Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 16. januar 2019 - StrasbourgKončna izdaja
Zaključni račun Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) za proračunsko leto 2016
 Sporazum med EU in Marokom o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu (resolucija)
 Sporazum med EU in Marokom o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu ***
 Sporazum med EU in Kitajsko v zvezi s postopkom STO za reševanje sporov DS492 – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa ***
 Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ***I
 Evropski socialni sklad plus (ESS+) ***I
 Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
 Porazdelitev tarifnih kvot, vključenih na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Postopek Unije za registracijo pesticidov
 Vzpostavitev namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki *
 Poročilo o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko
 Vzpostavitev programa InvestEU ***I
 Potna listina EU za vrnitev *
 Program za raziskave in usposabljanje Euratom za obdobje 2021–2025 *
 Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2017
 Bančna unija – letno poročilo za leto 2018
 Izvajanje trgovinskega sporazuma med EU ter Kolumbijo in Perujem
 Razmere na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017

Zaključni račun Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) za proračunsko leto 2016
PDF 114kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 (2018/2938(RSP))
P8_TA(2019)0015B8-0052/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016 z odgovorom urada(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice uradu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05941/2018 – C8-0087/2018),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. aprila 2018(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2016, kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Evropskega azilnega podpornega urada,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 24. oktobra 2018(4), da se ne podeli razrešnica izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada(6) in zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7) in zlasti člena 108,

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika in drugega odstavka člena 5(2)(a) Priloge IV Poslovnika,

1.  odobri zaključni račun Evropskega azilnega podpornega urada za proračunsko leto 2016;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropskega azilnega podpornega urada, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 417, 6.12.2017, str. 79.
(2) UL C 417, 6.12.2017, str. 79.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0140.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0406.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) UL L 132, 29.5.2010, str. 11.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.


Sporazum med EU in Marokom o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu (resolucija)
PDF 130kWORD 52k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sporazumu v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10593/2018 – C8-0463/2018 – 2018/0256M(NLE))
P8_TA(2019)0016A8-0478/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10593/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2018),

–  ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani,

–  ob upoštevanju Sporazuma med EU in Marokom o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi, poimenovanega tudi kot Sporazum o liberalizaciji, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča (zadeva T-512/12) z dne 10. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (zadeva C-104/16 P) z dne 21. decembra 2016,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2018)0346 z dne 11. junija 2018, ki je priložen predlogu za sklep Sveta,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969 in njenih členov 34 in 36,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov o razmerah v Zahodni Sahari (S/2018/277),

–  ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 2414 (2018) o razmerah v Zahodni Sahari (S/RES/2414 (2018)),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, zlasti člena 73 v poglavju XI o nesamoupravnih ozemljih,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega člena 21 v naslovu V poglavja 1,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 218(6)(a),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. januarja 2019(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za ribištvo (A8-0478/2018),

A.  ker imata Evropska unija in Kraljevina Maroko zgodovinske odnose in ohranjata tesno sodelovanje, razvito v okviru širokega partnerstva, ki zajema politične, ekonomske in socialne vidike, krepi ga pa napreden status in pripravljenost obeh strani, da ga še razvijeta;

B.  ker je Sporazum med EU in Marokom o liberalizaciji začel veljati 1. septembra 2013; ker je Fronta Polisario 19. novembra 2012 sporazum predložila Sodišču Evropske unije zaradi kršenja mednarodnega prava pri njegovi uporabi za ozemlje Zahodne Sahare;

C.  ker je 10.  decembra 2015 Sodišče prve stopnje razveljavilo Sklep Sveta za sklenitev Sporazuma o liberalizaciji; ker se je Svet 19. februarja 2016 soglasno pritožil na to sodbo;

D.  ker je Splošno sodišče Sodišča Evropske unije v svoji sodbi z dne 21. decembra 2016 določilo, da Sporazum o liberalizaciji ne zagotavlja pravne podlage za vključitev Zahodne Sahare in ga zato ni mogoče uporabljati za njeno ozemlje;

E.  ker je v točki 106 sodbe navedeno, da je treba ljudstvo Zahodne Sahare šteti za „tretjega“ v sporazumu – v smislu načela relativnega učinka pogodb –, ki mora privoliti v izvajanje sporazuma na ozemlju; ker zato uporabe tega sporazuma brez dodatnega sporazuma ni mogoče razširiti na ozemlje Zahodne Sahare;

F.  ker izvajalci še vedno izvažajo iz Zahodne Sahare v Evropsko unijo, vendar pa se od 21. decembra 2016 dalje tarifni preferenciali ne uporabljajo za proizvode s poreklom s tega ozemlja;

G.  ker ni na voljo dovolj informacij, na podlagi katerih bi carinski organi EU lahko določili, ali proizvodi, uvoženi iz Maroka, izvirajo iz Zahodne Sahare, s čimer ni mogoče upoštevati sodbe Sodišča Evropske unije;

H.  ker je po sodbi Sodišča Evropske unije Svet Komisiji podelil pooblastilo za spremembo protokolov 1 in 4 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma, da bi omogočil vključitev proizvodov iz Zahodne Sahare; ker je zaradi njihove vključitve nujna sledljivost, da bi se določili takšni proizvodi;

I.  ker je bistveno zagotoviti, da se bo v sporazumu upoštevala sodba Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v zadevi C-104/16P;

J.  ker sta se Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v Bruslju in Rabatu posvetovali z izvoljenimi uradniki in več predstavniki in združenji civilne družbe z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare;

K.  ker je Parlament izrazil mnenje, da je treba oceniti razmere na kraju samem in se seznaniti z različnimi stališči prebivalcev; ker je spomnil na ugotovitve misije njegovega Odbora za mednarodno trgovino (INTA) za ugotavljanje dejstev na tem ozemlju dne 2. in 3. septembra 2018;

L.  ker se sprememba Sporazuma o liberalizaciji odvija v širšem političnem in geopolitičnem okviru;

M.  ker je po koncu španske kolonizacije Zahodne Sahare konflikt na tem območju trajal več kot štirideset let;

N.  ker Organizacija združenih narodov Zahodno Saharo šteje med ozemlja, ki niso dekolonizirana;

O.  ker se je z resolucijo Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 2440 (2018) mandat misije MINURSO podaljšal še za šest mesecev;

P.  ker EU in njene države članice ne priznavajo suverenosti Maroka nad ozemljem Zahodne Sahare; ker Organizacija združenih narodov in Afriška unija priznavata Fronto Polisario kot predstavnico ljudstva Zahodne Sahare;

Q.  ker Organizacija združenih narodov navaja Zahodno Saharo kot nesamoupravno ozemlje za namene člena 73 ustanovne listine te organizacije;

1.  opozarja, da je Maroko v okviru južnega sosedstva privilegirana partnerica EU, s katero je EU vzpostavila trdno, strateško in dolgotrajno partnerstvo, ki zajema politične, gospodarske in socialne vidike, pa tudi varnost in migracije; poudarja, da je bil Maroku odobren napreden status v okviru evropske sosedske politike;

2.  poudarja, da je pomembno, da se s tem sporazumom zagotovijo jamstva v zvezi s spoštovanjem mednarodnega prava, tudi človekovih pravic, in da se spoštuje ustrezna sodba Sodišča Evropske unije;

3.  želi spomniti na obveznost iz člena 21 PEU, da morajo EU in njene države članice spoštovati načela Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava; v zvezi s tem poudarja, da člen 1(2) Ustanovne listine OZN vključuje spoštovanje načela samoodločbe ljudstev;

4.  želi spomniti, da v skladu s členom 21 PEU Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava;

5.  poudarja, da ta sporazum ne pomeni nobene oblike priznanja suverenosti Maroka nad Zahodno Saharo, ki je na seznamu nesamoupravnih ozemelj, ki ga vodi Organizacija združenih narodov, pri čemer Kraljevina Maroko trenutno upravlja z večjim delom tega ozemlja, in vztraja, da stališče EU še vedno podpira prizadevanja OZN za zagotovitev pravične, trajne in vzajemno sprejemljive rešitve konflikta v Zahodni Sahari, ki bo omogočila samoodločbo ljudstva Zahodne Sahare, v skladu z mednarodnim pravom, Ustanovno listino OZN in ustreznimi resolucijami OZN; zato ponovno poudarja svojo polno podporo osebnemu odposlancu generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo Horstu Köhlerju, ki pomaga strani vrniti k pogajalski mizi v okviru OZN, da bi dosegli to rešitev; poziva strani, naj nadaljujejo ta pogajanja brez predpogojev in v dobri veri; poudarja, da je treba spremenjeni sporazum med EU in Marokom o liberalizaciji ratificirati strogo brez poseganja v izid mirovnega procesa v zvezi z Zahodno Saharo;

6.  poudarja, da je bilo v začetku decembra v Ženevi na pobudo OZN in z udeležbo Alžirije in Mavretanije srečanje strani v konfliktu, in upa, da bo prispevalo k nadaljevanju mirovnega procesa;

7.  priznava dva pogoja, določena v sodbi Sodišča Evropske unije, za izrecno omembo Zahodne Sahare v besedilu sporazuma in za pridobitev soglasja ljudstva, pa tudi tretje merilo, ki ga je dodal Svet, in sicer potrebno zagotovilo, da koristi lokalnemu prebivalstvu;

8.  poudarja, kot je navedeno v poročilu Komisije, da so bili sprejeti vsi razumni in izvedljivi ukrepi za poizvedbo glede privolitve zadevnega prebivalstva, in sicer prek teh vključujočih posvetovanj;

9.  poudarja, da sta Komisija in ESZD med celotnim procesom posvetovanja ohranjali redne stike z ekipo osebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Zahodno Saharo;

10.  je seznanjen z legitimnimi interesi prebivalcev na ozemlju in verjame, da je za gospodarski razvoj ozemlja potreben konec nerešenega spora, ki se bo spoštoval in sprejemal; je obenem prepričan, da ima zahodnosaharsko ljudstvo pravico do razvoja med čakanjem na politično rešitev;

11.  na podlagi pogovorov z različnimi lokalnimi akterji in predstavniki civilne družbe ugotavlja, da nekatere strani izražajo podporo sporazumu tako, da zagovarjajo svojo pravico do gospodarskega razvoja, medtem ko druge menijo, da je treba najprej rešiti politični spor, nato pa dodeliti trgovinske preferenciale; ugotavlja, da je bila med vključujočimi posvetovanji, ki sta jih Komisija in ESZD vodili s številnimi zahodnosaharskimi organizacijami ter drugimi organizacijami in organi, večinska podpora sodelujočih strani izražena socialno-ekonomskim koristim, ki bi jih imeli predlagani tarifni preferenciali;

12.  opozarja, da Sodišče Evropske unije v svoji sodbi ni natančno opredelilo načina soglašanja ljudstva in meni, da zato v zvezi s tem merilom še vedno obstaja določena stopnja negotovosti;

13.  ugotavlja, da lahko sporazum vodi k spodbujanju družbenega in trajnostnega razvoja, kar ključno prispeva k sedanjemu gospodarskemu, družbenemu in okoljskemu razvoju ter potencialnemu ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti tako za nizko kot tudi visoko usposobljeno lokalno delovno silo; je seznanjen, da je po ocenah približno 59 000 delovnih mest odvisnih od izvoza, kar ustreza približno 10 % prebivalstva, ki živi na ozemlju;

14.  je prepričan, da tarifni preferenciali EU pozitivno vplivajo na sektor kmetijskih in ribiških proizvodov in njihove stopnje izvoza na nesamoupravnem ozemlju Zahodne Sahare; vendar poziva k previdnosti pri preverjanju, da ti proizvodi prinašajo lokalno dodano vrednost, se lokalno ponovno vlagajo in zagotavljajo dostojne delovne priložnosti za lokalno prebivalstvo;

15.  je prepričan, da bo ne glede na izid mirovnega procesa imelo lokalno prebivalstvo koristi od gospodarskega razvoja in posrednih učinkov, ustvarjenih v smislu naložb v infrastrukturo, zaposlovanje, zdravje in izobraževanje;

16.  je seznanjen z obstoječimi naložbami v številnih sektorjih in prizadevanji za razvoj zelenih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije in obrat za razsoljevanje morske vode, vendar vztraja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi zagotovili večjo vključitev v vseh delih lokalnega gospodarstva;

17.  se zaveda poslovnih pobud Zahodnosaharcev, zlasti tistih, ki so jih sprožili mladi, od katerih je veliko žensk, in poudarja njihovo potrebo po širših izvoznih možnostih in pravni varnosti, ki omogočajo nadaljnje naložbe v sektorje z velikim povpraševanjem po zaposlovanju, kot so kmetijstvo, ribištvo in infrastruktura;

18.  priznava strateški potencial Zahodne Sahare kot naložbenega središča za preostalo afriško celino;

19.  opozarja na negativne učinke neuporabe tarifnih preferencialov za proizvode z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare, pa tudi sporočila, ki se ga s tem pošilja mlajši generaciji, ki vlaga ali je pripravljena vlagati v ozemlje, in njenemu potencialu za razvoj tega ozemlja; poudarja tveganje selitve dejavnosti v regije, kjer bi imele koristi od preferencialov; je seznanjen z navedbami Komisije, da bi lahko neuporaba tarifnih preferencialov poslabšala ekonomske in socialne razmere lokalnega prebivalstva na zadevnih ozemljih;

20.  je prepričan, da je prisotnost EU, med drugim prek tega sporazuma, boljša kot umik, ko je govora o sodelovanju na področju človekovih pravic in posameznikovih svoboščin ter njihovem spremljanju, in zahteva strogo oceno in odločen dialog z Marokom glede teh vprašanj;

21.  želi spomniti, da si drugi deli sveta, ki imajo manj ambiciozen pristop do trajnostnega razvoja, visokih delovnih in socialnih standardov ter človekovih pravic, prizadevajo za nove trgovinske priložnosti in bodo povečali svoj vpliv povsod tam, kjer se bo EU umaknila;

22.  poudarja, da bo stalno udejstvovanje EU na ozemlju pomenilo pozitiven spodbujevalni učinek na njegov trajnostni razvoj;

23.  poudarja, da je nujno potrebna pravna varnost za pritegnitev trajnostnih in dolgoročnih naložb na ozemlje, s tem pa tudi za dinamiko in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva;

24.  opozarja, da od sodbe Sodišča Evropske unije dalje države članice ne morejo zakonito uporabljati trgovinskih preferencialov za proizvode z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare in da pravna negotovost vpliva na gospodarske subjekte, kar je treba odpraviti;

25.  se zaveda in je globoko zaskrbljen, da je bilo doslej izjemno težko ugotoviti, kateri proizvodi se izvažajo z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare;

26.  poudarja, da je eno ključnih meril Parlamenta, preden poda soglasje k sporazumu, zagotoviti, da se bo uvedel mehanizem za carinske organe držav članic, s katerim bodo imeli dostop do zanesljivih informacij o proizvodih s poreklom iz Zahodne Sahare, uvoženih v EU, ob popolnem spoštovanju carinske zakonodaje EU; poudarja, da bo tak mehanizem zagotovil podrobne in razčlenjene statistične podatke, ki so bili pravočasno preloženi v zvezi s takšnim izvozom; obžaluje dejstvo, da sta Komisija in Maroko potrebovala veliko časa, da sta dosegla dogovor o tem mehanizmu in, poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive popravne ukrepe, če izvajanje sporazuma ne bo zadovoljivo; poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno oceno o skladnosti tega mehanizma s carinsko zakonodajo EU;

27.  poudarja, da bo brez veljavnega sporazuma, vključno z mehanizmom, ki bo omogočal identifikacijo proizvodov, nemogoče vedeti, ali proizvodi s poreklom z nesamoupravnega ozemlja Zahodne Sahare vstopajo na evropski trg oziroma koliko jih je;

28.  poudarja, da je izvajanje določbe, o kateri sta se dogovorila EU in Maroko, o letni medsebojni izmenjavi informacij in statistik v zvezi s proizvodi, ki jih zajema izmenjava pisem, nujno za oceno področja uporabe sporazuma in njegovega učinka na razvoj in lokalno prebivalstvo;

29.  poziva Komisijo in ESZD k pozornemu spremljanju izvajanja in rezultata sporazuma in k rednemu poročanju o njunih ugotovitvah Parlamentu;

30.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko trgovinske preferenciale v prihodnje učinkovito dodelili vsem prebivalcem Zahodne Sahare;

31.  opozarja, da sta se EU in Maroko v skladu s prvotnim sporazumom iz leta 2012 dogovorila za ambiciozen in celovit sporazum o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode, ki določa, da mora Maroko zaščititi vse geografske označbe na seznamu EU; opozarja tudi, da je bil postopek za sklenitev tega sporazuma, ki se je začel leta 2015, prekinjen po sodbi Sodišča z dne 21. decembra 2016; poziva EU in Maroko, naj nemudoma nadaljujeta ta postopek in se čim prej vrneta k pogajanjem o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini;

32.  poudarja, da je evropski vrtnarski sektor zelo občutljiv za izvoz nekaterega sadja in zelenjave iz Maroka v EU, ki je upravičen do preferencialne obravnave na podlagi sporazuma z dne 8. marca 2012 o vzajemnih ukrepih liberalizacije za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode ter ribe in ribiške proizvode;

33.  poudarja, da bi morale vse tretje države pri dostopu do notranjega trga EU spoštovati sanitarna, fitosanitarna in okoljska pravila in standarde ter pravila in standarde glede sledljivosti;

34.  poziva Komisijo, naj spodbuja enakovredne ukrepe in kontrole med Marokom in Evropsko unijo na področju sanitarnih, fitosanitarnih in okoljskih standardov ter standardov sledljivosti, pa tudi pravil glede označevanja izvora, da se zagotovi poštena konkurenca med obema trgoma;

35.  želi spomniti, da v posodobljenem sporazumu tarifne kvote in preferencialni uvozni režim, ki so bili predhodno določeni, niso spremenjeni, temveč je dodano le pojasnilo o geografskem področju uporabe sporazuma za evropske proizvajalce;

36.  opozarja na dejstvo, da del sadja in zelenjave, ki se preferencialno izvozi v EU v skladu s pogoji iz zadevnega sporazuma (zlasti paradižniki in melone), izvira z ozemlja Zahodne Sahare, in poudarja, da obstajajo ambiciozni projekti, ki predvidevajo nadaljnji razvoj te proizvodnje in izvoza;

37.  je kljub temu seznanjen, da je novi sporazum prinesel razjasnitev, in upa, da bo pogodbenicama tega sporazuma in zadevnim gospodarskim subjektom na obeh straneh Sredozemlja v prihodnje zagotavljal jasen, trden okvir;

38.  ugotavlja, da sta spremljanje občutljivih kmetijskih proizvodov in strogo spoštovanje kvot bistvena za uravnoteženo delovanje sporazuma; opozarja, da je v členu 7 protokola 1 k sporazumu iz leta 2012 zaščitna klavzula, na podlagi katere je mogoče sprejeti ustrezne ukrepe, če bi uvoz večjih količin občutljivih kmetijskih proizvodov v skladu s sporazumom povzročil resno izkrivljanje trga in/ali zelo škodil zadevnemu sektorju; upa, da bo Komisija ustrezno in v širokem obsegu spremljala preferenčni uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov iz Maroka in Zahodne Sahare v EU in da bo tudi v prihodnje pripravljena nemudoma aktivirati prej omenjeno klavzulo, če bi bilo to potrebno;

39.  je seznanjen z dejstvom, da je za ribiška plovila EU, ki lovijo v teh vodah, zakonsko določeno, da morajo uporabljati sistem za spremljanje plovil (VMS) in da morajo o svojem položaju obveščati maroške oblasti, tako da te lahko ves čas sledijo plovilom in beležijo, kje opravljajo ribolovne dejavnosti;

40.  poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje regionalnega sodelovanja med državami Magreba, kar lahko ima le izjemno pozitivne posledice za celotno regijo in onkraj nje;

41.  poudarja strateško potrebo za EU, da tesneje sodeluje z državami v Magrebu in razvije stike z njimi; meni, da je v tem kontekstu razširitev pridružitvenega sporazuma logična sestavina te strategije;

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0017.


Sporazum med EU in Marokom o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu ***
PDF 113kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10593/2018 – C8-0463/2018 – 2018/0256(NLE))
P8_TA(2019)0017A8-0471/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10593/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o spremembi protokolov št. 1 in št. 4 k Evro-mediteranskemu pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (10597/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 16. januarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0471/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Maroka.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0016.


Sporazum med EU in Kitajsko v zvezi s postopkom STO za reševanje sporov DS492 – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa ***
PDF 110kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v zvezi s sporom DS492 Evropska unija – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa (10882/2018 – C8-0496/2018 – 2018/0281(NLE))
P8_TA(2019)0018A8-0472/2018

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10882/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v zvezi s postopkom DS492 – Ukrepi, ki vplivajo na tarifne koncesije za nekatere proizvode iz perutninskega mesa (10883/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0496/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0472/2018),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ljudske republike Kitajske.


Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ***I
PDF 292kWORD 90k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) (COM(2018)0380 – C8-0231/2018 – 2018/0202(COD))
P8_TA(2019)0019A8-0445/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0380),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0231/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj ter stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb (A8-0445/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 19. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG) prehod (ESP) [Sprememba 1. Ta sprememba velja za celotno besedilo.]

P8_TC1-COD(2018)0202


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pri uporabi skladov bi bilo treba spoštovati horizontalna Horizontalna načela, kakor kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členu ter v členih 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5PDEU, ter upoštevati Listino iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice in Komisija V skladu s členom 8 PDEU bi si morale države članice in Komisija prizadevati odpravljati za odpravo neenakosti in spodbujati enakost spodbujanje enakosti moških in žensk ter upoštevati vidik vključevanje vidika spola ter preprečevati diskriminacijo in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Cilje skladov bi bilo treba uresničevati v okviru trajnostnega razvoja ter v okviru spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja, kakor ga določata člen 11 in člen 191(1) PDEU, ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja. [Sprememba 2]

(2)  Evropski parlament, Svet in Komisija so kot odziv na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic(6). Ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela se mora Unija pripraviti na sedanje in prihodnje izzive globalizacije in digitalizacije s čim bolj vključujočo rastjo ter z izboljšanjem zaposlitvenih in socialnih politik. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Evropski steber socialnih pravic predstavlja krovni okvir smernic evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG)(ESP), ki bodo Uniji omogočile, da v primeru velikih prestrukturiranj v praksi uresničuje ustrezna načela.

(3)  Svet je 20. junija 2017 potrdil odgovor Unije(7) na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030(8) – trajnostno prihodnost Evrope. Svet je opozoril na pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v okvir evropskih politik, Unija pa si mora v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadevati obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v politike Unije in uporabe trajnostnega razvoja kot vodilnega načela vseh politik Unije, tudi s pomočjo finančnih instrumentov.

(4)  Februarja 2018 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“(9). V sporočilu poudarja, da proračun EU podpira edinstveno socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Zato bo izjemno pomembno izboljšati zaposlitvene možnosti in reševati izzive glede spretnosti, zlasti spretnosti v zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo in prehodom na z viri gospodarno gospodarstvo ob polnem upoštevanju Pariškega sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil oblikovan na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Proračunska prožnost je temeljno načelo naslednjega večletnega finančnega okvira. V uporabi ostajajo tudi mehanizmi prožnosti, ki bodo omogočali pravočasnejše odzivanje Unije na nepredvidene dogodke ter zagotavljali, da se proračunska sredstva uporabijo, kjer so najbolj nujno potrebna. [Sprememba 3]

(5)  Komisija v svoji „beli knjigi o prihodnosti Evrope“(10) izraža skrb zaradi izolacionističnih gibanj, vse večjih dvomov o koristih odprte trgovine in socialnega tržnega gospodarstva EU na splošno.

(6)  Komisija je v svojem „Razmisleku o izkoriščanju globalizacije“(11) opredelila kombinacijo globalizacije, povezane s trgovino, in tehnoloških sprememb kot glavna dejavnika za povečevanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili in zmanjševanje števila delovnih mest za nizko kvalificirano delovno silo. Čeprav bolj Odprta trgovine in dodatno povezovanje svetovnih gospodarstev na splošno zagotavljata ogromne prednosti, se je treba spopasti s temi negativnimi stranskimi učinkitrgovina ima sicer svoje prednosti, vendar so potrebna ustrezna sredstva za obravnavo z njo povezanih negativnih stranskih učinkov. Sedanje koristi globalizacije so že zdaj neenakomerno porazdeljene med ljudmi in regijami, kar ima znaten učinek na tiste, ki jih prizadenejo negativni učinki, zato obstaja nevarnost, da bo čedalje hitrejši tehnološki napredek dodatno okrepil te učinkebodo tehnološke in okoljske spremembe te učinke dodatno okrepile. Zato bo treba v skladu z načeloma solidarnosti in trajnosti zagotoviti, da bodo koristi globalizacije pravičneje porazdeljene. V okviru ustreznih strukturnih skladov Unije, kot je Evropski socialni sklad plus (ESS +), bi morali bolje upoštevati vse sočasne škodljive učinke globalizacije ter tehnološkega in okoljskega prehoda, da bi bila podjetja in delovna sila z usklajevanjem gospodarskega odpiranja in tehnološkega napredka s socialno zaščito ter z dejavno podporo pri dostopanju do priložnosti za zaposlitev in samozaposlitev bolje prilagojena. [Sprememba 4]

(7)  Komisija je v svojem „Razmisleku o prihodnosti financ EU“(12) poudarila potrebo po zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med državami članicami. Zato je ključna prednostna naloga vlaganje v trajnostni razvoj, enakost, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje. [Sprememba 5]

(8)  Globalizacija Podnebne spremembe, globalizacija in tehnološke spremembe bodo najverjetneje nadalje povečale medsebojno povezanost in soodvisnost svetovnih gospodarstev. Prerazporeditev delovne sile je sestaven in neizogiben del tovrstnih gospodarskih sprememb. Za pravično porazdelitev koristi, ki jih prinašajo spremembe, je izjemno pomembno, da se presežnim delavcem in tistim, ki jim grozi odpuščanje, ponudi pomoč. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta ESS+, ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESP, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“(13) je instrument politike Unije, ki določa okvir najboljših praks za predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja podjetij. Nudi celovit okvir o tem, kako bi bilo treba z ustreznimi političnimi sredstvi obravnavati izzive ekonomske prilagoditve in prestrukturiranja ter njihov učinek na zaposlovanje in socialne učinke. Z njim Unija države članice prav tako poziva, da sredstva EU in nacionalno financiranje uporabljajo tako, da se zagotovi učinkovitejše blaženje socialnega učinka prestrukturiranja, zlasti negativnega učinka na zaposlovanje. Najpomembnejša instrumenta Unije za pomoč prizadetim delavcem sta Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki pomoč ponuja na podlagi predvidevanj, ter ESPG, ki pomoč ponuja reaktivno v primeru nepričakovanih velikih prestrukturiranj. [Sprememba 6]

(9)  Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(14) za večletni finančni okvir od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. ESPG je bil vzpostavljen, da bi Uniji omogočil izkazati solidarnost do delavcev, ki so izgubili svoja delovna mesta zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije.

(10)  Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(15) kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki so zaposlitev izgubili neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

(11)  Za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 je Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(16) razširila področje uporabe, da se ne bi zajemalo le ukinjenih delovnih mest, ki so posledica resnih gospodarskih motenj zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize, ki je predmet Uredbe (ES) št. 546/2009, temveč še ukinjena delovna mesta, ki so posledica nove svetovne finančne in gospodarske krize.

(11a)  Program ESP bi moral biti viden in bi mu bilo treba zagotoviti več in boljših podatkov, da bi sklad lahko dobro znanstveno ocenili ter da bi preprečili upravne omejitve pri delovanju programa za pomoč trgovinskemu prilagajanju. [Sprememba 7]

(12)  Komisija je opravila vmesno oceno, da bi ugotovila, kako in v kakšnem obsegu ESPG dosega svoje cilje. ESPG se je z doseganjem višje stopnje ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela glede na preteklo programsko obdobje izkazal za učinkovitega. V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da ESPG ustvarja evropsko dodano vrednost. To velja zlasti v smislu njegovih učinkov na obseg, saj se s pomočjo iz ESPG povečata število in raznolikost storitev, ki se zagotavljajo, pa tudi njihova stopnja intenzivnosti. Poleg tega je pomoč iz ESPG zelo vidna in dokazuje, da ustvarja dodano vrednost EU neposredno širši javnosti. Identificiranih pa je bilo več izzivov. Po eni strani se je postopek za uporabo ESPG izkazal za predolgega. Nadalje je več držav članic poročalo o težavah s pripravo obsežnih analiz o ozadju dogodka, ki je povzročil presežnost. Glavni razlog, zakaj države članice, ki bi lahko imele primer ESPG, ne vložijo vloge, so težave s finančno in institucionalno zmogljivostjo. Na eni strani lahko preprosto primanjkuje delovne sile. Države članice lahko zdaj zaprosijo za tehnično pomoč samo, če izvedejo primer ESPG. Ker lahko do presežnosti pride nepričakovano, bi bilo pomembno, da so države članice pripravljene takoj ukrepati in lahko nemudoma vložijo vlogo. Poleg tega se zdi, da so v nekaterih državah članicah potrebna temeljitejša prizadevanja za krepitev institucionalne zmogljivosti, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izvajanje primerov ESPG. Prag 500 ukinjenih delovnih mest je bil deležen kritike kot previsoko postavljen, zlasti v manj poseljenih regijah(17).

(13)  Komisija poudarja trajni pomen vloge ESPG ESP kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija bi morala nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje kakovostne in trajnostne ponovne vključitve presežnih delavcev na trg dela na območjih, v sektorjih, na ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. Ob upoštevanju medsebojnega delovanja in vzajemnih učinkov odprte trgovine, tehnoloških sprememb, digitalizacije in avtomatizacije ali drugih dejavnikov, kot so izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ali prehod na nizkoogljično gospodarstvo, in z upoštevanjem, da je čedalje težje opredeliti posamezni dejavnik, ki povzroči pojav presežnih delavcev, bo morala uporaba ESPG ESP v prihodnje temeljila temeljiti le na znatnem učinku prestrukturiranj. ESPG Glede na svoj njegov namen, ki je zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ob dopolnjevanju vnaprejšnje pomoči ESS+, ostaja bi moral ESP ostati prožen in poseben instrument, zunaj zgornjih mej proračuna večletnega finančnega okvira, kot je določen v sporočilu Komisije. Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in njegove priloge(18). [Spremembi 8 in 97]

(13a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih potrdil svoje odločno stališče glede nujne ravni financiranja ključnih politik Unije v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da bi omogočili izpolnitev njihovih nalog in ciljev. Izrecno je poudaril, da je treba v večletnem finančnem okviru podvojiti namensko financiranje za mala in srednja podjetja ter za reševanje brezposelnosti mladih; pozdravil je več predlogov, s katerimi bi izboljšali sedanje določbe, predvsem povečane dodelitve za posebne instrumente; napovedal je tudi, da se bo pogajal za dodatne izboljšave, kjer bodo potrebne. [Sprememba 9]

(14)  Kakor je navedeno, da bi ohranili evropsko naravo ESPG ESP, bi bilo treba vlogo za podporo vložiti, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo. Takšen učinek bi bilo treba opredeliti z najmanjšim številom ukinjenih delovnih mest v okviru določenega referenčnega obdobja. Ob upoštevanju ugotovitev vmesne ocene se določi prag 250 200 ukinjenih delovnih mest v ustreznem referenčnem obdobju štirih mesecev (ali 6 mesecev v sektorskih primerih). Ob upoštevanju dejstva, da imajo valovi odpustov v različnih panogah, toda v isti regiji, enako znaten učinek na lokalni trg dela, je mogoče vložiti tudi regionalno vlogo. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, ali v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo bi moralo biti možno vložiti vloge za nižje število ukinjenih delovnih mest. [Sprememba 10]

(14a)  ESP bi moral upoštevati načelo solidarnosti in dejstvo, da mora imeti prestrukturiranje pomembne posledice, če se želi uporabiti kot prag za vlogo za pomoč iz ESP, prav tako pa bi si moral prizadevati za izkazovanje solidarnosti z odpuščenimi delavci iz vseh vrst podjetij, ne glede na njihovo velikost. [Sprememba 11]

(14b)  ESP bi moral ostati poseben instrument Unije za odzivanje na razmere, zaradi katerih so potrebna velika prestrukturiranja na evropskih trgih dela. Kljub temu pa bi morala Unija še naprej iskati bolj trajnostne načine obravnavanja strukturnih sprememb in izzivov, ki vplivajo na trge dela in povzročajo tovrstne dogodke v državah članicah. [Sprememba 12]

(15)  Da bi izrazili solidarnost Unije s presežnimi delavci in samozaposlenimi osebami, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morala stopnja sofinanciranja svežnja prilagojenih storitev in njegovega izvajanja ustrezati stopnji ESS+ v zadevni državi članici.

(16)  Del proračuna Unije, dodeljenega ESPG ESP, bi morala Komisija izvrševati v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta(19) ( v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi Komisija in države članice pri izvajanju ESPG ESP v okviru deljenega upravljanja morale spoštovati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(17)  Evropski center za spremljanje sprememb s sedežem pri Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v Dublinu Komisiji in državam članicam pomaga pri kvalitativnih in kvantitativnih analizah in s tem pri ocenjevanju trendov globalizacije , kot so globalizacija, tehnološke in prestrukturiranj okoljske spremembe, prestrukturiranje ter uporabi ESPG uporaba ESP. Takšne analize bi morale vključevati dovolj razčlenjenih podatkov, predvsem po spolu, da bi se lahko učinkoviteje borili proti neenakostim med spoloma. [Sprememba 13]

(17a)  Evropski center za spremljanje prestrukturiranja, ki deluje v sklopu agencije Eurofound, v realnem času spremlja poročanje o obsežnih prestrukturiranjih v vsej Uniji, pri tem pa se zanaša na mrežo nacionalnih dopisnikov. Center je zelo pomemben za ESP in bi moral pomagati pri njegovih operacijah, predvsem s pomočjo pri zgodnjem opredeljevanju morebitnih primerov za posredovanje. [Sprememba 14]

(18)  Presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, bi morali imeti enak dostop do ESPG ESP ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato bi bilo treba v tej uredbi presežne delavce, ne glede na vrsto in trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, šteti za možne upravičence do sredstev ESPG ESP za namene te uredbe. [Sprememba 15]

(19)  Finančni prispevki iz ESPG ESP bi morali biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela in personaliziranim storitvam, katerih cilj je ponovna hitra vključitev upravičencev v kakovostno in trajnostno zaposlitev v sektorju, ki je usmerjen v prihodnost, bodisi v njihovem prvotnem sektorju ali zunaj njega, ter spodbujanje samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij, med drugim z ustanavljanjem zadrug. Ukrepi bi morali odražati predvidene potrebe lokalnega in regionalnega trga dela. Kadarkoli je to ustrezno, bi bilo treba podpirati tudi mobilnost presežnih delavcev, da se jim pomaga najti novo zaposlitev drugje. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti razširjanju spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, in po potrebi odpravljanju spolnih stereotipov pri zaposlovanju. Omejiti bi bilo treba vključevanje denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev. Finančni prispevki bi morali ukrepe, za katere so odgovorne države članice in/ali podjetja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah, dopolnjevati, ne pa jih nadomestiti. Podjetja bi lahko spodbujali bilo treba spodbujati k sodelovanju pri nacionalnem sofinanciranju ukrepov v okviru ESPG ESP. [Sprememba 16]

(19a)  Pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za lažjo ponovno vključitev upravičencev, ki so prejemniki pomoči, bi morale države članice izkoristiti cilje digitalne agende in strategije za enotni digitalni trg in se bolj usmeriti vanje, da bi odpravile velike razlike med spoloma na področjih IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer s spodbujanjem ponovnega usposabljanja in prekvalifikacije žensk za področja IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Poleg tega bi morale države članice pri izvajanju in oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev poskrbeti za konec prevlade enega spola v panogah in sektorjih, za katere je ta običajna. Povečanje zastopanosti manj zastopanega spola v sektorjih, kot so finance, IKT ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, bi prispevalo k zmanjševanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma. [Sprememba 17]

(20)  Pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov aktivne politike trga dela bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti upravičencev. Države članice bi si morale prizadevati za ponovno vključitev v trajnostno zaposlitev čim večjega števila kakovostno in trajnostno zaposlitev vseh upravičencev, ki sodelujejo v teh ukrepih, in sicer čim prej v šestmesečnem sedemmesečnem roku za predložitev končnega poročila o izvajanju finančnega prispevka. Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev bi bilo treba upoštevati ključne razloge za odpuščanje, kjer je to ustrezno, in predvideti obete na trgu dela v prihodnosti ter potrebne kompetence. Usklajeni sveženj bi moral biti združljiv s prehodom na podnebju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo. [Sprememba 18]

(21)  Države članice bi morale pri oblikovanju usklajenega svežnja ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja biti posebej pozorne na prikrajšane upravičence, vključno z invalidi, osebami, ki skrbijo za sorodnike, mlajšimi in starejšimi brezposelnimi, osebami z nizko stopnjo kvalifikacij, osebami migrantskega porekla ter osebami, izpostavljenimi tveganju revščine, saj imajo te skupine posebne težave pri ponovnem vključevanju na trg dela. Ne glede na navedeno to pa bi bilo treba pri izvajanju ESPG ESP spoštovati in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki spadata med temeljne vrednote Unije in sta zapisani v evropskem stebru socialnih pravic. [Sprememba 19]

(21a)  Komisija je v obdobju med marcem 2007 in marcem 2017 prejela 148 vlog za sofinanciranje iz ESP iz 21 držav članic v skupni vrednosti skoraj 600 milijonov EUR za pomoč 138 888 presežnim delavcem in 2 944 osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET). [Sprememba 20]

(22)  Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale upravičencem, bi se morale čim bolj potruditi za vložitev popolnih vlog za finančni prispevek iz ESPG ESP, institucije Unije pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi jih čim prej ocenile. V primeru, da Komisija zahteva dodatne informacije za oceno vloge, bi bilo treba zagotavljanje dodatnih informacij časovno omejiti. [Sprememba 21]

(22a)  Za lažje izvajanje in doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba javnost bolje seznaniti z ESP in možnostmi, ki jih ponuja, zlasti na ravni ustreznih organov v državah članicah. [Sprememba 22]

(22b)  Komisija omogoča lažji dostop do državnih in regionalnih organov prek namenske službe za podporo, ki zagotavlja splošne informacije in pojasnila o postopkih ter o tem, kako se predloži vloga. Služba za podporo bi morala dati na voljo standardizirane obrazce za statistične podatke in nadaljnjo analizo. [Sprememba 23]

(23)  V interesu upravičencev in organov, pristojnih za izvajanje ukrepov, bi morala država članica prosilka ustrezno informirati vse udeležene v postopku za pridobitev pomoči o stanju vloge in jih vključiti v proces izvajanja. [Sprememba 24]

(24)  Finančni prispevki iz ESPG ESP v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne bi smeli morejo nadomestiti podpornih ukrepov, ki so upravičencem na voljo v okviru skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije, ampak bi morali temveč bi morali te ukrepe po možnosti dopolnjevati. Prav tako finančni prispevek iz ESP ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo, temveč bi moral namesto tega prinašati dejansko evropsko dodano vrednost. [Sprememba 25]

(25)  Države članice bi morale v skladu z načelom enakosti zagotoviti učinkovit dostop do informacij o ESP na vsem svojem ozemlju, vključno s podeželjem. Komisija bi morala zlasti spodbujati razširjanje obstoječih dobrih praks, izboljšati vedenje o merilih ESP za upravičenost in njegovih postopkih za vloge ter povečati ozaveščenost o ESP med državljani Unije, predvsem delavci. Vključiti bi bilo treba posebne izrecne določbe za dejavnosti o dejavnostih informiranja in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih. [Sprememba 26]

(26)  Za lažje izvajanje te uredbe bi morali biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega začne država članica opravljati prilagojene storitve ali od datuma, na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP.

(27)  Da bi zadovoljili potrebe, ki nastanejo zlasti v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno majhne, bi bilo treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za plačila v proračunski vrstici ESPESPG.

(27a)  Za zadostitev potreb, ki nastanejo predvsem v prvih mesecih vsakega leta, ko so možnosti za prerazporeditev iz drugih proračunskih vrstic še posebno omejene, je treba v letnem proračunskem postopku zagotoviti ustrezen znesek za odobritve plačil v proračunski vrstici ESP. [Sprememba 27]

(28)  Večletni finančni načrt in Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne [prihodnji datum] o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (20) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) določata finančni okvir ESPGESP.

(29)  V interesu upravičencev bi morala biti pomoč na voljo čim hitreje in čim bolj učinkovito. Države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o ESPGESP, bi si morale čim bolj prizadevati za skrajšanje časa obravnave in poenostavitev postopkov, da bi zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje odločitev o uporabi ESPGESP. Zato proračunski organ v prihodnosti odloči o zahtevi za prerazporeditev Komisije in ne zahteva več predloga Komisije za uporabo ESPG. [ločeno glasovanje]

(30)  Ko se podjetje zapre, se presežnim delavcem lahko pomaga prevzeti nekatere ali vse dejavnosti njihovega nekdanjega delodajalca, država članica, v kateri se nahaja podjetje, pa lahko vnaprej nakaže nujno potrebna sredstva, da jim to omogoči. [Sprememba 29]

(31)  Da se Evropskemu parlamentu omogoči politični nadzor, Komisiji pa stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG ESP, bi morale države članice pravočasno predložiti končno poročilo o izvajanju ESPG ESP, ki bi moralo biti skladno z jasnimi zahtevami glede spremljanja ter vsebovati nadaljnje spremljanje upravičencev in oceno učinka na enakost spolov. [Sprememba 30]

(32)  Države članice bi morale ohraniti pristojnost za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba)(21) ali morebitno pozneje sprejeto uredbo. Države članice bi morale upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP. Ker je obdobje izvajanja operacij ESPG ESP kratko, bi se morala pri obveznostih poročanja odražati posebna narava pomoči iz ESPG ESP.

(32a)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovite komunikacijske ukrepe za spodbujanje finančnih prispevkov iz ESP, navesti izvor sredstev Unije in izboljšati prepoznavnost dejavnosti, ki jih financira Unija v okviru tega sklada. [Sprememba 31]

(33)  Države članice bi morale preprečevati, odkrivati in ustrezno ukrepati glede nepravilnosti, vključno z goljufijami, ki jih povzročijo upravičenci. Še posebej lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013(22) in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95(23) in št. 2185/96(24) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja administrativne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939(25) lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (26) Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodeluje pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podeli potrebne pravice in dostop ter zagotovi, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o svojih nadaljnjih ukrepih ter ukrepanjih na podlagi preiskav OLAF.

(34)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[1], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95[2], Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[3] in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939[4] bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v uporabo sredstev iz skladov Unije, podelijo enakovredne pravice.

(35)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(36)  V skladu s členom 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(27) je treba oceniti ta program na podlagi informacij, zbranih s pomočjo posebnih zahtev za spremljanje, in se hkrati izogibati prekomernemu zakonskemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi kot osnovo za ocenjevanje učinkov programa na mestu samem vključujejo izmerljive kazalnike.

(37)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev namenjenih za podnebne cilje, ter letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru njegovega ocenjevanja. [Sprememba 32]

(38)  Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(39)  Glede na dejstvo, da digitalna preobrazba gospodarstva zahteva določeno raven digitalne kompetence delovne sile, bi moralo biti razširjanje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba, obvezen horizontalni element vsakega ponujenega usklajenega svežnja prilagojenih storitev in imeti za cilj večji delež žensk v poklicih na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike [Sprememba 33]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prehod (ESPG ESP).

Določa cilje ESPG, načine financiranja Unije inESP ter načine, pravila in merila za zagotavljanje takšnega financiranjafinanciranja Unije, vključno z vlogami držav članic za finančni prispevek iz ESPG ESP za ukrepe, ki so namenjeni upravičencem iz člena 7. [Sprememba 34]

Člen 2

Poslanstvo

ESPG prispeva k boljši porazdelitvi koristi Cilj ESP je podpora družbeno-ekonomskim spremembam, ki so posledica globalizacije ter tehnoloških in tehnološkega napredka, da pomaga okoljskih sprememb, in sicer s pomočjo presežnim delavcem pri prilagajanju strukturnim spremembamprek spodbujanja alternativne, trajnostne zaposlitve. ESP je sklad za nujne primere, ki deluje reaktivno in prispeva k pravičnemu prehodu. Kot tak ESPG ESP prispeva k izvajanju načel, opredeljenih v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter krepi socialno in ekonomsko kohezijo med regijami in državami članicami. [Sprememba 35]

Člen 3

Cilji

1.  Splošni cilj programa je izkazati solidarnost in nuditi finančno podporo presežnim delavcem za ukrepe za ponovno zaposlovanje presežnih delavcev, ne glede na vrsto ali trajanje njihovega delovnega razmerja, in samozaposlenim osebamsamozaposlenih oseb, ki so prenehali opravljati dejavnost zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj iz člena 5(1) do (3). [Sprememba 36]

2.  Specifičen Specifični cilj ESPG ESP je pomoč in podpora delavcem pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela v primerih nepričakovanih velikih prestrukturiranj, zlasti tistih, ki so jih povzročili izzivi v zvezi z globalizacijo, kot so spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne ali gospodarske krize, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice digitalizacije ali avtomatizacije, avtomatizacije in tehnoloških sprememb. Še zlasti so pomembni ukrepi, ki so v pomoč najbolj prikrajšanim skupinam, in spodbujanje enakosti spolov. [Spremembi 37 in 98]

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)  „presežni delavec“ pomeni delavca ne glede na vrsto ali trajanje njegovega delovnega razmerja, čigar delovno razmerje se je predčasno končalo z nastopom presežnosti ali čigar pogodba o zaposlitvi ni bila obnovljena zaradi ekonomskih razlogov; [Sprememba 38]

(b)  „samozaposlena oseba“ pomeni osebo, ki zaposluje manj kot deset delavcev;

(c)  „upravičenec“ pomeni osebo, ki je udeležena v ukrepih, sofinanciranih s strani ESPGESP;

(d)  „nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava, ki se uporablja, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje ESPG ESP, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi lahko škodovala proračunu Unije.

Člen 5

Merila za pomoč

1.  Države članice lahko zaprosijo za finančni prispevek iz ESPG ESPza ukrepe, namenjene presežnim delavcem in samozaposlenim osebam v skladu z določbami iz tega člena.

2.  Finančni prispevek iz ESPG ESP bo določen v primeru velikih prestrukturiranj, ki so posledica:

(a)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih šestih mesecev v podjetju v državi članici, tudi kadar do prenehanja opravljanja dejavnosti pride pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; [Sprememba 39]

(b)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju šestih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah ravni NUTS 2 ali v več kot dveh sosednjih regijah ravni NUTS2, če je prizadetih več kot 250 vsaj 200 delavcev ali samozaposlenih oseb v dveh regijah skupaj; [Sprememba 40]

(c)  prenehanja opravljanja dejavnosti več kot 250 vsaj 200 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v referenčnem obdobju štirih devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v isti regiji ravni NUTS 2. [Sprememba 41]

3.  Na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah – zlasti v zvezi vključno z vlogami, pri katerih so udeležena mala in srednja podjetja – ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, se lahko šteje, da je vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, kadar pojav presežnosti resno vpliva na zaposlenost stopnje zaposlenosti in lokalno, regionalno ali regionalno nacionalno gospodarstvo. Država članica prosilka opredeli, katero merilo za pomoč iz točk (a), (b) ali (c) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno. Skupna višina prispevkov, ki se dodelijo v izrednih okoliščinah, ne sme presegati 15 % letne zgornje meje ESPG ESP. [Sprememba 42]

4.  Sredstva iz ESPG ESP se ne smejo uporabiti, kadar so delavci odpuščeni zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani države članice, kar vpliva na sektorje, ki so v prvi vrsti odvisni od javnih financ. [Sprememba 43]

Člen 6

Izračun števila presežnih delavcev in prenehanj opravljanja dejavnosti

1.  Države članice prosilke navedejo metodo, ki so jo uporabile za izračun števila presežnih delavcev in samozaposlenih oseb, opredeljenih v členu 4 za namene člena 5(1) do (3). [Sprememba 44]

2.  Država članica prosilka izračuna število iz odstavka 1 na enega od naslednjih dni:

(a)  na dan, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES(28) uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpuščanjih;

(b)  na dan, ko delodajalec obvesti delavca o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

(c)  na dan dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka;

(d)  na dan izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(e)  za samozaposleno osebo, na dan prenehanja dejavnosti, ki se določi v skladu z nacionalnim pravom ali upravnimi določbami.

V primerih iz točke (a) država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu presežnih delavcev, ki so nastali v skladu s členom 5(1) te uredbe, preden Komisija dokonča oceno.

