Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2120(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0162/2019

Predložena besedila :

A8-0162/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 17
CRE 13/03/2019 - 17

Glasovanja :

PV 13/03/2019 - 19.14
CRE 13/03/2019 - 19.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0202

Sprejeta besedila
PDF 163kWORD 62k
Sreda, 13. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019
P8_TA-PROV(2019)0202A8-0162/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019 (2018/2120(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2018 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2019: Za močnejšo Evropo kljub svetovni negotovosti (COM(2018)0770),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih svetovni voditelji sprejeli septembra 2015 ter ki jih je Svet potrdil in se zavzel za njihovo uresničevanje,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija,

–  ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu Komisije z dne 21. novembra 2018 o letnem pregledu rasti za leto 2019 (COM(2018)0761),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. novembra 2018 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2018)0759),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. novembra 2018 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2019 (COM(2018)0758),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2018 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2019: celovita ocena (COM(2018)0807),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o položaju invalidk(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2018 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2018(4),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o digitalnem razkoraku med spoloma,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0162/2019),

A.  ker je stopnja zaposlenosti pri ljudeh, starih 20–64 let, leta 2017 znašala 73,2 %, kar kaže, da je EU na dobri poti k doseganju 75-odstotne ciljne stopnje zaposlenosti, določene v strategiji Evropa 2020;

B.  ker so dostojna delovna mesta z varnostjo zaposlitve pomemben dejavnik v boju proti socialni izključenosti in bi jih bilo treba spodbujati za zmanjševanje brezposelnosti po vsej EU ter za povečanje domačega povpraševanja in spodbujanje rasti; ker je delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom med letoma 2008 in 2017 skupaj narasel s 16,8 % na 18,7 %, s tem, da je v tem zajetih več mladih in da med mladimi ta delež bolj intenzivno narašča;

C.  ker se stopnja zaposlenosti po državah članicah EU, pa tudi znotraj posameznih držav članic, močno razlikuje, enako velja za razlike v kakovosti zaposlitve;

D.  ker sta stopnji dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih v več državah članicah še vedno visoki, čeprav se na ravni EU zmanjšujeta;

E.  ker je stopnja brezposelnosti mladih na ravni EU 18,6-odstotna in je ostaja, kot je bila leta 2008; ker naj bi po navedbah Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, stali Evropsko unijo 153 milijard EUR letno, skupni stroški vzpostavitve jamstva za mlade pa znašajo 21 milijard EUR letno; ker sta za jamstvo za mlade za obdobje 2017–2020 trenutno dodeljeni dve milijardi EUR;

F.  ker bo treba zaradi pojavljanja in razširjanja novih oblik dela, vključno s platformnim delom in samozaposlenostjo, treba posodobiti in prilagoditi socialno zaščito, ki je tradicionalno zasnovana za delavce s pogodbami s polnim delovnim časom in za nedoločen čas;

G.  ker povečevanje stopnje zaposlenosti v državah članicah spremlja povečevanje netipičnih, prekarnih in neformalnih oblik zaposlitve, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, krhanje socialnega dialoga in, v nekaterih državah članicah, decentraliziranje kolektivnega posvetovanja, kar negativno vpliva na pravice delavcev;

H.  ker so najbolj prekarne oblike zaposlitve tiste, kjer posamezniki ne morejo uveljavljati svojih pravic, kjer ni socialne varnosti, kjer sta ogrožena zdravje in varnost in kjer delo ne zagotavlja zadostnega prihodka za dostojno življenje; ker je pomanjkanje varnosti še en ključni element prekarne zaposlitve in zajema negotovost glede dela, nezadosten prihodek, odsotnost varstva pred odpustitvijo, nejasnost glede trajanja zaposlitve in negotovost glede zaposlitve v prihodnosti;

I.  ker se je dohodkovna neenakost v EU leta 2017 sicer nekoliko znižala, vendar je stopnja revščine zaposlenih še vedno nesprejemljivo visoka, saj je revnih 9,6 % delovno aktivnega prebivalstva, predvsem ženske;

J.  ker skupni delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, znaša 22,5 %, kar je sicer manj kot pred krizo, vendar krovni cilj zmanjšanja števila teh ljudi za 20 milijonov iz strategije Evropa 2020 še zdaleč ni dosežen; ker je delež otrok, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, še vedno nesprejemljivo visok, čeprav se še naprej zmanjšuje; ker je ta stopnja ogroženosti v enostarševskih družinah enkrat višja od povprečja; ker sta zaradi visokih stopenj neenakosti proizvodnja gospodarstva in potencial za trajnostno rast manjša;

