Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0196(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0043/2019

Predložena besedila :

A8-0043/2019

Razprave :

PV 13/02/2019 - 6
CRE 13/02/2019 - 6

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.14
CRE 13/02/2019 - 8.14
Obrazložitev glasovanja
PV 27/03/2019 - 18.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0096
P8_TA(2019)0310

Sprejeta besedila
PDF 449kWORD 144k
Sreda, 13. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
P8_TA-PROV(2019)0096A8-0043/2019

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375 – C8-0230/2018 – 2018/0196(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume
o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.
(1)  Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika tem regijam še posebej koristi. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov je pomembno, da kohezijska politika ostane glavna naložbena politika Unije in da v obdobju 2021–2027 njena sredstva ostanejo vsaj na ravni programskega obdobja 2014–2020. Nova sredstva za druga področja dejavnosti ali programe Unije ne bi smela biti v škodo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus ali Kohezijskega sklada.
Sprememba 430
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2

(2)  Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.

(2)  Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, ESPR in do določene mere Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
(4)  Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 za odpravljanje njihovih posebnih prikrajšanost, ki so povezane z njihovim geografskim položajem.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah in Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V zvezi s tem bi bilo treba sklade izvrševati tako, da bi se spodbujali deinstitucionalizacija in oskrba v skupnosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključenosti ali podpirajo infrastrukturo, ki ni dostopna za invalide. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“ in zavez, sprejetih v okviru Pariškega sporazuma. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Revščina je eden od največjih izzivov EU. Skladi bi torej morali prispevati k izkoreninjenju revščine. Prispevati bi morali tudi k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo dosegle ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem.
(9)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Mehanizmi prilagajanja na podnebne spremembe bi morali biti sestavni del načrtovanja in izvajanja.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Ob upoštevanju vpliva migracijskih tokov iz tretjih držav bi morala kohezijska politika prispevati k procesom vključevanja, zlasti ob zagotavljanju infrastrukturne podpore najbolj izpostavljenim in obremenjenim krajem in mestom ter lokalnim oblastem z izvajanjem integracijskih politik.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.
(10)  Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Države članice bi morale biti odgovorne za pripravo in izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z njihovim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom, izvajati pa bi jih morali organi, ki so jih države članice pooblastile za ta namen. Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki bi upravičencem oteževala uporabo skladov.
__________________
12 UL L […], […], str. […].
12 UL L […], […], str. […].
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/201413.
(11)  Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov, civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spremeni in prilagodi Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201413.
__________________
13 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
13 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.
črtano
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.
(13)  Države članice bi morale pri pripravi programskih dokumentov upoštevati ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU, kadar so skladna s cilji programa. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države in evropskemu stebru socialnih pravic. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije, in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije14 v zvezi s temi načrti, pri svojih programih ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.
(14)  Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije, in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije14 v zvezi s temi načrti, pri svojih programih, tudi med vmesno oceno, ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.
__________________
14 [Uredba o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM/2016/0759 final/2 - 2016/0375 (COD)].
14 [Uredba o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM/2016/0759 final/2 - 2016/0375 (COD)].
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahko sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa.
(15)  Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, bi bilo treba omogočiti, da se sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Vsaka država članica bi morala imeti na voljo prožnost, da prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici.
(16)  Vsaka država članica bi lahko imela prožnost, da pod določenimi pogoji iz člena 10 te uredbe prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da se zagotovijo potrebni predpogoji za uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.
(17)  Da se zagotovijo potrebni predpogoji za vključujočo, nediskriminatorno, uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo.
(18)  Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo. S tem bi moralo biti omogočeno, da bosta izbiranje in ocenjevanje projektov usmerjena v rezultate.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027.
(19)  Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024, ter napredek pri nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih in evropskem stebru socialnih pravic. Upoštevati bi bilo treba tudi demografske izzive. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027.
Spremembe 425rev, 444rev, 448 in 469
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.
črtano
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Države članice bi lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložile zahtevo za prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, udejanjenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Komisija bi morala pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceniti navedeno zahtevo.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da se operacije nad določenim pragom še naprej odobrijo po posebnih postopkih v skladu s to uredbo. Prag bi bilo treba določiti glede na skupne upravičene stroške, pri tem pa upoštevati pričakovane neto prihodke. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino prijave za velik projekt za tak namen. Prijava bi morala vsebovati informacije, potrebne za zagotovitev, da finančni prispevek iz skladov ne bi povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije. Država članica bi morala predložiti vse zahtevane informacije, Komisija pa veliki projekt oceniti, da bi ugotovila, ali je prošnja za finančni prispevek upravičena.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru.
(23)  Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ki je v okviru EKSRP poznan kot LEADER), ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Enako bi moralo veljati za s tem povezane pobude, kot je pobuda za pametne vasi. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“.
(24)  Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in upravne zmogljivosti ter spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu.
(25)  Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, kot je ocena znanja in spretnosti človeških virov, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica.
(27)  Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje, ki jih sestavljajo predstavniki civilne družbe in socialni partnerji. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201616obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.
(28)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201616obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. Kadar je to mogoče, bi bilo treba kazalnike zasnovati tako, da upoštevajo vidik spolov.
_________________
_________________
16UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
16UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati pogostejše elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.
(29)  Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati učinkovito in pravočasno elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov.
(30)  Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov. Rezultati teh ocen se objavijo.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna.
(34)  Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna. Če namerava država članica predlagati možnost uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi se morala posvetovati z odborom za spremljanje.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov.
(36)  Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov, ter s projekti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v infrastrukturo in produktivnih naložb ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.
(38)  Za zagotovitev vključevalnosti, uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo, da so naložbe v infrastrukturo in produktivne naložbe nediskriminatorne in dolgotrajne, ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.
(40)  Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. To usklajevanje politik bi moralo spodbujati uporabo mehanizmov, ki niso zahtevni za uporabo, ter upravljanje na več ravneh. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)   Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila skupini EIB, nacionalnim spodbujevalnim bankam in mednarodnim finančnim institucijam.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij.
(44)  Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij. V okviru tega bi morala Komisija v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem določiti smernice za ocenjevanje skladnosti z državno pomočjo in razvoj shem državne pomoči za revizorje, organe upravljanja in upravičence.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45 a (novo)
(45a)   Komisija bi morala za večjo odgovornost in preglednost vsem državljanom in deležnikom na vseh stopnjah priprave in izvajanja programov, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zagotoviti sistem za reševanje pritožb.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.
(46)  Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja, tudi upravnih in IT sistemov, kjer je to mogoče. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
(48a)  Za podpiranje učinkovite rabe skladov bi morala biti vsem državam članicam na njihovo zahtevo zagotovljena podpora EIB. To bi lahko vključevalo vzpostavitev zmogljivosti, podporo za opredelitev, pripravo in izvajanje projektov ter svetovanje o finančnih instrumentih in naložbenih platformah.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami.
(50)  Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, zapletenost in število operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami. Ukrepi upravljanja in nadzora skladov bi morali biti sorazmerni s stopnjo tveganja za proračun Unije.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
(58)  Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/201318 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/9519 in št. 2185/9620 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/193921 preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137122 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF.
(58)  Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/201318 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/9519 in št. 2185/9620 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/193921 preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137122 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji podrobno poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF. Države članice, ki ne sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju z EJT, bi morale poročati Komisiji o odločitvah, ki jih sprejmejo nacionalni organi pregona v zvezi z nepravilnostmi, ki vplivajo na proračun Unije.
__________________
__________________
18 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
18 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
19 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
19 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
20 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
20 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
21 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
21 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
22 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
22 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 61
(61)  Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta23, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/201424.
(61)  Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta23, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/206624.
__________________
__________________
23 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
23 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
24Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 z dne 8. avgusta 2014 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, str. 1).
24 Uredba Komisije (EU) št. 2066/2016 z dne 21. novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 322, 29.11.2016, str. 1).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS + in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati.
(62)  Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS +, ESPR in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE]25 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.
(63)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE]25 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 4 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.
