Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2056(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0456/2018

Predložena besedila :

A8-0456/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 25
CRE 16/01/2019 - 25

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0042

Sprejeta besedila
PDF 156kWORD 53k
Četrtek, 17. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih
P8_TA(2019)0042A8-0456/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o izvajanju Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (2018/2056(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2011/7/EU (COM(2016)0534) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2016)0278),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov(3),

–  ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom „Directive 2011/7/EU on late payments in commercial transactions: European Implementation Assessment“ (Direktiva 2011/7/EU o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih: evropska ocena izvajanja), ki jo je julija 2018 objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročil publikacij European Payment Reports (poročila o plačilih v Evropi), ki jih je objavilo podjetje Intrum,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0456/2018),

A.  ker so plačila za podjetja kot krvni obtok, v vzdržnem in učinkovitem poslovnem okolju pa pravočasna plačila omogočajo podjetjem, da lahko pravočasno poplačajo svoje obveznosti, se širijo, vlagajo, ustvarjajo delovna mesta in širšo gospodarsko rast ter na splošno koristijo evropskemu gospodarstvu;

B.  ker se večina blaga in storitev dobavlja in zagotavlja na notranjem trgu med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi na podlagi odloženih plačil, v sistemu, v katerem dobavitelj odobri stranki rok za plačilo računa v skladu z dogovorom med strankama ter navedbami na računu dobavitelja ali v zadevnih pravnih določbah;

C.  ker so zamude pri plačilih trajna škodljiva praksa in negativno vplivajo na razvoj evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih, saj v tem primeru nimajo predvidljivega toka likvidnosti;

D.  ker so mala in srednja podjetja še posebej prizadeta zaradi neplačil, ki negativno vplivajo na njihovo likvidnost, otežujejo njihovo finančno upravljanje ter vplivajo na njihovo konkurenčnost in dobičkonosnost;

E.  ker imajo velika podjetja na voljo več sredstev kot mala in srednja, saj se lahko zavarujejo pred posledicami zamud pri plačilih, na primer s predplačili, kreditnim preverjanjem, izterjavo dolgov, bančnimi jamstvi ali kreditnim zavarovanjem, in utegnejo tudi lažje izkoristiti nizko obrestno mero, ki trenutno vlada povsod po svetu, ter povečajo svoje naložbe in pogajalsko moč;

F.  ker imajo javni organi v skladu z Direktivo 2011/7/EU (direktiva o zamudah pri plačilih) „posebno odgovornost“(4), da spodbujajo poslovno okolje, ki podpira pravočasna plačila;

G.  ker direktiva o zamudah pri plačilih med drugim določa plačilne roke za transakcije med podjetji (B2B) ter med javnimi organi in podjetji (PA2B), samodejno upravičenost do zamudnih obresti v primeru zamude pri plačilu, najnižje nadomestilo stroškov izterjave (40 EUR) in zakonsko obrestno mesto, ki je najmanj 8 % višja od referenčne obrestne mere Evropske centralne banke;

H.  ker kljub splošnemu skrajšanju povprečnih plačilnih rokov, doseženemu zaradi direktive o zamudah pri plačilih, pri poslovanju med podjetji v EU kar 60 % podjetij še vedno dobi plačilo kasneje, kot je zapisano v pogodbi;

I.  ker je za mala in srednja podjetja od podjetij vseh velikosti najverjetneje, da bodo od večjih podjetij sprejela daljše plačilne roke ali nepravične plačilne pogoje ali bi jim ti utegnili biti vsiljeni zaradi neravnotežja pogajalske moči in strahu, da bi pokvarila poslovne odnose in izgubila prihodnje pogodbe;

J.  ker po podatkih barometra Atradius 95 % malih in srednjih podjetij navaja, da v Evropi prejemajo plačila z zamudo, kar je večji delež kot pri velikih podjetjih, zato je mogoče sklepati, da mala in srednja podjetja plačujejo prej kot velike družbe, vendar pozneje prejmejo plačila;

K.  ker zamude pri plačilih negativno vplivajo na vse gospodarske sektorje, še posebej močno pa so zakoreninjene tam, kjer v verigi ustvarjanja vrednosti prevladujejo mala in srednja podjetja (na primer gradbeništvo, infrastruktura in prevoz, strokovne storitve, manufaktura, sektor živil in pijač, informacijsko-komunikacijska tehnologija in telekomunikacije);