Člen 7

Upravičenci

Država članica prosilka lahko zagotovi usklajeni sveženj prilagojenih storitev v skladu s členom 8, sofinanciranih iz ESPG ESP, upravičencem, med katerimi so lahko:

(a)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, v referenčnih obdobjih iz člena 5(1) do (3); [Sprememba 45]

(b)  presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnosti, katerih število je izračunano v skladu s členom 6, zunaj referenčnega obdobja iz člena 5; in sicer šest mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali med koncem referenčnega obdobja in zadnjim dnem pred datumom dokončanja ocene s strani Komisije.

Delavci in samozaposlene osebe iz točke (b) prvega pododstavka se štejejo za upravičene, če je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil presežnost v referenčnem obdobju.

Države članice lahko z odstopanjem od člena 5 ponudijo prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESP, določenemu številu dolgotrajno brezposelnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje in so na dan vložitve vloge stari manj kot 25 let ali, kadar države članice tako določijo, manj kot 30 let, in sicer številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov, pri tem pa imajo prednost osebe, ki so postale presežne ali ki so opustile dejavnost, če je vsaj do nekaterih odpuščanj prišlo v regijah na ravni NUTS 2. [Sprememba 46]

Člen 8

Upravičeni ukrepi

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, – z udeležbo sindikatov in/ali predstavnikov delavcev – namenjenih za lajšanje zagotavljanje lažje ponovne vključitve upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predvsem najbolj prikrajšanih med presežnimi delavci, na trg dela ali v kakovostno in trajnostno zaposlitev ali samozaposlitev. [Sprememba 47]

Razširjanje spretnosti, ki jih zahteva zahtevata digitalna industrijska doba in gospodarstvo, gospodarno z viri, je obvezen horizontalni element vsakega ponujenega svežnja prilagojenih personaliziranega usposabljanja in/ali storitev. Stopnja usposabljanja se prilagodi kvalifikacijam, spretnostim in posebnim potrebam zadevnega upravičenca. [Sprememba 48]

Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a)  usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter drugimi spretnostmi, potrebnimi v digitalni dobi, certificiranje pridobljenih izkušenj, personalizirana pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri prezaposlovanju, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavske prevzeme ter dejavnosti sodelovanja; [Sprememba 49]

(b)  posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude dodatki za zaposlovanje, namenjene delodajalcemotroke, pomoči za mobilnost, pomoči ali dnevnice za usposabljanje, vključno s pomočmi za oskrbovalce in spodbudami za zaposlovanje, namenjenimi delodajalcem, vključno s spodbudami za zagotavljanje prožnih ureditev dela za presežne delavce. [Sprememba 50]

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči presežejo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku. [Sprememba 51]

Naložbe za samozaposlitev, ustanovitev lastnega podjetja, vključno z zadrugami, ali delavske prevzeme ne smejo preseči 20 000 presežejo 25 000 EUR na presežnega delavca. [Sprememba 52]

Pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev se predvidi prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti. Usklajeni sveženj je združljiv s prehodom na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo ter se osredotoča tudi na širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna industrijska doba, in upošteva povpraševanje na lokalnem trgu dela, pa tudi možnost ponovne vključitve delavcev v njihov nekdanji poklicni sektor, v katerem je prišlo zaradi obsežnega prestrukturiranja do potrebe po novih ali dopolnilnih spretnostih in kjer je mogoče kar najbolj učinkovito uporabiti obstoječe spretnosti. [Sprememba 53]

2.  Do finančnega prispevka iz ESPG ESP niso upravičeni naslednji ukrepi:

(a)  posebni časovno omejeni ukrepi iz točke (b) odstavka 1, ki niso pogojeni z udeležbo upravičencev, ki so prejemniki pomoči, v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(ba)  ukrepi za spodbujanje zlasti prikrajšanih delavcev, bolj izpostavljenih tveganju revščine ali starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali se vrnejo nanj; [Sprememba 54]

(bb)  ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorne države članice. [Sprememba 55]

Iz ESPG ESP se v nobenem primeru ne financirajo pasivni ukrepi socialne zaščite. [Sprememba 56]

3.  Usklajeni sveženj storitev se pripravi v posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma in/ali socialnimi partnerji. [Sprememba 57]

4.  Na pobudo države članice prosilke se lahko finančni prispevek iz ESPG ESP izplača za dejavnosti priprave, upravljanja, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzora in poročanja.

Člen 9

Vloge

1.  Država članica prosilka vloži vlogo pri Komisiji v dvanajstih tednih od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 5(2) ali (3).

2.  V desetih delovnih dneh po datumu vloge ali, kadar je ustrezno, po datumu, ko Komisija prejme prevod vloge – kar je pozneje – Komisija potrdi prejem vloge in državo članico obvesti, ali so za oceno vloge potrebne dodatne informacije. [Sprememba 58]

3.  Na zahtevo države članice Komisija zagotovi tehnično pomoč že v zgodnjih fazah postopka. Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, država članica odgovori v desetih delovnih dneh po datumu zahteve. Komisija navedeni rok podaljša za deset delovnih dni, če zadevna država članica prošnjo za podaljšanje ustrezno utemelji. [Sprememba 59]

4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih posreduje država članica, oceni skladnost vloge s pogoji za finančni prispevek v šestdesetih 40 delovnih dneh od prejema popolne vloge oziroma, kadar je potrebno, od posredovanja prevoda vloge. Kadar Komisija tega roka izjemoma ne bi mogla spoštovati tega roka, se rok lahko podaljša za dodatnih 20 dni, če Komisija predloži predhodno pisno obrazloži razloge obrazložitev razlogov za svojo zamudo in o tem obvesti zadevno državo članico. [Sprememba 60]

5.  Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)  oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 6, vključno z metodo izračuna;

(b)  potrditev, da je podjetje, kadar po odpustih nadaljuje dejavnost, izpolnilo vse svoje pravne obveznosti v zvezi s presežnimi delavci z odpuščanjem in da je ustrezno poskrbelo za svoje delavce; [Sprememba 61]

(ba)   jasno navedbo dejavnosti, ki jih države članice že izvajajo za pomoč presežnim delavcem, in dopolnilne narave sredstev iz ESP, za katera se zaprosi zaradi pomanjkanja sredstev, ki so na voljo nacionalnim ali regionalnim organom; [Sprememba 62]

(bb)   pregled sredstev iz skladov Unije, ki jih je podjetje, ki odpušča, že prejelo v petih letih pred kolektivnim odpuščanjem; [Sprememba 63]

(c)  kratek opis dogodkov, ki so privedli do nastopa presežnosti;

(d)  po potrebi opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, in sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorij upravičencev, ki so prejemniki pomoči, razčlenjenih po spolu, starostni skupini in stopnji izobrazbe;

(e)  pričakovani učinek presežnosti na lokalno, regionalno, nacionalno ali nacionalno po potrebi čezmejno gospodarstvo in zaposlenost; [Sprememba 64]

(f)  podroben opis usklajenega svežnja prilagojenih storitev in s tem povezanih izdatkov, vključno z ukrepi za podporo zaposlovalnih pobud za prikrajšane, nizkokvalificirane, starejše in mlade upravičence ter upravičence s prikrajšanih območij; [Sprememba 65]

(g)  obrazložitev, v kolikšni meri so bila upoštevana priporočila iz okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje ter kako usklajeni sveženj prilagojenih storitev dopolnjuje ukrepe, financirane iz drugih nacionalnih skladov ali skladov Unije, ter tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja, ki odpuščajo, obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(h)  oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo upravičencem, ki so prejemniki pomoči, ter za vse dejavnosti priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja;

(i)  za namene ocenjevanja okvirne specifične cilje glede na posamezen primer, ki jih države članice opredelijo glede na stopnjo ponovne zaposlitve upravičencev, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja;

(j)  datume, na katere so se prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, in dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(k)  postopke, upoštevane pri posvetovanju z upravičenci, ki so prejemniki pomoči, ali njihovimi predstavniki oziroma socialnimi partnerji, kot tudi lokalnimi in regionalnimi organi ali po potrebi drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)  izjavo o usklajenosti zaprošene podpore iz ESPG ESPs postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, zakaj usklajeni sveženj prilagojenih storitev ne nadomešča ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(m)  vire nacionalnega predhodnega financiranja ali sofinanciranja in po potrebi druge oblike sofinanciranja;

(ma)   izjavo, da bodo predlagani ukrepi dopolnjevali ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, in da se bo preprečilo kakršno koli dvojno financiranje. [Sprememba 66]

Člen 10

Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1.  Finančni prispevek iz ESPG ESP ne nadomesti ukrepov, za katere so po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja.

2.  Podpora za upravičence, ki so prejemniki pomoči, dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in , lokalni in po potrebi čezmejni ravni, tudi tiste, ki se sofinancirajo iz skladov in programov Unije, v skladu s priporočili okvira kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje. [Sprememba 67]

3.  Finančni prispevek iz ESPG ESP se omeji na to, kar je potrebno za izkaz solidarnosti in zagotavljanje začasne, enkratne podpore upravičencem, ki so prejemniki pomoči. Ukrepi, ki prejmejo podporo iz ESPG ESP, so skladni s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno s pravili o državni pomoči. [Sprememba 68]

4.  Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov in programov Unije. [Sprememba 69]

5.  Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG ESP, ne dobijo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 11

Enakost spolov in nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost moških in žensk ter upoštevanje vidika spola spodbujana na različnih vseh ustreznih stopnjah izvajanja finančnega prispevka iz ESPG ESP ter njihov sestavni del. [Sprememba 70]

Komisija in države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da pri dostopu do ESPG ESP in na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka preprečijo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, spolne identitete, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Člen 12

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.  Na pobudo Komisije se lahko največ 0,5 % letne zgornje meje ESPG ESP uporabi za tehnično financiranje tehnične in upravno pomoč upravne pomoči za njegovo izvajanje, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, zbiranja podatkov, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, dejavnostmi komuniciranja ter dejavnostmi, ki izboljšujejo prepoznavnost ESPGESP, ter druge upravne in tehnične podporne ukrepe. Okrepijo se sinergije z uveljavljenimi sistemi spremljanja strukturnih sprememb, kot je Evropski center za spremljanje prestrukturiranja. Takšni ukrepi lahko zajemajo prihodnja in pretekla programska obdobja. [Sprememba 71]

2.  Komisija v okviru zgornje meje iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zahtevek za prerazporeditev odobritev za tehnično pomoč v zadevne proračunske postavke v skladu s členom 31 finančne uredbe.

3.  Komisija tehnično pomoč izvaja na svojo lastno pobudo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s točkama (a) in (c) člena 62(1) finančne uredbe.

Če Komisija izvaja tehnično pomoč s posrednim upravljanjem, zagotovi preglednost postopka določanja tretje osebe za izvajanje misije, za katero je zadolžena, ter o podizvajalcu, imenovanem za ta namen, obvesti vse deležnike ESP, tudi Evropski parlament. [Sprememba 72]

4.  Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in smernic državam članicam pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPGESP, vključno z vzpostavitvijo službe za pomoč uporabnikom. Komisija informacije o uporabi ESPG ESP ter jasne smernice zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem. Usmerjevalni ukrepi lahko vključujejo tudi oblikovanje projektnih skupin v primeru resnih gospodarskih motenj v državi članici. [Sprememba 73]

Člen 13

Širjenje informacij, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.  Države članice potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno s ciljnimi informacijami upravičencem, lokalnim in regionalnim organom, socialnim partnerjem, medijem in javnosti.Države članice zagotovijo, da se poudari dodana vrednost financiranja Unije, ter Komisiji pomagajo pri zbiranju podatkov, da bi povečali proračunsko preglednost. [Sprememba 74]

Države članice uporabijo emblem EU v skladu s [Prilogo VIII uredbe o skupnih določbah] skupaj z enostavno izjavo o financiranju („financira/sofinancira Evropska unija“).

2.  Komisija vzdržuje in redno posodablja prisotnost na spletu, na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije, ter tako zagotavlja posodobljene informacije o ESPGESP, smernice za predložitev vlog in za ustrezne ukrepe, redno posodobljen seznam stikov v državah članicah, kot tudi podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah in o vlogi Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku. [Sprememba 75]

3.  Komisija daje prednost širjenju obstoječih dobrih praks s področja komunikacije, izvaja dejavnosti širjenja informacija informacij in komuniciranja o primerih ESPG ESP in rezultatih na osnovi izkušenj, da bi izboljšala učinkovitost ESPG prepoznavnost ESP, predstavila njegova merila za upravičenost in postopke za vloge, izboljšala njegovo učinkovitost in zagotovila seznanjenost državljanov in delavcev v Uniji – tudi tistih na podeželju z ESPG oteženim dostopom do informacij – z ESP. [Sprememba 76]

Države članice zagotovijo, da je vso komunikacijsko gradivo in gradivo za prepoznavnost na zahtevo na voljo institucijam, organom in agencijam Unije, ter da Uniji podelijo brezplačno, neizključno in nepreklicno licenco za uporabo takšnega gradiva ter vse predhodno obstoječe pravice, povezane z njo. Licenca daje Uniji naslednje pravice:

–  interno rabo, tj. pravico do reprodukcije, kopiranja, zagotavljanja komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost institucijam, agencijam in njihovim zaposlenim v EU in državah članicah EU;

–  reprodukcijo celote ali dela komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

–  posredovanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost z uporabo katerega koli sredstva in vseh sredstev komunikacije;

–  razdeljevanje javnosti komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost (ali njunih kopij) v kakršni koli obliki in v vseh oblikah;

–  shranjevanje in arhiviranje komunikacijskega gradiva in gradiva za prepoznavnost;

–  izdajanje podlicenc za pravice v zvezi s komunikacijskim gradivom in gradivom za prepoznavnost tretjim strankam.

Uniji se lahko podelijo dodatne pravice.

4.  Viri, dodeljeni za dejavnosti komuniciranja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so povezane s splošnimi cilji iz člena 3.

Člen 14

Določitev finančnega prispevka

1.  Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, in zlasti ob upoštevanju števila upravičencev, ki so prejemniki pomoči, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov, čim prej v roku iz člena 9(4) oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka iz ESPGESP, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. [Sprememba 77]

2.  Stopnja sofinanciranja ESPG ESP za ponujene ukrepe se uskladi z najvišjo stopnjo sofinanciranja ESS+ v zadevni državi članici.

3.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 16 in o tem uradno obvesti državo članico prosilko. [Sprememba 78]

4.  Kadar Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 9, sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem nemudoma uradno obvesti državo članico prosilko in vse druge ustrezne deležnike, med drugim Evropski parlament. [Sprememba 79]

Člen 15

Obdobje upravičenosti

1.  Izdatki za finančni prispevek iz ESPG so upravičeni od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere zadevna država članica začne, ali bi morala začeti, zagotavljati prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG ESP v skladu s členom 8(1) in (4).

2.  Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 8, vendar. Ti se v vsakem primeru začnejo izvajati v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločitve o finančnem prispevku in izvedejo najpozneje v 24 mesecih od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku. [Sprememba 80]

3.  Obdobje izvajanja je obdobje od datumov, določenih v vlogi v skladu s točko (j) člena 9(5), na katere država članica začne prilagojene storitve za upravičence, ki so prejemniki pomoči, ter dejavnosti za izvajanje ESPG ESP, kakor so določene v členu 8, ki se konča 24 mesecev od začetka veljavnosti sklepa o finančnem prispevku.

4.  Kadar upravičenec vstopi v izobraževanje ali tečaj usposabljanja, ki traja dve leti ali več, so lahko izdatki za takšen tečaj upravičen do sofinanciranja ESPG ESP do roka za predložitev končnega poročila iz člena 20(1), če se je ustrezen odhodek zgodil pred navedenim datumom.

5.  Izdatki na podlagi člena 8(4) so upravičeni do roka za predložitev končnega poročila v skladu s členom 20(1).

Člen 16

Proračunski postopek in izvrševanje proračuna

1.  Kadar Komisija sklene, da so pogoji za zagotovitev finančnega prispevka iz ESPG ESP izpolnjeni, predloži zahtevek za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice v skladu s členom 31 finančne uredbe vloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESP skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet v enem mesecu po tem, ko jim je bil predlog predložen. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino vseh poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Ko Komisija pošlje predlog sklepa o uporabi ESP, hkrati Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje tudi predlog za prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prerazporeditve v zvezi z ESP se opravijo v skladu s členom 31 finančne uredbe. [Sprememba 81]

2.  Zahtevku za prerazporeditev mora biti priložen povzetek ocene upravičenosti vloge. [Sprememba 82]

3.  Komisija sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na dan, ko Evropski parlament in Svet Komisijo obvestita sprejmeta sklep o odobritvi proračunske prerazporeditve. Sklep se šteje za sklep o financiranju v smislu člena 110 finančne uredbe uporabi ESP. [Sprememba 83]

3a.  Predlog sklepa o uporabi ESP v skladu z odstavkom 1 vsebuje:

(a)  oceno, opravljeno v skladu s členom 9(4), skupaj s povzetkom informacij, na katerih ocena temelji;

(b)  dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 5 in 10 ter

(c)  razloge, s katerimi se utemeljijo predlagani zneski. [Sprememba 84]

Člen 16a

Izjemni primeri

V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko pride do večjega prestrukturiranja, in v naslednjem letu je treba v vsakem primeru spoštovati. [Sprememba 85]

Člen 17

Plačilo in uporaba finančnega prispevka

1.  Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3) zadevni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom predhodnega financiranja načeloma v 15 delovnih dneh. Predhodno financiranje se obračuna, ko država članica predloži potrjeni izkaz izdatkov v skladu s členom 20(1). Neporabljeni znesek se povrne Komisiji.

2.  Finančni prispevek iz odstavka 1 se izvaja v okviru deljenega upravljanja, v skladu s členom 63 finančne uredbe.

3.  Komisija določi podrobne tehnične pogoje financiranja v sklepu o finančnem prispevku iz člena 16(3).

4.  Zadevne države članice lahko med izvajanjem ukrepov iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev Komisiji predložijo predlog za spremembo vključenih ukrepov, in sicer z dodajanjem drugih upravičenih ukrepov, navedenih v točkah (a) in (b) člena 8(1), v kolikor so takšne spremembe ustrezno utemeljene ter skupna vrednost ne presega finančnega prispevka iz člena 16(3). Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, ustrezno spremeni sklep o finančnem prispevku.

5.  Zadevne države članice so lahko pri prerazporejanju zneskov med proračunskimi postavkami, ki jih določa sklep o finančnem prispevku v skladu s členom 16(3), fleksibilne. Če bi prerazporeditev za eno ali več določenih postavk presegla 20 % povečanja, država članica o tem predhodno uradno obvesti Komisijo.

Člen 18

Uporaba eura

Vloge, sklepi o finančnih prispevkih in poročila v okviru te uredbe ter tudi vsi drugi povezani dokumenti zneske izražajo v eurih.

Člen 19

Kazalniki

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v prilogi.

2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da po potrebi spreminja kazalnike v prilogi in tako zagotovi učinkovito ocenjevanje uporabe sredstev.

Člen 19a

Model za anketo upravičencev

Anketa upravičencev iz točke (d) člena 20(1) temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenim aktom. Komisija ta izvedbeni akt za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2). [Sprememba 86]

Člen 20

Končno poročilo in zaključek

1.  Najpozneje na koncu sedmega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z:

(a)  vrstami ukrepov in glavnimi pridobljenimi rezultati, obrazložitvijo izzivov, pridobljenih izkušenj, sinergij in dopolnjevanj z drugimi skladi Unije, predvsem z ESS+, ter po potrebi navedbo dopolnjevanja ukrepov s tistimi, ki se financirajo iz drugih programov Unije ali nacionalnih programov v skladu s priporočili okvira kakovosti Unije za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje; [Sprememba 87]

(b)  navedbo organov, ki v državi članici izvajajo sveženj ukrepov;

(c)  kazalniki iz člena 19;

(d)  rezultati ankete upravičencev, ki se izvede šest mesecev v šestih mesecih po koncu obdobja izvajanja ter zajema zaznano spremembo zaposljivosti upravičencev ali za tiste, ki so že našli zaposlitev, več informacij o kakovosti in vrsti najdene zaposlitve, kot so spremembe v delovnih urah, stopnji odgovornosti ali spremembe ravni plače v primerjavi s prejšnjo zaposlitvijo, sektor, v katerem je oseba našla zaposlitev, pri čemer se te informacije razčlenijo glede na spol, starostno skupino in izobrazbeno raven; [Sprememba 88]

(e)  informacijami, ali je podjetje, ki odpušča, razen zagonskih, mikro ter malih in srednjih podjetij, v preteklih petih letih prejelo državno pomoč ali finančna sredstva iz Kohezijskega sklada ali strukturnih skladov Unije; [Sprememba 89]

(f)  izjavo, ki utemeljuje izdatke.

2.  Najpozneje na koncu devetnajstega meseca po izteku obdobja, določenega v členu 15(3), zadevna država članica predloži popoln in ustrezno preverjen preprost sklop podatkov, ki ponazarjajo kazalnike dolgotrajnejših rezultatov, kakor je določeno v točki (3) Priloge. [Sprememba 90]

3.  Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 1, zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka iz ESPG ESP in po potrebi preostanek zneska, če sploh, ki ga v skladu s členom 24 dolguje zadevna država članica. Zaključek finančnega prispevka je pogojen s posredovanjem kazalnikov dolgoročnejših rezultatov, kakor je določeno v odstavku 2.

Člen 21

Dveletno poročilo

1.  Komisija do 1. avgusta 2021 in potem vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi obširno poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe (EU) št. 1309/2013 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na rezultate, dosežene z ESPG ESP, in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, hitrostjo njihove obravnave in morebitnimi pomanjkljivostmi obstoječih pravil, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno s statističnimi podatki o kazalnikih iz priloge, ter z dopolnjevanjem takih ukrepov z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti ESS, ter informacije v zvezi z zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebuje tudi navedbe tistih vlog, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi neupravičenosti. [Sprememba 91]

2.  Poročilo se v vednost posreduje državam članicam, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. [Sprememba 92]

Člen 22

Ocenjevanje

1.  Komisija vsake štiri leta na svojo pobudo ter v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede oceno finančnih prispevkov iz ESPG ESP z naknadnimi ocenami učinka glede uporabe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Za namene ocene iz prvega pododstavka države članice zberejo vse razpoložljive podatke o primerih ESP in delavcih, ki jim je ESP pomagal. [Sprememba 93]

2.  Rezultati ocen iz odstavka 1 se v vednost posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Računskemu sodišču, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. Priporočila iz ocen se upoštevajo pri pripravi novih programov na področju zaposlovanja in socialnih zadev ali nadaljnjem razvoju obstoječih programov.

3.  Ocene iz odstavka 1 vključujejo ustrezne statistične podatke o finančnih prispevkih, razčlenjene po sektorjih in državah članicah. [Sprememba 94]

4.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka ESPG ESP pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25 zaradi spremembe Priloge, da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo kazalniki ter dopolni ta uredba z določbami o vzpostavitvi okvira spremljanja in vrednotenja.

Člen 23

Upravljanje in finančni nadzor

1.  Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Unije države članice prevzamejo odgovornost za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz ESPG ESP, in za finančni nadzor ukrepov. Ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a)  preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelu dobrega finančnega poslovodenja;

(b)  zagotavljanje, da je predložitev podatkov o spremljanju obvezna zahteva v pogodbah z organi, ki izvajajo usklajeni sveženj prilagojenih storitev;

(c)  preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(d)  zagotavljanje, da so izdatki utemeljeni z zanesljivo spremno dokumentacijo, zakoniti in redni;

(e)  preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisiji poročajo o nepravilnostih, vključno z goljufijami.

2.  Za namene člena 63(3) finančne uredbe države članice določijo organe, pristojne za upravljanje in nadzor ukrepov, ki jih podpira ESPG ESP. Navedeni organi Komisiji pri posredovanju končnega poročila iz člena 20(1) te uredbe zagotovijo informacije iz člena 63(5), (6) in (7) finančne uredbe o izvajanju finančnega prispevka.

Kadar so organi, imenovani v skladu z Uredbo (EU) št. 1309/2013, v zadostni meri zagotovili, da se izplačila zakonito in pravilno izvršujejo ter ustrezno obračunajo, lahko zadevna država članica Komisijo uradno obvesti, da so ti organi potrjeni v skladu s to uredbo. V tem primeru zadevna država članica navede, kateri organi so potrjeni in kakšne so njihove funkcije.

3.  Kadar se ugotovijo nepravilnosti, države članice izvedejo potrebne finančne popravke. Popravki, ki jih izvedejo države članice, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Države članice izterjajo vsak neupravičeno izplačan znesek, ga povrnejo Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4.  Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelu dobrega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije, brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki se financirajo iz ESPG ESP, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Pri takih pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25, da se dopolni odstavek 1(e) z opredelitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, ter podatkov, ki jih je treba posredovati.

6.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko poročanja nepravilnosti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 26(2), da bi se zagotovili enotni pogoji izvajanja tega člena.

7.  Države članice zagotovijo, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi izdatki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo še tri leta po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG ESP.

Člen 24

Izterjava finančnega prispevka

1.  Kadar so dejanski stroški usklajenega svežnja prilagojenih storitev nižji od zneska finančnega prispevka v skladu s členom 16, Komisija izterja ustrezni znesek, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe.

2.  Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje bodisi obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, bodisi svojih obveznosti iz člena 23(1), zadevni državi članici omogoči, da predloži svoje pripombe. Če ni bil dosežen dogovor, Komisija sprejme sklep v obliki izvedbenega akta in izvede potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka iz ESPG ESP za zadevni ukrep. Navedeni sklep sprejme v 12 mesecih po prejemu pripomb države članice. Zadevna država članica povrne vsak neupravičeno izplačan znesek in kadar država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 25

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(3) in člena 23(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Prenos pooblastila iz člena 19(3) in člena 23(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(3) in člena 23(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 26

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(29).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 27

Prehodna določba

Uredba (EU) št. 1309/2013 se še naprej uporablja za vloge, predložene do 31. decembra 2020. Uporablja se do zaključka zadevnih primerov.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vloge, vložene od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Skupni kazalniki učinka in rezultatov za vloge ESPG ESP

Vsi osebni podatki(30) se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“).

(1)  Skupni kazalniki učinka na upravičence

–  brezposelni*,

–  neaktivni*,

–  zaposleni*,

–  samozaposleni*,

–  mlajši od 30 let*,

–  starejši od 54 let*,

–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,

–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,

–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5–8)*,

–  z manj kot 2 letoma poklicnih izkušenj,

–  z 2 do 10 leti poklicnih izkušenj,

–  z več kot 10 leti poklicnih izkušenj. [Sprememba 95]

Skupno število upravičencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom(31).

Ti podatki o upravičencih, ki sodelujejo v ukrepih, ki jih sofinancira ESPG ESP, se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1).

(2)  Skupni kazalniki rezultata za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP (razčlenjeno glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi: s polnim delovnim časom / s krajšim delovnim časom, za določen čas / za nedoločen čas) in samozaposlenih, šest mesecev po koncu obdobja izvajanja*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki šest mesecev po koncu obdobja izvajanja pridobijo kvalifikacijo*,

–  odstotek upravičencev ESPG ESP, ki se šest mesecev po koncu obdobja izvajanja izobražujejo ali usposabljajo*.

Podatki se predložijo v končnem poročilu, kakor je določeno v členu 20(1) in se zberejo s pomočjo podatkov, ki jih posredujejo pristojni organi držav članic, kakor tudi s pomočjo ankete upravičencev (kot je določeno v členu 20(1)d). Navedeni podatki zajemajo izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število.

(3)  Skupni kazalnik dolgoročnejših rezultatov za upravičence

–  odstotek zaposlenih upravičencev ESPG ESP, vključno s samozaposlenimi, 18 mesecev po koncu obdobja izvajanja, kot je določeno v sklepu o financiranju*.

Ti podatki se dajo na voljo do konca devetnajstega meseca po koncu obdobja izvajanja. Podatki bi morali zajemati izračunano skupno število upravičencev, kakor je navedeno v okviru skupnih kazalnikov učinka (1). Odstotki se zato tudi nanašajo na to izračunano skupno število. Za večje primere, ki pokrivajo več kot 1 000 upravičencev, se podatki lahko alternativno zberejo na reprezentativnem vzorcu skupnega števila upravičencev, sporočenega kot kazalnik učinka (1).

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3)UL C ...
(4)UL C ...
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019.
(6)https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl.
(7)http://eu-un.europa.eu/eu-response-2030-agenda-sustainable-development-sustainable-european-future/.
(8)https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld.
(9)http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0098&qid=1527152478916&from=SL
(10)https://ec.europa.eu/commission/white-paper-future-europe-reflections-and-scenarios-eu27_sl.
(11)https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-harnessing-globalisation_sl.
(12)https://ec.europa.eu/commission/publications/reflection-paper-future-eu-finances_sl.
(13)SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ „Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje“, (COM(2013)0882, 13.12.2013).
(14)Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 406, 30.12.2006, str. 1).
(15)Uredba (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (UL L 167, 29.6.2009, str. 26).
(16)Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (OJ L 347, 20.12.2013, p. 855).
(17)COM(2018)0297 in priložen SWD(2018)0192.
(18)SWD(2018)0171 in njegova priloga COM(2018)0321.
(19)UL L […], […], str. […].
(20)Sklic je treba posodobiti.
(21)Sklic je treba posodobiti.
(22)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(23)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(24)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(25)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(26)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(27) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(28)Sklic, ki se preveri/posodobi: Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).
(29) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(30)Organi upravljanja vzpostavijo sistem, ki beleži in shranjuje podatke o posameznem udeležencu v računalniški obliki. Ureditve, ki jih glede obdelave podatkov vzpostavijo države članice, morajo biti v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1), zlasti členov 4, 6 in 9. Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679. Njihova obdelava je potrebna za skladnost z zakonsko obveznostjo, ki velja za upravljavca (člen 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679).
(31)Brezposelni, neaktivni, zaposleni, samozaposleni.


