.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.3
2.2.3.  Krepitev človeškega kapitala ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru
2.2.3.  Krepitev človeških virov ter razvoj znanj in spretnosti v celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru
Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje, dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev bolj razširjeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu.
Za spodbujanje odličnosti, sodelovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter zagotavljanje pozitivnega strukturnega učinka morajo biti standardi za visokokakovostno usposabljanje, dobri delovni pogoji in uspešen poklicni razvoj raziskovalcev bolj razširjeni po celotnem Evropskem raziskovalnem prostoru. To bo prispevalo k posodobitvi ali izboljšanju programov in sistemov usposabljanja za raziskave ter povečalo privlačnosti institucij v svetovnem merilu, razvite v sodelovanju z drugimi deli programa Obzorje Evropa.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje najboljših praks med institucijami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;
–  Programi usposabljanja za spodbujanje odličnosti in širjenje najboljših praks med institucijami ter raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi;
–  sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in s tretjimi državami.
–  sodelovanje, razvoj in razširjanje znanja v EU in s tretjimi državami.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.5
2.2.5.  Spodbujanje obveščanja javnosti
2.2.5.  Spodbujanje obveščanja javnosti
V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z boljšim razširjanjem, izkoriščanjem in večjo razširjenostjo znanja in prakse.
V vsej EU in izven nje je treba okrepiti prepoznavnost dejavnosti programa in prepoznavnost raziskovalcev v javnosti, da se izboljša globalno poznavanje ukrepov MSCA in zagotovi boljše razumevanje vpliva dela raziskovalcev na vsakdanje življenje državljanov, in spodbudi mlade, zlasti ženske, k odločitvi za poklic raziskovalca. To se lahko doseže z boljšim razširjanjem, izkoriščanjem in večjo razširjenostjo znanja in prakse.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi;
–  Pobude za obveščanje javnosti za spodbujanje zanimanja za raziskovalne poklice, zlasti med mladimi;
–  promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;
–  promocijske dejavnosti za izboljšanje globalnega poznavanja, prepoznavnosti in ozaveščenosti o ukrepih MSCA;
–  širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante.
–  širjenje in povezovanje znanja s sodelovanjem med projekti ter druge dejavnosti mreženja, kot so storitve za diplomante in nacionalne kontaktne točke.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.1
3.1.  Utemeljitev
3.1.  Utemeljitev
Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim ter imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja. Podpiranje raziskovalnih infrastruktur na ravni EU pomaga omiliti razpršenost nacionalnih raziskovalnih infrastruktur in žepov znanstvene odličnosti, ki so v mnogih primerih realnost, obenem pa rešuje tudi problem šibkega kroženja znanja prek izoliranih sistemov.
Najsodobnejše raziskovalne infrastrukture zagotavljajo ključne storitve raziskovalnim in inovacijskim skupnostim ter imajo pomembno vlogo pri širitvi meja znanja. Podpiranje vseh vrst raziskovalnih infrastruktur, vključno z malimi in srednje velikimi ter tistimi, ki jih financira ESRR, na ravni EU pomaga omiliti razpršenost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur z dopolnjevanjem in nadgrajevanjem žepov znanstvene odličnosti, ki so v mnogih primerih realnost, obenem pa povečuje kroženje znanja prek izoliranih sistemov.
Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili razvoj in uporabo raziskovalnih infrastruktur. Ključnega pomena je podpreti prosti dostop do raziskovalne infrastrukture vsem evropskim raziskovalcem ter prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti reševali problem podoptimalnega sprejemanja odprte znanosti in praks prosto dostopnih podatkov. EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti evropske industrije, podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje inovativnih rešitev.
Splošni cilj je Evropo oskrbeti z vrhunskimi raziskovalnimi infrastrukturami v svetovnem merilu, ki bodo prosto dostopne vsem raziskovalcem in inovatorjem v Evropi in zunaj nje, kar bo v celoti izkoristilo njihov potencial za znanstveni napredek in inovacije. Ključni cilji so zmanjšati razdrobljenost raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov in zagotoviti nenehno modernizacijo, s čimer bi preprečili podvajanje prizadevanj in bolje uskladili razvoj, uporabo in dostopnost raziskovalnih infrastruktur.
Ključnega pomena je tudi podpreti prosti dostop do raziskovalne infrastrukture vsem evropskim raziskovalcem ter prek evropskega oblaka odprte znanosti (v nadaljnjem besedilu: EOSC) povečati dostop do digitalnih raziskovalnih virov, s čimer bi zlasti reševali problem podoptimalnega sprejemanja odprte znanosti in praks prosto dostopnih podatkov. EU mora obravnavati tudi hitro povečevanje svetovne tekme za nadarjene ljudi s privabljanjem raziskovalcev iz tretjih držav k delu z vrhunskimi evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Glavni cilj je tudi povečanje konkurenčnosti evropske industrije, podpiranje ključnih tehnologij in storitev, pomembnih za raziskovalne infrastrukture in njihove uporabnike, s čimer bi se izboljšali pogoji za zagotavljanje in uporabo inovativnih rešitev.
Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih infrastruktur, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo procesov in postopkov.
Prejšnji okvirni programi so znatno prispevali k uspešnejši in učinkovitejši uporabi nacionalnih infrastruktur in k odpravi ovir za nadnacionalni dostop, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI) pa so razvili tudi usklajen pristop na strateški podlagi k oblikovanju politik o vseevropskih raziskovalnih infrastrukturah. Ta strateški pristop je prinesel jasne koristi, tudi zmanjšanje podvajanja prizadevanj z učinkovitejšo uporabo virov in standardizacijo ter usklajevanje procesov in postopkov. Prednostna naloga v tem razdelku bo tudi krepitev in odpiranje obstoječih odličnih omrežij za raziskave in inovacije ter po potrebi ustvarjanje novih.
Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječih raziskovalnih infrastruktur, skupaj s prizadevanji za razvoj novih infrastruktur; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih; medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v EU; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.
Dejavnost, ki jo podpira EU, bo zagotovila dodano vrednost, in sicer z: utrditvijo in optimizacijo obstoječih raziskovalnih infrastruktur, vključno z e-infrastrukturami, skupaj s prizadevanji za razvoj novih infrastruktur; vzpostavitvijo evropskega oblaka odprte znanosti kot učinkovitega, nadgradljivega in trajnostnega okolja za raziskave, ki temeljijo na podatkih, medsebojno povezavo med nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, ki povečuje in zagotavlja infrastrukturo omrežja visoke zmogljivosti za velike količine podatkov in dostop do digitalnih virov prek meja in področij; premagovanjem ovir, ki najboljšim raziskovalnim skupinam preprečujejo dostop do storitev najboljših raziskovalnih infrastruktur v EU; spodbujanjem inovacijskega potenciala raziskovalnih infrastruktur, ki so osredotočene na razvoj tehnologij in skupno ustvarjanje inovacij, pa tudi povečanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije.
Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.
Okrepiti je treba tudi mednarodno razsežnost raziskovalnih infrastruktur EU, ki spodbuja tesnejše sodelovanje, dostop in povezljivost z mednarodnimi partnerji ter mednarodno sodelovanje v evropskih raziskovalnih infrastrukturah v medsebojno korist.
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
Dejavnosti bodo prispevale k uresničevanju različnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), kot so: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija; cilj SDG 9 – industrijske inovacije in infrastruktura; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1
3.2.1.  Utrjevanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur
3.2.1.  Utrjevanje področja evropskih raziskovalnih infrastruktur
Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, ki jih je opredelil ESFRI, je bistvenega pomena, da si EU zagotovi vodilno vlogo v raziskavah na novih področjih, ustvarjanje in uporabo znanja ter konkurenčnost svoje industrije.
Vzpostavitev, delovanje in dolgoročna trajnostna naravnanost raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki jih je opredelil ESFRI, kot tudi njihovo čim večje vključevanje v odlične programe Obzorje Evropa, je bistvenega pomena, da si EU zagotovi vodilno vlogo v raziskavah na novih področjih, ustvarjanje in uporabo znanja ter konkurenčnost svoje industrije.
Evropski oblak odprte znanosti (EOSC) bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in zagotoviti evropskim raziskovalnim skupnostim naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjave znanstvenih velepodatkov. Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti dostop do večine podatkov, ki so jih ustvarile in zbrale raziskovalne infrastrukture, ter do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni, ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI).
Evropski oblak odprte znanosti (EOSC) bi moral postati učinkovit in celovit distribucijski kanal za storitve raziskovalnih infrastruktur in omogočiti evropskim raziskovalnim skupnostim, da razvijejo naslednjo generacijo podatkovnih storitev za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo (npr. analitika, simulacija, vizualizacija storitev) in izmenjave znanstvenih velepodatkov. Evropski oblak odprte znanosti bi moral raziskovalcem v Evropi zagotoviti storitve, ki spodbujajo skladiščenje in obdelavo večine podatkov, ki so jih ustvarili in zbrali raziskovalci znotraj in zunaj raziskovalnih infrastruktur, ter omogočiti dostop do visokozmogljivostnega računalništva in virov na eksaravni, ki se uporabljajo v okviru Evropske podatkovne infrastrukture (EDI)13.
Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnosti na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.
Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža bo povezala in omogočila oddaljeni dostop do raziskovalnih infrastruktur in raziskovalnih virov, z zagotavljanjem medsebojne povezljivosti med univerzami, raziskovalnimi inštituti ter raziskovalnimi in inovacijskimi skupnosti na ravni EU, pa tudi mednarodne povezave z drugimi partnerskimi mrežami po vsem svetu.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture s spremljanjem mejnikov ESFRI in spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, razvoj, združitve ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;
–  Življenjski cikel vseevropskih raziskovalnih infrastruktur z oblikovanjem novih raziskovalnih infrastruktur; pripravljalna in izvedbena faza, zgodnja faza delovanja, ki se dopolnjuje z drugimi viri financiranja, utrditev in optimizacija ekosistema raziskovalne infrastrukture s spremljanjem mejnikov ESFRI in spodbujanjem sporazumov o opravljanju storitev, razvoj, združitve ali razgradnja vseevropskih raziskovalnih infrastruktur;
–  Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; učinkovita zveza evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladuje nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); in široka baza uporabnikov;
–  Evropski oblak odprte znanosti, vključno z: nadgradljivostjo in trajnostno naravnanostjo kanala za dostop; učinkovita zveza evropskih, nacionalnih, regionalnih in institucionalnih virov; njegovim tehničnim razvojem in razvojem njegove politike, da lahko obvladuje nove raziskovalne potrebe in zahteve (npr. uporaba sklopov občutljivih podatkov, vgrajena zasebnost); interoperabilnost podatkov in skladnost z načeli FAIR (podatke je mogoče najti, so dostopni, interoperabilni in se lahko ponovno uporabijo); in široka baza uporabnikov;
–  Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.
–  Vseevropska raziskovalna in izobraževalna mreža, ki podpira Evropski oblak za odprto znanost in Evropsko podatkovno infrastrukturo ter omogoča zagotavljanje visokozmogljivostnega računalništva/podatkovnih storitev v okolju, ki temelji na oblaku, in bo sposobna obvladovati izjemno velike podatkovne sklope in računalniške procese.
__________________
__________________
13 Evropska podatkovna infrastruktura bo podpirala Evropski oblak odprte znanosti z zagotavljanjem vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, povezljivosti visoke hitrosti in najsodobnejših podatkovnih storitev in storitev programske opreme.
13 Evropska podatkovna infrastruktura bo podpirala Evropski oblak odprte znanosti z zagotavljanjem vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, povezljivosti visoke hitrosti in najsodobnejših podatkovnih storitev in storitev programske opreme.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Priloga I – del I – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2
3.2.2.  Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur
3.2.2.  Odpiranje, vključevanje in medsebojno povezovanje raziskovalnih infrastruktur
Raziskovalno področje se bo bistveno okrepilo z zagotavljanjem odprtosti do ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse raziskovalce EU ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.
