Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 17. januar 2019 - StrasbourgZačasna izdaja
Azerbajdžan, zlasti primer Mehmana Huseynova
 Sudan
 Program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi *
 Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2017
 Čezmejne zahteve za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah
 Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
 Vzpostavitev programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve ***I
 Vzpostavitev programa za pravice in vrednote ***I
 Evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje *
 Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih
 Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke
 Diferencirano povezovanje
 Strateška preiskava Evropskega varuha človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU

Azerbajdžan, zlasti primer Mehmana Huseynova
PDF 326kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o Azerbajdžanu, zlasti primeru Mehmana Huseynova (2019/2511(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0033RC-B8-0056/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Azerbajdžanu, zlasti tistih z dne 15. junija 2017 o primeru azerbajdžanskega novinarja Afgana Muhtarlija(1), z dne 10. septembra 2015 o Azerbajdžanu(2) in z dne 18. septembra 2014 o preganjanju zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu(3),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 4. julija 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede pogajanj o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki in zlasti svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah(6),

–  ob upoštevanju 15. srečanja odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Azerbajdžanom, ki je potekalo od 7. do 8. maja 2018 v Bakuju,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Azerbajdžanom iz leta 1996 in mandata, ki ga je Svet sprejel 14. novembra 2016, da bi se Komisija in podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pogajala o celovitem sporazumu z Azerbajdžanom, ter začetka pogajanj o zgoraj navedenem sporazumu 7. februarja 2017,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. marca 2017 o obsodbi Mehmana Huseynova v Azerbajdžanu,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje,

–  ob upoštevanju najnovejšega poročila delovne skupine za samovoljna pridržanja v okviru Sveta OZN za človekove pravice o njeni misiji v Azerbajdžan(7),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Mehman Huseynov, protikorupcijski bloger in direktor Inštituta za svobodo in varnost novinarjev, prestaja dveletno zaporno kazen, potem ko je bil 3. marca 2017 obsojen, ker se je javno pritoževal, da je policija z njim grdo ravnala in ga mučila, ter kritiziral vladne uradnike z izpostavljanjem njihovega nepojasnjenega premoženja;

B.  ker je lahko Mehmanu Huseynovu, ki bi moral biti izpuščen marca 2019, izrečena morebitna dodatna kazen od 5 do 7 let zapora zaradi „uporabe nasilja, ki ni nevarno za življenje ali zdravje, proti uslužbencem ustanov za izvrševanje kazni ali preiskovalnih izolatorjev“ v skladu s členom 317.2;

C.  ker je Mehman Huseynov obtožen napada na pravosodnega policista, da bi se izognil rutinskemu preverjanju 26. decembra 2018; ker je bil po domnevnem napadu premeščen v samico brez pravice do posvetovanja z odvetnikom; ker je začel Mehman Huseynov 28. decembra gladovno stavkati proti tem poskusom podaljšanja njegove kazni in morebitnim novim obtožbam; ker se je 30. decembra blogerjevo zdravstveno stanje poslabšalo in je izgubil zavest; ker je zaradi vztrajanja svojih sorodnikov med gladovno stavko spet začel uživati tekočine; ker ga je lahko delegacija EU v Azerbajdžanu 11. januarja 2019 obiskala in potrdila, da prejema zdravniško pomoč;

D.  ker ne gre za osamljen primer, saj oblasti tudi sicer vlagajo nove obtožbe zoper politične zapornike, katerih zaporne kazni se bodo kmalu končale; ker gre po mnenju foruma civilne družbe v okviru vzhodnega partnerstva za peti tak primer v zadnjih mesecih;

E.  ker je sodišče okrožja Nizami v Bakuju 4. januarja 2019 odločilo o upravnem kaznovanju udeležencev protesta proti novemu kazenskemu postopku zoper Mehmana Huseynova. Ti so Mete Turksoy, Afghan Sadigov, Nurlan Gahramanli, Elimkhan Aghayev, Sahavat Nabiyev, Ismayil Islamoglu, Gošgar Ahmadov,Yašar Khaspoladov, Farid Abdinov, Elčin Rahimzade, Orhan Mammadov, Bahtiyar Mammadli, Fatima Movlamli, Matanat Mahmurzayeva in Parvin Abišova; ker so bili vsi obdolženci spoznani za krive v skladu s členom 513.2 (kršitev pravil o organizaciji shodov, stavk in demonstracij) zakona o upravnih prekrških;

F.  ker v zvezi z medijskim okoljem in svobodo izražanja v Azerbajdžanu ni mogoče zaznati bistvenega napredka; ker je Azerbajdžan na svetovni lestvici svobode tiska za leto 2018, ki jo pripravlja organizacija Novinarji brez meja, uvrščen na 163. mesto med 180 državami; ker trenutno v Azerbajdžanu zaporne kazni prestaja 10 novinarjev;

G.  ker so številne neodvisna medijska spletna mesta in portali v državi še vedno blokirani in nedostopni, med drugim Azadliq Radio (Radio Free Europe/Radio Liberty Azerbaijan Service) in njegova mednarodna služba, Radio Free Europe Radio Liberty, časopis Azadliq (ki ni povezan z Azadliq Radio), Meydan TV ter Azerbaijan Saadi; ker je bilo konec leta 2017 in v začetku leta 2018 veliko azerbajdžanskih državljanov zaslišanih zaradi kritičnih komentarjev na Facebooku, zgolj všečkanja statusa na družbenih medijih ali klika na „pridem“ v primeru političnih shodov;

H.  ker je gospodarsko in upravno sodišče v Bakuju decembra 2018 razsodilo, da mora preiskovalna novinarka Hadidža Ismayil plačati denarno kazen v višini več kot 23 000 EUR zaradi domnevne davčne utaje v primeru, ki se nanaša na Radio Free Europe, kjer je delala kot urednica in nikoli ni imela položaja pravnega zastopnika; ker je njen odvetnik Yalčin Imanov eden od številnih, ki so bili izključeni iz azerbajdžanske odvetniške zbornice; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice 10. januarja 2019 razsodilo v zvezi pritožbo, ki jo je Hadidža Ismayil vložila proti azerbajdžanski vladi v zvezi z razširjanjem videoposnetkov, ki se nanašajo na njeno zasebno življenje, in ugotovilo, da so bile kršene njene pravice v skladu s členoma 8 (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in 10 (svoboda govora) Evropske konvencije o človekovih pravicah;

I.  ker je s spremembami zakonika o civilnem in upravnem postopku ter zakona o odvetniški zbornici, sprejetimi leta 2017, odvetnikom, ki opravljajo poklic in niso člani odvetniške zbornice, prepovedano zastopanje strank pred sodiščem; ker se to novo pravilo nanaša na številne odvetnike, ki zastopajo člane opozicije, in na zagovornike človekovih pravic, ki so bili izključeni iz zbornice ali so jim bili izrečeni disciplinski ukrepi;

J.  ker je Azerbajdžan država članica Sveta Evrope in se je zato zavezala, da bo spoštovala demokratična načela, človekove pravice in pravno državo; ker so soporočevalca Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za Azerbajdžan in komisar Sveta Evrope za človekove pravice izrazili globoko zaskrbljenost zaradi novih obtožb, vloženih zoper Mehmana Huseynova; ker je predstavnik OVSE za svobodo medijev izrazil enake pomisleke;

K.  ker sta EU in Azerbajdžan 11. julija 2018 dokončno določila svoje prednostne naloge partnerstva, s čimer sta določila skupne politične prednostne naloge za usmerjanje in krepitev partnerstva med EU in Azerbajdžanom v prihodnjih letih;

1.  zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev Mehmana Huseynova in poziva azerbajdžanske oblasti, naj umaknejo vse nove obtožbe proti njemu; izraža zaskrbljenost zaradi njegovega zdravja in od oblasti zahteva, da zagotovijo vso potrebno zdravniško pomoč, njegovi družini in zaupnim pravnim svetovalcem pa omogočijo redne obiske;

2.  poziva k prenehanju azerbajdžanskega zatiranja oporečnikov ter k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, vključno z novinarji, zagovorniki človekovih pravic in drugimi civilnodružbenimi aktivisti, med drugim tudi Afgana Muhtarlija, Ilkina Rustamzadeja, Rašada Ramazanova, Seymurja Hazija, Giyasa Ibrahimova, Mehmana Huseynova, Bayrama Mammadova, Araza Guliyeva, Tofiga Hasanlija, Ilgiza Karamanova, Afgana Sadygova in drugih, ter poziva, naj se umaknejo vse obtožbe zoper njih in naj se jim v celoti povrnejo politične in državljanske pravice;

3.  pozdravlja, da je bilo v Azerbajdžanu v zadnjih letih izpuščenih več pomembnih zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, članov opozicije in aktivistov; poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo svobodo gibanja osebam, za katere veljajo omejitve, kot so Ilgar Mammadov, Intigam Alyiev, Hadidža Ismayil in drugi novinarji, ter jim omogočijo svobodno opravljanje dela; je zaskrbljen zaradi novih kazenskih obtožb proti Hadidži Ismayil, in poziva, naj se umaknejo;

4.  opozarja Azerbajdžan na obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, tamkajšnje oblasti pa poziva, naj v celoti spoštujejo in izvršujejo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;

5.  poziva azerbajdžansko vlado, naj v celoti sodeluje z Beneško komisijo Sveta Evrope in komisarjem za človekove pravice, naj izvaja njihova priporočila ter posebne postopke OZN v zvezi z zagovorniki človekovih pravic in naj zagotovi, da bodo neodvisne skupine in aktivisti civilne družbe lahko delovali svobodno in brez omejitev, tudi s spremembo zakonov, ki močno omejujejo financiranje civilne družbe;

6.  poziva Azerbajdžan, naj v celoti zagotovi svobodo tiska in medijev, v zakonodaji in praksi, na spletu in sicer, da bi bila svoboda izražanja zagotovljena v skladu z mednarodnimi standardi;

7.  poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo dejansko neodvisnost odvetniške zbornice od izvršilne veje oblasti; zahteva, da se neodvisnim odvetnikom omogoči, da še naprej opravljajo svoj poklic in zastopajo svoje stranke v skladu z notarskim pooblastilom za zastopanje, in poziva, naj se nemudoma končajo samovoljni odvzemi licenc odvetnikom, ki zastopajo aktiviste opozicije in zagovornike človekovih pravic;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi obtožb, v katere je vpletenih več članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope, in zaradi domnevnih poskusov vplivanja na evropske odločevalce z nezakonitimi sredstvi, s katerimi naj bi se preprečila kritika resnih kršitev človekovih pravic v Azerbajdžanu;

9.  izraža zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih so osebe LGBTI v Azerbajdžanu, in poziva azerbajdžansko vlado, naj preneha ovirati in zastraševati zagovornike človekovih pravic, ki spodbujajo in varujejo pravice oseb LGBTI;

10.  poudarja pomen novega sporazuma med EU in Azerbajdžanom; želi poudariti, da morajo biti v njegovo središče postavljene demokratične reforme, pravna država, dobro upravljanje ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja tudi, da bo podrobno spremljal razmere med pogajanji o novem sporazumu, preden bo odločil, ali ga bo odobril;

11.  poziva Svet, Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovijo, da bo izpustitev Mehmana Hüseynova in vseh drugih političnih zapornikov v Azerbajdžanu še naprej prednostna naloga v dvostranskih odnosih med EU in Azerbajdžanom;

12.  poziva delegacije EU in držav članic v Azerbajdžanu, naj podvojijo svoja prizadevanja za podporo in pomoč političnim zapornikom, novinarjem in blogerjem, protikorupcijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in članom civilne družbe;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, Svetu Evrope in OVSE.

(1) UL C 331, 18.9.2018, str. 105.
(2) UL C 316, 22.9.2017, str. 207.
(3) UL C 234, 28.6.2016, str. 2.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0294.
(5) UL C 356, 4.10.2018, str. 130.
(6) UL C 337, 20.9.2018, str. 82.
(7) Poročilo A/HRC/36/37/Add.1 z dne 2.8.2017.


Sudan
PDF 243kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o Sudanu (2019/2512(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0034RC-B8-0053/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu, tudi tistih z dne 31. maja 2018(1), 15. marca 2018(2), 16. novembra 2017(3) in 6. oktobra 2016(4),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je od leta 1986 tudi Republika Sudan,

–  ob upoštevanju tega, da je bila nagrada Saharova za svobodo misli leta 2007 podeljena zagovorniku človekovih pravic Salihu Mahmudu Osmanu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2018 o Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave trojke (Združenih držav Amerike, Norveške in Združenega kraljestva) ter Kanade z dne 8. januarja 2019 o odzivu na nadaljevanje protestov v Sudanu,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 24. decembra 2018 in 11. januarja 2019 o protestih, ki se vrstijo v Sudanu,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju ustave Sudana iz leta 2005,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja, ki ga je sudanska vlada podpisala leta 2005,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju interaktivnih dialogov o razmerah na področju človekovih pravic v Sudanu, ki so potekali 11. decembra 2018 v Svetu OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je sudanska vlada sredi decembra naznanila, da bo v odziv na inflacijo, ki je ušla izpod nadzora, ustavila subvencije za proizvode široke porabe; ker je inflacija v državi s približno 122 % v svetovnem merilu na drugem mestu(5);

B.  ker protestniki od 19. decembra 2018 po vsem Sudanu protestirajo proti rasti cen, zmanjševanju subvencij za osnovne dobrine in pomanjkanju goriva; ker so se protesti iz manjših mest in vasi razširili v prestolnico Kartum;

C.  ker so se protesti razširili in je ceste preplavilo še več deset tisoč dodatnih protestnikov iz vseh slojev sudanske družbe, ki so se združili v protestu proti avtoritarnemu režimu in pozvali predsednika Omarja Al Baširja, naj po 29 letih sestopi z oblasti;

D.  ker se je iz solidarnosti s protestniki 22 političnih strank umaknilo iz vlade; ker proteste podpirajo nekateri nekdanji zavezniki predsednika in člani njegove vladajoče stranke, predsednika Al Baširja, ki želi spremeniti člen 57 ustave, da bi si zagotovil doživljenjski mandat, pa postavljajo pred precejšen izziv;

E.  ker je 22 opozicijskih političnih strank in skupin 1. januarja 2019 od predsednika Al Baširja zahtevalo, naj preda oblast suverenemu svetu in prehodni vladi, ki bi določila primeren datum za demokratične volitve; ker so naslednje predsedniške volitve v Sudanu predvidene leta 2020; ker sudanska ustava predsedniku Al Baširju onemogoča, da bi po izteku mandata znova kandidiral na volitvah; ker so nekateri zakonodajalci v državi nakazali pripravljenost za spremembo ustave, s katero bi podaljšali predsedniški mandat ter predsedniku Al Baširju omogočili, da znova kandidira na volitvah leta 2020;

F.  ker so sudanske oblasti na ceste napotile nacionalne varnostne sile, policijo in paravojaške sile, ki so s čezmerno silo razgnali neoborožene protestnike, pri čemer so jih pretepali s pendreki, streljali nanje z ostrim strelivom in gumijastimi naboji ter razprševali solzivec;

G.  ker je predsednik Al Bašir edini aktivni voditelj države, ki ga Mednarodno kazensko sodišče z dvema nalogoma za prijetje, izdanima 4. marca 2009 in 12. julija 2010, išče zaradi zločinov zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida, zagrešenih med kampanjo etničnega čiščenja v Darfurju; ker je bila z resolucijo Varnostnega sveta št. 1593 (2005) izražena zahteva, da mora Sudan sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem, čeprav ni podpisnik Rimskega statuta; ker je predsednik Al Bašir kljub nalogoma za prijetje nekaznovano še naprej izvajal zločine, bombardiranje in napade na civiliste pa iz Darfurja razširil še v sudanski državi Modri Nil in Južni Kordofan;

H.  ker so mednarodne organizacije na področju človekovih pravic do 1. januarja 2019 zabeležile 45 smrtnih žrtev; ker sudanska vlada poroča o zgolj 24 smrtnih žrtvah; ker so bili 9. januarja 2019 na protivladnih protestih v Sudanu ubiti še trije protestniki; ker se je istega dne v Kartumu odvijalo doslej prvo zborovanje v podporo predsedniku Al Baširju;

I.  ker je po podatkih sudanske vlade policija v treh tednih protestov aretirala 816 oseb, vendar organizacije civilne družbe poročajo, da je dejansko število aretiranih precej višje; ker je bilo aretiranih več članov akademskega osebja univerze v Kartumu, potem ko so se pridružili protestom; ker številni opozicijski voditelji, novinarji, zagovorniki človekovih pravic, univerzitetni profesorji in študenti, tudi huje ranjeni, ostajajo v priporu, ne da bi jih lahko obiskali družinski člani, odvetniki ali zdravniki;

J.  ker je bil 8. januarja 2019 v svoji odvetniški pisarni aretiran sudanski odvetnik za človekove pravice in prejemnik nagrade Saharova za leto 2007 Salih Mahmud Osman; ker so oblasti potrdile, da je v priporu, a niso razkrile, kje ga pridržujejo; ker je njegova družina še posebej zaskrbljena, da je v priporu, saj trpi za hipertenzijo in sladkorno boleznijo, ki zahtevata zdravstveni nadzor;

K.  ker je bilo v valu aretacij prijetih več zagovornikov človekovih pravic in članov opozicije;

L.  ker je nekdanji predsednik Ali Osman Taha 8. januarja 2019 pripadnike opozicije posvaril, da bodo „brigade“ milic branile državo;

M.  ker so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden bistvenih temeljev demokratične družbe; ker je vlada blokirala dostop do družbenih medijev, več medijskih hiš pa je sklenilo prenehati tiskati časopise, potem ko je sudanska nacionalna obveščevalna in varnostna služba omejila objavljanje informacij o protestih; ker so lahko prebivalci z množično uporabo navideznih zasebnih omrežij razširjali fotografije in videoposnetke ranjenih ali ubitih protestnikov; ker se Sudan v indeksu svobode medijev za leto 2018, ki ga pripravlja organizacija Novinarji brez meja, med 180 državami uvršča na 174. mesto; ker je združenje sudanskih strokovnjakov, v katerem so med drugim zdravniki, profesorji in inženirji, ob „tednu vstaje“ pozvalo k protestom v prestolnici Kartum in drugih mestih, kot so Madani (vzhod), Kosti (jug) in Dongola (sever); ker se je k protestom prvič pozvalo tudi v mestih Nyala in Al Fašer v konfliktni regiji Darfur;

N.  ker so bili po navedbah zagovornikov človekovih pravic po vsej državi nadlegovani in aretirani predvsem ljudje iz regije Darfur, tudi če se niso udeležili protestov;

O.  ker Sudan še ni ratificiral nekaterih najpomembnejših splošnih sporazumov o človekovih pravicah, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

P.  ker je trojka, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Norveška in Združeno kraljestvo, podpira pa Kanada, javno obsodila okrutno zatiranje protestnikov v Sudanu;

Q.  ker EU ohranja stike na visoki ravni s sudansko vlado, vključno z obiski komisarjev v državi;

R.  ker je organizacija Open Doors International, ki vodi mednarodni seznam držav, v katerih je najhuje biti kristjan, Sudan leta 2018 uvrstila na četrto mesto; ker ni položaj drugih verskih manjšin in nevernikov prav nič boljši;

1.  odločno obsoja pretirano uporabo sile državnih varnostno-obveščevalnih služb med množičnimi protesti in da sudanske oblasti nenehno zatirajo aktiviste in zagovornike človekovih pravic, pa tudi odvetnike, učitelje, študente in zdravnike;

2.  poziva sudansko vlado, naj ustavi uporabo smrtonosne sile, samovoljne aretacije in pridržanje miroljubnih protestnikov ter prepreči, da bi bilo še več prelivanja krvi in mučenja; poudarja, da bi morali vsi organi kazenskega pregona in varnostne službe delovati pod neposrednim nadzorom sudanske vlade ter v skladu z ustavnimi in mednarodnimi zavezami te države;

3.  izreka sožalje žrtvam nasilja, ki že ves čas spremlja množične proteste, in njihovim družinam;

4.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi dobitnika nagrade Saharova Saliha Mahmuda Osmana in poziva sudanske oblasti, naj mu zagotovijo nujno zdravstveno oskrbo in neovirane stike z odvetnikom in družino;

5.  sudansko vlado poziva, naj spoštuje pravico ljudi, da izrazijo svoje pomisleke, in vsem zagovornikom človekovih pravic v Sudanu omogoči opravljanje legitimnega dela za zaščito človekovih pravic brez omejitev ali povračilnih ukrepov;

6.  je zaskrbljen zlasti nad usodo 32 darfurskih študentov, ki so jih sudanski organi aretirali 23. decembra 2018, jih razgalili v medijih, obtožili, da so se usposabljali v Izraelu, in jih okrivili za potekajoče proteste;

7.  poziva sudansko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, novinarje, voditelje politične opozicije in druge protestnike, ki so trenutno v priporu brez obtožnice ali sojenja, in jim omogoči popoln dostop do pravnega zastopanja; poziva jo tudi, naj razkrije, kje so;

8.  poziva sudansko vlado, naj nemudoma razišče vse trditve o mučenju, slabem ravnanju in samovoljnem pridržanju ter pretirani uporabi sile zoper posameznike, ki so jih pridržale policija in varnostno-obveščevalne službe, vključno z odrekanjem potrebnega zdravljenja, in naj se odgovornim pošteno sodi, da bi objavili rezultate in odgovorne privedli pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi;

9.  meni, da so svobodni, neodvisni in nepristranski mediji eden od temeljev demokratične družbe, v kateri ima ključno vlogo odprt dialog; poziva EU, naj si bolj prizadeva za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov, tudi v Sudanu;

10.  poziva k takojšnji odpravi omejevanja dostopa do interneta in omejevanja svobode izražanja prek cenzure v časopisih ter poziva Sudan, naj začne izvajati reforme za zagotovitev svobode izražanja v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi in mednarodnimi zavezami, vključno s Sporazumom iz Cotonouja, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005;

11.  obžaluje preganjanje kristjanov, drugih veroizpovedi in nevernikov ter zapiranje in rušenje cerkva; znova potrjuje, da je svoboda veroizpovedi, vesti ali prepričanja splošna človekova pravica, ki jo je treba varovati povsod in za vsakogar;

12.  poudarja pomen spoštovanja volilnega koledarja, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je začel postopek spreminjanja sudanske ustave, ki bi predsedniku Al Baširju omogočil, da ponovno kandidira za predsednika;

13.  ponavlja svojo zahtevo, naj predsednik Al Bašir spoštuje mednarodno pravo v skladu s konvencijami in pogodbami, katerih pogodbenica je njegova vlada; še naprej podpira vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča pri pregonu vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida;

14.  želi spomniti na izjavo komisarja Stilianidisa v Evropskem parlamentu z dne 31. maja 2018, ko je dejal, da bo EU še naprej uporabljala različna sredstva, ki jih ima na voljo za spodbujanje in zaščito človekovih pravic žensk in deklet v Sudanu, vključno z izboljšanjem njihovega dostopa do kakovostnega izobraževanja in storitev zdravstvenega varstva ter ozaveščanjem skupnosti o njihovih pravicah, zlasti zato, da bi zmanjšali izvajanje škodljivih praks, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov;

15.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj zagotovijo, da upravljanje migracij in ukrepi za boj proti terorizmu ne bodo spodkopavali podpore človekovim pravicam; je zaskrbljen, ker sudanski režim pod pretvezo sodelovanja EU in posameznih držav članic s Sudanom na področju migracij krepi svoje zmogljivosti za nadzor in zatiranje ljudi, na primer s povečevanjem svojih zmogljivosti za nadzor, tudi na mejah, in z dobavljanjem opreme, kot je biometrična oprema; zato poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno preglednost pri projektih na področju varnosti, v katere je vključen Sudan, vključno z vsemi načrtovanimi dejavnostmi in upravičenci do sredstev EU in državnih sredstev;

16.  ponovno poziva k vseevropski prepovedi izvoza, prodaje, posodabljanja in vzdrževanja vsakršne varnostne opreme, ki bi se lahko uporabila ali se že uporablja za zatiranje v državi, vključno s tehnologijo za spletni nadzor, v države s slabimi razmerami na področju človekovih pravic, kot je Sudan;

17.  je seznanjen z izjavami tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje o potekajočih protestih; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj javno obsodi skrb zbujajoče razmere v Sudanu in uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi sudanske oblasti pripravila do tega, da ustavijo nasilje, zatiranje, množične aretacije in uboje, ter jih spodbujala k spoštovanju njihovih zavez v skladu z mednarodnimi pravili in zakoni;

18.  poudarja prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne pomoči in podpiranju organizacij civilne družbe v Sudanu ter spodbuja EU in njene države članice, naj si za to še naprej prizadevajo; poziva Komisijo, naj še poveča finančno podporo za zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe v Sudanu v okviru Evropskega razvojnega sklada;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0233.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0080.
(3) UL C 356, 4.10.2018, str. 50.
(4) UL C 215, 19.6.2018, str. 33.
(5) Izračun je pripravil profesor Steve H. Hanke z Univerze Johns Hopkins. https://allafrica.com/stories/201807230267.html


Program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi *
PDF 539kWORD 56k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013 (COM(2018)0466 – C8-0394/2018 – 2018/0251(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0035A8-0413/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0466),

—  ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 3 Protokola št. 4 k Aktu,

–  ob upoštevanju prošnje za mnenje, ki jo je prejel od Sveta (C8-0394/2018),

—  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0413/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila.
(1)  V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina1 se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila. Pravna podlaga za program Ignalina ostaja Protokol št. 4.
_____________
_________________
1 UL L 236, 23.9.2003, str. 944.
1 UL L 236, 23.9.2003, str. 944.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva.
(2)  V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen in glede na načrtovani datum končnega zaprtja leta 2038 bodo po letu 2020 za ta namen potrebna znatna dodatna finančna sredstva. Za dokončanje načrta razgradnje do leta 2038 bo treba zapolniti finančno vrzel v višini 1548 milijonov EUR.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom1, in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom2. Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi.
(3)  Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom1, in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom2. Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi. Kljub temu pa Direktiva 2011/70/Euratom omogoča prispevek Unije za obsežen nabor projektov razgradnje, vključno s skladiščenjem in odlaganjem izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Čeprav Direktiva 2011/70/Euratom določa, da stroške ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki nosi tisti, ki jih je proizvedel, se te določbe ne morejo retroaktivno uporabiti za Litvo, saj je jedrsko elektrarno Ignalina zaprla še pred sprejetjem navedene direktive, torej ni bila zmožna zbrati dovolj finančnih sredstev za skladiščenje in odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.
_____________
_________________
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).
1 Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
2 Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.
(4)  Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK (moderirana z grafitom, kanalnega tipa) z močjo 1500 MW – podobna reaktorjem, uporabljenim v Černobilu –, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere, saj se v praksi nikjer na svetu še ni izvedla razgradnja reaktorja s tovrstno zasnovo, in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 vse do datuma končnega zaprtja elektrarne, ki je trenutno načrtovano za leto 2038, še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije, saj takšni ukrepi ustvarjajo največjo dodano vrednost Unije.
(10)  Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije. Da bi ti ukrepi ustvarili največjo dodano vrednost Unije, se razširjanje znanja ne bi smelo financirati iz sredstev razgradnje, temveč iz drugih finančnih virov Unije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.
(11)  Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse in zagotovili konkurenčne plače za usposobljeno osebje.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. Sem spadata učinkovito merjenje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov.
(12)  Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in nadzor razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe. Sem spadata učinkovito spremljanje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov skupaj z Litvo in Unijo.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, predvsem mednarodne finančne institucije in drugi donatorji.
(16)  Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Protokol št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da lahko prispevek Unije v okviru programa Ignalina pri nekaterih ukrepih doseže do 100 % vseh stroškov. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju ugotovitev iz poročila Komisije iz leta 2018 o oceni in izvajanju programov pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter politične zaveze Litve, da bo k skupnim stroškom razgradnje prispevala vsaj 14 %, bi morala stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, znašati 86 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije. Prizadevati bi si bilo treba za pritegnitev finančnih sredstev iz drugih virov, zlasti mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Glede tega, kar ne sodi v področje uporabe programa Ignalina, Litva še naprej nosi končno odgovornost za razvoj in naložbe na območju Ignaline, kjer so dohodki nizki, stopnja brezposelnosti pa je med najvišjimi v državi, in sicer predvsem zaradi zaprtja jedrske elektrarne, ki je bila največji delodajalec na tem območju.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Program sodi v področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom.
(19)  Program sodi na področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom in lahko prispeva k njenemu izvajanju brez poseganja v to direktivo.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Finančna podpora Unije za razgradnjo jedrskega reaktorja Ignalina je iz zgodovinskih razlogov v celoti upravičena, vendar program ne bi smel postati precedens za uporabo sredstev Unije pri razgradnji drugih jedrskih reaktorjev. Etična obveznost vsake države članice bi morala biti, da se izogne ustvarjanju kakršnih koli prevelikih bremen za prihodnje generacije zaradi izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, vključno z radioaktivnimi odpadki, ki bi lahko nastali zaradi razgradnje obstoječih jedrskih objektov. Nacionalne politike morajo temeljiti na načelu „onesnaževalec plača“.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)   V priporočilu Komisije 2006/851/Euratom je navedeno, da bi morali upravljavci jedrskih objektov v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ nameniti primerna finančna sredstva za stroške razgradnje že med obratovalno dobo teh objektov.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je pomagati Litvi pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU.
1.  Splošni cilj programa je ustrezno pomagati Litvi pri izvajanju varne razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, med drugim tudi pri zagotavljanju varnosti v zvezi s skladiščenjem izrabljenega goriva v vmesnem obdobju.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Posebni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, in širjenje pridobljenega znanja med zainteresirane strani EU.
2.  Glavni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Program ima še dodatni cilj zagotoviti, da se v vseh državah članicah razširi pridobljeno znanje o razgradnji jedrskih elektrarn. Dodatni cilj se financira iz programa finančne pomoči za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (COM(2018)0467).
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.   Podroben opis posebnega cilja je v Prilogi I. Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni Prilogo I, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).
3.   Podroben opis glavnega cilja je v Prilogi I.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 552 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 780 000 000 EUR v tekočih cenah in so namenjena izvajanju glavnega cilja programa (dejavnosti razgradnje).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Najvišja splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu, ne presega 80 %. Preostalo financiranje in dodatne vire, ki niso proračun Unije, zagotovi Litva.
Splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se uporabi v programu, znaša 86 %. Preostalo financiranje zagotovi Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 4
4.  Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Manjši izzivi so zajeti v elementu P.3, medtem ko elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje.
4.  Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2, P.3 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 5 – tabela 1 – postavka P.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Tabela 1

#Postavka

Prednostna naloga

P.3

Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom

II

Sprememba

Tabela 1

#Postavka

Prednostna naloga

P.3

Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom

I

Sprememba 21
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 7
7.  Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Litva obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom.
7.  Čeprav je odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče izključeno iz obsega programa v obdobju 2021–2027, bosta Litva in Unija v doglednem času začeli posvetovanja glede morebitne vključitve teh dejavnosti v področje uporabe programa v naslednjem večletnem finančnem okviru.

Letno poročilo o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke za leto 2017
PDF 374kWORD 63k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2017 (2018/2151(INI))
P8_TA-PROV(2019)0036A8-0479/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2017,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2017 in statističnega poročila EIB za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2017, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2017 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2017,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2017 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2017,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke(1),

–  ob upoštevanju pregleda pritožbenega mehanizma na podlagi sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2017 in poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2017,

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za obdobje 2017–2019,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije, njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. aprila 2017 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2015 – letno poročilo za leto 2015(2) in z dne 3. maja 2018 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016 – letno poročilo za leto 2016(3),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013(4) in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(6),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), (SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju ad hoc revizije družbe Ernst & Young z dne 8. novembra 2016 o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017 (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2018 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2017 (COM(2018)345),

–  ob upoštevanju poročila o oceni delovanja EFSI iz junija 2018, ki ga je pripravila EIB,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. junija 2018 o izčrpnem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi jamstva EU Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in delovanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (COM(2018)0497),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju kratkega poročila Evropskega računskega sodišča o prihodnosti financ EU in reformi delovanja proračuna EU iz februarja 2018 ter predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 iz julija 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0479/2018),

A.  ker je poslanstvo EIB prispevati k povezovanju, uravnoteženemu razvoju ter ekonomski in socialni koheziji držav članic z zbiranjem znatnega obsega sredstev na kapitalskih trgih in posojanjem teh sredstev projektom, ki spodbujajo cilje politike EU, pod ugodnimi pogoji;

B.  ker je EIB v središču prizadevanj za oživitev gospodarstva na ravni Unije z dvema zaporednima dokapitalizacijama in prek svoje ključne vloge pri izvajanju naložbenega načrta za Evropo z upravljanjem Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

C.  ker bi morala EIB prispevati k vključujoči rasti, trajnostnemu in kakovostnemu zaposlovanju ter zmanjševanju neenakosti;

D.  ker je redna in temeljita ocena potreb v različnih sektorjih ključna za odkrivanje naložbenih vrzeli in ovir v različnih regijah, pa tudi za opredelitev nabora priložnosti s potencialom za rast in delovna mesta, za nadaljnje prispevanje k ciljem iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter za ustrezno določitev narave in obsega nedelovanja trga, odvisno od obstoječih zunanjih dejavnikov ter sektorskih in teritorialnih razvojnih potreb;

E.  ker je vloga EIB pri spodbujanju javnega denarja bistvena za zmožnost Unije za odzivanje in prilagajanje na nove gospodarske in okoljske trende in tveganja ter geopolitične negotovosti ob izboljševanju in krepitvi nadzora tveganj in preudarnega obvladovanja tveganj skupine EIB;

F.  ker je v zadnjih letih prišlo do izrazite spremembe narave, obsega, profila tveganja in zapletenosti poslovanja skupine EIB v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), pri čemer je opazno vse večje število manjših operacij, ki jih podpira jamstvo EU v okviru EFSI, in znatno povečanje mandatov v okviru upravljanja v imenu Evropske komisije in pri zagotavljanju svetovalnih storitev;

G.  ker bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije vplival na kapitalsko osnovo EIB, ustreznost in prihodnjo posojilno zmožnost;

H.  ker bi morala EIB zagotoviti dodano vrednost z najvišjo stopnjo integritete in dobrega upravljanja, z ozirom na ugotovitve, ki jih je varuhinja človekovih pravic podala v sklepu v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti Evropske investicijske banke(7), pa zlasti z najvišjo stopnjo preglednosti in odgovornosti ter v skladu z ustrezno najboljšo bančno prakso;

I.  ker bi moral boj proti vsem oblikam pranja denarja, financiranja terorizma in škodljivih davčnih praks ostati stalna prednostna naloga EIB;

J.  ker so bili delničarji Evropskega investicijskega sklada (EIS) na dan 31. decembra 2017 EIB (58,5 %), Unija, ki jo predstavlja Evropska komisija (29,7 %), in 32 finančnih institucij (11,8 %); ker je večina operacij Evropskega investicijskega sklada zdaj financiranih v okviru posebnih sporazumov o pooblastilu s tretjimi stranmi;

Vloga EIB za zagotavljanje strateških javnih naložb, ki dodajajo vrednost

1.  poudarja, da so javne naložbe še vedno potrebne za odpravo naložbenih vrzeli v različnih sektorjih, ki v najranljivejših državah članicah in kohezijskih državah ostajajo pod ravnmi pred krizo, da bi si dodatno opomogli od posledic krize ter spodbudili dolgoročno in trajnostno rast, zaposlovanje in kohezijo v Uniji;

2.  ugotavlja, da je skupni vpisani kapital EIB 243 milijard EUR; ugotavlja, da so delničarke EIB vse države članice in da se države članice poleg vplačanega kapitala tudi zavežejo, da bodo na zahtevo zagotovile dodaten kapital; poudarja, da so štiri največje delničarke Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo, vsaka od njih ima 39,14 milijarde EUR in 16,11 % celotnega kapitala;

3.  ugotavlja, da si EIB v skladu s svojo strategijo delovanja prizadeva podpreti evropske strateške cilje, kot so povrnitev konkurenčnosti EU ter dolgoročne gospodarske rasti in zaposlovanja, večja dostopnost financiranja za mala in srednja podjetja, varstvo okolja in energetski prehod s financiranjem projektov za prilagajanje podnebnim spremembam in omilitev njihovih posledic, reševanje zaposlitvene krize, s katero se soočajo mlajše generacije v EU, podpora za infrastrukturne projekte in pomoč pri odpravljanju vzrokov za migracije;

4.  meni, da ima EIB pomembno finančno vlogo, ki lahko zagotovi znatne rezultate pri zmanjšanju neenakosti v Uniji, in poziva EIB, naj usmeri naložbe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev iz Pariškega sporazuma iz leta 2015, krepijo konkurenčnost in enake možnosti ter podpirajo kohezijsko politiko, v manj razvite regije;

5.  poziva EIB, naj si še naprej prizadeva za premostitev stalne vrzeli v naložbah in sedanje strukturno nedelovanje trga z oblikovanjem celostne in srednje- do dolgoročne porabe, lajšanjem sofinanciranja na nacionalni ravni in naložbenimi načrti, med drugim za regije in območja Unije, za katere so značilni nizki prihodki in ki se spopadajo z več naložbenimi ovirami;

6.  poudarja, da bi se morala EIB v akcijskem načrtu za obdobje 2017–2019 prednostno osredotočiti na učinkovito uresničevanje ciljev iz strategije Evropa 2020 za pameten in trajnosten razvoj;

7.  poudarja, da bi morali pogoji za posojila EIB omogočiti razvoj obrobnih regij EU s spodbujanjem rasti in zaposlovanja; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov izboljša mehanizme za nudenje tehnične pomoči in finančnega svetovanja lokalnim in regionalnim organom, da bi povečala dostopnost in vključila vse države članice, zlasti tiste, ki so manj uspešne glede na delež odobrenih projektov;

8.  spodbuja EIB, naj oblikuje vzdržne finance ali možnosti financiranja in spodbudno okolje za naložbe, ki odraža zaveze in cilje politik Unije, da bi spodbudili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in inovacije v Uniji ter okrepili socialno in okoljsko razsežnost naložb EIB s premostitvijo vrzeli v naložbah v socialnem sektorjih in na področju varnosti infrastrukture; poziva EIB, naj v primeru velikih infrastrukturnih projektov upošteva vsa ustrezna tveganja, ki bi utegnila vplivati na okolje, in naj financira samo tiste, ki pomagajo lokalnemu prebivalstvu ter z okoljskega socialnega in ekonomskega vidika prinašajo dejansko dodano vrednost; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije, prav tako pa za projekte, ki se bodo financirali, opraviti natančne predhodne in naknadne preglede;

