Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0243(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0173/2019

Predložena besedila :

A8-0173/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 19
CRE 26/03/2019 - 19

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 10.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0298

Sprejeta besedila
PDF 685kWORD 212k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
P8_TA-PROV(2019)0298A8-0173/2019

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018)0460 – C8-0275/2018 – 2018/0243(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0460),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 209, 212 in 322(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0275/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 13. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Splošni cilj programa „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument) bi moralo biti podpiranje in spodbujanje vrednot in interesov Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali cilji in načela zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji.
(1)  Splošni cilj programa „instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje“ (v nadaljnjem besedilu: instrument) bi moralo biti zagotavljanje finančnega okvira za podpiranje spoštovanja in spodbujanja vrednot, načel in temeljnih interesov Unije po vsem svetu, v skladu s cilji in načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  V skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji mora izvajanje te uredbe temeljiti na načelih zunanjega delovanja Unije, in sicer na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Namen te uredbe je prispevati k doseganju ciljev zunanjega delovanja Unije, tudi politik Unije, ki so povezane s človekovimi pravicami, in ciljev, opredeljenih v strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo. Ukrepi Unije bi morali spodbujati spoštovanje Splošne deklaracije človekovih pravic.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Unija in države članice bi morale v skladu s členom 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije podpirati sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju kulture. Uredba bi morala prispevati k izpolnjevanju ciljev iz navedenega člena.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, kot je določen v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja prispeva tudi k ciljem zunanjega delovanja Unije, zlasti k spodbujanju trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s poglavitnim ciljem izkoreninjenja revščine, kot je določeno v členu 21(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(4)  Glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, kot je določen v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja prispeva tudi k ciljem zunanjega delovanja Unije, zlasti k spodbujanju trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s poglavitnim ciljem izkoreninjenja revščine, kot je določeno v členu 21(2)(d) PEU, ter k ohranjanju trajnega miru, preprečevanju sporov in krepitvi mednarodne varnosti, kot je določeno v členu 21(2)(c) PEU.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Unija zagotavlja skladnost politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Unija bi morala upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju, kar bo ključni element strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 201545. Za zagotavljanje skladnosti politike za trajnostni razvoj, kot se odraža v Agendi 2030, je potrebno upoštevanje učinka vseh politik na trajnostni razvoj na vseh ravneh – na nacionalni ravni, znotraj Unije, v drugih državah in na svetovni ravni.
(5)  Unija zagotavlja skladnost politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Unija bi morala upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju, kar bo ključni element strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), ki so jo Združeni narodi sprejeli septembra 201545. Za zagotavljanje skladnosti politike za trajnostni razvoj, kot se odraža v Agendi 2030, je potrebno upoštevanje učinka vseh politik na trajnostni razvoj na vseh ravneh – na nacionalni ravni, znotraj Unije, v drugih državah in na svetovni ravni. Politike Unije in držav članic o razvojnem sodelovanju, bi se morale medsebojno dopolnjevati in krepiti.
__________________
__________________
45 „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejeta na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 (A/RES/70/1).
45 „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, sprejeta na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 (A/RES/70/1).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Svetovni okvir za delovanje je uresničevanje na pravilih temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi. Skupaj s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah57 in akcijsko agendo iz Adis Abebe58 je Agenda 2030 odziv mednarodne skupnosti na svetovne izzive in trende v zvezi s trajnostnim razvojem. Agenda 2030 temelji na ciljih trajnostnega razvoja ter je okvir s preoblikovalno močjo za izkoreninjenje revščine in doseganje trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Njeno področje uporabe je univerzalno in zagotavlja celovit skupni okvir za delovanje, ki se uporablja tako za Unijo in njene države članice kot njene partnerje. Zagotavlja ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi razsežnostmi trajnostnega razvoja, pri čemer priznava bistvene medsebojne povezave med njegovimi cilji. Cilj Agende 2030 je, da se nihče ne prezre. Izvajanje Agende 2030 bo tesno usklajeno z drugimi ustreznimi mednarodnimi zavezami Unije. Pri ukrepih, ki se izvajajo v okviru te uredbe, bi morala biti posebna pozornost namenjena medsebojnim povezavam med cilji trajnostnega razvoja in celostnimi ukrepi, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.
(7)  Svetovni okvir za delovanje je uresničevanje na pravilih in vrednotah temelječe svetovne ureditve, katere ključno načelo je večstranskost in v središču katere so Združeni narodi. Skupaj s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah57(v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) in akcijsko agendo iz Adis Abebe58 je Agenda 2030 odziv mednarodne skupnosti na svetovne izzive in trende v zvezi s trajnostnim razvojem. Agenda 2030 temelji na ciljih trajnostnega razvoja ter je okvir s preoblikovalno močjo za izkoreninjenje revščine, doseganje trajnostnega razvoja na svetovni ravni ter spodbujanje miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, skupaj z bojem proti podnebnim spremembam ter prizadevanjem za ohranitev oceanov in gozdov. Njeno področje uporabe je univerzalno in zagotavlja celovit skupni okvir za delovanje, ki se uporablja tako za Unijo in njene države članice kot njene partnerje. Zagotavlja ravnovesje med gospodarskimi, socialnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in okoljskimi razsežnostmi trajnostnega razvoja, pri čemer priznava bistvene medsebojne povezave med njegovimi cilji. Cilj Agende 2030 je, da se nihče ne prezre in da je treba najprej doseči tiste, ki so najbolj prikrajšani. Izvajanje Agende 2030 bo tesno usklajeno z drugimi ustreznimi mednarodnimi zavezami Unije. Ukrepi, ki se izvajajo v okviru te uredbe, bi morali temeljiti na načelih in ciljih iz Agende 2030, Pariškega sporazuma in akcijske agende iz Adis Abebe ter prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti medsebojnim povezavam med njimi in celostnimi ukrepi, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev, ne da bi pri tem ogrožali druge cilje.
__________________
__________________
57 Podpisan 22. aprila 2016 v New Yorku.
57 Podpisan 22. aprila 2016 v New Yorku.
58 „Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj“, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).
58 „Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj“, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Izvajanje te uredbe bi moralo temeljiti na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija)59, ki je bila predstavljena 19. junija 2016 in predstavlja vizijo Unije ter okvir za povezano in odgovorno zunanje ukrepanje v sodelovanju s partnerji, pri katerem bi Unija uveljavila svoje vrednote in interese. Unija bi morala okrepiti partnerstva ter spodbujati dialog o politikah in skupne odzive na izzive svetovnega pomena. Njeno delovanje bi moralo podpirati vse vidike interesov in vrednot Unije, vključno z ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov, krepitvijo mednarodne varnosti, bojem proti temeljnim vzrokom za nedovoljene migracije in pomočjo prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, podporo trgovinski politiki, gospodarski diplomaciji in gospodarskemu sodelovanju, spodbujanjem digitalnih rešitev in tehnologij ter spodbujanjem mednarodne razsežnosti politik Unije. Za spodbujanje svojih interesov bi morala Unija upoštevati in spodbujati načela spoštovanja visokih socialnih in okoljskih standardov, pravne države, mednarodnega prava in človekovih pravic.
(8)  Uporaba te uredbe bi morala temeljiti na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija)59, ki je bila predstavljena 19. junija 2016 in predstavlja vizijo Unije ter okvir za povezano in odgovorno zunanje ukrepanje v sodelovanju s partnerji, pri katerem bi Unija uveljavila svoje vrednote in interese. Unija bi morala okrepiti partnerstva ter spodbujati dialog o politikah in skupne odzive na izzive svetovnega pomena. Njeno delovanje bi moralo podpirati vse vidike temeljnih interesov, načel in vrednot Unije, vključno s spodbujanjem demokracije in človekovih pravic, prispevanjem k izkoreninjenju revščine, ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov, mediacijo in obnovo po konfliktu, pri čemer bi bile na vseh ravneh vključene ženske, zagotavljanjem jedrske varnosti, krepitvijo mednarodne varnosti, obravnavanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter pomočjo prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, zagotavljanjem pogojev za oblikovanje mednarodnega pravnega okvira za zaščito oseb, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, spodbujanjem vključujočega kakovostnega izobraževanja, podporo pravični, trajnostni trgovinski politiki, ki temelji na pravilih in vrednotah, kot orodju za razvoj ter izboljšanje pravne države in človekovih pravic, gospodarsko in kulturno diplomacijo in gospodarskim sodelovanjem, spodbujanjem digitalnih rešitev in tehnologij, varstvom kulturne dediščine, zlasti na konfliktnih območjih, obravnavanjem groženj javnemu zdravju ter spodbujanjem mednarodne razsežnosti politik Unije. Za spodbujanje svojih temeljnih interesov, načel in vrednot bi morala Unija upoštevati in spodbujati načela spoštovanja visokih socialnih, delovnih in okoljskih standardov, tudi v zvezi s podnebnimi spremembami, pravne države, mednarodnega prava, tudi spoštovanja humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.
__________________
__________________
59 „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, junij 2016.
59 „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“, junij 2016.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Novo Evropsko soglasje o razvoju (v nadaljnjem besedilu: soglasje)60, ki je bilo podpisano 7. junija 2017, določa okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic za izvajanje Agende 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe. V središču politike razvojnega sodelovanja so izkoreninjenje revščine, boj proti diskriminaciji in neenakostim, načelo, da se nihče ne prezre, in krepitev odpornosti.
(9)  Uporaba te uredbe bi morala temeljiti tudi na Evropskem soglasju o razvoju (v nadaljnjem besedilu: soglasje)60, ki je bilo podpisano 7. junija 2017 in ki določa okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic za izvajanje Agende 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe. Izvajanje te uredbe bi morali podpreti izkoreninjenje revščine, boj proti diskriminaciji in neenakostim, načelo, da se nihče ne prezre, varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in krepitev odpornosti.
__________________
__________________
60 „Novo evropsko soglasje o razvoju: ,naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost‘“, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.
60 „Novo evropsko soglasje o razvoju: ,naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost‘“, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Poleg Agende 2030 OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, akcijske agende iz Adis Abebe, Globalne strategije EU in Evropskega soglasja o razvoju ter Evropske sosedske politike, ki sestavljajo primarni politični okvir, bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti tudi na naslednjih dokumentih in njihovih prihodnjih spremembah:
–  strateškem okviru EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo,
–  smernicah EU o človekovih pravicah,
–  celostnem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam celovitem pristopu EU k zunanjim konfliktom in krizam iz leta 2013,
–  celovitem pristopu EU k izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti,
–  programu Unije za preprečevanje nasilnih konfliktov,
–  sklepih Sveta z dne 20. junija 2011 o preprečevanju konfliktov,
–  konceptu krepitve zmogljivosti EU za posredovanje in dialog,
–  strateškem okviru na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja,
–  strategiji EU proti nedovoljenemu strelnemu orožju, osebnemu in lahkemu orožju ter pripadajočemu strelivu,
–  konceptu EU za podporo razoroževanju, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju,
–  sklepih Sveta z dne 19. novembra 2007 o odzivu EU na primere ranljivosti ter sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, prav tako z dne 19. novembra 2007, o varnosti in razvoju,
–  izjavi Evropskega sveta z dne 25. marca 2004 o boju proti terorizmu, strategiji Evropske unije za boj proti terorizmu z dne 30. novembra 2005 in sklepih Sveta z dne 23. maja 2011 o krepitvi vezi med notranjimi in zunanjimi vidiki boja proti terorizmu,
–  smernicah OECD za večnacionalna podjetja,
–  vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,
–  novi agendi OZN za mesta,
–  konvenciji OZN o pravicah invalidov,
–  konvenciji o beguncih,
–  konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
–  rezultatih Pekinških izhodišč za ukrepanje in akcijskem program z mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju,
–  načrtu UNCTAD za rešitve glede vzdržnosti državnih dolgov (april 2015),
–  vodilnih načelih o zunanjem dolgu in človekovih pravicah, ki jih je pripravil visoki komisar OZN za človekove pravice,
–  svetovnem dogovoru o beguncih,
–  svetovnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, sprejetem v Marakešu 10. decembra 2018,
–  Konvenciji OZN o otrokovih pravicah.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  V skladu z globalno strategijo in Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetim 18. marca 201561, bi bilo treba priznati potrebo po prehodu z odzivanja na krize in njihovega obvladovanja na bolj strukturiran, dolgoročni pristop, ki učinkoviteje obravnava primere nestabilnosti, naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter dolgotrajne krize. Potrebni so večji poudarek in skupni pristopi glede zmanjševanja, preprečevanja in omejevanja tveganj ter pripravljenosti nanje, hkrati pa tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje hitrega odzivanja in trajnega okrevanja. Ta uredba bi torej morala prispevati h krepitvi odpornosti ter povezovanju humanitarne pomoči in razvojnega delovanja prek ukrepov hitrega odzivanja.
(11)  V skladu z globalno strategijo in Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetim 18. marca 201561, bi bilo treba priznati potrebo po prehodu z odzivanja na krize in njihovega obvladovanja na bolj strukturiran, preventiven dolgoročni pristop, ki učinkoviteje obravnava primere nestabilnosti, naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter dolgotrajne krize. Potrebni so večji poudarek in skupni pristopi glede zmanjševanja, preprečevanja in omejevanja tveganj ter pripravljenosti nanje, hkrati pa tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje hitrega odzivanja in trajnega okrevanja. Ta uredba bi torej morala prispevati h krepitvi odpornosti ter povezovanju humanitarne pomoči in razvojnega delovanja zlasti prek ukrepov hitrega odzivanja ter ustreznih geografskih in tematskih programov, pri čemer bi morala zagotavljati ustrezno predvidljivost, preglednost in odgovornost, pa tudi skladnost, doslednost in dopolnjevanje s humanitarno pomočjo ter popolno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, ne da bi bila pri tem ogrožena dostava humanitarne pomoči, v skladu z načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti v nujnih razmerah in obdobju, ki jim sledi.
__________________
__________________
61 „Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč“, sprejet 18. marca 2015, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 3. junija 2015 (A/RES/69/283).
61 „Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč“, sprejet 18. marca 2015, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 3. junija 2015 (A/RES/69/283).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  V skladu z mednarodnimi zavezami Unije na področju razvojne učinkovitosti, sprejetimi leta 2011 v Busanu in ponovno potrjenimi na forumu na visoki ravni leta 2016 v Nairobiju ter na katere je bilo opozorjeno v soglasju, bi bilo treba v okviru razvojnega sodelovanja Unije uporabljati načela uspešnosti razvoja, med drugim prevzemanje odgovornosti držav v razvoju za razvojne prednostne naloge, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva ter preglednost in odgovornost.
(12)  V skladu z mednarodnimi zavezami Unije na področju razvojne učinkovitosti, sprejetimi leta 2011 v Busanu in ponovno potrjenimi na forumu na visoki ravni leta 2016 v Nairobiju ter na katere je bilo opozorjeno v soglasju, bi morala Unija v okviru svoje uradne razvojne pomoči in pri vseh oblikah pomoči uporabljati načela uspešnosti razvoja, med drugim prevzemanje odgovornosti držav v razvoju za razvojne prednostne naloge, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva ter vzajemno preglednost in odgovornost, pa tudi načela skladnosti in harmonizacije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  V skladu s cilji trajnostnega razvoja naj bi ta uredba prispevala k okrepljenemu spremljanju in poročanju s poudarkom na rezultatih, ki vključujejo izložke, izide in učinke v partnerskih državah, ki prejemajo zunanjo finančno pomoč Unije. Zlasti se, kot je bilo dogovorjeno v soglasju, pričakuje, da se bo iz ukrepov na podlagi te uredbe prispevalo 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, za socialno vključevanje in človekov razvoj, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk.
(13)  V skladu s cilji trajnostnega razvoja naj bi ta uredba prispevala k okrepljenemu spremljanju in poročanju s poudarkom na rezultatih, ki vključujejo izložke, izide in učinke v partnerskih državah, ki prejemajo zunanjo finančno pomoč Unije. Zlasti bi se moralo, kot je bilo dogovorjeno v soglasju, iz ukrepov na podlagi te uredbe prispevalo 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, za socialno vključevanje in človekov razvoj, s poudarkom na osnovnih socialnih storitvah, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana, voda, sanitarna oskrba in higiena ter socialno varstvo, zlasti za najbolj marginalizirane, ob upoštevanju enakosti spolov, opolnomočenja žensk in pravic otrok kot horizontalnih vprašanj.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Kadar je mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Unije spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, po možnosti na podlagi okvira partnerske države za rezultate.
(14)  Komisija bi morala za povečanje dejanske odgovornosti in preglednosti proračuna Unije vzpostaviti jasne mehanizme spremljanja in vrednotenja, da bi zagotovila učinkovito oceno napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe. Rezultate zunanjega delovanja Unije bi bilo treba spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, posamezni državi prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem instrumenta, na podlagi okvira partnerske države za rezultate. Komisija bi morala redno spremljati svoje ukrepe in pregledati napredek ter objaviti rezultate, zlasti v obliki letnega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Ta uredba bi morala prispevati k skupnemu cilju Unije, da bo zagotovila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka kot uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. V tem smislu bi moralo vsaj 92 % finančnih sredstev na podlagi te uredbe prispevati k ukrepom, zasnovanim tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
(15)  Ta uredba bi morala prispevati k skupnemu cilju Unije, da bo zagotovila 0,7 % bruto nacionalnega dohodka kot uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za Unijo in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev. V tem smislu bi moralo vsaj 95 % finančnih sredstev na podlagi te uredbe prispevati k ukrepom, zasnovanim tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Da bi zagotovili sredstva tam, kjer so najbolj potrebna, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v nestabilnih razmerah in konfliktih, bi morala ta uredba v obdobju izvajanja Agende 2030 prispevati k doseganju skupnega cilja 0,20 % bruto nacionalnega dohodka Unije za najmanj razvite države.
(16)  Da bi zagotovili sredstva tam, kjer so najbolj potrebna, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v nestabilnih razmerah in konfliktih, bi morala ta uredba v obdobju izvajanja Agende 2030 prispevati k doseganju skupnega cilja 0,20 % bruto nacionalnega dohodka Unije za najmanj razvite države. Ta zaveza bi morala temeljiti na jasnem načrtu za EU in njene države članice za določitev rokov in načinov za njegovo uresničitev.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  V skladu z obstoječimi zavezami v akcijskem načrtu EU za enakost spolov II bi moralo imeti najmanj 85 % geografskih in tematskih programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, za glavni ali pomemben cilj enakost spolov, kot je določil odbor DAC pri OECD. Obvezen pregled porabe bi moral zagotoviti, da bo imel znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)  Ta uredba bi morala posebno pozornost nameniti otrokom in mladim kot tistim, ki prispevajo k uresničenju Agende 2030. Pri zunanjem delovanju Unije na podlagi te uredbe bi se morala posebna pozornost nameniti njihovim potrebam in opolnomočenju, pri čemer se bo prispevalo k uresničevanju njihovega potenciala kot ključnih akterjev sprememb z vlaganjem v človekov razvoj in socialno vključevanje.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)   Prebivalci držav podsaharske Afrike so predvsem mladostniki in mladi. Vsaka država bi morala sama odločati o svoji demografski politiki. Vendar pa bi bilo treba demografsko dinamiko obravnavati na celovit način, da se zagotovi, da bodo lahko sedanje in prihodnje generacije v celoti dosegle svoj potencial na trajnosten način.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Ta uredba bi morala odražati dejstvo, da se je na strateške prioritete treba osredotočiti tako geografsko (evropsko sosedstvo in Afrika ter države, ki so ranljive in potrebujejo največ pomoči) kot tudi tematsko (varnost, migracije, podnebne spremembe in človekove pravice).
(17)  Ta uredba bi morala odražati dejstvo, da se je na strateške prioritete treba osredotočiti tako geografsko (evropsko sosedstvo in Afrika ter države, ki so ranljive in potrebujejo največ pomoči, zlasti najmanj razvite države) kot tudi tematsko (trajnostni razvoj, izkoreninjenje revščine, demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, varnost, varne, urejene in zakonite migracije, zmanjšanje neenakosti, enakost spolov, obravnavanje degradacije okolja in podnebnih sprememb ter groženj za svetovno javno zdravje).
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Ta uredba bi morala prispevati k vzpostavitvi državne in družbene odpornosti na področju svetovnega javnega zdravja z obravnavanjem tveganj za svetovno javno zdravje, okrepitvijo zdravstvenih sistemov, uresničitvijo splošnega zdravstvenega varstva, preprečevanjem nalezljivih boleznih in bojem proti njim ter pomočjo pri zagotavljanju dostopnih zdravil in cepiv za vse.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  S to uredbo bi bilo treba podpirati izvajanje evropske sosedske politike, kakor je bila revidirana leta 2015, in izvajanje regionalnih okvirov sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij in politik ter strategij in politik za morske bazene. Vse te pobude nudijo politične okvire za poglobitev odnosov s partnerskimi državami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti.
(18)  Z uporabo te uredbe bi bilo treba ohranjati in izboljšati posebne odnose s sosednjimi državami Unije v skladu s členom 8 PEU. Ta uredba bi morala prispevati h krepitvi odpornosti držav in družb v sosedstvu Unije v skladu z zavezo iz globalne strategije. Morala bi podpirati izvajanje evropske sosedske politike, kakor je bila revidirana leta 2015, in izvajanje regionalnih okvirov sodelovanja, kot so programi za čezmejno sodelovanje in zunanje vidike zadevnih makroregionalnih strategij in politik ter strategij in politik za morske bazene v vzhodnem in južnem sosedstvu, vključno s severno razsežnostjo in črnomorskim regionalnim sodelovanjem. Vse te pobude nudijo dodatne politične okvire za poglobitev odnosov s partnerskimi državami in med njimi na podlagi načel vzajemne odgovornosti ter skupne in deljene odgovornosti.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Evropska sosedska politika, kakor je bila revidirana leta 201562, si prizadeva za stabilizacijo sosednjih držav in krepitev odpornosti, zlasti s spodbujanjem gospodarskega razvoja, kot glavnih političnih prednostnih nalog Unije. Da bi se dosegli cilji revidirane evropske sosedske politike, se ta osredotoča na štiri prednostna področja: dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice, s posebnim poudarkom na nadaljnjem povezovanju s civilno družbo; gospodarski razvoj; varnost; migracije in mobilnost, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje. Razlikovanje in večja vzajemna odgovornost sta zaščitni znak evropske sosedske politike, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja ter interesov vsake posamezne države glede značilnosti in poudarka njenega partnerstva z Unijo.
(19)  Evropska sosedska politika si prizadeva za krepitev demokracije, spodbujanje človekovih pravic in spoštovanje pravne države, stabilizacijo sosednjih držav in krepitev odpornosti, zlasti s spodbujanjem političnih, gospodarskih in družbenih reform, kot glavnih političnih prednostnih nalog Unije. Da bi se dosegli njegovi cilji, bi se moralo izvajanje revidirane evropske sosedske politike prek te uredbe osredotočiti na naslednja prednostna področja: dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice, s posebnim poudarkom na nadaljnjem povezovanju s civilno družbo; družbeno-gospodarski razvoj, vključno z bojem proti brezposelnosti mladih, pa tudi izobraževalno in okoljsko trajnostjo; varnost; migracije in mobilnost, vključno z odpravljanjem temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter zagotavljanjem podpore prebivalstvu, državam in regijam, ki se spopadajo z večjim migracijskim pritiskom. S to uredbo bi bilo treba podpirati izvajanje pridružitvenih sporazumov Unije ter poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z državami v sosedstvu. Razlikovanje in večja vzajemna odgovornost sta zaščitni znak evropske sosedske politike, ob upoštevanju različnih stopenj sodelovanja ter interesov vsake posamezne države glede značilnosti in poudarka njenega partnerstva z Unijo. Pristop, ki temelji na uspešnosti, je eno ključnih načel evropske sosedske politike. V primeru hudega ali vztrajnega propadanja demokracije v kateri od partnerskih držav bi bilo treba podporo preklicati. Financiranje sosedstva je eden ključnih vzvodov za obravnavanje skupnih izzivov, kot so nedovoljene migracije in podnebne spremembe, ter širjenje blaginje, varnosti in stabilnosti z gospodarskim razvojem in boljšim upravljanjem. Izboljšati bi bilo treba prepoznavnost pomoči Unije na področju sosedstva.
__________________
__________________
62 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015.
62 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Ta uredba bi morala podpirati vzpostavitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma z državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: AKP) ter EU in njenim partnerjem iz AKP omogočati nadaljnji razvoj močnega zavezništva na področju ključnih globalnih izzivov. Natančneje, ta uredba bi morala podpirati nadaljevanje vzpostavljenega sodelovanja med Unijo in Afriško unijo, v skladu s skupno strategijo Afrike in EU, ter graditi na prihodnjem sporazumu med EU in AKP po letu 2020, tudi prek kontinentalnega pristopa do Afrike.
(20)  Ta uredba bi morala podpirati vzpostavitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma z državami iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: AKP) ter EU in njenim partnerjem iz AKP omogočati nadaljnji razvoj močnega zavezništva na področju ključnih in skupnih globalnih izzivov. Natančneje, ta uredba bi morala podpirati nadaljevanje vzpostavljenega sodelovanja med Unijo in Afriško unijo, v skladu s skupno strategijo Afrike in EU, vključno s sodelovanjem Afrike in Unije za spodbujanje pravic otrok ter opolnomočenje mladih v Evropi in Afriki, ter graditi na prihodnjem sporazumu med EU in AKP po letu 2020, tudi prek kontinentalnega pristopa do Afrike in vzajemno koristnega partnerstva enakopravnih partnerjev med EU in Afriko.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Ta uredba bi morala prispevati tudi k vidikom zunanjih odnosov Unije, povezanim s trgovino, kot so sodelovanje s tretjimi državami v zvezi s primerno skrbnostjo v oskrbovalni verigi za kositer, tantal in zlato, proces Kimberley, trajnostni sporazum, izvajanje obvez iz Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1a (uredba o GSP), sodelovanje v okviru izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT) ter pobude v okviru pomoči za trgovino, da bi se zagotovila skladnost in vzajemna podpora med trgovinsko politiko Unije ter razvojnimi cilji in ukrepi;
_________________
1a Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje, in sicer instrumenta za predpristopno pomoč III63, instrumenta za humanitarno pomoč64, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj65, evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki bo dopolnjeval instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom66, skupne zunanje in varnostne politike in na novo predlaganega evropskega mirovnega instrumenta67, ki se financira zunaj proračuna EU, ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.
(21)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje, doslednost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje, in sicer instrumenta za predpristopno pomoč III63, instrumenta za humanitarno pomoč64, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj65, evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki bo dopolnjeval instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom66, skupne zunanje in varnostne politike in na novo predlaganega evropskega mirovnega instrumenta67, ki se financira zunaj proračuna EU, ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, vključno s skrbniškimi skladi ter politikami in programi držav članic EU. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo. Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi morala ta uredba omogočati kombiniranje financiranja z drugimi programi Unije, če prispevki ne krijejo istih stroškov.
__________________
__________________
63 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), COM(2018) 465 final.
63 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III), COM(2018)0465.
64 Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).
64 Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).
65 Predlog sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj), COM(2018) 461 final.
65 Predlog sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj), COM(2018)0461.
66 Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom, COM(2018) 462 final.
66 Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za jedrsko varnost, ki dopolnjuje instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, na podlagi Pogodbe Euratom, COM(2018)0462.
67 Predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, C(2018) 3800 final.
67 Predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, C(2018)3800.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus, ki bi se morali izvajati v skladu z uredbo Erasmus68.
(22)  Sredstva iz te uredbe bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programov Erasmus in Ustvarjalna Evropa, ki bi se morali izvajati v skladu z uredbo Erasmus68 in uredbo o Ustvarjalni Evropi68a.
_________________
_________________
68 COM(2018) 367 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013.
68 COM(2018)0367 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013.
68a COM(2018)0366 – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)   Mednarodno razsežnost programa Erasmus+ bi bilo treba okrepiti z namenom povečanja priložnosti za mobilnost in sodelovanje posameznikov in organizacij iz manj razvitih držav sveta, da bi podprli gradnjo zmogljivosti v tretjih državah, razvoj spretnosti, medosebne izmenjave, pri tem pa zagotovili več priložnosti za sodelovanje in mobilnost z razvitimi državami in državami v vzponu.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Glede na pomen obravnavanja izobraževanja in kulture v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in strategijo EU za mednarodne kulturne odnose bi morala ta uredba prispevati k zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja, spodbujanju priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse in krepitvi mednarodnih kulturnih odnosov ter priznati vlogo kulture pri spodbujanju evropskih vrednot prek namenskih in ciljno usmerjenih ukrepov, ki naj bi jasno vplivali na vlogo Unije na svetovnem prizorišču.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Glavni pristop za ukrepe, ki se financirajo v okviru te uredbe, bi moral biti v okviru geografskih programov, da se kar najbolj poveča učinek pomoči Unije in da se delovanje Unije približa partnerskim državam in njihovemu prebivalstvu. Če je ustrezno, bi bilo treba ta splošni pristop dopolniti s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja.
(23)  Glavni pristop za ukrepe, ki se financirajo v okviru te uredbe, bi moral biti v okviru geografskih programov, da se kar najbolj poveča učinek pomoči Unije in da se delovanje Unije približa partnerskim državam in njihovemu prebivalstvu, s podpiranjem tematskih prednostnih nalog, kot so človekove pravice, civilna družba in trajnost. Cilji iz geografskih in tematskih programov bi morali biti medsebojno usklajeni in povezani ter dopolnjeni s tematskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja, kjer je to ustrezno. Zagotavljati bi bilo treba učinkovito dopolnjevanje med geografskimi in tematskimi programi in ukrepi ter programi in ukrepi hitrega odzivanja. Zaradi upoštevanja posebnosti vsakega programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanje Evropske unije, da se z določitvijo strategije Unije, prednostnih področij, podrobnih ciljev, pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti in posebne finančne dodelitve za vsak program dopolnijo določbe te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
________________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  V skladu s soglasjem bi morale Unija in njene države članice izboljšati skupno pripravo programov, da bi povečale svoj kolektivni učinek z združevanjem sredstev in zmogljivosti. Skupna priprava programov bi morala temeljiti na prizadevanjih, prevzemanju lastništva in odgovornosti partnerskih držav. Unija in države članice bi si morale prizadevati za podporo partnerskim državam prek skupnega izvajanja, če je ustrezno.
(24)  V skladu s soglasjem bi morale Unija in njene države članice izboljšati skupno pripravo programov, da bi povečale svoj kolektivni učinek z združevanjem sredstev in zmogljivosti. Skupna priprava programov bi morala temeljiti na prizadevanjih, prevzemanju lastništva in odgovornosti partnerskih držav. Unija in države članice bi si morale prizadevati za podporo partnerskim državam prek skupne uporabe, če je ustrezno. Skupna uporaba bi morala biti vključujoča in odprta za vse partnerje Unije, ki se strinjajo s skupno vizijo in lahko k njej prispevajo, vključno z agencijami držav članic in njihovimi razvojnimi finančnimi institucijami, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem, civilno družbo in akademskim svetom.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države v kateri od partnerskih držav se lahko podpora prek delegiranega akta delno ali v celoti prekliče. Komisija bi morala pri sprejemanju odločitev ustrezno upoštevati zadevne resolucije Evropskega parlamenta.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 b (novo)
(24b)  Ta uredba bi morala ponovno potrditi jedrsko varnost kot pomemben del zunanjega delovanja Unije in olajšati doseganje ciljev glede sodelovanja, določenih v uredbi (EINS). Zato bi bilo treba v primeru, če partnerska država vztrajno ne izpolnjuje osnovnih standardov jedrske varnosti, kot so določbe ustreznih mednarodnih konvencij v okviru IAEA, Konvencije iz Espooja in Aarhuške konvencije ter njunih poznejših sprememb, Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in njenih dodatnih protokolov, zavez glede izvajanja izrednih varnostnih pregledov in sorodnih ukrepov ter ciljev glede sodelovanja, določenih v uredbi (EINS), znova razmisliti o pomoči za zadevno državo na podlagi te uredbe in jo morda v celoti ali delno ukiniti.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Medtem ko bi se morale demokracija in človekove pravice, vključno z enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk, odražati v celotnem obdobju izvajanja te uredbe, pa bi morale imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav.
(25)  Medtem ko bi se morale demokracija, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z zaščito otrok, manjšin, invalidov in oseb LGBTI, pa tudi enakostjo spolov ter opolnomočenjem žensk in deklet, dosledno odražati in vključevati v celotnem obdobju uporabe te uredbe, pa bi morale imeti pomoč Unije v okviru tematskih programov za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe – lokalni organi posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svojega globalnega značaja in neodvisnosti ukrepanja od soglasja vlad in javnih organov zadevnih tretjih držav. Unija bi morala pri tem namenjati posebno pozornost državam in nujnim primerom, kadar so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene in kadar je nespoštovanje teh pravic in svoboščin posebno izrazito in sistematično, pa tudi primerom, ko je ogrožen prostor civilne družbe. Pomoč Unije v skladu s to uredbo bi bilo treba oblikovati tako, da se omogočijo podpora in sodelovanje ter partnerstvo s civilno družbo o občutljivih vprašanjih ter vprašanjih človekovih pravic in demokracije, s čimer se zagotovita prožnost in potrebna odzivnost za obravnavanje spreminjajočih se razmer, potreb upravičencev ali kriznih obdobij ter se po potrebi prispeva k izgradnji zmogljivosti civilne družbe. V teh primerih bi morali biti prednostni politični nalogi spodbujanje spoštovanja mednarodnega prava in zagotavljanje sredstev za delovanje lokalni civilni družbi in drugim ustreznim deležnikom na področju človekovih pravic, da bi prispevali k delu, ki se opravlja v zelo težkih razmerah. Ta uredba bi morala tudi omogočati, da organizacije civilne družbe po potrebi hitro in učinkovito prejmejo manjša nepovratna sredstva, zlasti v najtežjih razmerah, kot so ranljivost, krize in napetosti med skupnostmi.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  V skladu s členi 2, 3 in 21 PEU ter členom 8 PDEU bi moralo izvajanje te uredbe temeljiti na načelih enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet, cilj pa bi moral biti varovati in spodbujati pravice žensk v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov II, sklepi Sveta o ženskah, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018, Istanbulsko konvencijo Sveta Evrope in ciljem 5 Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 b (novo)
(25b)  Ta uredba bi morala obravnavati in vključiti spodbujanje pravic žensk in enakost spolov po vsem svetu, tudi s podpiranjem organizacij, ki se ukvarjajo s spodbujanjem spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic (dostop do kakovostnih in dostopnih informacij, izobraževanja in storitev) ter bojem proti nasilju na podlagi spola in diskriminaciji, pa tudi opredeljevanjem in obravnavanjem tesnih povezav med vprašanji miru, varnosti, razvoja in enakosti spolov. To delo bi moralo biti skladno z izvajanjem ustreznih mednarodnih in evropskih načel in konvencij ter ga spodbujati.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev z različnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne strukture, so nepristranske in nenasilne ter v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni ali ekonomski. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju.
