Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0247(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0174/2019

Predložena besedila :

A8-0174/2019

Razprave :

PV 26/03/2019 - 20
CRE 26/03/2019 - 20

Glasovanja :

PV 27/03/2019 - 10.5
CRE 27/03/2019 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0299

Sprejeta besedila
PDF 313kWORD 100k
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
P8_TA-PROV(2019)0299A8-0174/2019

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0274/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0174/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Cilji instrumenta za predpristopno pomoč se precej razlikujejo od splošnih ciljev zunanjega delovanja Unije, saj je namen tega instrumenta pripraviti upravičenke iz Priloge I na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu. Zato je namenski instrument za podporo širitve nepogrešljiv, vendar je treba zagotoviti, da se dopolnjuje s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI).
(2)  Cilj instrumenta za predpristopno pomoč je pripraviti upravičenke iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: upravičenke) na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu v skladu s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel, pa tudi varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji. Medtem ko je zaradi drugačne narave pristopnega procesa potreben namenski instrument za podporo širitve, morajo biti cilji in delovanje tega instrumenta skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zlasti z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: NDICI) in jih dopolnjevati
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, ko je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da ima Unija zmogljivost za vključitev nove članice. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.
(3)  Člen 49 PEU določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni prosilki in od njene zmožnosti, da izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.
(4)  Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsako upravičenko se oceni glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvenega pomena trdna zavezanost načelu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine15. Dobri sosedski odnosi in reigonalno sodelovanje na podlagi dokončne, vključujoče in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov so temeljni elementi procesa širitve ter izjemno pomembni za varnost in stabilnost Unije kot celote. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od ravni spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni državi prosilki in od njene zmožnosti, da sprejme in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, socialnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji. Pogajalski okvir določa zahteve, s katerimi se ocenjuje napredek pri pristopnih pogajanjih s posamezno državo kandidatko.
_________________
_________________
15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.
15 Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za reformne procese v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter obravnava ključne pomisleke državljanov.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Katera koli evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in zmožnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z izvajanjem ciljev politične, ekonomske in monetarne unije.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Širitvena politika Unije je naložba v mir, varnost in stabilnost v Evropi. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.
(5)  Širitvena politika je sestavni del zunanjega delovanja Unije in prispeva tudi k miru, varnosti in stabilnosti znotraj in zunaj meja Unije. Zagotavlja večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in držav prosilk, pri tem pa spoštuje načelo naprednega povezovanja, da bi zagotovila nemoteno preoblikovanje upravičenk. Možnost članstva Unije ima pomemben preobrazbeni učinek, saj vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk iz Priloge I pri okrepitvi njihovih demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. S pomočjo bi bilo treba podpirati tudi ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17. S pomočjo bi bilo treba še naprej podpirati njihova prizadevanja za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Okrepiti bi morala tudi njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje in tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
(7)  Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je Unija sklenila tudi z upravičenkami. Zlasti bi se morala pomoč osredotočiti na podporo upravičenk pri okrepitvi demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic, tudi manjšin, ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja, spoštovanja mednarodno dogovorjenih delovnih standardov o pravicah delavcev in nediskriminacije ranljivih skupin, tudi otrok in invalidov. Pomoč bi morala prav tako podpirati, da upravičenke spoštujejo ključna načela in pravice, kot so opredeljeni v evropskem stebru socialnih pravic17, socialno tržno gospodarstvo in zbliževanje s socialnim pravnim redom. Še naprej bi morala podpirati prizadevanja upravičenk za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije, da bi razvile dobre sosedske odnose in izboljšale spravo. Spodbujati bi morala strukture za sektorsko regionalno sodelovanje ter okrepiti njihov gospodarski in socialni razvoj ter gospodarsko upravljanje, spodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, vključno z izvajanjem regionalnega razvoja, kohezije in vključevanja, kmetijstva in razvoja podeželja, socialnih politik in politik zaposlovanja ter razvoja digitalnega gospodarstva in družbe, kar je tudi v skladu z vodilno pobudo Digitalna agenda za Zahodni Balkan.
_________________
_________________
17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.
17 Evropski steber socialnih pravic so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu svečano razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Ob upoštevanju preobrazbene narave procesa reform med procesom širitve v državah kandidatkah bi morala Unija okrepiti prizadevanja pri določanju prednostnih področij za sredstva Unije, kot so vzpostavljanje institucij in varnosti, ter okrepiti podporo državam kandidatkam pri izvajanju projektov z namenom zaščite držav kandidatk pred vplivi zunaj EU.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   O prizadevanjih Unije za podporo napredku reform v državah kandidatkah prek financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč bi bilo treba dobro obveščati v državah kandidatkah in državah članicah EU. V zvezi s tem bi morala Unija izboljšati komunikacijska prizadevanja in prizadevanja v okviru kampanj, da bi se zagotovila prepoznavnost financiranja iz instrumenta za predpristopno pomoč kot glavnega instrumenta EU za mir in stabilnost na območju širitve. 
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)   Priznava, kako pomembno je poenostavljati in izvrševati proračun za vzpostavljanje institucij, kar bo pripomoglo k predvidevanju morebitnih varnostnih težav in preprečilo prihodnje nezakonite migracijske tokove v države članice.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj.
(9)  Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami iz Priloge I na področju reforme varnostnega in obrambnega sektorja je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnosti, organiziranega kriminala in terorističnih groženj.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Ukrepi v sklopu instrumenta, vzpostavljenega s to uredbo, bi morali prav tako pomagati upravičenkam, da postopoma uskladijo svoje politike s Skupno zunanjo in varnostno politiko Unije (SZVP), vključno z izvajanjem omejevalnih ukrepov, pa tudi s širšimi zunanjimi politikami Unije v mednarodnih institucijah in mednarodnih forumih. Komisija bi morala spodbujati upravičenke, naj vzdržujejo na pravilih in vrednotah temelječ svetovni red ter sodelujejo pri spodbujanju multilateralizma in nadaljnji krepitvi mednarodnega trgovinskega sistema, vključno z reformami STO.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Nujno je treba okrepiti sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem meja, ter zagotoviti dostop do mednarodne zaščite, si izmenjevati relevantne informacije, povečati pozitivne učinke migracij na razvoj, olajšati zakonite in delovne migracije, okrepiti nadzor meje ter nadaljevati prizadevanja v boju proti nedovoljenim migracijam, trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.
(10)  Sodelovanje na področju migracij, vključno z upravljanjem in nadzorom meja, zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjava relevantnih informacij, povečanje pozitivnih učinkov migracij na razvoj, olajšanje zakonite in delovne migracije, okrepitev nadzora meje ter prizadevanja za preprečevanje in odvračanje od nedovoljenih migracij ter prisilnih izginotij, boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi so pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I ter sta bistvena za njihovo približevanje Uniji in pozneje za prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe v čim zgodnejši fazi odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.
(11)  Krepitev pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, zagotavljanje podpore zagovornikom človekovih pravic ter nenehno usklajevanje na področju preglednosti, javnega naročanja, konkurence, državne pomoči, intelektualne lastnine in zunanjih naložb ostajajo ključni izzivi upravičenk ter so bistveni za njihovo približevanje Uniji in pripravo na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform na teh področjih in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi bilo treba finančno pomoč na podlagi te uredbe načrtovati za čim zgodnejši odziv na ta vprašanja.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati izvajanje parlamentarnega nadzora.
(12)  Parlamentarna razsežnost ostaja ključnega pomena v pristopnem procesu. Zato bi morala Komisija v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora, demokratične postopke in pravično zastopništvo.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Pričakuje se, da se bo z ukrepi v okviru tega programa 16 % skupnih finančnih sredstev programa prispevalo za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.
