Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2161(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0415/2018

Predložena besedila :

A8-0415/2018

Razprave :

PV 16/01/2019 - 26
CRE 16/01/2019 - 26

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0043

Sprejeta besedila
PDF 166kWORD 58k
Četrtek, 17. januar 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke
P8_TA(2019)0043A8-0415/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (2018/2161(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2017 z naslovom „Učinek v prihodnosti“,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2017 in statističnega poročila EIB za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2018 z naslovom „Operacije EIB znotraj Evropske unije v letu 2017: rezultati in učinek“,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2018 z naslovom „EIB zunaj Evropske unije – 2017: financiranje z globalnim učinkom“,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o vzdržnosti za leto 2017,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in priloženega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

—  ob upoštevanju dokumenta o politiki EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions), objavljenega 15. decembra 2010 in dodatka k temu dokumentu, objavljenega 8. aprila 2014,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0415/2018),

A.  ker je glavni namen EIB zagotavljati dolgoročno financiranje in strokovno znanje za projekte ter spodbujati dodatne naložbe, da bi prispevala k doseganju ciljev EU;

B.  ker je EIB edina banka, ki je v lasti držav članic EU in zastopa njihove interese;

C.  ker EIB velja za finančno vejo EU ter glavno institucijo za izvajanje javnih in zasebnih naložb po vsej EU, pri čemer se več kot 90 % njenih posojil izvede v Uniji;

D.  ker EIB financira svoje posojilne dejavnosti predvsem z izdajo obveznic na mednarodnih kapitalskih trgih;

E.  ker letni program financiranja EIB znaša približno 60 milijard EUR;

F.  ker je bilo v letih 2017 in 2016 33 % oziroma 37 % obveznic EIB izdanih v ameriških dolarjih;

G.  ker imajo obveznice EIB najvišjo kreditno kakovost, EIB pa so glavne tri bonitetne agencije dodelile oceno AAA, med drugim ker je v lasti držav članic in zaradi njenega konzervativnega upravljanja tveganj, ki ji zagotavlja stabilno knjigo posojil s samo 0,3-odstotnim deležem slabih posojil;

H.  ker bi finančni instrumenti in proračunska jamstva lahko povečali vpliv proračuna EU;

I.  ker je EIB najustreznejša partnerica EU pri izvajanju finančnih instrumentov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi ali večstranskimi finančnimi institucijami;

J.  ker ima EIB zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo tudi zunaj EU kot največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu;

K.  ker EIB še naprej krepi evropsko povezovanje, njena vloga pa se je izkazala za še pomembnejšo od začetka finančne krize leta 2008;

L.  ker se prednostne naloge EIB iz poslovnega načrta za obdobje 2017–2019 osredotočajo na cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast na področjih energije, prometa in mobilnosti, zdravja, razvoja infrastrukture na podeželju in podpore za kmetijske dejavnosti, malih in srednjih podjetij (MSP) in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, okolja ter inovacij;

M.  ker bi morala skupina EIB kot temeljno prednost svojega poslovnega modela ohranjati visoko bonitetno oceno ter visokokakovosten, trden portfelj premoženja, ki zajema pametne naložbene projekte v okviru Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in vseh finančnih instrumentov, s katerimi posluje;

Dosežki EIB v zadnjih 60 letih

1.  čestita EIB za 60 let uspešnega delovanja, med katerim je kot največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu vložila 1,1 bilijona EUR in financirala 11 800 projektov v 160 državah;

2.  pozdravlja, da bodo posojila skupine EIB v EU, odobrena v obdobju 2015–2016, omogočila naložbe v višini 544 milijard EUR, z njimi se bo BDP povišal za 2,3 % in bodo do leta 2020 ustvarila 2,25 milijona delovnih mest; poziva EIB, naj še okrepi svoje dejavnosti in tako prispeva k dolgoročni in trajnostni rasti;

