Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2210(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0140/2019

Predložena besedila :

A8-0140/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 12
CRE 26/03/2019 - 12

Glasovanja :

PV 26/03/2019 - 13.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0254

Sprejeta besedila
PDF 172kWORD 56k
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Razrešnica 2017: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
P8_TA-PROV(2019)0254A8-0140/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2017: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor (2018/2210(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2017,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2016 (COM(2018)0545),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča(1) o zaključnem računu agencij za proračunsko leto 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2) in zlasti člena 1(2) in člena 208,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3) in zlasti členov 68 in 70,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(4) in zlasti člena 110,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0140/2019),

A.  ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in člena 70 Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in razdelkom 5 Priloge V Poslovnika Parlamenta;

B.  ker je konferenca predsednikov 18. januarja 2018 podprla priporočila medinstitucionalne delovne skupine za vire decentraliziranih agencij; spominja na šest priporočil, izdanih v okviru njenega mandata, v zvezi s 5-odstotnim zmanjšanjem števila osebja, obravnavanjem novih nalog, rednim ocenjevanjem agencij, deljenjem služb, ocenjevanjem agencij z več kraji dela in agencijami, ki se financirajo iz pristojbin;

C.  ker organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve razrešnice poudarja pomen nadaljnje krepitve učinkovitosti, uspešnosti, gospodarnosti in odgovornosti institucij Unije ter izvajanja koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

1.  poudarja, da so agencije v državah članicah zelo prepoznavne in močno vplivajo na oblikovanje politik in odločanje ter izvajanje programov na področjih, ki so ključnega pomena za evropske državljane, kot so varnost, zaščita, zdravje, raziskave, gospodarske zadeve, okolje, enakost spolov, energija, promet, svoboda in pravica; ponovno opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakdanje življenje državljanov Unije; ponavlja tudi pomen neodvisnosti agencij, zlasti regulativnih agencij in agencij z nalogo neodvisnega zbiranja informacij; želi spomniti, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo upravljale sisteme Unije, omogočale izvajanje evropskega enotnega trga in pripravljale neodvisne tehnične ali znanstvene ocene; v zvezi s tem pozdravlja dejansko skupno uspešnost agencij in doseženi napredek pri povečanju njihove prepoznavnosti za evropske državljane;

2.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je po navedbah iz letnega poročila Evropskega računskega sodišča o agencijah Unije za proračunsko leto 2017 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) Računsko sodišče izdalo revizijsko mnenje brez pridržkov glede zanesljivosti izkazov vseh agencij; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče za vse agencije izdalo mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, razvidnih iz računovodskih izkazov; ugotavlja, da je Računsko sodišče za vse agencije z izjemo Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) izdalo mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti plačil, razvidnih iz računovodskih izkazov; z obžalovanjem poudarja, da je Računsko sodišče izreklo odklonilno mnenje za plačila urada EASO;

3.  je seznanjen, da so proračuni 32 decentraliziranih agencij Unije v letu 2017 znašali približno 2,35 milijarde EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, kar je približno 13,36 % več kot leta 2016, in 2,24 milijarde EUR v odobritvah plačil, kar je 10,31 % več kot leta 2016; ugotavlja tudi, da se je od 2,24 milijarde EUR približno 1,62 milijarde EUR financiralo iz splošnega proračuna Unije, kar je 72,08 % skupnih sredstev za agencije v letu 2017 (69,81 % v letu 2016); se zaveda tudi, da se je približno 627 milijonov EUR financiralo s pristojbinami in taksami ter z neposrednimi prispevki sodelujočih držav;

