Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (COM(2017)0827),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. julija 2018 o predlogih za reformo ekonomske in monetarne unije (EMU),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Euroskupine predsedniku Evropskega sveta z dne 25. junija 2018 o nadaljnjem poglabljanju EMU in izjave z vrha držav euroobmočja z dne 29. junija 2018 o reformi evropskega mehanizma za stabilnost,

–  ob upoštevanju poročila Euroskupine voditeljem o poglabljanju EMU z dne 4. decembra 2018,

–  ob upoštevanju izjave z vrha držav euroobmočja z dne 14. decembra 2018,

–  ob upoštevanju skupnega stališča o prihodnjem sodelovanju med Komisijo in evropskim mehanizmom za stabilnost z dne 14. novembra 2018,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB) z dne 11. aprila 2018 o predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 2/2018 z dne 18. septembra 2018 o reviziji in odgovornosti v zvezi s predlogom z dne 6. decembra 2017 za ustanovitev Evropskega denarnega sklada v pravnem okviru Unije,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije, bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in dokumenta Komisije za razmislek z dne 31. maja 2017 o poglobitvi EMU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS)) v zvezi z državami v programu euroobmočja(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(7),

–  ob upoštevanju člena 99(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za ustavne zadeve (A8-0087/2019),

A.  ker je bila uvedba evra eden od najpomembnejših političnih dosežkov evropskega projekta in temelj izgradnje EMU;

B.  ker je finančna in gospodarska kriza razkrila slabosti strukture evra in poudarila nujno potrebo po hitrem poglabljanju EMU ter po krepitvi njene demokratične odgovornosti in preglednosti;

C.  ker evro državljanom EU zagotavlja zaščito in priložnosti; ker je močno in stabilno euroobmočje bistveno za njegove člane in za celotno EU;

D.  ker so za članstvo v območju skupne valute potrebna skupna pravila in obveznosti, kot tista, določena v Paktu za stabilnost in rast, ter skupna orodja za odziv na hude gospodarske in finančne pretrese ter za spodbujanje odgovornosti, solidarnosti in navzgor usmerjene socialno-ekonomske konvergence; ker Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost zagotavlja jasno povezavo z evropskimi mehanizmi makroekonomskega spremljanja, zlasti skladnost s pravili Pakta za stabilnost in rast, vključno z njenimi klavzulami o prožnosti, ter izvajanje trajnostnih in vključujočih strukturnih reform; ker bi moralo zmanjševanje tveganja in delitev tveganja iti z roko v roki s poglabljanjem EMU;

E.  ker je vzpostavitev evropskega instrumenta za finančno stabilnost in njegova poznejša preobrazba v evropski mehanizem za stabilnost predstavljala pomemben korak k vzpostavitvi evropskega mehanizma za krizno upravljanje, ki pomaga krepiti EMU ter zagotavlja finančno pomoč več evropskim državam, ki jih je prizadela kriza;

F.  ker medvladna narava evropskega mehanizma za stabilnost vpliva na njegov proces odločanja in zlasti na njegovo sposobnost hitrega odzivanja na gospodarske in finančne pretrese;

G.  ker bi morali prihodnjo vključitev evropskega mehanizma za stabilnost v pravni okvir EU še naprej razumeti kot del projekta za dokončanje EMU;

H.  ker je sedanja razprava o prihodnosti Evrope in EMU izpostavila različna politična stališča držav članic o dolgoročni prihodnosti evropskega mehanizma za stabilnost, prav tako pa je dobra osnova za pomemben prvi korak h krepitvi njegove vloge, razvoju njegovih finančnih orodij ter izboljšanju njegove učinkovitosti in demokratične odgovornosti v okviru reforme evropskega mehanizma za stabilnost; ker bi razprava o poglabljanju EMU morala zagotoviti politično rešitev za reformo tega evropskega mehanizma;

I.  ker bi morala reforma evropskega mehanizma za stabilnost kratkoročno prispevati k bančni uniji in zagotoviti ustrezen skupni fiskalni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje;

1.  pozdravlja predlog Komisije z dne 6. decembra 2017 za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada in meni, da je pomemben prispevek k potekajoči razpravi o prihodnosti Evrope, poglabljanju EMU in reformi evropskega mehanizma za stabilnost; zlasti pozdravlja predlog Komisije za vključitev evropskega mehanizma za stabilnost v pravni red EU;

2.  ugotavlja, da bodo naloge, ki naj bi jih izvajal reformirani evropski mehanizem za stabilnost, spadale na področje gospodarske politike in da bi lahko bilo ime „Evropski denarni sklad“ zavajajoče; je seznanjen, da je ECB v svojem mnenju z dne 11. aprila 2018 predlagala, da bi naslednik evropskega mehanizma za stabilnost obdržal to ime; glede na navedeno poziva, naj se ustrezno in temeljito ocenijo posledice izbire imena za reformiran evropski mehanizem za stabilnost, da se zagotovi čim manjši vpliv na nemoteno delovanje reformiranega evropskega mehanizma za stabilnost; predlaga, naj ta mehanizem obdrži svoje sedanje ime, ki je poznano na kapitalskem trgu, pri čemer je treba pojasniti, da je monetarna politika euroobmočja še vedno v pristojnosti ECB;

