Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 12. februar 2019 - Strasbourg 
Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Slonokoščeno obalo in EU (2018–2024) ***
 Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Slonokoščeno obalo in EU (2018–2024) (resolucija)
 Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Marokom ***
 Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu ***
 Protokol k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med EU in Mehiko (pristop Hrvaške) ***
 Program EU za boj proti goljufijam ***I
 Večletni načrt za staleže rib, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
 Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
 Minimalne zahteve za ponovno uporabo vode ***I
 Odobritev in tržni nadzor kmetijskih in gozdarskih vozil ***I
 Program za enotni trg, konkurenčnost podjetij in evropsko statistiko ***I
 DDV: dokončni sistem za obdavčevanje trgovine med državami članicami *
 Strategije vključevanja Romov
 Izvajanje določb Pogodbe glede državljanstva EU
 Izvajanje določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja
 Izvajanje določb Pogodbe glede pristojnosti Parlamenta za politični nadzor nad Komisijo
 Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU
 Pravila in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic)
 Celovita evropska industrijska politika na področju umetne inteligence in robotike
 Trajnostna raba pesticidov
 Izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Slonokoščeno obalo in EU (2018–2024) ***
PDF 122kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10858/2018 – C8-0387/2018 – 2018/0267(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0063A8-0030/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10858/2018),

–  ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10856/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0387/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0030/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Slonokoščene obale.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0064.


Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Slonokoščeno obalo in EU (2018–2024) (resolucija)
PDF 133kWORD 51k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10858/2018 – C8-0387/2018 – 2018/0267M(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0064A8-0034/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10858/2018),

–  ob upoštevanju Protokola o izvajanju Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščeno obalo (2018–2024) (10856/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0387/2018),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. februarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za razvoj (A8-0034/2019),

A.  ker sta se Komisija in vlada Slonokoščene obale pogajali o novem sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo) in protokolu o izvajanju za šestletno obdobje;

B.  ker je splošni cilj sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo okrepiti sodelovanje na področju ribištva med EU in Slonokoščeno obalo, kar je v interesu obeh strani, s spodbujanjem trajnostne ribiške politike in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Slonokoščene obale;

C.  ker je koriščenje ribolovnih možnosti v okviru prejšnjega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo v povprečju znašalo 79 %, kar je številka, ki se na splošno šteje za dobro; ker v tem obdobju plovila s parangalom niso izkoristila razpoložljivih ribolovnih možnosti;

D.  ker dejstvo, da se sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo sklepajo eden za drugim, pomaga gospodarstvu Slonokoščene obale, saj se uporabljajo lokalni pomorščaki ter pristanišče in zmogljivosti za konzerviranje v Abidžanu, upošteva se prilov plovil EU za ribolov tunov s potegalko, lokalne zmogljivosti za spremljanje pa so se okrepile (čeprav se šteje, da so na splošno skromne);

E.  ker bi moral sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo spodbujati učinkovitejši trajnostni razvoj ribiških skupnosti Slonokoščene obale ter povezanih industrij in dejavnosti; ker mora biti podpora, ki se zagotavlja na podlagi Protokola, v skladu z nacionalnimi razvojnimi načrti, zlasti s strateškim načrtom za razvoj živinoreje, ribištva in akvakulture (PSDEPA), in z akcijskim načrtom za modro rast, zasnovanim z Združenimi narodi za povečanje proizvodnje in profesionalizacijo sektorja, da bi se zadovoljile potrebe prebivalstva po hrani in zaposlovanju; ker v skladu z zgoraj navedenim strateškim načrtom doseganje teh ciljev zahteva proračun v višini več kot 140 milijonov EUR;

F.  ker EU prek Evropskega razvojnega sklada prispeva za Slonokoščeno obalo večletni proračun v višini 273 milijonov EUR, s poudarkom med drugim na infrastrukturi, zdravju in humanitarni pomoči;

1.  meni, da ima sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo dva enako pomembna cilja: (1) zagotavljanje ribolovnih možnosti za plovila EU v izključni ekonomski coni Slonokoščene obale na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in brez poseganja v ukrepe za ohranjanje in upravljanje regionalnih organizacij, katerih članica je Slonokoščena obala, predvsem konvencije ICCAT, ali prekoračitev razpoložljivega presežka; in (2) spodbujanje sodelovanja med EU in Slonokoščeno obalo, da bi se zagotovila trajnostna ribiška politika in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Slonokoščene obale, ter prispevanje k trajnostnemu razvoju ribiškega sektorja Slonokoščene obale z gospodarskim, finančnim, tehničnim in znanstvenim sodelovanjem, ne da bi se posegalo v suverene odločitve Slonokoščene obale v zvezi s tem razvojem;

2.  opozarja na ugotovitve retrospektivne in prospektivne ocene protokola k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo, ki je bila opravljena septembra 2017 in v kateri je navedeno, da se je protokol k sporazumu o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za obdobje 2013–2018 na splošno izkazal kot učinkovit, uspešen, primeren za zadevne interese in skladen s sektorsko politiko Slonokoščene obale ter v veliki meri sprejemljiv za deležnike, in je priporočena sklenitev novega protokola;

3.  vztraja, da morata sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Slonokoščeno obalo ter protokol k temu sporazumu pri svojem izvajanju in morebitni spremembi in/ali prenovi upoštevati PSDEPA in akcijski načrt za modro rast in biti z njima usklajena za razvoj ribiškega sektorja Slonokoščene obale, zlasti pa bi morala:

   izboljšati upravljanje: priprava in potrditev zakonodaje ter nadaljnji razvoj načrtov upravljanja;
   okrepiti nadzor in spremljanje v izključni ekonomski coni Slonokoščene obale;
   okrepiti ukrepe za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, tudi v celinskih vodah;
   omogočati izgradnjo in/ali obnovo privezov in pristanišč, med drugim tudi pristanišča v Abidžanu;
   izboljšati pogoje v prekajevalnicah, zlasti za ženske, da bi se povečala učinkovitost sistema prekajevanja;
   prispevati k izboljšanju delovnih pogojev za ženske, ki se v prvi vrsti ukvarjajo s prilovom;
   vzpostaviti zaščitena morska območja;
   okrepiti partnerstva s tretjimi državami s sporazumi o ribištvu, zagotavljati preglednost z objavo vsebine teh sporazumov in tudi z vzpostavitvijo regionalnega programa za usposabljanje in vključevanje opazovalcev;
   omogočiti izgradnjo ribjih trgov;
   omogočiti okrepitev organizacij, ki zastopajo moške in ženske v ribiškem sektorju, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z malim ribolovom, s čimer bi se okrepile tehnične, upravne in pogajalske zmogljivosti;
   omogočiti vzpostavitev in/ali obnovo centrov za osnovno in poklicno usposabljanje, s čimer bi se povečala usposobljenost ribičev in pomorščakov;
   okrepiti znanstvene raziskovalne zmogljivosti in zmožnosti za spremljanje ribolovnih virov;
   izboljšati trajnost morskih virov na splošno;

4.  meni, da bi bila lahko pravila za zaposlovanje pomorščakov iz držav AKP za ribiška plovila EU, ki predstavljajo 20 % posadke, bolj ambiciozna; ponavlja, da je treba spoštovati načela Mednarodne organizacije dela, zlasti pa se zavzema za podpis Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 188, kar vključuje obveznost spoštovanja splošnih načel svobode združevanja in kolektivnih pogajanj delavcev ter prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju in na delovnem mestu; poziva tudi k razmisleku o zahtevah sindikatov lokalnih pomorščakov, naj se socialna varnost ter zdravstveno in pokojninsko varstvo pomorščakov iz držav AKP bolje prevedejo v prakso;

5.  meni, da bi bilo treba zbrati informacije o koristih, ki jih izvajanje protokola prinaša lokalnemu gospodarstvu (zaposlovanje, infrastruktura, socialne izboljšave);

6.  meni, da bi bilo treba izboljšati količino in natančnost podatkov o vseh ulovih (ciljnih vrstah in prilovu) in o stanju ohranjenosti ribolovnih virov ter izboljšati izvajanje financiranja sektorske podpore, da bi se lahko natančneje ocenil vpliv sporazuma na morski ekosistem in ribiške skupnosti; poziva Komisijo, naj pomaga zagotoviti, da bodo lahko organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem sporazuma, vključno s skupnim znanstvenim odborom, ki bo za to ustanovljen, delovali redno in pregledno ob sodelovanju združenj obrtnih ribičev in žensk v prekajevalnicah, sindikatov, predstavnikov obalnih skupnosti in organizacij civilne družbe Slonokoščene obale;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru politik sodelovanja in uradne razvojne pomoči, osredotočenih na Slonokoščeno obalo, upoštevajo, da se morata Evropski razvojni sklad in sektorska podpora iz tega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med seboj dopolnjevati, da bi se hitreje in učinkoviteje prispevalo h krepitvi lokalnih ribiških skupnosti in popolnemu izvajanju suverenosti Slonokoščene obale nad njenimi viri;

8.  poziva Komisijo, naj Republiko Slonokoščeno obalo spodbuja k uporabi finančnega prispevka, ki ga zagotavlja protokol, za trajnostno okrepitev ribiške industrije, spodbujanje povpraševanja po lokalnih naložbah in industrijskih projektih ter ustvarjanje lokalnih delovnih mest;

9.  poziva Komisijo, naj Parlamentu pošlje in objavi zapisnike in sklepe sej skupnega odbora iz člena 9 sporazuma, večletni sektorski program iz člena 4 protokola in ugotovitve iz letnih ocen; poziva jo tudi, naj predstavnikom Parlamenta omogoči, da se kot opazovalci udeležujejo sej skupnega odbora, in spodbuja k sodelovanju ribiške skupnosti Slonokoščene obale;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament hitro in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s Protokolom in njegovim morebitnim podaljšanjem;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Slonokoščene obale.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0063.


Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med EU in Marokom ***
PDF 121kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, priloženih Sporazumu (14367/2018 – C8-0033/2018 – 2018/0349(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0065A8-0027/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14367/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, priloženih Sporazumu (12983/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0033/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za proračun (A8-0027/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Maroko.


Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu ***
PDF 119kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu v imenu Evropske unije (10784/2018 – C8-0431/2018 – 2018/0239(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0066A8-0016/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10784/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (10788/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0431/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0016/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in ostalim pogodbenicam sporazuma.


Protokol k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med EU in Mehiko (pristop Hrvaške) ***
PDF 124kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (15383/2017 – C8-0489/2018 – 2017/0319(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0067A8-0066/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15383/2017),

–  ob upoštevanju osnutka tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o gospodarskem partnerstvu in političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi Mehiškimi državami na drugi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (15410/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2) ter členoma 207 in 211 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0489/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0066/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih mehiških držav.


Program EU za boj proti goljufijam ***I
PDF 232kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (COM(2018)0386 – C8-0236/2018 – 2018/0211(COD))
P8_TA(2019)0068A8-0064/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Večletni načrt za staleže rib, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
PDF 258kWORD 76k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže rib v zahodnih vodah in sosednjih vodah ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (COM(2018)0149– C8-0126/2018– 2018/0074(COD))
P8_TA-PROV(2019)0069A8-0310/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0149),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0126/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju uradnega obvestila vlade Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji o nameri, da izstopi iz Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0310/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008

P8_TC1-COD(2018)0074


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)  Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekal v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem izvedljivem času obnovile staleže rib vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP mora prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot določa člen 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6).

(4)  Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)  Za dosego ciljev SRP je treba sprejeti več ohranitvenih ukrepov v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. Večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), bi moral v skladu z navedenima določbama vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje nenamernega ulova ter čim večje zmanjšanje vpliva na morsko okolje, zlasti na občutljive habitate in zaščitene vrste.

(7)  Ta uredba bi morala upoštevati omejitve v zvezi z velikostjo plovil za obrtniški in obalni ribolov, ki se uporabljajo v najbolj oddaljenih regijah.

(8)  „Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno razpoložljivo znanstveno mnenje, podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodam, ki ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(9)  Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe načrta. Zato z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklepa memorandume o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, bi moralo temeljiti na tem načrtu, v njem pa bi morali biti zlasti navedeni razponi FMSY in referenčne točke za biomaso, tj. MSY Btrigger in Blim. Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v vseh drugih javno razpoložljivih znanstvenih mnenjih, med drugim na primer tudi v mnenju o mešanem ribolovu, ki ga izda zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(10)  Uredbe Sveta (ES) št. 811/2004(7), (ES) št. 2166/2005(8), (ES) št. 388/2006(9), (ES) št. 509/2007(10) in (ES) št. 1300/2008(11) določajo pravila za lovljenje severnih staležev osliča, osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka, morskega lista v Biskajskem zalivu, morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, sleda zahodno od Škotske ter trske v Kattegatu, Severnem morju zahodno od Škotske in v Irskem morju. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.

(11)  Poleg tega bi se moral tak večletni načrt uporabljati za pridnene staleže in z njimi povezano ribištvo v zahodnih vodah, ki zajemajo severozahodne in jugozahodne vode. To so somerne ribe, bokoplute, hrustančnice in škampi (Nephrops norvegicus), ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stolpa.

(12)  Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v zahodnih vodah in sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi z merljivimi cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo zlasti v zahodnih vodah, razširiti na območja zunaj zahodnih voda. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, prisotnimi tudi v zahodnih vodah, ki se izkoriščajo zlasti zunaj teh voda, v večletnih načrtih določiti merljive cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj zahodnih voda, na katerih se zadevni staleži zlasti izkoriščajo, ter pri tem razširiti področje uporabe teh večletnih načrtov tudi na zahodne vode.

(13)  Geografsko področje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi staležev, navedeni v najnovejšem znanstvenem mnenju o staležih, ki ga zagotovi ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Zaradi izboljšanih znanstvenih informacij ali migracije staležev bodo morda potrebne prihodnje spremembe geografske porazdelitve staležev, določene v načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske porazdelitve staležev, določene v načrtu, če je v znanstvenem mnenju, ki ga zagotovi zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.

(14)  Kadar staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, bi morala Unija sodelovati s temi tretjimi državami, da bi zagotovila, da se ti staleži upravljajo trajnostno v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti s ciljem iz člena 2(2) navedene uredbe, in te uredbe. Če se uradni dogovor ne doseže, bi morala Unija storiti vse, da se dosežejo skupne ureditve za ribolov teh staležev, da se omogoči trajnostno upravljanje in se s tem spodbujajo enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte Unije.

(15)  Cilj načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in k spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in socialno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Biti bi moral skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje (v skladu z Direktivo 2008/56/ES), ter s cilji Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) in Direktive Sveta 92/43/EGS(13). Načrt bi moral vsebovati tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(16)  Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji iz člena 2(2) navedene uredbe in so skladne z merljivimi cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih.

(17)  Primerno je določiti ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, temelječi na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral izračunati zlasti ▌ICES ▌, zlasti v svojem rednem mnenju glede ulova, ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Na podlagi načrta bi morali biti izračunani tako, da omogočajo zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Zgornja meja razpona bi morala biti določena, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja bi morala biti tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(18)  Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY, pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, pa se lahko za določene primere uporabi zgornja meja. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno na zgornji meji določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu, ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali za omejitev vsakoletnih sprememb ribolovnih možnosti.

(19)  Ustrezni svetovalni svet bi moral imeti možnost, da Komisiji priporoča pristop upravljanja, s katerim bi se omejile spremembe vsakoletnih ribolovnih možnosti za posamezen stalež iz te uredbe. Svet bi moral imeti možnost, da vsako tovrstno priporočilo upošteva pri določanju ribolovnih možnosti, pod pogojem, da so te ribolovne možnosti skladne z merljivimi cilji in zaščitnimi ukrepi v okviru načrta.

(20)  Za staleže, za katere so na voljo merljivi cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot sprožilne ravni drstitvene biomase za staleže rib in sprožilne ravni številčnosti za škampa.

(21)  Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod te ravni. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 navedene uredbe.

(22)  Omogočiti bi bilo treba določitev celotnega dovoljenega ulova za škampa na štirih posebnih območjih upravljanja kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na vsakem območju upravljanja. Vendar to ne bi smelo izključevati sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.

(23)  Za uporabo regionalnega pristopa k ohranjanju in trajnostnemu izkoriščanju morskih bioloških virov je primerno, da se določi možnost sprejetja tehničnih ukrepov v zahodnih vodah v zvezi z vsemi staleži.

(24)  V primeru morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu se je sistem omejitve ribolovnega napora izkazal za učinkovito orodje upravljanja, ki dopolnjuje določitev ribolovnih možnosti. Zato bi bilo treba v okviru načrta omejitev napora ohraniti.

(25)  Če umrljivost zaradi rekreacijskega ribolova precej vpliva na stalež, ki se upravlja na osnovi največjega trajnostnega donosa, bi moral imeti Svet možnost določiti nediskriminacijske omejitve za rekreacijske ribiče. Pri določanju teh omejitev bi se Svet moral opirati na pregledna in objektivna merila. Države članice bi morale po potrebi sprejeti ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za nadzor in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova.

(26)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja, ki se dodatno opredelijo v skladu s členom 18 navedene uredbe.

(27)  Rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(28)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga na podlagi znanstvenega mnenja izvajala Komisija. Načrt bi bilo treba oceniti do ... [pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let. V tem obdobju se obveznost iztovarjanja lahko izvaja v celoti ter se sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(29)  Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje določenih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo ali dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva prilagoditve glede staležev, zajetih s to uredbo po spremembah geografske porazdelitve staležev, popravne ukrepe, izvajanje obveznosti iztovarjanja in omejitve skupne kapacitete plovil zadevnih držav članic. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)  Za zagotovitev pravne varnosti je primerno pojasniti, da lahko ukrepi za začasno prenehanje, ki so bili sprejeti za uresničitev ciljev tega načrta, veljajo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(31)  Uporaba dinamičnega sklicevanja na razpone FMSY in referenčne točke ohranjanja zagotavlja, da ti parametri, ki so bistveni za določanje ribolovnih možnosti, ne postanejo zastareli in da lahko Svet vedno uporabi najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje. Poleg tega bi bilo treba pristop, ki zagotavlja dinamično sklicevanje na najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, uporabiti pri upravljanju staležev v Baltskem morju. Prav tako bi bilo treba določiti, da se obveznost iztovarjanja ne uporablja za rekreacijski ribolov na območjih, ki jih zajema večletni načrt za ribolov v Baltskem morju. Zato bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta(16).

(32)  Pregledati bi bilo treba najmanjšo referenčno velikost ohranjanja za škampa v Skagerraku in Kattegatu. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da se obveznost iztovarjanja ne uporablja za rekreacijski ribolov na območjih, ki jih zajema večletni načrt za ribolov v Severnem morju. Zato bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta(17).

(33)  Uredbe Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 bi bilo treba razveljaviti.

(34)  V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bile pred dokončanjem načrta ustrezno ocenjene njegove možne gospodarske in socialne posledice –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ▌pridnene staleže, navedene v nadaljevanju, vključno z globokomorskimi staleži, in ribištvo, ki izkorišča te staleže, v zahodnih vodah in v sosednjih vodah, kjer ti staleži segajo prek zahodnih voda:

(1)  črni morski meč (Aphanopus carbo) na podobmočjih ICES 1, 2, 4, 6–8, 10 in 14 ter v razdelkih 3a, 5a, 5b, 9a in 12b;

(2)  okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris) na podobmočjih ICES 6 in 7 ter v razdelku 5b;

(3)  brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 4b, 4c, 7a, ▌7d–h, 8a in 8b;

(4)  brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 6a, 7b in 7j;

(5)  brancin (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8c in 9a;

(6)  trska (Gadus morhua) v razdelku ICES 7a;

(7)  trska (Gadus morhua) v razdelkih ICES 7e–k;

(8)  krilati romb (Lepidorhombus spp.) v razdelkih ICES 4a in 6a;

(9)  krilati romb (Lepidorhombus spp.) v razdelku ICES 6b;

(10)  krilati romb (Lepidorhombus spp.) v razdelkih ICES 7b–k, 8a, 8b in 8d;

(11)  krilati romb (Lepidorhombus spp.) v razdelkih ICES 8c in 9a;

(12)  morska spaka (Lophiidae) v razdelkih ICES 7b–k, 8a, 8b in 8d;

(13)  morska spaka (Lophiidae) v razdelkih ICES 8c in 9a;

(14)  vahnja (Melanogrammus aeglefinus) v razdelku ICES 6b;

(15)  vahnja (Melanogrammus aeglefinus) v razdelku ICES 7a;

(16)  vahnja (Melanogrammus aeglefinus) v razdelkih ICES 7b–k;

(17)  mol (Merlangius merlangus) v razdelkih ICES 7b, 7c in 7e–k;

(18)  mol (Merlangius merlangus) na podobmočju ICES 8 in v razdelku 9a;

(19)  oslič (Merluccius merluccius) na podobmočjih ICES 4, 6 in 7 ter v razdelkih 3a, 8a, 8b in 8d;

(20)  oslič (Merluccius merluccius) v razdelkih ICES 8c in 9a;

(21)  modri leng (Molva dypterygia) na podobmočjih ICES 6 in 7 ter v razdelku 5b;

(22)  škamp (Nephrops norvegicus) po funkcionalnih enotah na podobmočju ICES 6 in v razdelku 5b:

–  v Severnem Minchu (funkcionalna enota 11),

–  v Južnem Minchu (funkcionalna enota 12),

–  v Firth of Clyde (funkcionalna enota 13),

–  v razdelku 6a, zunaj funkcionalnih enot (zahodno od Škotske);

(23)  škamp (Nephrops norvegicus) po funkcionalnih enotah na podobmočju ICES 7:

–  v vzhodnem Irskem morju (funkcionalna enota 14),

–  v zahodnem Irskem morju (funkcionalna enota 15),

–  v Plitvini ježevcev (funkcionalna enota 16),

–  v Aranskem otočju (funkcionalna enota 17),

–  v Irskem morju (funkcionalna enota 19),

–  v Keltskem morju (funkcionalni enoti 20 in 21),

–  v Bristolskem kanalu (funkcionalna enota 22),

–  zunaj funkcionalnih enot (južno Keltsko morje, jugozahodno od Irske);

(24)  škamp (Nephrops norvegicus) po funkcionalnih enotah v razdelkih ICES 8a, 8b, 8d in 8e:

–  v severnem in osrednjem Biskajskem zalivu (funkcionalni enoti 23–24);

(25)  škamp (Nephrops norvegicus) po funkcionalnih enotah na podobmočjih ICES 9 in 10 ter CECAF 34.1.1:

–  v vzhodnih atlantskih iberskih vodah, zahodni Galiciji in na severu Portugalske (funkcionalna enota 26–27),

–  v vzhodnih in jugozahodnih atlantskih iberskih vodah in na jugu Portugalske (funkcionalna enota 28-29),

–  v vzhodnih atlantskih iberskih vodah in v Cadiškem zalivu (funkcionalna enota 30);

(26)  okati ribon (Pagellus bogaraveo) na podobmočju ICES 9;

(27)  morska plošča (Pleuronectes platessa) v razdelku ICES 7d;

(28)  morska plošča (Pleuronectes platessa) v razdelku ICES 7e;

(29)  polak (Pollachius pollachius) na podobmočjih ICES 6 in 7;

(30)  morski list (Solea solea) na podobmočjih ICES 5, 12 in 14 ter v razdelku 6b;

(31)  morski list (Solea solea) v razdelku ICES 7d;

(32)  morski list (Solea solea) v razdelku ICES 7e;

(33)  morski list (Solea solea) v razdelkih ICES 7f in 7g;

(34)  morski list (Solea solea) v razdelkih ICES 7h, 7j in 7k;

(35)  morski list (Solea solea) v razdelkih ICES 8a in 8b;

(36)  morski list (Solea solea) v razdelkih ICES 8c in 9a;

Kadar je v znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, navedeno, da se je spremenila geografska porazdelitev staležev iz prvega pododstavka tega odstavka, lahko Komisija v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte o spremembi te uredbe s prilagoditvijo območij, določenih v prvem pododstavku tega odstavka, da se upošteva ta sprememba. Takšne prilagoditve področij staležev ne razširijo preko voda Unije v podobmočjih ICES 4 do 10 in območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0.

2.  Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba spremeniti seznam staležev iz prvega pododstavka odstavka 1, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.

3.  V zvezi s sosednjimi vodami iz odstavka 1 tega člena se uporabljajo le člena 4 in 7 ter ukrepi v zvezi z ribolovnimi možnostmi iz člena 8 te uredbe.

4.  Ta uredba se uporablja tudi za prilov, ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu staležev iz odstavka 1. Kadar pa se razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso za navedene staleže določijo na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ki vzpostavljajo večletne načrte, se uporabljajo navedeni razponi in zaščitni ukrepi.

5.  Ta uredba določa tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

6.  Ta uredba določa tehnične ukrepe v skladu s členom 9, ki se uporabljajo v zahodnih vodah za kateri koli stalež.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009(18) in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 850/98(19) uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „zahodne vode“ pomeni severozahodne vode (na podobmočjih ICES 5 (razen razdelka 5a in le vode Unije razdelka 5b), 6 in 7) in jugozahodne vode (na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 (vode okoli Azorov) ter na območjih CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode okoli Madeire in Kanarskih otokov));

(2)  „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, določenih v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ▌ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY) pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;

(3)  „MSY Flower“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;

(4)  „MSY Fupper“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;

(5)  „vrednost FMSY point“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah daje dolgoročno največji donos;

(6)  „nižji razpon FMSY“ pomeni razpon z vrednostmi od MSY Flower do vrednosti FMSY point;

(7)  „višji razpon FMSY“ pomeni razpon z vrednostmi od vrednosti FMSY point do MSY Fupper;

(8)  „Blim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;

(9)  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, ali v primeru škampa za številčnost, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo MYS.

POGLAVJE II

CILJI

Člen 3

Cilji

1.  Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo MYS.

2.  Načrt s kar največjim preprečevanjem in zmanjševanjem nenamernega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo omejitve ulova in za katere se uporablja ta uredba.

3.  Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt mora biti skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES ▌.

4.  Namen načrta je zlasti:

(a)  zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES; ▌

(b)  prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju, in

(c)   prispevati k doseganju ciljev iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter členov 6 in 12 Direktive 92/43/EGS, zlasti da se čim bolj zmanjša negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na ranljive habitate in zaščitene vrste.

5.  Ukrepi v okviru načrta se sprejmejo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Kadar ni dovolj podatkov, je treba doseči primerljivo stopnjo ohranjanja ustreznih staležev.

POGLAVJE III

MERLJIVI CILJI

Člen 4

Merljivi cilji

1.  Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenimi v členu 2, se za staleže iz člena 1(1) doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020, nato pa se ohranja v razponih FMSY v skladu s tem členom.

2.  Razponi FMSY na podlagi načrta se zahtevajo zlasti od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3.  Kadar Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 dodeli ribolovne možnosti za stalež, te možnosti določi v okviru nižjega razpona FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež.

4.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko ribolovne možnosti za stalež določijo na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.  Ne glede na odstavka 3 in 4 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z višjim razponom FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež, pod pogojem, da je stalež iz člena 1(1) nad MSY Btrigger:

(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

6.  V primeru, da razponov FMSY za stalež iz člena 1(1) zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se stalež upravlja v skladu s členom 5, dokler niso razponi FMSY na voljo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

7.  Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod Blim.

Člen 5

Upravljanje staležev prilova

1.  Ukrepi upravljanja staležev iz člena 1(4), vključno z ribolovnimi možnostmi, kadar je to primerno, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in morajo biti skladni s cilji, določenimi v členu 3.

2.  Staleži iz člena 1(4) se upravljajo v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kakor je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar ni na voljo ustreznih znanstvenih podatkov, in v skladu s členom 3(5) te uredbe.

3.  V skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se pri upravljanju mešanega ribolova v zvezi s staleži iz člena 1(4) te uredbe upoštevajo težave pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko to vodi k prezgodnjemu zaprtju ribolova.

Člen 6

Omejitev sprememb ribolovnih možnosti za stalež

Ustrezni svetovalni svet lahko Komisiji priporoči pristop k upravljanju, s katerim bi se omejile spremembe vsakoletnih ribolovnih možnosti za posamezen stalež iz člena 1(1).

Svet lahko tovrstna priporočila upošteva pri določanju ribolovnih možnosti, če so te ribolovne možnosti skladne s členoma 4 in 8.

POGLAVJE IV

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 7

Referenčne točke ohranjanja

Na podlagi načrta se zlasti od ICES ali od neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):

(a)  MSY Btrigger za staleže iz člena 1(1);

(b)  Blim za staleže iz člena 1(1).

Člen 8

Zaščitni ukrepi

1.  Če znanstveno mnenje kaže, da sta v določenem letu biomasa drstitvenega staleža oziroma v primeru staležev škampa številčnost katerega koli staleža iz člena 1(1) nižji od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) ▌se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.  Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) ali v primeru staležev škampa številčnost nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi lahko ne glede na člen 4(3) ▌vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža ali funkcionalne enote in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

3.  Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

(a)  nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)  ukrepe v skladu s členom 9 te uredbe.

4.  Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža ali v primeru staležev škampa številčnost pod ravnmi iz člena 7.

POGLAVJE V

TEHNIČNI UKREPI

Člen 9

Tehnični ukrepi

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:

(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)  specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje nenamernega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)  omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem in

(d)  določitve najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev, določenih v členu 3.

POGLAVJE VI

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 10

Ribolovne možnosti

1.  Države članice pri dodelitvi ribolovnih možnosti, ki jih imajo na voljo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, upoštevajo sestavo verjetnega ulova plovil, ki izvajajo mešani ribolov.

2.  Države članice lahko, potem ko o tem uradno obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim bile dodeljene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3.  Brez poseganja v člen 8 se lahko celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v zahodnih vodah določi za območja upravljanja, ki ustrezajo posameznim območjem, določenim v točkah 22, 23, 24 in 25 člena 1(1). V teh primerih je lahko celotni dovoljeni ulov za območje upravljanja vsota omejitev ulova teh funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.

Člen 11

Rekreacijski ribolov

1.  Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov velik vpliv na ribolovno umrljivost staleža iz člena 1(1), Svet lahko določi nediskriminatorne omejitve za rekreacijske ribiče.

2.  Pri določanju omejitev iz odstavka 1 Svet upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska. Merila, ki se uporabijo, lahko vključujejo predvsem vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, družbeni pomen te dejavnosti in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.

3.  Države članice po potrebi sprejmejo potrebne in sorazmerne ukrepe za nadzor in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova rekreacijskega ribolova.

Člen 12

Omejitev napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu

1.  Celotni dovoljeni ulovi za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) se v okviru načrta dopolnijo z omejitvami ribolovnega napora.

2.  Pri določanju ribolovnih možnosti, Svet letno določi največje število dni na morju za plovila v zahodnem Rokavskem prelivu, ki uporabljajo vlečne mreže z velikostjo mrežnih očes 80 mm ali več, in za plovila v zahodnem Rokavskem prelivu, ki uporabljajo mirujoče mreže z velikostjo mrežnih očes 220 mm ali manj.

3.  Največje število dni na morju iz odstavka 2 se prilagodi v enakem razmerju kot prilagoditev ribolovne smrtnosti, ki ustreza spremembam celotnega dovoljenega ulova.

POGLAVJE VII

DOLOČBE, POVEZANE Z OBVEZNOSTJO IZTOVARJANJA

Člen 13

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah

1.  Za vse staleže vrst v zahodnih vodah, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo podrobnosti te obveznosti, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve v skladu s členom 11 te uredbe.

POGLAVJE VIII

DOSTOP DO VODA IN VIROV

Člen 14

Dovoljenja za ribolov in zgornje meje zmogljivosti

1.  Za vsako območje ICES iz člena 1(1) te uredbe vsaka država članica izda dovoljenja za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju. Države članice lahko v takih dovoljenjih za ribolov tudi omejijo celotno zmogljivost ▌takih plovil, ki uporabljajo specifično opremo.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo omejitev celotne zmogljivosti ladjevja zadevnih držav članic, tako da se omogoči doseganje ciljev, določenih v členu 3 te uredbe.

3.  Vsaka država članica vzpostavi in vodi seznam plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov iz odstavka 1, ter ga z njegovo objavo na svojem uradnem spletnem mestu da na voljo Komisiji in drugim državam članicam.

POGLAVJE IX

UPRAVLJANJE STALEŽEV, KI SO V SKUPNEM INTERESU

Člen 15

Načela in cilji upravljanja staležev, ki so v skupnem interesu Unije in tretjih držav

1.  Kadar staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, Unija sodeluje s temi tretjimi državami z namenom zagotoviti, da se zadevni staleži upravljajo na trajen način, ki je skladen s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 2(2) navedene uredbe, in te uredbe. Kadar uradni dogovor ni dosežen, si Unija na vse mogoče načine prizadeva za dosego skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da bi omogočili trajnostno upravljanje, in s tem spodbujali enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte Unije.

2.  V okviru skupnega upravljanja staležev s tretjimi državami lahko Unija s tretjimi državami izmenja ribolovne možnosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE X

REGIONALIZACIJA

Člen 16

Regionalno sodelovanje

1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 9, 13 in 14(2) te uredbe.

2.   Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice z neposrednim upravljalnim interesom v severozahodnih vodah predložijo skupna priporočila za severozahodne vode in države članice z neposrednim upravljalnim interesom v jugozahodnih vodah skupna priporočila za jugozahodne vode. Te države članice lahko skupaj predložijo tudi skupna priporočila za vse navedene vode. Ta priporočila se v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato 12 mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17 te uredbe. Zadevne države članice lahko taka priporočila predložijo tudi po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, ▌spremeni, ali za reševanje nujnih razmer, ugotovljenih v najnovejšem znanstvenem mnenju. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje 1. julija prejšnjega leta.

3.  Pooblastila, dodeljena na podlagi členov 9, 13 in 14(2) te uredbe, ne posegajo v pooblastila, prenesena na Komisijo na podlagi drugih določb prava Unije, vključno na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE XI

OCENA IN POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 17

Ocena načrta

Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih in učinku načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča, zlasti glede uresničevanja ciljev, določenih v členu 3.

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 1(1), členov 9 in 13 ter člena 14(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XII

PODPORA IZ EVROPSKEGA SKLADA ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO

Člen 19

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

POGLAVJE XIII

SPREMEMBE UREDB (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973

Člen 20

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1139

Uredba (EU) 2016/1139 se spremeni:

(1)  člen 2 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe (ES) št. 2187/2005. Poleg teh se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

   (1) „pelagični staleži“ pomeni staleže iz točk (c) do (h) člena 1(1) te uredbe in vse njihove kombinacije;
   (2) „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, določenih v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ▌ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pri katerih vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj navedenega razpona dolgoročno ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu glede na ribolovni vzorec in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, brez pomembnega vpliva na razmnoževanje zadevnega staleža. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Je omejen, tako da možnost, da stalež pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), ni višja od 5 %;
   (3) „MSY Flower“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;
   (4) „MSY Fupper“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;
   (5) „vrednost FMSY point“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki z določenim ribolovnim vzorcem in v trenutnih okoljskih razmerah daje dolgoročno največji donos;
   (6) „nižji razpon FMSY“ pomeni razpon z vrednostmi od MSY Flower do vrednosti FMSY point;
   (7) „višji razpon FMSY“ pomeni razpon z vrednostmi od vrednosti FMSY point do MSY Fupper;
   (8) „Blim“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja;
   (9) „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, določeno v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos;
   (10) „zadevne države članice“ pomeni države članice z neposrednim upravljalnim interesom, in sicer: Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska.“;

"

(2)  člen 4 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 4

Merljivi cilji

1.  Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenimi v členu 2, se za staleže iz člena 1(1) doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020, nato pa se ohranja v razponih FMSY v skladu s tem členom.

2.  Razponi FMSY na podlagi načrta se zahtevajo zlasti od ICES ali od podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3.  Kadar Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 dodeli ribolovne možnosti za stalež, te možnosti določi v okviru nižjega razpona FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež.

4.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.  Ne glede na odstavka 3 in 4 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z višjim razponom FMSY, ki je takrat na voljo za ta stalež, pod pogojem, da je stalež iz člena 1(1) nad MSY Btrigger:

   (a) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev, določenih v členu 3 v primeru mešanega ribolova;
   (b) če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali
   (c) da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.

6.  Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod Blim.“;

"

(3)  v poglavju III se za členom 4 vstavi naslednji člen:"

„Člen 4a

Referenčne točke ohranjanja

Na podlagi načrta se zlasti od ICES ali od neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja za zaščito popolne sposobnosti razmnoževanja staležev iz člena 1(1):

   (a) MSY Btrigger za staleže iz člena 1(1);
   (b) Blim za staleže iz člena 1(1).“

"

(4)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Zaščitni ukrepi

1.  Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz člena 1(1) nižja od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) ▌se ribolovne možnosti zlasti določijo na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven, ki je nižja od zgornjega razpona FMSY, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.  Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) nižja od Blim, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi lahko ne glede na člen 4(3) ▌vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.

3.  Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

   (a) nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;
   (b) ukrepe v skladu s členoma 7 in 8 te uredbe.

4.  Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 4a.“;

"

(5)  v členu 7 se doda naslednji odstavek:"

„3. Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve za rekreacijske ribiče.“;

"

(6)   prilogi I in II se črtata.

Člen 21

Spremembe Uredbe (EU) 2018/973

Uredba (EU) 2018/973 se spremeni:

(1)  v členu 9 se doda naslednji odstavek: "

„3. Z odstopanjem od Priloge XII k Uredbi (ES) št. 850/98 je najmanjša referenčna velikost ohranjanja za škampa (Nephrops norvegicus) v razdelku ICES 3a določena na 105 mm.

Ta odstavek se uporablja do datuma, ko se preneha uporabljati Priloga XII k Uredbi (ES) št. 850/98.“;

"

(2)  člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja v vodah Unije v Severnem morju

1.  Za vse staleže vrst v Severnem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, da dopolni to uredbo z določitvijo podrobnosti te obveznosti, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  Obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne velja za rekreacijski ribolov, tudi v primerih, kadar Svet določi omejitve za rekreacijski ribolov v skladu s členom 4 te uredbe.“.

"

POGLAVJE XIV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Razveljavitev

1.  Naslednje uredbe se razveljavijo:

(a)  Uredba (ES) št. 811/2004;

(b)  Uredba (ES) št. 2166/2005;

(c)  Uredba (ES) št. 388/2006;

(d)  Uredba (ES) št. 509/2007;

(e)  Uredba (ES) št. 1300/2008.

2.  Sklicevanje na razveljavljene uredbe se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 8 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejetje enakih ukrepov.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 171.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 25. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0425).
(3)UL C 440, 6.12.2018, str. 171.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019.
(5)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(6)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(7)Uredba Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča (UL L 150, 30.4.2004, str. 1).
(8)Uredba Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 345, 28.12.2005, str. 5).
(9)Uredba Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu (UL L 65, 7.3.2006, str. 1).
(10)Uredba Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (UL L 122, 11.5.2007, str. 7).
(11)Uredba Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež (UL L 344, 20.12.2008, str. 6).
(12)Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(13)Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(14)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(15)Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(16)Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).
(17)Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).
(18) Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(19) Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).


Mehanizem Unije na področju civilne zaščite ***I
PDF 238kWORD 77k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2017)0772/2 – C8-0409/2017 – 2017/0309(COD))
P8_TA-PROV(2019)0070A8-0180/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0772/2),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 196 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0409/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja češke poslanske zbornice v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za razvoj, Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0180/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  poziva Komisijo, naj za financiranje novih prednostnih nalog politike, dodanih med izvajanjem večletnega finančnega okvira, ne uporablja prerazporeditev, saj bo to zagotovo negativno vplivalo na izvajanje drugih ključnih dejavnosti Unije;

5.  poziva Komisijo, naj glede na sedanjo prenovo mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovi zadostno financiranje zanj v prihodnjem večletnem finančnem okviru s pričetkom leta 2021;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

P8_TC1-COD(2017)0309


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7), krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite, da bi se izboljšal odziv Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)  Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(3)  Do naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko pride kjer koli na svetu, pogosto brez opozorila. Tako naravne nesreče kot nesreče, ki jih povzroči človek, postajajo vse pogostejše, vse hujše in vse kompleksnejše, vplivi podnebnih sprememb pa jih še krepijo, ne glede na nacionalne meje. Človeške, okoljske, družbene in gospodarske posledice nesreč imajo lahko neslutene razsežnosti.

(4)  Nedavne izkušnje kažejo, da z zanašanjem na prostovoljno nudenje vzajemne pomoči, ki jo usklajuje in olajšuje mehanizem Unije, ni mogoče vedno zagotoviti dovolj zmogljivosti za ustrezno zadovoljitev osnovnih potreb ljudi, ki so jih prizadele nesreče, ali za ustrezno zaščito okolja in premoženja. To še zlasti velja v primerih, ko države članice hkrati prizadenejo nesreče, bodisi naravne bodisi tiste, ki jih povzroči človek, ki se ponavljajo in jih ni mogoče predvideti ter pri katerih skupna zmogljivost ni zadostna. Da bi odpravili te pomanjkljivosti in preprečili nastajajoča tveganja, bi bilo treba vse instrumente Unije uporabljati prožno, tudi s spodbujanjem aktivnega sodelovanja civilne družbe.

(5)  Bistvenega pomena je, da države članice izvajajo ustrezne dejavnosti na področju preventive in pripravljenosti, vključno z zagotavljanjem zadostnega števila zmogljivosti za odzivanje na nesreče, zlasti gozdne požare. Glede na to, da se je Unija v zadnjih letih soočala s posebej intenzivnimi in razširjenimi gozdnimi požari, pri katerih so se pokazale pomembne operativne vrzeli v več državah članicah in v evropskih zmogljivostih za nujni odziv (EERC), vzpostavljenih kot prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic na podlagi Sklepa št. 1313/2013/EU, bi bilo treba dodatne ukrepe sprejeti tudi na ravni Unije. Preprečevanje gozdnih požarov je ključnega pomena tudi v kontekstu svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij CO2.

(6)  Za zaščito pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je bistvena preventiva in na tem področju so potrebne nadaljnje dejavnosti. V ta namen bi morale države članice Komisiji redno dajati na voljo povzetke svojih ocen tveganj in ocen svojih zmožnosti obvladovanja tveganj ter se pri tem osredotočiti na ključna tveganja. Prav tako bi morale dajati na voljo informacije o ukrepih na področju preventive in pripravljenosti, zlasti tistih, ki so potrebni za obvladovanje ključnih tveganj s čezmejnimi posledicami, po potrebi pa tudi tveganj z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami.

(7)  Komisija bi morala skupaj z državami članicami nadalje oblikovati smernice za lažjo izmenjavo informacij o obvladovanju tveganj nesreč. Take smernice bi morale prispevati k večji primerljivosti takih informacij, zlasti kadar se države članice soočajo s podobnimi ali čezmejnimi tveganji.

(8)  Za preventivo pred tveganji nesreč in njihovo obvladovanje je treba razviti in izvajati ukrepe za obvladovanje tveganj, ki vključujejo usklajevanje z vrsto različnih akterjev. Pri pripravi ocen tveganj in ukrepov za obvladovanje tveganj je pomembno upoštevati trenutno spremenljivost podnebja ter napovedi glede razvoja podnebnih sprememb. Pri krepitvi preventivnih dejavnosti in odzivne zmogljivosti je ključni vidik priprava prikazov tveganj. Izjemno pomembne so tudi dejavnosti za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva, gospodarskih dejavnosti, vključno s kritično infrastrukturo, dobrobiti živali in rastlin ter okoljskih in kulturnih virov, kot so biotska raznovrstnost, gozdne ekosistemske storitve in vodni viri.

(9)  Da bi izboljšali načrtovanje preventive in pripravljenosti ter usklajevanje med državami članicami, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v sodelovanju z državami članicami vzpostavi specifične posvetovalne mehanizme. Poleg tega bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v primerih, ko država članica pogosto prosi za pomoč, zahteva informacije o ukrepih za preventivo in pripravljenost v zvezi s specifičnimi tveganji. Komisija bi morala take informacije preučiti, da se zagotovi čim večja celotna podpora Unije pri obvladovanju tveganj nesreč ter okrepi raven preventive in pripravljenosti v državah članicah. Zmanjšati bi bilo treba upravno breme in ▌okrepiti povezave z drugimi ključnimi politikami in instrumenti Unije, zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8).

(10)  Poplave predstavljajo vse večje tveganje za državljane Unije. Za okrepitev dejavnosti za preventivo in pripravljenost na področju civilne zaščite ter zmanjšanje ranljivosti njihovih zadevnih prebivalcev glede poplavnih tveganj je treba, da države članice pri ocenah tveganj na podlagi tega sklepa med drugim v celoti upoštevajo ocene tveganj, pripravljene na podlagi Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), da bi ugotovile, ali so njihovi vodotoki in obala izpostavljeni tveganju zaradi poplav, ter sprejmejo ustrezne in usklajene ukrepe za zmanjšanje tovrstnih tveganj.

(11)  Okrepiti je treba skupno zmogljivost za pripravo in odzivanje na nesreče, zlasti z vzajemno podporo v Evropi. V skladu z novim pravnim okvirom iz tega sklepa bi bilo treba evropske zmogljivosti za nujni odziv ( ▌EERC) ali ▌prostovoljni nabor preimenovati v evropski nabor civilne zaščite ▌.

(12)  Za okrepitev evropskega nabora civilne zaščite je potrebno okrepljeno financiranje s strani Unije, kar zadeva prilagajanje in popravilo zmogljivosti, pa tudi operativne stroške.

(13)  Poleg okrepitve celotnih obstoječih zmogljivosti bi bilo treba vzpostaviti rescEU, ki bi se odzval na težko obvladljive razmere kot skrajno sredstvo, kadar se z obstoječimi zmogljivostmi na nacionalni ravni in tistimi, ki so jih države članice predhodno odredile v okviru evropskega nabora civilne zaščite, v takih razmerah ni mogoče učinkovito odzvati na različne vrste nesreč.

(14)  Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preventivi pred nesrečami in njihovem obvladovanju je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odziv ustrezno vključene v vse dejavnosti v zvezi z usklajevanjem in uporabo zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi čim bolj zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Taki organi lahko imajo pomembno vlogo pri preventivi in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zato je za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred uporabo rescEU potrebno stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, pa tudi redne kampanje za obveščanje javnosti o prvih ukrepih za odziv.

(15)  Zmogljivosti rescEU bi morale biti še naprej prožne in bi jih moralo biti mogoče spremeniti v odziv na nov razvoj dogodkov in prihodnje izzive, kot so posledice podnebnih sprememb.

(16)  Ker se ugotovljena tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli sčasoma spreminjajo, je pri vzpostavitvi rescEU potrebna prožnost. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme izvedbene akte, v katerih ob upoštevanju ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti in vrzeli opredeli zmogljivosti rescEU.

(17)  Da bi zagotovili delovanje zmogljivosti rescEU, bi morala biti dana na voljo dodatna finančna sredstva za financiranje dejavnosti v okviru mehanizma Unije.

(18)  Unija bi morala biti sposobna podpirati države članice s sofinanciranjem razvoja zmogljivosti rescEU, vključno z njihovim najemom, zakupom ali nakupom. S tem bi znatno povečali učinkovitost mehanizma Unije, saj bi zagotovili, da bi bile zmogljivosti na voljo v primerih, v katerih sicer ne bi bil zagotovljen učinkovit odziv na nesreče, zlasti v primerih nesreč z daljnosežnimi posledicami, ki bi prizadele veliko število držav članic. Skupna nabava zmogljivosti bi morala omogočati ekonomijo obsega in boljše usklajevanje pri odzivanju na nesreče.

(19)  Pri določanju zneska finančne pomoči Unije za razvoj zmogljivosti rescEU bi bilo treba upoštevati seznam kategorij upravičenih stroškov iz tega sklepa. Treba bi bilo zagotoviti polno finančno pomoč Unije za zmogljivosti, potrebne za odziv na tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, ki bi lahko imele velike čezmejne posledice in za katere se na podlagi analize vrzeli v zmogljivostih, ki jo izvedejo nacionalni organi za civilno zaščito in Komisija, oceni, da raven pripravljenost v Uniji ni zadostna. Predvideti bi bilo treba tudi znatno sofinanciranje zmogljivosti, za katere so stroški nakupa in redni stroški najvišji, na primer zmogljivosti za gašenje gozdnih požarov iz zraka. Natančne stopnje sofinanciranja bi morale biti določene v letnih delovnih programih.

(20)  Da bi zagotovili ravnotežje med nacionalno odgovornostjo in solidarnostjo med državami članicami, bi moral biti del operativnih stroškov za uporabo zmogljivosti rescEU upravičen do finančne pomoči Unije.

(21)  Nesreče v tretjih državah bi lahko imele znatne posledice za države članice ali njihove državljane. V takih primerih bi moralo biti mogoče zmogljivosti rescEU uporabiti tudi zunaj Unije. Zaradi razlogov, povezanih s solidarnostjo med državami članicami, bi bilo treba v primeru uporabe zmogljivosti rescEU zunaj Unije operativne stroške Unije kriti iz proračuna Unije.