4.  želi spomniti na svoj poziv za racionalizacijo in pospešitev postopka razrešnice, da bi se o podelitvi razrešnice odločalo v letu, ki neposredno sledi letu, za katero se razrešnica podeljuje, in bi se postopek zaključil v letu, ki sledi zadevnemu obračunskemu letu; v zvezi s tem pozdravlja pozitivna prizadevanja in dobro sodelovanje z mrežo agencij Evropske unije (v nadaljevanju: mreža) in posameznimi agencijami ter zlasti Računskim sodiščem, kar kaže na jasen potencial za racionalizacijo in pospešitev postopka z njihove strani; ceni doslej doseženi napredek in poziva vse ustrezne akterje, naj nadaljujejo svoja prizadevanja za nadaljnji napredek v postopku;

Glavna tveganja, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče

5.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu meni, da je skupno tveganje za zanesljivost izkazov nizko za vse agencije, saj izkazi agencij temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, pa tudi glede na dejstvo, da je v preteklosti prišlo zgolj do manjšega števila pomembnih napak;

6.  je seznanjen, da Računsko sodišče v poročilu skupno tveganje za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij agencij ocenjuje kot srednje visoko ter da se po posameznih proračunskih naslovih razlikuje in se giblje od nizkega do visokega; je seznanjen, da je tveganje za naslov I (odhodki za zaposlene) v splošnem nizko, za naslov II (upravni odhodki) se tveganje šteje za srednje, za naslov III (odhodki iz poslovanja) pa se šteje za nizko do visoko, odvisno od agencije in narave njihovih odhodkov iz poslovanja; poudarja, da viri tveganj običajno izhajajo iz naročil in plačil nepovratnih sredstev;

7.  ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je tveganje za dobro finančno poslovodenje srednje in prisotno predvsem na področjih informacijske tehnologije (IT) in javnih naročil; obžaluje, da področji IT in javnih naročil ostajata podvrženi napakam;

8.  poudarja, da gledano širše, sedanje število majhnih agencij, ki imajo vsaka svojo upravno strukturo in postopke, pomeni tveganje za upravno učinkovitost in bi lahko povzročilo prekrivanje neskladnih metod, če se ne bo zagotovila harmonizacija in če se viri ne bodo delili učinkovito;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da se je število ugotovitev v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo plačil zmanjšalo z 11 v letu 2016 na 8 v letu 2017, kar kaže na nadaljnja prizadevanja agencij, da bi upoštevale finančno uredbo;

10.  poziva Komisijo, mrežo in posamezne agencije, naj sodelujejo in zagotovijo konstruktivne povratne informacije med celotnimi pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 ter preučijo nove vire financiranja za agencije, ki bi dopolnili sedanje prispevke v proračun Unije; vztraja, da se prihodnje odločitve o virih ne bi smele sprejemati na globalni ravni, ampak bi morale biti povezane z nalogami, ki so agencijam zaupane v izvajanje na podlagi veljavne zakonodaje; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je tematsko združevanje agencij in sodelovanje glede na področja politike;

11.  ugotavlja, da revidirana poročila o izvrševanju proračuna nekaterih agencij niso enako podrobna kot pri večini drugih agencij, kar kaže, da agencije potrebujejo jasne smernice za poročanje o proračunu; pozdravlja prizadevanja za zagotovitev skladnosti pri predstavljanju računovodskih izkazov in poročanju o njih; je seznanjen z neskladjem pri nekaterih informacijah in dokumentih, ki jih razkrijejo agencije, zlasti v zvezi z zneski za uslužbence, tudi v poročilih o kadrovskem načrtu (zasedena delovna mesta ali največje število odobrenih mest v proračunu Unije); poudarja, da nekatere agencije v svojih poročilih ne navajajo jasno uporabljenih kazalnikov proračunske uspešnosti in da agencije niso vedno koherentno izračunale ustreznih zneskov in deležev z uporabo istih elementov za izračun; poziva Komisijo, mrežo in posamezne agencije, naj opravijo delo na področju racionaliziranih in harmoniziranih kazalnikov in organu za podelitev razrešnice poročajo o sprejetih ukrepih v zvezi s tem; poleg tega poziva Komisijo, naj v prihodnjih letih organu za podelitev razrešnice samodejno predloži uradni proračun (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) in število zaposlenih (kadrovski načrt, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki na dan 31. decembra zadevnega leta) za 32 decentraliziranih agencij;

