Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 13. februar 2019 - Strasbourg 
Evropska agencija za nadzor ribištva ***I
 Informatizacija gibanja in nadzora trošarinskega blaga ***I
 Pravo, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe ***I
 Program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program Pericles IV) ***I
 Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem ***
 Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem (resolucija)
 Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem ***
 Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem (resolucija)
 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem ***
 Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem (resolucija)
 Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti ***
 Poročilo Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2018
 Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
 Program za pravosodje ***I
 Stanje razprav o prihodnosti Evrope
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: geografske razčlenitve
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi za obveznost kliringa, da se preložijo datumi odložene uporabe obveznosti kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datumi, na katere za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
 Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ***I
 Vročanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ***I
 Skupna pravila za zagotavljanje osnovne povezljivosti cestnega prevoza blaga v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
 Skupna pravila za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
 Varnost v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
 GATS: potrebne kompenzacijske prilagoditve zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske k EU ***
 Racionalizacija ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja ***I
 Zavarovanje motornih vozil ***I
 Nazadovanje na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU
 Politični izzivi in strategije proti raku in spremljajočim boleznim pri ženskah
 Uporaba konoplje v zdravstvene namene
 Razprave v Odboru za peticije v letu 2018

Evropska agencija za nadzor ribištva ***I
PDF 220kWORD 75k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za nadzor ribištva (kodificirano besedilo) (COM(2018)0499 – C8-0313/2018 – 2018/0263(COD))
P8_TA-PROV(2019)0084A8-0037/2019

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0499),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0313/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0037/2019),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  kot svoje stališče v prvi obravnavi sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. februarja 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o Evropski agenciji za nadzor ribištva

P8_TC1-COD(2018)0263


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 768/2005(5) je bila večkrat bistveno spremenjena(6). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7) zahteva, da države članice zagotavljajo učinkovit nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje pravil skupne ribiške politike ter v ta namen sodelujejo med seboj in s tretjimi državami.

(3)  Za izpolnitev teh obveznosti je nujno, da države članice usklajujejo svoje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov na svojem kopenskem ozemlju, v vodah Unije in v mednarodnih vodah v skladu z mednarodnim pravom in zlasti z obveznostmi Unije v okviru regionalnih ribiških organizacij in sporazumov s tretjimi državami.

(4)  Noben sistem inšpekcijskih pregledov ne more biti stroškovno učinkovit brez zagotovitve inšpekcijskih pregledov na kopnem. Zato je treba tudi kopensko ozemlje zajeti v načrtih skupne uporabe.

(5)  Takšno sodelovanje z operativnim usklajevanjem dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov bi moralo prispevati k trajnostnem izkoriščanju živih vodnih virov ter zagotavljanju enakih pogojev za ribiško industrijo, ki sodeluje pri tem izkoriščanju, in na ta način k zmanjšanju izkrivljanja konkurence.

(6)  Učinkovit nadzor in inšpekcijski pregledi ribištva štejejo za bistvene v boju proti nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(7)  Brez poseganja v odgovornosti držav članic iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, obstaja potreba po tehničnem in upravnem organu Unije za organizacijo sodelovanja in usklajevanja med državami članicami glede nadzora ter inšpekcijskih pregledov ribištva.

(8)  Evropska agencija za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: Agencija) bi morala biti zmožna podpirati enotno izvajanje sistema nadzora skupne ribiške politike, zagotoviti vzpostavitev operativnega sodelovanja, nuditi pomoč državam članicam in ustanoviti enoto za izjemne razmere, kadar se ugotovi resno tveganje za skupno ribiško politiko. Prav tako bi bilo Agenciji treba omogočiti, da pridobi potrebno opremo za izvajanje načrtov skupne uporabe in sodeluje pri izvajanju integrirane pomorske politike EU.

(9)  Zlasti je pomembno, da je na zahtevo Komisije Agencija sposobna pomagati Uniji in državam članicam v odnosih s tretjimi državami ali regionalnimi ribiškimi organizacijami ali obojimi ter sodelovati z njihovimi pristojnimi organi v okviru mednarodnih obveznosti Unije.

(10)  Poleg tega je treba delovati v smeri učinkovite uporabe postopkov inšpekcijskih pregledov Unije. Agencija bi lahko sčasoma postala referenčni vir znanstvene in tehnične pomoči za nadzor in inšpekcijske preglede ribištva.

(11)  Za izpolnitev ciljev skupne ribiške politike, in sicer da se zagotovi trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov v okviru trajnostnega razvoja, Unija sprejme ukrepe za ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov.

(12)  Za zagotovitev pravilnega izvrševanja takih ukrepov morajo države članice uporabiti zadostna sredstva za nadzor in izvrševanje. Da bi bila ta nadzor in izvrševanje bolj učinkovita in smotrna, je primerno, da Komisija v skladu s postopkom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in sporazumno z zadevnimi državami članicami sprejme posebne programe nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(13)  Agencija bi morala operativno sodelovanje med državami članicami usklajevati na podlagi načrtov skupne uporabe, ki organizirajo uporabo razpoložljivih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov zadevnih držav članic, tako da se programi nadzora in inšpekcijskih pregledov lahko uveljavljajo. Dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov ribištva, ki jih opravljajo države članice, bi se morali izvajati v skladu s skupnimi merili, prednostnimi nalogami, merili uspešnosti in postopki glede nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti na podlagi teh programov.

(14)  Sprejetje programa nadzora in inšpekcijskih pregledov od držav članic zahteva učinkovito zagotavljanje virov, ki so potrebni za izvajanje programa. Države članice morajo takoj uradno obvestiti Agencijo o sredstvih nadzora in inšpekcijskih pregledov, s katerimi nameravajo izvesti vsak tak program. Načrti skupne uporabe ne bi smeli nalagati nobene dodatne obveznosti v smislu nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ali v zvezi z zagotavljanjem sredstev, ki so v tem okviru potrebna.

(15)  Agencija bi morala načrt skupne uporabe pripraviti le, če je določen v delovnem programu.

(16)  Delovni program bi moral sprejeti upravni odbor, ki zagotovi, da se doseže zadostna stopnja soglasja, vključno glede usklajevanja nalog, ki jih delovni program predvideva za Agencijo, in virov, ki so Agenciji na voljo na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice.

(17)  Ključna naloga izvršnega direktorja bi morala biti, da v njegovih posvetovanjih s člani odbora in državami članicami zagotavlja, da se ambicije iz delovnega programa za vsako leto uskladijo z zadostnimi sredstvi, ki jih države članice dajo na razpolago Agenciji za izpolnitev delovnega programa.

(18)  Izvršni direktor bi moral zlasti oblikovati natančne načrte uporabe, pri tem pa uporabiti vire, ki so jih države članice priglasile za izpolnitev vsakega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, in upoštevati pravila in cilje, določene v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, na katerem temelji načrt skupne uporabe, kot tudi druga ustrezna pravila, kot so pravila, ki se nanašajo na inšpektorje Unije.

(19)  V tej zvezi mora izvršni direktor zagotoviti tako časovno razporeditev, ki daje državam članicam dovolj časa za predložitev pripomb na podlagi njihovih operativnih izkušenj, ne da bi pri tem presegle obseg delovnega načrta Agencije in časovne omejitve, določene v tej uredbi. Izvršni inšpektor mora upoštevati interes zadevnih držav članic za ribolov, ki ga zajema posamezen načrt. Da se zagotovi učinkovito in pravočasno usklajevanje skupnih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, je treba zagotoviti postopek, ki omogoča odločitve glede sprejetja načrtov, kadar zadevne države članice ne morejo doseči sporazuma.

(20)  Postopek oblikovanja in sprejetja načrtov skupne uporabe izven voda Unije bi moral biti podoben tistemu, ki velja za vode Unije. Ti načrti skupne uporabe bi morali temeljiti na mednarodnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki uveljavlja mednarodne obveznosti v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi, zavezujoče za Unijo.

(21)  Za izvajanje načrtov skupne uporabe bi morale zadevne države članice združiti in uporabiti sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so jih dodelile tem načrtom. Agencija bi morala oceniti, ali so razpoložljiva sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov zadostna, in po potrebi obvesti zadevne države članice in Komisijo, da sredstva niso zadostna za izvedbo nalog, zahtevanih na podlagi programa nadzora in inšpekcijskih pregledov.

(22)  Države članice bi morale spoštovati svoje obveznosti glede inšpekcijskih pregledov in nadzora, zlasti na podlagi posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, sprejetega po Uredbi (EU) št. 1380/2013, Agencija pa ne bi smela imeti pristojnosti državam članicam nalagati dodatnih obveznosti prek načrtov skupne uporabe ali jih kaznovati.

(23)  Agencija bi morala redno preverjati učinkovitost načrtov skupne uporabe.

(24)  Primerno je določiti možnost sprejetja posebnih pravil za izvajanje, s katerimi se sprejmejo in potrdijo načrti skupne uporabe. To možnost bi lahko bilo koristno uporabiti, ko je Agencija že začela delovati in če izvršni direktor meni, da bi morala taka pravila biti vključena v pravo Unije.

(25)  Na zahtevo bi morala Agencija imeti pravico zagotoviti pogodbene storitve v zvezi s sredstvi nadzora in inšpekcijskih pregledov za skupno uporabo s strani zadevnih držav članic.

(26)  Za namene izpolnjevanja nalog Agencije bi morale Komisija, države članice in Agencija prek informacijske mreže izmenjevati relevantne informacije o nadzoru in inšpekcijskih pregledih.

(27)  Status in struktura Agencije bi morala ustrezati nepristranskemu značaju rezultatov, ki naj bi jih Agencija dosegala, in ji omogočati izvajanje nalog v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo. Posledično bi morala biti Agenciji podeljena pravna, finančna in upravna samostojnost ob ohranjanju tesnih vezi z institucijami Unije in državami članicami. Zato je nujno in primerno, da bi bila Agencija organ Unije, ki je pravna oseba in izvaja pooblastila, ki so bila nanjo prenesena s to uredbo.

(28)  Za pogodbeno odgovornost Agencije, ki jo ureja pravo, ki se uporablja za pogodbe, ki jih je sklenila Agencija, bi moralo biti pristojno Sodišče Evropske unije v skladu z arbitražnimi klavzulami v pogodbi. Sodišče bi moralo biti pristojno tudi v sporih glede odškodnin za morebitno škodo, ki izhaja iz nepogodbene odgovornosti Agencije v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

(29)  Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru, ki bi bil zadolžen za pravilno in učinkovito delovanje Agencije.

(30)  Glede na to, da mora Agencija izpolnjevati obveznosti Unije in na zahtevo Komisije sodelovati s tretjimi državami in regionalnimi ribiškimi organizacijami v okviru mednarodnih obveznosti Unije, je primerno, da bi bil predsedujoči upravnemu odboru izvoljen izmed predstavnikov Komisije.

(31)  Pri načinu glasovanja v upravnem odboru bi bilo treba upoštevati interese držav članic in Komisije za učinkovito delovanje Agencije.

(32)  Treba bi bilo ustanoviti svetovalni odbor za svetovanje izvršnemu direktorju in zagotavljanje tesnega sodelovanja z deležniki.

(33)  Primerno je zagotoviti, da predstavnik svetovalnega odbora brez pravice glasovanja sodeluje v razpravah svetovalnega odbora

(34)  Potrebne so določbe o imenovanju in razrešitvi izvršnega direktorja Agencije, kot tudi pravila o izvajanju njegovih nalog.

(35)  Za spodbujanje preglednega delovanja Agencije zanjo brez omejitev velja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(8).

(36)  Zaradi varovanja zasebnosti posameznikov bi morala za to uredbo veljati Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(37)  Za zagotovitev neodvisnosti Agencije in njenih funkcij bi moral Agenciji biti dodeljen samostojni proračun, v katerem se zbirajo prispevki Unije, kot tudi plačila za pogodbene storitve, ki jih opravi Agencija. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi se moral uporabljati proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče.

(38)  Za boj proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem bi se morale za Agencijo brez omejitev uporabljati določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10), Agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(11).

(39)  Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

CILJ IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Cilj

Ta uredba vsebuje določbe o Evropski agenciji za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu: Agencija), katere cilj je organizacija operativnega usklajevanja dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov ribištva s strani držav članic ter pomoč le-tem pri sodelovanju zaradi spoštovanja pravil skupne ribiške politike, da se zagotovi njeno učinkovito in enotno izvajanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „nadzor in inšpekcijski pregled“ pomeni vsak ukrep držav članic, zlasti v skladu s členi 5, 11, 71, 91 in 117 in naslovom VII Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009(13) za nadzor in inšpekcijske preglede ribiških dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, vključno z dejavnostmi opazovanja in spremljanja, kot so satelitski sistemi za spremljanje plovil in programi opazovanja;

(b)  „sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni opazovalna plovila, letala, vozila in druge materialne vire, pa tudi inšpektorje, opazovalce in druge človeške vire, ki jih za nadzor in inšpekcijske preglede uporabljajo države članice;

(c)  „načrt skupne uporabe“ pomeni načrt, ki določa operativne dogovore za uporabo razpoložljivih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(d)  „mednarodni program nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni program, ki določa cilje, skupne prednostne naloge ter postopke nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Unije v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi;

(e)  „poseben program nadzora in inšpekcijskih pregledov“ pomeni program, ki določa cilje, skupne prednostne naloge ter postopke za nadzorne in inšpekcijske dejavnosti, vzpostavljen v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(f)  „ribolov“ pomeni ribiške dejavnosti, kot so opredeljene v točki 28 člena 4(1)Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(g)  „inšpektorji Unije“ pomeni inšpektorje, ki so na seznamu iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

POGLAVJE II

NAMEN IN NALOGE AGENCIJE

Člen 3

Namen

Namen agencije je:

(a)  usklajevanje nadzora in inšpekcijskih pregledov s strani držav članic glede obveznosti nadzora in inšpekcijskih pregledov Unije;

(b)  usklajevanje uporabe nacionalnih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih združijo zadevne države članice v skladu s to uredbo;

(c)  pomoč državam članicam pri posredovanju informacij o ribiških dejavnostih in nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih Komisiji in tretjim stranem;

(d)  v okviru svojih pristojnosti pomagati državam članicam pri izpolnjevanju nalog in obveznosti v skladu s pravili skupne ribiške politike;

(e)  pomagati državam članicam in Komisiji pri usklajevanju izvajanja skupne ribiške politike po vsej Uniji;

(f)  prispevati k dejavnostim držav članic in Komisiji na področju raziskav ter razvoja nadzornih in inšpekcijskih metod;

(g)  prispevati k usklajevanju usposabljanja inšpektorjev in izmenjavi izkušenj med državami članicami;

(h)  usklajevati dejavnosti za boj proti nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem (NNN) ribolovu v skladu s pravili Unije;

(i)  olajšati enotno izvajanje sistema nadzora skupne ribiške politike, ki vključuje zlasti:

–  organizacijo operativnega usklajevanja nadzornih dejavnosti držav članic za izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, programov nadzora v zvezi z NNN ribolovom ter mednarodnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov,

–  inšpekcijske preglede, potrebne za izpolnjevanje nalog Agencije v skladu s členom 19;

(j)  sodelovati z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta(14), in Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(15), z vsako v okviru njenega mandata, da se v skladu s členom 8 te uredbe zagotovi podpora nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, z zagotavljanjem storitev, informacij, opreme in usposabljanja ter z usklajevanjem večnamenskih operacij.

Člen 4

Naloge, povezane z mednarodnimi obveznostmi Unije v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi

1.  Agencija na zahtevo Komisije:

(a)  pomaga Uniji in državam članicam v njihovih odnosih s tretjimi državami in regionalnimi mednarodnimi ribiškimi organizacijami, katerih članica je Unija;

(b)  sodeluje s pristojnimi organi regionalnih mednarodnih ribiških organizacij glede obveznosti nadzora in inšpekcijskih pregledov Unije v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi.

2.  Agencija lahko na zahtevo Komisije sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav v zadevah v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi v okviru sporazumov, sklenjenih med Unijo o in temi tretjimi državami.

3.  Agencija lahko v okviru svoje pristojnosti v imenu držav članic izvaja naloge, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o ribolovu, katerih pogodbenica je Unija.

Člen 5

Naloge, povezane z operativnim usklajevanjem

1.  Operativno usklajevanje Agencije zajema nadzor vseh dejavnosti, zajetih v skupni ribiški politiki.

2.  Za namene operativnega usklajevanja Agencija izdela načrte skupne uporabe in organizira operativno usklajevanje nadzora in inšpekcijskih pregledov s strani držav članic v skladu s poglavjem III.

3.  Za okrepljeno operativno usklajevanje med državami članicami lahko Agencija izdela operativne načrte z zadevnimi državami članicami in usklajuje njihovo izvajanje.

Člen 6

Opravljanje pogodbenih storitev državam članicam

Agencija lahko državam članicam na njihovo zaprosilo nudi pogodbene storitve v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi v povezavi z njihovimi obveznostmi glede ribištva v vodah Unije in/ali mednarodnih vodah, vključno z zakupom, upravljanjem in zaposlovanjem osebja na nadzornih in inšpekcijskih ploščadih ter zagotavljanje opazovalcev za skupne operacije zadevnih držav članic.

Člen 7

Pomoč Komisiji in državam članicam

Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri zagotavljanju visoke ravni enotnega in učinkovitega izpolnjevanja njihovih obveznosti v skladu s pravili skupne ribiške politike, vključno v zvezi z bojem proti NNN ribolovu, ter jim pomaga v njihovih odnosih s tretjimi državami. Agencija zlasti:

(a)  izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev ribiških inšpektoratov držav članic ter zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje za te uradnike in drugo osebje, ki je vključeno v dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(b)  izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inšpektorjev Unije pred njihovo prvo razporeditvijo ter tem uradnikom redno zagotavlja dodatne izpopolnjevalne tečaje in seminarje;

(c)  na zahtevo držav članic opravi skupno nabavo blaga in storitev v zvezi z dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic, ter priprave za izvajanje skupnih pilotnih projektov držav članic in njihovo usklajevanje;

(d)  pripravi skupne operativne postopke v zvezi s skupnimi dejavnostmi nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih izvajata dve ali več držav članic;

(e)  izdela merila za izmenjavo sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami ter za zagotavljanje teh sredstev s strani držav članic;

(f)  izvede analizo tveganja na podlagi podatkov o ulovu, iztovarjanju in ribolovnem naporu ter analizo tveganja v zvezi z neprijavljenim iztovarjanjem, ki med drugim vključuje primerjavo podatkov o ulovu in uvozu s podatki o izvozu in nacionalni porabi;

(g)  na zahtevo Komisije ali držav članic razvije skupne metodologije in postopke inšpekcijskih pregledov;

(h)  državam članicam na njihovo zahtevo pomaga izpolnjevati njihove obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Uniji, in mednarodne obveznosti, vključno z bojem proti NNN ribolovu, ter obveznosti v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

(i)  spodbuja in usklajuje pripravo enotnih metodologij obvladovanja tveganja na področju svoje pristojnosti;

(j)  usklajuje in spodbuja sodelovanje med državami članicami in skupne standarde za pripravo načrtov vzorčenja, določenih v Uredbi (ES) št. 1224/2009.

Člen 8

Evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže

1.  Agencija v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in Evropsko agencijo za pomorsko varnost podpira nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže, na nacionalni ravni in na ravni Unije ter po potrebi na mednarodni ravni, in sicer:

(a)  z izmenjavo, združevanjem in analizo informacij, ki so na voljo v sistemih poročanja z ladij in drugih informacijskih sistemih, ki jih upravljajo te agencije ali do katerih imajo slednje dostop, v skladu z njihovo pravno podlago in brez poseganja v lastništvo podatkov držav članic;

(b)  z zagotavljanjem nadzornih in komunikacijskih storitev, ki temeljijo na najsodobnejši tehnologiji, vključno z vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ter senzorji, nameščenimi na katero koli vrsto platforme;

(c)  s krepitvijo zmogljivosti z oblikovanjem smernic in priporočil ter z vzpostavitvijo najboljših praks in tudi z zagotavljanjem usposabljanja in izmenjave osebja;

(d)  s povečanjem izmenjave informacij in sodelovanja na področju funkcij obalne straže, tudi z analizami operativnih izzivov in nastajajočih tveganj na področju pomorstva;

(e)  s souporabo zmogljivosti prek načrtovanja in izvajanja večnamenskih operacij ter souporabo sredstev in drugih zmogljivosti v obsegu, v katerem te dejavnosti usklajujejo te agencije in se z njimi strinjajo pristojni organi zadevnih držav članic.

2.  Podrobne oblike sodelovanja na področju funkcij obalne straže med Agencijo, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter Evropsko agencijo za pomorsko varnost, se določijo v delovnem dogovoru v skladu z njihovimi pooblastili in s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za te agencije. Tak dogovor odobrijo upravni odbor Agencije, upravni odbor Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter upravni odbor Evropske agencije za pomorsko varnost.

3.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, Agencijo, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in Evropsko agencijo za pomorsko varnost pripravi praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže. Ta priročnik vsebuje smernice, priporočila in najboljše prakse za izmenjavo informacij. Komisija ta priročnik sprejme v obliki priporočila.

POGLAVJE III

OPERATIVNO USKLAJEVANJE

Člen 9

Izpolnjevanje obveznosti Unije v zvezi z nadzorom in inšpekcijskimi pregledi

1.  Agencija na zahtevo Komisije usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov držav članic na podlagi mednarodnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov z izdelavo načrtov skupne uporabe.

2.  Agencija lahko nabavi, najame ali zakupi opremo, ki je potrebna za izvajanje načrtov skupne uporabe iz odstavka 1.

Člen 10

Izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov

1.  Agencija na podlagi načrtov skupne uporabe usklajuje izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov, vzpostavljenih v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Agencija lahko nabavi, najame ali zakupi opremo, ki je potrebna za izvajanje načrtov skupne uporabe iz odstavka 1.

Člen 11

Vsebina načrtov skupne uporabe

Vsak načrt skupne uporabe:

(a)  izpolnjuje pogoje ustreznih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(b)  uporablja pogoje, merila uspešnosti, prednostne naloge in skupne inšpekcijske postopke, ki jih določi Komisija v programih nadzora in inšpekcijskih pregledov;

(c)  se zavzema za uskladitev obstoječih nacionalnih sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov, sporočenih v skladu s členom 12(2), s potrebami in za organizacijo uporabe teh sredstev;

(d)  organizira uporabo človeških in materialnih virov ob upoštevanju obdobij in območij, v katerih je predvidena uporaba teh virov, vključno z delovanjem skupin inšpektorjev Unije iz več držav članic;

(e)  upošteva obstoječe obveznosti zadevnih držav članic glede drugih načrtov skupne uporabe, kot tudi morebitne posebne regionalne ali lokalne omejitve;

(f)  določa pogoje, po katerih lahko sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov države članice vstopijo v vode pod suverenostjo in v pristojnosti druge države članice.

Člen 12

Uradno obveščanje o sredstvih nadzora in inšpekcijskih pregledov

1.  Države članice vsako leto pred 15. oktobrom uradno obvestijo Agencijo o sredstvih nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jih nameravajo v naslednjem letu nameniti za nadzor in inšpekcijske preglede.

2.  Vsaka država članica najpozneje v enem mesecu po uradnem obvestilu državam članicam o sklepu o vzpostavitvi mednarodnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov ali posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki jo zadeva, uradno obvesti Agencijo o sredstvih, s katerimi namerava tak program izvesti.

Člen 13

Postopek za sprejetje načrtov skupne uporabe

1.  Na podlagi uradnega obvestila iz člena 12(2) in najpozneje v treh mesecih po prejemu tega uradnega obvestila, izvršni direktor Agencije po posvetovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje osnutek načrta skupne uporabe.

2.  Na podlagi interesa zadevnih držav članic glede zadevnega ribolova se v osnutku načrta skupne uporabe opredelijo sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki bi se lahko združila za izvajanje programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, na katere se načrt nanaša.

Interes države članice za ribolov se oceni ob upoštevanju naslednjih meril, katerih sorazmerno vrednotenje je odvisno od posameznih lastnosti vsakega načrta posebej:

(a)  sorazmerni obseg morebitnih voda pod njeno suverenostjo ali pristojnostjo, ki jih zajema načrt skupne uporabe;

(b)  količina rib, iztovorjena na njenem ozemlju v določenem referenčnem obdobju, kot delež skupne iztovorjene količine ribolova, ki je predmet načrta skupne uporabe;

(c)  sorazmerno število ribiških plovil Unije, ki plujejo pod njeno zastavo (moč motorja in bruto tonaža) in delujejo na ribolovnem območju, ki je predmet načrta skupne uporabe, v razmerju do skupnega števila plovil, ki delujejo za ta ribolov;

(d)  sorazmerna velikost njene dodeljene kvote ali, ob odsotnosti kvote, njen ulov v določenem referenčnem obdobju za ta ribolov.

3.  Če postane med pripravo načrta skupne uporabe razvidno, da obstajajo nezadostna sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov za izpolnitev zahtev zadevnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, izvršni direktor Agencije nemudoma uradno obvesti zadevne države članice in Komisijo.

4.  Izvršni direktor uradno posreduje osnutek načrta skupne uporabe zadevnim državam članicam in Komisiji. Če petnajst delovnih dni po takem uradnem obvestilu zadevne države članice ali Komisija niso podale ugovora, izvršni direktor načrt sprejme.

5.  Če ena ali več zadevnih držav članic ali Komisija poda ugovor, izvršni direktor zadevo preda Komisiji. Komisija lahko načrt po potrebi prilagodi in ga sprejme v skladu s postopkom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

6.  Po posvetovanju z zadevnimi državami članicami Agencija letno pregleda vsak načrt skupne uporabe in pri tem upošteva vse nove programe nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki zajemajo zadevne države članice in vse prednostne naloge, ki jih je v programih nadzora in inšpekcijskih pregledov določila Komisija.

Člen 14

Izvajanje načrtov skupne uporabe

1.  Skupne dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov se izvajajo na podlagi načrtov skupne uporabe.

2.  Države članice, ki jih načrt skupne uporabe zadeva:

(a)  dajo na razpolago sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so namenjena za načrt skupne uporabe;

(b)  imenujejo eno nacionalno kontaktno točko/koordinatorja, ki ima zadostna pooblastila, da lahko pravočasno odgovori na zahteve Agencije, ki se nanašajo na izvedbo načrta skupne uporabe, ter o tem uradno obvesti Agencijo;

(c)  uporabijo svoja združena sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov v skladu z načrtom skupne uporabe in zahtevami iz odstavka 4;

(d)  Agenciji omogočajo spletni dostop do informacij, potrebnih za izvajanje načrta skupne uporabe;

(e)  sodelujejo z Agencijo pri izvajanju načrta skupne uporabe;

(f)  zagotavljajo, da se vsa sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so dodeljena načrtu Unije skupne uporabe, uporabljajo za izvedbo dejavnosti v skladu s pravili skupne ribiške politike.

3.  Brez poseganja v obveznosti držav članic v okviru načrta skupne uporabe, vzpostavljenega na osnovi člena 13, pristojni nacionalni organi v skladu z nacionalnim pravom prevzamejo odgovornost vodenja in nadzora sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov, ki so bila dodeljena načrtu skupne uporabe.

4.  Izvršni direktor lahko določi zahteve za izvajanje načrta skupne uporabe, sprejetega na podlagi člena 13. Take zahteve morajo ostati v mejah tega načrta.

Člen 15

Ocena načrtov skupne uporabe

Agencija letno oceni učinkovitost vsakega načrta skupne uporabe ter na podlagi razpoložljivih dokazov analizira možnost tveganja, da ribiške dejavnosti niso skladne z veljavnimi ukrepi nadzora. Te ocene se nemudoma posredujejo Evropskemu parlamentu, Komisiji in državam članicam.

Člen 16

Ribolov, ki ni predmet programov nadzora in inšpekcijskih pregledov

Dve ali več držav članic lahko od Agencije zahteva, da uskladi njihova sredstva nadzora in inšpekcijskih pregledov za ribolov ali območje, ki ni predmet programa nadzora in inšpekcijskih pregledov. Takšno usklajevanje poteka v skladu z nadzornimi in inšpekcijskimi merili ter prednostnimi nalogami, o katerih so se dogovorile zadevne države članice.

Člen 17

Informacijska mreža

1.  Komisija, Agencija in pristojni organi držav članic si izmenjujejo njim dostopne relevantne informacije glede skupnih dejavnosti nadzorna in inšpekcijskih pregledov znotraj voda Unije in mednarodnih voda.

2.  Vsak pristojni nacionalni organ v skladu z ustrezno zakonodajo Unije sprejme ukrepe za zagotovitev primerne zaupnosti informacij, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, v skladu s členom 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 18

Podrobna pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti postopke za pripravo in sprejetje osnutkov načrtov skupne uporabe.

POGLAVJE IV

PRISTOJNOSTI AGENCIJE

Člen 19

Določitev uradnikov Agencije za inšpektorje Unije

Uradniki Agencije se lahko v skladu s členom 79 Uredbe (ES) št. 1224/2009 določijo za inšpektorje Unije v mednarodnih vodah.

Člen 20

Ukrepi Agencije

Kadar je to ustrezno, Agencija:

(a)  izdaja priročnike o harmoniziranih standardih za inšpekcijske preglede;

(b)  pripravlja navodila, ki odražajo najboljše prakse v zvezi z nadzorom skupne ribiške politike, vključno z usposabljanjem nadzornih uradnikov, in ta navodila redno posodablja;

(c)  Komisiji zagotavlja potrebno tehnično in upravno podporo za izvajanje njenih nalog.

Člen 21

Sodelovanje

1.  Države članice in Komisija sodelujejo z Agencijo in ji zagotavljajo potrebno pomoč pri izpolnjevanju njenega namena.

2.  Agencija z ustreznim upoštevanjem različnih pravnih sistemov v posameznih državah članicah spodbuja sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo pri razvijanju harmoniziranih standardov za nadzor v skladu z zakonodajo Unije ter ob upoštevanju najboljših praks v državah članicah in dogovorjenih mednarodnih standardov.

Člen 22

Enota za izjemne razmere

1.  Kadar Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj dveh držav članic ugotovi, da gre za razmere z neposrednim, posrednim ali morebitnim resnim tveganjem za skupno ribiško politiko, in tega tveganja ni mogoče preprečiti, odpraviti ali zmanjšati z obstoječimi sredstvi ali ga ni mogoče ustrezno obvladati, o tem takoj uradno obvesti Agencijo.

2.  Agencija na podlagi uradnega obvestila Komisije ali na lastno pobudo takoj ustanovi enoto za izjemne razmere in o tem obvesti Komisijo.

Člen 23

Naloge enote za izjemne razmere

1.  Enota za izjemne razmere, ki jo ustanovi Agencija, je odgovorna za zbiranje in vrednotenje vseh relevantnih informacij ter ugotavljanje razpoložljivih možnosti za čim učinkovitejše in hitrejše preprečevanje, odpravo ali zmanjšanje tveganja za skupno ribiško politiko.

2.  Enota za izjemne razmere lahko zaprosi za pomoč kateri koli javni organ ali posameznika, za katerega meni, da ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za učinkovito obvladovanje izjemnih razmer.

3.  Agencija zagotovi potrebno usklajevanje za primeren in pravočasen odziv na izjemne razmere.

4.  Enota za izjemne razmere, kadar je to ustrezno, obvešča javnost o možnih tveganjih in sprejetih ukrepih.

Člen 24

Večletni delovni program

1.  V večletnem delovnem programu Agencije so določeni njeni splošni cilji, pristojnosti, naloge, kazalniki uspešnosti in prednostne naloge za vsak ukrep Agencije v petletnem obdobju. Vanj se vključita predstavitev načrta kadrovske politike in ocena dodeljenih proračunskih sredstev za doseganje ciljev navedenega petletnega obdobja.

2.  Večletni delovni program je oblikovan v skladu s sistemom in metodologijo upravljanja po dejavnosti, ki ju je razvila Komisija. Sprejme ga upravni odbor.

3.  Delovni program iz člena 32(2)(c) se sklicuje na večletni delovni program. V njem se jasno navedejo dodatki, spremembe ali izbrisi v primerjavi z delovnim programom za preteklo leto ter napredek pri doseganju splošnih ciljev in izpolnjevanju prednostnih nalog večletnega delovnega programa.

Člen 25

Sodelovanje v pomorskih zadevah

Agencija prispeva k izvajanju integrirane pomorske politike EU in zlasti sklepa upravne sporazume z drugimi organi v zadevah iz področja uporabe te uredbe po odobritvi s strani upravnega odbora. Izvršni direktor v zgodnji fazi pogajanj o tem obvesti Komisijo in države članice.

Člen 26

Podrobna pravila

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 47(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Ta pravila lahko zlasti zajemajo oblikovanje načrtov za obvladovanje izjemnih razmer, ustanovitev enote za izjemne razmere in praktične postopke, ki jih je treba izvajati.

POGLAVJE V

NOTRANJA STRUKTURA IN DELOVANJE

Člen 27

Pravni status in sedež

1.  Agencija je organ Unije in je pravna oseba.

2.  V vsaki državi članici Agencija uživa najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihova zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.  Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

4.  Sedež agencije je v mestu Vigo, Španija.

Člen 28

Uslužbenci

1.  Za osebje Agencije se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(16) in predpisi, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske unije za izvajanje teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebna podrobna pravila uporabe.

2.  Brez poseganja v člen 39 Agencija za svoje osebje izvršuje pooblastila, ki jih ji organ za imenovanja dodeli s Kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

3.  Osebje Agencije sestavljajo uradniki, ki jih Agenciji začasno dodeli Komisija, in drugi uslužbenci, ki jih Agencija zaposli glede na potrebe izvajanja svojih nalog.

Agencija lahko zaposli tudi uradnike, ki jih države članice dodelijo začasno.

Člen 29

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 30

Odgovornost

1.  Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.  Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi ki jo sklene Agencija.

3.  V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo je povzročila ali ki so jo povzročili njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. Sodišče je pristojno v vseh sporih v zvezi z odškodninami za takšno škodo.

4.  Osebno odgovornost uslužbencev Agencije urejajo določbe Kadrovskih predpisov in pogojih za zaposlitev, ki se uporabljajo zanje.

Člen 31

Jeziki

1.  Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1(17).

2.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske unije.

Člen 32

Vzpostavitev in pooblastila upravnega odbora

1.  Agencija ima upravni odbor.

2.  Upravni odbor:

(a)  v skladu s členom 39 imenuje in razreši izvršnega direktorja;

(b)  vsako leto do 30. aprila sprejme splošno poročilo Agencije za preteklo leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam. Poročilo se objavi;

(c)  vsako leto do 31. oktobra ob upoštevanju mnenja Komisije in držav članic sprejme delovni program Agencije za prihodnje leto in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam;

Delovni program vsebuje prednostne naloge Agencije. Prednost daje dolžnostim Agencije v zvezi s programi nadzora in spremljanja. Sprejme se brez poseganja v letni proračunski postopek Unije. Če Komisija v 30 dneh od datuma sprejetja delovnega programa izrazi svoje nestrinjanje s programom, upravni odbor v drugi obravnavi ponovno pregleda program in ga z morebitnimi spremembami sprejme v roku dveh mesecev;

(d)  sprejme končni proračun Agencije pred začetkom proračunskega leta in ga po potrebi prilagodi v skladu s prispevkom Unije in drugimi prihodki Agencije;

(e)  izvršuje svoje dolžnosti glede proračuna Agencije v skladu s členi 44, 45 in 47;

(f)  ukrepa zoper disciplinske kršitve izvršnega direktorja;

(g)  določi svoj poslovnik, ki lahko po potrebi omogoča ustanovitev pododborov upravnega odbora;

(h)  sprejme postopke, potrebne za izvajanje nalog Agencije.

Člen 33

Sestava upravnega odbora

1.  Upravni odbor sestavljajo predstavniki držav članic in šest predstavnikov Komisije. Vsaka država članica ima pravico imenovati enega člana. Države članice in Komisija imenujejo po enega namestnika za vsakega člana, ki ga zastopa med njegovo odsotnostjo.

2.  Člani odbora so imenovani na podlagi stopnje ustreznih izkušenj in strokovnega znanja na področju nadzora in inšpekcijskih pregledov ribištva.

3.  Mandat vsakega člana je pet let od dneva imenovanja. Mandat se lahko podaljša.

Člen 34

Predsedovanje upravnemu odboru

1.  Upravni odbor izvoli predsednika izmed predstavnikov Komisije. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli namestnika predsednika. Namestnik predsednika samodejno prevzame vlogo predsednika, če ta zaradi zadržanosti ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.  Mandat predsednika in namestnika predsednika je tri leta in preneha s prenehanjem njunega članstva v upravnem odboru. Mandat se lahko enkrat podaljša.

Člen 35

Sestanki

1.  Sestanke upravnega odbora sklicuje njegov predsednik. Dnevni red določi predsednik ob upoštevanju predlogov članov upravnega odbora in izvršnega direktorja Agencije.

2.  Izvršni direktor in predstavnik, ki ga imenuje svetovalni odbor, se udeležujeta posvetovanj brez pravice glasovanja.

3.  Upravni odbor skliče redni sestanek vsaj enkrat na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije ali ene tretjine držav članic, ki so zastopane v upravnem odboru.

4.  Če gre za zaupno zadevo ali nasprotje interesov, lahko upravni odbor odloči, da se določene točke dnevnega reda obravnavajo brez prisotnosti predstavnika, ki ga je imenoval svetovalni odbor. Podrobna pravila za izvajanje te določbe se lahko določijo v poslovniku.

5.  Upravni odbor lahko na sestanke kot opazovalca povabi kogarkoli, čigar mnenje utegne biti pomembno.

6.  Ob upoštevanju določb poslovnika upravnega odbora lahko njegovim članom pomagajo svetovalci ali izvedenci.

7.  Agencija zagotavlja tajništvo upravnega odbora.

Člen 36

Glasovanje

1.  Upravni odbor svoje odločitve sprejema z absolutno večino glasov.

2.  Vsak član ima en glas. V primeru odsotnosti člana ima njihov namestnik pravico do glasovanja v njegovem imenu.

3.  V poslovniku se določi podrobnejša ureditev glasovanja, po potrebi zlasti pogoji, po katerih član lahko deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti.

Člen 37

Izjava o interesih

Člani upravnega odbora podajo izjavo o interesih, iz katere je razvidno, da ne obstajajo nikakršni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, ali nikakršni neposredni ali posredni interesi, ki bi se lahko razumeli kot vpliv na njihovo neodvisnost. Te izjave se predložijo vsako leto v pisni obliki ali kadar koli se pojavi nasprotje interesov v zvezi s točkami dnevnega reda. V slednjem primeru zadevni član nima pravice do glasovanja o takih točkah.

Člen 38

Dolžnosti in pooblastila izvršnega direktorja

1.  Agencijo vodi izvršni direktor. Brez poseganja v posamezne pristojnosti Komisije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od katere koli vlade ali drugega organa.

2.  Izvršni direktor pri izvrševanju svojih nalog uveljavlja načela skupne ribiške politike.

3.  Izvršni direktor ima naslednje dolžnosti in pooblastila:

(a)  pripravi osnutek delovnega programa in ga po posvetovanju s Komisijo in državami članicami predloži upravnemu odboru. Sprejme potrebne ukrepe za izvajanje delovnega programa v okviru, ki ga določa ta uredba, njena pravila izvajanja in pravo, ki se uporablja;

(b)  sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih predpisov in objavo obvestil, za zagotovitev organizacije in delovanja Agencije v skladu z določbami te uredbe;

(c)  sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem odločitev glede odgovornosti Agencije v skladu s poglavjema II in III, vključno z zakupom ter upravljanjem sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov ter delovanjem informacijske mreže;

(d)  odgovarja na zahteve Komisije in na prošnje držav članic za pomoč v skladu s členi 6, 7 in 16;

(e)  organizira učinkovit sistem spremljanja, da tako lahko primerja dosežke Agencije z njenimi operativnimi cilji. Naj tej podlagi izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu odboru. Oblikuje redne postopke vrednotenja, ki ustrezajo priznanim strokovnim standardom;

(f)  v odnosu do osebja izvaja pooblastila, določena v členu 28(2);

(g)  izdela ocene prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 44 in izvršuje proračun v skladu s členom 45.

4.  Izvršni direktor je za svoje dejavnosti odgovoren upravnemu odboru.

Člen 39

Imenovanje in razrešitev izvršnega direktorja

1.  Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi sposobnosti in ustreznih dokumentiranih izkušenj na področju skupne ribiške politike ter nadzora in inšpekcijskih pregledov ribištva s seznama najmanj dveh kandidatov, ki ga predlaga Komisija po postopku izbora, ki sledi objavi razpisa za prosto mesto v Uradnem listu Evropske unije in objavi oglasa za prijavo kandidature.

2.  Za razrešitev izvršnega direktorja je pristojen upravni odbor. O tem razpravlja na zahtevo Komisije ali ene tretjine svojih članov.

3.  Upravni odbor sprejme odločitev iz odstavka 1 in 2 z dvotretjinsko večino svojih članov.

4.  Mandat izvršnega direktorja je pet let. Na predlog Komisije in s soglasjem dveh tretjin članov upravnega odbora se lahko mandat enkrat podaljša za nadaljnjih pet let.

Člen 40

Svetovalni odbor

1.  Svetovalni odbor sestavljajo predstavniki svetovalnih svetov iz člena 43 Uredbe (EU št. 1380/2013, in sicer vsak svetovalni svet imenuje po enega predstavnika. Predstavnike lahko nadomeščajo njihovi namestniki, ki so bili imenovani istočasno.

2.  Člani svetovalnega odbora ne smejo biti člani upravnega odbora.

Svetovalni odbor imenuje enega izmed svojih članov, da se udeležuje posvetovanj upravnega odbora brez pravice glasovanja.

3.  Svetovalni odbor izvršnemu direktorju na njegovo zahtevo svetuje pri opravljanju njegovih dolžnosti, ki izhajajo iz te uredbe.

4.  Svetovalnemu odboru predseduje izvršni direktor. Sestaja se najmanj enkrat na leto na povabilo predsedujočega.

5.  Agencija zagotavlja logistično podporo, potrebno za svetovalni odbor, in zagotavlja tajništvo za seje odbora.

6.  Člani upravnega odbora se lahko udeležujejo sej svetovalnega odbora.

Člen 41

Preglednost in obveščanje

1.  Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za dokumente Agencije.

2.  Upravni odbor v šestih mesecih po prvem sestanku sprejme praktične ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.  Agencija lahko na lastno pobudo komunicira na področjih v okviru njenega namena. Zlasti zagotavlja, da se javnosti in vsem zainteresiranim stranem hitro podajo nepristranske, zanesljive in lahko razumljive informacije o njenem delu.

4.  Upravni odbor določi potrebna notranja pravila za izvajanje odstavka 3.

5.  Odločitve, ki jih sprejme Agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, lahko privedejo do vložitve pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali predstavljajo predmet tožbe pred Sodiščem v skladu s členoma 228 in 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

6.  Za informacije, ki jih v skladu s to uredbo zbereta Komisija in Agencija, velja Uredba (EU) 2018/1725.

Člen 42

Zaupnost

1.  Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani osebja Agencije so tudi po prenehanju njihovih dolžnosti zavezani zahtevam zaupnosti v skladu s členom 339 PDEU.

2.  Upravni odbor določi notranja pravila glede praktičnih ureditev za izvajanje zahtev zaupnosti iz odstavka 1.

Člen 43

Dostop do informacij

1.  Komisija ima popoln dostop do informacij, ki jih zbere Agencija. Na zahtevo Komisije ji Agencija posreduje vse informacije in oceno teh informacij v obliki, ki jo določi Komisija.