3.  poudarja priložnosti, ki jih ima EIB za oblikovanje trgov v skladu s cilji politike EU; priznava, da je EIB zmožna vlagati proticiklično za boj proti nerazvitosti in recesiji, ki sta posledica finančne krize ter težav pri dostopu do financiranja za MSP in inovativne projekte;

4.  poudarja pomembno vlogo EIB kot banke EU, ki je edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic EU in katere delovanje v celoti temelji na politikah in standardih EU;

5.  poziva EIB, naj okrepi svoje svetovalne dejavnosti in skupaj s Komisijo, državami članicami ter nacionalnimi uradnimi spodbujevalnimi finančnimi institucijami obravnava sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih nekatere regije in države ne morejo v celoti izkoriščati dejavnosti financiranja EIB;

6.  poudarja, da bo imelo 700 000 MSP koristi od boljšega dostopa do financiranja, ter ugotavlja, da oddelek EIB za ekonomijo in Skupno raziskovalno središče Komisije ocenjujeta, da je bilo z operacijami EFSI že podprtih več kot 750 000 delovnih mest, ta številka pa naj bi do leta 2020 narasla na 1,4 milijona, ter da je Junckerjev načrt že omogočil povišanje BDP EU za 0,6 % in naj bi do leta 2020 BDP EU povišal za 1,3 %;

7.  pozdravlja začetek izvajanja pobude EIB za ekonomsko odpornost, namenjene pomoči državam Zahodnega Balkana in južnega sosedstva EU pri obravnavi izzivov, ki jih prinašajo nedovoljene migracije in prisilne razselitve; poziva k večjemu financiranju te pobude in krepitvi udeležbe EIB v teh regijah, da se podprejo humanitarno delovanje, ustvarjanje delovnih mest, gospodarska rast in izboljšanje infrastrukture; v zvezi s tem pozdravlja odobritev prvih projektov evropskega načrta za zunanje naložbe v Afriki in se veseli okrepljene vloge EIB;

8.  izpostavlja dejstvo, da je bil samo v letu 2017 odobren rekorden 901 projekt, med njimi pa je bilo več kot 78 milijard EUR namenjenih inovacijam, okolju, infrastrukturi ter MSP;

9.  poudarja dejavnosti, s katerimi EIB podpira ekonomsko in socialno kohezijo ter s katerimi je regijam v zadnjih 10 letih zagotovila več kot 200 milijard EUR finančnih sredstev;

Splošne opombe

10.  pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EIB za boljše merjenje učinka svojih naložb, ne zgolj z zagotavljanjem podatkov o količini zagotovljenega financiranja;

11.  opozarja na dejstvo, da se je EIB odzvala na krizo tako, da je znatno razširila svoje dejavnosti; meni, da je odigrala pozitivno vlogo pri zmanjševanju primanjkljaja v naložbah; poziva EIB, naj bo posebej pozorna na nevarnost izrivanja zasebnih naložb zdaj, ko se gospodarski pogoji normalizirajo;

12.  poudarja, da so bile dejavnosti EIB ključne pri omogočanju okrevanja po krizi in izravnavanju ravni naložb, ki so še vedno neenake med državami članicami in regijami, pa tudi sektorji; poziva EIB, naj dodatno vlaga v države članice in tako prispeva k njihovemu gospodarskemu okrevanju; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti financiranju sektorjev inovacij in infrastrukture, kjer je primanjkljaj v naložbah posebej velik;

13.  ugotavlja, da je skoraj tretjina financiranja EIB v dolarjih, zaradi česar je banka ranljiva za sankcije ZDA; poziva EIB, naj začne postopno zmanjševati svoje financiranje v dolarjih;

14.  ugotavlja, da Evropsko računsko sodišče izvaja letne revizije EIB; je seznanjen z razpravo o možnosti uvedbe nadzora njenega dajanja posojil, ki bi ga izvajala ECB; opozarja, da bi to lahko pomembno vplivalo na naravo, delovanje in upravljanje EIB;

