Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2001(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0172/2019

Predložena besedila :

A8-0172/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 26
CRE 13/03/2019 - 26

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0210

Sprejeta besedila
PDF 169kWORD 54k
Četrtek, 14. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Smernice za proračun za leto 2020 – oddelek III
P8_TA-PROV(2019)0210A8-0172/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2019 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2020, oddelek III – Komisija (2019/2001(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(5) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je začela veljati 1. januarja 2016, in dokumenta za razpravo z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030, ki ga je pred kratkim predložila Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. februarja 2019 o proračunskih smernicah za leto 2020 (06323/2019),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0172/2019),

A.  ker bodo pogajanja o proračunu Unije za leto 2020 potekala vzporedno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformo sistema virov lastnih sredstev EU; ker bo leto 2019 sedmo leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

B.  ker je Svet v zadnjih letih večkrat nastopil protislovno, ko je predstavil nove politične prednostne naloge EU, hkrati pa ni bil pripravljen zagotoviti novih proračunskih sredstev za njihovo financiranje; ker bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z novimi proračunskimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe programe;

C.  ker bodo za izvajanje večletnih programov proti koncu sedanjega večletnega finančnega okvira potrebna ustrezna finančna sredstva, zaradi česar bo treba predvideti plačila, ki bodo potrebna v letu 2020, da bi preprečili, da bi v prvih letih izvajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 prišlo do nove plačilne krize;

Proračun za leto 2020: most do Evrope prihodnosti – vlaganje v inovacije, trajnostni razvoj, zaščito državljanov in varnost

1.  poudarja, da je proračun Unije za leto 2020 most do večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ter da bi moral prispevati k oblikovanju skupne in dolgoročne vizije prihodnjih političnih prednostnih nalog Unije ter zagotoviti evropsko dodano vrednost; pričakuje, da bo po političnem dogovoru v Evropskem svetu ob sprejetju proračuna za leto 2020 sodeloval pri celovitih pogajanjih s Svetom o večletnem finančnem okviru; meni, da bo trden, odgovoren in v prihodnost usmerjen proračun za leto 2020 olajšal dogovor in prehod v naslednji večletni finančni okvir; zato namerava veljavne določbe o prožnosti in druge določbe iz uredbe o večletnem finančnem okviru in finančne uredbe v celoti izkoristiti za to, da se v okviru proračuna za leto 2020 okrepijo ključni programi EU, ob hkratnem ustreznem upoštevanju pristopa smotrnostne priprave proračuna;

2.  poziva, da se v posebnih programih za kmetijstvo po eni strani podprejo kratke dobavne verige, pravične cene za proizvajalce ter redni in zadostni prihodki kmetov, po drugi strani pa pravična prerazporeditev izplačil med državami ter vrstami proizvodnje in proizvajalcev, da bodo obstoječe razlike odpravljene in da bodo imele koristi države članice z najbolj pomanjkljivo proizvodnjo ter mali in srednji proizvajalci;

3.  zato meni, da bi morale biti v proračunu EU za naslednje leto opredeljene jasne politične prednostne naloge in da bi moral ta proračun Uniji omogočati, da ustvarja trajnostne in vključujoče rast in delovna mesta, še naprej vlaga v inovacijske in raziskovalne zmogljivosti za prihodnje rešitve, povečuje konkurenčnost, ohranja varno in mirno Evropo, izboljšuje razmere za delo in življenje državljanov, povečuje ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pripravlja Unijo na spopadanje z okoljskimi izzivi in podnebnimi spremembami, da bi izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s Pariškim sporazumom, prispeva k celovitemu izvajanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja ter uresniči evropski steber socialnih pravic;

4.  poudarja, da je treba – glede na to, da je 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira – še pospešiti izvajanje programov EU, zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja na področju kohezije, skupne kmetijske in skupne ribiške politike, da bi nadomestili prejšnje zamude in dosegli zaključno fazo; pričakuje, da bo to privedlo do znatnega povečanja števila zahtevkov za plačila in da bo raven odobritev plačil v letu 2020 zato dosegla vrhunec; poudarja, da se je Parlament zavezal, da bo v letu 2020 zagotovil potrebna plačila in preprečil, da bi se v prvih letih večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ponovila plačilna kriza, do kakršne je prišlo v tekočem obdobju; poudarja, da je treba nenehno izboljševati nadzorne in korektivne mehanizme, da bi zagotovili ustrezno in hitro izvajanje programov EU;

