Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2119(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0159/2019

Predložena besedila :

A8-0159/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 17
CRE 13/03/2019 - 17

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 19.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0201

Sprejeta besedila
PDF 156kWORD 55k
Sreda, 13. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019
P8_TA-PROV(2019)0201A8-0159/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019 (2018/2119(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 121(2), 126 in 136 ter Protokola št. 12,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2018 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2019: Za močnejšo Evropo kljub svetovni negotovosti (COM(2018)0770) in Poročila o mehanizmu opozarjanja za leto 2019 (COM(2018)0758),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega fiskalnega odbora z dne 10. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Evropskih napovedi gospodarskih gibanj, ki ju je Komisija objavila jeseni 2018 in pozimi 2019,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013(9),

–  ob upoštevanju poročila o staranju za leto 2018, ki ga je Komisija objavila 25. maja 2018,

–  ob upoštevanju priporočila za priporočilo Sveta z dne 21. novembra 2018 o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2018)0759),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(10),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in dokumenta Komisije z dne 31. maja 2017 z razmislekom o poglobitvi ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju poročila Euroskupine voditeljem o poglobitvi ekonomske in monetarne unije z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju izjave na vrhunskem srečanju EU z dne 14. decembra 2018,

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 10. oktobra 2018 o ekonomskih politikah euroobmočja v okviru letnega pregleda rasti za leto 2019(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0159/2019),

A.  ker se zdaj začenja sedmo leto neprekinjene rasti evropskega gospodarstva; ker je bila napoved rasti v euroobmočju in rasti BDP v EU znižana in zdaj znaša 1,3 % oziroma 1,5 % za leto 2019 ter 1,6 % in 1,8 % za leto 2020 (EU27); ker se pričakuje, da bo stopnja rasti še naprej zmerna, deloma zato, ker so obeti glede svetovne rasti vse bolj zaskrbljujoči; ker se uspešnost na gospodarskem področju in področju zaposlovanja med državami članicami razlikuje;

B.  ker je decembra 2018 brezposelnost v euroobmočju znašala 7,9 %, v EU pa 6,6 %; ker je stopnja brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti, v številnih državah članicah še vedno nad ravnjo pred krizo, še vedno pa je visoka tudi brezposelnost mladih;

C.  ker stopnja zaposlenosti v EU sicer narašča, a neenakomerno po državah članicah; ker je število zaposlenih v euroobmočju v tretjem četrtletju 2018 doseglo najvišjo kdaj zabeleženo raven, in sicer 146 milijonov; ker je velik del novih zaposlitev za določen čas;

D.  ker je gospodarska rast še vedno nestabilna in se med državami članicami razlikuje zaradi stalne geopolitični napetosti, ki vpliva na svetovno trgovino, ter vztrajne negotovosti glede prihodnosti odnosov Unije z Združenim kraljestvom;

E.  ker se Evropa še vedno spopada z naložbeno vrzeljo, čeprav je imela več let koristi od izjemno nizkih obrestnih mer, pogoji financiranja pa so tudi še vedno ugodni;

F.  ker se bo po podatkih Eurostata koeficient starostne odvisnosti starejših v EU predvidoma povečal z 29,3 % leta 2016 na 52,3 % do leta 2080, če se politike ne bodo spremenile, kar pomeni manj kot dve delovno sposobni osebi na vsako starejšo osebo; ker v zvezi s tem obstajajo ogromne razlike med državami članicami;

G.  ker je zadnji dve desetletji skupna faktorska produktivnost v euroobmočju zaostajala za skupno faktorsko produktivnostjo glavnih svetovnih gospodarstev;

H.  ker naj bi delež javnega dolga v BDP v euroobmočju še naprej upadal kot v zadnjih letih in padel s približno 87 % v letu 2018 na približno 85 % v letu 2019; ker pa se glede na napoved Komisije pričakuje, da bo leta 2019 v desetih državah članicah delež javnega dolga v BDP presegal 60 %, v sedmih pa bo ta delež ostal nad 90 %; ker se ukrepi za zmanjšanje dolga v nekaterih državah članicah izvajajo počasi; ker naj bi po napovedih pet držav članic euroobmočja z visokim deležem javnega dolga v BDP v letu 2019 imelo znaten strukturni primanjkljaj;

