Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2562(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0107/2019

Razprave :

PV 14/02/2019 - 8.1
CRE 14/02/2019 - 8.1

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0115

Sprejeta besedila
PDF 134kWORD 51k
Četrtek, 14. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Razmere v Čečeniji in primer Ojuba Titieva
P8_TA-PROV(2019)0115RC-B8-0107/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o razmerah v Čečeniji in primeru Ojuba Titijeva (2019/2562(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Čečeniji, zlasti resolucije z dne 8. februarja 2018 o Rusiji, primera Ojuba Titijeva in centra za človekove pravice Memorial(1) ter z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji(2),

–  ob upoštevanju izjave predsednikov Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice z dne 12. januarja 2018, v kateri pozivata k takojšnji izpustitvi zagovornika človekovih pravic Ojuba Titijeva,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 19. januarja 2018 o kršitvah človekovih pravic v zvezi s centrom za človekove pravice Memorial v Rusiji in izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11. januarja 2018 o pridržanju direktorja centra za človekove pravice Memorial v Republiki Čečeniji in z dne 27. junija 2018 o primerih ruskih zagovornikov človekovih pravic Ojuba Titijeva in Jurija Dmirijeva,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je njena generalna skupščina sprejela 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti 2. poglavja o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah,

–  ob upoštevanju sedmega rednega poročila o Ruski federaciji, ki ga je odbor OZN za človekove pravice obravnaval na 3136. in 3137. seji dne 16. in 17. marca 2015,

–  ob upoštevanju poročila poročevalca OVSE v okviru moskovskega mehanizma o domnevnih kršitvah človekovih pravic in nekaznovanosti v Republiki Čečeniji Ruske federacije z dne 21. decembra 2018,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je Ruska federacija kot podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

B.  ker mednarodne obveznosti Ruske federacije vključujejo obveznost zaščititi zagovornike človekovih pravic; ker zakon o „tujih agentih“ iz leta 2012 močno omejuje zmožnost nevladnih organizacij za samostojno in učinkovito delo; ker je v skladu s tem zakonom ministrstvo za pravosodje Ruske federacije center za človekove pravice Memorial proglasilo za „tujega agenta“;

C.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v Čečeniji v zadnjih letih dramatično poslabšale, kar neodvisnim novinarjem in aktivistom za človekove pravice dejansko preprečuje nadaljevati delo, če nočejo tvegati svojega življenja in življenja družinskih članov, prijateljev in sodelavcev; ker številna poročila o sistematičnih in resnih kršitvah človekovih pravic v Čečeniji kažejo, da čečenske in ruske oblasti ne spoštujejo pravne države;

D.  ker je bil Ojub Titijev, direktor čečenskega urada organizacije Memorial, 9. januarja 2018 aretiran ter uradno obtožen in priprt na podlagi neresničnih obtožb o nezakonitem nakupu in posedovanju drog; ker je Ojub Titijev te obtožbe zanikal, druge nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic pa trdijo, da so izmišljene in da gre za poskus oviranja njegovega dela in dela njegove organizacije na področju človekovih pravic;

E.  ker so sodišča Ojubu Titijevu večkrat podaljšala pripor vse do pričetka obravnave na mestnem sodišču v Šaliju 19. julija 2018; ker se sodba pričakuje v sredini februarja 2019; ker obstaja nevarnost, da bo Ojub Titijev spoznan za krivega za kaznivo dejanje, ki ga ni storil, in v zaporu preživel do deset let;

F.  ker so družino Ojuba Titijeva nadlegovali in ji grozili, da bi zapustila Čečenijo; ker je bila organizacija Memorial v letu 2018 tudi tarča drugih napadov, vključno s požigom njenih pisarn v Ingušetiji 17. januarja 2018, napadom na avtomobil odvetnika Titijeva v Dagestanu 22. januarja 2018 in napadom na vodjo dagestanske pisarne 28. marca 2018; ker je bila leta 2009 umorjena Natalija Estemirova, predhodnica Ojuba Titijeva na mestu direktorja čečenske pisarne organizacije Memorial, storilci tega zločina pa še vedno niso bili privedeni pred sodišče;

G.  ker je Memorial ena od zadnjih organizacij, ki nadaljujejo delo na področju človekovih pravic v Čečeniji – dokumentirajo kršitve človekovih pravic in opozarjajo nanje, podpirajo žrtve teh kršitev in jim pomagajo pri iskanju pravice – in je bila verjetno napadena kot povračilni ukrep za to, ker je razkrila kršitve človekovih pravic v Čečeniji in skušala zanje poiskati pravico; ker je organizacija Memorial leta 2009 prejela nagrado Saharova Evropskega parlamenta za svobodo misli, leta 2018 pa je Ojub Titijev prejel nemško-francosko nagrado za človekove pravice in pravno državo (decembra), nagrado Václava Havla (oktobra) in nagrado moskovske Helsinške skupine za človekove pravice (maja);