12.  želi spomniti na predlog mreže v zvezi s poročanjem o razveljavljenih prenosih, ki presegajo 5 % skupnega proračuna predhodnega leta; vendar meni, da je sporočanje deleža razveljavljenih prenosov glede na celoten znesek prenosov iz leta N-2 v leto N-1 pomembnejši kazalnik v zvezi z izvajanjem proračunskega načela enoletnosti; poudarja, da stopnja razveljavitev prenosov v naslednje leto prikazuje, ali so agencije ustrezno predvidele svoje finančne potrebe; poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj predlagata in opredelita dosledno formulo za izračun razveljavljenih prenosov, in poziva agencije, naj to informacijo vključijo v svoja konsolidirana letna poročila o dejavnostih za prihodnja proračunska leta;

13.  poudarja, da je treba določiti jasne opredelitve sprejemljivih prenosov v naslednje leto, da se racionalizira poročanje Računskega sodišča in agencij o tej zadevi ter organu za podelitev razrešnice omogoči razlikovanje med prenosi v naslednje leto, ki kažejo slabo proračunsko načrtovanje, ter prenosi v naslednje leto, ki so proračunsko orodje za podporo večletnih programov in načrtovanje javnega naročanja;

Uspešnost

14.  spodbuja agencije in Komisijo, naj uporabijo načelo priprave proračuna glede na uspešnost, si dosledno prizadevajo za najučinkovitejše načine za zagotavljanje dodane vrednosti ter dodatno preučijo morebitne izboljšave učinkovitosti v zvezi z upravljanjem virov;

15.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so agencije ustanovile mrežo kot platformo za sodelovanje med agencijami, da bi se izboljšala prepoznavnost agencij, opredelilo in spodbujalo morebitno povečanje učinkovitosti ter povečala dodana vrednost; se zaveda dodane vrednosti mreže in njenega sodelovanja s Parlamentom ter pozdravlja prizadevanja pri usklajevanju, zbiranju in približevanju ukrepov ter informacij v korist institucij Unije; ceni tudi smernice, ki jih mreža zagotavlja agencijam pri njihovih prizadevanjih za optimizacijo zmogljivosti za načrtovanje, spremljanje in poročanje o rezultatih, proračunu in uporabljenih sredstvih;

16.  z zadovoljstvom ugotavlja, da nekatere agencije sodelujejo glede na svoje tematske skupine, kot so agencije na področju pravosodja in notranjih zadev(5) ter evropski nadzorni organi(6); spodbuja tudi druge agencije, naj sodelujejo, kadar koli je to mogoče, ne le pri vzpostavljanju skupnih storitev in sinergij, ampak tudi na skupnih področjih politike; pozdravlja novo združeno obliko poročila Računskega sodišča, ki agencije predstavlja po razdelkih večletnega finančnega okvira in jih tako združuje glede na področje politike;

17.  poudarja, da je treba pri selitvi agencij v državah članicah upoštevati učinkovitost; izraža razočaranje nad rezultati, ki jih je na tem področju dosegla medinstitucionalna delovna skupina o decentraliziranih agencijah, saj ni pripravila posebnih predlogov za združitev ali skupno uporabo prostorov agencij, ki delujejo na sorodnih področjih politik; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom medinstitucionalne delovne skupine čim prej predloži oceno agencij na več lokacijah ter predloge za morebitne združitve, zaprtja in/ali prenos nalog na Komisijo, pripravljene na podlagi skrbne in poglobljene analize in s pomočjo jasnih in preglednih meril, kot je bilo predvideno v mandatu medinstitucionalne delovne skupine, vendar ni bilo nikoli ustrezno obravnavano, ker Komisija takih predlogov ni podala;

