Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 13. marec 2019 - Strasbourg 
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: izvzetje Bank of England iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem iz Uredbe (EU) št. 600/2014
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu o spremembi Uredbe (EU) št. 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: izvzetje Bank of England in urada za upravljanje dolga Združenega kraljestva iz področja uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: možnost prilagoditve povprečnega dnevnega števila poslov za delnico, kadar se mesto trgovanja z največjim prometom s to delnico nahaja zunaj Unije
 Nezadostna večina za pravno zavezujoč akt v odboru (razlaga točke (b) prvega pododstavka člena 117(1) Poslovnika)
 Splošno izvozno dovoljenje Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo ***I
 Nadaljevanje programov teritorialnega sodelovanja PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) in Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska) ob izstopu Združenega kraljestva iz EU ***I
 Nadaljevanje tekočih dejavnosti učne mobilnosti znotraj programa Erasmus+ ob izstopu Združenega kraljestva iz EU ***I
 Varnost v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom ***
 Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom (resolucija)
 Sodelovanje Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri eu-LISA ***
 Področje delovanja in mandat posebnih predstavnikov EU
 Zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev ***I
 Vizumski informacijski sistem ***I
 Vzpostavitev Sklada za azil in migracije ***I
 Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ***I
 Vzpostavitev Sklada za notranjo varnost ***I
 Opredelitev, predstavitev in označevanje žganih pijač ter zaščita njihovih geografskih označb ***I
 Predlogi sprememb k Protokolu št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije ***I
 Uvedba ukrepov za nepredvidljive razmere na področju koordinacije sistemov socialne varnosti po izstopu Združenega kraljestva iz EU ***I
 Skupna pravila za zagotavljanje osnovne povezljivosti cestnega prevoza blaga v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Skupna pravila za zagotavljanje osnovne letalske povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Pravila o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo po izstopu Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Dovoljenja za ribolov za ribiška plovila Unije v vodah Združenega kraljestva in ribolovne operacije ribiških plovil Združenega kraljestva v vodah Unije ***I
 Nekateri vidiki varnosti na železnici in železniške povezljivosti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Evropa, ki varuje: čist zrak za vse
 Nadaljnji ukrepi, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani
 Pridružitveni sporazum med EU in Monakom, Andoro ter San Marinom
 Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreža nacionalnih koordinacijskih centrov ***I
 Uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 391/2009 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Uredba o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
 Pristaniške sprejemne zmogljivosti za oddajo odpadkov z ladij ***I
 Podaljšanje prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije ***I
 Boj proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ***I
 Mejne vrednosti ostankov za več snovi, vključno s klotianidinom
 Gensko spremenjena koruza 4114 (DP-ØØ4114-3)
 Gensko spremenjena koruza (MON-87411-9)
 Gensko spremenjena koruza Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in podkombinacije Bt11 × MIR162 × 1507, MIR162 × 1507 × GA21 in MIR162 × 1507
 Aktivne snovi, vključno s tiaklopridom
 Poročilo o Turčiji za leto 2018
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2019
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: izvzetje Bank of England iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem iz Uredbe (EU) št. 600/2014
PDF 123kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. januarja 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/1799 glede izvzetja Bank of England iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem iz Uredbe (EU) št. 600/2014 (C(2019)00793 – 2019/2546(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0159B8-0143/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)00793),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. januarja 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 21. februarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012(1) ter zlasti členov 1(9) in 50(5) Uredbe,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt o spremembi vsebuje pomembne spremembe, ki zagotavljajo, da bo Bank of England imela še naprej korist od obstoječe izjeme v skladu s členom 1(9) Uredbe (EU) št. 600/2014, tudi ko se bo status Združenega kraljestva spremenil in bo postalo tretja država;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj zagotavlja pripravljenost Evropske unije na izstop Združenega kraljestva iz Unije tudi brez sporazuma o izstopu;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 84.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu o spremembi Uredbe (EU) št. 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov
PDF 121kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov (C(2019)00794 – 2019/2547(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0160B8-0144/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)00794),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. januarja 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 21. februarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe, ter zlasti členov 2(4) in 30(5) Uredbe,(1)

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembne spremembe, ki zagotavljajo, da bodo centralna banka Združenega kraljestva in javni organi, ki so pristojni za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, izvzeti iz zahtev za poročanje iz člena 4 in zahtev glede preglednosti ponovne uporabe iz člena 15 Uredbe (EU) 2015/2365;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj zagotavlja pripravljenost Evropske unije na izstop Združenega kraljestva iz Unije tudi brez sporazuma o izstopu;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 337, 23.12.2015, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov
PDF 122kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. januarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama izvzetih subjektov (C(2019)00791 – 2019/2549(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0161B8-0145/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)00791),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. januarja 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 21. februarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) in zlasti členov 1(6) in 82(6),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembne spremembe, ki zagotavljajo, da bodo centralna banka Združenega kraljestva in javni organi, ki so pristojni za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, izvzeti iz zahtev za kliring in poročanje in iz zahteve po uporabi tehnik za zmanjševanje tveganja za posle brez kliringa, določene v Uredbi (EU) št. 648/2012;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj zagotavlja pripravljenost Evropske unije na izstop Združenega kraljestva iz Unije tudi brez sporazuma o izstopu;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: izvzetje Bank of England in urada za upravljanje dolga Združenega kraljestva iz področja uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014
PDF 125kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 30. januarja 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/522 glede izvzetja centralne banke in urada za upravljanje dolga Združenega kraljestva iz področja uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014 (C(2019)00792 – 2019/2550(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0162B8-0146/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)00792),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 30. januarja 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 21. februarja 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES(1), zlasti členov 6(5) in 35(5) Uredbe,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt o spremembi vsebuje pomembne spremembe, ki zagotavljajo, da bosta Bank of England in urad za upravljanje dolga Združenega kraljestva imela še naprej korist od obstoječe izjeme v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, tudi ko se bo status Združenega kraljestva spremenil in bo postalo tretja država;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj zagotavlja pripravljenost Evropske unije na izstop Združenega kraljestva iz Unije tudi brez sporazuma o izstopu;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: možnost prilagoditve povprečnega dnevnega števila poslov za delnico, kadar se mesto trgovanja z največjim prometom s to delnico nahaja zunaj Unije
PDF 127kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 13. februarja 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/588 v zvezi z možnostjo prilagoditve povprečnega dnevnega števila poslov za delnico, kadar se mesto trgovanja z največjim prometom s to delnico nahaja zunaj Unije (C(2019)00904 – 2019/2579(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0163B8-0149/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)00904),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 21. februarja 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 4. marca 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU(1), in zlasti člena 49(3) Direktive,

–  ob upoštevanju člena 10(1) in člena 13 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(2),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/588 (RTS 11), ki jih je 8. novembra 2018 v skladu s členom 49(3) Direktive 2014/65/EU predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

A.  ker delegirani akt vsebuje pomembne spremembe za ohranitev konkurenčnosti mest trgovanja v EU, ki nudijo trgovanje s tistimi delnicami, ki so hkrati sprejete v trgovanje ali se z njimi trguje v Uniji in v tretji državi, in kadar je mesto trgovanja z največjim prometom s to delnico zunaj Unije;

B.  ker Parlament priznava pomen hitrega sprejetja tega akta, saj zagotavlja pripravljenost Evropske unije na izstop Združenega kraljestva iz Unije tudi brez sporazuma o izstopu;

C.  ker Parlament meni, da sprejeti regulativni tehnični standardi niso „enaki“ kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi predložili zaradi sprememb, ki jih je Komisija vnesla v ta osnutek, in meni, da ima tri mesece časa („obdobje pregledov“) za nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom; ker Parlament poziva Komisijo, naj določi enomesečno obdobje pregledov samo v primerih, ko je Komisija sprejela osnutke evropskih nadzornih organov brez sprememb, torej ko so osnutek in sprejeti regulativni tehnični standardi „enaki“;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 173, 12.6.2014, str. 349.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Nezadostna večina za pravno zavezujoč akt v odboru (razlaga točke (b) prvega pododstavka člena 117(1) Poslovnika)
PDF 117kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o nezadostni večini za pravno zavezujoč akt v odboru (razlaga točke (b) prvega pododstavka člena 117(1) Poslovnika) (2019/2011(REG))
P8_TA-PROV(2019)0164

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 7. marca 2019,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se točki (b) prvega pododstavka člena 171(1) Poslovnika doda sledeča razlaga:"„Če predlog za pravno zavezujoč akt, kot je bil spremenjen ali drugače, ne pridobi večine oddanih glasov v odboru, odbor Parlamentu predlaga, naj se akt zavrne.“"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Splošno izvozno dovoljenje Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo ***I
PDF 137kWORD 50k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z izdajo splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (COM(2018)0891 – C8-0513/2018 – 2018/0435(COD))
P8_TA-PROV(2019)0165A8-0071/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0891),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0513/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0071/2019),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z izdajo splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo

P8_TC1-COD(2018)0435


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, in sicer 30. marca 2019, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009(2) določa skupni sistem za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, ki je potreben za spodbujanje varnosti Unije in mednarodne varnosti ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike Unije.

(3)  Uredba (ES) št. 428/2009 določa „splošna izvozna dovoljenja Unije“, ki olajšujejo nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, za katerega je značilno nizko tveganje, v nekatere tretje države. Trenutno so v splošnem izvoznem dovoljenju Unije št. EU001 iz Priloge IIa k Uredbi (ES) št. 428/2009 zajete Avstralija, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Švica, vključno z Lihtenštajnom, in Združene države Amerike.

(4)  Združeno kraljestvo je pogodbenica ustreznih mednarodnih pogodb in članica mednarodnih režimov o neširjenju orožja ter popolnoma izpolnjuje s tem povezane obveznosti in zaveze. Združeno kraljestvo uporablja sorazmeren in ustrezen nadzor, v okviru katerega se učinkovito obravnavajo vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in nevarnostjo preusmeritve v skladu z določbami in cilji Uredbe (ES) št. 428/2009.

(5)  Glede na to, da je Združeno kraljestvo pomembna namembna država za blago z dvojno rabo, proizvedeno v Uniji, je primerno dodati Združeno kraljestvo na seznam namembnih držav, ki so zajete v splošnem izvoznem dovoljenju Unije št. EU001, za zagotovitev enotnega in doslednega izvajanja nadzora po vsej EU, za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike Unije in preprečitev nepotrebnega upravnega bremena, hkrati pa za zaščito Unije in mednarodne varnosti.

(6)  Ob upoštevanju nujnosti, ki je povezana z okoliščinami izstopa Združenega kraljestva iz Unije, je treba omogočiti takojšnjo uporabo te uredbe glede na vključitev Združenega kraljestva v splošno izvozno dovoljenje Unije št. EU001. Ta uredba bi morala zato začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)  Združeno kraljestvo bi bilo treba dodati na seznam namembnih držav, ki so zajete v splošnem izvoznem dovoljenju Unije št. EU001 le v primeru, če do dne, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3), ne začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IIa Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 se spremeni:

(a)  naslov „Izvoz v Avstralijo, Japonsko, Kanado, Novo Zelandijo, Norveško, Švico, vključno z Lihtenštajnom, in Združene države Amerike“ se nadomesti z naslednjim:"

„Izvoz v Avstralijo, na Japonsko, v Kanado, na Novo Zelandijo, Norveško, v Švico, vključno z Lihtenštajnom, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Združene države Amerike“;

"

(b)  v delu 2 se za alineo „Švica, vključno z Lihtenštajnom“ vstavi naslednja alinea:"

„– Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska“.

"

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU.

Ta uredba se ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz drugega odstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(2)Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).


Nadaljevanje programov teritorialnega sodelovanja PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) in Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska) ob izstopu Združenega kraljestva iz EU ***I
PDF 144kWORD 54k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju nadaljevanja programov teritorialnega sodelovanja PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) in Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska) v okviru izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (COM(2018)0892 – C8-0512/20018 – 2018/0432(COD))
P8_TA-PROV(2019)0166A8-0021/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0892),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 178 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0512/20018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. februarja 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0021/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o omogočanju nadaljevanja programov teritorialnega sodelovanja PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) in Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska) ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije

P8_TC1-COD(2018)0432


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 178 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, in sicer 30. marca 2019, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

(2)  Do izstopa bo prišlo v programskem obdobju 2014–2020, v katerem Združeno kraljestvo sodeluje v petnajstih programih sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“. Dva od teh programov, in sicer PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) in Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska) (v nadalnjem besedilu skupaj: programa sodelovanja), v katerih sodeluje tudi Severna Irska, podpirata mir in spravo ter sodelovanje sever-jug na podlagi mirovnega sporazuma za Severno Irsko (Velikonočnega sporazuma) s katerimi namerava Unija nadaljevati, tudi če Združeno kraljestvo izstopi iz Unije, ne da bi do datuma, ko se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU, začel veljati sporazum o izstopu. Zato bi morala biti ta uredba omejena na navedena programa sodelovanja.

(3)  Programa sodelovanja urejajo zlasti uredbe (EU) št. 1299/2013(4), (EU) št. 1303/2013(5) in (EU, Euratom) 2018/1046(6) Evropskega parlamenta in Sveta. Ta uredba bi morala vsebovati določbe, da se omogoči nadaljevanje programov sodelovanja v skladu z navedenimi uredbami tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije.

(4)  Organ upravljanja za programa sodelovanja je Organ za posebne programe EU (Special EU Programmes Body – SEUPB), ustanovljen na podlagi Sporazuma med vlado Irske in vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o ustanovitvi izvajalskih organov, ki je bil podpisan 8. marca 1999. Ker v programih sodelovanja sodeluje Severna Irska, bi se morala programa nadaljevati s potrebnimi dopolnilnimi določbami.

(5)  Za namene nadaljevanja programov sodelovanja je treba pojasniti, da lahko, brez poseganja v člen 20(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1299/2013, zajemata sodelujoče regije v Združenem kraljestvu, ki bi morale biti enakovredne regijam na ravni NUTS 3.

(6)  Za namene nadaljevanja programov sodelovanja s financiranjem iz splošnega proračuna Unije bi bilo treba skleniti upravni sporazum med Komisijo in organi Združenega kraljestva z učinkom od datuma, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, da se omogočijo potreben nadzor in revizije programov sodelovanja. Če takega nadzora in revizij ni mogoče izvesti, bi morala Komisija imeti možnost, da prekine roke izplačil, začasno ustavi plačila in uporabi finančne popravke, kot je določeno v členih 83, 142, 144 in 145 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(7)  V skladu s členom 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013 izvedbena sklepa Komisije o odobritvi programa PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo) z dne 30. novembra 2015 in programa Interreg V-A z dne 12. februarja 2015 še naprej pomenita sklep o financiranju v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in s tem tudi pravno obveznost v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Združeno kraljestvo ostaja odgovorno za svoje finančne obveznosti, ki jih je prevzelo kot država članica in se nanašajo na navedene pravne obveznosti Unije.

(8)  Združeno kraljestvo od dne, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati zanj , ne bo več vključeno v „del programskega območja, ki pripada Uniji“ v smislu člena 20(1) Uredbe (EU) št. 1299/2013. Zato bi bilo treba prilagoditi določbe navedene uredbe o upravičenosti operacij glede na lokacijo.

(9)  Ker cilja te uredbe, in sicer da se omogoči nadaljevanje programov sodelovanja tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredbane presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(10)  Da se omogoči takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba bi se morala uporabljati le v primeru, če do dne, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU, ne začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vsebuje določbe za obravnavanje posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, če do datuma, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo v skladu s členom 50(3) PEU, ne začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, da bi se nadaljevala naslednja programa sodelovanja, zajeta v Uredbi (EU) št. 1299/2013 in v katerih sodeluje Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu skupaj: programa sodelovanja):

(1)  PEACE IV (Irska-Združeno kraljestvo);

(2)  Združeno kraljestvo-Irska (Irska-Severna Irska-Škotska).

2.  Za programa sodelovanja, ki sta predmet te uredbe, se še naprej uporablja Uredba (EU) št. 1299/2013.

Člen 2

Geografska pokritost

Programa sodelovanja lahko, brez poseganja v člen 20(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1299/2013, zajemata sodelujoče regije v Združenem kraljestvu, ki so enakovredne regijam na ravni NUTS 3.

Člen 3

Organi, pristojni za programe

Z odstopanjem od člena 21(1) Uredbe (EU) št. 1299/2013:

–  Organ za posebne programe EU (Special EU Programmes Body – SEUPB), ki deluje kot organ upravljanja in organ za potrjevanje programov sodelovanja, še naprej opravlja svoje naloge;

–  je revizijski organ za programe sodelovanja še vedno Ministrstvo za finance Severne Irske.

Člen 4

Pristojnosti Komisije v zvezi z nadzorom

Komisija in organi Združenega kraljestva se dogovorijo o uporabi pravil v zvezi z nadzorom in revizijami programov sodelovanja. Nadzor in revizije zajemajo celotno obdobje programov sodelovanja.

Če potrebnega nadzora in revizije programov sodelovanja ni mogoče izvesti v vseh zadevnih regijah, to pomeni resno pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora za namene ukrepov iz členov 83, 142, 144 in 145 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 5

Upravičenost operacij glede na lokacijo

Zgornja meja, določena v točki (b) člena 20(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013, se ne uporablja za programa sodelovanja.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU.

Vendar pa se ta uredba ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz drugega odstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2)Mnenje z dne 20. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(4)Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).
(5)Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(6)Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


Nadaljevanje tekočih dejavnosti učne mobilnosti znotraj programa Erasmus+ ob izstopu Združenega kraljestva iz EU ***I
PDF 163kWORD 52k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določbah za nadaljevanje tekočih dejavnosti učne mobilnosti znotraj programa Erasmus+ v okviru izstopa Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (Združeno kraljestvo) iz Evropske unije (COM(2019)0065 – C8-0040/2019 – 2019/0030(COD))
P8_TA-PROV(2019)0167A8-0082/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0065),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 165(4) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0040/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. februarja 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0082/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določbah za nadaljevanje tekočih dejavnosti učne mobilnosti v okviru programa Erasmus+, uvedenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013, ob izstopu Združenega kraljestva iz Unije

P8_TC1-COD(2019)0030


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po navedenem uradnem obvestilu, in sicer 30. marca 2019, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

(2)  Do izstopa bo prišlo v programskem obdobju 2014–2020 programa Erasmus+, v katerem sodeluje tudi Združeno kraljestvo.

(3)  Program Erasmus+ uvaja in ureja Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4). Ta uredba bi morala določiti pravila, da se omogoči nadaljevanje že sprejetih pravnih obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1288/2013 v zvezi s tekočimi dejavnostmi učne mobilnosti, v katerih sodeluje Združeno kraljestvo, po njegovem izstopu iz Unije.

(4)  Združeno kraljestvo od dne, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, ne bo več država Programa v smislu člena 24(1) Uredbe (EU) št. 1288/2013. Da bi se izognili temu, da bi sedanji udeleženci programa Erasmus+ morali prekiniti tekoče dejavnosti učne mobilnosti, bi bilo treba prilagoditi pravila o upravičenosti tekočih dejavnosti učne mobilnosti v okviru programa Erasmus+.

(5)  Za namene nadaljevanja financiranja tekočih dejavnosti učne mobilnosti iz proračuna Unije bi se morala Komisija in Združeno kraljestvo dogovoriti, da bosta dovolila izvajanje nadzora in revizij teh dejavnosti. Če potrebnega nadzora in revizij ni mogoče izvesti, bi bilo to treba obravnavati kot resno pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora.

(6)  Ker cilja te uredbe, in sicer nadaljevanja tekočih dejavnosti učne mobilnosti, v katerih sodeluje Združeno kraljestvo in ki so se začele izvajati najpozneje na dan, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(7)  Glede na to, da če ne bo sporazuma o izstopu ali podaljšanja dvoletnega obdobja po uradnem obvestilu Združenega kraljestva o nameri o izstopu, se bosta Pogodbi za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati 30. marca 2019 in ker je treba pred datumom izstopa Združenega kraljestva iz Unije zagotoviti nadaljevanje tekočih dejavnosti učne mobilnosti v okviru programa Erasmus+, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(8)  Ta uredba bi morala nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se morala uporabljati od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, razen če do tega dne nezačne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba vsebuje določbe za nadaljevanje dejavnosti učne mobilnosti iz členov 7 in 13 Uredbe (EU) št. 1288/2013, ki potekajo v Združenem kraljestvu ali v katerih sodelujejo subjekti ali udeleženci iz Združenega kraljestva in so se začele izvajati najpozneje na dan, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo.

Člen 2

Upravičenost

1.  Dejavnosti učne mobilnosti iz člena 1 so še naprej upravičene do financiranja.

2.  Za namene uporabe katerih koli določb Uredbe (EU) št. 1288/2013 in aktov za izvajanje navedene uredbe, ki so potrebni za uveljavitev odstavka 1, se Združeno kraljestvo obravnava kot država članica, ob upoštevanju te uredbe.

Vendar pa predstavniki Združenega kraljestva ne sodelujejo v odboru iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1288/2013.

Člen 3

Nadzor in revizije

Komisija in organi Združenega kraljestva se dogovorijo o uporabi pravil v zvezi z nadzorom in revizijami dejavnosti učne mobilnosti iz člena 1. Nadzor in revizije zajemajo celotno obdobje dejavnosti učne mobilnosti in s tem povezano nadaljnje spremljanje.

Če potrebnega nadzora in revizij programa Erasmus+ v Združenem kraljestvu ni mogoče izvesti, to pomeni resno pomanjkljivost pri izpolnjevanju glavnih obveznosti v zvezi z izvajanjem pravne obveznosti med Komisijo in nacionalno agencijo Združenega kraljestva.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU.

Vendar pa se ta uredba ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz drugega odstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2)Mnenje z dne 20. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(4)Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).


Varnost v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***I
PDF 185kWORD 56k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih varnosti v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije (COM(2018)0894 – C8-0514/2018 – 2018/0434(COD))
P8_TA-PROV(2019)0168A8-0061/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0894),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0514/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. februarja 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0061/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih varnosti v letalstvu v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije

P8_TC1-COD(2018)0434


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) predložilo uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije. Pogodbi se bosta za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu, in sicer 30. marca 2019, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

(2)  Glavni cilj Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta(4) je vzpostaviti in ohranjati visoko in enotno raven varnosti v letalstvu v Uniji. V ta namen je bil vzpostavljen sistem certifikatov za različne letalske dejavnosti, da se dosežejo zahtevane ravni varnosti in omogoči potrebno preverjanje ter vzajemno priznavanje izdanih certifikatov.

(3)  Na področju varnosti v letalstvu lahko več deležnikov z različnimi ukrepi odpravi učinek izstopa Združenega kraljestva iz Unije na certifikate in odobritve. Navedeni ukrepi vključujejo prenos na organ civilnega letalstva ene od preostalih 27 držav članic ali predložitev vloge pred datumom izstopa za izdajo certifikata s strani Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki začne učinkovati na dan izstopa ter tako samo pod pogojem, da je Združeno kraljestvo postalo tretja država.

(4)  Vendar pa za razliko od drugih področij prava Unije obstaja nekaj posebnih primerov, kadar ni mogoče pridobiti certifikata od druge države članice ali Agencije, saj bo Združeno kraljestvo v okviru svoje jurisdikcije po datumu izstopa znova prevzelo vlogo „države projektiranja“ na podlagi Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu. Združeno kraljestvo pa lahko v tej novi vlogi certifikate izdaja šele, ko prevzame to vlogo, in sicer ko pravo Unije preneha veljati za Združeno kraljestvo zaradi njegovega izstopa iz Unije.

(5)  Zato je treba vzpostaviti začasni mehanizem, da se podaljša veljavnost nekaterih certifikatov za varnost v letalstvu, zato da se zadevnim operatorjem in Agenciji omogoči dovolj časa za izdajo potrebnih certifikatov v skladu s členom 68 Uredbe (EU) 2018/1139 in se upošteva status Združenega kraljestva kot tretje države.

(6)  Trajanje takšnega podaljšanja veljavnosti certifikatov bi bilo treba omejiti na to, kar je nujno potrebno zaradi izstopa Združenega kraljestva iz sistema Unije za varnost v letalstvu.

(7)  Da se po potrebi omogoči dodaten čas za izdajo certifikatov v skladu s členom 68 Uredbe (EU) 2018/1139 zadevnim operatorjem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z nadaljnjim podaljšanjem obdobja veljavnosti certifikatov iz oddelka I Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(8)  Poleg tega za razliko od večine drugih področij prava Unije o blagu neveljavnost certifikatov ne vpliva na dajanje na trg letalskih izdelkov, delov in naprav v Uniji, temveč na njihovo dejansko uporabo, na primer pri vgradnji delov in naprav na zrakoplove, ki opravljajo lete v Uniji. Izstop Združenega kraljestva ne bi smel vplivati na takšno uporabo letalskih izdelkov v Uniji.

(9)  Usposabljanje pilotov in mehanikov v okviru sistema Unije za varnost v letalstvu je strogo regulirano, moduli usposabljanja pa so harmonizirani. Osebe, ki sodelujejo v modulu usposabljanja v eni državi članici, med usposabljanjem tega ne morejo vedno nadaljevati v drugi državi članici. Navedene posebne primere bi bilo treba upoštevati pri ukrepih Unije ob nepredvidljivih razmerah.

(10)  Določbe te uredbe bi morale nujno začeti veljati in bi se načeloma morale uporabljati od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo, razen če do tega dne ne začne veljati sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom. Da pa bi bilo mogoče čim prej izvesti potrebne upravne postopke, bi bilo treba nekatere določbe uporabljati od začetka veljavnosti te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa posebne določbe v zvezi z izstopom Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) iz Evropske unije za nekatere letalske varnostne certifikate, izdane v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(6) ali Uredbo (EU) 2018/1139 za fizične in pravne osebe, ki imajo glavni kraj poslovanja v Združenem kraljestvu, ter za nekatere primere v zvezi z usposabljanjem na področju letalstva.

2.  Ta uredba se uporablja za certifikate iz Priloge k tej uredbi, ki so veljavni na dan pred datumom začetka uporabe te uredbe in ki jih je izdala oziroma so jih izdale:

(a)  Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo glavni kraj poslovanja v Združenem kraljestvu, kot je določeno v oddelku 1 Priloge, ali

(b)  fizične ali pravne osebe, ki so jih certificirali pristojni organi Združenega kraljestva, kakor je določeno v oddelku 2 Priloge.

3.  Poleg certifikatov iz odstavka 2 se ta uredba uporablja tudi za module ▌usposabljanja iz člena 5.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo ustrezne opredelitve pojmov iz Uredbe (EU) 2018/1139 ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008.

Člen 3

Certifikati iz točke (a) člena 1(2)

Certifikati iz točke (a) člena 1(2) ostanejo veljavni devet mesecev od datuma začetka uporabe te uredbe.

Kadar je potreben dodaten čas za izdajo certifikatov iz člena 68 Uredbe (EU) 2018/1139 zadevnim operatorjem, lahko Komisija z delegiranimi akti podaljša obdobje veljavnosti iz prvega odstavka tega člena.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 4

Certifikati iz točke (b) člena 1(2)

Certifikati iz točke (b) člena 1(2) v zvezi z uporabo izdelkov, delov in naprav ostanejo veljavni▌.

Člen 5

Prenos modulov ▌usposabljanja

Z odstopanjem od uredb Komisije (EU) št. 1178/2011(7) in (EU) št. 1321/2014(8) pristojni organi držav članic ali Agencija, kakor je ustrezno, upoštevajo izpite, ki so bili opravljeni v okviru organizacij za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa Združenega kraljestva, vendar pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka člena 10(2) te uredbe še niso privedli do izdaje licence, kot da bi bili opravljeni v okviru organizacije za usposabljanje pod nadzorom pristojnega organa države članice.

Člen 6

Pravila in obveznosti v zvezi s certifikati, ki jih ureja člen 3 ali 4

1.  Za certifikate, ki jih urejata člena 3 ali 4 te uredbe, veljajo pravila, ki se uporabljajo zanje v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 ter izvedbenimi in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe ali Uredbe (ES) št. 216/2008. Agencija ima v zvezi s subjekti, ki imajo glavni kraj poslovanja v tretji državi, pooblastila, določena v Uredbi (EU) 2018/1139 ter v izvedbenih in delegiranih aktih, sprejetih na podlagi navedene uredbe in Uredbe (ES) št. 216/2008.

2.  Imetniki certifikatov iz člena 3 in izdajatelji certifikatov iz člena 4 na zahtevo Agencije predložijo izvode vseh revizijskih poročil, ugotovitev in načrtov popravnih ukrepov v zvezi s certifikati, ki so bili izdani v treh letih pred vložitvijo zahtevka. Kadar takšni dokumenti niso bili predloženi v rokih, ki jih je določila Agencija v svoji zahtevi, lahko Agencija odvzame ugodnost, pridobljeno v skladu s členom 3 ali členom 4, kakor je ustrezno.

3.  Imetniki certifikatov iz člena 3 in izdajatelji certifikatov iz člena 4 te uredbe nemudoma obvestijo Agencijo o vseh ukrepih organov Združenega kraljestva, ki bi bili lahko v nasprotju z njihovimi obveznostmi iz te uredbe ali Uredbe (EU) 2018/1139.

Člen 7

Pristojni organ

Za namene te uredbe in za namen nadzora imetnikov in izdajateljev certifikatov iz člena 1(2) te uredbe Agencija deluje kot pristojni organ za subjekte iz tretjih držav na podlagi Uredbe (EU) 2018/1139 ter izvedbenih in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe ali Uredbe (ES) št. 216/2008.

Člen 8

Uporaba Uredbe Komisije (EU) št. 319/2014

Uredba Komisije (EU) št. 319/2014(9) se uporablja za pravne in fizične osebe, ki so imetniki certifikatov iz člena 1(2) te uredbe ali jih izdajajo, pod enakimi pogoji kot za imetnike ustreznih certifikatov, ki so bili izdani pravnim ali fizičnim osebam iz tretjih držav.

Člen 9

Sprejemljivi načini za doseganje skladnosti in smernice

Agencija lahko v skladu s členom 76(3) Uredbe (EU) 2018/1139 izda sprejemljive načine za doseganje skladnosti in smernice za uporabo te uredbe.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od dne, ki sledi dnevu, na katerega se Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo na podlagi člena 50(3) PEU.

Člen 5 pa se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Ta uredba se ne uporablja, če sporazum o izstopu, sklenjen z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU, začne veljati do dne iz prvega pododstavka odstavka 2 tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Seznam certifikatov iz člena 1

Oddelek 1: Certifikati, ki jih Evropska agencija za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izdaja fizičnim ali pravnim osebam z glavnim krajem poslovanja v Združenem kraljestvu ter za zrakoplove iz:

1.1.  poddela B oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 748/2012(10) (certifikat tipa in certifikat tipa z omejitvami)

1.2.  poddela D oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (spremembe certifikatov tipa in certifikatov tipa z omejitvami)

1.3.  poddela E oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (dodatni certifikati tipa)

1.4.  poddela M oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (popravila)

1.5.  poddela O oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (dovoljenja po odredbi o evropskem tehničnem standardu)

1.6.  poddela J oddelka A dela 21 Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (odobritev projektivne organizacije)

Oddelek 2: Certifikati za proizvode, dele ali naprave, ki jih izdajajo pravne in fizične osebe, ki so jih certificirali pristojni organi Združenega kraljestva, iz:

2.1.  točke 21.A.163(c) poddela G oddelka A Priloge I k Uredbi (EU) št. 748/2012 (dovoljenja za sprostitev v uporabo proizvodov, delov in naprav)

2.2.  točke 145.A.75(e) dela 145 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o sprostitvi v uporabo ob zaključku vzdrževanja)

2.3.  točke 145.A.75(f) dela 145 Priloge II k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o pregledu plovnosti za zrakoplove ELA1)

2.4.  točke M.A.615(d) poddela F oddelka A dela M Priloge I k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o sprostitvi v uporabo ob zaključku vzdrževanja)

2.5.  točke M.A.615(e) poddela F oddelka A dela M Priloge I k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o pregledu plovnosti za zrakoplove ELA1)

2.6.  točke M.A.711(a)(4) ali (b)(1) poddela G oddelka A dela M Priloge I k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o pregledu plovnosti in njihovo podaljšanje)

2.7.  točke M.A.801(b)(2) in (3) ter (c) poddela H oddelka A dela M Priloge I k Uredbi (EU) št. 1321/2014 (potrdila o sprostitvi v uporabo ob zaključku vzdrževanja).

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2)Mnenje z dne 20. februarja 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(4)Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
(5) UL L 123, 12.5.2016, str.1.
(6)Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).
(7)Uredba Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 25.11.2011, str. 1).
(8)Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).
(9)Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007 (UL L 93, 28.3.2014, str. 58).
(10) Uredba Komisije (EU) št. 748/2012 z dne 3. avgusta 2012 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (UL L 224, 21.8.2012, str. 1).


Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom ***
PDF 123kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani (15093/2016 – C8-0107/2018 – 2015/0302(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0169A8-0026/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15093/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani (05385/2015),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207, členom 209, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0107/2018),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 13. marca 2019(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0026/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Afganistan.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0170.


Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom (resolucija)
PDF 193kWORD 68k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani (15093/2016 – C8-0107/2018 – 2015/0302M(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0170A8-0058/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15093/2016),

–  ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani(1), ki ga je 18. februarja 2017 podpisala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal 6. februarja 2018 v skladu s členom 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členi 207, 209, drugim pododstavkom člena 218(6)(a) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0107/2018),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta(2),

–  ob upoštevanju začasne uporabe delov sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj v izključni pristojnosti EU od 1. decembra 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o pogajanjih o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Afganistanom(3),

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Afganistanu, zlasti resolucij z dne 16. decembra 2010 o novi strategiji za Afganistan(4), 15. decembra 2011 o proračunskem nadzoru finančne pomoči EU v Afganistanu(5), 12. marca 2014 o regionalni vlogi Pakistana in političnih odnosih z Evropsko unijo(6), 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(7), 26. novembra 2015 o Afganistanu, zlasti o pobojih v provinci Zabul(8), 28. aprila 2016 o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava(9), 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU(10), 13. septembra 2017 o političnih odnosih EU z Indijo(11) in 14. decembra 2017 o razmerah v Afganistanu(12),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2018 in 16. oktobra 2017 o Afganistanu,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije in Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. julija 2017 o elementih strategije EU za Afganistan (JOIN(2017)0031),

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa za Afganistan za obdobje 2014–2020 znotraj instrumenta Unije za razvojno sodelovanje,

–  ob upoštevanju načrta EU za sodelovanje s civilno družbo v Afganistanu za obdobje 2018–2020,

—  ob upoštevanju zaključka policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) leta 2016,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 10. septembra 2018 o razmerah v Afganistanu in njihovih posledicah za mednarodni mir in varnost,

—  ob upoštevanju dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj z dne 2. oktobra 2016,

—  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2210 (2015) in št. 2344 (2017) ter mandata misije pomoči OZN v Afganistanu (UNAMA),

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o človekovih pravicah notranje razseljenih oseb z dne 12. aprila 2017 z njene misije v Afganistanu,

–  ob upoštevanju poziva glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda z dne 3. novembra 2017 k začetku preiskave domnevnih vojnih zločinov in kaznivih dejanj zoper človečnost v Afganistanu od 1. maja 2003 dalje,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju ministrske konference o Afganistanu, ki je potekala 27. in 28. novembra 2018 v Ženevi,

–  ob upoštevanju rezultatov mednarodne konference o Afganistanu, ki je potekala 5. oktobra 2016 v Bruslju in ji je sopredsedovala Evropska unija, ter vzajemnih zavez, sprejetih na mednarodnih konferencah o Afganistanu, ki so potekale 5. decembra 2011 v Bonnu, 8. julija 2012 v Tokiu in 4. decembra 2014 v Londonu,

–  ob upoštevanju konference o Afganistanu, ki je potekala 26. in 27. marca 2018 v Taškentu,

–  ob upoštevanju procesa Srce Azije, ki se je začel 2. novembra 2011 v Istanbulu,

–  ob upoštevanju izjave iz Kabula z dne 22. decembra 2002 o dobrih sosedskih odnosih,

–  ob upoštevanju mednarodnih varnostnih sil za pomoč (ISAF) pod vodstvom zveze Nato in z mandatom OZN (2003–2014) ter sklepov vrha zveze Nato, ki je potekal v Bruslju 24. in 25. maja 2017, v zvezi z nadaljevanjem njegove misije Odločna podpora za usposabljanje, svetovanje in pomoč (od leta 2014 do danes),

–  ob upoštevanju načrta za humanitarni odziv v Afganistanu za obdobje 2018–2021,

–  ob upoštevanju okvira samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti, dogovorjenega na konferenci o Afganistanu, ki je potekala 4. in 5. oktobra 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve, mnenja Odbora za razvoj in stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za mednarodno trgovino (A8-0058/2019),

A.  ker je Svet 10. novembra 2011 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil za pogajanja o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in Islamsko republiko Afganistan(13); ker se je sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj začasno in delno uporabljal od 1. decembra 2017, preden je dobil odobritev Evropskega parlamenta;

B.  ker sta podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije in Komisija 13. januarja 2016 Svetu predstavili skupni predlog za sklep Sveta o podpisu in sklenitvi sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj kot sporazuma med Evropsko unijo in Afganistanom (samo EU);

C.  ker so države članice kljub strinjanju z vsebino sporazuma izrazile večjo naklonjenost „mešanemu“ sporazumu z začasno uporabo, ter zato Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije pozvale, naj predloge ustrezno pregledata, da bodo upoštevali mešano in začasno uporabo;

D.  ker je bil sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj podpisan 18. februarja 2017;

E.  ker bo sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj podlaga za odnose med EU in Afganistanom v naslednjih desetih letih in bi se lahko samodejno podaljševal za petletna obdobja;

F.  ker je bil Parlament med pogajanji delno in ne v celoti obveščen; ker je Parlament smernice Sveta o pogajanjih za Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) prejel šele 16. marca 2018 in ne novembra 2011, ko je bil obveščen o sklepu za začetek pogajanj;

G.  ker ta pravni okvir temelji na sedanji strategiji EU za Afganistan, pa tudi na obsežni zunanji finančni pomoči EU;

H.  ker bo sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj prvo pogodbeno razmerje med EU in Afganistanom, ki bo potrdil zavezo EU prihodnjemu razvoju Afganistana v „desetletju preobrazbe“ (2014–2024), s katero se bodo okrepile zgodovinske, politične in gospodarske vezi med pogodbenicama;

I.  ker sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj vključuje načela in pogoje, na katerih bo temeljilo prihodnje partnerstvo med EU in Afganistanom (naslova I in II), vključno s temeljnimi elementi, določbami o človekovih pravicah in neširjenju orožja za množično uničevanje; ker sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj omogoča sodelovanje na različnih področjih, med drugim na področju razvoja (naslov III), trgovine in naložb (naslov IV), pravosodja in pravne države (naslov V), vključno z bojem proti organiziranemu kriminalu, pranju denarja in drogam, s sodelovanjem na področju migracij in z morebitnim prihodnjim sporazumom o ponovnem sprejemu oseb, pa tudi na področju sektorskega sodelovanja (naslov VI);

J.  ker bo sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj EU in Afganistanu omogočil tudi skupno obravnavanje svetovnih izzivov, kot so jedrska varnost, neširjenje orožja in podnebne spremembe;

K.  ker je zdaj za Afganistan ključni trenutek, kar pomeni, da bi lahko bili vsa prizadevanja, napredek in žrtvovanja, ki so bili do zdaj vloženi v razvoj Afganistana, izgubljeni, če se prizadevanja ne bodo nadaljevala;

L.  ker je k dodatnemu poslabšanju varnostnih razmer bistveno prispevala teroristična grožnja skupine, znane kot Islamska država province Horasan (IS-KP), ki je povezana z Daišem; ker ima afganistanska vlada od maja 2018 nadzor nad 56 % okrožij v Afganistanu, 56 % ozemlja in 65 % prebivalstva, pri čemer v 32 % okrožij potekajo spopadi za nadzor, 12 % pa jih je pod nadzorom upornikov(14),(15);

M.  ker so Evropska unija in njene države članice od leta 2002 skupaj največji mednarodni donator za Afganistan in njegove prebivalce ter zagotavljajo več kot 3,66 milijarde EUR razvojne in humanitarne pomoči; ker je v skladu z večletnim okvirnim programom za obdobje 2014–2020 za Afganistan dodeljen nov razvojni sklad v višini 1,4 milijarde EUR za obdobje 2014–2020; ker znaša BDP Afganistana zdaj 20 milijard USD, stopnja rasti pa se je od leta 2014 zmanjšala; ker se afganistansko gospodarstvo še vedno sooča s številnimi izzivi, kot so korupcija, nezadostno pobiranje davkov, slaba infrastruktura in počasno ustvarjanje delovnih mest;

N.  ker od leta 2001 številne države članice EU, partnerice zveze Nato in države zaveznice prispevajo k stabilizaciji in razvoju Afganistana s svojimi vojaškimi in civilnimi enotami, pri tem pa so utrpele več žrtev in izgub; ker je stabilen in neodvisen Afganistan, ki lahko skrbi zase in odreče zatočišče terorističnim skupinam, še vedno med bistvenimi varnostnimi interesi zveze Nato, EU in njenih držav članic; ker imajo države članice EU v Afganistanu še vedno več kot 3 000 pripadnikov vojaških sil, ki sodelujejo v misiji zveze Nato Odločna podpora;

O.  ker je v Iranu in Pakistanu 2,5 milijona registriranih beguncev ter med 2 in 3 milijone Afganistancev brez dokumentov; ker je v Afganistanu več kot 2 milijona notranje razseljenih oseb, pri čemer jih je bilo v letu 2018 razseljenih 300.000; ker veliko teh posameznikov trpi zaradi neustrezne prehranske varnosti, neustreznega zatočišča, nezadostnega dostopa do sanitarnih in zdravstvenih objektov ter pomanjkanja zaščite, in ker so številni med njimi otroci, razvrščeni kot posebej izpostavljeni tveganju za delo otrok, za spolno zlorabo ali potencialno novačenje za kriminalne združbe; ker je bilo od začetka leta 2018 iz Irana v Afganistan vrnjenih ali deportiranih več kot 450.000 Afganistancev; ker je pakistanska vlada napovedala, da se bo moralo več kot 1,7 milijona afganistanskih beguncev, registriranih v državi, prisilno vrniti v Afganistan;

P.  ker po podatkih OZN korupcija v Afganistanu ogroža legitimnost države, resno ogroža dobro upravljanje in trajnostni razvoj ter preprečuje nastanek realnega gospodarstva;

Q.  ker je Afganistan država z nizkim dohodkom, v obdobju po konfliktu in neobalna država, kar pomeni poseben izziv za mednarodno skupnost in njene institucije;

R.  ker je Afganistan glede na svetovni indeks prilagojenosti ena od držav na svetu, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo;

S.  ker se pojavljajo nove grožnje in mednarodne krize, zaradi katerih se zmanjšujejo osredotočenost, podpora in zaskrbljenost javnosti glede razmer v Afganistanu;

T.  ker je po ocenah 87 % žensk v Afganistanu žrtev nasilja na podlagi spola; ker Afganistan po indeksu neenakosti med spoloma OZN iz leta 2017 med 160 državami zaseda 153. mesto;

U.  ker je bila leta 2017 pridelava opija v Afganistanu rekordno velika, pri čemer se je v primerjavi z letom 2016 povečala za 63 %; ker nedovoljen promet z opiati dodatno spodbuja nestabilnost in upore ter povečuje financiranje terorističnih skupin v Afganistanu;

V.  ker afganistanski proračun za leto 2018 prvič izpolnjuje mednarodne standarde za napovedi in računovodstvo;

W.  ker se je leta 2016 policijska misija EU v Afganistanu po devetih letih napredka zaključila;

Politično-strateški vidiki

1.  ostaja zavezan podpori afganistanski vladi pri njenih prizadevanjih za izgradnjo varne in stabilne prihodnosti za prebivalce Afganistana z izvajanjem ključnih reform za izboljšanje upravljanja in pravne države, boj proti terorizmu in ekstremizmu, doseganje trajnostnega miru in razvoja, za izgradnjo legitimnih, demokratičnih institucij, krepitev odpornosti ob nacionalnih in regionalnih varnostnih izzivih, zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic žensk, otrok, etničnih in verskih manjšin, za boj proti korupciji, boj proti drogam, za izboljšanje fiskalne vzdržnosti in spodbujanje vključujoče in trajnostne gospodarske rasti ter socialnega razvoja in razvoja podeželja, pri čemer je treba mladim, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva, zagotoviti boljšo prihodnost; poudarja, da je treba konflikt v Afganistanu reševati na miren način ter da bi bilo treba vsa prizadevanja usmeriti k temu najnujnejšemu cilju;

2.  poudarja, da bo dolgoročni razvoj Afganistana odvisen od odgovornosti, dobrega upravljanja, trajnostnega zagotavljanja človekove varnosti, vključno z zmanjšanjem revščine in ustvarjanjem možnosti za zaposlitev, dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, izobraževanja ter varstva temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in manjšin; poudarja, da je treba zadeve upravljati na način, ki bo zagotovil vključujočo gospodarsko rast in ugodne pogoje za trajnostne tuje naložbe, ki bodo koristile prebivalstvu Afganistana, pri tem pa je treba dodobra spoštovati socialne, okoljske in delovne standarde;

3.  je zaskrbljen zaradi krhkosti in nestabilnosti centralne vlade ter pomanjkanja nadzora, ki ga ima v večjem delu države, kar zaostruje vpliv konflikta na civilno prebivalstvo; poziva EU in mednarodno skupnost, naj v takih primerih, kot so nerešena povolilna vprašanja, olajšata mediacijo;

4.  poziva EU, naj pomaga pri prizadevanjih za preprečevanje dolgoročnega trenda medetničnih napetosti, ki imajo razdiralen učinek na centralizirano raven uprave, in podpre bogato večetnično strukturo afganistanske družbe;

5.  poudarja svojo dolgoročno podporo verodostojnim, svobodnim, poštenim in preglednim volitvam, ki so v skladu z mednarodnimi standardi, ter izraža svojo podporo opazovanju volitev v državi s strani EU, vključno z opazovanjem predsedniških volitev leta 2019; poudarja, da bo imel rezultat teh volitev zaradi trajne tekmovalnosti v boju za politično prevlado velik vpliv na prihodnjo stabilnost afganistanske vlade;

6.  poudarja, kako velike gospodarske priložnosti ima država zaradi svojega geografskega položaja ter človeških in naravnih virov;

7.  poudarja znatno finančno in politično podporo EU za družbeni in gospodarski razvoj Afganistana, humanitarno pomoč in regionalno povezljivost; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za skupno načrtovanje programov med EU in njenimi državami članicami;

8.  v zvezi s tem poudarja potrebo po večjem usklajevanju politik in dialoga med EU in ZDA o Afganistanu in regionalnih vprašanjih;

9.  pozdravlja skupno sporočilo, sprejeto na ministrski konferenci o Afganistanu, ki jo je 27. in 28. novembra 2018 v Ženevi gostila OZN, ter pri tem upošteva zaveze, sprejete na konferenci o Afganistanu, ki je potekala v Bruslju leta 2016;

Vloga in odgovornost regionalnih akterjev

10.  opozarja, da je Afganistan neobalna država, ki leži na stičišču med Azijo in Bližnjim vzhodom, ter priznava, da sta podpora in pozitivno sodelovanje s sosednjimi državami in regionalnimi silami, zlasti Kitajsko, Iranom, Indijo, Rusijo in Pakistanom, bistvenega pomena za stabilizacijo, razvoj in ekonomsko uspešnost Afganistana; obžaluje, da stabilen in uspešen Afganistan ni vedno končni cilj teh regionalnih akterjev, ter poudarja ključno vlogo teh držav v stabilizacijskem in mirovnem procesu; poziva sosednje države, naj v prihodnosti ne ovirajo afganistanskega izvoza, kot se je zgodilo v preteklosti;

11.  poudarja, da mobilnost in neprekinjeno delovanje terorističnih mrež v Afganistanu in tudi v Pakistanu prispevata k nestabilnim razmeram v celotni regiji;

12.  poudarja, da imajo regionalne sile glede Afganistana pogosto nasprotujoče si cilje; poziva jih, naj v celoti podprejo prizadevanja za mir v Afganistanu; podpira forume regionalnega sodelovanja, vendar je zaskrbljen zaradi vzporedne vpletenosti nekaterih sosed Afganistana v konflikt prek posrednikov, kar spodkopava prizadevanja za mir; poziva te sosede, naj se vzdržijo vpletanja posrednikov v rivalstva v Afganistanu, ter poziva tako sosede kot regionalne oblasti, naj polno sodelujejo pri doseganju dolgotrajnega in trajnostnega miru v Afganistanu;

13.  poziva EU, naj poveča svoja prizadevanja za dialog in sodelovanje z regionalnimi partnerji za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, pranju denarja, financiranju terorizma in tihotapljenju ljudi;

14.  poudarja temeljni pomen infrastrukture in regionalnega razvoja v Afganistanu za izboljšanje trgovine in povezljivosti med državami srednje in južne Azije ter kot stabilizacijskega dejavnika v regiji;

15.  poziva EU, naj v svoje strategije za srednjo in južno Azijo vključi premisleke o sodelovanju med EU in Afganistanom;

Varnost in graditev miru

16.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nenehnega slabšanja varnostnih razmer v Afganistanu ter stalnih ozemeljskih pridobitev talibanskih borcev in različnih terorističnih skupin, kot je IS-KP, za katero se zdi, da je močno okrepljena zaradi prisotnosti tujih borcev; ostro obsoja napade, ki so jih ti zagrešili proti afganistanskim civilistom, varnostnim silam, institucijam in civilni družbi; ponavlja svojo popolno zavezo boju proti vsem oblikam terorizma ter izraža spoštovanje vsem koalicijskim ter afganistanskim silam in civilistom, ki so plačali najvišjo ceno za demokratičen, vključujoč, uspešen, varen in stabilen Afganistan; ugotavlja, da je bila več kot polovica protivladnih napadov leta 2018 pripisana skupini IS-KP, katere cilj je ovirati in otežiti proces sprave in miru; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se sedanje džihadistične organizacije, IS-KP, Al Kaida in njihove različne podskupine, uspele prilagoditi in okrepiti svoje dejavnosti, kar pomeni velik varnostni izziv za Afganistan, regijo in Evropo;

17.  poudarja stalno podporo EU vključujočemu procesu miru in sprave, ki ga vodi in je zanj odgovoren Afganistan, vključno z izvajanjem mirovnega dogovora, sklenjenega s skupino Hezbi Islami; je pripravljen prispevati k temu z vsemi ustreznimi instrumenti EU, takoj ko bo obstajal resničen mirovni proces; poziva talibane, naj obsodijo nasilje, se pridružijo mirovnemu procesu in sprejmejo afganistansko ustavo; poudarja podporo celoviti mirovni ponudbi, ki jo je talibanom večkrat dala vlada; poziva civilno družbo, naj se v celoti vključi v te pogovore; priznava, da je treba obravnavati vprašanje dolgoročne prisotnosti skupnih mednarodnih varnostnih sil, da bi afganistanskim varnostnim silam pomagali stabilizirati državo ter preprečili, da bi še enkrat postala varno zatočišče za teroristične skupine in vir regionalne nestabilnosti; poziva vse strani, udeležene v konfliktu, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo;

18.  pozdravlja prvo obdobje premirja po letu 2001, ramazanski bajram (Eid al Fitr), ki kaže veliko željo po miru med prebivalci Afganistana; poziva talibane, naj se odzovejo na pozive afganistanskega predsednika k novemu obdobju premirja;

19.  poudarja, da so štiri desetletja vojne in konfliktov, ki so se začeli s sovjetskim vdorom v Afganistan leta 1979, razlog za številna nerešena vprašanja, s katerimi se Afganistan sooča danes; v zvezi s tem priznava vlogo mladih in afganistanske diaspore v procesu oblikovanja varnejše in boljše prihodnosti države; poziva EU, naj podpre tranzicijsko pravičnost za žrtve nasilja;

20.  ugotavlja, da je Unija po zaključku misije EUPOL AFGHANISTAN v okviru misije za skupno varnostno in obrambno politiko decembra 2016, ki zagotavlja specializirano usposabljanje in svetovanje afganistanski nacionalni policiji in ministrstvu za notranje zadeve, še naprej sodelovala z afganistansko policijo prek zunanjih instrumentov EU, kot je instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, ki tudi financira ukrepe za spravo;

21.  je seznanjen, da so bile v okviru misije ISAF iz nič uspešno vzpostavljene afganistanske nacionalne varnostne sile, ki štejejo 352.000 vojakov in policistov s pehotnimi zmogljivostmi, zmogljivostmi vojaške policije, obveščevalne službe, čiščenja poti in bojne podpore ter zdravstvenimi, letalskimi in logističnimi zmogljivostmi, s čimer se bojujejo proti vplivu upornikov v državi;

22.  je seznanjen, da so ISAF za izboljšanje upravljanja in gospodarskega razvoja ustvarile varno okolje, ki je privedlo do največjega izboljšanja osnovnih zdravstvenih in drugih razvojnih kazalnikih katere koli države; ugotavlja, da so se zaradi uspešnosti ISAF pojavili tudi dinamični mediji, več milijonov prebivalcev Afganistana pa zdaj uveljavlja svojo pravico do glasovanja na volitvah;

23.  še naprej spodbuja misijo zveze Nato Odločna podpora, da bo nadaljevala svoje usposabljanje in nadzorovanje afganistanske vojske; spodbuja države članice, naj nacionalnim in lokalnim vladam v Afganistanu ponudijo usposabljanje na področju civilnega kriznega upravljanja;

24.  spodbuja zvezo Nato in EU, naj sodelujeta pri zbiranju obveščevalnih podatkov o uporniških skupinah, ki grozijo Afganistanu, ter skupaj usklajujeta priporočila politike za afganistanske varnostne sile;

25.  globoko obžaluje, da talibani in druge uporniške skupine izkoriščajo prisotnost EU in mednarodne skupnosti v Afganistanu ter rezultate, ki so bili doseženi, v propagandne namene, da bi jih predstavili kot tuje okupatorje, ki ovirajo afganistansko državo in način življenja; spodbuja EU in afganistansko vlado, naj ukrepata proti taki propagandi;

26.  poudarja, da je boj proti financiranju terorizma ključen za ustvarjanje okolja, ki bo prispevalo k varnosti v Afganistanu; poziva vse ustrezne partnerje, naj okrepijo svoja prizadevanja za razbitje vseh mrež financiranja terorizma, vključno s prenehanjem zlorabe finančnega sistema havala in mednarodnih donacij v ta namen, da bi se borili proti radikalizaciji, ekstremizmu in orodjem za novačenje, na katere se afganistanske teroristične organizacije še naprej zanašajo;

27.  poziva afganistansko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bosta preprečevanje ekstremističnih ideologij in boj proti njihovemu širjenju med njenimi glavnimi prednostnimi nalogami;

28.  podpira afganistanski program za mir in ponovno vključevanje, katerega namen je ponovno vključevanje pripadnikov talibanov, ki se predajo sami in se odpovejo nasilju, v družbo; čestita Združenemu kraljestvu, ker je prispevalo že več kot 9 milijonov GBP;

29.  poziva vlado Afganistana, naj v celoti izvaja resolucije varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti ter zagotovi sodelovanje žensk, njihovo zaščito in njihove pravice v celotnem ciklu konflikta, od preprečevanja konfliktov do obnove po konfliktu;

30.  spodbuja afganistansko vlado, naj pripravi učinkovite kemične, biološke, radiološke in jedrske (KBRJ) protiukrepe; poziva EU, naj zagotovi operativno, tehnično in finančno podporo za krepitev zmogljivosti KBRJ;

31.  spodbuja afganistansko vlado, naj okrepi svoje sisteme za domači nadzor pri preprečevanju zelo razširjenega kroženja osebnega in lahkega orožja v skladu z obstoječimi mednarodnimi standardi;

Izgradnja države

32.  poudarja, da morata afganistanska vlada in mednarodna skupnost pospešiti prizadevanja za odpravo korupcije v državi pa tudi okrepiti odzivne in vključujoče institucije ter izboljšati lokalno upravljanje kot ključna koraka za oblikovanje stabilne in zakonite države, ki je sposobna preprečevati konflikte in upore; poziva afganistansko vlado, naj izboljša domače zmogljivosti za izterjavo nezakonito prisvojenega premoženja prek programov, kot je pobuda za vrnitev nezakonito prisvojenega premoženja, ki jo izvajata Skupina Svetovne banke in Urad OZN za droge in kriminal (UNODC);

33.  poziva vlado Afganistana, naj poveča politično vključevanje, okrepi odgovornost in se dejavno bori proti korupciji;

34.  poudarja, da je treba premostiti vrzel med nacionalno vlado in lokalnimi vladami Afganistana; priznava, da bi se ta težava morda lahko zmanjšala, če bi afganistanska vlada izvrševala statut, ki določa, da morajo biti regionalni guvernerji prisotni na ozemlju, ki ga zastopajo;

35.  poziva EU, naj zagotovi, da se sredstva EU vlagajo v projekte, ki pomagajo afganistanskemu prebivalstvu, in da se zagotovi ustrezna podpora občinam pri njihovem zagotavljanju bistvenih storitev in pri vzpostavljanju lokalnega upravljanja, da se zagotovijo osnovni življenjski standardi za prebivalstvo, usklajevanje med osrednjimi organi in lokalnimi občinami, da se opredelijo prednostne naloge za naložbe, okrepi podpora civilni družbi, zlasti zagovornikom človekovih pravic, in naj se zlasti nameni prednost financiranju projektov, ki podpirajo akterje, ki spodbujajo odgovornost, človekove pravice in demokratična načela, ter pospešujejo lokalni dialog in mehanizme za reševanje konfliktov;

36.  poziva EU, naj nadaljuje svoj načrt postopne opustitve po zaključku misije EUPOL, ki vključuje zagotavljanje trajnega prenosa dejavnosti na lokalne in mednarodne partnerje EUPOL; poziva vse strani, naj si še naprej prizadevajo za razvoj afganistanske nacionalne policije v profesionalno enoto za varnost in zaščito, za krepitev vseh institucij za izvrševanje zakonodaje s posebnim poudarkom na neodvisnosti sodnega sistema in policije ter izboljšanju razmer v afganistanskih zaporih, pa tudi spoštovanju pravic zapornikov;

37.  obžaluje, da kampanje za boj proti drogam v Afganistanu niso uspešne in da se ni dovolj prizadevalo za uničenje talibanskih laboratorijev za proizvodnjo drog in mednarodnih organiziranih kriminalnih mrež, ki so središče nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami ter zagotavljajo financiranje talibanom in terorističnim operacijam; podpira in potrjuje novo strategijo afganistanske vlade za boj proti drogam, ki jo podpira UNODC; je zaskrbljen zaradi povečanja pridelave opija v Afganistanu(16) in poziva afganistansko vlado, naj vzpostavi ciljno usmerjene politike za preusmeritev tega trenda; ugotavlja, da je ključno oblikovati oprijemljive in trajnostne alternativne možnosti v okviru gojenja maka in jih ponuditi proizvajalcem;

38.  poudarja, da sta glavna vira dohodka talibanov nezakonito rudarjenje in proizvodnja opija; poudarja, da po sedanjih ocenah talibani z dejavnostmi nezakonitega rudarjenja ustvarijo od 200 do 300 milijonov EUR prihodkov letno;

39.  poziva, da se dodatno uvedeta ustrezen sistem nadzora in ravnotežja ter večja preglednost, da bi zagotovili učinkovitost javne uprave, vključno s finančnim poslovanjem in preprečevanjem vsake zlorabe tuje ali razvojne pomoči v skladu s Pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči;

40.  pozdravlja, da je EU leta 2016 z Afganistanom podpisala pogodbo o podpori za konsolidacijo države, pri čemer je za dvoletno obdobje namenila 200 milijonov EUR iz proračunske podpore, da bi okrepila vladne institucije in povečala sredstva za prednostne naloge na področju razvoja, kot so ustvarjanje gospodarske rasti, zmanjševanje revščine in boj proti korupciji; poudarja, da je treba sredstva uporabljati učinkovito;

41.  ugotavlja, da se pogodbo o podpori za konsolidacijo države opira na v splošnem pozitivne ocene napredka, ki ga je Afganistan dosegel na osrednjih področjih reform; priznava, kako pomembno je opredeliti cilje iz te pogodbe in pogoje za financiranje; nadalje poudarja pomen nadzora in sistematičnega spremljanja za preprečevanje zlorab; poudarja, da je pomembno, da se afganistanska vlada osredotoči na razvoj in stabilnost; poziva Komisijo, naj Parlament redno obvešča o izvajanju pogodbe o podpori za konsolidacijo države, ter poudarja, da bi se bilo treba na podlagi teh ugotovitev pripraviti na nadaljevanje proračunske podpore v obdobju 2018–2021;

Civilna družba in človekove pravice

42.  pozdravlja, da sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom poudarja dialog o vprašanjih človekovih pravic, zlasti pravic žensk, otrok ter etničnih in verskih manjšin, da se zagotovi dostop do virov in se podpre polno uveljavljanje njihovih temeljnih pravic, tudi z zaposlovanjem več žensk v afganistanskih vladnih strukturah, pa tudi v varnostnem in pravosodnem sistemu; poziva Afganistan, naj si prizadeva za izkoreninjenje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za izvajanje določb sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj iz naslovov I in II;

43.  vztraja, naj EU ohranja odločno držo glede izvajanja človekovih pravic, in poudarja, da so demokratična načela, človekove pravice, zlasti pravice žensk in manjšin, ter načelo pravne države bistveni elementi sporazuma; vztraja, naj EU sprejme posebne ukrepe, če bo afganistanska vlada kršila bistvene elemente sporazuma;

44.  opozarja, da se EU zlasti osredotoča na izboljšanje pogojev za ženske, otroke, invalide in ljudi, ki živijo v revščini, ter da te skupine še zlasti potrebujejo pomoč, tudi na področjih zdravja in izobraževanja;

45.  pozdravlja, da se v sporazumu zavzema odločno stališče v zvezi z enakostjo spolov in s tem povezanimi politikami, posebna pozornost pa posveča razvoju civilne družbe; poziva EU, naj v razvojnih prizadevanjih še naprej spodbuja enakost spolov in krepitev vloge žensk, pri tem pa upošteva, da spreminjanje družbenih stališč v zvezi z družbeno-gospodarsko vlogo žensk terja ustrezne ukrepe na področju ozaveščanja, izobraževanja in spremembe regulativnega okvira;

46.  poudarja, da je treba zaščititi etnične in verske manjšine, ki so ogrožene ali na udaru; poudarja, da je etnična skupina šiitskih Hazarov pogosteje tarča napadov kot druge skupine in si zato zasluži posebno pozornost;

47.  poziva h krepitvi in podpori institucij, povezanih s človekovimi pravicami, na nacionalni in podnacionalni ravni v Afganistanu, organizacij civilne družbe in akademskih krogov; poziva mednarodne partnerje, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje s temi afganistanskimi partnerji in njihovo udeležbo;

48.  podpira prizadevanja Mednarodnega kazenskega sodišča za zagotovitev odgovornosti za vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnosti, ki so bila domnevno storjena od maja 2003;

49.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila bolj nasilnih in namernih napadov na zdravstveno infrastrukturo in zdravstvene delavce ter namernih napadov na civilno infrastrukturo; poziva vse strani, naj spoštujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom, da bi preprečile napade na civiliste in civilno infrastrukturo;

50.  poziva afganistansko vlado, naj uvede takojšen moratorij za izvajanje smrtne kazni, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

Razvoj in trgovina

51.  priznava, da je končni cilj pomoči EU za Afganistan pomagati vladi in gospodarstvu države pri izkoreninjenju revščine ter razvoju neodvisnosti in rasti z notranjim razvojem in regionalnim sodelovanjem prek zunanje trgovine in trajnostnih javnih naložb, da bi zmanjšali prekomerno odvisnost od zunanje pomoči, tako da bi prispevali k socialnemu, gospodarskemu in okoljskemu razvoju Afganistana;

52.  ugotavlja, da je Afganistan eden od največjih prejemnikov razvojne pomoči na svetu in da so institucije EU med letoma 2002 in 2016 državi namenile 3,6 milijarde EUR pomoči; obžaluje, da se je delež Afganistancev, ki živijo v revščini, povečal z 38 % (leta 2012) na 55 % (leta 2017), in poudarja, da je od leta 2014, ko so se umaknile mednarodne varnostne sile in so se zmanjšala mednarodna nepovratna sredstva, varnostne razmere pa so vse slabše, gospodarska rast v državi počasna;

53.  poudarja, da je treba obravnavati visoko stopnjo brezposelnosti in se boriti proti revščini, da bi si prizadevali za doseganje miru in stabilnosti v državi;

54.  poudarja, da je potrebnih več zaposlitvenih možnosti zunaj kmetijstva in vladnih delovnih mest, da bi se preprečilo novačenje mladih moških v mrežo talibanov in druge mreže upornikov;

55.  pozdravlja afganistanski nacionalni mirovni in razvojni okvir iz leta 2016 in okvir samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti, ki ju je sprejela afganistanska vlada; poziva EU in njene države članice, naj s sporazumom o sodelovanju za partnerstvo in razvoj v skladu z načeli razvojne učinkovitosti še naprej podpirajo razvojne prednostne naloge, za katere je odgovoren Afganistan;

56.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije in Komisijo, naj redno ocenjujeta vse ukrepe EU v Afganistanu z uporabo nedvoumnih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, zlasti glede razvojne pomoči, dobrega upravljanja, vključno s pravosodnim sektorjem, spoštovanja človekovih pravic in varnosti; v zvezi s tem poziva tudi k oceni relativnih učinkov ukrepov EU na splošne razmere v državi, k oceni ravni usklajevanja in sodelovanja med akterji EU ter drugimi mednarodnimi misijami in ukrepi, kakor tudi k objavi ugotovitev in priporočil in k poročanju Parlamentu;

57.  obžaluje, da je kljub visokim zneskom tuje pomoči njen učinek omejen; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o učinkovitosti pomoči EU za Afganistan v zadnjem desetletju;

58.  spodbuja EU in druge mednarodne agencije, ki sodelujejo pri razvoju Afganistana, naj delajo z afganistanskimi mediji, da bi zagotovili strateško obveščanje prebivalcev Afganistana o razvojnih prizadevanjih ter njihovih virih, namenih in vplivu;

59.  ponovno opozarja, da v Afganistanu trenutno primanjkuje civilnih strokovnjakov; spodbuja EU in njene države članice, naj zaposlijo in ustrezno usposobijo civilne strokovnjake na glavnih področjih, ki so ključna za gospodarski razvoj in boj proti drogam, da bodo pomagali afganistanskim uradnikom in lokalnemu prebivalstvu ter jih usposabljali;

60.  poudarja, da je treba podpreti izobraževalni sistem Afganistana, da bi se povečalo število otrok v razredih na vseh ravneh;

61.  pozdravlja, da se je od leta 2001 vpis v šole povečal za desetkrat, pri čemer deklice predstavljajo 39 % vseh učencev;

62.  poziva, naj se posebna pozornost nameni mladi generaciji; poziva tudi k popolni uporabi programov, kot sta Erasmus+ in Obzorje 2020, da bi se vzpostavile vezi med izobraževalnimi institucijami, akademskimi krogi, raziskovalnim sektorjem ter malimi in srednjimi podjetji;

63.  podpira ukrepe EU in držav članic, ki prispevajo k skrbniškemu skladu za obnovo Afganistana, ki ga soupravljata Svetovna banka in ministrstvo za finance Afganistana ter zagotavlja osnovne ključne storitve s posebnim poudarkom na zdravstvu in izobraževanju;

64.  pozdravlja pristop Afganistana k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) leta 2016 ter priznava dodano vrednost, ki jo bodo trgovina in neposredne tuje naložbe imele za prihodnost te države; priznava pozitivno vlogo, ki bi jo lahko članstvo v STO imelo pri vključevanju Afganistana v svetovno gospodarstvo;

65.  ugotavlja, da po pristopu Afganistana k STO leta 2016, ki je povečal njegove vezi s svetovnim gospodarstvom, mu je EU zagotovila dostop do trga EU brez dajatev in kvot, vendar so potrebni nadaljnji konkretni ukrepi, da bi se zasebnemu sektorju omogočilo izkoriščanje prednosti te ureditve, s čimer bi se povečal notranji razvoj države;

66.  poudarja, da bi morale afganistanske oblasti razviti trajnosten gospodarski model, katerega osrednji element bi bilo načelo prerazporeditve; poziva EU, naj podpre Afganistan pri njegovem okoljskem razvoju in energetskem prehodu, saj so določbe za čisto in trajnostno energijo bistvene za pospešitev izvajanja ciljev trajnostnega razvoja;

67.  poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi se povečala zmogljivost vladnih institucij za oblikovanje in izvajanje trgovinskih strategij in politik, izboljšal čezmejni pretok blaga in povečala kakovost proizvodov, da bi tako izpolnjevali mednarodne standarde;

68.  poziva h krepitvi poslovnih odnosov med podjetji s sedežem v EU in afganistanskim zasebnim sektorjem; spodbuja ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj malih in srednjih podjetij;

69.  podpira in pozdravlja vsak razvojni program, ki ga je uvedla EU, posamezna država članica ali katera koli članica mednarodne skupnosti, katerega cilj je pomagati lastnikom malih podjetij in podjetnikom pri prebijanju skozi pravne stroške, predpise in druge ovire za proizvodnjo, s katerimi bi sicer podjetja odvrnili od vstopa na trg in/ali rasti na trgu;

70.  priznava, da zaloge rudnin v Afganistanu zagotavljajo gospodarske priložnosti za državo v smislu ustvarjanja prihodkov in delovnih mest; ugotavlja, da je Kitajska pokazala interes za te zaloge rudnin, posebno za redke zemeljske elemente;

