Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2166(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0110/2019

Predložena besedila :

A8-0110/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 12
CRE 26/03/2019 - 12

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 13.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0242

Sprejeta besedila
PDF 317kWORD 107k
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Komisija in izvajalske agencije
P8_TA-PROV(2019)0242A8-0110/2019
Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Odločitev
 Resolucija

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2017 (COM(2018)0457),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij(3), in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05824/2019 – C8‑0053/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(6) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(7);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 357, 4.10.2018, str. 1.
(4) UL C 357, 4.10.2018, str. 9.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 2.
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 209.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 343, 19.12.2013, str. 46.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


3. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 1decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 11.
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 213.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 341, 18.12.2013, str. 73.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


4. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in živila ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(10),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(11),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(12);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 2
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 229.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 341,18.12.2013, str. 69.
(11) UL L 363, 18.12.2014, str. 183.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


5. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/ES z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 9.
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 217.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 346, 20.12.2013, str. 58.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


6. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 12.
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 225.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 346, 20.12.2013, str. 54.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


7. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017 (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja za proračunsko leto 2017 z odgovorom agencije(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), in zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), in zlasti člena 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU Komisije z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES(10),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(11);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 413, 14.11.2018, str. 11.
(4) UL C 434, 30.11.2018, str. 16.
(5) UL C 434, 30.11.2018, str. 221.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(9) UL L 297, 22.9.2004, str. 6.
(10) UL L 352, 24.12.2013, str. 65.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


8. Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2018)0521 – C8‑0318/2018)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2017 (COM(2018)0457),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, odgovornemu za razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2017 (COM(2018)0661), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2018)0429),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017, skupaj z odgovori institucij(3), in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2017 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05824/2019 – C8‑0053/2019),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2019 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2017 (05826/2019 – C8‑0054/2019),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(6) in zlasti členov 69, 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(2) in (3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v svoji resoluciji z dne 26. marca 2019 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2017(8);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 28.2.2017, str. 1.
(2) UL C 348, 28.9.2018, str. 1.
(3) UL C 357, 4.10.2018, str. 1.
(4) UL C 357, 4.10.2018, str. 9.
(5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(6) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(7) UL L 11, 16.1.2003, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0243.


9. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2018/2166(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2017,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0110/2019),

A.  ker ima proračun Unije pomembno vlogo pri doseganju ciljev politike Unije, čeprav predstavlja le 1 % njenega bruto nacionalnega dohodka;

B.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji preverja, ali so bila sredstva porabljena pravilno in ali so bili doseženi cilji politike;

Izvrševanje proračuna za leto 2017 in doseženi rezultati

1.  ugotavlja, da je bil proračun Unije za leto 2017 v četrtem letu izvajanja sedanjega večletnega finančnega okvira in da je skupaj s šestimi spremembami proračuna znašal 159,8 milijarde EUR ter da so bila za različna področja dodeljena sredstva, kot sledi:

   (a) 75,4 milijarde EUR za pametno in vključujočo rast;
   (b) 58,6 milijarde EUR za podporo evropskemu kmetijskemu sektorju;
   (c) 4,3 milijarde EUR za okrepitev zunanjih meja Unije ter spopadanje z begunsko krizo in nedovoljenimi migracijami;
   (d) 10,7 milijarde EUR za dejavnosti zunaj Unije;
   (e) 9,4 milijarde EUR za upravljanje institucij Unije;

2.  poudarja, da proračun Unije podpira izvajanje politik Unije ter doseganje njihovih prednostnih nalog in ciljev, tako da dopolnjuje vire držav članic, predvidenih za enak namen; v zvezi s tem ugotavlja, da so bili doseženi naslednji rezultati:

   (a) leta 2017 je program Obzorje 2020 zagotovil 8,5 milijarde EUR sredstev, s katerimi so se nadalje mobilizirale dodatne neposredne naložbe, tako da je bilo skupaj zagotovljene 10,6 milijarde EUR in financiranih 5000 projektov;
   (b) do konca leta 2017 je program COSME zagotovil financiranje za več kot 275.000 malih in srednjih podjetij (MSP) (od tega jih je bilo 50 % zagonskih) v 25 državah, ki bi zaradi visokega profila tveganja sicer težko pridobila zasebno financiranje;
   (c) v zvezi z dosežki programov, o katerih so do konca leta 2016 poročale države članice, je bilo z izvedenimi projekti v okviru Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) doseženo naslednje:
   podpora 84.579 podjetjem, od katerih jih je več kot 36.000 podprtih s finančnimi instrumenti;
   10.300 ustvarjenih delovnih mest in 636 novozaposlenih raziskovalcev;
   41.800 gospodinjstev z boljšo klasifikacijo porabe energije in zmanjšanje porabe primarne energije v javnih stavbah za 14,9 milijona kWh/leto;
   2,7 milijona osebam so bile zagotovljene boljše zdravstvene storitve; 156.000 dodatnim ljudem je bila zagotovljena boljša oskrba z vodo in 73.000 boljše čiščenje odpadnih voda;
   širokopasovni dostop enemu milijonu dodatnih gospodinjstev;
   (d) do konca leta 2016 so programi za razvoj podeželja prispevali k prestrukturiranju in posodobitvi skoraj 45.000 kmetijskih gospodarstev;
   (e) s pomočjo Sklada za azil, migracije in vključevanje je bilo leta 2017 v sprejemnih centrih ustvarjenih več kot 7000 dodatnih mest; tudi število mest, prilagojenih za mladoletnike brez spremstva, ki so posebno ranljiva skupina migrantov, se je z le 183 mest leta 2014 povečalo na 17.070 mest leta 2017; do konca leta 2017 je 1.432.612 državljanov tretjih držav prejelo pomoč za vključevanje;
   (f) Unija je zagotovila več kot 2,2 milijarde EUR v obliki humanitarne pomoči v 80 različnih državah; poleg tega je Unija s humanitarnim financiranjem podprla izobraževanje več kot 4,7 milijona otrok, ki živijo v izrednih razmerah v več kot 50 državah;

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

3.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče (tako kot že od leta 2007) dalo pozitivno mnenje o zanesljivosti računovodskih izkazov Evropske unije za leto 2017 in da je ugotovilo, da so prihodki za leto 2017, povezani s temi računovodskimi izkazi, v vseh pomembnih vidikih zakoniti in pravilni;

4.  ugotavlja, da je Računsko sodišče za leto 2017 drugo leto zapored izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, kar po navedbah Računskega sodišča kaže, da na znatni del odhodkov za leto 2017, ki jih je revidiralo, napake bistveno ne vplivajo in da se je stopnja nepravilnosti v porabi Unije še zmanjšala;

5.  pozdravlja pozitiven trend stalnega zniževanja najverjetnejše stopnje napake pri plačilih, ki ga Računsko sodišče ugotavlja v zadnjih letih, pri čemer je bila ta najnižja doslej leta 2017, ko je znašala 2,4 %, kar je žal še vedno nad pragom 2 %, a pomeni skoraj dvotretjinsko znižanje najverjetnejše stopnje napake, ki jo je Računsko sodišče ocenilo za finančno leto 2007 in je znašala 6,9 % za plačila; a hkrati ugotavlja, da napake še vedno vplivajo na plačila, saj sta nadzorni in kontrolni sistem le delno uspešna;

6.  ugotavlja, da Računsko sodišče v primeru plačil na podlagi povračila stroškov (kadar Unija povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti) stopnjo napake ocenjuje na 3,7 % (leta 2016: 4,8 %), medtem ko je bila stopnja napake za plačila na podlagi pravic (ki temeljijo na izpolnjevanju nekaterih pogojev) pod pragom pomembnosti 2 %;

7.  ugotavlja, da je Računsko sodišče revidiralo transakcije v skupni vrednosti 100,2 milijarde EUR, kar predstavlja manj kot dve tretjini celotnega proračuna za leto 2017, in da področje naravnih virov obsega največji delež v celotni revizijski populaciji (57 %), področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije pa je v nasprotju s prejšnjimi leti sorazmerno majhno (približno 8 %);

8.  obžaluje, da Računsko sodišče ni preučilo stopnje napake pri porabi v razdelkih 3 („Varnost in državljanstvo“) in 4 („Evropa v svetu“); meni, da so številke v teh razdelkih sicer razmeroma nizke, a imajo poseben politični pomen; poudarja, da je revizija reprezentativnega vzorca iz teh dveh razdelkov bistvenega pomena za natančno in neodvisno oceno finančnih transakcij ter za boljši nadzor nad uporabo sredstev Unije v Evropskem parlamentu, in poziva Računsko sodišče, naj v svojih naslednjih letnih poročilih predloži podatke o stopnji napake za plačila v okviru teh razdelkov;

9.  poudarja, da je Komisija sama ugotovila, da je bila izboljšana stopnja napake za leto 2017 v veliki meri posledica rezultatov s področja naravnih virov(1);

10.  poziva Računsko sodišče, naj v prihodnjih poročilih stopnjo napake za ribištvo predstavi ločeno od okolja, razvoja podeželja in zdravja, ne pa da jih združuje; ugotavlja, da če so ta področja združena, ni mogoče ugotoviti, kolikšna je bila stopnja napake za ribiško politiko; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče v letnem poročilu ni dovolj podrobno obravnavalo področja pomorskih zadev in ribištva, kar otežuje pravilno oceno finančnega poslovodenja na teh področjih; meni, da bi moralo letno poročilo Računskega sodišča zaradi večje preglednosti v prihodnje vsebovati posebno razčlenitev zneskov v zvezi z GD MARE;

11.  obžaluje, da Računsko sodišče za področje „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“, kamor sodi promet, ne zagotavlja celovitih informacij o revizijah, opravljenih v zvezi s prometnim sektorjem, zlasti glede instrumenta za povezovanje Evrope (IPE);

Prihodki

12.  ugotavlja, da je imela Unija leta 2017 115,4 milijarde EUR lastnih virov in 17,2 milijarde EUR drugih prihodkov ter da je presežek, prenesen iz leta 2016, znašal 6,4 milijarde EUR;

13.  se z zadovoljstvom seznanja s sklepom Računskega sodišča, da napake leta 2017 niso pomembno vplivale na prihodke in da so bili sistemi, povezani s prihodki, ki jih je preučilo Računsko sodišče, na splošno učinkoviti, da pa so bile nekatere kontrole za tradicionalna lastna sredstva le delno učinkovite;

14.  se z zaskrbljenostjo seznanja s stališčem Računskega sodišča, da mora Komisija izboljšati ukrepe za zaščito prihodkov Unije, da bi obravnavali pomanjkljivosti v njenem obvladovanju tveganja podcenjenega uvoza v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi in v njenem preverjanju lastnih virov na podlagi DDV;

15.  izraža resno zaskrbljenost, da bi lahko te pomanjkljivosti vplivale na prispevke držav članic v proračun Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj:

   (a) izboljša spremljanje uvoznih tokov, tudi tako da za analiziranje nenavadnih vzorcev in razlogov zanje v večji meri uporablja razumne in zakonite tehnike podatkovnega rudarjenja, in nemudoma ukrepa, da bi zagotovila, da se zneski tradicionalnih lastnih sredstev dajo na voljo;
   (b) pregleda obstoječi okvir kontrol in bolje dokumentira njegovo uporabo pri preverjanju izračunov tehtane povprečne stopnje držav članic, ki jo te navedejo v poročilih o prihodkih iz DDV, ki jih Komisija uporabi za izračun harmoniziranih osnov za DDV;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je GD za proračun že drugo leto zapored izrekel pridržek v zvezi z vrednostjo tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je zbralo Združeno kraljestvo, saj ta država proračunu Unije ni dala na voljo utajenih carinskih dajatev na uvoz tekstilnih izdelkov in obutve;

17.  pozdravlja postopek ugotavljanja kršitev, ki ga je Komisija začela 8. marca 2018 kot nadaljevanje zadeve v zvezi s carinsko goljufijo Združenega kraljestva, a – zlasti glede na odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, in vse večje težave, ki jih bo to povzročilo pri vseh postopkih pobiranja – obžaluje, da je za začetek tega postopka potrebovala več kot sedem let od takrat, ko je leta 2011 od Združenega kraljestva zahtevala, da določi profile tveganja za podcenjeni uvoz tekstilnih izdelkov in obutve s Kitajske; poudarja, da podobne mreže goljufij obstajajo tudi v drugih državah članicah, zaradi česar je bilo od leta 2015 utajenih vsaj 2,5 milijardam EUR carin; poziva Komisijo, naj take primere v prihodnje obravnava brez obotavljanja in nepotrebnih zamud; ponovno potrjuje, da morajo carinske službe v državah članicah nujno bolj sodelovati, da se prepreči, da bi proračun Unije in nacionalni proračuni ter standardi Unije za izdelke utrpeli škodo; od Komisije zahteva informacije o tem, kateri izdelki pridejo na notranji trg, ne da bi izpolnjevali standarde Unije za izdelke;

18.  obžaluje, da v pogostosti carinskih pregledov med različnimi državami članicami prihaja do razlik; poudarja, kako pomembno je uskladiti preglede na vseh vstopnih točkah v carinsko unijo, in poziva države članice, naj poskrbijo za usklajeno, enotno in učinkovito izvajanje sistema za nadzor meja, ki bi države članice odvračal od uporabe različnih praks in zmanjšal število obstoječih vrzeli v sistemih carinskih kontrol; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči različne prakse carinskih kontrol v Uniji in njihov vpliv na preusmerjanje trgovine, pri tem pa se osredotoči zlasti na carinsko prakso Unije na zunanjih mejah, prav tako pa naj oblikuje referenčne analize in zbere informacije o carinskih operacijah in postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

19.  opozarja, da je bilo leta 2017 izvedenega 99,3 % zneska, ki je bil na voljo za prevzem obveznosti (158,7 milijarde EUR), a hkrati poudarja, da pa so bila plačila izvršena le v vrednosti 124,7 milijarde EUR, kar je znatno manj, kot je bilo predvideno v proračunu, pa tudi manj kot v ustreznem letu večletnega programskega obdobja 2007–2013, kar je predvsem posledica tega, da so države članice za večletne programe za obdobje 2014–2020 v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) vložile manj zahtevkov, kot je bilo pričakovano, in tega, da sta bila večletni finančni okvir in sektorska zakonodaja pozno sprejeta; ugotavlja, da bi zaradi tega v prihodnje lahko prišlo do tveganj za izvrševanje proračuna, če bi bilo ob koncu programskega obdobja veliko zapadlih plačil; poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi največjo možno podporo, da bi izboljšale svojo stopnjo črpanja;

20.  je zelo zaskrbljen, ker so se leta 2017 zaradi kombinacije visokih obveznosti in nizkih plačil neporavnane proračunske obveznosti povečale na rekordne 267,3 milijarde EUR (2016: 238,8 milijarde EUR) in ker napovedi Računskega sodišča kažejo, da se bo ta znesek do konca sedanjega večletnega finančnega okvira še povečal, kar lahko povzroči bistveno povečano tveganje, da raven odobrenih plačil ne bo zadostovala, pa tudi tveganje za napake zaradi pritiska za hitro črpanje ob pretnji morebitne izgube financiranja Unije; poudarja, da proračun Unije ne sme imeti primanjkljaja in da vse večji zaostanek pri plačilih dejansko predstavlja finančni dolg;

21.  poziva Komisijo, naj predloži temeljito analizo tega, zakaj imajo nekatere regije še vedno nizko stopnjo črpanja sredstev, in preuči specifične načine za reševanje strukturnih težav, ki so vzrok za te razlike; poziva Komisijo, naj poveča tehnično pomoč na kraju samem za izboljšanje absorpcijske sposobnosti v državah članicah, ki imajo v zvezi s tem težave;