3.  poudarja, da pravilno delovanje EMU podpira obstoj institucije, ki bo delovala kot „posojilodajalec v skrajni sili“; v zvezi s tem ugotavlja pozitiven prispevek evropskega mehanizma za stabilnost k obravnavanju pomanjkljivosti institucionalnega okvira EMU, in sicer z zagotavljanjem finančne pomoči več državam članicam, ki sta jih prizadeli svetovna finančna kriza in državna dolžniška kriza;

4.  opozarja na svoja prejšnja stališča v prid vključitvi evropskega mehanizma za stabilnost v pravni okvir EU, s čimer bi ta postal polnopraven organ EU; vztraja, da bi morala ta vključitev upoštevati tudi vlogo nacionalnih parlamentov in bi jo morali še naprej razumeti kot del projekta za dokončanje EMU; meni, da bi takšna vključitev omogočila upravljanje v skladu z metodo Skupnosti, zagotovila popolno skladnost fiskalnih pravil in obveznosti, olajšala usklajevanje gospodarske in fiskalne politike ter okrepila demokratično legitimnost in odgovornost prek Evropskega parlamenta;

5.  poudarja, da, če bodo v prihodnosti vključena proračunska sredstva EU, bi moral imeti Parlament politično moč, da v okviru postopka razrešnice izvršuje vse ustrezne pravice proračunskega nadzora nad evropskim mehanizmom za stabilnost; ugotavlja, da bi bilo treba v tem primeru Evropsko računsko sodišče obravnavati kot neodvisnega zunanjega revizorja in mu dati jasno in formalno vlogo v postopku razrešnice;

6.  opozarja, da imajo nacionalni parlamenti pravico do fiskalnega in demokratičnega nadzora; meni, da bi bilo treba dodatno izboljšati nadzor nad reformiranim evropskim mehanizmom za stabilnost, ki ga izvajajo nacionalni parlamenti in Evropski parlament; meni, da bi morali imeti nacionalni parlamenti pravico, da pridobijo informacije o dejavnostih reformiranega evropskega mehanizma za stabilnost in vzpostavijo dialog z izvršnim direktorjem reformiranega evropskega mehanizma za stabilnost;

7.  ugotavlja, da je predlog Komisije sprožil živahno razpravo o njegovih političnih, finančnih in pravnih posledicah; vendar poudarja, da ta razprava o dolgoročni viziji institucionalne ureditve evropskega mehanizma za stabilnost ne bi smela prelagati ukrepov, ki so nujno potrebni za krepitev in uveljavljanje demokratične odgovornosti EMU ter njene zmogljivosti za spodbujanje finančne stabilnosti in konvergence ter odzivanje na gospodarske pretrese; zato poziva k smiselni reformi evropskega mehanizma za stabilnost v bližnji prihodnosti s pomočjo revizije pogodbe o evropskem mehanizmu za stabilnost, ne da bi pri tem ogrozili prihodnjih ambicioznejših ukrepov;

8.  poudarja, da bi morala biti glavna naloga reformiranega evropskega mehanizma za stabilnost še naprej zagotavljanje prehodne finančne pomoči državam članicam, ki jo potrebujejo, na podlagi posebnih pogojev, dogovorjenih v programih prilagajanja, in ob upoštevanju izkušenj iz prejšnjih programov finančne pomoči, ki jih upravljajo Komisija, MDS in ECB; poudarja, da mora reformiran evropski mehanizem za stabilnost za ta namen imeti ustrezne zmogljivosti; zato nasprotuje vsem poskusom, da se reformirani evropski mehanizem za stabilnost spremeni v instrument, ki je namenjen le bankam, ali da se zmanjša njegova finančna zmogljivost za podporo državam članicam;

9.  opozarja, da bi se moral nabor finančnih instrumentov, ki je na voljo za evropski mehanizem za stabilnost, izboljšati in biti vedno na razpolago za reformirani evropski mehanizem za stabilnost, vključno z možnostjo zagotavljanja zadostne preventivne finančne pomoči, ki bi državam članicam omogočila dostop do pomoči, še preden bi se soočile z večjimi težavami pri zbiranju sredstev na kapitalskem trgu; zagovarja, da bi moral biti dostop do preventivne pogojene kreditne linije (PCCL) na voljo na podlagi pisma o nameri in ob upoštevanju veljavnih meril; ugotavlja, da je treba ta finančna orodja uporabiti za pomoč državam članicam v primeru hudih gospodarskih in finančnih pretresov; opozarja, da je finančno pomoč, ki se zagotavlja državam članicam, mogoče dopolniti s prihodnjim proračunskim instrumentom za konvergenco in konkurenčnost, da bi spodbudili gospodarsko in finančno stabilizacijo, naložbe in navzgor usmerjeno socialno-ekonomsko konvergenco v euroobmočju;