(22)  Da bi zagotovili usklajen in obenem hiter odziv, bi morala odločitve o uporabi in odpoklicu zmogljivosti ter kakršne koli druge odločitve v primeru nasprotujočih si zahtev sprejeti Komisija ob tesnem usklajevanju z državo članico, ki zaprosi za pomoč, in državo članico, ki ima zadevne zmogljivost rescEU v lasti, najemu ali zakupu. Komisija in država članica, ki ima zmogljivosti rescEU v lasti, najemu ali zakupu, bi morali skleniti operativne pogodbe, v katerih se navedejo pogoji uporabe zmogljivosti rescEU.

(23)  Usposabljanje, raziskave in inovacije so ključni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti usposabljanja in vaj na področju civilne zaščite, spodbujanje inovacij in dialoga ter izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi organi in službami za civilno zaščito držav članic bi bilo treba vzpostaviti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite ▌. Ta mreža bi morala temeljiti na obstoječih strukturah, ki bi vključevale centre odličnosti, univerze, raziskovalce in druge strokovnjake, mlade strokovnjake in izkušene prostovoljce na področju obvladovanja nesreč. Okrepiti bi bilo treba tudi nadaljnje sodelovanje z mednarodnimi institucijami pri usposabljanju, raziskavah in inovacijah ter ga po možnosti razširiti, da se vključi tretje države, predvsem sosednje države.

(24)  Osebe, vključene v dejavnosti civilne zaščite, posvečajo svoje življenje pomoči drugim ter vlagajo svoj čas in trud v to, da pomagajo tistim, ki potrebujejo pomoč. Unija bi jim morala za takšen pogum in predanost civilni zaščiti Unije izreči priznanje.

(25)  Ker je krepitev civilne zaščite zaradi vse pogostejših nesreč, tako tistih, povezanih z vremenom, kot tistih, povezanih z notranjo varnostjo, ena od najpomembnejših prednostnih nalog v Uniji, je bistveno zagotoviti njeno teritorialno in lokalno dimenzijo, saj lahko lokalna skupnost s svojimi dejavnostmi najhitreje in najučinkovitejše omeji škodo, ki jo povzroči nesreča.

(26)  Postopke mehanizma Unije je treba poenostaviti, racionalizirati in povečati njihovo prožnost, da se zagotovi, da imajo države članice hiter dostop do pomoči in zmogljivosti, potrebnih za čim hitrejši in čim učinkovitejši odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(27)  Da bi se čim bolj povečala uporaba obstoječih instrumentov financiranja in podprle države članice pri zagotavljanju pomoči, tudi pri odzivu na nesreče zunaj Unije ▌, se finančna sredstva dodelijo na podlagi členov 21, 22 in 23 Sklepa št. 1313/2013/EU ter v skladu s členom 191(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(10). Vendar pa bi financiranje dejavnosti civilne zaščite in zlasti humanitarne pomoči moralo biti še naprej jasno ločeno ter v celoti skladno z njihovimi zadevnimi cilji in pravnimi zahtevami.

(28)  Pomembno je zagotoviti, da države članice uvedejo vse potrebne dejavnosti za učinkovito preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter blažitev njihovih posledic. Z določbami iz tega sklepa bi bilo treba okrepiti povezave med dejavnostmi na področju preventive, pripravljenosti in odziva v okviru mehanizma Unije. Zagotoviti bi bilo treba tudi skladnost z drugo ustrezno zakonodajo Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, tudi za čezmejne preventivne dejavnosti in odziv na nevarnosti, kot so resne čezmejne nevarnosti za zdravje, kot so določene v Sklepu 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11). V programih teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike so določene posebne dejavnosti za upoštevanje pripravljenosti na nesreče, preprečevanje in obvladovanje tveganj, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za bolj učinkovito povezovanje in ustvarjanje dodatnih sinergij. Poleg tega bi morale biti vse dejavnosti usklajene z mednarodnimi zavezami, kot so Sendajski okvir za zmanjšanje tveganj nesreč 2015–2030, Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov (ZN) o spremembi podnebja in Agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ter dejavno prispevati k njihovemu izpolnjevanju.

(29)  Da bi zagotovili celovito in neprekinjeno izmenjavo informacij o zmogljivostih in modulih, ki jih imajo na voljo države članice, je potrebno stalno posodabljanje informacij, vnesenih v Skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč (v nadaljnjem besedilu: sistem CECIS). Kar zadeva informacije, ki se zagotavljajo prek sistema CECIS, bi bilo obenem ustrezno, da države članice v ta sistem vnesejo podatke o zmogljivostih, ki jih niso predhodno odredile evropskemu naboru civilne zaščite in jih imajo na voljo za uporabo prek mehanizma Unije.

(30)  Enako pomembno je ustvariti sinergije ter izboljšati komplementarnost in usklajenost med mehanizmom Unije in drugimi instrumenti Unije, tudi tistimi, ki lahko prispevajo k odpravi ali ublažitvi škode, ki so jo povzročile nesreče.

(31)  Da bi spremenili kategorije upravičenih stroškov, potrebnih za določitev finančne pomoči Unije za razvoj zmogljivosti rescEU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. ▌ Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(32)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje tega sklepa glede: opredelitve vrste in števila ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite; opredelitve zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti in vrzeli; vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja rescEU; vzpostavitve in organizacije mreže znanja Unije na področju civilne zaščite; vrst tveganj z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, ter ustreznih zmogljivosti za njihovo obvladovanje; pa tudi meril in postopkov za izrekanje priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k civilni zaščiti Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(33)  Ker cilja tega sklepa, in sicer povečanja skupne zmogljivosti za preventivo pred nesrečami ter pripravo in odzivanje nanje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ga zaradi obsega in učinkov laže doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(34)  Da bi zagotovili nemoten prehod na popolno delovanje rescEU, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da v prehodnem obdobju zagotovi financiranje in s tem hitro razpoložljivost ustreznih nacionalnih zmogljivosti. Komisija in države članice bi si morale prizadevati, da bi zaradi tveganj gozdnih požarov že poleti 2019 pridobile dodatne zmogljivosti, tudi helikopterje za gašenje požarov.

(35)  Sklep št. 1313/2013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(36)  Da bi omogočili čim prejšnjo uporabo ukrepov iz tega sklepa, bi moral ta začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni:

(1)  člen 3 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjim ▌:"

„(c) lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi s sprejetjem ukrepov za blažitev neposrednih posledic nesreč;“;

"

(ii)  dodata se naslednji točki:"

„(e) povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah; in

   (f) okrepitev sodelovanja in usklajevanja na čezmejni ravni in med državami članicami, ki so izpostavljene enakim vrstam nesreč.“;

"

(b)  točka (a) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:"

„(a) napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preventivo pred nesrečami: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji dale na voljo informacije iz točke (d) člena 6 ▌(1);“;

"

(2)   v členu 4 se doda naslednja točka:"

„12. ‚sodelujoča država‘ pomeni tretjo državo, ki sodeluje v mehanizmu Unije v skladu s členom 28(1).“;

"

(3)  člen 5(1) se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) skrbi za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč kot tudi za dodatno olajšanje in spodbujanje sodelovanja ter izmenjave znanj, rezultatov znanstvenih raziskav in inovacij, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki so izpostavljene skupnim tveganjem;

"

(b)  točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) zbira in razširja informacije, ki jih dajo na voljo države članice, organizira izmenjavo izkušenj o ocenjevanju zmožnosti obvladovanja tveganj ter omogoča izmenjavo dobrih praks pri načrtovanju preventive in pripravljenosti, vključno s prostovoljnimi medsebojnimi pregledi;“;

"

(c)  točka (i) se nadomesti z naslednjim:"

„(i) poudarja pomen preventive pred tveganji, podpira države članice pri ozaveščanju in obveščanju javnosti ter izobraževanju, pa tudi podpira prizadevanja držav članic za obveščanje javnosti o sistemih za alarmiranje, z zagotavljanjem smernic o takih sistemih, tudi na čezmejni ravni;“;

"

(4)  člen 6 ▌se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 6

Obvladovanje tveganj

1.  Države članice spodbujajo učinkovit in usklajen pristop k preventivi pred nesrečami in pripravljenosti nanje z izmenjavo informacij, ki niso občutljive narave, in sicer informacij, katerih razkritje ne bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi držav članic, in spodbujajo izmenjavo dobrih praks v okviru mehanizma Unije ter v ta namen:

   (a) nadalje razvijajo ocene tveganj na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;
   (b) nadalje razvijajo ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganj na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ▌;
   (c) nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ▌;

   (d) Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost ▌. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;
   (e) prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganj.

2.  Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami tudi vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preventive in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene podobnim vrstam nesreč, tudi za čezmejna tveganja in tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opredeljenimi v skladu s točko (d) odstavka 1.

3.  Komisija skupaj z državami članicami do 22. decembra 2019 nadalje razvije smernice glede predložitve povzetka iz točke (d) odstavka 1.

4.  Kadar država članica prek mehanizma Unije pogosto prosi za enako vrsto pomoči za enako vrsto nesreče, lahko Komisija po natančni analizi razlogov in okoliščin aktiviranja mehanizma in z namenom, da podpre zadevno državo članico pri okrepitvi ravni preventive in pripravljenosti:

   (a) od te države članice zahteva dodatne informacije o posebnih ukrepih za preventivo in pripravljenost v zvezi s tveganjem za tako vrsto nesreče, ter
   (b) po potrebi na podlagi prejetih informacij:
   (i) predlaga, da se na teren pošlje strokovna ekipa, da bi svetovala o ukrepih za preventivo in pripravljenost, ali
   (ii) oblikuje priporočila za okrepitev ravni preventive in pripravljenosti v zadevni državi članici. Komisija in navedena država članica druga drugo obveščata o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi takih priporočil.

Če država članica prek mehanizma Unije trikrat v treh zaporednih letih zaprosi za enako vrsto pomoči za enako vrsto nesreče, se uporabita točki (a) in (b), razen če natančna analiza razlogov in okoliščin pogostega aktiviranja mehanizma pokaže, da to ni potrebno.“;

"

(5)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„ ▌1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja operacij za odziv na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v okviru mehanizma Unije, tudi s pripravo scenarijev za odziv na nesreče na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), popisom sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti.“;

"

(6)  člen 11 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Evropski nabor civilne zaščite“;

"

(b)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Vzpostavi se evropski nabor civilne zaščite. Gre za prostovoljni nabor predhodno odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic, ki vključuje module, druge odzivne zmogljivosti in vrste strokovnjakov.

1a.  Pomoč, ki jo zagotovi država članica prek evropskega nabora civilne zaščite, dopolnjuje obstoječe zmogljivosti države članice, ki zaprosi za pomoč, ter ne posega v osnovno odgovornost držav članic glede preventive pred nesrečami na svojem ozemlju in odziva nanje.

2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti in vrzeli z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz točke (f) člena 32(1) opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti).

Komisija v sodelovanju z državami članicami spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti, določenih v izvedbenih aktih iz prvega pododstavka tega odstavka, in ugotovi, ali obstajajo potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v evropskem naboru civilne zaščite. Kadar se take vrzeli ugotovijo, preuči, ali so potrebne zmogljivosti državam članicam na voljo zunaj evropskega nabora civilne zaščite. Komisija države članice spodbuja, naj odpravijo znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v evropskem naboru civilne zaščite, ter jih lahko podpre v skladu s členom 20, točko (i) člena 21(1) in členom 21(2).“;

"

(7)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 12

rescEU

1.  Vzpostavi se rescEU za zagotavljanje pomoči v težko obvladljivih razmerah, kadar se s celotnimi obstoječimi zmogljivostmi na nacionalni ravni in tistimi, ki so jih države članice predhodno odredile v okviru evropskega nabora civilne zaščite, v takih okoliščinah ni mogoče učinkovito odzvati na različne vrste nesreč iz člena 1(2).

Za zagotavljanje učinkovitega odziva na nesreče Komisija in države članice po potrebi poskrbijo za ustrezno geografsko porazdelitev zmogljivosti rescEU.

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi točke (g) člena 32(1), opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči. Ti izvedbeni akti zagotovijo skladnost z morebitnim drugim pravom Unije, ki se uporablja. Prvi tak izvedbeni akt se sprejme do … [tri mesece po datumu začetka veljavnosti tega sklepa].

3.  Države članice kupijo, najamejo ali zakupijo zmogljivosti rescEU. V ta namen lahko Komisija državam članicam dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov. Kadar Komisija naroči zmogljivosti rescEU v imenu držav članic, se uporablja skupni postopek za oddajo javnega naročila. Finančna pomoč Unije se dodeljuje v skladu s finančnimi pravili Unije.

Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo ali zakupijo. V primeru skupnih javnih naročil gosti zmogljivosti rescEU tista država članica, v imenu katere so te zmogljivosti naročene.

4.  Komisija ob posvetovanju z državami članicami opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo.

5.  Država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.

Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.

6.  Zmogljivosti rescEU so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC v skladu s členom 15 ali členom 16(1) do (9) ter (11), (12) in (13). Odločitev o njihovi uporabi in prenehanju uporabe ter kakršno koli drugo odločitev v primeru nasprotujočih si zahtev sprejme Komisija ob tesnem usklajevanju z državo članico, ki zaprosi za pomoč, in državo članico, ki ima zadevno zmogljivost v lasti, najemu ali zakupu v skladu z operativnimi pogodbami, kot so opredeljene v tretjem pododstavku odstavka 5.

Država članica, na ozemlju katere se uporabljajo zmogljivosti rescEU, je odgovorna za vodenje odzivnih operacij. Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo zunaj Unije, je država članica, ki te zmogljivosti gosti, odgovorna za zagotavljanje, da so v celoti vključene v celoten odziv.

7.  V primeru uporabe se Komisija prek ERCC z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti rescEU med operacijami.

8.  Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti v skladu s členoma 15 in 16.

9.  Države članice so prek sistema CECIS obveščene o operativnem stanju zmogljivosti rescEU. ▌

10.  Če bi lahko nesreča zunaj Unije bistveno prizadela eno ali več držav članic ali njihove državljane, se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zmogljivosti rescEU.

Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo v tretjih državah, lahko države članice v posebnih primerih v skladu z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi točke (g) člena 32(1), in dodatnimi opredelitvami v operativnih pogodbah iz tretjega pododstavka odstavka 5 tega člena, zavrnejo napotitev svojega osebja.“;

"

(8)  ▌člen 13 se spremeni:

(a)  naslov ▌se nadomesti z naslednjim:"

„Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite

"

(b)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, vključno s centri odličnosti, univerzami in raziskovalci, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite. Komisija ustrezno upošteva razpoložljivo strokovno znanje v državah članicah in organizacije, ki so dejavne na terenu.

Mreža ob prizadevanju za uravnoteženo zastopanost spolov in ob tesnem usklajevanju z ustreznimi centri znanja izvaja, kjer je primerno, naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:

"

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) vzpostavitev in vodenje programa za usposabljanje osebja civilne zaščite in osebja za obvladovanje nesreč na področju preventive pred nesrečami, pripravljenosti in odziva nanje. Program je oblikovan tako, da olajšuje izmenjavo dobrih praks na področju civilne zaščite ter vključuje skupne tečaje in sistem izmenjav strokovnega znanja na področju obvladovanja nesreč, vključno z izmenjavami mladih strokovnjakov in izkušenih prostovoljcev ter napotitvami strokovnjakov iz držav članic.

Namen programa usposabljanja je izboljšati usklajevanje, združljivost in komplementarnost zmogljivosti iz členov 9, 11 in 12, pa tudi usposobljenost strokovnjakov iz točk (d) in (f) člena 8;“;

"

(iii)  točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) spodbujati raziskave in inovacije ter pospeševati uvajanje in uporabo ustreznih novih tehnologij za namen mehanizma Unije.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„4. Komisija krepi sodelovanje pri usposabljanju ter izboljšuje izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, da bi tako prispevala k izpolnjevanju mednarodnih zavez glede zmanjšanja tveganj nesreč, zlasti tistih iz Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega 18. marca 2015 na tretji svetovni konferenci Združenih narodov o zmanjševanju tveganj nesreč v Sendaju na Japonskem.“;

"

(9)  v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Če se v Uniji zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država članica zaprosi za pomoč prek ERCC. Prošnja mora vsebovati čim bolj natančne podatke. Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.“;

"

(10)  v členu 16 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Ko se nesreča zgodi ali grozi zunaj Unije, lahko prizadeta država zaprosi za pomoč prek ERCC. Za pomoč lahko zaprosi tudi prek Združenih narodov in njihovih agencij ali ustrezne mednarodne organizacije, ki lahko tudi sami zaprosijo za pomoč. Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.

2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči* in spoštovanje humanitarnih načel.

__________________

* UL C 25, 30.1.2008, str. 1.“;

"

(11)  v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Finančna sredstva za izvajanje mehanizma Unije v obdobju od leta 2014 do leta 2020 znašajo 574 028 000 EUR v tekočih cenah.

Iz razdelka 3 večletnega finančnega okvira ,Varnost in državljanstvo‘ izhaja 425 172 000 EUR v tekočih cenah, iz razdelka 4 ,Evropa v svetu‘ pa 148 856 000 EUR v tekočih cenah.“;

"

(12)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 20a

Prepoznavnost in odlikovanja

„1. Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost Unije, vključno s postavljanjem emblema Unije na vidno mesto za zmogljivosti iz členov 11 in 12 ter točke (c) člena 21(2). Komisija pripravi strategijo obveščanja, da bi državljanom predstavila otipljive rezultate dejavnosti v okviru mehanizma Unije.

2.  Komisija podeljuje medalje kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k civilni zaščiti Unije.“;

"

(13)  člen 21 se spremeni:

(a)  točka (j) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„(j) vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje zmogljivosti rescEU v skladu s členom 12;“

"

(b)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) stroške, potrebne za nadgradnjo ali popravilo odzivnih zmogljivosti na stanje pripravljenosti in razpoložljivosti, ki omogoča njihovo uporabo v okviru evropskega nabora civilne zaščite v skladu z zahtevami glede kakovosti evropskega nabora civilne zaščite in, če je ustrezno, priporočili, oblikovanimi v postopku certificiranja (v nadaljnjem besedilu: stroški prilagoditve). Ti stroški lahko vključujejo stroške, povezane z operabilnostjo, interoperabilnostjo modulov in drugih odzivnih zmogljivosti, avtonomijo, samozadostnostjo, možnostjo prevoza, pakiranjem, in druge potrebne stroške, če so izrecno povezani z udeležbo zmogljivosti v evropskem naboru civilne zaščite.

Stroški prilagoditve lahko zajemajo:

   (i) 75 % upravičenih stroškov v primeru nadgradnje, če ta znesek ne presega 50 % povprečnih stroškov razvoja zmogljivosti; in
   (ii) 75 % upravičenih stroškov v primeru popravila.

Odzivne zmogljivosti, ki so upravičene do financiranja iz točk (i) in (ii), se kot del evropskega nabora civilne zaščite dajo na voljo najmanj za obdobje, ki je vezano na prejeta sredstva in traja od tri do deset let, in se začne, ko so dejansko razpoložljive v okviru evropskega nabora civilne zaščite, razen če je njihova ekonomska življenjska doba krajša.

Stroški prilagoditve lahko vključujejo stroške na enoto ali pavšalne zneske, določene glede na vrsto zmogljivosti.“;

"

(ii)  točka (d) prvega pododstavka in drugi pododstavek se črtata;

(c)  dodajo se naslednji odstavki:"

„3. Finančna pomoč za dejavnosti iz točke (j) odstavka 1 krije ▌stroške, potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka.

Komisija zagotovi, da finančna pomoč iz tega odstavka ustreza najmanj 80 % in največ 90 % skupnih ocenjenih stroškov, potrebnih za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije. Preostali znesek krijejo države članice, ki gostijo zmogljivosti rescEU. Skupni ocenjeni stroški za vsako vrsto zmogljivosti rescEU se opredelijo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1). Skupni ocenjeni stroški se izračunajo ob upoštevanju kategorij upravičenih stroškov iz Priloge Ia.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spremembo Priloge Ia v zvezi s kategorijami upravičenih stroškov.

Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.

4.  Ko gre za zmogljivosti, vzpostavljene za odzivanje na tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, kot so opredeljene z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi točke (ha) člena 32(1), finančna pomoč Unije krije vse stroške, potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe.

5.  Stroški iz ▌odstavka 3 lahko po potrebi vključujejo stroške na enoto, pavšalne zneske ali pavšalne stopnje, določene bodisi glede na kategorijo bodisi glede na vrsto zmogljivosti.“;

"

(14)   člen 23 se spremeni:

(a)   ▌naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Upravičene dejavnosti, povezane z opremo in operacijami“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Znesek finančne pomoči Unije za prevoz zmogljivosti, ki niso predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite in ki se uporabijo v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali zunaj nje, ne presega 75 % skupnih upravičenih stroškov.“;

"

(c)  odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:"

▌„2. Znesek finančne pomoči Unije za zmogljivosti, predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite, v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali sodelujoči državi ne presega 75 % stroškov uporabe zmogljivosti, vključno s prevozom.

3.  Finančna pomoč Unije za prevoz ne presega 75 % skupnih upravičenih stroškov, povezanih s prevozom zmogljivosti, ki so predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite, kadar se uporabljajo v primeru nesreče ali grožnje nesreče zunaj Unije, kot je navedeno v členu 16.

4.  Finančna pomoč Unije za prevozna sredstva ▌lahko poleg tega krije do 100 % skupnih upravičenih stroškov, opisanih v točkah (a), (b), (c) in (d), če je to potrebno za operativno učinkovitost združevanja pomoči držav članic in če so stroški povezani s čimer koli od naslednjega:

   (a) kratkoročnim najemom skladiščnih objektov, v katerih se pomoč držav članic začasno shrani, da bi olajšali njen usklajen prevoz;
   (b) prevozom iz države članice, ki nudi pomoč, v državo članico, ki omogoča usklajen prevoz pomoči;
   (c) prepakiranjem pomoči držav članic, da se čim bolj izkoristijo razpoložljive prevozne zmogljivosti ali izpolnijo posebne operativne zahteve, ali
   (d) lokalnim prevozom, tranzitom in skladiščenjem skupne pomoči, da se omogoči usklajena dostava v končni namembni kraj v državi članici, ki je zaprosila za pomoč.

4a.  Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene v skladu s členom 12(5), vse stroške, vključno s stroški vzdrževanja in popravil, krije država članica, ki zmogljivosti uporablja.

4b.  V primeru uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije finančna pomoč Unije krije 75 % operativnih stroškov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka finančna pomoč Unije krije 100 % operativnih stroškov zmogljivosti rescEU, potrebnih za nesreče z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, kadar se te zmogljivosti uporabljajo v okviru mehanizma Unije.

4c.  Za uporabo zunaj Unije iz člena 12(10) finančna pomoč Unije krije 100% operativnih stroškov.

4d.  Kadar finančna pomoč Unije iz tega člena ne krije 100 % stroškov, preostali znesek stroškov krije prosilec za pomoč, razen če je z državo članico, ki nudi pomoč, ali državo članico, ki gosti zmogljivosti rescEU, dogovorjeno drugače.“;

"

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„8. Stroški prevoza lahko vključujejo stroške na enoto, pavšalne zneske ali pavšalne stopnje, določene glede na kategorijo stroškov.“;

"

(15)  v členu 26 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Dejavnosti, ki prejemajo finančno pomoč na podlagi tega sklepa, ne prejmejo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Unije. V skladu s členom 191(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046* pa finančna pomoč, dodeljena v skladu s členi 21, 22 in 23 tega sklepa, ne preprečuje financiranja iz drugih instrumentov Unije v skladu s pogoji, določenimi v teh instrumentih.

Komisija zagotovi, da jo kandidati za finančno pomoč na podlagi tega sklepa in prejemniki takšne pomoči obvestijo o finančni pomoči, ki so jo prejeli iz drugih virov, vključno s splošnim proračunom Unije, ter o vloženih vlogah za takšno pomoč.

2.  Vzpostavijo se sinergije, komplementarnost in večja usklajenost z drugimi instrumenti Unije, denimo tistimi, ki podpirajo kohezijo, razvoj podeželja, raziskave, zdravje, ▌migracijske in varnostne politike ter Solidarnostni sklad Evropske unije. Komisija v primeru odziva na humanitarne krize v tretjih državah zagotavlja komplementarnost in skladnost dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, in dejavnosti, ki se financirajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1257/96, hkrati pa zagotavlja izvajanje teh dejavnosti v skladu z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči.

_____________________

* Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str.1).“;

"

(16)  člen 28 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. V okviru mehanizma Unije lahko sodelujejo:

   (a) države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP, ter druge evropske države, kadar je tako določeno v sporazumih in postopkih;
   (b) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih.

1a.  Sodelovanje v mehanizmu Unije vključuje sodelovanje v njegovih dejavnostih v skladu s cilji, zahtevami, merili, postopki in roki, določenimi v tem sklepu, ter mora biti v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Evropsko unijo in sodelujočo državo.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Mednarodne ali regionalne organizacije ali države, ki so del evropske sosedske politike, lahko sodelujejo v dejavnostih v okviru mehanizma Unije, če to dovoljujejo ustrezni dvostranski ali večstranski sporazumi med temi organizacijami ali državami in Unijo.“;

"

(17)  člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 30

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(5) in (6) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2020.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti tega sklepa o spremembi].

4.  Prenos pooblastila iz člena 19(5) in (6) ter člena 21(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

6.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

7.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(5) in (6) ter člena 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

"

(18)  v členu 32 se točki (g) in (h) odstavka 1 nadomestita z naslednjim:"

„(g) vzpostavitvi, upravljanju in vzdrževanju rescEU, kot je določeno v členu 12, vključno z merili za odločitve o uporabi, operativnimi postopki in stroški iz člena 21(3);

   (h) vzpostavitvi in organizaciji mreže znanja Unije na področju civilne zaščite, kot je določeno v členu 13;
   (ha) vrst tveganj z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, in ustreznih zmogljivostih za obvladovanje teh tveganj, kot je navedeno v členu 21(4);
   (hb) merilih in postopkih za izrekanje priznanja dolgotrajne predanosti in izjemnih prispevkov v mehanizem Unije na področju civilne zaščite, kot je navedeno v členu 20a.“;

"

(19)  člen 34 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 34

Evalvacija

1.  Dejavnosti, ki prejemajo finančno pomoč, se redno spremljajo, da se sledi njihovemu izvajanju.

2.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaki dve leti predloži poročilo o operacijah in napredku, doseženem v skladu s členoma 11 in 12. Poročilo vsebuje informacije o napredku pri doseganju ciljnih zmogljivosti in preostalih vrzeli iz člena 11(2), pri čemer se upošteva vzpostavitev zmogljivosti rescEU v skladu s členom 12. Poročilo vsebuje tudi pregled razvoja proračuna in stroškov, ki se nanašajo na odzivne zmogljivosti, ter oceno potrebe po nadaljnjem razvoju teh zmogljivosti.

3.  Komisija oceni uporabo tega sklepa ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2023 in nato vsakih pet let predloži sporočilo o učinkovitosti, stroškovni uspešnosti in nadaljnjem izvajanju tega sklepa, zlasti kar zadeva člen 6(4), in zmogljivosti rescEU. Navedenemu sporočilu se po potrebi priložijo morebitni predlogi za spremembo tega sklepa.“;

"

(20)  člen 35 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 35

Prehodne določbe

Do 1. januarja 2025 se lahko zagotavlja finančna pomoč Unije za kritje 75 % stroškov, potrebnih za omogočanje hitrega dostopa do nacionalnih zmogljivosti, ki ustrezajo tistim, opredeljenim v skladu s členom 12(2). V ta namen lahko Komisija državam članicam dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Zmogljivosti iz prvega odstavka se določijo kot zmogljivosti rescEU do konca tega prehodnega obdobja.

Z odstopanjem od člena 12(6) odločitev o uporabi zmogljivosti iz prvega odstavka sprejme država članica, ki jih je dala na voljo kot zmogljivosti rescEU. Če država članica zaradi nujnih razmer doma, višje sile ali – v izjemnih primerih – iz drugih resnih razlogov teh odzivnih zmogljivosti ne more dati na voljo za posamezno nesrečo, o tem čim prej obvesti Komisijo, pri čemer se sklicuje na ta člen.“;

"

(21)  člen 38 se črta;

(22)  sklicevanja na evropske zmogljivosti za nujni odziv, EERC in prostovoljni nabor v celotnem besedilu sklepa se nadomestijo s sklicevanjem na evropski nabor civilne zaščite;

(23)  vstavi se Priloga Ia, kot je določena v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Obstoječe ureditve iz člena 28 Sklepa št. 1313/2013/EU se še naprej uporabljajo, dokler se po potrebi ne nadomestijo.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

Priloga

„Priloga Ia

Kategorije stroškov, ki bi lahko bili upravičeni v zvezi z izračunom skupnih ocenjenih stroškov v skladu s členom 21(3)

1.  Stroški opreme

2.  Stroški vzdrževanja, vključno s stroški popravil

3.  Stroški zavarovanja

4.  Stroški usposabljanja

5.  Stroški skladiščenja

6.  Stroški registracije in certificiranja

7.  Stroški potrošnega materiala

8.  Stroški osebja, potrebnega za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU.“

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije

Za dodatna finančna sredstva za izvajanje mehanizma na področju civilne zaščite v letih 2019 in 2020 je določen znesek 205,6 milijona EUR. Brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa bi bilo treba del celotnega povečanja proračuna za reševanje v nujnih primerih (rescEU) dati na voljo s prerazporeditvami v razdelku 3 (varnost in državljanstvo) in razdelku 4 (Evropa v svetu) večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Vse tri institucije želijo tudi spomniti, da je del teh prerazporeditev že vključen v proračun za leto 2019 in da je bilo v finančno načrtovanje za leto 2020 že vključenih 15,34 milijona EUR.

V okviru proračunskega postopka za leto 2020 je Komisija pozvana, naj predlaga prerazporeditev 18,24 milijona EUR, da bi za leti 2019 in 2020 v teh razdelkih dosegli celih 50 %.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 37
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 31. maja 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0236).
(4)Mnenje z dne 18. oktobra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(5)UL C 361, 5.10.2018, str. 37.
(6)Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019.
(7)Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
(8) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347 20.12.2013, str. 320).
(9)Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).
(10)Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(11)Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(13)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Minimalne zahteve za ponovno uporabo vode ***I
PDF 345kWORD 95k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (COM(2018)0337 – C8-0220/2018 – 2018/0169(COD))
P8_TA(2019)0071A8-0044/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Odobritev in tržni nadzor kmetijskih in gozdarskih vozil ***I
PDF 167kWORD 49k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi in popravku Uredbe (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (COM(2018)0289 – C8-0183/2018 – 2018/0142(COD))
P8_TA-PROV(2019)0072A8-0318/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0289),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0183/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0318/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 12. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 167/2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil

P8_TC1-COD(2018)0142


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Opis vozil kategorije T1 in T2 iz Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) zahteva dodatna pojasnila glede položaja osi, ki je najbližje vozniku, za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom in glede načina izračuna višine težišča. Za natančno in enotno določevanje višine težišča vozil kategorije T2 bi se bilo treba sklicevati na mednarodno veljavne standarde, ki določajo težišče traktorja.

(2)  Za pravilno in popolno izvajanje te uredbe ter na njeni podlagi sprejetih delegiranih in izvedbenih aktov je izredno pomembno, da so različni elementi kmetijskih traktorjev opredeljeni natančno in na podlagi analize njihovih tehničnih značilnosti. Glede na to, da razprave o opredelitvi kategorij potekajo v okviru ustreznih mednarodnih forumov, katerih članica je tudi Unija, bi morala Komisija tako delo upoštevati, da ne bi prišlo do nesorazmernih in negativnih učinkov na uporabo tehničnih zahtev in preizkusnih postopkov ali do negativnih posledic za proizvajalce, zlasti zelo specializiranih traktorjev.

(3)  V Uredbi (EU) št. 167/2013 bi bilo treba pojasniti, da izraz „zamenljivi stroji“ pomeni „zamenljivo ▌opremo“ in se tem zagotoviti dosledno uporabo terminologije v celotnem besedilu navedene uredbe.

(4)  V Uredbi (EU) št. 167/2013 se od uvoznikov zahteva, da ohranijo izvod certifikata o skladnosti v zvezi z izdelki, ki niso skladni z navedeno uredbo ali pomenijo resno tveganje. Pojasniti bi bilo treba, da to pomeni certifikat o EU-homologaciji. Navedeno uredbo bi zato bilo treba spremeniti z navedbo ustreznega dokumenta.

(5)  Uredba (EU) št. 167/2013 zahteva, da se certifikatu o EU-homologaciji priložijo tudi rezultati preskusov. Pojasniti bi bilo treba, da to pomeni obrazec rezultatov preskusov. Navedeno uredbo bi zato bilo treba spremeniti z navedbo ustrezne priloge.

(6)  Z Uredbo (EU) št. 167/2013 je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za obdobje petih let, ki se je izteklo 21. marca 2018. Ker obstaja stalna potreba po posodobitvi različnih elementov postopka homologacije iz navedene Uredbe in aktov, sprejetih na njeni podlagi, zlasti zaradi njihove prilagoditve tehničnemu napredku ali zaradi vnosa popravkov, bi bilo treba obdobje za prenos pooblastila podaljšati z možnostjo nadaljnjih samodejnih podaljšanj.

(7)  Uredba (EU) št. 167/2013 se sklicuje na razveljavitev Direktive Sveta 74/347/EGS(5), dejansko pa bi se morala sklicevati na razveljavitev Direktive 2008/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6), ki je kodificirala prejšnjo direktivo. Zato je treba navedeni sklic v Uredbi (EU) št. 167/2013 spremeniti.

(8)  Ker ta uredba spreminja Uredbo (EU) št. 167/2013, pri čemer ne razširja njene vsebine urejanja, in ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(9)  Uredbo (EU) št. 167/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 167/2013

Uredba (EU) št. 167/2013 se spremeni:

(1)  v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Ta uredba se ne uporablja za zamenljivo opremo, ki je popolnoma dvignjena od tal ali ni gibljiva okrog vertikalne osi, če se vozila, na katera je pritrjena, uporabljajo na cesti.“;

"

(2)   v členu 4 se točki 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

„(2) „kategorija T1“ zajema kolesne traktorje, pri katerih ima os, najbližja vozniku, širino koloteka najmanj 1 150 mm, katerih masa v neobremenjenem stanju, pripravljenem za vožnjo, presega 600 kg in katerih oddaljenost od tal ne presega 1 000 mm; pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je os, najbližja vozniku, tista, ki je opremljena s pnevmatikami z največjim premerom;

   (3) „kategorija T2“ zajema kolesne traktorje, katerih najmanjša širina koloteka je manjša od 1 150 mm, katerih masa v neobremenjenem stanju, pripravljenem za vožnjo, presega 600 kg in katerih oddaljenost od tal ne presega 600 mm; če je višina težišča traktorja (določena v skladu s standardom ISO 789–6:1982 in izmerjena glede na tla), deljena s povprečnim najožjim kolotekom za vsako os, večja od 0,90, se največja konstrukcijsko določena hitrost omeji na 30 km/h;“;

"

(3)  v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Uvozniki hranijo izvod certifikata o EU-homologaciji, tako da je organom za odobritev in organom za tržni nadzor na voljo za vpogled za obdobje 10 let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in za obdobje petih let po tem, ko so bili sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dani na trg, ter zagotovijo, da je opisna dokumentacija iz člena 24(10) na zahtevo na voljo tem organom.“;

"

(4)  v členu 25(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) obrazec rezultatov preskusa;“;

"

(5)  v členu 39(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so ob izdelavi imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila niti registrirana niti dana v uporabo, preden je navedena EU-homologacija prenehala veljati.“;

"

(6)   v členu 71 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(5), člena 18(4), člena 19(6), člena 20(8), člena 27(6), člena 28(6), člena 45(4), člena 49(3), člena 53(12), člena 61 in člena 70 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 22. marca 2013. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Komisija pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila najpozneje do 22. junija 2022 in devet mesecev pred iztekom vsakega naslednjega petletnega obdobja.“;

"

(7)  v členu 76 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Brez poseganja v člen 73(2) te uredbe se direktive 76/432/EGS, 76/763/EGS, 77/537/EGS, 78/764/EGS, 80/720/EGS, 86/297/EGS, 86/298/EGS, 86/415/EGS, 87/402/EGS, 2000/25/ES, 2003/37/ES, 2008/2/ES, 2009/57/ES, 2009/58/ES, 2009/59/ES, 2009/60/ES, 2009/61/ES, 2009/63/ES, 2009/64/ES, 2009/66/ES, 2009/68/ES, 2009/75/ES, 2009/76/ES in 2009/144/ES razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2016.“.

"

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 104.
(2) UL C 440, 6.12.2018, str. 104.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019.
(4)Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
(5) Direktiva Sveta 74/347/EGS z dne 25. junija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (UL L 191, 15.7.1974, str. 5).
(6) Direktiva 2008/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (UL L 24, 29.1.2008, str. 30).


Program za enotni trg, konkurenčnost podjetij in evropsko statistiko ***I
PDF 415kWORD 124k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za enotni trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, in evropsko statistiko ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014, (EU) št. 258/2014, (EU) št. 652/2014 in (EU) 2017/826 (COM(2018)0441 – C8-0254/2018 – 2018/0231(COD))
P8_TA(2019)0073A8-0052/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


