Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0229(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0482/2018

Predložena besedila :

A8-0482/2018

Razprave :

PV 15/01/2019 - 16
CRE 15/01/2019 - 16
PV 17/04/2019 - 26
CRE 17/04/2019 - 26

Glasovanja :

PV 16/01/2019 - 21.3
CRE 16/01/2019 - 21.3
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2019 - 10.13
CRE 18/04/2019 - 10.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0026
P8_TA(2019)0433

Sprejeta besedila
PDF 347kWORD 119k
Sreda, 16. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev programa InvestEU ***I
P8_TA(2019)0026A8-0482/2018
Besedilo
 Prečiščeno besedilo

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))(1)
PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
k predlogu Komisije
---------------------------------------------------------

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnima odboroma v medinstitucionalna pogajanja (A8-0482/2018).
(2)* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.


Predlog
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa InvestEU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  Evropski sklad za strateške naložbe se je izkazal za dragoceno orodje za mobilizacijo zasebnih naložb prek uporabe jamstva EU in lastnih sredstev skupine EIB.

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje javne in zasebne naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za vzdržno dolgoročno rast zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, ▌vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(4)  Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije, ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju kar najvišje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite uporabe virov na podlagi pristopa krožnega gospodarstva, trajnosti in vključujočnosti gospodarske rasti Unije ter socialne odpornosti in ▌povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. S tem bi gospodarstvo Unije in finančni sistem postala odpornejša in povečala njeno sposobnost odzivanja na ciklične gospodarske krize. V ta namen bi moral sklad InvestEU podpirati tehnično, ekonomsko in socialno vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev, kot je to primerno. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na zagotavljanje strateških, dolgoročnih koristi na ključnih področjih politik Unije, ki sicer ne bi prejela financiranja oziroma bi bilo to premajhno, ter tako prispevati k doseganju ciljev politike Unije.

(5a)  Komisija in izvajalski partnerji bi morali zagotoviti, da program InvestEU izkorišča vsa dopolnjevanja in sinergije s financiranjem z nepovratnimi sredstvi in drugimi ukrepi na področjih politik, ki jih podpira, v skladu s cilji drugih programov Unije, kot so program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, program za digitalno Evropo, program za enotni trg, evropski program za vesolje, Evropski socialni sklad+, program za ustvarjalno Evropo ter program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE).

(5b)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči gospodarski sektorji v Uniji, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata gospodarska in kulturna vrednost. Vendar neopredmetena narava njihovih sredstev omejuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, rast in konkurenčnost na mednarodni ravni. Namenski jamstveni instrument, vzpostavljen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, je uspešno okrepil finančne zmogljivosti in konkurenčnost podjetij s kulturnega in ustvarjalnega področja. Zato bi bilo treba MSP ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev s programom InvestEU še naprej lajšati dostop do financiranja.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji gospodarski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, financirani iz sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati socialne in okoljske standarde Unije, kot so spoštovanje pravic delavcev, uporaba podnebju prijaznih virov energije in ravnanje z odpadki. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala biti načela trajnostnega razvoja in varnosti podlaga za oblikovanje sklada InvestEU, naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, pa se ne bi smele podpirati, razen na podlagi ustrezne utemeljitve, da bo naložba prispevala k ciljem energetske unije.

(8)  Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v socialne in trajnostne naložbe v skladu s cilji iz Akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti(3).

(8a)   V duhu spodbujanja dolgoročnega financiranja in trajnostne rasti, bi bilo treba spodbujati dolgoročne naložbene strategije zavarovalnic s pregledom zahtev po kapitalski ustreznosti prispevkov za financiranje naložbenih projektov, podprtih z jamstvom EU v okviru programa InvestEU. Za uskladitev spodbud zavarovateljev s ciljem dolgoročne trajnostne rasti Unije in za odpravo ovir za naložbe v okviru programa InvestEU bi morala Komisija upoštevati to revizijo kot del pregleda iz člena 77f(3) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4).

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov Unije 25 % ▌ namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najpozneje pa do leta 2027. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih in sektorskih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(5)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Sklad InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala po izvedbi odprtega javnega posvetovanja pripraviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice ▌vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebne upravne obremenitve, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnosti.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo, zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo ter podpirati na primer razvoj in uvedbo inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Pri programu InvestEU bi morala imeti prednost področja, v katera se je premalo vlagalo in na katerih so potrebne dodatne naložbe, vključno s trajnostno energijsko učinkovitostjo, ter ukrepi, ki prispevajo k uresničitvi ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in kar najbolj povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13a)   Program InvestEU bi moral okrepiti vlogo državljanov in skupnosti, ki želijo vlagati sredstva v bolj trajnostno in razogljičeno družbo, vključno z energetskim prehodom. Ker [spremenjena direktiva o obnovljivih virih] in [spremenjena direktiva o električni energiji] sedaj priznavata in podpirata skupnosti in državljane na področju energije iz obnovljivih virov, kot bistvene akterje pri energetskem prehodu Unije pa priznavata tudi proizvajalce-odjemalce energije, bi moral program InvestEU olajšati sodelovanje teh akterjev na trgu. [Sprememba 3]

(13b)  Program InvestEU bi moral, kadar je to primerno, prispevati k ciljem [spremenjene direktive o obnovljivih virih] in [uredbe o upravljanju] ter podpirati energetsko učinkovitost pri odločanju o naložbah. Prispevati bi moral tudi k dolgoročni strategiji za prenovo stavb, ki jo morajo države članice oblikovati na podlagi [direktive o energetski učinkovitosti stavb]. Program bi moral okrepiti enotni digitalni trg in prispevati k zmanjšanju digitalnega razkoraka ter obenem povečati pokritost in povezljivost po vsej Uniji.

(13c)   Zagotavljanje varnosti uporabnikov cest predstavlja velik izziv pri razvoju prometnega sektorja, sprejeti ukrepi in opravljene naložbe pa zgolj v omejenem obsegu pripomorejo k zmanjšanju števila smrti in hudih poškodb na cestah. Program InvestEU bi moral okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki pomagajo izboljšati varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13d)   Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko postal pomembno orodje za podpiranje naložb v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo znatno tveganje za zasebne vlagatelje.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Glede na to, da javno financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti spodbuja rast produktivnosti in je ključnega pomena za spodbujanje zasebnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih, pa tudi da se odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij spodbuja na svetovni ravni. Ker je treba podpirati naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, je nujno, da program Obzorje Evropa in zlasti Evropski svet za inovacije (EIC) delujeta v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru programa InvestEU. Poleg tega se inovativna MSP in zagonska podjetja, zlasti tista, ki so osredotočena na neopredmetena sredstva, spopadajo s težavami pri dostopu do financiranja, zaradi česar mora delo EIC dopolnjevati namenske finančne produkte v okviru programa InvestEU, da bo tem MSP podpora zagotovljena tudi v prihodnje. V zvezi s tem bi morale izkušnje, pridobljene v okviru finančnih instrumentov, uporabljenih v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila MSP v okviru programa COSME, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)  Turizem je pomemben gospodarski sektor Unije in program InvestEU bi moral prispevati h krepitvi njegove dolgoročne konkurenčnosti s podpiranjem ukrepov, katerih cilj je prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo in njeno pospešitev ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja na mestnih in podeželskih območjih v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco, in sicer v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko, strojno učenje, internet stvari, biotehnologijo in finančno tehnologijo, kar lahko poveča učinkovitost mobilizacije kapitala za podjetniške podvige.

(16)  ▌MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in so znatnega in bistvenega gospodarskega pomena. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz ▌potrebe MSP in podjetij socialnega gospodarstva, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preoblikovanja v skladu s pristopom krožnega gospodarstva, inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Pomanjkanje dostopa do kapitala za MSP dodatno zaostruje tudi to, da sta industrija zasebnega in tveganega kapitala v Evropi sorazmerno šibki. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, tako da se zanje poenostavi dostop do financiranja, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da zagotovijo svojo konkurenčnost ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa in spodobnosti ustvarjanja delovnih mest in socialne blaginje. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Programi, kot je COSME, so pomembni za MSP, ker omogočajo lažji dostop do financiranja v vseh fazah življenjskega cikla MSP, k čemur je prispeval tudi EFSI, ki so ga MSP hitro začela uporabljati. Sklad InvestEU bi zato moral graditi na tem uspehu in zagotavljati obratni kapital in naložbe skozi celoten življenjski cikel podjetja, financiranje za posle zakupa in priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16a)   Podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, imajo ključno in strateško vlogo v ključnih sektorjih z velikimi industrijskimi sistemi (energija, voda, odpadki, okolje, poštne storitve, promet in telekomunikacije), pa tudi na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih storitev. Unija s tem, ko takšna podjetja podpira, zagotavlja blaginjo svojih državljanov in demokratično izbiro, med drugim v zvezi s kakovostjo storitev.

