Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2110(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0057/2019

Predložena besedila :

A8-0057/2019

Razprave :

PV 14/02/2019 - 6
CRE 14/02/2019 - 6

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0132

Sprejeta besedila
PDF 198kWORD 64k
Četrtek, 14. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Zaščita živali med prevozom znotraj in zunaj EU
P8_TA-PROV(2019)0132A8-0057/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom znotraj in zunaj EU (2018/2110(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim(1),

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije v celoti upoštevajo zahteve po dobrobiti živali kot čutečih bitij,

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom in njenih ustreznih prilog, kot jih je oktobra 2018 objavila služba Evropskega parlamenta za raziskave(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2012 o zaščiti živali med prevozom(3),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 12. januarja 2011 o zaščiti živali med prevozom(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. novembra 2011 o učinku Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom (COM(2011)0700),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru z dne 15. februarja 2012 o strategiji Evropske unije za zaščito in dobro počutje živali 2012–2015 (COM(2012)0006),

–  ob upoštevanju svoje izjave št. 49/2011 z dne 15. marca 2012 o določitvi največ 8‑urne omejitve za prevoz živali za zakol v Evropski uniji(5),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. aprila 2015(6),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2018 o dobrobiti živali v EU(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za peticije (A8-0057/2019),

A.  ker EU, kot je navedeno v členu 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, živali ne obravnava samo kot blago ali premoženje ali lastnino, temveč kot čuteča bitja, ki lahko čutijo užitek in bolečino; ker je zakonodaja EU ta pojem prenesla v ukrepe, s katerimi bi morali zagotoviti, da živali bivajo in se prevažajo v razmerah, v katerih niso izpostavljene slabemu ravnanju, zlorabi, bolečini ali trpljenju; ker se v Evropski uniji dobrobit živali zelo spoštuje in odločno ščiti ter je za zgled drugim po svetu;

B.  ker se vsako leto znotraj držav članic in med njimi ter v tretje države prevaža na dolge razdalje na milijone živali za vzrejo, rejo, nadaljnje pitanje in zakol; ker se živali prevažajo tudi za rekreacijo in razstave ter kot ljubljenčki; ker so državljani EU čedalje bolj zaskrbljeni glede spoštovanja standardov dobrobiti živali, zlasti pri prevozu živih živali;

C.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. decembra 2012 pozval, naj se čas prevoza živali, namenjenih za zakol, skrajša na največ osem ur;

D.  ker v skladu z opredelitvijo Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) iz leta 2008 dobrobit živali pomeni, da je žival zdrava, ima dovolj prostora, je dobro nakrmljena, se počuti varno, lahko kaže naravne vzorce obnašanja in ne trpi zaradi občutkov, kot so strah, bolečina ali stiska; ker to v večini primerov prevoza živali, zlasti na dolge razdalje, ni zagotovljeno;

E.  ker Uredba (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom velja za prevoz vseh živih vretenčarjev, ki se izvaja v Uniji;

F.  ker so države članice odgovorne za pravilno izvajanje in izvrševanje zadevne uredbe na nacionalni ravni, vključno z uradnimi inšpekcijskimi pregledi, Komisija pa je odgovorna za zagotavljanje, da države članice ustrezno izvajajo zakonodajo EU;

G.  ker države članice Uredbo (ES) št. 1/2005 znotraj EU premalo strogo oziroma dosledno izvajajo, zunaj EU pa njenega izvajanja sploh ne zahtevajo;

H.  ker je v letu 2017 v več državah članicah prišlo do velikega števila kršitev, kot je ugotovil generalni direktorat Komisije SANTE, kar bi zahtevalo sprožitev ustreznih postopkov za ugotavljanje kršitev;

I.  ker je prevoz za živali obremenjujoč, saj so izpostavljene številnim obremenjujočim dejavnikom, ki negativno vplivajo na njihovo dobrobit; ker v trgovini z določenimi tretjimi državami dodatno trpljenje živali povzročajo zelo dolge vožnje in dolge čakalne dobe na mejah za preverjanje dokumentov, vozil in primernosti živali za prevoz;

J.  ker kakovost in pogostost inšpekcijskih pregledov držav članic neposredno vplivata na raven skladnosti z zahtevami; ker je analiza poročil držav članic o inšpekcijskih pregledih razkrila velike razlike med državami članicami pri številu inšpekcijskih pregledov, in sicer od nič do več milijonov na leto, in primerov kršitev, ki segajo od nič do 16,6 %, kar kaže, da imajo države članice različne pristope k inšpekcijskim pregledom, npr. od naključnih pregledov do strategij, ki temeljijo na tveganju; ker te razlike v pristopih onemogočajo vsakršno primerjavo podatkov med državami članicami;

K.  ker bi usposabljanje in izobraževanje voznikov za pazljivo vožnjo glede na to, katere vrste živali prevažajo, izboljšala dobrobit živali med prevozom(8);

L.  ker lahko ustrezno ravnanje z živalmi pomeni krajši čas natovarjanja in iztovarjanja živali, manjšo izgubo teže, manj poškodb in ran ter boljšo kakovost mesa;

M.  ker obstajajo obsežne študije, ki dokazujejo, da dobrobit živali vpliva na kakovost mesa;

N.  ker bi se bilo treba med prevozom osredotočiti prvenstveno na kakovost upravljanja čred pri natovarjanju in iztovarjanju ter na oskrbo, da se zaščiti dobrobit živali med prevozom;

O.  ker je primernost živali za prevoz pomemben dejavnik pri zagotavljanju dobrobiti živali med prevozom, saj so tveganja za dobrobit živali med prevozom večja za tiste, ki so poškodovane, slabotne, breje, neodstavljene ali bolne; ker je v nekaterih primerih primernost za prevoz in stopnjo brejosti težko ugotoviti;

P.  ker se največji odstotek kršitev nanaša na primernost živali za prevoz, dokumentacija pa predstavlja drugi največji delež kršitev;

Q.  ker pristojnim osebam pogosto ni jasno, kaj je treba storiti, če živali niso primerne za prevoz;

R.  ker pristojne osebe stopnje brejosti živali pogosto ne morejo določiti z gotovostjo;

S.  ker je še posebej veliko težav pri prevozu neodstavljenih telet in jagnjet;

T.  ker so kmetje tisti, ki so najbolj zainteresirani, da so njihove živali primerne za prevoz, ter utrpijo največjo škodo, če prevoz ni v skladu z veljavnimi pravili;

U.  ker pogosto pride do zamud pri oskrbi živali z zadostno krmo in vodo ter pri spoštovanju 24-urnega počitka pri postanku na preverjeni kontrolni točki;