9.  spodbuja EIB, naj stalno obvešča deležnike o finančnih možnostih in po potrebi zagotavlja ustrezne svetovalne storitve, čeprav instrumenti EIB temeljijo na povpraševanju;

10.  poudarja, da je treba med potekajočimi pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije podrobno opredeliti vse obveznosti te države do EIB, da ne bodo omejene njene zmogljivosti za uresničevanje ciljev;

Spodbujanje naložb na ključnih strateških področjih

11.  ugotavlja, da je v finančnem poročilu EIB za leto 2017 navedeno, da je obseg podpisanih posojil EIB za leto 2017 znašal 69,9 milijarde EUR (62,6 milijarde EUR v EU in 7,3 milijarde EUR zunaj EU), kar je manj kot v zadnjih petih letih (2013–2016) in ne presega 70 milijard EUR, kljub temu pa ne presega desetodstotne stopnje prožnosti, določene v operativnem načrtu EIB, in je seznanjen s stabilnostjo in kakovostjo celotnega posojilnega portfelja s podobnim izgubljenim deležem (0,3 %) posojilnih pogodb v primerjavi z letom 2016;

12.  ugotavlja, da Evropska unija daje jamstvo EIB, kar je običajno v primeru finančnih institucij, ki jih imenujejo države članice, da bi bilo lažje doseči cilje v javnem interesu; vseeno pa poudarja, da so v takšnih primerih potrebne zelo odgovorne posojilne politike, da bodo sredstva učinkovito porabljena za celotno Unijo in njene države članice ter v javnem interesu; poziva EIB, ki deluje v skladu z razvojnim mandatom, naj bolj spoštuje svoje cilje okoljske in socialne politike ter cilje OZN za trajnostni razvoj, tudi pri projektih sofinanciranja ter prispevkih v investicijske sklade in sklade zasebnega kapitala;

13.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker je polovica držav članic prejela 80 % skupnih naložb EIB v EU, preostalih 14 držav članic pa je prejelo le 10 % teh naložb; poudarja, da so tri države članice posamezno prejele 16 %, 15 % in 11 %; poziva EIB, naj v svoje poročanje vključi razčlenjene informacije o svojih naložbah v regijah z nizkimi in visokimi dohodki v skladu s svojo raziskavo o naložbah (EIBIS) in ob upoštevanju morebitnega učinka za premagovanje naložbenih vrzeli in ovir v manj razvitih regijah EU;

14.  poziva EIB, naj znova preveri ocene svojih naložb na prebivalca in vrstni red držav članic, saj posodobljeni podatki v splošnem kažejo vrstni red, ki ustreza vrstnemu redu držav članic po prejetem absolutnem znesku;

15.  poleg tega ugotavlja, da je v letnem poročilu EIS za leto 2017 navedeno, da je EIS leta 2017 podpisal posle v skupni vrednosti 9,3 milijarde EUR, leta 2016 pa v vrednosti 9,45 milijarde EUR, pri čemer je za podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Evropi namenil 35,4 milijarde EUR finančnih sredstev;

16.  je seznanjen s financiranjem skupine EIB v EU in zunaj nje leta 2017 v podporo njenim ciljem javne politike, ki je zajemalo (i) 13,8 milijarde EUR za inovacije ter znanja in spretnosti, (ii) 18 milijard EUR za infrastrukturo, (iii) 16,7 milijarde EUR za projekte, povezane z okoljem, in (iv) 29,6 milijarde EUR za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poudarja, da so naložbe v mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, raziskave, inovacije, digitalno gospodarstvo in energetsko učinkovitost zaradi njihovega vpliva in pomena tako za lokalna kot za nacionalna gospodarstva najpomembnejši dejavnik za spodbujanje oživitve gospodarstva v EU in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;

17.  ugotavlja, da je obseg posojil EIB v Uniji leta 2017 znašal 18,24 milijarde EUR za horizontalni cilj ekonomske in socialne kohezije, EIB pa je v okviru tega cilja dosegla 29,6 % od 30 % ciljnih naložb;

18.  ugotavlja, da je EIB namenila 25 % svojega celotnega financiranja za projekte v zvezi s podnebnimi spremembami, ta delež pa naj bi do leta 2020 dosegel 35 %; poudarja, da bi bilo treba ta trend pozitivno oceniti, in ugotavlja, da podprti projekti ne bi smeli biti uspešni samo v boju proti podnebnim spremembam, temveč tudi s finančnega vidika;

19.  je seznanjen s tem, da je bilo v Uniji 16,58 milijarde EUR namenjenih horizontalnemu cilju ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, prek katerega je EIB prispevala k uskladitvi s Pariškim sporazumom iz leta 2015 in k svetovnemu trajnostnemu razvoju; spodbuja EIB, naj ohranja visoko raven ambicij na tem področju;

20.  pozdravlja, da si EIB prizadeva do leta 2020 uskladiti svoje dejavnosti s Pariškim sporazumom iz leta 2015; z ozirom na poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah poziva EIB, naj pregleda podnebno strategijo ter jo uskladi z usmeritvijo globalnega segrevanja za 1,5 °C;

21.  spodbuja EIB, naj poveča svojo prisotnost in okrepi dejavnosti v državah Zahodnega Balkana, saj so strateško pomembne za EU in je okrepitev posojilnih in naložbenih dejavnosti v regiji bistvenega pomena;

22.  je seznanjen s pregledom meril EIB za posojila za energetske projekte, ki poteka; pričakuje, da se bo pregled uskladil s Pariškim sporazumom iz leta 2015; znova poziva EIB, naj nameni prednost posojilom za energetsko učinkovite in manjše projekte na področju obnovljivih virov energije ter predstavi ambiciozen načrt za ustavitev financiranja projektov v zvezi s fosilnimi gorivi; poziva EIB, naj poskusi prevzeti vodilno vlogo na področju podnebnih ukrepov ter poveča naložbe v sektor obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, ta cilj pa naj prednostno obravnava tudi pri pregledu meril za posojila za energetske projekte;

23.  v zvezi s tem pozdravlja vlogo EIB pri izdajanju obveznic podnebne ozaveščenosti (4,29 milijarde EUR v primerjavi s 3,8 milijarde EUR leta 2016), kar ustreza vključenosti EIB v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam za okrepitev naložb v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije majhnega obsega z boljšimi lokalnimi in regionalnimi vplivi;

24.  meni, da bi morala EIB še naprej povečevati svojo vlogo pri doseganju trajnostnega razvoja, podnebni ukrepi pa bi morali biti osredotočeni predvsem na čista prometna sredstva in proizvodnjo energije, zmanjšanje porabe energije (za ogrevanje, prevoz in proizvodnjo), čisto industrijsko proizvodnjo in trajnostno kmetovanje, čiščenje odpadne vode in oskrbo z vodo ter okoljski prehod nasploh;

25.  spominja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, zato poziva EIB, naj poskrbi, da bodo lažje pridobila posojila, in sicer z izboljšavo obstoječih programov, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, in s povečanjem finančnih sredstev, ki so jim namenjena; poziva, naj EIB za posredniške banke, ki izplačujejo njena finančna sredstva, uvede zahteve za bolj proaktivno politiko na področju mikro-, malih in srednjih podjetij.

26.  poudarja, da bi morala EIB pri nudenju podpore podjetjem iz EU v tujini ustrezno upoštevati trgovinsko strategijo EU, vključno z obstoječimi in prihodnjimi sporazumi o prosti trgovini, storitvah in naložbah; glede na to poudarja, da bi morala EIB še posebej upoštevati zahteve glede internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij;

27.  opozarja, da je del posojil EIB namenjen operacijam zunaj Unije; ugotavlja, da bi morale biti zunanje posojilne dejavnosti EIB tesno usklajene z načrtom EU za zunanje naložbe ter ga dopolnjevati;

28.  se zaveda, da si EIB prizadeva prispevati k ciljem trajnostnega razvoja in obravnavati svetovne izzive, povezane z migracijami, vključno z izdajo obveznic ozaveščenosti o trajnosti, da bi financirala 17 ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj;

Uspešnost finančnih operacij EIB

29.  z zadovoljstvom pozdravlja sklep revizijskega odbora, da so računovodski izkazi, ki jih je sprejel svet direktorjev EIB, resničen in pošten prikaz finančnega stanja EIB na dan 31. decembra 2017 ter rezultatov njenih operacij in denarnih tokov za leto 2017 v skladu z ustreznim računovodskim okvirom;

30.  vendar ponavlja svojo zahtevo v zvezi z letnim poročilom EIB in zahteva, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;

31.  je seznanjen z obsegom novih posebnih dejavnosti, ki jih je EIB podpisala leta 2017, kar ustreza projektom z višjim profilom tveganja, v skupni vrednosti 18,0 milijarde EUR (leto 2016: 13,1 milijarde EUR), pri čemer je bilo 2,7 milijarde EUR dodeljenih na lastno tveganje EIB, preostalih 15,3 milijarde EUR pa je bilo kritih v okviru zmanjševanje kreditnega tveganja portfelja;

32.  je seznanjen s sporočenimi rezultati 26 končanih projektov leta 2017 zunaj EU, za katere ocena prek okvira za merjenje rezultatov za zunanja posredovanja omogoča, da se rezultati ne ocenijo le kot pričakovani, ampak kot doseženi; vendar ugotavlja, da so v zvezi z dejavnostmi znotraj EU predstavljene izključno informacije o morebitnem učinku in pričakovanih rezultatih novih operacij, podpisanih leta 2017, na podlagi orodja za ocenjevanje na podlagi treh stebrov (3PA); znova poziva EIB, naj vključi informacije o rezultatih, ki so jih dosegli končani projekti v EU, in orodje za ocenjevanje na podlagi treh stebrov po potrebi prilagodi temu namenu;

33.  meni, da je treba zaostriti merila za preverjanje ravni dodatnosti EIB, da bi bolje usmerili njeno financiranje, preprečili dvojno usmerjanje in, kadar je to mogoče, poiskali vse morebitne sinergije;

34.  spodbuja krepitev kulture uspešnosti v EIB s postopnim izboljšanjem, zlasti za usmeritev medsektorskih kazalnikov uspešnosti na učinek temeljnih operacij EIB;

35.  poziva EIB, naj redno predlaga dokaze o vzdržnosti izidov, učinkov in rezultatov z relevantnimi in posodobljenimi kazalniki; meni, da je izboljšanje vzdržnosti in relevantnosti kazalnikov v pregledu ključno ne le za prikazovanje obsega rezultatov in učinkov, ampak za iskanje načina za posredovanje, ki so vedno učinkovitejši;

36.  meni, da je poleg učinkovite ravni naložb treba izboljšati vzdržnost, tj. zmožnost projekta, da dolgoročno ohrani svoje koristi v okoljski, finančni, gospodarski ali socialni obliki (neposredni ali ne) po dokončanju projekta;

37.  pozdravlja, da je EIB sprejela in decembra 2017 odobrila politiko izključitve, in poziva, naj se ta instrument dosledno uporablja, da bi strankam, vpletenim v koruptivno ravnanje ali goljufije, onemogočili prejemanje sredstev EIB;

Razvoj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)

38.  ugotavlja, da je skupina EIB (EIB in EIS) do konca leta 2017 podpisala 606 operacij v okviru EFSI za skupno financiranje v višini 37,4 milijarde EUR in da naj bi te operacije predvidoma zbrale naložbe v višini 207,3 milijarde EUR v vseh 28 državah članicah in za vse cilje iz uredbe o EFSI z naslednjo razdelitvijo sredstev za glavne sektorje: 30 % za MSP, 24 % za raziskave, razvoj in inovacije, 21 % za energetski sektor, 10 % za digitalno področje, 8 % za promet, 4 % za socialno infrastrukturo ter 4 % za okolje in učinkovito rabo virov; poziva EIB, naj v čim večji meri omeji naložbe v sektorje in projekte, intenzivno vezane na premog in ogljik, ter poveča delež naložb za varstvo okolja in učinkovito rabo virov;

39.  ugotavlja, da je EIB do 31. decembra 2017 podpisala 278 operacij v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije za skupno financiranje v višini 27,4 milijarde EUR, ki naj bi predvidoma zbrale naložbe v višini 131,4 milijarde EUR v 27 državah članicah, EIS pa je v okviru sklopa za MSP podpisal operacije s 305 finančnimi posredniki za skupno financiranje EIS v višini skoraj 10 milijard EUR, ki naj bi predvidoma zbrale naložbe v višini 76 milijard EUR v vseh 28 državah članicah EU; ugotavlja, da je do konca leta 2017 skupno 135.785 podjetij že prejelo financiranje iz EFSI v okviru sklopa za MSP, ustvarjenih ali podprtih pa je bilo 1,5 milijona delovnih mest;

40.  ponavlja, da je mogoče dejanske naložbe, ki jih je zbral EFSI, izmeriti samo na koncu naložbenega obdobja, pri čemer je ocenjeni globalni multiplikacijski učinek 606 poslov, ki so bili odobreni in podpisani v okviru EFSI do konca leta 2017, znašal 13,53, kar je rahlo manj od prvotne predpostavke in cilja 15-kratnika ob začetku izvajanja EFSI; ugotavlja, da so informacije o tem, kako so bili izpeljani referenčni multiplikatorji, zdaj razpršene po storitvah EIB, in priporoča, da se vse te informacije zberejo v samostojnem dokumentu;

41.  ugotavlja, da ni bil izveden noben poziv za izpolnitev jamstva iz proračuna Unije zaradi neplačil;

42.  ugotavlja, da okvirne omejitve geografske koncentracije, ki jih je določil usmerjevalni odbor EFSI in ki so določale, da delež naložb v okviru sklopa za infrastrukturo in inovacije (kar zadeva podpisane operacije) na koncu naložbenega obdobja ne presega 45 % skupnega portfelja EFSI v treh državah članicah skupaj, niso bile upoštevane, saj so tri države članice z največjim obsegom podpisov (tj. Francija, Italija in Španija) 31. decembra 2017 predstavljale približno 47 % podpisanega obsega; poudarja, da je možno dodatno izboljšanje v zvezi s širjenjem teritorialne razdelitve sredstev EFSI ob večjem razširjanju njegovih naložbenih priložnosti;

43.  je seznanjen z oceno EFSI in njenimi ugotovitvami, da imajo operacije posebnih dejavnosti v okviru EFSI in zunaj njega podoben profil tveganja in da je kombinacija nepovratnih sredstev EFSI in skladov ESI ter IPE še vedno omejena, medtem ko obstaja tveganje, da bo EFSI nadomestil finančne instrumente skladov ESI; pričakuje, da bodo pomanjkljivosti in tveganja, opredeljeni v oceni EFSI, odpravljeni med izvajanjem EFSI 2.0;

44.  pozdravlja izboljšanje preglednosti z objavo odločitev naložbenega odbora EFSI in dokumentov, ki jih je sprejel usmerjevalni odbor, skupaj z zapisnikom sej;

45.  spodbuja boljše sinergije med EFSI in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, saj bi si bilo treba nenehno prizadevati za usklajevanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, ki bi lahko prispevalo k učinkovitosti EFSI;

Človekove pravice

46.  poziva EIB, naj sprejme strategijo za človekove pravice ter izboljša potrebno skrbnost na ravni projektov, da bi opredelila in obravnavala tveganje za človekove pravice v vseh svojih dejavnostih in skozi celoten življenjski ciklus projektov; prav tako poziva EIB, naj vzpostavi učinkovit mehanizem, s katerim bi lahko zagovorniki človekovih pravic varno obvestili banko o čedalje slabših okoliščinah ali tveganjih za konflikt in maščevanje;

Izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri poslovnem upravljanju in dejavnostih EIB

47.  je seznanjen z ugotovitvami revizijskega odbora v svojem letnem poročilu svetu guvernerjev za finančno leto 2017 o:

   (a) pomembnosti zagotavljanja dolgoročne finančne moči in vzdržnosti EIB ter ohranjanja ocene AAA v negotovih geopolitičnih, gospodarskopolitičnih, regulativnih in makroekonomskih razmerah;
   (b) potrebi po oceni in izboljšanju okolja notranjega nadzora in obvladovanja tveganj skupine EIB glede na spreminjajočo se velikost in vse večjo kompleksnost dejavnosti skupine EIB;
   (c) potrebi po doseganju popolnega izvajanja najboljše bančne prakse, tudi na področjih, kjer ostajajo razširjene vrzeli v skladnosti;
   (d) potrebi po izvedbi celovite ocene in nato prenovi postopka odobritve posla in povezanega postopka odločanja v EIB, saj se zdi, da postopek ocene in odobritve posojil ni kos sedanjim poslovnim potrebam in je dokaz pritiska na storitve;

48.  tako kot revizijski odbor močno obžaluje, da EIB še ni dosegla napredka pri obravnavanju izraženih pomislekov v treh zaporednih letih (2015, 2016 in 2017) o obstoječi kombinaciji odgovornosti med nekaterimi člani upravnega odbora; se v celoti strinja s priporočilom revizijskega odbora, da bi bilo treba vsem članom upravnega odbora EIB zagotoviti možnost objektivnega, kritičnega in neodvisnega delovanja ter da bi morali odpraviti nenavadne kombinacije odgovornosti, kot je odgovornost za nadzor dejavnosti zaščite v prvi in v drugi vrsti, in ga podpira;

49.  v zvezi s tem poziva EIB, naj resno upošteva to priporočilo in zagotovi jasno razmejitev odgovornosti na ravni upravnega odbora; pozdravlja, da se je začela izvajati reforma za spremembo upravljavske strukture EIB;

50.  poziva EIB, naj odpravi obstoječe vrzeli v veljavnem okviru najboljše bančne prakse, in pričakuje, da je ta okvir začel v celoti delovati leta 2008, saj se njegovo izvajanje šteje za osnovni pogoj za ohranitev finančne moči in stabilnosti;

51.  je zaskrbljen zaradi sklepa revizijskega odbora, da hitri širitvi dejavnosti in zmogljivosti EIB v zvezi z izvajanjem EFSI ter pooblastil, ki jih upravljajo tretje strani, in zagotavljanju svetovalnih storitev niso nujno sledile ustrezne prilagoditve poslovne strukture ali postopkov; ugotavlja, da je revizijski odbor leta 2017 ohranil pet svojih priporočil iz let 2015 in 2016 v zvezi z okoljem notranjega nadzora in obvladovanja tveganj; poziva EIB, naj prednostno izvede ta priporočila in zagotovi, da so notranji postopki, kibernetska varnost in obvladovanje tveganj kos novim in vse večjim zahtevam ter izzivom za skupino EIB;

52.  meni, da bi EIB morala ravnati bolj pregledno, ne le v razmerju z Evropskim parlamentom, ampak tudi z organi držav članic; meni, da bi morali biti demokratični zastopniki bolje obveščeni o dejavnostih EIB;

53.  meni, da je mogoče izboljšati preglednost na ravni upravnih organov in na operativni ravni; ponovno poudarja, da je treba sistematično razkrivati tristebrni okvir za oceno in okvir za merjenje rezultatov; poziva, naj se razkrivajo tudi nezaupne informacije iz zapisnikov sej upravnega odbora in sveta guvernerjev; z zadovoljstvom ugotavlja, da je EIB začela leta 2017 objavljati zapisnike sej sveta direktorjev EIB, izjavo direktorjev o navzkrižju interesov in nekatere informacije o projektih, in sicer presoje vplivov na okolje;

54.  ponavlja, da preglednost, zanesljiva potrebna skrbnost in nadzor nad izvajanjem politik EU spodbujajo krepitev splošne odgovornosti EIB z jasnim pregledom vrste finančnih posrednikov in končnih upravičencev na podlagi temeljite potrebne skrbnosti in politike poznavanja stranke ter prispevajo h krepitvi splošne učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov;

55.  znova poziva EIB, naj razširi informacije, ki jih objavlja v zvezi s projekti, izvedenimi prek posrednikov, z vključitvijo informacij o končnih projektih, ki bi lahko omogočili oceno gospodarskega in socialnega učinka naložb EIB;

56.  opozarja, da bi moral postopek upravljanja bolje upoštevati rezultate dialoga ali posvetovanja z organizacijami civilne družbe oziroma posebne interese ali pomisleke lokalnih in regionalnih akterjev, da bi omogočili bolj informirano in legitimno demokratično odločanje;

57.  je zaskrbljen nad ugotovitvami v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča, ki razkrivajo resne pomanjkljivosti v zvezi z Evropskim investicijskim skladom, pri čemer Računsko sodišče izpostavlja regulativno nepravilnost, saj bi morali revizijski organi v državah članicah revidirati pobude malih in srednjih podjetij, a po veljavni zakonodaji niso imeli pravice izvajati pregledov na kraju samem;

58.  poudarja, da so finančni posredniki pri 30 naložbah, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, odobrili posojila petim prejemnikom, ne da bi se prepričali, ali imajo status malega ali srednjega podjetja; opozarja, da po mnenju Računskega sodišča ti projekti niso sprejemljivi, upravičenci pa so prejeli še štiri posojila za dejavnosti, ki so bile delno ali v celoti neupravičene;

59.  pozdravlja dejstvo, da je spremenjena finančna uredba v teoriji odpravila težave, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; poziva EIB, naj v naslednjem letnem poročilu obravnava vprašanja, povezana z regulativnimi pomanjkljivostmi, in zagotovi, da bo spremenjena finančna uredba revizijskim organom držav članic omogočila revizije tudi na ravni končnih upravičencev;

60.  pozdravlja sprejetje vmesnega pristopa glede politike EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (politika NCJ), ki ga je svet direktorjev sprejel januarja 2017, vendar pričakuje, da bi moral voditi v revizijo te politike, da bi poleg revidiranega okvira skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma izboljšali potrebno davčno skrbnost EIB pri dajanju zunanjih posojil;

61.  poziva EIB, naj izvaja ustrezno potrebno skrbnost zvezi z vidiki poslovanja in integritete za opredelitev resničnih dejanskih lastnikov vseh svojih strank in operacij ter končnih podjetij, v katera se vlaga, ko gre za naložbe EIB v delniške sklade; poziva EIB, naj na spletnem mestu za svoje stranke objavi podatke o dejanskem lastništvu, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

62.  poziva EIB, naj v skladu s sklepi Sveta z dne 25. maja 2018 o standardni določbi EU o dobrem upravljanju za sporazume s tretjimi državami okrepi povezavo med financiranjem EIB in dobrim upravljanjem na davčnem področju; meni, da bi morala EIB dodatno prispevati k oblikovanju dobrih praks za pošteno obdavčitev z bojem proti davčnim utajam in izogibanju davkom; poziva EU, naj sprejme odgovorno politiko obdavčevanja, ki bo zagotavljala, da EIB ne financira strank, ki so vključene v sheme izogibanja davkom in davčnih utaj ali delujejo prek davčnih oaz; poziva EIB, naj v svoje pogodbe z vsemi izbranimi finančnimi posredniki vključi standardno določbo in klavzule o dobrem upravljanju;

63.  poudarja, da revidirani mandat za zunanja posojila EIB jasno določa, da je črni seznam EU zanjo zavezujoč, in da operacije EIB ne bodo podpirale projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnih utajam;

64.  ugotavlja, da je EIB konec leta 2017 preiskovala 136 primerov goljufij, pri čemer so tri glavne vrste obtožb goljufija (53,7 %), korupcija (25,5 %) in nedovoljeno dogovarjanje (10,7 %);

65.  ugotavlja, da so sredstva EIB uporabila podjetja, vpletena v škandal v zvezi z emisijami, zlasti Volkswagen, in je torej mogoče, da so bila uporabljena za financiranje neetičnih in nezakonitih dejavnosti;

66.  ugotavlja, da je število novih dopustnih pritožb leta 2017 naraslo, in sicer s 84 leta 2016 na najvišje število doslej, tj. 102, leta 2017 pa so obravnavali 173 pritožb; ugotavlja, da se 38 pritožb, prejetih leta 2017, nanaša na le dva naložbena projekta EIB: čezjadranski plinovod in dostopno pot do pristanišča v kenijski Mombasi;

67.  je seznanjen, da je bila revidirana politika pritožbenega mehanizma EIB in da so bili vanj vključeni primeri nepravilnosti, ki jih je opredelila evropska varuhinja človekovih pravic, namreč slabo ali neuspešno upravljanje, na primer upravne nepravilnosti, nezakonita diskriminacija, neupravičena zavrnitev dostopa do informacij, zloraba pooblastil in nepotrebno zavlačevanje, vendar pa izraža zaskrbljenost zaradi preostalega dela rezultatov revizije;

68.  obžaluje, da EIB ni upoštevala pomisleka Parlamenta v zvezi z revizijo pritožbenega mehanizma EIB, kakor ga je izrazil v odstavku 86 resolucije z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru finančnih dejavnosti EIB za leto 2016; je močno zaskrbljen, da revidirani pritožbeni mehanizem, ki je bil odobren, resno ogroža neodvisnost in preglednost preiskav in sprejemanja zaključkov; poziva EIB, naj zagotovi, da bo lahko vodja pritožbenega mehanizma EIB sprejemal vse odločitve v zvezi z dopustnostjo in upravičenostjo pritožb neodvisno od drugih služb EIB in da bo postopek zaposlitve kandidata za mesto vodje pritožbenega mehanizma potekal bolj pregledno;

69.  je seznanjen z odločbo evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih v politiki preglednosti EIB z dne 23. maja 2018 in poziva EIB, naj izvede izboljšave, ki jih je varuhinja predlagala, v zvezi z odpravo domneve nerazkritja za dokumente, zbrane in ustvarjene v okviru inšpekcijskih pregledov, preiskav in revizij, ter preoblikovanjem ustreznih določb politike preglednosti EIB, povezanih s posredniškimi posojili in roki za obravnavanje zahtev za informacije;

70.  opozarja, da je treba oblikovati strožja pravila o navzkrižju interesov ter določiti jasna, stroga in pregledna merila za preprečevanje vseh oblik vplivanja in neobjektivnosti v okviru mehanizma dodeljevanja posojil; ponavlja, da mora EIB čim prej pregledati svoj kodeks ravnanja, tako da njeni podpredsedniki ne bodo mogli voditi operacij v svoji državi članici, saj to ogroža neodvisnost institucije; EIB poziva, naj za boljše preprečevanje navzkrižja interesov v njenih upravnih organih in morebitnega učinka „vrtljivih vrat“ upošteva priporočila varuha človekovih pravic in naj pregleda svoj kodeks ravnanja;

71.  pričakuje, da bo politika EIB za zaščito žvižgačev, ki se trenutno pregleduje, ambiciozna in izpolnjevala visoke standarde; poziva EIB, naj v pregled vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgačem zagotovila izvrstne smernice in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

Nadzor Evropskega parlamenta

72.  podpira stališče Evropskega računskega sodišča, da bi moralo biti pooblaščeno za revizijo vseh dejavnosti EIB, tudi kadar EIB uporablja sredstva, ki niso povezana s proračunom EU;

73.  poziva Odbor za proračunski nadzor, naj organizira letno delavnico/predstavitev v zvezi z dejavnostmi in nadzorom nad EIB, s katero bi Parlament dobil dodatne informacije za lažji nadzor nad EIB in njenimi dejavnostmi;

Spremljanje priporočil Parlamenta

74.  znova poziva EIB, naj poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament izdal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

   (a) učinek njenih posojilnih dejavnosti in dosežene rezultate;
   (b) preprečevanje navzkrižja interesov, zlasti članov naložbenega odbora EFSI in sveta direktorjev EIB, in zagotavljanje strožjih pravil o navzkrižju interesov v ustreznih kodeksih ravnanja in zlasti kodeksu ravnanja upravnega odbora in sveta direktorjev;
   (c) preglednost in razkrivanje informacij o sistemu oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem glede posrednikov ter končnih prejemnikov v zvezi s preprečevanjem izogibanja davkom, goljufij in korupcije;

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/95520
(2) UL C 298, 23.8.2018, str. 80.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0198.
(4) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(5) UL L 135, 8.5.2014, str. 1.
(6) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(7) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/95520


Čezmejne zahteve za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah
PDF 342kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o čezmejnih zahtevah za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah (2017/2023(INI))
P8_TA-PROV(2019)0037A8-0465/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada iz leta 1954 in drugega protokola k tej konvenciji iz marca 1999,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 1995 o vračanju premoženja, zaplenjenega judovskim skupnostim(1), in z dne 16. julija 1998 o vračanju premoženja žrtev holokavsta(2),

–  ob upoštevanju svežnja ukrepov, sprejetih decembra 2016, za krepitev zmogljivosti EU za boj proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala, uresničevanje zavez iz akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma z dne 2. februarja 2016 (COM(2016)0050) in svojega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu kulturnih dobrin z dne 13. julija 2017 (COM(2017)0375),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš(3),

–  ob upoštevanju konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine z dne 24. junija 1995,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice(4),

–  ob upoštevanju člena 1 Protokola 1 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(6), zlasti člena 7(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2003 o pravnem okviru za prosti pretok blaga, katerega lastništvo bo verjetno izpodbijano, na notranjem trgu(7),

–  ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki jo je opravil Generalni direktorat za notranjo politiko o čezmejnih zahtevkih za vračilo umetniških del, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, ter alternativah sodnim sporom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(8),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta št. 14232/12 z dne 4. oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0465/2018),

A.  ker postaja po podatkih Interpola črni trg umetniških del tako donosen kot trgi drog, orožja in ponarejenega blaga;

B.  ker gre glede na oceno učinka predloga Komisije za uredbo o uvozu kulturnih dobrin pri 80 do 90 % svetovne prodaje starin za trgovanje z blagom nezakonitega izvora;

C.  ker je kulturna dediščina eden od osnovnih elementov civilizacije, saj ima denimo simbolno vrednost in ohranja kulturni spomin človeštva, ki združuje ljudi; ker so v zadnjih letih vojskujoče se frakcije in teroristični subjekti po vsem svetu zagrešili vrsto zločinov proti svetovni kulturni dediščini in ker se v EU iz nekaterih držav zunaj EU prodajajo in uvažajo dragocena umetniška dela, kipi in arheološki artefakti, dobiček pa se morda uporablja tudi za financiranje terorističnih dejavnosti; ker je nujno, da se trdno zavežemo boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, kot so umetniška dela, zaplenjena v oboroženih spopadih in vojnah v Libiji, Siriji in Iraku; ker imajo kulturne dobrine velik kulturni, umetniški, zgodovinski in znanstveni pomen ter jih je treba zaščititi pred nezakonito prisvojitvijo in plenjenjem;

D.  ker so bili kmalu po drugi svetovni vojni opravljeni poskusi, da se zaplenjeno premoženje najde in vrne v državo izvora;

E.  ker je treba ob upoštevanju zaveze EU k pravičnim postopkom in odškodnini žrtvam, pa tudi ustave Unesca in konvencij o varstvu dediščine, zagotoviti vračilo predmetov, s katerimi se trguje in/ali so nezakonito izkopani ali pridobljeni;

F.  ker so načela washingtonske konference o umetniških delih, ki so jih zaplenili nacisti, forum iz Vilniusa in terezinska deklaracija o premoženju iz časa holokavsta ter povezanih vprašanjih poudarili pomen zagotavljanja nadomestila za posamezne nepremičnine; ker se ocenjuje, da je bilo po washingtonski konferenci vrnjenih med 1 000 in 2 000 umetniških del(9); ker ni popolnega seznama umetniških del, ki so bila vrnjena v zadnjih letih;

G.  ker se nekatera umetniška dela še vedno ne najdejo in se čaka, da bodo vrnjena zakonitim lastnikom ali njihovim dedičem; ker je na washingtonski konferenci leta 1998 Jonathan Petropoulos ocenil, da je bilo po Evropi ukradenih približno 650 000 umetniških del, Ronald Lauder pa je izjavil, da jih še vedno manjka 11 000 v vrednosti med 10 in 30 milijardami ameriških dolarjev; ker konferenca za zahtevke Svetovne organizacije za vračanje judovskega premoženja načeloma odgovori, da ni natančnih ocen: ukradenih je bilo približno 650 000 umetniških del, od katerih se približno 100 000 še ne najde;

H.  ker imajo stranke v sporih še vedno pravne težave zaradi pogosto zelo specifične narave svojih terjatev na eni strani in prenehanja veljavnosti povojnih zakonov o vračanju, neretroaktivnosti rednih zakonov, neobstoja opredelitve zaplenjene umetnine, določb o zastaranju terjatev ali določb o priposestvovanju in dobri veri na drugi;

I.  ker so bile zahteve za vračanje zaplenjenih umetniških del in predmetov kulturne dediščine v glavnem obravnavane v okviru institutov mednarodnega javnega prava; ker morajo ta pravila dopolnjevati strožja pravila mednarodnega zasebnega prava;

J.  ker nezadostno razvita razsežnost zasebnega prava, tako na mednarodni kot na evropski ravni, prispeva k pravni negotovosti pri čezmejnih postopkih vračanja ukradenih umetnin in kulturnih dobrin, ne le v zvezi z zaključenimi transakcijami z umetninami, ki so jih zaplenili nacisti, temveč tudi v zvezi s prihodnjimi primeri;

K.  ker ni zakona EU, ki bi izrecno in celovito urejal zahtevke fizičnih oseb za vračilo umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih;

L.  ker Unesco skupaj z glavnimi dražbenimi hišami, muzeji in priznanimi zbiralci v Evropi opravlja napredne raziskave o izvoru teh del, da bi jih lahko vrnili njihovim lastnikom;

M.  ker Mednarodni muzejski svet (ICOM) že več kot desetletje objavlja „rdeči seznam“ kategorij predmetov, izpostavljenih nedovoljeni trgovini, da bi se tako dopolnila Interpolova zbirka podatkov o ukradenih predmetih;

1.  obžaluje, da doslej ni bil sprejet praktično noben nadaljnji ukrep na podlagi resolucije o pravnem okviru za prosti pretok blaga, katerega lastništvo bo verjetno izpodbijano, na notranjem trgu; v tej resoluciji je Parlament pozval Komisijo, naj opravi študijo o številnih vidikih, povezanih s civilnimi in procesnimi pravili, raziskavami izvora, sistemi katalogiziranja, mehanizmi za alternativno reševanje sporov in koristjo ustanovitve upravnega organa za čezmejno usklajevanje; meni, da bi lahko bil člen 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije pravna podlaga za prenos pooblastil za ukrepanje na tem področju na Unijo;

2.  poudarja, da je plenjenje umetniških del in drugih kulturnih dobrin med oboroženimi spopadi in vojnami, pa tudi v mirnem času, pereče skupno vprašanje, ki ga je treba reševati preventivno in z vrnitvijo zaplenjene kulturne lastnine, da bi se zavarovala in zagotovila celovitost kulturne dediščine in identiteta družb, skupnosti, skupin in posameznikov;

3.  ugotavlja, da na ravni EU ni bilo posvečene dovolj pozornosti vrnitvi umetniških del in kulturnih dobrin, ki so bile zaplenjene, ukradene ali nezakonito pridobljene, med drugim v oboroženih spopadih, zlasti na področjih zasebnega prava, mednarodnega zasebnega prava in civilnega postopka; poziva Komisijo, naj zaščiti, zavaruje in spodbudi čezmejne zahtevke za vrnitev kulturnih dobrin, ki so bile premeščene in odtujene med oboroženimi spopadi v zasegih in zaplembah, ki jih je dovolila država; poziva Komisijo in države članice, naj izdajo priporočila in smernice za ozaveščanje o potrebi po podpiranju nacionalnih institucij v državah članicah v zvezi z zahtevki za vračilo;

4.  poudarja, da institucije, kot sta Unesco in Interpol, pozivajo h krepitvi varstva kulturne dediščine in krepitvi moči držav, da uvedejo ukrepe za lažje vračanje;

5.  obžaluje, da ni zanesljivih statističnih podatkov o natančnem obsegu plenjenja in nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine; poziva Komisijo in države članice, naj pridobijo zanesljive statistične podatke na tem področju;

6.  izraža zaskrbljenost, ker se večina sedanjih političnih in zakonodajnih pobud osredotoča izključno na javno, upravno in/ali kazensko pravo; poudarja, da je treba za vzpostavitev celovitega regulativnega okvira bolj upoštevati zasebno pravo; poziva pristojne organe, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe in pobude za dosego tega cilja;

7.  meni, da je potrebna nadaljnja preiskava, da bi pojasnili temno področje nezakonitega trgovanja s kulturno lastnino in izboljšali informacije o njegovem obsegu, strukturi in velikosti, kot je na primer projekt ILLICID, ki se trenutno izvaja v Nemčiji;

8.  pozdravlja priznanje nekaterih držav članic, da je treba odpraviti edinstvene težave, povezane z zahtevki za vračilo umetniških del in kulturnih dobrin, ki so bili zaplenjeni, ukradeni ali nezakonito pridobljeni v oboroženih spopadih in vojnah, da bi prišli do pravnih rešitev, s katerimi bi zavarovali lastninske pravice posameznikov, državnih in lokalnih upravnih institucij ter verskih združenj, ki so jim bila umetniška dela neupravičeno odvzeta med oboroženimi spopadi ali vojnami;

9.  poudarja, da je pomembno povečati kolektivno ozaveščenost za obsojanje teh nezakonitih praks, in opozarja, da vsak predmet, ki se odvzame lastniku, predstavlja zgodovinsko in znanstveno vrednost, ki se izgubi za vedno;

10.  ugotavlja, da je najučinkovitejši način za boj proti trgovini s kulturnimi dobrinami in razvoju nezakonitega trga umetnin, pa tudi za pomoč pri vračanju, spodbujanje razvoja poštenih praks na področju trgovine z umetninami in vračanja z mednarodnega in globalnega vidika, tako v smislu njihovega načrtovanega preventivnega učinka kot tudi v smislu prisilnega ali kazenskega učinka;

11.  meni, da bi morala Komisija poskusiti sodelovati s tretjimi državami in ustvariti plodno sodelovanje ob upoštevanju načel iz Konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, da bi imela na voljo sklop pravil, s katerimi bi učinkovito preprečevala plenjenje in tihotapstvo umetnin in kulturnih dobrin ter dosegla v celoti pregleden, odgovoren in etičen svetovni trg umetnin;

12.  meni, da bi bili zakonodajni ukrepi EU, vključno z razsežnostjo mednarodnega zasebnega prava, primerni le za prihodnje transakcije;