(13)  Upravičenke morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Glede na pomembnost obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev za trajnostni razvoj bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v vse politike Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 25 % odhodkov proračuna EU nameni podpori podnebnih ciljev. Z ukrepi v okviru tega programa bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev programa za podnebne cilje, pri čemer si je treba prizadevati za uresničitev cilja, da bi poraba, povezana s podnebjem, do leta 2027 dosegla 30 % odhodkov iz večletnega finančnega okvira. Prednost bi bilo treba namenjati okoljskim projektom, ki se nanašajo na čezmejno onesnaževanje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvrševanjem programa, skupni prispevek iz tega programa pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.
(16)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, doslednost, usklajenost in dopolnjevanje zunanje finančne pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, med drugim z rednimi posvetovanji. Različne neodvisne organizacije civilne družbe ter lokalni organi različnih vrst in ravni bi morali imeti v procesu smiselno vlogo. V skladu z načelom vključujočega partnerstva bi morale biti organizacije civilne družbe del zasnove, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov, ki jih izvršujejo vladni organi, in bi morale biti neposredne prejemnice pomoči Unije.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2021 do 2027 pripraviti programski okvir, v katerem bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.
(17)  V programskem okviru, ki ga pripravi Komisija v obliki delegiranega akta, bi bilo treba za vsako upravičenko določiti specifične in merljive cilje na ustreznih področjih politike, nato pa še prednostne ukrepe za uresničitev teh ciljev. Programski okvir bi bilo treba pripraviti v sodelovanju z upravičenkami na podlagi širitvenega načrta in njihovih posebnih potreb ter v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz te uredbe in načeli zunanjega delovanja Unije ter ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij in resolucij Evropskega parlamenta. To partnerstvo bi moralo po potrebi vključevati pristojne organe in organizacije civilne družbe. Komisija bi morala spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in usklajevanje donatorjev. Programski okvir bi bilo treba po vmesnem ocenjevanju pregledati. V programskem okviru bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, ter določiti okvirne dodelitve sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.
(18)  V skupnem interesu Unije in upravičenk je, da pomagajo upravičenkam pri prizadevanjih za reformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila v skladu s pristopom, usmerjenim v smotrnost, in bi dajala pomembno spodbudo za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo sredstev tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam. Pomoč bi bilo treba dodeljevati v skladu z načelom pravične delitve in jasnimi posledicami v primerih resnega poslabšanja ali odsotnosti napredka, kar zadeva spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Komisija bi morala vzpostaviti jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje, s katerimi bi zagotovila, da bodo cilji in ukrepi za posamezne upravičenke ostali ustrezni in izvedljivi, in redno merila napredek. V zvezi s tem bi moral vsakega od ciljev spremljati eden ali več kazalnikov smotrnosti, ki bi ocenjevali, kako upravičenke sprejemajo in konkretno izvajajo reforme.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.
(19)  Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk bo postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi posameznih upravičenk. Ta prehod bi bilo treba obrniti ali ustaviti, kadar upravičenke na določenem področju politike ali pri določenih programih ne izpolnijo ustreznih obveznosti ali ne upravljajo sredstev Unije v skladu z uveljavljenimi pravili, načeli in cilji. Pri takšni odločitvi bi bilo treba ustrezno upoštevati vse morebitne negativne gospodarske in družbene posledice. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.
(20)  Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti povezovanje in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje financiranje ter ustvariti sinergije z drugimi politikami in programi Unije, da bi se preprečilo prekrivanje z drugimi obstoječimi instrumenti za zunanje financiranje. To po potrebi vključuje skladnost in dopolnjevanje z makrofinančno pomočjo.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Brez poseganja v proračunski postopek in določbe o začasni ukinitvi pomoči iz mednarodnih sporazumov z upravičenkami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti, kadar je opaziti stalno nazadovanje v zvezi z enim ali več kobenhavnskih meril ali kadar določena upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
(24)  Vrste financiranja in načine izvrševanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) št. [NDICI] Evropskega parlamenta in Sveta. Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja.
(25)  Unija bi morala za izvajanje zunanjih ukrepov še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za uporabo instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) št. [NDICI] Evropskega parlamenta in Sveta. Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje posebnih razmer, zlasti na področjih čezmejnega sodelovanja, kmetijstva in razvoja podeželja.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev.
(26)  Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost, obramba in stabilnost, podnebne spremembe in okolje, gospodarski protekcionizem, nedovoljene migracije in prisilna izginotja ter temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvrševanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun EU določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti možnost uporabe prožnosti, ki jih finančna uredba že dovoljuje za druge politike, tj. prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe, s čimer bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev EU za državljane EU in tudi za upravičenke iz Priloge I, tako da bi bil za posredovanje v okviru zunanjega delovanja EU na voljo kar največji možni obseg sredstev. Omogočiti je treba dodatne oblike prožnosti, na primer s prerazporeditvijo prednostnih nalog, postopnim izvajanjem projektov in sklepanjem krovnih pogodb.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)   Programi čezmejnega sodelovanja so najbolj prepoznavni programi instrumenta za predpristopno pomoč, državljani pa jih tudi najbolje poznajo. Zato bi lahko ti programi v državah kandidatkah občutno izboljšali prepoznavnost projektov, ki jih financira EU.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)
(31a)   Vsa sredstva, dodeljena na podlagi te uredbe, morajo biti dodeljena na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način, tudi s pomočjo pravične porazdelitve, ki odraža potrebe regij in lokalnih občin. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in zlasti delegacije Unije bi morale pozorno spremljati, ali so ta merila izpolnjena in ali se pri dodeljevanju sredstev spoštujejo načela preglednosti, odgovornosti in nediskriminacije.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 b (novo)
(31b)   Komisija, visoka predstavnica/podpredsednica ter zlasti delegacije Unije in upravičenke bi morale povečati prepoznavnost predpristopne pomoči Unije, da bi tako obveščale o dodani vrednosti podpore Unije. Prejemniki sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije. Instrument IPA bi moral prispevati k financiranju ukrepov komuniciranja za promocijo rezultatov pomoči Unije pri različnih občinstvih v upravičenkah.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)   Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z [Uredbo (EU) št. 182/201125 Evropskega parlamenta in Sveta]. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami.
črtano
_________________
25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)   Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe (ES) št. 1085/200626 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/200627 .
črtano
_________________
26 Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).
27 Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)   Evropski parlament bi moral biti v celoti vključen v faze oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov, da se zagotovi politični in demokratični nadzor ter odgovornost financiranja Unije na področju zunanjega delovanja. Izboljšati bi bilo treba dialog med institucijami, s čimer bi zagotovili, da lahko Evropski parlament med uporabo te uredbe sistematično in nemoteno izvaja politični nadzor ter tako povečuje učinkovitost in legitimnost.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1a)  „načelo poštene delitve pomoči“ pomeni, da pristop, ki temelji na smotrnosti, dopolnjuje korektivni mehanizem za dodeljevanje, kadar bi bila pomoč, ki bi jo prejela določena upravičenka, v primerjavi z drugimi upravičenkami nesorazmerno nizka ali visoka, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnega prebivalstva in relativni napredek pri reformah, povezanih z začetkom pristopnih pogajanj ali napredkom pri njih;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k njihovi stabilnosti, varnosti in blaginji.