Migracije

71.  priznava, da so migracije za Afganistan stalen izziv, ki pomeni težave za sosednje države in države članice EU; je zaskrbljen zaradi doslej največjega števila migrantov, ki se vračajo zlasti iz Pakistana in Irana ter v manjšem številu iz Evrope; priznava, da so vprašanja notranje razseljenih oseb in beguncev posledica nevarnosti nasilja s strani uporniških skupin v Afganistanu ter gospodarskih in okoljskih dejavnikov; poudarja, da bi morala biti prizadevanja EU in mednarodne skupnosti osredotočena na preprečevanje temeljnih vzrokov množičnih migracij; pozdravlja afganistansko nacionalno strategijo za upravljanje vračanja; vendar je zaskrbljen, ker afganistanski organi niso vzpostavili stalnih politik za vključevanje sedanjih oseb v postopku vračanja; je prepričan, da je ustrezno ponovno vključevanje oseb v postopku vračanja, zlasti otrok, ki jim mora biti zagotovljen dostop do osnovnega in srednješolskega izobraževanja, ključnega pomena za zagotovitev stabilnosti v državi in da ljudje, ki so se vrnili, med postopki vračanja niso bili žrtve nasilja ali prisile;

72.  poudarja, da po podatkih Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) 5,5 milijona ljudi v Afganistanu, vključno s prebivalci, ki so zaradi konflikta ali suše notranje razseljeni, potrebuje humanitarno pomoč, in poudarja, da se je moralo na severu in zahodu države zaradi suše prisilno odseliti več kot 250.000 ljudi; ugotavlja, da je zagotovljeno financiranje zgolj za 33,5 % načrta za humanitarni odziv, zato poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za obravnavo ključnih humanitarnih izzivov in potreb ljudi, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo ranljivim osebam, tudi tistim, ki se nahajajo na težko dostopnih območjih;

73.  obžaluje, da člen 28(4) sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj navaja, da morata pogodbenici skleniti sporazum o ponovnem sprejemu oseb, vendar strani še nista sklenili uradnega sporazuma, temveč zgolj neuradnega o skupnih nadaljnjih ukrepih; meni, da je pomembno formalizirati vse sporazume o ponovnem sprejemu oseb, s čimer bi zagotovili demokratično odgovornost; obžaluje, da pri sklenitvi sporazuma o skupnih nadaljnjih ukrepih ni bilo parlamentarnega nadzora in demokratičnega spremljanja, in poudarja, kako pomembno je imeti stalen dialog z ustreznimi akterji, da bi poiskali trajno rešitev za regionalno razsežnost vprašanja afganistanskih beguncev;

74.  obžaluje migracijski val iz Afganistana proti zahodu, zlasti izobraženih in mladih, zaradi slabih obetov v državi; poudarja finančno pomoč EU za izboljšanje življenja afganistanskih izseljencev, ki je bila izplačana v Pakistanu in Iranu; poziva ti državi, naj ne izženeta teh oseb, saj bi to lahko zelo negativno vplivalo na stabilnost in gospodarstvo Afganistana; poziva, naj bo vračanje beguncev na njihove domove organizirano na varen, urejen in prostovoljen način;

75.  čestita Komisiji, da je leta 2016 vzpostavila velik projekt za boljše vključevanje migrantov, ki se vračajo v Afganistan, Bangladeš in Pakistan, pri čemer je posebej za Afganistan med letoma 2016 in 2020 namenila 72 milijonov EUR;

76.  poudarja, da na razvojno pomoč EU Afganistanu ne bi smeli gledati izključno skozi prizmo migracij in ciljev upravljanja meja, ter meni, da bi morala razvojna pomoč učinkovito obravnavati temeljne vzroke migracij;

Sektorsko sodelovanje

77.  poziva Komisijo, naj predstavi celostne strategije za posamezni sektor, da bi zagotovila vsesplošen razvoj na vseh področjih sodelovanja z Afganistanom;

78.  poziva, naj se prizadeva, da se izkušnje EU pri izgradnji zmogljivosti ter reformi javne uprave in državnih služb dobro izkoristijo; poudarja nujno potrebo po izboljšanju upravljanja na področju obdavčitve; poziva k podpiranju organizacij civilne družbe, pri čemer je treba popolnoma spoštovati njihovo različno etnično, versko, družbeno ali politično ozadje;

79.  poudarja, da kmetijstvo predstavlja 50 % dohodkov prebivalstva Afganistana in eno četrtino BDP države; ugotavlja, da je EU med letoma 2014 in 2020 za razvojne projekte na podeželju namenila 1,4 milijarde EUR; ugotavlja tudi, da so ti projekti bistveni za preprečevanje prehajanje kmetov v sivo ekonomijo;

80.  ugotavlja, da je 80 % afganistanskega prebivalstva vključenega v samooskrbno kmetijstvo v okolju, ki ni naklonjeno kmetijstvu in ima slabe metode namakanja; podpira krepitev prizadevanj za zagotavljanje prehranske varnosti;

81.  je z zaskrbljenostjo seznanjen s sedanjo sušo v Afganistanu, ki je najhujša v zadnjih desetletjih ter ogroža ljudi, živino in kmetijstvo; je nadalje zaskrbljen zaradi pogostih naravnih nesreč, kot so hudourniške poplave, potresi, zemeljski plazovi in hude zime;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko škoda za kmetijske proizvode, kot je pšenica, povzroči razseljevanje, revščino, stradanje in v nekaterih primerih prehod na črni trg, ter da so zelo ogrožene prehranska varnost in možnosti za preživetje treh milijonov ljudi;

83.  priznava, da bi se lahko z vrnitvijo večjega dela vrednostne verige predelave hrane nazaj v Afganistan dvignil dohodek družin, povečala prehranska varnost, znižali stroški za hrano in zagotovilo več zaposlitvenih možnosti;

84.  spodbuja EU, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje zdravstvenega varstva v Afganistanu, in poudarja pomen cepljenja za vse ljudi, zlasti pa za tiste, ki so posebej dovzetni za bolezni, kot so otroci;

85.  pozdravlja, da se je primarni dostop do zdravstvenega varstva povečal z 9 % na več kot 57 % in se je pričakovana življenjska doba zvišala s 44 na 60 let, pri čemer so ta napredek omogočili prispevki EU, posameznih držav članic in mednarodne skupnosti; priznava, da je glede na te dosežke treba storiti še več, da bi še naprej zviševali pričakovano življenjsko dobo in zmanjšali umrljivost žensk pri porodu pa tudi novorojenih otrok;

86.  strogo obsoja koruptivne prakse v afganistanskem zdravstvenem sistemu, kot je uvoz nezakonitih farmacevtskih proizvodov, in poziva EU, naj še naprej pritiska na afganistansko vlado, da si bo bolj prizadevala za preprečevanje takih koruptivnih praks;

87.  ponovno poudarja, da so v Afganistanu potrebni usposobljeni zdravstveni strokovnjaki, ter spodbuja EU in njene države članice, naj še naprej zagotavljajo zdravstvene strokovnjake, ki usposabljajo lokalne zdravnike in zdravstveno osebje;

88.  ugotavlja, da trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov škodi vsem stranem, zlasti afganistanski družbi; poziva k hitremu izvajanju obstoječih sporazumov, vključno z izmenjavo informacij, da bi se razbile mednarodne kriminalne mreže, ki izkoriščajo nestabilnost in šibke institucije;

Izvajanje sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj

89.  pozdravlja sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom;

90.  ugotavlja, da ta sporazum zagotavlja podlago za razvoj odnosov na različnih področjih, kot so pravna država, zdravje, razvoj podeželja, izobraževanje, znanost in tehnologija, boj proti korupciji, pranje denarja, financiranje terorizma, organizirani kriminal in droge, migracije, jedrska varnost, neširjenje orožja za množično uničevanje ter podnebne spremembe;

91.  pozdravlja ustanovitev skupnih organov za sodelovanje na ravni izvrševanja s poudarkom na rednih dialogih o političnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami, zlasti pravicami žensk in otrok, ki so bistveni elementi tega sporazuma, ter obravnavanje izzivov in ustvarjanje priložnosti za trdnejše partnerstvo;

92.  izraža zaskrbljenost, da sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj nima določb o skupnem parlamentarnem nadzoru njegovega izvajanja; spodbuja vlogo Evropskega parlamenta, parlamentov držav članic in afganistanskega parlamenta pri spremljanju izvajanja sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj;

93.  je seznanjen s tem, da je bil septembra 2017 zaradi racionalizacije v strukturi ESZD posebni predstavnik EU za Afganistan nadomeščen s posebnim odposlancem;

94.  obžaluje, da je Svet sprejel odločitev o začasni uporabi na področjih, ki so predmet odobritve Parlamenta, zlasti poglavja o sodelovanju na področju trgovine in naložb, ki je v izključni pristojnosti EU, namesto da bi pred tovrstno odločitvijo na začetku procesa zahteval ratifikacijo; meni, da je ta odločitev v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in spodkopava zakonske pravice in odgovornosti Parlamenta;

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu odposlancu EU za Afganistan, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Islamske republike Afganistan.

(1) UL L 67, 14.3.2017, str. 3.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2019)0169.
(3) UL C 65, 19.2.2016, str. 133.
(4) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 108.
(5) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 55.
(6) UL C 378, 9.11.2017, str. 73.
(7) UL C 349, 17.10.2017, str. 41.
(8) UL C 366, 27.10.2017, str. 129.
(9) UL C 66, 21.2.2018, str. 17.
(10) UL C 298, 23.8.2018, str. 39.
(11) UL C 337, 20.9.2018, str. 48.
(12) UL C 369, 11.10.2018, str. 85.
(13) Sklepa Sveta z dne 10. novembra 2011 (16146/11 in 16147/11).
(14) Informativno poročilo urada EASO o državi izvora, Stanje na področju varnosti v Afganistanu – posodobitev, maj 2018, https://coi.easo.europa.eu/administration/easo/PLib/Afghanistan-security_situation_2018.pdf.
(15) Posebni generalni inšpektor ZDA za obnovo Afganistana (SIGAR), četrtletno poročilo kongresu Združenih držav Amerike, 30. oktober 2018, https://www.sigar.mil/pdf/quarterlyreports/2018-10-30qr.pdf.
(16) https://www.unodc.org/unodc/en/frontpage/2018/May/last-years-record-opium-production-in-afghanistan-threatens-sustainable-development--latest-survey-reveals.html


Sodelovanje Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri eu-LISA ***
PDF 124kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o sklepu Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, dogovora med Evropsko unijo na eni strani ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o sodelovanju navedenih držav pri Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (15832/2018 – C8-0035/2019 – 2018/0316(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0171A8-0081/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15832/2018),

–  ob upoštevanju osnutka dogovora med Evropsko unijo ter Kraljevino Norveško, Republiko Islandijo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn (12367/2018),

–  ob upoštevanju zahteve po odobritvi, ki jo je podal Svet v skladu s členom 74, členom 77(2)(a) in (b), členom 78(2)(e), členom 79(2)(c), členom 82(1)(d), členom 85(1), členom 87(2)(a), členom 88(2) ter točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0035/2018),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0081/2019),

1.  odobri sklenitev dogovora;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške, Republike Islandije, Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn.


Področje delovanja in mandat posebnih predstavnikov EU
PDF 161kWORD 55k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o področju delovanja in mandatu posebnih predstavnikov EU (2018/2116(INI))
P8_TA-PROV(2019)0172A8-0171/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 21, 33 in 36 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(1),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti(2),

–  ob upoštevanju letnih poročil visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike,

–  ob upoštevanju letnih poročil EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Evropskega parlamenta do informacij Sveta s področja varnostne in obrambne politike, ki so občutljive narave,

–  ob upoštevanju smernic z dne 9. julija 2007 za imenovanje, mandat in financiranje posebnih predstavnikov EU in obvestila Sveta (7510/14) z dne 11. marca 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o predlogu sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje(3),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, in poznejših poročil o izvajanju,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, homoseksualcev (gejev), biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

–  ob upoštevanju Helsinške sklepne listine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) iz leta 1975 in vseh njenih načel kot enega temeljnih dokumentov za evropsko in širšo regionalno varnostno ureditev,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o letnih poročilih EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o obravnavanju kršitev človekovih pravic pri vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, tudi genocidu(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Ukrajini, v katerih je pozval k imenovanju posebnega predstavnika EU za območje Krima in Doneškega bazena,

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice(6),

–  ob upoštevanju člena 110 in člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0171/2019),

A.  ker si EU želi postati močnejši svetovni akter – ne le v gospodarskem, temveč tudi političnem smislu – in si prizadeva s svojimi ukrepi in politikami prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti ter k svetovnemu redu, ki temelji na pravilih;

B.  ker Svet na predlog podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije imenuje posebne predstavnike EU, katerih mandat zajema doseganje posebnih ciljev tematsko ali geografsko specifične politične ali varnostne narave; ker so se posebni predstavniki EU izkazali za dragocen in prožen instrument diplomacije EU, saj lahko uporabljajo osebni pristop ter zastopajo EU na ključnih mestih in v ključnih okoliščinah s podporo vseh držav članic; ker so posebni predstavniki EU zaradi prožnosti mandatov operativno orodje, ki se lahko hitro uporabi, če se v določenih državah ali v zvezi z določenimi temami pojavijo težave;

C.  ker so posebni predstavniki EU zaradi pogoste prisotnosti na terenu v ugodnem položaju za to, da vzpostavijo dialog s civilno družbo in lokalnimi akterji ter izvajajo raziskave na terenu; ker lahko zaradi teh neposrednih izkušenj konstruktivno prispevajo k oblikovanju politike in strategije;

D.  ker zdaj obstaja pet regionalnih posebnih predstavnikov EU (za Afriški rog, Sahel, Srednjo Azijo, mirovni proces na Bližnjem vzhodu ter Južni Kavkaz in krizo v Gruziji), dva posebna predstavnika EU za posamezne države (Kosovo ter Bosna in Hercegovina) in en tematski posebni predstavnik EU, pristojen za človekove pravice;

E.  ker sta trenutno med posebnimi predstavniki EU le dve ženski;

F.  ker je v primeru posebnih predstavnikov EU, imenovanih z mandatom za posamezno državo, „dvojna vloga“ posebnega predstavnika EU, ki je hkrati vodja delegacije v zadevni državi, prispevala k skladnosti in učinkovitosti prisotnosti EU v tujini; ker mora biti napotitev dodatnih posebnih predstavnikov EU v skladu s strategijami EU na področju zunanjega delovanja, saj so delegacije EU okrepljene zaradi Lizbonske pogodbe, s katero so postale odgovorne za usklajevanje vseh ukrepov EU na terenu, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko;

G.  ker, med drugim v neposrednem sosedstvu EU, obstajajo tudi druga prednostna področja in konflikti, ki zahtevajo posebno pozornost, večjo vključenost in prepoznavnost EU, na primer agresija Rusije v Ukrajini in nezakonita zasedba Krima;

H.  ker so se posebni predstavniki EU izkazali za koristne zlasti pri vodenju političnih dialogov na visoki ravni ter zmogljivosti, da dosežejo partnerje na visoki ravni v zelo občutljivih političnih okoljih;

I.  ker se posebni predstavniki EU financirajo v okviru proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, o katerem soodloča Parlament, in Komisiji odgovarjajo za izvajanje proračuna;

J.  ker se je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije zavezala, da bo Evropskemu parlamentu dovolila, da novoimenovane posebne predstavnike EU pred zasedbo tega položaja povabi na pogovor, in da bo olajšala redne predstavitve posebnih predstavnikov EU Parlamentu;

K.  ker so posebni predstavniki EU izbrani med posamezniki, ki so pred tem zasedali visok diplomatski ali politični položaj v svoji državi ali mednarodnih organizacijah; ker imajo pri izvajanju svojega mandata zagotovljeno precejšnjo prožnost in svobodo, kar lahko prispeva k uresničevanju zastavljenih ciljev, izvajanju strategij in zagotavljanju dodane vrednosti za EU;

L.  ker je glavna naloga posebnih predstavnikov EU prispevati k enotnosti, doslednosti, skladnosti in učinkovitosti zunanjega delovanja in zastopanja EU; ker izkažejo interes EU za določeno državo, regijo ali tematsko področje in krepijo prepoznavnost EU ter prispevajo k izvajanju določene strategije ali politike EU v zvezi z državo, regijo ali tematiko, za katero jim je bil podeljen mandat;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

O mandatu

O orodjih

O osebnem profilu

O vključenih področjih

O interakciji in sodelovanju

   (a) naj predstavijo strateški razmislek o uporabi, vlogi, mandatih in prispevku posebnih predstavnikov EU ob upoštevanju izvajanja globalne strategije EU;
   (b) naj zagotovijo, da se posebni predstavniki EU imenujejo le, če pri uporabi tega instrumenta obstaja jasna dodana vrednost, tj. če njihovih nalog ne morejo učinkovito izpolnjevati obstoječe strukture v okviru ESZD, vključno z delegacijami EU, ali v okviru Komisije;
   (c) naj zagotovijo, da se posebni predstavniki EU uporabljajo zlasti za okrepitev prizadevanj EU pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter izvajanju strategij EU, zlasti z mediacijo in spodbujanjem dialoga, in za doseganje ciljev politike EU na posebnih tematskih področjih v okviru zunanjih odnosov in ob upoštevanju mednarodnega prava;
   (d) naj preprečijo povečevanje števila posebnih predstavnikov EU in razdrobitev njihovih pristojnosti, kar bi povzročilo prekrivanje z drugimi institucijami EU in povečanje stroškov usklajevanja;
   (e) naj zagotovijo, da mandati in ukrepi posebnih predstavnikov EU pri obravnavanju regionalne varnosti in preprečevanja konfliktov, mediacije in reševanja konfliktov temeljijo na načelih mednarodnega prava, kot so določena v Helsinški sklepni listini iz leta 1975, in drugih ključnih standardih mednarodnega prava ter mirnem reševanju sporov kot ključnem elementu evropske varnostne ureditve in kot je poudarjeno v globalni strategiji EU; ter upoštevajo vsa pravila in politike, ki jih je EU sprejela v zvezi z regijo ali konfliktom, v okviru svojih pristojnosti;
   (f) naj upoštevajo vse možne načine za krepitev vloge posebnih predstavnikov EU kot učinkovitega orodja zunanje politike EU, ki je sposobno razvijati in spodbujati pobude EU v zvezi z zunanjo politiko ter krepiti sinergije, zlasti z zagotavljanjem, da lahko posebni predstavniki EU zaradi učinkovitega izvajanja svojih nalog svobodno potujejo na območju, vključno s konfliktnimi območji, ki ga zajema njihov mandat;
   (g) naj zagotovijo, da bo delo posebnih predstavnikov EU bolj pregledno in prepoznavno, med drugim z javnim poročanjem o obiskih v državah, delovnih programih in prednostnih nalogah ter vzpostavitvijo posebnih spletnih mest, ki bodo omogočala javni nadzor nad njihovim delovanjem;
   (h) naj okrepijo sredstva, ki predstavljajo dodano vrednost posebnih predstavnikov EU, tj. legitimnost, ki temelji na podpori podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in držav članic, državni/regionalni/tematski odgovornosti, politični teži, prožnosti in povečevanju prisotnosti in prepoznavnosti EU v partnerskih državah, s čimer se krepi podoba EU kot učinkovitega mednarodnega akterja;
   (i) naj omogočijo ustrezno dolgo trajanje mandata, ki bo ustvarilo perspektivo, ki bo omogočila zaposlovanje kvalificiranih višjih uslužbencev, ter dopuščalo izvajanje mandata in krepitev zaupanja s partnerji, vzpostavljanje omrežij in vplivanje na procese; naj zagotovijo redni pregled v skladu z razvojem dogodkov v državi/regiji ali v zvezi z zadevnim subjektom ter omogočijo tudi podaljšanje mandata, če tako zahtevajo okoliščine;
   (j) naj prispevajo k izvajanju politike oziroma strategije EU za območje, za katero jim je bil podeljen mandat, in k oblikovanju ali reviziji strategij oziroma politik;
   (k) naj zagotovijo, da bodo preprečevanje in reševanje konfliktov, mediacija in spodbujanje dialoga ter temeljne svoboščine, človekove pravice, demokracija, pravna država in enakost spolov horizontalne prednostne naloge in s tem osrednji temelji področja delovanja mandatov posebnih predstavnikov EU ter da se zagotovi ustrezno poročanje o ukrepih, sprejetih na teh področjih;
   (l) naj zahtevajo postopke za ocenjevanje in spremljanje, ki vključujejo pridobljene rezultate, obstoječe ovire, navedbo ključnih izzivov, prispevek k oblikovanju politik in oceno usklajevanja dejavnosti posebnih predstavnikov EU z drugimi akterji EU, da se spodbuja izmenjava dobrih praks med posebnimi predstavniki EU ter oceni uspešnost in obravnava podaljšanje in pregled mandatov;
   (m) naj zagotovijo, da bo mandat za srednjo Azijo skladen s strategijo EU za srednjo Azijo iz leta 2007, ki je bila pregledana leta 2015, da bi povečali učinkovitost in prepoznavnost Unije v regiji;
   (n) naj določijo dolgo obdobje mirovanja za posebne predstavnike EU, da se v primeru nasprotja interesov zagotovi kar najvišja raven etičnih standardov;
   (o) naj zagotovijo, da bo Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve sodeloval pri opredelitvi novih in podaljšanih mandatov posebnih predstavnikov EU;
   (p) naj ohranjajo prožnost in avtonomijo, ki ju imajo posebni predstavniki EU kot poseben instrument skupne zunanje in varnostne politike z ločenim virom financiranja in privilegiranim odnosom s Svetom; vendar naj obenem okrepijo povezave za usklajevanje in poročanje s povezanimi upravnimi direktorati ESZD (tj. regionalni, tematski, skupna varnostna in obrambna politika ter krizni odziv) ter povezanimi generalnimi direktorati Komisije; naj zagotovijo hiter in pregleden postopek za imenovanje in potrditev;
   (q) naj obravnavajo pomanjkljivosti pri ohranjanju institucionalnega spomina in neprekinjenosti med odhajajočimi in prihajajočimi posebnimi predstavniki EU s krepitvijo logistične in upravne podpore ESZD, vključno z arhiviranjem, in predvsem z napotovanjem političnih svetovalcev iz ESZD in drugih institucij EU, kot je ustrezno, da se pridružijo skupinam posebnih predstavnikov EU;
   (r) naj kot posebne predstavnike EU imenujejo osebe z obsežnim diplomatskim in političnim strokovnim znanjem in ustreznim profilom, pri čemer naj zagotovijo zlasti, da imajo te osebe političen vpliv, potreben za vzpostavljanje povezav in medsebojnega zaupanja s sogovorniki na visoki ravni; naj v zvezi s tem izkoristijo obstoječi nabor oseb s političnimi in diplomatskimi izkušnjami v vsej EU; naj spoštujejo uravnoteženo zastopanost spolov in geografsko uravnoteženost; naj zagotovijo, da bo odločitev o imenovanju določene osebe sprejeta na pregleden način in šele po tem, ko bo potrjeno, da je kandidat sprejemljiv, zlasti kar zadeva morebitno nasprotje interesov in zagotovitev, da kandidat izpolnjuje standarde etičnega ravnanja;
   (s) naj zagotovijo, da se lahko imenovanje posebnih predstavnikov EU potrdi šele po pozitivni oceni Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve;
   (t) naj zagotovijo lažji dostop do informacij in utemeljitev glede izbranih kandidatov;
   (u) naj mandate posebnih predstavnikov EU osredotočajo na krepitev regionalne varnosti ter preprečevanje in reševanje konfliktov, zlasti prek spodbujanja dialoga in mediacije, pri čemer lahko sodelovanje EU zagotovi dodano vrednost; naj zagotovijo, da imenovanje posebnih predstavnikov EU v primeru tematske osredotočenosti ne podvaja ali ogroža vloge Komisije in ESZD;
   (v) naj ob upoštevanju vloge posebnih predstavnikov EU kot posebnega diplomatskega orodja na področju zunanjega delovanja EU in ob priznavanju pomena stabilnosti v evropskem sosedstvu spodbujajo posebne predstavnike EU k razvoju vse tesnejših odnosov z državami, ki so jih prizadeli dolgotrajni konflikti, pri čemer naj se poudari velika potreba, da posebni predstavniki EU prispevajo k mirnemu reševanju sporov v sosedstvu EU;
   (w) naj pozdravijo imenovanje novega posebnega predstavnika EU za človekove pravice in priznajo delo prejšnjega, ki je uspešno izpolnil svojo vlogo, ki je bila povečati učinkovitost in prepoznavnost politike EU za človekove pravice; ugotavlja, da so bile pristojnosti za to delovno mesto razširjene, tako da vključujejo spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom in spodbujanje podpore mednarodnemu kazenskemu pravosodju;
   (x) naj okrepijo zmogljivost in vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice ob upoštevanju, da njegova funkcija vključuje mandat, ki pokriva ves svet, ter pomeni, da je potreben in impliciran politični dialog s tretjimi državami, ustreznimi partnerji, podjetji, civilno družbo ter mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pa tudi delovanje v ustreznih mednarodnih forumih;
   (y) naj ob upoštevanju, kako pomembno je, da se število posebnih predstavnikov EU ne poveča znatno, da se ne zmanjša njihova posebna narava, postopno odpravijo mandate obstoječih posebnih predstavnikov EU za posamezne države in v pričakovanju splošne delitve odgovornosti v naslednji Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje obravnavajo imenovanje regionalnih posebnih predstavnikov EU; naj razmislijo o imenovanju tematskih posebnih predstavnikov EU za mednarodno usklajevanje boja proti podnebnim spremembam, za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje ter za razoroževanje in neširjenje orožja, da bi se v zadnjem primeru prevzele naloge sedanjega posebnega predstavnika EU za to področje;
   (z) naj imenujejo novega posebnega predstavnika EU za Ukrajino, ki se bo osredotočal predvsem na Krim in Doneški bazen in bo pristojen za spremljanje razmer na področju človekovih pravic na zasedenih ozemljih, izvajanje sporazumov iz Minska, umiritev razmer v Azovskem morju in uresničevanje pravic notranje razseljenih oseb, k čemur je v svojih resolucijah že pozval Evropski parlament;
   (aa) naj okrepijo interakcijo in usklajevanje posebnih predstavnikov EU z različnimi institucijami, civilno družbo in državami članicami, da bi zagotovili čim večjo sinergijo in usklajeno sodelovanje vseh akterjev; naj posebne predstavnike EU bolj vključijo v sistem EU za zgodnje opozarjanje na konflikte; naj zagotovijo, da ne bo prišlo do prekrivanja z drugimi visokimi diplomatskimi predstavniki, na primer posebnimi odposlanci EU; ter naj zagotovijo sodelovanje z drugimi podobno mislečimi partnerji in odposlanci, vključno s tistimi, ki so jih imenovali ZN, NATO in ZDA;
   (ab) ker je Evropski parlament sozakonodajalec za civilni del proračuna SZVP, ki ga upravlja Služba za instrumente zunanje politike (FPI), naj okrepijo nadzor Parlamenta nad dejavnostmi posebnih predstavnikov EU ter povečajo raven njihove odgovornosti in preglednost njihovega dela, pri tem pa opozarja, da je ta cilj mogoče doseči z redno izmenjavo informacij o izvajanju mandata posebnih predstavnikov EU, njihovem delu in dosežkih ter izzivih, s katerimi se srečujejo, in sicer prek rednih in vsaj letnih srečanj ter izmenjav mnenj med posebnimi predstavniki EU in ustreznimi organi Evropskega parlamenta, zlasti Odborom za zunanje zadeve in pododbori za človekove pravice ter za varnost in obrambo, pa tudi s sistematično izmenjavo poročil in državnih strategij, ki jih posebni predstavniki EU pošiljajo Političnemu in varnostnemu odboru v okviru Sveta ter Evropski službi za zunanje delovanje, z Evropskim parlamentom; in naj zato vztrajajo, da se ti dokumenti vključijo v medinstitucionalni sporazum na področju SZVP;
   (ac) naj v okviru postopkov preventivne diplomacije in mediacije ter tudi v interesu prepoznavnosti EU spodbujajo interakcijo in olajšajo dialog s civilno družbo in državljani v regijah, za katere so posebni predstavniki EU zadolženi; naj zlasti zagotovijo, da posebni predstavniki EU proaktivno sodelujejo z akterji civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic ali oporečniki, ki bi lahko bili ogroženi ali tarča napadov lokalnih organov;

2.  priporoča, da bi moral naslednji Evropski parlament od novega podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije zahtevati, naj v prvih šestih mesecih svojega mandata predstavi strateški razmislek o uporabi posebnih predstavnikov EU v okviru izvajanja globalne strategije ter v skladu z zgoraj določenimi načeli in priporočili;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebnim predstavnikom EU.

(1) UL L 201, 3.8.2010, str. 30.
(2) UL C 210, 3.8.2010, str. 1.
(3) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 454.
(4) UL C 356, 4.10.2018, str. 130.
(5) UL C 334, 19.9.2018, str. 69.
(6) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 114.


Zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev ***I
PDF 366kWORD 127k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615 – C8-0387/2015 – 2015/0278(COD))
P8_TA-PROV(2019)0173A8-0188/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0615),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0387/2015),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za promet in turizem, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbor za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A8-0188/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve

P8_TC1-COD(2015)0278


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približevanjem zakonov in drugih predpisov držav članic, kar zadeva zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve, in sicer zlasti z odpravo in preprečevanjem ovir za prosti pretok nekaterih dostopnih proizvodov in storitev, ki nastajajo zaradi različnih zahtev glede dostopnosti v državah članicah. To bi povečalo razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev na notranjem trgu ter izboljšalo dostopnost ustreznih informacij.

(2)  Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov pa naj bi se po napovedih precej povečalo ▌. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in invalidom lajša neodvisno življenje. V tem okviru bi bilo treba upoštevati, da je v Uniji več invalidk kot invalidov.

(3)  V tej direktivi so invalidi opredeljeni v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN), sprejeto 13. decembra 2006, katere pogodbenica je Unija od 21. januarja 2011, vse države članice pa so jo ratificirale. V Konvenciji ZN je določeno, da so invalidi osebe „z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi“. Ta direktiva spodbuja polno in učinkovito enakopravno sodelovanje z izboljšanjem dostopa do vsakdanjih proizvodov in storitev, ki zaradi svojega izvornega oblikovanja ali naknadne prilagoditve ustrezajo posebnim potrebam invalidov.

(4)  Ta direktiva bi koristila tudi drugim osebam s funkcijskimi omejitvami, kot so starejše osebe, nosečnice ali osebe, ki potujejo s prtljago. Koncept „oseb s funkcijskimi omejitvami“, kot je določen v tej direktivi, vključuje osebe s kakršnimi koli telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, z oslabitvami, povezanimi s starostjo, ali drugimi trajnimi ali začasnimi oslabitvami zmogljivosti človeškega telesa, ki v povezavi z različnimi ovirami zmanjšajo njihov dostop do proizvodov in storitev, zaradi česar bi bilo treba navedene proizvode in storitve prilagoditi njihovim posebnim potrebam.

(5)  Neskladja med zakoni in drugimi predpisi držav članic glede dostopnosti proizvodov in storitev za ▌invalide ustvarjajo ovire za prosti pretok proizvodov in storitev ter izkrivljajo učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Za nekatere proizvode in storitve se bodo po začetku veljavnosti Konvencije ZN ta neskladja v Uniji verjetno povečala. Te ovire še posebno vplivajo na gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).

(6)  Zaradi razlik med nacionalnimi zahtevami glede dostopnosti zlasti samostojni podjetniki, MSP in mikropodjetja niso pripravljeni poslovati zunaj domačega trga. Nacionalne ali celo regionalne ali lokalne zahteve glede dostopnosti, ki so jih določile države članice, se trenutno razlikujejo glede področja uporabe in tudi glede ravni podrobnosti. Te razlike negativno vplivajo na konkurenčnost in rast zaradi dodatnih stroškov, ki so posledica razvoja in trženja dostopnih proizvodov in storitev za vsak nacionalni trg.

(7)  Zaradi omejene konkurence med dobavitelji so cene dostopnih proizvodov in storitev ter podpornih tehnologij za potrošnike visoke. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje potencialne koristi, ki bi jih lahko pri odzivanju na družbene in tehnološke dosežke ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.

(8)  Za pravilno delovanje notranjega trga je torej treba zbližati nacionalne ukrepe na ravni Unije, da se odpravi razdrobljenost trga dostopnih proizvodov in storitev, ustvari ekonomija obsega, olajšata čezmejna trgovina in mobilnost ter da se gospodarskim subjektom pomaga usmeriti sredstva v inovacije, namesto da jih porabljajo za kritje stroškov, ki izhajajo iz razdrobljene zakonodaje po vsej Uniji.

(9)  Koristi harmonizacije zahtev glede dostopnosti za notranji trg so se pokazale z uporabo Direktive 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) v zvezi z dvigali in Uredbo (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) na področju prometa.

(10)  Udeleženci konference predstavnikov vlad držav članic so se v izjavi št. 22 v zvezi z invalidi, priloženi k Amsterdamski pogodbi, strinjali, da morajo institucije Unije pri pripravi ukrepov iz člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) upoštevati potrebe invalidov.

(11)  Splošni cilj sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ je omogočiti trajnostne gospodarske in družbene koristi prek povezanega enotnega digitalnega trga, tako da se olajša trgovina in spodbuja zaposlovanje v Uniji. Potrošniki v Uniji še vedno ne morejo v celoti uživati koristi, ki jih nudi enotni trg pri cenah in izbiri, saj je čezmejno spletno poslovanje še vedno zelo omejeno. Razdrobljenost prav tako omejuje povpraševanje po čezmejni e-trgovini. Usklajeno ukrepanje je potrebno tudi zato, da se invalidom zagotovi vse elektronske vsebine, elektronske komunikacije in dostop do avdiovizualnih medijskih storitev. Zato je treba harmonizirati zahteve glede dostopnosti po vsem enotnem digitalnem trgu in zagotoviti, da lahko vsi državljani Unije, ne glede na svoje zmožnosti, uživajo njegove koristi.

(12)  Ker je Unija postala pogodbenica Konvencije ZN, so njene določbe postale sestavni del pravnega reda Unije in so zavezujoče za institucije Unije in njene države članice.

(13)  Konvencija ZN določa, da morajo njene pogodbenice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do fizičnega okolja, prevoza, informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov in storitev, ki so na voljo javnosti ali se zanjo zagotavljajo v mestu in na podeželju. Odbor Združenih narodov za pravice invalidov je ugotovil, da je treba ustvariti zakonodajni okvir s konkretnimi in izvršljivimi merili, vezanimi na določene roke, za spremljanje postopnega uresničevanja dostopnosti.

(14)  Konvencija ZN svoje podpisnice poziva, naj izvajajo ali spodbujajo raziskave in razvoj novih tehnologij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pripomočki za gibanje ter napravami in podpornimi tehnologijami, primernimi za invalide, ter naj spodbujajo njihovo razpoložljivost in uporabo. Konvencija ZN tudi poziva k dajanju prednosti cenovno dostopnim tehnologijam.

(15)  Zaradi začetka veljavnosti Konvencije ZN v pravnem redu držav članic je treba sprejeti dodatne nacionalne določbe o dostopnosti proizvodov in storitev. Brez ukrepanja Unije, bi te določbe še povečale neskladja med zakoni in drugimi predpisi držav članic.

(16)  Zato je treba olajšati izvajanje Konvencije ZN v Uniji z zagotovitvijo skupnih pravil Unije. Ta direktiva tudi podpira države članice pri njihovih prizadevanjih, da izpolnijo svoje nacionalne zaveze in obveznosti glede dostopnosti iz Konvencije ZN na usklajen način.

