Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0207(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0468/2018

Predložena besedila :

A8-0468/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 31
CRE 16/01/2019 - 31

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.10
CRE 17/01/2019 - 10.10
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2019 - 8.15

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0040
P8_TA(2019)0407

Sprejeta besedila
PDF 282kWORD 93k
Četrtek, 17. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Vzpostavitev programa za pravice in vrednote ***I
P8_TA(2019)0040A8-0468/2018

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383 – C8-0234/2018 – 2018/0207(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote
o vzpostavitvi programa za državljane, enakost, pravice in vrednote
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Navedene vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.“ Med temi pravicami in vrednotami je človekovo dostojanstvo, ki je priznano v Splošni deklaraciji človekovih pravic, glavni temelj vseh temeljnih človekovih pravic. „Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Navedene vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih poudaril pomen horizontalnih načel, na katerih bi moral temeljiti večletni finančni okvir in vse povezane politike Unije, vključno z vključevanjem ciljev OZN za trajnostni razvoj v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru, poudaril, da je odprava diskriminacije bistvena za izpolnitev zavez Unije v smeri vključujoče Evrope, in izrazil obžalovanje, ker v politikah Unije niso zadostno vključena načela enakosti spolov in zaveze glede enakosti spolov, kot je predstavljeno v predlogih večletnega finančnega okvira.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   V resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020, je Evropski parlament izrazil svojo podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in so med upravičenci vedno priljubljeni, ter poudaril, da je močnejšo in ambicioznejšo Evropo mogoče doseči le, če bo zagotovljenih več finančnih sredstev. Prav tako je predlagal, naj se ustanovi notranji evropski sklad za demokracijo, da bi se okrepila podpora za civilno družbo in nevladne organizacije, dejavne na področjih demokracije in človekovih pravic, ter naj ta sklad upravlja Komisija. Obstoječe politike bi potrebovale stalno podporo, povečati bi bilo treba sredstva za vodilne programe Unije, za dodatne odgovornosti pa bi bilo treba nameniti dodatna finančna sredstva.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Še naprej je treba spodbujati in izvrševati navedene pravice in vrednote, ki jih morajo državljani in narodi deliti in morajo biti v središču projekta EU. Zato bo v proračunu EU ustanovljen nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije in čezmejnega sodelovanja. Program za pravice in vrednote bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta8, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/20149 (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa).
(2)  Unija in vse države članice morajo v vseh svojih politikah dosledno ter dejavno negovati, ščititi ter spodbujati in izvrševati navedene pravice in vrednote, ki jih morajo državljani in narodi deliti in morajo biti v središču projekta EU, saj lahko slabitev zaščite teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. Zato bo v proračunu EU ustanovljen nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo ter vse manjšim prostorom za neodvisno civilno družbo, je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, nediskriminacijo in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije in čezmejnega sodelovanja. Program za državljane, enakost, pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program) bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta8 ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/20149, (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa) in bo prilagojen za spopadanje z novimi izzivi za evropske vrednote.
__________________
__________________
8 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
8 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
9 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
9 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni predvsem na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje enakopravne, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter spodbujanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o evropski uniji nadalje določa, da morajo institucije državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, enakosti, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje enakopravne, odprte, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah, s financiranjem dejavnosti, ki spodbujajo živahno, dobro razvito, odporno in močno civilno družbo, vključno z zagovorništvom za spodbujanje in zaščito skupnih vrednot, ki spodbuja demokratično, državljansko in družbeno udeležbo ter mir in bogato raznolikost evropske družbe, ki temelji na naših skupnih vrednotah, zgodovini in spominu ter dediščini. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva, da institucije skrbijo za odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Komisija bi morala z vzpostavitvijo skupine za civilni dialog zagotoviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki. Skupina za civilni dialog bi morala prispevati k izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter k razpravi o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij. Skupina za civilni dialog bi morala biti sestavljena iz organizacij, ki so bile izbrane, da prejmejo nepovratna sredstva za poslovanje ali nepovratna sredstva za ukrepe v okviru programa, ter drugih organizacij in deležnikov, ki so izrazili zanimanje za program ali delo na tem področju politike, vendar ne prejemajo nujno podpore programa.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Program za pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program) bi moral omogočiti razvoj sinergij za obravnavo izzivov, ki so skupni spodbujanju in zaščiti vrednot, ter doseganje kritične razsežnosti za doseganje konkretnih rezultatov na terenu. To bi bilo treba doseči z nadgrajevanjem pozitivnih izkušenj iz predhodnih programov. S tem se bo omogočilo polno izkoriščanje morebitnih sinergij za učinkovitejšo podporo zajetih področij politik in povečanje njihove zmožnosti za doseganje ljudi. Da bi bil program učinkovit, bi moral s prilagojenimi pristopi upoštevati posebnosti različnih politik, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.
(4)  Program bi moral omogočiti razvoj sinergij za obravnavo izzivov, ki so skupni spodbujanju in zaščiti vrednot, zapisanih v Pogodbah, ter doseganje kritične razsežnosti za doseganje konkretnih rezultatov na terenu. To bi bilo treba doseči z nadgrajevanjem in nadaljnjim razvijanjem pozitivnih izkušenj iz predhodnih programov. S tem se bo omogočilo polno izkoriščanje morebitnih sinergij za učinkovitejšo podporo zajetih področij politik in povečanje njihove zmožnosti za doseganje ljudi. Da bi bil program učinkovit, bi moral s prilagojenimi in usmerjenimi pristopi upoštevati posebnosti različnih politik, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe ter možnosti za udeležbo, vključno s spodbujanjem vseh vrst enakosti in enakosti spolov v okviru programa.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Popolno spoštovanje in spodbujanje pravne države in demokracije sta temeljnega pomena za krepitev zaupanja državljanov v Unijo. Spoštovanje načela pravne države v Uniji je pogoj za varstvo temeljnih pravic ter spoštovanje vseh pravic in obveznosti iz Pogodb. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah ima ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. Program bi moral zato spodbujati in varovati temeljne pravice, demokracijo in pravno državo na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Načelo pravne države, v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji zapisano kot ena od vrednot Unije, vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami ter delitve oblasti in enakosti pred zakonom.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za približanje Evropske unije njenim državljanom so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja. Zbliževanje državljanov prek projektov partnerstev med mesti ali mrež mest in podpiranje organizacij civilne družbe na področjih, ki jih zajema program, bosta prispevala k povečanju udeležbe državljanov v družbi, posledično pa tudi k njihovemu večjemu sodelovanju v demokratičnem življenju Unije. Hkrati podporne dejavnosti za spodbujanje medsebojnega razumevanja, raznolikosti, dialoga in spoštovanja drugih vzbujajo občutek pripadnosti in evropske identitete, ki temelji na skupnem razumevanju evropskih vrednot, kulture, zgodovine in dediščine. Spodbujanje večjega občutka pripadnosti Uniji in vrednot Unije je zaradi odmaknjenosti in oddaljenosti od evropske celine še posebej pomembno pri državljanih EU iz najbolj oddaljenih regij.
