Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0202(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0445/2018

Predložena besedila :

A8-0445/2018

Razprave :

PV 15/01/2019 - 19
CRE 15/01/2019 - 19

Glasovanja :

PV 16/01/2019 - 12.6
CRE 16/01/2019 - 12.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0019

Sprejeta besedila
PDF 292kWORD 90k
Sreda, 16. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ***I
P8_TA(2019)0019A8-0445/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0380),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0231/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj ter stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb (A8-0445/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 19. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) prehod (ESP) [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]
P8_TC1-COD(2018)0202

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna Horizontalna načela, kakor kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu ter v členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članice in Komisija prizadevati odpravljati za odpravo neenakosti in spodbujati enakost spodbujanje enakosti moških in žensk ter upoštevati vidik vključevanje vidika spola ter preprečevati diskriminacijo in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. [Sprememba 2]

(2)  Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic(4). Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočo rastjo ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic predstavlja krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG)(ESP), ki bodo Uniji omogočile, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela.

(3)  Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije(5) na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030(6) – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov.

(4)  Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“(7). V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo in prehodom na z viri gospodarno gospodarstvo ob polnem upoštevanju Pariškega sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil oblikovan na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali pravočasnejše odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. [Sprememba 3]

(5)  Komisija v svoji „beli knjigi o prihodnosti Evrope“(8) izraža skrb zaradi izolacionističnih gibanj, vse večjih dvomov o koristih odprte trgovine in socialnega tržnega gospodarstva EU na splošno.

(6)  Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“(9) opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj Odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinkitrgovina ima sicer svoje prednosti, vendar so potrebna ustrezna sredstva za obravnavo z njo povezanih negativnih stranskih učinkov. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinkebodo tehnološke in okoljske spremembe te učinke dodatno okrepile. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene. V okviru ustreznih strukturnih skladov Unije, kot je Evropski socialni sklad plus (ESS +), bi morali bolje upoštevati vse sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda, da bi bila podjetja in delovna sila z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito ter z dejavno podporo pri dostopanju do priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev bolje prilagojena. [Sprememba 4]

(7)  Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“(10) poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. [Sprememba 5]

(8)  Globalizacija Podnebne spremembe, globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta ESS+, ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESP, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“(11) je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. [Sprememba 6]

(9)  Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(12) za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili svoja delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

(10)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(13) kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki so zaposlitev izgubili neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

(11)  Za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 je Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(14) razširila področje uporabe, da se ne bi zajemalo le ukinjenih delovnih mest, ki so posledica resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, temveč še ukinjena delovna mesta, ki so posledica nove svetovne finančne in gospodarske krize.

(11a)  Program ESP bi moral biti viden in bi mu bilo treba zagotoviti več in boljših podatkov, da bi sklad lahko dobro znanstveno ocenili ter da bi preprečili upravne omejitve pri delovanju programa za pomoč trgovinskemu prilagajanju. [Sprememba 7]

(12)  Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in dokazuje, da ustvarja dodano vrednost EU neposredno širši javnosti. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah(15).

(13)  Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG ESP kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje kakovostne in trajnostne ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb, digitalizacije in avtomatizacije ali drugih dejavnikov, kot so izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ali prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo morala uporaba ESPG ESP v prihodnje temeljila temeljiti le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG Glede na svoj njegov namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja bi moral ESP ostati prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge(16). [Spremembi 8 in 97]

(13a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih potrdil svoje odločno stališče glede nujne ravni financiranja ključnih politik Unije v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da bi omogočili izpolnitev njihovih nalog in ciljev. Izrecno je poudaril, da je treba v večletnem finančnem okviru podvojiti namensko financiranje za mala in srednja podjetja ter za reševanje brezposelnosti mladih; pozdravil je več predlogov, s katerimi bi izboljšali sedanje določbe, predvsem povečane dodelitve za posebne instrumente; napovedal je tudi, da se bo pogajal za dodatne izboljšave, kjer bodo potrebne. [Sprememba 9]

(14)  Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG ESP, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 200 ukinjenih delovnih mest v ustreznem referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo bi moralo biti možno vložiti vloge za nižje število ukinjenih delovnih mest. [Sprememba 10]

