Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2094(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0427/2018

Predložena besedila :

A8-0427/2018

Razprave :

PV 11/02/2019 - 20
CRE 11/02/2019 - 20

Glasovanja :

PV 13/02/2019 - 8.16
CRE 13/02/2019 - 8.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0098

Sprejeta besedila
PDF 167kWORD 65k
Sreda, 13. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Stanje razprav o prihodnosti Evrope
P8_TA-PROV(2019)0098A8-0427/2018

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o stanju razprav o prihodnosti Evrope (2018/2094(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in njegove revidirane različice,

–  ob upoštevanju člena 295 PDEU,

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju izjave in načrta 27 držav članic iz Bratislave z dne 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(6),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)2025, COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju obvestila Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 o nameri, da zapusti Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope in širše z dne 6. julija 2017(7),

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope – Razmisleki in scenariji za EU-27 do leta 2025 z dne 12. maja 2017(8),

–  ob upoštevanju različnih prispevkov nacionalnih parlamentov o beli knjigi in razmislekih Komisije o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju Unije v letu 2018 z dne 12. septembra 2018,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v letu 2017 z dne 13. septembra 2017 in njegovega načrta za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo z dne 24. oktobra 2017 (COM(2017)0650),

–  ob upoštevanju govora francoskega predsednika Emmanuela Macrona na Sorboni 26. septembra 2017 z naslovom Pobuda za Evropo: suverena in enotna demokratična Evropa,

–  ob upoštevanju neuradnega vrha voditeljev držav ali vlad EU 29. septembra 2017 v Talinu,

–  ob upoštevanju Agende voditeljev, ki jo je Evropski svet sprejel na srečanju 19. in 20. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic s strani Sveta, Parlamenta in Komisije 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju načrta Komisije o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU) z dne 6. decembra 2017 (COM(2017)0821) in zlasti predloga o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (EDS) (COM(2017)0827), predloga o vključitvi vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v pravni okvir Unije (COM(2017)0824) in sporočila o evropskem ministru za gospodarstvo in finance (COM(2017)0823),

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2017 ter srečanja voditeljev in vrha držav euroobmočja, ki sta potekala ob tem zasedanju,

–  ob upoštevanju dopisa 26 nacionalnih parlamentov iz 20 držav članic z dne 20. decembra 2017 o preglednosti sprejemanja odločitev v Svetu,

–  ob upoštevanju izjave z dne 10. januarja 2018, sprejete na vrhu južnih držav Evropske unije (Cipra, Francije, Grčije, Malte, Portugalske in Španije), o napredovanju EU v letu 2018 ter izjave o prihodnosti Evrope, ki jo je 26. januarja 2018 podala Višegrajska skupina (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), ter skupne izjave evropskih finančnih ministrov iz Finske, Danske, Estonije, Irske, Latvije, Litve, Nizozemske in Švedske z dne 6. marca 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2018 z naslovom „Evropa, ki prinaša rezultate: institucionalne možnosti za učinkovitejše delo Evropske unije“ (COM(2018)0095),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2018/234 z dne 14. februarja 2018 o krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament leta 2019(9),

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 23. februarja 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente(11),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018,

–  ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta z dne 16. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjave iz Meseberga z dne 19. junija 2018,

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 28. in 29. junija 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018 z naslovom „Razmislek o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k ponovni vzpostavitvi zaupanja v Evropsko unijo“,

–  ob upoštevanju razprav o prihodnosti Evrope z voditelji držav ali vlad, ki jih je gostil Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0427/2018),

A.  ker je Evropska unija edinstven primer nadnacionalne povezave, ki svojim narodom prinaša trajen mir, uspešnost in blaginjo že vse od prelomne Schumanove izjave z dne 9. maja 1950; ker so skupna varnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic ter blaginja njenih narodov v središču njenih prizadevanj in ukrepov;

B.  ker so prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, enotna valuta, program Erasmus, regionalna, kmetijska in kohezijska politika ter program Obzorje 2020 med mnogimi temeljnimi dosežki Unije, ki prispevajo k blaginji evropskih državljanov; ker mora imeti Unija ustrezna pooblastila in vire za soočanje z izzivi 21. stoletja;

C.  ker se Unija v zadnjih letih sooča s številnimi krizami, zaradi katerih sta bili na preizkušnji njena odpornost ter zmožnost odločnega in enotnega ukrepanja;

D.  ker je v obdobju 2014–2017 prišlo do bolj socialno uravnoteženih in učinkovitih monetarnih in makroekonomskih politik, kot so bile nestandardne politike Evropske centralne banke, prožnost Pakta za stabilnost in rast ter naložbeni načrt za Evropo, ki so prispevali k gospodarskemu in družbenemu okrevanju EU;

E.  ker je Evropi sicer uspelo zajeziti in deloma premagati najtežje trenutke finančne in gospodarske krize, vendar so pred njo še vedno pomembne in nujne reforme na ravni EU in držav članic na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v euroobmočju, kakor tudi v smislu nadaljnje krepitve enotnega trga in ponovne vzpostavitve ter razvoja socialnih standardov naše socialne države;