K.  ker je globalizacija pomagala spodbuditi gospodarsko rast, vendar so njene koristi med državami članicami in tudi znotraj posameznih držav neenakomerno porazdeljene; ker bi bilo treba vključevalnost evropskega modela rasti ponovno preučiti in okrepiti, zlasti v smislu socialne in okoljske trajnosti;

L.  ker je v poročilu medvladnega odbora o podnebnih spremembah (IPCC) poudarjeno, da je treba zoper podnebne spremembe nujno ukrepati, saj bodo v treh letih postale nepovratne; ker bi bilo treba na vseh ravneh upravljanja (v javnih in zasebnih naložbah) pripraviti proračune za posodobitev in razogljičenje industrije, prometa in energije;

M.  ker se začenja šesto leto nepretrgane rasti gospodarstva EU, naložbe so si opomogle, potrošniško povpraševanje narašča in se odpira vse več novih delovnih mest, razpršenost stopenj rasti v euroobmočju pa je najmanjša v zgodovini EMU; ker je kljub temu obžalovanja vredno, da vsi ne uživajo koristi rasti v enaki meri;

N.  ker dohodki gospodinjstev rastejo počasneje kot BDP, zaradi česar se porajajo dvomi o tem, ali je sedanja rast res vključujoča;

O.  ker demografske spremembe in podaljševanje pričakovane življenjske dobe za pokojninske in zdravstvene sisteme ter sisteme dolgotrajne oskrbe predstavljajo zelo velike izzive v smislu vzdržnosti in ustreznosti;

P.  ker je dobro delujoč socialni dialog ključni element evropskega socialnega tržnega gospodarstva, ki krepi socialno kohezijo in zmanjšuje konflikte v družbi, v vzajemno korist delavcev, delodajalcev in vlad;

Q.  ker je vključitev evropskega stebra socialnih pravic v evropski semester z letom 2018 pomagala spodbujati vključujočo rast in zaposlovanje ter zmanjšati makroekonomska neravnovesja;

R.  ker bi moral evropski semester prispevati k uresničitvi evropskega stebra socialnih pravic, da bi zagotovili enako obravnavo in enake možnosti za ženske in moške ter pravico do enakega plačila za enako delo žensk in moških ter pravico do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravstvenega varstva;

S.  ker se 80 milijonov invalidnih Evropejcev ter več posebnih skupin, vključno z marginaliziranimi mladimi in skupnostmi, tistimi s kroničnimi boleznimi in tistimi iz manjšinskih skupnosti, sooča s posebnimi ovirami pri dostopu do zaposlitve ter so bolj izpostavljeni tveganju revščine in socialne izključenosti; ker organizacije civilne družbe odločilno prispevajo k zagotavljanju storitev vključevanja in zagotavljajo zastopanost pri oblikovanju politik;

T.  ker trdovratne neenakosti na področju zdravja in vse večje breme kroničnih bolezni vodijo k višji stopnji prezgodnje umrljivosti po vsej EU in negativno vplivajo na delovno silo, produktivnost in sisteme socialnega varstva;

U.  ker je načelo enakosti spolov ena osrednjih vrednot EU in je zagotovljeno s členoma 8 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določata obveznost odpraviti neenakosti, spodbujati enakost spolov in se boriti proti diskriminaciji na podlagi spola, pa tudi zagotoviti vključevanje načela enakosti spolov v vse politike in dejavnosti EU;

V.  ker je stopnja zaposlenosti žensk leta 2017 znašala 66,5 %, vendar je vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu še vedno precej velika (12 %), kar velja tudi za razliko v plačilu med spoloma in s tem še razliko v pokojninah; ker več žensk kot moških živi v revščini in so ženske bolj izpostavljene tveganju socialne izključenosti v starosti, saj prejemajo skoraj 40 % manjšo pokojnino zaradi kopičenja neenakosti med spoloma v njihovi življenjski dobi, kar predstavlja velik izziv za številne ženske in družbo; ker bi lahko z dostopom do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev oskrbe olajšali enako udeležbo na trgu dela za moške in ženske;

W.  ker bi večja zastopanost žensk na položajih odločanja povečala enakost spolov;

X.  ker so nepoklicni in družinski oskrbovalci bolj izpostavljeni tveganju za revščino, in sicer tako med trajanjem oskrbe kot pri uveljavljanju pokojninskih pravic; ker so oskrbovali pretežno ženske; ker 80 % oskrbe v EU zagotavljajo neplačani neformalni oskrbovalci, med katerimi je 75 % žensk;