DDV: dokončni sistem za obdavčevanje trgovine med državami članicami *
PDF 212kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2018)0329 – C8-0317/2018 – 2018/0164(CNS))
P8_TA-PROV(2019)0074A8-0028/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0329),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0317/2018),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0028/2019),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Ko je Svet leta 1967 z direktivama Sveta 62/227/EGS1 in 67/228/EGS2 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), je bila sprejeta zaveza, da bo vzpostavljen dokončen sistem DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami, ki bo deloval podobno, kot bi deloval v eni državi članici. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES3, ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo na podlagi načela, po katerem se dobave blaga ali storitev obdavčujejo v državi članici porekla.
(1)  Ko je Svet leta 1967 z direktivama Sveta 62/227/EGS1 in 67/228/EGS2 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), je bila sprejeta zaveza, da bo vzpostavljen dokončen sistem DDV za obdavčevanje trgovine med državami članicami, ki bo deloval podobno, kot bi deloval v eni državi članici. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES3, ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo na podlagi načela, po katerem se dobave blaga ali storitev obdavčujejo v državi članici porekla. Vendar se ta prehodna pravila uporabljajo že nekaj desetletij, posledica pa je zapleten prehoden sistem DDV, ki pri čezmejnih transakcijah znotraj Unije omogoča goljufije v zvezi z DDV. Prehodna pravila imajo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem DDV ni niti povsem učinkovit niti združljiv z zahtevami pravega enotnega trga. Šibkosti prehodnega sistema DDV so postale očitne šele nekaj let po njegovi uvedbi. Od takrat je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov (izboljšanje upravnega sodelovanja, krajši roki za rekapitulacijska poročila, sektorska obrnjena davčna obveznost), pa tudi nekateri nezakonodajni. Kljub temu pa nedavne študije o vrzeli pri pobiranju DDV kažejo, da je obseg nepobranega DDV še vedno ogromen. Na področju DDV je po uvedbi sedanjih pravil leta 1992 to prvi zakonodajni predlog, katerega cilj je odpraviti vzroke čezmejnih goljufij. Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo kot eno glavnih ovir za dokončanje enotnega trga navedla zapletenost sedanjega sistema DDV. Obenem se veča tudi vrzel pri pobiranju DDV, opredeljena kot razlika med dejansko pobranimi prihodki iz tega naslova in teoretičnim zneskom, ki naj bi ga po pričakovanjih pobrali, in je leta 2015 v EU-28 dosegla 151,5 milijarde EUR. To kaže, da je treba sistem DDV nemudoma in korenito preoblikovati v dokončen sistem DDV, s katerim bomo olajšali in poenostavili čezmejno trgovino znotraj Unije ter zagotovili, da bo sistem bolj odporen na goljufije.
__________________
__________________
1 Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1 301).
1 Prva direktiva Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1 301).
2 Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1 303).
2 Druga direktiva Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – struktura in postopek za enotni sistem davka na dodano vrednost (UL 71, 14.4.1967, str. 1 303).
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Poleg tega je Komisija ob podpori Evropskega parlamenta vedno poudarjala, da bi bil sistem DDV, ki bi temeljil na obdavčitvi v državi porekla, ustrezna rešitev za to, da bi postal sistem DDV v Uniji bolj odporen na goljufije in bil čim bolj usklajen s pravilnim delovanjem notranjega trga. Sedanja pobuda pa temelji na pristopu obdavčitve v namembnem kraju, ki ga želijo države članice, saj jim omogoča določeno prožnost pri določanju stopenj DDV.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Svet je ob podpori Evropskega parlamenta1 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora2 potrdil, da sistema, ki temelji na poreklu, ni mogoče vzpostaviti, ter Komisijo pozval, naj nadaljuje poglobljeno tehnično delo in široko zastavljen dialog z državami članicami, da bi podrobno preučila različne možne načine izvajanja načela namembnega kraja3.
(2)  Svet je ob podpori Evropskega parlamenta1 in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora2 potrdil, da sistema, ki temelji na poreklu, ni mogoče vzpostaviti, ter Komisijo pozval, naj nadaljuje poglobljeno tehnično delo in široko zastavljen dialog z državami članicami, da bi podrobno preučila različne možne načine izvajanja načela namembnega kraja3 s ciljem zagotoviti, da bo dobava blaga iz ene države članice v drugo obdavčena tako, kot če bi bilo blago dobavljeno in pridobljeno znotraj ene države članice. Vzpostavitev enotnega območja DDV v Uniji je ključnega pomena za to, da se za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno, zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti ter da se omejijo možnosti za čezmejne goljufije v zvezi z DDV in poenostavijo postopki za DDV. Dokončni sistem DDV bo okrepil notranji trg in ustvaril boljše poslovne razmere za čezmejno trgovino. Vanj bi bilo treba vnesti spremembe, potrebne zaradi tehnološkega razvoja in digitalizacije. Ta direktiva določa tehnične ukrepe za izvajanje tako imenovanih temeljev, ki jih je določila Komisija v svojem predlogu z dne 18. januarja 20183a. Države članice bi se torej morale odločiti glede teh temeljev, saj bi tako lahko začeli to direktivo čim prej izvajati.
__________________
__________________
1 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (P7_TA(2011)0436) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P7-TA-2011-0436.
1 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV (P7_TA(2011)0436) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=SL&reference=P7-TA-2011-0436.
2 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011 o zeleni knjigi o prihodnosti DDV – Za enostavnejši, zanesljivejši in učinkovitejši sistem DDV: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52011AE1168.
2 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2011 o zeleni knjigi o prihodnosti DDV – Za enostavnejši, zanesljivejši in učinkovitejši sistem DDV: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:52011AE1168.
3 Sklepi Sveta o prihodnosti DDV – 3167. zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 15. maja 2012 (glej zlasti točko B(4)): http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/130257.pdf.
3 Sklepi Sveta o prihodnosti DDV – 3167. zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, Bruselj, 15. maja 2012 (glej zlasti točko B(4)): http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ecofin/130257.pdf.
3a Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, COM(2018)0020, 2018/0005(CNS).
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV1 opredelila spremembe sistema DDV, ki bi bile potrebne za razvoj takega sistema za trgovanje znotraj Unije, ki bi temeljil na namembnem kraju, z obdavčitvijo čezmejnih dobav. Svet je pozneje ponovno potrdil sklepe iz navedenega akcijskega načrta in med drugim navedel, da meni, da bi bilo treba načelo obdavčitve v državi porekla, kot je bilo predvideno za dokončni sistem DDV, nadomestiti z načelom obdavčitve v namembni državi članici2.
(3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV1 opredelila spremembe sistema DDV, ki bi bile potrebne za razvoj takega sistema za trgovanje znotraj Unije, ki bi temeljil na namembnem kraju, z obdavčitvijo čezmejnih dobav. Svet je pozneje ponovno potrdil sklepe iz navedenega akcijskega načrta in med drugim navedel, da meni, da bi bilo treba načelo obdavčitve v državi porekla, kot je bilo predvideno za dokončni sistem DDV, nadomestiti z načelom obdavčitve v namembni državi članici2. S to spremembo naj bi se čezmejne goljufije v zvezi z DDV po oceni zmanjšale za 50 milijard EUR letno.
__________________
__________________
1 Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016) 148 final z dne 7. aprila 2016).
1 Akcijski načrt za DDV – Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev (COM(2016) 148 final z dne 7. aprila 2016).
2 Glej: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/05/25-conclusions-vat-action-plan/.
2 Glej: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/05/25-conclusions-vat-action-plan/.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Da bi bilo sodelovanje med državami članicami učinkovito, bi morala Komisija zagotoviti preglednost sistema, zlasti z vsakoletno obvezno objavo seznama goljufij, storjenih v vsaki državi članici. Preglednost je pomembna tudi za to, da bi se zavedali obsega goljufij, ozaveščali splošno javnost in povečali pritisk na države članice.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti stališčem Evropskega parlamenta, sprejetim v zakonodajnih resolucijah z dne 3. oktobra 2018 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami (COM(2017)0569 – C8‑0363/2017 – 2017/0251(CNS)) in o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost (COM(2018)0020 – C8‑0023/2018 – 2018/0005(CNS)) ter v zakonodajni resoluciji z dne 3. julija 2018 o spremenjenem predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost (COM(2017)0706 – C8‑0441/2017 – 2017/0248(CNS)).
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Splošno pravilo za dobave blaga, vključno z dobavami blaga znotraj Unije, in za opravljanje storitev bi moralo biti, da je dobavitelj dolžan plačati DDV.
(13)  Splošno pravilo za dobave blaga, vključno z dobavami blaga znotraj Unije, in za opravljanje storitev bi moralo biti, da je dobavitelj dolžan plačati DDV. Ta nova načela bodo državam članicam omogočila učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zlasti goljufijam znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, katerih vrednost se ocenjuje na vsaj 50 milijard EUR letno.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Za določanje, katera podjetij lahko pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca, je treba vzpostaviti stroga merila, ki jih bodo harmonizirano uporabljale vse države članice, ter skupna pravila in določbe o globah in kaznih za vse, ki teh meril ne bodo spoštovali.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)   Komisija bi morala biti odgovorna za predložitev nadaljnjih smernic in bi morala preverjati pravilno uporabo teh harmoniziranih meril v državah članicah po vsej Uniji.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Pravila o začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za premičnine bi bilo treba spremeniti, da bi se zagotovila njihova skladnost z uvedbo novih pravil v zvezi z osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo blaga znotraj Unije.
(15)  Pravila o začasni uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za premičnine bi bilo treba spremeniti, da bi se zagotovila njihova skladnost z uvedbo novih pravil v zvezi z osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo blaga znotraj Unije. Z izvajanjem te direktive začasna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti morda ne bo več potrebna. Komisija bi morala zato pravočasno preučiti, ali bi bilo treba predlog za začasno uporabo mehanizma obrnjene davčne obveznosti razveljaviti.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Za zagotovitev skladnosti obveznosti velikih podjetij glede poročanja o DDV bi bilo treba določbe o tem, kako pogosto je treba v okviru te posebne ureditve predložiti obračune DDV, spremeniti, tako da bi se dodala zahteva, da davčni zavezanci, ki uporabljajo to ureditev, v okviru te ureditve vsak mesec predložijo obračun DDV, če njihov letni promet v Uniji presega 2 500 000 EUR.
(23)  Za zagotovitev skladnosti obveznosti velikih podjetij glede poročanja o DDV bi bilo treba določbe o tem, kako pogosto je treba v okviru te posebne ureditve predložiti obračune DDV, spremeniti, tako da bi se dodala zahteva, da davčni zavezanci, ki uporabljajo to ureditev, v okviru te ureditve vsak mesec predložijo obračun DDV, če njihovi letni prihodki z obračunanim DDV v Uniji presegajo 2 500 000 EUR.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)   Visoka stopnja neizpolnjevanja obveznosti povzroča gospodarske izgube za davčne zavezance, ki obveznosti izpolnjujejo, prav tako pa ogroža kohezijo in doslednost fiskalnega sistema ter ustvarja splošen občutek nepravičnosti zaradi izkrivljanja konkurence. Učinkovit in razumljiv sistem je ključen za ustvarjanje javnih prihodkov in prevzemanje odgovornosti državljanov in podjetij.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)   Statistični podatki kažejo, da goljufi izkoriščajo pomanjkljivost sistema ter sledijo razvoju gospodarstva in dinamični rasti povpraševanja po dobavi nekaterih vrst blaga oziroma storitev. Zato je treba vzpostaviti sistem, ki bo dovolj dinamičen za spopadanje s škodljivimi praksami in zmanjšanje stopnje namernega neizpolnjevanja obveznosti (goljufija), pa tudi nenamernega.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 26 b (novo)
(26b)   Da bi poenostavili trgovanje na enotnem trgu, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti celovit in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV za podjetja, pri čemer bi morala posebno pozornost nameniti potrebam malih in srednjih podjetij, ki znotraj Unije poslujejo čezmejno. Ta večjezični portal bi moral zagotavljati hiter dostop do najnovejših, točnih in ustreznih informacij o izvajanju sistema DDV v različnih državah članicah, predvsem o dejanskih stopnjah DDV za različne vrste blaga in storitev v različnih državah članicah ter o pogojih za ničelno davčno stopnjo. Pomagal bi lahko tudi pri ukrepanju v zvezi s sedanjo vrzeljo pri pobiranju DDV.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 26 c (novo)
(26c)   Osrednji element novega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu namembne države, je storitev „vse na enem mestu“, brez katere bi se znatno povečala zapletenost sistema in upravno breme. Da bi zagotovili interoperabilnost, preprosto uporabo in zaščito pred goljufijami, bi morale točke „vse na enem mestu“ za podjetja delovati v okviru harmoniziranega čezmejnega računalniškega sistema na podlagi skupnih standardov in omogočati samodejno pridobivanje in vnašanje podatkov, na primer z uporabo enotnih standardnih obrazcev.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Zaradi uvedbe novega pojma dobave blaga znotraj Unije je treba pojem „Skupnost“ nadomestiti s pojmom „Unija“, da se zagotovi posodobljena in skladna uporaba pojma.
(28)  Zaradi uvedbe novega pojma dobave blaga znotraj Unije je treba pojem „Skupnost“ povsod v direktivi nadomestiti s pojmom „Unija“, da se zagotovi posodobljena in skladna uporaba pojma.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)  Zakonodajni ukrepi za reformo sistema DDV, za boj proti goljufijam v zvezi z DDV in za zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV bodo lahko uspešni le, če bodo davčne uprave držav članic v duhu medsebojnega zaupanja tesneje sodelovale in si izmenjevale ustrezne informacije, ki so potrebne za opravljanje njihovih nalog.
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 8
(4a)  člen 8 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 8
„Člen 8
Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Svetu predloži ustrezne predloge.“
Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezne predloge.“
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 1 – pododstavek 3
Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske namene, se šteje, da izpolnjujejo merila iz odstavka 2.
Za prosilce, ki so davčni zavezanci s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske namene, se šteje, da za namene te direktive izpolnjujejo merila iz odstavka 2.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)   odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, med katera med drugim spadajo:
(i)  pranje denarja,
(ii)  davčna utaja in davčne goljufije,
(iii)  zlorabljanje skladov in programov Unije,
(iv)  goljufije v zvezi s stečajem ali insolventnostjo,
(v)  zavarovalniške ali druge finančne goljufije,
(vi)  podkupovanje in/ali korupcija,
(vii)  kibernetska kriminaliteta,
(viii)  sodelovanje v kriminalni združbi,
(ix)  kazniva dejanja na področju konkurenčnega prava,
(x)  neposredno ali posredno sodelovanje v terorističnih dejavnostih;
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 2 – točka c
(c)  plačilna sposobnost prosilca, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe.
(c)  plačilna sposobnost prosilca v zadnjih treh letih, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe. Prosilec mora imeti bančni račun v finančni instituciji s sedežem v Uniji.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 2 a (novo)
2a.   Da bi zagotovili harmonizirano razlago v zvezi s podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca, Komisija z izvedbenim aktom sprejme nadaljnje smernice za države članice v zvezi z oceno teh meril, ki so veljavna v vsej Uniji. Komisija sprejme prvi izvedbeni akt najpozneje en mesec po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija uvede prilagojen postopek za mala in srednja podjetja, da bi jih spodbudila k zaprositvi za status certificiranega davčnega zavezanca.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 4 – pododstavek 1
Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev.
Davčni zavezanec, ki zaprosi za status certificiranega davčnega zavezanca, davčnim organom predloži vse ustrezne informacije, ki jih ti zahtevajo, da bi lahko sprejeli odločitev. Davčni organi prošnjo nemudoma obravnavajo in bi morali v zvezi s predložitvijo informacij uporabljati merila, ki bi bila harmonizirana v vseh državah članicah.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 4 a (novo)
4a.   Ko se podeli status certificiranega davčnega zavezanca, postane ta informacija dostopna prek sistema izmenjave podatkov s področja DDV. Spremembe tega statusa se nemudoma vnesejo v sistem.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 5
5.  V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo seznanijo tudi z razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje.
5.  V primeru zavrnitve prošnje davčni organi prosilca skupaj z odločitvijo nemudoma seznanijo tudi z jasno navedenimi razlogi za zavrnitev. Države članice zagotovijo, da ima prosilec v razumnem roku pravico do pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi prošnje.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 5 a (novo)
5a.   Kadar se prošnja zavrne, se odločitev in razlogi za zavrnitev sporočijo davčnim organom drugih držav članic.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 6
6.  Davčni zavezanec, ki mu je bil podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe nemudoma obvesti o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi tak davčni status razveljavijo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena.
6.  Davčni zavezanec, ki mu je bil podeljen status certificiranega davčnega zavezanca, davčne organe v enem mesecu obvesti o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločitve in ki bi lahko vplivali ali učinkovali na nadaljevanje tega statusa. Davčni organi tak davčni status razveljavijo, če merila iz odstavka 2 niso več izpolnjena. Davčni organi držav članic, ki so podelili status certificiranega davčnega zavezanca, to odločitev pregledajo vsaj enkrat na dve leti, da bi zagotovili, da so pogoji še vedno izpolnjeni. Če davčni zavezanec davčnih organov ni obvestil o katerem koli dejavniku, ki bi lahko vplival na status certificiranega davčnega zavezanca, kot je to določeno v izvedbenem aktu, ali ga je namerno skrival, se mu naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z izgubo statusa certificiranega davčnega zavezanca.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 6 a (novo)
6a.   Davčni zavezanec, ki se mu status certificiranega davčnega zavezanca zavrne ali ki na lastno pobudo obvesti davčni organ, da ne izpolnjuje več meril iz odstavka 2, lahko za ta status ponovno zaprosi šele po šestih mesecih od datuma zavrnitve ali odvzema, če so izpolnjena vsa ustrezna merila.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 6 b (novo)
6b.   Da bi znotraj držav članic in med njimi zagotovili enotne standarde za spremljanje, ali je subjekt še upravičen do statusa certificiranega davčnega zavezanca, in za odvzem davčnega statusa, Komisija sprejme ustrezne smernice.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 6 c (novo)
6c.   Če je bil prosilcu v skladu s carinskim zakonikom Unije v zadnjih treh letih zavrnjen status pooblaščenega gospodarskega subjekta, se mu status certificiranega davčnega zavezanca ne podeli.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Direktiva 2006/112/ES
Člen 13a – odstavek 7
7.  Status certificiranega davčnega zavezanca v eni državi članici priznajo davčni organi vseh držav članic.;
7.  Status certificiranega davčnega zavezanca v eni državi članici priznajo davčni organi vseh držav članic. Za notranje davčne spore o DDV med davčnim zavezancem in nacionalnim davčnim organom se bodo še naprej uporabljali nacionalni mehanizmi.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 56 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 145 – odstavek 1
(56a)  v členu 145 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu poda predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz členov 143 in 144 ter podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“
„1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Evropskemu parlamentu in Svetu poda predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz členov 143 in 144 ter podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 59 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 150 – odstavek 1
(59a)  v členu 150 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Svetu predloži predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz člena 148 in podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“
„1. Komisija po potrebi in v najkrajšem možnem času Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predloge za natančno opredelitev obsega oprostitev iz člena 148 in podrobnejših pravil za njihovo izvajanje.“
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 68 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 166
(68a)  člen 166 se nadomesti z naslednjim:
Člen 166
Člen 166
„Komisija Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.“
„Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.“
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 123 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 293 – odstavek 1 – uvodni del
(123a)  v členu 293 se uvodni stavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:
„Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:“
„Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 166 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 395 – odstavek 3
(166a)  v členu 395 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“
„3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 166 b (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 396 – odstavek 3
(166b)  v členu 396 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“
„3. Komisija v treh mesecih od uradnega obvestila iz drugega pododstavka odstavka 2 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ustrezen predlog, če pa zahtevanemu odstopanju nasprotuje, obvestilo o zavrnitvi z obrazložitvijo.“
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 169 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 404 a (novo)
(169a)  za členom 404 se vstavi naslednji nov člen:
„Člen 404a
Komisija v štirih letih po sprejetju Direktive Sveta (EU) .../...* + na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi novih določb te direktive ter mu po potrebi [in ob upoštevanju tega, da je treba zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov] priloži predloge.“
_______________
* Direktiva Sveta (EU) .../... z dne ... o spremembi (UL ...).
+ Uradni list: prosimo, da v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta PE-CONS ... (2018/0164(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.)
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 169 b (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 404 b (novo)
(169b)  za členom 404a se vstavi naslednji nov člen:
„Člen 404b
Glede na to, da je za uspeh dokončnega sistema DDV izjemno pomembno medsebojno zaupanje med davčnimi upravami držav članic, Komisija v dveh letih po sprejetju Direktive Sveta (EU).../... * + Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti izmenjave ustreznih informacij med njimi.“;
________________
* Direktiva Sveta (EU) .../... z dne ... o spremembi ... (UL ...).
+ Uradni list: prosimo, da v besedilo vstavite številko direktive iz dokumenta PE-CONS ... (2018/0164(CNS)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene direktive.)
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 173 a (novo)
Direktiva 2006/112/ES
Člen 411 a (novo)
(173a)   vstavi se naslednji nov člen 411a:
„Člen 411a
Komisija v sodelovanju z državami članicami do 1. junija 2020 vzpostavi celovit, večjezičen in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV, na katerem lahko podjetja in končni potrošniki hitro in učinkovito pridobijo točne informacije o stopnjah DDV – tudi informacije o tem, za katere vrste blaga in storitev se uporabljajo znižane stopnje ali oprostitve – in vse ustrezne informacije o izvajanju dokončnega sistema DDV v različnih državah članicah.
Kot dopolnitev portala se vzpostavi mehanizem za samodejno obveščanje. Z njim se zagotovi samodejno obveščanje davčnih zavezancev o spremembah in posodobitvah stopenj DDV v državah članicah. Samodejna obvestila se aktivirajo pred začetkom uporabe spremembe in najpozneje pet dni po sprejetju odločitve.“;
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 904/2010
Člen 34 in člen 49 a (novo)
Člen 1a
Sprememba Uredbe (EU) št. 904/2010
Uredba (EU) št. 904/2010 se spremeni:
(1)  člen 34 se nadomesti z naslednjim:
Člen 34
„Člen 34
1.  Države članice sodelujejo na tistih delovnih področjih Eurofisca, ki jih izberejo in se lahko tudi odločijo, da končajo sodelovanje.
1.   Komisija nudi Eurofiscu vso potrebno tehnično in logistično podporo. Komisija ima dostop do informacij iz člena 1, ki se lahko izmenjujejo prek Eurofisca, v okoliščinah, določenih v členu 55(2).
2.  Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ciljnih informacij med sodelujočimi državami članicami.
2.  Države članice sodelujejo na delovnih področjih Eurofisca in dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi informacij.
3.  Izmenjane informacije so tajne, kakor določa člen 55.
3.   Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko Europolu in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) na lastno pobudo ali na zahtevo posredujejo ustrezne informacije o najresnejših čezmejnih kaznivih dejanjih na področju DDV.
3a.  Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko Europol in urad OLAF zaprosijo za ustrezne informacije. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in urada OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom Eurofisca za zvezo; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.“;
(2)  doda se naslednji člen 49a:
„Člen 49a
Države članice in Komisija vzpostavijo skupni sistem za zbiranje statističnih podatkov o goljufijah na področju DDV znotraj Skupnosti in nenamernem neizpolnjevanju obveznosti ter vsako leto objavijo nacionalne ocene izgub prihodkov iz DDV zaradi teh goljufij ter ocene za Unijo kot celoto. Komisija z izvedbenimi akti sprejme praktično ureditev za ta statistični sistem. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).“;

Strategije vključevanja Romov
PDF 140kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (2019/2509(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0075B8-0098/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s priznanjem Romov kot skupine, ki potrebuje posebno zaščito pred diskriminacijo,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2153 (2017) o spodbujanju vključevanja Romov in potujočih skupin,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(2) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – anticiganizem v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(5),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o temeljnih pravicah za leto 2016 in raziskav te agencije o MIDIS I in II ter različnih drugih raziskav in poročil o Romih,

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude Minority SafePack, registrirane 3. aprila 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil romske civilne družbe, nevladnih organizacij in raziskovalnih ustanov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je anticiganizem(6) posebna vrsta rasizma in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in najočitnejšo obliko diskriminacije(7);

B.  ker se Romom(8) v Evropi še vedno kratijo človekove pravice;

C.  ker ugotovitve poročila Komisije o ocenjevanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018) 785) poudarjajo, da je okvir ključnega pomena za razvoj instrumentov in nacionalnih instrumentov ter struktur, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov, vendar cilj, da bi odpravili izključenost Romov, ni bil dosežen;

D.  ker ocena, ki jo je opravila Komisija, kaže, da morajo strategije vključevanja obravnavati različne cilje hkrati in s celovitim pristopom, z večjim poudarkom na boju proti anticiganizmu; ker bi bilo treba poleg štirih ciljev za vključevanje Romov (izobraževanje, urejanje stanovanjskega vprašanja, zaposlovanje in zdravstvo) dodati specifičen protidiskriminacijski cilj;

E.  ker je napredek, dosežen pri vključevanju Romov, na splošno omejen; ker so bile ugotovljene izboljšave v prezgodnjem opuščanju šolanja in predšolskem izobraževanju, vendar je prišlo do poslabšanja segregacije v šolah; ker se je izboljšalo zaznavanje zdravstvenega stanja Romov, vendar je njihovo zdravstveno kritje še vedno omejeno; ker v večini držav članic ni bilo opaziti napredka glede dostopa do zaposlitve in se je celo povečal delež mladih Romov, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ker obstajajo resni pomisleki glede stanovanjskega vprašanja in ker je bilo doseženega na področju revščine le malo napredka; ker anticiganizem in njegovo izražanje, kot so kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na spletu in drugje, še naprej vzbujajo resne pomisleke; ker naj bi ukrepi EU zagotovili veliko dodano vrednost nacionalnim romskim politikam in njihovemu izvajanju na političnem področju, področju upravljanja in finančnem področju;

F.  ker se v oceni poroča o pomanjkljivostih prvotne zasnove okvira in njegovi omejeni učinkovitosti med izvajanjem;

G.  ker ocena pojasnjuje dejstvo, da je treba zagotoviti krepitev vloge Romov in njihovo sodelovanje prek namenskih ukrepov; ker sta krepitev vloge in krepitev zmogljivosti Romov ter nevladnih organizacij ključnega pomena;

H.  ker ocena kaže, da okvir EU ni namenil zadostne pozornosti ciljnim skupinam Romov, da je treba obravnavati večplastno in presečno diskriminacijo ter da je treba v strategije vključiti močno načelo enakosti spolov ter pristop, ki bo osredotočen na otroke;

I.  ker sedanji okvir EU nima jasnih in merljivih ciljev; ker ni dovolj kvalitativnih in kvantitativnih postopkov spremljanja, priporočila za posamezne države pa niso zavezujoča; ker ni bilo vloženih dovolj prizadevanj za obravnavo omejenega sodelovanja Romov in romskih skupnosti v zasnovi, izvajanju in spremljanju okvira ter oceni ukrepov, programov in projektov v zvezi z Romi;

J.  ker večina glavnih programov ne vključuje Romov in ker ciljno usmerjeni ukrepi, zajeti v okviru strukturnih skladov, niso dosegli trajnostnih pozitivnih sprememb v življenju najbolj prikrajšanih Romov;

K.  ker imajo države članice izrecno odgovornost, da sprejmejo popravne ukrepe proti praksam, pri katerih se diskriminirajo Romi;

L.  ker je vprašanje vzpostavitve zaupanja med romskim in neromskim prebivalstvom bistveno za izboljšanje življenja in življenjskih priložnosti Romov; ker je zaupanje bistveno za družbo kot celoto;

1.  ponavlja svoje stališče, pozive in priporočila, ki jih je predstavil in sprejel v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; obžaluje, da so bili sprejeti omejeni ukrepi v zvezi s priporočili iz te resolucije;

2.  poziva Komisijo, naj:

   i. ukrepa na podlagi pozivov Parlamenta, Sveta ter številnih nevladnih organizacij in strokovnjakov ter predlaga strateški okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 s širšim sklopom prednostnih področij, jasnimi in zavezujočimi cilji, časovnimi okviri in kazalniki za spremljanje in obravnavanje posebnih izzivov, ki bodo odražali raznolikost romskih skupnosti, ter za to nameni znatna javna sredstva;
   ii. v zasnovo strateškega okvira EU v zadostni meri vključi predstavnike Romov, nevladne organizacije in evropsko mrežo organov za enakost (Equinet), tudi prek prepoznavnega in dostopnega posvetovalnega postopka, ter omogoči njihovo smiselno udeležbo pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju tega okvira in tako okrepi njihovo odgovornost zanj;
   iii. postavi boj proti anticiganizmu v središče strateškega okvira EU, tudi tako, da vključi poseben protidiskriminacijski cilj, ki ga doda drugim ciljem, kot sta vključevanje Romov v okoljsko trajnostno in digitalno družbo ter njihova enakopravna zastopanost na vseh področjih življenja, ter naj spodbuja države članice, da razvijejo usmerjene strategije in konkretne ukrepe za boj proti anticiganizmu, in sicer ne samo proti eni od njegovih pojavnih oblik – družbeni in ekonomski izključenosti;
   iv. zagotovi, da se v strateškem okviru EU ustrezno obravnavajo večplastna in presečna diskriminacija, vključevanje načela enakosti spolov ter pristop, ki upošteva otroke;
   v. zagotovi, da bo namenila zadostne človeške in finančne vire, da bodo na voljo potrebne zmogljivosti za spremljanje, podporo in usmerjanje, kar zadeva izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov, vključno s smernicami za nacionalne kontaktne točke za Rome;
   vi. okrepi Agencijo za temeljne pravice (FRA) z vidika njenega mandata, institucionalnih zmogljivosti, človeških virov in proračuna, da bo lahko pomagala pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju nacionalnih strategij vključevanja Romov;
   vii. sprejme strategijo za raznolikost in vključevanje na trgu delovne sile, da bodo Romi vključeni v delovno silo institucij EU;
   viii. v strateškem okviru EU nameni pozornost posebnim skupinam romske populacije, kot so Romi iz EU, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, državljani držav, ki niso članice EU, in Romi v državah pristopnicah;
   ix. v strateški okvir EU vključi proces resnice, priznavanja in sprave, da bi se okrepilo zaupanje, ter naj poudari konkretne kulturne in strukturne ukrepe in pobude, ki jih podpirajo skladi EU;
   x. nadaljuje s preverjanjem vključevalnosti poglavitnih javnih politik držav članic v evropskem semestru v okviru strategije Evropa 2020 in ohrani močno povezavo med vključujočimi strukturnimi reformami, uresničevanjem ciljev za vključevanje Romov in uporabo sredstev EU v državah članicah;

3.  poziva države članice, naj:

   i. pripravijo svoje strateške nacionalne strategije vključevanja Romov za obdobje po letu 2020 s širšim sklopom prednostnih področij, jasnimi in zavezujočimi cilji, časovnimi okviri in kazalniki za spremljanje in obravnavanje posebnih izzivov, ki bodo odražali raznolikost romskih skupnosti, ter za to namenijo znatna javna sredstva;
   ii. pri v oblikovanju svojih strateških nacionalnih strategij vključevanja Romov uporabijo pristop od spodaj navzgor in k temu pritegnejo predstavnike Romov, nevladne organizacije in organe za enakost ter naj omogočijo njihovo smiselno udeležbo pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju teh strategij;
   iii. postavijo boj proti anticiganizmu v središče svojih strategij, in sicer ob bok eni od njegovih pojavnih oblik – družbeni in ekonomski izključenosti; razvijejo usmerjene strategije in konkretne ukrepe za boj proti anticiganizmu, kot je preiskovanje sedanjih in preteklih rasističnih napadov na Rome; spodbujajo enakopravno zastopanost Romov na vseh področjih življenja, tudi v medijih, javnih ustanovah in političnih telesih;
   iv. zagotovijo, da v svojih strategijah ustrezno obravnavajo večplastno in presečno diskriminacijo, vključevanje načela enakosti spolov ter pristop, ki upošteva otroke;
   v. ima otroke za izrecno prednostno nalogo pri pripravljanju in izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov; ponovno poudarja, kako pomembno je varovati in spodbujati enak dostop romskih otrok do vseh pravic;
   vi. okrepijo nacionalne kontaktne točke za Rome v smislu njihovih mandatov, institucionalnih zmogljivosti, človeških virov in proračunov ter naj zagotovijo, da bodo nacionalne kontaktne točke za Rome ustrezno umeščene v strukturo njihovih javnih uprav, da bodo lahko opravljale svoje delo z učinkovitim medsektorskim usklajevanjem;
   vii. v svojih strategijah namenijo pozornost posebnim skupinam romske populacije, kot so Romi iz EU, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, in državljani držav, ki niso članice EU, vključno z Romi iz držav pristopnic;
   viii. v svoje strategije vključijo proces resnice, priznavanja in sprave, da bi se okrepilo zaupanje, ter naj poudarijo konkretne kulturne in strukturne ukrepe in pobude, ki se podpirajo z javnimi sredstvi;
   ix. zagotovijo in zaščitijo dejansko vključevalnost svojih poglavitnih javnih politik, izkoristijo razpoložljive strukturne sklade EU za izboljšanje življenjskih pogojev in priložnosti Romov na pregleden in odgovoren način; preiščejo sedanje in pretekle zlorabe ustreznih skladov in sprožijo sodne postopke proti odgovornim zanje; sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje absorpcije vseh sredstev, namenjenih romskim skupnostim, tudi do konca sedanjega večletnega finančnega okvira;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL C 378, 24.12.2013, str. 1.
(3) UL L 328, 6.12.2008. str. 55.
(4) UL C 346, 27.9.2018, str. 171.
(5) UL C 328, 6.9.2016, str. 4.
(6) Anticiganizem se včasih zapisuje drugače, v nekaterih državah članicah pa se včasih uporablja nekoliko drugačen izraz;
(7) Splošno politično priporočilo št. 13 o boju proti anticiganstvu in diskriminaciji Romov, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.
(8) Beseda „Rom“ se uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manuši, Kaléji, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi in Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade.


Izvajanje določb Pogodbe glede državljanstva EU
PDF 178kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede državljanstva EU (2018/2111(INI))
P8_TA-PROV(2019)0076A8-0041/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 15, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 45, 46, 47, 48, 153 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 PEU ter določbe iz člena 10(3), da ima vsak državljan pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije,

–  ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027,

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi programa Evropa za državljane(3) za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg(7),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o vzpostavitvi potne listine EU za vrnitev in razveljavitvi Sklepa 96/409/SZVP (COM(2018)0358),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES(8),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2009 o smernicah za boljši prenos in uporabo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (COM(2009)0313),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o mrežah za volilno sodelovanje, spletni preglednosti, zaščiti pred kibernetskimi incidenti in boju proti dezinformacijskim kampanjam v okviru volitev v Evropski parlament (C(2018)5949),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi(10) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski državljanski pobudi (COM(2017)0482),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu(14),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2013 z naslovom Krepitev državljanstva EU: spodbujanje volilne pravice državljanov EU,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je leta 2016 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta z naslovom Ovire za pravico do prostega gibanja in prebivanja državljanov EU in njihovih družin,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice iz leta 2018 o uresničevanju pravic državljanov EU: nacionalna sodišča, ki uveljavljajo prosto gibanje in s tem povezane pravice (avgust 2018),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave Eurobarometer 89/2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(15),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 („Akt o volitvah“)(16),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 7. februarja 2018 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(19),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev“ (COM(2012)0637),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za civilne svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za peticije (A8-0041/2019),

A.  ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, vendar so bili le delno uresničeni;

B.  ker pravice, vrednote in načela, na katerih temelji Unija in so poudarjeni v členih 2 in 6 PEU, postavljajo državljane v samo središče evropskega projekta; ker razprava o prihodnosti Evrope pomeni tudi razmislek o moči naše skupne identitete;

C.  ker so načela preglednosti, integritete in odgovornosti institucij EU ter postopkov odločanja, kot izhajajo iz členov 10 in 11 PEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bistvene sestavine pojma državljanstva in so ključnega pomena za vzpostavitev in krepitev verodostojnosti in zaupanja v Unijo kot celoto; ker lahko uporaba ad hoc in medvladnih dogovorov in instrumentov na več političnih področjih EU ter neformalnih organov odločanja in s tem izogibanje rednim zakonodajnim postopkom in njihova deinstitucionalizacija resno ogrozijo ta načela;

D.  ker ima EU težave pri soočanju s številnimi krizami, ki imajo velike socialno-ekonomske posledice, kar je privedlo do vzpona populističnih in nacionalističnih ideologij, ki temeljijo na ekskluzivni identiteti in supremacističnih merilih ter so v nasprotju z evropskimi vrednotami;

E.  ker je nezadovoljivo obvladovanje različnih kriz povečalo razočaranje državljanov nad nekaterimi rezultati projekta evropskega povezovanja; ker je bistveno zagotoviti, da državljani na državljanstvo EU gledajo kot na privilegij, ki ga je treba ceniti, tudi s ponovno vzpostavitvijo zaupanja v projekt EU, dajanjem prednosti uveljavljanju vseh pravic državljanov, vključno s državljanskimi, političnimi in socialnimi pravicami, izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, praktičnim uresničevanjem temeljnih pravic in svoboščin ter možnostjo, da vsak državljan sodeluje v demokratičnem življenju Unije, hkrati pa z zagotavljanjem večje vključenosti civilne družbe v postopke odločanja in izvrševanja;

F.  ker je namen sedanje revizije evropske državljanske pobude povečati njeno učinkovitost ter okrepiti participativno demokracijo in aktivno državljanstvo;

G.  ker se dostop do državljanstva EU pridobi prek državljanstva države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker so hkrati pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz državljanstva EU, določene v pravu EU in niso odvisne od držav članic, ki jih zato ne morejo neupravičeno omejevati;

H.  ker bi morale države članice pri dostopu do nacionalnega državljanstva spoštovati načela prava EU, kot so sorazmernost, pravna država in nediskriminacija, ki so bila natančno opredeljena v sodni praksi Sodišča Evropske unije;

I.  ker je možnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije pokazala, kako pomembne so pravice državljanov EU, zlasti med mladimi Evropejci, in njihovo vlogo v življenju milijonov državljanov EU, in ker se je v EU povečala tudi ozaveščenost o morebitni izgubi teh pravic na obeh straneh;

J.  ker je bila leta 2014 povprečna volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament 42,6 %; ker je v skladu z zadnjo raziskavo Eurobarometer, objavljeno maja 2018, le 19 % anketiranih Evropejcev vedelo za datum naslednjih evropskih volitev;

K.  ker državljani EU skoraj ne poznajo pisarn Europe Direct, čeprav je njihova glavna vloga zagotavljanje informacij;

L.  ker je v EU več kot 400 informacijskih centrov Europe Direct, ki prispevajo k sporočanju Komisije glede politik Evropske unije, ki so v neposrednem interesu državljanov, s ciljem sodelovanja z državljani na lokalni in regionalni ravni;

M.  ker pojem državljanstva opredeljuje odnos državljanov do politične skupnosti, vključno z njihovimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi; ker člen 20 PDEU dalje državljanom Unije, ki prebivajo v državi članici, katere niso državljani, pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot državljani te države;

N.  ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, vsi državljani pa morajo biti deležni enake pozornosti institucij EU; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, in sicer je v tem členu navedeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

O.  ker je Sodišče Evropske unije v številnih primerih ugotovilo, da se lahko državljani držav članic v razmerju do svoje države sklicujejo na pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU(20);

P.  ker številne države članice ponujajo t. i. zlate vizume in programe za tuje vlagatelje, na podlagi katerih se pridobi državljanstvo;

Q.  ker svoboda gibanja državljanom EU omogoča, da potujejo, študirajo, delajo in živijo v drugih državah EU; ker ima več kot 16 milijonov Evropejcev pravico do prebivanja v drugi državi EU;

R.  ker je pravica do prostega gibanja osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjuje druge svoboščine notranjega trga EU; ker so mladi Evropejci še posebej vezani na svobodo gibanja, ki velja za najbolj pozitiven dosežek EU po tem, ko je bil v Evropi zagotovljen mir;

S.  ker je izvajanje Direktive 2004/38/ES naletelo na praktične težave in ker lahko Evropejci zaradi diskriminacije, ki izhaja iz državljanstva, vstopa in pogojev za prebivanje, še vedno naletijo na težave pri selitvi ali življenju v drugi državi članici; ker obstaja obsežna sodna praksa Sodišča Evropske unije, katere namen je pojasniti ključne pojme za mobilne državljane EU;

T.  ker je pravica do konzularne zaščite zagotovljena v skladu s členoma 20 in 23 PDEU in so zato državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica državljanstva nima predstavništva, upravičeni do zaščite katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države; ker lahko nujni primeri, naravne nesreče ali dogodki, kot so teroristični napadi, prizadenejo evropske državljane, ki prihajajo iz države članice brez predstavništva v zadevni tretji državi;

U.  ker se je Komisija v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017 zavezala, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; ker morajo države članice in civilna družba deliti odgovornost za boljše obveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in dolžnostih;

V.  ker v skladu s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017 že od leta 2012 število ljudi, ki poročajo o tem, da so žrtve katere od oblik diskriminacije, raste;

W.  ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja;

X.  ker je uvedba evropskega državljanstva dosežek evropskega projekta, ki še ni uresničil svojega potenciala; poudarja, da je to edinstven konstrukt, kakršnega ni drugje na svetu;

1.  meni, da niso bile vse določbe v zvezi z državljanstvom EU uresničene v taki meri, da bi v celoti dosegle svoj potencial, čeprav bi to omogočilo utrditev evropske identitete; poudarja, da se je z vzpostavitvijo državljanstva Unije dokazalo, da lahko obstaja oblika državljanstva, ki ga ne določa narodnost in ki oblikuje temelje političnega prostora, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti, ki jih določa pravo Evropske unije in ne država; poziva institucije Unije, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje izvajanja ter povečanja področja uporabe in učinkovitosti določb Pogodbe, ki se nanašajo na državljanstvo, pa tudi ustreznih določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da se evropski državljani ne zavedajo v celoti svojih pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

2.  opozarja, da državljanstvo EU dopolnjuje državljanstvo države članice; poudarja, da državljanstvo EU omogoča dopolnjevanje različnih identitet državljanov ter da ekskluzivni nacionalizem in populistične ideologije spodkopavajo to možnost; meni, da sta izvrševanje aktivnega državljanstva in spodbujanje državljanske udeležbe ključna za krepitev občutka pripadnosti političnemu projektu za spodbujanje razvoja skupnega občutka evropske identitete, medsebojnega razumevanja, medkulturnega dialoga in nadnacionalnega sodelovanja ter za izgradnjo odprtih, vključujočih, povezanih in odpornih družb;

3.  meni, da sta polno izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah s strani institucij, organov, uradov in agencij EU ter dejavno spodbujanje pravic in načel iz te listine pomembna vzvoda za zagotavljanje učinkovitega vključevanja državljanov v demokratični proces EU in konkretizacijo določb iz člena 20 PDEU;

4.  poudarja, da obsega pravic in obveznosti, ki izhajajo iz državljanstva Unije, ni mogoče neutemeljeno omejiti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izkoristijo svojo pravico do podeljevanja državljanstva v duhu poštenega sodelovanja, tudi v primerih otrok državljanov EU, ki se soočajo s težavami pri izpolnjevanju meril za državljanstvo v skladu z nacionalnimi predpisi; poudarja, da uspešno uveljavljanje državljanskih pravic predpostavlja varstvo in spodbujanje vseh pravic in svoboščin iz Listine o temeljnih pravicah, tudi za invalide, ki bi morali imeti možnost, da uveljavijo svoje temeljne pravice na enak način kot vsi drugi državljani, ter da se izvaja vključevanje načela enakosti spolov, da bi ženskam zagotovili popolno uživanje pravic, povezanih z državljanstvom EU;

5.  ponovno poudarja, da ima državljanstvo Unije tudi razširjene posledice in daje pravice na področju demokratične udeležbe, kot izhaja iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da bi bilo treba pri uveljavljanju pravice do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije sprejemati odločitve čim bolj javno in čim bliže državljanom ter da je zato bistveno zagotoviti ustrezna jamstva o preglednosti pri odločanju in boju proti korupciji;

6.  obžaluje, da za nekatere države članice veljajo izvzetja za dele Pogodb, saj spodkopavajo pravice državljanov, ki naj bi bile po Pogodbah EU enake, in ustvarjajo dejanske razlike med njimi;

7.  ugotavlja, da program Erasmus +, program za pravice, enakost in državljanstvo ter program Evropa za državljane prinašajo velike koristi državljanom EU, zlasti mladim, saj povečujejo ozaveščenost o njihovem statusu kot državljanov EU in krepijo njihovo znanje o pravicah, ki izhajajo iz tega statusa in temeljnih vrednot; meni, da imajo evropski prostovoljni programi, kot sta evropska prostovoljska služba in evropska solidarnostna enota, tudi pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega državljanstva; poudarja izjemen pomen teh programov, zlasti med mladimi, in poziva k njihovi finančni okrepitvi;

Politične pravice

8.  je zaskrbljen zaradi trenda upadanja volilne udeležbe na nacionalnih volitvah in na volitvah v Evropski parlament, zlasti med mladimi; je prepričan, da lahko okrepitev javne sfere EU in popolno izvajanje evropskega državljanstva prispevata k spremembi tega trenda s povečanjem občutka pripadnosti evropski skupnosti in krepitvijo predstavniške demokracije;

9.  priznava prizadevanja Komisije za spodbujanje programov, ki spodbujajo evropsko državljanstvo in ozaveščenost državljanov o njihovih političnih pravicah; vendar opaža skromen napredek pri izvajanju člena 165 PDEU kot pravne podlage za spodbujanje evropske razsežnosti pri izobraževanju državljanov; meni, da je nujno treba spodbujati sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, in meni, da bi moral biti razvoj učnih načrtov EU v izobraževalnih sistemih prednostna naloga za nadaljnjo krepitev potenciala državljanstva EU;

10.  ponovno obžaluje, da nekateri državljani EU izgubijo volilno pravico v državi članici, katere državljani so, in ne morejo sodelovati na nacionalnih parlamentarnih volitvah v državi članici, kjer prebivajo; poudarja, da bi lahko izguba volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici državljane odvrnila od selitve v drugo državo članico in bi torej lahko pomenila kršitev člena 18 PDEU;

11.   meni, da je v sistemu predstavniške demokracije bistveno zagotoviti pravilno delovanje institucij EU, da se zaščitijo vse politične pravice državljanov EU; poudarja pomen dostopnosti informacij o državljanstvu EU in pravicah, ki iz njega izhajajo, v vseh uradnih jezikih Evropske unije, da se okrepi pojem državljanstva EU; obžaluje, da se od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe člen 15(3) PDEU, ki je postal pravna podlaga za dostop javnosti do dokumentov in razširja pravila o dostopu do vseh institucij, organov, agencij in uradov Unije, še ne izvršuje v celoti; meni, da države članice dosledno ovirajo napredek pri sprejemanju nove uredbe;

Prosto gibanje

12.  pozdravlja koristi, ki jih prosto gibanje prinaša državljanom EU in gospodarstvom držav članic; poudarja, da pravice, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, niso vedno znane in spoštovane, kar povzroča ovire za prosto gibanje in prebivanje državljanov EU in njihovih družin ter njihovo diskriminacijo; ponovno opozarja na obveznost držav članic, da varujejo pravice do prostega gibanja, vključno z združitvijo družine, za istospolne zakonce;

13.  je zaskrbljen, ker se razlaga nekaterih določb in pogojev Direktive 2004/38/ES s strani nacionalnih sodišč razlikuje ne le med državami članicami, temveč včasih tudi v isti jurisdikciji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se nacionalni organi vedno ne zavedajo v celoti pravic in obveznosti iz Direktive 2004/38/ES;

14.  poudarja problem pomanjkanja informacij ali napačnih ali nejasnih informacij o vizumskih zahtevah za družinske člane ali o pravici do prebivanja; vztraja, da bi morale države članice zagotoviti odpravo nepotrebnih ovir za pravico vstopa/prebivanja, zlasti za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov EU;

15.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se soočajo državljani pri priznavanju svojih poklicnih kvalifikacij v Evropi; meni, da sta direktiva o poklicnih kvalifikacijah in evropsko ogrodje kvalifikacij pripomogla k priznavanju kvalifikacij med državami članicami; meni tudi, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij ključno za zagotavljanje večje mobilnosti študentov in strokovnjakov; poziva Komisijo, naj nadaljuje težnjo, da se čim bolj olajša poklicno priznavanje;

16.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je ugotovila diskriminacijo pri iskanju zaposlitve, dostopu do različnih storitev, kot so najem avtomobila ali stanovanja ali nekatere bančne storitve, ter na področju izobraževanja in obdavčevanja; poudarja, da lahko diskriminacija na podlagi državljanstva ustvari ovire za prosto gibanje državljanov Unije; poziva EU in države članice, naj posebno pozornost namenijo spremljanju tovrstnih primerov diskriminacije ter sprejmejo odločne ukrepe za njihovo preprečevanje;

17.  poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost pri osebnem razvoju mladih s spodbujanjem učenja in kulturnih izmenjav ter boljšim razumevanjem in prakso aktivnega državljanstva; spodbuja države članice, naj podpirajo programe EU za spodbujanje mobilnosti;

18.  ceni pomen kulture, umetnosti in znanosti kot sestavnih vidikov aktivnega državljanstva EU; poudarja njihovo vlogo pri krepitvi skupnega občutka pripadnosti Uniji, izboljšanju medsebojnega razumevanja in spodbujanju medkulturnega dialoga;

Konzularna zaščita

19.  ugotavlja, da skoraj 7 milijonov državljanov EU trenutno živi v državah zunaj EU in da se bo ta številka do leta 2020 predvidoma povečala na vsaj 10 milijonov;

20.  meni, da pravica do konzularne zaščite koristi vsem državljanom EU, in opozarja, da Direktiva Sveta 2015/637 razlaga konzularno zaščito v najširšem možnem smislu, tj. kot vsako konzularno pomoč; poudarja, da je ozaveščenost o teh pravicah še vedno omejena;

21.  poziva Komisijo, naj objavi oceno izvajanja Direktive Sveta (EU) 2015/637 in po potrebi začne postopek za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, naj oblikujejo protokole za ukrepanje ob nesrečah, pri čemer naj upoštevajo državljane EU brez predstavništva, da bi izboljšali komunikacijo v izrednih razmerah v sodelovanju z drugimi predstavništvi držav članic in delegacijami EU; opozarja na svoj že zdavnaj izraženi poziv k okrepitvi vloge delegacij EU v tretjih državah in poudarja dodano vrednost, ki jo zagotavlja diplomatsko omrežje EU, ki je prisotno na terenu;

Peticija Evropskemu parlamentu in pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic

22.  poudarja, kako pomembni sta pravica do peticije, ki jo določata člen 227 PDEU in člen 44 Listine o temeljnih pravicah, ter pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, ki jo določata člen 228 PDEU in člen 43 Listine o temeljnih pravicah; izraža pohvalo delu evropske varuhinje človekovih pravic pri boju proti nepravilnostim v institucijah, organih in agencijah Unije ter zlasti na področju preglednosti; poudarja, kako pomembna je preglednost za ustrezno demokratično delovanje in udeležbo v Uniji, ki vzbuja zaupanje med njenimi državljani; v zvezi s tem podpira priporočila varuhinje človekovih pravic iz njenega nedavnega posebnega poročila o preglednosti zakonodajnih postopkov Sveta;

Priporočila

23.  priporoča Komisiji, naj izvršuje svoje posebne pravice v skladu s členom 258 PDEU in pozove Sodišče Evropske unije, naj odloči, ali je treba izgubo volilne pravice zaradi prebivanja v drugi državi članici EU obravnavati kot kršitev pravice do prostega gibanja in prebivanja; ponovno poziva države članice, naj izvajajo Kodeks dobre volilne prakse Beneške komisije, vključno z odpravo odvzema volilne pravice izseljencem na volitvah v nacionalne parlamente;

24.  predlaga, da Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 25 PDEU, razširi pravice iz člena 20(2) PDEU, da bi državljanom EU omogočila, da se odločijo, ali bodo volili v svoji državi članici državljanstva ali prebivališča, in da se to razširi na vse volitve v skladu z ustavnimi možnostmi vsake države članice;

25.  poziva države članice, naj na lokalni in nacionalni ravni uvedejo orodja e-demokracije in jih ustrezno vključijo v politični proces ter tako državljanom kot prebivalcem omogočijo demokratično udeležbo;

26.  meni, da revizija pravnega okvira, ki ureja evropsko državljansko pobudo, daje priložnost za okrepitev udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU, da bi postal instrument manj birokratski in dostopnejši;

27.  poziva Komisijo, naj razvije trdnejšo prakso na področju političnega in pravnega ukrepanja po uspešnih evropskih državljanskih pobudah;

28.  vztraja, da je treba več sredstev vložiti v oblikovanje dodatnih programov in pobud, katerih cilj je spodbujati evropski javni prostor, v katerem uživanje temeljnih pravic in svoboščin, socialna blaginja in izpolnjevanje evropskih vrednot postanejo model za identiteto državljanov; pozdravlja program za pravice in vrednote kot dragocen primer dejavne podpore Unije njenim vrednotam in pravicam, ki izhajajo iz državljanstva EU in so zapisane v Pogodbah, vključno s podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo in varujejo te pravice in vrednote; poudarja, da je treba ohraniti sedanji proračun za program za pravice in vrednote; odločno nasprotuje njegovemu zmanjšanju v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, kot ga je predlagala Komisija;

29.  močno spodbuja evropske politične stranke in njihove člane, naj zagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov pri kandidatih z izmenjavanjem imen kandidatov in kandidatk ali drugimi metodami;

30.  predlaga bistveno povečanje prepoznavnosti pisarn Europe Direct; poudarja, da bi se pisarne morale delovati kot posredniki med javnimi upravami v državah članicah in civilno družbo (vključno s sindikati, poslovnimi združenji ter javnimi in zasebnimi organi) za aktivno obveščanje evropskih državljanov o njihovih pravicah in obveznostih ter za spodbujanje sodelovanja državljanov na lokalni ravni v demokratičnem življenju Evropske unije; spodbuja države članice in subjekte na regionalni in lokalni ravni k dejavnemu sodelovanju s temi uradi; poudarja, da bi tovrstni uradi morali delovati v sinergiji s programi, kot je Evropa za državljane; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ti uradi centralizirali ustrezne informacije, ki državljanom EU omogočajo uveljavljanje njihovih pravic, in olajšali uveljavljanje pravic iz državljanstva EU; meni, da bi bilo treba dodatno poenostaviti storitev mreže SOLVIT, da bi učinkoviteje prispevala k zaščiti pravic državljanov EU, še preden ti posežejo po sodnem ali upravnem sredstvu;

31.  v tem smislu poziva Komisijo, naj pripravi predlog, ki bo okrepil tako vlogo pisarn Europe Direct kot tudi uveljavljanje državljanstva EU na podlagi pravic, podeljenih delavcem pri uporabi Direktive 2014/54/EU, vključno s pravicami državljanov EU do zaščite pred diskriminacijo, uveljavljanjem njihovih volilnih pravic v skladu s členom 22 PDEU in pravico do prostega gibanja v skladu s členom 21 PDEU in Direktivo 2004/38/ES ter pravico do prostega gibanja, ki jo uživajo člani njihovih družin;

32.  poziva Komisijo, naj sistematično ukrepa v zvezi s kršitvami Direktive 2004/38/ES s strani držav članic, in poziva k oblikovanju prenovljenih smernic EU za uporabo in razlago zakonodaje, ki vpliva na državljane EU, da bi vključili najnovejši razvoj prakse Sodišča Evropske unije, s čimer bi zagotovili, da bo zakonodaja EU v celoti učinkovita;

33.  poziva k doslednemu vključevanju načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU, zlasti pri sprejemanju zakonodaje ali izvajanju politik, povezanih z državljanstvom EU;

34.  opozarja, da Parlament že od leta 2014 ob različnih priložnostih izraža pomislek, da vsaka nacionalna shema, ki vključuje neposredno ali posredno prodajo državljanstva EU, spodkopava sam koncept evropskega državljanstva; poziva Komisijo, naj spremlja tovrstne programe in pripravi poročilo o nacionalnih shemah za dodelitev državljanstva EU vlagateljem, kot je predvideno v poročilu o državljanstvu za leto 2017;

35.  obžaluje, da se poročilo Komisije o državljanstvu iz leta 2017 ne sklicuje na Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, pravico do peticije, pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic, pravico do dostopa do dokumentov ali pravico do podpore evropski državljanski pobudi; poziva Komisijo, naj pri naslednjem ocenjevanju v celoti upošteva določbe Listine in te pomanjkljivosti odpravi;

36.  poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki so doživeli teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada;

37.  predlaga državam članicam, naj 9. maj razglasijo za evropski praznik, da bi okrepili evropski občutek pripadnosti in ustvarili prostor za državljanska gibanje in dejavnosti;

38.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izvajanje priporočil Parlamenta o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

39.  je trdno prepričan, da je načelo nediskriminacije temelj evropskega državljanstva ter v skladu s členom 2 PEU splošno načelo in temeljna vrednota prava EU; poziva Svet, naj do konca izpelje sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive EU za nadaljnje zagotavljanje temeljnih pravic v Uniji, tako da se sprejme konkretna zakonodaja EU, ki bo v celoti izvajala člena 18 in 19 PDEU s horizontalnim pristopom; obžaluje, da Svet še vedno, desetletje po objavi predloga Komisije, blokira direktivo o boju proti diskriminaciji;

40.  ponovno opozarja na obveznost iz Pogodb glede pristopa Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP); poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za dokončanje pristopa Unije k EKČP in za pristop k Evropski socialni listini;

41.  poudarja, da je kakovostna državljanska vzgoja (formalna in neformalna) za vse starostne skupine bistvena za prepričano uveljavljanje demokratičnih pravic državljanov in pravilno delovanje demokratične družbe; ugotavlja, da lahko le stalna prizadevanja na področju izobraževanja zagotovijo večjo udeležbo na volitvah na evropski ravni in okrepijo medkulturno razumevanje in solidarnost v Evropi ter odpravijo diskriminacijo, predsodke in neenakost spolov; priporoča, da se členi 165, 166 in 167 PDEU uporabljajo kot pravna podlaga za širitev potenciala politik na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladih;

42.  ponovno opozarja na prispevek političnih strank na evropski ravni k „oblikovanju evropske politične zavesti in izražanju volje državljanov Unije“ (člen 10(4) PEU); zato poziva, da bi imeli posamezni državljani EU možnost neposredno zaprositi za članstvo v političnih strankah na evropski ravni;

43.  opozarja, da je treba spodbujati evropsko razsežnost evropskih parlamentarnih volitev, da bi prispevali k morebitnemu delu Parlamenta v prihodnje z uveljavljanjem pravice do zakonodajne pobude v skladu s členom 225 PDEU; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje pravic državljanov med evropskimi državljani, vključno s pravicami, povezanimi z volilno pravico; poudarja, da bi boljše in bolj osredotočene informacije o evropski politiki in vplivu zakonodaje EU na vsakodnevno življenje državljanov povečale udeležbo na evropskih volitvah; opozarja, da je treba spodbujati udeležbo na evropskih volitvah s povečanjem prepoznavnosti evropskih političnih strank; ponovno poudarja, da je spodbujanje sodelovanja na evropskih volitvah skupna odgovornost državljanov, držav članic in EU; poudarja, da je treba državljane seznaniti z nedavno reformo volilne zakonodaje in postopku z vodilnim kandidatom; poudarja politični pomen in simbolizem te osebe pri krepitvi državljanstva EU;

44.  ponovno opozarja, da je Evropski parlament parlament celotne Unije in da ima ključno vlogo pri zagotavljanju legitimnosti političnih institucij EU, saj so zaradi ustreznega parlamentarnega nadzora odgovorne; zato vztraja, da je treba zakonodajne pristojnosti in pravice nadzora Parlamenta zagotoviti, utrditi in povečati;

45.  opozarja na smernice Komisije o uporabi prava Unije o varstvu podatkov v volilnem kontekstu in na sporočilo z dne 12. septembra 2018 o zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Evropi (COM(2018)0637); poziva, naj se stori vse, da bi zagotovili, da bodo volitve brez zlorab in vmešavanj; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in usmerjenega posredovanja napačnih informacij potrebna dobro opredeljena politika EU;

46.  poziva Komisijo, naj še bolj spodbuja demokratično udeležbo z okrepitvijo dialoga z državljani, povečanjem razumevanja vloge, ki jo ima zakonodaja EU v njihovem vsakdanjem življenju, ter poudarjanjem njihove aktivne in pasivne volilne pravice na lokalni, nacionalni in evropski ravni;

47.  poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izkoristi družbene medije in digitalna orodja, s posebnim poudarkom na večji udeležbi mladih in invalidov; poziva k razvoju in izvajanju instrumentov e-demokracije, kot so spletne platforme za bolj neposredno udejstvovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, s čimer se bo spodbudilo njihovo sodelovanje;

48.  podpira pripravo in razširjanje tiskanega in multimedijskega gradiva v vseh uradnih jezikih EU, s poudarkom na krepitvi ozaveščenosti državljanov EU o njihovih pravicah in krepitvi njihove sposobnosti, da te pravice učinkovito uveljavljajo v vseh državah članicah;

49.  meni, da bi morale evropske institucije glede na vse večji vpliv družbenih medijev na življenje državljanov še naprej razvijati nove mehanizme in javne politike za varstvo temeljnih pravic posameznikov v digitalnem okolju; poudarja potrebo po varni, pošteni in pregledni izmenjavi podatkov o državljanih; poudarja, da so svobodni mediji in dostop do pluralnosti mnenj nepogrešljiv del zdrave demokracije ter da je medijska pismenost ključna in bi jo bilo treba razvijati že v zgodnjem otroštvu;

50.  spodbuja uporabo člena 25 PDEU za sprejetje ukrepov, ki bi lahko olajšali vsakodnevno izvrševanje evropskega državljanstva;

51.  poziva Komisijo, naj v skladu s členom 25 PDEU v naslednjem poročilu o državljanstvu upošteva razvoj pravic državljanstva EU v sekundarni zakonodaji in sodni praksi ter predlaga časovni načrt za združitev tega napredka, da bi formalno upoštevala razvoj Unije na tem področju;

52.  poudarja, da bi bil končni cilj tega ukrepa po postopku iz člena 25 PDEU sprejeti konkretne pobude za utrditev državljanskih pravic in svoboščin v okviru statuta EU za državljanstvo, ki bi bil podoben evropskemu stebru socialnih pravic, vključno s temeljnimi pravicami in svoboščinami, določenimi v Listini o temeljnih pravicah, ter socialnimi pravicami, določenimi v evropskem stebru socialnih pravic, in vrednotami, določenimi v členu 2 PEU, kot elementov evropskega „javnega prostora“, med drugim z modelom upravljanja, ki je pomemben za zadevni javni prostor, dostojanstvo, svobodo, pravno državo, demokracijo, pluralizem, strpnost, pravičnost in solidarnost, enakost in nediskriminacijo, kar bi upoštevali pri prihodnji ali morebitni reformi Pogodb;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
(2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.
(3) UL L 115, 17.4.2014, str. 3.
(4) UL L 141, 27.5.2011, str. 1.
(5) UL L 107, 22.4.2016, str. 1.
(6) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(7) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.
(8) UL L 106, 24.4.2015, str. 1.
(9) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(10) UL C 355, 20.10.2017, str. 17.
(11) UL C 482, 23.12.2016, str. 117.
(12) UL C 58, 15.2.2018, str. 57.
(13) UL C 263, 25.7.2018, str. 28.
(14) UL C 263, 25.7.2018, str. 98.
(15) UL C 463, 21.12.2018, str. 83.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0282.
(17) UL C 463, 21.12.2018, str. 89.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
(20) Na primer sodba Sodišča z dne 8. marca 2011, Gerardo Ruiz Zambrano proti Office national de l’emploi (ONEM) , C-34/09, ECLI:EU:C:2011:124, Sodba Sodišča z dne 2. marca 2010, Janko Rottman proti Freistaat Bayern, C-135/08, ECLI:EU:C:2010:104, sodba Sodišča z dne 5. maja 2011 v zadevi Shirley McCarthy proti Secretary of State for the Home Department , C-434/09, ECLI:EU:C:2011:277, in sodba Sodišča z dne 15. novembra 2011 v zadevi Murat Dereci in drugi proti Bundesministerium für Inneres, C-256/11, ECLI:EU:C:2011:734.


