Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2109(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0059/2019

Predložena besedila :

A8-0059/2019

Razprave :

PV 14/02/2019 - 7
CRE 14/02/2019 - 7

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.19

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0133

Sprejeta besedila
PDF 162kWORD 55k
Četrtek, 14. februar 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Krepitev konkurenčnosti notranjega trga z razvojem carinske unije EU in njenega upravljanja
P8_TA-PROV(2019)0133A8-0059/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2019 o krepitvi konkurenčnosti notranjega trga z razvojem carinske unije EU in njenega upravljanja (2018/2109(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(1) in z njo povezanega delegiranega akta (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2015/2446 z dne 28. julija 2015)(2), izvedbenega akta (Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 z dne 2. novembra 2015)(3), prehodnega delegiranega akta (Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/341 z dne 17. decembra 2015)(4) in delovnega programa (Izvedbeni sklep Komisije (EU) št. 2016/578 z dne 11. aprila 2016)(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (COM(2018)0085),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o razvoju carinske unije EU in njenega upravljanja (COM(2016)0813),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o prvem dvoletnem poročilo o napredku pri razvoju carinske unije EU in njenem upravljanju (COM(2018)0524),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o drugem poročilu o napredku pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju (COM(2018)0549),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji za carinski sistem informacijske tehnologije (COM(2018)0178),

–  ob upoštevanju stališča Evropskega parlamenta pri prvi obravnavi predloga Evropske komisije o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (COM(2013)0884),

–  ob upoštevanju Odločbe št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino(6),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o reševanju izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU(7),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju carinskega zakonika Unije in pooblastila za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 284 zakonika (COM(2018)0039),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z dne 5. decembra 2017 z naslovom Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 26/2018 z naslovom Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT – kje so bili problemi?,

–  ob upoštevanju poročila Sveta 11760/2017 o napredku pri boju proti goljufijam na področju trošarin,

–  ob upoštevanju poročila Europola in Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o stanju na področju ponarejanja in piratstva v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0059/2019),

A.  ker je carinska unija, ki letos obeležuje 50 let obstoja, eden od temeljev Evropske unije in eden večjih trgovinskih združenj na svetu in ker je popolnoma delujoča carinska unija bistvenega pomena za dobro delovanje enotnega trga in nemoteno trgovino v EU ter je bistven del skupne trgovinske politike do tretjih držav v interesu podjetij in državljanov Unije, pa tudi v interesu njene kredibilnosti, saj carinska unija zagotavlja močno pozicijo pri pogajanju o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami;

B.  ker morajo carinski organi vzdrževati potrebno ravnovesje med omogočanjem zakonite trgovine, carinskimi kontrolami, zasnovanimi za zaščito varnosti Unije in njenih državljanov, zaupanjem potrošnikov v blago, ki vstopa na enotni trg, ter finančnimi in komercialnimi interesi Unije, hkrati pa so odgovorni za izvajanje več kot 60 pravnih aktov, tudi carinskega zakonodajnega okvira, za boj proti nezakoniti trgovini in tihotapljenju ter za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta;

C.  ker je standardizacija carinskih informacij in postopkov ključnega pomena za poenotenje nadzorov, zlasti kar zadeva pojave, kot so nepravilna razvrstitev ter podcenitev uvozov in napačno poročanje o poreklu blaga, kar škoduje vsem gospodarskim subjektom, zlasti pa za mala in srednja podjetja;

D.  ker sta uvoz in izvoz Evropske unije leta 2017 dosegla 3700 milijard evrov in ker zbrane carine predstavljajo 15 % njenega proračuna;

E.  ker je zato izvajanje carinskega zakonika Unije bistvenega pomena za varovanje lastnih virov Unije, zlasti carin, in nacionalnih interesov, kar zadeva davke, pa tudi za zagotavljanje varnosti evropskih potrošnikov in poštene konkurence na notranjem trgu;

F.  ker carinski zakonik Unije predvideva vzpostavitev elektronskih sistemov, potrebnih za njegovo uporabo, do 31. decembra 2020; ker se je digitalizacija carinskih postopkov začela že leta 2003 in je bila uvedena leta 2008 s sprejetjem Uredbe (ES) št. 450/2008 z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (modernizirani carinski zakonik)(8) in s sprejetjem odločbe o e-carini št. 70/2008/ES (odločba o e-carini);

G.  ker digitalizacija carine še poteka, saj je več kot 98 % današnjih carinskih deklaracij elektronskih in se v elektronskih sistemih že obdelujejo naslednja carinska področja: tranzit (NCTS), nadzor izvoza (ECS), varnostni podatki (ICS), obvladovanje tveganj (CRMS), registracijske in identifikacijske številke gospodarskih subjektov (EORI), odobritve (CDS), pooblaščeni gospodarski subjekti (AEO), zavezujoče tarifne informacije (EBTI), kvote in tarife (QUOTA), avtonomne tarifne opustitve, kombinirana nomenklatura (TARIC), nadzor uvoza in izvoza (SURV2) ter sistem registriranih izvoznikov za potrdila o poreklu (REX);