H.  ker čečenski državni uradniki vedno znova grozijo zagovornikom človekovih pravic ali obsojajo njihovo delo, niso pa javno obsodili groženj z nasiljem proti njim, s čimer ustvarjajo in ohranjajo ozračje nekaznovanja storilcev nasilnih dejanj zoper zagovornike človekovih pravic; ker žrtve zato večinoma ne iščejo pravice, saj se bojijo povračilnih ukrepov lokalnih oblasti;

1.  ponovno poziva k takojšnji izpustitvi Ojuba Titijeva, direktorja centra za človekove pravice Memorial v Čečeniji, ki so ga priprli 9. januarja 2018 in obtožili nezakonite nabave in posedovanja drog, razglasitev sodbe pa naj bi bila do sredine februarja 2019; poziva čečenske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih in zakonitih pravic Ojuba Titijeva, vključno s pravico do poštenega sojenja in neoviranih stikov z odvetnikom ter zdravstvene oskrbe, in varstvo pred sodnim nadlegovanjem in kriminalizacijo;

2.  odločno obsoja večkratne javne izjave čečenskih državnih uradnikov, ki so obsodili delo zagovornikov človekovih pravic in organizacij ali napadli posameznike, niso pa javno obsodili in preiskali groženj in nasilnih dejanj nad temi skupinami in posamezniki;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi zaskrbljujočega trenda aretacij, napadov in ustrahovanja neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in njihovih podpornikov ter navadnih državljanov, za katerega se zdi, da je del usklajenih kampanj; meni, da primer Ojuba Titijeva ponazarja številne druge primere pregona, ki temeljijo na izmišljenih dokazih, kar jasno kaže na pomanjkljivosti pravosodnega sistema v Republiki Čečeniji in Ruski federaciji; opozarja, da so bile podobne obtožbe v zvezi s posedovanjem drog vložene tudi proti novinarju spletnega portala Caucasian Knot Žalaudija Gerijeva in borca za človekove pravice Ruslana Kutajeva, in poziva, naj ju prav tako izpustijo;

4.  poziva oblasti Republike Čečenije in Ruske federacije, naj prenehajo nadlegovati in preganjati svoje državljane ter odpravijo vzdušje nekaznovanosti storilcev nasilnih dejanj zoper zagovornike človekovih pravic, njihove družinske člane, sodelavce in podpornike ter njihove organizacije;

5.  poziva Rusko federacijo, naj vse svoje državljane zaščiti ob polnem spoštovanju njihovih človekovih pravic, naj spoštuje lastno ustavo in zakonodajo ter svoje mednarodne zaveze glede spoštovanja pravne države, temeljnih svoboščin in človekovih pravic vseh svojih državljanov, vključno s tistimi, ki posvečajo svoj čas, sredstva in delo varovanju pravic svojih sodržavljanov;

6.  poziva ruske oblasti, naj razveljavijo zakon iz leta 2015 o „nezaželenih organizacijah“ in zakon iz leta 2012 o „tujih agentih“ ter vse druge s tem povezane zakone, ki se dosledno uporabljajo za nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe ter napade nanje; izraža zaskrbljenost, ker so nekatere ruske nevladne organizacije morale zapreti, da jih ne bi stigmatizirali kot „tuje agente“ in da bi se izognile sodnemu pregonu;

7.  poziva, naj se takoj ustavijo nadlegovanje in aretacije zagovornikov človekovih pravic v Čečeniji zaradi izmišljenih obtožb, napadi na njihove sodelavce in družinske člane ter preneha ustrahovanje njihovih podpornikov, katerih cilj je očitno oviranje in na koncu ustavitev legitimnega in koristnega dela njihovih organizacij;

8.  ponovno poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še naprej pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Čečeniji, tudi sojenje Ojubu Titijevu, naj pozivajo k takojšnjem prenehanju omenjenih kršitev človekovih pravic, naj na ustreznih srečanjih z ruskimi predstavniki opozarjajo na primere vseh oseb, ki jih preganjajo zaradi političnih razlogov, ter naj še naprej zagotavljajo hitro in učinkovito pomoč žrtvam preganjanja in njihovim družinskim članom, tudi pri obravnavanju prošenj za azil;

9.  poziva Komisijo, naj kljub ruskemu zakonu o „tujih agentih“ sodeluje z mednarodnimi organizacijami za človekove pravice, ki so dejavne v Ruski federaciji, ter z ruskimi organizacijami za človekove pravice in civilno družbo, in še naprej zagotavlja podporo organizaciji Memorial in drugim tovrstnim organizacijam;

10.  poziva mednarodne športne osebnosti in umetnike, naj ne sodelujejo na javnih prireditvah v Čečeniji ali dogodkih pod pokroviteljstvom vodstva Republike Čečenije; ponovno izraža podporo evropskemu „zakonu Magnickega“, ki bi kaznoval storilce hudih kršitev človekovih pravic, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo na tem področju; v zvezi s tem poudarja, da se kršiteljem človekovih pravic v Republiki Čečeniji Ruske federacije ne bi smeli izdajati vizumi EU in tudi ne bi smeli imeti dostopa do premoženja v državah članicah EU;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter čečenskim oblastem.

(1) UL C 463, 21.12.2018, str. 31.
(2) UL C 274, 27.7.2016, str. 21.

Zadnja posodobitev: 15. februar 2019Pravno obvestilo