Izvajanje določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja
PDF 161kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede okrepljenega sodelovanja (2018/2112(INI))
P8_TA-PROV(2019)0077A8-0038/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodb, povezanih z okrepljenim sodelovanjem, in zlasti členov 20, 42(6), 44, 45 in 46 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in členov 82, 83, 86, 87, 187, 188, 326, 327, 328, 329, 330, 331, 332, 333 in 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju določb Pogodbe o drugih obstoječih oblikah diferenciranega povezovanja, zlasti členov 136, 137 in 138 PDEU, ki se nanašajo na določbe, ki veljajo za države članice, katerih valuta je euro,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG),

–  ob upoštevanju Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, Protokola št. 14 o Euroskupini in Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi sedanje institucionalne ureditve Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2019 o diferenciranem povezovanju(5),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 (COM(2017)2025) in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0038/2019),

A.  ker ima Unija poseben interes za izvajanje okrepljenega sodelovanja na nekaterih področjih, ki niso v izključni pristojnosti EU, da bi pospešila evropski projekt in olajšala življenje državljanov;

B.  ker je v skladu s členom 20(2) PEU okrepljeno sodelovanje zasnovano kot zadnje sredstvo, kadar Unija kot celota ne more doseči ciljev tega sodelovanja v razumnem roku;

C.  ker se okrepljeno sodelovanje ne bi smelo obravnavati kot instrument za izključitev ali delitev držav članic, temveč kot pragmatično rešitev za spodbujanje evropskega povezovanja;

D.  ker je zaradi občutljive narave določenih političnih področij težko slediti rednemu zakonodajnemu postopku, ne le zaradi zahteve po soglasju, temveč tudi zaradi ustaljene prakse v Svetu, v skladu s katero si države članice vedno prizadevajo za soglasje, čeprav bi kvalificirana večina zadostovala za sprejetje odločitve;

E.  ker bi bilo mogoče razen davka na finančne transakcije vse pobude za okrepljeno sodelovanje v Svetu sprejeti s kvalificirano večino, če bi bilo sprejeto to pravilo namesto soglasja;

F.  ker v številnih primerih obstajajo podskupine držav članic, ki izvajajo dvostransko ali večstransko sodelovanje zunaj okvira Pogodb, na primer na področjih, kot je obramba; ker je pritisk zaradi gospodarske in monetarne krize, da bi sprejeli hitre odločitve in presegli zahtevo po soglasju na nekaterih področjih, privedel do sprejetja medvladnih instrumentov zunaj pravnega okvira EU, kot sta evropski mehanizem za stabilnost (EMS) in Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (TSCG ali fiskalni pakt);

G.  ker je okrepljeno sodelovanje postopek, po katerem lahko vsaj devet držav članic vzpostavi tesnejše sodelovanje na področju v okviru struktur EU, ostale države članice pa pri tem ne sodelujejo; ker okrepljeno sodelovanje sodelujočim državam članicam omogoča, da izpolnijo skupni cilj ali pobudo ter presežejo zastoj v pogajanjih ali blokado druge države članice ali držav članic, kadar se zahteva soglasje; ker bi morali v skladu s členom 20(4) PEU akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, zavezovati le sodelujoče države članice; ker je okrepljeno sodelovanje omejeno na področja, na katerih EU nima izključnih pristojnosti;

H.  ker v skladu s členom 328(1) PDEU Komisija in države članice, ki so že udeležene pri okrepljenem sodelovanju, zagotovijo, da se spodbudi udeležba čim več držav članic;

I.  ker izkušnje kažejo, da je okrepljeno sodelovanje prineslo zadovoljive rezultate na področju prava o razvezi(6) zakonske zveze in da ponuja zanimive možnosti v zvezi s premoženjskimi razmerji(7), enotnim evropskim patentom in Evropskim javnim tožilstvom;

J.  ker so se ob začetnih izkušnjah z okrepljenim sodelovanjem izpostavile težave, povezane z uporabo tega koncepta, zaradi omejenih določb iz Pogodb glede praktičnega izvajanja in pomanjkljivega spremljanja s strani institucij Unije;

K.  ker je analiza različnih zveznih modelov, ki se uporabljajo v državah članicah EU in zvezah zunaj Unije, pokazala, da mehanizme prožnega sodelovanja pogosto uporabljajo podzvezne enote na področjih skupnega interesa;

L.  ker se brez uporabe premostitvenih klavzul za prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino v Svetu in brez temeljite reforme Pogodb zdi mogoče, da bi se morale države članice v prihodnje zateči k določbam o okrepljenem sodelovanju, da bi obravnavale skupne težave in dosegle skupne cilje;

M.  ker je za nemoteno izvajanje okrepljenega sodelovanja pomembno, da se oblikuje seznam vprašanj, ki jih je treba obravnavati, in zagotovi časovni načrt za učinkovito delovanje okrepljenega sodelovanja, ki bo v skladu z besedilom in duhom Pogodb;

Splošne ugotovitve

1.  je zaskrbljen nad tem, da okrepljeno sodelovanje ni povsem odpravilo potrebe po rešitvah v obliki medvladnih podskupin zunaj Pogodb, ki negativno vplivajo na doslednost uporabe pravnega okvira EU in tako vodijo do neustreznega demokratičnega nadzora, čeprav ponuja rešitev za skupne težave z izkoriščanjem institucionalne strukture Unije in tako zmanjšuje upravne stroške za sodelujoče države članice;

2.  verjame, da je treba ohraniti enotni institucionalni okvir EU, da bi se dosegli njeni skupni cilji in zagotovilo načelo enakosti vseh državljanov; vztraja, da je treba ohraniti metodo Skupnosti ali Unije;

3.  poudarja, da okrepljeno sodelovanje v nasprotju z medvladnimi pogodbami zagotavlja orodje za reševanje težav, ki ni le zakonito, ampak tudi priročno, saj temelji na določbah Pogodb in deluje v okviru institucionalne strukture Unije;

4.  poudarja, da okrepljeno sodelovanje zaradi svoje narave zadnjega sredstva očitno postaja vse pomembnejše in prinaša oprijemljive rezultate, čeprav se od svoje uvedbe v Amsterdamski pogodbi ni veliko uporabljalo;

5.  ugotavlja, da se na podlagi obstoječih izkušenj okrepljeno sodelovanje najpogosteje pojavlja na področjih, ki jih ureja posebni zakonodajni postopek, za katerega je potrebno soglasje, in se je do sedaj večinoma uporabljalo na področju pravosodja in notranjih zadev;

6.  poudarja, da je bil doslej postopek sodelovanja in izvajanja okrepljenega sodelovanja precej dolgotrajen, zlasti zaradi nejasne opredelitve razumnega roka, da bi ugotovili, da potrebnega števila glasov ni mogoče doseči in da ni močne politične volje za hitrejši napredek;

7.  ugotavlja, da je utegnilo pomanjkanje jasnih operativnih smernic za oblikovanje in upravljanje okrepljenega sodelovanja, na primer veljavne zakonodaje za skupne institucije ali postopkov za prenehanje že obstoječega sodelovanja, zmanjšati verjetnost vzpostavitve okrepljenega sodelovanja;

8.  opozarja, da samodejna vključitev okrepljenega sodelovanja v pravni red ni predvidena, čeprav ima koristi od institucionalnega in pravnega reda Unije;

9.  meni, da je okrepljeno sodelovanje še vedno uspešno orodje za reševanje težav na ravni Unije in orodje za preseganje nekaterih institucionalnih ovir, čeprav se nikoli ne obravnava kot najboljša možnost;

10.  meni, da je treba odgovoriti na isti sklop vprašanj, da bi se okrepljeno sodelovanje učinkovito izvajalo in organiziralo, ne glede na področje politike, na katero se nanaša, ali njegovo obliko;

Priporočila

11.  zato predlaga, da je treba odgovoriti na mnoga vprašanja in upoštevati časovni načrt, ki je naveden spodaj, da bi zagotovili nemoteno in učinkovito izvajanje okrepljenega sodelovanja;

Postopek odločanja

12.  poudarja, da mora politična spodbuda za okrepljeno sodelovanje priti iz držav članic, vendar morajo razprave o njegovi vsebini temeljiti na predlogu Komisije;

13.  opozarja, da daje člen 225 PDEU Parlamentu pravico do kvazizakonodajne pobude, ki jo je treba razlagati kot možnost, da Parlament sproži okrepljeno sodelovanje na podlagi predloga Komisije, za katerega v mandatu dveh zaporednih predsedstev Sveta ni bilo mogoče doseči dogovora z rednim postopkom odločanja;

14.  meni, da bi bilo treba ugotoviti, da Unija kot celota v skladu z zahtevo iz člena 20 PEU ne more doseči ciljev takega sodelovanja, če v obdobju dveh zaporednih predsedstev Sveta v tej instituciji ni bil dosežen bistveni napredek;

15.  priporoča, da bi morale zahteve držav članic za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja načeloma temeljiti na ciljih, ki so vsaj tako ambiciozni kot tisti, ki jih je predstavila Komisija, preden se ugotovi, da Unija kot celota ciljev ne more doseči v razumnem roku;

16.  močno priporoča, naj se posebna premostitvena klavzula iz člena 333 PDEU uporabi za prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino in s posebnega na redni zakonodajni postopek, takoj ko Svet odobri dogovor o začetku okrepljenega sodelovanja, da bi se preprečile nove blokade, če je pri sodelovanju udeleženih veliko držav članic;

17.  meni, da bi moral biti v sklepu o odobritvi okrepljenega sodelovanja določen okvir za odnose z nesodelujočimi državami članicami; meni, da bi morale biti države članice, ki niso udeležene pri okrepljenem sodelovanju, vseeno vključene v razprave o predmetu, na katerega se nanaša;

18.  opozarja, da imata tajništvi Komisije in Sveta pomembno vlogo pri zagotavljanju, da države članice, ki niso udeležene pri okrepljenem sodelovanju, ne bodo zaostajale tako, da bi bila otežena njihova udeležba v poznejši fazi;

Upravljanje

19.  priporoča, da Komisija dejavno sodeluje v vseh fazah okrepljenega sodelovanja, od predloga in razprav pa vse do izvajanja okrepljenega sodelovanja;

20.  potrjuje, da bi bilo treba ohraniti enotnost institucij EU in da okrepljeno sodelovanje ne bi smelo privesti do oblikovanja vzporednih institucionalnih ureditev, temveč bi lahko, kjer je to primerno, omogočilo vzpostavitev posebnih organov v pravnem okviru EU brez poseganja v pristojnosti in vlogo institucij in organov Unije;

Parlamentarni nadzor

21.  opozarja, da je Parlament pristojen za parlamentarni nadzor okrepljenega sodelovanja; poziva, naj se nacionalni parlamenti in v ustreznih državah članicah regionalni parlamenti poleg Evropskega parlamenta močneje vključijo v demokratični nadzor okrepljenega sodelovanja, če se to nanaša na področja politike, ki so v deljeni pristojnosti; opozarja, da bi bilo mogoče po potrebi in brez poseganja v pristojnosti Parlamenta vzpostaviti medparlamentarni forum, podoben medparlamentarni konferenci v skladu s členom 13 TSCG ter medparlamentarni konferenci za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) ter skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

22.  poudarja, da morajo države članice, udeležene v okrepljenem sodelovanju, vključiti tiste regije, ki imajo zakonodajne pristojnosti v zadevah, ki se nanašajo nanje, da bi se spoštovala notranja delitev oblasti in okrepila družbeno legitimnost tega okrepljenega sodelovanja;

23.  priporoča, naj ima Parlament večjo vlogo pri okrepljenem sodelovanju, tako da Komisiji predlaga nove oblike sodelovanja na podlagi člena 225 PDEU ter spremlja predloge ali obstoječe sodelovanje; izraža prepričanje, da bi moral biti Parlament vključen v vse faze postopka, namesto da se zgolj pričakuje, da ga bo odobril, in da bi moral prejemati redna poročila in imeti možnost, da poda svoje mnenje o izvajanju okrepljenega sodelovanja;

24.  poziva Svet, naj s Parlamentom sodeluje v morebitnem prihodnjem postopku okrepljenega sodelovanja, preden Parlament zaprosi za odobritev končnega besedila, da bi se zagotovilo čim večje sodelovanje sozakonodajalcev Unije;

25.  vseeno obžaluje, da Svet kljub konstruktivnemu in preudarnemu pristopu Parlamenta k postopku okrepljenega sodelovanja ni pokazal veliko zanimanja za formalno sodelovanje s Parlamentom pred vložitvijo prošnje za odobritev Parlamenta glede končnega besedila, o katerem je bilo doseženo soglasje;

26.  meni, da mora Parlament izboljšati svojo notranjo organizacijo na področju okrepljenega sodelovanja; glede tega meni, da bi moral vsak primer okrepljenega sodelovanja spremljati ustrezni stalni odbor, in priporoča, da bi moral poslovnik Parlamenta zato določati, da je mogoče ustanoviti ad-hoc pododbore, v katerih se polnopravno članstvo prednostno dodeli poslancem, izvoljenim v državah članicah, ki so udeležene pri takem okrepljenem sodelovanju;

Proračun

27.  meni, da bi morale udeležene države članice kriti odhodke iz poslovanja, povezane z okrepljenim sodelovanjem, če se ti stroški krijejo iz proračuna EU, pa bi jih bilo treba neudeleženim državam članicam povrniti, razen če Svet po posvetovanju s Parlamentom v skladu s členom 332 PDEU odloči, da se tako sodelovanje financira iz proračuna EU, s čimer se ti odhodki vključijo v proračun EU in se zanje torej uporablja letni proračunski postopek;

28.  meni, da je treba morebitne dohodke, ki jih ustvarja dejavnost, ki jo ureja okrepljeno sodelovanje, dodeliti za kritje operativnih odhodkov v zvezi z okrepljenim sodelovanjem;

Sodna pristojnost

29.  meni, da bi moralo biti okrepljeno sodelovanje v neposredni pristojnosti Sodišča Evropske unije, ne glede na to, da je mogoče uvesti arbitražni postopek ali ustanoviti prvostopenjsko sodišče za reševanje sporov, potrebno za delovanje posameznega primera okrepljenega sodelovanja, razen če Pogodba določa drugače, kar bi moralo biti določeno v pravnem aktu o uvedbi tega okrepljenega sodelovanja;

30.  opozarja, da bi moral biti končni arbitražni organ vedno Sodišče Evropske unije, če se za primer okrepljenega sodelovanja zahteva vzpostavitev posebnega arbitražnega mehanizma ali sodišča;

Prilagoditev institucionalne strukture Unije

31.  predlaga, naj se na Komisiji ustanovi posebni oddelek za okrepljeno sodelovanje pod vodstvom komisarja, pristojnega za medinstitucionalne odnose, za usklajevanje in racionalizacijo institucionalne priprave pobud za okrepljeno sodelovanje;

32.  meni, da mora biti vloga sekretariatov Komisije in Sveta v okviru okrepljenega sodelovanja bolj proaktivna, zato predlaga, naj v sodelovanju z Odborom regij in zlasti z njegovo platformo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) dejavno iščeta področja, na katerih bi bilo okrepljeno sodelovanje koristno za napredek evropskega projekta, ali področja, ki so blizu obstoječim oblikam okrepljenega sodelovanja, da bi se izognili podvajanju ali protislovjem;

Izstop ali izključitev držav članic

33.  poudarja, da v Pogodbah ni določb v zvezi z možnostmi izstopa ali izključitve držav članic iz obstoječih primerov okrepljenega sodelovanja, razen iz stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO);

34.  meni, da bi bilo treba v vseh primerih okrepljenega sodelovanja določiti jasna pravila o izstopu države članice, ki ne želi več sodelovati, in o izključitvi države članice, ki ne izpolnjuje več pogojev za okrepljeno sodelovanje; priporoča, naj se v aktu o uvedbi okrepljenega sodelovanja določijo pogoji za morebitni izstop ali izključitev države članice;

Priporočila za prihodnji razvoj okrepljenega sodelovanja

35.  meni, da je treba oblikovati postopek za hitro odobritev okrepljenega sodelovanja na področjih velikega političnega pomena, ki ga je treba izvesti v časovnem okviru, krajšem od obdobja dveh zaporednih predsedstev Sveta;

36.  poziva države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju, naj si prizadevajo za vključevanje okrepljenega sodelovanja v pravni red Skupnosti;

37.  poziva Komisijo, naj na podlagi člena 175, tretji odstavek, ali člena 352 PDEU predlaga uredbo za poenostavitev in poenotenje ustreznega pravnega okvira za okrepljeno sodelovanje (na primer vodilna načela o pravu, ki se uporablja za skupne institucije ali izstop članice), s čimer bi se olajšala uvedba tega sodelovanja;

38.  predlaga, da bi bilo treba pri naslednjem pregledu Pogodb preučiti možnost vloge regij ali podnacionalnih subjektov pri okrepljenem sodelovanju, kadar se to sodelovanje nanaša na področje izključne pristojnosti zadevne ravni, ob ustreznem spoštovanju nacionalnih ustav;

o
o   o

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(2) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(3) UL C 252, 18.7.2018, str. 235.
(4) UL C 263, 25.7. 2018, str. 125.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0044.
(6) Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti (UL L 343, 29.12.2010, str. 10).
(7) Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema (UL L 183, 8.7.2016, str. 1).


Izvajanje določb Pogodbe glede pristojnosti Parlamenta za politični nadzor nad Komisijo
PDF 156kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede pristojnosti Parlamenta za politični nadzor nad Komisijo (2018/2113(INI))
P8_TA-PROV(2019)0078A8-0033/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodb, ki se nanašajo na politični nadzor Evropskega parlamenta nad Evropsko komisijo, zlasti členov 14, 17 in 25 Pogodbe o Evropski uniji in členov 121, 159, 161, 175, 190, 225, 226, 230, 233, 234, 249, 290, 291, 319 in 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 17 Pogodbe o Evropski uniji, ki Komisijo pooblasti za spodbujanje splošnega interesa Unije in sprejemanje pobud v ta namen,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 in Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju iz leta 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 7. februarja 2018 o reviziji Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti odstavkov 2 in 8, v katerih se ponovno potrdi, da postopek imenovanja vodilnih kandidatov (Spitzenkandidaten) vključuje uspešno ustavno in politično prakso, ki odraža medinstitucionalno ravnotežje iz Pogodb(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(4) ter potekajočih medinstitucionalnih pogajanj,

–  ob upoštevanju poročila evropskega varuha človekovih pravic o sejah in pregledu dokumentov – skupni pritožbi 488/2018/KR in 514/2018/KR o imenovanju novega generalnega sekretarja Komisije ter priporočila v zvezi s tema zadevama,

–  ob upoštevanju Poslovnika, vključno s členom 52, ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0033/2019),

A.  ker ima Parlament kot zakonodajno telo v institucionalnem okviru Unije, določenem v Pogodbah, nalogo, da izvaja politični nadzor nad Komisijo;

B.  ker ima Parlament na voljo vrsto instrumentov, da Komisijo pozove k odgovornosti, kot so predlog nezaupnice (člen 17 PEU in člen 234 PDEU), možnost, da predsednika Komisije pozove, da posameznemu komisarju izreče nezaupanje (člen 118 Poslovnika Parlamenta), pravica do preiskave (člen 226 PDEU), pristojnost nadzora nad delegiranimi in izvedbenimi akti (člena 290 in 291 PDEU), pravica, da postavlja ustna in pisna vprašanja (člen 230(2) PDEU), in pravica, da proti Komisiji sproži sodne postopke zaradi vprašanja zakonitosti (člen 263 PDEU) ali zaradi opustitve ukrepanja;

C.  ker ima Parlament poleg tega celo vrsto orodij za nadzor upravljanja, s katerimi lahko proaktivno vpliva na evropsko politično agendo;

D.  ker je proračun najpomembnejše orodje za doseganje ciljev in strategij Evropske unije, zato je proračunski nadzor izjemno pomemben;

E.  ker postopek imenovanja vodilnih kandidatov odraža medinstitucionalno ravnotežje med Parlamentom in Komisijo in je utrdil in okrepil povezavo med tema institucijama, kar je privedlo do večje politizacije Komisije, zaradi česar bi bilo treba povečati parlamentarni nadzor nad njenimi izvršilnimi nalogami;

F.  ker člen 17 PEU določa, da predsednika Komisije izvoli Parlament na predlog voditeljev držav in vlad EU ob upoštevanju izidov evropskih volitev in posvetovanj s Parlamentom; ker člen 17 PEU določa tudi, da bi bilo treba enak postopek uporabiti tudi v primeru, če bi Parlament zavrnil predlaganega kandidata, vključno s posvetovanjem s Parlamentom;

G.  ker morajo vsi kandidati za komisarje pred nastopom funkcije kolegija komisarjev opraviti predstavitev pred Parlamentom in ker lahko Parlament ves čas mandata pregleduje zaveze in prednostne naloge, ki so jih izrazili kandidati med predstavitvami za svoje imenovanje ter oceni, ali zaradi osebnih ozadij izpolnjujejo zahteve, ki jih nalaga urad;

H.  ker ima Parlament v skladu s Pogodbama pravico, da glasuje o predlogu nezaupnice o delu Komisije kot celote, ne more pa izreči nezaupnice posameznemu komisarju;

I.  ker bi moral Parlament kljub kolektivni odgovornosti kolegija komisarjev zagotavljati učinkovit politični nadzor nad delom vsakega posameznega komisarja;

J.  ker je nedavno imenovanje novega generalnega sekretarja Komisije sprožilo velike pomisleke glede vloge in političnega vpliva visokih uradnikov Komisije;

K.  ker bo treba izvesti nov postopek, ki bo upošteval pravila za zasedbo delovnega mesta generalnega sekretarja Komisije, ko bodo leta 2019 imenovani novi predsednik Komisije in novi komisarji;

L.  ker ima Komisija v skladu s Pogodbo obveznost, da Parlamentu redno poroča, in sicer: vsako leto o splošnih dejavnostih Unije (člen 249 PDEU); vsaka tri leta o uporabi določb o nediskriminaciji in državljanstvu Unije (člen 25 PDEU); o rezultatih večstranskega nadzora ekonomske politike (člen 121(5) PDEU); vsaka tri leta o napredku, doseženem na področju socialne politike (člena 159 in 161 PDEU); vsaka tri leta o napredku, doseženem pri uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije (člen 175 PDEU); vsako leto o raziskovalnih dejavnostih v Uniji (člen 190 PDEU); vsako leto o boju proti goljufijam (člen 325 PDEU) in v primeru, da vodi pogajanja s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami (člen 207 PDEU);

M.  ker mora poleg tega Komisija, kar zadeva sekundarno zakonodajo, pregledati in oceniti različne direktive in uredbe ter poročati o ugotovitvah;

N.  ker je Parlament s sprejetjem Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo pridobil še en vzvod, s katerim lahko vpliva na zakonodajni program, ki ga vsako leto predlaga Komisija v svojem delovnem programu;

O.  ker je Parlament s sprejetjem Lizbonske pogodbe postal resnični sozakonodajalec na proračunskem področju in ima nalogo, da Komisiji podeli razrešnico za izvrševanje proračuna;

P.  ker je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe razširil svoj vpliv in nadzira tudi zunanje politike, saj je pridobil pooblastilo, da izda soglasje pri sklenitvi mednarodnih sporazumov, in ga mora zato Komisija v vseh fazah pogajanj o teh sporazumih nemudoma in izčrpno obveščati (člen 218 PDEU in člen 50 PEU);

Q.  ker so pogoji, pod katerimi so potekala pogajanja z Združenim kraljestvom o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, zgledni, kar zadeva njihovo preglednost in vključenost Parlamenta;

R.  ker se med delegiranimi in izvedbenimi akti zelo razlikuje obseg pravic Parlamenta do nadzora; ker ima Parlament pravico do vložitve veta na delegirani akt in/ali do preklica pooblastila, v primeru izvedbenih aktov pa ima precej manjši vpliv;

S.  ker je pojem izvršilne oblasti EU zaradi sedanje institucionalne strukture Unije in nenatančne opredelitve izvršilne oblasti v Pogodbah zapleten in razdrobljen med evropsko, nacionalno in regionalno ravnjo;

T.  ker je tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta ter nacionalnih in regionalnih parlamentov v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi in s členom 10(2) PEU ključnega pomena, da se bo obravnavalo vprašanje parlamentarnega nadzora izvršilnih funkcij pri izvajanju evropske zakonodaje;

U.  ker sta preglednost in močna vključenost Parlamenta v pogajanja z Združenim kraljestvom pozitivno vplivali na njihov izid in ustvarili ozračje zaupanja in enotnosti ter bi zato morali služiti kot navdih za prihodnje mednarodna pogajanja;

Glavne ugotovitve

1.  opozarja, da je nadzor nad organi EU ena od glavnih nalog Evropskega parlamenta in da je odgovornost Komisije Parlamentu temeljno načelo delovanja EU in notranjega demokratičnega nadzora;

2.  meni, da Parlament ne izkorišča vseh instrumentov političnega nadzora nad izvršilno oblastjo, za kar obstaja več razlogov, nekateri so povezani z institucionalno strukturo Unije, nekateri pa so na primer posledica spreminjajoče se medinstitucionalne dinamike, zaradi katere je nekatere instrumente težko uporabljati ali pa niso dovolj učinkoviti;

3.  priznava potencial in uspešno izvedbo postopka imenovanja vodilnih kandidatov, pri čemer imajo vsi evropski državljani neposredno besedo pri izbiri predsednika Komisije, tako da glasujejo za seznam, ki ga vodi njihov prednostni kandidat; zato odločno podpira nadaljevanje te prakse za prihodnje evropske volitve in spodbuja vse politične sile, naj sodelujejo v tem postopku;

4.  opozarja, da zaradi tesnejše politične povezave med Parlamentom in Komisijo, ki je posledica postopka imenovanja vodilnih kandidatov, parlamentarni nadzor nad Komisijo ne bi smel biti milejši;

5.  opozarja, da je prag za predlog nezaupnice, določen v Pogodbah, ohraniti učinkovito uporabo tega instrumenta v resnih primerih; priznava, da možnost predloga nezaupnice kot v večini parlamentarnih demokracij običajno deluje odvračilno; v okviru prihodnje spremembe Pogodb kljub temu predlaga, da se preučijo možnosti, da se primerno zniža prag, pri čemer se ohrani institucionalno ravnotežje, predvideno v Pogodbah;

6.  poudarja, da je politizacija Komisije neposredna posledica sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo; ugotavlja, da te spremembe niso vključevale sprejetja določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče posameznega komisarja pozvati k odgovornosti;

7.  globoko obžaluje dejstvo, da Komisija po besedah varuha človekovih pravic pri imenovanju generalnega sekretarja ni ravnala v skladu z besedilom ali duhom ustreznih pravil;

8.  opozarja, da izvršilna oblast EU v Pogodbah ni jasno opredeljena in da se pristojnost institucij na različnih področjih politike razlikuje glede na to, ali gre za področje deljene ali izključne pristojnosti Unije;

9.  meni, da je treba uvesti pravi dvodomni zakonodajni sistem, ki bo vključeval Svet in Parlament, Komisija pa bo opravljala funkcijo izvršilne veje oblasti;

10.  poudarja, da vlogo Parlamenta pri nadzoru nad izvršilno vejo oblasti dopolnjujejo podobne pristojnosti nacionalnih parlamentov v zvezi z njihovo izvršilno vejo oblasti, ko gre za evropske zadeve; meni, da je taka odgovornost temelj vloge domov nacionalnih parlamentov v Evropski uniji;

11.  meni, da Parlament težje izvaja funkcijo nadzora nad izvršilno oblastjo v skladu s členom 14 PEU, včasih pa je sploh ne more izvajati, saj ni jasnega seznama pristojnosti in politik Unije, poleg tega so pristojnosti večplastno porazdeljene med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi izvršilnimi vejami oblasti;

12.  želi spomniti, da Evropski svet na podlagi Pogodb nima zakonodajnih funkcij ali pravice do zakonodajne pobude; je zaskrbljen, ker je Evropski svet v zadnjih letih v nasprotju z duhom in besedilom Pogodb sprejel številne pomembne politične odločitve zunaj okvira Pogodb, kar pomeni, da Parlament ni imel dejanskega nadzora nad njimi, s čimer se spodkopava demokratična odgovornost, ki je bistvena za tovrstne evropske politike;

13.  opozarja, da ima Parlament v skladu s Pogodbo pomembna pooblastila za politični nadzor v okviru letnega proračunskega postopka in postopka podelitve razrešnice;

14.  opozarja, da je razrešnica letni politični postopek, ki zagotavlja naknadni demokratični nadzor nad izvrševanjem proračuna Evropske unije s strani Komisije pod njeno odgovornostjo in v sodelovanju z državami članicami;

15.  poudarja, da se je postopek razrešnice izkazal za močno orodje, ki je vplivalo na pozitivni razvoj proračunskega sistema EU, finančno poslovodenje, oblikovanje programa in način opredelitve in izvajanja politik EU, hkrati pa prispevalo k povečanju politične moči Parlamenta;

16.  poudarja, da člen 318 PDEU dodaja nov instrument v zbirko orodij za razrešnico: oceno financ Unije glede na dosežene rezultate;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni pravih pravnih sankcij, če se Parlament odloči, da Komisiji ne podeli razrešnice; kljub temu meni, da zavrnitev podelitve razrešnice ne daje močnega političnega signala, saj pomeni, da Parlament nima zadostnega zaupanja v odgovornost Komisije, zato ne bi smela ostati brez odgovora Komisije, temveč bi morala voditi k uvedbi dokončnih nadaljnjih ukrepov za izboljšanje razmer;

18.  obžaluje, da ni lojalnega sodelovanja s Svetom, zato ni mogoče pregledati proračuna Sveta prek institucionalne prakse proračunske razrešnice Parlamenta, in da ta položaj resno krši obveznosti iz Pogodbe, v skladu s katerimi Parlament nadzoruje celoten proračun Unije;

19.  predlaga, naj se z namenom razširitve pristojnosti Parlamenta za proračunski nadzor na celoten proračun Unije začnejo pogajanja med Svetom, Komisijo in Parlamentom, da se zagotovi pravica Parlamenta do dostopa do informacij o tem, kako Svet izvršuje proračun, bodisi neposredno ali prek Komisije, ter da Svet odgovarja na pisna vprašanja Parlamenta ter se udeležuje predstavitev in razprav o izvrševanju proračuna; meni, da bi moral Parlament, če ta pogajanja niso uspešna, razrešnico podeliti le Komisiji in v splošno razrešnico vključiti ločene resolucije v zvezi z različnimi institucijami, organi in agencijami Unije ter tako zagotoviti, da se noben del proračuna EU ne izvaja brez ustreznega nadzora;

20.  želi spomniti, da institucije še niso uresničile zaveze o uvedbi meril za razmejitev uporabe delegiranih in izvedbenih aktov, kljub temu pa se je z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje izboljšala preglednost postopka za delegirane akte;

21.  ponovno opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 247 finančne uredbe Parlamentu do 31. julija naslednjega proračunskega leta sporočiti celovit sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki bodo vključevali zlasti končne konsolidirane računovodske izkaze, letno poročilo o upravljanju in uspešnosti ter oceno financ Unije glede na dosežene rezultate iz člena 318 PDEU; vztraja, da bi moralo letno poročilo o upravljanju in uspešnosti vsebovati oceno vseh preventivnih in popravnih ukrepov, sprejetih zato, da financiranje ne bi postalo podlaga za korupcijo ali nasprotje interesov;

Priporočila

22.  predlaga, naj se instrumenti, s katerimi se Komisija pozove k odgovornosti, in instrumenti za nadzor upravljanja združijo, da bodo čim bolj učinkoviti;

23.  vztraja, da je treba zagotoviti, utrditi in okrepiti zakonodajna pooblastila in nadzorne pravice Parlamenta, tudi z medinstitucionalnimi sporazumi ter tako, da Komisija uporabi ustrezno pravno podlago;

24.  meni, da mora Parlament spremeniti svoje delovne metode, da bi okrepil izvrševanje političnega nadzora nad Komisijo;

25.  poziva Komisijo, naj resneje upošteva zakonodajne pobude, ki jih začne Parlament v skladu s členom 225 PDEU; poziva naslednjega predsednika Komisije, naj se zaveže temu cilju, in v zvezi s tem pozdravlja izjave vodilnih kandidatov; upa, da bo na podlagi več pobud podan zakonodajni predlog; opozarja, da mora Komisija v skladu s členom 10 medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje nemudoma in podrobno obravnavati zahteve za predloge aktov Unije;

26.  izreka pohvalo Komisiji, ker se je pozitivno odzvala na priporočila Parlamenta iz resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe;

27.   meni, da je treba resno preučiti možnost, da se v okviru prihodnje spremembe Pogodb podeli pravica do zakonodajne pobude, čeprav Parlament v skladu z obstoječimi Pogodbami nima formalne pravice do zakonodajne pobude;

28.  spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi s parlamentarnim nadzorom med nacionalnimi parlamenti, na primer z rednim organiziranjem razprav med posameznimi ministri in specializiranimi odbori v nacionalnih parlamentih pred sejami Sveta in po njih ter v ustreznem roku in okviru tudi s komisarji, pa tudi srečanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; spodbuja vzpostavitev redne izmenjave uradnikov institucij in uslužbencev političnih skupin med administracijo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, Evropskim odborom regij in organi regij držav članic, ki imajo zakonodajne pristojnosti;

29.  meni, da bi ustanovitev letnega evropskega tedna omogočila poslancem Evropskega parlamenta in komisarjem, zlasti podpredsednikom, pristojnim za grozde, da bi v vseh nacionalnih parlamentarnih skupščinah razpravljali o evropski agendi in jo pojasnjevali, skupaj s poslanci in predstavniki civilne družbe; meni, da bi lahko ta pobuda okrepila demokratično odgovornost Komisije, ki jo zahteva Lizbonska pogodba;

30.  poziva Parlament, naj poveča zmogljivost za nadzor priprave in izvajanja delegiranih in izvedbenih aktov;

31.  pozdravlja sedanja prizadevanja treh institucij, da določijo jasna merila za določitev, kako naj se uporabljajo delegirani in izvedbeni akti; poziva k čimprejšnji uporabi teh meril;

32.  poziva nacionalne in po potrebi regionalne parlamente, naj povečajo svojo zmogljivost za nadzor izvršilne oblasti, ko odločajo ali predlagajo predpise o izvajanju ali prenosu evropske zakonodaje;

33.  meni, da je treba pri prihodnji spremembi Pogodb izboljšati instrumente, da bodo morali posamezni komisarji ves čas svojega mandata odgovarjati Parlamentu, kar v omejenem obsegu že vsebujejo določbe v okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo;

34.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu z načelom lojalnega sodelovanja vzpostavita politični dialog o predlogu uredbe Parlamenta o pravici do preiskave, da se Parlamentu dodelijo učinkovita pooblastila, ki mu omogočajo izvajanje tega osnovnega parlamentarnega instrumenta za nadzor nad izvršilno vejo oblasti, kar je nujno potrebno v parlamentarnih sistemih po vsem svetu;

35.  je prepričan, da so parlamentarna vprašanja uporabno orodje nadzora; meni, da je treba zato natančno oceniti kakovost odgovorov Komisije na vprašanja poslancev ter število in kakovost teh vprašanj;

36.  meni, da je čas za vprašanja pomemben element parlamentarnega nadzora nad izvršilno oblastjo; prosi konferenco predsednikov, naj čas za vprašanja v skladu s členom 129 Poslovnika ponovno uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja;

37.  ponovno poziva Komisijo, naj pregleda svoje administrativne postopke za imenovanje generalnega sekretarja, generalnih direktorjev in direktorjev, da se zagotovi, da se bodo izbrali najboljši kandidati, in sicer na čim bolj pregleden način in ob upoštevanju enakih možnosti;

o
o   o

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic in Evropskemu odboru regij.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(2) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(3) UL C 463, 21.12.2018, str. 89.
(4) UL C 443, 22.12.2017, str. 39.


Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU
PDF 181kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU (2017/2089(INI))
P8_TA-PROV(2019)0079A8-0051/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7, 9, 10, 11, 21, 23 in 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 67(1), 258, 263, 267 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju mnenj in seznama meril Beneške komisije za pravno državo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulske konvencije) in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2007 o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija sistematičnega in strogega nadzora(2),

–  ob upoštevanju svojih letnih resolucij o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2005 z naslovom Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor (COM(2005)0172),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 29. aprila 2009 o praktičnem delovanju metodologije za sistematičen in strog nadzor spoštovanja Listine o temeljnih pravicah (COM(2009)0205),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2010 z naslovom Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 6. maja 2011 o operativnih smernicah za upoštevanje temeljnih pravic v oceni učinka Komisije (SEC(2011)0567),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. decembra 2011 z naslovom Človekove pravice in demokracija v središču zunanjega delovanja EU – za učinkovitejši pristop (COM(2011)0886),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju smernic Sveta z dne 20. januarja 2015 o metodoloških fazah za preverjanje združljivosti predlogov pripravljalnih teles Sveta s temeljnimi pravicami,

–  ob upoštevanju smernic za pripravljalna telesa Sveta z naslovom Združljivost s temeljnimi pravicami,

–  ob upoštevanju poročila predsedstva Sveta o seminarju z dne 13. maja 2016 z naslovom Uporaba Listine EU o temeljnih pravicah v nacionalnih politikah,

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 19. maja 2015 o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka o pobudah v trgovinski politiki,

–  ob upoštevanju letnih poročil Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju letnih kolokvijev Komisije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 20. septembra 2016 v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P, Ledra Advertising Ltd proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki(8),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. novembra 2018 v združenih zadevah C-569/16 in C-570/16 Stadt Wuppertal proti Marii Elisabethi Bauer in Volker Willmeroth proti Martini Broßonn(9),

–  ob upoštevanju mnenja 2/13 Sodišča Evropske unije z dne 18. decembra 2014 o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin(10),

–  ob upoštevanju mnenja 4/2018 Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 24. septembra 2018 z naslovom Challenges and opportunities for the implementation of the Charter of Fundamental Rights (Izzivi in priložnosti za izvajanje Listine o temeljnih pravicah),

–  ob upoštevanju letnih poročil o temeljnih pravicah Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju priročnika Agencije za temeljne pravice iz oktobra 2018 z naslovom Applying the Charter of Fundamental Rights of the European Union in law and policymaking at national level – Guidance (Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni – smernice),

–  ob upoštevanju gradiva za boljše pravno urejanje, zlasti dokumenta št. 28: Temeljne svoboščine in človekove pravice,

–  ob upoštevanju člena 38 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope z dne 2. decembra 2016 o pobudi Evropske unije za vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju dokumenta nizozemske delegacije konference COSAC o preglednosti v EU iz novembra 2017 z naslovom Opening up closed doors: Making the EU more transparent for its citizens (Odpiranje zaprtih vrat: Večja preglednost EU za njene državljane) in dopisa delegacij konference COSAC institucijam EU z dne 20. decembra 2017 o preglednosti političnega odločanja v EU,

–  ob upoštevanju študij The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU) z dne 22. novembra 2016, The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaga člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih) z dne 15. februarja 2016 in The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah) z dne 12. januarja 2016, ki jih je objavil Generalni direktorat EP za notranjo politiko Unije(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, stališča Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb ter mnenja Odbora za peticije (A8‑0051/2019),

A.  ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) z Lizbonsko pogodbo v pravnem okviru EU dobila status primarne zakonodaje in enako pravno težo kot Pogodbi;

B.  ker se v poročilu ne ocenjujejo posamezne pravice iz Listine, ampak izvajanje Listine kot instrumenta primarnega prava;

C.  ker so socialne določbe bistveni del Listine in pravne strukture Unije; ker je treba zagotoviti spoštovanje in poudariti pomen temeljnih pravic po vsej Uniji;

D.  ker so temeljne pravice, priznane z Listino, po mnenju Sodišča v središču pravne strukture EU in ker je spoštovanje teh pravic potrebni pogoj za zakonitost aktov EU;

E.  ker Listina v skladu z zahtevami mednarodnega prava o človekovih pravicah in svojega člena 51 vključuje tako negativne (nekršenje) kot pozitivne (dejavno spodbujanje) obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati v enaki meri, da bi bile določbe Listine v celoti operativne;

F.  ker je v členu 51 Listine opisano področje uporabe Listine glede na spoštovanje načela subsidiarnosti in ob upoštevanju pristojnosti držav članic in Unije ter spoštovanju omejitev teh pristojnosti, dodeljenih Uniji v Pogodbah;

G.  ker člen 51(2) Listine jasno določa, da se z Listino področje uporabe prava Unije ne širi preko pristojnosti Unije ali se določajo nove pristojnosti ali naloge Unije ali spreminjajo pristojnosti in naloge, določene v Pogodbah;

H.  ker institucije, organe, urade in agencije Unije Listina vedno zavezuje, tudi kadar delujejo zunaj pravnega okvira EU;

I.  ker se v skladu s členom 51 določbe Listine za države članice uporabljajo samo takrat, kadar te izvajajo pravo EU, ker je zaradi nejasnih omejitev te zahteve težko opredeliti, ali in kako se Listina pravilno uporablja;

J.  ker potencial socialnih in ekonomskih pravic iz Listine še ni ustrezno izkoriščen; ker ob upoštevanju mnenja generalnega sekretarja Sveta Evrope spoštovanje socialnih pravic ni le etična in pravna obveznost, ampak tudi ekonomska nujnost;

K.  ker je v členu 6 PEU poudarjeno tudi, da temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, predstavljajo splošna načela prava Unije;

L.  ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine;

M.  ker je v študiji z dne 22. novembra 2017 o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU(12) med drugim obravnavan pomen Listine za dejavnosti Komisije v okviru Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba o EMS) in evropskega semestra; ker se pri ekonomskem upravljanju Unije premalo pozornosti posveča socialnim pravicam, navedenim v Listini; ker je treba te pravice obravnavati kot prave temeljne pravice;

N.  ker so se pravice iz Listine še okrepile z zavezo v evropskem stebru socialnih pravic, da se zagotovijo nove in učinkovitejše pravice za državljane na področju enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključenosti;

O.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, opredeljena v Pogodbah EU in Listini; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov in navaja, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

P.  ker je preglednost zakonodajnih postopkov in postopkov odločanja EU logična posledica pravice do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine ter bistven pogoj, da lahko državljani ocenjujejo in ustrezno spremljajo, kako institucije EU izvajajo Listino;

Q.  ker bi institucije, organi, uradi in agencije Unije s spodbujanjem širokega razpona pravic iz Listine – od državljanskih in političnih do socialnih in ekonomskih pravic ter pravic tretje generacije – zagotovili ključno spodbudo za razvoj evropske javne sfere ter vzpostavitev oprijemljive oblike koncepta evropskega državljanstva in participativne razsežnosti EU iz Pogodb;

R.  ker je Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) v svojih mnenjih o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju podjetništva in človekovih pravic na ravni EU(13) ter o izzivih in priložnostih za izvajanje Listine o temeljnih pravicah navedla več priporočil za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah(14);

S.  ker člen 24 Listine določa pravice otrok, javne organe in zasebne ustanove pa obvezuje, da prednostno upoštevajo otrokove koristi;

T.  ker je v členu 14 Listine poudarjena pravica vsakega otroka do brezplačnega izobraževanja;

Krepitev vključevanja Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja

1.  je trdno prepričan, da je bila strategija Komisije za učinkovito izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (COM(2010)0573) prvi ukrep po začetku veljavnosti Listine, a jo je nujno treba posodobiti; pozdravlja letna poročila Komisije o uporabi Listine ter poziva k pregledu te strategije, sicer pripravljene leta 2010, da bi jo posodobili in upoštevali nove izzive in institucionalno stvarnost, zlasti po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

2.  priznava, da so institucije EU naredile več pomembnih korakov za vključevanje Listine v zakonodajne postopke in postopke odločanja EU; ugotavlja, da je glavna naloga Listine zagotoviti, da bo zakonodaja EU v celoti v skladu s pravicami in načeli iz te listine, ter priznava težave pri dejavnem spodbujanju teh načel in pravic ter njihovem uresničevanju;

3.  poudarja, da je pomembno, da se pri vseh zakonodajnih predlogih Unije spoštujejo temeljne pravice iz Listine;

4.  opozarja, da so postopki, ki so jih vzpostavile institucije EU za ocenjevanje skladnosti zakonodajnih predlogov z Listino, predvsem notranje narave; poziva, naj se omogočijo okrepljene oblike posvetovanja, ocen učinka, tudi specifične ocene učinka na enakost spolov, in pravnega nadzora s sodelovanjem neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice; poziva Komisijo, naj spodbuja strukturirano in regulirano sodelovanje z organi za človekove pravice, kot so Agencija za temeljne pravice, Evropski inštitut za enakost spolov in ustrezni organi Sveta Evrope in Organizacije Združenih narodov ter organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, kadar lahko zakonodajni dosje potencialno spodbuja temeljne pravice ali nanje negativno vpliva;

5.  poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj revidirajo Uredbo (ES) št. 168/2007, da bo lahko Agencija za temeljne pravice na lastno pobudo izdajala nezavezujoča mnenja o osnutkih zakonodaje EU in da bi spodbudili sistematična posvetovanja s to agencijo;