V.  ker so vozila za prevoz pogosto prenapolnjena; ker so visoke temperature in nezadostno prezračevanje v vozilih velika težava;

W.  ker je v več državah članicah nedavno prišlo do izbruhov nalezljivih bolezni živali, kot so afriška prašičja kuga, ptičja gripa ter bolezni drobnice in govedi; ker lahko prevoz živih živali poveča tveganje za širjenje teh bolezni;

X.  ker je prevoz mesa in drugih živalskih proizvodov, vključno s semenom in zarodki, preprostejši s tehničnega in upravnega vidika ter včasih za živinorejce finančno ugodnejši od prevoza živih živali za zakol ali rejo; ker evropska zveza veterinarjev in OIE poudarjata, da je treba živali rediti čim bližje kmetijskemu gospodarstvu, kjer so se skotile, zaklati pa bi jih morali čim bližje kraju proizvodnje, ker bi razpoložljivost klavnic, vključno z mobilnimi, na kraju vzreje oziroma blizu kraja vzreje lahko prispevala k ustvarjanju možnosti za preživljanje na podeželju;

Y.  ker je zakol živali čim bližje kraju vzreje najustreznejši ukrep za dobrobit živali;

Z.  ker so klavnice v državah članicah neenakomerno razporejene;

AA.  ker je za nekatere države članice in dobavne verige v Uniji prevoz živih živali za nadaljnjo proizvodnjo ali zakol pomemben za zagotavljanje konkurenčnosti trga;

Priporočila

Izvajanje in izvrševanje

1.  ugotavlja, da se vsako leto znotraj EU in iz EU v tretje države prepelje na milijone živih živali za zakol ali razmnoževanje; meni, da Uredba (ES) št. 1/2005 pozitivno vpliva na dobrobit živali med prevozom, če se pravilno izvaja in izvršuje; pozdravlja smernice Komisije na to temo, vendar obžaluje, da so bile po navedbah Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 31/2018 te smernice, tako kot nekateri ukrepi, ki jih je načrtovala Komisija, sprejeti z zamudo tudi petih let; ugotavlja, da hude težave s prevozom še niso odpravljene in da se zdi izvrševanje uredbe glavna skrb tistih, ki so vključeni v njeno izvajanje;

2.  poudarja, da Odbor za peticije prejme veliko peticij o dobrobiti živali med prevozom, v katerih je pogosto navedeno, da države članice in prevozniki sistematično, redno in grobo kršijo Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005;

3.  poudarja, da trpljenje živali med prevozom povzroča v družbi precejšnjo skrb; ugotavlja, da je Komisija 21. septembra 2017 prejela več kot milijon podpisov v podporo kampanji #StopTheTrucks, v kateri so državljani EU pozivali k odpravi prevoza živali na dolge razdalje;

4.  z obžalovanjem ugotavlja, da splošna stopnja napredka pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1/2005 v državah članicah ne zadostuje za izpolnitev glavnega cilja uredbe, ki je izboljšanje dobrobiti živali med prevozom, zlasti v zvezi s preverjanjem dnevnikov vožnje in uporabo kazni; poziva države članice, naj znatno izboljšajo skladnost z uredbo; poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah zagotovi učinkovito in enotno izvrševanje zakonodaje EU o prevozu živali; poziva Komisijo, naj pravno ukrepa zoper države članice, ki ne bodo pravilno uporabljale te uredbe, in jim naloži sankcije;

5.  poudarja, da delno izvajanje ni dovolj za uresničitev splošnega cilja uredbe, tj. preprečevanja poškodb ali nepotrebnega trpljenja oziroma pogina živali med prevozom, zato si je treba bolj prizadevati za preprečevanje hudih primerov, ki zelo vplivajo na dobrobit živali, in njihovo kaznovanje;

6.  obžaluje, da je treba še vedno rešiti številna vprašanja, povezana z Uredbo (ES) št. 1/2005, vključno s: prenapolnjenostjo; nezadostno višino prostora; opustitvijo zahtevanih postankov za počitek, krmljenje in napajanje; neustreznimi napravami za prezračevanje in napajanje; prevozom v veliki vročini; prevozom živali, neprimernih za prevoz; prevozom neodstavljenih mladičev; potrebo po ugotavljanju statusa brejosti živih živali; obsegom preverjanja dnevnikov vožnje; razmerjem med kršitvami, izvrševanjem in kaznimi; „mešanim“ učinkom usposabljanja, izobraževanja in izdajanja dovoljenj in premalo stelje, ki so jih ugotovili tudi Evropsko računsko sodišče v Posebnem poročilu št. 31/2018 in nevladne organizacije v pritožbah, naslovljenih na Komisijo; poziva k izboljšanju na zgoraj omenjenih področjih;

7.  poziva vse države članice, naj poskrbijo, da bo prevoz živali od začetka do cilja načrtovan in izveden v skladu z zahtevami EU o dobrobiti živali, ob upoštevanju različnih prevoznih sredstev in geografskih razmer v EU in tretjih državah;

8.  poudarja, da zaradi sistematičnih kršitev te uredbe na nekaterih področjih in s strani nekaterih držav članic prihaja do nelojalne konkurence, ki ustvarja neenake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte v različnih državah članicah, kar lahko privede do tekmovanja v zniževanju standardov za dobrobit živali pri prevozu; poziva Komisijo, naj glede na to, da so sankcije v nekaterih državah članicah tudi več kot desetkrat višje kot v drugih, razvije usklajen evropski sistem sankcij, da bi zagotovila učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni ob upoštevanju ponavljajočih se kršitev; poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za uskladitev sankcij med državami članicami;

9.  obžaluje, da Komisija ni upoštevala resolucije Parlamenta z dne 12. decembra 2012, in poudarja, da je okrepljeno in usklajeno izvrševanje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu s členom 25 te uredbe bistveno za izboljšanje dobrobiti živali med prevozom in da se države članice ne morejo omejiti le na izdajanje priporočil in navodil; poziva Komisijo, naj se odzove na poziv iz te resolucije in preveri, ali je uredba nezdružljiva s pravnimi zahtevami posameznih držav članic;

10.  meni, da bi morale biti ponavljajoče se kršitve, zlasti v okoliščinah, na katere prevoznik lahko vpliva, kazensko preganjane; poziva države članice, naj kazensko preganjajo kršitve uredbe, zlasti ponavljajoče se kršitve; meni, da bi morale učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni vključevati zaplembo vozila in obvezno usposabljanje oseb, ki so odgovorne za dobrobit in prevoz živali, to pa bi moralo biti usklajeno povsod v Evropski uniji; meni, da bi morale kazni odražati škodo, obseg, trajanje in ponavljanje kršitve;

