Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2563(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0110/2019

Razprave :

PV 14/02/2019 - 8.2
CRE 14/02/2019 - 8.2

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0116

Sprejeta besedila
PDF 140kWORD 50k
Četrtek, 14. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Zimbabve
P8_TA-PROV(2019)0116RC-B8-0110/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o Zimbabveju (2019/2563(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev o usklajenih volitvah v Zimbabveju leta 2018 in pisma o glavnih ugotovitvah iz tega poročila, ki ga je vodja te misije 10. oktobra poslal predsedniku Mnangagwu,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice/visoke predstavnice z dne 17. januarja 2019 o razmerah v Zimbabveju,

–  ob upoštevanju izjav uradnega govorca generalnega sekretarja OZN za človekove pravice z dne 24. julija 2018 in 18. januarja 2019 o Zimbabveju,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila s srečanja zunanjih ministrov EU in Afriške unije 21. in 22. januarja 2019,

–  ob upoštevanju poročila o spremljanju, ki ga je zimbabvejska komisija za človekove pravice objavila po splošni stavki od 14. do 16. januarja 2019 in neredih, ki so ji sledili,

–  ob upoštevanju poročila zimbabvejske preiskovalne komisije o povolilnem nasilju, ki je izbruhnilo 1. avgusta,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice/visoke predstavnice z dne 2. avgusta 2018 o volitvah v Zimbabveju,

–  ob upoštevanju skupne izjave z dne 2. avgusta 2018 mednarodnih misij za opazovanje usklajenih volitev v Zimbabveju, v kateri so obsodile pretirano uporabo sile s strani policije in vojske v poskusih, da bi zatrli proteste,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave delegacije EU, vodij misij držav članic EU, navzočih v Harareju, ter vodij misij Avstralije, Kanade in Združenih držav z dne 9. avgusta 2018 o napadih na opozicijo v Zimbabveju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU z dne 22. januarja 2018 o potekajoči politični tranziciji v Zimbabveju,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/288 z dne 17. februarja 2017 o spremembi Sklepa Sveta 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju(1),

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981, ki jo je Zimbabve ratificiral,

–  ob upoštevanju zimbabvejske ustave,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so prebivalci Zimbabveja dolga leta trpeli pod avtoritarnim režimom predsednika Mugabeja, ki se je ohranjal na oblasti s korupcijo, nasiljem, volitvami, zaznamovanimi z nepravilnostmi, in krutim varnostnim aparatom;

B.  ker so bile 30. julija 2018 v Zimbabveju prve predsedniške in parlamentarne volitve po odstopu Roberta Mugabeja novembra 2017; ker je bila to priložnost, da država naredi konec tradiciji spornih volitev, ki so jih zaznamovale zlorabe političnih in človekovih pravic ter nasilje ob podpori države;

C.  ker je zimbabvejska volilna komisija 3. avgusta 2018 Emmersona Mnangagwo razglasila za zmagovalca predsedniških volitev, na katerih je zbral 50,8 % glasov, njegov nasprotnik in kandidat opozicije Nelson Chamisa pa 44,3 %; ker je poskusila opozicija nemudoma izpodbiti rezultate s trditvijo, da so bile volitve prirejene; ker je ustavno sodišče te obtožbe zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov in ker je bil novi mandat predsednika Mnangagwe 26. avgusta uradno potrjen;

D.  ker je v končnem poročilu misije EU za opazovanje volitev zapisano, da so bili podatki, ki jih je predložila zimbabvejska volilna komisija, netočni in so vsebovali številna odstopanja, kar je bilo dovolj za utemeljen dvom o njihovi točnosti in zanesljivosti;

E.  ker je dan po volitvah zaradi zamud pri razglasitvi rezultatov že izbruhnilo povolilno nasilje, v protestih, ki jih je sklicala opozicija, pa je umrlo šest ljudi in mnogo jih je bilo ranjenih; ker so mednarodni opazovalci, tudi tisti iz EU, nasilje ter pretirano uporabo sile s strani vojske in enot za notranjo varnost obsodili;

F.  ker je zimbabvejska komisija za človekove pravice 10. avgusta 2018 objavila izjavo o usklajenih volitvah leta 2018 in povolilnem ozračju, v kateri je potrdila, da je vojska napadla protestnike, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi surovega in nasilnega ravnanja policije ter navedla, da so bile kršene temeljne pravice udeležencev demonstracij; ker je komisija vlado pozvala, naj začne narodni dialog;