Inovacije ter znanja in spretnosti

15.  priznava, da EIB daje prednost inovacijam ter znanjem in spretnostim, da bi spodbudila rast in zagotovila dolgoročno konkurenčnost Evrope, pri čemer posojila v letu 2017 znašajo 13,9 milijarde EUR, med drugim za 7,4 milijona visokohitrostnih digitalnih povezav in namestitev 36,8 milijona pametnih števcev;

Okolje in trajnost

16.  pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2017 namenila posojila v višini 16,6 milijarde EUR za projekte v podporo svojim ciljem okoljske politike, s čimer je financirala projekte na področjih varstva okolja, energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, biotske raznovrstnosti, čistega zraka, čiste vode, upravljanja voda in ravnanja z odpadki ter trajnostnega prometa, in da je več kot 25 % vseh posojil na vseh področjih svoje javne politike namenila posojilom, povezanim s podnebjem, s čimer je presegla svojo začetno zavezo za 3,2 %;

17.  poudarja, da bi morale institucije EU služiti kot zgled na področju trajnostnih financ; priznava status EIB kot največje izdajateljice zelenih obveznic na svetu ter da njene obveznice podnebne ozaveščenosti vlagateljem ponujajo pregledno povezavo s projekti na področjih energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, za katere so namenjeni prihodki iz izdaje zelenih obveznic EIB na podlagi sistema poročanja EIB o podnebnih koristih projektov, vključno s kazalniki učinka, kot so preprečene emisije toplogrednih plinov, absolutne ravni emisij, prihranjena poraba energije ter dodatne nameščene zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;

18.  v zvezi s tem pozdravlja prvo izdajo obveznice ozaveščenosti o trajnosti EIB, ki bo vredna 500 milijonov EUR in namenjena projektom z velikim učinkom v podporo ciljev trajnostnega razvoja OZN, obenem pa bo s strogo preglednostjo in tržnimi standardi zagotovila zaupanje socialno odgovornih vlagateljev;

19.  pozdravlja, da je EIB dosegla svoj cilj, da bo 25 % njenega financiranja na področju podnebja; nasprotno pa ima pomisleke glede tega, da Komisija tu ni dosegla zastavljenega 20-odstotnega cilja;

20.  pozdravlja oblikovanje pobude za pametno financiranje za pametne zgradbe, s katero naj bi postali projekti za naložbe v energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb privlačnejši za zasebne vlagatelje, saj naj bi se kot jamstvo pametno uporabila nepovratna sredstva EU; odobrava, da je EIB nedavno začela vlagati v socialna stanovanja;

21.  priporoča EIB, naj sprejme energetsko strategijo, ki bo povsem v skladu s cilji Pariškega sporazuma, ob upoštevanju dokazov iz raziskav in priporočil iz poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o učinku globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo in povezanih globalnih usmeritev glede emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine;

22.  poziva EIB, naj ohrani posojila za podporo ciljev evropske energetske politike;

23.  poziva EIB, naj dodatno spodbuja projekte, povezane s podnebnimi spremembami in varstvom okolja, saj je EU ena od podpisnic Pariškega sporazuma, in opominja na zavezo EU, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za vsaj 40 %;

24.  poudarja, da mora EIB financirati razvoj zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v sektorjih, kot sta industrija in promet;

25.  poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako omogočili, da bi bili primerni za financiranje EIB;

Infrastruktura

26.  izpostavlja podporo EIB za varno in učinkovito infrastrukturo za oskrbo z energijo, promet in mestna območja, ki jo je izkazala, ko je v letu 2017 odobrila posojila v višini 18 milijard EUR v podporo svojemu cilju infrastrukturne politike in zagotovila posojila za mesta v višini več kot 22 milijard EUR;

27.  poziva EIB, naj ohrani posojila za podporo ciljev evropske energetske politike;

MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

28.  pozdravlja odločno podporo skupine EIB za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s skupnimi naložbami v višini 29,6 milijarde EUR, kar je imelo pozitiven učinek za 287 000 podjetij, ki zaposlujejo 3,9 milijona ljudi;