11.  poziva države članice, naj učinkoviteje izkoristijo obsežna izvršilna pooblastila, ki so jim bila dodeljena v skladu z uredbo, vključno z obveznostjo, da od prevoznikov zahtevajo vzpostavitev sistemov za preprečevanje ponovitve kršitev ter začasno prekličejo ali odvzamejo dovoljenje prevoznika; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne popravne ukrepe in uvedejo sankcije, da bi preprečile trpljenje živali, gospodarske subjekte pa odvrnile od nenehne neskladnosti; poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo, da pri izvajanju in izvrševanju uredbe ni neskladnosti;

12.  poziva Komisijo, naj po posvetovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami na podlagi inšpekcijskih pregledov in poročil o izvajanju sestavi seznam gospodarskih subjektov, ki so večkrat in hudo kršili uredbo; poziva Komisijo, naj objavlja pogoste posodobitve tega seznama ter hkrati spodbuja primere dobre prakse pri prevozu in upravljanju;

13.  poudarja, da je, če države članice uredbe ne spoštujejo, ogrožen njen namen preprečevanja pojava in širjenja nalezljivih bolezni živali, saj je prevoz eden od vzrokov za hitro širjenje tovrstnih bolezni, vključno s tistimi, ki se prenašajo na ljudi; ugotavlja, da vozila pogosto ne izpolnjujejo zahtev iz člena 12 spremenjene Direktive Sveta št. 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti(9); zlasti meni, da neustrezno skladiščeni odpadki pomenijo tveganje za širjenje odpornosti proti antimikrobikom in bolezni; poziva Komisijo, naj razvije usklajene postopke za izdajanje odobritev za plovila in tovornjake in naj ukrepa za preprečitev širitve nalezljivih bolezni živali pri prevozu tako znotraj EU kot tudi iz tretjih držav s spodbujanjem ukrepov za biološko zaščito in večje dobrobiti živali;

14.  poziva k izboljšanemu sodelovanju med pristojnimi organi, da bi okrepili izvrševanje z uporabo tehnologije za sporočanje povratnih informacij v realnem času med državo članico odhoda, državo članico prihoda in tranzitnimi državami; poziva Komisijo, naj razvije sisteme za geolokacijo, da bi lahko vseskozi spremljali lokacijo živali, trajanje njihovih potovanj v tovornih vozilih ter morebitna neupoštevanja tovornih voznih redov; meni, da bi bilo treba takoj začeti podrobno preiskavo, če bi živali, ki so pot začele v dobrem telesnem stanju, prispele v slabem stanju, v primeru ponavljajočih se kršitev pa bi morale biti odgovorne osebe v prevozni verigi nemudoma kaznovane v skladu z zakonom, lastnik oziroma kmet pa bi moral biti upravičen do nadomestila za morebitno izgubo dohodka v skladu z nacionalno zakonodajo; poleg tega meni, da bi morali pristojni organi strogo kaznovati organizatorja in uradno osebo, ki je pristojna za vodenje dnevnika vožnje, ustvarjenega v državi članici odhoda, če je dnevnik napačno ali zavajajoče izpolnjen;

15.  meni, da je izvrševanje še zlasti težavno, če potovanje poteka prek več držav članic in če različne naloge izvrševanja (odobritev dnevnika vožnje, dovoljenje za prevoznika, potrjevanje usposobljenosti, odobritev vozil itd.) izvaja več različnih držav članic; poziva države članice, ki odkrijejo kršitve, naj o tem obvestijo vse druge vpletene države članice, kot zahteva člen 26 uredbe, da bi preprečile ponavljanje kršitev in omogočile optimalno oceno tveganja;

16.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži redna poročila o izvajanju in izvrševanju uredbe, vključno z razčlenitvijo kršitev po državah članicah, po vrstah živali in vrsti kršitve, glede na obseg prevoza živih živali na državo članico;

17.  pozdravlja primere, v katerih vlade, znanstveniki, podjetja, panožni predstavniki in pristojni nacionalni organi sodelujejo za opredelitev dobre prakse, da bi zagotovili skladnost z zakonodajnimi zahtevami, kot je na primer spletna stran z navodili za prevoz živali; poziva Komisijo, naj v državah članicah razširja dobro prakso s področja prevoza živih živali ter spodbuja platformo EU za dobrobit živali, s katero se spodbujata okrepljen dialog in izmenjava najboljših praks med vsemi akterji; poziva Komisijo, naj razvije novo strategijo za dobrobit živali za obdobje 2020–2024 ter podpira inovacije na področju prevoza živali;

18.  poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s OIE, EFSA in državami članicami, da bi podprla izvajanje in ustrezno izvrševanje Uredbe (ES) št. 1/2005 za spodbujanje okrepljenega dialoga o vprašanjih v zvezi z dobrobitjo živali med prevozom s posebnim poudarkom na:

   boljši uporabi pravil EU o dobrobiti živali med prevozom prek izmenjave informacij in dobrih praks ter z neposrednim vključevanjem deležnikov;
   podpiranju usposabljanja za voznike in prevozna podjetja;
   boljšem razširjanju smernic in informativnih pregledov glede prevoza živali, prevedenih v vse jezike EU;
   razvoju prostovoljnih zavez podjetij za nadaljnje izboljšanje dobrobiti živali med prevozom ter spoštovanju teh zavez;
   povečanju izmenjave informacij in okrepljeni uporabi dobre prakse s strani nacionalnih organov, da bi se zmanjšalo število kršitev prevoznih podjetij in voznikov.