Raziskovalno področje se bo bistveno okrepilo z zagotavljanjem odprtosti do ključnih mednarodnih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za vse raziskovalce in inovatorje EU ter po potrebi povezovanjem njihovih storitev, da se uskladijo pogoji dostopa, izboljša in razširi zagotavljanje storitev ter spodbudijo skupne strategije razvoja visokotehnoloških komponent in naprednih storitev prek ukrepov na področju inovacij.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;
–  Omrežja, ki združujejo nacionalne in regionalne financerje raziskovalnih infrastruktur za skupno financiranje nadnacionalnega dostopa raziskovalcev;
–  omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur za obravnavanje svetovnih izzivov glede zagotavljanja dostopa do raziskovalcev in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev infrastruktur;
–  omrežja vseevropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih infrastruktur, vključno z malimi in srednje velikimi, glede zagotavljanja dostopa do raziskovalcev in tudi za uskladitev in izboljšanje storitev infrastruktur;
–  povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za razvoj in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj, ki je potreben za izboljšanje njihovih storitev v partnerstvu z industrijo; ter visokotehnološke komponente na področjih, kot so znanstveni instrumenti; in za spodbujanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri.
–  povezana omrežja raziskovalnih infrastruktur za razvoj in izvajanje skupne strategije/načrta za tehnološki razvoj, ki je potreben za izboljšanje njihovih storitev v partnerstvu z industrijo; ter visokotehnološke komponente na področjih, kot so znanstveni instrumenti; in za spodbujanje uporabe raziskovalnih infrastruktur s strani industrije, npr. s testnimi centri.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Priloga I – del II
II GLOBALNI IZZIVI IN INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST
II GLOBALNI IZZIVI IN EVROPSKA INDUSTRIJSKA KONKURENČNOST
Številni izzivi, s katerimi se sooča EU, so tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebna ustrezna denarna sredstva, viri in prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo naših državljanov.
V povezanem svetu so številni izzivi, s katerimi se sooča EU, tudi svetovni izzivi. Problemi so obsežni in zapleteni, za njihovo obvladovanje so potrebna ustrezna finančna sredstva ter človeški viri in prizadevanja, da se najdejo rešitve. To pa so natančno tista področja, na katerih mora EU sodelovati; pametno, prilagodljivo in združeno v korist in blaginjo naših državljanov.
Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja, kakršnega še ni bilo, v smereh, ki so navedene v ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj.
Večji učinek se lahko zagotovi z usklajevanjem ukrepov z drugimi državami in regijami sveta v okviru mednarodnega sodelovanja, kakršnega še ni bilo, v smereh, kot je navedeno v ciljih trajnostnega razvoja in pariškem podnebnem sporazumu. Partnerji z vsega sveta bodo na podlagi vzajemnih koristi povabljeni, da se pridružijo prizadevanjem EU kot sestavnemu delu raziskav in inovacij za trajnostni razvoj.
Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostne rasti in konkurenčnosti industrije in bodo prispevale k zagotavljanju rešitev za današnje probleme, da se negativni in nevaren trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj, uporabo naravnih virov in socialne probleme, čim hitreje obrne in spremeni v nove poslovne priložnosti.
Raziskave in inovacije so ključni dejavniki trajnostnega razvoja, vključno z rastjo in konkurenčnostjo industrije, in bodo prispevale k zagotavljanju rešitev za današnje probleme, da se nevarni negativni trend, ki trenutno povezuje gospodarski razvoj, uporabo naravnih virov in socialne probleme, čim hitreje obrne in spremeni v zaposlovanje in nove poslovne priložnosti ter gospodarski, družbeni in okoljski razvoj.
EU bo imela koristi kot uporabnik in proizvajalec tehnologij in industrijskih dejavnosti, ki na primerih kažejo, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna in vključujoča, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega industrijskega gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali prožne, vključujoče in varne družbe; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in ustvarjalno industrijo; ali vesoljske, morske ali kopenske rešitve; ali rešitve na področju hrane in prehrane; trajnostna raba naravnih virov, varovanje in prilagajanje okolja, ki vsi ustvarjajo blaginjo v Evropi in nudijo bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključnega pomena.
EU bo imela koristi kot uporabnik in proizvajalec znanja, tehnologij in industrijskih dejavnosti. Na primerih se lahko pokaže, kako lahko delujeta in se razvijata sodobna industrializirana, trajnostna in vključujoča, odprta in demokratična družba in gospodarstvo. Razvijajoči se gospodarsko – okoljski in socialni primeri trajnostnega industrijskega gospodarstva prihodnosti se bodo spodbudili in okrepili, naj gre za: zdravje in dobro počutje za vse; ali vključujoče in ustvarjalne družbe; ali varne družbe; ali razpoložljivo čisto energijo in mobilnost; ali digitalizirano gospodarstvo in družbo; ali naddisciplinarno in učinkovito industrijo; ali vesoljske, morske ali kopenske rešitve; ali rešitve na področju hrane in prehrane; trajnostna raba naravnih virov, varovanje okolja in blažitev podnebnih sprememb, ki vsi ustvarjajo blaginjo v Evropi in nudijo bolj kakovostna delovna mesta. Preoblikovanje industrije bo ključnega pomena.
Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so razdeljene v povezane sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, znanstvenike, tehnologe, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben tematski sklop ni namenjen samo enemu nizu akterjev.
Raziskave in inovacije v okviru tega stebra programa Obzorje Evropa so razdeljene v povezane sklope dejavnosti. Naložbe so namesto obravnave sektorjev namenjene sistemskim spremembam naše družbe in gospodarstva, skupaj z vključenostjo in nosilcem trajnostnega razvoja. Ti cilji bodo doseženi le, če se bodo v sooblikovanje in soustvarjanje raziskav in inovacij vključili vsi akterji, zasebni in javni; ki bodo združili končne uporabnike, raziskovalce, znanstvenike, tehnologe, oblikovalce, proizvajalce, inovatorje, podjetja, učitelje, državljane in organizacije civilne družbe. Zato noben tematski sklop ni namenjen samo enemu nizu akterjev.
Sklopi bodo podpirali ustvarjanje znanja v vseh fazah razvoja, vključno z raziskovalnimi dejavnostmi v zgodnji fazi, ki jih dopolnjuje medsektorska podpora ambicioznim, dolgoročnim in obsežnim raziskovalnim pobudam, usmerjenim v prihodnje in nastajajoče tehnologije (vodilne pobude FET), začete v okviru prejšnjega okvirnega programa: projekt o človeških možganih, grafen, kvantne tehnologije in tehnologije za baterije v prihodnosti.
Sklopi bodo razvijali in uporabljali digitalne, ključne spodbujevalne in nastajajoče tehnologije kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnega položaja EU. Po potrebi bodo uporabljali podatke in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU.
Sklopi bodo prav tako razvijali in uporabljali digitalne, ključne spodbujevalne in prihodnje nastajajoče tehnologije kot del skupne strategije za spodbujanje vodilnega položaja EU. Po potrebi bodo uporabljali podatke in storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija EU.
Na voljo bo podpora za prenos tehnologije od laboratorija do trga in za razvoj uporab, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ukrepi za spodbujanje uveljavljanja na trgu in povečanje zavezanosti zasebnega sektorja. Sinergije z drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.
Na voljo bo podpora za prenos tehnologije od laboratorija do trga in za razvoj uporab, vključno s pilotskimi linijami in demonstratorji, ukrepi za spodbujanje uveljavljanja na trgu in povečanje zavezanosti zasebnega sektorja. Sinergije z drugimi deli programa Obzorje Evropa, zlasti EIT, ter drugimi programi bodo čim bolj okrepljene.
Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k javnim in zasebnim vlagateljem ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne programe.
Sklopi bodo spodbudili hitro uvajanje izvirnih inovacij v EU in hkrati preučevali njihov vpliv na družbo z različnimi vrstami vgrajenih dejavnosti, vključno s komuniciranjem, razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, standardizacijo, pa tudi s podporo netehnološkim inovacijam ter inovativnim izvedbenim mehanizmom, s čimer bodo prispevali k ustvarjanju inovacijam prijaznih družbenih, regulativnih in tržnih pogojev, kot so dogovori o inovacijah. Skupine inovativnih rešitev, ki izvirajo iz ukrepov na področju raziskav in inovacij, se bodo določile in ciljno usmerjale k spodbujanju dodatnih javnih in zasebnih vlagateljev ter v druge ustrezne programe EU in nacionalne programe.
Posebna pozornost bo namenjena podpori MSP v okviru drugega stebra v skupnih delih in prek posebnega instrumenta za MSP, ki bo temeljil na nepovratnih sredstvih, namenjenih enemu samemu upravičencu. Vsi sklopi namenijo ustrezen znesek instrumentu za MSP, ki bo v celoti temeljil na pristopu od spodaj navzgor in ima nenehno odprte razpise z več presečnimi datumi, namenjene izključno postopnim inovacijam. Za financiranje, tudi prek sodelovanja ali oddajanja naročil podizvajalcem, lahko zaprosijo le MSP. Projekti morajo imeti jasno evropsko razsežnost in prispevati k dodani vrednosti EU.
Podpora prek instrumenta za MSP bo zagotovljena v treh fazah na podlagi modela programa Obzorje Evropa:
–  Faza 1: Ocena koncepta in izvedljivosti:
MSP bodo prejemala sredstva, da bi raziskala znanstveno ali tehnično izvedljivost in tržni potencial nove zamisli (dokaz koncepta) ter tako razvila inovacijski projekt. Pozitivni rezultat te ocene, pri kateri je pomembna povezava med temo projekta in morebitnimi potrebami uporabnikov/kupcev, bo omogočil dodelitev sredstev v okviru naslednjih(-e) faz(e);
–  Faza 2: Raziskave in razvoj, predstavitev, tržna replikacija:
Ob upoštevanju koncepta inovacijskega bona bodo podpirane raziskave in razvoj s posebnim poudarkom na predstavitvenih dejavnostih (preskušanju, razvoju prototipov, študijah razširitve, snovanju, pilotnih projektih za inovativne postopke, proizvode in storitve, potrjevanju ter preverjanju učinkovitosti itd.) in tržni replikaciji, s čimer se spodbuja vključevanje končnih uporabnikov in potencialnih strank. Inovacijski boni bodo spodbujali sodelovanje mladih podjetnikov;
–  Faza 3: Trženje:
V tej fazi ne bo zagotovljeno neposredno financiranje, razen za podporne dejavnosti, ampak olajšan dostop do zasebnega kapitala in okolij, ki spodbujajo inovacije. Predvidene bodo povezave z EIC in InvestEU. MSP bodo deležna tudi podpornih ukrepov, kot so povezovanje v mreže, usposabljanje, uvajanje in svetovanje. Poleg tega se lahko ta faza poveže z ukrepi, ki spodbujajo predtržno oddajanje javnih naročil in naročil inovativnih rešitev.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.1
1.1.  Utemeljitev
1.1.  Utemeljitev
V okviru stebra Socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. To poudarja zavezo EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj in se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
V okviru stebra Socialnih pravic EU je zapisano, da ima vsakdo pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva. To poudarja zavezo EU k ciljem ZN za trajnostni razvoj in se zavzema za splošno zdravstveno varstvo za vse ne glede na starost do leta 2030, da ne bo nihče zapostavljen in ne bo več smrti, ki jih je mogoče preprečiti.
Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano tudi s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, izobrazbe, zdravja in oskrbe ljudi. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 meseca na leto.
Zdravo prebivalstvo je bistvenega pomena za stabilno, trajnostno in vključujočo družbo, izboljšanje zdravja pa je ključnega pomena za zmanjševanje revščine, spodbujanje družbenega napredka in blaginje ter večjo gospodarsko rast. Po podatkih OECD je 10-odstotno izboljšanje pričakovane življenjske dobe povezano tudi s povečanjem gospodarske rasti za 0,3–0,4 % letno. Pričakovana življenjska doba se je v EU, odkar se meri, podaljšala za 12 let zaradi izjemnih izboljšav kakovosti življenja, vključno z izobrazbo in zdravjem. V letu 2015 je skupna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80,6 leta v EU v primerjavi z 71,4 leta v svetovnem merilu. V zadnjih letih se je v EU povečala v povprečju za 3 meseca na leto.
Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, vendar tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe. Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; trdovratna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vplivajo na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem in naravnem okolju; povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva in postopno uvajanje poosebljenih medicinskih pristopov ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe; in vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjav z novimi nastajajočimi svetovnimi akterji.
Raziskave in inovacije v zdravstvu so imele pomembno vlogo pri tem dosežku, vendar tudi pri izboljšanju produktivnosti in kakovosti v sektorju zdravstvenega varstva in oskrbe ter zagotavljanju temeljnega znanja za bolj zdrave ljudi in boljšo oskrbo pacientov. Raziskave v zdravstvu imajo edinstvene značilnosti, saj so tesno povezane z inovacijami, oskrbo pacientov in zdravjem prebivalstva ter se izvajajo v multidisciplinarnem okolju s kompleksnimi predpisi.