2.  Države članice, ki jih določena operacija Agencije zadeva, imajo dostop do informacij, ki jih zbere Agencija v zvezi s to operacijo ob upoštevanju pogojev, ki se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 47(2) Uredbe (ES) št. 1380/2013.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 44

Proračun

1.  Prihodke Agencije sestavljajo:

(a)  prispevek Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek Komisije);

(b)  plačila za storitve, ki jih Agencija opravi za države članice v skladu s členom 6;

(c)  plačila za publikacije, usposabljanja in/ali druge storitve, ki jih zagotovi Agencija.

2.  Stroški Agencije pokrivajo stroške osebja, uprave, infrastrukture in operativne stroške.

3.  Izvršni direktor pripravi osnutek poročila o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto in ga posreduje upravnemu odboru skupaj z osnutkom organizacijske sheme.

4.  Prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5.  Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o oceni prihodkov in odhodkov vsako leto pripravi poročilo o oceni prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6.  Poročilo o oceni iz odstavka 5, ki vključuje osnutek organizacijske sheme, in začasni delovni program upravni odbor najkasneje do 31. marca posreduje Komisiji.

7.  Poročilo o oceni Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

8.  Na podlagi poročila o oceni Komisija v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, ki jih šteje za nujne za organizacijsko shemo, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 PDEU.

9.  Proračunski organ odobri dodelitev subvencije Agenciji. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Agencije.

10.  Proračun sprejme upravni odbor. Dokončen postane, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

11.  Upravni odbor organ pristojen za proračun v najkrajšem možnem času uradno obvesti o svojih namerah glede izvajanja projektov, ki bi lahko imeli znaten finančni vpliv na financiranje proračuna, zlasti projektov v zvezi z nepremičninami, npr. najemanjem ali nakupom objektov. O tem obvesti Komisijo.

12.  Če del proračunskega organa uradno sporoči svojo namero o izdaji mnenja, ga upravnemu odboru posreduje v šestih tednih od prejetja uradnega obvestila o projektu.

Člen 45

Izvrševanje in nadzor proračuna

1.  Izvršni direktor izvršuje proračun Agencije.

2.  Najpozneje do 1. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Agencije sporoči začasni zaključni račun računovodji Komisije, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za to proračunsko leto. Računovodja Komisije združi začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 245 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega Parlamenta in Sveta(18) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).

3.  Najpozneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Komisije Računskemu sodišču posreduje začasni zaključni račun Agencije, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za to proračunsko leto. Poročilo o proračunskem in finančnem poslovodenju za to proračunsko leto se predložijo tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije v skladu s členom 246 Finančne uredbe, izvršni direktor na lastno odgovornost pripravi končni zaključni računi Agencije in ga predloži upravnemu odboru v presojo.

5.  Upravni odbor izda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

6.  Najpozneje do 1. julija naslednje leto izvršni direktor končni zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

7.  Končni zaključni račun se objavi.

8.  Agencija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se izvede v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi.

9.  Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove ugotovitve najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10.  Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kot je določeno v členu 261(3) Finančne uredbe.

11.  Evropski parlament na predlog Sveta pred 30. aprilom čez dve leti podeli razrešnico izvršnemu direktorju Agencije glede izvrševanja proračuna za zadevno leto.

Člen 46

Boj proti goljufiji

1.  Za boj proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se za Agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 .

2.  Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravi OLAF, in vsemu svojemu osebju brez odlašanja izda ustrezne določbe.

3.  Odločitve glede financiranja in izvedbeni sporazumi ter z njimi povezanimi instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata preglede pri prejemnikih finančne podpore Agencije in pri uslužbencih, ki so odgovorni za dodeljevanje te podpore.

Člen 47

Finančne določbe

Upravni odbor po prejetju soglasja Komisije in mnenja Računskega sodišča sprejme finančna pravila Agencije. Finančna pravila Agencije ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013(19), razen če je to izrecno potrebno za delovanje Agencije in s predhodnim soglasjem Komisije.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Vrednotenje

1.  V petih letih od datuma, ko Agencija prevzame svoje obveznosti, in vsakih nadaljnjih pet let, upravni odbor naroči neodvisno zunanje vrednotenje izvajanja te uredbe. Komisija Agenciji dovoli dostop do vseh informacij, ki so po mnenju Agencije potrebne za vrednotenje.

2.  Z vsakim vrednotenjem se oceni učinek te uredbe, uporabnost, pomen in učinkovitost Agencije in njene delovne prakse ter njen prispevek k doseganju visoke ravni skladnosti s predpisi v okviru skupne ribiške politike. Upravni odbor v soglasju s Komisijo in po posvetovanju z udeleženimi stranmi izda posebna pooblastila.

3.  Upravni odbor prejme vrednotenje in Komisiji izda priporočila glede sprememb te uredbe, Agencije in njene delovne prakse. Ugotovitve vrednotenja in priporočila Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter jih objavi.

Člen 49

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 768/2005 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 50

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 768/2005

(UL L 128, 21.5.2005, str. 1)

 

Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009

(UL L 343, 22.11.2009, str. 1)

Samo člen 120

 

Uredba (EU) 2016/1626 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 251, 16.9.2016, str. 80)

 

_____________

PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 768/2005

Ta uredba

členi 1 do 7

členi 1 do 7

člen 7a

člen 8

člen 8

člen 9

člen 9

člen 10

člen 10

člen 11

člen 11

člen 12

člen 12

člen 13

člen 13

člen 14

člen 14

člen 15

člen 15

člen 16

člen 16

člen 17

člen 17

člen 18

člen 17a

člen 19

člen 17b

člen 20

člen 17c

člen 21

člen 17d

člen 22

člen 17e

člen 23

člen 17f

člen 24

člen 17g

člen 25

člen 17h

člen 26

člen 18

člen 27

člen 19

člen 28

člen 20

člen 29

člen 21

člen 30

člen 22

člen 31

člen 23

člen 32

člen 24

člen 33

člen 25

člen 34

člen 26

člen 35

člen 27

člen 36

člen 28

člen 37

člen 29

člen 38

člen 30

člen 39

člen 31

člen 40

člen 32

člen 41

člen 33

člen 42

člen 34

člen 43

člen 35

člen 44

člen 36

člen 45

člen 37

člen 46

člen 38

člen 47

člen 39

člen 48

člen 40

člen 41

člen 49

člen 42

člen 50

Priloga I

Priloga II

_____________

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.
(3)Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019.
(5)Uredba Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Evropske agencije za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 128, 21.5.2005, str. 1).
(6)Glej Prilogo I.
(7)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(8)Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(9)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002 (OJ L 295, 21.11.2018, p. 39).
(10)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(11)UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(12)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(14)Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
(15)Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).
(16)UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(17)Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).
(18)Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(19)Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).


Informatizacija gibanja in nadzora trošarinskega blaga ***I
PDF 100kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o vrnitvi zadeve pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja na podlagi nespremenjenega predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskega blaga (prenovitev) (COM(2018)0341 – C8-0215/2018 – 2018/0187(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0085A8-0010/2019

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

(1) Sklep, sprejet v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika (A8-0010/2019).


Pravo, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe ***I
PDF 205kWORD 66k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe (COM(2018)0096 – C8-0109/2018 – 2018/0044(COD))
P8_TA(2019)0086A8-0261/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program Pericles IV) ***I
PDF 210kWORD 59k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program „Pericles IV“) (COM(2018)0369 – C8-0240/2018 – 2018/0194(COD))
P8_TA(2019)0087A8-0069/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem ***
PDF 122kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (07971/2018 – C8-0446/2018 – 2018/0093(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0088A8-0053/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07971/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (07972/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členoma 100(2) in 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0446/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0053/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Singapur.

(1) Mnenje Sodišča z dne 16. maja 2017, 2/15, ECLI:EU:C:2017:376.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0089.


Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem (resolucija)
PDF 139kWORD 54k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (07971/2018 – C8-0446/2018 – 2018/0093M(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0089A8-0048/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07971/2018),

–  ob upoštevanju predlaganega besedila Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur, ki v veliki meri odraža besedilo sporazuma, parafiranega 20. septembra 2013,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (COM(2018)0194),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členi 91, 100(2), 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0446/2018),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem, ki bo podpisan 19. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča št. 2/15 z dne 16. maja 2017 na podlagi člena 218(11) PDEU, za katerega je 10. julija 2015 zaprosila Komisija,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. decembra 2009 o začetku dvostranskih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), in sicer najprej s Singapurjem,

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic z dne 23. aprila 2007 za medregionalni sporazum o prosti trgovini z državami članicami združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega naslova V o zunanjem delovanju Unije,

–  ob upoštevanju PDEU, zlasti členov 91, 100, 168 in 207 v povezavi s členom 218(6)(a)(v),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(3) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0048/2019),

A.  ker imata EU in Singapur iste pomembne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic ter kulturno in jezikovno raznolikostjo, ter sta trdno zavezana odprti trgovini, ki temelji na pravilih, ter večstranskemu trgovinskemu sistemu;

B.  ker je to prvi dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z državo članico združenja ASEAN, in pomemben korak h končnemu cilju medregionalnega sporazuma o prosti trgovini; ker se bo ta sporazum uporabljal tudi kot referenčno merilo za sporazume, o katerih se EU zdaj pogaja z drugimi glavnimi gospodarstvi združenja ASEAN;

C.  ker je znotraj regije, ki jo pokriva združenje ASEAN, Singapur daleč največji partner EU, saj predstavlja skoraj tretjino trgovine z blagom in storitvami med EU in združenjem ter približno dve tretjini naložb med regijama;

D.  ker je trgovina med EU in Singapurjem vredna več kot 50 milijard EUR letno;

E.  ker naj bi se 90 % prihodnje svetovne gospodarske rasti ustvarilo zunaj Evrope in zlasti v Aziji;

F.  ker je Singapur podpisnik celostnega in naprednega sporazuma za čezpacifiško partnerstvo (CPTPP) ter je udeležen v tekočih pogajanjih o celovitem regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP);

G.  ker je Singapur od leta 2017 gospodarstvo z visokim dohodkom, njegov bruto nacionalni dohodek pa znaša 52.600 USD na prebivalca; ker je njegova gospodarska rast ena najvišjih na svetu in od osamosvojitve znaša povprečno 7,7 % letno;

H.  ker se Singapur uvršča med države na svetu, s katerimi je najlažje poslovati, je eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu ter ena od držav z najnižjo stopnjo korupcije na svetu;

I.  ker sta proizvodni – zlasti elektronike in finomehanike – in storitveni sektor še naprej temelja gospodarstva Singapurja z visoko dodano vrednostjo;

J.  ker je Singapur globalni akter na področju finančnih in zavarovalniških storitev;

K.  ker ima več kot 10 000 evropskih družb v Singapurju regionalno izpostavo ter deluje v okolju pravne varnosti; ker približno 50 000 evropskih podjetij izvaža v Singapur, od tega je 83 % malih in srednjih podjetij;

L.  ker bo ta sporazum o prosti trgovini verjetno imel zelo pozitiven učinek na trgovinske in naložbene tokove med EU in Singapurjem; ker je v študiji iz leta 2018, pripravljeni za Evropski parlament, ocenjeno, da bi se v prvih petih letih obseg trgovine med EU in Singapurjem povečal za 10 %;

M.  ker druga večja gospodarstva, kot so Japonska, ZDA in Kitajska, že imajo sklenjene sporazume o prosti trgovini s Singapurjem, zaradi česar je Evropska unija v podrejenem konkurenčnem položaju;

N.  ker je bilo v oceni učinka trgovine na trajnostni razvoj v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in združenjem ASEAN iz leta 2009 ugotovljeno, da bo ta dvostranski sporazum o prosti trgovini vzajemno koristen v smislu nacionalnega dohodka, BDP in zaposlenosti; ker ocena učinka trgovine na trajnostni razvoj ni bila pripravljena posebej za trgovinske odnose med EU in Singapurjem ter za novejše obdobje;

O.  ker je analiza gospodarskega učinka sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki jo je leta 2013 izvedla Evropska komisija, pokazala, da bi se BDP Singapurja povečal za 0,94 % oziroma 2,7 milijarde EUR, BDP EU pa za 550 milijonov EUR;

1.  pozdravlja podpis sporazuma o prosti trgovini 19. oktobra 2018 v Bruslju;

2.  poudarja, da so bila pogajanja prvotno sklenjena leta 2012 in so temeljila na pogajalskih smernicah Sveta za sporazum o prosti trgovini med EU in združenjem ASEAN, ki so bile sprejete aprila 2007; obžaluje, da je prišlo do velike zamude pri ratifikaciji sporazuma, ki je med drugim posledica tega, da je Komisija zahtevala mnenje Sodišča Evropske unije, da se pojasni, ali so zadeve, ki jih zajema sporazum, v izključni pristojnosti EU ali v deljeni pristojnosti; pozdravlja pravno jasnost, ki jo je dalo mnenje Sodišča Evropske unije, in meni, da je to okrepilo demokratično legitimno vlogo Evropskega parlamenta in zagotovilo jasnost glede pristojnosti EU na področju trgovinske politike; pozdravlja nadaljnje sodelovanje Singapurja kljub tej zamudi in poziva k hitremu začetku veljavnosti sporazuma takoj, ko ga bo ratificiral Parlament;

3.  meni, da je bistveno, da EU ohrani vodilno vlogo v odprtem trgovinskem sistemu, ki temelji na pravilih, in pozdravlja dejstvo, da je 10 let od začetka pogajanj sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem sedaj pomemben element tega; zato poziva Komisijo in države članice, naj se dejavno vključijo v prizadevanja drugih svetovnih partnerjev za nadaljevanje velikopoteznega svetovnega pravičnega in odprtega trgovinskega programa, pri tem pa naj upoštevajo izkušnje, pridobljene v okviru sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem, in gradijo na njem;

4.  poudarja gospodarski in strateški pomen tega sporazuma, saj je Singapur vozlišče za celotno regijo ASEAN; meni, da je ta sporazum pomemben korak k sporazumom o trgovini in naložbah z drugimi državami članicami združenja ASEAN in bo pomenil precedens in izhodišče za prihodnje medregionalne trgovinske sporazume; poudarja tudi, da bo ta sporazum preprečil, da bi bili izvozniki iz EU v podrejenem konkurenčnem položaju glede podjetij iz drugih držav CPTPP in RCEP; pozdravlja, da sklenitev tega sporazuma, kot dela svetovnega pravičnega in odprtega trgovinskega programa EU, ne bo prinesla le večjih koristi za potrošnike, ampak tudi za zaposlene;

5.  ugotavlja, da je Singapur že odpravil večino svojih tarif za izdelke EU in da bodo z začetkom veljavnosti tega sporazuma v celoti odpravljene tudi maloštevilne preostale tarife;

6.  pozdravlja, da bo Singapur odpravil nekatere ukrepe, ki lahko ovirajo trgovino, kot so dvojni preskusi varnosti na področju avtomobilov in avtomobilskih delov ter elektronike, kar bo podjetjem iz EU poenostavilo izvoz blaga v Singapur;

7.  poudarja, da bodo imele družbe iz EU na podlagi tega sporazuma boljši dostop do singapurskega trga storitev, na primer na področju financ, telekomunikacij, inženirstva, arhitekture, pomorskega prometa in poštnih storitev, in da se pri takšni liberalizaciji upošteva pristop na podlagi pozitivnega seznama;

8.  v zvezi z liberalizacijo finančnih storitev opozarja, da sporazum vključuje klavzulo o bonitetni izjemi, ki pogodbenicam omogoča, da sprejmejo ali ohranijo ukrepe iz previdnostnih razlogov, zlasti za zaščito deponentov in vlagateljev, ter za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnih sistemov pogodbenic;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Singapur 21. junija 2017 podpisal večstranski sporazum med pristojnimi organi za izvajanje globalnega standarda za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene in da je 30. junija 2017 obvestil Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o svoji nameri, da na podlagi navedenega sporazuma začne avtomatično izmenjavo z vsemi državami članicami EU, s katerimi nima sklenjenega dvostranskega sporazuma za ta namen; ugotavlja, da Singapur ni niti na črnem niti na opazovalnem seznamu spiska nekooperativnih davčnih jurisdikcij, ki ga vodi Skupina za kodeks ravnanja EU, čeprav so ga nekatere nevladne organizacije kritizirale, ker podjetjem ponuja davčne spodbude;

10.  poudarja, da je v primerjavi z dostopom na podlagi sporazuma o vladnih naročilih s tem sporazumom izboljšan dostop do singapurskega trga javnih naročil; poudarja, da bi bilo treba pri podeljevanju pogodb o javnih naročilih upoštevati tudi socialna in okoljska merila; poudarja, da morajo biti javna naročila tako v EU kot v Singapurju še naprej v najboljšem interesu državljanov;

11.  pozdravlja, da se je Singapur strinjal, da bo vzpostavil sistem za registracijo geografskih označb, ki bo sprva zaščitil približno 190 geografskih označb EU, pozneje pa še več; opozarja, da je EU v letu 2016 v Singapur izvozila agroživilske proizvode v vrednosti 2,2 milijarde EUR, in ugotavlja, da je Singapur peti največji trg v Aziji za izvoz hrane in pijače iz EU ter tako kmetom in agroživilskim proizvajalcem v EU ponuja pomembne priložnosti; zato pozdravlja zavezo Singapurja iz tega sporazuma, da bo ohranil ničto stopnjo dajatev za agroživilske proizvode, in uvedel sistem za certificiranje obratov za proizvodnjo mesa iz EU, ki želijo izvažati v Singapur; vendar obžaluje, da sporazum za 196 geografskih označb EU, vključenih v prilogo k poglavju o pravicah intelektualne lastnine, ne zagotavlja samodejne zaščite, saj bo treba vse geografske označbe, ne glede na njihov izvor, glede na postopek registracije v Singapurju pregledati in objaviti (poleg tega bodo morale prestati morebitno nasprotovanje), da bi bile zaščitene; poudarja, da bo izvedbena zakonodaja o geografskih označbah, ki vzpostavlja register geografskih označb v Singapurju in postopek registracije geografskih označb, začela veljati, ko bo Parlament ratificiral sporazum; poziva singapurske oblasti, naj nemudoma začnejo pripravo postopka registracije ter hitro vzpostavijo register in ga razglasijo za veljavnega, ko bo Parlament ratificiral sporazum; spodbuja Komisijo, naj še naprej tesno sodeluje s singapurskimi oblastmi, da se zagotovi, da bo največje število geografskih označb EU zaščiteno v skladu s pogoji varstva, določenimi v sporazumu o prosti trgovini, brez kakršnih koli izjem ali omejitev (vključno s prilogami in opombami);

12.  poudarja, da je v sporazumu priznana pravica držav članic, da na vseh ravneh opredelijo in zagotavljajo javne storitve, ter da se z njim vladam ne preprečuje, da bi ponovno podržavile privatizirane storitve;

13.  opozarja, da je s sporazumom zaščitena pravica EU, da za vse blago in storitve, ki so naprodaj v EU, ohrani in uporablja svoje standarde, in da mora zato ves uvoz iz Singapurja spoštovati standarde EU; poudarja, da standardov EU nikoli ne bi smeli obravnavati kot trgovinskih ovir, in poudarja pomen spodbujanja teh standardov na svetovni ravni; poudarja, da sporazum ne onemogoča uporabe previdnostnega načela, določenega v Pogodbi o delovanju Evropske unije;

14.  poudarja pomen odgovorne trgovinske politike, ki temelji na vrednotah, in potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja; pozdravlja da sta se obe pogodbenici v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju zavezali, da bosta zagotavljali visoko raven varstva okolja in delavcev, zaradi česar lahko sporazum velja za napreden trgovinski sporazum; ugotavlja, da sporazum vključuje tudi poglavje o netarifnih ovirah pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov; poudarja, da bi lahko bil sporazum med EU in Singapurjem instrument za boj proti podnebnim spremembam ter za pospešitev in okrepitev ukrepov in naložb, potrebnih za trajnostno nizkoogljično prihodnost; poziva EU in Singapur, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

15.  želi spomniti, da sta se obe pogodbenici zavezali, da si bosta trajno prizadevali za ratifikacijo in učinkovito izvajanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD); je seznanjen z informacijami, ki jih je doslej zagotovila vlada Singapurja v zvezi z njegovo skladnostjo s tremi neratificiranimi temeljnimi konvencijami MOD, in sicer s Konvencijo o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, Konvencijo o diskriminaciji in Konvencijo o prisilnem delu, ter poziva Singapur, naj še naprej sodeluje z MOD pri doseganju popolne usklajenosti z njihovo vsebino in jih v razumnem roku na koncu predloži v ratifikacijo;

16.  pozdravlja zavezanost učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah, ter trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in ribištvom;

17.  poudarja, da je regulativno sodelovanje prostovoljno in da nikakor ne bi smelo omejevati pravice do zakonskega urejanja;

18.  spodbuja pogodbenici, naj v celoti izkoristita določbe o sodelovanju na področju dobrobiti živali in čim prej po začetku veljavnosti tega sporazuma o prosti trgovini oblikujeta skupno delovno skupino za opredelitev akcijskega načrta, v katerem bodo obravnavani ustrezni sektorji, kot je dobrobit rib v ribogojstvu;

19.  poudarja, da je vključenost civilne družbe in socialnih partnerjev v spremljanje izvajanja sporazuma ključna, ter poziva k hitri vzpostavitvi domačih svetovalnih skupin po začetku veljavnosti tega sporazuma in uravnoteženi zastopanosti civilne družbe v njih; poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva, da bodo lahko učinkovito delovale, in zagotovi podporo za zagotovitev konstruktivne udeležbe civilne družbe;

20.  ugotavlja, da je v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem predvidena možnost, da EU v primeru kršitev temeljnih človekovih pravic s strani Singapurja začasno prekine ta sporazum;

21.  poziva Komisijo, naj čim prej izkoristi splošno klavzulo o pregledu iz sporazuma, da se okrepi izvršljivost delovnih in okoljskih določb, in naj med različnimi metodami izvrševanja kot o zadnji možnosti razmisli o mehanizmu, ki temelji na sankcijah;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropska služba za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Singapur.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(2) UL C 35, 31.1.2018, str. 21.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0088.


Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem ***
PDF 125kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma, v imenu Evropske unije, o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (07979/2018 – C8-0447/2018 – 2018/0095(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0090A8-0054/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07979/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (07980/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0447/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(2) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0054/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Singapur.

(1) Mnenje Sodišča z dne 16. maja 2017, 2/15, ECLI:EU:C: 2017:376.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0091.


Sporazum o zaščiti naložb med EU in Singapurjem (resolucija)
PDF 139kWORD 52k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma, v imenu Evropske unije, o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (07979/2018 – C8-0447/2018 – 2018/0095M(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0091A8-0049/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07979/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (07980/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0447/2018),

–  ob upoštevanju pogajalskih smernic z dne 23. aprila 2007 za sporazum o prosti trgovini z državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: združenje ASEAN),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 22. decembra 2009 o dvostranskih pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini s posameznimi državami članicami združenja ASEAN, in sicer najprej s Singapurjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki(1),

–  ob upoštevanju sprememb začetnih pogajalskih smernic z dne 12. septembra 2011, da se Komisija pooblasti za pogajanja o naložbah,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1219/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o prehodnih dogovorih za dvostranske sporazume o naložbah med državami članicami in tretjimi državami(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 16. maja 2017 v postopku 2/15(4), za katero je na podlagi člena 218(11) PDEU Komisija zaprosila 10. julija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami(5),

–  ob upoštevanju pravil Komisije OZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) o preglednosti pri reševanju sporov med vlagatelji in državo na pogodbeni podlagi,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega naslova V o zunanjepolitičnem delovanju Unije,

–  ob upoštevanju zlasti dela 5, naslovov I, II in V PDEU ter natančneje člena 207 v povezavi s členom 218(6)(a)(v),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(6) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0049/2019),

A.  ker EU in Singapur delita iste temeljne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic, kulturno in jezikovno raznolikostjo ter močno zavezanostjo na pravilih temelječi trgovini v večstranskemu trgovinskemu sistemu;

B.  ker je EU največja prejemnica in največji vir tujih neposrednih naložb na svetu;

C.  ker je Singapur osmi največji cilj neposrednih tujih naložb EU in prvi cilj v regiji ASEAN;

D.  ker je Singapur daleč največji partner EU v jugovzhodni Aziji, saj predstavlja malo manj kot tretjino trgovine z blagom in storitvami med EU in združenjem ASEAN ter približno dve tretjini vseh naložb med regijama; ker ima več kot 10.000 evropskih podjetij regionalne urade v Singapurju ter poslujejo normalno v okoliščinah pravne gotovosti in varnosti;

E.  ker je Singapur prvi cilj evropskih naložb v Aziji, saj so sredstva v dvostranskih naložbah leta 2016 dosegla 256 milijard EUR;

F.  ker je trenutno v veljavi več kot 3 000 mednarodnih pogodb o naložbah, države članice EU pa so pogodbenice pri približno 1 400 od teh;

G.  ker gre za prvi sporazum „samo o zaščiti naložb“, ki ga je EU sklenila s tretjo državo po razpravah med institucijami o novi strukturi prostotrgovinskih odnosov EU na podlagi mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017;

H.  ker je v luči novega pristopa EU do zaščite naložb in mehanizma za njeno izvrševanje – sistema sodišč za naložbe (ICS) – Singapur leta 2017 pristal na revizijo določb o zaščiti naložb, o katerih so bila pogajanja sklenjena leta 2014, s čimer je bil že sklenjeni sporazum ponovno odprt;

I.  ker sporazum temelji na določbah o zaščiti naložb iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), ki ga je Parlament ratificiral 15. februarja 2017;

J.  ker je Belgija 6. septembra 2017 zaprosila Sodišče Evropske unije za mnenje o združljivosti določb o sistemu sodišč za naložbe iz sporazuma CETA s pogodbami EU;

K.  ker je v razvitih gospodarstvih z dobro delujočimi sodnimi organi manjša potreba po mehanizmih za reševanje sporov med vlagatelji in državo, četudi ti mehanizmi lahko zagotovijo hitrejše reševanje sporov; ker bi ustanovitev neodvisnega večstranskega sodišča za naložbe vseeno okrepila zaupanje v sistem in pravno varnost;

L.  ker bo sporazum nadomestil obstoječe dvostranske pogodbe o naložbah med 13 državami članicami EU in Singapurjem, ki ne vključujejo novega pristopa EU do zaščite naložb in mehanizma za njeno izvrševanje (ICS);

M.  ker sta se pogodbenici zavezali, da si bosta prizadevali za vzpostavitev večstranskega sodišča za naložbe, pri čemer gre za pobudo, ki jo Parlament močno podpira;

N.  ker je Svet 20. marca sprejel pogajalske smernice, s katerimi je pooblastil Komisijo, da se v imenu EU pogaja o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za naložbe; ker so bile te pogajalske smernice objavljene;

O.  ker je EU z Vietnamom sklenila podoben sporazum o zaščiti naložb, ki ga je Komisija sprejela 17. oktobra 2018;

1.  pozdravlja novi pristop EU do zaščite naložb in mehanizem za njeno izvrševanje (ICS), ki je nadomestil tako zelo sporen mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS), saj odpravlja nekatere pomanjkljivosti v postopku, kot tudi posamezne pristope, ki jih uporabljajo države članice EU v obstoječih dvostranskih sporazumih o naložbah;

2.  meni, da je bistveno, da bo sporazum zagotovil visoko raven zaščite naložb, preglednosti in odgovornosti, obenem pa ohranil pravico obeh pogodbenic do zakonodajnega urejanja na vseh ravneh vlade in uresničevanja legitimnih ciljev javnih politik, kot sta varstvo javnega zdravja in okolja; poudarja, da ureditev v eno od pogodbenic, ki bi negativno vplivala na naložbo ali posegala v pričakovanja vlagatelja glede dobička, sama po sebi ne bi pomenila kršitve standardov zaščite naložb in zato v tem primeru ne bi bilo potrebno nadomestilo; poudarja, da sporazum nikakor ne sme omejevati avtonomije socialnih partnerjev in sindikalnih pravic;

3.  poudarja, da sporazum zagotavlja, da vlagatelji iz EU v Singapurju ne bodo diskriminirani v primerjavi s singapurskimi vlagatelji, in jih ustrezno varuje pred nelegitimno razlastitvijo;

4.  opozarja, da sistem sodišč za naložbe (ICS) predvideva ustanovitev sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišče, katerih člani bodo morali imeti primerljive kvalifikacije kot sodniki Meddržavnega sodišča, vključno s strokovnim znanjem na področju mednarodnega javnega prava in ne samo gospodarskega prava, izpolnjevati pa bodo morali stroga pravila glede neodvisnosti, integritete in etičnega ravnanja na podlagi zavezujočega kodeksa ravnanja, s čimer se bodo preprečevala navzkrižja interesov;

5.  pozdravlja, da se bodo pravila o preglednosti uporabljala za postopke pred sodišči, da bo dokumentacija o zadevah na voljo javnosti in da bodo obravnave javne; je prepričan, da bo večja preglednost javnosti vlila zaupanje v ta sistem; poleg tega pozdravlja, da so jasni razlogi, na podlagi katerih lahko vlagatelj vloži zahtevek, kar zagotavlja dodatno preglednost in poštenost postopka;

6.  poudarja, da tretje strani, kot so delavske in okoljevarstvene organizacije, pred sodišči nimajo pravnega statusa in zato ne morejo sodelovati kot prizadete stranke pri izvrševanju obveznosti vlagateljev, lahko pa sodelujejo v postopkih sodišč za naložbe prek dopisov amicus curiae; poudarja, da naložbeno sodišče še vedno predstavlja ločen sistem samo za tuje vlagatelje;

7.  poudarja, da iskanje najugodnejše jurisdikcije ne sme biti mogoče in da ne sme biti mogoče začeti več postopkov ali vzporednih postopkov;

8.  opozarja, da se sporazum močno opira na določbe o zaščiti naložb iz sporazuma CETA, saj vsebuje določbe o obveznostih nekdanjih sodnikov, kodeks ravnanja za preprečevanje navzkrižij interesov in povsem delujoče pritožbeno sodišče že ob sklenitvi sporazuma;

9.  pozdravlja zavezo Singapurja ustanovitvi večstranskega sodišča za naložbe, ki je javno in neodvisno mednarodno sodišče, ki bo pristojno za obravnavo sporov o naložbah med vlagatelji in državami, ki bodo sprejele njegovo pristojnost glede njihovih dvostranskih pogodb o naložbah, končni cilj tega sodišča pa mora biti reforma in nadomestitev sedanje neuravnotežene, drage in razdrobljene ureditve za zaščito naložb; meni, da je ta sporazum ključni korak v to smer; spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za dogovor s tretjimi državami o čimprejšnji ustanovitvi večstranskega sodišča za naložbe;

10.  pozdravlja odločitev Sveta, da objavi pogajalske smernice z dne 20. marca 2018 o večstranskem sodišču za naložbe, in poziva Svet, naj takoj po njihovem sprejetju objavi pogajalske smernice za vse pretekle in prihodnje trgovinske in naložbene sporazume, da bi se povečala preglednost in nadzor javnosti;

11.  poudarja, da bo sporazum nadomestil obstoječe dvostranske pogodbe o naložbah med 13 državami članicami EU in Singapurjem ter tako zagotovil večjo skladnost kot dvostranski sporazumi, ki temeljijo na zastarelih določbah o zaščiti naložb in vključujejo mehanizem ISDS; poudarja, da bo sporazum ustvaril tudi nove pravice za terjatve vlagateljev v preostalih 15 državah članicah; poudarja, da so delujoča nacionalna sodišča glavna možnost za reševanje vlagateljskih sporov, vendar meni, da je sporazum pomemben korak k reformi globalnih pravil o zaščiti naložb in reševanju sporov;

12.  obžaluje, da ni določb o odgovornosti vlagateljev, in v zvezi s tem poudarja pomen družbene odgovornosti podjetij; poziva Komisijo, naj na primer za proizvodnjo oblačil razmisli o podobni zakonodaji, kot je tista na področju konfliktnih mineralov in lesa; opozarja na pomen smernic OECD za večnacionalne družbe in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

13.  ugotavlja, da ni globalnega pristopa kar zadeva spoštovanje človekovih pravic s strani gospodarskih družb in da ni razpoložljivih mehanizmov za varstvo pravic; opozarja na delo, ki ga je v okviru OZN začela odprta medvladna delovna skupina za mednarodne družbe in druga podjetja na področju človekovih pravi ter zadeva oblikovanje zavezujočega instrumenta v okviru OZN; spodbuja Komisijo in države članice EU, naj konstruktivno sodelujejo pri tej pobudi;

14.  spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za boljšo dostopnost sistema ICS za mala in srednja podjetja ter manjše gospodarske družbe;

15.  poziva Komisijo in Singapur, naj dosežeta dogovor o strožjih sankcijah za primere, ko člani sodišč ne bi spoštovali kodeksa ravnanja, in naj zagotovita, da se bodo te lahko uporabile takoj, ko bo začel veljati ta sporazum;

16.  meni, da bo odobritev tega sporazuma zagotovila EU boljša izhodišča za pogajanja o podobnih sporazumih z drugimi državami članicami združenja ASEAN, da bi se po celotni regiji vzpostavila podobna pravil o zaščiti naložb;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Singapur.

(1) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 34.
(2) UL L 351, 20.12.2012, str. 40.
(3) UL C 101, 16.3.2018, str. 30.
(4) Mnenje Sodišča z dne 16. maja 2017, 2/15, ECLI:EU:C:2017:376.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0382.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0090.


Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem ***
PDF 123kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (15375/2018 – C8-0026/2019 – 2018/0403(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0092A8-0020/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15375/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (08224/2014),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 212 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0026/2019),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0020/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Singapur.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0093.


Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem (resolucija)
PDF 162kWORD 54k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Singapur na drugi strani (15375/2018 – C8-0026/2019 – 2018/0403M(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0093A8-0023/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15375/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Singapurjem na drugi strani (08224/2014),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet vložil v skladu s členom 212 ter v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0026/2019),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem, ki je bil podpisan 19. oktobra 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sporazuma o prosti trgovini in sporazuma o zaščiti naložb med EU in Singapurjem, ki sta bila podpisana 19. oktobra 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med EGS in združenjem ASEAN, podpisanega marca 1980, ki predstavlja pravni okvir za odnose EU-ASEAN(1),

–  ob upoštevanju 12. vrha azijsko-evropskega srečanja (ASEM), ki je potekal 18. in 19. oktobra 2018 v Bruslju,

–  ob upoštevanju 10. medparlamentarnega srečanja med EU in Singapurjem, ki je potekalo 23. maja 2017 v Singapurju,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je junija 2016 objavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju smernic o zunanji in varnostni politiki EU v vzhodni Aziji, ki jih je Svet odobril 15. junija 2012,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2018 o okrepljenem sodelovanju EU na področju varnosti v Aziji in z njo,

–  ob upoštevanju strategije EU o povezovanju Evrope in Azije, ki temelji na konceptu trajnostne povezljivosti,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o združenju ASEAN, zlasti resolucij z dne 3. oktobra 2017 o političnih odnosih EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN)(2) in z dne 15. januarja 2014 o prihodnosti odnosov EU-ASEAN(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. februarja 2019(4) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0023/2019),

A.  ker odnosi med EU in Singapurjem, ki trajajo že več desetletij, temeljijo na dolgi zgodovini prijateljstva ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezeh; ker dvostransko partnerstvo temelji na skupnih vrednotah ter zavezanosti mirnemu in uspešnemu svetu;

B.  ker podpisnici sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem ponovno potrjujeta svoje spoštovanje demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih na področju človekovih pravic;

C.  ker je Singapur ustanovni član Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je leta 2017 praznovalo 40. obletnico nastanka;

D.  ker je Singapur med predsedovanjem združenju ASEAN pod geslom „odporni in inovativni“ leta 2018 gostil dva vrha ASEAN ter spodbujal enotnost, varnost in gospodarsko sodelovanje združenja ASEAN s pobudami, kot je ASEAN Youth Fellowship;

E.  ker je Singapur tesen zaveznik Združenih držav, s katerimi je leta 2003 sklenil sporazum o prosti trgovini in za katere meni, da so nepogrešljive za regionalno varnost, stabilnost in uravnoteženost v azijsko-pacifiški regiji;

F.  ker je Singapur leta 2017 na indeksu človekovega razvoja razvojnega programa Združenih narodov zasedal deveto mesto;

G.  ker je Singapur zasedel šesto mesto na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2017, torej je ena od držav z najnižjo stopnjo korupcije na svetu;

H.  ker je februarja 2018 potekal prvi forum mladih voditeljev EU-ASEAN;

I.  ker je bila v Singapurju zabeležena rekordna raven onesnaženosti zraka zaradi gozdnih požarov v sosednjih državah, ki so bili večinoma namerno povzročeni zaradi krčenja gozdov za pridelavo palmovega olja in za nasade dreves;

J.  ker so v ustavi Singapurja zapisane pravice do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja, ki pa se zelo omejujejo zaradi varnosti, varovanja javnega reda, moralnosti, parlamentarnih privilegijev ter rasnega in verskega sožitja; ker je Singapur po svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2018 med 180 državami na 151. mestu; ker se singapurski zakoni o nespoštovanju, uporu in obrekovanju uporabljajo za omejevanje kritičnega mnenja med aktivisti, blogerji in mediji;

K.  ker Singapur še vedno uporablja smrtno kazen; ker se po kratkem obdobju brez usmrtitev njihovo število od leta 2014 povečuje;

L.  ker so pravice singapurske skupnosti LGBTI zelo omejene; ker je sporazumno spolno razmerje med dvema moškima nezakonito in se kaznuje z do dvema letoma zapora; ker singapurska zakonodaja ne priznava istospolnih zvez;

M.  ker Singapur še ni ratificiral dveh temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in sicer konvencije o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja ter konvencije o diskriminaciji;

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Singapurjem

1.  pozdravlja sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki je strateško pomemben ter bo zagotovil pravni okvir za dolgoročne dvostranske odnose in zavezanost krepitvi ter širitvi sodelovanja na regionalnih in mednarodnih forumih ter področjih, kot so varstvo okolja, mednarodna stabilnost, pravosodje, varnost in razvoj;

2.  poudarja priložnosti, ki jih sporazum o partnerstvu in sodelovanju zagotavlja novim področjem sodelovanja, kot so človekove pravice, pravosodje, svoboda in varnost ter neširjenje jedrskega orožja, ter znanstvenemu in tehnološkemu sodelovanju na področjih, kot so energetika, okolje, boj proti podnebnim spremembam, varstvo naravnih virov in promet, zlasti pomorski in zračni promet;

3.  pozdravlja sodelovanje v zvezi s povezavami med ljudmi, informacijsko družbo, področjema avdiovizualnih vsebin in medijev, izobraževanjem in kulturnimi izmenjavami, zaposlovanjem in socialnimi zadevami, zdravjem in statističnimi podatki, ki bodo pomagali oceniti napredek pri sporazumu;

4.  meni, da je sporazum o partnerstvu in sodelovanju, tj. okvirni sporazum, politično tesno povezan s sporazumoma o prosti trgovini in o zaščiti naložb ter ju dopolnjuje; opozarja, da člen 44 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju omogoča, da se izvajanje prekine v primeru sistematičnih in hudih kršitev nekaterih elementov, vključno z demokratičnimi načeli, načeli pravne države in človekovimi pravicami;

5.  pozdravlja dejstvo, da je Singapur 21. junija 2017 podpisal večstranski sporazum med pristojnimi organi za izvajanje globalnega standarda za avtomatično izmenjavo informacij za davčne namene in da je 30. junija 2017 obvestil OECD o svoji nameri, da na podlagi navedenega sporazuma začne avtomatično izmenjavo z vsemi državami članicami EU, s katerimi nima sklenjenega dvostranskega sporazuma za isti namen; spodbuja pogodbenice, naj v celoti izkoristijo določbe o davčnem sodelovanju iz sporazuma o partnerstvu in sodelovanju;

Človekove pravice in temeljne svoboščine

6.  ponovno izraža potrebno zavezanost in ukrepanje v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, vključno s socialnimi pravicami, demokracijo, temeljnimi svoboščinami, dobrim upravljanjem in pravno državo ter sodelovanje v zvezi s tem; opozarja, da so človekove pravice osrednji element v odnosih EU s tretjimi državami; poziva singapurske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo spoštovanje mednarodnega prava, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo človekovih pravi, in ugotavlja, da bi morala EU še naprej zagotavljati podporo Singapurju za socialno vključevanje, spoštovanje človekovih pravic in pravne države, spodbujanje miru, varnost in pravosodno reformo; pozdravlja odprto javno razpravo o spremembi zakona o kaznovanju sporazumnega istospolnega razmerja, ki se ne izvršuje, in poziva singapursko vlado, naj v celoti zaščiti pravice skupnosti LGBTI; vztraja, da mora singapurska vlada odpraviti zakone, ki kaznujejo spolna razmerja med osebami istega spola; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju pravic žensk, in poziva singapursko vlado, naj poenostavi sprejetje zakonodaje, ki bi prepovedovala vse oblike diskriminacije žensk in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti;

7.  poziva EU, naj začne dialog s singapursko vlado, da bi uvedli takojšen moratorij za smrtno kazen, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

8.  poziva singapursko vlado, naj zaščiti svobodo izražanja in zbiranja, saj gre za osrednja elementa dobro delujoče demokracije;

9.  poziva EU, naj začne dialog s singapurskimi oblastmi, da bi država lažje ratificirala temeljne instrumente na področju človekovih pravic in temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela; priznava, da Singapur še ni ratificiral konvencij o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja ter o diskriminaciji in se je odpovedal konvenciji o odpravi prisilnega dela; pričakuje, da bo Singapur še naprej sodeloval z MOD, da bi se povsem uskladil z vsebino teh konvencij in jih navsezadnje tudi ratificiral;

Odnosi med EU in Singapurjem

10.  poudarja, da sklenitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju zagotavlja močno spodbudo za večje sodelovanje med EU, Singapurjem in regijo jugovzhodne Azije na splošno;

11.  poudarja politično vrednost močnih trgovinskih in investicijskih odnosov med Singapurjem in EU;

12.  poudarja posebne izkušnje EU na področju vzpostavljanja institucij, enotnega trga, regulativnega zbliževanja, kriznega upravljanja, humanitarne pomoči in pomoči pri nesrečah ter človekovih pravic in demokracije; poudarja, da bi morala EU okrepiti politični dialog in sodelovanje pri vprašanjih, kot so temeljne pravice, ter pri zadevah skupnega pomena, vključno s pravno državo in varnostjo ter zaščito svobode izražanja;

13.  pozdravlja dejstvo, da sporazum o partnerstvu in sodelovanju podpira medosebne izmenjave, kot je akademska mobilnost v okviru programa Erasmus Mundus, in spodbuja nadaljnjo krepitev kulturnih izmenjav, da bi povečali medsebojno razumevanje in poznavanje zadevnih kultur;

14.  poudarja vlogo Azijsko-evropske fundacije (ASEF) s sedežem v Singapurju kot glavnega instrumenta za kulturne izmenjave med Azijo in Evropo; pozdravlja njeno vlogo pri vključevanju vprašanj civilne družbe kot bistvene sestavine razprav v okviru azijsko-evropskih srečanj;

15.  opozarja, da Center Evropske unije v Singapurju, ki je bil ustanovljen leta 2009 v partnerstvu z univerzama National University of Singapore in Nanyang Technological University, spodbuja poznavanje in razumevanje EU in njenih politik ter je del svetovnega omrežja centrov odličnosti EU;

16.  spodbuja singapurske raziskovalce, naj izvajajo skupne raziskovalne in inovacijske projekte s subjekti EU v okviru raziskovalnih pobud EU, kot je program Obzorje 2020, ter obravnavajo skupne svetovne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, okoljem, biotehnologijo, zdravjem, staranjem prebivalstva, energetiko, naravnimi viri in prehransko varnostjo;

Regionalno in mednarodno sodelovanje

17.  meni, da je Singapur ključni partner za odzivanje na humanitarne katastrofe v jugovzhodni Aziji ter pomemben akter za politično stabilnost celotne regije;

18.  je zaskrbljen, da bodo podnebne spremembe pomembno vplivale na Singapur in regijo ASEAN; pozdravlja pozitiven prispevek Singapurja k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in ciljev trajnostnega razvoja; pozdravlja dejstvo, da je Singapur 21. septembra 2016 ratificiral Pariški sporazum, in pričakuje, da bo do leta 2030 izpolnil načrtovane cilje zmanjšanja emisij; si prizadeva sodelovati s Singapurjem in združenjem ASEAN, da se pospeši izvajanje Pariškega podnebnega sporazuma; poudarja, da je treba Singapurju in ostalim državam združenja ASEAN zagotoviti pomoč pri izboljševanju varstva in trajnostne uporabe biotske raznovrstnosti, zlasti koralnih grebenov, ter sistematični rehabilitaciji gozdnih ekosistemov; pozdravlja vlogo Singapurja pri regionalnem vprašanju zmanjševanja krčenja gozdov; poziva, naj EU in Singapur še naprej sodelujeta, da bi učinkovito zmanjšala pojav gozdnih požarov ter sprejela okolju prijaznejše tehnologije za promet in stavbe;

19.  verjame, da obstajajo možnost, zanimanje in potreba po sodelovanju med EU in ASEAN za pripravo skupne strategije krožnega gospodarstva;

20.  pozdravlja ustanovitev foruma mladih voditeljev EU-ASEAN, ki bo mladim voditeljem iz EU in držav ASEAN omogočil izmenjavo idej in vzpostavljanje povezav za podporo odnosov med EU in združenjem ASEAN;

21.  poudarja, da bo sporazum o partnerstvu in sodelovanju EU omogočil, da okrepi prispevek k izvajanju skupnih ciljev v indopacifiški regiji; poziva k okrepljenim skupnim prizadevanjem za svobodno in odprto indopacifiško regijo;

22.  poziva k sodelovanju s Singapurjem pri uresničevanju skupnih interesov v zvezi z izvajanjem politik povezovanja združenja ASEAN in EU; poudarja potrebo po sodelovanju v zvezi s pobudo En pas, ena pot, da bi si prizadevali za izvajanje ciljev povezljivosti in meril, dogovorjenih na nedavnem vrhu EU-Kitajska; ponovno poudarja, da je treba spodbujati večstransko upravljanje;

23.  poudarja, da Singapur zagovarja regionalni multilateralizem v jugovzhodni Aziji; upošteva vlogo Singapurja v medregionalnih diplomatskih, gospodarskih in institucionalnih dialogih ter poudarja podporo, ki jo Singapur namenja regionalnemu povezovanju v jugovzhodni Aziji;

24.  ugotavlja, da ima Singapur strateško lokacijo; je seznanjen s prispevkom Singapurja k regionalni in svetovni varnosti; pozdravlja vsakoletni azijski vrh o varnosti, poznan tudi kot dialog Shangri-La, ki v hotelu Shangri-La v Singapurju poteka od leta 2002;

25.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti v Južnokitajskem morju; poziva združenje ASEAN, naj pospeši posvetovanja o kodeksu ravnanja za mirno reševanje sporov in polemik na tem območju, ter EU, naj podpre ta proces; vztraja, da bi bilo treba to vprašanje rešiti v skladu z mednarodnim pravom, in sicer Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); je zadovoljen, da je Singapur, ki v spore ni vključen, udeležene pozval k mirnemu reševanju razhajanj v skladu z mednarodnim pravom, vključno s konvencijo UNCLOS;

26.  skupaj s Singapurjem poziva k svobodi plovbe in letenja na območju ter poudarja, da ima EU močan interes za spodbujanje stabilnosti v jugovzhodni Aziji; poudarja ključno vlogo regionalnega foruma ASEAN in vzhodnoazijskega vrha pri spodbujanju dialogov o varnosti med regijo in velesilama zunaj regije, tj. Kitajsko in Združenimi narodi;

27.  pozdravlja program za kibernetsko zmogljivost držav združenja ASEAN, ki je bil vzpostavljen na pobudo Singapurja in je namenjen pomoči tem državam pri opredelitvi kibernetskih groženj in odzivanju nanje; je seznanjen s tem, da ASEAN nima skupnih standardov za kibernetsko zaščito, kar bi lahko oviralo sodelovanje na področju kibernetske varnosti v regiji; poziva EU, naj deli svoje izkušnje pri obravnavanju kibernetskih in hibridnih groženj ter podpira krepitev zmogljivosti združenja ASEAN na tem področju;

28.  izraža pohvalo Singapurju, ker je prispeval enote in material v podporo večnacionalni koaliciji v Iraku od leta 2003 do leta 2008 ter pozneje prispeval k operacijam v Iraku in Siriji, uperjenim proti skupini ISIS;

29.  priznava pripravljenost Singapurja, da gosti vrhunska srečanja za spodbujanje miru in krepitev zaupanja v Aziji in po svetu, ter njegovo vlogo pri prirejanju teh srečanj;

Institucionalni okvir iz sporazuma o partnerstvu in sodelovanju

30.  pozdravlja ustanovitev skupnega odbora v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki ga sestavljajo predstavniki obeh strani na ustrezno visoki ravni, da bi zagotovili primerno delovanje in izvajanje sporazuma, določili prednostne naloge in pripravili priporočila za spodbujanje ciljev sporazuma;

31.  poziva k redni izmenjavi med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Parlamentom, da bo slednji lahko spremljal izvajanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in doseganje njegovih ciljev;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Singapurja.