5.  poudarja, kako pomembne so decentralizirane agencije pri zagotavljanju izvajanja zakonodajnih prednostnih nalog EU in s tem pri doseganju ciljev politike EU, kot so tisti v zvezi s konkurenčnostjo, trajnostno rastjo, zaposlovanjem ter upravljanjem sedanjih migracijskih in begunskih tokov; pričakuje, da bodo s pogajanji o proračunu za leto 2020 zagotovljena ustrezna finančna sredstva za delovanje in upravljanje agencij EU, da bodo lahko izvajale vse obsežnejše naloge in dosegale čim boljše rezultate; ponavlja svoje stališče, da je bilo leto 2018 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjšanja števila osebja in t. i. „rezerve za prerazporeditev“; pričakuje, da Komisija in Svet v proračunu za leto 2020 ne bosta dodatno zmanjšala sredstev agencij;

Inovacije in raziskave za prihodnje rešitve: podpiranje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, da se predvidijo spremembe in spodbudi konkurenčnost

6.  poudarja, kako pomembno je, da Evropa prevzema vodilno vlogo pri ključnih tehnologijah na področjih, kot so vesolje, zdravstveno varstvo, okolje, kmetijstvo, varnost in promet; poudarja, da je treba poskrbeti za to, da se bodo z raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi še naprej zagotavljale rešitve za potrebe, izzive in konkurenčnost Evrope, ter v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo temeljnih raziskav; poudarja, da mora prehod s programa Obzorje 2020 na Obzorje Evropa potekati gladko, da bi podjetjem, raziskovalnim ustanovam in akademskemu svetu zagotovili stabilnost; je zaskrbljen, ker se je za program Obzorje 2020 v celotnem obdobju izvajanja namenjalo daleč premalo sredstev, zaradi česar je bila stopnja uspešnosti sicer izvrstnih vlog nizka; namerava zato v proračunu za naslednje leto zagotoviti najvišjo možno letno dodelitev sredstev za program Obzorje 2020, pri tem pa v celoti izkoristiti veljavne določbe o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru in finančne uredbe; poudarja tudi, kako pomembno je okrepiti sinergije z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

7.  poudarja, da tehnološka preobrazba Evrope nudi potencial za gospodarsko rast, in poziva, naj se s proračunom EU ustrezno podpre digitalizacija evropske industrije ter spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva; poudarja, kako pomembne so dodatne naložbe v strateške digitalne zmogljivosti, med drugim visokozmogljivostno računalništvo, umetno inteligenco in kibernetsko varnost EU; poudarja, da naj bi bilo v večletnem finančnem okviru 2021–2027 za program za digitalno Evropo dodeljenih znatno več sredstev, in namerava zato v proračunu za naslednje leto povečati finančna sredstva na tem področju;

8.  poudarja uspešnost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri mobilizaciji dodatnih naložb v EU, pri čemer naj bi bile po podaljšanju njegovega trajanja do leta 2020 zagotovljene naložbe v višini vsaj 500 milijard EUR; hkrati pa opozarja, da je Računsko sodišče priporočilo, naj se njegovo izvajanje – kar zadeva dodatnost izbranih projektov – še izboljša; opozarja, da je bil jamstveni sklad EFSI delno financiran s prerazporeditvami iz programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, in ponovno potrjuje svoje dolgoletno stališče, da je treba nove pobude v celoti financirati z novimi proračunskimi sredstvi;

9.  je trdno prepričan, da sta večja pravičnost in zagotavljanje enakih možnosti v okviru evropskega socialnega tržnega gospodarstva pogoja za trajnostni razvoj Unije; namerava zagotoviti dovolj finančnih sredstev za programe, kot sta COSME ter prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET), ki pomembno prispevajo k uspešnosti zagonskih ter malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva in osrednje gonilo gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest, inovacij in vključevanja v družbo; poudarja, da je stopnja izvedbe teh programov visoka, in opozarja, da je v okviru teh programov mogoče počrpati še več sredstev;

