Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0093M(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0048/2019

Predložena besedila :

A8-0048/2019

Razprave :

PV 12/02/2019 - 20
CRE 12/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0089

Sprejeta besedila
PDF 139kWORD 54k
Sreda, 13. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem (resolucija)
P8_TA-PROV(2019)0089A8-0048/2019

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (07971/2018 – C8-0446/2018 – 2018/0093M(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07971/2018),

–  ob upoštevanju predlaganega besedila Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur, ki v veliki meri odraža besedilo sporazuma, parafiranega 20. septembra 2013,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (COM(2018)0194),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100(2), 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0446/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem, ki bo podpisan 19. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča št. 2/15 z dne 16. maja 2017 na podlagi člena 218(11) PDEU, za katerega je 10. julija 2015 zaprosila Komisija,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. decembra 2009 o začetku dvostranskih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), in sicer najprej s Singapurjem,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic z dne 23. aprila 2007 za medregionalni sporazum o prosti trgovini z državami članicami združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega naslova V o zunanjem delovanju Unije,

–  ob upoštevanju PDEU, zlasti členov 91, 100, 168 in 207 v povezavi s členom 218(6)(a)(v),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(3) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0048/2019),

A.  ker imata EU in Singapur iste pomembne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic ter kulturno in jezikovno raznolikostjo, ter sta trdno zavezana odprti trgovini, ki temelji na pravilih, ter večstranskemu trgovinskemu sistemu;

B.  ker je to prvi dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z državo članico združenja ASEAN, in pomemben korak h končnemu cilju medregionalnega sporazuma o prosti trgovini; ker se bo ta sporazum uporabljal tudi kot referenčno merilo za sporazume, o katerih se EU zdaj pogaja z drugimi glavnimi gospodarstvi združenja ASEAN;

C.  ker je znotraj regije, ki jo pokriva združenje ASEAN, Singapur daleč največji partner EU, saj predstavlja skoraj tretjino trgovine z blagom in storitvami med EU in združenjem ter približno dve tretjini naložb med regijama;

D.  ker je trgovina med EU in Singapurjem vredna več kot 50 milijard EUR letno;

E.  ker naj bi se 90 % prihodnje svetovne gospodarske rasti ustvarilo zunaj Evrope in zlasti v Aziji;

F.  ker je Singapur podpisnik celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP) ter je udeležen v tekočih pogajanjih o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP);

G.  ker je Singapur od leta 2017 gospodarstvo z visokim dohodkom, njegov bruto nacionalni dohodek pa znaša 52.600 USD na prebivalca; ker je njegova gospodarska rast ena najvišjih na svetu in od osamosvojitve znaša povprečno 7,7 % letno;

H.  ker se Singapur uvršča med države na svetu, s katerimi je najlažje poslovati, je eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu ter ena od držav z najnižjo stopnjo korupcije na svetu;

I.  ker sta proizvodni – zlasti elektronike in finomehanike – in storitveni sektor še naprej temelja gospodarstva Singapurja z visoko dodano vrednostjo;

J.  ker je Singapur globalni akter na področju finančnih in zavarovalniških storitev;

K.  ker ima več kot 10 000 evropskih družb v Singapurju regionalno izpostavo ter deluje v okolju pravne varnosti; ker približno 50 000 evropskih podjetij izvaža v Singapur, od tega je 83 % malih in srednjih podjetij;

L.  ker bo ta sporazum o prosti trgovini verjetno imel zelo pozitiven učinek na trgovinske in naložbene tokove med EU in Singapurjem; ker je v študiji iz leta 2018, pripravljeni za Evropski parlament, ocenjeno, da bi se v prvih petih letih obseg trgovine med EU in Singapurjem povečal za 10 %;

M.  ker druga večja gospodarstva, kot so Japonska, ZDA in Kitajska, že imajo sklenjene sporazume o prosti trgovini s Singapurjem, zaradi česar je Evropska unija v podrejenem konkurenčnem položaju;

N.  ker je bilo v oceni učinka trgovine na trajnostni razvoj v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in združenjem ASEAN iz leta 2009 ugotovljeno, da bo ta dvostranski sporazum o prosti trgovini vzajemno koristen v smislu nacionalnega dohodka, BDP in zaposlenosti; ker ocena učinka trgovine na trajnostni razvoj ni bila pripravljena posebej za trgovinske odnose med EU in Singapurjem ter za novejše obdobje;

O.  ker je analiza gospodarskega učinka sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki jo je leta 2013 izvedla Evropska komisija, pokazala, da bi se BDP Singapurja povečal za 0,94 % oziroma 2,7 milijarde EUR, BDP EU pa za 550 milijonov EUR;

1.  pozdravlja podpis sporazuma o prosti trgovini 19. oktobra 2018 v Bruslju;

