Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2112(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0038/2019

Predložena besedila :

A8-0038/2019

Razprave :

PV 11/02/2019 - 16
CRE 11/02/2019 - 16

Glasovanja :

PV 12/02/2019 - 9.16
CRE 12/02/2019 - 9.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0077

Sprejeta besedila
PDF 161kWORD 54k
Torek, 12. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Izvajanje določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja
P8_TA-PROV(2019)0077A8-0038/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja (2018/2112(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodb, povezanih z okrepljenim sodelovanjem, in zlasti členov 20, 42(6), 44, 45 in 46 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in členov 82, 83, 86, 87, 187, 188, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 332, 333 in 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju določb Pogodbe o drugih obstoječih oblikah diferenciranega povezovanja, zlasti členov 136, 137 in 138 PDEU, ki se nanašajo na določbe, ki veljajo za države članice, katerih valuta je euro,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG),

–  ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, Protokola št. 14 o Euroskupini in Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2019 o diferenciranem povezovanju(5),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 (COM(2017)2025) in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0038/2019),

A.  ker ima Unija poseben interes za izvajanje okrepljenega sodelovanja na nekaterih področjih, ki niso v izključni pristojnosti EU, da bi pospešila evropski projekt in olajšala življenje državljanov;

B.  ker je v skladu s členom 20(2) PEU okrepljeno sodelovanje zasnovano kot zadnje sredstvo, kadar Unija kot celota ne more doseči ciljev tega sodelovanja v razumnem roku;

C.  ker se okrepljeno sodelovanje ne bi smelo obravnavati kot instrument za izključitev ali delitev držav članic, temveč kot pragmatično rešitev za spodbujanje evropskega povezovanja;

D.  ker je zaradi občutljive narave določenih političnih področij težko slediti rednemu zakonodajnemu postopku, ne le zaradi zahteve po soglasju, temveč tudi zaradi ustaljene prakse v Svetu, v skladu s katero si države članice vedno prizadevajo za soglasje, čeprav bi kvalificirana večina zadostovala za sprejetje odločitve;

E.  ker bi bilo mogoče razen davka na finančne transakcije vse pobude za okrepljeno sodelovanje v Svetu sprejeti s kvalificirano večino, če bi bilo sprejeto to pravilo namesto soglasja;

F.  ker v številnih primerih obstajajo podskupine držav članic, ki izvajajo dvostransko ali večstransko sodelovanje zunaj okvira Pogodb, na primer na področjih, kot je obramba; ker je pritisk zaradi gospodarske in monetarne krize, da bi sprejeli hitre odločitve in presegli zahtevo po soglasju na nekaterih področjih, privedel do sprejetja medvladnih instrumentov zunaj pravnega okvira EU, kot sta evropski mehanizem za stabilnost (EMS) in Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG ali fiskalni pakt);

G.  ker je okrepljeno sodelovanje postopek, po katerem lahko vsaj devet držav članic vzpostavi tesnejše sodelovanje na področju v okviru struktur EU, ostale države članice pa pri tem ne sodelujejo; ker okrepljeno sodelovanje sodelujočim državam članicam omogoča, da izpolnijo skupni cilj ali pobudo ter presežejo zastoj v pogajanjih ali blokado druge države članice ali držav članic, kadar se zahteva soglasje; ker bi morali v skladu s členom 20(4) PEU akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, zavezovati le sodelujoče države članice; ker je okrepljeno sodelovanje omejeno na področja, na katerih EU nima izključnih pristojnosti;

H.  ker v skladu s členom 328(1) PDEU Komisija in države članice, ki so že udeležene pri okrepljenem sodelovanju, zagotovijo, da se spodbudi udeležba čim več držav članic;

I.  ker izkušnje kažejo, da je okrepljeno sodelovanje prineslo zadovoljive rezultate na področju prava o razvezi(6) zakonske zveze in da ponuja zanimive možnosti v zvezi s premoženjskimi razmerji(7), enotnim evropskim patentom in Evropskim javnim tožilstvom;

J.  ker so se ob začetnih izkušnjah z okrepljenim sodelovanjem izpostavile težave, povezane z uporabo tega koncepta, zaradi omejenih določb iz Pogodb glede praktičnega izvajanja in pomanjkljivega spremljanja s strani institucij Unije;

K.  ker je analiza različnih zveznih modelov, ki se uporabljajo v državah članicah EU in zvezah zunaj Unije, pokazala, da mehanizme prožnega sodelovanja pogosto uporabljajo podzvezne enote na področjih skupnega interesa;