Varnost, zaščita in mir za evropske državljane

10.  meni, da so zaščita zunanjih meja EU in notranje varnosti ob podpori okrepljene evropske mejne in obalne straže, Evropska unija brez notranjih meja ter pravilno delovanje schengenskega območja in svoboda gibanja znotraj EU medsebojno prepleteni in vzajemno koristni; hkrati poudarja, kako pomembne so konkretne naložbe EU na področju notranje varnosti, da bi ob večji podpori Eurojusta in Evropskega javnega tožilstva med drugim okrepili preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na ravni EU in pravosodno odzivanje EU na čezmejne grožnje kriminala ter spodbudili izmenjavo informacij; meni, da je treba vsem agencijam, ki delujejo na področju varnosti, pravosodja in nadzora meja, nujno zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kadrovske vire in usposabljanje osebja, saj trenutna raven finančnih sredstev ob upoštevanju občutnega povečanja njihovih pristojnosti, pomena medsebojnega sodelovanja, potreb po tehnoloških inovacijah in vzdrževanju, pa tudi njihove osrednje vloge pri krepitvi sodelovanja in usklajevanja med državami članicami ne zadostuje,

11.  hkrati poudarja, da ima EU na področju migracijske politike humanitarno odgovornost, in priznava, da imata Evropski azilni podporni urad in Agencija za temeljne pravice ključno vlogo pri razvijanju in izvajanju skupnih praks na področju azila v državah članicah; meni, da je treba vsem agencijam, ki delujejo na področju migracij, azila in človekovih pravic, zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kadrovske vire in usposabljanje osebja, pa tudi finančne in človeške vire, da bodo lahko ustrezno opravljale svojo vlogo;

12.  pozdravlja, da so države članice zavezane prenovitvi obrambne agende EU in da so na področju obrambe pripravljene dodatno sodelovati na evropski ravni; opozarja, kako pomembno je, da se kot prva faza Evropskega obrambnega sklada začne izvajati evropski program za razvoj obrambne industrije; zahteva dodatno povečanje obrambnega proračuna Unije, ki naj se financira izključno z novimi proračunskimi sredstvi, da bi povečali konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije;

13.  močno podpira okrepljena prizadevanja EU za spoprijemanje z vse večjimi varnostnimi grožnjami, kot sta radikalizacija in nasilni ekstremizem v Evropi in sosednjih državah, pa tudi boljše usklajevanje takih programov na ravni EU;

14.  poudarja, da je kibernetska varnost izjemno pomembna za blaginjo in varnost Unije, pa tudi za zasebnost njenih državljanov, da kibernetski napadi, kibernetska kriminaliteta in manipulacije ogrožajo odprte družbe in da gospodarsko vohunjenje ovira delovanje enotnega digitalnega trga in ogroža konkurenčnost evropskih podjetij; zahteva ustrezna finančna sredstva, da bi vsem zadevnim agencijam zagotovili ustrezna finančna sredstva za kritje operativnih in upravnih nalog in tako prispevali k vzpostavitvi omrežnih in informacijskih sistemov, izgradnji močne kibernetske odpornosti in boju proti kibernetski kriminaliteti; v zvezi s tem podpira strateško sodelovanje med Agencijo EU za varnost omrežij in informacij (ENISA) in Europolom;

15.  opozarja, da sta mir in stabilnost temeljni vrednoti, ki se podpirata iz proračuna Evropske unije, in v zvezi s tem poudarja, da je Unija znatno prispevala k miru in spravi na otoku Irska, zlasti tako da je podprla Velikonočni sporazum in financirala programa PEACE in Interreg; poudarja, kako pomembno je, da se s financiranjem teh programov nadaljuje tudi po izstopu Združenega kraljestva iz EU;