(14a)  ESP bi moral upoštevati načelo solidarnosti in dejstvo, da mora imeti prestrukturiranje pomembne posledice, če se želi uporabiti kot prag za vlogo za pomoč iz ESP, prav tako pa bi si moral prizadevati za izkazovanje solidarnosti z odpuščenimi delavci iz vseh vrst podjetij, ne glede na njihovo velikost. [Sprememba 11]

(14b)  ESP bi moral ostati poseben instrument Unije za odzivanje na razmere, zaradi katerih so potrebna velika prestrukturiranja na evropskih trgih dela. Kljub temu pa bi morala Unija še naprej iskati bolj trajnostne načine obravnavanja strukturnih sprememb in izzivov, ki vplivajo na trge dela in povzročajo tovrstne dogodke v državah članicah. [Sprememba 12]

(15)  Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici.

(16)  Del proračuna Unije, dodeljenega ESPG ESP, bi morala Komisija izvrševati v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta(17) ( v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi Komisija in države članice pri izvajanju ESPG ESP v okviru deljenega upravljanja morale spoštovati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(17)  Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije , kot so globalizacija, tehnološke in prestrukturiranj okoljske spremembe, prestrukturiranje ter uporabi ESPG uporaba ESP. Takšne analize bi morale vključevati dovolj razčlenjenih podatkov, predvsem po spolu, da bi se lahko učinkoviteje borili proti neenakostim med spoloma. [Sprememba 13]

(17a)  Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki deluje v sklopu agencije Eurofound, v realnem času spremlja poročanje o obsežnih prestrukturiranjih v vsej Uniji, pri tem pa se zanaša na mrežo nacionalnih dopisnikov. Center je zelo pomemben za ESP in bi moral pomagati pri njegovih operacijah, predvsem s pomočjo pri zgodnjem opredeljevanju morebitnih primerov za posredovanje. [Sprememba 14]

(18)  Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ESP ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce, ne glede na vrsto in trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG ESP za namene te uredbe. [Sprememba 15]

(19)  Finančni prispevki iz ESPG ESP bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela in personaliziranim storitvam, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v kakovostno in trajnostno zaposlitev v sektorju, ki je usmerjen v prihodnost, bodisi v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega, ter spodbujanje samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij, med drugim z ustanavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Finančni prispevki bi morali ukrepe, za katere so odgovorne države članice in/ali podjetja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah, dopolnjevati, ne pa jih nadomestiti. Podjetja bi lahko spodbujali bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG ESP. [Sprememba 16]

(19a)  Pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lažjo ponovno vključitev upravičencev, ki so prejemniki pomoči, bi morale države članice izkoristiti cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg in se bolj usmeriti vanje, da bi odpravile velike razlike med spoloma na področjih IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega bi morale države članice pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev poskrbeti za konec prevlade enega spola v panogah in sektorjih, za katere je ta običajna. Povečanje zastopanosti manj zastopanega spola v sektorjih, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, bi prispevalo k zmanjševanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma. [Sprememba 17]

(20)  Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila kakovostno in trajnostno zaposlitev vseh upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem sedemmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba upoštevati ključne razloge za odpuščanje, kjer je to ustrezno, in predvideti obete na trgu dela v prihodnosti ter potrebne kompetence. Usklajeni sveženj bi moral biti združljiv s prehodom na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo. [Sprememba 18]

(21)  Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z invalidi, osebami, ki skrbijo za sorodnike, mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, osebami z nizko stopnjo kvalifikacij, osebami migrantskega porekla ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno to pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG ESP spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. [Sprememba 19]

(21a)  Komisija je v obdobju med marcem 2007 in marcem 2017 prejela 148 vlog za sofinanciranje iz ESP iz 21 držav članic v skupni vrednosti skoraj 600 milijonov EUR za pomoč 138 888 presežnim delavcem in 2 944 osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). [Sprememba 20]

(22)  Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG ESP, institucije Unije pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi jih čim prej ocenile. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. [Sprememba 21]

(22a)  Za lažje izvajanje in doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba javnost bolje seznaniti z ESP in možnostmi, ki jih ponuja, zlasti na ravni ustreznih organov v državah članicah. [Sprememba 22]