Vendar se EU še naprej sooča z novimi, na novo nastalimi ali vztrajnimi izzivi, ki ogrožajo državljane in javno zdravje, vzdržnost sistemov zdravstvenega in socialnega varstva ter konkurenčnost v dejavnosti zdravstvenega varstva in oskrbe. Glavni izzivi na področju zdravja v EU so: vse več primerov raka; pomanjkanje učinkovitega spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni; porast nenalezljivih bolezni; širjenje antimikrobične odpornosti in pojav epidemij nalezljivih bolezni; večje onesnaževanje okolja; trdovratna neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih, ki nesorazmerno vplivajo na ljudi, ki so prikrajšani ali v občutljivih obdobjih življenja; zgodnje zaznavanje, razumevanje, obvladovanje, preprečevanje in blažitev tveganj za zdravje v hitro spreminjajočem se družbenem, mestnem in naravnem okolju; povečanje števila let zdravega življenja; visoki stroški nekaterih inovativnih zdravstvenih orodij in tehnologij za končne uporabnike; povečevanje stroškov v evropskih sistemih zdravstvenega varstva in postopno uvajanje pristopov precizne medicine, vključno z ustreznimi raziskavami, ter digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe; in vse večji pritisk na evropski sektor zdravstvenega varstva in oskrbe, da ostane konkurenčen na področju razvoja inovacij in s pomočjo inovacij v zdravstvu v primerjavi z novimi nastajajočimi svetovnimi akterji.
Digitalne zdravstvene rešitve so ustvarile številne priložnosti za reševanje težav v zvezi s storitvami oskrbe in obravnavanje drugih novih vprašanj v zvezi s staranjem družbe. Izzivi vključujejo tudi izkoriščanje vseh prednosti postopnega uvajanja priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija na področju zdravstva in oskrbe, brez ogrožanja pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Razvite so bile digitalne naprave in programska oprema za diagnosticiranje, zdravljenje in lajšanje samonadzora bolezni, vključno s kroničnimi boleznimi. Digitalne tehnologije se vse pogosteje uporabljajo tudi pri medicinskem usposabljanju in izobraževanju, pacientom in drugim uporabnikom zdravstvene oskrbe pa omogočajo dostop do zdravstvenih informacij, njihovo izmenjavo in ustvarjanje.
Ti izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj in zahtevajo multidisciplinarno, medsektorsko in nadnacionalno sodelovanje. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo gradile tesne povezave med odkrivanjem, kliničnimi, epidemiološkimi, okoljskimi in družbenogospodarskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov in industrije ter pospeševale njuno sodelovanje z zdravstvenimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva. Spodbujale bodo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združile strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za ustvarjanje ekonomije obsega, področje delovanja in hitrost ter delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj.
Današnji izzivi v zdravstvu so zapleteni, medsebojno povezani, imajo svetovni značaj in zahtevajo multidisciplinarno, medsektorsko, translacijsko in nadnacionalno sodelovanje, med drugim tudi z državami z nizkimi in srednjimi dohodki. Dejavnosti na področju raziskav in inovacij bodo gradile tesne povezave med kliničnimi, epidemiološkimi, etičnimi, okoljskimi in družbenogospodarskimi raziskavami ter z regulativnimi vedami. Izkoriščale bodo združeno znanje in spretnosti akademskih krogov in industrije ter pospeševale njuno sodelovanje z zdravstvenimi storitvami, pacienti, oblikovalci politik, organizacijami civilne družbe in državljani, da bi se okrepil učinek javnega financiranja ter zagotovilo uvajanje rezultatov v klinično prakso in sisteme zdravstvenega varstva. Spodbujale bodo strateško sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi združile strokovno znanje, zmogljivosti in vire, ki so potrebni za ustvarjanje ekonomije obsega, področje delovanja in hitrost ter delitev pričakovanih koristi in vključenih finančnih tveganj. Študije in raziskave v okviru tega sklopa upoštevajo vidik spola in razlike med spoloma.
Dejavnosti na področju raziskav in inovacij tega svetovnega izziva bodo razvijale bazo znanja, krepile raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter preprečevanje in zdravljenje bolezni. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v podaljšanju pričakovane življenjske dobe, zdravega aktivnega življenja in produktivnosti prebivalstva v aktivni starosti ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe.
Dejavnosti na področju raziskav in inovacij tega svetovnega izziva bodo razvijale bazo človeških virov in znanja, krepile raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter razvijale rešitve, ki so potrebne za učinkovitejšo promocijo zdravja ter preprečevanje in zdravljenje bolezni. Izboljšanje rezultatov na področju zdravja se bo odrazilo v podaljšanju pričakovane življenjske dobe, splošnem zdravem in aktivnem življenju in produktivnosti delovno aktivnih ljudi ter vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe. Inovacije na področju hitrih diagnostičnih tehnik in novih antibiotikov lahko preprečijo razvoj protimikrobne odpornosti in se bodo spodbujale.
Obravnava glavnih zdravstvenih izzivov bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru Socialnih pravic EU, Enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti (AMR) ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU. Podpirala bo zavezo EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezam v okviru drugih organizacij ZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Obravnava glavnih zdravstvenih izzivov bo prispevala k ciljem in strategijam politik EU, zlasti k stebru Socialnih pravic EU, Enotnemu digitalnemu trgu EU, direktivi EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu ter evropskemu akcijskemu načrtu Eno zdravje za boj proti antimikrobični odpornosti (AMR) ter k izvajanju ustreznih regulativnih okvirov EU. Podpirala bo zavezo EU agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in zavezam v okviru drugih organizacij ZN in mednarodnih pobud, vključno z globalnimi strategijami in načrti ukrepov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Doseganje teh ciljev bo podpirala skupina na visoki ravni, in sicer usmerjevalni odbor za zdravje. Ta zagotavlja usklajevanje z drugimi evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi ter sinergije med sklopom zdravja in drugimi deli programa Obzorje Evropa, vključno z misijami in partnerstvi. Odbor bodo vodili znanstveniki in bo vključeval vse ustrezne deležnike z močnim sodelovanjem družbe, državljanov ter pacientov. Njegova naloga bo usmerjanje in svetovanje pri pripravi programa dela ter nalog, povezanih z zdravjem.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 3 – zdravje in dobro počutje ljudi; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi in posredno k SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 5 – enakost spolov; cilj SDG 6 – čista voda in sanitarna ureditev; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.1
1.2.1.  Zdravje v celotnem življenjskem obdobju
1.2.1.  Zdravje v celotnem življenjskem obdobju
Ljudje v občutljivih obdobjih življenja (rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi ali ljudmi s poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki zahtevajo boljše razumevanje in prilagojene rešitve. To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, zlasti prek zdravega začetka življenja z zmanjšanjem tveganja za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju.
Ljudje v občutljivih obdobjih življenja (rojstvo, zgodnje otroštvo, otroštvo, puberteta, nosečnost, dozorelost in pozna leta odraslosti), vključno z invalidi, ljudmi s posebnimi potrebami ali poškodbami, imajo posebne zdravstvene potrebe, ki zahtevajo boljše razumevanje in prilagojene rešitve. To bo omogočilo zmanjšanje povezanih neenakosti na področju zdravja in izboljšanje zdravstvenega stanja v korist aktivnega in zdravega staranja v celotnem življenjskem obdobju, zlasti prek zdravega začetka življenja z zmanjšanjem tveganja za duševne in telesne bolezni pozneje v življenju.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Zgodnja faza razvoja in proces staranja v celotnem življenjskem obdobju;
–  S starostjo povezane bolezni in proces staranja v celotnem življenjskem obdobju;
–  zdravje matere, očeta, dojenčka otroka ter vloga staršev;
–  zdravje matere, očeta, dojenčka in otroka, vključno s preživetjem otroka in matere, ter vloga staršev;
–   zdravstvene potrebe in dolgoročne posledice, povezane z visoko umrljivostjo in dolgoročno obolevnostjo, zlasti v zvezi z otroškimi težavami;
–  zdravstvene potrebe mladostnikov;
–  zdravstvene potrebe mladostnikov, vključno s psihološkim dobrim počutjem;
–  zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;
–  etiologija invalidnosti in zdravstvene posledice invalidnosti in poškodb;
–  neodvisno in aktivno življenje starejših in/ali invalidov;
–  neodvisno in aktivno življenje starejših in/ali invalidov;
–  zdravstveno izobraževanje in digitalna pismenost na področju zdravja.
–  zdravstveno izobraževanje in digitalna pismenost na področju zdravja;
–   regeneracija starih ali poškodovanih organov in tkiv;
–   angiogeneza, patologija arterij, ishemija miokarda in strukturna patologija srca ter biološki označevalci in genetika srčno-žilnih bolezni;
–   zdravljenje kroničnih bolezni.
Spremembe 37, 276 in 277
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.2
1.2.2.  Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki
1.2.2.  Okoljski in družbeni zdravstveni dejavniki
Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, onesnaževanja, podnebnih sprememb in drugih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe.
Boljše razumevanje dejavnikov zdravja in dejavnikov tveganja, ki jih določajo socialno, gospodarsko in fizično okolje v vsakdanjem življenju ljudi in na delovnem mestu, vključno z učinkom digitalizacije, onesnaževanja, hitre urbanizacije, podnebnih sprememb in drugih nacionalnih in nadnacionalnih okoljskih vprašanj na zdravje, bo prispevalo k odkrivanju, preprečevanju in zmanjševanju tveganj in nevarnosti za zdravje; k opredelitvi in zmanjšanju smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in onesnaženju okolja; k podpiranju varnega okolju prijaznega, zdravega, odpornega in trajnostnega življenjskega in delovnega okolja; k spodbujanju zdravega načina življenja in vzorcev potrošnje; in k razvoju pravične, vključujoče in zanesljive družbe.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Tehnologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal in drugih obremenilnih dejavnikov na zdravje, vključno s podnebnimi in okoljskimi stresorji, ter skupnim učinkom več obremenilnih dejavnikov;
–  Varne in učinkovite tehnologije in metodologije za ocenjevanje nevarnosti, izpostavljenosti in vpliva kemikalij, onesnaževal in drugih obremenilnih dejavnikov na zdravje, vključno s podnebnimi in okoljskimi stresorji, ter skupnim učinkom več obremenilnih dejavnikov;
–  okoljski, zaposlitveni, družbeni in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh;
–  okoljski dejavniki, vključno z dejavniki grajenega okolja (oblikovanje in gradnja), zaposlitveni, gospodarski, politični, družbeni in vedenjski dejavniki, ki vplivajo na fizično in duševno zdravje in dobro počutje ljudi ter njihov medsebojni vpliv, s posebnim poudarkom na ranljivih in prikrajšanih ljudeh ter invalidih ali ljudeh, katerih zdravstveno stanje se slabša;
–  ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, ki jih podpirajo izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z alternativami za preskuse na živalih;
–  ocena tveganja, obvladovanje in komuniciranje, vključno z izmenjavo informacij, ki jih podpirajo izboljšana orodja za odločanje na podlagi dokazov, vključno z alternativami za preskuse na živalih;
–  zmogljivosti in infrastrukture za zbiranje, izmenjavo in združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo, zdravjem in boleznimi na ravni EU in mednarodni ravni;
–  zmogljivosti in infrastrukture za zbiranje, izmenjavo in združevanje podatkov o vseh dejavnikih zdravja, vključno z izpostavljenostjo, zdravjem in boleznimi na ravni EU in mednarodni ravni;
–  promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi.
–  promocija zdravja in primarni preventivni ukrepi;
–  raziskave v zvezi z ukrepi načrtovanja, izvajanja in spremljanja rehabilitacije v celotnem življenjskem obdobju;
–  raziskave v zvezi z ukrepi za načrtovanje in izvajanje zgodnjih individualnih programov rehabilitacije (EIRP) za otroke s patologijami, ki povzročajo invalidnost.
Sprememba 38
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.3
1.2.3.  Nenalezljive in redke bolezni
1.2.3.  Nenalezljive in redke bolezni
Nenalezljive bolezni (NCD), vključno z redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo učinkovitejše pristope v preprečevanju in zdravljenju, vključno s poosebljenimi medicinskimi pristopi.