__________________
__________________
25 Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o [CEF] (UL L […], […], str. […]).
25 Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o [CEF] (UL L […], […], str. […]).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 64
(64)  Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.
(64)  Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati. Potreben bo tudi dodaten razmislek o posebni podpori za regije in skupnosti z omejenimi možnostmi.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 65 a (novo)
(65a)   Da bi se obravnavali izzivi, s katerimi se spopadajo regije s srednjim dohodkom, kot je navedeno v sedmem kohezijskem poročilu1a (nizka rast v primerjavi z razvitejšimi regijami, a tudi v primerjavi z manj razvitimi regijami, s čimer se zlasti soočajo regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 90 do 100 % povprečja BDP EU-27), bi „regije v prehodu“ morale prejeti ustrezno podporo in biti opredeljene kot regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 75 do 100 % povprečja BDP EU-27.
___________________
1a Sedmo poročilo Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost: sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2017)0583 z dne 9. oktobra 2017).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 66 a (novo)
(66a)  Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije bo več regij in držav članic zaradi svojih geografskih in naravnih danosti ter/ali obsega trgovinskih povezav bolj izpostavljenih posledicam tega umika kot druge. Zato je treba najti praktične rešitve za podporo tudi v okviru kohezijske politike, da bi obravnavali izzive, s katerimi se bodo soočale te regije in države članice po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Poleg tega bo treba vzpostaviti stalno sodelovanje, ki bo zajemalo izmenjavo informacij in dobrih praks na ravni najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih organov ter držav članic.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 67
(67)  Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27.
(67)  Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27, hkrati pa ohranjati enako ugodno obravnavo kljub spremembi njihove kategorizacije.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 69
(69)  Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.
(69)  Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, da bi ga prilagodili tej uredbi, določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(70)  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in na pregleden način posvetuje z vsemi deležniki, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(73)  Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in posebnih izzivov, s katerimi se soočajo regije z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi);
(a)  finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi);
Sprememba 431
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.
(b)  skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR ter EKSRP, kot je določeno v odstavku 1a tega člena.
Sprememba 432
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Naslov I, poglavje I – člen 2 – odstavek 4 a, poglavje II – člen 5, naslov III, poglavje II – členi 22 do 28 in naslov IV – poglavje III – oddelek I – členi 41 do 43 veljajo za ukrepe pomoči, ki se financirajo iz EKSRP, naslov I – poglavje 1 – člen 2 – odstavki 15 do 25 ter naslov V – poglavje II – oddelek II – členi 52 do 56 veljajo za finančne instrumente iz člena 74 Uredbe (EU) .../... [Uredba o strateških načrtih SKP], ki so podprti v okviru EKSRP.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta;
(1)  „ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1 a)   „omogočitveni pogoj“ pomeni konkreten in natančno opredeljen pogoj, ki je dejansko povezan z neposrednim vplivom na učinkovito in uspešno doseganje specifičnega cilja programa;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(4 a)  „program“ v okviru EKSRP pomeni strateški načrti SKP, kot je določen v Uredbi (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP);
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 – točka c
(c)  v okviru shem državne pomoči podjetje, ki prejme pomoč;
(c)  v okviru shem državne pomoči organ ali podjetje, kot je ustrezno, ki prejme pomoč, razen kadar je ta za posamezno podjetje nižja od 200 000 EUR, ko lahko zadevna država članica odloči, da je upravičenec organ, ki pomoč dodeli, in sicer brez poseganja v uredbe Komisije (EU) št. 1407/20131a, (EU) št. 1408/20131b in (EU) št. 717/20141c;
__________________
1a UL L 352, 24.12.2013, str. 1.
1b UL L 352, 24.12.2013, str. 9.
1c UL L 190, 28.6.2014, str. 45.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov z omejenim finančnim obsegom;
(9)  „sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov, tudi projektov na ravni medosebnih stikov z omejenim finančnim obsegom;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21
(21)  „posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad z namenom zagotavljanja finančnih produktov končnim prejemnikom;
(21)  „posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad, preko katerega zagotavljajo finančne produkte končnim prejemnikom;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 36 a (novo)
(36a)  načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije prednost daje ukrepom za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 37
(37)  „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.
(37)  „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ter da se pri naložbah v infrastrukturo upošteva načelo „energetske učinkovitosti na prvem mestu“ in se izberejo pristopi za zmanjšanje emisij in razogljičenje;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 37 a (novo)
(37a)  „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;
(a)  bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter krepitvijo malih in srednjih podjetij;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;
(b)  bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in upravljanja tveganj;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
(c)  bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, ter regionalne povezljivosti IKT;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
(d)  bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.
(e)  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh regij, območij ter lokalnih pobud.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.
3.  Države članice zagotovijo prilagajanje ustreznih operacij na podnebne spremembe v celotnem postopku načrtovanja in izvajanja ter informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.
4.  Države članice in Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi ter načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, da bi preprečili podvajanje med načrtovanjem in izvajanjem.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Države članice in Komisija zagotovijo skladnost z ustreznimi pravili o državni pomoči.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice in Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
1.  Države članice, v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, ter Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Vendar pa Komisija izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU37, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.
2.  Komisija brez poseganja v člen 1(2) izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU37, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.
_________________
_________________
37 [Uredba (EU) št. [...] o [...] (UL L [...], [...], str. […])].
37 [Uredba (EU) št. [...] o [...] (UL L [...], [...], str. […])].
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Komisija lahko izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.
3.  Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:
1.  Vsaka država članica za partnerski sporazum in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira v celoti razvito in učinkovito partnerstvo. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  urbane in druge javne organe;
(a)  regionalne, lokalne, urbane in druge javne organe;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.
(c)  ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   raziskovalne ustanove in univerze, kjer je primerno.
Spremembi 78 in 459
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo in izvajanje programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34.
2.  Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in po pristopu od spodaj navzgor vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo, izvajanje in oceno programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34. Države članice v tem okviru dodelijo ustrezen delež sredstev skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Ustrezne države članice v čezmejne programe vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201438.
3.  Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201438. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za spremembe Delegirane uredbe (EU) 240/2014 za njeno prilagoditev tej uredbi.
_________________
_________________
38 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
38 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4
4.  Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije.
4.  Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Horizontalna načela
1.  Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
2.  Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.
3.  Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem programov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
4.  Cilji skladov se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj in spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boju proti podnebnim spremembam, ob upoštevanju načela iz člena 19(1) in (2) PDEU, da onesnaževalec plača.
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem partnerskih sporazumov in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovito rabo virov, energijsko učinkovitost na prvem mestu, socialno pravičen energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotsko raznovrstnost, prožnost ob naravnih nesrečah ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Njihov cilj je izogibati se naložbam, povezanim s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
1.  Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Takšen sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu s pravili ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo.
2.  Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo, vendar najpozneje 30. aprila 2021.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform.
3.  Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  izbrane cilje politike z navedbo v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali in zadevno utemeljitvijo ter, če je to primerno, utemeljitev za uporabo načina izvajanja sklada InvestEU, pri čemer se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države;
(a)  izbrane cilje politike z navedbo, v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali, in zadevno utemeljitvijo, pri čemer se upoštevajo in naštejejo ustrezna priporočila za posamezne države ter regionalni izzivi;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka i
(i)  povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad, tudi prek uporabe sklada InvestEU, če je primerno;
(i)  povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka ii
(ii)  usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi;
(ii)  usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi, zlasti v zvezi s strateškimi načrti SKP iz Uredbe (EU) [...] (uredba o strateških načrtih SKP);
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka iii
(iii)  dopolnjevanje med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;
(iii)  dopolnjevanje in sinergije med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti ter, kadar je to ustrezno, tudi projekti, financiranimi v okviru programa Obzorje Evropa;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
(iiia)   izpolnjevanje ciljev, politik in ukrepov v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c
(c)  predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo;
(c)  predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni in po potrebi regionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka d
(d)  če je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105;
(d)  razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka e
(e)  zneske, ki jih je treba prispevati v sklad InvestEU glede na sklad in kategorijo regij;
črtano
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g
(g)  povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov.
(g)  povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov ter sistema upravljanja in nadzora.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)   po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)   komunikacijsko strategijo in strategijo za povečanje prepoznavnosti.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov.
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov in potrebe po čezmejnih naložbah v ustrezni državi članici.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.
1.  Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni upošteva določbe členov 4 in 6, ustrezna priporočila za posamezne države ter ukrepe, povezane s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, in način njihove obravnave.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh mesecih po datumu njegove predložitve.
2.  Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v dveh mesecih po datumu njegove predložitve.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu v enem mesecu od predložitve teh pripomb.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni.
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni.
Sprememba 428
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.