F.  ker bi morala Unija zaradi številnih notranjih in zunanjih sedanjih in prihodnjih izzivov, s katerimi se sooča v nestabilnem in kompleksnem svetu, zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, podnebnimi spremembami, okoljskimi vprašanji, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, dokončanjem EMU, globalizacijo, svobodno, pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, zunanjimi zadevami in obrambo, razvojem socialnega stebra ter bojem proti populizmu, uperjenemu proti EU, nestrpnosti in ksenofobiji, spodbujati obnovljen duh sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami, na podlagi členov 2 in 3 PEU in Listine o temeljnih pravicah, cilj oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope iz Lizbonske pogodbe pa bi moral še naprej navdihovati ukrepe, ki jih sprejema Unija za nadaljnjo krepitev evropskega povezovanja in učinkovito odzivanje na te izzive;

G.  ker je Parlament zelo zaskrbljen zaradi vzpona populističnih, ksenofobnih in protievropskih gibanj po vsej Evropi; ker morajo Unija in njene države članice okrepiti svoja prizadevanja za obrambo in spodbujanje demokratičnih vrednot, temeljnih načel in ciljev evropskega povezovanja;

H.  ker so se zaradi referenduma v Združenem kraljestvu junija 2016, katerega posledica je bila napoved Združenega kraljestva 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Evropske unije, okrepile razprave o prihodnosti Unije; ker so pogajanja o predvidenem izstopu Združenega kraljestva iz EU pokazala visoko stopnjo medsebojne odvisnosti držav članic, kako močno se vsi zanašamo na skupne instrumente in politike, ter stroške vsakega odhoda;

I.  ker se poglobitev razprave o prihodnosti Evrope odraža tako v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 kot v izjavi in načrtu iz Bratislave, beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope, Rimski izjavi, Agendi voditeljev, ki jo je oktobra 2017 sprejel Evropski svet, in različnih prispevkih posameznih držav članic ali skupin držav ter Evropskega ekonomsko-socialnega sveta in Odbora regij, prav tako pa na plenarnih razpravah v Evropskem parlamentu o prihodnosti Evrope z voditelji držav in vlad, na medparlamentarnih sejah odborov ter pri organizaciji dialogov in posvetovanj z državljani s strani različnih institucij, organov in držav članic;

J.  ker raziskava Parlemeter, ki je bila izvedena med 8. in 26. septembrom 2018, kaže, da 62 % vprašanih pozitivno ocenjuje dejstvo, da je njihova država članica Unije, 68 % pa jih meni, da njihovi državi članstvo v EU koristi, kar je najboljši izmerjen rezultat od leta 1983;

K.  ker vrednote in načela, na katerih temelji Unija, opredeljujejo sfero, s katero se lahko poistoveti vsak evropski državljan, ne glede na politične ali kulturne razlike, vezane na njegovo narodno identiteto;

L.  ker so prihodnje volitve v Evropski parlament priložnost, da se razprava o prihodnosti Evrope oceni tudi z vidika glavnih institucionalnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta v novem mandatu;

M.  ker se EU glede na naravo in razsežnost izzivov sooča z izjemno pomembnim obdobjem v procesu svoje gradnje in ker je te izzive mogoče rešiti samo s sodelovanjem ter tesnejšim in boljšim povezovanjem in solidarnostjo med državami članicami, ki naj v celoti izkoristijo sedanje določbe Lizbonske pogodbe in nato reformirajo pogodbe, da bi izboljšale institucionalno odločanje in zagotovile ustrezno ravnotežje med pristojnostmi;

N.  ker bi moral biti cilj institucionalnih reform večja demokratičnost postopkov odločanja, s čimer bi se povečali preglednost odločanja in odgovornost Unije ter njenih institucij; ker je glede na te cilje primeren in pravi čas, da se spodbudi vsebinsko državljansko sodelovanje v evropskem projektu ter da se organizirajo posvetovanja in spodbuja redni dialog z državljani in predstavniškimi združenji v skladu z zahtevami iz člena 11 PEU;

O.  ker Unija potrebuje močnejšo vladno strukturo z okrepljenim demokratičnim nadzorom Parlamenta, da bi se lahko soočila z današnjimi in prihodnjimi izzivi; ker sta transparentnost in integriteta institucij in organov EU bistveni za vzpostavitev zaupanja državljanov;

P.  ker je v skupni francosko-nemški izjavi iz Meseberga vrsta razmislekov in predlogov za okrepitev evropskega sodelovanja, zlasti na področju gospodarskega upravljanja;

Q.  ker je spodbujanje evropske razsežnosti kulture in izobraževanja bistvenega pomena za krepitev evropskega državljanstva, pri čemer je treba upoštevati, da Unija trpi zaradi pomanjkanja znanja, kar pomeni, da se mladim generacijam dosežki Unije ponavadi zdijo samoumevni;