2.  poudarja, da so bila pogajanja prvotno sklenjena leta 2012 in so temeljila na pogajalskih smernicah Sveta za sporazum o prosti trgovini med EU in združenjem ASEAN, ki so bile sprejete aprila 2007; obžaluje, da je prišlo do velike zamude pri ratifikaciji sporazuma, ki je med drugim posledica tega, da je Komisija zahtevala mnenje Sodišča Evropske unije, da se pojasni, ali so zadeve, ki jih zajema sporazum, v izključni pristojnosti EU ali v deljeni pristojnosti; pozdravlja pravno jasnost, ki jo je dalo mnenje Sodišča Evropske unije, in meni, da je to okrepilo demokratično legitimno vlogo Evropskega parlamenta in zagotovilo jasnost glede pristojnosti EU na področju trgovinske politike; pozdravlja nadaljnje sodelovanje Singapurja kljub tej zamudi in poziva k hitremu začetku veljavnosti sporazuma takoj, ko ga bo ratificiral Parlament;

3.  meni, da je bistveno, da EU ohrani vodilno vlogo v odprtem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih, in pozdravlja dejstvo, da je 10 let od začetka pogajanj sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem sedaj pomemben element tega; zato poziva Komisijo in države članice, naj se dejavno vključijo v prizadevanja drugih svetovnih partnerjev za nadaljevanje velikopoteznega svetovnega pravičnega in odprtega trgovinskega programa, pri tem pa naj upoštevajo izkušnje, pridobljene v okviru sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem, in gradijo na njem;

4.  poudarja gospodarski in strateški pomen tega sporazuma, saj je Singapur vozlišče za celotno regijo ASEAN; meni, da je ta sporazum pomemben korak k sporazumom o trgovini in naložbah z drugimi državami članicami združenja ASEAN in bo pomenil precedens in izhodišče za prihodnje medregionalne trgovinske sporazume; poudarja tudi, da bo ta sporazum preprečil, da bi bili izvozniki iz EU v podrejenem konkurenčnem položaju glede podjetij iz drugih držav CPTPP in RCEP; pozdravlja, da sklenitev tega sporazuma, kot dela svetovnega pravičnega in odprtega trgovinskega programa EU, ne bo prinesla le večjih koristi za potrošnike, ampak tudi za zaposlene;

5.  ugotavlja, da je Singapur že odpravil večino svojih tarif za izdelke EU in da bodo z začetkom veljavnosti tega sporazuma v celoti odpravljene tudi maloštevilne preostale tarife;

6.  pozdravlja, da bo Singapur odpravil nekatere ukrepe, ki lahko ovirajo trgovino, kot so dvojni preskusi varnosti na področju avtomobilov in avtomobilskih delov ter elektronike, kar bo podjetjem iz EU poenostavilo izvoz blaga v Singapur;

7.  poudarja, da bodo imele družbe iz EU na podlagi tega sporazuma boljši dostop do singapurskega trga storitev, na primer na področju financ, telekomunikacij, inženirstva, arhitekture, pomorskega prometa in poštnih storitev, in da se pri takšni liberalizaciji upošteva pristop na podlagi pozitivnega seznama;

8.  v zvezi z liberalizacijo finančnih storitev opozarja, da sporazum vključuje klavzulo o bonitetni izjemi, ki pogodbenicam omogoča, da sprejmejo ali ohranijo ukrepe iz previdnostnih razlogov, zlasti za zaščito deponentov in vlagateljev, ter za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnih sistemov pogodbenic;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Singapur 21. junija 2017 podpisal večstranski sporazum med pristojnimi organi za izvajanje globalnega standarda za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene in da je 30. junija 2017 obvestil Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o svoji nameri, da na podlagi navedenega sporazuma začne avtomatično izmenjavo z vsemi državami članicami EU, s katerimi nima sklenjenega dvostranskega sporazuma za ta namen; ugotavlja, da Singapur ni niti na črnem niti na opazovalnem seznamu spiska nekooperativnih davčnih jurisdikcij, ki ga vodi Skupina za kodeks ravnanja EU, čeprav so ga nekatere nevladne organizacije kritizirale, ker podjetjem ponuja davčne spodbude;

10.  poudarja, da je v primerjavi z dostopom na podlagi sporazuma o vladnih naročilih s tem sporazumom izboljšan dostop do singapurskega trga javnih naročil; poudarja, da bi bilo treba pri podeljevanju pogodb o javnih naročilih upoštevati tudi socialna in okoljska merila; poudarja, da morajo biti javna naročila tako v EU kot v Singapurju še naprej v najboljšem interesu državljanov;