19.  poziva Komisijo, naj oceni združljivost uredbe z Uredbo (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(10), kar zadeva čas vožnje in počitek voznikov;

20.  poudarja, da je pomembno razlikovati med odgovornostjo podjetij za prevoz živali in odgovornostjo kmetov, saj bi morala za težave, ki nastanejo pri prevozu živali, odgovarjati podjetja, ne pa kmetje; opozarja, da so kmetje najbolj zainteresirani za dobrobit živali iz čustvenih razlogov in navezanosti, pa tudi iz ekonomskih razlogov;

21.  opozarja, da je Komisija v svoji vlogi varuhinje Pogodb odgovorna za spremljanje, ali se zakonodaja EU pravilno izvaja; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj razišče, ali Komisija ne zagotavlja skladnosti s to uredbo in se zato lahko šteje, da je odgovorna za nepravilnosti;

22.  obžaluje sklep, ki ga je konferenca predsednikov sprejela, da ne bo predlagala ustanovitve parlamentarnega preiskovalnega odbora za dobrobit živali med prevozom v EU in zunaj nje, kljub temu da njegovo ustanovitev podpira veliko poslancev iz različnih političnih skupin; zato priporoča, naj Parlament na začetku naslednjega parlamentarnega obdobja ustanovi preiskovalni odbor za dobrobit živali med prevozom v EU in zunaj nje, da bi se ustrezno preiskale in spremljale domnevne kršitve in nepravilnosti pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom;

Zbiranje podatkov, inšpekcijski pregledi in spremljanje

23.  obžaluje, da je zaradi različnih pristopov držav članic k zbiranju podatkov težko izvesti usklajeno analizo izvajanja uredbe; poziva Komisijo, naj določi skupne minimalne standarde za sisteme sledenja za vsa potovanja, da bi omogočili bolj usklajeno zbiranje podatkov in oceno parametrov, ki se spremljajo; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi Komisiji posredovale usklajene, celovite in popolne podatke o inšpekcijskih pregledih prevozov in stopnjah kršitev; poziva države članice, naj izvajajo več nenapovedanih pregledov ter razvijejo in uporabijo strategijo, ki temelji na tveganju, da bi svoje inšpekcijske dejavnosti usmerjale na oblike prevoza z visokim tveganjem ter tako čim bolj povečale učinkovitost omejenih virov za izvajanje inšpekcij;

24.  ugotavlja, da je Komisija v skladu s posebnim poročilom Računskega sodišča o dobrobiti živali iz leta 2018 ugotovila, da podatki, ki jih sporočajo države članice, niso dovolj popolni, dosledni, zanesljivi ali podrobni, da bi lahko sklepali o skladnosti na ravni EU;

25.  meni, da je treba inšpekcijske preglede opravljati enotno po vsej Uniji in pri ustreznem deležu živali, ki se vsako leto prevozijo znotraj posamezne države članice, da se zagotovi in ohrani pravilno delovanje notranjega trga in prepreči izkrivljanje konkurence v EU; poleg tega poziva Komisijo, naj poveča število nenapovedanih inšpekcijskih pregledov Urada za prehrano in veterinarstvo, ki naj se osredotočijo na dobrobit in prevoz živali; meni, da je zaradi različnih metod zbiranja podatkov in nadzornih mehanizmov težko dobiti točno podobo o tem, kako posamezne države članice izpolnjujejo predpise; zato poziva Komisijo, naj sprejme bolj usklajeno strukturo poročanja in naj opravi dodatno analizo podatkov, zbranih v okviru poročil o inšpekcijskih pregledih Urada za prehrano in veterinarstvo in poročil držav članic v zvezi z večletnimi nacionalnimi načrti nadzora; priznava, da revizije GD SANTE služijo kot pomemben vir informacij za Komisijo pri ocenjevanju izvajanja sedanje uredbe; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom Računskega sodišča vsako leto opravi vsaj sedem nenapovedanih obiskov;

26.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice o uporabi celovitega računalniškega veterinarskega sistema TRACES v podporo pripravi analiz tveganja za preglede prevozov živih živali v skladu s priporočilom Računskega sodišča iz njegovega posebnega poročila iz leta 2018, v katerem je navedeno, da organi držav članic, pristojni za inšpekcijske preglede prevozov, redko uporabljajo informacije iz sistema TRACES za ciljno usmerjanje inšpekcijskih pregledov; poziva k učinkovitejšemu in preglednejšemu sistemu spremljanja, vključno z dostopom javnosti do informacij, zbranih s sistemom TRACES; nadalje poziva k povečanju števila letnih inšpekcijskih pregledov, ki jih opravlja Urad za prehrano in veterinarstvo;

27.  poziva države članice, naj povečajo nadzor vzdolž celotne proizvodne verige in naj zlasti učinkovito in sistematično izvajajo inšpekcijske preglede pošiljk živali pred natovarjanjem, da bodo ustavile prakso, ki je v nasprotju z uredbo in zaradi katere se živali prevažajo v slabših pogojih na kopnem in po morju, kot je praksa, da se prenatrpanim prevoznim sredstvom in živalim, ki niso primerne za prevoz, dovoli nadaljevanje dolge poti ali da se dovoli nadaljnja uporaba kontrolnih mest z neustreznimi prostori za počitek, krmljenje in napajanje živali, ki se prevažajo;

28.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje inšpekcijskih pregledov v nekaterih državah članicah in števila prijavljenih kršitev, ki jih je malo ali jih sploh ni; dvomi o točnosti inšpekcijskih sistemov in poročanja; poziva države članice, ki inšpekcijskih pregledov ne izvajajo ali jih izvajajo le malo, naj izvajajo zadostno število pregledov in Komisiji o njih posredujejo celovita poročila;

29.  poziva države članice, naj preverjajo tudi notranje evropske prevoze, pri katerih se živali natovarjajo na vozila, da bi preverile, ali se upoštevajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1/2005;

30.  se strinja s Komisijo, da gre za dobro prakso, če pristojni organi ob natovarjanja pregledajo vse pošiljke, namenjene v države nečlanice EU(11); meni, da bi moral biti delež notranjih pošiljk, pregledanih med natovarjanjem, sorazmeren s številom kršitev, o katerih poročajo nevladne organizacije ter Urad za prehrano in veterinarstvo; ugotavlja, da lahko pristojni organi pri natovarjanju preverijo, ali se upoštevajo zahteve iz uredbe glede talne površine in višine prostora, ali sistemi za prezračevanje in napajanje delujejo pravilno, ali tudi naprave za napajanje delujejo pravilno in so primerne za živalske vrste, ki se prevažajo, ali niso natovorjene živali, ki so neprimerne za prevoz, in ali se prevaža tudi zadostna količina krme in stelje;

31.  poziva države članice, naj zagotovijo, da je na voljo zadostno število dostopnih, čistih, delujočih in vrsti ustreznih sistemov za napajanje, da je vodni rezervoar poln in da je na voljo dovolj sveže stelje;

32.  poziva države članice, naj zagotovijo, da pristojni organi preverjajo, ali so v dnevnikih voženj navedeni realistični podatki, in tako spoštujejo člen 14(1) uredbe;

33.  poziva države članice, naj zagotovijo, da vozila za prevoz izpolnjujejo določbe o minimalnem dodeljenem prostoru iz poglavja VII Priloge I k uredbi in da je v primeru visokih temperatur gostota natovarjanja temu ustrezno nižja;

34.  poziva države članice, naj zagotovijo, da notranja višina vozila za prevoz ustreza minimalnim standardom in da med tlemi oziroma steno vozila in pregradami ni rež;