1.  Splošni cilj instrumenta IPA III je podpirati upravičenke pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki so potrebne, da bi te upravičenke spoštovale vrednote Unije in se postopno uskladile s pravili, standardi, politikami in praksami Unije z namenom pridobitve članstva Unije, kar bi prispevalo k miru, stabilnosti, varnosti in blaginji, pa tudi k strateškim interesom Unije.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo in varnost ter izboljšati upravljanje migracij, vključno z upravljanjem meja;
(a)  okrepiti pravno državo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, med drugim pravic manjšin in otrok, enakosti spolov, temeljnih pravic in mednarodnega prava, civilno družbo, akademsko svobodo, mir in varnost, spoštovanje kulturne raznolikosti, nediskriminacijo in strpnost;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)   obravnavati prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije, zagotoviti da se migracije odvijajo na varen, urejen in dovoljen način, in ohranjati dostop do mednarodne zaščite;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti strukturne reforme in dobro upravljanje na vseh ravneh;
(b)  povečati učinkovitost javne uprave ter podpreti preglednost, strukturne reforme, neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in dobro upravljanje na vseh ravneh, tudi na področjih javnih naročil, državne pomoči, konkurence, tujih investicij in intelektualne lastnine;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c
(c)  oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk iz Priloge I v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije ter utrditi spravo in dobre sosedske odnose ter medosebne stike in komunikacijo;
(c)  oblikovati pravila, standarde, politike in prakse upravičenk v skladu s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, tudi na področju SZVP, okrepiti na pravilih temelječ večstranski mednarodni red ter utrditi notranjo in zunanjo spravo in dobre sosedske odnose, pa tudi gradnjo miru, preprečevanje konfliktov, med drugim prek krepitve zaupanja in mediacije ter vključujočega in celovitega izobraževanja, ter medosebne stike, svobodo medijev in komunikacijo;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka d
(d)  okrepiti gospodarski in socialni razvoj, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, okrepiti varstvo okolja, povečati odpornosti na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo;
(d)  okrepiti gospodarski, socialni in teritorialni razvoj ter kohezijo, med drugim s povečano povezljivostjo in regionalnim razvojem, razvojem kmetijstva in podeželja ter s socialnimi politikami in politikami zaposlovanja, zmanjšati revščino in regionalna neravnovesja, spodbujati socialno varstvo in vključevanje s krepitvijo državnih struktur za regionalno sodelovanje, malih in srednjih podjetij ter zmogljivosti za pobude na podlagi skupnosti, podpirati naložbe na podeželju ter izboljšati poslovno in naložbeno okolje;
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  okrepiti varstvo okolja, povečati odpornost na podnebne spremembe, pospešiti prehod na nizkoogljično gospodarstvo ter razviti digitalno gospodarstvo in digitalno družbo, s tem pa ustvariti zaposlitvene priložnosti, zlasti za mlade;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka e
(e)  podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje.
(e)  podpreti teritorialno in čezmejno sodelovanje, tudi prek pomorskih meja, ter okrepiti trgovinske in gospodarske odnose z izvajanjem veljavnih sporazumov z Unijo v celoti in zmanjševanjem regionalnih neravnovesij.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 14 500 000 000 EUR v tekočih cenah.
1.  Finančna sredstva za izvajanje instrumenta IPA III za obdobje 2021–2027 znašajo 13 009 976 000 EUR v cenah iz leta 2018 (14 663 401 000 EUR v tekočih cenah).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju programa, to je za dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč, v skladu s členom 20 [Uredbe NDICI].
2.  Določen delež zneska iz odstavka 1 se uporabi za tehnično in upravno pomoč pri izvrševanju programa, kar zajema dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja ter podpore institucionalni krepitvi in vzpostavljanju upravne zmogljivosti, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi, ter za katere koli dejavnosti v zvezi s pripravo naslednika programa za predpristopno pomoč.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Pri izvajanju te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja.
1.  Pri uporabi te uredbe se zagotovijo doslednost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi področji zunanjega delovanja Unije in drugimi relevantnimi politikami in programi Unije ter skladnost politik v interesu razvoja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  [Uredba NDICI] se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje.
2.  Uredba (EU) .../... [Uredba NDICI] se uporablja za dejavnosti, ki potekajo na podlagi te uredbe, kjer se ta uredba nanjo sklicuje.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30,, Evropskem socialnem skladu plus31 in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32.
4.  Pomoč iz instrumenta IPA III se lahko zagotovi za vrste dejavnosti, ki so določene v Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu30, Evropskem socialnem skladu plus31, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja32 in Skladu za pravosodje, pravice in vrednote, in sicer na nacionalni ravni, pa tudi v čezmejnem, nadnacionalnem, medregionalnem ali makroregionalnem kontekstu.
__________________
__________________
30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
30 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
31 COM(2018) 382 final – Predlog uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESF+).
32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
32 COM(2018) 392 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Komisija določen delež sredstev IPA III nameni temu, da upravičenke iz Priloge I pripravi na sodelovanje v Evropskih strukturnih in investicijskih skladih (ESIF), predvsem v Evropskem socialnem skladu (ESF).
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 5
5.  [ESRR]32 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena10(3) [Uredbe ETC]. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC].
5.  [ESRR]32 prispeva k programom ali ukrepom, opredeljenim za čezmejno sodelovanje med upravičenkami in eno ali več državami članicami. Te programe in ukrepe sprejme Komisija v skladu s členom 16. Znesek prispevka iz programov čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta IPA (programi IPA-CBC) se določi na podlagi člena 10(3) [Uredbe ETC], pri čemer lahko prispevek v okviru instrumenta IPA III znaša največ 85 %. Programi IPA-CBC se upravljajo v skladu z [Uredbo ETC].
________________________
_____________________
32 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
32 COM(2018) 372 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 8
8.  Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedel, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost.
8.  Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da upravičenost do akcijskih programov in ukrepov iz člena 8(1) razširi na države, ozemlja in regije, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se uporabil, globalno, regionalno ali čezmejno razsežnost.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
1.  Splošni okvir za izvajanje te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami iz Priloge I, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.
1.  Celovit okvir za uporabo te uredbe predstavljajo okvir politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z upravičenkami, pa tudi ustrezne resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ali skupna sporočila Komisije ter visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in splošnim okvirom politike širitve.
Podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija zagotovita usklajevanje med zunanjim delovanjem Unije in širitveno politiko v okviru ciljev politike iz člena 3.
Komisija usklajuje načrtovanje programov v okviru te uredbe, v to pa ustrezno vključi tudi ESZD.
Okvir politike širitve je podlaga za zagotavljanje pomoči.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja in enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja33 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev.
2.  Programi in ukrepi v okviru te uredbe vključujejo vidike podnebnih sprememb, varstva okolja, preprečevanja in reševanja konfliktov v zvezi s človekovimi pravicami, migracij in prisilnih izginotij, varnosti, socialne in regionalne kohezije, zmanjševanja revščine ter enakosti spolov ter po potrebi obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja33 ter tako spodbujajo celostne ukrepe, ki lahko ustvarijo dodatne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Z njimi bi bilo treba prispevati vsaj 16 % skupnih finančnih sredstev za podnebne cilje.
__________________
____________________
33 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.
33 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/sustainable-development-goals_en.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3
3.  Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in si prizadevajo preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja.35 Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov.
3.  Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju skladnosti in preprečujejo podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta IPA III, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in Evropska investicijska banka, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativne koordinacije na področju zunanje pomoči ter za harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli glede učinkovitosti razvoja.35 Koordinacija zajema redna posvetovanja, pogoste izmenjave informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči in vključujoča srečanja, namenjena koordinaciji pomoči, ter je ključni korak v postopkih Unije in držav članic za pripravo programov. Pomoč je usmerjena v uskladitev s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, dejansko in učinkovito uporabo sredstev, ureditev načela partnerstva in celostni pristop k teritorialnemu razvoju.
_________________
_________________
35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.
35 https://ec.europa.eu/europeaid/policies/eu-approach-aid-effectiveness_en.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija ravna v partnerstvu z upravičenkami. To partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe, pa tudi organizacije civilne družbe, ki lahko pomembno prispevajo k fazam oblikovanja, izvajanja in spremljanja.