L.  ker so zamude pri plačilih še vedno razlog za vsak četrti stečaj v EU;

M.  ker zamude pri plačilih ustvarjajo dodatne stroške za podjetja, saj morajo vlagati sredstva v preganjanje tistih, ki zamujajo s plačili, ali plačevati obresti za kredit, da lahko nadaljujejo svoje poslovne dejavnosti;

N.  ker so zamude pri plačilih oziroma strah pred tem še vedno ena največjih ovir za sodelovanje malih in srednjih podjetij v javnih naročilih;

O.  ker bi lahko za vsak odpravljeni dan zamude pri plačilih prihranili za 158 milijonov EUR finančnih stroškov, s tako pridobljenim prilivom pa bi lahko podprli 6,5 milijona dodatnih delovnih mest v Evropi;

P.  ker je Komisija zaradi neustrezne uporabe direktive o zamudah pri plačilih začela postopek ugotavljanja kršitve zoper štiri države članice (Grčijo, Slovaško, Španijo in Italijo), zadevo Italije pa posredovala Sodišču;

Q.  ker so nekatere države članice začele izvajati pobude, s katerimi želijo razširiti kulturo pravočasnega plačevanja, na primer s kodeksi pravočasnih plačil, prostovoljnimi sektorskimi zavezami ali večjo sinergijo s pravili javnega naročanja;

R.  ker je Komisija v svojem poročilu o izvajanju direktive o zamudah pri plačilih, objavljenem leta 2016, ugotovila, da podjetja sicer poznajo svoje pravice iz direktive, a jih ne izkoristijo, in da se direktiva verjetno ne uporablja učinkovito ravno zaradi neobstoja skupnega sistema za spremljanje povprečnih plačilnih rokov, premajhne jasnosti glede nekaterih bistvenih konceptov direktive in zaradi tržnega neravnovesja med večjimi in manjšimi podjetji;

S.  ker so zamude pri plačilu večplastna, kompleksna težava, ki je posledica horizontalnih dejavnikov ter se pojavlja v vseh sektorjih in pri vseh vrstah transakcij F(kot so težave s prilivom gotovine, neenaka moč in velikost podjetij, struktura dobavne verige, upravna neučinkovitost, slab dostop do posojil, nevešče upravljanje računov in kreditov), nanj pa vplivajo tudi zunanji dejavniki (na primer gospodarske razmere in poslovna kultura v državi), ni mogoče izpostaviti samo ene rešitve, ki bi odpravila vse težave;

T.  ker predlog direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano (COM(2018)0173) vključuje določbe o zamudah pri plačilih za pokvarljivo blago in imenovanju izvršilnega organa s strani držav članic za spremljanje upoštevanja pravil;

U.  ker je treba problematiko, zaradi katere prihaja do zamud pri plačilih, reševati s kombinacijo pravnih in prostovoljnih ukrepov ter s ciljnim ukrepanjem Komisije, držav članic in poslovnih združenj; ker bi morali v teh kombinacijah zajeti preventivne ukrepe, usmerjene na težave, ki nastanejo pred izvedbo transakcije, pa tudi popravne rešitve, s katerimi bi uredili težave, do katerih pride po izvedeni transakciji; ker bi morali tako pri regulativnem kot prostovoljnem ukrepanju upoštevati posebnosti posameznih gospodarskih sektorjev;

Izboljševanje plačilne discipline v EU s kombinacijo pravnih in prostovoljnih ukrepov

1.  meni, da je treba direktivo in nacionalno zakonodajo o zamudah pri plačilih izvrševati bolje, pravočasno in učinkovito, in sicer z upoštevanjem skrajnih rokov za plačilo računov in ukrepi, s katerimi bi izboljšali pravila o plačilnih rokih in odvračali od nepoštenih praks; želi poudariti, da se lahko ti ukrepi razvrstijo po naravi (pravni ali prostovoljni), obsegu (horizontalni ali sektorski) in namenu (preventivni, popravni ali za spremembo poslovne kulture); meni, da so zakonodaja EU o zamudah pri plačilih in nadaljnji ukrepi Komisije v zvezi s kršitvami od sprejetja direktive o zamudah pri plačilih iz leta 2011 povzročili spremembo kulture v javnih upravah v EU, za katero je značilno splošno zmanjšanje števila zamud pri plačilih;