1.  opozarja, da sta bila v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 poudarjena pomen enotnega institucionalnega okvira in metoda Skupnosti, podanih pa je bilo tudi več predlogov in pobud, ki so izjemno pomembne za evropsko povezovanje in lahko prispevajo h gradnji prihodnosti Evrope;

2.  poudarja, da mora Unija izzive svoje prihodnosti obravnavati s tesnejšim in boljšim političnim povezovanjem, ob popolnem spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, temeljnih vrednot in demokratičnih načel ter s sodelovanjem; poudarja, da si državljani želijo Evropo, ki varuje njihove pravice, blaginjo in socialni model na podlagi deljene suverenosti, kar zahteva ustrezno politično povezovanje; poziva voditelje držav ali vlad, naj te cilje zasledujejo v okrepljenem duhu solidarnosti in sodelovanja;

3.  poudarja, da so voditelji držav ali vlad, ki so v okviru razprav o prihodnosti Evrope govorili na plenarnih zasedanjih Parlamenta, priznali, da se je treba skupaj soočiti z izzivi prihodnosti in bolje delati tisto, kar je mogoče doseči le skupaj;

4.  ponovno poudarja svoje stališče, da mora diferencirano povezovanje ostati odprto za vse države članice in biti še naprej metoda globljega evropskega povezovanja in solidarnosti, česar pa ne bi smeli zamešati z idejo Evrope à la carte; vztraja, da se je treba v sedanji razpravi o diferenciranem povezovanju izogniti kakršnemu koli dojemanju držav v prvem in drugem razredu članstva Unije;

5.  opozarja, da diferencirano povezovanje ne bi smelo biti način za zmanjšanje političnega povezovanja;

6.  poudarja, da je kriza povzročila neravnovesje med glavnimi institucijami Unije in da Evropski svet uveljavlja lastno politično pobudo v škodo pravice Komisije do pobude ter krepi medvladno metodo; vendar meni, da je metoda Skupnosti najprimernejša za delovanje Unije; opozarja na številne resolucije, ki jih je Parlament sprejel v zvezi s tem, in ponovno poziva Evropski svet, naj v celoti spoštuje meje svojih pristojnosti, kot so določene zlasti v členu 15 PEU;

7.  ponovno poudarja, da je soglasje, ki se v skladu s Pogodbama zahteva pri nekaterih temeljnih zadevah, skoraj nepremostljiva ovira v pomembnih trenutkih in pri pomembnih odločitvah, zato v zvezi s postopki odločanja zagovarja načelo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, za zakonodajo pa uporabo rednega zakonodajnega postopka na vseh področjih, kjer je to mogoče; opozarja, da je v skladu z veljavnima Pogodbama to mogoče doseči z uporabo različnih premostitvenih klavzul ali v primeru okrepljenega sodelovanja z uporabo člena 333 PDEU;

8.  v zvezi s tem pozdravlja napoved predsednika Jean-Clauda Junckerja v njegovih govorih o stanju v Uniji 13. septembra 2017 in 12. septembra 2018, da namerava predlagati uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu v določenih konkretnih političnih zadevah, vendar obžaluje, da med temi temami ni uredbe o večletnem finančnem okviru;

9.  zlasti pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala uporabo glasovanja s kvalificirano večino za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) v zvezi s stališči o vprašanjih človekovih pravic v mednarodnih forumih, sklepe o vzpostavitvi režimov sankcij ter odločitve za začetek ali izvajanje civilnih misij kot odziv na krize v tujini, ker je treba pospešiti sprejemanje odločitev in povečati učinkovitost odločanja, Unija pa mora nastopati bolj enotno;

10.  ponavlja svoj predlog, naj se Svet preoblikuje v pravo zakonodajno zbornico, enakopravno s Parlamentom, kot je navedeno v resoluciji z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe, in naj izboljša transparentnost svojega postopka odločanja; v zvezi s tem opozarja na posebno poročilo varuhinje človekovih pravic o transparentnosti zakonodajnega postopka Sveta in na pismo delegacij COSAC z dne 20. Decembra 2017, v katerem pozivajo k večji transparentnosti sprejemanja političnih odločitev, zlasti Sveta in neformalnih teles, kot je Euroskupina, kar je v skladu s podobnimi zahtevami Parlamenta v zvezi s tem;

11.  meni, da obstajajo različne možnosti za večjo prilagodljivost Komisije s prilagoditvijo strukture in delovnih metod kolegija komisarjev, npr. z imenovanjem podpredsednikov, odgovornih za grozd politik, ali imenovanjem višjih in nižjih komisarjev;

12.  opozarja, da Parlament v skladu z veljavnimi Pogodbami sicer nima formalne pravice zakonodajne pobude, vendar lahko zahteva, da Komisija predloži ustrezen predlog na področjih, kjer je po njegovem potreben akt Unije za izvajanje Pogodb, in spominja Komisijo, da jo člen 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(12) obvezuje, da nemudoma in podrobno obravnava zahteve za predloge aktov Unije; nadalje spominja, da omenjeni medinstitucionalni sporazum vsebuje tudi določbe o letnem in večletnem medinstitucionalnem načrtovanju, ki dajejo Parlamentu dodatno orodje za usmerjanje zakonodajnega programa;