H.  ker je namen programa za carino, predlaganega v okviru večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, podpreti delovanje carinskih organov držav članic in sodelovanje med njimi;

I.  ker izstop Združenega kraljestva iz EU pomeni izziv za pravilno delovanje carinske unije;

J.  ker bo uvedba osrednjih elektronskih sistemov, potrebnih za popolno izvajanje carinskega zakonika Unije, odložena na 31. december 2020;

K.  ker orodje carinske unije za merjenje učinkovitosti deluje tako, da ocenjuje delovanje carinske unije na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti na več področjih, na primer pri varstvu finančnih interesov, zagotavljanju varnosti in zaščite državljanov EU in pri ocenjevanju, koliko carina prispeva k rasti in konkurenčnosti EU;

L.  ker je upravljanje programa Carina 2020 in s tem tudi delo na področju informacijske tehnologije deljeno, in sicer med Komisijo, državami članicami in predstavniki komercialnih interesov v najrazličnejših strukturah odločanja, povečanje njihovega števila pa negativno vpliva na učinkovitost programa in vodenje informacijskotehnoloških projektov;

M.  ker je treba po zaključku sedanjega programa Carina 2020 in po analizi stroškov in koristi različnih možnosti, ki bodo na voljo, prenoviti upravljanje programov za carino;

1.  opozarja na delo, ki ga vsak dan opravljajo carinski organi držav članic in službe Komisije, ki si prizadevajo za varovanje notranjega trga pred nepošteno konkurenco v obliki ponarejenih in dampinških proizvodov, za spodbujanje trgovine in zmanjšanje upravnih bremen, pobirajo prihodke za nacionalne proračune in proračun Unije ter ščitijo prebivalce pred terorističnimi grožnjami, grožnjami za zdravje ter okoljskimi in drugimi grožnjami;

2.  opozarja, da je carinska unija eden prvih dosežkov EU in nedvomno ena njenih glavnih zgodb o uspehu, saj je podjetjem s sedežem v Uniji omogočila prodajo blaga in naložbe v vsej Uniji, odpravo notranjih meja in konkuriranje z vsem svetom; poudarja, da enotnega trga EU ne bi bil moglo biti, če carinska unija ne bi omogočala brezcarinskega okolja in nadzorovala uvoza in izvoza;

3.  poudarja, da je popolnoma delujoča carinska unija bistvena za zagotovitev verodostojnosti in moči pogajalskega stališča EU pri sklepanju novih trgovinskih sporazumov; poudarja, da učinkovita carinska unija EU pomaga olajšati zakonito trgovino in zmanjšati upravno breme za zakonite trgovce, kar je pomembno za razvoj konkurenčnih podjetij; poudarja, da je pomembno zagotavljati učinkovit nadzor, med drugim s spodbujanjem sodelovanja s carinskimi organi tretjih držav, ter preprečevati nepotrebne ovire za zakonito trgovino;

4.  poudarja, da je odločilnega pomena, da z reformo informacijske infrastrukture v vsej Uniji ustvarimo nemotene carinske postopke; meni, da bi lahko digitalizacija povečala preglednost in dostopnost pri izmenjavi informacij in plačilu carine, zlasti za mala in srednja podjetja ter gospodarske subjekte v tretjih državah, ter da ponuja priložnosti za poenostavitev carinskih pravil in postopkov;

5.  se zaveda razlik v ravni in kakovosti kontrol, carinskih postopkov in politik sankcij na različnih vstopnih točkah EU v carinsko unijo, kar izkrivlja trgovinske tokove ter na trgu spodbuja iskanje najugodnejše zakonodaje, s tem pa ogroža celovitost enotnega trga; ob tem odločno poziva Komisijo in države članice, naj se spoprimejo s tem vprašanjem;

6.  spodbuja Komisijo, naj poveča prizadevanja za oblikovanje integrirane carinske točke EU „vse na enem mestu“, ki bi podjetjem pomagala vložiti vse potrebne informacije in dokumente na enem mestu, tako da bodo lahko izpolnila vse predpisane zahteve za uvoz, izvoz in tranzit blaga;

7.  želi opozoriti, da bo Združeno kraljestvo po izstopu postalo tretja država, tako da se bodo zunanje meje EU spremenile, in poudarja, da proces izstopa ne bi smel negativno vplivati na razvoj carine EU in njeno upravljanje;