(5)  Za približanje Evropske unije njenim državljanom, da bi spodbudili demokratično udeležbo in državljanom omogočili uveljavljanje pravic, povezanih z evropskim državljanstvom, so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja za uravnoteženo geografsko porazdelitev. Zbliževanje državljanov prek projektov partnerstev med mesti ali mrež mest in podpiranje organizacij civilne družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni na področjih, ki jih zajema program, bosta prispevala k povečanju udeležbe državljanov v družbi, posledično pa tudi k njihovi dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije ter v oblikovanju njene politične agende. Hkrati podporne dejavnosti za spodbujanje medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga, kulturne in jezikovne raznolikosti, sprave, socialnega vključevanja in spoštovanja drugih vzbujajo občutek pripadnosti Uniji in skupnega državljanstva v okviru evropske identitete, ki temelji na skupnem razumevanju evropskih vrednot, kulture, zgodovine in dediščine. Spodbujanje večjega občutka pripadnosti Uniji in vrednot Unije je zaradi odmaknjenosti in oddaljenosti od evropske celine še posebej pomembno pri državljanih EU iz najbolj oddaljenih regij.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Medkulturni in medverski dialog sta v naših družbah vse bolj pomembna zaradi vse večje pluralnosti in svetovnih migracijskih trendov. V programu bi bilo treba polno podporo nameniti medkulturnemu in medverskemu dialogu kot delu družbene harmonije v Evropi in bistvenemu elementu za spodbujanje socialne vključenosti in kohezije. Medverski dialog lahko pripomore k predstavljanju pozitivnega prispevka religije k socialni koheziji, hkrati pa lahko verska nepismenost ustvarja okolje za zlorabo verskih čustev med ljudmi. Tako bi moral program podpirati projekte in pobude za krepitev verske pismenosti, spodbujanje medverskega dialoga in medsebojnega razumevanja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Dejavnosti spominjanja in kritični razmislek glede evropskega zgodovinskega spomina so potrebni za ozaveščanje državljanov o skupni zgodovini kot temelju za skupno prihodnost moralne cilje in skupne vrednote. Treba bi bilo upoštevati tudi pomen zgodovinskih, kulturnih in medkulturnih vidikov ter povezave med spominjanjem in oblikovanjem evropske identitete ter občutka skupne pripadnosti.
(6)  Dejavnosti spominjanja ter kritično in ustvarjalno razmišljanje glede evropskega zgodovinskega spomina so potrebni za ozaveščanje državljanov, zlasti mladih, o njihovi skupni zgodovini kot temelju za skupno prihodnost. Za spodbujanje skupnega stališča na podlagi skupnih vrednot, solidarnosti, raznolikosti in miru bi bilo treba upoštevati tudi pomen zgodovinskih, družbenih, kulturnih in medkulturnih vidikov, strpnosti in dialoga ter povezave med spominjanjem in oblikovanjem evropske identitete ter občutka skupne pripadnosti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Državljani bi se morali bolj zavedati svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, in bi se morali počutiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti občutek, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice, zaupajo v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter v njihovo nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Civilno družbo je treba podpreti pri spodbujanju in varovanju skupnih vrednot EU v skladu s členom 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic na podlagi prava Unije.
(7)  Državljani Unije se ne zavedajo dovolj svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kot je pravica do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ali pravica do konzularne zaščite veleposlaništev drugih držav članic. Državljani bi se morali bolj zavedati teh pravic in bi se morali počutiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti občutek, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice, zaupajo v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter v njihovo nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Civilno družbo je treba okrepiti na vseh ravneh za spodbujanje in varovanje skupnih vrednot EU v skladu s členom 2 PEU ter ozaveščanje o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic na podlagi prava Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu ter sklepih Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi, je poudarjen pomen ohranjanja spomina na preteklost kot načina za izgradnjo skupne prihodnosti ter pomen vloge Unije pri obujanju, širjenju in spodbujanju kolektivnega spomina na te zločine, tudi zaradi krepitve skupne evropske pluralistične in demokratične identitete.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Enakost žensk in moških je temeljna vrednota in cilj Evropske unije. Diskriminacija žensk in njihovo neenako obravnavanje pomeni kršitev njihovih temeljnih pravic in onemogoča njihovo polno politično, družbeno in gospodarsko udeležbo v družbi. Poleg tega obstajajo strukturne in kulturne ovire za doseganje resnične enakosti spolov. Pri spodbujanju enakosti spolov pri vseh dejavnostih Unije gre tako za osrednjo dejavnost Unije in gonilno silo gospodarske rasti, ki bi jo moral program podpirati.
(8)  Enakost spolov je temeljna vrednota in cilj Evropske unije. Unija ima v skladu s členom 8 te uredbe nalogo, da si v vseh dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Kljub temu pa je skupni napredek na področju enakosti spolov zelo počasen, kot kaže indeks enakosti spolov za leto 2017, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov. Pogosto tiha in prikrita presečna diskriminacija žensk in deklic in njihovo neenako obravnavanje, pa tudi različne oblike nasilja nad ženskami, pomenijo kršitev njihovih temeljnih pravic in onemogočajo njihovo polno politično, družbeno in gospodarsko udeležbo v družbi. Poleg tega obstajajo politične, strukturne in kulturne ovire za doseganje resnične enakosti spolov. Pri spodbujanju enakosti spolov pri vseh dejavnostih Unije s podpiranjem vključevanja načela enakosti spolov in ciljev nediskriminacije ter z dejavnim odpravljanjem stereotipov in obravnavo tudi tihe diskriminacije gre tako za osrednjo dejavnost Unije in gonilno silo gospodarske rasti, ki bi jo moral program podpirati.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Nasilje na podlagi spola in nasilje nad otroki in mladimi je resna kršitev temeljnih pravic. Nasilje je še naprej prisotno po vsej Uniji in v vseh družbenih in ekonomskih okoliščinah ter resno negativno vpliva na fizično in psihično zdravje žrtev ter na družbo v celoti. Še posebej so nasilju izpostavljeni otroci, mladi in ženske, zlasti v odnosih z bližnjimi. Z ukrepi bi bilo treba spodbujati pravice otroka in prispevati k zaščiti otrok pred poškodbami in nasiljem, ki ogrožajo njihovo fizično in psihično zdravje ter pomenijo kršitev njihovih pravic do razvoja, zaščite in dostojanstva. Boj proti vsem oblikam nasilja, spodbujanje preprečevanja ter zaščita žrtev in podpora zanje so prednostne naloge Unije, ki posameznikom omogočajo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic in prispevajo k enakosti med ženskami in moškimi. Program bi moral podpirati te prednostne naloge.