Evropski socialni sklad plus (ESS+) ***I
PDF 404kWORD 135k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (COM(2018)0382 – C8-0232/2018 – 2018/0206(COD))(1)
P8_TA(2019)0020A8-0461/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  V skladu s členom 3 PEU si Unija pri vzpostavljanju notranjega trga prizadeva za močno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo s ciljem polne zaposlenosti in družbenega napredka, za enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic; ter za boj proti socialni izključenosti in diskriminaciji. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom evropskega stebra socialnih pravic. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 PDEU.
(1)  Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v okviru treh kategorij: enake možnosti in dostop do trga dela; pošteni delovni pogoji; socialna zaščita in vključenost. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+) bi moralo slediti tem dvajsetim načelom. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, javnih storitev, zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členoma 174 in 175 PDEU. Pri vseh ukrepih v okviru ESS + bi morali spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi Konvencijo Združenih narodovo o pravicah invalidov, saj so Evropska unija in države članice njene pogodbenice.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno.
(2)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo te prednostne reforme. Te strategije bi bilo treba razviti v partnerstvu med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, vsebovati bi morale vidik spola, ter bi jih bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način predstavitve in usklajevanja prednostnih naložbenih projektov, ki se podpirajo z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namenjene bi morale biti tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in InvestEU, kakor je ustrezno.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi se besedilo uskladilo z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer z namenom, da bi Evropa postala še konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe ter bi se povečala njena zmožnost za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Za polno usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moral ESS+ države članice podpirati ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter, kadar je primerno, na nacionalni ravni, nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k zadevnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti „programa znanj in spretnosti za Evropo“ ter evropskega izobraževalnega prostora, relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so jamstvo za mlade, poti izpopolnjevanja ter priporočilo o vključevanju dolgotrajno brezposelnih.
(3)  Smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki jih je Svet sprejel v skladu s členom 148(2), in sicer: spodbujanje povpraševanja po delovni sili; krepitev ponudbe delovne sile; dostop do zaposlitve, znanj in spretnosti ter kompetenc; izboljševanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga ter spodbujanje enakih možnosti za vse, spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini, skupaj s širokimi gospodarskimi smernicami, sprejetimi v skladu s členom 121(2) PDEU, tvorijo del integriranih smernic, na katerih sloni strategija Evropa 2020. Svet je dne […] sprejel revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic, da bi jih uskladile z načeli evropskega stebra socialnih pravic, in sicer zato, da bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest in socialno kohezijo, s čimer bi Evropa postala še konkurenčnejša in Unija privlačnejša za naložbe. Za polno usklajenost ESS+ s cilji smernic za politike zaposlovanja bi morale države članice zanje smiselno podporo iz ESS+ vključiti v načrtovanje programov ob upoštevanju navedenih smernic in ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 148(4) in členom 121(2) PDEU, ter na nacionalni ravni tudi zaposlitvenih in socialnih vidikov nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k relevantnim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti programa znanj in spretnosti za Evropo, evropskega izobraževalnega prostora in jamstva za mlade ter drugih relevantnih priporočil Sveta in drugih pobud, kot so Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti, poti izpopolnjevanja, vključevanje dolgotrajno brezposelnih, okvir za kakovost pripravništev in vajeništev ter akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja.
(4)  Svet je 20. junija 2017 podprl odziv Unije na „agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030“ – Trajnostna prihodnost Evrope. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, EU pa si v politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope“ z dne 22. novembra 2016 kot prvi korak pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja in uporabe trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ lahko prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, in sicer z odpravo skrajnih oblik revščine (cilj 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj 10).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Unija in njene države članice bi morale ob upoštevanju Evropske socialne listine, podpisane v Torinu 18. oktobra 1961, v svoje cilje vključiti spodbujanje zaposlovanja ter boljše življenjske razmere in delovne pogoje, da bi dosegli trajno visoko stopnjo zaposlenosti in preprečevali izključenost v skladu s členom 151 PDEU.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  V evropski družbi je še vedno veliko socialnih izzivov. Več kot 100 milijonom državljanov grozita revščina ali socialna izključenost, brezposelnost mladih je še vedno več kot dvakrat večja od skupne stopnje brezposelnosti, nujno pa je tudi boljše vključevanje državljanov tretjih držav. Ti izzivi ne ogrožajo le blaginje neposredno prizadetih državljanov, temveč pomenijo gospodarski in družbeni pritisk na vso evropsko družbo.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb in vedno starejše delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, si prizadeva za bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, tudi v smislu mobilnosti delovne sile.
(5)  Unija se spopada s strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, družbenih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in s tem povezanih izzivov vključevanja, pravičnega prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, splošne brezposelnosti in brezposelnosti mladih in vedno starejše družbe in delovne sile ter vse večjega pomanjkanja spretnosti in delovne sile v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Unija bi morala glede na spreminjajoče se razmere v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive ter vlagati v relevantne spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, si prizadevati za bolj vključujočo rast ter izboljšati kompetence in znanje, zaposlitveno in socialno politiko, tudi v smislu delovne mobilnosti državljanov Unije, in se lotiti vse večjih neenakosti na področju zdravja med državami članicami in znotraj njih.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+.
(6)  Uredba (EU) št. […] vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja, upravljanja in kontrole za sklade EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato bi bilo treba določiti splošne cilje ESS+ in njegovega usklajevanja z drugimi skladi ter posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS+.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+.
(7)  Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih ter sinergije med finančnimi instrumenti. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov financiranja Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+. V tej uredbi bi morali biti opredeljeni operativni cilji in posebne določbe glede upravičenih ukrepov, ki jih je mogoče financirati iz ESS+ v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot določa člen 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 88 uredbe o skupnih določbah lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno z uporabo pavšalnih zneskov.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.
(9)  Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije ter programa za ukrepe Unije na področju zdravja, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati tri sklope: sklop za socialno kohezijo in socialne pravice v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije.
(10)  Unija bi morala prispevati k politikam zaposlovanja držav članic s spodbujanjem sodelovanja in dopolnjevanjem njihovih ukrepov. Glede na tako širše področje uporabe ESS+ je primerno določiti, da se cilji krepitve učinkovitosti vključujočih, odprtih in pravičnih trgov dela za vse spole in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, podpiranja ponovnega vstopanja v izobraževalni sistem in spodbujanja vseživljenjskega učenja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter izkoreninjanja revščine še naprej izvajajo predvsem v okviru deljenega upravljanja, po potrebi pa se dopolnijo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopi za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+.
(11)  Z vključitvijo programa za ukrepe Unije na področju zdravja v ESS+ se bodo poleg tega ustvarile sinergije med razvojem in preskušanjem pobud in politik za izboljševanje učinkovitosti, dostopnosti, odpornosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, razvitih pod sklopom za zdravje programa ESS+, ter njihovim izvajanjem v državah članicah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z orodji, zagotovljenimi iz drugih sklopov iz uredbe o ESS+.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje.
(12)  Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Določiti bi morala dodelitve za dejavnosti, ki naj bi se izvajale v okviru deljenega upravljanja, in dodelitve za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  ESS+ bi moral spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne in neaktivne, ter s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev ter da bi se povečala mobilnost delavcev. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter dostop do otroškega varstva. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile.
(13)  ESS+ bi moral v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki bo omogočalo (ponovno) vključevanje na trg dela, predvsem za mlade, dolgotrajno brezposelne, oskrbovalce, ekonomsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine, ter s spodbujanjem samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje politik zaposlovanja in delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno usmerjenega in individualiziranega svetovanja in orientacije med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev, pri čemer bi posebno pozornost namenili prikrajšanim skupinam, ter da bi spodbudili mobilnost delavcev in storitve izvajali brez diskriminacije. ESS+ bi moral spodbujati udeležbo žensk na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter enostaven dostop do brezplačnega ali cenovno dostopnega kakovostnega otroškega varstva, varstva starejših in drugih visokokakovostnih storitev oskrbe ali podpore. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje varnega, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana z delom, pa tudi s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile. ESS + bi moral podpirati tudi ukrepe, ki so namenjeni lajšanju prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Da bi podprli in sprostili potencial za ustvarjanje delovnih mest v socialnem gospodarstvu, bi moral ESS+ prispevati k boljšemu vključevanju podjetij socialnega gospodarstva v nacionalne načrte za zaposlovanje in socialne inovacije ter v nacionalne programe reform. Podjetja socialnega gospodarstva bi morala biti opredeljena tako, kot so opredeljena v zakonodaji različnih držav članic o socialnem gospodarstvu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede digitalnih spretnosti, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij.
(14)  ESS+ mora biti kot osrednji evropski instrument za zaposlovanje, znanja in spretnosti in socialno vključevanje zmožen prispevati k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji povsod po Uniji. V ta namen bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti, nediskriminatornosti, dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trga dela, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti jezikovnega znanja, podjetniških in digitalnih spretnosti, vključno z varstvom podatkov in upravljanjem informacij, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpopolnjevanje in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. V primeru dolgotrajno brezposelnih in ljudi iz prikrajšanega socialnega okolja bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi njihove vloge in samozavesti. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter (ponovnem) prehodu v delo, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati k vključevanju, socialni koheziji, zmanjševanju horizontalne in vertikalne segregacije ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih. To bi bilo mogoče doseči na primer z učenjem z delom in vajeništvi s posebnim poudarkom na preskušenem konceptu dualnega izobraževanja, kjer se poučevanje združuje z delovnimi izkušnjami, pa tudi z vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v sodelovanju s socialnimi partnerji, z najsodobnejšim gradivom za usposabljanje, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, podporo neformalnemu in priložnostnemu učenju, z vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij. ESS+ bi moral spodbujati in promovirati dostop do učiteljskega poklica med pripadniki manjšin, da bi bolje vključevali odrinjene skupnosti, na primer Rome, manjšine in migrante.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  ESS + bi moral zagotavljati podporo za ukrepe, zajete v nacionalnih načrtih držav članic, s katerimi bi med ranljivimi gospodinjstvi odpravili energijsko revščino in spodbujali energijsko učinkovitost zgradb, vključno s tistimi, ki jih pesti energijska revščina, po potrebi pa tudi v socialnih stanovanjih, kar je v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo, Uredbo (XX/XX) Evropskega parlamenta in Sveta o energetski uniji ter Direktivo (XX/XX) Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)  Dodeljevanje sredstev ESS+ državam članicam bi bilo treba v prihodnje vezati na dokazila o dejanskem sodelovanju pri projektih v okviru jamstva za mlade za uvedbo ali okrepitev dualnega sistema poučevanja in dela.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, s čimer naj bi se spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učencev v učni mobilnosti.
(15)  Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanega socialnega okolja, na primer otrokom v institucionalni oskrbi in brezdomnim otrokom, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni in ponovnega vključevanja v sistem izobraževanja ter izobraževanja odraslih, s čimer bi se prekinil medgeneracijski prenos revščine, spodbujala prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, zmanjšalo in preprečevalo zgodnje opuščanje šolanja in socialna izključenost, izboljševala zdravstvena pismenost, krepile povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter olajševala učna mobilnost za vse. Oblike priložnostnega učenja ne bi smele služiti kot nadomestilo za redno izobraževanje, zlasti ne za predšolsko vzgojo in varstvo in osnovnošolsko izobraževanje. V tem okviru bi bilo treba vzpostavljati sinergije, dopolnjevanje in usklajenost politik s programom Erasmus, da bi primerno in dejavno dosegli prikrajšane učence ter jih ustrezno pripravili na izkušnjo mobilnosti v tujini in povečali njihovo udeležbo v čezmejni učni mobilnosti.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   K vsem ciljem te uredbe lahko prispeva podpora v sklopu prednostne naložbe „razvoj, ki ga vodi skupnost“. ESS+ podpira strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost – morale bi biti vključujoče in upoštevati prikrajšane ljudi na svojem območju, in to tako pri upravljanju lokalnih akcijskih skupin kot pri vsebini strategije. ESS+ bi moral biti zmožen podpirati tovrstne strategije v mestih in na podeželju, pa tudi celostne teritorialne naložbe.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Dodana vrednost kohezijske politike EU je zlasti v lokalnem pristopu s teritorialno razsežnostjo, v upravljanju na več ravneh, večletnem načrtovanju in skupnih merljivih ciljih, pristopu celostnega razvoja ter v konvergenci v smeri evropskih standardov na področju upravnih zmogljivosti.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 c (novo)
(15c)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bosta enakost spolov in vključevanje vidika spola zavezujoče načelo v vseh fazah načrtovanja programov – od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, ter da bodo podprti ključni ukrepi za vključevanje načela enakosti spolov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 d (novo)
(15d)   ESS+ bi moral podpirati izobraževalne programe, ki bi omogočali odraslim z nizko ravnjo spretnosti, da pridobijo bralno in matematično pismenost ter digitalne kompetence v skladu s priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle1a.
__________________
1a UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, zlasti glede digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom zagotovile spretnosti, prilagojene digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali karierni prehodi in mobilnost ter da bi se podprli zlasti nizko usposobljeni in/ali nizkokvalificirani odrasli, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo.
(16)  ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, upoštevajoč izzive, s katerimi se spoprijemajo različne prikrajšane družbene skupine, zlasti glede podjetniških in digitalnih spretnosti in ključnih omogočitvenih tehnologij, da bi se posameznikom in lokalnim skupnostim zagotovile spretnosti, kompetence in znanje, prilagojeno digitalizaciji, tehnološkim spremembam, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam (na primer tistim, ki so posledica prehoda na nizkoogljično gospodarstvo), da bi se olajšala prehod iz izobraževanja v zaposlitev in mobilnost ter da bi podprli zlasti slabo usposobljene in/ali nizkokvalificirane odrasle in invalide, kar je v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo ter usklajeno in se dopolnjuje s programom za digitalno Evropo.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da lahko ESS+ vključuje in razširja inovativne kurikule, podprte iz Obzorja Evropa, da se ljudem zagotovijo spretnosti in kompetence, potrebne za delovna mesta prihodnosti.
(17)  S sinergijami s programom Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti, da bo lahko ESS+ vključeval in razširjal inovativne učne načrte, podprte iz Obzorja Evropa, da bi ljudem zagotovili spretnosti in kompetence, potrebne za njihov osebni in poklicni razvoj ter za delovna mesta prihodnosti in da bi se spoprijeli s sedanjimi in prihodnjimi družbenimi izzivi. Komisija bi morala zagotoviti sinergije med sklopom za zdravje in programom Obzorje Evropa, da se podkrepijo rezultati, doseženi na področju varovanja zdravja in preprečevanja bolezni.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   Sinergije s programom za pravice in vrednote bi morale zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal ukrepe za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti, pa tudi izvajal posebne ukrepe preprečevanju sovraštva, segregacije in stigmatizacije, vključno z bojem proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)   Sinergije, ki nastanejo zaradi teritorialnega regionalnega in čezmejnega sodelovanja v Evropi, ustvarjajo tudi projekte sodelovanja za izboljšanje zaposlovanja, vključevanje najranljivejših prebivalcev, za reševanje demografskih izzivov, projekte na področju zdravja in izobraževanja, in to ne samo v Uniji, ampak tudi z državami, ki so v predpristopnem procesu, in sosednjimi državami, kjer ima evropsko sodelovanje dodano vrednost. V okviru ESS+ je treba razmisliti o boljšem financiranju te vrste projektov ter poskrbeti za prenos znanja med njimi in zakonodajnim postopkom, da bi izboljšali evropski normativni okvir in izmenjavo dobre prakse med ozemlji Unije.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v boju proti revščini, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihovo starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti.
(18)  ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic na vseh ravneh upravljanja, tudi na regionalni in lokalni ravni, za izkoreninjenje revščine, tudi energijske revščine, kot je predvideno v novodogovorjenih pravilih o upravljanju energetske unije [vstavite številko uredbe, ko bo objavljena], da bi prekinili krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujali socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, odpravljanjem ovir, bojem proti diskriminaciji in odpravljanjem socialnih in zdravstvenih neenakosti. V ta namen bi bilo treba med drugim uporabiti vrsto proaktivnih in odzivnih politik in strategij, ki bodo namenjene najbolj prikrajšanim osebam ne glede na starost, vključno z otroki, marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi, invalidi, brezdomci, državljani tretjih držav in migranti, in revnimi zaposlenimi. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje, med drugim s ciljno usmerjeno podporo socialnega gospodarstva. Države članice bi morale v skladu s priporočilom Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela1a, spodbujati ukrepe ESS+, ki dopolnjujejo njihove nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi za ustrezno dohodkovno podporo. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, kot so individualizirana zdravstvena ter druga oskrba in dolgotrajna oskrba, zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti in storitve za dostop do ustreznih socialnih in cenovno ugodnih stanovanj. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju ustanov socialne varnosti in javnih zavodov za zaposlovanje ter sistemov socialne varnosti, in sicer zlasti za spodbujanje njihove dostopnosti, vključevalnosti in učinkovitosti pri odzivanju na spreminjajočo se realnost v svetu dela. Poleg tega bi moral ESS+ obravnavati revščino na podeželju, ki izhaja iz posebne prikrajšanosti teh območij, kot so neugodne demografske razmere, šibek trg dela, omejen dostop do storitev izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev.
______________
1a Priporočilo Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (UL L 307, 18.11.2008, str. 11).
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  ESS+ bi moral prispevati k zmanjševanju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim, bi morale države članice dodeliti vsaj 2 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati enostavnejša pravila.
(19)  ESS+ bi moral prispevati k izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, ki živijo v revščini oziroma so izpostavljene tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih. Države članice bi morale dodeliti vsaj 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za odpravljanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in starejših ter pomanjkanje hrane. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov bi bilo treba za podporo, namenjeno odpravljanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih, uporabljati kar najenostavnejša pravila.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   ESS+ bi si moral prizadevati za odpravo revščine med starejšimi ženskami po vsej EU, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi razlike v pokojninah med spoloma, ki je trenutno 40-odstotna, močno povečuje tveganje, da se bo revščina med starejšimi ženskami še povečala, zlasti med tistimi, ki živijo same, zato bi moral ESS+ uresničevati zaveze iz sklepov Sveta iz leta 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma1a. Revščina med starejšimi ženskami se povečuje tudi zaradi zviševanja samoplačniških stroškov zdravstvene oskrbe in zdravil, ki jih morajo nositi starejši bolniki, zlasti ženske, ki so zaradi daljše življenjske dobe bolne večji del življenja kot moški.
_________________
1a http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9302-2015-INIT/sl/pdf.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  ESS+ bi moral za boj proti revščini in izboljšanje socialne vključenosti spodbujati aktivno udeležbo specializiranih nevladnih organizacij, pa tudi organizacij ljudi, ki živijo v revščini, tako pri pripravi kot pri izvajanju posebnih programov.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije.
(20)  Glede na vztrajno potrebo po krepitvi prizadevanj za reševanje vprašanja upravljanja migracijskih tokov v Uniji kot celoti ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti, bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko zajema tudi pobude na lokalni ravni, v dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil in migracije, ESRR in tistih skladov, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Organi držav članic, pristojni za načrtovanje in izvajanje ESS+, bi se morali usklajevati z organi, ki jih države članice določijo za upravljanje ukrepov Sklada za migracije in azil, da bi spodbujali vključevanje državljanov tretjih držav na vseh ravneh na najboljši možni način prek strategij, ki jih izvajajo predvsem lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije, in z najustreznejšimi ukrepi, prilagojenimi posebnemu položaju državljanov tretjih držav. Ukrepi vključevanja bi se morali osredotočiti na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici oziroma so v postopku pridobivanja dovoljenja za zakonito prebivanje v državi članici, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.
(21)  ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, odpravljanja revščine, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale k temu pritegniti lokalne in regionalne organe, da bi zagotovile skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopoma ESS+ v okviru deljenega upravljanja in za zdravje ter programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč, pri tem pa upoštevati načela in pravice iz evropskega stebra socialnih pravic, pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra, agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno delo in regionalne posebnosti, tako da bi prispevale k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so opisani v členu 174 PDEU.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Glede na različno stopnjo razvoja v regijah in različne družbene danosti v Evropi bi morala biti ESS+ imeti dovolj prožnosti, da bi lahko upošteval regionalne in ozemeljske posebnosti.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti vsaj 25 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
(22)  Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v evropskem stebru socialnih pravic, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja in boju proti revščini nameniti vsaj 27 % nacionalnih sredstev ESS+ iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Ta delež bi moral dopolnjevati nacionalne vire za odpravljanje skrajne revščine.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Vse države članice so ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki je standard za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic. Spodbujanje otrokovih pravic je jasno določen cilj politik EU (člen 3 Lizbonske pogodbe) in Listina EU o temeljnih pravicah zahteva, da je treba pri vseh ukrepih EU upoštevati predvsem koristi otroka. EU in države članice bi morale pravilno uporabljati EES+, da bi prekinile krog prikrajšanosti otrok, ki živijo v revščini in so socialno izključeni, kot je opredeljeno v priporočilu Evropske komisije z naslovom Vlaganje v otroke. ESS+ bi moral podpirati ukrepe za spodbujanje učinkovitega posredovanja, ki bi prispevalo k udejanjanju otrokovih pravic.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Glede na trajno visoko raven revščine in socialne izključenosti otrok v EU (26,4 % leta 2017) ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, po katerem imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa do posebnih ukrepov za povečanje enakih možnosti, bi morale države članice vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja evropskih programov jamstva za otroke dodeliti za evropsko jamstvo za otroke ter tako pripomoči k enakemu dostopi otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehranjenosti, in sicer za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti otrok. Naložbe v majhne otroke se povrnejo kot znatne koristi zanje in za vso družbo in so bistvene za prekinitev cikla prikrajšanosti v zgodnjih letih. Podpiranje otrok, da razvijejo znanja in spretnosti ter zmogljivosti, jim omogoča, da v celoti razvijejo svoj potencial, dosežejo najboljše rezultate na področju izobraževanja in zdravja, postanejo dejavni člani družbe in izboljšajo svoje možnosti na trgu dela.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi morale navedene države članice še naprej vlagati zadostna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter zadevne ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje z namenom zagotavljanja prilagojene podpore mladim. Zadevne države članice bi torej morale dodeliti vsaj 10 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo zaposljivosti mladih.
(23)  Glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v celi vrsti držav članic in regij, in sicer zlasti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ta stopnja pa je še višja pri mladih iz prikrajšanih socialnih okolij, bi morale države članice še naprej vlagati primerna sredstva iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja v ukrepe, ki spodbujajo zaposlovanje mladih, zlasti z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v visokokakovostno zaposlitev in izobraževanje ter učinkovite ukrepe za doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim ter mladim, ki jih je najtežje doseči, in mladim v ranljivem položaju, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev ter reformiranje in prilagajanje služb za zaposlovanje, da bi mladim zagotavljale prilagojeno podporo ter da bi te službe svoje storitve izvajale brez vsakršne diskriminacije. Države članice bi morale dodeliti vsaj 3 % nacionalnih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za politike na področju zaposljivosti mladih, nadaljevanje izobraževanja, kakovostno zaposlitev, vajeništvo in prakso. Države članice, v katerih je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, višji od unijskega povprečja ali višji od 15 %, bi morale vsaj 15 % svojih nacionalnih sredstev iz ESS+ nameniti za podporo politikam na tem področju, in sicer na ustrezni teritorialni ravni.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Razlike znotraj regij se povečujejo, tudi v najuspešnejših regijah, v katerih obstajajo območja revščine.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)   Glede na razširjeno področje uporabe ESS + bi bilo treba zagotoviti, da bodo za dodatne naloge namenjena dodatna sredstva, da bi lahko izpolnili cilje programa. Več sredstev je potrebnih za boj proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti med mladimi, proti revščini in za podporo poklicnega razvoja in usposabljanja, zlasti na digitalnih delovnih mestih, kar je v skladu z načeli iz evropskega stebra socialnih pravic.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 c (novo)
(23c)  Mrežo EURES bi bilo treba trajno okrepiti, zlasti z vsestranskim razvojem internetne platforme in dejavno udeležbo držav članic. Države članice bi morale učinkoviteje uporabljati že obstoječi model in v sistemu EURES objaviti vsa prosta delovna mesta v državah članicah.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Države članice bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje med ukrepi, podprtimi iz teh skladov.
(24)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati usklajevanje in dopolnjevanje in izkoristiti sinergije med ukrepi, podprtimi z ESS+ in drugimi programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Erasmus, Sklad za azil in migracije, Obzorje Evropa, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, program za digitalno Evropo, programa InvestEU, Ustvarjalna Evropa ali Evropska solidarnostna enota.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  V skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije upravičene do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Zaradi trajnih omejitev te regije potrebujejo posebno podporo.
(25)  V skladu s členoma 349 in 174 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 so najbolj oddaljene regije, severne redko poseljene regije in otoki upravičeni do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov EU. Ker te regije pestijo hude in trajne naravne omejitve, potrebujejo posebno podporo.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  V skladu s členom 174 PDEU bi morale države članice in Komisija zagotoviti, da bo ESS+ prispeval k razvoju in izvajanju posebnih politik za odpravo omejitev in težav regij, ki so prikrajšane zaradi hudih in trajnih demografskih ovir, kot so regije, kjer prebivalstvo upada, in regije z nizko gostoto prebivalstva.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice socialne partnerje in civilno družbo spodbujajo k sodelovanju pri izvajanju ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
(26)  Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med evropskimi institucijami, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter družbeno-gospodarskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in civilno družbo. Zato je bistveno, da države članice v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi organi poskrbijo za smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju ukrepov ESS+, in sicer od določanja prednostnih nalog operativnih programov do izvajanja, spremljanja in vrednotenja rezultatov in učinkov, kar je v skladu z Evropskim kodeksom dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sprejetim z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/20141a. Poleg tega je zaradi zagotavljanja nediskriminacije in enakih možnosti nadvse pomembno, da so v vse faze vključeni tudi organi za enakost in nacionalne institucije za človekove pravice.
____________
1a Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Za dobro upravljanje in partnerstvo med organi za upravljanje in partnerji je treba učinkovito uporabljati gradnjo zmogljivosti za deležnike, ki bi jim države članice morale določiti ustrezen znesek sredstev ESS+. Ker naložba v institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni s ciljem reform ter boljšega upravljanja ni več vključena v operativni cilj ESS+ v okviru deljenega ukrepanja, ampak je bila vključena v program za podporo strukturnim reformam, morajo Komisija in države članice zagotoviti učinkovito usklajevanje med obema instrumentoma.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, je podpora socialnim inovacijam ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+.
(27)  Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, tudi na lokalni ravni, je podpora socialnim inovacijam in socialnemu gospodarstvu ključnega pomena. Preskušanje in ocenjevanje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Da bi v celoti izkoristili potencial medsektorskega sodelovanja in izboljšali sinergije in skladnost z drugimi področji politike ter dosegli splošne cilje ESS+, bi moral ESS+ podpirati inovativne ukrepe, ki s pomočjo športa in fizične dejavnosti ter kulture spodbujajo socialno vključenost, se borijo proti brezposelnosti mladih, zlasti v prikrajšanih skupinah, izboljšujejo socialno vključenost marginaliziranih skupin ter spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezni.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU ter spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere bi bilo treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
(28)  Države članice in Komisija bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi glede udeležbe na trgu dela, zaposlitvenih pogojev in kariernega napredovanja. Vidik spola bi bilo treba upoštevati v vseh izvajanih programih, in sicer med njihovo pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem. Poleg tega bi moral zlasti ESS+ biti skladen s členom 21 Listine, ki določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti. Treba bi bilo prepovedati tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti ali spolne identitete in na podlagi državljanstva. Države članice in Komisija bi morale zagotavljati tudi, da ESS+ spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tudi v zvezi z izobraževanjem, delom, zaposlitvijo in splošno dostopnostjo. Ta načela bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in ocenjevanja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) št. [prihodnja uredba o skupnih določbah] določa, da morajo biti pravila o upravičenosti izdatkov skladna z Listino in da se določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)  Da bi bolje upoštevali podregionalne razlike, bi morali razmisliti o uporabi regionalnih kazalnikov.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28 b (novo)
(28b)   ESS+ bi moral podpirati učenje jezikov za spodbujanje medsebojnega razumevanja in za ustvarjanje vključujoče družbe, tudi tako, da države članice širše sprejmejo orodja za jezikovno podporo beguncem, ki jih je oblikoval Svet Evrope.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov.
(29)  Za zmanjšanje upravnega bremena pri zbiranju podatkov bi morale države članice, kadar so taki podatki, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, na voljo v registrih, organom upravljanja omogočiti zbiranje podatkov iz registrov, ob tem pa upoštevati varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Priporočljivo je spodbuditi nadaljnji elektronski prenos podatkov, da se pomaga zmanjšati upravno breme.
__________________
1aUredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti, da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu ali v drugih kontekstih s finančno podporo iz ESS+, pa tudi iz drugih virov.
(31)  Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+ ali v kombinaciji z drugimi viri.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega medsebojnega sodelovanja osrednjih služb za zaposlovanje držav članic ter njihovega sodelovanja s Komisijo. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.
(32)  ESS+ zajema določbe za uresničitev prostega gibanja delavcev brez diskriminacije z zagotavljanjem tesnega sodelovanja osrednjih javnih služb za zaposlovanje držav članic, Komisije in socialnih partnerjev. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ vključuje tudi razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih programov mobilnosti, ki so namenjeni zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj. ESS+ zajema čezmejna partnerstva med regionalnimi javnimi službami za zaposlovanje in socialnimi partnerji ter njihovimi dejavnostmi za spodbujanje mobilnosti ter preglednost in vključevanje čezmejnih trgov dela prek informacij, nasvetov in posredovanja. V številnih obmejnih regijah imajo pomembno vlogo pri razvijanju pravega evropskega trga dela.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in socialnih podjetij do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja za socialna podjetja in dostopa do njega ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki ga najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU.
(33)  Pomanjkanje dostopa mikropodjetij, socialnega gospodarstva in podjetij socialnega gospodarstva do financiranja je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Uredba o ESS+ zajema določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja in podpornih storitev za podjetja socialnega gospodarstva in dostopa do njih ter zadovoljitev povpraševanja tistih, ki jih najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in prikrajšani skupin, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru razdelka politike za socialne naložbe in spretnosti sklada InvestEU.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  Komisija bi morala na ravni Unije uvesti „evropski znak za socialno gospodarstvo“, ki se bo na podlagi jasnih meril uporabljal za socialna in solidarnostna podjetja, da se poudarijo njihove posebne značilnosti in socialni vpliv, poveča njihova prepoznavnost, spodbudijo naložbe, se olajša dostop do financiranja in enotnega trga za podjetja, ki so se pripravljena širiti znotraj države ali v druge države članice, pri čemer je treba upoštevati različne pravne oblike in okvire v sektorju in državah članicah;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, in sicer zlasti v tiste, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb.
(34)  Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, lahko imajo ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji, po potrebi vključeni v ukrepe ESS+, če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v navzkrižju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  Transnacionalno sodelovanje ima znatno dodano vrednost, zato bi ga morale podpirati vse države članice, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti. Prav tako je treba okrepiti vlogo Komisije pri omogočanju izmenjav izkušenj in pri usklajevanju izvajanja ustreznih pobud.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 a (novo)
(35a)   Evropska komisija bi morala povečati sodelovanje držav članic in premalo zastopanih organizacij, tako da čim bolj zmanjša ovire za sodelovanje, vključno z upravnim bremenom za oddajo vlog za financiranje in prejemanje sredstev.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 b (novo)
(35b)   Eden od glavnih ciljev Unije je krepitev zdravstvenih sistemov s podporo digitalni preobrazbi zdravstvenega varstva in posvečanjem pozornosti pacientom ter z razvojem vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema in zagotavljanjem podpore nacionalnim reformam, da bi zagotovili bolj učinkovite, dostopne in odporne zdravstvene sisteme.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Dolgotrajnejše zdravje in aktivnost ljudi ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“17.
(36)  Treba si je nenehno prizadevati, da bi izpolnili zahteve iz člena 168 PDEU. Ohranjanje zdravja in aktivnosti vseh ljudi na nediskriminatoren način ter omogočanje, da prevzamejo aktivno vlogo pri skrbi za lastno zdravje, bodo pozitivno vplivali na zdravje, neenakosti v zdravju, kakovost življenja, produktivnost, konkurenčnost in vključenost, hkrati pa se bo zmanjševal pritisk na nacionalne proračune. Podpora inovacijam, ki vplivajo na zdravje, vključno s socialnimi inovacijami, in njihovo priznavanje pomaga pri sprejemanju izziva vzdržnosti v zdravstvenem sektorju v okviru obvladovanja izzivov demografskih sprememb. Poleg tega so ukrepi za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja pomembni za doseganje „vključujoče rasti“. Komisija se je zavezala državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“17.
_________________
_________________
17 COM(2016)0739.
17 COM(2016)0739.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  V skladu z opredelitvijo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je „zdravje stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti“. Za izboljšanje zdravja prebivalstva v Uniji je bistveno, da poudarek ne leži le na fizičnem zdravju in socialni blaginji. Po podatkih SZO predstavljajo težave z duševnim zdravjem skoraj 40 % let, preživetih v invalidnosti. Težave z duševnim zdravjem imajo poleg tega širok razpon, so dolgotrajne in razlog za diskriminacijo ter znatno prispevajo k zdravstveni neenakosti. Tudi gospodarska kriza vpliva na dejavnike, ki so odločilni za duševno zdravje, saj se zaščitni dejavniki slabijo, dejavniki tveganja pa krepijo.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu.
(37)  Dokazi ter skupne vrednote in načela zdravstvenih sistemov Evropske unije, kot so določeni v sklepih Sveta z dne 2. junija 2006, bi morali podpirati postopke odločanja za načrtovanje in upravljanje inovativnih, učinkovitih in odpornih zdravstvenih sistemov, spodbujanje orodij za zagotavljanje univerzalnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, usmerjenega v človeka, in s tem povezane oskrbe ter prostovoljno izvajanje dobrih praks v širšem obsegu. To vključuje storitve spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)  Predhodna programa ukrepov Unije na področju javnega zdravja (2003–2008) in na področju zdravja (2008–2013 ter 2014–2020), ki sta bila vzpostavljena s Sklepoma št. 1786/2002/ES1a in 1350/2007/ES1b ter Uredbo (EU) št. 282/20141c Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predhodna zdravstvena programa), sta bila pozitivno ocenjena, saj sta prispevala k pomembnemu razvoju in izboljšavam. Sklop ESS+ za zdravje bi moral temeljiti na dosežkih predhodnih programov zdravja.
____________________
1a Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1).
1b Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013), (UL L 301, 20.11.2007, str. 3).
1c Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1).
Sprememba 68
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 b (novo)
(37b)   Sklop ESS+ za zdravje bi moral predstavljati sredstvo za spodbujanje ukrepov na področjih, na katerih se kaže dodana vrednost Unije, ki jo je mogoče izkazati na podlagi naslednjega: izmenjava dobre prakse med državami članicami in med regijami; podpiranje mrež za izmenjavo znanja ali vzajemno učenje; spodbujanje kvalifikacije za zdravstvene delavce; obravnavanje čezmejnih nevarnosti za zmanjšanje tveganj in obvladovanje njihovih posledic; reševanje nekaterih vprašanj v zvezi z notranjim trgom, pri katerih ima Unija materialno legitimnost za zagotavljanje visokokakovostnih rešitev v vseh državah članicah; sprostitev inovacijskega potenciala v zdravstvu; ukrepi, ki bi lahko zagotovili sistem za primerljivo spremljanje, da se omogoči informirano odločanje na ravni Unije; izboljšanje učinkovitosti s preprečevanjem izgube sredstev zaradi podvajanja in z optimizacijo uporabe finančnih sredstev.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni skozi celotno življenje državljanov Unije in spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, uživanje prepovedanih drog, škoda za zdravje zaradi uživanja drog, nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. Sklop ESS+ za zdravje bi moral vključevati učinkovite modele preprečevanja, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za evropske državljane.
(38)  Sklop ESS+ za zdravje bi moral prispevati k preprečevanju bolezni in zgodnjemu odkrivanju skozi celotno življenje ljudi, ki živijo v Uniji, ter spodbujanju zdravja z obravnavanjem dejavnikov tveganja za zdravje, kot so uživanje tobaka, kajenje in pasivno kajenje, škodljivo uživanje alkohola, okoljski dejavniki tveganja za zdravje, uživanje prepovedanih drog in zmanjšanje škode za zdravje zaradi uživanja drog, debelost in nezdrave prehranjevalne navade, tudi povezane z revščino, in telesna neaktivnost, in spodbujati okolje, ki podpira zdrav način življenja, večjo seznanjenost z dejavniki tveganja, dobro oblikovane ukrepe na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in vpliva okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, tudi s cepljenjem, na celotno zdravje skozi vse življenje ter tako dopolnjevati ukrepe držav članic v skladu z zadevnimi strategijami. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti zdravstvenemu izobraževanju, ker posameznikom in skupnostim pomaga izboljšati zdravje in znanje o tem ter vpliva na njihova stališča. Trenutne izzive na področju zdravja je mogoče učinkovito obravnavati samo s sodelovanjem na ravni Unije in stalnim ukrepanjem Unije na tem področju. Sklop ESS+ za zdravje bi moral podpirati izvajanje ustreznega prava Unije, vključevati učinkovite modele preprečevanja in ozaveščanja, ki dosegajo celotno prebivalstvo, inovativne tehnologije ter nove poslovne modele in rešitve, da bi prispeval k inovativnim, dostopnim, učinkovitim in vzdržnim zdravstvenim sistemom držav članic ter olajšal dostop do boljšega in varnejšega zdravstvenega varstva za prebivalce Unije, ki živijo v urbanih območjih in na podeželju.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 a (novo)
(38a)   Za izvajanje ukrepov v sklopu za zdravje bi morala Evropska komisija podpreti ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje. Poleg tega bi morala Komisija predlagati načine in metodologijo za usklajevanje z zdravjem povezanih ukrepov s procesom evropskega semestra, v okviru katerega se zdaj lahko priporočijo reforme zdravstvenih sistemov (in drugih socialnih dejavnikov zdravja) za večjo dostopnost in vzdržnost predpisov zdravstvenega varstva in socialne zaščite v državah članicah.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja.
(39)  Nenalezljive bolezni so vzrok za več kot 80 % primerov prezgodnje umrljivosti v Uniji, učinkovito preprečevanje pa vključuje več medsektorskih ukrepov in čezmejnih razsežnosti. Evropski parlament in Svet sta vzporedno poudarila potrebo po zmanjšanju javnozdravstvenih posledic resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje, kot so nenadne skupne emisije v okolje in njegovo onesnaženje, nalezljive bolezni ter druge biološke, kemične, okoljske in neznane grožnje, in sicer s podpiranjem pripravljenosti in krepitvijo zmogljivosti odzivanja.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39 a (novo)
(39a)   Stalne naložbe v inovativne pristope na ravni skupnosti za boj proti čezmejnim boleznim, kot so epidemije virusa HIV/aidsa, tuberkuloze in virusnega hepatitisa, so ključnega pomena, saj je socialna razsežnost teh bolezni pomemben dejavnik, ki vpliva na sposobnost za spopadanje z epidemijami teh bolezni v Uniji in sosednjih državah. Bolj ambiciozno politično vodstvo ter ustrezna tehnična in finančna sredstva za zagotavljanje trajnostnega regionalnega odziva na boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in hepatitisu v Evropi bodo ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v zvezi s temi bolezni.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov.
(40)  Za učinkovitost zdravstvenih sistemov in zdravje državljanov je treba zmanjšati breme odpornih okužb in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, ter zagotoviti razpoložljivost učinkovitih antimikrobikov, hkrati pa zmanjšati njihovo uporabo in tako preprečevati antimikrobično odpornost.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.
(42)  Glede na specifično naravo nekaterih ciljev, ki jih zajema sklop ESS+ za zdravje, in vrsto ukrepov pod tem sklopom so za izvajanje zadevnih dejavnosti najprimernejši pristojni organi držav članic ob dejavni podpori civilne družbe. Navedene organe, ki jih imenujejo države članice same, in poleg njih po potrebi organizacije civilne družbe bi zato bilo treba šteti za opredeljene upravičence za namen člena [195] [nove finančne uredbe], nepovratna sredstva takim organom pa dodeliti brez predhodne objave razpisov za zbiranje predlogov.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)   Da bi bil program za spremljanje neučinkovitosti in neustreznosti uspešnejši, bi morala Komisija izvajati in uporabljati specifične dejavnike za spremljanje posameznih programov in ukrepov, da bi zagotovila doseganje ciljev programov.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 b (novo)
(42b)   Program ESS+ bi moral odpravljati obstoječe ovire za udeležbo civilne družbe, na primer s poenostavitvijo prijavnih postopkov, omilitvijo finančnih meril, in sicer v nekaterih primerih z opustitvijo zahtevanega odstotka sofinanciranja, pa tudi z opolnomočenjem pacientov, njihovih organizacij in drugih deležnikov prek usposabljanja in izobraževanja. Cilj programa je tudi omogočiti delovanje mrež in organizacij civilne družbe na ravni Unije, ki prispevajo k doseganju njegovih ciljev, vključno z organizacijami na ravni Unije.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 c (novo)
(42c)   Med izvajanjem sklopa ESS+ za zdravje bi bilo treba spoštovati odgovornost držav članic, da določijo svojo zdravstveno politiko ter organizirajo in zagotavljajo zdravstvene storitve in zdravstveno oskrbo. Ob spoštovanju obveznosti iz Pogodb in vloge držav članic kot glavnih sogovornic v postopku odločanja v Uniji bi morali biti v sklop vključeni tudi pristojni organi na podnacionalni ravni, da bi prek njihovega sodelovanja v socialnih politikah v praksi zagotovili učinkovit in trajen učinek zdravstvene politike Unije.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Pravno urejanje pa tudi izvajanje in izvrševanje morajo slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembah na tem področju, hkrati pa izpolnjevati zdravstvene cilje. Zato je treba stalno razvijati dokazno podlago, potrebno za izvajanje zakonodaje take znanstvene narave.
(44)  Zdravstvena zakonodaja EU neposredno vpliva na življenje državljanov, učinkovitost in odpornost zdravstvenih sistemov ter dobro delovanje notranjega trga. Regulativni okvir za zdravstvene proizvode in medicinske tehnologije (zdravila, medicinski pripomočki in snovi človeškega izvora) ter zakonodaja o tobaku, pacientovih pravicah pri čezmejnem zdravstvenem varstvu in resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bistveni za varovanje zdravja v EU. Poleg tega imajo številni drugi pravni akti Unije velik vpliv na zdravje, na primer predpisi v zvezi z živili in njihovim označevanjem, onesnaževanjem zraka, endokrinimi motilci in pesticidi. V nekaterih primerih skupen vpliv dejavnikov tveganja za okolje ni jasno razviden, to pa lahko privede do nesprejemljivih tveganj za zdravje državljanov.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)   Uredba, ki vpliva na zdravje, pa tudi njeno izvajanje in izvrševanje bi morali slediti napredku na področju inovacij in raziskav ter družbenim spremembam na tem področju, hkrati pa morajo temeljiti na previdnostnem načelu, kot je zapisano v Pogodbah. Zato je treba stalno graditi zbirko dokazov, potrebno za izvajanje zakonodaje, ki je tako močno povezana z znanostjo. Da pa bi zagotovili možnost neodvisnega pregleda in tako ponovno pridobili zaupanje javnosti v postopke Unije, pa tudi, ker je zaradi narave teh dokazov njihova razpoložljivost v javnem interesu, je treba zagotoviti najvišjo raven preglednosti.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 b (novo)
(44b)   Z izzivi, povezani z zdravjem, se ne more spoprijeti zdravstveni sektor sam, saj je zdravstveno stanje odvisno od več dejavnikov zunaj njega. Kot je navedeno v Maastrichtski in Amsterdamski pogodbi, je torej upoštevanje zdravja v vseh politikah pomembno za sposobnost Unije, da se sooča s prihodnjimi izzivi. Vendar je eden od največjih izzivov, s katerimi se trenutno srečuje evropski zdravstveni sektor, ta, da bi se drugi sektorji zavedli vpliva svojih odločitev na zdravje in v svoje politike vključili obravnavo zdravja. Pomemben napredek na področju zdravja je bil doslej zabeležen v politikah sektorjev, kot so izobraževanje, promet, prehrana, kmetijstvo, delo ali načrtovanje. Na področju zdravja srca so na primer zabeležene pomembne izboljšave zaradi sprememb politik in predpisov v zvezi s kakovostjo živil, povečanjem telesne dejavnosti in zmanjšanjem kajenja.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni.
(46)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 od proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili relevantni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni pri vmesni oceni.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU19] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
(47)  V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU19] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Program bo moral upoštevati posebne omejitve, s katerimi se srečujejo posamezniki in subjekti s sedežem na teh ozemljih, da se jim omogoči dejanski dostop do navedenih sklopov.
__________________
__________________
19 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
19 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 83
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti.
(48)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko ob spoštovanju vseh ustreznih pravil in predpisov sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebno določbo, da se odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in Evropskemu računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50 a (novo)
(50a)   Pomembno je zagotoviti gospodarno in pravično finančno upravljanje sklada, da bi se izvajal na kar najbolj jasen, učinkovit in uporabnikom prijazen način, hkrati pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost za vse udeležence. Ker se dejavnosti v okviru ESS+ izvajajo na podlagi deljenega upravljanja, države članice ne bi smele dodajati novih pravil ali jih sproti spreminjati, saj bi to otežilo uporabo sredstev za upravičence in bi lahko povzročilo zamude pri plačilu računov.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Uvodna izjava 51
(51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zdravja ter zmanjševanja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(51)  Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti in pravičnosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja, usposabljanja in oskrbe, spodbujanja socialnega vključevanja, enakih možnosti in zdravja ter izkoreninjenja revščine, ter ukrepov pod sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+).
Ta uredba vzpostavlja Evropski socialni sklad plus (ESS+). ESS+ zajema tri področja delovanja: sklop v okviru deljenega upravljanja, sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje.
V Uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
V tej uredbi so določeni cilji ESS+, proračun za obdobje 2021–2027, metode izvajanja, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja, ki dopolnjujejo splošna pravila iz Uredbe (EU) št. [uredba o skupnih določbah], ki veljajo za ESS+.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 2
Člen 2
Člen 2
Opredelitev pojmov
Opredelitev pojmov
1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti, kot so napotitev na socialne storitve in zagotavljanje takih storitev ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva;
(1)  „spremljevalni ukrepi“ pomeni dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči z namenom odpravljanja socialne izključenosti in izkoreninjenja revščine, kot so napotitev na socialne storitve in psihološko podporo in zagotavljanje takih storitev, zagotavljanje ustreznih informacij o javnih storitvah ali svetovanje glede upravljanja proračuna gospodinjstva;
(2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30;
(2)  „pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopih ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje v skladu s členom 30;
(3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki in šolske potrebščine;
(3)  „osnovna materialna pomoč“ pomeni blago, ki zadovoljuje osnovne potrebe osebe za dostojno življenje, kot so oblačila, higienski pripomočki, vključno z ženskimi higienskimi proizvodi, in šolske potrebščine;
(4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(4)  „operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;
(5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa);
(5)  „skupni kazalniki neposrednih rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke v štirih tednih od dneva, ko udeleženec zapusti operacijo (datum izstopa);
(6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo;
(6)  „skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov“ pomeni skupne kazalnike rezultatov, ki kažejo učinke šest in dvanajst mesecev po tem, ko udeleženec zapusti operacijo;
(7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči;
(7)  „stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči“ pomeni dejanske stroške, ki jih ima z nakupom hrane in/ali osnovne materialne pomoči upravičenec in niso omejeni na ceno hrane in/ali osnovne materialne pomoči;
(7a)  „čezmejna partnerstva“ v sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije pomenijo stalne strukture sodelovanja med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo ali socialnimi partnerji v vsaj dveh državah članicah;
(8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi);
(8)  „končni prejemnik“ pomeni najbolj ogroženo osebo ali osebe, ki prejemajo podporo iz člena 4(1)(xi);
(9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah;
(9)  „zdravstvena kriza“ pomeni kakršno koli krizo, ki običajno velja za nevarnost in ima zdravstveno razsežnost ter zaradi katere je potrebno nujno ukrepanje organov v negotovih razmerah;
(10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;
(10)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;
(11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke;
(11)  „mikrofinanciranje“ vključuje jamstva, mikroposojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital skupaj s spremljajočimi storitvami za razvoj podjetij, kot so individualno svetovanje, usposabljanje in mentorstvo, ki so razširjeni na osebe in mikropodjetja, ki imajo težave pri dostopanju do posojila za namen poklicnih dejavnosti in/ali dejavnosti, ki ustvarjajo prihodke;
(12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR;
(12)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje z manj kot 10 zaposlenimi in letnim prometom ali bilanco stanja, ki ne presega 2 000 000 EUR;
(13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih;
(13)  „najbolj ogrožene osebe“ pomeni fizične osebe, bodisi posameznike, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, tudi otrok in brezdomcev, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi deležniki, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ter katere odobrijo navedeni pristojni nacionalni organi in lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na nekaterih geografskih območjih;
(14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih;
(14)  „referenčna vrednost“ pomeni vrednost za določanje ciljev za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, ki temelji na obstoječih ali predhodnih podobnih ukrepih;
(15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki:
(15)  „socialno podjetje“ pomeni podjetje socialnega gospodarstva ne glede na pravno obliko, ali fizično osebo, ki:
(a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje;
(a)  ima v skladu s svojimi pravili, statuti ali drugimi pravnimi dokumenti, iz katerih lahko izhaja odgovornost na podlagi pravil države članice, kjer ima sedež, za glavni socialni cilj doseganje merljivih, pozitivnih socialnih, pa tudi okoljskih učinkov namesto ustvarjanja dobička za druge namene ter ki zagotavlja storitve ali izdelke, ki ustvarjajo socialni donos, in/ali uporablja metode proizvodnje izdelkov ali opravljanja storitev, ki izpolnjujejo socialne cilje;
(b)  svoje dobičke uporablja najprej in predvsem za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja;
(b)  večino dobičkov ponovno vloži najprej in predvsem v doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter ima vnaprej določene postopke in pravila za kakršno koli razdelitev dobička, ki zagotavljajo, da taka razdelitev ne spodkopava glavnega socialnega cilja;
(c)  se upravlja podjetniško, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;
(c)  se upravlja podjetniško, demokratično, participativno, odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem delavcev, strank in deležnikov, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti;
(15a)  „podjetje socialnega gospodarstva“ pomeni različne vrste podjetij in subjektov socialnega gospodarstva, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije, socialna podjetja in druge oblike podjetij, ki jih urejajo zakoni posameznih držav članic in ki temeljijo na nadrejenosti posameznih in socialnih ciljev v odnosu do kapitala, demokratičnega upravljanja, solidarnosti in ponovnega vlaganja večine dobičkov ali presežkov;
(16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;
(16)  „socialne inovacije“ pomeni dejavnosti, tudi skupne, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave, ter zlasti tiste, ki se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev, praks in modelov), ki hkrati izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, tudi med javnostjo, organizacijami tretjega sektorja, kot so prostovoljne organizacije in organizacije skupnosti, in podjetji socialnega gospodarstva, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost za ukrepanje;
(17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi;
(17)  „socialno eksperimentiranje“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo, da se njihov učinek izmeri, preden se izvedejo v drugih kontekstih, tudi v geografskem in sektorskem kontekstu, ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi;
(18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje;
(18)  „ključne kompetence“ pomeni znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo vsi posamezniki v katerem koli obdobju svojega življenja za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlovanje, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. Ključne kompetence so: pismenost; večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehniška, umetniška in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; mediji; osebnostna, socialna in učna kompetenca; državljanska kompetenca; podjetnostna kompetenca; (med)kulturna zavest in izražanje ter kritično mišljenje;
(19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije.
(19)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;
(19a)  „prikrajšane skupine“ pomeni ciljne skupine z velikim deležem ljudi, ki se soočajo z revščino, diskriminacijo ali socialno izključenostjo oziroma jim to grozi, med drugim tudi etnične manjšine, kot so Romi, državljane tretjih držav, vključno z migranti, starejše osebe, otroke, starše samohranilce, invalide ali osebe s kroničnimi boleznimi;
(19b)  „vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno in priložnostno), ki poteka v vseh življenjskih obdobjih, vključno s predšolsko vzgojo, splošnim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem ter izobraževanjem odraslih, in katerega posledica je izboljšanje znanja, spretnosti, sposobnosti in možnosti za udeležbo v družbi;
2.  Opredelitve iz člena [2] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
2.  Opredelitve iz člena [2] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] se uporabljajo tudi za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
2a.  Opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije1a, se uporabljajo tudi za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja.
________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Splošni cilji in metode izvajanja
Splošni cilji in metode izvajanja
Cilj ESS+ je države članice podpirati pri zagotavljanju visokih stopenj zaposlenosti, pravične socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela, v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija razglasili 17. novembra 2017.
ESS+ Unijo in države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni podpira pri zagotavljanju vključujoče družbe, visokih stopenj kakovostnih zaposlitev, ustvarjanja delovnih mest, kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, enakih možnosti, izkoreninjanja revščine, tudi revščine otrok, socialne vključenosti, socialne kohezije, socialne zaščite ter usposobljene in odporne delovne sile, pripravljene na prihodnji svet dela.
ESS+ je skladen s Pogodbama Evropske unije in Listino ter izpolnjuje načela iz evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Evropska komisija in s tem prispevali k ciljem Unije glede krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU in zavezi Unije in njenih držav članic, da bodo izpolnile cilje trajnostnega razvoja in zaveze, sprejete v okviru Pariškega sporazuma.
ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.
ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, enak dostop do trga dela, vseživljenjsko učenje, visokokakovostni delovni pogoji, socialna zaščita, vključevanje in vključenost, izkoreninjenje revščine, tudi revščine otrok, vlaganje v otroke in mlade, nediskriminacija, enakost spolov, dostop do osnovnih storitev ter visoka raven varovanja zdravja ljudi.
Izvaja se:
Izvaja se:
a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in
a)  v okviru deljenega upravljanja za del pomoči, ki ustreza specifičnim ciljem iz člena 4(1) („sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja“), in
b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“).
b)  v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in 23 („sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“), ter za del pomoči, ki ustreza ciljem iz členov 4(1) in (3) ter 26 („sklop za zdravje“).
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Specifični cilji
Specifični cilji
1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, socialnega vključevanja in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]:
1.  ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja, mobilnosti, socialnega vključevanja, izkoreninjanja lakote in zdravja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za „Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]:
(i)  izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva;
(i)  izboljšanje dostopa do kakovostne zaposlitve in aktivacijske ukrepe za vse iskalce zaposlitve, zlasti posebne ukrepe za mlade, predvsem prek izvajanja jamstva za mlade, za dolgotrajno brezposelne, gospodarsko neaktivne osebe in prikrajšane skupine s poudarkom na osebah, ki so najbolj oddaljene od trga dela, ter spodbujanje zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva in socialnega gospodarstva;
(ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;
(ii)  posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po spretnostih ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela;
(iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva, zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter aktivnega in zdravega staranja;
(iii)  spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela in poklicnega napredovanja, spodbujanje načela enakega plačila za enako delo, boljše usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja s posebnim poudarkom na starših samohranilcih, vključno z dostopom do cenovno dostopnega, vključujočega in kakovostnega otroškega varstva, predšolske vzgoje, oskrbe starejših in drugih storitev oskrbe ter podpore; spodbujanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki odpravlja tveganja za zdravje in bolezen, prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, poklicne preusmeritve ter aktivnega in zdravega staranja;
(iv)  povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi;
(iv)  povečanje kakovosti, možnosti za vključevanje in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno s podjetniškimi in digitalnimi spretnostmi, priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, da se spodbudi e-vključevanje in olajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev, da se upoštevajo socialne in gospodarske zahteve;
(v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse;
(v)  spodbujanje enakopravnega dostopa do visokokakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine oskrbovalcev, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje uvedbe sistemov dualnega usposabljanja, vajeništva, učne mobilnosti za vse in dostopnosti za invalide;
(vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti;