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope(7) in evropskem stebru socialnih pravic(8) ter okviru Unije za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja, zdravstva in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od visokoogljičnega gospodarstva in na katere vpliva strukturni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti med spoloma, enakih priložnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, trajnostno in socialno financiranje, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja in ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi(9) je za obdobje 2018–2030 ugotovljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)  Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije; to so trajnostna infrastruktura; raziskave, inovacije in digitalizacija; MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati nedelovanje trga na ravni Unije ali posamezne države članice ali neoptimalne naložbene razmere, vključno s tistimi, ki so povezane s cilji politik Unije. Oddelek za države članice bi moral obravnavati nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da v ta oddelek prispevajo v obliki jamstev ali denarja. Za podporo posamezni operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bi bilo treba oddelka za EU in države članice po potrebi uporabljati na dopolnjevalen način, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov. Regionalni organi bi morali imeti možnost, da v sklad InvestEU prek držav članic prenesejo del sredstev, s katerimi upravljajo v okviru deljenega upravljanja ter bi bila rezervirana za projekte InvestEU v isti regiji. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)  Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. S to možnostjo bi se povečala dodana vrednost proračunskega jamstva, ki ga podpira Unija, in sicer tako, da se ta možnost zagotovi širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov ter da se diverzificirajo načini za doseganje ciljev skladov v deljenem upravljanju, obenem pa bi se zagotovilo dosledno obvladovanje tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo v skladu s stopnjo rezervacij, ki jo določi Komisija v dogovoru z državami članicami na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica in/ali izvedbeni partnerji ali zasebni vlagatelji pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzeli izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Te ureditve bi morale biti določene v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici. Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od [člena 211(1)] Uredbe (EU, Euratom) št. XXXX(10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)  Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(11)].

(23)  Jamstvo EU v višini 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌razporediti med sklope politik.

(23a)  Države članice lahko prispevajo v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja. Brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast se enkratni prispevki držav članic v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja ali prispevki države članice ali nacionalnih spodbujevalnih bank, ki so uvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice, v naložbene platforme, načeloma obravnavajo kot enkratni ukrepi v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97(12) in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97(13).

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki so, kadar je to primerno, v stiku s končnimi posredniki in končni prejemniki. Izbor izvajalskih partnerjev bi moral biti pregleden in brez nasprotij interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganja jamstva ne bi smelo ovirati neposrednega dostopa izvajalskih partnerjev do jamstva. Ko se jamstvo v okviru oddelka za EU dodeli izvajalskim partnerjem, bi morali biti ti v celoti odgovorni za celoten naložbeni proces in potrebno skrbnost operacij financiranja ali naložbenih operacij. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki se podpirajo v okviru ustaljenega delovanja izvajalskih partnerjev, in jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri.

(24a)  Sklad InvestEU bi moral imeti ustrezno strukturo upravljanja, katere naloga bi morala biti sorazmerna z njenim edinim namenom, in sicer zagotavljanjem primerne uporabe jamstva EU, skladno z zagotavljanjem politične neodvisnosti odločitev o naložbah in, kadar je to primerno, načelom, da je sklad InvestEU po svoji naravi tržno naravnan. To strukturo upravljanja bi morali sestavljati usmerjevalni in svetovalni odbor ter povsem neodvisen naložbeni odbor. Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner. Kar zadeva splošno sestavo strukture upravljanja, bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov.

(25)  Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki Komisije, skupine Evropske investicijske banke, izvajalskih partnerjev in držav članic, po en strokovnjak za vsakega od štirih sklopov politike, ki jih imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij, da bi si izmenjevali informacije, razpravljali o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada EU, ter se pogovarjali o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(26)  Usmerjevalni odbor bi moral oblikovati strateške usmeritve sklada InvestEU in pravila, potrebna za njegovo delovanje, ter določiti pravila za operacije z naložbenimi platformami. Usmerjevalni odbor bi moral biti sestavljen iz šestih članov, in sicer: treh članov, ki jih imenuje Komisija, enega člana, ki ga imenuje Evropska investicijska banka, enega člana, ki ga imenuje svetovalni odbor izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev in ne bi smel biti predstavnik skupine EIB, in enega strokovnjaka, ki ga imenuje Evropski parlament; ti ne bi smeli zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov in bi morali delovati popolnoma neodvisno. Svoje naloge bi moral(a) opravljati nepristransko in v interesu sklada InvestEU. Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora bi morali biti objavljeni takoj, ko jih odobri usmerjevalni odbor, in Evropski parlament bi moral biti takoj obveščen o njihovi objavi.

(27)  Preden se projekt predloži naložbenemu odboru, bi moral sekretariat, ki ga gosti Komisija, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora, preveriti, ali so izvajalski partnerji predložili vso potrebno dokumentacijo, in pomagati Komisiji pri oceni združljivost naložbenih operacij in operacij financiranja s pravom in politikami Unije. Sekretariat bi moral tudi pomagati usmerjevalnemu odboru.

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in vanj prispeva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter zagotovitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU sklada InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije in zagotavljanju pravičnejšega ozemeljskega ravnotežja projektov, ki prispevajo k zmanjšanju regionalnih razlik. Pri pravilih o sodelovanju nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij v programu InvestEU bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar zadeva kompleksnost, velikost in tveganje zadevnih izvajalskih partnerjev, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in mlajše promocijske banke ali institucije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(29a)  Naložbene platforme bi morale, kadar je to primerno, združevati sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje in predstavnike civilne družbe ter druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni.

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ▌ ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo eno ali več držav članic. V slednjem primeru je pogodbena odgovornost izvajalskih partnerjev še naprej omejena z njihovimi ustreznimi nacionalnimi pristojnostmi. Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo namenske regionalne naložbene platforme, osredotočene na zainteresirane skupine držav članic, ki združujejo prizadevanja in strokovno znanje stebrnih ocenjenih finančnih institucij z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in omejenimi izkušnjami z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU bi bilo treba dodeliti skupini EIB. Zneski, ki presegajo 75 % jamstva EU, bi se lahko dali na voljo skupini EIB v primeru, da nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ne bi mogle v celoti uporabiti preostalega deleža jamstva. Podobno bi se lahko zneski, ki presegajo 25 % jamstva EU, dali na voljo drugim izvajalskim partnerjem v primeru, da skupina EIB ne bi mogla v celoti uporabiti svojega deleža jamstva. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije bi lahko v celoti izkoristile jamstvo EU tudi v primeru, če bi se odločile, da bodo do njega dostopale prek EIB ali Evropskega investicijskega sklada.

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(32)  O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili in postopki ter obračunane v njegovih računovodskih izkazih. Zato bi morala Komisija poročati izključno o vsaki finančni obveznosti, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)  Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike, s čimer bi zagotovili učinkovito izvajanje geografske razpršenosti, kar bi prispevalo k doseganju cilja Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjšanju regionalnih razlik. Svetovalno vozlišče bi moralo posebno pozornost nameniti temu, da je treba majhne projekte povezovati in jih združiti v večje portfelje. Komisija bi morala podpisati sporazume s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji, da bi jih opredelila kot partnerje svetovalnega vozlišča. Komisija, skupina EIB in drugi izvajalski partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi obstoječe strukture, kot je na primer svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije. [Sprememba 5]

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi ▌ zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, ki bi dopolnjeval obstoječe podporne sheme in prisotnost lokalnih partnerjev, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni in za zagotavljanje učinkovitosti, sinergij in dejanske geografske pokritosti s podporo po vsej Uniji bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in organi upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter izkoristiti in uporabiti njihove izkušnje. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotoviti proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.

(36a)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti vzdrževanja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih in lokalnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja. Zato bi morala ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, dopolnjevati podpora za gradnjo zmogljivosti, ki bi se izvajala poleg teh ukrepov. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij izvajalcev storitev in oblasti.

(38)  Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(14) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)  Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija in usmerjevalni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)  Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(16), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(17) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(18) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(19). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi izključevala off-shore družbe in podjetja s sedežem v „nekooperativnih“ državah ter podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter jamčili za pravico Unije, da skrbi za dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese.

(45)  V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)  Da bi dopolnili nebistvene elemente te uredbe z naložbenimi smernicami, ki bi jih morala razviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvedbenimi partnerji po izvedbi javnega posvetovanja in ki bi morale biti upoštevane pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah, da bi olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter da bi prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, za spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter za prilagoditev stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri novih ali zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi tudi mehanizem za svetovalno podporo, namenjen podpori razvoja projektov, ki so primerni za naložbe in trajnostni, in dostopa do financiranja, ter zagotavljanju s tem povezane gradnje zmogljivosti (svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega se vzpostavi podatkovna zbirka, ki vidno izpostavlja projekte, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva in ki vlagateljem zagotavlja informacije o naložbenih priložnostih (portal InvestEU).