1.  Države članice lahko od 1. januarja 2023 s soglasjem ustreznih organov upravljanja v okviru zahteve za spremembo programa dodelijo do 2 % ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Do 3% skupne dodelitve vsakega sklada lahko v okviru vmesnega pregleda dodelijo za sklad InvestEU. Ti prispevki so na voljo za naložbe, ki so v skladu s cilji kohezijske politike in v isti kategoriji regij, ki so jim bila namenjena prvotna sredstva iz skladov. Kadar koli ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo znesek v sklad InvestEU, se uporabijo omogočitveni pogoji iz člena 11 ter prilog III in IV te uredbe. Dodelijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.   Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Za zahtevo za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.
črtano
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru razdelka države članice.
3.  Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru ustreznega razdelka države članice.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1
Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2021 za znesek iz odstavka 1, dodeljen v skladu s sporazumom o partnerstvu, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi.
Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2023 za znesek iz odstavka 1, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 2
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene ali spremeni, odvisno od primera, hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa.
5.  Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na prvotni program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa. V tem primeru se lahko sredstva iz preteklih koledarskih let spremenijo, če se obveznosti še ne izvajajo.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 7
7.  Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov.
7.  Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in lokalnemu ali regionalnemu organu, ki ga prispevek zadeva, ter se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji). Omogočitveni pogoji se uporabljajo, kolikor prispevajo k doseganju specifičnih ciljev programa.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji.
2.  Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji. EIB lahko na zahtevo države členice prispeva k oceni ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev ustreznih omogočitvenih pogojev.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 1
Komisija v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo.
Komisija v dveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 2
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe.
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v največ dveh mesecih predloži svoje pripombe.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1
Odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila, dokler Komisija ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.
Odhodki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, se lahko brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja vključijo tudi v zahtevke za plačila, preden Komisija obvesti državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1
Država članica vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
Država članica po potrebi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.
2.  Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:
1.  Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica in ustrezni organi upravljanja pregledajo vsak program, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;
(a)  nove izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024, in po potrebi cilje, ki so bili opredeljeni pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka b
(b)  socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji;
(b)  socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, vključno s stanjem na področju izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in ozemeljskih potreb s ciljem zmanjšati neskladja ter ekonomske in socialne neenakosti;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  vse večje negativne finančne, gospodarske ali socialne spremembe, zaradi katerih je potrebna prilagoditev programov, vključno s posledicami simetričnih ali asimetričnih šokov v državah članicah in njenih regijah.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1
Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.
V skladu z rezultatom pregleda država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1) oziroma navede, da ne bo zahtevala sprememb. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1 ali, kadar je to ustrezno, navede razloge, zakaj ne bo zahtevala spremembe programa.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a
(a)  dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027;
(a)  pregledane začetne dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027;
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)   zneske, ki se prispevajo v sklad InvestEU, po skladu in kategoriji regije, kadar je primerno;
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija do 31. marca 2026 sprejme poročilo, ki povzema rezultate pregleda iz odstavkov 1 in 2. Poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Spremembe 425rev, 444rev, 448 in 469
Predlog uredbe
Člen 15
[...]
črtano
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Države članice pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
1.  Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 6 pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1
Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike.
Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu ali več ciljem politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka i
(i)  gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja, razen pri programih, ki jih podpira ESPR;
(i)  gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja ter neenakosti, razen pri programih, ki jih podpira ESPR;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  nedelovanje trga, naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore;
(ii)  nedelovanje trga, naložbene potrebe ter dopolnjevanje in sinergije z drugimi oblikami podpore;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, in druga ustrezna priporočila Unije, naslovljena na državo članico;
(iii)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iv
(iv)  izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem;
(iv)  izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem ter ukrepe za poenostavitev;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)
(iva)   po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih trendov;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka vi a (novo)
(via)   izzive in povezane cilje, opredeljene v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in evropskega stebra socialnih pravic;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka vii
(vii)  pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov;
(vii)  pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter ugotovljenih pomanjkljivosti;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka i
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno z okvirnim seznamom in časovnim razporedom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka iii a (novo)
(iii a)   ukrepe za zagotavljanje enakosti, vključenosti in nediskriminacije;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka v
(v)  medregionalne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;
(v)  medregionalne, čezmejne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka v a (novo)
(va)   trajnost naložb;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka vii a (novo)
(viia)   opis, kako se bodo zagotavljali dopolnjevanje in sinergije z drugimi skladi in instrumenti;
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka i
(i)  pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;
(i)  pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, kjer je to primerno, ter načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka j
(j)  organ upravljanja, revizijsko oblast in organ, ki prejema plačila s strani Komisije.
(j)  organ upravljanja, revizijsko oblast, organ, odgovoren za računovodsko funkcijo v skladu s členom 70, in organ, ki prejema plačila s strani Komisije.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 2
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Programu se priloži okoljsko poročilo, ki vsebuje ustrezne informacije o vplivih na okolje v skladu z Direktivo 2001/42/ES, pri čemer se upoštevajo potrebe po blažitvi podnebnih sprememb.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 6
6.  Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025.
6.  Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje zneske za leta 2021 do 2027.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.
1.  Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. V svoji oceni upošteva zlasti ustrezna priporočila za posamezne države ter ustrezne izzive, opredeljene pri izvajanju integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in v evropskem stebru socialnih pravic, in način njihove obravnave.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.
2.  Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program v enem mesecu od predložitve teh pripomb.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve programa s strani države članice.
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v petih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.
2.  Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program v dveh mesecih od predložitve teh pripomb.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.
4.  Komisija odobri spremembo programa najpozneje tri mesece po predložitvi s strani države članice.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 1
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 7 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri tem upošteva pravila ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 6
6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.
6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijske, tehnične ali jezikovne popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o teh popravkih obvestijo Komisijo.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.
2.  ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 15-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
1.  Države članice lahko zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.
1.  Če se s tem strinja odbor za spremljanje programov, lahko države članice zaradi prožnosti zahtevajo prerazporeditev do največ 5% finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad ali Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.
Spremembi 171 in 434
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prenesejo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice.
2.  Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prerazporedijo.
Spremembe 172, 433 in 434
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3
3.  Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo.
3.  Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo z namenom, da se dosežeta dopolnjevanje in učinek, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Naslov 3 – poglavje 1 a (novo)
POGLAVJE I a – Veliki projekti
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 21 a (novo)
Člen 21 a
Vsebina
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru programa ali programov podpirata dejavnost, ki obsega vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 100 000 000 EUR („veliki projekt“). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 21 b (novo)
Člen 21 b
Informacije, potrebne za odobritev velikega projekta
Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja Komisiji predloži naslednje informacije:
(a)  podrobnosti o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih;
(b)  opis naložbe in njeno lokacijo;
(c)  skupni stroški in skupni upravičeni stroški;
(d)  opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati;
(e)  analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja;
(f)  analiza vpliva na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče;
(g)  razlaga, kako je veliki projekt usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami zadevnega programa ali programov in predvideni prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih nalog ter pričakovani prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju;
(h)  finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;
(i)  časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 21 c (novo)
Člen 21 c
Odločitev o velikem projektu
1.  Komisija veliki projekt oceni na podlagi informacij iz člena 21b, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja, upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 21b z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu.
2.  Odobritev Komisije v skladu z odstavkom 1 je pogojena s prvo pogodbo o izvajanju del, v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve.
3.  Kadar Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev.
4.  Veliki projekti, ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 1, so navedeni na seznamu velikih projektov programa.
5.  Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po predložitvi v odobritev iz odstavka 1. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po umiku zahtevka s strani države članice ali sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi.
(Zaradi tega predloga spremembe bo treba prilagoditi Prilogo V.)
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka c
(c)  drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e).
(c)  drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e).
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
Če se strategije lokalnega razvoja financirajo iz več kot enega sklada, država članica zagotovi skladnost in usklajevanje.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  geografsko območje, ki ga strategija zajema;
(a)  geografsko območje, ki ga strategija zajema, vključno z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi medsebojnimi povezavami;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.
(d)  opis sodelovanja partnerjev iz člena 6 pri pripravi in izvajanju strategije.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi.