(17)  V sporočilu Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir“, ki je usklajena s Konvencijo ZN, je dostopnost opredeljena kot eno od osmih področij ukrepanja in označena kot osnovni predpogoj za sodelovanje v družbi, cilj sporočila pa je zagotavljanje dostopnosti proizvodov in storitev.

(18)  Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, so določeni na podlagi analize, ki je bila opravljena med pripravo ocene učinka, s katero so bili opredeljeni ▌relevantni proizvodi in storitve ▌za invalide, ▌ in ▌za katere so države članice sprejele ali bodo najverjetneje sprejele različne nacionalne zahteve glede dostopnosti, ki ovirajo delovanje notranjega trga.

(19)  Da bi zagotovili dostopnost storitev, ki spadajo v področje uporabe te direktive, bi morali veljavne zahteve glede dostopnosti iz te direktive izpolnjevati tudi proizvodi, ki se uporabljajo pri zagotavljanju teh storitev in s katerimi je potrošnik v interakciji.

(20)  Tudi če se storitev ali del storitve odda v podizvajanje tretji osebi, to ne bi smelo ogroziti dostopnosti te storitve, ponudniki storitev pa bi morali izpolnjevati obveznosti iz te direktive. Ponudniki storitev bi morali zagotoviti tudi ustrezno in stalno usposabljanje svojega osebja, da bi jih seznanili z načini uporabe dostopnih proizvodov in storitev. To usposabljanje bi moralo zajemati tudi vprašanja, kot so zagotavljanje informacij, svetovanje in oglaševanje.

(21)  Zahteve glede dostopnosti bi bilo treba uvesti tako, da bi z njimi čim manj obremenjevali ▌gospodarske subjekte in države članice ▌.

(22)  Določiti je ▌treba zahteve glede dostopnosti za dajanje na trg proizvodov in storitev, ki spadajo na področje uporabe te direktive, da se zagotovi njihov prosti pretok na notranjem trgu.

(23)  Ta direktiva bi morala določiti, da so funkcionalne zahteve glede dostopnosti obvezne in da bi jih bilo treba oblikovati v okviru splošnih ciljev. Te zahteve bi morale biti dovolj natančne za določitev pravno zavezujočih obveznosti ter dovolj podrobne za ocenjevanje skladnosti, da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga zadevnih proizvodov in storitev iz te direktive, obenem pa dopušča določena stopnja prožnosti, ki omogoča inovacije.

(24)  Ta direktiva vsebuje več meril glede funkcionalne učinkovitosti, povezanih z načini upravljanja proizvodov in storitev. Ta merila naj ne bi veljala za splošno alternativo zahtevam glede dostopnosti iz te direktive, pač pa bi jih bilo treba uporabljati le v zelo posebnih okoliščinah. Ta merila bi se morala uporabljati za posebne funkcije ali značilnosti proizvodov ali storitev, da bi bili dostopni, kadar zahteve glede dostopnosti iz te direktive ne obravnavajo ene ali več teh posebnih funkcij ali značilnosti.

Poleg tega bi morala v primeru, da zahteva glede dostopnosti vsebuje posebne tehnične zahteve, pri čemer je zanje na voljo alternativna tehnična rešitev v proizvodu ali storitvi, ta alternativna tehnična rešitev še vedno izpolnjevati povezane zahteve glede dostopnosti in bi morala voditi do enake ali večje dostopnosti ob uporabi ustreznih meril glede funkcionalne učinkovitosti.

(25)  Ta direktiva bi morala zajemati potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo. Da bi lahko ti sistemi obratovali na dostopen način, bi morali biti dostopni tudi njihovi operacijski sistemi. Za takšne sisteme računalniške strojne opreme je značilno, da so večnamenski, z ustrezno programsko opremo pa lahko opravljajo najobičajnejše računalniške naloge, ki jih zahtevajo potrošniki, in so namenjeni temu, da jih upravljajo potrošniki. Takšni sistemi računalniške strojne opreme so na primer osebni računalniki, vključno z namiznimi računalniki, prenosnimi računalniki, pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki. Specializirani računalniki, vgrajeni v potrošniške elektronske proizvode, niso potrošniški sistemi računalniške strojne opreme za splošno rabo. Ta direktiva ne bi smela zajemati posameznih komponent s specifičnimi funkcijami, kot so matične plošče ali pomnilniški čipi, ki se uporabljajo ali bi se lahko uporabljale v takšnem sistemu, če niso vgrajene.

(26)  Ta direktiva bi morala zajemati tudi plačilne terminale, vključno s strojno in programsko opremo, ter določene interaktivne samopostrežne terminale, vključno s strojno in programsko opremo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev iz te direktive: na primer bančni avtomati; avtomati za izdajo fizičnih vozovnic, ki omogočajo dostop do storitev, kot so avtomati za vozovnice; bančni vrstomati; avtomati za prijavo; ter interaktivni samopostrežni terminali za informacije, vključno z interaktivnimi informativnimi zasloni.

(27)  Vendar bi morali biti nekateri interaktivni samopostrežni terminali za zagotavljanje informacij, vgrajeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil, izključeni iz področja uporabe te direktive, saj so del teh vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil, ki jih ta direktiva ne zajema.

(28)  Ta direktiva bi morala zajemati tudi elektronske komunikacijske storitve, vključno s komunikacijami v sili, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta(7). Ukrepi, ki so jih do sedaj sprejele države članice za zagotavljanje dostopa invalidom, se razlikujejo in niso harmonizirani po vsem notranjem trgu. Zagotovitev uporabe enakih zahtev glede dostopnosti po vsej Uniji bo omogočila ekonomijo obsega za gospodarske subjekte, ki poslujejo v več kot eni državi članici, in olajšala učinkovit dostop invalidom v njihovi državi članici in pri potovanjih med državami članicami. Da bi zagotovili dostopnost elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s komunikacijo v sili, bi morali ponudniki poleg glasovne komunikacije zagotoviti tudi besedilo v realnem času in storitve celotnega pogovora, kadar dajejo na voljo video, ter sinhronizacijo vseh teh komunikacijskih sredstev. Poleg zahtev iz te direktive bi bilo treba državam članicam v skladu z Direktivo (EU) 2018/1972 omogočiti, da določijo ponudnika storitev prenosa, ki bi ga lahko uporabljali invalidi.

(29)  Ta direktiva harmonizira zahteve glede dostopnosti za elektronske komunikacijske storitve in z njimi povezane proizvode ter dopolnjuje Direktivo (EU) 2018/1972, ki določa zahteve glede enakovrednega dostopa in izbire za končne uporabnike invalide. Direktiva (EU) 2018/1972 določa tudi zahteve na podlagi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve o cenovni dostopnosti storitve dostopa do interneta in govornih komunikacijskih storitev in o razpoložljivosti s tem povezane terminalne opreme ter posebne opreme in storitev za potrošnike invalide.

(30)  Ta direktiva bi morala zajemati tudi potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki naj bi se uporabljala predvsem za dostop do elektronskih komunikacijskih storitev. Za namene te direktive bi se moralo šteti, da med navedeno opremo spada tudi oprema, ki je del konfiguracije za dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, kot sta usmerjevalnik ali modem.

(31)  V tej direktivi bi moral dostop do avdiovizualnih medijskih storitev pomeniti, da je omogočen dostop do avdiovizualnih vsebin, pa tudi mehanizmov, ki uporabnikom invalidom omogočajo uporabo njihovih podpornih tehnologij. Storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, bi lahko vključevale spletna mesta, spletne aplikacije, aplikacije za TV-komunikator, aplikacije, ki jih je mogoče prenesti, storitve na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, in s tem povezane medijske predvajalnike, pa tudi storitve povezane televizije. Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev ureja Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta(8), razen dostopnosti elektronskih programskih vodnikov, ki so vključeni v opredelitev storitev, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, za katere se uporablja ta direktiva.

(32)  V okviru storitev letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza bi morala ta direktiva med drugim zajemati posredovanje informacij o prevoznih storitvah, vključno s potovalnimi informacijami v realnem času, ki se zagotovijo prek spletišč, storitev na osnovi mobilnih naprav, interaktivnih informativnih zaslonov in interaktivnih samopostrežnih terminalov, ki jih invalidni potniki potrebujejo, da lahko potujejo. To bi lahko vključevalo informacije o proizvodih in storitvah potniškega prevoza, ki jih ponuja ponudnik storitev, informacije pred in med potovanjem ter informacije o odpovedi ali zamudi. Drugi elementi informacij pa bi lahko vključevali tudi informacije o cenah in popustih.

(33)  Ta direktiva bi morala zajemati tudi spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki jih razvijejo ali dajo na voljo ponudniki storitev potniškega prevoza znotraj področja uporabe te direktive ali ki se razvijejo ali dajo na voljo v njihovem imenu, storitve izdajanja elektronskih vozovnic, elektronske vozovnice ter interaktivne samopostrežne terminale.

(34)  Področje uporabe te direktive v zvezi s storitvami letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza bi bilo treba določiti na podlagi veljavne sektorske zakonodaje, ki ureja pravice potnikov. Kadar se ta direktiva ne uporablja za določene vrste storitev prevoza, bi države članice morale ponudnike storitev spodbujati k uporabi ustreznih zahtev glede dostopnosti iz te direktive.

(35)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta(9) že določa obveznosti glede dostopnosti spletišč za organe javnega sektorja, ki zagotavljajo storitve prevoza, vključno s storitvami mestnega in primestnega prevoza ter storitvami regionalnega prevoza.

Ta direktiva vsebuje izjeme za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, vključno s storitvami mestnega in primestnega prevoza ter storitvami regionalnega prevoza. Vanjo so vključene tudi obveznosti glede dostopnosti spletišč e-trgovine. Na podlagi obveznosti iz te direktive bo morala velika večina zasebnih ponudnikov storitev prevoza svoja spletišča napraviti dostopna za spletno prodajo vozovnic, zato za spletišča ponudnikov storitev mestnega in primestnega prevoza ter ponudnikov storitve regionalnega prevoza v tej direktivi ni treba uvesti dodatnih zahtev.

(36)  Nekateri elementi zahtev glede dostopnosti, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij, kot so določeni v tej direktivi, so že vključeni v veljavno pravo Unije na področju potniškega prevoza. To vključuje elemente Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(10), Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredbe (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta(12), Uredbe (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13) ter Uredbe (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(14). To vključuje tudi ustrezne akte, sprejete na podlagi Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15). Zaradi zagotavljanja regulativne doslednosti bi se morale zahteve glede dostopnosti, določene v navedenih uredbah in aktih, enako uporabljati še naprej. Vendar bi dodatne zahteve iz te direktive dopolnjevale veljavne zahteve, kar bi izboljšalo delovanje notranjega trga na področju prevoza in koristilo invalidom.

(37)  Ta direktiva ne bi smela zajemati nekaterih elementov storitev potniškega prevoza, kadar se zagotavljajo zunaj ozemlja držav članic, tudi če so te storitve usmerjene v trg Unije. V zvezi s temi elementi bi moral ponudnik storitev potniškega prevoza zagotoviti le, da so zahteve iz te direktive izpolnjene glede dela storitve, ki ga ponuja na ozemlju Unije. V zračnem prevozu pa bi morali letalski prevozniki iz Unije zagotoviti, da so veljavne zahteve te direktive izpolnjene tudi na odhodnih letih z letališča, ki se nahaja v tretji državi, namenjenih na letališče, ki se nahaja na ozemlju države članice. Poleg tega bi morali vsi letalski prevozniki, vključno s tistimi, ki nimajo licence v Uniji, zagotoviti, da so veljavne zahteve iz te direktive izpolnjene v primerih odhodnih letov z ozemlja Unije na ozemlje tretje države.

(38)  Mestne oblasti bi bilo treba spodbujati, naj neoviran dostop do storitev mestnega prevoza vključijo v svoje načrte za trajnostno mobilnost v mestih in redno objavljajo sezname primerov dobrih praks glede neoviranega dostopa do javnega prevoza in mobilnosti v mestih.

(39)  Cilj prava Unije o bančnih in finančnih storitvah je varstvo uporabnikov teh storitev v vsej Uniji in zagotavljanje informacij tem uporabnikom, vendar vanjo niso vključene zahteve glede dostopnosti. Da bi invalidom omogočili uporabo teh storitev v vsej Uniji, vključno kadar se zagotavljajo prek spletišč in na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, in sprejemanje informiranih odločitev ter da bi okrepili njihovo zaupanje v dejstvo, da so enako dobro zaščiteni kot drugi potrošniki, hkrati pa zagotovili enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev, bi bilo treba v tej direktivi določiti skupne zahteve glede dostopnosti za nekatere bančne in finančne storitve, ki se zagotavljajo potrošnikom.

(40)  Ustrezne zahteve glede dostopnosti bi se morale uporabljati tudi za načine identifikacije, elektronski podpis in plačilne storitve, saj so ti nujni za sklenitev potrošniških bančnih poslov.

(41)  Datoteke e-knjig temeljijo na elektronskem računalniškem kodiranju, ki omogoča razširjanje in branje po večini besedilnih in grafičnih intelektualnih del. Dostopnost datotek e-knjig je odvisna od stopnje natančnosti tega kodiranja, zlasti v zvezi s kategorizacijo različnih sestavnih elementov del in standardiziranim opisom njihove strukture. Interoperabilnost z vidika dostopnosti bi morala optimizirati združljivost teh datotek z uporabniškimi sredstvi ter sedanjimi in prihodnjimi podpornimi tehnologijami. Pri obravnavi značilnosti posebnih del, kot so stripi, otroške knjige in knjige o umetnosti, bi bilo treba upoštevati vse veljavne zahteve glede dostopnosti. Če bi države članice uporabljale različne zahteve glede dostopnosti, bi založniki in drugi gospodarski subjekti težje izkoristili prednosti notranjega trga, lahko bi nastale težave z interoperabilnostjo e-bralnikov, potrošniki invalidi pa bi imeli omejen dostop. V zvezi z e-knjigami bi pojem ponudnika storitev lahko vključeval založnike in druge gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri njihovi distribuciji. Ugotavlja se, da je dostop invalidov do vsebin, ki so zaščitene z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, še vedno oviran ter da so že bili sprejeti nekateri ukrepi za rešitev takšnih primerov, na primer z Direktivo (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta(16) in Uredbo (EU) 2017/1563 Evropskega parlamenta in Sveta(17), pa tudi, da bi lahko v tej zvezi v prihodnosti sprejeli nadaljnje ukrepe Unije.

(42)  V tej direktivi so storitve e-trgovine opredeljene kot storitev, ki se opravi na daljavo, prek spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav, elektronsko in na posamezno zahtevo potrošnika, z namenom sklenitve potrošniške pogodbe. V tej opredelitvi „na daljavo“ pomeni, da se storitev zagotovi, ne da bi bile stranke sočasno navzoče; „elektronsko“ pomeni, da se storitev pošlje na začetnem kraju in sprejme na cilju z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov ter se v celoti prenaša, pošilja in sprejema po žici, radijsko oziroma z optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi; „na posamezno zahtevo potrošnika“ pomeni, da se storitev zagotovi na posamezno zahtevo. Glede na vse večji pomen storitev e-trgovine in njihove visokotehnološke narave je pomembno imeti harmonizirane zahteve glede njihove dostopnosti.

(43)  Obveznosti glede dostopnosti storitev e-trgovine iz te direktive bi se morale uporabljati za spletno prodajo vseh proizvodov ali storitev, zato bi se morale uporabljati tudi za prodajo proizvoda ali storitve, ki jih ta direktiva že zajema.

(44)  Ukrepe, povezane z dostopnostjo odgovarjanja na komunikacijo v sili, bi bilo treba sprejeti brez poseganja v organizacijo služb za pomoč v sili ali vplivanja nanjo, saj ta ostaja v izključni pristojnosti držav članic.

(45)  Države članice morajo v skladu z Direktivo (EU) 2018/1972 zagotoviti dostop končnih uporabnikov invalidov do služb za pomoč v sili prek komunikacije v sili, ki je enakovreden dostopu drugih končnih uporabnikov, v skladu s pravom Unije za harmonizacijo zahtev glede dostopnosti za proizvode in storitve. Komisija ter nacionalni regulativni ali drugi pristojni organi morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imajo končni uporabniki invalidi med potovanjem v drugi državi članici enakovreden dostop do služb za pomoč v sili kot drugi končni uporabniki, če je to izvedljivo, brez predhodne registracije. S temi ukrepi se prizadeva zagotoviti interoperabilnost med državami članicami, v kar največji možni meri pa morajo temeljiti na evropskih standardih ali specifikacijah, določenih v skladu s členom 39 Direktive (EU) 2018/1972. Ti ukrepi državam članicam ne preprečujejo sprejetja dodatnih zahtev, da bi uresničevale cilje iz navedene direktive.

Kot alternativa izpolnjevanju zahtev iz te direktive glede dostopnosti v zvezi z odgovarjanjem na komunikacijo v sili za uporabnike invalide bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo tretjo stran kot ponudnika storitev prenosa, ki bi ga invalidi uporabljali za komunikacijo s centrom za obveščanje, dokler ti centri za obveščanje ne bi bili zmožni uporabljati elektronskih komunikacijskih storitev prek internetnih protokolov za zagotavljanje dostopnosti do odgovarjanja na komunikacijo v sili.

V vsakem primeru se obveznosti iz te direktive ne bi smelo razumeti, kot da omejujejo ali zmanjšujejo katere koli obveznosti v korist končnim uporabnikom invalidom, vključno glede enakovrednosti dostopa do elektronskih komunikacijskih storitev in služb za pomoč v sili pa tudi obveznosti glede dostopnosti, kot so določene v Direktivi (EU) 2018/1972.

(46)  V Direktivi (EU) 2016/2102 so opredeljene zahteve glede dostopnosti za spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja in drugih povezanih vidikov, zlasti zahteve glede skladnosti ustreznih spletišč in mobilnih aplikacij. Vendar pa navedena direktiva vsebuje poseben seznam izjem. Podobne izjeme so relevantne za to direktivo. Nekatere dejavnosti, ki potekajo prek spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, kot so storitve potniškega prevoza ali storitve e-trgovine, ki spadajo v področje uporabe te direktive, bi morale poleg tega izpolnjevati veljavne zahteve glede dostopnosti iz te direktive, da bi zagotovili, da je spletna prodaja proizvodov in storitev dostopna invalidom, ne glede na to, ali je prodajalec javni ali zasebni gospodarski subjekt. Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti z zahtevami iz Direktive (EU) 2016/2102 kljub razlikam, na primer pri spremljanju, poročanju in izvrševanju.

(47)  Štiri načela dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, kot so uporabljena v Direktivi (EU) 2016/2102, so: zaznavnost, kar pomeni, da morajo biti informacije in uporabniški vmesniki uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo; operabilnost, kar pomeni, da je treba zagotoviti delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo; razumljivost, kar pomeni, da morajo biti informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje razumljivi; ter robustnost, kar pomeni, da mora biti vsebina dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami. Ta načela so relevantna tudi za to direktivo.

(48)  Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da prosti pretok proizvodov in storitev, za katere se uporablja ta direktiva in ki izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti, v Uniji ni oviran iz razlogov, povezanih z zahtevami glede dostopnosti.

(49)  V nekaterih primerih bi skupne zahteve glede dostopnosti grajenega okolja olajšale prosti pretok povezanih storitev in invalidov. Zato bi morala ta direktiva državam članicam omogočati, da vključijo grajeno okolje, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, v področje uporabe te direktive, pri čemer zagotovijo skladnost z zahtevami glede dostopnosti iz Priloge III.

(50)  Dostopnost bi bilo treba doseči s sistematično odpravo in preprečevanjem ovir, po možnosti prek univerzalnega oblikovanja ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom, ki prispeva k temu, da se invalidom zagotovi enak dostop kot drugim. V skladu s Konvencijo ZN ta pristop „pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati“. V skladu s Konvencijo ZN „‚univerzalno oblikovanje’ ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno“. Poleg tega dostopnost ne bi smela izključevati zagotavljanja ustreznih prilagoditev, kadar jih zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo. Dostopnost in univerzalno oblikovanje bi bilo treba razlagati v skladu s splošnim komentarjem št. 2 (2014) glede člena 9: Dostopnost, kot ga je spisal Odbor za pravice invalidov.

(51)  Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ne spadajo samodejno v področje uporabe Direktive Sveta 93/42/EGS(18). Vendar lahko nekatere podporne tehnologije, ki so medicinski pripomočki, spadajo v področje uporabe navedene direktive .

(52)  Večino delovnih mest v Uniji zagotavljajo MSP in mikropodjetja. Ta podjetja so ključnega pomena za prihodnjo rast, vendar se zelo pogosto srečujejo s težavami in ovirami pri razvoju svojih proizvodov ali storitev, zlasti v čezmejnem kontekstu. Zato je delo MSP in mikropodjetij treba olajšati s harmonizacijo nacionalnih določb o dostopnosti ter hkrati ohraniti potrebne zaščitne ukrepe.

(53)  Da bi lahko mikropodjetja in MSP uživala koristi iz te direktive, morajo dejansko izpolnjevati zahteve iz Priporočila Komisije 2003/361/ES(19) ter ustrezne sodne prakse, katerih cilj je preprečiti izogibanje njenim pravilom.

(54)  Za zagotovitev skladnosti prava Unije bi morala ta direktiva temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta(20), saj zadeva proizvode, ki jih že urejajo drugi akti Unije, pri čemer se obenem upoštevajo posebne značilnosti zahtev glede dostopnosti iz te direktive.

(55)  Vsi gospodarski subjekti, ki spadajo v področje uporabe te direktive in sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali zagotoviti, da dajejo na trg samo tiste proizvode, ki so v skladu z zahtevami iz te direktive▌. Enako bi moralo veljati za gospodarske subjekte, ki zagotavljajo storitve. Zagotoviti je treba jasno in sorazmerno porazdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega od gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.

(56)  Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov in storitev v zvezi z njihovimi vlogami v dobavni verigi, da se zagotovita visoka raven varstva dostopnosti in poštena konkurenca na trgu Unije.

(57)  Obveznosti iz te direktive bi morale enako veljati za gospodarske subjekte iz javnega in zasebnega sektorja.

(58)  Proizvajalec, ki natančno pozna proces načrtovanja in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega ugotavljanja skladnosti. Medtem ko je za skladnost proizvodov odgovoren proizvajalec, pa bi organi za nadzor trga morali imeti ključno vlogo pri preverjanju, ali so proizvodi, ki so na voljo v Uniji, izdelani v skladu s pravom Unije.

(59)  Uvozniki in distributerji bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo nacionalni organi, in bi morali dejavno sodelovati, tako da pristojnim organom zagotovijo vse potrebne informacije v zvezi z zadevnim proizvodom.

(60)  Uvozniki bi morali zagotoviti, da so proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, ▌skladni s to direktivo, in zlasti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti navedenih proizvodov.

(61)  Pri dajanju proizvoda na trg bi morali uvozniki na proizvodu navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko ter naslov na katerem so dosegljivi.

(62)  Distributerji bi morali zagotoviti, da njihovo ravnanje s proizvodom ne vpliva negativno na skladnost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive.

(63)  Vsak gospodarski subjekt, ki da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa spremeni proizvod, ki je že dan na trg, na tak način, da bi lahko ogrozil izpolnjevanje veljavnih zahtev, se šteje za proizvajalca in bi zato moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(64)  Zaradi sorazmernosti bi se morale zahteve glede dostopnosti uporabljati samo, če ne predstavljajo nesorazmernega bremena za zadevni gospodarski subjekt ali če ne zahtevajo znatnih sprememb proizvodov in storitev, ki bi lahko povzročile njihovo temeljito spremembo z vidika te direktive. Kljub temu bi bilo treba vzpostaviti mehanizme nadzora za preverjanje upravičenosti uporabe izjem od zahtev glede dostopnosti.

(65)  Ta direktiva bi morala slediti načelu „najprej pomisli na male“ in upoštevati upravne obremenitve, ki jih imajo MSP. Namesto zagotovitve splošnih izjem in odstopanj za ta podjetja bi bilo treba v njej določiti ohlapnejša pravila za postopek ugotavljanja skladnosti in vzpostaviti zaščitne klavzule za gospodarske subjekte. Zato bi bilo treba pri določanju pravil za izbor in izvajanje najustreznejših postopkov za ugotavljanje skladnosti upoštevati položaj MSP, obveznosti za ugotavljanje skladnosti z zahtevami glede dostopnosti pa bi bilo treba omejiti, tako da za MSP ne bi predstavljale nesorazmernega bremena. Poleg tega bi morali organi za nadzor trga delovati sorazmerno z velikostjo podjetja in glede na to, ali gre za malo serijsko ali izvenserijsko proizvodnjo, ne da bi ustvarjali nepotrebne ovire za MSP ter ogrožali varstvo javnega interesa.

(66)  V izjemnih primerih, kadar bi izpolnjevanje zahtev glede dostopnosti iz te direktive nalagalo nesorazmerno breme za gospodarske subjekte, bi jim moralo biti dovoljeno, da te zahteve izpolnjujejo le v meri, ki ne nalaga nesorazmernega bremena. V takšnih ustrezno utemeljenih primerih ne bi bilo razumno mogoče, da bi gospodarski subjekt v celoti izpolnil eno ali več zahtev glede dostopnosti iz te direktive. Vendar pa bi gospodarski subjekt moral poskrbeti za to, da bi bila storitev oziroma proizvod, ki spada na področje uporabe te direktive, čim bolj dostopen, tako da bi izpolnjeval te zahteve v meri, ki ne nalaga nesorazmernega bremena. Tiste zahteve glede dostopnosti, ki po mnenju gospodarskega subjekta ne nalagajo nesorazmernega bremena, bi se morale v celoti uporabljati. Izjeme pri izpolnjevanju ene ali več zahtev glede dostopnosti zaradi njihovega nesorazmernega bremena ne bi smele presegati tistega, kar je v vsakem posameznem primeru nujno potrebno za omejitev tega bremena v zvezi z zadevnim proizvodom ali storitvijo. Ukrepe, ki bi nalagali nesorazmerno breme, bi bilo treba razumeti kot ukrepe, zaradi katerih bi imel gospodarski subjekt dodatno preveliko organizacijsko ali finančno breme, pri tem pa bi bilo treba upoštevati, kakšno korist bi verjetno imeli invalidi v skladu z merili iz te direktive. Na podlagi teh vidikov bi bilo treba opredeliti merila, da bi gospodarskim subjektom in ustreznim organom omogočili primerjavo različnih situacij in sistematično oceno, ali obstaja nesorazmerno breme. Pri vsaki oceni tega, v kolikšni meri zahtev glede dostopnosti ni mogoče izpolniti zaradi nesorazmernega bremena, bi bilo treba upoštevati le legitimne razloge. Neprednostna obravnava ali pomanjkanje časa ali znanja ne bi smeli šteti za legitimne razloge.

(67)  Celovito oceno nesorazmernega bremena bi bilo treba opraviti na podlagi meril iz Priloge VI. Gospodarski subjekt bi moral ocenjevanje nesorazmernega bremena dokumentirati ob upoštevanju ustreznih meril. Ponudniki storitev bi morali nesorazmerno breme znova oceniti vsaj vsakih pet let.

(68)  Gospodarski subjekt bi moral ustrezne organe obvestiti, da se je oprl na določbe te direktive, povezane s temeljito spremembo in/ali nesorazmernim bremenom. Gospodarski subjekt bi moral izvod ocene z razlago, zakaj njegov proizvod ali storitev ni v celoti dostopna, in dokazili glede nesorazmernega bremena ali temeljite spremembe ali obojega zagotoviti le, če bi to od njega zahtevali pristojni organi.

(69)  Če ponudniki storitev na podlagi zahtevane ocene ugotovijo, da bi zahteva, da vsi samopostrežni terminali, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev, ki jih zajema ta direktiva, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive, povzročila nesorazmerno breme, bi ponudniki storitev te zahteve vseeno morali izpolnjevati v obsegu, ki jim ne nalaga takega nesorazmernega bremena. Zato bi morali ponudniki storitev oceniti obseg, v katerem bi jim omejena raven dostopnosti vseh samopostrežnih terminalov ali omejeno število v celoti dostopnih samopostrežnih terminalov omogočalo, da se izognejo nesorazmernemu bremenu, ki bi jim bilo sicer naloženo, zahteve glede dostopnosti iz te direktive pa bi morali izpolnjevati le v tem obsegu.

(70)  Mikropodjetja se razlikujejo od vseh drugih podjetij zaradi omejenih človeških virov, letnega prometa ali letne bilančne vsote. Breme zaradi izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti za mikropodjetja torej na splošno predstavlja večji delež njihovih finančnih in človeških virov kot za druga podjetja in je bolj verjetno, da bo predstavljalo nesorazmeren delež stroškov. Za mikropodjetja pomeni izpolnjevanje ali vodenje dokumentacije in evidenc, s katerimi izkazujejo skladnost z različnimi zahtevami iz prava Unije, velik del stroškov. Čeprav bi vsi gospodarski subjekti, ki jih zajema ta direktiva, morali biti sposobni oceniti sorazmernost izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti iz te direktive in bi jih morali izpolnjevati le, če niso nesorazmerne, bi bila taka zahteva glede ocenjevanja za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, že sama po sebi nesorazmerno breme. Zahteve in obveznosti iz te direktive se zato ne bi smele uporabljati za mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive.

(71)  Za mikropodjetja, ki se ukvarjajo s proizvodi, ki spadajo v področje uporabe te direktive, bi morala ta direktiva nalagati blažje zahteve in obveznosti, da bi zmanjšali upravno breme.

(72)  Čeprav so nekatera mikropodjetja izvzeta iz obveznosti iz te direktive, bi bilo treba vsa mikropodjetja spodbujati, da proizvajajo, uvažajo ali distribuirajo proizvode ter zagotavljajo storitve, ki so v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, da bi povečali konkurenčnost in tudi možnosti za njihovo rast na notranjem trgu. Države članice bi morale zato mikropodjetjem zagotoviti smernice in orodja, da bi olajšali uporabo nacionalnih ukrepov za prenos te direktive.

(73)  Vsi gospodarski subjekti bi morali pri dajanju proizvodov na trg ali omogočanju dostopnosti na trgu ali pri zagotavljanju storitev na trgu ravnati odgovorno in popolnoma v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami.

(74)  Da bi olajšali ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, je treba določiti domnevo o skladnosti za proizvode in storitve, ki so skladni s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(21) za namene oblikovanja podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. Komisija je evropskim organizacijam za standardizacijo izdala že več zahtev za standardizacijo s področja dostopnosti, kot so pooblastila za standardizacijo M/376, M/473 in M/420, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi harmoniziranih standardov.

(75)  Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom, za katere se šteje, da niso skladni z zahtevami iz te direktive.

(76)  Evropski standardi bi morali biti tržno usmerjeni, upoštevati javni interes in cilje politike, ki jih je Komisija jasno navedla v zahtevi za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da bi oblikovale harmonizirane standarde, in temeljiti na soglasju. Če ni harmoniziranih standardov in kadar je to potrebno za uskladitev notranjega trga, bi Komisija morala imeti možnost, da v nekaterih primerih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ▌ tehnične specifikacije za zahteve glede dostopnosti iz te direktive. Uporaba tehničnih specifikacij bi morala biti omejena na te primere. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da sprejme tehnične specifikacije, na primer kadar je postopek standardizacije ustavljen, ker ni doseženega soglasja med deležniki, ali če pri oblikovanju harmoniziranega standarda prihaja do nepotrebnih zamud, na primer ker ni dosežena zahtevana kakovost. Komisija bi morala omogočiti dovolj časa med sprejetjem zahteve za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da oblikujejo harmonizirane standarde, in sprejetjem tehnične specifikacije, povezane s to zahtevo glede dostopnosti. Komisiji ne bi smelo biti omogočeno, da sprejme tehnično specifikacijo, če pred tem ni poskusila doseči, da bi se zahteve glede dostopnosti izpolnjevale na podlagi evropskega standardizacijskega sistema, razen kadar Komisija lahko dokaže, da tehnične specifikacije upoštevajo zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1025/2012.

(77)  Za kar najbolj učinkovito oblikovanje harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, ki bodo skladni z zahtevami iz te direktive glede dostopnosti proizvodov in storitev, bi morala Komisija, če je to izvedljivo, v postopek pritegniti evropske krovne invalidske organizacije in vse druge ustrezne deležnike.

(78)  Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so zahtevane za izjavo o skladnosti z vsemi veljavnimi akti Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, bi jim moralo biti omogočeno, da v to enotno izjavo EU o skladnosti vključijo vse ustrezne posamezne izjave o skladnosti.

(79)  Ta direktiva bi morala za ugotavljanje skladnosti proizvodov predvideti postopek notranje kontrole proizvodnje iz „modula A“, ki je določen v Prilogi II k Sklepu št. 768/2008/ES, saj gospodarskim subjektom in pristojnim organom omogoča, da dokažejo oziroma zagotovijo, da proizvodi, ki so na voljo na trgu, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti, ne da bi jim nalagali neupravičeno breme.

(80)  Organi bi morali pri izvajanju nadzora trga proizvodov in preverjanju skladnosti storitev preveriti tudi ugotavljanje skladnosti, vključno s tem, ali je bila ustrezna ocena temeljite spremembe ali nesorazmernega bremena pravilno izvedena. Pri opravljanju svojih nalog bi organi morali sodelovati tudi z invalidi in organizacijami, ki zastopajo invalide in njihove interese.

(81)  Pri storitvah bi morale biti informacije, ki so potrebne za ugotavljanje ▌ skladnosti z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, zagotovljene v splošnih pogojih ali v enakovrednem dokumentu, brez poseganja v Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta(22).

(82)  Oznaka CE, ki označuje skladnost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, je vidna posledica celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Ta direktiva bi morala upoštevati splošna načela, ki urejajo oznako CE, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(23) o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov. Poleg izjave EU o skladnosti bi moral proizvajalec na stroškovno učinkovit način obvestiti potrošnike o dostopnosti njihovih proizvodov.

(83)  V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 proizvajalec z namestitvijo oznake CE na proizvod izjavlja, da je proizvod skladen z vsemi veljavnimi zahtevami glede dostopnosti in da za to proizvajalec prevzema vso odgovornost.

(84)  V skladu s Sklepom št. 768/2008/ES so države članice odgovorne za zagotavljanje strogega in učinkovitega nadzora trga proizvodov na svojem ozemlju ter bi morale svojim organom za nadzor trga omogočiti zadostne pristojnosti in sredstva.

(85)  Države članice bi morale preverjati skladnost storitev z obveznostmi iz te direktive in obravnavati pritožbe ali poročila glede neskladnosti, da bi zagotovile sprejetje korektivnih ukrepov.

(86)  Komisija bi lahko po potrebi v posvetovanju z deležniki sprejela nezavezujoče smernice, ki bi olajšale usklajevanje med organi za nadzor trga in organi, pristojnimi za preverjanje skladnosti storitev. Komisija in države članice lahko bi morale imeti možnost oblikovati pobude za namen delitve sredstev in izmenjave strokovnega znanja organov.