(1) UL L 144, 10.6.1980, str. 2.
(2) UL C 346, 27.9.2018, str. 44.
(3) UL C 482, 23.12.2016, str. 75.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0092.


Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti ***
PDF 122kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti (13111/2018 – C8-0473/2018 – 2018/0282(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0094A8-0022/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13111/2018),

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi prometne skupnosti(1),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91 in členom 100(2) v povezavi s členom 218(6)(2)(a) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0473/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0022/2019),

1.  odobri sklenitev pogodbe;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Republike Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Kosova(2), Črne gore in Republike Srbije.

(1) UL L 278, 27.10.2017, str. 3.
(2) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


Poročilo Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2018
PDF 166kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2018 (2018/2148(INI))
P8_TA-PROV(2019)0095A8-0467/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi,

–  ob upoštevanju protokola o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter BiH na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ki je bil parafiran 18. julija 2016 in je začel veljati 1. februarja 2017,

–  ob upoštevanju prošnje BiH za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016 in odgovorov na vprašalnik Komisije, ki jih je država predložila dne 28. februarja 2018,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Zahodnem Balkanu z dne 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o Bosni in Hercegovini in z dne 26. junija 2018 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu ter z dne 15. oktobra 2018 o Bosni in Hercegovini/operacija Althea sil EUFOR,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU–BiH 5. in 6. novembra 2015, druge seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU–BiH 10. julija 2017, tretje seje stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU–BiH 27. marca 2018 in tretje seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU–BiH 13. julija 2018,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, zlasti sklepov predsedstva vrha voditeljev držav Zahodnega Balkana v Londonu 10. julija 2018, treh skupnih izjav, podpisanih istega dne, o regionalnem sodelovanju in dobrih sosedskih odnosih, o pogrešanih osebah in o vojnih zločinih, ter protikorupcijske izjave, ki jo je BiH podala ob isti priložnosti,

–  ob upoštevanju izjave, sprejete med vrhom EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, ki je priložena tej izjavi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2018 o širitveni politiki EU za leto 2018 (COM(2018)0450), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom „Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015“ (SWD(2018)0155),

–  ob upoštevanju skupne izjave z dne 2. maja 2018 visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna o volilni reformi v BiH za volitve v dom narodov entitete Federacija BiH,

–  ob upoštevanju rezultatov volitev z dne 7. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju izjave o predhodnih in sklepnih ugotovitvah mednarodne misije OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, objavljene 8. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice/podpredsednice Federice Mogherini in komisarja Johannesa Hahna z dne 8. oktobra 2018 o volitvah v Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo, z dne 25. maja 2017,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 1. junija 2018 o zakoniku BiH o kazenskem postopku,

–  ob upoštevanju triinpetdesetega(1) poročila visokega predstavnika za izvajanje mirovnega sporazuma o Bosni in Hercegovini z dne 3. maja 2018 Varnostnemu svetu OZN in štiriinpetdesetega(2) istega poročila z dne 31. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju programa reform za BiH za obdobje 2015–2018, ki je bil sprejet julija 2015, in usklajevalnega mehanizma, ki so ga svet ministrov BiH ter vladi Federacije BiH in Republike Srbske sprejeli 23. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0467/2018),

A.  ker EU ostaja zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti;

B.  ker prošnja te države za članstvo v EU pomeni strateško izbiro in zavezanost približevanju EU;

C.  ker Komisija pripravlja mnenje o prošnji BiH za članstvo v EU; ker je BiH na podlagi mehanizma usklajevanja v zvezi z vprašanji EU pripravila odgovore na vprašalnik Komisije in jih posredovala 28. februarja 2018; ker je BiH 20. junija 2018 prejela več kot 600 dodatnih vprašanj in do zdaj še ni poslala svojih odgovorov na dodatna vprašanja;

D.  ker se je od sredine leta 2017 sprejemanje reform v zvezi z EU izrazito upočasnilo kljub temu, da je BiH zavezana programu reform; ker je pristop k EU celovit postopek, ki zahteva politično voljo, skupna prizadevanja vseh deležnikov in soglasje glede programa reform; ker morajo biti državljani BiH v središču institucionalnih, ekonomskih in družbenih reform;

E.  ker so v BiH 7. oktobra 2018 potekale splošne volitve; ker se politične stranke niso mogle dogovoriti glede sprememb volilne zakonodaje, potrebnih za obravnavo pravne vrzeli, ki je rezultat sodb ustavnega sodišča v zadevi Ljubić o volitvah poslancev v dom narodov Federacije; ker so bila prizadevanja za rešitev tega vprašanja pod vodstvom veleposlanikov EU in ZDA v BiH, pri katerih je sodelovala tudi Beneška komisija, brezplodna;

F.  ker BiH še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, na primer v zadevi Sejdić-Finci in povezanih zadevah; ker je Svet zadolžil Komisijo, da temu vprašanju nameni posebno pozornost pri pripravi svojega mnenja o prošnji BiH za članstvo; ker se zato pričakuje, da bodo v mnenju Komisije analizirana vprašanja v zvezi s funkcionalnostjo in ker bo v njem pregledan pravni okvir z vidika skladnosti s pravnim redom EU ter opredeljene ustavne in druge potrebne reforme; ker bo potreba po ustavni reformi, namenjena izboljšanju funkcionalnosti in zagotavljanju varstva človekovih pravic, postajala vse nujnejša, bolj ko se bo BiH približevala pridobitvi članstva EU; ker politično vodstvo države doslej ni bilo sposobno odpraviti povezanih pomanjkljivosti v ustavi BiH;

G.  ker se trenutno ne izvaja 13 sklepov ustavnega sodišča BiH in številne ustavne odločbe na ravni entitet (28 v Federaciji in 7 v Republiki Srpski); ker je izvajanje odločitev ustavnega sodišča bistveni element za spoštovanje pravne države;

H.  ker je BiH tudi podpisnica Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991);

I.  ker v sodobni Evropi ni prostora za poveličevanje oseb, obsojenih za vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost;

J.  ker bi bilo treba odločneje obravnavati trdovratne izzive v procesu sprave;

K.  ker je korupcija še vedno zelo razširjena, tudi na najvišjih ravneh;

1.  pozdravlja, da je BiH predložila odgovore na vprašalnik Komisije; poziva BiH, naj pravočasno, na pregleden način in natančno odgovori na dodatna vprašanja, ki so bolj tehnične narave, da bi prispevala k mnenju Komisije o prošnji za članstvo v EU;

2.  je zaskrbljen, ker so se reforme občutno upočasnile zaradi nesoglasij med strankami in zelo polarizirane predvolilne kampanje, ki se je začela zelo zgodaj; poudarja, da morajo oblasti BiH svojo zavezo evropski poti pospremiti z doslednim izvajanjem reform, ki izhajajo iz programa reform in se prenašajo v konkretne rezultate, ki koristijo državljanom, ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost; obžaluje, da ni bilo večjega napredka, z izjemo sprejetja strategij na področjih okolja, razvoja podeželja in energije, ki veljajo za celotno državo, ter nekaterih pomembnih reformnih ukrepov, kot so spremembe zakona o trošarinah, potrebne za zagotovitev financiranja MDS in EBRD;

3.  obžaluje, da je v volilni kampanji spet prevladovala razdiralna etnično nacionalistična retorika, ki še vedno zaznamuje politične razprave v državi, v katere so vključeni politični akterji na vseh straneh; poziva vse politične voditelje, naj se nemudoma lotijo oblikovanja vlad na vseh ravneh, in sicer s konstruktivnim sodelovanjem, ki je v interesu državljanov BiH; poziva k ustreznemu obveščanju javnosti o procesu vključevanja v EU tudi kot o projektu za spravo in razvoj politične kulture, ki temelji na kompromisu in vzajemnem razumevanju;

4.  ugotavlja, da je ta volilni cikel ponovno zaznamovala segmentacija po etnični pripadnosti in da je bila volilna kampanja namesto na reševanje vsakodnevnih težav državljanov osredotočena predvsem na sporna vprašanja, povezana s preteklostjo; obžaluje nacionalistično in hujskaško predvolilno retoriko, ki povečuje vrzel med vsemi tremi konstitutivnimi narodi; ugotavlja, da so bile volitve 7. oktobra 2018 konkurenčne in so kljub nekaterim nepravilnostim na splošno potekale brez zapletov ter da so državljani BiH mirno in urejeno uveljavljali svojo demokratično pravico; ponovno izjavlja, da bi bilo treba preiskati in najodločneje obsoditi vse domnevne nepravilnosti, povezane z volitvami, nezakonite dejavnosti pa kazensko preganjati; poudarja stalne pomanjkljivosti v procesu demokratičnih volitev in pričakuje, da se bodo nemudoma obravnavala priporočila OVSE/ODIHR; opozarja, da sodba ustavnega sodišča iz leta 2010 o demokratični pravici meščanov Mostarja do udeležbe na lokalnih volitvah še ni bila izvršena;

5.  obžaluje, da ni bil dosežen kompromis pred volitvami v zvezi s spremembami volilne zakonodaje, ki so potrebne za zapolnitev pravne vrzeli, ki je posledica sodb ustavnega sodišča v zadevi Ljubić o volitvah poslancev v dom narodov Federacije; se seznanja s sklepom osrednje volilne komisije o razdelitvi sedežev v domu narodov Federacije, ki je bil sprejet 18. decembra 2018, in poziva vse politične akterje, naj sistematično odpravijo preostale pravne praznine v volilni zakonodaji BiH; poziva vse politične voditelje in izvoljene poslance, naj pokažejo odgovornost, se vzdržijo izjav, ki nasprotujejo enotnosti države, pustijo ob strani svoja nasprotujoča si stališča ter najdejo kompromise in rešitve, ki bodo sprejemljivi za vse; opozarja pred zamudami in poskusi blokiranja oblikovanja oblasti po volitvah, saj to ne služi ne interesom državljanov ne cilju evropskega povezovanja; poudarja, da sta izvedba volitev in izvršitev rezultatov ter oblikovanje vlade v skladu z ustreznimi pravnimi določbami bistveni značilnosti dobro delujoče demokracije ter predstavljata pogoj za katero koli državo, ki se želi pridružiti EU;

6.  odločno poudarja, da je treba v skladu s sodbami ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine hitro oblikovati dom narodov Federacije, na kar sta opozorila tudi visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini in komisar Johannes Hahna v skupni izjavi o volitvah v BiH;

7.  obžaluje, da ostaja nerešeno vprašanje demokratične in zakonite zastopanosti treh konstitutivnih narodov in vseh državljanov; poziva vse strani, naj poiščejo pravočasen kompromis, saj bi morali novi zakonodajalci čim prej obravnavati to vprašanje, vključno z operacionalizacijo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić-Finci in povezanih zadevah; ponovno poudarja potrebo po nadaljevanju ustavnih, političnih in volilnih reform, ki bi preoblikovale BiH v popolnoma učinkovito, vključujočo in delujočo pravno državo,

8.  obžaluje, da zaradi poskusov, da bi v pravila stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora o glasovanju uvedli veto na podlagi etnične pripadnosti, delegati še vedno niso dosegli soglasja o poslovniku stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ki se zato ni sestal že tri leta; obžaluje, da ni bilo sodelovanja z Evropskim parlamentom, in opozarja, da to pomeni očitno kršitev obveznosti, ki izhajajo iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ter poziva vse akterje, naj v skladu s priporočili Evropskega parlamenta o tej temi dosežejo soglasje o poslovniku stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora ter ga sprejmejo; ugotavlja, da so delujoče demokratične institucije, vključno s parlamentom, osnovni pogoj za napredovanje v procesu vključevanja v EU;

9.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sistematičnih ocen regulativnega učinka in javnih posvetovanj, nezadostne in nizke kakovosti spremljanja in poročanja ter neobstoja formalne zahteve glede objavljanja ključnih vladnih dokumentov o načrtovanju;

10.  poziva k sprejetju nadaljnjih nediskriminatornih strategij, ki bodo upoštevale vidik spolov, na ravni države na področjih, kot sta zaposlovanje in upravljanje javnih financ, ki bodo omogočile dosledno izvajanje reform po vsej državi ter dostop do dodatnih sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA); z zadovoljstvom ugotavlja, da je sprejetje ustreznih strategij na ravni države v okviru nedavno revidiranega okvirnega strateškega dokumenta za obdobje 2014–2020 omogočilo pridobitev dodatnih sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) na ključnih področjih, kot so kmetijstvo in razvoj podeželja ter okolje in energetika; poudarja, da je treba zagotoviti učinkovitejše črpanje sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), zlasti z izboljšanjem usklajenosti donatorjev in upravne zmogljivosti; poziva k sprejetju državnega programa za približevanje zakonodaje države pravnemu redu EU, saj gre za pravno zahtevo iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in nujno sredstvo za pripravo na pristop k EU;

11.  ponavlja svoj poziv k sprejetju strategije za človekove pravice, ki bo veljala za celotno državo; poudarja, da bi bilo treba čim prej sprejeti spremembe zakona o varuhu človekovih pravic, da bi se zagotovila skladnost s pariškimi načeli; meni, da je treba v skladu z mednarodnimi obveznostmi BiH vzpostaviti nacionalni preventivni mehanizem za preprečevanje mučenja in trpinčenja ter sprejeti državni zakon o pravicah civilistov, ki so bili med vojno mučeni; meni, da bi si morala BiH bolj prizadevati za to, da se razmere v zaporih in policijskih prostorih za pridržanje uskladijo z mednarodnimi standardi; ponovno poziva oblasti Republike Srbske, naj razveljavijo določbo o smrtni kazni v ustavi entitete; ponovno poudarja, da je treba po vsej državi zagotoviti nediskriminatoren dostop do sodnega varstva prek usklajenega in vzdržnega sistema brezplačne pravne pomoči; poziva oblasti, naj aktivno spodbujajo evropske vrednote ter si še naprej prizadevajo za evropsko perspektivo;

12.  poziva oblasti BiH, naj sprejmejo konkretne ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov v vse politike, vključno s programom reform, in izraža zaskrbljenost zaradi nezadostne zastopanosti žensk na položajih nosilcev odločanja, zlasti na lokalni ravni; poziva politične stranke v BiH, da naredijo več za zagotavljanje, da so ženske zastopane na vseh ravneh političnega sistema;

13.  obžaluje dejstvo, da BiH še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker ni izvršila sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Sejdić-Finci, Zornić, Pilav in Šlaku, kar omogoča očitno diskriminacijo med državljani v BiH, to pa je v nasprotju z vrednotami in standardi EU; opozarja, da bi morala Komisija pri pripravi mnenja nameniti pozornost temu vprašanju; meni, da bi lahko izvrševanje teh sodb pomagalo vzpostaviti delujočo demokratično družbo; poudarja, da se tudi od BiH, kot od vsake države, ki se želi pridružiti EU, pričakuje, da bo postopoma uskladila svoj pravni sistem z zahtevami ustavnega in pravnega reda EU, kar zadeva nediskriminacijo, in pričakuje, da bo v primernem času dosežen napredek pri teh bistvenih vprašanjih; vztraja, da izvršitev teh sodb ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje programa reform, in mora privesti do odprave vsakršne omejitve pasivne volilne pravice na podlagi etnične pripadnosti in prebivališča ali zaradi odločitve državljana, da se ne povezuje s konstitutivnim narodom; zato meni, da bi bilo treba ustavno in volilno reformo izpeljati skupaj; poziva politične voditelje, naj se izogibajo nacionalistični retoriki, ki vodi v družbeni razkol, ter nadaljujejo politični dialog in dejavnosti, ki vodijo v sodelovanje med političnimi predstavniki treh narodov in drugimi;

14.  poziva k učinkovitejšim ukrepom za boj proti vsem oblikam diskriminacije, zlasti s sprejetjem državnih strategij na področjih človekovih pravic in boja proti diskriminaciji; spodbuja sodelovanje treh in drugih narodov na področju kulture, religije in izobraževanja, da bi premostili etnične ločnice; obžaluje, da ni bilo napredka pri obravnavi zadeve „dveh šol pod eno streho“; poziva k odločnemu ukrepanju na vseh ravneh, da bi našli sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale vključujoče in nediskriminatorno izobraževanje za vse otroke; ugotavlja, da bi bilo treba pri sprejemanju programov in učnih načrtov na celotnem ozemlju BiH spoštovati kulturno in jezikovno raznolikost narodov, hkrati pa poudarjati vzajemno razumevanje in spravo; je zaskrbljen, ker pomanjkanje virov in usklajevanja ovira izvajanje akcijskega načrta za otroke za obdobje 2015–2018; pozdravlja zakonodajo BiH o rejništvu in poudarja, da je treba podpirati nadaljnjo deinstitucionalizacijo varstva otrok po vsej državi; poziva k izboljšanemu dostopu do izobraževanja in ustreznih socialnih storitev za invalidne otroke ter, splošneje, izboljšanju dostopa do stavb, institucij in prevoza za invalide;

15.  poziva k učinkovitejšemu izvajanju pravnih določb v zvezi z enakostjo moških in žensk, zmanjšanju razlik v plačilu med moškimi in ženskami, izboljšanju dostopa do trga dela za ženske ter boju proti spolnim stereotipom v družbi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je izvajanje zakonodaje o preprečevanju nasilja na podlagi spola in zaščiti pred njim, zlasti nasiljem v družini, neučinkovito; poudarja, da je treba zakonodajo uskladiti z Istanbulsko konvencijo; poziva k napredku pri zagotavljanju spoštovanja pravic invalidov, zlasti s hitrim obravnavanjem zadevnih priporočil OZN; priznava ukrepe, sprejete v zvezi s pravnim varstvom oseb LGBTI, vendar poudarja, da je treba storiti več za sodno preganjanje nasilja in zločinov iz sovraštva zoper te osebe ter spodbujati njihovo vključevanje v družbo;

16.  je zaskrbljen, da neusklajenost med različnimi ravnmi oblasti in pomanjkanje finančnih sredstev še naprej ovirata učinkovito varstvo manjšin in ranljivih skupin, zlasti Romov; poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za krepitev varstva pravic manjšin; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da rezultati študije o marginaliziranih Romih v BiH iz leta 2017 kažejo, da imajo Romi omejene možnosti na vseh področjih človekovega razvoja; obsoja stigmatizacijo in socialno izključevanje Romov; poziva oblasti, naj obeležijo spomin na žrtve holokavsta nad Romi, naj 2. avgust razglasijo za evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi in naj romske žrtve vključijo v svoje spominske slovesnosti, ki potekajo vsako leto 27. januarja za obeleženje dneva spomina na žrtve holokavsta; pozdravlja sprejetje revidiranega akcijskega načrta za Rome za obdobje 2017–2020 v zvezi s stanovanji, zaposlovanjem in zdravstvenim varstvom; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe za dodatno izboljšanje izobraževanja, stopnje zaposlenosti, zdravja, stanovanj in življenjskih razmer za Rome in druge etnične manjšine, pri čemer je treba glavno pozornost namenjati izboljšanju in celovitemu izvajanju zadevnega obstoječega političnega in zakonodajnega okvira; izraža zaskrbljenost glede nizkega zastopanja članov narodnih manjšin v političnem in javnem življenju;

17.  je seznanjen s sodelovanjem Bosne in Hercegovine v oceni PISA za leto 2018, ki jo opravlja OECD, pri čemer je bilo to sodelovanje omogočeno s finančno podporo Evropske komisije; izraža pohvalo izobraževalnim ustanovam Bosne in Hercegovine (pristojnim ministrstvom in ustanovam na ravni kantonov, entitet in države ter v okrožju Brčko) za njihovo udeležbo in pripravljenost za sodelovanje; poziva prihodnje vlade na vseh ravneh, naj rezultate preizkusa znanja, ki naj bi bili objavljeni leta 2019, uporabijo za konstruktivno razpravo in razvoj reform na področju izobraževanja, ki bodo privedle do boljše kakovosti rezultatov izobraževanja;

18.  poziva k celoviti reformi sistemov socialne zaščite, in sicer z odpravo diskriminatornih praks v skladu z zavezami glede človekovih pravic in zagotavljanjem, da so določeni ustrezni minimalni standardi za zaščito najranljivejšega prebivalstva, vključno z odpravo zakonodajnih vrzeli, ki nekaterim otrokom onemogočajo pridobitev zdravstvenega zavarovanja; poziva vse ustrezne institucije v Bosni in Hercegovini, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje na področju spremljanja pravic otrok, vključno z vzpostavitvijo celovitega mehanizma za zbiranje podatkov o pravicah otrok v Bosni in Hercegovini;

19.  ugotavlja, da Bosna in Hercegovina ostaja država izvora in tranzita ter ciljna država za trgovino z ljudmi; poziva k izboljšanju upravljanja meja in krepitvi specializiranih enot za preiskavo trgovine z ljudmi za učinkovit boj proti tihotapcem;

20.  je zaskrbljen, ker se niso izvedle zadostne reforme na področju izobraževanja in gospodarstva, kar prispeva k visoki stopnji brezposelnosti mladih in obsežnemu ekonomskemu izseljevanju mladih, ki zapuščajo državo, ter pomanjkanja ustreznih politik in naložb v zvezi z otroki in mladimi; poziva Bosno in Hercegovino, naj odpravi veliko neenakost med spoloma v stopnji delovne aktivnosti ter izključevanje mladih pripadnikov manjšin iz ukrepov za izobraževanje in zaposlovanje; poziva k precej bolj proaktivni in sistematični politiki v odnosu do mladih v BiH, katere cilj bi moral biti opolnomočenje mladih v tej državi; v zvezi s tem spodbuja BiH, naj vzpostavi posebni okvir in zagotovi polno delovanje komisije za usklajevanje vprašanj v zvezi z mladimi v okviru ministrstva BiH za civilne zadeve;

21.  poziva, naj se strategije in zakonodaja o pravicah oseb, ki pripadajo manjšinskim skupinam, ter njihova zaščita v celoti izvajajo in podprejo z javnimi sredstvi;

22.  poziva BiH, naj zagotovi lastninsko pravico; opozarja na neobstoj celovitega zakonodajnega okvira o obravnavi zahtev za vrnitev premoženja in spodbuja oblasti, naj z zainteresiranimi stranmi začnejo dialog o vprašanjih v zvezi z vračilom zaseženega premoženja ali odškodnino zanj;

23.  obžaluje, da ni napredka pri svobodi izražanja in neodvisnosti medijev; jasno zavrača nadaljnje poskuse izvajanja političnega in finančnega pritiska na medije; obsoja ponavljajoče se primere ustrahovanja, groženj s smrtjo ter verbalnih in fizičnih napadov na novinarje, zlasti preiskovalne novinarje, ki pišejo o primerih vojnih zločinov, ki niso bili preganjani; poziva oblasti, naj zbirajo podatke o teh primerih, zagotovijo hitre preiskave in sodni pregon storilcev ter spodbujajo okolje, ki bo spodbujalo svobodo izražanja; poudarja, da je treba okrepiti finančno stabilnost in politično nevtralnost Regulatorne agencije za komunikacije; ponovno poziva k zagotavljanju neodvisnosti in vzdržnega financiranja javnih radiotelevizijskih postaj ter razpoložljivosti vsebin v vseh uradnih jezikih; poziva, naj se več pozornosti nameni delovnim pogojem novinarjev v celotnem sektorju; izraža zaskrbljenost glede pomanjkanja preglednosti lastništva medijev in ponovno poziva k zagotavljanju popolne preglednosti s sprejetjem ustreznega zakonodajnega okvira; obžaluje, da zaradi političnega oviranja ni bilo mogoče vzpostaviti delujoče javne radiotelevizije; ponovno poziva k zagotavljanju medijskega pluralizma in poudarja, da bi produkcija in oddajanje televizijskih ter radijskih vsebin v vseh uradnih jezikih BiH prispevala k varovanju kulturne raznolikosti v državi; poudarja, da kot pri drugih državah v tej regiji obstaja zaskrbljenost glede politične instrumentalizacije medijev bodisi neposredno s strani političnih akterjev bodisi s strani poslovnih akterjev pri njihovih poskusih političnega vplivanja;

24.  pozdravlja prizadevanja za spodbujanje sprave, medsebojnega spoštovanja in verske strpnosti v državi, vključno s prizadevanji Medverskega sveta BiH; obžaluje nadaljnje primere diskriminacije na verski podlagi, pa tudi incidente, v katerih so bili tarča verski kraji; izreka pohvalo in podporo tistim, ki se borijo za svobodo izražanja, zoper sovražni govor in versko sovraštvo, ter tistim, ki se zavzemajo za vključevanje; zavrača podžiganje strahu pred drugimi in poziva oblasti, naj se v teh primerih hitro in dosledno odzovejo;

25.  pozdravlja sprejetje strateškega okvira za reformo javne uprave v Bosni in Hercegovini za obdobje 2018–2022 ter poziva k njegovemu hitremu izvajanju; opozarja na razdrobljenost in politizacijo sistema oblikovanja politik v BiH in poudarja potrebo po reformi ustavnega okvira v skladu z najvišjimi standardi človekovih pravic in svoboščin ter potrebo po izboljšanju kakovosti, skladnosti in finančne dostopnosti javnih politik po vsej državi; poziva k sprejetju državne strategije za upravljanje javnih financ in povečanje proračunske preglednosti v BiH ter k močnejšim mehanizmom za preprečevanje neučinkovitosti in potrate javnih sredstev, tudi na področju javnih naročil; še posebej poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje tveganja za politizacij javne uprave, in sicer z učinkovitim sistemom upravljanja človeških virov na vseh upravnih ravneh ter standardizacijo javnih upravnih postopkov na vseh vladnih ravneh, zlasti med zvezno in kantonsko ravnjo v federaciji;

26.  priznava, da je bil dosežen določen napredek pri vzpostavljanju institucionalnih mehanizmov za sodelovanje med oblastmi in civilnodružbenimi organizacijami ter za zagotavljanje javnega financiranja civilnodružbenih organizacij; ponovno poziva k sprejetju strateškega okvira za sodelovanje s civilno družbo na vseh ravneh upravljanja, in sicer za povečanje preglednosti javnega odločanja in dodatna prizadevanja pri omogočanju javnega nadzora nad delom vlad; poleg tega poudarja, da je treba povečati vključenost civilne družbe v načrtovanje, spremljanje in izvajanje programov podpore EU; poziva oblasti, naj vzpostavijo učinkovit dialog, ki bi lahko privedel do oblikovanja zakonodajnih pobud in pobud za krepitev zmogljivosti, ki bi okrepile zmožnosti socialnih partnerjev in civilne družbe; poudarja, da je treba nameniti javna sredstva za organizacije civilne družbe, ki delujejo na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, tudi za organizacije, ki se ukvarjajo z nadzorom in zagovorništvom, ter male lokalne organizacije;

27.  ostaja zaskrbljen zaradi razširjene korupcije v BiH in trdovratne vrzeli med izraženo politično voljo za boj proti korupciji in pomanjkanjem konkretnih rezultatov; poudarja, da ni doseženih rezultatov v najbolj odmevnih zadevah ter da je pravni in institucionalni okvir za boj proti sistemski korupciji na področjih, kot so financiranje političnih strank, javna naročila, nasprotje interesov in prijava premoženja, šibek in neustrezen; poziva k ukrepom za izboljšanje pravnega in institucionalnega okvira za boj proti korupciji v skladu z evropskimi standardi, in sicer z boljšo uskladitvijo akcijskih načrtov, sprejetih na različnih ravneh, izvajanjem obstoječih strategij ter krepitvijo sodelovanja med organi za preprečevanje korupcije in agencijo za boj proti korupciji;

28.  meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za izboljšanje boja proti zelo razširjeni korupciji; poziva k ukrepanju za znatno izboljšanje stanja na področju preprečevanja in zatiranja korupcije, vključno z ukrepi za uveljavitev učinkovitih in odvračilnih sankcij, vključno z odvzemom premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji; poudarja potrebo po krepitvi zmogljivosti za boj proti kaznivim dejanjem na področju gospodarstva, financ in javnih naročil in njihovo preiskovanje; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti izvajanju učinkovitih pregledov financiranja političnih strank in volilnih kampanj ter izboljšanju dostopa javnosti do prijav premoženjskega stanja javnih uslužbencev in nadzora nad njimi, tudi tistih, ki kandidirajo na volitvah; poziva, naj se obravnavajo priporočila skupine GRECO, zlasti kar zadeva financiranje političnih strank in navzkrižje interesov; meni, da je za BiH bistvenega pomena sprejetje zakona o navzkrižju interesov, ki bo v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi; poziva BiH, naj v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi izvede analizo obstoječega protikorupcijskega pravnega okvira ter nato sprejme usklajeno strategijo za obravnavo opredeljenih vrzeli in pomanjkljivosti;

29.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za izvajanje strategije reforme sektorja pravosodja za obdobje 2014–2018 marca 2017 ter vzpostavitev potrebnih struktur za poročanje in spremljanje; izpostavlja potrebo po odločnem ukrepanju v zvezi z njegovim izvajanjem; je zaskrbljen zaradi nenehnih groženj sodstvu, ki so politično motivirane; ponovno poudarja, da je treba okrepiti neodvisnost sodstva, tudi pred političnimi vplivi, pa tudi njegovo nepristranskost, strokovnost, učinkovitost in odgovornost; pozdravlja, da je visoki sodni in tožilski svet sprejel podroben akcijski načrt za izvajanje priporočil Evropske komisije o vprašanjih v njegovi pristojnosti, namenjen krepitvi ukrepov imenovanja, disciplinskih ukrepov in ukrepov za integriteto v sodstvu, med drugim prek izboljšanih prijav premoženjskega stanja; poziva k hitremu sprejetju in izvajanju povezanih zakonodajnih aktov; poudarja, da je treba na podlagi priporočil Komisije in mnenja Beneške komisije revidirati zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu; poziva k standardizaciji kazenskih zakonikov na področju vojnih hudodelstev in poudarja pomen ocenjevanja pravosodne reforme, ki poteka, z vidika spola;

30.  obžaluje, da oblasti na vseh ravneh še vedno ne upoštevajo zavezujočih sodnih odločb oziroma jih zavračajo, med drugim na najvišji ravni, in opozarja, da takšna dejanja pomenijo resno nasprotovanje pravni državi;

31.  pozdravlja nadaljnje zmanjšanje sodnih zaostankov v zadevah, povezanih z vojnimi zločini, nadaljevanje pozitivnega trenda pri sodnem pregonu vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje, ter izboljšanje podpore za žrtve in priče na sodiščih; poziva oblasti BiH, naj zakonodajo o civilnih žrtvah vojne uskladijo tako, da bo vključevala tudi žrtve spolnega nasilja, da bi preprečili diskriminacijo v zvezi s statusom in dostopom do odškodnine v različnih entitetah; poziva k čimprejšnji spremembi nacionalne strategije glede vojnih zločinov, da bi se zagotovila učinkovitejša porazdelitev zadev med različne ravni upravljanja, skupaj z novimi merili in roki za obravnavo najbolj zapletenih primerov;

32.  ugotavlja, da še vedno ni niti celovite strategije o prehodni pravosodni ureditvi niti mehanizma odškodnin za grobe medvojne kršitve človekovih pravic po vsej državi, tudi za žrtve spolnega nasilja, povezanega z vojno; poziva k sprejetju zakona o žrtvah mučenja, strategije o prehodni pravosodni ureditvi in programa za žrtve spolnega nasilja ter ustanovitvi posebnega sklada za odškodnine žrtvam vojnih posilstev, spolnih zlorab in mučenja, pa tudi k vzpostavitvi ustreznih mehanizmov odškodnin za civilne žrtve vojne, ki vključujejo vrnitev premoženja, nadomestilo, rehabilitacijo, povrnitev škode in jamstva, da se kršitve ne bodo ponovile;

33.  ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM); poudarja, da morajo voditelji BiH resno sodelovati pri njeni ustanovitvi; poudarja pomen tega procesa in nujnost aktivnega sodelovanja vseh regionalnih političnih voditeljev, da bi komisija lahko čim prej začela delovati; opozarja na predlog akcijskega načrta koalicije RECOM, ki vsebuje jasne datume in merila uspešnosti;

34.  obžaluje vsakršno poveličevanje oseb, obsojenih zaradi najhujših hudodelstev zoper človečnost; poziva, naj se nujno spodbuja spoštovanje žrtev vojnih zločinov in sprava; opominja vse politične voditelje in institucije v BiH, da je njihova odgovornost, da v imenu resnice, sprave in mirne prihodnosti objektivno ocenijo dogodke v času vojne in da preprečijo zlorabo sodstva politične namene; poudarja, da mora pregon vojnih zločinov temeljiti na konceptu neodvisnosti sodstva in se ne sme izkoriščati za politizacijo z namenom podrejanja političnim interesom, zgodovinski revizionizem ali poglobitev razdeljenosti v družbi; z obžalovanjem opozarja na odločitev narodne skupščine Republike Srbske, da prekliče potrditev poročila komisije za Srebrenico, in obsoja izjave vseh strani, ki poveličujejo vojne zločince;

35.  poudarja, da je treba v BiH kljub temu, da je bil dosežen velik napredek, še vedno nameniti ustrezno pozornost zapuščini travme zaradi spolnega nasilja in konfliktov v času vojne med letoma 1992 in 1995; poudarja, da je treba zagotoviti, da imajo ženske in moški, ki so preživeli spolno nasilje, vključno z otroki, rojenimi kot posledica tega nasilja, pravičen dostop do oskrbe, podpore in pravnega varstva prek celovite povrnitve škode, vključno z rehabilitacijo in zmanjševanjem stigmatizacije oseb, ki so preživele spolno nasilje, povezano s konflikti;

36.  priznava določen, vendar nezadosten napredek pri izvajanju Priloge VII Daytonskega mirovnega sporazuma o beguncih in notranje razseljenih osebah; ugotavlja počasen napredek pri obravnavanju vztrajno visokega števila notranje razseljenih oseb, povratnikov, ki so pripadniki manjšin, beguncev in pogrešanih oseb; poziva oblasti, naj poglobijo sodelovanje med obema entitetama in popolnoma razkrijejo vse pomembne vojaške in obveščevalne podatke, da bi našli osebe, ki so od vojne še vedno pogrešane; pozdravlja nedavne pobude za krepitev regionalnega sodelovanja za rešitev vprašanja oseb, pogrešanih zaradi vojne, in poziva oblasti v BiH, naj sodelujejo v tem procesu; poudarja, da je pomembno zbirati podatke o povratnikih; obsoja primere napadov na njihove nepremičnine in ugotavlja, da je uspeh politike vračanja v BiH ključen za spravo;

37.  poziva, naj se izvajajo dodatni ukrepi in konkretni programi v zvezi s trajnim vračanjem beguncev, dostopom do zdravstvenega varstva in zaposlitve, socialnega varstva, varnostjo in izobraževanjem, ter naj se velika pozornost nameni odškodninam za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti; odločno poziva s tem v zvezi k ponovnemu začetku delovanja Komisije za nepremičninske zahtevke razseljenih oseb in beguncev;

38.  obžaluje dejstvo, da država še vedno trpi zaradi prisotnosti min, ki pokrivajo približno 2,2 % njene skupne površine in neposredno vplivajo na varnost več kot 540 000 prebivalcev; pozdravlja stalno podporo EU za protiminsko delovanje in izraža pohvalo bataljonu oboroženih sil za odstranjevanje min v BiH za njegovo odlično delo; zaskrbljen opozarja na nezadostno količino najsodobnejše tehnologije za odstranjevanje min, kar bi lahko privedlo do zmanjšanja obsega očiščenega ozemlja, in sicer z zdajšnjih 3 km2 na manj kot 1 km2 na leto od leta 2020; zato poziva države članice, naj bataljon za odstranjevanje min ustrezno opremijo s potrebnimi sredstvi in opremo;

39.  pozdravlja sprejetje strategije za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2017–2020 in napredek pri izvajanju akcijskih načrtov za boj proti pranju denarja in proti financiranju terorizma; poziva k okrepitvi prizadevanj za doseganje rezultatov pri preiskavah, pregonu, pravnomočnih obsodbah in zaplembi premoženjskih koristi organiziranega kriminala; pozdravlja, da je predstavniški dom parlamenta BiH 17. septembra 2018 sprejel spremembe zakonika o kazenskem postopku, saj so bistvene za zmožnost institucij pravne države, da opravljajo občutljive preiskave in sodelujejo z mednarodnimi agencijami kazenskega pregona ter poziva Komisijo, naj tesno spremlja njihovo izvajanje; poudarja, da bi morala pomembna prednostna naloga oblasti tudi v prihodnje biti uskladitev zakona o varnostno-obveščevalni agenciji z evropskimi in mednarodnimi standardi; ceni dejstvo, da je bila BiH umaknjena s seznama Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), na katerem so „tretje države z visokim tveganjem, ki imajo strukturne pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja oziroma financiranju terorizma“, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju, da se BiH umakne s seznama EU z državami z visokim tveganjem;

40.  poziva k nadaljevanju prizadevanj za boj proti radikalizaciji ter sprejetju dodatnih ukrepov za identifikacijo, preprečevanje in celovito obravnavo vprašanja tujih terorističnih borcev, poleg trgovanja z nezakonitim orožjem, ter za sledenje denarju, namenjenemu nadaljnji radikalizaciji; spodbuja oblasti, naj dodatno izboljšajo zmogljivosti BiH za boj proti terorizmu z boljšim usklajevanjem, sodelovanjem in izmenjavo obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, preprečevanjem radikalizacije mladine ter programi deradikalizacije; poziva oblasti, naj razvijejo strategijo za boj proti kibernetski kriminaliteti in podobnim varnostnim grožnjam; opozarja na potrebo po okrepljenem sodelovanju pri vprašanjih upravljanja meja s sosednjimi državami;

41.  izraža pohvalo oblastem Bosne in Hercegovine za njihova prizadevanja za zaustavitev odhoda njenih državljanov na tuja bojišča ter oblasti poziva, naj tuje teroristične borce ustrezno kaznujejo in poskrbijo za njihovo poznejše ponovno vključevanje v družbo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila na nekaterih lokacijah v državi ugotovljena prisotnost celic za radikalizacijo;