V njej so določeni cilji programa InvestEU, proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(-1)  „dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 7a te uredbe in kot je navedena v členu 209(2)(b) finančne uredbe;

(-1a)  „partner svetovalnega vozlišča“ pomeni upravičenega partnerja, s katerim Komisija podpiše sporazum za izvajanje storitve, ki jo zagotavlja svetovalno vozlišče InvestEU;

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1a)  „sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in države članice določijo pogoje jamstva EU v oddelku za države članice iz člena 9;

(1b)  „skupina EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko in njene podružnice;

(2)  „jamstvo EU“ pomeni celovito jamstvo proračuna Unije, v skladu s katerim ob podpisu posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s [členom 219(1) finančne uredbe];

(2a)  „finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja v obliki zmogljivosti za prevzem tveganja in/ali finančne podpore za operacijo, zajeto v tej uredbi;

(3)  „finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, o kateri se dogovorita Komisija in izvajalski partner ter ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki iz člena 13;

(4)  „operacije financiranja in/ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje v obliki finančnih produktov in ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner, ki jih izvaja v skladu s svojimi notranjimi pravili, in se obračunajo v njegovih računovodskih izkazih;

(5)  „sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

(6)  „sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja ali naložbenih operacij, ki naj se jim dodelijo ugodnosti jamstva EU, za zagotovitev proračunskega jamstva za take operacije in za njihovo izvajanje v skladu z določbami te uredbe;

(7)  „izvajalski partner“ pomeni upravičeno nasprotno stranko, kot je finančna institucija ali drug posrednik, s katerimi je Komisija podpisala sporazum o jamstvu ▌;

(8)  „svetovalno vozlišče InvestEU“ pomeni tehnično pomoč, opredeljena v členu 20;

(9)  „portal InvestEU“ je podatkovna zbirka, opredeljena v členu 21;

(10)  „program InvestEU“ je skupni izraz za sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(10a)  „naložbene smernice“ pomenijo sklop meril, ki temeljijo na načelih, vzpostavljenih s to uredbo v zvezi s splošnimi cilji, merili upravičenosti in upravičenimi instrumenti, in ki jih naložbeni odbor uporablja za pregledno in neodvisno odločanje o uporabi jamstva EU;

(10b)  „naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov, in ki lahko vključujejo:

(a)  nacionalne platforme ali platforme na podnacionalni ravni, kjer je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju določene države članice;

(b)  večdržavne ali regionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;

(c)  tematske platforme, kjer so skupaj zbrani naložbeni projekti v določenem sektorju;

(11)  „mikrofinanciranje“ je mikrofinanciranje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(12)  „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 3 000 zaposlenimi, ki niso MSP ali mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(13)  „nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(14)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ so mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(20);

(15)  „mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

(16)  „socialno podjetje“ je socialno podjetje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(16a)  „trajnostno financiranje“ pomeni proces ustreznega upoštevanja okoljskih in socialnih premislekov pri naložbenih odločitvah, ki vodi do večjih naložb v dolgoročne in trajnostne dejavnosti;

(17)  „tretja država“ je država, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa InvestEU

1.  Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije s pomočjo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(aa)  povečanju stopnje zaposlenosti v Uniji ter vzpostavitvi delovnih mest visoke kakovosti v Uniji;

(b)  rasti gospodarstva Unije in njegovi trajnosti, ki Uniji omogoča uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega podnebnega sporazuma;

(c)  socialni inovativnosti, odpornosti in vključevalnosti Unije;

(ca)  spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(cb)  ekonomski, teritorialni in socialni koheziji;

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

2.  Specifični cilji programa InvestEU so:

(a)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v trajnostni infrastrukturi na področjih iz člena 7(1)(a);

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije v vseh sklopih politik, vključno s podporo za širitev inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg;

(c)  povečati in poenostaviti razpoložljivost financiranja in dostop do njega za inovativna zagonska podjetja, MSP, vključno z mikropodjetji, in povečati njihovo globalno konkurenčnost, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)  povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za MSP, socialna podjetja, kulturni ter ustvarjalni in izobraževalni sektor, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami, kompetencami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1.  Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka](21) in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka](22) dodelijo ustrezne zneske.

Poleg prispevka iz drugega pododstavka lahko države članice prispevajo v oddelek za države članice tudi v obliki jamstev ali denarja.

Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

2.  ▌Razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena je določena v Prilogi I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s spremembo zneskov iz ▌priloge I, kadar je to primerno, in sicer do 15 % za posamezen cilj.

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu InvestEU

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za svojo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s [členom 21(5)] [finančne uredbe];

(iii)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

(iv)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)(ii) do (vii)] [finančne uredbe]. Druge oblike financiranja EU v okviru te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [finančno uredbo], vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z [naslovom VIII] [finančne uredbe].

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti:

(a)  skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)  skladne s to uredbo.

2a.  Operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe, potekajo čim bolj nemoteno.

3.  Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU v okviru te uredbe, morajo biti skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4.  V skladu s členom 6(2) se o nepovratnih oblikah podpore in/ali finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3, odloči v skladu s pravili zadevnega programa Unije in se izvajajo v okviru operacije mešanega financiranja v skladu s to uredbo in z [naslovom X] [finančne uredbe].

Poročanje vključuje tudi elemente o skladnosti s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, in tudi o skladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 7

Sklopi politike

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga in/ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, turizma, energije, zlasti večje uporabe energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030 in 2050, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in vključevanjem stavb v povezan energijski, digitalnih in transportni sistem ter sistem shrambe, izboljšanja medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, celinskih voda, preprečevanja odpadkov in krožnega gospodarstva, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, in digitalizacijo industrije Unije, in sicer na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti v okviru instrumenta InnovFin;

(c)  sklop politike za MSP: zajema poenostavljen dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost za zagonska podjetja, MSP, vključno z inovativnimi zagonskimi podjetji in MSP, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti za izboljšanje globalne konkurenčnosti, inovacij, digitalizacije in trajnosti;

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema etično in trajnostno financiranje, mikrofinanciranje, delavske odkupe, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo ter ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in aktivne udeležbe žensk in ranljivih skupin; spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve; socialno infrastrukturo (vključno s socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne dejavnosti s socialnim ciljem; kulturne in ustvarjalne sektorje, vključno s cilji na področju medkulturnega dialoga in socialne kohezije; vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

2.  Če operacija financiranja ali naložbena operacija, predlagana naložbenemu odboru iz člena 19, spada v več kot en sklop politike, se pripiše sklopu politike, v okvir katerega spada njen glavni cilj oziroma glavni cilj večine njenih podprojektov, razen če se z naložbenimi smernicami ne določi drugače.

3.  Za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru vseh sklopov politike ▌iz ▌odstavka 1 se, kadar je to ustrezno, uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih ▌Komisija pripravi v obliki delegiranega akta, pri čemer upošteva merila, določena z Uredbo (EU) št. .../... o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353), na podlagi katerih se določi, ali je določena gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Kadar je to primerno, se lahko projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, ▌izključijo iz preverjanja.

Smernice Komisije omogočajo, da se:

(a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in, kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi ter zagotovi skladnost z okoljskimi cilji in standardi Unije;

(b)  upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

(ba)  oceni vpliv na zaposlovanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

(c)  oceni učinek na socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij.

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija, in ocenijo, kadar je to primerno, skladnost dejavnosti z Uredbo (EU) .../... [o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb].

4a.  V okviru sklopa politike za MSP se nudi podpora tudi upravičencem, ki so podporo prejeli iz različnih jamstvenih instrumentov EU, združenih v okviru InvestEU, zlasti jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje iz programa Ustvarjalna Evropa.

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da:

(a)   vsaj 65 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo pomembno prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije na področju podnebja in okolja, v skladu z zavezami iz Pariškega sporazuma;

(b)  na področju prometa vsaj 10 % naložbe v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju cilja EU glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in težjimi poškodbami do leta 2050 ter obnovitve železniških in cestnih mostov in tunelov, da bi povečali njihovo varnost;

(c)  vsaj 35 % naložbe v okviru sklopa politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo prispeva k ciljem programa Obzorje Evropa;

(d)  precejšen delež jamstva, ki se v sklopu politike za MSP zagotavlja MSP in malim podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo, podpira inovativna MSP.

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva zagotoviti, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za sklop politike za trajnostne naložbe, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost ukrepov na različnih področjih.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za opredelitev naložbenih smernic za vsak sklop politike.

6a.  Kadar Komisija pripravi informacije o razlagi naložbenih smernic, da te informacije na voljo izvajalskim partnerjem, naložbenemu odboru in svetovalnemu vozlišču InvestEU.

Člen 7a

Dodatnost

Za namene te uredbe „dodatnost“ pomeni podporo sklada InvestEU za operacije, s katerimi se obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere na ravni Unije in/ali na ravni posameznih držav članic in ki jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri.

Člen 8

Oddelki

1.  Vsak sklop politike iz člena 7(1) je sestavljen iz dveh oddelkov, ki obravnavata ▌nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

(a)  oddelek za EU obravnava katere koli izmed naslednjih razmer:

(i)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije ▌;

(ii)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji in/ali v posamezni državi članici; ali

(iii)  novi ali zapleteni načini nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, z namenom razviti nove finančne rešitve in tržne strukture;

(b)  oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja.

2.  Oddelka iz odstavka 1 se po potrebi uporabita na dopolnjevalen način za podporo operaciji financiranja ali naložbeni operaciji, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Člen 9

Posebne določbe, ki se uporabljajo za oddelek za države članice

1.  Zneski, ki jih dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici.

1a.  Države članice lahko prispevajo v oddelek za države članice tudi v obliki jamstev ali denarja. Takšni prispevki se lahko za plačila za unovčitev jamstev uporabijo šele po financiranju v okviru prvega pododstavka člena 4(1).

2.  Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico in Komisijo.

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklenejo skupni sporazum o prispevku.

Z odstopanjem od [člena 211(1)] [finančne uredbe] se stopnja rezervacij za jamstva EU v okviru oddelka za države članice določi na 40 % in se lahko v vsakem sporazumu o prispevku prilagodi navzdol ali navzgor, da se upoštevajo tveganja, povezana s finančnimi produkti, ki se želijo uporabiti.