Nenalezljive bolezni (NCD), vključno z redkimi boleznimi, pomenijo velik zdravstveni in družbeni izziv ter zahtevajo učinkovitejše pristope v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju, vključno s pristopi precizne medicine.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Diagnostika za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pacientu prilagojeno zdravljenje;
–  Diagnostika za zgodnejšo in natančnejšo diagnozo ter pravočasno pacientu prilagojeno zdravljenje;
–  infrastruktura in zmogljivosti za izkoriščanje potenciala napredka genomske medicine v standardnih kliničnih praksah;
–  preventivni in presejalni programi;
–  preventivni in presejalni programi;
–  celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti;
–  celostne rešitve za samoopazovanje, promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter obvladovanje kroničnih stanj in multimorbidnosti;
–  zdravljenja, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;
–  varna, učinkovita in dostopna zdravljenja ali druge terapevtske strategije, vključno s farmakološkimi in nefarmakološkimi zdravljenji;
–  paliativna oskrba;
–  paliativna oskrba;
–  skupne raziskave o molekularni, strukturni in celični biologiji, eksperimentalnem zdravljenju, genetiki, genomiki in okoljskih podlagah za rak pri ljudeh;
–  genomika, epidemiologija, bioinformatika, patologija in izzivi precizne medicine na področju redkih bolezni, nevrodegenerativnih bolezni in onkologije;
–  področja visoke stopnje neizpolnjenih kliničnih potreb, kot so redke oblike raka, vključno z oblikami raka pri otrocih;
–  ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev;
–  ocena primerjalne učinkovitosti posegov in rešitev;
–  izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih.
–  izvajanje raziskav za nadgradnjo zdravstvenih ukrepov in podpora njihovi uporabi v zdravstvenih politikah in sistemih.
Sprememba 39
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.4
1.2.4.  Nalezljive bolezni
1.2.4.  Nalezljive bolezni
Zaščita ljudi pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To vključuje preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti (AMR) na podlagi pristopa „Eno zdravje“.
Zaščita ljudi pred nalezljivimi boleznimi in čezmejnimi nevarnostmi za zdravje je velik izziv za javno zdravje, ki zahteva učinkovito mednarodno sodelovanje na ravni EU in na svetovni ravni. To vključuje preprečevanje, pripravljenost, zgodnje odkrivanje in zdravljenje nalezljivih bolezni ter tudi obravnavo antimikrobične odpornosti (AMR) na podlagi pristopa „Eno zdravje“. Nadaljnje širjenje protimikrobno odpornih bakterij, vključno s superbakterijami, bo prav tako znatno škodljivo vplivalo na gospodarstvo in okolje. Ena od prednostnih nalog v tem razdelku bo tudi preprečevanje njihovega razvoja in širjenja. Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija sestavila seznam zapostavljenih bolezni, ki zaradi omejenih poslovnih spodbud ne prejmejo dovolj naložb za raziskave in razvoj iz zasebnega sektorja. Za spoprijemanje z bremenom teh zapostavljenih bolezni, povezanih z revščino, so potrebne ambicioznejše javne naložbe.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi;
–  Dejavniki za pojav ali ponovni pojav nalezljivih bolezni in njihovega širjenja, vključno s prenosom z živali na ljudi (zoonoza) ali drugih delov okolja (voda, tla, rastline, živila) na ljudi ter izvajanjem empiričnih preventivnih rešitev za zmanjšanje prenosa;
–  napovedovanje, zgodnje odkrivanje in spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z antimikrobično odpornimi patogeni, okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, in okoljskimi dejavniki;
–  napovedovanje, zgodnje odkrivanje in spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z antimikrobično odpornimi patogeni, okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo, in okoljskimi dejavniki;
–  cepiva, diagnosticiranje, zdravljenja in zdravila za nalezljive bolezni in bolezni, vključno s pridruženimi motnjami in hkratnimi okužbami;
–   Primerno, varno in učinkovito diagnosticiranje, medicinske tehnologije, zdravljenja in cepiva za preprečevanje in profilakso nalezljivih bolezni, vključno z raziskovanjem in odkrivanjem novih cepiv, naprednimi tehnologijami imunizacije in regulativnimi znanostmi;
–  učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti;
–  učinkovita pripravljenost na izredne zdravstvene dogodke, odzivanje ter ukrepi in strategije za okrevanje, ki vključujejo skupnosti;
–  ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in zdravstveni sistem;
–  ovire za izvajanje in uvajanje zdravstvenih ukrepov v klinično prakso in zdravstveni sistem;
–  čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so tropske bolezni.
–  čezmejni vidiki nalezljivih bolezni in posebni izzivi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, kot so zapostavljene tropske bolezni, AIDS, tuberkuloza in malarija. Razvoj novih metod zdravljenja nalezljivih bolezni za preprečevanje protimikrobne odpornosti.
Sprememba 40
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.5
1.2.5.  Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo
1.2.5.  Orodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo
Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti in izvesti primerna, zanesljiva, varna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje umetno inteligenco in druge digitalne tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih.
Zdravstvene tehnologije in orodja so bistvenega pomena za javno zdravje in so v veliki meri prispevali k pomembnim dosežkom na področju kakovosti življenja, zdravja in oskrbe ljudi v EU. Zato je ključen strateški izziv oblikovati, razviti, zagotoviti in izvesti primerna, zanesljiva, varna in stroškovno učinkovita orodja in tehnologije za zdravje in oskrbo, pri čemer se ustrezno upoštevajo potrebe invalidov in starajoče se družbe. To vključuje ključne omogočitvene tehnologije, umetno inteligenco, robotiko, velepodatke, kvantno tehnologijo in druga digitalna orodja in tehnologije, ki zagotavljajo pomembne izboljšave obstoječih sistemov, kot tudi spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega zdravstvenega sektorja, ki ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Evropski zdravstveni sektor je eden od ključnih gospodarskih sektorjev v EU, saj predstavlja 3 % BDP in 1,5 milijona zaposlenih.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;
–  Orodja in tehnologije za uporabo v celotnem zdravstvenem spektru, vključno s proizvodnjo zdravstvenih tehnologij, in za vse ustrezne medicinske indikacije, vključno s funkcionalno okvaro;
–  umetna inteligenca in robotika za zdravstvene tehnologije in orodja;
–  integrirana orodja, tehnologije in digitalne rešitve za človekovo zdravje, vključno z mobilnimi in zdravstvenimi storitvami na daljavo;
–  integrirana orodja, tehnologije in digitalne rešitve za človekovo zdravje, vključno z mobilnimi in zdravstvenimi storitvami na daljavo;
–  personalizirani digitalni zdravstveni pristopi, ki temeljijo na digitalnih dvojčkih, točni podatkovno vodeni računalniški modeli ključnih bioloških procesov človeškega telesa, ki omogočajo opredelitev najboljše terapije s posameznimi ukrepi za varovanje in ohranjanje zdravja;
–  poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacije in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi in izvajanjem raziskav;
–  poskusno izvajanje, obsežno uvajanje, optimizacije in javno naročanje inovativnih tehnologij in orodij na področju zdravstva in oskrbe v dejanskih okoliščinah, vključno s kliničnimi poskusi in izvajanjem raziskav;
–  inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo;
–  inovativni procesi in storitve za razvoj, proizvodnjo in hitro zagotavljanje orodij na področju oskrbe, tehnologij, zdravil in cepiv;
–  varnost, učinkovitost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv;
–  varnost, učinkovitost in kakovost orodij in tehnologij za zdravje in oskrbo ter njihov etični, pravni in družbeni vpliv;
–  regulativne vede za zdravstvene tehnologije in orodja.
–  regulativne vede za zdravstvene tehnologije in orodja;
–  orodja, tehnologije in digitalne rešitve za povečanje varnosti zdravniških odločitev.
Sprememba 41
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 1 – točka 1.2 – točka 1.2.6
1.2.6.  Sistemi zdravstvenega varstva
1.2.6.  Sistemi zdravstvenega varstva
Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prioriteta je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so dostopni, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi, trajnostni in zanesljivi, ter zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih evropskih podatkovnih infrastruktur. To bo pospešilo digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe.
Zdravstveni sistemi so glavno sredstvo socialnih sistemov EU, ki v letu 2017 vključujejo 24 milijonov zaposlenih v sektorju zdravstva in socialnega varstva. Glavna prioriteta je zagotoviti zdravstvene sisteme, ki so dostopni, stroškovno učinkoviti, prilagodljivi, trajnostni in zanesljivi, ter zmanjšati neenakosti, tudi s sprostitvijo potenciala inovacij na podlagi podatkov in digitalnih inovacij, za boljše zdravje in na osebo osredotočeno nego na podlagi prosto dostopnih evropskih podatkovnih infrastruktur. To bo pospešilo digitalno preobrazbo na področju zdravstva in oskrbe. Prihodnja infrastruktura bi morala temeljiti na varnem shranjevanju, na primer uporabi 5G, pogojih za razvoj interneta stvari in visokozmogljivih računalniških centrih.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;
–  Reforme javnih zdravstvenih sistemov in politik v Evropi in zunaj nje;
–  novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;
–  novi modeli in pristopi za zdravje in oskrbo in njihova prenosljivost ali prilagoditev iz ene države/regije v drugo;
–  izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;
–  izboljšati vrednotenje zdravstvene tehnologije;
–  razvoj neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;
–  razvoj neenakosti na področju zdravja in učinkovit odziv politike;
–  prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;
–  prihodnja delovna sila v zdravstvu in njene potrebe;
–  razvoj shem za specializirano usposabljanje zdravstvenih delavcev, usposabljanje in razvoj tehničnega znanja in izkušenj in novih načinov dela na poti k inovacijam na področju e-zdravja;
–  izboljšanje pravočasnih informacij o zdravju in uporabe zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;
–  izboljšanje pravočasnosti in kakovosti informacij o zdravju, pa tudi infrastrukture za učinkovito zbiranje in uporabo zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti; informacije o zdravju in uporaba zdravstvenih podatkov, vključno z elektronskimi zdravstvenimi zapisi z ustrezno pozornostjo glede varnosti, zasebnosti, interoperabilnosti, standardov, primerljivosti in celovitosti;
–  prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;
–  prožnost zdravstvenih sistemov pri odpravljanju posledic kriz in za vključitev prelomnih inovacij;
–  rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;
–  rešitve za krepitev vloge državljanov in bolnikov, samoopazovanje ter sodelovanje z zdravstvenimi in socialnimi delavci, za bolj celostne pristope v oskrbi in pristope, usmerjene na uporabnika;
–  podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.
–  podatki, informacije, znanje in primeri najboljše prakse iz raziskav zdravstvenih sistemov na ravni EU in na svetovni ravni.
Sprememba 42
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – uvodni del
2.  SKLOP „VKLJUČUJOČA IN VARNA DRUŽBA“
2.  SKLOP „VKLJUČUJOČA IN USTVARJALNA DRUŽBA“
Sprememba 43
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.1
2.1.  Utemeljitev
2.1.  Utemeljitev
EU se zavzema za edinstveno kombinacijo gospodarske rasti s socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi globalizacije in tehnoloških sprememb. Evropa se mora odzvati tudi na izzive, ki izvirajo iz neprestanih varnostnih groženj. Teroristični napadi in radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembna varnostna vprašanja in obremenjujejo družbe.
EU se zavzema za edinstveno kombinacijo blaginje, gospodarske rasti in trajnosti s socialnimi politikami, z visokimi stopnjami socialne vključenosti, skupnimi vrednotami, ki sprejemajo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in bogastvo raznolikosti. Ta model se stalno razvija in se mora med drugim spoprijemati tudi z izzivi digitalizacije, globalizacije in tehnološkega razvoja.
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji. Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU je ključnega pomena.
EU mora spodbujati model vključujoče in trajnostne rasti ter pri tem izkoristiti ugodnosti tehnološkega napredka, krepiti zaupanje in spodbujati inovacije na področju demokratičnega upravljanja, boja proti neenakosti, brezposelnosti marginalizaciji, diskriminaciji in radikalizaciji, zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, spodbujati kulturno raznolikost in evropsko kulturno dediščino ter krepiti vlogo državljanov prek socialnih inovacij. Tudi obvladovanje migracij in vključevanje migrantov bosta še naprej ostali prednostni vprašanji.
Vloga raziskav in inovacij na področju družbenih ved in humanistike ter v kulturnem in ustvarjalnem sektorju je za odziv na te izzive in uresničevanje ciljev EU ključnega pomena. Zaradi širokega spektra, velikosti in učinka današnje digitalne preobrazbe ti sektorji pomembno prispevajo k našemu gospodarstvu. Ker je medsebojna povezanost med socialnimi in tehnološkimi inovacijami zapletena in redkokdaj linearna, so potrebne nadaljnje raziskave razvoja vseh vrst inovacij in dejavnosti, vključno z medsektorskimi in večdisciplinskimi raziskavami. Te raziskave se financirajo, da se spodbudi njihov učinkovit razvoj v prihodnosti.