(87)  Države članice bi morale zagotoviti, da organi za nadzor trga in organi, pristojni za preverjanje skladnosti storitev, preverijo skladnost gospodarskih subjektov z merili iz Priloge VI v skladu s poglavji VIII in IX. Države članice bi morale imeti možnost imenovati specializiran organ, ki izpolnjuje obveznosti organov za nadzor trga ali organov, pristojnih za preverjanje skladnosti storitev iz te direktive. Države članice bi morale imeti možnost odločiti, da bi morale biti pristojnosti takšnega specializiranega organa omejene na področje uporabe te direktive ali nekaterih njenih delov, brez poseganja v obveznosti držav članic iz Uredbe (ES) št. 765/2008.

(88)  Določiti bi bilo treba zaščitni postopek, ki se uporablja v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih sprejme država članica, in v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki naj bi bili sprejeti glede proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev glede dostopnosti iz te direktive. Zaščitni postopek bi moral organom za nadzor trga omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih proizvodov prej ukrepajo.

(89)  Kadar se države članice in Komisija strinjajo, da je ukrep, ki ga sprejme država članica, upravičen, nadaljnje sodelovanje Komisije ne bi smelo biti potrebno, razen kadar je neskladnost posledica pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih ali v tehničnih specifikacijah.

(90)  Direktivi 2014/24/EU(24) in 2014/25/EU(25) Evropskega parlamenta in Sveta o javnem naročanju, ki določata postopke javnega naročanja v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji za nekatero blago (proizvode), storitve in gradnje, določata tudi, da se pri vseh nabavah, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci javnega naročnika ali naročnika, pri pripravi tehničnih specifikacij, razen v ustrezno utemeljenih primerih, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom. Poleg tega ti direktivi določata tudi, da kadar so zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo sprejete s pravnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj. Ta direktiva bi morala določati obvezne zahteve glede dostopnosti za proizvode in storitve, za katere se uporablja. Zahteve glede dostopnosti iz te direktive niso zavezujoče za proizvode in storitve, ki ne spadajo na njeno področje uporabe. Vendar pa bi uporaba teh zahtev glede dostopnosti za izpolnjevanje ustreznih obveznosti iz drugih aktov Unije poleg te direktive olajšala izvajanje dostopnosti in prispevala k pravni varnosti ter približanju zahtev glede dostopnosti v vsej Uniji. Organom se ne bi smelo preprečiti, da določijo strožje zahteve glede dostopnosti, kot so zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k tej direktivi.

(91)  Ta direktiva ne bi smela spremeniti obvezne ali prostovoljne narave določb, povezanih z dostopnostjo, iz drugih aktov Unije.

(92)  Ta direktiva bi se morala uporabljati le za postopke javnega naročanja, za katere je bil poslan javni razpis, oziroma v primerih, kadar javni razpis ni predviden, kadar je javni naročnik ali naročnik začel postopek javnega naročanja po datumu začetka uporabe te direktive.

(93)  Da bi zagotovili pravilno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s: podrobnejšo določitvijo zahtev glede dostopnosti, ki že zaradi svoje narave ne morejo doseči predvidenega učinka, razen če so že podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije; spremembo obdobja, v katerem lahko gospodarski subjekti navedejo kateri koli drug gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod ali kateremu so dobavili proizvod; in podrobnejšo določitvijo ustreznih meril, ki jih mora gospodarski subjekt upoštevati pri ugotavljanju, ali bi uskladitev z zahtevami glede dostopnosti povzročila naložitev nesorazmernega bremena. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(26). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(94)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja ▌te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede tehničnih specifikacij. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(27).

(95)  Države članice bi morale zagotoviti, da bi obstajala ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo, ter bi zato morale uvesti ustrezne mehanizme nadzora, kot je naknadni nadzor, ki bi ga opravljali organi za nadzor trga, da bi preverjali, ali so izjeme od zahtev glede dostopnosti upravičene. Pri obravnavanju pritožb glede dostopnosti bi morale države članice upoštevati splošno načelo dobrega upravljanja in zlasti obveznost uradnikov za zagotovitev, da odločitev o posamezni pritožbi sprejmejo v razumnem roku.

(96)  Zaradi lažjega enotnega izvajanja te direktive bi morala Komisija ustanoviti delovno skupino, ki bi jo sestavljali ustrezni organi in deležniki, da bi olajšali izmenjavo informacij in najboljših praks ter zagotavljali nasvete. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med organi in ustreznimi deležniki, vključno z invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo, med drugim da bi izboljšali doslednost pri uporabi določb te direktive v zvezi z zahtevami glede dostopnosti in da bi spremljali izvajanje njenih določb o temeljitih spremembah in nesorazmernem bremenu.

(97)  Zaradi obstoječega pravnega okvira glede pravnih sredstev na področjih, ki jih zajemata direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, se določbe te direktive v zvezi z izvrševanjem in kaznimi ne bi smele uporabljati za postopke javnega naročanja, za katere veljajo obveznosti iz te direktive. Takšna izključitev ne posega v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Pogodb, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti prava Unije.

(98)  Kazni bi morale biti ustrezne glede na naravo kršitev in okoliščine, tako da ne bi bile alternativa temu, da bi gospodarski subjekti izpolnili svoje obveznosti glede dostopnosti proizvodov ali storitev.

(99)  Države članice bi morale zagotoviti, da so v skladu z veljavnim pravom Unije vzpostavljeni mehanizmi alternativnega reševanja sporov, ki omogočajo reševanje vsakršne domnevne neskladnosti s to direktivo pred začetkom postopka na sodiščih ali pri pristojnih upravnih organih.

(100)  V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(28) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(101)  Da se ponudnikom storitev zagotovi dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te direktive, je treba predvideti prehodno obdobje petih let po datumu začetka uporabe te direktive, v katerem proizvodom, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitev in so dani na trg pred tem datumom, ne bo treba izpolnjevati zahtev glede dostopnosti iz te direktive, razen če jih ponudniki storitev v prehodnem obdobju nadomestijo. Zaradi stroškov in dolge življenjske dobe samopostrežnih terminalov je primerno določiti, da se lahko takšni terminali, kadar se uporabljajo za zagotavljanje storitev, uporabljajo še naprej do izteka njihove ekonomske življenjske dobe, če vmes niso nadomeščeni, vendar ne dlje kot 20 let.

(102)  Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba uporabljati za proizvode, dane na trg, oziroma storitve, zagotovljene po datumu začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive, vključno z rabljenimi proizvodi in proizvodi iz druge roke, ki so bili uvoženi iz tretje države in dani na trg po tem datumu.

(103)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ( v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta direktiva prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravic invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti ter spodbujati uporabo členov 21, 25 in 26 Listine.

(104)  Ker cilja te direktive, in sicer odprave ovir za prosti pretok nekaterih dostopnih proizvodov in storitev z namenom prispevanja k pravilnemu delovanju notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj zahteva harmonizacijo različnih pravil, ki trenutno veljajo v njihovih pravnih sistemih, temveč se zaradi ▌ opredelitve skupnih zahtev glede dostopnosti in pravil za delovanje notranjega trga lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja ▌–

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približevanjem zakonov in drugih predpisov držav članic, kar zadeva zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve, in sicer zlasti z odpravo in preprečevanjem ovir za prosti pretok proizvodov in storitev iz te direktive, ki nastajajo zaradi različnih zahtev glede dostopnosti v državah članicah.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za naslednje proizvode, ki se dajo na trg po … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive]:

(a)  potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo in operacijske sisteme teh sistemov strojne opreme;

(b)  naslednje samopostrežne terminale:

(i)  plačilne terminale;

(ii)  samopostrežne terminale, namenjene zagotavljanju storitev, za katere se uporablja ta direktiva:

—  bankomate;

—  prodajne avtomate za vozovnice;

—  avtomate za prijavo;

—  interaktivne samopostrežne terminale za zagotavljanje informacij, razen terminalov, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil;

(c)  potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve;

(d)  potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, ter

(e)  e-bralnike.

2.  Brez poseganja v člen 32 se ta direktiva uporablja za naslednje storitve, ki se zagotovijo potrošnikom po … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive] :

(a)  elektronske komunikacijske storitve, razen storitev prenosa, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev stroj-stroj;

(b)  storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev ▌;

(c)  naslednje elemente storitev letalskega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza, razen storitev mestnega, primestnega in regionalnega prevoza, za katere se uporabljajo le elementi iz točke (v):

(i)  spletišča;

(ii)  storitve na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(iii)  elektronske vozovnice in storitve izdajanja elektronskih vozovnic;

(iv)  zagotavljanje informacij o prevoznih storitvah, vključno s potovalnimi informacijami v realnem času; v primeru informativnih zaslonov je to omejeno le na interaktivne zaslone, ki so na ozemlju Unije, ter

(v)  interaktivne samopostrežne terminale na ozemlju Unije, razen tistih, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil, ki se uporabljajo za zagotavljanje katerega koli dela takšnih storitev potniškega prevoza ▌;

(d)  potrošniške bančne storitve;

(e)  e-knjige in namensko programsko opremo ter

(f)  storitve e-trgovine.

3.  Ta direktiva se uporablja za odgovarjanje na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili „112“.

4.  Ta direktiva se ne uporablja za naslednjo vsebino spletišč in mobilnih aplikacij:

(a)  predhodno posnete časovne medijske vsebine, objavljene pred … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive];

(b)  oblike zapisa pisarniških datotek, objavljene pred ... [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive];

(c)  spletne zemljevide in storitve zemljevidov, če so ključne informacije pri zemljevidih, ki so namenjeni navigaciji, zagotovljene na dostopen digitalen način;

(d)  vsebine tretjih oseb, ki jih zadevni gospodarski subjekt ni ne financiral ne razvil oziroma niso pod njegovim nadzorom;

(e)  vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, ki se štejejo za arhiv, kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po… [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive].

5.  Ta direktiva ne posega v Direktivo (EU) 2017/1564 in Uredbo (EU) 2017/1563.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „invalidi“ pomeni osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi;

(2)  „proizvod“ pomeni snov, pripravek ali blago, pridobljeno v proizvodnem procesu, razen hrane, krme, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje;

(3)  „storitev“ pomeni storitev, kot je opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta(29);

(4)  „ponudnik storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja storitev na trgu Unije ali ponuja zagotavljanje takšne storitve potrošnikom v Uniji;

(5)  „avdiovizualne medijske storitve“ pomeni storitve, kot so opredeljene v točki (a) člena 1(1) Direktive 2010/13/EU;

(6)  „storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev“ pomeni storitve, ki se prenašajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in se uporabljajo za prepoznavanje, izbiranje in ogled avdiovizualnih medijskih storitev ter prejemanje informacij o teh storitvah, in kakršne koli elemente, kot so podnapisi za gluhe in naglušne, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov za zagotovitev dostopnosti storitev, kot je določeno v členu 7 Direktive 2010/13/EU; ter vključuje tudi elektronske programske vodnike;

(7)  „potrošniška terminalna oprema z interaktivno računalniško zmogljivostjo, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev“ pomeni vsako opremo, katere glavni namen je zagotoviti dostop do avdiovizualnih medijskih storitev;

(8)  „elektronska komunikacijska storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, kot je opredeljena v točki 4 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(9)  „storitev celotnega pogovora“ pomeni storitev celotnega pogovora, kot je opredeljena v točki 35 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(10)  „center za obveščanje“ pomeni center za obveščanje, kot je opredeljen v točki 36 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(11)  „najprimernejši center za obveščanje“ pomeni najprimernejši center za obveščanje, kot je opredeljen v točki 37 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(12)  „komunikacija v sili“ pomeni komunikacijo v sili, kot je opredeljena v točki 38 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(13)  „služba za pomoč v sili“ pomeni službo za pomoč v sili, kot je opredeljena v točki 39 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972;

(14)  „besedilo v realnem času“ pomeni obliko besedilnega pogovora v situacijah od točke do točke ali večtočkovnih konferencah, pri katerem se vtipkano besedilo prenaša znak za znakom, tako da uporabnik komunikacijo zaznava kot neprekinjeno;

(15)  „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

(16)  „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič na voljo na trgu Unije;

(17)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(18)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu opravlja določene naloge;

(19)  „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije;

(20)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;

(21)  „gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja ali ponudnika storitev;

(22)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki kupuje zadevni proizvod ali je prejemnik zadevne storitve za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(23)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet, ki ne presega 2 milijonov EUR, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR;

(24)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR, vendar ne vključuje mikropodjetij;

(25)  „harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kot je opredeljen v točki 1(c) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(26)  „ ▌tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, kot je opredeljena v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012 in ki zagotavlja sredstvo za izpolnjevanje zahtev glede dostopnosti, ki se uporabljajo za proizvod ali storitev;

(27)  „umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu;

(28)  „potrošniške bančne storitve“ pomeni zagotavljanje naslednjih potrošniških bančnih in finančnih storitev:

(a)  kreditnih pogodb, za katere velja Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(30) ali Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta(31);

(b)  storitev, kot so opredeljene v točkah 1, 2, 4 in 5 v oddelku A in točkah 1, 2, 4 in 5 v oddelku B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(32);

(c)  plačilnih storitev, kot so opredeljene v točki 3 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(33);

(d)  storitev, povezanih s plačilnim računom, kot so opredeljene v točki 6 člena 2 Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta(34),; in

(e)  elektronski denar, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(35);

(29)  „plačilni terminal“ pomeni napravo, katere glavni namen je omogočiti plačevanje z uporabo plačilnih instrumentov, kot so opredeljeni v točki 14 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366, na fizičnem prodajnem mestu, ne pa tudi v virtualnem okolju;

(30)  „storitve e-trgovine“ pomeni storitve, ki se zagotavljajo na daljavo, prek spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav, elektronsko in na posamezno zahtevo potrošnika, z namenom sklenitve potrošniške pogodbe;

(31)  „storitve letalskega potniškega prevoza“ pomeni storitve komercialnega potniškega zračnega prevoza, kot so opredeljene v točki (l) člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2006, pri odhodu z letališča, pri prihodu na letališče ali v tranzitu skozi letališče, kadar se letališče nahaja na ozemlju države članice, vključno z odhodnimi leti z letališča, ki se nahaja v tretji državi, na letališče, ki se nahaja na ozemlju države članice, pri katerih storitve opravljajo letalski prevozniki Unije;

(32)  „storitve avtobusnega potniškega prevoza“ pomeni storitve, ki jih zajema člen 2(1) in (2) Uredbe (EU) št. 181/2011;

(33)  „storitve železniškega potniškega prevoza“ pomeni vse storitve železniškega potniškega prevoza iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1371/2007, razen storitev iz člena 2(2) navedene uredbe;

(34)  „storitve vodnega potniškega prevoza“ pomeni potniške storitve, ki jih zajema člen 2(1) Uredbe (EU) št. 1177/2010, razen storitev iz člena 2(2) navedene uredbe;

(35)  „storitve mestnega in primestnega prevoza“ pomeni storitve mestnega in primestnega prometa, kot so opredeljene v točki 6 člena 3 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(36); vendar za namene te direktive vključuje le naslednje načine prevoza: železnico, avtobus, podzemno železnico, tramvaj in trolejbus;

(36)  „storitve regionalnega prevoza“ pomeni regionalne storitve, kot so opredeljene v točki 7 člena 3 Direktive 2012/34/EU; vendar za namene te direktive vključujejo le naslednje načine prevoza: železnico, avtobus, podzemno železnico, tramvaj in trolejbus;

(37)  „podporne tehnologije“ pomenijo vsak predmet, del opreme, storitev ali sistem proizvodov, vključno s programsko opremo, ki se uporablja za povečanje, ohranjanje, nadomestitev ali izboljšanje funkcijskih zmožnosti invalidov ali za olajšanje in nadomestitev okvar, omejitev gibanja ali izločitev iz udeležbe;

(38)  „operacijski sistem“ pomeni programsko opremo, ki med drugim nadzoruje vmesnik do zunanje strojne opreme, razporeja naloge, upravlja podatkovno shrambo in predstavlja privzeti vmesnik do uporabnika, ko ni v uporabi nobena aplikacija, vključno z grafičnim vmesnikom, ne glede na to, ali je takšna programska oprema sestavni del potrošniške računalniške strojne opreme za splošno rabo ali samostojna programska oprema, ki naj bi se uporabljala na potrošniški računalniški strojni opremi za splošno rabo; ne pomeni pa nalagalnika operacijskega sistema, osnovnega vhodno-izhodnega sistema ali druge strojne programske opreme, ki je potrebna ob zagonu ali namestitvi operacijskega sistema;

(39)  „potrošniški sistem računalniške strojne opreme za splošno rabo“ pomeni kombinacijo strojne opreme, ki tvori celoten računalnik, za katerega je značilno, da je večnamenski, z ustrezno programsko opremo pa lahko opravlja najobičajnejše računalniške naloge, ki jih zahtevajo potrošniki, in je namenjen temu, da ga upravljajo potrošniki, vključno z osebnimi računalniki, zlasti namiznimi računalniki, prenosnimi računalniki, pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki;

(40)  „interaktivna računalniška zmogljivost“ pomeni funkcionalnost, ki podpira interakcijo človek-stroj in omogoča obdelavo in prenos podatkov, glasu ali videa ali katere koli kombinacije le-teh;

(41)  „e-knjiga in namenska programska oprema“ pomeni storitev, ki zajema zagotavljanje digitalnih datotek, ki prikazujejo elektronsko različico knjige, do katere je mogoče dostopati, po kateri je mogoče navigirati in ki jo je mogoče brati in uporabljati, ter programsko opremo, vključno s storitvami na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, namenjeno dostopanju do takšnih digitalnih datotek, navigaciji po njih ter branju in uporabi takšnih digitalnih datotek, razen programske opreme, ki je zajeta v okviru opredelitve pojma v točki (42);

(42)  „e-bralnik“ pomeni namensko opremo, vključno s strojno in programsko opremo, ki se uporablja za dostop do datotek e-knjig, navigacijo po njih ter branje in uporabo teh datotek;

(43)  „elektronske vozovnice“ pomeni vsak sistem, pri katerem je pravica do potovanja shranjena na fizični vozovnici ali drugi napravi v elektronski obliki kot količinska ali terminska vozovnica ali dobroimetje, ne pa natisnjena na papirnati vozovnici;

(44)  „storitve izdajanja elektronskih vozovnic“ pomeni vsak sistem, pri katerem se kupijo vozovnice za potniški prevoz z uporabo naprave z interaktivno računalniško zmogljivostjo, tudi na spletu, in kupcu dostavijo v elektronski obliki, da se lahko natisnejo na papir ali drugače prikažejo med potovanjem z uporabo mobilne naprave z interaktivno računalniško zmogljivostjo;

POGLAVJE II

ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI IN PROSTI PRETOK

Člen 4

Zahteve glede dostopnosti

1.  Države članice zagotovijo, v skladu z odstavki 2, 3 in 5 tega člena in ob upoštevanju člena 14, da gospodarski subjekti dajo na trg samo proizvode in opravljajo samo storitve, ki izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz Priloge I.

2.  Vsi proizvodi izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz oddelka I Priloge I.

Vsi proizvodi, razen samopostrežnih terminalov, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz oddelka II Priloge I.

3.  Brez poseganja v odstavek 5 tega člena vse storitve, razen storitev mestnega in primestnega prevoza ter storitev regionalnega prevoza, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz oddelka III Priloge I.

Brez poseganja v odstavek 5 tega člena vse storitve izpolnjujejo ustrezne zahteve glede dostopnosti iz oddelka IV Priloge I.

4.  Države članice se lahko ob upoštevanju nacionalnih okoliščin odločijo, da grajeno okolje, ki ga uporabljajo stranke storitev, ki so zajete s to direktivo, izpolnjuje zahteve glede dostopnosti iz Priloge III, da bi ga lahko ▌invalidi čim bolje uporabljali.

5.  Mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, so izvzeta iz izpolnjevanja zahtev glede dostopnosti iz odstavka 3 tega člena in vseh obveznosti glede izpolnjevanja teh zahtev.

6.  Države članice mikropodjetjem zagotovijo smernice in orodja, da olajšajo uporabo nacionalnih ukrepov za prenos te direktive. Države članice oblikujejo ta orodja v posvetovanju z zadevnimi deležniki.

7.  Države članice lahko obvestijo gospodarske subjekte o značilnih primerih, vsebovanih v Prilogi II, možnih rešitev, ki prispevajo k izpolnjevanju zahtev glede dostopnosti iz Priloge I.

8.  Države članice zagotovijo, da najprimernejši center za obveščanje pri odgovarjanju na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili „112“ izpolnjuje posebne zahteve glede dostopnosti iz oddelka V Priloge I na način, ki je najprimernejši glede na nacionalno organizacijo sistemov za pomoč v sili.

9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 26 sprejme delegirane akte za dopolnitev Priloge I, v katerih podrobneje določi zahteve glede dostopnosti, ki po svoji naravi ne morejo doseči želenega učinka, razen če so podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, kot so zahteve v zvezi z interoperabilnostjo.

Člen 5

Veljavno pravo Unije na področju potniškega prevoza

Za storitve, ki izpolnjujejo zahteve o zagotavljanju dostopnih informacij in informacij o dostopnosti iz uredb (ES) št. 261/2004, (ES) št. 1107/2006, (ES) št. 1371/2007, (EU) št. 1177/2010 in (EU) št. 181/2011 ter zadevnih aktov, sprejetih na podlagi Direktive 2008/57/ES, se šteje, da izpolnjujejo tudi ustrezne zahteve iz te direktive. Kadar ta direktiva poleg zahtev iz navedenih uredb in aktov določa dodatne zahteve, se dodatne zahteve v celoti uporabljajo.

Člen 6

Prosti pretok

Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo omogočanja dostopnosti proizvodov na trgu ali zagotavljanja storitev, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive, iz razlogov, povezanih z zahtevami glede dostopnosti.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV, KI SE UKVARJAJO S PROIZVODI

Člen 7

Obveznosti proizvajalcev

1.  Proizvajalci pri dajanju proizvodov na trg zagotovijo, da so proizvodi načrtovani in izdelani v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz te direktive.

2.  Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo v skladu s Prilogo IV ter izvedejo postopek ugotavljanja skladnosti iz navedene priloge ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo.

Kadar je s tem postopkom dokazano, da proizvod izpolnjuje veljavne zahteve glede dostopnosti, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in proizvodu dodajo oznako CE.

3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti pet let po tem, ko je bil proizvod dan na trg.

4.  Proizvajalci zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za ohranjanje skladnosti serijske proizvodnje s to direktivo. Ustrezno se upoštevajo tudi spremembe oblike ali značilnosti proizvoda ter spremembe harmoniziranih standardov ali ▌tehničnih specifikacij ▌, s sklicevanjem na katere je razglašena skladnost proizvoda.

5.  Proizvajalci zagotovijo, da so na njihovih proizvodih označeni vrsta, serija ali serijska številka ali kateri koli drugi identifikacijski element, ali, kadar velikost ali narava proizvoda tega ne dopuščata, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu.

6.  Proizvajalci na proizvodu ali, če to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu, navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, za vprašanja o proizvodu. V naslovu mora biti navedena kontaktna točka, na kateri je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

7.  Proizvajalci zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica. Taka navodila in informacije ter vsako označevanje so jasni, razumljivi in nedvoumni.

8.  Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni skladen s to direktivo, takoj izvedejo korektivne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti proizvoda ▌ali ▌ga, če je to ustrezno, umaknejo. Kadar proizvod ni skladen z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, proizvajalci takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih. V takšnih primerih proizvajalci vodijo evidenco proizvodov, ki niso skladni z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, in z njimi povezanih pritožb.

9.  Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda, v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri katerem koli ukrepu, sprejetem za to, da se odpravi neskladnost proizvodov, ki so jih dali na trg, z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, zlasti pri prizadevanjih za zagotovitev skladnosti proizvodov z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

Člen 8

Pooblaščeni zastopniki

1.  Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 7(1) in priprava tehnične dokumentacije niso del pooblastila pooblaščenega zastopnika.

2.  Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje:

(a)  organom za nadzor trga za obdobje petih let omogoči dostop do izjave EU o skladnosti in tehnične dokumentacije;

(b)  pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda;

(c)  s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri katerem koli ukrepu, sprejetem za to, da se odpravi neskladnost proizvodov, za katere je pooblaščen, z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

Člen 9

Obveznosti uvoznikov

1.  Uvozniki dajejo na trg le proizvode, ki so skladni.

2.  Uvozniki pred dajanjem proizvoda na trg zagotovijo, da je proizvajalec izvedel postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV. Zagotovijo tudi, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz navedene priloge, da ima proizvod oznako CE in da so mu priloženi zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 7(5) in (6).

3.  Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz te direktive ▌, uvoznik proizvoda ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega uvoznik obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

4.  Uvozniki na proizvodu ali, če to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu, navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi za vprašanja o proizvodu. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

5.  Uvozniki zagotovijo, da so proizvodu priloženi navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.

6.  Uvozniki zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza v času njihove odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

7.  Uvozniki organom za nadzor trga za obdobje petih let omogočajo dostop do izvoda izjave EU o skladnosti ter zagotavljajo, da je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo navedenim organom.

8.  Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni skladen s to direktivo, takoj izvedejo korektivne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti proizvoda ali ga, če je to ustrezno, umaknejo ▌. Kadar proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, uvozniki takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih. V takšnih primerih uvozniki vodijo evidenco proizvodov, ki niso skladni z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, in z njimi povezanih pritožb.

9.  Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri katerem koli ukrepu, sprejetem za to, da se odpravi neskladnost proizvodov, ki so jih dali na trg, z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

Člen 10

Obveznosti distributerjev

1.  Distributerji pri omogočanju dostopnosti proizvoda na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te direktive.

2.  Distributerji pred omogočanjem dostopnosti proizvoda na trgu preverijo, ali ima proizvod oznako CE, ali so mu priloženi zahtevani dokumenti, navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, v kateri se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, brez težav razumejo, ter da sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 7(5) in (6) oziroma člena 9(4).

3.  Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, distributer ne omogoči dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega distributer obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga, kadar proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

4.  Distributerji zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza v času njihove odgovornosti za proizvod ne ogrožajo njegove skladnosti z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

5.  Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s to direktivo, zagotovijo sprejetje korektivnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev skladnosti proizvoda ▌ali ▌ga, če je to ustrezno, umaknejo. Kadar proizvod ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, distributerji takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

6.  Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnemu nacionalnemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri katerem koli ukrepu, sprejetem za to, da se odpravi neskladnost proizvodov, ki so jih dali na trg, z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

Člen 11

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive šteje za proizvajalca in zanj se uporabljajo obveznosti proizvajalca iz člena 7, kadar da proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa proizvod, ki je že na trgu, spremeni tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost z zahtevami iz te direktive.

Člen 12

Identifikacija gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s proizvodi

1.  Gospodarski subjekti iz členov 7 do 10 organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo identiteto:

(a)  vsakega drugega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil proizvod;

(b)  vsakega drugega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili proizvod.

2.  Gospodarski subjekti iz členov 7 do 10 morajo biti sposobni predložiti informacije iz odstavka 1 tega člena v obdobju petih let po tem, ko jim je bil proizvod dobavljen, in v obdobju petih let po tem, ko so proizvod dobavili.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za spremembo te direktive, da bi za določene proizvode spremenili obdobje iz odstavka 2 tega člena. To spremenjeno obdobje je daljše od petih let in je v sorazmerju z ekonomsko koristno življenjsko dobo zadevnega proizvoda.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI PONUDNIKOV STORITEV

Člen 13

Obveznosti ponudnikov storitev

1.  Ponudniki storitev zagotovijo, da storitve oblikujejo in opravljajo v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive.

2.  Ponudniki storitev pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo V in pojasnijo, kako storitve izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti ▌. Informacije so na voljo javnosti v pisni in ustni obliki, tudi v obliki, ki je dostopna ▌invalidom. Ponudniki storitev te informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.

3.  Ponudniki storitev brez poseganja v člen 32 zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za nadaljnje ▌zagotavljanje storitev v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti ▌. Ponudniki storitev ustrezno upoštevajo spremembe značilnosti zagotavljanja storitve, spremembe veljavnih zahtev glede dostopnosti in spremembe harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je razglašena skladnost storitve z zahtevami glede dostopnosti ▌.

4.  V primeru neskladnosti ponudniki storitev sprejmejo korektivne ukrepe, potrebne za doseganje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti ▌Poleg tega kadar storitev ni skladna z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, ponudniki storitve o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih se storitev zagotavlja, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

5.  .Ponudniki storitev pristojnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve predložijo vse potrebne informacije za dokazovanje skladnosti storitve z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti ▌. S tem organom na zahtevo tega organa sodelujejo pri vseh ukrepih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.

POGLAVJE V

TEMELJITE SPREMEMBE PROIZVODOV ALI STORITEV IN NESORAZMERNO BREME ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE

Člen 14

Temeljite spremembe in nesorazmerno breme

1.  Zahteve glede dostopnosti iz člena 4 se uporabljajo le, kolikor skladnost:

(a)  ne zahteva bistvene spremembe proizvoda ali storitve, zaradi katere bi se temeljito spremenile osnovne značilnosti proizvoda ali storitve, ter

(b)  zadevnim gospodarskim subjektom ne nalaga nesorazmernega bremena.

2.  Gospodarski subjekti izvedejo oceno, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti iz člena 4 pomenila temeljito spremembo ali, na podlagi ustreznih meril iz Priloge VI, naložila nesorazmerno breme, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

3.  Gospodarski subjekti dokumentirajo oceno iz odstavka 2. Gospodarski subjekti hranijo vse ustrezne rezultate za obdobje petih let po zadnjem omogočanju dostopnosti proizvoda na trgu ali po tem, ko je bila zadnjič zagotovljena storitev, kakor je ustrezno. Gospodarski subjekti organom za nadzor trga ali organom, pristojnim za preverjanje skladnosti storitev, kot je ustrezno, na njihovo zahtevo predložijo izvod ocene iz odstavka 2.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 so mikropodjetja, ki se ukvarjajo s proizvodi, izvzeta iz zahteve glede dokumentiranja ocene. Vendar mikropodjetja, ki se ukvarjajo s proizvodi in so se odločila, da se bodo sklicevala na odstavek 1, organu za nadzor trga na zahtevo predložijo dejstva, relevantna za oceno iz odstavka 2.

5.  Ponudniki storitev, ki se sklicujejo na točko (b) odstavka 1, za vsako kategorijo ali vrsto storitve znova ocenijo, ali je breme nesorazmerno:

(a)  kadar se storitev, ki jo opravljajo, spremeni, ali

(b)  kadar to zahtevajo organi, pristojni za preverjanje skladnost storitev, in

(c)  v vsakem primeru pa vsaj vsakih pet let.

6.  Kadar gospodarski subjekti prejemajo sredstva iz drugih javnih ali zasebnih virov, ki niso lastna sredstva gospodarskega subjekta in ki so na voljo za namen izboljšanja dostopnosti, se ne morejo sklicevati na točko (b) odstavka 1.

7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 26 sprejme delegirane akte za dopolnitev Priloge VI, v katerih podrobno opredeli ustrezna merila, ki jih mora gospodarski subjekt upoštevati pri oceni iz odstavka 2 tega člena. Komisija pri podrobni opredelitvi zadevnih meril ne upošteva le morebitnih koristi za invalide, temveč tudi koristi za osebe s funkcijskimi omejitvami.

Če je potrebno, Komisija sprejme prvi tovrstni delegirani akt do … [eno leto po začetku veljavnosti te direktive]. Takšen akt se začne uporabljati najhitreje … [šest let po začetku veljavnosti te direktive].

8.  Kadar ▌se gospodarski subjekti za določen proizvod ali storitev sklicujejo na odstavek 1, o tem obvestijo ustrezne organe za nadzor trga ali organe, pristojne za preverjanje skladnosti storitev, države članice ▌, v kateri je zadevni proizvod dan na trg ali v kateri se zagotavlja zadevna storitev.

Prvi pododstavek se ne uporablja za mikropodjetja.

POGLAVJE VI

HARMONIZIRANI STANDARDI TER TEHNIČNE SPECIFIKACIJE PROIZVODOV IN STORITEV

Člen 15

Domneva o skladnosti

1.  Za proizvode in storitve, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, kolikor zadevni standardi ali njihovi deli zajemajo te zahteve.

2.  Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, naj pripravi harmonizirane standarde za zahteve glede dostopnosti proizvodov iz Priloge I. Komisija prvi taki osnutek zahteve ustreznemu odboru predloži do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive].

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije, ki izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)  sklicevanje na harmonizirane standarde v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljeno v Uradnem listu Evropske unije ter

(b)  velja eno od naslednjega:

(i)  Komisija je od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala, naj pripravi harmonizirane standarde, in pride do neupravičenih zamud pri postopku standardizacije ali zahteve še ni sprejela nobena evropska organizacija za standardizacijo

ali

(ii)  Komisija lahko dokaže, da tehnična specifikacija izpolnjuje zahteve iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1025/2012, razen zahteve, da bi morala tehnične specifikacije pripraviti neprofitna organizacija.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

4.  Za proizvode in storitve, ki so skladni s tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, se predpostavlja, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, kolikor zadevne tehnične specifikacije ali njihovi deli zajemajo te zahteve.

POGLAVJE VII

SKLADNOST PROIZVODOV IN OZNAKA CE

Člen 16

Izjava EU o skladnosti proizvodov

1.  V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje veljavnih zahtev glede dostopnosti. Kadar je bila uporabljena izjema iz člena 14, se v izjavi EU o skladnosti navede, za katere zahteve glede dostopnosti velja navedena izjema.

2.  Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo iz Priloge III k Sklepu št. 768/2008/ES. Vsebuje elemente, določene v Prilogi IV k tej direktivi, in se redno posodablja. Zahteve glede tehnične dokumentacije ne smejo nalagati neupravičenega bremena mikropodjetjem ter MSP. Izjava se prevede v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri je proizvod dan na trg ali je dostopen na trgu.

3.  Kadar se za proizvod uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi takšnimi akti Unije. Ta izjava vsebuje naslove zadevnih aktov, vključno s sklici na njihove objave.

4.  Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost proizvoda z zahtevami iz te direktive.

Člen 17

Splošna načela za oznako CE na proizvodih

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 18

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.  Oznaka CE se vidno, čitljivo in neizbrisno namesti na proizvod ali na njegovo tablico s podatki. Kadar to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi narave proizvoda, se oznaka namesti na embalažo in dokumente, ki so mu priloženi.

2.  Oznaka CE se namesti, preden se proizvod da na trg.

3.  Države članice nadgradijo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake sprejmejo ustrezne ukrepe.

POGLAVJE VIII

NADZOR TRGA PROIZVODOV IN ZAŠČITNI POSTOPEK UNIJE

Člen 19

Nadzor trga proizvodov

1.  Za proizvode se uporabljajo člen 15(3), členi 16 do 19, člen 21, členi 23 do 28 ter člen 29(2) in (3) Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.  Kadar se gospodarski subjekt sklicuje na člen 14 te direktive, ustrezni organi za nadzor trga pri izvajanju nadzora trga proizvodov:

(a)  preverijo, ali je gospodarski subjekt opravil oceno iz člena 14;

(b)  to oceno in njene rezultate pregledajo, vključno s pravilno uporabo meril iz Priloge VI, ter

(c)  preverijo skladnost z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da so potrošnikom na zahtevo v dostopni obliki na voljo informacije, ki jih imajo organi za nadzor trga o skladnosti gospodarskih subjektov z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz te direktive in o oceni ▌iz člena 14, razen kadar informacij ni mogoče zagotoviti zaradi zaupnosti, kot je določeno v členu 19(5) Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 20

Postopek na nacionalni ravni za obravnavo proizvodov, ki niso skladni z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti

1.  Kadar organi za nadzor trga ene države članice ▌utemeljeno menijo, da proizvod, ki je zajet s to direktivo, ni skladen z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, izvedejo vrednotenje zadevnega proizvoda v zvezi z izpolnjevanjem vseh zahtev iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen v celoti sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga pri vrednotenju iz prvega pododstavka ugotovijo, da proizvod ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da v razumnem roku sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe, ki jih predpišejo glede na vrsto neskladnosti, da bi zagotovil skladnost proizvoda s temi zahtevami ▌.