29.  opozarja, da glede na podatke EIB velika podjetja v primerjavi z MSP dvakrat bolj verjetno nastopajo kot inovatorji, inovativna mlada podjetja pa so 50 % bolj verjetno kreditno omejena kot druga podjetja; poziva EIB, naj podpre manjša podjetja z manjšimi posojili, da bi imela večji vpliv na širši presek evropskega gospodarstva;

30.  meni, da bi zaradi ključnega pomena MSP strategija EIB za ta podjetja morala vključevati okrepitev upravne in svetovalne zmogljivosti banke za zagotavljanje informacij in tehnične podpore MSP pri njihovem razvoju in potegovanju za finančna sredstva;

31.  pozdravlja deset standardov, navedenih v okoljskem in socialnem priročniku EIB, ki so predpogoj za sodelovanje pri dajanju posojil EIB, tudi na področjih preprečevanja in zmanjšanja onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in ekosistemov, podnebnih standardov, kulturne dediščine, neprostovoljne preselitve, pravic in interesov ranljivih skupin, delovnih standardov, zdravja pri delu in javnega zdravja, varnosti in zaščite ter sodelovanja deležnikov;

Odgovornost, preglednost in komuniciranje

32.  poziva EIB in njene deležnike, naj razmislijo o potrebnih reformah za zagotovitev demokratizacije njenega upravljanja, večje preglednosti in trajnosti njenih operacij;

33.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je sodelovanje z državljani EU ključnega pomena, da bi EIB bolje pojasnila cilje svojih politik; meni, da bi bilo v zvezi s tem treba razmisliti o okrepitvi zmogljivosti financiranja EIB kot način, kako med drugim bolj konkretno ponazoriti prispevek EU k vsakodnevnemu življenju njenih državljanov;

34.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se splošni upravni stroški še naprej povečujejo, predvsem zaradi povišanja stroškov za zaposlene; opozarja na nevarnost, ki bi jo pomenilo nadaljnje povečevanje razmerja med stroški in prihodki za kapitalsko osnovo EIB; poziva EIB, naj ohrani stroškovno disciplino, preudarno in učinkovito upravno strukturo ter prepreči oblikovanje upravne strukture z velikim številom uslužbencev na vodilnih položajih;

35.  je seznanjen z izboljšano preglednostjo EIB, doseženo na primer z objavo zapisnika upravnega odbora in preglednice kazalnikov za projekte, podprte z jamstvom EFSI, ter utemeljitve odločitve naložbenega odbora v skladu z revidirano uredbo o EFSI; razume, da banka ne more razkriti poslovno občutljivih informacij;

36.  opozarja, da politika preglednosti skupine EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; poziva EIB, naj še poveča preglednost, na primer z objavljanjem podrobnih zapisnikov in omogočitvijo dostopa do informacij Evropskemu parlamentu in drugim institucijam, pa tudi javnosti, zlasti v zvezi s sistemom oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultati notranjih preiskav ter izbiranja, spremljanja in ocenjevanja dejavnosti in programov;

37.  meni, da je ustrezen nadzor eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se sooča EIB; meni, da je glede na vlogo in institucionalno ureditev banke potrebna nadzorna struktura;

38.  je seznanjen s pregledom politike in postopkov pritožbenega mehanizma EIB; ponavlja svoje stališče o pritožbenem mehanizmu EIB, kot ga je navedel v Resoluciji z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru finančnih dejavnosti EIB za leto 2016(1); poziva EIB, naj zagotovi neodvisnost in učinkovitost službe za mehanizem pritožb ter sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bi zmanjšala birokracijo, povečala zmogljivost za makroekonomsko analizo in izboljšala zastopanost spolov na vodilnih položajih;

39.  pozdravlja, da je treba načrte za merjenje rezultatov pri naložbenih projektih, za katere je dano jamstvo EU, zdaj na zahtevo posredovati tudi Parlamentu;

40.  poudarja, da bi morala EIB za druge finančne posrednike, ki jih uporablja (zlasti poslovne banke, pa tudi mikrofinančne ustanove in zadruge), zahtevati visoke ravni preglednosti, da bi zagotovila, da za posredniška posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil;