Evropske državljane, državne institucije in gospodarstvo je treba zaščititi pred nenehnimi grožnjami organiziranega kriminala, ki vključujejo tudi trgovino z orožjem, mamili in ljudmi. Ključnega pomena je tudi krepitev zaščite in varnosti z boljšim upravljanjem meja. Z digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati s prizadevanji za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti, varstva osebnih podatkov ter boja proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično in gospodarsko stabilnost. In nazadnje, potrebna so dodatna prizadevanja za omejitev učinkov skrajnih vremenskih pojavov na življenje in preživetje, ki se zaostrujejo zaradi podnebnih sprememb, kot so poplave, nevihte ali suše, ki povzročajo gozdne požare, degradacijo tal in druge naravne nesreče, npr. potresi. Nesreče, bodisi naravne bodisi take, ki jih povzroči človek, lahko ogrozijo pomembne družbene funkcije, kot so zdravje, oskrba z energijo in vlada.
Obsežnost, zapletenost in nadnacionalni značaj izzivov zahtevajo večplastne ukrepe EU. Obravnava takšnih ključnih družbenih, političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj in tudi varnostnih izzivov samo na nacionalni ravni bi pomenila nevarnost neučinkovite rabe virov, razdrobljene pristope in različne standarde znanja in zmogljivosti.
Raziskave na področju varnosti so del širšega celovitega odziva EU na varnostne grožnje. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, da se omogoči razpoložljivost tehnologij in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih, ki so jih opredelili oblikovalci politik in strokovni delavci. Financiranje raziskav prek okvirnega programa EU je že predstavljalo okoli 50 % celotnega javnega financiranja za raziskave na področju varnosti v EU. V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim program (Galileo, EGNOS, Copernicus, seznanjenost z razmerami v vesolju in vladne satelitske komunikacije). Potekajo prizadevanja za sinergije z dejavnostmi, podprtimi z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, in za preprečevanje podvajanja. Čezmejno sodelovanje prispeva k razvoju enotnega evropskega varnostnega trga in izboljšanju uspešnosti industrije ter podpira samostojnost EU.
Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic, in globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Raziskave na področju varnosti so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi prave in učinkovite Varnostne unije. Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje in programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva.
Dejavnosti s področja raziskav in inovacij v tem svetovnem izzivu bodo na splošno usklajene s prioritetami Komisije na področju demokratičnih sprememb; delovnih mest, rasti in naložb; pravosodja in temeljnih pravic; migracij; bolj povezane in pravičnejše evropske monetarne unije; enotnega digitalnega trga. Te bodo odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende in prizadevanja za: „socialno Evropo“ in „Unijo, ki ohranja našo kulturno dediščino in spodbuja kulturno raznolikost.“ Podpirala bo tudi evropski steber socialnih pravic.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG 5 – enakost spolov; cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije; cilj SDG 17 – partnerstvo za cilje.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.1 – odstavek 2
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah; vidiki digitalizacije in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja in mladinske politike kot temelji demokratičnega državljanstva;
–  Zgodovina, razvoj in učinkovitost demokracij na različnih ravneh in v različnih oblikah, kot so gibanja za dialog med kulturami, sodelovanje med narodi in mir med veroizpovedmi; vidiki digitalizacije, vključno z mediji in digitalno pismenostjo, in učinki komuniciranja v družbenih omrežjih ter vloga izobraževanja, mladinske politike in kulturne udeležbe kot temelji demokratičnega državljanstva;
–  inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;
–  inovativni pristopi, ki podpirajo večjo preglednost, odzivnost, učinkovitost, odgovornost in legitimnost demokratičnega upravljanja, vključno z bojem proti korupciji, ob polnem spoštovanju temeljnih in človekovih pravic ter pravne države;
–  vpliv tehnologij na način življenja in vedenje posameznika;
–  strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, terorizma ter za vključevanje in sodelovanje nezadovoljnih in marginaliziranih državljanov;
–  strategije za obravnavo populizma, ekstremizma, radikalizacije, diskriminacije in sovražnega govora, terorizma ter za dejavno vključevanje, opolnomočenje in sodelovanje nezadovoljnih, ranljivih in marginaliziranih državljanov;
–  novi pristopi k obravnavanju povezave med priseljevanjem in ksenofobijo ter vzrokov za migracije;
–  boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;
–  boljše razumevanje vloge novinarskih standardov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, v hiperpovezani družbi ter razvoj orodij za boj proti dezinformacijam;
–  vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;
–  vloga večkulturnega državljanstva in identitet v povezavi z demokratičnim državljanstvom in političnim udejstvovanjem;
–  vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;
–  vpliv tehnološkega in znanstvenega napredka, vključno z velepodatki in umetno inteligenco, na demokracijo;
–  posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;
–  posvetovalna in participativna demokracija ter aktivno in vključujoče državljanstvo, vključno z digitalno razsežnostjo;
–  vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo, ki dokazujejo, kako lahko odprava neenakosti boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo.
–  vpliv gospodarskih in socialnih neenakosti na politično udeležbo in demokracijo z dokazovanjem, kako lahko odprava neenakosti in boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno zaradi spola, podpira demokracijo;
–  novi pristopi k znanstveni diplomaciji.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2 – uvodni del
2.2.2.  Kulturna dediščina
2.2.2.  Kultura in ustvarjalnost
Sprememba 46
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.2
2.2.2.  Kulturna dediščina
2.2.2.  Kulturna dediščina
Evropski kulturni in ustvarjalni sektor gradi mostove med umetnostjo, kulturo, poslovnim svetom in tehnologijo. Kulturni in ustvarjalni sektor ima zlasti na področju digitalizacije tudi ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, trgovina na drobno, medijske in digitalne tehnologije ter inženirstvo. V programu Obzorje Evropa bosta ustvarjalnost in oblikovanje medsektorsko vprašanje, ki bo vključeno v projekte celotnega programa za podporo novih tehnologij, poslovnih modelov in kompetenc ter pretvarjanje ustvarjalnih in interdisciplinarnih rešitev v gospodarsko in družbeno vrednost.
Kulturna dediščina prežema naša življenja in je pomembna za skupnosti, skupine in družbe, ker krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Je gonilna sila lokalnega gospodarstva in močan vir navdiha za ustvarjalne in kulturne dejavnosti. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturne, podjetniške in ustvarjalne sektorje, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino.
Kulturna dediščina je sestavni del kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Kulturna dediščina predstavlja sledove in izraze iz preteklosti, ki jim skupnosti, skupine in družbe pripišejo pomen in jih uporabljajo, kar krepi občutek pripadnosti. Je most med preteklostjo in prihodnostjo naših družb. Je gonilna sila lokalnega gospodarstva in močan vir navdiha za ustvarjalni in kulturni sektor. Zagotavljanje, ohranjanje, varovanje, obnova, tolmačenje in izkoriščanje celotnega potenciala kulturne dediščine so ključni izzivi za sedanje in prihodnje generacije. Kulturna dediščina je pomemben prispevek in navdih za umetnost, tradicionalne obrti ter kulturni, ustvarjalni in podjetniški sektor, ki so gonilna sila za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in zunanjo trgovino.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami, vključno z digitalnimi;
–  Študije in vede o dediščini, z vrhunskimi tehnologijami, vključno z digitalnimi;
–  dostop do kulturne dediščine in njena souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;
–  dostop do kulturne dediščine ter z njo povezanih informacij in njihova souporaba, z inovativnimi vzorci in uporabo ter modeli participativnega upravljanja;
–  povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji;
–  povezovanje kulturne dediščine z nastajajočimi ustvarjalnimi sektorji;
–  prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;
–  prispevek kulturne dediščine k trajnostnemu razvoju z ohranjanjem, varovanjem, razvojem in obnovo kulturne krajine, pri čemer EU deluje kot laboratorij za inovacije in kulturni turizem, ki temeljijo na dediščini;
–  varovanje, ohranjanje, krepitev in obnova kulturne dediščine in jezikov z uporabo vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;
–  varovanje, ohranjanje, krepitev in obnova kulturne dediščine, jezikov in tradicionalnih veščin in obrti z uporabo vrhunskih tehnologij, vključno z digitalnimi;
–  vpliv običajev, vedenjskih vzorcev, predstav in prepričanj o vrednotah ter občutek pripadnosti.
–  pomen pluralnih in raznolikih tradicij, običajev, predstav in prepričanj o vrednotah v razvoju skupnosti;
–  oblikovanje „evropskega oblaka za kulturno dediščino“, prostora za sodelovanje na področju raziskav in inovacij, ki bo zagotavljal dostopnost kulturne dediščine z novimi tehnologijami ter spodbujal in olajševal prenos znanja in spretnosti, omogočal vzpostavitev posameznih delovnih skupin in projektnih struktur ter vzpostavil evropski kulturni ekvivalent storitvam v oblaku, ki so tržno usmerjene. Pred tem bo opravljena ocena učinka.
Sprememba 47
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.3
2.2.3.  Družbenoekonomske spremembe
2.2.3.  Družbene, kulturne in ekonomske spremembe
Evropske družbe doživljajo globoke družbenoekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost14. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialno mobilnosti. Potrebni so sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.
Evropske družbe doživljajo globoke družbene, kulturne in ekonomske spremembe, zlasti zaradi globalizacije in tehnoloških inovacij. Hkrati se v večini evropskih držav povečuje dohodkovna neenakost14. Potrebne so politike, usmerjene v prihodnost, zlasti za spodbujanje vključujoče rasti in odpravo neenakosti, krepitev produktivnosti (vključno z napredkom pri merjenju produktivnosti) in človeškega kapitala, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev državljanov, odziv na migracije in izzive integracije ter podpore medgeneracijski solidarnosti in socialni mobilnosti ter za kulturno integracijo. Potrebni so dostopni, vključujoči, inovativni in visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja za pravičnejšo in uspešnejšo prihodnost.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest. vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti;
–  Baza znanja za svetovanje o naložbah in politikah, zlasti na področjih izobraževanja in usposabljanja, za znanje in spretnosti z visoko dodano vrednostjo, produktivnost, socialno mobilnost, rast, družbene inovacije in ustvarjanje delovnih mest. vloga izobraževanja in usposabljanja za obravnavo neenakosti;
–   medpanožne raziskave, ki združujejo ekonomski, kulturni in družbeni vpliv tehnoloških sprememb;
–  kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli ter nove finančne tehnologije;
–  kazalniki socialne vzdržnosti, ki ne temeljijo le na BDP, zlasti novi gospodarski in poslovni modeli, kot je socialno gospodarstvo, ter nove finančne tehnologije;
–  statistična in druga gospodarska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;
–  statistična in druga gospodarska in količinska orodja za boljše razumevanje rasti in inovacij v razmerah šibke rasti produktivnosti;
–  nove oblike dela, vloga dela, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;
–  nove oblike dela, vloga dela, trendi in spremembe na trgih dela in dohodka v sodobnih družbah ter njihov vpliv na porazdelitev dohodka, nediskriminacijo, vključno z enakostjo spolov, in socialno vključenost;
–  davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;
–  davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, skupaj s politikami socialne varnosti in socialnih naložb, davčnih oaz in davčne pravičnosti s ciljem odprave neenakosti in obravnave negativnih učinkov tehnologije, demografije in raznolikosti;
–  strategije za odgovor na demografske spremembe, urbanizacija v primerjavi z izseljevanjem s podeželskih območij, boj proti socialno-ekonomski izključenosti in izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih, vključno z uporabo vrhunske tehnologije in digitalnih rešitev;
–  mobilnost ljudi v svetovnem in lokalnem okviru za boljše upravljanje migracij, integracijo migrantov, vključno z begunci; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine;
–  mobilnost ljudi v svetovnem in lokalnem okviru za boljše upravljanje migracij, integracijo migrantov, vključno z begunci; spoštovanje mednarodnih zavez in človekovih pravic; večji, boljši dostop do kakovostne izobrazbe, usposabljanja, podpornih storitev, aktivno in vključujoče državljanstvo, predvsem za ranljive skupine;
–  sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;
–  sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki bodo spodbujali in čim bolje izkoristili digitalno preobrazbo EU, tudi za obvladovanje tveganj zaradi svetovne povezanosti in tehnoloških inovacij, zlasti nastajajočih spletnih nevarnosti, etičnih pomislekov, družbenoekonomskih neenakosti in korenitih sprememb na trgih;
–  posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;
–  posodobitev javnih organov, da bodo izpolnjevali pričakovanja in potrebe državljanov glede izvajanja storitev, preglednosti, dostopa, odprtosti, odgovornost in osredotočenosti na uporabnika;
–  učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah.