Digitalizacija carinskih postopkov

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zasnujejo učinkovitejši, stroškovno ugodnejši in smotrnejši pristop k upravljanju informacijskotehnoloških sistemov za carinske organe; poziva predvsem k natančnejši in bolj realistični oceni, koliko časa in virov bo potrebnih za to in kolikšen bo domet posameznih tovrstnih projektov, ki bodo pomagali digitalizirati carinske postopke;

9.  obžaluje, da je izvajanje novih informacijskih sistemov za carinsko unijo prizadela vrsta zamud, zaradi katerih je Komisija Parlament in Svet prosila za podaljšanje prehodnega obdobja po roku 2020, določenem v carinskem zakoniku Unije; obžaluje tudi, da je Komisija predložila nepopolne informacije, da bi utemeljila to podaljšanje, predvsem kar zadeva njeno odgovornost in odgovornost držav članic, saj tako Evropski parlament ne more ustrezno izvrševati proračunskega in političnega nadzora;

10.  poudarja, da, če mora biti do decembra 2020 pripravljenih 75 % evropskega deleža informacijskih sistemov, potrebnih za začetek uporabe carinskega zakonika Unije, to ne pomeni, da bo do tega datuma pripravljenih 75 % informacijskih sistemov, saj 25 % informacijskih sistemov sestavljajo nacionalni deleži, za katere so pristojne države članice in pri katerih prihaja do zaostankov;

11.  meni, da morata Komisija in Sveta nujno in prednostno poskrbeti, da se carinski zakonik začne uporabljati in digitalizacija carinskih postopkov zaključi do novega roka; zato poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse, da preprečijo dodatne zamude; meni, da je za vzpostavitev informacijske arhitekture potrebnih 17 informacijskih orodij, kar pomeni obsežno finančno breme in obremenitev v smislu človeških virov; meni, da je treba preprečiti podvajanje prizadevanj pri upravljanju informacijskih projektov v državah članicah in pri Komisiji;

12.  poziva Komisijo, naj posodobi časovni razpored svojega delovnega programa v zvezi s carinskim zakonikom Unije in pri tem upošteva podaljšanje prehodnega obdobja, ki ga je Komisija predlagala(9) v odobritev Evropskemu parlamentu in Svetu; poziva Parlament in Svet, naj si prizadevata za hitro sprejetje tega podaljšanja ob upoštevanju pogojev, ki so potrebni za uspešno vzpostavitev carinske informacijske infrastrukture, brez poseganja v celovite varnostne preskuse, tako da morebitni problemi ne bi ogrozili kontrol blaga, ki jih opravljajo carinski organi držav članic; poudarja, enako kot Evropsko računsko sodišče, da imajo enaki vzroki enak učinek, zato je posodobitev strateškega večletnega načrta iz leta 2017 z osredotočanjem na začetek uporabe šestih informacijskih sistemov v istem letu velik izziv in veliko tveganje, da bodo tudi podaljšani roki prekoračeni in bi bilo treba rok za izvajanje carinskega zakonika Unije dodatno podaljšati po letu 2025;

13.  poziva Komisijo, naj posodobi svoj večletni strateški načrt in projekte razporedi skozi prehodno obdobje, da se ne bi vse začetno uvajanje zgostilo na koncu tega obdobja, in določi vmesne roke, tudi za države članice;

14.  poziva Komisijo, naj ne spreminja pravnih in tehničnih specifikacij, sprejetih za 17 informacijskih orodij, saj obseg projektov in čas, ki je potreben za njihovo uvedbo, nista skladna s stalnim tehnološkim razvojem in z neizogibnimi zakonodajnimi in regulativnimi spremembami, do katerih bo prišlo v tem obdobju;

15.  želi opomniti, da Računsko sodišče trdi, da je Komisija vedela za zamude, a tega pri svojem uradnem poročanju ni navedla, tako da deležniki (na primer Evropski parlament, druge institucije EU, ki niso zastopane v strukturi upravljanja programa Carina 2020, ter zainteresirana podjetja in državljani) niso bili sproti obveščeni o tveganju zamud; zato poziva Komisijo, naj redno in pregledno poroča o izvajanju večletnega strateškega delovnega načrta in vzpostavitvi elektronskih carinskih sistemov, da ne bi ponavljali napak iz prejšnjega programskega obdobja, in naj obvešča o morebitnih prihodnjih zamudah dovolj vnaprej in ne zadnji hip ali brez pravih korektivnih ukrepov;

16.  poziva Komisijo, naj stalno ocenjuje program Carina 2020 in se ustrezno odziva na ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti na nezadostno uporabo skupin strokovnjakov, ustanovljenih v okviru tega programa, da bi bilo mogoče okrepiti sodelovanje med carinskimi službami;