(22b)  Komisija omogoča lažji dostop do državnih in regionalnih organov prek namenske službe za podporo, ki zagotavlja splošne informacije in pojasnila o postopkih ter o tem, kako se predloži vloga. Služba za podporo bi morala dati na voljo standardizirane obrazce za statistične podatke in nadaljnjo analizo. [Sprememba 23]

(23)  V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge in jih vključiti v proces izvajanja. [Sprememba 24]

(24)  Finančni prispevki iz ESPG ESP v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli morejo nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali temveč bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. Prav tako finančni prispevek iz ESP ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo, temveč bi moral namesto tega prinašati dejansko evropsko dodano vrednost. [Sprememba 25]

(25)  Države članice bi morale v skladu z načelom enakosti zagotoviti učinkovit dostop do informacij o ESP na vsem svojem ozemlju, vključno s podeželjem. Komisija bi morala zlasti spodbujati razširjanje obstoječih dobrih praks, izboljšati vedenje o merilih ESP za upravičenost in njegovih postopkih za vloge ter povečati ozaveščenost o ESP med državljani Unije, predvsem delavci. Vključiti bi bilo treba posebne izrecne določbe za dejavnosti o dejavnostih informiranja in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih. [Sprememba 26]

(26)  Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve ali od datuma, na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP.

(27)  Da bi zadovoljili potrebe, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno majhne, bi bilo treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za plačila v proračunski vrstici ESPESPG.

(27a)  Za zadostitev potreb, ki nastanejo predvsem v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno omejene, je treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za odobritve plačil v proračunski vrstici ESP. [Sprememba 27]

(28)  Večletni finančni načrt in Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne [prihodnji datum] o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (18) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) določata finančni okvir ESPGESP.

(29)  V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPGESP, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPGESP. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. [ločeno glasovanje]

(30)  Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca, država članica, v kateri se nahaja podjetje, pa lahko vnaprej nakaže nujno potrebna sredstva, da jim to omogoči. [Sprememba 29]

(31)  Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG ESP, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG ESP, ki bi moralo biti skladno z jasnimi zahtevami glede spremljanja ter vsebovati nadaljnje spremljanje upravičencev in oceno učinka na enakost spolov. [Sprememba 30]

(32)  Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)(19) ali morebitno pozneje sprejeto uredbo. Države članice bi morale upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP. Ker je obdobje izvajanja operacij ESPG ESP kratko, bi se morala pri obveznostih poročanja odražati posebna narava pomoči iz ESPG ESP.

(32a)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite komunikacijske ukrepe za spodbujanje finančnih prispevkov iz ESP, navesti izvor sredstev Unije in izboljšati prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira Unija v okviru tega sklada. [Sprememba 31]

(33)  Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in ustrezno ukrepati glede nepravilnosti, vključno z goljufijami, ki jih povzročijo upravičenci. Še posebej lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013(20) in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95(21) in št. 2185/96(22) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja administrativne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939(23) lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (24) Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeli potrebne pravice in dostop ter zagotovi, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o svojih nadaljnjih ukrepih ter ukrepanjih na podlagi preiskav OLAF.

(34)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[1], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[2], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[3] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[4] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(35)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(36)  V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(25) je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa na mestu samem vključujejo izmerljive kazalnike.

(37)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev namenjenih za podnebne cilje, ter letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. [Sprememba 32]

(38)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)  Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev in imeti za cilj večji delež žensk v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike [Sprememba 33]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG ESP).

Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije inESP ter načine, pravila in merila za zagotavljanje takšnega financiranjafinanciranja Unije, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG ESP za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. [Sprememba 34]

Člen 2

Poslanstvo

ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi Cilj ESP je podpora družbeno-ekonomskim spremembam, ki so posledica globalizacije ter tehnoloških in tehnološkega napredka, da pomaga okoljskih sprememb, in sicer s pomočjo presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembamprek spodbujanja alternativne, trajnostne zaposlitve. ESP je sklad za nujne primere, ki deluje reaktivno in prispeva k pravičnemu prehodu. Kot tak ESPG ESP prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. [Sprememba 35]

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo presežnim delavcem za ukrepe za ponovno zaposlovanje presežnih delavcev, ne glede na vrsto ali trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlenim osebamsamozaposlenih oseb, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5(1) do (3). [Sprememba 36]