11.  pozdravlja, da se je Singapur strinjal, da bo vzpostavil sistem za registracijo geografskih označb, ki bo sprva zaščitil približno 190 geografskih označb EU, pozneje pa še več; opozarja, da je EU v letu 2016 v Singapur izvozila agroživilske proizvode v vrednosti 2,2 milijarde EUR, in ugotavlja, da je Singapur peti največji trg v Aziji za izvoz hrane in pijače iz EU ter tako kmetom in agroživilskim proizvajalcem v EU ponuja pomembne priložnosti; zato pozdravlja zavezo Singapurja iz tega sporazuma, da bo ohranil ničto stopnjo dajatev za agroživilske proizvode, in uvedel sistem za certificiranje obratov za proizvodnjo mesa iz EU, ki želijo izvažati v Singapur; vendar obžaluje, da sporazum za 196 geografskih označb EU, vključenih v prilogo k poglavju o pravicah intelektualne lastnine, ne zagotavlja samodejne zaščite, saj bo treba vse geografske označbe, ne glede na njihov izvor, glede na postopek registracije v Singapurju pregledati in objaviti (poleg tega bodo morale prestati morebitno nasprotovanje), da bi bile zaščitene; poudarja, da bo izvedbena zakonodaja o geografskih označbah, ki vzpostavlja register geografskih označb v Singapurju in postopek registracije geografskih označb, začela veljati, ko bo Parlament ratificiral sporazum; poziva singapurske oblasti, naj nemudoma začnejo pripravo postopka registracije ter hitro vzpostavijo register in ga razglasijo za veljavnega, ko bo Parlament ratificiral sporazum; spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje s singapurskimi oblastmi, da se zagotovi, da bo največje število geografskih označb EU zaščiteno v skladu s pogoji varstva, določenimi v sporazumu o prosti trgovini, brez kakršnih koli izjem ali omejitev (vključno s prilogami in opombami);

12.  poudarja, da je v sporazumu priznana pravica držav članic, da na vseh ravneh opredelijo in zagotavljajo javne storitve, ter da se z njim vladam ne preprečuje, da bi ponovno podržavile privatizirane storitve;

13.  opozarja, da je s sporazumom zaščitena pravica EU, da za vse blago in storitve, ki so naprodaj v EU, ohrani in uporablja svoje standarde, in da mora zato ves uvoz iz Singapurja spoštovati standarde EU; poudarja, da standardov EU nikoli ne bi smeli obravnavati kot trgovinskih ovir, in poudarja pomen spodbujanja teh standardov na svetovni ravni; poudarja, da sporazum ne onemogoča uporabe previdnostnega načela, določenega v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

14.  poudarja pomen odgovorne trgovinske politike, ki temelji na vrednotah, in potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja; pozdravlja da sta se obe pogodbenici v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju zavezali, da bosta zagotavljali visoko raven varstva okolja in delavcev, zaradi česar lahko sporazum velja za napreden trgovinski sporazum; ugotavlja, da sporazum vključuje tudi poglavje o netarifnih ovirah pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov; poudarja, da bi lahko bil sporazum med EU in Singapurjem instrument za boj proti podnebnim spremembam ter za pospešitev in okrepitev ukrepov in naložb, potrebnih za trajnostno nizkoogljično prihodnost; poziva EU in Singapur, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

15.  želi spomniti, da sta se obe pogodbenici zavezali, da si bosta trajno prizadevali za ratifikacijo in učinkovito izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD); je seznanjen z informacijami, ki jih je doslej zagotovila vlada Singapurja v zvezi z njegovo skladnostjo s tremi neratificiranimi temeljnimi konvencijami MOD, in sicer s Konvencijo o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, Konvencijo o diskriminaciji in Konvencijo o prisilnem delu, ter poziva Singapur, naj še naprej sodeluje z MOD pri doseganju popolne usklajenosti z njihovo vsebino in jih v razumnem roku na koncu predloži v ratifikacijo;

16.  pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ter trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in ribištvom;

17.  poudarja, da je regulativno sodelovanje prostovoljno in da nikakor ne bi smelo omejevati pravice do zakonskega urejanja;

18.  spodbuja pogodbenici, naj v celoti izkoristita določbe o sodelovanju na področju dobrobiti živali in čim prej po začetku veljavnosti tega sporazuma o prosti trgovini oblikujeta skupno delovno skupino za opredelitev akcijskega načrta, v katerem bodo obravnavani ustrezni sektorji, kot je dobrobit rib v ribogojstvu;

19.  poudarja, da je vključenost civilne družbe in socialnih partnerjev v spremljanje izvajanja sporazuma ključna, ter poziva k hitri vzpostavitvi domačih svetovalnih skupin po začetku veljavnosti tega sporazuma in uravnoteženi zastopanosti civilne družbe v njih; poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva, da bodo lahko učinkovito delovale, in zagotovi podporo za zagotovitev konstruktivne udeležbe civilne družbe;

20.  ugotavlja, da je v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem predvidena možnost, da EU v primeru kršitev temeljnih človekovih pravic s strani Singapurja začasno prekine ta sporazum;

21.  poziva Komisijo, naj čim prej izkoristi splošno klavzulo o pregledu iz sporazuma, da se okrepi izvršljivost delovnih in okoljskih določb, in naj med različnimi metodami izvrševanja kot o zadnji možnosti razmisli o mehanizmu, ki temelji na sankcijah;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska služba za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Singapur.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(2) UL C 35, 31.1.2018, str. 21.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0088.

Zadnja posodobitev: 14. februar 2019Pravno obvestilo