13.  meni, da je čas, da se končajo leta zapletov in nejasnosti, če naj se vzpostavi odgovoren in etičen evropski trg umetniških del; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opredeli ukrepe civilnega prava, ki bi prispevali k odpravi hudih težav, s katerimi se srečujejo zasebniki, ki želijo vračilo umetniških del, ki jim zares pripadajo; hkrati poziva Komisijo, naj oblikuje nov okvir za dialog o opredelitvi najboljših praks in rešitev za sedanjost in prihodnost;

14.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o uvozu kulturnih dobrin ter predloge sprememb k predlogu, ki jih je Parlament sprejel 25. oktobra 2018(10); ob upoštevanju svetovnih razsežnosti trga z umetninami in števila predmetov v zasebni lasti poudarja, da si je treba nadalje prizadevati za čezmejne vrnitve umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih med oboroženimi spopadi in vojnami; poudarja, da sta se preverjanje izvora in sodelovanje na evropski ravni izkazala za učinkovita pri identifikaciji in posledičnem vračilu zaplenjenih predmetov ter sta v nekaterih primerih preprečila financiranje terorističnih skupin in vojn;

15.  obžaluje, da zaradi pomanjkanja določb, njihove ohlapnosti ali razlike med predpisi držav članic v zvezi s preverjanjem izvora in potrebno skrbnostjo, številnih čezmejnih zahtev za vračilo ni mogoče izvršiti učinkovito in usklajeno, to pa lahko pripomore k plenjenju ter posledično spodbudi tihotapstvo; zaradi pomanjkanja skupnih standardov je ustrezni postopek še vedno nejasen vsem deležnikom, tudi muzejem, prodajalcem in zbirateljem umetnin, turistom in potnikom; zato poziva Komisijo, naj poskrbi za harmonizacijo predpisov o preverjanju izvora in vključi nekatera temeljna načela konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;

16.  poudarja, da je treba dejavno spodbujati sistematično, kakovostno in neodvisno preverjanje izvora, da bi lahko identificirali zaplenjena umetniška dela, olajšali njihovo vrnitev zakonitim lastnikom, oblikovali popolnoma pregleden, odgovoren in etičen trg z umetninami ter da bi se učinkovito preprečilo plenjenje in prekupčevanje umetniških in kulturnih dobrin iz oboroženih spopadov in vojn ter odvračalo od teh dejavnosti; je seznanjen z možnostmi, ki jih na tem področju nudijo evropski finančni instrumenti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo posebne programe usposabljanja na področju preverjanja izvora na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi lahko zlasti udeleženi v boju proti nedovoljenemu trgovanju s kulturnimi dobrinami razvili in izboljšali svoje znanje, tudi s pomočjo čezmejnih projektov;

17.  meni, da je preverjanje izvora tesno povezano s potrebno skrbnostjo ob nakupu umetniških del ter predstavlja poglavitno nalogo vseh udeleženih na trgu umetnin, saj je kupovanje ukradenih umetnin, namerno ali iz malomarnosti, po nekaterih nacionalnih zakonih kaznivo;

18.  meni, da bi si bilo treba seveda prizadevati za oblikovanje celovitega seznama vseh predmetov kulturne dediščine, tudi tistih v lasti judov, ki so jih zaplenili nacisti in njihovi zavezniki, od časa njihovega ropanja do danes; poziva Komisijo, naj podpre sistem katalogiziranja, ki bi ga uporabljali tudi javni subjekti in zasebni zbiratelji umetniških del, s katerim bi se zbrali podatki o stanju zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih kulturnih dobrin in natančnem stanju obstoječih zahtevkov; poziva Komisijo, naj podpre projekte digitalizacije, s katerimi bi vzpostavili digitalne podatkovne zbirke ali povezali obstoječe, da bi olajšali izmenjavo tovrstnih raziskav podatkov in izvora;

19.  meni, da bi bilo treba za omogočanje ustreznega preverjanja izvora ustvariti čim podrobnejšo evidenco listin ali register transakcij; poziva Komisijo, naj dejavno podpre sestavo skupnih smernic o tovrstnih evidencah in naj sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev držav članic, da uvedejo splošno obveznost strokovnjakov za trg z umetninami, da vodijo tako evidenco in da v splošnem ravnajo v skladu s konvencijo Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;

20.  poziva Komisijo, naj spodbuja dejavnosti raziskovanja porekla po vsej Uniji in jih finančno podpre; predlaga, naj Komisija organizira forum za razprave za izmenjavo najboljših praks in iskanje najboljših rešitev za sedanjost in prihodnost;

21.  poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi posebnega mehanizma za alternativno reševanje sporov v zvezi z zahtevki za vrnitev ukradenih umetnin in kulturnih dobrin, da bi odpravili obstoječe pravne ovire, kot je hibridna oblika arbitraže in mediacije; poudarja pomen jasnih standardov ter preglednih in nevtralnih postopkov;

22.  ugotavlja, da zastaralni roki pogosto povzročajo težave upravičencem v zadevah vračanja; poziva Komisijo, naj oceni to vprašanje in vzpostavi pravo ravnovesje za zastaralni rok, ki naj se uporablja za zahtevke za vračilo umetniških del, tudi tistih, ki so jih zaplenili nacisti, pri čemer bi bilo treba upoštevati tako zaščito interesov žrtev zaplemb in kraj kot tudi interesov trga; meni, da bi bil lahko zgled ameriški zakon o vračanju umetniških del, odvzetih med holokavstom;

23.  poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnih ukrepih za okrepitev pravnega sistema za čezmejne zahtevke za vrnitev umetniških del in kulturnih dobrin, zaplenjenih v oboroženih spopadih in vojnah, na podlagi instrumentov mednarodnega zasebnega prava;

24.  poziva pristojne institucije EU, naj spodbudijo države članice k izmenjavi informacij o obstoječih praksah na področju preverjanja izvora kulturnih dobrin ter naj okrepijo sodelovanje, da bi harmonizirale nadzorne ukrepe in upravne postopke pri določanju izvora kulturnih dobrin;

25.  opozarja na neusklajenost na ravni držav članic v zvezi z razlago pojma „potrebna skrbnost“; poziva Komisijo, naj pojasni pojem potrebne skrbnosti v zvezi z dobro vero; kot primer navaja člen 16 švicarskega zveznega zakona o mednarodnem prenosu kulturne lastnine, ki trgovcem in dražiteljem prepoveduje začeti posel v zvezi z umetnino, če dvomijo o izvoru predmeta; ugotavlja, da se po tem zakonu dokazno breme delno prenese na prodajalca; vendar se lastnik umetnine ne more sklicevati na načelo dobre vere, če ne more dokazati, da je v času nakupa ravnal s potrebno skrbnostjo; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo izboljšala zavest na trgu umetnin, pa tudi pri morebitnih kupcih umetniških del, kako pomembno je preverjanje izvora, saj je tudi vezano na obveznost skrbnega pregleda;

26.  poziva Komisijo, naj oblikuje skupna načela o dostopu do javnih in zasebnih arhivov z informacijami o identifikaciji in lokaciji premoženja ter naj natančno popiše obstoječe podatkovne zbirke kulturnih dobrin ter načrtuje oblikovanje osrednje zbirke podatkovnih zbirk, ki bo upoštevala razpoložljive informacije, bo redno posodobljena in dostopna vsem ustreznim deležnikom; meni, da bi lahko na podlagi te centralne zbirke podatkovnih zbirk uveljavili skupni sistem za katalogiziranje, v okviru katerega bi uporabljali standardizirane dokumente o identifikaciji predmeta; zato poziva Komisijo, naj spodbudi uvedbo dokumentov o identifikaciji predmeta, ki so jih razvili in razširili Mednarodni muzejski svet in druge organizacije, kot tržni standard na vsem notranjem trgu; poudarja, da bi morala biti takšna zbirka podatkov povezana z Interpolovo zbirko podatkov o ukradenih umetninah in da bi jo bilo treba redno posodabljati;

27.  meni, da bi lahko bilo oblikovanje listinske evidence ali registra pravnih poslov v zvezi s kulturnimi dobrinami dodatno koristno dopolnilo zgoraj navedeni zbirki podatkov, saj bi se omogočila temeljitejša in natančnejša raziskava porekla; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev držav članic, da uvedejo splošno obveznost strokovnjakov za trg z umetninami, da vodijo tovrstne listinske evidence ali registre pravnih poslov in da v splošnem ravnajo v skladu s konvencijo Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine;

28.  meni, da bi morala osrednja podatkovna zbirka delovati na podlagi skupnega kataloškega sistema, v katerem bi se predmeti identificirali standardizirano (ob upoštevanju značilnosti, kot so materiali, tehnike, velikost, napisi, ime, predmet, datum ali obdobje itd.);

29.  poziva Komisijo, naj opredeli skupna načela o tem, kako se ugotovi lastništvo ali pravica, ter pravila o zastaranju in dokaznih standardih ter koncept plenjenja in umetnosti, ob upoštevanju veljavnih predpisov v državah članicah;

30.  poziva države članice in države kandidatke, naj storijo vse potrebno, da sprejmejo ukrepe za vzpostavitev mehanizmov, ki podpirajo vračanje premoženja iz te resolucije in upoštevajo, da je vrnitev umetniških del, zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih med zločini proti človečnosti, upravičencem v splošnem interesu v skladu s členom 1 Protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

31.  poudarjala, da bi morala Komisija poskusiti sodelovati s tretjimi državami in ustvariti plodna partnerstva za vrnitev lastnine iz te resolucije, ob upoštevanju načel iz Konvencije Unidroita iz leta 1995 o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine ter člena 1 protokola 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, da bi imela na voljo sklop pravil, s katerimi bi učinkovito preprečevala plenjenje in tihotapstvo umetnin in kulturnih dobrin ter dosegla v celoti pregleden, odgovoren in etičen svetovni trg umetnin;

32.  opozarja, da se z izobraževanjem učimo tudi spoštovati in ceniti umetniška dela in druge kulturne dobrine kot del kulturne dediščine in da ima torej pomembno vlogo pri preprečevanju in odvračanju od plenjenja in nedovoljenega trgovanja s kulturnimi dobrinami; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo izobraževalne dejavnosti in dejavnosti, ki izboljšujejo zavedanje na tem področju, tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju;

33.  poziva Komisijo in ustrezne pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se bo izboljšala zavest na trgu umetnin, pa tudi pri morebitnih kupcih umetniških del, kako pomembno je preverjanje izvora, saj je tudi vezano na obveznost skrbnega pregleda;

34.  opozarja, da je tesno sodelovanje med policijo in carinskimi službami na evropski in mednarodni ravni bistvenega pomena v boju proti nedovoljeni trgovini z deli kulturne dediščine;

35.  podpira idejo, da bi se postopki za čezmejno vračanje umetnin in kulturnih dobrin, zaplenjenih, ukradenih ali nezakonito pridobljenih v oboroženih spopadih in vojnah, in dejavno spodbujanje preverjanja izvora vključili v okvir evropskega leta kulturne dediščine 2018; zato poziva Komisijo in delovno skupino, ki jo je Komisija sestavila, da vključi to točko v delovni načrt dejavnosti za evropsko leto kulturne dediščine 2018;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 17, 22.1.1996, str. 199.
(2) UL C 292, 21.9.1998, str. 166.
(3) UL C 346, 21.9.2016, str. 55.
(4) UL L 159, 28.5.2014, str. 1.
(5) UL L 39, 10.2.2009, str. 1.
(6) UL L 351, 20.12.2012, str. 1.
(7) UL C 91 E, 15.4.2004, str. 500.
(8) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(9) Na podlagi podatkov pobude za zaplenjena umetniška dela in kulturno dobrino Svetovne organizacije za vračanje judovskega premoženja.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0418.


Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
PDF 561kWORD 70k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324 – C8-0178/2018 – 2018/0136(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0038A8-0469/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Pravna država je ena najbolj bistvenih vrednot, na katerih temelji Unija. Kakor je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, so te vrednote skupne vsem državam članicam.
(1)  Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in merilih za članstvo v Uniji. Kakor je določeno v členu 2 PEU, so te vrednote skupne državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Države članice bi morale spoštovati svoje obveznosti in biti zgled, tako da jih resnično izpolnijo in se približajo skupni kulturi pravne države kot splošne vrednote, ki naj bi jo vsi udeleženi uporabljali nepristransko. Polno spoštovanje in spodbujanje teh načel je bistveni pogoj za legitimnost evropskega projekta kot celote in temeljni pogoj za gradnjo zaupanja državljanov v Unijo ter zagotavljanje učinkovitega izvajanja njenih politik.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Unija ima v skladu s členom 2, členom 3(1) in členom 7 PEU možnost ukrepanja za zaščito svojega ustavnega jedra in skupnih vrednot, na katerih je bila osnovana, vključno s proračunskimi načeli. Države članice, institucije, organi, uradi in agencije Unije in države kandidatke so dolžni spoštovati, varovati in spodbujati ta načela in vrednote ter lojalno sodelovati.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in temeljnimi pravicami ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje7 načel zakonitosti8, pravne varnosti9, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti10, delitve oblasti11 in učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč12.
(2)  Načelo pravne države zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah omejitev, določenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije in spoštovanjem temeljnih pravic ter pod nadzorom neodvisnega in nepristranskega sodišča. Zlasti zahteva spoštovanje7 načel zakonitosti8, vključno s preglednim, odgovornim in demokratičnim postopkom izvajanja zakonodaje, pravne varnosti9, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti10, delitve oblasti11, dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči12. Ta načela se med drugim odražajo na ravni Beneške komisije Sveta Evrope, pa tudi na podlagi zadevne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice12a.
__________________
__________________
7 Sporočilo Komisije „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014) 158 final, Priloga I.
7 Sporočilo Komisije „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“, COM(2014) 158 final, Priloga I.
8 Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004, v zadevi CAS Succhi di Frutta, C-496/99 PECLI:EU:C:2004:236, točka 63.
8 Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004, v zadevi CAS Succhi di Frutta, C-496/99 PECLI:EU:C:2004:236, točka 63.
9 Sodba Sodišča z dne 12. novembra 1981 v zadevi Amministrazione delle finanze dello Stato v Srl Meridionale Industria Salumi in drugi Ditta Italo Orlandi & Figlio in Ditta Vincenzo Divella v Amministrazione delle finanze dello Stato. Združene zadeve 212 do 217/80, ECLI:EU:C:1981:270, točka 10.
9 Sodba Sodišča z dne 12. novembra 1981 v zadevi Amministrazione delle finanze dello Stato v Srl Meridionale Industria Salumi in drugi Ditta Italo Orlandi & Figlio in Ditta Vincenzo Divella v Amministrazione delle finanze dello Stato. Združene zadeve 212 do 217/80, ECLI:EU:C:1981:270, točka 10.
10 Sodba Sodišča z dne 21. septembra 1989, v zadevi Hoechst, združeni zadevi 46/87 in 227/88, ECLI:EU:C:1989:337, točka 19.
10 Sodba Sodišča z dne 21. septembra 1989, v zadevi Hoechst, združeni zadevi 46/87 in 227/88, ECLI:EU:C:1989:337, točka 19.
11 Sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi Kovalkovas, C-477/16, ECLI:EU:C:2016:861, točka 36; sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi PPU Poltorak, C-452/16, ECLI:EU:C:2016:858, točka 35; sodba Sodišča z dne 22. decembra 2010, v zadevi DEB,C-279/09, ECLI:EU:C:2010:811, točka 58.
11 Sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi Kovalkovas, C-477/16, ECLI:EU:C:2016:861, točka 36; sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, v zadevi PPU Poltorak, C-452/16, ECLI:EU:C:2016:858, točka 35; sodba Sodišča z dne 22. decembra 2010, v zadevi DEB,C-279/09, ECLI:EU:C:2010:811, točka 58.
12 Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2018, v zadevi Associação Sindical dos Juízes Portugueses v Tribunal de Contas C-64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točke 31, 40–41.
12 Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2018, v zadevi Associação Sindical dos Juízes Portugueses v Tribunal de Contas C-64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točke 31, 40–41; sodba Sodišča z dne 25. julija 2018 v zadevi LM, C-216/18 PPU, ECLI:EU:C:2018:586, odstavki 63–67.
12a Poročilo Beneške komisije z dne 4. aprila 2011, študija št. 512/2009 (CDL-AD(2011)003rev).
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Merila za pristop ali københavnska merila, ki jih je leta 1993 določil Evropski svet v Københavnu, leta 1995 pa okrepil Evropski svet v Madridu, so bistveni pogoji, ki jih morajo izpolniti vse države kandidatke, da bi postale države članice. Ta merila vključujejo stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost za soočanje s konkurenco in tržnimi silami ter sposobnost izpolnjevanja obveznosti članstva v Uniji.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)  Če država kandidatka ne izpolnjuje zahtevanih standardov, vrednot in demokratičnih načel, pride do odloga pristopa k Uniji, dokler v celoti ne izpolnjuje teh standardov. Obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru københavnskih meril, skladno s členom 2 PEU in načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4 PEU veljajo za države članice tudi po njihovi pridružitvi Uniji. Države članice bi zato bilo treba redno ocenjevati, da bi se prepričali, da njihovi zakoni in praksa še naprej izpolnjujejo ta merila in skupne vrednote, na katerih Unija temelji, s čimer bi se zagotovil trden pravni in upravni okvir za izvajanje politik Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Načelo pravne države je pogoj za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno.
(3)  Med vrednotami Unije sicer ni hierarhije, a je načelo pravne države bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih je osnovana Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje načela pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic: brez spoštovanja enega ni spoštovanja drugega ter obratno. Skladnost in doslednost politike na področjih notranje in zunanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic sta ključni za verodostojnost Unije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Pravosodni organi bi morali delovati neodvisno in nepristransko, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko škodile finančnim interesom Unije.
(6)  Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Morali bi imeti zadostna sredstva in postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja. Ti pogoji predstavljajo minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko omejevale ta temeljna načela in škodile finančnim interesom Unije.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Neodvisnost tožilstva in sodstva sestoji iz formalne (de jure) in dejanske (de facto) neodvisnosti teh institucij ter posameznih tožilcev in sodnikov.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Spoštovanje načela pravne države ni pomembno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo najbolj uspevali tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir.
(8)  Spoštovanje načela pravne države ni bistveno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo trajnostno uspevali le tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Vključitev obstoječih mehanizmov Unije za spremljanje, kot so mehanizem za sodelovanje in preverjanje, pregled stanja na področju pravosodja in poročila o boju proti korupciji, v širši okvir spremljanja pravne države bi lahko zagotovila učinkovitejše in uspešnejše mehanizme nadzora za zaščito finančnih interesov Unije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Med posledicami škodljive davčne prakse so: pomanjkljiva preglednost, samovoljna diskriminacija, izkrivljanje konkurence in neenaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in zunaj njega, posledice za celovitost enotnega trga ter za pravičnost, stabilnost in legitimnost davčnega sistema, večje gospodarske neenakosti, nepoštena konkurenca med državami, nezadovoljstvo v družbi, nezaupanje in demokratični deficit.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Unija ima na voljo številne instrumente in postopke za zagotavljanje polnega in ustreznega izvajanja načel in vrednot iz PEU, vendar trenutno ni hitrega, učinkovitega odziva institucij Unije, zlasti za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja. Obstoječe instrumente bi bilo treba okrepiti, oceniti in dopolniti v okviru mehanizma pravne države, da bi bili ustrezni in učinkoviti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije.
(11)  Splošne pomanjkljivosti v državah članicah v zvezi z načelom pravne države, ki zlasti vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. Učinkovite preiskave takšnih pomanjkljivosti ter uporaba učinkovitih in sorazmernih ukrepov, ko se ugotovi splošna pomanjkljivost, niso potrebne le za zavarovanje finančnih interesov Unije, vključno z učinkovitim pobiranjem prihodkov, ampak tudi za zaupanje javnosti v Unijo in njene institucije. Zgolj neodvisno sodstvo, ki spoštuje načelo pravne države in pravne varnosti v vseh državah članicah, lahko dejansko zagotovi, da je denar iz proračuna Unije dovolj zaščiten.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Po ocenah Komisije izgube zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom znašajo do 1 trilijona EUR letno. Negativne posledice te prakse za proračune držav članic in Unije ter za državljane so očitne in bi lahko spodkopale zaupanje v demokracijo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)   Izogibanje davku na dohodek pravnih oseb neposredno vpliva na proračune držav članic in proračun Unije ter na prerazporeditev davčne obremenitve med kategorije davkoplačevalcev, pa tudi gospodarske dejavnike.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 c (novo)
(11c)   Države članice bi morale na področju davčne konkurence to načelo v celoti uporabljati.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 d (novo)
(11d)   Komisija bi morala kot varuhinja Pogodb zagotoviti, da se pravo Unije in načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami v celoti spoštujeta.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 e (novo)
(11e)   Ocenjevanje in spremljanje davčnih politik držav članic na ravni Unije bi zagotovilo, da države članice ne bodo uvedle novih škodljivih davčnih ukrepov. Spremljanje skladnosti držav članic, njihovih sodnih oblasti, regij in drugih upravnih struktur s skupnim seznamom nekooperativnih jurisdikcij, ki ga je oblikovala Unija, bi zavarovalo enotni trg in omogočilo njegovo ustrezno in skladno delovanje.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati kvalitativno oceno. Navedena ocena bi lahko temeljila na informacijah iz razpoložljivih virov in priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij in mrež, kot so organi Sveta Evrope ter evropskih mrež vrhovnih sodišč in sodnih svetov.
(12)  Za opredelitev splošnih pomanjkljivosti mora Komisija podati temeljito kvalitativno oceno. Navedena ocena bi morala biti objektivna, nepristranska in transparentna ter temeljiti na informacijah iz vseh ustreznih virov, ob upoštevanju meril, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernic, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice, in iz priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili zadevnih mednarodnih organizacij, kot so organi Sveta Evrope, med njimi zlasti kontrolni seznam Beneške komisije za pravno državo, in zadevnih mednarodnih mrež, kot sta evropski mreži vrhovnih sodišč in sodnih svetov.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Za pomoč Komisiji pri oceni splošnih pomanjkljivosti bi bilo treba ustanoviti svetovalno skupino neodvisnih strokovnjakov s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Ta skupina bi morala vsako leto neodvisno oceniti vprašanja v zvezi z načelom pravne države v vseh državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, ter pri tem upoštevati informacije iz vseh ustreznih virov in priznanih institucij. Komisija bi morala pri odločanju o sprejetju ali odpravi morebitnih ukrepov upoštevati ustrezna mnenja, ki jih izrazi ta skupina.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Določiti bi bilo treba morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki.
(13)  Določiti bi bilo treba ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru splošnih pomanjkljivosti, ter postopek za njihovo sprejetje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati zamrznitev plačil in obveznosti, zmanjšanje finančnih sredstev v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Bistveno je ustrezno zaščititi legitimne interese končnih prejemnikov in upravičencev, kadar se ukrepi sprejmejo v primeru splošnih pomanjkljivosti. Pri razmisleku o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, bi morala Komisija upoštevati njihov morebitni vpliv na končne prejemnike in upravičence. Za boljšo zaščito končnih prejemnikov ali upravičencev bi morala Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotoviti informacije in navodila ter ustrezna orodja za povratno obveščanje Komisije o morebitnih kršitvah pravnih obveznosti državnih subjektov in držav članic glede nadaljnjih izplačil po sprejetju ukrepov na podlagi te uredbe. Da se zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolgujejo subjekti države ali države članice, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem, bi morala imeti Komisija po potrebi možnost, da izterja plačila, nakazana tem subjektom, ali, če je primerno, izvede finančni popravek z zmanjšanjem podpore za program ter enak znesek prenese v rezervo Unije, da se uporabi v korist končnih prejemnikov ali upravičencev.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.
(15)  Za zagotovitev enotnega izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Glede na njihov vpliv na proračun Unije bi morali ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, začeli veljati šele, ko Evropski parlament in Svet potrdita prenos proračunske rezerve v znesku, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov. Da se olajša sprejemanje odločitev, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, bi bilo treba takšne prerazporeditve obravnavati kot sprejete, razen če jih Evropski parlament ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v določenem časovnem obdobju ne spremeni ali zavrne.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Država članice bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija in Svet bi morala upoštevati navedene pripombe.
(16)  Pred predlogom za sprejetje kakršnih koli ukrepov v skladu s to uredbo, bi Komisija morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da je v navedeni državi članici prišlo do splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države. Komisija bi morala nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh takšnih obvestilih in njihovi vsebini. Zadevna država članica bi morala imeti možnost, da predloži svoje pripombe. Komisija bi morala te pripombe upoštevati.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Svet bi moral na predlog Komisije odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom, če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene.
(17)  Komisija bi morala odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom ter Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati odpravi proračunske rezerve za navedene ukrepe v celoti ali delno, če so bile razmere, ki so vodile do sprejetja navedenih ukrepov, uspešno odpravljene.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Komisija bi morala Evropski parlament obveščati o vseh ukrepih, predlaganih in sprejetih v skladu s to uredbo –
črtano
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  „načelo pravne države“ se nanaša na vrednote Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami; delitve oblasti in enakosti pred zakonom;
(a)  „načelo pravne države“ se razume kot spoštovanje vrednot Unije iz člena 2 PEU in meril za članstvo v Uniji, omenjenih v členu 49 PEU; vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonov; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; dostopa do sodstva in učinkovitega sodnega varstva pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, vključno s temeljnimi pravicami, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah; delitve oblasti; nediskriminacije in enakosti pred zakonom;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  „splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo;
(b)  „splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države“ pomenijo široko razširjeno ali ponavljajoče se ravnanje ali opustitve ali ukrepe javnih organov, ki vplivajo na pravno državo, če vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije; splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države so lahko tudi posledica sistemske grožnje vrednotam Unije iz člena 2 PEU, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije;
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  „državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu [točke 42 člena 2] Uredbe (EU, Euratom) št. […] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
(c)  „državni subjekt“ pomeni vse javne organe na vseh vladnih ravneh, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ter organizacije države članice v smislu točke 42 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
__________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Splošne pomanjkljivosti
Kot splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije, se štejejo zlasti:
(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva, vključno s postavljanjem omejitev za zmožnost samostojnega opravljanja sodnih funkcij prek zunanjega poseganja v jamstva neodvisnosti, oviranja sojenja prek zunanjih navodil, samovoljnega spreminjanja pravil o imenovanju ali pogojev službovanja pravosodnega osebja ali prek vplivanja na pravosodne uslužbence na način, ki ogroža njihovo nepristranskost, ali s poseganjem v neodvisnost odvetniškega poklica;
(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;
(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava;
(d)  ogrožanje upravne zmožnosti države članice, da spoštuje obveznosti članstva v Uniji, vključno z zmožnostjo za učinkovito izvajanje pravil, standardov in politik, ki sestavljajo pravo Unije;
(e)  ukrepi, ki slabijo varstvo zaupne komunikacije med odvetnikom in stranko.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Ukrepi
Tveganja za finančne interese Unije
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Sprejmejo se ustrezni ukrepi, kadar splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici vplivajo ali bi lahko vplivale na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, zlasti na:
1.  Splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države se lahko ugotovijo, če je prizadeto ali obstaja tveganje, da bi bilo lahko prizadeto, zlasti kaj od naslednjega:
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev ter izvajanja spremljanja in nadzora;
(a)  pravilno delovanje organov navedene države članice, ki izvršujejo proračun Unije, zlasti v okviru oddaje javnih naročil in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  pravilno delovanje tržnega gospodarstva, s tem pa spoštovanje konkurence in tržnih sil v Uniji ter učinkovito izvajanje obveznosti članstva, vključno z upoštevanjem cilja politične, ekonomske in monetarne unije;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  pravilno delovanje organov, ki izvajajo finančni nadzor, spremljanje ter notranje in zunanje revizije, ter pravilno delovanje učinkovitih in preglednih sistemov za finančno poslovodenje in računovodstvo;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(b)  pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije;
(b)  pravilno delovanje preiskovalnih organov in javnih organov pregona v zvezi s pregonom goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije, povezanih z izvrševanjem proračuna Unije;
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  učinkovito sodno presojo s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a) in (b);
(c)  učinkovita sodna presoja s strani neodvisnih sodišč glede ukrepov ali opustitev s strani organov iz točk (a), (ab) in (b);
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  preprečevanje in kaznovanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;
(d)  preprečevanje in kaznovanje goljufij, vključno z davčno utajo, korupcije ali drugih kršitev prava Unije v zvezi z izvrševanjem proračuna Unije ter naložitev učinkovitih in odvračilnih kazni prejemnikom s strani nacionalnih sodišč ali upravnih organov;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)   preprečevanje in kaznovanje izogibanja davkom in davčne konkurence ter pravilno delovanje organov, ki prispevajo k upravnemu sodelovanju v davčnih zadevah;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka f
(f)  učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja.
(f)  učinkovito in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter Evropskim javnim tožilstvom, če država članica v njem sodeluje, pri njunih preiskavah in pregonih v skladu z njunimi ustreznimi pravnimi akti in načelom lojalnega sodelovanja;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  pravilno izvrševanje proračuna Unije po sistemski kršitvi temeljnih pravic.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.   Med splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države se zlasti lahko uvršča:
črtano
(a)  ogrožanje neodvisnosti sodstva;
(b)  neuspešno preprečevanje, popravljanje in kaznovanje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, vključno z organi kazenskega pregona, odrekanje finančnih in človeških virov, kar vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;
(c)  omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili, pomanjkljivo izvajanje sodnih odločb ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in kaznovanja kršitev prava.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Skupina neodvisnih strokovnjakov
1.  Komisija ustanovi skupino neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: skupina).
Skupino sestavljajo neodvisni strokovnjaki s področij ustavnega prava ter finančnih in proračunskih zadev. Po enega strokovnjaka imenuje nacionalni parlament vsake države članice, Evropski parlament pa imenuje pet strokovnjakov. Pri sestavi skupine se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.
Po potrebi se lahko kot opazovalci v skupino v skladu s poslovnikom iz odstavka 6 povabijo predstavniki ustreznih organizacij in mrež, kot so Evropska zveza akademij za znanost in humanistiko, Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice, organi Sveta Evrope, Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, Svet odvetniških združenj Evrope, Mreža davčnih sodišč, Organizacija združenih narodov, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
2.  Cilj svetovalnih nalog skupine je pomagati Komisiji pri prepoznavanju splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali na zaščito finančnih interesov Unije.
Skupina vsako leto oceni razmere v vseh državah članicah oceni na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih meril in informacij, pri čemer ustrezno upošteva informacije in navodila iz člena 5(2).
3.  Skupina vsako leto objavi povzetek svojih ugotovitev.
4.  V okviru svojih svetovalnih nalog in ob upoštevanju izida ugotovitev iz odstavka 2 lahko skupina izrazi mnenje o splošni pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici.
Ko izrazi mnenje, si skupina prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, skupina izrazi svoje mnenje z navadno večino članov.
5.  Pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s členom 5(6) in členom 6(2) Komisija upošteva vsa ustrezna mnenja, ki jih izrazi skupina v skladu z odstavkom 4 tega člena.
6.  Skupina med svojimi člani izvoli predsednika. Skupina sprejme svoj poslovnik.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Vsebina ukrepov
Ukrepi za zaščito proračuna Evropske unije
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Sprejme se lahko eden ali več naslednjih ustreznih ukrepov:
1.  Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 3, se lahko sprejme eden ali več naslednjih ukrepov:
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni z naravo, resnostjo in obsegom splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo. Morajo se čim bolj ciljno usmeriti v ukrepe Unije, ki jih navedena pomanjkljivost zadeva ali bi jih lahko zadevala.
3.  Sprejeti ukrepi morajo biti sorazmerni z naravo, resnostjo, trajanjem in obsegom splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo. Morajo se čim bolj ciljno usmeriti v ukrepe Unije, ki jih navedena pomanjkljivost zadeva ali bi jih lahko zadevala.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotovi informacije in navodila za končne prejemnike ali upravičence o obveznostih držav članic iz odstavka 2.
Komisija na istem spletnem mestu ali internetnem portalu zagotovi tudi ustrezna orodja, s katerimi končni prejemniki ali upravičenci povratno obveščajo Komisijo o morebitnih kršitvah teh obveznosti, ki po mnenju teh končnih prejemnikov ali upravičencev nanje neposredno vplivajo. Ta odstavek se uporablja na način, ki zagotavlja zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, v skladu z načeli iz Direktive XXX (direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije). Komisija lahko informacije, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu s tem odstavkom, upošteva le, če jim je priloženo dokazilo, da je zadevni končni prejemnik ali upravičenec vložil uradno pritožbo pri pristojnem organu.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo končni prejemniki ali upravičenci v skladu z odstavkom 3a, zagotovi, da se vsak znesek, ki ga dolguje subjekt države ali država članica v skladu z odstavkom 2, dejansko plača končnim prejemnikom ali upravičencem.
Po potrebi:
(a)  Komisija, kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe:
(i)  izterja plačila vsem organom iz točk (v) do (vii) člena 62(1)(c) finančne uredbe v znesku, ki je enak znesku, ki v nasprotju z odstavkom 2 tega člena ni bil plačan končnim prejemnikom ali upravičencem;
(ii)  prenese znesek, ki je enak znesku iz prejšnje točke, v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu s členom 12(2) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena;
(b)  kar zadeva sredstva iz proračuna Unije, s katerimi se upravlja v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe:
(i)  se obveznost državnih organov ali države članice iz odstavka 2 tega člena šteje za obveznost države članice v smislu [člena 63] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah). Vsaka kršitev te obveznosti se obravnava v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah);
(ii)  Komisija znesek, ki izhaja iz zmanjšane podpore iz skladov za program v skladu s [členom 98] Uredbe XXX (uredba o skupnih določbah), prenese v rezervo Unije iz člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Ta znesek se šteje za razliko, ki ostane na razpolago v smislu točke (a) člena 12(1) Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru), in se, kolikor je to mogoče, uporabi v skladu z odstavkom 2 člena 12 Uredbe Sveta XXX (uredba o večletnem finančnem okviru) v korist končnih prejemnikov ali upravičencev iz odstavka 2 tega člena.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Kadar Komisija ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz člena 3 izpolnjeni, pošlje pisno obvestilo navedeni državi članici in pri tem navede razloge za svoje ugotovitve.
1.  Kadar Komisija, ob upoštevanju morebitnih mnenj skupine, ugotovi, da ima utemeljene razloge za domnevo, da so pogoji iz člena 3 izpolnjeni, pošlje pisno obvestilo navedeni državi članici in pri tem navede razloge za svoje ugotovitve. Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament in Svet o takšnih obvestilih in njihovi vsebini.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Komisija lahko upošteva vse ustrezne informacije, vključno z odločitvami Sodišča Evropske unije, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij.
2.  Komisija pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 3, upošteva vse ustrezne informacije, vključno z mnenji skupine, odločitvami Sodišča Evropske unije, resolucijami Evropskega parlamenta, poročili Računskega sodišča ter sklepi in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij in mrež. Komisija prav tako upošteva merila, ki se uporabljajo v okviru pogajanj o pristopu k Uniji, zlasti poglavij pravnega reda Unije o pravosodju in temeljnih pravicah, o pravici, svobodi in varnosti, o finančnem nadzoru in o obdavčitvi, pa tudi smernice, ki se uporabljajo v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, za spremljanje napredka države članice.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Zadevne države članice zagotovijo vse zahtevane informacije ter lahko predložijo pripombe, in sicer v roku, ki ga opredeli Komisija, ki pa ne sme biti krajši od enega meseca od datuma obvestila o ugotovitvah. Država članica lahko v pripombah predlaga sprejetje popravnih ukrepov.
4.  Zadevne države članice zagotovijo zahtevane informacije ter lahko predložijo pripombe, in sicer v roku, ki ga opredeli Komisija, ki pa ne sme biti krajši od enega meseca niti daljši od treh mesecev od datuma obvestila o ugotovitvah. Država članica lahko v pripombah predlaga sprejetje popravnih ukrepov.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 5
5.  Komisija pri odločitvi o tem, ali naj predloži predlog sklepa o ustreznih ukrepih, upošteva prejete informacije ter vse pripombe zadevne države članice, kakor tudi ustreznost predlaganih popravnih ukrepov.
5.  Komisija pri odločitvi o tem, ali naj sprejme sklep o morebitnih ukrepih iz člena 4, upošteva prejete informacije ter vse pripombe zadevne države članice, kakor tudi ustreznost predlaganih popravnih ukrepov. Komisija o nadaljnjih ukrepih v zvezi s prejetimi informacijami odloči v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema teh informacij.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Komisija pri ocenjevanju sorazmernosti ukrepov, ki se bodo sprejeli, ustrezno upošteva informacije in smernice iz odstavka 2.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 6
6.  Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, Svetu predloži predlog izvedbenega akta o ustreznih ukrepih.
6.  Kadar Komisija meni, da je prišlo do splošnih pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, z izvedbenim aktom sprejme sklep o ukrepih iz člena 4.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog za prerazporeditev zneska, ki je enakovreden vrednosti sprejetih ukrepov, v proračunsko rezervo.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 6 b (novo)
6b.  Evropski parlament in Svet z odstopanjem od člena 31(4) in (6) finančne uredbe o predlogu prerazporeditve odločata v štirih tednih od datuma, ko ga obe instituciji prejmeta. Predlog prerazporeditve se šteje kot sprejet, razen če ga v štiritedenskem obdobju Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih glasov, ali Svet, ki odloča s kvalificirano večino, spremeni ali zavrne. Če Evropski parlament ali Svet predlog za prerazporeditev spremeni, se uporabi člen 31(8) finančne uredbe.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 6 c (novo)
6c.  Sklep iz odstavka 6 začne veljati, če niti Evropski parlament niti Svet ne zavrne predloga prerazporeditve v obdobju, navedenem v odstavku 6b.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 7
7.  Šteje se, da je Svet sprejel sklep, razen če v mesecu dni od njegovega sprejetja s strani Komisije s kvalificirano večino zavrne predlog Komisije.
črtano
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 8
8.  Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predlog Komisije in spremenjeno besedilo sprejme kot sklep Sveta.
črtano
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Zadevna država članica lahko kadar koli Komisiji predloži dokaze, da so bile splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo odpravljene ali da so prenehale obstajati.
1.  Zadevna država članica lahko kadar koli Komisiji predloži uradno obvestilo z dokazi, da so bile splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo odpravljene ali da so prenehale obstajati.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Komisija oceni razmere v zadevni državi članici. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija Svetu predloži predlog sklepa za odpravo navedenih ukrepov v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6 in 7 člena 5.
2.  Komisija na zahtevo zadevne države članice ali na lastno pobudo in ob upoštevanju morebitnega mnenja skupine oceni razmere v zadevni državi članici v okvirnem roku enega meseca, v vsakem primeru pa v razumnem roku od datuma prejema uradnega obvestila. Ko splošne pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo, zaradi katerih so bili sprejeti ukrepi iz člena 4, v celoti ali delno prenehajo obstajati, Komisija brez odlašanja sprejme sklep za odpravo teh ukrepov v celoti ali delno. Komisija hkrati s sprejetjem sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog odpravo proračunske rezerve iz člena 5(6a) v celoti ali delno. Uporabijo se postopki iz odstavkov 2, 4, 5, 6, 6b in 6c člena 5.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2.
3.  Kadar se odpravijo ukrepi v zvezi z zamrznitvijo odobritve enega ali več programov ali sprememb programov iz točke (i) člena 4(2)(b) ali zamrznitvijo obveznosti iz točke (ii) člena 4(2)(b), se zneski zamrznjenih obveznosti knjižijo v proračun, ki je predmet člena 7 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru). Zamrznjenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v proračun po letu n + 2. Od leta n+3 se v rezervo Unije za obveznosti iz člena 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. XXXX (uredba o večletnem finančnem okviru) vključi znesek, ki je enakovreden zamrznjenim obveznostim.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
črtano
Obveščanje Evropskega parlamenta
Komisija nemudoma obvesti Evropski parlament o vseh ukrepih, predlaganih ali sprejetih v skladu s členi 4 in 5.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Poročanje
Komisija o uporabi te uredbe, zlasti o učinkovitosti morebitnih sprejetih ukrepov, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer najpozneje pet let po njenem začetku veljavnosti.
Poročilo po potrebi pospremi z ustreznimi predlogi.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Vključitev v finančno uredbo
Vsebina te uredbe se vključi v finančno uredbo pri njeni naslednji reviziji.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnima odboroma v medinstitucionalna pogajanja (A8-0469/2018).