18.  obžaluje, da so agencije sicer povečale uporabo podobnih sistemov za upravljanje proračuna in računovodstvo, da pa še vedno uporabljajo mnogo različnih rešitev IT na drugih ključnih področjih, kot so upravljanje kadrov ter javnih naročil in pogodb; se strinja z Računskim sodiščem, da bi dodatna uskladitev rešitev IT na teh področjih izboljšala stroškovno učinkovitost, zmanjšala tveganja, povezana z notranjo kontrolo, in okrepila upravljanje IT;

Kadrovska politika

19.  je seznanjen, da je 32 decentraliziranih agencij leta 2017 zaposlovalo 7324 uradnikov, začasnih uslužbencev, pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov (6941 v letu 2016), kar je 5,52 % več kot prejšnje leto;

20.  ugotavlja, da morajo agencije, če želijo primerno opravljati nove naloge, nenehno povečevati učinkovitost, hitro in učinkovito zapolnjevati prosta delovna mesta in ostati privlačne za strokovnjake, stalno spremljati in ocenjevati število zaposlenih in njihove potrebe z vidika dodatnih človeških in finančnih virov ter po potrebi pripraviti ustrezne prošnje, da bodo lahko ustrezno izvajale svoje naloge in odgovornosti;

21.  želi spomniti, da je Komisija na naknadni seji medinstitucionalne delovne skupine za vire decentraliziranih agencij, ki je potekala 12. julija 2018, predstavila sporočilo o razvoju števila delovnih mest v kadrovskem načrtu, v katerem je menila, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje števila osebja doseženo; poudarja, da je ta sklep podprl Parlament(7);

22.  poudarja, da je medinstitucionalna delovna skupina preučila tudi pilotni projekt EASA za agencije, ki se financirajo s pristojbinami; ugotavlja, da četudi se agencije financirajo izključno s pristojbinami, so še vedno v celoti odgovorne organu za podelitev razrešnice glede tveganja zaradi izgube ugleda; poudarja, da ima financiranje s pristojbinami prednosti in slabosti; opozarja, da bi lahko povzročilo nasprotje interesov in nepredvidljivo gibanje prihodkov in da so potrebni dobri kazalniki uspešnosti;

23.  ugotavlja, da je Komisija z dodatnim 1-odstotnim letnim zmanjševanjem števila zaposlenih v petletnem obdobju 2014–2018 vzpostavila „fond za prerazporeditve“, iz katerega bo dodeljevala delovna mesta agencijam, ki imajo nove naloge ali so v zagonski fazi(8);

24.  ugotavlja, da so decentralizirane agencije povečale število pogodbenih uslužbencev za izvajanje novih nalog, s čimer se je delno nadomestilo 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih in odvzem osebja za oblikovanje fonda za prerazporeditve; poziva mrežo, naj oblikuje splošno politiko, po kateri stalnih uslužbencev ne bo nadomeščala z dražjimi zunanjimi svetovalci;

25.  ugotavlja, da se nekatere agencije soočajo z izzivi zaradi premalo zaposlenih, zlasti kadar se jim dodeljujejo nove naloge, ne da bi se za njihovo izvajanje zaposlili dodatni uslužbenci; obžaluje, da Komisija ni upoštevala zahteve teh agencij za povečanje števila zaposlenih, zaradi česar je ogroženo njihovo uspešno delovanje;

26.  je zaskrbljen zaradi številnih dejavnikov, ki ovirajo operativno učinkovitost nekaterih agencij, kot so težave pri zaposlovanju usposobljenih ljudi v določenih razredih, deloma zaradi nizkega korekcijskega koeficienta v nekaterih državah članicah, ter izvajanje dejavnosti z dolgotrajnimi in upravno zapletenimi postopki dodeljevanja nepovratnih sredstev; poziva mrežo in posamezne agencije, naj premislijo o ustreznih rešitvah in organu za podelitev razrešnice poročajo o napredku v zvezi s tem;