Y.  ker se kakovost storitev oskrbe v državah članicah in med njimi, med zasebnimi in javnimi ustanovami, med mestnimi in podeželskimi območji ter med različnimi starostnimi skupinami močno razlikuje; ker ženske občutijo zmanjšanje sredstev za javne storitve, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in stanovanjem, in sicer tako neposredno kot uporabnice storitev in zaposlene kot posredno v obliki pomoči družinskim članom, ki so odvisni od osrednjih javnih storitev;

Z.  ker je za ženske bolj verjetno, da bodo prekinile svojo poklicno pot zaradi svoje vloge v družini, in ker so pogosteje ženske tiste, ki nehajo delati, da bi skrbele za otroka ali bolnega sorodnika; ker lahko ta vloga žensk ovira njihovo poklicno pot; ker potekajo razprave o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

AA.  ker je pri doseganju 10-odstotnega krovnega cilja za leto 2020 v zvezi z zgodnjim opuščanjem šolanja in 40-odstotnega cilja v zvezi s terciarno izobrazbo opazen velik napredek, vendar so med državami članicami še vedno velike razlike; ker bi bilo treba države članice spodbujati, naj povečajo dostopnost in javno sprejemanje poklicnega usposabljanja, hkrati pa zagotovijo, da bo kakovost terciarnega izobraževanja še naprej prednostna naloga pri doseganju krovnih ciljev za leto 2020;

AB.  ker so v digitalni dobi digitalne spretnosti bistvene za vse osebne in poklicne naloge, pa vendar več kot 40 % odraslih v EU nima osnovnih digitalnih spretnosti; ker je 60 milijonov odraslih šibkih pri osnovni pismenosti in matematičnih veščinah; ker razlika med spoloma pri merjenju digitalnih spretnosti nad osnovno ravnjo znaša 12,9 %;

AC.  ker se nizkokvalificirani in starejši delavci mnogo redkeje udeležujejo v programih prekvalifikacije in usposabljanja; ker mikro, malim in srednjim podjetjem pogosto primanjkuje sredstev, da bi za svoje delavce organizirali usposabljanje in prekvalifikacijo;

AD.  ker stanovanjska izključenost, brezdomstvo in cenovna dostopnost stanovanj v številnih državah članicah predstavljajo zelo velik izziv, kar deset držav članic pa je zabeležilo višjo prenaseljenost od evropskega povprečja; ker imajo Evropejci največje stroške s stanovanjem, cene stanovanj pa v večini držav članic naraščajo hitreje kot dohodki; ker se neenakost in stanovanjska izključenost medsebojno krepita in ker so ženske, otroci in ljudje z migrantskim ozadjem še posebej ranljivi za stanovanjsko izključenost in brezdomstvo;

AE.  ker še vedno ostajajo pereči dolgoročni izzivi, kot so staranje prebivalstva, digitalizacija in njeni učinki na delo, podnebne spremembe ter netrajnostna raba naravnih virov;

1.  priznava napredek, dosežen v zvezi s pregledom socialnih kazalnikov, vendar ugotavlja, da se večina držav članic sooča z izzivi pri vsaj enem glavnem kazalniku in da 10 % vseh ocen spada v kategorijo „države s kritičnimi razmerami“;

2.  poudarja, da so socialni cilji in zaveze EU enako pomembni kot njeni gospodarski cilji; poudarja, da potreba po vlaganju v socialni razvoj ni samo sredstvo za zagotavljanje gospodarske rasti in konvergence, temveč mora predstavljati tudi poseben cilj sam po sebi; pozdravlja priznanje pomena socialnega stebra ter potrebe po krepitvi socialne razsežnosti EU in odzivanju na neenakosti v regijah in med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo socialne pravice z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic tako, da bi dosegli resnično socialno razsežnost EU, pri tem pa naj upoštevajo nedavne študije(5) in izboljšajo politično prepoznavnost in vpliv pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, hkrati pa izvajajo priporočila za posamezne države, tudi tista, namenjena ukrepom za preobrazbo v bolj socialno, ekonomsko in okoljsko trajnostno unijo; poziva Komisijo, naj uporabi 20 načel evropskega stebra socialnih pravic kot podlago za ocenjevanje uspešnosti posameznih držav pri vključevanju svojih zavez iz stebra v svojo gospodarsko politiko in za krepitev svojih zmogljivosti za spremljanje socialnih razmer;

3.  poziva, naj se pri evropskem semestru v celoti spoštuje evropski steber socialnih pravic, s poudarkom na enaki obravnavi in enakih možnostih žensk in moških, pravici do enakega plačila za delo enake vrednosti in pravici do visokokakovostnih in cenovno dostopnih storitev oskrbe;