2.  Za pripravo in odobritev teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni regionalni, lokalni in drugi javni organi. Že obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko posodobijo in uporabijo za teritorialne strategije.
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1
Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.
Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Pri pripravi teritorialnih strategij organi iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje ustreznega programa.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4
4.  Kadar urbani, lokalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.
4.  Kadar regionalni, lokalni ali drugi javni organ ali drugo telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Izbrane operacije se lahko podpirajo v okviru več prednostnih nalog istega programa.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več skladov, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.
1.  Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več kot enega sklada, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. Po potrebi se lahko vsaka celostna teritorialna naložba dopolni s finančno podporo iz EKSRP.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi javni organi ali telesa sodelujejo pri izboru operacij.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  ESRR, ESS+ in ESPR lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.
1.  ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. V okviru EKSRP se ta oblika imenuje lokalni razvoj LEADER.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 – točka b
(b)  pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja;
(b)  pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina, vključno z javnim sektorjem, ne nadzoruje odločanja;
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 – točka d
(d)  v podporo mreženju, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.
(d)  v podporo mreženju, pristopom od spodaj navzgor, dostopnosti, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4.  Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad.
4.  Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad. Določijo se tudi vrsta ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega sklada.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka d
(d)  cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi;
(d)  cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi v odgovor na lokalne potrebe, kot jih opredeli lokalna skupnost;
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka f
(f)  finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada in zadevnega programa.
(f)  finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada, po potrebi vključno z EKSRP, in vsakega zadevnega programa.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4
4.  Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov.
4.  Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov. Ustrezni nacionalni javni prispevki se odobrijo vnaprej, za celotno obdobje.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Organi upravljanja zagotovijo, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.
2.  Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče in da izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom, da bi izvajale naloge, povezane z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – točka a
(a)  krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;
(a)  krepitev upravnih zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5
5.  Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo.
5.  Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo, tako da spodbuja ločevanje funkcij znotraj lokalne akcijske skupine.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:
1.  Da se omogočijo dopolnjevanje in sinergije, država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka a
(a)  krepitev zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij;
(a)  krepitev upravnih zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki, da se jim zagotovijo informacije in da se morebitnim upravičencem pomaga pri pripravi vlog;
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 a
1a.   Ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo zlasti:
(a)  pomoč pri pripravi in oceni projektov;
(b)  podporo za institucionalno krepitev in izgradnjo upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov;
(c)  študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih in poročilom o koheziji;
(d)  ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne podpore;
(e)  vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o sedanjem in prihodnjem delovanju skladov;
(f)  ukrepe za razširjanje informacij, po potrebi podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami;
(g)  vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;
(h)  ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;
(i)  ukrepe v zvezi z revizijo;
(j)  krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, potreb po financiranju, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov;
(k)  razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 6(1) in njihovih krovnih organizacij.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenj in poročanja, predvsem pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Taki ukrepi lahko zajemajo prihodnja in prejšnja programska obdobja.
2.  Taki ukrepi lahko zajemajo prejšnja in prihodnja programska obdobja.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Da bi preprečili primere začasne ustavitve plačil, Komisija zagotovi, da so države članice in regije, ki imajo zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti težave s skladnostjo, deležne ustrezne tehnične pomoči za izboljšanje teh zmogljivosti.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov.
1.  Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov, za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 6 ter za zagotavljanje nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, ocenjevanje, prepoznavnost in komunikacija.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
3.  Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad.
3.  Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad ali na več skladov.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji:
2.  Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je lahko na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami in ob upoštevanju finančnega načrta programa največ:
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka a
(a)  za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 %;
(a)  za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 3 %;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka b
(b)  za podporo ESS+: 4 % in za programe iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+: 5 %;
(b)  za podporo ESS+: % in za programe iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+: 6 %;
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka d
(d)  za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %;
(d)  za AMIF, SNV in podporo IUMV: 7 %;
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Za najbolj oddaljene regije je odstotek v točkah (a), (b) in (c) do 1 % višji.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti organov države članice, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in storitev, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89.
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89. Tehnična pomoč v obliki neobveznega posebnega programa se lahko izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč, ali s povračilom neposrednih stroškov.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 1
Država članica ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
Država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2
2.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.
2.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, pri čemer upošteva potrebo po popolni preglednosti.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 5
5.  Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(c)(vi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.
5.  Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1
Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6.
Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Predstavniki Komisije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.
2.  Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. Predstavniki Evropske investicijske banke so lahko povabljeni k sodelovanju pri delu odbora za spremljanje v obliki svetovanja, če je to potrebno.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2 a (novo)
2a.  V zvezi s skladi AMIF, SNV in IUMV ustrezne decentralizirane agencije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   predloge za možne ukrepe poenostavitve za upravičence;
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka b
(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;
(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj, vključno z vsemi nepravilnostmi, če je potrebno;
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka i
(i)  napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je ustrezno.
(i)  napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije, partnerje in upravičence, kadar je ustrezno.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 – točka b
(b)  letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;
(b)  letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)   spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d);
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Odbor za spremljanje lahko organu upravljanja predlaga nadaljnje naloge posredovanja.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov.
Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov. V tem postopku ustrezno sodelujejo organi upravljanja.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 6
6.  Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.
6.  Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 2
Podatki se prvič pošljejo do 31januarja 2022, zadnjič pa do 31januarja 2030.
Podatki se prvič pošljejo do 28februarja 2022, zadnjič pa do 28februarja 2030.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 3
Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.
Za programe v okviru člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2 – točka a
(a)  število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičenih odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;
(a)  v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičene odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2 – točka b
(b)  vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.
(b)  le v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. maja in 30. novembra, vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
1.  Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov.
1.  Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni vključevalnost, nediskriminatornost, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, prepoznavnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Vrednotenje iz odstavka 2 vključuje oceno družbenoekonomskega učinka in potrebe po financiranju v okviru ciljev politike iz člena 4(1), v programih in med njimi, s posebnim poudarkom na konkurenčnejši in pametnejši Evropi, s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter bolj povezane Evrope z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT. Komisija rezultate teh ocen objavi na spletnem mestu in jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  druge ustrezne partnerje in organe.
(b)  druge ustrezne partnerje in organe, vključno z regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.
1.  Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, okvirnim časovnim razporedom za razpise za zbiranje predlogov, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca;
(a)  če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca in pogodbenika;
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka a
(a)  na poklicnem spletišču upravičenca ali na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;
(a)  na poklicnem spletišču upravičenca in na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka c – uvodni del
(c)  v javnosti namestijo plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim:
(c)  na dobro vidnem javnem mestu namestijo stalne plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim:
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka d
(d)  za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov;
(d)  za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), na dobro vidnem javnem mestu namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov;
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)   od trenutka njegove fizične izvedbe javno in stalno prikazovanje emblema Unije na način, ki je jasno viden javnosti in v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Prilogi VIII;
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja.
Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik.
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, omejene uporabe finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik.
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka c
(c)  s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a).
(c)  s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a) ali 48(2)(c).
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2 – točka a
(a)  tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;
(a)  tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo s 1720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2 – točka b
(b)  tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.
(b)  tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 2
2.  Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.
2.  Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev. Takšna podpora je lahko v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči namenjena naložbam v opredmetena in neopredmetena sredstva ter v obratni kapital.
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda;
(a)  predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda, skupaj z ustreznimi ocenami;