Samo če zadevni gospodarski subjekt ni sprejel ustreznih korektivnih ukrepov v roku iz drugega pododstavka, organi za nadzor trga od njega zahtevajo, da v dodatnem razumnem roku umakne proizvod s trga.

Za ukrepe iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.  Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.  Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh zadevnih proizvodov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4.  Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz tretjega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev omogočanja dostopnosti proizvoda na nacionalnem trgu ali njegov umik s tega trga ▌. Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice brez odlašanja obvestijo o teh ukrepih.

5.  Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega proizvoda, poreklo proizvoda, naravo domnevne neskladnosti in zahteve glede dostopnosti, ki jih izdelek ne izpolnjuje, naravo in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališče zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:

(a)  tega, da proizvod ne izpolnjuje veljavnih zahtev glede dostopnosti, ali

(b)  pomanjkljivosti harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij iz člena 15, na katerih temelji domneva o skladnosti.

6.  Države članice, razen države članice, ki je začela postopek iz tega člena, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega proizvoda ter v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom o svojem nasprotovanju.

7.  Kadar država članica ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.  Države članice zagotovijo, da se nemudoma sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi v zvezi z zadevnim proizvodom, kot je umik proizvoda s trga.

Člen 21

Zaščitni postopek Unije

1.  Kadar so ob zaključku postopka iz člena 20(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep, ki ga je sprejela država članica, ali kadar Komisija na podlagi ustreznih dokazov meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju s pravom Unije, se Komisija nemudoma začne posvetovati z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter ovrednoti nacionalni ukrep. Komisija na podlagi izidov tega vrednotenja odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo takoj sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.  Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep iz odstavka 1 upravičen, vse države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za umik neskladnega proizvoda s svojega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep umakne.

3.  Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep iz odstavka 1 tega člena upravičen, proizvod pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 20(5), Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

4.  Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep iz odstavka 1 tega člena upravičen, proizvod pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti tehničnih specifikacij iz točke (b) člena 20(5), Komisija brez odlašanja sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni ali razveljavi zadevno tehnično specifikacijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).

Člen 22

Formalna neskladnost

1.  Brez poseganja v člen 20 država članica od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev:

(a)  oznaka CE je bila nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 18 te direktive;

(b)  oznaka CE ni bila nameščena;

(c)  izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena;

(d)  izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(e)  tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(f)  informacije iz člena 7(6) ali člena 9(4) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(g)  ni izpolnjena nobena druga upravna zahteva iz člena 7 ali člena 9.

2.  Kadar neskladnost iz odstavka 1 ni odpravljena, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti proizvoda na trgu ali zagotovi njegov umik s trga.

POGLAVJE IX

SKLADNOST STORITEV

Člen 23

Skladnost storitev

1.  Države članice vzpostavijo, izvajajo in redno posodabljajo ustrezne postopke za:

(a)  preverjanje skladnosti storitev z zahtevami iz te direktive, vključno z oceno iz člena 14, za katero se smiselno uporablja člen 19(2);

(b)  obravnavanje pritožb ali poročil o vprašanjih v zvezi z neskladnostjo storitev z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive;

(c)  preverjanje, ali je gospodarski subjekt sprejel potrebne korektivne ukrepe.

2.  Države članice imenujejo organe, pristojne za izvajanje postopkov iz odstavka 1 v zvezi s skladnostjo storitev.

Države članice zagotovijo, da je javnost seznanjena z obstojem, pristojnostmi, identiteto, delom in odločitvami organov iz prvega pododstavka. Navedeni organi poskrbijo, da so te informacije na zahtevo na voljo v dostopni obliki.

POGLAVJE X

ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V DRUGIH AKTIH UNIJE

Člen 24

Dostopnost na podlagi drugih aktov Unije

1.  Kar zadeva proizvode in storitve iz člena 2 te direktive, predstavljajo zahteve glede dostopnosti, določene v Prilogi I k tej direktivi, zahteve glede obvezne dostopnosti v smislu člena 42(1) Direktive 2014/24/EU in člena 60(1) Direktive 2014/25/EU.

2.  Za vsak proizvod ali storitev, katere značilnosti, elementi ali funkcije izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k tej direktivi, se v skladu z oddelkom VI Priloge I predpostavlja, da njihove značilnosti, elementi ali funkcije izpolnjujejo tudi ustrezne obveznosti iz drugih aktov Unije glede dostopnosti, razen če je v teh drugih aktih določeno drugače.

Člen 25

Harmonizirani standardi in tehnične specifikacije za druge akte Unije

Skladnost s harmoniziranimi standardi in tehničnimi specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi v skladu s členom 15, ustvarja domnevo o skladnosti s členom 24, kolikor zadevni standardi in tehnične specifikacije ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive.

POGLAVJE XI

DELEGIRANI AKTI, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12(3) in člena 14(7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od .... [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 4(9), člena 12(3) in člena 14(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(9), člena 12(3) in člena 14(7), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28

Delovna skupina

Komisija ustanovi delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov organov za nadzor trga, organov, pristojnih za preverjanje skladnosti storitev in ustreznih deležnikov, vključno s predstavniki invalidskih organizacij.

Ta delovna skupina:

(a)  omogoči izmenjavo informacij in najboljših praks med organi in ustreznimi deležniki;

(b)  spodbuja sodelovanje med organi in ustreznimi deležniki pri zadevah, povezanih z izvajanjem te direktive, da bi izboljšali usklajenost pri uporabi zahtev glede dostopnosti iz te direktive in pozorno spremljali izvajanje člena 14, ter

(c)  nudi svetovanje, zlasti Komisiji, predvsem glede izvajanja člena 4 in člena 14.

Člen 29

Izvrševanje

1.  Države članice zagotovijo, da obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo.

2.  Sredstva iz odstavka 1 vključujejo:

(a)  določbe, na podlagi katerih lahko potrošnik v skladu z nacionalnim pravom začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive;

(b)  določbe, na podlagi katerih lahko javni organi ali zasebna združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo pravni interes, pri zagotavljanju skladnosti sto direktivo v skladu z nacionalnim pravom v imenu pritožnika ali v podporo pritožniku in z njegovo odobritvijo na sodišču ali pri pristojnih upravnih organih sodelujejo v katerem koli sodnem ali upravnem postopku, določenem za izvrševanje obveznosti iz te direktive.

3.  Ta člen se ne uporablja za postopke javnega naročanja, za katere se uporablja Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU.

Člen 30

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo.

2.  Kazni, ki jih določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. V primeru neskladnosti gospodarskega subjekta spremljajo te kazni tudi učinkoviti popravni ukrepi.

3.  Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

4.  Kazni upoštevajo obseg neskladnosti, vključno z njeno resnostjo in številom enot zadevnih neskladnih proizvodov ali storitev ter številom prizadetih oseb.

5.  Ta člen se ne uporablja za postopke javnega naročanja, za katerega se uporablja Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU.

Člen 31

Prenos

1.  Države članice do … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo ▌ besedilo teh ukrepov.

2.  Te ukrepe uporabljajo od ... [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive].

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se lahko države članice odločijo, da bodo ukrepe glede obveznosti iz člena 4(8) uporabljale najpozneje od ... [osem let od datuma začetka veljavnosti te direktive].

4.  Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

6.  Države članice, ki uporabljajo možnost iz člena 4(4), Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo v ta namen, ter Komisiji poročajo o napredku pri njihovem izvajanju.

Člen 32

Prehodni ukrepi

1.  Brez poseganja v odstavek 2 tega člena države članice določijo prehodno obdobje, ki se konča … [11 let po datumu začetka veljavnosti te direktive], v katerem lahko ponudniki storitev pri zagotavljanju storitev še naprej uporabljajo proizvode, ki so jih zakonito uporabljali za zagotavljanje podobnih storitev pred navedenim datumom.

Pogodbe o storitvah, sklenjene pred … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], se lahko izvajajo brez sprememb do poteka njihove veljavnosti, vendar ne dlje kot pet let po navedenem datumu.

2.  Države članice lahko določijo, da se lahko samopostrežni terminali, ki so jih ponudniki storitev zakonito uporabljali za zagotavljanje storitev pred … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], še naprej uporabljajo za zagotavljanje podobnih storitev do konca njihove ekonomsko koristne življenjske dobe, vendar ne dlje kot 20 let po začetku njihove uporabe.

Člen 33

Poročilo in pregled

1.  Komisija do ... [11 let po datumu začetka veljavnosti te direktive], nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te direktive.

2.   V poročilih morajo biti med drugim obravnavani razvoj dostopnosti proizvodov in storitev, morebitna vezanost na določeno tehnologijo ali ovire za inovacije ter učinek te direktive na gospodarske subjekte in invalide z vidika socialnega, ekonomskega in tehnološkega razvoja ▌. V poročilih se tudi oceni, ali je uporaba člena 4(4) prispevala k približevanju razhajajočih se zahtev glede dostopnosti grajenega okolja v okviru storitev potniškega prevoza, potrošniških bančnih storitev ter centrov storitev za stranke v trgovinah ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev, kadar je to mogoče, da bi omogočili njihovo postopno uskladitev z zahtevami glede dostopnosti iz Priloge III.

V poročilih se tudi oceni, ali je uporaba te direktive, zlasti njenih neobveznih določb, prispevala k približevanju zahtev glede dostopnosti grajenega okolja, ki predstavlja gradnje, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta(37), Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU.

V poročilih se obravnavajo tudi učinki na delovanje notranjega trga, ki so posledica uporabe člena 14 te direktive, vključno na podlagi informacij, prejetih v skladu s členom 14(8), kadar so na voljo, ter izvzetja za mikropodjetja. V poročilih se ugotovi, ali je ta direktiva dosegla svoje cilje in ali bi bilo primerno v njeno področje uporabe vključiti nove proizvode in storitve oziroma iz njenega področja uporabe izvzeti nekatere proizvode ali storitve, določijo pa se tudi področja, kadar je to mogoče, ▌na katerih bi lahko z morebitno revizijo te direktive zmanjšali obremenitve.

Komisija po potrebi predlaga ustrezne ukrepe, ki bi lahko vključevali zakonodajne ukrepe.

3.  Države članice Komisiji pravočasno sporočijo vse informacije, ki jih potrebuje za pripravo takih poročil.

4.  Komisija v poročilih upošteva stališča gospodarskih akterjev in ustreznih nevladnih organizacij, vključno z invalidskimi organizacijami ▌.

Člen 34

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 35

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

_____________________

PRILOGA I

ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI ZA PROIZVODE IN STORITVE

ODDELEK I: SPLOŠNE ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V ZVEZI Z VSEMI PROIZVODI, KI JIH ZAJEMA TA DIREKTIVA V SKLADU S ČLENOM 2(1)

Proizvodi morajo biti načrtovani in proizvedeni tako, da se zagotovi optimalna predvidljiva uporaba za invalide, priložijo pa se jim dostopne informacije o delovanju in elementih dostopnosti, po možnosti v ali na proizvodu.

1.  Zahteve glede zagotavljanja informacij:

(a)  informacije o uporabi proizvoda, zagotovljene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila), so:

(i)  na voljo prek več kot enega zaznavnega kanala;

(ii)  predstavljene na razumljiv način;

(iii)  uporabnikom predstavljene na način, na katerega jih lahko zaznavajo;

(iv)  predstavljene s pisavo ustrezne velikosti in oblike, ob upoštevanju predvidljivih pogojev uporabe, in zadostnim kontrastom ter prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki;

(b)  navodila za uporabo proizvoda, kadar niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo prek uporabe proizvoda ali z drugimi sredstvi, kot je spletišče, vključno s funkcijami dostopnosti proizvoda, njihovo aktivacijo in interoperabilnostjo s podpornimi rešitvami, so dostopna javnosti, ko se da proizvod na trg, in zanje velja naslednje:

(i)  na voljo so prek več kot enega zaznavnega kanala;

(ii)  predstavljena so na razumljiv način;

(iii)  uporabnikom so predstavljena na način, na katerega jih lahko zaznavajo;

(iv)  predstavljena so s pisavo ustrezne velikosti in oblike, ob upoštevanju predvidljivih pogojev uporabe, in zadostnim kontrastom ter prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki;

(v)  kar zadeva njihovo vsebino, so na voljo v besedilnih formatih, ki omogočajo alternativne podporne formate, ki se lahko prikažejo na več načinov in prek več kot enega zaznavnega kanala;

(vi)  opremljena so z alternativnim prikazom morebitne nebesedilne vsebine;

(vii)  vsebujejo opis uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor in povratne informacije, vhodni in izhodni parametri), ki je zagotovljen v skladu s točko 2; v opisu se za vsako točko iz točke 2 navede, ali proizvod vsebuje navedene značilnosti;

(viii)  vsebujejo opis funkcionalnosti proizvoda, ki se zagotovi s funkcijami, prilagojenimi potrebam invalidov v skladu s točko 2; v opisu se za vsako točko iz točke 2 navede, ali proizvod vsebuje navedene značilnosti;

(ix)  vsebujejo opis programskega in strojnega vmesnika proizvoda s podpornimi pripomočki; opis vključuje seznam takih podpornih pripomočkov, ki so bili testirani skupaj s proizvodom.

2.  Uporabniški vmesnik in oblikovanje funkcionalnosti

Proizvod, vključno z uporabniškim vmesnikom, vsebuje značilnosti, elemente in funkcije, ki invalidom omogočajo dostop do proizvoda ter njegovo zaznavanje, upravljanje, razumevanje in nadzor, pri čemer se zagotovi, da:

(a)  kadar je proizvod namenjen komunikaciji, vključno z medosebno komunikacijo, upravljanju, informiranju, nadzoru in orientaciji, to zagotavlja prek več kot enega zaznavnega kanala; to vključuje alternativne možnosti za vidne, slušne, govorne in tipne elemente;

(b)  kadar proizvod uporablja govor, omogoča alternativne možnosti za govor in glasovni vnos za komunikacijo, upravljanje, nadzor in orientacijo;

(c)  kadar proizvod uporablja vizualne elemente, omogoča nastavljivost povečave, osvetlitve in kontrasta za komunikacijo, informiranje in upravljanje, pa tudi interoperabilnost s programi in podpornimi pripomočki za navigacijo po vmesniku;

(d)  kadar proizvod uporablja barve za to, da sporoči informacije, nakaže, kaj je treba storiti, zahteva odgovor ali identificira elemente, omogoča alternativno možnost za barve;

(e)  kadar proizvod uporablja zvočne signale za to, da sporoči informacije, nakaže, kaj je treba storiti, zahteva odgovor ali identificira elemente, omogoča alternativno možnost za zvočne signale;

(f)  kadar proizvod uporablja vizualne elemente, omogoča prožne načine za izboljšanje vidne jasnosti;

(g)  kadar proizvod uporablja zvočne elemente, uporabniku omogoča prilagoditev glasnosti in hitrosti ter zagotavlja razširjene zvočne možnosti, vključno z možnostjo za zmanjšanje motečih zvočnih signalov, ki jih oddajajo okoliški proizvodi, in zvočno jasnost;

(h)  kadar je proizvod treba upravljati in nadzirati ročno, zagotavlja sekvenčen nadzor in alternativne možnosti za fine motorične gibe, ne da bi bil pri tem potreben sočasen nadzor za manipulacijo, ter uporablja dele, zaznavne na otip;

(i)  proizvod ne uporablja načinov upravljanja, za katere sta potrebna precejšnja sposobnost fizičnega dosega in velika moč;

(j)  proizvod ne povzroča napadov fotoobčutljive epilepsije;

(k)  proizvod varuje zasebnost uporabnika, kadar ta uporablja elemente dostopnosti;

(l)  proizvod omogoča alternativno možnost za biometrično identifikacijo in nadzor;

(m)  proizvod zagotavlja skladno funkcionalnost ter zadosten in prilagodljiv čas za interakcijo;

(n)  proizvod zagotavlja programsko in strojno opremo za povezovanje s podpornimi tehnologijami;

(o)  proizvod izpolnjuje naslednje sektorske zahteve:

(i)  samopostrežni terminali:

–  zagotavljajo tehnologijo za pretvorbo besedila v govor;

–  omogočajo uporabo osebnih slušalk;

–  kadar se je treba odzvati v določenem času, uporabnika opozorijo prek več kot enega zaznavnega kanala;

–  omogočajo podaljšanje danega časa;

–  kadar so na voljo tipke in gumbi, imajo ustrezen kontrast ter zagotavljajo, da je tipke in gumbe mogoče zaznati z otipom;

–  ne zahtevajo, da mora uporabnik, ki potrebuje element dostopnosti, tega aktivirati, preden ga lahko vključi;

–  kadar proizvod uporablja zvočne ali slišne signale, je združljiv s podpornimi pripomočki in tehnologijami, ki so na voljo na ravni Unije, vključno s tehnologijami za omogočanje sluha, kot so slušni aparati, telefonske tuljave, polževi vsadki in podporne slušne naprave;

(ii)  e-bralniki:

–  zagotavljajo tehnologijo za pretvorbo besedila v govor;

(iii)  potrošniška terminalna oprema z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev:

–  kadar imajo takšni proizvodi poleg glasovne tudi besedilno zmogljivost, zagotavlja obdelavo besedila v realnem času in podpira visokokakovostni zvok;

–  kadar poleg besedila in zvoka ali v kombinaciji z besedilom in zvokom omogoča tudi video, zagotavlja izvajanje storitev celotnega pogovora, vključno s sinhroniziranim glasom, besedilom v realnem času in videom z ločljivostjo, ki omogoča komunikacijo z znakovnim jezikom;

–  zagotavlja učinkovito brezžično povezavo s tehnologijami za omogočanje sluha;

–  preprečuje motnje s podpornimi pripomočki;

(iv)  potrošniška terminalna oprema z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, invalidom daje na voljo komponente za dostopnost, ki jih zagotavlja ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev za uporabniški dostop, izbor, nadzor, personalizacijo in prenos podatkov na podporne pripomočke.

3.  Podporne storitve

Podporne storitve (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), kadar so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti proizvoda in njegovi združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer prek dostopnih načinov komunikacije.

ODDELEK II: ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V ZVEZI S PROIZVODI IZ ČLENA 2(1), RAZEN ZA SAMOPOSTREŽNE TERMINALE IZ ČLENA 2(1)(b)

Poleg zahtev iz oddelka I morajo biti embalaža in navodila za uporabo proizvodov, za katere se uporablja ta oddelek, dostopni, da se zagotovi optimalna predvidljiva uporaba za invalide. To pomeni naslednje:

(a)  zagotovi se dostopnost embalaže proizvoda in priloženih informacij (npr. o odpiranju, zapiranju, uporabi, odstranjevanju), vključno z informacijami, kadar so na voljo, o značilnostih proizvoda glede dostopnosti; in, kadar je to mogoče, se te dostopne informacije navedejo na embalaži;

(b)  navodila za namestitev, vzdrževanje, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo z drugimi sredstvi, na primer na spletišču, so dostopna javnosti, ko se da proizvod na trg, in izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)  na voljo so prek več kot enega zaznavnega kanala;

(ii)  predstavljena so na razumljiv način;

(iii)  uporabnikom so predstavljena na način, na katerega jih lahko zaznavajo;

(iv)  predstavljena so s pisavo ustrezne velikosti in oblike, ob upoštevanju predvidljivih pogojev uporabe, in z zadostnim kontrastom ter prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki;

(v)  njihova vsebina je na voljo v besedilnih formatih, ki omogočajo razvoj alternativnih podpornih formatov, ki se lahko prikažejo na več načinov in prek več kot enega zaznavnega kanala, ter

(vi)  navodila, ki vsebujejo nebesedilne elemente, so opremljena z alternativnim prikazom te vsebine.

ODDELEK III: SPLOŠNE ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V ZVEZI Z VSEMI STORITVAMI, KI JIH ZAJEMA TA DIREKTIVA V SKLADU S ČLENOM 2(2)

▌Da se ▌invalidom omogoči optimalna predvidljiva uporaba, se storitve zagotavljajo z:

(a)  zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitve, v skladu z oddelkom I te priloge in po potrebi oddelkom II te priloge;

(b)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter, kadar se pri zagotavljanju storitve uporabljajo proizvodi, o njeni povezavi z zadevnimi proizvodi in o značilnostih teh proizvodov glede dostopnosti ter o njihovi interoperabilnosti s podpornimi pripomočki in infrastrukturo, pri čemer velja naslednje ▌:

(i)  zagotovi se, da so informacije na voljo prek več kot enega zaznavnega kanala;

(ii)  informacije se predstavijo na razumljiv način;

(iii)  informacije se uporabnikom predstavijo na način, na katerega jih lahko zaznavajo;

(iv)  zagotovi se, da je vsebina informacij ▌na voljo v besedilnih formatih, ki omogočajo alternativne podporne formate, ki se lahko uporabnikom prikažejo na več načinov in prek več kot enega zaznavnega kanala;

(v)  predstavijo se s pisavo ustrezne velikosti in oblike, ob upoštevanju predvidljivih pogojev uporabe, in z zadostnim kontrastom ter prilagodljivim razmikom med črkami, vrsticami in odstavki;

(vi)  nebesedilne vsebine se dopolnijo z alternativnim prikazom te vsebine ter

(vii)  dosledno in ustrezno se zagotavljajo elektronske informacije ▌, potrebne za zagotavljanje storitve, tako da so zaznavne, uporabne, razumljive in zanesljive;

(c)  doslednim in ustreznim zagotavljanjem dostopnosti spletišč, vključno s povezanimi spletnimi aplikacijami in storitvami na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki so zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva;

(d)  podpornimi storitvami (službami za pomoč uporabnikom, klicnimi centri, tehnično podporo, storitvami prenosa in storitvami usposabljanja), kadar so na voljo, ki zagotavljajo informacije o dostopnosti storitve in njeni združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer prek dostopnih načinov komunikacije.

ODDELEK IV: DODATNE ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V ZVEZI S POSEBNIMI STORITVAMI

Da se invalidom omogoči optimalna predvidljiva uporaba, se storitve zagotavljajo z vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri delovanju storitev, ki ustrezajo potrebam invalidov in zagotavljajo interoperabilnost s podpornimi tehnologijami:

(a)  Elektronske komunikacijske storitve, vključno s komunikacijo v sili iz člena 109(2) Direktive (EU) 2018/1972:

(i)  poleg glasovne komunikacije se zagotovi besedilo v realnem času;

(ii)  zagotavljanje storitev celotnega pogovora, kadar je poleg glasovne komunikacije na voljo tudi video;

(iii)  zagotavljanje, da je komunikacija v sili, pri kateri se uporabljata glas in besedilo (vključno z besedilom v realnem času), sinhronizirana in da je, kadar je na voljo video, sinhronizirana tudi v obliki storitve celotnega pogovora ter jo ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev posredujejo najprimernejšemu centru za obveščanje.

(b)  Storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev:

(i)  zagotavljanje elektronskih programskih vodnikov, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi ter zagotavljajo informacije o razpoložljivosti elementov dostopnosti;

(ii)  zagotavljanje, da so komponente dostopnosti (storitve dostopa) avdiovizualnih medijskih storitev, kot so podnapisi za gluhe in naglušne, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, v celoti posredovane v ustrezni kakovosti, ki omogoča natančen prikaz, sinhronizirani z zvokom in videom ter uporabnikom omogočajo nadzor prikaza in uporabe.

(c)  Letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, razen storitev mestnega in primestnega prevoza ter storitev regionalnega prevoza:

(i)  zagotavljanje informacij o dostopnosti vozil, okoliške infrastrukture in grajenega okolja ter o pomoči invalidom;

(ii)  zagotavljanje informacij o pametnem izdajanju vozovnic (elektronska rezervacija in nakup itd.), potovalnih informacij v realnem času (vozni redi, motnje v prometu, povezovalne storitve, nadaljevanje potovanja z drugimi načini prevoza itd.) ter dodatnih informacij o storitvi (npr. o osebju na postajah, dvigalih v okvari ali storitvah, ki začasno niso na voljo).

(d)  Storitve mestnega in primestnega prevoza ter storitve regionalnega prevoza: zagotavljanje dostopnosti samopostrežnih terminalov, ki se uporabljajo pri zagotavljanju storitve, v skladu z oddelkom I te priloge.

(e)  Potrošniške bančne storitve:

(i)  zagotavljanje načinov identifikacije, elektronskih podpisov, varnostnih elementov in plačilnih storitev, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi;

(ii)  zagotavljanje, da so informacije razumljive in njihova kompleksnost ne presega stopnje B2 (zgornja srednja raven) skupnega evropskega referenčnega okvira Sveta Evrope za jezike.

(f)  E-knjige:

(i)  zagotavljanje, da je v primeru e-knjig, ki poleg besedila vsebujejo tudi zvočni zapis, zagotovljena sinhronizacija besedila in zvočnega zapisa;

(ii)  zagotavljanje, da digitalne datoteke e-knjig ne onemogočajo pravilnega delovanja podporne tehnologije;

(iii)  zagotavljanje dostopa do vsebine, navigacije po vsebini datoteke in postavitve datoteke, vključno z dinamično postavitvijo, ter strukture, prožnosti in izbire v prikazu vsebine;

(iv)  omogočanje alternativne predstavitve vsebine in njene interoperabilnosti z različnimi podpornimi tehnologijami, da se zagotovijo zaznavnost, razumljivost, uporabnost in zanesljivost;

(v)  zagotavljanje, da jih je mogoče najti prek informacij v obliki metapodatkov o elementih dostopnosti;

(vi)  zagotavljanje, da ukrepi za upravljanje digitalnih pravic ne blokirajo elementov dostopnosti.

(g)  Storitve e-trgovine:

(i)  zagotavljanje informacij o dostopnosti proizvodov in storitev, ki so v prodaji, kadar te informacije zagotavlja odgovorni gospodarski subjekt;

(ii)  zagotavljanje, da je funkcionalnost v zvezi z identifikacijo, varnostjo in plačilom, kadar se to izvede kot del storitve in ne kot del proizvoda, zaznavna, uporabna, razumljiva in zanesljiva ter posledično dostopna;

(iii)  zagotavljanje načinov identifikacije, elektronskih podpisov in plačilnih storitev, ki so zaznavni, uporabni, razumljivi in zanesljivi.

ODDELEK V: POSEBNE ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI V ZVEZI Z ODGOVARJANJEM NAJPRIMEJNEJŠEGA CENTRA ZA OBVEŠČANJE NA KOMUNIKACIJO V SILI V OKVIRU ENOTNE EVROPSKE ŠTEVILKE ZA KLIC V SILI „112“

Da se invalidom omogoči optimalna predvidljiva uporaba, najprimernejši center za obveščanje pri odgovarjanju na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili „112“ vključuje funkcije, prakse, politike in postopke ter spremembe ▌, ki ustrezajo potrebam invalidov.

Najprimernejši center za obveščanje ustrezno odgovarja na komunikacijo v sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili „112“ na način, ki je najprimernejši glede na nacionalno organizacijo sistemov za pomoč v sili, in to prek istega komunikacijskega sredstva, prek katerega je bila komunikacija prejeta, in z uporabo sinhroniziranega glasu in besedila (vključno z besedilom v realnem času) ali, kadar je na voljo video, s sinhronizacijo glasu, besedila (vključno z besedilom v realnem času) in videa v obliki storitve celotnega pogovora.

ODDELEK VI: ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI ZA ZNAČILNOSTI, ELEMENTE ALI FUNKCIJE PROIZVODOV IN STORITEV V SKLADU S ČLENOM 24(2)

Da bi lahko predpostavljali, da značilnosti, elementi ali funkcije proizvodov in storitev izpolnjujejo ustrezne obveznosti iz drugih aktov Unije, je potrebno naslednje:

1.  Proizvodi:

(a)  dostopnost informacij o delovanju in elementih dostopnosti v zvezi s proizvodom, in sicer informacij o uporabi proizvoda, navedenih na proizvodu samem, in navodil za uporabo proizvoda, ki niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo z drugimi sredstvi, na primer na spletišču, izpolnjuje ustrezne elemente iz točke 1 oddelka I te priloge;

(b)  dostopnost značilnosti, elementov in funkcij uporabniškega vmesnika ter oblikovanja funkcionalnosti proizvoda izpolnjuje ustrezne zahteve glede dostopnosti za takšne uporabniške vmesnike ali oblikovanje funkcionalnosti iz točke 2 oddelka I te priloge;

(c)  dostopnost embalaže, vključno s priloženimi informacijami ter navodili za namestitev, vzdrževanje, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki niso navedena na samem proizvodu, temveč so na voljo z drugimi sredstvi, na primer na spletišču, razen za samopostrežne terminale, izpolnjuje ustrezne zahteve glede dostopnosti iz oddelka II te priloge.

2.  Storitve:

Dostopnost značilnosti, elementov in funkcij storitev izpolnjuje ustrezne zahteve glede dostopnosti za te značilnosti, elemente in funkcije iz oddelkov, povezanih s storitvami, iz te priloge.

ODDELEK VII: MERILA GLEDE FUNKCIONALNE UČINKOVITOSTI

Da se invalidom omogoči optimalna predvidljiva uporaba, kadar zahteve glede dostopnosti iz oddelkov I do VI te priloge, ne obravnavajo ene ali več funkcij načrtovanja in proizvodnje proizvodov ali zagotavljanja storitev, so te funkcije ali sredstva dostopni in izpolnjujejo povezana merila glede funkcionalne učinkovitosti.

Ta merila glede funkcionalne učinkovitosti se lahko uporabijo kot alternativa enemu ali več specifičnim tehničnim zahtevam, kadar so te navedene v zahtevah glede dostopnosti, vendar le, če uporaba ustreznega merila glede funkcionalne učinkovitosti izpolnjuje zahteve glede dostopnosti in zagotavlja, da se s takšnim načrtovanjem in proizvodnjo proizvodov ter zagotavljanjem storitev invalidom pri predvidljivi uporabi omogoči enakovredna ali boljša dostopnost.

(a)  Uporaba brez vida

Kadar proizvod ali storitev omogoča vizualne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem vid ni potreben.

(b)  Uporaba z omejenim vidom

Kadar proizvod ali storitev omogoča vizualne načine upravljanja, vključuje tudi vsaj en način upravljanja, ki omogoča uporabo z omejenim vidom.

(c)  Uporaba brez zaznave barv

Kadar proizvod ali storitev omogoča vizualne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem uporabniku ni treba zaznavati barv.

(d)  Uporaba brez sluha

Kadar proizvod ali storitev omogoča slušne načine upravljanja, vključuje tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem sluh ni potreben.

(e)  Uporaba z omejenim sluhom

Kadar proizvod ali storitev omogoča slušne načine upravljanja, vključuje tudi vsaj en način upravljanja z razširjenimi zvočnimi možnostmi, ki omogoča, da proizvod upravljajo uporabniki z omejenim sluhom.

(f)  Uporaba brez sposobnosti govora

Kadar proizvod ali storitev od uporabnikov zahteva glasovni vnos, vključuje tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem ta vnos ni potreben. Glasovni vnos zajema vse zvoke, ki jih ustvarjamo z usti, kot so govor, žvižgi ali tleski.

(g)  Uporaba z omejeno sposobnostjo ročnega upravljanja ali omejeno močjo

Kadar je treba proizvod ali storitev upravljati ročno, vključuje tudi vsaj en način upravljanja, ki uporabnikom omogoča uporabo proizvoda z alternativnimi načini, pri katerih niso potrebni finomotorični nadzor in upravljanje, moč v rokah ali hkratno upravljanje več funkcij.

(h)  Uporaba z omejenim dosegom

Elementi, potrebni za upravljanje proizvodov, morajo biti v dosegu vseh uporabnikov. Kadar proizvod ali storitev omogoča ročno upravljanje, vključuje tudi vsaj en način upravljanja z omejenim dosegom in močjo.

(i)  Zmanjšanje tveganja za napad fotoobčutljive epilepsije

Kadar proizvod omogoča vizualne načine upravljanja, ne ponuja načinov upravljanja, ki lahko povzročijo napad fotoobčutljive epilepsije.

(j)  Uporaba z zmanjšanimi kognitivnimi zmožnostmi

Proizvod ali storitev omogoča vsaj en način upravljanja, v katerega so vključeni elementi, ki omogočajo njegovo preprostejšo in lažjo uporabo.

(k)  Zasebnost

Kadar proizvod ali storitev vključuje elemente za dostopnost, omogoča vsaj en način upravljanja, pri katerem se med uporabo teh elementov ohranja zasebnost uporabnikov.

___________________

PRILOGA II

ZNAČILNI NEOBVEZUJOČI PRIMERI MOŽNIH REŠITEV, KI PRISPEVAJO K IZPOLNJEVANJU ZAHTEV GLEDE DOSTOPNOSTI IZ PRILOGE I

ODDELEK I:

PRIMERI V ZVEZI S SPLOŠNIMI ZAHTEVAMI GLEDE DOSTOPNOSTI ZA VSE PROIZVODE, KI JIH ZAJEMA TA DIREKTIVA V SKLADU S ČLENOM 2(1)

ZAHTEVE IZ ODDELKA I

PRILOGE I

PRIMERI

1.  Zagotavljanje informacij

(a)  

(i)

Zagotavljanje vizualnih in tipnih informacij ali vizualnih in zvočnih informacij o mestu, na katerem se kartica vstavi v samopostrežni terminal, da lahko terminal uporabljajo slepe in gluhe osebe.

(ii)  

Dosledna uporaba istih besed ali jasne in logične strukture, da se osebam z motnjami v duševnem razvoju olajša razumevanje.

(iii)  

Zagotovitev tipnega reliefa ali zvoka poleg besedilnega opozorila, da ga lahko zaznajo tudi slepe osebe.

(iv)  

Omogočanje, da lahko besedilo berejo tudi slabovidne osebe.

(b)  

(i)  

Zagotavljanje elektronskih datotek, ki jih je mogoče brati na računalniku s pomočjo bralnikov zaslona, da lahko informacije uporabljajo slepe osebe.

(ii)  

Dosledna uporaba istih besed ali jasne in logične strukture, da se osebam z motnjami v duševnem razvoju olajša razumevanje.

(iii)  

Zagotavljanje podnapisov, kadar so na voljo videoposnetki z navodili.

(iv)  

Omogočanje, da lahko besedilo berejo slabovidne osebe.

(v)  

Tiskanje v Braillovi pisavi, da lahko informacije uporabi slepa oseba.

(vi)  

Dopolnitev diagrama s spremnim besedilom, ki opisuje glavne elemente ali ključna dejanja.

(vii)  

Primer ni na voljo.