L.  ker se brez uporabe premostitvenih klavzul za prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino v Svetu in brez temeljite reforme Pogodb zdi mogoče, da bi se morale države članice v prihodnje zateči k določbam o okrepljenem sodelovanju, da bi obravnavale skupne težave in dosegle skupne cilje;

M.  ker je za nemoteno izvajanje okrepljenega sodelovanja pomembno, da se oblikuje seznam vprašanj, ki jih je treba obravnavati, in zagotovi časovni načrt za učinkovito delovanje okrepljenega sodelovanja, ki bo v skladu z besedilom in duhom Pogodb;

Splošne ugotovitve

1.  je zaskrbljen nad tem, da okrepljeno sodelovanje ni povsem odpravilo potrebe po rešitvah v obliki medvladnih podskupin zunaj Pogodb, ki negativno vplivajo na doslednost uporabe pravnega okvira EU in tako vodijo do neustreznega demokratičnega nadzora, čeprav ponuja rešitev za skupne težave z izkoriščanjem institucionalne strukture Unije in tako zmanjšuje upravne stroške za sodelujoče države članice;

2.  verjame, da je treba ohraniti enotni institucionalni okvir EU, da bi se dosegli njeni skupni cilji in zagotovilo načelo enakosti vseh državljanov; vztraja, da je treba ohraniti metodo Skupnosti ali Unije;

3.  poudarja, da okrepljeno sodelovanje v nasprotju z medvladnimi pogodbami zagotavlja orodje za reševanje težav, ki ni le zakonito, ampak tudi priročno, saj temelji na določbah Pogodb in deluje v okviru institucionalne strukture Unije;

4.  poudarja, da okrepljeno sodelovanje zaradi svoje narave zadnjega sredstva očitno postaja vse pomembnejše in prinaša oprijemljive rezultate, čeprav se od svoje uvedbe v Amsterdamski pogodbi ni veliko uporabljalo;

5.  ugotavlja, da se na podlagi obstoječih izkušenj okrepljeno sodelovanje najpogosteje pojavlja na področjih, ki jih ureja posebni zakonodajni postopek, za katerega je potrebno soglasje, in se je do sedaj večinoma uporabljalo na področju pravosodja in notranjih zadev;

6.  poudarja, da je bil doslej postopek sodelovanja in izvajanja okrepljenega sodelovanja precej dolgotrajen, zlasti zaradi nejasne opredelitve razumnega roka, da bi ugotovili, da potrebnega števila glasov ni mogoče doseči in da ni močne politične volje za hitrejši napredek;

7.  ugotavlja, da je utegnilo pomanjkanje jasnih operativnih smernic za oblikovanje in upravljanje okrepljenega sodelovanja, na primer veljavne zakonodaje za skupne institucije ali postopkov za prenehanje že obstoječega sodelovanja, zmanjšati verjetnost vzpostavitve okrepljenega sodelovanja;

8.  opozarja, da samodejna vključitev okrepljenega sodelovanja v pravni red ni predvidena, čeprav ima koristi od institucionalnega in pravnega reda Unije;

9.  meni, da je okrepljeno sodelovanje še vedno uspešno orodje za reševanje težav na ravni Unije in orodje za preseganje nekaterih institucionalnih ovir, čeprav se nikoli ne obravnava kot najboljša možnost;

10.  meni, da je treba odgovoriti na isti sklop vprašanj, da bi se okrepljeno sodelovanje učinkovito izvajalo in organiziralo, ne glede na področje politike, na katero se nanaša, ali njegovo obliko;

Priporočila

11.  zato predlaga, da je treba odgovoriti na mnoga vprašanja in upoštevati časovni načrt, ki je naveden spodaj, da bi zagotovili nemoteno in učinkovito izvajanje okrepljenega sodelovanja;

Postopek odločanja

12.  poudarja, da mora politična spodbuda za okrepljeno sodelovanje priti iz držav članic, vendar morajo razprave o njegovi vsebini temeljiti na predlogu Komisije;

13.  opozarja, da daje člen 225 PDEU Parlamentu pravico do kvazizakonodajne pobude, ki jo je treba razlagati kot možnost, da Parlament sproži okrepljeno sodelovanje na podlagi predloga Komisije, za katerega v mandatu dveh zaporednih predsedstev Sveta ni bilo mogoče doseči dogovora z rednim postopkom odločanja;