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 5
5.  Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo, izvedeno prek finančnega instrumenta.
5.  Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. Če je znesek podpore za program v obliki nepovratnih sredstev nižji od zneska podpore za program v obliki finančnega instrumenta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za finančne instrumente.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument.
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument, z neposredno ali posredno oddajo naročila.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Organ upravljanja lahko naloge izvajanja z neposredno oddajo naročila zaupa:
(a)  EIB;
(b)  mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica delničar;
(c)  banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 7
7.  Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56.
7.  Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3 vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije ali pri EKSRP za vrsto intervencije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Zahteve glede poročanja o uporabi finančnega instrumenta za predvidene namene so omejene na organe upravljanja in finančne posrednike.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.  Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore do konca obdobja upravičenosti.
2.  Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore za nadaljnje naložbe v končne prejemnike; oziroma, kadar je ustrezno, za pokritje izgub v nominalnem znesku prispevka iz skladov k finančnemu instrumentu, ki izhajajo iz negativnih obresti, če pride do izgub kljub dejavnemu vodenju zakladništva s strani organov, ki izvajajo finančne instrumente, do konca obdobja upravičenosti.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1
1.  Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička.
1.  Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije, ali za drugačne oblike podpore Unije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2
2.  Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali z neodvisno oceno.
2.  Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali s predhodno oceno, opravljeno v skladu s členom 52 te uredbe.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1
1.  Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami.
1.  Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami, ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Prihranki iz učinkovitejših operacij ne štejejo za ustvarjene prihodke za namene prvega pododstavka. Zlasti velja, da v primeru prihrankov pri stroških zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost se ne ustrezno zmanjšajo subvencije za poslovanje.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 2 – pododstavek 1
Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.
Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2030.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 4
4.  Vsa operacija ali del operacije se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija prispeva k doseganju ciljev programa.
4.  Vsa operacija ali del operacije v okviru ESRR, ESS+ ali Kohezijskega sklada se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija spada pod eno od petih komponent cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) in prispeva k doseganju ciljev programa.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 6
6.  Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila.
6.  Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila. Ta odstavek se ne uporablja za odhodke v zvezi z nadomestilom za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah v okviru ESPR in za odhodke, financirane z dodatnimi posebnimi dodelitvami za najbolj oddaljene regije v okviru ESRR in ESS+.
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;
(a)  obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo, ali v zvezi s prispevkom k finančnim instrumentom, ki izhaja iz negativnih obresti;
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)   davek na dodano vrednost (DDV), razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR.
črtano
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Upravičenost za davek na dodano vrednost (DDV) se določi od primera do primera, razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR, ter za naložbe in odhodke končnih prejemnikov.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v ustrezno utemeljenih primerih iz točk (a), (b) in (c), ko gre za vzdrževanje delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 3
3.  Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.
3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prispevke iz programa finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov in za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 – pododstavek 1
Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.
Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Za prvih 12 mesecev izvajanja finančnega instrumenta je upravičeno osnovno nadomestilo za stroške upravljanja in provizije za upravljanje. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(2), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 – pododstavek 2
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.
Kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki temeljijo na uspešnosti.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih.
2.  Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Države članice v celoti sodelujejo z uradom OLAF.
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo kakovost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih.
4.  Države članice zagotovijo kakovost, neodvisnost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 6 – pododstavek 1
Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. Na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave.
Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Na zahtevo Komisije v skladu s členom 64(4a) obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 1
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo z uporabnikom prijaznimi sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 2
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023.
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2022.
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 3
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 11
11.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena.
11.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji in pravila za izvajanje tega člena.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno delujejo med izvajanjem programov. Komisija pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja.
Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno in učinkovito delujejo med izvajanjem programov. Komisija za države članice pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 2
2.  Revizije Komisije se opravijo največ tri koledarska leta po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.
2.  Revizije Komisije se opravijo največ dve koledarski leti po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka a
(a)  Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;
(a)  Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 15 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c
(c)  Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;
(c)  Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 2 meseca po zadnjem dnevu revizije;
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d
(d)  Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.
(d)  Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 2 meseca po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije. Odgovor države članice se šteje za popoln, če Komisija v 2 mesecih ne poroča o manjkajoči dokumentaciji.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 2
Komisija lahko podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatne tri mesece.
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatna dva meseca.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Brez poseganja v člen 63(6) Komisija zagotovi sistem za obravnavo pritožb, ki je dostopen vsem državljanom in deležnikom.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 2
2.  Revizijska oblast je javna oblast, funkcionalno neodvisna od revidirancev.
2.  Revizijska oblast je javna ali zasebna oblast, funkcionalno neodvisna od organa upravljanja in organov ali subjektov, ki so jim zaupane naloge ali so zanje pooblaščeni.
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – točka e
(e)  v elektronskem sistemu za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.
(e)  v elektronskih sistemih za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 1 – pododstavek 1
Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.
Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni, pregledni, zagotavljajo dostop invalidom, enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka a
(a)  zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;
(a)  zagotovi, da so izbrane operacije trajnostne, v skladu s programom in teritorialnimi strategijami ter učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka c
(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo ustrezno razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka e
(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU48, predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta49;
(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU48, predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, in da se ustrezno upošteva ocena alternativnih rešitev in celostna javna posvetovanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta49;
_________________
_________________
48 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
48 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
49 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
49 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka f
(f)  preveri, ali se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja;
(f)  zagotovi, da se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja;
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka j
(j)  zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.
(j)  pred sprejetjem naložbenih odločitev zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let, pa tudi uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu„.
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Organ upravljanja se lahko v ustrezno utemeljenih primerih tudi odloči, da bo do 5 % dodeljenih finančnih sredstev programa iz ESRR in ESS+ prispeval za specifične projekte v državi članici, upravičene v okviru programa Obzorje Evropa, tudi za tiste, izbrane v drugi fazi, če ti projekti prispevajo k ciljem programa v tej državi članici.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 6
6.  Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, takoj obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji.
6.  Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, v roku enega meseca obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji, vključno z analizo stroškov in koristi.
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec prejme celotni znesek najpozneje 90 dni od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo;
(b)  zagotovi, da upravičenec pri predplačilih in vmesnih plačilih za preverjene odhodke prejme celotni znesek najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo;
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka a
(a)  priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86;
(a)  priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86 ter ob upoštevanju revizij, ki jih je izvedel revizijski organ ali so bile opravljene v okviru njegove pristojnosti;
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka b
(b)  priprava obračunov v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu;
(b)  priprava in predstavitev obračunov za potrditev popolnosti, točnosti in pravilnosti v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu;
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Revizija se opravi glede na standard, ki se je uporabljal ob sklenitvi dogovora za revidirano operacijo, razen ko so novi standardi ugodnejši za upravičenca.
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 6 b (novo)
6b.   Ugotovitev nepravilnosti pri reviziji operacije, ki privede do denarne kazni, ne more omogočiti razširitve obsega kontrole ali finančnih popravkov, ki presegajo odhodke, ki so zajeti z obračunskim letom revidiranih odhodkov.
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1
1.  Revizijska oblast pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo, v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov.
1.  Revizijska oblast po posvetovanju z organom upravljanja pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo. Revizija se opravi v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. Revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov. Revizijska oblast lahko v revizijski strategiji določi omejitev za revizije enotnega obračuna.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Če se Komisija in država članica ne strinjata glede ugotovitev revizije, se uvede postopek poravnave.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskih sistemih iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.
1.  Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Organ upravljanja se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravil upravljalnih preverjanj na kraju samem, če finančni instrument zagotavlja poročila o kontroli, ki podpirajo zahtevek za plačilo.
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 2 – pododstavek 2
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o kontrolah, ki podpirajo zahtevke za plačilo.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3
3.  Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.
3.  Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Revizijska oblast se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravila nadaljnjih revizij, če ji finančni instrument zagotovi letno revizijsko poročilo, ki ga ob koncu vsakega koledarskega leta pripravijo njegovi zunanji revizorji ter zajema elemente iz Priloge XVII.