Komisija spodbuja usklajevanje med ustreznimi deležniki. Pomoč IPA III povečuje zmogljivost organizacij civilne družbe, tudi kadar gre za neposredne upravičenke do pomoči.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Poglavje 3 – naslov
IZVAJANJE
PROGRAMSKI OKVIR IN IZVAJANJE
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III temelji na programskem okviru IPA za doseganje specifičnih ciljev iz člena 3. Programski okvir IPA določi Komisija za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije.
1.  Ta uredba se dopolni s programskim okvirom IPA, s katerim se uvedejo dodatne določbe o tem, kako naj se uresničujejo specifični cilji iz člena3. Programski okvir IPA določi Komisija, in sicer z delegiranimi akti v skladu z odstavkom 3 tega člena.
Komisija Evropskemu parlamentu pravočasno pred začetkom programskega obdobja predloži ustrezne programske dokumente. V teh dokumentih so določene okvirne dodelitve, predvidene po posameznih tematskih sklopih in, kadar so na voljo, po državi/regiji, vključujejo pa tudi pričakovane rezultate in izbrani način pomoči.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Evropski parlament in Svet letne odobritve odobrita v okviru omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1
V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne nacionalne strategije in sektorske politike.
V programskem okviru IPA se ustrezno upoštevajo relevantne resolucije in stališča Evropskega parlamenta in nacionalne strategije in sektorske politike.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Ne glede na odstavek 4 Komisija sprejme programski okvir IPA z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda v odboru iz člena 16.
3.  Ne glede na odstavek 4 tega člena Komisija programski okvir IPA sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 14, vključno z načinom za uveljavitev načela pravične delitve. Programski okvir IPA poteče najpozneje 30. junija 2025. Komisija na podlagi vmesne ocene iz člena 32 [Uredbe NDICI] ob zagotavljanju doslednosti z drugimi instrumenti za zunanje financiranje in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta do 30. junija 2025 sprejme nov programski okvir IPA. Komisija lahko po potrebi preveri tudi učinkovitost izvajanja programskega okvira IPA, zlasti kadar pride do bistvenih sprememb v okviru politike iz člena 6 in ob upoštevanju relevantnih resolucij Evropskega parlamenta.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 5
5.  Programski okvir IPA vključuje kazalnike za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem.
5.  Programski okvir IPA temelji na jasnih in preverljivih kazalnikih smotrnosti iz Priloge IV za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njem, med drugim napredka in rezultatov na naslednjih področjih:
(a)   demokracija, pravna država ter neodvisen in učinkovit pravosodni sistem;
(b)   človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin;
(c)   enakost spolov in pravice žensk;
(d)   boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;
(e)   sprava, graditev miru, dobri sosedski odnosi;
(f)   svoboda medijev;
(g)   obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z obveznostmi iz Pariškega sporazuma.
Komisija v svoja letna poročila vključi napredek, ugotovljen na podlagi teh kazalnikov.
O pristopu na podlagi smotrnosti, ki ga določa ta uredba, potekajo redne izmenjave mnenj v Evropskem parlamentu in Svetu.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Vmesni pregled in ocenjevanje
1.  Komisija na podlagi vmesne ocene sprejme nov programski okvir IPA in najpozneje do 30. junija 2024 predloži poročilo o vmesni oceni uporabe te uredbe. Poročilo o vmesni oceni zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023, v njem pa se preuči prispevek Unije k uresničitvi ciljev te uredbe, s kazalniki, s katerimi se merijo doseženi rezultati, ter vsemi ugotovitvami in sklepnimi ugotovitvami glede učinka te uredbe.
Evropski parlament lahko prispeva k tej oceni. Komisija in ESZD organizirata posvetovanje s ključnimi deležniki in upravičenci, vključno z organizacijami civilne družbe, pri tem pa sta posebej pozorni na to, da bodo zastopane najbolj marginalizirane skupine.
Komisija oceni vpliv in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost načrtovanja programov, pri tem pa uporabi zunanje ocene. Komisija in ESZD upoštevata predloge in stališča Evropskega parlamenta in Sveta o neodvisnih zunanjih ocenah. V vmesni oceni se oceni, v kolikšni meri je Unija dosegla cilje iz te uredbe.
2.  V poročilu o vmesni oceni se obravnavajo tudi učinkovitost, dodana vrednost, delovanje poenostavljene in racionalizirane strukture zunanjega financiranja, notranja in zunanja skladnost ter nadaljnja ustreznost ciljev te uredbe, dopolnjevanje in sinergije med financiranimi ukrepi, prispevek ukrepov k doslednemu zunanjemu delovanju Unije ter v kolikšni meri se javnost v državah prejemnicah zaveda finančne podpore Unije, kadar je to ustrezno.
3.  Poseben namen poročila o vmesni oceni je izboljšati uporabo financiranja Unije. Poročilo vsebuje informacije za odločanje o podaljšanju, spremembi ali ustavitvi vrst ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe.
4.  Poročilo o vmesni oceni vključuje tudi konsolidirane informacije iz ustreznih letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, ter prikazuje razčlenitev porabe sredstev po državah upravičenkah, rabe finančnih instrumentov, obveznosti in plačil. 
5.  Komisija rezultate ocenjevanj in svoje pripombe sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.
6.  Komisija v postopek ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, vključi vse zadevne deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe, in se, kadar je to ustrezno, lahko odloči, da bo ocenjevanje opravila skupaj z državami članicami, in sicer v tesnem sodelovanju z upravičenci.
7.  Komisija poročilo o vmesni oceni iz tega člena predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, v katerih so, če je ustrezno, določene potrebne spremembe te uredbe.
8.  Komisija po koncu obdobja uporabe te uredbe, vendar ne pozneje kot v treh letih po zaključku obdobja iz člena 1, opravi končno oceno uredbe pod enakimi pogoji, kot veljajo za vmesno oceno iz tega člena.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 7 b (novo)
Člen 7b
Ustavitev pomoči
 1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar določena upravičenka ne spoštuje načela demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali standardov jedrske varnosti oziroma krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, ali nenehno nazaduje pri izpolnjevanju enega ali več københavnskih meril – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I k tej uredbi, da se začasno ali delno ukine pomoč Unije. V primeru delne ukinitve se navedejo programi, za katere ukinitev velja. 
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da – kadar ugotovi, da razlogi, ki upravičujejo začasno ukinitev pomoči, ne veljajo več – v skladu s členom 14 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge I, da se pomoč Unije obnovi. 
3.  V primerih delne ukinitve se pomoč Unije uporablja predvsem za podporo organizacijam civilne družbe in nedržavnim akterjem pri ukrepih za spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za podporo demokratizaciji in procesom dialoga v partnerskih državah. 
4.  Komisija pri sprejemanju odločitev ustrezno upošteva zadevne resolucije Evropskega parlamenta. 
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 7 c (novo)
Člen 7c
Upravljanje
Za usmerjanje, usklajevanje in upravljanje tega instrumenta skozi celoten cikel upravljanja je zaradi zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri vseh operacijah zunanjega financiranja EU pristojna horizontalna usmerjevalna skupina, ki je sestavljena iz vseh ustreznih služb Komisije in ESZD in ji predseduje podpredsednica/visoka predstavnica ali predstavnik tega urada. Podpredsednica/visoka predstavnica zagotavlja splošno politično usklajevanje zunanjega delovanja Unije. V celotnem ciklu načrtovanja in uporabe instrumenta visoka predstavnica in ESZD sodelujeta s pristojnimi člani in službami Komisije, opredeljenimi na podlagi narave in ciljev predvidenih ukrepov, pri tem pa se opirata na njihovo strokovno znanje. Podpredsednica/visoka predstavnica, ESZD in Komisija pripravijo vse osnutke sklepov v skladu s postopki Komisije in jih predložijo v sprejetje. 