6.  poziva Komisijo, druge institucije EU ter nacionalne in regionalne vlade držav članic, naj se v zvezi s temeljnimi pravicami posvetujejo z Agencijo za temeljne pravice;

7.  priznava bistveno vlogo Agencije za temeljne pravice pri ocenjevanju skladnosti z Listino in pozdravlja delo, ki ga opravlja agencija; spodbuja Agencijo za temeljne pravice, naj še naprej svetuje institucijam EU in državam članicam o izboljšanju kulture temeljnih pravic v Uniji ter jih pri tem podpira; pozdravlja nedavno sprejeto strategijo Agencije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022;

8.  je seznanjen z interaktivnim spletnim orodjem Clarity, ki ga je razvila Agencija, da bi omogočila preprosto ugotavljanje najprimernejšega nesodnega organa s področja človekovih pravic za posamezna vprašanja na področju temeljnih pravic;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi celovite ocene učinka, in sicer naj uravnoteženo ocenjuje ekonomske, socialne in okoljske posledice ter spremeni svojo odločitev o razdelitvi dejavnikov o temeljnih pravicah v okviru ocene učinkov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, socialne in okoljske učinke – ter oblikuje dve posebni kategoriji „učinki na temeljne pravice“ in „ocena učinka na enakost spolov“, da bi zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

10.  poziva Komisijo, naj na ravni Unije uvede sistematični ukrep, s katerim bo spoštovala in izpolnjevala določbe Listine ter zagotavljala prilagajanje prava Unije glede na pravne spremembe in spremembe sodne prakse v mednarodnem pravu o človekovih pravicah; pri tem ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uresničitev resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,(15) ki bi omogočal sistematično preverjanje sprememb v institucijah in organih EU in v državah članicah, pri katerih bi bilo treba ukrepati za zaščito in uresničevanje pravic, svoboščin in načel Listine; zlasti predlaga, da pogojev v okviru københavnskih meril glede temeljnih pravic ne bi enostavno uporabljali samo v času pristopnega procesa, temveč bi države članice redno ocenjevali glede na izpolnjevanje teh meril;

11.  ugotavlja, da ima tudi varuh človekovih pravic pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v okviru Listine, ne le kar zadeva člen 41 o pravici do dobrega upravljanja, temveč je treba upoštevati, da je dobro upravljanje temelj za zagotavljanje drugih temeljnih pravic; želi spomniti na vzorno delo varuhinje človekovih pravic med drugim na področju preglednosti in svobode obveščanja, pa tudi na posebno poročilo o agenciji Frontex(16) v tem parlamentarnem obdobju, ki zlasti obravnava pravice prosilcev za azil in migrantov do pritožbe;

12.  razume, da bo sodna praksa vplivala na področje uporabe Listine in da je to treba upoštevati;

13.  poziva zakonodajalca EU, naj priznata izid sodbe Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018 (zadeva T-540/15) o dostopu do dokumentov v okviru trialogov(17) in naj ustrezno ravnata; vztraja, da je treba med institucijami EU povečati preglednost in dostop do dokumentov, da bi vzpostavili učinkovitejše medinstitucionalno sodelovanje in odgovornost pri zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami; odločno poziva Svet, naj čim prej obravnava pomisleke glede preglednosti svojega postopka odločanja in dostopa do dokumentov v skladu z ustreznimi priporočili evropske varuhinje človekovih pravic;

Vključevanje načel Listine v politike EU

14.  opozarja, da oblikovanje politik EU temelji na načelih in ciljih iz členov 2, 3, 4, 5 in 6 PEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati in izvajati zahteve v splošnih določbah v delu I naslova II PDEU;

15.  poziva institucije EU, naj okrepijo izvajanje vključevanja načela enakosti spolov v vse dejavnosti EU z namenom boja proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanja enakosti spolov;

16.  ponovno potrjuje, da morajo vsi pravni akti, ki jih sprejme EU, v celoti spoštovati vse določbe Listine, tudi njene socialne določbe. poudarja, da je v pravni okvir EU za ekonomsko in monetarno politiko pomembno vključiti izrecno sklicevanje na Listino; v zvezi s tem opozarja, da uporaba medvladnih ureditev institucij EU ne odvezuje obveznosti, da ocenijo skladnost takih instrumentov s pravom EU, vključno z Listino;

17.  meni, da je bistveno, da Unija odločno poveča lastno udeležbo pri uveljavljanju vseh pravic iz Listine, tudi socialnih pravic;

18.  poziva Komisijo, naj bo postopek evropskega semestra, vključno z letnim pregledom rasti in priporočili za posamezne države, skladen z normativnimi elementi socialnih pravic v Listini;

19.  podpira uvedbo strogih in doslednih določb o temeljnih pravicah v operativna besedila osnutkov uredb o ustanovitvi skladov EU;

20.  poziva Komisijo in Svet, naj makroekonomske odločitve sprejemata ob upoštevanju ocen temeljnih pravic na podlagi vseh državljanskih, političnih in socialnih pravic, ki jih zagotavljajo instrumenti evropskega in mednarodnega prava o človekovih pravicah;

21.  poziva Komisijo, naj preuči, kateri ukrepi so potrebni za pristop Evropske unije k Evropski socialni listini, in predlaga časovni okvir za uresničitev tega cilja;

22.  opozarja, da je na podlagi pristojnosti, določenih v Pogodbah, predvsem odgovornost držav članic, da socialno politiko izvajajo v praksi, s čimer prispevajo k učinkovitosti in oprijemljivemu izrazu socialnih določb iz Listine; vendar ponovno poziva, naj se pri morebitni reviziji Pogodb vanje vključi socialni protokol, da bi tako okrepili temeljne socialne pravice v zvezi z ekonomskimi svoboščinami;

23.  je seznanjen z dejansko ključno, toda neformalno vlogo Euroskupine pri ekonomskem upravljanju euroobmočja, ter z morebitnim vplivom njenih odločitev na oblikovanje politik, pri čemer pa za protiutež ni ustreznih mehanizmov demokratične odgovornosti in sodnega nadzora; opominja člane na njihove horizontalne obveznosti, ki izhajajo iz členov 2 in 6 PEU ter iz Listine;

24.  poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj pri opravljanju svojih nalog v okviru evropskega mehanizma za stabilnost, tudi pri svoji posojilni praksi, v celoti spoštujeta Listino ob upoštevanju sodne prakse Sodišča;

25.  opozarja, da mora delovanje Unije na mednarodnem prizorišču voditi načela iz člena 21(1) PEU; je prepričan, da popolno spoštovanje in spodbujanje izvajanja določb Listine v Uniji predstavlja merilo za ocenjevanje legitimnosti in verodostojnosti ravnanja Unije v mednarodnih odnosih, med drugim tudi v okviru procesa širitve v skladu s členom 49 PEU;

26.  je seznanjen z omejeno pristojnostjo Sodišča Evropske unije na področju skupne zunanje in varnostne politike ter svari pred morebitnim omejevanjem pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja Listina;

27.  opozarja institucije EU na njihove obveznosti glede človekovih pravic na področju uporabe Listine, tudi v trgovinski politiki; spodbuja Komisijo, naj pred zaključkom vsakršnih trgovinskih pogajanj izvede posebne ocene učinka na človekove pravice in se pri tem sklicuje na vodilna načela Združenih narodov o ocenah učinkov trgovinskih in naložbenih sporazumov na človekove pravice;

28.  ponovno opozarja, da sta tako v Pogodbah kot v Listini omenjena varstvo narodnih manjšin in diskriminacija na podlagi jezika; poziva h konkretnim upravnim ukrepom v institucijah EU, s katerimi bi nacionalne vlade spodbudili k iskanju trajnih rešitev in spodbujanju kulture jezikovne raznolikosti v državah članicah, ki ne bo omejena zgolj na uradne jezike EU;

29.  opozarja na obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, predloži nov osnutek o pristopu Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in pripravi pozitivne rešitve za zadržke, na katere je opozorilo Sodišče Evropske unije v mnenju št. 2/13 z dne 18. decembra 2014; meni, da bi z zaključkom tega postopka uvedli dodatne zaščitne ukrepe za temeljne pravice državljanov in prebivalcev Unije in zagotovili dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskemu sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi na področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah; poleg tega meni, da bo sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice poleg sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju še dodatno okrepila sedanje in prihodnje delovanje Unije za spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

30.  poziva, naj se horizontalna direktiva za boj proti diskriminaciji(18) sprejme brez odlašanja, da se s konkretno zakonodajo EU nadalje zagotovijo temeljne pravice v EU;

Listina in agencije EU

31.  opozarja na možnost nekaterih agencij EU, da državam članicam ponudijo podporo pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz Listine, tako da pogosto delujejo kot operativna povezava med EU in nacionalnimi okviri; poudarja, da je mogoče to nalogo učinkovito izvajati le z vzpostavitvijo celovito razvite prakse na področju temeljnih pravic v agencijah, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, pri čemer se upoštevajo notranje in zunanje razsežnosti varstva in spodbujanja temeljnih pravic;

32.  poziva ustrezne agencije EU, naj si bolj prizadevajo za izvajanje načel enakosti spolov iz Listine, tudi tako, da vse institucije in agencije EU izvajajo politiko ničelne strpnosti do vseh oblik spolnega nasilja ter fizičnega ali psihičnega nadlegovanja; poziva vse institucije in agencije EU, naj v celoti izvajajo resolucijo Parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU(19);

33.  je seznanjen z raznoliko paleto politik in instrumentov, ki so jih za uresničevanje svojih obveznosti na področju temeljnih pravic razvile nekatere agencije, zaradi česar je izvajanje zelo različno; poudarja, da je treba spodbujati sodelovanje znotraj agencij EU ter strukturiran dialog z neodvisnimi strokovnjaki za človekove pravice, pa tudi nadgraditi obstoječe dobre prakse, da bi še bolj razvili skupen in okrepljen okvir človekovih pravic;

34.  poziva agencije EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev in/ali tiste agencije, katerih dejavnosti bi lahko vplivale na pravice in načela, ki izhajajo iz Listine, naj sprejmejo notranje strategije o temeljnih pravicah in spodbujajo redna usposabljanja o teh pravicah in Listini za svoje osebje na vseh ravneh;

35.  obžaluje, da številne uredbe o ustanovitvi agencij EU ne vsebujejo izrecnega sklicevanja na Listino; poziva sozakonodajalca, naj pri pripravi ali reviziji uredb ali sklepov o ustanovitvi agencij po potrebi zapolnita to vrzel, hkrati pa naj ob upoštevanju mandata in posebnosti vsake agencije določita dodaten operativni mehanizem za skladnost z Listino;

Podpiranje držav članic pri izvajanju Listine na nacionalni ravni

36.  opozarja, da sta evropska in nacionalna razsežnost Listine neločljivo povezani ter se dopolnjujeta, da se določbe Listine dosledno uporabljajo v splošnem pravnem okviru EU;

37.  poudarja trajno vrzel v ozaveščenosti o Listini, njenem področju uporabe in stopnji izvajanja med imetniki pravic, ki uživajo njeno zaščito, ter pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki za človekove pravice, in hkrati obžaluje, da za odpravo te pomanjkljivosti ni bilo sprejetih več nacionalnih ukrepov;

38.  poziva Komisijo, naj okrepi svoje dejavnosti ozaveščanja o Listini s polnim sodelovanjem organizacij civilne družbe ter naj spodbuja in financira module usposabljanja v zvezi z Listino za nacionalne sodnike, delavce v pravni stroki in javne uslužbence, ti moduli pa naj bodo namenjeni tudi boljšemu poznavanju politik in prava Unije, med drugim tudi materialnega in procesnega prava, uporabe instrumentov EU za pravosodno sodelovanje, ustreznih primerov sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava; poleg tega poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi praktične smernice za podporo pri izvajanju Listine na nacionalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi za vsestransko prepoznavnost priročnika o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in oblikovanju politik na nacionalni ravni, ki ga je pred kratkim objavila Agencija za temeljne pravice;

39.  spodbuja države članice, naj redno izmenjujejo informacije in izkušnje o uporabi, izvajanju in nadzoru Listine ter vključijo primere dobrih praks, ki so jih že razvile na nacionalni ravni; spodbuja države članice, naj pregledajo postopkovna pravila o pravnem nadzoru in ocenah učinka za zakone z vidika Listine; ugotavlja, da bi se bilo treba pri teh postopkih, enako kot pri nacionalnih instrumentih za človekove pravice, izrecno sklicevati na Listino, s čimer bi bilo manj možnosti, da Listine ne bi upoštevali;

40.  opozarja, da lahko pomanjkljiv prenos in neustrezno izvajanje prava EU v državah članicah dejansko vplivata na uveljavljanje temeljnih pravic EU; v tem smislu želi spomniti na vlogo Komisije kot varuhinje pogodb, kar pomeni, da je končno – če ne celo primarno – odgovorna za varstvo temeljnih pravic, po potrebi tudi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev; v zvezi s tem poziva k odločnejšemu vodenju glede ustreznega izvajanja zakonodaje EU;

Doslednejšemu razlaganju Listine naproti

41.  je prepričan, da različne razlage o uporabi določb Listine v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in držav članic škodijo dodani vrednosti, ki jo ima Listina kot sklop skupnih minimalnih standardov zaščite, ki se uporabljajo horizontalno za vse institucionalne akterje ter politike in dejavnosti, povezane s področjem EU;

42.  poudarja, da vključitev Listine v primarno zakonodajo EU, ne da bi se sočasno razširile pristojnosti Unije in upoštevalo načelo subsidiarnosti iz člena 51, pomeni, da imajo institucije, ki sprejemajo in izvajajo odločitve, novo odgovornost, kar velja tudi za države članice pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, in da so postale določbe Listine neposredno izvršljive na evropskih in nacionalnih sodiščih;

43.  spodbuja institucije EU in države članice, naj dovolijo bolj neposredno uporabo Listine kot celote;

44.  obžaluje, da se Republika Poljska in Združeno kraljestvo doslej še nista odločila za odstop od Protokola št. 30 k Pogodbama;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 337, 20.9.2018, str. 167.
(2) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 229.
(3) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(4) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
(5) UL C 337, 20.9.2018, str. 120.
(6) UL L 145, 31.5.2001, str. 43
(7) UL L 53, 22.2.2007, str. 1
(8) ECLI:EU:C:2016:701.
(9) ECLI:EU:C:2018:871.
(10) ECLI:EU:C:2014:2454.
(11) Študija z naslovom The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 22. november 2016; študija z naslovom The interpretation of Article 51 of the EU Charter of Fundamental Rights: the Dilemma of Stricter or Broader Application of the Charter to National Measures (Razlaganje člena 51 Listine EU o temeljnih pravicah: dilema strožje ali širše uporabe Listine pri nacionalnih ukrepih), Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C, 15. februar 2016, in študija z naslovom The European Social Charter in the context of implementation of the EU Charter of Fundamental Rights (Evropska socialna listina v okviru izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah), 12. januar 2016.
(12) The Implementation of the Charter of Fundamental Rights in the EU institutional framework (Izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije, Tematski sektor C – Pravice državljanov in ustavne zadeve, 22. november 2016.
(13) Mnenje FRA 1/2017, 10. april 2017.
(14) Mnenje FRA 4/2018, 24. september 2018.
(15) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(16) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex (UL C 399, 24.11.2017, str. 2.)
(17) Sodba Splošnega sodišča z dne 22. marca 2018, Emilio de Capitani proti Evropskemu parlamentu, T-540/15, ECLI:EU:T:2018:167.
(18) Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).
(19) UL C 346, 27.9.2018, str. 192.


Pravila in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic)
PDF 167kWORD 62k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (2018/2080(INL)2019/0900(APP))
P8_TA-PROV(2019)0080A8-0050/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju členov 41 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 45 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0050/2019),

1.  sprejme priloženi osnutek uredbe;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj priloženi osnutek uredbe posreduje Svetu in Komisiji po postopku iz člena 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, potem ko bo Komisija podala svoje mnenje, Svet pa odobril priloženi osnutek uredbe.

PRILOGA K RESOLUCIJI

Osnutek uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 228(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a(1) Pogodbe,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), bi bilo treba določiti skladno z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti s točko (d) člena 20(2) in členom 228, ter določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)  Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico evropskih državljanov. Člen 43 Listine priznava pravico obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije. Da bi bile te pravice učinkovite in da bi izboljšali sposobnost varuha za izvajanje temeljitih in nepristranskih poizvedb, bi mu bilo treba zagotoviti vsa potrebna orodja za uspešno opravljanje nalog iz Pogodb in te uredbe.

(3)  Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta(1) je bil nazadnje spremenjen leta 2008. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je bil vzpostavljen nov pravni okvir za Unijo. Natančneje, člen 228(4) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (PDEU) Evropskemu parlamentu omogoča, da po pridobitvi mnenja Komisije in odobritve Sveta sprejme uredbe, ki določajo pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha. Zato bi bilo treba Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom razveljaviti in nadomestiti z uredbo v skladu s trenutno veljavno pravno podlago.

(4)  Pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko pritožba predloži varuhu, bi bilo treba upoštevati načela polnega, brezplačnega in enostavnega dostopa, ne glede na posebne omejitve, ki se nanašajo na nove ali tekoče sodne in upravne postopke.

(5)  Varuh ima pravico, da poda priporočila, kadar ugotovi, da institucija, organ, urad ali agencija Unije ne uporablja pravilno sodbe sodišča.

(6)  Določiti je treba postopke za primere, ko se v poizvedbah varuha odkrijejo nepravilnosti. Določiti bi bilo treba tudi, da varuh Evropskemu parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži celovito poročilo.

(7)  Da bi okrepili vlogo varuha, je zaželeno, da se mu brez poseganja v njegovo primarno nalogo, ki je obravnavanje pritožb, omogoči, da na lastno pobudo izvaja poizvedbe, da bi ugotovil ponavljajoče se ali posebno hude primere nepravilnosti in spodbujal najboljše upravne prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije.

(8)  Da bi bilo ukrepanje varuha učinkovitejše, bi ga bilo treba pooblastiti, da na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvaja poizvedbe, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi preveril, ali in v kolikšni meri je institucija, organ, urad ali agencija upoštevala njegova priporočila. Varuh bi moral imeti tudi pravico, da v svoje letno poročilo Evropskemu parlamentu vključi oceno stopnje skladnosti s priporočili, ki jih je podal, in oceno ustreznosti sredstev, ki jih ima na voljo za opravljanje nalog iz Pogodb in te uredbe.

(9)  Varuh bi moral imeti dostop do vseh elementov, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Zato mu morajo institucije, organi, uradi in agencije Unije posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, brez poseganja v njegove obveznosti iz Uredbe (EC) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(2). Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov bi morala veljati pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih informacij. Institucije, organi, uradi in agencije, ki posredujejo tajne podatke ali dokumente, bi morali varuha obvestiti, da gre za tovrstne podatke ali dokumente. Varuh bi se moral za namene izvajanja pravil o obdelavi zaupnih informacij s strani posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo vnaprej dogovoriti o pogojih za obdelavo tajnih podatkov ali dokumentov in drugih informacij, ki jih zajema obveznost poklicne molčečnosti. Če varuh ugotovi, da zahtevane pomoči ne bo dobil, bi moral o tem obvestiti Evropski parlament, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(10)  Varuh in njegovi uslužbenci so dolžni vsako informacijo, ki so jo pridobili pri opravljanju svojih nalog, obravnavati zaupno. Varuh pa bi moral pristojne organe vseeno seznaniti z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo in jih je odkril med poizvedbo. Imeti bi moral tudi možnost, da pristojno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo.

(11)  Upoštevati bi bilo treba nedavne spremembe glede zaščite finančnih interesov Unije pred kaznivimi dejanji, zlasti ustanovitev Evropskega javnega tožilstva z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(3), da se varuhu omogoči, da organu sporoči vse informacije, ki spadajo v pristojnost tega organa. V primeru, ko varuh te informacije sporoči Evropskemu javnemu tožilstvu, je prav tako zaželeno, da o tem obvesti osebo, na katero se informacije nanašajo, in pritožnika, da bi se v celoti spoštovali domneva nedolžnosti in pravica do obrambe iz člena 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12)  Omogočiti bi bilo treba tudi sodelovanje med varuhom in istovrstnimi organi v državah članicah v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni. Prav tako je zaželeno, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo varuhu omogočili sodelovanje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, saj bo zaradi takega sodelovanja varuh morda lahko učinkoviteje opravljal svoje naloge.

(13)  Varuha imenuje Evropski parlament na začetku svojega mandata in za celotno trajanje mandata, pri čemer ga izbere med osebami, ki so državljani Unije in imajo vsa potrebna zagotovila glede neodvisnosti in usposobljenosti. Določiti bi bilo treba tudi pogoje za prenehanje nalog varuha ter za njegovo zamenjavo.

(14)  Varuh bi moral svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno. Varuh bi moral ob prevzemu svoje funkcije podati slovesno zaobljubo pred Sodiščem Evropske unije. Določiti bi bilo treba nezdružljivosti, plačilo ter privilegije in imunitete varuha.

(15)  Sprejeti bi bilo treba določbe o sedežu varuha, ki bi moral biti na sedežu Evropskega parlamenta. Sprejeti bi bilo treba tudi predpise v zvezi z uradniki in drugimi uslužbenci sekretariata varuha, ki mu bodo pomagali, ter njegovim proračunom.

(16)  Izvedbene določbe za to uredbo sprejme varuh. Za zagotovitev pravne varnosti in najvišjih standardov pri opravljanju nalog varuha, bi bilo treba v tej uredbi določiti minimalno vsebino izvedbenih določb, ki naj se sprejmejo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.  Ta uredba določa predpise in splošne pogoje, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: „Statut evropskega varuha človekovih pravic“).

2.  Varuh svojo funkcijo opravlja neodvisno od institucij, organov, uradov in agencij Unije v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena s Pogodbama, in ob ustreznem upoštevanju točke (d) člena 20(2) in člena 228 PDEU ter člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do dobrega upravljanja.

3.  Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ne sme posredovati v zadevah pred sodišči, prav tako ne sme izraziti dvoma o pravilnosti sodbe sodišča ali pristojnosti sodišča, da o zadevi razsodi.

Člen 2

1.  Varuh pomaga pri odkrivanju nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije, ter, kadar je ustrezno, daje priporočila, da bi se tako ravnanje končalo. Dejanja drugih organov ali oseb ne morejo biti predmet pritožbe pri varuhu.

2.  Vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic Unije lahko na varuha neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta naslovi pritožbo zaradi nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije. Varuh takoj po prejemu pritožbe o tem obvesti institucijo, organ, urad ali agencijo, na katero se pritožba nanaša, pri čemer upošteva standarde Uniji na področju varstva osebnih podatkov.

3.  V pritožbi se jasno navede predmet pritožbe in identiteta pritožnika. Pritožnik lahko zahteva, da pritožba ali njeni deli ostanejo zaupni.

4.  Pritožba je mogoča v roku treh let od dne, ko se je pritožnik seznanil z dejstvi, na katerih pritožba temelji, pred tem pa je moral že uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah, organih, uradih in agencijah.

5.  Varuh določi, ali pritožba spada v okvir njegovih pristojnosti, in če je temu tako, ali je dopustna. Kadar pritožba ne spada v njegovo pristojnost ali ni dopustna, lahko varuh pred zaključkom zadeve pritožniku svetuje, naj se obrne na drug organ.

6.  Pritožbe, posredovane varuhu, ne vplivajo na roke za pritožbe v upravnih ali sodnih postopkih.

7.  Kadar mora varuh zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predstavljena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prenehati njeno obravnavo, se ugotovitve poizvedb, ki jih je do tedaj opravil, dokončno arhivirajo.

8.  Z izjemo zadev v zvezi s spolnim nadlegovanjem se sme pritožba v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter njihovimi uradniki ali drugimi uslužbenci podati pri varuhu le, če je zadevna oseba izkoristila vse notranje možnosti za upravne vloge in pritožbe, zlasti postopke iz člena 90 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(4) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (Kadrovski predpisi), in je rok za odgovor institucije, organa, urada ali agencije, na katerega so bile pritožbe naslovljene, pretekel.

9.  Varuh čim prej obvesti pritožnika o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi pritožbe.

Člen 3

1.  Varuh na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe izvede vse poizvedbe, ki se mu zdijo utemeljene, tudi tiste, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe, da bi pojasnil vse domnevne nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije. Varuh za ukrepanje ne potrebuje predhodnega dovoljenja in o tem ukrepanju v ustreznem roku obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Institucija, organ, urad ali agencija lahko varuhu posreduje morebitne koristne pripombe ali dokaze. Varuh lahko od institucije, organa, urada ali agencije tudi zahteva, da posreduje pripombe ali dokaze.

2.  Varuh lahko brez poseganja v svojo primarno nalogo, tj. obravnavanje pritožb, na lastno pobudo izvaja poizvedbe bolj splošne narave, da bi odkril ponavljajoče se ali posebej hude primere nepravilnosti, spodbudil najboljše upravne prakse v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter proaktivno obravnaval strukturna vprašanja v javnem interesu, ki spadajo v njegovo pristojnost.

3.  Varuh lahko sodeluje v strukturiranem in rednem dialogu z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter preden poda priporočila ali pozneje organizira javna posvetovanja. Varuh lahko tudi sistematično analizira in ocenjuje napredek zadevne institucije, organa, urada ali agencije in poda nadaljnja priporočila.

4.  Institucije, organi, uradi in agencije Unije varuhu posredujejo vse informacije, ki jih je od njih zahteval, in mu omogočijo dostop do zadevnih spisov. Za dostop do tajnih podatkov ali dokumentov veljajo pravila zadevne institucije, organa, urada ali agencije Unije o obdelavi zaupnih informacij.

Institucije, organi, uradi in agencije, ki v skladu s prvim pododstavkom posredujejo tajne podatke ali dokumente, varuha vnaprej obvestijo, da gre za tovrstne podatke ali dokumente.

Varuh se za namene izvajanja določb iz prvega pododstavka vnaprej dogovori z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo o pogojih za ravnanje s tajnimi podatki ali dokumenti.

Dostop do dokumentov, ki izvirajo iz države članice in so z zakonom ali predpisom označeni za tajne, smejo zadevne institucije ali organi dovoliti šele po tem, ko službe varuha v skladu s členom 9 Uredbe 1049/2001 in ob upoštevanju varnostnih pravil posameznih institucij, organov, uradov ali agencij Unije uvedejo ustrezne ukrepe, med drugim zaščitne, za ravnanje z dokumenti, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo zaupnosti.

Uradniki in drugi uslužbenci institucij, organov, uradov in agencij Unije na zahtevo varuha pričajo o dejstvih, ki se nanašajo na tekoče poizvedbe varuha. Govorijo v imenu svoje institucije, organa, urada ali agencije. Še naprej jih zavezujejo obveznosti, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo zanje. Kadar jih zavezuje obveznost poklicne molčečnosti, se tega ne razlaga, da zajema informacije, povezane s pritožbami ali poizvedbami o nadlegovanju ali nepravilnostih.

5.  Varuh redno pregleduje postopke v zvezi z administrativnim upravljanjem institucij, organov, uradov in agencij Unije in ocenjuje, ali se z njimi da učinkovito preprečiti nasprotja interesov ter zagotoviti nepristranskost in popolno spoštovanje pravice do dobrega upravljanja. Varuh lahko ugotavlja in ocenjuje morebitne primere nasprotja interesov na vseh ravneh, ki bi lahko predstavljali vir nepravilnosti – v tem primeru varuh pripravi posebne sklepe, Evropski parlament pa obvesti o ugotovitvah v zvezi s tem.

6.  Pristojni organi držav članic varuhu na njegovo zahtevo ali na svojo lastno pobudo takoj posredujejo vse informacije ali dokumente, ki lahko pomagajo razjasniti primere nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, kolikor to dopušča njihovo nacionalno pravo. Kadar so take informacije ali dokumenti zajeti v nacionalnem pravu o obdelavi zaupnih informacij ali z določbami, ki preprečujejo njihovo posredovanje, lahko zadevna država članica varuhu dovoli dostop do teh informacij in dokumentov pod pogojem, da se varuh zaveže, da bo z njimi ravnal v skladu z dogovorom s pristojnim organom njihovega izvora. V vsakem primeru se zagotovi opis dokumenta.

7.  Če varuh zahtevane pomoči ne dobi, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa.

8.  Kadar varuh na podlagi poizvedbe ugotovi primere nepravilnosti, o tem obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo in po potrebi poda priporočila. Obveščena institucija, organ, urad ali agencija varuhu v roku treh mesecev pošlje podrobno mnenje. Varuh lahko na utemeljeno zahtevo institucije, organa, urada ali agencije odobri podaljšanje tega roka za največ dva meseca. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija v roku treh mesecev ali v podaljšanem roku ne poda mnenja, lahko varuh poizvedbo zaključi brez tega mnenja.

9.  Varuh nato pošlje poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, in zlasti Evropskemu parlamentu, kadar narava ali obseg odkritih primerov nepravilnosti to zahtevajo. Varuh lahko v poročilu poda priporočila. Pritožnika obvesti o izidih poizvedbe, o mnenju zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter o morebitnih priporočilih, ki jih je podal v poročilu.

10.  Varuh lahko, kadar je to primerno, v zvezi s poizvedbo glede dejavnosti institucije, organa, urada ali agencije Unije na svojo pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta nastopi pred Evropskim parlamentom na najprimernejši ravni.

11.  Varuh po možnosti skupaj z zadevno institucijo, organom, uradom ali agencijo poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in ugodilo pritožbi. Pritožnika obvesti o predlagani rešitvi in mu sporoči morebitne pripombe zadevne institucije, organa, urada ali agencije. Pritožnik ima pravico, da, če želi, varuhu v kateri koli fazi predloži pripombe ali dodatne informacije, ki še niso bile znane ob vložitvi pritožbe.

12.  Varuh Evropskemu parlamentu na koncu vsakega letnega zasedanja predloži poročilo o izidih poizvedb, ki jih je opravil. Poročilo vsebuje oceno skladnosti s priporočili varuha in oceno ustreznosti sredstev, ki so na voljo za opravljanje njegovih nalog. Ti oceni se lahko predložita tudi v ločenih poročilih.

Člen 4

Varuh in njegovo osebje obravnavajo zahteve za dostop javnosti do dokumentov, razen dokumentov iz člena 6(1), v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Glede pritožb v zvezi s pravico dostopa javnosti do uradnih dokumentov, ki jih pripravi ali prejme institucija, organ, urad ali agencija Unije, varuh po ustrezni analizi in potrebnem premisleku poda priporočilo o dostopu do teh dokumentov. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija se odzove v rokih, določenih v Uredbi (EU) št. 1049/2001. Če zadevna institucija, organ, urad ali agencija ne upošteva priporočila varuha, naj omogoči dostop do dokumentov, svojo zavrnitev ustrezno utemelji. V takem primeru varuh pritožnika obvesti o razpoložljivih pravnih sredstvih, vključno s postopki, ki so na voljo za predložitev zadeve Sodišču Evropske unije.

Člen 5

Varuh v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov (žvižgaštvo) opravlja redne ocene politik in postopkov za zaščito žvižgaštva v zadevnih institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije ter po potrebi poda konkretna priporočila za izboljšave, da se zagotovi popolna zaščita uradnikov ali drugih uslužbencev, ki v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov prijavljajo dejstva. Varuh lahko uradnikom in drugim uslužbencem na zahtevo zaupno zagotovi nepristranske nasvete in strokovna navodila glede primernega ravnanja ob obstoju dejstev iz člena 22a Kadrovskih predpisov, vključno s področjem uporabe ustreznih določb prava Unije.

Varuh lahko tudi začne nove poizvedbe na podlagi informacij, ki jih podajo uradniki ali drugi uslužbenci, ki prijavljajo dejstva v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov, katerih prijava je lahko zaupna in anonimna, kadar bi lahko opisana dejstva predstavljala nepravilnost pri dejavnostih v instituciji, organu, uradu ali agenciji Unije. V ta namen je mogoče opustiti veljavne kadrovske predpise v zvezi z zaupnostjo.

Člen 6

1.  Varuh in njegovi uslužbenci, za katere se uporabljata člen 339 PDEU in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med poizvedbami. Brez poseganja v odstavek 2 še zlasti ne smejo širiti tajnih podatkov ali dokumentov, poslanih varuhu, ali dokumentov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije o varstvu osebnih podatkov, ter kakršnih koli informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.

2.  Če varuh meni, da bi se lahko dejstva, s katerimi se je seznanil med poizvedbo, nanašala na kazensko pravo, o tem obvesti nacionalne organe, pa tudi Evropski urad za boj proti goljufijam in Evropsko javno tožilstvo, kolikor zadeva spada v njuno pristojnost. Varuh po potrebi obvesti tudi institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je zadevnemu uradniku ali drugemu uslužbencu nadrejena in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 17 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Varuh lahko zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo Unije obvesti o dejstvih, zaradi katerih je ravnanje katerega od njihovih uslužbencev vprašljivo, pa tudi o morebitni stalni dejavnosti, ki ovira potekajočo poizvedbo.

Varuh o teh obvestilih poroča pritožniku in drugim zadevnim osebam, katerih identiteta je znana.

Člen 7

1.  Varuh lahko sodeluje z istovrstnimi organi v državah članicah, pod pogojem, da upošteva nacionalno pravo, ki se uporablja.

2.  Varuh v okviru svojih nalog sodeluje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice ter drugimi institucijami in organi, pri čemer se izogiba podvajanju njihovih dejavnosti.

Člen 8

1.  Varuh je izvoljen in je lahko ponovno imenovan v skladu s členom 228(2) PDEU.

2.  Varuha se izbere med osebami, ki so državljani Unije, imajo polne državljanske in politične pravice in vsa potrebna zagotovila neodvisnosti, v preteklih treh letih niso bili člani nacionalnih vlad ali institucij Unije ter izpolnjujejo pogoje nepristranskosti, ki so enakovredni tistim, ki so potrebni za izvajanje sodniške funkcije v njihovi državi, ali imajo priznano znanje in izkušnje za opravljanje nalog varuha.

Člen 9

1.  Varuh bodisi ob koncu svojega mandata bodisi z odstopom ali razrešitvijo preneha opravljati naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuh ostane na svojem položaju do izvolitve novega varuha, razen v primeru razrešitve.

3.  V primeru predčasnega prenehanja funkcije se novi varuh za preostanek mandatnega obdobja Evropskega parlamenta imenuje v roku treh mesecev od sprostitve funkcije. Do izvolitve novega varuha je za nujne zadeve, ki so v njegovi pristojnosti, pristojna odgovorna oseba iz člena 13(2).

Člen 10

Kadar namerava Evropski parlament v skladu s členom 228(2) PDEU zahtevati razrešitev varuha, ga pred vložitvijo take zahteve zasliši.

Člen 11

1.  Varuh pri opravljanju nalog iz Pogodb in te uredbe ravna v skladu s členom 228(3) PDEU. Vzdrži se vsakega dejanja, ki je nezdružljivo z naravo njegovih nalog.

2.  Varuh ob prevzemu svoje funkcije poda slovesno zaobljubo pred Sodiščem Evropske unije na obči seji, da bo naloge iz Pogodb in te uredbe opravljal popolnoma neodvisno in nepristransko ter da bo v času svojega mandata in po njem v celoti spoštoval iz njega izhajajoče obveznosti. Slovesna zaobljuba zlasti vključuje dolžnost, da bo po izteku mandata pri sprejemanju nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnal pošteno in diskretno.

Člen 12

1.  Varuh med trajanjem mandata ne sme opravljati nobenih drugih političnih ali upravnih nalog ali druge plačane ali neplačane zaposlitve.

2.  Varuh ima glede plačila, nadomestil in pokojnine enak položaj kot sodnik Sodišča Evropske unije.

3.  Za varuha ter uradnike in uslužbence njegovega sekretariata se uporabljajo členi 11 do 14 in člen 17 Protokola št. 7.

Člen 13

1.  Varuhu se dodeli ustrezen proračun, ki zadostuje za to, da se mu zagotovi neodvisnost in da lahko opravlja naloge iz Pogodb in te uredbe.

2.  Varuhu pomaga sekretariat, katerega odgovorno osebo imenuje varuh.

3.  Varuh bi si moral prizadevati za enakost spolov v sestavi njegovega sekretariata.

4.  Za uradnike in druge uslužbence sekretariata varuha veljajo pravila in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije. Njihovo število se sprejme vsako leto v okviru proračunskega postopka ter je primerno za ustrezno opravljanje nalog varuha in za njegovo delovno obremenitev.

5.  Uradniki in drugi uslužbenci Unije in držav članic, imenovani v sekretariat varuha, so napoteni v službenem interesu in jim je nato zajamčena avtomatična ponovna zaposlitev v njihovi prvotni instituciji, organu, uradu ali agenciji.

6.  Varuh ima v zadevah, ki se nanašajo na njegove uslužbence, enak položaj kakor institucije v smislu člena 1a Kadrovskih predpisov.

Člen 14

Varuh oceni postopke, vzpostavljene za preprečevanje nadlegovanja katere koli vrste in narave v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, ter mehanizme za kaznovanje oseb, odgovornih za nadlegovanje. Varuh oblikuje ustrezne sklepe o tem, ali so postopki skladni z načeli sorazmernosti, primernosti in odločnosti ter ali sta žrtvam zagotovljena učinkovita zaščita in podpora.

Varuh pravočasno preveri, ali institucije, organi, uradi in agencije Unije ustrezno ravnjo v zadevah v zvezi z nadlegovanjem katere koli vrste in narave ter pravilno uporabile postopke, določene za primere pritožb na tem področju. Varuh v zvezi s tem oblikuje ustrezne sklepe.

Varuh v svojem sekretariatu imenuje osebo ali oblikuje strukturo s strokovnim znanjem na področju nadlegovanja, ki je zmožna pravočasno oceniti, ali se primeri nadlegovanja katere kole vrste in narave, vključno s spolnim nadlegovanjem, znotraj institucij, organov, uradov in agencij Unije ustrezno obravnavajo, in po potrebi zagotoviti svetovanje njenim uradnikov in drugim uslužbencem.

Člen 15

Sedež varuha je na sedežu Evropskega parlamenta.

Člen 16

Vsa sporočila, naslovljena na nacionalne organe držav članic za namene izvajanja te uredbe, je treba poslati prek njihovih stalnih predstavništev pri Uniji.

Člen 17

Varuh sprejme izvedbene določbe za to uredbo. Te morajo biti v skladu s to uredbo in vključevati vsaj določbe o:

(a)  postopkovnih pravicah pritožnika ter zadevne institucije, organa, urada ali agencije;

(b)  zagotavljanju varstva uradnikov ali drugih uslužbencev, ki v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov (žvižgaštvo) prijavijo primere spolnega nadlegovanja in kršitev prava Unije v institucijah, organih, uradih ali agencijah Unije;

(c)  prejemu, obdelavi in zaključku pritožbe;

(d)  poizvedbah na lastno pobudo;

(e)  nadaljnjih poizvedbah, ki se nanašajo na predhodne poizvedbe; in

(f)  dejavnostih zbiranja informacij.

Člen 18

Sklep 94/262/ESPJ, ES, Euratom se razveljavi.

Člen 19

Ta uredba začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu njene objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

Za Evropski parlament

Predsednik

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 113, 4.5.1994, str. 15).
(2) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(3) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(4) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


Celovita evropska industrijska politika na področju umetne inteligence in robotike
PDF 234kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o celoviti evropski industrijski politiki na področju umetne inteligence in robotike (2018/2088(INI))
P8_TA-PROV(2019)0081A8-0019/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o avtonomnih orožnih sistemih(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi(4),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. junija 2018 o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434),

–  Ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0019/2019),

A.  ker imata pregledni in etično zasnovani umetna inteligenca in robotika potencial, da obogatita naše življenje in povečata naše zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot za skupno dobro;

B.  ker se umetna inteligenca hitro razvija in ker ima že več let pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju; ker umetna inteligenca in robotika spodbujata inovacije, vodita k novim poslovnim modelom in imata ključno vlogo pri preoblikovanju naših družb in digitalizaciji naših gospodarstev v številnih sektorjih, kot so industrija, zdravstvo, gradbeništvo in promet;

C.  ker so zaradi vse večjega vključevanja robotike v človeške sisteme potrebne jasne politične smernice o tem, kako čim bolj izkoristiti prednosti, ki jih prinaša, in čim bolj zmanjšati tveganja za družbo ter zagotoviti varen in uravnotežen razvoj umetne inteligence;

D.  ker je umetna inteligenca ena od strateških tehnologij 21. stoletja v Evropi in v svetu, saj v evropsko gospodarstvo prinaša pozitivne spremembe ter omogoča inovacije, produktivnost, konkurenčnost in blaginjo;

E.  ker približno četrtino vseh industrijskih robotov in polovico vseh robotov za poklicne storitve na svetu proizvedejo evropska podjetja, in ker EU torej že ima pomembna sredstva, na katerih bi morala temeljiti evropska industrijska politika;

F.  ker lahko umetna inteligenca in robotika preoblikujeta različne industrijske panoge ter prispevata k bolj učinkoviti proizvodnji in večji konkurenčnosti evropske industrije ter malih in srednjih podjetij na svetovni ravni; ker so za razvoj umetne inteligence ključnega pomena razpoložljivost obsežnih naborov podatkov in obratov za preizkuse in poskuse;

G.  ker bomo s skupnim pristopom olajšali razvoj tehnologij umetne inteligence v korist družbe in se hkrati spoprijeli z izzivi, ki jih prinašajo te tehnologije, da bi spodbudili inovacije, zvišali kakovost proizvodov in storitev, podprtih z umetno inteligenco, izboljšali izkušnje potrošnikov in njihovo zaupanje v tehnologije umetne inteligence in robotiko ter preprečili razdrobljenost notranjega trga;

H.  ker je treba zmogljivost računalništva v Uniji ohraniti na vodilni ravni, saj naj bi to prineslo priložnosti za dobavno industrijo EU in prispevalo k njenemu učinkovitejšemu prenosu tehnološkega razvoja v proizvode in storitve, ki bodo utemeljeni v povpraševanju in aplikacijsko zasnovani, to pa bo vodilo k njihovi uporabi v razširjenih in nastajajočih aplikacijah, podprtih z umetno inteligenco;

I.  ker EU nujno potrebuje usklajen pristop na evropski ravni, da bi lahko tekmovala z obsežnimi naložbami tretjih držav, zlasti ZDA in Kitajske;

J.  ker se je Komisija 25. aprila 2018(6) zavezala, da bo predlagala evropski pristop na področju umetne inteligence, tako da bo v sodelovanju z deležniki zavezništva za umetno inteligenco – skupine strokovnjakov na tem področju – pripravila osnutek smernic za umetno inteligenco, da bi spodbudila aplikacije in podjetja v Evropi, katerih delovanje temelji na umetni inteligenci;

K.  ker bi bilo treba sedanja pravila in procese pregledati in po potrebi spremeniti, da bi upoštevali umetno inteligenco in robotiko;

L.  ker je treba evropski okvir za umetno inteligenco zasnovati ob polnem spoštovanju pravic iz Listine o temeljnih pravicah, zlasti načel varstva podatkov, zasebnosti in varnosti;

M.  ker mora biti razvoj umetne inteligence zasnovan tako, da bodo ohranjeni dostojanstvo, avtonomija in samoodločanje posameznika;

N.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 s priporočili Komisiji o pravilih civilnega prava o robotiki pozval Komisijo, naj predlaga celovit pravni okvir za razvoj robotike, vključno z avtonomnimi sistemi in pametnimi avtonomnimi roboti;

O.  ker mora biti v razvoj umetne inteligence in robotike vključena družba kot celota; ker pa kljub temu leta 2017 podeželska območja večinoma niso imela možnosti, da bi izkoristila prednosti umetne inteligence, saj 8 % domov nima dostopa do nobenega fiksnega omrežja, 53 % pa jih nima na voljo nobene tehnologije dostopa naslednje generacije (VDSL, kabelskih omrežij s standardom Docsis 3.0 ali FTTP);

P.  ker so za razvoj storitev in izdelkov, podprtih z umetno inteligenco, potrebni povezljivost, prosti pretok podatkov in dostopnost podatkov v EU; ker lahko uporaba naprednih tehnik podatkovnega rudarjenja pri proizvodih in storitvah prispeva k bolj kakovostnemu odločanju in s tem boljši izbiri potrošnikov ter večji poslovni uspešnosti;

Q.  ker lahko tehnološki razvoj pametnih izdelkov in storitev koristi gospodarstvu, ki temelji na znanju in torej na količini, kakovosti in dostopnosti razpoložljivih informacij, ter tako lahko vodi k boljšemu prilagajanju potrebam potrošnikov;

R.  ker je kibernetska varnost bistvenega pomena za preprečevanje zlonamerne okvare ali zlorabe podatkov, pri kateri bi se umetna inteligenca uporabila na način, ki bi škodil državljanom ali podjetjem, kar bi spodkopalo zaupanje industrije in potrošnikov vanjo; ker se z razvojem umetne inteligence povečuje zanašanje na sisteme, utemeljene na umetni inteligenci, pri ukrepih in odločitvah, za to pa so potrebni visoki standardi kibernetske odpornosti v EU za zaščito pred kršitvami in napakami, povezanimi s kibernetsko varnostjo;

S.  ker trend vse večje avtomatizacije zahteva, da tisti, ki se ukvarjajo z razvojem in trženjem aplikacij umetne inteligence, upoštevajo varnost in etiko že pri njihovi zasnovi, s čimer priznavajo, da morajo biti pripravljeni nositi pravno odgovornost za kakovost tehnologije, ki jo razvijajo;

T.  ker bi morala izgradnja zaupanja vrednega ekosistema za razvoj tehnologije umetne inteligence temeljiti na arhitekturi podatkovne politike; ker to pomeni oblikovanje nemoteno delujočih in poenostavljenih programov za zbiranje in upravljanje podatkov za namene izobraževanja, da bi omogočili razvoj umetne inteligence na številnih področjih, kot so zdravstveni, finančni, biološki, energetski, industrijski, kemijski ali javni sektor; ker bi lahko podatkovno voden ekosistem na področju umetne inteligence vključeval vseevropske pobude za odprte standarde, ki bi temeljile na vzajemnem priznavanju certifikatov in preglednih pravilih interoperabilnosti;

U.  ker uporaba umetne inteligence sama po sebi ne zagotavlja resnice ali pravičnosti, saj je lahko pri načinu zbiranja podatkov in pisanja prisotna pristranskost, ta pa lahko izhaja iz pristranskosti, prisotne v družbi; ker bi morala kakovost podatkov, skupaj z algoritemsko zasnovo in stalnim ponovnim ocenjevanjem, pristranskost preprečiti;

V.  ker bi bilo treba umetno inteligenco in robotiko razvijati in uporabljati na podlagi pristopa, osredotočenega na človeka, in z namenom podpiranja ljudi na delovnem mestu in doma; ker se umetna inteligenca lahko uporablja tudi za to, da ljudem ni treba opravljati nevarnih del;

W.  ker imata nadaljnji razvoj in pogostejša uporaba avtomatiziranega in algoritemskega odločanja nedvomno vpliv na to, kaj posameznik (na primer poslovnež ali internetni uporabnik) in upravni, sodni ali drugi javni organi izberejo kot končno potrošniško, poslovno ali uradno odločitev; ker morajo biti zaščitni mehanizmi ter možnost človeškega nadzora in preverjanja vgrajeni v postopek avtomatiziranega in algoritemskega sprejemanja odločitev;

X.  ker s strojnim učenjem prihajajo tudi izzivi v zvezi z zagotavljanjem nediskriminacije, predpisanega postopka ter preglednosti in razumljivosti postopkov odločanja;

Y.  ker je umetna inteligenca pomemben instrument za spoprijemanje s svetovnimi družbenimi izzivi in ker bi zato morale države članice v svoji javni politiki spodbujati naložbe, dati na razpolago sredstva za raziskave in razvoj ter odpraviti ovire za razvoj in sprejemanje umetne inteligence;

Z.  ker so platforme za komercialno uporabo umetne inteligence iz preizkusne faze prešle k dejanski uporabi v zdravstvu, okolju, energetiki in prometu; ker so tehnike strojnega učenja jedro vseh glavnih spletnih platform in aplikacij, ki temeljijo na velepodatkih;

AA.  ker so evropski raziskovalci in podjetja vključeni v številna področja blokovne verige, ki segajo od dobavne verige, vladnih storitev, financ, interneta stvari, zdravstva, medijev, pametnih mest in energetike do prometa; ker je Evropa močan akter na pomembnih področjih, povezanih z blokovno verigo, kot je umetna inteligenca; ker ima lahko tehnologija podatkovne verige pomembno vlogo pri krepitvi evropskih inovacij;

AB.  ker so tehnologije kibernetske varnosti, kot so digitalna identiteta, kriptografija ali zaznavanje vdorov, in njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energetike, prometa, zdravstva in e-uprave bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in ohranjanje zaupanja državljanov, javne uprave in podjetij pri spletnih aktivnostih in transakcijah;