14.  meni, da bi bilo treba ugotoviti, da Unija kot celota v skladu z zahtevo iz člena 20 PEU ne more doseči ciljev takega sodelovanja, če v obdobju dveh zaporednih predsedstev Sveta v tej instituciji ni bil dosežen bistveni napredek;

15.  priporoča, da bi morale zahteve držav članic za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja načeloma temeljiti na ciljih, ki so vsaj tako ambiciozni kot tisti, ki jih je predstavila Komisija, preden se ugotovi, da Unija kot celota ciljev ne more doseči v razumnem roku;

16.  močno priporoča, naj se posebna premostitvena klavzula iz člena 333 PDEU uporabi za prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino in s posebnega na redni zakonodajni postopek, takoj ko Svet odobri dogovor o začetku okrepljenega sodelovanja, da bi se preprečile nove blokade, če je pri sodelovanju udeleženih veliko držav članic;

17.  meni, da bi moral biti v sklepu o odobritvi okrepljenega sodelovanja določen okvir za odnose z nesodelujočimi državami članicami; meni, da bi morale biti države članice, ki niso udeležene pri okrepljenem sodelovanju, vseeno vključene v razprave o predmetu, na katerega se nanaša;

18.  opozarja, da imata tajništvi Komisije in Sveta pomembno vlogo pri zagotavljanju, da države članice, ki niso udeležene pri okrepljenem sodelovanju, ne bodo zaostajale tako, da bi bila otežena njihova udeležba v poznejši fazi;

Upravljanje

19.  priporoča, da Komisija dejavno sodeluje v vseh fazah okrepljenega sodelovanja, od predloga in razprav pa vse do izvajanja okrepljenega sodelovanja;

20.  potrjuje, da bi bilo treba ohraniti enotnost institucij EU in da okrepljeno sodelovanje ne bi smelo privesti do oblikovanja vzporednih institucionalnih ureditev, temveč bi lahko, kjer je to primerno, omogočilo vzpostavitev posebnih organov v pravnem okviru EU brez poseganja v pristojnosti in vlogo institucij in organov Unije;

Parlamentarni nadzor

21.  opozarja, da je Parlament pristojen za parlamentarni nadzor okrepljenega sodelovanja; poziva, naj se nacionalni parlamenti in v ustreznih državah članicah regionalni parlamenti poleg Evropskega parlamenta močneje vključijo v demokratični nadzor okrepljenega sodelovanja, če se to nanaša na področja politike, ki so v deljeni pristojnosti; opozarja, da bi bilo mogoče po potrebi in brez poseganja v pristojnosti Parlamenta vzpostaviti medparlamentarni forum, podoben medparlamentarni konferenci v skladu s členom 13 TSCG ter medparlamentarni konferenci za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) ter skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

22.  poudarja, da morajo države članice, udeležene v okrepljenem sodelovanju, vključiti tiste regije, ki imajo zakonodajne pristojnosti v zadevah, ki se nanašajo nanje, da bi se spoštovala notranja delitev oblasti in okrepila družbeno legitimnost tega okrepljenega sodelovanja;

23.  priporoča, naj ima Parlament večjo vlogo pri okrepljenem sodelovanju, tako da Komisiji predlaga nove oblike sodelovanja na podlagi člena 225 PDEU ter spremlja predloge ali obstoječe sodelovanje; izraža prepričanje, da bi moral biti Parlament vključen v vse faze postopka, namesto da se zgolj pričakuje, da ga bo odobril, in da bi moral prejemati redna poročila in imeti možnost, da poda svoje mnenje o izvajanju okrepljenega sodelovanja;

24.  poziva Svet, naj s Parlamentom sodeluje v morebitnem prihodnjem postopku okrepljenega sodelovanja, preden Parlament zaprosi za odobritev končnega besedila, da bi se zagotovilo čim večje sodelovanje sozakonodajalcev Unije;

25.  vseeno obžaluje, da Svet kljub konstruktivnemu in preudarnemu pristopu Parlamenta k postopku okrepljenega sodelovanja ni pokazal veliko zanimanja za formalno sodelovanje s Parlamentom pred vložitvijo prošnje za odobritev Parlamenta glede končnega besedila, o katerem je bilo doseženo soglasje;

26.  meni, da mora Parlament izboljšati svojo notranjo organizacijo na področju okrepljenega sodelovanja; glede tega meni, da bi moral vsak primer okrepljenega sodelovanja spremljati ustrezni stalni odbor, in priporoča, da bi moral poslovnik Parlamenta zato določati, da je mogoče ustanoviti ad-hoc pododbore, v katerih se polnopravno članstvo prednostno dodeli poslancem, izvoljenim v državah članicah, ki so udeležene pri takem okrepljenem sodelovanju;