10.  poudarja, da je EMU sestavljajo vse države članice EU, ki morajo vse, razen Danske in Združenega kraljestva, obvezno sprejeti evro in se pridružiti euroobmočju, in da bi moral biti zato vsak evropski mehanizem za stabilnost odprt za sodelovanje za vse države članice EU;

11.  meni, da bi moral imeti reformirani evropski mehanizem za stabilnost, skupaj s Komisijo in v tesnem sodelovanju z ECB, vidnejšo vlogo pri upravljanju programov finančne pomoči, s čimer bi zagotovili večjo neodvisnost institucionalnega okvira EU, kadar je to potrebno, in brez poseganja v ustrezna partnerstva z drugimi institucijami, na primer z MDS;

12.  poudarja, da bi moral imeti reformiran evropski mehanizem za stabilnost lastno strokovno znanje za pripravo in oceno elementov v skladu s svojim statutom; vendar poudarja, da ocena zahtevkov za finančno pomoč, ki jo opravi evropski mehanizem za stabilnost, ter njegovo odločanje o zasnovi programov prilagajanja v sodelovanju v sodelovanju z drugimi institucijami ne bi smelo na noben način nadomestiti ali podvajati oziroma prekrivati običajnega makroekonomskega in fiskalnega nadzora iz finančnih pravil in predpisov EU, saj mora to ostati v izključni pristojnosti Komisije;

13.  meni, da bi bilo treba pri morebitnih prihodnjih programih prilagajanja upoštevati socialni učinek predlaganih ukrepov, tudi v primerjavi z dolgoročnim učinkom nobene spremembe politike, ob upoštevanju predhodne in smiselne ocene socialnih učinkov;

14.  poudarja potrebo po učinkovitem postopku odločanja v reformiranem evropskem mehanizmu za stabilnost, predvsem v nujnih primerih; v zvezi s tem poziva k oceni trenutne ureditve upravljanja;

15.  poziva k hitri reformi evropskega mehanizma za stabilnost, da bi ponovno opredelili njegovo vlogo, naloge in finančna orodja, da bo tako reformirani evropski mehanizem za stabilnost nudil likvidnostno podporo v primeru reševanja in bi služil kot fiskalni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje; poziva, naj skupni varovalni mehanizem čim prej postane operativen do leta 2020, ob upoštevanju dogovorjenih pogojev, v vsakem primeru pa pred letom 2024;

16.  poudarja tveganja, ki izhajajo iz zamude pri poglabljanju bančne unije; pozdravlja ugotovitve iz poročila Euroskupine voditeljem o poglabljanju EMU z dne 4. decembra 2018, ki so bile v vseh svojih elementih potrjene na vrhu držav euroobmočja 14. decembra 2018; zlasti pozdravlja začetek uvedbe skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, pod pogojem, da je bil dosežen zadosten napredek na področju zmanjševanja tveganja, ki ga je treba oceniti v letu 2020, in odobritev dokumenta o pogojih za reformo evropskega mehanizma za stabilnost; opozarja na svoje prejšnje stališče o potrebi po dokončanju evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS), pri čemer priznava, da bi morala biti zmanjševanje tveganja in delitev tveganja tesno povezana; ugotavlja, da ni bil dosežen noben takojšen izid glede prihodnjega proračuna euroobmočja in stabilizacijske funkcije, vendar je seznanjen s pooblastilom za delo v zvezi s proračunskim instrumentom za konvergenco in konkurenčnost; poudarja, da je bil dosežen znaten napredek na področju zmanjševanja tveganja; opozarja, da je Parlament pomembno prispeval k temu, zlasti glede bančnega svežnja in bonitetnega varovalnega mehanizma za nedonosne kredite;

17.  predlaga oblikovanje protokola k začasnemu memorandumu o sodelovanju med evropskim mehanizmom za stabilnost in Parlamentom, ki bi imel takojšen učinek, bi izboljšal medinstitucionalni dialog, povečal preglednost in odgovornost evropskega mehanizma za stabilnost, natančno določil pravice Parlamenta in njegovih poslancev v zvezi z vprašanji, povezanimi z reformiranim evropskim mehanizmom za stabilnost, rednimi predstavitvami, pravicami do imenovanja in ustreznimi pravicami proračunskega nadzora; želi spomniti na svojo zahtevo po medinstitucionalnem sporazumu o gospodarskem upravljanju; poudarja, da bi moral na podlagi predloga Sveta izvršnega direktorja reformiranega evropskega mehanizma za stabilnost izvoliti Evropski parlament, Parlamentu pa bi moral direktor tudi poročati; poziva, naj se v reformi upravljavskih organov evropskega mehanizma za stabilnost zagotovi uravnotežena zastopanost spolov;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, Svetu, Euroskupini, Evropski centralni banki, izvršnemu direktorju evropskega mehanizma za stabilnost ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 201. (2) UL C 252, 18.7.2018, str. 215. (3) UL C 220, 25.6.2018, str. 2. (4) UL C 65, 19.2.2016, str. 96. (5) UL C 378, 9.11.2017, str. 182. (6) UL C 252, 18.7.2018, str. 235. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.