I.  ker naj primanjkljaj v nobeni državi članici euroobmočja ne bi presegel praga 3 % BDP v letu 2019, skupni nominalni primanjkljaj euroobmočja pa naj bi se zmanjšal na 0,6 % v letu 2018 ter nato malce povečal na 0,8 % BDP v letu 2019;

J.  ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ v državah članicah EU skrb vzbujajoča z vidika medgeneracijske pravičnosti;

K.  ker je bil presežek na tekočem računu najvišji leta 2017 in naj bi se v letih 2019 in 2020 nekoliko znižal ter ustalil na približno 3,6 % BDP v euroobmočju in 2,3 % BDP v EU, kar pomeni, da je med najvišjimi na svetu;

1.  pozdravlja Letni pregled rasti za leto 2019 Komisije, ki ponovno potrjuje pomen:

   (a) povečanja visokokakovostnih naložb;
   (b) reform, ki povečujejo rast produktivnosti, vključenost in institucionalno kakovost ter
   (c) makrofinančne stabilnosti in zdravih javnih financ;

2.  poziva EU in njene države članice, naj ukrepajo odločno in usklajeno, da bi izpolnile cilj vključujoče in trajnostne rasti, prevzamejo odgovornost za prihodnje generacije in s trajnostnimi in ustreznimi javnimi financami in sistemi socialne varnosti zagotovijo medgeneracijsko pravičnost ter s tem prihodnost naših socialnih držav;

3.  ugotavlja, da poročilo Komisije o staranju za leto 2018 kaže, da se bodo brez spremembe politike fiskalni stroški, povezani s pokojninami, zdravstvenim varstvom in dolgotrajno oskrbo, v naslednjih desetletjih predvidoma povečevali, saj se prebivalstvo Evrope še naprej opazno stara;

4.  poziva države članice, naj se na te demografske spremembe pripravijo z:

   (a) izvajanjem socialno uravnoteženih strukturnih reform za zmanjšanje teh stroškov,
   (b) povečanjem rasti produktivnosti, kar je bistveno za zagotavljanje trdne in trajnostne gospodarske rasti v prihodnosti, in
   (c) vzpostavitvijo ustreznih fiskalnih blažilnikov za spopadanje z naraščajočimi fiskalnimi stroški;

5.  pozdravlja dejstvo, da stopnja zaposlenosti v EU narašča, čeprav neenakomerno po državah članicah; ugotavlja, da sta dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih v nekaterih državah članicah še vedno visoki, zato so potrebne stalne reforme in naložbe, da bi mladim in dolgotrajno brezposelnim olajšali vstop na trg dela;

6.  poziva Komisijo, naj v skladu z dogovorjenim časovnim načrtom še naprej spodbuja poglobitev ekonomske in monetarne unije (EMU);

7.  poziva Komisijo, naj dokončanje enotnega trga uvrsti na vrh svojega seznama nalog;

Zagotavljanje visokokakovostnih naložb

8.  poudarja, da bi morale države članice za zagotovitev dolgoročne medgeneracijske poštenosti povečati produktivnost s produktivnimi naložbami, na primer v trajnostne infrastrukturne projekte za spodbujanje rasti, skladne s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, da bi spodbudile prepotrebno potencialno gospodarsko rast;

9.  pozdravlja pozitivni prispevek naložbenega načrta za Evropo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest; poudarja, da je Parlament že sprejel svoje pogajalsko stališče o programu InvestEU, in poziva, naj se čim prej doseže medinstitucionalni politični dogovor; je seznanjen s predlogom Evropskega računskega sodišča o izboljšanju geografske porazdelitve naložb, ki jih podpira Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI);

10.  ugotavlja, da je kljub uspehu naložbenega načrta za Evropo v euroobmočju še vedno prisotna naložbena vrzel; poudarja, da imajo javne in zasebne naložbe v sedanjih razmerah upočasnjene gospodarske rasti ter naraščajočih zunanjih tveganj in izzivov pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in konvergence na evropski ravni;

11.  želi spomniti, da bi morale države članice pri uporabi proračunskih možnosti razlikovati med dolgoročnimi produktivnimi javnimi naložbami in tekočimi izdatki;

12.  poudarja, da je treba za povečanje rasti produktivnosti vlagati v znanja in spretnosti, inovacije, avtomatizacijo, digitalizacijo, raziskave in razvoj, trajnostno mobilnost in infrastrukturo v skladu s cilji strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba vlagati v fizični in človeški kapital, zato poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop do vseživljenjskega učenja, izpopolnjevanja in prekvalificiranja;