42.  z zaskrbljenostjo opaža, da v zadnjem času v BiH prihaja vse več migrantov in da se različne vladne ravni na te razmere ne odzivajo usklajeno; meni, da ne bi smeli politizirati vprašanja migracij; pozdravlja humanitarno pomoč EU za odzivanje na vedno večje potrebe beguncev, prosilcev za azil in migrantov v tej državi ter sprejetje posebnega ukrepa (vrednega 6 milijonov EUR) 10. avgusta 2018 za podporo Bosni in Hercegovini pri upravljanju migracijskih tokov; poudarja pomen upoštevanja vidika spola pri humanitarni pomoči in vpliv begunskih taborišč na lokalne skupnosti; meni, da je pri reševanju tega skupnega izziva bistveno sodelovanje s sosednjimi državami in EU;

43.  poziva k sprejetju novega sklopa reform, usmerjenih k EU, takoj po oblikovanju nove vlade v BiH, da se nadaljuje proces reform in doseže napredek pri evropskem povezovanju te države; vztraja, da bi morala finančna podpora EU vključevati učinkovite pogoje ter da bi morala EU akcijske načrte in okvire spremljanja oblikovati v skladu z 20 načeli evropskega stebra socialnih pravic, da se uresniči „nova okrepljena socialna razsežnost“, kot je določeno v strategiji EU za Zahodni Balkan iz leta 2018; priznava, da je BiH dosegla določen napredek, kar zadeva gospodarski razvoj in konkurenčnost, vendar ugotavlja, da je država še vedno v zgodnji fazi vzpostavljanja delujočega tržnega gospodarstva; trdno verjame, da bi moral biti napredek družbeno-ekonomskih reform z ustreznim vključevanjem socialnih partnerjev pomembna prednostna naloga po volitvah, da se izboljšajo življenjske razmere v državi; ugotavlja, da je bil na socialnem področju dosežen zelo majhen napredek; poudarja, da je treba okrepiti gospodarske temelje, kot so rast, zaposlovanje in boj proti neformalni ekonomiji; poudarja, da je treba prestrukturirati javni sektor, vključno z javnimi podjetji, dodatno zmanjšati sivo ekonomijo in s tem povezano davčno breme za delo, izboljšati poslovno okolje (tudi z razvojem enotnega gospodarskega prostora), povečati zmogljivost javnih financ za spodbujanje rasti, zlasti z namenjanjem glavne pozornosti srednjeročnim potrebam, kot sta infrastruktura in izobraževanje, ter zagotavljati pravočasne in podrobne statistične podatke v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi;

44.  ugotavlja počasen napredek na področju varstva okolja in podnebnih sprememb; opozarja, da se je treba uskladiti s pravnim redom EU in zagotoviti učinkovito ter strukturirano izvajanje okoljske zakonodaje v vsej državi, in sicer v skladu s standardi EU in strategijo za približevanje pravnega reda na področju okolja za vso državo; ponovno poudarja, da je treba v skladu z okoljskimi politikami EU hitro obravnavati vprašanje čezmejnega onesnaževanja zraka iz rafinerije nafte v Brodu; poudarja, da mora BiH v celoti spoštovati svoje obveznosti iz Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje in Protokola o strateški presoji vplivov na okolje, zlasti glede dejavnosti v porečju Neretve in na območju reke Trebišnjice; poudarja, da je za načrtovanje in projekte izgradnje hidroelektrarn nujno izpolnjevanje mednarodnih pravnih standardov in okoljske zakonodaje EU, vključno z direktivami o prosto živečih pticah in habitatih ter direktivo o presoji vplivov na okolje; poudarja, da je treba z izboljšanjem kakovosti presoje vplivov na okolje preprečiti morebitne negativne učinke za območja visoke naravne vrednosti in zagotoviti javno udeležbo in posvetovanje s civilno družbo pri ustreznih projektih;

45.  ugotavlja, da trg z električno energijo in plinom ostaja razdrobljen in da na njem prevladujejo ključna prvotna podjetja; poziva oblasti Bosne in Hercegovine, naj nadalje razvijajo prometno in energetsko infrastrukturo in nujno vzpostavijo delujoče energetske in prometne verige; poziva BiH, naj izkoristi novi sveženj EU za razvoj regionalne povezljivosti in si prizadeva za dokončno vzpostavitev regionalnega energetskega trga v skladu s svojimi podnebnimi zavezami; se zavzema za nadaljnje vlaganje v infrastrukturne projekte, ki bodo izboljšali prometno povezljivost znotraj BiH in s sosednjimi državami; poziva k upoštevanju pravil o razpisnih postopkih in načela preglednosti pri izbiri izvajalcev, da se preprečita zloraba moči in korupcija ter zagotovi, da bodo izbrane najboljše ponudbe; izraža podporo predlogu za zmanjšanje stroškov gostovanja na Zahodnem Balkanu;

46.  pozdravlja konstruktivne in trdne dvostranske odnose BiH in podpis več dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami; poziva h krepitvi dobrih sosedskih odnosov z vsemi državami v regiji in k nadaljnjim prizadevanjem, da bi se razrešili vsi odprti dvostranski spori, vključno z določitvijo meje s Srbijo in Hrvaško, tudi z namenom približevanja članstvu v evropskih organizacijah;

47.  pozdravlja strategijo BiH za zunanjo politiko za obdobje 2018–2023, ki jo je sprejelo predsedstvo BiH, v kateri je jasno navedeno, da je članstvo v EU eden od glavnih strateških ciljev te države; obžaluje dejstvo, da se je stopnja skladnosti z izjavami EU in sklepi Sveta EU o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) leta 2017 znižala na 61-odstotno usklajenost; poudarja, da so potrebni rezultati glede postopnega usklajevanja s SZVP in poziva k znatnemu izboljšanju na tem področju, ki je bistven sestavni del članstva EU; odločno poziva BiH, naj se uskladi s sklepi Sveta o uvedbi omejevalnih ukrepov EU v okviru nezakonite priključitve Krima Rusiji in dogodkov v vzhodni Ukrajini, in obžaluje namerno nesodelovanje v zvezi s tem nekaterih političnih akterjev;

48.  je seznanjen z vse večjim vplivom tujih sil v BiH in trdno verjame, da okrepljeno udejstvovanje EU v BiH ostaja najboljši način za zagotavljanje napredka na poti k evropskim vrednotam, stabilnosti in blaginji v državi; pozdravlja nadaljnje izvajanje operacije EUFOR ALTHEA v državi, ki zagotavlja pomoč pri krepitvi zmogljivosti in usposabljanju oboroženih sil v BiH ter prispeva k odvračilnim dejavnostim za podpiranje varnega okolja; je zadovoljen, da je Varnostni svet OZN podaljšal mandat sil EUFOR do novembra 2019;

49.  poziva oblasti, naj zagotovijo strogo uskladitev s standardi EU in mednarodnimi standardi ter cilji politike na področju energetike in podnebnih sprememb; obžaluje dejstvo, da prizadevanja države za boj proti podnebnim spremembam ostajajo na deklarativni ravni, hkrati pa se sprejemajo odločitve o načrtovanju novih premogovnih termoelektrarn; zato poziva k preklicu projektov in načrtov izgradnje hidroelektrarn, ki škodijo naravi, so v nasprotju z voljo lokalnega prebivalstva, niso v skladu z lokalnimi načrti prostorskega razvoja ali načrti entitete in koristijo le vlagateljem;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, predsedstvu Bosne in Hercegovine, svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine ter vladam in parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine ter okrožja Brčko Republike Srbske in vlad desetih kantonov.

(1) S/2018/416, 3.5.2018.
(2) S/2018/974, 13.10.2018.


Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
PDF 449kWORD 144k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375 – C8-0230/2018 – 2018/0196(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0096A8-0043/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume
o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.
(1)  Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Kohezijska politika tem regijam še posebej koristi. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov je pomembno, da kohezijska politika ostane glavna naložbena politika Unije in da v obdobju 2021–2027 njena sredstva ostanejo vsaj na ravni programskega obdobja 2014–2020. Nova sredstva za druga področja dejavnosti ali programe Unije ne bi smela biti v škodo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus ali Kohezijskega sklada.
Sprememba 430
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2

(2)  Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.

(2)  Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad, ESPR in do določene mere Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
(4)  Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994 za odpravljanje njihovih posebnih prikrajšanost, ki so povezane z njihovim geografskim položajem.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(5)  Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije OZN o otrokovih pravicah in Konvencije OZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. V zvezi s tem bi bilo treba sklade izvrševati tako, da bi se spodbujali deinstitucionalizacija in oskrba v skupnosti. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali izključenosti ali podpirajo infrastrukturo, ki ni dostopna za invalide. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“ in zavez, sprejetih v okviru Pariškega sporazuma. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Revščina je eden od največjih izzivov EU. Skladi bi torej morali prispevati k izkoreninjenju revščine. Prispevati bi morali tudi k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo dosegle ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem.
(9)  Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 30 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Mehanizmi prilagajanja na podnebne spremembe bi morali biti sestavni del načrtovanja in izvajanja.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Ob upoštevanju vpliva migracijskih tokov iz tretjih držav bi morala kohezijska politika prispevati k procesom vključevanja, zlasti ob zagotavljanju infrastrukturne podpore najbolj izpostavljenim in obremenjenim krajem in mestom ter lokalnim oblastem z izvajanjem integracijskih politik.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.
(10)  Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija. Države članice bi morale biti odgovorne za pripravo in izvajanje programov na ustrezni teritorialni ravni v skladu z njihovim institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom, izvajati pa bi jih morali organi, ki so jih države članice pooblastile za ta namen. Države članice bi se morale vzdržati dodajanja pravil, ki bi upravičencem oteževala uporabo skladov.
__________________
12 UL L […], […], str. […].
12 UL L […], […], str. […].
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/201413.
(11)  Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo regionalnih, lokalnih in drugih javnih organov, civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spremeni in prilagodi Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201413.
__________________
13 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
13 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.
črtano
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.
(13)  Države članice bi morale pri pripravi programskih dokumentov upoštevati ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU, kadar so skladna s cilji programa. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države in evropskemu stebru socialnih pravic. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije, in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije14 v zvezi s temi načrti, pri svojih programih ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.
(14)  Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije, in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije14 v zvezi s temi načrti, pri svojih programih, tudi med vmesno oceno, ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.
__________________
14 [Uredba o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM/2016/0759 final/2 - 2016/0375 (COD)].
14 [Uredba o upravljanju energetske unije, spremembi Direktive 94/22/ES, Direktive 98/70/ES, Direktive 2009/31/ES, Uredbe (ES) št. 663/2009, Uredbe (ES) št. 715/2009, Direktive 2009/73/ES, Direktive Sveta 2009/119/ES, Direktive 2010/31/EU, Direktive 2012/27/EU, Direktive 2013/30/EU in Direktive Sveta (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 (COM/2016/0759 final/2 - 2016/0375 (COD)].
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahko sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa.
(15)  Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, bi bilo treba omogočiti, da se sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Vsaka država članica bi morala imeti na voljo prožnost, da prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici.
(16)  Vsaka država članica bi lahko imela prožnost, da pod določenimi pogoji iz člena 10 te uredbe prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da se zagotovijo potrebni predpogoji za uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.
(17)  Da se zagotovijo potrebni predpogoji za vključujočo, nediskriminatorno, uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo.
(18)  Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo. S tem bi moralo biti omogočeno, da bosta izbiranje in ocenjevanje projektov usmerjena v rezultate.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027.
(19)  Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024, ter napredek pri nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih in evropskem stebru socialnih pravic. Upoštevati bi bilo treba tudi demografske izzive. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027.
Spremembe 425rev, 444rev, 448 in 469
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.
črtano
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Države članice bi lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložile zahtevo za prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb, udejanjenih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Komisija bi morala pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceniti navedeno zahtevo.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Veliki projekti predstavljajo bistven delež izdatkov Unije in so pogosto strateškega pomena za doseganje ciljev iz strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato je upravičeno, da se operacije nad določenim pragom še naprej odobrijo po posebnih postopkih v skladu s to uredbo. Prag bi bilo treba določiti glede na skupne upravičene stroške, pri tem pa upoštevati pričakovane neto prihodke. Za zagotovitev jasnosti je ustrezno opredeliti vsebino prijave za velik projekt za tak namen. Prijava bi morala vsebovati informacije, potrebne za zagotovitev, da finančni prispevek iz skladov ne bi povzročil izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Unije. Država članica bi morala predložiti vse zahtevane informacije, Komisija pa veliki projekt oceniti, da bi ugotovila, ali je prošnja za finančni prispevek upravičena.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru.
(23)  Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ki je v okviru EKSRP poznan kot LEADER), ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Enako bi moralo veljati za s tem povezane pobude, kot je pobuda za pametne vasi. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“.
(24)  Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in upravne zmogljivosti ter spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu.
(25)  Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, kot je ocena znanja in spretnosti človeških virov, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica.
(27)  Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje, ki jih sestavljajo predstavniki civilne družbe in socialni partnerji. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201616obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.
(28)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 201616obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu. Kadar je to mogoče, bi bilo treba kazalnike zasnovati tako, da upoštevajo vidik spolov.
_________________
_________________
16UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
16UL L 123, 12.5.2016, str. 13.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati pogostejše elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.
(29)  Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati učinkovito in pravočasno elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov.
(30)  Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov. Rezultati teh ocen se objavijo.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna.
(34)  Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna. Če namerava država članica predlagati možnost uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi se morala posvetovati z odborom za spremljanje.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov.
(36)  Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov, ter s projekti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa in drugih programov Unije.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v infrastrukturo in produktivnih naložb ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.
(38)  Za zagotovitev vključevalnosti, uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo, da so naložbe v infrastrukturo in produktivne naložbe nediskriminatorne in dolgotrajne, ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.
(40)  Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. To usklajevanje politik bi moralo spodbujati uporabo mehanizmov, ki niso zahtevni za uporabo, ter upravljanje na več ravneh. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)   Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da finančne instrumente izvršujejo z neposredno oddajo naročila skupini EIB, nacionalnim spodbujevalnim bankam in mednarodnim finančnim institucijam.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij.
(44)  Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij. V okviru tega bi morala Komisija v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem določiti smernice za ocenjevanje skladnosti z državno pomočjo in razvoj shem državne pomoči za revizorje, organe upravljanja in upravičence.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45 a (novo)
(45a)   Komisija bi morala za večjo odgovornost in preglednost vsem državljanom in deležnikom na vseh stopnjah priprave in izvajanja programov, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zagotoviti sistem za reševanje pritožb.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.
(46)  Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja, tudi upravnih in IT sistemov, kjer je to mogoče. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
(48a)  Za podpiranje učinkovite rabe skladov bi morala biti vsem državam članicam na njihovo zahtevo zagotovljena podpora EIB. To bi lahko vključevalo vzpostavitev zmogljivosti, podporo za opredelitev, pripravo in izvajanje projektov ter svetovanje o finančnih instrumentih in naložbenih platformah.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 50
(50)  Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami.
(50)  Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, zapletenost in število operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami. Ukrepi upravljanja in nadzora skladov bi morali biti sorazmerni s stopnjo tveganja za proračun Unije.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 58
(58)  Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/201318 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/9519 in št. 2185/9620 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/193921 preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137122 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF.
(58)  Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/201318 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/9519 in št. 2185/9620 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/193921 preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/137122 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji podrobno poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF. Države članice, ki ne sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju z EJT, bi morale poročati Komisiji o odločitvah, ki jih sprejmejo nacionalni organi pregona v zvezi z nepravilnostmi, ki vplivajo na proračun Unije.
__________________
__________________
18 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
18 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
19 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
19 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
20 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
20 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
21 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
21 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
22 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
22 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 61
(61)  Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta23, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/201424.
(61)  Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta23, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/206624.
__________________
__________________
23 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
23 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
24Uredba Komisije (EU) št. 868/2014 z dne 8. avgusta 2014 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 241, 13.8.2014, str. 1).
24 Uredba Komisije (EU) št. 2066/2016 z dne 21. novembra 2016 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 322, 29.11.2016, str. 1).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 62
(62)  Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS + in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati.
(62)  Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS +, ESPR in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 63
(63)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE]25 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.
(63)  Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE]25 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 4 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.
__________________
__________________
25 Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o [CEF] (UL L […], […], str. […]).
25 Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o [CEF] (UL L […], […], str. […]).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 64
(64)  Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.
(64)  Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati. Potreben bo tudi dodaten razmislek o posebni podpori za regije in skupnosti z omejenimi možnostmi.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 65 a (novo)
(65a)   Da bi se obravnavali izzivi, s katerimi se spopadajo regije s srednjim dohodkom, kot je navedeno v sedmem kohezijskem poročilu1a (nizka rast v primerjavi z razvitejšimi regijami, a tudi v primerjavi z manj razvitimi regijami, s čimer se zlasti soočajo regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 90 do 100 % povprečja BDP EU-27), bi „regije v prehodu“ morale prejeti ustrezno podporo in biti opredeljene kot regije, katerih BDP na prebivalca znaša od 75 do 100 % povprečja BDP EU-27.
___________________
1a Sedmo poročilo Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost: sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2017)0583 z dne 9. oktobra 2017).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 66 a (novo)
(66a)  Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije bo več regij in držav članic zaradi svojih geografskih in naravnih danosti ter/ali obsega trgovinskih povezav bolj izpostavljenih posledicam tega umika kot druge. Zato je treba najti praktične rešitve za podporo tudi v okviru kohezijske politike, da bi obravnavali izzive, s katerimi se bodo soočale te regije in države članice po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Poleg tega bo treba vzpostaviti stalno sodelovanje, ki bo zajemalo izmenjavo informacij in dobrih praks na ravni najbolj prizadetih lokalnih in regionalnih organov ter držav članic.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 67
(67)  Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27.
(67)  Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27, hkrati pa ohranjati enako ugodno obravnavo kljub spremembi njihove kategorizacije.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 69
(69)  Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.
(69)  Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, da bi ga prilagodili tej uredbi, določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 70
(70)  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(70)  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno in na pregleden način posvetuje z vsemi deležniki, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 73
(73)  Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(73)  Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in posebnih izzivov, s katerimi se soočajo regije z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi);
(a)  finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi);
Sprememba 431
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.
(b)  skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR ter EKSRP, kot je določeno v odstavku 1a tega člena.
Sprememba 432
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Naslov I, poglavje I – člen 2 – odstavek 4 a, poglavje II – člen 5, naslov III, poglavje II – členi 22 do 28 in naslov IV – poglavje III – oddelek I – členi 41 do 43 veljajo za ukrepe pomoči, ki se financirajo iz EKSRP, naslov I – poglavje 1 – člen 2 – odstavki 15 do 25 ter naslov V – poglavje II – oddelek II – členi 52 do 56 veljajo za finančne instrumente iz člena 74 Uredbe (EU) .../... [Uredba o strateških načrtih SKP], ki so podprti v okviru EKSRP.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta;
(1)  „ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členoma 121(2) in 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1 a)   „omogočitveni pogoj“ pomeni konkreten in natančno opredeljen pogoj, ki je dejansko povezan z neposrednim vplivom na učinkovito in uspešno doseganje specifičnega cilja programa;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(4 a)  „program“ v okviru EKSRP pomeni strateški načrti SKP, kot je določen v Uredbi (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP);
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 – točka c
(c)  v okviru shem državne pomoči podjetje, ki prejme pomoč;
(c)  v okviru shem državne pomoči organ ali podjetje, kot je ustrezno, ki prejme pomoč, razen kadar je ta za posamezno podjetje nižja od 200 000 EUR, ko lahko zadevna država članica odloči, da je upravičenec organ, ki pomoč dodeli, in sicer brez poseganja v uredbe Komisije (EU) št. 1407/20131a, (EU) št. 1408/20131b in (EU) št. 717/20141c;
__________________
1a UL L 352, 24.12.2013, str. 1.
1b UL L 352, 24.12.2013, str. 9.
1c UL L 190, 28.6.2014, str. 45.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov z omejenim finančnim obsegom;
(9)  „sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov, tudi projektov na ravni medosebnih stikov z omejenim finančnim obsegom;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21
(21)  „posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad z namenom zagotavljanja finančnih produktov končnim prejemnikom;
(21)  „posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad, preko katerega zagotavljajo finančne produkte končnim prejemnikom;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 36 a (novo)
(36a)  načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri odločitvah glede načrtovanja, politik in naložb na področju energije prednost daje ukrepom za učinkovitejše povpraševanje po energiji in oskrbo z njo;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 37
(37)  „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.
(37)  „prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ter da se pri naložbah v infrastrukturo upošteva načelo „energetske učinkovitosti na prvem mestu“ in se izberejo pristopi za zmanjšanje emisij in razogljičenje;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 37 a (novo)
(37a)  „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad ali katero koli podružnico Evropske investicijske banke;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;
(a)  bolj konkurenčna in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter krepitvijo malih in srednjih podjetij;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;
(b)  bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in upravljanja tveganj;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;
(c)  bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, ter regionalne povezljivosti IKT;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
(d)  bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.
(e)  Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja vseh regij, območij ter lokalnih pobud.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.
3.  Države članice zagotovijo prilagajanje ustreznih operacij na podnebne spremembe v celotnem postopku načrtovanja in izvajanja ter informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.
4.  Države članice in Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi ter načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, da bi preprečili podvajanje med načrtovanjem in izvajanjem.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Države članice in Komisija zagotovijo skladnost z ustreznimi pravili o državni pomoči.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice in Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
1.  Države članice, v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom, ter Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Vendar pa Komisija izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU37, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.
2.  Komisija brez poseganja v člen 1(2) izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU37, in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.
_________________
_________________
37 [Uredba (EU) št. [...] o [...] (UL L [...], [...], str. […])].
37 [Uredba (EU) št. [...] o [...] (UL L [...], [...], str. […])].
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3
3.  Komisija lahko izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.
3.  Komisija lahko s soglasjem države članice in regij, ki jih to zadeva, izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:
1.  Vsaka država članica za partnerski sporazum in vsak program v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom organizira v celoti razvito in učinkovito partnerstvo. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  urbane in druge javne organe;
(a)  regionalne, lokalne, urbane in druge javne organe;
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.
(c)  ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   raziskovalne ustanove in univerze, kjer je primerno.
Spremembi 78 in 459
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo in izvajanje programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34.
2.  Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in po pristopu od spodaj navzgor vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo, izvajanje in oceno programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34. Države članice v tem okviru dodelijo ustrezen delež sredstev skladov za razvoj upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. Ustrezne države članice v čezmejne programe vključijo partnerje iz vseh sodelujočih držav članic.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201438.
3.  Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/201438. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za spremembe Delegirane uredbe (EU) 240/2014 za njeno prilagoditev tej uredbi.
_________________
_________________
38 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
38 Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (UL L 74, 14.3.2014, str. 1).
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4
4.  Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije.
4.  Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izidu.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)
Člen 6a
Horizontalna načela
1.  Države članice in Komisija pri izvajanju skladov zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
2.  Države članice in Komisija zagotovijo, da se med celotno pripravo in izvajanjem programov, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem, upoštevata in spodbujata enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.
3.  Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem programov. Med celotno pripravo in izvajanjem programov se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
4.  Cilji skladov se uresničujejo v skladu z načelom trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj in spodbujanju cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boju proti podnebnim spremembam, ob upoštevanju načela iz člena 19(1) in (2) PDEU, da onesnaževalec plača.
Države članice in Komisija zagotovijo, da se med pripravo in izvajanjem partnerskih sporazumov in programov spodbujajo zahteve za varstvo okolja, učinkovito rabo virov, energijsko učinkovitost na prvem mestu, socialno pravičen energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, biotsko raznovrstnost, prožnost ob naravnih nesrečah ter preprečevanje in obvladovanje tveganj. Njihov cilj je izogibati se naložbam, povezanim s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
1.  Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Takšen sporazum o partnerstvu se pripravi v skladu s pravili ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo.
2.  Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo, vendar najpozneje 30. aprila 2021.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform.
3.  Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  izbrane cilje politike z navedbo v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali in zadevno utemeljitvijo ter, če je to primerno, utemeljitev za uporabo načina izvajanja sklada InvestEU, pri čemer se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države;
(a)  izbrane cilje politike z navedbo, v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali, in zadevno utemeljitvijo, pri čemer se upoštevajo in naštejejo ustrezna priporočila za posamezne države ter regionalni izzivi;
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka i
(i)  povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad, tudi prek uporabe sklada InvestEU, če je primerno;
(i)  povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka ii
(ii)  usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi;
(ii)  usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi, zlasti v zvezi s strateškimi načrti SKP iz Uredbe (EU) [...] (uredba o strateških načrtih SKP);
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka iii
(iii)  dopolnjevanje med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;
(iii)  dopolnjevanje in sinergije med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti ter, kadar je to ustrezno, tudi projekti, financiranimi v okviru programa Obzorje Evropa;
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
(iiia)   izpolnjevanje ciljev, politik in ukrepov v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka c
(c)  predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo;
(c)  predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni in po potrebi regionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka d
(d)  če je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105;
(d)  razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka e
(e)  zneske, ki jih je treba prispevati v sklad InvestEU glede na sklad in kategorijo regij;
črtano
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g
(g)  povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov.
(g)  povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov ter sistema upravljanja in nadzora.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)   po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih izzivov in/ali posebnih potreb regij in območij;
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)   komunikacijsko strategijo in strategijo za povečanje prepoznavnosti.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
EIB lahko na zahtevo držav članic sodeluje pri pripravi partnerskega sporazuma ter pri dejavnostih priprave operacij, finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov.
Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov in potrebe po čezmejnih naložbah v ustrezni državi članici.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.
1.  Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni upošteva določbe členov 4 in 6, ustrezna priporočila za posamezne države ter ukrepe, povezane s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, in način njihove obravnave.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh mesecih po datumu njegove predložitve.
2.  Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v dveh mesecih po datumu njegove predložitve.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu v enem mesecu od predložitve teh pripomb.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni.
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma prve predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni.
Sprememba 428
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.
1.  Države članice lahko od 1. januarja 2023 s soglasjem ustreznih organov upravljanja v okviru zahteve za spremembo programa dodelijo do 2 % ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Do 3% skupne dodelitve vsakega sklada lahko v okviru vmesnega pregleda dodelijo za sklad InvestEU. Ti prispevki so na voljo za naložbe, ki so v skladu s cilji kohezijske politike in v isti kategoriji regij, ki so jim bila namenjena prvotna sredstva iz skladov. Kadar koli ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo znesek v sklad InvestEU, se uporabijo omogočitveni pogoji iz člena 11 ter prilog III in IV te uredbe. Dodelijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.   Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Za zahtevo za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.
črtano
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru razdelka države članice.
3.  Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru ustreznega razdelka države članice.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – pododstavek 1
Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2021 za znesek iz odstavka 1, dodeljen v skladu s sporazumom o partnerstvu, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi.
Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2023 za znesek iz odstavka 1, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 2
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.
Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene ali spremeni, odvisno od primera, hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 5
5.  Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa.
5.  Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na prvotni program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa. V tem primeru se lahko sredstva iz preteklih koledarskih let spremenijo, če se obveznosti še ne izvajajo.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 7
7.  Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov.
7.  Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in lokalnemu ali regionalnemu organu, ki ga prispevek zadeva, ter se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).
Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji). Omogočitveni pogoji se uporabljajo, kolikor prispevajo k doseganju specifičnih ciljev programa.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji.
2.  Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji. EIB lahko na zahtevo države členice prispeva k oceni ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev ustreznih omogočitvenih pogojev.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 1
Komisija v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo.
Komisija v dveh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 2
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe.
Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v največ dveh mesecih predloži svoje pripombe.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1
Odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila, dokler Komisija ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.
Odhodki v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, se lahko brez poseganja v začasno ustavitev povračila do izpolnitve pogoja vključijo tudi v zahtevke za plačila, preden Komisija obvesti državo članico o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1
Država članica vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
Država članica po potrebi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.
2.  Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:
1.  Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica in ustrezni organi upravljanja pregledajo vsak program, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka a
(a)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;
(a)  nove izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024, in po potrebi cilje, ki so bili opredeljeni pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka b
(b)  socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji;
(b)  socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji, vključno s stanjem na področju izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in ozemeljskih potreb s ciljem zmanjšati neskladja ter ekonomske in socialne neenakosti;
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  vse večje negativne finančne, gospodarske ali socialne spremembe, zaradi katerih je potrebna prilagoditev programov, vključno s posledicami simetričnih ali asimetričnih šokov v državah članicah in njenih regijah.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1
Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.
V skladu z rezultatom pregleda država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1) oziroma navede, da ne bo zahtevala sprememb. Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1 ali, kadar je to ustrezno, navede razloge, zakaj ne bo zahtevala spremembe programa.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a
(a)  dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027;
(a)  pregledane začetne dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027;
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)   zneske, ki se prispevajo v sklad InvestEU, po skladu in kategoriji regije, kadar je primerno;
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija do 31. marca 2026 sprejme poročilo, ki povzema rezultate pregleda iz odstavkov 1 in 2. Poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Spremembe 425rev, 444rev, 448 in 469
Predlog uredbe
Člen 15
[...]
črtano
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Države članice pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
1.  Države članice v sodelovanju s partnerji iz člena 6 pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 – pododstavek 1
Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike.
Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu ali več ciljem politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka i
(i)  gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja, razen pri programih, ki jih podpira ESPR;
(i)  gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja ter neenakosti, razen pri programih, ki jih podpira ESPR;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  nedelovanje trga, naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore;
(ii)  nedelovanje trga, naložbene potrebe ter dopolnjevanje in sinergije z drugimi oblikami podpore;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, in druga ustrezna priporočila Unije, naslovljena na državo članico;
(iii)  izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iv
(iv)  izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem;
(iv)  izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem ter ukrepe za poenostavitev;
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka iv a (novo)
(iva)   po potrebi tudi celostni pristop za obravnavanje demografskih trendov;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka vi a (novo)
(via)   izzive in povezane cilje, opredeljene v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in evropskega stebra socialnih pravic;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a – točka vii
(vii)  pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov;
(vii)  pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov ter ugotovljenih pomanjkljivosti;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka i
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;
(i)  povezane vrste ukrepov, vključno z okvirnim seznamom in časovnim razporedom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka iii a (novo)
(iii a)   ukrepe za zagotavljanje enakosti, vključenosti in nediskriminacije;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka v
(v)  medregionalne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;
(v)  medregionalne, čezmejne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka v a (novo)
(va)   trajnost naložb;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d – točka vii a (novo)
(viia)   opis, kako se bodo zagotavljali dopolnjevanje in sinergije z drugimi skladi in instrumenti;
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka i
(i)  pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;
(i)  pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, kjer je to primerno, ter načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka j
(j)  organ upravljanja, revizijsko oblast in organ, ki prejema plačila s strani Komisije.
(j)  organ upravljanja, revizijsko oblast, organ, odgovoren za računovodsko funkcijo v skladu s členom 70, in organ, ki prejema plačila s strani Komisije.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 2
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.
Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Programu se priloži okoljsko poročilo, ki vsebuje ustrezne informacije o vplivih na okolje v skladu z Direktivo 2001/42/ES, pri čemer se upoštevajo potrebe po blažitvi podnebnih sprememb.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 6
6.  Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025.
6.  Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje zneske za leta 2021 do 2027.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.
1.  Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. V svoji oceni upošteva zlasti ustrezna priporočila za posamezne države ter ustrezne izzive, opredeljene pri izvajanju integriranega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in v evropskem stebru socialnih pravic, in način njihove obravnave.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.
2.  Komisija lahko da pripombe v dveh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program v enem mesecu od predložitve teh pripomb.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 4
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve programa s strani države članice.
4.  Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v petih mesecih od datuma prve predložitve programa s strani države članice.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
2.  Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.
2.  Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v dveh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.
3.  Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program v dveh mesecih od predložitve teh pripomb.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4
4.  Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.
4.  Komisija odobri spremembo programa najpozneje tri mesece po predložitvi s strani države članice.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 5 – pododstavek 1
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.
Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 7 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 5 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri tem upošteva pravila ravnanja iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 6
6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.
6.  Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijske, tehnične ali jezikovne popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o teh popravkih obvestijo Komisijo.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.
2.  ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 15-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
1.  Države članice lahko zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.
1.  Če se s tem strinja odbor za spremljanje programov, lahko države članice zaradi prožnosti zahtevajo prerazporeditev do največ 5% finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad ali Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.
Spremembi 171 in 434
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prenesejo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice.
2.  Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prerazporedijo.
Spremembe 172, 433 in 434
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3
3.  Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo.
3.  Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo z namenom, da se dosežeta dopolnjevanje in učinek, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Naslov 3 – poglavje 1 a (novo)
POGLAVJE I a – Veliki projekti
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 21 a (novo)
Člen 21 a
Vsebina
ESRR in Kohezijski sklad lahko v okviru programa ali programov podpirata dejavnost, ki obsega vrsto del, dejavnosti ali storitev, katerih namen je samostojna izvedba nedeljive naloge natančno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni upravičeni stroški presegajo 100 000 000 EUR („veliki projekt“). Finančni instrumenti se ne štejejo za velike projekte.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 21 b (novo)
Člen 21 b
Informacije, potrebne za odobritev velikega projekta
Preden se veliki projekt odobri, organ upravljanja Komisiji predloži naslednje informacije:
(a)  podrobnosti o organu, pristojnem za izvajanje velikega projekta, in njegovih zmogljivostih;
(b)  opis naložbe in njeno lokacijo;
(c)  skupni stroški in skupni upravičeni stroški;
(d)  opravljene študije izvedljivosti, vključno z analizo možnosti, in rezultati;
(e)  analiza stroškov in koristi, vključno z ekonomsko in finančno analizo ter oceno tveganja;
(f)  analiza vpliva na okolje ob upoštevanju potreb po prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjšanju vpliva na okolje ter pripravljenosti na nesreče;
(g)  razlaga, kako je veliki projekt usklajen z ustreznimi prednostnimi nalogami zadevnega programa ali programov in predvideni prispevek k doseganju posebnih ciljev navedenih prednostnih nalog ter pričakovani prispevek k družbeno-gospodarskemu razvoju;
(h)  finančni načrt z vsemi načrtovanimi finančnimi viri in načrtovano podporo iz skladov, EIB ter vsemi drugimi viri financiranja, skupaj s fizičnimi in finančnimi kazalniki za spremljanje napredka, ob upoštevanju ugotovljenih tveganj;
(i)  časovni razpored za izvedbo velikega projekta in, če se pričakuje, da bo obdobje izvajanja daljše od programskega obdobja, faze, za katere se zaprosi za podporo iz skladov med programskim obdobjem.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 21 c (novo)
Člen 21 c
Odločitev o velikem projektu
1.  Komisija veliki projekt oceni na podlagi informacij iz člena 21b, da ugotovi, ali je zahtevek za finančni prispevek za veliki projekt, ki ga izbere organ upravljanja, upravičen. Komisija najpozneje tri mesece po datumu predložitve informacij iz člena 21b z izvedbenim aktom sprejme odločitev o odobritvi finančnega prispevka velikemu projektu.
2.  Odobritev Komisije v skladu z odstavkom 1 je pogojena s prvo pogodbo o izvajanju del, v primeru dejavnosti, ki se izvajajo v okviru struktur javno-zasebnega partnerstva, pa s podpisom sporazuma o javno-zasebnem partnerstvu med javnim organom in subjektom zasebnega sektorja, in sicer v roku treh let od datuma odobritve.
3.  Kadar Komisija ne odobri finančnega prispevka izbranemu velikemu projektu, v svojem sklepu navede razloge za zavrnitev.
4.  Veliki projekti, ki se ji predložijo v odobritev v skladu z odstavkom 1, so navedeni na seznamu velikih projektov programa.
5.  Izdatki, povezani z velikim projektom, se lahko vključijo v zahtevek za plačilo po predložitvi v odobritev iz odstavka 1. Kadar Komisija velikega projekta, ki ga izbere organ upravljanja, ne odobri, se izjava o izdatkih po umiku zahtevka s strani države članice ali sprejetju sklepa Komisije ustrezno popravi.
(Zaradi tega predloga spremembe bo treba prilagoditi Prilogo V.)
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka c
(c)  drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e).
(c)  drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e).
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
Če se strategije lokalnega razvoja financirajo iz več kot enega sklada, država članica zagotovi skladnost in usklajevanje.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  geografsko območje, ki ga strategija zajema;
(a)  geografsko območje, ki ga strategija zajema, vključno z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi medsebojnimi povezavami;
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.
(d)  opis sodelovanja partnerjev iz člena 6 pri pripravi in izvajanju strategije.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi.
2.  Za pripravo in odobritev teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni regionalni, lokalni in drugi javni organi. Že obstoječi strateški dokumenti, ki se nanašajo na krita območja, se lahko posodobijo in uporabijo za teritorialne strategije.
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1
Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.
Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Pri pripravi teritorialnih strategij organi iz odstavka 2 sodelujejo z ustreznimi organi upravljanja, da določijo, ali operacije, ki jih je treba podpreti, spadajo na področje ustreznega programa.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4
4.  Kadar urbani, lokalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.
4.  Kadar regionalni, lokalni ali drugi javni organ ali drugo telo opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Izbrane operacije se lahko podpirajo v okviru več prednostnih nalog istega programa.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1
1.  Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več skladov, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.
1.  Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več kot enega sklada, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe. Po potrebi se lahko vsaka celostna teritorialna naložba dopolni s finančno podporo iz EKSRP.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni regionalni, lokalni ali drugi javni organi ali telesa sodelujejo pri izboru operacij.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  ESRR, ESS+ in ESPR lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.
1.  ESRR, ESS+, ESPR in EKSRP podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. V okviru EKSRP se ta oblika imenuje lokalni razvoj LEADER.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 – točka b
(b)  pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja;
(b)  pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina, vključno z javnim sektorjem, ne nadzoruje odločanja;
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 2 – točka d
(d)  v podporo mreženju, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.
(d)  v podporo mreženju, pristopom od spodaj navzgor, dostopnosti, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4.  Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad.
4.  Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad. Določijo se tudi vrsta ukrepov in operacij, ki se financirajo iz vsakega sklada.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka d
(d)  cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi;
(d)  cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi v odgovor na lokalne potrebe, kot jih opredeli lokalna skupnost;
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka f
(f)  finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada in zadevnega programa.
(f)  finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada, po potrebi vključno z EKSRP, in vsakega zadevnega programa.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4
4.  Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov.
4.  Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov. Ustrezni nacionalni javni prispevki se odobrijo vnaprej, za celotno obdobje.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2
2.  Organi upravljanja zagotovijo, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.
2.  Organi upravljanja zagotovijo, da so lokalne akcijske skupine vključujoče in da izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom, da bi izvajale naloge, povezane z lokalno razvojno strategijo, ki jo vodi skupnost.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 3 – točka a
(a)  krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;
(a)  krepitev upravnih zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5
5.  Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo.
5.  Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo, tako da spodbuja ločevanje funkcij znotraj lokalne akcijske skupine.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:
1.  Da se omogočijo dopolnjevanje in sinergije, država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka a
(a)  krepitev zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij;
(a)  krepitev upravnih zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   animacijo strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki, da se jim zagotovijo informacije in da se morebitnim upravičencem pomaga pri pripravi vlog;
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 a
1a.   Ukrepi iz prvega pododstavka lahko vključujejo zlasti:
(a)  pomoč pri pripravi in oceni projektov;
(b)  podporo za institucionalno krepitev in izgradnjo upravnih zmogljivosti za uspešno upravljanje skladov;
(c)  študije, povezane s poročanjem Komisije o skladih in poročilom o koheziji;
(d)  ukrepe v zvezi z analizo, upravljanjem, spremljanjem, izmenjavo informacij in izvajanjem skladov, pa tudi ukrepe za izvajanje sistemov nadzora ter tehnične in upravne podpore;
(e)  vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi študijami o sedanjem in prihodnjem delovanju skladov;
(f)  ukrepe za razširjanje informacij, po potrebi podporo mreženja, izvajanje komunikacijskih dejavnosti s posebnim poudarkom na rezultatih in dodani vrednosti podpore iz skladov, ozaveščanje ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj, vključno s tretjimi državami;
(g)  vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, revizijo, nadzor in vrednotenje;
(h)  ukrepe za izboljšanje metod vrednotenja in izmenjave informacij o praksah vrednotenja;
(i)  ukrepe v zvezi z revizijo;
(j)  krepitev nacionalnih in regionalnih zmogljivosti glede načrtovanja naložb, potreb po financiranju, priprave, oblikovanja in izvajanja finančnih instrumentov, skupnih akcijskih načrtov in velikih projektov;
(k)  razširjanje primerov dobre prakse, ki pomaga državam članicam krepiti zmogljivosti ustreznih partnerjev iz člena 6(1) in njihovih krovnih organizacij.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Komisija vsaj 15 % sredstev za tehnično pomoč nameni doseganju večje učinkovitosti pri komuniciranju z javnostjo in večjih sinergij med komunikacijskimi dejavnostmi, izvedenimi na njeno pobudo, in sicer z razširitvijo temeljnih znanj o rezultatih, zlasti prek učinkovitejšega zbiranja in razširjanja podatkov ter prek vrednotenj in poročanja, predvsem pa z izpostavljanjem prispevka skladov k izboljšanju življenja državljanov ter s povečanjem prepoznavnosti podpore iz skladov in ozaveščanjem o rezultatih in dodani vrednosti takšne podpore. Ukrepi na področju informiranja, komuniciranja in prepoznavnosti v zvezi z rezultati in dodano vrednostjo podpore iz skladov, s posebnim poudarkom na operacijah, se po zaključku programov nadaljujejo, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi med drugim prispevajo k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Taki ukrepi lahko zajemajo prihodnja in prejšnja programska obdobja.
2.  Taki ukrepi lahko zajemajo prejšnja in prihodnja programska obdobja.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Da bi preprečili primere začasne ustavitve plačil, Komisija zagotovi, da so države članice in regije, ki imajo zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti težave s skladnostjo, deležne ustrezne tehnične pomoči za izboljšanje teh zmogljivosti.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov.
1.  Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov, za krepitev zmogljivosti partnerjev iz člena 6 ter za zagotavljanje nalog, kot so priprava, usposabljanje, upravljanje, spremljanje, ocenjevanje, prepoznavnost in komunikacija.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
3.  Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad.
3.  Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad ali na več skladov.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji:
2.  Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je lahko na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami in ob upoštevanju finančnega načrta programa največ:
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka a
(a)  za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 %;
(a)  za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 3 %;
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka b
(b)  za podporo ESS+: 4 % in za programe iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+: 5 %;
(b)  za podporo ESS+: % in za programe iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+: 6 %;
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka d
(d)  za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %;
(d)  za AMIF, SNV in podporo IUMV: 7 %;
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Za najbolj oddaljene regije je odstotek v točkah (a), (b) in (c) do 1 % višji.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti organov države članice, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.
Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in storitev, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89.
Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89. Tehnična pomoč v obliki neobveznega posebnega programa se lahko izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč, ali s povračilom neposrednih stroškov.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 – pododstavek 1
Država članica ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
Država članica po posvetovanju z organom upravljanja ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2
2.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.
2.  Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik, pri čemer upošteva potrebo po popolni preglednosti.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 5
5.  Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(c)(vi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.
5.  Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 1 – pododstavek 1
Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6.
Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in s preglednim postopkom zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Predstavniki Komisije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.
2.  Predstavniki Komisije s svetovanjem in spremljanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje. Predstavniki Evropske investicijske banke so lahko povabljeni k sodelovanju pri delu odbora za spremljanje v obliki svetovanja, če je to potrebno.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2 a (novo)
2a.  V zvezi s skladi AMIF, SNV in IUMV ustrezne decentralizirane agencije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   predloge za možne ukrepe poenostavitve za upravičence;
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka b
(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;
(b)  morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj, vključno z vsemi nepravilnostmi, če je potrebno;
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 1 – točka i
(i)  napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je ustrezno.
(i)  napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije, partnerje in upravičence, kadar je ustrezno.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 – točka b
(b)  letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;
(b)  letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)   spremembe seznama načrtovanih operacij strateškega pomena iz člena 17(3)(d);
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 35 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Odbor za spremljanje lahko organu upravljanja predlaga nadaljnje naloge posredovanja.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov.
Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov. V tem postopku ustrezno sodelujejo organi upravljanja.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 6
6.  Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.
6.  Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 2
Podatki se prvič pošljejo do 31januarja 2022, zadnjič pa do 31januarja 2030.
Podatki se prvič pošljejo do 28februarja 2022, zadnjič pa do 28februarja 2030.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1 – pododstavek 3
Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.
Za programe v okviru člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2 – točka a
(a)  število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičenih odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;
(a)  v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičene odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2 – točka b
(b)  vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.
(b)  le v podatkih, ki jih je treba vsako leto poslati do 31. maja in 30. novembra, vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 39 – odstavek 1
1.  Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov.
1.  Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni vključevalnost, nediskriminatornost, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost, prepoznavnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Vrednotenje iz odstavka 2 vključuje oceno družbenoekonomskega učinka in potrebe po financiranju v okviru ciljev politike iz člena 4(1), v programih in med njimi, s posebnim poudarkom na konkurenčnejši in pametnejši Evropi, s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter bolj povezane Evrope z izboljšanjem mobilnosti, vključno s pametno in trajnostno mobilnostjo, in regionalne povezljivosti IKT. Komisija rezultate teh ocen objavi na spletnem mestu in jih posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  druge ustrezne partnerje in organe.
(b)  druge ustrezne partnerje in organe, vključno z regionalnimi, lokalnimi in drugimi javnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.
1.  Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, okvirnim časovnim razporedom za razpise za zbiranje predlogov, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca;
(a)  če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca in pogodbenika;
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka a
(a)  na poklicnem spletišču upravičenca ali na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;
(a)  na poklicnem spletišču upravičenca in na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka c – uvodni del
(c)  v javnosti namestijo plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim:
(c)  na dobro vidnem javnem mestu namestijo stalne plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim:
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka d
(d)  za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov;
(d)  za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), na dobro vidnem javnem mestu namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov;
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)   od trenutka njegove fizične izvedbe javno in stalno prikazovanje emblema Unije na način, ki je jasno viden javnosti in v skladu s tehničnimi značilnostmi, določenimi v Prilogi VIII;
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja.
Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik.
Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, omejene uporabe finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik.
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1 – točka c
(c)  s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a).
(c)  s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a) ali 48(2)(c).
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2 – točka a
(a)  tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;
(a)  tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo s 1720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2 – točka b
(b)  tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.
(b)  tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene, s pričakovanimi dodatnimi stroški, da se upoštevajo dejavniki, kot je zvišanje prispevkov ali napredovanje zaposlenih, delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 2
2.  Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.
2.  Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev. Takšna podpora je lahko v skladu z veljavnimi pravili Unije o državni pomoči namenjena naložbam v opredmetena in neopredmetena sredstva ter v obratni kapital.
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda;
(a)  predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda, skupaj z ustreznimi ocenami;
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 52 – odstavek 5
5.  Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo, izvedeno prek finančnega instrumenta.
5.  Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. Če je znesek podpore za program v obliki nepovratnih sredstev nižji od zneska podpore za program v obliki finančnega instrumenta, se uporabljajo pravila, ki veljajo za finančne instrumente.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument.
Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument, z neposredno ali posredno oddajo naročila.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Organ upravljanja lahko naloge izvajanja z neposredno oddajo naročila zaupa:
(a)  EIB;
(b)  mednarodni finančni instituciji, v kateri je država članica delničar;
(c)  banki ali instituciji v javni lasti, ustanovljeni kot pravni subjekt, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 7
7.  Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56.
7.  Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3 vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije ali pri EKSRP za vrsto intervencije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Zahteve glede poročanja o uporabi finančnega instrumenta za predvidene namene so omejene na organe upravljanja in finančne posrednike.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.  Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore do konca obdobja upravičenosti.
2.  Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore za nadaljnje naložbe v končne prejemnike; oziroma, kadar je ustrezno, za pokritje izgub v nominalnem znesku prispevka iz skladov k finančnemu instrumentu, ki izhajajo iz negativnih obresti, če pride do izgub kljub dejavnemu vodenju zakladništva s strani organov, ki izvajajo finančne instrumente, do konca obdobja upravičenosti.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1
1.  Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička.
1.  Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije, ali za drugačne oblike podpore Unije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička, pri čemer se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 2
2.  Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali z neodvisno oceno.
2.  Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali s predhodno oceno, opravljeno v skladu s členom 52 te uredbe.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1
1.  Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami.
1.  Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami, ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Prihranki iz učinkovitejših operacij ne štejejo za ustvarjene prihodke za namene prvega pododstavka. Zlasti velja, da v primeru prihrankov pri stroških zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost se ne ustrezno zmanjšajo subvencije za poslovanje.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 2 – pododstavek 1
Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.
Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2030.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 4
4.  Vsa operacija ali del operacije se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija prispeva k doseganju ciljev programa.
4.  Vsa operacija ali del operacije v okviru ESRR, ESS+ ali Kohezijskega sklada se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija spada pod eno od petih komponent cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v skladu s členom 3 Uredbe (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) in prispeva k doseganju ciljev programa.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 57 – odstavek 6
6.  Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila.
6.  Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila. Ta odstavek se ne uporablja za odhodke v zvezi z nadomestilom za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah v okviru ESPR in za odhodke, financirane z dodatnimi posebnimi dodelitvami za najbolj oddaljene regije v okviru ESRR in ESS+.
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;
(a)  obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo, ali v zvezi s prispevkom k finančnim instrumentom, ki izhaja iz negativnih obresti;
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)   davek na dodano vrednost (DDV), razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR.
črtano
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 58 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Upravičenost za davek na dodano vrednost (DDV) se določi od primera do primera, razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR, ter za naložbe in odhodke končnih prejemnikov.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 1 – pododstavek 2
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.
Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v ustrezno utemeljenih primerih iz točk (a), (b) in (c), ko gre za vzdrževanje delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 3
3.  Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.
3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za prispevke iz programa finančnim instrumentom ali iz finančnih instrumentov in za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 – pododstavek 1
Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.
Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Za prvih 12 mesecev izvajanja finančnega instrumenta je upravičeno osnovno nadomestilo za stroške upravljanja in provizije za upravljanje. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(2), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 62 – odstavek 3 – pododstavek 2
Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.
Kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki temeljijo na uspešnosti.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih.
2.  Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih. Države članice v celoti sodelujejo z uradom OLAF.
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 4
4.  Države članice zagotovijo kakovost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih.
4.  Države članice zagotovijo kakovost, neodvisnost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 6 – pododstavek 1
Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. Na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave.
Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. V skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom so odgovorne za področje uporabe, pravila in postopke, ki se nanašajo na te ureditve. Na zahtevo Komisije v skladu s členom 64(4a) obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 1
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.
Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo z uporabnikom prijaznimi sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 2
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023.
Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2022.
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 7 – pododstavek 3
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.
Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(xi)] uredbe o ESS+.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 11
11.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena.
11.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji in pravila za izvajanje tega člena.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno delujejo med izvajanjem programov. Komisija pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja.
Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno in učinkovito delujejo med izvajanjem programov. Komisija za države članice pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 2
2.  Revizije Komisije se opravijo največ tri koledarska leta po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.
2.  Revizije Komisije se opravijo največ dve koledarski leti po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka a
(a)  Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;
(a)  Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 15 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c
(c)  Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;
(c)  Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 2 meseca po zadnjem dnevu revizije;
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d
(d)  Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.
(d)  Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 2 meseca po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije. Odgovor države članice se šteje za popoln, če Komisija v 2 mesecih ne poroča o manjkajoči dokumentaciji.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 – pododstavek 2
Komisija lahko podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatne tri mesece.
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatna dva meseca.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 64 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Brez poseganja v člen 63(6) Komisija zagotovi sistem za obravnavo pritožb, ki je dostopen vsem državljanom in deležnikom.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 2
2.  Revizijska oblast je javna oblast, funkcionalno neodvisna od revidirancev.
2.  Revizijska oblast je javna ali zasebna oblast, funkcionalno neodvisna od organa upravljanja in organov ali subjektov, ki so jim zaupane naloge ali so zanje pooblaščeni.
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1 – točka e
(e)  v elektronskem sistemu za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.
(e)  v elektronskih sistemih za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 1 – pododstavek 1
Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.
Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni, pregledni, zagotavljajo dostop invalidom, enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka a
(a)  zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;
(a)  zagotovi, da so izbrane operacije trajnostne, v skladu s programom in teritorialnimi strategijami ter učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka c
(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
(c)  zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo ustrezno razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka e
(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU48, predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta49;
(e)  zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU48, predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, in da se ustrezno upošteva ocena alternativnih rešitev in celostna javna posvetovanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta49;
_________________
_________________
48 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
48 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
49 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
49 Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25.4.2014, str. 1).
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka f
(f)  preveri, ali se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja;
(f)  zagotovi, da se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja;
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 3 – točka j
(j)  zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.
(j)  pred sprejetjem naložbenih odločitev zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let, pa tudi uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu„.
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Organ upravljanja se lahko v ustrezno utemeljenih primerih tudi odloči, da bo do 5 % dodeljenih finančnih sredstev programa iz ESRR in ESS+ prispeval za specifične projekte v državi članici, upravičene v okviru programa Obzorje Evropa, tudi za tiste, izbrane v drugi fazi, če ti projekti prispevajo k ciljem programa v tej državi članici.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 6
6.  Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, takoj obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji.
6.  Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, v roku enega meseca obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji, vključno z analizo stroškov in koristi.
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
(b)  pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec prejme celotni znesek najpozneje 90 dni od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo;
(b)  zagotovi, da upravičenec pri predplačilih in vmesnih plačilih za preverjene odhodke prejme celotni znesek najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo;
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka a
(a)  priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86;
(a)  priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86 ter ob upoštevanju revizij, ki jih je izvedel revizijski organ ali so bile opravljene v okviru njegove pristojnosti;
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1 – točka b
(b)  priprava obračunov v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu;
(b)  priprava in predstavitev obračunov za potrditev popolnosti, točnosti in pravilnosti v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu;
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Revizija se opravi glede na standard, ki se je uporabljal ob sklenitvi dogovora za revidirano operacijo, razen ko so novi standardi ugodnejši za upravičenca.
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 6 b (novo)
6b.   Ugotovitev nepravilnosti pri reviziji operacije, ki privede do denarne kazni, ne more omogočiti razširitve obsega kontrole ali finančnih popravkov, ki presegajo odhodke, ki so zajeti z obračunskim letom revidiranih odhodkov.
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1
1.  Revizijska oblast pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo, v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov.
1.  Revizijska oblast po posvetovanju z organom upravljanja pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo. Revizija se opravi v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. Revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov. Revizijska oblast lahko v revizijski strategiji določi omejitev za revizije enotnega obračuna.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Če se Komisija in država članica ne strinjata glede ugotovitev revizije, se uvede postopek poravnave.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.
Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskih sistemih iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 1
1.  Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.
1.  Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Organ upravljanja se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravil upravljalnih preverjanj na kraju samem, če finančni instrument zagotavlja poročila o kontroli, ki podpirajo zahtevek za plačilo.
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 2 – pododstavek 2
Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o kontrolah, ki podpirajo zahtevke za plačilo.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3
3.  Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.
3.  Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila. Revizijska oblast se ne glede na določbe člena 127 finančne uredbe lahko odloči, da ne bo opravila nadaljnjih revizij, če ji finančni instrument zagotovi letno revizijsko poročilo, ki ga ob koncu vsakega koledarskega leta pripravijo njegovi zunanji revizorji ter zajema elemente iz Priloge XVII.
Sprememba 307
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Organi, prisojni za revizijo programov, lahko v okviru jamstvenih skladov izvajajo preverjanja ali revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, le v enem ali več naslednjih primerov:
(a)  podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnih instrumentov, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente;
(b)  obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančne instrumente, ne odražajo verodostojne in natančne evidence zagotovljene podpore.
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petih let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu.
1.  Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje treh let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Organ upravljanja se lahko odloči, da skrajša obdobje hrambe dokumentov, sorazmerno glede na profil tveganja in velikost upravičencev.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:
Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, in sicer kot sledi:
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  2022: 0,5 %;
(b)  2022: 0,%;
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  2023: 0,5 %;
(c)  2023: %;
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
(d)  2024: 0,5 %;
(d)   2024: 1,5 %;
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e
(e)  2025: 0,5 %;
(e)  2025: %;
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f
(f)  2026: 0,5
(f)  2026: 2 %
Sprememba 316
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 3 – točka b
(b)  znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31(2);
(b)  znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31;
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 85 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)   V primeru državne pomoči lahko zahtevek za izplačilo vključuje vnaprejšnja izplačila, ki jih je upravičencu plačal organ, ki dodeljuje pomoč, pod naslednjimi kumulativnimi pogoji: zanje velja bančno ali enakovredno jamstvo, ne presegajo 40 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za dano dejavnost, krijejo pa ga izdatki, ki jih plačajo upravičenci, in so podprti s prejetimi računi v 3 letih.
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 1
1.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu.
1.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(1), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu.
Sprememba 319
Predlog uredbe
Člen 86 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(3), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:
2.  Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:
Sprememba 320
Predlog uredbe
Člen 87 – odstavek 1
1.  Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.
1.  Komisija izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.
Sprememba 321
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 1 – točka a
(a)  obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;
(a)  obstajajo dokazi o resni pomanjkljivosti, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;
Sprememba 322
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka e
(e)  država članica ni sprejela potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(6).
črtano
Sprememba 323
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 1
1.  Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26. decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.
1.  Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86 do 31. decembra tretjega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.
Sprememba 324
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 2
2.   Znesek, ki ga mora pokrivati predfinanciranje ali zahtevek za plačilo v roku, določenem v odstavku 1, v zvezi s proračunsko obveznostjo za leto 2021 znaša 60 % te obveznosti. 10 % proračunske obveznosti za leto 2021 se prišteje k vsaki proračunski obveznosti za leta 2022 do 2025 za namene izračuna zneskov, ki jih je treba pokriti.
črtano
Sprememba 325
Predlog uredbe
Člen 99 – odstavek 3
3.  Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2029, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1).
3.  Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2030, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1).
Sprememba 326
Predlog uredbe
Člen 100 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  zaradi zamud na ravni Unije pri vzpostavljanju pravnega in upravnega okvira za sredstva za obdobje 2021–2027 ni bilo mogoče pravočasno podati zahtevka za plačilo.
Sprememba 327
Predlog uredbe
Člen 101 – odstavek 2
2.  Država članica ima na voljo en mesec, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.
2.  Država članica ima na voljo dva meseca, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.
Sprememba 328
Predlog uredbe
Člen 102 – odstavek 1
1.  ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/2014.
1.  ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2016/2066.
Sprememba 329
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 1 – pododstavek 1
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 330 624 388 630 EUR po cenah iz leta 2018.
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 378 097 000 000 EUR po cenah iz leta 2018.
(Ta Sprememba je namenjen ponovni uvedbi zneska, enakovrednega znesku za obdobje 2014–2020, vključno s potrebnimi povečanji, v skladu s stališčem EP o predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi izračune v Prilogi XXII.)
Sprememba 330
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 1
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII. Najnižja skupna dodelitev iz skladov na nacionalni ravni bi morala znašati 76 % proračuna, ki se v obdobju 2014–2020 dodeli posamezni državi članici ali regiji.
Sprememba 429
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)
Brez poseganja v nacionalne dodelitve sredstev za države članice se sredstva za regije, ki so bile za obdobje 2021–2027 razvrščene v nižjo kategorijo, ohranijo na ravni dodelitev za obdobje 2014–2020.
Sprememba 331
Predlog uredbe
Člen 103 – odstavek 2 – pododstavek 2 b (novo)
Glede na poseben pomen kohezijskih sredstev za čezmejno in transnacionalno sodelovanje ter za najbolj oddaljene regije merila upravičenosti za takšno financiranje ne bi smela biti manj ugodna kot v obdobju 2014–2020 in bi morala zagotavljati čim večjo kontinuiteto z obstoječimi programi.
(Zaradi te spremembe bo treba prilagoditi izračune v Prilogi XXII.)
Sprememba 332
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97,5 % skupnih sredstev (tj. Skupno 322 194 388 630 EUR) in se dodelijo, kot sledi:
1.  Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97 % skupnih sredstev (tj. skupno 366 754 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). Od tega zneska se 5 900 000 000 EUR za jamstvo za otroke dodeli iz sredstev ESS+. Preostala sredstva v višini 360 854 000 000 EUR (v cenah iz leta 2018) se dodelijo, kot sledi:
Sprememba 333
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka a
(a)  61,6 % (tj. skupno 198 621 593 157 EUR) za manj razvite regije;
(a)  61,6 % (tj. skupno 222 453 894 000 EUR) za manj razvite regije;
Sprememba 334
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka b
(b)  14,3 % (tj. skupno 45 934 516 595 EUR) za regije v prehodu;
(b)  14,3 % (tj. skupno 51 446 129 000 EUR). za regije v prehodu;
Sprememba 335
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka c
(c)  10,8 % (tj. skupno 34 842 689 000 EUR) za bolj razvite regije;
(c)  10,8 % (tj. skupno 39 023 410 000 EUR) za bolj razvite regije;
Sprememba 336
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka d
(d)  12,8 % (tj. skupno 41 348 556 877 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;
(d)  12,8 % (tj. skupno 46 309 907 000 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;
Sprememba 337
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 1 – točka e
(e)  0,4 % (tj. skupno 1 447 034 001 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
(e)  0,4 % (tj. skupno 1 620 660 000 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.
Sprememba 338
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 3 – pododstavek 1
Znesek razpoložljivih sredstev za ESS+ v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 88 646 194 590 EUR.
Razpoložljiva sredstva za ESS+ znašajo 28,8 % sredstev v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ (tj. 105 686 000 000 EUR po cenah iz leta 2018). To ne vključuje finančnih sredstev za programski sklop za zaposlovanje in socialne inovacije ali programski sklop za zdravje.
Sprememba 339
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 3 – pododstavek 2
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 376 928 934 EUR.
Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 0,4 % sredstev iz pododstavka 1 (tj. 424 296 054 EUR po cenah iz leta 2018).
Sprememba 340
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 1
Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. Porabi se za projekte prometne infrastrukture z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.
Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 4 000 000 000 EUR po cenah iz leta 2018. Porabi se za projekte prometne infrastrukture, pri čemer se upoštevajo potrebe držav članic in regij po vlaganju v infrastrukturo, z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.
Sprememba 341
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 5
30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je na voljo takoj po prerazporeditvi v vse države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].
črtano
Sprememba 342
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 4 – pododstavek 6
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada glede 70 % sredstev prerazporejenih v IPE.
Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada.
Sprememba 343
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 5
5.  500 000 000 EUR sredstev za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija.
5.  560 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija.
Sprememba 344
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 6
6.  175 000 000 EUR sredstev iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja.
6.  196 000 000 EUR sredstev po cenah iz leta 2018 iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja.
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 104 – odstavek 7
7.  Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 EUR).
7.  Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 3 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 11 343 000 000 EUR po cenah iz leta 2018).
Sprememba 346
Predlog uredbe
Člen 105 – odstavek 1 – točka a
(a)  največ 15 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;
(a)  največ 5 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;
Sprememba 347
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  70 % za manj razvite regije;
(a)  85 % za manj razvite regije;
Sprememba 348
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  55 % za regije v prehodu;
(b)  65 % za regije v prehodu;
Spremembi 349 in 447
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
(c)  40 % za bolj razvite regije.
(c)  50 % za bolj razvite regije.
Sprememba 350
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 2
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije.
Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije in za dodatna sredstva za najbolj oddaljene regije.
Sprememba 351
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 3
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 %:
Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 85 %:
Sprememba 352
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 3 – pododstavek 4
Uredba o ESS+ lahko določi višje stopnje sofinanciranja za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14] navedene uredbe.
Uredba o ESS+ lahko v ustrezno utemeljenih primerih določi višje stopnje sofinanciranja do 90 % za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [13] in členom [4(1)(x)] in [(xi)] navedene uredbe, in za programe, ki obravnavajo materialno prikrajšanost v skladu s členom [9], brezposelnost mladih v skladu s členom [10], podpirajo evropsko jamstvo za otroke v skladu s členom [10a] in transnacionalno sodelovanje v skladu s členom [11b].
Sprememba 353
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 4 – pododstavek 1
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 %.
Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 85 %.
Sprememba 453
Predlog uredbe
Člen 106 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih vložijo zahtevo za večjo prožnost v sedanjem okviru Pakta za stabilnost in rast, in sicer za javne ali primerljive strukturne izdatke, ki jih podpira javna uprava s sofinanciranjem naložb v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Komisija pri določanju fiskalne prilagoditve v okviru preventivnega ali korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast natančno oceni navedeno zahtevo v luči strateške pomembnosti naložb.
Sprememba 354
Predlog uredbe
Člen 107 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 za spremembe in prilagoditve Delegirane uredbe (EU) 204/2014 iz člena 6(3) te uredbe.
Sprememba 355
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo od datuma začetka veljavnosti te uredbe do 31. decembra 2027.
Sprememba 356
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 3
3.  Pooblastilo iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4) in člena 89(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Pooblastilo iz člena 6(3), člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 357
Predlog uredbe
Člen 108 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3), členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 359
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 001 – stolpec 1
001 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
001 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 360
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 002 – stolpec 1
002 Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
002 Naložbe v osnovna sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 361
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 004 – stolpec 1
004 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
004 Naložbe v osnovna sredstva v mikropodjetjih, ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 362
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 005 – stolpec 1
005 Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi
005 Naložbe v neopredmetena sredstva v malih in srednje velikih podjetjih (vključno z zasebnimi raziskovalnimi središči), ki so neposredno povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali s konkurenčnostjo
Sprememba 363
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 2 – vrstica 035 – stolpec 1
035 Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
035 Ukrepi za prilagoditev podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje podnebnih tveganj: poplave in zemeljski plazovi (vključno s povečevanjem osveščenosti, civilno zaščito ter sistemi in infrastrukturo za obvladovanje nesreč)
Sprememba 364
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 1 – vrstica 043

