Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 13. december 2018 - StrasbourgKončna izdaja
Hitro reševanje gospodarskih sporov
 Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program ***I
 Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I
 Sporazum med ZDA in EU o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva ***
 Skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev *
 Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo *
 Iran, zlasti primer Nasrin Sotudeh
 Egipt, zlasti položaj zagovornikov človekovih pravic
 Tanzanija
 Blokovna veriga: v prihodnost usmerjena trgovinska politika
 Ustreznost varstva osebnih podatkov, ki ga zagotavlja Japonska
 Nasprotje interesov in zaščita proračuna EU v Češki republiki
 Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2017
 Razprave v Odboru za peticije v letu 2017

Hitro reševanje gospodarskih sporov
PDF 150kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 s priporočili Komisiji o hitrem reševanju gospodarskem sporov (2018/2079(INL))
P8_TA(2018)0519A8-0396/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 67(4) in 81(2) PDEU,

–  ob upoštevanju člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom Razvijanje usposobljenosti na področju gospodarskega prava v državah članicah,

–  ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2018,

–  ob upoštevanju „Načel izobraževanja v pravosodju“ Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) iz leta 2016(1),

–  ob upoštevanju pravnega reda Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah,

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8‑0396/2018),

A.  ker je pravica do poštene in javne obravnave v razumnem časovnem obdobju, kot je zapisana v členu 47 Listine in členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, eno od temeljnih zagotovil pravne države in demokracije in je sestavni del civilnega postopka kot celote;

B.  ker bi uvedba evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah lahko prispevala k posodobitvi nacionalnih postopkov, izenačitvi pogojev za podjetja ter večji gospodarski rasti zaradi uspešnih in učinkovitih sodnih sistemov, hkrati pa olajšala dostop do sodnega varstva v Uniji in pripomogla k spoštovanju temeljnih svoboščin Unije;

C.  ker je pregled stanja na področju pravosodja za leto 2018 pokazal, da razpoložljivost brezplačne pravne pomoči in višina sodnih taks pomembno vplivata na dostop do sodnega varstva, zlasti za državljane, ki živijo v revščini;

D.  ker pravosodno sodelovanje spodbuja in podpira več postopkovnih aktov sekundarnega prava Unije, vključno z uredbo o sporih majhne vrednosti, direktivo o brezplačni pravni pomoči, uredbo o pridobivanju dokazov in uredbo o vročanju pisanj;

E.  ker so cilji pravosodnega sodelovanja med državami članicami med drugim zagotavljanje polnega spoštovanja pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja v čezmejnih primerih, zagotavljanje učinkovitih in nemotenih sodnih postopkov v teh primerih ter vzpostavljanje vzajemnega zaupanja v pravosodne sisteme, ki je podlaga za nadaljnje vzajemno priznavanje sodnih odločb v Uniji;

F.  ker se številna vprašanja v zvezi s postopkovnim pravom na področju civilnega pravosodja urejajo na nacionalni ravni, zato se postopkovno pravo na tem področju med posameznimi državami članicami razlikuje, kar je v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; ker bi lahko pospešen postopek privedel do potrebnega približevanja postopkovnih ureditev v Uniji;

G.  ker je treba okrepiti sodelovanje med organi držav članic in pravosodnimi sistemi na ravni Unije, da se odpravijo morebitne ovire, ki bi lahko nastale zaradi nezdružljivosti različnih pravosodnih in upravnih sistemov;

H.  ker uredba Bruselj I določa osnovna pravila glede pristojnosti in priznavanja ter izvrševanja v civilnih in gospodarskih čezmejnih zadevah v Uniji; ker je prenovljena različica, ki se uporablja od leta 2015 (Bruselj Ia), uvedla številne ključne prilagoditve za reševanje čezmejnih sporov EU, kar pomeni prihranek časa in denarja za podjetja in posameznike;

I.  ker uredba Rim I določa pravila o pravu, ki se uporablja za civilne in gospodarske pogodbene obveznosti;

J.  ker bi morala postopkovna pravila vključevati varstvo pravic strank in hitro reševanje sporov;

K.  ker reševanje zadev na področju gospodarskega prava na sodiščih v državah članicah na splošno poteka počasi in ne izpolnjuje pričakovanj strank, udeleženih v gospodarskih sporih, kar še poudarja uvedba evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, s čimer se je po drugi strani bistveno pospešilo reševanje potrošniških sporov; ker pravilna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na sodiščih prispeva k pospešitvi postopkov in zmanjševanju stroškov;

L.  ker bi stranke v gospodarskem sporu zaradi počasnega reševanja teh sporov v Uniji lahko zahtevale alternativno reševanje sporov ali reševanje sporov v državah nečlanicah ter se odločile, da v zvezi s pogodbami uporabijo nacionalno pravo države nečlanice;

M.  ker je visoka kakovost pri reševanju gospodarskih sporov odvisna od visoke ravni usposobljenosti in izkušenj na tem področju na sodiščih, in sicer med sodniki, odvetniki in pravosodnimi delavci;

N.  ker bi se s pomočjo hitrega in stroškovno učinkovitega postopka, ki bi ga podprli zelo izkušeni in usposobljeni sodniki in odvetniki v državah članicah, povečala verjetnost izbora nacionalnega prava države članice, s tem pa izboljšala usposobljenost na področju civilnih in gospodarskih zadev v državah članicah;

O.  ker se zdi potrebno najti primerno rešitev za različne jezikovne ureditve, ki bi lahko bila sestavljena iz harmoniziranih obrazcev, ki bi bili na voljo v vseh uradnih jezikih Unije;

P.  ker sodišča in zbornice, specializirane za gospodarske zadeve, zagotavljajo višjo raven usposobljenosti in neodvisnosti v teh zadevah, s tem pa usmerjajo te primere na sodišča držav članic;

1.  ugotavlja, da reševanje gospodarskih zadev poteka precej počasneje, kot bi lahko, saj v povprečju traja od tri do štiri leta, in da to povzroča znatne izgube za podjetja, ne samo v gospodarskem smislu, temveč tudi z vidika časa, energije in drugih virov, ki bi jih bilo mogoče usmeriti v druge priložnosti;

2.  poudarja, da je treba zagotoviti polno spoštovanje pravice strank do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, kot je določeno v Listini, ter zagotoviti visoko kakovost sodnih postopkov v gospodarskih zadevah;

3.  poudarja uspešno izvajanje evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, s čimer se je zagotovilo hitro in stroškovno učinkovito reševanje potrošniških in drugih čezmejnih sporov v zvezi z nizkimi zneski v Uniji ob sočasnem ohranjanju varstva pravic strank;

4.  poudarja, da je medsebojno zaupanje zapleten pojem in da so v ustvarjanje tega zaupanja vključeni mnogi dejavniki, kot so sodno izobraževanje in izpopolnjevanje, čezmejno sodelovanje na področju pravosodja ter izmenjava izkušenj in dobre prakse med sodniki;

5.  v zvezi s poštenim sojenjem in dostopom do sodnega varstva poudarja, da bi bilo treba ohranjati in še razširiti mreže sodelovanja in zbirke podatkov, ki krepijo pravosodno sodelovanje in izmenjavo informacij, vključno z Evropsko pravosodno mrežo in evropskim pravosodnim portalom, ki bo postal enotna vstopna točka na področju pravosodja v Uniji;

6.  trdi, da bi bilo sprejetje uredbe o evropskem hitrem postopku v civilnih zadevah, ki bi bila podobna uredbi o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in bi se uporabljala za čezmejne gospodarske spore, najboljši način za spopadanje z dolgotrajnim reševanjem gospodarskih sporov v Uniji in bi omogočilo velike prihranke za evropska podjetja in sprostilo neuporabljeni kapital;

7.  trdi, da bodo stranke v gospodarskem sporu v boljšem položaju za plačilo za zastopanje in pripravo na sodni primer, kar pomeni, da imajo boljše možnosti za zaščito svojih pravic, kar bi omogočilo hitrejši postopek;

8.  ugotavlja, da bi tak postopek lahko temeljil na zahtevah v zvezi s temeljito pripravo strank pred začetkom postopka, strogimi roki, omejenimi možnostmi za dodajanje novih dejstev ali dokazov med postopkom in odpravo možnosti za ločene pritožbe na postopkovne odločitve, kar bi postopek pospešilo;

9.  meni, da je ta strog postopkovni sistem združljiv z varstvom pravic strank, pod pogojem, da je evropski hitri postopek v civilnih zadevah prostovoljen in se uporablja samo:

   če sta se stranki za uporabo postopka dogovorili po nastanku spora ali
   če se tožena stranka strinja z udeležbo v postopku, potem ko je tožeča stranka vložila tožbo v okviru evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah, če ima tožena stranka pred začetkom postopka dovolj časa, da se ustrezno pripravi;

10.  meni, da bi moral evropski hitri postopek v civilnih zadevah v vsakem primeru veljati le, če so bile stranke vnaprej ustrezno obveščene o posledicah privolitve v uporabo tega postopka; meni, da stroški evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah ne bi smeli biti pretirani za stranki, da bi se zagotovilo spoštovanje pravice do dostopa do sodnega varstva;

11.  poudarja, da stranki v sporu pogosto dosežeta sporazumno rešitev, samo če so okoliščine in argumenti v celoti pripravljeni, kar pomeni, da bi se v postopkovnem sistemu, ki bi od strank zahteval, da preiščejo okoliščine in pripravijo svoje argumente, še preden gredo na sodišče, več sporov rešilo sporazumno v zgodnejši fazi;

12.  ugotavlja, da cilja v zvezi z zagotavljanjem hitrega in stroškovno učinkovitejšega reševanja gospodarskih sporov v Uniji ni mogoče doseči samo z uvedbo harmoniziranega hitrega postopkovnega sistema; zato bi bili potrebni sodišča, sodniki, odvetniki in pravosodni delavci, ki so visoko usposobljeni in izkušeni na področju gospodarskega prava in mednarodnega zasebnega prava, da bi bil tak postopkovni sistem učinkovit;

13.  poudarja, da sedanja porazdelitev, kar zadeva izbiro prava v gospodarskih pogodbah med različnimi evropskimi jurisdikcijami, v državah članicah ni enaka;

14.  ugotavlja, da izbira veljavnega prava pogosto temelji na zahtevnem premisleku, vendar da kombinacija tujega prava in sodišča pogosto izpostavlja stranko velikim gospodarskim tveganjem in da so take določbe še posebej vprašljive, če so dogovorjene v okviru standardnih pogodb ali v okoliščinah, v katerih ima ena stranka malo možnosti, da v tem smislu vpliva na dogovor, ali pa teh možnosti sploh nima;

15.  razume, da bi bile lahko jezikovne prepreke dodatna ovira in še en razlog za izbiro veljavnosti ene zakonodaje in ne druge;

16.  poudarja, da bi razpoložljivost enotnih standardnih obrazcev, ki bi bili na voljo v vseh uradnih jezikih Unije, olajšala dostop do evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah;

17.  meni, da bi bilo treba za zagotovitev enotnih standardnih obrazcev na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje;

18.  poziva Komisijo, naj oceni potrebo po pregledu uredb Rim I, Rim II in Bruselj Ia, da bi se okrepila povezava med ciljem in vsebino pogodb ter izbrano zakonodajo, obenem pa zagotovila zaščita šibkejših strank v odnosih med podjetji in pogodb ter ohranila avtonomija strank v zvezi z izbiro prava;

19.  poudarja, da zakonodajni ukrepi sami ne morejo obravnavati teh vprašanj, ampak so potrebni tudi praktični ukrepi za povečanje strokovnega znanja sodišč in odvetnikov, kot so izboljšano usposabljanje v gospodarskih zadevah ter boljši dostop do prava Unije in nacionalnega prava držav članic, zlasti sodne prakse;

20.  ugotavlja, da sta gospodarsko pravo in mednarodno zasebno pravo področji, ki sta manj kodificirani od drugih pravnih področij, kar pomeni pomembnejšo vlogo za akademske raziskave, zato je eden od ukrepov pri krepitvi usposobljenosti na področju gospodarskih zadev v državah članicah tudi zagotavljanje več sredstev za raziskave na tem področju;

21.  zato odobrava devet načel usposabljanja v pravosodju Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), sprejetih na njeni generalni skupščini leta 2016, saj zagotavljajo skupni temelj in okvir za ustanove, ki izvajajo usposabljanje na področju sodstva in pravosodja v Evropi;

22.  poudarja, da sta zelo pomembni tudi kakovost prava, ki se uporablja v gospodarskih zadevah, ter raven, do katere je to pravo dobro prilagojeno praksam in razvoju na gospodarskem področju;

23.  v skladu s členom 225 PDEU zato zahteva, da Komisija do 1. januarja 2020 na podlagi člena 81(2) PDEU predloži predlog zakonodajnega akta o evropskem hitrem postopku v civilnih zadevah in, v skladu s priporočili iz priloge po oceni Komisije o potrebi po takšnem pregledu, morebitni predlog za spremembe uredb Rim I in Rim II ter Bruselj Ia;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj dopolnijo te predloge z drugimi podpornimi ukrepi, katerih cilj je povečati strokovno znanje v državah članicah na področju gospodarskega prava in mednarodnega zasebnega prava;

25.  potrjuje, da priporočila, priložena tej resoluciji, spoštujejo temeljne pravice, načelo nacionalne postopkovne avtonomije ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

26.  meni, da se bodo vse finančne posledice predloga, zlasti stroški evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah, izravnale z enakimi prihranki, saj je evropski hitri postopek v civilnih zadevah stroškovno znatno učinkovitejši od rednih postopkov v državah članicah in ker se zadevni spori ne bodo sprožili v okviru splošnega postopkovnega sistema zadevne države članice;

27.  poudarja, da je gospodarsko pravo le eno od področij, kjer so potrebni nadaljnji ukrepi na ravni Unije za zagotovitev boljšega dostopa do pravosodja, večje kakovosti postopkov, strožjih zaščitnih ukrepov za stranke in hitrejšega reševanja sporov;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in spremljajoča priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI:

PRIPOROČILA KOMISIJI V ZVEZI Z UKREPI ZA UVEDBO IN PODPORO EVROPSKEGA HITREGA POSTOPKA V CIVILNIH ZADEVAH

NAČELA IN CILJI ZAHTEVANIH PREDLOGOV

I.  Evropski hitri postopek v civilnih zadevah

Glavni cilj naslednjega predloga je uvedba prostovoljnega evropskega hitrega postopka v civilnih zadevah, ki bo evropskim podjetjem omogočil, da rešijo izključno gospodarske čezmejne spore med podjetji v razumnem časovnem okviru.

Evropski hitri postopek v civilnih zadevah bi lahko temeljil na naslednjih načelih:

1.  uporabljati bi se moral v čezmejnih gospodarskih sporih, v katerih se evropski postopek v sporih majhne vrednosti ne uporablja;

2.  če se stranki strinjata, bi se moral uporabljati po nastanku spora ali če tožeča stranka vloži tožbo v okviru postopka in jo tožena stranka sprejme;

3.  uporabljati bi se moral le, če so bile stranke vnaprej ustrezno obveščene o posledicah privolitve v uporabo tega postopka;

4.  od strank bi se moralo zahtevati, naj zelo temeljito pripravijo svojo tožbo, preden se odpravijo na sodišče; k temu spada zgodnja izključitev možnosti za vključitev novih dejstev ali novih dokazov na sodišču;

5.  ne bi smel omogočati ločene pritožbe na postopkovne odločitve;

6.  načeloma bi bil lahko pisni postopek, ki bi na zahtevo vsaj ene stranke omogočal ustno obravnavo;

7.  v izhodišču bi moral uporabljati zelo kratke postopkovne roke, sodišču pa bi se moralo ob dogovoru s strankami omogočiti, da v primeru večje zapletenosti določi daljše roke;

8.  spodbujanje sodnega in izvensodnega sporazumnega reševanja čezmejnih gospodarskih sporov, vključno z mediacijo;

9.  spodbujanje uporabe sodobnih tehnologij za ustno obravnavo, pridobivanje dokazov in vročanje pisanj;

10.  stroški bi morali biti omejeni, da bi se zagotovilo spoštovanje pravice do dostopa do sodnega varstva;

11.  omogočanje priznavanja in izvrševanja pravnomočne sodbe na podlagi postopka na najenostavnejši in uporabniku najprijaznejši način, ki je na voljo v pravu Unije;

II.  Morebitne spremembe uredb Rim I, Rim II in Bruselj Ia

Predlog za evropski hitri postopek v civilnih zadevah bi lahko podprl predlog o spremembi uredb Rim I, Rim II in Bruselj Ia, da bi se dosegla boljša povezava med namenom in ciljem pogodb ter pravom, izbranim v Uniji, in strankam v izključno gospodarskih pogodbah zagotovila nadaljnja avtonomija ob hkratnem zagotavljanju zaščite šibkejših strank v odnosih med podjetji.

Spremembe uredbe Rim I bi lahko vključevale:

1.  preučitev možnosti okrepitve povezave med izbranim pravom in vsebino, ciljem in namenom pogodbe in strank;

2.  ponovno upoštevanje pravil glede veljavnosti izbranega prava, kar bi bilo treba preučili na podlagi vnaprej določenega prava, ki velja za pogodbo.

III.  Drugi ukrepi za razvijanje usposobljenosti na področju gospodarskih zadev v državah članicah

1.  Komisija in države članice bi morale dodatno podpreti te predloge z ukrepi za razvijanje usposobljenosti na področju gospodarskih zadev, kot so:

(a)  usposabljanje sodnikov in odvetnikov ter pravosodnih delavcev na področju gospodarskih zadev;

(b)  poenostavljen in večji dostop do prava Unije in nacionalnega prava držav članic, vključno s sodno prakso;

(c)  dodaten poudarek na gospodarskem pravu in mednarodnem zasebnem pravu v pravnem izobraževanju;

(d)  dodatna sredstva za akademske raziskave na področju gospodarskega prava in mednarodnega zasebnega prava ter

(e)  obvladanje tujega jezika in pravnega izrazoslovja v njem.

2.  Države članice so poleg tega pozvane, naj zagotovijo, da bodo sodišča, ki bodo uporabljala evropski hitri postopek v civilnih zadevah, posebej usposobljena na področju gospodarskega prava, na primer z imenovanjem ali povečanjem vloge sedanjih gospodarskih sodišč ali zbornic.

3.  Poleg tega je Komisija pozvana, naj nadalje preuči možnost za vzpostavitev evropskega gospodarskega sodišča, kar bi dopolnilo sodišča držav članic in ponudilo strankama v sporu dodaten, mednarodni forum, specializiran za reševanje gospodarskih sporov.

4.  Države članice so na koncu tudi povabljene, da preučijo možnost za ponovni pregled svojega prava na področju gospodarskih zadev v odnosih med podjetji, saj je eden pomembnejših dejavnikov pri izbiri prava učinkovitost in kakovost gospodarskega prava države.

