Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0332(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0169/2019

Predložena besedila :

A8-0169/2019

Razprave :

PV 25/03/2019 - 15
CRE 25/03/2019 - 15

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0225

Sprejeta besedila
PDF 185kWORD 59k
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
P8_TA-PROV(2019)0225A8-0169/2019

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES (COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0408/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem in 16. avgustom 2018,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije (A8-0169/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega časa od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru istega leta.
(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa, da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta.
__________________
__________________
21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).
21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.
(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij, pobud državljanov parlamentarnih vprašanj Komisijo pozval, naj opravi poglobljeno oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V resoluciji Parlament tudi poudarja, da je pomembno ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.
(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud, namenjenih ukinitvi te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa je pomembna skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.
(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava. V javnem posvetovanju Komisije je sodelovalo okoli 4,6 milijona državljanov, kar je največ odgovorov, ki jih je Komisija kdaj koli prejela v okviru javnih posvetovanj. V več pobudah državljanov so bili poudarjeni javni pomisleki o premikanju ure dvakrat letno in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi tovrstne ureditve poletnega časa. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti ureditev poletnega časa.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje. Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oz. zimski čas.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Ozemlja držav članic EU, razen čezmorskih ozemelj, so razdeljena na tri časovne pasove oz. standardne čase, in sicer GMT, GMT + 1 in GMT + 2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spreminjanjem svojega časovnega pasu upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravne časovne pasove in geografski položaj. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Številne državljanske pobude so poudarile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure na pol leta, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da izvedejo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure glede na letni čas v vseh regijah.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)  Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane EU je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 e (novo)
(4e)  V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 f (novo)
(4f)  Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar je očitno na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 g (novo)
(4g)  Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.
(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice Komisijo najkasneje do 1. aprila 2020 obvestiti, če nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.
(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Odločitev o standardnem času, ki se bo uporabljal, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Spremembe časa, ki niso povezane s sezonskimi spremembami, bodo privedle do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.
(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2021, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo zadnjo nedeljo marca 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti zadnjo nedeljo oktobra 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2021 naprej, sprejmejo usklajeno.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Da bo izvajanje te direktive harmonizirano, bi morale države članice medsebojno sodelovati ter skupaj in usklajeno sprejemati odločitve o načrtovanih časovnih ureditvah. Usklajevalni mehanizem bi morali zato sestavljati po en imenovan predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Usklajevalni mehanizem bi moral obravnavati in oceniti morebitni učinek načrtovane odločitve o spremembi standardnega časa države članice na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Komisija bi morala oceniti, ali lahko načrtovane časovne ureditve v različnih državah članicah znatno in trajno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Če ta ocena ne privede do tega, da bi države članice ponovno preučile svoje načrtovane časovne ureditve, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev in po potrebi predloži zakonodajni predlog. Zato, pa tudi, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z odločitvijo, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2021, če to storijo zadnjo nedeljo oktobra istega leta. Države članice obvestijo Komisijo o tej odločitvi najpozneje do 1. aprila 2020.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.
1.  Vzpostavi se usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2
2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi v skladu s členom 1(2), se usklajevalni mehanizem sestane, da oceni možni učinek načrtovanih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravlja o njem, da bi se izognili znatnim motnjam.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2a meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Država članica, ki obvešča, najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Če se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži podrobno pojasnilo, kako bo obravnavala negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1
1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.
1.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno uporabe in izvajanja te direktive , po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za njen pregled na podlagi temeljite ocene učinka, pri kateri sodelujejo vse ustrezni deležniki.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 2
2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.
2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2025.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.
Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2021.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
1.  Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja načrtovane časovne ureditve po vsej Uniji.
2.  Če Komisija ugotovi, da bi lahko načrtovane časovne ureditve, ki so jih države članice sporočile v skladu s členom 1(2), znatno in trajno ovirale pravilno delovanje notranjega trga, je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi se odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, in po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 4 b (novo)
Člen 4b
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se prenese na Komisijo za obdobje od [datum začetka veljavnosti te uredbe] do [datum začetka uporabe te uredbe].
3.  Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.
Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2021.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 305.

Zadnja posodobitev: 27. marec 2019Pravno obvestilo