16.  sklicujoč se na svojo resolucijo z dne 25. oktobra 2018 o uporabi podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vplivu na varstvo podatkov(6) meni, da je boj proti dezinformacijam, zlasti sledenje in odkrivanje dezinformacij in drugih vrst tujega vmešavanja – zlasti v letu evropskih volitev – prednostna naloga, če naj se zagotovijo pravične in demokratične volitve; zahteva dodatna finančna sredstva za še bolj sistematično uporabo orodij strateškega komuniciranja, da se bo EU lahko odločno in usklajeno odzivala; podpira smernice, ki jih je Komisija določila v zvezi s tem, kako bi bilo treba uporabljati veljavna pravila EU za obravnavo tega, da se osebni podatki uporabljajo za ciljno nagovarjanje državljanov v družbenih medijih v času volitev, in zagotavljanje poštenosti volilnega procesa;

17.  ga skrbi, da nima dovolj evropskih državljanov vtis, da Evropska unija dela zanje in jim zagotavlja znatne koristi; zahteva, da se Komisiji zagotovijo ustrezna finančna sredstva za vlaganje v orodja, kot sta pobuda Parlamenta Kaj Evropa počne zame in aplikacija Citizens’ App, ki sta se začeli izvajati pred kratkim, da bi državljane seznanili z delom Unije in poudarili prizadevanja za spodbujanje miru, demokracije, načela pravne države in svobode govora; meni, da bi bilo treba tovrstna orodja na nacionalni ravni bolje razširjati;

18.  poudarja, da sta skupna kmetijska in skupna ribiška politika temelja evropskega povezovanja, katerih cilj je zagotoviti varno preskrbo evropskih državljanov z visokokakovostno hrano, pravilno delovanje enotnega kmetijskega trga, trajnost podeželskih območij za mnoga leta in trajnostno upravljanje naravnih virov; opozarja, da ti politiki prispevata k sposobnosti preživetja in stabilnosti EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira proizvajalce in pridelovalce po vsej Evropi pri spopadanju z nepričakovano nestanovitnostjo trga in pri zagotavljanju varne preskrbe z visokokakovostno hrano; poziva, naj se posebna pozornost nameni malemu kmetijstvu in malemu ribolovu;

Krepitev solidarnosti in medsebojnega razumevanja

19.  zahteva dodatna finančna sredstva, da se – tudi ob upoštevanju zunanje razsežnosti programa Erasmus+ (osrednjega programa za izobraževanje, usposabljanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, mlade in šport v Evropi) – zadosti prihodnjemu povpraševanju po njem; poudarja, da so potrebna ustrezna sredstva, da se program „demokratizira“ in tako zagotovi, da bodo njegova finančna sredstva dostopna ljudem iz vseh okolij ter da se poskuša vzpostaviti evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva kot sredstvo za boj proti brezposelnosti mladih; želi spomniti na zahtevo Parlamenta, naj se sredstva za ta program v naslednjem večletnem finančnem okviru potrojijo; poziva, naj se sodelovanje med izobraževanjem, vajeništvom, kulturo in raziskavami okrepi;

20.  opozarja, da je v času, ko se evropski projekt postavlja pod vprašaj, nujno, da se prek kulture, znanja, ustvarjanja in inovacij ponovno trdno zavežemo Evropi; zato meni, da bi morala biti programa Ustvarjalna Evropa in Media v ustrezni meri podprta;

21.  poudarja, da so pri boju proti brezposelnosti mladih potrebna znatna dodatna finančna prizadevanja, da bi ustvarili priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje; v zvezi s tem poudarja pozitiven vpliv pobude za zaposlovanje mladih, prek katere je do konca leta 2017 podporo prejelo približno 1,7 milijona mladih; pozdravlja, da so se pogajanja o proračunu za leto 2019 na odločno zahtevo Parlamenta končala tako, da bo v letu 2019 za pobudo za zaposlovanje mladih skupaj namenjenih 350 milijonov EUR; pričakuje, da bo predlog proračuna za leto 2020 v zvezi s tem programom ambiciozen, da bi v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovili nemoten prehod na Evropski socialni sklad plus (ESS+); poudarja, da je treba pospešiti izvajanje tega programa in še izboljšati njegovo učinkovitost, da bo nacionalnim politikam zaposlovanja zagotovil večjo evropsko dodano vrednost;