4.  poudarja, da se nekatere države članice soočajo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot sta nizka udeležba, razdrobljenost trga dela in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami; želi opozoriti, da bodo vse bolj potrebni konkretni ukrepi za vključevanje ali ponovno vključevanje neaktivnih delavcev na trg dela, tudi migrantov;

5.  poziva k večji doslednosti v okviru evropskega semestra, med drugim tudi z zagotovitvijo, da bo problematika, ki je bila izpostavljena v skupnem poročilu o zaposlovanju, tudi ustrezno upoštevana v letnem pregledu rasti in priporočilih za posamezne države ter da se bodo prednostne naloge vztrajno izvajale iz leta v leto, dokler ta vprašanja ne bodo rešena;

6.  ugotavlja, da je napovedano nadaljevanje gospodarske rasti v vseh državah članicah, vendar bo ta počasnejša; poudarja, da je treba odpraviti naložbeno vrzel na področju infrastrukturnih raziskav in inovacij, tudi pri socialnih, zdravstvenih in oskrbnih storitvah ter pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, pri dostojnih, energijsko učinkovitih stanovanjih ter pri človeškem kapitalu; poziva Komisijo in države članice, naj čim več vlagajo v cenovno sprejemljivo, dostopno in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, okrepitev ukrepov za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo, vključno z digitalnimi in prenosljivimi znanji, ter spodbujajo vseživljenjsko učenje ter razvoj znanj in spretnosti; poudarja, kako pomembno je reševati vprašanje namenskih ukrepov za ženske in dekleta, ki so še vedno premalo zastopane v digitalnem sektorju, naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, ter okrepiti začetno usposabljanje in stalni strokovni razvoj učiteljev in vodij usposabljanja; poziva države članice, naj okrepijo sisteme poklicnega izobraževanja, vajeništva in usposabljanja ter učenje v realnih okoliščinah in naj izboljšajo njihovo skladnost s trenutnimi in predvidenimi potrebami na trgu dela; ugotavlja še, kako pomembne so spretnosti in kompetence, pridobljene v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, ter poziva države članice, naj vzpostavijo sisteme potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja, zlasti pa znanja, pridobljena v prostovoljnih dejavnostih;

7.  soglaša s Komisijo, da bi se morala sedanja gospodarska rast odraziti tudi pri vnaprejšnjem vlaganju v razogljičenje evropske industrije ter prometnega in energetskega sistema; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev ustreznega in dostopnega usposabljanja za pravi nabor veščin, vključno s podporo podjetjem pri usposabljanju, preusposabljanju in izpopolnjevanju delovne sile ter pri prilagajanju sistemov izobraževanja in usposabljanja;

8.  ker je v nekaterih državah članicah brezposelnost še vedno visoka zaradi premajhne rasti in strukturnih pomanjkljivosti, ki v veliki meri izhajajo iz neučinkovitega in pogosto pretogega regulativnega okvira trga dela;

9.  želi opomniti, da so kljub izboljšavam med državami članicami in različnimi regijami še vedno znatne razlike glede gospodarskega okrevanja in napredka, in sicer zaradi že od prej obstoječih strukturnih pomanjkljivosti v več državah članicah, zlasti na področju zaposlovanja in produktivnosti; v zvezi s tem je prepričan, da je treba pri postopnem zbliževanju v EU obravnavati tudi razhajanja znotraj držav članic, saj razlike med regijami vplivajo na evropski potencial za rast, ker se mnoge politike in storitve izvajajo na regionalni ravni;

10.  meni, da bi lahko pregled socialnih kazalnikov, priložen socialnemu stebru, poleg tega, da služi kot vodilo k priporočilom za politike, uporabili tudi kot zgled podobnih analiz uspešnosti posameznih držav pri okoljski in podnebni politiki, tako da bi jih lahko vrednotili s podobno zavzetim pristopom;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito preučijo vprašanje revščine zaposlenih ter predlagajo rešitve na ravni EU in nacionalni ravni, da bi se spopadli s to zahrbtno težavo; meni, da je potrebno takojšnje in usklajeno ukrepanje, da bi obrnili ta trend, ki ogroža socialno kohezijo in medgeneracijsko solidarnost; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi velikega števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, čeprav se to število zmanjšuje; je še posebej zaskrbljen zaradi visokih stopenj revščine otrok, revščine na podeželju ter revščine v starosti, ki zlasti prizadene ženske; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za znatno zmanjšanje revščine, zlasti revščine otrok; poziva Komisijo in države članice, naj bolje priznavajo delo in strokovno znanje nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini in za socialno vključevanje, in tudi ljudi, ki živijo v revščini, ter naj jih spodbujajo k sodelovanju pri izmenjavi primerov dobre prakse; poudarja, da sta zaradi visokih stopenj neenakosti manjša tudi gospodarska proizvodnja in potencial za trajnostno in vključujočo rast;