(vi)  spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih spretnosti, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih spretnostih na podlagi potreb trga dela, olajševanje kariernih prehodov in spodbujanje poklicne mobilnosti in polne udeležbe v družbi;
(vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti;
(vii)  pospeševanje aktivnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine;
(viii)  spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;
(viii)  spodbujanje dolgoročnega socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, tudi migrantov;
(viiia) boj proti diskriminaciji in spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;
(ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;
(ix)  krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih, dostopnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami za dostop do stanovanj in storitvami zdravstvene oskrbe, usmerjene v posameznika, in z njimi povezane oskrbe; posodabljanje institucij socialne varnosti, javnih služb za zaposlovanje, sistemov socialne zaščite in socialne vključenosti, vključno s spodbujanjem dostopa do enake socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter najbolj ogroženih osebah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe;
(ixa)  izboljšanje dostopnosti za invalide, da se poveča njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje;
(x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi in otroki;
(x)  spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine in/ali socialne izključenosti ali živečih v takšnih razmerah, vključno z najbolj ogroženimi in otroki;
(xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi.
(xi)  odpravljanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi, da se zagotovi njihova socialna vključenost, s poudarkom na otrocih v ranljivem položaju.
2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, ESS+ prispeva tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah], zlasti glede:
2.  Z ukrepi, izvedenimi pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja za doseganje specifičnih ciljev iz odstavka 1, je namen ESS+ prispevati tudi k drugim ciljem politik iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah], zlasti glede:
1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu;
1.  pametnejše Evrope z razvojem spretnosti za pametno specializacijo in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije, industrijsko tranzicijo, sektorskim sodelovanjem na področju spretnosti in podjetništva, usposabljanjem raziskovalcev, dejavnostmi mreženja in partnerstvi med visokošolskimi institucijami, institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja, raziskovalnimi in tehnološkimi središči, zdravstvenimi ustanovami ter podjetji in grozdi, podporo mikro, malim in srednjim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu, pri čemer se upoštevajo zakoni in okviri socialnega gospodarstva, vzpostavljeni v državah članicah;
2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo ter biogospodarstvom.
2.  bolj zelene, nizkoogljične Evrope prek izboljšanja sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev spretnosti in kvalifikacij, ozaveščanja prebivalstva o trajnostnem razvoju in življenjskih slogih, izpopolnjevanja za vse, vključno z delovno silo, ustvarjanja novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z okoljem, podnebjem in energijo, krožnim gospodarstvom in biogospodarstvom;
2a.  Unije, ki je bližje državljanom, prek zmanjševanja revščine in ukrepov za socialno vključevanje, pri čemer se upoštevajo posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih predelov za reševanje socialno-ekonomskih neenakosti v mestih in regijah;
2b.  v okviru sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ESS+ podpira razvoj, spremljanje izvajanja in ocenjevanje instrumentov, politik in ustrezne zakonodaje Unije ter spodbuja z dokazi podprto oblikovanje politike, socialne inovacije in socialni napredek v partnerstvu s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi in zasebnimi organi (posebni cilj 1); spodbuja pravično prostovoljno geografsko mobilnost delavcev ter povečuje zaposlitvene možnosti (posebni cilj 2); spodbuja zaposlovanje in socialno vključenost z večjo razpoložljivostjo in dostopnostjo mikrofinanciranja za mikropodjetja in podjetja socialnega gospodarstva, zlasti za ranljive osebe (specifični cilj 3);
3.  ESS+ pod sklopom za zdravje podpira spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje ter podpira zdravstveno zakonodajo EU.
3.  ESS+ pod sklopom za zdravje prispeva k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in preprečevanja bolezni, tudi s spodbujanjem telesnih dejavnosti in zdravstvenega izobraževanja, prispeva k učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti zdravstvenih sistemov ter k varnejšemu zdravstvenemu varstvu, zmanjšuje neenakosti v zdravju, zvišuje pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, državljane ščiti pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje, spodbuja preprečevanje bolezni in zgodnje odkrivanje ter spodbuja zdravje skozi celotno življenje ter krepi in podpira zdravstveno zakonodajo EU, tudi na področju zdravja okolja, in spodbuja vključevanje zdravja v vse politike. Zdravstvena politika Unije temelji na ciljih trajnostnega razvoja, da se zagotovi, da bodo Unija in države članice dosegle cilje trajnostnega razvoja 3, to je „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Proračun
Proračun
1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 101 174 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 106 781 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (120 457 000 000 EUR v tekočih cenah).
2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 100 000 000 000 EUR v tekočih cenah ali 88 646 194 590 EUR v cenah iz leta 2018, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
2.  Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 105 686 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (119 222 000 000 EUR v tekočih cenah), od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah ali 175 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 5 900 000 000 EUR se dodeli za ukrepe v okviru evropskega jamstva za otroke iz člena 10a, 400 000 000 EUR v tekočih cenah ali 376 928 934 EUR v cenah iz leta 2018 pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 174 000 000 EUR v tekočih cenah.
3.  Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje za obdobje 2021–2027 znašajo 1 095 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (1 234 000 000 EUR v tekočih cenah).
4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je:
4.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je:
(a)  761 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije;
(a)  675 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (761 000 000 EUR v tekočih cenah) za izvajanje sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije;
(b)  413 000 000 EUR za izvajanje sklopa za zdravje.
(b)  420 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (473 000 000 EUR v tekočih cenah ali 0,36 % večletnega finančnega okvira 2021–2027) za izvajanje sklopa za zdravje.
5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
5.  Zneski iz odstavkov 3 in 4 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programov, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija
Enakost spolov in enake možnosti ter nediskriminacija
1.  Pri vsem programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se spodbujajo tudi enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja.
1.  Pri vseh programih, ki se izvajajo v sklopu ESS+ se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov. Pri tem se podpirajo tudi posebni ukrepi, namenjeni povečanju udeležbe žensk v poklicnem življenju in njihovemu poklicnemu razvoju ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, spodbujajo enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, zdravstvenega stanja, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z dostopnostjo invalidov, tudi v smislu informacijske in komunikacijske tehnologije, na vseh stopnjah priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja, s čimer se krepi socialna vključenost in zmanjšujejo neenakosti.
2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti.
2.  Države članice in Komisija poleg tega podpirajo posebne ciljno naravnane ukrepe za spodbujanje načel iz odstavka 1 pri katerem koli cilju ESS+, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, in izboljšanje splošne dostopnosti invalidov.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Usklajenost in tematska osredotočenost
Usklajenost in tematska osredotočenost
1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic.
1.  Države članice sredstva ESS+ v okviru deljenega upravljanja osredotočajo na ukrepe, ki obravnavajo izzive, opredeljene v njihovih nacionalnih programih reform, v okviru evropskega semestra in v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, ter upoštevajo načela in pravice evropskega stebra socialnih pravic, socialne kazalnike v okviru evropskega semestra in regionalne posebnosti ter s tem prispevajo k ciljem Unije iz člena 174 PDEU v zvezi s krepitvijo ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki so popolnoma v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja OZN.
Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Sklad za azil in migracije in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.
Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, program InvestEU, Ustvarjalna Evropa, instrument za pravice in vrednote, Erasmus, Sklad za azil in migracije, okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 in program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi organi upravljanja, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo povezani pristopi, usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.
2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4.
2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države, sprejetih v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU, in v okviru evropskega semestra ter ki spadajo na področje uporabe ESS+ v skladu s členom 4.
3.  Države članice dodelijo vsaj 25 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (xi), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav.
3.  Države članice dodelijo vsaj 27% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x), vključno s spodbujanjem socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav.
3a.  V okviru specifičnih ciljev za področje politike socialnega vključevanja iz člena 4(1)(vii) do (x) države članice dodelijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene izvajanju evropskega jamstva za otroke, da se prispeva k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega varstva otrok, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane.
4.  Države članice dodelijo vsaj 2 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj odpravljanja materialne prikrajšanosti iz člena 4(1)(xi).
4.  Države članice poleg minimalne dodelitve vsaj 27 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifične cilje iz člena 4(1)(vii) do (x), dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za specifični cilj socialnega vključevanja najbolj ogroženih in/ali materialne prikrajšanosti iz točk (x) in (xi) člena4(1).
V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sredstva, dodeljena za specifični cilj iz člena 4(1)(x) in usmerjena na najbolj ogrožene, upoštevajo za preverjanje skladnosti z minimalno dodelitvijo v višini vsaj 2 % iz prvega pododstavka tega odstavka.
5.  Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.
5.  Države članice dodelijo vsaj 3% svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.
Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leta 2021–2025 v programskem obdobju zgoraj navedenim ukrepom in ukrepom strukturne reforme, pri čemer posebno pozornost namenijo bolj prizadetim regijam in upoštevajo razlike med njimi.
Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [ prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 10 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe.
Pri načrtovanju sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 sredi obdobja v skladu s členom [14] [ prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, ali kadar delež teh mladih presega 15 %, dodelijo vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za te ukrepe ali ukrepe strukturne reforme.
Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka.
Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega in tretjega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka. Ta dodelitev ne nadomešča financiranja, potrebnega za infrastrukturo in razvoj najbolj oddaljenih regij.
Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.
Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.
6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
6.  Odstavki od 2 do 5 se ne uporabljajo za posebno dodatno dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč.
7.  Odstavki od 1 do 5 se ne uporabljajo za tehnično pomoč.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Spoštovanje temeljnih pravic
Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino.
Morebitni stroški ukrepov, ki niso v skladu z Listino, po členu 58(2) Uredbe o skupnih določbah xx/xx in Delegirani uredbi (EU) št. 240/2014 niso upravičeni.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 8
Člen 8
Člen 8
Partnerstvo
Partnerstvo
1.  Vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
1.  V skladu s členom 6 [prihodnje uredbe o skupnih določbah] in Delegirano uredbo (EU) št. 240/2014 vsaka država članica v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi smiselno sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe, organov za enakost, nacionalnih institucij za človekove pravice in drugih ustreznih ali reprezentativnih organizacij pri načrtovanju in izvajanju politik zaposlovanja, izobraževanja, nediskriminacije in socialne vključenosti ter pobud, ki se podpirajo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To smiselno sodelovanje je vključujoče in dostopno invalidom.
2.  Države članice dodelijo ustrezen znesek sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v vsakem programu za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe.
2.  Države članice dodelijo vsaj 2 % sredstev ESS+ za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na ravni Unije in nacionalni ravni v obliki usposabljanja, ukrepov mrežnega povezovanja in krepitve socialnega dialoga ter za dejavnosti, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
Člen 9
Odpravljanje materialne prikrajšanosti
Odpravljanje materialne prikrajšanosti
Sredstva iz člena 7(4) se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa.
Sredstva iz člena 7(4) v zvezi s socialno vključenostjo najbolj ogroženih in/ali materialno prikrajšanostjo se načrtujejo v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa. Stopnja sofinanciranja za to prednostno nalogo ali program je najmanj 85 %.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Podpora za zaposlovanje mladih
Podpora za zaposlovanje mladih
Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i).
Podpora v skladu s členom 7(5) se načrtuje v okviru za to posebej namenjene prednostne naloge ali programa ter je namenjena podpiranju specifičnega cilja iz člena 4(1)(i).
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Podpora evropskemu jamstvu za otroke
Podpora v skladu s členom 7(3a) se načrtuje v okviru namenske prednostne naloge ali programa, ki odraža priporočilo Evropske komisije o vlaganju v otroke iz leta 2013. Podpira reševanje problema revščine in socialne izključenosti otrok v okviru specifičnih ciljev iz točk (vii) do (x) člena 4(1).
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Podpora za zadevna priporočila za posamezne države
Podpora za zadevna priporočila za posamezne države
Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru ene ali več za to posebej namenjenih prednostnih nalog.
Ukrepi za obravnavo izzivov, opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezne države in okviru evropskega semestra, kot so določeni v členu 7(2), se načrtujejo v okviru katerega koli od specifičnih ciljev iz člena 4(1). Države članice zagotavljajo dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in sinergije z evropskim stebrom socialnih pravic.
Zagotovi se zadostna prožnost na ravni organov upravljanja, da se določijo prednostne naloge in področja za naložbe ESS+ v skladu s posebnimi lokalnimi ali regionalnimi izzivi.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Celostni teritorialni razvoj
1.  ESS+ lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah].
2.  Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESS+ izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 11 b (novo)
Člen 11b
Transnacionalno sodelovanje
1.  Države članice lahko podpirajo ukrepe transnacionalnega sodelovanja v okviru posebej namenjene prednostne naloge.
2.  Ukrepi transnacionalnega sodelovanja se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).
3.  Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 12
Člen 12
Člen 12
Področje uporabe
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“).
To poglavje se uporablja za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(i) do (x) v okviru deljenega upravljanja („splošna podpora iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja“). Poleg tega se za podporo iz ESS+ v skladu s členom 4(1)(xi) uporablja tudi člen 13.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
Člen 13
Inovativni ukrepi
Socialni inovativni ukrepi
1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in socialno eksperimentiranje ali krepijo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kot so lokalne akcijske skupine, ki oblikujejo in izvajajo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
1.  Države članice podpirajo ukrepe za socialne inovacije in/ali socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom, pri čemer uporabljajo pristope od spodaj navzgor na podlagi partnerstev z javnimi organi, socialnimi partnerji, podjetji socialnega gospodarstva, zasebnim sektorjem in civilno družbo.
1a.  Države članice v operativnih programih ali kasneje pri izvajanju opredelijo področja socialnih inovacij in socialnega eksperimentiranja, ki ustrezajo posebnim potrebam držav članic.
2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialno eksperimentiranje) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije.
2.  Države članice lahko podpirajo razširjanje inovativnih pristopov, preskušenih v manjšem obsegu (socialne inovacije in socialno eksperimentiranje, tudi tiste s socialno-ekonomskim elementom) in razvitih pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter drugimi programi Unije.
3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1)(i) do (x).
3.  Inovativni ukrepi in pristopi se lahko načrtujejo v okviru katerega koli specifičnega cilja iz člena 4(1).
4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja za take prednostne naloge.
4.  Vsaka država članica nameni vsaj eno prednostno nalogo za izvajanje odstavkov 1 ali 2 ali obeh. Najvišja stopnja sofinanciranja za te prednostne naloge se lahko poviša na 95 % za dodelitev največ 5 % nacionalne dodelitve ESS+ v okviru deljenega upravljanja.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Upravičenost
Upravičenost
1.  Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:
1.  Poleg stroškov iz člena [58] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] v okviru splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja niso upravičeni naslednji stroški:
(a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter zagotavljanje infrastrukture ter
(a)  nakup zemljišč in nepremičnin ter nakup infrastrukture ter
(b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.
(b)  nakup pohištva, opreme in vozil, razen kadar je nakup nujno potreben za doseganje cilja operacije ali kadar so ti predmeti v celoti amortizirani ali kadar je nakup teh predmetov najbolj gospodarna možnost.
2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.
2.  Prispevki v naravi v obliki nadomestil ali plač, ki jih tretja oseba izplača udeležencem operacije, so lahko upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če so prispevki v naravi v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, in ne presegajo stroškov, ki jih krije tretja oseba.
3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1).
3.  Posebna dodatna dodelitev, ki jo prejmejo najbolj oddaljene regije in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994, se uporabi za podporo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4(1).
4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, če njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic v državi članici, kot kažejo podatki Eurostata.
4.  Neposredni stroški osebja so upravičeni do prispevka iz splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. Če se uporablja kolektivna pogodba, se določijo v skladu s to pogodbo. Če se kolektivna pogodba ne uporablja, njihova višina ne presega 100 % običajnega plačila za zadevni poklic ali posebno strokovno znanje v državi članici ali regiji, kot kažejo podatki Eurostata in/ali dokumentirana utemeljitev, ki jo predloži zadevni organ upravljanja.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 15
Člen 15
Člen 15
Kazalniki in poročanje
Kazalniki in poročanje
1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi 1 k tej uredbi. Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.
1.  Programi, ki prejemajo splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, za spremljanje napredka pri izvajanju uporabljajo skupne kazalnike učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi 1 k tej uredbi ali v Prilogi IIa za ukrepe, usmerjene v socialno vključenost najbolj ogroženih v okviru člena 4(1)(x). Programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe in kazalnike za posamezne ukrepe.
2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah.
2.  Izhodiščna vrednost za skupne kazalnike učinka in kazalnike učinka za posamezne programe se določi pri nič. Kadar je to relevantno za naravo podprtih operacij, se kumulativni količinsko opredeljeni mejniki in ciljne vrednosti za navedene kazalnike določijo v absolutnih številkah. Sporočene vrednosti za kazalnike učinka se izrazijo v absolutnih številkah.
3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah.
3.  Referenčna vrednost za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe, pri katerih sta bila določena kumulativni količinsko opredeljeni mejnik za leto 2024 in ciljna vrednost za leto 2029, se določi z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov ali drugih ustreznih virov informacij. Cilji za skupne kazalnike rezultatov se določijo v absolutnih številkah ali kot odstotek. Kazalniki rezultatov za posamezne programe in s tem povezani cilji se lahko izrazijo kvantitativno ali kvalitativno. Sporočene vrednosti za skupne kazalnike rezultatov se izrazijo v absolutnih številkah.
4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge 1 v zvezi z navedenimi udeleženci.
4.  Podatki o kazalnikih za udeležence se pošljejo šele, ko so na voljo vsi podatki, zahtevani v točki (1a) Priloge 1 v zvezi z navedenimi udeleženci.
4a.  Podatki iz odstavka 3 vključujejo oceno učinka na enakost spolov, da bi spremljali izvajanje programov ESS + v zvezi z enakostjo spolov, in so razčlenjeni po spolu.
5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.
5.  Ko so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, lahko države članice organom upravljanja in drugim organom, pristojnim za zbiranje podatkov, potrebno za spremljanje in ocenjevanje splošne podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, omogočijo pridobitev navedenih podatkov iz registrov podatkov ali enakovrednih virov v skladu s členom 6(1)(c) in (e) Uredbe (EU) 2016/679.
6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.
6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi I in Prilogi IIa, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 17
Člen 17
Člen 17
Načela
Načela
1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.
1.  Podpora iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti se lahko uporablja zgolj za podporo razdeljevanju hrane in blaga, ki sta v skladu s pravom Unije o varnosti potrošniških izdelkov.
2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.
2.  Države članice in upravičenci izberejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč na podlagi objektivnih meril, povezanih s potrebami najbolj ogroženih oseb. Merila za izbiro hrane in, kadar je primerno, blaga, upoštevajo tudi podnebne in okoljske vidike, zlasti za zmanjšanje količine živilskih odpadkov in plastike za enkratno uporabo. Po potrebi se pri izbiri hrane za razdeljevanje upošteva njen prispevek k uravnoteženi prehrani najbolj ogroženih oseb.
Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3)
Hrana in/ali osnovna materialna pomoč se lahko zagotavljata neposredno najbolj ogroženim osebam ali posredno prek elektronskih kuponov ali kartic, če se lahko zamenjajo zgolj za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz člena 2(3) in ne nadomestijo obstoječih socialnih ugodnosti.
Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam.
Hrana, ki se zagotavlja najbolj ogroženim osebam, se lahko dobi iz uporabe, predelave ali prodaje proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če je to najbolj gospodarna možnost in ne odloži neupravičeno dobavljanja hrane najbolj ogroženim osebam.
Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo.
Vsi zneski, ki izhajajo iz takih transakcij, se porabijo v korist najbolj ogroženih oseb, poleg zneskov, ki so programu že na voljo.
3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb.
3.  Komisija in države članice zagotovijo, da pomoč, zagotovljena v okviru podpore iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti, spoštuje dostojanstvo in preprečuje stigmatizacijo najbolj ogroženih oseb.
4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se lahko dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.
4.  Dobavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči se dopolni z napotitvijo na pristojne službe in drugimi spremljevalnimi ukrepi, katerih namen je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 20
Člen 20
Člen 20
Upravičenost izdatkov
Upravičenost izdatkov
1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so:
1.  Upravičeni stroški za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti so:
(a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom;
(a)  stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči, vključno s stroški v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč končnim prejemnikom;
(b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški;
(b)  kadar prevoz hrane in/ali osnovne materialne pomoči do upravičencev, ki ju razdeljujejo končnim prejemnikom, ni zajet v točki (a), stroški, ki jih krije nabavni organ, v zvezi s prevozom hrane in/ali osnovne materialne pomoči do skladišč in/ali upravičencev ter stroški skladiščenja po pavšalni stopnji 1 % stroškov iz točke (a) ali, v ustrezno utemeljenih primerih, dejansko nastali in plačani stroški;
(c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
(c)  upravni stroški, stroški prevoza in skladiščenja, ki jih krijejo upravičenci, vključeni v razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a); ali 5 % stroškov vrednosti hrane, odpremljene v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;
(d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja;
(d)  stroški zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane ter neposredno povezanih dejavnosti ozaveščanja;
(e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a).
(e)  stroški spremljevalnih ukrepov, ki jih izvajajo upravičenci ali se izvajajo v njihovem imenu in jih prijavijo upravičenci, ki dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebam, po pavšalni stopnji 5,5% stroškov iz točke (a).
2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e).
2.  Zmanjšanje upravičenih stroškov iz odstavka (1)(a) zaradi neizpolnjevanja veljavnega prava s strani organa, pristojnega za nakup hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ne privede do zmanjšanja upravičenih stroškov iz odstavka 1(c) in (e).
3.  Naslednji stroški niso upravičeni:
3.  Naslednji stroški niso upravičeni:
(a)  obresti na dolgove;
(a)  obresti na dolgove;
(b)  zagotavljanje infrastrukture;
(b)  nakup infrastrukture;
(c)  stroški rabljenega blaga.
(c)  stroški rabljenega blaga zmanjšane kakovosti.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 21
Člen 21
Člen 21
Kazalniki in poročanje
Kazalniki in poročanje
1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.
1.  Za spremljanje napredka pri izvajanju se pri prednostnih nalogah za odpravljanje materialne prikrajšanosti uporabljajo skupni kazalniki učinka in rezultatov, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi. Ti programi lahko uporabljajo tudi kazalnike za posamezne programe.
2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe.
2.  Določijo se referenčne vrednosti za skupne kazalnike rezultatov in kazalnike rezultatov za posamezne programe. Zahteve glede poročanja so čim bolj enostavne.
3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom.
3.  Organi upravljanja do 30. junija 2025 in 30. junija 2028 Komisiji poročajo o rezultatih strukturirane anonimne raziskave o končnih prejemnikih, izvedene predhodno leto in osredotočene tudi na njihove življenjske pogoje in naravo njihove materialne prikrajšanosti. Ta raziskava temelji na modelu, ki ga določi Komisija z izvedbenih aktom.
4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2).
4.  Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, s katerim določi model, ki se uporabi za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 39(2).
5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.
5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za spremembo kazalnikov v Prilogi II, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju programov.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1
Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije.
Revizija operacij lahko zajema vse stopnje njihovega izvajanja in vse ravni distribucijske verige, z izjemo kontrole končnih prejemnikov, razen če ocena tveganja pokaže posebno tveganje nepravilnosti ali goljufije. Revizija operacij zajema več kontrol v zgodnjih fazah izvajanja, tako da se lahko sredstva v primeru tveganja goljufije prenesejo k drugim projektom.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 23
Člen 23
Člen 23
Operativni cilji
Operativni cilji
Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje:
Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ima naslednje operativne cilje:
a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah;
a)  razvijati primerjalno analitično znanje visoke kakovosti za zagotovitev, da politike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 4 temeljijo na trdnih dokazih ter ustrezajo potrebam, izzivom in pogojem v pridruženih državah;
b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike;
b)  pospeševati učinkovito in vključujočo izmenjavo informacij, vzajemno učenje, medsebojne strokovne preglede in dialog o politikah na področjih iz člena 4, da bi se pridruženim državam pomagalo pri sprejemanju ustreznih ukrepov politike;
c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost zainteresiranih strani za izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike;
c)  podpirati socialno eksperimentiranje na področjih iz člena 4 ter krepiti zmogljivost deležnikov za pripravo, oblikovanje in izvajanje, prenos ali razširitev preskušenih inovacij socialne politike s posebnim poudarkom na spodbujanju krepitve lokalnih projektov, ki so jih razvila mesta, lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe in socialno-ekonomski udeleženci na področju sprejema in socialnega vključevanja ter vključevanja državljanov tretjih držav.
d)  delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. ranljive osebe);
d)  razviti ter delodajalcem in iskalcem zaposlitve zagotavljati posebne podporne storitve za razvoj povezanih evropskih trgov dela, ki segajo od priprave pred zaposlitvijo do pomoči po zaposlitvi, da bi se zapolnila prosta delovna mesta v nekaterih sektorjih, poklicih, državah, obmejnih regijah ali za nekatere skupine (npr. osebe v ranljivih položajih);
da)  podpirati čezmejna partnerstva med javnimi službami za zaposlovanje, civilno družbo in socialnimi partnerji za spodbujanje čezmejnega trga dela in čezmejne mobilnosti z ustreznimi pogoji;
db)  podpirati zagotavljanje storitev EURES za zaposlovanje delavcev in njihovo razporejanje na kakovostna in trajnostna delovna mesta z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih, tudi s čezmejnimi partnerstvi;
dc)  olajšati prostovoljno geografsko mobilnost delavcev z ustreznimi socialnimi pogoji in povečati zaposlitvene možnosti z razvojem visokokakovostnih in vključujočih trgov dela v Uniji, ki so odprti in dostopni za vse, ob spoštovanju pravic delavcev po vsej Uniji;
e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja za mikropodjetja v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo ranljive osebe;
e)  podpirati razvoj tržnega ekosistema, povezanega z zagotavljanjem mikrofinanciranja, pa tudi z razpoložljivostjo in dostopnostjo za mikropodjetja, podjetja socialnega gospodarstva in ranljive osebe v zagonski in razvojni fazi, zlasti takšna, ki zaposlujejo osebe v ranljivem položaju, vključno s prikrajšanimi skupinami;
f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti teh zainteresiranih strani, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem in socialnemu gospodarstvu;
f)  podpirati mreženje na ravni Unije in dialog z zadevnimi deležniki ter med njimi na področjih iz člena 4 ter prispevati h krepitvi institucionalne zmogljivosti sodelujočih deležnikov, vključno z javnimi službami za zaposlovanje, institucijami socialne varnosti, civilno družbo, mikrofinančnimi institucijami in institucijami, ki zagotavljajo financiranje podjetjem socialnega gospodarstva in socialnemu gospodarstvu;
g)  podpirati razvoj socialnih podjetij in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu;
g)  podpirati razvoj podjetij socialnega gospodarstva in pojav trga socialnih naložb s spodbujanjem interakcij med javnim in zasebnim sektorjem ter udeležbe fundacij in človekoljubnih akterjev na navedenem trgu;
h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
h)  zagotavljati smernice za razvoj socialne infrastrukture (vključno s stanovanji, predšolsko vzgojo in varstvom, varstvom starejših, zahtevami glede dostopnosti, prehodom s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, vključno z zahtevami glede dostopnosti za invalide, otroškim varstvom, izobraževanjem in usposabljanjem, zdravstvom in dolgotrajno oskrbo) za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi;
i)  podpirati transnacionalno sodelovanje za pospešitev prenosa inovativnih rešitev in njihovo lažjo razširitev, zlasti na področjih boja proti revščini, zaposlovanja, spretnosti in socialnega vključevanja, po vsej Evropi;
j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4.
j)  podpirati izvajanje zadevnih mednarodnih socialnih in delovnih standardov v okviru izkoriščanja globalizacije in zunanje razsežnosti politik Unije na področjih iz člena 4.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 23 a (novo)
Člen 23a
Tematska osredotočenost in financiranje
Del finančnih sredstev za sklop ESS + za zaposlovanje in socialne inovacije iz člena 5(4)(a) se v celotnem obdobju razporedi na specifične cilje, določene v členu 4(2b), v skladu z naslednjimi okvirnimi odstotnimi deleži:
(a)  55% za specifični cilj 1;
(b)  18% za specifični cilj 2;
(c)  18% za specifični cilj 3.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 24
Člen 24
Člen 24
Upravičeni ukrepi
Upravičeni ukrepi
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 4.
2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi:
2.  Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko podpirajo naslednji ukrepi:
(a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti:
(a)  analitične dejavnosti, vključno v odnosu do tretjih držav, zlasti:
(i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize;
(i)  raziskave, študije, statistični podatki, metodologije, klasifikacije, mikrosimulacije, kazalniki, podpora opazovalnim skupinam na evropski ravni in primerjalne analize;
(ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij;
(ii)  socialno eksperimentiranje za vrednotenje socialnih inovacij;
(iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;
(iii)  spremljanje in ocenjevanje prenosa in uporabe prava Unije;
(b)  izvajanje politik, zlasti:
(b)  izvajanje politik, zlasti:
(i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah;
(i)  čezmejno partnerstvo in podporne storitve v čezmejnih regijah;
(ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj;
(ii)  ciljno usmerjen program mobilnosti delovne sile na ravni Unije za zapolnitev prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj;
(iii)  podpora za mikrofinanciranje in socialna podjetja, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti;
(iii)  podpora za mikrofinanciranje in podjetja socialnega gospodarstva, vključno prek operacij mešanega financiranja, na primer asimetrična delitev tveganj ali zmanjšanje transakcijskih stroškov, ter podpora za razvoj socialne infrastrukture in spretnosti;
(iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;
(iv)  podpora za transnacionalno sodelovanje in partnerstva za prenos in razširitev inovativnih rešitev;
(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:
(c)  krepitev zmogljivosti, zlasti:
(i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1);
(i)  mrež na ravni Unije na področjih iz člena 4(1);
(ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa;
(ii)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju sklopa;
(iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje socialnim podjetjem ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja;
(iii)  uprav sodelujočih držav, institucij socialne varnosti in služb za zaposlovanje, pristojnih za spodbujanje mobilnosti delovni sile, mikrofinančnih institucij in institucij, ki zagotavljajo financiranje podjetjem socialnega gospodarstva ali drugim akterjem socialnih naložb, ter mreženja;
(iv)  zainteresiranih strani z namenom transnacionalnega sodelovanja;
(iv)  socialnih partnerjev in deležnikov z namenom transnacionalnega sodelovanja;
(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:
(d)  dejavnosti komuniciranja in razširjanja informacij, zlasti:
(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;
(i)  vzajemno učenje prek izmenjave dobrih praks, inovativnih pristopov, rezultatov analitičnih dejavnosti, medsebojnih strokovnih pregledov in primerjalnih analiz;
(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1);
(ii)  vodniki, poročila, informativno gradivo in medijska pokritost pobud na področjih iz člena 4(1);
(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1);
(iii)  informacijski sistemi za razširjanje dokazov na področjih iz člena 4(1);
(iv)  prireditve, konference in seminarji, ki jih organizira predsedstvo Sveta.
(iv)  tehnična in upravna pomoč za izvajanje programa dela, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, vključno s sistemi informacijske tehnologije.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – točka b
(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.
(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali ustrezne mednarodne organizacije.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 25 a (novo)
Člen 25a
Upravljanje
1.  Komisija se posvetuje z deležniki v Uniji, zlasti s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, o programih dela za zaposlovanje in socialne inovacije ter njihovih prednostnih nalogah, strateški usmeritvi in izvajanju.
2.  Komisija vzpostavi potrebne povezave z Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito, Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu, skupino generalnih direktorjev za delovne odnose in Svetovalnim odborom za prosto gibanje delavcev, da se zagotovi redno in ustrezno obveščanje teh odborov o napredku pri izvajanju teh programov. Komisija obvešča tudi druge odbore, ki se ukvarjajo s politikami, instrumenti in ukrepi, ki se nanašajo na sklop za zaposlovanje in socialne inovacije.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)   podpirati strategijo Unije za javno zdravje, usmerjeno v:
(i)  podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zaščito in okrepitev javnega zdravja ter
(ii)  uresničevanje poslanstva Unije glede zdravja v skladu s členom 168 PDEU, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka a – uvodni del
(a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za zaščito državljanov pred čezmejnimi nevarnostmi za zdravje;
(a)  krepiti pripravljenost na krizo, krizno upravljanje in odzivanje v Uniji za obvladovanje čezmejnih nevarnosti za zdravje;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka a – točka iv a (novo)
(iva)   dobro zasnovani ukrepi na področju javnega zdravja za zmanjšanje bremena in učinka okužb in nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti;
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka a – točka iv b (novo)
(ivb)   podpirati razvoj strokovnega znanja in orodij za učinkovito obveščanje o tveganjih;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka i
(i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni;
(i)  vlagati v spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, tudi prek programov zdravstvene pismenosti in zdravstvenih izobraževalnih programov ter s spodbujanjem telesne dejavnosti;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka i a (novo)
(ia)  vlagati v zgodnje odkrivanje in presejalne preglede;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii
(ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe;
(ii)  podpirati digitalizacijo zdravstva in oskrbe, ki bo obravnavala potrebe in pomisleke pacientov in državljanov, zlasti z vzpostavitvijo povezav s programi, ki podpirajo medijsko pismenost in digitalno usposobljenost;
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii a (novo)
(iia)   podpirati razvoj digitalnih javnih storitev na področju zdravstva;
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii b (novo)
(iib)   krepiti varnost in kakovost zdravstvenih informacij;
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka ii
(ii)  podpirati razvoj vzdržnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije;
(ii)  podpirati razvoj vzdržnega, preglednega in dostopnega zdravstvenega informacijskega sistema Unije, ob zagotavljanju varstva zasebnih podatkov;
(V predlogu Komisije številčenje točk v členu 26(b) ni pravilno, ker sta dve točki oštevilčeni z (ii).)
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iii
(iii)  podpirati države članice pri prenosu znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši in odpornejši zdravstveni sistemi ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra;
(iii)  podpirati države članice pri prenosu in uporabi znanja, koristnega za nacionalne procese reform, katerih namen so učinkovitejši, dostopnejši, odpornejši, nediskriminatorni, vključujoči in pravični zdravstveni sistemi, ki si prizadevajo za odpravo družbene neenakosti, ter boljše spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni, s poudarkom na izzivih, opredeljenih v okviru evropskega semestra; to zajema tudi podporo visokokakovostnim nacionalnim registrom, ki bodo prav tako zagotavljali primerljive podatke;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv a (novo)
(iva)   podpirati prehod na oskrbo, osredotočeno na osebo, zdravstvene in socialne službe na lokalni ravni in celovito oskrbo v skupnosti, zlasti s spodbujanjem organizacijskih modelov, ki temeljijo na medstrokovnem timskem delu in mreženju številnih deležnikov;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv b (novo)
(ivb)   zagotoviti sodelovanje vseh pomembnih deležnikov pri navedenih ukrepih, če ustreza na nacionalni ravni ali na ravni Unije;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka b – točka iv c (novo)
(ivc)   oblikovati in uporabiti orodje in strategije za preprečevanje in reševanje neenakosti na področju zdravja in spodbujati socialno vključenost, krepitev moči državljanov in udeležbo v skupnosti;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka i
(i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih in medicinskih pripomočkih;
(i)  podpirati izvajanje zakonodaje o zdravilih, dostopu do teh proizvodov v vsej Uniji in medicinskih pripomočkih;
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka c – točka vi
(vi)  podpirati znanstvena odbora Komisije „za varstvo potrošnikov“ ter „zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja“;
(vi)  podpirati oblikovanje pristopa „zdravje v vseh politikah“ in vzpostaviti postopke, na podlagi katerih se bodo posledice za zdravje obravnavale in upoštevale v vseh politikah;
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)   podpirati spremljanje, izvajanje in krepitev druge zakonodaje in politik Unije, ki vplivajo na zdravje, da se zagotovi visoka raven zaščite zdravja ljudi, med drugim tistih politik, ki so povezane z/s:
(i)  onesnaženostjo zraka,
(ii)  endokrinimi motilci in drugimi kemikalijami s škodljivimi lastnostmi,
(iii)  ostanki pesticidov v hrani, vodi in zraku,
(iv)  hrano in označevanjem hrane, vključno s transmaščobnimi kislinami, označevanjem alkohola, aditivi in materiali, namenjenimi za stik z živili;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka ii
(ii)  podpirati razvoj sodelovanja glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil;
(ii)  podpirati razvoj sodelovanja in krepitve zmogljivosti glede vrednotenja zdravstvenih tehnologij pri pripravi novih usklajenih pravil;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii a (novo)
(iiia)   podpirati izvajanje programov in najboljše prakse na področju izobraževanja o spolnem in reproduktivnem zdravju in kampanj, namenjenih mladim;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii b (novo)
(iiib)   podpirati organizacije civilne družbe na ravni Unije, ki delujejo na področju zdravja in z zdravjem povezanih vprašanj;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka d – točka iii c (novo)
(iiic)  podpirati ustanovitev usmerjevalnega odbora za zdravje za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3 in 26.
1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, povezani z zdravjem, s katerimi se uresničujejo cilji iz členov 3, 4 in 26.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka a – točka i a (novo)
(ia)   dejavnosti, namenjene spremljanju skupnih vplivov okoljskih dejavnikov tveganja na zdravje, tudi tistih, ki izhajajo iz kontaminantov v hrani, vodi in drugih virih;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka a – točka i b (novo)
(ib)   dejavnosti za spremljanje vpliva prava Unije na zdravje, na primer farmakovigilanca ipd.;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka a – pododstavek 1 a (novo)
dokončni rezultati analitične dejavnosti se dajo na voljo javnosti;
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka b – točka i
(i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah;
(i)  čezmejno sodelovanje in partnerstva, vključno v čezmejnih regijah in tudi v povezavi s kontaminacijo zraka in drugo okoljsko čezmejno kontaminacijo;
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka i
(i)  prek prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami;
(i)  prek izmenjave, prenosa, prilagajanja in uvajanja dobrih praks z uveljavljeno dodano vrednostjo na ravni Unije med državami članicami;
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka ii
(ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26;
(ii)  mrež na ravni EU na področjih iz člena 26, neprekinjeno in trajnostno, ob zagotavljanju prisotnosti dejavne civilne družbe na ravni Unije;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c – točka iv
(iv)  nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa;
(iv)  regionalnih, podnacionalnih in nacionalnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo smernice, informacije in pomoč pri izvajanju programa;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost.
Komisija se z zdravstvenimi organi držav članic v usmerjevalni skupini za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje nenalezljivih bolezni ali drugi zadevni strokovni skupini Komisije ali podobnih telesih, kot so strokovna združenja v sektorju zdravstva, posvetuje o delovnih načrtih, vzpostavljenih za sklop za zdravje, in njihovih prednostnih nalogah, strateških usmeritvah in izvajanju pa tudi o vidiku zdravstvene politike drugih politik in podpornih mehanizmih, s čimer povečuje njihovo skupno usklajevanje in dodano vrednost. Z močnim političnim vodstvom in ustrezno upravljalno strukturo, ki bo namenjena zdravstvu, bomo zagotovili, da bosta zdravstveno varstvo in spodbujanje zdravja zagotovljena v vseh portfeljih Komisije, v skladu s členom 168(1) PDEU.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 29 a (novo)
Člen 29a
Usmerjevalni odbor za zdravje
1.  Komisija ustanovi usmerjevalni odbor za zdravje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor) za izvajanje ukrepov v okviru sklopa za zdravje.
2.  Usmerjevalni odbor predvsem z usklajevanjem in sodelovanjem, spodbujanjem vključevanja pacientov in družbe ter zagotavljanjem znanstvenih mnenj in priporočil vzpostavlja sinergije med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja. S svojim delovanjem zagotavlja zdravstvene ukrepe, usmerjene v vrednost, vzdržnost, boljše zdravstvene rešitve, spodbujanje dostopa in zmanjšanje neenakosti na področju zdravja. 
3.  Usmerjevalni odbor zagotavlja celovito strategijo in usmerjanje pri razvoju delovnih načrtov v okviru sklopa za zdravje. 
4.  Usmerjevalni odbor je skupina neodvisnih deležnikov, ki jo sestavljajo akterji iz pomembnih sektorjev na področju javnega zdravja in dobrega počutja, v kateri sodelujejo predstavniki regij in lokalnih zdravstvenih organov, predstavniki pacientov in državljani. 
5.  Usmerjevalni odbor sestavlja 15–20 oseb na visoki ravni, izbranih iz različnih disciplin in dejavnosti, navedenih v odstavku 4. Člane usmerjevalnega odbora imenuje Komisija po javnem razpisu za imenovanje ali za prijavo interesa ali oboje. 
6.  Predsedujočega usmerjevalnemu odboru med svojimi člani imenuje Komisija. 
7.  Usmerjevalni odbor: 
(i)  zagotavlja prispevek k letnim delovnim načrtom za sklop za zdravje na predlog Komisije;
(ii)  izdela načrt za usmerjanje usklajevanja in sodelovanja med sklopom za zdravje in drugimi programi, ki vključujejo razsežnost zdravja.
Z načrtom se zagotavljata prepoznavnost in usklajevanje vseh obstoječih finančnih mehanizmov, pomembnih za zdravje, ter podpora usklajevanju in sodelovanju. 
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 29 b (novo)
Člen 29b
Mednarodno sodelovanje
Da bi povečali učinkovitost in uspešnost ukrepov na ravni Unije in mednarodni ravni, začne Komisija za izvajanje sklopa za zdravje sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Združeni narodi in njihove specializirane agencije, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ter s Svetom Evrope in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 31
Člen 31
Člen 31
Oblike financiranja EU in metode izvajanja
Oblike financiranja EU in metode izvajanja
1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje.
1.  Iz sklopov za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, prispevkov in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje.
2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe
2.  Sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje se izvajata neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe
Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki.
Komisijo za ocenjevanje iz člena [150] finančne uredbe lahko pri dodeljevanju nepovratnih sredstev sestavljajo zunanji strokovnjaki.
3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
3.  Operacije mešanega financiranja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov.
4.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo za financiranje ukrepov z jasno dodano vrednostjo Unije, ki jih sofinancirajo pristojni organi, odgovorni za zdravje v državah članicah ali v tretjih državah, pridruženih programu, ali organi javnega sektorja in nevladni organi, ki delujejo individualno ali kot mreža in imajo pooblastila navedenih pristojnih organov.
5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež.
5.  Pod sklopom za zdravje se neposredna nepovratna sredstva lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo evropskim referenčnim mrežam, ki jih kot mreže odobri odbor držav članic za evropske referenčne mreže v skladu s postopkom odobritve iz Izvedbenega sklepa Komisije 2014/287/EU z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 32
Člen 32
Člen 32
Program dela in usklajevanje
Program dela in usklajevanje
Sklopa za zaposlovanje in inovacije ter zdravje se izvajata s programi dela iz člena [108] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 38, da bi se z oblikovanjem programov dela iz člena [108] finančne uredbe dopolnila sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ter sklop za zdravje. V teh programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo.
Komisija spodbuja sinergije in zagotavlja učinkovito usklajevanje med sklopom ESS+ za zdravje in programom za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 33
Člen 33
Člen 33
Spremljanje in poročanje
Spremljanje in poročanje
1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26.
1.  Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopov pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 ter operativnih ciljev iz členov 23 in 26.
2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
2.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja sklopov in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v Prilogi III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov.
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev ali spremembo kazalnikov v prilogah IIb in III, kadar bi bilo to potrebno za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka pri izvajanju sklopov.
3a.  Komisija za namene rednega spremljanja sklopov in morebitnih prilagoditev, potrebnih za njihovo politiko in prednostne naloge financiranja, pripravi prvo kvalitativno in kvantitativno poročilo o spremljanju, ki zajema prvo leto, in zatem tri poročila, ki zajemajo zaporedna dvoletna obdobja, ter ta poročila predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila se v vednost predložijo tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V poročilih so navedeni rezultati sklopov in v kakšni meri se je pri njihovih dejavnostih upoštevalo načelo enakosti moških in žensk in vključevanja enakosti spolov ter kako se je obravnavalo vprašanje protidiskriminacije, vključno z vprašanji dostopnosti. Da bi povečali preglednost sklopov, se poročila objavijo.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 35
Člen 35
Člen 35
Ocenjevanje
Ocenjevanje
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
2.  Vmesna ocena sklopov se lahko opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njihovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja sklopov.
2.  Komisija do 31. decembra 2024 opravi vmesno oceno sklopov, da se:
(a)  kvalitativno in kvantitativno izmeri doseženi napredek pri uresničevanju ciljev sklopa;
(b)  obravnava socialno okolje v Uniji in morebitne večje spremembe, uvedene s pravom Unije;
(c)  ugotovi, ali so bila sredstva sklopov učinkovito uporabljena, in oceni njihova dodana vrednost za Unijo.
Rezultati vmesne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.
3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov.
3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 5, Komisija opravi končno oceno sklopov.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 37
Člen 37
Člen 37
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih in učinkovitih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje ter njunimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopoma za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4, 23 in 26.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38
Člen 38
Izvajanje prenosa pooblastila
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6), 21(5) in 32 in 33(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5) in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 15(6), 21(5), 32 in 33(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje28.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje28.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5) in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6), 21(5), 32 in 33(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
_________________________________
_________________________________
28.UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
28.   UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 40
Člen 40
Člen 40
Odbor iz člena 163 PDEU
Odbor iz člena 163 PDEU
1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+).
1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: odbor ESS+).
2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.
2.  Vsaka država članica za največ sedem let imenuje po enega vladnega predstavnika, enega predstavnika organizacij delavcev, enega predstavnika organizacij delodajalcev, enega predstavnika civilne družbe, enega predstavnika organov za enakost ali drugih neodvisnih institucij za človekove pravice v skladu s členom 6(1)(c) [prihodnje uredbe o skupnih določbah] in enega namestnika za vsakega člana. V odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.
3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev na ravni Unije.
3.  Odbor ESS+ ima po enega predstavnika iz vsake organizacije, ki zastopa organizacije delavcev in organizacije delodajalcev ter organizacije civilne družbe na ravni Unije.
3a.  Obor ESS + lahko povabi predstavnike Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.
3b.  V odboru ESS+ se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov in ustrezna zastopanost manjšin ter drugih izključenih skupin.
4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+.
4.  Z odborom ESS+ se opravi posvetovanje o načrtovani uporabi tehnične pomoči v primeru podpore iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja pa tudi o drugih vprašanjih, ki vplivajo na izvajanje strategij na ravni Unije, relevantnih za ESS+.
5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o:
5.  Odbor ESS+ lahko poda mnenja o:
(a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.);
(a)  vprašanjih v zvezi s prispevkom ESS+ za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s priporočili za posamezne države in prednostnimi nalogami iz evropskega semestra (nacionalni programi reform itd.);
(b)  vprašanjih glede [prihodnje uredbe o skupnih določbah], relevantnih za ESS+;
(b)  vprašanjih glede [prihodnje uredbe o skupnih določbah], relevantnih za ESS+;
(c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4.
(c)  vprašanjih v zvezi z ESS+, ki mu jih predloži Komisija in ki niso vprašanja iz odstavka 4.
Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.
Mnenja odbora ESS+ se sprejmejo z absolutno večino veljavno oddanih glasov in se posredujejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija odbor ESS+ pisno obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.
6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+.
6.  Odbor ESS+ lahko ustanovi delovne skupine za vsakega od sklopov ESS+.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Priloga I
PRILOGA 11
PRILOGA 11
Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja
Skupni kazalniki za splošno podporo iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja
Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso možni, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati.
Vsi osebni podatki se razčlenijo po spolu (ženski, moški, „nebinarni“). Če nekateri rezultati niso razpoložljivi, podatkov za take rezultate ni treba zbirati in sporočati. Občutljivi osebni podatki se lahko preučijo anonimno.
(1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam:
(1)  Skupni kazalniki učinka glede operacij, namenjenih osebam:
(1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence
(1a)  Skupni kazalniki učinka za udeležence
–  Skupni kazalniki učinka za udeležence so:
–  Skupni kazalniki učinka za udeležence so:
–  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,
–  brezposelni, vključno z dolgotrajno brezposelnimi*,
–  dolgotrajno brezposelni*,
–  dolgotrajno brezposelni*,
–  neaktivni*,
–  neaktivni*,
–  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,
–  zaposleni, vključno s samozaposlenimi*,
–  tisti, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)*,
–  mlajši od 30 let*,
–  otroci, mlajši od 18 let*,
–  mladi, stari od 18 do 29 let*,
–  starejši od 54 let*,
–  starejši od 54 let*,
–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,
–  z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj (ISCED 0–2)*,
–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,
–  z višjo sekundarno (ISCED 3) ali posekundarno izobrazbo (ISCED 4)*,
–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*.
–  s terciarno izobrazbo (ISCED 5 do 8)*.
Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom.
Skupno število udeležencev se izračuna samodejno na podlagi skupnih kazalnikov učinka v zvezi z zaposlitvenim statusom.
(1b)  Ostali skupni kazalniki učinka
(1b)  Ostali skupni kazalniki učinka
Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev.
Če se podatki za te kazalnike ne zbirajo iz registrov podatkov, se lahko vrednosti za te kazalnike določijo na podlagi informiranih ocen upravičencev. Udeleženci podatke vedno zagotovijo prostovoljno.
–  udeleženci, ki so invalidi**,
–  udeleženci, ki so invalidi**,
–  udeleženci, mlajši od 18 let*,
–  državljani tretjih držav*,
–  državljani tretjih držav*,
–  udeleženci tujega porekla*,
–  udeleženci tujega porekla*,
–  manjšine (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi)**,
–  manjšine (ki niso iz romske skupnosti)**,
–  udeleženci iz romske skupnosti**,
–  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*,
–  brezdomci ali prizadeti zaradi izključenosti s stanovanjskega trga*,
–  udeleženci s podeželskih območij*.
–  udeleženci s podeželskih območij*,
–  udeleženci z geografskih območij z visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti*,
–  udeleženci, ki preidejo iz institucionalne v družinsko oskrbo in oskrbo na ravni skupnosti**.
(2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so:
(2)  Skupni kazalniki učinka za subjekte so:
–  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;
–  število podprtih javnih uprav ali javnih služb na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;
–  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji).
–  število podprtih mikro, malih in srednjih podjetij (vključno z zadrugami in socialnimi podjetji).
(3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so:
(3)  Skupni kazalniki neposrednih rezultatov za udeležence so:
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*,
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja iščejo zaposlitev*,
–  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*,
–  udeleženci, ki so po zaključku sodelovanja vključeni v izobraževanje ali usposabljanje*,
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,
–  udeleženci, ki po zaključku sodelovanja pridobijo kvalifikacijo*,
(4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence:
(4)  Skupni kazalniki dolgoročnejših rezultatov za udeležence:
–  udeleženci, ki imajo šest mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*,
–  udeleženci, ki imajo šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja zaposlitev (vključno s samozaposlitvijo)*,
–  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest mesecev po zaključku sodelovanja*.
–  udeleženci z izboljšanim položajem na trgu dela šest in dvanajst mesecev po zaključku sodelovanja*.
Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja.
Minimalna zahteva je, da se ti podatki zbirajo na podlagi reprezentativnega vzorca udeležencev pri vsakem specifičnem cilju. Notranja veljavnost vzorca se zagotovi tako, da se podatki lahko posplošijo na ravni specifičnega cilja.
________________________________
__________________________________
1 Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679.
1 Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z *, so osebni podatki v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/679.
Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679.
Podatki, sporočeni v okviru kazalnikov, označenih z **, so posebna vrsta podatkov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2016/679.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Priloga II
PRILOGA II
PRILOGA II
Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti
Skupni kazalniki za podporo iz ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti
(1)  Kazalniki učinka
(1)  Kazalniki učinka
(a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga
(a)  Skupna denarna vrednost razdeljene hrane in blaga
(i)  skupna vrednost pomoči v hrani;
(i)  skupna vrednost pomoči v hrani;
(ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke;
(ia)  skupna denarna vrednost hrane za otroke;
(ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce;
(ib)  skupna denarna vrednost hrane za brezdomce;
(ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine;
(ic)  skupna denarna vrednost hrane za ostale ciljne skupine;
(ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga;
(ii)  skupna vrednost razdeljenega blaga;
(iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke;
(iia)  skupna denarna vrednost blaga za otroke;
(iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;
(iib)  skupna denarna vrednost blaga za brezdomce;
(iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine;
(iic)  skupna denarna vrednost blaga za ostale ciljne skupine;
(b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah).
(b)  skupna količina razdeljene pomoči v hrani (v tonah).
Od tega2:
Od tega2:
(a)  delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %);
(a)  delež hrane, za katero so bili iz programa plačani le prevoz, razdeljevanje in skladiščenje (v %);
(b)  delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %).
(b)  delež hrane, ki se sofinancira iz ESS+, glede na skupno količino hrane, razdeljene upravičencem (v %).
(3)  Skupni kazalniki rezultatov3
(3)  Skupni kazalniki rezultatov3
Število končnih prejemnikov pomoči v hrani
Število končnih prejemnikov pomoči v hrani
–  število otrok, mlajših od 18 let;
–  število otrok, mlajših od 18 let;
–  število mladih v starosti 18–29 let;
–  število mladih v starosti 18–29 let;
–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;
–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;
–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;
–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;
–  število državljanov tretjih držav;
–  število državljanov tretjih držav;
–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);
–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti);
–  udeleženci iz romske skupnosti;
–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.
–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.
Število končnih prejemnikov materialne pomoči
Število končnih prejemnikov materialne pomoči
–  število otrok, mlajših od 18 let;
–  število otrok, mlajših od 18 let;
–  število mladih v starosti 18–29 let;
–  število mladih v starosti 18–29 let;
–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;
–  število končnih prejemnikov, starejših od 54 let;
–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;
–  število končnih prejemnikov, ki so invalidi;
–  število državljanov tretjih držav;
–  število državljanov tretjih držav;
–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi);
–  število končnih prejemnikov tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti);
–  udeleženci iz romske skupnosti;
–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.
–  število brezdomnih končnih prejemkov ali končnih prejemnikov, prizadetih zaradi izključenosti s stanovanjskega trga.
_________________________________
_________________________________
2 Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev.
2 Vrednosti za te kazalnike se določijo na podlagi informirane ocene upravičencev.
3 Enako kot zgoraj.
3 Enako kot zgoraj.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Priloga II a (novo)
PRILOGA IIa
Skupni kazalniki za podporo iz ESS + za spodbujanje socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb
Kazalniki učinka
(1)  Skupno število oseb, ki prejemajo pomoč za socialno vključevanje.
Od tega:
(a)  število otrok, starih 15 let ali manj;
(b)  število oseb, starih 65 let ali več;
(c)  število žensk;
(d)  število oseb tujega porekla in pripadnikov manjšin (ki niso iz romske skupnosti);
(e)  udeleženci iz romske skupnosti;
(f)  število brezdomcev.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Priloga II b (novo)
PRILOGA IIb
Kazalniki za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije
1.  Raven prijavljenega boljšega razumevanja politik in zakonodaje Unije
(1)  Število analitičnih dejavnosti,
(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,
(3)  Podpora glavnim akterjem
2.  Raven aktivnega sodelovanja in partnerstva med vladnimi institucijami Unije, državami članicami in pridruženimi državami
(1)  Število analitičnih dejavnosti,
(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,
(3)  Podpora glavnim akterjem
3.  Prijavljena uporaba inovacij na področju socialne politike pri izvajanju priporočil za posamezne države na socialnem področju in rezultati eksperimentiranja na področju socialne politike za namene oblikovanja politik
(1)  Število analitičnih dejavnosti,
(2)  Število dejavnosti vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij,
(3)  Podpora glavnim akterjem
4.  Število obiskov platforme EURES
5.  Število zaposlitev za mlade, zagotovljenih ali podprtih v okviru pripravljalnega ukrepa Prva zaposlitev EURES ter v okviru usmerjenih programov mobilnosti
6.  Število individualnih osebnih stikov svetovalcev EURES z iskalci zaposlitve, zaposlenimi, ki želijo zamenjati delovno mesto, in delodajalci
7.  Število ustanovljenih ali konsolidiranih podjetij, ki so uporabila podporo Unije
8.  Delež upravičencev, ki so z mikrofinanciranjem Unije ustvarili ali nadalje razvili podjetje in ki so brezposelni ali ki spadajo v katero od prikrajšanih skupin
Sprememba 157
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2
2.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij;
2.  število upravičencev (strokovni delavci, državljani, pacienti), na katere bodo vplivali rezultati programa
Sprememba 158
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3
3.  število prenesenih dobrih praks;
3.  število skupnih kliničnih ocen zdravstvenih tehnologij;
Sprememba 159
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4
4.  stopnja uporabe rezultatov programa v nacionalni zdravstveni politiki, izmerjena z vprašalnikom „prej in potem“.
4.  število prenesenih dobrih praks.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 a (novo)
4a.   stopnja uporabe rezultatov programa v regionalnih in nacionalnih zdravstvenih politikah ali orodjih, izmerjena s potrjenimi metodami.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0461/2018).


Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
PDF 303kWORD 98k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja (COM(2018)0374 – C8-0229/2018 – 2018/0199(COD))(1)
P8_TA(2019)0021A8-0470/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, med katerimi bi bilo treba posebno pozornost nameniti nekaterim kategorijam regij, med katerimi so eksplicitno navedene čezmejne regije.
(1)  Člen 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Unije. ESRR v okviru navedenega člena ter drugega in tretjega odstavka člena 174 PDEU prispeva k zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zmanjšanju zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, podeželskih območij, območij, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, območij z nizko gostoto poseljenosti, otokov in gorskih regij.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta21 vsebuje določbe, ki so skupne ESRR in nekaterim drugim skladom, Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] Evropskega parlamenta in Sveta22 pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na posebne cilje in področje uporabe podpore iz ESRR. Sedaj je treba sprejeti posebne določbe o cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ko ena ali več držav članic z učinkovitim načrtovanjem sodelujejo prek meja, vključno z določbami o tehnični pomoči, spremljanju, vrednotenju, komuniciranju, upravičenosti, upravljanju in kontroli ter finančnem upravljanju.
(2)  Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta21 vsebuje določbe, ki so skupne ESRR in nekaterim drugim skladom, Uredba (EU) [nova uredba o ESRR] Evropskega parlamenta in Sveta22 pa vsebuje določbe, ki se nanašajo na posebne cilje in področje uporabe podpore iz ESRR. Sedaj je treba sprejeti posebne določbe o cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ko ena ali več držav članic in njihovih regij z učinkovitim načrtovanjem sodelujejo prek meja, vključno z določbami o tehnični pomoči, spremljanju, vrednotenju, komuniciranju, upravičenosti, upravljanju in kontroli ter finančnem upravljanju.
_________________
_________________
21 [Sklic]
21 [Sklic]
22 [Sklic]
22 [Sklic]
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Za spodbujanje skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh, bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).
(3)  Za spodbujanje kooperativnega in skladnega razvoja ozemlja Unije na različnih ravneh in zmanjšanje obstoječih razlik bi moral ESRR podpirati čezmejno, nadnacionalno, pomorsko in medregionalno sodelovanje ter sodelovanje najbolj oddaljenih regij v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Pri tem bi bilo treba upoštevati načeli upravljanja na več ravneh in partnerstva ter okrepiti lokalne pristope.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Različne komponente programa Interreg bi morale prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, kot so opisani v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeti septembra 2015.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“23 („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba čezmejno komponento omejiti na sodelovanje na kopenskih mejah, čezmejno sodelovanje na morskih mejah pa bi bilo treba vključiti v nadnacionalno komponento.
(4)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi si morala prizadevati za reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj opredelijo v obmejnih regijah, in za izkoriščanje neizkoriščenih možnosti za rast na obmejnih območjih, kot je razvidno iz sporočila Komisije „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“23 („sporočilo o obmejnih regijah“). Zato bi bilo treba v čezmejno komponento vključiti sodelovanje tako na kopenskih kot na morskih mejah brez poseganja v novo komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.
__________________
__________________
23 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534 z dne 20.9.2017).
23 Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534 z dne 20.9.2017).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi morala vključevati tudi sodelovanje med eno ali več državami članicami in eno ali več državami ali drugimi ozemlji zunaj Unije. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi vključitev notranjega in zunanjega čezmejnega sodelovanja v okvir te uredbe morala pomeniti bistveno poenostavitev in racionalizacijo veljavnih določb za organe, pristojne za programe, v državah članicah ter partnerske organe in upravičence zunaj Unije.
(5)  Komponenta čezmejnega sodelovanja bi morala vključevati tudi sodelovanje med eno ali več državami članicami ali njihovimi regijami in eno ali več državami ali regijami ali drugimi ozemlji zunaj Unije. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi vključitev notranjega in zunanjega čezmejnega sodelovanja v okvir te uredbe morala pomeniti bistveno poenostavitev in racionalizacijo veljavnih določb za organe, pristojne za programe, v državah članicah ter partnerske organe in upravičence zunaj Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike, in bi moral vključevati pomorsko čezmejno sodelovanje. Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša območja na celini Unije, medtem ko bi pomorsko sodelovanje moralo zajemati ozemlja okoli morskih bazenov ter vključevati čezmejno sodelovanje na morskih mejah programskega obdobja 2014–2020. Največjo prožnost bi bilo treba zagotoviti nadaljnjemu izvajanju prejšnjih pomorskih čezmejnih sodelovanj znotraj širšega okvira za pomorsko sodelovanje, zlasti z določitvijo ozemlja, na katerem se izvaja, posebnih ciljev takšnega sodelovanja, zahtev za projektno partnerstvo ter vzpostavitvijo podprogramov in posebnih usmerjevalnih odborov.
(6)  Cilj komponente nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja bi moral biti krepitev sodelovanja z ukrepi za spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Unije na področju kohezijske politike ob doslednem spoštovanju subsidiarnosti. Nadnacionalno sodelovanje bi moralo zajemati širša nadnacionalna območja in, kjer je ustrezno, ozemlja okoli morskih bazenov, ki v geografskem smislu presegajo območja iz čezmejnih programov.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Na podlagi izkušenj s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem v programskem obdobju 2014–2020 v najbolj oddaljenih regijah, kjer kombinacija obeh komponent v okviru enega programa na področje sodelovanja ni pripeljala do zadostnih poenostavitev za organe, pristojne za programe, in upravičence, bi bilo treba določiti posebno komponento za najbolj oddaljene regije, da se omogoči sodelovanje najbolj oddaljenih regij z njihovimi sosednjimi državami in ozemlji na najbolj učinkovit in preprost način.
(7)  Na podlagi izkušenj s čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem v programskem obdobju 2014–2020 v najbolj oddaljenih regijah, kjer kombinacija obeh komponent v okviru enega programa na področje sodelovanja ni pripeljala do zadostnih poenostavitev za organe, pristojne za programe, in upravičence, bi bilo treba določiti posebno dodatno komponento za najbolj oddaljene regije, da se omogoči sodelovanje najbolj oddaljenih regij s tretjimi državami, čezmorskimi državami in ozemlji ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje na najbolj učinkovit in preprost način ob upoštevanju njihovih posebnosti.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Na podlagi izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 bi se komponenta medregionalnega sodelovanja morala osredotočiti zlasti na okrepitev učinkovitosti kohezijske politike. To komponento bi bilo zato treba omejiti na dva programa, enega za omogočanje vseh vrst izkušenj, inovativnih pristopov in krepitev zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev ter za spodbujanje evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS), ki so ustanovljena ali bodo ustanovljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, in drugega za izboljšanje analize razvojnih trendov. Projektno sodelovanje po vsej Uniji bi bilo treba vključiti v novo komponento za medregionalne naložbe v inovacije in ga tesno povezati z izvajanjem Sporočila Komisije „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“25, zlasti da se podprejo tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije ali agroživilski sektor. Celosten teritorialni razvoj, ki se osredotoča na funkcionalna urbana območja ali urbana območja, bi se moral združevati v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter enega spremnega instrumenta, in sicer „evropske urbane pobude“. Oba programa v okviru komponente za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje tretjih držav.
(8)  Na podlagi pozitivnih izkušenj s programi medregionalnega sodelovanja v okviru programa Interreg na eni strani in ob odsotnosti takšnega sodelovanja v programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v programskem obdobju 2014–2020 na drugi strani je medregionalno sodelovanje in z izmenjavo izkušenj, razvojem zmogljivosti za programe v okviru obeh ciljev (evropsko teritorialno sodelovanje in naložbe za delovna mesta in rast) v mestih in regijah pomembna komponenta za iskanje skupnih rešitev na področju kohezijske politike in za vzpostavitev trajnih partnerstev. Zato bi bilo treba nadaljevati obstoječe programe in zlasti še naprej spodbujati projektno sodelovanje, vključno s spodbujanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS) ter makroregionalne strategije.
__________________
24 Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).
25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Krepitev inovacij v evropskih regijah: strategije za odporno, vključujočo in trajnostno rast“ – COM(2017)0376, 18.7.2017.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Podlaga za novo pobudo za medregionalne naložbe v inovacije bi morala biti pametna specializacija, z njo pa bi morali podpreti tematske platforme za pametno specializacijo na področjih, kot so energetika, posodabljanje industrije, krožno gospodarstvo, socialne inovacije, okolje ali agroživilski sektor, in omogočiti združevanje akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, da bi tako spodbudili inovacije ter na evropski trg dali inovativne izdelke, postopke in ekosisteme. Dokazano je, da v fazi preskušanja in potrjevanja pri predstavitvi novih tehnologij (npr. ključnih omogočitvenih tehnologij) še vedno obstaja nespremenjena sistemska pomanjkljivost, zlasti kadar so inovacije rezultat povezovanja regionalnih specializacij, ki se dopolnjujejo in ustvarjajo inovativne vrednostne verige. Ta pomanjkljivost je še zlasti kritična v fazi med pilotnim izvajanjem in polno uveljavitvijo na trgu. Na nekaterih strateških tehnoloških in industrijskih področjih mala in srednja podjetja trenutno ne morejo računati na odlično, odprto in povezano vseevropsko infrastrukturo za predstavitve. Oba programa v okviru pobude za medregionalno sodelovanje bi morala vključevati celotno Evropsko unijo in bi morala biti odprta tudi za sodelovanje čezmorskih držav in ozemelj, tretjih držav, njihovih regij ter organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje, vključno s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami. Spodbujati bi bilo treba sinergije med medregionalnimi naložbami v inovacije in drugimi ustreznimi programi EU, kot so tisti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, program Obzorje 2020, evropski digitalni trg in program enotnega trga, saj bi povečali učinek naložb in državljanom zagotovili boljšo vrednost.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Določiti bi bilo treba objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta26.
(9)  Določiti bi bilo treba skupna objektivna merila za opredelitev upravičenih regij in območij. V ta namen bi morala opredelitev upravičenih regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta26.
__________________
__________________
26 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
26 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti vse vrste sodelovanja s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi ESRR in zunanji instrumenti financiranja Unije, IPA27, NDICI28 in OCTP29 morali podpirati programe v okviru čezmejnega sodelovanja, nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja, sodelovanja najbolj oddaljenih regij in medregionalnega sodelovanja. Podpora iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi morala temeljiti na vzajemnosti in sorazmernosti. Pri instrumentih IPA III CBC in NDICI CBC bi se podpora iz ESRR morala dopolniti z vsaj enakovrednimi zneski iz IPA III CBC in NDICI CBC, in sicer do najvišjega zneska, določenega v zadevnem pravnem aktu, torej v višini največ 3 % finančnih sredstev v okviru IPA III in v višini največ 4 % finančnih sredstev programa „sosedsko geografsko območje“ v skladu s členom 4(2)(a) NDICI.
(10)  Še naprej je treba podpirati ali, kadar je to ustrezno, vzpostaviti vse vrste sodelovanja s tretjimi državami v sosedstvu Unije, saj je tako sodelovanje pomembno orodje politike regionalnega razvoja in bi moralo koristiti regijam držav članic, ki mejijo na tretje države. V ta namen bi ESRR in zunanji instrumenti financiranja Unije, IPA27, NDICI28 in OCTP29 morali podpirati programe v okviru čezmejnega sodelovanja, nadnacionalnega sodelovanja, sodelovanja najbolj oddaljenih regij in medregionalnega sodelovanja. Podpora iz ESRR in zunanjih instrumentov financiranja Unije bi morala temeljiti na vzajemnosti in sorazmernosti. Pri instrumentih IPA III CBC in NDICI CBC bi se podpora iz ESRR morala dopolniti z vsaj enakovrednimi zneski iz IPA III CBC in NDICI CBC, in sicer do najvišjega zneska, določenega v zadevnem pravnem aktu.
__________________
__________________
27 Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L xx, str. y).
27 Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L xx, str. y).
28 Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (UL L xx, str. y).
28 Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (UL L xx, str. y).
29 Sklep Sveta (EU) XXX o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (UL L xx, str. y).
29 Sklep Sveta (EU) XXX o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (UL L xx, str. y).
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti regijam, ki bodo postale nove zunanje meje Unije, da se zagotovi primerno nadaljevanje programov sodelovanja, ki že potekajo.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Pomoč IPA III bi bilo treba usmeriti predvsem na pomoč upravičencem do IPA za okrepitev demokratičnih institucij in pravne države, reformiranje sodstva in javne uprave, spoštovanje temeljnih pravic ter spodbujanje enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. S pomočjo IPA bi bilo treba še naprej podpirati prizadevanja upravičencev do IPA za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pomoč IPA bi morala obravnavati varnost, migracije in upravljanje meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij, krepitev nadzora meja in skupna prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov.
(11)  Pomoč IPA III bi bilo treba usmeriti predvsem na pomoč upravičencem do IPA za okrepitev demokratičnih institucij in pravne države, reformiranje sodstva in javne uprave, spoštovanje temeljnih pravic ter spodbujanje enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije ter regionalnega in lokalnega razvoja. S pomočjo IPA bi bilo treba še naprej podpirati prizadevanja upravičencev do IPA za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pomoč IPA bi morala obravnavati varnost, migracije in upravljanje meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij, krepitev nadzora meja in skupna prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Vzpostavitev sinergij med zunanjim delovanjem Unije in razvojnimi programi bi morala prispevati k čim večjemu učinku, obenem pa izpolnjevati načelo skladnosti politik za razvoj, kakor določa člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Doseganje skladnosti vseh politik Unije je bistveno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Glede na poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije je treba sprejeti ukrepe v zvezi s pogoji, pod katerimi imajo navedene regije lahko dostop do strukturnih skladov. Nekatere določbe te uredbe bi bilo zato treba prilagoditi posebnostim najbolj oddaljenih regij, da se poenostavi in okrepi sodelovanje z njihovimi sosedami, pri čemer je treba upoštevati sporočilo Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“31.
(14)  Glede na poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije je treba sprejeti ukrepe v zvezi z izboljšanjem pogojev, pod katerimi imajo navedene regije lahko dostop do strukturnih skladov. Nekatere določbe te uredbe bi bilo zato treba prilagoditi posebnostim najbolj oddaljenih regij, da se poenostavi in okrepi njihovo sodelovanje s tretjimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji, pri čemer je treba upoštevati sporočilo Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“31.
_________________
_________________
31 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623, 24.10.2017).
31 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623, 24.10.2017).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Ta uredba določa možnost, da ČDO sodelujejo v programih Interreg. Upoštevati je treba posebnosti in izzive čezmorskih držav in ozemelj, da bi olajšali njihov učinkovit dostop in sodelovanje.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Določiti je treba sredstva, ki se dodelijo za vsako od različnih komponent programa Interreg, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno sodelovanje, nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje, sodelovanje najbolj oddaljenih regij in medregionalno sodelovanje, in možnosti, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi komponentami. V primerjavi s programskim obdobjem 2014–2020 bi bilo treba zmanjšati delež za čezmejno sodelovanje, medtem ko bi bilo treba zaradi vključitve pomorskega sodelovanja delež za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje povečati, ter vzpostaviti komponento za sodelovanje najbolj oddaljenih regij.
(15)  Določiti je treba sredstva, ki se dodelijo za vsako od različnih komponent programa Interreg, vključno z deleži vsake države članice, kar zadeva skupne zneske za čezmejno sodelovanje, nadnacionalno sodelovanje, sodelovanje najbolj oddaljenih regij in medregionalno sodelovanje, in možnosti, ki jih imajo države članice glede prožnosti med temi komponentami. Vendar bi bilo treba glede na globalizacijo sodelovanje za spodbujanje naložb v nova delovna mesta in rast ter skupnih naložb z drugimi regijami opredeliti tudi glede na skupne značilnosti in cilje regij in ne le glede na meje, zato bi bilo treba zagotoviti dovolj dodatnih sredstev za nove pobude za medregionalne naložbe v inovacije in se tako odzvati na razmere na svetovnem trgu.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moral novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi ESRR, kadar je program usmerjen v podporo miru in spravi, moral prispevati tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanje namenske prejemke. Poleg tega se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni program v zvezi z operacijami v podporo miru in spravi.
(18)  V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom se mora novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Ob upoštevanju njegovega praktičnega pomena je treba zagotoviti, da bi ESRR, kadar je program usmerjen v podporo miru in spravi, moral prispevati tudi k spodbujanju socialne, ekonomske in regionalne stabilnosti in sodelovanja v zadevnih regijah, zlasti z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi. Glede na posebnosti programa bi ga bilo treba upravljati na celosten način, pri čemer se prispevek Združenega kraljestva v program vključi kot zunanje namenske prejemke. Poleg tega se določena pravila glede izbire operacij iz te uredbe ne bi smela uporabljati za navedeni program v zvezi z operacijami v podporo miru in spravi.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Večji del podpore Unije bi moral biti osredotočen na omejeno število ciljev politike, da bi se učinek programa Interreg čim bolj povečal.
(20)  Večji del podpore Unije bi moral biti osredotočen na omejeno število ciljev politike, da bi se učinek programa Interreg čim bolj povečal. Okrepiti bi bilo treba sinergije med komponentami programa Interreg in njihovo medsebojno dopolnjevanje.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Določbe o pripravi, odobritvi in spremembi programov Interreg, kot tudi o teritorialnem razvoju, o izbiri operacij, o spremljanju in vrednotenju, o organih, pristojnih za programe, o reviziji operacij ter o preglednosti in komuniciranju bi bilo treba prilagoditi posebnostim programov Interreg v primerjavi z določbami iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].
(21)  Določbe o pripravi, odobritvi in spremembi programov Interreg, kot tudi o teritorialnem razvoju, o izbiri operacij, o spremljanju in vrednotenju, o organih, pristojnih za programe, o reviziji operacij ter o preglednosti in komuniciranju bi bilo treba prilagoditi posebnostim programov Interreg v primerjavi z določbami iz Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah]. Te posebne določbe bi morale ostati preproste in jasne, da se preprečita čezmerno prenašanje zakonodaje in dodatno upravno breme za države članice in upravičence.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Določbe o merilih za obravnavanje operacij kot resničnih skupnih sodelovanj, obravnavanje partnerstva v okviru operacije Interreg ter o obveznostih glavnega partnerja, določene v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba obdržati. Vendar bi partnerji v programu Interreg morali sodelovati pri vseh štirih razsežnostih (razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju), v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij pa v treh od štirih razsežnostih, saj naj bi bilo enostavneje kombinirati podporo iz ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije na ravni programov in operacij.
(22)  Določbe o merilih za obravnavanje operacij kot resničnih skupnih sodelovanj, obravnavanje partnerstva v okviru operacije Interreg ter o obveznostih glavnega partnerja, določene v programskem obdobju 2014–2020, bi bilo treba obdržati. Partnerji v programu Interreg bi morali sodelovati pri razvoju in izvajanju ter pri zagotavljanju osebja ali financiranju ali obojem, v okviru sodelovanja najbolj oddaljenih regij pa v treh od štirih razsežnostih, saj naj bi bilo enostavneje kombinirati podporo iz ESRR in zunanjega instrumenta financiranja Unije na ravni programov in operacij.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Pomemben in uspešen instrument v okviru programov čezmejnega sodelovanja so projekti za stike med ljudmi in mali projekti, saj odpravljajo meje in čezmejne ovire, spodbujajo stike med lokalnimi prebivalci ter tako povezujejo obmejne regije in njihove prebivalce. Projekti za stike med ljudmi (P2P) in mali projekti se izvajajo na številnih področjih, na primer v kulturi, športu, turizmu, splošnem in poklicnem izobraževanju, gospodarstvu, znanosti, varstvu okolja in ekologiji, zdravstvu, prometu in majhnih infrastrukturnih projektih, upravnem sodelovanju in odnosih z javnostmi. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja32, imajo taki projekti veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k uresničitvi splošnega cilja programov čezmejnega sodelovanja.
__________________
32 Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Razjasniti je treba pravila, ki urejajo sklad za male projekte, ki se izvajajo od uvedbe programa Interreg, vendar niso bila nikoli predmet posebnih določb. Kot je opredeljeno tudi v mnenju Odbora regij z naslovom Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja“32, igrajo takšni skladi za male projekte pomembno vlogo pri povečevanju zaupanja med državljani in institucijami, prinašajo veliko evropsko dodano vrednost in znatno prispevajo k splošnemu cilju programov čezmejnega sodelovanja, saj odpravljajo čezmejne ovire ter povezujejo obmejna območja in njihove prebivalce. Da se poenostavi upravljanje financiranja malih projektov, ki ga izvajajo končni prejemniki, ki pogosto niso navajeni potegovanja za sredstva Unije, bi pod določenim pragom morala biti obvezna uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov.
(23)  Od uvedbe programa Interreg se projekti za stike med ljudmi in mali projekti podpirajo iz skladov za male projekte ali podobnih instrumentov, za katere pa posebne določbe nikoli niso bile sprejete, zato je treba pojasniti pravila, ki urejajo te sklade. Da se ohranijo dodana vrednost in prednosti projektov za stike med ljudmi in malih projektov, tudi glede na lokalni in regionalni razvoj, ter da se poenostavi upravljanje financiranja malih projektov, ki ga izvajajo končni prejemniki, ki pogosto niso navajeni potegovanja za sredstva Unije, bi pod določenim pragom morala biti obvezna uporaba poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov in pavšalnih zneskov.
__________________
32Mnenje Evropskega odbora regij – Projekti za stike med ljudmi in majhni projekti v okviru programov čezmejnega sodelovanja z dne 12. julija 2017 (UL C 342, 12.10.2017, str. 38).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za odhodke tehnične pomoči višja kot pri cilju „naložbe za delovna mesta in rast“. Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi programi Interreg z omejeno podporo Unije ali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za učinkovite ukrepe tehnične pomoči.
(24)  Zaradi vključenosti več kot ene države članice in posledično višjih administrativnih stroškov, med drugim za regionalne kontaktne točke (imenovane tudi antene), ki so pomembna kontaktna točka za predlagatelje in izvajalce projekta ter so s tem neposredna povezava do skupnega sekretariata oz. zadevnega organa, vendar zlasti za nadzor in prevode, bi morala biti zgornja meja za odhodke tehnične pomoči višja kot pri cilju „naložbe za delovna mesta in rast“. Da se višji administrativni stroški izravnajo, bi bilo treba države članice spodbujati, da, kadar je mogoče, zmanjšajo upravno breme v zvezi z izvajanjem skupnih projektov. Poleg tega bi programi Interreg z omejeno podporo Unije ali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali prejeti določen minimalni znesek za tehnično pomoč, da bi bilo na voljo dovolj sredstev za učinkovite ukrepe tehnične pomoči.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi morale Komisija, države članice in regije tesno sodelovati, da bi lahko izkoristile izboljšana sorazmerna pravila za sistem upravljanja in nadzora programa Interreg, določena v členu 77 Uredbe (EU) .../... [nove uredbe o skupnih določbah].
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Države članice bi bilo treba spodbuditi, da prenesejo naloge organa upravljanja na EZTS ali da ustanovijo tako združenje, kakor tudi druge čezmejne pravne organe, odgovorne za upravljanje podprograma, celostne teritorialne naložbe ali enega ali več skladov za mala podjetja, ali da delujejo kot edini družbenik.
(27)  Države članice bi morale, kjer je ustrezno, prenesti naloge organa upravljanja na novo ali, kjer je ustrezno, obstoječe združenje EZTS ali ustanoviti tako združenje, kakor tudi druge čezmejne pravne organe, odgovorne za upravljanje podprograma, celostne teritorialne naložbe, ali delovati kot edini družbenik. Države članice bi morale regionalnim in lokalnim organom ter drugim javnim organom iz različnih držav članic omogočiti, da vzpostavijo taka združenja za sodelovanje, ki so pravne osebe, ter lokalne in regionalne organe vključiti v njihovo delovanje.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Da bi se nadaljevala plačilna veriga, določena za programsko obdobje 2014–2020, tj. od Komisije prek organa za potrjevanje do glavnega partnerja, bi bilo treba plačilno verigo še naprej izvajati v okviru računovodske službe. Podpora Unije se izplača vodilnemu partnerju, razen če bi se s tem podvojili stroški za preračunavanje v eure in nato nazaj v drugo valuto ali obratno med vodilnim partnerjem in drugimi partnerji.
(28)  Da bi se nadaljevala plačilna veriga, določena za programsko obdobje 2014–2020, tj. od Komisije prek organa za potrjevanje do glavnega partnerja, bi bilo treba plačilno verigo še naprej izvajati v okviru računovodske službe. Podpora Unije se izplača vodilnemu partnerju, razen če bi se s tem podvojili stroški za preračunavanje v eure in nato nazaj v drugo valuto ali obratno med vodilnim partnerjem in drugimi partnerji. Če ni določeno drugače, bi moral vodilni partner zagotoviti, da drugi partnerji v celoti in v roku, dogovorjenem med vsemi partnerji, prejmejo skupni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije, in sicer po istem postopku, ki velja za vodilnega partnerja.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  V skladu s členom [63(9)] Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus] morajo pravila posameznih sektorjev upoštevati potrebe programov cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), zlasti kar zadeva revizijsko funkcijo. Določbe glede letnega revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli in revizij operacij bi bilo zato treba poenostaviti in prilagoditi za tiste programe, ki vključujejo več kot eno državo članico.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za primer izterjave ob nepravilnostih, ki seže od edinega partnerja ali drugih partnerjev prek vodilnega partnerja in organa upravljanja do Komisije. Sprejeti bi bilo treba določbe o odgovornosti držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ali čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO), kadar izterjava od edinega, drugega ali vodilnega partnerja ni uspešna, kar pomeni, da država članica organu upravljanja povrne zadevna sredstva. Zato v okviru programov Interreg na ravni upravičencev ni prostora za neizterljive zneske. Vendar pa je treba pravila pojasniti, če država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne bi povrnila sredstev. Prav tako je treba razjasniti obveznosti vodilnega partnerja glede izterjave. Organu upravljanja zlasti ne bi smelo biti dovoljeno, da vodilnega partnerja prisili, da začne sodni postopek v drugi državi.
(30)  Določiti bi bilo treba jasno verigo finančne odgovornosti za primer izterjave ob nepravilnostih, ki seže od edinega partnerja ali drugih partnerjev prek vodilnega partnerja in organa upravljanja do Komisije. Sprejeti bi bilo treba določbe o odgovornosti držav članic, tretjih držav, partnerskih držav ali čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO), kadar izterjava od edinega, drugega ali vodilnega partnerja ni uspešna, kar pomeni, da država članica organu upravljanja povrne zadevna sredstva. Zato v okviru programov Interreg na ravni upravičencev ni prostora za neizterljive zneske. Vendar je treba pravila pojasniti, če država članica, tretja država, partnerska država ali ČDO organu upravljanja ne bi povrnila sredstev. Prav tako je treba razjasniti obveznosti vodilnega partnerja glede izterjave. Poleg tega bi morali biti postopki v zvezi z izterjavo določeni in dogovorjeni v odboru za spremljanje. Vendar organu upravljanja ne bi smelo biti dovoljeno, da vodilnega partnerja prisili, da začne sodni postopek v drugi državi.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)   Primerno je spodbujati finančno disciplino. Obenem bi bilo treba pri ureditvah za sprostitev prevzetih proračunskih obveznosti upoštevati zapletenost programov Interreg in njihovega izvajanja.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Čeprav bi se programi Interreg v sodelovanju s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO morali izvajati v okviru deljenega upravljanja, pa se sodelovanje najbolj oddaljenih regij lahko izvaja v okviru posrednega upravljanja. Določiti bi bilo treba posebna pravila, kako te programe izvajati v celoti ali delno v okviru posrednega upravljanja.
(32)  Čeprav bi se programi Interreg v sodelovanju s tretjimi državami, partnerskimi državami ali ČDO morali izvajati v okviru deljenega upravljanja, pa se sodelovanje najbolj oddaljenih regij lahko izvaja v okviru posrednega upravljanja. Določiti bi bilo treba posebna pravila o tem, kako te programe izvajati v celoti ali delno v okviru posrednega upravljanja.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev sprejetja ali spremembe programov Interreg bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Vendar pa bi programi zunanjega čezmejnega sodelovanja morali spoštovati, kjer je primerno, postopke v odboru iz uredb (EU) [IPA III] in [NDICI] v zvezi s prvo odločbo o odobritvi navedenih programov.
(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev sprejetja ali spremembe programov Interreg bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Kjer je primerno, pa bi morali programi zunanjega čezmejnega sodelovanja spoštovati postopke v odboru iz uredb (EU) [IPA III] in [NDICI] v zvezi s prvo odločbo o odobritvi navedenih programov.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)  Spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja je pomembna prednostna naloga kohezijske politike Unije. Za podporo malim in srednjim podjetjem pri stroških za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja že velja skupinska izjema na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 651/20141a (uredba o splošnih skupinskih izjemah). Posebne določbe za regionalno pomoč za naložbe podjetij vseh velikosti so prav tako vključene v smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–20202a ter v razdelek o regionalni pomoči uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Glede na pridobljene izkušnje naj bi pomoč za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja le malo vplivala na konkurenco in trgovino med državami članicami, zato bi Komisija tako pomoč lahko razglasila za združljivo z notranjim trgom, za financiranje za podporo projektom evropskega teritorialnega sodelovanja pa bo lahko veljala skupinska izjema.
_____________________
1a Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
2a Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami znotraj Unije in med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO).
1.  Ta uredba določa pravila za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), z namenom spodbujanja sodelovanja med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije in med državami članicami, njihovimi regijami in tretjimi državami, partnerskimi državami, drugimi ozemlji ali čezmorskimi državami in ozemlji (v nadaljnjem besedilu: ČDO) ali organizacijami za regionalno povezovanje in sodelovanje ali skupino tretjih držav, ki so del regionalne organizacije.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4
(4)  „čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav.
(4)  „čezmejni pravni organ“ pomeni pravni organ, vključno z evroregijo, ustanovljen v skladu z zakonodajo ene od sodelujočih držav v programu Interreg, pod pogojem, da so ga ustanovili teritorialni organi ali drugi organi iz vsaj dveh sodelujočih držav.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(4a)  „organizacija za regionalno povezovanje in sodelovanje“ pomeni skupino držav članic ali regij na istem geografskem območju, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje na področjih skupnega interesa;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – uvodni del
(1)  čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega regionalnega razvoja (komponenta 1):
(1)  čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami za spodbujanje celostnega in skladnega regionalnega razvoja (komponenta 1):
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
(a)  notranje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami dveh ali več držav članic s skupno kopensko mejo ali med sosednjimi regijami z vsaj eno državo članico in eno ali več tretjimi državami, navedenimi v členu 4(3), s skupno kopensko mejo; ali
(a)  notranje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami dveh ali več držav članic s skupno kopensko ali morsko mejo ali med sosednjimi regijami z vsaj eno državo članico in eno ali več tretjimi državami, navedenimi v členu 4(3), s skupno kopensko ali morsko mejo; ali
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b – uvodni del
(b)  zunanje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami s skupno kopensko mejo, pri čemer sodeluje vsaj ena država članica in eno ali več od naslednjega:
(b)  zunanje čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami s skupno kopensko ali morsko mejo, pri čemer sodeluje vsaj ena država članica in eno ali več od naslednjega:
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2
(2)  nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in na Grenlandiji, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“; kadar se sklicuje le na nadnacionalno sodelovanje: „komponenta 2A“; kadar se sklicuje le na pomorsko sodelovanje: „komponenta 2B“);
(2)  nadnacionalno sodelovanje na širših nadnacionalnih območjih ali okoli morskih bazenov, v katero so vključeni nacionalni, regionalni in lokalni partnerji v programu v državah članicah, tretjih državah in partnerskih državah in ČDO, z namenom večjega teritorialnega povezovanja („komponenta 2“);
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3
(3)  sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja v soseščini („komponenta 3“);
(3)  sodelovanje najbolj oddaljenih regij med seboj in z eno ali več njihovih sosednjih tretjih ali partnerskih držav oziroma ČDO oziroma organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje za olajšanje njihovega regionalnega povezovanja in skladnega razvoja v soseščini („komponenta 3“);
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka i a (novo)
(ia)  izvajanja skupnih medregionalnih razvojnih projektov;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka i b (novo)
(ib)  razvijanja zmogljivosti med partnerji po vsej Uniji v povezavi z:
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka ii a (novo)
(iia)  opredelitvijo in širjenjem dobre prakse ter njenim prenosom predvsem v operativne programe v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka ii b (novo)
(iib)  izmenjavo izkušenj pri opredeljevanju, prenosu in širjenju najboljše prakse v zvezi s trajnostnim razvojem mest, vključno s povezavami med mesti in podeželjem;
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka iii a (novo)
(iiia)  vzpostavitvijo, delovanjem in uporabo evropskega čezmejnega mehanizma iz Uredbe (EU) št. .../... [novi evropski čezmejni mehanizem];
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5
(5)  medregionalne inovacijske naložbe prek komercializacije in povečanjem medregionalnih inovacijskih projektov, ki imajo potencial za spodbujanje razvoja evropskih vrednostnih verig („komponenta 5“).
črtano
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami.
1.  V okviru čezmejnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 3 v Uniji vzdolž vseh notranjih in zunanjih kopenskih ali morskih meja s tretjimi državami ali partnerskimi državami brez poseganja v kakršne koli prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta področij v programu sodelovanja, določenih za programsko obdobje 2014–2020.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Regije ob morskih mejah, ki so na morju povezane prek stalne povezave, se prav tako podpirajo v okviru čezmejnega sodelovanja.
črtano
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori in Monaku.
3.  Programi Interreg notranjega čezmejnega sodelovanja lahko zajemajo regije na Norveškem, v Švici in v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3, kakor tudi v Lihtenštajnu, Andori, Monaku in San Marinu.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI.
4.  V okviru zunanjega čezmejnega sodelovanja se iz IPA III ali NDICI podpirajo regije na ravni NUTS 3 zadevne partnerske države ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja vzdolž kopenskih ali morskih meja med državami članicami in partnerskimi državami, ki izpolnjujejo pogoje v okviru IPA III ali NDICI.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 5 – naslov
Geografska pokritost nadnacionalnega in pomorskega sodelovanja
Geografska pokritost nadnacionalnega sodelovanja
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  V okviru nadnacionalnega sodelovanja in pomorskega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene.
1.  V okviru nadnacionalnega sodelovanja se iz ESRR podpirajo regije na ravni NUTS 2 v Uniji, ki zajemajo sosednja funkcionalna območja brez poseganja v morebitne prilagoditve, da se zagotovita skladnost in kontinuiteta takega sodelovanja na večjih, celovitih območjih na podlagi programskega obdobja 2014–2020, pri čemer se po potrebi upoštevajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje programov Interreg lahko zajema:
Nadnacionalno sodelovanje programov Interreg lahko zajema:
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  Grenlandijo;
(b)  ČDO, ki prejemajo podporo iz OCTP.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Regije, tretje države ali partnerske države, navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja.
3.  Regije, tretje države, partnerske države ali ČDO, navedene v odstavku 2, so regije na ravni NUTS 2 ali, če klasifikacija NUTS ni na voljo, enakovredna območja.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo sosednje partnerske države, ki jih podpira NDICI, ali ČDO, ki jih podpira OCTP, ali oboje.
2.  Programi Interreg za najbolj oddaljene regije lahko zajemajo partnerske države, ki jih podpira NDICI, ČDO, ki jih podpira OCTP, organizacije za regionalno sodelovanje ali kombinacijo dveh ali vseh treh.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 7 – naslov
Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja in medregionalnih naložb v inovacije
Geografska pokritost medregionalnega sodelovanja
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  V okviru vseh programov Interreg komponente 4 ali medregionalnih naložb v inovacije v okviru komponente 5 se celotno ozemlje Unije financira iz sredstev ESRR.
1.  V okviru vseh programov Interreg komponente 4 se celotno ozemlje Unije, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, financira iz sredstev ESRR.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije.
2.  Programi Interreg komponente 4 lahko zajemajo celoto ali del tretjih držav, partnerskih držav, drugih ozemelj ali ČDO iz členov 4, 5 in 6, ne glede na to, ali so podprti iz zunanjih instrumentov financiranja Unije. Tretje države lahko sodelujejo pri teh programih, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije, kot tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3, ki se upoštevajo za namene dodelitve v okviru komponente 2B iz točke (a) člena 9(3).
2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 vsebuje tudi seznam tistih regij na ravni NUTS 3 v Uniji, ki se upoštevajo za dodelitev sredstev ESRR za čezmejno sodelovanje na vseh notranjih mejah in na tistih zunanjih mejah, ki jih zajemajo zunanji instrumenti financiranja Unije.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Regije tretjih držav ali partnerskih držav ali ozemelj zunaj Unije, ki ne prejemajo podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, so prav tako navedene v seznamu iz odstavka 1.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Sredstva ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje„ (Interreg) znašajo 8 430 000 000 EUR skupnih sredstev, ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2021-2027 in so določena v členu 102(1) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
1.  Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje„ (Interreg) znašajo 11 165 910 000 EUR (v cenah iz leta 2018) iz skupnih sredstev ki so na voljo za prevzem proračunskih obveznosti iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 20212027 in so določena v členu [103(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Sredstva iz odstavka 1 se dodelijo na naslednji način:
2.  10 195 910 000 EUR (91,31 %) iz sredstev iz odstavka 1 se dodeli na naslednji način:
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka a
(a)  52,7 % (tj. skupaj 4 440 000 000 EUR) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1);
(a)  7 500 000 000 EUR (67,16 %) za čezmejno sodelovanje (komponenta 1);
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka b
(b)  31,4 % (tj. skupaj 2 649 900 000 EUR) za nadnacionalno sodelovanje in pomorsko sodelovanje (komponenta 2);
(b)  1 973 600 880 EUR (17,68 %) za nadnacionalno sodelovanje (komponenta 2);
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka c
(c)  3.2 3,2 % (tj. skupaj 270 100 000 EUR) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3);
(c)  357 309 120 EUR (3,2 %) za sodelovanje najbolj oddaljenih regij (komponenta 3);
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka d
(d)  1.2 1,2 % (tj. skupno 100 000 000 EUR) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);
(d)  365 000 000 EUR (3,27%) za medregionalno sodelovanje (komponenta 4);
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 – točka e
(e)  11,5 % (tj. skupno 970 000 000 EUR) za naložbe v medregionalne inovacije (komponenta 5).
črtano
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1 in tiste regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 2B, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2);
(a)  regije na ravni NUTS 3 v okviru komponente 1, navedene v izvedbenem aktu iz člena 8(2);
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka b
(b)  regije na ravni NUTS 2 v okviru komponent 2A in 3.
(b)  regije na ravni NUTS 2 v okviru komponente 2.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  regije na ravni NUTS 2 in 3 v okviru komponente 3.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5 a (novo)
5a.  970 000 000 EUR (8,69 %) sredstev iz odstavka 1 se dodeli novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije iz člena 15a (novo).
Če Komisija do 31. decembra 2026 projektom, izbranim v okviru pobude, ne dodeli vseh razpoložljivih sredstev iz odstavka 1, se preostala sredstva, za katera niso bile prevzete obveznosti, sorazmerno dodelijo komponentam 1 do 4.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1
Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedena enakovrednost je omejena z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI.
Podpora iz ESRR se dodeli posameznim zunanjim čezmejnim programom Interreg, pod pogojem, da v okviru zadevnega strateškega dokumenta načrtovanja najmanj enakovredne zneske zagotovita IPA III CBC in NDICI CBC. Navedeni prispevek je omejen z največjim zneskom iz zakonodajnega akta IPA III ali NDICI.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  programa Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami.
(b)  v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih programa Interreg ni mogoče izvesti po načrtih zaradi težav v odnosih med sodelujočimi državami.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1
V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali Grenlandije opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3.
V zvezi s komponento 2 programa Interreg, ki ga je Komisija že odobrila, se sodelovanje partnerske države ali ČDO opusti, če je izpolnjen eden od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka a
(a)  popolno opustitev program Interreg, zlasti kadar glavnih skupnih razvojnih izzivov ni mogoče doseči brez sodelovanja zadevne partnerske države ali Grenlandije;
(a)  popolno opustitev program Interreg, zlasti kadar glavnih skupnih razvojnih izzivov ni mogoče doseči brez sodelovanja zadevne partnerske države ali ČDO;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka c
(c)  nadaljnje izvajanje programa Interreg brez sodelovanja zadevne partnerske države ali Grenlandije.
(c)  nadaljnje izvajanje programa Interreg brez sodelovanja zadevne partnerske države ali ČDO.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 6
6.  Če tretja država ali partnerska država, ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4.
6.  Če tretja država, partnerska država ali ČDO, ki prispeva k programu Interreg z nacionalnimi sredstvi, ki ne predstavljajo nacionalnega sofinanciranja podpore iz ESRR ali iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, zmanjša prispevek med izvajanjem programa Interreg, bodisi v celoti ali v zvezi z že izbranimi skupnimi operacijami, ter po prejemu dokumenta iz člena 22(6), sodelujoča država članica ali sodelujoče države članice zahtevajo eno od možnosti iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 70 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu, sprejetem na njihovi podlagi.
Stopnja sofinanciranja na ravni posameznega programa Interreg ne sme presegati 80 %, razen če se glede na zunanje čezmejne programe ali programe Interreg v okviru komponente 3 določi višji odstotek v uredbah (EU) [IPA III], [NDICI] oziroma Sklepu Sveta (EU) [OCTP], ali v katerem koli aktu, sprejetem na njihovi podlagi.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, lahko tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi:
3.  Poleg specifičnih ciljev za ESRR, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. [nova uredba o ESRR] in, kjer je primerno, tudi zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo k specifičnim ciljem v okviru cilja politike 4, kot sledi:
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4 – točka a – uvodni del
(a)  v okviru komponent 1 in 2B programi Interreg:
(a)  v okviru komponent 1 in 2 programi Interreg:
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4 – točka a – točka ii
(ii)  krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah;
(ii)  krepijo učinkovite javne uprave s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja ter sodelovanja med državljani, skupaj s projekti za stike med ljudmi, akterji civilne družbe in institucijami, zlasti z namenom, da se odpravijo pravne in druge ovire v obmejnih regijah;
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  V okviru programa čezmejnega sodelovanja ter komponent 2 in 3v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije prispevajo tudi k zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito migrantov.
5.  V okviru komponent 1, 2 in 3 v okviru programov Interreg ESRR in, kjer je primerno, zunanji instrumenti financiranja Unije lahko prispevajo tudi k specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“, zlasti z ukrepi na področju upravljanja mejnih prehodov, mobilnosti in upravljanja migracij, vključno z zaščito ter ekonomskim in socialnim vključevanjem migrantov in beguncev z mednarodno zaščito.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Dodatnih 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ ali zunanjemu specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“.
2.  Do 15 % ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč za vsak program Interreg v okviru komponent 1, 2 in 3, se dodeli specifičnemu cilju Interreg „boljše upravljanje programa Interreg“ in do 10 % se lahko dodeli specifičnemu cilju Interreg „varnejša in bolj varovana Evropa“.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 3
3.  Kadar komponenta 2A programa Interreg podpira makroregionalno strategijo, se celotni ESRR in, kjer je primerno, celotni zunanji instrumenti financiranja Unije, dodeljeni v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, načrtujejo za ustrezne cilje navedene strategije.
3.  Kadar komponenta 1 ali 2 programa Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, najmanj 80 % ESRR in, kjer je primerno, del zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, prispeva k ciljem navedene strategije.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Kadar komponenta 2B programov Interreg podpira makroregionalno strategijo ali strategijo za morske bazene, se vsaj 70 % celotnega ESRR in, kjer je primerno, zunanjih instrumentov financiranja Unije, dodeljenih v okviru prednostnih nalog, razen za tehnično pomoč, dodeli ustreznim ciljem navedene strategije.
črtano
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Medregionalne naložbe v inovacije
1.  Sredstva iz člena 9(5a) se dodelijo novi pobudi za medregionalne naložbe v inovacije, ki se nameni:
(a)  komercializaciji in okrepitvi skupnih inovacijskih projektov, ki bodo najverjetneje spodbujali razvoj evropskih vrednostnih verig;
(b)  združevanju raziskovalcev, podjetij, organizacij civilne družbe in javnih uprav, vključenih v strategije pametne specializacije in strategije za socialne inovacije, vzpostavljene na nacionalni ali regionalni ravni;
(c)  pilotnim projektom za opredelitev ali preskušanje novih rešitev za regionalni in lokalni razvoj, ki temeljijo na strategijah pametne specializacije; ali
(d)  izmenjavi izkušenj na področju inovacij, da se izkoristijo izkušnje, pridobljene na področju regionalnega ali lokalnega razvoja.
2.  Da se ohrani načelo evropske teritorialne kohezije s približnim enakim deležem finančnih sredstev, se te naložbe osredotočijo na vzpostavljanje povezav med manj razvitimi regijami in vodilnimi regijami, in sicer s povečanjem zmogljivosti regionalnih inovacijskih ekosistemov v manj razvitih regijah, da bi se vključili in povečali obstoječa ali nastajajoča vrednost EU ter zmogljivost za sodelovanje v partnerstvih z drugimi regijami.
3.  Komisija izvaja te naložbe v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Pri določitvi dolgoročnega programa dela in ustreznih razpisov ji pomaga strokovna skupina.
4.  S sredstvi ESRR za medregionalne naložbe v inovacije se podpira celotno ozemlje Unije. Tretje države lahko pri teh naložbah sodelujejo, če prispevajo k financiranju v obliki zunanjih namenskih prihodkov.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko izvaja kot celota ali v okviru posrednega upravljanja, in komponente 5, ki se izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.
1.  Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) se izvaja s programi Interreg v okviru deljenega upravljanja, razen komponente 3, ki se lahko kot celota ali delno izvaja v okviru posrednega upravljanja po posvetovanju z deležniki.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
2.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pripravijo program Interreg v skladu s predlogo iz Priloge II za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 – pododstavek 1
Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
Sodelujoče države članice pripravijo načrt za program Interreg v sodelovanju s partnerji v programu iz člena [6] Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah]. Ob pripravi programov Interreg, ki pokrivajo makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, bi morale države članice in parterji v programu upoštevati tematske prednostne naloge zadevnih makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene ter se posvetovati z ustreznimi akterji. Države članice in partnerji v programu vzpostavijo predhodni mehanizem, s katerim zagotovijo, da se na začetku programskega obdobja sestanejo vsi akterji na ravni makroregij in morskih bazenov, organi programa evropskega teritorialnega sodelovanja, regije in države, da bi skupaj določili prednostne naloge vsakega programa. Te naloge so usklajene z akcijskimi načrti makroregionalnih strategij in strategij za morske bazene, če je ustrezno.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1
Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, program Interreg predloži Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus devet mesecev] v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO.
Država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, Komisiji do [datuma začetka veljavnosti plus 12 mesecev] predloži enega ali več programov Interreg v imenu vseh sodelujočih držav članic in, kjer je primerno, tretjih držav, partnerskih držav, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 2
Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje šest mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.
Vendar pa program Interreg, ki zajema podporo iz zunanjega instrumenta financiranja Unije, predloži država članica, ki gosti bodoči organ upravljanja, najpozneje dvanajst mesecev po datumu, ko je Komisija sprejela zadevni strateški dokument načrtovanja iz člena 10(1) ali kadar se zahteva iz ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  V ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije ter da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do [x] % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge.
3.  Da bi tako povečala učinkovitost izvajanja programa in zagotovila obsežne operacije, se lahko zadevna država članica odloči za prerazporeditev v programe Interreg v višini do 20 % zneska ESRR, dodeljenega za zadevni program v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za isto regijo. Vsaka država članica Komisiji vnaprej sporoči, da namerava uporabiti to možnost prerazporeditve, in svojo odločitev utemelji. Prerazporejeni znesek predstavlja ločeno prednostno nalogo ali ločene prednostne naloge.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka b – uvodni del
(b)  povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer upošteva:
(b)  povzetek glavnih skupnih izzivov, pri čemer zlasti upošteva:
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka b – točka ii
(ii)  skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore;
(ii)  skupne naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore ter morebitne sinergije, ki bodo dosežene;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka b – točka iii
(iii)  spoznanja iz izkušenj v preteklosti;
(iii)  spoznanja iz izkušenj v preteklosti in način, na katerega so upoštevana v programih;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka c
(c)  utemeljitev izbranih ciljev politike in specifičnih ciljev programa Interreg, ustreznih prednostnih nalog, specifičnih ciljev in oblike podpore, po potrebi obravnava manjkajoče povezave v čezmejni infrastrukturi;
(c)  utemeljitev izbranih ciljev politike in specifičnih ciljev programa Interreg, ustreznih prednostnih nalog in po potrebi obravnavo manjkajočih povezav v čezmejni infrastrukturi;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka e – točka i
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih dejavnosti strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene, in sicer niz meril ter ustreznih preglednih izbirnih meril za tak ukrep;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka e – točka iii
(iii)  glavne ciljne skupine;
črtano
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4 – točka e – točka v
(v)  načrtovano uporabo finančnih instrumentov;
črtano
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 – točka a – točka iii
(iii)  za komponento 2 programov Interreg, ki jo podpira OCTP, kar zadeva razčlenitev po instrumentih financiranja („ESRR“ in „OCTP Grenlandija“);
(iii)  za komponento 2 programov Interreg, ki jo podpira OCTP, kar zadeva razčlenitev po instrumentih financiranja („ESRR“ in „OCTP“);
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 5 – točka b
(b)  v zvezi s tabelo iz točke (g)(ii) odstavka 4 se navedejo samo zneski za leta od 2021 do 2025.
črtano
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 7 – točka b
(b)  določa postopek za ustanovitev skupnega sekretariata;
(b)  določa postopek za ustanovitev skupnega sekretariata in, kjer je primerno, podporo upravljavskim strukturam v državah članicah ali tretjih državah;
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.
1.  Komisija popolnoma pregledno oceni vsak program Interreg in njegovo skladnost z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter, če gre za zunanji instrument financiranja Unije in, kadar je primerno, njegovo skladnost z večletnim strateškim dokumentom iz člena 10(1) te uredbe ali zadevnim strateškim okvirom načrtovanja na podlagi ustreznega temeljnega akta enega ali več navedenih instrumentov.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.
3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo programe Interreg in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja.
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se vsak program Interreg sprejme najpozneje v treh mesecih od datuma predložitve pregledane različice navedenega programa s strani države članice, ki gosti bodoči organ upravljanja.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev.
1.  Država članica, ki gosti organ upravljanja, lahko Komisiji po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa Interreg, skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na izpolnjevanje ciljev.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa.
2.  Komisija oceni skladnost spremembe z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah], Uredbo (EU) [nova uredba o ESRR] in to uredbo ter lahko da pripombe v enem mesecu po predložitvi spremenjenega programa.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.
3.  Sodelujoče države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje pregledajo spremenjen program in upoštevajo pripombe, ki jih je predložila Komisija.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.
4.  Komisija odobri spremembo programa Interreg najpozneje tri mesece po predložitvi s strani države članice.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 1
Države članice lahko v programskem obdobju prerazporedijo do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg.
Države članice lahko po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter v skladu s členom 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] v programskem obdobju prerazporedijo do 10 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega programa Interreg.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2
Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij.
Ta odbor za spremljanje lahko ustanovi tudi enega ali, zlasti v primeru podprogramov, več usmerjevalnih odborov, ki pod njegovo odgovornostjo opravijo izbiro operacij. Usmerjevalni odbori uporabljajo načelo partnerstva, kot je določeno v členu 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], in vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 3
3.  Organ upravljanja se posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvo predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril.
3.  Organ upravljanja posreduje Komisiji merila za izbor, preden jih prvič predloži odboru za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnemu odboru. Isto velja za vse nadaljnje spremembe teh meril.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Pri izbiri operacij odbor za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalni odbor:
4.  Organ upravljanja pred izbiro operacij odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora:
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 6 – pododstavek 2
Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Navedene obveznosti določi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo.
Ta dokument vključuje tudi obveznosti vodilnega partnerja glede izterjav v skladu s členom 50. Postopke, povezane z izterjavami, določi in potrdi odbor za spremljanje. Vendar če je vodilni partner iz države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki ni ista kot partnerjeva, ni obvezan, da s sodnim postopkom zahteva izterjavo.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav, od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice.
Operacije, izbrane v okviru komponent 1, 2 in 3, vključujejo akterje iz najmanj dveh sodelujočih držav ali ČDO, od katerih je vsaj eden upravičenec iz države članice.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi, pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo.
2.  Operacija Interreg se lahko izvaja samo v eni državi ali ČDO, pod pogojem, da so učinki in koristi za programsko območje opredeljeni v zahtevku za operacijo.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1
Partnerji sodelujejo pri razvoju, izvajanju, zagotavljanju osebja in financiranju operacij Interreg.
Partnerji sodelujejo pri razvoju in izvajanju in/ali financiranju operacij Interreg ter pri zagotavljanju osebja zanje. Prizadevati si je treba, da se število partnerjev za vsako operacijo Interreg omeji na največ deset.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 2
Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v treh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku.
Za operacije v okviru komponente 3 programov Interreg partnerji iz najbolj oddaljenih regij ter tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO se zahteva, da sodelujejo samo v dveh od štirih razsežnostih, ki so navedene v prvem pododstavku.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 6 – pododstavek 1
Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav.
Čezmejni pravni organ ali EZTS je lahko edini partner operacije Interreg v okviru komponente 1, 2 in 3 programov Interreg, pod pogojem, da so med člani partnerji iz vsaj dveh sodelujočih držav ali ČDO.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 7 – pododstavek 2
Vendar je lahko registriran v državi članici, ki ne sodeluje v navedenem programu, če so izpolnjeni pogoji iz člena 23.
črtano
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za sklad za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 000 000 EUR ali 15 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg, pri čemer velja nižji znesek.
Skupni znesek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanjega instrumenta financiranja Unije za enega ali več skladov za male projekte v okviru programa Interreg ne sme presegati 20 % vseh dodeljenih sredstev programa Interreg in mora v okviru programa Interreg za čezmejno sodelovanje znašati najmanj 3 % vseh dodeljenih sredstev.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2
2.  Upravičenec sklada za male projekte je čezmejni pravni organ ali EZTS.
2.  Upravičenec sklada za male projekte je oseba javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizična oseba, ki je odgovorna za začetek ali za začetek in izvajanje operacij.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 5
5.  Osebje in posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada za male projekte ne sme presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada za male projekte.
5.  Stroški osebja in drugi neposredni stroški v skladu s kategorijami stroškov iz členov 39 do 42 ter posredni stroški, ki nastanejo na ravni upravičenca za upravljanje sklada ali skladov za male projekte, skupaj ne smejo presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov zadevnega sklada ali skladov za male projekte.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 6 – pododstavek 1
Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje, razen za projekte, za katere je pomoč dodeljena kot državna pomoč.
Kadar javni prispevek k malemu projektu ne presega 100 000 EUR, se prispevek iz ESRR ali, kjer je primerno, zunanji instrument financiranja Unije dodeli v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ali vključuje pavšalne stopnje.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)
Če skupni stroški vsake operacije ne presegajo 100 000 EUR, se lahko znesek podpore za enega ali več malih projektov določi na podlagi predloga proračuna, ki se pripravi za vsak primer posebej in ga predhodno potrdi organ, ki izbere operacijo.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2
2.  Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje.
2.  Če v ureditvi, določeni v skladu s točko (a) odstavka 1, ni določeno drugače, vodilni partner zagotovi, da drugi partnerji v celoti in v časovnem okviru, o katerem se dogovorijo vsi partnerji, ter v skladu z enakim postopkom, kot velja za vodilnega partnerja, prejmejo celotni znesek prispevka iz ustreznega sklada Unije. Noben znesek se ne odšteje ali zadrži niti se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali ti zneski za druge partnerje.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1
Vsak upravičenec v državi članici, tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja.
Vsak upravičenec v državi članici, ki sodeluje v programu Interreg, je lahko imenovan za vodilnega partnerja.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2
Vendar pa se države članice, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko dogovorijo, da je partner, ki ne prejema podpore iz ESRR ali zunanjega instrumenta financiranja Unije, tudi lahko imenovan za vodilnega partnerja.
črtano
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1
1.  Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotke iz odstavka 2 uporabi pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
1.  Tehnična pomoč za vsak program Interreg se povrne kot pavšalni znesek, tako da se odstotki iz odstavka 2 v letih 2021 in 2022 uporabijo pri letnih obrokih predfinanciranja v skladu s točkama (a) in (b) člena 49(2) te uredbe, v naslednjih letih pa pri upravičenih odhodkih, vključno po potrebi v vsakem zahtevku za plačilo na podlagi točk (a) ali (c) člena 85(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka a
(a)  za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 6%;
(a)  za notranje programe Interreg za čezmejno sodelovanje, ki jih podpira ESRR: 7%;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 2 – točka c
(c)  za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 7%.
(c)  za komponente 2, 3 in 4 programov Interreg, oboji za ESRR in, kjer je primerno, za zunanje instrumente financiranja Unije: 8 %.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države ali ČDO, ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg.
1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v navedenem programu v soglasju z organom upravljanja ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja zadevnega programa Interreg (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila državam članicam o odločitvi Komisije o sprejetju programa Interreg.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Odboru za spremljanje predseduje predstavnik države članice, ki gosti organ upravljanja, ali predstavnik organa upravljanja.
črtano
Če je bilo s poslovnikom odbora za spremljanje vzpostavljeno rotirajoče predsedstvo, odboru za spremljanje lahko predseduje predstavnik tretje države, partnerske države ali ČDO, sopredseduje pa predstavnik države članice ali organa za upravljanje, in obratno.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 6
6.  Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2).
6.  Organ upravljanja objavi poslovnik odbora za spremljanje, povzetek podatkov in informacij ter vse odločitve, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 35(2).
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 1
O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter zagotovijo uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO.
O sestavi odbora za spremljanje vsakega programa Interreg se lahko dogovorijo države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v tem programu, ter si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost ustreznih organov, posredniških organov in predstavnikov partnerjev v programu iz člena 6 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah] iz držav članic, tretjih držav, partnerskih držav in ČDO.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 2
Pri sestavi odbora za spremljanje se upošteva število držav članic, tretjih držav, partnerskih državah in ČDO v zadevnem programu Interreg.
črtano
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 3
Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS.
Odbor za spremljanje vključuje tudi predstavnike regij in lokalne samouprave ter drugih organov, ki so bili skupno ustanovljeni za celotno programsko območje ali njegov del, vključno z EZTS.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Organ upravljanja objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2).
2.  Organ upravljanja objavi seznam organov, imenovanih za člane odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 35(2).
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3
3.  Predstavniki Komisije svetujejo odboru za spremljanje.
3.  Predstavniki Komisije lahko svetujejo odboru za spremljanje.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Predstavniki organov, ki so bili ustanovljeni na celotnem območju programa ali pokrivajo del tega območja, vključno z EZTS, lahko v svetovalni vlogi sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 – točka g
(g)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je to primerno.
(g)  napredek pri krepitvi upravne zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je to primerno, in po potrebi predlaga dodatne podporne ukrepe.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – točka a
(a)  metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 22(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];
(a)  metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po uradni obvestitvi Komisije v skladu s členom 22(2) te uredbe in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Na zahtevo Komisije organ upravljanja v enem mesecu Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1):
2.  Na zahtevo Komisije organ upravljanja v treh mesecih Komisiji posreduje informacije o elementih, navedenih v členu 29(1):
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1
Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje kumulativne podatke za zadevni program Interreg vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
Vsak organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje vsako leto do 31. januarja, 31. maja in 30. septembra podatke v skladu s točko (a) člena 31(2) te uredbe, enkrat letno pa podatke v skladu s točko (b) člena 31(2) te uredbe za zadevni program Interreg, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Za prenos podatkov se uporabijo obstoječi sistemi za njihovo sporočanje, če so se ti sistemi v predhodnem programskem obdobju izkazali za zanesljive.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka b
(b)  vrednosti kazalnikov izložkov in rezultatov za izbrane operacije Interreg ter vrednosti, dosežene z operacijami Interreg.
(b)  vrednosti kazalnikov izložkov in rezultatov za izbrane operacije Interreg ter vrednosti, dosežene z dokončanimi operacijami Interreg.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], in, kjer je potrebno, kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (d)(ii) člena 17(3) in točko (b) člena 31(2) te uredbe.
1.  Kazalniki skupnih izložkov in skupnih rezultatov, kakor so določeni v Prilogi [I] k Uredbi (EU) št. [nova uredba o ESRR], ki so najprimernejši za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev programa evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), se uporabijo v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ter točko (e)(ii) člena 17(4) in točko (b) člena 31(2) te uredbe.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Kadar je to potrebno in v primerih, ki jih ustrezno utemelji organ upravljanja, se poleg kazalnikov, ki se izberejo v skladu z odstavkom 1, uporabijo kazalniki izložkov in rezultatov za posamezne programe.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg.
1.  Organ upravljanja največ enkrat na leto izvede vrednotenja za vsak program Interreg. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja zadevnega programa Interreg.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4
4.  Organ upravljanja zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.
4.  Organ upravljanja si prizadeva zagotoviti, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 3
3.  Uporablja se člen 44(2) do (7) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje.
3.  Uporablja se člen 44(2) do (6) Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] o odgovornostih organa za upravljanje.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c
(c)  v javnosti namesti plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacije Interreg, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, katerih skupna vrednost presega 100 000 EUR;
(c)  v javnosti namesti plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacije Interreg, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, katerih skupna vrednost presega 50 000 EUR;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d
(d)  za operacije Interreg, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namesti vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji Interreg, pri čemer se poudari podpora iz sklada Interreg;
(d)  za operacije Interreg, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namesti vsaj en tiskani plakat in po potrebi elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A2 z informacijami o operaciji Interreg, pri čemer se poudari podpora iz sklada Interreg;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka e
(e)  za strateško pomembne operacije in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 EUR, za organizacijo komunikacijskega dogodka, v katerega je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja.
(e)  za strateško pomembne operacije in operacije, katerih skupni stroški presegajo 5 000 000 EUR, za organizacijo komunikacijskega dogodka, v katerega je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 6
6.  Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena, država članica izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.
6.  Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti iz člena [42] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali odstavkov 1 in 2 tega člena ali tega pravočasno ne popravi, organ upravljanja izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3 – točka c
(c)  kot pavšalni znesek v skladu s členom (50)1 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
(c)  neposredni stroški za osebje pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalna stopnja v višini do 20 % neposrednih stroškov, ki ne vsebujejo neposrednih stroškov za osebje pri navedeni operaciji, ne da bi morala država članica s kakršnim koli izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 5 – točka a
(a)  se mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom, izraženim v urah in določenim v dokumentu o zaposlitvi; ali
(a)  se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavnim pravom, kakor je navedeno v pogodbi o zaposlitvi, in odstavkom 2(b) člena 50 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah]; ali
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 6
6.  Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi.
6.  Za posameznike, ki glede na dokument o zaposlitvi opravljajo naloge na podlagi urne postavke, se upravičeni stroški osebja izračunajo tako, da se število dejansko opravljenih ur dela za posamezno operacijo, določenih na podlagi sistema za evidentiranje delovnega časa, pomnoži z urno postavko iz dokumenta o zaposlitvi. Če še niso vključeni v dogovorjeno urno postavko, se lahko stroški plač iz točke (b) člena 38(2) dodajo k tej urni postavki, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1 – uvodni del
Pisarniški in upravni stroški so omejeni na naslednje elemente:
Pisarniški in upravni stroški so omejeni na 15 % skupnih neposrednih stroškov operacije in na naslednje elemente:
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 4
4.  Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni.
4.  Za odhodke za stroške iz tega člena, ki jih zaposleni pri upravičencu plača neposredno, upravičenec zaposlenemu predloži dokazilo, da so bili ti odhodki povrnjeni. Ta kategorija stroškov se lahko uporabi za potne stroške operativnega osebja in drugih deležnikov za namene izvajanja in promocije operacije in programa Interreg.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 5
5.  Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri navedeni operaciji.
5.  Potni in namestitveni stroški pri operaciji se lahko izračunajo kot pavšalni znesek v višini do 15 % neposrednih stroškov pri navedeni operaciji.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1 – uvodni del
Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so omejeni na naslednje storitve in strokovno znanje, ki jih zagotavlja oseba javnega ali zasebnega prava ali fizična oseba, ki ni upravičenec operacije:
Stroški zunanjih strokovnih izvajalcev in storitev so sestavljeni iz naslednjih storitev in strokovnega znanja, ki jih zagotavlja oseba javnega ali zasebnega prava ali fizična oseba, ki ni upravičenec operacije, vključno z vsemi partnerji:
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 1 – točka o
(o)  stroške potovanja in namestitve zunanjih strokovnjakov, govorcev, vodij sestankov in ponudnikov storitev;
(o)  stroške potovanja in namestitve zunanjih strokovnjakov;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so omejeni na naslednje:
1.  Stroški za opremo, ki jo za operacijo kupi, najame ali zakupi upravičenec, razen tistih iz člena 39, so med drugim sestavljeni iz naslednjega:
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – točka a
(a)  nakup zemljišča v skladu s [točko (c) člena 58(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];
(a)  nakup zemljišča v skladu s [točko (b) člena 58(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah];
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ.
1.  Države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države, ČDO ali organizacije za regionalno povezovanje in sodelovanje, ki sodelujejo v programu Interreg, za namene iz člena 65 Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], opredelijo enotni organ upravljanja in enotni revizijski organ.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2
2.  Organ upravljanja in revizijski organ imata sedež v isti državi članici.
2.  Organ upravljanja in revizijski organ imata lahko sedež v isti državi članici.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 5
5.  V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 2B ali komponente 1, kadar slednji zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov.
5.  V zvezi s sprejetjem programa Interreg v okviru komponente 1, kadar slednja zajema dolge meje z raznovrstnimi razvojnimi izzivi in potrebami, lahko države članice in, kjer je primerno, tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, opredelijo območja podprogramov.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 6
6.  Kadar upravni organ opredeli posredniški organ v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], posredniški organ izvaja navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici, ali, kjer je primerno, tretji državi, partnerski državi ali ČDO.
6.  Kadar upravni organ opredeli enega ali več posredniških organov v okviru programa Interreg v skladu s členom 65(3) Uredbe (EU) št. [nova uredba o skupnih določbah], ta posredniški organ oz. organi izvajajo navedene naloge v več kot eni sodelujoči državi članici ali vsak v svoji državi članici ali, kjer je to primerno, v več kot eni tretji državi, partnerski državi ali ČDO.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija z odstopanjem od člena 87(2) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] kot vmesna plačila povrne 100 % zneska, vključenega v zahtevek za plačilo, ki izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja programa za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Če organ upravljanja ne izvaja preverjanja iz točke (a) člena 68(1) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] na celotnem programskem območju, vsaka država članica imenuje organ ali osebo, odgovorno za izvajanje takega preverjanja za upravičence na svojem ozemlju.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 c (novo)
1c.   Z odstopanjem od člena 92 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] za programe Interreg ne velja letna potrditev obračunov. Obračuni se potrdijo ob koncu programa na podlagi končnega poročila o uspešnosti.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 7
7.  Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 2 % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1.
7.  Če globalna ekstrapolirana stopnja napak iz odstavka 6 presega 3,5 % skupnih odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija izračuna globalno stopnjo preostalih napak, pri čemer upošteva finančne popravke, ki jih uporabljajo organi, pristojni za program Interreg, za posamezne nepravilnosti, ugotovljene pri revizijah operacij, izbranih v skladu z odstavkom 1.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 8
8.  Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 2 % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti.
8.  Če globalna stopnja preostalih napak iz odstavka 7 presega 3,5 % odhodkov, prijavljenih za programe Interreg, vključene v populacijo, iz katere je bil izbran skupni vzorec, Komisija določi, ali je treba od revizijskega organa za poseben program Interreg ali skupino programov Interreg, ki jih to najbolj zadeva, zahtevati, naj izvede dodatno revizijsko delo, da se nadalje ovrednoti stopnja napak in ugotovijo potrebni popravljalni ukrepi za programe Interreg, pri katerih so bile odkrite nepravilnosti.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka a
(a)  2021: 1%;
(a)  2021: 3 %;
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka b
(b)  2022: 1%;
(b)  2022: 2,25%;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka c
(c)  2023: 1%;
(c)  2023: 2,25%;
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka d
(d)  2024: 1%;
(d)  2024: 2,25%;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka e
(e)  2025: 1%;
(e)  2025: 2,25%;
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – točka f
(f)  2026: 1%.
(f)  2026: 2,25%.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 3 – pododstavek 1
Kadar zunanje čezmejne programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi.
Kadar zunanje programe Interreg podpirajo ESRR in IPA III CBC ali NDICI CBC, se predfinanciranje za vse sklade, ki podpirajo tak program Interreg, izvede v skladu z določbami Uredbe Komisije (EU) št. [IPA III] ali [NDICI] ali katerim koli aktom, sprejetim na njegovi podlagi.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 3 – pododstavek 3
Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku štiriindvajsetih mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC.
Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predfinanciranje, če v roku 36 mesecev od datuma nakazila prvega obroka predfinanciranje Komisije ni bil predložen zahtevek za plačilo iz naslova čezmejnega programa Interreg. Tako povračilo pomeni notranji namenski prejemek in ne sme zmanjšati podpore programu iz ESRR, IPA III CBC ali NDICI CBC.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Poglavje 8 – naslov
Sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav ali ČDO v programih Interreg v okviru deljenega upravljanja
Sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg v okviru deljenega upravljanja
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 51 – odstavek 1
Poglavja od I do VII in poglavje X se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav in ČDO v programih Interreg, za katere veljajo posebne določbe iz tega poglavja.
Poglavja od I do VII in poglavje X se uporabljajo za sodelovanje tretjih držav, partnerskih držav, ČDO ali organizacij za regionalno povezovanje in sodelovanje v programih Interreg, za katere veljajo posebne določbe iz tega poglavja.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 3
3.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, imenujejo osebje v skupni sekretariat navedenega programa ali ustanovijo podružnico na svojem ozemlju, ali oboje.
3.  Tretje države, partnerske države in ČDO, ki sodelujejo v programu Interreg, lahko imenujejo osebje v skupni sekretariat programa ali v soglasju z organom upravljanja ustanovijo podružnico skupnega sekretariata na svojem ozemlju, ali oboje.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 4
4.  Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) in (7).
4.  Nacionalni organ ali organ, enakovreden uradniku za komuniciranje za program Interreg, kot je določeno v členu 35(1), lahko podpre organ upravljanja in partnerje v zadevni tretji državi, partnerski državi ali ČDO v zvezi z nalogami iz člena 35(2) do (7).
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2
2.  Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali partnerski državi ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije.
2.  Komponenti 2 in 4 programov Interreg, ki združujejo prispevke iz ESRR in enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije, se izvajata v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi, partnerski državi ali ČDO, ali, v zvezi s komponento 3, katerem koli ČDO, ne glede na to, ali navedena ČDO prejema podporo v okviru enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
a)  v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO;
a)  v okviru deljenega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije;
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
b)  z deljenim upravljanjem le v državah članicah in kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO v zvezi z ESRR za odhodke zunaj Unije za enega ali več operacij, medtem ko se prispevki enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije upravljajo v okviru posrednega upravljanja;
b)  z deljenim upravljanjem le v državah članicah in kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije, v zvezi z ESRR za odhodke zunaj Unije za enega ali več operacij, medtem ko se prispevki enega ali več zunanjih instrumentov financiranja Unije upravljajo v okviru posrednega upravljanja;
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
c)  v okviru posrednega upravljanja tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči državi ali ČDO.
c)  v okviru posrednega upravljanja, tako v državah članicah kot v kateri koli sodelujoči tretji državi ali ČDO ali skupini tretjih držav, ki so del regionalne organizacije.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 2
Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, se uporablja člen 60.
Kadar se celotna komponenta 3 programov Interreg ali del nje izvaja v okviru posrednega upravljanja, morajo ustrezne države članice in regije skleniti predhodni dogovor, pri čemer se uporablja člen 60.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Če se ustrezni organi upravljanja strinjajo, se lahko objavijo razpisi za zbiranje predlogov iz programov instrumenta za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje (NDICI) in programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC). V besedilu razpisa je navedena geografska pokritost razpisa ter njegov pričakovan prispevek k doseganju ciljev ustreznih programov. Organi upravljanja odločijo, ali se za ta poziv uporabljajo pravila NDICI ali ETC. Lahko sklenejo, da bodo imenovali vodilni organ upravljanja, ki bo odgovoren za naloge upravljanja in nadzora, povezane z razpisom.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 3
3.  Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ tri strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta. Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka.
3.  Kadar je na dnevnem redu odbora za spremljanje ali, kjer je primerno, usmerjevalnega odbora izbor enega ali več velikih infrastrukturnih projektov, organ upravljanja predloži obvestilo o konceptu za vsak tak projekt Komisiji najpozneje dva meseca pred datumom sestanka. Obvestilo o konceptu je dolgo največ pet strani in vsebuje ime, lokacijo, proračun, vodilnega partnerja in partnerje ter glavne cilje in rezultate projekta ter verodostojni poslovni načrt, iz katerega izhaja, da se bodo lahko projekt ali projekti po potrebi nadaljevali tudi brez financiranja s sredstvi Interreg. Če obvestilo o konceptu v zvezi z enim ali več velikimi infrastrukturnimi projekti Komisiji ni posredovano do navedenega roka, lahko Komisija zahteva, da odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor zadevne projekte odstrani z dnevnega reda sestanka.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 1
1.  Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg.
1.  Kadar se del ali cela komponenta 3 programa Interreg po posvetovanju z ustreznimi deležniki izvaja s posrednim upravljanjem v skladu s točko (b) ali (c) člena 53(3), se naloge izvrševanja zaupajo enemu od organov iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) [FR-Omnibus], zlasti takemu organu, ki ima sedež v sodelujoči državi članici, vključno z organom upravljanja zadevnega programa Interreg.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 61
Člen 61
črtano
Medregionalne naložbe v inovacije
Na pobudo Komisije se lahko sredstva ESRR uporabijo za podporo medregionalnih naložb v inovacije, kot je določeno v točki 5 člena 3, ki združujejo raziskovalce, podjetja, civilno družbo in javne uprave, vključene v strategije pametne specializacije, opredeljene na nacionalni ali regionalni ravni.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 61 a (novo)
Člen 61a
Izvzetje iz obveznosti poročanja v skladu s členom 108(3) PDEU
Komisija lahko izjavi, da je pomoč za projekte, ki jih podpira EU v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, združljiva z notranjim trgom in zanjo ne veljajo zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0470/2018).