(9)  Nasilje na podlagi spola in nasilje nad otroki, mladimi, starostniki, invalidi, begunci in migranti ter pripadniki manjšin, kot so pripadniki etničnih manjšin in osebe LGBTQI, je resna kršitev temeljnih pravic. Nasilje je še naprej prisotno po vsej Uniji in v vseh družbenih in ekonomskih okoliščinah ter resno negativno vpliva na fizično in psihično zdravje žrtev ter na družbo v celoti. Za boj proti nasilju zaradi spola je potreben večdimenzionalen pristop, ki zajema pravne, izobraževalne in zdravstvene vidike, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, ekonomskimi in drugimi družbenimi vidiki, kot je podpora organizacijam za pravice žensk, svetovanje in pomoč ter projekti, ki si prizadevajo za družbo z večjo enakostjo spolov. Ravno tako je treba dejavno obravnavati škodljive stereotipe in norme že od zgodnjega otroštva, pa tudi vse oblike sovražnega govora in spletnega nasilja. Z ukrepi bi bilo treba spodbujati pravice otroka in prispevati k zaščiti otrok pred poškodbami in nasiljem, ki ogrožajo njihovo fizično in psihično zdravje ter pomenijo kršitev njihovih pravic do razvoja, zaščite in dostojanstva. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) nasilje nad ženskami opredeljuje kot „vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju‟. Boj proti vsem oblikam nasilja, spodbujanje preprečevanja ter zaščita žrtev in podpora zanje so prednostne naloge Unije, ki posameznikom omogočajo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic in prispevajo k enakosti med ženskami in moškimi. Program bi moral podpirati te prednostne naloge Preprečevanje kršitev in podpiranje pravic žrtev bi bilo treba načrtovati v sodelovanju s ciljnimi skupinami in zagotoviti upoštevanje posebnih potreb tistih z večplastno ranljivostjo.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Zlasti ženske brez dokumentov so posebej izpostavljene nasilju, spolni zlorabi ter pomanjkanju pomoči. Zato je bistvenega pomena uporabljati pristop, osredotočen na žrtev, in nuditi storitve podpore vsem ženskam v celotni Uniji ne glede na njihov rezidenčni status. Potreba po upoštevanju vidika spolov v azilnih postopkih je posebej pomembna za presečno delo in lahko prispeva k večji enakosti spolov.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim ter za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje, ki temelji na metodah in rezultatih predhodnih programov Daphne, programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje. Zlasti financiranje Daphne, ki je namenjeno podpori za žrtve nasilja in boju proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu priljubljenosti pri zainteresiranih straneh (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov. Zagotavljalo je financiranje projektov za ozaveščanje, zagotavljanje podpornih storitev za žrtve ter podporo dejavnosti nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na terenu. Obravnavalo je vse oblike nasilja, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, trgovina z ljudmi ter nove oblike nasilja, kot je kibernetsko ustrahovanje. Zato je pomembno, da se vsi ti ukrepi izvajajo še naprej in da se navedeni rezultati in pridobljene izkušnje ustrezno upoštevajo pri izvajanju programa.
(10)  Za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim ter za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje, ki temelji na metodah in rezultatih predhodnih programov Daphne, programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje. Zlasti financiranje Daphne, ki je namenjeno podpori za žrtve nasilja in boju proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu priljubljenosti pri zainteresiranih straneh (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov. Zagotavljalo je financiranje projektov za ozaveščanje, zagotavljanje podpornih storitev za žrtve ter podporo dejavnosti nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na terenu. Obravnavalo je vse oblike nasilja, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, trgovina z ljudmi, zalezovanje in tradicionalne škodljive prakse, kot je pohabljanje ženskih spolovil, ter nove oblike nasilja, kot sta kibernetsko ustrahovanje in nadlegovanje. Zato je pomembno, da se vsi ti ukrepi izvajajo še naprej z neodvisnimi dodeljenimi proračunskimi sredstvi za Daphne in da se navedeni rezultati in pridobljene izkušnje ustrezno upoštevajo pri izvajanju programa.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah. Program bi moral podpirati ukrepe za preprečevanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti ter boj proti njim. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistimi iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 202010 in iz priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah11.
(11)  Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije, vključno z neposredno, posredno in strukturno diskriminacijo, in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah. Program bi moral podpirati ukrepe za preprečevanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, afrofobije, antisemitizma, anticiganizma, sovraštva do muslimanov, homofobije in drugih oblik nestrpnosti proti pripadnikom manjšin na spletu in drugje ter boj proti njim in pri tem upoštevati večplastnost diskriminacije, s katero se soočajo ženske. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistimi iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 202010 in iz priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah11.
__________________
__________________
10 COM(2011)0173.
10 COM(2011)0173.
11 UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
11 UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Ovire zaradi stališč v družbi in ovire v okolju ter pomanjkanje dostopnosti preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidi se pogosto srečujejo z ovirami pri, med drugim, dostopu do trga dela, izkoriščanju prednosti vključujočega in kakovostnega izobraževanja, izogibanju revščini in socialni izključenosti, uživanju dostopa do pobud na področju kulture in medijev ter uveljavljanju svojih političnih pravic. Kot podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se je Unija skupaj z vsemi svojimi državami članicami zavezala, da bo spodbujala, varovala in zagotavljala polno in enakopravno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Določbe Konvencije o pravicah invalidov so postale sestavni del pravnega reda Unije.
(12)  Ovire zaradi stališč v družbi in ovire v okolju ter slaba dostopnost preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidi, vključno z osebami z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, se pogosto srečujejo z ovirami pri, med drugim, dostopu do trga dela, izkoriščanju prednosti vključujočega in kakovostnega izobraževanja, izogibanju revščini in socialni izključenosti, uživanju dostopa do pobud na področju kulture in medijev ter uveljavljanju svojih političnih pravic. Kot podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se je Unija skupaj z vsemi svojimi državami članicami zavezala, da bo spodbujala, varovala in zagotavljala polno in enakopravno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Določbe Konvencije o pravicah invalidov, ki se mora obvezno izvajati, so postale sestavni del pravnega reda Unije. V zvezi s tem bi moral program nameniti posebno pozornost in sredstva dejavnostim za ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo invalidi pri polnem sodelovanju v družbi in uživanju svojih pravic kot enakopravni državljani.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij (pravica do zasebnosti) je temeljna pravica, zapisana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov nadzirajo neodvisni nadzorni organi. Pravni okvir Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta13, določa določbe za zagotavljanje učinkovite zaščite pravice do varstva osebnih podatkov. Ta pravna instrumenta nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov nalagata, da morajo spodbujati ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na pomen pravice do varstva osebnih podatkov v času hitrih tehnoloških sprememb bi morala biti Unija zmožna izvajati dejavnosti ozaveščanja ter opravljati študije in druge ustrezne dejavnosti.
(13)  Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij (pravica do zasebnosti) je temeljna pravica, zapisana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov nadzirajo neodvisni nadzorni organi. Pravni okvir Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta13, določa določbe za zagotavljanje učinkovite zaščite pravice do varstva osebnih podatkov. Ta pravna instrumenta nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov nalagata, da morajo spodbujati ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na pomen pravice do varstva osebnih podatkov v času hitrih tehnoloških sprememb bi morala biti Unija zmožna izvajati dejavnosti ozaveščanja, podpirati organizacije civilne družbe pri zastopanju varstva podatkov v skladu s standardi Unije ter opravljati študije in druge ustrezne dejavnosti.
__________________
__________________
12 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.
12 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.