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

043

Ravnanje z gospodinjskimi odpadki: mehansko-biološka obdelava, toplotna obdelava

0 %

100 %

Sprememba

 

črtano

 

 

Sprememba 365
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 056 – stolpec 1
056 Novo zgrajene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T
056 Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T
Sprememba 366
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 057 – stolpec 1
057 Novo zgrajene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T
057 Novo zgrajene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T
Sprememba 367
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 060 – stolpec 1
060 Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – osrednje omrežje TEN-T
060 Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – osrednje omrežje TEN-T
Sprememba 368
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 3 – vrstica 061 – stolpec 1
061 Obnovljene ali posodobljene avtoceste in ceste – celostno omrežje TEN-T
061 Obnovljene ali posodobljene avtoceste, mostovi in ceste – celostno omrežje TEN-T
Sprememba 369
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 5 – vrstica 128 – stolpec 1
128 Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma ter z njimi povezanih turističnih storitev
128 Varstvo, razvoj in spodbujanje javnih sredstev na področju turizma in turističnih storitev
Sprememba 370
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 1 – cilj politike št. 5 – vrstica 130 – stolpec 1
130 Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma
130 Varstvo, razvoj in spodbujanje naravne dediščine in ekoturizma, razen območij Natura 2000
Sprememba 371
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 12 – Celostne teritorialne naložbe
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 372
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 16 – Celostne teritorialne naložbe
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 373
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 22 – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 374
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 26 – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 375
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 32 – Druge vrste teritorialnega orodja v okviru cilja politike št. 5
Mesta, kraji in predmestja
Mesta, kraji, predmestja in povezana podeželska območja
Sprememba 376
Predlog uredbe
Priloga I – tabela 3 – vrstica 36 – Druge vrste teritorialnega orodja v okviru cilja politike št. 5
Redko poseljena območja
Podeželska in redko poseljena območja
Sprememba 377
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek 4 – vrstica 17
17 Nastanitvene in gostinske dejavnosti
17 Turizem ter nastanitvene in gostinske dejavnosti
Sprememba 378
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 – stolpec 2
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
Vzpostavljen je nacionalni okvir za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov, ki vključuje:
1.  cilje z merljivimi vrednostmi, zbiranje podatkov in mehanizem spremljanja.
1.  cilje z merljivimi vrednostmi, zbiranje podatkov in mehanizem spremljanja, ki se uporabljajo v okviru vseh ciljev politike.
2.  Ureditev za zagotovitev, da se politika, zakonodaja in standardi dostopnosti ustrezno upoštevajo pri pripravi in izvajanju programov.
2.  Ureditev za zagotovitev, da se politika, zakonodaja in standardi dostopnosti ustrezno upoštevajo pri pripravi in izvajanju programov v skladu z določbami Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov ter se vključijo v merila in obveznosti za izbiro projektov.
2a.  Ureditve poročanja odboru za spremljanje glede skladnosti operacij, ki se podpirajo.
Sprememba 379
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Izvajanje načel in pravic evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k resnični konvergenci in koheziji v Evropski uniji.

Ureditve na nacionalni ravni za zagotovitev ustreznega izvajanja načel evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k povečevanju socialne konvergence in kohezije v Evropski uniji, in sicer zlasti načel, ki preprečujejo nepošteno konkurenco na notranjem trgu.

Sprememba 380
Predlog uredbe
Priloga III – Horizontalni omogočitveni pogoji – vrstica 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Učinkovita uporaba načela partnerstva

Vzpostavljen je okvir, s katerim imajo vsi partnerji polnopravno vlogo pri pripravi, izvajanju, spremljanju in oceni programov in ki vključuje:

 

1.  ureditve, ki zagotavljajo pregledne postopke za vključitev partnerjev.

 

2.  Ureditve za razširjanje in razkritje informacij, pomembnih za partnerje, za pripravo in spremljanje sestankov.

 

3.  Podporo za krepitev položaja partnerjev in krepitev zmogljivosti.

Sprememba 381
Predlog uredbe
Priloga IV – tabela 1 – cilj politike št. 2 – vrstica 2 – stolpec 4
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki vključujeta:
Sprejeta sta nacionalni energetski in podnebni načrt, ki sta v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C, in vključujeta:
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi v Prilogi I k uredbi o upravljanju energetske unije;
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi v Prilogi I k uredbi o upravljanju energetske unije;
2.  okvirni opis predvidenih finančnih sredstev in mehanizmov za ukrepe za spodbujanje nizkoogljične energije.
2.  opis predvidenih finančnih sredstev in mehanizmov za ukrepe za spodbujanje nizkoogljične energije.
Sprememba 382
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 2 – vrstica 4 – stolpec 2
ESRR in Kohezijski sklad:
ESRR in Kohezijski sklad:
2.4  Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče
2.4  Spodbujanje prilagajanja podnebnim in strukturnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče
Sprememba 383
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 2 – vrstica 7 – stolpec 2
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
Vzpostavljen je prednostni okvir ukrepanja v skladu s členom 8 Direktive 92/43/EGS in vključuje:
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi za prednostni okvir ukrepanja za obdobje 2021–2027, o katerem so se dogovorile Komisija in države članice;
1.  vse elemente, ki se zahtevajo v predlogi za prednostni okvir ukrepanja za obdobje 2021–2027, o katerem so se dogovorile Komisija in države članice, vključno s prednostnimi ukrepi in oceno potreb po financiranju.
2.  opredelitev prednostnih ukrepov in oceno potreb po financiranju.
Sprememba 384
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 2
3.2  Razvoj trajnostnega, pametnega, varnega in intermodalnega omrežja TEN-T, ki je odporno na podnebne spremembe
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 385
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 4 – točka -1 a (novo)
-1a.  zahteva, da se zagotovi socialna, ekonomska in teritorialna kohezija ter na splošno dokončanje manjkajočih povezav in odprava ozkih grl na omrežju TEN-T, kar pomeni naložbe tudi v materialno infrastrukturo;
Sprememba 386
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – točka 3.2 – stolpec 4 – točka 1
1.  vključuje ekonomsko utemeljitev načrtovanih naložb, temelječo na zanesljivi analizi povpraševanja in modeliranju prometa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pričakovan vpliv liberalizacije železnic;
1.  vključuje ekonomsko utemeljitev načrtovanih naložb, temelječo na zanesljivi analizi povpraševanja in modeliranju prometa, pri čemer bi bilo treba upoštevati pričakovan vpliv odprtja trgov storitev železniškega prevoza;
Sprememba 387
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 2
2.  odraža načrte za kakovost zraka, pri čemer se upoštevajo zlasti nacionalni načrti za razogljičenje;
2.  odraža načrte za kakovost zraka, pri čemer se upoštevajo zlasti nacionalne strategije za zmanjšanje emisij v prometnem sektorju;
Sprememba 388
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 3
3.  vključuje naložbe v koridorje osrednjega omrežja TEN-T, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1316/2013, v skladu z zadevnimi načrti dela TEN-T;
3.  vključuje naložbe v koridorje osrednjega omrežja TEN-T, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1316/2013, v skladu z zadevnimi načrti dela TEN-T, ter v predhodno določene odseke celostnega omrežja;
Sprememba 389
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 4
4.  za naložbe izven osrednjega omrežja TEN-T zagotavlja dopolnjevanje z zagotavljanjem zadostne povezljivosti regij in lokalnih skupnosti z osrednjim omrežjem TEN-T ter njegovimi vozlišči;
4.  za naložbe izven osrednjega omrežja TEN-T zagotavlja dopolnjevanje z zagotavljanjem zadostne povezljivosti mestnih omrežij, regij in lokalnih skupnosti z osrednjim omrežjem TEN-T ter njegovimi vozlišči;
Sprememba 390
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 3 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 9 a (novo)
9a.  spodbuja trajnostne regionalne in čezmejne pobude glede turizma, ki prinašajo koristi tako za turiste kot za prebivalce, kot je povezovanje omrežja EuroVelo z vseevropskim železniškim omrežjem.
Sprememba 391
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 1 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.1.1  Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, tudi za mlade in neaktivne ljudi, ter spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
4.1.1  Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, in spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva
4.1.2  Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehod in mobilnost
4.1.2  Posodabljanje institucij in storitev trga dela, da se ocenijo in predvidijo potrebe po spretnostih ter zagotovi pravočasna in prilagojena pomoč ter podpora za usklajevanje ponudbe in povpraševanja, prehodov in mobilnosti na trgu dela
Sprememba 392
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 2 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.1.3  Spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva ter zdravega in prilagojenega delovnega okolja za obravnavanje zdravstvenih tveganj, prilagajanje delavcev na spremembe ter zdravo in aktivno staranje
4.1.3  Spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vključno z dostopom do otroškega varstva ter zdravega in prilagojenega delovnega okolja za obravnavanje zdravstvenih tveganj, prilagajanje delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe ter zdravo in aktivno staranje
Sprememba 393
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 2 – stolpec 4 – točka 2
2.  ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju, plačah in pokojninah, ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim z izboljšanjem dostopa do predšolske vzgoje in varstva, s cilji;
2.  ukrepe za odpravo razlik med spoloma pri zaposlovanju, plačah, socialni varnosti in pokojninah, ter za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, med drugim z izboljšanjem dostopa do predšolske vzgoje in varstva, s cilji;
Sprememba 394
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 3 – stolpec 2 – točka ESS
ESS:
ESS:
4.2.1  Izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela
4.2.1  Izboljšanje kakovosti, vključevalnosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, da se podpre pridobivanje ključnih kompetenc, vključno z digitalnimi spretnostmi in znanjem, ter se olajša prehod od izobraževanja k delu
4.2.2  Spodbujanje prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse, tudi prek olajševanja poklicnih prehodov in spodbujanja poklicne mobilnosti
4.2.2  Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za vse, ter priložnostnega in neformalnega učenja, tudi prek olajševanja poklicnih prehodov in spodbujanja poklicne mobilnosti
4.2.3  Spodbujanje enakega dostopa, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja od predšolske vzgoje in varstva v okviru splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter do terciarne ravni
4.2.3  Spodbujanje enakega dostopa do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter dokončanja takega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za prikrajšane skupine, in sicer od predšolske vzgoje in varstva v okviru splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter do terciarne ravni ter izobraževanja odraslih, vključno z olajševanjem učne mobilnosti za vse
Sprememba 395
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 1
1.  z dokazi podprte sisteme za napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter mehanizme in storitve za spremljanje diplomantov za kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev vseh starosti;
1.  z dokazi podprte sisteme za napovedovanje in predvidevanje potreb po spretnostih ter mehanizme za nadaljnje spremljanje in storitve za kakovostno in učinkovito usmerjanje učencev vseh starosti, vključno s pristopi, osredotočenimi na učence;
Sprememba 396
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 2
2.  ukrepe za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega, ustreznega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbe v njem in njegove zaključitve, hkrati pa pridobivanje ključnih kompetenc na vseh ravneh, vključno z visokošolskim izobraževanjem;
2.  ukrepe za zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega, cenovno dostopnega, ustreznega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbe v njem in njegove zaključitve, hkrati pa pridobivanje ključnih kompetenc na vseh ravneh, vključno s terciarnim izobraževanjem;
Sprememba 397
Predlog uredbe
Priloga IV – vrstica 4.2 – stolpec 4: Merila za izpolnjevanje za omogočitveni pogoj – točka 3
3.  mehanizem usklajevanja na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno s terciarnim izobraževanjem, in jasno razdelitev pristojnosti med zadevnimi nacionalnimi in/ali regionalnimi organi;
3.  mehanizem usklajevanja na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno s terciarnim izobraževanjem ter izvajalci neformalnega in priložnostnega učenja, in jasno razdelitev pristojnosti med zadevnimi nacionalnimi in/ali regionalnimi organi;
Sprememba 398
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3
ESRR:
ESRR:
4.3  Izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, migrantov in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami
4.3  Izboljšanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, beguncev in migrantov pod mednarodno zaščito in zapostavljenih skupin prek celostnih ukrepov, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami
Sprememba 399
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3.1
ESS:
(Ne zadeva slovenske različice.)
4.3.1  Spodbujanje aktivne vključenosti, tudi za spodbujanje enakih možnosti in aktivne udeležbe, ter povečanje zaposljivosti
Sprememba 400
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 2 – točka 4.3.1 a (novo)
4.3.1a.   Spodbujanje socialne vključenosti ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki
Sprememba 401
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 4 – stolpec 4
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
Oblikovan je nacionalni strateški okvir politike in akcijski načrt za socialno vključenost in zmanjševanje revščine, ki vključuje:
1.  z dokazi podprto prepoznavanje revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, prostorsko in izobraževalno segregacijo, omejenim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture ter posebnimi potrebami ranljivih ljudi;
1.  z dokazi podprto prepoznavanje revščine in socialne izključenosti, vključno z revščino otrok, brezdomstvom, prostorsko in izobraževalno segregacijo, omejenim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture ter posebnimi potrebami ranljivih ljudi;
2.  ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne dohodkovne podpore, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev za ranljive osebe, vključno z migranti;
2.  ukrepe za preprečevanje segregacije in boj proti njej na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem ustrezne dohodkovne podpore, socialne zaščite, vključujočih trgov dela in dostopa do kakovostnih storitev za ranljive osebe, vključno z migranti in begunci;
3.  ukrepe za prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti;
3.  ukrepe za prehod z institucionalne oskrbe na družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti na podlagi nacionalne strategije in akcijskega načrta za deinstitucionalizacijo;
4.  ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
4.  ureditev za zagotovitev, da njegova zasnova, izvajanje, spremljanje in pregled potekajo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi organizacijami civilne družbe.
Sprememba 402
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 5 – stolpec 2
ESS:
ESS:
4.3.2  Spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti marginaliziranih skupnosti, na primer Romov
4.3.2  Spodbujanje socialno-ekonomske vključenosti državljanov tretjih držav in marginaliziranih skupnosti, na primer Romov
Sprememba 403
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 6 – stolpec 2
ESS:
ESS:
4.3.4  Izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov; izboljšanje dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe
4.3.4  Izboljšanje enakega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in vzdržljivosti zdravstvenih sistemov; izboljšanje dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe
Sprememba 404
Predlog uredbe
Priloga IV – cilj politike št. 4 – vrstica 6 – stolpec 4 – točki 2.3 in 3 a (novo)
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za zdravje, ki vključuje:
Oblikovan je nacionalni ali regionalni strateški politični okvir za zdravje, ki vključuje:
1.  kartiranje potreb na področju zdravja in dolgoročne oskrbe, tudi v smislu zdravstvenega osebja, za zagotovitev trajnostnih in usklajenih ukrepov;
1.  kartiranje potreb na področju zdravja in dolgoročne oskrbe, tudi v smislu zdravstvenega osebja, za zagotovitev trajnostnih in usklajenih ukrepov;
2.  ukrepe za zagotovitev učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s posebnim poudarkom na osebah, izključenih iz sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe;
2.  ukrepe za zagotovitev učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vključno s posebnim poudarkom na osebah, izključenih iz sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ter tistih, ki jih je najtežje doseči;
3.  ukrepe za spodbujanje storitev v okviru skupnosti, vključno s preprečevanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom, oskrbo na domu in storitvami v okviru skupnosti.
3.  ukrepe za spodbujanje storitev v okviru skupnosti, vključno s preprečevanjem in osnovnim zdravstvenim varstvom, oskrbo na domu in storitvami v okviru skupnosti, ter prehod z institucionalne oskrbe na družinsko oskrbo in oskrbo v skupnosti;
3a.   ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti, trajnosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti sistemov socialne zaščite.
Sprememba 405
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – Tabela 1 T – Struktura programa

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

ID

Naziv [300]

TP

Osnova za izračun

Sklad

Kategorija regije, ki prejema podporo

Izbrani specifični cilj

1

Prednostna naloga 1

Ne

 

ESRR

Bolj razvite regije

Specifični cilj 1

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 2

Najbolj oddaljene in redko poseljene regije

Bolj razvite regije

Specifični cilj 3

2

Prednostna naloga 2

Ne

 

ESS+

Bolj razvite regije

Specifični cilj 4

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 5

Najbolj oddaljene regije

3

Prednostna naloga 3

Ne

 

KS

Ni relevantno

 

3

Prednostna tehnična pomoč

Da

 

 

 

Ni relevantno

..

Namenska prednostna naloga – zaposlovanje mladih

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – priporočila za posamezne države

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – inovativni ukrepi

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 8

 

Namenska prednostna naloga – materialno prikrajšanje

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 9

 

Sprememba

ID

Naziv [300]

TP

Osnova za izračun

Sklad

Kategorija regije, ki prejema podporo

Izbrani specifični cilj

1

Prednostna naloga 1

Ne

 

ESRR

Bolj razvite regije

Specifični cilj 1

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 2

Najbolj oddaljene in redko poseljene regije

Bolj razvite regije

Specifični cilj 3

2

Prednostna naloga 2

Ne

 

ESS+

Bolj razvite regije

Specifični cilj 4

Regije v prehodu

Manj razvite regije

Specifični cilj 5

Najbolj oddaljene regije

3

Prednostna naloga 3

Ne

 

KS

Ni relevantno

 

3

Prednostna tehnična pomoč

Da

 

 

 

Ni relevantno

..

Namenska prednostna naloga – zaposlovanje mladih

Ne

 

ESS+

 

 

 

Namenska prednostna naloga – jamstvo za otroke

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – priporočila za posamezne države

Ne

 

ESS+

 

 

..

Namenska prednostna naloga – inovativni ukrepi

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 8

 

Namenska prednostna naloga – materialno prikrajšanje

Ne

 

ESS+

 

Specifični cilj 9

Sprememba 406
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2.1 – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zadevnemu priporočilu za posamezno državo

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zaposlovanju mladih

[ ] To je prednostna naloga, namenjena inovativnim ukrepom

[ ] To je prednostna naloga, namenjena obravnavi materialnega prikrajšanja

Sprememba

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zadevnemu priporočilu za posamezno državo

[ ] To je prednostna naloga, namenjena zaposlovanju mladih

[ ] To je prednostna naloga, namenjena jamstvu za otroke

[ ] To je prednostna naloga, namenjena inovativnim ukrepom

[ ] To je prednostna naloga, namenjena obravnavi materialnega prikrajšanja

Sprememba 407
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – uvodni del
2.1.1.  Specifični cilj54 (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč
2.1.1.  Specifični cilj54 (cilj „delovna mesta in rast“) ali področje podpore (ESPR) – ponovi se za vsak izbran specifični cilj ali področje podpore, za prednostne naloge razen za tehnično pomoč
__________________
__________________
54 Razen za specifični cilj iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+.
54 Razen za specifični cilj iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+.
Sprememba 408
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – točka 2.1.1.2 – uvodni del
2.1.1.2  Kazalniki55
2.1.1.2  Kazalniki
_________________
55 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
Sprememba 409
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.1 – točka 2.1.1.3 – uvodni del
2.1.1.3  Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije56 (se ne uporablja za ESPR)
2.1.1.3  Okvirna razčlenitev programskih sredstev (EU) po vrsti intervencije (se ne uporablja za ESPR)
_________________
56 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, razčlenitev samo za leta od 2021 do 2025.
Sprememba 410
Predlog uredbe
Priloga V – točka 2 – odstavek 3 – točka 2.1 – točka 2.1.2 – odstavek 8
Merila za izbor operacij57
Merila za izbor operacij57
__________________
__________________
57 Samo za programe, omejene na specifični cilj iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+.
57 Samo za programe, omejene na specifični cilj iz člena 4(1)(xi) uredbe o ESS+.
Sprememba 411
Predlog uredbe
Priloga V – točka 3 – preglednica 16
[...]
črtano
Sprememba 412
Predlog uredbe
Priloga V – točka 3 – točka 3.2 – uvodni del
3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje59
3.2  Skupna finančna sredstva po skladih in nacionalno sofinanciranje
_________________
59 Pred vmesnim pregledom leta 2025 za ESRR, ESS+ in KS, finančna sredstva samo za leta od 2021 do 2025.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0043/2019).