2.  Specifičen Specifični cilj ESPG ESP je pomoč in podpora delavcem pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije, avtomatizacije in tehnoloških sprememb. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, in spodbujanje enakosti spolov. [Spremembi 37 in 98]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)  „presežni delavec“ pomeni delavca ne glede na vrsto ali trajanje njegovega delovnega razmerja, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; [Sprememba 38]

(b)  „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)  „upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPGESP;

(d)  „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG ESP, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Člen 5

Merila za pomoč

1.  Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG ESPza ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

2.  Finančni prispevek iz ESPG ESP bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih šestih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; [Sprememba 39]

(b)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 vsaj 200 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; [Sprememba 40]

(c)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. [Sprememba 41]

3.  Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi vključno z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost stopnje zaposlenosti in lokalno, regionalno ali regionalno nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG ESP. [Sprememba 42]

4.  Sredstva iz ESPG ESP se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so v prvi vrsti odvisni od javnih financ. [Sprememba 43]

Člen 6

Izračun števila presežnih delavcev in prenehanj opravljanja dejavnosti

1.  Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila presežnih delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5(1) do (3). [Sprememba 44]

2.  Država članica prosilka izračuna število iz odstavka 1 na enega od naslednjih dni:

(a)  na dan, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES(26) uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpuščanjih;

(b)  na dan, ko delodajalec obvesti delavca o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

(c)  na dan dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka;

(d)  na dan izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(e)  za samozaposleno osebo, na dan prenehanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami.

V primerih iz točke (a) država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu presežnih delavcev, ki so nastali v skladu s členom 5(1) te uredbe, preden Komisija dokonča oceno.

Člen 7

Upravičenci

Država članica prosilka lahko zagotovi usklajeni sveženj prilagojenih storitev v skladu s členom 8, sofinanciranih iz ESPG ESP, upravičencem, med katerimi so lahko:

(a)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5(1) do (3); [Sprememba 45]

(b)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, zunaj referenčnega obdobja iz člena 5; in sicer šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali med koncem referenčnega obdobja in zadnjim dnem pred datumom dokončanja ocene s strani Komisije.

Delavci in samozaposlene osebe iz točke (b) prvega pododstavka se štejejo za upravičene, če je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil presežnost v referenčnem obdobju.

Države članice lahko z odstopanjem od člena 5 ponudijo prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESP, določenemu številu dolgotrajno brezposelnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let, in sicer številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov, pri tem pa imajo prednost osebe, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če je vsaj do nekaterih odpuščanj prišlo v regijah na ravni NUTS 2. [Sprememba 46]

Člen 8

Upravičeni ukrepi

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, – z udeležbo sindikatov in/ali predstavnikov delavcev – namenjenih za lajšanje zagotavljanje lažje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v kakovostno in trajnostno zaposlitev ali samozaposlitev. [Sprememba 47]

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva zahtevata digitalna industrijska doba in gospodarstvo, gospodarno z viri, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih personaliziranega usposabljanja in/ali storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam, spretnostim in posebnim potrebam zadevnega upravičenca. [Sprememba 48]

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)  usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, personalizirana pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; [Sprememba 49]

(b)  posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude dodatki za zaposlovanje, namenjene delodajalcemotroke, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce in spodbudami za zaposlovanje, namenjenimi delodajalcem, vključno s spodbudami za zagotavljanje prožnih ureditev dela za presežne delavce. [Sprememba 50]

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči presežejo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. [Sprememba 51]

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja, vključno z zadrugami, ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 presežejo 25 000 EUR na presežnega delavca. [Sprememba 52]

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela, pa tudi možnost ponovne vključitve delavcev v njihov nekdanji poklicni sektor, v katerem je prišlo zaradi obsežnega prestrukturiranja do potrebe po novih ali dopolnilnih spretnostih in kjer je mogoče kar najbolj učinkovito uporabiti obstoječe spretnosti. [Sprememba 53]

2.  Do finančnega prispevka iz ESPG ESP niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(ba)  ukrepi za spodbujanje zlasti prikrajšanih delavcev, bolj izpostavljenih tveganju revščine ali starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali se vrnejo nanj; [Sprememba 54]

(bb)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorne države članice. [Sprememba 55]

Iz ESPG ESP se v nobenem primeru ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. [Sprememba 56]

3.  Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma in/ali socialnimi partnerji. [Sprememba 57]

4.  Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG ESP izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

Člen 9

Vloge

1.  Država članica prosilka vloži vlogo pri Komisiji v dvanajstih tednih od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 5(2) ali (3).