Vzpostavitev programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve ***I
PDF 603kWORD 72k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (COM(2018)0443 – C8-0260/2018 – 2018/0233(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0039A8-0421/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
P8_TA-PROV(2019)0039A8-0421/2018
k predlogu Komisije
P8_TA-PROV(2019)0039A8-0421/2018
---------------------------------------------------------
P8_TA-PROV(2019)0039A8-0421/2018
2018/0233(COD)
P8_TA-PROV(2019)0039A8-0421/2018

Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 197 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Program Fiscalis 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter ga izvaja Komisija v sodelovanju z državami članicami in povezanimi državami, ter njegovi predhodniki so pomembno prispevali k olajšanju in izboljšanju sodelovanja med davčnimi organi znotraj Unije. Davčni organi sodelujočih držav so priznali dodano vrednost teh programov, vključno za zaščito finančnih in gospodarskih interesov držav članic Unije in davkoplačevalcev. Ugotovljenih izzivov za naslednje desetletje pogosto ni mogoče učinkovito reševati, če so države članice usmerjene le na svoja upravna ozemlja in ne sodelujejo intenzivno z ostalimi državami članicami.

(2)  Program Fiscalis 2020 ponuja državam članicam okvir Unije za razvoj teh dejavnosti sodelovanja, ki je stroškovno učinkovitejši, kot če bi vsaka država članica vzpostavila lastne okvire sodelovanja na dvo- ali večstranski podlagi, bodisi z drugimi državami članicami bodisi s tretjimi državami, s katerimi Unija tesno sodeluje na področju obdavčitve. Zato je ustrezno zagotoviti nadaljevanje navedenega programa, in sicer z uvedbo novega programa na istem področju, tj. programa Fiscalis (v nadaljnjem besedilu: program).

(2a)   Program naj bi okrepil zmogljivosti držav članic za boj proti davčnim goljufijam, korupciji, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju, in sicer tudi s tehnično podporo za usposabljanje človeških virov in razvoj upravnih struktur. Tako pomoč bi bilo treba zagotavljati na pregleden način.

(3)  Z zagotavljanjem okvira za ukrepe, ki podpirajo enotni trg, spodbujajo lojalno konkurenco v Uniji ter ščitijo finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic, bi moral program prispevati k preprečevanju davčnih goljufij, davčnih utaj, agresivnega davčnega načrtovanja in dvojne neobdavčitve ter boju proti njim; preprečevanju in zmanjševanju nepotrebnega upravnega bremena za državljane in podjetja pri čezmejnih transakcijah; podpiranju pravičnejših in učinkovitejših davčnih sistemov; uresničevanju celotnega potenciala enotnega trga in spodbujanju lojalne konkurence znotraj Unije, kot tudi podpori skupnemu pristopu Unije v mednarodnih forumih.

(4)  Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5).

(5)  V podporo procesu pristopa in pridruževanja tretjih držav bi moralo biti sodelovanje v programu omogočeno tudi za pristopne države in države kandidatke kot tudi za potencialne države kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če so izpolnjeni nekateri pogoji. V programu lahko sodelujejo tudi druge tretje države, zlasti najmanj razvite države, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v posebnih sporazumih med Unijo in zadevnimi državami, ki obravnavajo njihovo sodelovanje v katerem koli programu Unije.

(5a)   Evropski parlament je določil svoje prioritete. Sedanje pomanjkanje finančnih sredstev ovira doseganje ciljev, ki jih je Evropski parlament določil za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 [2017/2052(INI)]. Z učinkovitejšim sodelovanjem na davčnem področju bi lahko bilo učinkovitejše tudi pobiranje sredstev, ki so potrebna za izvajanje prihodnjega večletnega finančnega okvira.

(6)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(6) (finančna uredba) se uporablja za ta program. Določa pravila o izvrševanju proračuna Unije, vključno s predpisi o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnem naročanju in povračilu stroškov zunanjih strokovnjakov.

(7)  Ukrepi, ki so se uporabljali v okviru programa Fiscalis 2020, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo zato treba ohraniti. Da bi se pri izvajanju programa zagotovilo več enostavnosti in prožnosti ter bi se tako bolje uresničevali njegovi cilji, bi bilo treba ukrepe opredeliti le v smislu splošnih kategorij s seznamom ponazoritvenih primerov konkretnih dejavnosti. Vendar pa bi morali biti ukrepi usmerjeni v prednostna področja, da bi z njimi zaščitili finančne in gospodarske interese Unije ter njenih držav članic. Program Fiscalis bi moral s sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti tudi spodbujati in podpirati uvajanje inovacij in vzvode zanje, da bi dodatno izboljšal zmogljivosti za uresničevanje osrednjih prioritet obdavčevanja.

(8)  Zaradi vse večje mobilnosti davkoplačevalcev, vse več čezmejnih transakcij, internacionalizacije finančnih instrumentov in zato tudi večjih možnosti za davčne goljufije, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje, ki močno presegajo meje Unije, bi bile lahko prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov na tretje države, ki niso pridružene programu, in mednarodne organizacije v interesu Unije ali držav članic. Zlasti bi se z njimi preprečili upravno breme in stroški, ki nastanejo zaradi razvoja in delovanja dveh podobnih elektronskih sistemov za izmenjavo informacij v Uniji oziroma mednarodno izmenjavo informacij. Zato bi morale prilagoditve ali razširitve evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kadar je to ustrezno utemeljeno s takšnim interesom, spadati med upravičene stroške v okviru programa. Če so bili prednostni ukrepi že v celoti financirani, bi bilo treba v okviru programa po potrebi spodbujati tudi specifične ukrepe, pri katerih bi sodelovale najmanj razvite države, zlasti v zvezi s avtomatično izmenjavo informacij.

(9)  Glede na pomembnost globalizacije ter boja proti davčnim goljufijam, davčnih utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju bi moral program še naprej omogočati sodelovanje zunanjih strokovnjakov v smislu člena 238 finančne uredbe. Izbor strokovnjakov bi moral biti pregleden in temeljiti na njihovih kompetencah, izkušnjah in znanju, ki so pomembni za specifičen ukrep, pa tudi na njihovi zmožnosti, da k temu ukrepu prispevajo. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo ti strokovnjaki neodvisni in da v njihovi profesionalni vlogi nasprotje interesov ni možno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost vseh deležnikov.

(9a)   Glede na nedavno sprejetje direktiv Sveta 2014/107/EU(7), 2015/2376/EU(8), 2016/881/EU(9), 2016/2258/EU(10) in 2018/822/EU(11) ter potekajoča pogajanja na področju skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), bi moral biti cilj programa usposobiti zaposlene v davčnih organih za učinkovito izvajanje navedenih direktiv.

(10)  V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določeno v Sporočilu dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“(12), bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer je izključeno dvojno financiranje. Ukrepi v okviru programa bi prav tako morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo davčna politika in davčni organi.

(10a)  Pri programu Fiscalis bi bilo treba zaradi stroškovne učinkovitosti poiskati morebitne sinergije z drugimi ukrepi Unije na sorodnih področjih, kot so program Carina, program EU za boj proti goljufijam, program za enotni trg in program za podporo reformam.

(10b)   Posamezne nacionalne pobude za boj proti goljufijam bi lahko povzročile, da bi se goljufije premaknile v druge, pogosto sosednje države članice, prišlo pa bi lahko tudi do nesorazmernega upravnega bremena za podjetja, ki spoštujejo pravila, in pomanjkanja pravne varnosti pri mednarodnem trgovanju. Zato je bistveno, da Komisija s koordiniranjem najboljših nacionalnih praks na ravni Unije uskladi nacionalne ukrepe za boj proti goljufijam.

(11)  Znaten delež proračuna programa bo namenjen ukrepom za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije. Zato bi posebne določbe morale opisati skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov. Poleg tega bi bilo treba jasno opredeliti področje uporabe ukrepov in obseg odgovornosti Komisije in držav članic. Skupne in nacionalne komponente evropskih elektronskih sistemov bi morale biti nemoteno interoperabilne ter bi morale biti zmožne sinergije z drugimi elektronskimi sistemi ustreznih programov Unije.

(12)  Trenutno ni nobene zahteve po pripravi večletnega strateškega načrta za obdavčitev (v nadaljnjem besedilu: VSN-O) za oblikovanje skladnega in interoperabilnega elektronskega okolja za obdavčevanje v Uniji. V programu bi morala biti določena vzpostavitev takega VSN-O, da se zagotovita skladnost in usklajevanje ukrepov za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije.

(13)  To uredbo bi bilo treba izvajati s programi dela. Programi dela bi morali biti sposobni zajeti obdobje več let zaradi srednje- do dolgoročne narave zastavljenih ciljev in da bi se lahko upoštevale izkušnje, pridobljene skozi čas. Prehod z letnih na večletne programe dela bo zmanjšal upravno breme tako za Komisijo kot tudi za države članice, vendar nikakor ne bi smel povzročiti izgube informacije ali preglednosti za davkoplačevalce. V večletnih programih dela bi se morale odražati vse ustrezne informacije, pridobljene z letnimi poročili ali pregledi stanja, kot je navedeno v tej uredbi. Letna poročila bi morala biti javno dostopna, da bi bili davkoplačevalci obveščeni o najboljših praksah, pridobljenih izkušnjah, izzivih in preostalih ovirah, ugotovljenih v okviru programa.

(14)  Za dopolnitev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s sprejetjem programov dela.

(15)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(13) je treba ▌program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam, in tako upoštevati tudi program REFIT. Te zahteve bi morale vključevati merljive kazalnike, ki bi bili podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu. Rezultati tega spremljanja bi morali biti vključeni v letno konsolidirano poročilo, ki bi ga na podlagi prispevkov držav članic pripravila Komisija. V poročilo bi morala vključiti tudi pregled preostalih ovir, s katerimi se države članice soočajo pri doseganju ciljev programa iz člena 3, in pri ukrepanju na prednostnih področjih iz člena 7(2a), ter v njem navesti predloge za najboljše prakse. Poleg tega bi morala Komisija pripraviti vmesno in končno oceno programa. Letna in ocenjevalna poročila bi morala biti javno dostopna na posebni spletni strani.

(15a)   Komisija bi morala dvakrat na leto prirediti seminar z dvema predstavnikoma držav članic upravičenk, na katerem bi obravnavali težave in predlagali potencialne izboljšave glede področij programa, med drugim tudi v zvezi z izmenjavo informacij med davčnimi organi. Seminarja bi se morali udeležiti predstavnik uprave davčnih organov, predstavnik sindikatov zaposlenih v davčnih organih in predstavnik Evropskega parlamenta in Sveta.

(16)  Za ustrezen odziv na spremembe v prioritetah davčne politike bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo seznama kazalnikov za merjenje uresničevanja posameznih ciljev programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(14) ter uredbami Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(15), (Euratom, ES) št. 2185/96(16) in (EU) 2017/1939(17) je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, popravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, neupravičeno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(18)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(19)  Vrste financiranja in metode izvajanja v skladu s to uredbo bi morale biti izbrane na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in za uresničevanje rezultatov, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe. Prednostno bi bilo treba obravnavati kritje potnih stroškov, da se zagotovi sodelovanje nacionalnih strokovnjakov pri skupnih ukrepih.

(20)  Ker države članice posamezno cilja te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, ampak je ta cilj zaradi obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(21)  Ta uredba nadomešča Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi jo bilo treba zato razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.  S to uredbo se vzpostavi program „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (v nadaljnjem besedilu: program).

2.  V Uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „obdavčitev“ pomeni dejavnosti, vključno z oblikovanjem, izvrševanjem in izpolnjevanjem obveznosti, povezane z naslednjimi davki in dajatvami:

(a)  davek na dodano vrednost iz Direktive Sveta 2006/112/ES(19);

(b)  trošarine za alkohol iz Direktive Sveta 92/83/EGS(20);

(c)  trošarine za tobačne izdelke iz Direktive Sveta 2011/64/EU(21);

(d)  davki na energente in električno energijo iz Direktive Sveta 2003/96/ES(22);

(e)  drugi davki in dajatve iz člena 2(1)(a) Direktive Sveta 2010/24/EU33(23), vključno z davki od prihodkov pravnih oseb, če so pomembni za enotni trg in upravno sodelovanje med državami članicami;

(2)  „davčni organi“ pomeni javne in druge organe, ki so pristojni za obdavčitev in druge z davki povezane dejavnosti;

(3)  „evropski elektronski sistemi“ pomeni elektronske sisteme, ki so potrebni za obdavčitev in izvajanje nalog davčnih organov;

(4)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(4a)  „najmanj razvita država“ pomeni tretjo državo z nizkimi prihodki, ki se sooča z resnimi strukturnimi ovirami za trajnostni razvoj v skladu z opredelitvijo Organizacije združenih narodov;

Člen 3

Cilji programa

1.  Splošni cilj programa je podpirati davčne organe in obdavčevanje za izboljšanje delovanja enotnega trga, spodbujati lojalno konkurenco v Uniji, zaščititi finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic, med drugim tudi pred davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in agresivnim davčnim načrtovanjem, ter izboljšati pobiranje davkov.

2.  Program ima specifičen cilj podpirati davčno politiko in njeno ustrezno izvajanje, spodbujati carinsko sodelovanje, izmenjavo davčnih informacij in izboljšanje upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov, pa tudi postopno posodobitev programskih orodij za poročanje in revizije, ki naj bi se enotno uporabljala v vseh državah članicah. Program poleg tega davčnim upravam pomaga, da bi lažje in bolje izvajale direktive Unije o obdavčevanju, ter pri usposabljanju njihovega osebja na tem področju.

Člen 4

Proračun

1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 300 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 oziroma 339 milijonov EUR v tekočih cenah.

2.  Znesek iz odstavka 1 lahko med drugim krije ▌odhodke za dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije, ocenjevanja in druge dejavnosti za upravljanje programa ter ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije tudi odhodke, povezane s študijami in drugim ustreznim pisnim gradivom, srečanji strokovnjakov ter ukrepi informiranja in komuniciranja, če so povezani s cilji programa, ter odhodke za informacijska omrežja, ki so osredotočena na obdelavo in izmenjavo informacij, vključno s korporativnimi informacijskimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem programa.

Člen 5

Tretje države, pridružene programu

Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(b)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami, če so te dosegle zadostno raven približevanja ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim na ravni Unije;

(c)  druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije,

–  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

–  Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Če so bila prednostna področja v celoti financirana, se najmanj razvite države spodbudi k sodelovanju v programu v skladu z načeli skladnosti politik za razvoj in pogoji, ki se določijo v posebnih sporazumih med temi državami in Unijo v zvezi s sodelovanjem teh držav v programu. V nasprotju s točko (c) odstavka 1 je sodelovanje v programu za najmanj razvite države brezplačno, usmerjeno pa je v izpolnjevanje mednarodnih davčnih ciljev, kot je avtomatska izmenjava davčnih informacij. V posebnem sporazumu se Uniji zajamči pravica do zagotavljanja dobrega finančnega poslovodenja in zaščite njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

2.  Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti pa z nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnim naročanjem in povračilom potnih stroškov in plačilom dnevnic zunanjim strokovnjakom.

POGLAVJE II

UPRAVIČENOST

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)  srečanja in podobne priložnostne dogodke;

(b)  strukturirano sodelovanje na podlagi projektov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in skupnimi revizijami; [Spremembi 2 in 3]

(c)  ukrepe za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije, zlasti razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, ali za vzpostavitev skupnih registrov;

(d)  ukrepe za izboljševanje usposobljenosti in sposobnosti ljudi;

(e)  podporne in druge ukrepe, vključno s:

(1)  študijami in drugim ustreznim pisnim gradivom;

(2)  dejavnostmi na področju inovacij, zlasti pobudami v zvezi s potrditvijo konceptov, pilotnimi projekti in prototipi;

(3)  skupno razvitimi ukrepi na področju komuniciranja;

(4)  katerimi koli drugimi ustreznimi ukrepi, ki so določeni v programih dela iz člena 13 ter so potrebni za doseganje ciljev iz člena 3 ali njihovo podporo.

Možne oblike ustreznih ukrepov iz točk (a), (b) in (d) so naštete v neizčrpnem seznamu v Prilogi 1.

2a.   Ukrepi iz odstavka 1 krijejo naslednja prednostna področja:

(a)  odprava vrzeli pri učinkovitem izvajanju direktive Sveta 2011/16/EU(24), kot je bila spremenjena;

(b)  učinkovita izmenjava informacij, vključno s skupinskimi zahtevki, in razvoj uporabnih formatov ob upoštevanju pobud na mednarodni ravni;

(c)  odprava ovir za čezmejno sodelovanje;

(d)  odprava ovir za dostop do informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU, kot je bila spremenjena;

(e)  boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV;

(f)  izmenjava primerov dobre prakse v zvezi z izterjavo davkov, vključno z davki, ki niso plačani v skladu z direktivo Sveta o obdavčevanju dohodka od prihrankov (EUSTD);

(g)  uvedba enotnih nacionalnih informacijskih orodij, da bi razvili skupne vmesnike, ki bi omogočili medsebojno povezavo nacionalnih sistemov informacijske tehnologije.

3.  Ukrepi, povezani z razvojem in izvajanjem prilagoditev ali razširitev skupnih komponent evropskih elektronskih sistemov za sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ali mednarodnimi organizacijami, so upravičeni do financiranja, kadar so v interesu Unije. Komisija bo sklenila potrebne upravne dogovore, ki lahko zagotovijo finančni prispevek tretjih strani, ki jih ti ukrepi zadevajo.

4.  Kadar ukrep za krepitev zmogljivosti na področju informacijske tehnologije iz točke (c) odstavka 2 zadeva razvoj in delovanje evropskih elektronskih sistemov, so do financiranja v okviru programa upravičeni le stroški, povezani z odgovornostmi, zaupanimi Komisiji v skladu s členom 11(2). Države članice krijejo stroške, povezane z odgovornostmi, ki so jim zaupane v skladu s členom 11(3).

Člen 8

Sodelovanje zunanjih strokovnjakov

1.  Predstavniki vladnih organov, tudi iz tretjih držav, ki niso pridružene programu v skladu s členom 5, po potrebi pa tudi predstavniki mednarodnih in drugih zadevnih organizacij, predstavniki gospodarskih subjektov in organizacij, ki predstavljajo gospodarske subjekte, ter predstavniki civilne družbe lahko kot zunanji strokovnjaki sodelujejo v ukrepih, organiziranih v okviru programa, kadar je to koristno za uresničevanje ukrepov, s katerimi se dosegajo cilji iz člena 3. Komisija med drugim oceni nepristranskost teh zunanjih strokovnjakov, zagotovi, da v njihovih profesionalnih obveznostih ni nasprotja interesov, in se o njihovem sodelovanju odloča za vsak primer posebej glede na potrebe.

2.  Stroški, ki jih imajo zunanji strokovnjaki iz odstavka 1, so upravičeni do povračila v okviru programa v skladu z določbami člena 238 finančne uredbe.

3.  Zunanje strokovnjake izbere Komisija v preglednem in uravnoteženem postopku na podlagi njihovih kompetenc, izkušenj in znanj, ki so pomembni za specifičen ukrep, in njihove zmožnosti, da k temu ukrepu prispevajo. Komisija zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh deležnikov. Razjasni tudi, ali ti zunanji strokovnjaki sodelujejo v svojem imenu ali v imenu druge organizacije ali gospodarskega subjekta. Seznam zunanjih strokovnjakov je javno dostopen na spletišču Komisije.

POGLAVJE III

NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 9

Dodelitev, dopolnjevanje in kombinirano financiranje

1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

2.  Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme tudi prispevek v okviru programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, iz katerega se prispeva, se uporabljajo za njegov prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so določeni pogoji za podporo.

3.  V skladu s členom 198(f) finančne uredbe se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov, kadar so upravičeni subjekti davčni organi držav članic in tretjih držav, pridruženih programu v skladu s členom 5 te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

Člen 10

Stopnje sofinanciranja

1.  Program lahko z odstopanjem od člena 190 finančne uredbe financira do 100 % upravičenih stroškov ukrepa.

2.  Kadar so za ukrepe potrebna nepovratna sredstva, se delež sofinanciranja, ki se uporabi, določi v večletnih programih dela iz člena 13.

POGLAVJE IV

POSEBNE DOLOČBE ZA UKREPE ZA KREPITEV ZMOGLJIVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Člen 11

Odgovornosti

1.  Komisija in države članice skupaj zagotovijo razvoj in delovanje, vključno z oblikovanjem, specifikacijo, preskušanjem skladnosti, uvajanjem, vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem, varnostjo ter zagotavljanjem in nadzorom kakovosti, evropskih elektronskih sistemov, naštetih v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12.

2.  Komisija zagotovi zlasti naslednje:

(a)  razvoj in delovanje skupnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12;

(b)  splošno usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov za doseganje njihovega delovanja, medsebojne povezljivosti in stalnega izboljševanja ter časovno usklajenega izvajanja;

(c)  usklajevanje evropskih elektronskih sistemov na ravni Unije za njihovo spodbujanje in izvajanje na nacionalni ravni;

(d)  usklajevanje razvoja in delovanja evropskih elektronskih sistemov, kar zadeva njihove interakcije s tretjimi strankami, razen ukrepov, oblikovanih za izpolnjevanje nacionalnih zahtev;

(e)  usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo na ravni Unije;

(ea)   usklajevanje ukrepov za boj proti goljufijam, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, in obveščanje o primerih dobre nacionalne prakse na ravni Unije.

3.  Države članice zagotovijo zlasti naslednje:

(a)  razvoj in delovanje nacionalnih komponent, kot je določeno v večletnem strateškem načrtu za obdavčitev iz člena 12;

(b)  usklajevanje razvoja in delovanja nacionalnih komponent evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni;

(c)  usklajevanje evropskih elektronskih sistemov z drugimi zadevnimi ukrepi, povezanimi z e-upravo, na nacionalni ravni;

(d)  redno obveščanje Komisije o ukrepih, s katerimi svojim organom ali gospodarskim subjektom omogočajo polno uporabo evropskih elektronskih sistemov;

(e)  izvajanje evropskih elektronskih sistemov na nacionalni ravni.

Člen 12

Večletni strateški načrt za obdavčitev (VSN-O)

1.  Komisija pripravi in posodablja večletni strateški načrt za obdavčitev, v katerem so naštete vse naloge v zvezi z razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov ali njihovih delov, poleg je vsak sistem ali njegov del tudi razvrščen kot:

(a)  skupna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na ravni Unije, ki je na voljo vsem državam članicam ali ki jo je Komisija opredelila kot skupno zaradi njene učinkovitosti, varnosti in poenostavitve;

(b)  nacionalna komponenta: komponenta evropskega elektronskega sistema, razvita na nacionalni ravni, ki je na voljo v državi članici, ki je razvila to komponento ali je prispevala k njenemu nastanku;

(c)  ali kombinacija obeh.

2.  Večletni strateški načrt za obdavčitev vključuje tudi ukrepe na področju inovacij in pilotnih projektov ter podporne metodologije in orodja, povezana z evropskimi elektronskimi sistemi.

3.  Države članice obvestijo Komisijo o dokončanju vsake naloge, ki jim je bila zaupana v okviru večletnega strateškega načrta za obdavčitev iz odstavka 1. Poleg tega Komisiji redno poročajo o napredku pri izvajanju njihovih nalog, povezanih s celotnim programom.

4.  Države članice najpozneje do 31. marca vsako leto Komisiji predložijo letno poročilo o napredku pri izvajanju večletnega strateškega načrta za obdavčitev iz odstavka 1, ki zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra predhodnega leta. Ta letna poročila se pripravijo po vnaprej določeni predlogi. Države članice v letnih poročilih o napredku poročajo o ovirah pri doseganju ciljev programa, določenih v členu 3, in pri ukrepanju na prednostnih področjih iz člena 7(2a) ter podajo predloge za najboljše prakse.

5.  Komisija na podlagi letnih poročil držav članic iz odstavka 4 najpozneje do 31. oktobra vsako leto pripravi konsolidirano poročilo, v katerem oceni napredek držav članic in Komisije pri izvajanju načrta iz odstavka 1, pa tudi napredek pri doseganju ciljev programa, navedenih v členu 3, in pri ukrepanju na prednostnih področjih iz člena 7(2a). Da se oceni doseženi napredek, Komisija v konsolidirano letno poročilo vključi pregled preostalih ovir, s katerimi se države članice soočajo pri doseganju ciljev programa, določenih v členu 3, in pri ukrepanju na prednostnih področjih iz člena 7(2a), ter navede predloge za najboljše prakse. Konsolidirano letno poročilo Komisije je javno dostopno na njeni posebni spletni strani in služi kot podlaga za prihodnje večletne programe dela iz člena 13 in ocenjevalna poročila iz člena 15.

POGLAVJE V

NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA

Člen 13

Program dela

1.  Program se izvaja z večletnimi programi dela iz člena 108 finančne uredbe.

2.  Komisija sprejme večletne programe dela z delegiranimi akti. Ti delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17.

Člen 14

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi 2.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa pri doseganju njegovih ciljev je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge 2 za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar se ji to zdi potrebno, ter za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 15

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja. Komisija ocene objavi na posebni spletni strani.

2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa.

3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot eno leto po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 16

Revizije in preiskave

Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi kakršnega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država dodeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufija (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za boj proti goljufijam take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

POGLAVJE VI

IZVAJANJE PRENOSA POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13(2) in 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.  Prenos pooblastila iz členov 13(2) in 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13(2) in 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „odbor programa Fiscalis“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 20

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1286/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 21

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.  Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodne Uredbe (EU) št. 1286/2013.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA 1

Neizčrpen seznam možnih oblik ukrepov iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(2)

Ukrepi iz točk (a), (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(2) so lahko med drugim v obliki:

(a)  Kar zadeva sestanke in podobne ad hoc dogodke:

–  seminar in delavnica, na katerih navadno prisostvujejo vse države in kjer potekajo predstavitve, udeleženci pa o vsebini razpravljajo in sodelujejo v dejavnostih, povezanih z zadevnim področjem;

–  delovni obisk, organiziran tako, da uradnikom omogoča pridobivanje ali izpopolnjevanje izkušenj in strokovnega znanja na področju davčne politike;

–  prisotnost v upravnih uradih in udeležba v uradnih preiskavah.

(b)  Kar zadeva strukturirano sodelovanje:

–  projektne skupine, ki so običajno sestavljene iz omejenega števila držav in delujejo v omejenem obdobju, da bi uresničevale predhodno določen cilj z natančno opredeljenim rezultatom, vključno z usklajevanjem ali primerjalno analizo;

–  projektne skupine, ki so strukturirane oblike stalnega ali nestalnega sodelovanja in združujejo strokovno znanje in izkušnje za opravljanje nalog na posebnih področjih ali operativnih dejavnosti, po možnosti s podporo spletnega sodelovanja, upravne pomoči ter infrastrukture in opreme;

–  večstranske ali istočasne kontrole, ki vključujejo usklajeno preverjanje davčnega položaja enega ali več povezanih davčnih zavezancev, ki jih organizirata dve ali več držav, vključno z vsaj dvema državama članicama, s skupnimi interesi ali interesi, ki se dopolnjujejo;

–  skupne revizije, ki vključujejo skupno preverjanje davčnega položaja enega ali več povezanih davčnih zavezancev, ki jih opravi ena revizijska ekipa, v kateri sta zastopani dve ali več držav, vključno z vsaj dvema državama članicama, s skupnimi interesi ali interesi, ki se dopolnjujejo;

–  vsaka druga oblika upravnega sodelovanja, določena z Direktivo 2011/16/EU, Uredbo (EU) 904/2010, Uredbo (EU) 389/2012 ali Direktivo 2010/24/EU.

(d)  Kar zadeva usposobljenost ljudi in ukrepe za izboljšanje sposobnosti:

–  skupno usposabljanje ali razvoj e-učenja za podporo potrebnim strokovnim kompetencam in znanju in na področju davkov;

–  tehnična podpora, namenjena izboljšanju upravnih postopkov, upravne zmogljivosti ter delovanja in dejavnosti davčne uprave z uvajanjem in izmenjavo dobrih praks.

PRILOGA 2

Kazalniki

Specifični cilj: podpirati davčno politiko, davčno sodelovanje in izboljšanje upravnih zmogljivosti, vključno z usposobljenostjo ljudi ter razvojem in delovanjem evropskih elektronskih sistemov.

1.  Krepitev zmogljivosti (upravnih in človeških ter zmogljivosti na področju informacijske tehnologije):

1.  Indeks uporabe in izvajanja zakonodaje in politike Unije (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju, ter priporočila, izdana po teh ukrepih)

2.  Indeks znanja (uporabljeni učni moduli; število usposobljenih uradnikov; točke za kakovost po udeležencih)

3.  Razpoložljivost evropskih elektronskih sistemov (v odstotku časa)

4.  Razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja (v odstotku časa)

5.  Poenostavljeni informacijski postopki za nacionalne uprave in gospodarske subjekte (število registriranih gospodarskih subjektov, število zahtevkov in število poizvedb v različnih elektronskih sistemih, ki se financirajo iz programa)

2.  Izmenjava znanja in mreženje:

6.  Indeks trdnosti sodelovanja (stopnja ustvarjenega mreženja, število srečanj v živo, število spletnih skupin za sodelovanje)

7.  Indeks najboljših praks in smernic (število ukrepov v okviru programa, organiziranih na tem področju; odstotek davčnih uprav, ki so izkoristile delovno prakso oziroma uporabljale smernice, razvite s podporo iz programa)

2a.  Dodatna kazalnika:

1.  Prihodki, pobrani v okviru boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnim davčnim načrtovanjem med skupnimi revizijami

2.   Število vloženih, prejetih in odgovorjenih zahtevkov za upravno in pravosodno sodelovanje za vsako državo članico

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0421/2018).
(2)* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(3) UL C […], […], str. […].
(4) Uredba (EU) št. 1286/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi akcijskega programa za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 25).
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(7) Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1).
(8) Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).
(9) Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).
(10) Direktiva Sveta (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede dostopa davčnih organov do informacij o preprečevanju pranja denarja (UL L 342, 16.12.2016, str. 1).
(11) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).
(12) COM(2010)0700.
(13) Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(14) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(15) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str.1).
(16) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(17) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(18) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(19) Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, UL L 347, 11.12.2006, str. 1;
(20) Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).
(21) Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke (UL L 176, 5.7.2011, str. 24).
(22) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).
(23) Direktivo Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, UL L 84, 31.3.2010, str. 1.
(24)1 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).