22.  želi spomniti, da je Računsko sodišče poročalo, da vprašanje, ali bi bilo treba posebne instrumente šteti v okvir zgornjih mej za odobritve plačil, še ni bilo rešeno; meni, da bi to lahko pomenilo dodatno tveganje za to, da pride do zaostanka pri plačilih;

23.  poziva Komisijo, naj izboljša točnost napovedi plačil in na podlagi pridobljenih izkušenj iz prejšnjega programskega obdobja obravnava nakopičene zaostanke pri plačilih in prepreči, da bi negativno vplivali na naslednji večletni finančni okvir, poleg tega pa naj predloži akcijski načrt za zmanjšanje zaostankov pri plačilih v večletnem finančnem okviru 2021–2027;

24.  poudarja, da je zelo zaskrbljen, ker se je skupna finančna izpostavljenost proračuna Unije povečala, velike dolgoročne obveznosti, jamstva in pravne obveznosti pa pomenijo, da bo v prihodnje potrebno skrbno upravljanje; zato poziva Komisijo, naj ob predložitvi zakonodajnih predlogov, ki zajemajo oblikovanje ali dodajanje obsežnih pogojnih obveznosti, doda pregled skupne vrednosti pogojnih obveznosti, ki se krijejo iz proračuna, ter analizo scenarijev stresnih testov in njihovega možnega vpliva na proračun;

25.  obžaluje, da Uniji ni uspelo obvladati finančne in družbenogospodarske krize iz leta 2008 (na primer v Grčiji, glede na nedavna opravičila Komisije, izražena tej državi članici) in begunske krize iz leta 2015 in se ustrezno odzvati nanju, kar je še poglobilo razhajanja v Uniji med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, povečalo neenakosti ter nezaupanje med državami članicami;

26.  ponavlja zahtevo, naj se v prihodnje proračune Unije doda posebna proračunska vrstica za turizem, da se v zvezi s sredstvi Unije, porabljenimi za ukrepe na tem področju, zagotovi preglednost;

DELJENO UPRAVLJANJE

27.  poudarja, da je bil po navedbah Računskega sodišča dosežen napredek pri zniževanju stopnje napake na področjih porabe za naravne vire (2,4 %) in ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (3 %), ki spadata pod deljeno upravljanje Komisije in držav članic;

28.  ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije revidiralo manj odhodkov kot v predhodnem letu, in sicer so ti obsegali plačila v vrednosti 8 milijard EUR;

29.  poudarja, da so podobno kot leta 2016 napake v zvezi z upravičenostjo (tj. neupravičeni stroški v zahtevkih za povračilo stroškov, neizpolnjevanje kmetijsko-okoljsko-podnebnih zavez in neupravičeni projekti, dejavnosti ali upravičenci) največ prispevale k ocenjeni stopnji napake za leto 2017;

30.  upošteva, da so zneski, ki jih prejemajo upravičenci v kmetijskem sektorju, glede na druge projekte Unije razmeroma majhni in da je zato upravna obremenitev pri dokazovanju, da je bil denar pravilno uporabljen, sorazmerno večja;

31.  opozarja na nedavno študijo Komisije, ki je pokazala, da je med letoma 2014 in 2017 velika večina organov za upravljanje skladov ESI uporabila poenostavljeno obračunavanje stroškov (64 % programov za razvoj podeželja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), 73 % operativnih programov v okviru ESRR/Kohezijskega sklada in 95 % operativnih programov v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS)); kar zadeva projekte, je bilo poenostavljeno obračunavanje stroškov uporabljeno pri 19 % projektov v okviru EKSRP, 65 % projektov v okviru ESS, 50 % projektov v okviru ESRR in 25 % projektov v okviru Kohezijskega sklada; meni, da bi lahko s pomočjo uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov zmanjšali napake v zvezi z upravičenostjo;

32.  poudarja, da je treba tudi v prihodnje poenostavljati zakonodajo Unije in zmanjševati upravno obremenitev kmetov in drugih upravičencev;

Organizacija International Management Group (IMG) 

33.  je seznanjen s tem, da sta dostop do podatkov in dobro spremljanje zlasti okoljskih vidikov bistvenega pomena za prihodnost, saj so nekateri naravni viri, kot sta prst in biotska raznovrstnost, osnova za dolgoročno kmetijsko proizvodnjo;

34.  ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2017 ugotovilo zelo malo napak pri javnem naročanju, in sicer manj kot 1 % (2016: 18 %), a ugotavlja, da je lahko razlog za to sorazmerno nizka raven odhodkov, sprejetih v okviru ESRR in Kohezijskega sklada, pri katerih se je pri javnem naročanju običajno pojavljalo več napak; poziva Komisijo in države članice, naj nadzora pravilnega izvajanja pravil o javnem naročanju ne zmanjšajo, temveč ga še naprej krepijo;

35.  meni, da je treba jasneje opredeliti postopke javnega naročanja in odnose s ponudniki v državah članicah, saj je mogoče, da so postopki zbiranja ponudb postali samo navidezni predpisani postopki, kar onemogoča pošteno konkurenco in morda omogoča goljufije; pozdravlja študijo Komisije o postopku z enim samim ponudnikom in poglobljeno analizo „Vrzeli in napake v podatkovni zbirki TED“, ki jo je naročil odbor CONT; se z zaskrbljenostjo seznanja z zaključkom, da sta kakovost in zanesljivost podatkov TED zelo problematični ter da omejujeta analitično vrednost analize podatkov o javnih naročilih; poziva države članice, naj občutno izboljšajo način objavljanja informacij o javnih naročilih v podatkovni zbirki TED; poziva tudi k uvedbi mehanizma za redno spremljanje zbiranja ponudb v enem samem krogu;;

36.  v celoti podpira stališče Računskega sodišča, da njegov mandat ne vključuje poročanja o posameznih državah članicah, ampak predstavitev revizijskega mnenja o zakonitosti in pravilnosti izvrševanja proračuna Unije kot celote;

37.  kljub temu opozarja na pridržke, ki so jih med običajnim letnim postopkom podelitve razrešnice izrekle službe Komisije, in na to, da se posamezne države članice pri uporabi različnih skladov Unije različno odrežejo in da vedno obstajajo področja, na katerih so potrebne izboljšave; v zvezi s tem ugotavlja, da so za leto 2017 pridržke izrekli pri:

   GD AGRI glede: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva,
   GD MARE glede: Bolgarije, Češke, Italije, Nizozemske in Romunije,
   GD REGIO glede: Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Latvije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švedske in Združenega kraljestva,
   GD EMPL glede: Avstrije, Češke, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Romunije, Slovaške in Združenega kraljestva,
   GD HOME glede: Finske, Nemčije, Grčije in Združenega kraljestva;

38.  v zvezi s tem ugotavlja, da službe Komisije leta 2017 sicer niso izrekle pridržkov za Irsko, Luksemburg, Malto, Ciper in Litvo, so jih pa leta 2016, in sicer za GD AGRI za: Irsko, Litvo, Malto in Ciper, za GD EMPL za: Ciper in za GD REGIO za: Irsko;

39.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri izvajanju 181 grških prednostnih projektov:

   (a) za 119 projektov z odhodki v višini 7,1 milijarde EUR je bilo sporočeno, da so bili zaključeni;
   (b) 17 projektov z odhodki v višini 0,5 milijarde EUR naj bi bilo dokončanih do marca 2019 z nacionalnimi sredstvi (po ocenah naj bi bilo potrebne dodatne 0,53 milijarde EUR);
   (c) 24 projektov (0,8 milijarde EUR) bo prenesenih v obdobje 2014–2020, v katerem bo po ocenah potrebne dodatne 1,1 milijarde EUR sredstev;
   (d) 21 postavk z ocenjenim proračunom v višini 1,1 milijarde EUR je bilo storniranih;

meni, da je to, kako je Komisija podpirala Grčijo pri izvajanju in končanju projektov Unije, primer zgodbe o uspehu;

40.  z velikim obžalovanjem ugotavlja, da se je Komisija – kljub večkratnim opozorilom Evropskega parlamenta – na problem nasprotja interesov češkega predsednika vlade odzvala šele, ko je češka veja organizacije Transparency International junija 2018 vložila pritožbo zoper njega; je zelo zaskrbljen, ker je bilo v pravnem dokumentu Unije z dne 19. novembra 2018 poudarjeno, da položaj češkega predsednika vlade pomeni nasprotje interesov, saj je lahko vplival na odločitve o uporabi sredstev Unije, s katerimi so se okoristila podjetja, povezana z njim(2);

41.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v skladu z zahtevo iz resolucije Evropskega parlamenta iz decembra 2018 v celoti preuči nasprotje interesov češkega predsednika vlade, nemudoma odločno ukrepa na podlagi rezultatov svoje preiskave ter preuči tudi njegov položaj kot lastnika medijev in sprejme ustrezne sklepe na podlagi te zadeve;

42.  opozarja, da so službe Komisije nacionalni organ, pristojen za usklajevanje skladov Unije (ministrstvo za regionalni razvoj), pozvale, naj predloži potrebne informacije(3) v zvezi s financiranjem podjetij, ki so v lasti njegovega holdinga;

43.  pozdravlja, da je češko ministrstvo za regionalni razvoj zahtevane informacije zbralo pri različnih zadevnih organih upravljanja in jih posredovalo Komisiji; sprašuje Komisijo, katere ukrepe namerava sprejeti glede na njeno nedavno pravno oceno razmer;

44.  želi spomniti, da je Evropski parlament Komisijo lani pozval, naj pospeši postopek potrditve skladnosti, ki se je začel 8. januarja 2016, da bi pridobili podrobne in natančne informacije o nevarnosti nasprotja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Zgodbe o uspehu

45.  je seznanjen z napredkom pri izbiri projektov in s tem, da je bilo do januarja 2018 za podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada, ESS in pobude za zaposlovanje mladih izbranih 673.800 projektov v vrednosti 260 milijard EUR oz. 54 % vseh finančnih sredstev, ki so bila na voljo za obdobje 2014–2020; ugotavlja, da je stopnja izbire projektov ob koncu leta 2018 znašala 70 % vseh finančnih sredstev, ki so bila na voljo, in je bila podobna stopnji izbire v isti fazi v prejšnjem obdobju;

46.  pozdravlja, da je od 450.000 projektov, izbranih do konca leta 2016 za podporo MSP, 84.500 projektov že zaključenih, s čimer so prispevali k produktivnosti in konkurenčnosti podjetij;

47.  prav tako pozdravlja, da je bilo do konca leta 2017 približno 5500 projektov izbranih na terenu, da bi podprli vzpostavitev povezanega enotnega trga digitalnih vsebin, kar ustreza 9,1 milijarde EUR celotne naložbe;

48.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo do konca leta 2016 na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ustvarjene več kot 2000 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, emisije toplogrednih plinov pa so bile zmanjšane za skoraj 3 milijone ton ekvivalenta CO2; vendar poudarja, da je treba za dosego ciljev iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 storiti še več;

49.  ugotavlja, da je bilo do konca leta 2017 zaključenih 99 % akcijskih načrtov za predhodne pogojenosti, ki vplivajo na ESS, Kohezijski sklad in ESRR;

50.  kar zadeva strukturne sklade, zlasti pozdravlja revizijsko delo Računskega sodišča glede preventivnih ukrepov in finančnih popravkov, predhodnih pogojenosti, rezerve za smotrnost in črpanja;

51.  z zadovoljstvom ugotavlja, da realizacija in rezultati Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) potekajo v skladu z načrti in da instrument dopolnjuje prizadevanja držav članic za izkoreninjenje revščine in spodbujanje socialne vključenosti;

52.  ugotavlja, da je Računsko sodišče pregledalo 113 dokončanih projektov na področju porabe „ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ in ugotovilo, da je bil pri 65 % od njih uporabljen sistem za merjenje smotrnosti s kazalniki realizacije in rezultatov, vezanimi na cilje operativnega programa, kar je bolje kot prejšnja leta; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pri 30 % projektov ni bilo kazalnikov rezultatov ali ciljev, zaradi česar ni bilo mogoče oceniti konkretnega prispevka teh projektov k skupnim ciljem programa;

Kritična vprašanja, pri katerih so potrebne izboljšave

53.  obžaluje, da je Računsko sodišče v svojem vzorcu 217 transakcij za leto 2017 ugotovilo in količinsko opredelilo 36 napak, ki jih revizijski organi v državah članicah niso odkrili, ter da število in posledice teh napak kažejo, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri pravilnosti odhodkov, ki jih prijavljajo organi upravljanja; obžaluje tudi, da je Računsko sodišče odkrilo pomanjkljivosti pri metodah vzorčenja nekaterih revizijskih organov; poziva Komisijo, naj pri odkrivanju teh napak še tesneje sodeluje z organi upravljanja in revizijskimi organi posameznih držav članic in se posebej osredotoči na najpogostejše napake;

54.  obžaluje, da je Komisija, kot je ugotovilo Računsko sodišče, za leto 2017 za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije za programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020 predložila vsaj 13 različnih stopenj napake, zaradi česar je poročanje nejasno in zmedeno, podatke pa je težko ovrednotiti;

55.  ugotavlja, da so nacionalni revizijski organi GD REGIO stopnje napake za strukturne sklade poslali šele po odbitku popravkov, kar ne zagotavlja dejanske slike stanja projektov Unije na terenu in stopnje napake pri dejanskih plačilih za leto 2017;

56.  je zaskrbljen, ker je kljub znatnemu povišanju povprečne stopnje črpanja plačil s strani Komisije (s 3,7 % leta 2016 na 16,4 % leta 2017) stopnja črpanja sredstev še nižja kot v ustreznem letu prejšnjega večletnega finančnega okvira (ki je leta 2010 znašala 22,1 %);

57.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo septembra 2018 še vedno sedem nezaključenih akcijskih načrtov v zvezi s predhodnimi pogojenostmi ter da je bila sprejeta ena začasna ustavitev vmesnih plačil, v zvezi s sprejetjem še dveh drugih pa potekajo posvetovanja znotraj služb; obžaluje, da se je izkazalo, da izpolnjevanje predhodnih pogojenosti za organe upravljanja pomeni upravno obremenitev in da je to eden od razlogov za zamude pri črpanju; zlasti ceni ciljno usmerjeno podporo, ki je bila zagotovljena organom, pristojnim za programe, in višjo stopnjo izvedbe, ki je bila dosežena s pobudo Komisije za pomoč regijam, ki zaostajajo v razvoju, in ustanovitvijo delovne skupine za boljše izvajanje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti in težave v zvezi z izpolnjevanjem omogočitvenih pogojev, ki bodo nadomestili predhodne pogojenosti, v naslednjem programskem obdobju ustrezno obravnavne;

58.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja preglednosti pri porabi za finančne instrumente, saj je za finančne instrumente v sedanjem večletnem finančnem okviru na voljo štirikrat več denarja; ugotavlja, da je finančne instrumente do konca leta 2017 uporabljalo 24 držav članic in da so skupni prispevki iz programa, odobreni za finančne instrumente, obsegali skoraj 18,8 milijarde EUR (ob koncu leta 2016 so znašali 13,3 milijarde EUR), od tega jih je bilo 14,2 milijarde EUR iz skladov ESI; ugotavlja tudi, da je bilo skupno 5,5 milijarde EUR (približno 29 %) od teh zneskov prevzetih obveznosti plačanih za finančne instrumente (ob koncu leta 2016: 3,6 milijarde EUR), vključno s 4,4 milijarde EUR iz skladov ESI; vendar je zaskrbljen, da je bilo tri leta po začetku sedanjega večletnega finančnega okvira končnim prejemnikom plačane 1,9 milijarde EUR (le 10,1 %) (ob koncu leta 2016: 1,2 milijarde EUR), od tega 1,5 milijarde EUR (10,5 %) iz skladov ESI;