13.  opozarja na svoj predlog, v skladu s katerim bi lahko v primeru morebitne prihodnje revizije Pogodb tudi Parlamentu kot neposrednemu predstavniku državljanov EU podelili pravico do zakonodajne pobude;

14.  vztraja, da bi bilo treba okrepiti pristojnosti Parlamenta za izvajanje nadzora in zlasti njegovo pravico do preiskave ter mu podeliti posebna, dejanska in jasno opredeljena pooblastila;

15.  je seznanjen s poročilom projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ z dne 10. julija 2018, v katerem so predstavljena priporočila za nov način dela v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo; meni, da je Parlament že opozoril na mnoga od teh priporočil, zlasti glede vloge nacionalnih parlamentov v Uniji in smotrnosti reforme sistema zgodnjega opozarjanja; opozarja, da je projektna skupina ugotovila, da obstaja dodana vrednost EU na vseh obstoječih področjih dejavnosti EU in zato ni opredelila nobene pristojnosti iz Pogodb ali političnih področij, ki bi jih bilo treba v celoti ali delno dokončno prenesti na države članice;

16.  pozdravlja priporočila različnih institucij, ki pozivajo k aktivnejši vlogi nacionalnih parlamentov, zlasti pri nadzoru dejavnosti njihovih vlad v evropskih institucijah; opozarja tudi na temeljno vlogo lokalnih oblasti in zlasti regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pristojnostmi;

17.  poudarja pomen sodelovanja na medinstitucionalni ravni, ob spoštovanju izključnih pristojnosti posameznih institucij, kot so določene v Pogodbah, s tem, da je bil temu sodelovanju z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 določen nov okvir, in opozarja, da je poenostavljanje trajen proces, katerega cilj je olajšati razumevanje delovanja in postopkov na ravni EU, da bi se zagotovilo upoštevanje stališč vseh deležnikov in olajšalo sodelovanje državljanov pri delu Evropske unije;

18.  pozdravlja skupno izjavo v podporo evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga podpisali Svet, Parlament in Komisija na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu; opozarja, da so pristojnosti in orodja, potrebna za uresničevanje stebra, večinoma v rokah lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter socialnih partnerjev in civilne družbe, medtem ko evropski semester ponuja okvir za spremljanje njegovega izvajanja v državah članicah; v zvezi s tem nadalje opozarja, da se je socialni dialog izkazal kot nepogrešljivo orodje za izboljšanje oblikovanja politik in zakonodaje EU in krepitev njihove socialne legitimnosti;

19.  opozarja na nezavezujočo naravo socialnega stebra, ki sam ne more preusmeriti osredotočenosti EU z gospodarskih in fiskalnih politik ter politik v zvezi z notranjim trgom na socialne cilje; poudarja, da horizontalna socialna klavzula iz člena 9 PDEU Unijo zavezuje k natančni presoji o učinku zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje ter k ustreznemu posvetovanju s socialnimi deležniki;

20.  poudarja, da mora biti varstvo okolja pomembna prednostna naloga za EU glede na sedanjo degradacijo okolja, treba pa jo je tudi vključiti v vse politike in ukrepe Unije; poudarja, da bi morala EU sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov in varčevanja z energijo na raven, ki je potrebna za doseganje ciljev iz Pariškega sporazuma;

21.  še enkrat poziva države članice, naj podpišejo in ratificirajo revidirano Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o socialni varnosti (ETS št. 78);

22.  poudarja, da je treba nadaljevati proces poglabljanja in dokončevanja EMU, da bi prispevali k ohranitvi stabilnosti enotne valute ter povečanju konvergence ekonomskih in fiskalnih politik ter politik trga dela in izboljšanju socialnih standardov med državami članicami; ponavlja, da mora vsaka država članica, z izjemo Danske, ki je izvzeta, uvesti euro; podpira nadaljnje korake pri razvoju EMS;

23.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje in demokratična odgovornost na evropski in nacionalni ravni, zlasti parlamentarni nadzor v različnih fazah evropskega semestra, ki ga izvajajo tako Evropski parlament kot nacionalni parlamenti, da bi zagotovili ekonomsko in finančno upravljanje euroobmočja z okrepljeno družbeno, ekonomsko in demokratično legitimnostjo ter izboljšali spremljanje izvajanja priporočil Unije;

24.  v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije opozarja na svoje stališče, da bi morala fiskalna in ekonomska politika postati „deljena pristojnost“ med Unijo in državami članicami;

25.  pozdravlja zbližanje stališč Francije in Nemčije v zvezi z zamislijo proračunske zmogljivosti euroobmočja; ponovno izraža stališče, da bi bilo treba takšno zmogljivost oblikovati v okviru EU;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe in razpravlja o novih proračunskih instrumentih, ki bodo namenjeni stabilizaciji;