(26)  Organizacije civilne družbe bi morale zajemati širok nabor akterjev s številnimi vlogami in pooblastili, ki vključujejo vse nedržavne, neprofitne in nenasilne strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni, verski, okoljski ali ekonomski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju. Financiranje drugih organov in akterjev, ki s to uredbo niso izrecno izključeni, bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno za doseganje ciljev te uredbe.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Unija in njene države članice bi morale v skladu s soglasjem za razvoj spodbujati udeležbo organizacij civilne družbe in lokalnih organov pri prispevanju k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v sektorjih demokracije, pravne države, temeljnih svoboščin, človekovih pravic in socialne pravičnosti ter kot ponudnikov osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo, ki jih najbolj potrebuje. Priznati bi morale različne vloge, ki jih imajo organizacije civilne družbe in lokalni organi, slednji kot spodbujevalci teritorialnega pristopa k razvoju, vključno s postopki decentralizacije, udeležbo, nadzorom in odgovornostjo. Unija in njene države članice bi morale spodbujati prostor delovanja in ugodno okolje za organizacije civilne družbe ter dodatno podpreti krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe in lokalnih organov, da bi okrepile njihovo vlogo v procesu trajnostnega razvoja in spodbujale politični, socialni in ekonomski dialog, tudi s programi v zvezi z mehanizmi za spodbujanje razvoja civilne družbe.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 b (novo)
(25b)   Unija bi morala podpirati organizacije civilne družbe in spodbujati njihovo večjo strateško udeležbo v vseh zunanjih instrumentih in programih, vključno z geografskimi programi in ukrepi hitrega odzivanja iz te uredbe, v skladu s sklepi Sveta z dne 15. oktobra 2012 z naslovom Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev ZN za trajnostni razvoj bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja 25 % odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru te uredbe 25 % skupnih finančnih sredstev prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med izvajanjem uredbe, skupni prispevek iz te uredbe pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.
(28)  Z odražanjem pomembnosti obvladovanja podnebnih sprememb, varovanja okolja in boja proti izgubi biotske raznovrstnosti, v skladu z zavezo Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, Konvencije o biološki raznovrstnosti in ciljev OZN glede trajnostnega razvoja bi morala ta uredba prispevati k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov v politike Unije in k doseganju skupnega cilja glede odhodkov proračuna Unije, namenjenih podpiranju podnebnih ciljev in podpiranju ukrepov z jasnimi in opredeljivimi skupnimi koristmi za vse sektorje. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru te uredbe 45 % skupnih finančnih sredstev prispevalo za podnebne cilje, upravljanje in varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in boj proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med uporabo uredbe, skupni prispevek iz te uredbe pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda. Ukrepi Unije na tem področju bi morali spodbujati spoštovanje Pariškega sporazuma in konvencij iz Ria, ne pa prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škodo okolju ali podnebju. Pri ukrepih, ki prispevajo k doseganju cilja na področju podnebja, se poseben poudarek nameni podpori prilagajanju podnebnim spremembam v revnih, zelo ranljivih državah, upoštevati pa bi bilo treba povezavo med podnebjem, mirom in varnostjo, opolnomočenjem žensk in bojem proti revščini. Ta uredba bi morala prispevati k trajnostnemu upravljanju naravnih virov in spodbujati trajnostno in varno rudarjenje, upravljanje gozdov in kmetijstvo.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Bistvenega pomena je, da se dodatno okrepi sodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami, s čimer bi se izkoristile dobro upravljane in zakonite migracije ter učinkovito obravnavale nedovoljene migracije. Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij, krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter delu na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic. Zato bi moralo biti učinkovito sodelovanje tretjih držav z Unijo na tem področju sestavni del splošnih načel te uredbe. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna večja skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga učinkoviteje upravljati migracije. Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij ter omogočati čim večje sinergije in zagotavljati potreben vzvod.
(29)  Sodelovanje na področju migracij s partnerskimi državami lahko vodi k vzajemnim koristim zaradi urejenih, varnih in odgovornih migracij ter k učinkovitemu obravnavanju nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja. Tovrstno sodelovanje bi moralo prispevati k olajšanju varnih in zakonitih poti za migracije in azil, zagotavljanju dostopa do mednarodne zaščite, odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, sodelovanju z diasporami, krepitvi upravljanja meja in prizadevanjem pri obravnavanju nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov ter dela na področju varnega, dostojnega in trajnostnega vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, če je to ustrezno, na način, ki je občutljiv za konflikte, na podlagi vzajemne odgovornosti ter ob polnem spoštovanju zavez glede humanitarne pomoči in človekovih pravic v okviru mednarodnega prava in prava Unije. Med migracijsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja je pomembna skladnost, da se zagotovi, da razvojna pomoč partnerskim državam pomaga boriti se proti revščini in neenakosti, spodbujati pravice in svoboščine ter prispevati k urejenemu, varnemu in odgovornemu upravljanju migracij. Ta uredba bi morala prispevati k usklajenemu, celostnemu in strukturiranemu pristopu do migracij ter omogočati čim večje sinergije in pozitiven vpliv migracij in mobilnosti na razvoj.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Ta uredba bi morala Uniji omogočiti, da se odzove na izzive in priložnosti, povezane z migracijami, ter hkrati dopolnjevati migracijsko politiko Unije. V ta namen in brez poseganja v nepredvidene okoliščine naj bi se 10 % finančnih sredstev namenilo odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter podpiranju upravljanja in vodenja migracij, vključno z zaščito pravic beguncev in migrantov v okviru ciljev te uredbe.
(30)  Ta uredba bi morala Uniji omogočiti, da se odzove na izzive in priložnosti, povezane z migracijami, ter hkrati dopolnjevati migracijsko politiko in razvojno politiko Unije. V ta namen, za maksimiranje prispevka migracij k razvoju, in brez poseganja v novo nastajajoče izzive ali nove potrebe naj bi se največ 10 % finančnih sredstev namenilo odpravljanju temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja ter podpiranju okrepljenega prizadevanja za lajšanje varnih, urejenih, dovoljenih in odgovornih migracij ter izvajanja načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik in vodenja migracij, vključno z zaščito pravic beguncev in migrantov na podlagi mednarodnega prava in prava Unije v okviru ciljev te uredbe. Ta uredba bi morala prispevati tudi k obravnavanju pojava bega možganov ter pomagati nuditi pomoč razseljenim osebam in gostiteljskim skupnostim, zlasti z zagotavljanjem dostopa do osnovnih storitev in možnosti preživetja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 a (novo)
(30a)   Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in storitve dokazano omogočajo trajnostni razvoj in vključujočo rast. Lahko so ključne za izboljšanje življenja državljanov tudi v najrevnejših državah, zlasti s krepitvijo vloge žensk in deklet, krepitvijo demokratičnega upravljanja in preglednosti ter spodbujanjem produktivnosti in ustvarjanja delovnih mest. Vendar pa povezljivost in cenovna dostopnost še vedno ostaja težava tako med regijami kot znotraj njih, saj med državami z visokim in nizkim dohodkom ter med mesti in podeželskimi območji obstajajo velike razlike. Zato bi morala ta uredba Uniji pomagati pri nadaljnjem vključevanju digitalizacije v razvojne politike Unije.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 b (novo)
(30b)  V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov 25. septembra 2015, je poudarjen pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb kot cilja trajnostnega razvoja (cilj trajnostnega razvoja 16) in za doseganje drugih rezultatov razvojne politike. V okviru cilja trajnostnega razvoja 16.a se izrecno poziva, naj se „tudi z mednarodnim sodelovanjem okrepijo zmogljivosti ustreznih državnih ustanov za preprečevanje nasilja in boj proti terorizmu in kriminalu na vseh ravneh, zlasti v državah v razvoju“.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 c (novo)
(30c)  V sporočilu glede srečanja na visoki ravni z dne 19. februarja 2016 je Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj posodobil smernice za poročanje o uradni razvojni pomoči na področju miru in varnosti. Financiranje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, se šteje za uradno razvojno pomoč, če so izpolnjena merila iz navedenih smernic za poročanje ali katerih koli kasnejših smernic za poročanje, o katerih se lahko dogovori Odbor za razvojno pomoč.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 d (novo)
(30d)  Krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih, ko ciljev Uredbe ni mogoče doseči z drugimi dejavnostmi razvojnega sodelovanja. Podpiranje akterjev varnostnega sektorja v tretjih državah, vključno z vojsko v izjemnih okoliščinah, pri preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju ali stabilizaciji, je bistveno za zagotovitev ustreznih pogojev za izkoreninjenje revščine in razvoj. Odgovorno upravljanje, učinkovit demokratičen nadzor in civilni nadzor nad varnostnim sistemom, tudi nad vojsko, so poleg skladnosti z načeli človekovih pravic in pravne države na splošno bistvene značilnosti dobro delujoče države ter bi jih bilo treba spodbujati s podpiranjem obširnejše reforme varnostnega sektorja v tretjih državah.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 e (novo)
(30e)  Ta uredba bi morala temeljiti na sklepih ocene Komisije, pripravljene do junija 2020, ki bi zajemala obsežna javna posvetovanja z več deležniki, glede skladnosti krepitve zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj v okviru povezave med varnostjo in razvojem, ki jo financirajo Unija in njene države članice, z globalno strategijo in cilji OZN glede trajnostnega razvoja.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30 f (novo)
(30f)  Unija bi morala spodbujati tudi pristop, ki je občutljiv na konflikte in upošteva vidik spola, pri vseh ukrepih in programih v okviru te uredbe, da bi preprečila negativne učinke in maksimirala pozitivne.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Vrste financiranja in načini izvrševanja iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi njihove primernosti za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
(32)  Vrste financiranja in načini uporabe iz te uredbe bi morali biti izbrani na podlagi potreb, želja in posebnih okoliščin partnerja, njihove ustreznosti, trajnosti in primernosti za spoštovanje načel razvojne učinkovitosti, uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme ter pričakovano tveganje, da bo prišlo do kršitev. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/10461a Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljevanju: finančna uredba). Vlogo Evropske ustanove za demokracijo kot fundacije, ki so jo evropske institucije pooblastile za podpiranje demokracije, civilne družbe in človekovih pravic, bi bilo treba v skladu s to uredbo okrepiti in povečati. Evropski ustanovi za demokracijo bi bilo treba zagotoviti upravno prožnost in finančne možnosti za izplačilo ciljno usmerjenih nepovratnih sredstev akterjem civilne družbe v evropskem sosedstvu, ki se zavzemajo za izvajanje evropske sosedske politike, zlasti kar zadeva razvoj demokracije, človekove pravice, svobodne volitve in pravno državo.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+), ki temelji na svojem uspešnem predhodniku EFSD70, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in finančnih instrumentov po vsem svetu. EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za izvajanje operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje.
(33)  Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (v nadaljnjem besedilu: EFSD+), ki temelji na svojem predhodniku EFSD70, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in finančnih instrumentov po vsem svetu. EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za uporabo operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje. Tudi druge večstranske razvojne banke ali nacionalne razvojne banke EU imajo zmogljivosti in kapital, ki lahko dodajo znatno vrednost učinku razvojne politike Unije, zato bi bilo treba s to uredbo odločno podpirati tudi njihovo udeležbo v okviru EFSD+.
__________________
__________________
70 Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD.
70 Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  Namen EFSD+ bi morala biti podpora naložbam za prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega in družbenega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni in vključujoči rasti, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, gospodarskih priložnostih, spretnostih in podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih ter mikro, malih in srednjih podjetjih ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. Posebna pozornost bi se morala nameniti državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam.
(34)  Namen EFSD+ bi morala biti podpora naložbam za prispevanje k doseganju ciljev trajnostnega razvoja s spodbujanjem trajnostnega in vključujočega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, preprečevanju konfliktov in spodbujanju miroljubnih, pravičnih in vključujočih družb, trajnostnem in vključujočem gospodarskem napredku, boju proti podnebnim spremembam z blaženjem in prilagajanjem, degradaciji okolja, ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD ter gospodarskih priložnostih, zlasti za ženske, mlade in ranljive. Poudarek bi moral biti na zagotavljanju vključujočega in enakopravnega kakovostnega izobraževanja ter razvoju spretnosti in podjetništva z okrepitvijo izobraževalnih in kulturnih struktur, tudi za otroke v izrednih humanitarnih razmerah in primerih prisilnega razseljevanja. Cilj bi moral biti tudi podpiranje stabilnega naložbenega okolja, industrializacije, socialno-ekonomskih sektorjev, zadrug, socialnih podjetij, mikro-, malih in srednjih podjetij, pa tudi krepitev demokracije, pravne države in človekovih pravic, pomanjkanje teh pa pogosto pomeni posebne socialno-ekonomske temeljne vzroke za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti Posebna pozornost bi se morala nameniti državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi izboljšanju zagotavljanja osnovnih javnih storitev in zanesljive oskrbe s hrano ter povečanju kakovosti življenja hitro rastočemu urbanemu prebivalstvu, tudi prek ustreznih, varnih in cenovno dostopnih bivališč. EFSD+ bi moral podpirati profitna in neprofitna partnerstva, da bi se naložbe zasebnega sektorja usmerile v trajnostni razvoj in izkoreninjanje revščine. V vseh fazah projektnega cikla bi bilo treba spodbujati tudi strateško udeležbo organizacij civilne družbe in delegacij Unije v partnerskih državah, da bi pomagali poiskati prilagojene rešitve za spodbujanje socialno-ekonomskega razvoje skupnosti, ustvarjanja delovnih mest in novih poslovnih priložnosti. Naložbe bi morale temeljiti na analizi konfliktov, se osredotočati na temeljne vzroke konfliktov, ranljivost in nestabilnost, povečati možnosti za spodbujanje miru in zmanjšati tveganja zaostritve konfliktov.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  EFSD+ bi moral čim bolj povečati dodatnost financiranja, obravnavati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, zagotoviti inovativne proizvode ter privabiti sredstva zasebnega sektorja. Udeležba zasebnega sektorja pri sodelovanju Unije s partnerskimi državami prek EFSD+ bi morala zagotoviti merljiv in dodaten razvojni učinek, ne da bi izkrivljala trg, ter bi morala biti stroškovno učinkovita in temeljiti na vzajemni odgovornosti ter delitvi tveganja in stroškov. EFSD+ bi moral delovati kot točka „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe.
(35)  EFSD+ bi moral čim bolj povečati dodatnost financiranja, obravnavati nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine, zagotoviti inovativne proizvode ter privabiti sredstva zasebnega sektorja, da bi optimiziral prispevek zasebnih financ k lokalnemu trajnostnemu razvoju. Udeležba zasebnega sektorja pri sodelovanju Unije s partnerskimi državami prek EFSD+ bi morala zagotoviti merljiv in dodaten razvojni učinek ob polnem spoštovanju okolja ter pravic skupnosti in njihovih načinov preživljanja ter brez izkrivljanja lokalnega trga in nepoštenega tekmovanja z lokalnimi gospodarskimi akterji. Morala bi biti stroškovno učinkovita in temeljiti na vzajemni odgovornosti ter delitvi tveganja in stroškov. EFSD+, ki sicer temelji na ustreznih merilih odgovornosti in preglednosti, bi moral delovati kot točka „vse na enem mestu“ za sprejemanje predlogov za financiranje finančnih institucij in javnih ali zasebnih vlagateljev ter zagotavljanje najrazličnejše finančne podpore za upravičene naložbe.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 a (novo)
(35a)  Jamstvo EU za državne naložbene operacije v javnem sektorju je del EFSD+. To jamstvo EU se ne uporablja za državne naložbene operacije, ki vključujejo nadaljnja posojila zasebnemu sektorju ali posojila subjektom na poddržavni ravni, ki imajo dostop do poddržavnega financiranja brez državnih jamstev, ali v njihovo korist. Za pomoč pri načrtovanju zmogljivosti EIB se ji dodeli najmanjši zajamčeni obseg takšnih državnih naložbenih operacij.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Treba bi bilo vzpostaviti jamstvo za zunanje delovanje na podlagi obstoječega jamstva EFSD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom71. Te operacije bi morale prejemati podporo iz odobritev v okviru te uredbe, skupaj s tistimi iz Uredbe (EU) št. .../... (IPA III) in Uredbe (EU) št. .../... (EINS), ki bi morale zajemati tudi rezervacije in obveznosti, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči oziroma posojil tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe EINS. Pri financiranju operacij EFSD+ bi morala biti prednost namenjena projektom, ki imajo velik učinek na ustvarjanje delovnih mest ter katerih razmerje med stroški in koristmi povečuje trajnost naložb. Operacije, ki prejemajo podporo jamstva za zunanje delovanje, bi morala spremljati poglobljena predhodna ocena okoljskih, finančnih in socialnih vidikov, kot je ustrezno in v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Jamstvo za zunanje delovanje se ne bi smelo uporabljati za zagotavljanje osnovnih javnih storitev, ki ostajajo v odgovornosti vlad.
(36)  Treba bi bilo vzpostaviti jamstvo za zunanje delovanje na podlagi obstoječega jamstva EFSD in Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Jamstvo za zunanje delovanje bi moralo podpirati operacije EFSD+, ki jih krije proračunsko jamstvo, makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam na podlagi Sklepa Sveta 77/270/Euratom71. Te operacije bi morale prejemati podporo iz odobritev v okviru te uredbe, skupaj s tistimi iz Uredbe (EU) št. .../... (IPA III) in Uredbe (EU) št. .../... (EINS), ki bi morale zajemati tudi rezervacije in obveznosti, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči oziroma posojil tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe EINS. Pri financiranju operacij EFSD+ bi morala biti prednost namenjena projektom, ki imajo velik učinek na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in načinov preživljanja ter katerih razmerje med stroški in koristmi povečuje trajnost naložb ter ki predstavljajo največja jamstva za trajnost in dolgoročni razvojni učinek z lokalno odgovornostjo. Operacije, ki prejemajo podporo jamstva za zunanje delovanje, bi morala spremljati poglobljena predhodna ocena okoljskih, finančnih in socialnih vidikov, vključno z vplivom na človekove pravice in načine preživljanja prizadetih skupnosti in vplivom na neenakosti ter opredelitvijo načinov za obravnavanje teh neenakosti v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje in ob ustreznem upoštevanju načela prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi skupnosti, na katere vplivajo naložbe, povezane z zemljo. Jamstvo za zunanje delovanje se ne bi smelo uporabljati za zagotavljanje osnovnih javnih storitev, ki ostajajo v odgovornosti vlad. Naknadne ocene učinka bi se morale izvesti tudi za merjenje razvojnega učinka operacij EFSD+.
__________________
__________________
71 Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9).
71 Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju nuklearnih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9).
Sprememba 54
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Da se zagotovi prožnost, poveča privlačnost za zasebni sektor ter omogoči čim večji učinek naložb, bi bilo treba upravičenim partnerjem omogočiti odstopanje od pravil v zvezi z načini izvrševanja proračuna Unije, kot je določeno v finančni uredbi. Upravičeni partnerji so lahko tudi organi, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in subjekti zasebnega prava partnerske države.
(37)  Da se zagotovi prožnost, poveča privlačnost za zasebni sektor, spodbudi poštena konkurenca ter omogoči čim večji učinek naložb, bi bilo treba upravičenim partnerjem omogočiti odstopanje od pravil v zvezi z načini izvrševanja proračuna Unije, kot je določeno v finančni uredbi. Upravičeni partnerji so lahko tudi organi, ki niso pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, in subjekti zasebnega prava partnerske države.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom na področju človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja, varnosti in stabilnosti, podnebnih sprememb in okolja, oceanov ter migracijskih kriz in temeljnih vzrokov zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Glede na uspešne izkušnje Evropskega razvojnega sklada (ERS) bi moral za večjo zmožnost EU za odzivanje na nepredvidene potrebe, določen znesek ostati nedodeljen kot rezerva za nove izzive in prednostne naloge. Uporabiti bi ga bilo treba v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi.
(39)  Zunanji ukrepi se pogosto uporabljajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in dobrega upravljanja, varnosti in stabilnosti, podnebnih sprememb in okolja, oceanov ter migracij, vključno s temeljnimi vzroki zanje, kot sta revščina in neenakost, ter učinkom vedno večjega števila razseljenih oseb, zlasti na države v razvoju. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno uporabo programov. Glede na uspešne izkušnje Evropskega razvojnega sklada (ERS) bi moral za večjo zmožnost EU za odzivanje na potrebe, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih, predhodno določen znesek ostati nedodeljen kot rezerva za nove izzive in prednostne naloge. Uporabiti bi ga bilo treba v ustrezno utemeljenih primerih, in sicer v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 42
(42)  Zaradi okrepitve odgovornosti partnerskih držav za njihove razvojne procese in vzdržnost zunanje pomoči bi morala Unija, če je ustrezno, dati prednost uporabi institucij samih držav partneric ter sistemov in postopkov partnerskih držav v zvezi z vsemi vidiki projektnega cikla za sodelovanje.
(42)  Zaradi okrepitve demokratične odgovornosti partnerskih držav za njihove razvojne procese in vzdržnost zunanje pomoči bi morala Unija, če je ustrezno, dati prednost uporabi institucij, sredstev in strokovnega znanja samih držav partneric ter sistemov in postopkov partnerskih držav v zvezi z vsemi vidiki projektnega cikla za sodelovanje ob zagotavljanju lokalnih sredstev in strokovnega znanja ter polne vključenosti lokalnih vlad in civilnih družb. Unija bi morala zagotoviti tudi programe usposabljanja za državne uslužbence lokalnih organov in organizacije civilne družbe v zvezi s tem, kako zaprositi za financiranje Unije, da bi jim pomagala povečati upravičenost in učinkovitost njihovih projektov. Te programe bi bilo treba izvajati v zadevnih državah in bi morali biti na voljo v jeziku države, da bi dopolnjevali morebitne vzpostavljene programe učenja na daljavo za zagotavljanje ciljno usmerjenega usposabljanja, ki ustreza potrebam zadevne države.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44 a (novo)
(44a)  Da bi prispevali k mednarodnemu boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, goljufijam, korupciji in pranju denarja, bi moralo biti vse financiranje v okviru te uredbe popolnoma pregledno. Poleg tega upravičeni partnerji ne bi smeli podpirati dejavnosti, ki se izvajajo v nezakonite namene, oziroma sodelovati v operacijah financiranja ali naložbenih operacijah, ki se izvajajo prek nosilca, ki se nahaja v nekooperativni jurisdikciji ali davčni oazi. Partnerji prav tako ne bi smeli uporabljati shem za izogibanje davkom ali za agresivno davčno načrtovanje.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45
(45)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/201177 Evropskega parlamenta in Sveta.
črtano
__________________
77 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 46
(46)  Za dopolnitev ali spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede stopenj rezervacij, določenih v členu 26(3), področij sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ iz Priloge V, upravljanja EFSD+ iz Priloge VI, za pregled ali dopolnitev kazalnikov iz Priloge VII, če je ustrezno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
(46)  Za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU glede določitve strategije Unije, prednostih področij, podrobnih ciljev, pričakovanih rezultatov, posebnih kazalnikov uspešnosti ter posebnih načinov finančnega dodeljevanja in sodelovanja za vsak geografski ali tematski program, pa tudi za akcijske načrte in ukrepe, ki ne temeljijo na programskih dokumentih, ki določajo operativni okvir za človekove pravice, določajo okvir za obvladovanje tveganj, odločajo o potrebah, ki niso zajete v programih ali programskih dokumentih, odločajo o ukinitvi pomoči, določajo okvir za pristop, ki temelji na uspešnosti, določajo stopnje rezervacij, vzpostavljajo okvir za spremljanje in ocenjevanje in širijo področje ukrepanja na države in ozemlja, ki niso zajeta v tej uredbi. Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU glede področij sodelovanja in ukrepanja iz prilog II, III in IV, prednostnih področij operacij EFSD+ in naložbenih oken iz Priloge V ter kazalnikov iz Priloge VII.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47
(47)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 201678 o boljši pripravi zakonodaje je ta program treba oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(47)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 201678 o boljši pripravi zakonodaje je ta program treba oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi posebnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogniti pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve bi morale vključevati merljive kazalnike, ki so osnova za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi z ustreznimi deležniki, kot so civilna družba in strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
__________________
__________________
78 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje; UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14.
78 Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48
(48)  Sklicevanja na instrumente Unije v členu 9 Sklepa Sveta 2010/427/EU79, ki se nadomestijo s to uredbo, bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo, Komisija pa bi morala zagotoviti, da se ta uredba izvaja v skladu z vlogo ESZD, kakor je določena v navedenem sklepu.
(48)  Zaradi obširnega področja uporabe te uredbe ter za zagotovitev skladnosti med načeli, cilji in odhodki v skladu s to uredbo in drugih instrumentov za zunanje financiranje, kot je Uredba (EU) .../... (EINS), ali instrumentov, ki so neločljivo povezani z zunanjimi politikami, kot je Uredba (EU) .../... (IPA III), bi morala biti horizontalna usmerjevalna skupina s člani iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ali predstavnik tega urada, odgovorna za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje politik, programov, ciljev in ukrepov v skladu s to uredbo, da bi se zagotovili skladnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost zunanjega financiranja Unije. Podpredsednica/visoka predstavnica bi morala zagotoviti skupno politično usklajevanje zunanjih ukrepov Unije. Za vse ukrepe, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter v celotnem ciklu priprave programa, načrtovanja in uporabe instrumenta bi morala visoka predstavnica in ESZD sodelovati z ustreznimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa izhajati iz njihovega strokovnega znanja. Vsi predlogi sklepov bi se morali pripraviti po postopkih Komisije in bi se morali Komisiji predložiti v sprejetje.
__________________
79 Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 48 a (novo)
(48a)  Kadar je primerno, bi morala uporaba te uredbe dopolnjevati ukrepe, ki jih je Unija sprejela za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU, in ukrepe, sprejete v okviru petega dela PDEU, ter biti skladna z njimi.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49
(49)  Predvideni ukrepi, določeni v nadaljevanju, bi morali strogo slediti pogojem in postopkom, ki jih določajo omejevalni ukrepi Unije –
črtano
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 49 a (novo)
(49a)  Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zagotavljanje političnega nadzora ter demokratičnega pregleda in odgovornosti financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, da se zagotovi, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor, s čimer se krepita učinkovitost in legitimnost.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
(6a)  „organizacije civilne družbe“ pomeni vse nedržavne, neprofitne in nenasilne strukture, v okviru katerih se ljudje združujejo, da bi sledili skupnim ciljem in idealom, ki so lahko politični, kulturni, družbeni, ekonomski, verski, okoljski ali povezani z zahtevanjem odgovornosti od oblasti, ki delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni in ki lahko vključujejo mestne in podeželske ter formalne in neformalne organizacije; v okviru tematskih programov o človekovih pravicah „civilna družba“ pomeni vključuje posameznike ali skupine ki so neodvisni od države in ki s svojimi dejavnostmi pomagajo spodbujati človekove pravice in demokracijo, tudi zagovornike človekovih pravic, kot so določeni v Deklaraciji OZN o pravici in odgovornosti posameznikov;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)
(6b)  „lokalni organi“ pomeni veje vlade ali javne organe, ki delujejo na podnacionalni ravni (npr. na ravni občine, skupnosti, okrožja, okraja, province ali regije);
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
(8)  „donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge subjekte, ki prispevajo v skupni sklad za rezervacije v denarju ali jamstvih;
(8)  „donator“ pomeni državo članico, mednarodno finančno institucijo ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali druge javne ali zasebne subjekte, ki prispevajo v skupni sklad za rezervacije v denarju ali jamstvih.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
(8a)  „dodatnost“ pomeni načelo, ki zagotavlja, da jamstvo za zunanje delovanje prispeva k trajnostnemu razvoju, in sicer z operacijami, ki jih brez jamstva ne bi bilo mogoče izvesti ali ki dosegajo pozitivne rezultate, ki presegajo tisto, kar bi bilo mogoče doseči brez jamstva, pa tudi s privabljanjem financiranja iz zasebnega sektorja in odpravljanjem nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer ter povečanjem kakovosti, trajnosti, učinka ali obsega naložbe. To načelo tudi zagotavlja, da naložbene operacije in operacije financiranja, ki jih zajema jamstvo za zunanje delovanje, ne nadomestijo podpore države članice, zasebnega financiranja ali drugega finančnega posredovanja Unije ali mednarodnega finančnega posredovanja, preprečujejo pa tudi izrinjanje drugih javnih ali zasebnih naložb. Projekti, podprti z jamstvom za zunanje delovanje, imajo običajno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpirajo upravičeni partnerji v okviru svoje običajne naložbene politike brez jamstva za zunanje delovanje.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 b (novo)
(8b)  „industrializirane države“ pomeni tretje države, razen držav v razvoju, ki so vključene v seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči (URP) Odbora za razvojno pomoč pri OECD (OECD-DAC).
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 c (novo)
(8c)  „revščina“ pomeni vse pogoje, v katerih so ljudje prikrajšani in nanje v različnih družbah in lokalnih okoliščinah gledajo kot na onesposobljene. Temeljni vidiki revščine vključujejo gospodarske, človeške, politične in socialno-kulturne sposobnosti ter sposobnosti zaščite.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 d (novo)
(8d)   „upoštevanje različnosti spolov“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja in upoštevanja družbenih in kulturnih dejavnikov, povezanih z izključenostjo na podlagi spola in diskriminacijo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja;
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 e (novo)
(8e)   „občutljivost za konflikte“ pomeni delovanje s ciljem razumevanja, da bo vsaka pobuda, izvedena v okolju, prizadetem zaradi konflikta, povezana z zadevnim konfliktom in da bo imela taka povezava posledice, ki imajo lahko pozitivne ali negativne učinke. Občutljivost za konflikte pomeni tudi zagotavljanje, da ukrepi Unije (politični ter na področju politik in zunanje pomoči) v čim večji meri preprečujejo negativen vpliv in povečujejo pozitiven vpliv na dinamiko konfliktov, s čimer prispevajo k preprečevanju konfliktov, strukturni stabilnosti in izgradnji miru.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 a (novo)
Sklicevanje na človekove pravice se razume tako, da vključuje temeljne svoboščine.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 b (novo)
V kontekstu člena 15 lahko „države, ki najbolj potrebujejo pomoč“, vključujejo države iz Priloge I.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj te uredbe je podpirati in spodbujati vrednote in interese Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali cilji in načela zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji.
1.  Splošni cilj te uredbe je določiti finančni okvir, ki bo Uniji omogočal podpirati in spodbujati svoje vrednote, načela in temeljne interese po vsem svetu, v skladu s cilji in načeli zunanjega delovanja Unije iz člena 3(5) ter členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji, pa tudi členov 11 in 208 PDEU.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a (novo)
(aa)  prispevati k uresničevanju mednarodnih zavez in ciljev, o katerih se je dogovorila Unija, zlasti Agende 2030, ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  razvijati posebne okrepljene odnose z državami v vzhodnem in južnem sosedstvu Unije, ki bodo temeljili na sodelovanju, miru in varnosti, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, socialno-ekonomskem vključevanju, varstvu okolja in podnebnih ukrepih;
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a c (novo)
(ac)  prizadevati si za zmanjšanje in, dolgoročno, odpravo revščine, zlasti v najmanj razvitih državah; omogočiti trajnostni družbeni in gospodarski razvoj;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  na svetovni ravni utrjevati in podpirati demokracijo, pravno državo in človekove pravice, podpirati organizacije civilne družbe, nadaljnjo stabilnost in mir ter obravnavati druge svetovne izzive, vključno z migracijami in mobilnostjo;
(b)  na svetovni ravni podpirati organizacije civilne družbe in lokalne organe, nadaljnjo stabilnost in mir, preprečevati konflikte ter spodbujati pravične in vključujoče družbe, uveljavljati večstranskost, mednarodno pravičnost in odgovornost ter obravnavati druge svetovne in regionalne izzive, vključno s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, pa tudi potrebe in prednostne naloge na področju zunanje politike, kot so določeni v Prilogi III, vključno s spodbujanjem krepitve zaupanja in dobrih sosedskih odnosov;
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  varovati, spodbujati in uveljavljati človekove pravice, demokracijo, pravno državo, pa tudi enakost med spoloma in družbeno enakost, tudi v najtežjih okoliščinah in nujnih razmerah, v partnerstvu s civilno družbo ter zagovorniki človekovih pravic po vsem svetu;
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  zagotavljati hiter odziv na: krizne razmere, nestabilnost in konflikte; izzive v zvezi z odpornostjo ter povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja; ter potrebe in prednostne naloge zunanje politike.
(c)  zagotavljati hiter odziv na: krizne razmere, nestabilnost in konflikte; izzive v zvezi z odpornostjo ter povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Vsaj 92 % odhodkov na podlagi te uredbe izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč, ki ga je ustanovila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
3.  Vsaj 95 % odhodkov na podlagi te uredbe izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč, ki ga je ustanovila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta uredba prispeva k uresničitvi skupnega cilja dodelitve 0,2 % bruto nacionalnega dohodka Unije najmanj razvitim državam in dodelitve 0,7 % bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč v obdobju izvajanja Agende 2030.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Na letni ravni in v celotnem obdobju trajanja ukrepov se vsaj 20 % uradne razvojne pomoči, financirane v skladu s to uredbo, v vseh programih, tako geografskih kot tematskih, nameni socialnemu vključevanju in človekovemu razvoju, da bi podprli in okrepili zagotavljanje osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, prehrana in socialna zaščita, zlasti najbolj marginaliziranim in s poudarkom na ženskah in otrocih.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Vsaj 85 % programov, financiranih v okviru uradne razvojne pomoči, tako geografskih kot tematskih, v skladu s to uredbo ima za glavni ali pomemben cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet, kot je opredelil OECD-DAC. Poleg tega bi moral imeti znaten delež teh programov za glavni cilj enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk in deklet.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Financiranje Unije na podlagi te uredbe se izvaja prek:
1.  Financiranje Unije na podlagi te uredbe se uporablja prek:
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2
Geografski programi lahko zajemajo vse tretje države, razen za kandidatke in potencialne kandidatke, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. …/…80 (IPA), in čezmorske države in ozemlja, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta …/… (EU).