2.  trdi, da pri reševanju problema zamud pri plačilih ni enega pristopa, ki bi bil primeren za vse, saj so v nekaterih sektorjih med podjetji daljši plačilni roki, ki pa morajo v vsakem primeru upoštevati roke, določene v Direktivi 2011/7/EU, lahko v nekaterih primerih izpolnijo potrebe podjetij, ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja; poudarja pa, da si je treba prizadevati za prehod na 30-dnevne roke za plačilo in da lahko roki za plačilo, ki trajajo več kot 60 dni, kot je to dovoljeno v Direktivi 2011/7/EU, omogočijo sklenitev dolgotrajnih sporazumov, ki bi lahko škodovali podjetjem, zlasti malim in srednjim, ob spoštovanju svobode sklepanja pogodb med podjetji na trgu; poudarja, kako pomembno je vedno zagotavljati enake konkurenčne pogoje med podjetji s prevladujočim položajem in malimi gospodarskimi subjekti;

Preventivni ukrepi

3.  meni, da bi morale države članice uvesti strožje plačilne pogoje; je seznanjen, da so nekatere države članice omejile standardni plačilni rok na 30 dni, nekaj držav članic pa je uvedlo najdaljši plačilni rok, od katerih strani ne moreta odstopiti; ve tudi, da je na sektorski ravni bolj običajno uvesti najdaljši plačilni rok; meni, da bi bila zakonodaja, ki bi določala strožje plačilne pogoje, do neke mere učinkovita pri skrajševanju plačilnih rokov, in če bi jo izvajali, bi vzpostavila enake konkurenčne pogoje za velika in mala podjetja; v zvezi s tem poudarja, da bi se z enotnejšim in enostavnejšim sklopom pravil lahko prispevalo k pojasnitvi, kaj lahko upniki in dolžniki pričakujejo v primeru zamude pri plačilih, s čimer bi se izboljšala predvidljivost njihovih gospodarskih dejavnosti;

4.  meni, da bi lahko uvedba večje preglednosti v zvezi s plačilnim ravnanjem odvračala od zamud pri plačilih; je prepričan, da je dostop do teh informacij lahko spodbuda za javne subjekte in podjetja, da izboljšajo svoje plačilne prakse in spoštujejo svoje denarne obveznosti; spodbuja države članice, naj razmislijo o različnih možnih oblikah obvezne objave informacij o plačilnem ravnanju, kot so podatkovne zbirke ali registri, tako za zasebni kot za javni sektor;

5.  spodbuja države članice, naj razmislijo o ustanovitvi obveznih sistemov za zagotavljanje informacij o dobrem ravnanju glede plačil (izpostaviti zgled, angl. name and fame) in pri poslovnih odnosih spodbujajo kulturo pravočasnega plačevanja, pri čemer je treba med drugim upoštevati, da je bilo dokazano, da je pravočasno plačevanje pametna poslovna strategija, saj lahko odgovorni plačniki izpogajajo boljše pogoje in se zanesejo na zaupanja vredne dobavitelje; poziva Komisijo, naj izvede študijo o obstoječih nacionalnih sistemih, ki zagotavljajo informacije o dobrem plačilnem ravnanju (izpostaviti zgled) tako podjetij kot javnih organov, ter preuči izvedljivost oblikovanja skupnih meril za te sisteme na ravni EU;