22.  meni, da mora socialna kohezija v Evropi prispevati k trajnostnim rešitvam za boj proti revščini, družbeni izključenosti in diskriminaciji in za boljše vključevanje invalidov, prispevati pa mora tudi k dolgoročnim spremembam v demografski strukturi; poudarja, da so potrebna finančna sredstva za zadevne programe EU, s pomočjo katerih se starajočemu se prebivalstvu v Evropi zagotavlja ustrezna podpora v smislu dostopa do mobilnosti, zdravstvenega varstva in javnih storitev;

23.  opozarja, da morajo biti države članice na področju migracij in azila solidarne in si deliti odgovornost, ter jih poziva, naj v okviru nacionalnih programov dobro izkoristijo Sklad za azil, migracije in vključevanje; poziva, naj se temu skladu v letu 2020 zagotovi dovolj sredstev, da bi podprli sprejemanje prosilcev za azil v državah članicah, učinkovite strategije vračanja, programe za preselitev, politike zakonitih migracij in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav; meni, da bi bilo treba mestom in občinam v okviru evropskega azilnega sistema zagotoviti več podpore;

24.  opozarja, da je ključ do dolgoročne rešitve sedanjega pojava migracij v političnem, gospodarskem, družbenem in okoljskem razvoju držav, iz katerih migracijski tokovi izvirajo; poziva, naj se v podporo tej prednostni nalogi in za spodbujanje nadaljnjega razvoja trajnostnih in vzajemno koristnih partnerstev, na primer z afriškimi državami, evropskemu instrumentu sosedstva in instrumentu za razvojno sodelovanje namenijo zadostna finančna sredstva; v zvezi s tem ponovno potrjuje, da je treba mednarodnim organizacijam, med drugim Agenciji OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), Visokemu komisariatu OZN za begunce (UNHCR) in Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), zagotavljati zadostno in stalno finančno podporo; poziva k večji finančni in organizacijski podpori za programe, ki prispevajo k izmenjavi med EU in partnerskimi državami na področjih, kot so poklicno usposabljanje, ustanavljanje zagonskih podjetij, podpora malim in srednjim podjetjem, zdravstveno varstvo in izobraževanje, pa tudi za politike, povezane s čisto vodo, čiščenjem odpadnih voda in odstranjevanjem odpadkov;

25.  meni, da je diskriminacija na podlagi spola nesprejemljiva in nezdružljiva z vrednotami EU; poudarja, da je stopnja uspešnosti pri vlogah za program Daphne in druga sredstva, namenjena boju proti nasilju nad ženskami in dekleti, skrb vzbujajoče nizka, in namerava zagotoviti več sredstev za ta program; poleg tega meni, da je vključevanje načela enakosti spolov učinkovita strategija za doseganje enakosti spolov in boj proti diskriminaciji, ter poziva, naj se vidik enakosti spolov vključi v zadevne evropske politike in programe porabe; pričakuje, da bo Komisija čim prej predložila okvir za vključevanje načela enakosti spolov v proračun Unije;

26.  ponavlja, kako pomembno je, da se z evropsko sosedsko politiko krepijo odnosi s sosednjimi državami in podpirajo mirovni procesi ter spodbujajo gospodarska in socialna rast in trajnostno čezmejno sodelovanje; opozarja, da so trdni odnosi med EU in Zahodnim Balkanom bistvenega pomena za stabilizacijo območja in njegov predpristopni proces; opozarja, da mora biti financiranje iz proračuna Unije prilagojeno tako, da krepi sposobnost držav, da še naprej izvajajo potrebne pravne, politične, socialne in gospodarske reforme, zlasti s krepitvijo pravilnega delovanja javne uprave ter podpiranjem stabilnosti in odpornosti demokratičnih institucij in izvajanja načela pravne države;