(1) http://www.ejtn.eu/PageFiles/15756/Judicial%20Training%20Principles_SL.pdf


Vzpostavitev vesoljskega programa Unije in ustanovitev Agencije Evropske unije za vesoljski program ***I
PDF 334kWORD 134k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU (COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))(1)
P8_TA(2018)0520A8-0405/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),
Sprememba 2
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 b (novo)
–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij.
(1)  Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov. Vesoljska industrija Unije je že med najbolj konkurenčnimi na svetu. Vendar z vstopom novih akterjev in razvojem novih tehnologij prihaja do revolucionarnih sprememb tradicionalnih industrijskih modelov. Zato je bistveno, da Unija ostane vodilni mednarodni akter z obsežno svobodo delovanja na področju vesolja, da spodbuja znanstveni in tehnični napredek ter podpira konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost vesoljske industrije v Uniji, zlasti malih in srednjih ter zagonskih in inovativnih podjetij. Hkrati pa je treba ustvariti ustrezne pogoje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki delujejo v vesoljskem sektorju.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje ponuja za varnost Unije in njenih držav članic.
(2)  Razvoj vesoljskega sektorja je bil vselej povezan z varnostjo. V številnih primerih so oprema, sestavni deli in instrumenti, ki se uporabljajo v vesoljskem sektorju, blago z dvojno rabo. Zato bi bilo treba izkoristiti možnosti, ki jih vesolje in neodvisen dostop do njega ponujata za varnost in neodvisnost Unije in njenih držav članic.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Ne le, da bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto teh pobud, ampak jih je treba še izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike, kot so podnebne spremembe, vključno s spremljanjem sprememb na Arktiki, varnost in obramba.
(3)  Unija že od konca 1990-ih razvija svoje vesoljske pobude in programe, in sicer skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS), sistem Galileo in program Copernicus, ki se prilagajajo potrebam državljanov Unije in zahtevam javnih politik. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto teh pobud ter njihovo uveljavljanje in uporabo, poleg jih je treba tudi izboljšati, tako da bi ohranile korak z razvojem novih tehnologij ter spremembami na področju digitalnih ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izpolnile nove potrebe uporabnikov in pomagale uresničevati cilje na prednostnih področjih politike. Z vesoljskim programom bi bilo treba poleg tega spodbujati vesoljske storitve, da bodo lahko vse države članice in njihovi državljani v celoti izkoristili njegove prednosti.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.
(4)  Unija si mora zagotoviti svobodo delovanja in samostojnost pri dostopu do vesolja in ga biti sposobna varno uporabljati. Zato je bistveno, da ohranja avtonomen, zanesljiv in stroškovno učinkovit dostop do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, zlasti z vidika ključne infrastrukture in tehnologije, javne varnosti ter varnosti Unije in njenih držav članic. Komisija bi zato morala imeti možnost, da v skladu z določbami člena 189(2) Pogodbe združi izstrelitvene storitve na evropski ravni, in sicer tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe drugih subjektov, vključno z državami članicami. Bistveno je tudi, da ima Unija še naprej sodobne, učinkovite in prilagodljive izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti. Poleg ukrepov, ki so jih sprejele države članice in Evropska vesoljska agencija, bi morala Komisija razmisliti o načinih zagotavljanja podpore za take zmogljivosti. Zlasti kadar je treba zemeljsko infrastrukturo za dostop do vesolja, ki je potrebna za izvajanje izstrelitev v skladu s potrebami vesoljskega programa, vzdrževati ali posodobiti in kadar je ugotovljena jasna dodana vrednost za EU, bi bilo treba omogočiti, da se take prilagoditve v okviru programa delno financirajo v skladu s finančno uredbo, da se doseže večja stroškovna učinkovitost vesoljskega programa.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer z vzpostavitvijo vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Unija bi morala spodbujati širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).
(5)  Za krepitev konkurenčnosti vesoljske industrije Unije in pridobitev zmogljivosti za oblikovanje, gradnjo in delovanje lastnih sistemov bi Unija morala podpirati izgradnjo, rast in razvoj celotne vesoljske industrije. Na evropski, regionalni in nacionalni ravni bi bilo treba podpirati tudi oblikovanje do podjetništva in inovacij prijaznega modela, in sicer s pobudami, kot so vozlišča vesoljskih dejavnosti, ki bodo združevala vesoljski, digitalni in uporabniški sektor. Vozlišča vesoljskih dejavnosti bi morala sodelovati z vozlišči za digitalne inovacije, da bi spodbujali podjetništvo ter znanja in spretnosti. Unija bi morala spodbujati ustvarjanje in širitev vesoljskih družb s sedežem v Uniji, da bi jim pomagala uspeti, vključno s podpiranjem njihovega dostopa do financiranja tveganih naložb ob upoštevanju tega, da v Uniji ni dovolj možnosti za ustrezen dostop do zasebnega kapitala za zagonska podjetja, in z vzpostavljanjem inovacijskih partnerstev (pristop prve pogodbe).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc, za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih ZN, vključno z Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.
(6)  Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: vesoljski program) ima zaradi svoje pokritosti in potenciala za reševanje globalnih izzivov močno mednarodno razsežnost. Komisiji bi bilo zato treba omogočiti, da v imenu Unije vodi in usklajuje dejavnosti na mednarodni ravni, zlasti za zagovarjanje interesov Unije in njenih držav članic v mednarodnih forumih, med drugim na področju frekvenc. Komisija bi morala okrepiti gospodarsko diplomacijo za spodbujanje tehnologije in industrije Unije ter sodelovanja na področju usposabljanja, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi vzajemnosti pravic in obveznosti strank ter lojalne konkurence na mednarodni ravni. Zlasti je pomembno, da Komisija zastopa Unijo v organih programa Cospas-Sarsat ali v ustreznih sektorskih organih OZN, vključno z Organizacijo OZN za prehrano in kmetijstvo in Svetovno meteorološko organizacijo.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visokim predstavnikom spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam ZN.
(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami in visoko predstavnico spodbujati odgovorno ravnanje v vesolju, zlasti tako da bi poiskali rešitve za širjenje vesoljskih odpadkov, ter preučiti možnost pristopa k ustreznim konvencijam OZN, vključno s Pogodbo o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi (Pogodba o vesolju).
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da zajemajo iste stroškovne postavke, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja.
(8)  Vesoljski program ima podobne cilje kot drugi programi Unije, zlasti Obzorje Evropa, sklad InvestEU, evropski obrambni sklad ter skladi iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba predvideti kumulativno financiranje iz teh programov, pod pogojem, da krijejo iste stroške, zlasti prek ureditev za dodatno financiranje iz programov Unije, kadar načini upravljanja, in sicer zaporedno, izmenično ali s kombinacijo skladov, vključno s skupnim financiranjem ukrepov, omogočajo inovacijska partnerstva in mehanizme mešanega financiranja. Komisija bi zato med izvajanjem vesoljskega programa morala spodbujati sinergije z drugimi povezanimi programi Unije, kar bi, kjer je to mogoče, omogočilo dostop do financiranja tveganih naložb, inovacijska partnerstva, kumulativno financiranje in mehanizme mešanega financiranja. Pomembno je zagotoviti kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije, ter komponentami vesoljskega programa.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  V vesoljskem sektorju Unije je zaposlenih približno 200 000 strokovnjakov. Zato je bistvenega pomena, da se najsodobnejša infrastruktura tega sektorja še naprej razvija in tako spodbuja gospodarske dejavnosti, ki so višje in nižje v prodajni verigi. Vesoljski program bi moral za zagotavljanje konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti podpirati razvoj naprednih znanj in spretnosti na področjih, povezanih z vesoljem, in podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na dekletih in ženskah, da bi v celoti izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Vesoljski program bi moral izkoristiti sinergije med vesoljskim in prometnim sektorjem, saj ima vesoljska tehnologija strateško vlogo pri zagotavljanju pametnejšega, učinkovitejšega in varnejšega ter bolj trajnostnega in povezanega kopenskega, pomorskega, zračnega in vesoljskega prometa, hkrati pa se bo z rastočim, inovativnim prometnim sektorjem povečalo povpraševanje po inovativni in najsodobnejši vesoljski tehnologiji.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Vse prihodke, ustvarjene z vesoljskim programom, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.
(14)  Prihodke, ustvarjene s komponentami vesoljskega programa, bi morala prejeti Unija, da bi se delno izravnale njene že izvedene naložbe, in takšni prihodki bi se morali uporabiti za podporo uresničevanja ciljev vesoljskega programa. Iz istega razloga bi moralo biti mogoče v pogodbah, sklenjenih s subjekti iz zasebnega sektorja, določiti mehanizem za delitev prihodkov.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.
(16)  Vesoljski program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. To ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru vesoljskega programa, če takšna javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato se poleg pravil, določenih v finančni uredbi, zahtevajo posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Iz tega razloga bi morala obstajati možnost, da se naročilo odda v obliki javnega naročila s pogojnimi deli, pod določenimi pogoji uvede dopolnilo k pogodbi v okviru uspešnosti njenega izvajanja ali določi najmanjša stopnja oddaje naročil podizvajalcem, zlasti malim, srednjim in zagonskim podjetjem. Zaradi tehnoloških negotovosti, značilnih za komponente vesoljskega programa, cen javnih naročil ni mogoče vedno natančno oceniti, zato bi morala obstajati možnost, da se pogodbe sklenejo brez določitve fiksnih in dokončnih cen ter da se vanje vključijo določbe o varovanju finančnih interesov Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude.
(25)  Za dobro javno upravljanje vesoljskega programa je potrebna stroga porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene subjekte, da bi se izognili podvajanju ter zmanjšale prekoračitve stroškov in zamude, poleg tega pa bi si bilo treba prizadevati za dajanje prednosti uporabi obstoječe evropske infrastrukture ter razvoju evropskega strokovnega in industrijskega sektorja.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Vesoljski programi so uporabniško usmerjeni, zato morajo biti predstavniki uporabnikov za njihovo izvajanje in razvoj stalno in učinkovito vključeni.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.
(26)  Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe, povezane z vesoljem. Zato lahko pomembno prispevajo k vesoljskemu programu, zlasti k njegovemu izvajanju, in bi bilo treba zahtevati, da v celoti sodelujejo z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij vesoljskega programa. Komisija bi morala imeti možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, ter da neregulativne naloge v okviru izvajanja vesoljskega programa zaupa državam članicam in jih zaprosi za pomoč. Poleg tega bi morale zadevne države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljskih postaj na svojem ozemlju. Države članice in Komisija bi morale tudi sodelovati med seboj ter z ustreznimi mednarodnimi in regulativnimi organi, da bi zagotovile, da so frekvence, potrebne za vesoljski program, na voljo in ustrezno zaščitene, kar bo omogočilo nemoten razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra15.
__________________
__________________
15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
15 Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za izvedbo vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.
(27)  Komisija je kot zagovornica splošnega interesa Unije zadolžena za nadzor nad izvajanjem vesoljskega programa ter mora prevzeti splošno odgovornost zanj in spodbujati njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih zainteresiranih strani bi morala Komisija imeti možnost, da prenese nekatere naloge. Poleg tega je Komisija v najboljšem položaju, da določi glavne zahteve, potrebne za izvedbo sistemov in razvoj storitev.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti. Nekatere naloge, povezane z varnostjo in promocijo vesoljskega programa, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.
(28)  Poslanstvo Agencije Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki bo nadomestila in nasledila Agencijo za evropski GNSS, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 912/2010, je prispevati k vesoljskemu programu, zlasti na področju varnosti, kibernetske varnosti in promocije storitev in sektorja nižje v prodajni verigi. Naloge, povezane s temi področji, bi bilo zato treba dodeliti Agenciji. V zvezi z varnostjo in glede na izkušnje na tem področju bi morala biti Agencija odgovorna za naloge varnostne akreditacije za vse ukrepe Unije v vesoljskem sektorju. Na podlagi pozitivnih dosedanjih dosežkov pri spodbujanju uporabe programov Galileo in EGNOS pri uporabnikih in njune uveljavitve na trgu ter da bi se programi promovirali kot paket, bi bilo treba Agencijo zadolžiti tudi za promocijo in trženje programa Copernicus. Poleg tega bi morala opravljati naloge, ki ji jih Komisija prenese na podlagi enega ali več sporazumov o prispevkih, ki zajemajo različne druge posebne naloge, povezane z vesoljskim programom.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker pa Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da bi bil tak sporazum pogojen s sprejetjem ustreznih operativnih predpisov v Evropski vesoljski agenciji. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.
(29)  Evropska vesoljska agencija je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, ki je leta 2004 z Evropsko skupnostjo sklenila okvirni sporazum. Zato je pomembna partnerica pri izvajanju vesoljskega programa, s katero bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose. V zvezi s tem in v skladu s finančno uredbo je pomembno, da se sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi urejal vse finančne odnose med Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in zagotovil njihovo usklajenost ter bi bil skladen z okvirnim sporazumom z Evropsko vesoljsko agencijo, zlasti členom 5 navedenega sporazuma. Ker Evropska vesoljska agencija ni organ Unije in se zanj ne uporablja pravo Unije, je za zaščito interesov Unije in njenih držav članic bistveno, da tak sporazum vsebuje ustrezne zahteve glede operativnih predpisov Evropske vesoljske agencije. Sporazum bi moral vsebovati tudi vse določbe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih in civilno-vojaških razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska obrambna agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vojaška/civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morali Agencija in Evropska obrambna agencija zastopati skupnosti civilnih oziroma vojaških uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.
(31)  Za strukturno vključitev zastopanosti uporabnikov v upravljanju GOVSATCOM in za združevanje potreb in zahtev uporabnikov prek nacionalnih razmejitev bi morali relevantni subjekti Unije s tesnimi stiki z uporabniki, kot so Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropska agencija za pomorsko varnost, Evropska agencija za nadzor ribištva, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, civilna zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij ter Center za usklajevanje nujnega odziva, imeti usklajevalne vloge za posamezne skupine uporabnikov. Na združeni ravni bi morala Agencija zastopati skupnost uporabnikov ter imeti možnost spremljati operativno uporabo, povpraševanje, skladnost z zahtevami ter spreminjajoče se potrebe in zahteve.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa.
(36)  Za zagotovitev varnega kroženja informacij bi bilo treba določiti ustrezna pravila, da se zagotovi enakovrednost varnostnih pravil za različne javne in zasebne subjekte ter fizične osebe, ki so udeležene pri izvajanju vesoljskega programa, in sicer tako da se bo vzpostavilo več ravni dostopa do informacij in zagotovilo, da bo dostop do informacij pri tem varen.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Kibernetska varnost evropske zemeljske in vesoljske infrastrukture je bistvena za zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistemov in za to, da lahko naloge dejansko neprekinjeno izvajajo in zagotavljajo potrebne storitve.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Vse več ključnih gospodarskih sektorjev, zlasti promet, telekomunikacije, kmetijstvo in energetika, vedno bolj uporablja satelitske navigacijske sisteme, vse več pa je tudi sinergij z dejavnostmi, povezanimi z varnostjo in obrambo Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.
(38)  Satelitski navigacijski sistemi se uporabljajo v vse več ključnih gospodarskih sektorjih, zlasti v prometu, telekomunikacijah, kmetijstvu in energetiki. Satelitska navigacija je pomembna tudi za varnost Unije in njenih držav članic. Popoln nadzor nad satelitsko navigacijo bi zato moral zagotavljati tehnološko neodvisnost Unije, dolgoročno vključno z elementi za sestavne dele infrastrukturne opreme, in zagotoviti tudi njeno strateško avtonomnost.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo [2018/XXXX] [uredba o agenciji EASA] in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.
(40)  Cilj programa EGNOS je izboljšati kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, zlasti tistih, ki jih oddaja sistem Galileo. Storitve, ki jih zagotavlja EGNOS, bi morale predvsem pokrivati ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, za ta namen pa tudi Azore, Kanarske otoke in Madeiro, s ciljem, da se taka ozemeljska pokritost zagotovi do konca leta 2025. Kolikor je to tehnično izvedljivo in kar zadeva varovanje življenj, bi se geografska pokritost storitev EGNOS na podlagi mednarodnih sporazumov lahko razširila tudi na druge svetovne regije. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta1a in v potrebno spremljanje kakovosti storitev Galileo in varnostne uspešnosti za namene letalstva bi bilo treba opozoriti, da so kljub temu, da se signali, ki jih oddaja Galileo, lahko učinkovito uporabljajo za lažje določanje položaja zrakoplovov, lahko v storitve upravljanja zračnega prometa (ATM) in navigacijske službe zračnega prometa (ANS) vključeni samo lokalni ali regionalni sistemi za dopolnjevanje, kot je EGNOS v Evropi.
_________________
1a Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)   EGNOS je lahko v podporo preciznemu kmetijstvu in evropskim kmetom pomaga zmanjšati količino odpadkov in pretirano uporabo gnojil in herbicidov ter optimizirati donos pridelkov. „Skupnost uporabnikov“ Egnosa je sicer že velika, a je število kmetijskih strojev, ki so združljivi z navigacijsko tehnologijo, bolj omejeno. S tem problem se je treba spoprijeti.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.
(41)  Nujno je treba zagotoviti kontinuiteto, trajnost, varnost, zanesljivost, točnost in prihodnjo razpoložljivost storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS. V spreminjajočem se okolju in na hitro razvijajočem se trgu je treba tudi zagotoviti njihov nadaljnji razvoj ter pripraviti nove generacije teh sistemov.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)    Pristojni organi bi morali oblikovati skupne standarde in skupno certificiranje na mednarodni ravni, da bi tako spodbudili uporabo storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, ter podprli storitve nižje v prodajni verigi, zlasti v prometnem sektorju. 
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Glede na pomembnost zemeljske infrastrukture za Galileo in EGNOS in njenega vpliva na njuno varnost bi morala lokacijo te infrastrukture določiti Komisija. Zemeljska infrastruktura navedenih sistemov bi se morala tudi v prihodnje uvajati po odprtem in preglednem postopku.
črtano
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi bilo treba spodbujati uporabo storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, v drugih politikah Unije, kadar je to upravičeno in koristno.
(46)  Da bi kar najbolj povečali družbeno-gospodarske koristi sistemov Galileo in EGNOS, zlasti na področju varnosti, bi morala biti uporaba storitev, ki jih zagotavljata EGNOS in Galileo, vključena v druge politike Unije, kadar je to mogoče. Tudi ukrepi za spodbujanje uporabe teh storitev v vseh državah članicah so pomembna etapa procesa.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja, podnebnih sprememb, civilne zaščite, varnosti in digitalnega gospodarstva.
(47)  Program Copernicus bi moral zagotoviti avtonomen dostop do okoljskega znanja in ključnih tehnologij za opazovanje Zemlje in geoinformacijske storitve, s čimer bi Uniji omogočil neodvisno sprejemanje odločitev in ukrepov, med drugim na področjih okolja (vključno s kmetijstvom, biotsko raznovrstnostjo, rabo tal, gozdarstvom, razvojem podeželja in ribištvom), podnebnih sprememb, območij kulturne dediščine, civilne zaščite, varnosti (vključno z infrastrukturo) in digitalnega gospodarstva.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.
(48)  Obstoječe zmogljivosti bi bilo treba povečati in dopolniti z novimi sredstvi, ki jih lahko skupaj razvijejo pristojni subjekti. V ta namen bi morala Komisija tesno sodelovati z Evropsko vesoljsko agencijo, državami članicami in po potrebi drugimi subjekti, ki imajo v lasti ustrezna vesoljska ter in situ sredstva. Program Copernicus bi moral temeljiti na dejavnostih in dosežkih ter zagotoviti kontinuiteto dejavnosti in dosežkov v skladu z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta17 o vzpostavitvi programa Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus) ter Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih18, ki je vzpostavila predhodnik programa GMES (program za globalno spremljanje okolja in varnosti) in pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti, ob upoštevanju najnovejših trendov na področju raziskav, tehnološkega napredka in inovacij, ki vplivajo na opazovanje Zemlje, ter razvoja analitike velepodatkov in umetne inteligence ter s tem povezanih pobud na ravni Unije19. V največji možni meri bi moral uporabiti zmogljivosti držav članic, Evropske vesoljske agencije, EUMETSAT20 in drugih subjektov, vključno s komercialnimi pobudami v Evropi, za opazovanje iz vesolja ter s tem prispevati tudi k razvoju donosnega komercialnega vesoljskega sektorja v Evropi. Kjer je to izvedljivo in primerno, bi moral uporabiti tudi razpoložljive podatke in situ in pomožne podatke, ki jih v skladu z Direktivo 2007/2/ES21 zagotovijo predvsem države članice. Komisija bi morala sodelovati z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da se zagotovi učinkovit dostop in uporaba sklopov podatkov in situ za program Copernicus.
__________________
__________________
17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).
17 Uredba (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010 (UL L 122, 24.4.2014, str. 44).
18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).
18 Uredba (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem programu za spremljanje Zemlje (GMES) in njegovih začetnih operativnih dejavnostih (2011–2013) (UL L 276, 20.10.2010, str. 1).
19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).
19 Sporočilo „Umetna inteligenca za Evropo“ (COM(2018)0237), sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232), predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018)0008).
20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.
20 Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov.
21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).
21 Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE).
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 a (novo)
(49a)  Celoten potencial, ki ga ima program Copernicus za družbo in gospodarstvo Unije, bi bilo treba – širše od neposrednih upravičencev – v celoti sprostiti, in sicer tako da se poveča stopnja uporabe pri uporabnikih, za kar je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi podatke lahko uporabljali tudi nestrokovnjaki, s čimer bi se spodbudili rast, ustvarjanje delovnih mest in prenosi znanja.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 52
(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.
(52)  V zvezi s pridobivanjem podatkov bi morale biti dejavnosti v okviru programa Copernicus usmerjene v dokončanje in vzdrževanje obstoječe vesoljske infrastrukture, pripravo dolgoročne zamenjave satelitov na koncu njihove življenjske dobe ter začetek novih misij, katerih izvedljivost trenutno preučuje Evropska vesoljska agencija in ki bodo obravnavale nove sisteme opazovanja za podporo reševanju izziva svetovnih podnebnih sprememb (npr. spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov). Dejavnosti v okviru programa Copernicus bi morale razširiti globalno pokritost spremljanja v polarnih regijah in podpirati zagotavljanje okoljske skladnosti, zakonsko predpisano spremljanje in poročanje na področju okolja ter inovativne okoljske aplikacije (npr. za spremljanje kmetijskih rastlin, gospodarjenje z vodnimi viri in izboljšano spremljanje požarov). Pri tem bi moral Copernicus izkoristiti možnosti vzvoda in kar najbolj izkoristiti naložbe, izvedene v prejšnjem obdobju financiranja (2014–2020), ter preučiti možnosti novih operativnih in poslovnih modelov za nadaljnjo dopolnitev svojih zmogljivosti. Nadaljnji razvoj njegove varnostne razsežnosti, da bi se lahko odzival na spreminjajoče se potrebe uporabnikov na področju varnosti, bi moral temeljiti na uspešnih partnerstvih z državami članicami v okviru ustreznih mehanizmov upravljanja.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 53
(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.
(53)  V okviru funkcije za obdelavo podatkov in informacij bi moral program Copernicus zagotavljati svojo dolgoročno vzdržnost in nadaljnji razvoj svojih osnovnih storitev, informacije za zadovoljitev potreb javnega sektorja in izpolnitev zahtev iz mednarodnih zavez Unije ter karseda povečati priložnosti za komercialno uporabo. Program Copernicus bi moral na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni zagotoviti zlasti informacije o stanju ozračja, vključno s kakovostjo zraka; informacije o stanju oceanov; informacije v podporo spremljanju kopnega, ki so v pomoč pri izvajanju lokalnih in nacionalnih politik ter politik Unije; informacije v podporo prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic; geoprostorske informacije v podporo ravnanju v izrednih razmerah, med drugim z dejavnostmi preprečevanja, zagotavljanjem okoljske skladnosti in civilno zaščito, vključno s podporo zunanjemu delovanju Unije. Komisija bi morala opredeliti ustrezne pogodbene ureditve, ki bi spodbujale vzdržnost zagotavljanja storitev.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 54 a (novo)
(54a)  Za trajnostno uresničevanje ciljev programa Copernicus bi lahko ustanovili odbor (pododbor za program Copernicus), ki bi Komisiji pomagal pri usklajevanju prispevkov Unije, forumov uporabnikov, držav članic in medvladnih organizacij ter zasebnega sektorja v okviru programa Copernicus, tako da bi se kar najbolje izkoristile obstoječe zmogljivosti in opredelile vrzeli, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 55
(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Komisija in njeni pooblaščeni subjekti pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.
(55)  Izvajanje storitev programa Copernicus bi moralo spodbujati javno uporabo storitev, saj bi uporabniki lahko predvideli razpoložljivost in razvoj storitev, in spodbujati sodelovanje z državami članicami in drugimi stranmi. V ta namen bi morali Agencija in pooblaščeni subjekti za program Copernicus pri nadaljnjem razvoju portfelja storitev in informacij programa Copernicus tesno sodelovati z različnimi skupnostmi uporabnikov iz vse Evrope, da zagotovijo, da bodo izpolnjene spreminjajoče se potrebe javnega sektorja in politik, ter tako v interesu evropskih državljanov kar najbolj povečati stopnjo uporabe podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi razvile komponento in situ programa Copernicus ter olajšale vključevanje sklopov podatkov in situ v zbirke vesoljskih podatkov za posodobljene storitve programa Copernicus.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 56 a (novo)
(56a)  Države članice, Komisija in pristojni subjekti bi morali v rednih časovnih presledkih izvajati informacijske kampanje o koristih programa Copernicus in vsem morebitnim uporabnikom tako omogočiti dostop do ustreznih informacij in podatkov.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 57 a (novo)
(57a)  Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb je sicer še v predoperativni fazi, a se že kažejo obetavni rezultati, saj se je število uporabnikov med letoma 2015 in 2016 podvojilo. Vse storitve na področju podnebnih sprememb bi morale čim prej postati v celoti operativne in tako zagotavljati stalen pretok podatkov, ki je potreben za učinkovite ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59
(59)  Da se lokalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.
(59)  Da se lokalne in regionalne organe, mala in srednja podjetja, znanstvenike in raziskovalce spodbudi k uporabi podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, in tehnologij za takšno opazovanje, ter se jim olajša uporaba takšnih podatkov in tehnologij, bi bilo treba z dejavnostmi za povečanje stopnje uporabe med uporabniki spodbujati namenska omrežja za razširjanje podatkov programa Copernicus, vključno z nacionalnimi in regionalnimi organi. V zvezi s tem bi si morale Komisija in države članice prizadevati za vzpostavitev tesnejših povezav med programom Copernicus ter politikami Unije in nacionalnimi politikami, da bi se spodbudilo povpraševanje po komercialnih aplikacijah in storitvah ter da bi lahko podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, razvijala aplikacije na podlagi podatkov in informacij programa Copernicus, s pomočjo katerih bi se v Evropi vzpostavil konkurenčen ekosistem podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 59 a (novo)
(59a)   Satelitske slike imajo velik potencial za trajnostno in učinkovito upravljanje virov, saj na primer zagotavljajo zanesljive in pravočasne informacije o pridelku in stanju tal, zato bi bilo treba to storitev še okrepiti, da bi zadostili potrebam končnih uporabnikov in zagotovili povezovanje podatkov.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe.
(62)  Unija je na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in Sveta iz Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta24 vzpostavila okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST). Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost vesoljskih dejavnosti. SST je zato bistvenega pomena za ohranitev kontinuitete komponent vesoljskega programa in njihovih prispevkov k politikam Unije. S prizadevanji za preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov prispeva SST k zagotavljanju vzdržnega in zajamčenega dostopa do vesolja, ki je globalna skupna dobrina, in njegove uporabe. Namen SST je tudi olajšati pripravo evropskih projektov za čiščenje Zemljine orbite.
__________________
__________________
24 UL L 158, 27.5.2014, str. 227.
24 Sklep št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (UL L 158, 27.5.2014, str. 227).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami.
(63)  SST bi moral nadalje razvijati učinkovitost in avtonomijo zmogljivosti SST. V ta namen bi bilo treba na podlagi podatkov iz mreže senzorjev SST vzpostaviti avtonomen evropski katalog vesoljskih predmetov. Po zgledu drugih držav z vesoljskimi zmogljivostmi bi lahko bili nekateri podatki iz kataloga dostopni za nekomercialne in raziskovalne namene. SST bi moral še naprej podpirati delovanje in zagotavljanje storitev SST. Ker je SST uporabniško usmerjen sistem, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne mehanizme za zbiranje zahtev uporabnikov, vključno z varnostnimi zahtevami in s tistimi, ki se nanašajo na prenos pomembnih informacij javnim ustanovam in javnih ustanov, da bi se izboljšala učinkovitost sistema.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 67
(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor ZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.
(67)  Poleg tega bi moral SST dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganj, kot so smernice za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor OZN za miroljubno rabo vesolja (COPUOS), in smernice za dolgoročno vzdržnost vesoljskih dejavnosti ali druge pobude za zagotovitev varnosti, zaščite in vzdržnosti vesoljskih dejavnosti. Da bi se zmanjšalo tveganje trkov, bi si bilo treba v okviru SST prizadevati tudi za sinergije s pobudami, katerih cilj je spodbujati razvoj in uporabo tehnoloških sistemov, zasnovanih za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov. SST bi moral prispevati k zagotavljanju miroljubne uporabe in raziskovanja vesolja. Povečanje vesoljskih dejavnosti lahko vpliva na mednarodne pobude na področju upravljanja vesoljskega prometa. Unija bi morala spremljati ta razvoj in ga morda upoštevati pri vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic in vključevanje zasebnega sektorja.
(70)  Ekstremni in veliki vesoljski vremenski dogodki lahko ogrozijo varnost državljanov in motijo delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture. Zato bi bilo treba v okviru vesoljskega programa določiti funkcijo za vesoljsko vreme, da bi se ocenila tveganja v zvezi z vesoljskim vremenom in ustrezne potrebe uporabnikov, povečala ozaveščenost o tveganjih v zvezi z vesoljskim vremenom, poskrbelo za zagotavljanje uporabniško usmerjenih storitev v zvezi z vesoljskim vremenom in izboljšale zmogljivosti držav članic za zagotavljanje storitve v zvezi z vesoljskim vremenom. Komisija bi morala prednostno razvrstiti sektorje, za katere se bodo zagotavljale operativne storitve v zvezi z vesoljskim vremenom, pri čemer bi morala upoštevati potrebe uporabnikov, tveganja in tehnološko pripravljenost. Dolgoročno pa bi se lahko obravnavale tudi potrebe drugih sektorjev. Za zagotavljanje storitev na ravni Unije v skladu s potrebami uporabnikov bodo potrebne ciljno usmerjene, usklajene in nadaljnje raziskovalne in razvojne dejavnosti, da se podpre razvoj storitev v zvezi z vesoljskim vremenom. Zagotavljanje storitev v zvezi z vesoljskim vremenom bi moralo temeljiti na obstoječih nacionalnih zmogljivostih in zmogljivostih Unije ter omogočati široko sodelovanje držav članic, mednarodnih organizacij in vključevanje zasebnega sektorja.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, ki lahko vključuje civilne in vojaške misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade) in vesoljsko infrastrukturo.
(73)  GOVSATCOM je uporabniško usmerjen program z močno varnostno razsežnostjo. Analizirati je mogoče tri glavne sklope primerov uporabe: krizno upravljanje, naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, humanitarne krize in izredne razmere na morju; nadzor, ki lahko vključuje varovanje meje in predmejnih območij, varovanje morske meje, pomorski nadzor in nadzor nad nezakonito trgovino; ter osrednja infrastruktura, ki lahko vključuje diplomatsko mrežo, policijsko komunikacijo, digitalno infrastrukturo (npr. podatkovne centre, strežnike), ključno infrastrukturo (npr. energija, prevoz, vodne pregrade, kot so jezi) in vesoljsko infrastrukturo.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 78
(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU omogoča, da večina uporabnikov še naprej uporablja svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM, če uporabljajo tehnologije Unije.
(78)  Za uporabnike satelitskih komunikacij je uporabniška oprema vse pomembnejši operativni vmesnik. Pristop GOVSATCOM EU bi moral omogočiti, da uporabniki še naprej uporabljajo svojo obstoječo uporabniško opremo za storitve GOVSATCOM.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 86
(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, zlasti na področju trajnostne hrane in naravnih virov, spremljanja podnebja, pametnih mest, avtomatiziranih vozil, varnosti in obvladovanja nesreč; V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.
(86)  V zvezi z infrastrukturo, namenjeno vesoljskemu programu, bi lahko bile potrebne dodatne raziskave in inovacije, ki bi se lahko podprle v okviru programa Obzorje Evropa, da bi se zagotovila usklajenost z dejavnostmi Evropske vesoljske agencije na tem področju. Sinergije s programom Obzorje Evropa bi morale zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske potrebe v vesoljskem sektorju opredelijo in vzpostavijo v okviru postopka strateškega načrtovanja raziskav in inovacij. Zagotoviti je treba kontinuiteto med rešitvami, razvitimi v okviru programa Obzorje Evropa, in delovanjem komponent vesoljskega programa. Vesoljski podatki in storitve, ki so brezplačno na voljo prek vesoljskega programa, se bodo uporabili za razvoj prebojnih rešitev z raziskavami in inovacijami, tudi v programu Obzorje Evropa, v glavnih evropskih politikah. V postopku strateškega načrtovanja v okviru programa Obzorje Evropa bodo opredeljene raziskovalne in inovacijske dejavnosti, za katere bi se morala uporabljati infrastruktura v lasti Unije, na primer Galileo, EGNOS in Copernicus. Raziskovalna infrastruktura, zlasti mreže za opazovanja in situ, bo bistveni element infrastrukture za opazovanja in situ, ki bo omogočala storitve programa Copernicus.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 87
(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.
(87)  Z Uredbo (EU) št. 912/2010 je bila za upravljanje nekaterih vidikov satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ustanovljena agencija Unije, imenovana Agencija za evropski GNSS. Ta uredba zlasti določa, da bo Agencija za evropski GNSS zadolžena za nove naloge, ne samo v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS, temveč tudi za druge komponente vesoljskega programa, zlasti varnostno akreditacijo in kibernetsko varnost. Zato je treba ustrezno prilagoditi ime, naloge in organizacijske vidike Agencije za evropski GNSS.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 88
(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.
(88)  Glede na njeno razširjeno področje pristojnosti, ki ne bo več omejeno na Galileo in EGNOS, bi bilo zato treba Agencijo za evropski GNSS spremeniti. Kadar Komisija Agenciji zaupa naloge, bi morala zagotoviti ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri. Vendar pa bi morala biti v okviru Agencije zagotovljena kontinuiteta dejavnosti Agencije za evropski GNSS, vključno glede pravic in obveznosti, osebja in veljavnosti vseh sprejetih odločitev.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo;
(2)  „vesoljski vremenski dogodki“ pomeni naravna nihanja v vesolju med Soncem in Zemljo, vključno s Sončevimi baklami, Sončevimi energetskimi delci, Sončevim vetrom in izbruhi koronalne mase, ki lahko povzročijo Sončeve nevihte (geomagnetne viharje, Sončeve radiacijske nevihte in ionosferske motnje), ki bi lahko vplivale na Zemljo ali vesoljsko infrastrukturo;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5
(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovit pristop h glavnim nevarnostim v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;
(5)  „spremljanje razmer v vesolju“ (SSA) pomeni celovito znanje in razumevanje glavnih nevarnosti v vesolju, med katere spadajo trki med sateliti in vesoljskimi odpadki, vesoljski vremenski pojavi in blizuzemeljski predmeti;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(6)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente in/ali proračunska jamstva iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);
(10)  „podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih predmetov (vključno z vesoljskimi odpadki), pridobljene s senzorji SST, ali orbitalne parametre vesoljskih predmetov, ki izhajajo iz opazovanj s senzorji SST v okviru komponente nadzora in spremljanja v vesolju (SST);
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 14 a (novo)
(14a)   „informacije tretjih strani programa Copernicus“ pomeni informacije, ki so licencirane in zagotovljene za uporabo v okviru dejavnosti programa Copernicus in so bile pridobljene drugače kot s Sentineli programa Copernicus;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 1
„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik ali politik civilne zaščite;
„glavni uporabniki programa Copernicus“, ki izkoriščajo podatke in informacije programa Copernicus in imajo dodatno vlogo spodbujanja razvoja programa Copernicus, zajemajo pa institucije in organe Unije ter evropske nacionalne ali regionalne javne organe, pooblaščene za opravljanje javnih storitev za opredelitev, izvajanje, izvrševanje ali spremljanje okoljskih ali varnostnih politik (vključno z varnostjo infrastrukture) ali politik civilne zaščite;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 – pododstavek 2 a (novo)
„temeljne storitve programa Copernicus“ pomeni operativne storitve, ki so združene v komponenti obdelave podatkov in informacij ali storitveni komponenti in so splošnega in skupnega interesa za države članice in Unijo;
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
(23a)  „vesoljski sektor“ pomeni:
„sektor višje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti, ki vodijo v delujoč vesoljski sistem, ter raziskovanje vesolja;
„sektor nižje v prodajni verigi“, ki zajema dejavnosti v zvezi z uporabo satelitskih podatkov za razvoj vesoljskih proizvodov in storitev za končne uporabnike.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);
(a)  avtonomni civilni globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) pod civilnim nadzorom, ki obsega konstelacijo satelitov, centrov in globalno mrežo zemeljskih postaj, omogoča storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa ter, kadar je to ustrezno, vključuje potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Galileo);
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);
(c)  avtonomen, uporabniško usmerjen sistem za opazovanje Zemlje pod civilnim nadzorom, ki na podlagi politike brezplačnega in odprtega dostopa do podatkov ponuja geoinformacijske podatke in storitve, obsega satelite, zemeljsko infrastrukturo, zmogljivosti za obdelavo podatkov in informacij ter infrastrukturo za razširjanje podatkov ter vključuje vse potrebe in zahteve glede varnosti (v nadaljnjem besedilu: Copernicus);
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil, odvrženih stopenj nosilnih raket, odpadkov in delov odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);
(d)  sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki naj bi izboljšal, upravljal in zagotavljal podatke, informacije in storitve v zvezi z nadzorom in spremljanjem aktivnih in neaktivnih vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v Zemljini orbiti, ki jih dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskimi vremenskimi dogodki in spremljanje tveganja v zvezi z blizuzemeljskimi predmeti, ki se približujejo Zemlji (v nadaljnjem besedilu: SST);
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje učinkovitega dostopa do vesolja v okviru vesoljskega programa ter za spodbujanje inovativnega vesoljskega sektorja.
Poleg tega vključuje vesoljski program ukrepe za zagotavljanje neodvisnega dostopa do vesolja, za spoprijemanje s kibernetskimi grožnjami, za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega vesoljskega sektorja (višje in nižje v prodajni verigi) ter za podporo vesoljski diplomaciji.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Splošni cilji vesoljskega programa so:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, varnostjo in obrambo, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev;
(a)  brez prekinitev in, kadar je le mogoče, na svetovni ravni zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve, ki izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe ter lahko uresničijo politične prednostne naloge Unije, vključno s podnebnimi spremembami, ali prispevati k zagotavljanju takih podatkov, informacij in storitev ter podpirati zmogljivost Unije in njenih držav članic za odločanje na podlagi dokazov in neodvisno odločanje;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, vključno s spodbujanem kar najširše uporabe podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;
(b)  čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi, zlasti tako da se okrepi evropski sektor nižje v prodajni verigi, kar bo omogočilo rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji, ter tako da se v Uniji in zunaj nje spodbuja kar najširša uporaba storitev in podatkov, informacij in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  povečati varnost Unije in njenih držav članic, njeno svobodo delovanja in njeno strateško neodvisnost, zlasti kar zadeva tehnologije in odločanje na podlagi dokazov;
(c)  povečati (med drugim kibernetsko) varnost Unije in njenih držav članic ter povečati njeno strateško neodvisnost, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  okrepiti evropski industrijski in znanstveni ekosistem vesoljskega sektorja, tako da se vzpostavi skladen okvir, ki bo združeval odličnost evropskega izobraževanja in strokovnega znanja, razvoj zmogljivosti oblikovanja in zmogljivosti za proizvodnjo na visoki ravni ter strateško vizijo, ki je potrebna v vse bolj konkurenčnem sektorju;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem.
(d)  spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja v vesoljskem sektorju in krepiti njeno vlogo pri reševanju globalnih izzivov ter podpiranju globalnih pobud, tudi v zvezi s trajnostnim razvojem.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  krepiti vesoljsko diplomacijo Unije in spodbujati mednarodno sodelovanje, da se poveča ozaveščenost o vesolju kot skupni dediščini človeštva;
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  spodbujati tehnologijo in industrijo Unije ter načelo vzajemnosti in poštene konkurence na mednarodni ravni;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d c (novo)
(dc)  povečati varnost Unije in njenih držav članic na različnih področjih, zlasti na področju prometa (letalstvo, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi, železniški promet, navigacija, cestni promet, avtonomna vožnja), izgradnje in spremljanja infrastrukture ter spremljanja kopnega in okolja.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a)  za Galileo in EGNOS: zagotoviti vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;
(a)  za Galileo in EGNOS: dolgoročno in stalno zagotavljati vrhunske in po potrebi varne storitve določanja položaja, navigacijske storitve in storitve določanja točnega časa;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju politik Unije in njenih držav članic na področjih okolja, podnebnih sprememb, kmetijstva in razvoja podeželja, civilne zaščite, varnosti in zaščite ter digitalnega gospodarstva;
(b)  za Copernicus: dolgoročno zagotavljati točne in zanesljive podatke in informacije, pridobljene z opazovanjem Zemlje, v podporo izvajanju in spremljanju uporabniško usmerjenih politik in ukrepov Unije in njenih držav članic;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;
(c)  za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA): okrepiti zmogljivosti SST za nadzor, spremljanje in opredelitev vesoljskih predmetov in vesoljskih odpadkov, za spremljanje vesoljskega vremena ter kartiranje in povezovanje zmogljivosti držav članic glede blizuzemeljskih predmetov;
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka e
(e)  prispevati, kadar je nujno za potrebe vesoljskega programa, k avtonomni, varni in stroškovno učinkoviti zmogljivosti dostopa do vesolja;
(e)  zagotavljati avtonomne, varne in stroškovno učinkovite zmogljivosti dostopa do vesolja;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka f
(f)  podpirati in krepiti konkurenčnost, podjetništvo, znanja in spretnosti ter inovacijsko zmogljivost pravnih in fizičnih oseb v Uniji, ki so dejavne ali želijo postati dejavne v tem sektorju, zlasti ob upoštevanju položaja in potreb malih, srednjih in zagonskih podjetij.
(f)  spodbujati razvoj močnega in konkurenčnega vesoljskega gospodarstva Unije ter kar najbolj povečati priložnosti za podjetja Unije vseh velikosti in za vse regije Unije.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Vesoljski program podpira:
Vesoljski program – v sinergiji z drugimi programi in mehanizmi financiranja Unije in Evropske vesoljske agencije – podpira:
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za potrebe vesoljskega programa;
(a)  zagotavljanje izstrelitvenih storitev za vesoljski program, vključno z združenimi izstrelitvenimi storitvami za Unijo in – na njihovo zahtevo – tudi za druge subjekte, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije v skladu s členom 25, da bi povečali konkurenčnost evropskih nosilnih raket in sektorjev na svetovnem trgu;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja;
(b)  razvoj dejavnosti, povezanih z avtonomnim, zanesljivim in stroškovno učinkovitim dostopom do vesolja, vključno z alternativnimi izstrelitvenimi tehnologijami in inovativnimi sistemi ali storitvami, pri čemer se upoštevajo bistveni varnostni interesi Unije in njenih držav članic v skladu s členom 25;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  kadar je nujno zaradi potreb vesoljskega programa, potrebne prilagoditve zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja.
(c)  kadar je nujno zaradi ciljev vesoljskega programa, potrebno podporo za vzdrževanje, prilagoditve in razvoj zemeljske infrastrukture za dostop do vesolja, zlasti obstoječe infrastrukture, raketnih izstrelišč in raziskovalnih središč.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6 – naslov
Ukrepi v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije
Ukrepi v podporo inovativnemu in konkurenčnemu vesoljskemu sektorju Unije
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  inovativne dejavnosti za kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;
(a)  inovativne dejavnosti za razvoj in kar najboljše izkoriščanje vesoljske tehnologije, infrastrukture ali storitev;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  ustrezne ukrepe za spodbujanje uporabe inovativnih rešitev, ki izhajajo iz dejavnosti raziskav in inovacij, zlasti prek sinergij z drugimi skladi Unije, kot sta Obzorje Evropa in InvestEU, da bi podprli razvoj sektorjev nižje v prodajni verigi za vse komponente vesoljskega programa;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  krepitev evropskega vesoljskega sektorja na izvoznem trgu;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje tega blaga ali storitev;
(b)  vzpostavitev partnerstev za inovacije na področjih, povezanih z vesoljem, za razvoj inovativnih proizvodov ali storitev ter poznejše trženje teh proizvodov ali storitev za potrebe vesoljskega programa;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  oblikovanje, preizkušanje, izvajanje in nameščanje podatkovnih medoperabilnih vesoljskih rešitev za javne službe, spodbujanje inovacij in vzpostavljanje skupnih okvirov, da bi za državljane in podjetja sprostili celoten potencial storitev javne uprave;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  podjetništvo, od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in drugimi določbami v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;
(c)  podjetništvo, tudi od začetne do razširitvene faze v skladu s členom 21 in na podlagi drugih določb v zvezi z dostopom do financiranja iz člena 18 in poglavja I naslova III;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti;
(d)  sodelovanje v obliki mreže vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki zlasti na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja ter nudijo podporo, infrastrukturo in storitve državljanom in podjetjem, da bi se tako spodbujala podjetništvo ter razvoj znanja in spretnosti; spodbujanje sodelovanja med vozlišči vesoljskih dejavnosti in vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa za digitalno Evropo;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  morebitno oblikovanje „strategije pristopa prve pogodbe“ z vsemi ustreznimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja, da bi podprli ustanavljanje zagonskih podjetij v vesoljskem sektorju;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  sinergije s prometnim, vesoljskim in digitalnim sektorjem, da bi spodbudili širšo rabo novih tehnologij (kot so eCall, digitalni tahograf, nadzor in upravljanje prometa, avtonomna vožnja, vozila brez voznika in brezpilotni zrakoplovi) in obravnavali potrebe po varni in nemoteni povezljivosti, zanesljivem določanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti, s tem pa povečali konkurenčnost prometnih storitev in prometnega sektorja;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka e
(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja;
(e)  zagotavljanje dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja za razvoj naprednih znanj in spretnosti v vesoljskem sektorju;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka f
(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje;
(f)  dostop do zmogljivosti za obdelavo in preizkušanje za strokovnjake iz javnega in zasebnega sektorja, študente in podjetnike;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka c
(c)  pravice odločanja o programu ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;
(c)  pravice odločanja o programu ali, kadar je to ustrezno, dostopa do občutljivih ali tajnih informacij ne prenese na tretjo državo ali mednarodno organizacijo;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  kadar je to ustrezno, varuje strateške in suverene interese Unije na vseh zadevnih področjih, vključno s strateško neodvisnostjo Evrope na področju tehnologije ali industrije;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz prvega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja sprejemnike PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.
3.  Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da pogodbe, sporazumi ali drugi dogovori v zvezi z dejavnostmi iz drugega odstavka vključujejo določbe o ustrezni lastniški in uporabniški ureditvi za navedena sredstva ter v zvezi s točko c) da lahko Unija prosto uporablja in dovoljuje uporabo sprejemnikov PRS v skladu s Sklepom št. 1104/2011/EU.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.
Storitve, podatki in informacije se v okviru komponent vesoljskega programa zagotavljajo brez izrecnega ali implicitnega jamstva glede kakovosti, natančnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti, hitrosti in primernosti za kakršen koli namen, razen če se takšno jamstvo za zagotavljanje zadevnih storitev zahteva v skladu z veljavnim pravom Unije. V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so uporabniki navedenih storitev, podatkov in informacij ustrezno obveščeni o odsotnosti kakršnega koli takega jamstva.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16] milijard EUR v tekočih cenah.
Finančna sredstva za izvajanje vesoljskega programa za obdobje 2021–2027 znašajo [16,9] milijarde EUR v tekočih cenah.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  za Copernicus: [5,8] milijarde EUR;
(b)  za Copernicus: [6] milijard EUR;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c
(c)  za SSA/GOVSATCOM: [0,5] milijarde EUR.
(c)  za SSA/GOVSATCOM: [1,2] milijarde EUR.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Medsektorske dejavnosti iz člena 3 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.
2.  Medsektorske dejavnosti iz členov 3, 5 in 6 se financirajo v okviru komponent vesoljskega programa.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  v vseh državah članicah in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij ter drugih gospodarskih subjektov, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;
(a)  po vsej Uniji in v celotni dobavni verigi spodbujajo čim večjo in čim bolj odprto udeležbo vseh gospodarskih subjektov, predvsem pa zagonskih podjetij, novih udeležencev na trgu, malih in srednjih podjetij, vključno z zahtevo, da ponudniki sklenejo pogodbe s podizvajalci;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d
(d)  spodbujajo avtonomnost Unije, zlasti v tehnološkem smislu;
(d)  spodbujajo strateško neodvisnost Unije v celotni vrednostni verigi, zlasti v industrijskem in tehnološkem smislu;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  spoštujejo načeli prostega dostopa in poštene konkurence v celotni industrijski dobavni verigi, omogočajo javno naročanje na podlagi preglednih in pravočasnih informacij, jasnega obveščanja o veljavnih pravilih glede javnih naročil, izbirnih merilih in merilih za oddajo naročil ter vseh drugih ustreznih informacij, da se omogočijo enaki pogoji za vse morebitne ponudnike;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške avtonomnosti Unije lahko javni naročnik od ponudnika zahteva, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.
1.  Za spodbujanje novih udeležencev na trgu, zlasti malih, srednjih in zagonskih podjetij ter zagotovitev najširše možne geografske pokritosti ob zaščiti strateške neodvisnosti Unije skuša javni naročnik od ponudnika zahtevati, da del naročila odda podizvajalcem s konkurenčnim razpisnim postopkom za podizvajalce na ustreznih ravneh, in sicer podjetjem, ki ne spadajo v skupino, v katero spada sam.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda podizvajalcem, izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.
2.  Javni naročnik zahtevani delež naročila, ki se odda panožnim podizvajalcem na vseh ravneh, v skladu z odstavkom 1 izrazi v obliki razpona med minimalnim in maksimalnim deležem.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Ponudnik utemelji kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.
3.  Ponudnik utemelji in naročnik oceni kakršno koli odstopanje od zahteve v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih mora sodelovati uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stran.
V primeru skupnega razpisa se določijo skupni postopki za izbiro in ocenjevanje predlogov. Pri postopkih sodeluje uravnotežena skupina strokovnjakov, ki jih imenuje vsaka stranka. Strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija in Agencija izvedeta postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.
1.  Poleg določb [člena 165] finančne uredbe lahko Komisija ali Agencija izvede postopke oddaje skupnih javnih naročil z Evropsko vesoljsko agencijo ali drugimi mednarodnimi organizacijami, udeleženimi pri izvajanju komponent vesoljskega programa.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka a
(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo;
(a)  strogi razdelitvi nalog in odgovornosti med subjekti, udeleženimi pri izvajanju vesoljskega programa, zlasti med državami članicami, Komisijo, Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, in sicer na podlagi pristojnosti vsakega od subjektov, da bi povečali preglednost, uspešnost in stroškovna učinkovitost ter preprečili prekrivanje dejavnosti;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka b
(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svojih pristojnosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovni in časovni načrt;
(b)  strogem nadzoru vesoljskega programa, pri čemer morajo vsi subjekti v okviru svoje odgovornosti na podlagi te uredbe dosledno upoštevati stroškovno in tehnično uspešnost;
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 – točka d
(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami;
(d)  sistematičnem upoštevanju potreb uporabnikov storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja v zvezi s temi storitvami, tudi prek posvetovanj s svetovalnim forumom uporabnikov na nacionalni ravni in ravni Unije;
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam ali nacionalnim agencijam oziroma skupinam teh držav članic ali nacionalnih agencij. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.
2.  Komisija ali, kadar gre za naloge iz člena 30, Agencija lahko zaupa posebne naloge državam članicam oziroma skupinam teh držav članic na podlagi dogovora o posameznem primeru. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo nemoteno delovanje vesoljskega programa in spodbujajo njegovo uporabo, tudi tako, da na ustrezni ravni prispevajo k zaščiti frekvenc, potrebnih za ta program.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice si prizadevajo za proaktivno in usklajeno posvetovanje s skupnostmi končnih uporabnikov, zlasti v zvezi s programi Galileo, EGNOS in Copernicus, tudi prek svetovalnih uporabniških forumov.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa, tudi na področju varnosti. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.
1.  Komisija je na splošno odgovorna za izvajanje vesoljskega programa in na področju varnosti za komponente vesoljskega programa, ki niso zaupane Agenciji v skladu s členom 30. V skladu s to uredbo določi prednostne naloge in dolgoročni razvoj vesoljskega programa ter nadzoruje njegovo izvajanje, pri čemer ustrezno upošteva njegov vpliv na druge politike Unije.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugemu subjektu.
2.  Komisija upravlja komponente vesoljskega programa, kadar tako upravljanje ni zaupano drugim subjektom iz členov 30, 31 in 32.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3
3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov.
3.  Komisija določi jasno razdelitev nalog med različnimi subjekti, udeleženimi pri vesoljskem programu, in usklajuje dejavnosti teh subjektov, skrbi pa tudi za popolno zaščito interesov Unije, dobro upravljanje njenih sredstev ter uveljavljanje njenih pravil, zlasti v zvezi z javnimi naročili. Komisija v ta namen z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu za naloge, ki jih opravljata ta subjekta, kakor je navedeno v členu 31a.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija v zvezi z zagotavljanjem delovanja in upravljanja funkcij vesoljskega vremena, NEO ter GOVSATCOM v skladu s členom 105 sprejme delegirane akte.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z izvedbenimi akti določi tehnične in operativne specifikacije, potrebne za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo. Komisija se pri določanju teh tehničnih in operativnih specifikacij izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.
Kadar je potrebno za nemoteno delovanje vesoljskega programa in nemoteno opravljanje storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, Komisija po posvetovanju z uporabniki in vsemi drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi z delegiranimi akti določi zahteve na visoki ravni za izvajanje in razvoj navedenih komponent in storitev, ki jih zagotavljajo, tudi v sektorju nižje v prodajni verigi. Komisija se pri določanju teh zahtev na visoki ravni izogiba zmanjšanju splošne ravni varnosti in upošteva zahteve glede povratne združljivosti.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 – pododstavek 2
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Navedeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s členom 21.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 5
5.  Komisija spodbuja in uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente vesoljskega programa, v javnem in zasebnem sektorju, vključno s podporo primernemu razvoju teh storitev ter s spodbujanjem stabilnega dolgoročnega okolja. Razvija sinergije med aplikacijami različnih komponent vesoljskega programa. Poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije.
5.  Komisija poskrbi za dopolnjevanje, usklajenost, sinergije in povezave med vesoljskim programom ter drugimi ukrepi in programi Unije. V tesnem sodelovanju z agencijo, po potrebi pa tudi z Evropsko vesoljsko agencijo ter pooblaščenimi subjekti za Copernicus podpira in prispeva k:
–   dejavnostim, ki se nanašajo na uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, ki jih zagotavljajo komponente programa v javnem in zasebnem sektorju;
–   vzpostavljanju sinergij med prijavami;
–   primernemu razvoju storitev;
–   spodbujanju stabilnega dolgoročnega okolja.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 6
6.  Po potrebi zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
6.  Po potrebi ter v sodelovanju z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo zagotovi usklajevanje z dejavnostmi, ki se izvajajo v vesoljskem sektorju na ravni Unije ter na nacionalni in mednarodni ravni. Spodbuja sodelovanje med državami članicami ter zbliževanje njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbuja in zagotavlja uveljavljanje in uporabo podatkov in storitev, določenih s komponentami programa, vključno z razvojem možnosti in storitev, ki temeljijo na komponentah programa in so predvidene za uporabo nižje v prodajni verigi;
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  izvaja dejavnosti v podporo inovativnemu vesoljskemu sektorju Unije v skladu s členom 6;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc)  podpira dostop do financiranja prek finančnih instrumentov iz naslova III, v sodelovanju z EIB pa tudi prek finančnih instrumentov, ki jih je slednja vzpostavila in so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka c
(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, jih ponujata Galileo in EGNOS;
(c)  izvaja komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, ki jih ponujajo predvsem Galileo, EGNOS in Copernicus;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: upravlja sistem Galileo in storitev EGNOS, kakor je opredeljeno v členu 43;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1 – točka d
(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje.
(d)  Komisiji zagotavlja tehnično strokovno znanje, pri tem pa preprečuje podvajanje nalog z Evropsko vesoljsko agencijo v skladu s členoma 27 in 31.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka a
(a)  upravljanje uporabe storitve EGNOS in sistema Galileo, kakor je opredeljeno v členu 43;
črtano
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  Komisiji posreduje priporočila v zvezi s prednostnimi nalogami na področju vesolja v okviru programa Obzorje Evropa in sodeluje pri njihovem izvajanju;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – točka c
(c)  izvajanje dejavnosti, povezanih z razvojem aplikacij in storitev za uporabnike na podlagi komponent vesoljskega programa.
črtano
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
3.  Komisija lahko Agenciji zaupa druge naloge, vključno z izvajanjem komunikacijskih in promocijskih dejavnosti ter dejavnosti trženja podatkov in informacij ter drugih dejavnosti, povezanih s povečanjem stopnje uporabe med uporabniki, v zvezi s komponentami vesoljskega programa, ki niso Galileo in EGNOS.
3.  Komisiji lahko Agenciji zaupa druge naloge, pri tem pa prepreči podvajanje in poskuša povečati učinkovitost pri izvajanju ciljev programa;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Agencija lahko z nacionalnimi vesoljskimi agencijami, skupino nacionalnih vesoljskih agencij ali drugimi entitetami za izpolnjevanje svojih nalog podpiše sporazum o partnerstvu ali druge sporazume.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 4
4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe.
4.  Naloge iz odstavkov 2 in 3 Komisija zaupa s sporazumom o prispevku v skladu s [členom 2(18)] in [naslovom VI] finančne uredbe ter se pregledajo v skladu s členom 102(6) te uredbe, zlasti v zvezi s komponento Copernicus.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Kadar Komisija zaupa naloge Agenciji, zagotovi ustrezno financiranje za upravljanje in izvajanje teh nalog, vključno s primernimi kadrovskimi in finančnimi viri.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka a
(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;
(a)  v zvezi s programom Copernicus: razvoj, načrtovanje in gradnja vesoljske in zemeljske infrastrukture za Copernicus, vključno z obratovanjem zadevne infrastrukture;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka b
(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: nadaljnji razvoj sistemov, razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj satelitov;
(b)  v zvezi s sistemom Galileo in storitvijo EGNOS: podpora Agenciji pri izvajanju osrednjih nalog. Kadar je tako navedeno v posebnih sporazumih, sklenjenih med Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo, javna naročila v imenu Agencije za nadaljnji razvoj sistemov, načrtovanje in razvoj zemeljskega segmenta ter načrtovanje in razvoj vesoljskega segmenta;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka c
(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na njenih strokovnih področjih.
(c)  v zvezi z vsemi komponentami vesoljskega programa: raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju infrastrukture komponent programa.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje sodelovanja med državami članicami in zbliževanja njihovih tehnoloških zmogljivosti in razvoja na področju vesolja.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2
2.  Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:
črtano
–  jasno opredeljuje odgovornosti in obveznosti Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;
–  zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;
–  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, zlasti v zvezi z javnim naročanjem, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in finančno uredbo;
–  zahteva udeležbo Komisije in po potrebi Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom;
–  določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;
–  določa načela za plačila Evropski vesoljski agenciji, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3
3.  Pogoj za sklenitev sporazuma o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 2 je vzpostavitev v okviru Evropske vesoljske agencije notranjih struktur in operativne metode, zlasti za sprejemanje odločitev, metode upravljanja in vprašanja odgovornosti, ki omogočajo kar največjo stopnjo zaščite interesov Unije ter upoštevanje njenih odločitev, tudi za dejavnosti, ki jih financira Evropska vesoljska agencija in vplivajo na vesoljski program.
črtano
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 4 lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo.
črtano
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 31 a (novo)
Člen 31a
Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu
1.  Komisija z Agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu, kot je določen v [členu 130] finančne uredbe. Ta sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu:
(a)  jasno opredeljuje vloge, odgovornosti in obveznosti Komisije, Agencije in Evropske vesoljske agencije v zvezi z vesoljskim programom;
(b)  natančno opredeljuje instrumente za usklajevanje in spremljanje izvajanja komponent vesoljskega programa, pri čemer se upoštevajo naloge in pristojnosti Komisije v zvezi s skupnim usklajevanjem komponent vesoljskega programa;
(c)  zahteva, da Evropska vesoljska agencija izpolnjuje varnostna pravila programa Unije, zlasti glede obdelave tajnih podatkov;
(d)  določa pogoje za upravljanje sredstev, zaupanih Evropski vesoljski agenciji, vključno z uporabo pravil Unije v zvezi z javnim naročanjem, kadar se naročilo opravlja v imenu Unije, postopki upravljanja, pričakovanimi rezultati, ki se merijo s kazalniki uspešnosti, ukrepi, ki se uporabijo v primeru pomanjkljivega ali nepoštenega izvajanja pogodb z vidika stroškov, časovnega načrta in rezultatov, ter v zvezi s komunikacijsko strategijo ter pravili glede lastništva vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev; ti pogoji so v skladu z naslovoma III in V te uredbe in s finančno uredbo;
(e)  zahteva udeležbo Komisije in, kadar je to ustrezno, Agencije na sestankih odbora Evropske vesoljske agencije za ocenjevanje ponudb v zvezi z vesoljskim programom, kadar slednja naroča v imenu Unije v skladu z odstavkom 1a;
(f)  določa ukrepe za spremljanje in nadzor, ki vključujejo zlasti sistem za predvidevanje stroškov, sistematično obveščanje Komisije ali po potrebi Agencije o stroških in časovnem razporedu ter v primeru razhajanja med predvidenimi sredstvi, uspešnostjo in časovnim razporedom določa popravljalne ukrepe za zagotovitev izvajanja dodeljenih nalog v okviru dodeljenih sredstev in kazni za Evropsko vesoljsko agencijo, kadar je mogoče to razhajanje pripisati neposredno njej;
(g)  ob upoštevanju stroškovnega modela Evropske vesoljske agencije kot javnega subjekta določa načela za plačila, ki so sorazmerna z zahtevnostjo nalog, ki jih je treba opraviti, v skladu s tržnimi cenami in provizijami drugih udeleženih subjektov, vključno z Unijo, ter lahko po potrebi temeljijo na kazalnikih uspešnosti; te provizije ne zajemajo splošnih stroškov, ki niso povezani z dejavnostmi, ki jih je Unija zaupala Evropski vesoljski agenciji;
(h)  zahteva, da Evropska vesoljska agencija zagotovi popolno zaščito interesov Unije in njenih odločitev, zaradi česar bo morda morala Evropska vesoljska agencija spremeniti svoj način sprejemanja odločitev, metode upravljanja in določbe o odgovornosti.
2.  Brez poseganja v sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 31a lahko Komisija ali Agencija zaprosi Evropsko vesoljsko agencijo za tehnično strokovno znanje in informacije, ki so potrebni za opravljanje nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo. Pogoji za take zahteve in njihovo izvajanje se določijo vzajemno.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 32 – naslov
Vloga drugih subjektov
Vloga EUMETSAT in drugih subjektov
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje komponent vesoljskega programa subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:
1.  Komisija lahko s sporazumi o prispevkih v celoti ali delno zaupa izvajanje naslednjih nalog subjektom, ki niso navedeni v členih 30 in 31, vključno z:
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka a
(a)  zaupanjem obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;
(a)  zaupanjem nadgradnje in obratovanja vesoljske infrastrukture programa Copernicus ali njenih delov organizaciji EUMETSAT;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – točka b
(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam.
(b)  zaupanjem izvajanja storitev programa Copernicus ali njihovih delov ustreznim agencijam, organom ali organizacijam ter upravljanjem pridobivanja informacij ustreznih tretjih strani.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija se pri izvajanju vesoljskega programa opira na znanstvene in tehnične nasvete Skupnega raziskovalnega središča.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – uvodni del
Varnost vesoljskega programa temelji na naslednjih načelih:
(SpremembaNe zadeva slovenske različice.)
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – točka a
(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks;
(a)  upoštevanje izkušenj držav članic na področju varnosti in črpanje iz njihovih dobrih praks in nacionalne zakonodaje;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  upoštevanje izkušenj, nabranih pri delovanju sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Komisija v okviru svojih pristojnosti zagotovi visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:
Komisija in Agencija v okviru svojih pristojnosti zagotovita visoko stopnjo varnosti, zlasti v zvezi z:
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 2
V ta namen Komisija zagotovi, da se za vsako komponento vesoljskega programa izvede analiza tveganja in nevarnosti. Na podlagi te analize tveganja in nevarnosti z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
V ta namen Komisija v posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah in ustreznimi subjekti, ki upravljajo izvajanje komponente vesoljskega programa, zagotovi, da se za komponente Copernicus, SST in GOVSATCOM izvede analiza tveganja in nevarnosti. Agencija izvede analizo tveganja in nevarnosti za komponenti Galileo in EGNOS. Komisija na podlagi te analize tveganja in nevarnosti po posvetovanju s končnimi uporabniki v državah članicah ter ustreznimi subjekti, ki izvajajo komponente vesoljskega programa, z izvedbenimi akti za vsako komponento vesoljskega programa določi splošne varnostne zahteve. Pri tem Komisija upošteva učinek teh zahtev na nemoteno delovanje te komponente, zlasti z vidika stroškov, obvladovanja tveganja in časovnega razporeda, ter zagotovi, da ne zmanjša splošne ravni varnosti ali ne ogrozi delovanja obstoječe opreme, ki temelji na tej komponenti. Splošne varnostne zahteve določajo postopke, ki se izvedejo, kadar lahko obratovanje komponent vpliva na varnost Unije ali njenih držav članic. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Subjekt, odgovoren za upravljanje komponente vesoljskega programa, je odgovoren za upravljanje varnosti navedene komponente in v ta namen opravi analizo tveganja in nevarnosti ter vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti navedene komponente, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremlja njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz odstavka 1.
2.  Komisija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Copernicus, SST in GOVSATCOM. Agencija je odgovorna za upravljanje varnosti komponent Galileo in EGNOS. V ta namen opravita vse potrebne dejavnosti za zagotovitev in spremljanje varnosti komponent, za katere sta odgovorni, zlasti določitev tehničnih specifikacij in operativnih postopkov, ter spremljata njihovo skladnost s splošnimi varnostnimi zahtevami iz tretjega pododstavka odstavka 1.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Agencija:
3.  Agencija tudi:
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  zagotovi kibernetsko varnost vesoljskega programa;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4 – točka a
(a)  sprejmejo ukrepe, ki so vsaj enakovredni tistim, ki so potrebni za zaščito ključne evropske infrastrukture v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe po izboljšanju njene zaščite29, in tistim, ki so potrebni za zaščito njihove ključne nacionalne infrastrukture, da se zaščiti zemeljska infrastruktura, ki je sestavni del vesoljskega programa in se nahaja na njihovem ozemlju;
(Ne zadeva slovenske različice)
__________________
29 UL L 345, 23.12.2008, str. 75.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 5
5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa.
5.  Subjekti, udeleženi v vesoljskem programu, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti vesoljskega programa, pri tem pa upoštevajo tudi vprašanja, opredeljena v analizi tveganja.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 2
2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, če se obravnavajo vprašanja, ki neposredno zadevajo te tretje države ali mednarodne organizacije, zlasti vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.
2.  Predstavnik Evropske vesoljske agencije je vabljen, da se sestankov sveta za varnostno akreditacijo udeleži kot opazovalec. Izjemoma so lahko k udeležbi na teh sestankih kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki agencij Unije, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, zlasti ko gre za vprašanja o infrastrukturi, ki je v njihovi lasti ali se nahaja na njihovem ozemlju. Ureditve za takšno udeležbo predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij in pogoji zanjo se določijo v zadevnih sporazumih ter so skladni s poslovnikom sveta za varnostno akreditacijo.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka b
(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;
(b)  upravljanje, vzdrževanje, stalno izboljševanje, razvoj in zaščito zemeljske infrastrukture, vključno z infrastrukturo zunaj ozemlja Unije, potrebno za zagotavljanje komponent Galileo in EGNOS s polno pokritostjo ozemlja držav članic z zemljepisno lego v Evropi, zlasti omrežij, lokacij in podpornih objektov, vključno z nadgradnjami in upravljanjem zaradi zastarelosti;
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c
(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije;
(c)  razvoj prihodnjih generacij sistemov in razvoj storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, brez poseganja v prihodnje odločitve o finančnih perspektivah Unije, pri čemer se upoštevajo potrebe ustreznih deležnikov;
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  podpora za pripravo in razvoj temeljnih tehnoloških elementov, kot so nabori čipov in sprejemniki, ki podpirajo sistem Galileo;
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  podpora za razvoj aplikacij in integriranih aplikacij, ki uporabljajo tako EGNOS/Galileo kot Copernicus;
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka e
(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS;
(e)  zagotavljanje in razvoj trga storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNO, zlasti da se čim bolj povečajo socialno-ekonomske koristi iz člena 4(1);
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka c
(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti in natančnosti, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.
(c)  storitev varovanja življenj, ki je za neposrednega uporabnika brezplačna in zagotavlja informacije za določanje položaja in časovno sinhronizacijo z visoko stopnjo kontinuitete, razpoložljivosti, natančnosti in celovitosti. Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede varnosti v letalstvu, vključno s sporočilom o celovitosti, ki uporabnika opozarja v primeru napake ali signalov za nedovoljeno odstopanje, ki jih oddajajo Galileo in drugi sistemi GNSS ter ki jih ta storitev krepi na območju pokritosti, se ta storitev zagotavlja pod nadzorom agencije EASA; ta storitev je namenjena predvsem uporabnikom, za katere je varnost bistvenega pomena, zlasti v sektorju civilnega letalstva za navigacijske službe zračnega prometa.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1
Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Storitve iz odstavka 1 se prednostno zagotavljajo na ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi, da se kontinentalna ozemlja pokrijejo do konca leta 2023 in vsa ozemlja do konca leta 2025.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 3
3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
3.  Stroški take širitve in povezani stroški obratovanja, specifični za te regije, se ne krijejo iz proračuna iz člena 11, vendar Komisija upošteva uporabo programov partnerstva in sporazumov ter, če je ustrezno, razvoj posebnega finančnega instrumenta, ki bo to podpiral. Zaradi take širitve se ne odloži ponujanje storitev iz odstavka 1 na celotnem ozemlju držav članic z zemljepisno lego v Evropi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 47 – naslov
Združljivost in interoperabilnost
Združljivost, interoperabilnost in standardizacija
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2
2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.
2.  Galileo in EGNOS ter storitve, ki jih zagotavljata, so vzajemno združljivi in interoperabilni z drugimi satelitskimi navigacijskimi sistemi ter s konvencionalnimi sredstvi za radijsko navigacijo, kadar sta taki zahtevi po združljivosti in interoperabilnosti določeni v mednarodnih sporazumih.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Galileo in EGNOS si prizadevata za skladnost z mednarodnimi standardi in certificiranjem.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1
1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.
1.  Copernicus se izvaja na podlagi predhodnih naložb Unije, Evropske vesoljske agencije in EUMETSAT in se po potrebi opira na nacionalne ali regionalne zmogljivosti držav članic, pri čemer upošteva zmogljivosti komercialnih dobaviteljev primerljivih podatkov in informacij ter potrebo po spodbujanju konkurence in razvoja trga.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2
2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije v skladu s politiko popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.
2.  Copernicus zagotavlja podatke in informacije na podlagi politike popolnih, brezplačnih in odprtih podatkov.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka a – alinea 1
–  razvoj in delovanje Sentinelov programa Copernicus;
–  razvoj in delovanje satelitov Sentinel programa Copernicus;
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka c
(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus;
(c)  komponento dostopa do podatkov in njihovega razširjanja, ki vključuje infrastrukturo in storitve za zagotovitev iskanja, pregledovanja, dolgoročnega arhiviranja, dostopa do, razširjanja in uporabe podatkov in informacij programa Copernicus na uporabnikom prijazen način;
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 3 – točka d
(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).
(d)  komponento povečanja stopnje uporabe pri uporabnikih, vzpostavljanja zmogljivosti in razvoja trga v skladu s členom 29(5), ki vključuje ustrezne dejavnosti, vire in storitve za promocijo programa Copernicus, njegovih podatkov in storitev na vseh ravneh, da bi se kar najbolj povečale družbeno-gospodarske koristi iz člena 4(1).
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 4
4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.
4.  Copernicus spodbuja mednarodno koordinacijo sistemov za opazovanje in s tem povezane izmenjave podatkov, da bi se okrepila njegova razsežnost in komplementarnost na svetovni ravni, ob upoštevanju veljavnih in prihodnjih mednarodnih sporazumov in koordinacijskih postopkov.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 49 – naslov
Pridobivanje podatkov
Upravičeni ukrepi
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka a
(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, pri čemer bodo imele prednost: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;
(a)  ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja obstoječih misij Sentinel ter razvoj, izstrelitev, vzdrževanje in upravljanje nadaljnjih Sentinelov, s katerimi bi razširili področje opazovanj, na primer: opazovalne zmogljivosti za spremljanje antropogenih emisij CO2in emisij drugih toplogrednih plinov, kar bo omogočilo pokritost polarnih območij ter inovativne uporabe v kmetijstvu, gozdarstvu in gospodarjenju z vodnimi viri;
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka b
(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo v institucijah, agencijah in decentraliziranih službah Unije;
(b)  ukrepe za zagotovitev dostopa do podatkov tretjih strani, ki so potrebni za pripravo storitev programa Copernicus ali za uporabo s strani glavnih uporabnikov, pri čemer se prednost namenja podatkom, ki jih zagotovijo in/ali financirajo javni subjekti v državah članicah, kot so nacionalne agencije;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  podporo za razvoj ustreznih uporabniških aplikacij in storitev Copernicus.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – uvodni del
Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim storitvam:
Program Copernicus vključuje ukrepe v podporo naslednjim glavnim storitvam:
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 3
–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, mestnih območjih, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi;
–  spremljanje kopnega in kmetijskih površin za zagotavljanje informacij o pokrovnosti tal, rabi in spremembi rabe tal, kakovosti tal, dezertifikaciji, krajih kulturne dediščine, obsegu in kakovosti celinskih voda, gozdovih, zlasti krčenju gozdov, kmetijskih površinah in drugih naravnih virih, biotski raznovrstnosti in kriosferi; države članice bodo lahko uporabile informacije in podatke, pridobljene pri spremljanju posameznega kmetijskega območja glede stopnje pokritosti tal in rabe kmetijskih zemljišč, kar bo še dodatno zmanjšalo upravno breme pri dodeljevanju kmetijskih subvencij;
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 a (novo)
–   kartografiranje kmetijskih zemljišč, ki jih je treba namakati, predvidevanje pridelka in rabe zemljišč, s čimer bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a – alinea 4 b (novo)
–   spremljanje dejavnosti v zvezi z ribolovom, da bi zagotovili višjo prehransko kakovost in varnost ob hkratnem varstvu okolja;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spremljanje podpore za izvajanje politik Unije;
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – uvodni del
Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:
Cilj programa SST je postopoma opremiti Unijo z avtonomno zmogljivostjo SST.
Komponenta SST podpira naslednje dejavnosti:
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – točka a
(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;
(a)  vzpostavitev, razvoj in operativne dejavnosti omrežja zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev držav članic ali Unije, vključno s senzorji, razvitimi v okviru Evropske vesoljske agencije, in senzorji Unije, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni, za opazovanje in sledenje predmetov in pripravo evropskega kataloga vesoljskih predmetov, prilagojenega potrebam uporabnikov iz člena 55;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:
Države članice, ki želijo sodelovati pri izvajanju storitev SST iz člena 54, Komisiji predložijo posamezno ali skupno vlogo, v kateri dokažejo skladnost z naslednjimi merili:
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 8
8.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
8.  Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 105 v zvezi s posebnim zagotavljanjem sprejme podrobna pravila o delovanju organizacijskega okvira za sodelovanje držav članic na področju SST. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 58 a (novo)
Člen 58a
Spremljanje ponudbe in povpraševanja za SST
Komisija pred 31. decembrom 2024 oceni izvajanje komponente SST, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi z zemeljskimi in vesoljskimi senzorji, ter konča pripravo evropskega kataloga iz člena 53(1a).
V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski in zemeljski infrastrukturi.
Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske in zemeljske infrastrukture v okviru komponente SST.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  pripravo evropskega kataloga blizuzemeljskih objektov.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije. Ta komponenta zajema:
V okviru komponente GOVSATCOM so satelitske komunikacijske zmogljivosti in storitve združene v skupni sklop satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev Unije z ustreznimi varnostnimi zahtevami. Ta komponenta lahko zajema:
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 61 – odstavek 1 – točka a
(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega segmenta;
(a)  razvoj, izgradnjo in operativno delovanje infrastrukture zemeljskega in vesoljskega segmenta;
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1 ter dajejo prednost storitvam za uporabnike na ravni Unije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme portfelj storitev, ki se zagotavljajo v okviru GOVSATCOM, v obliki seznama kategorij satelitskih komunikacijskih zmogljivosti in storitev in njihovih značilnosti, vključno z geografsko pokritostjo, frekvenco, pasovno širino, uporabniško opremo in varnostnimi elementi. Navedeni ukrepi temeljijo na operativnih in varnostnih zahtevah iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 107(3).
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V portfelju storitev iz odstavka 3 se upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1 – točka b
(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36 in na podlagi posebnih varnostnih zahtev za komponento GOVSATCOM iz člena 34(1).
(b)  pravne osebe, ki so za zagotavljanje satelitskih zmogljivosti ali storitev ustrezno pooblaščene v skladu s postopkom varnostne akreditacije iz člena 36.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  Ponudniki zmogljivosti satelitske komunikacije ali storitev v okviru te komponente izpolnjujejo posebne varnostne zahteve za komponento GOVSATCOM, določene v skladu s členom 34(1).
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1
1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic. Ta izmenjava in prednostna razvrstitev da prednost uporabnikom na ravni Unije.
1.  Združene satelitske komunikacijske zmogljivosti, storitve in uporabniška oprema za se izmenjujejo in prednostno razvrstijo na podlagi analize varnostnih tveganj, ki jo izvedejo uporabniki na ravni Unije in na ravni držav članic.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vozlišča GOVSATCOM upoštevajo obstoječe komercialno dostopne storitve, da bi preprečili izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 1
Komisija pred koncem leta 2024 oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.
Komisija pred koncem leta 2024 v sodelovanju s pristojnimi subjekti oceni izvajanje komponente GOVSATCOM, zlasti glede razvoja potreb uporabnikov v zvezi s satelitskimi komunikacijskimi zmogljivostmi. V oceni se zlasti preuči potreba po dodatni vesoljski infrastrukturi. Oceni se po potrebi priloži ustrezen predlog za razvoj dodatne vesoljske infrastrukture v okviru komponente GOVSATCOM.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1
Agencija ima sedež v Pragi (Češka).
Agencija ima sedež v Pragi (Češka). V skladu s potrebami vesoljskega programa je mogoče odpreti lokalno pisarno, kakor je določeno v členu 79(2).
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 4
4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja glavnih nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
4.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so imenovani ob upoštevanju njihovega znanja s področja nalog Agencije ter ob upoštevanju relevantnih vodstvenih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Evropski parlament, Komisija in države članice si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov v upravnem odboru, da se zagotovi kontinuiteta dejavnosti odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 5
5.  Mandat članov upravnega odbora in njihovih nadomestnih članov traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša.
5.  Mandat članov odbora in njihovih namestnikov traja štiri leta in se lahko podaljša.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3
3.  Upravni odbor se redno sestane dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.
3.  Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat na leto. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 5
5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo in v glasovanju sodelujejo samo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, in predstavniki Komisije. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]
5.  [Za katero koli komponento vesoljskega programa, v okviru katere se uporablja občutljiva nacionalna infrastruktura, se lahko sestankov in posvetovanj upravnega odbora udeležijo predstavniki vseh držav članic in predstavnik Komisije, pri glasovanju pa lahko sodelujejo le tiste države članice, ki imajo tako infrastrukturo. Kadar predsednik upravnega odbora ne zastopa ene od držav članic, ki imajo tako infrastrukturo, ga nadomestijo predstavniki držav članic, ki imajo tako infrastrukturo.]
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj brez kakršnih koli sprememb vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s točko (a) člena 80, in potem ko prejme mnenje Komisije. O večletnem delovnem programu se opravi posvetovanje z Evropskim parlamentom;
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  sprejme pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in od izvršnega direktorja prejema redne informacije v zvezi s tem;
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  izpolnjuje pravila o preglednosti v zvezi s pogodbami z industrijo in obvešča upravni odbor;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 2
2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev Komisije, upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami.
2.  Izvršni direktor odloči, ali je za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije treba enega ali več članov osebja namestiti v eni ali več državah članicah. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno odobritev upravnega odbora in zadevnih držav članic. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Agencije. Morda bo treba skleniti sporazum o sedežu z zadevnimi državami članicami. Če je mogoče, se posledice dodeljenih kadrovskih in proračunskih virov vključijo v letni delovni program, v vsakem primeru pa se ta napoved sporoči proračunskemu organu v skladu s členom 84(11).
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Uslužbenci agencije prejemajo plačo iz lastnih sredstev agencije, za izvajanje delegiranih nalog agencije pa po potrebi iz proračuna, ki ga delegira Komisija.
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1 – pododstavek 2
Izvršnega direktorja izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.
Izvršnega direktorja izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije ali drugod, imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – pododstavek 2
Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do štirih let.
Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka mandat izvršnega direktorja enkrat podaljša za obdobje do petih let.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 92 – naslov
Sporazum o sedežu in operativni pogoji
Sporazum o sedežu in lokalnih pisarnah ter operativni pogoji
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 92 – odstavek 1
1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državi članici gostiteljici in objektov, ki jih da na voljo zadevna država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.
1.  Potrebna ureditev glede namestitve Agencije v državah članicah gostiteljicah in objektov, ki jih dajo na voljo zadevne države članice, ter posebna pravila, ki se v državah članicah gostiteljicah uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu in lokalnih pisarnah med Agencijo in državo članico, v kateri se nahaja sedež ali lokalna infrastruktura, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 98 – odstavek 1
1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.
1.  Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so z Unijo sklenile sporazum v ta namen.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 101 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija določi metodologijo za oblikovanje kvalitativnih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja.
2.  Vmesna ocena vesoljskega programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje tri leta po začetku njegovega izvajanja. Poseben razdelek v tej oceni se nameni upravljanju vesoljskega programa, da bi pridobili informacije o tem, ali so potrebne spremembe nalog in pristojnostim, ki so bile zaupane različnim udeležencem v programu.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 4
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, ocenam pa po potrebi priloži nov zakonodajni predlog.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 6 – pododstavek 1
Komisija do 30. junija 2024 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena obravnava zlasti morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije in finančne posledice takšne spremembe. Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.
Komisija do 30. junija 2024 in nato vsaka tri leta v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, pristojnosti, nalog in lokacij. Ocena zlasti obravnava morebitno potrebo po spremembi mandata Agencije, predvsem v zvezi z možnostjo, da se ji v skladu s členom 30 dodelijo dodatne naloge, in finančne posledice takšne spremembe . Obravnava tudi politiko Agencije glede nasprotij interesov ter neodvisnost in samostojnost sveta za varnostno akreditacijo.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 105 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 31. decembra 2028.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 52 in 101 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
1.  Komisiji pomaga odbor, ki se sestaja v posebnih sestavah/pododborih, zadolženih za posamezne glavne komponente vesoljskega programa (Galileo in EGNOS, Copernicus, SSA, GOVSATCOM). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V mednarodnih sporazumih, ki jih sklene Unija, je lahko po potrebi predvidena udeležba predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri delu odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku, pri čemer se upošteva varnost Unije.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0405/2018).