Sprememba 307
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Organi, prisojni za revizijo programov, lahko v okviru jamstvenih skladov izvajajo preverjanja ali revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, le v enem ali več naslednjih primerov:
(a)  podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnih instrumentov, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente;
(b)  obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore.
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petih let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu.
1.  Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje treh let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Organ upravljanja se lahko odloči, da skrajša obdobje hrambe dokumentov, sorazmerno glede na profil tveganja in velikost upravičencev.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:
Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, in sicer kot sledi:
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  2022: 0,5 %;
(b)  2022: 0,%;
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  2023: 0,5 %;
(c)  2023: %;
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
(d)  2024: 0,5 %;
(d)   2024: 1,5 %;
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e
(e)  2025: 0,5 %;
(e)  2025: %;
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f
(f)  2026: 0,5
(f)  2026: 2 %
Sprememba 316
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 3 – točka b
(b)  znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31(2);
(b)  znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31;
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)   V primeru državne pomoči lahko zahtevek za izplačilo vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih je upravičencu plačal organ, ki dodeljuje pomoč, pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: zanje velja bančno ali enakovredno jamstvo, ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za dano dejavnost, krijejo pa ga izdatki, ki jih plačajo upravičenci, in so podprti s prejetimi računi v 3 letih.
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 1
1.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu.
1.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(1), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu.
Sprememba 319
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(3), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:
2.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:
Sprememba 320
Predlog uredbe
Člen 87 – odstavek 1
1.  Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.
1.  Komisija izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.
Sprememba 321
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 1 – točka a
(a)  obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;
(a)  obstajajo dokazi o resni pomanjkljivosti, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;
Sprememba 322
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka e
(e)  država članica ni sprejela potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(6).
črtano
Sprememba 323
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 1
1.  Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26. decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.
1.  Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86 do 31. decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.
Sprememba 324
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 2
2.   Znesek, ki ga mora pokrivati predfinanciranje ali zahtevek za plačilo v roku, določenem v odstavku 1, v zvezi s proračunsko obveznostjo za leto 2021 znaša 60 % te obveznosti. 10 % proračunske obveznosti za leto 2021 se prišteje k vsaki proračunski obveznosti za leta 2022 do 2025 za namene izračuna zneskov, ki jih je treba pokriti.
črtano
Sprememba 325
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 3
3.  Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2029, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1).
3.  Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2030, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1).
Sprememba 326
Predlog uredbe
Člen 100 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  zaradi zamud na ravni Unije pri vzpostavljanju pravnega in upravnega okvira za sredstva za obdobje 2021–2027 ni bilo mogoče pravočasno podati zahtevka za plačilo.
Sprememba 327
Predlog uredbe
Člen 101 – odstavek 2
2.  Država članica ima na voljo en mesec, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.
2.  Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.
Sprememba 328
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 1
1.  ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/2014.
1.  ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2016/2066.
Sprememba 329
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 1 – pododstavek 1
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 330 624 388 630 EUR po cenah iz leta 2018.
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 378 097 000 000 EUR po cenah iz leta 2018.
(Ta Sprememba je namenjen ponovni uvedbi zneska, enakovrednega znesku za obdobje 2014–2020, vključno s potrebnimi povečanji, v skladu s stališčem EP o predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi izračune v Prilogi XXII.)
Sprememba 330
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 1
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII. Najnižja skupna dodelitev iz skladov na nacionalni ravni bi morala znašati 76 % proračuna, ki se v obdobju 2014–2020 dodeli posamezni državi članici ali regiji.
Sprememba 429
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Brez poseganja v nacionalne dodelitve sredstev za države članice se sredstva za regije, ki so bile za obdobje 2021–2027 razvrščene v nižjo kategorijo, ohranijo na ravni dodelitev za obdobje 2014–2020.
Sprememba 331
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo)
Glede na poseben pomen kohezijskih sredstev za čezmejno in transnacionalno sodelovanje ter za najbolj oddaljene regije merila upravičenosti za takšno financiranje ne bi smela biti manj ugodna kot v obdobju 2014–2020 in bi morala zagotavljati čim večjo kontinuiteto z obstoječimi programi.
(Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi izračune v Prilogi XXII.)
Sprememba 332
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97,5 % skupnih sredstev (tj. Skupno 322 194 388 630 EUR) in se dodelijo, kot sledi:
1.  Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97 % skupnih sredstev (tj. skupno 366 754 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). Od tega zneska se 5 900 000 000 EUR za jamstvo za otroke dodeli iz sredstev ESS+. Preostala sredstva v višini 360 854 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) se dodelijo, kot sledi:
Sprememba 333
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka a
(a)  61,6 % (tj. skupno 198 621 593 157 EUR) za manj razvite regije;
(a)  61,6 % (tj. skupno 222 453 894 000 EUR) za manj razvite regije;
Sprememba 334
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka b
(b)  14,3 % (tj. skupno 45 934 516 595 EUR) za regije v prehodu;
(b)  14,3 % (tj. skupno 51 446 129 000 EUR). za regije v prehodu;
Sprememba 335
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka c
(c)  10,8 % (tj. skupno 34 842 689 000 EUR) za bolj razvite regije;
(c)  10,8 % (tj. skupno 39 023 410 000 EUR) za bolj razvite regije;
Sprememba 336
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka d
(d)  12,8 % (tj. skupno 41 348 556 877 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;
(d)  12,8 % (tj. skupno 46 309 907 000 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;
Sprememba 337
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka e
(e)  0,4 % (tj. skupno 1 447 034 001 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
(e)  0,4 % (tj. skupno 1 620 660 000 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
Sprememba 338
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 3 – pododstavek 1
Znesek razpoložljivih sredstev za ESS+ v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 88 646 194 590 EUR.
Razpoložljiva sredstva za ESS+ znašajo 28,8 % sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ (tj. 105 686 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). To ne vključuje finančnih sredstev za programski sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ali programski sklop za zdravje.
Sprememba 339
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 3 – pododstavek 2
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 376 928 934 EUR.
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 0,4 % sredstev iz pododstavka 1 (tj. 424 296 054 EUR po cenah iz leta 2018).
Sprememba 340
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 1
Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. Porabi se za projekte prometne infrastrukture z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.
Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 4 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. Porabi se za projekte prometne infrastrukture, pri čemer se upoštevajo potrebe držav članic in regij po vlaganju v infrastrukturo, z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.
Sprememba 341
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 5
30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je na voljo takoj po prerazporeditvi v vse države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].
črtano
Sprememba 342
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 6
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada glede 70 % sredstev prerazporejenih v IPE.
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada.
Sprememba 343
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 5
5.  500 000 000 EUR sredstev za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija.
5.  560 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija.
Sprememba 344
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 6
6.  175 000 000 EUR sredstev iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja.
6.  196 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja.
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 7
7.  Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 EUR).
7.  Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 11 343 000 000 EUR po cenah iz leta 2018).
Sprememba 346
Predlog uredbe
Člen 105 – odstavek 1 – točka a
(a)  največ 15 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;
(a)  največ 5 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;
Sprememba 347
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  70 % za manj razvite regije;
(a)  85 % za manj razvite regije;
Sprememba 348
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  55 % za regije v prehodu;
(b)  65 % za regije v prehodu;
Spremembi 349 in 447
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
(c)  40 % za bolj razvite regije.
(c)  50 % za bolj razvite regije.
Sprememba 350
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 2
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije.
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije in za dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije.
Sprememba 351
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 3
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 %:
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 85 %:
Sprememba 352
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 4
Uredba o ESS+ lahko določi višje stopnje sofinanciranja za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14] navedene uredbe.
Uredba o ESS+ lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi višje stopnje sofinanciranja do 90 % za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [13] in členom [4(1)(x)] in [(xi)] navedene uredbe, in za programe, ki obravnavajo materialno prikrajšanost v skladu s členom [9], brezposelnost mladih v skladu s členom [10], podpirajo evropsko jamstvo za otroke v skladu s členom [10a] in transnacionalno sodelovanje v skladu s členom [11b].
Sprememba 353
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 4 – pododstavek 1
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 %.
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 85 %.
Sprememba 453
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložijo zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni navedeno zahtevo v luči strateške pomembnosti naložb.
Sprememba 354
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 za spremembe in prilagoditve Delegirane uredbe (EU) 204/2014 iz člena 6(3) te uredbe.
Sprememba 355
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027.
Sprememba 356
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 3
3.  Pooblastilo iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4) in člena 89(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Pooblastilo iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 357
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3), členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 359
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 001 – stolpec 1
001 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
001 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 360
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 002 – stolpec 1
002 Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
002 Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 361
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 004 – stolpec 1
004 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
004 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 362
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 005 – stolpec 1
005 Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
005 Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 363
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 2 – vrstica 035 – stolpec 1
035 Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
035 Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave in zemeljski plazovi (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
Sprememba 364
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 043