Proračun

27.  meni, da bi morale udeležene države članice kriti odhodke iz poslovanja, povezane z okrepljenim sodelovanjem, če se ti stroški krijejo iz proračuna EU, pa bi jih bilo treba neudeleženim državam članicam povrniti, razen če Svet po posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 332 PDEU odloči, da se tako sodelovanje financira iz proračuna EU, s čimer se ti odhodki vključijo v proračun EU in se zanje torej uporablja letni proračunski postopek;

28.  meni, da je treba morebitne dohodke, ki jih ustvarja dejavnost, ki jo ureja okrepljeno sodelovanje, dodeliti za kritje operativnih odhodkov v zvezi z okrepljenim sodelovanjem;

Sodna pristojnost

29.  meni, da bi moralo biti okrepljeno sodelovanje v neposredni pristojnosti Sodišča Evropske unije, ne glede na to, da je mogoče uvesti arbitražni postopek ali ustanoviti prvostopenjsko sodišče za reševanje sporov, potrebno za delovanje posameznega primera okrepljenega sodelovanja, razen če Pogodba določa drugače, kar bi moralo biti določeno v pravnem aktu o uvedbi tega okrepljenega sodelovanja;

30.  opozarja, da bi moral biti končni arbitražni organ vedno Sodišče Evropske unije, če se za primer okrepljenega sodelovanja zahteva vzpostavitev posebnega arbitražnega mehanizma ali sodišča;

Prilagoditev institucionalne strukture Unije

31.  predlaga, naj se na Komisiji ustanovi posebni oddelek za okrepljeno sodelovanje pod vodstvom komisarja, pristojnega za medinstitucionalne odnose, za usklajevanje in racionalizacijo institucionalne priprave pobud za okrepljeno sodelovanje;

32.  meni, da mora biti vloga sekretariatov Komisije in Sveta v okviru okrepljenega sodelovanja bolj proaktivna, zato predlaga, naj v sodelovanju z Odborom regij in zlasti z njegovo platformo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) dejavno iščeta področja, na katerih bi bilo okrepljeno sodelovanje koristno za napredek evropskega projekta, ali področja, ki so blizu obstoječim oblikam okrepljenega sodelovanja, da bi se izognili podvajanju ali protislovjem;

Izstop ali izključitev držav članic

33.  poudarja, da v Pogodbah ni določb v zvezi z možnostmi izstopa ali izključitve držav članic iz obstoječih primerov okrepljenega sodelovanja, razen iz stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO);

34.  meni, da bi bilo treba v vseh primerih okrepljenega sodelovanja določiti jasna pravila o izstopu države članice, ki ne želi več sodelovati, in o izključitvi države članice, ki ne izpolnjuje več pogojev za okrepljeno sodelovanje; priporoča, naj se v aktu o uvedbi okrepljenega sodelovanja določijo pogoji za morebitni izstop ali izključitev države članice;

Priporočila za prihodnji razvoj okrepljenega sodelovanja

35.  meni, da je treba oblikovati postopek za hitro odobritev okrepljenega sodelovanja na področjih velikega političnega pomena, ki ga je treba izvesti v časovnem okviru, krajšem od obdobja dveh zaporednih predsedstev Sveta;

36.  poziva države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju, naj si prizadevajo za vključevanje okrepljenega sodelovanja v pravni red Skupnosti;

37.  poziva Komisijo, naj na podlagi člena 175, tretji odstavek, ali člena 352 PDEU predlaga uredbo za poenostavitev in poenotenje ustreznega pravnega okvira za okrepljeno sodelovanje (na primer vodilna načela o pravu, ki se uporablja za skupne institucije ali izstop članice), s čimer bi se olajšala uvedba tega sodelovanja;

38.  predlaga, da bi bilo treba pri naslednjem pregledu Pogodb preučiti možnost vloge regij ali podnacionalnih subjektov pri okrepljenem sodelovanju, kadar se to sodelovanje nanaša na področje izključne pristojnosti zadevne ravni, ob ustreznem spoštovanju nacionalnih ustav;

o
o   o

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(2) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(3) UL C 252, 18.7.2018, str. 235.
(4) UL C 263, 25.7. 2018, str. 125.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0044.
(6) Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti (UL L 343, 29.12.2010, str. 10).
(7) Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema (UL L 183, 8.7.2016, str. 1).

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019Pravno obvestilo