G.  ker je predsednik Emmerson Mnangagwa 26. avgusta 2018 ob zaprisegi v Harareju obljubil svetlejšo, skupno prihodnost za vse Zimbabvejce, v kateri bodo preseženi medstrankarski spori, vlada pa bo trdno zavezana ustavnosti, utrjevanju pravne države, načelu ločitve oblasti, neodvisnosti sodstva in politikam, ki bodo privabile tako domači kot tuji kapital;

H.  ker je predsednik Mnangagwa septembra 2018 ustanovil preiskovalno komisijo, ki je decembra 2018 ugotovila, da so demonstracije, v katerih je bila povzročena ogromna gmotna škoda in številne poškodbe, podžigale in organizirale tako varnostne sile kot člani demokratičnega gibanja MDC Alliance ter da je bila napotitev vojske upravičena in v skladu z ustavo; ker je opozicija to poročilo zavrnila; ker je komisija pozvala k preiskavi znotraj varnostnih sil in h kazenskemu pregonu storilcev kaznivih dejanj ter priporočila izplačilo odškodnine žrtvam;

I.  ker so se politične napetosti po volitvah močno stopnjevale in naj bi se nasilje še nadaljevalo, kar resno ogroža prehod v demokracijo, ki ga je začela država;

J.  ker so gospodarski zlom, slabe socialne storitve in podražitev najosnovnejših izdelkov ljudi zelo razjezili; ker so se med 14. in 18. januarjem 2019 po 150-odstotni podražitvi goriva protesti v Zimbabveju razmahnili med splošno stavko na pobudo Zimbabvejskega kongresa sindikatov (ZCTU); ker so bili ti protesti tudi odgovor na vse večjo revščino, slabe gospodarske razmere in vse nižji življenjski standard;

K.  ker je vlada zaradi protestov 14. januarja 2019 obsodila „namerno in načrtno spodkopavanje ustavnega reda“ in zagrozila, da bo „ustrezno ukrepala zoper vse, ki skušajo z zaroto sabotirati mir“;

L.  ker so se posebne policijske sile odzvale s čezmernim nasiljem in zlorabami človekovih pravic, med drugim z uporabo pravega streliva, samovoljnimi aretacijami, ugrabitvami, racijami v zdravstvenih domovih, kjer so se zdravile žrtve represije, množičnim sojenjem aretiranih po hitrem postopku, mučenjem aretiranih posameznikov, posilstvi ter uničenjem zasebnega in javnega premoženja;

M.  ker je komisija za človekove pravice, ki jo je imenovala vlada, objavila poročilo, v katerem je razkrila, da so se vojaki in policisti zatekali k sistematičnemu mučenju;

N.  ker je bilo ubitih več kot 17 ljudi, na stotine pa jih je bilo ranjenih; ker je bilo aretiranih približno tisoč ljudi, med drugimi otroci v starosti od 9 do 16 let, dvema tretjinama aretiranih pa ni bila dovoljena izpustitev proti varščini; ker so številni še vedno nezakonito pridržani, v priporu pa naj bi bili izpostavljeni pretepanju in napadom;

O.  ker obstajajo dokazi, da je za umore, posilstva in oborožene rope večinoma odgovorna vojska; ker se na stotine aktivistov in predstavnikov opozicije še vedno skriva;

P.  ker so številni zagovorniki človekovih pravic ter lokalni in mednarodni akterji, vključno z EU, odgovor vlade na proteste obsodili kot „nesorazmeren“ in „pretiran“;

Q.  ker je režim začel prekinitve telekomunikacijskih storitev uporabljati kot orodje za preprečevanje organizacije in usklajevanja demonstracij v družbenih omrežjih; ker je večkrat blokiral mobilne in stacionarne telefonske linije, pa tudi internetne kanale in družbena omrežja, da bi preprečil dostop do informacij in komunikacijo ter tako prikril množične kršitve človekovih pravic, ki jih je načrtovala država; ker je zimbabvejsko vrhovno sodišče ugotovilo, da je sklicevanje na zakon o prestrezanju komunikacije za blokiranje spletne komunikacije nezakonito;

R.  ker so oblasti organizirale obsežno iskalno akcijo od vrat do vrat, pri čemer so na domovih aretirale mirne protestnike, zagovornike človekovih pravic, politične aktiviste, ugledne voditelje civilne družbe in njihove sorodnike;

S.  ker so sosednje države, na primer Južna Afrika, postale zatočišče za Zimbabvejce, ki so ubežali političnemu zatiranju in ekonomski stiski;