13.  meni, da bi reforme, s katerimi bi odpravili nesorazmerno upravno breme za naložbe, olajšale gospodarsko dejavnost in ustvarile ugodne pogoje za dolgoročno rast;

14.  poudarja, da se zaradi neposrednih tujih naložb znotraj Evrope lahko poveča produktivnost podjetja, ki vlaga, in lokalnih podjetij v regijah gostiteljicah, kar prispeva k doseganju ekonomske konvergence v Evropi; meni, da so jasna in izvršljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji ter zmanjšani stroški zagotavljanja skladnosti ključnega pomena za privabljanje naložb;

15.  poudarja potrebo po popolnoma delujoči uniji kapitalskih trgov, saj bi bolje povezani finančni trgi lahko zagotavljali dodatne zasebne zmogljivosti delitve tveganj in mehanizme za zmanjševanje tveganja, olajšali čezmejne naložbe, realnemu gospodarstvu zagotavljali lažji dostop do financiranja in spodbujali trajnostne zasebne naložbe;

Usmerjanje prizadevanj v okviru reform na rast produktivnosti, vključevanje in kakovost institucij

16.  opozarja, da bi staranje delovne sile ob sicer enakih pogojih lahko znatno zaviralo rast evropske produktivnosti v naslednjih nekaj desetletjih; je še vedno zaskrbljen zaradi nizke konkurenčnosti in rasti produktivnosti v EU, zato poziva države članice, naj izvajajo socialno uravnotežene strukturne reforme za povečanje produktivnosti;

17.  poudarja, da je nujno treba preveriti ustreznost in dolgoročno finančno vzdržnost nacionalnih javnih pokojninskih sistemov; poudarja, da je potrebna reforma pokojninskih sistemov v zadevnih državah članicah, da bi zagotovili dolgoročno trajnostnost;

18.  se strinja s Komisijo, da bi morali biti višja rast produktivnosti in vključenost osrednja cilja nacionalnih reform;

19.  poudarja, da je treba med drugim za ohranitev vzdržnosti sistemov socialne varnosti povečati stopnjo delovne aktivnosti, zlasti zaradi vse večjega deleža starostne odvisnosti; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje vključevanja mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela;

20.  ugotavlja, da bi lahko bila previsoka obdavčitev ovira za naložbe in delovna mesta; poziva k zmanjšanju visoke davčne obremenitve dela v Evropi; meni tudi, da bo zmanjšanje davčnega bremena za ljudi z nizkimi in srednjimi dohodki verjetno povečalo povpraševanje in spodbudilo rast; poudarja, da je treba izboljšati pobiranje davkov in bolje uskladiti upravne prakse na področju obdavčevanja, ter pozdravlja prizadevanja držav članic, ki izvajajo takšne reforme;

21.  poudarja, da digitalizacija, globalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija in tehnološke spremembe nudijo velik potencial za rast, močno spreminjajo naše trge dela in vplivajo na dinamiko rasti evropskih gospodarstev;

22.  poudarja, da glede na to, da je delovno aktivnega prebivalstva vse manj, zato bodo morali biti delavci bolj prilagodljivi in kvalificirani, potrebni pa bodo tudi bolj dinamični trgi dela, aktivne politike trga dela, vseživljenjsko učenje in usposabljanje ter izpopolnjevanje in prekvalifikacija delovne sile ter močnejše povezave med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, pa tudi dostopni sistemi socialne varnosti; vztraja, da je treba ta načela ustrezno upoštevati, da bi podprli vključujoče in dobro delujoče trge dela ter spodbujali kakovost delovnih mest, kot je določeno v evropskem stebru socialnih pravic;

23.  poudarja, da mala in srednja podjetja, ki so pomembno gonilo zaposlovanja, ne morejo v celoti izkoristiti potenciala evropskega enotnega trga zaradi zakonodajnih in upravnih ovir; poziva Komisijo, naj te ovire zmanjša; poziva jo tudi, naj obravnava nepošteno konkurenco in obdavčitev med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalkami; poudarja, kako pomembno je nadaljevati boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom;