27.  je seznanjen s predlogom Komisije o programu za podporo reformam; poudarja, da je pomembno preprečiti oslabitev pooblastil Parlamenta na področju soodločanja in nadzora pri porabi sredstev EU; je zaskrbljen, ker je bilo v obdobju 2011–2017 v celoti izvedenih le devet odstotkov priporočil za posamezne države; je seznanjen s konvergenčnim instrumentom, ki zagotavlja spodbudo in pomoč državam članicam zunaj euroobmočja s trajnostnimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami, da izvedejo reforme in izpolnijo merila za uvedbo eura;

28.  pozdravlja prihodnji program InvestEU in poudarja, da bi si sklad moral še naprej prizadevati za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU; podpira naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, da bi spodbudili rast, naložbe in zaposlovanje, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na mala in srednja podjetja, podjetja z malo in srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja, in s tem prispevali k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji;

29.  je seznanjen s sporočilom Komisije o evropskem ministru za gospodarstvo in finance; opozarja, da bi se z združitvijo položajev podpredsednika Komisije za gospodarske zadeve in predsednika Euroskupine lahko izboljšala parlamentarna odgovornost na evropski ravni;

30.  meni, da bi prihodnji proračun EU moral spodbujati evropsko dodano vrednost z vidika družbeno-ekonomskega učinka, podpirati modernizacijo politik EU, zagotoviti finančna sredstva za nove izzive in še naprej prispevati k ekonomski in socialni konvergenci ter koheziji med državami članicami in v njih, da bi okrepili evropsko solidarnost, stabilnost, enakost ter pametno, trajnostno in vključujočo rast, tudi ob upoštevanju zavez EU glede Pariškega sporazuma, zagotovili spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot, navedenih v členih 2 in 3 PEU ter zagotovili nova lastna sredstva ob upoštevanju dela skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

31.  pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije o lastnih sredstvih uvaja nove realne vire lastnih sredstev, kot je zahteval Parlament, vendar obžaluje, da ni bilo uvedenih nobenih drugih virov prihodkov; izraža zaskrbljenost glede predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, saj ne vsebuje finančne zaveze za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi EU; obžaluje stališča nekaterih držav članic, ki EU ne želijo zagotoviti več sredstev, čeprav soglasno priznavajo potrebo po spopadanju z novimi izzivi in odgovornostmi in s tem potrebo po več finančnih sredstvih; poudarja, da lahko poraba na ravni EU prihrani denar na nacionalni ravni s preprečevanjem podvajanja in z ekonomijo obsega;

32.  poudarja pomembnost zagotavljanja navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence v procesu evropskega semestra; priznava pomembnost vzpostavitve evropskega stebra socialnih pravic; ugotavlja, da je evropski semester okrepljen in racionaliziran, vendar poudarja, da bi večja vključenost nacionalnih parlamentov prispevala k izboljšanju nacionalne odgovornosti, kar bi vodilo v boljše izvajanje priporočil za posamezne države in posledično izboljšanje procesa evropskega semestra; opozarja, da je izbira ustreznih in vzdržnih fiskalnih in ekonomskih politik predvsem v pristojnosti držav članic;

33.  obžaluje, da doslej niso bili sprejeti praktični ukrepi v zvezi z njegovim pozivom h kodeksu konvergence – ki naj bi ga sprejeli s postopkom soodločanja – da bi imeli učinkovitejši okvir za usklajevanje gospodarske politike, nadalje opozarja, da je sicer evropski semester res že racionaliziran, vendar je Parlament pozval k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Parlament dobil pomembnejšo vlogo v evropskem semestru; v tem okviru opozarja na svoj predlog, konkretno v skladu s svojo resolucijo o izvajanju določb Pogodb, ki zadevajo nacionalne parlamente, da je treba proračunske časovne razporede na nacionalni in evropski ravni bolje usklajevati skozi celoten postopek, da bi se lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti bolje vključili v evropski semester;

34.  poudarja pomen zavezanosti procesu dokončanja bančne unije ter potrebo po zagotovitvi odprtosti in enake obravnave vseh držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji; opozarja, da se mora dokončanje bančne unije nadaljevati, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in fiskalnim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje, kot tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja;

35.  pozdravlja predloge za preprečevanje pranja denarja, ki jih je Komisija predstavila v okviru pregleda Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS); spodbuja Svet, naj s Parlamentom zaključi zakonodajna pogajanja pred koncem tega zakonodajnega obdobja, saj je treba politike preprečevanja pranja denarja okrepiti, da bi finančnim institucijam v prihodnje preprečili dejavno spodbujanje pranje denarja;

36.  poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskih nadzornih organov prepozna in odpravi ovire za notranji trg ter pomaga zagotoviti varstvo potrošnikov; meni, da bi morala biti ena glavnih prednostnih nalog Komisije učinkovito izvajanje zakonodaje EU;

37.  poziva Komisijo, naj po potrebi in v posameznih primerih da prednost uredbam pred direktivami kot zakonodajnim instrumentom za bančno unijo in zakonodajo za finančne storitve, da bi se izognili razdrobljenosti in da se nadzornikom ne bo treba spoprijemati z različnimi nacionalnimi ureditvami;