2.  V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. [Sprememba 58]

3.  Na zahtevo države članice Komisija zagotovi tehnično pomoč že v zgodnjih fazah postopka. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. [Sprememba 59]

4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija tega roka izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, se rok lahko podaljša za dodatnih 20 dni, če Komisija predloži predhodno pisno obrazloži razloge obrazložitev razlogov za svojo zamudo in o tem obvesti zadevno državo članico. [Sprememba 60]

5.  Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)  oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)  potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo vse svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci z odpuščanjem in da je ustrezno poskrbelo za svoje delavce; [Sprememba 61]

(ba)   jasno navedbo dejavnosti, ki jih države članice že izvajajo za pomoč presežnim delavcem, in dopolnilne narave sredstev iz ESP, za katera se zaprosi zaradi pomanjkanja sredstev, ki so na voljo nacionalnim ali regionalnim organom; [Sprememba 62]

(bb)   pregled sredstev iz skladov Unije, ki jih je podjetje, ki odpušča, že prejelo v petih letih pred kolektivnim odpuščanjem; [Sprememba 63]

(c)  kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)  po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)  pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno, nacionalno ali nacionalno po potrebi čezmejno gospodarstvo in zaposlenost; [Sprememba 64]

(f)  podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, nizkokvalificirane, starejše in mlade upravičence ter upravičence s prikrajšanih območij; [Sprememba 65]

(g)  obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(h)  oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)  za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)  datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)  postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)  izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG ESPs postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)  vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja;

(ma)   izjavo, da bodo predlagani ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, in da se bo preprečilo kakršno koli dvojno financiranje. [Sprememba 66]

Člen 10

Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP ne nadomesti ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

2.  Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in , lokalni in po potrebi čezmejni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov in programov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. [Sprememba 67]

3.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se omeji na to, kar je potrebno za izkaz solidarnosti in zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG ESP, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. [Sprememba 68]

4.  Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov in programov Unije. [Sprememba 69]

5.  Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG ESP, ne dobijo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 11

Enakost spolov in nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih vseh ustreznih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ESP ter njihov sestavni del. [Sprememba 70]

Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da pri dostopu do ESPG ESP in na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka preprečijo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, spolne identitete, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 12

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.  Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje ESPG ESP uporabi za tehnično financiranje tehnične in upravno pomoč upravne pomoči za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, zbiranja podatkov, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost ESPGESP, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Okrepijo se sinergije z uveljavljenimi sistemi spremljanja strukturnih sprememb, kot je Evropski center za spremljanje prestrukturiranja. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja. [Sprememba 71]

2.  Komisija v okviru zgornje meje iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zahtevek za prerazporeditev odobritev za tehnično pomoč v zadevne proračunske postavke v skladu s členom 31 finančne uredbe.

3.  Komisija tehnično pomoč izvaja na svojo lastno pobudo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) in (c) člena 62(1) finančne uredbe.

Če Komisija izvaja tehnično pomoč s posrednim upravljanjem, zagotovi preglednost postopka določanja tretje osebe za izvajanje misije, za katero je zadolžena, ter o podizvajalcu, imenovanem za ta namen, obvesti vse deležnike ESP, tudi Evropski parlament. [Sprememba 72]

4.  Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPGESP, vključno z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom. Komisija informacije o uporabi ESPG ESP ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. [Sprememba 73]

Člen 13

Širjenje informacij, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.  Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti.Države članice zagotovijo, da se poudari dodana vrednost financiranja Unije, ter Komisiji pomagajo pri zbiranju podatkov, da bi povečali proračunsko preglednost. [Sprememba 74]

Države članice uporabijo emblem EU v skladu s [Prilogo VIII uredbe o skupnih določbah] skupaj z enostavno izjavo o financiranju („financira/sofinancira Evropska unija“).