Geografski programi lahko zajemajo vse tretje države, razen za kandidatke in potencialne kandidatke, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. …/…80 (IPA), in čezmorske države in ozemlja, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta …/… (EU). Vzpostavijo se lahko tudi geografski programi celinskega ali nadregionalnega obsega, zlasti vseafriški program, ki zajema afriške države iz točk (a) in (b), ter program, ki zajema afriške, karibske in pacifiške države iz točk (b), (c) in (d).
__________________
__________________
80 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L).
80 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (UL L).
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  organizacije civilne družbe;
(b)  organizacije civilne družbe in lokalni organi;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  potrebe in prednostne naloge zunanje politike.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2
Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja, kakor so opredeljeni v Sklepu Sveta .../... (EU).
Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države. Čezmorske države in ozemlja imajo popoln dostop do tematskih programov, kakor so določeni v Sklepu Sveta .../... (EU). Njihova učinkovita udeležba se zagotovi z upoštevanjem njihovih posebnosti in posebnih izzivov, s katerimi se spoprijemajo.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka a
(a)  prispevanje k stabilnosti in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah ter razmerah na začetku krize, sredi krize in po krizi;
(a)  prispevanje k miru, stabilnosti in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah ter razmerah na začetku krize, sredi krize in po krizi;
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka b
(b)  prispevanje h krepitvi odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja;
(b)  prispevanje h krepitvi odpornosti držav, vključno z lokalnimi organi, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnega ukrepanja;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c
(c)  obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike.
črtano
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 1
Ukrepi na podlagi te uredbe se izvajajo predvsem prek geografskih programov.
Ukrepi na podlagi te uredbe se uporabljajo predvsem prek geografskih programov.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 2
Ukrepi, ki se izvajajo v okviru tematskih programov, dopolnjujejo ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, in podpirajo svetovne in transregionalne pobude za doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev, zlasti ciljev trajnostnega razvoja, varovanja svetovnih javnih dobrin ali obravnavanja svetovnih izzivov. Ukrepi se lahko prek tematskih programov izvedejo tudi, če geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen ali če z zadevno partnersko državo ni bil dosežen sporazum ali geografski programi niso primerni za ukrep.
Ukrepi, ki se uporabljajo v okviru tematskih programov, dopolnjujejo ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, in podpirajo svetovne in transregionalne pobude za doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev, kot so navedeni v točki (aa) člena 3(2), pa tudi svetovnih javnih dobrin ali obravnavanja svetovnih izzivov. Ukrepi se lahko prek tematskih programov izvedejo tudi neodvisno, tudi če geografski program ne obstaja ali je bil prekinjen ali če z zadevno partnersko državo ni bil dosežen sporazum ali geografski programi niso primerni za ukrep.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 5 – pododstavek 3
Ukrepi hitrega odzivanja dopolnjujejo geografske in tematske programe. Ti ukrepi se oblikujejo in izvajajo tako, da se, če je ustrezno, omogoči njihova kontinuiteta v okviru geografskih ali tematskih programov.
Ukrepi hitrega odzivanja dopolnjujejo geografske in tematske programe, pa tudi ukrepe, financirane v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 [uredba o humanitarni pomoči]. Ti ukrepi se oblikujejo in uporabljajo tako, da se, če je ustrezno, omogoči njihova kontinuiteta v okviru geografskih ali tematskih programov.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politike za razvoj.
1.  Pri uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, skladnost, sinergije in dopolnjevanje z vsemi področji zunanjega delovanja Unije, vključno z drugimi instrumenti zunanjega financiranja, zlasti Uredbo (EU) .../... (uredba o IPA III), pa tudi ukrepi, sprejetimi v okviru Poglavja 2 Naslova V PEU in petega dela PDEU, drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politike za razvoj. Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih uporablja in za katere je verjetno, da bodo vplivale na države v razvoju.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale učinkovitost in uspešnost njihovega izvajanja ter preprečile prekrivanje financiranja.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Komisija in ESZD pri uporabi te uredbe ustrezno upoštevata stališča Evropskega parlamenta.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 89 200 milijonov EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za uporabo te uredbe za obdobje 2021–2027 znašajo 82 451 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (93 154 milijonov EUR v tekočih cenah) [100 %].
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a – uvodni del
(a)  68 000 milijonov EUR za geografke programe, in sicer:
(a)  63 687 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (71 954 milijonov EUR v tekočih cenah) [77,24 %] za geografske programe, in sicer:
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka a – alinea 1
–  vsaj 22 000 milijonov EUR za sosedstvo,
–  vsaj 20 572 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (23 243 milijonov EUR v tekočih cenah) [24,95 %] za sosedstvo,
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 6– odstavek 2 – točka a – alinea 2
–  vsaj 32 000 milijonov EUR za podsaharsko Afriko,
–  vsaj 30 723 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (34 711 milijonov EUR v tekočih cenah) [37,26 %] za podsaharsko Afriko,
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 6– odstavek 2 – točka a – alinea 3
–  10 000 milijonov EUR za Azijo in Pacifik,
–  8 851 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (10 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [73 %] za Azijo in Pacifik, vključno z vsaj 620 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 (700 milijonov EUR v tekočih cenah) za Pacifik,
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 6– odstavek 2 – točka a – alinea 4
–  4 000 milijonov EUR za Ameriko in Karibe;
–  3 540 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (4 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [4,29 %] za Ameriko in Karibe, vključno z vsaj 1 062 milijoni EUR v cenah iz leta 2018 (1 200 milijonov EUR v tekočih cenah) za Karibe,
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – uvodni del
(b)  7 000 milijonov EUR za tematske programe, in sicer:
(b)  9 471 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (10 700 milijonov EUR v tekočih cenah) [11,49 %] za tematske programe, in sicer:
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – alinea 1
–  1 500 milijonov EUR za program za človekove pravice in demokracijo,
–  vsaj 770 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,15 %] za program za človekove pravice in demokracijo, pri čemer se do 25 % programa nameni za financiranje misij EU za opazovanje volitev,
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – alinea 2
–  1 500 milijonov EUR za program za organizacije civilne družbe,
–  2 390 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 700 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,90 %] za program za organizacije civilne družbe in lokalne organe, od tega 1 947 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 200 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,36 %] za organizacije civilne družbe in 443 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (500 milijonov EUR v tekočih cenah) [0,54 %] za lokalne organe,
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – alinea 3
–  1 000 milijonov EUR za program za stabilnost in mir,
–  885 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (1 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [1,07 %] za program za stabilnost in mir,
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – alinea 4
–  3 000 milijonov EUR za program za svetovne izzive;
–  3 983 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (4 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [4,83 %] za program za svetovne izzive,
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka b – alinea 4 a (novo)
–  443 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (500 milijonov EUR v tekočih cenah) [0,54%] za program za potrebe in prednostne naloge zunanje politike,
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 – točka c
(c)  4 000 milijonov EUR za ukrepe hitrega odzivanja.
(c)  3 098 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (3 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [3,76 %] za ukrepe hitrega odzivanja, od tega:
–  1 770 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (2 000 milijonov EUR v tekočih cenah) [2,15 %] za stabilnost in preprečevanje konfliktov v nujnih razmerah, razmerah nastajajoče krize, kriznih in pokriznih razmerah,
–  1 328 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (1 500 milijonov EUR v tekočih cenah) [1,61 %] za krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov,
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Zneskom iz odstavka 2 se doda rezerva za nove izzive in prednostne naloge iz člena 15, ki bo znašal 10 200 milijonov EUR.
3.  Zneskom iz odstavka 2 se doda rezerva za nove izzive in prednostne naloge iz člena 15, ki bo znašala 6 196 milijonov EUR v cenah iz leta 2018 (7 000 milijonov EUR v tekočih cenah).
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Ukrepi iz člena 9 se financirajo do višine 270 milijonov EUR.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira med proračunskim postopkom, potem ko institucije dosežejo dogovor o prednostnih nalogah.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, ter sklepi Evropskega sveta in sklepi Sveta, izjave srečanj na vrhu ali sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Splošni okvir politike za uporabo te uredbe predstavljajo pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, trgovinski sporazumi in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos s partnerskimi državami, priporočila in akti, sprejeti v organih, ki jih ti sporazumi določajo, ter ustrezni večstranski sporazumi, zakonodajni akti Unije, sklepi Evropskega sveta, sklepi Sveta, izjave srečanj na vrhu ter druge mednarodne izjave in sklepi srečanj na visoki ravni s partnerskimi državami, ustrezne resolucije in stališča Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ter visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter konvencije in resolucije Organizacije združenih narodov.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji.
1.  Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami in regijami, prek ukrepanja v okviru Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih forumov ter prek sodelovanja z organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in akterji iz zasebnega sektorja prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel, na katerih temelji, in sicer demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in mednarodnega prava. Financiranje v okviru te uredbe je skladno s temi načeli, pa tudi z zavezami Unije v okviru mednarodnega prava.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.  V skladu s členoma 2 in 21 PEU prispevek Unije k demokraciji in prani državi ter spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic, mednarodnem pravu o človekovih pravicah in mednarodnem humanitarnem pravu.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Da bi se upoštevala načela človekovih pravic, da bi se imetniki pravic podprli pri uveljavljanju pravic, pri čemer velja osrednja pozornost revnejšim in bolj ranljivim skupinam, ter da bi se partnerske države podprle pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, se uporabi pristop, ki temelji na pravicah in obsega človekove pravice, bodisi državljanske, politične ali ekonomske, socialne in kulturne. Ta uredba spodbuja enakost spolov in opolnomočenje žensk.
2.  Da bi se upoštevala načela človekovih pravic, da bi se imetniki pravic podprli pri uveljavljanju pravic, pri čemer velja osrednja pozornost marginaliziranim in ranljivim skupinam, vključno z manjšinami, ženskami, otroki in mladimi, starejšimi, domorodnimi ljudstvi, osebami LGBTI in invalidi, bistvenim delavskim pravicam in družbenemu vključevanju, ter da bi se partnerske države podprle pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, se uporabi pristop, ki temelji na pravicah in obsega človekove pravice, bodisi državljanske, politične ali ekonomske, socialne in kulturne. Ta uredba spodbuja enakost spolov in opolnomočenje žensk, mladih in otrok, tudi v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2
Unija spodbuja večstranski in na pravilih temelječi pristop k svetovnim dobrinam in izzivom ter na tem področju sodeluje z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji.
Unija spodbuja večstranski in na pravilih in vrednotah temelječi pristop k svetovnim javnim dobrinam in izzivom ter na tem področju sodeluje z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, tudi mednarodnimi finančnimi institucijami ter agencijami, skladi in programi OZN, ter drugimi donatorji.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 3
Unija spodbuja sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji.
Unija spodbuja sodelovanje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami in drugimi donatorji.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 4
V odnosih s partnerskimi državami se upošteva njihovo dosedanje izvajanje zavez, mednarodnih sporazumov in pogodbenih odnosov z Unijo.
V odnosih s partnerskimi državami se upošteva njihovo dosedanje izvajanje zavez, mednarodnih sporazumov, zlasti Pariškega sporazuma, in pogodbenih odnosov z Unijo, zlasti pridružitvenih sporazumov, sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter trgovinskih sporazumov.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1
Kjer je primerno, sodelovanje med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi strani temelji na načelih učinkovitosti razvoja in spodbuja ta načela, in sicer: odgovornost partnerskih držav za prednostne naloge razvoja, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva, preglednost in vzajemna odgovornost. Unija spodbuja učinkovito in uspešno mobilizacijo ter uporabo sredstev.
Sodelovanje med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi strani pri vseh oblikah pomoči temelji na načelih učinkovitosti razvoja in spodbuja ta načela, in sicer: odgovornost partnerskih držav za prednostne naloge razvoja, osredotočenost na rezultate, vključujoča razvojna partnerstva, preglednost in vzajemna odgovornost ter usklajenost s prednostnimi nalogami partnerskih držav. Unija spodbuja učinkovito in uspešno mobilizacijo ter uporabo sredstev.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2
Komisija v skladu z načelom vključujočega partnerstva, če je ustrezno, zagotovi, da se z ustreznimi zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, opravijo ustrezna posvetovanja, in da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju programov ter povezanih postopkih spremljanja programov.
Komisija v skladu z načelom vključujočega partnerstva zagotovi, da se z ustreznimi zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, opravijo ustrezna posvetovanja, in da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in uporabi programov ter povezanih postopkih spremljanja programov.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 3
Če je ustrezno, Komisija v skladu z načelom odgovornosti spodbuja, da se za izvajanje programov uporabljajo sistemi partnerskih držav.
Če je ustrezno, Komisija v skladu z načelom odgovornosti spodbuja, da se za uporabo programov uporabljajo sistemi partnerskih držav.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe upoštevajo podnebne spremembe, varstvo okolja in enakost spolov ter obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in na dosleden način izpolnijo več ciljev. Ti programi in ukrepi temeljijo na analizi tveganj in ranljivosti, vključujejo vidik odpornosti in konfliktov. Njihovo vodilno načelo je, da nihče ni prezrt.
6.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe upoštevajo podnebne spremembe, varstvo okolja v skladu s členom 11 PDEU, zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost nanje, človekov razvoj, preprečevanje konfliktov in graditev miru, enakost spolov in opolnomočenje žensk, otrok in mladih, nediskriminacijo, izobraževanje in kulturo ter digitalizacijo in obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in na dosleden način izpolnijo več ciljev. Ti programi in ukrepi temeljijo na analizi zmogljivosti, tveganj in ranljivosti, vključujejo vidik odpornosti, usmerjen v ljudi in skupnost, in konfliktov. Njihovi vodilni načeli sta, da nihče ni prezrt in da se nikomur ne škoduje.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 7
7.  S partnerji se skuša doseči bolj usklajen, celosten in strukturiran pristop k vprašanju migracij, učinkovitost tega pristopa pa se redno ocenjuje.
7.  Brez poseganja v druge cilje zunanjega delovanja Unije se s partnerji skuša doseči bolj usklajen, celosten in strukturiran pristop k vprašanju migracij, učinkovitost tega pristopa pa se redno ocenjuje, ne da bi se dodeljevanje razvojne pomoči tretjim državam pogojevalo s sodelovanjem pri upravljanju migracij ter ob polnem spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravico vsakega posameznika, da zapusti matično državo.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 7 a (novo)
7a.  Komisija zagotovi, da se ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, v zvezi z varnostjo, stabilnostjo in mirom, zlasti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj, boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter kibernetski varnosti, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, tudi mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom. Komisija lahko časovne načrte pripravi skupaj z partnerji upravičenci, da bi izboljšala institucionalno in operativno skladnost vojaških akterjev s standardi preglednosti in človekovih pravic. Komisija pozorno spremlja in ocenjuje uporabo teh ukrepov za vsak ustrezen cilj v skladu s členom 31 ter poroča o njej, da zagotovi izpolnjevanje obvez na področju človekovih pravic. Za te ukrepe Komisija uporabi pristop, ki upošteva vidik konfliktov, vključno s strogo in sistematsko predhodno analizo konfliktov, ki v celoti vključuje analizo glede na spol, poleg določb o obvladovanju tveganj iz člena 8(8)b. Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z vzpostavitvijo operativnega okvira na podlagi obstoječih smernic, s katerim zagotovi, da se pri oblikovanju in uporabi ukrepov iz tega člena upoštevajo človekove pravice, zlasti v zvezi s preprečevanjem mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in upoštevanjem ustreznega postopka, vključno z domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in pravico do obrambe.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8
8.  Komisija obvešča Evropski parlament in si z njim redno izmenjuje mnenja.
8.  Komisija redno obvešča Evropski parlament in sodeluje v konstruktivnih dialogih o politiki z njim, in sicer na lastno pobudo in kadar Evropski parlament to zahteva.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo in lokalnimi organi.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8 b (novo)
8b.  Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 o dopolnitvi te uredbe z določitvijo ustreznega okvira za obvladovanje tveganj, vključno z oceno in ukrepi za zmanjšanje tveganj za vsak ustrezen cilj uredbe.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8 c (novo)
8c.  Celoten instrument temelji na preglednosti in odgovornosti z močnim poudarkom na poročanju in nadzoru. To vključuje pregleden nadzorni sistem, tudi poročanje o prejemnikih sredstev in o tem, ali so bila plačila pravočasno izvedena.
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  V skladu s členom 41(2) Pogodbe o Evropski uniji se financiranje Unije na podlagi te uredbe ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena.
1.  Financiranje Unije na podlagi te uredbe se ne uporablja za financiranje nabave orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena. Za prenos katere koli opreme, storitve ali tehnologije, dobavljene v skladu s to uredbo, velja strog nadzor nad prenosom, določen v Skupnem stališču 944/2008/SZVP, uredba o dvojni rabi ter vsi veljavni omejevalni ukrepi EU. V skladu z Uredbo (EU) .../... [uredba EU o blagu, ki se uporablja za izvajanje smrtne kazni in mučenje] se ta uredba ne uporablja za financiranje zagotavljanja kakršne koli opreme, ki bi se lahko uporabljala za mučenje, slabo ravnanje ali druge kršitve človekovih pravic.
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Da bi prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko pomoč Unije iz te Uredbe v izjemnih okoliščinah iz odstavka 4 lahko uporabi v okviru širše reforme varnostnega sektorja ali za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, in sicer za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti.
2.  Da bi prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko pomoč Unije iz te Uredbe v izjemnih okoliščinah iz odstavka 4 uporabi v okviru širše reforme varnostnega sektorja ali za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, in sicer za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti za razvojne dejavnosti, v skladu z glavnim ciljem doseganja trajnostnega razvoja.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 – točka b
(b)  kadar med zadevno partnersko državo in Unijo obstaja soglasje, da so vojaški akterji ključnega pomena za ohranitev, vzpostavitev ali ponovno vzpostavitev bistvenih pogojev za trajnostni razvoj, tudi v kriznih in ranljivih ali nestabilnih razmerah in okoliščinah.
(b)  kadar med zadevno partnersko državo in Unijo obstaja soglasje, da so vojaški akterji ključnega pomena za ohranitev, vzpostavitev ali ponovno vzpostavitev bistvenih pogojev za trajnostni razvoj ter da ti vojaški akterji niso vpleteni v kršitve človekovih pravic in ne ogrožajo delovanja državnih institucij, tudi v kriznih in ranljivih ali nestabilnih razmerah in okoliščinah.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 6
6.  Komisija pri oblikovanju in izvajanju ukrepov iz tega člena spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela.
6.  Komisija pri oblikovanju in uporabi ukrepov iz tega člena spodbuja odgovornost partnerske države. Razvije tudi potrebne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnosti in odgovornosti, ter spodbuja pravno državo in uveljavljena mednarodna pravna načela. Komisija zagotovi, da ti ukrepi zagotavljajo prebivalstvu neposredne koristi glede človekove varnosti, so vključeni v širšo politiko reforme varnostnega sektorja, ki vključuje odločen demokratični in parlamentarni nadzor in elemente odgovornosti, tudi z vidika izboljšanega zagotavljanja varnostnih storitev, ter da se lahko umestijo v dolgoročne mirovne in razvojne strategije, namenjene obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta. Komisija tudi zagotovi, da ukrepi za reformo vojaških sil prispevajo k njihovi večji preglednosti, odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic tistih, ki spadajo pod njihovo jurisdikcijo. V zvezi z ukrepi, namenjenimi zagotavljanju opreme partnerskim vojaškim silam, Komisija pojasni, katera vrsta opreme se zagotovi v okviru posameznega ukrepa. Komisija uporabi določbe iz člena 8(8b) (novo), da bi zagotovila, da bodo to opremo uporabljali le predvideni upravičenci.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 7
7.  Komisija za ukrepe iz tega člena vzpostavi ustrezne postopke za oceno tveganja, spremljanje in ocenjevanje.
7.  Komisija v okviru ocenjevanja iz člena 32 in zlasti v zvezi z vmesnim ocenjevanjem izvaja skupna ocenjevanja z državami članicami. Rezultati bodo v pomoč pri načrtovanju programov in dodeljevanju sredstev ter bodo še izboljšali doslednost in dopolnjevanje zunanjega delovanja Unije.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Naslov II
IZVAJANJE TE UREDBE
UPORABA TE UREDBE
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Področje uporabe geografskih programov
1.  Dejavnosti sodelovanja Unije na podlagi tega člena se uporabljajo za nacionalne, regionalne, transregionalne in celinske dejavnosti.
2.  Da bi se dosegli cilji iz člena 3, so osnova za geografske programe naslednja področja sodelovanja:
(a)  dobro upravljanje, demokracija, pravna država, človekove pravice, temeljne svoboščine in civilna družba;
(b)  izkoreninjanje revščine, boj proti neenakostim in človekov razvoj;
(c)  migracije in mobilnost;
(d)  okolje in podnebne spremembe;
(e)  vključujoča in trajnostna gospodarska rast in dostojna zaposlitev;
(f)  varnost, stabilnost in mir;
(g)  partnerstvo.
3.  Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 2 je v Prilogi II.
(Ta novi člen se vstavi pred členom 10 v Poglavju I Naslova II.)
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 9 b (novo)
Člen 9b
Področje uporabe tematskih programov
1.  Tematski programi zajemajo naslednja področja ukrepanja:
(a)  človekove pravice, temeljne svoboščine in demokracija:
–  varstvo in spodbujanje človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic v državah in nujnih razmerah, kjer so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene, tudi s prožnim in celovitim obravnavanjem nujnih potreb po zaščiti zagovornikov človekovih pravic;
–  spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljene udeležba, nediskriminacija, enakost, socialna pravičnost in odgovornost;
–  utrjevanje in podpiranje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe, tudi prek podpiranja državljanskih organizacij za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež po vsem svetu, vzpostavljanje spodbudnega okolja za civilno družbo ter podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov v celotnem volilnem ciklu, zlasti prek misij EU za opazovanje volitev;
–  spodbujanje učinkovite večstranskosti in strateških partnerstev, ki prispevajo h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov, ter opolnomočenje lokalnih akterjev pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
–  spodbujanje novih medregionalnih sinergij in mreženja med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice za čim večjo izmenjavo najboljših praks na področju človekovih pravic in demokracije ter vzpostavitev pozitivne dinamike;
(b)  organizacije civilne družbe in lokalni organi:
–  podpiranje vključujoče, participativne, opolnomočene in neodvisne civilne družbe v partnerskih državah;
–  spodbujanje dialoga z organizacijami civilne družbe in med njimi;
–  podpiranje krepitve zmogljivosti lokalnih organov in izkoriščanje njihovega strokovnega znanja za spodbujanje teritorialnega pristopa k razvoju;
–  krepitev ozaveščenosti, znanja in vključenosti državljanov Unije v zvezi s cilji, opredeljenimi v členu 3 te uredbe;
–  spodbujanje civilne družbe k sodelovanju v zagovorništvu javne politike ter dialogu z vladami in mednarodnimi institucijami;
–  spodbujanje civilne družbe k senzibilizaciji potrošnikov in državljanov ter njihovemu ozaveščanju o okolju prijazni in pravični proizvodnji in potrošnji, da bi jih spodbudili k bolj trajnostnemu ravnanju;
(c)  stabilnost in mir:
–  pomoč za preprečevanje konfliktov, vzpostavljanje miru in pripravljenost na krize;
–  pomoč pri odzivanju na svetovne in transregionalne grožnje ter nove grožnje;
(d)  svetovni izzivi:
–  zdravje,
–  izobraževanje,
–  enakost spolov,
–  otroci in mladi,
–  migracije in prisilno razseljevanje,
–  dostojno delo, socialna zaščita in neenakost,
–  kultura,
–  zagotavljanje zdravega okolja in spoprijemanje s podnebnimi spremembami,
–  trajnostna energija,
–  trajnostna in vključujoča rast, dostojna delovna mesta in sodelovanje zasebnega sektorja,
–  hrana in prehrana,
–  spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja in preglednega upravljanja javnih financ,
–  dostop do varne vode, sanitarne oskrbe in higiene;
(e)  potrebe in prednostne naloge zunanje politike:
–  podpiranje strategij Unije za dvostranska, regionalna in medregionalna partnerstva za sodelovanje, spodbujanje političnega dialoga in oblikovanje skupnih pristopov k izzivom svetovnega pomena in odzivov nanje;
–  zagotavljanje podpore trgovinski politiki Unije;
–  prispevanje k uresničevanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije ter spodbujanje širšega razumevanja in prepoznavnosti Unije in njene vloge na svetovnem prizorišču.
2.  Več podrobnosti o področjih sodelovanja iz odstavka 3 je v Prilogi III.
(Ta novi člen se vstavi pred členom 10 v Poglavju I Naslova II.)
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – točka a
(a)  programski dokumenti zagotavljajo dosleden okvir za sodelovanje med Unijo in partnerskimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji in načeli iz te uredbe;
(a)  programski dokumenti zagotavljajo dosleden okvir za sodelovanje med Unijo in partnerskimi državami ali regijami, ki je skladen s splošnim namenom in obsegom, cilji in načeli iz te uredbe ter temelji na strategiji Unije za partnersko državo ali regijo oziroma na tematskih strategijah Unije;
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – točka c
(c)  Unija se po potrebi posvetuje tudi z drugimi donatorji in akterji, vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi organi;
(c)  Unija v zgodnji fazi in v celotnem procesu priprave programov spodbuja reden in vključujoč dialog z več deležniki z drugimi donatorji in akterji iz Unije in zunaj nje, vključno s predstavniki civilne družbe in lokalnimi organi ter zasebnimi in političnimi ustanovami; Evropski parlament se obvesti o rezultatu teh posvetovanj;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – točka d
(d)  tematski programi za človekove pravice in demokracijo ter civilno družbo iz člena 4(3)(a) in (b) zagotavljajo pomoč neodvisno od soglasja vlad in drugih javnih organov zadevnih tretjih držav. Ti tematski programi podpirajo predvsem organizacije civilne družbe.
(d)  tematski programi za človekove pravice in demokracijo, organizacije civilne družbe in lokalne organe ter stabilnost in mir iz člena 4(3)(a), (b) in (c) zagotavljajo pomoč neodvisno od soglasja vlad in drugih javnih organov zadevnih tretjih držav. Tematski programi za človekove pravice in demokracijo ter organizacije civilne družbe in lokalne organe podpirajo predvsem civilno družbo, vključno z zagovorniki človekovih pravic in novinarji, na katere se vrši pritisk.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 11 – naslov
Programska načela za pripravo geografskih programov
Programska načela
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek -1 (novo)
-1.  Pri načrtovanju programov na podlagi te uredbe se ustrezno upoštevajo človekove pravice, temeljne svoboščine, dobro upravljanje in demokracija v partnerskih državah.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek -1 a (novo)
-1 a. Priprava, uporaba in pregled vseh programskih dokumentov po tem členu ustrezajo skladnosti politik za razvoj in načelom učinkovitosti pomoči.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek -1 b (novo)
-1b.  Geografski in tematski programi se dopolnjujejo, so medsebojno usklajeni in ustvarjajo dodano vrednost.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – točka a
(a)  brez poseganja v odstavek 4 ukrepi, kolikor je mogoče, temeljijo na dialogu med Unijo, državami članicami in zadevnimi partnerskimi državami, vključno z nacionalnimi in lokalnimi organi, ki vključujejo civilno družbo, nacionalne in lokalne parlamente ter druge zainteresirane strani, da se okrepi odgovornost za proces in spodbudi podpora nacionalnim in regionalnim strategijam;
(a)  brez poseganja v odstavek 4 ukrepi temeljijo na vključujočem dialogu med institucijami Unije, držav članic in zadevnih partnerskih držav, vključno z nacionalnimi in lokalnimi in regionalnimi organi, ki vključujejo organizacije civilne družbe, regionalne, nacionalne in lokalne parlamente, skupnosti ter druge zainteresirane strani, da se okrepi demokratična odgovornost za proces in spodbudi podpora nacionalnim in regionalnim strategijam;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – točka b
(b)  če je ustrezno, se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerskih držav;
(b)  kadar je mogoče, se programsko obdobje uskladi s strateškimi cikli partnerskih držav;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na:
2.  Brez poseganja v odstavek 1 načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na:
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – točka a
(a)  potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril, ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja, gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti;
(a)  potrebah partnerjev, določenih na podlagi posebnih meril in poglobljene analize, ob upoštevanju prebivalstva, revščine, neenakosti, človekovega razvoja, stanja na področjih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in enakosti spolov, državljanskega prostora, gospodarske in okoljske ranljivosti ter državne in družbene odpornosti;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – točka b
(b)  zmogljivosti partnerjev za ustvarjanje finančnih virov in dostop do njih ter njihovih absorpcijskih sposobnosti;
(b)  zmogljivosti partnerjev za mobilizacijo in učinkovito uporabo domačih virov v podporo nacionalnim razvojnim prednostnim nalogam ter njihovih absorpcijskih sposobnosti;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – točka c
(c)  zavezah in uspešnosti partnerjev, določenih na podlagi meril, kot sta politična reforma ter gospodarski in družbeni razvoj;
(c)  zavezah partnerjev, tudi skupno dogovorjenih z Unijo, in prizadevanjih, določenih na podlagi meril, kot so politična reforma, napredek na področju pravne države, dobrega upravljanja, človekovih pravic in boja proti korupciji, gospodarski in družbeni razvoj, okoljska trajnost ter učinkovita uporaba pomoči;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka e
(e)  zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne interese in vrednote ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije.
(e)  zmogljivosti in zavezanosti partnerja, da spodbuja skupne vrednote, načela in temeljne interese ter podpira skupne cilje in večstranska zavezništva, pa tudi napredek pri prednostnih nalogah Unije.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4
4.  Sodelovanje z industrializiranimi državami se osredotoča na spodbujanje interesov Unije in skupnih interesov.
4.  Sodelovanje z industrializiranimi državami se osredotoča na spodbujanje interesov Unije in skupnih interesov, pa tudi skupnih temeljnih interesov in vrednot, skupno dogovorjenih ciljev ter večstranskosti. Kjer je ustrezno, to sodelovanje temelji na dialogu med Unijo, tudi Evropskim parlamentom in državami članicami, ter vključuje civilno družbo.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5
5.  Programski dokumenti za geografske programe so usmerjeni v rezultate, in kjer je primerno, upoštevajo mednarodno dogovorjene cilje in kazalnike, zlasti tiste, ki so določeni za cilje trajnostnega razvoja, ter okvire za rezultate na ravni države, da se oceni in sporoči prispevek Unije k rezultatom na ravni izložkov, izidov in učinkov.
5.  Programski dokumenti so usmerjeni v rezultate ter vključujejo, kjer je to mogoče, jasne cilje in kazalnike za merjenje napredka in učinka pomoči Unije. Kjer je primerno, lahko kazalniki temeljijo na mednarodno dogovorjenih standardih, zlasti tistih, ki so določeni za cilje trajnostnega razvoja, ter okvirih za rezultate na ravni države.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 6
6.  Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v kriznih ali pokriznih, nestabilnih in ranljivih razmerah se ustrezno upoštevajo posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij.
6.  Pri oblikovanju programskih dokumentov za države in regije v kriznih ali pokriznih, nestabilnih in ranljivih razmerah se ustrezno upoštevajo posebne potrebe in okoliščine zadevnih držav ali regij ter ranljivosti, tveganja in zmogljivosti, da bi se povečala odpornost. Pozornost se nameni tudi preprečevanju konfliktov, vzpostavitvi državnih struktur in izgradnji miru, spravam po konfliktih in ukrepom obnove, pripravljenosti na nesreče, pa tudi vlogi žensk in pravicam otrok v teh procesih. Uporabi se pristop, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočen na ljudi.
če so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne, pokrizne ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju vseh zadevnih akterjev za pomoč pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja.
Če so partnerske države ali regije neposredno vpletene v krizne, pokrizne ali nestabilne razmere ali pa te nanje vplivajo, se poseben poudarek nameni boljšemu usklajevanju vseh zadevnih akterjev za pomoč pri preprečevanju nasilja in prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7
7.  Ta uredba prispeva k ukrepom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) .../... (Erasmus). Ta uredba bo osnova za enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz Uredbe (EU) .../... (IPA III). Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) .../... (Erasmus).
7.  Ta uredba prispeva iz programov, določenih s členom 4(2) te uredbe, k ukrepom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) .../... (Erasmus). Ukrepom za mobilnost, sodelovanje in politični dialog z organi, institucijami in organizacijami iz partnerskih držav bi bilo treba dodeliti okvirni znesek 2 000 000 000 EUR iz geografskih programov. Ta uredba bo osnova za enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz Uredbe (EU) .../... (IPA III). Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) .../... (Erasmus), pri čemer se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) .../... (IPA III).
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Ta uredba prispeva k ukrepom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. .../... (Ustvarjalna Evropa). Na njeni podlagi se pripravi enoten programski dokument za sedem let, ki bo vključeval sredstva iz Uredbe (EU) št. .../... (IPA III). Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) št. …/… (Ustvarjalna Evropa).
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek -1 (novo)
-1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni državni in večdržavni večletni program. V teh okvirnih določbah se:
(a)  opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členih 9a in 15b;
(b)  določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa;
(c)  opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji;
(d)  opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih;
(e)  vzpostavijo načini sodelovanja, tudi prispevki k jamstvu za zunanje delovanje.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Pri geografskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov za posamezne države in za več držav.
črtano
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  V večletnih okvirnih programih se določajo prednostna področja za financiranje s strani Unije, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni in specifični kazalniki smotrnosti in okvirne finančne dodelitve, tako v celoti kot tudi za vsako prednostno področje posebej.
črtano
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Večletni okvirni programi temeljijo na:
3.  Večletni programi temeljijo na:
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – točka -a (novo)
(-a)  poročilu, ki vsebuje analizo potreb, zmogljivosti, zavez in uspešnosti zadevne partnerske države ali držav ter morebitnega vpliva financiranja Unije, v skladu s členom 11(2), in eno ali več od naslednjega:
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – točka a
(a)  nacionalni ali regionalni strategiji v obliki razvojnega načrta ali podobnega dokumenta, ki ga Komisija sprejme kot podlago za ustrezen večletni okvirni program in sicer ob sprejetju navedenega dokumenta;
(a)  nacionalni ali regionalni strategiji v obliki razvojnega načrta ali podobnega dokumenta, ki temelji na konstruktivnem posvetovanju z lokalnim prebivalstvom in civilno družbo ter ga Komisija sprejme kot podlago za ustrezen večletni program in sicer ob sprejetju navedenega dokumenta;
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – točka b
(b)  okvirnem dokumentu, ki določa politiko Unije do zadevnega partnerja ali partnerjev, vključno s skupnim dokumentom Unije in držav članic;
(b)  dokumentu, ki določa politiko Unije do zadevnega partnerja ali partnerjev, vključno s skupnim dokumentom Unije in držav članic;
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4
4.  Za večji učinek kolektivnega sodelovanja Unije skupni programski dokument, če je mogoče, nadomesti programske dokumente Unije in držav članic. Skupni programski dokument lahko nadomesti večletni okvirni program Unije, če je skladen s členoma 10 in 11, vsebuje elemente iz odstavka 2 tega člena in določa delitev dela med Unijo in državami članicami.