Vzpostavitev programa za pravice in vrednote ***I
PDF 710kWORD 93k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. januarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383 – C8-0234/2018 – 2018/0207(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0040A8-0468/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote
o vzpostavitvi programa za državljane, enakost, pravice in vrednote
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Navedene vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.“ Med temi pravicami in vrednotami je človekovo dostojanstvo, ki je priznano v Splošni deklaraciji človekovih pravic, glavni temelj vseh temeljnih človekovih pravic. „Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Navedene vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih poudaril pomen horizontalnih načel, na katerih bi moral temeljiti večletni finančni okvir in vse povezane politike Unije, vključno z vključevanjem ciljev OZN za trajnostni razvoj v vse politike in pobude Unije v naslednjem večletnem finančnem okviru, poudaril, da je odprava diskriminacije bistvena za izpolnitev zavez Unije v smeri vključujoče Evrope, in izrazil obžalovanje, ker v politikah Unije niso zadostno vključena načela enakosti spolov in zaveze glede enakosti spolov, kot je predstavljeno v predlogih večletnega finančnega okvira.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   V resoluciji z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020, je Evropski parlament izrazil svojo podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa, demokracije, državljanstva in civilne družbe, ki so jasno pokazali svojo evropsko dodano vrednost in so med upravičenci vedno priljubljeni, ter poudaril, da je močnejšo in ambicioznejšo Evropo mogoče doseči le, če bo zagotovljenih več finančnih sredstev. Prav tako je predlagal, naj se ustanovi notranji evropski sklad za demokracijo, da bi se okrepila podpora za civilno družbo in nevladne organizacije, dejavne na področjih demokracije in človekovih pravic, ter naj ta sklad upravlja Komisija. Obstoječe politike bi potrebovale stalno podporo, povečati bi bilo treba sredstva za vodilne programe Unije, za dodatne odgovornosti pa bi bilo treba nameniti dodatna finančna sredstva.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Še naprej je treba spodbujati in izvrševati navedene pravice in vrednote, ki jih morajo državljani in narodi deliti in morajo biti v središču projekta EU. Zato bo v proračunu EU ustanovljen nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije in čezmejnega sodelovanja. Program za pravice in vrednote bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta8, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/20149 (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa).
(2)  Unija in vse države članice morajo v vseh svojih politikah dosledno ter dejavno negovati, ščititi ter spodbujati in izvrševati navedene pravice in vrednote, ki jih morajo državljani in narodi deliti in morajo biti v središču projekta EU, saj lahko slabitev zaščite teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. Zato bo v proračunu EU ustanovljen nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga bosta sestavljala program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo ter vse manjšim prostorom za neodvisno civilno družbo, je bolj kot kadar koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, nediskriminacijo in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravosodje bo kot del novega sklada še naprej podpiral nadaljnji razvoj območja pravosodja Unije in čezmejnega sodelovanja. Program za državljane, enakost, pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program) bo združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta8 ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/20149, (v nadaljnjem besedilu: predhodna programa) in bo prilagojen za spopadanje z novimi izzivi za evropske vrednote.
__________________
__________________
8 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
8 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
9 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
9 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni predvsem na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje enakopravne, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter spodbujanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o evropski uniji nadalje določa, da morajo institucije državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dati možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, enakosti, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje enakopravne, odprte, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah, s financiranjem dejavnosti, ki spodbujajo živahno, dobro razvito, odporno in močno civilno družbo, vključno z zagovorništvom za spodbujanje in zaščito skupnih vrednot, ki spodbuja demokratično, državljansko in družbeno udeležbo ter mir in bogato raznolikost evropske družbe, ki temelji na naših skupnih vrednotah, zgodovini in spominu ter dediščini. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva, da institucije skrbijo za odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Komisija bi morala z vzpostavitvijo skupine za civilni dialog zagotoviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki. Skupina za civilni dialog bi morala prispevati k izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter k razpravi o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij. Skupina za civilni dialog bi morala biti sestavljena iz organizacij, ki so bile izbrane, da prejmejo nepovratna sredstva za poslovanje ali nepovratna sredstva za ukrepe v okviru programa, ter drugih organizacij in deležnikov, ki so izrazili zanimanje za program ali delo na tem področju politike, vendar ne prejemajo nujno podpore programa.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Program za pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program) bi moral omogočiti razvoj sinergij za obravnavo izzivov, ki so skupni spodbujanju in zaščiti vrednot, ter doseganje kritične razsežnosti za doseganje konkretnih rezultatov na terenu. To bi bilo treba doseči z nadgrajevanjem pozitivnih izkušenj iz predhodnih programov. S tem se bo omogočilo polno izkoriščanje morebitnih sinergij za učinkovitejšo podporo zajetih področij politik in povečanje njihove zmožnosti za doseganje ljudi. Da bi bil program učinkovit, bi moral s prilagojenimi pristopi upoštevati posebnosti različnih politik, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.
(4)  Program bi moral omogočiti razvoj sinergij za obravnavo izzivov, ki so skupni spodbujanju in zaščiti vrednot, zapisanih v Pogodbah, ter doseganje kritične razsežnosti za doseganje konkretnih rezultatov na terenu. To bi bilo treba doseči z nadgrajevanjem in nadaljnjim razvijanjem pozitivnih izkušenj iz predhodnih programov. S tem se bo omogočilo polno izkoriščanje morebitnih sinergij za učinkovitejšo podporo zajetih področij politik in povečanje njihove zmožnosti za doseganje ljudi. Da bi bil program učinkovit, bi moral s prilagojenimi in usmerjenimi pristopi upoštevati posebnosti različnih politik, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe ter možnosti za udeležbo, vključno s spodbujanjem vseh vrst enakosti in enakosti spolov v okviru programa.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Popolno spoštovanje in spodbujanje pravne države in demokracije sta temeljnega pomena za krepitev zaupanja državljanov v Unijo. Spoštovanje načela pravne države v Uniji je pogoj za varstvo temeljnih pravic ter spoštovanje vseh pravic in obveznosti iz Pogodb. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah ima ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. Program bi moral zato spodbujati in varovati temeljne pravice, demokracijo in pravno državo na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Načelo pravne države, v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji zapisano kot ena od vrednot Unije, vključuje načela zakonitosti, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami ter delitve oblasti in enakosti pred zakonom.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za približanje Evropske unije njenim državljanom so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja. Zbliževanje državljanov prek projektov partnerstev med mesti ali mrež mest in podpiranje organizacij civilne družbe na področjih, ki jih zajema program, bosta prispevala k povečanju udeležbe državljanov v družbi, posledično pa tudi k njihovemu večjemu sodelovanju v demokratičnem življenju Unije. Hkrati podporne dejavnosti za spodbujanje medsebojnega razumevanja, raznolikosti, dialoga in spoštovanja drugih vzbujajo občutek pripadnosti in evropske identitete, ki temelji na skupnem razumevanju evropskih vrednot, kulture, zgodovine in dediščine. Spodbujanje večjega občutka pripadnosti Uniji in vrednot Unije je zaradi odmaknjenosti in oddaljenosti od evropske celine še posebej pomembno pri državljanih EU iz najbolj oddaljenih regij.
(5)  Za približanje Evropske unije njenim državljanom, da bi spodbudili demokratično udeležbo in državljanom omogočili uveljavljanje pravic, povezanih z evropskim državljanstvom, so potrebni najrazličnejši ukrepi in usklajena prizadevanja za uravnoteženo geografsko porazdelitev. Zbliževanje državljanov prek projektov partnerstev med mesti ali mrež mest in podpiranje organizacij civilne družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni na področjih, ki jih zajema program, bosta prispevala k povečanju udeležbe državljanov v družbi, posledično pa tudi k njihovi dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije ter v oblikovanju njene politične agende. Hkrati podporne dejavnosti za spodbujanje medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga, kulturne in jezikovne raznolikosti, sprave, socialnega vključevanja in spoštovanja drugih vzbujajo občutek pripadnosti Uniji in skupnega državljanstva v okviru evropske identitete, ki temelji na skupnem razumevanju evropskih vrednot, kulture, zgodovine in dediščine. Spodbujanje večjega občutka pripadnosti Uniji in vrednot Unije je zaradi odmaknjenosti in oddaljenosti od evropske celine še posebej pomembno pri državljanih EU iz najbolj oddaljenih regij.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Medkulturni in medverski dialog sta v naših družbah vse bolj pomembna zaradi vse večje pluralnosti in svetovnih migracijskih trendov. V programu bi bilo treba polno podporo nameniti medkulturnemu in medverskemu dialogu kot delu družbene harmonije v Evropi in bistvenemu elementu za spodbujanje socialne vključenosti in kohezije. Medverski dialog lahko pripomore k predstavljanju pozitivnega prispevka religije k socialni koheziji, hkrati pa lahko verska nepismenost ustvarja okolje za zlorabo verskih čustev med ljudmi. Tako bi moral program podpirati projekte in pobude za krepitev verske pismenosti, spodbujanje medverskega dialoga in medsebojnega razumevanja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Dejavnosti spominjanja in kritični razmislek glede evropskega zgodovinskega spomina so potrebni za ozaveščanje državljanov o skupni zgodovini kot temelju za skupno prihodnost moralne cilje in skupne vrednote. Treba bi bilo upoštevati tudi pomen zgodovinskih, kulturnih in medkulturnih vidikov ter povezave med spominjanjem in oblikovanjem evropske identitete ter občutka skupne pripadnosti.
(6)  Dejavnosti spominjanja ter kritično in ustvarjalno razmišljanje glede evropskega zgodovinskega spomina so potrebni za ozaveščanje državljanov, zlasti mladih, o njihovi skupni zgodovini kot temelju za skupno prihodnost. Za spodbujanje skupnega stališča na podlagi skupnih vrednot, solidarnosti, raznolikosti in miru bi bilo treba upoštevati tudi pomen zgodovinskih, družbenih, kulturnih in medkulturnih vidikov, strpnosti in dialoga ter povezave med spominjanjem in oblikovanjem evropske identitete ter občutka skupne pripadnosti.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Državljani bi se morali bolj zavedati svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, in bi se morali počutiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti občutek, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice, zaupajo v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter v njihovo nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Civilno družbo je treba podpreti pri spodbujanju in varovanju skupnih vrednot EU v skladu s členom 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic na podlagi prava Unije.
(7)  Državljani Unije se ne zavedajo dovolj svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kot je pravica do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ali pravica do konzularne zaščite veleposlaništev drugih držav članic. Državljani bi se morali bolj zavedati teh pravic in bi se morali počutiti, da lahko sproščeno živijo, potujejo, študirajo, delajo in sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih v drugih državah članicah, pri čemer bi morali imeti občutek, da lahko uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice, zaupajo v enakopravnost dostopa do njihovih pravic ter v njihovo nediskriminatorno polno uveljavljanje in zaščito, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo. Civilno družbo je treba okrepiti na vseh ravneh za spodbujanje in varovanje skupnih vrednot EU v skladu s členom 2 PEU ter ozaveščanje o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic na podlagi prava Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu ter sklepih Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi, je poudarjen pomen ohranjanja spomina na preteklost kot načina za izgradnjo skupne prihodnosti ter pomen vloge Unije pri obujanju, širjenju in spodbujanju kolektivnega spomina na te zločine, tudi zaradi krepitve skupne evropske pluralistične in demokratične identitete.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Enakost žensk in moških je temeljna vrednota in cilj Evropske unije. Diskriminacija žensk in njihovo neenako obravnavanje pomeni kršitev njihovih temeljnih pravic in onemogoča njihovo polno politično, družbeno in gospodarsko udeležbo v družbi. Poleg tega obstajajo strukturne in kulturne ovire za doseganje resnične enakosti spolov. Pri spodbujanju enakosti spolov pri vseh dejavnostih Unije gre tako za osrednjo dejavnost Unije in gonilno silo gospodarske rasti, ki bi jo moral program podpirati.
(8)  Enakost spolov je temeljna vrednota in cilj Evropske unije. Unija ima v skladu s členom 8 te uredbe nalogo, da si v vseh dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami. Kljub temu pa je skupni napredek na področju enakosti spolov zelo počasen, kot kaže indeks enakosti spolov za leto 2017, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov. Pogosto tiha in prikrita presečna diskriminacija žensk in deklic in njihovo neenako obravnavanje, pa tudi različne oblike nasilja nad ženskami, pomenijo kršitev njihovih temeljnih pravic in onemogočajo njihovo polno politično, družbeno in gospodarsko udeležbo v družbi. Poleg tega obstajajo politične, strukturne in kulturne ovire za doseganje resnične enakosti spolov. Pri spodbujanju enakosti spolov pri vseh dejavnostih Unije s podpiranjem vključevanja načela enakosti spolov in ciljev nediskriminacije ter z dejavnim odpravljanjem stereotipov in obravnavo tudi tihe diskriminacije gre tako za osrednjo dejavnost Unije in gonilno silo gospodarske rasti, ki bi jo moral program podpirati.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Nasilje na podlagi spola in nasilje nad otroki in mladimi je resna kršitev temeljnih pravic. Nasilje je še naprej prisotno po vsej Uniji in v vseh družbenih in ekonomskih okoliščinah ter resno negativno vpliva na fizično in psihično zdravje žrtev ter na družbo v celoti. Še posebej so nasilju izpostavljeni otroci, mladi in ženske, zlasti v odnosih z bližnjimi. Z ukrepi bi bilo treba spodbujati pravice otroka in prispevati k zaščiti otrok pred poškodbami in nasiljem, ki ogrožajo njihovo fizično in psihično zdravje ter pomenijo kršitev njihovih pravic do razvoja, zaščite in dostojanstva. Boj proti vsem oblikam nasilja, spodbujanje preprečevanja ter zaščita žrtev in podpora zanje so prednostne naloge Unije, ki posameznikom omogočajo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic in prispevajo k enakosti med ženskami in moškimi. Program bi moral podpirati te prednostne naloge.
(9)  Nasilje na podlagi spola in nasilje nad otroki, mladimi, starostniki, invalidi, begunci in migranti ter pripadniki manjšin, kot so pripadniki etničnih manjšin in osebe LGBTQI, je resna kršitev temeljnih pravic. Nasilje je še naprej prisotno po vsej Uniji in v vseh družbenih in ekonomskih okoliščinah ter resno negativno vpliva na fizično in psihično zdravje žrtev ter na družbo v celoti. Za boj proti nasilju zaradi spola je potreben večdimenzionalen pristop, ki zajema pravne, izobraževalne in zdravstvene vidike, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, ekonomskimi in drugimi družbenimi vidiki, kot je podpora organizacijam za pravice žensk, svetovanje in pomoč ter projekti, ki si prizadevajo za družbo z večjo enakostjo spolov. Ravno tako je treba dejavno obravnavati škodljive stereotipe in norme že od zgodnjega otroštva, pa tudi vse oblike sovražnega govora in spletnega nasilja. Z ukrepi bi bilo treba spodbujati pravice otroka in prispevati k zaščiti otrok pred poškodbami in nasiljem, ki ogrožajo njihovo fizično in psihično zdravje ter pomenijo kršitev njihovih pravic do razvoja, zaščite in dostojanstva. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) nasilje nad ženskami opredeljuje kot „vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju‟. Boj proti vsem oblikam nasilja, spodbujanje preprečevanja ter zaščita žrtev in podpora zanje so prednostne naloge Unije, ki posameznikom omogočajo uveljavljanje njihovih temeljnih pravic in prispevajo k enakosti med ženskami in moškimi. Program bi moral podpirati te prednostne naloge Preprečevanje kršitev in podpiranje pravic žrtev bi bilo treba načrtovati v sodelovanju s ciljnimi skupinami in zagotoviti upoštevanje posebnih potreb tistih z večplastno ranljivostjo.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Zlasti ženske brez dokumentov so posebej izpostavljene nasilju, spolni zlorabi ter pomanjkanju pomoči. Zato je bistvenega pomena uporabljati pristop, osredotočen na žrtev, in nuditi storitve podpore vsem ženskam v celotni Uniji ne glede na njihov rezidenčni status. Potreba po upoštevanju vidika spolov v azilnih postopkih je posebej pomembna za presečno delo in lahko prispeva k večji enakosti spolov.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim ter za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje, ki temelji na metodah in rezultatih predhodnih programov Daphne, programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje. Zlasti financiranje Daphne, ki je namenjeno podpori za žrtve nasilja in boju proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu priljubljenosti pri zainteresiranih straneh (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov. Zagotavljalo je financiranje projektov za ozaveščanje, zagotavljanje podpornih storitev za žrtve ter podporo dejavnosti nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na terenu. Obravnavalo je vse oblike nasilja, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, trgovina z ljudmi ter nove oblike nasilja, kot je kibernetsko ustrahovanje. Zato je pomembno, da se vsi ti ukrepi izvajajo še naprej in da se navedeni rezultati in pridobljene izkušnje ustrezno upoštevajo pri izvajanju programa.
(10)  Za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim ter za zaščito žrtev sta potrebna močna politična volja in usklajeno ukrepanje, ki temelji na metodah in rezultatih predhodnih programov Daphne, programu za pravice, enakost in državljanstvo ter programu za pravosodje. Zlasti financiranje Daphne, ki je namenjeno podpori za žrtve nasilja in boju proti nasilju nad ženskami, otroki in mladimi, je bilo od samega začetka leta 1997 resnično uspešno, tako v smislu priljubljenosti pri zainteresiranih straneh (javni organi, akademske institucije in nevladne organizacije) kot v smislu uspešnosti financiranih projektov. Zagotavljalo je financiranje projektov za ozaveščanje, zagotavljanje podpornih storitev za žrtve ter podporo dejavnosti nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na terenu. Obravnavalo je vse oblike nasilja, kot so nasilje v družini, spolno nasilje, trgovina z ljudmi, zalezovanje in tradicionalne škodljive prakse, kot je pohabljanje ženskih spolovil, ter nove oblike nasilja, kot sta kibernetsko ustrahovanje in nadlegovanje. Zato je pomembno, da se vsi ti ukrepi izvajajo še naprej z neodvisnimi dodeljenimi proračunskimi sredstvi za Daphne in da se navedeni rezultati in pridobljene izkušnje ustrezno upoštevajo pri izvajanju programa.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah. Program bi moral podpirati ukrepe za preprečevanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in drugih oblik nestrpnosti ter boj proti njim. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistimi iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 202010 in iz priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah11.
(11)  Nediskriminacija je temeljno načelo Unije. Člen 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Načelo nediskriminacije je zapisano tudi v členu 21 Listine. Treba bi bilo upoštevati posebnosti različnih oblik diskriminacije, vključno z neposredno, posredno in strukturno diskriminacijo, in vzporedno pripraviti ustrezne ukrepe za preprečevanje diskriminacije in boj proti njej na eni ali več osnovah. Program bi moral podpirati ukrepe za preprečevanje diskriminacije, rasizma, ksenofobije, afrofobije, antisemitizma, anticiganizma, sovraštva do muslimanov, homofobije in drugih oblik nestrpnosti proti pripadnikom manjšin na spletu in drugje ter boj proti njim in pri tem upoštevati večplastnost diskriminacije, s katero se soočajo ženske. V tem smislu bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi preprečevanju in zatiranju vseh oblik nasilja, sovraštva, segregacije in stigmatizacije, pa tudi boju proti nasilništvu, nadlegovanju in nestrpnosti. Program bi bilo treba izvajati tako, da bi se vzajemno dopolnjeval z drugimi dejavnostmi Unije, ki imajo enake cilje, zlasti tistimi iz sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 202010 in iz priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah11.
__________________
__________________
10 COM(2011)0173.
10 COM(2011)0173.
11 UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
11 UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Ovire zaradi stališč v družbi in ovire v okolju ter pomanjkanje dostopnosti preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidi se pogosto srečujejo z ovirami pri, med drugim, dostopu do trga dela, izkoriščanju prednosti vključujočega in kakovostnega izobraževanja, izogibanju revščini in socialni izključenosti, uživanju dostopa do pobud na področju kulture in medijev ter uveljavljanju svojih političnih pravic. Kot podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se je Unija skupaj z vsemi svojimi državami članicami zavezala, da bo spodbujala, varovala in zagotavljala polno in enakopravno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Določbe Konvencije o pravicah invalidov so postale sestavni del pravnega reda Unije.
(12)  Ovire zaradi stališč v družbi in ovire v okolju ter slaba dostopnost preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidi, vključno z osebami z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi okvarami, se pogosto srečujejo z ovirami pri, med drugim, dostopu do trga dela, izkoriščanju prednosti vključujočega in kakovostnega izobraževanja, izogibanju revščini in socialni izključenosti, uživanju dostopa do pobud na področju kulture in medijev ter uveljavljanju svojih političnih pravic. Kot podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se je Unija skupaj z vsemi svojimi državami članicami zavezala, da bo spodbujala, varovala in zagotavljala polno in enakopravno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse invalide. Določbe Konvencije o pravicah invalidov, ki se mora obvezno izvajati, so postale sestavni del pravnega reda Unije. V zvezi s tem bi moral program nameniti posebno pozornost in sredstva dejavnostim za ozaveščanje o izzivih, s katerimi se soočajo invalidi pri polnem sodelovanju v družbi in uživanju svojih pravic kot enakopravni državljani.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij (pravica do zasebnosti) je temeljna pravica, zapisana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov nadzirajo neodvisni nadzorni organi. Pravni okvir Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta13, določa določbe za zagotavljanje učinkovite zaščite pravice do varstva osebnih podatkov. Ta pravna instrumenta nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov nalagata, da morajo spodbujati ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na pomen pravice do varstva osebnih podatkov v času hitrih tehnoloških sprememb bi morala biti Unija zmožna izvajati dejavnosti ozaveščanja ter opravljati študije in druge ustrezne dejavnosti.
(13)  Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij (pravica do zasebnosti) je temeljna pravica, zapisana v členu 7 Listine o temeljnih pravicah. Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, zapisana v členu 8 Listine o temeljnih pravicah in členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladnost s pravili o varstvu osebnih podatkov nadzirajo neodvisni nadzorni organi. Pravni okvir Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta13, določa določbe za zagotavljanje učinkovite zaščite pravice do varstva osebnih podatkov. Ta pravna instrumenta nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov nalagata, da morajo spodbujati ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Glede na pomen pravice do varstva osebnih podatkov v času hitrih tehnoloških sprememb bi morala biti Unija zmožna izvajati dejavnosti ozaveščanja, podpirati organizacije civilne družbe pri zastopanju varstva podatkov v skladu s standardi Unije ter opravljati študije in druge ustrezne dejavnosti.
__________________
__________________
12 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.
12 UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88.
13 UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131.
13 UL L 119, 4.5.2016, str. 89–131.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Prosti dostop do informacij, ocena okvirnih medijskih pogojev ter odgovorna in varna uporaba informacijskih in komunikacijskih omrežij so neposredno povezani s svobodnim oblikovanjem javnega mnenja, poleg tega so bistveni za zagotavljanje delujoče demokracije. Javnost se mora medijsko ustrezno opismenjevati, da je sposobna kritično razmišljati in dobro presojati ter analizirati zapletene razmere, prepoznati razlike med mnenjem in dejstvi ter se zoperstaviti vsem oblikam spodbujanja sovraštva. Zato bi morala Unija spodbujati medijsko opismenjevanje vseh državljanov ne glede na njihovo starost prek usposabljanja, ozaveščanja, študija in drugih ustreznih dejavnosti.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Člen 24 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 Pogodbe o Evropski uniji. To sta storila s sprejetjem Uredbe [(EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta14. Program bi moral podpirati financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer bi podpiral uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude.
(14)  Evropska državljanska pobuda je prvi nadnacionalni instrument participativne demokracije in ustvarja neposredno vez med evropskimi državljani in institucijami Unije. Člen 24 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 Pogodbe o Evropski uniji. To sta storila s sprejetjem Uredbe [(EU) št. 211/2011] Evropskega parlamenta in Sveta14. Program bi moral podpirati financiranje tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer bi podpiral uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropskih državljanskih pobud ter spodbujanja drugih, da jih podprejo.
_________________
_________________
14 Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
14 Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije.
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter spodbujati vključevanje vidika spola v proračun in oceno učinka na enakost spolov glede na potrebe v vsem proračunskem postopku Unije. Za pravilno izvajanje vključevanja načela enakosti spolov je treba vidik spola upoštevati pri določanju vseh ustreznih proračunskih vrstic, dodeliti ustrezne vire in zagotoviti preglednost v proračunskih vrsticah, namenjenih spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji na podlagi spola. Na koncu obdobja financiranja bi bilo treba pregledati posamezne projekte in sam program ter določiti, v kolikšni meri so se uresničevala navedena načela.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Države članice v skladu s pravnimi akti Unije o enakem obravnavanju ustanovijo neodvisne organe za spodbujanje enakega obravnavanja, znane kot „organi za enakost“, z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola. Vendar so številne države članice te zahteve presegle in so zagotovile, da lahko organi za enakost obravnavajo tudi diskriminacijo na drugih podlagah, kot so starost, spolna usmerjenost, vera in prepričanje, invalidnost ali drugo. Organi za enakost imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in zagotavljanju učinkovite uporabe zakonodaje o enakem obravnavanju, zlasti z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, opravljanjem neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanjem neodvisnih poročil in dajanjem priporočil o vseh vprašanjih, povezanih z diskriminacijo v njihovi državi. Bistveno je, da je glede tega delo organov za enakost usklajeno na ravni Unije. Leta 2007 je bila ustanovljena mreža EQUINET. Člani mreže so nacionalni organi za spodbujanje enakega obravnavanja, kot je določeno z direktivama Sveta 2000/43/ES15 in 2004/113/ES16 ter direktivama 2006/54/ES17 in 2010/41/EU18 Evropskega parlamenta in Sveta. Položaj mreže EQUINET je edinstven, saj gre za edini subjekt, ki zagotavlja usklajevanje dejavnosti med organi za enakost. Ta dejavnost usklajevanja, ki jo opravlja mreža EQUINET, je ključnega pomena za dobro izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje Unije v državah članicah in bi jo bilo treba podpirati v okviru programa.
(17)  Države članice v skladu s pravnimi akti Unije o enakem obravnavanju ustanovijo neodvisne organe za spodbujanje enakega obravnavanja, znane kot „organi za enakost“, z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti in spola. Vendar so številne države članice te zahteve presegle in so zagotovile, da lahko organi za enakost obravnavajo tudi diskriminacijo na drugih podlagah, kot so jezik, starost, spolna usmerjenost, vera in prepričanje, invalidnost ali drugo. Organi za enakost imajo ključno vlogo pri spodbujanju enakosti in zagotavljanju učinkovite uporabe zakonodaje o enakem obravnavanju, zlasti z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, opravljanjem neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanjem neodvisnih poročil in dajanjem priporočil o vseh vprašanjih, povezanih z diskriminacijo v njihovi državi. Bistveno je, da je glede tega delo vseh ustreznih organov za enakost usklajeno na ravni Unije. Leta 2007 je bila ustanovljena mreža EQUINET. Člani mreže so nacionalni organi za spodbujanje enakega obravnavanja, kot je določeno z direktivama Sveta 2000/43/ES15 in 2004/113/ES16 ter direktivama 2006/54/ES17 in 2010/41/EU18 Evropskega parlamenta in Sveta. 22. junija 2018 je Komisija sprejela priporočilo o standardih za organe za enakost, ki zajema pristojnosti, neodvisnost, učinkovitost ter usklajevanje in sodelovanje organov za enakost. Položaj mreže EQUINET je edinstven, saj gre za edini subjekt, ki zagotavlja usklajevanje dejavnosti med organi za enakost. Ta dejavnost usklajevanja, ki jo opravlja mreža EQUINET, je ključnega pomena za dobro izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje Unije v državah članicah in bi jo bilo treba podpirati v okviru programa.
__________________
__________________
15 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
15 Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
16 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
16 Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).
17 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
17 Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
18 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).
18 Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L 180, 15.7.2010, str. 1).
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Da bi povečali dostopnost ter zagotovili nepristranske smernice in praktične informacije v zvezi s programom, bi morale biti vzpostavljene kontaktne točke v državah članicah, da bi se zagotovila pomoč upravičencem in prosilcem. Kontaktnim točkam programa bi moralo biti omogočeno, da neodvisno izvajajo svoje naloge in niso neposredno podrejene javnim organom ali ti ne posegajo v njihovo sprejemanje odločitev. S kontaktnimi točkami programa lahko upravljajo države članice ali organizacije civilne družbe ali njihovi konzorciji. Kontaktne točke programa ne smejo biti odgovorne za izbiro projektov;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Neodvisni organi za človekove pravice in organizacije civilne družbe imajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu skupnih vrednot Unije iz člena 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic v skladu s pravom Unije, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah. Kot je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018, je ustrezna finančna podpora ključnega pomena za razvoj spodbudnega in trajnostnega okolja za organizacije civilne družbe, da se okrepi njihova vloga in da lahko svoje naloge izvajajo neodvisno in učinkovito. Financiranje EU dopolnjuje prizadevanja na nacionalni ravni, zato bi moralo prispevati k podpiranju, opolnomočenju in izgradnji zmogljivosti neodvisnih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju človekovih pravic in katerih dejavnosti pomagajo pri strateškem uveljavljanju pravic v skladu s pravom EU in Listino EU o temeljnih pravicah, tudi prek dejavnosti zastopanja interesov in nadzora, ter k spodbujanju in zaščiti skupnih vrednot Unije na nacionalni ravni in ozaveščanju o tem.
(18)  Neodvisni organi za človekove pravice, organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic imajo ključno vlogo pri spodbujanju in varstvu skupnih vrednot Unije iz člena 2 PEU ter ozaveščanju o njih in pri prispevanju k učinkovitemu uveljavljanju pravic v skladu s pravom Unije, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah. Kot je razvidno iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2018, sta povečanje financiranja in ustrezna finančna podpora ključnega pomena za razvoj spodbudnega in trajnostnega okolja za organizacije civilne družbe, da se okrepi njihova vloga in da lahko svoje naloge izvajajo neodvisno in učinkovito. Financiranje EU dopolnjuje prizadevanja na nacionalni ravni, zato bi moralo tudi prek ustreznega osrednjega financiranja ter poenostavljenega obračunavanja stroškov, finančnih pravil in postopkov prispevati k podpiranju, opolnomočenju in izgradnji zmogljivosti neodvisnih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri spodbujanju vrednot Unije, kot so demokracija, pravna država in temeljne pravice, in katerih dejavnosti pomagajo pri strateškem uveljavljanju pravic v skladu s pravom EU in Listino EU o temeljnih pravicah, tudi prek dejavnosti zastopanja interesov in nadzora, ter k spodbujanju in zaščiti skupnih vrednot Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni in ozaveščanju o tem.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva.
(19)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, zlasti z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zadeva. Komisija bi morala udeležence tega programa dejavno usmerjati k uporabi poročil in virov, ki jih pripravijo ti organi, uradi in agencije Unije, kot so orodja za vključevanje vidika spola v proračun in ocenjevanje enakosti spolov, ki jih je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)  Celovit mehanizem Unije o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah bi moral zagotoviti redno in enako pregledovanje vseh držav članic, s katerim bi pridobili potrebne informacije za sprožitev ukrepov, povezanih s splošnimi pomanjkljivostmi glede vrednot Unije v državah članicah.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Program bi moral biti pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav članic Efte, ki niso članice EGP, in drugih evropskih držav. Tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, bi morale imeti možnost sodelovati v programu.
(20)  Kar zadeva izvajanje posebnih ciljev spodbujanja enakosti in pravic spolov, spodbujanja udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter boja proti nasilju, bi moral biti program pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav članic Efte, ki niso članice EGP, in drugih evropskih držav. Tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke, ki so udeležene v predpristopni strategiji, bi morale imeti možnost sodelovati v programu.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo, ter njihovo dopolnjevanje z ukrepi držav članic, medtem ko je treba stremeti k skladnosti, dopolnjevanju in sinergijam s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote in s tem s programom za pravosodje, ter s programoma Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, da bi uresničili potencial kulturnih povezav na področju kulture, medijev, umetnosti, izobraževanja in ustvarjalnosti. Treba je ustvariti sinergije z drugimi evropskimi programi financiranja, zlasti na področjih zaposlovanja, notranjega trga, podjetništva, mladine, zdravja, državljanstva, pravosodja, migracij, varnosti, raziskav, inovacij, tehnologije, industrije, kohezijske politike, turizma ter zunanjih odnosov, trgovine in razvoja.
(21)  Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti evropsko dodano vrednost vseh ukrepov, ki se izvajajo, tudi na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, ter so namenjeni spodbujanju in varovanju vrednot iz člena 2 PEU. Komisija bi si morala prizadevati za doslednost, sinergije in dopolnjevanje z ukrepi držav članic ter z drugimi programi financiranja, ki podpirajo področja politike, s tesnimi vezmi s skladom za pravosodje, pravice in vrednote, vključno s programoma Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, ter ustreznimi politikami Unije.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  V skladu s členom 9 PDEU bi bilo treba spodbujati visoko raven zaposlenosti, jamstvo ustrezne socialne zaščite in boj proti socialni izključenosti. Ukrepi v tem programu bi torej morali spodbujati sinergije med bojem proti revščini, socialni izključenosti in izključenosti s trga dela ter spodbujanjem enakosti in boja proti vsem oblikam diskriminacije. Zato bi bilo treba program izvajati tako, da se zagotovijo največje možne sinergije in dopolnjevanje med različnimi sklopi programa ter med programom in Evropskim socialnim skladom plus. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom Erasmus in Evropskim socialnim skladom plus ter tako zagotoviti, da bi ti skladi skupaj prispevali k zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja in enakih možnosti za vse.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Pomembno je poskrbeti za dobro finančno poslovodenje programa ter njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev programa, pri tem pa mora biti poraba finančnih virov optimalna.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
(23)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih, in zahteva popolno preglednost glede uporabe sredstev, dobro finančno poslovodenje in preudarno rabo sredstev. Zlasti bi morala biti kot del izvajanja tega programa v praksi udejanjena in nadalje okrepljena pravila v zvezi z možnostjo, da se lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne organizacije civilne družbe, vključno z lokalnimi temeljnimi organizacijami civilne družbe, financirajo prek večletnih nepovratnih sredstev za poslovanje, posredovanih nepovratnih sredstev (finančna podpora za tretje strani) ter določb, ki zagotavljajo hitre in prilagodljive postopke za dodeljevanje sredstev, kot je postopek za prijavo v dveh korakih, ter uporabniku prijaznih prijav in postopkov poročanja.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9521, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9622 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193923 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta24. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(24)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena, velikosti in zmogljivosti ustreznih deležnikov ter ciljnih upravičencev in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, stroškov na enoto in posredovanih nepovratnih sredstev ter meril glede sofinanciranja, ki upoštevajo prostovoljno delo in financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe. Zahteve glede sofinanciranja bi se morale sprejeti v naravi in bi se lahko opustile v primerih omejenega dodatnega financiranja. V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta20, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9521, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9622 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193923 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta24. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
__________________
__________________
20 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
20 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
21 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
21 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
22 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
22 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
23 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
23 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
24 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
24 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
(25)  V zvezi z izvajanjem posebnih ciljev spodbujanja enakosti spolov, pravic, udeležbe in sodelovanja državljanov v demokratičnem življenju Unije na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter boja proti nasilju lahko tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je omogočiti Uniji, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju ali finančnim interesom Unije. Dopolnjevati bi moral program za pravice in vrednote, katerega vloga je drugačna, in sicer financira politike, ki so v skladu s temeljnimi pravicami in evropskimi vrednotami, v njihovem središču pa sta življenje in sodelovanje ljudi.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU25] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
(27)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU25] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Omejitve zaradi oddaljenosti teh ČDO je treba upoštevati pri izvajanju programa, njihovo dejansko udeležbo v programu pa redno spremljati in ocenjevati.
__________________
__________________
25 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
25 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.
(28)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih podnebnim ciljem ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najpozneje pa do leta 2027, znašal 30 %. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
(29)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. V tem okviru bi se lahko primeri prosilcev in upravičencev, ki morda nimajo ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede spremljanja in poročanja, razumeli kot organizacije civilne družbe, lokalni javni organi, socialni partnerji itd. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s kazalniki, kot so navedeni v členih 14 in 16 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(30)  Za dopolnitev te uredbe z namenom izvajanja programa in zagotovitve učinkovite ocene njegovega napredka pri uresničitvi njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z delovnimi programi v skladu s členom 13 in kazalniki, kot so navedeni v členih 14 in 16 ter Prilogi II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta26.
črtano
__________________
26 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Ta uredba vzpostavlja program za pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program).
Ta uredba vzpostavlja program za državljane, enakost, pravice in vrednote (v nadaljnjem besedilu: program).
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
V uredbi so določeni cilji in področje uporabe programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pogoji za zagotavljanje takega financiranja.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v Pogodbah EU, tudi s podpiranjem organizacij civilne družbe, da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe.
1.  Splošni cilj programa je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote, kakor so zapisane v Pogodbah, tudi demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz člena 2 PEU, zlasti s podpiranjem in krepitvijo zmogljivosti organizacij civilne družbe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, zlasti temeljni, ter s spodbujanjem civilne in demokratične udeležbe, da se ohranijo in nadalje razvijejo odprte, demokratične, enakovredne in vključujoče družbe, ki temeljijo na pravicah.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)  varovanje in spodbujanje demokracije in pravne države na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni (sklop vrednote Unije),
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  spodbujanje enakosti in pravic (sklop enakost in pravice),
(a)  spodbujanje enakosti, vključno z enakostjo spolov, pravic, nediskriminacije in napredka pri vključevanju načela enakosti spolov (sklop enakost, pravice in enakost spolov),
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  spodbujanje delovanja in udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije (sklop delovanje in udeležba državljanov),
(b)  ozaveščanje državljanov, zlasti mladih, o pomenu Unije z dejavnostmi za ohranjanje spomina na zgodovinske dogodke, ki so privedli do njene ustanovitve, in spodbujanje demokracije, svobode izražanja, pluralizma, državljanskega delovanja ter srečanj med državljani in aktivne udeležbe državljanov v demokratičnem življenju Unije (sklop aktivno državljanstvo),
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  boj proti nasilju (sklop Daphne).
(c)  boj proti nasilju, tudi nasilju zaradi spola (sklop Daphne).
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Sklop vrednote Unije
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (-a) člena 2(2) se program osredotoča na:
(a)   varovanje in spodbujanje demokracije in pravne države, vključno s podpiranjem dejavnosti civilne družbe, ki spodbujajo neodvisnost sodstva in učinkovito sodno varstvo s strani neodvisnih sodišč, vključno s temeljnimi pravicami; zagotavljanje podpore neodvisnim zagovornikom človekovih pravic in organizacijam civilne družbe, ki spremljajo spoštovanje načela pravne države, obrambi žvižgačev in pobudam, ki spodbujajo skupno kulturo preglednosti, dobrega upravljanja in boja proti korupciji;
(b)   spodbujanje izgradnje bolj demokratične Unije ter varovanje pravic in vrednot iz Pogodb in ozaveščanje o njih z zagotavljanjem finančne podpore neodvisnim organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in negujejo te pravice in vrednote na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, s čimer ustvarjajo okolje, ki omogoča demokratični dialog, in krepijo svobodo izražanja, mirnega zbiranja ali združevanja, svobodo in pluralnost medijev ter akademsko svobodo.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Sklop enakost in pravice
Sklop enakost, pravice in enakost spolov
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) se program osredotoča na:
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in boj proti njim ter podpiranje celovitih politik za spodbujanje enakosti spolov in boja proti diskriminaciji ter vključevanja teh vprašanj, pa tudi podpiranje politik za boj proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti;
(a)  spodbujanje enakosti in preprečevanje neenakosti in diskriminacije na podlagi spola, rase, socialnega ali etničnega porekla, barve kože, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali kakršni koli drugi podlagi in boj proti njim ter podpiranje celovitih politik za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji ter vključevanja teh vprašanj, pa tudi podpiranje politik za boj proti rasizmu in vsem oblikam nestrpnosti na spletu in drugje;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  podpiranje celovitih politik in programov za spodbujanje pravic žensk, enakosti spolov, krepitve vloge žensk in vključevanja načela enakosti spolov;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 4 – naslov
Sklop delovanje in udeležba državljanov
Sklop aktivno državljanstvo
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (b) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru specifičnega cilja iz točke (a) člena 2(2) ima program naslednje cilje:
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  izboljšanje razumevanja Unije, njene zgodovine, kulturne dediščine in raznolikosti pri državljanih;
(a)  podpora projektom, ki jih predlagajo državljani, s posebnim poudarkom na mladih, in ki bodo državljane spodbujali k spominjanju na dogodke pred ustanovitvijo Unije, ki so jedro zgodovinskega spomina, hkrati pa se bodo državljani tudi bolje seznanili s svojo skupno zgodovino, kulturo in vrednotami ter pridobili občutek za bogastvo skupne kulturne dediščine ter kulturne in jezikovne raznolikosti, ki so temelj za skupno prihodnost; spodbujanje razumevanja Unije, njenega nastanka, smisla in dosežkov pri državljanih ter povečanje njihove ozaveščenosti o sedanjih in prihodnjih izzivih ter o pomenu medsebojnega razumevanja in strpnosti, ki sta v središču evropskega projekta;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   spodbujanje in podpiranje izmenjave dobrih praks v formalnem in neformalnem izobraževanju za evropsko državljanstvo;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  spodbujanje izmenjave in sodelovanja med državljani različnih držav; spodbujanje državljanske in demokratične udeležbe državljanov, ki državljanom in predstavniškim združenjem omogoča izražanje in javno izmenjavo mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
(b)  spodbujanje javnega dialoga prek partnerstev med mesti, srečanj med državljani, zlasti mladimi, in s sodelovanjem med občinami, lokalnimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe iz različnih držav, da se jim omogoči konkretno in neposredno razumevanje bogastva, ki ga pomenita kulturna raznolikost in dediščina Unije, ter se izboljša udeležba državljanov v družbi;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbujanje in krepitev državljanske udeležbe v demokratičnem življenju Unije na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni; omogočanje, da državljani in združenja spodbujajo medkulturni dialog in vodijo pristne javne razprave o vseh področjih delovanja Unije ter tako prispevajo k oblikovanju politične agende Unije; podpiranje organiziranih skupnih pobud v obliki združevanja državljanov ali mrež več pravnih oseb za učinkovitejše izvajanje ciljev, navedenih v prejšnjih odstavkih;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
V okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 2(2) se program osredotoča na:
V okviru splošnega cilja iz člena 2(1) in v okviru specifičnega cilja iz točke (c) člena 2(2) se program osredotoča na:
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka -a (novo)
(-a)  preprečevanje vseh oblik nasilja zaradi spola in spodbujanje popolnega izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) na vseh ravneh; ter
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami in boj proti tovrstnemu nasilju;
(a)  preprečevanje vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter nasilja nad drugimi ogroženimi skupinami, kot so osebe LGBTQI, invalidi, pripadniki manjšin, starejši, migranti ter begunci, in boj proti tovrstnemu nasilju;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  podporo in zaščito za žrtve tovrstnega nasilja.
(b)  podporo in zaščito za žrtve tovrstnega nasilja, vključno s podporo za dejavnosti organizacij civilne družbe, ki omogočajo in zagotavljajo dostop do sodnega varstva, storitev za podporo žrtvam in varne prijave policiji za vse žrtve nasilja, ter podporo in zagotavljanje enake ravni zaščite v vsej Uniji za žrtve nasilja zaradi spola.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [641 705 000] EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [1 627 000 000] EUR v cenah iz leta 2018 [1 834 000 000 EUR v tekočih cenah].
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)  [754 062 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [850 000 000 EUR v tekočih cenah] (tj. 46,34 % od skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (-a) člena 2(2);
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a)  [408 705 000] EUR za specifična cilja iz člena 2(2)(a) in 2(2)(c);
(a)  [429 372 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [484 000 000 EUR] (tj. 26,39 % od skupnih finančnih sredstev) za specifična cilja iz točk (a) in (c) člena 2(2);
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b
(b)  [233 000 000] EUR za specifični cilj iz člena 2(2)(b).
(b)  [443 566 000] EUR [v cenah iz leta 2018] [500 000 000 EUR] (tj. 27,26 % skupnih finančnih sredstev) za specifične cilje iz točke (b) člena 2(2).
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija nameni vsaj 50 % zneskov iz točk (-a) in (a) prvega pododstavka tega odstavka za podporo dejavnostim organizacij civilne družbe, od česar je treba vsaj 65 % nameniti lokalnim in regionalnim organizacijam civilne družbe.
Komisija ne odstopa od dodeljenega odstotnega deleža finančnih sredstev, določenih v Prilogi I(-a), za več kot 5 odstotnih točk. Če bi se prekoračitev te omejitve izkazala za nujno, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 o spremembi Priloge I(-a), tako da se dodeljeni odstotni deleži sredstev programa spremenijo za od 5 do 10 odstotnih točk.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 5
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ali posredno v skladu s členom 62(1)(c). Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
5.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe. Če je mogoče, se ti viri uporabijo v korist države članice.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Mehanizem za podporo vrednotam
1.   V izjemnih primerih, ko se v eni od držav članic resno in hitro poslabšajo razmere na področju spoštovanja vrednot Unije iz člena 2 PEU in obstaja tveganje, da te vrednote niso dovolj zaščitene in podprte, lahko Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov v obliki skrajšanega postopka za vloge za nepovratna sredstva, namenjen organizacijam civilne družbe, da bi olajšala, podprla in okrepila demokratični dialog v tej državi članici ter obravnavala problem nezadostne skladnosti z vrednotami iz člena 2 PEU.
2.   Komisija nameni do 5 % zneskov iz člena 6(2)(-a) mehanizmu za podporo vrednotam iz odstavka 1 tega člena. Komisija na koncu vsakega proračunskega leta morebitna neporabljena sredstva iz tega mehanizma prerazporedi na druge ukrepe, ki spadajo v cilje programa.
3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za sprožitev mehanizma za podporo vrednotam iz odstavka 1 tega člena. Aktivacija mehanizma temelji na celovitem, rednem in na dokazih temelječem spremljanju ter ocenjevanju stanja v vseh državah članicah glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 61(1)(c) finančne uredbe.
1.  Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, predvsem z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ter z letnimi in večletnimi nepovratnimi sredstvi za poslovanje. Financiranje se izvaja tako, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje, preudarno uporabo javnih sredstev, majhno upravno breme za upravljavca programa in upravičence ter dostopnost sredstev programa za morebitne upravičence. Uporabijo se lahko pavšalni zneski, stroški na enoto, pavšalne stopnje in posredovana nepovratna sredstva (finančna podpora tretjim stranem). Sofinanciranje se sprejme v naravi in se lahko opusti v primerih omejenega dodatnega financiranja.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 2. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.
1.   Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju splošnega ali specifičnega cilja iz člena 2. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v členu 9a.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 (novo)
2.   Komisija v skladu s členom 11(2) PEU ustanovi „skupino za civilni dialog“, ki si prizadeva zagotoviti reden, odprt in pregleden dialog z upravičenci programa in drugimi ustreznimi deležniki za izmenjavo izkušenj in dobrih praks ter za razpravo o razvoju politik v okviru področij in ciljev programa in povezanih področij.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Dejavnosti, upravičene do financiranja
Splošni in specifični cilji programa iz člena 2 se izvajajo zlasti, vendar ne izključno, s podporo naslednjim dejavnostim:
(a)   ozaveščanju, javnemu izobraževanju, spodbujanju in razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik, načel in pravic na področjih in v ciljih, ki jih zajema program;
(b)   vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med deležniki z namenom izboljšanja poznavanja in medsebojnega razumevanja ter državljanske in demokratične udeležbe;
(c)   analitičnemu spremljanju, poročanju in dejavnostim zagovorništva z namenom izboljšanja razumevanja razmer v državah članicah in na ravni Unije na področjih, ki jih zajema program, ter z namenom izboljšanja pravilnega prenosa in izvajanja prava, politik in skupnih vrednot Unije v državah članicah, pri čemer te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanju skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študijam, raziskavam, analizam in anketam; ocenjevanju; ocenam učinka; pripravi in objavi navodil, poročil in izobraževalnega gradiva;
(d)   usposabljanju ustreznih deležnikov z namenom, da se izboljša njihovo poznavanje politik in pravic na področjih, ki jih pokriva program, ter okrepi njihova neodvisnost in zmožnost, da se zavzemajo za politike in pravice na področjih, ki jih pokriva program, tudi s strateškimi sodnimi postopki;
(e)   spodbujanju ozaveščenosti javnosti ter razumevanja tveganj, pravil, zaščitnih ukrepov in pravic v zvezi z varstvom osebnih podatkov, zasebnostjo in digitalno varnostjo;
(f)   krepitvi ozaveščenosti državljanov o evropskih temeljnih vrednotah in njihove zavezanosti pravičnosti, enakosti, pravni državi in demokraciji, pa tudi njihovih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva Unije, kot je pravica da potujejo, delajo, študirajo in živijo v drugi državi članici, prek informacijskih kampanj in spodbujanja medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga in spoštovanja raznolikosti v Uniji;
(g)   krepitvi ozaveščenosti med državljani, zlasti mladimi, o evropski kulturi, kulturni dediščini, identiteti, zgodovini in spominu ter krepitvi njihovega občutka pripadnosti v Uniji, zlasti s pobudami za razvoj kritičnega razmišljanja o vzrokih za totalitarne režime v sodobni zgodovini Evrope ter za obeleževanje spomina na žrtve zločinov in krivic zaradi teh režimov, ter dejavnosti v zvezi z drugimi mejniki v novejši evropski zgodovini;
(h)   združevanju državljanov različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti, v manjših projektih in projektih civilne družbe, s katerimi se krepi pristop od spodaj navzgor;
(i)   spodbujanju in olajševanju aktivne in vključujoče udeležbe, še posebej za marginalizirane družbene skupine, pri izgradnji bolj demokratične Unije ter pri ozaveščanju o temeljnih pravicah, pravicah in vrednotah, njihovemu spodbujanju in zagovarjanju s podporo organizacijam civilne družbe, dejavnim na področjih, ki jih na vseh ravneh zajema program, ter z razvijanjem zmogljivosti evropskih mrež in organizacij civilne družbe za prispevanje k razvoju, ozaveščanju ter spremljanju izvajanja prava, ciljev politik, vrednot in strategij Unije;
(j)   financiranju tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov, da predlagajo in podprejo evropske državljanske pobude;
(k)   izboljšanju poznavanja programa ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani in civilno družbo, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem neodvisnih kontaktnih točk programa;
(l)  krepitvi zmogljivosti in neodvisnosti zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, ki spremljajo razmere na področju pravne države in podpirajo ukrepe na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni;
(m)   podpiranju obrambe žvižgačev, vključno s pobudami in ukrepi za vzpostavitev varnih poti za poročanje znotraj organizacij ter javnim organom ali drugim ustreznim organom, pa tudi ukrepi za zaščito žvižgačev pred odpuščanjem, razporeditvijo na nižje delovno mesto ali drugimi oblikami povračilnih ukrepov, tudi z obveščanjem in usposabljanjem ustreznih javnih organov in deležnikov;
(n)   podpiranju pobud in ukrepov za spodbujanje in zaščito svobode in pluralnosti medijev ter za krepitev zmogljivosti za nove izzive, kot so novi mediji in boj proti sovražnemu govoru ter ciljno usmerjenim napačnim informacijam z ozaveščanjem, usposabljanji, študijami in dejavnostmi spremljanja;
(o)   podpiranju organizacij civilne družbe, ki so dejavne na področju spodbujanja in spremljanja integritete, preglednosti in odgovornosti javne uprave in javnih organov ter boja proti korupciji;
(p)   podpiranju organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja in ogroženim osebam, jim zagotavljajo nastanitev in jih ščitijo, vključno z varnimi hišami za ženske.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.
1.  Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe in zajemajo nepovratna sredstva za ukrepe, večletna nepovratna sredstva za poslovanje in posredovana nepovratna sredstva.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Pri sestavi komisije za ocenjevanje se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna po načelu sorazmernosti.]
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov in če se prepreči dvojno financiranje iz skladov z jasno navedbo virov financiranja za vsako kategorijo odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna po načelu sorazmernosti.]
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka a – alinea 1
–  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;
–  državi članici ali z državo članico povezani čezmorski državi ali ozemlju;
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka a – alinea 2
—  tretji državi, pridruženi programu;
—  za specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 2(2), tretji državi, pridruženi programu v skladu s členom 7 te uredbe;
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka b
(b)  vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.
(b)  vsi nepridobitni pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Evropski mreži organov za enakost (EQUINET) se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
3.  Evropski mreži organov za enakost (EQUINET) se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva v skladu s členom 6(2)(a) za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom, če je bila za delovni program opravljena ocena učinka na enakost spolov.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 13 – naslov
Program dela
Program dela in večletne prednostne naloge
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
1.  Program se uresničuje s programi dela iz člena 110 finančne uredbe.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija pri odločanju o svojih prednostnih nalogah v okviru programa uporabi načelo partnerstva in zagotovi celovito udeležbo deležnikov pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju tega programa in njegovih delovnih programov v skladu s členom 15a.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 19.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z določitvijo ustreznega delovnega programa.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 2 so določeni v Prilogi II.
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 2 se, če je ustrezno, zbirajo ločeno po spolu. Seznam kazalnikov je naveden v Prilogi II.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne in najmanj obremenjujoče zahteve glede poročanja. Da bi olajšala izpolnjevanje zahtev glede poročanja, Komisija da na voljo uporabnikom prijazne oblike ter zagotovi usmeritve in podporne programe, ki so namenjeni zlasti organizacijam civilne družbe, ki morda nimajo vedno strokovnega znanja in izkušenj ter ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede poročanja.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Pri ocenah se upošteva vidik spola, zagotovijo se podatki, razčlenjeni glede na spol, doda se posebno poglavje za vsak sklop in se upoštevajo število doseženih oseb, njihov odziv in geografska pokritost, ocene pa se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Pri vmesni oceni se upoštevajo rezultati ocen dolgoročnega učinka predhodnih programov (program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane).
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa. Pri vmesni oceni se upoštevajo rezultati ocen dolgoročnega učinka predhodnih programov (program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane). Vmesna ocena vključuje oceno učinka na enakost spolov, da se oceni, v kolikšni meri so uresničeni cilji programa na področju enakosti spolov, da se zagotovi, da noben del programa ne bi imel neželenih negativnih učinkov na enakost spolov, in da se pripravijo priporočila za pripravo prihodnjih razpisov za zbiranje predlogov in odločitev o dodelitvi nepovratnih sredstev za poslovanje, s katerimi se bodo dejavno spodbujali vidiki enakosti spolov.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 4
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija oceno da na voljo javnosti in poskrbi, da je enostavno dostopna, tako da jo objavi na svojem spletnem mestu.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 13 in 14 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2027.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz členov 13 in 14 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 4
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Pri sestavi posvetovalne skupine strokovnjakov se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov Komisija zagotovi, da so vsi dokumenti, vključno z osnutki aktov, pravočasno in sočasno posredovani Evropskemu parlamentu in Svetu ter strokovnjakom iz držav članic. Kadar Evropski parlament in Svet menita, da je to potrebno, se lahko njuni strokovnjaki udeležijo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov, na katere so povabljeni strokovnjaki iz držav članic. Evropski parlament in Svet v ta namen prejmeta seznam vseh sestankov strokovnjakov, načrtovanih v naslednjih mesecih, in vabila nanje.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 5
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. Državljani in drugi deležniki lahko v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje v štiritedenskem obdobju izrazijo svoje mnenje o osnutku besedila delegiranega akta. Na podlagi izkušenj nevladnih organizacij ter lokalnih in regionalnih organov v zvezi z izvajanjem programa se posvetuje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 13 in 14, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, po potrebi pa tudi upravičencem financiranih ukrepov, in v obliki, dostopni tudi za invalide, s čimer pokažejo dodano vrednost Unije in pripomorejo k prizadevanjem Komisije, da zbira podatke zaradi večje preglednosti proračuna.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 2.
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Kontaktne točke programa
V vsaki državi članici je neodvisna nacionalna kontaktna točka z usposobljenim osebjem, ki je zadolženo zlasti, da deležnikom in upravičencem programa zagotavlja nepristranska navodila, praktične informacije in pomoč v zvezi z vsemi vidiki programa, tudi s postopkom prijave.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 19
Člen 19
črtano
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.  Odbor se lahko za obravnavo posameznih sklopov programa sestane v posebnih sestavah.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga -I (novo)
Priloga -I
Razpoložljiva sredstva programa iz člena 6(1) se dodelijo na naslednji način:
(a)  v okviru zneska iz točke (a) člena 6(2):
–  vsaj 15 % za dejavnosti, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz točke (aa) člena 3;
–  vsaj 40 % za dejavnosti, s katerimi se uresničuje specifični cilj iz točke (-a) člena 5; ter
–  vsaj 45 % za dejavnosti, s katerimi se uresničujejo specifični cilji iz točk (a) in (b) člena 3 ter točk (a) in (b) člena 5;
(b)  v okviru zneska iz točke (b) člena 6(2);
–  15 % za dejavnosti spominjanja;
–  65 % za demokratično udeležbo;
–  10 % za promocijske dejavnosti; ter
–  10 % za upravo.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga I
Priloga I
črtano
Dejavnosti v okviru programa
Specifični cilji programa, navedeni v členu 2(2), se bodo uresničevali zlasti s podporo naslednjim dejavnostim:
(a)   ozaveščanju ter razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in pravic na področjih, ki jih zajema program;
(b)   vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja državljanske in demokratične udeležbe;
(c)   analitičnim dejavnostim in dejavnostim spremljanja1 z namenom boljšega razumevanja stanja v državah članicah in na ravni EU na področjih, ki jih zajema program, ter izboljšanja izvajanja zakonodaje in politik EU;
(d)   usposabljanju zadevnih zainteresiranih strani z namenom izboljšanja njihovega poznavanja politik in pravic na zajetih področjih;
(e)   razvijanju in vzdrževanju orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);
(f)   krepitvi ozaveščenosti državljanov glede evropske kulture, zgodovine in spominjanja ter njihovega občutka pripadnosti Uniji;
(g)   združevanju Evropejcev različnih narodnosti in kultur z omogočanjem njihovega sodelovanja pri dejavnostih partnerstva med mesti;
(h)   spodbujanju in olajševanju aktivne udeležbe pri izgradnji bolj demokratične Unije ter ozaveščanju o pravicah in vrednotah s podporo organizacijam civilne družbe;
(i)   financiranju tehnične in organizacijske podpore za izvajanje Uredbe [(EU) št. 211/2011], s čimer se podpira uresničevanje pravice državljanov do predlaganja in podpiranja evropske državljanske pobude;
(j)   razvijanju zmogljivosti evropskih mrež z namenom spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava, ciljev politik in strategij Unije ter podpiranja organizacij civilne družbe, ki se udejstvujejo na področjih, zajetih s programom;
(k)   izboljšanju znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa.
1 Te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanja; ocene učinka ter pripravo in objavo navodil, poročil in izobraževalnega gradiva.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – uvodni del
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov rezultatov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. Kazalniki se po možnosti razčlenijo po starosti, spolu ali drugih podatkih, ki se zbirajo, kot na primer etnična pripadnost, invalidnost, spolna identiteta. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – preglednica
Število ljudi, ki so jih dosegle:
Število ljudi, razčlenjenih po spolu in starosti, ki so jih dosegle:
(i)  dejavnosti usposabljanja;
(i)  dejavnosti usposabljanja;
(ii)  dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(ii)  dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(iii)  dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
(iii)  dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 a (novo)
Komisija vsako leto objavi tudi naslednje kazalnike učinka:
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 b (novo)
Število vlog in financiranih dejavnosti glede na seznam iz člena 9(1) in po sklopu
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – vrstica 1 c (novo)
Višina sredstev, za katera so bili vloženi zahtevki in so bila dodeljena, glede na seznam iz člena 9(1) in po sklopu
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 6
Število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi posredovanja programa osredotočajo na evropski spomin in dediščino
Število nadnacionalnih mrež in pobud, ki se zaradi posredovanja programa osredotočajo na evropski zgodovinski spomin, dediščino in civilni dialog
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 6 a (novo)
Geografska razporeditev projektov