Vzpostavitev programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I
PDF 322kWORD 105k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. decembra 2018, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))(1)
P8_TA(2018)0521A8-0408/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 3 a (novo)
–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja,
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane.
(4)  V skladu s [ustrezno posodobiti sklic glede na nov sklep o ČDO: členom 88 Sklepa Sveta / /EU53], so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so zadevne čezmorske države in ozemlja povezane. Pri izvajanju programa bi bilo treba upoštevati omejitve v zvezi s sodelovanjem čezmorskih držav ali ozemelj, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.
_________________
_________________
53 Sklep Sveta / /EU.
53 Sklep Sveta / /EU.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti na države članice. Te zahteve lahko, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključujejo merljive kazalnike.
(5)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201654 je prisotna potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih zaradi posebnih zahtev po spremljanju, ki so povezane z obstoječimi potrebami in so v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta54a, obenem pa se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom za vse upravičence, zlasti za države članice ter MSP. Te zahteve bi morale, kadar je primerno, kot osnovo za oceno učinka programa na terenu vključevati merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike.
__________________
__________________
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016; UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
54 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
54a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Program bi moral zagotoviti čim večjo preglednost, odgovornost in demokratični nadzor nad inovativnimi finančnimi instrumenti in mehanizmi, v katere je vključen proračun Unije, zlasti kar zadeva njihov prispevek k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo.
(6)  Digitalni vrh v Talinu55, ki je potekal septembra 2017, in sklepi Evropskega sveta56 z dne 19. oktobra 2017 so naznanili potrebo po tem, da Evropa vlaga v učinkovito digitalizacijo svojega gospodarstva in naslovi vrzel na področju znanj in spretnosti, z namenom ohranitve in okrepitve evropske konkurenčnosti in inovacij, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je sklenil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacijo, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti in spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti kar najbolje izkoristijo, se je treba na več načinov kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavlja digitalna preobrazba, tudi z zagotovitvijo najpomembnejših osnov za uvajanje novih tehnologij, s pripravo učinkovitih in preprosto izvršljivih pravnih predpisov, s pregledom politik, povezanih z digitalno preobrazbo, ter z ustvarjanjem ugodnega okolja za inovacije, v katerem bodo interesi uporabnikov dobro zaščiteni. V najboljšem primeru se bodo finančna sredstva za ta program, ki izraža prizadevanja na evropski ravni, povečala z znatnimi sredstvi zasebnega sektorja in prispevki držav članic.
__________________
__________________
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit
55 https://www.eu2017.ee/news/insights/conclusions-after-tallinn-digital-summit
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf
56 https://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Evropska družba in evropsko gospodarstvo se bosta v prihodnosti močno zanašala na usklajeno in dosledno politiko spektra, infrastrukturo 5G, za katero bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev; to je predpogoj za dobro izvajanje programa. V zvezi s tem bi moral program imeti koristi od dobrega izvajanja Instrumenta za povezovanje Evrope in zlasti pobude Wif4EU, katere cilj je spodbujati povezljivost za državljane na javnih mestih Unije; kombinacija obeh programov bo povečala rezultate in prispevala k ciljem Unije glede zagotavljanja zanesljive in skladne pokritosti z omrežjem visokih hitrosti po vsej Uniji.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so umetna inteligenca in tehnologija distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje podatkovnih blokov), obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, digitalne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.
(7)  Evropski svet je zlasti sklenil, da bi morala Unija nujno nasloviti nastajajoče trende: to vključuje področja, kot so digitalni razkorak, umetna inteligenca, obenem pa tudi zagotavljanje visoke stopnje zaščite podatkov, ki je popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, pravice, temeljne pravice in etične standarde. Evropski svet je Komisijo povabil, da v začetku leta 2018 oblikuje evropski pristop k umetni inteligenci, in jo pozval k pripravi potrebnih pobud za krepitev pogojev okvira, z namenom, da se EU omogoči raziskovanje novih trgov prek radikalnih inovacij, ki temeljijo na tveganjih, in ponovno potrdi vodilna vloga evropske industrije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Države članice so 10. aprila 2018 s podpisom sporazumov o sodelovanju izrazile podporo in enotno voljo za skupno sodelovanje pri pobudah v zvezi z umetno inteligenco in infrastrukturnimi storitvami tehnologije distribuirane knjige transakcij (npr. blokovne verige).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   Za uspešno izvajanje tega programa spremljanje trendov ni dovolj. Unija mora biti zavezana tehnologijam, ki omogočajo zasebnost (kot so kriptografije in decentralizirane aplikacije), ter potrebuje večje naložbe v infrastrukturo, ki bo primerna tudi v prihodnosti (omrežja iz optičnih vlaken), da bi omogočili samostojno digitalizirano družbo.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)   Evropa mora odločno vlagati v svojo prihodnost in razviti strateške digitalne zmogljivosti, da bi izkoristila digitalno revolucijo. V ta namen je treba na ravni EU zagotoviti znatna proračunska sredstva (vsaj 9,2 milijarde EUR), ki jih je treba dopolniti z obsežnimi naložbami na nacionalni in regionalni ravni, in sicer s skladnim in dopolnilnim odnosom s strukturnimi in kohezijskimi skladi.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji.
(8)  Sporočilo Komisije z naslovom „Nov, sodoben večletni finančni okvir za EU, ki učinkovito uresničuje svoje prioritete po letu 2020“57 med drugim orisuje možnosti prihodnjega finančnega okvira za program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi dosegel „velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti, kibernetske varnosti in digitalizacije javnih uprav“. Pomagal bi zagotoviti vodilni položaj Evrope na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov. S tem bi se okrepil konkurenčni položaj evropske industrije in podjetij na področju digitalnega gospodarstva. Prav tako bi pomembno vplival na premostitev in zapolnjevanje vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji, s čimer bi zagotovili, da imajo evropski državljani potrebne spretnosti, kompetence in znanja za digitalno preobrazbo.
__________________
__________________
57 COM(2018)0098.
57 COM(2018)0098.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Ker v razvoju naših strateških digitalnih zmogljivosti zaostajamo in so potrebna prizadevanja, da bi ta zaostanek nadoknadili, bi bilo treba zagotoviti proračun, ki bi ustrezal ambicijam programa in ki bi torej znašal vsaj 9,2 milijarde EUR.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.
(9)  Sporočilo „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“58 naslavlja nov ukrep kot korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v EU – celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, da bo omogočilo razvoj in inovacije novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na podatkih.
_________________
_________________
58 COM(2018)0125.
58 COM(2018)0125.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Pobuda za internet naslednje generacije, ki jo je leta 2017 začela Evropska komisija, bi prav tako morala zagotoviti podlago za izvajanje programa, saj je njen cilj doseči bolj odprt internet z boljšimi storitvami, več inteligence, večjo vključenostjo in udeležbo ter obravnavati tehnološke priložnosti, ki izhajajo iz prednosti na različnih raziskovalnih področjih ter obsegajo vse od novih omrežnih arhitektur in infrastruktur, ki jih določa programska oprema, pa do novih konceptov za storitve in aplikacije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist podjetij in državljanov po vsej Uniji. Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo ključna področja politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredna digitalna znanja in spretnosti, uvedba in najboljši načini uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije.
(10)  Splošni cilj programa bi moral biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja, pa tudi posodobitev posameznih sektorjev javnega interesa v korist podjetij, zlasti MSP, in državljanov po vsej Uniji. Poleg tega bi moral program povečati konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Nujno je treba podpirati MSP, ki želijo izkoristiti digitalno preobrazbo v svojih proizvodnih procesih. Digitalne raziskave in inovacije bodo MSP omogočile, da z učinkovito uporabo virov prispevajo k rasti evropskega gospodarstva.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Program ima pet specifičnih ciljev, ki odražajo osrednje potrebe politike, in sicer: a) visokozmogljivostno računalništvo, b) umetno inteligenco in tehnologijo distribuirane knjige transakcij, c) kibernetsko varnost, d) napredna digitalna znanja in spretnosti ter e) uvedbo in najboljše načine uporabe digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost. Na vseh teh področjih bi moral program meriti v boljšo usklajenost politik Unije, držav članic in regionalnih politik ter v združevanje zasebnih in industrijskih virov z namenom povečati naložbe in okrepiti sinergije.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Poleg splošnega cilja digitalne preobrazbe bi moral program prispevati k uresničevanju dolgoročnih ciljev strateške varnosti z izgradnjo zmogljivosti in sposobnosti v Uniji, pri čemer bi moral prednost nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in omejujejo odvisnost od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav, s čimer bi zagotovili gospodarsko in inovacijsko konkurenčnost Unije.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka. Vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot enotne vstopne točke pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu.
(11)  Osrednjo vlogo pri izvajanju programa bi morala imeti evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo spodbudila široko sprejetost naprednih digitalnih tehnologij v industriji, vključno z MSP, javnih organizacijah in na univerzah. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bi morala zagotavljati čim večjo geografsko pokritost po vsej Evropi59. Prvi nabor evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo izbran na podlagi predlogov držav članic, nato pa se bo mreža razširila na podlagi odprtega, preglednega in konkurenčnega postopka. Evropska vozlišča za digitalne inovacije bodo služila kot dostopovne točke do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v laboratorijih FabLab ali CityLab. Delovala bodo kot točke „vse na enem mestu“ pri dostopu do testiranih in preizkušenih tehnologij in spodbujala odprto inovativnost. Podporo bodo nudila tudi na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti. Mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije bo torej prispevala k udeležbi najbolj oddaljenih regij v enotnem digitalnem trgu in podpirala digitalno preobrazbo v čezmorskih državah in ozemljih.
__________________
__________________
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180).
59 Kot navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropskega gospodarstva (COM(2016)0180).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Da bi dosegli sinergije med naložbami v okviru tega programa in med naložbami Unije na področju raziskav in razvoja, zlasti naložb v okviru programa Obzorje Evropa, bi morala evropska vozlišča za digitalne inovacije vzpostaviti platformo, prek katere bi se industrija, podjetja in javna uprava, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezali zlasti z zagonskimi podjetji in MSP, ki že imajo tržno izvedljive rešitve.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Načrtovanje, razvoj in javna naročila v okviru programa bi se morali izvajati tako, da bi povečali srednjeročne in dolgoročne zmogljivosti in konkurenčnost Unije. Prednost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki povečujejo strateški potencial in konkurenčnost Unije z namenom omejevanja odvisnosti od dobaviteljev in proizvodov iz tretjih držav. Udeležba tretjih držav v specifičnih ciljih programa bi zato morala biti odvisna od prispevka teh držav Uniji.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih kapacitet in njihove široke uporabe. To bi vključevalo sovlaganja z državami članicami in po potrebi zasebnim sektorjem. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo v ospredju tehnološkega napredka.
(12)  Program se bo izvajal s projekti za krepitev ključnih digitalnih zmogljivosti in strateške avtonomije Unije. Zato bi moral program zagotoviti proračun EU v višini najmanj 9,2 milijarde EUR, ki bi ga dopolnjevala sovlaganja iz držav članic in/ali zasebnega sektorja. Zlasti bi se moralo zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa, s čimer se doseže najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi pridejo v ospredje tehnološkega napredka.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Ukrepi programa bi se morali uporabljati za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost.
(14)  Ukrepi programa bi se morali uporabljati za okrepitev in razširitev digitalne osnove Unije, reševanje večjih družbenih izzivov, nadaljnje povečanje digitalnih industrijskih kompetenc Unije, pa tudi za obravnavanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na sorazmeren način, brez podvajanja ali izrivanja zasebnega financiranja in imeti jasno evropsko dodano vrednost.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur.
(15)  Za doseganje kar najboljše prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja programa in ustvarjanje sinergij med njegovimi komponentami, se lahko vsak specifičen cilj izvaja z vsemi instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbeni mehanizmi, ki se uporabijo, so neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev splošno upravljanih struktur. V primerih posrednega upravljanja bo Komisija zagotovila, da se ohranijo in spoštujejo vsi standardi glede kakovosti in varnosti, ki se zahtevajo za neposredno upravljanje programa.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij.
(16)  Visokozmogljivostno računalništvo in s tem povezani podatki o zmogljivosti obdelave in shranjevanja v Uniji bi morali omogočati, da se zagotovi širša uporaba visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost, ter konkurenčnost industrije, zlasti malih in srednjih podjetij. Unija mora pridobiti vrhunske superračunalnike, zagotoviti svoj sistem oskrbe ter uvesti storitve za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov, hkrati pa zagotoviti, da bo sistem visokozmogljivostnega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje.
(17)  Podporo Uniji na tem področju sta izrazila Svet60 in Evropski parlament61. Poleg tega je leta 2017 devet držav članic podpisalo izjavo o EuroHPC62, večvladni sporazum, s katerim so se zavezale k sodelovanju s Komisijo pri izgradnji in uporabi najsodobnejše infrastrukture za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovne infrastrukture v Evropi, ki bi bila po vsej Uniji na voljo za znanstvene skupnosti, javne in zasebne partnerje ter bi večala dodano vrednost EU.
__________________
__________________
60
60
61
61
62
62
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, univerze in javne uprave.
(18)  Za specifični cilj visokozmogljivostno računalništvo se za najprimernejši izvedbeni mehanizem šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje nacionalnih strategij in strategij Unije ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo in raziskave ter razvoj, združevanje virov iz javnih in zasebnih sredstev in zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije63. Poleg tega bodo kompetenčni centri za visokozmogljivostno računalništvo v državah članicah zagotovili storitve visokozmogljivostnega računalništva za industrijo, vključno z MSP in zagonskimi podjetji, univerze in javne uprave s sedežem v Uniji.
__________________
__________________
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment)
63 Ocena učinka, priložena dokumentu predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja EuroHPC (https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/proposal-council-regulation-establishing-eurohpc-joint-undertaking-impact-assessment)
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke.
(19)  Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja. Avtonomni roboti se vedno pogosteje uporabljajo v tovarnah, pri raziskovanju globokega morja, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prerasle preizkusno fazo in prešle v uporabo na področjih zdravstva in okolja. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo avtonomna vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter aplikacijah za velepodatke. Da bi ustvarili najboljše okvirne pogoje za spodbujanje teh novih tehnologij v Evropi, bi morala Unija v svoje postopke oblikovanja politike dodati načelo inovativnosti.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudaril vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo. V zvezi s tem je razvoj obsežnih jezikovnih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, besedilna analiza velepodatkov, sistemi za dialog in odgovarjanje na vprašanja, bistveni za ohranjanje jezikovne raznolikosti, zagotavljanje vključenosti ter omogočanje komunikacije med ljudmi ter med ljudmi in stroji.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Ker se učeči se roboti in umetna inteligenca vse hitreje razvijajo ter so sposobni zelo hitro povečevati in množiti znanja in vsebine, bo težko predvideti razvojne faze, dokler program leta 2027 ne bo končan. Komisija bi morala zato biti še posebej pozorna na ta izjemno hitro razvijajoči se digitalni trend in mu po potrebi hitro prilagoditi cilje v programu dela.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 c (novo)
(19c)  Glede na to, da evropska industrija vse bolj povprašuje po robotskih rešitvah umetne inteligence in da je treba na teh področjih preprečiti večji naložbeni primanjkljaj, bi bilo treba v ciljih programa s področja umetne inteligence zajeti tudi robotiko z umetno inteligenco.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 d (novo)
(19d)  Proizvodi in storitve na podlagi umetne inteligence bi morali biti uporabnikom prijazni in privzeto zakoniti ter bi morali potrošnikom zagotoviti večjo izbiro in več informacij, zlasti o kakovosti proizvodov oziroma storitev.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse.
(20)  Za razvoj umetne inteligence so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in obrati za preizkuse in poskuse, da bi oblikovali notranji trg, na katerem se bo za besedilno in podatkovno rudarjenje uporabljala umetna inteligenca, vključno z jezikovnimi tehnologijami.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Komisija se je 25. aprila 2018 zavezala, da bo predlagala evropski pristop, tako da bo v sodelovanju z deležniki Zavezništva za umetno inteligenco, skupine strokovnjakov na tem področju, pripravila osnutek smernic za umetno inteligenco, da bi spodbudila aplikacije in podjetja v Evropi, ki uporabljajo umetno inteligenco.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni.
(21)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije64 poudaril pomen skupnega evropskega pristopa za kibernetsko varnost, saj se zaveda, da je treba povečati ozaveščenost in obravnavati kibernetsko odpornost kot ključno odgovornost za vodje podjetij ter oblikovalce politik na nacionalni in evropski ravni, ter pomen izvajanja privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti.
__________________
__________________
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
64 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.
(22)  Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ne moremo več naslavljati z razdrobljenimi nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebno stopnjo zaščite državljanov, javnih uprav in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko zlorabljeni, in bi lahko ogrozili njihovo varnost. To bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo in medsebojno usklajujejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti in zagotovi široka uvedba najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvu, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju.
(23)  Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud65, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, da bi okrepila zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in grožnjami, povečala kibernetsko odpornost ter okrepila tehnološko in industrijsko zmogljivost na tem področju.
_________________
_________________
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity
65 https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/policies/cybersecurity
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Rešitve za kibernetsko varnost bi morale praviloma vključevati standarde varnosti in zaščite kot osnovni element zasnove glede na razpoložljivo najsodobnejšo tehnologijo ter glede na načeli vgrajene in privzete varnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot do digitalne identitete, kriptografija ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.
(24)  Predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so tehnologija distribuirane knjige transakcij, digitalne identitete, kriptografija, šifriranje ali odkrivanje vsiljivcev, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, logistike, energije, prometa, turizma, zdravstva ali e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti, preglednosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih, vključno s platformami 5G, in transakcijah, ki vključujejo državljane, javne uprave in podjetja.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v digitalna znanja in spretnosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov.
(25)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da so za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope zlasti potrebni sistemi za trg delovne sile, sistemi usposabljanj in izobraževanj, ki so zreli za digitalno dobo, ter vlaganja v razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter izboljšanje digitalne pismenosti, z namenom opolnomočenja vseh evropskih državljanov s celostnim pristopom.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)   Glede na to, da je potreben celostni pristop, bi moral program upoštevati tudi področja vključenosti, kvalifikacij, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih kompetenc odločilna za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi.
(27)  V resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije67 Evropski parlament poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poleg tega zahteva, da se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, pri čemer je poudaril potrebo po odpravi velike vrzeli med spoloma v sektorju IKT, saj je to nujno za dolgoročno rast in blaginjo Evrope.
__________________
__________________
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
67 Sklic dokumenta A8-0183/2017, dostopen na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&reference=P8-TA-2017-0240
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi poudaril potrebo po zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, o uporabi IKT ter po oblikovanju ciljev, kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri dostopu žensk do IKT in spodbujanje primerov dobrih praks med podjetji.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 b (novo)
(27b)  Evropski parlament v resoluciji z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti v celoti podpira in spodbuja digitalno podjetniško kulturo pri ženskah ter njihovo vključevanje v informacijsko družbo in udeležbo v njej.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR in Obzorje Evropa.
(28)  Napredne digitalne tehnologije, ki jih ta program podpira, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost, računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, upravljanje informacij in umetna inteligenca, so zdaj dozorele, da presežejo okvire raziskovalne skupnosti in da se uvedejo, izvajajo, in razširijo na ravni Unije. Tako za uvedbo teh tehnologij kot vidik znanj in spretnosti je potreben odziv Unije. Povečati je treba priložnosti za učenje in usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter jih dati na voljo po vsej EU. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvedbo naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki jih podpira ta program, dopolnjujejo ukrepe, ki jih podpirajo programi ESS, ESRR, ERASMUS in Obzorje Evropa.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi ključna za splošno zmanjšanje upravnega bremena za industrijo in državljane, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bosta učinkovitost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večji. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo imeli državljani in podjetja koristi od dostopa do visokokakovostnih digitalnih storitev po vsej Evropi.
(29)  Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi je ključna za zmanjšanje upravnega bremena za državljane in industrijo, tako da bo njihovo sodelovanje z javnimi organi hitrejše, priročnejše in cenejše ter da bodo učinkovitost, preglednost in kakovost storitev, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, večje, hkrati pa bo večja tudi učinkovitost javne porabe. Ker ima že določeno število storitev javnega interesa razsežnost Unije, bi morala podpora za njihovo izvajanje in uporabo na ravni Unije zagotoviti, da bodo državljani in podjetja lahko imeli koristi od dostopa do visokokakovostnih večjezičnih digitalnih storitev po vsej Evropi. Prav tako je pomembno, da bodo te storitve na voljo invalidom.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)   Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo ali invalide ter tiste z oddaljenih ali podeželskih območij.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, izobraževanje in kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij.
(30)  Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo68, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje/okolja, varnost, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje in usposabljanje ter kultura, zahteva nadaljevanje, posodobitev in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo čezmejno in medjezično izmenjavo podatkov in informacij ter spodbujajo nacionalni razvoj. Njihova usklajenost v okviru te uredbe omogoča odlično izkoriščanje sinergij in zagotavljanje dopolnjevanja. Pri digitalni preobrazbi bi bilo treba kljub temu upoštevati, da nekateri državljani iz različnih razlogov v njej ne sodelujejo, zato bi bilo treba podpirati omrežja, ki bi še naprej obveščala te državljane in jim pomagala v celoti ohraniti svoje pravice in udeležbo pri vseh socialnih in državljanskih dolžnostih.
_________________
_________________
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628
68 http://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=51628
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)   Digitalna preobrazba tega sektorja bi morala v vseh okoliščinah državljanom EU omogočiti, da varno čezmejno dostopajo do svojih osebnih podatkov ter jih uporabljajo in upravljajo, kjer koli se nahajajo sami ali se nahajajo njihovi podatki.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 b (novo)
(30b)   Za uvedbo naprednih tehnologij in dostop do njih na področjih javnega interesa, kot je izobraževanje, je potrebno usposabljanje v znanjih in spretnostih, ki so potrebni za uporabo teh tehnologij. Zato bi morali cilji, vključeni v posebni cilj 8, pokrivati tudi programe usposabljanja za uporabnike naprednih tehnologij.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv in celovit dostop do javnih storitev.
(32)  Posodobitev evropskih javnih uprav je ena od ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje strategije za enotni digitalni trg. Vmesna ocena strategije je pokazala potrebo po okrepitvi preoblikovanja javnih uprav in zagotovitvi, da imajo državljani enostaven, zanesljiv, varen, celovit in vključujoč dostop do javnih storitev.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, rasti in zaposlovanja. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.
(33)  Letni pregledi rasti, ki jih je Komisija objavila leta 201769, kažejo, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje, zato je bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnega dela. Zlasti so potrebni učinkovita in pregledna javna uprava ter učinkoviti sodni sistemi, da se bo podpirala gospodarska rast in da bodo podjetja ter državljani prejemali visokokakovostne storitve.
__________________
__________________
69 COM(2016)0725.
69 COM(2016)0725.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša uspešno izvajanje politik in predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih ovir ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno.
(34)  Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: Unijino, nacionalno, regionalno in lokalno. Poleg odprave ovir za delujoč enotni trg, interoperabilnost lajša tudi čezmejno sodelovanje, usklajevanje skupnih standardov in uspešno izvajanje politik, predstavlja velik potencial za preprečevanje čezmejnih elektronskih in jezikovnih ovir in zmanjšanje birokracije ter še naprej zagotavlja vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije ali utrjevanje tistih v razvoju ter preprečuje nepotrebno dvojno shranjevanje. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih storitev, podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v EU, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike ter ki zagotavlja najvišjo raven varstva podatkov, spodbujati celovit, tehnološko nevtralen medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. To pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki zajema od tehnične do pravne ravni in zajema elemente politike na tem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajno življenjsko dobo rešitev, da se vključijo vsi elementi posredovanj, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Ministri EU so 6. oktobra 2017 na srečanju v Talinu navedli, da bi morala evropska digitalna strategija temeljiti na sodelovanju in interoperabilnosti, vključno z uporabo odprtih politik licenciranja in odprtih standardov. Zato bi moral program spodbujati odprtokodne rešitve, da bi se omogočila ponovna uporaba, povečalo zaupanje in zagotovila preglednost. To bo pozitivno vplivalo na vzdržnost financiranih projektov.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71.
(37)  Komisija je aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“71. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.
__________________
71 črtano
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvene sestavine digitalizacije industrije.
(39)  Doseganje ciljev lahko zahteva sprostitev potenciala dopolnilnih tehnologij na področjih povezovanja in računalništva, kot je navedeno v sporočilu o digitalizaciji evropske industrije73, ki priznava „razpoložljivost mreženja in infrastrukture v oblaku“ kot bistvenega sestavnega dela digitalizacije industrije.
__________________
__________________
73 COM(2016)0180. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga
73 COM(2016)0180. Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Splošna uredba o varnosti podatkov (GDPR), ki velja od maja 2018, bo z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotovila prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in okrepila zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato podpirati uporabo splošne uredbe o varstvu podatkov, na primer na področju umetne inteligence in tehnologije veriženja podatkovnih blokov.
(40)  Uredba (EU) 2016/679 z zagotavljanjem enotnega nabora pravil za pravne rede držav članic zagotavlja prost pretok osebnih podatkov med državami članicami EU in krepi zaupanje ter varnost posameznikov, kar sta dva nepogrešljiva elementa enotnega digitalnega trga. Vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru tega programa, kadar vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morali zato biti popolnoma skladni z navedeno uredbo. Podpirati bi morali zlasti razvoj digitalnih tehnologij, ki izpolnjujejo obveznosti glede vgrajenega varstva podatkov, ki so v skladu z navedeno uredbo, če se obdelujejo tudi podatki iz elektronskih komunikacij, pri čemer je treba spoštovati tudi Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.
_________________
1a Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 41
(41)  Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.
(41)  Program bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju mednarodnega okvira in okvira EU za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in ohranjanju evropske dodane vrednosti ter je zato potrebno za učinkovito izvajanje programa.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Organi, ki bodo izvajali ta program, bi morali spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU.
(42)  Če organi, ki izvajajo ta program, obdelujejo občutljive netajne podatke ali tajne podatke Unije, bi morali spoštovati ustrezne določbe iz aktov Unije oziroma nacionalne zakonodaje o ravnanju s podatki.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in vodi k doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov.
(43)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in obveznosti glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in pomagal pri doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje74. Ustrezni ukrepi bi se morali opredeliti med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno oceniti v okviru ustreznih ocen in revizijskih postopkov, da bi zagotovili popolno skladnost s temi obveznostmi.
_________________
_________________
74 COM(2018)0321, str. 1
74 COM(2018)0321, str. 1
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Zaradi zagotavljanja enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi se morala na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejem delovnih programov, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/201175 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.
črtano
__________________
75 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni delovni programi, običajno vsaki dve leti, ali kot letni delovni programi, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.
(45)  Sprejeti bi bilo treba delovne programe, da bodo cilji programa doseženi v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter bodo obenem zagotovljeni skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Delovni programi bi morali biti sprejeti načeloma vsaki dve leti ali, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem programa, na letni ravni. Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
(46)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Prilog I in II, da pregleda in/ali dopolni kazalnike. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46 a (novo)
(46a)   Da bi zagotovili, ohranili in razvili dolgoročno financiranje programa za digitalno Evropo, so potrebna jasna skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in spodbujala konkurenčnost, s čimer bi podprli naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [35], [38] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Države članice morajo to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.
(47)  Ukrepi, ki spadajo na področje uporabe programa, bi morali spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, ki so priznana predvsem v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti tista v členih [8], [11], [16], [21], [22], [35], [38], [41] in [47] o zaščiti osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, jezikovni raznolikosti in pravici do komuniciranja v katerem koli jeziku EU, zdravstveni oskrbi, zaščiti potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja. Taki ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, vključno z mednarodnim pravom, in vsemi zadevnimi sklepi Komisije ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47 a (novo)
(47a)  Komisija se je aprila 2018 zavezala1a vzpostavitvi okvira za deležnike in strokovnjake, da bi v sodelovanju z Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah oblikovali osnutek smernic za umetno inteligenco; Komisija bo ob sodelovanju Evropske posvetovalne skupine za potrošnike in Evropskega odbora za varstvo podatkov podprla potrošniške organizacije in nadzorne organe za varstvo podatkov na nacionalni ravni ter ravni EU pri spodbujanju razumevanja aplikacij, ki uporabljajo umetno inteligenco.
__________________
1a Sporočilo z dne 25. aprila 2018 o umetni inteligenci za Evropo, COM(2018)0237, dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/docs_autres_institutions/commission_europeenne/com/2018/0237/COM_COM(2018)0237_SL.pdf
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajala svoje pristojnosti.
črtano
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program).
S to uredbo se vzpostavi program za digitalno Evropo (v nadaljnjem besedilu: program), ki se bo izvajal v času od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka e
(e)  „vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, imenovan ali izbran z odprtim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije;
(e)  „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“ pomeni obstoječi ali novi pravni subjekt ali konzorcij pravnih subjektov, imenovan ali izbran z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom za izpolnjevanje nalog iz programa, zlasti zagotavljanja dostopa do tehnološkega strokovnega znanja in obratov za poskuse, kot sta oprema in programska oprema, da se omogoči digitalna preobrazba industrije, ter olajševanja dostopa do financiranja; Evropsko vozlišče za digitalne inovacije je odprto za podjetja vseh oblik in velikosti, zlasti MSP, podjetja v razširitveni fazi in javne uprave po vsej Uniji.
Evropska vozlišča za digitalne inovacije imajo vlogo točk „vse na enem mestu“, kjer je podjetjem – zlasti MSP, zagonskim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo – na voljo pomoč za izboljšanje poslovanja, proizvodnih procesov, proizvodov in storitev na podlagi digitalne tehnologije, ki lahko zagotovi dodano vrednost. Vozlišča tako tvorijo decentralizirano mrežo po vsej Uniji, ki podjetjem zagotavlja pomoč pri preverjanju, ali se spretnosti in znanje njihovih uslužbencev ujemajo s strokovnim znanjem, ki je potrebno za ravnanje z razpoložljivo digitalno tehnologijo. Poleg tega se vozlišča povezujejo tudi s ponudniki izobraževanja ter tako podpirajo usposabljanje za študente in usposabljanje delavcev na delovnem mestu.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)   „medijska pismenost“ pomeni analitična znanja in spretnosti, ki so potrebni za razumevanje vsebin v digitalnem svetu.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f b (novo)
(fb)  „Evropsko partnerstvo“ pomeni pobudo, v kateri se Unija ter zasebni in/ali javni partnerji (kot so industrija, raziskovalne organizacije, organi, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ali organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami in organizacijami MSP) zavežejo, da bodo skupaj podprli razvoj in izvajanje digitalnih inovacij in dejavnosti uvajanja tehnologije, vključno s tistimi, ki so povezane s trgom in uvajanjem regulative ali politike;
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f c (novo)
(fc)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka f d (novo)
(fd)  „konzorcij“ pomeni sodelovalno skupino podjetij, ustanovljeno z namenom, da ukrepa na podlagi programa.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – uvodno besedilo
1.  Splošni cilj programa je: podpreti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom in podjetjem. Program bo:
1.  Splošni cilj programa je: podpreti in pospešiti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije in družbe ter njene koristi prinesti evropskim državljanom, javnim službam in podjetjem ter tudi okrepiti strateško avtonomijo in kohezijo Unije ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti in zmanjšanju digitalnega razkoraka. Program:
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(b)  širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje na področjih javnega interesa ter zasebnem sektorju.
(b)  širil razširjanje digitalne tehnologije in njihovo prevzemanje v zasebnem sektorju in na področjih javnega interesa, s čimer bo podprl njihovo digitalno preobrazbo in jim zagotovil dostop do digitalnih tehnologij;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje integriranega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta nekomercialno dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno financiranih raziskav;
(a)  uvedba, usklajevanje na ravni Unije in delovanje interoperabilnega vrhunskega eksaravenskega superračunalništva in podatkovne infrastrukture na svetovni ravni77 v Uniji, ki sta dostopna zasebnim in javnim uporabnikom ter za namene javno in zasebno financiranih raziskav;
__________________
__________________
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo.
77 Milijarde milijard (1018) tekočih operacij na sekundo.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi;
(b)  uvedba tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna ter je razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige, vključno s strojno opremo, programsko opremo, aplikacijami, storitvami, medsebojnimi povezavami in digitalnimi znanji in spretnostmi, ter zagotavlja visoko raven varnosti in varstva podatkov;
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur za računalniško znanost.
(c)  uvedba in izvajanje poeksaravenske infrastrukture78, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva in razvojem novih raziskovalnih infrastruktur; spodbujanje razvoja strojne in programske opreme v Uniji, potrebne za tako uvedbo, za računalniško znanost.
__________________
__________________
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni.
78 Tisočkrat hitreje od eksaravni.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Ukrepi v okviru specifičnega cilja 1 se izvajajo zlasti prek skupnega podjetja, ki ga je predlagala Komisija in potrdil Svet ministrov 25. junija 2018 v skladu z Uredbo (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo. 10594/18. Bruselj, 18. september 2018 (OR. en). http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10594-2018-INIT/sl/pdf
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov, v skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov;
(a)  graditev in krepitev osnovnih zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, vključno s podatkovnimi viri in knjižnicami algoritmov. V skladu z zakonodajo o zaščiti podatkov rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, in razpoložljivi viri spoštujejo načelo zasebnosti in vgrajene varnosti ter zagotavljajo, da človek ostane v središču razvoja in uporabe umetne inteligence;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  omogočanje dostopa do teh zmogljivosti vsem podjetjem in javnim upravam;
(b)  omogočanje dostopa do teh zmogljivosti podjetjem, zlasti MSP in zagonskim podjetjem, in javnim upravam, vključno z neprofitnimi organizacijami, raziskovalnimi ustanovami in univerzami;
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  razvoj in krepitev industrijske uporabe in proizvodnih sistemov za olajšanje vključevanja tehnologij v vrednostne verige, razvoj inovativnih poslovnih modelov in skrajšanje obdobja od nastanka inovacij do industrializacije ter spodbujanje uporabe rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, na področjih javnega interesa in družbe;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v zvezi s specifičnim ciljem umetne inteligence se izvajajo izključno v okviru neposrednega upravljanja Komisije ali prek izvajalske agencije na podlagi analize stroškov in koristi.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
Pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru specifičnega cilja 2, se upoštevajo etična načela ter ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in mednarodno pravo, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, skupaj z njenimi protokoli. Komisija ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco določi pogoje, povezane z etičnimi vprašanji, v programih dela v okviru specifičnega cilja 2. Razpisi za zbiranje predlogov ali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vključujejo ustrezne pogoje, kot so določeni v programih dela. Med vrednotenjem vsakega ukrepa se izvede etični pregled vsakega projekta.Ukrepi, ki etično niso sprejemljivi ali ne izpolnjujejo pogojev iz sporazuma, niso upravičeni do financiranja.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov;
(a)  podpora javnemu naročanju napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost skupaj z državami članicami, da bi zagotovili skupno visoko stopnjo kibernetske varnosti na evropski ravni, in v popolni skladnosti z zakonodajo o zaščiti podatkov in temeljnimi pravicami ob hkratnem zagotavljanju strateške avtonomije EU;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  podpora najboljši uporabi evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo;
(b)  podpora najboljši uporabi in povečanju evropskega znanja, zmogljivosti in znanj ter spretnosti, povezanih s kibernetsko varnostjo, ter izmenjava in vključevanje najboljše prakse;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu;
(c)  zagotavljanje široke uvedbe najnovejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem gospodarstvu s posebno pozornostjo, namenjeno javnim službam in bistvenim gospodarskim subjektom, kot so MSP;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79.
(d)  krepitev zmogljivosti v državah članicah in zasebnem sektorju za lažje izpolnjevanje zahtev Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji79, tudi z ukrepi, s katerimi naj bi razvili kulturo kibernetske varnosti v organizacijah.
__________________
__________________
79 UL L 194, 19.7.2016, str. 1.
79 UL L 194, 19.7.2016, str. 1.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  izboljšanje odpornosti na kibernetske napade, pri čemer se poveča zavedanje o tveganjih in izboljša seznanjenost uporabnikov, zlasti javnih služb, MSP in zagonskih podjetij, z osnovnimi varnostnimi postopki, zagotovijo osnovne ravni varnosti v podjetjih, na primer šifriranje podatkov in komunikacij od konca do konca in posodabljanje programske opreme, ter spodbuja uporaba vgrajene in privzete varnosti, znanje o osnovnih varnostnih procesih ter kibernetska higiena.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 3 kibernetske varnosti in zaupanja se izvajajo predvsem prek Evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost ter kompetenčne mreže za kibernetsko varnost v skladu z [Uredbo ... Evropskega parlamenta in Sveta1a].
__________________
1a Uredba ... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju evropskega bazena talentov in spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike in umetne inteligence. Finančna pomoč ima naslednje operativne cilje:
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih, podpira razvoj naprednih digitalnih znanj in spretnosti na področjih tega programa ter s tem prispeva k povečanju bazena talentov Unije, zmanjšuje digitalni razkorak in ob uravnoteženi zastopanosti spolov spodbuja večjo strokovnost, zlasti z vidika visokozmogljivostnega računalništva, analize velepodatkov, kibernetske varnosti, tehnologije distribuirane knjige transakcij, robotike, umetne inteligence, računalništva v oblaku, komunikacijskih sistemov in omrežij, kompetenc v zvezi z varstvom podatkov in umetne inteligence. Da bi spodbujali in izboljšali trg dela ter specializacijo na področju digitalnih tehnologij in aplikacij, ima finančna pomoč naslednje operativne cilje:
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka a
(a)  podpora zasnovi in izvajanju dolgotrajnih usposabljanj in tečajev za študente, strokovnjake za IT in delovno silo;
(a)  podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih dolgotrajnih tečajev usposabljanja, vključno s kombiniranim učenjem za študente, učitelje, izvajalce izobraževanj, strokovnjake za IT, raziskovalce in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci, v sodelovanju s šolami, univerzami in raziskovalnimi središči;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)  podpora zasnovi in izvajanju kratkotrajnih usposabljanj in tečajev za podjetnike, vodje malih podjetij in delovno silo;
(b)  podpora zasnovi in izvajanju visokokakovostnih kratkotrajnih usposabljanj in tečajev, vključno s kombiniranim učenjem, za podjetnike, vodje malih in zagonskih podjetij in delovno silo, vključno z javnimi uslužbenci in samozaposlenimi;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka c
(c)  podpora usposabljanju na delovnem mestu in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.
(c)  podpora visokokakovostnemu usposabljanju na delovnem mestu, vključno s kombiniranim učenjem, in pripravništvom za študente, mlade podjetnike in diplomante.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 4, napredna digitalna znanja in spretnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko delujejo kot posredniki za možnosti usposabljanja, ki svetujejo podjetjem in jih povezujejo z ustreznimi kompetenčnimi centri, da bi zagotovili čim večjo geografsko pokritost po vsej Uniji.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje:
Finančna pomoč Unije pri specifičnem cilju 5, uvedbi, najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, izpolnjuje naslednje operativne cilje, ki dopolnjujejo ukrepe za digitalno infrastrukturo v ta namen in hkrati zmanjšujejo digitalni razkorak:
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje, da se v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, promet, kulturni in ustvarjalni sektorji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, in kibernetska varnost, oziroma omogoči dostop do njih;
(a)  zagotavljanje, da se lahko v javni sektor in na področja javnega interesa, kot so zdravstvo in nega, izobraževanje, sodstvo, promet in komunikacije, energetika, okolje, kulturni in ustvarjalni sektorji ter podjetja, ustanovljena v Uniji, uvedejo najsodobnejše digitalne tehnologije, zlasti visokozmogljivostno računalništvo, jezikovna tehnologija, umetna inteligenca in kibernetska varnost, ter da se z usposabljanjem pridobijo potrebna znanja in spretnosti za njihovo uporabo oziroma da se omogoči dostop do njih;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
(b)  uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih infrastruktur za digitalne storitve (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;
(b)  uvedba, delovanje in vzdrževanje vseevropskih interoperabilnih najsodobnejših infrastruktur za digitalne storitve po vsej Uniji (vključno s povezanimi storitvami) kot dopolnilo nacionalnim in regionalnim ukrepov;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c
(c)  olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno s ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;
(c)  olajševanje razvoja, posodobitve ter uporabe rešitev in okvirov v evropskih javnih upravah, podjetjih in pri državljanih, vključno z odprto kodo ter ponovno uporabo rešitev in okvirov interoperabilnosti;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka d
(d)  nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja in pilotnega izvajanja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo;
(d)  nudenje dostopa javnim upravam do preizkušanja, pilotnega izvajanja in večjega razvoja digitalnih tehnologij, vključno z njihovo čezmejno uporabo;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka e
(e)  podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo in prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP;
(e)  podpora prevzemanju naprednih digitalnih in z njimi povezanih tehnologij, zlasti vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, tehnologijo distribuirane knjige transakcij, kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov, računalništvom v oblaku in upravljanjem informacij ter prihodnjimi nastajajočimi tehnologijami v industriji Unije, predvsem MSP in zagonskih podjetjih;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka f
(f)  podpora zasnovi, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;
(f)  podpora zasnovi, ohranjanju, preizkušanju, izvajanju in uvedbi interoperabilnih digitalnih rešitev za javne storitve na ravni EU prek platforme podatkovno vodenih in večkrat uporabnih rešitev, kar spodbuja inovacije in vzpostavlja skupne okvire, da se izkoristi ves potencial storitev javne uprave za evropske državljane in podjetja;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g
(g)  zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom ter najboljše prakse poenostavitev;
(g)  zagotavljanje trajnih zmogljivosti na ravni Unije za doseganje vodilnega položaja na področju digitalnega razvoja ter za opazovanje, analizo in prilagoditev hitro razvijajočim se digitalnim trendom, izmenjava in vključevanje dobre prakse ter spodbujanje medsebojnega bogatenja različnih nacionalnih pobud, kar bo vodilo v razvoj digitalne družbe zaradi stalnega sodelovanja med vsemi akterji na ravni EU;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka h
(h)  sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij;
(h)  sodelovanje pri vzpostavitvi evropskega ekosistema zanesljivih infrastruktur, ki med drugim uporabljajo storitve in aplikacije na osnovi tehnologije distribuirane knjige transakcij, vključno s podporo za interoperabilnost in standardizacijo ter pospeševanjem uvedbe čezmejnih evropskih aplikacij na podlagi vgrajene varnosti in zasebnosti, ki bosta zagotovili varstvo podatkov in varnost potrošnika;
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi v okviru specifičnega cilja 5, uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnosti, se izvajajo predvsem z neposrednim upravljanjem Evropske komisije. Evropska vozlišča za digitalne inovacije in kompetenčni centri lahko delujejo kot posredniki.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 9 194 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 8 192 391 000 EUR v cenah iz leta 2018 (9 194 000 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a
(a)  do 2 698 240 000 EUR evrov za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;
(a)  do 2 404 289 438 EUR v cenah iz leta 2018 (2 698 240 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 1: visokozmogljivostno računalništvo;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka b
(b)  do 2 498 369 000 EUR za specifični cilj 2: umetna inteligenca;
(b)  do 2 226 192 703 EUR v cenah iz leta 2018 (2 498 369 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 2: umetna inteligenca;
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
(c)  do 1 998 696 000 EUR za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;
(c)  do 1 780 954 875 EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 3: kibernetska varnost in zaupanje;
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka d
(d)  do 699 543 000 EUR za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;
(d)  do 623 333 672 EUR v cenah iz leta 2018 (699 543 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 4: napredna digitalna znanja in spretnosti;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka e
(e)  do 1 299 152 000 EUR za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.
(e)  do 1 157 620 312 EUR v cenah iz leta 2018 (1 299 152 000 EUR v tekočih cenah) za specifični cilj 5: uvedba, najboljša uporaba digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo v program. Komisija navedene vire izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ti viri v čim večjem obsegu uporabijo v korist zadevne države članice.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – uvodno besedilo
Program je odprt za:
črtano
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 1
1.  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;
1.  Program je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2
2.  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
2.  polna ali delna pridružitev tretjih držav, ki niso navedene v odstavku 1, programu temelji na oceni vsakega specifičnega cilja posebej v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretjih držav v kateremu koli programu Unije, če ta posebni sporazum v celoti upošteva naslednja merila:
–  udeležba tretje države je v interesu Unije;
–  udeležba prispeva k doseganju ciljev iz člena 3;
–  udeležba ne odpira varnostnih vprašanj in v celoti izpolnjuje ustrezne varnostne zahteve iz člena 12;
–  sporazum zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;
–  sporazum določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];
–  sporazum na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;
–  sporazum zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
2a.  Pri pripravi programov dela Evropska komisija ali drugi ustrezni izvajalski organi za vsak primer posebej ocenijo, ali so pogoji, določeni v sporazumu iz odstavka 2, izpolnjeni za ukrepe, vključene v programe dela.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 3
3.  države, za katere velja evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
črtano
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 4
4.  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:
črtano
—  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;
—  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] [nove finančne uredbe];
—  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;
—  Uniji zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12].
2.  Sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 pri specifičnem cilju 1, kibernetska varnost in zaupanje, specifičnem cilju 2, umetna inteligenca, in specifičnem cilju 3. Za kibernetsko varnost in zaupanje velja člen [12].
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnega cilja 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.
5.  Program dela lahko določa tudi, da pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ki so ustanovljeni v EU, a nadzirani iz tretjih držav, iz strateških in varnostnih razlogov niso upravičeni do sodelovanja v vseh ali v nekaterih ukrepih specifičnih ciljev 1, 2 in 3. V takšnih primerih se razpisi za zbiranje predlogov in ponudb omejijo na subjekte, ki so ustanovljeni v državah članicah ali se to zanje šteje ter jih nadzirajo države članice in/ali državljani držav članic.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Ukrepi, ki vključujejo prenos tehnologije zunaj Evropske unije, niso dovoljeni. Da bi zagotovili dolgoročne strateške varnostne cilje, se izvede oportunitetna ocena udeležbe subjektov, ki imajo glavni sedež zunaj Unije.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Komisija ali organ financiranja lahko po potrebi izvede varnostno preverjanje, pri čemer se lahko ukrepi, ki ne izpolnjujejo varnostnih predpisov, lahko izključijo ali kadar koli prekinejo.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov.
1.  Program je zasnovan tako, da pri izvajanju ustvarja sinergije, kot je podrobneje opisano v Prilogi III, z drugimi programi financiranja Unije, zlasti z ureditvijo dopolnilnega financiranja iz programov EU, v katerih načini upravljanja dovoljujejo zaporedno, izmenično ali kombinirano financiranje, vključno s skupnim financiranjem ukrepov. Komisija zagotovi, da pri povečevanju dopolnjevalne narave programa z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti skladi ESI, Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR), programom Obzorje Evropa in Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE-2), skladom investEU, programom Erasmus ter Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ni ovirano doseganje specifičnih ciljev 1 do 5.
Komisija prouči načine za izboljšanje splošne učinkovitosti programov, ki zagotavljajo vire na področju digitalizacije.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.
2.  Vzpostavijo se ustrezni mehanizmi za usklajevanje pristojnih organov ter teh organov in Evropske komisije in ustrezna orodja za spremljanje, s katerimi se sistematično ustvarjajo sinergije med programom in drugimi relevantnimi instrumenti financiranja EU. Ureditve prispevajo k preprečevanju podvajanja in čim večjemu učinku odhodkov.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil kot prednostne oblike ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki javnih naročil Komisije ali organa za financiranje, upravičencev do pomoči posamezno ali skupaj kot prednostne oblike ukrepov ter v obliki nepovratnih sredstev in nagrad. Z javnim naročilom se lahko v okviru istega postopka odobri oddaja več naročil in določijo pogoji za izvedbo, skladni z veljavnimi mednarodnimi sporazumi o javnih naročilih. S programom se lahko zagotovi tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].
Program se lahko izvaja prek evropskih partnerstev, dogovorjenih v procesu strateškega načrtovanja programov med Komisijo in državami članicami. To lahko vključuje zlasti prispevke za obstoječa ali nova javno-zasebna partnerstva v obliki skupnih podjetij, ustanovljenih na podlagi člena 187 PDEU. Za te prispevke se uporabljajo določbe o evropskih partnerstvih iz [Uredbe o programu Obzorje Evropa, dodati referenco].
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Evropska partnerstva:
(a)  se vzpostavijo v primerih, kjer bodo učinkoviteje dosegla cilje programa Obzorje Evropa kot Unija sama;
(b)  upoštevajo načela dodane vrednosti Unije, preglednosti, odprtosti, vpliva, učinka finančnega vzvoda in dolgoročne finančne zaveze vseh udeleženih strank, prožnosti, skladnosti in komplementarnosti s pobudami Unije, lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi pobudami;
(c)  so časovno omejena in vključujejo pogoje za postopno odpravljanje financiranja iz programa.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
Določbe in merila za njihov izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno odpravljanje so določena v (vstaviti sklic).
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 16 – naslov
Vozlišče za digitalne inovacije
Evropsko vozlišče za digitalne inovacije
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža vozlišč za digitalne inovacije.
1.  V prvem letu izvajanja programa se vzpostavi začetna mreža evropskih vozlišč za digitalne inovacije na obstoječi infrastrukturi, pri čemer ima vsaka država članica vsaj eno evropsko vozlišče za digitalne inovacije.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – uvodno besedilo
2.  Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:
2.  Za vzpostavitev omrežja iz odstavka 1 vsaka država članica z odprtim, preglednim, vključujočim in konkurenčnim postopkom določi subjekte kandidate na podlagi naslednjih meril:
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka a
(a)  ustrezne kompetence, povezane s funkcijami vozlišč za digitalne inovacije;
(a)  ustrezne kompetence, povezane s funkcijami evropskih vozlišč za digitalne inovacije;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b
(b)  ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo;
(b)  ustrezne upravne zmogljivosti, osebje in infrastrukturo ter obseg znanj in spretnosti;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  dokazano sodelovanje z zasebnim sektorjem za zagotovitev tržne pomembnosti ukrepov iz specifičnih ciljev 1 do 5;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka d b (novo)
(db)  povezave z obstoječimi vozlišči IKT, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020, vozliščem EUinvest in mrežo European Entreprise Network;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Podrobni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati za pridobitev naziva „evropsko vozlišče za digitalne inovacije“, in naloge, ki jih je treba izvajati, se uskladijo in pravočasno objavijo, da bi omogočili ustrezno pripravo in izvajanje ukrepov.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 – uvodno besedilo
3.  Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:
3.  Komisija sprejme sklep o izbiri subjektov, ki sestavljajo prvotno mrežo. Te subjekte Komisija izbere in jasno opredeli izmed subjektov kandidatov, ki so jih določile države članice na podlagi meril iz odstavka 2 in naslednjih dodatnih meril:
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 – točka b
(b)  potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost.
(b)  potreba, da se s prvotno mrežo zagotovi kritje potreb industrije in področij javnega interesa ter celovita in uravnotežena geografska pokritost, s čimer bi izboljšali konvergenco in prispevali k zapolnitvi vrzeli med kohezijskimi državami in drugimi državami članicami ter zmanjšali digitalni razkorak v geografskem smislu.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4
4.  Dodatna vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic, v vsaki državi članici je vsaj eno vozlišče za digitalne inovacije. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko imenujejo posebni subjekti, da krijejo njihove potrebe.
4.  Dodatna evropska vozlišča za digitalne inovacije se izberejo z odprtim, preglednim in konkurenčnim postopkom v obsegu, ki zagotavlja kar najširšo geografsko pokritost v Evropi. Število subjektov v mreži je sorazmerno s številom prebivalcev posameznih držav članic. Zaradi premagovanja posebnih ovir, s katerimi se srečujejo najbolj oddaljene regije EU, se lahko v teh regijah izberejo dodatna vozlišča za inovacije.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 5
5.  Vozlišča za digitalne inovacije lahko prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.
5.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije so jasno opredeljena s posebnimi oznakami in prejemajo financiranje v obliki nepovratnih sredstev.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – uvodno besedilo
6.  Vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine:
6.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki prejmejo finančna sredstva, se vključijo v izvajanje programa na naslednje načine:
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka a
(a)  z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije;
(a)  z izvajanjem storitev digitalne preobrazbe in zagotavljanjem tehnološkega strokovnega znanja, vključno z obrati za preizkušanje in poskuse, ki so usmerjene v zagonska podjetja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo tudi v sektorjih, ki počasi prevzemajo digitalne in z njimi povezane tehnologije;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka a a (novo)
(aa)  s podpiranjem podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, organizacij in javnih uprav, da bi z uporabo novih tehnologij iz programa postali konkurenčnejši in izboljšali svoje poslovne modele;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka b
(b)  s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve;
(b)  s prenosom strokovnih in praktičnih znanj med regijami, zlasti z mreženjem MSP, zagonskih podjetij in podjetij s srednjo kapitalizacijo iz ene regije z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije v drugih regijah, ki lahko najbolje izvajajo ustrezne storitve; s spodbujanjem izmenjave znanj in spretnosti, skupnih pobud in dobre prakse;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 – točka c
(c)  z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka;
(c)  z izvajanjem tematskih storitev, vključno s storitvami s področja umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kibernetske varnosti ter zaupanja v uprave, organizacije javnega sektorja, MSP, zagonska podjetja in podjetja s srednjo kapitalizacijo. Posamezna evropska vozlišča za digitalne inovacije se lahko specializirajo za posebne tematske storitve in jim ni treba ponujati vseh tematskih storitev iz tega odstavka;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko sodelujejo tudi z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti s programom EIT Digital, ter vozlišči za digitalne inovacije, vzpostavljenimi v okviru programa Obzorje 2020.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6 b (novo)
6b.  Evropska vozlišča za digitalne inovacije lahko izvajajo dejavnosti vozlišč za digitalne inovacije, vzpostavljenih z okvirnimi programi za raziskave in inovacije, vključno z vozlišči za inovacije iz programa EIT Digital.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8].
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena [3] in členov [4]–[8], v skladu s splošnimi cilji iz Priloge I.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2 – točka a – točka ii
(ii)  tretji državi, pridruženi programu;
(ii)  tretji državi, pridruženi programu v skladu s členoma 10 in 12;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa.
3.  Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja pri posebnih ukrepih, kadar je to potrebno za doseganje ciljev programa in kadar ne povzročajo dodatnih varnostnih tveganj za Unijo ali ogrožajo njene strateške avtonomije.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Fizične osebe niso upravičenci, razen za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih.
4.  Fizične osebe so lahko upravičenci za nepovratna sredstva, ki se dodelijo pri specifičnem cilju 4, naprednih digitalnih znanjih in spretnostih. Državljani tretjih držav so lahko upravičenci, če prebivajo v EU.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe ter lahko obsegajo do 100 % upravičenih stroškov na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov brez poseganja v načelo sofinanciranja in v skladu s specifikacijami za vsak cilj.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – uvodno besedilo
1.  Merila za dodelitev se določijo v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov ter upoštevajo vsaj naslednje elemente:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka e
(e)  kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, družbo, podnebje in okolje ter dostopnost;
(e)  kadar je primerno, vpliv na gospodarstvo, podnebje, okolje in družbo, zlasti spodbujanje dostopnosti ter enakih izobraževalnih in poklicnih možnosti;
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka g
(g)  kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij;
(g)  kadar je primerno, uravnoteženo geografsko porazdelitev po Uniji, z vključitvijo najbolj oddaljenih regij, tudi čezmorskih držav in ozemelj;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h a (novo)
(ha)  kadar je primerno, prosto ponovno uporabo in prilagajanje rezultatov projektov.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h b (novo)
(hb)  kadar je primerno, javni interes;
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1 – točka h c (novo)
(hc)  kadar je primerno, zmanjšanje digitalnega razkoraka med regijami, državljani ali podjetji.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe. Znesek odhodkov iz tega programa, ki se v okviru mešanega financiranja združi s finančnim instrumentom, je nepovraten.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če ima ukrep že podeljene prispevke iz drugega programa Unije ali podporo iz sklada EU ali jih je že prejel, se ta prispevek ali podpora navede v vlogi za prispevek v okviru programa.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3
3.  Prvi večletni program dela se osredotoča na dejavnosti iz Priloge in zagotavlja, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja. Nadaljnji programi dela lahko vključujejo ukrepe, ki niso navedeni v Prilogi, če so ti skladni s cilji te uredbe iz členov [4–8].
3.  Programi dela se osredotočajo na dejavnosti iz Priloge I in zagotavljajo, da ukrepi, ki jih podpira, ne izrinjajo zasebnega financiranja.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 z namenom spremembe Priloge I, da bi se pregledale ali dopolnile v njej navedene dejavnosti v skladu s cilji te uredbe iz členov 4 do 8.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
1.  Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka programa pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija določi metodologijo za oblikovanje merljivih kazalnikov za natančno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1). Na podlagi te metodologije Komisija najpozneje do 1. januarja 2021 dopolni Prilogo III.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.
2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 v zvezi s spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev merljivih kazalnikov, kadar bi to bilo potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o okviru za spremljanje in vrednotenje.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da so podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa primerni za poglobljeno analizo doseženega napredka in težav, ki so se pojavile, ter da se zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 4
4.  Čim bolj se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.
4.  Čim bolj učinkovito se uporabijo uradne statistike EU, kot so redne statistične raziskave o IKT, in zbirke naborov podatkov indeksa DESI na ravni NUTS-2, da bi pomagali odpraviti pomanjkanje regionalnih podatkov, povezanih s programom za digitalno Evropo. Pri začetni zasnovi in nadaljnjem razvoju statističnih kazalnikov za spremljanje izvajanja programa in napredka z vidika digitalne preobrazbe se opravi posvetovanje z nacionalnimi statističnimi uradi in skupaj z Eurostatom naveže sodelovanje z njimi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 25 – naslov
Ocenjevanje
Ocenjevanje programov
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Komisija zlasti na podlagi sistema za poročanje o smotrnosti iz člena 24(3) skrbi za redno spremljanje in zunanjo oceno programa. Ocenjevanja omogočajo tudi kvalitativno oceno napredka pri doseganju splošnih ciljev iz člena 3(1).
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
2.  Komisija poleg rednega spremljanja programa pripravi vmesno ocenjevalno poročilo in ga najpozneje do 31. decembra 2024 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Vmesna ocena vsebuje ugotovitve, ki so potrebne za odločitev o nadaljnjem ukrepanju k programu tudi po letu 2027 in o njegovih ciljih.
Vmesna ocena se pošlje Evropskemu parlamentu.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena [1], Komisija opravi končno oceno programa.
3.  Komisija na podlagi končne zunanje in neodvisne ocene pripravi končno ocenjevalno poročilo o programu, v katerem so ocenjeni njegovi dolgoročni učinki in trajnost.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2030 predloži končno ocenjevalno poročilo iz odstavka 3 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 5
5.  Komisija zaključke teh vrednotenj skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
črtano
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4
4.  Kot del nadzornega sistema lahko strategija revizije temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.
4.  Kot del nadzornega sistema strategija revizije temelji na finančni reviziji vsaj reprezentativnega vzorca odhodkov. Ta reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 23 in 24 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 23 in 24 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 23 in 24, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, resničnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3].
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Potencialnim prosilcem zagotovi tudi celovite informacije o financiranju Unije v digitalnem sektorju in dostopu do njega. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena [3].
Sprememba 180
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 1
1.  skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo javnim in zasebnim uporabnikom na negospodarski osnovi ter za namene javnega financiranja raziskav;
1.  skupen okvir javnih naročil za integrirano mrežo vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno z eksaravensko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo. Dostopna bo vsem podjetjem in javnim upravam ter na negospodarski osnovi javnim in zasebnim uporabnikom ter za namene javnega financiranja raziskav;
Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 1 – odstavek 2 – točka 6
6.  uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).
6.  uvedbo tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo oziroma je operativna: superračunalništvo, razvito na podlagi raziskav in inovacij, zlasti nove tehnologije, ki so že kdaj pridobile finančna sredstva Unije ali jih zdaj črpajo, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredna digitalna znanja in spretnosti).
Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 2 – odstavek 1
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.
Program razvija in krepi temeljne zmogljivosti umetne inteligence in tehnologije distribuirane knjige transakcij v Evropi, kar vključuje podatkovne vire in zbirke algoritmov ter njihovo dostopnost za vsa podjetja in javne uprave, ter okrepitev in mreženje obstoječih obratov za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 1
Program podpira enostaven dostop do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.
Program podpira enostaven dostop in priložnosti za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj in spretnosti, zlasti na področju visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, distribuirane knjige transakcij (npr. veriženje blokov) in kibernetske varnosti za trenutno in prihodnjo delovno silo, s tem da študentom, diplomantom ali državljanom vseh starosti, ki potrebujejo izpopolnjevanje, iskalcem zaposlitve in sedanjim delavcem omogoča sredstva za pridobitev in razvoj teh spretnosti, ne glede na njihovo lokacijo.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 2 – točka 1
1.  dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije;
1.  dostop do usposabljanja na delovnem mestu in priložnosti za kombinirano učenje s sodelovanjem pri pripravništvih v kompetenčnih centrih in podjetjih, ki uporabljajo napredne tehnologije;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 4 – odstavek 4
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 15.
Vsi ukrepi bodo prednostno zasnovani in izvedeni prek vozlišč za digitalne inovacije, kot določa člen 16.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 1 – točka 1.2
1.2.  podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;
1.2.  podpora zasnovi, pilotnemu izvajanju, uvedbi, vzdrževanju, širjenju in spodbujanju koherentnega ekosistema čezmejne infrastrukture digitalnih storitev ter olajševanje neoviranih, celovitih, varnih, interoperabilnih, večjezičnih, čezmejnih in medsektorskih rešitev ter skupnih okvirov v javnih upravah. Ravno tako so vključene metodologije za ocenjevanje vpliva in koristi;
Sprememba 187
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 2 – točka 2.1
2.1.  omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;
2.1.  omogočanje vsakemu državljanu EU, da čezmejno dostopa do svojih osebnih zdravstvenih podatkov na varen način in tako, da je pri tem zagotovljena zasebnost, ter jih izmenjuje, uporablja in upravlja, kjer koli se nahaja ali se nahajajo podatki. Dokončanje infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja in njihova razširitev z novimi digitalnimi storitvami, podpora za uvedbo evropske oblike za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 3
3.  sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);
3.  sodstvo: omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnih in pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov s semantično interoperabilnimi medsebojnimi povezavami podatkovnih zbirk in registrov ter olajševanje zunajsodnega reševanja sporov prek spleta; spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravosodne delavce na podlagi rešitev z umetno inteligenco, ki bi lahko poenostavili in pospešili postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije);
Sprememba 189
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel I – točka 4
4.  promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta ali pametna podeželska območja, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja;
4.  promet, energetika in okolje: uvedba decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo politike prometa, energije in okolja;
Sprememba 190
Predlog uredbe
Priloga 1 – del 5 – poddel II – naslov
II Začetne dejavnosti, povezane z digitalizacijo industrije:
II (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 191
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 2 – točka 2.2
2.2  Število podjetij in organizacij, ki uporabljajo umetno inteligenco
2.2  Število podjetij in organizacij, ki preizkušajo umetno inteligenco in opravljajo poskuse z njo v sodelovanju z vozlišči za digitalne inovacije
Sprememba 192
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 2 – točka 2.2 a (novo)
2.2a   Število konkretnih aplikacij umetne inteligence, podprtih s programom, ki se trenutno tržijo.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.1
4.1  Število usposobljenih in dejavnih strokovnjakov za IKT
4.1  Število strokovnjakov za IKT, ki se vsako leto usposabljajo in delajo v Uniji
Sprememba 194
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.2
4.2  Število podjetij, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT
4.2  Število podjetij v Uniji, ki imajo težave pri zaposlovanju strokovnjakov za IKT, za vsako leto
Sprememba 195
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 4 – točka 4.2 b (novo)
4.2b   Število študentov, diplomantov in brezposelnih, ki so izboljšali svoj status po usposabljanju, zagotovljenem v okviru programa
Sprememba 196
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.1
5.1  Uporaba digitalnih javnih storitev
5.1  Pogostost uporabe digitalnih javnih storitev
Sprememba 197
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.2
5.2  Zelo digitalno intenzivna podjetja
5.2  Število digitalno zelo intenzivnih podjetij
Sprememba 198
Predlog uredbe
Priloga 2 – del 5 – točka 5.3
5.3  Uskladitev nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti
5.3  Obseg uskladitve nacionalnih okvirov interoperabilnosti z evropskim okvirom interoperabilnosti
Sprememba 199
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 1 – točka b a (novo)
(ba)   program za digitalno Evropo dejavno ustvarja sinergije s programom Obzorje Evropa pri trajnosti podatkov, ki izhajajo iz raziskovalnih projektov;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 1 – točka c
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno, regionalno in lokalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
Sprememba 201
Predlog uredbe
Priloga 3 – točka 3 – točka c
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);
(c)  bo program za digitalno Evropo prinesel vlaganja v i) graditev digitalnih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu, umetni inteligenci, tehnologiji distribuirane knjige transakcij, kibernetski varnosti in naprednih digitalnih znanj in spretnostih ter ii) nacionalno in regionalno uvajanje z unijskim okvirom digitalnih zmogljivosti in najnovejših digitalnih tehnologij na področjih javnega interesa (kot so zdravstvo, javna uprava, pravosodje in izobraževanje) ali nedelovanja trga (kot je digitalizacija podjetij, zlasti malih in srednjih);