Program za pravosodje ***I
PDF 255kWORD 93k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje (COM(2018)0384 – C8-0235/2018 – 2018/0208(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0097A8-0068/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Te vrednote so bile ponovno potrjene in oblikovane v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).
(1)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji „Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“ Člen 3 nadalje določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“ ter da Unija med drugim „spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine“. Člen 8 PDEU poleg tega določa, da si Evropska unija z vsemi svojimi dejavnostmi prizadeva odpraviti neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvenciji OZN o pravicah invalidov.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi morali pri vseh dejavnostih programa za pravosodje podpirati vključevanje vidika spola, tudi vključevanje načela enakosti spolov v proračun, in vključevanje ciljev nediskriminacije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Te pravice in vrednote je treba še naprej spodbujati in uveljavljati, biti morajo skupne državljanom in narodom v Uniji ter biti v središču evropskih družb. Zato je treba v proračunu Unije vzpostaviti nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki zajema program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost in pravno državo. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravice in vrednote bo kot del novega sklada združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta10, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/201411. Program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program) bo ob nadaljevanju programa za pravosodje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: predhodni program), še naprej podpiral razvoj povezanega evropskega območja pravosodja in čezmejno sodelovanje.
(2)  Te pravice in vrednote morajo Unija in vse države članice v vseh svojih politikah še naprej dejavno in dosledno negovati, ščititi, spodbujati in uveljavljati, biti morajo skupne državljanom in narodom v Uniji ter biti v središču evropskih družb. Hkrati so za uspešen notranji trg in ohranjanje skupnih vrednot Unije potrebni dobro delujoče evropsko območje pravosodja, učinkoviti, neodvisni in kakovostni nacionalni pravni sistemi ter večje medsebojno zaupanje. Zato je treba v proračunu Unije vzpostaviti nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki zajema program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom, polarizacijo in delitvijo ter ko potekajo postopki iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s sistematičnimi kršitvami pravne države, pa tudi postopki za ugotavljanje kršitev glede vprašanj pravne države v državah članicah, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU: človekove in temeljne pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, vključno z enakostjo spolov, nediskriminacijo in pravno državo, saj lahko oslabitev teh pravic in vrednot v kateri koli državi članici škodljivo vpliva na Unijo kot celoto. To bo imelo globoke in neposredne posledice za politično, družbeno, kulturno in gospodarsko življenje v EU. Program za pravice in vrednote bo kot del novega sklada združil program za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta10, ter program Evropa za državljane, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (EU) št. 390/201411. Program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: program) bo ob nadaljevanju programa za pravosodje za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta12 (v nadaljnjem besedilu: predhodni program), še naprej podpiral razvoj povezanega evropskega območja pravosodja in čezmejno sodelovanje.
__________________
__________________
10 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
10 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
11 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
11 Uredba Sveta (EU) št. 390/2014 z dne 14. aprila 2014 o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za obdobje 2014–2020 (UL L 115, 17.4.2014, str. 3).
12 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
12 Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (UL L 354, 28.12.2013, str. 62).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova temeljna programa financiranja bodo osredotočeni predvsem na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje naše enakopravne, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah. To vključuje živahno civilno družbo, spodbujanje demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi ter spodbujanje bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji tudi na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe EU nadalje določa, da institucije državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajejo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.
(3)  Sklad za pravosodje, pravice in vrednote ter njegova dva temeljna programa financiranja bodo osredotočeni na ljudi in subjekte, ki prispevajo k uresničevanju in oživljanju naših skupnih vrednot, pravic in bogate raznolikosti. Končni cilj je spodbujanje in ohranjanje naše enakopravne, odprte, vključujoče in demokratične družbe, ki temelji na pravicah, zlasti s financiranjem dejavnosti, ki spodbujajo živahno, razvito, odporno in močno civilno družbo, omogočanjem demokratične, državljanske in družbene udeležbe ljudi, pravilno uporabo in izvajanjem človekovih in temeljnih pravic ter spodbujanjem bogate raznolikosti evropske družbe, ki temelji tudi na naši skupni zgodovini in spominu. Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji zahteva, da institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo ter državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način dajejo možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. To je še posebej pomembno zaradi vedno manjšega prostora za neodvisno civilno družbo v številnih državah članicah.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravosodja je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija, enakost spolov, učinkovit dostop do pravnega varstva za vse, pravna država in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.
(4)  Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in izročil držav članic. Spoštovanje in spodbujanje pravne države, temeljnih pravic in demokracije v Uniji sta predpogoja za spoštovanje vseh pravic in obveznosti iz Pogodb ter za krepitev zaupanja ljudi v Unijo. Način izvajanja načela pravne države v državah članicah igra ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, po potrebi pa tudi v upravnih zadevah, ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete, s poudarkom zlasti na hudih čezmejnih kaznivih dejanjih, davčnih kaznivih dejanjih, okoljskih kaznivih dejanjih, terorizmu in kršitvah temeljnih pravic, kot je trgovina z ljudmi, ter na področju varstva pravic žrtev. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravosodja bi bilo treba na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotoviti in spodbujati spoštovanje človekovih in temeljnih pravic ter skupnih načel in vrednot, kot so nediskriminacija, solidarnost, enako obravnavanje na podlagi vseh razlogov iz člena 21 Listine, učinkovit dostop do pravnega varstva za vse, pravna država, demokracija in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Člen 81 PDEU izrecno določa, da lahko Unija sprejme pravne akte za približevanje zakonodaj držav članic. V skladu s Pogodbo se lahko ti akti med drugim sprejmejo za vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih in zunajsodnih odločb med državami članicami; čezmejno vročanje sodnih in zunajsodnih listin; skladnost pravil mednarodnega zasebnega prava, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti; sodelovanje pri pridobivanju dokazov; učinkovit dostop do pravnega varstva; odpravo ovir za pravilno delovanje civilnih, kazenskih in upravnih postopkov, kar lahko vključuje povečanje skladnosti nacionalnih sodnih postopkov; razvoj alternativnega reševanja sporov (ARS); ter podporo za usposabljanje sodnikov in sodnega osebja;
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Financiranje bi moralo ostati eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Navedene cilje bi bilo treba med drugim doseči z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje, ki bi moral olajšati njihovo načrtovanje in izvajanje.
(5)  Financiranje je eno od najpomembnejših orodij za uspešno izvajanje ambicioznih ciljev, določenih v Pogodbah. Navedene cilje bi bilo treba med drugim doseči z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje, ki bi moral olajšati njihovo načrtovanje in izvajanje ob upoštevanju, katere dejavnosti prinašajo največjo dodano vrednost Unije, z uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti, če je to mogoče.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Cilj tega programa bi moral biti povečanje prožnosti in dostopnosti sredstev ter zagotavljanje enakih možnosti financiranja in pogojev za organizacije civilne družbe v EU in zunaj nje.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Da se olajša vzajemno priznavanje in spodbudi medsebojno zaupanje, so bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic na več področjih. Dobro delujoče območje pravosodja, s katerega so odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih, je ključno tudi za zagotovitev gospodarske rasti.
(6)  Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice za vse mora Unija sprejeti ukrepe v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, kar je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 temelj pravosodnega sodelovanja v Uniji. Vzajemno priznavanje zahteva visoko raven medsebojnega zaupanja med državami članicami. Da se olajša vzajemno priznavanje in spodbudi medsebojno zaupanje, so bili sprejeti ukrepi za približevanje zakonodaje držav članic na več področjih. Dobro delujoče območje pravosodja, s katerega so odstranjene ovire v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do pravnega varstva v čezmejnih primerih, je ključno tudi za zagotovitev gospodarske rasti in nadaljnjega povezovanja.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča Evropske unije1a, je neodvisnost sodne veje oblasti neločljivo povezana s temeljno pravico do poštenega sojenja in je podlaga za medsebojna zaupanje in priznavanje.
_________________
1a Sodišče Evropske unije, veliki senat, 27. februar 2018, C-64/16, Asociação Sindical dos Juízes Portugueses, ECLI:EU:C:2018:117; Sodišče, veliki senat, 25. julij 2018, C-216/18 PPU, L.M., ECLI:EU:C:2018:586.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Dostop do pravnega varstva bi moral zlasti vključevati dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter nosilcev javne funkcije, ki morajo po zakonu strankam zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Vključitev vidika enakosti spolov v pravosodne sisteme bi moral biti pomemben cilj nadaljnjega razvoja evropskega območja pravice. Presečna diskriminacija je v pravosodnem sistemu še vedno ena od glavnih ovir za enak dostop žensk do pravnega varstva. Program bi moral zato dejavno prispevati k odpravi vsakršne diskriminacije in ovir za manjšine, invalide, migrante, prosilce za azil, starejše osebe, osebe, ki živijo na oddaljenih območjih, ali vse ranljive skupine, ki bi jim lahko bil omejen dostop do pravnega varstva, in k podpori postopkom in odločbam, ki so prijazni do žrtev in pri katerih se upošteva vidik enakosti spolov, v pravosodnih sistemih.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Spoštovanje načela pravne države je bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah.
(7)  Popolno spoštovanje in spodbujanje načela pravne države je bistvenega pomena za visoko raven medsebojnega zaupanja na območju svobode, varnosti in pravice ter notranjih zadev, zlasti za učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na vzajemnem priznavanju. Pravna država je ena od skupnih vrednot, zapisanih v členu 2 PEU, načelo učinkovitega pravnega varstva iz člena 19(1) PEU in člena 47 Listine pa je konkreten izraz pravne države. Spodbujanje pravne države s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje neodvisnosti, preglednosti, odgovornosti, kakovosti in učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov krepi medsebojno zaupanje, ki je nepogrešljivo za pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Opozoriti je treba, da pravosodje pomeni utrjevanje pravne države v družbi in zagotavljanje, da ima vsakdo pravico do poštenega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, da bi se zaščitile evropske vrednote.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Unija v skladu s členoma 81(2)(h) in 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira usposabljanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za izboljšanje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Usposabljanje pravosodnih delavcev je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje ohraniti pravno državo. K izgradnji evropskega območja pravosodja prispeva z vzpostavitvijo skupne pravosodne kulture med pravosodnimi delavci iz držav članic. Bistveno je zagotoviti pravilno in skladno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje med pravosodnimi delavci v čezmejnih postopkih. Dejavnosti usposabljanja, ki jih program podpira, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po usposabljanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo usposabljanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo pravosodne delavce iz različnih držav članic, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne.
(8)  Unija v skladu s členoma 81(2)(h) in 82(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije podpira usposabljanje sodnikov in sodnega osebja kot orodje za izboljšanje pravosodnega sodelovanja v civilnih, kazenskih in po potrebi upravnih zadevah, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb. Usposabljanje pravosodnih delavcev je pomembno orodje za oblikovanje skupnega razumevanja o tem, kako najbolje izvajati in ohraniti pravno državo in temeljne pravice. K izgradnji evropskega območja pravosodja prispeva z vzpostavitvijo skupne pravosodne kulture med pravosodnimi delavci iz držav članic. Bistveno je zagotoviti nediskriminatorno, pravilno in skladno uporabo prava v Uniji ter medsebojno zaupanje in razumevanje med pravosodnimi delavci v čezmejnih postopkih. Dejavnosti usposabljanja, ki jih program podpira, bi morale temeljiti na zanesljivih ocenah potreb po usposabljanju, uporabljati najsodobnejšo metodologijo usposabljanja, vključevati čezmejne dogodke, ki združujejo pravosodne delavce iz različnih držav članic, vključno s tistimi, ki delajo za organizacije civilne družbe, zajemati aktivno učenje in elemente mreženja ter biti trajnostne. Vključevati bi morale tečaje usposabljanja za sodnike, odvetnike, tožilce in policiste o izzivih in ovirah, s katerimi se soočajo ljudje v ranljivem položaju, vključno z otroki, etničnimi manjšinami, osebami LGBTI, invalidi, žrtvami nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtvami trgovine z ljudmi, in o tem, kako zagotoviti ustrezno zaščito žrtev kaznivih dejanj. Ti tečaji usposabljanja bi morali biti organizirani z neposrednim sodelovanjem teh oseb in organizacij, ki jih zastopajo ali jim pomagajo.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Postopki v razumnem roku so v interesu pravne varnosti, ki je ključna zahteva za pravno državo.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)  V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/865 z dne 11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustreznimi odločbami v zvezi z azilom in nevračanjem, bi bilo treba v okviru programa podpirati usposabljanje sodnikov in sodnega osebja z namenom ozaveščanja in spodbujanja praktične uporabe Konvencije na tem področju za boljšo zaščito žrtev nasilja nad ženskami in dekleti po vsej Uniji.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Usposabljanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za usposabljanje v pravosodju, organizacije ali mreže za usposabljanje na evropski ravni ter mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju usposabljanja v pravosodju, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo.
(9)  Usposabljanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske institucije, nacionalni organi, pristojni za usposabljanje v pravosodju, organizacije ali mreže za usposabljanje na evropski ravni ter mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije, pa tudi ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s tistimi, ki vlagajo zastopniške tožbe. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju usposabljanja v pravosodju, kot so Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo. K tem programom usposabljanja bi morale prispevati tudi organizacije z področja temeljnih pravic in strokovnjaki, ki delajo z žrtvami nasilja, ter specializirane akademske ustanove, in bi jih bilo zato treba vključiti, kadar je to ustrezno. Ker so sodnice premalo zastopane na vodilnih položajih, bi bilo treba sodnice, tožilke in druge pravne strokovnjakinje spodbujati k sodelovanju v dejavnostih usposabljanja.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Države članice bi morale več vlagati v razvoj tečajev usposabljanja v pravosodju in stalnega izobraževanja za sodnike, saj so te dejavnosti podlaga za učinkovit, neodvisen in nepristranski sodni sistem.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Program bi moral podpirati tudi spodbujanje dobre prakse na sodiščih, ki obravnavajo nasilje na podlagi spola, in izmenjavo skupnih sredstev in gradiva za usposabljanje o nasilju na podlagi spola za sodnike, državne tožilce, odvetnike, policiste in druge strokovnjake, ki pridejo v stik z žrtvami nasilja na podlagi spola.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno s finančnoobveščevalnimi enotami, ter sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Program bi moral prav tako spodbujati procesno zakonodajo za čezmejne primere in večjo konvergenco na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za dobro in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral program podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES.
(11)  Ukrepi v okviru programa bi morali podpirati okrepljeno vzajemno priznavanje sodnih odločb in sodb, medsebojno zaupanje med državami članicami ter potrebno približevanje zakonodaje, ki bo olajšalo sodelovanje med vsemi zadevnimi organi, vključno s finančnoobveščevalnimi enotami, ter sodno varstvo pravic posameznikov v civilnih in gospodarskih zadevah. Program bi moral prav tako spodbujati procesno zakonodajo za čezmejne primere, vključno s postopki mediacije, zlasti z osredotočanjem na olajšanje dostopa do pravnega varstva brez razlikovanja za vse, in večjo konvergenco zlasti na področju civilnega prava, kar bo v korist vseh strank v civilnem sporu pripomoglo k odpravi ovir za dobro in učinkovito delovanje sodnih in izvensodnih postopkov. Za podporo učinkovitemu izvrševanju in praktični uporabi prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah bi moral program podpirati tudi delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  V skladu s členom 3(3) PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi moral program podpirati varstvo otrokovih pravic, spodbujanje teh pravic pa bi bilo treba vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru programa.
(12)  V skladu s členom 3(3) PEU, členom 24 Listine in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi moral program podpirati varstvo otrokovih pravic, spodbujanje teh pravic pa bi bilo treba vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru programa. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom za varstvo pravic otrok v okviru kazenskega in civilnega pravosodja, vključno z zaščito otrok, ki spremljajo starše, ki so pridržani, in otrok staršev, ki so v zaporu. Razmisliti bi bilo treba tudi o ustrezni podpori za dejavnosti usposabljanja za pravilno izvajanje Direktive (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Pro gram bi moral v skladu s členom 3(3) PEU, členom 23 Listine in Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) podpirati varstvo pravic žensk in vključevati vprašanja v zvezi z enakostjo spolov v izvajanje vseh svojih ukrepov. Države članice bi morale za zagotavljanje in izboljšanje dostopa žensk in deklet do pravnega varstva v primerih nasilja na podlagi spola ratificirati Istanbulsko konvencijo in sprejeti celovito zakonodajo za preprečevanje nasilja na podlagi spola v Uniji.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)   Program bi moral v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost podpirati zaščito ljudi, ki pripadajo rasni ali etnični manjšini, kot so Romi, in vključevati spodbujanje njihovih pravic v izvajanje vseh svojih ukrepov, zlasti s krepitvijo protidiskriminacijskih ukrepov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Program za obdobje 2014–2020 je omogočil dejavnosti usposabljanja o pravu Unije, zlasti o področju uporabe in uporabi Listine, ki so namenjene članom sodstva in drugim delavcem v pravni stroki. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, tudi med oblikovalci politik, delavci v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na delavce v pravni stroki.
(13)  Program za obdobje 2014–2020 je omogočil dejavnosti usposabljanja o pravu Unije, zlasti o področju uporabe in uporabi Listine, ki so namenjene članom sodstva in drugim delavcem v pravni stroki. Svet je v svojih sklepih z dne 12. oktobra 2017 o uporabi Listine v letu 2016 opozoril na pomen ozaveščanja o uporabi Listine, tudi med oblikovalci politik, delavci v pravni stroki in samimi imetniki pravic, in sicer tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Za dosledno vključevanje temeljnih pravic je zato treba finančno podporo dejavnostim ozaveščanja razširiti na druge javne organe, ki niso pravosodni organi, in na delavce v pravni stroki ter na nevladne organizacije, ki opravljajo to nalogo.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, za katero je bistvenega pomena dostop do pravnega varstva. Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti drugih organov, ki niso pravosodni organi, in delavce v pravni stroki, pa tudi na dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem.
(14)  Unija bi morala v skladu s členom 67 PDEU ob spoštovanju temeljnih pravic vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, za katero je bistvenega pomena nediskriminatoren dostop za vse do pravnega varstva. Za olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva in za spodbujanje medsebojnega zaupanja, ki je nepogrešljivo za dobro delovanje območja svobode, varnosti in pravice, je treba finančno podporo razširiti na dejavnosti drugih organov, ki niso pravosodni organi, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in delavce v pravni stroki, pa tudi na dejavnosti organizacij civilne družbe, ki prispevajo k tem ciljem, vključno s tistimi, ki zastopajo pravice žrtev kaznivih dejanj. Za zagotovitev dostopa do pravnega varstva za vse bi bilo treba podpirati zlasti dejavnosti, ki omogočajo učinkovit in enak dostop do pravnega varstva osebam v ranljivem položaju, kot so otroci, etnične manjšine, osebe LGBTI, invalidi, žrtve nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtve trgovine z ljudmi in migranti, ne glede na njihov status v zvezi s prebivanjem.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral program pri vseh svojih dejavnostih podpirati tudi vključevanje ciljev načela enakosti spolov in nediskriminacije.
(15)  V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral program pri vseh svojih dejavnostih uporabiti medsektorski pristop k spodbujanju enakosti spolov in podpirati cilje vključevanja načel enakosti spolov in nediskriminacije. Za oceno, kako se prek dejavnosti programa uresničujejo ti cilji, bi bilo treba izvajati redno spremljanje in ocenjevanje.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravosodja s povečanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije, pravni državi, boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter dobrih praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih zainteresiranih strani, pa tudi k širjenju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki podpirajo nemoteno in učinkovito čezmejno sodelovanje, ter zagotoviti trdno analitično podlago za podporo razvoju, izvrševanju in pravilnemu izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno izvajanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice obravnava čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje.
(16)  Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k vzpostavitvi evropskega območja pravosodja s spodbujanjem neodvisnosti in učinkovitosti pravnega sistema, povečanjem čezmejnega sodelovanja in mreženja, krepitvijo medsebojnega zaupanja med sodstvi držav članic ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uporabi zakonodaje Unije na področju enakosti in boljšemu izvajanju in usklajevanju različnih instrumentov Unije za zaščito žrtev . Financiranje dejavnosti bi moralo prispevati tudi k skupnemu razumevanju vrednot Unije, pravni državi, boljšemu poznavanju prava in politik Unije, izmenjavi znanja in izkušenj ter dobrih praks pri uporabi instrumentov pravosodnega sodelovanja s strani vseh zadevnih zainteresiranih strani, pa tudi k širjenju in spodbujanju interoperabilnih digitalnih rešitev, ki podpirajo nemoteno in učinkovito čezmejno sodelovanje, ter zagotoviti trdno analitično podlago za podporo razvoju, izvrševanju in pravilnemu razumevanju in izvajanju prava in politik Unije. Posredovanje Unije omogoča dosledno izvajanje teh ukrepov po vsej Uniji in zagotavlja ekonomijo obsega. Poleg tega Unija enostavneje kot države članice obravnava čezmejne primere in zagotavlja evropsko platformo za vzajemno učenje in izmenjavo dobre prakse.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Program bi moral prispevati tudi h krepitvi sodelovanja s tretjimi državami v primerih ekstrateritorialne uporabe prava Unije, da bi se izboljšal dostop do pravnega varstva in olajšalo reševanje sodnih in postopkovnih izzivov, zlasti v primerih trgovine z ljudmi ter v zvezi s podnebnimi spremembami in družbeno odgovornostjo podjetij.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Kot je Evropski parlament poudaril v poročilu o pregledu stanja na področju pravosodja za leto 2017, ki ga je pripravila Evropska komisija, so med sodniki in sodnimi uslužbenci držav članic še vedno velike razlike med spoloma, zlasti v zvezi z naslednjimi vidiki: delež sodnic na višjih ravneh sodstva, preglednost pri imenovanjih, usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti ter obstoj mentorske prakse. Program bi zato moral podpirati dejavnosti usposabljanja za zmanjšanje teh razlik. Te dejavnosti bi se lahko na primer prilagodile strokovnjakinjam v sodstvih držav članic ali, če je to ustrezno, strokovnjakinjam in strokovnjakom, da bi se povečala ozaveščenost vsega ustreznega osebja.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)  Pravosodni sistem Unije ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in zaščite ženskam in dekletom, zato žrtve nasilja na podlagi spola ne prejmejo potrebne podpore. To vključuje tudi pomanjkanje zaščite in podpore za žrtve trgovine z ljudmi za spolne namene, begunke in migrantke, osebe LGBTIQ in invalide.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, kot so Eurojust, eu-LISA in Evropsko javno tožilstvo, ter bi se morala seznaniti z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zajema.
(17)  Komisija bi morala zagotoviti splošno skladnost, dopolnjevanje in sinergije z delom organov, uradov in agencij Unije, kot so Eurojust, FRA, OLAF, eu-LISA in Evropsko javno tožilstvo, da bi se seznanila z delom drugih nacionalnih in mednarodnih akterjev na področjih, ki jih program zajema, ter po potrebi predlagala izboljšave.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Zagotoviti je treba evropsko dodano vrednost vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost z drugimi dejavnostmi Unije. Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije bi si bilo treba prizadevati za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote, torej s programom za pravice in vrednote, ter med tem programom in programom za enotni trg, upravljanjem meja in varnostjo, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Skladom za notranjo varnost, strateško infrastrukturo, zlasti programom za digitalno Evropo, programom Erasmus+, okvirnim programom za raziskave in inovacije, instrumentom za predpristopno pomoč ter uredbo LIFE13.
(18)  Zagotoviti je treba vzdržnost, prepoznavnost, osrednje načelo evropske dodane vrednosti in dobro finančno poslovodenje pri izvajanju vseh ukrepov in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa za pravosodje, njihovo dopolnjevanje z dejavnostmi držav članic in njihovo skladnost z drugimi dejavnostmi Unije. Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije na podlagi uspešnosti bi si bilo treba prizadevati za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnimi vezmi, zlasti v okviru sklada za pravosodje, pravice in vrednote, torej s programom za pravice in vrednote, ter med tem programom in programom za enotni trg, upravljanjem meja in varnostjo, zlasti Skladom za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Skladom za notranjo varnost, strateško infrastrukturo, zlasti programom za digitalno Evropo, Evropskim socialnim skladom plus, programom Erasmus+, okvirnim programom za raziskave in inovacije, instrumentom za predpristopno pomoč ter uredbo LIFE13. Izvajanje programa za pravosodje ne bi smelo posegati v zakonodajo in politike Unije v zvezi z zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti glede pravne države v državah članicah, ter bi moralo biti z njimi dopolnjeno.
__________________
__________________
13 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 Besedilo velja za EGP.
13 Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 Besedilo velja za EGP.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Dalje bi bilo treba izpopolniti mehanizme, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in vrednotami Unije, tako da bi Komisija Svetu lahko predlagala prerazporeditev sredstev, dodeljenih državi članici v okviru deljenega upravljanja, na program za pravosodje, če zoper to državo članico potekajo postopki v zvezi z vrednotami Unije. Celovit mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice bi moral zagotoviti redno in enako pregledovanje vseh držav članic, s katerim bi pridobili potrebne informacije za sprožitev ukrepov, povezanih s splošnimi pomanjkljivostmi glede vrednot Unije v državah članicah. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)  Poskrbeti je treba za dobro finančno poslovodenje programa ter njegovo čim bolj učinkovito in uporabnikom prijazno izvajanje, obenem pa zagotoviti pravno varnost in dostopnost programa za vse udeležence.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 c (novo)
(19c)  Boljše izvajanje in večja kakovost porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev programa, pri tem pa mora biti uporaba finančnih virov optimalna.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
(20)  Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih, in zahteva popolno preglednost glede uporabe sredstev, dobro finančno poslovodenje in preudarno rabo sredstev. Zlasti bi morala biti kot del izvajanja tega programa v praksi udejanjena in nadalje okrepljena pravila v zvezi z možnostjo, da se lokalne, regionalne, nacionalne in mednarodne organizacije civilne družbe financirajo prek večletnih nepovratnih sredstev za poslovanje, posredovanih nepovratnih sredstev, določb, ki zagotavljajo hitre in prilagodljive postopke za dodeljevanje sredstev, kot je postopek za prijavo v dveh korakih, ter uporabniku prijaznih prijav in postopkov poročanja. Pri merilih za sofinanciranje bi bilo treba upoštevati prostovoljno delo.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
(21)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in želeni rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena, velikosti in zmogljivosti ustreznih deležnikov in ciljnih upravičencev ter pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, stroškov na enoto in posredovanih nepovratnih sredstev ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta19. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(22)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/9516, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/9617 in Uredbo Sveta (EU) 2017/193918 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo popolno preglednost financiranja programa in izbirnih postopkov, preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti bi moral v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvajati upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi moralo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskovati in preganjati goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta19. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
_________________
_________________
15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
15 Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
16 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
17 Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
18 Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
19 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
(23)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, organom in mrežam za človekove pravice, vključno z nacionalnimi institucijami, ki so odgovorne za varstvo človekovih pravic v posameznih državah članicah, organom in mrežam, ki so odgovorni za politike nediskriminacije in enakosti, varuhom človekovih pravic, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti ter okrepili sinergije in sodelovanje. Obstajati bi morala možnost, da se vključijo tretje države, zlasti kadar se z njihovo udeležbo spodbujajo cilji programa, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Namen predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah je Uniji omogočiti, da bolje zaščiti svoj proračun, kadar pomanjkljivosti na področju pravne države škodujejo ali utegnejo škodovati dobremu finančnemu poslovodenju glede finančnih interesov Unije. Predlog bi moral dopolnjevati program za pravosodje, ki ima drugačno vlogo, in sicer naj bi podpiral nadaljnje oblikovanje evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi in medsebojnem zaupanju, ter zagotavljal, da lahko ljudje uživajo svoje pravice.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  V skladu s [členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU1] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
(25)  V skladu s [sklicevanje se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU1] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. S programom je treba zagotoviti, da so te osebe in subjekti dovolj obveščeni o svoji upravičenosti do financiranja.
__________________
__________________
1 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
1 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)   Glede na njihov pomen in upoštevnost bi moral ta program prispevati k izpolnjevanju zaveze Unije in njenih držav članic, da bodo uresničile cilje trajnostnega razvoja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
(27)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti upravičencem programa. Te zahteve bi morale, če je to mogoče, vključevati merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 20212027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
1.  „sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce in sodno osebje ter druge pravosodne delavce, povezane s sodstvom, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.
1.  „sodniki in sodno osebje“ pomeni sodnike, tožilce in sodno osebje ter druge pravosodne delavce, povezane s sodstvom, kot so odvetniki in tožilci, notarji, sodni izvršitelji ali uradniki za izvrševanje, stečajni upravitelji, mediatorji, sodni tolmači in prevajalci, sodni izvedenci, zaporniško osebje in svetovalci za pogojni odpust.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj programa je prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju.
1.  Splošni cilj programa je prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja svobode, varnosti in pravice, ki temelji na pravni državi, vključno z neodvisnostjo sodnikov in nepristranskostjo pravosodja, vzajemnem priznavanju, medsebojnem zaupanju in čezmejnem sodelovanju, s čimer prispeva tudi k razvoju demokracije, pravne države in temeljnih pravic.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Program ima naslednje specifične cilje, kakor je podrobneje opredeljeno v Prilogi I:
2.  Program ima naslednje specifične cilje:
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbujanje pravne države, tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov in izvrševanja odločb;
(a)  v okviru demokracije in spoštovanja temeljnih pravic, olajševanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, vključno s sodelovanjem onkraj meja Unije v primerih ekstrateritorialne uporabe prava Unije, krepitev dostopa do pravnega varstva za fizične in pravne osebe ter spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva, tudi s podpiranjem prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti nacionalnih pravosodnih sistemov, ustreznega izvrševanja sodnih odločb in zaščite žrtev;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države;
(b)  podpiranje in spodbujanje nacionalnega in transnacionalnega usposabljanja v pravosodju, vključno s pravo terminologijo, z namenom gojenja skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države, pa tudi dosledno in učinkovito izvajanje pravnih instrumentov Unije o vzajemnem priznavanju in procesnih jamstvih. Pri tem usposabljanju se upoštevajo vidik enakosti spolov in posebne potrebe otrok in invalidov, po potrebi je usmerjeno na žrtve ter zajema zlasti civilno, kazensko in po potrebi upravno pravo, temeljne pravice, pa tudi boj proti terorizmu in radikalizaciji;
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c
(c)  olajševanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva za vse in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi, s spodbujanjem učinkovitih civilnih in kazenskih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih.
(c)  olajševanje učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva za vse s poudarkom na neenakostih in diskriminaciji na vseh podlagah, kakršne so navedene v členu 21 Listine, in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z elektronskimi sredstvi (e-pravosodje), s spodbujanjem učinkovitih civilnih, kazenskih in po potrebi upravnih postopkov ter s spodbujanjem in podpiranjem pravic vseh žrtev kaznivih dejanj ter procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih, pri čemer se posebna pozornost nameni otrokom in ženskam.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)   spodbujanje praktične uporabe raziskav v zvezi z drogami, podpiranje organizacij civilne družbe, širjenje baze znanja na tem področju ter razvoj inovativnih metod spopadanja s pojavi novih psihoaktivnih snovi, trgovine z ljudmi in nedovoljene trgovine z blagom.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Pri izvajanju vseh ukrepov programa si je treba, kot horizontalni cilj, prizadevati za podporo in spodbujanje varstva enakih pravic in načela nediskriminacije iz člena 21 Listine.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo [305 000 000] EUR v tekočih cenah.
1.  V smislu [sklicevanje se po potrebi posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom] točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027, ki je prednostni referenčni okvir za proračunski organ v letnem proračunskem postopku, znašajo 316 000 000 EUR v cenah iz leta 2018 (356 000 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, povezane s spodbujanjem enakosti spolov, se vsako leto navedejo;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe ali posredno v skladu s členom 62(1)(c). Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
4.  Viri, dodeljeni državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo ali na zahtevo Komisije prerazporedijo na program. Komisija te vire izvršuje neposredno v skladu s členom 62(1)(a) finančne uredbe. Če je to mogoče, se ti viri uporabijo v korist zadevne države članice.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe.
2.  S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, predvsem z nepovratnimi sredstvi za ukrepe ter z letnimi in večletnimi nepovratnimi sredstvi za poslovanje. Financiranje zagotavlja dobro finančno poslovodenje, preudarno uporabo javnih sredstev, majhno upravno breme za upravljavca programa in upravičence ter dostopnost sredstev programa za morebitne upravičence. Uporabijo se lahko pavšalni zneski, stroški na enoto, pavšalne stopnje, posredovana nepovratna sredstva in finančna podpora tretjim strankam. Sofinanciranje se sprejme v naravi in se lahko opusti v primerih omejenega dodatnega financiranja.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Vrsta ukrepov
Vrsta ukrepov
Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 3. Do financiranja so upravičene zlasti dejavnosti, navedene v Prilogi I.
Financiranje v skladu s to uredbo lahko prejmejo ukrepi, ki prispevajo k doseganju specifičnega cilja iz člena 3. Do financiranja so upravičene zlasti naslednje dejavnosti:
(1)   ozaveščanje in razširjanje informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, vključno z materialnim in procesnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, primerjalnega prava ter evropskih in mednarodnih standardov, s posebnim poudarkom na povečanju razumevanja večdisciplinarnih in interdisciplinarnih področij prava, kot je področje trgovine in človekovih pravic, ter na načinih olajševanja ekstrateritorialnih sodnih postopkov;
(2)  vzajemno učenje z izmenjavo dobrih praks med deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja civilnega in kazenskega prava ter pravnih in pravosodnih sistemov držav članic, tudi glede pravne države in dostopa do pravnega varstva, ter krepitvijo medsebojnega zaupanja in izmenjavo dobrih praks v zvezi z otrokom prijaznim pravosodjem ter spodbujanjem in vključevanjem vidika enakosti spolov v celotni pravosodni sistem;
(3)  tečaji usposabljanja za sodnike, odvetnike, tožilce in policiste ter druge zaposlene v pravosodnem sistemu o izzivih in ovirah, s katerimi se soočajo ljudje v ranljivem položaju, vključno z otroki, etničnimi manjšinami, osebami LGBTI, invalidi, žrtvami nasilja na podlagi spola in drugih oblik medosebnega nasilja ter žrtvami trgovine z ljudmi, in o tem, kako zagotoviti ustrezno zaščito žrtev kaznivih dejanj.
(4)  analitične dejavnosti in dejavnosti spremljanja z namenom izboljšanja poznavanja in razumevanja morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravosodja ter izboljšanja izvajanja prava in politik Unije v državah članicah, tudi ob upoštevanju učinkov prava Unije na tretje države;
(5)  dejavnosti za izboljšanje nemotenega delovanja evropskega območja pravosodja, med drugim s spremljanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic v državah članicah, in raziskave o tem, kako odpraviti ovire za splošen, nediskriminatoren in učinkovit dostop do pravnega varstva za vse;
(6)  pobude, s katerimi se obravnavajo razlike v uravnoteženi zastopanosti spolov v pravosodju in sodnem osebju med državami članicami z usposabljanjem, prilagojenim strokovnjakinjam, ali namenjenim strokovnjakinjam in strokovnjakom, in krepi ozaveščenost o vprašanjih, kot je nizek delež sodnic na višjih ravneh pravosodja ali potreba po preglednosti in objektivnih merilih v postopkih imenovanja;
(7)  usposabljanje ustreznih deležnikov, vključno z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z zaščito žrtev kaznivih dejanj in vlaganjem pravnih sredstev, z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, med drugim vključno z materialnim in procesnim pravom, temeljnimi pravicami, podporo in zaščito žrtev kaznivih dejanj, uporabo kolektivnih pravnih sredstev in univerzalne pristojnosti, uporabo instrumentov Unije za pravosodno sodelovanje, upoštevno sodno prakso Sodišča Evropske unije, pravnim jezikom in primerjalnim pravom;
(8)  večdisciplinarno usposabljanje sodnega osebja in drugih ustreznih deležnikov na področju kazenskega izvršilnega prava, pridržanja in upravljanja zaporov, da bi se pospešilo širjenje dobre prakse;
(9)  večdisciplinarno usposabljanje sodnega osebja in drugih ustreznih deležnikov na področju sodstva za mladoletnike, da bi se pripravilo in spodbujalo pravilno izvajanje Direktive (EU) št. 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku;
(10)  razvijanje in vzdrževanje orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter e-pravosodja za večjo učinkovitost pravosodnih sistemov in njihovo boljše sodelovanje s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij, zasebnostjo in varstvom podatkov;
(11)  razvijanje zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, vključno z mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije, da se zagotovita učinkovita uporaba in izvrševanje prava Unije ter spodbujajo in nadalje razvijajo pravo Unije, politični cilji in strategije na področjih programa;
(12)  strukturna podpora za organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike, dejavne na področjih, ki jih zajema program, ter krepitev zmogljivosti in usposabljanje pravnih strokovnjakov, ki delajo za te organizacije, pa tudi za posebne dejavnosti teh organizacij, vključno z zagovorništvom, mreženjem, pravnimi spori v zvezi s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic, javno mobilizacijo, izobraževanjem in opravljanjem ustreznih storitev;
(13)  izboljšanje poznavanja programa ter širjenje, prenosljivost in preglednost njegovih rezultatov ter spodbujanje vzpostavljanja stikov z državljani, tudi z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže neodvisnih centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa;
(14)  primerjalne študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.]
1.  Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi z deljenim upravljanjem, če prispevki ne krijejo istih stroškov in če se prepreči dvojno financiranje iz skladov z jasno navedbo virov financiranja za posamezno kategorijo odhodkov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. [Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno.]
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka a
(a)  bili so ocenjeni v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa;
(a)  bili so ustrezno ocenjeni v okviru razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
3.  Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju se brez razpisa za zbiranje predlogov dodelijo nepovratna sredstva za poslovanje za kritje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17.
2.  Komisija sprejme program dela z delegiranim aktom. Ta delegirani akt se sprejme v skladu s členom 14.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
1.  Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi. Podatki, zbrani za spremljanje in poročanje, so po potrebi razčlenjeni glede na spol, starost in kategorijo osebja.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2 a (novo)
2a.  S spremljanjem se zagotovi tudi ocena, kako so bila z ukrepi programa obravnavana vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se pravilni podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito, natančno in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja. Komisija da na voljo uporabnikom prijazne oblike ter zagotovi usmeritve in podporo, zlasti za prosilce in upravičence, ki morda nimajo ustreznih sredstev in osebja za izpolnjevanje zahtev glede poročanja.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
1.  Ocene se opravijo pravočasno in so ustrezno dokumentirane, da prispevajo k postopku odločanja in spremljajo izvajanje ukrepov, ki potekajo v okviru programa, ter doseganje ciljev iz člena 3. Pri vseh ocenah se upošteva vidik enakosti spolov, vključujejo pa natančno analizo sredstev programa, namenjenih dejavnostim, povezanim z enakostjo spolov.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v treh letih od začetka izvajanja programa.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
3.  Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri vmesni in končni oceni programa se med drugim ocenjujejo:
(a)  zaznani vpliv programa na dostop do pravnega varstva na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, zbranih na evropski ravni;
(b)  število in kakovost instrumentov in orodij, razvitih v okviru ukrepov, ki se financirajo iz programa;
(c)  evropska dodana vrednost Programa;
(d)  obseg financiranja glede na dosežene rezultate;
(e)  potencialne upravne, organizacijske in/ali strukturne ovire za nemoteno, uspešnejše in učinkovitejše izvajanje Programa.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Pri sestavi posvetovalne skupine strokovnjakov je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij o evropski dodani vrednosti programa različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, s čimer pokažejo dodano vrednost Unije in pripomorejo k prizadevanjem Komisije, da zbira podatke zaradi večje preglednosti proračuna.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in mu pomagajo ustrezne organizacije civilne družbe in organizacije za človekove pravice. V odboru se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov , manjšin in drugih izključenih skupin.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Priloga I
Priloga I
črtano
Dejavnosti v okviru programa
Specifični cilji programa, navedeni v členu 3(2), se bodo uresničevali zlasti s podporo naslednjim dejavnostim:
1.  ozaveščanju in razširjanju informacij z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, vključno z materialnim in procesnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, primerjalnega prava ter evropskih in mednarodnih standardov;
2.  vzajemnemu učenju z izmenjavo dobrih praks med zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja poznavanja in vzajemnega razumevanja civilnega in kazenskega prava ter pravnih in pravosodnih sistemov držav članic, tudi glede pravne države, ter krepitvi medsebojnega zaupanja;
3.  analitičnim dejavnostim in dejavnostim spremljanja25 z namenom izboljšanja poznavanja in razumevanja morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravosodja ter izboljšanja izvajanja prava in politik Unije v državah članicah;
4.  usposabljanju zadevnih zainteresiranih strani z namenom izboljšanja poznavanja politik in prava Unije, med drugim na področjih materialnega in procesnega prava, uporabe instrumentov pravosodnega sodelovanja EU, upoštevne sodne prakse Sodišča Evropske unije, pravnega jezika in primerjalnega prava;
5.  razvijanju in vzdrževanju orodij informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) z namenom izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov in njihovega sodelovanja s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij;
6.  razvijanju zmogljivosti ključnih mrež na evropski ravni in evropskih pravosodnih mrež, vključno z mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije, z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe in izvrševanja prava Unije ter spodbujanja in nadaljnjega razvoja prava Unije, političnih ciljev in strategij na področjih programa ter podpiranju organizacij civilne družbe, ki se udejstvujejo na področjih, zajetih s programom;
7.  izboljšanju znanja o programu ter širjenja in prenosljivosti njegovih rezultatov ter spodbujanju vzpostavljanja stikov z državljani, vključno z vzpostavitvijo in podpiranjem mreže centrov/nacionalnih kontaktnih točk programa.
__________________
25 Te dejavnosti vključujejo na primer zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril; študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanja; ocene učinka ter pripravo in objavo navodil, poročil in izobraževalnega gradiva.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – uvodni del
Priloga II
Priloga
Kazalniki
Kazalniki
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov. V ta namen se bodo zbirali podatki v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Program se bo spremljal na podlagi sklopa kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, namenjenih merjenju obsega, v katerem so bili doseženi splošni in specifični cilji programa, z namenom zmanjšanja upravnih bremen in stroškov ter povečanja učinkovitosti pravosodnih sistemov. V ta namen se bodo ob spoštovanju pravic v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov zbirali podatki, po potrebi razčlenjeni po spolu, starosti in kategoriji osebja, v zvezi z naslednjim sklopom ključnih kazalnikov:
Sprememba 77
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – razpredelnica
Število članov sodstva in sodnega osebja, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja (vključno z izmenjavami osebja, študijskimi obiski, delavnicami in seminarji), financiranih iz programa, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje EJTN
Število članov sodstva in sodnega osebja, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja (vključno z izmenjavami osebja, študijskimi obiski, delavnicami in seminarji), financiranih iz programa, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje EJTN
Število članov osebja in organizacij civilne družbe, ki so sodelovali v dejavnostih usposabljanja
Število izmenjav informacij v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS)
Število izmenjav informacij v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS)
Število primerov, dejavnosti in rezultatov čezmejnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem z uporabo orodij informacijske tehnologije in postopkov na ravni Unije
Število zadetkov na portalu/straneh e-pravosodje z informacijami o čezmejnih civilnih zadevah
Število ljudi, ki so jih dosegle:
Število ljudi, ki so jih dosegle:
(i)   dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(i)   dejavnosti vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks;
(ii)   dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
(ii)   dejavnosti ozaveščanja, obveščanja in razširjanja informacij
(iia)  dejavnosti krepitve zmogljivosti, namenjene organizacijam civilne družbe;
(iib)  dejavnosti, povezane z obveščanjem ljudi o dostopu do pravnega varstva;
(iic)  dejavnosti za sodnike o izzivih v zvezi s sodnimi postopki in o načinu uporabe zasebnega mednarodnega prava in prava Unije v čezmejnih/večdisciplinarnih primerih;
(iid)  dejavnosti ozaveščanja, financirane iz programa.
Geografska porazdeljenost dejavnosti, financiranih iz programa
Ocena udeležencev glede dejavnosti, pri katerih so sodelovali, in njihove pričakovane trajnosti

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnima odboroma v medinstitucionalna pogajanja (A8-0068/2019).