35.  priznava, da je bilo na področju prevoza živali v EU doseženega nekaj napredka, vendar je zaskrbljen zaradi številnih poročil o uporabi neprimernih vozil za prevoz živih živali po kopnem in morju ter poziva k okrepljenemu spremljanju in kaznovanju takšnih praks; priznava, da se zahteve iz členov 20 in 21 uredbe v zvezi s plovili za prevoz živine pogosto ne upoštevajo; poziva države članice, naj ne odobrijo uporabe vozil in plovil za prevoz živine, ki niso v skladu z določbami uredbe, in naj v primeru neskladnosti prekličejo že izdana dovoljenja; poziva države članice, naj bodo strožje pri postopkih certificiranja in odobritve vozil ter odobritvi potrdil o usposobljenosti za voznike;

36.  zato poziva k harmoniziranim in obveznim standardom za odobritve vozil in plovil za prevoz živali, ki bi jih moral izdajati centralen organ EU, pri čemer bi moral biti tak organ pristojen za ugotavljanje primernosti vozil za prevoz živali glede na njihovo strukturo in opremljenost (kot je npr. prisotnost ustreznega sistema satelitske navigacije);

37.  poziva izvajalce, naj zagotovijo temeljito usposabljanje za voznike in spremne osebe v skladu s Prilogo IV k uredbi, da bi zagotovili pravilno ravnanje z živalmi;

38.  je seznanjen, da nekatere države članice sicer imajo pristanišča in ladje, ki izpolnjujejo zahtevane standarde, vendar poudarja, da med prevozom po morju kljub temu prevladujejo slabi pogoji, zlasti kar zadeva natovarjanje in iztovarjanje; poziva države članice, naj bodo strožje pri postopkih certificiranja in odobritve plovil, izboljšajo preglede plovil za prevoz živali in preglede primernosti živali za prevoz pred natovarjanjem ter izvajajo ustrezne inšpekcijske preglede natovarjanja v skladu z uredbo; poziva države članice, naj Komisiji predložijo natančne načrte svojih objektov za inšpekcijske preglede; poziva Komisijo, naj sestavi, posodobi in posreduje seznam pristanišč, ki so opremljena z ustreznimi objekti za inšpekcijske preglede živali; nadalje poziva pristojne organe, naj ne odobrijo dnevnikov vožnje, ki načrtujejo postanke v pristaniščih, ki nimajo ustreznih objektov; poziva države članice, naj prilagodijo svoja pristanišča in zagotovijo ustrezno vzdrževanje svojih plovil, da bi izboljšale razmere za dobrobit živali v pomorskem prevozu živali;

39.  poziva Komisijo, naj odobri inovativne alternative za izvozne preglede v skladu s členom 133(2) Uredbe (EU) 2016/429(12), kot so inšpekcijski pregledi na ploščadi, ki izboljšujejo dobrobit živali zaradi manjše gostote živali in ne zahtevajo, da se živali raztovorijo, in zato skrajšajo čakalne dobe;

40.  ugotavlja, da zahteva v zvezi z veterinarskimi zdravstvenimi spričevali za prevoz med državami članicami ustvarja negativno spodbudo za izbiro namembnega kraja v isti državi članici namesto najbližjega možnega namembnega kraja; poziva Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila v skladu s členom 144(1) Uredbe (EU) 2016/429 in sprejme delegirani akt, s katerim bi omogočila odstopanje za prevoze, ki pomenijo nizko tveganje za širjenje bolezni;

Čas potovanja

41.  vztraja, da mora biti ob upoštevanju geografskih razlik med državami članicami in v skladu z uvodno izjavo 5 uredbe, ki navaja, da je treba za dobrobit živali „čim bolj omejiti dolge vožnje živali“, ter z uvodno izjavo 18, ki navaja, da so dolge vožnje verjetno bolj škodljive za dobrobit živali kot kratke, čas potovanja za vse živali, ki se prevažajo, čim krajši;

42.  poudarja, da je treba pri času prevoza živali, vključno s časom natovarjanja in raztovarjanja, upoštevati veterinarske nasvete za posamezne vrste, ne glede na to, ali gre za prevoz po kopnem, morju ali zraku;

43.  obžaluje kršitve uredbe zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe posebnih pravil o neodstavljenih živalih, kot so teleta, jagnjeta, kozlički, žrebički in pujski, ki se še hranijo z mlekom, ter poziva k uvedbi natančnejših ukrepov za zagotovitev popolne zaščite dobrobiti teh živali med prevozom;

44.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo neodstavljene živali raztovorjene za najmanj eno uro, da bi jih oskrbeli z elektroliti ali mlečnim nadomestkom, in da niso na poti skupaj več kot osem ur;

45.  poziva Komisijo, naj pripravi opredelitev neodstavljene živali glede na vrsto in omeji potovanja neodstavljenih živali na največ 50 km razdalje in največ 1,5 ure trajanja vožnje, saj je težko zagotoviti dobrobit teh živali med prevozom;

46.  opozarja, da so v dokumentih za načrtovanje prevoza pogosto navedena le krajevna imena brez točnih naslovov točk za kontrolo in oskrbovanje ter zbirnih centrov, kar precej otežuje nadzor;

47.  ob upoštevanju resolucije Parlamenta z dne 12. decembra 2012 poziva h kar največjemu možnemu skrajšanju časa potovanja živali ter izogibanju dolgim in zelo dolgim potovanjem ter potovanjem izven meja EU, in sicer z uporabo alternativnih strategij, kot so gospodarsko donosne in pravično razporejene lokalne ali mobilne klavnice v bližini živinorejskih kmetij, spodbujanje kratkih distribucijskih poti in neposredne prodaje, nadomestitev, kadar je mogoče, prevoza plemenskih živali z uporabo semena ali zarodkov, prevoz živalskih trupov in mesnih izdelkov, pa tudi z zakonodajnimi in nezakonodajnimi pobudami v državah članicah, da se omogoči zakol na kmetiji; poziva Komisijo, naj jasno opredeli krajši čas potovanja, kot je ustrezno, za prevoz različnih vrst živih živali ter za prevoz neodstavljenih živali;

48.  ugotavlja, da so zaradi številnih zahtev ter spreminjajočih se tržnih razmer in odločitev, kar zadeva politike, majhne klavnice postale gospodarsko nedonosne, kar je povzročilo skupno zmanjšanje njihovega števila; poziva Komisijo in lokalne organe v državah članicah, naj po potrebi podpirajo in spodbujajo možnosti za zakol na kmetiji, gospodarsko donosne lokalne ali mobilne klavnice ter obrate za predelavo mesa v državah članicah, da bi živali zaklali čim bližje kraju reje, kar bi obenem omogočilo ohranjanje delovnih mest na podeželju; poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta strategijo za prehod na bolj regionalen model živinoreje, kjer se živali skotijo, pitajo in zakoljejo v isti regiji, kjer je to ob upoštevanju geografskih razlik izvedljivo, namesto da se prevažajo na zelo dolge razdalje;