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0468/2018).


Evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje *
PDF 516kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom (COM(2018)0462 – C8-0315/2018 – 2018/0245(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0041A8-0448/2018

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0462),

—  ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0315/2018),

—  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0448/2018),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Zato bi morali pri načrtovanju programov za ukrepe iz te uredbe imeti osrednjo vlogo zavzemanje za jedrsko zaščito, neširjenje jedrskega orožja in jedrsko varnost ter za cilje trajnostnega razvoja in splošne interese Unije.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Cilj tega programa, imenovanega „evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja, na podlagi Pogodbe Euratom“, bi moral biti spodbujanje vzpostavitve uspešne in učinkovite jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, ki temeljijo na lastnih dejavnostih programa v Uniji.
(3)  Cilj tega programa, imenovanega „evropski instrument za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja, na podlagi Pogodbe Euratom“(v nadaljnjem besedilu: „instrument“), bi moral biti spodbujanje vzpostavitve uspešne in učinkovite jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, ki temeljijo na regulativnih okvirjih in izmenjavi najboljših praks v Uniji.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Instrument nikakor ne bi smel spodbujati uporabe jedrske energije v tretjih državah in Uniji, temveč bi se moral zlasti osredotočiti na izboljševanje standardov jedrske varnosti v svetovnem merilu, hkrati pa spodbujati visoko raven varstva pred sevanjem in uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Jedrski nesreči v jedrskih elektrarnah Černobil leta 1986 in Fukušima Daiči leta 2011 sta nedvoumno pokazali, da imajo jedrske nesreče uničujoče svetovne posledice za državljane in okolje. Jasno je torej, da so potrebni najvišji standardi jedrske varnosti in jedrski nadzorni ukrepi ter da si je treba nenehno prizadevati za izboljševanje teh standardov in ukrepov v svetovnem merilu ter da mora Komisija zavzeto podpirati te cilje tudi v tretjih državah. Ti standardi in nadzorni ukrepi bi morali odslikavati najsodobnejše prakse, zlasti glede upravljanja in regulativne neodvisnosti.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Ta uredba je del okvira, zasnovanega za načrtovanje sodelovanja, in bi morala dopolnjevati tiste ukrepe jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v okviru [uredbe NDICI].
(4)  Ta uredba je del okvira, zasnovanega za načrtovanje sodelovanja, in bi morala dopolnjevati tiste ukrepe jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v okviru [uredbe NDICI], ki sodi v Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 209, 212 in 322(1).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Skupnost je članica Konvencije o jedrski varnosti (1994) in Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1997).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)  Za preprečevanje negativnih vplivov radioaktivnih snovi na državljane in okolje so pomembne preglednost in javne informacije o jedrski varnosti, nadzornih ukrepih, razgradnji in ravnanju z izrabljenim gorivom, kakor na primer zahteva Aarhuška konvencija (1998), zato bi bilo treba to zajamčiti v okviru instrumenta.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve.
(6)  Skupnost bi morala v skladu s poglavjem X Pogodbe Euratom še naprej tesno sodelovati z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v podporo ciljem iz poglavij III in VII naslova dve. Sodelovati bi morala tudi z drugimi uglednimi mednarodnimi organizacijami na tem področju, na primer z Agencijo za jedrsko varnost pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter okoljskim partnerstvom severne dimenzije, ki na področju jedrske varnosti delujejo za podobne cilje kot Skupnost. S skladnostjo, dopolnjevanjem in sodelovanjem med instrumentom ter naštetimi organizacijami in njihovimi programi bi lahko po vsem svetu razširili doseg, učinkovitost in uspešnost ukrepov za jedrsko varnost. Preprečiti bi bilo treba nepotrebno podvajanje in prekrivanje.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Za trajno izboljševanje jedrske varnosti in okrepitev predpisov Unije na tem področju je Svet sprejel Direktive 2009/71/Euratom, 2011/70/Euratom in 2013/59/Euratom. Navedene direktive in visoki standardi Skupnosti za jedrsko varnost in razgradnjo bodo smernice za ukrepe, ki se financirajo v okviru instrumenta in bodo spodbudili sodelujoče tretje države k izvajanju predpisov in standardov z enako stopnjo varnosti.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Instrument bi moral spodbujati tudi mednarodno sodelovanje na podlagi konvencij o jedrski varnosti in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Partnerske države bi bilo treba spodbujati, da postanejo podpisnice teh konvencij, kar bi omogočilo redne medsebojne strokovne preglede njihovih nacionalnih sistemov ob pomoči agencije IAEA. Medsebojni strokovni pregledi zagotavljajo zunanji pogled na stanje in izzive na področju jedrske varnosti v tretjih državah, kar je mogoče uporabiti pri pripravi programov za podporo Unije na visoki ravni. Pregledi uglednih mednarodnih agencij za jedrsko energijo, ki izvajajo medsebojne strokovne preglede in poročajo morebitnim upravičencem instrumenta, bi prispevali k njegovemu uspešnemu izvajanju. Ugotovitve in priporočila takih medsebojnih strokovnih pregledov, ki so na voljo nacionalnim organom, lahko koristijo tudi pri določanju prednostnih konkretnih podpornih ukrepov za zadevne tretje države.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Pojma jedrske varnosti in jedrske zaščite sta neločljivo povezana, saj lahko šibke točke jedrske varnosti, na primer v delovnih postopkih, privedejo do tveganj jedrske zaščite, zlasti novih tveganj v kibernetski varnosti, ti pa lahko odprejo nove izzive na področju jedrske varnosti. Zato bi morale biti dejavnosti Unije na področju jedrske zaščite v tretjih državah iz Priloge II k Uredbi ... [COD 2018/0243 (NDICI)] in dejavnosti, ki se financirajo iz instrumenta, skladne in bi se morale vzajemno dopolnjevati.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo in jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.
(7)  Ta instrument bi moral določiti ukrepe v podporo navedenim ciljem in graditi na ukrepih, ki so bili prej podprti na podlagi Uredbe (Euratom) št. 237/201424, v zvezi z jedrsko varnostjo, varnim ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, varno razgradnjo in sanacijo nekdanjih jedrskih območij ter jedrskimi nadzornimi ukrepi v tretjih državah, zlasti v pristopnih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter na sosedskem območju v smislu ... [COD 2018/0243, NDICI]. Z namenom izvajanja najvišjih standardov jedrske varnosti in da bi zaznali pomanjkljivosti obstoječih varnostnih ukrepov, bi instrument lahko podpiral regulativne organe za jedrsko energijo pri izvajanju celovitih ocen tveganja in varnosti (izredni varnostni pregledi) obstoječih objektov in jedrskih elektrarn v gradnji v skladu s pravnim redom Skupnosti na področju jedrske varnosti in radioaktivnih odpadkov, izvajanja priporočil in spremljanja ustreznih ukrepov. Komisija bi morala Evropski parlament redno obveščati o dejavnostih na področju jedrske varnosti, ki se izvajajo v tretjih državah, in o poteku njihovega izvajanja.
_______________
_________________
24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).
24 Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109).
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  V skladu s členom 3 PDEU je eden od ciljev Unije tudi izboljšati dobro počutje svojih prebivalcev. Ta instrument Uniji omogoča, da vzdržno izboljša socialno-ekonomski položaj in zdravstvene razmere ljudi na splošno znotraj in zunaj svojih meja. Projekti, ki se financirajo iz instrumenta, bi morali biti tudi skladni z notranjimi in zunanjimi politikami Unije, prispevati bi na primer morali k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na področju zdravja in dobrega počutja, čiste vode in sanitarne ureditve. Instrument bi moral že sam slediti načelom dobrega upravljanja in prispevati k cilju trajnostnega razvoja glede miru, pravnega varstva in učinkovitih ustanov.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Cilj instrumenta bi moral biti, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov z Unijo o pridružitvi, partnerstvu in sodelovanju ter Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, se zavežejo ustreznim mednarodnim konvencijam, upoštevajo standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter se zavežejo izvajanju ustreznih priporočil in ukrepov, pri čemer upoštevajo najvišje standarde preglednosti in javnosti.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)  Ta instrument bi moral prek projektov, ki jih financira, v celoti podpirati jedrsko varnost in nadzorne ukrepe, pa tudi izboljševati zdravstvene razmere ljudi v tretjih državah, zlasti tistih, ki živijo v bližini jedrskih elektrarn in/ali območij, kjer se pridobiva uran, vključno z varno sanacijo nekdanjih kopov urana in s tem povezanih območij v tretjih državah, zlasti v Srednji Aziji in Afriki, saj v tem času 18 % svetovne ponudbe urana prihaja iz Južne Afrike, Nigra in Namibije.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 d (novo)
(7d)  Cilj instrumenta bi moral biti, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo demokratična načela, pravno državo in človekove pravice, pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih, po potrebi z ustreznimi organi držav članic, in dialogu s partnerskimi državami.
(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na posvetovanjih, kadar je ustrezno, z ustreznimi organi Unije in držav članic, kot je skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, in dialogu s partnerskimi državami. Tako posvetovanje bi moralo zlasti potekati med razvojem večletnih okvirnih programov in pred njihovim sprejetjem. Kadar z dialogom ni mogoče rešiti pomislekov Unije glede jedrske varnosti, se zunanje financiranje v skladu s to uredbo ne bi smelo odobriti.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Spodbujati bi bilo treba individualiziran in prilagojen pristop do držav, ki prejemajo podporo iz instrumenta. Pri uporabi instrumenta bi se morali opirati na oceno posebnih potreb v državah, ki prejemajo podporo, ter na pričakovane skupne koristi instrumenta, zlasti na strukturne spremembe v zadevnih državah.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  Regulativni organi držav članic, organizacije za tehnično podporo, družbe za jedrsko tehniko in službe za jedrsko energijo imajo potrebno strokovno in tehnično znanje ter izkušnje na področju izvajanja najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem v različnih regulativnih sistemih držav članic, kar je lahko koristen vir podpore partnerskim državam, ki želijo doseči enake cilje v svojih nacionalnih regulativnih in industrijskih okvirih.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Kadar koli je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Skupnosti spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate.
(9)  Rezultate zunanjega delovanja Skupnosti bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Kazalniki bi morali biti usmerjeni v uspešnost in rezultate, da bi od držav upravičenk zahtevali več obveznosti in večjo odgovornost do Unije in držav članic glede rezultatov, doseženih pri izvajanju ukrepov za izboljšanje varnosti.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Unija in Skupnost bi si morali prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.
(10)  Unija in Skupnost bi si morali prizadevati za čim bolj optimalno in najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in za boljše izvajanje in kakovost teh izdatkov, da bi optimalizirale učinek svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost in dopolnjevanje med instrumenti Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, kot so programi Euratoma za raziskave in usposabljanje. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
(14)  Vrste financiranja in načine izvrševanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje neizpolnjevanja obveznosti, obenem pa preuči, ali so te vrste in načini financiranja dostopni za potencialne partnerje in ali so ti zmožni zagotoviti pravno varnost. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Da bi spodbujali k učinkovitemu in pravočasnemu izvajanju najvišjih standardov jedrske varnosti v tretjih državah, morajo biti tudi postopki odločanja in pogajanja v okviru Komisije in s tretjimi državami učinkoviti in hitri.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na dejavnostih znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe.
1.  Cilj te uredbe je dopolniti tiste dejavnosti jedrskega sodelovanja, ki se financirajo v skladu z [uredbo o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, v nadaljnjem besedilu: uredba NDICI], zlasti za podporo prizadevanjem za visoko raven jedrske varnosti, varstva pred sevanjem ter uporabo uspešnih in učinkovitih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah, pri čemer te dejavnosti temeljijo na regulativnih okvirih in najboljših praksah znotraj Skupnosti in so skladne z določbami te uredbe ter pomagajo zagotavljati povsem civilno uporabo jedrskih snovi, s tem pa tudi varovati državljane in okolje. V okviru tega cilja je namen te uredbe tudi podpreti preglednost v postopkih odločanja, povezanih z jedrsko energijo, ki jih izvajajo organi tretjih držav.
Sodelovanje ki ga omogoča Unija na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov v skladu s to uredbo ni namenjeno spodbujanju jedrske energije.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti, uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter stalne izboljšave na področju jedrske varnosti;
(a)  spodbujanje učinkovite kulture jedrske varnosti, upravljanja in stalne izboljšave na področju jedrske varnosti ter uveljavljanje najvišjih standardov jedrske varnosti in varstva pred sevanjem, ki obstajajo v Skupnosti in mednarodno za ustrezne jedrske dejavnosti;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov;
(b)  odgovorno in varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki od njihovega nastanka do končnega odstranjevanja, vključno z izrabljenim gorivom (tj. predobdelava, obdelava, predelava, skladiščenje in odstranjevanje), ter varna in učinkovita razgradnja in sanacija nekdanjih jedrskih območij in objektov ter zapuščenih območij za pridobivanje urana ali potopljenih radioaktivnih predmetov in snovi;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  vzpostavitev uspešnih in učinkovitih sistemov nadzornih ukrepov za jedrske snovi.
(c)  vzpostavitev uspešnih, učinkovitih in preglednih nadzornih ukrepov za jedrske snovi;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje splošne preglednosti in odprtosti organov v tretjih državah, javnega obveščanja in sodelovanja pri postopkih sprejemanja odločitev v zvezi z varnostjo jedrskih objektov ter učinkovitih praks ravnanja z radioaktivnimi odpadki v skladu z mednarodnimi konvencijami in instrumenti;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2 – točka cb (novo)
(cb)  uporaba znanja in ukrepov instrumenta kot vzvoda za politični vpliv v mednarodnih organizacijah na področju energije in varnosti.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z Uredbo (EU) št. XXX/XXX NDICI, drugimi programi zunanjega delovanja Unije, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik za razvoj.
1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z Uredbo (EU) št. XXX/XXX NDICI, drugimi programi zunanjega delovanja Unije, drugimi relevantnimi politikami Unije ter zakonodajnimi akti, kot so direktive 2009/71/Euratom, 2011/70/Euratom in 2013/59/Euratom, cilji in vrednotami Unije in programi, kot je Program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki dopolnjuje Obzorje Evropa, ter skladnost politik za razvoj.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija uskladi svoje sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki se zavzemajo za podobne cilje, predvsem z Mednarodno agencijo za atomsko energijo ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj/Agencijo za jedrsko energijo. To usklajevanje bo Skupnosti in zadevnim organizacijam omogočilo, da se izognejo podvajanju ukrepanja in financiranja v zvezi s tretjimi državami. Komisija v izpolnjevanje svojih nalog vključi tudi pristojne organe držav članic in evropske upravljavce, s čimer izkoristi kakovost evropskega strokovnega znanja na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 300 milijonov EUR v tekočih cenah.
Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 266 milijonov EUR v stalnih cenah.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pravni red Skupnosti na področju jedrske varnosti in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, pa tudi sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.
2.  Namen večletnih okvirnih programov je zagotoviti dosleden okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami, regijami ali mednarodnimi organizacijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji, načeli in politiko Skupnosti ter temelji na okviru politike iz člena 5.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.   Večletni okvirni programi so splošna podlaga za sodelovanje in določajo cilje Skupnosti za sodelovanje na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnih držav, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti zadevnih tretjih držav. V njih se navede tudi dodana vrednost sodelovanja ter način, kako preprečiti podvajanje z drugimi programi in pobudami, zlasti s programi in pobudami mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za podobne cilje, in glavnih donatorjev.
3.   Večletni okvirni programi so splošna podlaga za sodelovanje in določajo cilje Skupnosti za sodelovanje na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo potrebe in okoliščine v zadevnih državah, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti zadevnih tretjih držav. V njih se navede tudi dodana vrednost sodelovanja ter način, kako preprečiti podvajanje z drugimi programi in pobudami, zlasti s programi in pobudami mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za podobne cilje, in glavnih donatorjev.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Cilj večletnih okvirnih programov je, da države, ki prejemajo finančno pomoč v skladu s to uredbo, spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov z Unijo ter Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, se zavežejo ustreznim mednarodnim konvencijam, upoštevajo standarde jedrske varnosti in varstva pred sevanjem ter se zavežejo izvajanju ustreznih priporočil in ukrepov, pri čemer upoštevajo najvišje standarde preglednosti in javnosti.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Večletni okvirni programi določijo okvir za kvalificiran in neodvisen nadzor, da bi povečali raven jedrske varnosti v partnerskih državah. Vključujejo lahko določbe za podporo jedrskim regulativnim organom pri izvajanju celovitih ocen tveganja in varnosti (v nadaljnjem besedilu: izredni varnostni pregledi) jedrskih elektrarn v skladu s pravnim redom Skupnosti na področju jedrske varnosti in radioaktivnih odpadkov, pa tudi za izvajanje priporočil, ki izhajajo iz teh izrednih varnostnih pregledov, ter za spremljanje uporabe ustreznih ukrepov, na primer v državah pristopnicah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v državah, vključenih v evropsko sosedsko politiko.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 5
5.  Večletni okvirni programi temeljijo na dialogu s partnerskimi državami ali regijami.
5.  Večletni okvirni programi temeljijo na dialogu s partnerskimi državami ali regijami. Komisija bi se morala med pripravljanjem programov in pred njihovim sprejetjem posvetovati s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) in po potrebi z ustreznimi nacionalnimi organi držav članic.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 6
6.  Komisija večletne okvirne programe sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Po istem postopku te okvirne programe pregleda in jih po potrebi posodobi.
6.  Komisija večletne okvirne programe sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Po istem postopku te okvirne programe pregleda v vmesnem pregledu in jih po potrebi revidira ter posodobi.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;
(a)  posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – točka b
(b)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog Unije.
(b)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja in prepoznavnostjo političnih prednostnih nalog, ciljev in vrednot Unije.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Merila, ki se uporabljajo za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti
1.   S formalno zahtevo, ki se vloži pri Komisiji, se potrdita skupni dogovor in meddržavna pogodba med tretjo državo in Skupnostjo, ki zavezujeta zadevno vlado.
2.   Tretje države, ki želijo sodelovati s Skupnostjo, so pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in bi morale skleniti svoj dodatni protokol ali sporazum o nadzornih ukrepih z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, kar zadostuje za verodostojno zagotovitev, da se prijavljene jedrske snovi za miroljubne jedrske dejavnosti ne bodo zlorabile in da v tej državi ni neprijavljenih jedrskih snovi ali dejavnosti. Prav tako postanejo pogodbenice zadevnih konvencij Mednarodne agencije za atomsko energijo o jedrski varnosti, kot sta Konvencija o jedrski varnosti in Skupna konvencija o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ali sprejmejo ukrepe, ki dokazujejo njihovo trdno zavezanost pristopu k tovrstnim konvencijam. V primeru dejavnega sodelovanja je treba to obveznost oceniti vsako leto, pri tem pa upoštevati nacionalna poročila in druge dokumente o izvajanju zadevnih konvencij. Na podlagi take ocene pa se sprejme odločitev o nadaljevanju sodelovanja. V izrednih razmerah je treba navedena načela izjemoma prožno uporabljati.
3.   Za zagotovitev in spremljanje skladnosti s cilji sodelovanja iz te uredbe zadevna tretja država sprejme ocenjevanje sprejetih ukrepov v skladu z odstavkom 2. To ocenjevanje omogoči spremljanje in preverjanje skladnosti z dogovorjenimi cilji in je pogoj za nadaljnje izplačevanje prispevka Skupnosti.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
(1)  Spremljanje, poročanje in ocenjevanje se izvajajo v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 6 člena 31 ter členoma 32 in 36 Uredbe (EU) XXX/XXX NDICI.
(1)  Spremljanje, poročanje in ocenjevanje se izvajajo v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 6 člena 31 ter členoma 32 in 36 Uredbe (EU) XXX/XXX NDICI. O posebnih ocenah iz člena 32(3) Uredbe (EU) XXX/XXX (NDICI) v zvezi z jedrsko varnostjo, varstvom pred sevanjem in nadzornimi ukrepi se po posvetovanju s skupino ENSREG razpravlja v odboru evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, posebne ocene pa se predstavijo tudi Evropskemu parlamentu.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka a
(a)  števila pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov ter
(a)   števila pripravljenih, uvedenih in/ali revidiranih pravnih in regulativnih aktov, njihovo uspešno izvajanje ter njihov vpliv na standarde jedrske varnosti in nadzorne ukrepe v zadevnih državah, vključno z vplivom na državljane in okolje;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka b
(b)  števila študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti.
(b)   števila študij o zasnovi, konceptu ali izvedljivosti za vzpostavitev naprav v skladu z najvišjimi standardi jedrske varnosti in uspešno izvajanje rezultatov teh študij.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 – točka ba (novo)
(ba)  jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in učinkovitih ter uspešnih ukrepov za izboljšanje nadzornih ukrepov na podlagi najvišjih standardov jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in jedrskih nadzornih ukrepov, vključno z rezultati mednarodnih medsebojnih strokovnih pregledov, ki se izvajajo v jedrskih objektih.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Preglednost
Komisija in tretje države, ki sodelujejo z Unijo v okviru tega instrumenta, zagotovijo, da so potrebne informacije v zvezi s sprejetimi ukrepi jedrske varnosti v teh tretjih državah s pomočjo instrumenta in v zvezi z njihovimi standardi jedrske varnosti nasploh na voljo delavcem in splošni javnosti, s posebno pozornostjo do lokalnih organov, prebivalcev in deležnikov v bližini jedrskega objekta. Ta obveznost obsega zagotovitev, da pristojni regulativni organi in imetniki dovoljenj zagotavljajo informacije znotraj svojih pristojnosti. Obveščanje javnosti poteka v skladu z ustrezno zakonodajo in mednarodnimi instrumenti, pod pogojem, da s tem niso ogroženi drugi prevladujoči interesi, kot so varnostni interesi, ki jih priznavajo ustrezna zakonodaja in mednarodni instrumenti.