59.  se strinja z Računskim sodiščem, da je treba bolj podrobno poročati o finančnih instrumentih, in poziva Komisijo, naj znatno izboljša poročanje o rezultatih teh instrumentov za obdobji 2007–2013 in 2014–2020;

60.  poziva Komisijo, naj predloži točne in popolne informacije o finančnih instrumentih v okviru deljenega upravljanja po zaključku večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013, pri tem pa navede zneske, vrnjene v proračun Unije, in zneske, ki ostanejo v državah članicah;

61.  obžaluje, da v zvezi s finančnimi instrumenti revizorji niso mogli preveriti izbire in izvajanja naložb na ravni finančnega posrednika, kjer so nastale številne nepravilnosti, ki so pomenile 1 % ocenjene stopnje napake za področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

62.  poudarja, da ocenjena stopnja napake za kohezijo – v nasprotju z letom 2016 – vključuje količinsko opredelitev izplačil v finančne instrumente za leto 2017; opozarja, da bi bilo treba – glede na to, da je bila upravičenost odhodkov za strukturne sklade za obdobje 2007–2013 podaljšana do konca marca 2017 – izplačila v finančne instrumente v prvih treh mesecih leta 2017 upoštevati pri izračunu stopnje napake; obžaluje pa, da Računsko sodišče stopnje napake za navedena izplačila v svojem letnem poročilu (razen v enem okvirčku) ni jasno navedlo; ga poziva, naj pri določanju najverjetnejše stopnje napake upošteva vse nepravilnosti, ki imajo finančne posledice, in jasno navede delež sredstev, ki jih to zadeva; Komisijo pa poziva, naj pripravi ustrezen zakonodajni predlog, da se v prihodnje ne bi več sprejemale enostranske odločitve v zvezi s podaljšanjem upravičenosti odhodkov v okviru strukturnih skladov z izvedbenimi akti;

63.  poziva Komisijo, naj predloži točne in popolne informacije o zaključku finančnih instrumentov za večletni finančni okvir za obdobje 2007–2013, vključno s končnimi zneski, vrnjenimi v proračun Unije, in zneski, ki pripadajo državam članicam;

64.  poziva Komisijo, naj v primeru obsežnih infrastrukturnih projektov upošteva vsa ustrezna tveganja v zvezi z vplivi na okolje in naj financira le tiste z dokazano dejansko dodano vrednostjo za lokalno prebivalstvo ter za okolje, družbo in gospodarstvo; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije, pa tudi da je treba za projekte, ki se bodo financirali, opraviti natančne in neodvisne predhodne in naknadne ocene;

65.  ugotavlja, da so države članice po navedbah Komisije (razen za pobudo za zaposlovanje mladih) v zvezi z Evropskim socialnim skladom opravile le malo vrednotenj; poziva države članice, naj vrednotenja v zvezi z Evropskim socialnim skladom opravljajo sistematično, da bi omogočile oblikovanje politike na podlagi dokazov, Komisijo pa poziva, naj spodbuja to metodo;

66.  opozarja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 5/2017 o brezposelnosti mladih ugotovilo, da je bilo pri izvajanju jamstva za mlade sicer doseženega nekaj napredka in da je bilo doseženih nekaj rezultatov, da pa niso bila izpolnjena prvotna pričakovanja, ki so se pojavila ob uvedbi tega jamstva; kljub temu poudarja, da sta pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade še vedno med najbolj inovativnimi in velikopoteznimi političnimi odzivi na brezposelnost mladih po gospodarski krizi, zato bi morala biti še naprej deležna finančne in politične podpore Unije ter državnih in regionalnih institucij;

67.  poudarja, da je samo s pozornim in preglednim spremljanjem dejavnosti na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov mogoče ugotoviti, ali se proračun pobude za zaposlovanje mladih dobro porablja, ali je bil dosežen njen končni cilj, da se brezposelnim mladim pomaga poiskati trajnostna zaposlitev, in ali so države članice, ki niso dosegle napredka, bolj ambiciozno obravnavane; zato vztraja, naj države članice nemudoma izboljšajo spremljanje, poročanje in kakovost podatkov ter zagotovijo, da se bodo zbirali zanesljivi in primerljivi podatki in številke o sedanjem izvajanju pobude za zaposlovanje mladih in da bodo dani na voljo pravočasno in pogosteje, kot to zahteva njihova obveznost letnega poročanja v skladu s členom 19(2) uredbe o Evropskem socialnem skladu; poziva Komisijo, naj na priporočilo Računskega sodišča pregleda svoje smernice za zbiranje podatkov, da bi zmanjšala tveganje precenjevanja rezultatov;

68.  vztraja, da mora vsak program pripravništva ali vajeništva zagotoviti plačano prakso, ki ne sme nikoli nadomestiti delovnega mesta in mora temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu ali vajeništvu v skladu z veljavnim regulativnim okvirom in/ali veljavnimi kolektivnimi sporazumi države, v kateri praksa ali vajeništvo poteka, in da bi moral slediti načelom iz priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev(4);

Naravni viri

Nekaj zgodb o uspehu

69.  pozdravlja pozitiven razvoj stopnje napake na področju naravnih virov leta 2017 in je znašala 2,4 % (v primerjavi z 2,5 % leta 2016, 2,9 % leta 2015 in 3,6 % leta 2014) in to, da je Računsko sodišče za tri četrtine kmetijskega proračuna, ki se nanaša na neposredna plačila iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ocenilo, da ima stopnjo napake pod pragom pomembnosti 2 %;

70.  pozdravlja, da sta skupna stopnja napake, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče, in skupna stopnja napake za skupno kmetijsko politiko iz letnega poročila o dejavnostih GD AGRI za leto 2017 zelo podobni, kar kaže na učinkovitost načrtov popravljalnih ukrepov, ki so jih v preteklih letih izvedle države članice;

71.  poudarja, da so bili pozitivni dosežki na področju „neposredna plačila iz EKJS“ predvsem posledica kakovosti integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) in identifikacijskega sistema za zemljišča, pa tudi tega, da so bili postopoma uvedeni geoprostorska vloga za pomoč in novi predhodni navzkrižni pregledi vlog kmetov, zaradi česar upravičenci porabijo manj časa za izpolnitev zahtevkov za pomoč, poleg tega pa se pričakuje, da bo to preprečilo nekatere napake in prihranilo čas pri obdelavi zahtevkov;

72.  ugotavlja, da pri neposrednih plačilih iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, ki predstavljajo približno tri četrtine odhodkov, ni pomembnih napak; opozarja, da neposredna plačila kmetom temeljijo na pravicah in da se zanje uporabljajo poenostavljena pravila v zvezi z upravičenostjo do zemljišč in učinkovit sistem predhodnih kontrol (IAKS), ki omogoča samodejne navzkrižne preglede med podatkovnimi zbirkami; je zaskrbljen, ker stopnja napake na drugih področjih porabe (razvoj podeželja, okolje, podnebni ukrepi in ribištvo) ostaja konstantno visoka; ugotavlja tudi, da so projekti za razvoj podeželja sami po sebi zaradi njihovih širših ciljev veliko bolj kompleksni, odhodki na treh preostalih področjih se sofinancirajo oziroma izplačujejo prek kritja stroškov, neupravičeni upravičenci, dejavnosti, projekti in odhodki pa prispevajo k približno dvema tretjinama ocenjene stopnje napake v tem razdelku večletnega finančnega okvira;

73.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, ki je pri 26 od 29 pregledanih projektov naložb na področju razvoja podeželja ugotovilo, da so bili ukrepi v skladu s prioritetami in prednostnimi področji, opredeljenimi v programih za razvoj podeželja, in da so države članice uporabile ustrezne izbirne postopke; pozdravlja tudi, da so upravičenci pregledane projekte večinoma izvedli po načrtih in da so države članice preverile upravičenost stroškov; zato je prepričan, da je treba razvoj podeželja še naprej celovito podpirati in da mora ostati pomemben in osrednji del v strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko;

74.  pozdravlja, da je generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2017 navedel, da so se prihodki kmetov rahlo povečali, pri čemer je spomnil, da pa so se ti v zadnjih štirih letih nekoliko zmanjšali;

75.  poudarja, da se je popravna zmogljivost finančnih popravkov in izterjav leta 2017 povečala na 2,10 % (v primerjavi z 2,04 % leta 2016) ter da se je tvegani znesek za skupno kmetijsko politiko tako še dodatno zmanjšal;

Kritična vprašanja, pri katerih so potrebne izboljšave

76.  ugotavlja, da so se neposredna plačila na hektar zaradi vse večjih velikosti kmetij zmanjšala, prihodki na delavca pa so se povečali, in da po navedbah Komisije zelo majhne kmetije (z manj kot 5 ha) predstavljajo več kot polovico upravičencev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v skladu z letnim poročilom o dejavnostih GD AGRI velike kmetije, ki upravljajo več kot 250 ha, predstavljajo 1,1 % kmetij, upravljajo 27,8 % vseh kmetijskih zemljišč in prejemajo 22,1 % celotne neposredne pomoči. Te „velike kmetije“ večinoma razpolagajo z zemljiščem, velikim med 250 in 500 ha; poziva Komisijo, naj konča to prakso neopravičljive in neenake obravnave;

77.  ugotavlja, da so se neenakosti pri neposrednih plačilih v nekaterih državah članicah hitro povečale, zlasti na Slovaškem in Češkem, kjer 7 % upravičencev trenutno prejema več kot 70 % vseh neposrednih plačil, ter v Estoniji, Latviji, na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji in na Danskem, kjer je v zadnjih desetih letih vse večji delež upravičencev prejel več kot 100.000 EUR; poziva Komisijo in nacionalne organe, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo teh naraščajočih neenakosti in poročajo o teh ukrepih;

78.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo konstantno visoko stopnjo napake na področjih, ki ustrezajo četrtini proračuna za naravne vire, kar vključuje odhodke za tržne ukrepe v okviru EKJS, razvoj podeželja, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo; poleg tega ugotavlja, da so bili glavni viri napak neizpolnjevanje pogojev za upravičenost, predložitev netočnih informacij v zvezi s področji in neizpolnjevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti; poudarja, da bi morali organi upravljanja posameznih držav članic te napake bolje odkrivati, kadar so te napake odkrite pri naknadnih revizijah, pa bi bilo treba posodobiti vzorce za prihodnje revizije in preglede na kraju samem, da se zagotovi boljši nadzor;

79.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva oceniti učinkovitost ukrepov držav članic za obravnavanje temeljnih vzrokov za te napake in naj po potrebi objavi dodatne smernice ali jim nudi neposredno pomoč;

80.  poziva Komisijo, naj zagotovi dejansko poenostavitev postopka, tudi v zahtevani dokumentaciji za dostop do financiranja, ne da bi se pri tem zapostavila načela revidiranja in spremljanja; poziva, naj se posebna pozornost nameni upravni podpori za male proizvajalce;

81.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so rezultati navzkrižne skladnosti v okviru pregledov na kraju samem, ki jih izvaja GD AGRI, zaskrbljujoči in zlasti da so bile v primeru 47 % celotnega števila pregledov na kraju samem posledično uvedene sankcije; poziva Komisijo, naj preveri izvajanje popravljalnih ukrepov, ki jih sprejmejo organi držav članic, kadar ugotovi, da je delo certifikacijskega organa le malo zanesljivo ali da sploh ni zanesljivo;

82.  priporoča, naj:

   (a) Računsko sodišče ločeno izda stopnje napak, ki zadevajo neposredna plačila, tržne operacije oziroma porabo za razvoj podeželja v okviru SKP, kot to v svojem letnem poročilu o dejavnostih počne generalni direktor GD AGRI;
   (b) Komisija oceni učinkovitost ukrepov držav članic za obravnavanje temeljnih vzrokov napak in po potrebi objavi dodatne smernice;
   (c) države članice v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov v razvoju podeželja;
   (d) Komisija v svojih predlogih za prihodnjo SKP prevzame stališče, da večje kmetije v obdobju krize nestabilnosti prihodkov ne potrebujejo nujno enake stopnje podpore za stabilizacijo prihodkov kot manjše kmetije, saj lahko izkoristijo ekonomijo obsega, zaradi katere so odpornejše;
   (e) GD AGRI opredeli nov ključni cilj uspešnosti, skupaj s kazalniki, namenjenimi blažitvi dohodkovnih neenakosti med kmeti;
   (f) Komisija opravi natančen pregled kakovosti preizkušanja transakcij, ki ga opravljajo certifikacijski organi;
   (g) financiranje SKP ostane vsaj na sedanji ravni in izpolni svoj namen, in sicer podpirati proizvajalce, da bodo lahko trajnostno živeli, pri tem pa zagotavljati cenovno dostopno preskrbo s hrano najvišje kakovosti za državljane Unije;
   (h) Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da se bodo sredstva SKP razdeljevala tehtano, tako da se bodo plačila na hektar zmanjševala glede na velikost kmetijskega gospodarstva ali kmetije;

83.  meni, da bi morala Komisija zahtevati, da akcijski načrti držav članic vsebujejo popravne ukrepe za odpravo najpogostejših vzrokov za napake;

84.  glede na to, da okoljski cilji „ekologizacije“ niso izpolnili pričakovanj in da so povzročili znatno povečanje upravnega bremena za kmete in javne uprave, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo zelena struktura predloga nove SKP s tako imenovano ekoshemo dosegla boljše okoljske rezultate na podlagi nagrajevanja prizadevanj, ki presegajo okrepljeno pogojevanje iz novega predloga;

85.  želi spomniti zlasti, da se generalni direktor GD AGRI sklicuje na analizo, ki jo je opravil zunanji izvajalec in v kateri je bilo ugotovljeno, da: „so v splošnem ukrepi ekologizacije vodili le k manjšim spremembam v upravljavskih praksah kmetov, raze na nekaj specifičnih področjih. Namesto okoljskih prednostnih nalog je bila glavna skrb za države članice in kmete minimiziranje upravnega bremena izvajanja in preprečevanje kakršnih koli napak, saj bi lahko kontrole in izvrševanje vodili k zmanjšanju plačil SKP“;

86.  poziva Komisijo, naj zagotovi strukturne podatke za 20 največjih prejemnikov neposrednih plačil v državah članicah;

87.  je zaskrbljen, da zelo kritični posebni poročili Računskega sodišča 10/2017 in 21/2017 o mladih kmetih in ozelenitvi, iz katerih izhaja, da ni bil dosežen skoraj noben želen rezultat, nista imeli finančnih posledic; je zaskrbljen, da se financiranje teh področij politike nadaljuje, kot da se nič ni zgodilo;

88.  poudarja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 štiri leta po njegovem sprejetju 15. maja 2014 še vedno nezadovoljiva, saj je bilo do oktobra 2018 porabljenih samo 6,8 % od 5,7 milijarde EUR, dodeljenih v skupno upravljanje;