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

043

Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: mehansko-biološka obdelava, toplotna obdelava

0 %

100 %

Sprememba

 

črtano

 

 

Sprememba 365
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 056 – stolpec 1
056 Novo zgrajene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T
056 Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T
Sprememba 366
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 057 – stolpec 1
057 Novo zgrajene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T
057 Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T
Sprememba 367
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 060 – stolpec 1
060 Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T
060 Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T
Sprememba 368
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 061 – stolpec 1
061 Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T
061 Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T
Sprememba 369
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 5 – vrstica 128 – stolpec 1
128 Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma ter z njimi povezanih turističnih storitev
128 Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma in turističnih storitev
Sprememba 370
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 5 – vrstica 130 – stolpec 1
130 Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma
130 Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma, razen območij Natura 2000
Sprememba 371
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 12 – Celostne teritorialne naložbe
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 372
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 16 – Celostne teritorialne naložbe
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 373
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 22 – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 374
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 26 – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 375
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 32 – Druge vrste teritorialnega orodja v okviru cilja politike št. 5
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 376
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 36 – Druge vrste teritorialnega orodja v okviru cilja politike št. 5
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 377
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek 4 – vrstica 17
17 Nastanitvene in gostinske dejavnosti
17 Turizem ter nastanitvene in gostinske dejavnosti
Sprememba 378
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 – stolpec 2
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
1.  cilje z merljivimi vrednostmi, zbiranje podatkov in mehanizem spremljanja.
1.  cilje z merljivimi vrednostmi, zbiranje podatkov in mehanizem spremljanja, ki se uporabljajo v okviru vseh ciljev politike.
2.  Ureditev za zagotovitev, da se politika, zakonodaja in standardi dostopnosti ustrezno upoštevajo pri pripravi in izvajanju programov.
2.  Ureditev za zagotovitev, da se politika, zakonodaja in standardi dostopnosti ustrezno upoštevajo pri pripravi in izvajanju programov v skladu z določbami Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter se vključijo v merila in obveznosti za izbiro projektov.
2a.  Ureditve poročanja odboru za spremljanje glede skladnosti operacij, ki se podpirajo.
Sprememba 379
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Izvajanje načel in pravic evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k resnični konvergenci in koheziji v Evropski uniji.

Ureditve na nacionalni ravni za zagotovitev ustreznega izvajanja načel evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k povečevanju socialne konvergence in kohezije v Evropski uniji, in sicer zlasti načel, ki preprečujejo nepošteno konkurenco na notranjem trgu.

Sprememba 380
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Učinkovita uporaba načela partnerstva

Vzpostavljen je okvir, s katerim imajo vsi partnerji polnopravno vlogo pri pripravi, izvajanju, spremljanju in oceni programov in ki vključuje:

 

1.  ureditve, ki zagotavljajo pregledne postopke za vključitev partnerjev.

 

2.  Ureditve za razširjanje in razkritje informacij, pomembnih za partnerje, za pripravo in spremljanje sestankov.

 

3.  Podporo za krepitev položaja partnerjev in krepitev zmogljivosti.

Sprememba 381
Predlog uredbe
Priloga IV – tabela 1 – cilj politike št. 2 – vrstica 2 – stolpec 4
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki vključujeta:
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sta v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C, in vključujeta:
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi v Prilogi I k uredbi o upravljanju energetske unije;
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi v Prilogi I k uredbi o upravljanju energetske unije;
2.  okvirni opis predvidenih finančnih sredstev in mehanizmov za ukrepe za spodbujanje nizkoogljične energije.
2.  opis predvidenih finančnih sredstev in mehanizmov za ukrepe za spodbujanje nizkoogljične energije.
Sprememba 382
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 2 – vrstica 4 – stolpec 2
ESRR in Kohezijski sklad:
ESRR in Kohezijski sklad:
2.4  Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče
2.4  Spodbujanje prilagajanja podnebnim in strukturnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče
Sprememba 383
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 2 – vrstica 7 – stolpec 2
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi za prednostni okvir ukrepanja za obdobje 2021–2027, o katerem so se dogovorile Komisija in države članice;
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi za prednostni okvir ukrepanja za obdobje 2021–2027, o katerem so se dogovorile Komisija in države članice, vključno s prednostnimi ukrepi in oceno potreb po financiranju.
2.  opredelitev prednostnih ukrepov in oceno potreb po financiranju.
Sprememba 384
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 2
3.2  Razvoj trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 385
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 4 – točka -1 a (novo)
-1a.  zahteva, da se zagotovi socialna, ekonomska in teritorialna kohezija ter na splošno dokončanje manjkajočih povezav in odprava ozkih grl na omrežju TEN-T, kar pomeni naložbe tudi v materialno infrastrukturo;
Sprememba 386
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 4 – točka 1
1.  vključuje ekonomsko utemeljitev načrtovanih naložb, temelječo na zanesljivi analizi povpraševanja in modeliranju prometa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pričakovan vpliv liberalizacije železnic;
1.  vključuje ekonomsko utemeljitev načrtovanih naložb, temelječo na zanesljivi analizi povpraševanja in modeliranju prometa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pričakovan vpliv odprtja trgov storitev železniškega prevoza;
Sprememba 387
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 2
2.  odraža načrte za kakovost zraka, pri čemer se upoštevajo zlasti nacionalni načrti za razogljičenje;
2.  odraža načrte za kakovost zraka, pri čemer se upoštevajo zlasti nacionalne strategije za zmanjšanje emisij v prometnem sektorju;
Sprememba 388
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 3
3.  vključuje naložbe v koridorje osrednjega omrežja TEN-T, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1316/2013, v skladu z zadevnimi načrti dela TEN-T;
3.  vključuje naložbe v koridorje osrednjega omrežja TEN-T, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1316/2013, v skladu z zadevnimi načrti dela TEN-T, ter v predhodno določene odseke celostnega omrežja;
Sprememba 389
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 4
4.  za naložbe izven osrednjega omrežja TEN-T zagotavlja dopolnjevanje z zagotavljanjem zadostne povezljivosti regij in lokalnih skupnosti z osrednjim omrežjem TEN-T ter njegovimi vozlišči;
4.  za naložbe izven osrednjega omrežja TEN-T zagotavlja dopolnjevanje z zagotavljanjem zadostne povezljivosti mestnih omrežij, regij in lokalnih skupnosti z osrednjim omrežjem TEN-T ter njegovimi vozlišči;
Sprememba 390
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 9 a (novo)
9a.  spodbuja trajnostne regionalne in čezmejne pobude glede turizma, ki prinašajo koristi tako za turiste kot za prebivalce, kot je povezovanje omrežja EuroVelo z vseevropskim železniškim omrežjem.
Sprememba 391
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 1 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.1.1  Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, tudi za mlade in neaktivne ljudi, ter spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
4.1.1  Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, in spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
4.1.2  Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehod in mobilnost
4.1.2  Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se ocenijo in predvidijo potrebe po spretnostih ter zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela
Sprememba 392
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 2 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.1.3  Spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva ter zdravega in prilagojenega delovnega okolja za obravnavanje zdravstvenih tveganj, prilagajanje delavcev na spremembe ter zdravo in aktivno staranje
4.1.3  Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva ter zdravega in prilagojenega delovnega okolja za obravnavanje zdravstvenih tveganj, prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter zdravo in aktivno staranje
Sprememba 393
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 2
2.  ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju, plačah in pokojninah, ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim z izboljšanjem dostopa do predšolske vzgoje in varstva, s cilji;
2.  ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju, plačah, socialni varnosti in pokojninah, ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim z izboljšanjem dostopa do predšolske vzgoje in varstva, s cilji;
Sprememba 394
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 3 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.2.1  Izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela
4.2.1  Izboljšanje kakovosti, vključevalnosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi in znanjem, ter se olajša prehod od izobraževanja k delu
4.2.2  Spodbujanje prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse, tudi prek olajševanja poklicnih prehodov in spodbujanja poklicne mobilnosti
4.2.2  Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse, ter priložnostnega in neformalnega učenja, tudi prek olajševanja poklicnih prehodov in spodbujanja poklicne mobilnosti
4.2.3  Spodbujanje enakega dostopa, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja od predšolske vzgoje in varstva v okviru splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter do terciarne ravni
4.2.3  Spodbujanje enakega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva v okviru splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse
Sprememba 395
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 1
1.  z dokazi podprte sisteme za napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter mehanizme in storitve za spremljanje diplomantov za kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev vseh starosti;
1.  z dokazi podprte sisteme za napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter mehanizme za nadaljnje spremljanje in storitve za kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev vseh starosti, vključno s pristopi, osredotočenimi na učence;
Sprememba 396
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 2
2.  ukrepe za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega, ustreznega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbe v njem in njegove zaključitve, hkrati pa pridobivanje ključnih kompetenc na vseh ravneh, vključno z visokošolskim izobraževanjem;
2.  ukrepe za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega, cenovno dostopnega, ustreznega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbe v njem in njegove zaključitve, hkrati pa pridobivanje ključnih kompetenc na vseh ravneh, vključno s terciarnim izobraževanjem;
Sprememba 397
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 3
3.  mehanizem usklajevanja na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno s terciarnim izobraževanjem, in jasno razdelitev pristojnosti med zadevnimi nacionalnimi in/ali regionalnimi organi;
3.  mehanizem usklajevanja na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno s terciarnim izobraževanjem ter izvajalci neformalnega in priložnostnega učenja, in jasno razdelitev pristojnosti med zadevnimi nacionalnimi in/ali regionalnimi organi;
Sprememba 398
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3
ESRR:
ESRR:
4.3  Izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami
4.3  Izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, beguncev in migrantov pod mednarodno zaščito in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami
Sprememba 399
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3.1
ESS:
(Ne zadeva slovenske različice.)
4.3.1  Spodbujanje aktivne vključenosti, tudi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe, ter povečanje zaposljivosti
Sprememba 400
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3.1 a (novo)
4.3.1a.   Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki
Sprememba 401
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 4
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike in akcijski načrt za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
1.  z dokazi podprto prepoznavanje revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, prostorsko in izobraževalno segregacijo, omejenim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture ter posebnimi potrebami ranljivih ljudi;
1.  z dokazi podprto prepoznavanje revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, prostorsko in izobraževalno segregacijo, omejenim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture ter posebnimi potrebami ranljivih ljudi;
2.  ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev za ranljive osebe, vključno z migranti;
2.  ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne dohodkovne podpore, socialne zaščite, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev za ranljive osebe, vključno z migranti in begunci;
3.  ukrepe za prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti;
3.  ukrepe za prehod z institucionalne oskrbe na družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti na podlagi nacionalne strategije in akcijskega načrta za deinstitucionalizacijo;
4.  ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
4.  ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
Sprememba 402
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 5 – stolpec 2
ESS:
ESS:
4.3.2  Spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, na primer Romov
4.3.2  Spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, na primer Romov
Sprememba 403
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 6 – stolpec 2
ESS:
ESS:
4.3.4  Izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov; izboljšanje dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe
4.3.4  Izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov; izboljšanje dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe
Sprememba 404
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 6 – stolpec 4 – točki 2.3 in 3 a (novo)
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za zdravje, ki vključuje:
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za zdravje, ki vključuje:
1.  kartiranje potreb na področju zdravja in dolgoročne oskrbe, tudi v smislu zdravstvenega osebja, za zagotovitev trajnostnih in usklajenih ukrepov;
1.  kartiranje potreb na področju zdravja in dolgoročne oskrbe, tudi v smislu zdravstvenega osebja, za zagotovitev trajnostnih in usklajenih ukrepov;
2.  ukrepe za zagotovitev učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s posebnim poudarkom na osebah, izključenih iz sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe;
2.  ukrepe za zagotovitev učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s posebnim poudarkom na osebah, izključenih iz sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ter tistih, ki jih je najtežje doseči;
3.  ukrepe za spodbujanje storitev v okviru skupnosti, vključno s preprečevanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom, oskrbo na domu in storitvami v okviru skupnosti.
3.  ukrepe za spodbujanje storitev v okviru skupnosti, vključno s preprečevanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom, oskrbo na domu in storitvami v okviru skupnosti, ter prehod z institucionalne oskrbe na družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti;
3a.   ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti sistemov socialne zaščite.
Sprememba 405
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – Tabela 1 T – Struktura programa