13 UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131.
13 UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Prosti dostop do informacij, ocena okvirnih medijskih pogojev ter odgovorna in varna uporaba informacijskih in komunikacijskih omrežij so neposredno povezani s svobodnim oblikovanjem javnega mnenja, poleg tega so bistveni za zagotavljanje delujoče demokracije. Javnost se mora medijsko ustrezno opismenjevati, da je sposobna kritično razmišljati in dobro presojati ter analizirati zapletene razmere, prepoznati razlike med mnenjem in dejstvi ter se zoperstaviti vsem oblikam spodbujanja sovraštva. Zato bi morala Unija spodbujati medijsko opismenjevanje vseh državljanov ne glede na njihovo starost prek usposabljanja, ozaveščanja, študija in drugih ustreznih dejavnosti.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Člen 24 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 Pogodbe o Evropski uniji. To sta storila s sprejetjem Uredbe [(EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta14. Program bi moral podpirati financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer bi podpiral uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude.
(14)  Evropska državljanska pobuda je prvi nadnacionalni instrument participativne demokracije in ustvarja neposredno vez med evropskimi državljani in institucijami Unije. Člen 24 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 Pogodbe o Evropski uniji. To sta storila s sprejetjem Uredbe [(EU) št. 211/2011] Evropskega parlamenta in Sveta14. Program bi moral podpirati financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer bi podpiral uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropskih državljanskih pobud ter spodbujanja drugih, da jih podprejo.
_________________
_________________
14 Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
14 Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije.
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter spodbujati vključevanje vidika spola v proračun in oceno učinka na enakost spolov glede na potrebe v vsem proračunskem postopku Unije. Za pravilno izvajanje vključevanja načela enakosti spolov je treba vidik spola upoštevati pri določanju vseh ustreznih proračunskih vrstic, dodeliti ustrezne vire in zagotoviti preglednost v proračunskih vrsticah, namenjenih spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji na podlagi spola. Na koncu obdobja financiranja bi bilo treba pregledati posamezne projekte in sam program ter določiti, v kolikšni meri so se uresničevala navedena načela.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Države članice v skladu s pravnimi akti Unije o enakem obravnavanju ustanovijo neodvisne organe za spodbujanje enakega obravnavanja, znane kot „organi za enakost“, z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola. Vendar so številne države članice te zahteve presegle in so zagotovile, da lahko organi za enakost obravnavajo tudi diskriminacijo na drugih podlagah, kot so starost, spolna usmerjenost, vera in prepričanje, invalidnost ali drugo. Organi za enakost imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in zagotavljanju učinkovite uporabe zakonodaje o enakem obravnavanju, zlasti z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, opravljanjem neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanjem neodvisnih poročil in dajanjem priporočil o vseh vprašanjih, povezanih z diskriminacijo v njihovi državi. Bistveno je, da je glede tega delo organov za enakost usklajeno na ravni Unije. Leta 2007 je bila ustanovljena mreža EQUINET. Člani mreže so nacionalni organi za spodbujanje enakega obravnavanja, kot je določeno z direktivama Sveta 2000/43/ES15 in 2004/113/ES16 ter direktivama 2006/54/ES17 in 2010/41/EU18 Evropskega parlamenta in Sveta. Položaj mreže EQUINET je edinstven, saj gre za edini subjekt, ki zagotavlja usklajevanje dejavnosti med organi za enakost. Ta dejavnost usklajevanja, ki jo opravlja mreža EQUINET, je ključnega pomena za dobro izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje Unije v državah članicah in bi jo bilo treba podpirati v okviru programa.
(17)  Države članice v skladu s pravnimi akti Unije o enakem obravnavanju ustanovijo neodvisne organe za spodbujanje enakega obravnavanja, znane kot „organi za enakost“, z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola. Vendar so številne države članice te zahteve presegle in so zagotovile, da lahko organi za enakost obravnavajo tudi diskriminacijo na drugih podlagah, kot so jezik, starost, spolna usmerjenost, vera in prepričanje, invalidnost ali drugo. Organi za enakost imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in zagotavljanju učinkovite uporabe zakonodaje o enakem obravnavanju, zlasti z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, opravljanjem neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanjem neodvisnih poročil in dajanjem priporočil o vseh vprašanjih, povezanih z diskriminacijo v njihovi državi. Bistveno je, da je glede tega delo vseh ustreznih organov za enakost usklajeno na ravni Unije. Leta 2007 je bila ustanovljena mreža EQUINET. Člani mreže so nacionalni organi za spodbujanje enakega obravnavanja, kot je določeno z direktivama Sveta 2000/43/ES15 in 2004/113/ES16 ter direktivama 2006/54/ES17 in 2010/41/EU18 Evropskega parlamenta in Sveta. 22. junija 2018 je Komisija sprejela priporočilo o standardih za organe za enakost, ki zajema pristojnosti, neodvisnost, učinkovitost ter usklajevanje in sodelovanje organov za enakost. Položaj mreže EQUINET je edinstven, saj gre za edini subjekt, ki zagotavlja usklajevanje dejavnosti med organi za enakost. Ta dejavnost usklajevanja, ki jo opravlja mreža EQUINET, je ključnega pomena za dobro izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje Unije v državah članicah in bi jo bilo treba podpirati v okviru programa.
__________________
__________________
15 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
15 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
16 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
16 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
17 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
17 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
18 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).
18 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Da bi povečali dostopnost ter zagotovili nepristranske smernice in praktične informacije v zvezi s programom, bi morale biti vzpostavljene kontaktne točke v državah članicah, da bi se zagotovila pomoč upravičencem in prosilcem. Kontaktnim točkam programa bi moralo biti omogočeno, da neodvisno izvajajo svoje naloge in niso neposredno podrejene javnim organom ali ti ne posegajo v njihovo sprejemanje odločitev. S kontaktnimi točkami programa lahko upravljajo države članice ali organizacije civilne družbe ali njihovi konzorciji. Kontaktne točke programa ne smejo biti odgovorne za izbiro projektov;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Neodvisni organi za človekove pravice in organizacije civilne družbe imajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu skupnih vrednot Unije iz člena 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic v skladu s pravom Unije, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah. Kot je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018, je ustrezna finančna podpora ključnega pomena za razvoj spodbudnega in trajnostnega okolja za organizacije civilne družbe, da se okrepi njihova vloga in da lahko svoje naloge izvajajo neodvisno in učinkovito. Financiranje EU dopolnjuje prizadevanja na nacionalni ravni, zato bi moralo prispevati k podpiranju, opolnomočenju in izgradnji zmogljivosti neodvisnih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju človekovih pravic in katerih dejavnosti pomagajo pri strateškem uveljavljanju pravic v skladu s pravom EU in Listino EU o temeljnih pravicah, tudi prek dejavnosti zastopanja interesov in nadzora, ter k spodbujanju in zaščiti skupnih vrednot Unije na nacionalni ravni in ozaveščanju o tem.
(18)  Neodvisni organi za človekove pravice, organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic imajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu skupnih vrednot Unije iz člena 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic v skladu s pravom Unije, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah. Kot je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018, sta povečanje financiranja in ustrezna finančna podpora ključnega pomena za razvoj spodbudnega in trajnostnega okolja za organizacije civilne družbe, da se okrepi njihova vloga in da lahko svoje naloge izvajajo neodvisno in učinkovito. Financiranje EU dopolnjuje prizadevanja na nacionalni ravni, zato bi moralo tudi prek ustreznega osrednjega financiranja ter poenostavljenega obračunavanja stroškov, finančnih pravil in postopkov prispevati k podpiranju, opolnomočenju in izgradnji zmogljivosti neodvisnih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju vrednot Unije, kot so demokracija, pravna država in temeljne pravice, in katerih dejavnosti pomagajo pri strateškem uveljavljanju pravic v skladu s pravom EU in Listino EU o temeljnih pravicah, tudi prek dejavnosti zastopanja interesov in nadzora, ter k spodbujanju in zaščiti skupnih vrednot Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni in ozaveščanju o tem.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva.