6.  poudarja, da je treba podjetnikom, zlasti v malih in srednjih podjetjih, zagotoviti več informacij in izobraževanj o upravljanju kreditov in računov; opozarja, da se z učinkovitim upravljanjem kreditov skrajša povprečen čas izterjave in zato ohrani optimalni denarni tok, s tem pa se zmanjša tveganje neplačila in povečajo možnosti za rast; je prepričan, da bi morala tudi javna uprava prejeti usposabljanje ter da bi tudi izobraževanje malih in srednjih podjetij in podpora zanje pripomogla k temu, da bi ta bolj posegala po sredstvih iz direktive o zamudah pri plačilih; ugotavlja, da mala in srednja podjetja žal pogosto nimajo zmogljivosti, da bi vlagala v usposabljanje, in da trenutno ni programov na ravni EU ali nacionalni ravni, ki bi se osredotočali na usposabljanje podjetij za boljše upravljanje kreditov in računov; meni, da bi bilo treba več sredstev EU usmeriti v finančno izobraževanje malih in srednjih podjetij, zato poziva organe držav članic, naj okrepijo svoja prizadevanja za zagotavljanje nadaljnjega usposabljanja za ta podjetja o upravljanju kreditov; poleg tega meni, da bi morala usposabljanje in podpora vključevati tudi smernice za izterjavo zapadlih plačil pri čezmejnih transakcijah, zato poziva Komisijo, naj še naprej vključuje te smernice in druge koristne informacije, kot so pravice in instrumenti, ki jih imajo na voljo podjetniki v pravnih sporih z dolžniki, informacijski portal „Tvoja Evropa“ in zagotavljanje podpore za podjetja prek evropske podjetniške mreže;

Popravni ukrepi

7.  poziva države članice in poslovna združenja, naj premislijo o vzpostavitvi nacionalnih in regionalnih brezplačnih in zaupnih storitev mediacije (mediacija, sprava, arbitraža in razsojanje), ki bodo na voljo vsem podjetjem kot alternativa sodnim postopkom, da bi rešili spore glede plačil in ohranili poslovne odnose, ter naj podjetja ozavestijo o njihovih pravicah in pravnih sredstvih glede zamud pri plačilih; poudarja, da bi bile take storitve mediacije uporabne zlasti za mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo ustreznih finančnih sredstev, da bi sodelovala v sodnih sporih, in posledično ne uveljavljajo svojih pravic; poleg tega poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo možnost, da se javno financirajo neodvisni varuhi človekovih pravic, ki bi bili odgovorni za preiskovanje sporov zaradi zamud pri plačilih in neplačevanju, pomoč malim podjetjem pri reševanju sporov zaradi zamud pri plačilih in neplačevanju ter svetovanje glede ukrepov v primeru zaostalih plačil in priporočanje rešitev, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo dejanski dostop do sodstva v zadevah, povezanih z izterjavo dolgov in čezmejnimi transakcijami;

8.  poziva države članice, naj uveljavijo svojo nacionalno zakonodajo ter spodbujajo in zaostrijo kontrole, na primer pri velikih podjetjih, in uporabo upravnih sankcij, ki bi bile učinkovite, sorazmerne in odvračilne, s čimer bi prispevale k boljšim plačilnim praksam; meni, da bi lahko neposredno posredovanje javnih organov, ki tudi izvršujejo upravne sankcije, pomagalo odpraviti negotovost in upnike razbremenilo odgovornosti, da ukrepajo proti dolžnikom, saj bi organi neposredno izvajali zakonodajo in sprejeli diskrecijske ukrepe proti podjetjem s slabimi plačilnimi praksami; meni, da bi resnost upravnih sankcij in njihovo združevanje lahko odvračalo podjetja od zamud pri plačilih, ter poudarja, da bi ta režim lahko uvajali postopoma glede na raven skladnosti;

9.  poudarja, da kljub temu, da je bila direktiva o zamudah pri plačilih sprejeta februarja 2011, in kljub novim mehanizmom za varstvo podjetnikov, ki so jih nedavno vzpostavile nekatere države članice, gre vsako leto v stečaj na tisoče malih in srednjih podjetij in zagonskih podjetij v Evropi, medtem ko čakajo na plačilo računov, med katerimi so tudi računi, izdani nacionalnim javnim organom; poziva Komisijo in države članice, naj določijo obvezna ustrezna nadomestila ali druge podporne ukrepe, kot so jamstveni skladi za mala in srednja podjetja ter odkupi terjatev za podjetja, ki jim denar dolgujejo javni organi, da ne bi bila zaradi tega prisiljena iti v stečaj;

10.  poudarja, da bi bilo treba dolgove podjetij iz naslova davkov, dajatev in socialnih prispevkov pobotati z zneski, ki jih dolgujejo javni organi;