17.  poudarja, da so nepretrgano spremljanje, analiza in ocena možnih učinkov sestavni del upravljanja carinske unije; je seznanjen s prizadevanji Komisije za razvoj orodja za vrednotenje uspešnosti carinske unije, s katerim bo mogoče sčasoma sistematično ocenjevati njeno uspešnost pri doseganju strateških ciljev v smislu uspešnosti, učinkovitosti in enovitosti; poziva države članice, naj podprejo dodatni razvoj tega orodja;

18.  Komisiji predlaga, da bi moralo to orodje ocenjevati uspešnost carinskih kontrol tudi v smislu potenciala za digitalizacijo in tokov podatkov, da bi postale kontrole še učinkovitejše in da bi upoštevale tveganja, obenem pa bi zmanjšali obremenitev carinskih organov;

Upravljanje, poročila in financiranje programa Carina

19.  je seznanjen z ukrepi Komisije in držav članic za zagotovitev enotnega in doslednega začetka izvajanja carinskega zakonika, predvsem na področju usposabljanja in sprejetja smernic; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja in vire za zagotovitev celovitega izvajanja carinskega zakonika, sprejetega leta 2013, in enotnih carinskih postopkov na ravni Evropske unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt, ki bi lahko učinkovito temeljil na medsebojnih pregledih carinskih praks, na izmenjavi dobrih praks in večjem sodelovanju med carinskimi službami ter na programu usposabljanja z zadostnimi sredstvi;

20.  želi spomniti, da Komisija pripravlja enotno carinsko okence EU, v katerem bi lahko gospodarski subjekt v standardnem formatu in prek harmoniziranih dostopovnih točk vložil podatke za najrazličnejše regulativne namene (npr. veterinarsko, sanitarno ali okoljsko področje) in za več naslovnikov; poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo to pomembno delo;

21.  je seznanjen s finančno podporo iz evropskega proračuna v znesku 842 844 000 EUR v cenah iz leta 2018 za prihodnji program Carina 2021–2027; poziva, naj tudi države članice zagotovijo potrebna finančna sredstva in osebje za uvedbo nacionalnih sestavnih delov, ki so bistveni element za začetek uporabe evropskega elektronskega carinskega sistema, in poziva Komisijo, naj mu pravočasno predloži poročilo o uvedbi sestavnih delov Unije in sestavnih delov zunaj Unije, ki so jih razvile države članice;

22.  želi poudariti, da se mora carina dandanes spopadati z neverjetno povečano količino blaga, ki se prek spleta kupi zunaj EU, saj ga je treba pregledati in pobrati ustrezne dajatve, predvsem zato, ker se količina cenenega blaga, ki se uvozi v EU, vsako leto poveča za 10 do 15 %; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja v spoprijemanju s tem izzivom;

23.  poziva Komisijo, naj šele ob koncu uvajanja 17 informacijskih sistemov programa Carina 2020, povezanih s carinskim zakonikom, predlaga učinkovitejšo strukturo upravljanja za izvajanje in posodabljanje carinskih informacijskotehnoloških projektov; poudarja, da se carinski informacijski sistem srečuje z ekonomskimi, fiskalnimi in varnostnimi izzivi, zato mora sprejeta rešitev popolnoma ohraniti evropsko suverenost;

24.  poudarja, da program Carina 2021–2027, ki bo podpiral države članice, ne bo samo pomagal povečati proračunskih prihodkov EU, temveč bo jamčil tudi za varnost proizvodov, varstvo evropskih potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja EU;

Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije

25.  poudarja, da je negotovost, ki jo prinaša izstopa Združenega kraljestva iz EU, za evropska podjetja velik izziv; zato poziva Komisijo in države članice, naj deležnikom posredujejo izčrpne informacije o posledicah izstopa Združenega kraljestva na področje carine in o nekaterih vrstah posrednih davkov – na primer o DDV in trošarinah;

26.  poudarja, da po izstopu Združenega kraljestva v carinskem sistemu niti na zunanjih mejah EU ne smejo ostati vrzeli, ki bi omogočale nezakonito trgovino ali izogibanje plačilu dolgov po javnem pravu, ki jih ureja pravo EU;

o
o   o

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) UL L 343, 29.12.2015, str. 1.
(3) UL L 343, 29.12.2015, str. 558.
(4) UL L 69, 15.3.2016, str. 1.
(5) UL L 99, 15.4.2016, str. 6.
(6) UL L 23, 26.1.2008, str. 21.
(7) UL C 242, 10.7.2018, str. 41.
(8) UL L 145, 4.6.2008, str. 1.
(9) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (COM(2018)0085).

Zadnja posodobitev: 15. februar 2019Pravno obvestilo