41.  pozdravlja pobudo EIB za ekonomsko odpornost kot del skupnega odziva EU na migracijsko in begunsko krizo s poudarkom na spoprijemanju s temeljnimi vzroki migracij; vztraja pri tesnem usklajevanju in dopolnjevanju z načrtom EU za zunanje naložbe; ugotavlja, da se za zdaj pričakuje, da bo 26 projektov v okviru pobude za ekonomsko odpornost in naložbe v višini 2,8 milijarde EUR koristilo več kot 1 500 manjšim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter pomagalo ohraniti več kot 100 000 delovnih mest;

42.  poziva EIB, naj na podlagi pridobljenih izkušenj z EFSI sprejme vse potrebne ukrepe, da bi v kar največji meri izboljšala rezultate prihodnjega programa InvestEU, pri čemer naj posebno pozornost posveti regionalnim in socialnim neenakostim ter državam članicam, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza;

43.  pozdravlja povečanje financiranja v okviru pobude za ekonomsko odpornost za južno sosedstvo in Zahodni Balkan v višini 6 milijard EUR v petletnem obdobju od oktobra 2016 poleg že predvidenih 7,5 milijarde EUR ter poudarek na trajnostni in osnovni infrastrukturi;

44.  poudarja pomen vzpostavljanja ekonomske odpornosti v državah gostiteljicah in tranzitnih državah s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest in izgradnje infrastrukture, ki jo potrebuje lokalno prebivalstvo, pa tudi razseljeno prebivalstvo; pozdravlja dejstvo, da lahko begunske skupnosti izkoristijo tudi možnosti za razvoj samozadostnosti in dostojno življenje; izpostavlja, da naj bi naložbe v ekonomsko odpornost prispevale k izboljšanju pripravljenosti regij na prihodnje zunanje pretrese ter k okrepljeni stabilnosti v občutljivih državah;

45.  je seznanjen s tretjo obletnico Evropskega sklada za strateške naložbe, priznava njegove dosežke in pozdravlja naložbe v višini 335 milijard EUR, mobilizirane po vsej Uniji, odkar sta sozakonodajalca odobrila uredbo o EFSI (Uredba (EU) št. 2015/1017)(2), v okviru katere je bilo v 28 državah članicah odobrenih 898 operacij, od tega dve tretjini iz zasebnih virov, kar je preseglo prvotni cilj 315 milijard EUR, ki je bil določen leta 2015; opozarja na odločitev Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, da podaljšata trajanje in zmogljivost tega sklada na 500 milijard EUR do konca leta 2020;

46.  poudarja, da je treba pospešiti vzpostavljanje unije kapitalskih trgov, ki bo EIB omogočilo, da se resnično osredotoči na zapolnitev vrzeli, kadar pride do tržnih pomanjkljivosti, ali financiranje projektov z visokim tveganjem;

47.  ponovno priznava potrebo po zagotovitvi stalne podpore v povpraševanje usmerjenim mehanizmom, kot je EFSI, ki podpirajo dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo, pritegujejo zasebne naložbe in ustvarjajo znaten makroekonomski učinek ter delovna mesta v sektorjih, ki so pomembni za prihodnost Unije, tudi po sedanjem večletnem finančnem okviru;

48.  spodbuja pravočasno vzpostavitev nadaljnje pobude za obdobje po letu 2020, da se zagotovi zahtevana kontinuiteta, ki bi morala vključevati izkušnje, pridobljene z EFSI, in ohraniti ključne dejavnike uspeha;

49.  meni, da je bila skupina EIB ključna pri uspehu EFSI kot edina sogovornica za upravičence in posrednike ter izključna izvajalska partnerica; meni, da je za preprečitev podvajanja EIB očitna partnerica za EU v vseh prihodnjih programih InvestEU za izvedbo bančnih nalog (blagajna, upravljanje premoženja, obvladovanje tveganj) v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov;

