Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0251(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0413/2018

Predložena besedila :

A8-0413/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 34
CRE 16/01/2019 - 34

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0035

Sprejeta besedila
PDF 172kWORD 56k
Četrtek, 17. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi *
P8_TA(2019)0035A8-0413/2018

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013 (COM(2018)0466 – C8-0394/2018 – 2018/0251(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0466),

—  ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 3 Protokola št. 4 k Aktu,

–  ob upoštevanju prošnje za mnenje, ki jo je prejel od Sveta (C8-0394/2018),

—  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0413/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila.
(1)  V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila. Pravna podlaga za program Ignalina ostaja Protokol št. 4.
_____________
_________________
1 UL L 236, 23.9.2003, str. 944.
1 UL L 236, 23.9.2003, str. 944.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva.
(2)  V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen in glede na načrtovani datum končnega zaprtja leta 2038 bodo po letu 2020 za ta namen potrebna znatna dodatna finančna sredstva. Za dokončanje načrta razgradnje do leta 2038 bo treba zapolniti finančno vrzel v višini 1548 milijonov EUR.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom1, in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom2. Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi.
(3)  Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom1, in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom2. Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi. Kljub temu pa Direktiva 2011/70/Euratom omogoča prispevek Unije za obsežen nabor projektov razgradnje, vključno s skladiščenjem in odlaganjem izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Čeprav Direktiva 2011/70/Euratom določa, da stroške ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi tisti, ki jih je proizvedel, se te določbe ne morejo retroaktivno uporabiti za Litvo, saj je jedrsko elektrarno Ignalina zaprla še pred sprejetjem navedene direktive, torej ni bila zmožna zbrati dovolj finančnih sredstev za skladiščenje in odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.
_____________
_________________
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.
(4)  Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK (moderirana z grafitom, kanalnega tipa) z močjo 1500 MW – podobna reaktorjem, uporabljenim v Černobilu –, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere, saj se v praksi nikjer na svetu še ni izvedla razgradnja reaktorja s tovrstno zasnovo, in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 vse do datuma končnega zaprtja elektrarne, ki je trenutno načrtovano za leto 2038, še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije, saj takšni ukrepi ustvarjajo največjo dodano vrednost Unije.
(10)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije. Da bi ti ukrepi ustvarili največjo dodano vrednost Unije, se razširjanje znanja ne bi smelo financirati iz sredstev razgradnje, temveč iz drugih finančnih virov Unije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.
(11)  Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse in zagotovili konkurenčne plače za usposobljeno osebje.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. Sem spadata učinkovito merjenje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov.
(12)  Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe. Sem spadata učinkovito spremljanje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov skupaj z Litvo in Unijo.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, predvsem mednarodne finančne institucije in drugi donatorji.
(16)  Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Protokol št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da lahko prispevek Unije v okviru programa Ignalina pri nekaterih ukrepih doseže do 100 % vseh stroškov. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju ugotovitev iz poročila Komisije iz leta 2018 o oceni in izvajanju programov pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter politične zaveze Litve, da bo k skupnim stroškom razgradnje prispevala vsaj 14 %, bi morala stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, znašati 86 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije. Prizadevati bi si bilo treba za pritegnitev finančnih sredstev iz drugih virov, zlasti mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Glede tega, kar ne sodi v področje uporabe programa Ignalina, Litva še naprej nosi končno odgovornost za razvoj in naložbe na območju Ignaline, kjer so dohodki nizki, stopnja brezposelnosti pa je med najvišjimi v državi, in sicer predvsem zaradi zaprtja jedrske elektrarne, ki je bila največji delodajalec na tem območju.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Program sodi v področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom.
(19)  Program sodi na področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom in lahko prispeva k njenemu izvajanju brez poseganja v to direktivo.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Finančna podpora Unije za razgradnjo jedrskega reaktorja Ignalina je iz zgodovinskih razlogov v celoti upravičena, vendar program ne bi smel postati precedens za uporabo sredstev Unije pri razgradnji drugih jedrskih reaktorjev. Etična obveznost vsake države članice bi morala biti, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije zaradi izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, vključno z radioaktivnimi odpadki, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Nacionalne politike morajo temeljiti na načelu „onesnaževalec plača“.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)   V priporočilu Komisije 2006/851/Euratom je navedeno, da bi morali upravljavci jedrskih objektov v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ nameniti primerna finančna sredstva za stroške razgradnje že med obratovalno dobo teh objektov.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je pomagati Litvi pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU.
1.  Splošni cilj programa je ustrezno pomagati Litvi pri izvajanju varne razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, med drugim tudi pri zagotavljanju varnosti v zvezi s skladiščenjem izrabljenega goriva v vmesnem obdobju.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Posebni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, in širjenje pridobljenega znanja med zainteresirane strani EU.
2.  Glavni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Program ima še dodatni cilj zagotoviti, da se v vseh državah članicah razširi pridobljeno znanje o razgradnji jedrskih elektrarn. Dodatni cilj se financira iz programa finančne pomoči za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (COM(2018)0467).
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.   Podroben opis posebnega cilja je v Prilogi I. Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni Prilogo I, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).
3.   Podroben opis glavnega cilja je v Prilogi I.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 552 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 780 000 000 EUR v tekočih cenah in so namenjena izvajanju glavnega cilja programa (dejavnosti razgradnje).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Najvišja splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu, ne presega 80 %. Preostalo financiranje in dodatne vire, ki niso proračun Unije, zagotovi Litva.
Splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporabi v programu, znaša 86 %. Preostalo financiranje zagotovi Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 4
4.  Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Manjši izzivi so zajeti v elementu P.3, medtem ko elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje.
4.  Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2, P.3 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 5 – tabela 1 – postavka P.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 1

#

Postavka

Prednostna naloga

P.3

Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom

II

Sprememba

Tabela 1

#

Postavka

Prednostna naloga

P.3

Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom

I

Sprememba 21
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 7
7.  Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Litva obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom.
7.  Čeprav je odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče izključeno iz obsega programa v obdobju 2021–2027, bosta Litva in Unija v doglednem času začeli posvetovanja glede morebitne vključitve teh dejavnosti v področje uporabe programa v naslednjem večletnem finančnem okviru.
Zadnja posodobitev: 12. november 2019Pravno obvestilo