(19)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva. Komisija bi morala udeležence tega programa dejavno usmerjati k uporabi poročil in virov, ki jih pripravijo ti organi, uradi in agencije Unije, kot so orodja za vključevanje vidika spola v proračun in ocenjevanje enakosti spolov, ki jih je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Celovit mehanizem Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah bi moral zagotoviti redno in enako pregledovanje vseh držav članic, s katerim bi pridobili potrebne informacije za sprožitev ukrepov, povezanih s splošnimi pomanjkljivostmi glede vrednot Unije v državah članicah.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Program bi moral biti pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav članic Efte, ki niso članice EGP, in drugih evropskih držav. Tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, bi morale imeti možnost sodelovati v programu.
(20)  Kar zadeva izvajanje posebnih ciljev spodbujanja enakosti in pravic spolov, spodbujanja udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter boja proti nasilju, bi moral biti program pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav članic Efte, ki niso članice EGP, in drugih evropskih držav. Tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, bi morale imeti možnost sodelovati v programu.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo, ter njihovo dopolnjevanje z ukrepi držav članic, medtem ko je treba stremeti k skladnosti, dopolnjevanju in sinergijam s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote in s tem s programom za pravosodje, ter s programoma Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, da bi uresničili potencial kulturnih povezav na področju kulture, medijev, umetnosti, izobraževanja in ustvarjalnosti. Treba je ustvariti sinergije z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti na področjih zaposlovanja, notranjega trga, podjetništva, mladine, zdravja, državljanstva, pravosodja, migracij, varnosti, raziskav, inovacij, tehnologije, industrije, kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov, trgovine in razvoja.
(21)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo, tudi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ter so namenjeni spodbujanju in varovanju vrednot iz člena 2 PEU. Komisija bi si morala prizadevati za doslednost, sinergije in dopolnjevanje z ukrepi držav članic ter z drugimi programi financiranja, ki podpirajo področja politike, s tesnimi vezmi s skladom za pravosodje, pravice in vrednote, vključno s programoma Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, ter ustreznimi politikami Unije.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  V skladu s členom 9 PDEU bi bilo treba spodbujati visoko raven zaposlenosti, jamstvo ustrezne socialne zaščite in boj proti socialni izključenosti. Ukrepi v tem programu bi torej morali spodbujati sinergije med bojem proti revščini, socialni izključenosti in izključenosti s trga dela ter spodbujanjem enakosti in boja proti vsem oblikam diskriminacije. Zato bi bilo treba program izvajati tako, da se zagotovijo največje možne sinergije in dopolnjevanje med različnimi sklopi programa ter med programom in Evropskim socialnim skladom plus. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom Erasmus in Evropskim socialnim skladom plus ter tako zagotoviti, da bi ti skladi skupaj prispevali k zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja in enakih možnosti za vse.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Pomembno je poskrbeti za dobro finančno poslovodenje programa ter njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev programa, pri tem pa mora biti poraba finančnih virov optimalna.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
(23)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih, in zahteva popolno preglednost glede uporabe sredstev, dobro finančno poslovodenje in preudarno rabo sredstev. Zlasti bi morala biti kot del izvajanja tega programa v praksi udejanjena in nadalje okrepljena pravila v zvezi z možnostjo, da se lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne organizacije civilne družbe, vključno z lokalnimi temeljnimi organizacijami civilne družbe, financirajo prek večletnih nepovratnih sredstev za poslovanje, posredovanih nepovratnih sredstev (finančna podpora za tretje strani) ter določb, ki zagotavljajo hitre in prilagodljive postopke za dodeljevanje sredstev, kot je postopek za prijavo v dveh korakih, ter uporabniku prijaznih prijav in postopkov poročanja.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9521, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9622 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193923 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta24. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(24)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena, velikosti in zmogljivosti ustreznih deležnikov ter ciljnih upravičencev in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, stroškov na enoto in posredovanih nepovratnih sredstev ter meril glede sofinanciranja, ki upoštevajo prostovoljno delo in financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. Zahteve glede sofinanciranja bi se morale sprejeti v naravi in bi se lahko opustile v primerih omejenega dodatnega financiranja. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9521, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9622 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193923 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta24. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
__________________
__________________
20 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
20 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
21 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
21 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
22 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
22 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
23 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
23 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
24 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
24 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
(25)  V zvezi z izvajanjem posebnih ciljev spodbujanja enakosti spolov, pravic, udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter boja proti nasilju lahko tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je omogočiti Uniji, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju ali finančnim interesom Unije. Dopolnjevati bi moral program za pravice in vrednote, katerega vloga je drugačna, in sicer financira politike, ki so v skladu s temeljnimi pravicami in evropskimi vrednotami, v njihovem središču pa sta življenje in sodelovanje ljudi.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU25] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
(27)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU25] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh ČDO je treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.
__________________
__________________
25 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
25 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.
(28)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najpozneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
(29)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. V tem okviru bi se lahko primeri prosilcev in upravičencev, ki morda nimajo ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja, razumeli kot organizacije civilne družbe, lokalni javni organi, socialni partnerji itd. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki, kot so navedeni v členih 14 in 16 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(30)  Za dopolnitev te uredbe z namenom izvajanja programa in zagotovitve učinkovite ocene njegovega napredka pri uresničitvi njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z delovnimi programi v skladu s členom 13 in kazalniki, kot so navedeni v členih 14 in 16 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta26.
črtano
__________________
26 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Ta uredba vzpostavlja program za pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program).
Ta uredba vzpostavlja program za državljane, enakost, pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program).
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
V uredbi so določeni cilji in področje uporabe programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pogoji za zagotavljanje takega financiranja.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v Pogodbah EU, tudi s podpiranjem organizacij civilne družbe, da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe.
1.  Splošni cilj programa je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v Pogodbah, tudi demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz člena 2 PEU, zlasti s podpiranjem in krepitvijo zmogljivosti organizacij civilne družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, zlasti temeljni, ter s spodbujanjem civilne in demokratične udeležbe, da se ohranijo in nadalje razvijejo odprte, demokratične, enakovredne in vključujoče družbe, ki temeljijo na pravicah.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)  varovanje in spodbujanje demokracije in pravne države na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni (sklop vrednote Unije),
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  spodbujanje enakosti in pravic (sklop enakost in pravice),
(a)  spodbujanje enakosti, vključno z enakostjo spolov, pravic, nediskriminacije in napredka pri vključevanju načela enakosti spolov (sklop enakost, pravice in enakost spolov),
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  spodbujanje delovanja in udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije (sklop delovanje in udeležba državljanov),
(b)  ozaveščanje državljanov, zlasti mladih, o pomenu Unije z dejavnostmi za ohranjanje spomina na zgodovinske dogodke, ki so privedli do njene ustanovitve, in spodbujanje demokracije, svobode izražanja, pluralizma, državljanskega delovanja ter srečanj med državljani in aktivne udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije (sklop aktivno državljanstvo),
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  boj proti nasilju (sklop Daphne).