Porazdelitev tarifnih kvot, vključenih na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije ***I
PDF 127kWORD 52k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 32/2000 (COM(2018)0312 – C8-0202/2018 – 2018/0158(COD))
P8_TA(2019)0022A8-0361/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0312),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0202/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0361/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. januarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam Unije v okviru STO, po izstopu Združenega kraljestva iz Unije in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 32/2000

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2019/216.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta

Za Evropski parlament je zelo pomembno biti v celoti obveščen med pripravo delegiranih aktov, zlasti pa mu je pomemben odstavek 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, ki določa, da za zagotovitev enakega dostopa do vseh informacij prejmeta Evropski parlament in Svet vse dokumente istočasno kot strokovnjaki iz držav članic.

Izjava Komisije

Komisija v celoti spoštuje načela boljše priprave zakonodaje in zaveze iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Zato si bo prizadevala čim prej predložiti zakonodajni predlog Svetu in Evropskemu parlamentu, da bi se Uredba Sveta (ES) št. 32/2000 uskladila s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo.


Postopek Unije za registracijo pesticidov
PDF 206kWORD 73k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov (2018/2153(INI))
P8_TA(2019)0023A8-0475/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 6. februarja 2018 o ustanovitvi posebnega odbora o postopku Unije za registracijo pesticidov, njegovih pristojnosti, številčni sestavi in mandatu(1),

–  ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020(2),

–  ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 546/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev(8),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh(9),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 284/2013 z dne 1. marca 2013 o določitvi zahtevanih podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih(10),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1056 z dne 29. junija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja veljavnosti registracije aktivne snovi glifosat(11) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1313 z dne 1. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivne snovi glifosat(12),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2324 z dne 12. decembra 2017 o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. aprila 2016(14) in 24. oktobra 2017(15) o osnutku Izvedbene uredbe Komisije o podaljšanju odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z nizkim tveganjem(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(19),

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1107/2009 in njenih zadevnih prilog, ki jo je služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) objavila aprila 2018,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. novembra 2016 v zadevi C-442/14 Bayer CropScience SA-NV, Stichting De Bijenstichting proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden(20),

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 18. februarja 2016 v zadevi 12/2013/MDC glede prakse Komisije v zvezi z izdajo dovoljenj in dajanjem na trg fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov),

–  ob upoštevanju študije „Monografije Mednarodne agencije za raziskave raka, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov“, objavljene 20. marca 2015,

–  ob upoštevanju ugotovitev Evropske agencije za varnost hrane po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo glifosat(21), objavljenih 12. novembra 2015, in po strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide zaradi lastnosti glifosata, ki potencialno povzročajo endokrine motnje(22), objavljenih 7. septembra 2017,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za oceno tveganj Evropske agencije za kemikalije o razvrščanju glifosata z dne 15. marca 2017,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja 5/2018 mehanizma znanstvenih nasvetov (SAM) o postopku EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev iz junija 2018(23),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (COM(2017)0109),

–  ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno varstvo rastlin in ga je potrdil Svet 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke v okviru Sveta OZN za človekove pravice o pravici do hrane, z dne 24. januarja 2017, ki obravnava globalno uporabo pesticidov v kmetijstvu in njene vplive na človekove pravice,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU, ki določa, da bi bilo treba pri oblikovanju in izvajanju politik Unije, zlasti na področju notranjega trga, v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(24),

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra št. 442 iz marca 2016, v kateri je navedeno, da se 89 % državljanov EU strinja, da bi si morala Unija bolj prizadevati za večjo ozaveščenost o pomembnosti dobrobiti živali na mednarodni ravni, 90 % državljanov EU pa se strinja, da je pomembno določiti visoke standarde dobrobiti živali,

–  ob upoštevanju dejstva, da Parlament prejme številne peticije zaskrbljenih državljanov, ki uveljavljajo svojo pravico v skladu s členoma 24 in 227 PDEU in členom 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter pozivajo k prenehanju poskusov na živalih v Evropi in po vsem svetu ter k določitvi mednarodnih standardov dobrobiti živali,

–  ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU (COM(2018)0179)(25),

–  ob upoštevanju ocene Uredbe (ES) št. 1107/2009 , ki jo Komisija pravkar izvaja v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila posebnega odbora za postopek Unije za registracijo pesticidov (A8-0475/2018),

Splošne ugotovitve

A.  ker je namen Uredbe (ES) št. 1107/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba) zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga s harmonizacijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo;

B.  ker je postopek EU za registracijo fitofarmacevtskih sredstev eden najstrožjih na svetu; ker si posebni odbor za postopek Unije za registracijo pesticidov (PEST) ob upoštevanju pomislekov številnih deležnikov glede ocene glifosata prizadeva opredeliti področja, kjer je mogoče nadalje izboljšati postopek Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev s posredovanjem priporočil, za katera meni, da so potrebna za doseganje visoke ravni varstva zdravja ljudi in živali ter okolja;

C.  ker je previdnostno načelo krovno načelo politike Unije, kot določa člen 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker uredba v skladu s členom 1(4) temelji na previdnostnem načelu; ker mora biti glede na člen 13(2) odločitev o obvladovanju tveganja skladna s pogoji previdnostnega načela, kot so opredeljeni v členu 7(1) Uredbe (ES) št. 178/2002; ker člen 7(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 določa, da morajo biti ukrepi, sprejeti na podlagi previdnostnega načela, sorazmerni;

D.  ker so številni deležniki izrazili pomisleke glede ocene glifosata, zlasti o tem, ali je bila izvedena neodvisna, objektivna in pregledna ocena ter ali so bila pravilno uporabljena merila za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, zadevna navodila, merila za odobritev in previdnostno načelo;

E.  ker v skladu s členom 4(3) uredbe fitofarmacevtsko sredstvo kot posledica uporabe v skladu z dobro prakso varstva rastlin in ob upoštevanju realnih pogojev uporabe med drugim ne sme imeti takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi, vključno z ranljivimi skupinami, in ne sme imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

F.  ker je ocena izvajanja uredbe razkrila, da cilji v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali ter okolja niso bili v celoti doseženi in da bi bile mogoče izboljšave, da bi se dosegli vsi cilji uredbe;

G.  ker je izredno pomembno, da se uredba v celoti izvaja v vseh državah članicah;

H.  ker nacionalni pristojni organi, ki sodelujejo v postopkih odobritve in registracije, pogosto zamujajo z roki; ker je bilo ugotovljeno, da imajo nacionalni pristojni organi, vključeni v postopek odobritve in registracije, ponekod premalo osebja in sredstev; ker obstaja tveganje, da bo pomanjkanje sredstev vplivalo tudi na kakovost ocen, tako glede aktivnih snovi kot fitofarmacevtskih sredstev, ne le na zamude pri njihovi pripravi;

I.  ker je neodvisnost ocene tveganja bistvena za zaupanje v uredbo in v živilsko zakonodajo EU;

J.  ker se je izkazalo, da postopek odločanja v celotnem procesu ni bil pregleden tako glede dostopnosti celotnih študij in neobdelanih podatkov za javnost, kot glede faze obvladovanja tveganja;

K.  ker je pravica do dostopa do dokumentov, ki jih hranijo institucije EU, vključno z agencijami, pomembna pravica, pri kateri je treba izjeme razlagati ozko; opozarja na sodno prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katero preglednost in dostop do dokumentov prispevata k večji legitimnosti agencij EU v očeh državljanov in k zagotavljanju večje odgovornosti agencij EU do državljanov v demokratičnem sistemu(26);

L.  ker bi bilo treba redno posodabljati Uredbo Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh1a, da bi upoštevali najnovejša znanstvena in tehnična spoznanja; ker je sporočilo Komisije v okviru izvajanja Uredbe Komisije (EU) št. 283/2013 o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh(27) še vedno najbolj izčrpen vir navodil in smernic za testiranje, čeprav so bili številni med naštetimi dokumenti morda zamenjani in bi jih bilo treba posodobiti; ker metodologije, ki se uporabljajo za znanstveno oceno aktivnih snovi in ki jih v obliki smernic uporabljajo Evropska agencija za varnost hrane in države članice, ne odražajo vedno sprotnih znanstvenih in tehničnih spoznanj, kakor določa člen 4 uredbe; ker nekateri ključni preskusi bodisi niso vključeni v oceno tveganja bodisi manjkajo najnovejše znanstvene metode (kot v primerih najnovejših ekotoksikoloških preskusov za talne organizme in ocene koncentracije v okolju in ostankov v prahu, vetru, zraku in vodi);

M.  ker posodobljene smernice o čebelah, ki jih uporablja Evropska agencija za varnost hrane v svojem zadnjem pregledu treh neonikotinoidov, še niso bile formalno sprejete; ker so smernice o talnih organizmih, ki jih zdaj uporablja Evropska agencija za varnost hrane, iz leta 2002;

N.  ker splošne smernice zahteve zakonodaje oblikujejo v praktične ukrepe kot odgovor na vprašanje, kaj je treba opraviti, smernice za preskušanje pa določajo protokole preskušanja, ki jih je treba spoštovati za pripravo podatkov, kot odgovor na vprašanje, kako je treba preskušati;

O.  ker je razširjena in profilaktična uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ko je neprimerna, skrb zbujajoča;

P.  ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev za izsuševanje (tj. obdelava samega posevka pred žetvijo za pospešitev zorenja in lajšanje žetve) neprimerna;

Q.  ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, neprimerna;

R.  ker je po podatkih Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v EU leta 2016 bilo porabljenih 368 588 ton pesticidov, kar znaša 11,8 % svetovne potrošnje;

S.  ker se po podatkih FAO od leta 2009 uporaba pesticidov v EU povečuje; ker se ta trend med državami članicami zelo razlikuje, in sicer od velikega povečanja v nekaterih od njih do strmega padca v drugih; ker se je skupna količina pesticidnih aktivnih snovi, prodanih v 16 državah članicah EU, med letoma 2011 in 2016 povečala za 1,6 %;

T.  ker je bilo do leta 2018 odobrenih 493 aktivnih in osnovnih snovi;

U.  ker je v poročilu Komisije o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 izpostavljeno pomanjkanje statističnih podatkov o uporabi pesticidov in pomanjkanje znanja o uporabi nekaterih aktivnih snovi;

V.  ker je bilo v skladu s poročilom Evropske unije iz leta 2016 o ostankih pesticidov v hrani(28), ki ga je EFSA objavila leta 2018, 96,2 % vzorcev v okviru omejitev, ki jih določa zakonodaja EU;

W.  ker javnost nič ne ve o nevarnosti in tveganju ter o sprejemljivi in nesprejemljivi nevarnosti in tveganju, prav tako pa ne ve, kako se v Evropi upoštevajo mejne vrednosti ostankov;

X.  poudarja, da so odločitve o odobritvi novo razvitih aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev vedno sprejete, ko še ni gotovo, kakšen bo njihov dejanski vpliv; ker po registraciji ni spremljanja; ker manjkajo podatki o natančnih količinah vsakega fitofarmacevtskega sredstva, ki se uporablja, o izvajanju in učinkovitosti blažilnih ukrepov ter o morebitnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi in živali ter na okolje;

Y.  ker pomanjkanje podatkov zadeva dejanske učinke aktivnih snovi, varoval, sinergistov in dodatkov ter njihovih metabolitov, pa tudi formulacije in mešanice proizvodov; ker zato celotni vpliv pesticidov na zdravje ljudi in živali, pa tudi na okolje ni v celoti znan;

Z.  ker se pilotni projekt o okoljskem spremljanju rabe pesticidov prek čebel kljub njegovi vključitvi v proračun Unije za proračunski leti 2017 in 2018 še ne izvaja;

AA.  ker je eden od ciljev sedmega splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo tako, da se čim bolj zmanjšajo pomembni negativni učinki na zdravje ljudi in okolje, ter ker še vedno obstaja negotovost o celotnem vplivu skupnih učinkov različnih kemikalij na zdravje ljudi in okolje;

AB.  ker člen 4(3) uredbe določa, da fitofarmacevtsko sredstvo „nima takojšnjega ali zapoznelega škodljivega vpliva na zdravje ljudi... ob upoštevanju ugotovljenih kumulativnih in sinergijskih vplivov, kadar so na voljo znanstvene metode za ocenjevanje takšnih vplivov, ki jih priznava Agencija“; ker Uredba (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora določa, da je treba „upoštevati poznane kumulativne in sinergijske učinke, ko so na voljo metode za oceno takih učinkov“;

AC.  ker so take metode sedaj na voljo in ker se pričakuje, da bo EFSA pilotno oceno, ki obravnava kumulativne učinke izpostavljenosti pesticidom v hrani na živčni in ščitnični sistem ljudi, zaključila konec leta 2019;

AD.  ker trenutno ne obstaja pravna obveznost za preskušanje aktivnih snovi glede njihove razvojne nevrotoksičnosti (DNT), primeri katere vključujejo nastanek avtizma, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in disleksije; ker so študije o vplivu razvojne toksičnosti in nevrotoksičnosti potrebne in ker lahko spodbudijo ad hoc študije za obravnavo posebnih pomislekov; ker EFSA v zvezi s tem razvija projekt z namenom oblikovanja alternativnih rešitev brez uporabe živali za preiskavo učinkov DNT;

AE.  ker obstajajo pomisleki, da izvajanje uredbe v zvezi z uporabo živali v preskusih za opredelitev nevarnosti in oceno tveganja ni skladno z zahtevami po upoštevanju načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja iz Direktive 2010/63/EU o poskusih na živalih, saj uredbi Komisije (EU) št. 283/2013 in (EU) št. 284/2013 ter ustrezne smernice od njihovega sprejetja še niso bile posodobljene, čeprav so na voljo potrjeni alternativni testi in tehnologije;

AF.  ker preskušanje z namenom ugotavljanja učinkov na zdravje ljudi vključuje uporabo živali in zato odzivanja pri človeku ne napove nujno natančno;

AG.  ker je treba pospešiti razvoj in potrjevanje novih metodologij brez uporabe živali, ki zagotavljajo informacije o temeljnih mehanizmih toksičnosti za ljudi, vključno s potmi, po katerih pride do škodljivega vpliva na ljudi;

AH.  ker je raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja glede registracije in uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri številnih kmetijskih proizvodih iz tretjih držav nižja; ker je treba zagotoviti, da raven zaščite EU ne bo ogrožena zaradi uvoza kmetijskih proizvodov iz tretjih držav;

AI.  ker so v EU v prometu in uporabi nezakonito uvoženi pesticidi, ki potencialno ogrožajo javno zdravje in pomenijo nepošteno konkurenco fitofarmacevtskim sredstvom, za katera v skladu s trenutno zakonodajo EU velja postopek registracije;

Zahtevek za odobritev aktivnih snovi

AJ.  ker so številni deležniki izrazili pomislek glede preglednosti in navzkrižja interesov v zvezi s pravico vlagateljev do izbire države članice poročevalke pri prvi vlogi zahtevka za odobritev aktivne snovi;

AK.  ker je prav take pomisleke pri deležnikih povzročilo dejstvo, da je lahko država članica poročevalka, ki ji je Komisija naložila odgovornost za obnovo poročila o oceni, ista kot tista, ki je pripravila prvotni osnutek poročila o oceni;

AL.  ker so od uveljavitve uredbe dalje vlagatelji za nove aktivne snovi za države članice poročevalke izbrali le 11 od 28 držav članic, kar kaže na to, da obstajajo precejšnje razlike glede strokovnosti in osebja;

AM.  ker so Francija, Nizozemska, Nemčija in Združeno kraljestvo obravnavali približno 80 % vseh dosjejev; ker bo izstop Združenega kraljestva iz EU pomembno vplival na delovno obremenitev drugih držav članic;

AN.  ker člen 8(1) uredbe od vlagatelja zahteva, da predloži povzetek dokumentacije, ki mora med drugim vključevati povzetke in rezultate preskusov in študij za vsako točko zahtev za podatke, vključno z oceno vseh predloženih informacij;

AO.  ker so številni deležniki izrazili pomislek v zvezi s pristopom k vrednotenju, kot je vzpostavljen z zakonom, in zlasti v zvezi s tem, kdo naj bi predložil znanstvene študije in dokaze za oceno aktivnih snovi, kdo bi moral zagotoviti strokovno pregledano znanstveno literaturo in kdo bi moral oceniti študije;

AP.  ker člen 8(5) uredbe od vlagatelja zahteva, da dokumentaciji priloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo o aktivnih snoveh in njihovih relevantnih metabolitih;

AQ.  ker so za nove aktivne snovi običajno na voljo le podatki študij za regulativne namene, ki jih pripravi vlagatelj;

AR.  ker mora ocena tveganja temeljiti na vseh ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih; ker strokovno pregledana javno dostopna znanstvena literatura vsebuje pomembne dodatne informacije k študijam, ki jih zagotovijo vlagatelji, pri čemer izhaja iz dobre laboratorijske prakse, ter lahko vključuje ugotovitve, ki ocenjevalce opozorijo na negativne učinke, ki se pri standardnem preskušanju ne vidijo;

AS.  ker so pri OECD razvili načela dobre laboratorijske prakse, da bi zagotovili, da je bila študija opravljena v skladu s predpisi in z posebno preskusno metodo za preprečevanje goljufij; ker je EU ta načela sprejela z Direktivo 2004/10/ES, ki od držav članic zahteva, naj zagotovijo, da se v laboratorijih, ki izvajajo preskuse kemičnih proizvodov, upoštevajo načela dobre laboratorijske prakse OECD, in Direktivo 2004/9/ES, ki določa, da morajo države članice določiti organe, pristojne za inšpekcijske preglede dobre laboratorijske prakse na svojem ozemlju;

AT.  pozdravlja, da so, kot je poročala Komisija leta 2015, vse države članice prenesle direktive o dobri laboratorijski praksi in vzpostavile delujoče nacionalne programe za spremljanje dobre laboratorijske prakse;

AU.  ker smernice OECD za preskušanje zagotavljajo, da so raziskave ponovljive, dosledne in enotne ter omogočajo regulatorjem, da ocenijo kakovost in ustreznost študije, zagotovijo njeno metodološko veljavnost in olajšajo vzajemno sprejemanje podatkov med državami članicami;

Osnutek ocene, ki ga pripravi država članica poročevalka

AV.  ker v skladu s členom 11(2) uredbe „država članica poročevalka opravi neodvisno, objektivno in pregledno oceno glede na trenutna znanstvena in tehnična spoznanja“;

AW.  ker je bilo ugotovljeno, da države članice v vlogi držav članic poročevalk uporabljajo različne prakse pri navajanju povzetkov vlagateljev o strokovno pregledani literaturi; ker se temeljno pravilo glasi, da je treba v slehernem znanstvenem delu jasno navesti trditve drugih z uporabo navednic;

AX.  ker Parlament priznava razpravo o pregledu literature v poročilu o oceni tveganja o glifosatu Nemškega zveznega inštituta za oceno tveganja; ker je več deležnikov izrazilo pomisleke, da so bili pomembni elementi ocene v osnutku poročila o oceni tveganja glifosata vzeti iz vloge, ne da bi bili jasno navedeni kot sklici;

Mnenje EFSA o osnutkih poročil o oceni in razvrstitvi aktivnih snovi Evropske agencije za kemikalije (ECHA)

AY.  ker je verodostojnost sistema Unije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v agencijo EFSA, ki zagotavlja znanstvena mnenja, na katerih temeljijo odločitve glede varnosti hrane v Evropi; ker je omajano zaupanje javnosti v EFSA skrb zbujajoče;

AZ.  ker trenutno približno dve tretjini nacionalnih strokovnjakov, ki delajo za EFSA, prihaja iz vsega šestih držav članic;

BA.  ker se v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) uredbe v oceni aktivne snovi najprej ugotovi, ali so izpolnjena merila za odobritev iz točk 3.6.2 do 3.6.4 in 3.7 priloge II (izločitvena merila); ker eden od teh izločitvenih meril zadeva razvrstitev snovi kot rakotvornih (kategorija 1A ali 1B) v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008;

BB.  ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) glifosat v skladu s svojo nomenklaturo (ki je enaka kot kategorija 1B Uredbe (ES) št. 1272/2008) razvrstila kot verjetno rakotvoren za ljudi (skupina 2A); ker sta evropski agenciji EFSA in ECHA, pristojni za znanstvene ocene, na katerih temeljijo odločitve EU o obvladovanju tveganja, po pregledu razpoložljivih informacij, tudi ocene IARC, ugotovili, da v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1272/2008 razvrstitev glifosata kot rakotvorne snovi ni upravičena;

BC.  ker je IARC v skladu svojimi načeli delovanja pri svojih ugotovitvah izhajala iz objavljene literature, medtem ko sta EFSA in ECHA kot osnovo za svoje vrednotenje uporabili tudi neobjavljene študije, ki jih je predložil vlagatelj v skladu s členom 8 uredbe, poleg tega pa sta imeli dostop do relevantnih neobdelanih podatkov;

BD.  ker so številni drugi pristojni organi po svetu, vključno z organi ZDA, Kanade, Nove Zelandije, Avstralije in Japonske, kasneje dokončali nove ocene o glifosatu in prišli do sklepa, da ni rakotvoren; ker Agencija ZDA za varstvo okolja (EPA) še vedno pregleduje glifosat, v njenem osnutku ocene ekoloških tveganj pa je jasno navedeno, da bi ta snov lahko vplivala na ptice, sesalce ter kopenske in vodne rastline;

BE.  ker je primerjava 54 pesticidov, ki jo je leta 2017 po sistemih EU in IARC opravila EFSA, pokazala, da je bila v 14 primerih razvrstitev EU konzervativnejša (in s tem strožja) od razvrstitve IARC, v 11 primerih (glifosat in 10 drugih aktivnih snovi) manj in v 29 primerih enako stroga;

BF.  ker so obstajali in še vedno obstajajo pomisleki nekaterih deležnikov glede mnenj EFSA in ECHA v zvezi z njihovimi sklepi, da se glifosata ne razvrsti med rakotvorne snovi;

BG.  ker v posebnemu odboru žal ni bilo mogoče rešiti tega spora;

BH.  ker je oktobra 2017 Komisija razglasila evropsko državljansko pobudo „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ za dopustno; ker je več kot milijon državljanov pozvalo Komisijo, naj državam članicam predlaga uvedbo prepovedi uporabe glifosata, reformo postopka odobritve za pesticide in določitev obveznih ciljev za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU;

BI.  ker so tako imenovani dokumenti o primeru Monsanto in nedavna sodba vrhovnega sodišča v zvezni državi Kalifornija v zadevi Dewayne Johnson proti Monsanto (CGC-16–550128) in naknadna pritožba vzbudili pomisleke glede neodvisnosti in nasprotja interesov v postopku ocenjevanja glifosata;

Odobritev aktivnih snovi s strani Komisije

BJ.  ker uredba določa šestmesečni rok za Komisijo (ki začne teči od ugotovitev EFSA), da predstavi osnutek uredbe;

BK.  ker odločitev o podaljšanju odobritve glifosata ni vsebovala pravno zavezujočih ukrepov za zmanjšanje tveganja na ravni Unije, ker se je Komisija odločila sprejeti posebno priporočilo v okviru pogojev za odobritev, in sicer da morajo države članice pri podeljevanju registracij za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, posebno pozornost nameniti tveganju za kopenske vretenčarje; ker je bilo pri skoraj vseh oblikah uporabe glifosata ugotovljeno visoko dolgoročno tveganje za neciljne kopenske vretenčarje, vključno s sesalci in pticami;

BL.  ker je ECHA zaključila, da glifosat resno poškoduje oči in je strupen za vodne organizme, njegovi učinki pa so dolgotrajni;

BM.  ker ni jasno, pod katerimi pogoji Komisija in države članice štejejo, da je tveganje nesprejemljivo za okolje;

BN.  ker je dejstvo, da Komisija ob podpori držav članic odobri aktivne snovi, za katere je EFSA ugotovila, da pomenijo visoko tveganje za okolje in biotsko raznovrstnost, zaskrbljujoče, saj fitofarmacevtsko sredstvo v skladu s členom 4(3)(e) uredbe ne bi smelo imeti nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje;

BO.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu v zadevi 12/2013/MDC z dne 18. februarja 2016 navedla, da predložitev potrditvenih informacij ne bi smela vplivati na zahteve za podatke, ki so obstajale v času oddaje vloge v zvezi z oceno tveganj za zdravje, in za katere so bila na voljo ustrezni usmerjevalni dokumenti;

BP.  ker za potrditvene podatke načeloma ne velja enak znanstveni nadzor ali enaka znanstvena ocena kot za podatke, predložene v izvirni vlogi, saj niso predmet sistematičnega strokovnega pregleda EFSA; ker je evropska varuhinja človekovih pravic v sklepu iz leta 2016 Komisijo pozvala, naj razmisli o tem, ali naj bo odslej za vse potrditvene informacije potreben sistematičen strokovni pregled EFSA in ali naj se ustrezno spremenijo usmerjevalni dokumenti;

BQ.  ker je na podlagi poročila o spremljanju, ki ga je Komisija predložila februarja 2018 v zvezi z desetimi aktivnimi snovmi, preučenimi v okviru preiskave varuha človekovih pravic, postopek s potrditvenimi podatki privedel do tega, da je bil čas prisotnosti na trgu dveh aktivnih snovi, haloksifopa-P in malationa, ki bi bil sicer omejeni, podaljšan;

BR.  ker v primeru bioloških pesticidov z majhnim tveganjem do vrzeli v podatkih prihaja predvsem zato, ker so zahteve za podatke oblikovane za kemična fitofarmacevtska sredstva in so tako neprimerne za biološke pesticide z majhnim tveganjem;

BS.  ker kljub tveganjem, ki jih je ugotovila EFSA v sklepih o aktivnih snoveh, Komisija sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja pogosto prepušča državam članicam, ne glede na to, da ji uredba dopušča uvedbo na ravni EU; ker je evropska varuhinja človekovih pravic ta pristop v svoji odločitvi v zadevi 12/2013/MDC obsodila;

BT.  ker je primerno, da države članice odločajo o ukrepih za obvladovanje tveganja v zvezi s težavami, ki so specifične za njihov položaj;