38.  poudarja, da je nujno treba dokončati unijo kapitalskih trgov; poudarja, da poglobljeni in tesno povezani kapitalski trgi dopolnjujejo bančno unijo, saj prispevajo k delitvi tveganja z zasebnim sektorjem, povečevanju ekonomske konvergence, blaženju šokov v prihodnosti in potencialno k boljši dodelitvi sredstev, kjer je potrebna; poziva k izvedbi celovite študije o najprimernejšem okviru, da se bo bolje upošteval hiter razvoj finančnih storitev; poudarja dejstvo, da bi bil boljši dostop do dodatnih virov financiranja zlasti koristen za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja in bi spodbudil njihovo stabilno rast ter trajnostni razvoj;

39.  pozdravlja opravljeno delo in meni, da je treba nadaljevati celoviti pregled obstoječe zakonodaje o DDV; poziva k okrepitvi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; je seznanjen s prizadevanji Komisije za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva;

40.  poziva vse institucije in organe EU, vključno s Komisijo, Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko in enotnim mehanizmom nadzora, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju komunikacije, da bi bolje pojasnili svoje delo ter izboljšali informacije, ki so na voljo državljanom EU;

41.  poudarja, da je Evropa pozitivna sila v svetu in da bi morala to ostati še naprej, z branjenjem svojih vrednot, multilateralizma in mednarodnega prava; opozarja, da Unija in njene države članice največ prispevajo k mednarodni razvojni pomoči;

42.  pozdravlja sklep Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja, usklajenem letnem pregledu na področju obrambe in evropskem obrambnem skladu kot pomembnih korakih k skupni obrambni politiki, ter je seznanjen s predlogi nekaterih držav članic o varnostnem svetu EU in evropski pobudi za vojaško posredovanje; opozarja na svoj poziv k ustanovitvi stalnega sveta obrambnih ministrov, ki bi mu predsedovala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in poudarja pomen ustrezne demokratične odgovornosti za odločitve, sprejete na tem področju, ter potrebo po okrepljenem sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v zvezi s tem;

43.  pozdravlja okrepitev evropskega mehanizma za civilno zaščito in ponovno poziva k ustanovitvi evropske enote za civilno zaščito, saj so obstoječe Pogodbe dobra podlaga za to;

44.  opozarja na pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je v teku, in poziva k vključitvi določb Pogodbe Euratom v PEU in PDEU;

45.  obžaluje, da se države članice ne strinjajo glede prednostnih nalog in izvajanja celovite politike priseljevanja na ravni EU, ki bi med drugimi cilji omogočila organizacijo in uravnavanje migracijskih tokov, učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah Unije, sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami ter zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; poudarja, da je treba odpraviti očitna nasprotovanja v interesih med državami članicami, ter nezadovoljstvo, ki ga izražajo državljani, da ne bi ogrozili projekta evropskega povezovanja, ki ne napreduje prav zaradi instrumentalizacije vprašanja migracij, ki jo izvajajo evroskeptične stranke;

46.  ponavlja svoje stališče o reviziji dublinskega sistema; poleg tega poudarja pomen krepitve partnerstva z Afriko in je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 12. septembra 2018 z naslovom „Izboljšanje zakonitih poti v Evropo: nepogrešljiv del uravnotežene in celovite migracijske politike, ki vzpostavlja zakonite poti za migracije“ (COM(2018)0635);

47.  poudarja pomen skupne kmetijske politike (SKP), podprte z dobro financiranim proračunom; opozarja na osrednji pomen skupne kmetijske politike v zgodovini Unije; je seznanjen s temeljno vlogo, ki jo ima pri zagotavljanju dinamičnih podeželskih regij in zanesljive preskrbe s hrano; ugotavlja, da je bližajoča se reforma skupne kmetijske politike priložnost za večje uresničevanje njenih ciljev; opozarja, da je skupna kmetijska politika ena najstarejših politik in mora tudi ostati ena najpomembnejših in najbolj celovitih politik, da bo še nadalje prispevala k izgradnji Evrope v prihodnosti z večjim vključevanjem, ohranjanjem okolja ter prehransko varnostjo in varnostjo živil za državljane EU; ugotavlja, da imajo politike za razvoj kmetijstva in podeželja velik potencial za zagotavljanje javnih dobrin; poudarja, da ima evropsko kmetijstvo izredno pomembno vlogo pri pridelavi hrane za planet in zagotavljanju delovnih mest za 46 milijonov ljudi; poudarja vlogo, ki jo ima skupna kmetijska politika pri ohranjanju zdravja in stanja prsti, vode in drugih naravnih virov; poudarja bistveno vlogo kmetijstva pri prednostnih nalogah Unije, da bi ublažili vpliv podnebnih sprememb in spodbujali trajnostni razvoj; poudarja pomen dobro financirane in reformirane skupne kmetijske politike pri odgovarjanju na številne izzive, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti; poudarja, da skupna kmetijska politika ne pomeni le kmetovanja in kmetov, temveč tudi pomoč širšim podeželskim skupnostim, v katerih so dejavni, in njihov razvoj;