(viii)  

Primer ni na voljo.

(ix)  

Namestitev vtičnice in programske opreme v bankomatu, ki omogočata priključitev slušalk, s katerimi se besedilo na zaslonu sprejme v zvočni obliki.

2.  Uporabniški vmesnik in oblikovanje funkcionalnosti

(a)  

Zagotovitev navodil v zvočni in besedilni obliki ali vgraditev tipnih znakov v tipkovnico, da se slepim ali naglušnim osebam omogoči uporaba proizvoda.

(b)  

Omogočanje, da samopostrežni terminal poleg govorjenih navodil ponuja tudi navodila v obliki besedila ali slik, da lahko tudi gluhe osebe izvedejo potrebno dejanje.

(c)  

Omogočanje, da lahko uporabniki povečajo besedilo, določen piktogram ali kontrast, da lahko informacije zaznajo slabovidne osebe.

(d)  

Zagotavljanje, da je poleg možnosti pritiska na gumb zelene ali rdeče barve za izbiro določene funkcije na gumbih tudi izpisano, čemu so namenjeni, da lahko barvno slepe osebe izberejo ustrezno možnost.

(e)  

Ko računalnik odda signal za napako, se prikaže tudi besedilo ali slika, ki označuje napako, da so gluhe osebe seznanjene s pojavom napake.

(f)  

Omogočanje dodatnega kontrasta slik v ospredju, da jih lahko vidijo slabovidne osebe.

(g)  

Omogočanje, da lahko uporabnik telefona nastavi glasnost zvoka in zmanjša motnje s slušnimi aparati, da lahko telefon uporabljajo naglušne osebe.

(h)  

Zagotavljanje večjih in dovolj ločenih gumbov na zaslonu za dotik, da jih lahko pritisnejo osebe s tresavico.

(i)

Zagotavljanje, da za pritisk na gumbe ni potrebno veliko moči, da jih lahko uporabljajo gibalno ovirane osebe.

(j)  

Ne uporablja se utripajočih slik, da se prepreči tveganje za osebe, ki bi lahko dobile epileptični napad.

(k)  

Omogočanje priključitve slušalk, kadar bankomat sporoča zvočne informacije.

(l)  

V primeru uporabe prstnih odtisov se uporabnikom, ki ne morejo uporabljati rok, omogoči, da izberejo geslo za zaklepanje in odklepanje telefona.

(m)  

Zagotavljanje, da se programska oprema ob določenem dejanju odzove na predvidljiv način in ponudi dovolj časa za vnos gesla, da jo lahko zlahka uporabljajo osebe z motnjami v duševnem razvoju.

(n)  

Omogočanje povezave z napravo za sprotno prikazovanje znakov v Braillovi pisavi, da lahko računalnik uporabljajo slepe osebe.

(o)  

Primeri sektorskih zahtev

(i)  

Primer ni na voljo.

(ii)

Primer ni na voljo.

(iii)  prva alinea

Zagotavljanje, da mobilni telefoni omogočajo komunikacijo z besedilom v realnem času, da lahko naglušne osebe informacije izmenjujejo interaktivno.

(iii)  četrta alinea

Omogočanje hkratne uporabe videa z znakovnim jezikom in besedila za zapis sporočila, da se lahko sporazumevata dve gluhi osebi ali gluha oseba in oseba brez težav s sluhom.

(iv)  

Zagotovitev prenosa podnapisov prek komunikatorja, da jih lahko uporabljajo gluhe osebe.

3.  Podporne storitve: Primer ni na voljo.

ODDELEK II:

PRIMERI V ZVEZI Z ZAHTEVAMI GLEDE DOSTOPNOSTI ZA VSEPROIZVODE IZ ČLENA 2(1), RAZEN ZA SAMOPOSTREŽNE TERMINALE IZ ČLENA 2(1)(b)

ZAHTEVE IZ ODDELKA II

PRILOGE I

PRIMERI

Embalaža in navodila za uporabo proizvodov

(a)  

Na embalaži se navede, da telefon vsebuje elemente, ki omogočajo dostopnost invalidom.

(b)

(i)  

Zagotavljanje elektronskih datotek, ki jih je mogoče brati na računalniku s pomočjo bralnikov zaslona, da lahko informacije uporabljajo slepe osebe.

(ii)  

Dosledna uporaba istih besed ali jasne in logične strukture, da se osebam z motnjami v duševnem razvoju olajša razumevanje.

(iii)  

Zagotovitev tipnega reliefa ali zvoka, kadar se pojavi besedilno opozorilo, da lahko opozorilo prejmejo slepe osebe.

(iv)  

Omogočanje, da lahko besedilo berejo slabovidne osebe.

(v)  

Tiskanje v Braillovi pisavi, da lahko besedilo preberejo slepe osebe.

(vi)  

Dopolnitev diagrama s spremnim besedilom, ki opisuje glavne elemente ali ključna dejanja.

ODDELEK III:

PRIMERI V ZVEZI S SPLOŠNIMI ZAHTEVAMI GLEDE DOSTOPNOSTI ZA VSE STORITVE, KI JIH ZAJEMA TA DIREKTIVA V SKLADU S ČLENOM 2(2)

ZAHTEVE IZ ODDELKA III

PRILOGE I

PRIMERI

Zagotavljanje storitev

(a)  

Primer ni na voljo.

(b)  

(i)  

Zagotavljanje elektronskih datotek, ki jih je mogoče brati na računalniku s pomočjo bralnikov zaslona, da lahko informacije uporabljajo slepe osebe.

(ii)  

Dosledna uporaba istih besed ali jasne in logične strukture, da se osebam z motnjami v duševnem razvoju olajša razumevanje.

(iii)  

Zagotavljanje podnapisov, kadar so na voljo videoposnetki z navodili.

(iv)  

Tiskanje v Braillovi pisavi, da lahko datoteko uporabljajo slepe osebe.

(v)  

Omogočanje, da lahko besedilo berejo slabovidne osebe.

(vi)  

Dopolnitev diagrama s spremnim besedilom, ki opisuje glavne elemente ali ključna dejanja.

(vii)  

Kadar ponudnik storitve ponuja ključ USB z informacijami o storitvi, morajo biti te informacije dostopne.

(c)  

Zagotavljanje spremnega besedila ob slikah, dostopa do vseh funkcionalnosti prek tipkovnice, zadostnega časa za branje, prikaza in delovanja vsebine na predvidljiv način ter združljivosti s podpornimi tehnologijami, da lahko osebe z različnimi motnjami prebirajo vsebino na spletiščih in jih uporabljajo.

(d)  

Primer ni na voljo.

ODDELEK IV:

PRIMERI V ZVEZI Z DODATNIMI ZAHTEVAMI GLEDE DOSTOPNOSTI ZA POSEBNE STORITVE

ZAHTEVE IZ ODDELKA IV

PRILOGE I

PRIMERI

Posebne storitve

(a)  

(i)  

Zagotavljanje, da lahko naglušna oseba besedilo napiše in prejme na interaktiven način in v realnem času.

(ii)  

Zagotavljanje, da lahko gluhe osebe za medsebojno komunikacijo uporabljajo znakovni jezik.

(iii)  

Zagotavljanje, da oseba z govorno motnjo ali okvaro sluha, ki želi uporabiti kombinacijo besedila, glasu in videa, ve, da se komunikacija prek omrežja posreduje službi za pomoč v sili.

(b)  

(i)

Zagotavljanje, da lahko slepe osebe izbirajo programe na televiziji.

(ii)  

Omogočanje izbire, personalizacije in predvajanja „storitev dostopa“, kot so podnapisi za gluhe ali naglušne osebe, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, z zagotavljanjem načinov za učinkovito brezžično povezovanje s tehnologijami za omogočanje sluha ali z zagotovitvijo, da so možnosti upravljanja za aktivacijo „storitev dostopa“ za avdiovizualne storitve uporabnikom dostopne na enaki ravni kot primarne možnosti upravljanja.

(c)  

(i)

Primer ni na voljo.

(ii)

Primer ni na voljo.

(d)  Primer ni na voljo.

(e)

(i)

Zagotavljanje berljivosti sporočil, povezanih z identifikacijo, na zaslonu s pomočjo bralnikov zaslona, da se omogoči uporaba slepim osebam.

(ii)

Primer ni na voljo.

(f)

(i)  

Zagotavljanje, da lahko osebe z disleksijo hkrati berejo in poslušajo besedilo.

(ii)  

Omogočanje sinhroniziranega besedilnega in zvočnega prikaza ali zapisa v Braillovi pisavi, ki ga je mogoče posodabljati.

(iii)  

Omogočanje, da imajo slepe osebe dostop do kazala ali lahko izbirajo med poglavji.

(iv)

Primer ni na voljo.

(v)

Zagotavljanje, da so informacije o elementih dostopnosti na voljo v elektronski datoteki, da se lahko z njimi seznanijo invalidi.

(vi)  

Zagotavljanje, da ni ovir, na primer da tehnični varovalni ukrepi, informacije o upravljanju s pravicami ali težave z interoperabilnostjo ne preprečujejo podpornim pripomočkom glasnega branja besedila, tako da lahko knjigo berejo slepi uporabniki.

(g)  

(i)

Zagotavljanje, da se razpoložljive informacije o elementih dostopnosti proizvoda ne izbrišejo.

(ii)  

Zagotovitev dostopnosti uporabniškega vmesnika za plačilo storitev prek glasovnega vnosa, da lahko slepe osebe neodvisno opravljajo nakupe prek spleta.

(iii)  

Zagotavljanje berljivosti sporočil, povezanih z identifikacijo, na zaslonu s pomočjo bralnikov zaslona, da se omogoči uporaba slepim osebam.

_______________________

PRILOGA III

ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI ZA NAMENE IZ ČLENA 4(4) V ZVEZI Z GRAJENIM OKOLJEM, V KATEREM SE OPRAVLJAJO STORITVE, KI SODIJO NA PODROČJE UPORABE TE DIREKTIVE

Da se invalidom omogoči optimalna predvidljiva in neodvisna uporaba grajenega okolja, v katerem se zagotavlja storitev in za katero je odgovoren ponudnik storitve, kot je določeno v členu 4(4), bi morala dostopnost javno dostopnih območjih vključevati naslednje vidike:

(a)  uporabo s tem povezanih prostorov in infrastrukture na prostem ▌;

(b)  dostope do objektov ▌;

(c)  uporabo vhodov;

(d)  uporabo ▌poti pri horizontalnem gibanju;

(e)  uporabo poti pri vertikalnem gibanju;

(f)  uporabo prostorov s strani javnosti;

(g)  uporabo opreme in infrastrukture pri zagotavljanju storitve;

(h)  uporabo stranišč in sanitarnih objektov;

(i)  uporabo izhodov, evakuacijskih poti in konceptov za krizno načrtovanje;

(j)  komunikacijo in orientacijo prek več kot enega čutila;

(k)  uporabo infrastrukture in objektov za predvidljive namene;

(l)  zaščito pred nevarnostmi iz okolja v zaprtih prostorih in na prostem.

_____________________

PRILOGA IV

POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI – PROIZVODI

1.  Notranji nadzor proizvodnje

▌Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 te priloge ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni proizvod ▌izpolnjuje ustrezne zahteve iz te direktive.

2.   Tehnična dokumentacija

Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Tehnična dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti proizvoda z ustreznimi zahtevami glede dostopnosti iz člena 4 ter v primeru, da je proizvajalec uporabil člen 14, izkazuje, da bi ustrezne zahteve glede dostopnosti predstavljale temeljito spremembo ali naložile nesorazmerno breme. Tehnična dokumentacija opredeljuje samo zahteve, ki se uporabljajo, in obseg, kolikor je relevanten za ugotavljanje, načrtovanje, izdelavo in delovanje proizvoda.

Tehnična dokumentacija, kjer je to ustrezno, vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  splošni opis proizvoda;

(b)  seznam harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in ki so uporabljeni v celoti ali deloma, ter opis rešitev, sprejetih za izpolnitev ustreznih zahtev glede dostopnosti iz člena 4, kadar ti harmonizirani standardi ali tehnične specifikacije niso bili uporabljeni; v primeru delno uporabljenih harmoniziranih standardov ali tehničnih specifikacij je treba v tehnični dokumentaciji navesti dele, ki so bili uporabljeni.

3.  Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se s proizvodnim procesom in njegovim spremljanjem zagotovi skladnost proizvodov s tehnično dokumentacijo iz točke 2 te priloge in zahtevami glede dostopnosti iz te direktive.

4.  Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

4.1.   Proizvajalec namesti oznako CE iz te direktive na vsak posamezen proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz te direktive, ki se uporabljajo.

4.2.  Proizvajalec pripravi pisno izjavo EU o skladnosti za vzorčni proizvod. Izjava EU o skladnosti opredeljuje proizvod, za katerega je bila pripravljena.

Pristojnim organom se na zahtevo omogoči dostop do izvoda izjave EU o skladnosti.

5.   Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, pod pogojem, da so navedene v pooblastilu.

____________________

PRILOGA V

INFORMACIJE O STORITVAH, KI IZPOLNJUJEJO ZAHTEVE GLEDE DOSTOPNOSTI

1.  Ponudnik storitve v splošnih pogojih ali enakovrednem dokumentu navede, kako storitev izpolnjuje zahteve glede dostopnosti iz člena 4. Te informacije zajemajo opis zahtev, ki se uporabljajo, in obseg, kolikor je relevanten za ugotavljanje, oblikovanje in delovanje storitve. Poleg zahtev glede informacij za potrošnike Direktive 2011/83/EU vsebujejo informacije, kjer je to ustrezno, naslednje:

(a)  splošen opis storitve v dostopnih oblikah;

(b)  opis in potrebne razlage za razumevanje delovanja storitve;

(c)  opis, kako storitev izpolnjuje ustrezne zahteve glede dostopnosti iz Priloge I.

2.   Za uskladitev s točko 1 te priloge lahko ponudnik storitve v celoti ali delno uporablja harmonizirane standarde in tehnične specifikacije, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Ponudnik storitve zagotovi informacije, ki dokazujejo, da izvajanje storitve in njeno spremljanje zagotavljata skladnost storitve s točko 1 te priloge in z zahtevami iz te direktive, ki se uporabljajo.

_________________________

PRILOGA VI

MERILA ZA OCENO NESORAZMERNEGA BREMENA

Merila za izvedbo in dokumentiranje ocene:

1.  Razmerje med neto stroški gospodarskih subjektov za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in skupnimi stroški (odhodki za poslovanje in naložbe v osnovna sredstva) za izdelavo, distribucijo ali uvoz proizvoda ali zagotavljanje storitve.

Elementi, ki se uporabijo za oceno neto stroškov za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede dostopnosti:

(a)  merila, povezana z enkratnimi organizacijskimi stroški, ki se upoštevajo pri oceni:

(i)   stroški, povezani z dodatnimi človeškimi viri s strokovnim znanjem glede dostopnosti;

(ii)   stroški, povezani z usposabljanjem človeških virov in pridobitvijo kompetenc glede dostopnosti;

(iii)   stroški razvoja novega postopka za vključitev dostopnosti v razvoj proizvoda ali zagotavljanje storitve;

(iv)   stroški, povezani z razvojem smernic v zvezi z dostopnostjo;

(v)   enkratni stroški, povezani z razumevanjem zakonodaje o dostopnosti;

(b)  merila, povezana s stroški tekoče proizvodnje in razvoja, ki se upoštevajo pri oceni:

(i)   stroški, povezani z oblikovanjem elementov dostopnosti proizvoda ali storitve;

(ii)   stroški, nastali v proizvodnih postopkih;

(iii)   stroški, povezani s testiranjem proizvoda ali storitve glede dostopnosti;

(iv)   stroški, povezani s pripravo dokumentacije.

2.  Ocenjeni stroški in koristi za gospodarske subjekte, vključno s proizvodnimi postopki in naložbami, v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata količina in pogostost uporabe določenega proizvoda ali storitve.

3.  Razmerje med neto stroški za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede dostopnosti in čistim prihodkom gospodarskega subjekta.

Elementi, ki se uporabijo za oceno neto stroškov za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede dostopnosti:

(a)  merila, povezana z enkratnimi organizacijskimi stroški, ki se upoštevajo pri oceni:

(i)   stroški, povezani z dodatnimi človeškimi viri s strokovnim znanjem glede dostopnosti;

(ii)   stroški, povezani z usposabljanjem človeških virov in pridobitvijo kompetenc glede dostopnosti;

(iii)   stroški razvoja novega postopka za vključitev dostopnosti v razvoj proizvoda ali zagotavljanje storitve;

(iv)   stroški, povezani z razvojem smernic v zvezi z dostopnostjo;

(v)   enkratni stroški, povezani z razumevanjem zakonodaje o dostopnosti;

(b)  merila, povezana s stroški tekoče proizvodnje in razvoja, ki se upoštevajo pri oceni:

(i)   stroški, povezani z oblikovanjem elementov dostopnosti proizvoda ali storitve;

(ii)   stroški, nastali v proizvodnih postopkih;

(iii)   stroški, povezani s testiranjem proizvoda ali storitve glede dostopnosti;

(iv)   stroški, povezani s pripravo dokumentacije.

__________________

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 103.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 14. septembra 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0347).
(3)UL C 303, 19.8.2016, str. 103.
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019.
(5)Direktiva 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (UL L 96, 29.3.2014, str. 251).
(6)Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(7)Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
(8)Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
(9)Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
(10)Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).
(11)Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).
(12)Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).
(13)Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).
(14)Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).
(15)Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).
(16)Direktiva (EU) 2017/1564 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o določenih dovoljenih uporabah določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske pravice in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 242, 20.9.2017, str. 6).
(17)Uredba (EU) 2017/1563 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja (UL L 242, 20.9.2017, str. 1).
(18)Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).
(19)Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(20)Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
(21)Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(22)Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(23)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(24)Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(25)Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(26)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(27)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(28) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(29)Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(30)Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
(31)Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).
(32)Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(33)Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(34)Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).
(35) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).
(36) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).
(37)Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).