4.  Za večji učinek kolektivnega sodelovanja Unije skupni programski dokument, če je mogoče, nadomesti programske dokumente Unije in držav članic. Skupni programski dokument lahko nadomesti večletni program Unije, če je odobren z aktom, sprejetim v skladu s členom 14, ter skladen s členoma 10 in 11, vsebuje elemente iz odstavka 2 tega člena in določa delitev dela med Unijo in državami članicami.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 a (novo)
4a.  V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek -1 (novo)
-1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvira za vsak posamezni tematski večletni program. V teh okvirnih določbah se:
(a)  opredelijo prednostna področja izmed področij, opredeljenih v členu 9b;
(b)  določijo posebni podrobni in merljivi cilji vsakega programa;
(c)  opredelijo pričakovani rezultati z merljivimi cilji ter jasnimi in posebnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi s cilji;
(d)  opredelijo okvirna finančna sredstva, ki se dodelijo v celoti in po prednostnih področjih;
(e)  vzpostavijo načini sodelovanja.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1
1.  Pri tematskih programih se ta uredba izvaja v okviru večletnih okvirnih programov.
črtano
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1
Večletni okvirni programi za tematske programe določajo strategijo Unije, prednostne naloge, izbrane za financiranje Unije, specifične cilje, pričakovane rezultate, jasne in specifične kazalnike smotrnosti ter mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo.
črtano
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 3
V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo tudi okvirne finančne dodelitve, in sicer v celoti, po področjih sodelovanja in po prednostnih nalogah. Okvirne finančne dodelitve se lahko dodelijo v obliki razpona.
črtano
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)
Okvirne določbe iz členov 12 in 13 temeljijo na poročilu, ki vsebuje analizo mednarodnih razmer in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo, poleg tega pa so v njem navedeni pričakovani rezultati programa.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
2 a.   V večletnih programih je lahko predviden znesek sredstev, nižji od 5 % skupne vsote, ki ni dodeljen prednostnemu področju ali partnerski državi oziroma skupini držav. Ta sredstva se dodelijo v skladu s členom 21.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 14 – naslov
Sprejetje in spremembe večletnih okvirnih programov
Sprejetje in spremembe večletnih programov
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme večletne okvirne programe iz členov 12 in 13. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2). Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, ki znatno spreminjajo vsebino večletnega okvirnega programa.
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev nebistvenih elementov te uredbe z vzpostavitvijo okvirov za večletne programe iz členov 12 in 13 z delegiranimi akti. Navedeni delegirani akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 34. Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Pri sprejetju skupnih večletnih programskih dokumentov iz člena 12 se sklep Komisije uporablja samo za prispevek Unije k skupnemu večletnemu programskemu dokumentu.
2.  Pri sprejetju skupnih večletnih programskih dokumentov iz člena 12 se delegirani akt uporablja samo za prispevek Unije k skupnemu večletnemu programskemu dokumentu.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Večletni okvirni programi za geografske programe se lahko pregledajo, če je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti če obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7 ali zaradi kriznih ali pokriznih razmer.
3.  Večletni geografski in tematski programi se iztečejo najpozneje 30. junija 2025. Komisija do 30. junija 2025 sprejme nove večletne programe, ki temeljijo na rezultatih, ugotovitvah in sklepnih ugotovitvah vmesne ocene iz člena 32.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 4
4.  Večletni okvirni programi za tematske programe se lahko pregledajo, če je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti kadar obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7.
4.  Večletni programi se lahko spremenijo, če je to potrebno za učinkovito uporabo, zlasti kadar obstajajo bistvene spremembe okvira politike iz člena 7. Večletni programi se spremenijo v primerih, ko mobilizacija rezerve za nove izzive in prednostne naloge zahteva spremembo okvirnih določb ustreznega programa.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5
5.  Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 35(4), v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, spremeni večletne okvirne programe iz členov 12 in 13 te uredbe.
5.  Komisija lahko z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 34a, v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, spremeni večletne programe iz členov 12 in 13.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Znesek iz člena 6(3) se med drugim uporabi za:
1.  Znesek iz člena 6(3) se uporabi v ustrezno utemeljenih primerih, pri čemer imajo prednost države, ki najbolj potrebujejo pomoč, ter ob popolnem dopolnjevanju in skladno z akti, sprejetimi v skladu s to uredbo:
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotovitev ustreznega odziva Unije v nepredvidenih okoliščinah;
(a)  zagotovitev ustreznega odziva Unije ob nepredvidenih potrebah, ki niso zajete v programih in programskih dokumentih;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka b
(b)  obravnavanje novih potreb ali novih izzivov, kot so potrebe in izzivi na mejah Unije ali njenih sosed, povezani s kriznimi in pokriznimi razmerami ali migracijskimi pritiski;
(b)  obravnavanje novih potreb ali novih izzivov, kot so potrebe in izzivi na mejah Unije ali njenih sosed ali v tretjih državah, povezani s krizami, bodisi naravnimi bodisi takimi, ki jih povzroči človek, in pokriznimi razmerami ali pojavom migracij, zlasti prisilnim razseljevanjem;
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujanje novih mednarodnih pobud ali prednostnih nalog, ki jih vodi Unija.
(c)  spodbujanje novih mednarodnih pobud ali prednostnih nalog ali odzivanje nanje.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Ukinitev pomoči
1.  Brez poseganja v določbe o ukinitvi pomoči iz sporazumov s partnerskimi državami in regijami se, kadar partnerska država vztrajno krši načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standarde jedrske varnosti, na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za spremembo Priloge VII-a z vključitvijo partnerske države na seznam partnerskih držav, za katere se pomoč Unije delno ali v celoti ukine. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo ukinitev pomoči, ne veljajo več, – v skladu s členom 34 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge VII-a, da se pomoč Unije obnovi.
3.  V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah.
4.  Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 15 b (novo)
Člen 15b
Posebni cilji za sosedsko območje
1.  V skladu s členoma 3 in 4 so cilji podpore Unije na podlagi te uredbe na sosedskem območju naslednji:
(a)  okrepitev političnega sodelovanja ter odgovornosti Unije in njenih partnerskih držav za evropsko sosedsko politiko;
(b)  podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov;
(c)  okrepitev in utrditev demokracije, oblikovanja države, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic ter spodbujanje učinkovitejšega izvajanja reform, dogovorjenih v vzajemnih ureditvah;
(d)  stabilizacija sosedstva v političnem, gospodarskem in varnostnem smislu;
(e)  okrepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja;
(f)  spodbujanje krepitve zaupanja, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k varnosti v vseh njenih oblikah, preprečevanju in reševanju konfliktov, vključno z dolgotrajnimi konflikti, podpora za prizadeto prebivalstvo in obnovo ter spoštovanje večstranskosti in mednarodnega prava;
(g)  spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z okrepljeno mobilnostjo in medosebnimi stiki, zlasti v zvezi s kulturnimi, izobraževalnimi, strokovnimi in športnimi dejavnostmi;
(h)  okrepitev sodelovanja na področju zakonitih in nedovoljenih migracij;
(i)  postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami;
(j)  podpiranje trajnostnega, vključujočega in družbeno koristnega gospodarskega in družbenega razvoja za vse s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest in zaposljivosti, zlasti za mlade;
(k)  prispevanje k izvajanju Pariškega sporazuma z okrepitvijo sodelovanja na področju energetske varnosti in s spodbujanjem obnovljivih virov energije, trajnostne energije in ciljev energijske učinkovitosti;
(l)  spodbujanje oblikovanja tematskih okvirov s sosednjimi državami sosedskih partnerskih držav za obravnavanje skupnih izzivov, kot so migracije, energija, varnost in zdravje.
(Ta novi člen se vstavi pred členom 16 v Poglavju II Naslova II.)
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b
(b)  zavezanost partnerske države izvajanju skupno dogovorjenih političnih, ekonomskih in socialnih ciljev reform ter napredek pri tem;
(b)  zavezanost partnerske države izvajanju skupno dogovorjenih političnih, ekonomskih, okoljskih in socialnih ciljev reform ter napredek pri tem;
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka c
(c)  zavezanost partnerske države vzpostavitvi trdne in trajnostne demokracije ter napredek pri tem;
(c)  zavezanost partnerske države vzpostavitvi trdne in trajnostne demokracije, vključno s spodbujanjem človekovih pravic, dobrim upravljanjem, spoštovanjem pravne države in bojem proti korupciji, ter napredek pri tem;
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  zavezanost večstranskosti;
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Podpora Unije partnerskim državam iz Priloge I se uporabi v skladu z načelom sofinanciranja iz člena 190 finančne uredbe.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Okvirno 10 % finančnih sredstev iz člena 4(2)(a) za dopolnitev finančnih dodelitev za posamezne države iz člena 12 se dodeli partnerskim državam iz Priloge I za izvajanje pristopa na podlagi smotrnosti. Podlaga za odločitev o dodelitvah na podlagi smotrnosti je napredek v demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi, sodelovanju pri migracijah, ekonomskem upravljanju in reformah. Napredek partnerskih držav se ocenjuje vsako leto.
1.  Vsaj 10 % finančnih sredstev iz prve alineje člena 6(2)(a) za dopolnitev finančnih dodelitev za posamezne države iz člena 12 se dodeli partnerskim državam iz Priloge I za uporabo pristopa na podlagi smotrnosti. Podlaga za odločitev o dodelitvah na podlagi smotrnosti je napredek v demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi, dobrem upravljanju, sodelovanju pri varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ekonomskem upravljanju in izvajanju dogovorjenih reform. Napredek partnerskih držav se ocenjuje vsako leto z dejavno udeležbo civilne družbe, zlasti na podlagi poročil o napredku za posamezne države, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.  O uporabi pristopa na podlagi smotrnosti iz te uredbe potekajo redne izmenjave stališč v okviru Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Pristop na podlagi smotrnosti se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države se lahko podpora tem ukrepom poveča.
2.  Pristop na podlagi smotrnosti se ne uporablja za podporo civilni družbi, medosebnim stikom, vključno s sodelovanjem med lokalnimi organi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države se podpora tem ukrepom poveča, kjer je to ustrezno.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija in ESZD pregledata podporo na podlagi smotrnosti v primeru resnega ali trajnega poslabšanja na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Komisija sprejme delegiran akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo metodološkega okvira pristopa na podlagi smotrnosti.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1
1.  Čezmejno sodelovanje, kot je opredeljeno v členu 2(3), zajema sodelovanje na mejah s sosednjimi državami, transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj, pomorsko sodelovanje okoli morskih bazenov in medregionalno sodelovanje.
1.  Čezmejno sodelovanje, kot je opredeljeno v členu 2(3), zajema sodelovanje na kopenskih in morskih mejah s sosednjimi državami, transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj, pomorsko sodelovanje okoli morskih bazenov in medregionalno sodelovanje. Čezmejno sodelovanje stremi k skladnosti s cilji obstoječih in prihodnjih makroregionalnih strategij in procesov regionalnega povezovanja.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Naslov II – poglavje III – naslov
Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja
Izvrševanje
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 1
1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvrševanja, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 3
Če nastopijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v programskih dokumentih.
Če nastopijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 3
3.  Za izvajanje ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) in (c) se lahko uporabljajo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.
3.  Za izvrševanje ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) se lahko uporabljajo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 2
Izjemni ukrep pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko dvakrat podaljša za največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev pod pogojem, da se finančni znesek ukrepa ne poveča.
črtano
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 3
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi.
črtano
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvrševanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvrševanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvrševanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 1
1.  Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).
1.  Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo s sklepom Komisije v skladu s finančno uredbo.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Postopek iz odstavka 1 ni potreben za:
črtano
(a)  akcijske načrte, posamezne ukrepe in podporne ukrepe, pri katerih financiranje Unije ne presega 10 milijonov EUR;
(b)  posebne ukrepe ter akcijske načrte in ukrepe, sprejete za izvajanje ukrepov hitrega odzivanja, pri katerih financiranje Unije ne presega 20 milijonov EUR;
(c)  tehnične spremembe, če takšne spremembe ne vplivajo bistveno na cilje zadevnega akcijskega načrta ali ukrepa, kot so:
(i)  sprememba načina izvrševanja;
(ii)  prerazporeditev sredstev med ukrepi iz akcijskega načrta;
(iii)  povečanje ali zmanjšanje proračuna akcijskih načrtov in ukrepov za največ 20 % prvotnega proračuna, vendar ne za več kot 10 milijonov EUR;
v primeru večletnih akcijskih načrtov in ukrepov se pragi iz odstavkov (2)(a), (b) in (c)(iii) uporabljajo na letni osnovi.
Po sprejetju v skladu s tem odstavkom se akcijski načrti in ukrepi, razen izjemnih ukrepov pomoči, ter tehnične spremembe sporočijo Evropskemu parlamentu in državam članicam prek ustreznega odbora iz člena 35 v enem mesecu po njihovem sprejetju.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1
Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemni ukrep pomoči, katerega stroški ne presegajo 20 milijonov EUR, obvesti Svet o njegovi naravi in ciljih ter o predvidenih finančnih zneskih. Komisija obvesti Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete ukrepe izredne pomoči. Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije Komisija pri načrtovanju in pri poznejšem izvajanju takšnih ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta.
Zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi takšnih ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta.
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 2
Komisija Evropski parlament ustrezno in pravočasno obvešča o načrtovanju in izvajanju izjemnih ukrepov pomoči Unije v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči.
Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo.
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 19(2), razen v primerih iz člena (19)(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih zasledovanih ciljev, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov.
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 4
4.  V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize, vključno z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 35(4) sprejme akcijske načrte ali spremembe obstoječih akcijskih načrtov in ukrepov kot izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.
črtano
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1
V skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU82 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS83, se na ravni ukrepov izvede ustrezno okoljsko preverjanje, tudi vplivov na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki po potrebi zajema presojo vplivov na okolje, ki bi jih imeli okoljsko občutljivi ukrepi, zlasti projekti za novo infrastrukturo večjega obsega.
V skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU82 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS83, se na ravni ukrepov izvede ustrezno preverjanje človekovih pravic ter socialno in okoljsko preverjanje, tudi vplivov na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki po potrebi zajema presojo vplivov na okolje, ki bi jih imeli okoljsko občutljivi ukrepi, zlasti projekti za novo infrastrukturo večjega obsega.
__________________
__________________
80 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
80 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
83 Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40–48).
83 Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Poleg tega se opravijo predhodna ocena učinka na človekove pravice, enakost spolov, socialne zadeve in delo ter analiza in ocena tveganja konfliktov.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2
Če je ustrezno, se pri izvajanju sektorskih programov uporabijo strateške presoje vplivov na okolje. Zagotovita se sodelovanje zainteresiranih strani pri presojah vplivov na okolje in javna dostopnost rezultatov takih presoj.
Če je ustrezno, se pri izvrševanju sektorskih programov uporabijo ocene učinka na človekove pravice in socialne zadeve ter strateške presoje vplivov na okolje. Zagotovita se sodelovanje zainteresiranih strani pri teh ocenah in presojah in javna dostopnost rezultatov takih ocen in presoj.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 21 a (novo)
Člen 21a
Programi pomoči Evropskega parlamenta
Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči, na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 7 – točka c
(c)  prispevkov za potrebne stroške za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva;
(c)  prispevkov za potrebne stroške za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega zunanjega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva;
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 23 – naslov
Oblike financiranja EU in načini izvrševanja
Oblike financiranja Unije in načini uporabe
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2
2.  Kadar Komisija sodeluje z zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih zainteresiranih strani in se najbolje odzvala na njihove potrebe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe.
2.  Kadar Komisija sodeluje z zainteresiranimi stranmi iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih zainteresiranih strani in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti, brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, namenjenih zagovornikom človekovih pravic za financiranje nujnih ukrepov za zaščito;
(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti, brez potrebe po sofinanciranju, če je to ustrezno, namenjena zagovornikom človekovih pravic in mehanizmom za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic za financiranje nujnih ukrepov za zaščito, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru;
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  nepovratna sredstva, brez potrebe po sofinanciranju, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, v katerih so resno ogrožene temeljne svoboščine, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena ali v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1 000 000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo izvajanje podaljša za dodatnih 12 mesecev;
(b)  nepovratna sredstva, brez potrebe po sofinanciranju, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, v katerih resno primanjkuje temeljnih svoboščin, v katerih so ogrožene demokratične institucije, v katerih prihaja do stopnjevanja konfliktov ali oboroženih konfliktov, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena ali v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, spravi in graditvi miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1 000 000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev;
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.
(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   male projekte iz člena 23a (novo).
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 2
Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovih pravicah in načelu pravne države ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in boljše upravljanje, ki dopolnjujejo prizadevanja partnerjev za uspešnejše zbiranje sredstev ter njihovo boljšo porabo v podporo trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in delovnih mest ter izkoreninjenja revščine.
Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovih pravicah, enakosti spolov, socialnem vključevanju, človekovem razvoju in načelu pravne države ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in boljše upravljanje, ki dopolnjujejo prizadevanja partnerjev za uspešnejše zbiranje sredstev ter njihovo boljšo porabo v podporo trajnostnega in vključujočega socialno-ekonomskega razvoja, ki bo koristil vsem, ustvarjanja dostojnih delovnih mest, s posebno pozornostjo na mladih, zmanjšanju neenakosti in izkoreninjenju revščine, ob ustreznem upoštevanju lokalnih gospodarstev ter okoljskih in socialnih pravic.
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 3
Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi.
Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril upravičenosti ter temeljiti oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 2
Pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe Komisija jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalnih zmogljivosti za revizijo in izboljšane preglednosti ter dostopa javnosti do informacij.
Pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe Komisija jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalnih zmogljivosti za revizijo, sodelovanja organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšane preglednosti ter dostopa javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki bodo podpirali lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 7
7.  Za namene izvajanja in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.
7.  Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 23 a (novo)
Člen 23a
Skladi za male projekte
1.  Financiranje v okviru te uredbe se lahko zagotovi za sklade za male projekte, namenjene izboru in izvajanju projektov z omejenim finančnim obsegom.
2.  Upravičenci sklada za male projekte so organizacije civilne družbe.
3.  Končni prejemniki v okviru sklada za male projekte prejmejo podporo iz te uredbe prek upravičenca ter izvajajo male projekte v okviru tega sklada za male projekte (v nadaljevanju: „mali projekt“).
4.  Če javni prispevek k malemu projektu ne presega 50 000 EUR, je v obliki stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov ali vključuje pavšalne stopnje.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1 – točka f
(f)  države članice OECD, kar zadeva javna naročila, ki se izvajajo v najmanj razvitih državah ali močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči.
(f)  države članice OECD, kar zadeva javna naročila, ki se uporabljajo v najmanj razvitih državah ali močno zadolženih revnih državah s seznama prejemnic uradne razvojne pomoči.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 5
5.  Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz točke (c)(ii) do (viii) člena 62(1) finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov.
5.  Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se uporabljajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz točke (c)(ii) do (viii) člena 62(1) finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 9
9.  Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lego ali naravo prijaviteljev, če so takšne omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če je to potrebno za njegovo učinkovito izvajanje.
9.  Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lego ali naravo prijaviteljev, če so takšne omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če je to potrebno za njegovo učinkovito uporabo. Omejitve glede na državljanstvo se ne uporabljajo za mednarodne organizacije.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 11
11.  Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo prednost lokalni in regionalni izvajalci, kadar finančna uredba omogoča oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe.
11.  Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, imajo prednost lokalni in regionalni izvajalci, pri čemer se pozornost nameni preteklim dosežkom na področju okoljske trajnosti ali pravične trgovine, kadar finančna uredba omogoča oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe. V vseh primerih se uporabljajo merila glede trajnosti in primerne skrbnosti.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 12 a (novo)
12a.   Instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje ne podpira ukrepov, ki v skladu z okoljskim preverjanjem iz člena 21 škodujejo okolju ali podnebju. Dodelitve so v celoti skladne s Pariškim sporazumom, evropsko financiranje, namenjeno zunanjemu delovanju, pa na splošno prispeva k dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma. Instrument zlasti ne podpira:
(a)  ukrepov, ki niso združljivi z nacionalno določenimi prispevki držav prejemnic v okviru Pariškega sporazuma;
(b)  naložb v pridobivanje, prenos ter hrambo in obdelavo fosilnih goriv.
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1
S finančnimi sredstvi iz člena (6)(2)(a) se financirata Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje.
Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje se financirata s finančnimi sredstvi za geografske programe iz člena 6(2)(a), pri čemer se zagotovi, da to financiranje ne škodi drugim ukrepom, ki jih podpirajo geografski programi.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2
Namen EFSD+ kot celovitega finančnega svežnja, ki zagotavljanja zmogljivost financiranja na podlagi načinov izvrševanja iz člena 23(1)(a), (e), (f) in (g), je podpora naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja za spodbujanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega in družbenega razvoja ter socialno-ekonomske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni in vključujoči rasti, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, gospodarskih priložnostih, spretnostih in podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih ter mikro, malih in srednjih podjetij ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. Posebna pozornost se nameni državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam.
Namen EFSD+ kot celovitega finančnega svežnja, ki zagotavljanja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, jamstev in drugih finančnih instrumentov, kot je določeno v členu 23(1), je podpora naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja ter povečanje dodatnosti, zagotavljanje inovativnih proizvodov in privabljanje sredstev v zasebnem sektorju za podpiranje trajnostnega in vključujočega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja, industrializacije in stabilnega naložbenega okolja, za spodbujanje socialno-ekonomske in okoljske odpornosti v partnerskih državah, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, trajnostni in vključujoči rasti, blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ustvarjanju dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zlasti za ranljive skupine, vključno z ženskami in mladimi, gospodarskih priložnostih, spretnostih in podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih, pri čemer je poudarek na socialnih podjetjih in zadrugah glede na njihov potencial za zmanjševanje revščine in neenakosti ter spodbujanje človekovih pravic in načinov preživljanja, podpiranju mikro-, malih in srednjih podjetij ter odpravljanju posebnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje ter prispevanju k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki so se vrnili v svoje države izvora, v skladu z ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti. 45 % financiranja se dodeli naložbam, ki prispevajo k podnebnim ciljem, upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, pri čemer bi moralo biti 30 % vseh finančnih sredstev namenjenih blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Posebna pozornost in dodatna podpora za izgradnjo institucionalne zmogljivosti, gospodarsko upravljanje in tehnično pomoč se namenita državam, ki so bile opredeljene kot države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam. Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja poleg vladnih naložb v osnovne javne storitve, ki ostajajo v odgovornosti vlad.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 3
3.  V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija zagotovi jamstvo za operacije, ki so bile podpisane med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, in sicer v višini do 60 000 000 000 EUR.
3.  V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija zagotovi jamstvo za operacije, ki so bile podpisane med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, in sicer v višini do 60 000 000 000 EUR. Ta zgornja meja se pregleda v okviru poročila o vmesni oceni v skladu s členom 32.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  Stopnja rezervacij znaša od 9 % do 50 %, odvisno od vrste operacij.
4.  Stopnja rezervacij znaša od 9 % do 50 %, odvisno od vrste operacij. Iz proračuna Unije se zagotovi najvišji znesek v višini 10 milijard EUR, in sicer iz posebne proračunske vrstice v okviru letnega proračunskega postopka ali s prenosom proračunskih sredstev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34, s katerimi se ta najvišja vsota po potrebi spremeni.
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 4 – pododstavek 3
Stopnje rezervacij se ponovno pregledajo vsaka tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe iz člena 40. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo teh stopenj.
Stopnje rezervacij se ponovno pregledajo vsaki dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe iz člena 40. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo teh stopenj in ustreznih finančnih zneskov.
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 6
6.  EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financira iz proračuna ustreznih geografskih programov, ustanovljenih s členom 6(2)(a), in se prenese v skupni sklad za rezervacije. EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičenkah s seznama v Prilogi I k Uredbi IPA III. Te operacije v okviru EFSD+ in oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financirajo iz uredbe IPA. Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS se financira iz uredbe o EINS.
6.  EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financira iz proračuna ustreznih geografskih programov, ustanovljenih s členom 6(2)(a), in se prenese v skupni sklad za rezervacije. Geografska porazdelitev operacij EFSD+ v največjem možnem obsegu izraža tudi sorazmerno težo finančnih dodelitev za različne regije, kot je določeno v členu 6(2)(a). EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičenkah s seznama v Prilogi I k Uredbi IPA III. Te operacije v okviru EFSD+ in oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje se financirajo iz uredbe IPA. Oblikovanje rezervacij jamstva za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS se financira iz uredbe o EINS.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 26 a (novo)
Člen 26a
Cilji za EFSD+
1.  Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, prispevajo k naslednjim prednostnim področjem:
(a)  zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja ter sektorja socialnih podjetij za prispevanje k trajnostnemu razvoju v njegovih ekonomskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine, ter, kjer je ustrezno, evropski sosedski politiki in ciljem, določenim v členu 3 Uredbe EU .../... [IPA III];
(b)  odprava ozkih grl za zasebne naložbe, zlasti z zagotavljanjem pravne varnosti naložb;
(c)  okrepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na mikro-, malih in srednjih podjetjih;
(d)  okrepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti in trajnostne proizvodnje s ciljem spodbujanja vključujočega in trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja, ki spoštuje človekove pravice in okolje;
(e)  prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju;
(f)  prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnih vzrokov migracij, vključno z nedovoljenimi migracijami in prisilnim razseljevanjem, s spodbujanjem trajnostnega razvoja ter prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam ter mobilnosti.
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1
1.  Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva za zunanje delovanje, so dosledne in usklajene s politikami Unije ter s strategijami in politikami partnerskih držav. Zlasti podpirajo cilje, splošna načela in okvir politike iz te uredbe in ustreznih okvirnih programskih dokumentov, pri čemer ustrezno upoštevajo prednostna področja, ki so določena v Prilogi V.
1.  Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore jamstva za zunanje delovanje, so dosledne in usklajene s politikami Unije, zlasti njeno razvojno politiko in evropsko sosedsko politiko, ter s strategijami in politikami partnerskih držav ter obravnavajo nedelovanje lokalnih trgov ali neoptimalne naložbene operacije, ne da bi nepošteno tekmovale z lokalnimi gospodarskimi akterji. Zlasti podpirajo cilje, splošna načela in okvir politike iz te uredbe in ustreznih okvirnih programskih dokumentov, pri čemer ustrezno upoštevajo prednostna področja, ki so določena v členu 26a in podrobneje opisana Prilogi V.
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Jamstvo za zunanje delovanje se podeli na podlagi sklenitve ustreznega sporazuma o jamstvu EFSD med Komisijo v imenu Unije in upravičenim partnerjem.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (c) člena 209(2) finančne uredbe in ki:
2.  Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere. Operacije izpolnjujejo tudi pogoje iz točk (a) do (d) člena 209(2) finančne uredbe in:
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka -a a (novo)
(-aa)   zagotavljajo finančno in razvojno dodatnost;
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka -a b (novo)
(-ab)   so predmet javno dostopne participatorne predhodne ocene učinka na človekove pravice, področje socialnih zadev in trg dela ter presoje vpliva na okolje, v katerih so opredeljena in obravnavana tveganja na teh področjih ter je ustrezno upoštevano načelo prostovoljnega soglasja po predhodni seznanitvi prizadetih skupnosti pri naložbah, povezanih z zemljišči;
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c
(c)  so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialnega vidika.
(c)  so tehnično izvedljive in trajnostne z okoljskega in socialno-ekonomskega vidika.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  so ciljno usmerjene v sektorje in vprašanja, pri katerih obstajajo očitne tržne in institucionalne pomanjkljivosti, ki ovirajo financiranje zasebnega sektorja;
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  so strukturirane tako, da prispevajo k spodbujanju razvoja trga in mobilizaciji sredstev zasebnega sektorja za zapolnitev naložbenih vrzeli;
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c c (novo)
(cc)  se osredotočajo na projekte, ki vključujejo večja tveganja, kot so jih zasebni posojilodajalci pripravljeni prevzeti samo na tržni osnovi;
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c d (novo)
(cd)  ne izkrivljajo trgov v partnerskih državah in regijah.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c e (novo)
(ce)  kadar je mogoče, zagotavljajo čim večjo mobilizacijo lokalnega kapitala zasebnega sektorja;
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c f (novo)
(cf)  spoštujejo načela učinkovitosti razvoja, kot so bila določena v partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana in potrjena leta 2016 v Nairobiju, vključno z lastno odgovornostjo, prilagajanjem, usmerjenostjo v rezultate, preglednostjo in vzajemno odgovornostjo, pa tudi ciljem nevezane pomoči;
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c g (novo)
(cg)  so oblikovane tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil OECD-DAC, ob upoštevanju posebnosti pri razvoju zasebnega sektorja, razen operacij v industrializiranih državah, ki niso upravičene do uradne razvojne pomoči;
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 2 – točka c h (novo)
(ch)  se izvajajo ob polnem spoštovanju mednarodnega prava o človekovih pravicah ter mednarodno dogovorjenih smernic, načel in konvencij, vključno z načeli za odgovorne naložbe, vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za multinacionalna podjetja, načeli Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za odgovorno vlaganje v kmetijske in prehranske sisteme ter konvencijami in standardi Mednarodne organizacije dela, Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, maastrichtskih načel o ekstrateritorialnih obveznostih držav na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ter prostovoljnih smernic FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti;
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4
4.  Upravičeni partnerji za namene jamstva za zunanje delovanje so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) finančne uredbe, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki prispevajo k jamstvu za zunanje delovanje, ob odobritvi Komisije v skladu s členom 28 te uredbe. Poleg tega in z odstopanjem od člena 62(2)(c) finančne uredbe so za namene jamstva upravičeni subjekti zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28, in ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni zmogljivosti.
4.  Upravičeni partnerji za namene jamstva za zunanje delovanje so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) finančne uredbe, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki prispevajo k jamstvu za zunanje delovanje, ob odobritvi Komisije v skladu s členom 28 te uredbe in mnenjem strateškega odbora. Poleg tega in z odstopanjem od člena 62(2)(c) finančne uredbe so za namene jamstva upravičeni subjekti zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28, in ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni zmogljivosti.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Skupina Evropske investicijske banke med drugim:
(a)  skupaj z drugimi evropskimi finančnimi institucijami sodeluje pri obvladovanju tveganja EFSD+, pri čemer ustrezno upoštevajo, da je treba preprečevati morebitno nasprotje interesov;
(b)  v skladu s postopki iz poglavij 1 in 3 tega naslova edina izvaja del naložbenega okna, ki zajema državna posojila, za katera se oblikujejo rezervacije v višini vsaj 1.000.000.000 EUR iz finančnih sredstev za geografske programe;
(c)  predstavlja upravičenega partnerja za izvedbene dejavnosti v okviru drugih naložbenih oken.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5 – pododstavek 1
Upravičeni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz člena 62(2)(c) finančne uredbe. V primeru subjektov zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28 te uredbe, imajo prednost tisti subjekti, ki razkrijejo informacije, povezane z merili na področju okolja, družbe in upravljanja podjetij.
Upravičeni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz člena 62(2)(c) finančne uredbe. V primeru subjektov zasebnega prava države članice ali tretje države, ki je prispevala k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 28 te uredbe, imajo prednost tisti subjekti, ki razkrijejo informacije, povezane z merili na področju okolja, družbe, obdavčevanja in upravljanja podjetij.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5 – pododstavek 3
Komisija vsem upravičenim partnerjem zagotovi pravično obravnavo in poskrbi za preprečevanje nasprotja interesov v celotnem obdobju izvajanja EFSD+. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko Komisija od upravičenih partnerjev zahteva vse ustrezne informacije o operacijah, ki niso povezane z EFSD+.
Komisija vsem upravičenim partnerjem zagotovi pravično obravnavo in enak dostop do financiranja ter poskrbi za preprečevanje nasprotja interesov v celotnem obdobju uporabe EFSD+. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko Komisija od upravičenih partnerjev zahteva vse ustrezne informacije o operacijah, ki niso povezane z EFSD+.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Evropski parlament ali Svet lahko upravičene partnerje, organizacije civilne družbe in lokalne skupnosti povabi k izmenjavi mnenj v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki so zajete s to uredbo.
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 6 – točka d a (novo)
(da)   načela poštenih in odprtih razpisnih postopkov.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 7
7.  Komisija določi naložbena okna za regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o skladnosti naložbenih oken s tem členom in njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.
črtano
Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija v sodelovanju s potencialno upravičenimi partnerji in zainteresiranimi stranmi.
Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav.
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 8
8.  Komisija oceni operacije, podprte z jamstvom za zunanje delovanje, in jih primerja z merili upravičenosti iz odstavkov 2 in 3, pri tem pa se, kadar je mogoče, opira na obstoječe sisteme za merjenje rezultatov, ki jih uporabljajo upravičeni partnerji. Komisija vsako leto objavi rezultate ocenjevanja za vsako naložbeno okno.
8.  Komisija operacije, podprte z jamstvom za zunanje delovanje, oceni na podlagi meril za upravičenost iz odstavkov 2 in 3. Komisija pripravi preglednico kazalnikov za usmerjanje izbire projektov. Izvajalski partnerji preglednico izpolnijo za vse operacije v okviru EFSD+. Komisija vse operacije, podprte z jamstvom, oceni na podlagi meril za upravičenost iz člena 27 ter s pomočjo preglednice izvede neodvisen pregled kakovosti glede potrebne skrbnosti ter ocene, ki jo na ravni projekta opravijo izvajalski partnerji. Komisija izvajalske partnerje po potrebi prosi za pojasnila in spremembe. Po tem ko Komisija in izvajalski partnerji odobrijo uporabo jamstva, Komisija v okviru svoje ocene za vsako naložbeno okno vsako leto objavi preglednico za vse projekte in rezultate vseh jamstvenih orodij in posameznih projektov.
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 27 – odstavek 9
9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prednostnih področij iz Priloge V in upravljanja EFSD+ iz Priloge VI.
9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev ali spremembo prednostnih področij in naložbenih oken iz Priloge V. Komisija pri dopolnjevanju ali spreminjanju naložbenih oken za posamezne regije, posamezne partnerske države ali za oboje, za posamezne sektorje ali posamezne projekte, posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v skladu s to uredbo in se do določenega zneska krijejo iz jamstva za zunanje delovanje, ustrezno upošteva nasvete strateškega odbora in se posvetuje z operativnima odboroma.
Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o tem, v kolikšni meri so naložbena okna skladna z zahtevami iz člena 26a in tega člena, ter o njihovih podrobnih prednostnih nalogah v okviru financiranja. Vsi zahtevki za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.
Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo tržne nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin. To analizo izvede Komisija, pri tem pa sodeluje s potencialno upravičenimi partnerji in deležniki.
Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, ter v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter tudi v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav. V državah, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, in, kadar je to upravičeno, v drugih državah se lahko zagotovi podpora za naložbe v javnem sektorju, ki pomembno vplivajo na razvoj zasebnega sektorja.
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 27 a (novo)
Člen 27a
Upravljanje in struktura EFSD+
1.  EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi, vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za mešano financiranje za zunanje delovanje, v katerih so lahko združene njune operacije mešanega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+.
2.  Komisija je odgovorna za splošno upravljanje EFSD+ in jamstva za zunanje delovanje. Razen tega ne skuša izvajati splošnih bančnih operacij. Da bi zagotavljala najvišje standarde preglednosti in finančne odgovornosti, Komisija redno obvešča Evropski parlament.
3.  Komisiji pri upravljanju EFSD+ svetuje strateški odbor, razen v primeru operacij, ki zajemajo politiko širitve Unije in se financirajo z [IPA III]. Pri teh Komisiji svetuje strateški odbor za naložbeni okvir za Zahodni Balkan. Komisija pri operativnem upravljanju jamstva za zunanje delovanje tesno sodeluje z vsemi upravičenimi partnerji. V ta namen se ustanovi tehnična delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov Komisije in upravičenih partnerjev, da bi ocenila tveganje in z njim povezane cene.
4.  Strateški odbor svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 in namenom EFSD+ iz člena 26. Komisijo prav tako podpira pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken, pri tem pa posebno pozornost namenja državam, za katere velja, da se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam.
5.  Strateški odbor prispeva tudi k splošni usklajenosti, dopolnjevanju in skladnosti med regionalnima naložbenima platformama, tremi stebri evropskega naložbenega načrta, med evropskim naložbenim načrtom in drugimi prizadevanji Unije na področju migracij in uresničevanja Agende 2030, pa tudi z drugimi programi iz te uredbe, drugimi instrumenti Unije za financiranje in jamstvenimi skladi.
6.  Strateški odbor sestavljajo predstavniki Komisije in urada visoke predstavnice, vseh držav članic in Evropske investicijske banke. Evropski parlament ima status opazovalca. Donatorjem, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom se lahko, kadar je to ustrezno, podeli status opazovalca. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se je treba posvetovati s strateškim odborom. Strateškemu odboru sopredsedujeta Komisija in visoka predstavnica.
7.  Strateški odbor se sestane vsaj dvakrat letno in mnenja po možnosti sprejema soglasno. Dodatne sestanke lahko kadar koli skliče predsednik ali se skličejo na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora in določene v njegovem poslovniku. Pri teh glasovalnih pravicah se upošteva vir financiranja. Poslovnik določa okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora se po njihovem sprejetju objavijo.
8.  Komisija strateškemu odboru vsako leto poroča o napredku, doseženem pri uporabi EFSD+. Strateški odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan predloži informacije o napredku pri uporabi jamstvenega instrumenta za regijo širitve, da se dopolni navedeno poročanje. Strateški odbor redno organizira posvetovanje z ustreznimi deležniki o strateški usmeritvi in uporabi EFSD+.
9.  To, da obstajata dva strateška odbora, ne pomeni, da je potreben enoten okvir za obvladovanje tveganj EFSD+.
10.  Strateški odbor v obdobju uporabe EFSD čim prej sprejme in objavi smernice, v katerih je podrobno opisano, kako se bo zagotovila skladnost operacij EFSD+ s cilji in merili za upravičenost, določenimi v členih 26a in 27.
11.  Strateški odbor v svojih strateških smernicah upošteva ustrezne resolucije Evropskega parlamenta ter ustrezne sklepe Sveta.
12.  Operativna odbora regionalnih naložbenih platform podpirata Komisijo na ravni uporabe pri opredeljevanju regionalnih in sektorskih naložbenih ciljev ter regionalnih, sektorskih in tematskih naložbenih oken ter pripravljata mnenja o operacijah mešanega financiranja in uporabi jamstva za zunanje delovanje, ki zajema operacije EFSD+.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 3
Prispevek tretjih držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in drugih tretjih oseb je v obliki gotovine, zanj pa je potrebna odobritev Komisije.
Prispevek tretjih držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in drugih tretjih oseb je v obliki gotovine, temelji na mnenju strateškega odbora in zanj je potrebna odobritev Komisije.
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1 – pododstavek 5
Na zahtevo držav članic se lahko njihovi prispevki namenijo za zagon ukrepov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali obstoječih naložbenih oknih.
črtano
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2 – pododstavek 3
Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva, tudi če je določen za poseben namen.
Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva.
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 29 – naslov
Izvajanje sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje
Uporaba sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 1
1.  Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 27. Sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več upravičenih partnerjev.
1.  Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 27. Ti sporazumi so brezpogojni, nepreklicni, na prvi poziv in v korist izbranih partnerjev. Sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več upravičenih partnerjev.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2 – pododstavek 2
Vsi sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje se na zahtevo dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij.
Vsi sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje se dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 – točka c
(c)  navedbo ciljev in namena te uredbe, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov, ob upoštevanju spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in odgovornega poslovanja;
(c)  navedbo ciljev in namena te uredbe, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov, ob upoštevanju spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb, pa tudi da je treba zagotoviti odgovorno poslovanje, med drugim zlasti s spoštovanjem mednarodno dogovorjenih smernic, načel in pravnih instrumentov iz točke (ch) člena 27(2);
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 – točka d
(d)  nadomestilo za jamstvo, ki odraža stopnjo tveganja, in možnost, da se nadomestilo delno subvencionira, da se postavijo ugodnejši pogoji v ustrezno utemeljenih primerih;
(d)  nadomestilo za jamstvo, ki odraža stopnjo tveganja, in možnost, da se nadomestilo delno subvencionira, da se postavijo ugodnejši pogoji v ustrezno utemeljenih primerih, zlasti pa za države, ki se soočajo z nestabilnostjo ali konfliktom, najmanj razvite in močno zadolžene države;
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 – točka g
(g)  obveznosti v zvezi s spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem;
(g)  obveznosti v zvezi s preglednim spremljanjem, poročanjem in ocenjevanjem;
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 3 – točka h
(h)  jasne in dostopne pritožbene postopke za tretje strani, na katere bi lahko vplivalo izvajanje projektov, podprtih z jamstvom za zunanje delovanje.
(h)  jasne in dostopne pritožbene postopke za tretje strani, na katere bi lahko vplivala uporaba projektov, podprtih z jamstvom za zunanje delovanje.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Komisija pri sklepanju sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji upošteva naslednje:
(a)  nasvete in napotke strateškega in regionalnega odbora;
(b)  cilje naložbenega okna;
(c)  izkušnje upravičenega partnerja ter njegovo operativno in finančno zmogljivost ter zmogljivost za obvladovanje tveganj;
(d)  znesek lastnih sredstev in sofinanciranje zasebnega sektorja, ki jih je upravičeni partner pripravljen uporabiti za naložbeno okno.
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 7
7.  Upravičeni partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo.
7.  Upravičeni partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev obveznosti Komisije v zvezi s to uredbo, zlasti v zvezi z izvajanjem priporočil iz predhodne ocene učinka na človekove pravice, na področji socialnih zadev in trga dela in presoje vpliva na okolje ter drugih meril za izbiro iz člena 27.
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 8
8.  Komisija poroča o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. V ta namen upravičeni partnerji vsako leto predložijo informacije, ki jih Komisija potrebuje za izpolnitev obveznosti poročanja.
8.  Komisija poroča o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. V ta namen upravičeni partnerji vsako leto predložijo informacije, ki jih Komisija potrebuje za izpolnitev obveznosti poročanja. Poleg tega Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo, kot je določeno v členu 31(6a).
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 8 a (novo)
8a.  Komisija ali upravičeni partnerji nemudoma obvestijo urad OLAF, če v kateri koli fazi priprave, izvajanja ali zaključka operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, utemeljeno sumijo, da je prišlo do goljufije, korupcije, pranja denarja ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki bi lahko škodila finančnim interesom Unije. Komisija ali upravičeni partnerji uradu OLAF posredujejo vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko izvede celovito in temeljito preiskavo.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 29 a (novo)
Člen 29a
Pritožbeni mehanizem in mehanizem pravnih sredstev
Zaradi morebitnih pritožb tretjih strani v partnerskih državah, vključno s skupnostmi in posamezniki, ki bi bili oškodovani zaradi projektov, podprtih z jamstvom EFSD+ in jamstvom za zunanje delovanje, Komisija in delegacije Evropske unije na svojih spletiščih objavijo neposredne sklice na pritožbene mehanizme ustreznih partnerjev, ki so sklenili sporazume s Komisijo. Komisija za vse projekte v skladu s poglavjem V te uredbe vzpostavi tudi centralni pritožbeni mehanizem EU in tako omogoči, da se ji pritožbe v zvezi s tem, kako upravičeni partnerji obravnavajo pritožbe, neposredno pošljejo. Te informacije upošteva pri odločanju o prihodnjem sodelovanju s temi partnerji.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 29 b (novo)
Člen 29b
Izključene dejavnosti in nekooperativne jurisdikcije
1.  Jamstvo za zunanje delovanje ne podpira operacij financiranja in naložbenih operacij, ki:
(a)  so povezane z vojaškim ali varnostnim sektorjem;
(b)  podpirajo razvoj jedrske energije, razen posojil, zagotovljenih v skladu z Uredbo EINS, in fosilnih goriv ter dodatno spodbujajo odvisnost gospodarstev in družb od visokoogljičnih tehnologij;
(c)  povzročajo visoke zunanje okoljske stroške, kot so stroški, ki so povezani z degradacijo zaščitenih območij ter območij kritičnih habitatov in dediščine, za katera se ne izvaja noben načrt trajnostnega razvoja in upravljanja;
(d)  vodijo v kršitve človekovih pravic v partnerskih državah, tako da se na primer skupnostim odreče pravica do dostopa do naravnih virov, kot so zemljišča, in nadzora nad njimi, prispevajo k prisilnemu razseljevanju prebivalstva ali vključujejo prisilno delo ali delo otrok.
2.  Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah spoštujejo veljavno pravo Unije ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde Unije, torej v okviru te uredbe ne podpirajo projektov, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčnim utajam. Upravičeni partnerji prav tako ne začenjajo novih ali nadaljujejo obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije o nekooperativnih jurisdikcijah ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij. Upravičeni partnerji lahko od tega načela odstopajo samo, če se projekt fizično izvaja v eni od teh jurisdikcij in če nič ne kaže na to, da bi ustrezna operacija spadala v katero od kategorij iz prvega pododstavka tega odstavka. Upravičeni partnerji pri sklepanju sporazumov s finančnimi posredniki zahteve iz tega člena prenesejo v ustrezne sporazume in od finančnih posrednikov zahtevajo, da poročajo o njihovem izpolnjevanju.
3.  Upravičeni partnerji pri svojih operacijah financiranja in naložbenih operacijah uporabljajo načela in standarde, določene v pravu Unije o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, zlasti v Uredbi (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in Direktivi (EU) 2015/849. Upravičeni partnerji zagotovijo, da tako za neposredno financiranje kot za financiranje prek posrednikov na podlagi te uredbe velja obveznost razkritja informacij o dejanskem lastništvu v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, ter objavijo podatke iz poročil po posameznih državah v skladu s členom 89(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek –1 (novo)
–1. Doseganje ciljev iz te uredbe se meri z ustreznim, preglednim in zanesljivim sistemom spremljanja, poročanja in ocenjevanja, s katerim bo pri uporabi programov zagotovljena ustrezna vključitev Evropskega parlamenta in Sveta ter povečano sodelovanje vseh partnerjev Unije, vključno s civilno družbo.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1
1.  Kazalniki za poročanje o napredku v skladu s to uredbo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi VII, v skladu s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Kot podlaga za oceno stopnje doseganja ciljev se uporabijo vrednosti kazalnikov z dne 1. januarja 2021.
1.  Kazalniki za poročanje o napredku v skladu s to uredbo pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VII, v skladu s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Kot podlaga za oceno stopnje doseganja ciljev se uporabijo vrednosti kazalnikov z dne 1. januarja 2021.
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 1
Komisija redno spremlja svoje ukrepe in pregleduje napredek pri doseganju pričakovanih rezultatov, ki vključujejo izložke in izide.
Komisija redno spremlja svoje ukrepe in pregleduje napredek pri doseganju ciljev iz člena 3, pa tudi pričakovanih rezultatov, ki vključujejo izložke in izide.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – pododstavek 2
Napredek glede pričakovanih rezultatov bi bilo treba spremljati na podlagi jasnih, preglednih, in če je ustrezno, merljivih kazalnikov. Zaradi olajšanja pravočasnega poročanja je število kazalnikov omejeno.
Napredek glede pričakovanih rezultatov se spremlja na podlagi jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov iz Priloge VII ter iz okvira za spremljanje in ocenjevanje, sprejetem v skladu z odstavkom 9, pa tudi v skladu z določbami o izvrševanju proračuna Unije. Zaradi olajšanja pravočasnega poročanja je število kazalnikov omejeno, razčlenjeni pa so vsaj po spolu in starosti.
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3 – pododstavek 1
Skupni okviri za rezultate, vključeni v skupne programske dokumente, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(4), Uniji in državam članicam zagotavljajo podlago za skupno spremljanje izvajanja njihove skupne podpore partnerski državi.
Skupni okviri za rezultate, vključeni v skupne programske dokumente, ki izpolnjujejo merila iz člena 12(4), Uniji in državam članicam zagotavljajo podlago za skupno spremljanje uporabe njihove skupne podpore partnerski državi.
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3 – pododstavek 2
Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje uporabe in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
4.  Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju te uredbe. Komisija od leta 2022 vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev te uredbe na podlagi kazalnikov, s katerimi se merijo doseženi rezultati in učinkovitost uredbe. To poročilo se predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
4.  Komisija preuči napredek, dosežen pri uporabi te uredbe. Komisija od leta 2022 vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev te uredbe na podlagi kazalnikov, ki med drugim vključujejo kazalnike iz Priloge VII in izvrševanje proračuna Unije, z njimi pa se merijo doseženi rezultati in učinkovitost uredbe. To poročilo se predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5
5.  Letno poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, sodelovanju zadevnih partnerjev ter izvrševanju proračunskih obveznosti in odobritev plačil za vsako posamezno državo, regijo in sektor sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Ocenijo se rezultati financiranja Unije, pri čemer se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge financiranja pri uresničevanju ciljev te uredbe. Če je mogoče in ustrezno, je v primeru razvojnega sodelovanja v poročilu ocenjeno tudi upoštevanje načel uspešnosti razvoja, tudi inovativnih finančnih instrumentov.
5.  Letno poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, udeležbi in ravni sodelovanja zadevnih partnerjev ter razčlenitev proračunskih obveznosti in odobritev plačil po državi, regiji in sektorju sodelovanja, ki se nanašajo na predhodno leto. Zajema oceno napredka pri doseganju pričakovanih rezultatov in pri vključevanju medsektorskih vprašanj iz člena 8(6). V poročilu se ocenijo rezultati financiranja Unije, pri čemer se upoštevajo specifični in merljivi kazalniki vloge financiranja pri uresničevanju ciljev te uredbe. V primeru razvojnega sodelovanja je v poročilu ocenjeno tudi upoštevanje načel uspešnosti razvoja, tudi inovativnih finančnih instrumentov.
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6
6.  Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane informacije iz letnih poročil za obdobje od 2014 do 2020 o vsem financiranju na podlagi uredb, navedenih v členu 40(2), vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil. Poročilo odraža glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz zunanjih ocenjevanj, izvedenih v preteklih letih.
6.  Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane informacije iz letnih poročil za obdobje od 2014 do 2020 o vsem financiranju na podlagi uredb, navedenih v členu 39(2), vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil. Poročilo odraža glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz zunanjih ocenjevanj, izvedenih v preteklih letih. Zajema oceno ravni zmogljivosti osebja na ravni sedeža in delegacij Unije, kar zadeva dosego vseh ciljev iz te uredbe.
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Komisija v okviru letnega poročila podrobno poroča o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter o delovanju EFSD+, njegovem upravljanju in dejanskem prispevku k ciljem. Temu delu letnega poročila se priloži mnenje Računskega sodišča. Vključuje naslednje elemente:
(a)  oceno rezultatov, ki prispevajo k namenu in ciljem EFSD+ iz te uredbe;
(b)  oceno tekočih operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, po sektorju, državi in regiji ter njihove skladnosti s to uredbo, vključno z ukrepi glede tveganj in njihovimi učinki na finančno in gospodarsko stabilnost partnerjev;
(c)  oceno dodatnosti in dodane vrednosti, mobilizacije sredstev zasebnega sektorja, pričakovanih in dejanskih izložkov ter izidov in učinkov operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, skupaj, vključno z učinkom na ustvarjanje dostojnih delovnih mest in sposobnost zagotavljanja zajamčenih plač, izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti; ta ocena, kadar je to mogoče, vključuje analizo zajetih operacij glede na spol na podlagi dokazov in podatkov, razčlenjenih po spolu, ter analizo vrste podprtega podjetja zasebnega sektorja, vključno z zadrugami in socialnimi podjetji;
(d)  oceno skladnosti z zahtevami za uporabo jamstva za zunanje delovanje in izpolnjevanje ključnih kazalnikov smotrnosti, določenih za vsak predloženi predlog;
(e)  oceno učinka finančnega vzvoda, ki je bil dosežen z operacijami, ki jih krijeta jamstvo za zunanje delovanje in EFSD+;
(f)  informacijo o finančnem znesku, prenesenem upravičencem, in oceno vseh operacij financiranja in naložbenih operacij vsakega upravičenega partnerja skupaj;
(g)  oceno dodatnosti in dodane vrednosti operacij financiranja in naložb upravičenih partnerjev ter skupnih tveganj, povezanih s temi operacijami;
(h)  podrobne informacije o unovčitvah jamstva za zunanje delovanje, izgubah, donosih, izterjanih zneskih in vseh ostalih prejetih plačilih, pa tudi splošni izpostavljenosti tveganjem;
(i)  finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah upravičenih partnerjev, ki jih zajema ta uredba, revidirana s strani neodvisnega zunanjega revizorja;
(j)  oceno sinergij in dopolnjevanja med operacijami, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, ter drugim in tretjim stebrom načrta za zunanje naložbe na podlagi ustreznih obstoječih poročil, s posebnim poudarkom na napredku, doseženem pri dobrem upravljanju, vključno z bojem proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom, spoštovanjem človekovih pravic, pravno državo, politikami, ki upoštevajo vidik spola, pa tudi spodbujanjem podjetništva, lokalnega podjetniškega okolja in lokalnih finančnih trgov;
(k)  oceno skladnosti operacij jamstva za zunanje delovanje z mednarodno dogovorjenimi načeli učinkovitosti razvoja;
(l)  oceno nadomestila za jamstva;
(m)  oceno izvajanja določb, povezanih z izključenimi dejavnostmi in nekooperativnimi jurisdikcijami.
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 7
7.  Skupna poraba sredstev v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo se vsako leto oceni na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD (t. i. označevalci Rio), vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje uspešnosti programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi in biotsko raznovrstnostjo na ravni akcijskih načrtov in ukrepov iz člena 19, ter se evidentirajo v ocenah in letnem poročilu.
7.  Skupna poraba sredstev v zvezi s cilji iz te uredbe se vsako leto oceni na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov. Sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, so predmet letnega sistema sledenja, ki temelji na metodologiji OECD, vključno s t. i. označevalci Rio, vendar to ne izključuje uporabe natančnejših metodologij, če so na voljo in so vključene v obstoječo metodologijo za upravljanje uspešnosti programov Unije, da se količinsko ovrednotijo izdatki v zvezi s podnebnimi ukrepi, biotsko raznovrstnostjo ter okoljem, človekovim razvojem in socialnim vključevanjem, enakostjo spolov in uradno razvojno pomočjo na ravni akcijskih načrtov in ukrepov iz člena 19, ter se evidentirajo v ocenah in letnem poročilu. Komisija Evropskemu parlamentu oceno posreduje v okviru letnega poročila.
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 8
8.  Komisija da na voljo informacije o razvojnem sodelovanju prek priznanih mednarodnih standardov.
8.  Komisija da na voljo informacije o razvojnem sodelovanju prek priznanih mednarodnih standardov, vključno s standardi Mednarodne organizacije dela, in s pomočjo okvira za skupni standard, razvitega v okviru pobude za preglednost mednarodne pomoči.
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 9
9.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka te uredbe pri doseganju njenih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 zvezi s spremembo Priloge VII zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
9.  Za zagotovitev učinkovitega ocenjevanja napredka te uredbe pri doseganju njenih ciljev Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 34 zvezi s spremembo Priloge VII zaradi pregleda ali dopolnitve kazalnikov, če je to potrebno, tudi v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 32, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, ki lahko vključuje dodatne kazalnike smotrnosti, ki se uporabljajo za vsakega od posebnih ciljev te uredbe.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 32 – naslov
Ocenjevanje
Vmesni pregled in ocenjevanje
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – pododstavek 1
Vmesna ocena te uredbe se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njenem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja instrumenta.
Komisija najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter kakršnimi koli ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus in jamstvom za zunanje delovanje.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine.
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1 – pododstavek 2
Če je ustrezno, temeljijo ocene na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njihov namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.
Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. Če je ustrezno, temeljijo ocene na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njihov namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe.
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 1
Na koncu izvajanja uredbe, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno uredbe. V oceni se preuči prispevek Unije za doseganje ciljev te uredbe, pri čemer se upoštevajo kazalniki, ki merijo dosežene rezultate, in kakršne koli ugotovitve in sklepne ugotovitve glede učinka te uredbe.
V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno, v poročilo pa so vključene tudi ugotovitve iz poročil iz člena 31(4).
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 2
V poročilu o končni oceni se preučijo tudi učinkovitost, dodana vrednost, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja doslednost in nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe.
črtano
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 3
Poseben namen poročila o končni oceni je izboljšanje izvrševanja financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Uredbe.
Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšanje uporabe financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Uredbe.
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 4
Poročilo o končni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil.
Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil, pa tudi po geografskem in tematskem programu ter ukrepih hitrega ukrepanja, vključno s sredstvi, zbranimi z uporabo rezerve za nove izzive in prednostne naloge.
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 5
Komisija svoje sklepe o ocenah skupaj s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam prek zadevnega odbora iz člena 35. Na zahtevo držav članic lahko ta odbor razpravlja o posameznih ocenah. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.
Komisija svoje sklepe o ocenah skupaj s pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 6
Komisija v primernem obsegu vključi vse zadevne zainteresirane strani v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, in se, če je ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami.
Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike in upravičence, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami in razvojnimi partnerji, in sicer v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija poročilo o vmesni oceni iz odstavka 2 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se, če je to ustrezno, priložijo zakonodajni predlogi, v katerih so določene potrebne spremembe te uredbe.
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz odstavka 2 tega člena.
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  V ustrezno utemeljenih primerih in kadar je ukrep, ki naj se izvede, svetovne, transregionalne ali regionalne narave, se lahko Komisija odloči v okviru ustreznih večletnih okvirnih programov ali ustreznih akcijskih načrtov oziroma ukrepov razširiti področje uporabe ukrepov na države in ozemlja, ki niso zajeti s to uredbo v skladu s členom 4, in sicer za zagotovitev doslednosti in uspešnosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega ali transregionalnega sodelovanja.
1.  V ustrezno utemeljenih primerih in kadar je ukrep, ki naj se uporabi, svetovne, transregionalne ali regionalne narave, se na Komisija prenese pooblastilo, da sprejme delegirani akt v skladu s členom 34, da to uredbo dopolni, tako da na seznam držav in ozemelj, ki so zajeti s to uredbo v skladu s členom 4, za namen takih ukrepov vključi dodatne države in ozemlja.
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2
2.  Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s sklepom Sveta o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o ETC, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo ETC.
črtano
Sprememba 307
Predlog uredbe
Člen 33 a (novo)
Člen 33a
Sodelovanje partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji
1.  Komisija lahko dodeli posebna finančna sredstva za pomoč partnerskim državam in regijam pri krepitvi njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi s sklepom Sveta o ČDO. V ta namen lahko ta uredba, če je ustrezno in na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o ČDO in/ali uredbe o evropskem teritorialnem sodelovanju, prispeva za ukrepe, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt v skladu s to uredbo, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt v skladu s sklepom o ČDO ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov ali programov, ali za medregionalno sodelovanje oziroma ukrepe, ki so vzpostavljeni in se izvajajo v skladu z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju.
2.  Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih odhodkov za program ali ukrep. Za tehnično pomoč znaša stopnja sofinanciranja 100 %.
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6), člena 26(3), člena 27(9) in člena 31(9) se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6), člena 8(7a), člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a), člena 26(4), člena 27(9), člena 31(9) in člena 33(1) se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe. Komisija navedene delegirane akte sprejme čim prej, delegirani akti iz člena 8(7a), člena 8(8b), člena 17(4) in člena 31(9) pa se sprejmejo do ... [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 3
3.  Pooblastilo iz člena 4(6), člena 26(3), člena 27(9) in člena 31(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz člena 4(6), člena 8(7a), člena 8(8b), člena 14(1), člena 15a, člena 17(4), člena 21(3a), člena 26(4), člena 27(9), člena 31(9) in člena 33(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(6), členom 26(3), členom 27(9) in členom 31(9), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 4(6), členom 8(7a), členom 8(8b), členom 14(1), členom 15a, členom 17(4), členom 21(3a), členom 26(4), členom 27(9), členom 31(9) in členom 33(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 34 a (novo)
Člen 34a
Nujni postopek
1.  Kadar v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, ali neposrednih groženj demokraciji, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam to potrebno iz izredno nujnih razlogov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov in uporabi se postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
2.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 3. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
3.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 34(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 34 b (novo)
Člen 34b
Demokratična odgovornost
1.  Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, in za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Dialog je namenjen tudi spodbujanju splošne skladnosti vseh instrumentov za zunanje financiranje v skladu s členom 5. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.
2.  Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu vse ustrezne dokumente v zvezi s tem predložita vsaj en mesec pred dialogom. Za dialog o letnem proračunu Komisija in ESZD zagotovita konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 21, informacije o sodelovanju po državi, regiji in tematskem področju ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja, porajajočih se izzivih in rezervi za prednostne naloge ter jamstvu za zunanje delovanje.
3.  Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.
4.  Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 38, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih.
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 35
Člen 35
črtano
Odbor
1.  Komisiji pomaga odbor za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.
5.  Sprejeti sklep ostane veljaven za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.
6.  Opazovalec Evropske investicijske banke sodeluje pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko.
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 36 – naslov
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
Preglednost, komuniciranje in javno razkritje informacij
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Komisija je odgovorna za to, da spremlja, ali prejemniki te zahteve izpolnjujejo.
Sprememba 316
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena tej uredbi, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge neposredno povezane s cilji iz člena 3.
2.  Komisija uporablja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena tej uredbi, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge neposredno povezane s cilji iz člena 3.
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in dodani vrednosti Unije.
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Komisija vzpostavi enoten in celovit javni centralni elektronski repozitorij vseh ukrepov, financiranih v okviru te uredbe, vključno z merili, ki se uporabljajo za ugotavljanje potreb partnerjev v postopku dodeljevanja sredstev, in zagotavlja njegovo redno posodabljanje, z izjemo tistih ukrepov, za katere se šteje, da porajajo varnostna ali lokalna politično občutljiva vprašanja v skladu s členom 37.
Sprememba 319
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Repozitorij poleg tega vključuje informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, tudi na individualni in projektni ravni, ter ključne elemente vseh sporazumov o jamstvu EFSD+, vključno z informacijami o pravni identiteti upravičenih partnerjev, pričakovanih koristih za razvoj in pritožbenih postopkih, pri tem pa je zagotovljeno varstvo zaupnih in poslovno občutljivih informacij.
Sprememba 320
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 2 d (novo)
2d.  Upravičeni partnerji EFSD+ v skladu s svojo politiko preglednosti in pravili Unije glede varstva podatkov in dostopa do dokumentov in informacij na svojih spletiščih proaktivno in sistematično objavljajo informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, zlasti o tem, kako te operacije prispevajo k izpolnjevanju ciljev in zahtev iz te uredbe. Te informacije se razčlenijo na ravni projekta. Pri tem se vedno zagotovi varovanje zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Upravičeni partnerji v vseh informacijah, ki jih objavijo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje v skladu s to uredbo, navedejo tudi podporo Unije.
Sprememba 321
Predlog uredbe
Člen 38
Člen 38
črtano
Klavzula o Evropski službi za zunanje delovanje
Ta uredba se uporablja v skladu s Sklepom 2010/427/EU.
Sprememba 322
Predlog uredbe
Člen 38 a (novo)
Člen 38a
Upravljanje
Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh zadevnih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. Visoka predstavnica in ESZD pri vseh ukrepih, vključno z ukrepi hitrega odzivanja in ukrepi izjemne pomoči, ter skozi celoten cikel načrtovanja programov, načrtovanja in uporabe instrumenta sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Vsi predlogi sklepov se pripravijo po postopkih Komisije in se ji predložijo v sprejetje.
Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja.
Sprememba 323
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 324
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 17
Podpora Unije v okviru tega območja se lahko uporabi tudi za namen omogočanja udeležbe Ruske federacije v programih čezmejnega sodelovanja in drugih ustreznih programih za več držav.
Podpora Unije v okviru tega območja se lahko uporabi tudi za namen omogočanja udeležbe Ruske federacije v programih čezmejnega sodelovanja in drugih ustreznih programih za več držav, vključno s sodelovanjem na področju izobraževanja, zlasti študentskih izmenjav.
Sprememba 325
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka a
(a)  Krepitev demokracije in demokratičnih procesov ter demokratičnega upravljanja in nadzora, vključno s preglednimi in verodostojnimi volilnimi postopki;
(a)  Krepitev demokracije in vključujočih demokratičnih procesov ter demokratičnega upravljanja in nadzora, vključno z neodvisnim sodstvom, pravno državo ter preglednimi, mirnimi in verodostojnimi volilnimi postopki;
Sprememba 326
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka b
(b)  krepitev varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
(b)  krepitev spodbujanja in varstva človekovih pravic, kot so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, in uresničevanja povezanih mednarodnih instrumentov, podpiranje in ščitenje zagovornikov človekovih pravic, prispevanje k izvajanju svetovnih in regionalnih paktov in okvirov, povečanje zmogljivosti civilne družbe pri njihovem izvajanju in spremljanju ter položitev temeljev za oblikovanje pravnega okvira za zaščito oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb;
Sprememba 327
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka c
(c)  spodbujanje boja proti vsem oblikam diskriminacije in načela enakosti, zlasti enakosti spolov, ter pravic pripadnikov manjšin;
(c)  spodbujanje boja proti vsem oblikam diskriminacije in načela enakosti, zlasti enakosti spolov, pravic in opolnomočenja žensk in deklet, pa tudi pravic otrok, mladih, invalidov, pripadnikov manjšin, oseb LGBTI in domorodnih ljudstev;
Sprememba 328
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka d
(d)  podpiranje uspešne civilne družbe ter njene vloge v procesih reform in demokratičnih sprememb ter spodbujanje prostora, ki omogoča sodelovanje civilne družbe in državljanov v političnem odločanju;
(d)  podpiranje uspešne civilne družbe, krepitev njene vloge v politični tranziciji, procesih reform in demokratičnih sprememb ter spodbujanje prostora, ki omogoča sodelovanje civilne družbe in državljanov v političnem življenju in pri nadzoru nad odločanjem;
Sprememba 329
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka f
(f)  krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, ekonomskim, okoljskim, prehranskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom;
(f)  krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov, da se jih pripravi, da se zoperstavijo in prilagodijo okoljskim in ekonomskim pretresom, naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, ter konfliktom, izrednim zdravstvenim razmeram in težavam v zvezi s prehransko varnostjo ter si od njih hitro opomorejo;
Sprememba 330
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka g
(g)  krepitev razvoja demokratičnih javnih ustanov na nacionalni in podnacionalni ravni, vključno z neodvisnim, uspešnim, učinkovitim in odgovornim pravosodnim sistemom, ter spodbujanja pravne države in dostopa do pravnega varstva za vse;
(g)  krepitev razvoja demokratičnih javnih ustanov na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni, vključno z neodvisnim, uspešnim, učinkovitim in odgovornim pravosodnim sistemom, ter spodbujanja pravne države, mednarodne pravičnosti, odgovornosti in dostopa do pravnega varstva za vse;
Sprememba 331
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka h
(h)  podpiranje procesov reforme javne uprave, vključno z uporabo pristopov e-uprave, osredotočene na državljane, krepitev pravnih okvirov in institucionalne ureditve, nacionalnih statističnih sistemov, zmogljivosti in smotrnega upravljanja javnih financ ter prispevanje k boju proti korupciji;
(h)  podpiranje procesov reforme javne uprave, vključno z uporabo pristopov e-uprave, osredotočene na državljane, krepitev pravnih okvirov in institucionalne ureditve, nacionalnih statističnih sistemov, zmogljivosti in smotrnega upravljanja javnih financ ter prispevanje k boju proti korupciji, izogibanju davkom, davčnim utajam in agresivnemu davčnem načrtovanju;
Sprememba 332
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 1 – točka j
(j)  povečevanje preglednosti in odgovornosti javnih institucij, krepitev javnih naročil in upravljanja javnih financ, razvoj e-uprave in krepitev zagotavljanja storitev;
(j)  povečevanje preglednosti in odgovornosti javnih institucij, krepitev javnih naročil, vključno s spodbujanjem razvoja (okoljskih, socialnih in ekonomskih) trajnostnih meril ter ciljev, in upravljanja javnih financ, razvoj e-uprave in krepitev zagotavljanja storitev;
Sprememba 333
Predlog uredbe
Priloga II – del A – bod 1 – točka k a (novo)
(ka)   spodbujanje parlamentarne demokracije.