12.  opozarja, da dostojne plače niso pomembne le za socialno kohezijo, temveč tudi za ohranjanje močnega gospodarstva in produktivne delovne sile; poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest in zmanjšanje razpršenosti plač, vključno z zvišanjem minimalnih plač, in sicer z določitvijo dostojnih ravni minimalnih plač, kjer je to ustrezno; tu poziva k politikam, ki bodo spoštovale, spodbujale in krepile kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, saj je to bistvenega pomena za doseganje visoke ravni delovnih pogojev; meni, da bi bilo treba pri tem upoštevati podporo skupnemu povpraševanju in gospodarskemu okrevanju, zmanjšati neenakosti v plačah in se boriti proti revščini zaposlenih; ob tem poudarja, da morajo evropska zakonodaja in politike spoštovati pravice in svoboščine sindikatov ter kolektivne pogodbe in zagotavljati enako obravnavanje delavcev;

13.  poudarja, da so stopnje brezposelnosti v EU sicer najnižje doslej, vendar je bil delež prostih delovnih mest leta 2018 vendarle 2,2 %, kar je več od 1,9 % leta 2017; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih precejšnja; opozarja, da je vloga držav članic zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj dajo prednost javnim naložbam, s katerimi bodo vsem zagotovile pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja; meni, da je lahko karierno svetovanje in usposabljanje gonilo trajnostne in vključujoče rasti; poudarja, da je pogoj za ustvarjanje konkurenčnega trga dela EU zbližanje spretnosti in kvalifikacij ter zaposlitvenih priložnosti in bi ga bilo treba reševati z lajšanjem tesnejšega sodelovanja med izobraževalnimi sistemi, podjetji in sindikati, na primer s spodbujanjem dualnega izobraževanja, vajeništva, učenja na delovnem mestu in učenja v realnih okoliščinah v vseh oblikah in na vseh ravneh izobraževanja, tudi v višjem šolstvu;

14.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja portal EURES za zaposlitveno mobilnost in druge programe, ki omogočajo mobilnost pri učenju in usposabljanju; ugotavlja, da vzajemno priznavanje kvalifikacij povečuje možnosti za zaposlitev, še posebej v državah, kjer je veliko prostih delovnih mest;

15.  poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi odločilno v boju proti neenakostim, revščini in socialni izključenosti ter bo sčasoma prispevalo k večji vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; v zvezi s tem poziva k okrepitvi prizadevanj za oblikovanje spretnosti, usmerjenih v trg dela, ter k znatnemu povečanju deleža praktičnega izobraževanja, da bi dosegli cilj zaposljivosti; meni, da je treba upoštevati socialne razmere teh državljanov in njihove potrebe, zlasti glede zadostnih dohodkov, ustreznih stanovanj, javnega prevoza ter zdravstvene oskrbe in varstva otrok, da pa je tudi na evropski ravni potrebno boljše spremljanje politik, ki se izvajajo na nacionalni ravni;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo lahko mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pa tudi tisti, ki imajo kompleksnejše potrebe, kar je skladno s priporočili Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča, dejansko smotrno izkoristili jamstvo za mlade; poudarja, da je treba obravnavati trenutne pomanjkljivosti glede kakovosti ponudb in dosega tega programa; meni, da si je treba bolj prizadevati za vzpostavitev standardov kakovosti, poskrbeti za nepretrgano in povečano finančno podporo, tako v instrumentih EU za financiranje kot v nacionalnih proračunih, ter smiselno pritegniti mlade in njihove organizacije k zasnovi, izvajanju in spremljanju ukrepov v okviru jamstva za mlade; poudarja, da se je treba zavedati, da zaradi meril glede starosti mnogi od brezposelnih ali podzaposlenih v svoji mladosti niso mogli sodelovati v ukrepih, ki bi bili izrecno namenjeni mlajšim delavcem, zato tudi oni potrebujejo priložnost za izpopolnitev svojih znanj in spretnosti; poudarja, da je izobraževanje najpomembnejši ključ za preprečevanje revščine; meni, da je v izobraževalnih ustanovah treba močneje posredovati digitalne temeljne kompetence, kot sta delo z digitalnimi mediji in osnovno znanje programiranja; v zvezi s tem poudarja potrebo po ustrezni tehnični opremi v izobraževalnih ustanovah z ustrezno digitalno infrastrukturo; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma izvajajo sistem dualnega izobraževanja, ki je v EU uveljavljen kot vodilni model, pri tem pa priznava, da ga morajo države članice prilagoditi svojim sistemom;