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0408/2018).


Sporazum med ZDA in EU o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva ***
PDF 109kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi spremembe Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva v imenu Evropske unije (07482/2018 – C8-0157/2018 – 2016/0343(NLE))
P8_TA(2018)0522A8-0432/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07482/2018),

–  ob upoštevanju spremembe št. 1 Sporazuma o sodelovanju pri ureditvi varnosti civilnega letalstva med Združenimi državami Amerike in Evropsko skupnostjo (07236/2017),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0157/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0432/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.


Skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev *
PDF 201kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o predlogu direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148 – C8-0137/2018 – 2018/0073(CNS))
P8_TA(2018)0523A8-0428/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0148),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0137/2018),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega, irskega in malteškega parlamenta ter nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0428/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Svetovno gospodarstvo hitro postaja digitalno, zato so se pojavili novi načini poslovanja. Za digitalne družbe je značilno dejstvo, da je njihovo poslovanje močno povezano z internetom. Zlasti digitalni poslovni modeli so v veliki meri odvisni od zmožnosti opravljanja dejavnosti na daljavo in z omejeno fizično prisotnostjo ali brez nje, prispevka končnih uporabnikov k ustvarjanju vrednosti in pomena neopredmetenih sredstev.
(1)  Svetovno gospodarstvo hitro postaja digitalno, zato so se pojavili novi načini poslovanja. Za digitalne družbe je značilno dejstvo, da je njihovo poslovanje močno povezano z internetom. Zlasti digitalni poslovni modeli so v veliki meri odvisni od zmožnosti opravljanja dejavnosti na daljavo in z omejeno fizično ali obdavčljivo prisotnostjo v zadevni državi ali brez nje, prispevka končnih uporabnikov k ustvarjanju vrednosti in pomena neopredmetenih sredstev.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Sedanja pravila o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb so bila v glavnem razvita v 20. stoletju za tradicionalna podjetja. Temeljijo na zamisli, da bi bilo treba obdavčitev izvesti tam, kjer se ustvarja vrednost. Vendar je uporaba sedanjih pravil za digitalno gospodarstvo privedla do neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti, zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe uporabnikov. Zato se je izkazalo, da sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb niso primerna za obdavčitev dobička digitalnega gospodarstva in jih je treba pregledati.
(2)  Sedanja pravila o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb so bila v glavnem razvita v 20. stoletju za tradicionalna podjetja. Temeljijo na zamisli, da bi bilo treba obdavčitev izvesti tam, kjer se ustvarja vrednost. Vendar je uporaba sedanjih pravil za digitalno gospodarstvo privedla do neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti, zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe uporabnikov. Digitalizacija je spremenila vlogo uporabnikov in jim omogočila vse večjo vključenost v ustvarjanje vrednosti. Zato se je izkazalo, da sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb za obdavčitev dobička digitalnega gospodarstva ne upoštevajo tega novega dejavnika in jih je nujno treba pregledati.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Cilj je zapolniti vrzel med obdavčenjem digitalnih prihodkov in tradicionalnih prihodkov. Trenutno digitalna podjetja v povprečju plačujejo dejansko davčno stopnjo samo 9,5 % v primerjavi z 23,2 % za tradicionalne poslovne modele1a. Davčni sistem mora biti pravičen in koristiti celotni družbi. Vsa podjetja na enotnem trgu morajo imeti enake konkurenčne pogoje.
_________________
1a Vir: Izračuni iz ocene učinka Evropske komisije na podlagi ZEW (2016, 2017) in ZEW in drugi (2017).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Navedeni pregled je pomemben element enotnega digitalnega trga3, saj enotni digitalni trg potrebuje sodoben in stabilen davčni okvir za digitalno gospodarstvo, da bi se spodbujale inovacije, odpravila razdrobljenost trga in da bi se vsem akterjem omogočilo, da pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji izkoristijo novo tržno dinamiko.
(3)  Navedeni pregled je pomemben element enotnega digitalnega trga3, saj enotni digitalni trg potrebuje pravičen, sodoben in stabilen davčni okvir za digitalizirano gospodarstvo, da bi se spodbujale inovacije in vključujoča rast, odpravila razdrobljenost trga in da bi se vsem akterjem omogočilo, da pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji izkoristijo novo tržno dinamiko. Digitalizacija vpliva na celotno gospodarstvo, kar presega uvedbo davka na digitalne storitve, zato bi bilo treba spremeniti davčna pravila. Ad hoc ukrepi iz te direktive ne bi smeli omejevati prizadevanj na področju obdavčenja pomembne digitalne prisotnosti in vključitve tega obdavčenja v skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb.
__________________
__________________
3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192 z dne 6. maja 2015).
3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192 z dne 6. maja 2015).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Ker je problem obdavčitve digitalnega gospodarstva globalen, bi bilo zanj najbolje poiskati večstransko mednarodno rešitev. Zato je Komisija dejavno vključena v mednarodno razpravo. OECD se trenutno ukvarja s tem vprašanjem. Vendar je napredek na mednarodni ravni težko doseči. Zato se sprejemajo ukrepi za prilagoditev pravil o davku od dohodkov pravnih oseb na ravni Unije6 in za spodbujanje sklenitve sporazumov z državami, ki niso pod jurisdikcijo Unije7, tako da se lahko okvir davka od dohodkov pravnih oseb uskladi z novimi digitalnimi poslovnimi modeli.
(5)  Ker je problem obdavčitve digitalnega gospodarstva globalen, bi bilo zanj najbolje poiskati večstransko mednarodno rešitev. Zato je Komisija dejavno vključena v mednarodno razpravo. OECD, Mednarodni denarni sklad (MDS), Združeni narodi (OZN) in Skupina Svetovne banke, ki oblikujejo platformo za sodelovanje na davčnem področju, se trenutno ukvarjajo s tem vprašanjem. Vendar je napredek na mednarodni ravni težko doseči. Zato se sprejemajo ukrepi za prilagoditev pravil o davku od dohodkov pravnih oseb na ravni Unije6 in za spodbujanje sklenitve sporazumov z državami, ki niso pod jurisdikcijo Unije7, tako da se lahko okvir davka od dohodkov pravnih oseb uskladi z novimi digitalnimi poslovnimi modeli. Zagotoviti bi bilo treba skladnost z zbirnim okvirom za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, da se preprečita odstopanje od mednarodnih standardov in še večja zapletenost.
__________________
__________________
6 Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147).
6 Predlog direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147).
7 Priporočilo Komisije glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)01650).
7 Priporočilo Komisije glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (C(2018)01650).
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Države članice se do uvedbe takega ukrepa, za sprejetje in izvajanje katerega bo morda potreben čas, spopadajo s pritiskom glede ukrepanja v zvezi s tem vprašanjem zaradi tveganja, da se njihove osnove za davek od dohodkov pravnih oseb sčasoma precej znižujejo. Zaradi neusklajenih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo same, bi se lahko razdrobil enotni trg in izkrivljala konkurenca, kar bi oviralo razvoj novih digitalnih rešitev in konkurenčnost Unije kot celote. Zato je treba sprejeti usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki bo usmerjeno odpravila to težavo, dokler ne bo na voljo celovita rešitev.
(6)  Države članice se do uvedbe takega ukrepa, za sprejetje in izvajanje katerega bo morda potreben čas, spopadajo s pritiskom glede ukrepanja v zvezi s tem vprašanjem zaradi tveganja, da se njihove osnove za davek od dohodkov pravnih oseb sčasoma precej znižujejo. Zaradi neusklajenih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo same, bi se lahko razdrobil enotni trg in izkrivljala konkurenca, kar bi oviralo razvoj novih digitalnih rešitev in konkurenčnost Unije kot celote. Zato je treba sprejeti usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki bo usmerjeno odpravila to težavo, dokler ne bo na voljo celovita rešitev. Začasno rešitev bi bilo treba časovno omejiti, da ne bi nehote postala trajna. Zato bi bilo treba uvesti klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti, v skladu s katero bi ta direktiva samodejno prenehala veljati, ko bi bila vzpostavljena celovita rešitev, po možnosti na mednarodni ravni. Če do 31. decembra 2020 ne bo sprejeta nobena celovita rešitev, bi morala Komisija razmisliti o predlogu na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, pri čemer Evropski parlament in Svet delujeta po rednem zakonodajnem postopku. To je nujno potrebno za to, da se brez odlašanja doseže dogovor in prepreči povečevanje enostranskih nacionalnih davkov držav članic na digitalne storitve.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  S to vmesno rešitvijo bi se moral vzpostaviti skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od nekaterih digitalnih storitev, ki jih opravljajo nekateri subjekti. Ukrep bi moral biti enostaven za izvajanje in usmerjen v prihodke od opravljanja digitalnih storitev, kjer uporabniki znatno prispevajo k procesu ustvarjanja vrednosti. Na takem dejavniku (ustvarjanje vrednosti s strani uporabnikov) temelji tudi ukrep v zvezi s pravili o davku od dohodka pravnih oseb, kot je opisano v uvodni izjavi 5.
(7)  S to vmesno rešitvijo bi se moral vzpostaviti skupni sistem davka na digitalne storitve za prihodke od nekaterih digitalnih storitev, vključno s spletno vsebino, ki jih opravljajo nekateri subjekti. Ukrep bi moral biti enostaven za izvajanje in usmerjen v prihodke od opravljanja digitalnih storitev, kjer uporabniki in neopredmetena sredstva znatno prispevajo k procesu ustvarjanja vrednosti. Na tem dejavniku (ustvarjanje vrednosti s strani uporabnikov in močno opiranje na neopredmetena sredstva) temelji tudi ukrep v zvezi s pravili o davku od dohodka pravnih oseb, kot je opisano v uvodni izjavi 5.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati le za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Digitalne storitve bi morale biti tiste, ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov, pri čemer je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, v katerem so uporabniki, običajno največja. Obdavčiti bi bilo treba prihodke od obdelave prispevka uporabnika in ne same udeležbe uporabnikov.
(9)  Davek na digitalne storitve bi bilo treba uporabljati za prihodke od opravljanja digitalnih storitev, ki so večinoma odvisne od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in zmožnosti dobave storitev brez fizične prisotnosti ali z zelo omejeno fizično prisotnostjo. V teh primerih je razlika med krajem obdavčitve dobička in krajem, kjer so uporabniki, običajno največja.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), in (iii) prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih. Če se z opravljanjem takih storitev ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.
(10)  Obdavčljivi bi morali biti zlasti prihodki od opravljanja naslednjih storitev: (i) oglaševanje na digitalnem vmesniku, usmerjeno v uporabnike tega vmesnika; (ii) omogočanje dostopa do večstranskih digitalnih vmesnikov, ki uporabnikom omogočajo, da poiščejo druge uporabnike in z njimi komunicirajo, lahko pa tudi omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki (včasih imenovane „posredniške storitve“), (iii) obdelava, prenos in prodaja podatkov, zbranih o uporabnikih, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih; in (iv) dobava digitalnih vsebin, kot so video in zvočne vsebine ali besedilo. Če se z opravljanjem takih storitev oziroma dobavo takih vsebin in blaga ne pridobijo nobeni prihodki, ne bi smelo biti obveznosti plačila davka na digitalne storitve. Tudi drugi prihodki subjekta, ki opravlja take storitve, vendar ki ne izvirajo neposredno iz opravljanja takih storitev, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  V primeru večstranskih digitalnih vmesnikov, ki omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki vmesnika, osnovne transakcije in prihodki, ki jih s temi transakcijami pridobijo uporabniki, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka. Tudi prihodki od dejavnosti, povezanih s trgovino na drobno, ki vključujejo prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek spletnega mesta dobavitelja takega blaga ali storitev, in kadar dobavitelj ne deluje kot posrednik, ne bi smeli spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve, saj se vrednost za trgovca na drobno ustvari z zagotovljenim blagom ali storitvami, digitalni vmesnik pa se uporablja le kot komunikacijsko sredstvo. To, ali dobavitelj prodaja blago ali storitve na spletu za svoj račun ali opravlja posredniške storitve, bi se določilo z upoštevanjem pravne in ekonomske vsebine transakcije, kot je izražena v dogovorih med zadevnimi stranmi. Za dobavitelja digitalnega vmesnika, na katerem je dano na voljo blago tretje osebe, bi se lahko na primer trdilo, da opravlja posredniško storitev (povedano drugače, omogoča dostop do večstranskega digitalnega vmesnika), kadar ni prevzeto nobeno znatno tveganje znižanja vrednosti zalog ali kadar je tretja oseba tista, ki dejansko določi ceno takega blaga.
(13)  V primeru večstranskih digitalnih vmesnikov, ki omogočajo osnovno dobavo blaga ali opravljanje storitev neposredno med uporabniki vmesnika, osnovne transakcije in prihodki, ki jih s temi transakcijami pridobijo uporabniki, ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka. Tudi prihodki od dejavnosti, povezanih s trgovino na drobno, ki vključujejo prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek spletnega mesta dobavitelja takega blaga ali storitev, in kadar dobavitelj ne deluje kot posrednik, ne bi smeli spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve. Glede na to, da je mogoče podatke uporabnikov obdelati prek digitalnega vmesnika in s tem ustvariti dodatno vrednost iz transakcije, in ker lahko odsotnost fizične prisotnosti ustvari priložnost za agresivno davčno načrtovanje, bi bilo treba pri pregledu te direktive upoštevati širitev obsega navedenih storitev.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Storitve, pri katerih subjekt dobavi digitalne vsebine prek digitalnega vmesnika, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe zadevnega davka, ne glede na to, ali je digitalna vsebina v lasti subjekta ali pa je ta subjekt pridobil pravico do njenega distribuiranja. Tudi če je mogoča določena vrsta interakcije med prejemniki takih digitalnih vsebin in bi se lahko zato za dobavitelja takih storitev štelo, da omogoča dostop do večstranskega digitalnega vmesnika, je manj jasno, da ima uporabnik osrednjo vlogo pri ustvarjanju vrednosti za družbo, ki dobavlja digitalne vsebine. Namesto tega je z vidika ustvarjanja vrednosti poudarek na sami digitalni vsebini, ki jo dobavlja subjekt. Zato prihodki od takih dobav ne bi smeli spadati na področje uporabe zadevnega davka.
(14)  Storitve, pri katerih subjekt dobavi digitalne vsebine prek digitalnega vmesnika, bi bilo treba vključiti v področje uporabe zadevnega davka, ne glede na to, ali je digitalna vsebina v lasti subjekta ali pa je ta subjekt pridobil pravico do njenega distribuiranja. Komisija bi morala v ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] oceniti prihodke od takih dobav.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Digitalna vsebina bi morala biti opredeljena kot podatki, ki so dobavljeni v digitalni obliki, kot so računalniški programi, aplikacije, igre, glasba, videoposnetki ali besedila, ne glede na to, ali se do njih dostopa s prenosom podatkov ali pretakanjem, in ki niso podatki samega digitalnega vmesnika. To je zato, da se zajamejo različne oblike, ki jih lahko ima digitalna vsebina, ko jo pridobi uporabnik, kar pa ne spremeni dejstva, da je edini ali glavni namen z vidika uporabnika pridobitev digitalne vsebine.
(15)  Digitalna vsebina bi morala biti opredeljena kot podatki, ki so dobavljeni v digitalni obliki, kot so računalniški programi, aplikacije, igre, glasba, videoposnetki ali besedila, ne glede na to, ali se do njih dostopa s prenosom podatkov ali pretakanjem, in ki niso podatki samega digitalnega vmesnika.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Digitalna podjetja v stavbe in naprave vlagajo manj kot običajna podjetja.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)   Storitev, opisano v uvodni izjavi 14, bi bilo treba razlikovati od storitve omogočanja dostopa do večstranskega digitalnega vmesnika, prek katerega lahko uporabniki naložijo in izmenjujejo digitalne vsebine z drugimi uporabniki, ali omogočanja dostopa do vmesnika, ki omogoča osnovno dobavo digitalnih vsebin neposredno med uporabniki. Te zadnje navedene storitve pomenijo storitev posredovanja in bi zato morale spadati na področje uporabe davka na digitalne storitve, ne glede na naravo osnovne transakcije.
črtano
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Obdavčljive storitve, ki vključujejo prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi morale zajemati le podatke, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih, ne pa tudi podatkov, ki jih ustvarijo senzorji ali druga sredstva in so zbrani digitalno. Storitve, ki spadajo na področje uporabe davka na digitalne storitve, bi namreč morale biti tiste, pri katerih se digitalni vmesniki uporabijo za ustvarjanje prispevka uporabnika, ki ga monetizirajo, ne pa tiste, pri katerih se vmesniki uporabljajo kot način za prenos podatkov, ki so bili drugače ustvarjeni. Davek na digitalne storitve zato ne bi smel biti davek na zbiranje podatkov ali uporabo podatkov, ki jih podjetje zbere za svoje interne namene, ali brezplačno izmenjavo podatkov, ki jih zbere podjetje, s tretjimi osebami. Davek na digitalne storitve bi moral biti usmerjen v ustvarjanje prihodka od prenosa podatkov, pridobljenih z zelo specifično dejavnostjo (dejavnostmi uporabnikov na digitalnih vmesnikih).
(17)  Obdavčljive storitve, ki vključujejo obdelavo, prenos ali prodajo podatkov, zbranih o uporabnikih, bi morale zajemati podatke, ki so bili ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih. Te obdavčljive storitve bi morale biti tiste, pri katerih se digitalni vmesniki uporabijo za ustvarjanje prispevka uporabnika, ki ga monetizirajo. Davek na digitalne storitve ni davek na zbiranje podatkov kot tak. Davek na digitalne storitve bi moral biti usmerjen v ustvarjanje prihodka od obdelave, prodaje ali prenosa podatkov, pridobljenih z zelo specifično dejavnostjo (dejavnostmi uporabnikov na digitalnih vmesnikih), tretjim osebam.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
(22)  Za namene davka na digitalne storitve bi se morali za davčne zavezance šteti le nekateri subjekti, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali državi, ki ni pod jurisdikcijo Unije. Zlasti bi se subjekt moral šteti za davčnega zavezanca le, če izpolnjuje oba naslednja pogoja: (i) skupni znesek prihodka na svetovni ravni, ki ga subjekt prijavi za zadnje zaključeno poslovno leto, za katero je na voljo računovodski izkaz, presega 750 000 000 EUR in (ii) skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med navedenim poslovnim letom, presega 50 000 000 EUR.
(22)  Za namene davka na digitalne storitve bi se morali za davčne zavezance šteti le nekateri subjekti, ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali državi, ki ni pod jurisdikcijo Unije. Zlasti bi se subjekt moral šteti za davčnega zavezanca le, če izpolnjuje oba naslednja pogoja: (i) skupni znesek prihodka na svetovni ravni, ki ga subjekt prijavi za zadnje zaključeno poslovno leto, za katero je na voljo računovodski izkaz, presega 750 000 000 EUR in (ii) skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med navedenim poslovnim letom, presega 40 000 000 EUR.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  S prvim pragom (skupni letni prihodki na svetovni ravni) bi se morala uporaba davka na digitalne storitve omejiti na družbe določene velikosti, in sicer tiste, ki lahko opravljajo zlasti take digitalne storitve, pri katerih ima prispevek uporabnikov bistveno vlogo, ter se močno opirajo na obsežne mreže uporabnikov, velik uporabniški promet in izkoriščanje močnega tržnega položaja. Taki poslovni modeli, pri katerih je pridobivanje prihodkov odvisno od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in ki so izvedljivi le, če jih izvajajo družbe določene velikosti, so tisti, odgovorni za večjo razliko med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti. Poleg tega v večjih družbah obstaja priložnost za izvajanje agresivnega davčnega načrtovanja. Zato je bil enak prag predlagan v drugih pobudah Unije9. Takšen prag naj bi tudi zagotovil pravno varnost, saj bi družbam in davčnim organom olajšal ugotavljanje in znižal stroške takega ugotavljanja, ali je subjekt zavezan plačilu davka na digitalne storitve. Prav tako izključuje mala in zagonska podjetja, za katera bi imela bremena izpolnjevanja novih davčnih obveznosti verjetno nesorazmeren učinek.
(23)  S prvim pragom (skupni letni prihodki na svetovni ravni) bi se morala uporaba davka na digitalne storitve omejiti na družbe določene velikosti, in sicer tiste, ki lahko opravljajo zlasti take digitalne storitve, pri katerih ima prispevek uporabnikov bistveno vlogo ter se močno opirajo na mobilna neopredmetena in/ali digitalna sredstva, obsežne mreže uporabnikov, velik uporabniški promet in izkoriščanje močnega tržnega položaja. Taki poslovni modeli, pri katerih je pridobivanje prihodkov odvisno od ustvarjanja vrednosti s strani uporabnikov in ki so izvedljivi le, če jih izvajajo družbe določene velikosti, so tisti, odgovorni za večjo razliko med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti. Poleg tega v večjih družbah obstaja priložnost za izvajanje agresivnega davčnega načrtovanja. Prag naj bi tudi zagotovil pravno varnost, saj bi družbam in davčnim organom olajšal ugotavljanje in znižal stroške takega ugotavljanja, ali je subjekt zavezan plačilu davka na digitalne storitve. Prav tako izključuje mala in zagonska podjetja, za katera bi imela bremena izpolnjevanja novih davčnih obveznosti verjetno nesorazmeren učinek.
__________________
9 Glej člen 2 predloga direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683).
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  Da bi ublažili morebitne primere dvojne obdavčitve, kadar za iste prihodke veljata davek od dohodkov pravnih oseb in davek na digitalne storitve, se pričakuje, da bodo države članice podjetjem dovolile, da plačani davek na digitalne storitve odbijejo kot strošek od davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na svojem ozemlju, ne glede na to, ali se oba davka plačata v isti državi članici ali v različnih državah članicah.
(27)  Da bi ublažili morebitne primere dvojne obdavčitve, kadar za iste prihodke veljata davek od dohodkov pravnih oseb in davek na digitalne storitve, bo treba poiskati prihodnjo skupno rešitev v celotni Uniji, ki bo podjetjem omogočila, da plačani davek na digitalne storitve odbijejo kot strošek od davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na svojem ozemlju, ne glede na to, ali se oba davka plačata v isti državi članici ali v različnih državah članicah.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)  Kadar so uporabniki zadevne obdavčljive storitve v različnih državah članicah ali državah, ki niso pod jurisdikcijo Unije, bi bilo treba ustrezne obdavčljive prihodke od navedene storitve sorazmerno razporediti vsaki državi članici na podlagi nekaterih posebnih ključev razporeditve. Take ključe bi bilo treba določiti glede na naravo vsake od obdavčljivih storitev in posameznih elementov, ki sprožijo prejem prihodkov za ponudnika take storitve.
(29)  Kadar so uporabniki zadevne obdavčljive storitve v različnih državah članicah ali državah, ki niso pod jurisdikcijo Unije, bi bilo treba ustrezne obdavčljive prihodke od navedene storitve sorazmerno razporediti vsaki državi članici na podlagi nekaterih posebnih ključev razporeditve. Take ključe bi bilo treba določiti glede na naravo vsake od obdavčljivih storitev in posameznih elementov, ki sprožijo prejem prihodkov za ponudnika take storitve. Kadar ključ razporeditve povzroči neravnovesje v porazdelitvi, ki ne odraža dejanske gospodarske dejavnosti, se to lahko popravi z mehanizmom za reševanje sporov. Glede na to bi morala Komisija razmisliti o ustanovitvi mehanizma za reševanje sporov, da bi zagotovili ustrezne postopke za reševanje sporov, kadar bi šlo za različne države članice.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Kadar obdavčljiva storitev zajema oglaševanje na digitalnem vmesniku, bi bilo treba pri določanju deleža obdavčljivih prihodkov, ki ga je treba v davčnem obdobju razporediti državi članici, upoštevati število predvajanj oglasa na uporabniških napravah v tem davčnem obdobju v tej državi članici.
(30)  Kadar obdavčljiva storitev zajema oglaševanje ali dobavo vsebin na digitalnem vmesniku, bi bilo treba pri določanju deleža obdavčljivih prihodkov, ki ga je treba v davčnem obdobju razporediti državi članici, upoštevati število predvajanj oglasa ali digitalnih vsebin na uporabniških napravah v tem davčnem obdobju v tej državi članici.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Kar zadeva prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi bilo treba pri razporeditvi obdavčljivih prihodkov v davčnem obdobju državi članici upoštevati število uporabnikov, katerih podatki, preneseni v navedenem davčnem obdobju, so bili ustvarjeni, ker so taki uporabniki uporabili napravo v tej državi članici.
(32)  Kar zadeva obdelavo, prodajo ali prenos podatkov, zbranih o uporabnikih, bi bilo treba pri razporeditvi obdavčljivih prihodkov v davčnem obdobju državi članici upoštevati število uporabnikov, katerih podatki, ki so bili izkoriščeni, prodani ali preneseni v navedenem davčnem obdobju, so bili ustvarjeni, ker so taki uporabniki uporabili napravo v tej državi članici.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 34
(34)  Vsako obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede v okviru davka na digitalne storitve, bi bilo treba izvesti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta10, tudi tisto, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja. Zlasti bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za skladnost s pravili v zvezi z zakonitostjo in varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar je to mogoče, bi morali biti osebni podatki anonimizirani.
(34)  Vsako obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede v okviru davka na digitalne storitve, bi bilo treba izvesti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta10, tudi tisto, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja, brez omogočanja identifikacije uporabnikov. Davčni organi držav članic so obveščeni o metodi, ki se uporablja za določanje lokacije uporabnikov. Zlasti bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za skladnost s pravili v zvezi z zakonitostjo in varnostjo dejavnosti obdelave, predvsem z načeloma nujnosti in sorazmernosti, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kadar je to mogoče, bi morali biti osebni podatki anonimizirani.
_________________
_________________
10 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
10 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
(35)  Obdavčljivi prihodki bi morali biti enaki skupnim bruto prihodkom, ki jih pridobi davčni zavezanec, brez davka na dodano vrednost in drugih podobnih davkov. Za obdavčljive prihodke bi bilo treba priznati, da jih je davčni zavezanec pridobil v trenutku njihove zapadlosti, ne glede na to, ali so bili do takrat že plačani. Davek na digitalne storitve bi moral biti v državi članici obračunan glede na delež obdavčljivih prihodkov, ki jih davčni zavezanec pridobi v davčnem obdobju in za katere se šteje, da so pridobljeni v tej državi članici, izračunati pa bi ga bilo treba z uporabo stopnje davka na digitalne storitve za navedeni delež. Da bi se preprečila izkrivljanja enotnega trga, bi morala biti na ravni Unije določena enotna stopnja davka na digitalne storitve. Stopnjo davka na digitalne storitve bi bilo treba določiti na 3 %, s čimer se doseže ustrezno ravnovesje med prihodki, ustvarjenimi z davkom, in zajame različni učinek davka na digitalne storitve za podjetja z različnimi stopnjami dobička.
(35)  Obdavčljivi prihodki bi morali biti enaki skupnim bruto prihodkom, ki jih pridobi davčni zavezanec, brez davka na dodano vrednost in drugih podobnih davkov. Za obdavčljive prihodke bi bilo treba priznati, da jih je davčni zavezanec pridobil v trenutku njihove zapadlosti, ne glede na to, ali so bili do takrat že plačani. Davek na digitalne storitve bi moral biti v državi članici obračunan glede na delež obdavčljivih prihodkov, ki jih davčni zavezanec pridobi v davčnem obdobju in za katere se šteje, da so pridobljeni v tej državi članici, izračunati pa bi ga bilo treba z uporabo stopnje davka na digitalne storitve za navedeni delež. Da bi se preprečila izkrivljanja enotnega trga, bi morala biti na ravni Unije določena enotna stopnja davka na digitalne storitve. Stopnjo davka na digitalne storitve bi bilo treba določiti na 3 %, s čimer se doseže ustrezno ravnovesje med prihodki, ustvarjenimi z davkom, in zajame različni učinek davka na digitalne storitve za podjetja z različnimi stopnjami dobička.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 37
(37)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo obveznosti v zvezi z računovodstvom in vodenjem evidenc ali druge obveznosti, s katerimi se zagotovi dejansko plačilo dolgovanega davka na digitalne storitve, pa tudi druge ukrepe za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.
(37)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo obveznosti v zvezi z računovodstvom in vodenjem evidenc ali druge obveznosti, s katerimi se zagotovi dejansko plačilo dolgovanega davka na digitalne storitve, pa tudi druge ukrepe, vključno s kaznimi in sankcijami, za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)   Skupni davek na digitalne storitve, ki ga plača davčni zavezanec posamezne države članice, bi moral biti del sistema poročanja po državah.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 38 a (novo)
(38a)  Če je davčni zavezanec zavezan plačilu davka na digitalne storitve v več kot eni državi članici, bi morala Komisija vsaka tri leta opraviti revizijo obračuna davka na digitalne storitve, predloženega v državi članici identifikacije.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)  Davek na digitalne storitve je začasen ukrep do sprejetja trajne rešitve, kar pa v nobenem primeru ne bi smelo odložiti začetka veljavnosti trajne rešitve. Ta direktiva bi morala prenehati veljati ob sprejetju direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo ali ob sprejetju direktiv Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb – odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej –, vključno z določitvijo digitalne stalne poslovne enote, kot jo je Evropski parlament predlagal v zakonodajnih resolucijah z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ali direktive o izvajanju političnega dogovora, doseženega v okviru mednarodnega foruma, kot je OECD ali OZN.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 40 b (novo)
(40b)   Države članice bi morale Komisiji redno poročati o plačilu davka na digitalne storitve s strani subjektov, delovanju točke „vse na enem mestu“ in sodelovanju z drugimi državami članicami na področju pobiranja in plačevanja davka.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 40 c (novo)
(40c)   Komisija bi morala dve leti po ... [datum začetka veljavnosti te direktive] oceniti uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Poročilu bi morala po potrebi priložiti predloge za njen pregled v skladu z načeli pravične obdavčitve v digitalnem sektorju.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 41
(41)  Cilji te direktive so namenjeni zaščiti celovitosti enotnega trga, zagotavljanju njegovega pravilnega delovanja in preprečevanju izkrivljanja konkurence. Ker države članice teh ciljev zaradi njihove narave ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –
(41)  Cilji te direktive so namenjeni zaščiti celovitosti enotnega trga, zagotavljanju njegovega pravičnega in pravilnega delovanja ter preprečevanju izkrivljanja konkurence. Ker države članice teh ciljev zaradi njihove narave ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
(7a)  „obdelava podatkov“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih.
(c)  obdelava in prenos podatkov, ki so bili zbrani o uporabnikih in ustvarjeni z dejavnostmi takih uporabnikov na digitalnih vmesnikih;
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  omogočanje dostopa uporabnikov do vsebin na digitalnem vmesniku, kot so video in zvočne vsebine, igre ali besedila, z uporabo tega vmesnika;
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 4 – točka a
(a)  omogočanja dostopa do digitalnega vmesnika, kadar je edini ali glavni namen omogočanja dostopa do vmesnika ta, da ga subjekt da na voljo za dobavo digitalnih vsebin uporabnikom, opravljanje komunikacijskih storitev za uporabnike ali opravljanje plačilnih storitev za uporabnike;
(a)  omogočanja dostopa do digitalnega vmesnika, kadar je edini ali glavni namen omogočanja dostopa do vmesnika ta, da ga subjekt da na voljo za opravljanje komunikacijskih storitev za uporabnike ali opravljanje plačilnih storitev za uporabnike, če se ne ustvarjajo dodatni prihodki zaradi obdelave, prenosa ali prodaje podatkov uporabnikov;
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med ustreznim poslovnim letom, presega 50 000 000 EUR.
(b)  skupni znesek obdavčljivega prihodka, ki ga subjekt pridobi v Uniji med ustreznim poslovnim letom, presega 40 000 000 EUR.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  se v primeru storitve, ki spada v točko (ca) člena 3(1), zadevne digitalne vsebine predvajajo na napravi uporabnika v času, ko se naprava v tej državi članici v tem davčnem obdobju uporablja za dostop do digitalnega vmesnika;
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 6
6.  Podatki, ki se morda zberejo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki navajajo državo članico, v kateri so uporabniki, ne da bi omogočali identifikacijo teh uporabnikov.
6.  Podatki, ki se morda zberejo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki navajajo državo članico, v kateri so uporabniki, ne da bi omogočali identifikacijo teh uporabnikov. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki spada na področje uporabe davka na digitalne storitve, se opravi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, vključno z obdelavo, ki je morda potrebna v zvezi z naslovi internetnega protokola (IP) ali drugimi načini geolociranja.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Komisija preuči, ali bi vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov še povečala uspešnost in učinkovitost reševanja sporov med državami članicami. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, vključno z zakonodajnim predlogom, če je to ustrezno.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
Stopnja davka na digitalne storitve znaša 3 %.
Stopnja davka na digitalne storitve se določi na 3 %.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Kadar se uporabi točka (b) tega odstavka, Komisija vsaka tri leta opravi revizijo obračuna davka na digitalne storitve, predloženega v državi članici identifikacije.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2
2.  Če pa davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici identifikacije, izbrani na podlagi člena 10(3)(b), svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10.
2.  Če pa davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici identifikacije, izbrani na podlagi člena 10(3)(b), svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10, brez poseganja v odstavek 2a.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Če davčni zavezanec ni več zavezan plačilu davka na digitalne storitve v državi članici identifikacije, izbrani na podlagi točke (b) člena 10(3), se lahko odloči obdržati prvotno izbrano državo članico identifikacije, glede na to, da je davčni zavezanec lahko spet zavezan plačilu davka na digitalne storitve v tej državi članici v naslednjem davčnem obdobju. Če davčni zavezanec ni zavezan plačilu davka na digitalne storitve v navedeni državi članici v več kot dveh zaporednih davčnih obdobjih, svojo državo članico identifikacije spremeni v skladu z zahtevami iz člena 10.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2
2.  Spremembe iz odstavka 1 se elektronsko predložijo državi članici identifikacije v treh letih od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna. Spremembe po takem obdobju urejajo pravila in postopki, ki se uporabljajo v vsaki državi članici posebej, kjer je treba plačati davek na digitalne storitve.
2.  Spremembe iz odstavka 1 se elektronsko predložijo državi članici identifikacije v dveh letih od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna. Spremembe po takem obdobju urejajo pravila in postopki, ki se uporabljajo v vsaki državi članici posebej, kjer je treba plačati davek na digitalne storitve.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 3
3.  Države članice lahko v zvezi z davkom na digitalne storitve sprejmejo ukrepe za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.
3.  Države članice v zvezi z davkom na digitalne storitve sprejmejo ukrepe, vključno s kaznimi in sankcijami, za preprečevanje davčne utaje, davčnega izogibanja in davčne zlorabe.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Komisija po sprejetju te direktive predloži zakonodajni predlog, da se v Direktivo 2013/34/EU v zvezi z razkritjem informacij o davku na dohodek s strani določenih podjetij in podružnic vključi skupni znesek davka na digitalne storitve, ki ga davčni zavezanec plača različnim državam članicam, in doda na seznam obveznih standardov poročanja po državah.
Sprememba 48
Predlog direktive
Poglavje 4 – naslov
UPRAVNO SODELOVANJE
UPRAVNO SODELOVANJE IN OBVEZNA IZMENJAVA INFORMACIJ
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen -20 (novo)
Člen -20
Avtomatična in obvezna izmenjava informacij
Da bi davčni organi pravilno ocenili dolgovani davek in zagotovili ustrezno in enotno izvajanje te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna. Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega davčnega sodelovanja, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 24 a (novo)
Člen 24a
Poročilo in pregled
Komisija dve leti po ... [datum začetka veljavnosti te direktive] oceni uporabo te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Poročilu po potrebi priloži predloge za njen pregled v skladu z načeli pravične obdavčitve v digitalnem sektorju.
Komisija zlasti oceni:
(a)  povečanje stopnje davka na digitalne storitve s 3 % na 5 % in temu primerno davčno olajšavo, da se omeji razlika med dejanskimi davčnimi stopnjami med tradicionalnimi in digitalnimi podjetji;
(b)  področje uporabe davka na digitalne storitve, vključno z njegovo razširitvijo na prodajo blaga ali storitev, naročenih na spletu prek digitalnih vmesnikov;
(c)  znesek davka, plačanega v vsaki državi članici;
(d)  vrsto digitalnih dejavnosti s področja uporabe te direktive;
(e)  morebitne prakse davčnega načrtovanja, ki so jih subjekti uporabili, da bi se izognili plačilu davka na digitalne storitve;
(f)  delovanje storitve „vse na enem mestu“ in sodelovanja med državami članicami ter
(g)  skupni učinek na notranji trg ob upoštevanju morebitnega izkrivljanja konkurence.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 24 b (novo)
Člen 24b
Obveznosti poročanja
Države članice redno vsako leto poročajo Komisiji o relevantnih številkah in informacijah o plačilu davka na digitalne storitve s strani subjektov, delovanju točke „vse na enem mestu“ in sodelovanju z drugimi državami članicami na področju pobiranja in plačevanja davka.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 25 a (novo)
Člen 25a
Klavzula o časovni omejitvi veljavnosti, ki je odvisna od trajnih ukrepov
Davek na digitalne storitve je začasen ukrep do sprejetja trajne rešitve, zato ta direktiva preneha veljati s sprejetjem tistega od naslednjih predpisov, ki bo sprejet prej:
(a)  direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo
(b)  direktiv Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z določitvijo digitalne stalne poslovne enote, kot jo je Evropski parlament predlagal v zakonodajnih resolucijah z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ali
(c)  direktive o izvajanju političnega dogovora, doseženega v okviru mednarodnega foruma, kot je OECD ali OZN.