3.  Sporazum o prispevku vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga dajo zadevna država članica in/ali izvajalski partnerji ali zasebni vlagatelji;

(b)  strategijo, ki vključuje finančne produkte in njihov minimalni vzvod, geografsko pokritost, naložbeno obdobje in, kjer je to primerno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;

(c)  izvajalskega partnerja ali partnerje, izbrane v dogovoru z državo članico;

(d)  možni prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za naložbene platforme in svetovalno vozlišče InvestEU;

(e)  letne obveznosti poročanja državi članici, vključno s poročanjem v skladu s kazalniki, navedenimi v sporazumu o prispevku;

(f)  določbe o nadomestilu za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(g)  možno kombiniranje z viri iz oddelka EU, tudi v večplastni strukturi, za doseganje boljšega kritja tveganja v skladu s členom 8(2).

Prispevki iz skladov v okviru deljenega upravljanja se lahko po presoji držav članic v dogovoru z izvajalskimi partnerji uporabijo za zagotovitev katere koli tranše strukturiranih finančnih instrumentov.

4.  Sporazume o prispevku izvaja Komisija prek sporazumov o jamstvu, podpisanih z izvajalskimi partnerji v skladu s členom 14.

Če se v devetih mesecih od podpisa sporazuma o prispevku ne sklene sporazum o jamstvu ali se obveznost za znesek iz sporazuma o prispevku ne prevzame v celoti z enim ali več sporazumi o jamstvu, se sporazum o prispevku v prvem primeru prekine, v drugem primeru pa ustrezno spremeni, neuporabljeni znesek rezervacij pa se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75 (5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka].

Če se sporazum o jamstvu ne izvede pravilno v roku, določenem v členu [10(6)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členu [75(6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se sporazum o prispevku spremeni in neporabljeni znesek rezervacij ponovno uporabi v skladu s [členom 10(6)] [[uredbe o skupnih določbah] številka] in členom [75 (6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka].

5.  Za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se oblikuje s sporazumom o prispevku, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena se vsak letni presežek rezervacij, izračunan na podlagi primerjave zneska rezervacij, ki se zahtevajo po stopnji rezervacij, in dejanskih rezervacij, ponovno uporabi v skladu s [členom 10(6)] [uredbe o skupnih določbah] in členom [75(6)] [[uredbe o strateškem načrtu SKP] številka];

(b)  z odstopanjem od [člena 213(4)] [finančne uredbe] po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena letna dopolnitev rezervacij ni mogoča, dokler je na voljo tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(c)  Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(d)  ▌

POGLAVJE III

Jamstvo EU

Člen 10

Jamstvo EU

1.  Jamstvo EU v okviru sklada InvestEU se odobri izvajalskim partnerjem v skladu s [členom 219(1)] [finančne uredbe] in se upravlja v skladu z [naslovom X] [finančne uredbe]. Jamstvo EU je nepreklicno, brezpogojno in zagotovljeno na prvi poziv v korist primernega partnerja za financiranje in naložbene operacije iz te uredbe, določitev njegove višine pa je izrecno povezana z značilnostmi in profilom tveganja zadevnih operacij, ob ustreznem upoštevanju narave teh operacij in uresničevanja zastavljenih ciljev politike, vključno, če je ustrezno utemeljeno, z možno uporabo posebnih ugodnih pogojev in spodbud, kot je potrebno, zlasti:

(a)  kadar bi neurejene razmere na finančnem trgu onemogočile uresničevanje izvedljivega projekta;

(b)  kadar je to potrebno za lažjo vzpostavitev naložbenih platform ali financiranje projektov v sektorjih ali na področjih, ki se spopadajo z velikim nedelovanjem trga in/ali neoptimalnimi naložbenimi razmerami.

Poleg tega jamstvo EU zagotavlja:

(a)  učinkovit mehanizem za njegovo takojšnjo uporabo;

(b)  trajanje, skladno s končno zapadlostjo zadnje terjatve do končnega upravičenca;

(c)  ustrezno spremljanje portfelja tveganja in jamstva;

(d)  zanesljiv mehanizem za oceno pričakovanih denarnih tokov, če se uporablja;

(e)  ustrezno dokumentacijo v zvezi z odločitvami glede obvladovanja tveganja;

(f)  ustrezno prožnost v zvezi z načinom uporabe jamstva, ki izvajalskim partnerjem omogoča, da po potrebi neposredno koristijo jamstvo, zlasti če ne obstaja dodatna jamstvena shema;

(g)  izpolnjevanje vseh dodatnih zahtev ustreznega regulativnega nadzornika, če obstajajo, da se za jamstvo lahko šteje, da učinkovito zmanjšuje vsa tveganja.

1a.  Jamstvo EU v okviru oddelka za EU se dodeli izvajalskim partnerjem. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se dodeli skupini EIB. Zneski, ki presegajo 75 % jamstva EU, bi se lahko dali na voljo skupini EIB v primeru, da nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ne bi mogle v celoti uporabiti preostalega deleža jamstva. Podobno bi se lahko zneski, ki presegajo 25 % jamstva EU, dali na voljo drugim izvajalskim partnerjem v primeru, da skupina EIB ne bi mogla v celoti uporabiti svojega deleža jamstva. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije bi lahko v celoti izkoristile jamstvo EU tudi v primeru, če bi se odločile, da bodo do njega dostopale prek skupine EIB ali Evropskega investicijskega sklada.

2.  Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

Člen 11

Upravičene operacije financiranja in naložbene operacije

1.  Sklad InvestEU podpira le javne in zasebne operacije financiranja in naložbene operacije, ki:

(a)  izpolnjujejo pogoje iz [člena 209(2)(a) do (e)] [finančne uredbe] in zahtevo glede dodatnosti iz člena 7a te uredbe ter, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s [členom 209(2)(d)] [finančne uredbe];

(b)  prispevajo k ciljem politike Unije, jih dopolnjujejo in so skladni z njimi ter spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ter

(c)  so skladne z naložbenimi smernicami.

2.  Poleg projektov v Uniji lahko sklad InvestEU podpira naslednje projekte in operacije prek operacij financiranja in naložbenih operacij:

(a)  ▌projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, ki spadajo v okvir v evropske sosedske politike, Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

(b)  operacije financiranja in naložbene operacije v državah iz člena 5, ki so prispevale k posameznemu finančnemu produktu.

3.  Sklad InvestEU lahko podpira operacije financiranja in naložbene operacije za zagotavljanje financiranja prejemnikom, ki so pravni subjekti s sedežem v kateri od naslednjih držav:

(a)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)  tretji državi ali ozemlju, pridruženem programu InvestEU, v skladu s členom 5;

(c)  kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(d)  drugih državah, kadar je to potrebno za financiranje projekta v državi ali na ozemlju iz točk (a) do (c).

Člen 12

Izbira izvajalskih partnerjev

1.  Komisija v skladu s [členom 154] [finančne uredbe] izvajalske partnerje ali skupino izvajalskih partnerjev, kot je navedeno v drugem pododstavku tega odstavka, izbere med primernimi nasprotnimi strankami.

Za oddelek za EU primerne nasprotne stranke izrazijo svoj interes in morajo biti sposobne pokrivati operacije financiranja in naložbene operacije v eni ali več državah članicah ali regijah. Izvajalski partnerji lahko tudi skupaj krijejo operacije financiranja in naložbene operacije v eni ali več državah članicah ali regijah, tako da oblikujejo skupino. Izvajalski partnerji, katerih pogodbena odgovornost je omejena z njihovimi nacionalnimi pristojnostmi, lahko nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere odpravljajo tudi z ustreznimi, lokalno prilagojenimi, primerljivimi instrumenti.

Na podlagi stopnje zrelosti projekta se lahko kadar koli oblikuje skupina izvajalskih partnerjev z različnimi konfiguracijami, da se učinkovito izpolnijo zahteve trga.

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga eno ali več nasprotnih strank izmed tistih, ki so izrazile svoj interes v skladu s členom 9(3)(c).

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

2.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru sklada InvestEU:

(a)  čim bolj poveča zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)  čim bolj poveča učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(c)  kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(d)  dosega geografsko razpršenost in omogoča financiranje manjših projektov;

(e)  zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

(f)  spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer;

(fa)  dosega dodatnost.

3.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev upošteva tudi:

(a)  morebitne stroške in nadomestila za proračun Unije;

(b)  zmogljivost izvajalskega partnerja za temeljito izvajanje zahtev iz [členov 155(2) in 155(3)] [finančne uredbe] v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, pranjem denarja, financiranjem terorizma in nekooperativnimi jurisdikcijami.

(ba)  zmogljivost izvajalskega partnerja za oceno operacij financiranja in naložbenih operacij v skladu z mednarodno priznanimi standardi za bonitetne ocene na socialnem področju, s posebnim poudarkom na socialnem in okoljskem učinku;

(bb)  zmogljivost izvajalskega partnerja za predložitev javnih dokazov o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah ter zagotavljanje preglednosti in javnega dostopa do informacij v zvezi s temi operacijami;

(bc)  kadar je to ustrezno, zmogljivost izvajalskih partnerjev za upravljanje finančnih instrumentov, ob upoštevanju preteklih izkušenj s finančnimi instrumenti in organi upravljanja, kot je navedeno v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(23).