(c)  boj proti nasilju, tudi nasilju zaradi spola (sklop Daphne).
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Sklop vrednote Unije
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (-a) člena 2(2) se program osredotoča na:
(a)   varovanje in spodbujanje demokracije in pravne države, vključno s podpiranjem dejavnosti civilne družbe, ki spodbujajo neodvisnost sodstva in učinkovito sodno varstvo s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami; zagotavljanje podpore neodvisnim zagovornikom človekovih pravic in organizacijam civilne družbe, ki spremljajo spoštovanje načela pravne države, obrambi žvižgačev in pobudam, ki spodbujajo skupno kulturo preglednosti, dobrega upravljanja in boja proti korupciji;
(b)   spodbujanje izgradnje bolj demokratične Unije ter varovanje pravic in vrednot iz Pogodb in ozaveščanje o njih z zagotavljanjem finančne podpore neodvisnim organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in negujejo te pravice in vrednote na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, s čimer ustvarjajo okolje, ki omogoča demokratični dialog, in krepijo svobodo izražanja, mirnega zbiranja ali združevanja, svobodo in pluralnost medijev ter akademsko svobodo.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Sklop enakost in pravice
Sklop enakost, pravice in enakost spolov
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) se program osredotoča na:
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in boj proti njim ter podpiranje celovitih politik za spodbujanje enakosti spolov in boja proti diskriminaciji ter vključevanja teh vprašanj, pa tudi podpiranje politik za boj proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti;
(a)  spodbujanje enakosti in preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase, socialnega ali etničnega porekla, barve kože, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali kakršni koli drugi podlagi in boj proti njim ter podpiranje celovitih politik za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji ter vključevanja teh vprašanj, pa tudi podpiranje politik za boj proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti na spletu in drugje;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  podpiranje celovitih politik in programov za spodbujanje pravic žensk, enakosti spolov, krepitve vloge žensk in vključevanja načela enakosti spolov;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Sklop delovanje in udeležba državljanov
Sklop aktivno državljanstvo
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) ima program naslednje cilje:
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  izboljšanje razumevanja Unije, njene zgodovine, kulturne dediščine in raznolikosti pri državljanih;
(a)  podpora projektom, ki jih predlagajo državljani, s posebnim poudarkom na mladih, in ki bodo državljane spodbujali k spominjanju na dogodke pred ustanovitvijo Unije, ki so jedro zgodovinskega spomina, hkrati pa se bodo državljani tudi bolje seznanili s svojo skupno zgodovino, kulturo in vrednotami ter pridobili občutek za bogastvo skupne kulturne dediščine ter kulturne in jezikovne raznolikosti, ki so temelj za skupno prihodnost; spodbujanje razumevanja Unije, njenega nastanka, smisla in dosežkov pri državljanih ter povečanje njihove ozaveščenosti o sedanjih in prihodnjih izzivih ter o pomenu medsebojnega razumevanja in strpnosti, ki sta v središču evropskega projekta;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   spodbujanje in podpiranje izmenjave dobrih praks v formalnem in neformalnem izobraževanju za evropsko državljanstvo;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  spodbujanje izmenjave in sodelovanja med državljani različnih držav; spodbujanje državljanske in demokratične udeležbe državljanov, ki državljanom in predstavniškim združenjem omogoča izražanje in javno izmenjavo mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
(b)  spodbujanje javnega dialoga prek partnerstev med mesti, srečanj med državljani, zlasti mladimi, in s sodelovanjem med občinami, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe iz različnih držav, da se jim omogoči konkretno in neposredno razumevanje bogastva, ki ga pomenita kulturna raznolikost in dediščina Unije, ter se izboljša udeležba državljanov v družbi;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbujanje in krepitev državljanske udeležbe v demokratičnem življenju Unije na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni; omogočanje, da državljani in združenja spodbujajo medkulturni dialog in vodijo pristne javne razprave o vseh področjih delovanja Unije ter tako prispevajo k oblikovanju politične agende Unije; podpiranje organiziranih skupnih pobud v obliki združevanja državljanov ali mrež več pravnih oseb za učinkovitejše izvajanje ciljev, navedenih v prejšnjih odstavkih;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 2(2) se program osredotoča na:
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka -a (novo)
(-a)  preprečevanje vseh oblik nasilja zaradi spola in spodbujanje popolnega izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) na vseh ravneh; ter
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami in boj proti tovrstnemu nasilju;
(a)  preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami, kot so osebe LGBTQI, invalidi, pripadniki manjšin, starejši, migranti ter begunci, in boj proti tovrstnemu nasilju;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  podporo in zaščito za žrtve tovrstnega nasilja.
(b)  podporo in zaščito za žrtve tovrstnega nasilja, vključno s podporo za dejavnosti organizacij civilne družbe, ki omogočajo in zagotavljajo dostop do sodnega varstva, storitev za podporo žrtvam in varne prijave policiji za vse žrtve nasilja, ter podporo in zagotavljanje enake ravni zaščite v vsej Uniji za žrtve nasilja zaradi spola.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [641 705 000] EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [1 627 000 000] EUR v cenah iz leta 2018 [1 834 000 000 EUR v tekočih cenah].
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)  [754 062 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [850 000 000 EUR v tekočih cenah] (tj. 46,34 % od skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (-a) člena 2(2);
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a)  [408 705 000] EUR za specifična cilja iz člena 2(2)(a) in 2(2)(c);
(a)  [429 372 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [484 000 000 EUR] (tj. 26,39 % od skupnih finančnih sredstev) za specifična cilja iz točk (a) in (c) člena 2(2);
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b
(b)  [233 000 000] EUR za specifični cilj iz člena 2(2)(b).
(b)  [443 566 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [500 000 000 EUR] (tj. 27,26 % skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (b) člena 2(2).
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija nameni vsaj 50 % zneskov iz točk (-a) in (a) prvega pododstavka tega odstavka za podporo dejavnostim organizacij civilne družbe, od česar je treba vsaj 65 % nameniti lokalnim in regionalnim organizacijam civilne družbe.
Komisija ne odstopa od dodeljenega odstotnega deleža finančnih sredstev, določenih v Prilogi I(-a), za več kot 5 odstotnih točk. Če bi se prekoračitev te omejitve izkazala za nujno, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 o spremembi Priloge I(-a), tako da se dodeljeni odstotni deleži sredstev programa spremenijo za od 5 do 10 odstotnih točk.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 5
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ali posredno v skladu s členom 62(1)(c). Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist države članice.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Mehanizem za podporo vrednotam
1.   V izjemnih primerih, ko se v eni od držav članic resno in hitro poslabšajo razmere na področju spoštovanja vrednot Unije iz člena 2 PEU in obstaja tveganje, da te vrednote niso dovolj zaščitene in podprte, lahko Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov v obliki skrajšanega postopka za vloge za nepovratna sredstva, namenjen organizacijam civilne družbe, da bi olajšala, podprla in okrepila demokratični dialog v tej državi članici ter obravnavala problem nezadostne skladnosti z vrednotami iz člena 2 PEU.