T.  ker policija nenehno zlorablja obstoječe zakone, na primer zakon o javnem redu in varnosti, da bi upravičila zatiranje pripadnikov opozicije in borcev za človekove pravice ter prepovedala zakonite in mirne demonstracije;

U.  ker je Zimbabve glede na stanje človekovih pravic in demokracije ena najslabših držav na svetu; ker so zimbabvejski prebivalci in zagovorniki človekovih pravic še vedno tarče napadov, sovražnega govora, blatenja, ustrahovanja in nadlegovanja, stalno pa se poroča tudi o mučenju;

V.  ker je predsednik pozval k narodnemu dialogu, ki se je začel 6. februarja, in vse politične stranke povabil k sodelovanju, gibanje MDC, glavna opozicijska stranka, pa je udeležbo zavrnilo;

W.  ker je Zimbabve podpisnik Sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven element sodelovanja AKP-EU;

1.  poudarja soglasno željo, da bi Zimbabve postal mirna, demokratična in cvetoča država, v kateri bodo vsi državljani obravnavani primerno in enako pred zakonom in kjer bodo državni organi ukrepali v korist državljanov, ne proti njim;

2.  odločno obsoja nasilje, do katerega je prišlo med nedavnimi protesti v Zimbabveju; je trdno prepričan, da so mirni protesti del demokratičnega procesa in da se je treba na vsak način izogibati odzivu s čezmerno uporabo sile;

3.  poziva predsednika Mnangagwo, naj izpolni obljube, ki jih je dal ob zaprisegi, naj hitro prevzame nadzor nad razmerami in Zimbabve znova popelje po poti sprave ter spoštovanja demokracije in pravne države;

4.  poziva zimbabvejske oblasti, naj nemudoma naredijo konec zlorabam s strani varnostnih sil ter hitro in nepristransko raziščejo vse obtožbe o pretirani uporabi sile s strani policije in državnih uradnikov, da bodo posamezniki odgovarjali za svoja dejanja in da se zagotovi odgovornost; opominja, da ustava države predvideva neodvisen organ za preiskave pritožb zaradi neustreznega ravnanja policije in vojske, vendar ga mora vlada še ustanoviti;

5.  poziva zimbabvejsko vlado, naj nemudoma odpokliče vse pripadnike vojske in mladinske milice, nameščene po vsej državi, saj ustrahujejo prebivalce in s tem očitno kršijo zimbabvejsko ustavo;

6.  je prepričan, da je svoboda zbiranja, združevanja in izražanja bistven element demokracije; poudarja, da je nenasilno izražanje mnenja ustavna pravica vseh državljanov Zimbabveja, in oblasti ponovno opozarja na njihovo dolžnost, da zaščitijo pravico vseh državljanov do protestiranja zaradi vse slabših socialnih in ekonomskih razmer; poziva vlado, naj naredi konec nadlegovanju voditeljev in članov Zimbabvejskega kongresa sindikatov;

7.  poudarja, da ima opozicija v demokratični družbi temeljno vlogo;

8.  poziva zimbabvejske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse politične zapornike;

9.  poziva zimbabvejsko vlado, naj nemudoma ustavi nadlegovanje in inkriminacijo akterjev civilne družbe ter prizna legitimno vlogo zagovornikov človekovih pravic;

10.  poziva zimbabvejsko vlado, naj spoštuje določbe deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic in mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, ki jih je država ratificirala;

11.  je močno zaskrbljen zaradi poročil o kršitvah dolžnega pravnega ravnanja z množičnim sojenjem po hitrem postopku; vztraja, da mora sodstvo spoštovati pravno državo ter v vseh okoliščinah zagotavljati svojo neodvisnost in pravico do poštenega sojenja; obsoja aretacije, ne da bi bile vložene obtožnice;

12.  poziva zimbabvejske oblasti, naj izvedejo hitro, temeljito, nepristransko in neodvisno preiskavo obtožb o kršitvah človekovih pravic in zlorabah, vključno s posilstvi in spolnim nasiljem s strani varnostnih sil, ter odgovorne sodno preganjajo; zahteva, da se vsem žrtvam spolnega nasilja omogoči zdravstvena oskrba, brez strahu pred maščevanjem;

13.  obsoja blokado interneta, s katero so oblasti prikrile zlorabe človekovih pravic s strani vojske in sil za notranjo varnost ter ovirale neodvisno poročanje in dokumentiranje zlorab med zatrtjem protestov in takoj po volitvah; poudarja, da je dostop do informacij pravica, ki jo morajo oblasti spoštovati v skladu z ustavnimi in mednarodnimi obveznostmi;