4.  Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije so lahko izbrane kot izvajalski partnerji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena in drugega pododstavka člena 14(1).

Člen 13

Upravičene vrste financiranja

1.  Jamstvo EU se lahko uporabi za kritje tveganja za naslednje vrste financiranja, ki ga zagotavljajo izvajalski partnerji:

(a)  posojila, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskega trga, katera koli druga oblika financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, vključno s podrejenim dolgom, ali udeležba v lastniškem kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu, ki se zagotavlja neposredno ali posredno prek finančnih posrednikov, skladov, naložbenih platform ali drugih subjektov in se preusmeri do končnih prejemnikov;

(b)  financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji, ki tej instituciji omogoča izvajanje dejavnosti financiranja iz točke (a).

Da se financiranje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka krije z jamstvom EU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja ali naložbene operacije iz člena 11(1), če je bilo financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga je podpisal ali sklenil izvajalski partner po podpisu sporazuma o jamstvu med Komisijo in izvajalskim partnerjem in ki ni potekel ali bil preklican.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur se krijejo z jamstvom EU v skladu z določbami, ki se določijo v naložbenih smernicah, tudi če taka struktura manjšino vloženih sredstev vloži zunaj Unije in v državah iz člena 11(2) ali v sredstva, ki niso upravičena v skladu s to uredbo.

Člen 14

Sporazumi o jamstvu

1.  Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za dodelitev jamstva EU v skladu z zahtevami te uredbe do zneska, ki ga določi Komisija.

Če izvajalski partnerji oblikujejo skupino iz drugega pododstavka člena 12(1), se sklene en sam sporazum o jamstvu med Komisijo in vsakim izvajalskim partnerjem znotraj skupine ali z enim izvajalskim partnerjem v imenu skupine.

2.  Sporazum o jamstvu vsebuje zlasti določbe, kar zadeva:

(a)  znesek finančnega prispevka, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner, in z njim povezane pogoje;

(b)  pogoje financiranja ali jamstva, ki jih mora zagotoviti izvajalski partner drugemu pravnemu subjektu, ki sodeluje pri izvajanju, kadar poteka tako sodelovanje;

(c)  podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 16, vključno s kritjem portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo unovčitve jamstva EU;

(d)  nadomestilo za tveganje, ki se dodeli sorazmerno glede na zadevni delež Unije in izvajalskega partnerja v tveganju;

(e)  plačilne pogoje;

(f)  zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja o predlagani operaciji brez jamstva EU;

(g)  določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev, ki se zaupajo izvajalskemu partnerju;

(h)  finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij v okviru jamstva EU;

(i)  ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 7 in 11 ter mobilizacije zasebnega kapitala;

(j)  kjer je to primerno, določbe in postopke v zvezi z operacijami mešanega financiranja;

(k)  druge ustrezne določbe v skladu z zahtevami iz [naslova X] [finančne uredbe].

3.  V sporazumu o jamstvu je prav tako določeno, da se nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati Uniji iz operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotovi po odbitku zapadlih plačil na podlagi unovčitve jamstva EU.

4.  Poleg tega se v sporazumu o jamstvu določi, da se vsak znesek, dolgovan izvajalskemu partnerju v zvezi z jamstvom EU, odšteje od skupnega zneska nadomestil, prihodkov in vračil, ki jih izvajalski partner dolguje Uniji za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba. Če ta znesek ne zadostuje za kritje zneska, dolgovanega izvajalskemu partnerju v skladu s členom 15(3), se neporavnani znesek črpa iz oblikovanih rezervacij za jamstvo EU.

5.  Če je sporazum o jamstvu sklenjen v okviru oddelka za države članice, se lahko predvidi udeležba predstavnikov iz zadevne države članice ali zadevnih regij pri spremljanju izvajanja sporazuma o jamstvu.

Člen 15

Zahteve za uporabo jamstva EU

1.  Odobritev jamstva EU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije se z jamstvom EU krijejo samo, če izpolnjujejo merila iz te uredbe in ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da izpolnjujejo zahteve za upravičenost do podpore jamstva EU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.

3.  Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za upravne odhodke ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, izvajalskemu partnerju omogoča, da dokaže potrebo po izjemi. Kritje teh stroškov se določi v sporazumu o jamstvu in je v skladu s [členom 209(2)(g)] [finančne uredbe].

4.  Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave, razen če se ti v skladu s členom 14(4) odbijejo od prihodkov izterjave.

Člen 16

Kritje in pogoji jamstva EU

1.  Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah ter je izključno povezano z značilnostmi in profilom tveganja operacij. Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so izjemoma cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.

2.  Jamstvo EU krije:

(a)  za dolžniške instrumente iz člena 13(1)(a):

(i)  glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja do neizpolnitve obveznosti; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(ii)  izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii)  izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene;

(b)  za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 13(1)(a) vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;

(c)  za financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugemu pravnemu subjektu iz člena 13(1)(b) uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

3.  Kadar Unija opravi izplačilo izvajalskemu partnerju na podlagi unovčitve jamstva EU, se subrogira v ustrezne pravice izvajalskega partnerja v zvezi z njegovimi operacijami financiranja ali naložbenimi operacijami, ki jih krije jamstvo EU, v obsegu, v katerem še obstajajo.

Izvajalski partner si v imenu Unije prizadeva za izterjavo zneskov, ki jih prevzame s subrogacijo, in izterjane zneske povrne Uniji.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE

Člen 16a

Usmerjevalni odbor

1.  Sklad InvestEU upravlja usmerjevalni odbor, ki za namene uporabe jamstva EU v skladu s splošnimi cilji iz člena 3 določi:

(a)  strateško usmeritev sklada InvestEU;

(b)  operativne politike in postopke, ki so potrebni za delovanje sklada InvestEU;

(c)  pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

2.  Usmerjevalni odbor:

(a)  sestavlja naslednjih šest članov:

(i)  trije člani, ki jih imenuje Komisija;

(ii)  en član, ki ga imenuje skupina EIB;

(iii)  en član, ki ga svetovalni odbor imenuje izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev; ta član ni predstavnik skupine EIB;

(iv)  en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski parlament. Ta strokovnjak ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu sklada InvestEU;

(b)  izmed treh članov, ki jih imenuje Komisija, izvoli predsednika za triletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša;

(c)  obravnava in v največji možni meri upošteva stališča vseh članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitve z večino svojih članov. Stališča vseh članov se vsebinsko povzamejo v zapisniku seje usmerjevalnega odbora.

3.  Usmerjevalni odbor Komisiji predlaga spremembe razdelitve zneskov iz Priloge I.

4.  Usmerjevalni odbor redno organizira posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi – zlasti sovlagatelji, javnimi organi, strokovnjaki, ustanovami za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, človekoljubnimi organizacijami, zadevnimi socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe – o usmeritvi in izvajanju naložbene politike, ki se izvaja v skladu s to uredbo.

5.  Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo čim prej po tem, ko jih usmerjevalni odbor potrdi.

Člen 17

Svetovalni odbor

1.  Komisiji in usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor ▌.

1a.  Svetovalni odbor si prizadeva zagotoviti uravnoteženost glede na spol, v njem pa je:

(a)  po en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja;

(b)  po en predstavnik vsake države članice;

(c)  en predstavnik skupine EIB;

(d)  en predstavnik Komisije;

(e)  po en strokovnjak za vsak sklop politike, ki ga imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor.

(f)  en strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij.

2.  ▌

3.  ▌

4.  Sestanku svetovalnega odbora predseduje predstavnik Komisije ▌. Predstavnik skupine EIB je podpredsednik.

Svetovalni odbor se sestaja redno in najmanj dvakrat letno na zahtevo predsednika. ▌

Podrobni zapisniki sej svetovalnega odbora se objavijo čim prej po tem, ko jih svetovalni odbor potrdi.

Komisija določi pravila in postopke delovanja svetovalnega odbora ter upravlja njegov sekretariat.

5.  Svetovalni odbor:

(a)   svetuje glede zasnove finančnih produktov, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo;

(b)   svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

(c)   obvešča države članice o izvajanju sklada InvestEU v vsakem od sklopov politike;

(d)   izmenjuje mnenja z državami članicami o razvoju trga in izmenjuje dobre prakse.

Člen 17a

Metodologija ocene tveganja

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije ocene tveganja. Ta metodologija ocene tveganja se pripravi v tesnem sodelovanju s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji ter vsebuje:

(a)  razvrstitev ocene tveganja za skladno in standardno obravnavo vseh operacij, neodvisno od posredniške institucije;

(b)  metodologijo za oceno tvegane vrednosti in verjetnosti neplačila na podlagi jasnih statističnih metod, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi merili;

(c)  metodo za oceno izpostavljenosti ob neplačilu in izgube ob neplačilu ob upoštevanju vrednosti financiranja, projektnega tveganja, pogojev poplačila, zavarovanja in drugih ustreznih kazalnikov.

Člen 17b

Preglednica

1.  Preglednico kazalnikov (v nadaljnjem besedilu: preglednica) posamezni izvajalski partnerji uporabijo za oceno kakovosti in smotrnosti naložb, ki bi lahko bile podprte z jamstvom EU. Preglednica zagotavlja neodvisno, pregledno in usklajeno oceno morebitne in dejanske uporabe jamstva EU.