AC.  ker sta besedilno in podatkovno rudarjenje osnova za aplikacije umetne inteligence in strojnega učenja ter sta bistvenega pomena za mala in srednja ter zagonska podjetja, saj jim omogočata dostop do velikih količin podatkov za dostop do algoritmov umetne inteligence;

AD.  ker bi se lahko izkazalo, da je umetna inteligenca energetsko zelo intenzivna; ker je glede na to pomembno, da se uporaba umetne inteligence nadaljuje v skladu z obstoječimi cilji EU na področju energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva;

AE.  ker bi bilo treba z umetno inteligenco v celoti podpirati vse evropske jezike, da bi vsem Evropejcem zagotovili enake možnosti za izkoriščanje sodobnih dosežkov umetne inteligence v večjezični evropski informacijski družbi;

AF.  ker je v visokotehnološki industriji in storitvah umetna inteligenca ključna za to, da bo Evropa postala „zagonska celina“, ki bo znala izkoristiti najnovejše tehnologije za ustvarjanje rasti v Evropi, zlasti na področju zdravstvene tehnologije, zdravstvenih storitev in programov, odkrivanja zdravil, robotske in robotsko podprte kirurgije, zdravljenja kroničnih bolezni ter medicinskega slikanja in zdravstvene dokumentacije, pa tudi za zagotovitev trajnostnega okolja in varnega pridelovanja hrane; ker Evropa v tem trenutku zaostaja za Severno Ameriko in Azijo pri raziskavah in patentih na področju umetne inteligence;

AG.  ker lahko razvoj tehnologij umetne inteligence pomaga izboljšati življenje kroničnih bolnikov in invalidov in pri spoprijemanju z družbenimi izzivi, kot je naše starajoče se prebivalstvo, saj bo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pomagala izboljšati natančnost in učinkovitost zdravstvene tehnologije;

AH.  ker obstaja širok nabor načinov uporabe umetne inteligence in robotike v zdravstvu, kot so med drugim vodenje zdravstvene dokumentacije in obdelava podatkov, izvajanje ponavljajočega se dela (analize preiskav, rentgensko slikanje, računalniška tomografija (CT), vnos podatkov), načrt zdravljenja, digitalni pregled (na primer zdravniški pregled, ki temelji na osebni zdravstveni anamnezi in splošnem medicinskem znanju), virtualne medicinske sestre, ravnanje z zdravili, izdelava zdravil, precizna medicina (saj genetika in genomika na podlagi informacij v DNK iščeta mutacije in povezave z boleznimi), spremljanje zdravstvenega stanja in analiza zdravstvenega sistema;

AI.  ker dostopnost ne pomeni enakih storitev in naprav za vse; ker dostopnost umetne inteligence in robotike temelji na vključujočem načrtovanju in zasnovi; ker morajo biti izhodišče za zasnovo potrebe, želje in izkušnje uporabnikov;

AJ.  ker obstajajo večji etični, psihološki in pravni pomisleki glede avtonomnosti robotov, njihovega očitnega pomanjkanja človeške empatije in njihovega vpliva na odnos med zdravnikom in pacientom, ki na ravni EU še niso bili ustrezno obravnavani, predvsem v zvezi z varstvom osebnih podatkov pacientov, odgovornostjo ter novimi ekonomskimi in zaposlitvenimi odnosi, ki bodo nastali; ker se lahko prava avtonomija pripiše samo človeku; ker je treba zasnovati trden pravni in etični okvir za umetno inteligenco;

AK.  ker mora uvajanje umetne inteligence v zdravstvo vedno temeljiti na načelu odgovornosti, da stroj upravlja človek;

1.Družba, ki jo podpirata umetna inteligenca in robotika

1.1.Delo v dobi umetne inteligence in robotike

1.  poudarja, da bo avtomatizacija v kombinaciji z umetno inteligenco povečala produktivnost in tako tudi proizvodnjo; ugotavlja, da bodo tako kot v preteklih tehnoloških revolucijah nekatera delovna mesta nadomeščena, hkrati pa bodo nastala tudi nova, kar bo spremenilo življenje in načine dela; poudarja, da bi morala povečana uporaba robotike in umetne inteligence prav tako zmanjšati človekovo izpostavljenost škodljivim in nevarnim dejavnikom, pa tudi prispevati k ustvarjanju več kakovostnih in dostojnih delovnih mest ter povečanju produktivnosti;

2.  poziva države članice, naj se osredotočijo na preusposabljanje delavcev v industrijskih panogah, na katere avtomatizacija dela najbolj vpliva; poudarja, da bi se morali novi izobraževalni programi osredotočati na razvijanje znanj in spretnosti delavcev, da bodo ti lahko izkoristili priložnosti za zaposlitev na novih delovnih mestih, ki bodo nastala z umetno inteligenco; spodbuja razvoj programov za digitalno pismenost v šolah ter razvoj vajeništva in prednostnih področij poklicnega usposabljanja, da bi delavcem pomagali pri prilagajanju na tehnološke spremembe;

3.  priporoča, naj poleg akterjev iz zasebnega sektorja tudi države članice ugotovijo tveganja in razvijejo strategije, s katerimi bodo zagotovile razvoj ustreznih programov preusposabljanja in prekvalificiranja; poudarja, da morajo podjetja sama vlagati v usposabljanje in prekvalificiranje svojih delavcev, da bi zadovoljila njihove potrebe;

4.  poudarja, da bo razvoj robotike v EU močno vplival na odnose med delavci in delodajalci; meni, da bi bilo treba ta vpliv obravnavati na uravnotežen način, da bi spodbudili ponovno industrializacijo in delavcem omogočili tudi to, da izkoristijo večjo produktivnost;

5.  ugotavlja, da v sedanjem industrijskem okolju vlada občutljivo ravnovesje med lastniki in delavci; meni, da bi bilo treba pri uvajanju umetne inteligence v industrijo opraviti široko posvetovanje s socialnimi partnerji, saj je zaradi mogoče spremembe števila zaposlenih v industriji potrebna proaktivna politika, ki bo delavcem pomagala pri prilagajanju na nove zahteve in zagotovila široko izkoriščanje prednosti; ugotavlja, da je za to treba ponovno razmisliti o politikah trga, sistemih socialne varnosti in obdavčitvi ter jih preoblikovati;

6.  poziva države članice, naj odpravijo ovire za vstop na trg dela, kot so previsoke kvalifikacije;

7.  meni, da je digitalna pismenost eden najpomembnejših dejavnikov razvoja umetne inteligence v prihodnosti, ter Komisijo in države članice poziva, naj razvijejo in izvajajo strategije za usposabljanje in preusposabljanje na področju digitalnih kompetenc; ugotavlja, da lahko digitalna pismenost prispeva k širokemu in vključujočemu sodelovanju pri rešitvah podatkovnega gospodarstva ter olajša komunikacijo in sodelovanje z vsemi deležniki;

8.  ugotavlja, da je treba izobraževalne programe prilagoditi, med drugim z uvedbo novih učnih poti in uporabo novih tehnologij podajanja znanja, saj bodo te spremembe vplivale na državljane vseh starosti; poudarja, da bi bilo treba ustrezno obravnavati izobraževalne vidike; meni, da je treba predvsem potrebo po digitalnih kompetencah, vključno z računalniškim programiranjem, upoštevati na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, ki obsegajo od šolanja v zgodnjih letih do vseživljenjskega učenja;

1.2.Zlonamerna uporaba umetne inteligence in temeljne pravice

9.  poudarja, da bi lahko zlonamerna ali malomarna uporaba umetne inteligence ogrozila digitalno, fizično in javno varnost, saj bi jo lahko uporabili za obsežne, natančno usmerjene in zelo učinkovite napade na storitve informacijske družbe in povezane naprave, pa tudi za kampanje dezinformiranja in na splošno za omejevanje pravice posameznikov do samoodločanja; poudarja, da bi lahko zlonamerna ali malomarna uporaba umetne inteligence prinesla tveganje za demokracijo in temeljne pravice;

10.  poziva Komisijo, naj predlaga okvir, s katerim bi kaznovali manipulacije, ko posamezniku prilagojena vsebina ali spletni viri povzročijo negativne občutke in izkrivljeno dojemanje realnosti, kar ima lahko negativne posledice (na primer v zvezi z rezultati volitev ali izkrivljenim dojemanje družbenih pojavov, kot so migracije);

11.  poudarja pomen prepoznavanja, odkrivanja in spremljanja škodljivih dogodkov pri razvoju umetne inteligence in v zvezi z njo; spodbuja, naj se raziskave o umetni inteligenci osredotočijo tudi na odkrivanje nenamerno ali zlonamerno povzročanje okvar na področju umetne inteligence in robotike;

12.  poziva Komisijo, naj bo pozorna na družbene izzive, ki izhajajo iz razvrščanja državljanov; poudarja, da državljani na podlagi svoje razvrstitve ne bi smeli biti diskriminirani in bi morali imeti pravico do „še ene priložnosti“;

13.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi uporabe aplikacij umetne inteligence, vključno s prepoznavanjem obraza in glasu, v programih za nadzorovanje čustev – tj. spremljanje duševnega stanja delavcev in državljanov s ciljem povečati produktivnost in ohraniti družbeno stabilnost –, včasih v kombinaciji s sistemi za točkovanje državljanov, kot je na primer že opaziti na Kitajskem; poudarja, da so ti programi sami po sebi v nasprotju z evropskimi vrednotami in normami, ki ščitijo pravice in svoboščine posameznikov;

2.Tehnološka pot k umetni inteligenci in robotiki

2.1.Raziskave in razvoj

14.  želi spomniti, da ima Evropa vodilno svetovno raziskovalno skupnost na področju umetne inteligence, ki predstavlja 32 % raziskovalnih institucij na področju umetne inteligence po vsem svetu;

15.  pozdravlja predlog Komisije o programu za digitalno Evropo in proračun v višini 2,5 milijarde EUR, namenjen umetni inteligenci, pa tudi povečan obseg sredstev v okviru programa Obzorje 2020; razume, kako pomembno je financiranje EU, ki dopolnjuje proračune držav članic in sredstva za industrijske raziskave, namenjene za področje umetne inteligence, zaveda pa se tudi, da je potrebno sodelovanje med javnimi in zasebnimi raziskovalnimi programi ter programi EU;

16.  podpira operativne cilje programa za digitalno Evropo, da se vzpostavijo in okrepijo osnovne zmogljivosti umetne inteligence v Uniji, da postanejo dostopne vsem podjetjem in javnim upravam ter da se okrepijo in povežejo obstoječi obrati za preizkušanje umetne inteligence in poskuse z njo v državah članicah;

17.  spodbuja države članice, naj oblikujejo partnerstva med več deležniki iz industrije in raziskovalnih inštitutov ter skupne centre odličnosti za umetno inteligenco;

18.  poudarja, da bi bilo treba pri raziskavah na področju umetne inteligence vlagati ne le v razvoj tehnologije in inovacij na podlagi umetne inteligence, temveč tudi v socialne in etične vidike ter vidike odgovornosti, povezane z umetno inteligenco; meni, da bi bilo treba pri vsakem uporabljenem modelu umetne inteligence etični vidik upoštevati že v zasnovi;

19.  poudarja, da sicer spodbuja k napredku v dobro družbe in okolja, a da bi bilo treba raziskave na področju umetne inteligence vseeno izvajati v skladu s previdnostnim načelom in temeljnimi pravicami; poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri razvoju, uvajanju, razširjanju in uporabi umetne inteligence, upoštevati in spoštovati človekovo dostojanstvo, samoodločanje ter telesno in duševno dobrobit posameznika in širše družbe, predvideti bi morali morebitne posledice za varnost in sprejeti potrebne previdnostne ukrepe, sorazmerne z ravnjo zaščite, vključno s takojšnjim razkritjem dejavnikov, ki bi lahko ogrozili javnost ali okolje;

20.  poudarja, da je konkurenčno raziskovalno okolje ključno tudi za razvoj umetne inteligence; poudarja, da je pomembno podpirati odlične raziskave, vključno s temeljnimi znanstvenimi projekti in projekti z visokim tveganjem in velikimi potencialnimi koristmi, ter evropski raziskovalni prostor okrepiti s privlačnimi pogoji za financiranje, mobilnost in dostop do infrastrukture in tehnologije po vsej Uniji, pri čemer je treba izhajati iz načela odprtosti do tretjih držav in strokovnega znanja zunaj Unije, če to ne ogroža kibernetske varnosti EU;

21.  poudarja, da raziskovalci EU še vedno zaslužijo bistveno manj kot njihovi kolegi v ZDA in na Kitajskem, kar velja za glavni razlog za njihov odhod iz Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na privabljanje vrhunskih talentov v evropska podjetja, in države članice, naj ustvarijo privlačne pogoje zanje;

22.  poudarja, da mora Evropa novo vodilno pobudo FET(7) nameniti umetni inteligenci, s posebnim poudarkom na pristopu, ki je osredotočen na človeka, in jezikovnih tehnologijah;

23.  meni, da umetna inteligenca, strojno učenje in skokovit napredek v zvezi z razpoložljivostjo podatkov in računalništvom v oblaku spodbujajo raziskovalne pobude za razumevanje biologije na molekularni in celični ravni, usmerjanje razvoja zdravljenj in analiziranje tokov podatkov za odkrivanje nevarnosti za zdravje, napovedovanje izbruhov bolezni in svetovanje pacientom; se zaveda, da se lahko tehnike podatkovnega rudarjenja in podatkovne navigacije uporabljajo za ugotavljanje vrzeli, tveganj, trendov in vzorcev;

24.  poudarja, da bi bilo treba v primerih, ko kot neizogiben in sestavni del raziskav umetne inteligence nastajajo tveganja, razviti in spoštovati trdne protokole za ocenjevanje in obvladovanje tveganj ter pri tem upoštevati, da tveganje ne sme biti večje kot v običajnem življenju (tj. da ljudje ne smejo biti izpostavljeni večjim tveganjem, kot so jim izpostavljeni v običajnem življenju);

2.2.Naložbe

25.  ugotavlja, da so večje naložbe na tem področju velikega pomena, če želimo ostati konkurenčni; priznava, da sicer večina naložb in inovacij na tem področju prihaja iz zasebnih podjetij, vendar bi bilo treba države članice in Komisijo prav tako spodbuditi, naj še naprej vlagajo v raziskave v tem sektorju in določijo razvojna prednostna področja; pozdravlja predlog o programu InvestEU in druga javno-zasebna partnerstva, ki bodo spodbujala zasebno financiranje; meni, da bi bilo treba spodbujati usklajevanje naložb iz zasebnega in javnega sektorja, da bi bil razvoj usmerjen;

26.  poudarja, da bi bilo treba naložbe v umetno inteligenco, ki so lahko zelo negotove, dopolniti s sredstvi EU, na primer iz Evropske investicijske banke ali Evropskega investicijskega sklada, ali pa iz sklada InvestEU in Evropskega sklada za strateške naložbe, saj lahko ti načini financiranja pomagajo pri delitvi tveganja;

27.  poziva Komisijo, naj ne dovoli financiranja EU za namene uporabe umetne inteligence v zvezi z orožjem; poziva Komisijo, naj iz financiranja EU izključi podjetja, ki raziskujejo in razvijajo umetno zavest;

28.  Komisiji priporoča, naj zagotovi, da bo intelektualna lastnina, ki izhaja iz raziskav, izvedenih s sredstvi EU, ostala v EU in na evropskih univerzah;

2.3.Inovacije, družbeno sprejemanje in odgovornost

29.  ugotavlja, da je za vsak večji tehnološki napredek potrebno prehodno obdobje, v katerem mora večina družbe pridobiti globlje razumevanje tehnologije in jo vključiti v svoje vsakdanje življenje;

30.  ugotavlja, da je prihodnost te tehnologije odvisna od družbenega sprejemanja ter da je treba več pozornosti nameniti ustreznemu seznanjanju ljudi s koristmi, ki jih prinaša, da bi zagotovili boljše razumevanje te tehnologije in načinov njene uporabe; meni tudi, da bodo prizadevanja za inovacije v sektorju umetne inteligence manjša, če družba ne bo seznanjena s to tehnologijo;

31.  meni, da je sprejemanje umetne inteligence v javnosti odvisno od tega, kako je ta seznanjena s priložnostmi, izzivi in razvojem na tem področju; državam članicam in Komisiji priporoča, naj olajšajo dostop do verodostojnih informacij o glavnih pomislekih glede umetne inteligence in robotike, kot so zasebnost, varnost in preglednost pri odločanju;

32.  pozdravlja uporabo regulativnih peskovnikov za uvajanje inovativnih novih idej v sodelovanju z regulatorji, saj to omogoča, da se v tehnologijo že na začetku vgradijo zaščitni ukrepi ter tako olajša in spodbudi njen vstop na trg; poudarja, da je treba uvesti regulativne peskovnike posebej za umetno inteligenco, ki bodo namenjeni preskušanju varne in učinkovite uporabe tehnologij umetne inteligence v realnem okolju;

33.  ugotavlja, da je treba za večje družbeno sprejemanje umetne inteligence zagotoviti varnost in zaščito uporabljenih sistemov;

34.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca in jezikovna tehnologija ponudita aplikacije, ki bodo pomembno prispevale k enotnosti Evrope v njeni raznolikosti: strojno prevajanje, konverzacijski agenti in osebni pomočniki, programski vmesniki za govorjeni jezik za robote in internet stvari, pametna analitika, avtomatizirano zaznavanje spletne propagande, lažnih novic in sovražnega govora;

2.4.Podporni pogoji: povezljivost, dostopnost podatkov in visokozmogljivostno računalništvo ter infrastruktur v oblaku

35.  poudarja, da je za vključitev robotike in tehnologije umetne inteligence v gospodarstvo in družbo potrebna digitalna infrastruktura, ki bo zagotavljala vseprisotno povezljivost;

36.  poudarja, da je povezljivost pogoj za to, da Evropa postane gigabitna družba in da je umetna inteligenca jasen primer eksponentne rasti povpraševanja po visokokakovostni, hitri, varni in razširjeni povezljivosti; meni, da bi morale Unija in države članice še naprej podpirati ukrepe za spodbujanje naložb v zelo visokozmogljiva omrežja v EU in njihovo uporabo;

37.  poudarja, da je hiter, varen in zanesljiv razvoj tehnologij 5G bistven za zagotovitev, da lahko Unija v celoti izkoristi prednosti umetne inteligence in se zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, tako da omogoči obnovo in razvoj industrije in storitev, ki so temelj evropskega gospodarstva, ter podpira nastajanje novih storitev, proizvodnje in trgov, kar je bistveno za ohranitev novih delovnih mest in visoke stopnje zaposlenosti;

38.  opozarja, da je za dejansko konkurenčnost v industriji umetne inteligence bistvena dostopnost zelo kakovostnih in ustreznih podatkov, in poziva javne organe, naj zagotovijo načine za pridobitev, deljenje in upravljanje podatkov, tako da poskrbijo, da so odprti podatki skupna dobrina ter zaščitijo zasebnost in občutljive podatke;

39.  poudarja pomen kakovosti podatkov, ki se uporabljajo za globoko učenje; ugotavlja, da lahko uporaba zastarelih, nepopolnih ali nepravilnih podatkov slabe kakovosti privede do slabih napovedi in posledično do diskriminacije in pristranskosti;

40.  meni, da nov sklop pravil, ki urejajo prosti pretok neosebnih podatkov v Uniji, omogoča, da se za inovacije, ki temeljijo na podatkih, zagotovi vedno več podatkov, kar malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem olajša razvoj novih inovativnih storitev, ki podpirajo uporabo umetne inteligence, in vstop na nove trge, hkrati pa državljanom in podjetjem omogoči, da imajo koristi od boljših izdelkov in storitev;

41.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca poveča učinkovitost, udobje in blaginjo v številnih sektorjih, če uveljavljeni industrijski deležniki sodelujejo z razvijalci umetne inteligence; poleg tega ugotavlja, da je veliko podatkov, ki sami po sebi niso osebni, trenutno v lasti deležnikov, prek partnerstev pa bi jih lahko uporabili in povečali njihovo učinkovitost; meni, da je pogoj, da bi se to uresničilo, sodelovanje med uporabniki in razvijalci umetne inteligence;

42.  poudarja pomen interoperabilnosti in točnosti podatkov, da se zagotovi visoka raven zanesljivosti in varnostnih standardov v novih tehnologijah;

43.  meni, da je za uspeh aplikacij umetne inteligence, prilagojenih uporabnikom po vsej EU, pogosto potrebno zelo dobro poznavanje lokalnih trgov ter dostop do ustreznih lokalnih podatkov in njihova raba za usposabljanje naborov podatkov ter preizkušanje in potrjevanje sistema, zlasti v sektorjih, povezanih z obdelavo naravnega jezika; poziva države članice, naj spodbujajo razpoložljivost visokokakovostnih, interoperabilnih in odprtih podatkov javnega sektorja in zasebnih podatkov;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti kar največjo skladnost s politiko EU o velepodatkih;

45.  pozdravlja ukrepe, ki bi olajšali in podprli čezmejno izmenjavo in skupno rabo podatkov;

46.  ugotavlja, da je trenutno izmenjava podatkov veliko manjša, kot bi lahko bila, in da so velike količine podatkov premalo izkoriščene;

47.  priznava, da ni pripravljenosti za izmenjavo podatkov, in poudarja, da so potrebni ukrepi za njeno spodbujanje; ugotavlja, da ima pomanjkanje skupnih standardov tudi pomembno vlogo pri sposobnosti izmenjave podatkov;

48.  pozdravlja predpise, kot je uredba o prostem pretoku podatkov, in pomen, ki ga ima na področjih, kot je umetna inteligenca, da bi omogočili učinkovitejše in uspešnejše procese;

49.  priznava, da je treba uvesti večje tržne spodbude, da bi spodbudili dostop do podatkov in njihovo izmenjavo; ugotavlja, da odprti podatki predstavljajo tveganje za vlaganje v podatke;

50.  poziva k večji jasnosti pravil o lastništvu podatkov in veljavnih pravnih okvirov; ugotavlja, da je regulativna negotovost privedla do preveč previdnega odziva industrije;

51.  poudarja pomen evropskih pobud za računalništvo v oblaku in visokozmogljivostno računalništvo, ki bodo dodatno okrepile razvoj algoritmov globokega učenja in obdelavo velepodatkov; je trdno prepričan, da mora biti za to, da bodo te pobude uspešne in pomembne za razvoj umetne inteligence, infrastruktura odprta tako za javne kot zasebne subjekte s sedežem v Uniji in drugje in da morajo zanjo veljati čim manj omejevalna merila za dostop;

52.  pozdravlja ustanovitev Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo; poudarja, da sta superračunalništvo in podatkovna infrastruktura bistvena za zagotovitev konkurenčnega inovacijskega ekosistema za razvoj tehnologij in aplikacij umetne inteligence;

53.  poudarja, da ima računalništvo v oblaku ključno vlogo pri spodbujanju umetne inteligence; poudarja, da dostop do storitev v oblaku omogoča zasebnim podjetjem, javnim ustanovam, raziskovalnim in akademskim ustanovam ter uporabnikom razvoj in uporabo umetne inteligence na učinkovit in ekonomsko vzdržen način;

3.Industrijska politika

54.  opozarja, da se, medtem ko je uporaba umetne inteligence in robotike že dolgo uveljavljena v industriji, napredek na tem področju širi ter zagotavlja široko in raznoliko uporabo pri vseh človekovih dejavnostih; meni, da mora vsak regulativni okvir vključevati prožnost, ki omogoča inovacije ter prosti razvoj novih tehnologij in uporab za umetno inteligenco;

55.  poudarja, da bi morala biti opredelitev področja uporabe in aplikacij za umetno inteligenco rezultat procesa oblikovanja, ki ga vodijo potrebe in načela, ki upoštevajo načrtovani rezultat in najboljšo pot za njegovo doseganje z gospodarskega in socialnega vidika; meni, da bo obstoj jasnih političnih ciljev v vseh fazah razvoja privedel do izvajanja, ki bo ustrezalo namenu, ter obravnaval tveganja in slabosti;

56.  priporoča uporabo in spodbujanje javno-zasebnih partnerstev za iskanje rešitev za ključne izzive, kot sta izgradnja podatkovnega ekosistema ter spodbujanje dostopa, izmenjave in pretoka podatkov, obenem pa varovanje pravic ljudi do zasebnosti;

57.  poudarja, da so velik izziv za prihodnost sistemov umetne inteligence razlike v kakovosti tehnologije za proizvodnjo programske opreme, zato poudarja veliko potrebo po standardizaciji pri izgradnji in uporabi sistemov umetne inteligence;

58.  je seznanjen z delom, ki se izvaja na svetovni ravni, in priznava, da je treba proaktivno sodelovati s partnerji, zlasti v OECD in skupini G20, da bi smer, v katero se ta industrija razvija, oblikovali tako, da bo EU ostala konkurenčna in bo zagotovljen enakopraven dostop narodov ter delitev koristi, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence;

59.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da številna neevropska podjetja in subjekti iz tretjih držav vse bolj uporabljajo modele za napovedovanje, ki temeljijo na umetni inteligenci, za zagotavljanje storitev in pridobivanje dodane vrednosti na trgih EU, zlasti na lokalni ravni, ter za spremljanje in morebitno vplivanje na politično razpoloženje, kar lahko ogrozi tehnološko suverenost državljanov EU;

60.  poudarja, da bi morala biti javna podpora za umetno inteligenco usmerjena v tiste strateške sektorje, v katerih ima industrija EU največje možnosti, da prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni in ki nudi dodano vrednost v splošnem javnem interesu;

3.1.Prednostni sektorji

3.1.1.Javni sektor

61.  poudarja, da umetna inteligenca in robotika prinašata številne koristi za javni sektor, in pozdravlja večje naložbe v raziskave in razvoj za zagotovitev razcveta;

62.  poudarja, da bi morale države članice vlagati tudi v programe izobraževanja in usposabljanja na področju umetne inteligence, da bi zaposlenim v javnem sektorju pomagale pri uvedbi in uporabi umetne inteligence in robotike; ugotavlja, da so potrebne tudi informacijske kampanje, namenjene državljanom, ki bodo uporabljali storitve javnega sektorja, ki jih zagotavljajo sistemi umetne inteligence in robotika, da bi pomirili njihove strahove pred izgubo nadzora nad osebnimi podatki in da bi vzpostavili zaupanje;

63.  poudarja, da so informacije javnega sektorja izreden vir podatkov, ki lahko prispevajo k hitremu napredku in oblikujejo novo strategijo za uporabo novih digitalnih tehnologij, zlasti umetne inteligence;

64.  meni, da lahko uporaba zaupanja vredne umetne inteligence v javnem sektorju močno podpre reformo javne uprave pri odločanju in izboljšanje javnih storitev ter spodbuja večjo razširjenost uporabe umetne inteligence v drugih panogah;

65.  je seznanjen z uporabo robotske avtomatizacije procesov in njenim vplivom na izboljšanje procesov v javnem sektorju; ugotavlja, da je interoperabilna z obstoječimi sistemi;

66.  poziva države članice, naj vodijo to digitalno preobrazbo, tako da prevzamejo vlogo primarno odgovornih uporabnikov in kupcev tehnologije umetne inteligence; v zvezi s tem poudarja, da morajo države članice med drugim prilagoditi svoje politike glede podatkov, ki se nanašajo na zbiranje in uporabo javnih podatkov, njihovo hranjenje ali dopolnjevanje, da bi omogočile uporabo umetne inteligence na vseh področjih javnega sektorja;

67.  poudarja, da mora v procesu razvijanja umetne inteligence sodelovati tudi javnost; zato poziva Komisijo, naj vse javno financirane algoritme, orodja in tehnologijo objavi kot odprtokodne;

68.  meni, da bo umetna inteligenca zelo koristna pri izvajanju načela „samo enkrat“, kar bo omogočalo združevanje podatkovnih zbirk in informacij iz različnih virov ter tako olajšalo interakcijo državljanov z javno upravo;

69.  poziva Komisijo, naj zagotovi zaščito državljanov pred vsemi sistemi umetne inteligence v javni upravi za določanje prednostnih seznamov, podobnim tistim, ki naj bi se začeli uporabljati na Kitajskem;

3.1.2.Zdravstvo

70.  poudarja, da je človeški stik ključni vidik nege ljudi;

71.  ugotavlja, da umetna inteligenca in robotika prinašata potencialne koristi za sektor nege in oskrbe, saj se pričakovana življenjska doba podaljšuje, na primer ker pomagata zdravnikom in medicinskim sestram, da imajo več časa za pomembnejše dejavnosti (npr. interakcijo z bolniki);

72.  opozarja na vpliv, ki ga umetna inteligenca že ima na dobro počutje, preventivo, diagnosticiranje in raziskave ter na njen veliki potencial za oblikovanje individualizirane oskrbe; meni, da bo to na koncu privedlo do bolj trajnostnega in učinkovitega zdravstvenega ekosistema, ki bo temeljil na rezultatih;

73.  ugotavlja, da je stopnja napake, kadar se skupaj s človeško diagnozo uporablja umetna inteligenca, bistveno nižja kot v primeru, ko diagnozo postavijo človeški zdravniki sami(8);

74.  poudarja, da je treba uporabo podatkov v zdravstvenem sektorju skrbno in etično spremljati ter da nikakor ne sme ovirati dostopa do socialnega varstva ali zavarovanja;

75.  meni, da bi moral imeti nosilec medicinskega vsadka, pri katerem se uporablja umetna inteligenca, pravico, da pregleda in spremeni izvorno kodo vsadka;

76.  posebno pozornost bi bilo treba nameniti uporabi velepodatkov v zdravstvu, pri čemer je treba skušati čim bolje izkoristiti priložnosti, ki jih lahko prinese, na primer izboljšanje zdravja posameznih bolnikov in uspešnosti sistemov držav članic za javno zdravstvo, ne da bi zniževali etične standarde ali ogrožali zasebnost ali varnost državljanov;

77.  poudarja tudi, da sedanji sistem za odobritev medicinskih pripomočkov morda ni primeren za tehnologije umetne inteligence; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja napredek pri teh tehnologijah in naj po potrebi predlaga spremembe regulativnega okvira, da bi vzpostavili okvir za opredelitev, za kaj je odgovoren uporabnik (zdravnik/zdravstveni delavec), za kaj proizvajalec tehnološke rešitve in za kaj zdravstvena ustanova, ki izvaja zdravljenje; poudarja, da je v zdravstvenem sektorju v zvezi z uporabo umetne inteligence osrednji problem vprašanje, kdo je odgovoren za škodo; zato poudarja, da je treba zagotoviti, da uporabniki ne bi zgolj iz strahu pred tožbo kar nekritično podprli diagnostične rešitve ali zdravljenja, ki bi ga predlagal tehnološki instrument, če bi na podlagi svoje informirane strokovne presoje prišli vsaj do rahlo drugačnih ugotovitev;

78.  poziva države članice in Komisijo, naj v javnem in zasebnem sektorju povečajo financiranje tehnologij umetne inteligence, povezanih z zdravjem; v zvezi s tem pozdravlja izjavo o sodelovanju, ki jo je podpisalo 24 držav članic EU in Norveška, da bi se povečal učinek naložb v umetno inteligenco na evropski ravni; poziva države članice in Komisijo, naj proučijo, ali je treba programe usposabljanja medicinskega in zdravstvenega osebja posodobiti in poenotiti na vseevropski ravni, da bi se v državah članicah zagotovili visoka raven strokovnosti in enaki pogoji pri poznavanju in uporabi najsodobnejših tehnoloških instrumentov robotike na področju kirurgije, biomedicine in umetne inteligence za medicinsko slikanje;

79.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za strategije in politike, s pomočjo katerih bo EU lahko zavzela vodilno vlogo v svetu na vse večjem področju medicinske tehnologije, pri tem pa zagotovila, da bodo imeli pacienti dostop do nemotene in učinkovite zdravstvene oskrbe;

80.  priznava, da bi boljša diagnostika lahko rešila več milijonov življenj, saj po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 89 % prezgodnjih smrti povzročijo nenalezljive bolezni;

81.  poudarja prispevek umetne inteligence in robotike k inovativnim preventivnim, kliničnim in rehabilitacijskim praksam in tehnologijam v zdravstvenem sektorju, s posebnim poudarkom na koristih, ki jih imajo za invalidne bolnike;

82.  priznava, da je večja uporaba senzorjev na področju robotike razširila področje varstva in oskrbe in bolnikom omogoča, da prejmejo bolj osebno oskrbo in storitve in so deležni nege na daljavo od doma, hkrati pa se tako pridobi več ustreznih podatkov;

83.  priznava, da so po raziskavi Eurobarometra iz maja 2017(9) državljani EU še vedno počutijo nelagodno ob zamisli, da bi robote uporabljali v vsakodnevnem zdravstvenem varstvu; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije in komunikacijske kampanje za ozaveščanje o prednostih vsakodnevne uporabe robotov; zlasti opozarja na ambicije japonske robotske strategije;

3.1.3.Energija

84.  ugotavlja, da umetna inteligenca dobaviteljem energije omogoča, da preidejo od preventivnega k napovednemu vzdrževanju zmogljivosti in dosežejo učinkovitejšo proizvodnjo energije z izboljšanjem zanesljivosti, zlasti za obnovljive vire energije, ter z ugotavljanjem najučinkovitejših lokacij za nove obrate, s čimer se zagotovi boljše upravljanje povpraševanja;

85.  priznava, da bodo bolj natančni podatki za potencial proizvodnje energije iz obnovljivih virov, pridobljeni s pomočjo umetne inteligence, zagotovili večjo naložbeno varnost za podjetja in posameznike, kar bo pospešilo energetski prehod na obnovljive vire energije in prispevalo k dolgoročni strategiji Unije za podnebno nevtralno gospodarstvo;

86.  ugotavlja, da se rešitve, ki vključujejo senzorje, že uporabljajo za upravljanje porabe energije v hišah in so tako omogočili precejšnje prihranke energije in denarja;

87.  pozdravlja potencial umetne inteligence pri modeliranju, prepoznavanju in zmanjševanju vpliva človekovega delovanja na podnebje; ugotavlja, da čeprav večja digitalizacija prinaša tudi nove energetske potrebe, lahko poveča učinkovitost energetsko intenzivnih sektorjev in zagotovi boljše razumevanje procesov, s tem pa izboljša njihovo učinkovitost;

88.  poudarja, da z večjo digitalizacijo energetskega sektorja energetska omrežja postajajo vse večja in bolj izpostavljena kibernetskim grožnjam; poziva države članice in Komisijo, naj digitalno preobrazbo v energetskih sektorjih spremljajo z ukrepi, kot so umetna inteligenca, ki izboljšujejo kibernetsko varnost;

3.1.4.Promet

89.  pozdravlja, da lahko umetna inteligenca in robotika močno izboljšata naše prometne sisteme z uvedbo avtonomnih vlakov in motornih vozil; poziva k številčnejšim raziskavam in naložbam v to področje, da se zagotovi njegov varen in učinkovit razvoj; poudarja izjemne priložnosti za večja tehnološka podjetja ter mala in srednja podjetja;

90.  ugotavlja, da lahko z zmanjševanjem stopnje človeške napake v prometnem sektorju sistem postane učinkovitejši – z manj nesrečami zaradi jasnejših ocen in zmožnosti predvidevanja, ki jo ima tehnologija, manj zamudami, ker lahko sistem evidentira prometne vzorce in storitve opravlja po voznem redu, in večjimi prihranki, ker je manj napak v zvezi z vozniki, in zaradi poenostavljenih notranjih postopkov;

91.  ugotavlja, da bodo zaradi razširjenosti avtonomnih vozil v prihodnosti nastala tveganja za varstvo podatkov in zaradi tehničnih napak, odgovornost pa se bo prenesla z voznika na proizvajalca, zaradi česar bodo morale zavarovalnice spremeniti način vključevanja tveganja v zavarovanje;

92.  ugotavlja, da se govorna komunikacija vse bolj uporablja v interakciji z vozili in prometnimi sistemi, vendar so ti elementi na voljo le za peščico evropskih jezikov, zato je treba vsem Evropejcem zagotoviti, da jih bodo lahko uporabljali v svojem maternem jeziku;

3.1.5.Kmetijstvo in prehranska veriga

93.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca spodbudi korenito preoblikovanje sedanjega prehranskega sistema v bolj raznolik, odporen, regionalno prilagojen in zdrav model za prihodnost;

94.  opozarja na vlogo, ki jo lahko ima umetna inteligenca pri reševanju vprašanja prehranske varnosti, napovedovanju lakote in izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, zmanjšanju izgub hrane in živilskih odpadkov ter izboljšanju trajnostnega upravljanja zemljišč, vode in drugih okoljskih virov, ki so bistvenega pomena za zdravje ekosistema;

95.  poudarja, da lahko umetna inteligenca posreduje na kritičnih točkah vrednostne verige v prehranskem sistemu od proizvodnje do potrošnje in okrepi našo zmožnost, da z boljšim obveščanjem o praksah prostorskega načrtovanja bistveno spremenimo način proizvodnje, predelave in nakupa hrane;

96.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca izboljša upravljanje virov in učinkovito uporabo proizvodnih sredstev, pomaga zmanjšati nastanek odpadkov po spravilu in vpliva na izbiro potrošnikov;

97.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca v obliki preciznega kmetovanja omogoči temeljito preoblikovanje kmetijske proizvodnje, pa tudi širše upravljanje zemljišč, in sicer z boljšim načrtovanjem rabe zemljišč, napovedovanjem sprememb njihove rabe in spremljanjem zdravja posevkov, obenem pa ima tudi potencial, da spremeni napovedovanje skrajnih vremenskih pojavov;

98.  ugotavlja, da lahko umetna inteligenca korenito spremeni oskrbo s surovinami, zatiranje škodljivcev in upravljanje kmetij, vpliva na načine kmetovanja, spremeni način zagotavljanja zavarovalnih produktov in pomaga napovedati in preprečiti lakote in hude izbruhe akutne podhranjenosti;

99.  ugotavlja, da je s pomočjo umetne inteligence mogoče izboljšati odločanje pri upravljanju kmetijskih sistemov in spodbuditi razvoj sistemov za podporo pri odločanju in sistemov priporočanja ter hkrati izboljšati učinkovitost in zdravje kmetijskih obratov;

3.1.6.Kibernetska varnost

100.  ugotavlja, da je kibernetska varnost pomemben vidik umetne inteligence, zlasti glede na izzive za preglednost pri umetni inteligenci na visoki ravni; meni, da bi bilo treba tehnološki vidik, vključno z revizijo izvorne kode, ter zahteve po preglednosti in odgovornosti dopolniti z institucionalnim pristopom, ki obravnava izzive pri uvajanju umetne inteligence, razvite v drugih državah, na enotni trg EU;

101.  zagovarja hitro izvajanje uredbe o kibernetski varnosti; ugotavlja, da bi razvoj sistemov potrjevanja EU moral zagotoviti odpornejši razvoj in uvedbo varnih sistemov umetne inteligence in robotskih sistemov;

102.  meni, da je umetna inteligenca lahko hkrati kibernetska grožnja in orodje za boj proti kibernetskim napadom; meni, da bi morala Agencija EU za varnost omrežij in informacij (ENISA) pripraviti akcijski načrt o kibernetski varnosti na področju umetne inteligence, v katerem bi morala oceniti in obravnavati grožnje in slabosti, značilne za umetno inteligenco;

103.  poudarja pomen krepitve industrijske baze kot strateškega elementa za varen razvoj umetne inteligence; poudarja, da mora Evropa za zagotovitev ambiciozne ravni kibernetske varnosti, varstva podatkov in zanesljivih storitev IKT vlagati v svojo tehnološko neodvisnost; poudarja, da mora EU nujno razviti lastno infrastrukturo, podatkovne centre, sisteme in komponente v oblaku, kot so grafični procesorji in čipi;

104.  ugotavlja, da bodo zaradi razvoja umetne inteligence in vse bolj izpopolnjenih metod hekerjev nujno potrebne učinkovite rešitve za kibernetsko varnost;

105.  priznava, da bo uvajanje rešitev umetne inteligence na področju kibernetski varnosti omogočilo napovedovanje, preprečevanje in blaženje groženj;

106.  poudarja, da bo umetna inteligenca lahko zagotovila boljše odkrivanje groženj, vendar je treba nujno zagotoviti, da te grožnje oceni človek, da se ugotovi, ali so pristne ali ne;

107.  poziva Komisijo, naj preuči uporabo aplikacij kibernetske varnosti na podlagi blokovne verige, ki izboljšujejo odpornost, zaupanje in trdnost infrastruktur umetne inteligence s posrednimi modeli šifriranja podatkov; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da državljane za njihove podatke nagradi z boni;

108.  poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti EU za kibernetsko varnost z nadaljnjim združevanjem in usklajevanjem prizadevanj v Evropi;

3.1.7.Mala in srednja podjetja

109.  priznava pomen MSP za uspeh umetne inteligence; pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev platforme umetne inteligence na zahtevo, ki bo spodbujala prenos tehnologije in rast zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj spodbuja vozlišča za digitalne inovacije, ki ne vodijo k oblikovanju dodatnih upravnih ravni, temveč se bodo osredotočila na pospeševanje naložb v projekte, ki so se izkazali za učinkovite;

110.  ugotavlja, da stroški naložb v umetno inteligenco ustvarjajo velike ovire za vstop malih in srednjih podjetij; priznava, da če bi bila umetna inteligenca široko sprejeta pri potrošnikih, bi se zmanjšalo tveganje teh naložb za mala in srednja podjetja;

111.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo umetne inteligence pri malih in srednjih podjetij ter pri potrošnikih;

112.  poudarja pomen ciljnih ukrepov za zagotovitev, da lahko mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja sprejmejo tehnologije umetne inteligence in imajo koristi od njih; meni, da bi morala biti ocena učinka nove zakonodaje EU na tehnološki razvoj umetne inteligence obvezna in da je treba razmisliti o izvedbi takih ocen učinka tudi na nacionalni ravni;

113.  poudarja, da je lahko umetna inteligenca gonilo za mala in srednja podjetja, hkrati pa povečuje učinek velikih prvih uporabnikov in razvijalcev; zato s stališča konkurence poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno oceniti in obravnavati nova izkrivljanja;

4.Pravni okvir za umetno inteligenco in robotiko

114.  poziva Komisijo, naj z namenom spodbujanja zakonodajnega okolja, ki je ugodno za razvoj umetne inteligence in skladno z načelom boljše pravne ureditve, redno ocenjuje veljavno zakonodajo, da bi zagotovila njeno ustreznost glede umetne inteligence, pri čemer je treba upoštevati temeljne vrednote EU, in naj poskuša spremeniti ali nadomestiti nove predloge, če se ugotovi nasprotno;

115.  pozdravlja vzpostavitev participativnih platform na podlagi umetne inteligence, ki državljanom omogočajo, da se njihov glas sliši in da se lahko obrnejo na vlade s svojimi predlogi, tudi prek participativnih proračunov in drugih instrumentov neposredne demokracije; poudarja, da lahko projekti od spodaj navzgor spodbujajo udeležbo državljanov in pomagajo ljudem pri sprejemanju informiranih odločitev na učinkovitejši in bolj demokratičen način;

116.  Ugotavlja, da pojem umetne inteligence obsega širok spekter proizvodov in načinov uporabe, od avtomatizacije, algoritmov in ozke umetne inteligence do splošne umetne inteligence; meni, da je treba k celovitemu zakonu ali uredbi o umetni inteligenci pristopiti previdno, saj lahko sektorska ureditev zagotovi dovolj splošne politike, ki so hkrati dovolj dodelane, da so smiselne za industrijski sektor;

117.  poudarja, da mora biti politični okvir zasnovan tako, da spodbuja razvoj vseh vrst umetne inteligence in ne le sistemov globokega učenja, za kar je potrebna ogromna količina podatkov;

4.1.Notranji trg za umetno inteligenco

118.  poudarja pomen načela vzajemnega priznavanja pri čezmejni uporabi pametnega blaga, vključno z roboti in robotskimi sistemi; opozarja, da bi lahko po potrebi s preskušanjem, certificiranjem in varnostjo proizvodov zagotovili, da je nekatero blago varno po zasnovi in privzeto varno; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno tudi delo v zvezi z etičnimi vidiki umetne inteligence;

119.  poudarja, da bi morala zakonodaja EU o izvajanju strategije za enotni digitalni trg odpraviti ovire za uporabo umetne inteligence; poziva Komisijo, naj oceni, kjer je treba posodobiti politike in regulativne okvire, da bi vzpostavili enotni evropski trg za umetno inteligenco;

120.  je seznanjen, da se tehnologija na področju robotike in umetne inteligence čedalje bolj uporablja na področju avtonomnih vozil, kot so avtonomni avtomobili in brezpilotni zrakoplovi za civilne namene; ugotavlja, da nekatere države članice že izvajajo ali obravnavajo zakonodajo na tem področju, kar bi lahko privedlo do različnih nacionalnih zakonov, kar bi oviralo razvoj avtonomnih vozil; zato poziva k enotnemu naboru predpisov EU, s katerimi bomo poiskali pravo ravnovesje med interesi uporabnikov, podjetij in drugih zainteresiranih strani ter morebitnimi tveganji zanje, obenem pa se izognili pretiranemu urejanju na področju robotike in sistemov umetne inteligence;

121.  poziva države članice, naj posodobijo svoje sisteme poklicnega usposabljanja in izobraževanja, da bi se upoštevala znanstveni napredek in razvoj na področju umetne inteligence v skladu z direktivo o preizkusu sorazmernosti(10) in direktivo o poklicnih kvalifikacijah(11), ter da bi bile lahko strokovne službe EU v prihodnjih desetletjih konkurenčne na svetovni ravni;

122.  poudarja, da se umetna inteligenca uporablja za različne sektorje, v katerih je standardizacija zelo pomembna, kot so pametna proizvodnja, robotika, avtonomna vozila, navidezna resničnost, zdravstvo in analiza podatkov, ter meni, da bo standardizacija na ravni EU na področju umetne inteligence spodbudila inovacije in visoko raven varstva potrošnikov; priznava, da sicer obstaja veliko standardov o vprašanjih, kot so varnost, zanesljivost in interoperabilnost, vendar sta kljub temu potrebna nadaljnja promocija in razvoj skupnih standardov za robotiko in umetno inteligenco, kar bi moralo biti del prednostnih nalog Unije; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z organi za standardizacijo EU še naprej dejavno sodeluje z mednarodnimi organi za standardizacijo, da bi se izboljšali standardi na tem področju;

123.  opozarja, da so številni vidiki politike, pomembni za storitve, ki podpirajo uporabo umetne inteligence, vključno s pravili o varstvu potrošnikov ter politiko o etiki in odgovornosti, vključeni v obstoječi regulativni okvir za storitve, in sicer direktivo o storitvah(12), direktivo o poklicnih kvalifikacijah in direktivo o e-trgovanju(13); v zvezi s tem poudarja, da morajo končno odločitev vedno sprejeti ljudje, zlasti v strokovnih poklicih na področjih, kot so zdravstvo, pravo in računovodstvo; meni, da je potreben premislek o tem, ali je nadzor, ki ga izvaja usposobljen strokovnjak, potreben, da bi zaščitili legitimne cilje v javnem interesu in zagotovili kakovostne storitve;

124.  priznava pomen izboljšanih digitalnih storitev, kot so virtualni pomočniki, klepetalnice ali virtualni agenti, ki omogočajo izjemno operativno učinkovitost, pri čemer je ustrezno priznava, da je treba razviti tržno umetno inteligenco, usmerjeno v ljudi, da bi zagotovili boljše in zanesljivejše odločitve ob upoštevanju omejitev avtonomije umetne inteligence in robotike;

4.2.Osebni podatki in zasebnost

125.  poudarja, da je treba v zvezi s podatki, ki se uporabljajo za komunikacijo med ljudmi, roboti in umetno inteligenco, zagotoviti visoko raven varnosti, zaščite in zasebnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zato v svoje politike v zvezi z robotiko in umetno inteligenco vključijo načela vgrajene varnosti in zasebnosti;

126.  znova opozarja, da se pravica do varstva zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, kot je zapisana v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah ter členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporablja za vsa področja robotike in umetne inteligence in da je treba v celoti upoštevati okvir Unije za varstvo podatkov; poudarja, da imajo načrtovalci na področju robotskih sistemov in umetne inteligence odgovornost, da razvijajo varne, zaščitene in namenu prilagojene izdelke in da sledijo postopkom obdelave podatkov, ki so skladni z veljavno zakonodajo, zaupnostjo, anonimnostjo, pravično obravnavo in dolžnim pravnim postopanjem;

127.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsa zakonodaja Unije o umetni inteligenci vključevala ukrepe in pravila, ki upoštevajo hiter tehnološki razvoj na tem področju, s čimer bi zagotovili, da zakonodaja Unije ne bo zaostajala za krivuljo tehnološkega razvoja in uporabe; poudarja, da mora biti ta zakonodaja skladna s pravili o zasebnosti in varstvu podatkov; poziva k pregledu predpisov, načel in meril za uporabo kamer in senzorjev v robotih in v zvezi z umetno inteligenco v skladu s pranim okvirom Unije za varstvo podatkov;