11.  poziva države članice, naj za MSP vzpostavijo jamstvene sklade, ki bodo jamčili za bančne dolgove MSP, ki jim javni organi dolgujejo denar;

12.  z veliko zaskrbljenostjo opozarja na razmere v nekaterih državah članicah, kjer javni organi močno zamujajo pri plačilih za blago in/ali storitve, ki jim jih zagotavljajo podjetja (pri čemer je eden od najbolj prizadetih sektorjev zdravstveni), vključno s klavzulami o prepovedi odstopa v pogodbah o dobavi, ter (z zakoni) preprečujejo dobaviteljem, da bi zahtevali poplačilo terjatev na sodiščih, zaradi česar so ta podjetja v hudih finančnih težavah ali celo pred stečajem; meni, da bi morale države članice za podporo podjetjem, katerih finančno upravljanje je oteženo zaradi zamud pri plačilih javnih organov, uvesti hitrejše in učinkovitejše postopke za vračilo DDV in izterjavo dolgov, zlasti za mala in srednja podjetja;

13.  poudarja, da kodeksi in listine pravočasnega plačevanja ter ukrepi v zvezi s socialno odgovornostjo (CSR) skupaj z notranjimi revizijami in notranjimi merili za izvajanje lahko prispevajo k ustvarjanju kulture odgovornega plačevanja ter zagotavljanju poštenih odnosov in zaupanja med podjetji;

14.  ohranja nekatere pojme iz direktive, kot je „skrajno nepošteno“ v zvezi s plačilnimi pogoji v pogodbah in trgovinskih praksah, pojasniti bi bilo treba tudi, kdaj se začne in konča pogodbeni plačilni rok, prek smernic, ki jih izda Komisija; je seznanjen tudi z novo sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago nekaterih pojmov iz direktive (tj. „podjetje“, „komercialna transakcija“ in „skrajno nepošteno“ v zadevah C-256/15 in C-555/14);

15.  meni, da je pomembno preprečiti, da bi javni sektor odstopal od pravil o plačilnih rokih, določenih v direktivi; zato v skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije (zadeva C-555/14) poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo javni organi pravočasno plačevali svojim dobaviteljem in da bodo upnikom samodejno izplačane obresti po zakoniti obrestni meri za zamude pri plačilih in nadomestila, kadar plačila zamujajo, brez potrebe po uvedbi postopkov zaradi zapadlih plačil, ter poziva Komisijo, naj predlaga samodejni izračun obresti;

16.  poudarja, da je hitro plačevanje izrednega pomena za preživetje in rast podjetij, zlasti malih in srednjih; ugotavlja, da so finančne tehnologije in digitalne tehnologije korenito spremenile plačilna sredstva in hitrost plačevanja; zato pričakuje močno povečanje elektronskega izdajanja računov in postopno nadomestitev tradicionalnih načinov plačila z inovativnimi (npr. financiranje dobavne verige, odkup terjatev itd.), tako da bo lahko upnik poplačan v realnem času takoj po izdaji računa;

17.  z velikim zanimanjem opaža, da so nekatere države članice vzpostavile postopke za primer zamud javnih organov pri plačilih, pri čemer lahko centralna država izda opozorilo lokalnemu organu, če slednji ni pravočasno plačal svojim dobaviteljem, če pa z zamudami pri plačilih vztraja, lahko dobaviteljem neposredno plača za dobavljeno blago ali storitve, pri čemer začasno zadrži dodelitev sredstev v proračun lokalnega organa zamudnika; meni, da je tak sistem, ki združuje zanesljivo spremljanje plačilne discipline javnih organov in učinkovit načrt stopnjevanja sankcij, o katerem so organi dodobra obveščeni, še preden se začne uporabljati, kot kaže obrodil sadove, kar bi bilo vredno dodatno preučiti in to posredovati državam članicam kot primer dobre prakse;

18.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila Komisije, v katerih je navedeno, da je glavni razlog za propad upniških podjetij, ki ne uveljavljajo svojih pravic iz direktive o zamudah pri plačilih, strah pred poslabšanjem poslovnih odnosov; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti ukrepe, da bi mala in srednja podjetja lažje uveljavljala pravice iz direktive o zamudah pri plačilih; v zvezi s tem poziva k nadaljnji proučitvi možnosti iz člena 7(5) direktive o zamudah pri plačilih, da bi organizacije, ki uradno zastopajo podjetja, vložile tožbo na sodiščih držav članic na podlagi skrajno nepoštenih pogodbenih pogojev ali praks;