2.  Vsak izvajalski partner izpolni preglednico s svojimi predlaganimi operacijami financiranja in naložbenimi operacijami. Če naložbeno operacijo predlaga več izvajalskih partnerjev, jo vključeni izvajalski partnerji izpolnijo skupaj.

3.  Preglednica vsebuje zlasti oceno:

(a)  profila tveganja predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij, kot izhaja iz uporabe metodologije ocene tveganja iz člena 17a;

(b)  koristi za končne prejemnike;

(c)  skladnosti z zavezami Unije v zvezi s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, evropskim stebrom socialnih pravic ter Listino EU o temeljnih pravicah;

(d)  upoštevanja meril za upravičenost;

(e)  kakovosti naložbene operacije in njenega prispevka k trajnostni rasti in zaposlovanju;

(f)  prispevka naložbene operacije k uresničevanju ciljev programa InvestEU;

(g)  tehničnega in finančnega prispevka k projektu;

(h)  ali predlagana operacija obravnava opredeljeno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene operacije.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil za uporabo preglednice s strani izvajalskih partnerjev.

5.  Komisija lahko po potrebi zagotovi pomoč izvajalskim partnerjem pri uporabi metodologije ocene tveganja in pri pripravi preglednice. Poleg tega zagotovi, da se metodologija ocenjevanja pravilno uporablja in da so preglednice, predložene naložbenemu odboru, visoke kakovosti.

Člen 18

Člen 19

Naložbeni odbor

1.  Ustanovi se povsem neodvisen naložbeni odbor. Naložbeni odbor:

(a)  prouči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU ter za katere je Komisija izvedla preverjanje skladnosti s pravom in politikami Unije;

(b)  preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami, pri čemer posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz člena 7a te uredbe in, kadar je to ustrezno, zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz [člena 209(2)(d)] [finančne uredbe]; ter

(c)  preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore jamstva EU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.

2.  Naložbeni odbor se sestaja v štirih različnih sestavah, ki ustrezajo sklopom politike iz člena 7(1).

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s [členom 237] [finančne uredbe] in jih Komisija imenuje za določen čas za največ štiri leta. Njihov mandat se lahko podaljša, vendar skupaj ne sme biti daljši od sedmih let. Usmerjevalni odbor se lahko odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabil postopek iz tega odstavka.

Strokovnjaki imajo visoko raven izkušenj na ustreznem trgu pri strukturiranju in financiranju projektov oziroma financiranju MSP ali večjih podjetij.

Sestava naložbenega odbora zagotavlja, da zajema široko znanje o sektorjih, ki jih pokrivajo sklopi politike iz člena 7(1), in o geografskih trgih v Uniji ter da je v njem kot celoti zastopanost spolov uravnotežena.

Štirje člani so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje na področju trajnostnih naložb. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

Komisija sprejme poslovnik naložbenega odbora in gosti njegov sekretariat. Sekretariat tudi pomaga usmerjevalnemu odboru.

3.  Ko člani naložbenega odbora sodelujejo pri dejavnostih naložbenega odbora, svoje dolžnosti opravljajo nepristransko in v izključnem interesu sklada InvestEU. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od izvajalskih partnerjev, institucij Unije, držav članic ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavi in stalno posodablja. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Usmerjevalni odbor lahko člana odstavi, če ne spoštuje zahtev iz tega odstavka ali iz drugih ustrezno utemeljenih razlogov.

4.  Kadar naložbeni odbor ukrepa v skladu s tem členom, mu pomaga sekretariat, ki ga gosti Komisija, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora. Sekretariat preveri, ali so na razpolago vsi dokumenti, ki jih predložijo izvajalski partnerji in zajemajo standardiziran obrazec, preglednico in vse druge dokumente, za katere naložbeni odbor šteje, da so pomembni. Naložbeni odbor lahko od izvajalskega partnerja na sestanku zahteva pojasnila ali pa ga zaprosi, da na naslednjem sestanku poda dodatne informacije. Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, ni zavezujoča za naložbeni odbor za namene operacije financiranja ali naložbene operacije, ki je deležna kritja z jamstvom EU.

Naložbeni odbor pri ocenjevanju in preverjanju predlogov uporablja preglednico kazalnikov iz člena 17b.

5.  Sklepi naložbenega odbora se sprejmejo z navadno večino vseh članov, pri čemer taka navadna večina vključuje vsaj enega strokovnjaka. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik naložbenega odbora.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve. Sklicujejo se tudi na celovito oceno na podlagi preglednice. Kadar je primerno, naložbeni odbor v seznam odločitev o odobritvi podpore v okviru jamstva EU vključi podatke o operacijah, predvsem njihov opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov in cilje projekta. Poslovno občutljive informacije se ne objavijo. Pri poslovno občutljivih odločitvah naložbeni odbor te odločitve in podatke o nosilcu projekta ali finančnem posredniku objavi ob koncu financiranja oziroma prej, če poslovna občutljivost preneha.

Preglednica je javno dostopna pred podpisom operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta ▌. Objava ne vsebuje poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo.

Naložbeni odbor dvakrat letno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu seznam vseh sklepov in preglednic v zvezi z vsemi takimi odločitvami. Pri taki predložitvi se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sklepi naložbenega odbora o zavrnitvi uporabe jamstva EU se dajo zadevnemu izvajalskemu partnerju pravočasno na voljo.

6.  Če je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura, ki je podlaga za podprojekte, ta odobritev zajema zadevne podprojekte, razen če si naložbeni odbor v ustrezno utemeljenih primerih odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno.

6a.  Naložbeni odbor lahko, kadar meni, da je to potrebno, Komisiji posreduje predloge sprememb k naložbenim smernicam.

POGLAVJE V

Svetovalno vozlišče InvestEU

Člen 20

Svetovalno vozlišče InvestEU

1.  Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno.

Komisija podpiše sporazume s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji, da jih imenuje za partnerje svetovalnega vozlišča ter jim zaupa zagotavljanje svetovalne podpore, kakor je navedeno v prejšnjem pododstavku, in storitve iz odstavka 2. Komisija vzpostavi enotno točko za dostop do svetovalnega vozišča InvestEU in prošnje za svetovalno podporo usmeri na ustreznega partnerja svetovalnega vozlišča. Komisija, skupina EIB in drugi izvajalski partnerji tesno sodelujejo, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa ustrezno upoštevajo obstoječe strukture in delo.

Svetovalno vozlišče InvestEU je na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema vse sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so na voljo medsektorske svetovalne storitve za krepitev zmogljivosti.

2.  Svetovalno vozlišče InvestEU opravlja zlasti naslednje storitve:

(a)  zagotavljanje enotne vstopne točke za pomoč pri razvoju projektov za organe in nosilce projektov, kar zadeva programe Unije, ki se upravljajo centralno;

(aa)  posredovanje vseh razpoložljivih dodatnih informacij v zvezi z naložbenimi smernicami in razlago teh smernic organom in nosilcem projektov.

(b)  pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega; vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

(ba)  izkoriščanje možnosti za privabljanje in financiranje projektov manjšega obsega, tudi prek naložbenih platform;

(c)  podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(d)  olajševanje vzpostavitve sodelovalnih platform za medsebojno izmenjavo in deljenje podatkov, znanja in izkušenj ter dobrih praks v podporo razvoju projektnih struktur in sektorskemu razvoju, vključno s pomočjo za spodbujanje sodelovanja med človekoljubnimi organizacijami na eni ter drugimi morebitnimi vlagatelji in nosilci projektov na drugi strani, zlasti ko gre za povezavo s sklopom politike za socialne naložbe in spretnosti;

(e)  proaktivno svetovalno podporo, po potrebi tudi z lokalno prisotnostjo, pri ustanavljanju naložbenih platform, zlasti čezmejnih in makroregionalnih, pa tudi naložbenih platform, ki povezujejo majhne in srednje projekte v eni ali več držav članic glede na temo ali regijo;

(ea)   poenostavitev in podporo pri kombiniranju nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali z drugimi viri, da bi okrepili sinergije in povečali možnosti dopolnjevanja med instrumenti Unije ter čim bolj povečali učinek vzvoda in vpliv programa InvestEU;

(f)  podpiranje ukrepov za gradnjo zmogljivosti za razvoj organizacijskih zmogljivosti, spretnosti in postopkov ter pospešitev pripravljenosti organizacij za naložbe, da bi nosilci projektov in organi lahko oblikovali strukture za naložbene projekte, razvili finančne instrumente in naložbene platforme in upravljali projekte, finančni posredniki pa izvajali operacije financiranja in naložbene operacije v korist subjektov, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi s podporo za razvoj zmogljivosti za oceno tveganja ali poznavanja specifičnega sektorja, s posebnim poudarkom na kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

(fa)  zagotavljanje svetovalne podpore za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

3.  Svetovalno vozlišče InvestEU bo dostopno javnim in zasebnim nosilcem projektov, vključno z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, naložbenimi platformami, malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji, pa tudi javnim organom ter finančnim in drugim posrednikom.

4.  Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije, razen kadar gre za storitve, ki se zagotavljajo javnim nosilcem projektov in nepridobitnim organizacijam, ki so brezplačne. Provizije, ki se zaračunajo malim in srednjim podjetjem za storitve iz odstavka 2, se omejijo v višini tretjine stroškov za opravljanje teh storitev.