2.  Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPGESP, smernice za predložitev vlog in za ustrezne ukrepe, redno posodobljen seznam stikov v državah članicah, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. [Sprememba 75]

3.  Komisija daje prednost širjenju obstoječih dobrih praks s področja komunikacije, izvaja dejavnosti širjenja informacija informacij in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG prepoznavnost ESP, predstavila njegova merila za upravičenost in postopke za vloge, izboljšala njegovo učinkovitost in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji – tudi tistih na podeželju z ESPG oteženim dostopom do informacij – z ESP. [Sprememba 76]

Države članice zagotovijo, da je vso komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takšnega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice:

–  interno rabo, tj. pravico do reprodukcije, kopiranja, zagotavljanja komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost institucijam, agencijam in njihovim zaposlenim v EU in državah članicah EU;

–  reprodukcijo celote ali dela komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

–  posredovanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost z uporabo katerega koli sredstva in vseh sredstev komunikacije;

–  razdeljevanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost (ali njunih kopij) v kakršni koli obliki in v vseh oblikah;

–  shranjevanje in arhiviranje komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost;

–  izdajanje podlicenc za pravice v zvezi s komunikacijskim gradivom in gradivom za prepoznavnost tretjim strankam.

Uniji se lahko podelijo dodatne pravice.

4.  Viri, dodeljeni za dejavnosti komuniciranja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnimi cilji iz člena 3.

Člen 14

Določitev finančnega prispevka

1.  Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej v roku iz člena 9(4) oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPGESP, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. [Sprememba 77]

2.  Stopnja sofinanciranja ESPG ESP za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

3.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16 in o tem uradno obvesti državo članico prosilko. [Sprememba 78]

4.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko in vse druge ustrezne deležnike, med drugim Evropski parlament. [Sprememba 79]

Člen 15

Obdobje upravičenosti

1.  Izdatki za finančni prispevek iz ESPG so upravičeni od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere zadevna država članica začne, ali bi morala začeti, zagotavljati prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP v skladu s členom 8(1) in (4).

2.  Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8, vendar. Ti se v vsakem primeru začnejo izvajati v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločitve o finančnem prispevku in izvedejo najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku. [Sprememba 80]

3.  Obdobje izvajanja je obdobje od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere država članica začne prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ter dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, ki se konča 24 mesecev od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku.

4.  Kadar upravičenec vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za takšen tečaj upravičen do sofinanciranja ESPG ESP do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če se je ustrezen odhodek zgodil pred navedenim datumom.

5.  Izdatki na podlagi člena 8(4) so upravičeni do roka za predložitev končnega poročila v skladu s členom 20(1).

Člen 16

Proračunski postopek in izvrševanje proračuna

1.  Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG ESP izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe vloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESP skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po tem, ko jim je bil predlog predložen. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino vseh poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Ko Komisija pošlje predlog sklepa o uporabi ESP, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi predlog za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prerazporeditve v zvezi z ESP se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe. [Sprememba 81]

2.  Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge. [Sprememba 82]

3.  Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita sprejmeta sklep o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe uporabi ESP. [Sprememba 83]

3a.  Predlog sklepa o uporabi ESP v skladu z odstavkom 1 vsebuje:

(a)  oceno, opravljeno v skladu s členom 9(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih ocena temelji;

(b)  dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 5 in 10 ter

(c)  razloge, s katerimi se utemeljijo predlagani zneski. [Sprememba 84]

Člen 16a

Izjemni primeri

V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati. [Sprememba 85]

Člen 17

Plačilo in uporaba finančnega prispevka

1.  Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3) zadevni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom predhodnega financiranja načeloma v 15 delovnih dneh. Predhodno financiranje se obračuna, ko država članica predloži potrjeni izkaz izdatkov v skladu s členom 20(1). Neporabljeni znesek se povrne Komisiji.

2.  Finančni prispevek iz odstavka 1 se izvaja v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 63 finančne uredbe.

3.  Komisija določi podrobne tehnične pogoje financiranja v sklepu o finančnem prispevku iz člena 16(3).

4.  Zadevne države članice lahko med izvajanjem ukrepov iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev Komisiji predložijo predlog za spremembo vključenih ukrepov, in sicer z dodajanjem drugih upravičenih ukrepov, navedenih v točkah (a) in (b) člena 8(1), v kolikor so takšne spremembe ustrezno utemeljene ter skupna vrednost ne presega finančnega prispevka iz člena 16(3). Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, ustrezno spremeni sklep o finančnem prispevku.