Boj proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih
PDF 414kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o izvajanju Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (2018/2056(INI))
P8_TA-PROV(2019)0042A8-0456/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2011/7/EU (COM(2016)0534) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2016)0278),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov(3),

–  ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom „Directive 2011/7/EU on late payments in commercial transactions: European Implementation Assessment“ (Direktiva 2011/7/EU o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih: evropska ocena izvajanja), ki jo je julija 2018 objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave,

–  ob upoštevanju poročil publikacij European Payment Reports (poročila o plačilih v Evropi), ki jih je objavilo podjetje Intrum,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0456/2018),

A.  ker so plačila za podjetja kot krvni obtok, v vzdržnem in učinkovitem poslovnem okolju pa pravočasna plačila omogočajo podjetjem, da lahko pravočasno poplačajo svoje obveznosti, se širijo, vlagajo, ustvarjajo delovna mesta in širšo gospodarsko rast ter na splošno koristijo evropskemu gospodarstvu;

B.  ker se večina blaga in storitev dobavlja in zagotavlja na notranjem trgu med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi na podlagi odloženih plačil, v sistemu, v katerem dobavitelj odobri stranki rok za plačilo računa v skladu z dogovorom med strankama ter navedbami na računu dobavitelja ali v zadevnih pravnih določbah;

C.  ker so zamude pri plačilih trajna škodljiva praksa in negativno vplivajo na razvoj evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih, saj v tem primeru nimajo predvidljivega toka likvidnosti;

D.  ker so mala in srednja podjetja še posebej prizadeta zaradi neplačil, ki negativno vplivajo na njihovo likvidnost, otežujejo njihovo finančno upravljanje ter vplivajo na njihovo konkurenčnost in dobičkonosnost;

E.  ker imajo velika podjetja na voljo več sredstev kot mala in srednja, saj se lahko zavarujejo pred posledicami zamud pri plačilih, na primer s predplačili, kreditnim preverjanjem, izterjavo dolgov, bančnimi jamstvi ali kreditnim zavarovanjem, in utegnejo tudi lažje izkoristiti nizko obrestno mero, ki trenutno vlada povsod po svetu, ter povečajo svoje naložbe in pogajalsko moč;

F.  ker imajo javni organi v skladu z Direktivo 2011/7/EU (direktiva o zamudah pri plačilih) „posebno odgovornost“(4), da spodbujajo poslovno okolje, ki podpira pravočasna plačila;

G.  ker direktiva o zamudah pri plačilih med drugim določa plačilne roke za transakcije med podjetji (B2B) ter med javnimi organi in podjetji (PA2B), samodejno upravičenost do zamudnih obresti v primeru zamude pri plačilu, najnižje nadomestilo stroškov izterjave (40 EUR) in zakonsko obrestno mesto, ki je najmanj 8 % višja od referenčne obrestne mere Evropske centralne banke;

H.  ker kljub splošnemu skrajšanju povprečnih plačilnih rokov, doseženemu zaradi direktive o zamudah pri plačilih, pri poslovanju med podjetji v EU kar 60 % podjetij še vedno dobi plačilo kasneje, kot je zapisano v pogodbi;

I.  ker je za mala in srednja podjetja od podjetij vseh velikosti najverjetneje, da bodo od večjih podjetij sprejela daljše plačilne roke ali nepravične plačilne pogoje ali bi jim ti utegnili biti vsiljeni zaradi neravnotežja pogajalske moči in strahu, da bi pokvarila poslovne odnose in izgubila prihodnje pogodbe;

J.  ker po podatkih barometra Atradius 95 % malih in srednjih podjetij navaja, da v Evropi prejemajo plačila z zamudo, kar je večji delež kot pri velikih podjetjih, zato je mogoče sklepati, da mala in srednja podjetja plačujejo prej kot velike družbe, vendar pozneje prejmejo plačila;

K.  ker zamude pri plačilih negativno vplivajo na vse gospodarske sektorje, še posebej močno pa so zakoreninjene tam, kjer v verigi ustvarjanja vrednosti prevladujejo mala in srednja podjetja (na primer gradbeništvo, infrastruktura in prevoz, strokovne storitve, manufaktura, sektor živil in pijač, informacijsko-komunikacijska tehnologija in telekomunikacije);

L.  ker so zamude pri plačilih še vedno razlog za vsak četrti stečaj v EU;

M.  ker zamude pri plačilih ustvarjajo dodatne stroške za podjetja, saj morajo vlagati sredstva v preganjanje tistih, ki zamujajo s plačili, ali plačevati obresti za kredit, da lahko nadaljujejo svoje poslovne dejavnosti;

N.  ker so zamude pri plačilih oziroma strah pred tem še vedno ena največjih ovir za sodelovanje malih in srednjih podjetij v javnih naročilih;

O.  ker bi lahko za vsak odpravljeni dan zamude pri plačilih prihranili za 158 milijonov EUR finančnih stroškov, s tako pridobljenim prilivom pa bi lahko podprli 6,5 milijona dodatnih delovnih mest v Evropi;

P.  ker je Komisija zaradi neustrezne uporabe direktive o zamudah pri plačilih začela postopek ugotavljanja kršitve zoper štiri države članice (Grčijo, Slovaško, Španijo in Italijo), zadevo Italije pa posredovala Sodišču;

Q.  ker so nekatere države članice začele izvajati pobude, s katerimi želijo razširiti kulturo pravočasnega plačevanja, na primer s kodeksi pravočasnih plačil, prostovoljnimi sektorskimi zavezami ali večjo sinergijo s pravili javnega naročanja;

R.  ker je Komisija v svojem poročilu o izvajanju direktive o zamudah pri plačilih, objavljenem leta 2016, ugotovila, da podjetja sicer poznajo svoje pravice iz direktive, a jih ne izkoristijo, in da se direktiva verjetno ne uporablja učinkovito ravno zaradi neobstoja skupnega sistema za spremljanje povprečnih plačilnih rokov, premajhne jasnosti glede nekaterih bistvenih konceptov direktive in zaradi tržnega neravnovesja med večjimi in manjšimi podjetji;

S.  ker so zamude pri plačilu večplastna, kompleksna težava, ki je posledica horizontalnih dejavnikov ter se pojavlja v vseh sektorjih in pri vseh vrstah transakcij F(kot so težave s prilivom gotovine, neenaka moč in velikost podjetij, struktura dobavne verige, upravna neučinkovitost, slab dostop do posojil, nevešče upravljanje računov in kreditov), nanj pa vplivajo tudi zunanji dejavniki (na primer gospodarske razmere in poslovna kultura v državi), ni mogoče izpostaviti samo ene rešitve, ki bi odpravila vse težave;

T.  ker predlog direktive o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano (COM(2018)0173) vključuje določbe o zamudah pri plačilih za pokvarljivo blago in imenovanju izvršilnega organa s strani držav članic za spremljanje upoštevanja pravil;

U.  ker je treba problematiko, zaradi katere prihaja do zamud pri plačilih, reševati s kombinacijo pravnih in prostovoljnih ukrepov ter s ciljnim ukrepanjem Komisije, držav članic in poslovnih združenj; ker bi morali v teh kombinacijah zajeti preventivne ukrepe, usmerjene na težave, ki nastanejo pred izvedbo transakcije, pa tudi popravne rešitve, s katerimi bi uredili težave, do katerih pride po izvedeni transakciji; ker bi morali tako pri regulativnem kot prostovoljnem ukrepanju upoštevati posebnosti posameznih gospodarskih sektorjev;

Izboljševanje plačilne discipline v EU s kombinacijo pravnih in prostovoljnih ukrepov

1.  meni, da je treba direktivo in nacionalno zakonodajo o zamudah pri plačilih izvrševati bolje, pravočasno in učinkovito, in sicer z upoštevanjem skrajnih rokov za plačilo računov in ukrepi, s katerimi bi izboljšali pravila o plačilnih rokih in odvračali od nepoštenih praks; želi poudariti, da se lahko ti ukrepi razvrstijo po naravi (pravni ali prostovoljni), obsegu (horizontalni ali sektorski) in namenu (preventivni, popravni ali za spremembo poslovne kulture); meni, da so zakonodaja EU o zamudah pri plačilih in nadaljnji ukrepi Komisije v zvezi s kršitvami od sprejetja direktive o zamudah pri plačilih iz leta 2011 povzročili spremembo kulture v javnih upravah v EU, za katero je značilno splošno zmanjšanje števila zamud pri plačilih;

2.  trdi, da pri reševanju problema zamud pri plačilih ni enega pristopa, ki bi bil primeren za vse, saj so v nekaterih sektorjih med podjetji daljši plačilni roki, ki pa morajo v vsakem primeru upoštevati roke, določene v Direktivi 2011/7/EU, lahko v nekaterih primerih izpolnijo potrebe podjetij, ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja; poudarja pa, da si je treba prizadevati za prehod na 30-dnevne roke za plačilo in da lahko roki za plačilo, ki trajajo več kot 60 dni, kot je to dovoljeno v Direktivi 2011/7/EU, omogočijo sklenitev dolgotrajnih sporazumov, ki bi lahko škodovali podjetjem, zlasti malim in srednjim, ob spoštovanju svobode sklepanja pogodb med podjetji na trgu; poudarja, kako pomembno je vedno zagotavljati enake konkurenčne pogoje med podjetji s prevladujočim položajem in malimi gospodarskimi subjekti;

Preventivni ukrepi

3.  meni, da bi morale države članice uvesti strožje plačilne pogoje; je seznanjen, da so nekatere države članice omejile standardni plačilni rok na 30 dni, nekaj držav članic pa je uvedlo najdaljši plačilni rok, od katerih strani ne moreta odstopiti; ve tudi, da je na sektorski ravni bolj običajno uvesti najdaljši plačilni rok; meni, da bi bila zakonodaja, ki bi določala strožje plačilne pogoje, do neke mere učinkovita pri skrajševanju plačilnih rokov, in če bi jo izvajali, bi vzpostavila enake konkurenčne pogoje za velika in mala podjetja; v zvezi s tem poudarja, da bi se z enotnejšim in enostavnejšim sklopom pravil lahko prispevalo k pojasnitvi, kaj lahko upniki in dolžniki pričakujejo v primeru zamude pri plačilih, s čimer bi se izboljšala predvidljivost njihovih gospodarskih dejavnosti;

4.  meni, da bi lahko uvedba večje preglednosti v zvezi s plačilnim ravnanjem odvračala od zamud pri plačilih; je prepričan, da je dostop do teh informacij lahko spodbuda za javne subjekte in podjetja, da izboljšajo svoje plačilne prakse in spoštujejo svoje denarne obveznosti; spodbuja države članice, naj razmislijo o različnih možnih oblikah obvezne objave informacij o plačilnem ravnanju, kot so podatkovne zbirke ali registri, tako za zasebni kot za javni sektor;

5.  spodbuja države članice, naj razmislijo o ustanovitvi obveznih sistemov za zagotavljanje informacij o dobrem ravnanju glede plačil (izpostaviti zgled, angl. name and fame) in pri poslovnih odnosih spodbujajo kulturo pravočasnega plačevanja, pri čemer je treba med drugim upoštevati, da je bilo dokazano, da je pravočasno plačevanje pametna poslovna strategija, saj lahko odgovorni plačniki izpogajajo boljše pogoje in se zanesejo na zaupanja vredne dobavitelje; poziva Komisijo, naj izvede študijo o obstoječih nacionalnih sistemih, ki zagotavljajo informacije o dobrem plačilnem ravnanju (izpostaviti zgled) tako podjetij kot javnih organov, ter preuči izvedljivost oblikovanja skupnih meril za te sisteme na ravni EU;

6.  poudarja, da je treba podjetnikom, zlasti v malih in srednjih podjetjih, zagotoviti več informacij in izobraževanj o upravljanju kreditov in računov; opozarja, da se z učinkovitim upravljanjem kreditov skrajša povprečen čas izterjave in zato ohrani optimalni denarni tok, s tem pa se zmanjša tveganje neplačila in povečajo možnosti za rast; je prepričan, da bi morala tudi javna uprava prejeti usposabljanje ter da bi tudi izobraževanje malih in srednjih podjetij in podpora zanje pripomogla k temu, da bi ta bolj posegala po sredstvih iz direktive o zamudah pri plačilih; ugotavlja, da mala in srednja podjetja žal pogosto nimajo zmogljivosti, da bi vlagala v usposabljanje, in da trenutno ni programov na ravni EU ali nacionalni ravni, ki bi se osredotočali na usposabljanje podjetij za boljše upravljanje kreditov in računov; meni, da bi bilo treba več sredstev EU usmeriti v finančno izobraževanje malih in srednjih podjetij, zato poziva organe držav članic, naj okrepijo svoja prizadevanja za zagotavljanje nadaljnjega usposabljanja za ta podjetja o upravljanju kreditov; poleg tega meni, da bi morala usposabljanje in podpora vključevati tudi smernice za izterjavo zapadlih plačil pri čezmejnih transakcijah, zato poziva Komisijo, naj še naprej vključuje te smernice in druge koristne informacije, kot so pravice in instrumenti, ki jih imajo na voljo podjetniki v pravnih sporih z dolžniki, informacijski portal „Tvoja Evropa“ in zagotavljanje podpore za podjetja prek evropske podjetniške mreže;

Popravni ukrepi

7.  poziva države članice in poslovna združenja, naj premislijo o vzpostavitvi nacionalnih in regionalnih brezplačnih in zaupnih storitev mediacije (mediacija, sprava, arbitraža in razsojanje), ki bodo na voljo vsem podjetjem kot alternativa sodnim postopkom, da bi rešili spore glede plačil in ohranili poslovne odnose, ter naj podjetja ozavestijo o njihovih pravicah in pravnih sredstvih glede zamud pri plačilih; poudarja, da bi bile take storitve mediacije uporabne zlasti za mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo ustreznih finančnih sredstev, da bi sodelovala v sodnih sporih, in posledično ne uveljavljajo svojih pravic; poleg tega poziva države članice, naj ustrezno upoštevajo možnost, da se javno financirajo neodvisni varuhi človekovih pravic, ki bi bili odgovorni za preiskovanje sporov zaradi zamud pri plačilih in neplačevanju, pomoč malim podjetjem pri reševanju sporov zaradi zamud pri plačilih in neplačevanju ter svetovanje glede ukrepov v primeru zaostalih plačil in priporočanje rešitev, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo dejanski dostop do sodstva v zadevah, povezanih z izterjavo dolgov in čezmejnimi transakcijami;

8.  poziva države članice, naj uveljavijo svojo nacionalno zakonodajo ter spodbujajo in zaostrijo kontrole, na primer pri velikih podjetjih, in uporabo upravnih sankcij, ki bi bile učinkovite, sorazmerne in odvračilne, s čimer bi prispevale k boljšim plačilnim praksam; meni, da bi lahko neposredno posredovanje javnih organov, ki tudi izvršujejo upravne sankcije, pomagalo odpraviti negotovost in upnike razbremenilo odgovornosti, da ukrepajo proti dolžnikom, saj bi organi neposredno izvajali zakonodajo in sprejeli diskrecijske ukrepe proti podjetjem s slabimi plačilnimi praksami; meni, da bi resnost upravnih sankcij in njihovo združevanje lahko odvračalo podjetja od zamud pri plačilih, ter poudarja, da bi ta režim lahko uvajali postopoma glede na raven skladnosti;

9.  poudarja, da kljub temu, da je bila direktiva o zamudah pri plačilih sprejeta februarja 2011, in kljub novim mehanizmom za varstvo podjetnikov, ki so jih nedavno vzpostavile nekatere države članice, gre vsako leto v stečaj na tisoče malih in srednjih podjetij in zagonskih podjetij v Evropi, medtem ko čakajo na plačilo računov, med katerimi so tudi računi, izdani nacionalnim javnim organom; poziva Komisijo in države članice, naj določijo obvezna ustrezna nadomestila ali druge podporne ukrepe, kot so jamstveni skladi za mala in srednja podjetja ter odkupi terjatev za podjetja, ki jim denar dolgujejo javni organi, da ne bi bila zaradi tega prisiljena iti v stečaj;

10.  poudarja, da bi bilo treba dolgove podjetij iz naslova davkov, dajatev in socialnih prispevkov pobotati z zneski, ki jih dolgujejo javni organi;

11.  poziva države članice, naj za MSP vzpostavijo jamstvene sklade, ki bodo jamčili za bančne dolgove MSP, ki jim javni organi dolgujejo denar;

12.  z veliko zaskrbljenostjo opozarja na razmere v nekaterih državah članicah, kjer javni organi močno zamujajo pri plačilih za blago in/ali storitve, ki jim jih zagotavljajo podjetja (pri čemer je eden od najbolj prizadetih sektorjev zdravstveni), vključno s klavzulami o prepovedi odstopa v pogodbah o dobavi, ter (z zakoni) preprečujejo dobaviteljem, da bi zahtevali poplačilo terjatev na sodiščih, zaradi česar so ta podjetja v hudih finančnih težavah ali celo pred stečajem; meni, da bi morale države članice za podporo podjetjem, katerih finančno upravljanje je oteženo zaradi zamud pri plačilih javnih organov, uvesti hitrejše in učinkovitejše postopke za vračilo DDV in izterjavo dolgov, zlasti za mala in srednja podjetja;

13.  poudarja, da kodeksi in listine pravočasnega plačevanja ter ukrepi v zvezi s socialno odgovornostjo (CSR) skupaj z notranjimi revizijami in notranjimi merili za izvajanje lahko prispevajo k ustvarjanju kulture odgovornega plačevanja ter zagotavljanju poštenih odnosov in zaupanja med podjetji;

14.  ohranja nekatere pojme iz direktive, kot je „skrajno nepošteno“ v zvezi s plačilnimi pogoji v pogodbah in trgovinskih praksah, pojasniti bi bilo treba tudi, kdaj se začne in konča pogodbeni plačilni rok, prek smernic, ki jih izda Komisija; je seznanjen tudi z novo sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z razlago nekaterih pojmov iz direktive (tj. „podjetje“, „komercialna transakcija“ in „skrajno nepošteno“ v zadevah C-256/15 in C-555/14);

15.  meni, da je pomembno preprečiti, da bi javni sektor odstopal od pravil o plačilnih rokih, določenih v direktivi; zato v skladu z nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije (zadeva C-555/14) poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo javni organi pravočasno plačevali svojim dobaviteljem in da bodo upnikom samodejno izplačane obresti po zakoniti obrestni meri za zamude pri plačilih in nadomestila, kadar plačila zamujajo, brez potrebe po uvedbi postopkov zaradi zapadlih plačil, ter poziva Komisijo, naj predlaga samodejni izračun obresti;

16.  poudarja, da je hitro plačevanje izrednega pomena za preživetje in rast podjetij, zlasti malih in srednjih; ugotavlja, da so finančne tehnologije in digitalne tehnologije korenito spremenile plačilna sredstva in hitrost plačevanja; zato pričakuje močno povečanje elektronskega izdajanja računov in postopno nadomestitev tradicionalnih načinov plačila z inovativnimi (npr. financiranje dobavne verige, odkup terjatev itd.), tako da bo lahko upnik poplačan v realnem času takoj po izdaji računa;

17.  z velikim zanimanjem opaža, da so nekatere države članice vzpostavile postopke za primer zamud javnih organov pri plačilih, pri čemer lahko centralna država izda opozorilo lokalnemu organu, če slednji ni pravočasno plačal svojim dobaviteljem, če pa z zamudami pri plačilih vztraja, lahko dobaviteljem neposredno plača za dobavljeno blago ali storitve, pri čemer začasno zadrži dodelitev sredstev v proračun lokalnega organa zamudnika; meni, da je tak sistem, ki združuje zanesljivo spremljanje plačilne discipline javnih organov in učinkovit načrt stopnjevanja sankcij, o katerem so organi dodobra obveščeni, še preden se začne uporabljati, kot kaže obrodil sadove, kar bi bilo vredno dodatno preučiti in to posredovati državam članicam kot primer dobre prakse;

18.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila Komisije, v katerih je navedeno, da je glavni razlog za propad upniških podjetij, ki ne uveljavljajo svojih pravic iz direktive o zamudah pri plačilih, strah pred poslabšanjem poslovnih odnosov; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti ukrepe, da bi mala in srednja podjetja lažje uveljavljala pravice iz direktive o zamudah pri plačilih; v zvezi s tem poziva k nadaljnji proučitvi možnosti iz člena 7(5) direktive o zamudah pri plačilih, da bi organizacije, ki uradno zastopajo podjetja, vložile tožbo na sodiščih držav članic na podlagi skrajno nepoštenih pogodbenih pogojev ali praks;

19.  pozdravlja nekatere panožne pobude držav članic, v okviru katerih so se sodelujoče korporacije zavezale, da bodo sprejele konkretne ukrepe za zagotovitev hitrejšega plačevanja manjših dobaviteljev za proizvode ali storitve, ki jih dobavljajo; je seznanjen s tem, da bi z izpostavljanjem zglednih podjetij lahko dosegli želene rezultate prek samoregulacije na panožni ravni in zagotovili znatno podporo za mala in srednja podjetja;

20.  poudarja pomen javnih naročil kot sredstva za izboljšanje delovanja enotnega trga; poziva k razmisleku o boljših sinergijah med direktivo o zamudah pri plačilih in pravili o javnem naročanju, še zlasti o možnosti, da javni organi naročniki ukrepajo, da omogočijo izključitev neskladnih izvajalcev iz prihodnjih javnih naročil, če glavni izvajalec ne plačuje svojim podizvajalcem pravočasno, ko bi to moral storiti (direktiva o javnih naročilih)(5), o širši uporabi možnosti iz člena 71(3) direktive o javnih naročilih, ki omogoča neposredno plačilo podizvajalcem pod nekaterimi pogoji, ter o možnosti, da bi plačilne prakse v odnosu do podizvajalcev določili za eno od meril za oceno finančne sposobnosti potencialnih izvajalcev v javnih razpisih; poziva države članice, naj zagotovijo preglednost in sledljivost plačil, ki jih javni organi izvedejo izvajalcem in podizvajalcem, ter plačil, ki jih izvajalec izvede podizvajalcem ali dobaviteljem;

Sklepi in priporočila

21.  poziva države članice, naj v celoti prevzamejo odgovornost za izvajanje plačil s strani javne uprave in izboljšajo svojo zakonodajo, da bodo zagotovile ustrezno in celovito izvajanje direktive o zamudah pri plačilih, tudi z odpravo nacionalnih zakonov, ureditev ali pogodbenih praks javnega sektorja, ki so v nasprotju s cilji direktive, kot so prepovedi izvršb in odstopa terjatev javnega sektorja; hkrati ponavlja, da bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila popolno in ustrezno izvajanje obstoječih obveznosti;

22.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo „odločen premik h kulturi takojšnjega plačevanja“(6) s sprejetjem najustreznejših ukrepov, objavo smernic o najboljši praksi in, po potrebi ter če je ustrezno, tudi zakonodajnimi pobudami, pri čemer naj upoštevajo zgoraj navedene predloge, zato da bi vzpostavile zanesljivo poslovno okolje za podjetja in kulturo pravočasnega plačevanja;

23.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost plačilnih postopkov, pri tem pa zlasti poudarja, da se postopki preverjanja računov ali skladnosti blaga in storitev s pogodbenimi specifikacijami ne bi smeli uporabljati za umetno podaljševanje plačilnih rokov do te mere, da presegajo omejitve, določene v Direktivi;

24.  opozarja države članice in Komisijo, da je takojšnje plačevanje daleč najpomembnejši pogoj za uspešno poslovno okolje, zato bi ga bilo treba vključiti v vse politične in zakonodajne pobude, ki vplivajo na podjetja (npr. družbena odgovornost podjetij, zagonska podjetja in razmerja med platformami in podjetji);

25.  poziva države članice in Komisijo, naj povečajo ozaveščenost podjetij o pravnih sredstvih zoper zamudo pri plačilu, za kar naj uporabijo strokovne publikacije, promocijske kampanje ali druge instrumente;

26.  poziva Komisijo, naj olajša in spodbuja dostop do ustreznih možnosti financiranja za evropske podjetnike;

o
o   o

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
(2) UL C 76, 28.2.2018, str. 112.
(3) UL C 204, 13.6.2018, str. 153.
(4) Uvodna izjava 6 Direktive 2011/7/EU.
(5) Člen 57(4)(g) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES.
(6) Uvodna izjava 12 Direktive 2011/7/EU.


Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke
PDF 433kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (2018/2161(INI))
P8_TA-PROV(2019)0043A8-0415/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2017 z naslovom „Učinek v prihodnosti“,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2017 in statističnega poročila EIB za leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2018 z naslovom „Operacije EIB znotraj Evropske unije v letu 2017: rezultati in učinek“,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2018 z naslovom „EIB zunaj Evropske unije – 2017: financiranje z globalnim učinkom“,

–  ob upoštevanju poročila skupine EIB o vzdržnosti za leto 2017,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in priloženega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

—  ob upoštevanju dokumenta o politiki EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions), objavljenega 25. decembra 2010 in dodatka k temu dokumentu, objavljenega 8. aprila 2014,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0415/2018),

A.  ker je glavni namen EIB zagotavljati dolgoročno financiranje in strokovno znanje za projekte ter spodbujati dodatne naložbe, da bi prispevala k doseganju ciljev EU;

B.  ker je EIB edina banka, ki je v lasti držav članic EU in zastopa njihove interese;

C.  ker EIB velja za finančno vejo EU ter glavno institucijo za izvajanje javnih in zasebnih naložb po vsej EU, pri čemer se več kot 90 % njenih posojil izvede v Uniji;

D.  ker EIB financira svoje posojilne dejavnosti predvsem z izdajo obveznic na mednarodnih kapitalskih trgih;

E.  ker letni program financiranja EIB znaša približno 60 milijard EUR;

F.  ker je bilo v letih 2017 in 2016 33 % oziroma 37 % obveznic EIB izdanih v ameriških dolarjih;

G.  ker imajo obveznice EIB najvišjo kreditno kakovost, EIB pa so glavne tri bonitetne agencije dodelile oceno AAA, med drugim ker je v lasti držav članic in zaradi njenega konzervativnega upravljanja tveganj, ki ji zagotavlja stabilno knjigo posojil s samo 0,3-odstotnim deležem slabih posojil;

H.  ker bi finančni instrumenti in proračunska jamstva lahko povečali vpliv proračuna EU;

I.  ker je EIB najustreznejša partnerica EU pri izvajanju finančnih instrumentov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi ali večstranskimi finančnimi institucijami;

J.  ker ima EIB zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo tudi zunaj EU kot največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu;

K.  ker EIB še naprej krepi evropsko povezovanje, njena vloga pa se je izkazala za še pomembnejšo od začetka finančne krize leta 2008;

L.  ker se prednostne naloge EIB iz poslovnega načrta za obdobje 2017–2019 osredotočajo na cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast na področjih energije, prometa in mobilnosti, zdravja, razvoja infrastrukture na podeželju in podpore za kmetijske dejavnosti, malih in srednjih podjetij (MSP) in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, okolja ter inovacij;

M.  ker bi morala skupina EIB kot temeljno prednost svojega poslovnega modela ohranjati visoko bonitetno oceno ter visokokakovosten, trden portfelj premoženja, ki zajema pametne naložbene projekte v okviru Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in vseh finančnih instrumentov, s katerimi posluje;

Dosežki EIB v zadnjih 60 letih

1.  čestita EIB za 60 let uspešnega delovanja, med katerim je kot največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu vložila 1,1 bilijona EUR in financirala 11 800 projektov v 160 državah;

2.  pozdravlja, da bodo posojila skupine EIB v EU, odobrena v obdobju 2015–2016, omogočila naložbe v višini 544 milijard EUR, z njimi se bo BDP povišal za 2,3 % in bodo do leta 2020 ustvarila 2,25 milijona delovnih mest; poziva EIB, naj še okrepi svoje dejavnosti in tako prispeva k dolgoročni in trajnostni rasti;

3.  poudarja priložnosti, ki jih ima EIB za oblikovanje trgov v skladu s cilji politike EU; priznava, da je EIB zmožna vlagati proticiklično za boj proti nerazvitosti in recesiji, ki sta posledica finančne krize ter težav pri dostopu do financiranja za MSP in inovativne projekte;

4.  poudarja pomembno vlogo EIB kot banke EU, ki je edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic EU in katere delovanje v celoti temelji na politikah in standardih EU;

5.  poziva EIB, naj okrepi svoje svetovalne dejavnosti in skupaj s Komisijo, državami članicami ter nacionalnimi uradnimi spodbujevalnimi finančnimi institucijami obravnava sistemske pomanjkljivosti, zaradi katerih nekatere regije in države ne morejo v celoti izkoriščati dejavnosti financiranja EIB;

6.  poudarja, da bo imelo 700 000 MSP koristi od boljšega dostopa do financiranja, ter ugotavlja, da oddelek EIB za ekonomijo in Skupno raziskovalno središče Komisije ocenjujeta, da je bilo z operacijami EFSI že podprtih več kot 750 000 delovnih mest, ta številka pa naj bi do leta 2020 narasla na 1,4 milijona, ter da je Junckerjev načrt že omogočil povišanje BDP EU za 0,6 % in naj bi do leta 2020 BDP EU povišal za 1,3 %;

7.  pozdravlja začetek izvajanja pobude EIB za ekonomsko odpornost, namenjene pomoči državam Zahodnega Balkana in južnega sosedstva EU pri obravnavi izzivov, ki jih prinašajo nedovoljene migracije in prisilne razselitve; poziva k večjemu financiranju te pobude in krepitvi udeležbe EIB v teh regijah, da se podprejo humanitarno delovanje, ustvarjanje delovnih mest, gospodarska rast in izboljšanje infrastrukture; v zvezi s tem pozdravlja odobritev prvih projektov evropskega načrta za zunanje naložbe v Afriki in se veseli okrepljene vloge EIB;

8.  izpostavlja dejstvo, da je bil samo v letu 2017 odobren rekorden 901 projekt, med njimi pa je bilo več kot 78 milijard EUR namenjenih inovacijam, okolju, infrastrukturi ter MSP;

9.  poudarja dejavnosti, s katerimi EIB podpira ekonomsko in socialno kohezijo ter s katerimi je regijam v zadnjih 10 letih zagotovila več kot 200 milijard EUR finančnih sredstev;

Splošne opombe

10.  pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EIB za boljše merjenje učinka svojih naložb, ne zgolj z zagotavljanjem podatkov o količini zagotovljenega financiranja;

11.  opozarja na dejstvo, da se je EIB odzvala na krizo tako, da je znatno razširila svoje dejavnosti; meni, da je odigrala pozitivno vlogo pri zmanjševanju primanjkljaja v naložbah; poziva EIB, naj bo posebej pozorna na nevarnost izrivanja zasebnih naložb zdaj, ko se gospodarski pogoji normalizirajo;

12.  poudarja, da so bile dejavnosti EIB ključne pri omogočanju okrevanja po krizi in izravnavanju ravni naložb, ki so še vedno neenake med državami članicami in regijami, pa tudi sektorji; poziva EIB, naj dodatno vlaga v države članice in tako prispeva k njihovemu gospodarskemu okrevanju; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti financiranju sektorjev inovacij in infrastrukture, kjer je primanjkljaj v naložbah posebej velik;

13.  ugotavlja, da je skoraj tretjina financiranja EIB v dolarjih, zaradi česar je banka ranljiva za sankcije ZDA; poziva EIB, naj začne postopno zmanjševati svoje financiranje v dolarjih;

14.  ugotavlja, da Evropsko računsko sodišče izvaja letne revizije EIB; je seznanjen z razpravo o možnosti uvedbe nadzora njenega dajanja posojil, ki bi ga izvajala ECB; opozarja, da bi to lahko pomembno vplivalo na naravo, delovanje in upravljanje EIB;

Inovacije ter znanja in spretnosti

15.  priznava, da EIB daje prednost inovacijam ter znanjem in spretnostim, da bi spodbudila rast in zagotovila dolgoročno konkurenčnost Evrope, pri čemer posojila v letu 2017 znašajo 13,9 milijarde EUR, med drugim za 7,4 milijona visokohitrostnih digitalnih povezav in namestitev 36,8 milijona pametnih števcev;

Okolje in trajnost

16.  pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2017 namenila posojila v višini 16,6 milijarde EUR za projekte v podporo svojim ciljem okoljske politike, s čimer je financirala projekte na področjih varstva okolja, energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, biotske raznovrstnosti, čistega zraka, čiste vode, upravljanja voda in ravnanja z odpadki ter trajnostnega prometa, in da je več kot 25 % vseh posojil na vseh področjih svoje javne politike namenila posojilom, povezanim s podnebjem, s čimer je presegla svojo začetno zavezo za 3,2 %;

17.  poudarja, da bi morale institucije EU služiti kot zgled na področju trajnostnih financ; priznava status EIB kot največje izdajateljice zelenih obveznic na svetu ter da njene obveznice podnebne ozaveščenosti vlagateljem ponujajo pregledno povezavo s projekti na področjih energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, za katere so namenjeni prihodki iz izdaje zelenih obveznic EIB na podlagi sistema poročanja EIB o podnebnih koristih projektov, vključno s kazalniki učinka, kot so preprečene emisije toplogrednih plinov, absolutne ravni emisij, prihranjena poraba energije ter dodatne nameščene zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;

18.  v zvezi s tem pozdravlja prvo izdajo obveznice ozaveščenosti o trajnosti EIB, ki bo vredna 500 milijonov EUR in namenjena projektom z velikim učinkom v podporo ciljev trajnostnega razvoja OZN, obenem pa bo s strogo preglednostjo in tržnimi standardi zagotovila zaupanje socialno odgovornih vlagateljev;

19.  pozdravlja, da je EIB dosegla svoj cilj, da bo 25 % njenega financiranja na področju podnebja; nasprotno pa ima pomisleke glede tega, da Komisija tu ni dosegla zastavljenega 20-odstotnega cilja;

20.  pozdravlja oblikovanje pobude za pametno financiranje za pametne zgradbe, s katero naj bi postali projekti za naložbe v energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb privlačnejši za zasebne vlagatelje, saj naj bi se kot jamstvo pametno uporabila nepovratna sredstva EU; odobrava, da je EIB nedavno začela vlagati v socialna stanovanja;

21.  priporoča EIB, naj sprejme energetsko strategijo, ki bo povsem v skladu s cilji Pariškega sporazuma, ob upoštevanju dokazov iz raziskav in priporočil iz poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o učinku globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo in povezanih globalnih usmeritev glede emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine;

22.  poziva EIB, naj ohrani posojila za podporo ciljev evropske energetske politike;

23.  poziva EIB, naj dodatno spodbuja projekte, povezane s podnebnimi spremembami in varstvom okolja, saj je EU ena od podpisnic Pariškega sporazuma, in opominja na zavezo EU, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje emisije za vsaj 40 %;

24.  poudarja, da mora EIB financirati razvoj zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v sektorjih, kot sta industrija in promet;

25.  poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi udeleženci na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi povezali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako omogočili, da bi bili primerni za financiranje EIB;

Infrastruktura

26.  izpostavlja podporo EIB za varno in učinkovito infrastrukturo za oskrbo z energijo, promet in mestna območja, ki jo je izkazala, ko je v letu 2017 odobrila posojila v višini 18 milijard EUR v podporo svojemu cilju infrastrukturne politike in zagotovila posojila za mesta v višini več kot 22 milijard EUR;

27.  poziva EIB, naj ohrani posojila za podporo ciljev evropske energetske politike;

MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

28.  pozdravlja odločno podporo skupine EIB za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo s skupnimi naložbami v višini 29,6 milijarde EUR, kar je imelo pozitiven učinek za 287 000 podjetij, ki zaposlujejo 3,9 milijona ljudi;

29.  opozarja, da glede na podatke EIB velika podjetja v primerjavi z MSP dvakrat bolj verjetno nastopajo kot inovatorji, inovativna mlada podjetja pa so 50 % bolj verjetno kreditno omejena kot druga podjetja; poziva EIB, naj podpre manjša podjetja z manjšimi posojili, da bi imela večji vpliv na širši presek evropskega gospodarstva;

30.  meni, da bi zaradi ključnega pomena MSP strategija EIB za ta podjetja morala vključevati okrepitev upravne in svetovalne zmogljivosti banke za zagotavljanje informacij in tehnične podpore MSP pri njihovem razvoju in potegovanju za finančna sredstva;

31.  pozdravlja deset standardov, navedenih v okoljskem in socialnem priročniku EIB, ki so predpogoj za sodelovanje pri dajanju posojil EIB, tudi na področjih preprečevanja in zmanjšanja onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in ekosistemov, podnebnih standardov, kulturne dediščine, neprostovoljne preselitve, pravic in interesov ranljivih skupin, delovnih standardov, zdravja pri delu in javnega zdravja, varnosti in zaščite ter sodelovanja deležnikov;

Odgovornost, preglednost in komuniciranje

32.  poziva EIB in njene deležnike, naj razmislijo o potrebnih reformah za zagotovitev demokratizacije njenega upravljanja, večje preglednosti in trajnosti njenih operacij;

33.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je sodelovanje z državljani EU ključnega pomena, da bi EIB bolje pojasnila cilje svojih politik; meni, da bi bilo v zvezi s tem treba razmisliti o okrepitvi zmogljivosti financiranja EIB kot način, kako med drugim bolj konkretno ponazoriti prispevek EU k vsakodnevnemu življenju njenih državljanov;

34.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se splošni upravni stroški še naprej povečujejo, predvsem zaradi povišanja stroškov za zaposlene; opozarja na nevarnost, ki bi jo pomenilo nadaljnje povečevanje razmerja med stroški in prihodki za kapitalsko osnovo EIB; poziva EIB, naj ohrani stroškovno disciplino, preudarno in učinkovito upravno strukturo ter prepreči oblikovanje upravne strukture z velikim številom uslužbencev na vodilnih položajih;

35.  je seznanjen z izboljšano preglednostjo EIB, doseženo na primer z objavo zapisnika upravnega odbora in preglednice kazalnikov za projekte, podprte z jamstvom EFSI, ter utemeljitve odločitve naložbenega odbora v skladu z revidirano uredbo o EFSI; razume, da banka ne more razkriti poslovno občutljivih informacij;

36.  opozarja, da politika preglednosti skupine EIB temelji na domnevi razkritja ter da lahko vsakdo dostopa do dokumentov in informacij EIB; poziva EIB, naj še poveča preglednost, na primer z objavljanjem podrobnih zapisnikov in omogočitvijo dostopa do informacij Evropskemu parlamentu in drugim institucijam, pa tudi javnosti, zlasti v zvezi s sistemom oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultati notranjih preiskav ter izbiranja, spremljanja in ocenjevanja dejavnosti in programov;

37.  meni, da je ustrezen nadzor eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se sooča EIB; meni, da je glede na vlogo in institucionalno ureditev banke potrebna nadzorna struktura;

38.  je seznanjen s pregledom politike in postopkov pritožbenega mehanizma EIB; ponavlja svoje stališče o pritožbenem mehanizmu EIB, kot ga je navedel v Resoluciji z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru finančnih dejavnosti EIB za leto 2016(1); poziva EIB, naj zagotovi neodvisnost in učinkovitost službe za mehanizem pritožb ter sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bi zmanjšala birokracijo, povečala zmogljivost za makroekonomsko analizo in izboljšala zastopanost spolov na vodilnih položajih;

39.  pozdravlja, da je treba načrte za merjenje rezultatov pri naložbenih projektih, za katere je dano jamstvo EU, zdaj na zahtevo posredovati tudi Parlamentu;