17.  poudarja, da je pomembno spremljati delež vseh mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, med 15. in 24. letom ter druge pomožne kazalnike in se osredotočiti zlasti na mlade ženske in dekleta, saj, kar zadeva delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, obstaja velika razlika med spoloma;

18.  ugotavlja, da se EU še vedno spopada s strukturnimi težavami, ki jih je treba urediti; poudarja, da je nujno treba okrepiti domače povpraševanje s spodbujanjem javnih in zasebnih naložb ter s spodbujanjem socialno in ekonomsko uravnoteženih strukturnih reform, ki bodo zmanjšale neenakosti ter spodbujale kakovostna in vključujoča delovna mesta, trajnostno rast, socialne naložbe in odgovorno fiskalno konsolidacijo, s tem pa zagotavljale napredek v smeri več kohezije in ugodnega okolja za socialno zbliževanje navzgor za podjetja in javne storitve, da bi lahko ustvarili več kakovostnih delovnih mest, obenem pa tudi uravnotežili socialne in gospodarske vidike; poudarja, da bodo te prednostne naloge uresničene le, če bo vlaganje v človeški kapital obravnavano prednostno v okviru skupne strategije;

19.  poudarja, da morajo družbeno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pošteni porazdelitvi bogastva, s čimer bi ustvarilo model, ki zagotavlja enakost in socialno varstvo, ščiti ranljive skupine in izboljšuje življenjski standard za vse državljane; poudarja tudi, da bi bilo treba gospodarske politike Unije preusmeriti v socialno tržno gospodarstvo;

20.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka doslej izvedenih strukturnih reform na enakost spolov;

21.  poziva Komisijo in vse države članice, naj začnejo zakonsko urejati nove oblike dela in/ali okrepijo obstoječe predpise; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede pokritosti delavcev z atipično obliko zaposlitve in samozaposlenih oseb, ki pogosto nimajo popolnega dostopa do sistema; poziva Komisijo in države članice, naj zasnujejo in spodbujajo dokazano učinkovite ukrepe za zmanjševanje neprijavljenega dela, omogočanje priznanja pravic delavcev v gospodinjstvu in oskrbi ter za izboljšanje delovnih pogojev; poziva države članice in Komisijo, naj prepovejo pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti;

22.  poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z javnimi zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji in drugimi deležniki, po možnosti vključno s civilno družbo, povečajo obseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, tudi tako, da bodo te politike bolj usmerjene v rezultate;

23.  poudarja, da je pomembna razsežnost sistemov socialne varnosti avtomatsko stabiliziranje, saj blaži socialne pretrese, ki jih povzročajo zunanji učinki, na primer recesija; zato poziva države članice, naj uvedejo politike za ponovno vzpostavitev varnosti zaposlitve z zagotavljanjem proaktivne zaščite, tudi v primerih odpuščanj; poziva države članice, naj v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 202, v katerem so določene minimalne ravni socialne zaščite, zagotovijo in povečajo naložbe v sisteme socialne zaščite, da bi lahko zagotovili njihovo učinkovitost pri obravnavanju in preprečevanju revščine in neenakosti ter hkrati omogočili njihovo vzdržnost;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadaljnje vključevanje invalidov na trg dela, in sicer z odpravljanjem zakonodajnih ovir, ustvarjanjem spodbud za njihovo zaposlovanje in zagotavljanjem dostopnosti delovnih mest, in sicer z večjo uporabo novih podpornih tehnologij, ki denimo omogočajo komuniciranje in mobilnost invalidov; poziva Komisijo in države članice tudi, naj si intenzivneje prizadevajo za to, da bi tiste, ki so najbolj oddaljeni od tega dela, bolj pritegnili nanj, na primer starše samohranilce, neformalne oskrbovalce, dolgotrajno bolne, invalide, ljudi z zdravstvenimi težavami ali kompleksnimi kroničnimi boleznimi, migrante, begunce ter pripadnike etničnih in verskih manjšin; poziva države članice, naj povečajo prizadevanja za izpopolnjevanje delavcev in spodbujanje kakovostnega zaposlovanja;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo vsi ukrepi za vključevanje Romov skladni s splošnimi načeli sprejetih nacionalnih strategij za vključevanje Romov;

26.  želi spomniti, da so mikro, mala in srednja podjetja izjemno pomembna za trajnosten in vključujoč razvoj, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi; poziva k nadaljnji podpori za mikro, mala in srednja podjetja, da bodo lahko za svoje delavce organizirala ustrezno usposabljanje; poziva Komisijo in države članice, naj v procesu oblikovanja politik bolj in bolje upoštevajo interese teh podjetij, in sicer z zasnovo regulativnega okvir za podjetja, tudi za mala in mikro podjetja, za ustvarjanje delovnih mesta, na primer s pametnim zakonskim urejanjem;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za pravičnejšo obdavčitev, tudi v digitalnem gospodarstvu, kar je osnovni pogoj za spodbujanje ugodnejšega vključevanja;