5.  Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Člen 18

Uporaba eura

Vloge, sklepi o finančnih prispevkih in poročila v okviru te uredbe ter tudi vsi drugi povezani dokumenti zneske izražajo v eurih.

Člen 19

Kazalniki

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v prilogi.

2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da po potrebi spreminja kazalnike v prilogi in tako zagotovi učinkovito ocenjevanje uporabe sredstev.

Člen 19a

Model za anketo upravičencev

Anketa upravičencev iz točke (d) člena 20(1) temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Komisija ta izvedbeni akt za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2). [Sprememba 86]

Člen 20

Končno poročilo in zaključek

1.  Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z:

(a)  vrstami ukrepov in glavnimi pridobljenimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi Unije, predvsem z ESS+, ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje; [Sprememba 87]

(b)  navedbo organov, ki v državi članici izvajajo sveženj ukrepov;

(c)  kazalniki iz člena 19;

(d)  rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev v šestih mesecih po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti in vrsti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; [Sprememba 88]

(e)  informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen zagonskih, mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; [Sprememba 89]

(f)  izjavo, ki utemeljuje izdatke.

2.  Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži popoln in ustrezno preverjen preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. [Sprememba 90]

3.  Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka iz ESPG ESP in po potrebi preostanek zneska, če sploh, ki ga v skladu s členom 24 dolguje zadevna država članica. Zaključek finančnega prispevka je pogojen s posredovanjem kazalnikov dolgoročnejših rezultatov, kakor je določeno v odstavku 2.

Člen 21

Dveletno poročilo

1.  Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG ESP, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, hitrostjo njihove obravnave in morebitnimi pomanjkljivostmi obstoječih pravil, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. [Sprememba 91]

2.  Poročilo se v vednost posreduje državam članicam, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. [Sprememba 92]

Člen 22

Ocenjevanje

1.  Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG ESP z naknadnimi ocenami učinka glede uporabe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Za namene ocene iz prvega pododstavka države članice zberejo vse razpoložljive podatke o primerih ESP in delavcih, ki jim je ESP pomagal. [Sprememba 93]

2.  Rezultati ocen iz odstavka 1 se v vednost posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. Priporočila iz ocen se upoštevajo pri pripravi novih programov na področju zaposlovanja in socialnih zadev ali nadaljnjem razvoju obstoječih programov.

3.  Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po sektorjih in državah članicah. [Sprememba 94]

4.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka ESPG ESP pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 zaradi spremembe Priloge, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki ter dopolni ta uredba z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in vrednotenja.

Člen 23

Upravljanje in finančni nadzor

1.  Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije države članice prevzamejo odgovornost za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG ESP, in za finančni nadzor ukrepov. Ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)  preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelu dobrega finančnega poslovodenja;

(b)  zagotavljanje, da je predložitev podatkov o spremljanju obvezna zahteva v pogodbah z organi, ki izvajajo usklajeni sveženj prilagojenih storitev;

(c)  preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(d)  zagotavljanje, da so izdatki utemeljeni z zanesljivo spremno dokumentacijo, zakoniti in redni;

(e)  preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisiji poročajo o nepravilnostih, vključno z goljufijami.

2.  Za namene člena 63(3) finančne uredbe države članice določijo organe, pristojne za upravljanje in nadzor ukrepov, ki jih podpira ESPG ESP. Navedeni organi Komisiji pri posredovanju končnega poročila iz člena 20(1) te uredbe zagotovijo informacije iz člena 63(5), (6) in (7) finančne uredbe o izvajanju finančnega prispevka.

Kadar so organi, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1309/2013, v zadostni meri zagotovili, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo, lahko zadevna država članica Komisijo uradno obvesti, da so ti organi potrjeni v skladu s to uredbo. V tem primeru zadevna država članica navede, kateri organi so potrjeni in kakšne so njihove funkcije.

3.  Kadar se ugotovijo nepravilnosti, države članice izvedejo potrebne finančne popravke. Popravki, ki jih izvedejo države članice, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Države članice izterjajo vsak neupravičeno izplačan znesek, ga povrnejo Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4.  Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelu dobrega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije, brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki se financirajo iz ESPG ESP, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Pri takih pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da se dopolni odstavek 1(e) z opredelitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, ter podatkov, ki jih je treba posredovati.