19.  pozdravlja nekatere panožne pobude držav članic, v okviru katerih so se sodelujoče korporacije zavezale, da bodo sprejele konkretne ukrepe za zagotovitev hitrejšega plačevanja manjših dobaviteljev za proizvode ali storitve, ki jih dobavljajo; je seznanjen s tem, da bi z izpostavljanjem zglednih podjetij lahko dosegli želene rezultate prek samoregulacije na panožni ravni in zagotovili znatno podporo za mala in srednja podjetja;

20.  poudarja pomen javnih naročil kot sredstva za izboljšanje delovanja enotnega trga; poziva k razmisleku o boljših sinergijah med direktivo o zamudah pri plačilih in pravili o javnem naročanju, še zlasti o možnosti, da javni organi naročniki ukrepajo, da omogočijo izključitev neskladnih izvajalcev iz prihodnjih javnih naročil, če glavni izvajalec ne plačuje svojim podizvajalcem pravočasno, ko bi to moral storiti (direktiva o javnih naročilih)(5), o širši uporabi možnosti iz člena 71(3) direktive o javnih naročilih, ki omogoča neposredno plačilo podizvajalcem pod nekaterimi pogoji, ter o možnosti, da bi plačilne prakse v odnosu do podizvajalcev določili za eno od meril za oceno finančne sposobnosti potencialnih izvajalcev v javnih razpisih; poziva države članice, naj zagotovijo preglednost in sledljivost plačil, ki jih javni organi izvedejo izvajalcem in podizvajalcem, ter plačil, ki jih izvajalec izvede podizvajalcem ali dobaviteljem;

Sklepi in priporočila

21.  poziva države članice, naj v celoti prevzamejo odgovornost za izvajanje plačil s strani javne uprave in izboljšajo svojo zakonodajo, da bodo zagotovile ustrezno in celovito izvajanje direktive o zamudah pri plačilih, tudi z odpravo nacionalnih zakonov, ureditev ali pogodbenih praks javnega sektorja, ki so v nasprotju s cilji direktive, kot so prepovedi izvršb in odstopa terjatev javnega sektorja; hkrati ponavlja, da bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila popolno in ustrezno izvajanje obstoječih obveznosti;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo „odločen premik h kulturi takojšnjega plačevanja“(6) s sprejetjem najustreznejših ukrepov, objavo smernic o najboljši praksi in, po potrebi ter če je ustrezno, tudi zakonodajnimi pobudami, pri čemer naj upoštevajo zgoraj navedene predloge, zato da bi vzpostavile zanesljivo poslovno okolje za podjetja in kulturo pravočasnega plačevanja;

23.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost plačilnih postopkov, pri tem pa zlasti poudarja, da se postopki preverjanja računov ali skladnosti blaga in storitev s pogodbenimi specifikacijami ne bi smeli uporabljati za umetno podaljševanje plačilnih rokov do te mere, da presegajo omejitve, določene v Direktivi;

24.  opozarja države članice in Komisijo, da je takojšnje plačevanje daleč najpomembnejši pogoj za uspešno poslovno okolje, zato bi ga bilo treba vključiti v vse politične in zakonodajne pobude, ki vplivajo na podjetja (npr. družbena odgovornost podjetij, zagonska podjetja in razmerja med platformami in podjetji);

25.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo ozaveščenost podjetij o pravnih sredstvih zoper zamudo pri plačilu, za kar naj uporabijo strokovne publikacije, promocijske kampanje ali druge instrumente;

26.  poziva Komisijo, naj olajša in spodbuja dostop do ustreznih možnosti financiranja za evropske podjetnike;

o
o   o

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
(2) UL C 76, 28.2.2018, str. 112.
(3) UL C 204, 13.6.2018, str. 153.
(4) Uvodna izjava 6 Direktive 2011/7/EU.
(5) Člen 57(4)(g) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.
(6) Uvodna izjava 12 Direktive 2011/7/EU.

Zadnja posodobitev: 12. november 2019Pravno obvestilo