28.  je zaskrbljen, ker je bilo v letnem pregledu rasti tako malo pozornosti namenjene ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter večjo enakost spolov; poziva k razvoju dostopnih in cenovno sprejemljivih visokokakovostnih storitev oskrbe v vseh življenjskih obdobjih ter storitev varstva otrok in predšolske vzgoje, k nadaljnjemu prizadevanju za uresničitev barcelonskih ciljev glede otroškega varstva iz leta 2002 in oblikovanju zakonodaje, ki bo spodbujala prožne ureditve dela; poziva k priznanju neformalnih oskrbovalcev ter k boljšim delovnim pogojem in k ustreznim oblikam podpore in priznanja za pomembno delo družinskih oskrbovalcev, ki zagotavljajo največji del oskrbe v EU, na primer tako, da se jim ponudi pokojninsko in socialno varstvo ter omogoči priznanje usposabljanja in neformalnih znanj; poziva k spodbujanju prožnih ureditev dela in k uvedbi ugodnega materinskega, očetovskega, starševskega in oskrbovalskega dopusta; priznava, da to vprašanje zahteva večplasten odziv, in poziva države članice, naj ga nujno obravnavajo; je trdno prepričan, da je sprejetje uravnotežene direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja za starše in oskrbovalce nujno potreben korak za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

29.  poziva države članice, naj izboljšajo enakost spolov v zadevnih sektorjih in podjetjih, pri čemer naj posebno pozornost namenijo invalidkam, saj so še posebej ranljiva skupina na trgu dela;

30.  je zaskrbljen, ker je trg dela po vsej EU vertikalno in horizontalno ločen, ker obstajajo razlike v plačah in pokojninah med spoloma in ker so ženske malo zastopane pri odločanju; poudarja, da je stopnja zaposlenosti žensk še vedno nižja od stopnje zaposlenosti moških; nadalje poudarja, da je to razhajanje v stopnji zaposlenosti še posebej opazno pri materah in ženskah z obveznostmi oskrbe;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo vidik vključevanja načela enakosti spolov bolj upošteval pri pripravi priporočil za posamezne države, programov za stabilnost in konvergenco ter nacionalnih programih reform, tako da se bodo uvedli kvalitativni cilji in ukrepi, s pomočjo katerih bodo obravnavane še vedno obstoječe vrzeli in razlike med spoloma, in jih nadalje poziva, naj sistematično uporabljajo načelo upoštevanja vidika spola pri pripravi proračuna;

32.  poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform določijo posebne kvantitativne cilje glede zaposlovanja žensk na splošno;

33.  poziva Komisijo in Svet, naj v strategijo Evropa 2020 vključita steber enakosti spolov ter splošen cilj enakosti spolov;

34.  poziva Komisijo, naj indeks enakosti spolov vključi kot eno od orodij evropskega semestra za spremljanje napredka pri uresničevanju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih ciljev;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo stopnjo delovne aktivnosti žensk; nadalje poziva države članice, naj prenehajo blokirati direktivo o zastopanosti žensk v upravnih odborih;

36.  poziva države članice in Komisijo, naj odpravijo vse omejitve, s katerimi se srečujejo ženske, ki sodelujejo na trgu dela, in odpravijo z davki povezano spolno pristranskost in druge spodbude, ki ohranjajo neenake vloge spolov;

37.  poziva k politikam, s katerimi se bo podpiralo podjetništvo žensk in jim bo omogočil dostop do financiranja in poslovnih priložnosti, tako da se jim bo zagotovilo prilagojeno usposabljanje in se bodo uvedli ukrepi za zagotovitev poštenega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

38.  poudarja, da je diskriminacija na podlagi spola še vedno trdovraten problem, kar se kaže pri razlikah v plačilu med spoloma (povprečna bruto urna postavka zaposlenih moških je namreč za približno 16 % višja od postavke zaposlenih žensk) in pri 37-odstotni razliki v pokojninah; poudarja, da je več razlogov za razliko v pokojninah, ki je najpomembnejši kazalnik neenakosti spolov, namreč premajhna zastopanost žensk v dobro plačanih sektorjih, diskriminacija na trgu dela in visok delež žensk, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pa tudi pomanjkanje ustreznih mehanizmov za uskladitev družinskih in delovnih obveznosti med moškimi in ženskami;