–  učinkovitost sodnih sistemov in boljši dostop do sodnega varstva na podlagi načel neodvisnosti sodstva in pravne države s pravičnimi, učinkovitimi, dostopnimi in preglednimi metodami postopkov v kazenskih in civilnih zadevah;
–   opredelitev obstoječih in nastajajočih razlik med spoloma in njihovih potreb, ki so povezane s svetovnimi spremembami, ter razvoj inovativnih metod za obravnavanje spolnih stereotipov in razlikovanj na podlagi spola.
__________________
__________________
14 OECD – Understanding The Socio-Economic Divide in Europe, 26. januarja 2017.
14 OECD – Understanding The Socio-Economic Divide in Europe, 26. januarja 2017.
Sprememba 48
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.4
2.2.4.  Na nesreče odporne družbe
2.2.4.  Družboslovje in humanistika
Nesreče, ki izhajajo iz več virov, bodisi naravnih bodisi takih, ki jih povzroči človek, vključno s terorističnimi napadi, vremenskimi in drugimi skrajnimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb (vključno z dviganjem morske gladine), gozdnimi požari, vročinskimi valovi, poplavami, potresi, cunamiji, vulkanskimi pojavi, krizami zaradi vod, vesoljskimi vremenskimi pojavi, industrijskimi in prometnimi nesrečami, dogodki v zvezi s KBRJ in tistimi, ki so posledica kaskadnih učinkov. Cilj je preprečiti in zmanjšati število smrtnih žrtev, škode za zdravje ter okoljske, gospodarske in materialne škode zaradi nesreč, zagotoviti prehransko varnost, izboljšati razumevanje in zmanjšati tveganja za nesreče ter pridobivanje izkušenj po nesrečah.
Raziskave na področju družboslovja in humanistike se vključijo v vsako od prioritet programa Obzorje Evropa in prispevajo zlasti k z dokazi podprtemu oblikovanju politik na mednarodni ravni, ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega povezovanja se zagotovi posebna podpora za naslednje splošne smernice, tudi za podporo oblikovanju politik.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Tehnologije in zmogljivosti za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah in ob naravnih nesrečah;
–  zmogljivosti družbe za boljše obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami, s krepitvijo preprečevanja, pripravljenosti in odziva na obstoječe in nove nevarnosti;
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno operativno sodelovanje in integriran trg EU.
–  Analiza in razvoj družbenega, gospodarskega in političnega vključevanja ter medkulturne dinamike v Evropi in z mednarodnimi partnerji;
–  boljše razumevanje družbenih sprememb v Evropi in njihovega učinka;
–  reševanje glavnih izzivov v zvezi z evropskimi modeli za socialno kohezijo, priseljevanje, vključevanje, demografske spremembe, staranje, invalidnost, izobraževanje, revščino in socialno izključenost;
–  podpora raziskavam za razumevanje identitete in občutka pripadnosti skupnosti, regiji ali narodu.
Sprememba 49
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.5
2.2.5.  Zaščita in varnost
črtano
Treba je zaščititi državljane pred varnostnimi grožnjami, ki izhajajo iz kaznivih dejanj vključno s terorističnimi dejavnostmi in hibridnimi grožnjami, ter se odzvati nanje; za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred fizičnimi napadi (vključno s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi, jedrskimi in eksplozivnimi – KBRJ-E) in kibernetskimi napadi; za boj proti terorizmu in radikalizaciji, vključno z razumevanjem in obravnavanjem terorističnih zamisli in prepričanj; za preprečevanje in boj proti hudim kaznivim dejanjem, vključno s kibernetsko kriminaliteto, in organiziranemu kriminalu; za podporo žrtvam; za sledenje nezakonitih finančnih tokov; za podporo uporabi podatkov pri kazenskem pregonu za zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona; za podporo upravljanju zračnih, kopenskih in morskih meja EU, pretoka ljudi in blaga. Bistvenega pomena je ohraniti prilagodljivost, da se lahko hitro obravnavajo novi varnostni izzivi, ki se lahko pojavijo.
Splošne smernice
–  Inovativni pristopi in tehnologije za varnostne strokovnjake (kot so policija, mejna in obalna straža, carinski uradi), javni zdravstveni delavci, upravljavci infrastrukture in upravljavci odprtih prostorov;
–  človekova in družbena razsežnost kriminala in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;
–  miselnost državljanov, javnih organov in industrije, da se prepreči ustvarjanje novih varnostnih tveganj in zmanjšajo obstoječe nevarnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz novih tehnologij, kot je umetna inteligenca;
–  boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, ki vplivajo na varnost;
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajša čezmejno sodelovanje in operativno sodelovanje med agencijami ter razvije integriran trg EU;
–  zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 – točka 2.2 – točka 2.2.6
2.2.6.  Kibernetska varnost
črtano
Zlonamerne kibernetske dejavnosti ne ogrožajo le naših gospodarstev, temveč tudi samo delovanje naših demokracij, naše svoboščine in vrednote. Kibernetske grožnje so pogosto kriminalne, ki jih spodbuja ustvarjanje dobička, vendar so lahko tudi politične in strateške. Naša prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja sposobnosti za zaščito EU pred kibernetskimi grožnjami. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet, vključno z napravami, ki nadzorujejo električna omrežja, vozila in prometna omrežja, bolnišnice, finance, javne ustanove, tovarne in domove. Evropa mora povečati svojo odpornost na kibernetske napade in ustvariti učinkovito odvračanje kibernetskih napadov.
Splošne smernice
–  Tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent do kriptografije in samovzdržujoče programske opreme in mreže);
–  tehnologije za obvladovanje sedanjih groženj kibernetski varnosti, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne industrije;
–  Evropska mreža znanja in kompetenčni center za kibernetsko varnost.
Sprememba 51
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 2 a (novo)
2a.  SKLOP „VARNA DRUŽBA“
2a.1  Utemeljitev
V kontekstu sprememb ter čedalje večje svetovne soodvisnosti in groženj so raziskave in inovacije bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti v Evropi.
Čeprav v Evropi ni velikih vojaških napadov, je danes treba odgovoriti na izzive, ki izhajajo iz novih varnostnih groženj. Različni teroristični napadi, nasilna radikalizacija ter kibernetski napadi in hibridne grožnje vzbujajo pomembna varnostna vprašanja in obremenjujejo družbe. EU se mora spoprijeti s temi izzivi in zagotoviti javno varnost, hkrati pa ohranjati posameznikovo svobodo in temeljne pravice.
Varnostne raziskave so del širših prizadevanj EU pri premagovanju tega in drugih izzivov. Prispevajo k procesu razvoja zmogljivosti, da se omogoči razpoložljivost tehnologij, rešitev in aplikacij v prihodnosti za zapolnjevanje vrzeli, ki so jih opredelili oblikovalci politik in končni uporabniki, zlasti javni organi.
Takšne raziskave in inovacije so odziv na zavezo o uresničevanju rimske agende za „varno Evropo“, ki prispeva k vzpostavitvi varnostne unije. Izkoriščene bodo sinergije s programom za pravosodje in programom za pravice in vrednote, ki podpirata dejavnosti na področju dostopa do sodnega varstva, pravic žrtev, enakosti spolov, nediskriminacije, varstva podatkov in promocije evropskega državljanstva.
V celoti se bodo izkoristili razpoložljivi instrumenti, vključno z evropskim vesoljskim programom (Galileo, EGNOS, Copernicus, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije).
Evropa mora nadaljevati prizadevanja na področju raziskav in inovacij za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti, varstva osebnih podatkov ter za boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila blaginjo ter demokratično in gospodarsko stabilnost. Terorizem, nasilna radikalizacija, ideološko motivirano nasilje, trgovina s kulturnimi dobrinami, kibernetski napadi, organizirani kriminal, izogibanje davkom ter okoljski kriminal in nesreče so nekateri primeri področij, ki jih je treba obravnavati v okviru tega sklopa.
Da bi predvideli, preprečili in upravljali tveganja in grožnje, se je treba posvetiti raziskavam in tudi razvijati in uporabljati inovativne tehnologije, rešitve, prognostična orodja in znanja, spodbujati sodelovanje med ponudniki in javnimi uporabniki, iskati rešitve, preprečevati zlorabo zasebnosti in kršitve človekovih pravic ter se boriti proti njim, pri tem pa zagotavljati individualne pravice in svoboščine evropskim državljanom.
Da bi izboljšali komplementarnost na področju raziskav in inovacij, si organi javne varnosti prizadevajo za večnacionalno in mednarodno izmenjavo in sodelovanje. Organe javne varnosti se spodbuja k sodelovanju v prizadevanjih EU na področju raziskav in inovacij, da razvijejo svoje zmogljivosti za sodelovanje in komuniciranje na vseh ustreznih ravneh, izmenjujejo podatke, imajo korist od skupnih standardov in tehnologij, postopkov, opreme in ažurnih podatkov na področju znanosti v zvezi s kriminalom, usposabljanja in prednosti, ki jo prinašajo strokovna znanja.
Poleg tega se razvije javno naročanje, ki podpira prototipe ter javnim subjektom lajša preskušanje in pridobivanje inovativnih rešitev, ki še niso dane na trg.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 1 – brez revščine; cilj SDG 4 – kakovostno izobraževanje; cilj SDG – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 10 – zmanjšanje neenakosti; cilj SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti; cilj SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije.
2a.2  Področja ukrepanja
2a.2.1.  Organizirani kriminal, terorizem, ekstremizem, radikalizacija in ideološko motivirano nasilje
Organizirani kriminal, terorizem, ekstremizem, nasilna radikalizacija in ideološko motivirano nasilje povzročajo visoko tveganje za državljane in za evropsko družbo, gospodarstvo in demokratično stabilnost. Storilci vključujejo vse od posameznih akterjev do visoko organiziranih kriminalnih struktur, ki tudi poslujejo na mednarodni ravni. Potrebne so raziskave in inovacije, tudi na področju humanističnih ved in tehnologij, za odkrivanje in preprečevanje njihovih dejavnosti in vzrokov zanje ter boj proti njim.
Splošne smernice
–  Človekova in družbena razsežnost kriminala in nasilne radikalizacije, v zvezi s tistimi, ki sodelujejo ali bi lahko sodelovali pri takem ravnanju, pa tudi v zvezi s prizadetimi ali potencialno prizadetimi;
–  inovativni pristopi in tehnologije za končne uporabnike varnosti, zlasti organe javne varnosti;
–  tehnologije in standardi delovanja za zaščito infrastrukture, odprtih in javnih prostorov;
–  predvidevanje, odkrivanje in preprečevanje v zvezi s poskusi in storilci hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ideološko motivirane radikalizacije, nasilja in terorizma ter zaščita pred njimi, vključno s podporo žrtvam;
2a.2.2  Upravljanje varovanja meja
Za izboljšanje varnosti in zaščite v EU so potrebne raziskave in inovacije, da se okrepijo zmožnosti varovanja in upravljanja meja. To zajema tudi izvidovanje in nadzor območij (v zraku, na tleh, na morju), stabilno sodelovanje in izmenjavo podatkov s tujimi organi, vključno z zmogljivostmi interoperabilnosti z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi poveljniškimi, nadzornimi in komunikacijskimi centri, ter izvajanje rešitev za varovanje meja, odzivanje na incidente, zaznavanje tveganj in preprečevanje kaznivih dejanj. Prav tako je treba vključiti raziskave o nadzoru na podlagi napovedi, algoritmične aplikacije za zgodnje opozarjanje in tehnologije samodejnega nadzora z različnimi vrstami senzorjev, pri čemer je treba upoštevati temeljne pravice. Pri ocenjevanju njihovega učinka in potenciala za okrepitev varnostnih prizadevanj in rešitev naj bi tehnologije in oprema prispevali k integriteti tistih, ki se približujejo zunanjim mejam, zlasti po kopnem in morju.
Raziskave bi morale podpirati izboljšanje integriranega evropskega upravljanja meja, vključno z okrepljenim sodelovanjem z državami kandidatkami, morebitnimi državami kandidatkami in državami sosedske politike EU. Prav tako bodo okrepile prizadevanja EU pri upravljanju migracij.