40.  poudarja, da bi morala EIB za druge finančne posrednike, ki jih uporablja (zlasti poslovne banke, pa tudi mikrofinančne ustanove in zadruge), zahtevati visoke ravni preglednosti, da bi zagotovila, da za posredniška posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil;

41.  pozdravlja pobudo EIB za ekonomsko odpornost kot del skupnega odziva EU na migracijsko in begunsko krizo s poudarkom na spoprijemanju s temeljnimi vzroki migracij; vztraja pri tesnem usklajevanju in dopolnjevanju z načrtom EU za zunanje naložbe; ugotavlja, da se za zdaj pričakuje, da bo 26 projektov v okviru pobude za ekonomsko odpornost in naložbe v višini 2,8 milijarde EUR koristilo več kot 1 500 manjšim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter pomagalo ohraniti več kot 100 000 delovnih mest;

42.  poziva EIB, naj na podlagi pridobljenih izkušenj z EFSI sprejme vse potrebne ukrepe, da bi v kar največji meri izboljšala rezultate prihodnjega programa InvestEU, pri čemer naj posebno pozornost posveti regionalnim in socialnim neenakostim ter državam članicam, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza;

43.  pozdravlja povečanje financiranja v okviru pobude za ekonomsko odpornost za južno sosedstvo in Zahodni Balkan v višini 6 milijard EUR v petletnem obdobju od oktobra 2016 poleg že predvidenih 7,5 milijarde EUR ter poudarek na trajnostni in osnovni infrastrukturi;

44.  poudarja pomen vzpostavljanja ekonomske odpornosti v državah gostiteljicah in tranzitnih državah s podpiranjem ustvarjanja delovnih mest in izgradnje infrastrukture, ki jo potrebuje lokalno prebivalstvo, pa tudi razseljeno prebivalstvo; pozdravlja dejstvo, da lahko begunske skupnosti izkoristijo tudi možnosti za razvoj samozadostnosti in dostojno življenje; izpostavlja, da naj bi naložbe v ekonomsko odpornost prispevale k izboljšanju pripravljenosti regij na prihodnje zunanje pretrese ter k okrepljeni stabilnosti v občutljivih državah;

45.  je seznanjen s tretjo obletnico Evropskega sklada za strateške naložbe, priznava njegove dosežke in pozdravlja naložbe v višini 335 milijard EUR, mobilizirane po vsej Uniji, odkar sta sozakonodajalca odobrila uredbo o EFSI (Uredba (EU) št. 2015/1017)(2), v okviru katere je bilo v 28 državah članicah odobrenih 898 operacij, od tega dve tretjini iz zasebnih virov, kar je preseglo prvotni cilj 315 milijard EUR, ki je bil določen leta 2015; opozarja na odločitev Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, da podaljšata trajanje in zmogljivost tega sklada na 500 milijard EUR do konca leta 2020;

46.  poudarja, da je treba pospešiti vzpostavljanje unije kapitalskih trgov, ki bo EIB omogočilo, da se resnično osredotoči na zapolnitev vrzeli, kadar pride do tržnih pomanjkljivosti, ali financiranje projektov z visokim tveganjem;

47.  ponovno priznava potrebo po zagotovitvi stalne podpore v povpraševanje usmerjenim mehanizmom, kot je EFSI, ki podpirajo dolgoročne naložbe v realno gospodarstvo, pritegujejo zasebne naložbe in ustvarjajo znaten makroekonomski učinek ter delovna mesta v sektorjih, ki so pomembni za prihodnost Unije, tudi po sedanjem večletnem finančnem okviru;

48.  spodbuja pravočasno vzpostavitev nadaljnje pobude za obdobje po letu 2020, da se zagotovi zahtevana kontinuiteta, ki bi morala vključevati izkušnje, pridobljene z EFSI, in ohraniti ključne dejavnike uspeha;

49.  meni, da je bila skupina EIB ključna pri uspehu EFSI kot edina sogovornica za upravičence in posrednike ter izključna izvajalska partnerica; meni, da je za preprečitev podvajanja EIB očitna partnerica za EU v vseh prihodnjih programih InvestEU za izvedbo bančnih nalog (blagajna, upravljanje premoženja, obvladovanje tveganj) v zvezi z izvajanjem finančnih instrumentov;

50.  poziva k okrepljenemu sodelovanju skupine EIB z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter poziva EIB, naj še naprej krepi svoje delo z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, da bi zagotovili ozaveščenost ter nadalje razvijali dejavnosti svetovanja in tehnično pomoč v podporo dolgoročnemu geografskemu ravnotežju; je seznanjen z bogatimi izkušnjami z obstoječimi projekti sklada EFSI; podpira in spodbuja nadaljnjo izmenjavo primerov najboljše prakse med EIB in državami članicami, da bi zagotovili še večjo gospodarsko učinkovitost;

Posojanje zunaj EU

51.  pozdravlja pomembno vlogo EIB zunaj EU, ki jo ima zaradi svojega dajanja zunanjih posojil; poudarja, da EIB učinkovito upravlja mandat za zunanje posojanje, kot je potrdila neodvisna ocena junija 2018, v kateri je bila priznana njena vloga in učinkovitost pri zagotavljanju financiranja EU tretjim državam z minimalnimi stroški za proračun Unije; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti dejavnosti zunanjega posojanja EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

52.  meni, da bi EIB morala še naprej imeti vodilno vlogo pri oblikovanju prihodnjih mehanizmov EU za financiranje v tretjih državah in obenem zagotoviti, da imajo pri odločitvah EIB o posojilih prednost interesi lokalnih podjetnikov, ki želijo ustanoviti lokalna, pogosto mikro ali majhna, podjetja, katerih namen je predvsem prispevati k lokalnemu gospodarstvu;

53.  meni, da bi morala EIB ohraniti svoje obstoječe dejavnosti na področju zunanje politike, tudi z instrumenti, kot so mandati za posojila tretjim državam; pozdravlja, kako EIB upravlja instrument za spodbujanje naložb v AKP, ki predvsem služi projektom, ki spodbujajo razvoj zasebnega sektorja; v zvezi s tem poudarja, da je ključnega pomena, da je osrednja vloga EIB kot dvostranske finančne veje EU jasno vključena v strukturo za financiranje zunaj Unije po letu 2020;

54.  meni, da je treba dejavnosti EIB dosledno izvajati v skladu z drugimi politikami in dejavnostmi Evropske unije v skladu s členom 7 PDEU in Listino o temeljnih pravicah;

55.  poudarja, kako pomembno je letno poročanje EIB o njenih operacijah zunaj Unije, kar zadeva upoštevanje načela skladnosti politik, ki usmerja zunanje delovanje Unije, agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in pariški podnebni sporazum;

56.  opominja EIB, da mora ukrepati v skladu z razvojnim mandatom za zunanja posojila, zato da bi zagotovila, da naložbe v državah v razvoju prinašajo lokalnim davčnim organom prihodke, ki jim pripadajo;

57.  ugotavlja, da gre polovica vseh posojil EIB iz mandata za zunanja posojila lokalnim finančnim posrednikom z namenom, da se spodbudijo mikrokrediti, ter poziva EIB, naj priskrbi popolnejše in bolj sistematične informacije v zvezi z nadaljnjim kreditiranjem s strani finančnih posrednikov;

58.  opozarja, da morajo dejavnosti EIB odražati notranje in zunanje politike Unije; poudarja, da bi morali pogoji za posojila olajševati doseganje zadevnih ciljev politike, še posebej pa razvoj obrobnih regij Unije, tako da bi spodbujali rast in zaposlovanje; poziva EIB, naj pred odobritvijo projektov močno okrepi tehnično pomoč in zagotavljanje finančnega strokovnega znanja lokalnim in regionalnim organom, da bi olajšala dostop in vključila vse države članice, zlasti tiste, ki so manj uspešne v smislu odobrenih projektov;

59.  poziva EIB k znatnim naložbam v okoljski prehod v državah vzhodnega sosedstva;

60.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za zagotavljanje svetovnega financiranja, da bi povečala raznolikost svojih naložb v energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov in krožno gospodarstvo, za kar je potreben odziv, ki presega nacionalno raven in zajema regije, državne organe in manjša podjetja, ter poziva k ustavitvi financiranja projektov, ki pomenijo resno tveganje za okolje in naravne vire;

61.  poudarja pomen dejavnosti financiranja EIB v državah vzhodnega sosedstva; poziva EIB, naj poveča posojila za vzhodno sosedstvo, da bi podprla naložbe v državah, ki izvajajo pridružitvene sporazume z EU;

Spoštovanje davčnih predpisov

62.  pozdravlja okvir za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki ga je EIB sprejela januarja 2018 in v katerem so določena ključna načela, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma ter povezane vidike integritete pri dejavnostih skupine EIB;

63.  pozdravlja napredek, ki ga je dosegla EIB s sprejetjem najvišjih standardov za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj, pranja denarja in financiranja terorizma, pa tudi izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja, in s popolnim upoštevanjem politik in standardov EU, na primer evropskega seznama nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene; v zvezi s tem poziva EIB, naj preneha sodelovati s posredniki, državami in jurisdikcijami s seznama; poudarja, da je absolutno nujno, da je EIB tudi v prihodnje stalno previdna in prilagaja svoje ukrepe stalno spreminjajočim se razmeram v zvezi s temi praksami;

64.  spodbuja EIB, naj še naprej izvaja okrepljene skrbne preglede za vsako operacijo z ugotovljenimi dejavniki višjega tveganja, kot so povezava z jurisdikcijo, ki ne upošteva pravil, kazalniki davčnega tveganja in operacije s kompleksnimi strukturami, ki spadajo v več jurisdikcij, ne glede na možne povezave z jurisdikcijami, ki ne upoštevajo pravil;

65.  poudarja, da je pomembno zagotoviti visokokakovostne informacije o končnih upravičencih in učinkovito preprečevati transakcije s finančnimi posredniki, kot so poslovne banke in investicijska podjetja, ki imajo negativne precedense v smislu preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja;

66.  pozdravlja dejstvo, da EIB upošteva vpliv davkov v državah, v katerih vlaga, in načine, na katere te naložbe prispevajo h gospodarskemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju neenakosti;

67.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je ključnega pomena, da sodeluje z državljani EU, da bi bolje pojasnila cilje svojih politik in s tem konkretno predstavila prispevek EU k vsakdanjemu življenju njenih državljanov;

68.  pričakuje, da bo EIB uskladila svoje notranje politike, tako da bo upoštevano novosprejeto pravno okolje, s katerim naj bi se bojevali proti utaji davkov in ki ga je Komisija podrobno opisala v svojem sporočilu z dne 21. marca 2018 o novih o novih zahtevah zakonodaje EU v boju proti izogibanju davkom, zlasti v zvezi s finančnimi in naložbenimi transakcijami (C(2018)1756);

69.  spodbuja sodelovanje EIB z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in nacionalnimi organi za preprečevanje goljufij in pranja denarja;

Izstop Združenega kraljestva iz EU

70.  poziva pogajalce o brexitu, naj dosežejo dogovor v zvezi s postopnim umikom Združenega kraljestva iz portfelja EIB, vzpostavljenega s sodelovanjem Združenega kraljestva, povračilom vplačanega kapitala Združenega kraljestva ter nadaljevanjem zaščite, ki jo EIB in njeno premoženje uživajo v Združenem kraljestvu; poudarja, da izstop Združenega kraljestva iz EU ne sme vplivati na oceno AAA, ki mu jo je podelila EIB;

71.  poziva k pravični rešitvi za zaposlene EIB z britanskim državljanstvom;

72.  pozdravlja razvoj regionalnih naložbenih platform za odpravo tržnih vrzeli in obravnavo potreb posameznih držav;

73.  ponovno poudarja potrebo po zmanjšanju neenakomerne geografske porazdelitve financiranja EIB, saj je bilo leta 2017 kar 70 % dodeljenih šestim državam članicam, čeprav je ekonomska in socialna kohezija v Uniji eden od ciljev banke; zato poziva k dinamični, pravični in pregledni geografski porazdelitvi projektov in naložb med državami članicami, s posebnim poudarkom na manj razvitih regijah;

o
o   o

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0198.
(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.


Diferencirano povezovanje
PDF 237kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o diferenciranem povezovanju (2018/2093(INI))
P8_TA-PROV(2019)0044A8-0402/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope: razmisleki in scenariji za EU-27 do leta 2025 (COM(2017)2025) in priloženih razmislekov o prihodnosti financ EU, prihodnosti evropske obrambe, poglobitvi ekonomske in monetarne unije, izkoriščanju globalizacije in socialni razsežnosti Evrope,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za proračun (A8-0402/2018),

A.  ker je diferencirano povezovanje večpomenski pojem, s katerim je mogoče opredeliti različne pojave tako s političnega kot s tehničnega vidika;

B.  ker je za procese povezovanja v EU značilno hitro rastoče število in raznolikost položajev, ki vključujejo diferencirano povezovanje, tako v okviru primarne kot sekundarne zakonodaje;

C.  ker se politično razumevanje diferenciranega povezovanja glede na nacionalne okoliščine precej razlikuje; ker ima to lahko nekaterih državah, ki so že dlje članice Unije, pozitivne pomene in se povezuje z oblikovanjem pionirske skupine, zasnovane za doseganje hitrejšega napredka pri vse globljem povezovanju, v državah članicah, ki so se Uniji pridružile pred kratkim, pa se pogosto dojema kot korak na poti do oblikovanja držav članic prvega in drugega razreda;

D.  ker se diferencirano povezovanje nanaša tudi na široko paleto različnih mehanizmov, ki posamezno zelo različno vplivajo na evropsko povezovanje; ker je mogoče razlikovati med časovno diferenciacijo ali Evropo več hitrosti, v kateri so cilji enaki, hitrost njihovega uresničevanja pa različna, diferenciacijo načina ali Evropo à la carte ter prostorsko diferenciacijo, pogosto imenovano variabilna geometrija;

E.  ker je diferenciacija stalen element evropskega povezovanja, ne samo na področjih, na katerih ima EU pristojnosti, temveč tudi drugje, ter je včasih omogočila sočasno poglabljanje in širjenje EU; ker zato ni mogoče nasprotovati niti diferenciaciji niti povezovanju, prav tako pa ni mogoče predstavljati diferenciacije kot inovativne rešitve za prihodnost Unije;

F.  ker bi bilo treba diferencirano povezovanje, če je to lahko pragmatična rešitev za spodbujanje evropskega povezovanja, uporabljati zmerno in v natančno opredeljenih mejah, ob upoštevanju nevarnosti razdrobitve Unije in njenega institucionalnega okvira; ker bi moral biti končni cilj diferenciranega povezovanja spodbujanje vključevanja in ne izključevanja držav članic;

G.  ker je iz izkušenj razvidno, da medsebojna odvisnost povezovanje spodbuja, politizacija pa ga pogosto ovira; ker so zato področja politik Unije, kjer je povezovanje najtesnejše, na primer harmonizacija in urejanje notranjega trga, večinoma najmanj spolitizirana, medtem ko se diferencirano povezovanje najpogosteje pojavlja na področjih politik, ki jih zaznamuje močna politična polarizacija, na primer pri monetarni politiki, obrambi, nadzoru meja, temeljnih pravicah ali obdavčenju;

H.  ker vzpostavitev političnih povezav in medsebojna odvisnost med državami članicami odločilno prispevata k njihovemu povezovanju v Uniji;

I.  ker Pogodbi državam članicam omogočata različne poti povezovanja, in sicer prek okrepljenega sodelovanja (člen 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)) in stalnega strukturnega sodelovanja (člen 46 PEU), vendar ne vsebujeta določb za stalno prožnost ali diferencirano povezovanje kot dolgoročni cilj ali načelo evropskega povezovanja; ker bi bilo treba te različne poti povezovanja uporabiti le za omejeno število politik, biti bi morale vključevalne, da bi omogočale udeležbo vseh držav članic, in ne bi smele ogroziti procesa oblikovanja vse tesnejše zveze, kot je določeno v členu 1 PEU; ker je poleg tega okrepljeno sodelovanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike resničnost, ki prispeva k izgradnji dejanske evropske obrambne unije;

J.  ker bi bilo mogoče razen davka na finančne transakcije vse obstoječe primere diferenciranega povezovanja sprejeti v Svetu s kvalificirano večino, če bi bila v členu 329(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije namesto soglasja določena kvalificirana večina;

K.  ker bi lahko imele nekatere oblike diferenciranega povezovanja centripetalen učinek in bi pritegnile več držav članic, da bi se pobudi pridružijo pozneje;

L.  ker so se pri procesu diferenciacije oblikovale pobude v pravnem okviru EU, pa tudi nekatere bolj prožne medvladni pravne ureditve, na podlagi katerih je bil vzpostavljen zapleten sistem, ki ga državljani težko razumejo;

M.  ker države članice niso edini morebitni akterji pri diferenciranem povezovanju; ker Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(4) že omogoča nadnacionalno sodelovanje na podlagi skupnega interesa;

1.  vztraja, da razprava o diferenciranem povezovanju ne bi smela biti osredotočena na to, kdo je diferenciaciji naklonjen in kdo ne, pač pa na to, kako je mogoče najbolje operacionalizirati diferencirano povezovanje – ki je že postalo politična resničnost – v institucionalnem okviru EU, da bo potekalo v najboljšem interesu Unije in njenih državljanov;

2.  želi ponovno spomniti na svoje zaključke, da je zaradi struktur in postopkov pri medvladnem odločanju institucionalna odgovornost bolj zapletena, preglednost in demokratična odgovornost pa sta manjši ter da je metoda Skupnosti najboljša za delovanje Unije;

3.  meni, da bi diferencirano povezovanje moralo odražati zamisel, da za delovanje Evrope ni najbolj primeren enak pristop za vse, temveč bi se moral prilagajati potrebam in željam državljanov; meni, da je diferenciacija lahko včasih potrebna zaradi začetka izvajanja novih evropskih projektov in premagovanja zastoja, ki je posledica nacionalnih političnih okoliščin, ki niso povezane s skupnim projektom; meni, da bi jo bilo treba uporabiti pragmatično kot ustavno orodje, s katerim bi zagotovili prožnost, ne da bi spodkopali splošni interes Unije ter enakost pravic in priložnosti njenih državljanov; ponavlja, da bi bilo treba diferenciacijo dojemati zgolj kot začasni korak na poti k bolj učinkovitemu in povezanemu oblikovanju politik;

4.   meni, da bi si moral Evropski svet vzeti čas, ki ga potrebuje za oblikovanje evropske agende, tako da predstavi koristi skupnih ukrepov in poskuša prepričati vse države članice, naj pri teh ukrepih sodelujejo; poudarja, da je zato vsakršno diferencirano povezovanje, o katerem bi bil sklenjen sporazum, druga najboljša možnost in ne strateška prednostna naloga;

5.  ponavlja svoje prepričanje, da mora diferencirano povezovanje, kot je določeno v členih 20 in 46 PEU, ostati na voljo za vse države članice in se mora še naprej uporabljati kot primer tesnejšega evropskega povezovanja, pri katerem nobena država članica ne bo dolgoročno izključena iz neke politike, ne bi pa se smelo obravnavati kot sredstvo za spodbujanje rešitev à la carte, ki bi lahko spodkopale metodo Unije in institucionalni sistem EU;

6.  trdi, da bi bila kakršna koli pobuda za diferenciacijo, ki bi privedla do oblikovanja držav članic Unije prvega in drugega razreda ali do takega dojemanja, velik politični neuspeh z zelo škodljivimi posledicami za projekt EU;

7.  poziva, naj bo vsak prihodnji model diferenciranega povezovanja zasnovan tako, da bo spodbujal in v celoti podpiral države članice, ki bi se želele vključiti (opt in), v okviru svojih prizadevanj za ekonomski razvoj in preobrazbo, s katerima bodo poskušale izpolniti potrebna merila v razumnem roku;

8.  meni, da se je mogoče na potrebo po prožnih orodjih odzvati tako, da se obravnava enega od vzrokov težave; zato poziva, naj se pri postopkih glasovanja v Svetu soglasje postopoma nadomešča s kvalificirano večino z uporabo premostitvene klavzule (člen 48(7) PEU);

9.  meni, da bi moralo diferencirano povezovanje vedno potekati v skladu z določbami Pogodbe, ohranjati enotnost institucij EU in ne bi smelo privesti do oblikovanja vzporednih institucionalnih ureditev ali ureditev, ki posredno niso v skladu s smislom in temeljnimi načeli prava EU, temveč bi moralo omogočiti, da se po potrebi ustanovijo posebni organi, brez poseganja v pristojnosti in vlogo institucij EU; opozarja, da je mogoče prožnost in prilagajanje nacionalnim, regionalnim ali lokalnim posebnostim zagotoviti tudi z določbami sekundarne zakonodaje;

10.  poudarja, da diferencirano povezovanje ne bi voditi do bolj kompleksnih postopkov odločanja, ki bi zmanjšali demokratično odgovornost institucij EU;

11.  meni, da je izstop Združenega Kraljestva iz EU priložnost, da se oddaljimo od modelov, kjer se države članice odločajo za izvzetje (opting out), in približamo nediskriminatornim in podpornim modelom, kjer imajo države možnost vključitve (opting in); poudarja, da modeli z možnostjo vključitve ne bi omejevali napredka k „vse tesnejši zvezi“ na najnižji skupni imenovalec rešitve, ki ustreza vsem, temveč bi omogočili potrebno prožnost za napredek in hkrati pustili priprta vrata za države članice, ki so pripravljene in sposobne izpolnjevati potrebna merila;

12.  zahteva, naj naslednja revizija Pogodb uredi sedanje postopke diferenciacije, tako da konča prakso stalnih izvzetij in izjem v primarni zakonodaji EU za posamezne države članice, saj vodijo k negativni diferenciaciji v primarni zakonodaji EU, izkrivljajo homogenost prava EU na splošno in ogrožajo socialno kohezijo EU;

13.  vseeno priznava, da bi utegnile nove članice potrebovati prehodno obdobje, ki pa se odobri zgolj izjemoma, začasno in primeroma; vztraja, da bi bilo treba uvesti jasne in izvršljive pravne določbe, da prehodna obdobja ne bi trajala predolgo;

14.  zato vztraja, da bi se potem za članstvo v EU zahtevalo dosledno spoštovanje primarne zakonodaje EU na vseh področjih politike, medtem ko bi bilo treba tistim državam, ki si želijo tesen odnos z EU, vendar niso pripravljene popolnoma spoštovati primarno zakonodajo in nočejo ali ne morejo pristopiti k EU, ponuditi drugačno obliko partnerstva; meni, da bi morale to razmerje spremljati obveznosti, ki ustrezajo pravicam tega razmerja, na primer prispevek v proračun EU, in morale bi biti pogojene s spoštovanjem temeljnih vrednot Unije in pravne države, v primeru notranjega trga pa štirih svoboščin;

15.  poudarja, da sta spoštovanje in varovanje temeljnih vrednot EU temelja Evropske unije kot skupnosti, ki je osnovana na vrednotah, in da povezujeta države članice; zato meni, da diferenciacija ne bi smela biti dovoljena pri spoštovanju obstoječih temeljnih pravic in vrednot iz člena 2 PEU; poleg tega vztraja, da ne bi smela biti mogoča diferenciacija na področjih politik, kjer bi lahko države članice, ki ne sodelujejo, povzročile negativne posledice, na primer ekonomski in socialni damping; zahteva, da Komisija skrbno preuči morebitne centrifugalne učinke, tudi dolgoročno, ob predložitvi predloga za okrepljeno sodelovanje;

16.  opozarja na priporočilo o opredelitvi partnerstva, da bi se vzpostavil krog partneric v okolici EU za države, ki ne morejo ali ne želijo pristopiti k Uniji, želijo pa si imeti tesne odnose z njo(5);

17.  predlaga, naj se določi poseben postopek, ki bi po preteku nekaj let po tem, ko je skupina držav članic, ki v Svetu pomeni kvalificirano večino, začela okrepljeno sodelovati, in po odobritvi v Evropskem parlamentu omogočil, da se določbe o okrepljenem sodelovanju dodajo v pravni red EU;

18.  poudarja, da bi morali biti prožnost in diferenciacija tesno povezani z okrepitvijo skupnih pravil na osrednjih področjih, s čimer bi preprečili, da bi diferenciacija povzročila politično razdrobljenost; zato meni, da bi moral prihodnji evropski institucionalni okvir vključevati evropske stebre političnih, ekonomskih, socialnih in okoljskih pravic, od katerih ni mogoče odstopati;

19.  priznava, da ima regionalno sodelovanje pomembno vlogo pri krepitvi evropskega povezovanja, in meni, da ima njegov nadaljnji razvoj velik potencial za utrditev in poglobitev povezovanja z njegovim prilagajanjem lokalnim posebnostim in pripravljenostjo za sodelovanje;

20.  predlaga, naj se v pravu EU oblikujejo primerna orodja in določi proračun za preizkušanje čezmejnih pobud v EU na področjih, ki so v interesu celotne EU in ki bi lahko nazadnje prešle v zakonodajne predloge ali primere okrepljenega sodelovanja;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(2) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(3) UL L 468, 15.12. 2016, str. 176.
(4) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(5) UL C 252, 18.7.2018, str. 207.


Strateška preiskava Evropskega varuha človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU
PDF 328kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU (2018/2096(INI))
P8_TA-PROV(2019)0045A8-0420/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in njenih določb o dostopu do dokumentov institucij Unije,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju člena 3(7) Statuta evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 116(7)) za leti 2014 in 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU(4),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(5),

–  ob upoštevanju členov 2.6 in 2.7 prispevka za zasedanje COSAC, sprejetega na plenarnem zasedanju v bolgarski Sofiji od 17. do 19. junija 2018,

–  ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic Evropskemu parlamentu po strateški preiskavi št. OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije (A8-0420/2018),

A.  ker člen 228 PDEU in člen 3 Statuta evropskega varuha človekovih pravic varuhu človekovih pravic omogoča, da bodisi na podlagi pritožbe bodisi na lastno pobudo opravlja preiskave, za katere meni, da so utemeljene;

B.  ker člen 1 in člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določata, da se odločitve na ravni Unije sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

C.  ker sta Evropski parlament kot institucija, ki neposredno zastopa državljane, in Svet Evropske unije, ki zastopa države članice, dva elementa evropske zakonodajne oblasti in predstavljata dvojni vir legitimnosti Evropske unije;

D.  ker Evropski parlament deluje z visoko stopnjo preglednosti v zakonodajnem postopku, tudi v fazi odborov, kar državljanom, medijem in deležnikom omogoča, da lahko jasno opredelijo različna stališča v Parlamentu in se seznanijo, od kje izvirajo določeni predlogi ter da spremljajo postopke sprejetja končnih odločitev;

E.  ker v skladu s členom 16(8) PEU Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta;

F.  ker Svet večino odločitev, ki jih je možno sprejeti s kvalificirano večino, sprejema s soglasjem in brez uradnega glasovanja;

G.  ker je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta in je 10. marca 2017 Svetu postavila 14 vprašanj ter začela javno posvetovanje;

H.  ker je varuhinja človekovih pravic po preiskavi ugotovila, da pomanjkanje preglednosti Sveta glede javnega dostopa do njegovih zakonodajnih dokumentov in sedanjih praks v zvezi s preglednostjo postopka odločanja – zlasti v pripravljalni fazi na ravni Coreperja in delovne skupine – pomeni nepravilnost;

I.  ker je 9. februarja 2018 Svetu predložila šest predlogov izboljšav in tri posebna priporočila v zvezi s preglednostjo njegovih pripravljalnih teles ter ga prosila za odgovor;

J.  ker Svet ni odgovoril na priporočila iz poročila varuhinje v zakonsko predpisanem roku treh mesecev in ker se je varuhinja človekovih pravic odločila, da Svetu ne bo odobrila podaljšanja tega roka, saj je vprašanje zakonodajne preglednosti pomembno, poročilo pa je posredovala Parlamentu;

1.  je globoko zaskrbljen, saj se Evropsko unijo pogosto kritizira zaradi pomanjkanja demokratičnosti; zato poudarja, da je za tako smelo zastavljen projekt, ki je evropski, škodljivo, če ena od njenih treh glavnih institucij odločitve sprejema brez preglednosti, ki bi se pričakovala od demokratične inštitucije;

2.  je trdno prepričan, da je popolnoma demokratično in zelo pregledno odločanje na evropski ravni nujno za okrepitev zaupanja državljanov v evropski projekt in institucije EU, zlasti pred evropskimi volitvami maja 2019, zato je odločen, da bo izboljšal demokratično odgovornost vseh institucij EU;

3.  se strinja z varuhinjo človekovih pravic, da je omogočanje državljanom, da razumejo, da podrobno spremljajo napredek pri sprejemanju zakonodaje in sodelujejo pri njem, pravna zahteva iz Pogodb in osnovna zahteva moderne demokracije;

4.  poudarja, da je visoka raven preglednosti zakonodajnega postopka bistvena, da lahko državljani, mediji in deležniki zahtevajo odgovornost svojih izvoljenih predstavnikov in vlad;

5.  meni, da visoka raven preglednosti deluje kot zaščitni ukrep proti špekulacijam, lažnim novicam in teorijam zarote, saj zagotavlja dejansko podlago za javno oporekanje takšnim trditvam;

6.  opozarja, da Evropski parlament na odprt in pregleden način zastopa interese evropskih državljanov, kot je potrdila varuhinja človekovih pravic, in je seznanjen z napredkom, ki ga je Komisija dosegla pri izboljšanju svojih standardov preglednosti; obžaluje, da Svet še vedno ne upošteva primerljivih standardov;

7.  poudarja, da je delo pripravljalnih teles Sveta, tj. odborov stalnih predstavnikov (Coreper I + II) in več kot 150 delovnih skupin sestavni del postopka odločanja v Svetu;

8.  obžaluje dejstvo, da sestanki pripravljalnih teles Sveta ter večina razprav v Svetu za razliko od sej odborov v Parlamentu potekajo brez navzočnosti javnosti; meni, da morajo imeti državljani, mediji in deležniki na ustrezen način dostop do sej Sveta in njegovih pripravljalnih teles, tudi prek prenosov v živo in prek spleta, in da morajo biti zapisniki teh sej objavljeni, da bi zagotovili visoko raven preglednosti v zakonodajnem postopku pri obeh elementih evropske zakonodajne oblasti; poudarja, da mora biti v skladu z načelom demokratične legitimnosti javnosti omogočeno, da oba elementa zakonodajne oblasti nosita odgovornost za svoja dejanja;

9.  obžaluje, da Svet ni proaktiven pri objavljanju večine dokumentov, povezanih z zakonodajnimi dokumenti, kar državljanom ne omogoča, da bi vedeli, kateri dokumenti dejansko obstajajo, in s tem ovira njihovo pravico, da zahtevajo dostop do dokumentov; obžaluje, da Svet objavlja razpoložljive informacije o zakonodajnih dokumentih v registru, ki ni popoln ali uporabniku prijazen; poziva Svet, naj v svoj javni register zabeleži vse dokumente, povezane z zakonodajnimi dokumenti, ne glede na njihovo obliko in klasifikacijo; v zvezi s tem opozarja na prizadevanja Komisije, Parlamenta in Sveta, da bi oblikovali skupno zbirko podatkov za zakonodajne dosjeje in poudarja, da so vse tri institucije odgovorne za hitro dokončanje tega dela;

10.  meni, da Svet s sistematičnim označevanjem dokumentov, ki se razdelijo pripravljalnim telesom in se nanašajo na zakonodajne datoteke, z oznako „LIMITE“, krši sodno prakso(6) Sodišča Evropske unije in pravno zahtevo, da se javnosti omogoči kar najširši dostop do zakonodajnih dokumentov; poziva Svet, naj v celoti izvaja sodbe Sodišča Evropske unije in odpravi še obstoječe nedoslednosti in različne prakse; opozarja, da oznaka „LIMITE“ nima trdne pravne podlage in meni, da bi bilo treba pregledati notranje smernice Sveta, da bo dokumente mogoče označiti kot „LIMITE“ le v ustrezno utemeljenih primerih, ki so v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije;

11.  obžaluje, da je Coreper po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Access Info Europe leta 2013 odločil, da „kadar je to primerno“, pripravljavec dokumenta praviloma zabeleži imena držav članic v dokumentih, ki se nanašajo na tekoče zakonodajne postopke; meni, da je nesprejemljivo, da se stališča, ki jih posamezne države članice sprejmejo v pripravljalnih telesih Sveta, ne objavijo ali sistematično evidentirajo, zaradi česar državljani, mediji in deležniki ne morejo učinkovito spremljati ravnanja svojih izvoljenih vlad;

12.  poudarja, da to pomanjkanje informacij tudi nacionalnim parlamentom otežuje nadzor nad delovanjem nacionalnih vlad v Svetu, kar je ključna vloga nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku v EU, članom nacionalnih vlad pa omogoča, da na nacionalnem prizorišču zanikajo odgovornost za odločitve, sprejete na evropski ravni, ki so jih sami oblikovali in sprejeli; meni, da je takšna praksa v nasprotju z duhom Pogodb in da je ravnanje članov nacionalnih vlad, ki krivijo Bruselj za odločitve, pri katerih so sami sodelovali in s čimer ogrožajo zaupanje v Evropsko unijo, neodgovorno; je prepričan, da bi sistematično vodena evidenca stališč držav članic v pripravljalnih telesih Sveta odvračala od te prakse, ki jo je treba nemudoma odpraviti; ugotavlja, da ta praksa ustreza politikom, ki si prizadevajo, da bi v očeh javnosti omajali legitimnost EU;

13.  meni, da ni v skladu z demokratičnimi načeli, da nepreglednost v Svetu pri medinstitucionalnih pogajanjih povzroča neravnovesje glede razpoložljivih informacij, s čimer ima Svet strukturno prednost pred Evropskim parlamentom; ponovno poziva, naj si Parlament in Svet bolje izmenjujeta dokumente in informacije ter naj se predstavnikom Parlamenta dovoli, da kot opazovalci prisostvujejo sejam Sveta in njegovih organov, zlasti pri snovanju zakonodaje, na enak način, kot Parlament omogoča Svetu dostop do svojih sej;

14.  opozarja, da priporočila po strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic v zvezi s preglednostjo trialogov niso bila upoštevana, predvsem zaradi nepripravljenosti Sveta; meni, da bi bilo treba za trialoge uporabljati visoko stopnjo preglednosti, saj so postali splošna praksa za sklepanje sporazumov o zakonodajnih dosjejih; meni, da bi to moralo zajemati proaktivno objavljanje pomembnih dokumentov, opredelitev medinstitucionalnega časovnega razporeda in splošno pravilo, da se lahko pogajanja začnejo šele po sprejetju javnih mandatov, v skladu z načeli obveščanja javnosti in preglednosti, ki so del zakonodajnega postopka EU;

15.  zahteva, naj Svet kot eden od dveh elementov evropske zakonodajne oblasti svoje delovne metode uskladi s standardi parlamentarne in participativne demokracije, kot določajo Pogodbe, namesto da deluje kot diplomatski forum, kar ni njegov namen;

16.  meni, da vlade držav članic s tem, da pripravijo ali vnaprej določijo daljnosežne gospodarske in finančne odločitve v neformalnih oblikah, kot sta Euroskupina in evrski vrh, državljanom zanikajo pravico do obveščenosti in se izognejo standardom preglednosti ter ustreznemu demokratičnemu nadzoru; vztraja, da je treba zakonodajo EU o preglednosti in dostopu do dokumentov nemudoma uporabljati za neformalne organe in pripravljalna telesa v Svetu, zlasti v Euroskupini, delovni skupini Euroskupine, Odboru za finančne storitve in Ekonomsko-finančnem odboru; poziva, naj bo med prihodnjo revizijo Pogodb Euroskupina v celoti formalizirana, da bi zagotovili ustrezen dostop javnosti in parlamentarni nadzor;

17.   ponovno poziva, naj se Svet preoblikuje v pravo zakonodajno zbornico, s čimer bi vzpostavili pristen dvodomni zakonodajni sistem, v katerega bi bila vključena Svet in Parlament, Komisija pa bi delovala kot izvršna oblast; predlaga, naj se trenutno dejavne specializirane sestave Sveta preoblikujejo v pripravljalna telesa enotnega zakonodajnega Sveta, ki bi se oboji sestajali javno, podobno kot delujejo odbori Evropskega parlamenta, da bi vse končne zakonodajne odločitve v imenu Sveta sprejel enotni zakonodajni Svet;

18.  meni, da je javno glasovanje temeljna značilnost demokratičnega odločanja; poziva Svet, naj uporabi možnost glasovanja s kvalificirano večino in se po možnosti vzdrži prakse sprejemanja odločitev s soglasjem, tj. brez uradnega javnega glasovanja;

19.  v celoti podpira priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Svetu in poziva Svet, naj vsaj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za čim hitrejšo izvršitev priporočil varuhinje, in sicer da:

   (a) sistematično evidentira identiteto vlad držav članic, ko te izrazijo stališča v pripravljalnih telesih Sveta;
   (b) v skladu s pravom EU razvije jasna in javno dostopna merila za označevanje dokumentov z oznako „LIMITE“;
   (c) sistematično pregleda status dokumentov z oznako „LIMITE“ v zgodnji fazi, pred končnim sprejetjem zakonodajnega akta, tudi pred neformalnimi pogajanji v trialogih, ko že doseže prvotno stališče o predlogu;

20.  meni, da sklicevanja na poklicno skrivnost ni mogoče uporabiti za sistematično preprečevanje registracije in razkritja dokumentov;

21.  je seznanjen z izjavo avstrijskega predsedstva za skupni odbor za ustavne zadeve in peticije, da je treba Evropski parlament obveščati o napredku pri sedanjih razmišljanjih Sveta o tem, kako naj bi izboljšal svoja pravila in postopke v zvezi s preglednostjo zakonodaje in o pripravljenosti za sodelovanje s Parlamentom na ustrezni ravni v skupnem razmišljanju o temah, ki zahtevajo medinstitucionalno usklajevanje, in obžaluje, da Parlamentu do zdaj ni bil predložen nikakršen prispevek;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(2) UL C 66, 21.2.2018, str. 23.
(3) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(4) UL C 337, 20.9.2018, str. 120.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0225.
(6) Za načelo najširšega možnega dostopa javnosti glej: Združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P Švedska in Turco proti Svetu [2008] ECLI:EU:C:2008:374, odst. 34; Zadevo C-280/11 P Svet proti Access Info Europe [2013] ECLI:EU:C:2013:671, odst. 27, in Zadevo T-540/15 De Capitani proti Parlamentu [2018] ECLI:EU:T:2018:167, odst. 80.

Pravno obvestilo