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

ID

Naziv [300]

TP

Osnova za izračun

Sklad

Kategorija regije, ki prejema podporo

Izbrani specifični cilj

1

Prednostna naloga 1

Ne

 

ESRR

Bolj razvite regije

Specifični cilj 1

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 2

Najbolj oddaljene in redko poseljene regije

Bolj razvite regije

Specifični cilj 3

2

Prednostna naloga 2

Ne

 

ESS+

Bolj razvite regije

Specifični cilj 4

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 5

Najbolj oddaljene regije

3

Prednostna naloga 3

Ne

 

KS

Ni relevantno

 

3

Prednostna tehnična pomoč

Da

 

 

 

Ni relevantno

..

Namenska prednostna naloga – zaposlovanje mladih

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – priporočila za posamezne države

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – inovativni ukrepi

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 8

 

Namenska prednostna naloga – materialno prikrajšanje

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 9

 

Sprememba

ID

Naziv [300]

TP

Osnova za izračun

Sklad

Kategorija regije, ki prejema podporo

Izbrani specifični cilj

1

Prednostna naloga 1

Ne

 

ESRR

Bolj razvite regije

Specifični cilj 1

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 2

Najbolj oddaljene in redko poseljene regije

Bolj razvite regije

Specifični cilj 3

2

Prednostna naloga 2

Ne

 

ESS+

Bolj razvite regije

Specifični cilj 4

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 5

Najbolj oddaljene regije

3

Prednostna naloga 3

Ne

 

KS

Ni relevantno

 

3

Prednostna tehnična pomoč

Da

 

 

 

Ni relevantno

..

Namenska prednostna naloga – zaposlovanje mladih

Ne

 

ESS+

 

 

 

Namenska prednostna naloga – jamstvo za otroke

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – priporočila za posamezne države

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – inovativni ukrepi

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 8

 

Namenska prednostna naloga – materialno prikrajšanje

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 9

Sprememba 406
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2.1 – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zadevnemu priporočilu za posamezno državo

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zaposlovanju mladih

[ ] To je prednostna naloga, namenjena inovativnim ukrepom

[ ] To je prednostna naloga, namenjena obravnavi materialnega prikrajšanja

Sprememba

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zadevnemu priporočilu za posamezno državo

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zaposlovanju mladih

[ ] To je prednostna naloga, namenjena jamstvu za otroke

[ ] To je prednostna naloga, namenjena inovativnim ukrepom

[ ] To je prednostna naloga, namenjena obravnavi materialnega prikrajšanja

Sprememba 407
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – uvodni del
2.1.1.  Specifični cilj54 (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč
2.1.1.  Specifični cilj54 (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč
__________________
__________________
54 Razen za specifični cilj iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+.
54 Razen za specifični cilj iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+.
Sprememba 408
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – točka 2.1.1.2 – uvodni del
2.1.1.2  Kazalniki55
2.1.1.2  Kazalniki
_________________
55 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
Sprememba 409
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – točka 2.1.1.3 – uvodni del
2.1.1.3  Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije56 (se ne uporablja za ESPR)
2.1.1.3  Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije (se ne uporablja za ESPR)
_________________
56 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
Sprememba 410
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.2 – odstavek 8
Merila za izbor operacij57
Merila za izbor operacij57
__________________
__________________
57 Samo za programe, omejene na specifični cilj iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+.
57 Samo za programe, omejene na specifični cilj iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+.
Sprememba 411
Predlog uredbe
Priloga V – točka 3 – preglednica 16
[...]
črtano
Sprememba 412
Predlog uredbe
Priloga V – točka 3 – točka 3.2 – uvodni del
3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje59
3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje
_________________
59 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, finančna sredstva samo za leta od 2021 do 2025.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0043/2019).

Zadnja posodobitev: 14. februar 2019Pravno obvestilo