Splošne smernice
–  Prepoznavanje ponarejenih in drugače manipuliranih dokumentov;
–  zaznavanje nezakonitega prevoza ljudi in blaga oziroma trgovanja z njimi;
–  dodatno izboljšanje zmogljivosti odzivanja na incidente na meji;
–  posodobitev opreme za zračno izvidovanje in nadzor na obmejnih območjih;
–  izboljšanje neposrednega sodelovanja med varnostnimi organi na obeh straneh obmejnega območja za čezmejne ukrepe, da se zagotovi nepretrgan pregon storilcev kaznivih dejanj in osumljencev.
2a.2.3  Kibernetska varnost, zasebnost, varstvo podatkov
Zlonamerne in sovražne kibernetske dejavnosti ogrožajo naše družbe in državljane, stabilno in varno delovanje javnih organov in ustanov, gospodarstev ter samo delovanje demokratičnih ustanov Evrope, naše svoboščine in vrednote. Do incidentov v zvezi z javnimi ustanovami že prihaja, njihovo število pa se bo verjetno povečalo ob nadaljnjem združevanju digitalnih in kibernetskih aplikacij v upravnih in ekonomskih postopkih ter v zasebni in individualni rabi.
Z nadaljnjo digitalizacijo gospodarstva in družbe se povečuje kibernetska kriminaliteta, z njo povezana tveganja pa postajajo vse bolj raznolika. Evropa mora nadaljevati prizadevanja za izboljšanje kibernetske varnosti, digitalne zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter boj proti širjenju neresničnih in škodljivih informacij, da bi zaščitila demokratično in gospodarsko stabilnost.
Prihodnja varnost in blaginja sta odvisni od izboljšanja sposobnosti, da EU zaščitimo pred takšnimi grožnjami, da preprečimo in zaznamo zlonamerne kibernetske dejavnosti in se borimo proti njim, pri čemer slednje pogosto zahtevajo tesno in hitro čezmejno sodelovanje. Digitalna preobrazba zahteva znatno izboljšanje kibernetske varnosti, da se zaščiti veliko število naprav interneta stvari, ki bodo predvidoma priključene na internet. Evropa si mora še naprej na vse načine prizadevati za okrepitev odpornosti na kibernetske napade in spodbujati učinkovito odvračanje.
Splošne smernice
–  Boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, ki vplivajo na varnost, vključno z zaščito sistemov za vpis v volilni imenik, oceno volitev in štetje glasov ter obveščanjem (varnost volitev); razvoj zmogljivosti za odkrivanje virov manipulacij ob ohranjanju svobode govora in dostopa do informacij;
–  širjenje tehnologij za zaznavanje, preprečevanje, obrambo in boj;
–  okrepitev zmožnosti javnih organov za dešifriranje in dekodiranje kibernetskih napadov;
–  tehnologije za zaznavanje in spremljanje nezakonitih elektronskih načinov plačevanja in denarnih tokov;
–  povečanje znanstvene in tehnološke zmožnosti pristojnih organov, zlasti Evropskega policijskega urada, Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti ter Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij;
–  zagotavljanje varstva osebnih podatkov pri dejavnostih kazenskega pregona, zlasti zaradi hitrega tehnološkega razvoja;
–  tehnologije v celotni digitalni vrednostni verigi (od varnih komponent do kriptografije, tehnologije razpršene evidence, varnosti na podlagi analize vedenja ter odporne in samovzdržujoče programske opreme in mreže);
–  tehnologije, metode in najboljše prakse za obravnavo, preprečevanje, blažitev in odpravo posledic kibernetskih groženj, predvidevanje prihodnjih potreb in ohranjanje konkurenčne industrije z visoko razpoložljivostjo, vključno z izboljšanjem znanja in ozaveščenosti v zvezi s tveganji in posledicami za kibernetsko varnost;
–  izboljšanje varstva osebnih podatkov s spodbujanjem enostavnih rešitev za naprave, ki jih uporabljajo državljani in potrošniki;
–  varna programska in strojna oprema ter testni centri za varnostno preskušanje programske in strojne opreme.
2a.2.4.  Zaščita kritične infrastrukture in boljše odzivanje na nesreče
Nove tehnologije, procesi, metode in namenske zmogljivosti bodo prispevale k zaščiti kritične infrastrukture (vključno z e-infrastrukturo), sistemov in storitev, ki so bistvenega pomena za dobro delovanje družbe in gospodarstva, vključno s komunikacijami, prometom, financami, zdravstvom, prehrano, vodo, energetiko, logistiko in dobavno verigo ter okoljem.
Nesreče izhajajo iz več virov, in sicer naravnih, takih, ki jih povzroči človek, ali takih, ki so posledica kaskadnih učinkov. Potrebna so prizadevanja za omejitev njihovih učinkov na življenje in preživetje. Namen je preprečevanje in zmanjšanje škode za zdravje in okolje, gospodarske in materialne škode ter zagotovitev oskrbe s hrano in zdravili, varnosti in osnovnih sredstev komunikacije.
Splošne smernice
–  Tehnologije in zmogljivosti za službe, ki se prve odzovejo na izredne razmere, za delovanje v kriznih razmerah in ob naravnih nesrečah, za žrtve in sisteme zgodnjega opozarjanja;
–  zmogljivosti družbe za boljše obvladovanje in zmanjševanje nevarnosti nesreč, vključno z naravnimi rešitvami in rešitvami na podlagi znanja in izkušenj skupnosti, krepitvijo preprečevanja, pripravljenosti in odziva na obstoječe in nove nevarnosti, izboljšanjem odpornosti teh raznolikih infrastruktur, tudi z institucionalnimi, političnimi in upravnimi strukturami, odpornimi na nesreče;
–  povečanje premičnosti opreme za iskanje in reševanje, vozil, zalog in sil;
–  tehnologije, oprema in postopki za preprečitev izbruha ali zajezitev pandemije;
–  izboljšanje večnivojskih sistemov javnega opozarjanja, zlasti ob upoštevanju ranljivih oseb;
–  izboljšanje razpoložljivosti in hitre uporabe posebnih zračnih plovil in zemeljskih vozil za boj proti obsežnim in gozdnim požarom.
2a.2.5  Piratstvo in ponarejanje izdelkov
Boj proti piratstvu in ponarejanju izdelkov ostaja resen problem za evropsko gospodarstvo, kulturni in ustvarjalni sektor in državljane. Te nezakonite dejavnosti povzročajo velike izgube davkov, prihodkov in osebnih dohodkov ter ogrožajo zaposlenost v Evropi.
Neustrezni izdelki pomenijo tveganje za škodo ljudi in premoženja. Takšne vplive je treba obravnavati in najti rešitve za boj proti piratstvu in ponarejanju izdelkov ter ustrezne javne organe usposobiti za skupno preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj in z njimi povezanih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim.
Prizadevati si je treba tudi za spodbujanje zaščite intelektualne lastnine.
Splošne smernice
–  Spodbujanje tehnik identifikacije izdelkov;
–  okrepitev zaščite originalnih delov in blaga;
–  tehnologije za nadzor prevoza izdelkov (v realnem času) in izmenjave podatkov med proizvajalci, prevozniki, carinskimi organi in prejemniki.
2a.2.6  Podpora politikam Unije za zunanjo varnost, vključno s preprečevanjem konfliktov in vzpostavljanjem miru
Potrebne so raziskave, nove tehnologije, zmogljivosti in rešitve za podporo politikam Unije za zunanjo varnost pri civilnih nalogah, ki vključujejo civilno zaščito in humanitarno pomoč, upravljanje meja in ohranjanje miru pri stabilizaciji v razmerah po krizi, med drugim tudi s preprečevanjem sporov, vzpostavljanjem miru in mediacijo.
Splošne smernice
–  Raziskave v zvezi s preprečevanjem sporov ter vzpostavljanjem miru in pravice, zgodnjo identifikacijo dejavnikov, ki povzročajo spore, in vplivi postopkov restorativne pravičnosti;
–  spodbujanje interoperabilnost med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi pri civilnih nalogah, ki zajemajo civilno zaščito, humanitarno pomoč, upravljanje meja ali civilne mirovne operacije;
–  tehnološki razvoj, vključen v območje tehnologij z dvojno rabo, da bi se izboljšala interoperabilnost med civilno zaščito in vojaškimi silami ter med silami za civilno zaščito na svetovni ravni, pa tudi zanesljivost, organizacijski, pravni in etični vidiki, trgovinska vprašanja, varovanje zaupnosti in celovitost informacij ter sledljivost vseh transakcij in obdelava informacij;
–  razvoj zmogljivosti za vodenje in nadzor za civilne misije.
2a.2.7  Spodbujanje koordinacije, sodelovanja in sinergij
Da bi zagotovili zmožnost uvajanja, upravljanja, nadzorovanja in obvladovanja postopkov med organi, potrebujemo napredno tehnologijo in standarde. Cilj bi moral biti opremiti javne organe in druge sile z izmenljivo opremo, integrirati standardne postopke delovanja, odzivanja, poročanja in izmenjave podatkov po vsej EU.
Agencijam bi bilo treba dodeliti ustrezen proračun za nadaljnjo okrepitev njihove zmožnosti sodelovanja v raziskavah in inovacijah EU in za upravljanje zadevnih projektov, izmenjavo zahtev, rezultatov in ambicij ter za sodelovanje in koordiniranje prizadevanj z drugimi agencijami in določenimi organi, ki niso del EU, kot sta skupina za boj proti terorizmu in Interpol. Kar zadeva raziskave in inovacije, povezane z varnostjo, so te agencije zlasti: Evropska policijska akademija, Evropska agencija za varnost v letalstvu, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Evropska agencija za pomorsko varnost, Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij, Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Evropski policijski urad, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Satelitski center Evropske unije.
Za okrepitev sinergij z obrambnimi raziskavami, ki jih financira EU, bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za izmenjavo in posvetovanje z organi za raziskave na področju obrambe za civilne namene.
Standardi bodo imeli pomembno vlogo, saj zagotavljajo skupen razvoj, proizvodnjo in izvajanje ter možnosti za izmenjavo, interoperabilnost in združljivost storitev, postopkov, tehnologij in opreme.
Splošne smernice
–  Tehnologije in oprema z osnovnimi zahtevami glede delovanja, ki veljajo za vse organe držav članic v isti liniji (policijo, reševalce, obvladovanje nesreč, komuniciranje itd.);
–  interoperabilnost opreme in postopkov, da se olajšata čezmejno sodelovanje in operativno sodelovanje med agencijami.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – uvodni del
3.  SKLOP „DIGITALNO IN INDUSTRIJA“
3.  SKLOP „DIGITALNO, INDUSTRIJA IN VESOLJE“
Sprememba 53
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.1
3.1.  Utemeljitev
3.1.  Utemeljitev
Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU okrepiti in ohraniti svoje tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, ki podpirajo preoblikovanje našega gospodarstva in družbe.
Da bi zagotovila konkurenčnost industrije in zmogljivosti za obravnavo svetovnih izzivov v prihodnosti, mora EU okrepiti in ohraniti svoje tehnološke in industrijske zmogljivosti na ključnih področjih, ki podpirajo preoblikovanje našega gospodarstva in družbe.
Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.
Industrija EU zagotavlja enega od petih delovnih mest in dve tretjini naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter ustvari 80 % izvoza EU. Novi val inovacij, ki se vključujejo združevanje fizičnih in digitalnih tehnologij, bo spodbudil velike priložnosti za industrijo EU in izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU.
Glavni dejavnik je digitalizacija. Ker se digitalizacija nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike in nanoelektronike, ključnega pomena za moč našega gospodarstva ter moč in trajnost naše družbe. Naložbe v IKT, proizvodnja in uporaba IKT zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje.
Glavni dejavnik je digitalizacija. Ker se digitalizacija nadaljuje s hitrim tempom v vseh sektorjih, postajajo naložbe v prednostna področja, ki segajo od umetne inteligence do interneta naslednje generacije, visokozmogljivostnega računalništva, fotonike, kvantnih tehnologij, nanoelektronike, pametnih podatkov itd. ključnega pomena za moč našega gospodarstva. Naložbe v IKT, proizvodnja in uporaba IKT zagotavljajo močno spodbudo za gospodarsko rast v EU, ki je samo med letoma 2001 in 2011 zagotovila 30-odstotno povečanje.