2.   Komisija nameni do 5 % zneskov iz člena 6(2)(-a) mehanizmu za podporo vrednotam iz odstavka 1 tega člena. Komisija na koncu vsakega proračunskega leta morebitna neporabljena sredstva iz tega mehanizma prerazporedi na druge ukrepe, ki spadajo v cilje programa.
3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za sprožitev mehanizma za podporo vrednotam iz odstavka 1 tega člena. Aktivacija mehanizma temelji na celovitem, rednem in na dokazih temelječem spremljanju ter ocenjevanju stanja v vseh državah članicah glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 61(1)(c) finančne uredbe.
1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, predvsem z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ter z letnimi in večletnimi nepovratnimi sredstvi za poslovanje. Financiranje se izvaja tako, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje, preudarno uporabo javnih sredstev, majhno upravno breme za upravljavca programa in upravičence ter dostopnost sredstev programa za morebitne upravičence. Uporabijo se lahko pavšalni zneski, stroški na enoto, pavšalne stopnje in posredovana nepovratna sredstva (finančna podpora tretjim stranem). Sofinanciranje se sprejme v naravi in se lahko opusti v primerih omejenega dodatnega financiranja.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 2. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.
1.   Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju splošnega ali specifičnega cilja iz člena 2. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v členu 9a.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 (novo)
2.   Komisija v skladu s členom 11(2) PEU ustanovi „skupino za civilni dialog“, ki si prizadeva zagotoviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za razpravo o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Dejavnosti, upravičene do financiranja
Splošni in specifični cilji programa iz člena 2 se izvajajo zlasti, vendar ne izključno, s podporo naslednjim dejavnostim:
(a)   ozaveščanju, javnemu izobraževanju, spodbujanju in razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik, načel in pravic na področjih in v ciljih, ki jih zajema program;
(b)   vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med deležniki z namenom izboljšanja poznavanja in medsebojnega razumevanja ter državljanske in demokratične udeležbe;
(c)   analitičnemu spremljanju, poročanju in dejavnostim zagovorništva z namenom izboljšanja razumevanja razmer v državah članicah in na ravni Unije na področjih, ki jih zajema program, ter z namenom izboljšanja pravilnega prenosa in izvajanja prava, politik in skupnih vrednot Unije v državah članicah, pri čemer te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanju skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študijam, raziskavam, analizam in anketam; ocenjevanju; ocenam učinka; pripravi in objavi navodil, poročil in izobraževalnega gradiva;
(d)   usposabljanju ustreznih deležnikov z namenom, da se izboljša njihovo poznavanje politik in pravic na področjih, ki jih pokriva program, ter okrepi njihova neodvisnost in zmožnost, da se zavzemajo za politike in pravice na področjih, ki jih pokriva program, tudi s strateškimi sodnimi postopki;
(e)   spodbujanju ozaveščenosti javnosti ter razumevanja tveganj, pravil, zaščitnih ukrepov in pravic v zvezi z varstvom osebnih podatkov, zasebnostjo in digitalno varnostjo;
(f)   krepitvi ozaveščenosti državljanov o evropskih temeljnih vrednotah in njihove zavezanosti pravičnosti, enakosti, pravni državi in demokraciji, pa tudi njihovih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kot je pravica da potujejo, delajo, študirajo in živijo v drugi državi članici, prek informacijskih kampanj in spodbujanja medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga in spoštovanja raznolikosti v Uniji;
(g)   krepitvi ozaveščenosti med državljani, zlasti mladimi, o evropski kulturi, kulturni dediščini, identiteti, zgodovini in spominu ter krepitvi njihovega občutka pripadnosti v Uniji, zlasti s pobudami za razvoj kritičnega razmišljanja o vzrokih za totalitarne režime v sodobni zgodovini Evrope ter za obeleževanje spomina na žrtve zločinov in krivic zaradi teh režimov, ter dejavnosti v zvezi z drugimi mejniki v novejši evropski zgodovini;
(h)   združevanju državljanov različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti, v manjših projektih in projektih civilne družbe, s katerimi se krepi pristop od spodaj navzgor;
(i)   spodbujanju in olajševanju aktivne in vključujoče udeležbe, še posebej za marginalizirane družbene skupine, pri izgradnji bolj demokratične Unije ter pri ozaveščanju o temeljnih pravicah, pravicah in vrednotah, njihovemu spodbujanju in zagovarjanju s podporo organizacijam civilne družbe, dejavnim na področjih, ki jih na vseh ravneh zajema program, ter z razvijanjem zmogljivosti evropskih mrež in organizacij civilne družbe za prispevanje k razvoju, ozaveščanju ter spremljanju izvajanja prava, ciljev politik, vrednot in strategij Unije;
(j)   financiranju tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov, da predlagajo in podprejo evropske državljanske pobude;
(k)   izboljšanju poznavanja programa ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani in civilno družbo, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem neodvisnih kontaktnih točk programa;
(l)  krepitvi zmogljivosti in neodvisnosti zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, ki spremljajo razmere na področju pravne države in podpirajo ukrepe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni;
(m)   podpiranju obrambe žvižgačev, vključno s pobudami in ukrepi za vzpostavitev varnih poti za poročanje znotraj organizacij ter javnim organom ali drugim ustreznim organom, pa tudi ukrepi za zaščito žvižgačev pred odpuščanjem, razporeditvijo na nižje delovno mesto ali drugimi oblikami povračilnih ukrepov, tudi z obveščanjem in usposabljanjem ustreznih javnih organov in deležnikov;
(n)   podpiranju pobud in ukrepov za spodbujanje in zaščito svobode in pluralnosti medijev ter za krepitev zmogljivosti za nove izzive, kot so novi mediji in boj proti sovražnemu govoru ter ciljno usmerjenim napačnim informacijam z ozaveščanjem, usposabljanji, študijami in dejavnostmi spremljanja;
(o)   podpiranju organizacij civilne družbe, ki so dejavne na področju spodbujanja in spremljanja integritete, preglednosti in odgovornosti javne uprave in javnih organov ter boja proti korupciji;
(p)   podpiranju organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja in ogroženim osebam, jim zagotavljajo nastanitev in jih ščitijo, vključno z varnimi hišami za ženske.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.
1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe in zajemajo nepovratna sredstva za ukrepe, večletna nepovratna sredstva za poslovanje in posredovana nepovratna sredstva.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Pri sestavi komisije za ocenjevanje se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna po načelu sorazmernosti.]
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov in če se prepreči dvojno financiranje iz skladov z jasno navedbo virov financiranja za vsako kategorijo odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna po načelu sorazmernosti.]
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka a – alinea 1
–  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;
–  državi članici ali z državo članico povezani čezmorski državi ali ozemlju;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka a – alinea 2
—  tretji državi, pridruženi programu;
—  za specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 2(2), tretji državi, pridruženi programu v skladu s členom 7 te uredbe;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka b
(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.