Spoprijemanje z okoljskimi izzivi in podnebnimi spremembami

27.  poudarja, da mora proračun za leto 2020 znatno prispevati k spoprijemanju z okoljskimi izzivi in podnebnimi spremembami, da bi nadoknadili obstoječe zaostanke in uresničili zaveze EU; želi spomniti, da se je Unija zavezala, da bo prevzela vodilno vlogo pri prehodu na nizkoogljično krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo, a z obžalovanjem ugotavlja, da Unija ne dosega svojih podnebnih ciljev, zlasti glede tega, da bo 20 % odhodkov Unije v obdobju 2014–2020 povezanih s podnebjem; zato meni, da je za napredek pri doseganju ciljev podnebne politike Unije in Pariškega sporazuma bistvenega pomena, da se znatno poveča poraba, povezana s podnebjem; meni, da bi bilo treba še naprej spodbujati in optimizirati vključevanje podnebnih vprašanj v vse področne politike Unije ter, kadar je to primerno, uvesti preverjanje z vidika podnebja in trajnosti; poziva, naj se povečajo finančna sredstva za vse zadevne programe Unije, da bi podprli projekte z evropsko dodano vrednostjo, ki prispevajo k prehodu na čisto energijo in učinkoviti rabi virov, spodbujanju trajnostnega zelenega in modrega gospodarstva, pa tudi k ohranjanju narave, pri čemer bi moral biti poudarek na biotski raznovrstnosti, habitatih in ogroženih vrstah;

28.  poudarja, da bi morala EU prihodnje trgovinske sporazume – zaradi zagotovitve doslednega in učinkovitega pristopa k spoprijemanju s podnebnimi spremembami – pogojiti z ratifikacijo in izvajanjem Pariškega sporazuma; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 3. julija 2018 o podnebni diplomaciji(7) in svoj poziv Komisiji, naj pripravi celovito oceno skladnosti veljavnih sporazumov o prosti trgovini z zavezami iz Pariškega sporazuma; meni, da bi lahko Komisija, če določen partner EU teh zavez ne bi izpolnjeval, začasno zamrznila zaveze EU glede liberalizacije trgovine s tem partnerjem;

Odprta vprašanja v postopku za leto 2020

29.  pričakuje, da to, da bo Združeno kraljestva marca 2019 izstopilo iz Unije, ne bo neposredno vplivalo na proračun za leto 2020, saj bo Združeno kraljestvo prispevalo v proračun in sodelovalo pri njegovem izvrševanju; kljub temu poziva Komisijo, naj preveri in se pripravi na vse možne scenarije, da bi za proračun Unije zagotovili dobro finančno poslovodenje, ter naj poskrbi za načrt izrednih ukrepov in opredeli jasne zaveze in navede mehanizme za zaščito proračuna EU za primer, da Združeno kraljestvo ne bo prispevalo v proračun EU za leto 2020 ali sodelovalo pri njegovem izvrševanju;

30.  želi spomniti, da bo Komisija po skupni izjavi Parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi Razdelka 1a s spremembo proračuna, ki je bila objavljena v skupnih sklepih o proračunu za leto 2019, predložila predlog spremembe proračuna, s katerim bo dvignila raven sredstev za programa Erasmus+ in Obzorje 2020, takoj ko bo spomladi 2019 zaključena tehnična prilagoditev večletnega finančnega okvira za leto 2020, da jo bosta lahko Svet in Parlament hitro obravnavala;

31.  poudarja, da člen 15(3) finančne uredbe omogoča, da se zneski, ki so bili zaradi celotne ali delne neizvedbe ustreznih raziskovalnih projektov sproščeni, v okviru letnega proračunskega postopka znova dajo na razpolago za raziskovalne programe, pri čemer v členu niso določeni nobeni drugi pogoji za njegovo izvajanje; poziva Komisijo, naj posebej poroča o zneskih, sproščenih za raziskovalne programe, ter posreduje vse zadevne informacije in podrobnosti v zvezi z omenjenim členom; poziva predsedstvo Sveta, naj razjasni, ali vse države članice omenjeni člen zdaj v celoti razumejo; v vsakem primeru zahteva, da se ta določba in ustrezni postopek sprožita v okviru proračunskega postopka za leto 2020, začenši že s tem, da se ta določba vključi v predlog proračuna;

32.  meni, da bi moral Parlament kot veja proračunskega organa, ki jo neposredno izvolijo državljani, izpolniti svojo politično vlogo in pripraviti predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bi izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi svojimi odbori, da bi se tako poiskalo pravšnje ravnovesje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(5) UL L 67, 7.3.2019.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0433.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0280.

Zadnja posodobitev: 15. marec 2019Pravno obvestilo