39.  opozarja, da je treba zaradi spremembe v starostni sestavi in s tem povezanim podaljšanjem pričakovane življenjske dobe prebivalstva prilagoditi pokojninske sisteme in v nekaterih državah članicah izvesti ustrezne reforme, da bi zagotovili vzdržne in ustrezne pokojnine v prihodnosti; ponovno poziva k uvedbi dobropisov za oskrbo, s katerimi bi v pokojninskih sistemih nadomestili izgubljene prispevke žensk in moških zaradi obveznosti, povezanih z otroškim varstvom in dolgotrajno oskrbo, s čimer bi zmanjšali razlike med spoloma v pokojninah in zaščitili medgeneracijsko enakost; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah in pokojninah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z rednim vzporejanjem plač; želi spomniti na poziv Evropskega sveta, da bi letna poročila o enakosti med spoloma v sklopu evropskega semestra uporabili za okrepitev vključevanja načela enakosti med spoloma;

40.  poudarja, da je treba vsem zagotoviti univerzalni dostop do javnih, na solidarnosti temelječih in ustreznih pokojnin in starostnih pokojnin; se zaveda, da se države članice spoprijemajo z izzivi pri krepitvi vzdržnosti pokojninskih sistemov, a poudarja, da je v teh sistemih pomembno ohraniti solidarnost; meni, da so zvišanje ravni zaposlenosti in ustvarjanje več kakovostnih delovnih mest v vseh starostnih skupinah, izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev ter dodelitev potrebnih dodatnih javnih sredstev najboljši načini za zagotavljanje vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; meni, da bi se morale reforme pokojninskih sistemov med drugim osredotočati na dejansko upokojitveno starost in bi morale odražati gibanja na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in glede bogastva, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti; meni, da bi bilo treba pri teh reformah upoštevati tudi razmere milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladih in samozaposlenih, ki se soočajo z negotovimi in netipičnimi zaposlitvami, obdobji neželene brezposelnosti in skrajšanim delovnim časom;

41.  se zaveda, da so socialne in zdravstvene storitve poglavitnega pomena pri podpiranju boja proti revščini in socialni izključenosti, ter poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za naložbe in fiskalni manevrski prostor, da bodo te storitve lahko postale cenovno ugodne, dostopne in visokokakovostne;

42.  obžaluje, da stanovanjska kriza ni vključena med glavne prednostne naloge politik za leto 2019, in poziva Komisijo in države članice, naj bolje izkoristijo semester za spremljanje in podpiranje napredka na področju stanovanj, saj sta cenovna dostopnost stanovanj in brezdomstvo v številnih državah članicah ključna razloga za skrb; poziva Komisijo, naj kot prvi ukrep vključi kazalnik statistike Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški v pregled socialnih kazalnikov, kar je skladno z 19. načelom evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da visoka stopnja prenaseljenosti med mladimi (med 15. in 29. letom) negativno vpliva na izobraževanje, osebni in poklicni razvoj ter kakovost življenja; meni, da bi bilo treba prednostno poskrbeti za dodelitev javnih sredstev mladim, ki ne živijo v dostojnih razmerah;

43.  meni, da se je kohezijska politika kot ena od glavnih naložbenih politik v Evropski uniji izkazala za učinkovito pri krepitvi socialne kohezije in zmanjševanju neenakosti; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo razpoložljiva finančna sredstva za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

44.  ponovno poziva Komisijo, naj podpira države članice pri večji uporabi strukturnih skladov za naložbe v javne strukture oskrbe in storitve za otroke, starejše in druge vzdrževane osebe, da bi se ženskam olajšala vrnitev na trg dela in zagotovila pošteno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

45.  želi spomniti, da letni pregled rasti daje prednost več področjem socialnih naložb, na primer zdravstvu, sistemom dolgotrajne oskrbe in javnim stanovanjem; poudarja, da Evropski ekonomsko-socialni odbor zagovarja mnoge pozitivne učinke dobro načrtovanih, učinkovitih in uspešnih ter v prihodnost usmerjenih socialnih naložb;

46.  poziva države članice, Komisijo in Evropski parlament, naj bolj priznajo strokovno znanje nevladnih organizacij s socialnega področja in naj si v okviru evropskega semestra prizadevajo za socialni dialog, v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0484.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0464.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0432.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0078.
(5) Glej poročili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (In it together: why less inequalities benefits all (V tem smo skupaj: zakaj manj neenakosti koristi vsem, 2015) in Mednarodnega denarnega sklada (Causes and consequences of income inequality (Vzroki in posledice dohodkovne neenakosti, junij 2015).

Zadnja posodobitev: 15. marec 2019Pravno obvestilo