Varnost in državljanstvo

Nekaj zgodb o uspehu

89.  ugotavlja, da so se sredstva za obdobje 2014–2020, dodeljena za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), do konca leta 2017 povečala z 2.752 milijonov EUR na 5.391,5 milijona EUR ter da se je med letoma 2014 in 2017 število oseb iz ciljne skupine, ki jim je bila zagotovljena pomoč (v sprejemnih in azilnih sistemih), povečalo s 148.045 na 297.083, pri čemer se je med temi delež oseb, ki so izkoristile pravno pomoč, povečal z 18.395 (12,4 %) na 56.933 (19,1 %);

90.  poudarja, da naj bi glavna korist na ravni Unije izhajala iz transnacionalne razsežnosti ukrepov, kot je Evropska migracijska mreža, pa tudi iz delitve bremena, ki jo podpirata zlasti nujna pomoč in mehanizem premestitev;

91.  ugotavlja, da je bilo leta 2017 v postopku vračanja, ki ga je sofinanciral AMIF, 48.250 oseb v primerjavi s 5.904 osebami leta 2014 in da se je pri tistih, ki so se vrnili, delež neprostovoljnih vrnitev povečal s četrtine (25 %) leta 2014 na polovico (50 %) leta 2017, sporočeno število oseb, ki so se vrnile prostovoljno, pa je bilo 17.736 leta 2017; ugotavlja tudi, da ni ključnega kazalnika uspešnosti za merjenje ukrepov za zaščito migrantov – z urejenim statusom ali brez njega –, ki najbolj potrebujejo zaščito, žensk in otrok;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

92.  poudarja, da Računsko sodišče obžaluje, da v računovodskih izkazih nacionalnih programov AMIF in Sklada za notranjo varnost (ISF), ki jih je Komisija potrdila v letu 2017, ni bilo razlikovanja med predhodnim financiranjem (predujmi) držav članic končnim upravičencem in plačili, opravljenimi kot vračilo dejansko nastalih odhodkov, zaradi česar Komisija ne more pridobiti informacij o tem, koliko je bilo dejansko porabljeno;

93.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v letnih računovodskih izkazih za nacionalne programe v okviru teh dveh skladov razčlenijo zneske glede na njihovo vrsto, in sicer na izterjave, predhodno financiranje in dejansko nastale odhodke, ter naj od leta 2018 naprej v letnem poročilu o dejavnostih navede dejansko porabo po skladih;

94.  poudarja, da GD HOME za AMIF in ISF sporoča zgolj stopnjo napake, od katere so že bile odšteti finančni popravki, zaradi česar ni jasno, kateri popravki so bili izvedeni in kakšna je dejanska stopnja napak pri plačilih za leto 2017;

95.  je seznanjen z ugotovitvijo Sodišča, da bi lahko bila preveč zapletena birokracija eden od razlogov za večje zaostanke pri odobritvah za prevzem obveznosti, in priporoča Komisiji, naj poenostavi regulativne zahteve, uvedene za nacionalne organe, ki se ukvarjajo z upravljanjem AMIF in ISF, da bi omogočili hitrejšo uporabo razpoložljivih sredstev ter izboljšali preglednost in odgovornost odhodkov AMIF in ISF;

96.  poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo nedoslednosti pri načinu, kako so države članice obravnavale upravičenost davka na dodano vrednost, ki so ga prijavili javni organi, in poziva Komisijo, naj zagotovi smernice za države članice v zvezi z izvrševanjem AMIF/ISF, ki bodo določale, da kadar javni organi izvajajo ukrepe Unije, sofinanciranje Unije ne sme presegati skupnih upravičenih odhodkov brez DDV;

97.  priporoča, naj:

   (a) Komisija opredeli in uvede uravnoteženo in celovito migracijsko politiko na podlagi načel solidarnosti in partnerstva, namesto da to politiko obravnava kot vprašanje obvladovanja kriz;
   (b) GD HOME uvede ključni kazalnik uspešnosti v zvezi s položajem najranljivejših migrantov, zlasti otrok migrantov ter begunskih žensk in deklet, da bi preprečili zlorabe in trgovino z ljudmi ter se jim izognili;
   (c) GD HOME sistematično zagotavlja stopnje napak v zvezi s stopnjo napak pri plačilih in preostalo stopnjo napak;
   (d) Komisija zahteva, da države članice v svojih letnih računovodskih izkazih za nacionalne programe v okviru AMIF in ISF razčlenijo zneske, ki jih sporočajo, glede na njihovo vrsto, in sicer na izterjave, predhodno financiranje in dejansko nastale odhodke, ter da od leta 2018 naprej v svojih letnih poročilih o dejavnostih poročajo o dejanski porabi po posameznih skladih;

98.  je resno zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju in reviziji EASO; meni, da je nesprejemljivo, da ju Komisija ni učinkovito spremljala in ni hitro posredovala, da bi rešila nastale razmere; poziva jo, naj stalno spremlja agencije, ki delujejo v okviru razdelka 3;

99.  je zaskrbljen, da je prisotno tveganje, da se denar Unije, predviden za razvoj, porablja v druge namene, na primer za boj proti nedovoljenim migracijam ali za vojaške ukrepe;

NEPOSREDNO UPRAVLJANJE

100.  poudarja, da je Sodišče za leto 2017 ugotovilo najvišjo ocenjeno stopnjo napake pri porabi na področju konkurenčnosti za rast in delovna mesta, in sicer 4,2 %; ugotavlja, da gre pri tem za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija ter je zanje tudi izključno in neposredno odgovorna; pričakuje, da bo sprejela nujen akcijski načrt za izboljšanje razmer in izvedla vse ukrepe, ki jih ima na voljo, za znižanje stopnje napake pri porabi;

101.  obžaluje, da je od 130 transakcij, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, 66 transakcij (51 %) vsebovalo napake in da je bilo v 17 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, Komisiji ali neodvisnemu revizorju v zahtevku za povračilo predstavljenih dovolj informacij (npr. nepravilen devizni tečaj ali stroški, nastali zunaj poročevalskega obdobja), da bi preprečila ali odkrila in popravila napako pred sprejetjem odhodka; poudarja, da bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 1,5 odstotne točke, če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela na voljo;

102.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za izboljšanje uporabe razpoložljivih informacij, na podlagi katerih bi lahko preprečila in popravila napake pred izvedbo plačil, da bi spet dosegli pozitiven trend zmanjševanja stopnje napake, ki je bil značilen za predhodna leta (s 5,6 % leta 2014 na 4,4 % leta 2015 in na 4,1 % leta 2016);

103.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni navedlo ločene stopnje napake za varnost in državljanstvo, saj je le majhen del (2 %) plačil iz proračuna za leto 2017 povezan s tem področjem, da pa je GD HOME v svojem letnem poročilu o dejavnostih navedel naslednje stopnje napake, ki pa jih Računsko sodišče ni pregledalo:

   (a) solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (SOLID): ugotovljena stopnja napak 2,26 % in preostala stopnja napak 0,75 %;
   (b) Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklad za notranjo varnost (ISF): ugotovljena stopnja napak 0 % in preostala stopnja napak 1,54 %;
   (c) posredno upravljanje decentraliziranih agencij: preostala stopnja napak manj kot 2 %;

104.  ugotavlja, da Sodišče za leto 2017 ni izračunalo stopnje napake za sredstva Unije, porabljena v razdelku 4 večletnega finančnega okvira „Evropa v svetu“, in da je bila ta odločitev sprejeta po splošni strategiji Računskega sodišča, da zmanjša svoje preizkušanje podatkov in se delno zanaša na t. i. „delo drugih“;

105.  ugotavlja pozitiven razvoj preostale stopnje napak, kot je bilo ugotovljeno v študijah preostale stopnje napak, ki sta jih naročila GD DEVCO in GD NEAR, ter ugotavlja, da je bila najverjetnejša ocena reprezentativne preostale stopnje napak za transakcije GD DEVCO 1,18 % v primerjavi z 1,67 % leta 2016 in 2,2 % leta 2015, za transakcije GD NEAR pa je bila preostala stopnja napak 0,67;

106.  vendar ugotavlja, da se preostala stopnja napak GD DEVCO in GD NEAR ne sklicuje na vzorec vseh plačil za tekoče projekte, ampak se izračuna na transakcije zgolj iz zaključenih pogodb, pri katerih so se uporabili vse kontrole in pregledi, posledica česar je, da so bila analizirana le plačila pred letom 2017, ne pa tudi dejanska stopnja napak pri plačilih za leto 2017;

107.  je seznanjen z dejstvom, da je Računsko sodišče menilo, da so študije preostale stopnje napak na splošno ustrezale svojemu namenu, čeprav je imelo resne pomisleke glede kakovosti teh študij;

108.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kljub dobrim rezultatom v smislu stopnje napak edino področje porabe z okvirno stopnjo napake nad 2 % „Neposredno upravljanje – nepovratna sredstva“ s stopnjama napak 2,80 % za GD NEAR in 2,12 % za GD DEVCO;

109.  poziva GD RTD, naj svoja priporočila za posamezne države objavi v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD;

110.  opozarja na zelo negativne ugotovitve Računskega sodišča o javno-zasebnih partnerstvih(5) in na priporočilo Računskega sodišča, naj „se dejavnejša in širša uporaba javno-zasebnih partnerstev ne spodbuja“ znotraj Unije; poziva Komisijo, naj to priporočilo v celoti upošteva pri obravnavi javno-zasebnih partnerstev v državah v razvoju, kjer je okolje za uspešno izvajanje javno-zasebnih partnerstev še težje kot v Uniji;

111.  pozdravlja rezultate, ki so bili v letu 2017 doseženi na treh oseh programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI); opozarja na pomen podpore iz EaSI, zlasti njegovih osi Progress in Mreža evropskih služb za zaposlovanje (EURES), pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; kljub temu z zaskrbljenostjo opaža, da tematski del o socialnem podjetništvu v okviru osi EaSI o mikrofinanciranju in socialnem podjetništvu še vedno ne deluje dovolj uspešno; ceni dejstvo, da Komisija tesno sodeluje z Evropskim investicijskim skladom ter zagotavlja, da je povsem predan polni porabi sredstev, ki so na voljo v tematskem sklopu za socialno podjetništvo;

Raziskave in inovacije

Zgodbe o uspehu

112.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je s sofinanciranjem EU v okviru programa Obzorje 2020 Gérard Mourou skupaj z drugimi raziskovalci prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave ultrakratkih, ultraostrih laserskih žarkov za olajšanje refraktivnih operacij oči ter da je mednarodni raziskovalni konzorcij za redke bolezni (IRDIRC) svoj cilj, da zagotovi 200 novih terapij za redke bolezni, dosegel tri leta prej, kot je bilo predvideno;

113.  ugotavlja, da je program Obzorje 2020 prek ukrepov Marie Skłodowske-Curie financiral 3 600 raziskovalcev na vseh stopnjah njihove poklicne poti, ne glede na njihovo starost in državljanstvo, ter da sta dva od treh raziskovalcev, ki sta leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za kemijo za optimiziranje elektronskih mikroskopov, sodelovala v ukrepih Marie Skłodowske-Curie in drugih raziskovalnih projektih, ki jih je financirala Unija;

114.  pozdravlja začetek prve faze pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije oktobra 2017 kot dela delovnega programa Obzorja 2020 za obdobje 2018–2020, ki ima predvidena finančna sredstva v višini 2,7 milijarde EUR in cilj podpirati vrhunske inovatorje, zagonska podjetja, mala podjetja in raziskovalce s pametnimi zamislimi, ki so bistveno drugačne od obstoječih proizvodov, storitev ali poslovnih modelov, so visoko tvegane in imajo potencial za mednarodno razširitev;

115.  ugotavlja, da Komisija preučuje možnost za nadaljnjo razširitev uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov, zlasti z uporabo pavšalnega financiranja;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

116.  ugotavlja, da se je glede na evropski sistem inovacijskih kazalnikov (ESIK) uspešnost inovacij Unije od leta 2010 povečala za 5,8 %; vendar ugotavlja, da ni konvergence med državami Unije; je seznanjen, da naslednje države najbolj izkoriščajo sredstva v okviru Obzorja 2020 (neto od udeležencev zahtevan prispevek Unije v EUR): Nemčija 5.710.188.927,80/Združeno kraljestvo 5.152.013.650,95/Francija 3.787.670.675,13; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni geografski porazdelitvi sredstev za raziskave, da bi prispevala k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za rast in delovna mesta v evropskem raziskovalnem prostoru;

117.  ugotavlja, da Komisija priznava, da ima smotrnostni okvir za program Obzorje 2020 nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih je težko oceniti napredek programa pri uresničevanju vseh njegovih ciljev v danem trenutku; pričakuje, da bodo te pomanjkljivosti obravnavane v predlogih za naslednji program Obzorje Evropa v okviru večletnega finančnega okvira, in obžaluje, da v sedanjem obdobju ukrepi za izboljšanje smotrnostnega okvira niso predvideni;

118.  je seznanjen, da je v letnem poročilu o dejavnostih GD RTD navedenih 6 različnih stopenj napak, tri za Sedmi okvirni program in tri za program Obzorje 2020; poudarja, da tak pristop ne spodbuja preglednosti in odgovornosti ter bi ga bilo treba nemudoma izboljšati; vendar sprejema, da gre za dva različna programa v dveh različnih finančnih obdobjih;

Varnost in državljanstvo

Nekaj zgodb o uspehu

119.  poudarja, da je GD HOME upravljal proračun v višini 1.831 milijonov EUR za migracije in 313,75 milijona za varnost ter da se je začetni skupni proračun v višini 6,9 milijarde EUR za večletni finančni okvir 2014–2020 od leta 2015 do leta 2017 znatno povečal, in sicer za 3,9 milijarde EUR;

120.  ugotavlja, da sta se proračun, ki ga upravlja GD HOME, in število njegovega osebja povečala, da bi obvladovali povečane dejavnosti v okviru migracijske krize in groženj notranji varnosti; kar zadeva človeške vire, je GD HOME ob koncu leta 2017 imel 556 uslužbencev v primerjavi s 480 leta 2016;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

121.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je hitrost izvajanja sredstev, ki jih upravlja GD HOME, povzročila 24-odstotno povečanje skupnih neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2017 in da dobra stopnja izvajanja v letu 2017 kaže na dejstvo, da je bil del odobritev za prevzem obveznosti prenesen v leto 2018;

122.  je zaskrbljen zaradi pomembnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih upravljanja in nadzora urada EASO, zaradi katerih je bilo upravičeno sprejetje pridržka zaradi ohranitve ugleda; vendar poudarja, da se je GD HOME odzval in uvedel proces soodločanja izvršnega odbora ter imenoval novo vodstvo urada EASO, da bi obvladal razmere;

123.  znova zahteva, da se za proračunske vrstice programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020 natančno navedejo sredstva, dodeljena posameznim ciljem programa na področju enakosti spolov, in zagotovi ustrezna odgovornost za denar, porabljen za te cilje;

124.  znova poziva k uvedbi ločene proračunske vrstice za posebni cilj Daphne, da se izkaže zavezanost Unije boju proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva, naj se povečajo sredstva v tej proračunski vrstici ter izravna zmanjšanje sredstev za Daphne v obdobju 2014–2020; poziva k trajnim prizadevanjem za ozaveščanje o nepovratnih sredstvih v okviru posebnega cilja Daphne, skupaj z ukrepi, da bi povezani upravni postopki postali bolj uporabnikom prijazni;

Evropa v svetu

Nekaj zgodb o uspehu

125.  poudarja, da je delo Sodišča v zvezi s pravilnostjo transakcij pokazalo, da je Komisija okrepila svoje nadzorne sisteme, zaradi česar je nastalo sorazmerno manj napak kot v preteklih postopkih priprave izjave o zanesljivosti;