BU.  ker primanjkuje fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem; ker je bilo od skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le deset snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem; ker pomanjkanje razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem otežuje izvajanje in razvoj integriranega varstva rastlin; ker je to pomanjkanje razpoložljivosti posledica dolgotrajnega postopka ocenjevanja, odobritve in registracije;

BV.  ker je danes za natančno spremljanje in odstranjevanje plevela ali škodljivcev v zgodnji fazi mogoče uporabiti napredne tehnike, kot sta precizno kmetovanje in robotika; ker so te napredne tehnike v Evropski uniji še vedno slabo razvite ter potrebujejo podporo Evropske unije in držav članic;

Registracija fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah

BW.  ker bi morala biti fitofarmacevtska sredstva pred registracijo temeljito ocenjena v skladu s sprotnim znanstvenim in tehničnim znanjem; ker pomanjkanje osebja in/ali sredstev lahko povzroči pretirano zanašanje na oceno, izvedeno za odobritev aktivnih snovi v okviru odločitev za fitofarmacevtska sredstva;

BX.  ker bi bilo treba pri postopku registracije fitofarmacevtskih sredstev, zlasti zahtev za podatke o ocenah tveganja, upoštevati dejansko uporabo fitofarmacevtskih sredstev;

BY.  ker je treba pri izdaji registracij za fitofarmacevtska sredstva posebno pozornost še naprej namenjati tveganju za „ranljive skupine“; ker so v uredbi ranljive skupine opredeljene kot osebe, za katere je pri ocenjevanju akutnih in kroničnih učinkov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje potrebna posebna obravnava; ker so to med drugim nosečnice in doječe matere, nerojeni otroki, dojenčki in otroci, ostareli ter delavci in prebivalci, ki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam pesticidov;

BZ.  ker člen 25 uredbe zahteva, da za varovala in sinergiste velja isti postopek odobritve kot za aktivne snovi, da bi bili uvrščeni na pozitivni seznam; ker Komisija še ni odobrila nobenih varoval ali sinergistov;

CA.  ker člen 27 uredbe od Komisije zahteva, da v prilogo III vključi negativni seznam nesprejemljivih dodatkov; ker Komisija še ni sprejela negativnega seznama dodatkov, vendar pa je navedla, da namerava to storiti do konca leta 2018; ker je glede na učinek teh snovi zamuda nesprejemljiva; ker so nekatere države članice zaradi neobstoja seznama na ravni Unije razvile lastne negativne sezname dodatkov;

CB.  ker je zaradi neobstoja takih seznamov EU temeljita ocena tveganja fitofarmacevtskih sredstev težja;

CC.  ker je bil izražen pomislek v zvezi s sistemom registracije po območjih, zlasti v zvezi z zamudami v postopku in rednih popolnih ali delnih ponovnih ocenah vlog v okviru vzajemnega priznavanja, do katerih prihaja zaradi različnih nacionalnih zahtev modelov vrednotenja držav članic na istem območju; ker je bil namen postopka vzajemnega priznavanja med državami članicami poenostaviti postopke in povečati zaupanje med njimi; ker se uporaba postopka vzajemnega priznavanja šteje za pomembno orodje za povečanje delitve dela in zagotavljanje skladnosti z roki ob hkratnem zagotavljanju optimalne zaščite in je pomembna za delovanje notranjega trga;

CD.  ker Komisija poskuša oblikovati sistem IT za obravnavo vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki bo dostopen javnosti in bo olajšal sistem vzajemnega priznavanja;

CE.  ker trenutno ni pregleda nad vsemi fitofarmacevtskimi sredstvi, registriranimi v EU, saj države članice niso dolžne sistematično obveščati Komisije o svojih odločitvah glede registracije;

CF.  ker Uredba Komisije (EU) št. 283/2013 zahteva izvedbo študij o dolgoročni toksičnosti; ker Uredba Komisije (EU) št. 284/2013 trenutno zahteva izvedbo toksikoloških študij o izpostavljenosti izvajalcev, drugih navzočih oseb in prebivalcev, pa tudi o izpostavljenosti delavcev, več študij o dolgoročni in kronični toksičnosti za živali ter o končnem stanju in obnašanju v tleh, vodi in zraku, vključno s potjo in razgradnjo v zraku ter prenosom po zraku, ne pa o dolgoročni toksičnosti fitofarmacevtskih sredstev;

CG.  ker države članice poskušajo vzpostaviti primerjalno oceno fitofarmacevtskih sredstev z morebitnimi nadomestnimi snovmi; ker je cilj tovrstne izdelke nadomestiti z varnejšimi fitofarmacevtskimi sredstvi in nekemičnimi metodami, kot so opredeljene v Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(29);

CH.  ker je bil v nedavnih poročilih poudarjen upad biotske raznovrstnosti ptic in žuželk, zlasti čebel in drugih opraševalcev; ker je bil v zadnjih 27 letih ugotovljen več kot 75-odstotni upad celotne biomase letečih žuželk v zavarovanih območjih(30); ker bi lahko bila kmetijska intenzifikacija (npr. uporaba pesticidov, celoletna obdelava tal, povečana uporaba gnojil in pogostost agronomskih ukrepov), ki ni bila vključena v to analizo, prepričljiv vzrok za navedeni upad; ker se intenzifikacija kmetijstva povezuje s splošnim upadanjem biotske raznovrstnosti rastlin, žuželk, ptic in drugih vrst; ker so biotska raznovrstnost in stabilni ekosistemi, predvsem čebele in druge žuželke opraševalke, temeljnega pomena za zagotavljanje zdravega in trajnostnega kmetijskega sektorja;

CI.  ker je prepoved vse uporabe treh neonikotinoidov na prostem (imidakloprid, klotianidin in tiametoksam) dobrodošla; ker neupravičeno odstopanje po členu 53 ne bi smelo ogroziti teh prepovedi;

CJ.  ker bi bilo treba druge sistemske fitofarmacevtska sredstva čim bolj omejiti, tudi za obdelavo semen, če predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje;

CK.  ker v EU naraščajo uporaba in ugotovljeni primeri nujnih registracij, dovoljenih po členu 53(2) uredbe; ker nekatere države članice uporabljajo člen 53 veliko pogosteje kot druge; ker je EFSA pri nedavnem vrednotenju nujnih registracij treh neonikotinoidov ugotovila, da so bile v nekaterih primerih te registracije skladne z zakonodajnimi določbami, medtem ko v drugih primerih ti pogoji niso bili izpolnjeni;

CL.  ker bi lahko tudi sistematične zamude pri odobritvah privedle do vse večje uporabe nujnih dovoljenj; ker uporaba odstopanj iz člena 53 za uporabe v manjši meri za obravnavanje posebnih razmer, ki niso izredne, ni izvedljiva ali ustrezna; ker bi morala EFSA preučiti učinek nadomestitve in razpoložljivost nekemičnih metod;

CM.  ker je treba posebno pozornost in podporo treba nameniti fitofarmacevtskim sredstvom za manjše uporabe, saj je trenutno malo ekonomskih spodbud za podjetja, da bi razvijala taka sredstva;

CN.  ker je od začetka veljavnosti uredbe Komisija le enkrat uporabila možnost, da EFSA prosi za mnenje v skladu s členom 53(2) uredbe;

Splošne ugotovitve

1.  meni, da je treba uredbo in njeno izvajanje izboljšati ne glede na to, da ima EU enega najstrožjih sistemov na svetu;

2.  je seznanjen, da Komisija ocenjuje uredbo v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT);

3.  poudarja pomen zagotavljanja neodvisne, objektivne in pregledne znanstvene ocene aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj namenijo dovolj sredstev in ustrezno strokovno znanje za oceno aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev in zagotovijo neodvisno, nepristransko in pregledno oceno ob upoštevanju najnovejših znanstvenih in tehničnih dognanj;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in enotno uporabo meril za izključitev na podlagi nevarnosti za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje ali imajo lastnosti endokrinih motilcev;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj v vlogi upravljavcev tveganja ustrezno uporabijo previdnostno načelo, ko bo po oceni razpoložljivih informacij ugotovljena možnost škodljivih učinkov na zdravje, vendar še vedno obstaja znanstvena negotovost, in sicer s sprejetjem začasnih ukrepov za obvladovanje tveganja, ki so potrebni za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja ljudi;

7.  poziva Komisijo, naj sistematično poroča o načinu upoštevanja tega načela in sprejemanja odločitev o obvladovanju tveganja;

8.  pozdravlja priporočilo mehanizma znanstvenih nasvetov, naj Komisija olajša širšo razpravo v družbi, da bi se vzpostavila skupna vizija celotne EU o trajnostni proizvodnji hrane, vključno z vlogo, ki jo v njej igrajo fitofarmacevtska sredstva; meni, da bi bilo treba pri takih razmislekih med drugimi dejavniki upoštevati cenovno razpoložljivost in dostopnost hrane za potrošnike, prihodke, konkurenčnost in dolgoročno preživetje kmetijske proizvodnje, podnebne spremembe, kratkoročna in dolgoročna tveganja in koristi za zdravje ljudi in živali ter okolje, povezane z različnimi scenariji uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vključno z integriranim varstvom rastlin in scenarijem neuporabe;

9.  meni, da bi bilo treba v sistemu EU večjo pozornost nameniti razširjeni in profilaktični uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kadar je ta neprimerna, ter učinkom teh sredstev na zdravje ljudi in živali ter okolje, pa tudi izgradnji odpornosti v ciljnem organizmu;

10.  poudarja, da je pomembno v celoti izvajati Direktivo 2009/128/ES, saj je povezana s sistemom registracij, zlasti z določbami v zvezi z integriranim varstvom rastlin in ustreznim usposabljanjem kmetov; poudarja, da se za dodatne podrobnosti lahko sklicujemo na tekoče delo, Parlamenta;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost namena med odobritvijo aktivnih snovi in registracijo fitofarmacevtskih sredstev v skladu s to uredbo in namenom Direktive 2009/128/ES;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj prenehajo odobravati aktivne snovi ali fitofarmacevtska sredstva za izsuševanje;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj ne dovolijo več uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, kot so opredeljene v členu 12(a) Direktive 2009/128/ES;

14.   poziva Komisijo, naj v uredbo uvede posebne ukrepe za dejansko zaščito ranljivih skupin, da se nemudoma in brez odstopanja odpravi uporaba pesticidov na dolge razdalje v bližini šol, otroških vrtcev, igrišč, bolnišnic, porodnišnic in oskrbnih domov;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo statistični podatki o prodaji pesticidov javno dostopni, in sicer po aktivnih snoveh in po državah članicah, ter da se statistični podatki o uporabi pesticidov nadalje izboljšajo za ustrezno obveščanje v okviru okoljske ocene tveganja in primerjalne ocene na podlagi uredbe;

16.  poziva k vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzora po odobritvi za trg za sistematično spremljanje dejanskih vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in živali in celotno okolje, tudi dolgoročno; poudarja, da mora nadzor fitofarmacevtskih sredstev po njihovi odobritvi za trg zagotavljati učinkovito zbiranje podatkov in komunikacijo med vsemi deležniki, poleg tega mora biti tudi pregleden in javno dostopen; poziva agenciji EFSA in ECHA, naj na tem področju razvijeta harmonizirane smernice za učinkovit nadzor po odobritvi za trg;

17.  poziva Komisijo, naj razvije vseevropsko standardizirano platformo ali podatkovno zbirko, da bi podprla izmenjavo podatkov spremljanja po dajanju na trg, in meni, da se pri odločitvah o registraciji uporabijo podatki o spremljanju po dajanju na trg in drugi razpoložljivi podatki spremljanju;

18.  poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje pilotnega projekta o okoljskem spremljanju uporabe pesticidov prek medonosnih čebel, ki bo med drugim omogočil oceno izvajanja zakonodaje EU, kar zadeva uporabo in registracijo pesticidov;

19.  poziva Komisijo, naj izvede epidemiološko študijo o dejanskih vplivih fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi;

20.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija in izvaja pristope za obravnavo učinkov kombinacij kemikalij s spodbujanjem celovite in usklajene ocene vse ustrezne zakonodaje EU;

21.  pozdravlja stalen projekt EFSA za modeliranje učinkov DNT, vendar meni, da to ni dovolj, dokler obstaja zakonska zahteva za oceno aktivnih snovi in drugih pesticidnih sestavin glede učinkov DNT, ki je del postopka registracije; zato poziva Komisijo, naj oceni možnosti, s katerimi bi zagotovila, da se aktivne snovi in druge sestavine fitofarmacevtskih sredstev ocenijo glede na učinke DNT, pri tem pa naj v celoti upoštevajo zanesljive metode mehaničnega ocenjevanja nevarnosti za DNT brez uporabe živali, ki so usmerjene v človeka;

22.  meni, da je bistvenega pomena, da se v Uniji še naprej razvijajo raziskave in inovacije, zato poziva, naj se v okviru programa Obzorje Evropa, drugih finančnih instrumentov Unije in držav članic zagotovijo zadostna sredstva za spodbujanje:

   (a) neodvisnih raziskav o vplivih uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in živali, okolje in kmetijsko proizvodnjo;
   (b) raziskav alternativ za fitofarmacevtska sredstva, vključno z nekemičnimi metodami in pesticidi z majhnim tveganjem, da bi kmetom predstavili nove rešitve za trajnostno kmetijstvo ter raziskave o ekoloških in preciznih tehnikah kmetovanja, da bi čim bolj zmanjšali zunanje vnos in čim bolj učinkovito izvajali nadzor škodljivcev;

23.  poziva Komisijo, naj preuči pomen regulativnega okvira, ki spodbuja inovacije in raziskave, da bi razvili boljše in varnejše fitofarmacevtska sredstva in alternative;

24.  opozarja, da je dostop do varnih in učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev ključen, da se kmetom omogoči preprečevanje naravno pristojnih onesnaževal, ki se prenašajo s hrano, kot so rakotvorni mikotoksini, ki ogrožajo varnost naše hrane;

25.  opozarja, da so posevki ter talne in podnebne razmere v državah članicah, zlasti pa v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije, zelo raznoliki in posebni; poziva, naj se te razlike upoštevajo v postopkih registracije;

26.  poziva EFSA in Komisijo, naj izboljšata obveščanje o tveganju, da bi seznanili javnost na ustrezen in razumljiv način; meni, da je treba izboljšati splošno poznavanje nevarnosti in tveganj, sprejemljivih in nesprejemljivih nevarnosti in tveganj ter ozaveščenost o stopnji upoštevanja mejnih vrednosti ostankov po vsej Evropi, uporabnike pa obveščati o morebitnih ukrepih za zmanjšanje tveganja;

27.  poziva k celovitemu izvajanju načel zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja;

28.  poziva k uporabi preskusov in tehnologij, ki ne vključujejo živali, pri preskušanju aktivnih snovi, varoval, sinergistov, drugih dodatkov in formulacij izdelkov ter ocene kumulativnih in mešanih učinkov aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev, kadar koli so na voljo takšni preskusi in tehnologije;

29.  poziva, da se uredbi Komisije (EU) št. 283/2013 in (EU) št. 284/2013 posodobita vsakič, ko so na voljo potrjeni alternativni testi in tehnologije;

30.  poziva Komisijo, naj vključi znanstveni in tehnološki razvoj za nove metode pristopa v regulativni znanosti, da bi se izboljšala predvidljivost predpisanega preskušanja in nadomestila uporaba živali;

31.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti, da bi se lahko zahtevalo pošiljanje ustreznih podatkov o ljudeh, na primer podatkov, ustvarjenih med kliničnim preskušanjem, ki se izvaja med preskušanjem zdravil, v odprtokodno zbirko podatkov, predvideno v pozivu ECHA/EFSA k oddaji ponudb, tako da bi se podatki o ljudeh lahko uporabljali za vrednotenje metodologij, ki ne vključujejo testiranja na živalih in so v fazi razvoja;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovit nadzor kmetijskih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, da bi zagotovili visoko raven varstva in enake konkurenčne pogoje za evropsko proizvodnjo hrane;

33.  poziva države članice in Komisijo, naj si še bolj prizadevajo za zaustavitev trgovine z nezakonitimi fitofarmacevtskimi sredstvi, saj ta sredstva ogrožajo cilje zakonodaje Unije na tem področju;

Vloga za odobritev aktivnih snovi

34.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe, tako da bo Komisija na podlagi meril pooblaščena za sprejetje delovnega programa glede imenovanja države članice poročevalke za vloge za odobritve na podlagi meril za neodvisno, objektivno in pregledno oceno: strokovnega znanja, sredstev, neobstoja navzkrižja interesov, pomena za izdelek, tehnično zmogljivost in sposobnost doseganja znanstveno podkrepljenih in zanesljivih rezultatov, skupaj s celovitim postopkom strokovnega pregleda in posvetovanjem z deležniki, podobno kot pri sistemu ponovne odobritve aktivnih snovi;

35.  poziva Komisijo, naj vrednotenje vlog za obnovitev dovoljenja naloži drugi državi članici od tiste, ki je bila zadolžena za predhodno vrednotenje, če je mogoče zagotoviti potrebno raven strokovnega znanja in sredstev;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da lahko države članice poročevalke postanejo le tiste države članice, ki lahko jamčijo za visokokakovostni postopek ocenjevanja in imajo učinkovite postopke za ocenjevanje nasprotij interesov;

37.  poziva EFSA, naj opravi oceno nacionalnih referenčnih laboratorijev pristojnih organov držav članic poročevalk, da bi zagotovila enako raven strokovnega znanja za osnutek poročila o oceni države članice poročevalke;

38.  nadalje poziva države članice, da odgovorno izvedejo revizijo laboratorijev, potrjenih za dobro laboratorijsko prakso, in poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem potrjevanja za revizije držav članic, ki ga bo vodila sama;

39.  je seznanjen s predlogom Komisije o preglednosti in trajnosti ocene tveganja EU v prehranski verigi in zato pozdravlja priložnost za izboljšanje sedanjega stanja v zvezi s tem;

40.  meni, da je pomembno, da se od vlagateljev zahteva, naj v javnem registru in pred začetkom študij registrirajo vse študije za regulativne namene, ki se bodo izvajale, in da se omogoči obdobje za predložitev pripomb, v katerem lahko deležniki zagotovijo obstoječe podatke za zagotovitev, da se upoštevajo vse ustrezne informacije; poudarja, da določbe v zvezi z javnimi registri prav tako vsebujejo registracijo potrjenih laboratorijev o podatkih, kdaj se je začela in zaključila študija, ter objavo kontrolnih podatkov, ki jih je treba vključiti v register zgodovinskih kontrol, vključno z metodologijo preskusov, ki se bodo izvajali, ob spoštovanju varstva osebnih podatkov; meni, da se lahko z vlogo predložijo le registrirane le študije v regulativne namene;

41.  poudarja, da je treba od vlagateljev zahtevati, naj vse študije državi članici poročevalki, vključno z neobdelanimi podatki, predložijo v strojno berljivi obliki;

42.  poziva, da se odobri javni dostop za študije, vključno z vsemi podpornimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na vloge za registracijo, v strojno berljivi obliki in v celoti, da se zagotovi preglednost, s čimer se omogoči pravočasen neodvisen nadzor ob spoštovanju varstva osebnih podatkov in zagotovi, da jih lahko tisti, ki so zahtevali študij, uporabljajo samo v nekomercialne namene, da se zaščitijo zadevne pravice intelektualne lastnine;

43.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo ustrezno, da se od vlagatelja ne bi več zahtevalo, naj predloži strokovno pregledano javno dostopno znanstveno literaturo o aktivnih snoveh in povezanih formulacijah, in bi se namesto tega to nalogo dodelilo državi članici poročevalki, ki bi ji pri tem pomagala EFSA;

44.  poudarja, da bi bilo treba strokovno pregledani javno dostopni znanstveni literaturi, če je na voljo, pri oceni dati enako težo v oceni kot študijam, ki temeljijo na dobri laboratorijski praksi; meni, da oboje predstavlja dragocen prispevek k oceni ter da ga je treba presojati glede na relativno kakovost študij in njihov pomen za obravnavano vlogo;

45.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo ustrezno, da od vlagatelja ne bi več zahtevali, naj oceni podatke, ki jih je treba navesti v vlogi, in da bi se ta naloga dodelila državam članicam poročevalkam;

46.  poziva k neodvisni ponovni oceni veljavnih pravil za pregled literature, da bi zagotovili upoštevanje vseh relevantnih študij;

Osnutek ocene, ki ga pripravi država članica poročevalka

47.  vztraja, da bi morale države članice poročevalke strogo uporabljati člen 9 uredbe, da bi zagotovile popolnost vlog, preden so ocenjene kot dopustne;

48.  poudarja, da bi morala ocena vključevati temeljito vrednotenje neobdelanih podatkov, pa tudi podatkov, povezanih s formulacijami končnega izdelka, kot so na voljo v fazi vrednotenja; poziva države članice poročevalke, naj v osnutku poročila o oceni jasno prikažejo, da so bile vse študije ustrezno pregledane glede njihove ustreznosti, znanstvene kakovosti in veljavnosti, in če je to potrebno, vključijo nadaljnje študije, ki jih vlagatelj ni štel za pomembne; poudarja, da bi neupoštevanje podatkov, ki kažejo na negativne učinke, morala temeljiti zgolj na utemeljitvi, podprti z znanstvenimi dokazi, kot je na primer ustrezna uporaba ustreznih usmerjevalnih dokumentov OECD;

49.  poziva Komisijo, naj oceni, kako bi najbolje zagotovili, da bodo aktivne snovi ocenjene na podlagi najpogostejših načinov uporabe, najpogosteje uporabljenih formulacij, odmerka in scenarijev izpostavljenosti;

50.  poziva, naj vse ocene temeljijo na sistematičnem pregledu vseh razpoložljivih dokazov in popolni preglednosti glede uporabe „teže dokazov“;

51.  priporoča, da bi morala država članica poročevalka omejiti število odstavkov na minimum in le v utemeljenih primerih, o katerih se ustrezno poroča; vztraja, da bi bilo treba v primeru, če oceno pripravlja vlagatelj in če so deli vzeti iz dokumentacije vloge, jasno razlikovati med oceno organa in oceno vlagatelja;

Mnenje EFSA o osnutkih poročil o oceni in razvrstitvi aktivnih snovi Evropske agencije za kemikalije (ECHA)

52.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ključni preskusi (npr. najnovejši ekotoksikološki preskusi za talne organizme, ocene koncentracije v okolju in ostankov v prahu, vetru, zraku in vodi, preskusi za dolgotrajne toksične učinke, zlasti za ranljive skupine) ter najnovejši znanstveni in tehnološki napredek vključeni v oceno tveganja;

53.  poziva Komisijo, naj ustrezno posodobi svoj pregled posodobljenih usmerjevalnih dokumentov in smernic za preskušanje;

54.  poziva Komisijo, naj olajša in pospeši dokončanje postopka usklajevanja v zvezi z zahtevami za podatke in metodologijami, zlasti na področju usmerjevalnih dokumentov o ekotoksikologiji ter obstoju in obnašanju snovi v okolju;

55.  poziva Komisijo, naj določi najvišje stopnje ostankov za tla in površinske vode, tako da med drugim uporabi podatke, zbrane s spremljanjem okolja po dajanju na trg;

56.  poziva k zgodnejšemu in učinkovitejšemu uveljavljanju najvišjih mejnih vrednosti ostankov (MRL) ter večji skladnosti na podlagi uskladitve obdobij ocenjevanja med MRL ter odobritvijo ali podaljšanjem odobritve;

57.  poziva, naj se podatki, zbrani s spremljanjem okolja po dajanju na trg, uporabijo za potrjevanje točnosti predvidenih okoljskih koncentracij pri modelih vpliva na okolje;

58.  poziva Komisijo, naj predloži spremembo Uredbe (EU) št. 284/2013 in pri tem vključi zahteve za podatke o dolgoročni toksičnosti pesticidnega izdelka in nadaljnjih načinih izpostavljenosti, in sicer prek erozije tal, ki jo povzročata veter in voda, z uporabo najnovejšega modeliranja;

59.  poziva EFSA, naj redno posodablja svoje usmerjevalne dokumente v skladu z najnovejšim razvojem na vseh pomembnih področjih, da bi ocenila kratko- in dolgoročne učinke ostankov aktivnih snovi, mešanic in formulacij v površinskih vodah, tleh, vetru in prahu;

60.  meni, da bi morali usmerjevalni dokumenti za ocenjevalce tveganja zagotoviti dovolj jasne smernice, da se zagotovi ocenjevanje visoke kakovosti ter predvidljivost in doslednost za prosilce;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo nemudoma sprejmejo vse nesprejete smernice, vključno z najnovejšimi smernicami o čebelah, ki jih je uporabila EFSA v najnovejšem pregledu treh neonikotinoidov;

62.  poziva EFSA, naj dodatno posodobi smernice za čebele ne glede na sprejetje predvidenih smernic, ki bodo upoštevale druge vrste opraševalcev, ter učinke mešanice in tehnično izvedljivost;

63.  pozdravlja pilotno oceno o kumulativnih učinkih in poziva k njenemu dokončanju, kot je bilo načrtovano za konec leta 2018, nato pa k hitremu izvajanju ocen o kumulativnih učinkih kot del postopka registracije; poziva k prednostni obravnavi in pospeševanju raziskav v povezavi z drugimi načini izpostavljenosti poleg ščitničnega in živčnega sistema;

64.  poziva EFSA, Komisijo in države članice, naj pri izračunu „varnih“ odmerkov izpostavljenosti uporabijo dodatni varnostni faktor, da bi v primerih visoke preostale negotovosti, ki jih ni mogoče zmanjšati z dodatnimi preskusi, obravnavali morebitno strupenost mešanic;

65.  poziva EFSA in ECHA, naj bodo informacije, ki jih zagotavljata na svojih spletiščih, prijaznejše za uporabnike, omogočita naj tudi rudarjenje podatkov;

66.  poziva države članice, naj zagotovijo, da jih bodo v EFSA ustrezno zastopali neodvisni nacionalni strokovnjaki; priporoča državam članicam, naj konstruktivno sodelujejo z EFSA;

67.  priporoča, da se znanstvena spoznanja in znanstvene zmogljivosti zavarujejo s podporo, širitvijo in krepitvijo strokovnega omrežja agencij EU, organov držav članic, inštitutov in univerzitetnih raziskovalnih skupin, vključenih v ocene tveganja;

68.  nadalje priporoča, da omrežja sodelovanja na področju mednarodne znanosti z mednarodnimi strokovnjaki podpirajo znanstveno razpravo in znanstveni prispevek, da bi okrepili mednarodno sodelovanje v sistemu strokovnega pregleda, kar bo pripeljalo do bolj mednarodno priznanih visokokakovostnih rezultatov;

69.  priporoča EFSA, naj svoja mnenja objavlja v strokovno pregledanih revijah, da bi spodbudila konstruktivno razpravo in sodelovanje več nacionalnih strokovnjakov in drugih znanstvenikov pri njenem delu;

70.  poziva, da se EFSA in ECHA dodelijo zadostna sredstva, da se jima omogoči neodvisno, nepristransko in pregledno opravljanje nalog ter tako zagotovi visoko raven varstva zdravja ljudi in živali ter okolja, tudi glede na napovedan povečan obseg dela v teh agencijah;

71.  poudarja, da je verodostojnost sistema za registracijo fitofarmacevtskih sredstev močno odvisna od zaupanja javnosti v evropske agencije; poudarja, da je za ohranjanje zaupanja javnosti pomembno, da je znanstveno ocenjevanje pregledno; pozdravlja tudi trajna prizadevanja agencije EFSA, da bi izboljšala svoj sistem, ter najnovejšo posodobitev njene politike neodvisnosti junija 2017, kater cilj je, da zagotovi neodvisnost in obvladovanje morebitnih nasprotij interesov;

72.  poziva EFSA, naj zagotovila, da vsi strokovnjaki, ki sodelujejo pri oceni, pripravijo javno dostopno izjavo o interesih in da se udeležba strokovnjakov z nasprotji interesov izključi iz vseh faz postopka strokovnega pregleda;

73.   predlaga ustanovitev neodvisnega evropskega nadzornega odbora v okviru Evropske agencije za varnost hrane, ki bo pristojen za presojo morebitnih nasprotij interesov;

74.  poziva k dodelitvi ustreznih sredstev, da bi se omogočilo dokončanje spremljanja okolja po dajanju na trg na ravni krajine ter analizo, vključno s spremljanjem ostankov pesticidov v tleh in prahu, te rezultate pa bi bilo treba deliti z EFSA;

75.  poziva EFSA, naj zagotovi, da bo imela potrebno strokovno znanje za celovito oceno razpoložljivosti in uporabe nekemičnih metod;

76.  poziva, naj mehanizem Komisije za znanstvene nasvete deluje na zahtevo kot posrednik pri znanstvenih sporih v zvezi z aktivnimi snovmi;

77.  poziva mehanizem za znanstveno svetovanje, naj začne sistematičen pregled vseh razpoložljivih študij o rakotvornosti glifosata in formulacij na osnovi glifosata, da bi ocenil, ali bi bilo upravičeno pregledati odobritev glifosata v skladu s členom 21 uredbe;

Odobritev aktivnih snovi s strani Komisije

78.  močno obžaluje številne zamude na ravni držav članic in Komisije pred medsebojnim pregledom agencije EFSA in po njem, zlasti zamude pri ocenjevanju snovi, ki izpolnjujejo merila za izključitev, ter poziva države članice in Komisijo, naj spoštujejo roke iz uredbe;

79.  poudarja potrebo po zagotavljanju politične odgovornosti za sprejemanje izvedbenih aktov s postopkom komitologije; izraža pomislek glede pomanjkanja preglednosti v odboru za rastline, živali, hrano in krmo; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo splošno preglednost postopkov, vključno z zagotavljanjem podrobnih zapisnikov o razpravah o komitologiji in zadevnih stališč, zlasti s pojasnilom in z utemeljitvijo sklepov odbora za rastline, živali, hrano in krmo ter z ustanovitvijo rednih skupnih delovnih skupin z Evropskim parlamentom;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo politiko neodvisnosti in zagotovijo, da člani stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo nimajo nasprotij interesov;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj strogo izvajajo člen 4 uredbe in sprejmejo jasna in znanstveno utemeljena merila glede tega, kaj so nesprejemljivi učinki na okolje, ob upoštevanju dejanske izpostavljenosti (akutne in kronične) večjemu številu fitofarmacevtskih sredstev;

82.  poziva Komisijo, naj rabo postopka s potrditvenimi podatki strogo omeji na njegov namen, kot je določeno v členu 6(f) uredbe, in sicer kadar se zaradi novih znanstvenih in tehničnih spoznanj ali med postopkom ocenjevanja določijo nove zahteve; meni, da mora biti varstvo javnega zdravja in okolja na prvem mestu, vlagateljem pa je treba vseeno zagotoviti zanesljiv časovni okvir za registracijo; poudarja, da je popolna dokumentacija bistvena za odobritev aktivnih snovi; obžaluje, da je odstopanje s postopkom s potrditvenimi podatki povzročilo, da vsaj dve aktivni snovi, ki bi bili sicer prepovedani, ostajata na trgu dlje časa;

83.  poziva Komisijo, naj spremeni pomembne usmerjevalne dokumente tako, da bi bili potrditveni podatki sistematično predmet popolnega strokovnega pregleda EFSA, kot to velja za izvirne podatke iz vloge;

84.  poziva Komisijo, naj v odobritev aktivnih snovi vključi pravno zavezujoče ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi odpravila znana tveganja, ki jih predstavljajo fitofarmacevtska sredstva, s tem pa podprla države članice pri opredelitvi ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki so najprimernejši za razmere v njihovih državah, ob upoštevanju kmetijskih, podnebnih in okoljskih pogojev na njihovem ozemlju;

85.  Komisijo tudi poziva, naj zagotovi, da se bosta pri spremljanju po dajanju na trg ocenili tudi učinkovitost in uspešnost izvedenih ukrepov za zmanjšanje tveganja;

86.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo člen 25 uredbe izvajal v celoti, tako da se bodo smeli varovala in sinergisti uporabljati le po odobritvi; poudarja, da bi morale biti zahteve za podatke za odobritev varoval in sinergistov enake kot tiste za aktivne snovi, ter poziva k sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 25(3) uredbe;

87.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 27 uredbe do konca leta 2018 sprejme prvi negativni seznam dodatkov, skupaj z merili in postopkom za ugotavljanje nadaljnjih dodatkov; v zvezi s tem poziva k vključitvi podatkov, zahtevanih v skladu z uredbo REACH, uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in uredbo o biocidih, ter podatkov, ki jih zberejo države članice med oblikovanjem lastnega negativnega seznama dodatkov;

88.  poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijama Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z majhnim tveganjem in z dne 13. septembra 2018 o izvajanju uredbe predloži poseben zakonodajni predlog za spremembo uredbe zunaj tekočega postopka v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), da bi omogočila vzpostavitev strogega in visokokakovostnega skrajšanega postopka ocene, odobritve in registracije;

89.  poziva Komisijo, naj poveča preglednost z vzpostavitvijo spletne strani, na katerem bodo prikazani časovni okvir in faze odobritve vsake aktivne snovi, pri tem pa naj navede sklepe držav članic poročevalk, EFSA in ECHA, sklepe odbora za rastline, živali, hrano in krmo, trajanje dovoljenja in druge ustrezne podatke;

Registracija fitofarmacevtskih sredstev v državah članicah

90.  poziva Komisijo, naj opravi temeljito oceno sistema registracije po območjih, da bi ocenila, kako najbolje zagotoviti ustrezno harmonizirano znanstveno oceno fitofarmacevtskih sredstev, obenem pa zaščitila odgovornost držav članic za njihovo registracijo, omejitev ali zavrnitev registracije, ter pregledala omejitve za zavrnitev registracije;

91.  meni, da je postopek vzajemnega priznavanja ključen za delitev dela in omogočanje upoštevanja rokov; obžaluje zamude držav članic, ki pregledujejo vloge za registracijo, pri pripravi ocen, pa tudi težave pri izvajanju, povezane z načelom vzajemnega priznavanja; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi izboljšala delovanje sistema registracij po območjih; poudarja, da bi moral biti cilj celovitega izvajanja veljavne zakonodaje preprečevanje podvajanja dela in zagotavljanje razpoložljivosti novi snovi kmetom brez nepotrebnega odlašanja;

92.  poziva države članice, naj spoštujejo roke za ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev in določbe, povezane z vzajemnim priznavanjem, kot določa uredba;

93.  poziva EFSA, naj uvede harmonizirane smernice za oceno fitofarmacevtskih sredstev, Komisijo pa, naj jih nato sprejme;

94.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa fitofarmacevtska sredstva predmet ustreznih ocen, vključno s scenariji izpostavljenosti, na podlagi podatkov, pridobljenih za samo fitofarmacevtsko sredstvo, in meni, da je treba ekstrapolacijo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih opraviti le iz podatkov, pridobljenih o aktivnih snoveh, kjer je to znanstveno upravičeno in potrjeno kot zanesljivo s spremljanjem po dajanju na trg;

95.  poziva Komisijo, naj v dveh letih predloži podrobno poročilo Evropskemu parlamentu o nacionalnih praksah ocenjevanja in obvladovanja tveganja v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi;

96.  poziva države članice, naj zagotovijo, da vsaka odločitev glede registracije fitofarmacevtskih sredstev temelji na ustrezni oceni tveganja dejanske akutne in kronične izpostavljenosti ranljivih skupin, ter da se zadevne smernice EFSA ustrezno spremenijo;

97.  poudarja, da je treba od vlagateljev zahtevati, naj zagotovijo vse študije državam članicam, ki preučujejo vlogo za registracijo, vključno z neobdelanimi podatki v strojno berljivi obliki;

98.  poziva, da se odobri javni dostop za študije, vključno z vsemi podpornimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na vloge za registracijo, v strojno berljivi obliki in v celoti, da se zagotovi preglednost, s čimer se omogoči pravočasen neodvisen nadzor ob spoštovanju varstva osebnih podatkov in zagotovi, da jih lahko tisti, ki so zahtevali študij, uporabljajo samo v nekomercialne namene, da se zaščitijo zadevne pravice intelektualne lastnine;

99.  poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo primerno pripisati agenciji EFSA odgovornost za oceno tveganja fitofarmacevtskih sredstev, če vztraja pri tem, da se dejanske odločitve o registraciji fitofarmacevtskih sredstev zaradi upoštevanja razmer v posameznih državah sprejemajo na nacionalni ravni;

100.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost z večjim območnim in medobmočnim sodelovanjem, da bi bolje porazdelile delovno obremenitev in najbolje uporabile svoja sredstva, in naj odstopanja po členu 53 uredbe dovolijo le, če so strogo upoštevane obstoječe zahteve;

101.  meni, da je treba izboljšati sistem vzajemnega priznavanja med območji;

102.  poziva države članice, naj bolje izvajajo postopke registracije na nacionalni ravni, da bi omejile odstopanja in podaljšanja iz člena 53 uredbe na primere, ki so res nujni; poziva države članice, naj strogo uporabljajo člen 53 uredbe, naj sprejmejo in preučijo le popolne vloge za odstopanje in naj Komisiji in drugim državam članicam oddajo le dokončana obvestila o odstopanjih;

103.  poziva Komisijo, naj v celoti uporabi svoje pravice do nadzora po členu 53(2) in(3), da bi omejila odstopanja in podaljšanja, odobrena po členu 53, na utemeljene nujne primere;

104.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo javno posvetovanje z ustreznimi deležniki izvedlo pred odobritvijo kakršnih koli nujnih dovoljenj v skladu s členom 53, ne da bi pri tem prihajalo do nepotrebnih zamud pri izdajanju odobritev za izredne razmere in da se zagotovi, da so vse zadevne zainteresirane strani pravočasno obveščene o tem, ali se dovoljenje za nujne primere izda ali zavrne;

105.  poziva države članice, naj objavijo izpolnjene obrazce za vloge zahtevkov za nujno registracijo po členu 53, ki jih prejmejo, ne glede na to, ali je registracija odobrena ali zavrnjena;

106.  poziva Komisijo, naj dokončno določi metode za določanje, ali je treba uporabiti nekatera odstopanja, predvsem kar zadeva „zanemarljivo izpostavljenost“ ali „resno nevarnost za zdravje rastlin“;

107.  poziva države članice, naj druga drugo ter Komisijo in javnost obveščajo o registraciji in zavrnitvi fitofarmacevtskega sredstva, pa tudi o blažilnih ukrepih, da bi zagotovile vseevropski pregled nad fitofarmacevtskimi sredstvi na trgu in obvladovanjem tveganj v zvezi z njimi;

108.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo izmenjavo podatkov o varnejših fitofarmacevtskih sredstvih, ki bi lahko nadomestili fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo kandidatke za zamenjavo, da bi olajšali primerjalno oceno fitofarmacevtskih sredstev;

109.  ugotavlja, da raziskave o uporabi bakra na območjih, kjer je ta uporaba del dolgotrajne prakse, kaže vplive na mikrobiologijo prsti; se strinja, da bi se moral baker šteti za prehodni material, ki se uporablja za varstvo rastlin, in da bi bilo treba njegovo uporabo postopno opustiti, ko bodo na voljo boljše alternative;

110.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj in uporabo trajnostnih in ekoloških alternativ za varstvo rastlin, ukrepov integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in pesticidov z majhnim tveganjem kot pomemben ukrep za zmanjšanje negativnih učinkov varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; priznava potrebo po več raziskavah in razvoju teh izdelkov; zato poziva Komisijo, naj oceni možnosti za spodbujanje inovacij na tem področju;

111.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembe uredbe, da se nosilcem dejavnosti olajšajo postopki v zvezi z uporabo in dajanjem fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem v promet; meni, da je treba zagotoviti pojasnila, zlasti v zvezi z dajanjem osnovnih snovi na trg;

112.  poziva k preglednem in pravičnem dostopu do aktivnih snovi za formulatorje fitofarmacevtskih sredstev v sektorju MSP;

113.  poziva Komisijo, naj opravi analizo vpliva zahtev veljavne zakonodaje o ureditvi registracije in trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi in biocidnimi pripravki v smislu človeških virov in ekonomskih zmogljivosti, s katerimi razpolagajo proizvajalci iz sektorja MSP, in ob vsaki spremembi veljavnih predpisov; rezultate takih analiz je treba objaviti in se o njih posvetovati;

114.  poziva k usklajeni opredelitvi „uporabe v manjši meri“, da bi spodbudil vzpostavitev enakih pogojev, ter priporoča oblikovanje enotnega seznama EU za glavne posevke;

115.  poziva Komisijo, EFSA in države članice, naj zagotovijo, da so vsi ustrezni deležniki vključeni v vse dejavnosti deležnikov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi, kot je določeno v Direktivi 2003/35/EC1a in Aarhuški konvenciji;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno izpolnjevanje zahtev iz uredbe v zvezi s prednostnim razvrščanjem nekemičnih metod;

o
o   o

117.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 463, 21.12.2018, str. 73.
(2) Kot je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
(3) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(4) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(5) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(6) UL L 156, 25.6.2003, str. 17.
(7) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(8) UL L 155, 11.6.2011, str. 127.
(9) UL L 93, 3.4.2013, str. 1.
(10) UL L 93, 3.4.2013, str. 85.
(11) UL L 173, 30.6.2016, str. 52.
(12) UL L 208, 2.8.2016, str. 1.
(13) UL L 333, 15.12.2017, str. 10.
(14) UL C 58, 15.2.2018, str. 102.
(15) UL C 346, 27.9.2018, str. 117.
(16) UL C 252, 18.7.2018, str. 184.
(17) UL C 86, 6.3.2018, str. 62.
(18) UL C 86, 6.3.2018, str. 51.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0356.
(20) Sodba Sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 23. novembra 2016 v zadevi Bayer CropScience SA-NV, Stichting De Bijenstichting proti College voor de toelating van gewasbeschermingsmiddelen en biociden (, C-442/14, ECLI:EU:C:2016:890.
(21) EFSA Journal 2015;13(11):4302.
(22) EFSA Journal 2017;15(9):4979.
(23) https://ec.europa.eu/research/sam/pdf/sam_ppp_report.pdf
(24) UL L 276, 20.10.2010, str. 33.
(25) Predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih].
(26) Glej sodbo v zadevi Pari Pharma GmbH proti Evropski agenciji za zdravila (T-235/15); glej tudi sodbo v zadevi MSD Animal Health Innovation GmbH in Intervet International BV proti Evropski agenciji za zdravila (T-729/15) in sodbo v zadevi PTC Therapeutics International Ltd proti Evropski agenciji za zdravila (T-718/15).
(27) UL C 95, 3.4.2013, str. 1.
(28) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5348
(29) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(30) Glej Hallmann, C.A., Sorg, M., Jongejans, E., Siepel, H., Hofland, N., Schwan, H., et al. (2017) More than 75 percent decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas (Več kot 75 % upad celotne biomase letečih žuželk v zavarovanih območjih). PLoS ONE 12(10): e0185809. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0185809


Vzpostavitev namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki *
PDF 153kWORD 52k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Direktive Sveta (Euratom) št. 1368/2013 (COM(2018)0467 – C8-0314/2018 – 2018/0252(NLE))
P8_TA(2019)0024A8-0441/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0467),

–  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0314/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0441/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Namenski program financiranja lahko ustvari dodatno dodano vrednost Unije, tako da znotraj Unije postane kazalnik za varno upravljanja tehnoloških zadev pri jedrski razgradnji in širjenju znanja. Takšna finančna pomoč bi se morala zagotavljati na podlagi predhodne ocene, ki opredeli posebne potrebe in izkaže dodano vrednost Unije s ciljem podpreti razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
(2)  Namenski program financiranja lahko ustvari dodatno dodano vrednost Unije, tako da znotraj Unije postane kazalnik za varno upravljanja tehnoloških zadev pri jedrski razgradnji in širjenju znanja. Takšna finančna pomoč bi se morala zagotavljati na podlagi predhodne ocene, ki opredeli posebne potrebe in izkaže dodano vrednost Unije s ciljem podpreti razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Takšna finančna pomoč pa ne bi smela biti precedens za financiranje prihodnje jedrske razgradnje na ravni Unije. Pobuda za izvajanje in financiranje razgradnje jedrskih objektov bi morala v prvi vrsti ostati v pristojnosti držav članic.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja o postopku razgradnje v Uniji, saj takšni ukrepi ustvarijo največjo dodano vrednost Unije in prispevajo k varnosti zaposlenih in splošne javnosti.
(15)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja ter izmenjavo najboljših praks in izkušenj med državami članicami v zvezi s postopkom razgradnje v Uniji, saj takšni ukrepi ustvarijo največjo dodano vrednost Unije in prispevajo k varnosti zaposlenih in splošne javnosti ter varstvu okolja.
Predlog spremembe 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Skupno raziskovalno središče bi moralo prevzeti namensko pobudo za organizacijo zbiranja, razvoja in izmenjave znanja na področju razgradnje na ravni Unije, pri čemer ne bi smelo izključiti mednarodnega sodelovanja. V pobudi bi bilo treba upoštevati večstranske izzive, vključno z raziskavami in inovacijami, standardizacijo, regulacijo, usposabljanjem in izobraževanjem ter industrijo.
Predlog spremembe 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za razgradnjo jedrskih objektov, zajetih v to uredbo, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.
(16)  Za razgradnjo jedrskih objektov, zajetih v to uredbo, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, tudi iz tretjih držav, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.
Predlog spremembe 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Ukrepe iz programov Kozloduj in Bohunice bi bilo treba izvajati s skupnimi finančnimi prizadevanji Unije in Bolgarije oz. Slovaške. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov
(20)  Ukrepe iz programov Kozloduj in Bohunice bi bilo treba izvajati s skupnimi finančnimi prizadevanji Unije ter Bolgarije in Slovaške. Treba bi bilo določiti spodnjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov.
Predlog spremembe 6
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Ta uredba vzpostavlja namenski finančni program za „razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ (v nadaljevanju: program), osredotočen na potrebe, ugotovljene na sedanji podlagi. V obdobju 2021–2027 večletnega finančnega okvira bo v podporo Bolgariji in Slovaški pri varni razgradnji njunih jedrskih reaktorjev prve generacije ter pri izvajanju postopka razgradnje in ravnanju z radioaktivnimi odpadki iz jedrskih objektov Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča (JRC).
Ta uredba vzpostavlja namenski finančni program za „razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ (v nadaljevanju: program), osredotočen na potrebe, ugotovljene na sedanji podlagi. V obdobju 2021–2027 večletnega finančnega okvira bo v podporo Bolgariji in Slovaški pri varni razgradnji njunih jedrskih reaktorjev, ki so bili predčasno ustavljeni, ter pri izvajanju postopka razgradnje in ravnanju z radioaktivnimi odpadki iz jedrskih objektov Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča (JRC), pomagal pa bo tudi zaščititi delavce, predvsem v zdravstvenem pogledu, ter splošno javnost in okolje.
Predlog spremembe 7
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Skupnost) in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
V uredbi so določeni cilji programa, skupni proračun za obdobje 2021–2027, vključno s točno razdelitvijo zneska med tri programe, oblike financiranja Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Skupnost) in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Predlog spremembe 8
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega naslednje: izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov iz razgradnje; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela programa;
(2)  „načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega naslednje: izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo, in program za zaščito delavcev; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov iz razgradnje; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela programa;
Predlog spremembe 9
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
(5a)   „tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica Unije.
Predlog spremembe 10
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1
Na podlagi sedanjih potreb za obdobje 2021–2027 namerava program zlasti pomagati Bolgariji in Slovaški pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj oz. programa razgradnje jedrske elektrarne Bohunice, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj programov, ter podpreti program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU.
Na podlagi sedanjih potreb za obdobje 2021–2027 namerava program zlasti pomagati Bolgariji in Slovaški pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj oz. programa razgradnje jedrske elektrarne Bohunice, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj teh objektov, ter podpreti program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja in najboljših praks o razgradnji jedrskih objektov in ravnanju z jedrskimi odpadki na vse države članice EU.
Predlog spremembe 11
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka c
(c)  razvoj vezi in izmenjav znanja o razgradnji jedrskih objektov med zainteresiranimi stranmi Unije z namenom razvoja potencialnih sinergij v Uniji.
(c)  razvoj vezi in izmenjav znanja o razgradnji jedrskih objektov med zainteresiranimi stranmi Unije, zlasti industrijo, ter ravnanje z jedrskimi odpadki in njihovo odlaganje z namenom razširjanja znanja in izmenjave izkušenj na vseh ustreznih področjih, kot so raziskave in inovacije, urejanje in usposabljanje, ter razvoja potencialnih sinergij v Uniji.
Predlog spremembe 12
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:
2.  Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:
Predlog spremembe 13
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
S programom se lahko financirajo upravičeni stroški ukrepa do najvišje stopnje, kot je določena v prilogah I in II. Najvišja stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu Kozloduj ali programu Bohunice, ne presega 50 %. Preostalo sofinanciranje zagotovi Bolgarija oziroma Slovaška.
S programom se lahko financirajo upravičeni stroški ukrepa, kot je določeno v prilogah I in II. Najnižja stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu Kozloduj ali programu Bohunice, ni nižja od 50 %. Preostalo sofinanciranje zagotovi Bolgarija oziroma Slovaška.
Predlog spremembe 14
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2
2.  Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najvišja stopnja sofinanciranja EU, določena na 50 %.
2.  Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najnižja stopnja sofinanciranja Unije, določena na 50%.
Predlog spremembe 15
Predlog uredbe
Priloga II – točka 2
2.  Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najvišja stopnja sofinanciranja EU, določena na 50 %.
2.  Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najnižja stopnja sofinanciranja Unije, določena na 50%.