Sprememba 334
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka a
(a)  Izkoreninjenje revščine v vseh njenih razsežnostih, boj proti diskriminaciji in neenakostim ter skrb za to, da nihče ne bo prezrt;
(a)  Izkoreninjenje revščine v vseh njenih razsežnostih, boj proti diskriminaciji in neenakostim, skrb za to, da nihče ne bo prezrt, najprej pa je treba poskrbeti za tiste, ki so najbolj zapostavljeni, tako da se naložbe prednostno usmerjajo v javne storitve na področjih zdravstva, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite;
Sprememba 335
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka b
(b)  povečevanje prizadevanj za sprejetje politik in ustrezne naložbe za spodbujanje pravic žensk in mladih, olajšanje njihovega udejstvovanja v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju ter zagotovitev, da polno prispevajo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju;
(b)  povečevanje prizadevanj za sprejetje politik in ustrezne naložbe za spodbujanje, varstvo in uresničevanje pravic žensk, mladih in otrok ter invalidov, olajšanje njihovega udejstvovanja in smiselnega sodelovanja v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju ter zagotovitev, da polno prispevajo k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju;
Sprememba 336
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka c
(c)  spodbujanje varstva pravic žensk in deklet ter njihovega spoštovanja, vključno z ekonomskimi, delavskimi in socialnimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter preprečevanje vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola;
(c)  spodbujanje opolnomočenja žensk in deklet ter varstva in spoštovanja njihovih pravic, vključno z ekonomskimi, delavskimi in socialnimi pravicami, zemljiškimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter preprečevanje vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter zaščita žensk in deklet pred tem nasiljem; to vključuje tudi spodbujanje dostopa do celostnih informacij glede spolnega in reproduktivnega zdravja in celostne spolne vzgoje za vse; spodbujanje sodelovanja pri raziskavah in inovacijah za nova in izboljšana orodja na področju spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva, vključno z načrtovanjem družine, zlasti v okoljih z omejenimi sredstvi;
Sprememba 337
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka d
(d)  namenjanje posebne pozornosti prikrajšanim, ranljivim in marginaliziranim osebam, med drugim otrokom, starejšim, invalidom, osebam LGBTI ter domorodnim ljudstvom. To vključuje spodbujanje prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti;
(d)  namenjanje posebne pozornosti prikrajšanim, ranljivim in marginaliziranim osebam, med drugim otrokom, starejšim, invalidom, osebam LGBTI ter domorodnim ljudstvom. To vključuje spodbujanje prehoda z institucionalne skrbi za otroke, vključno z invalidnimi, na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti;
Sprememba 338
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka e
(e)  spodbujanje celovitega pristopa k podpiranju skupnosti, zlasti najrevnejših, pri izboljševanju zadovoljevanja osnovnih potreb in dostopa do osnovnih storitev;
(e)  spodbujanje celovitega pristopa k podpiranju skupnosti, zlasti najrevnejših in tistih, ki jih je najtežje doseči, tako da se izboljša splošna dostopnost osnovnih potreb in storitev, zlasti na področju zdravstva, tudi storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, informacij in oskrbe, izobraževanja, prehrane in socialne zaščite;
Sprememba 339
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka f
(f)  podpiranje zagotavljanja varnega, spodbudnega okolja za otroke kot pomembnega elementa za razvoj zdrave populacije mladih, sposobnih izkoristiti ves svoj potencial;
(f)  zagotavljanje najboljšega možnega začetka v življenju za otroke, zlasti najbolj marginalizirane, tako da se vlaga v razvoj v zgodnjem otroštvu in zagotovi, da imajo otroci, ki se soočajo z revščino ali neenakostjo, dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehrana, izobraževanje in socialna zaščita; podpiranje zagotavljanja varnega, spodbudnega okolja za otroke kot pomembnega elementa za razvoj zdrave populacije mladih, sposobnih izkoristiti ves svoj potencial, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebam deklet;
Sprememba 340
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka g
(g)  podpiranje univerzalnega dostopa do zadostne, cenovno dostopne, varne in hranljive hrane, zlasti za tiste v najbolj ranljivem položaju, ter krepitev prehranske varnosti in prehrane, zlasti v državah, ki se spopadajo z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami;
(g)  podpiranje univerzalnega dostopa do zadostne, cenovno dostopne, varne in hranljive hrane, zlasti za tiste v najbolj ranljivem položaju, med drugim otroke, mlajše od petih let, mladostnike (dekleta in fante) in ženske, zlasti med nosečnostjo in v času dojenja, ter krepitev prehranske varnosti in prehrane, zlasti v državah, ki se spopadajo z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami; spodbujanje večsektorskih pristopov h kmetijstvu, usmerjenih v prehrano;
Sprememba 341
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka h
(h)  podpiranje univerzalnega dostopa do varne in zadostne pitne vode, sanitarne oskrbe in higiene ter trajnostnega in celostnega upravljanja voda;
(h)  podpiranje univerzalnega dostopa do varne in zadostne pitne vode, sanitarne oskrbe in higiene ter trajnostnega in celostnega upravljanja voda kot ključnih determinant zdravja, izobraževanja, prehrane, odpornosti proti podnebnim spremembam in enakosti spolov;
Sprememba 342
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka i
(i)  uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja z enakopravnim dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih storitev, tudi s podpiranjem vzpostavitve močnih, kakovostnih in odpornih zdravstvenih sistemov ter krepitvijo zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganj, upravljanje tveganj in vzpostavljanje normalnega stanja;
(i)  uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja z enakopravnim dostopom do kakovostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih storitev, tudi storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, in s podpiranjem vzpostavitve vključujočih, močnih, kakovostnih in odpornih zdravstvenih sistemov, ki bodo dostopni vsem, ter krepitvijo zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganj, upravljanje tveganj in vzpostavljanje normalnega stanja; dopolnjevalni ukrepi prek okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije za obravnavanje svetovnih groženj za zdravje, razvoj varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih cepiv ter zdravljenj bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni, ter boljše odzivanje na zdravstvene izzive, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost ter porajajoče se bolezni in epidemije;
Sprememba 343
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka j a (novo)
(ja)  krepitev odpornosti ljudi in skupnosti, tudi z večjimi naložbami v zmanjševanje tveganja nesreč pod vodstvom skupnosti in s projekti pripravljenosti;
Sprememba 344
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka j b (novo)
(jb)  podpiranje nacionalnih, regionalnih in lokalnih vlad in uprav pri vzpostavljanju potrebne infrastrukture, med drugim glede fizičnih, tehnoloških in človeških virov, pri čemer se uporabljajo najnovejša tehnološka in upravna spoznanja, da se omogočita ustrezno beleženje prijav vseh državljanov v register prebivalstva (od rojstva do smrti) ter po potrebi izdajanje uradno priznanih dvojnikov dokumentov, da se zagotovi, da vsi državljani uradno obstajajo in imajo dostop do svojih temeljnih pravic;
Sprememba 345
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka k
(k)  spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja mest za obravnavanje neenakosti v mestih s poudarkom na tistih, ki so najbolj potrebni pomoči;
(k)  spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja mest za obravnavanje neenakosti v mestih s poudarkom na tistih, ki so najbolj potrebni pomoči, in sprejetje pristopa, ki upošteva različnost spolov;
Sprememba 346
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka l
(l)  podpiranje lokalnih organov, da se na ravni mest izboljša zagotavljanje osnovnih storitev in enakega dostopa do prehranske varnosti, dostopnih in dostojnih stanovanj po dostopnih cenah ter kakovostnega življenja, zlasti za tiste, ki živijo v neuradnih in revnih naseljih;
črtano
Sprememba 347
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka m
(m)  spodbujanje vključujočega in enakopravnega kakovostnega formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja za vse na vseh ravneh ter vključevanje strokovnega in poklicnega usposabljanja, tudi v izrednih in kriznih razmerah, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje izobraževanja, poučevanja in učenja;
(m)  spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja, s posebnim poudarkom na brezplačnih javnih izobraževalnih sistemih, in sicer prek vključujočega in enakopravnega kakovostnega formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja in spodbujanje priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse na vseh ravneh, tudi v okviru razvoja v zgodnjem otroštvu, strokovnega in poklicnega usposabljanja, tudi v izrednih in kriznih razmerah, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje izobraževanja, poučevanja in učenja;
Sprememba 348
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka m a (novo)
(ma)  podpiranje izobraževalnih koridorjev, da bodo študenti iz držav, v katerih vlada vojna, lahko študirali na univerzah Unije;
Sprememba 349
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka n
(n)  podpiranje ukrepov za krepitev zmogljivosti, učno mobilnost v partnerske države, iz njih ali med njimi ter podpiranje sodelovanja in političnega dialoga z institucijami, organizacijami in lokalnimi izvedbenimi organi iz zadevnih držav;
(n)  podpiranje ukrepov za učno mobilnost, krepitev zmogljivosti in sodelovanje na področju kulture v smeri partnerskih držav, iz njih ali med njimi ter podpiranje sodelovanja in političnega dialoga z institucijami, organizacijami in lokalnimi izvedbenimi organi iz zadevnih držav;
Sprememba 350
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka n a (novo)
(na)   spodbujanje krepitve zmogljivosti in sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, zlasti pri obravnavanju družbenih izzivov, povezanih z revščino, ki nesorazmerno vplivajo na partnerske države, in na zapostavljenih področjih raziskav in inovacij z omejenimi naložbami zasebnega sektorja, pa tudi na področju odprtih podatkov, ter spodbujanje socialnih inovacij;
Sprememba 351
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka o
(o)  spodbujanje sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, odprtih podatkov in inovacij;
(o)  spodbujanje krepitve zmogljivosti in sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, odprtih podatkov, velepodatkov, umetne inteligence ter inovacij, kar mora biti usklajeno z okvirnim programom Unije za raziskave in inovacije, da bi se preprečil beg možganov;
Sprememba 352
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka q
(q)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah ter ohranjanja in promocije kulturne dediščine ter izkoriščanja potenciala ustvarjalnih sektorjev za trajnostni, družbeni in gospodarski razvoj;
(q)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah ter ohranjanja in promocije kulturne dediščine ter izkoriščanja potenciala kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za trajnostni, družbeni in gospodarski razvoj;
Sprememba 353
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 2 – točka q a (novo)
(qa)  podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk in mladih, posameznikov in skupnosti ter k ciljem Agende 2030 na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja;
Sprememba 354
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – uvodni del
3.  Migracije in mobilnost
3.  Migracije, mobilnost in prisilno razseljevanje
Sprememba 355
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka -a (novo)
(–a) Podpiranje učinkovitih in na pravicah temelječih migracijskih politik na vseh ravneh, vključno s programi zaščite, da se omogočijo varne, urejene in zakonite migracije;
Sprememba 356
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka a
(a)  Krepitev partnerstev na področju migracij in mobilnosti na podlagi celovitega in uravnoteženega pristopa, ki zajema vse vidike migracij, vključno s pomočjo pri izvajanju dvostranskih ali regionalnih sporazumov in dogovorov Unije, tudi partnerstev za mobilnost;
(a)  prispevanje h krepitvi dvostranskih, regionalnih, tudi jug-jug, in mednarodnih partnerstev na področju migracij in mobilnosti na podlagi celovitega in uravnoteženega pristopa, ki zajema vse vidike migracij, in v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije ter obveznostmi na področju človekovih pravic;
Sprememba 357
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka a a (novo)
(aa)  zagotavljanje pomoči pri izvajanju dvostranskih ali regionalnih sporazumov in dogovorov Unije s tretjimi državami, tudi partnerstev za mobilnost, ter ustvarjanje varnih in zakonitih poti, med drugim s pripravo sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o preselitvi, in sicer na podlagi vzajemne odgovornosti ter polnega spoštovanja humanitarnih obveznosti in obveznosti na področju človekovih pravic;
Sprememba 358
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka b
(b)  podpiranje trajnostnega ponovnega vključevanja vračajočih se migrantov;
(b)  podpiranje trajnostnega in uspešnega ponovnega vključevanja vračajočih se migrantov v družbo in gospodarstvo;
Sprememba 359
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka d
(d)  obravnavanje nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov ter okrepitev sodelovanja na področju celovitega upravljanja meja;
(d)  zmanjševanje ranljivosti, povezanih z migracijami, med drugim z obravnavanjem nedovoljenih migracij, in krepitev nadnacionalnega odzivanja na trgovino z ljudmi in tihotapljenje migrantov v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije;
Sprememba 360
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka e
(e)  krepitev znanstvene, tehnične, človekove in institucionalne zmogljivosti za upravljanje migracij;
(e)  krepitev znanstvene, tehnične, človekove in institucionalne zmogljivosti za upravljanje migracij, vključno z zbiranjem in uporabo točnih in razčlenjenih podatkov za osnovanje z dokazi podprtih politik, da se omogočijo varne, urejene in odgovorne migracije;
Sprememba 361
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka f
(f)  podpiranje učinkovitih migracijskih politik, temelječih na človekovih pravicah, vključno s programi zaščite;
črtano
Sprememba 362
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka g
(g)  spodbujanje pogojev za olajšanje zakonitih migracij in dobro upravljane mobilnosti ter medosebnih stikov, s katerimi se povečuje razvojni učinek migracij;
(g)  spodbujanje pogojev za olajšanje zakonitih migracij in dobro upravljane mobilnosti ter medosebnih stikov, tudi tako, da se v vseh fazah migracij zagotavljajo točne in pravočasne informacije;
Sprememba 363
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka g a (novo)
(ga)  doseganje čim večjega učinka migracij na razvoj in izboljšanje splošnega razumevanja povezave med migracijami in razvojem;
Sprememba 364
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka h
(h)  zagotavljanje zaščite migrantov in prisilno razseljenih oseb;
(h)  zagotavljanje zaščite migrantov in prisilno razseljenih oseb, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in uporabiti na pravicah temelječ pristop, ter zagotavljanje, da se v mešanih migracijskih tokovih priznajo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in da se jim podeli status;
Sprememba 365
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka i
(i)  podpiranje na razvoju temelječih rešitev za prisilno razseljene osebe in njihove gostiteljske skupnosti;
(i)  podpiranje na razvoju temelječih rešitev za prisilno razseljene osebe in njihove gostiteljske skupnosti, tudi z dostopom do izobraževanja in dostojnih delovnih mest, za spodbujanje dostojanstva, odpornosti in samooskrbe razseljenih oseb ter njihovega vključevanja v gospodarsko in družbeno življenje držav gostiteljic;
Sprememba 366
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – točka j
(j)  podpiranje sodelovanja diaspore v izvornih državah;
(j)  podpiranje sodelovanja diaspore v izvornih državah, da bi v celoti prispevala k trajnostnemu razvoju;
Sprememba 367
Predlog uredbe
Priloga II – del A – bod 3 – točka k a (novo)
(ka)  prispevanje k opolnomočenju migrantov in družbe, da bi zagotovili njihovo popolno vključitev in socialno kohezijo.
Sprememba 368
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 3 – pododstavek 1 a (novo)
Sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu s [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj.
Sprememba 369
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka b
(b)  prispevanje k prizadevanjem partnerjev za izpolnitev njihovih obveznosti glede podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, vključno z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov ter načrtov ukrepov za blažitev posledic in prilagajanje, vključno s sinergijami med prilagajanjem in blažitvijo posledic;
(b)  podpiranje prilagajanja podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na državah in prebivalcih, ki so še posebej ranljivi in nimajo sredstev, da bi izvedli potrebne ukrepe; prispevanje k prizadevanjem partnerjev za izpolnitev njihovih obveznosti glede podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, vključno z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov ter načrtov ukrepov za blažitev posledic in prilagajanje, vključno s sinergijami med prilagajanjem in blažitvijo posledic, pa tudi njihovih obveznosti v skladu z drugimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti in Konvencija Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji;
Sprememba 370
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka d
(d)  krepitev trajnostnega sodelovanja na področju energetike; spodbujanje in krepitev sodelovanja na področju energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije;
(d)  spodbujanje dostopa do trajnostne energije v državah v razvoju, da se izpolni zaveza Unije iz leta 2012, da bo do leta 2030 takšen dostop zagotovila dodatnim 500 milijonom ljudi, pri čemer imajo prednost rešitve majhnega obsega, v okviru mini omrežij in ločene od električnega omrežja z visoko okoljsko in razvojno vrednostjo; krepitev trajnostnega sodelovanja na področju energetike; spodbujanje in krepitev sodelovanja na področju energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije; spodbujanje dostopa do zanesljivih, varnih, dostopnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev, zlasti lokalnih in decentraliziranih rešitev, s pomočjo katerih se dostop do energije zagotavlja ljudem, ki živijo v revščini in na oddaljenih območjih;
Sprememba 371
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka d a (novo)
(da)  krepitev zmogljivosti, da se bodo cilji na področju okoljske trajnosti in podnebnih sprememb ter prizadevanja za zeleno rast lahko vključevali v nacionalne in lokalne razvojne strategije, vključno s podpiranjem trajnostnih meril pri javnem naročanju;
Sprememba 372
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka d b (novo)
(db)  spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, potrebne skrbnosti v dobavnih verigah ter sistematične uporabe previdnostnega pristopa ter načela „onesnaževalec plača“;
Sprememba 373
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka d c (novo)
(dc)   spodbujanje okoljsko trajnostnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, ki dokazano prispevajo k varovanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter dolgoročno povečujejo okoljsko in družbeno odpornost proti podnebnim spremembam;
Sprememba 374
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka f
(f)  krepitev vključevanja lokalnih skupnosti v odzive na podnebne spremembe, ohranjanje ekosistemov in upravljanje naravnih virov; spodbujanje trajnostnega razvoja mest in odpornosti na mestnih območjih;
(f)  krepitev vključevanja lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev v odzive na podnebne spremembe, boj proti izginevanju biotske raznovrstnosti in kriminaliteti, povezani s prostoživečimi vrstami, ohranjanje ekosistemov in upravljanje naravnih virov, tudi prek izboljšanja pravice do posesti in upravljanja z vodnimi viri; spodbujanje trajnostnega razvoja mest in odpornosti na mestnih območjih;
Sprememba 375
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka f a (novo)
(fa)  končanje trgovine s konfliktnimi minerali in izkoriščanja rudarjev ter podpiranje razvoja lokalnih skupnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/821 o obveznostih za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi ter spremljevalnih ukrepih, pa tudi razvoj takšnega pristopa za minerale, ki trenutno še niso zajeti;
Sprememba 376
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka f b (novo)
(fb)   spodbujanje izobraževanja za trajnostni razvoj, da se ljudi opolnomoči, da preoblikujejo družbo in gradijo trajnostno prihodnost;
Sprememba 377
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka g
(g)  spodbujanje ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter rabe in obnavljanja naravnih virov, zdravih ekosistemov, zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti in zaščite prostoživečih vrst;
(g)  spodbujanje ohranjanja, trajnostnega upravljanja ter rabe in obnavljanja naravnih virov, zdravih ekosistemov in zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti ter varovanje prostoživečih vrst, vključno z bojem proti divjemu lovu in trgovini s prostoživečimi vrstami;
Sprememba 378
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka g a (novo)
(ga)  obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti, izvajanje pobud na mednarodni ravni in ravni Unije za obravnavanje tega vprašanja, zlasti prek spodbujanja ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti;
Sprememba 379
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka h
(h)  spodbujanje celovitega in trajnostnega upravljanja vodnih virov ter čezmejnega sodelovanja na področju voda;
(h)  spodbujanje celovitega in trajnostnega upravljanja vodnih virov ter čezmejnega sodelovanja na področju voda v skladu z mednarodnim pravom;
Sprememba 380
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka i
(i)  spodbujanje ohranjanja in povečevanja zalog ogljika s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva ter boj proti degradaciji okolja, dezertifikaciji in degradaciji zemljišč;
(i)  spodbujanje ohranjanja in povečevanja zalog ogljika s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva ter boj proti degradaciji okolja, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč in gozdov ter suši;
Sprememba 381
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka j
(j)  omejevanje krčenja gozdov in spodbujanje izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovine na področju gozdov (FLEGT) ter boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki;
(j)  omejevanje krčenja gozdov in spodbujanje izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovine na področju gozdov (FLEGT) ter boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki; podpiranje boljšega upravljanja in krepitev zmogljivosti za trajnostno upravljanje naravnih virov; podpiranje pogajanj o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu in njihovemu izvajanju;
Sprememba 382
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka k
(k)  podpiranje upravljanja oceanov, vključno z varovanjem, obnavljanjem in ohranjanjem obalnih in morskih območij v vseh oblikah, vključno z ekosistemi, boja proti morskim odpadkom, boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (IUU) ter varstva morske biotske raznovrstnosti;
(k)  podpiranje upravljanja oceanov, vključno z varovanjem, obnavljanjem in ohranjanjem obalnih in morskih območij v vseh oblikah, vključno z ekosistemi, boja proti morskim odpadkom, boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (IUU) ter varstva morske biotske raznovrstnosti v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);
Sprememba 383
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka l
(l)  krepitev regionalnega zmanjševanja tveganja nesreč in odpornosti v sinergiji s politikami in ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam;
(l)  krepitev regionalnega zmanjševanja tveganja nesreč, pripravljenosti in odpornosti na podlagi pristopa, ki temelji na skupnosti in je osredotočen na ljudi, v sinergiji s politikami in ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam;
Sprememba 384
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka m
(m)  spodbujanje učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnje, vključno z bojem proti onesnaževanju ter ustreznim ravnanjem s kemikalijami in odpadki;
(m)  spodbujanje učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnje (med drugim v celotni dobavni verigi), vključno z zajezitvijo rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in podpiranjem, da deležniki upoštevajo pobude, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley; obravnavanje onesnaževanja ter ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadki;
Sprememba 385
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka n
(n)  podpiranje prizadevanj za izboljšanje trajnostne gospodarske diverzifikacije, konkurenčnosti in trgovine, razvoja zasebnega sektorja s posebnim poudarkom na nizkoogljični, proti podnebnim spremembam odporni zeleni rasti, mikro podjetjih, MSP in zadrugah, pri čemer se izkoriščajo obstoječi trgovinski sporazumi z EU.
(n)  podpiranje prizadevanj za izboljšanje trajnostne gospodarske diverzifikacije, konkurenčnosti, dobavnih verig s porazdelitvijo vrednosti in pravične trgovine, razvoja zasebnega sektorja s posebnim poudarkom na nizkoogljični, proti podnebnim spremembam odporni zeleni rasti, mikro podjetjih, socialnih podjetjih ter MSP in zadrugah, pri čemer se izkoriščajo prednosti obstoječih trgovinskih sporazumov z EU za razvoj;
Sprememba 386
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka n a (novo)
(na)  uresničevanje mednarodnih zavez glede ohranjanja biotske raznovrstnosti iz pogodb, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS) in druge pogodbe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo;
Sprememba 387
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka n b (novo)
(nb)   izboljšanje vključevanja podnebnih in okoljskih ciljev na področju razvojnega sodelovanja Unije, tako da se podpreta metodološko in raziskovalno delo o državah v razvoju, v njih ter z njihove strani, vključno z mehanizmi za spremljanje, poročanje in preverjanje, kartiranjem, ocenjevanjem in vrednotenjem ekosistemov, pa tudi tako, da se povečuje strokovno znanje na področju okolja ter spodbujajo inovativni ukrepi in usklajenost politik;
Sprememba 388
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 4 – točka n c (novo)
(nc)   odzivanje na svetovne in nadregionalne učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko ogrozili razvoj, mir in varnost;
Sprememba 389
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka a
(a)  Podpiranje podjetništva, dostojnega dela in zaposljivosti z razvojem znanj in spretnosti ter kompetenc, vključno z izobraževanjem, izboljšanjem standardov dela in delovnih pogojev ter ustvarjanjem priložnosti, zlasti za mlade;
(a)  Podpiranje podjetništva, tudi z mikrofinanciranjem, dostojnega dela in zaposljivosti z razvojem spretnosti ter kompetenc, vključno z izobraževanjem, izboljšanjem izvajanja vseh standardov dela MOD, vključno s socialnim dialogom in bojem proti delu otrok, delovnimi pogoji v zdravem okolju, zajamčenimi plačami ter ustvarjanjem priložnosti, zlasti za mlade;
Sprememba 390
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka b
(b)  podpiranje nacionalnih razvojnih poti, s katerimi se čim bolj povečajo pozitivni družbeni rezultati in učinki, ter spodbujanje progresivne obdavčitve in prerazporeditvenih javnih politik;
(b)  podpiranje nacionalnih razvojnih poti, s katerimi se čim bolj povečajo pozitivni družbeni rezultati in učinki, spodbujanje učinkovite in vzdržne obdavčitve in prerazporeditvenih javnih politik ter vzpostavitev in krepitev vzdržnih sistemov socialne zaščite ter sistemov socialnega zavarovanja; podpiranje prizadevanj na nacionalni in mednarodni ravni za boj proti davčnim utajam in davčnim oazam;
Sprememba 391
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka c
(c)  izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja, ustvarjanje spodbudnega regulativnega okolja za gospodarski razvoj in podpiranje podjetij, zlasti mikro podjetij in MSP, pri širitvi poslovanja in ustvarjanju delovnih mest;
(c)  izboljšanje odgovornega poslovnega in naložbenega okolja, ustvarjanje spodbudnega regulativnega okolja za gospodarski razvoj in podpiranje podjetij, zlasti mikro podjetij in MSP, zadrug in socialnih podjetij, pri širitvi poslovanja in ustvarjanju delovnih mest, podpiranje razvoja solidarnostnega gospodarstva ter spodbujanje odgovornosti zasebnega sektorja;
Sprememba 392
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje odgovornosti družb in mehanizmov pravnega varstva za kršitve človekovih pravic pri dejavnostih zasebnega sektorja; podpiranje prizadevanj na lokalni, regionalni in svetovni ravni za zagotavljanje, da družbe spoštujejo standarde človekovih pravic in regulativni razvoj, tudi v zvezi z obveznostmi glede potrebne skrbnosti in mednarodnim zavezujočim instrumentom o podjetništvu in človekovih pravicah na svetovni ravni;
Sprememba 393
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka d
(d)  krepitev socialne in okoljske trajnosti, družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja vzdolž celotnih vrednostnih verig;
(d)  krepitev socialne in okoljske trajnosti, družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja vzdolž celotnih vrednostnih verig, zagotavljanje porazdelitve vrednosti, pravičnih cen in poštenih pogojev trgovanja;
Sprememba 394
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka e
(e)  povečevanje učinkovitosti javne porabe in spodbujanje bolj strateške uporabe javnih financ, tudi z instrumenti kombiniranja za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb;
(e)  povečevanje učinkovitosti in trajnosti javne porabe, tudi s spodbujanjem trajnostnega javnega naročanja; in spodbujanje bolj strateške uporabe javnih financ, tudi z instrumenti kombiniranja za privabljanje dodatnih javnih in zasebnih naložb;
Sprememba 395
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka g
(g)  spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, oblikovanje močnejših povezav med mestnimi in podeželskimi območji ter pospeševanje razvoja turizma kot vzvoda za trajnostni razvoj;
(g)  spodbujanje notranje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, oblikovanje močnejših povezav med mestnimi in podeželskimi območji ter pospeševanje razvoja ustvarjalnih sektorjev in kulturnega turizma kot vzvoda za trajnostni razvoj;
Sprememba 396
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka h
(h)  povečevanje in diverzifikacija kmetijskih in živilskih vrednostnih verig, spodbujanje gospodarske diverzifikacije, dodajanja vrednosti, regionalnega povezovanja, konkurenčnosti in trgovine ter krepitev trajnostnih, nizkoogljičnih in proti podnebnim spremembam odpornih inovacij;
(h)  povečevanje in diverzifikacija vzdržnih in vključujočih kmetijskih in živilskih vrednostnih verig, spodbujanje prehranske varnosti in gospodarske diverzifikacije, dodajanja vrednosti, regionalnega povezovanja, konkurenčnosti in poštene trgovine ter krepitev trajnostnih, nizkoogljičnih in proti podnebnim spremembam odpornih inovacij;
Sprememba 397
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka h a (novo)
(ha)   osredotočanje na ekološko učinkovito povečanje intenzivnosti kmetijske pridelave v korist malih kmetov, predvsem žensk, s podpiranjem učinkovitih in trajnostnih nacionalnih politik, strategij in pravnih okvirov ter pravičnega in trajnostnega dostopa do virov, vključno z zemljo, vodo, (mikro)posojili in drugimi kmetijskimi surovinami;
Sprememba 398
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka h b (novo)
(hb)   dejavno podpiranje večje udeležbe civilne družbe in organizacij kmetov pri oblikovanju politik in raziskovalnih programih ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju ter ocenjevanju vladnih programov;
Sprememba 399
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka j
(j)  spodbujanje univerzalnega dostopa do trajnostne energije, spodbujanje nizkoogljičnega, proti podnebnim spremembam odpornega, z viri učinkovitega in krožnega gospodarstva v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;
(j)  spodbujanje univerzalnega dostopa do varne, cenovno dostopne in trajnostne energije, spodbujanje nizkoogljičnega, proti podnebnim spremembam odpornega, z viri učinkovitega in krožnega gospodarstva v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;
Sprememba 400
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka l
(l)  spodbujanje cenovno dostopne, vključujoče in zanesljive digitalne povezljivosti ter krepitev digitalnega gospodarstva;
(l)  spodbujanje cenovno dostopne, vključujoče, zanesljive in varne digitalne povezljivosti ter krepitev digitalnega gospodarstva; spodbujanje digitalne pismenosti ter digitalnih spretnosti; spodbujanje digitalnega podjetništva in ustvarjanja digitalnih delovnih mest; spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij, ki omogočajo trajnostni razvoj; obravnavanje kibernetske varnosti, zasebnosti podatkov in drugih regulativnih vprašanj, povezanih z digitalizacijo;
Sprememba 401
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka m
(m)  razvijanje in krepitev trgov in sektorjev za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti;
(m)  razvijanje in krepitev trgov in sektorjev za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti ter pravične trgovine;
Sprememba 402
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka n
(n)  podpiranje programa regionalnega povezovanja in optimalnih trgovinskih politik ter podpiranje utrditve in izvajanja trgovinskih sporazumov med EU in njenimi partnericami;
(n)  podpiranje programa regionalnega povezovanja in optimalnih trgovinskih politik v podporo vključujočemu in trajnostnemu razvoju ter podpiranje utrditve in izvajanja pravičnih trgovinskih sporazumov med Unijo in njenimi partnericami, vključno s celostnimi in asimetričnimi sporazumi z državami v razvoju kot partnericami; spodbujanje in krepitev multilateralizma, trajnostnega gospodarskega sodelovanja ter pravil Svetovne trgovinske organizacije;
Sprememba 403
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka o
(o)  spodbujanje sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, odprtih podatkov in inovacij;
(o)  spodbujanje sodelovanja na področju znanosti, tehnologije in raziskav, digitalizacije, odprtih podatkov, velepodatkov ter umetne inteligence in inovacij, vključno z razvojem znanstvene diplomacije;
Sprememba 404
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka p
(p)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah ter ohranjanje in promocija kulturne dediščine;
(p)  spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah, razvijanje lokalnih obrti ter sodobne umetnosti in drugih kulturnih izražanj ter ohranjanje in promocija kulturne dediščine;
Sprememba 405
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka r
(r)  izboljševanje dostopa do dostojnega dela ter ustvarjanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela in politik zaposlovanja, usmerjenih k dostojnemu delu za vse, zlasti mlade;
(r)  izboljševanje dostopa do dostojnega dela za vse v zdravem okolju ter ustvarjanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela in politik zaposlovanja, usmerjenih k dostojnemu delu, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev, vključno z zajamčenimi plačami za vse, zlasti ženske in mlade;
Sprememba 406
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka r a (novo)
(ra)   zagotavljanje pravičnega in trajnostnega dostopa do ekstraktivnih sektorjev, ki ne prispeva h konfliktom ali korupciji;
Sprememba 407
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 5 – točka s
(s)  spodbujanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnih sektorjev.
(s)  spodbujanje pravičnega, trajnostnega in neoviranega dostopa do ekstraktivnih sektorjev; zagotavljanje večje preglednosti, potrebne skrbnosti in odgovornosti vlagateljev ob spodbujanju odgovornosti zasebnega sektorja; izvajanje ukrepov kot dopolnitev Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem.