50.  poziva k okrepljenemu sodelovanju skupine EIB z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter poziva EIB, naj še naprej krepi svoje delo z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, da bi zagotovili ozaveščenost ter nadalje razvijali dejavnosti svetovanja in tehnično pomoč v podporo dolgoročnemu geografskemu ravnotežju; je seznanjen z bogatimi izkušnjami z obstoječimi projekti sklada EFSI; podpira in spodbuja nadaljnjo izmenjavo primerov najboljše prakse med EIB in državami članicami, da bi zagotovili še večjo gospodarsko učinkovitost;

Posojanje zunaj EU

51.  pozdravlja pomembno vlogo EIB zunaj EU, ki jo ima zaradi svojega dajanja zunanjih posojil; poudarja, da EIB učinkovito upravlja mandat za zunanje posojanje, kot je potrdila neodvisna ocena junija 2018, v kateri je bila priznana njena vloga in učinkovitost pri zagotavljanju financiranja EU tretjim državam z minimalnimi stroški za proračun Unije; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti dejavnosti zunanjega posojanja EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

52.  meni, da bi EIB morala še naprej imeti vodilno vlogo pri oblikovanju prihodnjih mehanizmov EU za financiranje v tretjih državah in obenem zagotoviti, da imajo pri odločitvah EIB o posojilih prednost interesi lokalnih podjetnikov, ki želijo ustanoviti lokalna, pogosto mikro ali majhna, podjetja, katerih namen je predvsem prispevati k lokalnemu gospodarstvu;

53.  meni, da bi morala EIB ohraniti svoje obstoječe dejavnosti na področju zunanje politike, tudi z instrumenti, kot so mandati za posojila tretjim državam; pozdravlja, kako EIB upravlja instrument za spodbujanje naložb v AKP, ki predvsem služi projektom, ki spodbujajo razvoj zasebnega sektorja; v zvezi s tem poudarja, da je ključnega pomena, da je osrednja vloga EIB kot dvostranske finančne veje EU jasno vključena v strukturo za financiranje zunaj Unije po letu 2020;

54.  meni, da je treba dejavnosti EIB dosledno izvajati v skladu z drugimi politikami in dejavnostmi Evropske unije v skladu s členom 7 PDEU in Listino o temeljnih pravicah;

55.  poudarja, kako pomembno je letno poročanje EIB o njenih operacijah zunaj Unije, kar zadeva upoštevanje načela skladnosti politik, ki usmerja zunanje delovanje Unije, agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariški podnebni sporazum;

56.  opominja EIB, da mora ukrepati v skladu z razvojnim mandatom za zunanja posojila, zato da bi zagotovila, da naložbe v državah v razvoju prinašajo lokalnim davčnim organom prihodke, ki jim pripadajo;

57.  ugotavlja, da gre polovica vseh posojil EIB iz mandata za zunanja posojila lokalnim finančnim posrednikom z namenom, da se spodbudijo mikrokrediti, ter poziva EIB, naj priskrbi popolnejše in bolj sistematične informacije v zvezi z nadaljnjim kreditiranjem s strani finančnih posrednikov;

58.  opozarja, da morajo dejavnosti EIB odražati notranje in zunanje politike Unije; poudarja, da bi morali pogoji za posojila olajševati doseganje zadevnih ciljev politike, še posebej pa razvoj obrobnih regij Unije, tako da bi spodbujali rast in zaposlovanje; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov močno okrepi tehnično pomoč in zagotavljanje finančnega strokovnega znanja lokalnim in regionalnim organom, da bi olajšala dostop in vključila vse države članice, zlasti tiste, ki so manj uspešne v smislu odobrenih projektov;

59.  poziva EIB k znatnim naložbam v okoljski prehod v državah vzhodnega sosedstva;

60.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za zagotavljanje svetovnega financiranja, da bi povečala raznolikost svojih naložb v energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov in krožno gospodarstvo, za kar je potreben odziv, ki presega nacionalno raven in zajema regije, državne organe in manjša podjetja, ter poziva k ustavitvi financiranja projektov, ki pomenijo resno tveganje za okolje in naravne vire;