27.  poziva vse agencije, naj razkrijejo svojo stopnjo menjavanja uslužbencev ter jasno navedejo položaje, ki so na dan 31. decembra zadevnega leta dejansko zasedeni, da bi zagotovili primerljivost med agencijami;

28.  obžaluje neravnovesje med spoloma v nekaterih agencijah; poziva vse agencije, naj si nenehno prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh, organu za podelitev razrešnice pa poročajo o sprejetih ukrepih in napredku;

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da večina agencij razpisov prostih delovnih mest ne objavlja na spletnem mestu Evropskega urada za izbor osebja (EPSO); vendar razume pomisleke agencij v zvezi z visokimi stroški prevajanja; v zvezi s tem pozdravlja medagencijski zaposlitveni portal, ki ga je uvedla in ga vzdržuje mreža, ter poziva agencije, naj v celoti izkoristijo platformo; poziva tudi EPSO, naj na svojem splošnem spletnem mestu za razpise prostih delovnih mest v Uniji promovira zaposlitveni portal mreže;

30.  spodbuja agencije Unije, naj razmislijo o sprejetju strategije o temeljnih pravicah, vključno s sklicevanjem na temeljne pravice v kodeksu ravnanja, ki bi lahko opredeljeval dolžnosti uslužbencev in njihovo izobraževanje; vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo omogočali, da se bodo vse kršitve temeljnih pravic odkrile in sporočile naprej, s tveganjem zanje pa se bo brez odlašanja seznanilo glavne organe agencije; morebitni ustanovitvi funkcije uradnika za temeljne pravice, ki bi odgovarjal neposredno upravnemu odboru, s čimer bi bila zagotovljena določena mera neodvisnosti do drugih uslužbencev, da bi poskrbeli za takojšnjo obravnavo groženj temeljnim pravicam, v organizaciji pa omogočili nenehno posodabljanje politike na področju temeljnih pravic; vzpostavitvi rednega dialoga z organizacijami civilne družbe in ustreznimi mednarodnimi organizacijami o vprašanjih na področju temeljnih pravic; določiti skladnost s temeljnimi pravicami kot osrednji pogoj za sodelovanje posamezne agencije z zunanjimi akterji, predvsem člani državnih uprav, s katerimi poteka sodelovanje na operativni ravni;

31.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nekaterih agencijah pogosto poročajo o nadlegovanju in zlorabah; meni, da bi bilo treba izvajati učinkovite politike preprečevanja in postopke za rešitev težav, ki jih imajo žrtve; poziva Komisijo, naj aktivno spremlja pravila, ki jih agencije uporabljajo za preprečevanje vseh oblik notranjih zlorab;

Javna naročila

32.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da so še vedno prisotne pomanjkljivosti pri upravljanju javnih naročil, pri čemer so pomanjkljivosti na tem področju, zlasti povezane z javnimi naročili za storitve, prisotne pri 14 agencijah; ugotavlja, da so med viri teh pomanjkljivosti pomanjkanje ustreznega ravnotežja med ceno in kakovostjo pri dodelitvi naročil, neoptimalna zasnova okvirnih pogodb, neupravičena uporaba posredniških storitev ter uporaba okvirnih pogodb, ki niso dovolj natančno opredeljene; poziva agencije, naj bodo še posebej pozorne na pripombe Računskega sodišča in še izboljšajo svoje upravljanje javnih naročil;

33.  meni, da je stanje postopkov javnega naročanja v Evropskem azilnem podpornem uradu nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj dejavneje spremlja to vrsto postopkov v agencijah;

34.  pozdravlja dejstvo, da agencije vedno bolj uporabljajo skupni portal za javna naročila (centralni register skupnih možnosti javnih naročil), ki se nahaja v ekstranetu agencij in vključuje funkcije, kot so izmenjava dokumentov in razprave na forumih, zaradi česar je komunikacija med agencijami o storitvah naročanja preglednejša in jo je lažje upravljati;