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo *
PDF 182kWORD 59k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo (COM(2018)0147 – C8-0138/2018 – 2018/0072(CNS))
P8_TA(2018)0524A8-0426/2018

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0147),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0138/2018),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega, irskega in malteškega parlamenta ter nizozemske poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih ti izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0426/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči.
(1)  Hitra preobrazba svetovnega gospodarstva zaradi digitalizacije prinaša nove pritiske na sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni Unije in na mednarodni ravni ter postavlja pod vprašaj zmožnost, da se določi, kje bi morala digitalna podjetja plačevati svoje davke in koliko bi morala plačati. Čeprav telesa na mednarodni ravni, kakršno je skupina G20, priznavajo potrebo po prilagoditvi pravil o davku od dohodkov pravnih oseb digitalnemu gospodarstvu, je verjetno, da bo sporazum na globalni ravni težko doseči, kar se v bližnji prihodnosti verjetno ne bo zgodilo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   V digitalni dobi, ko so podatki postali nov gospodarski vir, poleg dela in tradicionalnih virov v preteklosti, in ker mednarodna podjetja, ki se močno opirajo na digitalne dejavnosti, prepogosto sprejemajo ukrepe, s katerimi se lahko izogibajo plačilu davkov ali jih utajijo, je treba razviti nov pristop, da bi lahko imeli pravičen in vzdržen sistem digitalne obdavčitve, ki bo zagotavljal, da bodo digitalna podjetja davke plačevala tam, kjer izvajajo svojo dejansko gospodarsko dejavnost.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij.
(2)  Poročilo o ukrepu 1 akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička „Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva“ („Addressing the Tax Challenges of the Digital Economy“), ki ga je organizacija OECD objavila oktobra 2015, navaja več različnih pristopov za obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki so bili nadalje preučeni v vmesnem poročilu OECD „Davčni izzivi, ki jih prinaša digitalizacija – Vmesno poročilo 2018“ („Tax Challenges Arising from Digitalisation – Interim Report 2018“). Ker je digitalna preobrazba gospodarstva vedno hitrejša, obstaja vse večja in nujna potreba po iskanju rešitev za zagotovitev pravične in učinkovite obdavčitve digitalnih podjetij. Vendar delo OECD v zvezi z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva doslej še ni privedlo do zadostnega napredka, kar kaže na potrebo po napredovanju na tem področju na ravni Unije. Ne glede na težave pri doseganju globalnega dogovora in na ukrepanje Unije s to direktivo bi si bilo treba po najboljših močeh vseeno prizadevati zanj na globalni ravni. Ker ni enotnega pristopa na ravni Unije, pa bodo države članice sprejemale enostranske rešitve, ki bodo privedle do regulativne negotovosti ter bodo težavne za družbe, ki poslujejo čezmejno, in za davčne organe. Vzpostaviti bi bilo treba opolnomočen davčni organ v okviru OZN, ki bi deloval kot forum za razpravo o globalnih dogovorih in drugih zadevah, povezanih z mednarodnim davčnim sistemom, k čemur sta pozvala Preiskovalni odbor Evropskega parlamenta o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA) ter Posebni odbor Evropskega parlamenta za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE2).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Evropski parlament je v svojih končnih poročilih Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji in Posebnih odborov za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom sklenil, da se je treba lotiti davčnega izziva, povezanega z digitalnim gospodarstvom.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16. V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje.
(4)  V sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bila izpostavljena potreba po vzpostavitvi učinkovitega in poštenega davčnega sistema, primernega za digitalno dobo, ter izraženo pričakovanje, da bo Komisija do začetka leta 2018 predložila ustrezne predloge15. V sklepih Sveta ECOFIN z dne 5. decembra 2017 je bilo izpostavljeno, da bi morala globalno sprejeta opredelitev stalne poslovne enote ter s tem povezana pravila za določanje transfernih cen in pripisovanje dobička prav tako ostati ključna za obravnavanje izzivov na področju obdavčenja dobička v digitalnem gospodarstvu, poleg tega pa je bila izražena spodbuda tesnemu sodelovanju med EU, OECD in drugimi mednarodnimi partnerji pri odzivanju na izzive v zvezi z obdavčenjem dobička v digitalnem gospodarstvu16.V tem smislu bi bilo treba od držav članic zahtevati, da v svoje nacionalne sisteme davka od dohodkov pravnih oseb vključijo pravila za uresničevanje njihovih pravic do obdavčenja. Zato bi bilo treba pojasniti različne davke od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v državah članicah. Ta pravila bi morala razširiti opredelitev pojma stalne poslovne enote in določiti obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi bilo treba določiti splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov takšni digitalni prisotnosti. Načeloma bi se morala navedena pravila uporabljati za vse zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ne glede na njihovo velikost in na to, kje so davčni rezidenti, bodisi v Uniji ali drugje. Poleg tega skupna pravila iz te direktive zahtevajo večjo harmonizacijo osnove za davek od dohodkov pravnih oseb za vse družbe v Uniji. Zato ta direktiva ne bi smela ovirati dela v zvezi s predlogom o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
_________________
_________________
15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).
15 Zasedanje Evropskega sveta (19. oktober 2017) – Sklepi (dok. EUCO 14/17).
16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).
16 Sklepi Sveta (5. december 2017) – Odzivanje na izzive pri obdavčenju dobička v digitalnem gospodarstvu (FISC 346 ECOFIN 1092).
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče.
(5)  Vendar se pravila ne bi smela uporabljati za subjekte, ki so davčni rezidenti v jurisdikciji zunaj Unije, s katerimi ima država članica pomembne digitalne prisotnosti sklenjeno veljavno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, razen če ta konvencija vključuje določbe o pomembni digitalni prisotnosti, ki ustvarjajo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijo zunaj Unije, kakor ta direktiva. Tako naj bi se preprečilo vsakršno nasprotje s konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja z jurisdikcijami zunaj Unije, saj na splošno za jurisdikcije zunaj Unije pravo Unije ni zavezujoče. Da bi bile določbe iz te direktive povsem učinkovite, pa bi bilo treba države članice pozvati, naj po potrebi prilagodijo konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki so trenutno v veljavi, ter vanje vključijo določbe o pomembni digitalni prisotnosti in s tem sprejmejo podobne pravice in obveznosti v zvezi z jurisdikcijami zunaj Unije, kot jih določa ta direktiva. Komisija lahko pripravi predlog za oblikovanje obrazca Unije za spremembo davčnega sporazuma, ki se ga uporabi za prilagoditev več tisoč dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(8)  Ključni cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva, pri čemer se spoštujeta načelo davčne nevtralnosti in prost pretok storitev na enotnem evropskem trgu, podjetja iz Unije in podjetja, ki niso iz Unije, pa se obravnavajo enako. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizične prisotnosti ali le z majhno fizično prisotnostjo v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke. Glede na to čezmejno razsežnost pobuda na ravni EU pomeni dodano vrednost v primerjavi s tem, kaj je mogoče doseči s številnimi nacionalnimi ukrepi. Da se zagotovi usklajena uporaba pravil o pomembni digitalni prisotnosti v Uniji, je potrebna skupna pobuda za celoten notranji trg. Enostranski in različni pristopi vsake od držav članic bi lahko bili neučinkoviti in povzročili razdrobljenost enotnega trga zaradi ustvarjanja nasprotij med nacionalnimi politikami, izkrivljanj in davčnih ovir za podjetja v Uniji. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da je pristop Unije pravičen in da ne diskriminira katere koli posamezne države članice. Ker se lahko cilji te direktive lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Da bi se določil dosleden in usklajen okvir osnove za davek za vsa podjetja, bi morali koncept pomembne digitalne prisotnosti in rešitve, ki so predstavljene v tej direktivi, postati tudi sestavni del direktiv Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb in o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Če na podlagi tega predloga ne pride do dogovora in se tako ne morejo odpraviti izkrivljanja konkurence in davčne ovire za podjetja v Uniji, bi morala Komisija predložiti nov predlog na podlagi člena 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku izdata potrebne direktive.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati.
(9)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta17, vključno z obveznostmi za izvajanje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, da se izpolnijo obveznosti iz navedene uredbe, zlasti tiste v zvezi z zakonitostjo obdelave, varnostjo dejavnosti obdelave, zagotavljanjem informacij in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki ter vgrajenim in privzetim varstvom podatkov, ob ustreznem upoštevanju načel nujnosti in sorazmernosti. Kadar koli je to mogoče, bi bilo treba osebne podatke anonimizirati. Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, bi morali biti strogo omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, ne omogočajo pa identifikacije uporabnika.
__________________
__________________
17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
17 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive.
(10)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive do … [ tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, zlasti o upravnemu bremenu in dodatnih stroških za podjetja in še posebej mala in srednja podjetja (MSP), učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, s posebnim poudarkom na morebitnem izkrivljanju konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. Pri pregledu bi bilo treba preučiti tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za to oceno. Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor za davek na digitalne storitve, da se preučijo vprašanja o uporabi te direktive. Ta odbor bi moral objaviti svoje dnevne rede, za člane tega odbora pa bi bilo treba že pred njihovo izbiro zagotoviti, da niso v nobenem navzkrižju interesov. Na seje odbora bi moral biti povabljen opazovalec Evropskega parlamenta.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Glede na upravne stroške pomembne digitalne prisotnosti bi bilo treba zagotoviti, da MSP ne bi bila nenamerno vključena v področje uporabe te direktive. Komisija bi morala v okviru postopka pregleda preučiti obseg škodljivih učinkov te direktive na mala in srednja podjetja.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Ker naj bi določbe te direktive zagotovile trajno in celovito rešitev vprašanja digitalne obdavčitve, se začasna rešitev davka na digitalne storitve iz direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev samodejno preneha uporabljati, ko začnejo veljati določbe te direktive.
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.
Ta direktiva se uporablja za subjekte, ne glede na njihovo velikost ali na to, kje so rezidenti za namene davka od dohodkov pravnih oseb, bodisi v državi članici ali v tretji državi.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 6
6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša.
6.  Država članica, v kateri se uporablja naprava uporabnika, se določi z uporabo naslova internetnega protokola (IP) naprave ali s katero koli drugo metodo za geolokacijo, če je ta natančnejša, pri čemer v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ne sme biti mogoče identificirati uporabnika. Davčni organ držav članic je obveščen o metodi, ki se uporablja za določanje lokacije uporabnikov.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Davkoplačevalec mora davčnim organom razkriti vse informacije, ki vplivajo na določanje pomembne digitalne prisotnosti v skladu s tem členom.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 5 – točka a
(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;
(a)  zbiranje, hrambo, obdelavo, analizo, uporabo, prenos, izkoriščanje in prodajo podatkov na ravni uporabnikov;
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Države članice nacionalnim davčnim organom dodelijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje osebja, da se lahko porazdeli dobiček stalne poslovne enote in se ocenijo digitalne dejavnosti v tej državi članici.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
1.  Do ... [datum začetka veljavnosti te direktive] Komisija izda smernice za davčne organe o načinih ugotavljanja, merjenja in obdavčitve pomembne digitalne prisotnosti in digitalnih storitev. Ta pravila se harmonizirajo po vsej Evropski uniji in izdajo v vseh njenih uradnih jezikih.
2.  Komisija na podlagi smernic iz prvega odstavka izda smernice z jasno metodologijo, na podlagi katerih podjetja sama ocenijo, ali oziroma katere njihove dejavnosti štejejo kot pomembna digitalna prisotnost. Te smernice izda v vseh uradnih jezikih Unije ter jih objavi na spletišču Komisije.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 5 b (novo)
Člen 5b
Upravno sodelovanje
Da bi zagotovili enotno uporabo te direktive v Evropski uniji, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU izmenjava podatkov na področju obdavčitve samodejna in obvezna.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 6 – naslov
Pregled
Poročilo o izvajanju in pregled
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1
1.  Komisija oceni izvajanje te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu.
1.  Komisija oceni izvajanje te direktive do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu poseben poudarek nameni upravnemu bremenu in dodatnim stroškom za podjetja in še posebej MSP, učinku sistema obdavčitve, ki ga predpisuje ta direktiva, na prihodke držav članic, učinku na osebne podatke uporabnikov in učinku na celoten enotni trg, še zlasti pa obravnava morebitno izkrivljanje konkurence med družbami, za katere veljajo nova pravila iz te direktive. V poročilu se preuči tudi, ali bi bilo treba spremeniti vrste storitev, ki jih zajema ta direktiva, ali opredelitev pomembne digitalne prisotnosti.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].
3.  Prenos pooblastila lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Delegirani akt začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Na pobudo Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 6 b (novo)
Člen 6b
Pritožba
Podjetja – tako v Uniji kot zunaj nje – se lahko pritožijo na odločitev, da so storitve, ki jih opravljajo, digitalne storitve v skladu z nacionalnim pravom.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 6 c (novo)
Člen 6c
Obveščanje Evropskega parlamenta
Komisija obvesti Evropski parlament o sprejetju delegiranih aktih, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom in o preklicu pooblastila s strani Sveta.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 6 d (novo)
Člen 6d
Pooblastilo Komisiji za pogajanja o davčnih sporazumih s tretjimi državami
Države članice na Komisijo prenesejo pooblastila, da se skladno s pravili iz te direktive v njihovem imenu pogaja o pregledu ali sprejetju davčnih sporazumov s tretjimi državami, zlasti kar zadeva vključitev opredelitve pomembne digitalne prisotnosti za namene obdavčevanja.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija.
2.  Odbor za davek na digitalne storitve sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije ter opazovalec Evropskega parlamenta. Predsedujoča oseba Odbora je predstavnik Komisije. Storitve sekretariata za Odbor zagotavlja Komisija. Ta Odbor objavlja svoj dnevni red, sodelujoči v odboru pa že preden so izbrani vanj zagotovijo, da niso v navzkrižju interesov. Deležnikom, tudi socialnim partnerjem, se dovoli, da se kot opazovalci udeležijo ustreznih sej.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4
4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.
4.  Odbor za davek na digitalne storitve preuči vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali predstavnika države članice določi predsedujoča oseba Odbora, in o svojih sklepih obvesti Komisijo.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Odbor za davek na digitalne storitve pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih in ugotovitvah ter to poročilo deli s Parlamentom, Svetom in Komisijo.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Odbor za davek na digitalne storitve preverja in nadzoruje, ali podjetja direktivo pravilno izvajajo. Odbor ima možnost zbiranja in uporabe podatkov, ki jih pridobiva od nacionalnih davčnih organov, z namenom preverjanja, ali se pravila o pomembni digitalni prisotnosti ustrezno izvajajo, pri čemer deluje kot organ, ki olajšuje sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi, da se čim bolj zmanjša možnost dvojne obdavčitve in dvojne neobdavčitve.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika.
Podatki, ki se lahko zbirajo od uporabnikov za namene uporabe te direktive, so omejeni na podatke, ki opredeljujejo državo članico, v kateri so uporabniki, pri čemer ne omogočajo identifikacije uporabnika. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja za namene uporabe te direktive, mora biti v celoti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Povezava z davkom na digitalne storitve za prihodke
Ko začne veljati ta direktiva, samodejno preneha veljati direktiva o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.

Iran, zlasti primer Nasrin Sotudeh
PDF 123kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh (2018/2967(RSP))
P8_TA(2018)0525RC-B8-0562/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,

–  ob upoštevanju izjave o Iranu z dne 29. novembra 2018, ki so ga objavili posebni poročevalec OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic, posebni poročevalec OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov, glavni poročevalec delovne skupine za samovoljna pridržanja, predsednik delovne skupine o vprašanju diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi ter posebni poročevalec o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega ter zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju poročila z dne 27. septembra 2018 o posebnem poročevalcu o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli in izražanja Nasrin Sotudeh leta 2012,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966 ter mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, katerih pogodbenica je država Iran,

–  ob upoštevanju Listine o pravicah državljanov iranskega predsednika,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bila Nasrin Sotudeh, ugledna iranska odvetnica za človekove pravice, 13. junija 2018 aretirana, potem ko je zastopala žensko, ki ji je grozila zaporna kazen zaradi mirnega protestiranja proti iranski zakonodaji o obvezni nošnji hidžaba, tako da ga je v javnosti odstranila; ker je bila Nasrin Sotudeh od aretacije na ženskem oddelku zapora Evin in je 26. novembra 2018 začela tretjo gladovno stavko, da bi protestirala proti temu, da iranski organi oblasti Faradu Mejzamiju niso dovolili bolnišničnega zdravljenja;

B.  ker je bila Nasrin Sotudeh obveščena, da je zaprta zaradi petletne zaporne kazni, ki jo leta 2015 v njeni odsotnosti izrekel sodnik revolucionarnega sodišča; ker je bila obtožena „vohunjenja in skrivanja“;

C.  ker je Nasrin Sotudeh leta 2012 za svoje delo v odsotnosti prejela nagrado Saharova za svobodo misli in zavezanost človekovim pravicam; ker se je Nasrin Sotudeh dolgo in neutrudno zavzemala za človekove pravice v Iranu in je zaradi svojih prizadevanj že več let preživela v zaporu; ker njen kazenski pregon in obtožbe proti njej pričajo, kako iransko sodstvo v veliki meri kriminalizira aktivizem na področju človekovih pravic;

D.  ker je Nasrin Sotudeh večkrat javno govorila o pomanjkljivostih v zvezi s pravno državo v Iranu in v njegovem pravosodnem sistemu; ker je aretacija Nasrin Sotudeh del okrepitve zatiranja zagovornikov človekovih pravic v Iranu; ker so bili zagovorniki pravic žensk, ki so dejavno spodbujali krepitev vloge in pravic žensk, žrtve nadlegovanja, samovoljnih aretacij in pridržanja ter kršitev pravice do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

E.  ker je bil septembra 2018 aretiran njen mož Reza Khandan, ko je mirno protestiral za izpustitev Nasrin Sotudeh, in bil med drugim obtožen, da širi propagando proti sistemu ter spodbuja prakso pojavljanja v javnosti brez naglavne rute;

F.  ker so v Iranu v porastu protesti proti revščini, inflaciji, korupciji in političnemu avtoritarizmu, iranske oblasti pa so nanje odzvale z ostrim zatiranjem; ker je iranska obveščevalna agencija okrepila zatiranje delavcev civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, okoljskih aktivistov, zagovornikov pravic žensk, študentov, učiteljev, voznikov tovornjakov in miroljubnih aktivistov; ker so iranske oblasti leta 2018 okrepile zatiranje tistih, ki si prizadevajo za miroljubno uveljavljanje pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, in zaprle na stotine ljudi na podlagi splošnih in nejasnih obtožb v zvezi z nacionalno varnostjo;

G.  ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice pozvali Iran, naj zagotovi pravice zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov, ki so bili zaprti zaradi javne podpore protestom proti obvezni nošnji hidžaba v Iranu;

H.  ker je posebni poročevalec o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu ponovno izrazil resne pomisleke glede stalnih usmrtitev mladoletnih prestopnikov v Iranu, ki so jih pred tem navedli generalni sekretar Združenih narodov, visoki komisar OZN za človekove pravice in njegov predhodnik;

I.  ker so bile znatne kršitve pravic verskih in etičnih manjšin v Iranu opisane v poročilih posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic in generalnega sekretarja OZN, vključno z obtožbami o diskriminaciji verskih manjšin, tudi kristjanov in bahajcev;

J.  ker iranska sodišča ne zagotavljajo ustreznega postopka in poštenega sojenja ter ne dovolijo dostopa do pravnega svetovanja, zlasti v obdobju preiskave, ter konzularnih obiskov, obiskov OZN in humanitarnih organizacij; ker so sodbe iranskega sodstva pogosto zelo nejasne ali navajajo nedoločene obtožbe o nacionalni varnosti in vohunstvu;

K.  ker je bilo veliko poročil o nečloveških in ponižujočih razmerah v zaporih in pomanjkanju ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe med pridržanjem z namenom ustrahovanja, kaznovanja ali prisile zapornikov, kar je v nasprotju s standardnimi minimalnimi pravili OZN o ravnanju z zaporniki;

L.  ker je Svet 12. aprila 2018 podaljšal omejevalne ukrepe, ki so bili 13. aprila 2019 sprejeti v odziv na hude kršitve človekovih pravic v Iranu, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte zaradi hudih kršitev človekovih pravic ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, in opremo za nadzor telekomunikacij;

M.  ker sta EU in Iran 26. novembra 2018 v Bruslju organizirala četrto srečanje političnega dialoga na visoki ravni; ker so razprave o človekovih pravicah potekale kot sestavni del političnega dialoga med EU in Iranom ter kot nadaljevanje rednih izmenjav, ki so potekale novembra 2017 in februarja 2016;

N.  ker bi bilo dejansko izvajanje Listine o pravicah državljana korak k izboljšanju državljanskih pravic iranskega ljudstva;

1.  poziva iransko vlado, naj Nasrin Sotudeh takoj in brezpogojno izpusti; čestita Nasrin Sotudeh za njen pogum in predanost; zahteva, da sodni sistem Irana spoštuje pravico do ustreznega postopka in do poštenega sojenja ter razkrije informacije o obtožbah proti Nasrin Sotudeh;

2.  poziva iranske oblasti, naj zagotovijo, da bo ravnanje z Nasrin Sotudeh med pridržanjem izpolnjevalo pogoje, določene v temeljnih načelih OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, ki jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988; poudarja, da morajo iranske oblasti zagotoviti varnost in dobro počutje vseh pridržanih oseb med pridržanjem, tudi z zagotavljanjem ustrezne zdravstvene oskrbe; poziva iranske oblasti, naj raziščejo vse navedbe o grdem ravnanju med pridržanjem in storilce privedejo pred sodišče; obsoja sistematično mučenje v iranskih zaporih in zahteva, da se takoj končajo vse oblike mučenja in grdega ravnanja z vsemi zaporniki; poziva Iran, naj v zakonodaji in v praksi zagotovi, da nihče ne bo žrtev mučenja ali drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja;

3.  poziva iransko vlado, naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo mnenja in izražanja; poziva k izpustitvi vseh, ki so bili prijeti zaradi miroljubnega uveljavljanja pravic do svobode zbiranja, mnenja in izražanja, vključno z Rezo Kandanom ter zagovorniki človekovih pravic, okoljskimi aktivisti, sindikalisti, borci za pravice žensk in zaporniki vesti; poziva iranske oblasti, naj v celoti spoštujejo splošne človekove pravice vseh ljudi, zlasti pravico do svobode izražanja na spletu in drugje; poziva iranske oblasti, naj spoštujejo in varujejo pravico do mirnega zbiranja in ne uporabljajo sile, da bi razgnale nemirna zborovanja;

4.  izraža naklonjenost kampanji proti obveznim pravilom oblačenja in tudi solidarnost z njo; obsoja pridržanje žensk, ki so v okviru kampanje snele naglavno ruto, ter zahteva, naj se takoj in brezpogojno izpustijo;

5.  izraža solidarnost z Iranci, ki demonstrirajo za izboljšanje svojega socialnega in ekonomskega položaja ter se borijo za socialne in ekonomske pravice;

6.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi prijetja dvojnih državljanov EU in Irana ob vstopu v državo; poudarja, da ta prijetja preprečujejo možnosti stikov med ljudmi, in poziva iranske oblasti, naj vsem Irancem omogočijo varno potovanje v rodno državo;

7.  poziva iranske oblasti, naj vsem obtožencem zagotovijo pravico do pravnega zastopnika po lastni izbiri v vseh sodnih postopkih brez nepotrebnih omejitev ter pravico do poštenega sojenja v skladu z mednarodnimi zavezami Irana v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; poziva iransko vlado, naj spoštuje ustrezne postopkovne pravice vseh državljanov, ki so pridržani v Iranu, in jim zagotovi pošteno sojenje;

8.  poziva iranske oblasti, naj zagotovijo versko svobodo v skladu z iransko ustavo in mednarodnimi zavezami Irana ter odpravijo diskriminacijo verskih manjšin ter nevernih; obsoja sistematično preganjanje bahajske manjšine; poleg tega poziva iranske oblasti, naj zagotovijo enako varstvo pred zakonom vsem, ki prebivajo v državi, ne glede na etnično pripadnost, veroizpoved ali prepričanje;

9.  poziva iranske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo, da bodo lahko vsi zagovorniki človekovih pravic v Iranu opravljali svoje zakonite dejavnosti na področju človekovih pravic brez bojazni pred povračilnimi ukrepi in brez vsakršnih omejitev, ki vključujejo odvzem prostosti, ustrahovanje in sodno nadlegovanje; poziva iranske oblasti, naj ustavijo vsakršno ustrahovanje in povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, tudi za komuniciranje z uradniki EU in OZN ter neodvisnimi organizacijami za človekove pravice;

10.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj okrepita svoja prizadevanja v podporo ogroženim dobitnikom nagrade Saharova, vključno z Nasrin Sotudeh in drugimi, ki so bili bodisi prijeti ali obsojeni bodisi jim grozi smrtna kazen ali očitno nepošteno sojenje v tretjih državah;

11.  poziva države članice EU z diplomatskimi misijami na terenu, naj v celoti izvajajo smernice EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic ter zagotovijo vso ustrezno podporo Nasrin Sotudeh in drugim zagovornikom človekovih pravic, ki vključuje obiske v zaporih, spremljanje sojenj in zagotavljanje pravne ali vsakršne druge pomoči, ki bi jo lahko potrebovali;

12.  odločno obsoja uporabo smrtne kazni, vključno z njeno uporabo za mladoletne prestopnike, in poziva iranske oblasti, naj uvedejo takojšen moratorij za uporabo smrtne kazni kot korak k njeni odpravi; opozarja na spremembe zakonodaje o trgovini z drogami, na podlagi katerih bi se morala smrtna kazen redkeje izreči;

13.  ponovno poziva Iran, naj tesneje sodeluje z mednarodnimi mehanizmi na področju človekovih pravic, tako da sodeluje s posebnimi poročevalci in mehanizmi, tudi z odobritvijo prošenj nosilcev mandatov za vstop v državo; poudarja, da bi morala država tesneje sodelovati s Svetom za človekove pravice;

14.  poziva EU, vključno s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državami članicami, naj sistematično opozarja na vprašanja človekovih pravic v javnih in zasebnih odnosih z iranskimi oblastmi ob dvostranskih in večstranskih pogovorih, tudi glede položaja političnih zapornikov in zagovornikov človekovih pravic ter svobode izražanja in združevanja kot nujnega pogoja za nadaljnji napredek pri gospodarskih in političnih odnosih; podpira razprave o človekovih pravicah; vseeno poudarja potrebo po formalnem dialogu o človekovih pravicah med EU in Iranom, ki bo temeljil na splošnih človekovih pravicah;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter vladi in parlamentu Irana.


Egipt, zlasti položaj zagovornikov človekovih pravic
PDF 139kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o Egiptu, zlasti položaju zagovornikov človekovih pravic (2018/2968(RSP))
P8_TA(2018)0526RC-B8-0568/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, še posebej z dne 8. februarja 2018 o usmrtitvah v Egiptu(1), z dne 10. marca 2016 o Egiptu, zlasti primeru Giulia Regenija(2), z dne 17. decembra 2015 o Ibrahimu Halavi, ki mu grozi smrtna kazen(3) in z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Egiptu(4),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in ga je okrepil akcijski načrt iz leta 2007; tudi ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom za obdobje 2017-2020, sprejetih 25. julija 2017, skupne izjave s srečanja Pridružitvenega sveta EU–Egipt iz leta 2017 in skupne izjave, ki je sledila petemu srečanju pododbora EU in Egipta za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo januarja 2018,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 10. oktobra 2017 ob evropskem in svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni ter izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 2. novembra 2018 o napadu na koptske kristjane v Egiptu,

–  ob upoštevanju skupne izjave strokovnjakov OZN, med njimi posebnega poročevalca za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje Nilsa Melzerja z dne 26. januarja 2018, v kateri je egiptovske organe pozval, naj ne izvršijo skorajšnjih usmrtitev, izjave posebne poročevalke OZN za ustrezne nastanitve Leilani Farha in posebnega poročevalca OZN za položaj zagovornikov človekovih pravic Michela Forsta z dne 4. decembra 2018 in izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 9. septembra 2018, v kateri obsoja množično obsodbo 75 ljudi na smrt;

–  ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti členov 52 (o prepovedi vseh oblik in vrst mučenja), 73 (o svobodi zbiranja) in 93 (o zavezujočem značaju mednarodnega prava s področja človekovih pravic),

–  ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju afriških načel in smernic o pravici do poštenega sojenja in pravne pomoči, ki prepovedujejo vojaško sojenje civilistom v vseh okoliščinah,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, s katerim bi varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi postavili v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, ki jih je Egipt vse ratificiral,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisal tudi Egipt, zlasti 14. in 18. člena, ter drugega izbirnega protokola tega pakta o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju odločitve spodnjega doma italijanskega parlamenta, poslanske zbornice, da prekine odnose z egiptovskim parlamentom, ker ni napredka v preiskavi o smrti italijanskega študenta Giulia Regenija,

–  ob upoštevanju kako sankcije, ki so jih Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in Združeni arabski emirati junija 2017 uvedli proti Katarju, vplivajo na človekove pravice znotraj teh držav in v širši regiji, in poročila o vplivu zalivske krize na človekove pravice, ki ga je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice objavil decembra 2017,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je egiptovska vlada poostrila zatiranje organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, miroljubnih aktivistov, odvetnikov, blogerjev, novinarjev, zagovornikov pravic delavcev in sindikalistov, tudi z aretacijami in izginotji, pri čemer vse bolj izkorišča boj proti terorizmu in zakone o izrednih razmerah; ker je bilo od konca oktobra 2018 aretiranih vsaj 40 delavcev na področju človekovih pravic, odvetnikov in političnih aktivistov, nekateri od njih pa so prisilno izginili; ker se zagovornice človekovih pravic in aktivisti, ki zagovarjajo pravice oseb LGBTQI, v Egiptu še naprej soočajo z različnimi oblikami vladnega nadlegovanja, zlasti z obrekovalnimi kampanjami in sodnim pregonom;

B.  ker je odvetnik za človekove pravice in vodja egiptovskega združenja za pravice in svoboščine Ezat Ghoneim od marca 2018 v priporu v predkazenskem postopku na podlagi obtožb o „terorizmu na področju človekovih pravic“; ker ni znano, kje se nahaja, saj je sodišče 4. septembra 2018 odredilo njegovo izpustitev; ker je odvetnik za človekove pravice in soustanovitelj združenja družin pogrešanih Ibrahim Metvali Hegazi prisilno izginil in je bil mučen, nato pa poslan v samovoljno preventivno pridržanje in je še vedno zaprt v samici; ker je bil leta 2017 prisilno zaprt center El Nadim;

C.  ker je bila zagovornica človekovih pravic Amal Fati septembra 2018 obsojena na dveletno zaporno kazen na podlagi obtožb o širjenju lažnih novic z namenom škodovati egiptovski državi in o javni nespodobnosti, ker je na družbenih medijih objavila videoposnetek, v katerem je kritizirala vlado, ker se ne bori proti spolnemu nasilju; ker je v priporu v predkazenskem postopku, kjer čaka na zaključek preiskave drugega niza obtožb, povezanih z nacionalno varnostjo;

D.  ker sta Ola Al Karadai, državljanka Katarja, in njen mož Hosam Khalaf, državljan Egipta, že od 30. junija 2017 pridržana v Egiptu v grozljivih razmerah, ne da bi bila zoper katerega od njiju vložena obtožnica; ker je junija 2018 delovna skupina OZN o samovoljnem pridržanju ugotovila, da z njima ravnajo kruto, nečloveško ali ponižujoče, kar bi lahko štelo za mučenje, in njuno pridržanje označila za samovoljno ter pozvala egiptovsko vlado, naj ju izpusti;

E.  ker je bilo 2. februarja 2016 najdeno truplo Giulia Regenija, ki je januarja 25 izginil v Kairu, na njem pa so bili znaki grozljivega mučenja in nasilne smrti; ker egiptovski organi še vedno niso razkrili resnice o njegovi smrti in vseh storilcev niso privedli pred sodišče; ker je Egipt znova zavrnil prošnjo urada italijanskega državnega tožilstva, naj razkrije identiteto storilcev, vpletenih v Regenijevo izginotje in smrt;

F.  ker so Novinarji brez meja zabeležili, da je v Egiptu zaradi svojega dela trenutno priprtih vsaj 38 medijskih delavcev na podlagi politično motiviranega pregona in več kršitev pravnega postopka; ker so tarče tudi tuji medijski delavci, saj je bilo več mednarodnih medijskih poročevalcev izgnanih ali jim je bil zavrnjen vstop v Egipt; ker je bil fotoreporter Mahmud “Šavkan” Abu Zejd v skupinskem sojenju obsojen na petletno kazen zaradi nezakonitega opravljanja poklicne dejavnosti in še vedno prestaja dodatno šestmesečno kazen, ker ni plačal znatne kazni; ker je bil Ismail Iskandarani, znan novinar in eden redkih, ki so poročali o kršitvah človekovih pravic na Sinajskem polotoku, novembra 2015 pridržan in maja 2018 pred vojaškim sodiščem obsojen na deset let zapora;

G.  ker je bil julija 2018 sprejet nov zakon o medijih, ki je razširil opredelitev tiska in vanjo vključil vsak račun na družbenih medijih z več kot 5000 sledilci, s čimer se ti računi lahko preganjajo zaradi objave „lažnih novic“ ali česarkoli, kar bi lahko štelo za spodbujanje h kršitvi zakona; ker je spoštovanje državljanskih svoboščin, vključno s svobodo izražanja in svobodo medijev, bistven del temeljev demokratične družbe, novinarji pa bi morali imeti možnost svobodno opravljati svoj poklic brez strahu pred pregonom ali zaporno kaznijo;

H.  ker podjetja s sedežem v več državah članicah EU v Egipt še naprej izvažajo tehnologijo za nadzor, ki omogoča vdore v računalniške sisteme in uporabo zlonamerne programske opreme ter druge oblike napadov na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe v družbenih medijih; ker je to privedlo do zatiranja svobode izražanja na spletu;

I.  ker Egipt lani začel pravni napad na nevladne organizacije, s tem ko je sprejel zakon, po katerem morajo njihovo tuje ali domače financiranje odobriti državne varnostne agencije, s čimer jih je praktično prepovedal; ker je predsednik Al Sisi 15. novembra 2018 pozval k pregledu zakona o nevladnih organizacijah, da bi ga „bolje uravnotežili“ in parlamentu naročil, naj ga pregleda; ker je ponovno sojenje 16 obtožencem v „zadevi o tujem financiranju“ št. 173/2011 predvideno za 20. december 2018, v katerem so obtoženci obtoženi ustanavljanja in vodenja podružnic mednarodnih organizacij brez vladnega dovoljenja;

J.  ker v Egiptu vlada izredno stanje, ki je bilo razglašeno aprila 2017 in nato 21. oktobra 2018 podaljšano še za tri mesece; ker je bilo po navedbah državnih medijev izredno stanje uvedeno, da bi lažje obvladovali nevarnosti in financiranje terorizma; ker imajo predsednik in tisti, ki ravnajo v njegovem imenu, pooblastila, da civiliste za obdobje treh mesecev napotijo na izredna sodišča za državno varnost; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet kritizirala poskuse, da bi članom varnostnih sil podelili imuniteto pred kazenskim pregonom zaradi kaznivih dejanj, kar spodkopava zaupanje Egipčanov v sposobnost vlade, da bi zagotavljala pravico za vse;

K.  ker egiptovski zakon o boju proti terorizmu iz leta 2015 uporablja široko opredelitev terorizma, ki vključuje „kršitev javnega reda, ogrožanje varovanja, interesov ali varnosti družbe, oviranje izvajanja določb ustave in zakonov ali škodovanje narodni enotnosti, socialnemu miru ali nacionalni varnosti“, s čimer dopušča, da se miroljubne protestnike ter zagovornike demokracije in človekovih pravic označi za teroriste in obsodi na smrt;

L.  ker so egiptovska sodišča pod Al Sisijevo vladavino priporočila vsaj 2443 predhodnih smrtnih kazni, od tega vsaj 12 za otroke, in potrdila vsaj 1451 smrtnih kazni; ker je vsaj 926 potrjenih smrtnih kazni rezultat skupinskih sojenj 15 ali več ljudem sočasno; ker je Egipt v istem obdobju izvršil vsaj 144 usmrtitev; ker je bila smrtna kazen, zlasti pri skupinskih sojenjih, pogosto uporabljena za osebe, ki so uveljavljale svoje temeljne pravice, vključno s svobodo zbiranja;

M.  ker je avgusta sodišče v Egiptu potrdilo kazni za več kot 739 ljudi v povezavi s protesti na trgu Raba po državnem udaru leta 2013; ker je sodišče ratificiralo 75 smrtnih kazni in potrdilo dosmrtno zaporno kazen za dodatnih 47 ljudi; ker so bile med sojenjem razkrite številne nepravilnosti, visoka komisarka OZN za človekove pravice pa ga je opisala kot grobo sodno zmoto;

N.  ker je Egipt konec novembra napovedal ustanovitev „visoke stalne komisije za človekove pravice“, ki naj bi se domnevno odzivala na trditve glede razmer na področju človekovih pravic v Egiptu in oblikovala enotno egiptovsko vizijo; ker so glavni člani te komisije predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in notranje zadeve, vojske in obveščevalnih služb;