128.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi prihodnji okviri EU na področju umetne inteligence zagotavljali zasebnost, zaupnost komunikacij in varstvo osebnih podatkov, vključno z načeli zakonitosti, poštenosti in preglednosti, vgrajenega in privzetega varstva podatkov, omejitve namena in shranjevanja ter točnosti in zmanjšanja količine podatkov, in sicer popolnoma v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov, ter da bodo hkrati jamčili zaščito, osebno varnost in druge temeljne pravice, kot so pravica do svobode izražanja in obveščanja;

129.  poudarja, da je vedno treba spoštovati pravico do zasebnosti in da posameznikov ne bi smelo biti mogoče osebno identificirati; poudarja, da bi moral imeti razvijalec umetne inteligence vedno jasno, nedvoumno in informirano privolitev ter da imajo ti razvijalci odgovornost, da razvijejo in spoštujejo postopke za veljavno privolitev, zaupnost, anonimnost, pošteno obravnavo in dolžno pravno postopanje; poudarja, da morajo razvijalci izpolniti vsako zahtevo po uničenju kakršnih koli povezanih podatkov in njihovi odstranitvi iz podatkovnega niza;

130.  opozarja, da Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji(14) določa, da bi se morali, če bo tehnološki razvoj omogočil pretvorbo anonimiziranih podatkov v osebne, takšni podatki obravnavati kot osebni podatki, ob ustrezni uporabi splošne uredbe o varstvu podatkov(15);

4.3.Odgovornost

131.  pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev strokovne skupine za odgovornost in nove tehnologije, ki naj bi EU zagotavljala strokovno znanje o uporabi direktive o odgovornosti za proizvode(16) pri tradicionalnih proizvodih, novih tehnologijah in novih družbenih izzivih (oblikovanje direktive o odgovornosti za proizvode) ter ji pomagala pri razvoju načel, ki bi lahko služila kot smernice za morebitne prilagoditve obstoječih zakonov na ravni EU in nacionalni ravni v zvezi z novimi tehnologijami (oblikovanje novih tehnologij);

132.  obžaluje pa, da v tem zakonodajnem obdobju ni bil predložen noben zakonodajni predlog, zaradi česar je prišlo do zamude pri posodobitvi pravil o odgovornosti na ravni EU, ogrožena pa je tudi pravna varnost EU na tem področju za trgovce in potrošnike;

133.  ugotavlja, da bi morali inženirji umetne inteligence ali podjetja, ki jih zaposlujejo, odgovorni za posledice, ki bi jih lahko imeli sistemi umetne inteligence ali robotika na družbo, okolje in zdravje ljudi sedanje in prihodnjih generacij;

4.4.Varstvo potrošnikov in opolnomočenje

134.  poudarja, da je zaupanje potrošnikov bistvenega pomena za razvoj umetne inteligence in da sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, obdelujejo vse več potrošniških podatkov, zaradi česar so glavni cilj kibernetskih napadov; poudarja tudi, da mora umetna inteligenca delovati tako, da ne škodi državljanom in potrošnikom, ter meni, da je zato treba zagotoviti celovitost podatkov in algoritmov, na katerih temelji;

135.  meni, da bi morali za tehnologije umetne inteligence, razvite tako za proizvodnjo kot za individualno uporabo, organi za nadzor trga izvesti pregled varnosti izdelka ter da bi morala zanje veljati pravila o varstvu potrošnikov, saj bi tako po potrebi zagotovili minimalne varnostne standarde in upoštevali tveganje nesreč zaradi stika s človekom ali delovanja v bližini človeka; meni, da bi bilo treba vprašanja etičnosti in varstva podatkov, vključno s podatki tretjih oseb in osebnih podatkov, civilne odgovornost in kibernetske varnosti obravnavati na vseh področjih politike o umetni inteligenci;

4.5.Pravice intelektualne lastnine

136.  želi spomniti na zgoraj omenjeno resolucijo z dne 16. februarja 2017, v kateri ugotavlja, da ni zakonskih določb, ki bi se posebej uporabljale za robotiko, temveč da se za to področje lahko uporabljajo obstoječe pravne ureditve in doktrine, čeprav se zdi, da je treba nekatere vidike posebej obravnavati; znova poziva Komisijo, naj podpira horizontalen in tehnološko nevtralen pristop do intelektualne lastnine v različnih sektorjih, v katerih bi se lahko uporabljala robotika;

137.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije institucijam o smernicah o nekaterih vidikih Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(17) (COM(2017)0708), vendar poudarja, da je treba spremljati ustreznost in učinkovitost pravil o pravicah intelektualne lastnine za urejanje razvoja umetne inteligence; v zvezi s tem poudarja pomen preverjanja ustreznosti;

5.Etični vidiki

138.  meni, da bi morali ukrepi in aplikacije umetne inteligence upoštevati etična načela in ustrezno nacionalno in mednarodno pravo ter pravo Unije;

139.  poziva k oblikovanju listine najboljše prakse na področju etike za umetno inteligenco in robotiko, ki bi jo morali upoštevati podjetja in strokovnjaki;

140.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo tesno in pregledno sodelovanje med javnostjo, zasebnim sektorjem in akademskim svetom, s katerim bi okrepili širjenje znanja ter izobraževanje in usposabljanje načrtovalcev o etičnih posledicah, varnosti in spoštovanju temeljnih pravic, pa tudi potrošnikov o uporabi robotike in umetne inteligence, s posebnim poudarkom na varnosti in zasebnosti podatkov;

141.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da aplikacije na podlagi umetne inteligence ne bodo uporabljale podatkov, zbranih iz različnih virov, ne da bi predhodno pridobile privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, ki bo zagotovil, da bo privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ustvarila podatke samo za predvidene namene;

142.  poziva Komisijo, naj spoštuje pravico državljanov do življenja zunaj spleta in zagotovi, da državljani ne bodo diskriminirani glede na to, o kom so bili podatki zabeleženi;

5.1.Tehnologija, usmerjena v ljudi

143.  poudarja, da morajo biti vzpostavljena etična pravila, da bi zagotovili razvoj umetne inteligence, usmerjene v ljudi, odgovornost in preglednost sistemov algoritemskega odločanja, jasna pravila o odgovornosti in poštenost;

144.  pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco in vzpostavitev zavezništva EU za umetno inteligenco, da bi zagotovili etične smernice za umetno inteligenco; poziva Komisijo, naj zagotovi čim večjo uporabo teh etičnih smernic v industriji, akademskih krogih in v javnih organih; priporoča, naj države članice smernice vključijo v svoje nacionalne strategije za umetno inteligenco in naj vzporedno z izdelavo in uvajanjem umetne inteligence razvijejo dejanske strukture odgovornosti za industrijo in vlade;

145.  meni, da je stalno spremljanje izvajanja etičnih smernic za umetno inteligenco in njihovega učinka na razvoj umetne inteligence, usmerjene v človeka, bistvenega pomena; poziva Komisijo, naj preuči, ali prostovoljne etične smernice zadostujejo za zagotovitev, da vključujoča, etično povezana uveljavitev umetne inteligence ne ustvarja gospodarskih in socialnih razlik v družbah EU, ter po potrebi predlaga regulativne in politične ukrepe;

146.  je seznanjen z nedavnim razvojem pri spremljanju vedenjske analize in prilagajanju nanjo; poziva Komisijo, naj razvije etični okvir, ki bo omejil njeno uporabo; poziva Komisijo, naj poskrbi za ozaveščenost in začne informacijsko kampanjo o umetni inteligenci ter njeni uporabi v zvezi z vedenjsko analizo;

5.2.Vrednote, vgrajene v tehnologiji – etična zasnova

147.  poudarja, da bi moral etični okvir za usmerjanje temeljiti na načelih dobronamernosti, neškodovanja, avtonomnosti in pravičnosti ter na načelih in vrednotah iz člena 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine EU o temeljnih pravicah, kot so človekovo dostojanstvo, enakost, sodno varstvo in pravičnost, nediskriminacija, informirana privolitev, zasebno in družinsko življenje ter varstvo podatkov, pa tudi drugih temeljnih načelih in vrednotah iz prava Unije, kot so nestigmatizacija, preglednost, samostojnost, osebna in družbena odgovornost, ter na zdajšnjih etičnih praksah in veljavnih kodeksih;

148.  meni, da bi morala Evropa prevzeti vodilno vlogo v svetu z uporabo samo etično vključene umetne inteligence; poudarja, da je treba za dosego tega zagotoviti upravljanje etike na področju umetne inteligence na različnih ravneh; priporoča, naj države članice ustanovijo organe za spremljanje in nadzor etične umetne inteligence ter spodbuja podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, naj ustanovijo odbore za etiko in pripravijo etične smernice za njihove razvijalce umetne inteligence;

149.  poudarja, da morajo evropski standardi za umetno inteligenco temeljiti na načelih digitalne etike, človekovega dostojanstva, spoštovanja temeljnih pravic ter varstva in zaščite podatkov, da bi prispevali h krepitvi zaupanja med uporabniki; poudarja, da je pomembno izkoristiti možnosti EU za vzpostavitev močne infrastrukture za sisteme umetne inteligence, ki bodo temeljili na visokih standardih podatkov in spoštovanju ljudi; ugotavlja, da je treba v razvoj umetne inteligence vključiti preglednost in razložljivost;

150.  ugotavlja, da bi bilo treba pri avtomatiziranem orožju še naprej uporabljati pristop, da mora biti pri umetni inteligenci nadzor v rokah človeka;

5.3.Odločanje – meje samostojnosti umetne inteligence in robotike

151.  poudarja težavnost in kompleksnost napovedovanja prihodnjega vedenja številnih kompleksnih sistemov umetne inteligence in novega vedenja pri medsebojni interakciji sistemov umetne inteligence; poziva Komisijo, naj oceni, ali so potrebne posebne ureditve za sprejemanje odločitev, ki uporablja umetno inteligenco;

152.  ugotavlja, da bo umetna inteligenca ostala uporabno orodje za sodelovanje pri ljudeh, da bi izboljšali njeno učinkovitost in zmanjšali število napak;

153.  poziva, naj imajo ljudje pravico do obveščenosti, pritožbe in pravnega sredstva, kadar se umetna inteligenca uporablja za odločitve, ki vplivajo na posameznike in ki pomenijo znatno tveganje za posameznikove pravice ali svobodo ali mu lahko škodujejo;

154.  poudarja, da algoritmov v sistemih odločanja ne bi smeli uporabljati brez predhodne ocene algoritemskega vpliva, razen kadar je jasno, da nimajo pomembnega vpliva na življenje posameznikov;

155.  meni, da bi morali za umetno inteligenco, zlasti za sisteme z vgrajeno avtonomijo, vključno z zmožnostjo neodvisnega pridobivanja, zbiranja in izmenjave občutljivih informacij za različnimi deležniki, ter možnostjo samostojnega učenja ali celo razvoja k samospreminjanju, veljati trdna načela; poudarja, da sistemi umetne inteligence ne smejo hraniti ali razkrivati zaupnih osebnih podatkov brez izrecne odobritve vira teh informacij;

5.4.Preglednost, pristranskost in obrazložljivost algoritmov

156.  izpostavlja, da ima umetna inteligenca sicer velike koristi za avtomatizacijo in odločanje, vendar prinaša tudi tveganje, kadar so algoritmi statični in nepregledni; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna večja preglednost algoritmov;

157.  poziva Komisijo, države članice in organe za varstvo podatkov, naj odkrivajo diskriminacijo in pristranskost v algoritmih in si ju po najboljših močeh prizadevajo zmanjšati ter naj zasnujejo trden skupni etični okvir za pregledno obdelavo osebnih podatkov in avtomatizirano odločanje, ki bo usmerjal uporabo podatkov in izvrševanje zakonodaje Unije;

158.  poudarja, da je treba vse sisteme umetne inteligence razviti ob spoštovanju načel preglednosti in algoritemske odgovornosti, kar bo omogočalo, da bo lahko človek razumel njena dejanja in poteze; želi opozoriti, da morajo uporabniki za izgradnjo zaupanja in dejanski napredek umetne inteligence vedeti, kako se uporabljajo njihovi podatki in iz njih izpeljani podatki, ko komunicirajo ali imajo stik s sistemom umetne inteligence ali s človekom, ki se opira na sistem umetne inteligence; meni, da bo to prispevalo k boljšemu razumevanju in zaupanju uporabnikov; poudarja, da se mora v skladu s členi 13, 14 in 15 splošne uredbe o varstvu podatkov kot standard EU uporabljati načelo razumljivosti odločitev; želi spomniti, da splošna uredba o varstvu podatkov že določa pravico do obveščenosti o razlogih za obdelavo podatkov; poudarja, da imajo posamezniki v skladu z njenim členom 22 pravico do človeškega posredovanja, kadar jih znatno zadeva odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi podatkov;

159.  poudarja, da bi morali imeti Komisija, Evropski odbor za varstvo podatkov, nacionalni organi za varstvo podatkov in drugi neodvisni nadzorni organi v prihodnosti ključno vlogo pri spodbujanju preglednosti in dolžnega pravnega postopanja, pravne varnosti na splošno in, gledano ožje, tudi konkretnih standardov, ki bodo ščitili temeljne pravice in jamstva, povezana z uporabo obdelave podatkov in podatkovne analitike; poziva k tesnejšemu sodelovanju med organi, pristojnimi za nadzor in urejanje ravnanja v digitalnem okolju; poziva, naj se tem organom zagotovi ustrezno financiranje in dovolj osebja;

160.  priznava, da so algoritmi za strojno učenje usposobljeni, da se učijo sami, kar koristi avtomatizaciji in sprejemanju odločitev; poziva k etičnim smernicam za umetno inteligenco, ki bodo obravnavale vprašanja, povezana z algoritemsko preglednostjo, obrazložljivostjo, odgovornostjo in pravičnostjo;

161.  poudarja pomen obrazložljivosti rezultatov, procesov in vrednot sistemov umetne inteligence, da so razumljivi za netehnično publiko in ji zagotavljajo smiselne informacije, ki so potrebne za oceno pravičnosti in pridobitev zaupanja;

162.  poudarja, da nepreglednost teh tehnologij in njihove uporabe poraja številna etična vprašanja;

163.  ugotavlja, da bi morali biti sistemi umetne inteligence obrazložljivi za ljudi in bi jim morali zagotoviti smiselne informacije, da se lahko pridobijo povratne informacije; priznava, da je uspešnost modelov umetne inteligence odvisna od povratnih informacij in ponovne ocene ter ta proces spodbuja;

164.  ugotavlja, da so državljani zaskrbljeni, ker ne vedo, kdaj se umetna inteligenca uporablja in katere informacije bodo obdelane; priporoča, naj se jasno razkrije, kdaj državljani uporabljajo umetno inteligenco; poudarja, da je za ohranitev zaupanja potrošnikov pomembno, da so preneseni podatki varni;

165.  meni, da bi morali algoritmično odgovornost urejati oblikovalci politik z ocenami učinka na podlagi uveljavljenih parametrov;

166.  ugotavlja, da razkritje računalniške kode ne bi rešilo vprašanja v zvezi z umetno inteligenco, ker ne bi pokazalo obstoječe pristranskosti in ne bi pojasnilo postopka strojnega učenja; poudarja, da preglednost ne pomeni samo preglednost kode, temveč tudi podatkov in avtomatiziranega sprejemanja odločitev;

167.  priznava, da bi lahko razkritje izvorne kode privedlo do nepravilne uporabe in izigravanja algoritmov;

168.  poudarja, da je pomembno urediti vprašanje razvijalčeve pristranskosti in da je zato v vseh vejah informacijskotehnološkega sektorja potrebna dovolj raznolika delovna sila, obvarovati pa je treba tudi mehanizme, s katerimi bi v sistemih umetne inteligence preprečevali pristranskost glede spola in starosti;

169.  priznava, da bi razkritje kode ali poslovnih skrivnostni tudi odvračalo podjetja od raziskav in razvoja nove kode, saj bi bila njihova intelektualna lastnina ogrožena; ugotavlja, da bi moral razvoj umetne inteligence namesto tega spodbujati interoperabilnost modelov in njihovo interakcijo z vhodnimi in izobraževalnimi podatki;

170.  priznava, da lahko preglednost in obrazložljivost sicer razkrijeta pomanjkljivosti, vendar ne zagotavljata zanesljivosti, varnosti in pravičnosti; zato meni, da je odgovornost bistvenega pomena za doseganje zaupanja vredne umetne inteligence, ki ga je mogoče pridobiti na različne načine, kot so ocene algoritemskega vpliva, revizije in certificiranje;

171.  poudarja, da je treba oblikovati protokole za stalno spremljanje in ugotavljanje pristranskosti algoritmov;

172.  opozarja, da bi morali oblikovalci algoritmov zagotoviti izpolnjevanje bistvenih zahtev, kot sta pravičnost in obrazložljivost, in sicer od začetka faze načrtovanja in nato vzdolž vsega razvojnega cikla;

173.  ugotavlja, da morajo smernice vsebovati opise dobrih razvojnih praks;

174.  poudarja, da je pomembno prikazati potek razvoja, da bi lahko sledili zgodovini modela umetne inteligence; meni, da bo to izboljšalo razumevanje modelov in pomagalo vzpostaviti zaupanje na podlagi njihove zgodovine;

175.  poudarja, da mora biti uporaba sistemov umetne inteligence jasno opredeljena v interakciji z uporabniki;

176.  poudarja, da je treba pri razširjanju umetne inteligence in robotike v celoti upoštevati človekove pravice, v strojih in robotih pa se nikakor ne bi smeli odražati stereotipi glede žensk ali druge oblike diskriminacije;

177.  poudarja, da lahko celo visokokakovostni učni podatki pomagajo vzdrževati diskriminativno in nepravično stanje, če se ne uporabljajo skrbno in previdno; se zaveda, da lahko uporaba nizkokakovostnih, zastarelih, nepopolnih ali napačnih podatkov v različnih fazah obdelave podatkov privede do slabih napovedi in ocen ter s tem do pristranskosti, ki se utegne sčasoma preleviti v kršitve temeljnih pravic ali popolnoma napačne sklepe in neresnične izide; zato je prepričan, da je v dobi velepodatkov res pomembno zagotoviti, da se algoritmi razvijajo na reprezentativnih vzorcih visokokakovostnih podatkov, da bomo dosegli statistično pariteto; poudarja, da tudi če se uporabijo natančni in visokokakovostni podatki, lahko napovedna analiza na podlagi umetne inteligence ponudi le statistično verjetnost; želi opomniti, da se smejo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov v statistične namene ustvarjati zgolj zbirni podatki, ki jih ni mogoče ponovno povezati s posamezniki;

178.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsi, ki proizvajajo globoke ponaredke, sintetične videoposnetke ali druge realistično izdelane sintetične videoposnetke, izrecno navedejo, da ne gre za izvirnike;

179.  ugotavlja, da se umetna inteligenca privzeto zanaša na zbiranje velikih količin podatkov in pogosto tudi na ustvarjanje novih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za izdelavo domnev o ljudeh; meni, da bi se bilo treba osredotočiti na opredelitev in izdelavo mehanizmov za odzivanje na morebitne grožnje, da bi ublažili negativne učinke;

180.  znova opozarja, da sistemi umetne inteligence ne bi smeli ustvarjati ali krepiti pristranskosti; poudarja, da je treba pri razvoju in uporabi algoritmov v vse faze, od zasnove do izvajanja, vključiti premisleke o pristranskosti in pravičnosti; poudarja, da je treba podatkovne nize in algoritme redno preverjati, da bi zagotovili natančno sprejemanje odločitev;

6.Upravljanje

6.1.Usklajevanje na ravni Unije

181.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za razvoj močnega vodstva EU, ki bo preprečilo podvajanje in razdrobljenost prizadevanj ter zagotovilo dosledne politike na nacionalni ravni in izmenjavo primerov dobre prakse za širšo uporabo umetne inteligence;

182.  pozdravlja različne nacionalne strategije, ki jih razvijajo države članice; pozdravlja usklajeni načrt Komisije o umetni inteligenci, objavljen 7. decembra 2018; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami in Komisijo na tem področju;

183.  ugotavlja, da več držav članic že ima svoje nacionalne strategije za umetno inteligenco, in pozdravlja dejstvo, da so vse države članice aprila 2018 podpisale Deklaracijo o sodelovanju na področju umetne inteligence; prav tako pozdravlja prihajajoči usklajen načrt o umetni inteligenci med Komisijo in državami članicami, vendar poziva vse vpletene strani, naj si prizadevajo za čim višjo raven sodelovanja;

184.  meni, da je nujno okrepljeno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da se v Uniji zagotovijo skladna čezmejna pravila, ki bodo spodbujala sodelovanje znotraj evropske industrije in po vsej Uniji omogočala uporabo umetne inteligence, ki bo ustrezala zahtevanim stopnjam varnosti in varovanja ter etičnim načelom, vsebovanim v pravu Unije;

185.  poudarja, da bi harmoniziran, na tveganju temelječ in progresiven okvir EU za podatkovno politiko povečal zaupanje in podporo za razvoj umetne inteligence v Evropi, s čimer bi zagotovili dokončanje enotnega digitalnega trga in povečali produktivnost podjetij, ki imajo sedež v Evropi;

186.  priporoča, naj bodo obstoječe in prihodnje pobude in pilotni projekti, povezani umetno inteligenco, ki jih izvaja Komisija, tesno usklajevani, po možnosti pod mentorstvom predlaganega nadzornega mehanizma, da bi izkoristili sinergijske učinke in zagotovili ustvarjanje dejanske dodane vrednosti, hkrati pa preprečili drage dvojne strukture;

187.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo oblikovanje evropske regulativne agencije za umetno inteligenco in algoritemsko odločanje z naslednjimi nalogami:

   vzpostavitev oceno tveganja za razvrstitev algoritemskih tipov in domen uporabe glede na njihov potencial za znaten negativen vpliv na državljane;
   preiskava uporabe algoritemskih sistemov, kadar obstaja sum kršitve človekovih pravic (na primer, kadar dokaze predloži žvižgač);
   svetovanje drugim regulativnim agencijam o algoritemskih sistemih v njihovi pristojnosti;
   krepitev učinkovitosti mehanizma odškodninske odgovornosti kot sredstva za urejanje odgovornosti algoritemskih sistemov, in sicer z zagotavljanjem kontaktne točke za državljane, ki ne poznajo pravnih postopkov;
   revizija ocen algoritemskega vpliva za sisteme z učinkom na visoki ravnim, da bi odobrili ali zavrnili predlagane uporabe algoritemskega odločanja pri zelo občutljivih domenah uporabe in/ali domenah uporabe, ki so kritične za varnost (na primer zasebno zdravstveno varstvo); ocene algoritemskega vpliva za uporabo v zasebnem sektorju bi lahko potekale po podobnem postopku kot tistem, ki je predlagan za javni sektor, s potencialno razliko, da bi se različne stopnje javnega razkritja lahko obravnavale kot zaupne komunikacije z regulativno agencijo (v okviru sporazuma o nerazkrivanju podatkov), da se zaščitijo bistvene poslovne skrivnosti;
   preiskave domnevnih primerov kršitev pravic s strani algoritemskih sistemov odločanja, tako za posamezne odločitve (na primer posamezna odstopanja) kot za statistične vzorce odločanja (na primer diskriminatorna pristranskost); preiskave se lahko sprožijo po vložitvi pritožb ali na podlagi dokazov, ki jih predložijo žvižgači, raziskovalni novinarji ali neodvisni raziskovalci (tudi nevladne organizacije in akademiki);

188.  je seznanjen s tekočim delom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) na področju umetne inteligence in poziva države članice, naj usklajujejo svoje člane te organizacije, da bi pri razvoju standardov na tem področju ustrezno zastopali evropske interese;

6.2.Mednarodno upravljanje

189.  pozdravlja vzpostavitev opazovalne skupine za politiko umetne inteligence OECD in poziva k večjim ambicijam glede razvoja načrta za nadaljnje sodelovanje;

190.  poudarja različne modele, ki jih razvijajo v tretjih državah, zlasti v ZDA, na Kitajskem, v Rusiji in Izraelu, ter pristop, ki temelji na vrednotah, ki se uporablja v Evropi, in potrebo po sodelovanju z mednarodnimi partnerji v dvostranskih in večstranskih forumih za etični napredek in uveljavitev umetne inteligence; priznava, da ta tehnologija nima meja in zahteva sodelovanje, ki presega zgolj sodelovanje med državami članicami EU;

191.  poziva Komisijo, naj deluje na mednarodni ravni, da bi zagotovila čim večjo doslednost med mednarodnimi akterji in na svetovni ravni branila etična načela EU;

192.  poudarja, da je umetna inteligenca tehnologija z globalnim učinkom, ki zagotavlja skupne koristi in na postavlja pred podobne izzive; poudarja potrebo po globalnem pristopu, kot v primeru gospodarskega sistema, zlasti ko gre za tehnologijo, ki ima znaten vpliv na trge; poudarja, da morajo obstoječe institucije in organizacije uvrstiti umetno inteligenco na svoj dnevni red in poziva k oceni potrebe po dodatnih forumih, ki bi bili ustanovljeni po potrebi;

o
o   o

193.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 239.
(2) UL C 307, 30.8.2018, str. 163.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0341.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0332.
(5) UL L 252, 8.10.2018, str. 1.
(6) COM(2018)0237.
(7) Prihodnje in nastajajoče tehnologije.
(8) OECD Digital Economy Outlook 2017.
(9) Special Eurobarometer 460.
(10) Direktiva (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (UL L 137, 9.7.2018, str. 25).
(11) Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 354, 28.12.2013, str. 132).
(12) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(13) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(14) UL L 303, 28.11.2018, str. 59.
(15) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(16) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).
(17) UL L 195, 2.6.2004, str. 16.


Trajnostna raba pesticidov
PDF 186kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov (2017/2284(INI))
P8_TA-PROV(2019)0082A8-0045/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (uredba o mejnih vrednostih ostankov pesticidov)(3),

–  ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(5),

–  ob upoštevanju evropske ocene izvajanja uredbe in njenih zadevnih prilog, ki jo je služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) objavila aprila 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu(7) in Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)(9) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o prosto živečih pticah)(10),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(12),

–  ob upoštevanju Direktive Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/127/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2006/42/ES glede strojev za nanašanje pesticidov(14),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike(15),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0392),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o kmetijstvu in trajnostnem upravljanju voda v EU (SWD (2017)0153),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 12. julija 2006 z naslovom „Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov“ (COM(2006)0373 - SEC(2006)0894 - SEC(2006)0895 - SEC(2006)0914)(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o pesticidih biološkega izvora z majhnim tveganjem(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o obnovitvi odobritve aktivne snovi glifosat v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o možnostih in izzivih za čebelarski sektor EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(22),

–  ob upoštevanju tekoče evropske ocene izvajanja Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov in poročila službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) z dne 15. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih(23),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 1185/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o statističnih podatkih o pesticidih (COM(2017)0109),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča iz leta 2014 z naslovom „Vključitev ciljev vodne politike EU v SKP: delni uspeh“,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. oktobra 2017 o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic in napredku pri izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov (COM(2017)0587),

–  ob upoštevanju poročila Generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE) iz oktobra 2017 o pregledu o izvajanju ukrepov držav članic za doseganje trajnostne rabe pesticidov v skladu z Direktivo 2009/128/ES(24),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016) 0739),

–  ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa(25),

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca ZN 2017 o pravici do hrane, pripravljenega na podlagi resolucij Sveta ZN za človekove pravice 6/2, 31/10 in 32/8(26),

–  ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ga je potrdil Svet 28. junija 2016(27),

–  ob upoštevanju resolucije francoskega senata z dne 19. maja 2017 za omejitev rabe pesticidov v Evropski uniji(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(29),

–  ob upoštevanju znanstvene študije o biomasi letečih žuželk, objavljene 18. oktobra 2017(30),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika, člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0045/2019),

A.  ker Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi pesticidov (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) določa vrsto ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov v EU z zmanjševanjem tveganj in učinkov rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih tehnik ali pristopov k varstvu rastlin, kot so nekemične alternative pesticidom ali fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, kot so določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009, namen česar je zmanjšanje odvisnosti od pesticidov ter ohranjanje zdravja ljudi in živali ter okolja;

B.  ker je Direktiva dragoceno orodje za zagotavljanje, da so okolje, ekosistemi ter zdravje ljudi in živali dobro zavarovani pred nevarnimi snovmi v pesticidih, hkrati pa zagotavlja trajnostne in ekološke rešitve za večji in bolj raznolik nabor orodij za odpravo in preprečevanje izgub pridelka zaradi škodljivcev, bolezni, plevelov in invazivnih tujerodnih vrst ter za boj proti vse večji odpornosti patogenov; ker je popolno in celostno izvajanje Direktive predpogoj za dosego visoke stopnje varstva, izvedbo prehoda na trajnostno kmetijstvo, proizvodnjo varne in zdrave hrane in za nestrupeno okolje, ki bo zagotavljalo visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali;

C.  ker je sicer mogoče z integriranim varstvom rastlin preprečevati izgube pridelka zaradi škodljivih organizmov, vendar je njegov glavni namen uporabnikom pesticidov omogočiti, da začnejo uporabljati prakso in proizvode, katerih tveganje za zdravje ljudi in okolje je manjše, kot je določeno v členu 14 direktive; ugotavlja, da številne študije kažejo na to, da je mogoče uporabo pesticidov bistveno zmanjšati, ne da bi to negativno vplivalo na pridelek;

D.  ker je Direktivo treba brati v povezavi z drugima dvema glavnima zakonodajnima aktoma, s katerima je zajet celoten življenjski cikel pesticida, in sicer od njegovega dajanja v promet (Uredba (ES) št. 1107/2009) do določitve mejnih vrednosti ostankov (Uredba (ES) št. 396/2005); ker je zato nemogoče doseči cilj Direktive glede varovanja zdravja ljudi in varstva okolja pred tveganji, povezanimi z rabo pesticidov, ne da bi se v celoti izvajal in ustrezno uveljavljal celotni „sveženj o pesticidih“;

E.  ker bi morale Komisija in države članice, da bi zmanjšale tveganja in vplive rabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje, obravnavati vprašanje ponarejenih in nezakonitih pesticidov, pa tudi skrb vzbujajoče vprašanje uvoženih kmetijskih proizvodov, obdelanih s kemikalijami, ki so v EU prepovedane ali omejene;

F.  ker sedanje prakse Komisije in držav članic glede odobritve aktivnih snovi in registracije fitofarmacevtskih sredstev niso združljive s cilji in namenom Direktive; ker te sedanje prakse ovirajo doseganje najvišje možne stopnje varstva in doseganje prehoda k trajnostnemu kmetijskemu sektorju in nestrupenemu okolju;

G.  ker je iz razpoložljivih dokazov jasno razvidno, da izvajanje Direktive ni dovolj usklajeno s povezanimi politikami EU na področju pesticidov, kmetijstva in trajnostnega razvoja, med drugim zlasti, a ne izključno, s skupno kmetijsko politiko in uredbo o fitofarmacevtskih sredstvih; ker imajo Direktiva in povezani ukrepi na ravni EU velik potencial za dodatno krepitev in dodajanje vrednosti nacionalnim prizadevanjem in ukrepom v kmetijskem sektorju ter za krepitev varstva okolja in varovanja zdravja ljudi;

H.  ker je bil sedanji regulativni okvir, vključno z zahtevami po podatkih, oblikovan za ocenjevanje in upravljanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev ter je zato neprimeren za biološke aktivne snovi in sredstva z nizko stopnjo tveganja; ker ta neprimeren okvir močno upočasnjuje vstop bioloških fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja na trg in pogosto odvrača vlagatelje vlog; ker to ovira inovacije in konkurenčnost kmetijstva EU; ker to pomeni, da se zaradi pomanjkanja varnejših alternativ, vključno z biološkimi aktivnimi snovmi z nizko stopnjo tveganja, ne bo nadomestilo več kot 60 aktivnih snovi, ki jih je Evropska komisija opredelila kot kandidatke za zamenjavo;

I.  ker primanjkuje fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi; ker je bilo od skoraj 500 snovi, ki so na voljo na trgu EU, le 13 snovi odobrenih kot fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, od tega 12 bioloških; ker je nezadostno izvajanje Direktive dejansko ustvarilo neenake konkurenčne pogoje v Evropi z različnimi nacionalnimi praksami, ki ovirajo optimalno uveljavljanje trajnostnih alternativ na trgu; ker ta položaj ovira zadosten prodor alternativnih sredstev z nizko stopnjo tveganja in brez kemikalij na trg EU, kar zmanjšuje njihovo privlačnost za kmete, ki se lahko namesto tega kratkoročno odločijo za stroškovno učinkovitejše alternative; ker pomanjkanje fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ovira razvoj in izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

J.  ker ima ekološko kmetijstvo pomembno vlogo kot sistem z majhno uporabo pesticidov in bi ga bilo treba nadalje spodbujati;

K.  ker je na voljo vse več dokazov, da v Evropi število žuželk strmo upada, kar je povezano s sedanjimi ravnmi rabe pesticidov; ker opaženi strmi upad števila žuželk negativno vpliva ne le na celoten ekosistem in biotsko raznovrstnost, temveč tudi na kmetijski sektor ter njegovo prihodnjo gospodarsko blaginjo in proizvodnjo;

L.  ker je Evropa trenutno na razpotju, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost kmetijskega sektorja in možnosti Unije, da doseže trajnostno rabo pesticidov, predvsem z reformo skupne kmetijske politike; ker reforma skupne kmetijske politike s seboj prinaša velik potencial za krepitev racionalizacije in uskladitve politik ter izvajanja Direktive, pa tudi za spodbujanje prehoda na okoljsko vzdržnejše kmetijske prakse;

M.  ker se v javnosti vse več razpravlja o uporabi konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev zaradi njihovih tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolje;

N.  ker je treba spodbujati razvoj alternativnih postopkov ali tehnik, da bi zmanjšali odvisnost od konvencionalnih pesticidov in obravnavali vse večje nasprotovanje konvencionalnim fitofarmacevtskim sredstvom;

O.  ker mora Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 zagotoviti, da predpisana zahteva ravnanja iz Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(31) vključuje načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, vključno z dobro prakso varstva rastlin in nekemičnimi metodami za varstvo rastlin, zatiranje škodljivcev in upravljanje kmetijskih rastlin;

P.  ker je v EU v skladu z Direktivo obvezno izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; ker bi morale države članice in lokalne oblasti več pozornosti nameniti trajnostni uporabi pesticidov, vključno z drugimi možnostmi varstva rastlin z nizko stopnjo tveganja;

Q.  ker „trajnostne rabe“ pesticidov ni mogoče doseči brez upoštevanja izpostavljenosti ljudi kombinacijam aktivnih snovi in dodatkov ter njihovih kumulativnih ter možnih združenih in sinergijskih učinkov na zdravje ljudi;

Glavne ugotovitve

1.  želi spomniti na posebne cilje tematske strategije o trajnostni rabi pesticidov, med drugim zmanjšanje nevarnosti in tveganj za zdravje in okolje, ki izhajajo iz rabe pesticidov, izboljšan nadzor rabe in razširjanja pesticidov, zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših z manj nevarnimi alternativnimi snovmi, tudi z nekemičnimi, spodbujanje kmetijske pridelave z majhno uporabo pesticidov ali brez pesticidov ter oblikovanje preglednega sistema za poročanje in spremljanje napredka, doseženega pri izpolnjevanju ciljev strategije, vključno z razvojem ustreznih kazalnikov;

2.  meni, da je bistveno, da se izvajanje Direktive oceni skupaj s splošno politiko EU glede pesticidov, vključno s pravili iz uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih, Uredbe (EU) št. 528/2012 (uredba o biocidih)(32), uredbe o mejnih vrednostih ostankov pesticidov in Uredbe (ES) št. 178/2002 (uredba o splošni živilski zakonodaji)(33);

3.  obžaluje, da je kljub prizadevanjem skupna raven napredka držav članic pri izvajanju nezadostna za izpolnjevanje glavnih ciljev Direktive in sprostitev njenega celotnega potenciala za zmanjšanje splošnih tveganj, ki izhajajo iz rabe pesticidov, in sicer ob hkratnem zmanjšanju odvisnosti od pesticidov, za spodbujanje tranzicije na ekološko trajnostne in varne tehnike za varstvo rastlin in doseganje nujno potrebnih izboljšav okolja in zdravja, čemur je bila Direktiva izrecno namenjena; obžaluje triletno zamudo Komisije pri predložitvi poročila o izvajanju Direktive;

4.  poudarja, da mora biti izvajanje Direktive celovito in mora zajemati vse potrebne vidike in da delno izvajanje, to je izvajanje nekaterih elementov, drugih pa ne, ne zadošča za uresničitev splošnega namena Direktive, da se doseže trajnostna raba pesticidov; poudarja, da ima izvajanje praks integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kot so nekemične alternative in fitofarmacevtska sredstva z nizko stopnjo tveganja, posebno pomembno vlogo v prizadevanjih za doseganje tega cilja;

5.  je seznanjen, da je Komisija v svojem poročilu o napredku za leto 2017 poročala o precejšnjih pomanjkljivostih v nacionalnih akcijskih načrtih držav članic, kar kaže, da so nekatere države manj zavezane varstvu okolja in zdravja, kar bi lahko povzročilo nepošteno konkurenco na trgu in omajalo enotni trg; si pridržuje pravico, da države članice, ki ne dosegajo skladnosti, prijavi komisarki za konkurenco;

6.  izraža zaskrbljenost, ker približno 80 % nacionalnih akcijskih načrtov držav članic ne vsebuje nobenih posebnih informacij o tem, kako količinsko opredeliti doseganje številnih ciljev, zlasti tistih v zvezi z integriranim varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in ukrepi za varstvo voda; poudarja, da to znatno otežuje postopek merjenja napredka držav članic pri izpolnjevanju glavnih ciljev in namena Direktive;

7.  je zaskrbljen ob dejstvu, da so nacionalni akcijski načrti neskladni glede določanja količinskih ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za različna akcijska področja, zaradi česar je doseženi napredek nemogoče ocenjevati; obžaluje, da so le v petih nacionalnih akcijskih načrtih določeni velikopotezni merljivi cilji, od tega pa so štirje povezani z zmanjševanjem tveganja in le eden z zmanjševanjem uporabe; obžaluje, da je revidirani nacionalni akcijski načrt doslej predložilo samo 11 držav članic, čeprav je bil rok za revizijo konec leta 2017;

8.  obžaluje, da v številnih državah članicah ni zadostne zavezanosti praksam integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki temeljijo na osmih načelih in dajejo prednost nekemičnim alternativam pesticidom; obžaluje, da se zdi, da je eden od glavnih izzivov v zvezi z izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki so temelj Direktive, sedanje pomanjkanje ustreznih instrumentov in metod nadzora, s katerimi bi se ocenjevala skladnost v državah članicah, pa tudi jasnih pravil in smernic; poudarja, da je celovito izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi eden od ključnih ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od rabe pesticidov v trajnostnem kmetijstvu, ki je okolju prijazno, ekonomsko vzdržno in družbeno odgovorno ter prispeva k prehranski varnosti v Evropi in ob tem krepi biotsko raznovrstnost ter zdravje ljudi in živali, spodbuja podeželsko gospodarstvo in zmanjšuje stroške kmetov, tako da omogoča uveljavljanje nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja na trgu na različnih evropskih območjih; poudarja, da so za okrepitev uvajanja praks integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na posameznih kmetijah potrebne dodatne finančne spodbude in izobraževalni ukrepi;

9.  meni, da je integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi dragoceno orodje za kmete v boju proti škodljivcem in boleznim, pa tudi za zagotovitev dobrega donosa; ugotavlja, da ima okrepljeno uvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi dvojni namen, in sicer izboljšati varovanje okolja in biotske raznovrstnosti ter zmanjšati stroške, ki jih imajo kmetje pri prehodu na bolj trajnostne alternative in zmanjšanju rabe konvencionalnih pesticidov; ugotavlja, da so potrebna večja prizadevanja za spodbujanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi prek raziskav in svetovalnih organov držav članic; opozarja, da ima lahko integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pomembno vlogo pri zmanjševanju količine in vrst uporabljenih pesticidov;

10.  ugotavlja, da je v okviru nabora orodij za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi tudi biotično zatiranje in da vključuje spodbujanje ali uvajanje koristnih vrst, ki plenijo in zato omejujejo populacije škodljivih organizmov ter njihovo število ohranjajo na vzdržni ravni; zato poudarja, da je treba pred kemičnimi pesticidi dati prednost trajnostnim biološkim, fizikalnim in drugim nekemičnim metodam, če zadostujejo za obvladovanje škodljivcev; poudarja tudi, da je pomembno uporabljati kemične pesticide selektivno in ciljno usmerjeno, sicer bi se lahko ta koristna sredstva za zatiranje škodljivcev izgubila, zaradi česar bi bile kmetijske rastline dovzetnejše za prihodnje napade;

11.  je zaskrbljen nad zelo majhnim napredkom pri spodbujanju inovacij, razvoja in uveljavljanja alternativ z nizko stopnjo tveganja in nekemičnih alternativ konvencionalnim pesticidom; ugotavlja, da zgolj peščica nacionalnih akcijskih načrtov vsebuje spodbude za registracijo takih alternativnih proizvodov in metod; poudarja, da je položaj zaradi pomanjkanja ustreznih aktivnih snovi kočljiv zlasti za manjše uporabe;

12.  poudarja, da je trajnostna in odgovorna raba pesticidov prvi pogoj za registracijo fitofarmacevtskih sredstev;

13.  obžaluje nerazpoložljivost aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, ki jo povzročajo predvsem dolgotrajni postopki ocenjevanja, odobritve in registracije, deloma zato, ker je krajši 120-dnevni časovni okvir za odobritev v takih primerih na ravni držav članic le redko izpolnjen; poudarja, da trenutni položaj ni v skladu z načeli spodbujanja in izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in da je pomembno imeti na voljo pesticide z nizko stopnjo tveganja, ustrezne raziskave in izmenjavo dobre prakse v državah članicah in med njimi, da bi se v celoti izkoristil potencial integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi; meni, da bi hitrejši postopek odobritve spodbudil industrijske raziskave za razvoj novih aktivnih snovi z majhnim tveganjem, vključno z inovativnimi snovmi z majhnim tveganjem, ter tako omogočil, da bo kmetom na voljo dovolj orodij za varstvo rastlin, tako da bodo lahko hitreje prešli na trajnostna fitofarmacevtska sredstva in bo integrirano zatiranje škodljivih organizmov učinkovitejše;

14.  opozarja, da večja odpornost na pesticide povečuje njihovo uporabo in odvisnost od njih; ugotavlja, da večja raba pesticidov in odvisnost od njih pomenita visoke stroške za kmete, in sicer zaradi visokih vhodnih stroškov ter manjšega donosa, ki ga povzročata siromašenje in slabšanje kakovosti tal;

15.  meni, da bi večja razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev z nizkim tveganjem na trgu zmanjšala tveganje odpornosti na aktivne snovi in negativne vplive na neciljne vrste zaradi vsesplošne rabe fitofarmacevtskih sredstev;

16.  v zvezi s tem ugotavlja, da je odpornost na pesticidne aktivne snovi pri hitro razmnožujočih se škodljivcih in boleznih biološko neizogibna in da postaja to vse večji problem; zato poudarja, da je treba pred kemičnimi pesticidi dati prednost trajnostnim biološkim, fizikalnim in drugim nekemičnim metodam, če zadostujejo za obvladovanje škodljivcev; želi opozoriti, da bi bilo treba kemične pesticide uporabljati selektivno in ciljno; poudarja, da bi se sicer lahko ta koristna sredstva za zatiranje škodljivcev izgubila, kmetijske rastline pa bi bile dovzetnejše za prihodnje napade;

17.  nadalje ugotavlja, da bo največje zmanjšanje količine pesticidov verjetno posledica sistemskih sprememb, ki zmanjšujejo dovzetnost za napad škodljivcev, dajejo prednost strukturni in biološki raznovrstnosti pred monokulturami in stalno pridelavo ter zmanjšujejo odpornost škodljivcev na aktivne snovi; zato poudarja, da se je treba osredotočiti na kmetijsko-ekološke metode, s katerimi postane ves kmetijski sistem odpornejši na škodljivce, ter te metode financirati in uveljaviti;

18.  poudarja, da skupna kmetijska politika v svoji sedanji obliki ne spodbuja dovolj zmanjševanja odvisnosti kmetij od pesticidov in uveljavljanja tehnik ekološke pridelave; meni, da so potrebni posebni instrumenti politike v skupni kmetijski politiki po letu 2020, ki bi pomagali spremeniti obnašanje kmetov glede rabe pesticidov;

19.  obžaluje dejstvo, da v predlogu Komisije o novi skupni kmetijski politiki po letu 2020 načelo integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ni vključeno v predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III tega predloga; poudarja, da bo pomanjkanje povezave med Direktivo in novim modelom skupne kmetijske politike dejansko oviralo zmanjševanje odvisnosti od pesticidov;

20.  ugotavlja, da večina držav članic uporablja nacionalne kazalnike tveganja za delno ali celotno oceno škodljivega učinka rabe pesticidov; opozarja, da se države članice kljub izrecni obveznosti iz člena 15 Direktive še vedno niso dogovorile o usklajenih kazalnikih tveganja za celotno EU, kar skoraj v celoti onemogoča primerjavo napredka, ki so ga dosegle različne države članice in Unija kot celota; pozdravlja dejstvo, da je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo 25. januarja 2019 sprejel usklajene kazalnike tveganja;

21.  poudarja temeljni pomen biotske raznovrstnosti in stabilnih ekosistemov, zlasti v primeru čebel in drugih žuželk opraševalk, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje zdravega in trajnostnega kmetijskega sektorja; poudarja, da varstvo biotske raznovrstnosti ni zgolj vprašanje varstva okolja, temveč je tudi sredstvo za zagotavljanje trajne prehranske varnosti Evrope v prihodnje;

22.  je globoko zaskrbljen zaradi stalne in potencialno nepovratne izgube biotske raznovrstnosti v Evropi in zaskrbljujočega zmanjševanja števila krilatih žuželk, vključno z opraševalci, kot kažejo ugotovitve znanstvene študije iz oktobra 2017 o biomasi letečih žuželk(34), v skladu s katero se je populacija letečih žuželk v 63 naravovarstvenih območjih v Nemčiji v 27 letih zmanjšala za več kot 75 %; poudarja tudi, da se je pomembno zmanjšalo tudi število razširjenih vrst ptic v Evropi, kar je lahko posledica zmanjšanja populacije žuželk; je seznanjen tudi z nenamernimi učinki pesticidov na tla in organizme v tleh(35) ter druge neciljne vrste; meni, da so pesticidi eden glavnih dejavnikov zmanjševanja števila žuželk, vrst ptic na kmetijskih zemljiščih in drugih neciljnih organizmov, in nadalje poudarja, da mora Evropa preiti na bolj trajnostno rabo pesticidov in povečati število nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskh sredstev z nizko stopnjo tveganja za kmete;

23.  trdi, da zlasti pesticidi na osnovi neonikotinoidov prispevajo k zaskrbljujočemu upadanju čebeljih populacij v vsej Evropi, kot kažejo številne mednarodne študije, ki so bile podlaga državljanskim peticijam s stotisoči podpisov z vse celine;

24.  priznava, da so nacionalni akcijski načrti in integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pomembni za občutno zmanjšanje rabe pesticidov, da se prepreči nepovratna izguba biotske raznovrstnosti, in sicer ob hkratnem dajanju prednosti kmetijsko-ekološkim ukrepom in ekološkemu kmetovanju, kjer koli je to mogoče;

25.  nadalje poudarja, da je razvoj trajnostnih kmetijskih možnosti nujen za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na prehransko varnost;

26.  izraža posebno zaskrbljenost nad nadaljnjo rabo pesticidov z aktivnimi snovmi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje ali ki imajo značilnosti endokrinih motilcev in so škodljive za ljudi ali živali; poudarja, da raba takih pesticidov ni skladna s cilji in namenom Direktive;

27.  poudarja, da je vodno okolje še posebej občutljivo na pesticide; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice sprejele številne ukrepe za njegovo varovanje pred pesticidi; vendar obžaluje, da večina držav članic ni določila količinskih ciljev in časovnih razporedov za ukrepe za varovanje vodnega okolja pred pesticidi, tiste, ki so jih, pa niso določile, kako naj se doseganje ciljev meri; meni, da bi bilo treba v vodnem okolju izboljšati spremljanje pesticidov, ki se trenutno uporabljajo;

28.  ugotavlja, da je kmetijstvo eden glavnih virov onesnaževanja vodnih teles s pesticidi, zaradi katerih je kemijsko stanje teh vodnih teles slabo; poudarja, da je preprečevanje, da bi pesticidi vstopili v sladkovodne sisteme, stroškovno učinkovitejše in da morajo države članice kmetom glede tega zagotoviti ustrezne spodbude; v zvezi s tem priznava tudi, da je izvajanje okvirne direktive o vodah pomembno za izboljšanje kakovosti vode; pozdravlja napredek držav članic pri reševanju težave prednostnih snovi, kar je omogočilo, da več vodnih teles izpolnjuje standarde za snovi, kot so kadmij, svinec in nikelj, ter pesticide;