24.  želi spomniti na pomen prijaznega upravnega in regulativnega okolja ob zadostnem varstvu potrošnikov, da se podjetjem omogoči lažji dostop do financiranja in čezmejno zbiranje sredstev; pozdravlja, da je v letnem poročilu o rasti poudarek na potrebi po izboljšanju kakovosti javne uprave, kar naj bi zajemalo vse ravni upravljanja; poziva države članice, naj odpravijo nepotrebne ovire za zasebne in javne naložbe na lokalni in regionalni ravni;

25.  poudarja, da je za obvladovanje morebitnih pretresov v prihodnosti potreben napredek pri poglabljanju ekonomske in monetarne unije; opozarja, da bo poglabljanje ekonomske in monetarne unije zahtevalo močno politično zavezo, učinkovito upravljanje in demokratično odgovornost; opozarja na pomen odpornega bančnega sektorja in njegovega učinkovitega in ustreznega upravljanja, ki ohranja finančno stabilnost; poziva k postopnemu dokončanju bančne unije z verodostojnim evropskim sistemom jamstva za vloge in stalnimi prizadevanji za zmanjšanje slabih posojil; je seznanjen z mandatom, ki ga je vrh držav euroobmočja podelil Euroskupini, za oblikovanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost;

Zagotavljanje makroekonomske stabilnosti in zdravih javnih financ

26.  poudarja, da makrofinančna stabilnost in trdne javne finance ostajajo pogoj za trajnostno rast;

27.  ugotavlja, da večji delež starejših oseb pomeni večjo porabo za zdravstveno varstvo, oskrbo v starosti in pokojnine; poleg tega ugotavlja, da v starajoči se družbi, ob sicer enakih pogojih, delež delovno sposobnih oseb glede na delež starejših oseb upada, kar pomeni, da je manj delovno sposobnih vplačevalcev na starejšo osebo; poudarja, da to močno obremenjuje javne finance tistih držav članic, ki niso izvedle potrebnih reform, in ogroža njihovo trajnostnost;

28.  poziva države članice z visoko stopnjo primanjkljaja in javnega dolga, naj si stalno prizadevajo za njuno zmanjšanje; priznava prizadevanja številnih držav članic za konsolidacijo njihovih javnih financ, vendar obžaluje, da so nekatere od njih zamudile priložnost za izvedbo potrebnih reform; poudarja, da so se nekatere države članice z dobrim fiskalnim manevrskim prostorom še bolj konsolidirale in tako prispevale k presežku na tekočem računu euroobmočja;

29.  pozdravlja prizadevanje Komisije za spodbujanje držav članic s primanjkljaji na tekočih računih ali visokim zunanjim dolgom k izboljšanju konkurenčnosti, držav članic z velikimi presežki na tekočih računih pa k spodbujanju povpraševanja s povečanjem rasti plač v skladu z rastjo produktivnosti in k spodbujanju rasti produktivnosti s podpiranjem naložb;

30.  poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezne fiskalne blažilnike za prihodnje generacije; poziva k doslednemu izvajanju Pakta za stabilnost in rast ter skladnosti z njim, vključno z določbami o prožnosti, da bi zaščitili odgovorne javne finance; želi spomniti, kako pomembno je dosledno izpolnjevati fiskalna pravila, da bi pridobili zaupanje finančnih trgov, kar je bistveno za privabljanje naložb;

31.  pozdravlja predlog Evropskega fiskalnega odbora o temeljiti poenostavitvi proračunskih pravil za nadaljnje izboljšanje sedanjega proračunskega okvira EU; poudarja, da prožnost, kot je vključena v pravila Pakta za stabilnost in rast, omogoča državam članicam vzpostavitev ustreznega ravnovesja med ciljem zagotavljanja preudarne davčne politike in olajševanjem produktivnih naložb; poziva Komisijo, naj pri analizi vzdržnosti dolga upošteva vse dejavnike, značilne za posamezno državo;

Nacionalna odgovornost

32.  opozarja, da je stopnja izvajanja priporočil za posamezne države prenizka; meni, da bi se moral evropski semester osredotočati na nacionalno odgovornost; poziva nacionalne in regionalne parlamente, naj razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države in sodelujejo z ustreznimi akterji; poudarja, da bi se odgovornost lahko povečala z bolj racionalnim in usmerjenim evropskim semestrom;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str.33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(9) UL L 129, 19.5.2017, str. 1.
(10) UL C 252, 18.7.2018, str. 215.
(11) UL C 461, 21.12.2018, str. 1.

Zadnja posodobitev: 15. marec 2019Pravno obvestilo