48.  poudarja, da mora skupna trgovinska politika ostati temeljni steber zunanje politike Unije, ki neposredno vpliva na življenje državljanov, in da mora pomagati Uniji, da se prilagodi svoji novi vlogi v svetu z več vodilnimi akterji na mednarodnem prizorišču; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo na naslednjih področjih:

   (a) krepiti skupno trgovinsko politiko z njenim vključevanjem v širši politični okvir; prevzeti vodilno vlogo v svetovni trgovinski politiki na večstranski in dvostranski ravni;
   (b) voditi obrambo odprtega, na pravilih temelječega, pravičnega in v trajnostni razvoj usmerjenega svetovnega trgovinskega sistema, in zagotoviti, da lahko družbe EU delujejo globalno v okviru enakih pogojev, predvidljivih pravil, poštene konkurence in opredeljenih obveznosti, kar bi moralo vključevati tudi konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupnega stališča Unije v medvladnih pogajanjih OZN o odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ter spodbujati odgovornosti družb in zavezujočih obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi z dobavnimi in proizvodnimi verigami;
   (c) nemudoma in izčrpno obveščati Parlament o pogajanjih in mandatu Sveta ter med izvajanjem mednarodnih sporazumov, da bi lahko izvajal svoje pristojnosti in pooblastila; poenostaviti in skrajšati pogajalske procese ter okrepiti nadzor Parlamenta nad njimi; povečati transparentnost za državljane EU z objavo pogajalskih smernic (mandatov) za trgovinske sporazume pred začetkom pogajanj; v celoti spoštovati določbe Pogodb in najnovejšo sodno prakso EU, ki določa skupno trgovinsko politiko kot izključno pristojnost Unije;
   (d) sistematično vključevati poglavja o digitalni trgovini, malih in srednjih podjetjih, zavezujočih in izvršljivih trgovinskih in trajnostnih določb o trgovini in trajnostnem razvoju ter določbe o enakosti med spoloma v trgovinske sporazume in prevzeti vodilno vlogo na tem področju v okviru večstranskih razprav; varovati zasebnost podatkov državljanov EU;
   (e) krepiti skladnost skupne trgovinske politike s SZVP ter evropsko razvojno in podnebno politiko, da se zagotovijo vrednote in cilji iz člena 3(5) PEU ter členov 21, 207 in 208 PDEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati Evropsko soglasje o razvoju;

49.  meni, da bi morala Unija še naprej spodbujati mednarodno trgovino in hkrati braniti socialne, delovne in okoljske standarde; svari pred trgovinskimi vojnami, ki ustvarjajo le poražence in povečujejo politične in varnostne napetosti;

50.  opozarja, da člen 17(7) PEU določa, da Evropski svet ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Evropske komisije; poudarja svojo odločenost, da bo nadaljeval postopek vodilnih kandidatov (Spitzenkandidaten) za izvolitev naslednjega predsednika Komisije, v skladu z Lizbonsko pogodbo, ter pozdravlja podporo Komisije in nekaterih držav članic v zvezi s tem; poudarja, da so v postopku imenovanja predsednika Komisije izjemnega pomena ustrezna posvetovanja s Parlamentom, saj bo ta po volitvah določil kandidata, ki bo lahko prejel podporo večine poslancev, in bo Evropskemu svetu posredoval rezultate svojih internih razprav; opozarja, da mora kandidata kot vodilnega kandidata imenovati ena od evropskih političnih strank in da mora kandidat v obdobju pred evropskimi volitvami voditi kampanjo za mesto predsednika Komisije; meni, da je ta pristop več kot dokazal svojo vrednost prek okrepitve družbene legitimnosti evropskih volitev in nadnacionalne vloge Evropskega parlamenta kot simbola evropskega državljanstva in evropske demokracije; ponovno opozarja, da je Parlament pripravljen zavrniti vsakega kandidata v postopku imenovanja predsednika Komisije, ki v obdobju pred evropskimi volitvami ni bil imenovan za vodilnega kandidata;

51.  obžaluje pogosto in splošno razširjeno prakso, da se nepriljubljene odločitve pripisujejo Bruslju, s čimer se nacionalni organi izognejo svojim odgovornostim in politikam, saj ta nepošteni in oportunistični pristop škodi Evropi, spodbuja protievropska čustva in nacionalizem in zmanjšuje ugled institucij EU; poleg tega meni, da so napačna pripisovanja odgovornosti v nasprotju z zahtevo po odgovornosti vladnih ukrepov; poudarja, da sta pravilno izvajanje in uporaba prava EU bistvenega pomena, da se dosežejo rezultati pri politikah Unije in spodbuja medsebojno zaupanje med Unijo, državami članicami in državljani, ter izraža zaskrbljenost zaradi ukrepov držav članic, ki tega namerno ne izvajajo;

52.  poudarja potrebo po močnejšem ocenjevanju socialnih in okoljskih posledic politik EU, upoštevajoč tudi stroške nesprejemanja zakonodaje na evropski ravni (t. i. stroški neukrepanja na ravni EU);