Evropski parlament je v celoti vključen v fazo oblikovanja, načrtovanja programov, spremljanja in ocenjevanja instrumentov za zunanje financiranje, da se zagotovijo politični in demokratični nadzor ter odgovornost pri financiranju Unije na področju zunanjega delovanja.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 8 – naslov
Izvedbeni ukrepi in metode
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja III naslova II [Uredbe NDICI]. Za to uredbo se uporablja poglavje III naslova II [Uredbe NDICI], razen odstavka 1 člena 24 [upravičene osebe in subjekti].
1.  Pomoč v okviru instrumenta IPA III se izvaja z neposrednim ali posrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo na podlagi letnih ali večletnih akcijskih načrtov in ukrepov iz poglavja IIIa.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Posredno upravljanje se lahko ukine, če upravičenka dodeljenih sredstev ne more ali ne želi upravljati v skladu z veljavnimi pravili, načeli in cilji iz te uredbe. Če upravičenka ne spoštuje načel demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali če krši zaveze, sprejete z ustreznimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, lahko Komisija na specifičnih področjih politike ali pri specifičnih programih s posrednega upravljanja s strani te upravičenke preide na posredno upravljanje s strani enega ali več pooblaščenih subjektov, ki niso upravičenka, ali na neposredno upravljanje.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Komisija vodi dialog z Evropskim parlamentom in upošteva njegova stališča v zvezi s področji, na katerih Evropski parlament izvaja svoje programe pomoči (na primer za krepitev zmogljivosti in opazovanje volitev).
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Komisija zagotovi, da je Evropski parlament ves čas v celoti vključen v obravnavo vprašanj, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, med drugim v vse predvidene bistvene spremembe ali dodelitve.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Pogoj za izplačilo splošne ali sektorske proračunske podpore je zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko.
Komisija uporabi merila za pogojevanje proračunske podpore iz člena 23(4) Uredbe (EU) .../... [Uredbe NDICI]. V primeru sistemskih nepravilnosti v sistemih upravljanja in nadzora ali nezadovoljivega napredka pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih z upravičenko, Komisija sprejme ukrepe za zmanjšanje ali začasno ukinitev financiranja Unije v obliki proračunske podpore.
Ponovno uvedbo pomoči Komisije po začasni ukinitvi, navedeni v tem členu, spremlja ciljno usmerjena pomoč nacionalnim revizijskim organom.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Poglavje III a (novo) – naslov
Poglavje IIIa
Izvajanje
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Akcijski načrti in ukrepi
1.  Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte ali ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki individualnih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in pri ukrepih se za vsak ukrep navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini uporabe, proračun ter vsi povezani odhodki za podporo.
2.  Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 3 in 4.
Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezni ukrep, in sicer pred sprejetjem akcijskega načrta ali po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 3 in v drugih ustrezno utemeljenih primerih.
Če se pojavijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in če financiranje ni mogoče iz ustreznejših virov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 Uredbe ... [Uredbe NDICI], v katerih se določijo posebni ukrepi, ki ne temeljijo na programskih dokumentih.
3.  Za izvedbo ukrepov hitrega odzivanja iz člena 4(4)(b) Uredbe ... [Uredbe NDICI] se lahko uporabijo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.
4.  Za ukrepe hitrega odzivanja iz člena 4(4)(a) Uredbe ... [Uredbe NDICI] pa lahko Komisija sprejme izjemne ukrepe pomoči.
5.  Ukrepi, sprejeti v skladu s členom 19(3) in (4), lahko trajajo največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko podaljšajo dvakrat po največ šest mesecev do skupnega trajanja največ 30 mesecev, pod pogojem, da se finančni znesek posameznega ukrepa ne poveča.
V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči s trajanjem do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, če je kontinuiteta ukrepa Unije iz tega odstavka bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 8 b (novo)
Člen 8b
Podporni ukrepi
1.  Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo za dejavnosti pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo, ki je potrebna za program, in za upravljanje operacij, ki se financirajo na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
2.  Če odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 8c, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. V okviru podpornih ukrepov lahko financiranje Unije krije:
(a)  študije, sestanke, informiranje, ozaveščanje, usposabljanje, pripravo in izmenjavo pridobljenih izkušenj in primerov dobre prakse, dejavnosti objavljanja ter vse druge odhodke za upravno ali tehnično pomoč, ki so potrebni za načrtovanje in upravljanje ukrepov, vključno s plačanimi zunanjimi strokovnjaki;
(b)  dejavnosti na področju raziskav in inovacij ter študije o zadevnih vprašanjih in razširjanje pridobljenih rezultatov;
(c)  odhodke za dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno z razvojem komunikacijskih strategij ter korporativnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije in prepoznavnostjo teh prednostnih nalog.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 8 c (novo)
Člen 8c
Sprejetje akcijskih načrtov in ukrepov 
1.  Komisija sprejme akcijske načrte in ukrepe s sklepom Komisije v skladu s finančno uredbo.
2.  Da se zagotovi skladnost zunanjega delovanja Unije, Komisija pri načrtovanju in pri poznejši uporabi teh akcijskih načrtov in ukrepov upošteva ustrezno politično usmeritev Sveta in Evropskega parlamenta. 
Komisija Evropski parlament nemudoma obvesti o načrtovanju akcijskih načrtov in ukrepov v skladu s tem členom, vključno s predvidenimi finančnimi zneski, obvesti pa ga tudi o bistvenih spremembah ali podaljšanjih te pomoči. Komisija čim prej po sprejetju ali bistveni spremembi ukrepa, v vsakem primeru pa v enem mesecu po tem, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ter zagotovi pregled narave sprejetega ukrepa in razlogov za njegovo sprejetje, njegovega trajanja, proračuna in okoliščin, pa tudi poroča o dopolnjevanja tega ukrepa z obstoječo in načrtovano pomočjo Unije. Za izjemne ukrepe pomoči Komisija navede tudi, ali, v kolikšnem obsegu in na kakšen način bo zagotovila nadaljevanje politike, ki se izvaja prek izjemnih ukrepov pomoči z uporabo srednjeročne in dolgoročne pomoči v skladu s to uredbo. 
3.  Komisija pred sprejetjem akcijskih načrtov in ukrepov, ki ne temeljijo na programskih dokumentih v skladu s členom 8a(2), razen v primerih iz člena 8a(3) in (4), sprejme delegirani akt v skladu s členom 14 za dopolnitev te uredbe z določitvijo specifičnih ciljev, za katere si je treba prizadevati, pričakovanih rezultatov, instrumentov, ki se uporabljajo, glavnih dejavnosti in okvirnih finančnih dodelitev v okviru teh akcijskih načrtov in ukrepov. 
4.  Pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, se v skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU1a Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 85/337/EGS1b, v zvezi z vsemi ukrepi ustrezno preveri, kako bodo vplivali na človekove pravice, družbo in okolje, med drugim na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, to preverjanje pa po potrebi vključuje presojo vplivov na okolje. 
Poleg tega se bodo opravile predhodna ocena na področju človekovih pravic, enakosti spolov, socialnih zadev in dela ter analiza konfliktov in ocena tveganja. 
Pri izvajanju sektorskih programov se, kadar je to ustrezno, uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, na človekove pravice in na družbo. Komisija poskrbi za to, da so v te presoje vključeni deležniki in da so rezultati teh presoj javno dostopni. 
 __________________ 
1a Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 26, 28.1.2012, str. 1). 
1b Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40). 
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 8 d (novo)
Člen 8d
Načini sodelovanja
1.  Financiranje v okviru tega instrumenta izvršuje Komisija v skladu s finančno uredbo, bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije in izvajalskih agencij, ali posredno prek katerega koli od subjektov iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2.  Financiranje v okviru tega instrumenta se lahko zagotovi tudi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih določijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije ali mednarodne organizacije ali drugi donatorji.
3.  Subjekti iz člena 62(1)(c) finančne uredbe in iz člena 29(1) Uredbe ...[Uredbe NDICI] letno izpolnjujejo obveznosti poročanja iz člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.