Stanje razprav o prihodnosti Evrope
PDF 167kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o stanju razprav o prihodnosti Evrope (2018/2094(INI))
P8_TA-PROV(2019)0098A8-0427/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in njegove revidirane različice,

–  ob upoštevanju člena 295 PDEU,

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju izjave in načrta 27 držav članic iz Bratislave z dne 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba(6),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 in petih nadaljnjih razmislekov (COM(2017)2025, COM(2017)0206, COM(2017)0240, COM(2017)0291, COM(2017)0315, COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju Rimske izjave z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju obvestila Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 o nameri, da zapusti Evropsko unijo,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope in širše z dne 6. julija 2017(7),

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij o beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope – Razmisleki in scenariji za EU-27 do leta 2025 z dne 12. maja 2017(8),

–  ob upoštevanju različnih prispevkov nacionalnih parlamentov o beli knjigi in razmislekih Komisije o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju Unije v letu 2018 z dne 12. septembra 2018,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v letu 2017 z dne 13. septembra 2017 in njegovega načrta za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Evropo z dne 24. oktobra 2017 (COM(2017)0650),

–  ob upoštevanju govora francoskega predsednika Emmanuela Macrona na Sorboni 26. septembra 2017 z naslovom Pobuda za Evropo: suverena in enotna demokratična Evropa,

–  ob upoštevanju neuradnega vrha voditeljev držav ali vlad EU 29. septembra 2017 v Talinu,

–  ob upoštevanju Agende voditeljev, ki jo je Evropski svet sprejel na srečanju 19. in 20. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic s strani Sveta, Parlamenta in Komisije 17. novembra 2017,

–  ob upoštevanju načrta Komisije o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU) z dne 6. decembra 2017 (COM(2017)0821) in zlasti predloga o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (EDS) (COM(2017)0827), predloga o vključitvi vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v pravni okvir Unije (COM(2017)0824) in sporočila o evropskem ministru za gospodarstvo in finance (COM(2017)0823),

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2017 ter srečanja voditeljev in vrha držav euroobmočja, ki sta potekala ob tem zasedanju,

–  ob upoštevanju dopisa 26 nacionalnih parlamentov iz 20 držav članic z dne 20. decembra 2017 o preglednosti sprejemanja odločitev v Svetu,

–  ob upoštevanju izjave z dne 10. januarja 2018, sprejete na vrhu južnih držav Evropske unije (Cipra, Francije, Grčije, Malte, Portugalske in Španije), o napredovanju EU v letu 2018 ter izjave o prihodnosti Evrope, ki jo je 26. januarja 2018 podala Višegrajska skupina (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), ter skupne izjave evropskih finančnih ministrov iz Finske, Danske, Estonije, Irske, Latvije, Litve, Nizozemske in Švedske z dne 6. marca 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. februarja 2018 z naslovom „Evropa, ki prinaša rezultate: institucionalne možnosti za učinkovitejše delo Evropske unije“ (COM(2018)0095),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2018/234 z dne 14. februarja 2018 o krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament leta 2019(9),

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja 27 voditeljev držav ali vlad 23. februarja 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letu 2016(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente(11),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za uredbo Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0322),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. maja 2018 za sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2018)0325),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018,

–  ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta z dne 16. maja 2018,

–  ob upoštevanju izjave iz Meseberga z dne 19. junija 2018,

–  ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta 28. in 29. junija 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2018 z naslovom „Razmislek o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k ponovni vzpostavitvi zaupanja v Evropsko unijo“,

–  ob upoštevanju razprav o prihodnosti Evrope z voditelji držav ali vlad, ki jih je gostil Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0427/2018),

A.  ker je Evropska unija edinstven primer nadnacionalne povezave, ki svojim narodom prinaša trajen mir, uspešnost in blaginjo že vse od prelomne Schumanove izjave z dne 9. maja 1950; ker so skupna varnost, spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic ter blaginja njenih narodov v središču njenih prizadevanj in ukrepov;

B.  ker so prosti pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, enotna valuta, program Erasmus, regionalna, kmetijska in kohezijska politika ter program Obzorje 2020 med mnogimi temeljnimi dosežki Unije, ki prispevajo k blaginji evropskih državljanov; ker mora imeti Unija ustrezna pooblastila in vire za soočanje z izzivi 21. stoletja;

C.  ker se Unija v zadnjih letih sooča s številnimi krizami, zaradi katerih sta bili na preizkušnji njena odpornost ter zmožnost odločnega in enotnega ukrepanja;

D.  ker je v obdobju 2014–2017 prišlo do bolj socialno uravnoteženih in učinkovitih monetarnih in makroekonomskih politik, kot so bile nestandardne politike Evropske centralne banke, prožnost Pakta za stabilnost in rast ter naložbeni načrt za Evropo, ki so prispevali k gospodarskemu in družbenemu okrevanju EU;

E.  ker je Evropi sicer uspelo zajeziti in deloma premagati najtežje trenutke finančne in gospodarske krize, vendar so pred njo še vedno pomembne in nujne reforme na ravni EU in držav članic na področju gospodarskega upravljanja na splošno in zlasti v euroobmočju, kakor tudi v smislu nadaljnje krepitve enotnega trga in ponovne vzpostavitve ter razvoja socialnih standardov naše socialne države;

F.  ker bi morala Unija zaradi številnih notranjih in zunanjih sedanjih in prihodnjih izzivov, s katerimi se sooča v nestabilnem in kompleksnem svetu, zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, terorizmom, varnostjo, podnebnimi spremembami, okoljskimi vprašanji, ohranitvijo večstranskega svetovnega reda, dokončanjem EMU, globalizacijo, svobodno, pravično in na pravilih temelječo mednarodno trgovino, zunanjimi zadevami in obrambo, razvojem socialnega stebra ter bojem proti populizmu, uperjenemu proti EU, nestrpnosti in ksenofobiji, spodbujati obnovljen duh sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami, na podlagi členov 2 in 3 PEU in Listine o temeljnih pravicah, cilj oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope iz Lizbonske pogodbe pa bi moral še naprej navdihovati ukrepe, ki jih sprejema Unija za nadaljnjo krepitev evropskega povezovanja in učinkovito odzivanje na te izzive;

G.  ker je Parlament zelo zaskrbljen zaradi vzpona populističnih, ksenofobnih in protievropskih gibanj po vsej Evropi; ker morajo Unija in njene države članice okrepiti svoja prizadevanja za obrambo in spodbujanje demokratičnih vrednot, temeljnih načel in ciljev evropskega povezovanja;

H.  ker so se zaradi referenduma v Združenem kraljestvu junija 2016, katerega posledica je bila napoved Združenega kraljestva 29. marca 2017, da namerava izstopiti iz Evropske unije, okrepile razprave o prihodnosti Unije; ker so pogajanja o predvidenem izstopu Združenega kraljestva iz EU pokazala visoko stopnjo medsebojne odvisnosti držav članic, kako močno se vsi zanašamo na skupne instrumente in politike, ter stroške vsakega odhoda;

I.  ker se poglobitev razprave o prihodnosti Evrope odraža tako v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 kot v izjavi in načrtu iz Bratislave, beli knjigi Komisije o prihodnosti Evrope, Rimski izjavi, Agendi voditeljev, ki jo je oktobra 2017 sprejel Evropski svet, in različnih prispevkih posameznih držav članic ali skupin držav ter Evropskega ekonomsko-socialnega sveta in Odbora regij, prav tako pa na plenarnih razpravah v Evropskem parlamentu o prihodnosti Evrope z voditelji držav in vlad, na medparlamentarnih sejah odborov ter pri organizaciji dialogov in posvetovanj z državljani s strani različnih institucij, organov in držav članic;

J.  ker raziskava Parlemeter, ki je bila izvedena med 8. in 26. septembrom 2018, kaže, da 62 % vprašanih pozitivno ocenjuje dejstvo, da je njihova država članica Unije, 68 % pa jih meni, da njihovi državi članstvo v EU koristi, kar je najboljši izmerjen rezultat od leta 1983;

K.  ker vrednote in načela, na katerih temelji Unija, opredeljujejo sfero, s katero se lahko poistoveti vsak evropski državljan, ne glede na politične ali kulturne razlike, vezane na njegovo narodno identiteto;

L.  ker so prihodnje volitve v Evropski parlament priložnost, da se razprava o prihodnosti Evrope oceni tudi z vidika glavnih institucionalnih prednostnih nalog Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta v novem mandatu;

M.  ker se EU glede na naravo in razsežnost izzivov sooča z izjemno pomembnim obdobjem v procesu svoje gradnje in ker je te izzive mogoče rešiti samo s sodelovanjem ter tesnejšim in boljšim povezovanjem in solidarnostjo med državami članicami, ki naj v celoti izkoristijo sedanje določbe Lizbonske pogodbe in nato reformirajo pogodbe, da bi izboljšale institucionalno odločanje in zagotovile ustrezno ravnotežje med pristojnostmi;

N.  ker bi moral biti cilj institucionalnih reform večja demokratičnost postopkov odločanja, s čimer bi se povečali preglednost odločanja in odgovornost Unije ter njenih institucij; ker je glede na te cilje primeren in pravi čas, da se spodbudi vsebinsko državljansko sodelovanje v evropskem projektu ter da se organizirajo posvetovanja in spodbuja redni dialog z državljani in predstavniškimi združenji v skladu z zahtevami iz člena 11 PEU;

O.  ker Unija potrebuje močnejšo vladno strukturo z okrepljenim demokratičnim nadzorom Parlamenta, da bi se lahko soočila z današnjimi in prihodnjimi izzivi; ker sta transparentnost in integriteta institucij in organov EU bistveni za vzpostavitev zaupanja državljanov;

P.  ker je v skupni francosko-nemški izjavi iz Meseberga vrsta razmislekov in predlogov za okrepitev evropskega sodelovanja, zlasti na področju gospodarskega upravljanja;

Q.  ker je spodbujanje evropske razsežnosti kulture in izobraževanja bistvenega pomena za krepitev evropskega državljanstva, pri čemer je treba upoštevati, da Unija trpi zaradi pomanjkanja znanja, kar pomeni, da se mladim generacijam dosežki Unije ponavadi zdijo samoumevni;

1.  opozarja, da sta bila v resolucijah Parlamenta o prihodnosti Evrope z dne 16. februarja 2017 poudarjena pomen enotnega institucionalnega okvira in metoda Skupnosti, podanih pa je bilo tudi več predlogov in pobud, ki so izjemno pomembne za evropsko povezovanje in lahko prispevajo h gradnji prihodnosti Evrope;

2.  poudarja, da mora Unija izzive svoje prihodnosti obravnavati s tesnejšim in boljšim političnim povezovanjem, ob popolnem spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic, temeljnih vrednot in demokratičnih načel ter s sodelovanjem; poudarja, da si državljani želijo Evropo, ki varuje njihove pravice, blaginjo in socialni model na podlagi deljene suverenosti, kar zahteva ustrezno politično povezovanje; poziva voditelje držav ali vlad, naj te cilje zasledujejo v okrepljenem duhu solidarnosti in sodelovanja;

3.  poudarja, da so voditelji držav ali vlad, ki so v okviru razprav o prihodnosti Evrope govorili na plenarnih zasedanjih Parlamenta, priznali, da se je treba skupaj soočiti z izzivi prihodnosti in bolje delati tisto, kar je mogoče doseči le skupaj;

4.  ponovno poudarja svoje stališče, da mora diferencirano povezovanje ostati odprto za vse države članice in biti še naprej metoda globljega evropskega povezovanja in solidarnosti, česar pa ne bi smeli zamešati z idejo Evrope à la carte; vztraja, da se je treba v sedanji razpravi o diferenciranem povezovanju izogniti kakršnemu koli dojemanju držav v prvem in drugem razredu članstva Unije;

5.  opozarja, da diferencirano povezovanje ne bi smelo biti način za zmanjšanje političnega povezovanja;

6.  poudarja, da je kriza povzročila neravnovesje med glavnimi institucijami Unije in da Evropski svet uveljavlja lastno politično pobudo v škodo pravice Komisije do pobude ter krepi medvladno metodo; vendar meni, da je metoda Skupnosti najprimernejša za delovanje Unije; opozarja na številne resolucije, ki jih je Parlament sprejel v zvezi s tem, in ponovno poziva Evropski svet, naj v celoti spoštuje meje svojih pristojnosti, kot so določene zlasti v členu 15 PEU;

7.  ponovno poudarja, da je soglasje, ki se v skladu s Pogodbama zahteva pri nekaterih temeljnih zadevah, skoraj nepremostljiva ovira v pomembnih trenutkih in pri pomembnih odločitvah, zato v zvezi s postopki odločanja zagovarja načelo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, za zakonodajo pa uporabo rednega zakonodajnega postopka na vseh področjih, kjer je to mogoče; opozarja, da je v skladu z veljavnima Pogodbama to mogoče doseči z uporabo različnih premostitvenih klavzul ali v primeru okrepljenega sodelovanja z uporabo člena 333 PDEU;

8.  v zvezi s tem pozdravlja napoved predsednika Jean-Clauda Junckerja v njegovih govorih o stanju v Uniji 13. septembra 2017 in 12. septembra 2018, da namerava predlagati uporabo glasovanja s kvalificirano večino v Svetu v določenih konkretnih političnih zadevah, vendar obžaluje, da med temi temami ni uredbe o večletnem finančnem okviru;

9.  zlasti pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlagala uporabo glasovanja s kvalificirano večino za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) v zvezi s stališči o vprašanjih človekovih pravic v mednarodnih forumih, sklepe o vzpostavitvi režimov sankcij ter odločitve za začetek ali izvajanje civilnih misij kot odziv na krize v tujini, ker je treba pospešiti sprejemanje odločitev in povečati učinkovitost odločanja, Unija pa mora nastopati bolj enotno;

10.  ponavlja svoj predlog, naj se Svet preoblikuje v pravo zakonodajno zbornico, enakopravno s Parlamentom, kot je navedeno v resoluciji z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe, in naj izboljša transparentnost svojega postopka odločanja; v zvezi s tem opozarja na posebno poročilo varuhinje človekovih pravic o transparentnosti zakonodajnega postopka Sveta in na pismo delegacij COSAC z dne 20. Decembra 2017, v katerem pozivajo k večji transparentnosti sprejemanja političnih odločitev, zlasti Sveta in neformalnih teles, kot je Euroskupina, kar je v skladu s podobnimi zahtevami Parlamenta v zvezi s tem;

11.  meni, da obstajajo različne možnosti za večjo prilagodljivost Komisije s prilagoditvijo strukture in delovnih metod kolegija komisarjev, npr. z imenovanjem podpredsednikov, odgovornih za grozd politik, ali imenovanjem višjih in nižjih komisarjev;

12.  opozarja, da Parlament v skladu z veljavnimi Pogodbami sicer nima formalne pravice zakonodajne pobude, vendar lahko zahteva, da Komisija predloži ustrezen predlog na področjih, kjer je po njegovem potreben akt Unije za izvajanje Pogodb, in spominja Komisijo, da jo člen 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(12) obvezuje, da nemudoma in podrobno obravnava zahteve za predloge aktov Unije; nadalje spominja, da omenjeni medinstitucionalni sporazum vsebuje tudi določbe o letnem in večletnem medinstitucionalnem načrtovanju, ki dajejo Parlamentu dodatno orodje za usmerjanje zakonodajnega programa;

13.  opozarja na svoj predlog, v skladu s katerim bi lahko v primeru morebitne prihodnje revizije Pogodb tudi Parlamentu kot neposrednemu predstavniku državljanov EU podelili pravico do zakonodajne pobude;

14.  vztraja, da bi bilo treba okrepiti pristojnosti Parlamenta za izvajanje nadzora in zlasti njegovo pravico do preiskave ter mu podeliti posebna, dejanska in jasno opredeljena pooblastila;

15.  je seznanjen s poročilom projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ z dne 10. julija 2018, v katerem so predstavljena priporočila za nov način dela v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo; meni, da je Parlament že opozoril na mnoga od teh priporočil, zlasti glede vloge nacionalnih parlamentov v Uniji in smotrnosti reforme sistema zgodnjega opozarjanja; opozarja, da je projektna skupina ugotovila, da obstaja dodana vrednost EU na vseh obstoječih področjih dejavnosti EU in zato ni opredelila nobene pristojnosti iz Pogodb ali političnih področij, ki bi jih bilo treba v celoti ali delno dokončno prenesti na države članice;

16.  pozdravlja priporočila različnih institucij, ki pozivajo k aktivnejši vlogi nacionalnih parlamentov, zlasti pri nadzoru dejavnosti njihovih vlad v evropskih institucijah; opozarja tudi na temeljno vlogo lokalnih oblasti in zlasti regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pristojnostmi;

17.  poudarja pomen sodelovanja na medinstitucionalni ravni, ob spoštovanju izključnih pristojnosti posameznih institucij, kot so določene v Pogodbah, s tem, da je bil temu sodelovanju z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 določen nov okvir, in opozarja, da je poenostavljanje trajen proces, katerega cilj je olajšati razumevanje delovanja in postopkov na ravni EU, da bi se zagotovilo upoštevanje stališč vseh deležnikov in olajšalo sodelovanje državljanov pri delu Evropske unije;

18.  pozdravlja skupno izjavo v podporo evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga podpisali Svet, Parlament in Komisija na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu; opozarja, da so pristojnosti in orodja, potrebna za uresničevanje stebra, večinoma v rokah lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter socialnih partnerjev in civilne družbe, medtem ko evropski semester ponuja okvir za spremljanje njegovega izvajanja v državah članicah; v zvezi s tem nadalje opozarja, da se je socialni dialog izkazal kot nepogrešljivo orodje za izboljšanje oblikovanja politik in zakonodaje EU in krepitev njihove socialne legitimnosti;

19.  opozarja na nezavezujočo naravo socialnega stebra, ki sam ne more preusmeriti osredotočenosti EU z gospodarskih in fiskalnih politik ter politik v zvezi z notranjim trgom na socialne cilje; poudarja, da horizontalna socialna klavzula iz člena 9 PDEU Unijo zavezuje k natančni presoji o učinku zakonodaje EU na socialne standarde in zaposlovanje ter k ustreznemu posvetovanju s socialnimi deležniki;

20.  poudarja, da mora biti varstvo okolja pomembna prednostna naloga za EU glede na sedanjo degradacijo okolja, treba pa jo je tudi vključiti v vse politike in ukrepe Unije; poudarja, da bi morala EU sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov in varčevanja z energijo na raven, ki je potrebna za doseganje ciljev iz Pariškega sporazuma;

21.  še enkrat poziva države članice, naj podpišejo in ratificirajo revidirano Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o socialni varnosti (ETS št. 78);

22.  poudarja, da je treba nadaljevati proces poglabljanja in dokončevanja EMU, da bi prispevali k ohranitvi stabilnosti enotne valute ter povečanju konvergence ekonomskih in fiskalnih politik ter politik trga dela in izboljšanju socialnih standardov med državami članicami; ponavlja, da mora vsaka država članica, z izjemo Danske, ki je izvzeta, uvesti euro; podpira nadaljnje korake pri razvoju EMS;

23.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebni močna politična zavezanost, učinkovito upravljanje in demokratična odgovornost na evropski in nacionalni ravni, zlasti parlamentarni nadzor v različnih fazah evropskega semestra, ki ga izvajajo tako Evropski parlament kot nacionalni parlamenti, da bi zagotovili ekonomsko in finančno upravljanje euroobmočja z okrepljeno družbeno, ekonomsko in demokratično legitimnostjo ter izboljšali spremljanje izvajanja priporočil Unije;

24.  v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije opozarja na svoje stališče, da bi morala fiskalna in ekonomska politika postati „deljena pristojnost“ med Unijo in državami članicami;

25.  pozdravlja zbližanje stališč Francije in Nemčije v zvezi z zamislijo proračunske zmogljivosti euroobmočja; ponovno izraža stališče, da bi bilo treba takšno zmogljivost oblikovati v okviru EU;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe in razpravlja o novih proračunskih instrumentih, ki bodo namenjeni stabilizaciji;

27.  je seznanjen s predlogom Komisije o programu za podporo reformam; poudarja, da je pomembno preprečiti oslabitev pooblastil Parlamenta na področju soodločanja in nadzora pri porabi sredstev EU; je zaskrbljen, ker je bilo v obdobju 2011–2017 v celoti izvedenih le devet odstotkov priporočil za posamezne države; je seznanjen s konvergenčnim instrumentom, ki zagotavlja spodbudo in pomoč državam članicam zunaj euroobmočja s trajnostnimi fiskalnimi in gospodarskimi politikami, da izvedejo reforme in izpolnijo merila za uvedbo eura;

28.  pozdravlja prihodnji program InvestEU in poudarja, da bi si sklad moral še naprej prizadevati za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU; podpira naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, da bi spodbudili rast, naložbe in zaposlovanje, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na mala in srednja podjetja, podjetja z malo in srednje veliko tržno kapitalizacijo ter socialna podjetja, in s tem prispevali k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji;

29.  je seznanjen s sporočilom Komisije o evropskem ministru za gospodarstvo in finance; opozarja, da bi se z združitvijo položajev podpredsednika Komisije za gospodarske zadeve in predsednika Euroskupine lahko izboljšala parlamentarna odgovornost na evropski ravni;

30.  meni, da bi prihodnji proračun EU moral spodbujati evropsko dodano vrednost z vidika družbeno-ekonomskega učinka, podpirati modernizacijo politik EU, zagotoviti finančna sredstva za nove izzive in še naprej prispevati k ekonomski in socialni konvergenci ter koheziji med državami članicami in v njih, da bi okrepili evropsko solidarnost, stabilnost, enakost ter pametno, trajnostno in vključujočo rast, tudi ob upoštevanju zavez EU glede Pariškega sporazuma, zagotovili spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot, navedenih v členih 2 in 3 PEU ter zagotovili nova lastna sredstva ob upoštevanju dela skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

31.  pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije o lastnih sredstvih uvaja nove realne vire lastnih sredstev, kot je zahteval Parlament, vendar obžaluje, da ni bilo uvedenih nobenih drugih virov prihodkov; izraža zaskrbljenost glede predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, saj ne vsebuje finančne zaveze za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi EU; obžaluje stališča nekaterih držav članic, ki EU ne želijo zagotoviti več sredstev, čeprav soglasno priznavajo potrebo po spopadanju z novimi izzivi in odgovornostmi in s tem potrebo po več finančnih sredstvih; poudarja, da lahko poraba na ravni EU prihrani denar na nacionalni ravni s preprečevanjem podvajanja in z ekonomijo obsega;

32.  poudarja pomembnost zagotavljanja navzgor usmerjene gospodarske in socialne konvergence v procesu evropskega semestra; priznava pomembnost vzpostavitve evropskega stebra socialnih pravic; ugotavlja, da je evropski semester okrepljen in racionaliziran, vendar poudarja, da bi večja vključenost nacionalnih parlamentov prispevala k izboljšanju nacionalne odgovornosti, kar bi vodilo v boljše izvajanje priporočil za posamezne države in posledično izboljšanje procesa evropskega semestra; opozarja, da je izbira ustreznih in vzdržnih fiskalnih in ekonomskih politik predvsem v pristojnosti držav članic;

33.  obžaluje, da doslej niso bili sprejeti praktični ukrepi v zvezi z njegovim pozivom h kodeksu konvergence – ki naj bi ga sprejeli s postopkom soodločanja – da bi imeli učinkovitejši okvir za usklajevanje gospodarske politike, nadalje opozarja, da je sicer evropski semester res že racionaliziran, vendar je Parlament pozval k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi Parlament dobil pomembnejšo vlogo v evropskem semestru; v tem okviru opozarja na svoj predlog, konkretno v skladu s svojo resolucijo o izvajanju določb Pogodb, ki zadevajo nacionalne parlamente, da je treba proračunske časovne razporede na nacionalni in evropski ravni bolje usklajevati skozi celoten postopek, da bi se lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti bolje vključili v evropski semester;

34.  poudarja pomen zavezanosti procesu dokončanja bančne unije ter potrebo po zagotovitvi odprtosti in enake obravnave vseh držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji; opozarja, da se mora dokončanje bančne unije nadaljevati, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in fiskalnim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje, kot tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja;

35.  pozdravlja predloge za preprečevanje pranja denarja, ki jih je Komisija predstavila v okviru pregleda Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS); spodbuja Svet, naj s Parlamentom zaključi zakonodajna pogajanja pred koncem tega zakonodajnega obdobja, saj je treba politike preprečevanja pranja denarja okrepiti, da bi finančnim institucijam v prihodnje preprečili dejavno spodbujanje pranje denarja;

36.  poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskih nadzornih organov prepozna in odpravi ovire za notranji trg ter pomaga zagotoviti varstvo potrošnikov; meni, da bi morala biti ena glavnih prednostnih nalog Komisije učinkovito izvajanje zakonodaje EU;

37.  poziva Komisijo, naj po potrebi in v posameznih primerih da prednost uredbam pred direktivami kot zakonodajnim instrumentom za bančno unijo in zakonodajo za finančne storitve, da bi se izognili razdrobljenosti in da se nadzornikom ne bo treba spoprijemati z različnimi nacionalnimi ureditvami;

38.  poudarja, da je nujno treba dokončati unijo kapitalskih trgov; poudarja, da poglobljeni in tesno povezani kapitalski trgi dopolnjujejo bančno unijo, saj prispevajo k delitvi tveganja z zasebnim sektorjem, povečevanju ekonomske konvergence, blaženju šokov v prihodnosti in potencialno k boljši dodelitvi sredstev, kjer je potrebna; poziva k izvedbi celovite študije o najprimernejšem okviru, da se bo bolje upošteval hiter razvoj finančnih storitev; poudarja dejstvo, da bi bil boljši dostop do dodatnih virov financiranja zlasti koristen za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja in bi spodbudil njihovo stabilno rast ter trajnostni razvoj;

39.  pozdravlja opravljeno delo in meni, da je treba nadaljevati celoviti pregled obstoječe zakonodaje o DDV; poziva k okrepitvi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom; je seznanjen s prizadevanji Komisije za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva;

40.  poziva vse institucije in organe EU, vključno s Komisijo, Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko in enotnim mehanizmom nadzora, naj okrepijo svoja prizadevanja na področju komunikacije, da bi bolje pojasnili svoje delo ter izboljšali informacije, ki so na voljo državljanom EU;

41.  poudarja, da je Evropa pozitivna sila v svetu in da bi morala to ostati še naprej, z branjenjem svojih vrednot, multilateralizma in mednarodnega prava; opozarja, da Unija in njene države članice največ prispevajo k mednarodni razvojni pomoči;

42.  pozdravlja sklep Sveta o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja, usklajenem letnem pregledu na področju obrambe in evropskem obrambnem skladu kot pomembnih korakih k skupni obrambni politiki, ter je seznanjen s predlogi nekaterih držav članic o varnostnem svetu EU in evropski pobudi za vojaško posredovanje; opozarja na svoj poziv k ustanovitvi stalnega sveta obrambnih ministrov, ki bi mu predsedovala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in poudarja pomen ustrezne demokratične odgovornosti za odločitve, sprejete na tem področju, ter potrebo po okrepljenem sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v zvezi s tem;

43.  pozdravlja okrepitev evropskega mehanizma za civilno zaščito in ponovno poziva k ustanovitvi evropske enote za civilno zaščito, saj so obstoječe Pogodbe dobra podlaga za to;

44.  opozarja na pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je v teku, in poziva k vključitvi določb Pogodbe Euratom v PEU in PDEU;

45.  obžaluje, da se države članice ne strinjajo glede prednostnih nalog in izvajanja celovite politike priseljevanja na ravni EU, ki bi med drugimi cilji omogočila organizacijo in uravnavanje migracijskih tokov, učinkovitejši nadzor na zunanjih mejah Unije, sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami ter zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; poudarja, da je treba odpraviti očitna nasprotovanja v interesih med državami članicami, ter nezadovoljstvo, ki ga izražajo državljani, da ne bi ogrozili projekta evropskega povezovanja, ki ne napreduje prav zaradi instrumentalizacije vprašanja migracij, ki jo izvajajo evroskeptične stranke;

46.  ponavlja svoje stališče o reviziji dublinskega sistema; poleg tega poudarja pomen krepitve partnerstva z Afriko in je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 12. septembra 2018 z naslovom „Izboljšanje zakonitih poti v Evropo: nepogrešljiv del uravnotežene in celovite migracijske politike, ki vzpostavlja zakonite poti za migracije“ (COM(2018)0635);

47.  poudarja pomen skupne kmetijske politike (SKP), podprte z dobro financiranim proračunom; opozarja na osrednji pomen skupne kmetijske politike v zgodovini Unije; je seznanjen s temeljno vlogo, ki jo ima pri zagotavljanju dinamičnih podeželskih regij in zanesljive preskrbe s hrano; ugotavlja, da je bližajoča se reforma skupne kmetijske politike priložnost za večje uresničevanje njenih ciljev; opozarja, da je skupna kmetijska politika ena najstarejših politik in mora tudi ostati ena najpomembnejših in najbolj celovitih politik, da bo še nadalje prispevala k izgradnji Evrope v prihodnosti z večjim vključevanjem, ohranjanjem okolja ter prehransko varnostjo in varnostjo živil za državljane EU; ugotavlja, da imajo politike za razvoj kmetijstva in podeželja velik potencial za zagotavljanje javnih dobrin; poudarja, da ima evropsko kmetijstvo izredno pomembno vlogo pri pridelavi hrane za planet in zagotavljanju delovnih mest za 46 milijonov ljudi; poudarja vlogo, ki jo ima skupna kmetijska politika pri ohranjanju zdravja in stanja prsti, vode in drugih naravnih virov; poudarja bistveno vlogo kmetijstva pri prednostnih nalogah Unije, da bi ublažili vpliv podnebnih sprememb in spodbujali trajnostni razvoj; poudarja pomen dobro financirane in reformirane skupne kmetijske politike pri odgovarjanju na številne izzive, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti; poudarja, da skupna kmetijska politika ne pomeni le kmetovanja in kmetov, temveč tudi pomoč širšim podeželskim skupnostim, v katerih so dejavni, in njihov razvoj;

48.  poudarja, da mora skupna trgovinska politika ostati temeljni steber zunanje politike Unije, ki neposredno vpliva na življenje državljanov, in da mora pomagati Uniji, da se prilagodi svoji novi vlogi v svetu z več vodilnimi akterji na mednarodnem prizorišču; poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo na naslednjih področjih:

   (a) krepiti skupno trgovinsko politiko z njenim vključevanjem v širši politični okvir; prevzeti vodilno vlogo v svetovni trgovinski politiki na večstranski in dvostranski ravni;
   (b) voditi obrambo odprtega, na pravilih temelječega, pravičnega in v trajnostni razvoj usmerjenega svetovnega trgovinskega sistema, in zagotoviti, da lahko družbe EU delujejo globalno v okviru enakih pogojev, predvidljivih pravil, poštene konkurence in opredeljenih obveznosti, kar bi moralo vključevati tudi konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupnega stališča Unije v medvladnih pogajanjih OZN o odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ter spodbujati odgovornosti družb in zavezujočih obveznosti glede potrebne skrbnosti v zvezi z dobavnimi in proizvodnimi verigami;
   (c) nemudoma in izčrpno obveščati Parlament o pogajanjih in mandatu Sveta ter med izvajanjem mednarodnih sporazumov, da bi lahko izvajal svoje pristojnosti in pooblastila; poenostaviti in skrajšati pogajalske procese ter okrepiti nadzor Parlamenta nad njimi; povečati transparentnost za državljane EU z objavo pogajalskih smernic (mandatov) za trgovinske sporazume pred začetkom pogajanj; v celoti spoštovati določbe Pogodb in najnovejšo sodno prakso EU, ki določa skupno trgovinsko politiko kot izključno pristojnost Unije;
   (d) sistematično vključevati poglavja o digitalni trgovini, malih in srednjih podjetjih, zavezujočih in izvršljivih trgovinskih in trajnostnih določb o trgovini in trajnostnem razvoju ter določbe o enakosti med spoloma v trgovinske sporazume in prevzeti vodilno vlogo na tem področju v okviru večstranskih razprav; varovati zasebnost podatkov državljanov EU;
   (e) krepiti skladnost skupne trgovinske politike s SZVP ter evropsko razvojno in podnebno politiko, da se zagotovijo vrednote in cilji iz člena 3(5) PEU ter členov 21, 207 in 208 PDEU, pri čemer je treba v celoti upoštevati Evropsko soglasje o razvoju;

49.  meni, da bi morala Unija še naprej spodbujati mednarodno trgovino in hkrati braniti socialne, delovne in okoljske standarde; svari pred trgovinskimi vojnami, ki ustvarjajo le poražence in povečujejo politične in varnostne napetosti;

50.  opozarja, da člen 17(7) PEU določa, da Evropski svet ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Evropske komisije; poudarja svojo odločenost, da bo nadaljeval postopek vodilnih kandidatov (Spitzenkandidaten) za izvolitev naslednjega predsednika Komisije, v skladu z Lizbonsko pogodbo, ter pozdravlja podporo Komisije in nekaterih držav članic v zvezi s tem; poudarja, da so v postopku imenovanja predsednika Komisije izjemnega pomena ustrezna posvetovanja s Parlamentom, saj bo ta po volitvah določil kandidata, ki bo lahko prejel podporo večine poslancev, in bo Evropskemu svetu posredoval rezultate svojih internih razprav; opozarja, da mora kandidata kot vodilnega kandidata imenovati ena od evropskih političnih strank in da mora kandidat v obdobju pred evropskimi volitvami voditi kampanjo za mesto predsednika Komisije; meni, da je ta pristop več kot dokazal svojo vrednost prek okrepitve družbene legitimnosti evropskih volitev in nadnacionalne vloge Evropskega parlamenta kot simbola evropskega državljanstva in evropske demokracije; ponovno opozarja, da je Parlament pripravljen zavrniti vsakega kandidata v postopku imenovanja predsednika Komisije, ki v obdobju pred evropskimi volitvami ni bil imenovan za vodilnega kandidata;

51.  obžaluje pogosto in splošno razširjeno prakso, da se nepriljubljene odločitve pripisujejo Bruslju, s čimer se nacionalni organi izognejo svojim odgovornostim in politikam, saj ta nepošteni in oportunistični pristop škodi Evropi, spodbuja protievropska čustva in nacionalizem in zmanjšuje ugled institucij EU; poleg tega meni, da so napačna pripisovanja odgovornosti v nasprotju z zahtevo po odgovornosti vladnih ukrepov; poudarja, da sta pravilno izvajanje in uporaba prava EU bistvenega pomena, da se dosežejo rezultati pri politikah Unije in spodbuja medsebojno zaupanje med Unijo, državami članicami in državljani, ter izraža zaskrbljenost zaradi ukrepov držav članic, ki tega namerno ne izvajajo;

52.  poudarja potrebo po močnejšem ocenjevanju socialnih in okoljskih posledic politik EU, upoštevajoč tudi stroške nesprejemanja zakonodaje na evropski ravni (t. i. stroški neukrepanja na ravni EU);

53.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti upravnemu pravu EU, kot je razvidno iz resolucije z dne 9. junija 2016, ki poziva k odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(13);

54.  opozarja, da je treba okrepiti evropski javni prostor kot nadnacionalni demokratični prostor; poudarja, da je treba glavne izzive, s katerimi se spopada Evropa, obravnavati in o njih razpravljati z evropskega in ne zgolj nacionalnega vidika, ter v celoti izvajati določbe iz členov 10 in 11 PEU; poudarja, da mora evropska demokracija zato okrepiti nadnacionalno razsežnost svojih ciljev in izzivov, hkrati pa spodbujati evropsko državljanstvo na podlagi skupnih vrednot v Evropski uniji ter z bolj evropsko institucionalno izobrazbo in posvetovalnim, bolj participativnim družbenim okvirom, pa tudi z bolj evropsko in manj nacionalno usmerjeno kampanjo za prihajajoče evropske volitve leta 2019;

55.  pozdravlja pristop Unije k pogajanjem o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki potekajo, in opozarja na izjemno enotnost, ki jo izkazujejo institucije EU in države članice; ugotavlja, da so izkušnje s pogajanji pokazale, kako zelo zapletene so takšne odločitve;

56.  ponovno poudarja, da ne moreta ne nacionalna suverenost ne subsidiarnost utemeljiti ali legitimirati tega, da država članica sistematično ne spoštuje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so bile navdih za uvodne člene evropskih pogodb, ki so jih vse države članice prostovoljno podpisale in se zavezale k njihovemu spoštovanju; poleg tega opozarja, da je spoštovanje teh vrednot ključno za kohezijo evropskega projekta, pravice vseh Evropejcev in medsebojno zaupanje, ki je potrebno med državami članicami; ponovno poziva Komisijo, naj nemudoma poda predlog, ki bo upošteval njegovo resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

57.  opozarja, da morajo evropske institucije v skladu z mnenjem Sodišča Evropske unije (združene zadeve C-8/15 P do C-10/15 P(14)) spoštovati in braniti določbe Listine EU o temeljnih pravicah, tudi če delujejo zunaj pravnega okvira EU;

58.  ponovno poudarja, da je treba v okviru razprave o prihodnosti Evrope razmisliti o mogočih reformah proračunskega sistema Unije, s katerimi bi dobili zadosten proračun, ki bi zagotavljal financiranje načrtovanih politik in boljše ravnovesje med predvidljivostjo in odzivnostjo, ter o tem, kako doseči, da skupna ureditev financiranja ne bo bolj zapletena, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovi odgovornost; meni, da je treba po potrebi in, ne da bi ogrozili funkcionalnost programov, povečati pogojenost politik in pri porabi Unije zagotoviti dobro delujoče finančno poslovodenje;

59.  poudarja, kako pomembno je osredotočanje zlasti na učinkovitejšo uporabo financiranja in na demokratične mehanizme nadzora proračuna EU; poziva vse institucije EU, naj izboljšajo postopke in prakse za zaščito finančnih interesov Unije ter naj dejavno prispevajo k ciljno usmerjenemu postopku razrešnice; v zvezi s tem meni, da je postopek razrešnice nepogrešljiv instrument demokratične odgovornosti do državljanov Unije, in opozarja na težave, ki so se večkrat pojavile zaradi nesodelovanja Sveta; vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in transparentno; poudarja, da tu ne bi smelo biti izjem;

60.  opozarja na pojav korupcije, ki ima velike finančne posledice in resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe; poudarja, da je treba denar davkoplačevalcev EU zaščititi pred goljufijami in drugimi nezakonitimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije;

61.  ponovno poudarja, da mora EU ob upoštevanju sedanjega stanja projekta povezovanja izčrpati vse možne poti, da bi zagotovila polno izvajanje Lizbonske pogodbe; poudarja, da bi morala naknadna revizija Pogodb temeljiti na sklicu konvencije – ki bi s sestavo predstavnikov zagotavljala vključevanje ter zagotovila platformo za razmislek in sodelovanje z deležniki in državljani – da bi na podlagi različnih prispevkov institucij in drugih organov Unije k razmisleku o prihodnosti Evrope, predlogov voditeljev držav ali vlad, nacionalnih parlamentov in civilne družbe ter posvetovanj z državljani razpravljali in oblikovali zaključke;

62.  poudarja, da se je proces razmisleka o prihodnosti Evrope že začel na podlagi različnih stališč Parlamenta, Evropskega sveta in Komisije o reformi EU; obžaluje, da so bile kljub tem stališčem predvidene le minimalne reforme; poudarja, da bi morala novi parlament in Komisija po svoji izvolitvi oziroma imenovanju izkoristiti opravljeno delo v prejšnjem zakonodajnem obdobju in začeti z delom na pripravljenih predlogih;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(2) UL C 242, 10.7.2018, str. 24.
(3) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(4) UL C 252, 18.7.2018, str. 201.
(5) UL C 252, 18.7.2018, str. 235.
(6) UL C 263, 25.7.2018, str. 125.
(7) UL C 345, 13.10.2017, str. 11.
(8) UL C 306, 13.10.2017, str. 1.
(9) UL L 45, 17.2.2018, str. 40.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0056.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0186.
(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(13) UL C 86, 6.3. 2018, str. 126.
(14) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 20. septembra 2016, Ledra Advertising Ltd in drugi proti Evropski komisiji in Evropski centralni banki, ECLI:EU:C:2016:701.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: geografske razčlenitve
PDF 126kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 19. decembra 2018 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede ravni geografske razčlenitve (C(2018)08872 – 2018/3002(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0099B8-0080/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)08872),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino predsedniku konference predsednikov odborov z dne 28. januarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb(1) ter zlasti členov 2(3) in 10(6),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji predložilo uradno obvestilo o svoji nameri o izstopu iz Unije; ker se Pogodbi za Združeno kraljestvo prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, to je 30. marca 2019, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša;

B.  ker Uredba (ES) št. 184/2005 vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statistike Skupnosti o plačilni bilanci, mednarodni trgovini s storitvami in neposrednih tujih naložbah;

C.  ker bi Združeno kraljestvo z izstopom iz Unije postalo tretja država in bi v statistiki glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb zato moralo biti navedeno kot tretja država in ne kot država članica;

D.  ker je edina sprememba, predvidena z delegirano uredbo C(2018)08872, da se Združeno kraljestvo za namene uporabe Uredbe (ES) št. 184/2005 uvrsti v kategorijo tretjih držav;

E.  ker bi hitra objava delegirane uredbe v Uradnem listu EU omogočila večjo pravno varnost in dovolj časa za njeno izvedbo pred 30. marcem 2019;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 35, 8.2.2005, str. 23.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi za obveznost kliringa, da se preložijo datumi odložene uporabe obveznosti kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC
PDF 127kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa, da se preložijo datumi odložene uporabe obveznosti kliringa za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC (C(2018)09047 – 2018/2998(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0100B8-0088/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)09047),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 19. decembra 2018, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 4. februarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 5(2) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov z naslovom Obveznost kliringa iz uredbe EMIR (št. 6), ki so jih 27. septembra 2018 v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 predložili evropski nadzorni organi,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembne podrobnosti, povezane z izvzetjem iz obveznosti kliringa za transakcije znotraj skupine s subjekti iz tretjih držav v skupini, če ni bila sprejeta odločitev o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za tretjo državo, v kateri ima ta subjekt iz skupine sedež;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj Komisija še ni sprejela takih odločitev o enakovrednosti in je bil prvi poznejši datum začetka uporabe obveznosti kliringa 21. december 2018, vendar tudi meni, da je Komisija po nepotrebnem odložila sprejetje tega akta do 19. decembra 2018, saj je Evropski organ za vrednostne papirje in trge osnutek regulativnih tehničnih standardov objavil že 27. septembra 2018;

C.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi niso „enaki“ kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi predložili zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v ta osnutek, in meni, da ima tri mesece časa („obdobje pregledov“) za nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom; ker Parlament poziva Komisijo, naj določi enomesečno obdobje pregledov samo v primerih, ko je Komisija sprejela osnutke evropskih nadzornih organov brez sprememb, torej ko so osnutek in sprejeti regulativni tehnični standardi „enaki“;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datumi, na katere za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
PDF 126kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumi, na katere za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa (C(2018)09122 – 2018/3004(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0101B8-0090/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)09122),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 19. decembra 2018, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 4. februarja 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. decembra 2018 z naslovom Priprave na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije dne 30. marca 2019: izvajanje načrta Komisije za nepredvidljive razmere (COM(2018)0890),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 5(2) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov o novaciji pogodb, za katere še ni začela veljati obveznost kliringa, ki jih je 8. novembra 2018 v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembna pravila v zvezi s transakcijami, sklenjenimi med nasprotno stranko s sedežem v Združenem kraljestvu in nasprotno stranko, ki je ustanovljena v EU-27, in je del svežnja ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v primeru izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora;

B.  ker se Parlament strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, za omejeno obdobje 12 mesecev, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27;