O.  ker se kljub temu, da je bila koptska kultura ustavno priznana kot steber države, nasilje in diskriminacija zoper Egipčane koptskega porekla, ki tvorijo večino od devetih milijonov kristjanov v Egiptu, od leta 2011 le še povečujeta; ker so koptski kristjani, ki predstavljajo približno 10 % pretežno muslimanskega egiptovskega prebivalstva, najbolj prizadeti zaradi sektaškega nasilja; ker so bili 2. novembra 2018 v napadu islamskih skrajnežev na avtobus koptskih krščanskih romarjev v Minji ubitih sedem ljudi in 19 ranjenih, kar kaže, da se Egipt spopada z velikimi varnostnimi izzivi;

P.  ker se naj bi se 20. decembra 2018 sestal Pridružitveni svet EU-Egipt; ker je pred njegovim zasedanjem načrtovana misija pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice v Egiptu; ker Egipt te delegacije ni uradno povabil na obisk;

Q.  ker je Egipt od revolucije leta 2011 prestal več težkih obdobij in ga mednarodna skupnost podpira pri spopadanju z gospodarskimi, političnimi in varnostnimi izzivi; ker v Egiptu obstajajo resni varnostni izzivi, zlasti na Sinajskem polotoku, kjer teroristične skupine izvajajo napade na varnostne sile; ker so se v Egiptu zgodili številni uničujoči teroristični napadi;

R.  ker prednostne naloge partnerstva med EU in Egiptom, ki so bile sprejete julija 2017, v novem obdobju 2017–2020 usmerja skupna zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kar je nov okvir za politično ukrepanje in okrepljeno sodelovanje, tudi na področju varnosti, reforme pravosodja in boja proti terorizmu, na podlagi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker se je pododbor za politične zadeve, človekove pravice in demokracijo pridružitvenega sporazuma med Egiptom in EU 10. in 11. januarja 2018 sestal v Kairu na svojem petem zasedanju, na katerem je obravnaval sodelovanje na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države; ker je 6. seja pridružitvenega parlamentarnega odbora Egipt-EU potekala 8. novembra 2018;

S.  ker je EU prva gospodarska partnerica Egipta in glavni vir tujih naložb v državi; ker dvostranska pomoč Evropske unije Egiptu v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2017–2020 znaša približno 500 milijonov EUR; ker je Svet za zunanje zadeve 21. avgusta 2013 zadolžil visoko predstavnico, naj pregleda pomoč Evropske unije Egiptu; ker se je Svet za zunanje zadeve odločil, da je treba sodelovanje EU z Egiptom prilagajati glede na razvoj razmer v državi;

T.  ker so bile v postopku predsedniških volitev leta 2018 izločene možnosti za miroljubne politično opozicijo, s čimer je bila egiptovskim volivcem množično odrečena pravica do politične udeležbe;

U.  ker je v ugotovitvah Sveta za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 zapisano, da so se države članice poleg tega dogovorile, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt, in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti; ker je Svet za zunanje zadeve te ugotovitve ponovil februarja 2014; ker je visoka predstavnica/podpredsednica v pisnem odgovoru z dne 27. oktobra 2015 potrdila, da ti sklepi pomenijo politično zavezo proti vsakršni vojaški pomoči Egiptu;

1.  ostro obsoja, da v Egiptu nenehno omejujejo temeljne demokratične pravice, zlasti svobodo izražanja na spletu in drugje, svobodo združevanja in zbiranja, politično pluralnost in načelo pravne države; poziva, naj se nemudoma končajo vsa nasilna dejanja državnih organov, varnostnih sil in služb in drugih skupin v Egiptu, in sicer ščuvanje k nasilju, sovražni govor, nadlegovanje, ustrahovanje, prisilna izginotja in cenzura zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, demonstrantov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, študentov, zagovornikov pravic žensk, oseb LGBTI, organizacij civilne družbe in manjšin, tudi Nubijcev; obsoja prekomerno uporabo nasilja nad protestniki; poziva k verodostojni in pregledni preiskavi vseh kršitev človekovih pravic, storilci pa naj zanje tudi odgovarjajo;

2.  poziva egiptovsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti zagovornike človekovih pravic Ahmada Amašo, Hanan Badr El Din, Amal Fati, Ezata Ghoneima, Hodo Abdelmoneim, Ibrahima Metvalija Hegazija, Azuz Mahgub in medijske delavce Mahmuda “Šavkana” Abu Zejda, Hišama Gafarja, Mohameda “Oxygena” Ibraima, Ismaila Iskandaranija, Adela Sabrija, Ahmeda Tareka Ibrahima Ziado, Alo Abdelfataha, Šadija Abu Zajda, Mostafo Al Asarja, Hasana Al Bananda, Moataza Vadnana in druge, ki jih zaprli zgolj zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do izražanja, kar je v nasprotju z egiptovsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi države; poziva Egipt naj jim, dokler so še vedno zaprti, omogoči dostop do domačih in odvetnika po lastni izbiri ter jim zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo, v zvezi s trditvami o slabem ravnanju in mučenju pa naj izvede verodostojno preiskavo; poziva EU, naj začne izvajati popoln nadzor nad izvozom v Egipt, zlasti kadar gre za blago, ki bi ga bilo mogoče uporabljati za mučenje ali izvrševanje smrtne kazni;

3.  želi egiptovsko vlado opomniti, da je dolgoročna blaginja države in prebivalstva tesno povezana z varstvom splošnih človekovih pravic ter vzpostavitvijo in utrditvijo demokratičnih in preglednih institucij, ki bodo sodelovale pri varovanju temeljnih pravic državljanov; zato poziva egiptovske oblasti, naj popolnoma izvajajo načela mednarodnih konvencij, h katerim je država pristopila;

4.  poziva egiptovske oblasti, naj opustijo vse neutemeljene kazenske preiskave nevladnih organizacij, vključno s primeri „tujega financiranja“, in naj razveljavijo nesorazmerno strogo zakonodajo o nevladnih organizacijah; oblasti tudi spodbuja, naj se te zakone zamenjajo z novim zakonodajnim okvirom, o katerem se bodo resnično posvetovale s civilnodružbenimi organizacijami in ki bo skladen z domačimi in mednarodnimi obveznostmi glede varstva pravice do združevanja;

5.  je resno zaskrbljen zaradi množičnih sojenj na egiptovskih sodiščih in številnih smrtnih in dolgih zapornih kazni, ki jih izrekajo; poziva egiptovske pravosodne organe, naj nehajo izrekati smrtno kazen zoper posameznike, predvsem tiste, ki so bili v času domnevnega kaznivega dejanja še mladoletni, ter naj podprejo in spoštujejo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je podpisal tudi Egipt, predvsem njegov 14. člen o pravici do pravičnega in pravočasnega sojenja na podlagi nedvoumnih dokazov ter o zajamčenem spoštovanju obtoženčevih pravic;

6.  poziva Egipt, naj podpiše in ratificira drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, s katerim naj bi odpravili smrtno kazen, in Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; spodbuja egiptovsko vlado, naj ustreznim posebnim poročevalcem OZN izda odprto povabilo za obisk države;

7.  poziva egiptovski parlament, naj pregleda državni kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, zakonodajo za boj proti terorizmu in vojaški zakonik; poziva egiptovske oblasti, naj prenehajo soditi civilistom pred vojaškimi sodišči;

8.  je močno zaskrbljen zaradi kaznovanja oseb, ki sodelujejo ali želijo sodelovati z mednarodnimi organizacijami s področja človekovih pravic ali organi Združenih narodov za človekove pravice, na primer nedavno s posebno poročevalko za ustrezna bivališča; želi opomniti egiptovske oblasti, da državo zavezuje članstvo v OZN in da se morajo takšnega ravnanja vzdržati;

9.  obsoja, da v Egiptu nenehno preganjajo manjšine; želi ponovno poudariti, da se zavzema za svobodo vesti in veroizpovedi v Egiptu, ter poziva k spodbujanju mednarodnega sodelovanja, vključno z neodvisno preiskavo OZN, s katero bi ocenili položaj koptskih kristjanov v državi; poziva Egipt, naj pregleda svojo zakonodajo o bogokletstvu in naj verskim manjšinam zajamči varstvo pred tem;

10.  poziva egiptovsko vlado, naj preneha z vsemi diskriminatornimi ukrepi, ki jih je po juniju 2017 uvedla zoper katarske državljane, to zadeva zlasti primer Ole Al Kadaravi in njenega moža Hosama Khalafa;

11.  podpira težnje večine Egipčanov, ki želijo sooblikovati svobodno, stabilno, cvetočo, vključujočo in demokratično državo, v kateri bodo spoštovane nacionalne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; želi opozoriti, da je pomembno, da se spoštuje miroljubno izražanje mnenja in kritike;

12.  izreka iskreno sožalje družinam žrtev terorizma; je solidaren z egiptovskim narodom in ponovno poudarja, da je zavezan boju proti širjenju skrajnih ideologij in terorističnih skupin;

13.  poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi, da se bodo vse operacije na Sinaju izvajale v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, naj skrbno raziščejo vse zlorabe, naj severni Sinaj nemudoma odpre za neodvisne opazovalce in novinarje, naj tamkajšnjim prebivalcem pomaga pokriti osnovne potrebe in dovoli neodvisnim dobrodelnim organizacijam pomagati ljudem v stiski;

14.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj prednostno obravnava položaj zagovornikov človekovih pravic v Egiptu in naj obsodi zaskrbljujoče stanje človekovih pravic v Egiptu, tudi uporabo smrtne kazni; poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj se posveti nedavnemu razvoju dogodkov v Egiptu ter z vsemi sredstvi vplivanja, ki jih ima na razpolago, pritisne na egiptovske oblasti, da bodo popravile razmere na področju človekovih pravic in ustavile aktualne usmrtitve, naj pozove k takojšnji izpustitvi pridržanih in naj egiptovske oblasti spodbudi k spoštovanju njihovih obveznosti v okviru mednarodnih norm in zakonov;

15.  poudarja, da je za EU sodelovanje z Egiptom pomembno, saj gre za pomembno državo sosedstva in partnerico; zato odločno poziva Egipt, naj spoštuje zaveze, dane v sklopu prednostnih nalog partnerstva med EU in Egiptom, ki so bile sprejete 27. julija 2017 z namenom spodbujanja demokracije, temeljnih svoboščin in človekovih pravic, kar je v skladu z egiptovsko ustavo in mednarodnimi standardi; poudarja, da so bile prednostne naloge partnerstva leta 2017 z Egiptom sklenjene kljub nenehnim zdrsom na področju človekovih pravic, demokracije in načela pravne države; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj z Egiptom še naprej sodelujejo samo pod pogojem, da bodo spoštovane človekove pravice in da bodo pomisleki glede človekovih pravic upoštevani v vseh pogovorih z egiptovskimi oblastmi, zlasti kar zadeva vse tri že opredeljene prednostne naloge; ponavlja, da ukrepi za obvladovanje migracij ali boj proti terorizmu ne bi smeli spodnašati človekovih pravic;

16.  želi spomniti egiptovske oblasti, da stopnja angažiranosti EU glede Egipta temelji na spodbudah, kar je v skladu z načelom evropske sosedske politike „več za več“, in je torej odvisna tudi od napredka reform na področju demokratičnih institucij, pravne države in človekovih pravic;

17.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj na srečanju Pridružitvenega sveta EU-Egipt, načrtovanem 20. decembra 2018, ostanejo pri odločnem in enotnem stališču EU do vprašanja človekovih pravic, podobno pa tudi pri vseh pogovorih o človekovih pravicah in dvo- in mnogostranskih srečanjih, ter naj jasno nakažejo posledice, če egiptovska vlada ne bo spremenila svojega neprimernega ravnanja, na primer ciljne sankcije zoper tiste, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic; poziva EU, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice poda odločno izjavo, ki bo tudi v skladu s priporočili za splošni redni pregled OZN leta 2019;

18.  je še vedno ogorčen zaradi mučenja in uboja italijanskega raziskovalca Giulia Regenija; poudarja, da bo še naprej pritiskal na evropske organe, naj sodelujejo z egiptovskimi partnerji, dokler primer ne bo rešen in odgovorni privedeni pred sodišče; želi opomniti egiptovske oblasti, da so odgovorne za varnost italijanske in egiptovske skupine pravnikov, ki preiskuje primer Giulia Regenija;

19.  ponovno poziva države članice, naj ustavijo izvoz tehnologije za nadzor in varnostne opreme v Egipt, s katero bi mogel izvajati napade na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe ter na družbene medije;

20.  globoko obžaluje nepripravljenost egiptovskih oblasti, da bi organizirale misijo Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice v Kairu; pričakuje, da bo stran EU odprla tudi vprašanje, zakaj egiptovske oblasti vztrajno zavračajo ta obisk;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Egipta.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0035.
(2) UL C 50, 9.2.2018, str. 42.
(3) UL C 399, 24.11.2017, str. 130.
(4) UL C 300, 18.8.2016, str. 34.


Tanzanija
PDF 123kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o Tanzaniji (2018/2969(RSP))
P8_TA(2018)0527RC-B8-0570/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tanzaniji, vključno z resolucijo z dne 12. marca 2015(1),

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini z dne 15. novembra 2018 o odnosih med EU in Tanzanijo,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 23. februarja 2018 o porastu političnega nasilja in ustrahovanja v Tanzaniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti oseb LGBTI,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 2. novembra 2018 o sodnem pregonu in aretacijah oseb LGBTI v Tanzaniji,

–  ob upoštevanju priročnika Sveta EU za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP–ES („Sporazum iz Cotonuja“),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker vse od izvolitve tanzanijskega predsednika Johna Pombeja Magufulija leta 2015 temeljne pravice v državi ogrožajo represivnimi zakoni in odloki; ker se kritični novinarji, opozicijski politiki in odkriti aktivisti civilne družbe soočajo z grožnjami, samovoljnim pridržanjem in nadlegovanjem;

B.  ker je v zadnjih dveh letih v državi vse več stigmatizacije, nasilja in aretacij oseb LGBTI; ker so istospolni odnosi v skladu s tanzanijskimi zakoni kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen od 30 let zapora do dosmrtne zaporne kazni; ker je tanzanijski zakon proti homoseksualnosti med najstrožjimi na svetu;

C.  ker so domnevno homoseksualni moški v Tanzaniji podvrženi prisilnim analnim preiskavam, kar je diskreditirana metoda „dokazovanja“ homoseksualnega vedenja, ki so jo Združeni narodi in Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev označili kot mučenje;

D.  ker je regionalni komisar za Dar es Salaam Paul Makonda velik zagovornik represije; ker je na tiskovni konferenci 31. oktobra 2018 napovedal ustanovitev delovne skupine za izsleditev homoseksualnih moških, prostitutk in oseb, ki v družbenih medijih goljufivo zbirajo sredstva; ker je javnost pozval, naj domnevno homoseksualne osebe prijavi oblastem;

E.  ker je tanzanijsko ministrstvo za zdravstvo začasno ustavilo zagotavljanje storitev v zvezi z virusom HIV in aidsom na ravni lokalnih skupnosti in zaprlo krizne centre za ključne skupine prebivalstva, vključno s homoseksualnimi moškimi; ker je 17. februarja 2017 zaprlo 40 zdravstvenih centrov, ker naj bi spodbujali homoseksualnost; ker več organizacij poroča, da HIV-pozitivni moški zaradi zatiranja skupnosti LGBTI nimajo dostopa do protiretrovirusnega zdravljenja, drugi pa so se prenehali testirati in uporabljati preventivne storitve;

F.  ker je bilo novembra 2018 na Zanzibarju aretiranih deset moških, ker naj bi izvajali poročni obred istospolnih partnerjev; ker je bilo 17. oktobra 2018 aretiranih 13 aktivistov za zdravje in človekove pravice, ki so se udeležili srečanja in razpravljali o zakonu, ki osebam LGBTI omejuje dostop do nekaterih zdravstvenih storitev;

G.  ker so številni otroci in mladostniki, zlasti dekleta, žrtve zlorab človekovih pravic in škodljivih praks, vključno z razširjenim spolnim nasiljem, telesnim kaznovanjem, porokami otrok in najstniškimi nosečnostmi, zaradi česar je njihovo šolanje zahtevno ali nemogoče; ker tanzanijska vlada preprečuje dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter ustrahuje organizacije, ki zagotavljajo informacije o teh storitvah;

H.  ker je predsednik Magufuli 22. junija 2018 z uradno izjavo nosečnicam prepovedal obiskovanje šole; ker oblasti ustrahujejo organizacije civilne družbe, ki zagovarjajo pravico nosečih deklet do vrnitve v šolo;

I.  ker tanzanijska komisija za človekove pravice in dobro upravljanje že nekaj časa ne deluje več; ker predsednik Magufuli ni imenoval komisarjev ali drugega osebja komisije;

J.  ker je vlada onemogočila radijske postaje in časopise v zasebni lasti ali jim grozila ter ukinila neposredne prenose parlamentarnih razprav; ker so bili lokalni kanali in oddajniki, prek katerih se oddajajo, ukinjeni;

K.  ker je tanzanijski državni zbor leta 2015 sprejel zakon o kibernetski kriminaliteti, septembra 2018 pa uredbe o spletnih vsebinah s ciljem nadzorovanja vsebine na družbenih medijih; ker zakon o statistiki, sprejet leta 2015, navaja, da ni dovoljeno razpravljati o nekaterih statističnih podatkih, ki jih je posredovala vlada, ali dvomiti o njih;

L.  ker so vodilni člani opozicije redno žrtve aretacij na podlagi obtožb, ki segajo od domnevnih razžalitev predsednika do lažnih informacij in upora; ker je bilo julija 2018 aretiranih 20 pripadnikov glavne opozicijske stranke v Tanzaniji, češ da so razpihovali nemire; ker je bilo od začetka leta 2018 več članov politične opozicije in poslancev žrtev nasilnega napada ali so jih celo ubili; ker je bil 22. februarja 2018 Godfrey Luena, poslanec glavne opozicijske stranke Chama Cha Demokrasia (CHADEMA) in goreč zagovornik pravice do zemlje, pri svojem domu ubit z mačetami; ker sta bili novembra 2018 aretirani koordinatorka programa Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) Africa Angela Quintal in njena kolegica Muthoki Mumo, po pritisku mednarodnih institucij pa sta bili izpuščeni;

M.  ker se je obseg gospodarske dejavnosti zaradi razvoja turizma v zadnjih letih povečal, zlasti v regiji Serengeti, kjer živijo Masaji; ker je zaradi špekulacij z lastništvom redkih ornih zemljišč prišlo do velikih napetosti na tem območju;

N.  ker je moral vodja delegacije EU Roeland van de Geer zapustiti državo, potem ko so tanzanijski organi nanj vse bolj pritiskali; ker so bili od izvolitve predsednika Magufulija iz Tanzanije izgnani vodja Agencije OZN za ženske, vodja Programa Združenih narodov za razvoj in vodja Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo;

O.  ker je visoka predstavnica EU Federica Mogherini napovedala celovit pregled odnosov Unije s Tanzanijo;

1.  izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših političnih razmer v Tanzaniji, za katere je značilno krčenje javnega prostora z vse večjim omejevanjem dejavnosti organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, medijev in številnih političnih strank; zlasti je zaskrbljen zaradi vse slabšega položaja oseb LGBTI;

2.  obsoja vsakršno spodbujanje sovraštva in nasilja zaradi spolne usmerjenosti; poziva tanzanijske oblasti, naj zagotovijo, da bo Paul Makonda prenehal izzivati skupnost LGBTI in da bo priveden pred sodišče zaradi spodbujanja k nasilju;

3.  poziva k izvedbi neodvisnih preiskav napadov na novinarje, osebe LGBTI, zagovornike človekovih pravic in člane opozicijskih strank ter nasilja nad njimi, da bi se domnevni storilci privedli pred sodišče;

4.  opozarja tanzanijsko vlado, da je dolžna v vseh okoliščinah zaščititi pravice, dostojanstvo in telesno nedotakljivost svojih državljanov, ter na zaveze iz sporazuma iz Cotonouja;

5.  poziva Tanzanijo, naj razveljavi zakone, ki kriminalizirajo homoseksualnost;

6.  poziva EU in njene države članice, naj popolnoma izkoristijo priročnik o pravicah oseb LGBTI ter naj spodbujajo tretje države, naj dekriminalizirajo homoseksualnost, pomagajo zmanjšati nasilje in diskriminacijo ter zaščitijo zagovornike človekovih pravic oseb LGBTI;

7.  poziva tanzanijske oblasti, naj spremenijo vse omejevalne določbe iz zakona o kibernetskih kaznivih dejanjih, uredb o elektronskih in poštnih komunikacijah (spletna vsebina) ter zakona o medijskih storitvah in jih nadomestijo z določbami, ki bodo zagotavljale svobodo izražanja in medijev v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

8.  poziva tanzanijske oblasti, naj razveljavijo vse zakone, politike ali druge ovire za storitve in informacije, ki jih za zdravo življenje potrebujejo ženske, dekleta in mlade matere, zlasti izjavo predsednika Magufulija, da se deklice, ki rodijo, ne bi smele vrniti v šolo, ter naj razveljavijo tudi predpise, ki omogočajo, da je prepoved šolanja za noseča dekleta zakonita;

9.  poziva predsednika Tanzanije, naj omogoči čim prejšnje delovanje komisije za človekove pravice, naj imenuje komisarje za spremljanje kršitev človekovih pravic in sprejme ukrepe v podporo delavcem v tujini;

10.  poziva tanzanijske oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike;

11.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi pritiska tanzanijske vlade na vodjo delegacije EU Roelanda van de Geera; pozdravlja odločitev Evropske unije in njenih držav članic, da bodo celovito pregledale politiko EU do Tanzanije; vztraja, da je politični dialog pomemben, da bi se od tanzanijskih oblasti dosegle oprijemljive zaveze za vzpostavitev spodbudnega okolja za delovanje civilne družbe, političnih strank in medijev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v prihodnjem sporazumu o partnerstvu med AKP in EU za obdobje po letu 2020 izrecno navede nediskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi položaja Masajev; obsoja silo, ki jo uporabljajo javni organi in varnostne sile;

13.  poziva tanzanijske oblasti, naj odločno zaščitijo pravice organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, zdravstvenih delavcev in političnih aktivistov v skladu s tanzanijsko ustavo, Afriško listino človekovih pravic in pravic ljudstev ter mednarodnimi in regionalnimi obveznostmi in zavezami države;

14.  poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja razmere na področju človekovih pravic v Tanzaniji, zlasti z rednim poročanjem njene delegacije; poziva delegacijo Evropske unije in držav članic, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zagotovile nujno zaščito in podporo zagovornikom človekovih pravic, ki so v nevarnosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, Svetu AKP-EU, institucijam Afriške unije, institucijam Vzhodnoafriške skupnosti ter predsedniku, vladi in parlamentu Tanzanije.

(1) UL C 316, 30.8.2016, str. 122.


Blokovna veriga: v prihodnost usmerjena trgovinska politika
PDF 161kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o blokovni verigi: v prihodnost usmerjena trgovinska politika (2018/2085(INI))
P8_TA(2018)0528A8-0407/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami,

–  ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovini z izdelki informacijske tehnologije,

–  ob upoštevanju delovnega programa Svetovne trgovinske organizacije o e-trgovini,

–  ob upoštevanju trgovinske reforme v okviru STO,

–  ob upoštevanju revidirane Kjotske konvencije Svetovne carinske organizacije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige(5),

–  ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu decembra 2017(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(7),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o horizontalnih določbah za čezmejni pretok podatkov za varstvo osebnih podatkov (v trgovinskih in naložbenih sporazumih EU),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju poročila glavnega znanstvenega svetovalca urada za znanost britanske vlade o tehnologiji distribuirane knjige transakcij: več kot blokovna veriga(8) iz leta 2016,

–  ob upoštevanju bele knjige centra Združenih narodov za pospeševanje trgovine in elektronsko poslovanje (UN/CEFACT) o tehnični uporabi blokovnih verig iz leta 2018,

–  ob upoštevanju izjave 22 držav članic EU in Norveške z dne 10. aprila 2018 o ustanovitvi evropskega partnerstva za blokovne verige(9), po katerem se je partnerstvu pridružilo še pet držav članic, kar pomeni sedaj 27 držav podpisnic,

–  ob upoštevanju, da je Komisija 1. februarja 2018 uvedla opazovalnico in forum EU za blokovne verige(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. oktobra 2017(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energijo ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0407/2018),

A.  ker blokovna veriga v tem poročilu pomeni, če ni drugače navedeno, zasebno tehnologijo distribuirane knjige transakcij (DLT) s pravicami za dostop, ki obsega podatkovno zbirko, sestavljeno iz zaporednih blokov podatkov, ki se dodajo s soglasjem obratovalca omrežja;

B.  ker bodo razne študije primerov in sektorjev različno izkoristile mešanico zasebnih/javnih blokovnih verig s pravicami za dostop in brez njih;

C.  ker vsak blok v blokovni verigi vsebuje kriptografski odtis (ang. hash), ki preverja podatke iz predhodnih blokov in s tem omogoča različnim stranem transakcije z večjim zaupanjem in odgovornostjo, saj podatkov, ki so shranjeni v knjigi transakcij, ni mogoče enostavno ponarediti;

D.  ker je tehnologija blokovne verige z odprto kodo temelj rasti zaprtih blokovnih verig na svetovni ravni in pomaga povečevati raven zaupanja udeležencev v zadevno poslovno mrežo;

E.  ker bi lahko blokovna veriga nekaterim upravljavcem omogočila jasno opredelitev vlog udeležencev, odgovornosti, ravni dostopa in pravic do potrjevanja;

F.  ker svetovna trgovina temelji na sektorju dobavne verige, katerega vrednost je ocenjena na 16 bilijonov EUR in v katerem se zaradi visokih transakcijskih stroškov in obremenjujoče papirologije uporablja skupek postopkov in sistemov, ki so dovzetni za napake;

G.  ker so se začele pilotne pobude z obetavnimi možnostmi za zmanjšanje stroškov prevoza, okolju prijaznejšo industrijo in večjo gospodarsko storilnostjo;

H.  ker obstaja vsaj 202 vladnih pobud za blokovne verige v 45 državah po svetu in gospodarstvih v regijah Azije in Tihega oceana, v Severni in Južni Ameriki ter na Bližnjem vzhodu, ki vlagajo v tehnologije blokovnih verig za trgovino;

I.  ker se lahko z blokovno verigo okrepijo in izboljšajo trgovinske politike EU, kot so prostotrgovinski sporazumi, sporazumi o vzajemnem priznavanju, zlasti pooblaščenih gospodarskih subjektov, sklepi o ustreznosti podatkov in ukrepi trgovinske zaščite;

J.  ker se lahko z blokovno verigo zelo izboljša preglednost in sledljivost v celotni dobavni verigi, poveča stopnja zaupanja udeležencev v dano mrežo, poenostavijo carinske kontrole in skladnost z zakonodajo, zmanjšajo stroški transakcij, izboljšata nespremenljivost in varnost podatkov ter delovanje kot orodje za boj porti korupciji; ker poleg morebitnih koristi obstajajo tudi nekateri izzivi, na primer kibernetska varnost;

K.  ker blokovna veriga lahko zagotovi okvir za preglednost v dobavni verigi, zmanjša korupcijo, zazna davčne utaje, omogoča sledenje nezakonitim plačilom ter preprečevanje pranja denarja s pomočjo trgovine; ker obstajajo tveganja, povezana z uporabo aplikacij blokovne verige brez dovoljenj za hudodelske dejavnosti, vključno z davčnimi utajami, izogibanjem davkom in preprečevanjem pranja denarja s pomočjo trgovine; ker morajo Komisija in države članice ta vprašanja nujno spremljati in jih obravnavati;

L.  ker se blokovna veriga še razvija na področju mednarodne trgovine in zato zahteva inovacijam prijazen, tvoren in spodbujajoč okvir, ki zagotavlja pravno jasnost, hkrati pa spodbuja potrošnika, vlagatelja in varstvo okolja, povečuje socialno vrednost te tehnologije, zmanjšuje digitalni razkorak ter izboljšuje digitalna znanja in spretnosti državljanov;

M.  ker lahko tehnologija blokovne verige vsem stranem, ki sodelujejo v trgovini, bodisi javnim bodisi zasebnim, omogoča stalen dostop v realnem času do nespremenljive, časovno ožigosane podatkovne zbirke, ki vsebuje dokumente, ki se nanašajo na transakcije, s čimer prispeva h krepitvi zaupanja, preprečevanju vprašanj skladnosti in odpravi uporabe ponarejenega blaga ali ponarejenih dokumentov;

N.  ker so nekatera regionalna in metropolitanska območja EU že začela razvijati to tehnologijo s posebnimi projekti in programi, ki temeljijo na njihovih lastnih značilnostih in ustvarjajo omrežja za širjenje najboljših praks;

Trgovinska politika Evropske unije

1.  priznava, da imajo sporazumi EU o prosti trgovini kljub uspehom v preteklosti velik neizkoriščen potencial in ga je treba še vedno v celoti izkoristiti, saj v povprečju samo 67 % izvoznikov v EU in 90 % uvoznikov EU uporablja preferencialne tarife tako v EU kot v partnerskih državah ali regijah, ter podpira analizo tehničnih rešitev, ki lahko povečajo uporabo in izvoz SPT; ugotavlja, da bi lahko izvozniki vse svoje dokumente prenesli na aplikacijo javnega organa, podprto s blokovno verigo, in dokazali skladnost s preferencialno obravnavo, ki jo predvideva sporazum o prosti trgovini, kot so kvalifikacije za preferencialna pravila o poreklu, sanitarna in fitosanitarna pravila ter določbe o trgovini in trajnostnem razvoju; meni, da bi blokovna veriga lahko okrepila določbe za kumulacijo v sporazumih o prosti trgovini;

2.  meni, da so postopki za pridobivanje potrdil za preferencialna in nepreferencialna pravila o poreklu dragi in okorni za podjetja; meni, da lahko blokovna veriga v primeru preferencialnih pravil pomaga pri ugotavljanju gospodarskega državljanstva blaga; poleg tega meni, da bi v primeru nepreferencialnih pravil blokovna veriga lahko pomagala Uniji pri sorazmerni uporabi instrumentov trgovinske zaščite, saj bi omogočala preglednost porekla blaga, ki prihaja na evropski trg, in pregled nad pritokom uvoženega blaga, da bi zagotovili bolj enake konkurenčne pogoje za podjetja;

3.  poudarja, da lahko veriga podatkovnih blokov podpira agendo o trgovini in trajnostnem razvoju z zagotavljanjem zaupanja v izvor surovin in blaga, preglednih proizvodnih postopkov in dobavnih verig ter v skladu z mednarodnimi pravili na področju delavskih, socialnih in okoljskih pravic, pri čemer se upošteva zlasti pomen za konfliktne minerale, nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, nadzor nad izvozom in korupcijo; poudarja, da bi lahko blokovna veriga prispevala k trajnostnemu delu podjetij in spodbujala odgovorno poslovanje;

4.  meni, da sporazumi o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov podjetjem omogočajo diverzifikacijo dobavnih verig z zmanjšanjem časa in stroškov, povezanih s čezmejno carino; ugotavlja, da obstajajo vprašanja v zvezi z izvajanjem, ki jih je treba obravnavati; meni, da se z blokovno verigo zmanjšuje negotovost glede izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov, saj je izmenjava podatkov neprekinjena;

Zunanji vidiki carin in olajševanja trgovine

5.  toplo pozdravlja sporazum o olajševanju trgovine; meni, da ta sporazum lahko članicam Svetovne trgovinske organizacije služi kot osnova pri odkrivanju novih načinov za spodbujanje trgovine, ki zajemajo tudi blokovno verigo; pozdravlja prizadevanja EU za ohranitev in okrepitev STO ter njeno zavezanost sistemu trgovanja, ki temelji na pravilih, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in okrepili pravila svetovne trgovine;

6.  meni, da bi blokovna veriga carinskim organom omogočila samodejno pridobivanje potrebnih informacij za carinsko deklaracijo, zmanjšala potrebo po ročnem preverjanju in papirnih sledeh, in sočasno vsem zadevnim stranem natančno posodabljala status in lastnosti blaga, ki vstopa v EU, ter tako izboljšala zmogljivosti za iskanje in sledenje ter preglednost;

7.  meni, da se bosta z digitalizacijo povečali učinkovitost in preglednost pri izmenjavi informacij; meni, da lahko blokovna veriga proizvajalcem, laboratorijem, logističnim izvajalcem, regulativnim organom in potrošnikom omogoči dostop do vseh potrebnih informacij, na primer glede izvora, testiranja, certificiranja in licenciranja, ter jih deli z njimi; ugotavlja, da bi blokovna veriga lahko pomagala tudi pri ustreznem izdajanju elektronskih potrdil; meni, da sta digitalizacija in uporaba aplikacij v dobavnih verigah predpogoj za popolno delovanje blokovnih verig in njihova dopolnitev; ugotavlja, da so med državami članicami velike razlike glede digitalizacije;

8.  meni, da lahko sprejetje tehnologij blokovne verige v vsej dobavni verigi poveča učinkovitost, hitrost in obseg svetovne trgovine, in sicer z omejevanjem stroškov, povezanih z mednarodnimi transakcijami, ter podporo poslovanju za opredelitev novih trgovskih partnerjev, in lahko privede do večjega varstva potrošnikov ter njihovega zaupanja v digitalno trgovino;

9.  poudarja uporabnost blokovnih verig iz naslednjih razlogov:

   (a) večja gotovost glede porekla blaga in pravic glede intelektualne lastnine blaga ter s tem zmanjšanje tveganja za nedovoljeno blago, vključno z vstopom ponarejenega blaga v dobavno verigo,
   (b) zagotavljanje oblastem natančnih informacij o tem, kdaj je bilo blago lahko poškodovano/prirejeno v dobavnih verigah,
   (c) izboljšanje preglednosti in sledljivosti, tako da se vsem udeležencem omogoči, da evidentirajo svoje transakcije in te informacije delijo v omrežju,
   (d) ohranjanje varstva in zaupanja potrošnikov, tako da se potrošnikom zagotovijo podrobne informacije o blagu in prispeva k trajnosti podjetij,
   (e) zmanjšanje stroškov upravljanja dobavnih verig, tako da se odpravi potreba po posrednikih in s tem povezanih stroških, vključno s fizično obveznostjo za proizvodnjo, prenos in obdelavo papirne dokumentacije,
   (f) izboljšanje uporabe pravilnih plačil dajatev in DDV ter pobiranje prihodkov v okviru trgovinske politike,
   (g) zmanjšanje skupnega časa prevoza z avtomatizacijo nalog, ki se običajno izvajajo z ročnimi napravami; je seznanjen s povezano koristjo, zlasti za dobavne verige „ravno ob pravem času“, pri zmanjševanju stroškov in ogljičnega odtisa logistične industrije;

10.  ugotavlja, da lahko storilci kaznivih dejanj priredijo zakonito trgovino za prikrivanje svojih nezakonitih dejavnosti, kot je TBML, s ponarejanjem potrebne dokumentacije in uporabo lažnih dokumentov, kot so precenitev ali podcenitev blaga; meni, da lahko blokovne verige carinskim in drugim organom omogočijo pravočasno, hitro in usklajeno sprejemanje potrebnih ukrepov za razkrivanje nezakonitih finančnih tokov;

Čezmejni pretok podatkov in varstvo podatkov

11.  priznava, da so čezmejni tokovi podatkov sestavni del mednarodne trgovine blaga in storitev in pomembni za oblikovanje strukture blokovne verige;

12.  poudarja, da se blokovna veriga uporablja za potrjevanje transakcij v mednarodni dobavni verigi, s tem ko se opredelijo ravni dostopa in postopki preverjanja veljavnosti za udeležence;

13.  ugotavlja, da obstaja pri trgovanju povezava med tokovi podatkov v blokovni verigi in njihovimi čezmejnimi tokovi; ugotavlja, da bi lahko z zasebnim omrežjem s pravicami za dostop, ki povezuje več knjig transakcij, ustvarili zaupanje med platformami z vključevanjem podatkov iz več virov; priznava pomen čezmejnih tokov podatkov za rast in delovna mesta; poudarja razliko med osebnimi in neosebnimi podatki za blokovne verige;

14.  priznava, da je odnos med blokovno verigo in izvajanjem splošne uredbe o varstvu podatkov izziv; poudarja, da bi moralo biti izvajanje blokovnih verig v skladu z vso obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU o varstvu podatkov in predpisih o zasebnosti; poudarja, da tehnologija blokovne verige lahko zagotovi rešitve za določbe o „varstvu podatkov z zasnovo“ pri izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov na podlagi skupnih načel zagotavljanja varnih in avtonomnih podatkov; poudarja omejeni učinek splošne uredbe o varstvu podatkov na trgovinske posle, saj ni osebnih podatkov o zasebnih zaprtih blokovnih verigah; vendar priznava, da so potrebni zaščitni ukrepi in regulativni nadzor; poudarja, da se splošna uredba o varstvu podatkov uporablja le pri osebnih podatkih; poziva Komisijo, naj dodatno preuči to vprašanje;

15.  priznava potrebo po oblikovanju blokovnih verig v skladu s pravico do pozabe in ugotavlja, da bi morali preverjeni uporabniki blokovnih verig in aplikacij blokovnih verig vedno imeti dostop do vseh podatkov, povezanih s transakcijami, v katere so vključeni, v skladu z njihovimi pravicami do dostopa;

16.  ponavlja poziv k določbam, ki omogočajo polno delovanje digitalnega ekosistema in spodbujanje čezmejnega pretoka podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; v zvezi s tem ugotavlja, da sklepi o ustreznosti ne spodbujajo prostega pretoka neosebnih podatkov; zato poziva Komisijo, naj se pogaja o zavezujočih in izvršljivih zavezah glede prenosa podatkov v prostotrgovinskih sporazumih, tudi o neosebnih podatkih;

17.  poudarja, da je blokovna veriga nova paradigma zbiranja in upravljanja podatkov, ki lahko decentralizira oblike človeške interakcije ter trge, bančništvo in mednarodno trgovino; poudarja, da lahko porast uporabe blokovne verige pomeni tako priložnosti kot izzive v smislu varstva podatkov, preglednosti in finančnega kriminala, saj so podatki po vnosu nespremenljivi in se delijo z vsemi udeleženimi stranmi, kar omogoča tudi njihovo varnost in celovitost; terja, da se z vsemi možnimi ukrepi, tudi na nacionalni ravni, skrbi za neponaredljivost in nespremenljivost te tehnologije ter prepreči, da bi bila ogrožena temeljna pravica do varstva podatkov;

18.  priznava izziv, ki ga prinaša razmerje med tehnologijo blokovne verige in izvajanjem okvira EU za varstvo podatkov, namreč splošne uredbe o varstvu podatkov, in opominja, da bi se pri tem lahko pokazalo navzkrižje med varstvom temeljnih pravic na eni strani in spodbujanjem inovacij na drugi strani; predlaga, da je treba blokovno verigo povsem uskladiti z okvirom EU za varstvo podatkov in načeli iz prava EU, zlasti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov, ki je temeljna pravica po členu 8(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in členu 16(1) PDEU;

19.  poleg tega poudarja, da blokovne verige tudi zaradi zgoraj opisanega navzkrižja ne podpirajo samodejno podatkovne suverenosti in morajo biti posebej tako zasnovane, saj lahko varstvo podatkov tudi ogrožajo;

20.  poudarja, da bi morala biti tehnologija blokovne verige skladna z načelom, da se podatki varujejo z zasnovo, s čimer bi imeli posamezniki, na katere se podatki nanašajo, v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov več nadzora nad njimi; poudarja tudi, da osebni podatki v blokovni verigi navadno niso anonimni, zato se zanje uporablja splošna uredba o varstvu podatkov; vztraja, da morajo biti blokovne verige v celoti skladne z zakonodajo EU, tudi če se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov; pri tem priporoča, da bi blokovne verige in aplikacije vključevale mehanizme, ki zagotavljajo popolno anonimnost podatkov, s tem pa jamčijo, da se shranjujejo le podatki, ki niso povezani z določeno ali določljivo fizično osebo;

21.  poudarja, da bi morale prihodnje aplikacije na osnovi blokovne verige vsebovati mehanizme, ki varujejo osebne podatke in zasebnost uporabnikov ter zagotavljajo popolno anonimnost podatkov; poziva Komisijo in države članice, naj financirajo raziskave, zlasti akademske raziskave in inovacije o novih tehnologijah blokovne verige, združljivih s splošno uredbo o varstvu podatkov in temelječih na načelu vgrajenega varstva podatkov, kot je metoda zk-SNARK (zero-knowledge succinct non-interactive arguments of knowledge);

22.  meni, da bi kršenje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov preprečili le, če se tehnologija blokovne verige ne bo uporabljala za obdelavo osebnih podatkov, dokler organizacija, ki jo uporablja, ne bo zagotovila skladnosti z uredbo o varstvu podatkov in izrecno zagotovila, da se varujejo pravice do popravka in izbrisa podatkov;

23.  poudarja, da so uporabniki blokovne verige lahko sočasno tudi upravljavci osebnih podatkov, ki jih vnesejo v knjigo transakcij, in obdelovalci podatkov, saj kopijo celotne knjige transakcij shranijo v svojem računalniku;

24.  ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, nespremenljiva narava nekaterih tehnologij blokovne verige najverjetneje nezdružljiva s pravico do izbrisa iz člena 17 splošne uredbe o varstvu podatkov;

25.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v primerih, ko blokovna veriga vsebuje osebne podatke, širjenje kopij podatkov v blokovni verigi najverjetneje nezdružljivo z načelom najmanjšega obsega podatkov iz člena 5 splošne uredbe o varstvu podatkov;

26.  poziva Evropski odbor za varstvo podatkov, naj izda smernice in priporočila, s katerimi bo zagotovil usklajenost tehnologije blokovne verige s pravom EU;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nihče ne omenja resnih posledic tega, da se tehnologija blokovne verige uporablja zlasti na področjih boja proti pranju denarja, davčne utaje in financiranja terorizma; meni, da bi se bilo treba pripraviti na vse načine uporabe te tehnologije in opredeliti, kaj se bo shranjevalo v verigi in kaj zunaj nje, pri čemer naj bi se osebni podatki shranjevali zunaj verige;

Mala in srednja podjetja

28.  meni, da inovacije in širjenje blokovnih verig ustvarjajo ekonomske priložnosti za mala in srednja podjetja za mednarodni nastop ter odpravo stroškov, povezanih z izvozom, saj poenostavljajo interakcijo s potrošniki, carinskimi organi, mednarodnimi in domačimi regulativnimi organi ter drugimi podjetji v dobavni verigi; dodaja, da lahko infrastruktura blokovnih verig hitro in poceni uvede proizvode in storitve na trg;

29.  poudarja koristi, ki bi jih blokovna veriga lahko prinesla malim in srednjim podjetjem, saj omogoča sporazumevanje med uporabniki, ponuja sodelovalna orodja in varna plačila, povečuje enostavnost poslovanja in zmanjšuje tveganje za neplačilo in stroške pravnega postopka v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti z uporabo pametnih pogodb; priznava, da je treba zagotoviti, da razvoj blokovnih verig v mednarodni trgovini vključuje mala in srednja podjetja; poudarja, da trenutno pametne pogodbe morda niso dovolj razvite, da bi lahko bile pravno izvršljive v vseh sektorskih ureditvah, in da je potrebna dodatna ocena tveganj;

30.  se zaveda priložnosti, ki jih lahko tudi malim in srednjim podjetjem prinese uvedba tehnologije blokovne verige v sklopu trgovinske politike EU, saj med drugim obeta nižje stroške transakcij in večjo učinkovitost; poleg tega priznava, da tehnologija blokovnih verig ponuja možnost za povečanje zaupanja v sedanji trgovinski sistem, saj omogoča nespremenljiv zapis transakcij; priznava pa, da se lahko z njeno uporabo zunaj področja trgovinske politike EU poveča tveganje za pranje denarja in olajša financiranje organiziranega kriminala;

Interoperabilnost, nadgradljivost in interakcije s povezanimi tehnologijami

31.  se zaveda, da je nadgradljivost, povezana z uporabo sistemov blokovnih verig, ob širitvi mednarodnih trgovskih mrež, velik izziv;

32.  je seznanjen s širjenjem različnih blokovnih verig, ki podatke o transakcijah zapisujejo v ločene zasebne in javne knjige o transakcijah; priznava, da obstaja vse večja potreba po oblikovanju standardov za svetovno interoperabilnost, ki bi med pomikanjem nekega predmeta po dobavni verigi, združeval transakcije v različnih blokovnih verigah, s čimer bi spodbudili interoperabilnost med sistemi, vključno s starimi operacijskimi sistemi; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) in drugimi ustreznimi organi za standardizacijo;

33.  meni, da je možno medsebojno vplivanje tehnologij blokovnih verig z drugimi mednarodnimi trgovinskimi inovacijami; poudarja, da je treba analizirati priložnosti in izzive, povezane z razvojem tehnologij blokovnih verig; poziva k nadaljnjim raziskavam o njihovi uporabnosti pri digitalizaciji in avtomatizaciji mednarodne trgovine ter javnega sektorja, zlasti v okviru programa za digitalno Evropo;

Zaključki

34.  poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi, ter mednarodne vidike carinskih in regulativnih postopkov; poziva Komisijo, naj pripravi horizontalni strateški dokument, ki bo vključeval ustrezne generalne direktorate, o sprejetju tehnologij blokovnih verig v trgovini in upravljanju dobavne verige ter na področju intelektualne lastnine in zlasti v zvezi z bojem proti ponarejanju; poziva Komisijo, naj oceni sodne in upravljavske vidike blokovne verige in ali veriga podatkovnih blokov ponuja boljše rešitve za obstoječe in nastajajoče tehnologije, ki lahko obravnavajo trenutne izzive v trgovinski politiki EU; poziva Komisijo, naj spremlja razvoj na področju blokovne verige, zlasti pilotne projekte/pobude, ki se izvajajo v mednarodni dobavni verigi; poziva jo, naj pripravi strateški dokument o uporabi tehnologij blokovne verige pri trgovanju in pri upravljanju dobavnih verig; meni, da si je treba prizadevati za podporo akterjev blokovnih verig za projekte in pobude v mednarodni dobavni verigi ter za izvajanje skupnih projektov z vključitvijo identitete, izvora in shranjevanja podatkov različnih partnerjev;

35.  poziva Komisijo, naj izdela sklop vodilnih načel za uporabo blokovne verige v mednarodni trgovini, da bi zagotovila industriji in carini ter regulativnim organom zadovoljivo raven pravne jasnosti, s katero bi spodbudila uporabo blokovne verige in inovacij na tem področju; poudarja, da bi sprejemanje zakonodaje v zvezi s tehnologijo na podlagi aplikacij omejilo inovacije in ustvarjanje novih aplikacij; poudarja, da je pomembno, da EU, zlasti evropska industrija, prevzame vodstvo in odgovornost na področju tehnologij blokovnih verig ter zagotovi enake konkurenčne pogoje na področju svetovne konkurence ter na področju razvoja in zakonodajnega okolja; poudarja pomen dialoga in izmenjave praks ter gradnje kompetenc in digitalnih spretnosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri uvedbi in spremljanju pilotnih projektov, ki uporabljajo tehnologijo blokovnih verig v mednarodni trgovini, da bi preizkusili njene koristi;

36.  poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za poenostavljen in povečan pretok podatkov v zvezi z lajšanjem trgovine, med drugim s sprejetjem primernih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

37.  poziva Komisijo, naj ustanovi svetovalno skupino v GD za trgovino za blokovno verigo in zasnuje zasebne pilotne projekte o uporabi blokovne verige s pravicami za dostop v dobavni verigi od konca do konca, vključno s carinskimi in drugimi čezmejnimi organi, pri čemer naj upošteva pravice intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju; priznava, da je tehnologija veriženja podatkovnih blokov še vedno v zgodnjih fazah razvoja, vendar obstaja potreba po strategiji za učinkovito izvajanje blokovne verige;

38.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi blokovne verige lahko podprle trgovino in trajnostni razvoj; opozarja na stališče Parlamenta, da morajo biti ukrepi v podporo strategiji EU za digitalno trgovino povsem v skladu z doseganjem trajnostnih razvojnih ciljev in k njim prispevati, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 5 o enakosti spolov ter krepitvi vloge žensk; opozarja na stališče Parlamenta o pomenu spodbujanja udeležbe žensk na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike in odpravi pomanjkljivosti pri dostopu do novih tehnologij ter njihovi uporabi;

39.  poziva Komisijo, naj izvede preiskavo o tem, kako lahko blokovne verige posodobijo politike Unije za trgovinsko zaščito, da bi okrepili njihovo legitimnost in izvrševanje;

40.  poziva Komisijo, naj oceni optimalnost strukture blokovne verige, ki ne beleži zasebnih podatkov;

41.  poziva Komisijo, naj oceni, kako povečati spodbujanje trgovine in varnost s tehnologijo blokovnih verig, vključno s pojmom pooblaščenih gospodarskih subjektov;

42.  spodbuja Komisijo, naj sodeluje in prispeva k delu mednarodnih organizacij in k tekočim projektom izdelave niza standardov in načel, da podpre ureditev, katere namen je preprostejša uporaba blokovne verige;

43.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj imajo vodilno vlogo v postopku standardizacije in zagotavljanja varnosti blokovne verige ter skupaj z mednarodnimi partnerji in vsemi ustreznimi deležniki in industrijo oblikujejo standarde zanjo, vključno s terminologijo, razvojem in uporabo tehnologije v trgovini in upravljanju dobavne verige; poudarja, da je kibernetska varnost ključnega pomena za uporabo blokovne verige, tudi za mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči varnostne izzive, oceni tehnološka tveganja, na primer kvantno računalništvo, in sprejme ukrepe za spopadanje s temi izzivi;

44.  poziva Komisijo, naj pri pregledu in oblikovanju okvira za reševanje izzivov interoperabilnosti med sistemi blokovnih verig in njihove skladnosti sodeluje z ustreznimi deležniki;

45.  pozdravlja začetek Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige in jo spodbuja k proučevanju vlog, katerih cilj je olajšati mednarodno trgovino; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se razširi mandat Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige, ter naj za obravnavo prihodnjih izzivov in spodbujanje podpore nosilcev odločanja vključi ustrezne lokalne in globalne deležnike;

46.  poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri ocenjevanju in nadaljnjem razvoju tehnologij blokovne verige, tudi v posebnih sektorjih, kot jih zajema trgovinska politika EU, ter ustanovi svetovalno skupino za blokovne verige, ki bo vključevala strokovnjake za preprečevanje pranja denarja, davčno utajo, varstvo podatkov in organizirani kriminal;

47.  Opozarja Komisijo, da ima EU priložnost, da postane vodilna v svetu na področju blokovne verige in mednarodne trgovine in da bi morala biti skupaj z mednarodnimi partnerji vplivni akter pri oblikovanju svojega razvoja na svetovni ravni;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in ESZD.