49.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko spodbudili kmete, klavnice in mesnopredelovalno industrijo, da bodo živali poslali v najbližjo klavnico, da se preprečijo dolgotrajni prevozi živali in zmanjšajo emisije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem spodbuja inovativne rešitve, kot so mobilne klavnice, obenem pa zagotovi visoke standarde dobrobiti živali;

50.  meni, da v določenih primerih zmanjšanje dovoljenega trajanja voženj, kot je trenutno navedeno v poglavju V Priloge 1 k uredbi, ne bi bilo izvedljivo, zato bi bilo treba razmisliti o primerih, v katerih geografske okoliščine in podeželska izoliranost zahtevata prevoz živih živali po kopnem in/ali morju za nadaljnjo proizvodnjo ali zakol;

51.  poziva države članice, naj pri ugotovitvi neprimernosti za prevoz po potrebi omogočijo nujni zakol kar v obratih za rejo in pitanje živali, če ni učinkoval noben ukrep prve pomoči, da bi preprečili nepotrebno trpljenje živali;

52.  ugotavlja, da lahko družbena in ekonomska vrednost živali vpliva na kakovostno raven prevoza; poudarja, da so standardi prevoza za plemenske živali v konjereji zelo visoki;

53.  poziva Komisijo, naj glede na posledice, ki jih ima prevoz živih živali na okolje, dobrobit živali in zdravje, razvije strategijo, s katero bi zagotovila prehod s prevoza živih živali na večinsko trgovino z mesom in trupi ter zarodnim materialom; meni, da mora vsaka tovrstna strategija obravnavati gospodarske dejavnike, ki vplivajo na odločitev o prevozu živih živali; poziva Komisijo, naj v to strategijo vključi prevoz v tretje države;

54.  poziva države članice, naj omogočijo, da bodo klavnice lahko imele programe za ritualni zakol živali, glede na to, da je velik del izvoza živih živali namenjen na trge Bližnjega vzhoda;

55.  priznava sedanje izkrivljanje trga zaradi različnih dajatev za žive živali in meso, kar močno spodbuja trgovino z živimi živalmi; poziva Komisijo in njene trgovinske partnerje, naj pregledajo to izkrivljanje z namenom zmanjšanja trgovine z živimi živalmi in nadomestitve te trgovine s trgovino z mesom, kjer je to potrebno;

56.  opozarja, da je v skladu z veljavno uredbo po najdaljšem dovoljenem času prevoza domačih kopitarjev in domačega goveda, ovac, koz in prašičev že zdaj obvezen počitek na odobrenih kontrolnih točkah, če prevoz traja dlje kot osem ur;

Dobrobit živali

57.  poziva pristojne organe držav članic, naj zagotovijo, da bodo na izstopnih točkah EU prisotni uradni veterinarji, ki preverjajo, ali so živali sposobne za nadaljevanje prevoza in ali vozila in/ali plovila izpolnjujejo zahteve iz uredbe; ugotavlja zlasti, da člen 21 uredbe določa, da morajo veterinarji pregledati vozila, preden ta zapustijo EU, da bi zagotovili, da niso prenatrpana, imajo prostor z zadostno višino, steljo in zadostno količino krme in vode ter da naprave za prezračevanje in napajanje delujejo pravilno;

58.  spodbuja uporabo načrtov izrednih ukrepov za vsa potovanja, kot so nadomestni tovornjaki in centri za ukrepanje v nepredvidljivih razmerah, da bi se lahko prevoznik učinkovito odzval na izredne razmere in zmanjšal vpliv zamude ali nesreče na živali, ki se prevažajo za razplod ali zakol, kot se od prevoznikov za dolgotrajne prevoze že zahteva v skladu z uredbo;

59.  vztraja, da bi morala zakonodaja o dobrobiti živali temeljiti na znanosti in najnovejši tehnologiji; obžaluje, da Komisija kljub jasnim priporočilom Evropske agencije za varnost hrane in zahtevi Parlamenta iz resolucije iz leta 2012 pravil o prevozu živali ni posodobila z najnovejšimi znanstvenimi dokazi; zato poziva Komisijo, naj posodobi pravila, ki obravnavajo specifične potrebe, na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in tehnologije, zlasti glede dejavnikov, kot so zadostno prezračevanje in nadzor temperature in vlažnosti s klimatskimi napravami v vseh vozilih, ustrezni sistemi napajanja in dovajanja tekoče krme, zlasti za neodstavljene živali, manjša gostota živali in predpisana zadostna minimalna stojna višina, ter naj se vozila prilagodijo potrebam različnih vrst; poudarja, da je agencija EFSA v svojem mnenju sklenila, da imajo pri dobrem počutju živali poleg trajanja vožnje vlogo tudi drugi vidiki, kot so ustrezno natovarjanje in raztovarjanje ter zasnova vozila;

60.  je zaskrbljen zaradi prevozov, med katerimi živali pijejo onesnaženo vodo, ki je neprimerna za uporabo, ali ne morejo dostopati do vode zaradi nepravilnega delovanja ali neustrezne namestitve naprav za napajanje; poudarja, da bi morali zagotoviti, da imajo vozila, ki se uporabljajo za prevoz živih živali, zadostno količino vode za ves čas trajanja vožnje in da je ta količina ustrezna glede na specifične zahteve živali, ki se prevažajo, in njihovo število;

61.  pozdravlja zavezanost Komisije oblikovanju kazalnikov, ki bodo temeljili na dobrobiti živali, da bi spodbujali dobrobit živali pri prevozu; meni, da bi morala Komisija te kazalnike razviti brez odlašanja, da bi jih lahko uporabili kot dopolnilo sedanjim zakonodajnim zahtevam;

62.  poziva Komisijo, naj se pri prihodnji reviziji zakonodaje o dobrobiti živali med prevozom opre na objektivne in znanstveno utemeljene kazalnike, da bi preprečili samovoljne odločitve, ki bi imele neupravičene ekonomske učinke na živinorejski sektor;

63.  vztraja na stališču, da so v skladu s pravom EU kmetje zakonsko odgovorni, da zagotovijo, da njihovim živalim med prevozom ne bodo povzročeni nobena poškodba, škoda ali nepotrebno trpljenje;