5.  Svetovalno vozlišče InvestEU za doseganje cilja iz odstavka 1 in za olajšanje zagotavljanja svetovalne podpore deluje na podlagi strokovnega znanja Komisije, skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev.

6.  Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1 ter za izvajanje in uvedbo manjših projektov.

6a.  Svetovalno vozlišče InvestEU za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavke 1 in njegovo olajšanje na lokalni ravni sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in izkorišča njihovo strokovno znanje. Sodelovanje med svetovalnim vozliščem InvestEU ne eni strani in nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na drugi strani je lahko v obliki pogodbenega partnerstva. Svetovalno vozlišče InvestEU si prizadeva skleniti vsaj en sporazum o sodelovanju z nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na državo članico. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, svetovalno vozlišče InvestEU po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotovi proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.

7.  Izvajalski partnerji predlagajo nosilcem projekta, ki so vložili vlogo za financiranje, zlasti za projekte manjšega obsega, naj svetovalno vozlišče InvestEU zaprosijo za pomoč pri svojih projektih, da po potrebi izboljšajo pripravo svojih projektov in omogočijo ocenitev možnosti združevanja projektov.

Izvajalski partnerji po potrebi tudi obveščajo nosilce projektov o možnosti uvrstitve njihovih projektov na portal InvestEU iz člena 21.

POGLAVJE VI

Člen 21

Portal InvestEU

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

2.  Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

3.  Na portalu so navedeni le projekti, ki so združljivi s pravom in politikami Unije.

4.  Komisija projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, posreduje ustreznim izvajalskim partnerjem in po potrebi svetovalnemu vozlišču InvestEU.

5.  Izvajalski partnerji pregledajo projekte, ki spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST, spremljanje in poročanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 21a

Odgovornost

1.  Predsednik usmerjevalnega odbora na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o uspešnosti sklada InvestEU, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu.

2.  Predsednik usmerjevalnega odbora ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na sklad InvestEU, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od dneva prejema vprašanja.

3.  Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta predloži poročilo o uporabi te uredbe.

Člen 22

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku izvajanja programa InvestEU pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa InvestEU pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi s spremembo Priloge III k tej uredbi za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se izvajalskim partnerjem in drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.  Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s [členoma 241 in 250] [finančne uredbe]. V ta namen skupina EIB in izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije, ki so potrebne, tudi tiste o delovanju jamstva, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti poročanja.

5.  Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu in Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice po državah članicah, kakor je primerno. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke, in sicer v največji možni meri ob zaščiti zaupnosti zasebnih in poslovno občutljivih informacij, o vsaki operaciji financiranja in naložbeni operaciji, in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Eno od teh poročil vsebuje informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s [členom 155(1)(a)] [finančne uredbe]. Komisija zbere in oceni poročila izvajalskih partnerjev ter pripravi povzetek v obliki javnih letnih poročil, v katerih poda informacije o stopnji izvajanja programa glede na zadane cilje in kazalnike uspešnosti ter navede tveganja in priložnosti za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpira program InvestEU.

Člen 23

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Komisija do 30. septembra 2024 opravi vmesno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

3.  Na koncu izvajanja programa InvestEU, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.  Izvajalski partnerji prispevajo k ocenam iz odstavkov 1 in 2 ter posredujejo Komisiji informacije, potrebne za njihovo izvedbo.

6.  Komisija v skladu s [členom 211(1)] [finančne uredbe] v letno poročilo iz [člena 250] [finančne uredbe] vsaka tri leta vključi pregled ustreznosti stopnje rezervacij iz člena 4(1) te uredbe v primerjavi z dejanskim profilom tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da na podlagi tega pregleda prilagodi stopnjo rezervacij iz člena 4(1) te uredbe za do 15 %.

Člen 24

Revizije

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravi Evropsko računsko sodišče, in revizije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s [členom 127] [finančne uredbe].

Člen 25

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v programu InvestEU na podlagi sklepa v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, da pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče lahko nemoteno izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Delegirani akti, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih izvajajo izvajalski partnerji ali te partnerje vključujejo, se pripravijo v tesnem dialogu s temi izvajalskimi partnerji.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 7(3) in (6), 17a, 17b, 22(2) in 23(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 4(2),7(3) in (6), 17a, 17b, 22(2) in 23(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(2), 7(3) in (6), 17a, 17b, 22(2) in 23(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VIII

Preglednost in prepoznavnost

Člen 27

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Izvajalski partnerji potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, tudi z osredotočanjem tudi na socialne in okoljske vplive.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom InvestEU ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Prihodki, vračila in izterjave iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi iz Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo.

2.  Prihodki, vračila in izterjave iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo, razen če se uporabljajo za namene iz členov 4, 9 in 12 Uredbe (EU) 2015/1017.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Zneski za specifične cilje

▌Razdelitev iz člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a)  ▌ 11 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(a);

(b)  ▌ 11 250 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(b);

(c)  12 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(c);

(d)  5 567 500 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(d);

PRILOGA II

Upravičena področja za operacije financiranja in naložbene operacije

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

1.  Razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

(a)  širitvijo proizvodnje, pospešitvijo uvedbe, dobave ali izvajanja rešitev za čisto in trajnostno energijo iz obnovljivih virov

(b)  energetsko učinkovitostjo, energetskim prehodom in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije, pametna omrežja) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo in povečanjem ravni elektroenergetske povezanosti med državami članicami;

(d)  proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov ter alternativnimi gorivi, med drugim za vse načine prevoza v skladu z določbami iz [direktive o energiji iz obnovljivih virov 2009/28/ES];

(e)  infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda.

2.  Razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(aa)  infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, vključno s celinskimi plovnimi potmi in zračnim prometom (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, nediskriminatorno dostopnost, onesnaževanje zraka in hrup, porabo energije in večjo varnost, tudi za kolesarje in pešce);

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za mobilnost z nizkimi emisijami, vključno z uporabo alternativnih in sintetičnih goriv iz obnovljivih/brezogljičnih virov v vseh vrstah vozil;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske vodne poti ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(ea)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjeni v

(i)  varnost v cestnem prometu (vključno s projekti, ki pomagajo povečati varnost voznika in potnikov ter zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami);

(ii)  dostopnost (tudi na podeželju);

(iii)  zmanjšanje emisij;

(iv)  razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, zlasti prek malih in srednjih podjetij, med drugim v zvezi s povezanimi in avtonomnimi načini prevoza in integriranimi rešitvami za izdajo vozovnic;

(eb)  projekti za vzdrževanje ali nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati cestno varnost, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture, zlasti varna parkirišča in objekte, črpalke z alternativnim gorivom in električne polnilne postaje;

(ec)  cestno infrastrukturo za promet v kohezijskih državah ter manj razvitih regijah ali v primeru čezmejnih prometnih projektov.

3.  Okolje in viri, zlasti s/z:

(a)  vodo, vključno z oskrbo in sanitarnimi storitvami, ter obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(b)  infrastrukturo za ravnanje z odpadki;

(c)  projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

(d)  izboljšanjem in obnavljanjem ekosistemov ter s tem povezanih storitev;

(e)  trajnostnim razvojem in obnovo mest, podeželja in obalnih območij;

(f)  ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(h)  razogljičenjem in znatnim zmanjšanjem emisij energetsko intenzivnih industrij, vključno s široko zastavljenim predstavljanjem inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami in njihove uporabe;

(ha)  projekti za spodbujanje trajnostne kulturne dediščine, zlasti strategij in instrumentov za varstvo evropske materialne in nematerialne kulturne dediščine.

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij, povezljivost 5G ter izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti do podeželja in obrobnih regij.

5.  Raziskave, razvoj in inovacije, zlasti s/z:

(a)  podporo raziskovalni infrastrukturi ter raziskovalnim in inovacijskim projektom na vseh tematskih področjih, kakor so opredeljeni v ciljih programa Obzorje Evropa, h katerim tudi prispevajo;

(b)  projekti za podjetja, vključno z usposabljanjem in spodbujanjem oblikovanja gruč in poslovnih mrež;

(c)  predstavitvenimi projekti in programi ter vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, tehnologij in procesov;

(d)  projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij med akademskim svetom, raziskovalnimi in inovacijskimi organizacijami in industrijo; javno-zasebnimi partnerstvi in organizacijami civilne družbe;

(e)  prenosom znanja in tehnologije;

(f)  novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje, novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo preizkusom na živalih.

6.  Razvoj, razširjanje in pogostejša uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij, zlasti s/z:

(a)  umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko;

(aa)  kvantno tehnologijo;

(b)  infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;

(c)  internetom stvari;

(d)  blokovno verigo in drugimi tehnologijami razpršene evidence;

(e)  naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi;

(f)  drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev in sposobnosti v prometni sektor Unije;

(fa)  robotiko in avtomatizacijo.

7.  Finančna podpora za subjekte z do 3 000 zaposlenimi. Sklop za MSP se osredotoča izključno na MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja male ali srednje velikosti, zlasti z:

(a)  zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb, zlasti v zvezi z ukrepi, ki spodbujajo podjetniško kulturo in okolje ter ustanavljanje in rast mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

(b)  zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo globalno konkurenčnost.