(1) UL C 76, 28.2.2018, str. 76.
(2) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(3) UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
(4) UL C 307, 30.8.2018, str. 44.
(5) UL C 337, 20.9.2018, str. 33.
(6) https://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/mc11_e/genderdeclarationmc11_e.pdf
(7) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(8) https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/492972/gs-16-1-distributed-ledger-technology.pdf
(9) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-countries-join-blockchain-partnership
(10) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-18-521_en.htm
(11) http://www.consilium.europa.eu/media/21620/19-euco-final-conclusions-en.pdf


Ustreznost varstva osebnih podatkov, ki ga zagotavlja Japonska
PDF 153kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o ustreznosti varstva osebnih podatkov, ki ga zagotavlja Japonska (2018/2979(RSP))
P8_TA(2018)0529B8-0561/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(1) ter drugega ustreznega evropskega pravnega reda na področju varstva podatkov,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 (Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner)(2),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-203/15 (Tele2 Sverige AB proti Post-och telestyrelsen) in C-698/15 (Secretary of State for the Home Department proti Tomu Watsonu in drugim)(3);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(4),

–  ob upoštevanju referenčnega dokumenta delovne skupine iz člena 29 z dne 6. februarja 2018(5) o ustreznosti, ki zagotavlja smernice za Komisijo in Evropski odbor za varstvo podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov za oceno ravni varstva podatkov v tretjih državah in mednarodnih organizacijah,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 5. decembra 2018 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU–Japonska,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznem varstvu osebnih podatkov, ki ga zagotavlja Japonska (COM(2018)XXXX),

–  ob upoštevanju ugotovitev z obiska ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) na Japonskem oktobra 2017, ki je bil organiziran v okviru pogajanj o ustreznosti, da bi se delegacija sestala z ustreznimi japonskimi organi in deležniki in obravnavala bistvene točke, ki jih mora Komisija upoštevati pri sprejetju sklepa o ustreznosti,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se splošna uredba o varstvu podatkov uporablja od 25. maja 2018; ker člen 45(2) te uredbe določa elemente, ki jih Komisija upošteva pri ocenjevanju ustreznosti ravni varstva podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji;

B.  ker mora Komisija zlasti upoštevati načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustrezno splošno in področno zakonodajo, tudi na področju javne varnosti, obrambe, nacionalne varnosti in kazenskega prava ter dostopa javnih organov do osebnih podatkov, obstoj enega ali več učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov ter mednarodne zaveze, ki jih je sprejela zadevna tretja država ali mednarodna organizacija;

C.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 (Maximilian Schrems proti Data Protection Commissioner) pojasnilo, da je treba ustrezno raven varstva v tretji državi razumeti kot raven, ki je v bistvenem enakovredna ravni, zagotovljeni v Uniji na podlagi Direktive 95/46/ES, razlagani ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah;

D.  ker je Japonska ena od ključnih trgovinskih partneric EU, s katero je bil pred kratkim sklenjen sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki vključuje skupne vrednote in načela, obenem pa ohranja občutljive točke obeh partneric; ker je skupno priznavanje temeljnih pravic, vključno z zasebnostjo in varstvom podatkov, pomembna podlaga za sklep o ustreznosti, ki bo zagotavljal pravno podlago za prenose osebnih podatkov iz EU na Japonsko;

E.  ker se je ad hoc delegacija Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve med obiskom na Japonskem seznanila z interesi japonskih organov in deležnikov ne le pri uporabi določb nove splošne uredbe o varstvu podatkov temveč tudi, kar zadeva razvoj zanesljivega mehanizma na visoki ravni za prenos osebnih podatkov med EU in Japonsko, ki bo izpolnjeval pogoje, določene v pravnem okviru EU, v smislu ravni varstva, za katero velja, da je v bistvenem enakovredna ravni, ki jo zagotavlja zakonodaja EU o varstvu podatkov;

F.  ker so prenosi osebnih podatkov med EU in Japonsko za gospodarske namene pomemben element odnosov med EU in Japonsko, saj je svetovno gospodarstvo vse bolj digitalizirano; ker bi bilo treba te prenose izvajati na podlagi polnega spoštovanja pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti; ker je eden od osnovnih ciljev EU varstvo temeljnih pravic, določenih v Listini o temeljnih pravicah;

G.  ker sta EU in Japonska januarja 2017 začeli razpravljati o poenostavitvi prenosa osebnih podatkov v komercialne namene s pomočjo prvega „vzajemnega ugotavljanja ustreznosti“; ker je Parlament v resoluciji z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni strategiji nasproti, izrecno priznal, da so sklepi o ustreznosti eden temeljnih mehanizmov za zaščito prenosa osebnih podatkov iz EU v tretjo državo;

H.  ker bi bil sklep o ustreznosti za prenos osebnih podatkov na Japonsko prvi tovrstni sklep, sprejet v skladu z novimi, strožjimi določbami splošne uredbe o varstvu podatkov;

I.  ker je Japonska pred kratkim posodobila in poostrila svojo zakonodajo, da bi jo prilagodila mednarodnim standardom, zlasti zaščitnim ukrepom in posameznim pravicam, ki jih zagotavlja evropski zakonodajni okvir na področju varstva podatkov; ker japonski pravni okvir za varstvo podatkov sestavlja več stebrov, pri čemer je osrednji del zakonodaje zakon o varstvu osebnih informacij;

J.  ker je japonska vlada 12. junija 2018 sprejela odredbo, s katero je na urad za varstvo osebnih informacij, ki je organ, pristojen za upravljanje in izvajanje zakona o varstvu osebnih informacij, prenesla pooblastilo, da na podlagi člena 6 tega zakona sprejme ustrezne ukrepe za premostitev razlik v sistemih in operacijah med Japonsko in zadevno drugo državo in zagotovi ustrezno ravnanje s prejetimi osebnimi informacijami iz te države; ker je v tej odločbi navedeno, da to vključuje pooblastilo za uvedbo večjega varstva, tako da ta urad sprejme strožja pravila, ki dopolnjujejo in presegajo pravila, določena z zakonom o varstvu osebnih informacij in odredbo vlade; ker bi bila ta strožja pravila na podlagi te odredbe zavezujoča in izvršljiva za japonske gospodarske subjekte;

K.  ker je osnutku izvedbenega sklepa Komisije o ustreznem varstvu osebnih podatkov, ki ga zagotavlja Japonska, priložena Priloga I z dodatnimi pravili, ki jih je 15. junija 2018 sprejel japonski urad za varstvo osebnih informacij v skladu s členom 6 zakona o varstvu osebnih informacij, na podlagi katerega lahko ta urad sprejeme strožja pravila, tudi za olajšanje mednarodnega prenosa podatkov; ker dodatna pravila še niso na voljo javnosti;

L.  ker naj bi bila dodatna pravila namenjena obravnavanju upoštevnih razlik med japonsko zakonodajo o varstvu podatkov in tovrstno zakonodajo EU, da se zagotovi ustrezno ravnanje z osebnimi informacijami, prejetimi iz EU na podlagi sklepa o ustreznosti, zlasti kar zadeva osebne informacije, s katerimi je treba ravnati posebej pazljivo (občutljivi podatki), shranjene osebne podatke, navedeni namen uporabe, omejitev glede na namen uporabe, omejitev glede posredovanja tretji stranki v tuji državi ter anonimno obdelane podatke;

M.  ker bi bila dodatna pravila pravno zavezujoča za vse gospodarske subjekte, ki ravnajo z osebnimi podatki in prejmejo osebne podatke, prenesene iz EU na podlagi sklepa o ustreznosti, ter morajo tako spoštovati ta pravila in s tem povezane pravice in obveznosti, ter ker bodo ta pravila lahko izvrševali urad za varstvo osebnih informacij in japonska sodišča;

N.  ker se za zagotovitev ravni varstva osebnih podatkov, ki je v bistvenem enakovredna ravni v EU, z dodatnimi pravili ustvarja dodatno varstvo, ki se bo uporabljalo na podlagi strožjih pogojev ali omejitev za obdelavo osebnih podatkov, prenesenih iz EU, denimo v primeru osebnih podatkov, s katerimi je treba ravnati posebej previdno, nadaljnjega prenosa podatkov, anonimnih podatkov in omejitve namena;

O.  ker v japonskem pravnem okviru za varstvo podatkov razlikujejo med osebnimi informacijami in osebnimi podatki ter se v nekaterih primerih sklicujejo na posebno kategorijo osebnih podatkov, in sicer na shranjene osebne podatke;

P.  ker med „osebne informacije“ na podlagi člena 2(1) japonskega zakona o varstvu osebnih informacij sodijo vse informacije, ki se nanašajo na živega posameznika in omogočajo njegovo identifikacijo; ker v opredelitvi razlikujejo dve kategoriji osebnih informacij, in sicer (i) identifikacijske kode posameznika in (ii) druge osebne informacije, s katerimi je mogoče identificirati določenega posameznika; ker v to drugo kategorijo sodijo tudi informacije, ki same po sebi ne omogočajo identifikacije določenega posameznika, je pa to možno, če se zgolj povežejo z drugimi informacijami;

Q.  ker „osebni podatki“ v skladu s členom 2(4) japonskega zakona o varstvu podatkov pomeni osebne informacije, ki sestavljajo zbirko osebnih informacij itd.; ker je v členu 2(1) tega zakona navedeno, da se informacije v tej zbirki razvrščajo sistematično, kar je podobno konceptu zbirke v skladu s členom 2(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov; ker „osebni podatki“ v skladu s členom 4(1) splošne uredbe o varstvu podatkov pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; ker je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika; ker bi bilo treba pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, upoštevati vsa sredstva, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika;

R.  ker „shranjeni osebni podatki“ v skladu s členom 2(7) japonskega zakona o varstvu osebnih informacij pomenijo osebne podatke, za katere ima gospodarski subjekt, ki ravna z osebnimi informacijami, dovoljenje, da jih razkrije, popravi, jim doda ali izbriše vsebino, jih preneha uporabljati, izbriše ali jih preneha zagotavljati tretji stranki, ter ki niso podatki, za katere je vlada z odredbo določila, da utegne razkritje njihove prisotnosti ali odsotnosti verjetno škoditi javnemu ali drugemu interesu, niti podatki, ki jih je treba v skladu z odredbo vlade izbrisati v roku največ enega leta; ker se z dodatnimi pravili pojem „shranjeni osebni podatki“ prilagodi pojmu „osebni podatki“, da bi se zagotovilo, da se nekatere omejitve individualnih pravic, ki so vezane na shranjene osebne podatke, ne bodo uporabljale za podatke, prenesene iz EU;

S.  ker so iz področja uporabe japonske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je predmet osnutka izvedbenega sklepa, izključeni številni sektorji, kadar obdelujejo osebne podatke za posebne namene; ker se osnutek izvedbenega sklepa ne bi uporabljal za prenos osebnih podatkov iz EU prejemniku, za katerega bi veljala katera od omenjenih izjem, določenih v japonski zakonodaji o varstvu podatkov;

T.  ker osnutek izvedbenega sklepa, kar zadeva nadaljnje prenose osebnih podatkov EU iz Japonske tretji državi, pri teh prenosih izključuje uporabo instrumentov prenosa, ki ne vzpostavljajo zavezujočega razmerja med japonskim izvoznikom podatkov in uvoznikom podatkov v tretji državi in ne zagotavljajo zahtevane ravni varstva; ker bi to veljalo denimo v primeru sistema čezmejnih pravil za varstvo zasebnosti Skupine za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC CBPR), v kateri Japonska sodeluje, saj varstvo v tem sistemu ne izhaja iz ureditve, ki bi izvoznika in uvoznika zavezovala v okviru dvostranskega razmerja med njima, prav tako pa je raven tega varstva očitno nižja od ravni, ki jo skupaj zagotavljata japonski zakon o varstvu osebnih informacij in dodatna pravila;

U.  ker Evropski odbor za varstvo podatkov v svojem mnenju z dne 5. decembra 2018 na podlagi dokumentacije, ki jo je dala na razpolago Komisija, ocenjuje, ali nudi japonski pravni okvir za varstvo podatkov dovoljšnja jamstva za ustrezno raven varstva podatkov za posameznike; ker Evropski odbor za varstvo podatkov pozdravlja prizadevanja Komisije in japonskega urada za varstvo osebnih informacij, da bi povečala konvergenco med japonskim in evropskim pravnim okvirom, zato da bi olajšala prenos osebnih podatkov; ker Evropski odbor za varstvo podatkov priznava, da so izboljšave, ki so jih prinesla dodatna pravila za premostitev nekaterih razlik med dvema okviroma, zelo pomembne in so bile dobro sprejete; ker ugotavlja, da številni pomisleki ostajajo, med drugim varstvo osebnih podatkov, ki se prenašajo iz EU na Japonsko prek njihovega celotnega življenjskega kroga, in priporoča, da Komisija zagotovi nadaljnje dokaze in pojasnila v zvezi z ugotovljeno problematiko, ter naj tesno spremlja učinkovito uporabo pravil;

V.  ker je osnutku izvedbenega sklepa priložen tudi dopis ministra za pravosodje z dne 14. septembra 2018, ki se nanaša na dokument o zbiranju in uporabi osebnih informacij s strani japonskih javnih organov za namene kazenskega pregona in nacionalne varnosti, ki so ga pripravili minister za pravosodje ter več drugih ministrstev in agencij ter vsebuje pregled veljavnega pravnega okvira in Komisiji zagotavlja uradna stališča, zagotovila in zaveze, podpisane na najvišji ministrski ravni in ravni agencij, v okviru Priloge II k izvedbenemu sklepu;

1.  je seznanjen s podrobno analizo Komisije v osnutku izvedbenega sklepa o ustreznosti, kar zadeva zaščitne mehanizme, vključno z mehanizmi nadzora in pravnih sredstev, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov s strani gospodarskih subjektov, pa tudi za dostop japonskih javnih organov do podatkov, zlasti na področju kazenskega pregona in nacionalne varnosti;

2.  je seznanjen s tem, da Japonska hkrati pripravlja priznavanje ravni varstva osebnih podatkov, ki se iz Japonske prenesejo v EU v skladu s členom 23 zakona o varstvu osebnih informacij, kar bo privedlo do prvega „dvosmernega“ ugotavljanja ustreznosti in do največjega območja prostega in varnega pretoka podatkov na svetu;

3.  pozdravlja ta razvoj dogodkov kot znak svetovnega širjenja visokih standardov varstva podatkov; opozarja pa, da to nikakor ne sme privesti do pristopa na podlagi „vračanja z enakim“ v okviru sklepov EU o ustreznosti; želi spomniti, da mora Komisija pri sklepih o ustreznosti v skladu s splošno uredbo o varstvo podatkov objektivno oceniti pravne in praktične razmere v tretji državi, na ozemlju, v sektorju ali mednarodni organizaciji;

4.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi navedlo, da je treba izraz „ustrezna raven varstva“ razumeti tako, da se z njim zahteva, da tretja država zaradi svoje nacionalne zakonodaje ali mednarodnih obveznosti dejansko zagotavlja raven varstva temeljnih svoboščin in pravic, ki je v bistvenem enaka ravni, zagotovljeni v Uniji na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov, razlagano ob upoštevanju Listine;

5.  ugotavlja, da se pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov tako na Japonskem kot v EU zagotavlja na ustavni ravni, kljub temu pa pravil EU in Japonske zaradi različne ustavne strukture in kulture ne bo mogoče popolnoma uskladiti

6.  je seznanjen s spremembami zakona o varstvu osebnih informacij, ki so začele veljati 30. maja 2017; pozdravlja bistvene izboljšave;

7.  ugotavlja, da so bile kategorije poslovnih dejavnosti in dejavnosti obdelave, ki so izključene iz vsebinskega področja uporabe zakona o varstvu osebnih informacij izrecno izključene iz področja ugotavljanja ustreznosti;

8.  meni, da sta se s sprejetjem zakona o varstvu osebnih informacij in splošne uredbe EU o varstvu podatkov leta 2016 japonski sistem in sistem EU na področju varstva podatkov zelo približala v smislu načel, zaščitnih ukrepov in posameznih pravic, pa tudi v smislu mehanizmov nadzora in izvrševanja; zlasti poudarja ustanovitev neodvisnega nadzornega organa (urad za varstvo osebnih informacij) s spremenjenim zakonom o varstvu osebnih informacij;

9.  vendar ugotavlja, da sam urad za varstvo osebnih informacij meni, da je med sistemoma, čeprav sta se zelo približala, nekaj pomembnih razlik; ugotavlja tudi, da je ta urad 15. junija 2018 sprejel dodatna pravila, da bi zagotovil višjo raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz EU;

10.  pozdravlja številna pomembna pojasnila dodatnih pravil, vključno z uskladitvijo pojma „anonimizirane osebne informacije“ iz zakona o varstvu osebnih informacij z opredelitvijo pojma „anonimizirane informacije“ iz splošne uredbe o varstvu podatkov;

11.  meni, da so v dodatno varstvo iz dodatnih pravil zajeti le prenosi podatkov na podlagi sklepov o ustreznosti; želi spomniti, da bodo glede na področje uporabe sklepa o ustreznosti nekateri prenosi podatkov potekali v okviru drugih razpoložljivih mehanizmov;

12.  priznava, da je dodatno varstvo, določeno v dodatnih pravilih, omejeno na osebne podatke, prenesene iz Evrope, zato bodo morali gospodarski subjekti, ki morajo hkrati obdelovati japonske in evropske osebne podatke in torej spoštovati ta dodatna pravila, zagotoviti na primer tehnična (označevanje) ali organizacijska sredstva (shranjevanje v namenski zbirki podatkov), da bodo lahko identificirali te osebne podatke v njihovem celotnem „življenjskem krogu“; poziva Komisijo, naj spremlja stanje in prepreči vrzeli, zaradi katerih bi se lahko subjekti izognili obveznosti, določeni v dodatnih pravilih, in podatke prenašali prek tretjih držav;

13.  ugotavlja, da v opredelitev pojma „osebni podatki“ v zakonu o varstvu osebnih informacij niso zajeti podatki, za katere je vlada z odredbo določila, da je malo verjetno, da bi glede na njihov način uporabe škodili pravicam in interesom posameznikov; poziva Komisijo, naj preuči, ali je ta pristop na podlagi škode združljiv s pristopom EU, na podlagi katerega vsa obdelava osebnih podatkov sodi na področje uporabe zakonodaje o varstvu podatkov; dodaja pa, da se bo ta pristop uporabljal v zelo malo primerov;

14.  ugotavlja tudi, da je opredelitev pojma „osebne informacije“ v japonskem zakonu omejena le na informacije, na podlagi katerih je mogoče identificirati določenega posameznika; meni, da ta opredelitev ne vključuje pojasnila iz splošne uredbe o varstvu podatkov, da bi bilo treba osebne informacije obravnavati kot osebne podatke tudi, ko se lahko uporabijo zgolj za izločitev osebe, kot je jasno določilo Sodišče Evropske unije;

15.  je zaskrbljen, da morda ožja opredelitev osebnih podatkov (na podlagi opredelitve osebnih informacij) v japonskem zakonu ne bo ustrezala standardu „v bistvenem enakovredne“ ravni varstva kot na podlagi splošne uredbe in sodne prakse Sodišča Evropske unije; zato dvomi v izjavo v osnutku izvedbenega sklepa, da se bodo podatki EU v skladu z japonskim zakonom vedno uvrščali v kategorijo „osebnih podatkov“; poziva Komisijo, naj v okviru uporabe sklepov o ustreznosti in njihovih rednih pregledov pozorno spremlja praktične posledice različnih konceptov;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatna pojasnila in po potrebi od japonskih organov zahteva, da sprejmejo še več zavezujočih dodatnih pravil, da bo zagotovila varstvo vseh osebnih podatkov v smislu splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, prenesenih na Japonsko;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da za razliko od prava EU niti japonski zakon o varstvu osebnih informacij niti smernice urada za varstvo osebnih informacij ne vsebujejo pravnih določb v zvezi z avtomatiziranim sprejemanjem odločitev in profiliranjem in da to zadevo urejajo le nekateri sektorski predpisi, ki ne zagotavljajo celovitega splošnega pravnega okvira s temeljito in dobro zaščito pred avtomatiziranim sprejemanjem odločitev in profiliranjem; poziva Komisijo, naj pokaže, kako se to rešuje v japonskem okviru za varstvo podatkov, da se bo zagotovila enaka raven zaščite; meni, da je to glede na nedavne primere profiliranja (Facebook/Cambridge Analytica) še posebej pomembno;

18.  meni, da so glede na referenčni dokument Evropskega odbora za varstvo podatkov o ustreznosti potrebna podrobnejša pojasnila, kar zadeva neposredno trženje, saj v japonskem zakonu o varstvu osebnih informacij za to ni posebnih določb, da se dokaže enaka raven varstva osebnih podatkov na Japonskem;

19.  je seznanjen z mnenjem Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki opredeljuje več problematičnih področij, med drugim varstvo osebnih podatkov, ki se prenašajo iz EU na Japonsko prek njihovega celotnega življenjskega kroga; poziva Komisijo, naj ustrezno obravnava dodatne dokaze in jih zagotovi v izvedbenem sklepu poleg pojasnila, ki dokazuje obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov;

20.  poziva Komisijo, naj pojasni, ali rešitvi v dodatnih pravilih v zvezi z odobritvijo nadaljnjega prenosa tretji stranki v tuji državi, manjkajo bistveni elementi, ki bi posamezniku, na katerega se nanašajo podatki, omogočali, da izrazi privolitev, saj ni izrecno opredeljeno, kaj zajema pojem „informacije o okoliščinah prenosa, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo podatki, potrebuje pri odločanju o privolitvi“ v skladu s členom 13 splošne uredbe o varstvu podatkov, kot je ciljna država nadaljnjega prenosa podatkov; poziva Komisijo, naj nadalje pojasni posledice za posameznika, če ne privoli v nadaljnji prenos svojih osebnih podatkov;

21.  obžaluje, da so morebitne denarne kazni, ki naj bi jih izrekali kazenskopravni organi pri izvrševanju zakona o varstvu osebnih informacij, prenizke, da bi zagotavljale spoštovanje zakona, saj niso sorazmerne, učinkovite ali odvračilne glede na težo kršitve; ugotavlja pa, da japonski zakon o varstvu osebnih informacij določa tudi kazenske sankcije, vključno z odvzemom prostosti; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o dejanski uporabi upravnih denarnih kazni in kazenskih sankcij v preteklosti;

22.  ugotavlja, da urad za varstvo osebnih informacij sicer nima nadzora nad dejavnostmi obdelave podatkov v okviru kazenskega pregona, vendar za to obstajajo drugi nadzorni mehanizmi, vključno z nadzorom, ki ga izvaja neodvisna prefekturna komisija za javno varnost; ugotavlja, da ima nekatere pristojnosti na tem področju tudi odbor za pregled razkritij informacij in varstva osebnih informacij, kar vključuje pregled prošenj za dostop in objavo mnenj, vendar opozarja, da ta pooblastila niso pravno zavezujoča; pozdravlja, da sta se EU in Japonska dogovorili o uvedbi posebnega mehanizma pravnih sredstev, ki ga bo upravljal in nadzoroval urad za varstvo osebnih informacij in se bo uporabljal za obdelavo osebnih podatkov v okviru kazenskega pregona in nacionalne varnosti;

23.  ugotavlja, da lahko gospodarski subjekti v skladu z japonskim zakonom o varstvu osebnih informacij, s katerimi razpolagajo upravni organi, podatke prostovoljno posredujejo organom kazenskega pregona; poudarja, da v splošni uredbi o varstvu podatkov oziroma policijski direktivi to ni določeno, ter poziva Komisijo, naj oceni, ali je to v skladu s standardom „v bistvenem enakovredne“ ravni varstva, kot ga zagotavlja splošna uredba o varstvu podatkov;

24.  je seznanjen s poročili v medijih o japonskem direktoratu za obveščevalno dejavnost pri zaznavanju signalov, ki zaposluje približno 1700 ljudi in ima najmanj šest nadzornih sistemov, ki ves čas spremljajo telefonske pogovore, elektronska sporočila in druga komunikacijska sredstva(6); je zaskrbljen, ker ta element neselektivnega množičnega nadzora v osnutku izvedbenega sklepa sploh ni omenjen; poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij o japonskem množičnem nadzoru; je zelo zaskrbljen, da ta množični nadzor ne bo ustrezal merilom, ki jih je s sodbo v zadevi Schrems določilo Sodišče Evropske unije (Zadeva C-362/14);

25.  obžaluje, da dokument o zbiranju in uporabi osebnih informacij s strani japonskih javnih organov za namene kazenskega pregona in nacionalne varnosti, ki je del Priloge II k osnutku izvedbenega sklepa, nima enakega pravno zavezujočega učinka kot dodatna pravila;

Sklepne ugotovitve

26.  poziva Komisijo, naj predloži dodatne dokaze in pojasnila o zgoraj navedenih vprašanjih, vključno s tistimi, ki jih je opredelil Evropski odbor za varstvo podatkov v svojem mnenju z dne 5. decembra 2018, da bi dokazali, da raven varstva, ki ga zagotavlja japonski pravni okvir za varstvo podatkov, ustreza ravni varstva, ki je v bistvenem enakovredna ravni evropskega pravnega okvira za varstvo podatkov;

27.  meni, da je mogoče s tem sklepom o ustreznosti državam po svetu poslati močan signal, da približevanje visokim standardom EU za varstvo podatkov prinaša zelo oprijemljive rezultate; v zvezi s tem poudarja pomen tega sklepa o ustreznosti kot precedensa za prihodnja partnerstva z drugimi državami, ki so sprejele sodobne predpise o varstvu podatkov;

28.  naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj še naprej spremlja razvoj dogodkov na tem področju, vključno z zadevami pred Sodiščem Evropske unije, in naj spremlja ukrepanje na podlagi priporočil iz te resolucije;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropskemu odboru za varstvo podatkov, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 93(1) splošne uredbe o varstvu podatkov, Svetu Evrope in vladi Japonske.

(1) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(2) ECLI:EU:C:2015:650.
(3) ECLI: EU:C:2016:970.
(4) UL C 369, 11.10.2018, str. 22.
(5) http://ec.europa.eu/newsroom/article29/item-detail.cfm?item_id=614108; sprejet na prvem plenarnem zasedanju Evropskega odbora za varstvo podatkov.
(6) Ryan Gallagher, The Untold Story of Japan’s Secret Spy Agency (Skrivnost japonske vohunske agencije), The Intercept, 19. maj 2018, https://theintercept.com/2018/05/19/japan-dfs-surveillance-agency/


Nasprotje interesov in zaščita proračuna EU v Češki republiki
PDF 169kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o nasprotju interesov in zaščiti proračuna EU v Češki republiki (2018/2975(RSP))
P8_TA(2018)0530RC-B8-0582/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici Komisiji(1) za leta 2014, 2015 in 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(2) (v nadaljnjem besedilu: nova finančna uredba), zlasti člena 61 o nasprotju interesov,

–  ob upoštevanju vprašanj, ki jih je na Komisijo naslovila češka Piratska stranka 2. avgusta 2018,

–  ob upoštevanju uradne pritožbe, ki jo je 19. septembra 2018 pri Komisiji vložila organizacija Transparency International Češka republika,

–  ob upoštevanju mnenja pravne službe Komisije z dne 19. novembra 2018 o vplivu člena 61 nove finančne uredbe (nasprotje interesov) na plačila iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju predstavitve z naslovom Pravila o nasprotju interesov v finančni uredbi iz leta 2018, ki jo je imel generalni direktorat Komisije za proračun 20. novembra 2018 v Odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker se določba finančne uredbe iz leta 2012 o nasprotju interesov ni izrecno uporabljala za deljeno upravljanje, vendar so morale države članice zagotoviti učinkovito notranjo kontrolo, vključno s preprečevanjem nasprotja interesov;

B.  ker pravila o javnih naročilih zavezujejo države članice, da se izogibajo nasprotju interesov (člen 24 Direktive 2014/24/EU(3)), vključno z neposrednimi ali posrednimi osebnimi interesi, za primere, ki bi lahko šteli za nasprotje interesov ali posebne obveznosti pri deljenem upravljanju, pa so že vzpostavljena pravila (npr. Uredba (EU) št. 1303/2013(4));

C.  ker je Svet 16. julija 2018 sprejel stališče o novi finančni uredbi in je bil končni akt podpisan 18. julija 2018; ker je člen 61 finančne uredbe, ki prepoveduje nasprotje interesov, začel veljati 2. avgusta 2018;

D.  ker člen 61(1) finančne uredbe (v povezavi s členom 61(3)) določa:

   (i) negativno obveznost finančnih udeležencev, da preprečijo nasprotje interesov v zvezi s proračunom EU;
   (ii) pozitivno obveznost finančnih akterjev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo pojav nasprotja interesov pri nalogah v njihovi odgovornosti in odpravijo situacije, ki bi se lahko objektivno dojemale kot nasprotje interesov;

E.  ker v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije(5) nasprotje interesov objektivno in samo po sebi pomeni hudo nepravilnost, ne da bi bilo treba za njeno opredelitev upoštevati namere zadevnih oseb in njihovo dobro ali slabo vero; ker mora Komisija začasno prekiniti plačila sredstev EU v primerih, ko obstaja resna pomanjkljivost v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter kjer je prišlo do neodkritih, neprijavljenih in nepopravljenih resnih nepravilnosti, povezanih z nasprotjem interesov;

F.  ker je 19. septembra 2018 organizacija Transparency International Češka republika vložila uradno pritožbo pri Komisiji, v kateri češkemu predsedniku vlade Andreju Babišu očita, da vztrajno krši zakonodajo EU in češko zakonodajo o nasprotju interesov;

G.  ker je bilo razkrito, da je Andrej Babiš dejanski lastnik družbe Agrofert, ki prek skrbniških skladov AB I in AB II, katerih ustanovitelj in hkrati edini upravičenec je Babiš, obvladuje skupino Agrofert, ki med drugim obsega več pomembnih čeških medijskih hiš;

H.  ker je Andrej Babiš tudi predsednik češkega sveta za evropske strukturne in investicijske sklade;

I.  ker podjetja, ki pripadajo skupini Agrofert, sodelujejo v projektih, ki se subvencionirajo iz programa Češke republike za razvoj podeželja, ta pa se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

J.  ker so podjetja, ki pripadajo skupini Agrofert, v obdobju 2014–2020 prejela znatna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in sicer od 42 milijonov EUR leta 2013 do 82 milijonov EUR leta 2017;

K.  ker pravna služba Komisije v svojem mnenju navaja, da je Andrej Babiš v skladu z izjavo o dohodkih čeških javnih uslužbencev v prvih šestih mesecih leta 2018 od skupine Agrofert prek svojih skrbniških skladov prejel dohodke v višini 3,5 milijona EUR;

L.  ker je Parlament v svojih resolucijah o razrešnici večkrat pozval Komisijo, naj pospeši postopek potrditve skladnosti, da bi pridobili informacije o nevarnosti nasprotja interesov pri češkem državnem kmetijskem intervencijskem skladu; in ker je Parlament poudaril, da bi zato, ker niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečitev nasprotja interesov, lahko zahteval, da češki pristojni organi odvzamejo akreditacijo plačilni agenciji, kar bi lahko privedlo do vloge za finančni popravek Komisije;

M.  ker je septembra 2018 Odbor Parlamenta za proračunski nadzor sklenil, da bo to vprašanje obravnaval v okviru letnega postopka podelitve razrešnice, zlasti na predstavitvah komisarjev, ki jih to najbolj zadeva;

N.  ker poslanci Evropskega parlamenta na teh predstavitvah niso dobili jasnih in zadostnih odgovorov o morebitnem nasprotju interesov češkega predsednika vlade;

O.  ker so 1. decembra 2018 evropske medijske hiše, kot so The Guardian, Le Monde, De Standaard in Süddeutsche Zeitung, objavile informacije o pravnem mnenju, ki ga je izdala pravna služba Komisije in ki potrjuje nasprotje interesov Andreja Babiša;

1.  je globoko zaskrbljen, ker Češka republika ne izpolnjuje obveznosti iz člena 61(1) finančne uredbe glede nasprotja interesov češkega predsednika vlade in njegovih povezav s skupino Agrofert;

2.  obžaluje vsakršno nasprotje interesov, ki bi lahko ogrozilo izvrševanje proračuna EU in spodkopalo zaupanje državljanov EU v dobro upravljanje denarja davkoplačevalcev EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pri nasprotju interesov politikov EU uporabljala politiko ničelne tolerance, da ne bodo veljala dvojna merila in ne bo iskala izgovorov za zamude pri zaščiti finančnih interesov Unije;

3.  opozarja na svojo resolucijo z dne 27. aprila 2017 o razrešnici za proračunsko leto 2015(6), v kateri ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) začel upravne preiskave projekta v Češki republiki, imenovanega Štorkljino gnezdo, na podlagi domnevnih nepravilnosti, in poziva Komisijo, naj takoj po koncu preiskav obvesti pristojni odbor; opozarja na svojo resolucijo z dne 18. aprila 2018 o razrešnici za proračunsko leto 2016(7), v kateri pozdravlja dejstvo, da je urad OLAF končal upravno preiskavo češkega projekta Štorkljino gnezdo, in obžaluje, da je odkril resne nepravilnosti;

4.  je seznanjen z odgovorom komisarja Oettingerja z dne 29. novembra 2018 na vprašanje za pisni odgovor št. 51 v postopku podelitve razrešnice za leto 2017, v katerem je Parlament obvestil, da so češki organi v skladu s priporočilom urada OLAF o primeru Štorkljino gnezdo, ki je bilo sprejeto decembra 2017, umaknili projekt, ki ga je preiskal OLAF, iz končnega zahtevka regionalnega operativnega programa za osrednjo Češko in da za to operacijo niso bila nakazana nobena sredstva EU; poleg tega ugotavlja, da je urad OLAF nacionalnim pravosodnim organom priporočil, naj začnejo kazensko preiskavo o zadevah, ki jih je odkrila preiskava urada OLAF, in da so zdaj pristojni organi za ta primer;

5.  poudarja, da so glede na to, da se člen 61(1) finančne uredbe o nasprotju interesov neposredno uporablja, vsi, ki so vključeni v izvrševanje proračuna EU, tudi predsedniki vlad, odgovorni za izpolnjevanje obveznosti preprečevanja nasprotja interesov in obravnavanja primerov, ki objektivno veljajo za nasprotje interesov;

6.  obžaluje, da je Komisija dolgo ostala pasivna, čeprav od leta 2014 vse kaže na to, da je bil Andrej Babiš v nasprotju interesov kot minister za finance in kasneje kot predsednik vlade;

7.  opozarja, da so nacionalni organi dolžni zagotoviti, da se zakonodaja Unije o nasprotju interesov uporablja v vseh primerih in za vse ljudi;

8.  poziva Komisijo, naj vzpostavi nadzorni mehanizem za reševanje vprašanja nasprotja interesov v državah članicah in za eno od svojih prednostnih nalog določi dejavno preprečevanje nasprotja interesov; poziva Komisijo, naj odločno posreduje, zlasti če nacionalni organi ne preprečijo nasprotja interesov pri svojih najvišjih predstavnikih;

9.  poziva Komisijo, naj nemudoma obravnava to vprašanje na podlagi mnenja svoje pravne službe, ki izhaja iz pritožbe organizacije Transparency International Češka republika, in izvede potrebne popravne ukrepe in postopke za spremembo morebitnega nezakonitega stanja, vključno z ukrepom za začasno prekinitev financiranja EU za skupino Agrofert, dokler nasprotje interesov ne bo v celoti preiskano in rešeno;

10.  poziva vse nacionalne organ in državne uradnike, naj proaktivno uporabljajo novo finančno uredbo, zlasti člen 61 o nasprotju interesov, da bi preprečili situacije, ki škodujejo ugledu EU, njenim državam članicam, demokraciji in finančnim interesom EU, ter naj služijo kot primer delovanja za javno dobro, ne pa za osebno korist;

11.  poziva nacionalne parlamente držav članic, naj zagotovijo, da nobena nacionalna zakonodaja o preprečevanju nasprotja interesov ne bo v nasprotju s črko in duhom nove finančne uredbe;

12.  je seznanjen z mnenjem pravne službe Komisije o morebitnem nasprotju interesov, v katerem naj bi bil sedanji češki predsednik vlade Andrej Babiš v vlogi ministra za finance leta 2014; zahteva, da Komisija v celoti razišče zakonitost vseh subvencij EU, ki so bile skupini Agrofert izplačane, odkar je Andrej Babiš v češki vladi, ob upoštevanju predhodne finančne uredbe, ki se je uporabljala do 2. avgusta 2018, in njenega dela o nasprotju interesov;

13.  poziva Komisijo, naj objavi vse razpoložljive dokumente, povezane z morebitnim nasprotjem interesov češkega predsednika vlade in ministra za kmetijstvo, ter pojasni, katere ukrepe namerava sprejeti za odpravo tega stanja;

14.  poziva Komisijo, naj izterja vsa nezakonito ali nepravilno izplačana sredstva;

15.  vztraja, da morajo biti morebitne povezave, ki bi jih Andrej Babiš utegnil imeti s skupino Agrofert, popolnoma pregledne, ter ne smejo vplivati na njegovo funkcijo predsednika vlade Češke republike;

16.  poziva Svet, naj v skladu s členom 61(1) finančne uredbe sprejme vse potrebne in ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov pri pogajanjih o prihodnjem proračunu EU in naslednjem večletnem finančnem okviru;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladi in parlamentu Češke republike.

(1) UL L 246, 14.9.2016, str. 1, UL L 252, 29.9.2017, str. 1 in UL L 248, 3.10.2018, str. 1.
(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(5) Ismeri Europa Srl proti Računskemu sodišču, sodba z dne 15.6.1999, zadeva T-277/97, ECLI:EU:T:1999:124.
(6) UL L 252, 29.9.2017, str. 28.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0121.


Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2017
PDF 155kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2017 (2018/2105(INI))
P8_TA(2018)0531A8-0411/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2017,

–  ob upoštevanju členov 9, 11, 15, 24 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 11, 35, 37, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbam o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbam o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 52 in 220(1) svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0411/2018),

A.  ker je bilo 22. maja 2018 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2017 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 16. maja 2018 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;

B.  ker je Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členoma 24 in 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

C.  ker člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji določa, da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije ter da se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

D.  ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije;

E.  ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah, ki se nanaša na pravico do dobrega upravljanja, določa, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

F.  ker člen 43 Listine določa, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na Evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

G.  ker člen 298(1) PDEU določa, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

H.  ker je varuhinja človekovih pravic leta 2017 začela 447 preiskav, pri čemer je 433 preiskav temeljilo na pritožbi, 14 pa jih je bilo začetih na lastno pobudo, in zaključila 363 preiskav (348 na podlagi pritožb in 15 na lastno pobudo); ker je večina preiskav zadevala Komisijo (256 preiskav oziroma 57,3 %), sledili pa so ji agencije EU (35 preiskav oziroma 7,8 %), Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (34 preiskav oziroma 7,6 %), Parlament (22 preiskav oziroma 4,9 %), Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) (17 preiskav oziroma 3,8 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16 preiskav oziroma 3,6 %) in druge institucije (67 preiskav oziroma 15 %);

I.  ker so bila glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2017: preglednost informacij in dokumentov ter odgovornost zanje in dostop javnosti do njih (20,6 %); kultura storitev (16,8 %) in spoštovanje postopkovnih pravic (16,5 %); ker so drugi pomisleki vključevali etična vprašanja, sodelovanje javnosti v postopku odločanja EU, ustrezno uporabo diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje v zvezi z razpisi, nepovratnimi sredstvi in pogodbami EU, zaposlovanje ter dobro upravljanje vprašanj v zvezi z osebjem EU;

J.  ker je urad Evropskega varuha človekovih pravic pri svojem strateškem delu leta 2017 zaključil štiri strateške preiskave in začel štiri nove o preglednosti Sveta, pojavu vrtljivih vrat v zvezi z nekdanjimi evropskimi komisarji, dostopnosti spletišča Komisije za invalide in dejavnostih pred oddajo vloge, povezanih z ocenami zdravil Evropske agencije za zdravila; ker je varuhinja človekovih pravic leta 2017 začela osem strateških pobud, med drugim o preglednosti pri lobiranju Evropskega sveta, izboljšanju evropske državljanske pobude in pravilih glede vrtljivih vrat pri različnih institucijah in organih EU, ter zaključila šest strateških pobud;

K.  ker se EU še vedno sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svoje ustanovitve; ker neučinkovit pristop, ki so ga institucije EU sprejele za spopadanje s pomanjkanjem preglednosti v postopku odločanja EU in pri dejavnostih lobiranja, poleg drugih pomembnih etičnih vprašanj v institucijah, prispeva k nadaljnjemu ogrožanju podobe EU;

L.  ker so zavrnitev dostopa do dokumentov EU in s tem povezana vprašanja v zvezi s preglednostjo v letu 2017 še vedno predstavljali največji delež preiskav evropske varuhinje človekovih pravic;

M.  ker je varuhinja človekovih pravic zaradi časovno pogosto občutljive narave zahtevkov za dostop do dokumentov poskusno uvedla hitri postopek;

N.  ker ima varuhinja človekovih pravic ključno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti institucij EU ter kar največje preglednosti in nepristranskosti uprave EU in postopkov odločanja za uspešno varovanje pravic državljanov, s čimer se povečuje njihovo zaupanje, delovanje in udeležba v demokratičnem življenju Unije;

O.  ker je Sodišče Evropske unije odločilo, da sta načeli javnosti in preglednosti sestavni del zakonodajnega postopka EU ter da učinkovitost in integriteta zakonodajnega postopka ne moreta spodkopati načel javnosti in preglednosti, na katerih temelji postopek; ker je Sodišče Evropske unije podalo jasne smernice o tem vprašanju, na primer v sodbi z dne 22. marca 2018 v zadevi T-540/15;

P.  ker je varuhinja človekovih pravic izvedla celoletno preiskavo na podlagi pritožb o članstvu predsednika ECB v skupini tridesetih (G30), tj. zasebni organizaciji, katere člani so predstavniki bank, ki jih neposredno ali posredno nadzoruje ECB; ker je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj predsednik ECB prekine članstvo v skupini G30;

Q.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila pritožbe glede načina, kako Komisija obravnava nekdanje komisarje po koncu njihovega mandata; ker je varuhinja človekovih pravic že ugotovila, da je nesprejetje posebnega sklepa s strani Komisije v primeru nekdanjega predsednika Komisije Barrosa predstavljalo nepravilnost; ker je v Barrosovem primeru odbor za poklicno etiko sklenil, da ni dovolj razlogov za ugotovitev kršitve pravnih obveznosti, ob upoštevanju pisne izjave nekdanjega predsednika, da ni sodeloval pri lobiranju v imenu banke Goldman Sachs in da tega tudi ni nameraval storiti;.