64.  poudarja, da so kršitve pogosto povezane z neustreznostjo sistemov za prezračevanje v vozilih za cestni prevoz živih živali na dolge razdalje in da v takih primerih živali pogosto stojijo v premajhnih prostorih z ekstremnimi temperaturami, mnogo višjimi od tistih, ki jih dovoljuje uredba;

65.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v vseh državah članicah živali pred obrednim verskim zakolom omamijo;

66.  obžaluje dejstvo, da pregrajeni prostori, namenjeni živalim, ne zagotavljajo vedno dovolj prostora za ustrezno prezračevanje notranjosti vozil in da je onemogočeno naravno gibanje živali, zaradi česar so živali pogosto dolgo časa prisiljene stati v nenaravnem položaju, kar je očitna kršitev tehničnih specifikacij iz člena 6 in točke 1.2 poglavja II Priloge I k uredbi;

67.  meni, da je treba obvezno zagotoviti prisotnost veterinarjev na krovu ladij, ki se uporabljajo za prevoz živih živali, poročati in voditi evidenco o številu živali, ki so poginile med potovanjem, ter pripraviti načrte za nujne primere za obvladovanje razmer na morju, ki lahko negativno vplivajo na dobrobit živali, ki se prevažajo;

68.  ugotavlja, da kmetje, prevozniki in pristojni organi v vseh državah članicah različno razlagajo in izvršujejo Uredbo (ES) št. 1/2005, zlasti glede primernosti živali za prevoz; poziva Komisijo, naj revidira uredbo, da bi določila podrobnejše zahteve za prevoz, kjer je to potrebno; poziva Komisijo in države članice, naj v okviru enakih konkurenčnih pogojev zagotovijo, da se bo v prihodnosti uredba izvrševala in izvajala usklajeno in enotno po vsej Uniji, zlasti glede primernosti živali za prevoz;

69.  poziva Komisijo, naj razvije celovito funkcionalno opredelitev, kaj je primernost živali za prevoz, in pripravi praktične smernice za ocenjevanje primernosti živali za prevoz; poziva države članice, naj zagotovijo dejavnosti ozaveščanja in informiranja, vključno s temeljitim, rednim in obveznim usposabljanjem, izobraževanjem in izdajanjem potrdil o odobritvi za voznike, prevoznike, trgovce, zbirne centre, klavnice, veterinarje, mejne uradnike ter vse druge izvajalce, vključene v prevoz živali, da bi zmanjšali visoke ravni kršitev zahtev o primernosti živali za prevoz; poziva izvajalce, naj zagotovijo temeljito usposabljanje za voznike in spremne osebe v skladu s Prilogo IV k uredbi;

70.  poziva k strogemu nadzoru, da bi preprečili prevoz bolnih, šibkih, majhnih živali, doječih in brejih živali ter samic, ki še niso pripravljene za odstavitev;

71.  poudarja, da v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 že velja obveznost, da se živalim med prevozom na dolge razdalje v primernih časovnih razmikih zagotovijo voda, krma in počitek, ki ustrezajo njihovi vrsti in starosti; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovitejše spremljanje, da bi zagotovila, da vse države članice v celoti in harmonizirano izpolnjujejo te pravne zahteve;

72.  poudarja, da morajo države članice zagotoviti ustrezno organiziran prevoz živali, ob upoštevanju vremenskih razmer in vrste prevoza;

73.  poudarja, da mora organizator, kadar je treba živali raztovoriti v tretji državi zaradi 24-urnega počitka, določiti prostor za počitek z objekti, ki so enakovredni objektom kontrolne točke EU; poziva pristojne organe, naj redno pregledujejo te objekte in naj ne potrdijo dnevnikov vožnje, če ni potrjeno, da ima predlagani kraj počitka objekte, enakovredne objektom EU;

74.  poziva države članice, naj zagotovijo, da načrtovanje prevozov vključuje dokazila o rezervacijah na kontrolnih točkah, vključno s krmo, vodo in svežo steljo; poziva Komisijo, naj opredeli zahteve za lokacije počivališč in objekte na njih;

75.  priznava, da imajo nižja gostota živali in pogostejši postanki, da si živali lahko odpočijejo, negativni gospodarski učinek na prevoznike, kar lahko vpliva na pravilno ravnanje s prevažanimi živalmi; poziva Komisijo, naj spodbuja pravilno ravnanje z njimi;

76.  poziva države članice, naj v obratih poskrbijo za izboljšanje vodenja evidenc, kar zadeva čas brejosti;

77.  poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenih dognanj oblikuje smernice v zvezi z vodo za živali, ki se prevažajo v kletkah, in pogoji za prevoz piščancev, ki bodo spodbujale visoko stopnjo dobrobiti živali;

78.  poudarja, da morajo države članice za živali na koncu življenjskega in proizvodnega cikla najti rešitve, ki bodo ustrezne z vidika njihove dobrobiti;

Ekonomska pomoč

79.  poziva k širši uporabi ukrepa za razvoj podeželja „plačila za dobrobit živali“ iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013(13), ki zagotavlja podporo visokim standardom dobrobiti živali, ki so višji od obveznih standardov, ki se uporabljajo;

80.  poziva, naj se pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike ohrani in okrepi povezava med plačili SKP in izboljšanimi pogoji za dobrobit živali, ki v celoti spoštujejo standarde iz Uredbe (ES) št. 1/2005 ali jih presegajo;

81.  poziva, da je treba podpreti ukrepe za enakomerno porazdelitev klavnic v državah članicah, ki zagotavlja, da se upošteva število živali v določeni regiji;

Tretje države

82.  je zaskrbljen zaradi stalnih poročil o težavah na področju prevoza in dobrobiti živali v določenih tretjih državah; ugotavlja, da zakol v nekaterih tretjih državah, v katere se pošiljajo živali iz EU, vključuje skrajno in dolgotrajno trpljenje ter da se pri tem redno kršijo mednarodni standardi OIE o dobrobiti pri zakolu; ob priznavanju, da je povpraševanje v tretjih državah pogosto po živih živalih, poziva Komisijo in države članice, naj, kadar je to mogoče, namesto prevoza živih živali v tretje države spodbujajo prehod na prevoz mesa ali trupov, namesto prevoza plemenskih živali pa prevoz semena ali zarodkov;

83.  je zelo kritičen do statističnih podatkov Komisije o spoštovanju uredbe pri prevozu živih živali v tretje države in poudarja, da so bili ti podatki obdelani brez sistematičnih pregledov vozil za tovrstni prevoz;