8.  Kulturni in ustvarjalni sektor; mediji, avdiovizualni sektor in novinarstvo, med drugim zlasti z naslednjim:

(a)  novimi tehnologijami, kot so pomožne tehnologije, ki se uporabljajo za kulturno in ustvarjalno blago in storitve;

(b)  uporabo digitalnih tehnologij za ohranjanje in obnovo evropske materialne in nematerialne kulturne dediščine;

(c)  kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in panogami, kot so razširjena resničnost/virtualna resničnost, potopitvena okolja, vmesniki za interakcijo med človekom in računalnikom, infrastrukture internetnega protokola in oblaka, omrežja 5G, novi mediji;

(d)  tehnološkim upravljanjem pravic intelektualne lastnine.

9.  Sektor turizma.

10.  Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega trajnostnega biogospodarstva.

11.  Socialne naložbe, vključno s tistimi, ki podpirajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti prek:

(a)  etičnega in trajnostnega financiranja, mikrofinanciranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(b)  povpraševanja po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe;

(c)  izobraževanja, poklicnega usposabljanja in s tem povezanih storitev;

(d)  socialne infrastrukture, zlasti

(i)  izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu, izobraževalnimi ustanovami, študentskimi stanovanji in digitalnimi napravami;

(ii)  socialnih stanovanj;

(iii)  zdravstvene oskrbe in dolgoročne nege, vključno s klinikami, bolnišnicami, primarno oskrbo, storitvami na domu in oskrbo v skupnosti;

(e)  socialnih inovacij, vključno z inovativnimi socialnimi rešitvami in shemami za spodbujanje socialnih učinkov in rezultatov na področjih iz te točke;

(f)  kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem;

(fa)  ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in aktivne udeležbe žensk;

(g)  vključevanja ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav;

(h)  inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z e-zdravjem, zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(i)  vključevanja invalidov in urejanja dostopnosti zanje.

12.  Razvoj obrambne industrije, s čimer se krepi strateška avtonomnost Unije, zlasti s podporo:

(a)  dobavni verigi obrambne industrije Unije, zlasti s finančno podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)  podjetjem, ki sodelujejo pri projektih za disruptivne inovacije v obrambnem sektorju in tesno povezanih tehnologijah z dvojno rabo;

(c)  dobavni verigi obrambnega sektorja pri sodelovanju v skupnih raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, vključno s tistimi, ki jih podpira evropski obrambni sklad;

(d)  infrastrukturi za raziskave in usposabljanje na področju obrambe.

13.  Vesolje, zlasti prek razvoja vesoljskega sektorja v skladu s cilji vesoljske strategije:

(a)  čim bolj povečati koristi za družbo in gospodarstvo Unije;

(b)  spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje neodvisnosti dobavnih verig;

(c)  podpirati vesoljsko podjetništvo, vključno z razvojem sorodnih storitev;

(d)  spodbujati avtonomnost Unije pri varnem dostopu do vesolja, vključno z vidiki dvojne rabe.

13a.  Morja in oceani, prek razvoja trajnostnega modrega gospodarstva v skladu s cilji integrirane pomorske politike, zlasti prek:

(a)  pomorskega podjetništva;

(b)  inovativne in konkurenčne pomorske industrije;

(c)  oceanske pismenosti in modrih poklicev;

(d)  izvajanja ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 14 (življenje v vodi);

(e)  obnovljivih morskih virov energije in krožnega gospodarstva. [Spremembi 2 in 16/rev]

PRILOGA III

Ključni kazalniki uspešnosti

1.  Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

1.1  Obseg podpisanih operacij

1.2  Mobilizirane naložbe

1.3  Znesek mobiliziranih zasebnih sredstev

1.4  Doseženi učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

1.4a  Sinergije z drugimi programi Unije

2.  Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po točkah in podtočkah upravičenih področij za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II)

2.1  Število držav, zajetih v projektih

2.1a  Število regij, zajetih v projektih

2.1b  Število in obseg dejavnosti, razčlenjenih po državi članici in regiji

3.  Učinek financiranja InvestEU

3.1  Število ustvarjenih ali podprtih delovnih mest

3.2  Naložbe v podporo energetskim in podnebnim ciljem in, kadar je to ustrezno, podrobno opredeljeni sklopi, razvrščeni po politiki in kategoriji, pa tudi delež vpliva na podnebje

3.3  Naložbe v podporo digitalizaciji

3.3a  Naložbe v podporo socialnim ciljem

4.  Trajnostna infrastruktura

4.1  Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (v MW) po viru

4.2  Energija: število gospodinjstev, število javnih in komercialnih objektov z boljšim razredom energijske porabe, vključno s stopnjo izboljšave v razredu oziroma v ustreznih številkah, ali število prenovljenih gospodinjstev, ki sedaj izpolnjujejo standard za nizkoenergetske in pasivne gradnje

4.3  Digitalno: dodatna gospodinjstva ter komercialne in/ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

4.4  Promet: naložbe, mobilizirane v TEN-T, od tega: ▌

–  jedrno in celovito omrežje v sestavnih delih, opredeljenih v Prilogah k [Uredbi št. XXX, vstaviti sklicevanje na novi instrument za povezovanje Evrope];

–  večmodalna infrastruktura;

–  inovativne rešitve, ki prispevajo k uravnoteženi kombinaciji načinov prevoza, tudi za celinske plovne poti in zračni promet;

–  število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

4.5  Okolje: naložbe, ki prispevajo k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

4.5a  Število uvedenih infrastrukturnih točk za alternativna goriva

4.6  Zmanjšanje emisij: količina zmanjšanih emisij CO2

5.  Raziskave, inovacije in digitalizacija

5.1  Prispevek k cilju, da bi se v celotnem programu v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

5.2  Število podjetij, ki v celotnem programu prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

5.2a  Število projektov, ki so bili prej podprti prek programa Obzorje Evrope in/ali Digitalna Evropa

6.  MSP

6.1  Število podprtih podjetij po velikosti (mikro, mala, srednja in mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo)

6.2  Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev), zlasti inovativnih MSP

6.3  Število podprtih podjetij po sektorjih

7.  Socialne naložbe in spretnosti

7.1  Socialna infrastruktura: zmogljivost in doseg podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

7.2  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število podprtih podjetij socialnega gospodarstva

7.2a  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število ustanovljenih podjetij socialnega gospodarstva

7.2b  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število podprtih podjetij socialnega gospodarstva po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

7.5  Znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti, ali imajo priznana znanja in spretnosti: kvalifikacije, pridobljene s formalnim, priložnostnim in neformalnim izobraževanjem ali usposabljanjem

PRILOGA IV

Program InvestEU – prejšnji instrumenti

A.  Lastniški instrumenti:

—  Evropska tehnološka pomoč (ETF98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—  TTP: Sklep Komisije o sprejetju odločitve o dopolnilnem financiranju glede financiranja ukrepov dejavnosti „notranjega trga blaga in sektorskih politik“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 ter sprejetje okvirnega sklepa o financiranju pripravljalnega ukrepa „prevzem vloge EU v globaliziranem svetu“ in štirih pilotnih projektov „Erasmus za mlade podjetnike“, „ukrepi za spodbujanje sodelovanja in partnerstev med mikro-, malimi in srednjimi podjetji“, „prenos tehnologije“ in „evropske destinacije odličnosti“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 (C(2007) 531).

—  Evropska tehnološka pomoč (ETF01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—  Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—  Instrument za povezovanje Evrope (CEF): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

—  Kapitalska shema za rast COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—  Kapitalski instrument InnovFin Equity:

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—  Naložbeno okno za krepitev zmogljivosti EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

B.  Jamstveni instrumenti:

—  Jamstveni sklad za MSP ‘98 (SMEG98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—  Jamstveni sklad za MSP ‘01 (SMEG01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—  Jamstveni sklad za MSP ‘07 (SMEG07): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Jamstvo (EPMF-G): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—  Instrument za porazdelitev tveganja (RSI):

–  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

–  Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

–  Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

—  Jamstvo EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

—  Jamstvena shema za posojila COSME (COSME LGF): Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—  Storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin Debt:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—  Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje – (CCS GF): Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

—  Jamstvena shema za študentska posojila (SLGF): Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. december 2013 o uvedbi programa "Erasmus+": program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

—  Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

C.  Instrumenti za porazdelitev tveganja:

—  Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

—  InnovFin:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81);

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

—  Dolžniški instrument instrumenta za povezovanje Evrope (CEF DI): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in o spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

—  Finančni mehanizem za naravni kapital (instrument NCFF): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

D.  Namenski naložbeni subjekti:

—  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Fonds Commun de Placements – fonds d’investissements spécialisés (EPMF FCP-FIS): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—  Sklad Marguerite:

–  Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

–  Sklep Komisije z dne 25. februarja 2010 o sodelovanju Evropske unije v Evropskem skladu 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite) (C(2010)0941).

—  Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF): Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 346, 30.12.2010, str. 5).

(1) UL C […], […], str. […].
(2) UL C […], […], str. […].
(3) COM(2018)0097.
(4)1a Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(5) COM(2018)0353.
(6) Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
(7) COM(2017)0206.
(8) COM(2017)0250.
(9) Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.
(10)
(11) Sklic za posodobitev: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je dostopen na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2013%3A373%3ATOC
(12)1a Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).
(13)1b Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).
(14) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(15) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(16) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(17) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(18) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(19) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(20) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(21)
(22)
(23)1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

Zadnja posodobitev: 12. november 2019Pravno obvestilo