4.  Ukrepi, financirani na podlagi tega instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.
5.  Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno lahko razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena.
6.  Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa so združena tako, da ni več mogoče ugotoviti vira financiranja posameznih dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ukrepa.
7.  Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko med drugim poteka v obliki:
(a)  tristranskih ureditev, v okviru katerih Unija s tretjimi državami usklajuje svojo finančno pomoč partnerski državi ali regiji;
(b)  ukrepov upravnega sodelovanja, kot so programi tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, lokalnimi organi, nacionalnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo naloge javne službe, v državi članici in partnerski državi ali regiji, ter ukrepov sodelovanja, ki vključujejo strokovnjake javnega sektorja, ki jih napotijo države članice ter njihovi regionalni in lokalni organi;
(c)  prispevkov k stroškom, potrebnim za vzpostavitev in vodenje javno-zasebnega partnerstva, vključno s podporo širokemu sodelovanju z vzpostavitvijo neodvisnega in nepristranskega organa civilne družbe za ocenjevanje in spremljanje vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva;
(d)  programov za podporo sektorski politiki, s katerimi Unija zagotavlja podporo za sektorske programe partnerskih držav;
(e)  prispevkov k stroškom sodelovanja držav v programih in ukrepih Unije, ki jih izvajajo agencije in organi Unije, pa tudi organi ali osebe, ki jim je zaupano izvajanje specifičnih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji;
(f)  subvencij obrestne mere.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 8 e (novo)
Člen 8e
Oblike financiranja Unije in načini uporabe
1.  Financiranje Unije se lahko zagotavlja z vrstami financiranja, predvidenimi v finančni uredbi, zlasti z:
(a)  nepovratnimi sredstvi;
(b)  javnimi naročili za storitve, blago ali dela;
(c)  proračunsko podporo;
(d)  prispevki v skrbniške sklade, ki jih je ustanovila Komisija v skladu s členom 234 finančne uredbe;
(e)  finančnimi instrumenti;
(f)  proračunskimi jamstvi;
(g)  mešanim financiranjem;
(h)  odpisom dolga v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;
(i)  finančno pomočjo;
(j)  plačanimi zunanjimi strokovnjaki.
2.  Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, ureditev dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, med drugim njihove potrebe in zadevne okoliščine, da bi pritegnila čim širši krog takšnih deležnikov in se najbolje odzvala na njihove potrebe. Pri taki oceni je treba upoštevati pogoje za smiselno sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov, zlasti lokalne civilne družbe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim osebam, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe. Ti različni načini zagotavljajo preglednost, sledljivost in inovativnost. Spodbuja se sodelovanje med lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, da se krepijo zmogljivosti lokalne civilne družbe za polno sodelovanje pri razvojnih programih.
3.  Poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe se lahko postopek neposredne oddaje uporabi za:
(a)  nepovratna sredstva majhne vrednosti za zagovornike človekovih pravic in za mehanizme za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, za financiranje nujnih zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, pa tudi za mediatorje in druge akterje civilne družbe, ki sodelujejo pri kriznih dialogih in dialogih v zvezi z oboroženimi konflikti, reševanju konfliktov, spravi in graditvi miru;
(b)  nepovratna sredstva, kadar je to ustrezno, ne da bi bilo zanje potrebno sofinanciranje, za financiranje ukrepov v najtežjih razmerah, v katerih objava razpisa za zbiranje predlogov ne bi bila ustrezna, tudi v okoliščinah, ki jih zaznamujejo resno pomanjkanje temeljnih svoboščin, ogroženost demokratičnih institucij, zaostrovanje krize, oboroženi konflikti, v katerih je varnost ljudi najbolj ogrožena oziroma v katerih organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic, mediatorji in drugi akterji civilne družbe, ki so vključeni v krizni dialog in dialog v zvezi z oboroženimi konflikti, spravo in graditvijo miru, delujejo v najtežjih razmerah. Tovrstna nepovratna sredstva ne presegajo 1.000.000 EUR in trajajo največ 18 mesecev, pri čemer se lahko navedeno obdobje v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za njihovo uporabo podaljša za dodatnih 12 mesecev;
(c)  nepovratna sredstva za Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, kakor tudi za svetovno študijsko mrežo, Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, ki izvaja evropski magistrski študij na področju človekovih pravic in demokratizacije, ter z njim povezano mrežo univerz, ki izvajajo podiplomske študijske programe na področju človekovih pravic, vključno s štipendijami študentom, raziskovalcem, učiteljem in zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav.
(d)  Majhni projekti, kot so opisani v členu 23a Uredbe ... [Uredbe NDICI].
Proračunska podpora iz točke (c) odstavka 1, vključno s pogodbami o izvedbi sektorskih reform, temelji na odgovornosti držav, vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam, demokraciji, človekovim pravicam, enakosti spolov, socialnemu vključevanju, človekovemu razvoju in pravni državi ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, razvoj zmogljivosti in izboljšano upravljanje ter dopolnjuje prizadevanja partnerjev za boljše pobiranje in boljšo porabo, da se podprejo trajnosten in vključujoč socialno-ekonomski razvoj, ki bo koristil vsem, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti mladim, zmanjševanje neenakosti in izkoreninjenje revščine, pri čemer se ustrezno upoštevajo lokalna gospodarstva ter okoljske in socialne pravice.
Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi. Eden odločilnih dejavnikov navedenega sklepa je ocena zavezanosti, opravljenega dela in napredka partnerskih držav na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države.
4.  Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske in družbene razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.
Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalne zmogljivosti za revizijo, sodelovanje organizacij civilne družbe pri spremljanju in izboljšano preglednost ter dostop javnosti do informacij, pa tudi oblikovanje trdnih sistemov javnega naročanja, ki podpirajo lokalni gospodarski razvoj in lokalna podjetja.
5.  Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.
6.  Finančni instrumenti v skladu s to uredbo so lahko v obliki posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naložb ali soudeležb in instrumentov delitve tveganj, po možnosti in v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so dvostranske razvojne banke, po možnosti skupaj z drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih oseb.
K finančnim instrumentom Unije lahko v skladu s to uredbo prispevajo države članice ter kateri koli subjekt iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
7.  Za namene uporabe in poročanja se lahko ti finančni instrumenti združijo v mehanizme.
8.  Komisija in ESZD ne začenjata novih ali nadaljujeta obstoječih operacij s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike Unije navedene kot nekooperativne ali so opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ali pa v praksi ne spoštujejo davčnih standardov Unije oziroma mednarodno dogovorjenih davčnih standardov glede preglednosti in izmenjave informacij.
9.  Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma se ne pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.
10.  Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 8 f (novo)
Člen 8f
Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, odplačila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti
1.  V skladu s členom 12(2) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o odobritvah, ki so bile samodejno prenesene, vključno z zadevnimi zneski, v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.
2.  Poleg pravil iz člena 15 finančne uredbe o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v skladu s to uredbo, znova dajo na voljo v prvotni proračunski vrstici.
V tej uredbi se sklicevanja na člen 15 finančne uredbe iz člena 12(1)(b) uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira razumejo kot sklici, ki vključujejo sklic na ta odstavek.
3.  Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razporedijo na več let v letne obroke.
Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za te večletne ukrepe. Komisija samodejno razveljavi prevzem vsakega dela proračunske obveznosti ukrepa, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.
Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.
4.  Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvari posamezni finančni instrument, namenijo prvotni proračunski vrstici kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe.
4.  Če se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 [Uredbe ETC], se lahko podpora iz te uredbe, ki je bila predvidena za prekinjeni program in je še vedno na voljo, uporabi za financiranje katerih koli drugih ukrepov, ki so upravičeni na podlagi te uredbe. V takem primeru se odobritve, če ni upravičenih ukrepov, ki bi se financirali v tekočem letu, lahko prenesejo v naslednje leto. 