53.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti upravnemu pravu EU, kot je razvidno iz resolucije z dne 9. junija 2016, ki poziva k odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(13);

54.  opozarja, da je treba okrepiti evropski javni prostor kot nadnacionalni demokratični prostor; poudarja, da je treba glavne izzive, s katerimi se spopada Evropa, obravnavati in o njih razpravljati z evropskega in ne zgolj nacionalnega vidika, ter v celoti izvajati določbe iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da mora evropska demokracija zato okrepiti nadnacionalno razsežnost svojih ciljev in izzivov, hkrati pa spodbujati evropsko državljanstvo na podlagi skupnih vrednot v Evropski uniji ter z bolj evropsko institucionalno izobrazbo in posvetovalnim, bolj participativnim družbenim okvirom, pa tudi z bolj evropsko in manj nacionalno usmerjeno kampanjo za prihajajoče evropske volitve leta 2019;

55.  pozdravlja pristop Unije k pogajanjem o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki potekajo, in opozarja na izjemno enotnost, ki jo izkazujejo institucije EU in države članice; ugotavlja, da so izkušnje s pogajanji pokazale, kako zelo zapletene so takšne odločitve;

56.  ponovno poudarja, da ne moreta ne nacionalna suverenost ne subsidiarnost utemeljiti ali legitimirati tega, da država članica sistematično ne spoštuje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so bile navdih za uvodne člene evropskih pogodb, ki so jih vse države članice prostovoljno podpisale in se zavezale k njihovemu spoštovanju; poleg tega opozarja, da je spoštovanje teh vrednot ključno za kohezijo evropskega projekta, pravice vseh Evropejcev in medsebojno zaupanje, ki je potrebno med državami članicami; ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma poda predlog, ki bo upošteval njegovo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

57.  opozarja, da morajo evropske institucije v skladu z mnenjem Sodišča Evropske unije (združene zadeve C-8/15 P do C-10/15 P(14)) spoštovati in braniti določbe Listine EU o temeljnih pravicah, tudi če delujejo zunaj pravnega okvira EU;

58.  ponovno poudarja, da je treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisliti o mogočih reformah proračunskega sistema Unije, s katerimi bi dobili zadosten proračun, ki bi zagotavljal financiranje načrtovanih politik in boljše ravnovesje med predvidljivostjo in odzivnostjo, ter o tem, kako doseči, da skupna ureditev financiranja ne bo bolj zapletena, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovi odgovornost; meni, da je treba po potrebi in, ne da bi ogrozili funkcionalnost programov, povečati pogojenost politik in pri porabi Unije zagotoviti dobro delujoče finančno poslovodenje;

59.  poudarja, kako pomembno je osredotočanje zlasti na učinkovitejšo uporabo financiranja in na demokratične mehanizme nadzora proračuna EU; poziva vse institucije EU, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice; v zvezi s tem meni, da je postopek razrešnice nepogrešljiv instrument demokratične odgovornosti do državljanov Unije, in opozarja na težave, ki so se večkrat pojavile zaradi nesodelovanja Sveta; vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in transparentno; poudarja, da tu ne bi smelo biti izjem;

60.  opozarja na pojav korupcije, ki ima velike finančne posledice in resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe; poudarja, da je treba denar davkoplačevalcev EU zaščititi pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

61.  ponovno poudarja, da mora EU ob upoštevanju sedanjega stanja projekta povezovanja izčrpati vse možne poti, da bi zagotovila polno izvajanje Lizbonske pogodbe; poudarja, da bi morala naknadna revizija Pogodb temeljiti na sklicu konvencije – ki bi s sestavo predstavnikov zagotavljala vključevanje ter zagotovila platformo za razmislek in sodelovanje z deležniki in državljani – da bi na podlagi različnih prispevkov institucij in drugih organov Unije k razmisleku o prihodnosti Evrope, predlogov voditeljev držav ali vlad, nacionalnih parlamentov in civilne družbe ter posvetovanj z državljani razpravljali in oblikovali zaključke;

62.  poudarja, da se je proces razmisleka o prihodnosti Evrope že začel na podlagi različnih stališč Parlamenta, Evropskega sveta in Komisije o reformi EU; obžaluje, da so bile kljub tem stališčem predvidene le minimalne reforme; poudarja, da bi morala novi parlament in Komisija po svoji izvolitvi oziroma imenovanju izkoristiti opravljeno delo v prejšnjem zakonodajnem obdobju in začeti z delom na pripravljenih predlogih;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(2) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
(3) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(4) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(5) UL C 252, 18.7.2018, str. 235.
(6) UL C 263, 25.7.2018, str. 125.
(7) UL C 345, 13.10.2017, str. 11.
(8) UL C 306, 13.10.2017, str. 1.
(9) UL L 45, 17.2.2018, str. 40.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0186.
(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(13) UL C 86, 6.3. 2018, str. 126.
(14) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2016, Ledra Advertising Ltd in drugi proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki, ECLI:EU:C:2016:701.

Zadnja posodobitev: 14. februar 2019Pravno obvestilo