(b)  vsi nepridobitni pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Evropski mreži organov za enakost (EQUINET) se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
3.  Evropski mreži organov za enakost (EQUINET) se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva v skladu s členom 6(2)(a) za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom, če je bila za delovni program opravljena ocena učinka na enakost spolov.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 13 – naslov
Program dela
Program dela in večletne prednostne naloge
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
1.  Program se uresničuje s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija pri odločanju o svojih prednostnih nalogah v okviru programa uporabi načelo partnerstva in zagotovi celovito udeležbo deležnikov pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju tega programa in njegovih delovnih programov v skladu s členom 15a.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustreznega delovnega programa.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 2 so določeni v Prilogi II.
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 2 se, če je ustrezno, zbirajo ločeno po spolu. Seznam kazalnikov je naveden v Prilogi II.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne in najmanj obremenjujoče zahteve glede poročanja. Da bi olajšala izpolnjevanje zahtev glede poročanja, Komisija da na voljo uporabnikom prijazne oblike ter zagotovi usmeritve in podporne programe, ki so namenjeni zlasti organizacijam civilne družbe, ki morda nimajo vedno strokovnega znanja in izkušenj ter ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede poročanja.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Pri ocenah se upošteva vidik spola, zagotovijo se podatki, razčlenjeni glede na spol, doda se posebno poglavje za vsak sklop in se upoštevajo število doseženih oseb, njihov odziv in geografska pokritost, ocene pa se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Pri vmesni oceni se upoštevajo rezultati ocen dolgoročnega učinka predhodnih programov (program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane).
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Pri vmesni oceni se upoštevajo rezultati ocen dolgoročnega učinka predhodnih programov (program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane). Vmesna ocena vključuje oceno učinka na enakost spolov, da se oceni, v kolikšni meri so uresničeni cilji programa na področju enakosti spolov, da se zagotovi, da noben del programa ne bi imel neželenih negativnih učinkov na enakost spolov, in da se pripravijo priporočila za pripravo prihodnjih razpisov za zbiranje predlogov in odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev za poslovanje, s katerimi se bodo dejavno spodbujali vidiki enakosti spolov.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija oceno da na voljo javnosti in poskrbi, da je enostavno dostopna, tako da jo objavi na svojem spletnem mestu.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13 in 14 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 13 in 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Pri sestavi posvetovalne skupine strokovnjakov se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov Komisija zagotovi, da so vsi dokumenti, vključno z osnutki aktov, pravočasno in sočasno posredovani Evropskemu parlamentu in Svetu ter strokovnjakom iz držav članic. Kadar Evropski parlament in Svet menita, da je to potrebno, se lahko njuni strokovnjaki udeležijo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov, na katere so povabljeni strokovnjaki iz držav članic. Evropski parlament in Svet v ta namen prejmeta seznam vseh sestankov strokovnjakov, načrtovanih v naslednjih mesecih, in vabila nanje.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 5
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Državljani in drugi deležniki lahko v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje v štiritedenskem obdobju izrazijo svoje mnenje o osnutku besedila delegiranega akta. Na podlagi izkušenj nevladnih organizacij ter lokalnih in regionalnih organov v zvezi z izvajanjem programa se posvetuje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13 in 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, po potrebi pa tudi upravičencem financiranih ukrepov, in v obliki, dostopni tudi za invalide, s čimer pokažejo dodano vrednost Unije in pripomorejo k prizadevanjem Komisije, da zbira podatke zaradi večje preglednosti proračuna.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 2.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Kontaktne točke programa
V vsaki državi članici je neodvisna nacionalna kontaktna točka z usposobljenim osebjem, ki je zadolženo zlasti, da deležnikom in upravičencem programa zagotavlja nepristranska navodila, praktične informacije in pomoč v zvezi z vsemi vidiki programa, tudi s postopkom prijave.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 19
Člen 19
črtano
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.  Odbor se lahko za obravnavo posameznih sklopov programa sestane v posebnih sestavah.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga -I (novo)
Priloga -I
Razpoložljiva sredstva programa iz člena 6(1) se dodelijo na naslednji način:
(a)  v okviru zneska iz točke (a) člena 6(2):
–  vsaj 15 % za dejavnosti, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz točke (aa) člena 3;
–  vsaj 40 % za dejavnosti, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz točke (-a) člena 5; ter
–  vsaj 45 % za dejavnosti, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz točk (a) in (b) člena 3 ter točk (a) in (b) člena 5;
(b)  v okviru zneska iz točke (b) člena 6(2);
–  15 % za dejavnosti spominjanja;
–  65 % za demokratično udeležbo;
–  10 % za promocijske dejavnosti; ter
–  10 % za upravo.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga I
Priloga I
črtano
Dejavnosti v okviru programa
Specifični cilji programa, navedeni v členu 2(2), se bodo uresničevali zlasti s podporo naslednjim dejavnostim:
(a)   ozaveščanju ter razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in pravic na področjih, ki jih zajema program;
(b)   vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja državljanske in demokratične udeležbe;
(c)   analitičnim dejavnostim in dejavnostim spremljanja1 z namenom boljšega razumevanja stanja v državah članicah in na ravni EU na področjih, ki jih zajema program, ter izboljšanja izvajanja zakonodaje in politik EU;
(d)   usposabljanju zadevnih zainteresiranih strani z namenom izboljšanja njihovega poznavanja politik in pravic na zajetih področjih;
(e)   razvijanju in vzdrževanju orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);
(f)   krepitvi ozaveščenosti državljanov glede evropske kulture, zgodovine in spominjanja ter njihovega občutka pripadnosti Uniji;
(g)   združevanju Evropejcev različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti;
(h)   spodbujanju in olajševanju aktivne udeležbe pri izgradnji bolj demokratične Unije ter ozaveščanju o pravicah in vrednotah s podporo organizacijam civilne družbe;
(i)   financiranju tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude;
(j)   razvijanju zmogljivosti evropskih mrež z namenom spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava, ciljev politik in strategij Unije ter podpiranja organizacij civilne družbe, ki se udejstvujejo na področjih, zajetih s programom;
(k)   izboljšanju znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa.
1 Te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanja; ocene učinka ter pripravo in objavo navodil, poročil in izobraževalnega gradiva.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – uvodni del
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov rezultatov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. Kazalniki se po možnosti razčlenijo po starosti, spolu ali drugih podatkih, ki se zbirajo, kot na primer etnična pripadnost, invalidnost, spolna identiteta. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – preglednica
Število ljudi, ki so jih dosegle:
Število ljudi, razčlenjenih po spolu in starosti, ki so jih dosegle:
(i)  dejavnosti usposabljanja;
(i)  dejavnosti usposabljanja;
(ii)  dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(ii)  dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(iii)  dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
(iii)  dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 a (novo)
Komisija vsako leto objavi tudi naslednje kazalnike učinka:
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 b (novo)
Število vlog in financiranih dejavnosti glede na seznam iz člena 9(1) in po sklopu
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 c (novo)
Višina sredstev, za katera so bili vloženi zahtevki in so bila dodeljena, glede na seznam iz člena 9(1) in po sklopu
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 6
Število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi posredovanja programa osredotočajo na evropski spomin in dediščino
Število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi posredovanja programa osredotočajo na evropski zgodovinski spomin, dediščino in civilni dialog
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 6 a (novo)
Geografska razporeditev projektov

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0468/2018).

Zadnja posodobitev: 12. november 2019Pravno obvestilo