R.  ker je finančna kriza povzročila ekonomsko in socialno krizo ter vrgla senco dvoma na evropske institucije;

S.  ker je 25. oktobra 2017 potekalo srečanje med nekdanjim predsednikom Komisije Barrosom in sedanjim podpredsednikom Komisije, ki je bilo registrirano kot uradno srečanje s predstavniki banke Goldman Sachs; ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da natančen namen tega srečanja ni bil jasen; ker je varuhinja človekovih pravic poudarila, da obstajajo razumljivi pomisleki glede tega, da nekdanji predsednik izkorišča svoj prejšnji status in stike z nekdanjimi sodelavci za izvajanje vpliva in pridobivanje informacij; ker ta primer sproža sistematična vprašanja glede splošnega pristopa Komisije k obravnavanju takih primerov in stopnje neodvisnosti odbora za poklicno etiko; zato poudarja, da so potrebna strožja pravila na ravni EU, s katerimi bi preprečili in kaznovali vse primere navzkrižja interesov v institucijah in agencijah EU;

T.  ker je varuhinja človekovih pravic marca 2017 začela strateško preiskavo odprtosti in odgovornosti Sveta; ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da dejstvo, da Svet ne evidentira identitet držav članic, ki zavzamejo stališče v zakonodajnem postopku, in pomanjkanje preglednosti Sveta glede javnega dostopa do njegovih zakonodajnih dokumentov, na primer praksa prepogostega označevanja dokumentov z oznako „LIMITE“, kar pomeni, da se ne smejo dati v obtok, pomenita nepravilnost; ker je varuhinja človekovih pravic dne 17. maja 2018 Evropskemu parlamentu poslala posebno poročilo o strateški preiskavi za povečanje odgovornosti in preglednosti zakonodajnega dela Sveta;

U.  ker bi lahko večja odprtost do stališč nacionalnih vlad zmanjšala pojav, ko se za odločitve krivi Bruselj, kar ustvarja napačno sliko o tem, kako se dejansko sprejema zakonodaja EU ter spodbuja evroskepticizem in nastrojenost proti EU;

V.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila neupoštevanje pravil EU in mednarodnih pravil politike preglednosti EIB o dostopu do dokumentov;

W.  ker je ustrezno preprečevanje navzkrižja interesov v institucijah, agencijah in organih EU pomemben dejavnik za zagotavljanje dobrega upravljanja in krepitev zaupanja državljanov v postopke sprejemanja odločitev EU; ker je varuhinja človekovih pravic začela strateško preiskavo v zvezi s tem, kako Komisija izvaja ocene navzkrižja interesov za posebne svetovalce, ki pogosto hkrati opravljajo delo za zasebne stranke;

X.  ker je varuhinja človekovih pravic preučila pritožbe državljanov, da Komisija ni sprejela pravočasne odločitve o kršitvah v zvezi z zlorabo pogodb za določen čas; ker se več držav članic v zadnjih letih srečuje s precejšnjim povečanjem števila atipičnih pogodb in pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar vzbuja dvome o evropskem delovnem pravu in sodni praksi Sodišča Evropske unije;

Y.  ker bi morale imeti institucije, agencije in uradi EU za namene sprejemanja odločitev zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnostjo ljudi, živali in rastlin vizijo, ki je še posebej osredotočena na državljane in storitveno naravnana, ter bi morale ustrezno obravnavati pomisleke javnosti v zvezi s popolno preglednostjo, neodvisnostjo in točnostjo zbiranja in ocenjevanja znanstvenih dokazov; ker so znanstveni dokazi in postopki, ki se uporabljajo na ravni EU in so privedli do odobritve, med drugim, gensko spremenjenih organizmov, pesticidov in glifosata, sprožili veliko kritik in široko javno razpravo;

Z.  ker Komisija še ne izvaja priporočil, ki jih je varuhinja človekovih pravic podala v zvezi z njenimi odnosi s tobačno industrijo, in tako ne zagotavlja popolne preglednosti v skladu s svojimi obveznostmi iz Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom;

AA.  ker je varuhinja človekovih pravic objavila jasna in praktična priporočila, kako bi morali javni uslužbenci sodelovati z lobisti, ter si je prizadevala za ozaveščanje o tem v Svetu in Komisiji;

AB.  ker je varuhinja človekovih pravic del okvira Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU, pri čemer so njene naloge varovanje, spodbujanje in spremljanje izvajanja konvencije na ravni institucij EU;

AC.  ker je varuhinja človekovih pravic opravila preiskavo o imenovanju takratnega vodja kabineta predsednika Evropske komisije Martina Selmayra za generalnega sekretarja Komisije; ker je poudarila, da je Komisija umetno ustvarila občutek, da je nujno zapolniti delovno mesto generalnega sekretarja, s čimer je želela upravičiti, da ni razpisala prostega delovnega mesta, in organizirala izbirni postopek za namestnika generalnega sekretarja, ne da bi to delovno mesto zapolnila, temveč da bi lahko Martin Selmayr v dveh hitrih korakih postal generalni sekretar; ker je varuhinja človekovih pravic pri imenovanju Martina Selmayra ugotovila štiri primere nepravilnosti, ker Komisija ni ne po črki ne po duhu upoštevala ustreznih predpisov;

AD.  ker delo evropske varuhinje človekovih pravic odlično dopolnjuje delo nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic; ker sta izmenjava in usklajevanje njihovega dela znotraj evropske mreže varuhov človekovih pravic pod vodstvom evropske varuhinje človekovih pravic zelo pozitiven del prizadevanj zagotoviti, da vsi državljani in prebivalci EU uživajo pravico do dobrega upravljanja na vseh ravneh;

AE.  ker je bil sedanji statut Evropskega varuha človekovih pravic nazadnje posodobljen, preden je začela veljati Lizbonska pogodba; ker so se od takrat med državljani EU pojavila nova pričakovanja na področju dobrega upravljanja in vloge varuha človekovih pravic, zlasti na področju dostopa do dokumentov, žvižgaštva, nadlegovanja ter zagotavljanja, da Komisija pravično in nepristransko obravnava dopustnost evropskih državljanskih pobud;

1.  odobri letno poročilo za leto 2017, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic; ugotavlja, da je poročilo jasno in zlahka berljivo in da izpostavlja najpomembnejša dejstva in podatke v zvezi z delom varuhinje človekovih pravic v letu 2017;

2.  čestita Emily O’Reilly za njeno odlično delo in konstruktivna prizadevanja za izboljšanje kakovosti uprave EU ter dostopnosti in kakovosti storitev, ki jih ponuja državljanom; ponovno potrjuje odločno podporo ukrepom, ki jih izvaja varuhinja človekovih pravic za državljane in evropsko demokracijo;

3.  pozdravlja petletno strategijo varuhinje človekovih pravic z naslovom Na poti do 2019, katere cilj je povečati učinke in prepoznavnost urada ter v korist državljanov vzpostaviti tesne odnose z institucijami, agencijami in organizacijami EU;

4.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so preiskave v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo, vključno z dostopom do informacij in dokumentov, v letu 2017 še vedno predstavljale največji delež primerov, ki jih je obravnavala varuhinja človekovih pravic, sledile pa so pritožbe v zvezi z agencijami in drugimi organi EU;

5.  pozdravlja prizadevanja varuhinje, da bi osebju institucij EU podelila nagrado za dobro upravljanje v letu 2017, predvsem GD Komisije za zdravje za zavzemanje za paciente z redkimi boleznimi;

6.  poudarja pomen večje preglednosti in boljšega javnega dostopa do dokumentov institucij EU; poudarja strukturno delo varuhinje človekovih pravic pri razkrivanju primerov nepravilnosti s sprejetjem pristopa, pri katerem se obravnava vsak primer posebej, in sprožitvijo vse večjega števila preiskav na lastno pobudo;

7.  se zahvaljuje za dobro sodelovanje varuhinje človekovih pravic in njenih sodelavcev z Odborom za peticije, ki sta ga zaznamovala spoštovanje in vsebinska natančnost;

8.  opozarja, da je treba zakonodajo EU o dostopu do dokumentov posodobiti; ponovno poziva k reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(2), da bi varuhinja človekovih pravic lažje nadzorovala odobritev dostopa Parlamentu, Svetu in Komisiji do dokumentov; pozdravlja, da je varuhinja uvedla pospešeni pritožbeni postopek za obravnavo preiskav v zvezi z dostopom do dokumentov;

9.  poudarja, da morajo imeti državljani možnost, da bolj neposredno sodelujejo v demokratičnem življenju EU in podrobno spremljajo postopek odločanja v institucijah EU, pa tudi dostop do vseh ustreznih informacij, da lahko v celoti uveljavljajo svoje demokratične pravice;

10.  poudarja vlogo varuhinje človekovih pravic pri prizadevanju za večjo preglednost in odgovornost zakonodajnega postopka EU za povečanje zaupanja državljanov, ne le v zvezi z zakonitostjo posameznega akta, ampak tudi z zakonitostjo postopka odločanja kot celote;

11.  poziva k pregledu notranjih smernic Sveta v zvezi z dokumenti kategorije LIMITE, saj nimajo trdne pravne podlage, da bi ohranili načelo, v skladu s katerim je mogoče status LIMITE podeliti zgolj predhodnemu osnutku, ki še nima avtorja in ne vpliva na zakonodajni postopek;

12.  priznava, da mora biti postopek odločanja EU čim bolj pregleden, in podpira preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o običajni praksi neformalnih pogajanj med tremi glavnimi institucijami EU (trialogih); podpira objavo vseh trialogov v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije;

13.  je trdno prepričan, da je treba priporočila varuhinje človekovih pravic o politiki preglednosti EIB začeti izvajati brez nadaljnjega odlašanja; opozarja, da ta politika temelji na domnevi razkritja ter da na njeni podlagi lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB;

14.  poziva, naj politika razkritja skupine EIB zagotavlja vedno višjo raven preglednosti, kar zadeva načela, ki urejajo njeno cenovno politiko in upravne organe; poziva, naj se zapisniki sej upravljalnega odbora skupine EIB objavljajo;

15.  poudarja, da je treba stališča držav članic v Svetu med zakonodajnim postopkom EU beležiti in poskrbeti, da so pravočasno dostopna javnosti, ter da morata sozakonodajalca, tako kot v vsakem sistemu, ki temelji na načelu demokratične legitimnosti, odgovarjati javnosti za svoja dejanja; meni, da bi večja odgovornost v Svetu v zvezi s stališči, ki jih do zakonodaje EU zavzamejo nacionalne vlade, vključno s proaktivnim omogočanjem dostopnosti dokumentov za javnost med samim zakonodajnim procesom, pomagala pri obravnavi pomanjkanja preglednosti pri sprejemanju odločitev in ublažila kulturo krivitve Bruslja za odločitve, ki jih v končni fazi sprejmejo nacionalne vlade same; zahteva, da Svet v skladu s členom 15(3) PDEU revidira svojo politiko zaupnosti, da bi zagotovil najvišjo raven preglednosti pri svojem delu;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi čim večjo preglednost in dostop do dokumentov in informacij glede postopkov EU Pilot v zvezi s prejetimi peticijami ter popolno preglednost in popoln dostop do že zaključenih postopkov EU Pilot in postopkov ugotavljanja kršitev;

17.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spremlja izvajanje reforme sistema strokovnih skupin, ki jo izvaja Komisija, da bi zagotovila popolno skladnost s pravno zavezujočimi pravili in čim večjo preglednost pri izvajanju vseh dejavnosti strokovnih skupin, ter naj preiskuje vsa možna navzkrižja interesov in poroča o njih; meni, da sta potrebna temeljita ocena vseh strokovnih skupin in informacije o njih, če želimo razumeti njihovo stopnjo neodvisnosti in pri oblikovanju politike EU delovati v interesu javnosti ter zagotavljati dodano vrednost; meni, da morajo biti vsi člani strokovnih skupin vpisani v register za preglednost;

18.  ponovno poziva k oblikovanju osrednjega vozlišča za preglednost za vse institucije in agencije EU;

19.  podpira predanost varuhinje človekovih pravic povečanju preglednosti lobiranja v EU; poudarja, kako pomembno je sprejeti ustrezen zakonodajni akt, s katerim bi postal register EU za preglednost za vse institucije in agencije EU ter zastopnike interesov obvezen in pravno zavezujoč, saj bi tako poskrbeli za popolno preglednost lobiranja;

20.  poudarja, da je treba redno posodabljati in bistveno izboljšati točnost podatkov v registru EU za preglednost, vključno z obveznostjo za odvetniške družbe, ki lobirajo, da navedejo vse svoje stranke; poudarja, da je treba dati brezplačno na voljo vse informacije o vplivu lobistov, ki so popolnoma razumljive in zlahka dostopne javnosti; meni, da je treba zagotoviti popolno preglednost financiranja vseh zastopnikov interesov; poziva k izključitvi vseh organizacij, ki kršijo pravila vrtljivih vrat, iz registra EU za preglednost;

21.  izpostavlja ugotovitve varuhinje človekovih pravic, da je nadaljnje članstvo predsednika ECB v skupini G30 pomenilo primer slabega upravljanja, saj se je v javnosti vzbudil občutek, da bi utegnila biti ogrožena neodvisnost ECB od zasebnih finančnih interesov; poudarja, da člani izvršilnega odbora ECB ne bi smeli hkrati biti člani forumov ali drugih organizacij, v katere so vključeni vodilni uslužbenci bank pod nadzorom ECB; je seznanjen s priporočilom varuhinje človekovih pravic z dne 15. januarja 2018 o članstvu predsednika ECB in članov njegovih organov odločanja v G30 in poziva ECB, naj spremeni ustrezna pravila ter zagotovi, da se bodo v praksi izvajali najvišji etični standardi in standardi odgovornosti;

22.  meni, da Komisija pri imenovanju Martina Selmayra za novega generalnega sekretarja ni spoštovala načel preglednosti, etike in pravne države; močno obžaluje odločitev Komisije, da potrdi Martina Selmayra za novega generalnega sekretarja, ne da bi upoštevala obsežne in vsesplošne kritike državljanov EU in oškodovanje ugleda EU kot celote; poudarja, da mora Martin Selmayr odstopiti z mesta generalnega sekretarja, Komisijo pa poziva, naj sprejme nov postopek za imenovanje generalnega sekretarja in zagotovi, da bodo uporabljeni najvišji standardi preglednosti, etike in pravne države;

23.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej krepi pravila etike v institucijah EU, da bi rešila težave v zvezi s pojavom vrtljivih vrat ter zagotovila popolno preglednost vseh informacij v zvezi s podobnimi primeri, vključno s hitro objavo imen vseh vpletenih visokih uradnikov EU; z zanimanjem pričakuje analizo varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija izvaja njene smernice in predloge za izboljšanje obravnave primerov vrtljivih vrat, vključno z možnostjo sprejetja zakonodajnih pravil za preprečevanje in kaznovanje takih primerov in morebitnih zlorab;

24.  je prepričan, da je treba v institucijah, agencijah in organih EU uporabljati strožja, jasnejša in zlahka izvršljiva moralna in etična pravila ter standarde, da bi zagotovili spoštovanje obveznosti poštenosti in diskretnosti ter preprečili navzkrižje interesov z zasebnim sektorjem; meni, da morajo ta pravila in standardi temeljiti na zakonodajnem aktu; je seznanjen s posodobljenim kodeksom ravnanja za komisarje, ki je začel veljati februarja 2018 in uvaja strožja obdobja mirovanja; meni pa, da bi bilo treba podaljšati obdobje za obveščanje po izteku mandata;

25.  poudarja, da je treba s sprejetjem zavezujoče ureditve učinkovito nadgraditi veljavni kodeks dobrega upravnega ravnanja;

26.  meni, da je srečanje med nekdanjim predsednikom Barrosom in sedanjim podpredsednikom Komisije, ki je bilo registrirano kot uradno srečanje s predstavniki banke Goldman Sachs, dodaten dokaz, da je treba nujno revidirati sedanja pravila in prakse za okrepitev zahtev po integriteti komisarjev med mandatom in po njem;

27.  ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi proaktivno objavljanje in popolno preglednost pri zaposlovanju nekdanjih komisarjev po izteku njihovega mandata; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno neodvisnost in odgovornost odbora za poklicno etiko, ter spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej ocenjuje vsa morebitna navzkrižja interesov, povezana s člani tega odbora, in poroča o njih;

28.  čestita varuhinji človekovih pravic pri njeni strateški preiskavi preglednosti zakonodajnega postopka Sveta (OI/2/2017/TE), a obžaluje, da Svet na ugotovitve ni odgovoril v roku; ugotavlja, da se to žal vseskozi ponavlja, kar je tudi razvidno iz pritožb, ki jih prejema varuhinja človekovih pravic; meni tudi, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati kot zelo pomembno za demokratično življenje Unije in učinkovito sodelovanje državljanov po vsej celini, saj ovira uresničevanje ustavnih pogodb in Listine o temeljnih pravicah; v zvezi s tem ugotavlja, da je varuhinja človekovih pravic v nedavnem primeru (1272/2017/LP – Svet je javnosti zavrnil dostop do mnenja pravne službe v zvezi z medinstitucionalnim sporazumom o registru za preglednost) ugotovila, da to vprašanje ogroža institucionalno ravnovesje in je v nasprotju s temeljno prakso medsebojnega lojalnega sodelovanja; poudarja, da ni mogoče priložnostno naknadno preverjanje po zavrnitvi zahteve;

29.  poudarja, da so potrebne znatne izboljšave pravil o navzkrižju interesov za posebne svetovalce; posebej poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v celoti izvaja priporočila varuhinje človekovih pravic s sprejetjem čim večje preglednosti in proaktivnega pristopa k ocenam vseh morebitnih navzkrižij interesov pred imenovanjem posebnih svetovalcev in po njem ter zagotovi, da imajo državljani popoln dostop do vseh pomembnih informacij;

30.  pozdravlja, da varuhinja človekovih pravic stalno spremlja vprašanja, povezana z zaposlenimi v institucijah in poudarja, da je treba zmanjšati diskriminacijo, ki jo morda povzročajo razlike v statusu; ponovno poudarja, kako pomembne so njene ugotovitve o neplačanih praksah v delegacijah EU Evropske službe za zunanje delovanje (zadeva št. 454/2014/PMC) in priporočilo, naj ESZD v skladu z načelom nediskriminacije praktikantom izplača ustrezno nadomestilo; obžaluje, da druge institucije EU sledijo temu slabemu zgledu z neplačano prakso, mladi pa ne dobijo poštene priložnosti ali opravljajo dela, ki bi bilo enakovredno tistemu, ki ga opravljajo uslužbenci, zato ostajajo neprimerno plačani za svoje delo ter izključeni zaradi pomanjkanja sredstev, ki bi jim omogočala preživljanje; poudarja, da je mogoče tudi na drugih področjih opaziti pomanjkljivosti v statusu praktikantov, na primer pomanjkanje mehanizmov za poročanje o spolnem nadlegovanju v agencijah Unije; zato poziva varuhinjo človekovih pravic, naj začne splošno strateško preiskavo statusa pripravnikov;

31.  spodbuja Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost svojega dela, tako da na spletu objavi podatke o vseh srečanjih z lobisti iz tobačne industrije ali njihovimi pravnimi zastopniki ter vse zapisnike s teh srečanj, v skladu s svojimi obveznosti v okviru Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;

32.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja izvajanje priporočil za javne uslužbence EU o njihovem sodelovanju s predstavniki interesov ter naj z usposabljanjem, seminarji in povezanimi podpornimi ukrepi še naprej ozavešča uslužbence EU v vseh institucijah EU o teh priporočilih;

33.  močno obžaluje zamude, ki jih je Komisija nakopičila v zvezi s postopki ugotavljanje kršitev glede zlorabe pogodb za določen čas v zasebnem in javnem sektorju, ki so omogočale nadaljnjo zlorabo in kršitev pravic delavcev v državah članicah; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja to vprašanje, da bi učinkovito zaščitili pravice državljanov;

34.  podpira vlogo varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju proaktivne in pregledne politike v vseh agencijah EU; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spremlja vse agencije EU, da bi zagotovila, da izpolnjujejo najvišje standarde preglednosti ter zagotavljajo dostop javnosti do dokumentov in informacij, s posebnim poudarkom na postopkih in dejavnostih, povezanih z varovanjem zdravja ljudi;

35.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj začne strateško preiskavo, da bi ocenila, ali institucije, uradi in agencije EU, kot so Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA), zagotavljajo, da se znanstveni dokazi zbirajo, preučujejo in objavljajo povsem neodvisno, pregledno, nepristransko, točno in brez navzkrižja interesov, ter ali so vzpostavljeni ustrezne politike in zaščitni ukrepi, zlasti pri obravnavanju gensko spremenjenih organizmov, glifosata, pesticidov, fitosanitarnih in biocidnih proizvodov ter zdravil; v zvezi s tem predlaga dodatno preiskavo sestave in izbirnih postopkov znanstvenih odborov in svetov teh agencij, da bi zagotovili njihovo popolno neodvisnost in vzpostavili najstrožje mehanizme za preprečevanje navzkrižja interesov;

36.  pozdravlja strateške preiskave varuhinje človekovih pravic o obravnavanju invalidov v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja Komisije ter dostopnosti spletišč Komisije in spletnih orodij za invalide; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila celovito in skladno izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v upravi EU;

37.  pozdravlja zavezanost evropske varuhinje človekovih pravic odprtosti in preglednosti med pogajanji o brexitu; poudarja pozitivni odziv, ki sta ga na ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic podala Svet in Komisija, ki sta priznala, kako pomembna je preglednost; poziva vlado Združenega kraljestva k enaki zavezi;

38.  spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej sodeluje z nacionalnimi varuhi človekovih pravic prek evropske mreže varuhov človekovih pravic;

39.  poziva evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, naj pozorneje spremljajo, ali se javni organi nemudoma odzovejo na primere policijskega nasilja, rasizma in antisemitizma, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in načela demokratičnega upravljanja;

40.  poziva, naj se varuhinji človekovih pravic dodelijo večji finančni in človeški viri, da bo lahko obravnavala sedanje in prihodnje delovne obveznosti in še naprej opravljala to pomembno dolžnost izboljševanja dobre upravne prakse v EU, saj gre za storitev, ki je bistvenega pomena za državljane Unije;

41.  pozdravlja letno konferenco evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki je potekala 19. junija 2017 in je bila namenjena posledicam brexita ter naraščajočega populizma v Evropi za pravice državljanov;

42.  pozdravlja nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje, ki priznava prizadevanja javne uprave EU pri iskanju inovativnih načinov za izvajanje državljanom prijaznih politik;

43.  ponovno izraža svojo pripravljenost, da posodobi statut Evropskega varuha človekovih pravic(3) in vseh z njim povezanih delov pravnega reda, da bi prilagodili vlogo varuhinje trenutnim potrebam in pričakovanjem državljanov EU glede dobrega upravljanja;

44.  poudarja, da je treba izboljšati socialni dialog;

45.  poudarja, da je v sedanjih gospodarskih težavah zaupanje med državljani in institucijami izjemno pomembno;

46.  poudarja, da mora varuhinja človekovih pravic preiskati navzkrižje interesov v Komisiji med njeno vlogo v trojki in njeno odgovornostjo, ki jo ima kot varuhinja Pogodb in pravnega reda;

47.  poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija prispevala k oblikovanju infrastrukture za evropsko državljansko pobudo ter s pravnimi nasveti in pravnim okvirom zaščitila vlagatelje;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
(2) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(3) Osnutek Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL C 259 E, 29.10.2009, str. 116).


Razprave v Odboru za peticije v letu 2017
PDF 151kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2018 o razpravah v Odboru za peticije v letu 2017 (2018/2104(INI))
P8_TA(2018)0532A8-0404/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidih posvetovanja Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih se odraža pomen, ki ga ta pogodba pripisuje pravici državljanov in rezidentov EU, da Parlament opozorijo na svoje pomisleke,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju členov 52, 215 in 216 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0404/2018),

A.  ker je bilo v letu 2017 prejetih 1 271 peticij – v primerjavi s 1 569 peticijami v letu 2016 – od tega je bilo 776 peticij (60,2 %) označenih za dopustne;

B.  ker je v letu 2017 eno ali več peticij podprlo 15 540 uporabnikov spletnega portala Parlamenta za peticije, v primerjavi z 902 uporabnikoma v letu 2015 in 6 132 uporabniki v letu 2016; ker je skupno število klikov v podporo peticijam znašalo 21 955, v primerjavi z 18 810 kliki v letu 2016 in s 1 329 kliki v letu 2015; ker je ta nova oblika sodelovanja javnosti pri vloženih peticijah naraščajoč pojav, ki ga je treba upoštevati;

C.  ker je bilo skoraj 250 enakih ali zelo podobnih peticij o treh različnih temah, vloženih v letu 2017, obravnavanih po skupinah glede na temo;

D.  ker jih je od peticij, vloženih v letu 2017, 67 imelo sopodpis enega ali več državljanov, 25 sopodpis več kot 100 državljanov, 10 sopodpis več kot 10 000 državljanov in dve sopodpis več kot 100 000 državljanov;

E.  ker je bilo število prejetih peticij majhno glede na celotno prebivalstvo EU; ker to morda kaže, da velik delež državljanov in rezidentov EU ne uveljavlja pravice do peticije zaradi pomanjkanja znanja glede na številne potencialne težave ali pričakovanja na različnih področjih dejavnosti Unije; ker je treba narediti več za spodbujanje pravice do naslovitve peticije na Evropski parlament;

F.  ker je malo državljanov in rezidentov EU seznanjeno s pravico do vlaganja peticij, kar dokazuje, da si je za bistveno izboljšanje izvrševanja te pravice treba bolj prizadevati za večjo ozaveščenost javnosti in sprejeti za to ustrezne ukrepe;

G.  ker merila za dopustnost peticij v skladu s členom 227 PDEU in členom 215 Poslovnika določajo, da mora peticija izpolnjevati formalne pogoje dopustnosti, tj. da vlagatelja peticije, ki je državljan EU ali prebiva v EU, zadeva vprašanje, ki sodi na področje delovanja Evropske unije; ker je bilo 495 peticij označenih za nedopustne, ker niso izpolnjevale pogojev dopustnosti;

H.  ker pravica do predložitve peticije Parlamentu državljanom in rezidentom EU omogoča, da se uradno obrnejo na svoje neposredno izvoljene predstavnike; ker bi morala biti pravica do peticije bistven element dejavne udeležbe državljanov in rezidentov EU na področjih delovanja EU in bi jo bilo zato treba spodbujati na najboljši možen način; ker je polno uveljavljanje pravice do vlaganja peticij povezano s potrebo, da institucije EU in države članice čim prej učinkovito rešijo težave državljanov, na katere jih opozarjajo z vlaganjem peticij, ter jim tako zagotovijo popolno varstvo njihovih temeljnih pravic;

I.  ker ima Parlament že dolgo vodilno vlogo pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni in ima najbolj odprt in pregleden postopek v Evropi, kar vlagateljem omogoča polno udeležbo v dejavnostih Parlamenta;

J.  ker je dejavna udeležba možna le ob demokratičnem in preglednem postopku, ki Parlamentu in Odboru za peticije omogoča, da svoje delo predstavita na državljanom prijazen in smiseln način; ker si je za to treba zadati cilj stalnega izboljševanja v sodelovanju z vlagatelji peticij ter s pomočjo vodenja evidence in med drugim izkoriščanja prednosti, ki jih prinaša nov tehnološki razvoj, pa tudi v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi državljani in rezidenti, kot so podporniki peticij na spletnem portalu za peticije;

K.  ker so peticije koristno orodje za odkrivanje kršitev prava EU ter njegove pomanjkljivosti, nedoslednosti in morebitne vrzeli v zvezi z uresničevanjem cilja zagotavljanja najvišje stopnje socialne pravičnosti in popolnega varstva temeljnih pravic vsem državljanom; ker peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da ocenijo prenos in uporabo prava EU ter dejanski vpliv njegovega neustreznega izvajanja na državljane in rezidente EU; ker lahko omogočijo tudi vpogled v pomanjkanje regulativnih določb na področjih dejavnosti, na katerih bi EU lahko sprejela zakonodajo;

L.  ker v primerjavi s pritožbami, naslovljenimi neposredno na Komisijo, peticije pomenijo dodatno jamstvo za državljane in rezidente EU, ker v postopek vključujejo Parlament in omogočajo boljše spremljanje izvajanja preiskovalnih nalog Komisije ter zagotavljajo pregledne razprave o zadevi v navzočnosti vlagateljev peticij, poslancev Evropskega parlamenta in Komisije, po potrebi pa tudi drugih ustreznih organov;

M.  ker peticije pogosto vsebujejo koristne informacije z različnih področij politike EU za druge parlamentarne odbore, tudi v zvezi z njihovimi zakonodajnimi dejavnostmi; ker se v zameno pričakuje, da bodo odbori, pristojni za predmet peticije, zagotovili svoje strokovno znanje in izkušnje, da bi se peticija ustrezno obravnavala in bi omogočili smiseln odgovor Parlamenta; ker je Parlament kot celota odgovoren za izpolnjevanje temeljne pravice do peticije z ustrezno obravnavo peticij;

N.  ker bi bilo treba vsako peticijo skrbno oceniti in obravnavati; ker ima vlagatelj peticije pravico, da v razumnem roku prejme informacije o odločitvi glede dopustnosti, ki jo sprejme Odbor za peticije, ter da se njegovo vprašanje v celoti obravnava;

O.  ker se veliko peticij javno obravnava na sejah Odbora za peticije; ker imajo vlagatelji pravico predstaviti svojo peticijo in pogosto polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je bilo v letu 2017 obravnavanih 248 peticij na sejah odbora, ki se jih je udeležilo 208 vlagateljev peticij, 59 pa jih je v razpravi dejavno sodelovalo;

P.  ker so informacije, ki jih predložijo državljani in rezidenti v peticijah in na sejah odbora, dopolnjene s strokovnim znanjem, ki ga prispevajo Komisija, države članice in drugi organi, ključne za delo odbora; ker bi morali biti vlagatelji peticije, katerih peticija se obravnava na javni seji odbora in ki so pripravljeni sodelovati v razpravi, upravičeni do povračila s tem povezanih stroškov v razumnih mejah, da bi preprečili kakršno koli socialno-ekonomsko diskriminacijo;

Q.  ker so se glavni vzroki za zaskrbljenost, izraženi v peticijah v letu 2017, nanašali na okoljske zadeve (zlasti na vprašanja v zvezi z upravljanjem voda, ravnanjem z odpadki in ohranjanjem), temeljne pravice (zlasti volilne pravice in pravice otroka), vprašanje ukradenih otrok, prosti pretok oseb, socialne zadeve (delovne pogoje), različne oblike diskriminacije in priseljevanje ter mnoga druga področja delovanja;

R.  ker bi se moral postopek vlaganja peticij z revizijo Poslovnika izboljšati, pravila pa bi morala Odboru za peticije omogočiti čim boljšo raziskavo težav, v zvezi s katerimi državljani vlagajo peticije, da bi se v celoti varovala in učinkoviteje izvajala pravica do vlaganja peticij;

S.  ker je bilo 69,1 % prejetih peticij (878 peticij) v letu 2017 vloženih prek spletnega portala Parlamenta za peticije, v primerjavi z 68 % (1 067 peticijami) v letu 2016; ker bi lahko razširjenost te oblike in njeno pričakovano povečanje sčasoma omogočilo hitrejšo začetno obravnavo teh peticij;

T.  ker je zdaj možno povzetke peticij na portalu objaviti prej – približno en teden po sprejetju odločitve Odbora za peticije o dopustnosti; ker je bilo konec leta 2017 uvedeno samodejno objavljanje dnevnih redov sej, zapisnikov in odgovorov Komisije v zvezi s peticijami, s čimer so ti dokumenti postali javno dostopni, delo Odbora za peticije pa preglednejše; ker vse te funkcije odražajo prizadevanja Parlamenta, da bi zagotovi bolj interaktivno izkušnjo in komuniciranje z vlagatelji peticije v realnem času; ker so bila pogosta vprašanja in izjave o zasebnosti spremenjeni, da bi se upoštevale spremenjene določbe Poslovnika o zaupnosti; ker je prišlo tudi do tehničnih izboljšav, vključno z nadaljnjimi izboljšavami funkcije iskanja in uvedbo strani z informacijami in nasveti, ki se vlagateljem prikaže pred vložitvijo peticije; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko posameznih prošenj za podporo;

U.  ker Odbor za peticije meni, da je evropska državljanska pobuda pomemben instrument neposredne in participativne demokracije, ki bi morala državljanom omogočati, če jo vzamemo resno, dejavno sodelovanje pri oblikovanju evropskih politik in zakonodaje;

V.  ker so bili v letu 2017 opravljeni štirje obiski za ugotavljanje dejstev v skladu s členom 216a Poslovnika: obisk Švedske v zvezi s težavami državljanov EU pri pridobitvi identifikacijske številke, ki se zahteva za dostop do večine storitev po začasni selitvi na Švedsko; obisk Španije v zvezi s peticijami, ki zadevajo obtožbe o novorojenčkih, ki naj bi jih ugrabili v bolnišnicah v času diktature generala Francisca Franca in po njej; obisk mesta Taranto v Italiji v zvezi z vplivom lokalne jeklarne in rafinerije na okolje in v zvezi z onesnaževanjem zraka, tal in vode, ki jih povzročata; in obisk mesta Larnaca na Cipru v zvezi z vplivom novozgrajenega industrijskega pristanišča v mestu na okolje in zdravje;

W.  ker je v skladu s Poslovnikom Odbor za peticije odgovoren za odnose z evropsko varuhinjo človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe glede nepravilnosti znotraj institucij in organov Evropske unije; ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly letno poročilo za leto 2016 predstavila Odboru za peticije na seji 30. maja 2017 in ker letno poročilo Odbora za peticije delno temelji na njenem letnem poročilu ali posebnih poročilih Parlamentu, pri čemer je bilo zadnje predloženo poročilo o preglednosti odločanja Sveta;

X.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njegov namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo dobre prakse;

1.  opozarja na temeljno vlogo Odbora za peticije kot mosta med državljani in rezidenti EU ter evropskimi institucijami, ki državljanom in rezidentom EU omogoča, da Parlament seznanijo o napačni uporabi prava EU in svoje izvoljene predstavnike uradno opozarjajo na svoje pomisleke in jim predstavijo svoje ideje, s čimer se omogoči pravočasno obravnavanje in reševanje zahtev vlagateljev peticij, kadar je to mogoče; poudarja, da način obravnave zadev, predstavljenih v peticijah, bistveno vpliva na pogled državljanov na to, ali se njihova pravica do vložitve peticije, ki je zagotovljena s pravom EU, dejansko spoštuje, pa tudi na njihovo mnenje o institucijah EU; opozarja Komisijo, da so peticije edinstveno sredstvo, da se s političnim nadzorom Evropskega parlamenta odkrijejo in preiskujejo primeri nespoštovanja zakonodaje EU;

2.  opozarja, da so peticije tako priložnost kot izziv za Parlament in druge institucije EU, saj omogočajo vzpostavitev neposrednega dialoga z državljani in rezidenti EU, zlasti v primerih, ko jih izvajanje zakonodaje EU osebno zadeva in potrebujejo učinkovito in delujoče pravno sredstvo; poudarja, da morajo institucije EU in države članice v okviru svojih pristojnosti storiti vse, kar je v njihovi moči, za takojšnjo in učinkovito rešitev težav, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij;

3.  poudarja pomen ozaveščanja s stalno javno razpravo in obsežnejšimi informacijami o dejanskih pristojnostih EU, njenem delovanju in potrebi po izboljšavah v prihodnosti, da bodo državljani in rezidenti dobro obveščeni o ravneh, na katerih se sprejemajo odločitve, in bodo lahko sodelovali v razpravah o morebitnih reformah ter da bi se preprečil pojav, ko nekatere neodgovorne države članice za odločitve krivijo Bruselj; meni, da bi se z obširnejšo javno razpravo o EU, boljšo obveščenostjo in poučenostjo ter natančnim poročanjem medijev zmanjšalo število nedopustnih peticij, saj bi bili državljani in rezidenti bolje seznanjeni s pristojnostmi EU; ugotavlja, da ima lahko tema nedopustne peticije pomembno vlogo pri oblikovanju politik, čeprav ne sodi na področje delovanja odbora;

4.  poudarja, da je potrebno poglobljeno sodelovanje Komisije in drugih institucij EU z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi držav članic, da se zagotovi sprejetje in izvajanje pravil EU, ki naj omogočijo uresničevanje najvišje ravni socialne pravičnosti ter popolno in učinkovito varstvo ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh državljanov; poudarja, da je potrebno dejavnejše sodelovanje s predstavniki držav članic na sejah odbora in hitrejše odzivanje na prošnje odbora; zato poziva vse vključene organe na nacionalni in evropski ravni, naj se zavežejo k obravnavi in reševanju peticij kot prednostni nalogi; ponovno ugotavlja, da so odgovori Komisije na številne zahtevke površni;

5.  poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja svoja pooblastila, ki jih ima kot varuhinja pogodb, saj je ta vloga izredno pomembna za delovanje EU v zvezi z državljani in evropskimi zakonodajalci; poziva k pravočasni obravnavi postopkov za ugotavljanje kršitev, da bi nemudoma odpravili primere, v katerih se zakonodaja EU ne spoštuje;

6.  ponovno poudarja, da je sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori bistveno za celovito obravnavanje peticij; ugotavlja, da je bilo v letu 2017 drugim parlamentarnim odborom za mnenje poslanih 18 peticij in 357 za informacije; pozdravlja dejstvo, da so parlamentarni odbori predložili 21 mnenj glede peticij; spodbuja dialog med različnimi parlamentarnimi odbori, da bi namenili ustrezno pozornost težavam, ki jih predstavijo državljani EU;

7.  opozarja na začetek delovanja mreže za peticije 21. marca 2017, ki so se ga udeležili člani vseh parlamentarnih odborov in na katerem so bile predstavljene smernice mreže in orisana njen namen ter vloga njenih članov; je prepričan, da je mreža za peticije, če jo vzamemo resno, koristno orodje za boljše obravnavanje peticij pri parlamentarnem in zakonodajnem delu; poudarja, da je mreža pomembna za ozaveščanje poslancev o perečih zadevah, ki jih državljani predstavijo Parlamentu v peticijah, ter za razpravo o možnih postopkovnih izboljšavah in izmenjavi najboljših praks; poudarja, da bi lahko s tesnejšim sodelovanjem med odbori učinkoviteje načrtovali zaslišanja in parlamentarne študije o podobnih temah; z zanimanjem pričakuje objavo študije, ki jo pripravlja tematski sektor C Evropskega parlamenta, o sedanjem poteku sodelovanja različnih odborov z Odborom za peticije; poudarja dejstvo, da naj bi okrepljeno sodelovanje s parlamentarnimi odbori pri vprašanjih, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij, Parlamentu omogočilo, da bolje in posameznemu primeru iz peticije ustrezno ukrepa, se hitreje in učinkoviteje odziva na skrbi državljanov ter daje dodano vrednost življenju državljanov in rezidentov EU in dejavnostim Parlamenta in Evrope kot celote;

8.  poudarja pomembne prispevke v obliki peticij, ki so jih pred pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz EU vložili državljani in rezidenti; izpostavlja skupno javno predstavitev, ki so jo 11. maja 2017 organizirali Odbor za peticije ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za ustavne zadeve in Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve o pravicah državljanov in rezidentov po izstopu Združenega kraljestva iz EU, da bi zagotovili uvrstitev teh pravic med glavne prednostne naloge Parlamenta pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU;

9.  meni, da bi bilo treba Odboru za peticije in njegovemu sekretariatu dodeliti več sredstev, da bi se zagotovila popolna doslednost pri obravnavi različnih peticij; izpostavlja, da sta obravnavanje peticij in postopek odločanja na podlagi smernic odbora, sprejetih januarja 2016, pregledna in jasna;

10.  opozarja, da se peticije obravnavajo v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da na Evropski parlament naslovijo peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije; opozarja, da je postopek obravnave peticij določen v Poslovniku Evropskega parlamenta;

11.  meni, da lahko zavračanje hitre in natančne obravnave pritožb državljanov (tudi posameznih primerov) v skladu s pristopom Komisije v sporočilu iz leta 2016 z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov(1), prepreči hitro seznanitev z morebitnimi hudimi sistemskimi pomanjkljivostmi in omogoči nadaljnji obstoj številnih kršitev pravic v škodo mnogih državljanov, ko se nacionalnim sodiščem pravzaprav prepušča večina odgovornosti za spremljanje morebitnih kršitev zakonodaje EU, razen pri sistemskih kršitvah; meni, da je pri razlagi tega pojma preveč nejasnosti, in meni, da je tak pristop še zlasti škodljiv na področju okoljske zakonodaje; meni, da je to nazadovanje glede na prejšnji pristop k izvajanju okoljske zakonodaje EU in da jo na splošno ovira pri njenih dolžnostih, ki jih ima kot varuhinja Pogodb;

12.  opozarja na dejstvo, da so bile pri obravnavi peticij v zvezi s prekarnimi pogoji dela v nekaterih državah članicah opažene nedopustne prakse in diskriminacija številnih delavcev, kar potrjuje pomanjkanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje in ustrezno kaznovanje zlorab; obžaluje dejstvo, da je Komisija v velikem zaostanku pri postopkih za ugotavljanje kršitev prava EU z delovnega področja v nekaterih državah članicah, kar dopušča, da se kršitve nadaljujejo še leta;

13.  ponovno poziva Komisijo, naj Odbor za peticije sistematično obvešča o postopkih mehanizma EU pilot in postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s peticijami ter naj mu omogoči dostop do dokumentov, izmenjanih v teku postopka, potem ko je ta zaključen v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti ko je postopek v celoti ali delno začet na podlagi peticij; pozdravlja centralizirano platformo, ki jo je leta 2014 ustvarila Komisija in kjer objavlja odločitve o kršitvah;

14.  pričakuje, da je Komisija vedno ustrezno zastopana na javnih razpravah v Odboru za peticije, in sicer da jo zastopajo visoki uradniki, ki lahko podajo dodatne informacije in se po potrebi odzovejo na zahtevke vlagateljev in poslancev Evropskega parlamenta, ki presegajo okvir predhodno predloženega pisnega odgovora;

15.  pozdravlja, da Odbor za peticije vse pogosteje obravnava vprašanja na plenarnem zasedanju v obliki ustnih vprašanj, resolucij ali kratkih predlogov resolucij v skladu s členom 216(2) Poslovnika; opozarja na resolucije, sprejete po objavi letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2016(2), letnega poročila o dejavnostih evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2016(3) in poročila o državljanstvu EU za leto 2017(4); opozarja na resolucijo o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu, sprejeto 15. marca 2017(5);

16.  opozarja na predstavitve o številnih in raznolikih temah, ki jih je Odbor za peticije leta 2017 pripravil sam ali v sodelovanju z drugimi odbori, in sicer 4. maja o boju proti diskriminaciji in varstvu manjšin, 11. maja o položaju in pravicah državljanov EU v Združenem kraljestvu po brexitu (skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odborom za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), 22. junija o ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov v evropski projekt, 29. junija o državljanski pobudi „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ (skupaj z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve) in 22. novembra o varstvu pravic delavcev v začasnih ali prekarnih delovnih razmerjih; pozdravlja tudi, da je bila 12. oktobra 2017 organizirana letna delavnica o varstvu pravic invalidov;

17.  poudarja, da je Odbor za peticije izrazil mnenje glede različnih vprašanj, ki so bila načeta v peticijah, v več prispevkih k parlamentarnim poročilom, na primer glede evropskega akta o dostopnosti(6), glede razlaganja in izvajanja medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(7), glede uredbe Bruselj IIa(8), glede Marakeške pogodbe(9), glede spremljanja izvajanja zakonodaje EU v letu 2015(10), glede uporabe energije iz obnovljivih virov(11), glede evropske strategije o invalidnosti(12), glede letnega poročila o razmerah na področju temeljnih pravic v EU leta 2016(13) in glede revizije Uredbe (EU) št. 211/2011 o državljanski pobudi(14);

18.  ugotavlja, da so bila glavna tema vloženih peticij v letu 2017 okoljska vprašanja; opozarja na poročilo o posebni raziskavi Eurobarometer 468, objavljeno novembra 2017(15), iz katerega je razvidno, da je okolje eno od glavnih vzrokov zaskrbljenosti evropskih državljanov; poudarja pomen izpolnjevanja pričakovanj državljanov in rezidentov EU glede ustrezne okoljske zakonodaje ter izvajanja sprejetih pravil in politik; obžaluje dejstvo, da se okoljska pravila v državah članicah ne izvajajo vedno ustrezno, kot opisujejo peticije; poziva Komisijo, naj kot varuhinja pogodb skupaj z državami članicami zagotovi ustrezno izvajanje zakonodaje EU;

19.  ponovno poudarja dejstvo, da mora Komisija zagotoviti izvajanje natančnih in izčrpnih analiz skladnosti okoljskih presoj, ki so jih države članice opravile v zvezi z dovoljenji za izvedbo infrastrukturnih projektov, pri katerih so državljani v peticijah izpostavili resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, s pravom EU;

20.  globoko obžaluje dejstvo, da težave v zvezi s kakovostjo zraka v številnih državah članicah, na katere opozarjajo državljani v svojih peticijah, še povečuje onesnaževanje, ki ga povzroča 43 milijonov vozil z dizelskim motorjem, ki niso skladna s predpisi EU o homologaciji in emisijah osebnih in lahkih tovornih vozil;

21.  opozarja na delo Odbora za peticije v zvezi s peticijami glede vprašanj o invalidnosti; ugotavlja, da je bilo v letu 2017 vloženih manj peticij s področja invalidnosti; poudarja, da dostop do prevoza in stavb ter diskriminacija, zlasti na področju zaposlovanja, sodijo med glavne izzive za invalide; ugotavlja, da je bila posebna pozornost namenjena razpravljanju o peticijah glede invalidnosti, na primer o podpori za družinske negovalce invalidov ter o hitri ratifikaciji, začetku izvajanja in uporabe Marakeške pogodbe;

22.  poudarja zaščitniško vlogo Odbora za peticije znotraj okvira EU glede konvencije OZN o pravicah invalidov; želi spomniti na delavnico o zaščiti pravic invalidov, ki je potekala na seji odbora 12. oktobra 2017 in je zajemala predstavitev študije o vključujočem izobraževanju; poziva institucije EU, naj v zvezi s tem področjem dajejo zgled in zagotovijo, da države članice ustrezno in brez odlašanja izvajajo zakonodajo, sprejeto na tem področju;

23.  želi spomniti na resolucijo o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu, sprejeto 15. marca 2017; ponovno poziva Komisijo, naj pojasni, posodobi in razširi svoje smernice za boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES ter naj zlasti vključi nedavni sodbi Sodišča EU (zadevi C-456-12 in 457-12); priporoča uporabo načrtov za prenos in izvajanje, da se zagotovi popolna in ustrezna uporaba; poziva države članice, naj upoštevajo Direktivo 2004/38/ES in obstoječo sodno prakso Sodišča Evropske unije o prostem gibanju oseb, saj njihovo neizpolnjevanje predstavlja neposredno kršitev temeljnih pravic državljanov Unije;

24.  priznava delo, ki ga je opravila delovna skupina v Odboru za peticije za vprašanja socialnega varstva otrok, in je seznanjen z njenim končnim poročilom in priporočili, sprejetimi 3. maja 2017; je trdno prepričan, da morajo Komisija, Svet in države članice dosledno in učinkovito ukrepati na podlagi priporočil iz končnega poročila delovne skupine; poziva institucije EU in države članice, naj spoštujejo zakonodajo EU in učinkovito spodbujajo in izboljšajo čezmejno sodelovanje pri družinskih zadevah z zagotavljanjem usposabljanja za sodnike in strokovnjake, informacij o pravni pomoči in dvojezičnih odvetnikov;

25.  ponavlja svoje mnenje, da preozka in nedosledna razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah državljane oddaljuje od EU; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi se bo zagotovila dosledna in široka uporaba člena 51;

26.  spodbuja Komisijo, naj pozove države članice k iskanju rešitev za izgubo in odvzem volilne pravice državljanom EU, ki se prosto gibajo in prebivajo v Evropski uniji, pa tudi za odvzem volilne pravice rezidentov za daljši čas; obžaluje, da v osnutku sporazuma o izstopu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom niso omenjene politične pravice državljanov;

27.  poudarja, da bi morala biti evropska državljanska pobuda pregledna in učinkovita, da bi bila lahko pomemben instrument dejavnega državljanstva in udeležbe javnosti; obžaluje, da v preteklosti temu ni bilo tako in da uspešne pobude niso obrodile konkretnih zakonodajnih rezultatov; je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011 o evropski državljanski pobudi(16), objavljenim 13. septembra 2017; opozarja na zadnjo uspešno vloženo državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“; opozarja na javno predstavitev o tej pobudi v Parlamentu 20. novembra 2017; pričakuje, da bo Komisija ustrezno ukrepala v zvezi z njeno vsebino; potrjuje zavezanost Odbora za peticije, da bo proaktivno sodeloval pri pripravi javnih predstavitev za uspešne pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost učinkovitosti v participativnem postopku in zagotavljanju ustreznega nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja;

28.  poudarja, da so tako javna predstavitev evropske državljanske pobude „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ kot peticije na isto temo pokazale, da so postopki, ki jih EU uporablja za odobritev, med drugim, glifosata, gensko spremenjenih organizmov in pesticidov, rezultat pomanjkanja neodvisnosti, nezadostne preglednosti in netočnosti pri zbiranju in ocenjevanju znanstvenih dokazov;

29.  opozarja na veliko število peticij na temo dobrobiti živali; opozarja na študijo z naslovom „Animal Welfare in the European Union“ (Dobrobit živali v Evropski uniji) in njeno predstavitev na seji odbora 23. marca 2017, ki ji je sledila razprava o več peticijah na to temo; meni, da je bistvenega pomena uvedba nove strategije o dobrobiti živali na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti, uskladili zakonodajo in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki v celoti izpolnjuje zahteve člena 13 PDEU, zagotovili popolno in učinkovito dobrobit živali, tudi na področju prevoza živali;

30.  poudarja pomembno vlogo mreže SOLVIT, ki državljanom in podjetjem omogoča, da opozorijo na morebitne kršitve zakonodaje EU s strani javnih organov v drugih državah članicah; poziva Komisijo in tudi države članice, naj zagotovijo podporo za mrežo SOLVIT, da bi jo državljani bolje poznali in uporabljali; v zvezi s tem pozdravlja akcijski načrt za krepitev mreže SOLVIT, ki ga je Komisija objavila maja 2017; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu poroča o dosežkih akcijskega načrta;

31.  poudarja, da je pomemben nadaljnji razvoj portala za peticije, ki mora postati vstopna točka za dvosmerno komunikacijo in preprosto dostopen interaktivni instrument, prek katerega bodo lahko državljani vseh držav članic EU dostopali do pomembnih informacij v zvezi s peticijami in njihovo obravnavo, komunicirali med seboj in oblikovali tematske skupnosti za izmenjavo dokumentov in dobrih praks; poudarja, da je treba zmanjšati administrativno breme pri obravnavi peticij; opominja, da ima portal tudi vlogo javnega registra peticij; ponavlja, da je treba povečati tehnično zmogljivost portala za nemoten postopek vlaganja peticij; poudarja, da je treba izboljšati komunikacijo z vlagatelji peticij s pošiljanjem obvestil o napredku pri peticiji v njihovem jeziku; meni, da so podporniki, ki so izrazili podporo peticiji ali interes zanjo, upravičeni do enakih povratnih in vseh drugih informacij kot vlagatelji peticij, zlasti ko gre za razprave v Parlamentu ali za odgovore Komisije; ponovno poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotovitev navzočnosti vlagateljev peticij, ko se o njihovih peticijah razpravlja v odboru;

32.  poziva k bolj osredotočenemu in dejavnemu delu službe za komunikacijo ter večji prisotnosti na družbenih omrežjih, zaradi česar bi se odbor lahko bolje odzival na pomisleke javnosti;

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije in njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL C 18, 19.1.2017, str. 10.
(2) UL C 369, 11.10.2018, str. 105.
(3) UL C 356, 4.10.2018, str. 77.
(4) UL C 369, 11.10.2018, str. 11.
(5) UL C 263, 25.7.2018, str. 98.
(6) Mnenje, sprejeto 24. januarja 2017.
(7) Mnenje, sprejeto 24. januarja 2017.
(8) Mnenje, sprejeto 25. aprila 2017.
(9) Mnenja, sprejeta 24. januarja 2017.
(10) Mnenje, sprejeto 22. marca 2017.
(11) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017.
(12) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017.
(13) Mnenje, sprejeto 22. novembra 2017.
(14) Mnenje, sprejeto 7. septembra 2017.
(15) Posebna raziskava Eurobarometra št. 468: Odnos evropskih državljanov do okolja, november 2017: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2156
(16) UL L 65, 11.3.2011, str. 1.

Pravno obvestilo