84.  zahteva, naj Komisija v dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami zahteva spoštovanje predpisov o dobrobiti živali EU ter naj se v okviru Mednarodne trgovinske organizacije zavzema za mednarodno razširitev določb Unije s tega področja;

85.  obžaluje, da standardi, ki jih dosegajo določene tretje države, niso tako visoki kot v Uniji; poziva Komisijo, naj zaostri sedanje zahteve do trgovinskih partnerjev Unije, zlasti glede trgovine z živalmi in prevoza živali, da bodo vsaj tako stroge kot standardi EU; poziva države članice, ki izvažajo v tretje države, naj sodelujejo z lokalnimi oblastmi za izboljšanje standardov dobrobiti živali;

86.  poziva k doslednemu in polnemu spoštovanju sodbe Sodišča EU iz leta 2015 v zadevi C-424/13, v kateri je razsodilo, da mora prevoznik za to, da pristojni organ odobri prevoz živali, ki vključuje dolgo vožnjo in se začne na ozemlju EU in nadaljuje zunaj njega, predložiti stvaren in točen dnevnik vožnje, v katerem je upoštevana napovedana temperatura; poziva pristojne organe, naj ne odobrijo dnevnikov vožnje, kadar je treba v skladu s sodbo Sodišča živali raztovoriti za 24 ur počitka v državi, ki ni članica EU, razen če je organizator za ta počitek določil kraj z objekti, enakovrednimi tistim na kontrolnih točkah; v zvezi s tem opozarja tudi, da je edini obstoječi seznam bivalnih prostorov za živali na poteh v tretjih državah iz leta 2009, na njem pa pogosto ni naveden točen naslov, kar precej otežuje izvajanje potrebnih inšpekcijskih pregledov v skladu s pravom EU; poziva uradne veterinarje na izhodnih točkah, naj v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 pred izstopom vozil iz EU preverjajo, ali so upoštevane določbe uredbe;

87.  s tem v zvezi opozarja tudi na predlog Komisije za direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (žvižgači) (COM(2018)0218), zlasti v zvezi z veterinarskimi pregledi;

88.  obžaluje pogosto dolgotrajne zamude na mejah in opozarja na bolečino in stisko živali, ki jih te zamude povzročajo; poziva države članice, ki mejijo na tretje države, naj zagotovijo prostore za počitek, kjer bo mogoče živali v primeru zamud raztovoriti in kjer se jim bodo zagotovili krma, voda, počitek in veterinarska oskrba, tako da bo mogoče dnevnike voženj ustrezno izpolniti, in naj na carinah odprejo namenske hitre pasove za prevoze živali z zadostnim številom osebja, da bi skrajšali čakalne dobe, pri čemer pa se kakovost sanitarnih in carinskih pregledov na mejah ne sme znižati; nadalje poziva države članice k boljšemu sodelovanju pri načrtovanju prevoza živali, da bi preprečili hkratni prihod prevelikega števila vozil na mejne kontrole;

89.  poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje in komunikacijo med pristojnimi organi vseh držav članic in tretjih držav, vključno z nadaljnjo medsebojno pomočjo in pospešeno izmenjavo informacij, da bi z zagotavljanjem, da izvozniki v celoti izpolnijo upravne zahteve, zmanjšali težave v zvezi z dobrobitjo in boleznimi živali, ki so povezane s slabim upravljanjem; poziva Komisijo, naj se na mednarodni ravni zavzema za dobrobit živali in izvaja pobude za ozaveščanje v državah, ki niso članice EU;

90.  poziva Komisijo, naj izvaja pritisk na tranzitne države, ki uvajajo birokratske in varnostne ovire, zaradi katerih se po nepotrebnem zavleče prevoz živih živali;

91.  poziva države članice in Komisijo, naj zlasti namenijo pozornost kršitvam obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali med potovanjem po plovnih poteh in morju v tretje države in ocenijo morebitne kršitve zakonodaje, kot je prepovedan izpust mrtvih živali s plovil v Sredozemsko morje (pri čemer se pogosto odrežejo ušesne znamke), do katerega prihaja, ker odstranitev v namembnih pristaniščih pogosto ni mogoča;

92.  opozarja na Sklep Sveta 2004/544/ES o podpisu Evropske konvencije o zaščiti živali v mednarodnem prevozu(14), na podlagi katerega lahko prevoz poteka: med dvema državama članicama prek ozemlja države nečlanice, med državo članico in državo nečlanico ali neposredno med državama članicama;

93.  poudarja, da bi bilo treba, če standardi za prevoz in dobrobit živali v tretjih državah niso usklajeni s standardi EU ali če njihovo izvrševanje ne zagotavlja popolne skladnosti z uredbo, za prevoz živih živali v tretje države sklepati dvostranske sporazume, da bi premostili razlike v standardih, v nasprotnem primeru pa bi morali tovrstne prevoze prepovedati;

94.  opozarja države članice, da lahko po veljavni sodni praksi(15) uvedejo strožje nacionalne predpise za varstvo živali pri prevozu, če so ti v skladu z glavnim ciljem Uredbe (ES) št. 1/2005;

95.  poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobrih praks in enakih regulativnih ukrepov s tretjimi državami na področju prevoza živih živali;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču, Evropski agenciji za varnost hrane ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 3, 5.1.2005, str. 1.
(2) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/621853/EPRS_STU(2018)621853_EN.pdf
(3) UL C 434, 23.12.2015, str. 59.
(4) EFSA Journal, 2011:9(1):1966.
(5) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 116.
(6) Sodba Sodišča Evropske unije (peti senat) z dne 23. aprila 2015, Zuchtvieh-Export GmbH proti Stadt Kempten, C-424/13, ECLI:EU:C:2015:259.
(7) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 31/2018 z dne 14. novembra 2018 z naslovom Dobrobit živali v EU: zmanjševanje vrzeli med ambicioznimi cilji in izvajanjem v praksi.
(8) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/1966
(9) UL 121, 29.7.1964, str. 1977.
(10) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.
(11) Končno poročilo o reviziji, opravljeni na Nizozemskem od 20. februarja 2017 do 24. februarja 2017, da bi se ocenila dobrobit živali med prevozom v države, ki niso članice EU, Evropska komisija, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane, 2017.
(12) Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“).
(13) UL L 347, 20.12.2013, str. 347.
(14) UL L 241, 13.7.2004, str. 21.
(15) Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. oktobra 2004 v zadevi C-113/02, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, in sodba Sodišča (tretji senat) z dne 8. maja 2008 v zadevi C-491/06, Danske Svineproducenter.

Zadnja posodobitev: 15. februar 2019Pravno obvestilo