Sprememba 76
Predlog uredbe
Poglavje VI – naslov
SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE
SPREMLJANJE, POROČANJE, OCENJEVANJE IN KOMUNICIRANJE
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka instrumenta IPA III pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV k tej uredbi.
2.  (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4
4.  Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi.
4.  Poleg kazalnikov iz Priloge IV se v okviru za vrednotenje rezultatov pomoči iz instrumenta IPA III upoštevajo poročila o širitvi in ocene Komisije glede programov gospodarskih reform.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Komisija poročila o vmesni in končni oceni iz člena 32 Uredbe (EU) .../... [Uredbe NDICI] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in jih objavi.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 5
5.  Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke iz Priloge I v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.
5.  Poleg izpolnjevanja obveznosti iz člena 129 finančne uredbe glede zaščite finančnih interesov Unije upravičenke v okviru posrednega upravljanja nemudoma poročajo Komisiji o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. Poročanje poteka z elektronskimi sredstvi, tj. z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija. Komisija v upravičenkah podpira razvoj parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti ter izboljševanje preglednosti in javnega dostopa do informacij. Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah zagotovijo, da se vsa sredstva v okviru posrednega upravljanja dodelijo na pregleden, depolitiziran in nepristranski način, tudi tako, da se ob upoštevanju potreb regij in lokalnih občin pravično porazdelijo.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3), člena 7a, člena 7b(1) in (2), člena 8c(3) ter členov 13 in 15 se prenese na Komisijo.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 14 a (novo)
Člen 14a
Demokratična odgovornost
1.   Za okrepitev dialoga med institucijami in službami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Komisijo in ESZD, za zagotovitev večje usklajenosti vseh instrumentov za zunanje financiranje ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti, pa tudi smotrnosti pri sprejemanju aktov in ukrepov Komisije lahko Evropski parlament Komisijo in ESZD pozove, naj nastopita pred njim, da bi razpravljali o strateških usmeritvah in smernicah za načrtovanje programov v skladu s to uredbo. Ta dialog lahko poteka, še preden Komisija sprejme delegirane akte in predlog letnega proračuna, ob večjih političnih dogodkih pa lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Komisije ali ESZD poteka tudi na ad hoc osnovi.
2.   Če naj bi dialog iz odstavka 1 potekal, Komisija in ESZD Evropskemu parlamentu predložita vse ustrezne dokumente v zvezi z navedenim dialogom. Če se dialog nanaša na letni proračun, se predložijo konsolidirane informacije o vseh akcijskih načrtih in ukrepih, sprejetih ali načrtovanih v skladu s členom 8c, informacije o sodelovanju po državah, regijah in tematskih področjih ter uporabi ukrepov hitrega odzivanja in jamstvu za zunanje delovanje.
3.   Komisija in ESZD kar najbolj upoštevata stališče Evropskega parlamenta. Če Komisija ali ESZD stališč Evropskega parlamenta ne upoštevata, predložita ustrezno utemeljitev za to.
4.  Komisija in ESZD sta odgovorni za to, da, zlasti prek usmerjevalne skupine v skladu s členom 7c, poskrbita za to, da je Evropski parlament ves čas obveščen o stanju uporabe te uredbe, zlasti o tekočih ukrepih, dejavnostih in rezultatih.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 15 – naslov
Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil
Sprejetje nadaljnjih pravil
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16.
1.  V zvezi s strukturami, ki jih je treba vzpostaviti v pripravah na pristop, in v zvezi s pomočjo za razvoj podeželja se z delegiranimi akti sprejmejo posebna pravila.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Komisija akcijske načrte in ukrepe sprejme s sklepom v skladu s finančno uredbo.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 16
Člen 16
črtano
Odbor
1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za instrument za predpristopno pomoč). Navedeni odbor je odbor v smislu [Uredbe (EU) št. 182/2011].
2.  Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
3.  Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.
4.  Odbor IPA III pomaga Komisiji in je pristojen tudi za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.
5.  Odbor IPA III ni pristojen za prispevek v program Erasmus+, kot je določeno v členu 5(3).
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 17 – naslov
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
Informiranje, komuniciranje, prepoznavnost in oglaševanje
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Uporabljata se člena 36 in 37 [Uredbe NDICI].
1.  Pri zagotavljanju finančne pomoči v skladu s to uredbo Komisija, podpredsednica/visoka predstavnica in zlasti delegacije Unije v upravičenkah sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev prepoznavnosti finančne podpore Unije, vključno s spremljanjem, ali prejemniki izpolnjujejo navedene zahteve. Za ukrepe, ki se financirajo iz instrumenta IPA, veljajo zahteve iz priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU. Komisija za projekte, ki jih financira Unija, za vsako upravičenko sprejme smernice o ukrepih glede prepoznavnosti in komuniciranja.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija sprejme ukrepe za okrepitev strateškega komuniciranja in javne diplomacije za obveščanje o vrednotah Unije in poudarjanje dodane vrednosti podpore Unije.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Prejemniki sredstev Unije potrdijo, da so finančna sredstva prejeli od Unije, in poskrbijo za njihovo ustrezno prepoznavnost, tako da:
(a)  v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z uporabo sredstev (tudi na uradnem spletnem mestu, kadar to obstaja) podajo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora, ki so jo prejeli od Unije; ter
(b)  promovirajo ukrepe in njihove rezultate, tako da različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zagotavljajo skladne, učinkovite in sorazmerne ciljno usmerjene informacije.
Komisija v zvezi s to uredbo ter njenimi ukrepi in doseženimi rezultati izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja. Finančna sredstva, dodeljena v skladu s to uredbo, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te neposredno povezane s cilji iz člena 3 ter Prilog II in III.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 19 – odstavek 2
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Uporablja se od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga I – odstavek 8
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija
Republika Severna Makedonija
Sprememba 92
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka a
(a)  čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;
(a)  čimprejšnji vzpostavitvi in spodbujanju ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da se zagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: delitev oblasti, vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi zaposlovanja, ocenjevanja in napredovanja ter učinkovitimi disciplinskimi postopki v primeru kršitev, in spodbujanje pravosodnega sodelovanja; zagotovitev vzpostavitve ustreznih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, pranja denarja / financiranja terorizma in korupcije ter boj proti njim; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, vključno s pravicami otroka, enakosti spolov, pravic pripadnikov manjšin, vključno z Romi ter lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, ter temeljnih svoboščin, vključno s svobodo medijev in varstvom podatkov;
Sprememba 93
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka c
(c)  okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;
(c)  okrepitvi upravljanja gospodarstva. Cilji ukrepanja so: podpiranje udeležbe v programu gospodarskih reform in sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike ter krepitev večstranskih gospodarskih institucij; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti, socialna kohezija ter podpiranje napredka na poti k trajnostnemu razvoju ter v delujoče tržno gospodarstvo, ki se bo sposobno spopasti s pritiskom konkurence in tržnimi silami znotraj Unije;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka d
(d)  okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanje ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, graditev miru in krepitev zaupanja, podpiranje razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja;
(d)  okrepitvi zmogljivosti Unije in njenih partneric za preprečevanje konfliktov, graditev miru, dobre sosedske odnose in obvladovanje razmer pred krizo in po njej, vključno z zgodnjim opozarjanjem in analizo tveganj za izbruh konfliktov; spodbujanju ukrepov za navezovanje medčloveških stikov, spravo, odgovornost, mednarodno pravosodje, graditev miru in krepitev zaupanja, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM), ter podpiranju razvoja zmogljivosti v podporo ukrepom na področju varnosti in razvoja, krepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja za spodbujanje sistematičnega razkrivanja dezinformacij.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka e
(e)  izboljšanju zmogljivosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja;
(e)  povečanju zmogljivosti, neodvisnosti in pluralnosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj, v upravičenkah, ter spodbujanju povezovanja v mreže na vseh ravneh med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja. V zvezi s pomočjo si je treba prizadevati, da bo dostopna kar najširšemu krogu organizacij v upravičenkah.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka f
(f)  spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o državni pomoči;