Ključne omogočitvene tehnologije15 podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v razvoj, predstavitev in uvajanje ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varne, trajnostne in cenovno dostopne oskrbe s surovinami in sodobnimi materiali bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis.
Ključne omogočitvene tehnologije15 podpirajo združevanje digitalnega in fizičnega sveta, ki je osrednji del tega novega svetovnega vala inovacij. Naložbe v razvoj, predstavitev, uvajanje in standardizacijo ključnih omogočitvenih tehnologij ter zagotavljanje varnega, trajnostnega in cenovno dostopnega pridobivanja, rabe in upravljanja surovin in sodobnih materialov bodo zagotavljali strateško avtonomijo EU in pomagali industriji EU, da znatno zmanjša svoj ogljični in okoljski odtis in s tem stroške za družbo v smislu zunanjih učinkov.
Po potrebi se lahko vključujejo tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije.
Vključiti je treba tudi prihodnje in nastajajoče tehnologije kot temelj za naslednje prodorne inovacije.
Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.
Vesolje je strateškega pomena; približno 10 % BDP EU je odvisnih od uporabe vesoljskih storitev. EU ima vrhunski vesoljski sektor z močno industrijo proizvodnje satelitov ter dinamični sektor storitev za uporabnike. Vesolje zagotavlja pomembna orodja za komunikacijo, navigacijo in nadzor ter odpira številne raziskovalne, inovacijske in poslovne priložnosti, zlasti v kombinaciji z digitalnimi tehnologijami in drugimi viri podatkov. EU mora čim bolj izkoristiti te priložnosti, in sicer s polnim izkoriščanjem potenciala vesoljskih programov Copernicus, EGNOS in Galileo, spodbujanjem tudi razvoja sektorja nižje v prodajni verigi in aplikacij za končnega uporabnika ter zaščito vesoljskih in zemeljskih infrastruktur pred nevarnostmi iz vesolja.
EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako se lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij, prehod na nizkoogljično, krožno gospodarstvo in konkurenčnost medsebojno krepijo na podlagi znanstvene in tehnološke odličnosti.
EU ima edinstveno priložnost za vodilni položaj v svetu in povečanje svojega deleža na svetovnih trgih, s prikazom primera, kako lahko digitalna preobrazba, vodilni položaj na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in vesoljskih tehnologij ponudijo nove scenarije za prehod na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, vključno z nizkoogljičnimi tehnologijami in strategijami za razogljičenje, bio- in krožnim gospodarstvom, kar zagotavlja konkurenčnost in družbeno razumevanje teh tehnologij in razvoja.
Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagala podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij.
Da bi uresničili digitalizirano, krožno, nizkoogljično in nizkoemisijsko gospodarstvo, je treba ukrepati na ravni EU zaradi zapletenosti vrednostne verige, sistemskih in večdisciplinarnih značilnosti tehnologij in visokih stroškov njihovega razvoja, ter medsektorsko naravo problemov, ki jih je treba obravnavati. EU mora zagotoviti, da so koristi od naprednih in čistih tehnologij ter digitalizacije lahko na voljo vsem industrijskim akterjem in širši družbi. Samo razvoj tehnologij ne bo zadostoval. Novi trajnostni poslovni modeli in industrijsko usmerjene infrastrukture, vključno s pilotnimi linijami, bodo pomagali podjetjem EU, zlasti MSP, pri uporabi teh tehnologij in izboljšanju uspešnosti podjetij na področju inovacij. V tem okviru imata kulturni in ustvarjalni sektor pomembno vlogo tudi kot gonilna sila digitalne preobrazbe in inovacij na podlagi IKT v Evropi.
Močna vključenost industrije je odločilnega pomena pri opredeljevanju prioritet ter razvoju programov raziskav in inovacij, povečevanju finančnega vzvoda javnega financiranja in uvajanja rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.
Zato je močna vključenost industrije odločilnega pomena pri opredeljevanju prioritet ter razvoju programov raziskav in inovacij, povečevanju finančnega vzvoda dodatnega javnega in zasebnega financiranja in uvajanja rezultatov. Družbeno razumevanje in sprejemanje sta ključna elementa za uspeh, pa tudi novi program znanja in spretnosti, ki jih potrebuje industrija, ter standardizacijo.
Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. Zagotovilo bo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.
Povezovanje dejavnosti na področju digitalnih, ključnih omogočitvenih in vesoljskih tehnologij ter trajnostne oskrbe s surovinami bo omogočilo bolj sistemski pristop ter hitrejšo in globljo digitalno preobrazbo in preoblikovanje industrije. To bo zagotovilo, da bodo raziskave in inovacije na teh področjih oskrbovale politike EU za industrijo, digitalizacijo, okolje, energijo in podnebje, mobilnost, krožno gospodarstvo, surovine in sodobne materiale ter vesolje in prispevale k njihovemu izvajanju.
Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi v okviru programa za digitalno Evropo, da bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno kakršno koli prekrivanje.
Za dopolnjevanje bo poskrbljeno z dejavnostmi v okviru programa za digitalno Evropo, da bo spoštovana razmejitev med programoma in preprečeno kakršno koli prekrivanje.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
Dejavnosti bodo neposredno prispevale k uresničevanju naslednjih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), zlasti: cilj SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast; cilj SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura; cilj SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja; cilj SDG 13 – podnebni ukrepi.
__________________
__________________
15 Ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti vključujejo sodobne materiale in nanotehnologijo, fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, tehnologije s področja bioznanosti, napredno proizvodnjo in predelavo, umetno inteligenco ter digitalno varnost in povezljivost.
15 Ključne omogočitvene tehnologije prihodnosti vključujejo sodobne materiale in nanotehnologijo, fotoniko ter mikro- in nanoelektroniko, tehnologije s področja bioznanosti, napredno proizvodnjo in predelavo, umetno inteligenco ter digitalno varnost in povezljivost.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.1
3.2.1.  Proizvodne tehnologije
3.2.1.  Proizvodne tehnologije
Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki z visoko dodano vrednostjo, proizvedenimi s precej nižjimi stroški energije. Ustvarjalni in kulturni prispevki bodo bistveno prispevali k ustvarjanju dodane vrednosti.
Proizvodnja je ključna gonilna sila za delovna mesta in blaginjo v EU, saj zagotavlja več kot tri četrtine svetovnega izvoza EU in več kot 100 milijonov neposrednih in posrednih delovnih mest. Ključni izziv za proizvodnjo EU je ostati konkurenčna na svetovni ravni s pametnejšimi in bolj prilagojenimi izdelki, gospodarnimi z energijo in viri, z visoko dodano vrednostjo in zmanjšanim ogljičnim odtisom, vključno z manj odpadki in onesnaženja. Za dosego teh ciljev bodo ključnega pomena tudi ustvarjalni in kulturni prispevki ter perspektive družbenih in humanističnih ved o odnosu med tehnologijo in ljudmi.
Splošne smernice
Splošne smernice
–  Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so aditivna proizvodnja, industrijska robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture;
–  Prodorne proizvodne tehnologije, kakršne so aditivna proizvodnja, modeliranje, simulacija, industrijska avtomatizacija in robotika, proizvodni sistemi človek-stroj, ki se spodbujajo tudi prek mreže EU za industrijsko usmerjene infrastrukture;
–  prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij (npr. konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, podatkovna analitika, industrijska robotika, bioproizvodnja, tehnologije za napredne baterije) v celotni vrednostni verigi;
–  prodorne inovacije z uporabo različnih omogočitvenih tehnologij (npr. konvergenčne tehnologije, umetna inteligenca, podatkovna analitika, industrijska robotika, trajnostna bioproizvodnja, tehnologije za napredne baterije) v celotni vrednostni verigi;
–  znanja in spretnosti ter delovna mesta, v celoti prilagojena novim tehnologijam, v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami;
–  znanja in spretnosti ter delovna mesta, v celoti prilagojena novim tehnologijam, vključno z ergonomijo, in ki so v skladu z evropskimi družbenimi vrednotami in potrebami;
–  prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar, ter pametni proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;
–  prožni in zelo natančni proizvodni obrati s sposobnostjo prepoznavanja, pri katerih ni okvar in odpadkov, ter pametni in energetsko učinkoviti proizvodni sistemi, ki izpolnjujejo potrebe uporabnikov;
–  prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.
–  prodorne inovacije v tehnikah za preiskovanje gradbišč, za popolno avtomatizacijo montaže na kraju samem in montažni sestavni deli.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 1
Za konkurenčno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, programska oprema in sistemi ter njihovo povezovanje, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije.
Za konkurenčno EU bodo ključnega pomena ohranjanje in samostojni razvoj močnih projektivnih in proizvodnih zmogljivosti na področju bistvenih digitalnih tehnologij, kot so mikro- in nanoelektronika, fotonika, programska oprema in sistemi ter njihovo povezovanje in standardizacija, pa tudi sodobni materiali za te aplikacije. Ključne omogočitvene digitalne tehnologije so bistvene za zapolnitev vrzeli med vrhunskimi raziskavami in inovacijami, ki oblikujejo trg.
Sprememba 56
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.2 – odstavek 2
–  Koncepti načrtovanja in obdelave nanoelektronike, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu funkcionalnosti, porabe energije in povezovanja;
–  Koncepti načrtovanja in obdelave nanoelektronike, ki se odzivajo na posebne zahteve digitalne preobrazbe in svetovne izzive v smislu zmogljivosti, funkcionalnosti, delitve in porabe energije, učinkovitosti in povezovanja;
–  senzorske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za človeku prijazne vzajemno delujoče predmete;
–  senzorske tehnologije in njihovo vzajemno povezovanje z računalniškimi enotami kot dejavnik interneta stvari, vključno z inovativnimi rešitvami na področju prožnih in podobnih materialov za varne človeku in okolju prijazne vzajemno delujoče predmete;
–  tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so nevromorfne računalniške aplikacije z umetno inteligenco ali integrirano kvantno računalništvo;
–  tehnologije, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo nanoelektroniko, kot so nevromorfne računalniške aplikacije z umetno inteligenco ali integrirano kvantno računalništvo;
–  računalniške arhitekture in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, velepodatki in oblakom, pametna energija ter povezana in avtomatizirana vožnja;
–  računalniške arhitekture in nizkomočnostni procesorji za široko območje uporabe, vključno z računalništvom na robu omrežja, digitalizacijo industrije, avtomatizacijo in robotiko, velepodatki in oblakom, pametna energija ter povezana in avtomatizirana vožnja;
–  tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, in navodila za obdelavo;
–  tako zasnovana računalniška strojna oprema, da bo trdno zagotavljala zanesljivo izvedbo, z vgrajenimi ukrepi za varovanje zasebnosti in varnosti za vhodne/izhodne podatke, in navodila za obdelavo;
–  fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti in učinkovitosti delovanja;
–  fotonske tehnologije, ki omogočajo aplikacije s prebojnimi prednostmi v funkcionalnosti, povezovanju in učinkovitosti delovanja;
–  sistemske inženirske tehnologije za podporo popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom, vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;
–  sistemske inženirske tehnologije za podporo popolnoma avtonomnim sistemom za zanesljive aplikacije, ki vzajemno delujejo s fizičnim svetom, vključno s kritičnimi industrijskimi in varnostnimi področji;
–  tehnologije za programsko opremo, ki izboljšujejo kakovost, varnost in zanesljivost programske opreme z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;
–  tehnologije za programsko in strojno opremo, ki izboljšujejo kakovost, varnost in zanesljivost z izboljšano življenjsko dobo, povečujejo produktivnost in interoperabilnost razvoja ter uvajajo v programsko opremo vgrajeno umetno inteligenco in prožnost;
–  tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije in premoščajo vrzel med dokazom izvedljivosti v raziskavah in izvedljivostjo v industriji za ustrezne trge.
–  tehnologije v vzponu, ki širijo digitalne tehnologije in premoščajo vrzel med dokazom izvedljivosti v raziskavah in izvedljivostjo v industriji za ustrezne trge;
–  digitalne tehnologije za kulturni in ustvarjalni sektor, vključno z avdiovizualnim sektorjem, arhivi, knjižnicami in založništvom, da se razvijejo nova orodja za dostop do digitalnih vsebin, njihovo izkoriščanje in ohranjanje;
–  razvoj popolnoma novih ekološko inovativnih poslovnih modelov in alternativnih pristopov, ki temeljijo na gospodarnosti z viri in energijski učinkovitosti.
Sprememba 57
Predlog sklepa
Priloga I – del II – točka 3 – točka 3.2 – točka 3.2.3 – odstavek 1<