61.  poudarja pomen dejavnosti financiranja EIB v državah vzhodnega sosedstva; poziva EIB, naj poveča posojila za vzhodno sosedstvo, da bi podprla naložbe v državah, ki izvajajo pridružitvene sporazume z EU;

Spoštovanje davčnih predpisov

62.  pozdravlja okvir za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki ga je EIB sprejela januarja 2018 in v katerem so določena ključna načela, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma ter povezane vidike integritete pri dejavnostih skupine EIB;

63.  pozdravlja napredek, ki ga je dosegla EIB s sprejetjem najvišjih standardov za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj, pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, in s popolnim upoštevanjem politik in standardov EU, na primer evropskega seznama nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene; v zvezi s tem poziva EIB, naj preneha sodelovati s posredniki, državami in jurisdikcijami s seznama; poudarja, da je absolutno nujno, da je EIB tudi v prihodnje stalno previdna in prilagaja svoje ukrepe stalno spreminjajočim se razmeram v zvezi s temi praksami;

64.  spodbuja EIB, naj še naprej izvaja okrepljene skrbne preglede za vsako operacijo z ugotovljenimi dejavniki višjega tveganja, kot so povezava z jurisdikcijo, ki ne upošteva pravil, kazalniki davčnega tveganja in operacije s kompleksnimi strukturami, ki spadajo v več jurisdikcij, ne glede na možne povezave z jurisdikcijami, ki ne upoštevajo pravil;

65.  poudarja, da je pomembno zagotoviti visokokakovostne informacije o končnih upravičencih in učinkovito preprečevati transakcije s finančnimi posredniki, kot so poslovne banke in investicijska podjetja, ki imajo negativne precedense v smislu preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja;

66.  pozdravlja dejstvo, da EIB upošteva vpliv davkov v državah, v katerih vlaga, in načine, na katere te naložbe prispevajo h gospodarskemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju neenakosti;

67.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je ključnega pomena, da sodeluje z državljani EU, da bi bolje pojasnila cilje svojih politik in s tem konkretno predstavila prispevek EU k vsakdanjemu življenju njenih državljanov;

68.  pričakuje, da bo EIB uskladila svoje notranje politike, tako da bo upoštevano novosprejeto pravno okolje, s katerim naj bi se bojevali proti utaji davkov in ki ga je Komisija podrobno opisala v svojem sporočilu z dne 21. marca 2018 o novih o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi s finančnimi in naložbenimi transakcijami (C(2018)1756);

69.  spodbuja sodelovanje EIB z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in nacionalnimi organi za preprečevanje goljufij in pranja denarja;

Izstop Združenega kraljestva iz EU

70.  poziva pogajalce o brexitu, naj dosežejo dogovor v zvezi s postopnim umikom Združenega kraljestva iz portfelja EIB, vzpostavljenega s sodelovanjem Združenega kraljestva, povračilom vplačanega kapitala Združenega kraljestva ter nadaljevanjem zaščite, ki jo EIB in njeno premoženje uživajo v Združenem kraljestvu; poudarja, da izstop Združenega kraljestva iz EU ne sme vplivati na oceno AAA, ki mu jo je podelila EIB;

71.  poziva k pravični rešitvi za zaposlene EIB z britanskim državljanstvom;

72.  pozdravlja razvoj regionalnih naložbenih platform za odpravo tržnih vrzeli in obravnavo potreb posameznih držav;

73.  ponovno poudarja potrebo po zmanjšanju neenakomerne geografske porazdelitve financiranja EIB, saj je bilo leta 2017 kar 70 % dodeljenih šestim državam članicam, čeprav je ekonomska in socialna kohezija v Uniji eden od ciljev banke; zato poziva k dinamični, pravični in pregledni geografski porazdelitvi projektov in naložb med državami članicami, s posebnim poudarkom na manj razvitih regijah;

o
o   o

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0198.
(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

Zadnja posodobitev: 12. november 2019Pravno obvestilo