126.  ugotavlja, da je Sodišče preverilo tudi uspešnost 7 projektov; pozdravlja dejstvo, da je imelo vseh 7 projektov ustrezne kazalnike uspešnosti ter da je bil okvir dobro strukturiran in je imel dosegljive cilje;

127.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča o pomoči Unije Mjanmaru (Burmi) in z odgovorom Komisije; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Unija odigrala vodilno vlogo pri podpiranju razvojnih prednostnih nalog v težavnih okoliščinah in z omejenimi kadrovskimi viri; ugotavlja pa, da je bila pomoč Unije samo delno učinkovita; podpira Računsko sodišče, ki je poudarilo, da je treba posebno pozornost posvetiti uporabi domačih prihodkov, zlasti v gospodarstvih v vzponu; glede na grozodejstva, ki jih je dokazano zagrešila mjanmarska vojska, izraža veliko zaskrbljenost, ker Mjanmar še vedno prejema sektorsko proračunsko podporo iz proračuna Unije ;

128.  poziva, naj se za razvoj uporabi pristop, ki temelji na spodbudah, in sicer z uvedbo načela „več za več“, kot na primer pri evropski sosedski politiki; verjame, da hitrejši kot je napredek države pri izvajanju notranjih reform na poti k ustvarjanju in združevanju demokratičnih institucij, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, več podpore bi morala dobiti od Unije;

129.  poudarja, da je pomembno povečati sredstva, namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, demokracije in pravne države v državah v razvoju, da se spodbujajo odgovorne in pregledne institucije, podpre krepitev zmogljivosti ter spodbudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev in javni dostop do informacij;

130.  opozarja na obseg in posledice energetske revščine v državah v razvoju, pa tudi na močno vključenost Unije v prizadevanja za zmanjšanje te revščine; poudarja potrebo po odločnih in usklajenih prizadevanjih vlad in deležnikov v prizadetih državah za zmanjšanje energetske revščine;

Kritična vprašanja, pri katerih je potrebno izboljšanje

131.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Sodišče ugotovilo ponavljajoče se napake čezmernega potrjevanja odhodkov pri vmesnih plačilih;

132.  ponovno obžaluje, da poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, niso priložena k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in GD NEAR, kot to določa člen 67(3) finančne uredbe; obžaluje, da se sistematično obravnavajo kot zaupna, čeprav člen 67(3) finančne uredbe določa, da „se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno“;

133.  je zaskrbljen zaradi velikega števila naročil, dodeljenih zelo omejenemu številu nacionalnih razvojnih agencij, s povezanim tveganjem ponovne nacionalizacije politike Unije v nasprotju z interesi večjega povezovanja iz zunanje politike Unije; poziva Komisijo, naj poleg tega, da organu za podelitev razrešnice omogoči dostop do stebrnega ocenjevanja, to naredi tako, da bo javno dostopno; v zvezi s tem z zaskrbljenostjo ugotavlja komercialno osredotočenost teh nacionalnih organov, ki jih je Evropska komisija pozvala k omejitvi dostopa do teh informacij; poziva Komisijo, naj čim prej okrepi in utrdi spremljanje postopkov razpisov in oddaje naročil, da bi preprečila izkrivljenje konkurence med tem omejenim številom močno subvencioniranih nacionalnih agencij ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti z jasnim evropskim poslanstvom;

134.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da imajo študije preostale stopnje napak določene omejitve, saj gre za študije in ne revizije, zato ne upoštevajo mednarodnih revizijskih standardov in vključujejo zelo omejene preglede javnih naročil;

135.  v zvezi z nadaljevanjem študije preostale stopnje napak za leto 2019 poziva GD NEAR in GD DEVCO, naj izvajalcu s preostalo stopnjo napak zagotovita natančnejše smernice za preverjanje naročil na sekundarni ravni in razčlenita populacijo preostale stopnje napak na podlagi tveganja, povezanega s projekti, pri čemer je treba večji pomen pripisati nepovratnim sredstvom v okviru neposrednega upravljanja, manjši pomen pa transakcijam v zvezi s proračunsko podporo;

136.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je odkrila njena služba za notranjo revizijo, ter naj poročilo o upravljanju zunanje pomoči preoblikuje v zanesljiv in povsem javen dokument, ki bo ustrezno utemeljeval izjave o zanesljivosti vodij delegacij in generalnega direktorja GD DEVCO;

137.  meni, da bi morala biti Komisija pri zagotavljanju zunanje pomoči bolj pozorna na spoštovanje človekovih pravic, kot izhaja iz Ustanovne listine OZN, in pravne države v državah prejemnicah;

138.  je zaskrbljen zaradi premajhne prepoznavnosti financiranja Unije, ki se uporablja za projekte; poziva Komisijo, naj poveča to prepoznavnost in okrepi izboljšano dopolnjevanje med ukrepi različnih instrumentov;

139.  je zelo zaskrbljen, ker je mogoče v predlogih Komisije opaziti stalno težnjo, da se v zvezi z upravičenimi odhodki uradne razvojne pomoči in državami, upravičenimi do pomoči iz instrumenta za razvojno sodelovanje, ne upoštevajo pravno zavezujoče določbe Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(6); opozarja, da je zakonitost izdatkov Unije eno ključnih načel dobrega finančnega poslovodenja in da politični dejavniki ne bi smeli imeti večje teže kot jasne pravne določbe; želi spomniti, da je instrument za razvojno sodelovanje predvsem instrument za boj proti revščini;

140.  obžaluje, da je moral generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj v vsakem letnem poročilu o dejavnostih od leta 2012 izraziti pridržek glede pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, kar kaže na resne pomanjkljivosti v notranjem upravljanju;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

141.  ugotavlja, da je program LIFE v letu 2017 praznoval svojo 25. obletnico; poudarja, da je program zagotovil 222 milijonov EUR za sofinanciranje 139 novih projektov; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje zamud pri plačilih v okviru programa LIFE, saj je 5,8 % plačil leta 2017 prekoračilo zakonske roke (3,9 % leta 2016, 12 % leta 2015);

142.  poudarja, da je bila vmesna ocena programa LIFE, ki zajema obdobje 2014–2015, objavljena leta 2017; ugotavlja, da je bila ocena osredotočena zlasti na postopke za doseganje ciljev programa, ker se večina projektov še ni začela, zaključenih pa je bilo le nekaj, ter je ponudila sklep, da program LIFE zagotavlja dodano vrednost Unije, in poudarila možne izboljšave; poudarja, da postopkov upravljanja nepovratnih sredstev, zlasti postopkov prijav in poročanj, ni treba samo poenostaviti, ampak tudi bistveno pospešiti;

143.  ugotavlja, da določbe sklepa o zunanjem izvajanju za sodelovanje z Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja (EASME) v zvezi z osebjem kažejo, da človeški viri v GD ENV ne zadostujejo za dejavnosti v zvezi s programom LIFE, zaradi česar bi lahko bil potreben nadaljnji pregled delovnih metod in ureditev v tem GD;

144.  poudarja, da so sistemi notranje kontrole GD ENV in GD CLIMA, ki so bili revidirani, le deloma učinkoviti, saj je treba nekatera zelo pomembna priporočila še vedno obravnavati v skladu z dogovorjenimi akcijskimi načrti;

145.  poudarja, da GD CLIMA in GD BUDG spremljata cilj 20 % za vključevanje podnebnih vprašanj v večletni finančni okvir, GD CLIMA pa podpira druge GD pri vključevanju podnebnih vprašanj v njihove dejavnosti; obžaluje, da se je za leto 2017 pokazalo, da je bilo za dejavnosti, ki so povezane s podnebjem, porabljenega le 19,3 % proračuna Unije, in da se ocenjuje, da bo ta delež v obdobju 2014–2020 v povprečju znašal zgolj 18,8 %;

146.  je zaskrbljen, ker je pridržek zaradi ohranitve ugleda v zvezi s preostalimi pomembnimi varnostnimi pomanjkljivostmi, opredeljenimi v registru sistema trgovanja z emisijami (EU ETS), ponovljen v letnem poročilu o dejavnostih GD CLIMA za leto 2017;

147.  obžaluje, da je povprečna preostala stopnja napak pri GD SANTE v letu 2017 dosegla 2,5 % za vse dejavnosti na področju varnosti hrane in krme ter s tem presegla 2-odstotni prag pomembnosti; ugotavlja, da so razlog precenjeni stroški v zahtevkih držav članic za njihovo povračilo v okviru strukturnih sprememb, uvedenih pri upravljanju in nadzoru zahtevkov v eni državi članici; poziva GD SANTE, naj sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo, na primer s pogostejšo uporabo ukrepov za poenostavitev, ki jih ponuja finančna uredba;

148.  poudarja, da je GD SANTE v letu 2017 objavil vmesno oceno skupnega finančnega okvira za prehranjevalno verigo za obdobje 2014–2020, v kateri je ugotovil, da sedanji okvir deluje dobro in je prispeval k doseganju dodane vrednosti Unije; ugotavlja, da si Komisija v skladu s priporočilom Računskega sodišča prizadeva za razvoj metodologije analize stroškovne učinkovitosti na področju prehranske verige, da bi okrepila prihodnje ekonomske ocene ukrepov, ki jih financira Unija;

Promet in turizem

149.  ugotavlja, da je Komisija v letu 2017 za financiranje iz instrumenta IPE Promet v višini 2,7 milijarde EUR izbrala 152 projektov, vrednost celotne naložbe pa je skupaj s finančnimi sredstvi iz drugih javnih in zasebnih virov dosegla 4,7 milijarde EUR; znova opozarja na pomen IPE kot vira financiranja za dokončanje omrežja TEN-T, vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora, razvoj čezmejnih povezav in nadomestitev manjkajočih povezav;

150.  poziva evropske koordinatorje za TEN-T, naj izvedejo temeljito oceno dokončanih projektov in izboljšav, doseženih vzdolž koridorjev TEN-T v tekočem programskem obdobju, ter jo predložijo Komisiji in Parlamentu;

151.  poziva Komisijo, naj za prometni sektor jasno predloži oceno učinka EFSI na druge finančne instrumente, zlasti IPE, pa tudi na skladnost dolžniškega instrumenta IPE z drugimi pobudami Unije, in to pravočasno, še pred predlogom za naslednji večletni finančni okvir; poziva, naj ta ocena predstavi jasno analizo geografske uravnoteženosti naložb v prometni sektor; vendar opozarja, da se količine denarja, ki se porabi v okviru finančnega instrumenta, ne bi smelo šteti za edino smiselno merilo za ocenjevanje njegove smotrnosti; zato poziva Komisijo, naj poglobi svoje ocenjevanje dosežkov projektov na področju prometa, ki jih financira Unija, in izmeri njihovo dodano vrednost;

152.  pozdravlja rezultate prvega razpisa za mešano financiranje v povezavi z IPE iz leta 2017 in odločitev o povečanju njegovega proračuna na 1,35 milijarde EUR, kar je dokaz o pomembnosti in dodani vrednosti uporabe nepovratnih sredstev Unije za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke, nacionalnih spodbujevalnih bank, drugih razvojnih in javnih finančnih institucij, pa tudi finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi; meni, da je treba z IPE še naprej podpirati ukrepe, ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev Unije in drugih virov financiranja, pri tem pa ohraniti nepovratna sredstva kot glavni instrument financiranja;

153.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo pri reviziji nadzora Komisije nad uporabo finančnih instrumentov IPE ugotovila, da je stopnja izvrševanja teh instrumentov zelo nizka in da je bila večina proračuna, ki jim je bil prvotno dodeljen (2,43 milijarde EUR), prerazporejena v proračunske vrstice za nepovratna sredstva IPE, tako da je za finančne instrumente do leta 2020 ostalo samo 296 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da je bil kot eden od razlogov za to omenjeno dejstvo, da se merila upravičenosti finančnih instrumentov IPE in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) precej prekrivajo in da so se projekti, ki bi lahko bili upravičeni do sredstev IPE, v bistvu financirali iz EFSI, saj je politično pomembnejši in ima širše področje uporabe; poziva Komisijo, naj za IPE poveča poznavanje pravil za upravičenost med upravičenci, zlasti z jasnim razlikovanjem med pogodbo o izvedbi in podpogodbo, kar je bil glavni vir zmede med upravičenci; poziva jo, naj poskrbi, da se bodo finančni instrumenti dopolnjevali, ne pa nadomeščali;

154.  ugotavlja, da je bilo leto 2017 prvo leto, ko je bil program IPE revidiran, in da bodo potrebna še dve ali tri leta, da bo mogoče opredeliti izračun stopnje pomembne napake za vse sektorje IPE; ne glede na to pozdravlja, da je bila stopnja odkritih napak pri revizijah IPE in TEN-T, opravljenih v letu 2017, zelo nizka;

155.  je zaskrbljen, ker je služba Komisije za notranjo revizijo odkrila precejšnje pomanjkljivosti v sistemu GD MOVE za spremljanje letalske in pomorske politike ter dala tri zelo pomembna priporočila; poziva GD MOVE, naj v celoti uresniči akcijski načrt, ki ga je pripravil v odgovor na ugotovljena tveganja;

Kultura in izobraževanje

156.  pozdravlja dosežke ob 30. obletnici izvajanja programa Erasmus, v katerem je od leta 1987 v mobilnosti sodelovalo 9 milijonov oseb, vključno z mladimi, študenti in v zadnjem času uslužbenci; poudarja, da ima program visoko evropsko dodano vrednost in da pomeni strateško naložbo v mlade Evropejce;

157.  ugotavlja, da mora biti program Erasmus dostopnejši za marginalizirane skupine, zlasti invalide in osebe s posebnimi izobraževalnimi potrebami, geografsko prikrajšane osebe, mlade, ki zapustijo šolanje, pripadnike manjšin, socialno in ekonomsko prikrajšane itd.;

158.  je močno zaskrbljen zaradi premajhne izkoriščenosti jamstvene sheme za študentska posojila programa Erasmus+, pa tudi nezadostne geografske pokritosti, saj so zajete samo banke v treh državah in univerze v dveh drugih državah; poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj uvedeta izvajalsko strategijo, s katero bi do leta 2020 čim bolj povečali učinkovitost sheme, oziroma naj olajšata prerazporeditev neporabljenih sredstev znotraj samega programa in omogočita, da bo na voljo več finančnih sredstev za ukrepe v posameznih sklopih;

159.  je zaskrbljen zaradi še zmeraj nizke stopnje uspešnosti projektov v programu Evropa za državljane in podprogramu Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa (21 % in 22 % v letu 2017); poudarja, da je primernejša raven financiranja odločilnega pomena pri obravnavi teh nezadovoljivih rezultatov, ki ovirajo uresničevanje ciljev programa, državljane pa odvračajo od sodelovanja;

160.  poudarja vlogo Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) pri izvajanju treh kulturnih in izobraževalnih programov; vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti v notranji kontroli EACEA, odkritih pri reviziji upravljanja subvencij v okviru programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa; ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo ugotovila pomanjkljivosti pri upravljanju nepovratnih sredstev za Erasmus+, ki ga izvaja EACEA; vendar meni, da Komisija in EACEA ne bi smeli imeti težav pri sprejemanju potrebnih popravnih ukrepov, da bi zagotovili popolno preglednost in poskrbeli za najvišjo kakovost pri izvajanju kulturnih in izobraževalnih programov EACEA;