Sprememba 408
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – uvodni del
6.  Varnost, stabilnost in mir
6.  Mir, varnost in stabilnost
Sprememba 409
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka a
(a)  Prispevanje k miru in stabilnosti s krepitvijo odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, ekonomskim, okoljskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom;
(a)  Prispevanje k miru, preprečevanju konfliktov in s tem k stabilnosti s krepitvijo odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, ekonomskim, okoljskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom, med drugim s podpiranjem ocen odpornosti, namenjenim ugotavljanju lastnih zmogljivosti družb, ki jim omogočajo, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si od njih hitro opomorejo;
Sprememba 410
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje kulture nenasilja, tudi s podpiranjem formalnega in neformalnega izobraževanja o miru;
Sprememba 411
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka b
(b)  podpiranje preprečevanja konfliktov, zgodnjega opozarjanja in vzpostavljanja miru z mediacijo, kriznim upravljanjem in stabilizacijo;
(b)  podpiranje preprečevanja konfliktov, zgodnjega opozarjanja in vzpostavljanja miru z mediacijo, kriznim upravljanjem in stabilizacijo ter pokonfliktne obnove, vključno z okrepljeno vlogo žensk v vsaki od teh faz; spodbujanje, omogočanje in krepitev zmogljivosti na področju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k preprečevanju in reševanju konfliktov, zlasti v zvezi s porajajočimi se napetostmi med skupnostmi, pa tudi ukrepov za spravo med različnimi deli družb ter v okviru dolgotrajnih konfliktov in kriz;
Sprememba 412
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka b a (novo)
(ba)  podpiranje rehabilitacije in reintegracije žrtev oboroženih spopadov ter razorožitev, demobilizacija in reintegracija nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo, ob upoštevanju posebnih potreb žensk;
Sprememba 413
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka b b (novo)
(bb)  krepitev vloge žensk in mladih pri vzpostavljanju miru in preprečevanju konfliktov ter njihovo vključevanje, smiselna civilna in politična udeležba ter družbeno priznanje; podpiranje izvajanja resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325, zlasti v nestabilnih razmerah in državah ter državah, kjer potekajo oziroma so nedavno potekali konflikti;
Sprememba 414
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka c
(c)  podpiranje reforme varnostnega sektorja, ki posameznikom in državi postopoma zagotavlja učinkovitejšo in odgovornejšo varnost za trajnostni razvoj;
(c)  podpiranje reforme varnostnega sektorja, pri kateri bo upoštevana občutljivost za konflikte ter s katero bo posameznikom in državi postopoma zagotovljena bolj učinkovita, demokratična in odgovorna varnost za trajnostni razvoj in mir;
Sprememba 415
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka d
(d)  podpiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 416
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka d a (novo)
(da)   podpiranje regionalnih in mednarodnih pobud za razorožitev ter režimov in mehanizmov za nadzor nad izvozom orožja;
Sprememba 417
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka e
(e)  podpiranje regionalnih in mednarodnih pobud, ki prispevajo k varnosti, stabilnosti in miru;
(e)  podpiranje lokalnih, regionalnih in mednarodnih pobud, ki prispevajo k varnosti, stabilnosti in miru, ter povezovanje teh različnih pobud;
Sprememba 418
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka f
(f)  preprečevanje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma in terorizma, ter boj proti njej;
(f)  preprečevanje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma in terorizma, ter boj proti njej s programi in ukrepi, pri katerih se upoštevajo razmere, občutljivost za konflikte, različnost spolov in ki so osredotočeni na ljudi;
Sprememba 419
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka f a (novo)
(fa)  obravnavanje socialno-ekonomskega učinka protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo, ob upoštevanju potreb žensk;
Sprememba 420
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka f b (novo)
(fb)  obravnavanje socialnih učinkov ali prestrukturiranje oboroženih sil, ob upoštevanju potreb žensk;
Sprememba 421
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka f c (novo)
(fc)  podpiranje ad hoc lokalnih, nacionalnih, regionalnih in mednarodnih sodišč ter komisij in mehanizmov za resnico in spravo;
Sprememba 422
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka h
(h)  spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja skupnih naravnih virov;
(h)  spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju trajnostnega upravljanja skupnih naravnih virov v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije;
Sprememba 423
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka i
(i)  sodelovanje s tretjimi državami v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije, zlasti prek krepitve zmogljivosti in razvoja infrastrukture v tretjih državah na področjih zdravja, kmetijstva in varnosti hrane; podpiranje socialnih ukrepov za obravnavanje posledic za najranljivejše prebivalstvo, izpostavljeno radiološkim nesrečam, in izboljšanje njihovih življenjskih pogojev; spodbujanje upravljanja znanja, usposabljanja in izobraževanja na jedrskem področju;
(i)  sodelovanje s tretjimi državami v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije, zlasti prek krepitve zmogljivosti in razvoja infrastrukture v tretjih državah na področjih zdravja, kmetijstva in varnosti hrane; podpiranje socialnih ukrepov za obravnavanje posledic za najranljivejše prebivalstvo, izpostavljeno radiološkim nesrečam, in izboljšanje njihovih življenjskih pogojev; spodbujanje upravljanja znanja, usposabljanja in izobraževanja na jedrskem področju. Te dejavnosti se razvijajo v povezavi z dejavnostmi v okviru evropskega instrumenta za jedrsko varnost, vzpostavljenega z Uredbo EU .../... [Uredbo EINS];
Sprememba 424
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 6 – točka j
(j)  krepitev pomorske varnosti za omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih oceanov;
(j)  krepitev pomorske varnosti in zaščite za omogočanje varnih, zaščitenih, čistih in trajnostno upravljanih oceanov;
Sprememba 425
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 7 – točka c a (novo)
(ca)  podpiranje in krepitev sodelovanja partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi v sklepu Sveta [...] o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji;
Sprememba 426
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 7 – točka d
(d)  spodbujanje spodbudnega okolja za organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami, povečevanje njihovega smiselnega in strukturiranega sodelovanja v nacionalnih politikah ter njihove zmogljivosti za opravljanje vloge neodvisnih akterjev na področju razvoja in upravljanja; krepitev novih načinov vzpostavljanja partnerstev z organizacijami civilne družbe, spodbujanje vsebinskega in strukturiranega dialoga z Unijo ter učinkovita uporaba načrtov države za sodelovanje EU s civilno družbo;
(d)  spodbujanje spodbudnega okolja za organizacije civilne družbe, vključno s fundacijami, povečevanje njihovega sodelovanja v nacionalnih politikah ter njihove zmogljivosti za opravljanje vloge neodvisnih akterjev na področju razvoja in upravljanja; krepitev novih načinov vzpostavljanja partnerstev z organizacijami civilne družbe, spodbujanje vsebinskega in strukturiranega dialoga z Unijo ter učinkovita uporaba in izvajanje načrtov države za sodelovanje Unije s civilno družbo;
Sprememba 427
Predlog uredbe
Priloga II – del A – točka 7 – točka f
(f)  učinkovitejše sodelovanje z državljani v tretjih državah, tudi s polnim izkoriščanjem gospodarske, kulturne in javne diplomacije;
(f)  učinkovitejše sodelovanje z državljani in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah, tudi s polnim izkoriščanjem gospodarske, kulturne, športne in javne diplomacije;
Sprememba 428
Predlog uredbe
Priloga II – del B
B Značilno posebej za sosedsko območje
črtano
(a)  Spodbujanje okrepljenega političnega sodelovanja;
(b)  podpiranje izvajanja pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov;
(c)  spodbujanje okrepljenega partnerstva z družbami med Unijo in partnerskimi državami, tudi z osebnimi stiki;
(d)  krepitev regionalnega sodelovanja, zlasti v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja po vsem evropskem sosedstvu in čezmejnega sodelovanja;
(e)  postopna vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim standardom ter boljšim dostopom do trga, tudi s poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami.
Sprememba 429
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – alinea 1
—  Prispevanje k spodbujanju temeljnih vrednot demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, spoštovanju človekovega dostojanstva, načel nediskriminacije, enakosti in solidarnosti ter spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.
črtano
Sprememba 430
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – alinea 2
—  Omogočanje sodelovanja in partnerstva s civilno družbo pri vprašanjih človekovih pravic in demokracije, tudi v občutljivih in perečih primerih. Oblikuje se skladna in celostna strategija na vseh ravneh za doseganje v nadaljevanju navedenih ciljev.
črtano
Sprememba 431
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – alinea 3
—  Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljene udeležba, nediskriminacija, strpnost, pravičnost in odgovornost, solidarnost in enakost. Spoštovanje in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse se spremljata, spodbujata in krepita v skladu z načeli univerzalnosti, neločljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic. Program obsega državljanske, politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Obravnavajo se izzivi na področju človekovih pravic, obenem pa se krepi civilna družba ter varujejo zagovorniki človekovih pravic in povečuje njihova vloga, tudi v povezavi s krčenjem njihovih možnosti za ukrepanje.
črtano
Sprememba 432
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – alinea 4
—  Razvoj, krepitev in varovanje demokracije, celovito obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe ter podpiranjem verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov. Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, ter bojem proti korupciji. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev.
črtano
Sprememba 433
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – alinea 5
—  Spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateškega partnerstva za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Spodbujajo se strateška partnerstva, pri čemer se posebna pozornost namenja Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) ter ustreznim regionalnim in nacionalnim mehanizmom na področju človekovih pravic. Poleg tega program spodbuja izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije, tudi prek globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo.
črtano
Sprememba 434
Predlog uredbe
Priloga III – točka 1 – odstavek 1 a (novo)
Unija v okviru tega programa v partnerstvu s civilno družbo zagotavlja pomoč pri obravnavanju globalnih, regionalnih, nacionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo na naslednjih strateških področjih posredovanja:
1a.  zaščita in spodbujanje človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic v državah ter nujnih primerih, ko so človekove pravice in temeljne svoboščine najbolj ogrožene, med drugim s prožnim in celovitim obravnavanjem nujnih potreb po zaščiti zagovornikov človekovih pravic.
Poudarek je na vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo, ki jih zaradi njihove občutljivosti ali nujne narave ni mogoče obravnavati v okviru geografskih ali drugih tematskih programov. V takih primerih ima prednost, da se spodbuja spoštovanje ustreznega mednarodnega prava ter lokalni civilni družbi v zelo težkih razmerah zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Posebna pozornost se nameni tudi krepitvi posebnega mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic;
1b.  spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljeni udeležba, nediskriminacija, enakost, socialna in mednarodna pravičnost ter odgovornost.
S pomočjo, ki jo bo zagotovila Unija, se bodo lahko obravnavala najobčutljivejša politična vprašanja, kot so smrtna kazen, mučenje, svoboda izražanja v omejujočem okolju, diskriminacija ranljivih skupin, pa tudi varstvo in spodbujanje pravic otrok (npr. kar zadeva delo otrok, trgovino z otroki, otroško prostitucijo in otroke vojake), poleg tega pa bo omogočala odziv na porajajoče se in kompleksne izzive, kot je zaščita oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb, in sicer zaradi neodvisnosti njenega ukrepanja in velike prožnosti glede načinov sodelovanja;
1c.  utrjevanje in podpiranje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo demokratičnega pluralizma in državljanske udeležbe, vzpostavljanje spodbudnega okolja za civilno družbo ter podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov, zlasti z misijami EU za opazovanje volitev.
Demokracija se krepi s spoštovanjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, vključno s pravno državo, demokratičnimi normami in vrednotami, neodvisnimi mediji, odgovornimi in vključujočimi institucijami, vključno s političnimi strankami in parlamenti, pa tudi odgovornim varnostnim sektorjem, ter bojem proti korupciji. Prednostna naloga je, da se političnim akterjem, ki svoje dejavnosti opravljajo v zelo težkih okoliščinah, zagotavljajo konkretna podpora in sredstva za ukrepanje. Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej glavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev. Poudarek bo pa tudi na podpiranju državljanskih organizacij za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež po vsem svetu.
Okrepiti je treba zmogljivosti in prepoznavnost organizacij državljanov za opazovanje volitev v državah evropskega vzhodnega in južnega sosedstva ter ustreznih organizacij regionalne platforme, zlasti tako da se spodbuja trajnostni program medsebojnega učenja za neodvisne in nepristranske organizacije državljanov za opazovanje volitev. Unija si prizadeva za povečanje zmogljivosti nacionalnih organizacij državljanov za opazovanje volitev, zagotavlja izobraževanje volivcev, medijsko pismenost, programe za spremljanje izvajanja priporočil nacionalnih in mednarodnih misij za opazovanje volitev ter ščiti verodostojnost in zaupanje v institut volitev in opazovanja volitev;
1d.  spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateških partnerstev za prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih okvirov ter opolnomočenje lokalnih akterjev pri spodbujanju in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države.
Partnerstva za človekove pravice so osredotočena na krepitev nacionalne in mednarodne strukture človekovih pravic, vključno s podporo multilateralizmu, saj sta neodvisnost in učinkovitost Urada visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in ustreznih regionalnih mehanizmov za človekove pravice ključnega pomena. Tudi v prihodnje je treba podpirati izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije ter spodbujati akademsko svobodo, med drugim s podpiranjem globalnega kampusa za človekove pravice in demokracijo;
1e.  spodbujanje novih medregionalnih sinergij in mreženja med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice za čim večjo izmenjavo primerov dobre prakse na področju človekovih pravic in demokracije ter ustvarjanje pozitivne dinamike.
Poudarek je na varstvu in spodbujanju načela univerzalnosti, opredelitvi in izmenjavi primerov dobre prakse na področju vseh civilnih in političnih, pa tudi ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, med drugim pri obravnavanju velikih izzivov, tudi trajnostne varnosti, boja proti terorizmu, nedovoljenih migracij in čedalje manjšega prostora za delovanje civilne družbe. Pri tem bodo potrebna okrepljena prizadevanja za združitev širokega nabora deležnikov na področju človekovih pravic (npr. lokalna civilna družba in aktivisti za človekove pravice, odvetniki, akademiki, nacionalne institucije za človekove pravice in pravice žensk, sindikati) iz različnih držav in z različnih celin, ki lahko skupaj oblikujejo pozitiven diskurz o človekovih pravicah z multiplikacijskim učinkom;
1f.  Unija v svojih odnosih s tretjimi državami v okviru instrumenta nadalje spodbuja mednarodna prizadevanja za večstranski sporazum o prepovedi trgovine z blagom, ki se uporablja za mučenje in izvršitev smrtne kazni.
Sprememba 435
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – uvodni del
2.  PODROČJA UKREPANJA ZA ORGANIZACIJE CIVILNE DRUŽBE
2.  PODROČJA UKREPANJA ZA CIVILNO DRUŽBO IN LOKALNE ORGANE
Sprememba 436
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 1 – uvodni del
1.  Vključujoč, participativen, opolnomočen in neodvisen državljanski prostor civilne družbe v partnerskih državah
1.  Vključujoč, participativen, opolnomočen in neodvisen državljanski prostor civilne družbe in lokalnih organov v partnerskih državah
Sprememba 437
Predlog uredbe
Priloga III – oddelek 2 – točka 1 – točka a
(a)  Ustvarjanje spodbudnega okolja za državljansko udeležbo in delovanje civilne družbe, tudi prek fundacij;
(a)  Ustvarjanje spodbudnega okolja za državljansko udeležbo in delovanje civilne družbe, tudi s podpiranjem dejavnega sodelovanja civilne družbe v političnem dialogu prek fundacij;
Sprememba 438
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 1 – točka b
(b)  krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, vključno s fundacijami, da bi delovale kot akterji razvoja in upravljanja;
(b)  podpiranje in krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, vključno s fundacijami, da bi delovale kot akterji razvoja in upravljanja;
Sprememba 439
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 1 – točka c a (novo)
(ca)  krepitev zmogljivosti, usklajevanje in institucionalna krepitev organizacij civilne družbe in lokalnih organov, vključno z južnimi mrežami organizacij civilne družbe ter lokalnimi organi in krovnimi organizacijami, za sodelovanje v okviru njihovih organizacij in med različnimi vrstami deležnikov, dejavnimi v javnih razpravah o razvoju, ter za dialog z vladami o javni politiki in učinkovito sodelovanje v razvojnem procesu.
Sprememba 440
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 2 – uvodni del
2.  Dialog z organizacijami civilne družbe o razvojni politiki in med njimi
2.  Dialog z organizacijami civilne družbe in med njimi
Sprememba 441
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 2 – točka a
(a)  Spodbujanje drugih forumov za vključujoč dialog med več zainteresiranimi stranmi, vključno s komuniciranjem med državljani, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi, državami članicami, partnerskimi državami in drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmi na področju razvoja;
(a)  Spodbujanje forumov za vključujoč dialog med več deležniki in institucionalna krepitev mrež civilne družbe in lokalnih organov, vključno s komuniciranjem in usklajevanjem med državljani, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi, državami članicami, partnerskimi državami in drugimi ključnimi deležniki na področju razvoja;
Sprememba 442
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 3 – točka b
(b)  mobilizacija javne podpore v Uniji, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za strategije trajnostnega in vključujočega razvoja v partnerskih državah.
(b)  mobilizacija javne podpore v Uniji, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za zmanjšanje revščine ter strategije trajnostnega in vključujočega razvoja v partnerskih državah.
Sprememba 443
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 3 – točka b a (novo)
(ba)   ozaveščanje o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ozaveščanje o dobavnih verigah in učinkih kupne moči državljanov Unije na omogočanje trajnostnega razvoja.
Sprememba 444
Predlog uredbe
Priloga III – del 2 – točka 3 a (novo)
3a.  Zagotavljanje osnovnih socialnih storitev za prebivalstvo v stiski
Posredovanja v partnerskih državah, v okviru katerih se pomaga ranljivim in marginaliziranim skupinam, tako da se zagotavljajo osnovne socialne storitve, kot so zdravje, vključno s prehrano, izobraževanje, socialna zaščita in dostop do varne vode, sanitarne oskrbe in higiene, izvajajo pa se prek organizacij civilne družbe in lokalnih organov.
Sprememba 445
Predlog uredbe
Priloga III – točka 2 – točka 3 b (novo)
3b.  Krepitev vloge lokalnih organov kot akterjev razvoja s:
(a)  povečevanjem zmogljivosti mrež, platform in zavezništev lokalnih organov Unije in držav v razvoju za zagotovitev vsebinskega in stalnega političnega dialoga in učinkovitega sodelovanja na področju razvoja ter za spodbujanje demokratičnega upravljanja, zlasti s teritorialnim pristopom k lokalnemu razvoju;
(b)  povečevanjem stikov z državljani Unije v zvezi z razvojnimi vprašanji (ozaveščanje, izmenjava znanja, sodelovanje, vključno s sprejetjem trajnostnih meril pri javnem naročanju), zlasti v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, tudi v Uniji in državah kandidatkah ter potencialnih državah kandidatkah;
(c)  povečanjem odgovornosti glede pomoči in njenega črpanja s pomočjo programov usposabljanja, ki se izvajajo v sami državi, za državne uslužbence lokalnih organov, in sicer o tem, kako zaprositi za financiranje Unije.
Sprememba 446
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – uvodni del
3.  PODROČJA UKREPANJA ZA STABILNOST IN MIR
3.  PODROČJA UKREPANJA ZA VZPOSTAVLJANJE MIRU, PREPREČEVANJE KONFLIKTOV IN STABILNOST
Sprememba 447
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – uvodni del
Unija zagotovi tehnično in finančno pomoč, ki zajema podporo za ukrepe, namenjene vzpostavitvi in krepitvi zmogljivosti partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavitev miru in obravnavanje potreb pred krizo in po njej v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, državo in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji, predvsem na naslednjih področjih, vključno z namenjanjem posebne pozornosti udeležbi žensk:
Unija zagotovi tehnično in finančno pomoč, ki zajema podporo za ukrepe, namenjene vzpostavitvi in krepitvi zmogljivosti Unije in njenih partnerjev za preprečevanje konfliktov, vzpostavitev miru in obravnavanje potreb pred krizo in po njej v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi ter drugimi mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami, državnimi akterji in akterji civilne družbe v zvezi z njihovimi prizadevanji, predvsem na naslednjih področjih, vključno z namenjanjem posebne pozornosti enakosti spolov, opolnomočenju žensk in udeležbi mladih:
Sprememba 448
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – točka a
(a)  zgodnje opozarjanje in analiza tveganja občutljivosti za konflikte, krepitev zaupanja, mediacija, dialog in ukrepi za spravo;
(a)  zgodnje opozarjanje in analiza tveganja občutljivosti za konflikte pri oblikovanju in izvajanju politik;
Sprememba 449
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje in krepitev zmogljivosti na področju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in ukrepov za spravo, zlasti v zvezi s porajajočimi se napetostmi med skupnostmi, predvsem preprečevanja genocida ter hudodelstev zoper človečnost;
Sprememba 450
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(ab)  krepitev zmogljivosti za sodelovanje in napotitev v okviru civilnih stabilizacijskih misij; krepitev zmogljivosti Unije, civilne družbe in partnerjev Unije za sodelovanje in napotitev civilnih misij za ohranjanje in vzpostavitev miru; izmenjava informacij in primerov dobre prakse o vzpostavljanju miru, analizi konfliktov, zgodnjem opozarjanju ali usposabljanju in zagotavljanju storitev;
Sprememba 451
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  obnova po konfliktih in nesrečah;
(b)  podpiranje obnove po konfliktih, vključno z obravnavanjem vprašanja pogrešanih oseb po konfliktih, pa tudi s podpiranjem izvajanja ustreznih večstranskih sporazumov v zvezi z minami in eksplozivnimi ostanki vojne, in obnove po nesrečah, ki vplivajo na politične in varnostne razmere;
Sprememba 452
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka c
(c)  podporni ukrepi za vzpostavljanje miru in oblikovanje države;
(c)  podpiranje ukrepov za vzpostavljanje miru in oblikovanje države ob sodelovanju lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, držav in mednarodnih organizacij; ter razvoj strukturnih dialogov med njimi na različnih ravneh, med lokalno civilno družbo in partnerskimi državami ter z Unijo;
Sprememba 453
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  zajezitev rabe naravnih virov za financiranje konfliktov ter podpiranje, da deležniki upoštevajo pobude, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley, pa tudi tiste, ki so povezane z Uredbo (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem1a, zlasti v zvezi z izvajanjem učinkovitega nacionalnega nadzora nad pridobivanjem naravnih virov in trgovanjem z njimi;
__________________
1a UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
Sprememba 454
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e
(e)  krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj.
(e)  krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj.
Sprememba 455
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  podpiranje ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk, zlasti z izvajanjem resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in št. 2250, ter udeležbe in zastopanosti žensk in mladih v formalnih in neformalnih mirovnih procesih;
Sprememba 456
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  podpiranje ukrepov za spodbujanje kulture nenasilja, tudi formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja o miru;
Sprememba 457
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e c (novo)
(ec)  podpiranje ukrepov za krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov, vključno z ocenami odpornosti, namenjenimi ugotavljanju lastnih zmogljivosti družb, ki jim omogočajo, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si od njih hitro opomorejo;
Sprememba 458
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e d (novo)
(ed)   podpora mednarodnim kazenskim sodiščem in nacionalnim ad hoc sodiščem, komisijam za resnico in spravo, tranzicijski pravičnosti ter drugim mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države;
Sprememba 459
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 – točka e e (novo)
(ee)   podpora ukrepom za boj proti nezakoniti uporabi strelnega, osebnega in lahkega orožja ter proti dostopu do tovrstnih orožij;
Sprememba 460
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 1 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi na tem področju:
(a)  vključujejo prenos znanja in izkušenj, izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, oceno tveganj ali groženj, raziskave in analize, sisteme zgodnjega opozarjanja, usposabljanje ter zagotavljanje storitev;
(b)  prispevajo k nadaljnjemu razvoju strukturnega dialoga o vprašanjih v zvezi z vzpostavljanjem miru;
(c)  lahko vključujejo tehnično in finančno pomoč za izvajanje podpornih ukrepov za vzpostavljanje miru in konsolidacijo države.
Sprememba 461
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 2 – odstavek 1 – uvodni del
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za podpiranje prizadevanj partnerjev in ukrepov Unije za obravnavanje globalnih in nadregionalnih groženj ter nastajajočih groženj predvsem na naslednjih področjih:
Unija zagotavlja tehnično in finančno pomoč za podpiranje prizadevanj partnerjev in ukrepov Unije za obravnavanje globalnih in nadregionalnih groženj ter nastajajočih groženj na naslednjih področjih:
Sprememba 462
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, vključno s terorizmom, nasilnim ekstremizmom, organiziranim kriminalom, kibernetskim kriminalom, hibridnimi grožnjami, nedovoljenim prometom, trgovino in tranzitom;
(a)  ogrožanje javnega reda in miru, zaščite in varnosti posameznikov, vključno s terorizmom, nasilnim ekstremizmom, organiziranim kriminalom, kibernetskim kriminalom, hibridnimi grožnjami, nedovoljenim prometom, trgovino in tranzitom, zlasti s krepitvijo zmogljivosti organov pregona ter sodnih in civilnih organov, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vključno s kibernetskim kriminalom, in vsem oblikam nedovoljenega prometa ter pri učinkovitem nadzoru nad nezakonito trgovino in tranzitom.
Prednost ima nadregionalno sodelovanje z dvema ali več tretjimi državami, ki so pokazale jasno politično voljo za reševanje s tem povezanih vprašanj.
Pri ukrepih se posebna pozornost namenja dobremu upravljanju in biti morajo skladni z mednarodnim pravom. V boju proti terorizmu se lahko sodeluje tudi s posameznimi državami, regijami ali mednarodnimi, regionalnimi in podregionalnimi organizacijami.
Kar zadeva pomoč organom, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, imajo prednost podporni ukrepi v zvezi z razvojem in krepitvijo zakonodaje na področju boja proti terorizmu, izvajanjem in uveljavljanjem finančne in carinske zakonodaje ter zakonodaje o priseljevanju, razvojem postopkov pregona, ki so skladni z najvišjimi mednarodnimi standardi in mednarodnim pravom, krepitvijo mehanizmov demokratičnega nadzora in institucionalnega pregleda ter preprečevanjem nasilnega radikalizma.
Kar zadeva pomoč v zvezi s problemom drog, je treba ustrezno pozornost nameniti mednarodnemu sodelovanju, katerega namen je spodbujanje primerov dobre prakse za zmanjšanje povpraševanja, proizvodnje in škode.
Sprememba 463
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  ogrožanje javnih mest, kritične infrastrukture, kibernetske varnosti, javnega zdravja ali stabilnosti okolja, grožnje za pomorsko varnost, grožnje, ki izhajajo iz posledic podnebnih sprememb;
(b)  ogrožanje javnih mest, kritične infrastrukture, vključno z mednarodnim (potniškim in tovornim) prometom, upravljanja in distribucije energije, kibernetske varnosti, javnega zdravja, vključno z nenadnimi epidemijami, ki bi lahko imele nadnacionalni vpliv, ali stabilnosti okolja, grožnje za pomorsko varnost, globalne in nadregionalne grožnje, ki izhajajo iz posledic podnebnih sprememb in bi lahko ogrozile mir in varnost;
Sprememba 464
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  zmanjševanje namerno povzročenih, nenamerno nastalih ali naravnih tveganj v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki ali tveganj za z njimi povezane objekte ali območja;
(c)  zmanjševanje namerno povzročenih, nenamerno nastalih ali naravnih tveganj v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki ali tveganj za z njimi povezane objekte ali območja, zlasti na naslednjih področjih:
(1)  podpiranje in spodbujanje civilnih raziskovalnih dejavnosti kot alternative raziskavam na obrambnem področju;
(2)  izboljšanje načinov zagotavljanja varnosti v zvezi s civilnimi objekti, kjer so shranjene občutljive kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi ali dejavniki ali v katerih se te snovi ali ti dejavniki uporabljajo v okviru civilnih raziskovalnih programov;
(3)  podpiranje vzpostavitve – v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev – civilne infrastrukture in priprave zadevnih civilnih študij, ki so potrebne za razgradnjo, sanacijo ali preureditev objektov in lokacij, povezanih z orožjem, ko niso več del obrambnega programa;
(4)  krepitev zmogljivosti pristojnih civilnih oblasti, vključenih v razvoj in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad nedovoljenim prometom s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki (vključno z opremo za njihovo proizvodnjo ali dostavo);
(5)  razvoj pravnega okvira in razvijanje institucionalnih zmogljivosti za vzpostavitev in uveljavljanje učinkovitega nadzora nad izvozom blaga, zlasti blaga z dvojno rabo, vključno z ukrepi regionalnega sodelovanja, pa tudi v zvezi z izvajanjem določb Pogodbe o trgovini z orožjem in spodbujanjem spoštovanja te pogodbe;
(6)  razvijanje civilne pripravljenosti na nesreče, načrtovanje za izredne razmere, odzivanje na krize in zmogljivosti za ukrepe čiščenja.
Te dejavnosti se razvijajo v povezavi z dejavnostmi v okviru evropskega instrumenta za jedrsko varnost, vzpostavljenega z Uredbo EU .../... [Uredbo EINS].
Sprememba 465
Predlog uredbe
Priloga III – točka 3 – točka 2 – odstavek 1 – točka d
(d)  krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj.
(d)  krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj.
Sprememba 466
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 1 – točka a
(a)  Razvijanje ključnih elementov učinkovitega in celovitega zdravstvenega sistema, ki jih je mogoče najbolje obravnavati na nadnacionalni ravni, za zagotovitev enakopravnega dostopa do zdravstvenih storitev, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;
(a)  Razvijanje ključnih elementov učinkovitega in celovitega zdravstvenega sistema, ki jih je mogoče najbolje obravnavati na nadnacionalni ravni, za zagotovitev enakopravnega, cenovno dostopnega, vključujočega in univerzalnega dostopa do javnih zdravstvenih storitev, spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;
Sprememba 467
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 1 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje, zagotavljanje in razširjanje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti ženske in otroke, ki so žrtve posilstva;
Sprememba 468
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 1 – točka c
(c)  obravnavanje globalne zdravstvene varnosti z raziskavami in nadzorom nalezljivih bolezni, prenosom znanja v proizvode in politike, s katerimi se obravnava spreminjajoče se breme bolezni (neprenosljive bolezni, vse oblike podhranjenosti in okoljski dejavniki tveganja), in oblikovanjem svetovnih trgov za izboljšanje dostopa do osnovnih zdravstvenih izdelkov in storitev, zlasti za spolno in reproduktivno zdravje.
(c)  obravnavanje globalne zdravstvene varnosti z raziskavami o nalezljivih boleznih, med drugim o boleznih, povezanih z revščino, in zapostavljenih boleznih, ter nadzorom nalezljivih bolezni, z bojem proti takim boleznim in ponarejenim zdravilom, prenosom znanja v varne, dostopne in cenovno ugodne proizvode in politike, s katerimi se obravnava širok spekter nenehnega bremena okužb, porajajočih se in ponovno pojavljajočih se bolezni ter epidemij in protimikrobne odpornosti (neprenosljive bolezni, vse oblike podhranjenosti in okoljski dejavniki tveganja), in oblikovanjem svetovnih trgov za izboljšanje dostopa do osnovnih zdravstvenih izdelkov in storitev, zlasti za spolno in reproduktivno zdravje.
Sprememba 469
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 1 – točka c a (novo)
(ca)  podpiranje pobud za razširjanje dostopa do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil (vključno z generičnimi zdravili), diagnostike in povezanih zdravstvenih tehnologij ter uporaba vseh razpoložljivih orodij za znižanje cene zdravil in diagnostike, ki rešujejo življenja;
Sprememba 470
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 1 – točka c b (novo)
(cb)  spodbujanje dobrega zdravja in preprečevanje nalezljivih bolezni s krepitvijo zdravstvenih sistemov in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, tudi z večjim poudarkom na preprečevanju in obravnavanju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;
Sprememba 471
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 2 – točka a
(a)  Spodbujanje skupnih globalnih prizadevanj za vključujoče in enakopravno kakovostno izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, tudi v izrednih in kriznih razmerah;
(a)  Spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja in boj proti izobrazbeni revščini prek skupnih globalnih prizadevanj za vključujoče in enakopravno kakovostno izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in za vse starosti, tudi v okviru razvoja v zgodnjem otroštvu, v izrednih in kriznih razmerah, pri čemer se daje prednost predvsem krepitvi brezplačnih javnih izobraževalnih sistemov;
Sprememba 472
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 2 – točka b
(b)  krepitev znanja, spretnosti in vrednot prek partnerstev in zavezništev za aktivno državljanstvo ter produktivne, vključujoče in odporne družbe;
(b)  krepitev znanja, raziskav in inovacij, spretnosti in vrednot prek partnerstev in zavezništev za aktivno državljanstvo ter produktivne, izobražene, demokratične, vključujoče in odporne družbe;
Sprememba 473
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 2 – točka c
(c)  podpiranje globalnih ukrepov za zmanjšanje vseh razsežnosti neenakosti, kot so razlike med deklicami/ženskami in dečki/moškimi, za zagotovitev, da imajo vsi enake možnosti, da sodelujejo v gospodarskem in družbenem življenju.
(c)  podpiranje globalnih ukrepov za zmanjšanje vseh razsežnosti diskriminacije in neenakosti, kot so razlike med deklicami/ženskami in dečki/moškimi, za zagotovitev, da imajo vsi enake možnosti, da sodelujejo v gospodarskem, političnem, družbenem in kulturnem življenju;
Sprememba 474
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 2 – točka c a (novo)
(ca)   podpiranje prizadevanj in izboljšanje dobre prakse akterjev civilne družbe, da se v nestabilnih okoljih, kjer so strukture upravljanja šibke, zagotovi vključujoče in kakovostno izobraževanje;
Sprememba 475
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 2 – točka c b (novo)
(cb)  podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk in mladih ter posameznikov in skupnosti, pa tudi k ciljem Agende 2030 na področju zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja;
Sprememba 476
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 – uvodni del
3.  Ženske in otroci
3.  Ženske
Sprememba 477
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 – točka a
(a)  Vodenje in podpiranje globalnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami; to vključuje fizično, psihološko, spolno in ekonomsko nasilje ter druge vrste nasilja in diskriminacije, vključno z izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja;
(a)  Vodenje in podpiranje lokalnih, nacionalnih in regionalnih pobud ter globalnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za pravice žensk, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenem izbirnem protokolu, za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, škodljivih praks v zvezi z njimi in vseh oblik njihove diskriminacije; to vključuje fizično, psihološko, spolno, ekonomsko in politično nasilje ter druge vrste nasilja in diskriminacije, vključno z izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja;
Sprememba 478
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 – točka a a (novo)
(aa)  obravnavanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov kot sredstva za podpiranje preprečevanja konfliktov in vzpostavljanje miru; spodbujanje opolnomočenja žensk, tudi v njihovi vlogi akterk na področju razvoja in vzpostavljanja miru; opolnomočenje delovanja, glasu in sodelovanja žensk ter deklet v družbenem, gospodarskem, političnem in civilnem življenju;
Sprememba 479
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 – točka a b (novo)
(ab)  spodbujanje varstva in spoštovanja pravic žensk in deklet, vključno z ekonomskimi, delavskimi, socialnimi in političnimi pravicami ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, tudi storitev, izobraževanja in oskrbe na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.
Sprememba 480
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 – točka b
(b)  spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da so otroci na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti.
črtano
Sprememba 481
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 3 a (novo)
3a.  Otroci in mladi
(a)  spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da imajo otroci najboljši možni začetek v življenju in so na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti;
(b)  spodbujanje dostopa do osnovnih socialnih storitev za otroke in mlade, tudi najbolj marginalizirane, s poudarkom na zdravju, prehrani, izobraževanju, razvoju v zgodnjem otroštvu in socialnem varstvu, vključno s storitvami, informacijami in oskrbo na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, z namenskimi, mladim prijaznimi storitvami ter ponujanjem celostne spolne vzgoje, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite;
(c)  spodbujanje dostopa mladih do spretnosti, dostojnih in kakovostnih delovnih mest prek izobraževanja, poklicnega in tehničnega usposabljanja ter dostopa do digitalnih tehnologij; podpiranje podjetništva med mladimi in spodbujanje ustvarjanja trajnostnih delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji;
(d)  spodbujanje pobud za opolnomočenje mladih in otrok ter v podporo politik in ukrepov, ki zagotavljajo njihovo vključevanje, smiselno civilno in politično udeležbo ter družbeno priznanje in prepoznavajo njihov pravi potencial kot pozitivnih dejavnikov pri spremembah na področjih, kot so mir, varnost, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, varstvo okolja in zmanjšanje revščine.