35.  se strinja s stališčem Računskega sodišča glede uporabe podobnih orodij in enotne rešitve za javna naročila za blago ali storitve (e-javna naročila), da bi dosegli bolj usklajen okvir IT med agencijami; poziva mrežo, naj poroča organu za podelitev razrešnice o napredku v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter preglednost

36.  je seznanjen, da je 77 % agencij že uvedlo in začelo uporabljati notranja pravila ali smernice o žvižgaštvu, preostalih 23 % pa jih pravkar sprejema; poziva preostale agencije, naj brez odlašanja vzpostavijo in začnejo uporabljati notranja pravila o žvižgaštvu; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o sprejetju in izvajanju teh ukrepov;

37.  pozdravlja dejstvo, da je 29 agencij (94 %) sprejelo smernice za odobritev javnega dostopa do dokumentov; poziva preostale agencije, ki teh smernic še nimajo, naj jih sprejmejo brez nadaljnjega odlašanja; odobrava razvoj notranjih sistemov za obravnavo zahtev, vključno s posebej usposobljenimi skupinami za dostop do dokumentov, ki obravnavajo prihajajoče zahteve v agencijah, v katerih so te pogostejše in bolj kompleksne; poziva mrežo, naj razvije skupne smernice za zagotavljanje javnega dostopa do dokumentov, ki jih bodo izvajale agencije;

38.  je seznanjen, da so izjave o interesih članov upravnega odbora in višjega vodstva pripravljene v skoraj vseh agencijah in da jih je večina agencij objavila na svojem spletnem mestu skupaj z ustreznimi življenjepisi; poziva mrežo, naj organu za podelitev razrešnice še naprej poroča o tem; poudarja, da bi morali člani upravnega odbora in višjega vodstva namesto izjav o odsotnosti nasprotja interesov predložiti izjave o interesih; poudarja, da ni naloga članov uprave, da sami razglasijo odsotnost nasprotja interesov; opozarja, da bi moral obstoj nasprotja interesov oceniti nevtralni organ;

39.  opozarja, da so številne agencije, zlasti tiste, ki izdajajo dovoljenja, na podlagi katerih lahko tretje strani dajejo proizvode na trg, ranljive, če nimajo sprejetih in uveljavljenih jasnih in učinkovitih pravil za preprečevanje nasprotja interesov; poziva vse agencije, naj sodelujejo v medinstitucionalnem sporazumu o registru za preglednost, ki je trenutno predmet pogajanj med Komisijo, Svetom in Parlamentom;

40.  poziva agencije, naj začnejo izvajati celovito in horizontalno politiko o preprečevanju nasprotja interesov ter uporabijo politiko Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za neodvisnost kot najboljšo prakso in zgleden sistem za spremljanje in preprečevanje vseh nasprotij interesov; opozarja, da morajo v skladu s to politiko vsi uslužbenci in strokovnjaki obvezno podati letno izjavo o interesih in jo, če se razmere spremenijo, posodobiti, posameznike, ki so prijavili interes v zvezi z določenim vprašanjem, pa se izloči iz odločanja ali oblikovanja mnenj v zvezi s tem; prav tako poziva agencije, naj ustanovijo svetovalni odbor za primere nasprotja interesov;

Notranje kontrole

41.  je seznanjen s pripombo Računskega sodišča, da je treba v 11 agencijah okrepiti neodvisnost računovodij, tako da bodo odgovarjali neposredno direktorju agencij in upravnemu odboru; je seznanjen z odgovorom mreže, da ni analize ozadja ali tveganja, ki bi upravičila to pripombo; poziva Računsko sodišče in mrežo, naj se dogovorita o skupnem pristopu k temu vprašanju in organu za podelitev razrešnice poročata o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

42.  z zadovoljstvom ugotavlja, da v veliki večini agencij (28) ni pomanjkljivosti pri izvajanju standardov notranje kontrole v zvezi z njihovimi načrti neprekinjenega poslovanja; poziva preostale agencije, naj izboljšajo svoj položaj, da bi ublažile morebitna tveganja, ter o sprejetih ukrepih poročajo organu za podelitev razrešnice;