6.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko poročanja nepravilnosti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2), da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega člena.

7.  Države članice zagotovijo, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi izdatki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo še tri leta po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP.

Člen 24

Izterjava finančnega prispevka

1.  Kadar so dejanski stroški usklajenega svežnja prilagojenih storitev nižji od zneska finančnega prispevka v skladu s členom 16, Komisija izterja ustrezni znesek, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe.

2.  Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje bodisi obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, bodisi svojih obveznosti iz člena 23(1), zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe. Če ni bil dosežen dogovor, Komisija sprejme sklep v obliki izvedbenega akta in izvede potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka iz ESPG ESP za zadevni ukrep. Navedeni sklep sprejme v 12 mesecih po prejemu pripomb države članice. Zadevna država članica povrne vsak neupravičeno izplačan znesek in kadar država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 25

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(3) in člena 23(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz člena 19(3) in člena 23(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(3) in člena 23(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 26

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(27).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Prehodna določba

Uredba (EU) št. 1309/2013 se še naprej uporablja za vloge, predložene do 31. decembra 2020. Uporablja se do zaključka zadevnih primerov.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge, vložene od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Skupni kazalniki učinka in rezultatov za vloge ESPG ESP

Vsi osebni podatki(28) se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“).

(1)  Skupni kazalniki učinka na upravičence

–  brezposelni*,

–  neaktivni*,

–  zaposleni*,

–  samozaposleni*,

–  mlajši od 30 let*,

–  starejši od 54 let*,

–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8)*,

–  z manj kot 2 letoma poklicnih izkušenj,

–  z 2 do 10 leti poklicnih izkušenj,

–  z več kot 10 leti poklicnih izkušenj. [Sprememba 95]

Skupno število upravičencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom(29).

Ti podatki o upravičencih, ki sodelujejo v ukrepih, ki jih sofinancira ESPG ESP, se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1).

(2)  Skupni kazalniki rezultata za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP (razčlenjeno glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi: s polnim delovnim časom / s krajšim delovnim časom, za določen čas / za nedoločen čas) in samozaposlenih, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki šest mesecev po koncu obdobja izvajanja pridobijo kvalifikacijo*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki se šest mesecev po koncu obdobja izvajanja izobražujejo ali usposabljajo*.

Podatki se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1) in se zberejo s pomočjo podatkov, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic, kakor tudi s pomočjo ankete upravičencev (kot je določeno v členu 20(1)d). Navedeni podatki zajemajo izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število.

(3)  Skupni kazalnik dolgoročnejših rezultatov za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP, vključno s samozaposlenimi, 18 mesecev po koncu obdobja izvajanja, kot je določeno v sklepu o financiranju*.

Ti podatki se dajo na voljo do konca devetnajstega meseca po koncu obdobja izvajanja. Podatki bi morali zajemati izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število. Za večje primere, ki pokrivajo več kot 1 000 upravičencev, se podatki lahko alternativno zberejo na reprezentativnem vzorcu skupnega števila upravičencev, sporočenega kot kazalnik učinka (1).

(1)UL C ...
(2)UL C ...
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019.
(4)https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl.
(5)http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/.
(6)https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld.
(7)http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL
(8)https://ec.europa.eu/commission/white-paper-future-europe-reflections-and-scenarios-eu27_sl.
(9)https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl.
(10)https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl.
(11)SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013).
(12)Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1).
(13)Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).
(14)Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (OJ L 347, 20.12.2013, p. 855).
(15)COM(2018)0297 in priložen SWD(2018)0192.
(16)SWD(2018)0171 in njegova priloga COM(2018)0321.
(17)UL L […], […], str. […].
(18)Sklic je treba posodobiti.
(19)Sklic je treba posodobiti.
(20)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(21)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(22)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(23)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(24)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(25) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(26)Sklic, ki se preveri/posodobi: Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).
(27) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(28)Organi upravljanja vzpostavijo sistem, ki beleži in shranjuje podatke o posameznem udeležencu v računalniški obliki. Ureditve, ki jih glede obdelave podatkov vzpostavijo države članice, morajo biti v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1), zlasti členov 4, 6 in 9. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679).
(29)Brezposelni, neaktivni, zaposleni, samozaposleni.

Zadnja posodobitev: 13. december 2019Pravno obvestilo