14.  obsoja zlorabe in omejevalno naravo zakona o javnem redu in varnosti ter zimbabvejske oblasti poziva, naj ga uskladijo z mednarodnimi standardi za varstvo in spodbujanje človekovih pravic;

15.  je še posebej zaskrbljen zaradi gospodarskih in socialnih razmer v Zimbabveju; spominja, da so glavni problemi države revščina, brezposelnost, kronična nedohranjenost in lakota; meni, da bo mogoče te probleme rešiti samo z ambicioznimi politikami na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva in kmetijstva;

16.  poziva vse politične akterje, naj ravnajo odgovorno in preudarno in naj se zlasti vzdržijo spodbujanja k nasilju;

17.  spominja zimbabvejsko vlado, da je podpora Evropske unije in njenih držav članic na osnovi sporazuma iz Cotonouja ter trgovinska, razvojna in gospodarska pomoč pogojena s spoštovanjem pravne države ter mednarodnih konvencij in pogodb, katerih pogodbenica je Zimbabve;

18.  znova opozarja, da je dolgoročna podpora odvisna od obsežnih reform in da zgolj obljube ne zadostujejo; poziva, naj bo evropsko sodelovanje z Zimbabvejem usmerjeno v vrednote in odločno v odnosih z zimbabvejskimi oblastmi;

19.  poziva vlado, naj nemudoma uresniči vsa priporočila preiskovalne komisije v zvezi s povolilnim nasiljem, zlasti o zagovarjanju politične strpnosti in odgovornem vodenju ter vzpostavitvi narodnega dialoga, ki bo verodostojen, vključujoč, pregleden in odgovoren;

20.  je seznanjen, da je vlada pripravljena izpolniti obljube o reformah; vseeno poudarja, da morajo biti te reforme tudi politične, ne le gospodarske; spodbuja vlado, opozicijo, predstavnike civilne družbe in verske voditelje, naj se kot enakopravni sogovorniki udeležijo narodnega dialoga, v katerem bodo človekove pravice spoštovane in zaščitene;

21.  poziva vlado, naj uresniči vsa priporočila misije EU za opazovanje volitev, zlasti tista o pravni državi in vključujočem političnem okolju; opozarja na deset prednostnih priporočil, ki jih je vodja te misije naštel v pismu predsedniku Mnangagwi z dne 10. oktobra 2018 – namreč naj poskrbi za jasnejši in skladnejši pravni okvir, da bodo imele vse politične stranke enake pogoje za delovanje, naj okrepi zimbabvejsko volilno komisijo, da bo postala resnično neodvisna in pregledna, s čimer bo povrnjeno zaupanje v volilni proces, naj zagotovi, da bo lahko bolj neodvisna zimbabvejska volilna komisija sama, brez vladnega nadzora, sprejemala svoja pravila, in ustvari bolj vključujoč volilni proces;

22.  poziva delegacijo EU in veleposlaništva držav članic v Zimbabveju, naj še nadalje tesno spremljajo razvoj dogodkov v državi in uporabijo vsa primerna sredstva za podporo zagovornikom človekovih pravic, organizacijam civilne družbe in sindikatom, spodbujanje temeljnih elementov Sporazuma iz Cotonouja in pomoč gibanjem za demokracijo;

23.  poziva EU, naj poglobi politični dialog o človekovih pravicah z Zimbabvejem na osnovi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja;

24.  poziva Evropski svet, naj v luči odgovornosti in nedavnega državnega nasilja pregleda omejevalne ukrepe zoper posameznike in subjekte v Zimbabveju, tudi ukrepe, ki so začasno zamrznjeni;

25.  poziva mednarodno skupnost, zlasti Južnoafriško razvojno skupnost (SADC) in Afriško unijo, naj Zimbabveju ponudi bolj aktivno pomoč, da se poišče trajna demokratična rešitev za trenutno krizo;

26.  poziva sosednje države, naj spoštujejo določbe mednarodnega prava in vse tiste, ki so pobegnili pred nasiljem v Zimbabveju, zaščitijo z azilom, zlasti kratkoročnim;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladi in parlamentu Zimbabveja, vladam držav Južnoafriške razvojne skupnosti in Afriške unije ter generalnemu sekretarju Skupnosti narodov (Commonwealth).

(1) UL L 42, 18.2.2017, str. 11.

Zadnja posodobitev: 15. februar 2019Pravno obvestilo