POSREDNO UPRAVLJANJE IN FINANČNI INSTRUMENTI

161.  ugotavlja, da je Komisija leta 2017 z agencijami OZN podpisala pogodbe za prispevek iz proračuna Unije v vrednosti skoraj 253,5 milijona EUR, pri čemer so največji upravičenci Program Združenih narodov za razvoj (119,21 milijona EUR), UNICEF (29,34 milijona EUR) in Urad Združenih narodov za projektne storitve (20,05 milijona EUR), ter pogodbe s Svetovno banko v vrednosti 174,11 milijona EUR;

162.  glede na spremembo oblike pomoči z neposrednih nepovratnih sredstev na skrbniške sklade in kombinirano financiranje, tudi prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj, poziva Svet, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj z Evropskim parlamentom sklenejo medinstitucionalni sporazum o preglednosti, odgovornosti in parlamentarnem nadzoru na podlagi načel politike, določenih v novem evropskem soglasju o razvoju;

163.  pozdravlja priporočila Računskega sodišča za izboljšanje preglednosti skladov Unije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, objavljena v posebnem poročilu 2018/35, kjer med drugim Komisiji priporoča, naj izboljša zanesljivost informacij o nevladnih organizacijah v svojem računovodskem sistemu in naj izboljša zbiranje informacij o skladih, ki jih izvajajo nevladne organizacije; zato poziva Komisijo, naj te predloge uresniči pred koncem sedanjega mandata;

164.  se popolnoma zaveda zapletene narave številnih izzivov ter potrebe po večplastnih in dopolnjujočih se ukrepih odzivanja, vendar vztraja pri potrebi po jasnih ureditvah financiranja in spoštovanju mednarodnih obveznosti;

165.  je seznanjen, da se je število finančnih instrumentov znatno povečalo, kar nudi nove možnosti kombiniranja v sektorju prometa, obenem pa glede proračuna Unije ustvarja zapleteno mrežo ureditev; je zaskrbljen, da bi lahko ti instrumenti skupaj s proračunom Unije ogrozili raven odgovornosti in preglednosti, saj poročanje, revizije in javni nadzor niso usklajeni; poziva Komisijo, naj poišče možnosti za reformo proračunskega sistema Unije, zlasti v zvezi s tem, kako bi bilo najlažje zagotoviti, da splošne ureditve financiranja ne bodo bolj zapletene, kot je potrebno, da se dosežejo cilji politike Unije ter zagotovijo odgovornost, preglednost in možnost revizije;

EFSI

166.  poudarja, da je proračunski organ povečal jamstvo EFSI s 16 na 26 milijard EUR, ciljni obseg naložb pa s 315 na 500 milijard EUR ter da je do konca leta 2017 skupina EIB podpisala pogodbe v vrednosti 36,7 milijarde EUR (2016: 21,3 milijarde EUR);

167.  ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča 64 % skupne vrednosti pogodb EFSI, ki jih je skupina EIB podpisala do konca leta 2017, omejene na šest držav članic: Francijo, Italijo, Španijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo in Poljsko;

168.   obžaluje, da je samo 20 % financiranja EFSI podprlo projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, medtem ko je standardni portfelj EIB dosegel prag 25 %; poziva Komisijo, naj predlaga vzdržne finance ali možnosti financiranja in okolje, ki bo spodbudno za naložbe, ki bodo odražale zaveze in splošne cilje Unije, da bi spodbudila inovacije ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Uniji ter okrepila socialno razsežnost naložb s premostitvijo vrzeli v naložbah v socialnem sektorju in na področju varnosti infrastrukture;

169.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi vodenja EFSI pri podpisovanju pogodb upoštevali potrebo po ustrezni geografski uravnoteženosti in poročali Parlamentu o doseženem napredku;

Raziskovalni prostor

170.  ugotavlja, da je Komisija leta 2017 v smislu plačil v področje raziskav in inovacij vložila 11,2 milijarde EUR, pri čemer se 58 % sredstev upravlja neposredno, 42 % pa jih je dodeljenih prek pooblaščenih organov, ter da je bilo od slednjih 18,2 % sredstev (583 milijonov EUR) izvršenih prek skupnih podjetij, 16,8 % sredstev (540 milijonov EUR) pa porazdeljenih prek Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIF);

171.  poziva Komisijo, naj v drugi polovici leta 2019 poroča Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o izvajanju in rezultatih finančnih instrumentov na področju raziskav;

Skrbniški skladi

172.  poudarja, da so se za pomoči državam, ki niso članice Unije, vse bolj uporabljali alternativni modeli financiranja, kot so skrbniški skladi in instrument za begunce v Turčiji, kar povečuje zapletenost obstoječih finančnih struktur; vseeno priznava, da ti instrumenti omogočajo hitro odzivanje na težavne okoliščine in zagotavljajo prožnost;

173.  poudarja, da združevanje sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, proračuna Unije in drugih donatorjev v skrbniških skladih ne bi smelo imeti za posledico, da sredstva, namenjena za politiko razvoja in sodelovanja, ne bi dosegla svojih običajnih upravičencev oziroma ne bi uresničevala prvotnih ciljev, kot sta izkoreninjenje revščine in spodbujanje temeljnih pravic;

174.  poudarja, da povečana uporaba skrbniških skladov izhaja tudi iz premajhne prožnosti, ki jo trenutno omogoča proračun Unije;

175.  poudarja, da čedalje pogostejša uporaba drugih finančnih mehanizmov za izvajanje politik Unije ob proračunu Unije pomeni tveganje, da se bo raven odgovornosti in preglednosti zmanjšala, saj ureditve za poročanje, revizijo in javni nadzor niso usklajene; zato poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi skrbniških skladov, zlasti kadar njihova „nujna“ narava ni dobro utemeljena, če ne morejo pritegniti večjih prispevkov drugih donatorjev in če obstaja tveganje, da pride do kršitev temeljnih pravic ali da so vključeni organi tretjih držav, ki ne spoštujejo temeljnih pravic;

Instrument za Turčijo

176.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 27/2018 o instrumentu za begunce v Turčiji ugotovilo, da so bile s tem instrumentom v zahtevnih okoliščinah hitro mobilizirane 3 milijarde EUR za hiter odziv na begunsko krizo, vendar pa instrument ni v celoti dosegel svojega cilja glede učinkovitega usklajevanja tega odziva ali zadostne stroškovne učinkovitosti; poziva Komisijo, naj upošteva vsa priporočila Računskega sodišča v zvezi z instrumentom za begunce v Turčiji, zlasti o izboljšanju spremljanja in poročanja o projektih denarne pomoči ter izboljšanju okolja za delovanje (mednarodnih) nevladnih organizacij s turškimi oblastmi, poleg tega pa naj zagotovi, da bodo sredstva zares namenjena projektom za begunce in ne bodo uporabljena za druge namene; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o skladnosti financiranih ukrepov z ustrezno pravno podlago;

177.  poleg tega ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča revidirani projekti zagotovili koristno podporo beguncem in da je večina od njih dosegla svoje rezultate, vseeno pa polovica svojih pričakovanih rezultatov še ni dosegla;

178.  ugotavlja, da bi moral Evropski varuh človekovih pravic storiti več za zagotovitev, da izjava EU in Turčije spoštuje temeljne pravice EU, in zato poziva Komisijo, naj v svoje odločitve v okviru tega instrumenta sistematično vključuje vidike temeljnih pravic, tudi z ocenami učinka na temeljne pravice; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o tem;

179.   obžaluje, da je preiskava Evropskega omrežja za preiskovalno sodelovanje (EIC) vzbudila dvome o uporabi sredstev iz instrumenta; poziva Komisijo, naj temeljito razišče to zadevo in o rezultatih poroča Parlamentu;

180.  poziva GD DEVCO, naj do leta 2020 ponovno prouči obstoječe smernice za upravičence projektov, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja, da bi zagotovili pravočasno izvedbo načrtovanih dejavnosti in prispevali k praktični uporabi rezultatov projektov ter tako dosegli največjo stroškovno učinkovitost;

181.  je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da stopnja napake na področju uprave ni bila pomembna; z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da se je stopnja napake v primerjavi z letom prej povečala (0,55 % leta 2017 in 0,2 % leta 2016);

182.  ugotavlja, da Računsko sodišče sicer ni odkrilo večjih slabosti, je pa ugotovilo, da se ponavljajo na istih področjih, kjer bi bile mogoče izboljšave;

183.  je seznanjen, da je Sodišče Evropske unije v svoji pravnomočni sodbi, zoper katero se ni mogoče pritožiti, z dne 31. januarja 2019 v zadevi International Management Group (IMG)(7) razglasilo za nična dva sklepa Komisije, in sicer: 1) da z organizacijo IMG od 8. maja 2015 ne bo več sklepala novih sporazumov o prenosu pooblastil iz naslova posrednega upravljanja in 2) da bo 10 milijonov EUR prerazporedila od IMG k nemškemu javnemu izvajalcu GIZ za pogodbo o tehnični pomoči za trgovinsko politiko Mjanmara; je seznanjen tudi, da je Sodišče razsodilo, da je treba odločiti o znesku finančnega nadomestila, do katerega je upravičena organizacija IMG, zaradi škode, ki jo je povzročil sklep Komisije z dne 8. maja 2015, pa tudi, da mora Komisija umakniti nasprotni pritožbi, ki ju je vložila;

184.  je seznanjen z ugotovitvijo Sodišča EU, da gre pri pravnih argumentih urada OLAF, na katerih je Komisija utemeljila svoje odločitve v zvezi z IMG, za napačno uporabo prava v okviru tako mednarodnega prava kot finančne uredbe EU; obžaluje, da je OLAF, kot je pojasnilo Sodišče EU, v svoji preiskavi v zvezi z organizacijo IMG prekoračil svoja pooblastila in ni upošteval zahtev kodeksa jamstva, na katere se Parlament pogosto sklicuje; v zvezi s tem podpira vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev, da bo potekajoča revizija uredbe OLAF vzpostavila potreben nadzor nad postopkovnim jamstvom in možnostmi pritožbe, da bi preprečili takšne škodljive ukrepe, ki škodijo ugledu in zmanjšujejo zaupanje državljanov v EU;

185.  je seznanjen tudi s sodbo Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu z dne 13. februarja 2019(8), po kateri mora Komisija plačati 2 milijona EUR – česar ni želela storiti na podlagi obtožb proti IMG in preiskave urada OLAF – za stroške, ki jih je organizacija IMG zaračunala v zvezi s 7 pogodbami o skupnem upravljanju, podpisanimi s Komisijo;

186.  globoko obžaluje, da se od leta 2012 s postopkom Parlamenta za podelitev razrešnice Komisiji niso razkrile lažne obtožbe proti organizaciji IMG niti se ni prispevalo k preprečitvi resne finančne škode in omalovaževanja ugleda IMG, vključno z izgubo več kot 200 delovnih mest;

187.  poziva Komisijo, naj uveljavi sodne odločbe in v celoti prizna status IMG kot mednarodne organizacije, ki sta ga z uradom OLAF neupravičeno omajala in zanikala; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi popravila in nadomestila škodo, nastalo organizaciji IMG, in zagotovila, da bo lahko ta organizacija sodelovala v pravičnem postopku, kot je za mednarodne organizacije določen v finančni uredbi; poziva Komisijo, naj organu za podelitev razrešnice čim prej poroča o sprejetih ukrepih;

Uprava

Postopek za imenovanje generalnega sekretarja Komisije

188.  ni zadovoljen z odzivi Komisije na utemeljene pomisleke, ki so jih mediji in širša javnost glede postopka izrazili takoj po imenovanju generalnega sekretarja Evropske komisije, niti s pojasnili Komisije, predstavljenimi na plenarnem zasedanju Parlamenta, ali s pisnim odgovorom Komisije na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2018, ki so bili izmuzljivi, defenzivni in legalistični, kar kaže na pomanjkanje razumevanja pomena, ki ga evropski državljani polagajo v pregledne, pravične in odprte postopke zaposlovanja;

189.  v zvezi s tem opozarja na ugotovitve iz priporočil evropske varuhinje človekovih pravic v združenih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/KR o štirih primerih upravnih nepravilnosti; je seznanjen, da so ugotovitve Evropskega varuha človekovih pravic „v veliki meri podobne ugotovitvam Evropskega parlamenta“ in da se ta strinja z oceno Evropskega parlamenta, da je bilo dvojno imenovanje na meji oziroma morda celo onkraj meja zakonitosti; izpostavlja končno priporočilo varuha človekovih pravic Komisiji, da bi morala razviti poseben postopek za svojega generalnega sekretarja, ki bi bil ločen in neodvisen od drugih imenovanj visokih uradnikov; zato obžaluje kljubovalni odgovor Komisije Evropskemu varuhu človekovih pravic z dne 3. decembra 2018, ki kaže slabo poznavanje vprašanj, ki jih je po pregledu 11.000 strani dokumentacije izpostavil varuh človekovih pravic; poziva naslednji kolegij komisarjev in njihovega predsednika, naj ponovno pregledajo imenovanje v luči ugotovitev varuha človekovih pravic in resolucije Parlamenta;

190.  upošteva dejstvo, da je komisar Oettinger 25. septembra 2018 organiziral medinstitucionalno okroglo mizo o izbiri in imenovanju višjega vodstva, čeprav se zdi, da srečanje ni prineslo zaključkov; zato poziva Komisijo, naj v praksi uresniči točko 29 njegove resolucije o politiki Komisije glede poštenosti;

191.  poziva Komisijo in vse evropske institucije, naj po potrebi pregledajo postopke za imenovanje, zlasti za višje uradnike in, kjer je to potrebno, za člane kabineta, ter sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje preglednosti, pravičnosti in enakih možnosti med postopki imenovanja na podlagi ugotovitev Evropskega varuha človekovih pravic in prihodnje študije Evropskega parlamenta o postopkih imenovanja v institucijah Evropske unije; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu do 31. avgusta 2019 poroča o doseženem napredku;

192.  zahteva takojšen odstop generalnega sekretarja in začetek poštenega, povsem preglednega in javnega natečaja za to delovno mesto;

Evropske šole

193.  ugotavlja, da so evropske šole v letu 2017 iz evropskega proračuna prejele 189,9 milijona EUR;

194.  priznava, da pregled Računskega sodišča ni razkril pomembnih napak v končnih konsolidiranih računovodskih izkazih evropskih šol za leto 2017 ter da so evropske šole in osrednji urad svoje letne računovodske izkaze pripravili v zakonitem roku; vendar ugotavlja, da je treba sistem notranjih kontrol evropskih šol še izboljšati, da bo ustrezal priporočilom Računskega sodišča in službe Komisije za notranjo revizijo;

195.  je ogorčen, da po več kot 15 letih za evropske šole še vedno ni vzpostavljen sistem dobrega finančnega poslovodenja;

196.  še vedno ostaja zaskrbljen zaradi velike šibkosti v sistemih notranje kontrole osrednjega urada in izbranih šol, zlasti v plačilnih sistemih, notranjem nadzoru in pri postopku zaposlovanja;

197.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni moglo potrditi, da je finančno upravljanje šole v letu 2017 potekalo v skladu s finančno uredbo in njenimi izvedbenimi pravili: zato zahteva dodaten trud pri uresničevanju preostalih priporočil v zvezi z upravljanjem zunaj proračunskih računov, izboljšanjem računovodstva in sistemi notranje kontrole ter postopki zaposlovanja in plačil in razvojem smernic za izboljšanje upravljanja proračuna;