C.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi niso „enaki“ kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi predložili zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v ta osnutek, in meni, da ima tri mesece časa („obdobje pregledov“) za nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom; ker Parlament poziva Komisijo, naj določi enomesečno obdobje pregledov samo v primerih, ko je Komisija sprejela osnutke evropskih nadzornih organov brez sprememb, torej ko so osnutek in sprejeti regulativni tehnični standardi „enaki“;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
PDF 127kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS (C(2018)09118 – 2018/3003(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0102B8-0089/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)09118),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 19. decembra 2018, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 4. februarja 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. decembra 2018 z naslovom Priprave na izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije dne 30. marca 2019: izvajanje načrta Komisije za nepredvidljive razmere (COM(2018)0890),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 11(5) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(2),

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES(3),

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(4),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov o novaciji dvostranskih pogodb, za katere ne veljajo zahteve glede dvostranskega kritja, ki so jih 27. novembra 2018 v skladu s členom 11(15) Uredbe (EU) št. 648/2012 predložili evropski nadzorni organi,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembna pravila v zvezi s transakcijami, sklenjenimi med nasprotno stranko s sedežem v Združenem kraljestvu in nasprotno stranko, ki je ustanovljena v EU-27, in je del svežnja ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v primeru izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora;

B.  ker se Parlament strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, za omejeno obdobje 12 mesecev, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27;

C.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi niso „enaki“ kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi predložili zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v ta osnutek, in meni, da ima tri mesece časa („obdobje pregledov“) za nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom; ker Parlament poziva Komisijo, naj določi enomesečno obdobje pregledov samo v primerih, ko je Komisija sprejela osnutke evropskih nadzornih organov brez sprememb, torej ko so osnutek in sprejeti regulativni tehnični standardi „enaki“;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
(3) UL L 331, 15.12.2000, str. 48.
(4) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ***I
PDF 192kWORD 56k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (COM(2018)0378 – C8-0242/2018 – 2018/0203(COD))
P8_TA(2019)0103A8-0477/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Vročanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ***I
PDF 266kWORD 68k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) (COM(2018)0379 – C8-0243/2018 – 2018/0204(COD))
P8_TA(2019)0104A8-0001/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Skupna pravila za zagotavljanje osnovne povezljivosti cestnega prevoza blaga v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
PDF 151kWORD 51k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne povezljivosti cestnega prevoza blaga v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije (COM(2018)0895 – C8-0511/2018 – 2018/0436(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0105A8-0063/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Da bi se izognili resnim motnjam, tudi glede javnega reda, je zato treba določiti začasen sklop ukrepov, s katerimi bi se cestnim prevoznikom v tovornem prometu, ki imajo licenco v Združenem kraljestvu, omogočil prevoz blaga po cesti med ozemljem Združenega kraljestva in ozemljem preostalih sedemindvajsetih držav članic. Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med Združenim kraljestvom in preostalimi državami članicami, bi morale biti tako dodeljene pravice pogojene z dodeljevanjem enakovrednih pravic in bi zanje morali veljati določeni pogoji, ki zagotavljajo pošteno konkurenco.
(4)  Da bi se izognili resnim motnjam, tudi glede javnega reda, je zato treba določiti začasen sklop ukrepov, s katerimi bi se cestnim prevoznikom v tovornem prometu, ki imajo licenco v Združenem kraljestvu, omogočil prevoz blaga po cesti med ozemljem Združenega kraljestva in ozemljem preostalih sedemindvajsetih držav članic ali od ozemlja Združenega kraljestva do ozemlja Združenega kraljestva s tranzitom prek ene ali več držav članic. Da bi zagotovili ustrezno ravnovesje med Združenim kraljestvom in preostalimi državami članicami, bi morale biti tako dodeljene pravice pogojene z dodeljevanjem enakovrednih pravic in bi zanje morali veljati določeni pogoji, ki zagotavljajo pošteno konkurenco.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
(2)   „dvostranski prevoz“ pomeni:
(2)   „dovoljeni prevoz“ pomeni:
(a)  vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom, pri kateri sta odhodni in namembni kraj na ozemlju Unije oziroma na ozemlju Združenega kraljestva, s tranzitom ali brez tranzita skozi eno državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav;
(a)  vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom od ozemlja Unije do ozemlja Združenega kraljestva ali obratno, s tranzitom ali brez tranzita skozi eno državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav;
(b)   prazno vožnjo v povezavi s prevozom iz točke (a);
(b)   vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom od ozemlja Združenega kraljestva do ozemlja Združenega kraljestva, s tranzitom prek ozemlja Unije;
(ba)  prazno vožnjo v povezavi s prevozom iz točk (a) in (b);
Sprememba 3
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 5
(5)   „licenca Združenega kraljestva“ pomeni licenco, ki jo izda Združeno kraljestvo za opravljanje mednarodnih prevozov, vključno z dvostranskim prevozom;
(5)   „licenca Združenega kraljestva“ pomeni licenco, ki jo izda Združeno kraljestvo za dovoljene prevoze v okviru mednarodnih prevozov;
Sprememba 4
Predlog uredbe
Člen 3 – naslov
Pravica do opravljanja dvostranskega prevoza
Pravica do opravljanja dovoljenega prevoza
Sprememba 5
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Cestni prevozniki v tovornem prometu iz Združenega kraljestva lahko pod pogoji, določenimi v tej uredbi, opravljajo dvostranski prevoz.
1.  Cestni prevozniki v tovornem prometu iz Združenega kraljestva lahko pod pogoji, določenimi v tej uredbi, opravljajo dovoljeni prevoz.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Fizične ali pravne osebe s sedežem v Združenem kraljestvu lahko opravljajo naslednje dvostranske prevoze, ne da bi se zahtevala licenca Združenega kraljestva v smislu člena 2(5):
2.  Fizične ali pravne osebe s sedežem v Združenem kraljestvu lahko opravljajo naslednje dovoljene prevoze, ne da bi se zahtevala licenca Združenega kraljestva v smislu člena 2(5):
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Med dvostranskim prevozom v skladu s to uredbo se upoštevajo naslednja pravila:
Med dovoljenim prevozom v skladu s to uredbo se upoštevajo naslednja pravila:
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Če Komisija ugotovi, da pravice, ki jih Združeno kraljestvo podeli cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Unije, niso pravno ali dejansko enakovredne tistim, ki so bile podeljene cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva v skladu s to uredbo, ali da te pravice niso enako na voljo vsem cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Unije, lahko za ponovno vzpostavitev enakovrednosti z delegiranimi akti:
2.  Če Komisija ugotovi, da pravice, ki jih Združeno kraljestvo podeli cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Unije, niso pravno ali dejansko enakovredne tistim, ki so bile podeljene cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva v skladu s to uredbo, ali da te pravice niso enako na voljo vsem cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Unije, lahko za ponovno vzpostavitev enakovrednosti z delegiranimi akti:
(a)  določi mejne vrednosti za dovoljeno zmogljivost, ki je na voljo cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, ali za število potovanj ali oboje;
(a)   začasno prekine uporabo člena 3(1) in (2 ) te uredbe, kadar ni enakovrednih pravic za upravljavce cestnega prevoza blaga v Uniji ali če so podeljene pravice minimalne;
(b)  začasno prekine uporabo te uredbe ali
(b)  določi mejne vrednosti za dovoljeno zmogljivost, ki je na voljo cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, ali za število potovanj ali oboje ali
(c)  sprejme druge ustrezne ukrepe.
(c)  sprejme druge ustrezne ukrepe, kot so finančne dajatve ali operativne omejitve.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Če Komisija ugotovi, da so navedeni pogoji zaradi katerih koli razmer iz odstavka 3 znatno manj ugodni od tistih, ki jih uživajo cestni prevozniki v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, lahko zaradi izboljšanja razmer z delegiranimi akti:
2.  Če Komisija ugotovi, da so navedeni pogoji zaradi katerih koli razmer iz odstavka 3 znatno manj ugodni od tistih, ki jih uživajo cestni prevozniki v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, lahko zaradi izboljšanja razmer z delegiranimi akti:
(a)  določi mejne vrednosti za dovoljeno zmogljivost, ki je na voljo cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, ali za število potovanj ali oboje;
(a)   začasno prekine uporabo člena 3(1) in (2 ) te uredbe, kadar ni enakovrednih pravic za upravljavce cestnega prevoza blaga v Uniji ali če so podeljene pravice minimalne,
(b)  začasno prekine uporabo te uredbe; ali
(b)  določi mejne vrednosti za dovoljeno zmogljivost, ki je na voljo cestnim prevoznikom v tovornem prometu iz Združenega kraljestva, ali za število potovanj ali oboje ali
(c)  sprejme druge ustrezne ukrepe.
(c)  sprejme druge ustrezne ukrepe, kot so finančne dajatve ali operativne omejitve.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0063/2019).


Skupna pravila za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
PDF 165kWORD 54k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije (COM(2018)0893 – C8-0510/2018 – 2018/0433(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0106A8-0062/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Zaradi svoje začasnosti bi se morala ta uredba uporabljati v kratkem časovnem obdobju, brez poseganja v morebitna pogajanja in začetek veljavnosti prihodnjega sporazuma, ki bi vseboval določbo o sporazumu o storitvah zračnega prevoza med Unijo in Združenim kraljestvom.
(5)  Zaradi svoje začasnosti bi morala biti uporaba te uredbe omejena na kratko obdobje. Do ...[vnesti datum začetka veljavnosti te uredbe] bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom o celovitem sporazumu o zračnem prometu.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Da bi ohranili obojestransko koristno povezljivost, bi bilo treba v skladu z načelom vzajemnosti za letalske prevoznike Združenega kraljestva in letalske prevoznike iz EU-27 predvideti dogovore o sodelovanju na področju trženja, kot je skupna raba oznak.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za sprejetje ukrepov, ki jamčijo ustrezno stopnjo vzajemnosti med pravicami, ki jih Unija in Združeno kraljestvo enostransko podelita letalskim prevoznikom druge strani, ter ki zagotavljajo, da lahko prevozniki Unije pod poštenimi pogoji konkurirajo prevoznikom Združenega kraljestva pri opravljanju storitev zračnega prevoza. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(6)  Da bi zagotovili ustrezno stopnjo vzajemnosti med pravicami, ki jih Unija in Združeno kraljestvo enostransko podelita letalskim prevoznikom druge strani, ter da bi zagotovili, da lahko prevozniki Unije pod poštenimi pogoji konkurirajo prevoznikom Združenega kraljestva pri opravljanju storitev zračnega prevoza, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s ponovno vzpostavitvijo enakovrednosti ali odpravo nelojalne konkurence z ustreznimi ukrepi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 20161a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
_________________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Začasno izvzetje od zahteve glede lastništva
1.  Komisija lahko na zahtevo letalskega prevoznika odobri začasno izvzetje od zahteve glede lastništva iz točke (f) člena 4 Uredbe 1008/2008, če letalski prevoznik izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a)  ima veljavno operativno licenco v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 na dan pred prvim dnevom začetka uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 12(2);
(b)  Združeno kraljestvo ali državljani Združenega kraljestva ali kombinacija obojega imajo v lasti manj kot 50 % podjetja;
(c)  države članice Unije ali državljani držav članic Unije ali kombinacija obojega dejansko nadzirajo podjetje, neposredno ali posredno, prek enega ali več posredniških podjetij, ter
(d)  predloži verodostojne načrte za spremembo lastniške strukture v najkrajšem možnem času, da izpolni zahtevo glede lastništva iz točke (f) člena 4 Uredbe št. 1008/2008.
2.  Izvzetje iz odstavka 1 se lahko odobri za obdobje, ki ne gre dlje kot do 30. marca 2020, in se ne podaljša.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(c)  opravljajo storitve rednega in posebnega potniškega, kombiniranega in tovornega mednarodnega zračnega prevoza med katerima koli krajema, od katerih se eden nahaja na ozemlju Združenega kraljestva in drugi na ozemlju Unije.
(c)  opravljajo storitve rednega in posebnega potniškega zračnega prevoza, vključno s skupno rabo oznak, ter kombiniranega in tovornega mednarodnega zračnega prevoza med katerima koli krajema, od katerih se eden nahaja na ozemlju Združenega kraljestva in drugi na ozemlju Unije.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2
2.  Ob upoštevanju členov 4 in 5 pri opravljanju storitev rednega zračnega prevoza na podlagi te uredbe celotna sezonska zmogljivost, ki jo zagotovijo letalski prevozniki Združenega kraljestva za rute med Združenim kraljestvom in vsako državo članico, ne preseže pogostosti letov, ki so jih opravili navedeni prevozniki na navedenih rutah med zimsko in poletno sezono IATA v letu 2018.
črtano
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če Komisija ugotovi, da pravice, ki jih je Združeno kraljestvo podelilo letalskim prevoznikom Unije, niso ne pravno ne dejansko enakovredne pravicam, podeljenim letalskim prevoznikom Združenega kraljestva na podlagi te uredbe, ali da navedene pravice niso enako na voljo vsem prevoznikom Unije, lahko za ponovno vzpostavitev enakovrednosti z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008:
2.  Če Komisija ugotovi, da pravice, ki jih je Združeno kraljestvo podelilo letalskim prevoznikom Unije, niso ne pravno ne dejansko enakovredne pravicam, podeljenim letalskim prevoznikom Združenega kraljestva na podlagi te uredbe, ali da navedene pravice niso enako na voljo vsem prevoznikom Unije, se nanjo prenese pooblastilo, da zaradi vzpostavitve enakovrednosti v skladu s členom 11a sprejme delegirane akte v zvezi (s/z):
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(a)  prilagodi zmogljivost, ki je na voljo letalskim prevoznikom Združenega kraljestva znotraj meje, določene v členu 3(2), in zahteva, da države članice ustrezno prilagodijo tako obstoječa kot na novo izdana operativna dovoljenja letalskih prevoznikov Združenega kraljestva;
(a)  predlaga omejitev zmogljivosti za lete med Združenim kraljestvom in posamezno državo članico in zahteva, da države članice ustrezno prilagodijo tako obstoječa kot na novo izdana operativna dovoljenja letalskih prevoznikov Združenega kraljestva;
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Če Komisija ugotovi, da so navedeni pogoji zaradi katerih koli razmer iz odstavka 3 tega člena znatno manj ugodni od tistih, ki veljajo za letalske prevoznike Združenega kraljestva, lahko za izboljšanje razmer z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom iz člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1008/2008:
2.  Če Komisija ugotovi, da so navedeni pogoji zaradi katerih koli razmer iz odstavka 3 tega člena znatno manj ugodni od tistih, ki veljajo za letalske prevoznike Združenega kraljestva, se, da bi se popravile te razmere, nanjo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 11a sprejme delegirane akte v zvezi (s/z):
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2 – točka a
(a)  prilagodi zmogljivost, ki je na voljo letalskim prevoznikom Združenega kraljestva znotraj meje, določene v členu 3(2), in zahteva, da države članice ustrezno prilagodijo tako obstoječa kot na novo izdana operativna dovoljenja letalskih prevoznikov Združenega kraljestva;
(a)  predlaga omejitev zmogljivosti za lete med Združenim kraljestvom in posamezno državo članico in zahteva, da države članice ustrezno prilagodijo tako obstoječa kot na novo izdana operativna dovoljenja letalskih prevoznikov Združenega kraljestva;
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Izvedbeni akti iz odstavka 2 se lahko sprejmejo za izboljšanje naslednjih razmer:
3.  Delegirani akti iz odstavka 2 se sprejmejo zlasti za izboljšanje naslednjih razmer:
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 3 – točka d
(d)  Združeno kraljestvo uporablja standarde za varstvo delavcev, varnost, zaščito ali okolje, ki so nižji od standardov iz prava Unije, ali so, če v pravu Unije ni ustreznih določb, nižji od standardov, ki jih uporabljajo vse države članice, ali v vsakem primeru nižji od ustreznih mednarodnih standardov;
(d)  Združeno kraljestvo uporablja standarde za varstvo pravic potnikov, delavcev, varnost, zaščito ali okolje, ki so nižji od standardov iz prava Unije, ali so, če v pravu Unije ni ustreznih določb, nižji od standardov, ki jih uporabljajo vse države članice, ali v vsakem primeru nižji od ustreznih mednarodnih standardov;
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o kakršni koli odločitvi o zavrnitvi ali preklicu operativnega dovoljenja letalskega prevoznika Združenega kraljestva na podlagi odstavkov 1 in 2.
4.  Države članice Komisijo in druge države članice brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o kakršni koli odločitvi o zavrnitvi ali preklicu operativnega dovoljenja letalskega prevoznika Združenega kraljestva na podlagi odstavkov 1 in 2.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Pristojni organi držav članic se po potrebi posvetujejo s pristojnimi organi Združenega kraljestva in z njimi sodelujejo, da se zagotovi izvajanje te uredbe.
1.  Pristojni organi Unije in držav članic se po potrebi posvetujejo s pristojnimi organi Združenega kraljestva in z njimi sodelujejo, da se zagotovi izvajanje te uredbe.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
črtano
Odbor
Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 25 Uredbe (ES) št. 1008/2008.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4 in 5 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od … [datum začetka veljavnosti te uredbe].
3.  Prenos pooblastila iz členov 4 in 5 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4 in 5, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – točka a
(a)  datum, na katerega začne veljati sporazum med Unijo in Združenim kraljestvom, ki ureja opravljanje storitev zračnega prevoza med njima, ali, odvisno od primera, se začne uporabljati začasno; ali
(a)  datum, na katerega začne veljati celostni sporazum med Unijo in Združenim kraljestvom, ki ureja opravljanje storitev zračnega prevoza med njima, ali, odvisno od primera, se začne uporabljati začasno; ali

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0062/2019).


Varnost v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Unije ***I
PDF 153kWORD 52k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih varnosti v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije (COM(2018)0894 – C8-0514/2018 – 2018/0434(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0107A8-0061/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3
3.  Poleg certifikatov iz odstavka 2 se ta uredba uporablja tudi za module teoretičnega usposabljanja iz člena 5.
3.  Poleg certifikatov iz odstavka 2 se ta uredba uporablja tudi za module usposabljanja iz člena 5.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
Certifikati iz člena 1(2)(b) v zvezi z uporabo izdelkov, delov in naprav ostanejo veljavni, da se omogoči njihova nadaljnja uporaba v zrakoplovu ali kot zrakoplov.
Certifikati iz člena 1(2)(b) v zvezi z uporabo izdelkov, delov in naprav ostanejo veljavni.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Člen 5 – naslov
Prenos modulov teoretičnega usposabljanja
Prenos modulov usposabljanja
Sprememba 4
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
Z odstopanjem od Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 in Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 pristojni organi držav članic ali Agencija, kakor je ustrezno, upoštevajo izpite, ki so bili opravljeni v okviru organizacij za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa Združenega kraljestva pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 10(2) te uredbe, kot da bi bili opravljeni v okviru organizacije za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa države članice.
Z odstopanjem od Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 in Uredbe Komisije (EU) št. 1321/2014 pristojni organi držav članic ali Agencija, kakor je ustrezno, upoštevajo izpite, ki so bili opravljeni v okviru organizacij za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa Združenega kraljestva pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 10(2) te uredbe, vendar na njihovi podlagi še ni bila izdana licenca, kot da bi bili opravljeni v okviru organizacije za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa države članice.
__________________
__________________

1 Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 25.11.2011, str. 1).
1 Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 25.11.2011, str. 1).
2 Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).
2 Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).
Sprememba 5
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Imetniki certifikatov iz členov 3 in 4 na zahtevo Agencije predložijo izvode vseh revizijskih poročil, ugotovitev in načrtov popravnih ukrepov v zvezi s certifikatom, ki so bili izdani v treh letih pred vložitvijo zahtevka. Če takšni dokumenti niso bili predloženi v rokih, ki jih je določila Agencija v svoji zahtevi, lahko Agencija odvzame ugodnosti, pridobljene v skladu s členom 3 ali 4, kakor je ustrezno.
2.  Imetniki certifikatov iz člena 3 in izdajatelji certifikatov iz člena 4 na zahtevo Agencije predložijo izvode vseh revizijskih poročil, ugotovitev in načrtov popravnih ukrepov v zvezi s certifikatom, ki so bili izdani v treh letih pred vložitvijo zahtevka. Če takšni dokumenti niso bili predloženi v rokih, ki jih je določila Agencija v svoji zahtevi, lahko Agencija odvzame ugodnosti, pridobljene v skladu s členom 3 ali 4, kakor je ustrezno.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Imetniki certifikatov iz člena 3 ali 4 te uredbe nemudoma obvestijo Agencijo o vseh ukrepih organov Združenega kraljestva, ki bi lahko bili v nasprotju z njihovimi obveznostmi v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) 2018/1139.
3.  Imetniki certifikatov iz člena 3 ali izdajatelji certifikatov iz člena 4 te uredbe nemudoma obvestijo Agencijo o vseh ukrepih organov Združenega kraljestva, ki bi lahko bili v nasprotju z njihovimi obveznostmi v skladu s to uredbo ali Uredbo (EU) 2018/1139.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Za namene te uredbe in za nadzor imetnikov certifikatov iz člena 1(2) te uredbe Agencija deluje kot pristojni organ za subjekte iz tretjih držav na podlagi Uredbe (EU) 2018/1139 ter izvedbenih in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe ali Uredbe (ES) št. 216/2008.
Za namene te uredbe in za nadzor imetnikov ali izdajateljev certifikatov iz člena 1(2) te uredbe Agencija deluje kot pristojni organ za subjekte iz tretjih držav na podlagi Uredbe (EU) 2018/1139 ter izvedbenih in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe ali Uredbe (ES) št. 216/2008.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, se uporablja za pravne in fizične osebe s certifikati iz člena 1(2) te uredbe pod enakimi pogoji kot za imetnike ustreznih certifikatov, ki so bili izdani pravnim ali fizičnim osebam iz tretjih držav.
Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, se uporablja za pravne in fizične osebe s certifikati ali ki izdajajo certifikate iz člena 1(2) te uredbe pod enakimi pogoji kot za imetnike ustreznih certifikatov, ki so bili izdani pravnim ali fizičnim osebam iz tretjih držav.
__________________
__________________
1 Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007 (UL L 95, 28.3.2014, str. 58).
1 Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007 (UL L 95, 28.3.2014, str. 58).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Priloga I – oddelek 2 – točka 2.6 a (novo)
2.6  a Uredba (EU) št. 1321/2014, del M, poddel H, točke M.A.801 (b) 2, 3 in (c) (Potrdila o sprostitvi v uporabo ob zaključku vzdrževanja).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0061/2019).


GATS: potrebne kompenzacijske prilagoditve zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske k EU ***
PDF 130kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi ustreznih sporazumov v skladu s členom XXI Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami z Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kanado, Kitajsko, Ločenim carinskim območjem Tajvana, Penghuja, Kinmena in Matsuja (Kitajski Tajpej), Kolumbijo, Kubo, Ekvadorjem, Hongkongom, Indijo, Japonsko, Korejo, Novo Zelandijo, Filipini, Švico in Združenimi državami Amerike o potrebnih kompenzacijskih prilagoditvah zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske k Evropski uniji (14020/2018 – C8-0509/2018 – 2018/0384(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0108A8-0067/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14020/2018),

–  ob upoštevanju osnutka ustreznih sporazumov v skladu s členom XXI Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami z Argentino, Avstralijo, Brazilijo, Kanado, Kitajsko, Ločenim carinskim območjem Tajvana, Penghuja, Kinmena in Matsuja (Kitajski Tajpej), Kolumbijo, Kubo, Ekvadorjem, Hongkongom, Indijo, Japonsko, Korejo, Novo Zelandijo, Filipini, Švico in Združenimi državami Amerike o potrebnih kompenzacijskih prilagoditvah zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Slovenije, Slovaške, Finske in Švedske k Evropski uniji (14020/2018 ADD 1-17),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 91 in 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4), in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0509/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0067/2019),

1.  odobri sklenitev sporazumov;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Racionalizacija ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja ***I
PDF 203kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (COM(2018)0277 – C8-0192/2018 – 2018/0138(COD))
P8_TA(2019)0109A8-0015/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Zavarovanje motornih vozil ***I
PDF 240kWORD 75k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. februarja 2019, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (COM(2018)0336 – C8-0211/2018 – 2018/0168(COD))(1)
P8_TA-PROV(2019)0110A8-0035/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot potencialne žrtve nesreč. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.
(1)  Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (avtomobilsko zavarovanje) je posebnega pomena za evropske državljane, bodisi kot imetnike zavarovalnih polic ali kot morebitne oškodovance zaradi posledic nesreče. Izjemnega pomena je tudi za zavarovalnice, saj predstavlja pomemben segment poslov neživljenjskega zavarovanja v Uniji. Avtomobilsko zavarovanje pomembno vpliva tudi na prost pretok ljudi, blaga in vozil ter s tem na notranji trg in schengensko območje. Zato bi morala biti okrepitev in konsolidacija notranjega trga za avtomobilska zavarovanja ključni cilj ukrepanja Unije na področju finančnih storitev.
(Če bo ta sprememba sprejeta, bo treba pripraviti dodatne predloge sprememb k uvodnim izjavam tega akta.)
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 , vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine žrtvam nesreč v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici.
(2)  Komisija je opravila oceno delovanja Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta15, vključno z njeno uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo z drugimi politikami Unije. Ugotovitev ocene je bila, da Direktiva 2009/103/ES na splošno dobro deluje in da v večini vidikov ne potrebuje sprememb. Vendar so bila ugotovljena štiri področja, na katerih bi bilo primerno sprejeti ciljno usmerjene spremembe: odškodnine oškodovancem v nesrečah v primeru insolventnosti zavarovalnice, minimalni obvezni zneski zavarovalnega kritja, preverjanje zavarovanja vozil s strani držav članic in uporaba izjav imetnikov polic o škodnem dogajanju pri novi zavarovalnici. Poleg teh štirih področij bi bilo treba za boljšo zaščito oškodovancev uvesti nova pravila glede odgovornosti v primeru nesreče, v kateri je udeležen priklopnik, ki ga vleče vozilo na motorni pogon.
__________________
__________________
15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).
15 Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 263, 7.10.2009, str. 11).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Nekatera motorna vozila, kot so električna kolesa in vozila segway, so manjša in je manj verjetno, da bi povzročila znatno škodo na osebah ali premoženju. Njihova vključitev v področje uporabe Direktive 2009/103/ES bi bila nesorazmerna in neustrezna za prihodnost, saj bi to pomenilo, da bi bila za ta vozila obvezna draga in prekomerna zavarovanja. S tem bi tudi ogrozili uveljavljanje teh vozil in odvračali od inovacij, čeprav ni dovolj dokazov, da bi lahko ta vozila povzročila nesreče z oškodovanci v enakem obsegu kot druga vozila, kot so avtomobili ali tovornjaki. V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale zahteve na ravni Unije zajemati tista vozila, ki lahko povzročijo znatno škodo v čezmejnih situacijah. Zato je treba omejiti področje uporabe Direktive 2009/103/ES na tista vozila, za katera Unija meni, da morajo ustrezati zahtevam glede varnosti in varovanja, preden se dajo na trg, tj. za vozila, za katera je potrebna homologacija EU.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Po drugi strani pa je pomembno državam članicam omogočiti, da na nacionalni ravni določijo ustrezno raven varstva morebitnih oškodovancev zaradi vozil, za katere homologacija EU ni potrebna. Zato je pomembno državam članicam dovoliti, da ohranijo ali uvedejo nove določbe glede zavarovanja za uporabnike teh drugih vrst vozil, da bi zaščitili oškodovance zaradi posledic prometne nesreče. Kadar se država članica odloči zahtevati takšno zavarovalno kritje v obliki obveznega zavarovanja, bi bilo treba upoštevati, da se bi vozilo utegnilo uporabljati v čezmejnih situacijah, in potrebo po zaščiti morebitnih oškodovancev v drugi državi članici.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 c (novo)
(3c)  Prav tako je primerno iz področja uporabe Direktive 2009/103/ES izključiti vozila, ki so namenjena izključno za motoristične športe, saj so ta vozila na splošno krita z drugimi oblikami zavarovanja odgovornosti in zanje ne velja obvezno avtomobilsko zavarovanje, kadar se uporabljajo izključno za tekmovanja. Ker je uporaba teh vozil omejena na nadzorovano stezo ali prostor, je verjetnost nesreče z vozili ali osebami, ki niso povezana z njimi, prav tako majhna. Pomembno pa je, da države članice ohranijo ali uvedejo nove obvezne določbe za kritje vozil, ki sodelujejo pri motorističnih športnih prireditvah.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 d (novo)
(3d)   Ta direktiva vzpostavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom in morebitnimi stroški za javne organe, zavarovatelje in imetnike polic, da bi se zagotovila stroškovna učinkovitost predlaganih ukrepov.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 e (novo)
(3e)  Uporaba vozila v prometu bi morala zajemati uporabo vozila pri vožnji po javnih in zasebnih cestah. To bi lahko vključevalo vse dovozne poti, parkirišča ali druga enakovredna območja na zasebnem zemljišču, ki so dostopna širši javnosti. Uporaba vozila na zaprtem območju, kamor širša javnost nima dostopa, ne bi smela šteti za uporabo vozila v prometu. Kljub temu bi morale države članice, kadar se vozilo uporablja v prometu in se zato zanj zahteva obvezno zavarovanje, zagotoviti, da je vozilo zavarovano z zavarovalno polico, ki zajema morebitne oškodovance, v pogodbenem obdobju, ne glede na to, ali se v trenutku nesreče vozilo uporablja v prometu ali ne, razen če se vozilo uporablja za motoristične športne prireditve. Države članice bi morale imeti možnost omejiti zavarovalno kritje, ki ni povezano s prometom, kadar ni mogoče razumno pričakovati kritja, na primer, ko je v nesrečo vpleten traktor, čigar osnovna funkcija v času nesreče ni bila služiti kot prevozno sredstvo, temveč kot delovni stroj, katerega gonilna sila je potrebna za delovanje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 f (novo)
(3f)  Uporaba vozila izključno v situacijah, ki niso povezane s prometom, bi morala biti izključena iz področja uporabe Direktive 2009/103/ES. Poleg tega države članice ne bi smele zahtevati zavarovanja za trajno ali začasno odjavljena vozila, ker jih ni mogoče uporabljati kot prevozno sredstvo, ker se, na primer, nahajajo v muzeju, se obnavljajo ali se dlje časa niso uporabljala iz drugega razloga, kot je sezonska uporaba.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Države članice bi se trenutno morale vzdržati preverjanj zavarovanja v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Vendar nov tehnološki razvoj omogoča preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila.
(4)  Države članice se trenutno vzdržujejo preverjanj zavarovanja v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju druge države članice, in v zvezi z vozili, ki se običajno nahajajo na ozemlju tretje države, vendar na njihovo ozemlje vstopajo iz ozemlja druge države članice. Nov tehnološki razvoj, kot je tehnologija za samodejno prepoznavanje registrskih tablic, omogoča diskretno preverjanje zavarovanja vozil brez njihovega ustavljanja in tako ne posega v prost pretok oseb. Zato je primerno dovoliti navedena preverjanja zavarovanja vozil samo, če so nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna, predstavljajo del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju, ki se opravljajo tudi za vozila, ki se nahajajo na ozemlju države članice, ki preverjanja opravlja, in ne zahtevajo ustavitve vozila ter se opravljajo ob polnem spoštovanju pravic, svoboščin in legitimnih interesov zadevnih oseb.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Da bi takšen sistem lahko deloval, je potrebna izmenjava informacij med državami članicami, da bi omogočili preverjanje kritja zavarovanja tudi, kadar je vozilo registrirano v drugi državi članici. Ta izmenjava informacij, ki temelji na obstoječem sistemu EUCARIS (evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja), bi se morala izvajati nediskriminatorno, saj bi se moralo za vsa vozila uporabljati enako preverjanje. Spremembe, uvedene s to direktivo, bodo imele omejen vpliv na javne uprave, saj ta sistem izmenjave že obstaja in se uporablja za obravnavanje prometnih prekrškov.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja, torej uporaba motornega vozila brez obveznega zavarovanja civilne odgovornosti, je v Uniji vedno večja težava. Stroški zaradi take vožnje so bili na podlagi zahtevkov v letu 2011 ocenjeni na 870 milijonov EUR za Unijo kot celoto. Poudariti je treba, da vožnja brez obveznega avtomobilskega zavarovanja negativno vpliva na širok krog deležnikov, vključno z žrtvami nesreč, zavarovatelji, odškodninskimi skladi in imetniki polic avtomobilskega zavarovanja.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  V skladu s temi načeli države članice ne bi smele hraniti podatkov dlje kot za obdobje, ki je potrebno za preverjanje, ali ima vozilo veljavno zavarovanje. Ko se ugotovi, da je vozilo zavarovano, bi bilo treba izbrisati vse podatke, povezane s tem preverjanjem. Kadar s preverjanjem ni mogoče ugotoviti, ali je vozilo zavarovano, bi bilo treba te podatke hraniti največ 30 dni ali dokler se ne dokaže veljavno zavarovanje vozila, karkoli je krajše. Za vozila, za katera se ugotovi, da nimajo veljavnega zavarovanja, je smiselno zahtevati, da se podatki hranijo, dokler se ne zaključijo upravni ali sodni postopki in je vozilo zavarovano z veljavno zavarovalno polico.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo žrtev prometnih nesreč morajo te žrtve vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki zagotovi prvotno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek pri zadevni zavarovalnici ali sprožili sodni postopek proti njej, zahtevek pa je še vedno v obravnavi in sodni postopek še ni končan.
(7)  Za uspešno in učinkovito varstvo oškodovancev zaradi posledic prometnih nesreč morajo ti oškodovanci vedno dobiti odškodnino za svoje telesne poškodbe ali za materialno škodo ne glede na to, ali je zavarovalnica odgovorne osebe solventna ali ne. Zato bi morale države članice ustanoviti ali imenovati organ, ki bi brez odlašanja zagotovil začetno nadomestilo oškodovancem, ki običajno prebivajo na njihovem ozemlju, vsaj do minimalnih vsot za obvezno zavarovanje iz člena 9(1) Direktive 2009/103/ES ali zajamčenih minimalnih vsot, ki jih določi država članica, če so višje, in ki ima pravico zahtevati povračilo tega nadomestila od organa, ki je bil za isti namen ustanovljen ali imenovan v državi članici sedeža zavarovalnice, ki je izdala polico za vozilo odgovorne osebe. Da pa bi se izognili vzporednim zahtevkom, se žrtvam prometnih nesreč ne bi smelo dovoliti, da vložijo zahtevek za odškodnino pri tem organu, če so že vložili svoj zahtevek in je ta zahtevek še vedno v obravnavi.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega zavarovalnice, ki upoštevajo izjave o škodnem dogajanju pri določitvi premij avtomobilskega zavarovanja, ne bi smele diskriminirati na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.
(8)  Preverjanje pristnosti podatkov o škodnem dogajanju imetnikov polic, ki želijo skleniti nove zavarovalne pogodbe z zavarovalnicami, bi moralo biti preprosto, da bi olajšali priznavanje takega škodnega dogajanja ob sklenitvi nove zavarovalne police. Da bi poenostavili preverjanje in potrjevanje pristnosti izjav o škodnem dogajanju, je pomembno, da sta vsebina in oblika izjave o takem škodnem dogajanju enaki v vseh državah članicah. Poleg tega zavarovalnice, ki upoštevajo izjave o škodnem dogajanju pri določitvi premij avtomobilskega zavarovanja, ne bi smele diskriminirati na podlagi državljanstva ali zgolj na podlagi predhodne države članice prebivališča imetnika police. Poleg tega bi morale zavarovalnice izjavo iz druge države članice obravnavati kot enakovredno domači izjavi ter uporabiti vse popuste, ki so na voljo sicer enaki potencialni stranki, in popuste, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja zadevne države članice. Države članice bi morale imeti možnost sprejemati nacionalno zakonodajo o sistemih bonusov/malusov, saj so ti sistemi nacionalne narave in brez čezmejnih elementov, zato je po načelu subsidiarnosti odločanje v zvezi s temi sistemi v pristojnosti držav članic. Da bi države članice lahko preverile, kako zavarovalnice obravnavajo izjave o škodnem dogajanju, bi morale zavarovalnice objaviti svoje politike v zvezi z uporabo izjav o škodnem dogajanju pri izračunu premij.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vsebino in obliko izjav o škodnem dogajanju. Navedena izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta20 .
črtano
__________________
20 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Da bi države članice pri izračunu premij v celoti uporabljale izjave o škodnem dogajanju, bi morale spodbujati sodelovanje zavarovalnic v orodjih za pregledno primerjavo cen.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi zagotovili, da minimalne vsote ostanejo skladne z spreminjajočimi se gospodarskimi razmerami (in se sčasoma ne znižajo), bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo teh minimalnih zneskov kritja zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da se upošteva spreminjajoča se gospodarska realnost, ter za opredelitev postopkovnih nalog in postopkovnih obveznosti organov, ki so ustanovljeni za zagotovitev odškodnine ali ki jim je zaupana naloga zagotavljanja odškodnine v skladu s členom 10a, v zvezi s povračilom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(10)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo vsebine in oblike izjave o škodnem dogajanju. Da bi zagotovili, da minimalne vsote kritja avtomobilskega zavarovanja ostanejo skladne z spreminjajočimi se gospodarskimi razmerami (in se sčasoma ne znižajo), bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo teh minimalnih zneskov kritja ter za opredelitev postopkovnih nalog in postopkovnih obveznosti organov, ki so ustanovljeni za zagotovitev odškodnine ali ki jim je zaupana naloga zagotavljanja odškodnine v skladu s členom 10a Direktive 2009/103/ES, v zvezi s povračilom. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
__________________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  V okviru ocene delovanja Direktive bi morala Evropska komisija spremljati uporabo Direktive ob upoštevanju števila žrtev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju.
(11)  V okviru ocene delovanja Direktive 2009/103/ES bi morala Evropska komisija spremljati uporabo te direktive ob upoštevanju števila oškodovancev, obsega nezaključenih zahtevkov zaradi zamud pri plačilih v čezmejnih primerih insolventnosti, višine minimalnih zneskov kritja v državah članicah, obsega škodnih zahtevkov zaradi vožnje brez obveznega avtomobilskega zavarovanja v čezmejnem prometu in števila pritožb v zvezi z izjavami o škodnem dogajanju. Komisija bi morala tudi spremljati in pregledati Direktivo 2009/103/EC glede na tehnološki razvoj, vključno z večjo uporabo avtonomnih in polavtonomnih vozil, s čimer bi zagotovila, da direktiva izpolnjuje svoj namen, ki je zaščititi potencialne oškodovance zaradi posledic nesreč, v katere so vpletena motorna vozila. Prav tako bi morala analizirati sistem odgovornosti visokohitrostnih lahkih vozil in morebitno rešitev s sistemom bonus-malus na ravni Unije.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva žrtev prometnih nesreč v Uniji in zagotovitve varstva žrtev v primeru insolventnosti zavarovalnic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(12)  Ker ciljev te direktive, namreč zagotovitve enakega minimalnega varstva oškodovancev zaradi posledic prometnih nesreč v Uniji, zagotovitve njihovega varstva v primeru insolventnosti zavarovalnic in zagotovitve enake obravnave s strani zavarovateljev pri preverjanju pristnosti izjav o škodnem dogajanju potencialnih imetnikov polic, ki prečkajo notranje meje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Za spodbujanje doslednega pristopa za oškodovance zaradi posledic prometnih nesreč, v katerih se motorno vozilo uporablja kot orožje pri nasilnem kaznivem dejanju ali terorističnem dejanju, bi morale države članice zagotoviti, da njihov odškodninski organ, ustanovljen ali pooblaščen v skladu s členom 10 Direktive 2009/103/ES, obravnava vse zahtevke, ki izhajajo iz takega dejanja.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
(-1)  Beseda „žrtev“ se nadomesti z besedo „oškodovanec“ in „žrtve“ se nadomestijo z „oškodovanci“ po vsej direktivi.
(Dokončno natančno obliko „oškodovanca“ je treba določiti za vsak primer posebej na podlagi slovničnih pravil, sprejetje tega predloga spremembe pa bi vodilo k dodatnim ustreznim predlogom sprememb k spremenjeni direktivi.)
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1
Direktiva 2009/103/ES
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1a
1a.  ,uporaba vozila‘ pomeni vsako uporabo takega vozila, ki se običajno uporablja kot prevozno sredstvo, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, ne glede na značilnosti vozila in ne glede na zemljišče, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali vozilo miruje ali se premika;“;
1a.  ,uporaba vozila‘ pomeni vsako uporabo vozila v prometu, ki je skladna s funkcijo vozila kot prevoznega sredstva v času nesreče, ne glede na značilnosti vozila in ne glede na zemljišče, na katerem se motorno vozilo uporablja, in ne glede na to, ali vozilo miruje ali se premika;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2009/103/ES
Člen 2 – odstavka 1a in 1b (novo)
(1a)  v členu 2 se dodata naslednja odstavka:
„Ta direktiva se uporablja samo za vozila, ki jih zajemajo Uredba (EU) 2018/858*, Uredba (EU) št 167/2013** ali Uredba (EU) št. 168/2013***.
Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ki so namenja izključno za uporabo v okviru sodelovanja pri tekmovalni športni dejavnosti ali povezanih športnih dejavnostih znotraj zaprtega območja.
__________________
* Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
** Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
*** Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).“
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Direktiva 2009/103/ES
Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
(1b)  V členu 3 se doda naslednji odstavek:
„Države članice zagotovijo, da je zavarovanje, kadar mora biti vozilo zavarovano v skladu s prvim odstavkom, veljavno in da krije oškodovance v primeru nesreč, ki se zgodijo:
(a)  kadar je vozilo v prometu in se ne uporablja v skladu s svojo osnovno funkcijo; ter
(b)  zunaj uporabe vozila v prometu.
Države članice lahko sprejmejo omejitve glede zavarovalnega kritja v zvezi z uporabo vozila zunaj uporabe v prometu iz točke (b) petega odstavka. Ta določba se uporabi izjemoma in samo, kadar je to potrebno, če države članice menijo, da bi to kritje preseglo, kar se lahko razumno pričakuje od avtomobilskega zavarovanja. Ta določba se ne sme nikoli uporabiti za izogibanje načelom in pravilom iz te direktive.“
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/103/ES
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja ter da
Vendar lahko opravljajo taka preverjanja zavarovanja pod pogojem, da so ta preverjanja nediskriminatorna, potrebna in sorazmerna za dosego zastavljenega cilja, da so zagotovljene pravice, svoboščine in legitimni interesi zadevnih oseb, ter da
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/103/ES
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  so del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju in ne zahtevajo ustavitve vozila.
(b)  so del splošnega sistema pregledov na nacionalnem ozemlju, ki se opravljajo tudi za vozila, ki se običajno nahajajo na ozemlju države članice, ki opravlja preglede, in ne zahtevajo ustavitve vozila.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/103/ES
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za namene preverjanja zavarovanj iz odstavka 1 države članice drugim državam članicam dovolijo dostop z možnostjo avtomatiziranega iskanja do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil:
(a)  podatkov o tem, ali vozilo ima obvezno zavarovanje;
(b)  podatkov o lastnikih ali imetnikih vozila, ki so pomembni za njihovo zavarovanje civilne odgovornosti v skladu s členom 3.
Dostop do teh podatkov se zagotovi prek nacionalnih kontaktnih točk držav članic, kot so določene v skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2015/413*.
__________________
* Direktiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2009/103/ES
Člen 4 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Nacionalna kontaktna točka države članice, ki preverja zavarovanje, pri iskanju v obliki izstopnih zaprosil uporabi celotno registrsko številko. Iskanja se izvajajo v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 3 Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ*. Država članica, ki preverja zavarovanje, uporabi pridobljene podatke, da ugotovi, ali vozilo ima veljavno obvezno zavarovanje v skladu s členom 3 te direktive.