(f)  spodbujanju usklajevanja pravil partnerskih držav, njihovih standardov, politik in praks s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, vključno s pravili o SZVP, javnem naročanju in državni pomoči;
Sprememba 97
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka g
(g)  okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;
(g)  okrepitvi kakovosti izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na vseh ravneh ter dostopa do njih in nudenju podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem in športu. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostne, vključujoče predšolske vzgoje in varstva v skupnosti ter primarnega in sekundarnega izobraževanja, izboljšanje zagotavljanja osnovnih znanj in spretnosti; izboljšanje doseženih stopenj izobrazbe, zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in okrepitev usposabljanja učiteljev; opolnomočenje otrok in mladih ter omogočanje, da v celoti uresničijo svoj potencial; razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje sistemov učenja na delovnem mestu, da se olajša prehod na trg dela; krepitev kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja; spodbujanje dejavnosti, povezanih z diplomanti; izboljšanje možnosti za vseživljenjsko učenje in telesne dejavnosti ter podpiranje naložb v infrastrukturo za izobraževanje, usposabljanje in šport, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez segregacije, med drugim tudi z uporabo digitalnih tehnologij;
Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka h
(h)  spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in standardov na celotnem ozemlju. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;
(h)  spodbujanju kakovostnih delovnih mest in dostopa do trga dela. Cilji ukrepanja na tem področju so: odpravljanje visoke brezposelnosti in neaktivnosti s spodbujanjem trajnostnega vključevanja na trg dela, zlasti mladih (še posebej tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo), žensk, dolgotrajno brezposelnih in vseh slabše zastopanih skupin. Ukrepi so namenjeni spodbujanju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter podpiranju učinkovitega uveljavljanja predpisov na področju delovnega prava in mednarodno dogovorjenih standardov na celotnem ozemlju, vključno s spodbujanjem spoštovanja ključnih načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, spodbujanje zaposljivosti in storilnosti, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela, kot so zavodi za zaposlovanje in tržni inšpektorati;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka i
(i)  spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti ter odprava neenakosti in revščine. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi;boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;
(i)  spodbujanju socialne zaščite in vključevanja ter odpravljanju revščine. Cilji ukrepanja na tem področju so: posodobitev sistemov socialne zaščite, da se zagotovi uspešna, učinkovita in primerna zaščita v vseh fazah posameznikovega življenja, spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti, odprava neenakosti in revščine ter spodbujanje prehoda z institucionalnega varstva na varstvo v družini in skupnosti. Cilji ukrepanja na tem področju se osredotočajo tudi na: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi; boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih družinskih storitev in storitev v skupnosti, kot so vključujoča predšolska vzgoja in varstvo brez segregacije, nastanitev, zdravstveno varstvo in osnovne socialne storitve ter dolgotrajna nega, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite. Dejavnosti, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, institucionalizacije ali družbene izključenosti, se ne podpirajo;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka j
(j)  spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU ter prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;
(j)  spodbujanju pametnega, trajnostnega, vključujočega in varnega prometa ter odpravljanju ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah z vlaganjem v projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Naložbe bi bilo treba prednostno razvrstiti glede na njihov pomen za povezave vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z EU, čezmejne povezave, ustvarjanje delovnih mest, prispevek k trajnostni mobilnosti, zmanjšanju emisij in okoljskega učinka ter varni mobilnosti v sinergiji z reformami, ki se spodbujajo s Pogodbo o prometni skupnosti;
Sprememba 101
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka k
(k)  izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;
(k)  izboljšanju okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Prednost imajo trajnostni projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka m
(m)  prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;
(m)  prizadevanjem za zanesljivo in varno preskrbo s hrano in vodo ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na podeželju;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka p
(p)  povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij.
(p)  povečanju sposobnosti agroživilskega in ribiškega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije z namenom povečanja zmogljivosti za izvoz na trg Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih in obalnih območij.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka p a (novo)
(pa)   spodbujanju dejavnosti in izboljšanju dolgoročnih strategij in politik za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter boj proti njima.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka a
(a)  spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;
(a)  spodbujanju čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje, pa tudi prehoda na socialne storitve v družini in skupnosti;
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)   spodbujanju odprave nepotrebnih trgovinskih ovir, vključno z birokratskimi ovirami, tarifami in netarifnimi ovirami; 
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka e
(e)  spodbujanju turizma ter kulturne in naravne dediščine;
(e)  spodbujanju turizma, športa ter kulturne in naravne dediščine;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka f
(f)  vlaganju v mlade, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;
(f)  vlaganju v mlade, šport, izobraževanje ter znanje in spretnosti, med drugim z zagotavljanjem priznavanja znanj, spretnosti in kvalifikacij, razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka g
(g)  spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;
(g)  spodbujanju lokalnega in regionalnega upravljanja, vključno s čezmejnim sodelovanjem med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, ter krepitvi načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)   vlaganju v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)  spodbujanju čezmejnega sodelovanja med upravami za spodbujanje sprave in graditev miru, vključno z ustanovitvijo regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih hudih kršitvah človekovih pravic, storjenih v nekdanji Jugoslaviji (RECOM);
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga III – odstavek 1 – točka i a (novo)
(ia)   izboljšanju čezmejnega policijskega in pravosodnega sodelovanja in izmenjave informacij za olajšanje preiskav in pregona čezmejnega organiziranega kriminala in povezanih primerov gospodarskega in finančnega kriminala in korupcije, nedovoljene trgovine in tihotapljenja;
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – uvodni del
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev:
Naslednji seznam ključnih kazalnikov smotrnosti in letne dinamike v zvezi z njimi se uporablja kot pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih specifičnih ciljev in napredka upravičenk:
Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
1a.  Sestavljeni kazalnik prizadevanj partneric, povezanih s spravo, graditvijo miru, dobrimi sosedskimi odnosi in mednarodnimi obveznostmi, enakostjo spolov in pravicami žensk.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
1b.  Kazalnik odsotnosti nasilja v povezavi z zmanjšanjem vzrokov konfliktov (npr. politična ali ekonomska izključenost) na podlagi izhodiščne ocene.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
1c.  Delež državljanov upravičenk, ki menijo, da so dobro obveščeni o pomoči Unije v skladu s to uredbo (vir: Evropska komisija).
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
3a.  Stopnja in letna dinamika usklajevanja s sklepi in ukrepi SZVP (vir: ESZD).
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 5
5.  Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP) (vir: ILO) ali stopnja zaposlenosti (vir: nacionalni statistični podatki).
5.  Javni izdatki za socialno varnost (odstotek BDP), kot jih je navede MOD, izdatki za zdravstvo, dohodkovna neenakost, stopnja revščine, stopnja zaposlenosti in brezposelnosti, kot so navedeni v uradnih nacionalnih statističnih podatkih.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
5a.  Spremembe Ginijevega koeficienta upravičenke skozi čas.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 10
10.  Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU (vir: Evropska komisija).
10.  Število programov čezmejnega sodelovanja, sklenjenih in izvedenih med upravičenkami do IPA ter med upravičenkami do IPA in državami članicami EU, kot jih navede Evropska komisija.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
10a.  Število novih organizacij, ki skozi čas sodelujejo v ukrepih in programih.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga IV – odstavek 2
Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni po spolu.
Kazalniki bodo po potrebi razčlenjeni vsaj po starosti in spolu.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 156.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 8.

Zadnja posodobitev: 28. marec 2019Pravno obvestilo