198.  znova izraža stališče Parlamenta, da je nujno potreben temeljit pregled sistema evropskih šol, da se preuči možnost „reforme, ki zajema vodstvena, finančna, organizacijska in pedagoška vprašanja“, in znova poziva Komisijo, „naj vsako leto Parlamentu predloži poročilo z oceno napredka na teh področjih“;

199.  meni, da je nesprejemljivo, da po navedbah Komisije še vedno ni upoštevanih osem nujnih ali zelo pomembnih priporočil, ki jih je v obdobju 2014–2017 dala služba Komisije za notranjo revizijo; zahteva, da se mu do 30. junija 2019 predloži poročilo o napredku pri izvajanju teh priporočil;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2016

200.  ugotavlja, da je Komisija v sporočilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 izbrala 394 vprašanj, ki jih je Parlament postavil v zvezi s proračunskim letom 2016, glede 108 odstavkov pa se ni odzvala; zahteva, naj Komisija podrobno odgovori na vsa vprašanja, ki jih je Evropski parlament postavil v svojih resolucijah, ki so sestavni del sklepov o razrešnici;

201.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija odgovorila na pripombe Parlamenta o poročilih o upravljanju zunanje pomoči in ključnih kazalnikih uspešnosti, ki jih je ta izrazil v resoluciji z dne 18. aprila 2018 o razrešnici za proračunsko leto 2016(9), in da je uvedla spremembe, da bi odpravila pomanjkljivosti; ugotavlja, da je Komisija poročila o upravljanju zunanje pomoči v letu 2017 Parlamentu posredovala brez omejitev zaupnosti, vendar obžaluje, da je vpogled v te dokumente dejansko postal bolj težaven; pričakuje, da bo dostop Parlamenta do teh poročil v prihodnje lažji;

Razno

202.  je zaskrbljen, ker Komisija odlaša z obravnavo vse večjih težav zaradi neenakosti pri korekcijskem koeficientu, ki se uporablja za evropske javne uslužbence, napotene v Luksemburg, saj se je do leta 2018 ta neenakost več kot potrojila (16,8 %) glede na 5-odstotni prag, določen v kadrovskih predpisih za uradnike Evropske unije, kar je zmanjšalo privlačnost Luksemburga in predstavlja nepošteno diskriminacijo 11.000 uradnikov Evropske unije, ki morajo v več kot tretjini primerov prebivati v sosednjih državah, to pa še povečuje čezmejni promet; ugotavlja, da so druge mednarodne institucije, ki se nahajajo v Luksemburgu, že pozitivno rešile ta problem; poziva Komisijo, naj tudi sama preuči to težavo s sedanjim korekcijskim koeficientom in sprejme potrebne ukrepe;

203.  poudarja, da so ocene učinka nepogrešljiv del cikla politik; obžaluje, da zakonodajni predlogi Komisije včasih ne vsebujejo celovite ocene učinkov; obžaluje tudi to, da Komisija v nekaterih primerih ni upoštevala temeljnih pravic; znova poudarja, da mora ocena učinkov temeljiti na dokazih in pri tem vedno spoštovati temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah;

204.  poziva Komisijo, naj čim prej, kot je že storila leta 2018 s konvencijo z zdravniki in zobozdravniki, konvencijo z luksemburškimi bolnicami glede zaračunavanja višjih tarif za oskrbo uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije v Luksemburgu, ki stane več kot 2 milijonov EUR letno in je v nasprotju z evropsko Direktivo 2011/24 o enaki obravnavi evropskih bolnikov, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2000 (zadeva Ferlini);

205.  poziva Komisijo, naj opravi najdoslednejšo in kolikor je mogoče aktualno analizo vpliva zasnove „odprtega prostora“, kot je tista v novi stavbi JMO II, kar zadeva učinek na produktivnost ter zagotavljanje dostojnih delovnih mest in delovnih pogojev za zadevne zaposlene; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o rezultatih te analize;

206.  poudarja, da je treba še naprej izvajati dejavne in učinkovite ukrepe za preprečevanje vseh vrst nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter boj proti njim; poudarja, da so nujno potrebni strožji standardi glede nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu in da je treba gojiti etično kulturo, da se preprečijo vse oblike zlorabe na Komisiji in v drugih institucijah EU;

2014 – 2017: kako je Evropski parlament prispeval in kako še naprej prispeva k vzpostavitvi struktur za dobro finančno poslovodenje v Komisiji in državah članicah

Priprava proračuna in revidiranje na podlagi smotrnosti

207.  vztraja, da bi moralo načrtovanje in izvrševanje proračuna Evropske unije ter poročanje o doseženih rezultatih temeljiti na politikah;

208.  vztrajal je, da bi se moralo izvrševanje proračuna Unije osredotočati na rezultate in doseganje širših pozitivnih rezultatov ter da bi bilo treba njegovo strukturo spremeniti, da bi omogočala merjenje napredka in smotrnosti;

209.  v zvezi s tem je spodbujal Komisijo in Računsko sodišče, naj večjo pozornost namenita poenostavitvi, doseženim rezultatom in širšim vplivom, revizijam smotrnosti in končnemu učinku politik;

210.  poudarja, da bi morale biti vse revizije osredotočene na področja, na katerih so napake najbolj verjetne, še posebej pa tista z najvišjimi ravnmi financiranja;

211.  je tesno sodeloval s Komisijo pri oblikovanju poročila o vrednotenju na podlagi člena 318 v celovito zbirno poročilo, v katerem je zabeležen napredek na različnih področjih politik in ki je pozneje postal prvi del letnega poročila o upravljanju in smotrnosti;

Integriran okvir notranje kontrole

212.  podpiral je vključitev člena 63 v revidirano finančno uredbo, ki uvaja „shemo enotne revizije“ v deljeno upravljanje, pri čemer poudarja, da so dobro delujoči sistemi upravljanja in nadzora na nacionalni in evropski ravni ključni element v verigi enotne revizije; soglaša, da pristop enotne revizije omogoča boljšo uporabo virov in da bi se moral izogibati podvajanju revizij na ravni upravičencev; je seznanjen, da namerava Komisija z enotno revizijsko strategijo ugotoviti zanesljivost revizijskih rezultatov in stopenj napak, ki jih vsako leto sporočijo revizijski organi, ter spremljati njihovo delo prek zanesljivega in usklajenega okvira kontrole in revizije; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja in pregleduje delo revizijskih organov, da bi zagotovila skupen revizijski okvir in zanesljive rezultate;

Raziskave

213.  zagovarjal je jasnejša pravila in večjo uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov, tj. pavšalnih plačil v okviru programa Obzorje 2020;

Strukturni skladi

214.  vztrajal je pri povečanju odgovornosti nacionalnih organov upravljanja in revizijskih organov v zvezi z izvrševanjem proračuna;

215.  podprl je premik s „povračila“ (povračilo nastalih stroškov) k sistemom „pravic“, pri katerih je tveganje za napake znatno manjše;

Kmetijstvo

216.  zagovarjal je okrepitev okoljskih zahtev, pravičnejše dodeljevanje dohodkovne podpore s shemo progresivnih plačil, ki bi bila naklonjena malim kmetijam ter vzdržnemu in okolju prijaznemu kmetijstvu, in da bi bilo treba nujno in dokončno povečati privlačnost SKP za mlade kmete;

217.  pozval je, naj SKP v večji meri upošteva okolje in naj bo obenem prijaznejša do kmetov;

Migracije

218.  prispeval je k temu, da je bilo mogoče s financiranjem Unije obravnavati čedalje večje migracijske izzive v obdobju 2015–2018 s podvojitvijo sredstev na 22 milijard EUR;

219.  pozval je države članice, naj obravnavajo temeljne vzroke migracij, tako da se usklajujejo z razvojno politiko in tudi zunanjo politiko;

Zunanje zadeve Unije

220.  pozval je, naj bodo zunanje zadeve Unije skladne in dobro usklajene ter naj se ERS, skrbniški skladi in finančni instrumenti upravljajo ob upoštevanju notranjih politik;

Uprava

221.  vztrajal je pri spremembi kodeksa ravnanja za komisarje, ki je 31. januarja 2018 končno začel veljati;

222.  vztrajal je, da je treba pregledati postopke zaposlovanja na vodilne položaje v evropskih institucijah in organih ter objaviti vsa prosta delovna mesta v interesu preglednosti, integritete in enakih možnosti;

223.  še naprej je zagovarjal politiko ničelne tolerance do goljufije;

Priporočila za prihodnost

Poročanje

224.  opozarja, da za prihodnja leta člen 247(1)(c) finančne uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti celosten sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, vključno z dolgoročno napovedjo prihodnjih prilivov in odlivov za naslednjih 5 let;

225.  vztraja, da bi bilo treba v tem poročilu analizirati učinek obveznosti na obseg zaostankov pri plačilih v danem večletnem finančnem okviru;

226.  poziva Komisijo, naj za namene upravljanja in poročanja določi način evidentiranja proračunskih odhodkov Unije, ki bo omogočil poročanje o vseh sredstvih, povezanih z begunsko in migracijsko krizo, ter k prihodnji politiki Unije za upravljanje migracijskih tokov in vključevanja;

227.  se sprašuje, zakaj Komisija za merjenje smotrnosti finančnega poslovodenja uporablja dva sklopa ciljev in kazalnikov: na eni strani generalni direktorji Komisije v letnih poročilih o dejavnostih ocenjujejo uresničitev ciljev, opredeljenih v načrtu upravljanja, na drugi strani pa Komisija ocenjuje smotrnost programov za porabo sredstev prek programskih izjav o odhodkih iz poslovanja, priloženih predlogu proračuna; poziva Komisijo, naj svoje poročanje pripravi na podlagi enotnega sklopa ciljev in kazalnikov;

228.  poudarja, da se informacije o smotrnosti uporabljajo predvsem na ravni generalnih direktoratov za upravljanje programov in politik; je zaskrbljen, da generalni direktorati običajno ne uporabljajo glavnih poročil Komisije o smotrnosti za upravljanje svoje smotrnosti v zvezi s proračunom Unije, ker informacije o smotrnosti, ki izpolnjujejo potrebe vsakodnevnega upravljanja, niso usklajene z odgovornostmi Komisije za zunanje poročanje;

229.  poudarja, da generalni direktorati ali Komisija v svojih poročilih o smotrnosti niso dolžni pojasniti, kako so informacije o smotrnosti uporabili pri odločanju; poziva Komisijo, naj te informacije vključi v prihodnja poročila o smotrnosti;

230.  znova obžaluje, da letna poročila o dejavnostih ne vsebujejo izjave o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti in da kolegij komisarjev pri sprejemanju letnega poročila o upravljanju in smotrnosti izvrševanja zato prevzema splošno politično odgovornost za finančno upravljanje proračuna Unije, ne pa tudi za informacije o smotrnosti in rezultatih;

231.  poudarja, da sporočilo Komisije o upravljanju v Evropski komisiji, sprejeto 21. novembra 2018, ne spreminja razlikovanja med „politično odgovornostjo komisarjev“ in „operativno odgovornostjo generalnih direktorjev“, ki je bilo uvedeno z upravno reformo iz leta 2000; ugotavlja, da ni bilo vedno pojasnjeno, ali „politična odgovornost“ zajema odgovornost za generalne direktorate ali je ločena od odgovornosti zanje;

232.  ponovno poudarja ugotovitve iz revizije Računskega sodišča za leto 2017, v katerih je navedeno, da bi „morala Komisija svoje informacije o smotrnosti bolje uporabljati in razviti notranjo kulturo, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost“; zato poziva Komisijo, naj vključi pripravo proračuna na podlagi smotrnosti v celoten politični cikel;

233.  obžaluje, da Komisija vse bolj zamuja z objavo letnih poročil o izvajanju instrumentov Evropske unije za financiranje zunanjega delovanja, kar Parlament ovira pri nadzoru in javni odgovornosti, saj je bilo poročilo za leto 2016 objavljeno šele marca 2018, poročila za leto 2017 pa še vedno ni; poziva Komisijo, naj poročilo za leto 2018 objavi najpozneje do konca septembra 2019 in se tega roka drži tudi v prihodnjih letih;

234.  ugotavlja, da so bile odkrite pomanjkljivosti v sistemih za merjenje smotrnosti organov držav članic v veliki meri povezane s projekti, dokončanimi v obdobju 2007–2013; poziva Komisijo, naj izboljša sistem za merjenje splošne smotrnosti, med drugim uvede kazalnike rezultatov na ravni projektov, da bo mogoče oceniti prispevke posameznih projektov k določenim ciljem operativnih programov; ugotavlja, da je zakonodaja o programskem obdobju 2014–2020 izboljšala logiko ukrepov in osredotočenost na rezultate.

235.  ponavlja zahtevo, naj Komisija zaradi številnih virov financiranja omogoči enostaven dostop do projektov v obliki enotne kontaktne točke, da bodo lahko državljani natančno spremljali dogajanje in financiranje infrastruktur, ki jih sofinancirajo skladi Unije in EFSI; zato spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami objavi letni pregled projektov na področjih prometa in turizma, ki so se sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in kohezijskih skladov, kot se to izvaja za IPE;

236.  poziva Komisijo, naj:

   (a) poenostavi poročanje o smotrnosti, tako da:
   zmanjša število ciljev in kazalnikov, ki jih uporablja za različna poročila o smotrnosti, in se osredotoči na tiste, s katerimi se najbolje meri smotrnost porabe proračuna Unije,
   izboljša usklajenost splošnih ciljev na visoki ravni s posameznimi programi in cilji politike;
   (b) bolj uravnovesi poročanje o smotrnosti tako, da bo jasno predstavila informacije o glavnih izzivih Unije, ki jih je treba še obravnavati;
   (c) predloži izjavo o kakovosti sporočenih podatkov o smotrnosti;
   (d) prevzame splošno politično odgovornost v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za informacije o smotrnosti in rezultatih;
   (e) v poročanje o smotrnosti, tudi v letno poročilo o upravljanju in smotrnosti, vključi najnovejše informacije o smotrnosti v zvezi z napredkom pri doseganju ciljev in sprejme ali predlaga ukrepe vedno, kadar ti cilji niso doseženi;
   (f) navede, kako so bile informacije o smotrnosti v zvezi s proračunom Unije uporabljene pri odločanju;
   (g) uvede ali izboljša ukrepe in spodbude za večjo osredotočenost na smotrnost v notranji kulturi Komisije, pri čemer naj zlasti upošteva priložnosti, ki jih ponujajo revidirana finančna uredba, pobuda za proračun EU, usmerjen v rezultate, poročanje o smotrnosti za projekte v teku in drugi viri;
   (h) razvije metode za obdelavo podatkov za veliko količino podatkov, ustvarjenih s poročanjem o smotrnosti, da bi se ustvarila pravočasna, poštena in dejanska slika o dosežkih; vztraja, da bi bilo treba poročanje o smotrnosti uporabiti za popravne ukrepe, kadar cilji programov niso doseženi;

237.  priporoča, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu še naprej vključi ločeni poglavji za varnost in državljanstvo ter poglobi analizo v zvezi s tem, saj je javni in politični interes za varnostni in migracijski del proračuna Unije veliko večji od njegovega finančnega deleža;

238.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži pregled primerov – v kohezijskih projektih in projektih za razvoj podeželja, ki jih financira Unija –, pri katerih povračila EU presegajo dejanske stroške posameznih projektov brez DDV;