Sprememba 482
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 4 – uvodni del
4.  Migracije in prisilno razseljevanje
4.  Migracije, mobilnost in prisilno razseljevanje
Sprememba 483
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 4 – točka a
(a)  Zagotavljanje nadaljnje vodilne vloge EU pri oblikovanju globalnega programa za upravljanje migracij in prisilnega razseljevanja v vseh njegovih razsežnostih;
(a)  Zagotavljanje nadaljnje vodilne vloge EU pri oblikovanju globalnega programa za upravljanje migracij in prisilnega razseljevanja v vseh njegovih razsežnostih, da se omogočijo varne, urejene in zakonite migracije;
Sprememba 484
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 4 – točka b
(b)  usmerjanje in podpiranje globalnih in medregionalnih političnih dialogov, vključno z izmenjavo in sodelovanjem na področju migracij in prisilnega razseljevanja;
(b)  usmerjanje in podpiranje globalnih in medregionalnih političnih dialogov, vključno z migracijami jug–jug ter izmenjavo in sodelovanjem na področju migracij in prisilnega razseljevanja;
Sprememba 485
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 4 – točka d a (novo)
(da)  sodelovanje na tem področju se izvaja v skladu z na pravicah temelječem pristopom in [Skladom za azil in migracije] ob polnem spoštovanju človekovega dostojanstva in načela skladnosti politik za razvoj.
Sprememba 486
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 5 – točka b
(b)  prispevanje h globalnemu programu za dostojno delo, zlasti v globalnih vrednostnih verigah, in krepitev znanja o učinkovitih politikah zaposlovanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem;
(b)  prispevanje h globalnemu programu za dostojno delo za vse v zdravem okolju in v skladu z osnovnimi standardi dela MOD, vključno s socialnim dialogom, zajamčenimi plačami in bojem proti delu otrok, zlasti tako, da se zagotovi, da bodo globalne vrednostne verige postale trajnostne in odgovorne na podlagi horizontalnih obveznosti glede potrebne skrbnosti, in krepitev znanja o učinkovitih politikah zaposlovanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem;
Sprememba 487
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 5 – točka b a (novo)
(ba)   podpiranje globalnih pobud na področju podjetništva in človekovih pravic, vključno z odgovornostjo družb za kršitev pravic in dostopom do pravnih sredstev;
Sprememba 488
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 5 – točka c
(c)  podpiranje globalnih pobud za univerzalno socialno zaščito, ki upoštevajo načela učinkovitosti, trajnosti in enakosti, vključno s podporo za obravnavanje neenakosti in zagotavljanje socialne kohezije;
(c)  podpiranje globalnih pobud za univerzalno socialno zaščito, ki upoštevajo načela učinkovitosti, trajnosti in enakosti, vključno s podporo za obravnavanje neenakosti in zagotavljanje socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo vzdržnih sistemov socialne zaščite in sistemov socialnega zavarovanja ter s fiskalno reformo za okrepitev zmogljivosti davčnih sistemov in boja proti goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnem načrtovanju;
Sprememba 489
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka a
(a)  Spodbujanje pobud za kulturno raznolikost in medkulturni dialog za miroljubne odnose med skupnostmi;
(a)  Spodbujanje pobud za kulturno raznolikost, medkulturni in medverski dialog za miroljubne odnose med skupnostmi;
Sprememba 490
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b
(b)  podpiranje kulture kot gonila trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine.
(b)  podpiranje kulture ter ustvarjalnega in umetniškega izražanja kot gonila trajnostnega družbenega, osebnega in gospodarskega razvoja ter krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine, sodobne umetnosti ter drugih kulturnih izražanj ter njihovega ohranjanja;
Sprememba 491
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b a (novo)
(ba)  razvijanje lokalnih obrti kot sredstva za ohranjanje lokalne kulturne dediščine.
Sprememba 492
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b b (novo)
(bb)  krepitev sodelovanja na področju varstva, ohranjanja in spodbujanja kulturne dediščine, vključno z ohranjanjem posebno občutljive kulturne dediščine, zlasti tiste, ki pripada manjšinskim in izoliranim skupnostim ter domorodnim ljudstvom;
Sprememba 493
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b c (novo)
(bc)   podpiranje pobud za vračilo kulturne lastnine državam njihovega izvora ali njihovo vrnitev v primeru nezakonite prilastitve;
Sprememba 494
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b d (novo)
(bd)  podpiranje sodelovanja z Unijo na področju kulture, med drugim z izmenjavami, partnerstvi in drugimi pobudami, ter priznanja poklica avtorja, umetnika ter kulturnega in ustvarjalnega izvajalca;
Sprememba 495
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del A – točka 6 – točka b e (novo)
(be)  podpiranje sodelovanja in partnerstev med športnimi organizacijami;
Sprememba 496
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 1 – točka b
(b)  prispevanje k zunanji predstavitvi okoljskih in podnebnih politik Unije;
(b)  prispevanje k zunanji predstavitvi okoljskih in podnebnih politik Unije ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj;
Sprememba 497
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 1 – točka c
(c)  vključevanje ciljev glede okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanja tveganja nesreč v politike, načrte in naložbe, tudi z izboljšanim znanjem in informacijami;
(c)  vključevanje ciljev glede okolja, podnebnih sprememb in zmanjševanja tveganja nesreč v politike, načrte in naložbe, tudi z izboljšanim znanjem in informacijami, med drugim v programe ali ukrepe medregionalnega sodelovanja med partnerskimi državami in regijami na eni strani ter sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami in čezmorskimi državami in ozemlji, zajetimi v sklepu o ČDO, na drugi strani;
Sprememba 498
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 1 – točka d
(d)  izvajanje mednarodnih pobud in pobud EU za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve njihovih posledic ter proti podnebnim spremembam odpornega nizkoogljičnega razvoja, tudi z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov in proti podnebnim spremembam odpornih nizkoogljičnih strategij, s katerimi se spodbuja zmanjševanje tveganja nesreč, za obravnavanje degradacije okolja in zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja ter trajnostne uporabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov ter obnovljivih naravnih virov, vključno s kopnim, vodo, oceani, ribištvom in gozdovi, obravnavanje krčenja gozdov, degradacije zemljišč, nezakonite sečnje in trgovine s prostoživečimi vrstami, boj proti onesnaževanju in zagotavljanje zdravega okolja, obravnavanje porajajočih se podnebnih in okoljskih vprašanj, spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje ter ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki ter podpiranje prehoda na nizkoogljično zeleno in krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam.
(d)  izvajanje mednarodnih pobud in pobud EU za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve njihovih posledic ter proti podnebnim spremembam odpornega nizkoogljičnega razvoja, tudi z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov in proti podnebnim spremembam odpornih nizkoogljičnih strategij, s katerimi se spodbuja zmanjševanje tveganja nesreč, za obravnavanje degradacije okolja in zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti, ohranjanje ter trajnostna uporaba in upravljanje kopenskih in morskih ekosistemov ter obnovljivih naravnih virov, vključno s kopnim, vodo, oceani, ribištvom in gozdovi, obravnavanje krčenja gozdov, dezertifikacije, degradacije zemljišč, nezakonite sečnje in trgovine s prostoživečimi vrstami, boj proti onesnaževanju in zagotavljanje zdravega okolja, obravnavanje porajajočih se podnebnih in okoljskih vprašanj, spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje, celovitega upravljanja vodnih virov ter ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki ter podpiranje prehoda na nizkoogljično zeleno in krožno gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam;
Sprememba 499
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 1 – točka d a (novo)
(da)  spodbujanje okoljsko vzdržnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, za varstvo ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti okolja in družbe proti podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na podpori malim kmetom, delavcem in obrtnikom;
Sprememba 500
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 1 – točka d b (novo)
(db)  izvajanje mednarodnih pobud in pobud Unije za obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti.
Sprememba 501
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 2 – točka a
(a)  Podpiranje globalnih prizadevanj, zavez, partnerstev in zavezništev, vključno s prehodom na trajnostno energijo;
(a)  Podpiranje globalnih prizadevanj, zavez, partnerstev in zavezništev, zlasti prehoda na trajnostno energijo;
Sprememba 502
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 2 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje energetske varnosti partnerskih držav in lokalnih skupnosti, na primer z diverzifikacijo virov in poti, upoštevanjem težav v zvezi z nestanovitnostjo cen in potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanjem trgov ter spodbujanjem povezovanja in trgovanja na področju energije, zlasti električne;
Sprememba 503
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del B – točka 2 – točka b
(b)  spodbujanje partnerskih vlad k sprejetju reform politike energetskega sektorja in tržnih reform za vzpostavitev spodbudnega okolja za naložbe za povečanje dostopa do energetskih storitev, ki so cenovno dostopne, sodobne, zanesljive in trajnostne, z močnim poudarkom na obnovljivih virih energije in energijski učinkovitosti;
(b)  spodbujanje partnerskih vlad k sprejetju reform politike energetskega sektorja in tržnih reform za vzpostavitev spodbudnega okolja za vključujočo rast in naložbe za povečanje dostopa do energetskih storitev, ki so podnebju prijazne, cenovno dostopne, sodobne, zanesljive in trajnostne, pri čemer se daje prednost obnovljivim virom energije in energijski učinkovitosti;
Sprememba 504
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 1 – točka a
(a)  Spodbujanje trajnostnih zasebnih naložb z inovativnimi mehanizmi financiranja in delitvijo tveganj;
(a)  Spodbujanje trajnostnih zasebnih naložb z inovativnimi mehanizmi financiranja, med drugim za najmanj razvite in nestabilne države, ki teh naložb sicer ne bi privabile, kadar je dodatnost mogoče dokazati;
Sprememba 505
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 1 – točka b
(b)  izboljševanje poslovnega in naložbenega okolja, podpiranje okrepljenega javno-zasebnega dialoga ter krepitev zmogljivosti mikro, malih in srednjih podjetij;
(b)  razvoj družbeno in ekološko odgovornega lokalnega zasebnega sektorja, izboljševanje poslovnega in naložbenega okolja, podpiranje okrepljenega javno-zasebnega dialoga ter krepitev zmogljivosti, konkurenčnosti in odpornosti lokalnih mikro-, malih in srednjih podjetij ter zadrug in socialnih podjetij ter njihovo vključevanje v lokalno, regionalno in svetovno gospodarstvo;
Sprememba 506
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 1 – točka b a (novo)
(ba)  spodbujanje finančne vključenosti, tako da se mikropodjetjem in MSP ter gospodinjstvom, zlasti pa prikrajšanim in ranljivim skupinam, omogoči, da dostopajo do finančnih storitev, kot so mikroposojila in prihranki, mikrozavarovanja in nakazila, in da te storitve učinkovito uporabljajo;
Sprememba 507
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 1 – točka c
(c)  podpiranje trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije ter njihovega izvajanja; izboljševanje dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje trgovine, naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe;
(c)  podpiranje izvajanja trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije za trajnostni razvoj; izboljševanje dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje pravične trgovine, odgovornih naložb in poslovnih priložnosti za podjetja Unije ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe in olajševanju dostopa do podnebju prijaznih tehnologij in intelektualne lastnine, pri čemer se zagotavljata čim večja porazdelitev vrednosti in primerna skrbnost na področju človekovih pravic v dobavnih verigah, ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj v zvezi z državami v razvoju;
Sprememba 508
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka a
(a)  Podpiranje mednarodnih strategij, organizacij, mehanizmov in akterjev, ki predstavljajo glavna globalna politična vprašanja in okvire, povezane s prehransko in hranilno varnostjo, ter vplivanje nanje;
(a)  Podpiranje mednarodnih strategij, organizacij, mehanizmov in akterjev, ki predstavljajo glavna globalna politična vprašanja in okvire, povezane s trajnostno prehransko in hranilno varnostjo, ter vplivanje nanje in prispevanje k odgovornosti glede mednarodnih zavez o prehranski varnosti, prehrani in trajnostnem kmetijstvu, vključno s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom;
Sprememba 509
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka b
(b)  izboljševanje svetovnih javnih dobrin za odpravo lakote in neustrezne prehranjenosti; orodja, kot je svetovna mreža za prehranske krize, krepijo zmogljivost za ustrezno odzivanje na prehranske krize in prehrano v okviru humanitarnega, razvojnega in mirovnega povezovanja (ter s tem prispevajo k mobilizaciji sredstev iz tretjega stebra);
(b)  zagotavljanje enakega dostopa do hrane, med drugim v obliki pomoči pri odpravljanju pomanjkanja financiranja za prehrano; izboljševanje svetovnih javnih dobrin za odpravo lakote in neustrezne prehranjenosti; orodja, kot je svetovna mreža za prehranske krize, krepijo zmogljivost za ustrezno odzivanje na prehranske krize in prehrano v okviru humanitarnega, razvojnega in mirovnega povezovanja (ter s tem prispevajo k mobilizaciji sredstev iz tretjega stebra);
Sprememba 510
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka b a (novo)
(ba)   krepitev usklajenih, pospešenih in medsektorskih prizadevanj za povečanje zmogljivosti za diverzifikacijo lokalne in regionalne proizvodnje hrane, zagotovitev prehranske in hranilne varnosti ter dostopa do pitne vode in izboljšanje odpornosti najranljivejšega prebivalstva, zlasti v državah z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami;
Sprememba 511
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka c
(c)  ponovna potrditev osrednje vloge trajnostnega kmetijstva ter ribištva in akvakulture na svetovni ravni za večjo prehransko varnost, izkoreninjenje revščine, ustvarjanje delovnih mest, ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter odporne in zdrave ekosisteme;
(c)  ponovna potrditev osrednje vloge trajnostnega kmetijstva ter ribištva in akvakulture na svetovni ravni, tudi malega kmetijstva, živinoreje in pašništva, za večjo prehransko varnost, izkoreninjenje revščine, ustvarjanje delovnih mest, zagotovitev pravičnega in trajnostnega dostopa do in upravljanja virov, vključno z zemljo in zemljiškimi pravicami, vodo, (mikro)posojili, semeni, ki niso zaščitena s patenti, in drugimi kmetijskimi surovinami, ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter odporne in zdrave ekosisteme;
Sprememba 512
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka d
(d)  zagotavljanje inovacij z mednarodnimi raziskavami ter krepitev svetovnega strokovnega in drugega znanja, zlasti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, kmetijsko in biotsko raznovrstnostjo, globalnimi in vključujočimi vrednostnimi verigami, varnostjo hrane, odgovornimi naložbami, upravljanjem zemljišč in pravico do posesti naravnih virov.
(d)  zagotavljanje inovacij z mednarodnimi raziskavami ter krepitev svetovnega strokovnega in drugega znanja, spodbujanje in krepitev lokalnih in avtonomnih strategij za prilagajanje, zlasti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in ublažitvijo njihovih posledic, kmetijsko in biotsko raznovrstnostjo, globalnimi in vključujočimi vrednostnimi verigami, pravično trgovino, varnostjo hrane, odgovornimi naložbami, upravljanjem zemljišč in pravico do posesti naravnih virov.
Sprememba 513
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del C – točka 2 – točka d a (novo)
(da)   dejavno podpiranje večje udeležbe civilne družbe in organizacij kmetov pri oblikovanju politik in raziskovalnih programih ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju ter ocenjevanju vladnih programov;
Sprememba 514
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 – del D – točka 2
2.  Spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja, vključno s pravično in vključujočo mobilizacijo javnofinančnih prihodkov, preglednim upravljanjem javnih financ ter učinkovito in vključujočo javno porabo.
2.  Spodbujanje vključujočih družb, dobrega gospodarskega upravljanja, vključno s pravično in vključujočo mobilizacijo javnofinančnih prihodkov ter bojem proti izogibanju davkom, preglednim upravljanjem javnih financ ter učinkovito in vključujočo javno porabo.
Sprememba 515
Predlog uredbe
Priloga III – točka 4 a (novo)
4a.  PODROČJA UKREPANJA ZA POTREBE IN PREDNOSTNE NALOGE ZUNANJE POLITIKE
Ukrepi v podporo ciljem iz točke (da) člena 4(3) prispevajo k zunanji politiki Unije pri političnih, razvojnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kadar obstaja zunanjepolitični interes ali se pojavi priložnost, da doseže svoje cilje, ki bi jih z drugimi sredstvi težko dosegla. Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:
(a)  podpiranje strategij dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja Unije, spodbujanje političnega dialoga ter razvoj skupnih pristopov in odzivov na izzive, ki vzbujajo globalno zaskrbljenost, vključno z migracijskimi in razvojnimi vprašanji ter vprašanji v zvezi s podnebnimi spremembami in varnostnimi vprašanji, zlasti na naslednjih področjih:
–  podpiranje izvajanja sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, akcijskih načrtov ter podobnih dvostranskih instrumentov;
–  poglabljanje političnega in gospodarskega dialoga s tretjimi državami, ki imajo posebej pomembno vlogo v svetovnih zadevah, tudi glede zunanje politike;
–  podpiranje sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami pri dvostranskih in svetovnih vprašanjih skupnega interesa;
–  spodbujanje ustreznega naknadnega ukrepanja ali usklajenega izvajanja sprejetih sklepov in zavez, danih na ustreznih mednarodnih forumih;
(b)  podpiranje trgovinske politike Unije:
–  podpiranje trgovinske politike Unije ter pogajanj, izvajanja in izvrševanja trgovinskih sporazumov ob polnem spoštovanju načela skladnosti politik za razvoj v zvezi z državami v razvoju in popolni uskladitvi s prizadevanji za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja;
–  podpiranje izboljšanja dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanja trgovine, naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije, zlasti MSP, ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe ter varstvu pravic intelektualne lastnine z gospodarsko diplomacijo, poslovnim in regulativnim sodelovanjem, z ustreznimi prilagoditvami v zvezi z državami v razvoju kot partnericami;
(c)  prispevanje k izvajanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije:
–  prispevanje k izvajanju mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije, kot so med drugim okolje, podnebne spremembe in energija, znanost in izobraževanje ter sodelovanje na področju upravljanja oceanov;
–  promoviranje notranjih politik Unije v odnosu s ključnimi partnerskimi državami in podpiranje regulativnega zbliževanja na tem področju;
(d)  izboljšanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu:
–  spodbujanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu s strateškim komuniciranjem, javno diplomacijo, medosebnimi stiki, kulturno diplomacijo, sodelovanjem v izobraževanju in na akademskem področju ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot in interesov Unije;
–  povečanje mobilnosti študentov in akademskega osebja, da se vzpostavijo partnerstva, katerih namen je izboljšati kakovost visokega šolstva in skupnih študijev za priznavanje akademskih nazivov (program Erasmus+).
S temi ukrepi se izvajajo inovativne politike ali pobude, ki ustrezajo trenutnim ali nastajajočim kratko- do srednjeročnim potrebam, priložnostim in prednostnim nalogam, vključno z možnostjo, da vplivajo na prihodnje ukrepe v okviru geografskih ali tematskih programov. Osredotočajo se na poglabljanje odnosov in dialoga Unije ter vzpostavljanje partnerstev in zavezništev s ključnimi državami strateškega interesa, zlasti tistimi gospodarstvi v vzponu in državami s srednjim dohodkom, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnih zadevah, globalnem upravljanju, zunanji politiki, mednarodnem gospodarstvu in večstranskih forumih.
Sprememba 516
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 1 – uvodni del
1.  Ukrepi, ki prispevajo k stabilnosti in preprečevanju konfliktov v nujnih primerih, porajajočih se krizah, med krizami in po njih
1.  Ukrepi, ki prispevajo k miru, stabilnosti in preprečevanju konfliktov v nujnih primerih, porajajočih se krizah, med krizami in po njih
Sprememba 517
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  nujne primere, krize, porajajoče se krize ali naravne nesreče;
(a)  nujne primere, krize, porajajoče se krize ali naravne nesreče, kadar je to potrebno za stabilnost, mir ali varnost;
Sprememba 518
Predlog uredbe
Priloga IV – del 1 – odstavek 1 – točka b
(b)  razmere, ki ogrožajo demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju na podlagi spola v nestabilnih razmerah;
(b)  razmere, ki ogrožajo mir, demokracijo, javni red in mir, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali varnost in zaščito posameznikov, zlasti tistih, ki so izpostavljeni nasilju na podlagi spola v nestabilnih razmerah;
Sprememba 519
Predlog uredbe
Priloga IV– točka 1 a (novo)
1a.  Tehnična in finančna pomoč iz odstavka 1 lahko zajema naslednje:
(a)  podporo (v obliki zagotavljanja tehnične in logistične pomoči) prizadevanjem mednarodnih, regionalnih in lokalnih organizacij ter državnih akterjev in akterjev civilne družbe pri spodbujanju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave, tranzicijske pravičnosti, opolnomočenja žensk in mladih, zlasti v zvezi z napetostmi med skupnostmi in dolgotrajnimi konflikti;
(b)  podporo izvajanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, s posebnim poudarkom na tistih o ženskah, miru in varnosti ter mladih, miru in varnosti, zlasti v nestabilnih državah ter državah, v katerih potekajo oziroma so potekali konflikti;
(c)  podporo vzpostavitvi in delovanju začasnih uprav, katerih mandat je v skladu z mednarodnim pravom;
(d)  podporo razvoju demokratičnih, pluralističnih državnih institucij, vključno z ukrepi za krepitev vloge žensk v takšnih institucijah, učinkovite civilne uprave in civilnega nadzora nad varnostnim sistemom ter ukrepov za krepitev zmogljivosti organov pregona in sodnih organov, ki sodelujejo v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in vsem oblikam nedovoljenega prometa;
(e)  podporo mednarodnim kazenskim sodiščem in nacionalnim ad hoc sodiščem, komisijam za resnico in spravo, tranzicijski pravičnosti ter drugim mehanizmom za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih, ki so bili ustanovljeni v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in pravne države;
(f)  podporo krepitvi zmogljivosti držav, da kljub velikim pritiskom hitro vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo svoje osnovne funkcije ter osnovno socialno in politično kohezijo;
(g)  podporo ukrepom, ki so potrebni za začetek sanacije in obnove ključne infrastrukture, stanovanjskih in javnih zgradb ter ekonomskih sredstev, pa tudi bistvenih proizvodnih zmogljivosti, ter drugim ukrepom za ponovni začetek gospodarske dejavnosti, ustvarjanje delovnih mest in vzpostavitev minimalnih pogojev, ki so potrebni za trajnostni razvoj družbe;
(h)  podporo civilnim ukrepom glede demobilizacije in reintegracije nekdanjih borcev in njihovih družin v civilno družbo ter po potrebi njihovega vračanja v domovino, pa tudi ukrepom za reševanje problema otrok vojakov in bork;
(i)  podporo ukrepom za blaženje socialnih učinkov prestrukturiranja oboroženih sil;
(j)  podporo ukrepom, ki se v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev nanašajo na socialno-ekonomski učinek protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo; Dejavnosti, financirane na podlagi te uredbe, lahko med drugim zajemajo izobraževanje o tveganju, odkrivanje in odstranjevanje min ter s tem povezano uničenje zalog;
(k)  podporo ukrepom v okviru politik sodelovanja Unije in njihovih ciljev za boj proti nezakoniti uporabi strelnega, osebnega in lahkega orožja ter proti dostopu do tovrstnih orožij;
(l)  podporo ukrepom za zagotavljanje, da so ustrezno upoštevane posebne potrebe žensk in otrok v kriznih in konfliktnih razmerah, vključno s preprečevanjem, da bi bile izpostavljene nasilju na podlagi spola;
(m)  podporo pri rehabilitaciji in reintegraciji žrtev oboroženih spopadov, vključno z ukrepi v zvezi s posebnimi potrebami žensk in otrok;
(n)  podporo ukrepom za spodbujanje in varovanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in pravne države ter z njimi povezanih mednarodnih instrumentov;
(o)  podporo socialnim in ekonomskim ukrepom za spodbujanje pravičnega dostopa do naravnih virov in njihovega preglednega upravljanja v primeru krize ali porajajoče se krize, vključno z vzpostavljanjem miru;
(p)  podporo ukrepom za obravnavo morebitnega učinka nenadnih migracij, ki vplivajo na politične in varnostne razmere, vključno z ukrepi v zvezi s potrebami gostiteljskih skupnosti v primeru krize ali porajajoče se krize, vključno z vzpostavljanjem miru;
(q)  podporo ukrepom, ki spodbujajo razvoj in organizacijo civilne družbe ter njeno udeležbo v političnem procesu, vključno z ukrepi za krepitev vloge žensk v takšnih procesih ter ukrepi za spodbujanje neodvisnih, pluralističnih in profesionalnih medijev;
(r)  krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj.
Sprememba 520
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 2 – odstavek 1
Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (b) člena 4(4) so oblikovani za učinkovito krepitev odpornosti ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov, ki jih ni mogoče hitro obravnavati v okviru geografskih in tematskih programov.
Ukrepi za hitro odzivanje iz točke (b) člena 4(4) so oblikovani za učinkovito krepitev odpornosti ter povezovanje humanitarne pomoči in razvojnih ukrepov, ki jih ni mogoče hitro obravnavati v okviru geografskih in tematskih programov, in zagotavljanje skladnosti, doslednosti in dopolnjevanja s humanitarno pomočjo iz člena 5.
Sprememba 521
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  krepitev odpornosti s podpiranjem posameznikov, skupnosti, institucij in držav, da se bolje pripravijo na politične, gospodarske in družbene pritiske in pretrese, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, konflikte in globalne grožnje, jih prestanejo, se jim prilagodijo in po njih hitro okrevajo, tudi s krepitvijo zmogljivosti države, da kljub velikim pritiskom hitro vzpostavi, ohrani ali obnovi svoje osnovne funkcije ter osnovno socialno in politično kohezijo, ter krepitvijo zmogljivosti družb, skupnosti in posameznikov, da miroljubno in stabilno upravljajo priložnosti in tveganja ter kljub velikim pritiskom vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo načine preživljanja;
(a)  krepitev odpornosti s podpiranjem posameznikov, skupnosti, institucij in držav, da se bolje pripravijo na politične, gospodarske in družbene pritiske in pretrese, naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, konflikte in globalne grožnje, jih prestanejo, se jim prilagodijo in si po njih hitro opomorejo; tudi s krepitvijo zmogljivosti družb, skupnosti in posameznikov, da miroljubno in upoštevajoč občutljivost za konflikte stabilno upravljajo priložnosti in tveganja ter kljub velikim pritiskom vzpostavijo, ohranijo ali obnovijo načine preživljanja, ter s podpiranjem posameznikov, skupnosti in družb pri opredelitvi ter krepitvi obstoječih lastnih zmogljivosti, da te pritiske in pretrese prestanejo, se jim prilagodijo in si po njih hitro opomorejo, tudi kar zadeva tiste, ki bi lahko privedli do zaostritve nasilja;
Sprememba 522
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  izvajanje kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi se žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, konfliktov in globalnih groženj omogočilo izkoriščanje minimalne ravni socialno-ekonomskega vključevanja, in čimprejšnje ustvarjanje pogojev za nadaljevanje razvoja na podlagi dolgoročnih ciljev, ki jih določijo zadevne države in regije; to vključuje obravnavanje nujnih in takojšnjih potreb, ki izhajajo iz razseljevanja ljudi (beguncev, razseljenih oseb in oseb v postopku vračanja) po naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih je povzročil človek, ter
(c)  izvajanje kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi se žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, konfliktov in globalnih groženj omogočilo izkoriščanje minimalne ravni socialno-ekonomskega vključevanja, in čimprejšnje ustvarjanje pogojev za nadaljevanje razvoja na podlagi dolgoročnih ciljev, ki jih določijo zadevne države in regije; to vključuje obravnavanje nujnih in takojšnjih potreb, ki izhajajo iz prisilnega razseljevanja ljudi po naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih je povzročil človek, ter
Sprememba 523
Predlog uredbe
Priloga IV – del 2 – odstavek 2 – točka d
(d)  pomoč državi ali regiji pri vzpostavljanju kratkoročnih mehanizmov za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, da bi se zmanjšale posledice nesreč.
(d)  pomoč državi, regiji, lokalnim organom ali ustreznim nevladnim organizacijam pri vzpostavljanju kratkoročnih mehanizmov za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, da bi se zmanjšale posledice nesreč.
Sprememba 524
Predlog uredbe
Priloga IV – točka 3
3.  Ukrepi za obravnavanje potreb in prednostnih nalog zunanje politike
črtano
Ukrepi za hitro odzivanje za podpiranje ciljev iz točke (c) člena 4(4) podpirajo zunanjo politiko Unije pri političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih. Uniji omogočajo, da ukrepa, kjer obstaja nujen ali prednostni interes zunanje politike ali se pojavi priložnost za doseganje njenih ciljev, pri čemer ti ukrepi zahtevajo hiter odziv in jih je težko obravnavati z drugimi sredstvi.
Ti ukrepi lahko zajemajo naslednje:
(a)  podpiranje strategij dvostranskega, regionalnega in medregionalnega sodelovanja Unije, spodbujanje političnega dialoga ter razvoj skupnih pristopov in odzivov na izzive, ki vzbujajo globalno zaskrbljenost, vključno z migracijskimi in varnostnimi vprašanji, ter izkoriščanje priložnosti, ki se pojavijo v zvezi s tem;
(b)  podpiranje trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije ter njihovo izvajanje; podpiranje izboljšanja dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje trgovine, naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije, zlasti MSP, ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe z gospodarsko diplomacijo, poslovnim in regulativnim sodelovanjem;
(c)  prispevanje k uvedbi mednarodne razsežnosti notranjih politik Unije, kot so med drugim okolje, podnebne spremembe in energija, ter sodelovanje na področju upravljanja oceanov;
(d)  spodbujanje splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije ter njene vloge v svetu s strateškim komuniciranjem, javno diplomacijo, osebnimi stiki, kulturno diplomacijo, sodelovanjem v izobraževanju in na akademskem področju ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot in interesov Unije.
S temi ukrepi se izvajajo inovativne politike ali pobude, ki ustrezajo trenutnim ali nastajajočim kratko- do srednjeročnim potrebam, priložnostim in prednostnim nalogam, vključno z možnostjo obveščanja o prihodnjih ukrepih v okviru geografskih ali tematskih programov. Osredotočajo se na poglabljanje odnosov Unije in dialoga ter vzpostavljanje partnerstev in zavezništev s ključnimi državami strateškega interesa, zlasti tistimi gospodarstvi v vzponu in državami s srednjim dohodkom, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnih zadevah, globalnem upravljanju, zunanji politiki, mednarodnem gospodarstvu in večstranskih forumih.
Sprememba 525
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1 – uvodni del
Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, se osredotočajo zlasti na naslednja prednostna področja:
Operacije EFSD+, upravičene do podpore iz jamstva za zunanje delovanje, prispevajo k naslednjim prednostnim področjem:
Sprememba 526
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1 – točka a
(a)  zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja v skladu s pogoji iz člena 209(2) [uredbe o financiranju], s posebnim poudarkom na lokalnih podjetjih ter mikro, malih in srednjih podjetjih ter podpiranju dostojnih delovnih mest in spodbujanju evropskih podjetij, naj prispevajo k namenu EFSD+;
(a)  zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja in sektorja socialnih podjetij v skladu s pogoji iz člena 209(2) [uredbe o financiranju] kot prispevek k trajnostnemu razvoju v njegovi gospodarski, socialni in okoljski razsežnosti ter k izvajanju Agende 2030, Pariškega sporazuma in, kadar je to ustrezno, evropske sosedske politike in ciljev, določenih v členu 3 Uredbe EU .../... [IPA III], izkoreninjenju revščine, spodbujanju spretnosti in podjetništva, enakosti spolov in opolnomočenja žensk in mladih, ob hkratnih prizadevanjih za vzpostavitev in krepitev pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na lokalnih in socialnih podjetjih ter mikro-, malih in srednjih podjetjih ter podpiranju ustvarjanja dostojnih delovnih mest v skladu z ustreznimi standardi MOD, zajamčenih plač in gospodarskih priložnosti ter spodbujanju evropskih podjetij, naj prispevajo k namenu EFSD+;
Sprememba 527
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1 – točka e
(e)  prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju;
(e)  prispevanje k podnebnim ukrepom, varstvu okolja in okoljskemu upravljanju, s čimer se ustvarjajo posredne koristi za podnebje in okolje, z dodelitvijo 45 % financiranja za naložbe, ki prispevajo k podnebnim ciljem, okoljskemu upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti in boju proti dezertifikaciji, od katerih se 30 % skupnih finančnih sredstev nameni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;
Sprememba 528
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1 – točka f
(f)  na podlagi spodbujanja trajnostnega razvoja prispevanje k obravnavi specifičnih temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in spodbujanje odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, prispevanje k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v države svojega izvora, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic.
(f)  na podlagi spodbujanja trajnostnega razvoja prispevanje k obravnavi revščine in neenakosti kot vzrokov za migracije, tudi nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, in prispevanje k varnim, urejenim in zakonitim migracijam s spodbujanjem odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, prispevanje k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki se vračajo v države svojega izvora, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja, enakosti spolov, socialne pravičnosti in človekovih pravic.
Sprememba 529
Predlog uredbe
Priloga V – odstavek 1 a (novo)
Ustvarijo se naslednja naložbena okna:
–  trajnostna energija in trajnostna povezljivost
–  financiranje mikro-, malih in srednjih podjetij
–  trajnostno kmetijstvo, podeželski podjetniki, vključno s samooskrbnim kmetijstvom in malimi kmetijami, pastirji in okolju prijazna živilskopredelovalna industrija
–  trajnostna mesta
–  digitalizacija za trajnostni razvoj
–  človekov razvoj
Sprememba 530
Predlog uredbe
Priloga VI
[...]
črtano
Sprememba 531
Predlog uredbe
Priloga VII – točka 5
(5)  Število učencev/dijakov, vključenih v primarno in/ali sekundarno izobraževanje in usposabljanje s podporo EU
(5)  Število učencev/dijakov, ki so zaključili primarno in/ali sekundarno izobraževanje ter pridobili minimalne spretnosti na področju branja in računanja ter usposabljanje s podporo Unije
Sprememba 532
Predlog uredbe
Priloga VII – točka 9
(9)  Kazalnik politične stabilnosti in odsotnosti nasilja
(9)  Kazalnik politične stabilnosti in odsotnosti nasilja na podlagi izhodiščne ocene
Sprememba 533
Predlog uredbe
Priloga VII – odstavek 2
Vsi kazalniki so razčlenjeni po spolu, kjer je to ustrezno.
Kazalnik (4) je razčlenjen po spolu, kazalniki (2), (3) in (5) pa so razčlenjeni po spolu in starosti.
Sprememba 534
Predlog uredbe
Priloga VII a (novo)
Priloga VIIa
Partnerske države, ki jim je Unija začasno ukinila finančno pomoč.
[Določi Komisija na podlagi člena 15a.]

(1) UL C 45, 4.2.2019, str. 1.
(2) UL C 110, 22.3.2019, str. 163.
(3) UL C 86, 7.3.2019, str. 295.

Zadnja posodobitev: 28. marec 2019Pravno obvestilo