29.  obžaluje, da izvajalci, pristojni za pitno vodo, zaradi slabšanja kakovosti vodnih virov vodo vse pogosteje dodatno čistijo, da zagotovijo, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, v skladu z mejnimi vrednostmi za pesticide iz Direktive Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in da stroške krijejo potrošniki, ne pa onesnaževalci;

30.  poudarja, da so nekateri pesticidi mednarodno priznani kot obstojna organska onesnaževala zaradi možnosti njihovega prenosa na dolge razdalje, dolgega obstoja v okolju, sposobnosti biomagnifikacije v prehranski verigi in biološkega kopičenja v ekosistemih, pa tudi ker imajo pomembne negativne učinke na zdravje ljudi;

31.  pozdravlja dejstvo, da so bile v vseh državah članicah vzpostavljene sheme za usposabljanje in izdajanje potrdil v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, a obžaluje, da v nekaterih državah članicah obveznosti usposabljanja niso izpolnjene za vsa strokovna področja iz Priloge I; poudarja, da je pomembno uporabnike usposabljati, da se zagotovi varna in trajnostna uporaba fitofarmacevtskih sredstev; meni, da je primerno razlikovati med poklicnimi in nepoklicnimi uporabniki, saj zanje ne veljajo iste obveznosti; poudarja, da bi morali tako poklicni kot nepoklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev opraviti ustrezno usposabljanje;

32.  je seznanjen z možnostmi uporabe inteligentne tehnologije in preciznega kmetovanja kot načina za boljše upravljanje fitofarmacevtskih sredstev in za preprečevanje njihovega raznašanja na območja, kjer niso potrebna, na primer s precizno tehnologijo brezpilotnih zrakoplovov ali globalnih pozicionirnih sistemov (GPS); poudarja tudi, da bi bilo mogoče izboljšati uveljavljanje takšnih rešitev v državah članicah, če bi bile te bolje vključene v tečaje usposabljanja in sisteme izdaje potrdil za uporabnike pesticidov v nacionalnih akcijskih načrtih;

33.  poudarja, da se fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo samo v kmetijstvu, temveč tudi za zatiranje plevela in škodljivcev na območjih, ki jih uporabljajo javnost ali ranljive skupine iz člena 12a Direktive, vključno z javnimi parki in železniškimi progami; ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na teh območjih neustrezna; pozdravlja dejstvo, da je več držav članic ter številne regionalne in lokalne vlade sprejelo ukrepe za omejitev ali prepoved rabe pesticidov na območjih, ki jih uporabljajo javnost ali ranljive skupine; vseeno ugotavlja, da večina držav članic ni določila merljivih ciljev;

34.  izraža zaskrbljenost, ker številne države članice zahteve iz člena 12(a) ne razlagajo pravilno, in sicer jo razumejo, kot da se nanaša le na nekmetijsko uporabo, čeprav ranljive skupine, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1107/2009, dejansko vključujejo prebivalce, ki so dolgoročno izpostavljeni visokim koncentracijam pesticidov; poleg tega ugotavlja, da je Komisija potrdila, da ni pravnega razloga, v skladu s katerim bi bilo treba uporabo v kmetijstvu izključiti iz določb člena 12;

35.  je seznanjen s stalno podporo držav članic ekološkemu kmetijstvu kot sistemu z majhno rabo pesticidov; pozdravlja, da se število ekoloških kmetij v Uniji še naprej povečuje, vendar ugotavlja, da je napredek v državah članicah še vedno precej različen;

36.  ugotavlja, da ekološki kmetovalci utrpijo gospodarske izgube, kadar sta njihova tla in ekološki pridelek kontaminirana zaradi rabe pesticidov na sosednjih kmetijah, na primer z zanašanjem pesticidov v škropivu in premiki obstojnih aktivnih snovi v okolju; poudarja, da so zato ekološki kmetovalci zaradi dejanj, ki so zunaj njihovega nadzora, morda prisiljeni ta pridelek prodati kot konvencionalen in so prikrajšani za cenovno premijo ali pa celo izgubijo ekološki certifikat;

37.  želi opozoriti, da države članice na splošno sicer imajo sisteme za zbiranje informacij o akutnih zastrupitvah s pesticidi, a je pogosto vprašljivo, kako točni so ti podatki in kako se uporabljajo; poudarja, da sistemi za zbiranje tovrstnih informacij o kroničnih zastrupitvah niso zelo razširjeni;

38.  poudarja, da je zadnje poročilo Evropske agencije za varnost hrane o ostankih pesticidov v hrani pokazalo, da je bilo 97,2 % vzorcev po vsej Evropi v okviru pravnih omejitev zakonodaje EU, kar priča o izjemno strogem in varnem sistemu pridelovanja hrane;

Priporočila

39.  poziva države članice, naj nemudoma dokončajo izvajanje Direktive;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi ustrezni deležniki, tudi javnost, vključeni v vse dejavnosti deležnikov v zvezi s pesticidi, kot je določeno v Direktivi 2003/35/ES in Aarhuški konvenciji;

41.  poziva države članice, naj imajo proaktivno vlogo pri praktičnem izvajanju Direktive, da bi ugotovile primanjkljaje in specifična področja, ki zahtevajo posebno pozornost glede varovanja zdravja ljudi in okolja, in se ne omejujejo na običajne mehanizme nacionalnega prenosa in nadzora;

42.  poziva države članice, naj priznajo, da mora EU nemudoma ukrepati in preiti na bolj trajnostno rabo pesticidov ter da so za izvajanje takšnih praks odgovorne predvsem države članice; poudarja, da je hitro ukrepanje bistveno;

43.  poziva države članice, naj se držijo določenih časovnih razporedov za predložitev revidiranih nacionalnih akcijskih načrtov; poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj to nemudoma storijo, tokrat z jasnimi količinskimi cilji in merljivim splošnim ciljem takojšnjega in dolgoročnega dejanskega zmanjšanja tveganj in vplivov rabe pesticidov, vključno z jasno opredeljenimi cilji letnega zmanjšanja, pri čemer naj se posebna pozornost nameni morebitnim učinkom na opraševalce ter spodbujanju in uveljavljanju trajnostnih nekemičnih alternativ in fitofarmacevtskih sredstev z nizko stopnjo tveganja, v skladu z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

44.  poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozen vseevropski zavezujoči cilj za zmanjšanje uporabe pesticidov;

45.  poziva Komisijo, naj nadalje razvija smernice o vseh načelih integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihovem izvajanju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje smernice o določitvi meril za merjenje in ocenjevanje izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v državah članicah;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje pesticidov z nizko stopnjo tveganja in dajo prednost nekemičnim možnostim in metodam, ki predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje in naravno okolje, hkrati pa zagotavljajo učinkovito in uspešno varstvo kmetijskih rastlin; poudarja, da bo to uspešno le, če se okrepijo gospodarske spodbude za kmete, da izberejo takšne možnosti;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo spodbujanju razvoja, raziskav, registracije in trženja bioloških alternativ in alternativ z nizko stopnjo tveganja, tudi s povečanjem možnosti financiranja v programu Obzorje Evropa in večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027; opozarja, da je pomembno pred kemičnimi pesticidi dati prednost trajnostnim biološkim, fizikalnim in drugim nekemičnim metodam, če zadostujejo za obvladovanje škodljivcev; želi spomniti, da je pomembna dodana vrednost ekološko trajnostnih in varnih tehnik za varstvo rastlin;

48.  poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni zavezo na podlagi sedmega okoljskega akcijskega programa, da bo pripravila strategijo Unije za nestrupeno okolje, ki spodbuja inovacije in razvoj trajnostnih nadomestil, vključno z nekemičnimi rešitvami; pričakuje, da bo Komisija v tej strategiji upoštevala zlasti vplive pesticidov na okolje in zdravje ljudi;

49.  spodbuja večji poudarek na zmanjševanju tveganja, saj bi lahko bila obsežna uporaba snovi z nizko stopnjo tveganja bolj škodljiva od omejene uporabe snovi z visoko stopnjo tveganja;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo boljšo skladnost Direktive in njenega izvajanja s povezano zakonodajo in politikami EU, predvsem z določbami skupne kmetijske politike in Uredbo (ES) št. 1107/2009, in naj v skladu s členom 14 Direktive načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi vključijo v skupno kmetijsko politiko kot pravne zahteve;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009 strogo omejijo število odstopanj zaradi uporabe bistvenega pomena in posodobijo ustrezne dokumente s smernicami, da se zagotovi, da bo ocena tveganja pesticidov odražala dejansko izpostavljenost in pogoje ter upoštevala vse možne vplive na zdravje in okolje;

52.  priporoča, naj se državam članicam zagotovi prožnost, da integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi uporabljajo kot del ukrepov ozelenitve v okviru skupne kmetijske politike;

53.  pozdravlja dejstvo, da je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo nedavno sprejel usklajene kazalnike tveganja in poziva države članice, naj nadaljujejo s sprejemanjem in izvajanjem usklajenih kazalnikov tveganja, kot je nedavno predlagala Komisija, da bi ustrezno spremljale zmanjšanje vplivov pesticidov;

54.  poziva Komisijo, naj vzpostavi popolnoma delujoč in pregleden sistem za redno zbiranje statističnih podatkov o rabi pesticidov, o vplivih poklicne in nepoklicne izpostavljenosti pesticidom na zdravje ljudi in živali ter o ostankih pesticidov v okolju, zlasti v tleh in vodi;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskovalne programe, katerih namen je določiti vplive rabe pesticidov na zdravje ljudi, in sicer ob upoštevanju vseh toksikoloških in dolgoročnih učinkov, vključno z imunotoksičnostjo, povzročanjem endokrinih motenj in toksičnostjo za razvoj živčnega sistema, ter s poudarkom na učinkih, ki jih ima prednatalna izpostavljenost pesticidom na zdravje otrok;

56.  poziva Komisijo, naj pri upravljanju in uporabi splošno uporabljanih fitofarmacevtskih sredstev uporabi pristop na podlagi tveganj, ki bo potrjen z neodvisnimi, strokovno pregledanimi znanstvenimi dokazi;

57.  poziva Komisijo, naj v skladu s svojima resolucijama z dne 15. februarja 2017 o bioloških pesticidih z majhnim tveganjem in z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih pred koncem svojega sedanjega mandata pripravi posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, in sicer zunaj splošne revizije v povezavi s pobudo REFIT, da se dodata opredelitev pojma in posebna kategorija za „naravno prisotne snovi“ in „naravnim enake snovi“, za katere bi bilo merilo prisotnost snovi in izpostavljenost tej snovi v naravi, in da bi vzpostavili strog in hiter postopek ocene, odobritve in registracije bioloških pesticidov z nizko stopnjo tveganja;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje obveznosti Unije po Protokolu h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja in Stockholmski konvenciji iz leta 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih, in si torej bolj prizadevajo za odpravo proizvodnje pesticidov, ki so obstojna organska onesnaževala, njihovega dajanja v promet in uporabe, ter naj obenem oblikujejo določbe o odstranjevanju odpadkov, ki te snovi vsebujejo ali so z njimi kontaminirani;

59.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so na voljo strokovno usposobljene in neodvisne svetovalne službe, ki končnim uporabnikom zagotavljajo nasvete in usposabljanja o trajnostni rabi pesticidov, in zlasti o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo nadaljnjim naložbam in raziskavam na področju razvoja in uveljavljanja tehnologij preciznega kmetovanja in digitalnega kmetijstva, da bi postala fitofarmacevtska sredstva učinkovitejša in bi se znatno zmanjšala odvisnost od pesticidov, kar je tudi namen Direktive, s čimer bi se zmanjšala izpostavljenost poklicnih uporabnikov in splošne javnosti; meni, da uporaba digitalnega kmetijstva ali preciznega kmetovanja ne bi smela povzročiti odvisnosti od surovin ali finančne zadolženosti kmetov;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj ne dovolijo več uporabe fitofarmacevtskih sredstev na območjih, ki jih uporabljajo širša javnost ali ranljive skupine, kot je določeno v členu 3(14) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

62.  poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo varstvu ranljivih skupin, opredeljenih v členu 3(14) Uredbe (ES) št. 1107/2009, zlasti ob upoštevanju sedanjega pomanjkljivega varstva prebivalcev podeželja, ki živijo na območju gojenja kulturnih rastlin; zato poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo takojšnjo prepoved uporabe pesticidov v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih zgradb, šol, otroških igrišč, vrtcev in bolnišnic;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v nadaljnje raziskave o vplivu pesticidov na neciljne vrste in takoj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tega vpliva;

64.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kmetijski model, ki se bo opiral na preventivne ukrepe in posredne strategije varstva rastlin, da se bo zmanjšala uporaba zunanjih surovin, ter na večnamenske naravno prisotne snovi; priznava potrebo po več raziskavah in razvoju preventivnih in posrednih kmetijsko-ekoloških fitofarmacevtskih strategij;

65.  poziva države članice, naj povečajo naložbe v prilagoditvene prakse, s katerimi bi se preprečilo, da bi kmetijske kemikalije prodirale v površinsko in globinsko vodo, pa tudi naložbe v ukrepe za zajezitev morebitnih iztekanj teh snovi v potoke, reke in morja; priporoča, da se prepove njihova uporaba na tleh, na katerih bi lahko pronicale v podtalnico;

66.  poudarja, da je izredno pomembno, da se redno ocenjuje sorazmernost med količino prodanih pesticidov in kmetijskim območjem, na katerem se uporabijo, pri čemer se je treba opreti na zbirke podatkov o uporabnikih in prodajne evidence;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in enotno uporabo meril za izključitev na podlagi nevarnosti za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje ali imajo značilnosti endokrinih motilcev;

68.  poziva države članice, naj dosledno spoštujejo, da je v EU prepovedano uvažati pesticide iz tretjih držav, in poostrijo nadzor nad uvoženo hrano;

69.  poziva Komisijo, naj skrbno upošteva vse ukrepe, ki so na voljo za zagotavljanje skladnosti, vključno z začetkom postopka za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso izpolnile obveznosti popolnega izvajanja Direktive;

70.  poziva Komisijo, naj sprejme odločne ukrepe zoper države članice, ki sistematično zlorabljajo odstopanja v zvezi s prepovedanimi pesticidi, ki vsebujejo neonikotinoide;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se v zvezi z varovanjem vodnih virov v celoti izvaja in učinkovito uveljavlja načelo odgovornosti povzročitelja;

72.  poziva, naj se v programu Obzorje Evropa zagotovi dovolj sredstev za spodbujanje razvoja fitofarmacevtskih strategij na podlagi sistemskega pristopa, ki združuje inovativne kmetijsko-ekološke tehnike in preventivne ukrepe za čim manjšo uporabo zunanjih surovin;

73.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vseevropsko platformo o trajnostni rabi pesticidov, ki bo združevala sektorske deležnike in predstavnike na lokalni in regionalni ravni za spodbujanje izmenjave informacij in primerov dobre prakse v zvezi z zmanjševanjem rabe pesticidov;

o
o   o

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(2) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(3) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(4) UL L 136, 29.5.2007, str. 3.
(5) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 608.
(7) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.
(8) UL L 229, 29.6.2004, str. 23.
(9) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(10) UL L 20, 26.1.2010, str. 7.
(11) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.
(12) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(13) UL L 201, 1.8.2009, str. 36.
(14) UL L 310, 25.11.2009, str. 29.
(15) UL L 226, 24.8.2013, str. 1.
(16) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52006DC0372&from=EN
(17) UL C 86, 6.3.2018, str. 62.
(18) UL C 86, 6.3.2018, str. 51.
(19) UL C 252, 18.7.2018, str. 184.
(20) UL C 346, 27.9.2018, str. 117.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0057.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0356.
(23) UL L 324, 10.12.2009, str. 1
(24) http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/overview_reports/details.cfm?rep_id=114
(25) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(26) http://www.pan-uk.org/site/wp-content/uploads/United-Nations-Report-of-the-Special-Rapporteur-on-the-right-to-food.pdf
(27) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10041-2016-ADD-1/en/pdf
(28) http://www.senat.fr/leg/ppr16-477.html
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023.
(30) Caspar A. Hallmann et al., „More than 75 % decline over 27 years in total flying insect biomass in protected areas“ (V 27 letih je skupna biomasa letečih žuželk na zavarovanih območjih upadla za več kot 75 %), znanstvena revija PLOS, 18 oktober 2017 – https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0185809
(31) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.
(32) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
(33) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(34) https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0185809
(35) https://esdac.jrc.ec.europa.eu/public_path/shared_folder/doc_pub/EUR27607.pdf


Izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu
PDF 180kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2019 o izvajanju direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu (2018/2108(INI))
P8_TA-PROV(2019)0083A8-0046/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 168 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(2),

—  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. junija 2011 o poti k sodobnim, odzivnim in vzdržnim zdravstvenim sistemom(4),

–  ob upoštevanju večletnih zdravstvenih programov za obdobje 2003–2008(5), 2008–2013(6) in 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju poročil Komisije z dne 4. septembra 2015 in 21. septembra 2018 o izvajanju direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu (COM(2015)0421, COM(2018)0651),

—  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. aprila 2018 o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe (COM(2018)0233),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. julija 2018 o podatkih držav članic o čezmejni zdravstveni oskrbi pacientov v letu 2016(8),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2011/890/EU z dne 22. decembra 2011 o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in delovanje mreže nacionalnih organov, pristojnih za e-zdravje(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za e-zdravje za obdobje 2012–2020, zlasti izrecne čezmejne razsežnosti (COM (2012)0736),

–  ob upoštevanju vmesne ocene akcijskega načrta za e-zdravje za obdobje 2012–2020, ki jo je opravila Komisija (COM(2017)0586),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2008 o redkih boleznih (COM(2008)0679) in priporočila Sveta z dne 8. junija 2009 o ukrepanju na področju redkih bolezni(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju z dne 5. septembra 2014 v zvezi z njenim sporočilom o redkih boleznih (COM(2014)0548),

–  ob upoštevanju priporočil evropskih referenčnih mrež za redke bolezni Odbora strokovnjakov EU za redke bolezni z dne 31. januarja 2013 in dodatka z dne 10. junija 2015,

–  ob upoštevanju referenčnega dokumenta Računskega sodišča o čezmejnem zdravstvenem varstvu v EU iz maja 2018(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2017 o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU (COM(2017)0534),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A8-0046/2019),

A.  ker so zdravstveni sistemi, ki so cenovno dostopni za vse, v EU poglavitni za zagotavljanje visoke ravni javnega zdravja, socialne zaščite, socialne kohezije in socialne pravičnosti, saj ohranjajo in zagotavljajo splošen dostop, in ker je kakovost življenja pacientov priznana kot pomemben del ocene stroškovne učinkovitosti zdravstvenih storitev;

B.  ker Direktiva 2011/24/EU (v nadaljnjem besedilu „direktiva“) v skladu s členom 168(7) PDEU spoštuje svobodo vseh državah članic, da sprejemajo ustrezne odločitve o zdravstvenem varstvu, in ne posega v temeljne etične odločitve njihovih pristojnih organov niti jih ne spodkopava; ker se storitve med državami članicami razlikujejo, prav tako pa se razlikuje način njihovega financiranja; ker direktiva evropskim državljanom poleg tistih, ki so na voljo v njihovi državi, zagotavlja druge možnosti zdravstvenega varstva;

C.  ker se zdravje lahko obravnava kot temeljna pravica v okviru člena 2 (pravica do življenja) in člena 35 (varovanje zdravja) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

D.  ker se zdravstveni sistemi v EU spopadajo z izzivi, ki nastajajo zaradi staranja prebivalstva, proračunskih omejitev, pogostejšega pojavljanja kroničnih in redkih bolezni, težav pri zagotavljanju osnovne zdravstvene oskrbe in visokih cen zdravil; ker so države članice odgovorne za oblikovanje, ohranjanje in čezmejno izmenjavo informacij o posodobljenem katalogu pomanjkanja zdravil, da zagotovijo razpoložljivost osnovnih zdravil;

E.  ker se zdravstveno varstvo, ki ga državljani potrebujejo, včasih najlažje zagotovi v drugi držav članici, in sicer zaradi bližine, enostavnega dostopa, specializirane oskrbe ali zato, ker v domači državi članici ni dovolj zmogljivosti, na primer, da primanjkuje osnovnih zdravil;

F.  ker rezultati poročila o izvajanju direktive kažejo, da je leta 2015 še niso v celoti ali ustrezno izvajale vse države članice;

G.  ker je zdravstveni sektor bistven del gospodarstva EU in znaša 10 % njenega BDP, ta številka pa bi zaradi družbeno-ekonomskih dejavnikov lahko do leta 2060 narasla do 12,6 %;

H.  ker mora v skladu s členom 20 direktive Komisija vsaka tri leta pripraviti poročilo o izvajanju direktive; ker bi morala Komisija redno ocenjevati pretok pacientov, upravne, socialne in finančne vidike mobilnosti pacientov in delovanje evropskih referenčnih mrež in nacionalnih kontaktnih točk ter o tem redno zagotavljati informacije;

I.  ker je poročilo Komisije z dne 21. septembra 2018 o izvajanju direktive pokazalo, da državljani še vedno težko izvejo, kako lahko uveljavljajo svoje pravice glede čezmejnega zdravstvenega varstva; ker sta potrebni dodatna jasnost in preglednost glede pogojev, v katerih delujejo ponudniki zdravstvenih storitev, da bi zagotovili varno mobilnost pacientov;

J.  ker Komisija v svojem sporočilu o e-zdravju z dne 25. aprila 2018 ugotavlja, da so v zdravstvenih sistemih in sistemih oskrbe potrebne reforme in inovativne rešitve, da bi ti sistemi lahko postali odpornejši, dostopnejši in učinkovitejši; ker je zato treba okrepiti rabo novih tehnologij in digitalnih orodij, da bi izboljšali kakovost in trajnost zdravstvenih storitev;

K.  ker je direktiva nedvoumna pravna podlaga za evropsko sodelovanje pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije, pri e-zdravju, redkih boleznih ter standardih varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev in proizvodov;

L.  ker imajo državljani EU pravico do dostopa do specializirane oskrbe v svoji državi članici; ker število pacientov, ki uveljavljajo svojo pravico do čezmejnega zdravstvenega varstva, kar direktiva omogoča, vključno s preventivnimi zdravniškimi testi in pregledi, sicer narašča, a zelo počasi;

M.  ker direktiva ne zajema programov cepljenja, čeprav gre za eno učinkovitejših politik EU, in ker je treba upoštevati težave, ki jih imajo ljudje v nekaterih državah članicah pri dostopu do cepiv;

N.  ker vse države članice niso mogle zagotoviti podatkov ali informacij o pacientih, ki potujejo v tujino, in ker zbiranje podatkov med državami članicami ni vedno primerljivo;

O.  ker je 83 % oseb, ki so sodelovale v nedavni anketi Komisije, podprlo razkritje zdravstvenih podatkov za namene izvajanja raziskav in izboljšanja zdravstvenih razmer pacientov(13); ker je treba pri prihodnjem povezovanju zdravstvenih sistemov z digitalnega vidika zagotoviti, da bodo zdravstveni sistemi končni skrbniki in upravljavci zadevnih informacij, da se zagotovi pravičnost, trajnost in varnost pacientov;

P.  ker je mobilnost pacientov v EU, ki obravnava ta direktiva, še vedno dokaj nizka in nima večjega proračunskega vpliva na vzdržnost nacionalnih zdravstvenih sistemov;

Q.  ker so za zagotavljanje dostopa do zdravstvenega varstva, ki ga ljudje potrebujejo, odgovorne države članice, ravno tako pa tudi za povračilo vseh ustreznih stroškov; ker so za določanje meril, kdaj smejo državljani uporabljati zdravstvene storitve v drugi državi članici, odgovorni zavodi držav članic za zdravstveno varstvo; ker so v številnih državah članicah ovire, s katerimi se srečujejo pacienti na področju zdravstva, še vedno velike; ker bi upravne obremenitve lahko povzročile zamude pri povračilu stroškov; ker ta težava le poglablja razdrobljenost dostopa do storitev in bi jo zato morali obravnavati s koordinacijo med državami članicami;

R.  ker evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ureja uredba o koordinaciji sistemov socialne varnosti, njeno izvajanje pa se med državami članicami močno razlikuje; ker sta enotno izvajanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in večja koordinacija med državami članicami bistvena za zmanjšanje obstoječih upravnih bremen ter za zagotavljanje hitrega povračila stroškov pacientom, brez diskriminacije in ob zagotavljanju prostega gibanja državljanom EU;

S.  ker se pacienti pri uporabi zdravniških receptov v različnih državah članicah še vedno srečujejo s praktičnimi in pravnimi težavami;

T.  ker je naloga nacionalnih kontaktnih točk, da pacientom zagotavljajo ustrezne informacije za informirano odločanje;

U.  ker nacionalne kontaktne točke javnosti še niso dovolj poznane, to pa vpliva na njihovo učinkovitost; ker sta učinkovitost in doseg teh točk odvisna od podpore, ki jo dobijo od EU in držav članic, od kanalov za komuniciranje, izmenjave dobre prakse in informacij, vključno s kontaktnimi podatki, ter smernic za napotitev pacientov;

V.  ker se nacionalne kontaktne točke močno razlikujejo glede delovanja, dostopnosti, prepoznavnosti in sredstev, in to tako v kakovosti kot tudi številčno;

W.  ker glede na raziskavo Eurobarometer iz maja 2015(14) pacienti niso dovolj dobro obveščeni o njihovih pravicah v zvezi s čezmejnim zdravstvenim varstvom, saj je manj kot 20 % državljanov dobro obveščenih;

X.  ker bo čezmejno zdravstveno varstvo učinkovito le, če bodo pacienti, negovalci, zdravstveni delavci in drugi deležniki dobro obveščeni in če bodo pravila, ki direktivo urejajo, zlahka razumljiva in splošno dostopna;

Y.  ker pacienti, negovalci in zdravstveni delavci še vedno naletijo na velike razkorake glede pravic pacientov na splošno, zlasti tistih, ki jih imajo na podlagi direktive;

Z.  ker se zdravstveni delavci zelo občutljivimi težavami pacientov, pri katerih je potrebna jasna in razumljiva komunikacija; ker bi jezikovne ovire lahko ovirale prenos informacij med zdravstvenimi delavci in njihovimi pacienti;

AA.  ker je v številnih državah članicah mogoče še dodatno izboljšati in poenostaviti postopkov za povračilo stroškov, predvsem kar zadeva recepte, zdravila sirote, magistralna zdravila ter terapije in postopki za nadaljnje zdravljenje;

AB.  ker šest držav članic in Norveška nimajo sistema za predhodne odobritve, tako da imajo pacienti popolnoma prosto izbiro in zaradi česar je manjše tudi upravno breme;

AC.  ker je ima več sosednjih držav članic in regij sklenjene dvostranske sporazume, ki bi bili lahko osnova za odlično prakso, s katero bi vseevropsko čezmejno zdravstveno varstvo razvijali naprej;

Izvajanje

1.  pozdravlja ukrepe Komisije, s katerimi želi oceniti, ali so države članice direktivo pravilno prenesle;

2.  ugotavlja koristi direktive pri pojasnjevanju pravil o čezmejnem zdravstvenem varstvu in pri zagotavljanju dostopa do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva v Uniji ter za doseganje mobilnosti pacientov v skladu s sodno prakso Sodišča; izraža razočaranje nad dejstvom, da veliko držav članic zahtev glede zagotavljanja pravic pacientov ne izvaja učinkovito; zato poziva države članice, naj zagotavljajo pravilno izvajanje te direktive, ki pomeni jamstvo visoke ravni varovanja javnega zdravja, kar prispeva k izboljšanju zdravja državljanov ob spoštovanju načela prostega gibanja oseb na notranjem trgu;

3.  poziva Komisijo, naj še naprej izvaja svoja triletna ocenjevalna poročila o delovanju direktive in jih posreduje Parlamentu in Svetu; poudarja pomen zbiranja informacij, za statistične namene, o pacientih, ki potujejo na zdravljenje v tujino, in analize razlogov, zaradi katerih pacienti izberejo drugo državo; poziva jo tudi, naj, če je izvedljivo, vsako leto objavi razčlenitve zagotovljenih storitev in skupnih zneskov, ki jih vsaka država članica povrne kot čezmejno zdravstveno oskrbo;

4.  poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju stroškovne učinkovitosti izvajanja direktive upošteva tudi pacientovo kakovost življenja in rezultate oskrbe pacientov;

5.  želi opomniti države članice, da morajo Komisiji nuditi pomoč in ji posredovati vse zahtevane informacije, da bo lahko izvedla oceno in pripravila omenjena poročila;

6.  poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za izvajanje, predvsem na področjih, kjer direktiva in uredba o koordinaciji sistemov socialne varnosti medsebojno delujeta, in naj v zvezi s tem zagotovi boljše usklajevanje med vsemi ustreznimi deležniki v okviru institucij;

7.  želi poudariti, da bi morale države članice direktivo pravilno prenesti in s tem pacientom zagotoviti kakovostno in dostopno čezmejno zdravstveno varstvo, ob polnem spoštovanju rokov za izvajanje, določenih v zakonodaji; priznava, da so možne nekatere izboljšave v zvezi z dostopom do predpisanih zdravil in neprekinjenostjo zdravljenja; poziva Komisijo, naj razišče možnost razširitve področja uporabe direktive na programe cepljenja;

8.  z zadovoljstvom ugotavlja pozitiven učinek pobud, kot je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki se izdaja brezplačno in vsem, ki so zavarovani ali vključeni v zakonsko določen sistem socialne varnosti, zagotavlja brezplačno ali cenejšo zdravstveno oskrbo v drugi državi članici; poudarja, kako pomembno je uspešno sodelovanje med institucijami, da se prepreči nepravilna uporaba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja;

9.  poudarja potrebo po zagotavljanju jasnosti in preglednosti v zvezi s pogoji, pod katerimi delujejo izvajalci zdravstvenih dejavnosti; poudarja, da morajo imeti ponudniki zdravstvenih storitev in zdravstveni delavci zavarovanje poklicne odgovornosti, kot določata ta direktiva in Direktiva 2005/36/EC, da bi izboljšali kakovost zdravstvenih storitev in povečali zaščito pacientov;

Financiranje

10.  poudarja, da je financiranje čezmejnega zdravstvenega varstva v pristojnosti držav članic, ki povrnejo stroške v skladu z ustreznimi predpisi; poleg tega poudarja, da Komisija z zdravstvenimi programi podpira sodelovanje iz poglavja IV direktive;

11.  V zvezi s tem ima velike pomisleke glede predlaganega zmanjšanja financiranja za program zdravja; ponovno poziva, naj se program zdravja v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 znova vzpostavi kot trden samostojen program z več finančnimi sredstvi za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja OZN na področju javnega zdravja, zdravstvenih sistemov in okolja ter za ambiciozno zdravstveno politiko, osredotočeno na čezmejne izzive, ki bo vključevala zlasti bistveno okrepljena skupna prizadevanja Unije v boju proti raku, pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in obvladovanju kroničnih in redkih bolezni, vključno z genetskimi in pandemičnimi boleznimi ter redkimi oblikami raka, pri preprečevanju protimikrobne odpornosti in lajšanju čezmejnega zdravstvenega varstva;

12.  poudarja pomen Evropskega socialnega sklada, evropskih strukturnih in naložbeni skladov za zdravje in Evropskega sklada za regionalni razvoj, vključno s programom Interreg, pri izboljševanju zdravstvenih storitev in zmanjševanju neenakosti v zdravstvu med regijami in družbenimi skupinami v državah članicah; poziva, da bi se v naslednjem večletnem finančnem okviru strukturni in kohezijski skladi uporabili tudi za izboljšanje in olajšanje čezmejnega zdravstvenega varstva;

Mobilnost pacientov

13.  ugotavlja, da so razlogi za nizko mobilnost pacientov štirje: i) nekatere države članice so dokaj pozno začele izvajati direktivo, ii) državljani izredno slabo poznajo svoje splošne pravice do povračila stroškov, iii)nekatere države članice so postavile določene ovire, ki omejujejo čezmejno zdravstveno varstvo, kot na primer upravna bremena, in iv) informacije o pacientih, ki na podlagi te direktive iščejo zdravstveno varstvo v drugi državi članici, so pomanjkljive ali nepopolne;

14.  ugotavlja, da so nekateri sistemi predhodne odobritve preveč obremenjujoči in/ali omejujoči glede števila zahtev, ki jih je mogoče obravnavati vsako leto; poziva Komisijo, naj nadaljuje strukturirane dialoge z državami članicami, da bi dobila več vpogleda v zahteve za predhodno odobritev, in v pogoje za to;

15.  poziva Komisijo, naj oblikuje smernice za države članice, da bodo ljudje lahko, če bo izdana predhodna odobritev, zdravljenje v tujini primerjali z zdravljenjem, ki je na voljo v njihovi državi članici, pri čemer naj bo stroškovna učinkovitost za paciente vodilno načelo;

16.  želi opomniti države članice, da bi morale biti vse omejitve uporabe direktive, kot so zahteve za predhodno odobritev ali omejitve za povračilo stroškov, potrebne in sorazmerne ter ne bi smele povzročati arbitrarne ali socialne diskriminacije, prav tako ne bi smele ustvarjati neupravičenih ovir prostemu gibanju pacientov in storitev ali ustvarjati prekomernega bremena za nacionalne sisteme javnega zdravstva; poziva države članice, naj upoštevajo težave pacientov z nizkimi dohodki, ki morajo vnaprej kriti stroške čezmejnega zdravljenja; ugotavlja, da so sistemi predhodne odobritve namenjeni temu, da lahko države članice načrtujejo in zaščitijo paciente pred zdravljenjem, ki bi vzbujalo resne in izrecne pomisleke glede kakovosti ali varnosti oskrbe;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zdravstvene zavarovalnice držav članic samovoljno diskriminirajo ali neupravičeno ovirajo prosto gibanje pacientov in storitev, kar ima negativne finančne posledice za paciente;

18.  poziva države članice, naj Komisijo obvestijo o vseh odločitvah za uvedbo omejitev glede povračila stroškov iz člena 7(9) direktive in navedejo tudi razloge za to;

19.  obžaluje, da nekatere države članice včasih povrnejo manj stroškov za čezmejno zdravstveno varstvo, ki ga zasebni ali nepogodbeni izvajalci zagotavljajo na svojem ozemlju, kot za čezmejno zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo javni ali pogodbeni izvajalci zdravstvenega varstva; meni, da je treba za zasebno zdravstveno varstvo zagotoviti povračilo stroškov na enaki ravni kot za javno zdravstveno varstvo, če je mogoče zagotoviti kakovost in varnost oskrbe;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo pri oceni, ponovni uskladitvi in poenostavitvi postopkov za povračilo stroškov pacientom, ki koristijo čezmejno oskrbo, med drugim tako, da pojasnijo povračilo stroškov za nadaljnjo oskrbo in postopke, ter naj vzpostavijo sprejemne točke „vse na enem mestu“ v ustreznih zdravstvenih zavarovalnicah;

21.  obžaluje dejstvo, da je pri uporabi direktive na področju telemedicine – zdravstvene storitve na daljavo – nekaj nejasnosti v zvezi s shemami za povračilo stroškov, saj nekatere države članice zagotavljajo posvetovanja s splošnim zdravnikom ali specialistom na daljavo ali povrnejo stroške zanje, medtem ko druge ne; poziva Komisijo, naj podpre uporabo pravil za povračilo stroškov v skladu s členoma 7(1) in 4(1), da bodo po potrebi veljala tudi za telemedicino; spodbuja države članice, naj uskladijo svoje pristope k povračilu stroškov za telemedicino;

Obmejne regije

22.  spodbuja države članice in obmejne regije k učinkoviti in finančno vzdržni poglobitvi čezmejnega sodelovanja na področju zdravstvenega varstva, tudi z zagotavljanjem dostopnih, zadostnih in razumljivih informacij, da bi pacientom zagotovili najboljšo možno oskrbo; poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja strukturno izmenjavo dobre prakse med obmejnimi regijami; spodbuja države članice, naj te dobre prakse uporabijo tudi za izboljšanje zdravstvenega varstva v drugih regijah;

23.  pozdravlja predlog Komisije, da bi kohezijo med obmejnimi regijami okrepili z odpravo nekaterih pravnih in upravnih ovir, s katerimi se soočajo, in sicer tako, da bi zasnovali čezmejni mehanizem EU;

Informacije za paciente

24.  opozarja na bistveno vlogo nacionalnih kontaktnih točk pri zagotavljanju informacij in pomoči pacientom, da lahko informirano odločajo o iskanju zdravstvenega varstva v drugi državi članici EU; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej vlagajo v razvoj in spodbujanje dostopnih in dobro prepoznavnih nacionalnih kontaktnih točk in platform e-zdravja za paciente, ki bi morale pacientom in zdravstvenim delavcem zagotavljati uporabniku prijazne, digitalno dostopne in neovirane informacije v več jezikih;

25.  priporoča, naj Komisija skupaj z organizacijami pacientov izdela smernice za delovanje nacionalnih kontaktnih točk, da bodo dodatno olajšani in znatno izboljšani načini sistematične izmenjave informacij in praks, s tem pa bodo zagotovljeni usklajeni, poenostavljeni in pacientom prijazni postopki, obrazci ali priročniki, vzpostavljena pa bo tudi povezava med nacionalnimi kontaktnimi točkami ter viri informacij in strokovnega znanja v državah članicah;

26.  poziva države članice, naj tem točkam zagotovijo dovolj finančnih sredstev, da bodo lahko ponujale izčrpne informacije, in poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med temi točkami po vsej Uniji;

27.  poudarja, da ima e-zdravje potencial za boljši dostop pacientov do informacij o možnostih čezmejnega zdravstvenega varstva in o pravicah, ki jim jih omogoča direktiva;

28.  poziva države članice, naj od izvajalcev zdravstvenih storitev in bolnišnic zahtevajo, da pacientom vnaprej zagotovijo točne in posodobljene ocene stroškov zdravljenja v tujini, vključno z zdravili, honorarji, nočitvami in dodatnimi pristojbinami;

29.  poziva Komisijo, naj v dobro nacionalnih strokovnjakov z informacijskimi kampanjami pojasni kompleksni pravni položaj, ki nastaja zaradi medsebojnega delovanja direktive in uredbe, ki urejata koordinacijo socialne varnosti;

30.  poziva Komisijo, naj skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, nacionalnimi kontaktnimi točkami, evropskimi referenčnimi mrežami, organizacijami pacientov in mrežami zdravstvenih delavcev pripravi celovite javne informacijske kampanje, tudi z izkoriščanjem novih digitalnih priložnosti, s katerimi bi strukturno ozaveščali o pravicah pacientov, ki jih zagotavlja direktiva;

31.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja, naj zagotovijo enostavno dostopne informacije o postopkih, s katerimi lahko pacienti vložijo pritožbe, če njihove pravice iz direktive niso bile spoštovane ali so bile celo kršene;

32.  priporoča, naj Komisija zasnuje smernice za vrsto informacij, ki bi jih nacionalne kontaktne točke morale dajati, zlasti glede seznama zdravljenj, za katera je ali ni potrebna predhodna odobritev, glede uporabljenih meril in veljavnih postopkov;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo potrebo po opredelitvi razlogov za odobritev dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva, da se zagotovi prost pretok, pri čemer zdravstveno varstvo ne sme biti samo po sebi cilj, dokler je organizacija zdravstvenih sistemov v nacionalni pristojnosti;

34.  spodbuja Komisijo, naj se zavzema za okrepljeno sodelovanje med organi držav članic na splošno, ne le prek nacionalnih kontaktnih točk, ter naj zlasti v čezmejnih regijah podrobneje oceni prednosti obstoječih pobud za sodelovanje, ki zagotavljajo dostop do varnega visokokakovostnega in učinkovitega zdravstvenega varstva za državljane;

Redke bolezni, redke oblike raka in evropske referenčne mreže

35.  poudarja, da je pri zagotavljanju učinkovitega združevanja znanja, informacij in virov pomembno vseevropsko sodelovanje, če se želimo po vsej EU spoprijeti s problemom redkih in kroničnih bolezni, vključno z redkimi oblikami raka; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre ustanovitev specializiranih centrov za redke bolezni v EU, ki naj bodo popolnoma vključeni v evropske referenčne mreže;

36.  priporoča nadgradnjo že opravljenega dela za ozaveščanje javnosti o redkih boleznih in redkih oblikah raka ter poziva, naj se povečajo finančna sredstva za raziskave in razvoj na tem področju; poziva Komisijo, naj bolnikom z redkimi boleznimi v vsej EU zagotovi dostop do informacij, zdravil in zdravljenja ter naj si prizadeva za boljši dostop do zgodnje in natančne diagnoze; poziva Komisijo, naj obravnava problematiko nizke stopnje registracije redkih bolezni ter naj dodatno razvije in spodbuja skupne standarde za širjenje in izmenjavo podatkov v registrih redkih bolezni;

37.  poudarja, da je nujno treba izboljšati modele za upoštevanje navodil zdravljenja, ki bi morali temeljiti na najbolj zanesljivih ugotovitvah iz metaanaliz in obsežnih empiričnih študij ter odražati realnost medicinske prakse in zagotavljati priporočila za večjo zavzetost bolnikov pri zdravljenju, zlasti pri obvladovanju kroničnih bolezni, kar je ključni barometer pri merjenju učinkovitosti in uspešnosti sistemov zdravstvenega varstva;

38.  poudarja, da je mobilnost zdravstvenih delavcev v vsej EU pomembna in ima dodano vrednost za njihovo izobraževalno in poklicno pot, zlasti za izboljšanje znanja in strokovnega védenja o redkih boleznih;

39.  predlaga, naj Komisija objavi nov razpis za razvoj novih evropskih referenčnih mrež in še naprej podpira razvoj in krepitev tega modela, da se izbrišejo geografske neenakosti in zapolnijo vrzeli v strokovnem znanju; vendar poudarja, da širitev evropskih referenčnih mrež v začetni fazi ne sme ogrožati delovanja obstoječih evropskih referenčnih mrež;

40.  obžaluje, da vlada nejasnost glede operativnih načel evropskih referenčnih mrež in glede njihove interakcije z nacionalnimi zdravstvenimi sistemi in drugimi programi EU; zato poziva Komisijo, naj države članice in evropske referenčne mreže podpira pri oblikovanju jasnih in preglednih pravil o napotitvi pacientov in naj se dogovori, kako naj države članice podpirajo evropske referenčne mreže;

41.  poziva Komisijo, naj prek skupnega evropskega programa za redke bolezni izvaja akcijski načrt za nadaljnji trajnosti razvoj in financiranje evropskih referenčnih mrež in mrež pacientov, ki jih podpirajo; spodbuja države članice, naj podprejo ponudnike zdravstvenih storitev v evropskih referenčnih mrežah in naj te mreže vključijo v svoje sisteme zdravstvenega varstva, naj prilagodijo svoje pravne in regulativne okvire ter naj evropske referenčne mreže omenijo v svojih nacionalnih načrtih za redke bolezni in raka;

Vzajemno priznavanje (e-)receptov

42.  obžaluje, da imajo pacienti, predvsem tisti v obmejnih regijah, zaradi neenake razpoložljivosti in različnih upravnih pravil v EU težave pri dostopanju do zdravil v drugih državah članicah in pri povračilu stroškov za ta zdravila; poziva države članice in njihove zdravstvene organe, naj obravnavajo pravna in praktična vprašanja, ki ovirajo vzajemno priznavanje zdravniških receptov v EU, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem sprejme podporne ukrepe;

43.  obžaluje, da imajo pacienti zaradi neenake razpoložljivosti in različnih pravil v EU težave pri dostopanju do zdravil v drugih državah članicah in pri povračilu stroškov za ta zdravila;

44.  poziva Komisijo, naj zasnuje akcijski načrt, s katerim se bo sistematično lotila previsokih cen zdravil in velikih razhajanj med njimi v različnih državah članicah;

45.  poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa, da bi recepte, ki jih izdajo strokovni centri, povezani z evropskimi referenčnimi mrežami, sprejeli za povračilo v vseh državah članicah;

46.  pozdravlja podporo instrumenta za povezovanje Evrope v okviru prizadevanj, da bi uspešno razvili sedanje pilotne projekte o izmenjavi e-receptov in povzetkov o pacientih ter do leta 2020 utrli pot k temu še drugim državam članicam; vztraja, da bi morala biti ta podpora na voljo tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru;

E-zdravje

47.  priznava, da bi lahko z e-zdravjem zagotovili vzdržnost zdravstvenih sistemov z zmanjšanjem nekaterih stroškov in da bi e-zdravje lahko postalo pomembno pri odzivanju EU na sedanje izzive zdravstvenega varstva; poudarja, da bi morala biti interoperabilnost e-zdravja prednostna naloga, zato da se izboljšajo globalne kartoteke pacientov in kontinuiteta oskrbe, obenem pa se zagotovi zasebnost pacientov; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju enostavnega dostopa do oskrbe za vse paciente, predvsem pa starejše in invalide; v zvezi s tem predlaga, naj države članice sprejmejo ukrepe za vlaganje v digitalno pismenost državljanov in za več novih rešitev za starajoče se prebivalstvo, pri čemer naj uporabijo vsa sredstva, ki so jim na voljo, da bi preprečili izključenost zaradi digitalizacije;

48.  pozdravlja oblikovanje vseevropske infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja (eHDSI), ki bodo pomagale pri čezmejni izmenjavi zdravstvenih podatkov, zlasti e-receptov in povzetkov o pacientih;

49.  poziva države članice, naj po tem, ko izvedejo oceno tveganja, svoj zdravstveni sistem nemudoma povežejo v to infrastrukturo prek namenske nacionalne kontaktne točke za e-zdravje, in poziva Komisijo, naj pri tem pomaga;

50.  poziva Komisijo, naj prednostno obravnava potrebe digitalnega zdravstva v državah članicah; pozdravlja, da Komisija podpira vzdržne finančne vire, da bi zagotovili trdne nacionalne strategije za digitalno zdravje in oblikovali primeren okvir za skupne ukrepe na ravni EU ter s tem preprečili podvajanje prizadevanj in zagotovili izmenjavo dobre prakse za širšo uporabo digitalne tehnologije v državah članicah;

51.  poziva države članice, naj dodatno okrepijo sodelovanje med zdravstvenimi po vsej Evropi, da bi podatke e-zdravja in osebne kartoteke povezali z orodji za izdajanje elektronskih receptov, kar bi zdravstvenim delavcem omogočilo, da bi svojim pacientom zagotavljali posamezniku prilagojeno in dobro obveščeno zdravljenje, pri tem pa spoštovali zakonodajo EU o varstvu podatkov; poziva Komisijo, naj ukrepa v podporo takšnim prizadevanjem;

52.  poziva države članice, naj hitro začnejo izvajati splošno uredbo o varstvu podatkov, da bi varovale podatke pacientov, uporabljene v aplikacijah e-zdravja, in poudarja, da je treba, še posebej v zvezi z zdravjem, spremljati izvajanje Uredbe (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu(15); poudarja, da je treba državljanom omogočiti dostop do lastnih zdravstvenih podatkov in njihovo uporabo v skladu z načeli iz splošne uredbe o varstvu podatkov;

Izstop Združenega kraljestva

53.  poziva Komisijo, naj s pogajanji z Združenim kraljestvom doseže trden sporazum o zdravju za obdobje po izstopu, pri čemer naj bo posebna pozornost namenjena čezmejnim pravicam pacientom in delovanju evropskih referenčnih mrež;

54.  pozdravlja namero Evropskega računskega sodišča, da izvede revizijo o učinkovitosti in izvajanju direktive ter zlasti da preuči, kako Komisija spremlja in nadzira njeno izvajanje, kakšni so doseženi rezultati pri zagotavljanju dostopa do čezmejnega zdravstvenega varstva ter ali je okvir financiranja EU v zvezi s financiranim ukrepom učinkovit;

55.  poziva države članice, naj ustrezno in v popolnem sodelovanju s Komisijo izvajajo vse določbe direktive;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 88, 28.2.2011, str. 45.
(2) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(4) UL C 202, 8.7.2011, str. 10.
(5) Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (UL L 271, 9.10.2002, str. 1).
(6) Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013) (UL L 301, 20.11.2007, str. 3).
(7) Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1).
(8) https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/cross_border_care/docs/2016_msdata_en.pdf
(9) UL L 344, 28.12.2011, str. 48.
(10) UL C 151, 3.7.2009, str. 7.
(11) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/BP_CBH/BP_Cross-border_healthcare_EN.pdf
(12) UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
(13) Zbirno poročilo Komisije z naslovom Preobrazba zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu, 2018 https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/2018_consultation_dsm_en.pdf
(14) Posebna raziskava Eurobarometer št. 425: Pravice pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu v Evropski uniji.
(15) UL L 257, 28.8.2014, str. 73.

Pravno obvestilo