Druge pripombe

43.  poudarja, da je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 Evropski svet obvestilo o svoji odločitvi, da izstopi iz Unije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da – drugače kot večina drugih agencij – pet agencij ni izvedlo celovite analize verjetnega učinka izstopa Združenega kraljestva na njihovo organizacijo, delovanje in računovodske izkaze;

44.  je seznanjen s sporazumom, ki ga je 20. novembra 2017 sprejel Svet za splošne zadeve, da se Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski bančni organ (EBA) preselita iz Londona v Amsterdam oziroma Pariz; je zaskrbljen, ker bi utegnil izstop Združenega kraljestva iz Unije vplivati na te agencije v smislu prihodnjih stroškov ter izgube strokovnega znanja, kar bi utegnilo ogroziti neprekinjenost poslovanja; je seznanjen tudi z morebitnim vplivom na prihodek in dejavnosti več agencij, ki nimajo sedeža v Londonu; poziva agencije, naj se pripravijo, da bi ublažile vsa morebitna tveganja, da katerih bi lahko prišlo, in organu za podelitev razrešnice poročajo o izvajanju takih pripravljalnih ukrepov;

45.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo nekatere agencije še vedno operativni in upravni sedež; meni, da je treba te dvojne sedeže, ki ne prinašajo nobene dodatne operativne vrednosti, čim prej opustiti;

46.  obžaluje, da nova finančna uredba ne predvideva zmanjšanja upravnega bremena, ki ga še vedno nosijo decentralizirane agencije; ugotavlja, da je za revizijo decentraliziranih agencij „še naprej v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke v zvezi z javnimi naročili“; ponovno poudarja, da se je zaradi novega revizijskega pristopa, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, znatno povečalo upravno breme agencij ter da so zaradi časa, porabljenega za javno naročanje in upravljanje revizijskih pogodb, nastali dodatni stroški, ki so dodatno obremenili že tako omejene vire agencij; poudarja, da je treba rešiti to vprašanje; poziva udeležene strani, naj poiščejo rešitve za to vprašanje, da bi se znatno zmanjšalo upravno breme;

47.  se zaveda, da so zunanje ocene agencij na splošno pozitivne in da so agencije pripravile akcijske načrte za nadaljnje spremljanje vprašanj, ki jih obravnavajo poročila o oceni; ugotavlja, da večina uredb agencij o ustanovitvi predvideva redno izvajanje zunanjega ocenjevanja (običajno na štiri do šest let), vendar uredbe o ustanovitvi petih decentraliziranih agencij take določbe ne vključujejo, uredba o ustanovitvi agencije EMA pa zahteva zunanjo oceno samo vsakih deset let; poziva Komisijo in ustrezne agencije, naj obravnavajo to vprašanje in o sprejetih ukrepih poročajo organu za podelitev razrešnice;

48.  pozdravlja revizijo ustanovitvenih uredb treh tristranskih agencij, in sicer Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA);

49.  opominja, da bi morala vsakoletna izmenjava mnenj o osnutkih letnih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispevati k temu, da bodo ti programi in strategije ustrezali dejanskim političnim prednostnim nalogam, zlasti v povezavi z evropskim stebrom socialnih pravic in strategijo Evropa 2020;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 434, 30.11.2018, str. 1.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(4) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(5) Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropska policijska akademija (CEPOL), Evropski policijski urad (Europol), Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust).
(6) Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
(7) Pismo J. Arthuisa A. Tajaniju: D(2018)30134.
(8) V skladu s terminologijo, ki jo uporablja Komisija za razvrstitev decentraliziranih agencij med agencije „v zagonski fazi“, agencije z „novimi nalogami“ ali agencije „z ustaljenim delovanjem“, kar odraža njihovo stopnjo razvoja, rast njihovih prispevkov Unije ter število zaposlenih.

Zadnja posodobitev: 3. april 2019Pravno obvestilo