Poročilo o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko
PDF 153kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o izvajanju trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko (2018/2106(INI))
P8_TA(2019)0025A8-0459/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani(2) ter spremnega vmesnega poročila(3),

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije z dne 18. marca 2015, 18. februarja 2016 in 5. aprila 2017 o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med EU in Srednjo Ameriko (COM(2015)0131, COM(2016)0073 in COM(2017)0160),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2018 o razmerah v Nikaragvi(4) ter izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o razmerah v Nikaragvi z dne 2. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine o upravljanju globalizacije in o družbeni odgovornosti podjetij v EU ter v latinskoameriških in karibskih državah, ki sta bili sprejeti na Dunaju 20. septembra 2018,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 (SWD(2017)0364),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018 o poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju v sporazumih EU o prosti trgovini(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike(6) in z dne 25. oktobra 2018 o izkoriščanju globalizacije: trgovinski vidiki(7),

–  ob upoštevanju poročila z dne 14. junija 2018 o četrtem zasedanju pridružitvenega odbora,

–  ob upoštevanju poročila z dne 13. junija 2018 forumu civilne družbe četrtega srečanja odbora za trgovino in trajnostni razvoj o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko(8),

–  ob upoštevanju povzetka razprave med skupnim zasedanjem evropskih in srednjeameriških svetovalnih skupin civilne družbe dne 16. junija 2016(9),

–  ob upoštevanju javnih predstavitev, ki jih je Odbor za mednarodno trgovino (INTA) organiziral 20. junija 2018, 15. marca 2016 in 27. marca 2012,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(10),

–  ob upoštevanju skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Buenos Airesu decembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0459/2018),

A.  ker je pridružitveni sporazum (v nadaljnjem besedilu: sporazum) med EU in Srednjo Ameriko prvi pridružitveni sporazum med dvema regijama, ki ga je sklenila EU; ker temelji na treh dopolnjujočih se stebrih, in sicer političnem dialogu, sodelovanju in trgovini; ker je bil trgovinski steber sporazuma (del IV) med pogajanji dokaj širok in ambiciozen, vendar mu, če gledamo za nazaj, manjkajo posodobljene določbe, med drugim o spolu in trgovini, digitalni trgovini in e-trgovanju, javnem naročanju, naložbah, boju proti korupciji ter malih in srednjih podjetjih;

B.  ker se trgovinski steber sporazuma začasno uporablja za pet let: od 1. avgusta 2013 za Honduras, Nikaragvo in Panamo, od 1. oktobra 2013 za Kostariko in Salvador, od 1. decembra 2013 pa za Gvatemalo;

C.  ker se stebra političnega dialoga in sodelovanja še vedno ne izvajata, saj nekatere države članice sporazuma še niso ratificirale; ker neizvajanje teh stebrov povzroča neravnovesje med vprašanji, povezanimi s trgovino, in političnimi vprašanji, in sicer temeljnimi vrednotami EU, kot je spodbujanje demokracije in človekovih pravic;

D.  ker je srednjeameriški trg razmeroma majhen, saj s skoraj 43 milijoni prebivalcev pomeni 0,25 % svetovnega BDP;

E.  ker so bile v zadnjih petnajstih letih države Srednje Amerike bolj odprte za trgovino kot druge države z enako ravnjo dohodkov; ker pa je glavni vir trgovine z drugimi državami še vedno uvoz;

F.  ker je za Srednjo Ameriko najpomembnejši trg regija sama, saj je Srednjeameriški skupni trg drugi največji trgovinski partner večine držav v regiji in dosega 26 % vsega izvoza;

G.  ker je izvajanje trgovinskih sporazumov EU ena ključnih prednostnih nalog za Parlament, Svet in Komisijo, saj omogoča spremljanje, ocenjevanje in prilagajanje skupne trgovinske politike EU; ker je poročanje o izvajanju sporazuma s Srednjo Ameriko pravočasen in koristen prispevek k premisleku o njegovi morebitni posodobitvi;

H.  ker je zdaj na voljo dovolj izkušenj, podatkov in statističnih informacij za oceno izvajanja trgovinskega stebra sporazuma; ker so v resoluciji Parlamenta, sprejeti 11. decembra 2012 sočasno z njegovo odobritvijo sporazuma, navedeni cilji za trgovinski steber in vključena priporočila o nadaljnjih ukrepih med njegovim izvajanjem(11), ki so pomembna za potekajočo analizo;

I.  ker je Sodišče Evropske unije v mnenju 2/15 z dne 16. maja 2017(12) potrdilo, da skupna trgovinska politika temelji na vrednotah in da je spodbujanje trajnostnega razvoja njen sestavni del;

J.  ker so razmere na področju človekovih pravic v več srednjeameriških državah zaskrbljujoče;

Glavne ugotovitve in priporočila

1.  meni, da se skuša s sporazumom izpolniti eden ključnih začetnih ciljev, in sicer okrepiti proces regionalnega povezovanja med državami Srednje Amerike s podpiranjem institucij, sodelovanja in dialogov znotraj regije, prispevanjem k izpolnjevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), izpolnjevanju splošne agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, v okviru načela glede skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pa tudi h komplementarnosti njihovih proizvodnih sektorjev, olajševanjem čezmejnih izmenjav in spodbujanjem trajnostne gospodarske rasti v regiji; ponavlja, da sporazum prispeva k utrjevanju širše strateške razsežnosti partnerstva med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi; meni, da je bistveno zagotoviti, da bo začel sporazum veljati v celoti, kar je odvisno od notranje ratifikacije v nekaterih državah članicah EU(13), ter da bosta obe pogodbenici učinkovito in ustrezno izvajali vse določbe trgovinskega stebra;

2.  želi spomniti, da je pomembno okrepiti dvoregionalno sodelovanje, da se ohrani in okrepi mnogostranski trgovinski sistem, ki je eden ključnih stebrov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ter da se zagotovi ekonomsko upravljanje na podlagi pravil za pravičnejšo ter bolj vključujočo in trajnostno trgovino; zlasti želi spomniti, da podpira Svetovno trgovinsko organizacijo, in poudarja njeno vlogo pri vzpostavljanju ekonomske stabilnosti ter podpiranju rasti in razvoja, ter poziva pogodbenici, naj dialog, ki ga omogoča sporazum, izkoristita za opredelitev in razvoj skupnih strategij za potrebno posodobitev STO;

3.  poudarja, da je Srednja Amerika ena od regij, ki jih podnebne spremembe in naravne nesreče najbolj prizadevajo, zato poziva, naj se podrobno proučijo odnos med spremembo rabe zemljišč zaradi liberalizacije naložb in dostopom do lastništva ter širjenjem monokultur, zaščita vodnih virov in sladke vode in dostop do njih ter potreba po vzdrževanju in/ali razvijanju ustreznih javnih služb ter sodelovanje pri razvoju javnega prevoza in energetskih sistemov, ki ne onesnažujejo okolja;

4.  poudarja, da sporazum predvideva pravičen in predvidljiv odnos na podlagi pravil, ki spodbuja varnejše gospodarsko okolje med trgovinskima partnericama v skladu z načeli trajnostnega razvoja ter spoštovanja človekovih pravic in delovnih in okoljskih standardov ob podpiranju pravne države in dobrega upravljanja, ter poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti korupciji; meni, da takšna predvidljivost spodbuja gospodarsko rast, izmenjavo blaga, zagotavljanje storitev, sodelovanje pri javnih naročilih, privlačnost naložb, kakovostno zaposlovanje ter izboljšane delovne pogoje in življenjski standard, tudi če se tokovi ne razvijajo vedno linearno;

5.  poziva Komisijo, naj predloži posodobljena in celovita letna poročila o izvajanju sporazuma, k čemur se poziva v ustreznih izvedbenih uredbah; meni, da so informacije v poročilu o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov pomanjkljive (SWD(2017)0364); ugotavlja, da podatki o uvozu iz Srednje Amerike močno nihajo, saj je pri izvozu poudarek na blagu, katerega cene temeljijo na svetovnem trgu, ali delih proizvodov v globalnih vrednostnih verigah; odločno spodbuja pogodbenici, naj za primerno oceno izvajanja sporazuma sprejmeta ustrezne ukrepe za izboljšanje zbiranja in zagotavljanja rednih, posodobljenih, primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov o relevantnih sektorjih, med drugim o trgovini z blagom in storitvami, naložbah in podnebnih spremembah, pa tudi o stopnji konsolidacije dejavnostih malih in srednjih podjetij, ter naj izvedeta ocene na podlagi podatkov, razčlenjenih po spolu; poleg tega spodbuja pogodbenici, naj spremljata izvajanje mednarodno dogovorjenih standardov za boj proti pranju denarja ter davčnim utajam in izogibanju davkom; ponovno poziva Komisijo, naj posodobi in vzpostavi skupno metodologijo za skladnejše ocenjevanje izvajanja svojih trgovinskih sporazumov;

6.  pozdravlja, da so se trgovinski tokovi med pogodbenicama v splošnem izkazali za odporne kljub neugodnemu mednarodnemu gospodarskemu okviru; ugotavlja, da se je izvoz EU povečal za 22 %, uvoz iz petih držav Srednje Amerike pa za 18,3 %, da je glavni cilj izvoza EU v Srednjo Ameriko Kostarika, ki ji sledita Panama in Gvatemala, in da je glavna izvoznica blaga v EU Kostarika, ki ji sledita Honduras in Gvatemala; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je izvoz iz Kostarike v EU zaradi selitve velikega proizvajalca informacijske opreme v jugovzhodno Azijo leta 2015 zmanjšal kar za 40,4 %, zato se je skupni uvoz iz Srednje Amerike zmanjšal za 16,8 %;

7.  obžaluje, da niti Srednja Amerika niti EU ne uporabljata svojih odobrenih tarifnih kvot v celoti, zato poziva, naj se opredelijo morebitni sektorji, v katerih bi bilo treba spodbujati nadaljnjo izmenjavo; obžaluje, da so podatki o stopnji uporabe preferencialov na voljo samo za Kostariko; je zaskrbljen, da je le 16,6 % upravičenega izvoza EU v Kostariko koristilo prostotrgovinski sporazum, pri čemer je stopnja za izvoz Kostarike v EU znašala 92 %(14); želi spomniti, da je ključno zagotoviti bolj vključujočo trgovino in olajšati ustrezno vključevanje malih in srednjih podjetij ter zlasti malih kmetov v vrednostne verige; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dejavno ukrepa, da bi se evropski proizvajalci, zlasti mala in srednja podjetja, bolj zavedali priložnosti sporazuma in jih lažje izkoriščali, da bi povečali stopnje uporabe preferencialov in uporabo obstoječih tarifnih kvot;

8.  je seznanjen, da glavni proizvodi, ki jih Srednja Amerika izvaža v EU, še vedno izhajajo predvsem iz primarnega sektorja ter vključujejo proizvode z razmeroma nizko dodano vrednostjo, kot so tekstil, kava, sladkor, avtomobilski deli in kozice, medtem ko so glavni proizvodi, ki jih EU izvaža v Srednjo Ameriko, stroji in naprave, proizvodi kemične ali z njo povezane industrije ter oprema za prevoz; vendar ugotavlja, da sporazum začenja prispevati k posodobitvi in diverzifikaciji izvoza iz Srednje Amerike z višjo dodano vrednostjo, kot so igle, protetične in medicinske naprave, ter k povečanju izvoza proizvodov, ki imajo certifikat pravične trgovine in ekološke pridelave;

9.  obžaluje, da niti tretje letno poročilo niti poročilo o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov EU za leto 2016 ne vključujeta bistvenih podatkov za ocenjevanje naložbenih tokov; poziva Komisijo, naj te podatke vključi v prihodnja poročila;

10.  je seznanjen, da se je skupna trgovina EU s storitvami s Srednjo Ameriko nekoliko zmanjšala in se zdi, da je osredotočena na Panamo in Kostariko, ter poziva Komisijo, naj zagotovi nadaljnje analize za posamezne države po sektorjih;

11.  priznava napredek v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, pravili o poreklu ter tehničnimi ovirami za trgovino, in poziva pogodbenici, naj okrepita zgodnje opozarjanje in preglednost ter izmenjavo informacij o notranji zakonodaji in postopkih; je seznanjen, da je Srednja Amerika zaskrbljena zaradi novega pravnega okvira EU, ki bi lahko oviral izvoz palmovega olja; ponavlja, da so potrebne pravočasne informacije in več predhodnih izmenjav, da bi pogodbenicama omogočili, da predvidita spreminjajoče se vzorce in se nanje prilagodita ter izpolnita notranje pravne obveznosti;

12.  poudarja, da je treba doseči nadaljnji napredek, na primer v zvezi s težavo diskriminatornih davkov Kostarike na uvoz alkoholnih pijač; je zaskrbljen tudi zaradi nerešenih vprašanj v zvezi z učinkovito zaščito geografskih označb, na primer v Kostariki (manchego), Gvatemali (parmezan) ali Hondurasu (seznam generičnih proizvodov), ter priporoča nadaljnja prizadevanja v zvezi s skladnostjo;

13.  obžaluje, da v obstoječem sporazumu ni posebnega poglavja o malih in srednjih podjetjih, ter spodbuja Komisijo, Evropsko službo za zunanje sodelovanje (ESZS), države članice in Srednjo Ameriko, naj tako poglavje vključijo pri prihodnjem pregledu sporazuma; poziva pogodbenici, naj malim in srednjim podjetjem zagotovita vso pravno in upravno podporo in orodja, ki jih ta potrebujejo za sodelovanje v trgovini in naložbah v okviru sporazuma, omogočita večje izmenjave in izboljšata udeležbo, da bi izkoristili prednosti sporazuma, med drugim tudi z aktivnimi ukrepi za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter vzpostavitvijo kontaktnih točk in posebnega spletišča zanje; ponovno poziva k ukrepom ozaveščanja o sporazumu in razpoložljivi podpori med deležniki, zlasti malimi in srednjimi podjetji v obeh regijah; ponovno poziva k spodbujanju sodelovanja z ustreznimi tehničnimi in finančnimi viri v sektorjih, ki so strateški za obe regiji;

14.  poudarja, da je pravično in pregledno odpiranje trgov javnih naročil v Srednji Ameriki bistveno za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja; z zaskrbljenostjo meni, da bi se lahko trgi javnih naročil v Srednji Ameriki dodatno odprli na ravni centralnih in regionalnih vlad;

15.  meni, da so netarifni ukrepi znotraj regije velika ovira za naložbe v Srednji Ameriki; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države Srednje Amerike evropskim vlagateljem omogočile boljše naložbene pogoje in boljše lokalno poslovno okolje z boljšim zaposlovanjem in infrastrukturo, v katerem bodo obravnavane bistvene razvojne potrebe regije;

16.  vztraja pri učinkovitem izvajanju posebnih zavez, povezanih z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju, ki so sestavni del sporazuma in so bistvene za uresničitev zastavljenih ciljev; je seznanjen, da bo Komisija leta 2019 z neodvisnimi strokovnjaki izvedla naknadno oceno sporazuma, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bi jo morala ponoviti tudi v prihodnosti; želi spomniti, da je v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju določena vzpostavitev notranjih svetovalnih skupin ali odborov za zadeve, povezane z delom, okoljem in trajnostnim razvojem; pozdravlja zlasti, da so svetovalni mehanizmi civilne družbe zdaj vzpostavljeni v vseh državah Srednje Amerike; se zaveda, da so bili izraženi resni pomisleki glede neodvisnosti teh svetovalnih skupin v nekaterih državah Srednje Amerike in njihove zmožnosti udeležbe; v zvezi s tem obžaluje, da srečanja pridružitvenega odbora in pododborov ter foruma za dialog s civilno družbo leta 2017 niso potekala, in vztraja, da morajo srečanja potekati najmanj vsako leto; poziva pogodbenici sporazuma, naj hitro vzpostavita mehanizme in potrebna finančna sredstva za okrepitev notranjih svetovalnih skupin, da se zagotovijo neodvisne predstavniške organizacije civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom deležnikov, da bodo ti ustrezno sodelovali; poleg tega poziva pogodbenici sporazuma, naj vzpostavita učinkovite mehanizme za dialog s svetovalnimi skupinami in člani različnih pododborov ter jih vključita v procese naknadnega ocenjevanja, predvidene za leto 2019; pozdravlja priporočila s tretjega skupnega zasedanja evropskih in srednjeameriških notranjih svetovalnih skupin 16. junija 2016 ter poziva pogodbenici, naj jih izvedeta; želi spomniti, da poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vsebuje pravno zavezujoče določbe za učinkovito izvajanje delovnih, socialnih in okoljskih standardov; pozdravlja dejstvo, da je bila s sporazumom tlakovana pot za reden dialog o izvajanju skupnih zavez; se zaveda, da je Parlament spodbudil Komisijo, naj okrepi mehanizme spremljanja, izvajanja in izvrševanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju; zato pozdravlja načrt Komisije s 15 točkami za večjo učinkovitost poglavij EU o trgovini in trajnostnem razvoju ter želi spomniti, da mora Komisija nadaljevati dialog z različnimi vpletenimi akterji, vključno s Parlamentom, o učinkovitem mehanizmu izvrševanja zavez iz trgovinskih sporazumov, ki so povezane z delom in varstvom okolja;

17.  poziva pogodbenici, naj pregledata sporazum ter vanj vključita primeren in učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki bo vključeval razmislek o odvračalnih sankcijah poleg drugih metod izvrševanja, ki naj se uporabijo kot zadnja možnost v primeru resnih kršitev, ter omogočal ustrezno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe;

18.  odločno poziva EU in vse države Srednje Amerike, naj ratificirajo in v celoti izvajajo večstranske okoljske sporazume o boju proti podnebnim spremembam, zlasti Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariški sporazum; poudarja, da morata EU in Srednja Amerika okrepiti sodelovanje na tem področju;

19.  je seznanjen z različnimi poročili za posamezne države, ki jih je pripravila MOD, in z izzivi, ki so še vedno prisotni; poziva zadevne države Srednje Amerike, naj izkoreninijo nasilje nad sindikalisti in domorodnimi ljudstvi ter sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito izvajanje temeljnih konvencij MOD o svobodi združevanja, kolektivnih pogajanjih, nediskriminaciji in delu otrok; poudarja pomen okrepitve delovnih inšpekcij in socialnega dialoga;

20.  prosi Komisijo za zagotovila, da blago ali deli blaga, proizvedeni v conah izvozne proizvodnje, ne spadajo k preferencialnim tarifam sporazuma, saj tem conam ni treba izpolnjevati mednarodnih standardov delovnega prava in nacionalnih okoljskih zakonov; prosi Komisijo za konkretne informacije o carinskih ali drugih določbah, ki se uporabljajo za ločevanje proizvodov, ki izvirajo iz con izvozne proizvodnje in zato odprava tarif zanje ne velja;

21.  poudarja, da se pragovi, določeni v stabilizacijskem mehanizmu za banane, ki je priložen sporazumu in velja do leta 2020, ne bi smeli prekoračiti in da bi morali pogodbenici, ko bo mehanizem potekel, še naprej zagotavljati statistične podatke, tudi o pridelkih v okviru pravične trgovine in ekoloških pridelkih; ugotavlja, da sta Nikaragva in Gvatemala septembra 2018 presegli svoj prag (349 % oziroma 102 %), in je zaskrbljen, da ima to posledice za evropske pridelovalce banan; želi spomniti na zavezo Komisije, da bo najpozneje do 1. januarja 2019 ocenila položaj evropskih pridelovalcev banan in da bo mogoče v primeru resnega poslabšanja trga ali položaja teh pridelovalcev predvideti podaljšanje veljavnosti mehanizma; želi spomniti, da bi morala Komisija glede na stabilizacijski mehanizem in zaščitno klavzulo iz sporazuma Evropskemu parlamentu in zadevnim industrijskim sektorjem dati na voljo podrobnejše in rednejše informacije o takih spremembah na tem trgu;

22.  poudarja, da imajo lahko nedavne politične in gospodarske spremembe, ki vključujejo nasilje, nekaznovanost, korupcijo, krhke sodne sisteme in pomanjkljivo pravno državo v številnih državah Srednje Amerike, gospodarske posledice, ki bodo negativno vplivale na celotno regijo in bi lahko povzročile njeno destabilizacijo; je zlasti zaskrbljen zaradi trenutnih razmer v Nikaragvi in jih ostro obsoja; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje sodelovanje, naj še naprej skrbno spremljata razmere v Nikaragvi in po potrebi ocenita, kateri ukrepi bi se lahko sprejeli glede na pridružitveni sporazum; želi spomniti, da je klavzula o demokraciji bistven element vseh sporazumov Unije s tretjimi državami;

23.  želi spomniti na obveznost EU, določeno v členu 8 PDEU, ter zavezo EU in drugih podpisnic izjave o trgovini in spolu iz Buenos Airesa o vključevanju načela enakosti spolov v trgovinsko politiko; poziva pogodbenici, naj okrepita poudarek sporazuma na spolu, pri prihodnjem pregledu pa spodbudita in podpreta vključitev posebnega poglavja o spolu;

24.  poziva Avstrijo, Belgijo in Grčijo, naj ratificirajo sporazum, ter ponavlja, kako pomembno je izvajanje drugih delov sporazuma v celoti, vključno s sodelovanjem pri gospodarskem in trgovinskem razvoju (člen 52 in drugi);

25.  pozdravlja dejstvo, da pogodbenici začenjata upravne in institucionalne postopke za sprejetje ustreznega protokola za vključitev Hrvaške v sporazum;

o
o   o

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, ESZS, državam članicam, vladam držav Srednje Amerike in skupščini EuroLat.

(1) UL L 346, 15.12.2012, str. 3.
(2) UL C 434, 23.12.2015, str. 181.
(3) Vmesno poročilo z dne 8. novembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.
(5) UL C 227, 28.6.2018, str. 27.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0230.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0439.
(8) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/july/tradoc_157150.pdf.
(9) https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/resources/docs/en_joint-document_advisory-groups_16-june-2016_final.pdf.
(10) UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(11) Mnenje Odbora za zunanje zadeve z dne 19. septembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani.
(12) ECLI:EU:C:2017:376.
(13) Do 10. septembra 2018 sporazuma še niso ratificirali Avstrija, Belgija, Združeno kraljestvo in Grčija. http://www.consilium.europa.eu/sl/documents-publications/treaties-agreements/agreement/?id=2012001.
(14) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Tretje letno poročilo o izvajanju dela IV Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (COM(2017)0160).


Vzpostavitev programa InvestEU ***I
PDF 347kWORD 119k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))(1)
P8_TA(2019)0026A8-0482/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
P8_TA(2019)0026A8-0482/2018
k predlogu Komisije
P8_TA(2019)0026A8-0482/2018
---------------------------------------------------------
P8_TA(2019)0026A8-0482/2018

Predlog
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa InvestEU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(-1)  Evropski sklad za strateške naložbe se je izkazal za dragoceno orodje za mobilizacijo zasebnih naložb prek uporabe jamstva EU in lastnih sredstev skupine EIB.

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 z 1,8 % BDP EU, kar je zmanjšanje z 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009, za približno 20 % nižje od stopenj naložb pred svetovno finančno krizo. Zato so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje javne in zasebne naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za vzdržno dolgoročno rast zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih, da se dosežejo cilji politike Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Ta raznolikost je povzročila tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Odsotnost združljivih pravil je ovirala tudi kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo tako kombiniranje koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v okviru sheme enotnega proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, ▌vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer z zagotavljanjem podpore naložbam in dostopa do financiranja.

(4)  Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi v podporo navedenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije, ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju kar najvišje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite uporabe virov na podlagi pristopa krožnega gospodarstva, trajnosti in vključujočnosti gospodarske rasti Unije ter socialne odpornosti in ▌povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. S tem bi gospodarstvo Unije in finančni sistem postala odpornejša in povečala njeno sposobnost odzivanja na ciklične gospodarske krize. V ta namen bi moral sklad InvestEU podpirati tehnično, ekonomsko in socialno vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev, kot je to primerno. Sklad bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na zagotavljanje strateških, dolgoročnih koristi na ključnih področjih politik Unije, ki sicer ne bi prejela financiranja oziroma bi bilo to premajhno, ter tako prispevati k doseganju ciljev politike Unije.

(5a)  Komisija in izvajalski partnerji bi morali zagotoviti, da program InvestEU izkorišča vsa dopolnjevanja in sinergije s financiranjem z nepovratnimi sredstvi in drugimi ukrepi na področjih politik, ki jih podpira, v skladu s cilji drugih programov Unije, kot so program Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, program za digitalno Evropo, program za enotni trg, evropski program za vesolje, Evropski socialni sklad+, program za ustvarjalno Evropo ter program za okoljske in podnebne ukrepe (LIFE).

(5b)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči gospodarski sektorji v Uniji, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata gospodarska in kulturna vrednost. Vendar neopredmetena narava njihovih sredstev omejuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, rast in konkurenčnost na mednarodni ravni. Namenski jamstveni instrument, vzpostavljen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, je uspešno okrepil finančne zmogljivosti in konkurenčnost podjetij s kulturnega in ustvarjalnega področja. Zato bi bilo treba MSP ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev s programom InvestEU še naprej lajšati dostop do financiranja.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji gospodarski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, financirani iz sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati socialne in okoljske standarde Unije, kot so spoštovanje pravic delavcev, uporaba podnebju prijaznih virov energije in ravnanje z odpadki. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njene cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi, ki so vključeni v okoljske politike Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala biti načela trajnostnega razvoja in varnosti podlaga za oblikovanje sklada InvestEU, naložbe, povezane s fosilnimi gorivi, pa se ne bi smele podpirati, razen na podlagi ustrezne utemeljitve, da bo naložba prispevala k ciljem energetske unije.

(8)  Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v socialne in trajnostne naložbe v skladu s cilji iz Akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti(5).

(8a)   V duhu spodbujanja dolgoročnega financiranja in trajnostne rasti, bi bilo treba spodbujati dolgoročne naložbene strategije zavarovalnic s pregledom zahtev po kapitalski ustreznosti prispevkov za financiranje naložbenih projektov, podprtih z jamstvom EU v okviru programa InvestEU. Za uskladitev spodbud zavarovateljev s ciljem dolgoročne trajnostne rasti Unije in za odpravo ovir za naložbe v okviru programa InvestEU bi morala Komisija upoštevati to revizijo kot del pregleda iz člena 77f(3) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 od proračunskih odhodkov Unije 25 % ▌ namenjenih za podnebne cilje, in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najpozneje pa do leta 2027. Za ukrepe v okviru programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih in sektorskih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju z izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(7)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Sklad InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v Pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Zato bi bilo treba naložbe, dodeljene ciljem okoljske trajnosti, spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)  Za naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moralo biti obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala po izvedbi odprtega javnega posvetovanja pripraviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvajalskimi partnerji v okviru programa InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se določi, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice ▌vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebne upravne obremenitve, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnosti.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo, zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo ter podpirati na primer razvoj in uvedbo inteligentnih prometnih sistemov (ITS). Pri programu InvestEU bi morala imeti prednost področja, v katera se je premalo vlagalo in na katerih so potrebne dodatne naložbe, vključno s trajnostno energijsko učinkovitostjo, ter ukrepi, ki prispevajo k uresničitvi ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in kar najbolj povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo.

(13a)   Program InvestEU bi moral okrepiti vlogo državljanov in skupnosti, ki želijo vlagati sredstva v bolj trajnostno in razogljičeno družbo, vključno z energetskim prehodom. Ker [spremenjena direktiva o obnovljivih virih] in [spremenjena direktiva o električni energiji] sedaj priznavata in podpirata skupnosti in državljane na področju energije iz obnovljivih virov, kot bistvene akterje pri energetskem prehodu Unije pa priznavata tudi proizvajalce-odjemalce energije, bi moral program InvestEU olajšati sodelovanje teh akterjev na trgu. [Sprememba 3]

(13b)  Program InvestEU bi moral, kadar je to primerno, prispevati k ciljem [spremenjene direktive o obnovljivih virih] in [uredbe o upravljanju] ter podpirati energetsko učinkovitost pri odločanju o naložbah. Prispevati bi moral tudi k dolgoročni strategiji za prenovo stavb, ki jo morajo države članice oblikovati na podlagi [direktive o energetski učinkovitosti stavb]. Program bi moral okrepiti enotni digitalni trg in prispevati k zmanjšanju digitalnega razkoraka ter obenem povečati pokritost in povezljivost po vsej Uniji.

(13c)   Zagotavljanje varnosti uporabnikov cest predstavlja velik izziv pri razvoju prometnega sektorja, sprejeti ukrepi in opravljene naložbe pa zgolj v omejenem obsegu pripomorejo k zmanjšanju števila smrti in hudih poškodb na cestah. Program InvestEU bi moral okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki pomagajo izboljšati varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13d)   Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko postal pomembno orodje za podpiranje naložb v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo znatno tveganje za zasebne vlagatelje.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Glede na to, da javno financiranje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti spodbuja rast produktivnosti in je ključnega pomena za spodbujanje zasebnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita povečanje in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo take rešitve konkurenčne na svetovnih trgih, pa tudi da se odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij spodbuja na svetovni ravni. Ker je treba podpirati naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, je nujno, da program Obzorje Evropa in zlasti Evropski svet za inovacije (EIC) delujeta v sinergiji s finančnimi produkti, ki se bodo uporabili v okviru programa InvestEU. Poleg tega se inovativna MSP in zagonska podjetja, zlasti tista, ki so osredotočena na neopredmetena sredstva, spopadajo s težavami pri dostopu do financiranja, zaradi česar mora delo EIC dopolnjevati namenske finančne produkte v okviru programa InvestEU, da bo tem MSP podpora zagotovljena tudi v prihodnje. V zvezi s tem bi morale izkušnje, pridobljene v okviru finančnih instrumentov, uporabljenih v programu Obzorje 2020, kot sta InnovFin in jamstvo za posojila MSP v okviru programa COSME, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)  Turizem je pomemben gospodarski sektor Unije in program InvestEU bi moral prispevati h krepitvi njegove dolgoročne konkurenčnosti s podpiranjem ukrepov, katerih cilj je prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo in njeno pospešitev ter za širjenje njene koristi na vse državljane in podjetja na mestnih in podeželskih območjih v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco, in sicer v skladu s programom Digitalna Evropa, zlasti kar zadeva etiko, strojno učenje, internet stvari, biotehnologijo in finančno tehnologijo, kar lahko poveča učinkovitost mobilizacije kapitala za podjetniške podvige.

(16)  ▌MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in so znatnega in bistvenega gospodarskega pomena. Vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in pomanjkanja zadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz ▌potrebe MSP in podjetij socialnega gospodarstva, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preoblikovanja v skladu s pristopom krožnega gospodarstva, inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Pomanjkanje dostopa do kapitala za MSP dodatno zaostruje tudi to, da sta industrija zasebnega in tveganega kapitala v Evropi sorazmerno šibki. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanj na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. Podpiranje MSP, ki se soočajo z navedenimi izzivi, tako da se zanje poenostavi dostop do financiranja, in zagotavljanje bolj razpršenih virov financiranja je nujno za povečanje sposobnosti MSP, da financirajo svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da zagotovijo svojo konkurenčnost ter prenesejo upade gospodarske rasti, ter za povečanje odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ali pretresa in spodobnosti ustvarjanja delovnih mest in socialne blaginje. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Programi, kot je COSME, so pomembni za MSP, ker omogočajo lažji dostop do financiranja v vseh fazah življenjskega cikla MSP, k čemur je prispeval tudi EFSI, ki so ga MSP hitro začela uporabljati. Sklad InvestEU bi zato moral graditi na tem uspehu in zagotavljati obratni kapital in naložbe skozi celoten življenjski cikel podjetja, financiranje za posle zakupa in priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(16a)   Podjetja, ki zagotavljajo storitve splošnega pomena, imajo ključno in strateško vlogo v ključnih sektorjih z velikimi industrijskimi sistemi (energija, voda, odpadki, okolje, poštne storitve, promet in telekomunikacije), pa tudi na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih storitev. Unija s tem, ko takšna podjetja podpira, zagotavlja blaginjo svojih državljanov in demokratično izbiro, med drugim v zvezi s kakovostjo storitev.

(17)  Kot je navedeno v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope(9) in evropskem stebru socialnih pravic(10) ter okviru Unije za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti vplivajo zlasti na dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja, zdravstva in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od visokoogljičnega gospodarstva in na katere vpliva strukturni prehod na nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti med spoloma, enakih priložnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, trajnostno in socialno financiranje, mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja in ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi(11) je za obdobje 2018–2030 ugotovljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)  Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije; to so trajnostna infrastruktura; raziskave, inovacije in digitalizacija; MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati nedelovanje trga na ravni Unije ali posamezne države članice ali neoptimalne naložbene razmere, vključno s tistimi, ki so povezane s cilji politik Unije. Oddelek za države članice bi moral obravnavati nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več državah članicah. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da v ta oddelek prispevajo v obliki jamstev ali denarja. Za podporo posamezni operaciji financiranja ali naložbeni operaciji bi bilo treba oddelka za EU in države članice po potrebi uporabljati na dopolnjevalen način, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov. Regionalni organi bi morali imeti možnost, da v sklad InvestEU prek držav članic prenesejo del sredstev, s katerimi upravljajo v okviru deljenega upravljanja ter bi bila rezervirana za projekte InvestEU v isti regiji. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)  Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. S to možnostjo bi se povečala dodana vrednost proračunskega jamstva, ki ga podpira Unija, in sicer tako, da se ta možnost zagotovi širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov ter da se diverzificirajo načini za doseganje ciljev skladov v deljenem upravljanju, obenem pa bi se zagotovilo dosledno obvladovanje tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo v skladu s stopnjo rezervacij, ki jo določi Komisija v dogovoru z državami članicami na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica in/ali izvedbeni partnerji ali zasebni vlagatelji pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzeli izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Te ureditve bi morale biti določene v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici. Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od [člena 211(1)] Uredbe (EU, Euratom) št. XXXX(12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in navedene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)  Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(13)].

(23)  Jamstvo EU v višini 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌razporediti med sklope politik.

(23a)  Države članice lahko prispevajo v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja. Brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast se enkratni prispevki držav članic v oddelek za države članice v obliki jamstev ali denarja ali prispevki države članice ali nacionalnih spodbujevalnih bank, ki so uvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice, v naložbene platforme, načeloma obravnavajo kot enkratni ukrepi v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97(14) in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97(15).

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki so, kadar je to primerno, v stiku s končnimi posredniki in končni prejemniki. Izbor izvajalskih partnerjev bi moral biti pregleden in brez nasprotij interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da podpre operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganja jamstva ne bi smelo ovirati neposrednega dostopa izvajalskih partnerjev do jamstva. Ko se jamstvo v okviru oddelka za EU dodeli izvajalskim partnerjem, bi morali biti ti v celoti odgovorni za celoten naložbeni proces in potrebno skrbnost operacij financiranja ali naložbenih operacij. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki se podpirajo v okviru ustaljenega delovanja izvajalskih partnerjev, in jih izvajalski partnerji v obdobju, v katerem se lahko uporabi jamstvo EU, brez podpore sklada InvestEU ne bi mogli izvesti ali pa jih ne bi mogli izvesti v enaki meri.

(24a)  Sklad InvestEU bi moral imeti ustrezno strukturo upravljanja, katere naloga bi morala biti sorazmerna z njenim edinim namenom, in sicer zagotavljanjem primerne uporabe jamstva EU, skladno z zagotavljanjem politične neodvisnosti odločitev o naložbah in, kadar je to primerno, načelom, da je sklad InvestEU po svoji naravi tržno naravnan. To strukturo upravljanja bi morali sestavljati usmerjevalni in svetovalni odbor ter povsem neodvisen naložbeni odbor. Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner. Kar zadeva splošno sestavo strukture upravljanja, bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov.

(25)  Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki Komisije, skupine Evropske investicijske banke, izvajalskih partnerjev in držav članic, po en strokovnjak za vsakega od štirih sklopov politike, ki jih imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij, da bi si izmenjevali informacije, razpravljali o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada EU, ter se pogovarjali o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(26)  Usmerjevalni odbor bi moral oblikovati strateške usmeritve sklada InvestEU in pravila, potrebna za njegovo delovanje, ter določiti pravila za operacije z naložbenimi platformami. Usmerjevalni odbor bi moral biti sestavljen iz šestih članov, in sicer: treh članov, ki jih imenuje Komisija, enega člana, ki ga imenuje Evropska investicijska banka, enega člana, ki ga imenuje svetovalni odbor izmed predstavnikov izvajalskih partnerjev in ne bi smel biti predstavnik skupine EIB, in enega strokovnjaka, ki ga imenuje Evropski parlament; ti ne bi smeli zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad držav članic ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov in bi morali delovati popolnoma neodvisno. Svoje naloge bi moral(a) opravljati nepristransko in v interesu sklada InvestEU. Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora bi morali biti objavljeni takoj, ko jih odobri usmerjevalni odbor, in Evropski parlament bi moral biti takoj obveščen o njihovi objavi.

(27)  Preden se projekt predloži naložbenemu odboru, bi moral sekretariat, ki ga gosti Komisija, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora, preveriti, ali so izvajalski partnerji predložili vso potrebno dokumentacijo, in pomagati Komisiji pri oceni združljivost naložbenih operacij in operacij financiranja s pravom in politikami Unije. Sekretariat bi moral tudi pomagati usmerjevalnemu odboru.

(28)  O dodelitvi podpore jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za izvrševanje sklada InvestEU upoštevati zmožnost nasprotne stranke, da izpolni cilje sklada InvestEU in vanj prispeva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in nove rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter zagotovitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v okviru oddelka za EU sklada InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije in zagotavljanju pravičnejšega ozemeljskega ravnotežja projektov, ki prispevajo k zmanjšanju regionalnih razlik. Pri pravilih o sodelovanju nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij v programu InvestEU bi bilo treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar zadeva kompleksnost, velikost in tveganje zadevnih izvajalskih partnerjev, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in mlajše promocijske banke ali institucije. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar predstavljajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(29a)  Naložbene platforme bi morale, kadar je to primerno, združevati sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje in predstavnike civilne družbe ter druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni.

(30)  Da se zagotovita osredotočenost posredovanja v okviru oddelka za EU pri skladu InvestEU na nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ▌ ter sočasno uresničevanje ciljev največjega možnega geografskega dosega, bi bilo treba jamstvo EU dodeliti izvajalskim partnerjem, ki lahko sami ali skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji pokrijejo eno ali več držav članic. V slednjem primeru je pogodbena odgovornost izvajalskih partnerjev še naprej omejena z njihovimi ustreznimi nacionalnimi pristojnostmi. Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo namenske regionalne naložbene platforme, osredotočene na zainteresirane skupine držav članic, ki združujejo prizadevanja in strokovno znanje stebrnih ocenjenih finančnih institucij z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in omejenimi izkušnjami z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU bi bilo treba dodeliti skupini EIB. Zneski, ki presegajo 75 % jamstva EU, bi se lahko dali na voljo skupini EIB v primeru, da nacionalne spodbujevalne banke ali institucije ne bi mogle v celoti uporabiti preostalega deleža jamstva. Podobno bi se lahko zneski, ki presegajo 25 % jamstva EU, dali na voljo drugim izvajalskim partnerjem v primeru, da skupina EIB ne bi mogla v celoti uporabiti svojega deleža jamstva. Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije bi lahko v celoti izkoristile jamstvo EU tudi v primeru, če bi se odločile, da bodo do njega dostopale prek EIB ali Evropskega investicijskega sklada.

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s [členom 62(1)(c)] [finančne uredbe], vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge vsake države članice. V skladu s [členom 154] [finančne uredbe] mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(32)  O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili in postopki ter obračunane v njegovih računovodskih izkazih. Zato bi morala Komisija poročati izključno o vsaki finančni obveznosti, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)  Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike, s čimer bi zagotovili učinkovito izvajanje geografske razpršenosti, kar bi prispevalo k doseganju cilja Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjšanju regionalnih razlik. Svetovalno vozlišče bi moralo posebno pozornost nameniti temu, da je treba majhne projekte povezovati in jih združiti v večje portfelje. Komisija bi morala podpisati sporazume s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji, da bi jih opredelila kot partnerje svetovalnega vozlišča. Komisija, skupina EIB in drugi izvajalski partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi obstoječe strukture, kot je na primer svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi bilo treba v okviru programa InvestEU predvideti tudi medsektorsko komponento, ki bi zagotovila enotno vstopno točko in medsektorsko pomoč pri razvoju projektov za centralno upravljane programe Unije. [Sprememba 5]

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno povečali lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi ▌ zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, ki bi dopolnjeval obstoječe podporne sheme in prisotnost lokalnih partnerjev, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Za lažje zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni in za zagotavljanje učinkovitosti, sinergij in dejanske geografske pokritosti s podporo po vsej Uniji bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in organi upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter izkoristiti in uporabiti njihove izkušnje. V državah članicah, kjer nacionalnih spodbujevalnih bank ali institucij ni, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU po potrebi in na zahtevo zadevne države članice zagotoviti proaktivno svetovalno podporo za ustanovitev takšne banke ali institucije.

(36a)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti vzdrževanja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih in lokalnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja. Zato bi morala ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, dopolnjevati podpora za gradnjo zmogljivosti, ki bi se izvajala poleg teh ukrepov. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij izvajalcev storitev in oblasti.

(38)  Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)  Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija in usmerjevalni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)  Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(18), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(19) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(20) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(21). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi izključevala off-shore družbe in podjetja s sedežem v „nekooperativnih“ državah ter podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter jamčili za pravico Unije, da skrbi za dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese.

(45)  V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)  Da bi dopolnili nebistvene elemente te uredbe z naložbenimi smernicami, ki bi jih morala razviti Komisija v tesnem sodelovanju z izvedbenimi partnerji po izvedbi javnega posvetovanja in ki bi morale biti upoštevane pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah, da bi olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter da bi prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, za spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter za prilagoditev stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri novih ali zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi tudi mehanizem za svetovalno podporo, namenjen podpori razvoja projektov, ki so primerni za naložbe in trajnostni, in dostopa do financiranja, ter zagotavljanju s tem povezane gradnje zmogljivosti (svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega se vzpostavi podatkovna zbirka, ki vidno izpostavlja projekte, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva in ki vlagateljem zagotavlja informacije o naložbenih priložnostih (portal InvestEU).

V njej so določeni cilji programa InvestEU, proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(-1)  „dodatnost“ pomeni dodatnost, kot je opredeljena v členu 7a te uredbe in kot je navedena v členu 209(2)(b) finančne uredbe;

(-1a)  „partner svetovalnega vozlišča“ pomeni upravičenega partnerja, s katerim Komisija podpiše sporazum za izvajanje storitve, ki jo zagotavlja svetovalno vozlišče InvestEU;

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1a)  „sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in države članice določijo pogoje jamstva EU v oddelku za države članice iz člena 9;

(1b)  „skupina EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko in njene podružnice;

(2)  „jamstvo EU“ pomeni celovito jamstvo proračuna Unije, v skladu s katerim ob podpisu posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s [členom 219(1) finančne uredbe];

(2a)  „finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja v obliki zmogljivosti za prevzem tveganja in/ali finančne podpore za operacijo, zajeto v tej uredbi;

(3)  „finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, o kateri se dogovorita Komisija in izvajalski partner ter ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki iz člena 13;

(4)  „operacije financiranja in/ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje v obliki finančnih produktov in ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner, ki jih izvaja v skladu s svojimi notranjimi pravili, in se obračunajo v njegovih računovodskih izkazih;

(5)  „sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

(6)  „sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja ali naložbenih operacij, ki naj se jim dodelijo ugodnosti jamstva EU, za zagotovitev proračunskega jamstva za take operacije in za njihovo izvajanje v skladu z določbami te uredbe;

(7)  „izvajalski partner“ pomeni upravičeno nasprotno stranko, kot je finančna institucija ali drug posrednik, s katerimi je Komisija podpisala sporazum o jamstvu ▌;

(8)  „svetovalno vozlišče InvestEU“ pomeni tehnično pomoč, opredeljena v členu 20;

(9)  „portal InvestEU“ je podatkovna zbirka, opredeljena v členu 21;

(10)  „program InvestEU“ je skupni izraz za sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(10a)  „naložbene smernice“ pomenijo sklop meril, ki temeljijo na načelih, vzpostavljenih s to uredbo v zvezi s splošnimi cilji, merili upravičenosti in upravičenimi instrumenti, in ki jih naložbeni odbor uporablja za pregledno in neodvisno odločanje o uporabi jamstva EU;

(10b)  „naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov, in ki lahko vključujejo:

(a)  nacionalne platforme ali platforme na podnacionalni ravni, kjer je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju določene države članice;

(b)  večdržavne ali regionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;

(c)  tematske platforme, kjer so skupaj zbrani naložbeni projekti v določenem sektorju;

(11)  „mikrofinanciranje“ je mikrofinanciranje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(12)  „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 3 000 zaposlenimi, ki niso MSP ali mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(13)  „nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(14)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ so mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(22);

(15)  „mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

(16)  „socialno podjetje“ je socialno podjetje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(16a)  „trajnostno financiranje“ pomeni proces ustreznega upoštevanja okoljskih in socialnih premislekov pri naložbenih odločitvah, ki vodi do večjih naložb v dolgoročne in trajnostne dejavnosti;

(17)  „tretja država“ je država, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa InvestEU

1.  Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije s pomočjo operacij financiranja in naložbenih operacij, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(aa)  povečanju stopnje zaposlenosti v Uniji ter vzpostavitvi delovnih mest visoke kakovosti v Uniji;

(b)  rasti gospodarstva Unije in njegovi trajnosti, ki Uniji omogoča uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega podnebnega sporazuma;

(c)  socialni inovativnosti, odpornosti in vključevalnosti Unije;

(ca)  spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(cb)  ekonomski, teritorialni in socialni koheziji;

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

2.  Specifični cilji programa InvestEU so:

(a)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v trajnostni infrastrukturi na področjih iz člena 7(1)(a);

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije v vseh sklopih politik, vključno s podporo za širitev inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg;

(c)  povečati in poenostaviti razpoložljivost financiranja in dostop do njega za inovativna zagonska podjetja, MSP, vključno z mikropodjetji, in povečati njihovo globalno konkurenčnost, v ustrezno utemeljenih primerih pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)  povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za MSP, socialna podjetja, kulturni ter ustvarjalni in izobraževalni sektor, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami, kompetencami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1.  Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka](23) in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka](24) dodelijo ustrezne zneske.

Poleg prispevka iz drugega pododstavka lahko države članice prispevajo v oddelek za države članice tudi v obliki jamstev ali denarja.

Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

2.  ▌Razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena je določena v Prilogi I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi z dopolnitvijo te uredbe s spremembo zneskov iz ▌priloge I, kadar je to primerno, in sicer do 15 % za posamezen cilj.

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu InvestEU

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za svojo udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s [členom 21(5)] [finančne uredbe];

(iii)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

(iv)  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)(ii) do (vii)] [finančne uredbe]. Druge oblike financiranja EU v okviru te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [finančno uredbo], vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z [naslovom VIII] [finančne uredbe].

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti:

(a)  skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)  skladne s to uredbo.

2a.  Operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe, potekajo čim bolj nemoteno.

3.  Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU v okviru te uredbe, morajo biti skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4.  V skladu s členom 6(2) se o nepovratnih oblikah podpore in/ali finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3, odloči v skladu s pravili zadevnega programa Unije in se izvajajo v okviru operacije mešanega financiranja v skladu s to uredbo in z [naslovom X] [finančne uredbe].

Poročanje vključuje tudi elemente o skladnosti s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, in tudi o skladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 7

Sklopi politike

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga in/ali neoptimalne naložbene razmere v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, turizma, energije, zlasti večje uporabe energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030 in 2050, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in vključevanjem stavb v povezan energijski, digitalnih in transportni sistem ter sistem shrambe, izboljšanja medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, celinskih voda, preprečevanja odpadkov in krožnega gospodarstva, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, in digitalizacijo industrije Unij