239.  pozdravlja predlog, ki ga je Računsko sodišče podalo v posvetovalnem dokumentu o rednem poročanju o smotrnosti ukrepov Unije, da vsakoletno novembra v leta N+1 objavila oceno smotrnosti ukrepov Unije, ki bi zajemala natančen pregled informacij o smotrnosti, ki jih Komisija navede v svojem poročilu o oceni iz člena 318 PDEU; ponovno vztraja, da mora to poročilo v drugem delu vsebovati podroben pregled sinteze finančnega upravljanja Komisije, kot je navedeno v drugem delu letnega poročila o upravljanju in smotrnosti;

240.  opozarja, da bi moral biti končni cilj analize, ki bi bila bolj osredotočena na smotrnost, vzpostavitev globalnega in doslednega modela, ki ne bi temeljil le na ocenjevanju izvrševanja evropskega proračuna, ampak tudi na doseganju dodane vrednosti in ciljev politične strategije EU za obdobje 2021–2027, ki naj bi nadomestila strategijo Evropa 2020;

241.  vztraja, da bi moralo Računsko sodišče izboljšati usklajevanje med ocenami smotrnosti na ravni projekta, ki se izvajajo v okviru izjave o zanesljivosti, in svojim ostalim delom na področju smotrnosti, zlasti s poročanjem o glavnih sklepih v posebnih poročilih Računskega sodišča v sektorskih poglavjih njegovega letnega poročila; meni, da je to koristno za izboljšanje in okrepitev sistematičnega povezovanja odborov Parlamenta za sektorsko politiko pri uporabi produktov Računskega sodišča;

242.  poziva Računsko sodišče, naj organu za podelitev razrešnice zagotovi oceno skladnosti in smotrnosti vsake evropske politike, in sicer razčlenjeno po poglavjih proračuna v letnem poročilu Računskega sodišča;

243.  vztraja, naj Računsko sodišče vzpostavi razširjeno spremljanje svojih priporočil iz revizij smotrnosti;

244.  poudarja, da je treba v vsa bistvena področja politik vključiti pravice žensk in enakost spolov ter jih upoštevati; zato znova poziva k pripravi proračuna, ki bo vidik spola upošteval v vseh fazah proračunskega postopka, tudi pri izvrševanju in oceni izvrševanja;

245.  znova zahteva, da se v skupni sistem kazalnikov rezultatov za izvrševanje proračuna Unije ob ustreznem upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, natančneje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, vključijo tudi kazalniki glede na spol;

Izračun stopnje napake in poročanje

246.  meni, da se je metodologija Komisije za ocenjevanje stopnje napake z leti sicer izboljševala, vendar posamezni generalni direktorati pri ocenah nepravilne porabe ne uporabljajo dosledne metodologije, v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov in letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti pa je uporabljena zapletena terminologija, ki lahko povzroči zmedo;

247.  zlasti ugotavlja, da službe Komisije uporabljajo vsaj naslednje koncepte: stopnjo preostalih napak, sporočeno stopnjo napake, stopnjo napake ob plačilu, stopnjo napake, ugotovljeno v letu, neto stopnjo preostalih napak, tehtano povprečno stopnjo napak, stopnjo napake ob zaključku ali skupno reprezentativno stopnjo napake;

248.  poleg tega opozarja na dejstvo, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2017 svoje ocene tveganih zneskov utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi, čeprav je iz letnih poročil o dejavnostih zadevnih generalnih direktoratov Komisije (GD AGRI in GD REGIO) mogoče razbrati, da je zanesljivost kontrolnih poročil držav članic še vedno vprašljiva;

249.  ugotavlja, da sporočen splošni znesek s tveganjem ob plačilu, ki ga je Komisija ocenila v svojem letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za leto 2017, temelji na podatkih posameznih služb, odgovornih za programe porabe, ki uporabljajo različne metode za izračun stopnje napake in odražajo različne pravne in organizacijske okvire; poudarja, da bi dodatna uskladitev metod izračuna povečala verodostojnost, odgovornost in preglednost sporočenega celotnega tveganega zneska ter omogočila jasno sliko, kar zadeva stopnjo preostale napake in stopnjo tveganja pri plačilih v prihodnosti;

250.  je poleg tega zaskrbljen, ker letno poročilo o upravljanju in smotrnosti primerja zelo različne številke in je zato zavajajoče, glede na to, da je Računsko sodišče ocenilo stopnjo napake ob plačilu in brez odbitkov popravkov, medtem ko je skupni tvegani znesek, ki ga navaja Komisija v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti, izračunan po odbitku popravkov; zato meni, da niso mogoče niti ustrezne primerjave niti zanesljivi zaključki; podpira Računsko sodišče pri izračunavanju stopnje napake brez upoštevanja popravkov; poziva Komisijo, naj v vseh letnih poročilih o dejavnostih in v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti navede stopnje napake brez popravkov in s popravki; meni, da bi bilo primerno, kot rešitev za to neprimerljivost, da bi Računsko sodišče izrazilo svoje mnenje o stopnji napake Komisije po popravkih;

251.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še bolj uskladi svoje metode za izračun stopenj napak z Računskim sodiščem, pri čemer naj upošteva različne načine upravljanja in pravne podlage in obenem zagotovi primerljivost stopenj napak, ter naj jasno razlikuje med tveganim zneskom z vključenimi finančnimi popravki in brez njih; zahteva tudi, da Komisija predstavi informacije o popravni zmogljivosti za izterjavo neupravičenih plačil iz proračuna Unije;

252.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi razlike med metodami za izračun napak, ki jih uporabljata Komisija in Računsko sodišče, zaradi katerih ni mogoča ustrezna primerjava stopenj napak, ki jih sporočata; poudarja, da bi morala Komisija za ocenjevanje stopnje napake uporabiti enakovredno metodologijo, kot je tista, ki jo uporablja Računsko sodišče, ter da bi morali obe instituciji v zvezi s tem nujno skleniti sporazum, da bi omogočili zanesljivo primerjavo stopenj napak, ki jih Komisija navede v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti ter v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov, Računsko sodišče pa zanje ponudi oceno; poziva Komisijo, naj podatke predstavi na način, skladen z metodologijo, ki jo je sprejelo Računsko sodišče, in vključi predvidene ocenjene popravke;

253.  znova poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravljalnih ukrepov ter v pojasnilih k računovodskim izkazom predložijo informacije, ki bodo omogočile čim boljšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov; poziva Računsko sodišče, naj navede stopnjo popravka, uporabljeno za izračun stopnje napake v svojem letnem poročilu, pa tudi prvotno stopnjo napake pred popravki;

254.  obžaluje dejstvo, da Računsko sodišče ni revidiralo letnega poročila o upravljanju in smotrnosti, medtem ko je nekatera letna poročila o dejavnostih, zlasti poročila GD EMPL in GD REGIO; poziva Računsko sodišče, naj v svojem letnem poročilu skrbno prouči in pregleda letno poročilo o upravljanju in smotrnosti;

Pravočasno črpanje sredstev in smotrnost

255.  ugotavlja, da je nizka stopnja črpanja sredstev predvsem posledica poznega zaključka prejšnjega večletnega finančnega okvira, poznega sprejetja pravnih aktov, težav pri izvajanju novih zahtev za sedanji večletni finančni okvir, spremembe pravil o razveljavitvi obveznosti z N+2 na N+3 ter upravnega bremena, povezanega s prekrivanjem obdobij večletnih finančnih okvirov;

256.  obžaluje dejstvo, da Komisija še ni pripravila celovite in dolgoročne napovedi za pomoč pri odločanju o naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bi bila v celoti skladna z medinstitucionalnim sporazumom;

257.  ugotavlja, da je počasno črpanje sredstev še vedno težava v nekaterih državah; zato meni, da je primerno ohraniti delovno skupino za boljše izvajanje; ugotavlja tudi, da je Komisija začela pobudo za dohajanje regij; v zvezi s tem opozarja na tveganje, da bi do konca finančnega obdobja nastali veliki zaostanki pri odobritvah za prevzem obveznosti;

Nasprotja interesov, pravna država, boj proti goljufijam in korupciji

258.  obžaluje vsakršno tveganje, da bi prišlo do kršenja vrednot iz člena 2 PEU in nespoštovanja člena 61(1) finančne uredbe glede navzkrižja interesov, kar bi lahko ogrozilo izvrševanje proračuna Unije in spodkopalo zaupanje državljanov Unije v dobro upravljanje denarja davkoplačevalcev Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v zvezi z vsakim kršenjem prava Unije in navzkrižjem interesov veljala politika ničelne tolerance brez dvojnih meril;

259.  poziva Komisijo, naj izvaja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o razmerah na Madžarskem, priporočilo Komisije v zvezi z načelom pravne države na Poljskem, ki dopolnjuje priporočila Komisije (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520, ter obrazloženi predlog v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji v zvezi z načelom pravne države na Poljskem z dne 20. decembra 2017;

260.  opozarja na preiskave, ki jih je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) opravil v zvezi s projektoma ELIOS in Srce Budimpešte, kjer so bile ugotovljene resne nepravilnosti; v prvem primeru je bil izterjan majhen znesek sredstev, medtem ko so v drugem primeru madžarski organi sprejeli finančni popravek, ki pa še ni bil izveden; ugotavlja, da so dejstva, povezana s četrto progo podzemne železnice, še vedno v sodnem postopku; poleg tega ugotavlja, da na Slovaškem poteka preiskava urada OLAF o obtožbah zaradi goljufij in da trenutno Komisija izvaja 6 preiskav o skladnosti v zvezi z neposrednimi plačili;

261.  z zaskrbljenostjo opozarja na rezultate misij Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor (CONT) na Slovaškem, ki so razkrile vrsto pomanjkljivosti in tveganj za upravljanje sredstev Unije in nadzor nad njimi ter tveganje vpletenosti organiziranega kriminala, zlasti v povezavi z umorom preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka; v zvezi s tem poziva Komisijo in urad OLAF, naj se seznanita z zaključki in priporočili odbora CONT, navedenimi v njegovem poročilu o misiji, Komisijo pa poziva, naj dejavno spremlja razmere, sprejme potrebne ukrepe in Parlament sproti obvešča o nadaljnjih ukrepih;

262.  poziva Komisijo, naj oblikuje enotno vseevropsko strategijo za dejavno preprečevanje navzkrižja interesov kot eno od svojih prednostnih nalog s prilagojeno strategijo predhodnega in naknadnega nadzora; poziva Komisijo, OLAF in prihodnje Evropsko javno tožilstvo, naj v to strategijo vključijo zaščito žvižgačev in preiskovalnih novinarjev;

263.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se akcijski načrti o nasprotju interesov pripravijo in izvajajo v vseh državah članicah, ter naj Parlamentu poroča o doseženem napredku.

264.  pozdravlja, da Komisija objavlja spored sestankov komisarjev z zastopniki interesov; vendar obžaluje, da se v registru ne beleži vsebina razprav na teh sestankih; poziva Komisijo, naj register dopolni z vključitvijo vsebine sestankov;

265.  ugotavlja, da se glede na indeks zaznave korupcije za leto 2018 razmere v številnih državah članicah niso izboljšale ali so se celo poslabšale; poziva Komisijo, naj Parlamentu končno predstavi nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom o boju proti korupciji iz leta 2015, pri čemer naj po možnosti opiše – za vsako leto posebej – stanje v zvezi s protikorupcijskimi politikami v državah članicah in evropskih institucijah;

266.  poudarja, da bivši komisarji v skladu s kodeksom ravnanja za komisarje, ki velja od januarja 2018, ne smejo lobirati komisarjev ali njihovega osebja v imenu svojega podjetja, stranke svojega delodajalca ali o zadevah, za katere so bili odgovorni v okviru svojega portfelja, v obdobju dveh let po prenehanju funkcije; poziva Komisijo, naj to obdobje mirovanja uskladi z obdobjem, ki velja za predsednika, in sicer tri leta;

267.  pozdravlja ugotovitve in priporočila varuhinje človekovih pravic v njenem sklepu o strateški preiskavi OI/3/2017/NF o tem, kako Komisija obvladuje primere pojava vrtljivih vrat med svojimi uslužbenci; se strinja z varuhinjo, ki je Komisijo spodbudila, naj bo še naprej zgled, da pa naj sprejme odločnejši pristop pri ocenjevanju višjih uslužbencev, ki zapustijo javno službo EU; poziva Komisijo, naj uvede izboljšave, ki jih je predlagala varuhinja človekovih pravic, in naj sprejme dodatne ukrepe v zvezi z dobrimi praksami glede preglednosti, ki jih je varuhinja opredelila;

268.  poudarja, da mora Odbor za etiko proaktivno pripravljati mnenja o navzkrižju interesov, zlasti za komisarje, ki so prenehali opravljati to funkcijo; poleg tega poudarja, da bi bilo treba okrepiti sestavo Odbora za etiko s člani iz mednarodnih organizacij, kot je OECD, in nevladnih organizacij s strokovnim znanjem s področja politik integritete;

269.  opozarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 18. aprila 2018 o politiki Komisije glede poštenosti izrazil zaskrbljenost glede postopkov imenovanja njenih višjih uradnikov; poziva Komisijo, naj nadaljuje razpravo s Parlamentom o izvajanju različnih priporočil iz njegove resolucije;

270.  je močno zaskrbljen zaradi izjave, ki jo je Komisija podala v odzivu z dne 15. marca 2019 in s katero priznava, da je „generalni sekretar prispeval k pravilni pripravi odgovorov v zvezi z njim ter zagotovil, da so popolni in izčrpni“, kar je nedvomno v nasprotju s členom 11a kadrovskih predpisov (Naslov II: pravice in obveznosti uradnikov)(10).

(1) 1. letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna, str. 81 – „V primerjavi z letom 2016 je glavna sprememba znatno zmanjšanje na področju kohezije, migracij in ribištva. Sedanji programi za obdobje 2014–2020 na tem področju dosegajo želeno hitrost, ti programi pa so zaradi novouvedene letne potrditve izkazov in mehanizma zadržanja 10 % vmesnih plačil, dokler se ne izvedejo kontrole in popravljalni ukrepi, povezani z manjšim tveganjem (glej razdelek 2.2 „Napredek“).“
(2) Agrofert Holding je največja samostojna skupina v češki kmetijski in živilski industriji, druga največja na področju kemije, pomembno vlogo ima tudi v gozdarstvu, je lastnik založniške hiše MAFRA, ki objavlja nekatere najbolj priljubljene tiskane in spletne medije, kot so MF DNES, Lidové noviny in iDnes.
(3) (a) seznam vseh projektov od leta 2012 (ko je sedanji predsednik vlade kot finančni minister vstopil v vlado), financiranih iz ESRR, Kohezijskega sklada, ESS in EKSRP in ki se nanašajo na skupino AGROFERT, pa tudi, ali so projekti še v teku ali zaključeni; (b) zneske, ki so bili tem podjetjem ali drugim podjetjem skupine AGROFERT odobreni, že izplačani, in zneski, ki jim še bodo izplačani (vključno z zadevnim skladom); (c) obdobja, v katerih so bili ti zneski odobreni in izplačani; (d) ali so bila v zvezi s financiranjem projektov opravljena preverjanja (upravna in/ali na kraju samem), in rezultat teh preverjanj;
(4) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.
(5) Posebno poročilo št. 9/2018: Javno-zasebna partnerstva v EU: pogoste pomanjkljivosti in okrnjene koristi
(6) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
(7) Sodba Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C‑183/17 P in C‑184/17 P o razveljavitvi sodbe Splošnega sodišča EU z dne 2. februarja 2017 v zadevi T-381/15.
(8) Zadeva Stalnega arbitražnega sodišča št. 2017-03.
(9) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(10) „Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.“

Zadnja posodobitev: 28. marec 2019Pravno obvestilo