Vizumski informacijski sistem ***I
PDF 453kWORD 137k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (COM(2018)0302 – C8-0185/2018 – 2018/0152(COD))
P8_TA-PROV(2019)0174A8-0078/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0302),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 16(2), člena 77(2)(a), (b), (d) in (e), člena 78(2)(d), (e) in (g), člena 79(2)(c) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0185/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A8-0078/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ
o reformi vizumskega informacijskega sistema s spremembo Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399 in Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] ter razveljavitvijo Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES41kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta42 opredeljuje namen, funkcije in odgovornosti VIS ter določa pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami, da se olajšajo obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezane odločitve. Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta43 določa pravila o registraciji biometričnih podatkov v VIS. Sklep Sveta 2008/633/PNZ44 določa pogoje, na podlagi katerih lahko imenovani organi držav članic in Europol pridobijo dostop do iskanja po VIS za preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.
(1)  Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES41kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta42 opredeljuje namen, funkcije in odgovornosti VIS ter določa pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami, da se olajšajo obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezane odločitve. Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta43 določa pravila o registraciji biometričnih podatkov v VIS. Sklep Sveta 2008/633/PNZ44 določa pogoje, na podlagi katerih lahko imenovani organi držav članic in Europol pridobijo dostop do iskanja po VIS za preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. VIS je začel delovati 11. oktobra 201144a in je bil postopoma uveden v konzulatih vseh držav članic po vsem svetu med oktobrom 2011 in februarjem 2016.
__________________
__________________
41 Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).
41 Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).
42 Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
42 Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).
43 Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
43 Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
44 Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).
44 Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).
44a Izvedbeni sklep Komisije 2011/636/EU z dne 21. septembra 2011 o določitvi datuma začetka delovanja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v prvi regiji (UL L 249, 27.9.2011, str. 18).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“46 navedla, da bi morala EU okrepiti in izboljšati svoje informacijske sisteme, podatkovno arhitekturo in izmenjavo informacij na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter boja proti terorizmu, poudarila pa je tudi, da bi bilo treba izboljšati interoperabilnost informacijskih sistemov. V njem je navedla tudi, da bi bilo treba obravnavati informacijske vrzeli, vključno s tistimi o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje.
(3)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“46 navedla, da bi morala EU okrepiti in izboljšati svoje informacijske sisteme, podatkovno arhitekturo in izmenjavo informacij na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter boja proti terorizmu, poudarila pa je tudi, da bi bilo treba izboljšati interoperabilnost informacijskih sistemov. V njem je navedla tudi, da bi bilo treba obravnavati informacijske vrzeli, vključno s tistimi o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje, ker člen 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma določa pravico do prostega gibanja na ozemlju pogodbenic Sporazuma za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, in sicer z uvedbo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajo te države. Komisija je zato izvedla dve študiji: iz prve študije izvedljivosti46a izhaja, da bi bil razvoj registra tehnično izvedljiv in da bi bila najboljša tehnična možnost ponovna uporaba strukture VIS; v okviru druge študije46b pa je bila opravljena analiza nujnosti in sorazmernosti, iz katere izhaja, da bi bilo nujno in sorazmerno razširiti področje uporabe VIS, tako da bi zajemal zgoraj navedene listine.
__________________
__________________
46 COM(2016)0205.
46 COM(2016)0205.
46a „Integrated Border Management (IBM) – Feasibility Study to include in a repository documents for Long-Stay visas, Residence and Local Border Traffic Permits“ (Celovito upravljanje zunanjih meja – študija izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register), 2017.
46b „Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Svet je 10. junija 2016 potrdil načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij47. Svet je Komisijo pozval, naj oceni vzpostavitev centralnega registra dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajajo države članice, za shranjevanje informacij o teh listinah, vključno z datumi izteka veljavnosti in njihovim morebitnim odvzemom, da se obravnava sedanja informacijska vrzel glede izdanih listin državljanom tretjih držav. Člen 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma določa pravico do prostega gibanja na ozemlju pogodbenic Sporazuma za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, in sicer z uvedbo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajo te države.
črtano
47 Načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostnimi rešitvami, na področju pravosodja in notranjih zadev (9368/1/16 REV 1).
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Svet je v sklepih z dne 8. junija 2017 o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU48 navedel, da bodo morda potrebni novi ukrepi za zapolnitev sedanjih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja ter preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v zvezi z imetniki vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, ki prečkajo meje. Svet je Komisijo pozval k prednostni izvedbi študije izvedljivosti vzpostavitve centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje. Komisija je na podlagi tega izvedla dve študiji: iz prve študije izvedljivosti49 izhaja, da bi bil razvoj registra tehnično izvedljiv in da bi bila najboljša tehnična možnost ponovna uporaba strukture VIS; v okviru druge študije50 pa je bila opravljena analiza nujnosti in sorazmernosti, iz katere izhaja, da bi bilo nujno in sorazmerno razširiti področje uporabe VIS, tako da bi zajemal zgoraj navedene listine.
črtano
__________________
48 Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU (10151/17).
49 „Integrated Border Management (IBM) – Feasibility Study to include in a repository documents for Long-Stay visas, Residence and Local Border Traffic Permits“ (Celovito upravljanje zunanjih meja – študija izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register), 2017.
50 „Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 810/2009 je bilo navedeno, da bo treba vprašanje zadostne zanesljivosti prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, zlasti vprašanje, kako se prstni odtisi razvijajo s starostjo, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje obravnavati pozneje na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije. Iz študije53, ki jo je leta 2013 opravilo Skupno raziskovalno središče, izhaja, da je mogoče prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih, starih med šest in dvanajst let, pod določenimi pogoji izvesti z zadovoljivo stopnjo natančnosti. Druga študija54 je te ugotovitve potrdila decembra 2017 in omogočila nadaljnji vpogled v učinek staranja na kakovost prstnih odtisov. Komisija je na podlagi navedenega leta 2017 opravila nadaljnjo študijo o nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku na šest let. V navedeni študiji55 je bilo ugotovljeno, da bi znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov prispevalo k boljšemu doseganju ciljev VIS, zlasti glede spodbujanja boja proti zlorabam identitete in olajšanja preverjanj na mejnih prehodih na zunanjih mejah ter bi lahko imelo dodatne koristi z okrepitvijo preprečevanja in boja proti zlorabam pravic otrok, zlasti z omogočanjem ugotavljanja/preverjanja istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav, ki se znajdejo na schengenskem ozemlju v okoliščinah, v katerih so njihove pravice morda bile ali so bile kršene (npr. otroci, žrtve trgovanja z ljudmi, pogrešani otroci in mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za azil).
(8)  Pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 810/2009 je bilo navedeno, da bo treba vprašanje zadostne zanesljivosti prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, zlasti vprašanje, kako se prstni odtisi razvijajo s starostjo, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje obravnavati pozneje na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije. Iz študije53, ki jo je leta 2013 opravilo Skupno raziskovalno središče, izhaja, da je mogoče prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih, starih med šest in dvanajst let, pod določenimi pogoji izvesti z zadovoljivo stopnjo natančnosti. Druga študija54 je te ugotovitve potrdila decembra 2017 in omogočila nadaljnji vpogled v učinek staranja na kakovost prstnih odtisov. Komisija je na podlagi navedenega leta 2017 opravila nadaljnjo študijo o nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku na šest let. V navedeni študiji55 je bilo ugotovljeno, da bi znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov prispevalo k boljšemu doseganju ciljev VIS, zlasti glede spodbujanja boja proti zlorabam identitete in olajšanja preverjanj na mejnih prehodih na zunanjih mejah ter bi lahko imelo dodatne koristi z okrepitvijo preprečevanja in boja proti zlorabam pravic otrok, zlasti z omogočanjem ugotavljanja/preverjanja istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav, ki se znajdejo na schengenskem ozemlju v okoliščinah, v katerih so njihove pravice morda bile ali so bile kršene (npr. otroci, žrtve trgovanja z ljudmi, pogrešani otroci in mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za azil). Obenem so otroci še posebej ranljiva skupina in za zbiranje posebnih vrst podatkov, kot so prstni odtisi, bi pri njih morali veljati strožji zaščitni ukrepi in omejitev namenov, za katere se lahko ti podatki uporabljajo v primerih, ko je to v korist otroka, vključno z omejitvijo obdobja hrambe podatkov. V drugi študiji je bilo ugotovljeno tudi, da so prstni odtisi oseb, ki so starejše od 70 let, slabe kakovosti in srednje natančni. Komisija in države članice bi morale sodelovati pri izmenjavi dobrih praks in obravnavati te pomanjkljivosti.
__________________
__________________
53 Fingerprint Recognition for Children (Prepoznavanje prstnih odtisov otrok), 2013 – EUR 26193.
53 Fingerprint Recognition for Children (Prepoznavanje prstnih odtisov otrok), 2013 – EUR 26193.
54 „Automatic fingerprint recognition: from children to elderly“ (Samodejno prepoznavanje prstnih odtisov: od otrok do starejših), 2018 – JRC.
54 „Automatic fingerprint recognition: from children to elderly“ (Samodejno prepoznavanje prstnih odtisov: od otrok do starejših), 2018 – JRC.
55 „Feasibility and implications of lowering the fingerprinting age for children and on storing a scanned copy of the visa applicant's travel document in the Visa Information System (VIS)“ (Izvedljivost in posledice znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)), 2018.
55 „Feasibility and implications of lowering the fingerprinting age for children and on storing a scanned copy of the visa applicant's travel document in the Visa Information System (VIS)“ (Izvedljivost in posledice znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)), 2018.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  V VIS bi se morali obdelati osebni podatki, ki jih navede prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, da se oceni, ali bi lahko vstop prosilca v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji, ter da se oceni tveganje nedovoljene migracije prosilca. Glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, bi moralo biti navedeno preverjanje omejeno na pomoč pri oceni istovetnosti imetnika listine, verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter oceni, ali bi lahko vstop državljana tretje države v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji. Pri tem se ne bi smelo posegati v nobeno odločitev o vizumih za dolgoročno bivanje ali dovoljenjih za prebivanje.
(10)  V VIS bi se morali obdelati osebni podatki, ki jih navede prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, da se oceni, ali bi lahko vstop prosilca v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti v Uniji, ter da se oceni tveganje nedovoljene migracije prosilca. Glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, bi moralo biti navedeno preverjanje omejeno na pomoč pri oceni istovetnosti imetnika listine, verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter oceni, ali bi lahko vstop državljana tretje države v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti v Uniji. Pri tem se ne bi smelo posegati v nobeno odločitev o vizumih za dolgoročno bivanje ali dovoljenjih za prebivanje.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Ocene navedenih tveganj ni mogoče opraviti brez obdelave osebnih podatkov, povezanih z istovetnostjo osebe, njeno potno listino in, po potrebi, združevalcem družine oziroma, če je prosilec mladoletnik, istovetnostjo odgovorne osebe. Vse osebne podatke v vlogah bi bilo treba primerjati s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa v informacijskem sistemu (schengenskem informacijskem sistemu (SIS), vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkih Europola, Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD), sistemu vstopa/izstopa (SVI), sistemu Eurodac, sistemu ECRIS-TCN glede obsodb, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj, in/ali Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov) ali z nadzornimi seznami ali kazalniki posebnih tveganj. Kategorije osebnih podatkov, ki bi jih bilo treba uporabiti za primerjavo, bi morale biti omejene na kategorije podatkov, ki jih vsebujejo informacijski sistemi, nadzorni seznami ali kazalniki posebnih tveganj, po katerih poteka poizvedovanje.
(11)  Ocene navedenih tveganj ni mogoče opraviti brez obdelave osebnih podatkov, povezanih z istovetnostjo osebe, njeno potno listino in, po potrebi, združevalcem družine oziroma, če je prosilec mladoletnik, istovetnostjo odgovorne osebe. Vse osebne podatke v vlogah bi bilo treba primerjati s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa v informacijskem sistemu (schengenskem informacijskem sistemu (SIS), vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkih Europola, Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD), sistemu vstopa/izstopa (SVI) sistemu Eurodac) ali seznamom ETIAS ali kazalniki posebnih tveganj. Kategorije osebnih podatkov, ki bi jih bilo treba uporabiti za primerjavo, bi morale biti omejene na kategorije podatkov, ki jih vsebujejo informacijski sistemi, nadzorni seznami ali kazalniki posebnih tveganj, po katerih poteka poizvedovanje.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Interoperabilnost med informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z [Uredbo (EU) XX o interoperabilnosti], s ciljem dopolnjevanja informacijskih sistemov EU in njihovih podatkov, da se izboljša upravljanje zunanjih meja, prispeva k preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim ter zagotavlja visoka stopnja varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javnega reda in varnosti ter varovanjem varnosti na ozemljih držav članic.
(12)  Interoperabilnost med informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z [Uredbo (EU) XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], da se izboljša upravljanje zunanjih meja, prispeva k preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim ter zagotavlja visoka stopnja varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javnega reda in varnosti ter varovanjem varnosti na ozemljih držav članic.
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da se ti sistemi med seboj dopolnjujejo, da se olajša pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti zlorabam identitete, izboljšajo in uskladijo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do SVI, VIS, [ ETIAS] in Eurodac ter podprejo nameni SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ECRIS-TCN].
(13)  Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da ti sistemi olajšajo pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti zlorabam identitete, izboljšajo in uskladijo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo, uskladijo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira nadzorovan dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do SVI, VIS, ETIAS in Eurodac ter podprejo nameni SVI, VIS, ETIAS, Eurodac, SIS in ECRIS-TCN.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Komponente interoperabilnosti zajemajo SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ ECRIS-TCN] ter podatke Europola, da je mogoče z navedenimi informacijskimi sistemi EU po njih iskati hkrati, zato je te ustrezno, če se te komponente uporabijo za izvajanje samodejnega preverjanja in ob dostopu do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V te namene bi bilo treba uporabiti Evropski iskalni portal (ESP), da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in podatkovnih zbirk Interpola, ki jih ti organi potrebujejo za opravljanje svojih nalog, v skladu s pravicami do dostopa, ter da se podprejo cilji VIS.
(14)  Komponente interoperabilnosti zajemajo SVI, VIS, ETIAS, Eurodac, SIS in ECRIS-TCN ter podatke Europola, da je mogoče z navedenimi informacijskimi sistemi EU po njih iskati hkrati, zato je te ustrezno, če se te komponente uporabijo za izvajanje samodejnega preverjanja in ob dostopu do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V te namene bi bilo treba uporabiti Evropski iskalni portal (ESP), da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in podatkovnih zbirk Interpola, ki jih ti organi potrebujejo za opravljanje svojih nalog, v skladu s pravicami do dostopa, ter da se podprejo cilji VIS.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Primerjava z drugimi podatkovnimi zbirkami bi morala biti samodejna. Kadar koli se na podlagi take primerjave najde ujemanje (zadetek) s katerimi koli osebnimi podatki ali njihovo kombinacijo v vlogi in evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v zgoraj navedenih informacijskih sistemih ali z osebnimi podatki na nadzornem seznamu, bi moral izvajalec pri odgovornem organu vlogo obdelati ročno. Rezultat ocene odgovornega organa bi morala biti odločitev o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje ali o njeni zavrnitvi.
(15)  Primerjava z drugimi podatkovnimi zbirkami bi morala biti samodejna. Kadar koli se na podlagi take primerjave najde ujemanje (zadetek) s katerimi koli osebnimi podatki ali njihovo kombinacijo v vlogi in evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v zgoraj navedenih informacijskih sistemih ali z osebnimi podatki na nadzornem seznamu, bi moral izvajalec pri odgovornem organu vlogo obdelati ročno, kadar sistem VIS ne more samodejno potrditi zadetka. Odvisno od vrste podatkov, ki sprožijo zadetek, mora zadetek oceniti konzulat ali nacionalna enotna kontaktna točka, pri čemer je slednja odgovorna za zadetke, ustvarjene zlasti s podatkovnimi zbirkami ali sistemi kazenskega pregona . Rezultat ocene odgovornega organa bi morala biti odločitev o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje ali o njeni zavrnitvi.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za analizo dosjeja vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje bi se morali uporabiti kazalniki posebnih tveganj, ki ustrezajo predhodno opredeljenim varnostnim tveganjem, tveganjem nedovoljenih migracij ali tveganjem za javno zdravje. Merila, ki se uporabijo za opredelitev kazalnikov posebnih tveganj, nikakor ne bi smela temeljiti samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne bi smela temeljiti na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost.
(18)  Za analizo dosjeja vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje bi se morali uporabiti kazalniki posebnih tveganj, ki ustrezajo predhodno opredeljenim varnostnim tveganjem, tveganjem nedovoljenih migracij ali visokim epidemiološkim tveganjem. Merila, ki se uporabijo za opredelitev kazalnikov posebnih tveganj, nikakor ne bi smela temeljiti samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne temeljijo na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Nenehno pojavljanje novih groženj za varnost, novih vzorcev nedovoljenih migracij in groženj za javno zdravje zahteva učinkovite odzive in sodobne protiukrepe. Ker taki protiukrepi vključujejo obdelavo pomembnih količin osebnih podatkov, bi bilo treba uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, da se poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov omeji na to, kar je nujno v demokratični družbi.
(19)  Nenehno pojavljanje novih tveganj za varnost, novih vzorcev neregularnih migracij in visokih epidemioloških tveganj zahteva učinkovite odzive in sodobne protiukrepe. Ker taki protiukrepi vključujejo obdelavo pomembnih količin osebnih podatkov, bi bilo treba uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, da se poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov omeji na to, kar je nujno in sorazmerno v demokratični družbi.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Mednarodni prevozniki bi morali imeti možnost preveriti, ali imajo državljani tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, zahtevane veljavne potne listine, da lahko navedeni prevozniki izpolnijo svoje obveznosti na podlagi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Navedeno preverjanje bi moralo biti mogoče na podlagi dnevnega izpiska podatkov iz VIS v ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje, kar bi omogočilo izpis najmanjšega dela podatkov za poizvedbo, ki bi dala odgovor OK/NOT OK.
(21)  Mednarodni prevozniki bi morali v VIS s poizvedbo preveriti, ali imajo državljani tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, zahtevane veljavne potne listine, da lahko navedeni prevozniki izpolnijo svoje obveznosti na podlagi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Navedeno preverjanje bi moralo biti mogoče na podlagi dnevnega izpiska podatkov iz VIS v ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje, kar bi omogočilo izpis najmanjšega dela podatkov za poizvedbo, ki bi dala odgovor OK/NOT OK. Sam dosje vloge prevoznikom ne bi smel biti na voljo. Tehnične specifikacije za dostop do VIS skozi prehod za prevoznike bi morale čim bolj omejiti vpliv na potovanje potnikov in prevoznike. V ta namen bi bilo treba preučiti možnost povezovanja s SVI in ETIAS.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)  Da bi omejili vpliv obveznosti, ki jih ta uredba nalaga prevoznikom v mednarodnem prometu, ki po kopenski poti z avtobusom prevažajo skupine, bi bilo treba dati na voljo uporabnikom prijazne mobilne rešitve.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 b (novo)
(21b)  V dveh letih po začetku uporabe te uredbe bi morala Komisija oceniti ustreznost, združljivost in skladnost določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah za namene določb o VIS glede kopenskega prevoza z avtobusom. Upoštevati bi bilo treba nedavni razvoj kopenskega prevoza z avtobusom. Preučiti bi bilo treba potrebo po spremembi določb glede kopenskega prevoza z avtobusom iz člena 26 navedene konvencije ali te uredbe.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)  Biometrični podatki, ki v okviru te uredbe obsegajo prstne odtise in podobe obraza, so edinstveni in zato veliko bolj zanesljivi za namene ugotavljanja istovetnosti osebe kot alfanumerični podatki. Vendar so biometrični podatki občutljivi osebni podatki. Ta uredba zato določa podlago in zaščitne ukrepe za obdelavo takih podatkov za namene edinstvene identifikacije zadevnih oseb.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti] policijskemu organu države članice, ki ima ustrezno pooblastilo na podlagi nacionalnih zakonodajnih ukrepov, omogoča ugotavljanje istovetnosti osebe na podlagi biometričnih podatkov navedene osebe, pridobljenih med preverjanjem istovetnosti. Možne pa so posebne okoliščine, ko je ugotavljanje istovetnosti osebe potrebno v interesu navedene osebe. Taki primeri zajemajo okoliščine, ko je oseba najdena po tem, ko je bila pogrešana ali ugrabljena, ali po tem, ko je bila opredeljena kot žrtev trgovine z ljudmi. V takih primerih bi bilo treba organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotoviti hiter dostop do podatkov iz VIS, da se omogoči hitro in zanesljivo ugotavljanje istovetnosti osebe, brez izpolnjevanja vseh temeljnih pogojev in izvajanja dodatnih zaščitnih ukrepov glede dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
(28)  [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)] policijskemu organu države članice, ki ima ustrezno pooblastilo na podlagi nacionalnih zakonodajnih ukrepov, omogoča ugotavljanje istovetnosti osebe na podlagi biometričnih podatkov navedene osebe, pridobljenih med preverjanjem istovetnosti. Možne pa so posebne okoliščine, ko je ugotavljanje istovetnosti osebe potrebno v interesu navedene osebe. Taki primeri zajemajo okoliščine, ko je oseba najdena po tem, ko je bila pogrešana ali ugrabljena, ali po tem, ko je bila opredeljena kot žrtev trgovine z ljudmi. Samo v takih primerih bi bilo treba organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotoviti hiter dostop do podatkov iz VIS, da se omogoči hitro in zanesljivo ugotavljanje istovetnosti osebe, brez izpolnjevanja vseh temeljnih pogojev in izvajanja dodatnih zaščitnih ukrepov glede dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v VIS, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v VIS, bi morala biti za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah zelo dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokaz, ki je na voljo na kraju kaznivega dejanja.
(29)  Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v VIS, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v VIS, bi morala biti za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah po predhodni poizvedbi v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ1a zelo dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokaz, ki je na voljo na kraju kaznivega dejanja.
__________________
1a Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Obdelava podatkov iz VIS bi morala potekati le v določenih primerih in kadar je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov in preprečijo sistematične iskalne poizvedbe organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Imenovani organi in Europol bi morali dostop do VIS zahtevati le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bo ta dostop zagotovil informacije, ki jim bodo znatno v pomoč pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.
(32)  Obdelava podatkov iz VIS bi morala potekati le v določenih primerih in kadar je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov in preprečijo sistematične iskalne poizvedbe organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Imenovani organi in Europol bi morali dostop do VIS zahtevati le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bo ta dostop zagotovil informacije, ki jim bodo znatno v pomoč pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, in po predhodni poizvedbi v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)  Kot splošno prakso končni uporabniki držav članic pred ali vzporedno s poizvedbami v evropskih zbirkah podatkov opravijo poizvedbe v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Osebni podatki imetnikov listin za dolgoročno bivanje, ki so shranjeni v VIS, bi morali biti shranjeni le toliko časa, kot je potrebno za namene VIS. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je ustrezno hraniti pet let, da se omogoči upoštevanje podatkov pri oceni vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, da se omogoči odkrivanje prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja po koncu veljavnosti obdobja in da se izvedejo varnostne ocene državljanov tretjih držav, ki so jim bile take listine izdane. Podatki o predhodni uporabi listine bi lahko olajšali izdajo vizumov za kratkoročno bivanje v prihodnje. Za navedene namene krajša hramba podatkov ne bi zadostovala. Po petih letih bi bilo treba podatke izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej.
(33)  Osebni podatki imetnikov vizumov za dolgoročno bivanje, ki so shranjeni v VIS, bi morali biti shranjeni le toliko časa, kot je potrebno za namene VIS. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je ustrezno hraniti pet let, da se omogoči upoštevanje podatkov pri oceni vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, da se omogoči odkrivanje prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja po koncu veljavnosti obdobja in da se izvedejo varnostne ocene državljanov tretjih držav, ki so jim bile take listine izdane. Podatki o predhodni uporabi listine bi lahko olajšali izdajo vizumov za kratkoročno bivanje v prihodnje. Za navedene namene krajša hramba podatkov ne bi zadostovala. Po petih letih bi bilo treba podatke izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupine osebja, ki se ukvarjajo z nalogami, povezanimi z vračanjem, so na podlagi Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta upravičene do vpogleda v evropske podatkovne zbirke, kadar je to potrebno za izvajanje operativnih nalog iz operativnega načrta o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, pod vodstvom države članice gostiteljice. Da bi olajšali naveden vpogled in skupinam omogočili učinkovit dostop do podatkov, vnesenih v VIS, bi morali Agenciji Frontex zagotoviti dostop do VIS. Za ta dostop bi morali veljati enaki pogoji in omejitve, kot se uporabljajo za organe držav članic, ki so pristojni za vsak posamezen namen, za katerega je mogoče iskanje po podatkih iz VIS.
(35)  Člani skupin evropske mejne in obalne straže so na podlagi Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta upravičeni do vpogleda v evropske podatkovne zbirke, kadar je to potrebno za izvajanje operativnih nalog iz operativnega načrta o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, pod vodstvom države članice gostiteljice. Za ta dostop bi morali veljati enaki pogoji in omejitve, kot se uporabljajo za organe držav članic, ki so pristojni za vsak posamezen namen, za katerega je mogoče iskanje po podatkih iz VIS.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37
(37)  Sklepi o ustreznosti, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 ali ki so sprejeti na podlagi nacionalnih določb za prenos člena 36 Direktive (EU) 2016/680, za tretje države vračanja pogosto ne veljajo. Poleg tega z obsežnimi prizadevanji Unije glede sodelovanja z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vračanja, ni bilo mogoče zagotoviti sistematičnega izpolnjevanja obveznosti takih tretjih držav, ki jo imajo na podlagi mednarodnega prava, da ponovno sprejmejo svoje državljane. Sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, ki so jih sklenile Unija ali države članice oziroma o katerih se te pogajajo in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za predajo podatkov tretjim državam v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679 ali nacionalnimi določbami, sprejetimi za prenos člena 37 Direktive (EU) 2016/680, zajemajo omejeno število takih tretjih držav, sklenitev kakršnih koli novih sporazumov pa ostaja negotova. V takih primerih je mogoče osebne podatke obdelovati na podlagi te uredbe z organi tretjih držav zaradi izvajanja politike Unije glede vračanja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 49(1)(d) Uredbe (EU) 2016/679 ali iz nacionalnih določb za prenos člena 38 ali 39 Direktive (EU) 2016/680.
(37)  Osebni podatki, ki jih država članica pridobi v skladu s to uredbo, se ne bi smeli posredovati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Kot izjema od tega pravila pa bi moralo biti mogoče posredovati takšne osebne podatke tretji državi ali mednarodni organizaciji, če je takšno posredovanje potrebno zaradi zagotavljanja pomoči pri ugotavljanju identitete državljana tretje države v zvezi z njegovo vrnitvijo in se pri tem upoštevajo strogi pogoji. Če ni bil sprejet sklep o ustreznosti varstva v obliki izvedbenega akta na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali ustrezni zaščitni ukrepi, ki veljajo za posredovanje v skladu z navedeno uredbo, bi moralo biti mogoče, da se za namene vračanja podatki iz VIS lahko izjemoma posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji, samo če je to potrebno zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, kot je določeno v navedeni uredbi.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Države članice bi morale [Agenciji Evropske unije za azil] in zadevnim mednarodnim organom, kot so visoki komisar OZN za begunce, Mednarodna organizacija za migracije in Mednarodni odbor rdečega križa, ki se ukvarjajo z begunci in preselitvami, dati na voljo ustrezne osebne podatke, ki se obdelujejo v VIS, v skladu s pravili o varstvu podatkov, ki se uporabljajo, in kadar je to v posameznem primeru potrebno za izvajanje nalog na podlagi Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta60 [uredba Unije o okviru preselitev], v zvezi z državljani tretjih držav ali osebami brez državljanstva, ki so jih navedene organizacije napotile v države članice na podlagi izvajanja Uredbe (EU) …/… [uredba Unije o okviru preselitev].
črtano
__________________
60 Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov] (UL L …, …, str. …).
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 39
(39)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta61 se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Unije, kadar izvajajo naloge kot odgovorni subjekt za operativno upravljanje VIS.
(39)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta61 se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Unije, kadar izvajajo naloge kot odgovorni subjekt za operativno upravljanje VIS.
__________________
__________________
61 Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
61 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne [...].
(40)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne 12.. decembra 2018.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 43
(43)  Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v VIS, bi morala biti agencija eu-LISA odgovorna za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo osrednjega orodja za spremljanje kakovosti podatkov in za redno pripravo poročil za države članice.
(43)  Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v VIS, bi morala biti agencija eu-LISA odgovorna za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo, vzdrževanjem in nenehnim posodabljanjem osrednjega orodja za spremljanje kakovosti podatkov in za redno pripravo poročil za države članice.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 44
(44)  Agencija eu-LISA bi morala biti sposobna razviti zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji in agenciji Frontex brez ogrožanja celovitosti podatkov, da se omogoči boljše spremljanje uporabe VIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom in upravljanjem meja. Zato bi bilo treba vzpostaviti centralni register statističnih podatkov. Statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov.
(44)  Agencija eu-LISA bi morala biti sposobna razviti zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji in agenciji Frontex brez ogrožanja celovitosti podatkov, da se omogoči boljše spremljanje uporabe VIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom in upravljanjem meja. Zato bi morala agencija eu-LISA hraniti nekatere statistične podatke v centralnem registru za namene priprave poročil in zagotavljanja statističnih podatkov v skladu z [Uredbo (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)]. Statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 47 a (novo)
(47a)  Ta uredba ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kot je dopolnjena s Protokolom iz New Yorka z dne 31. januarja 1967, in vse mednarodne zaveze, ki so jih sprejele Unije in države članice.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Title
(-1)  naslov se nadomesti z naslednjim:
„Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)“
„Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi informacij med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje, vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje (Uredba VIS)“;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih odločitvah izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovanje med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da se:
1.  Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih odločitvah izboljšati izvajanje skupne vizumske politike glede vizumov za kratkoročno prebivanje, konzularno sodelovanje in posvetovanje med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da se:
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  olajša postopek za izdajo vizuma;
(a)  olajša in pospeši postopek za izdajo vizuma;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 1 – točka f
(f)  zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb;
(f)  zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb iz člena 22o te uredbe;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 1 – točka h
(h)  prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
(h)  prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice, in sicer s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 1 – točka i
(i)  prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice;
črtano
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 2 – točka a
(a)  podpre visoka stopnja varnosti s prispevanjem k oceni, ali prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, še preden prispe na mejne prehode na zunanjih mejah;
(a)  podpre visoka stopnja varnosti v vseh državah članicah s prispevanjem k oceni, ali prosilec ali imetnik listine pomeni grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti;
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 2 – točka b
(b)  izboljša učinkovitost mejne kontrole in kontrole znotraj ozemlja;
(b)  olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in izboljša učinkovitost preverjanj na ozemlju držav članic;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 2 – točka c
(c)  prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
(c)  prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice, in sicer s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 – odstavek 2 – točka d a (novo)
(da)  zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb iz člena 22o te uredbe;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 2 a (novo)
(2a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 2a
Arhitektura
1.  VIS temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:
(a)  skupno odložišče podatkov o istovetnosti iz [člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)],
(b)  centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni sistem VIS),
(c)  vmesnik v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vmesnik ali NI-VIS), ki zagotavlja povezavo z ustreznim osrednjim nacionalnim organom zadevne države članice, ali nacionalni enotni vmesnik (NUI) v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, je v vseh državah članicah enak in omogoča povezavo centralnega sistema VIS z nacionalnimi infrastrukturami v državah članicah,
(d)  komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi vmesniki;
(e)  varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom VIS in centralnim sistemom SVI;
(f)  varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS ter centralnimi infrastrukturami evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s [členom 6 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljene s [členom 12 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], skupnega odložišča podatkov o identiteti, vzpostavljenega s [členom 17 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)], in detektorja več identitet, vzpostavljenega s [členom 25 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)];
(g)  mehanizem posvetovanja o vlogah in izmenjavi informacij med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov (VISMail);
(h)  prehod za prevoznike;
(i)  varna spletna storitev, ki omogoča komunikacijo med centralnim sistemom VIS na eni strani ter prehodom za prevoznike in mednarodnimi sistemi na drugi strani;
(j)  register podatkov za namene priprave poročil in statistične namene.
(k)  orodje, ki prosilcem omogoča, da dajo ali prekličejo privolitev za dodatno obdobje hrambe svojega dosjeja;
Centralni sistem VIS, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, prehod za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si bodo, kolikor je to tehnično mogoče, delili in ponovno uporabljali komponente strojne in programske opreme centralnega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov sistema SVI, prehoda za prevoznike v sistemu ETIAS, spletne storitve v sistemu SVI ter komunikacijske infrastrukture v sistemu SVI.
2.  NI-VIS sestavljajo:
(a)  en lokalni nacionalni vmesnik (v nadaljnjem besedilu: LNI) v vsaki državi članici, ki fizično povezuje državo članico z varnim komunikacijskim omrežjem in vsebuje naprave za šifriranje, namenjene VIS. LNI je v državi članici;
(b)  en rezervni LNI (v nadaljnjem besedilu: BLNI), ki ima enako vsebino in funkcionalnost kot LNI.
3.  LNI in BLNI se uporabljata izključno za namene, opredeljene v zakonodaji Unije, ki se uporablja za VIS.
4.  Centralizirane storitve so podvojene na dveh različnih lokacijah, in sicer v Strasbourgu v Franciji, ki gosti glavni centralni sistem VIS in centralno enoto (v nadaljevanju: CU), in v kraju St. Johann im Pongau v Avstriji, ki gosti rezervni centralni sistem VIS in rezervno centralno enoto (v nadaljevanju: BCU). Povezava med glavnim centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS omogoča stalno sinhronizacijo med CU in BCU. Komunikacijska infrastruktura nudi podporo in prispeva k zagotavljanju neprekinjene razpoložljivosti VIS. Vključuje redundančne in ločene poti za povezave med centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS ter vključuje tudi redundančne in ločene poti za povezave med vsakim nacionalnim vmesnikom ter centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS. Komunikacijska infrastruktura zagotavlja šifrirano navidezno zasebno omrežje, namenjeno podatkom VIS in komunikaciji med državami članicami ter med državami članicami in organom, odgovornim za operativno upravljanje centralnega sistema VIS.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
(3a)  ,osrednji organ‘ pomeni organ, ki ga je država članica ustanovila za namene Uredbe (ES) št. 810/2009;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 15
(15)  ‚podoba obraza‘ pomeni digitalno podobo obraza;
(15)  ‚podoba obraza‘ pomeni digitalno podobo obraza ustrezne ločljivosti in kakovosti za uporabo pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 19
(19)  ‚nacionalni nadzorni organ‘ v smislu preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta***;
(19)  ‚nadzorni organi‘ pomeni nadzorne organe iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ** in nadzorne organe iz člena 41 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta***;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 19 a (novo)
(19a)  ,zadetek‘ pomeni ujemanje, ugotovljeno s primerjavo ustreznih podatkov, zabeleženih v prosilčevem dosjeju v VIS, z ustreznimi podatki, shranjenimi v evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v VIS, schengenskem informacijskem sistemu, SVI, ETIAS, sistemu Eurodac, v podatkih Europola ali v Interpolovi podatkovni zbirki SLTD;
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 20
(20)  ‚preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj‘ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;
(20)  ‚preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj‘ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v natančno določenem okviru;
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – odstavek 1 – točka 21
(21)  ‚teroristična kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja na podlagi nacionalnega prava, ki ustrezajo ali so enakovredna tistim iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta****;
(21)  ‚teroristična kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja na podlagi nacionalnega prava, ki so določena v členih od 3 do 14 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta**** ali so enakovredna kateremu od teh kaznivih dejanj v primeru držav članic, ki jih navedena direktiva ne zavezuje;
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 4 – točka 2 (novo)
** Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  podatki o prstnih odtisih iz člena 9(6) in člena 22c(2)(g);
(c)  podatki o prstnih odtisih iz člena 9(6), člena 22c(2)(g) in člena 22d(g);
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  optične preslikave strani z biografskimi podatki v potni listini iz člena 9(7);
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5 – odstavek 3
3.  Skupno odložišče podatkov o identiteti vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a) do (cc), (f) in (g). Preostali podatki iz VIS se shranjujejo v centralnem sistemu VIS.
3.  Skupno odložišče podatkov o identiteti vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a) do (c), (f) in (g). Preostali podatki iz VIS se shranjujejo v centralnem sistemu VIS.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5a – odstavek 1
(1)   Seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, se vključi v VIS.
1.   Seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, se vključi v VIS.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5a – odstavek 2
(2)   VIS omogoča funkcijo centraliziranega upravljanja seznama priznanih potnih listin in obveščanja o priznavanju ali nepriznavanju navedenih potnih listin v skladu s členom 4 Sklepa št. 1105/2011/EU.
2.  VIS omogoča funkcijo centraliziranega upravljanja seznama priznanih potnih listin in obveščanja o priznavanju ali nepriznavanju navedenih potnih listin v skladu s členom 4 Sklepa št. 1105/2011/EU.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 5a – odstavek 3
(3)   Podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
3.  Podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka - a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 6 – odstavek 1
(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
1.  Dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) je v skladu s to uredbo omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov.
„1. Brez poseganja v člen 22a je dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) v skladu s to uredbo omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov. Število ustrezno pooblaščenih članov osebja je strogo omejeno z dejanskimi potrebami njihove službe.“
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 6 – odstavek 2
2.  Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice in organov EU, ki so pristojni za namene iz členov od 15 do 22, členov od 22c do 22f in členov od 22g do 22j ter za namene iz členov 20 in 21 [Uredbe 2018/XX o interoperabilnosti].
2.  Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice in organov EU, ki so pristojni za namene iz členov od 15 do 22 in členov od 22g do 22l ter za namene iz členov 20 in 21 [Uredbe 2018/XX o interoperabilnosti (meje in vizumi)].
Organi, ki so pooblaščeni za vpogled v VIS ali za dostop do njega zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, se imenujejo v skladu s poglavjem IIIb.
Navedeni dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.
Navedeni dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 6 – odstavek 3
(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
3.  Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima pravico do vnosa, spremembe, izbrisa ali uporabe podatkov znotraj VIS. Vsaka država članica Komisiji brez odlašanja posreduje seznam teh organov, vključno s tistimi iz člena 41, ter vsako s tem povezano spremembo. Ta seznam podrobno navaja, za kakšen namen lahko vsak organ obdeluje podatke v VIS.
3. Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima pravico do vnosa, spremembe, izbrisa ali uporabe podatkov znotraj VIS. Vsaka država članica agenciji eu-LISA brez odlašanja posreduje seznam teh organov, vključno s tistimi iz člena 29, ter vsako s tem povezano spremembo. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene.
Komisija v treh mesecih po začetku delovanja VIS v skladu s členom 48(1) objavi zbirni seznam v Uradnem listu Evropske unije. Če se seznam spremeni, Komisija enkrat letno objavi posodobljeni zbirni seznam.
Agencija eu-LISA zagotovi letno objavo seznama in seznamov imenovanih organov iz člena 22k(2) in centralnih točk dostopa iz člena 22k(4) v Uradnem listu Evropske unije. Agencija eu-LISA na svojem spletnem mestu vzdržuje seznam, ki se stalno posodablja in vsebuje spremembe, ki jih države članice pošljejo med letnimi objavami.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 6 – odstavek 5
5.  Podrobna pravila o upravljanju funkcije centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
5.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 48a o podrobnih pravilih za upravljanje funkcionalnosti centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 7 – odstavek 2
(7a)  V členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:
2.  Vsak pristojen organ zagotovi, da pri uporabi VIS ne diskriminira prosilcev in imetnikov vizumov na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter da v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo in integriteto prosilca ali imetnika vizuma.
„2. Obdelava osebnih podatkov v okviru VIS s strani katerega koli uporabnika ne sme povzročiti diskriminacije prosilcev, imetnikov vizuma ali prosilcev in imetnikov vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali kakršnega koli drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri njej se dosledno spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteta ter temeljne pravice in spoštujejo načela, zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov. Posebna pozornost se nameni otrokom, starejšim osebam, invalidom in osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Otrokova korist mora biti vedno najpomembnejše vodilo.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 7 – odstavek 3
3.  Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka. V skladu s starostjo in zrelostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita, zlasti kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi, ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža.
3.  Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je najpomembnejša skrb držav članic največja korist otroka, ob polnem spoštovanju Konvencije o otrokovih pravicah. V skladu s starostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita, zlasti kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi, ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
(8a)  v členu 7 se doda naslednji odstavek:
„3a. Države članice pri izvajanju uredbe dosledno spoštujejo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do človekovega dostojanstva, pravico do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, pravico do azila in zaščito načela nevračanja ter varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, prepoved diskriminacije, pravice otroka in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.“;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 7 a (novo)
(8b)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 7a
Podatki o prstnih odtisih otrok
1.  Z odstopanjem od člena 22c(2)(g) se prstni odtisi otrok, mlajših od 6 let, ne vnesejo v VIS.
2.  Biometrične podatke mladoletnikov, starejših od šest let, vzamejo uradniki, ki so posebej usposobljeni za odvzem biometričnih podatkov na otroku prijazen in prilagojen način ter ob polnem spoštovanju koristi otroka in zaščitnih ukrepov iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Mladoletnika pri odvzemu biometričnih podatkov spremlja odrasel družinski član, če je prisoten. Mladoletnika brez spremstva pri odvzemu biometričnih podatkov spremlja skrbnik, zastopnik ali, kadar zastopnik ni imenovan, oseba, ki je usposobljena za varovanje koristi mladoletnika in njegove splošne dobrobiti. Taka usposobljena oseba ni uradnik, ki je odgovoren za zbiranje biometričnih podatkov, deluje neodvisno in od uradnika ali službe, ki je odgovorna za pridobivanje biometričnih podatkov, ne prejema navodil. Proti mladoletnikom ne sme biti uporabljena nobena oblika prisile, da bi se zagotovilo njihovo izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja biometričnih podatkov.
3.  Z odstopanjem od člena 13(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 konzulati ne zahtevajo, da se otroci, stari med šest in dvanajst let osebno zglasijo na konzulatu za zbiranje biometričnih identifikatorjev, če bi to pomenilo preveliko breme in strošek za družino. V takih primerih se na zunanjih mejah sprejmejo biometrični identifikatorji, pri katerih se posebna pozornost nameni preprečevanju trgovine z otroki.
4.  Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz poglavij II, III, IIIa in IIIb, so podatki o prstnih odtisih otrok lahko dostopni samo za naslednje namene:
(a)  preverjanje istovetnosti otroka v postopku za pridobitev vizuma v skladu s členom 15 in na zunanjih mejah v skladu s členoma 18 in 22 g ter
(b)  v skladu s poglavjem IIIb za prispevek k preprečevanju zlorab otrokovih pravic in boju proti zlorabam, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(i)  takšen dostop mora biti potreben za namen preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja trgovine z otroki;
(ii)  dostop je potreben v določeni zadevi;
(iii)  ugotavljanje istovetnosti je v otrokovo korist.“
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Uredba (ES) št. 767/2008
Poglavje II – Naslov
VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA KRATKOROČNO BIVANJE S STRANI ORGANOV, PRISTOJNIH ZA IZDAJO VIZUMOV
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 – odstavek 1 – točka 5
5.  podoba obraza prosilca v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 810/2009.
5.  podoba obraza prosilca v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 810/2009.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka - a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 – odstavek 1 – točka 6
(ba)  točka 6 se nadomesti z naslednjo:
6.  prstni odtisi prosilca v skladu z ustreznimi določbami Skupnih konzularnih navodil.
„6. prstni odtisi prosilca v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 810/2009.“;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka d
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 – odstavek 1a
8.  Podoba obraza državljanov tretjih držav iz točke 5 prvega odstavka mora biti v ustrezni ločljivosti in kakovosti slike, da jo je mogoče uporabiti pri samodejnem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov.
Podoba obraza državljanov tretjih držav iz točke 5 prvega odstavka mora biti v ustrezni ločljivosti in kakovosti slike, da jo je mogoče uporabiti pri samodejnem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov. Podoba obraza se ne uporabi za ugotavljanje ujemanja, če ni ustrezne kakovosti.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka d
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 – odstavek 1a
Z odstopanjem od drugega odstavka se lahko v izjemnih primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev glede kakovosti in ločljivosti za vnos podobe obraza, posnete v živo, v VIS, podoba obraza pridobi elektronsko s čipa elektronske strojno berljive potne listine (eMRTD). V takšnih primerih se podoba obraza vnese v individualno dokumentacijo šele po tem, ko se z elektronskim postopkom preveri, ali se podoba obraza, evidentirana na čipu elektronske strojno berljive potne listine, ujema z v živo posneto podobo obraza zadevnega državljana tretje države.
Z odstopanjem od prvega odstavka se lahko v izjemnih primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev glede kakovosti in ločljivosti za vnos podobe obraza, posnete v živo, v VIS, podoba obraza pridobi elektronsko s čipa elektronske strojno berljive potne listine (eMRTD). V takšnih primerih se podoba obraza vnese v individualno dokumentacijo šele po tem, ko se z elektronskim postopkom preveri, ali se podoba obraza, evidentirana na čipu elektronske strojno berljive potne listine, ujema z v živo posneto podobo obraza zadevnega državljana tretje države.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 2
2.  Ko se ustvari dosje ali izda vizum, VIS preveri, ali se potna listina, povezana z navedeno vlogo, prizna v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU, tako da opravi samodejno iskanje v seznamu priznanih potnih listin iz člena 5a in navede rezultate.
2.  Ko se ustvari dosje, VIS preveri, ali se potna listina, povezana z navedeno vlogo, prizna v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU, tako da opravi samodejno iskanje v seznamu priznanih potnih listin iz člena 5a in navede rezultate.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 3
3.  VIS za preverjanja iz člena 21(1) in člena 21(3)(a), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 810/2009 začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti] in tako primerja zadevne podatke iz člena 9(4) te uredbe s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa, vpisanega v VIS, schengenski informacijski sistem (SIS), sistem vstopa/izstopa (SVI), evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 [Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve], sistem Eurodac, [sistem ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN).
3.  VIS za preverjanja iz člena 21(1) in člena 21(3)(a) in (c) Uredbe (ES) št. 810/2009 začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti] in tako primerja ustrezne podatke iz točk (4), (5) in (6) člena 9 te uredbe. VIS preveri:
(a)  ali se potna listina, ki je navedena v prošnji, ujema s katero od potnih listin, ki so v SIS prijavljene kot izgubljene, ukradene, odtujene ali razveljavljene;
(b)  ali se potna listina, ki je navedena v prošnji, ujema s katero od potnih listin, ki so v podatkovni zbirki SLTD prijavljene kot izgubljene, ukradene ali razveljavljene;
(c)  ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
(d)  ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
(e)  ali se prosilec in potna listina v centralnem sistemu ETIAS ujemata s katero od zavrnjenih, preklicanih ali razveljavljenih potovalnih odobritev in njihovim imetnikom;
(f)  ali sta prosilec in potna listina v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta*;
(g)  ali so podatki o prosilcu že zabeleženi v VIS;
(h)  ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma, ki se navezuje na drugačne podatke o istovetnosti;
(i)  ali je prosilec trenutno oziroma je bil v preteklosti v SVI zabeležen kot oseba, ki je prekoračila obdobje dovoljenega bivanja;
(j)  ali je prosilec v SVI zabeležen kot oseba, ki ji je bil zavrnjen vstop;
(k)  ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za kratkoročno bivanje, zabeležena v VIS;
(l)  ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, zabeležena v VIS;
(m)  ali so v podatkih Europola zabeleženi podatki, ki določajo istovetnost prosilca;
(n)  ali je prosilec za vizum za kratkoročno bivanje registriran v sistemu Eurodac;
(o)  če je prosilec mladoletna oseba, ali za ustrezno osebo s starševskimi pravicami oziroma zakonitega skrbnika prosilca:
(i)  velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
(ii)  velja razpis ukrepa, vnesen v SIS, za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
(iii)  ali ima potno listino, ki je v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta.
________________________
* Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri poizvedovanju v podatkovni zbirki SLTD se podatki, ki jih je uporabnik ESP uporabil za poizvedbo, ne delijo z lastniki podatkov Interpola.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 4
4.  VIS doda v dosje sklic na vsak zadetek, najden v skladu z odstavkom 3. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v dosje.
4.  VIS doda v dosje sklic na vsak zadetek, najden v skladu z odstavkom 3. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v dosje. Druge informacije, razen sklica na morebitni zadetek in ustvarjalca podatkov, se ne vnesejo.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 – točka d
(d)  razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali namenske kontrole.
(d)  razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite, namenske ali poizvedovalne kontrole.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 a (novo)
5a.  Vsak zadetek na podlagi poizvedb v skladu s členom 9a(3)(a), (b), (c), (e), (g), (h), (i), (j), (k), (l) in (n) oceni konzulat, kjer je bila prošnja za izdajo vizuma vložena, po potrebi po preverjanju, ki ga opravi osrednji organ v skladu s členom 9c.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 b (novo)
5b.  Vsak zadetek na podlagi poizvedb v skladu s členom 9a(3)(d), (f), (m) in (o) v skladu s členom 9ca po potrebi preveri in oceni enotna kontaktna točka države članice, ki je vnesla ali zagotovila podatke, ki so sprožili zadetke.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 c (novo)
5c.  O vsakem zadetku na podlagi primerjave s SIS se prav tako samodejno uradno obvesti urad SIRENE države članice, ki je ustvaril razpis ukrepa, ki je sprožil zadetek.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 d (novo)
5d.  Uradno obvestilo za urad SIRENE države članice ali enotno kontaktno točko, ki je vnesla razpis ukrepa, vsebuje naslednje podatke:
(a)  priimek oziroma priimke, ime oziroma imena in morebitne psevdonime;
(b)  kraj in datum rojstva;
(c)  spol;
(d)  državljanstvo ali državljanstva, če jih je več;
(e)  državo članico prvega načrtovanega bivanja in, če je na voljo, naslov prvega načrtovanega bivanja;
(f)  domači naslov prosilca oziroma, če ta ni na voljo, mesto in državo prebivališča;
(g)  sklic na vsak zadetek, vključno z datumom in uro zadetka.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9a – odstavek 5 (novo)
5e.  Ta člen ne preprečujejo vložitve prošnje za azil na podlagi katerega koli razloga. Če vlogo za izdajo vizuma vloži žrtev nasilnih kaznivih dejanj, kot so nasilje v družini ali trgovina z ljudmi, ki jih je izvršil njen sponzor, je treba dokumentacijo v VIS ločiti od dokumentacije sponzorja, da se žrtev zaščiti pred nadaljnjo nevarnostjo.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 b – odstavek 1
1.  Glede državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo ter njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, se samodejno preverjanje iz člena 9a(3) izvaja izključno za preverjanje, da ne obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi na podlagi dejanskih indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi prisotnost osebe na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost ali veliko epidemiološko tveganje v skladu z Direktivo 2004/38/ES.
1.  Glede državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo ter njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, se samodejno preverjanje iz člena 9a(3) izvaja izključno za preverjanje, da ne obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi na podlagi dejanskih indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi prisotnost osebe na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost v skladu z Direktivo 2004/38/ES.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9 b – odstavek 3
3.  Če je rezultat samodejne obdelave vloge v skladu s členom 9a(3) zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, kot je navedeno v členu 24 Uredbe (ES) št. 1987/2006, organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri razloge za odločitev, na podlagi katere je bil navedeni ukrep razpisan v sistemu SIS. Če se razlog nanaša na tveganje nezakonitega priseljevanja, se razpis ukrepa pri oceni vloge ne upošteva. Organ, pristojen za izdajo vizumov, nadaljuje postopek v skladu s členom 25(2) Uredbe SIS II.
3.  Če je rezultat samodejne obdelave vloge v skladu s členom 9a(3) zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, kot je navedeno v členu 24 Uredbe (EU) št. 2018/1861, organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri razloge za odločitev, na podlagi katere je bil navedeni ukrep razpisan v sistemu SIS. Če se razlog nanaša na tveganje nezakonitega priseljevanja, se razpis ukrepa pri oceni vloge ne upošteva. Organ, pristojen za izdajo vizumov, nadaljuje postopek v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2018/1861.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – naslov
Preverjanja s strani osrednjih organov
Preverjanje s strani osrednjih organov in enotne kontaktne točke
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – odstavek 1
1.  Osrednji organ države članice, ki obravnava vlogo, ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3).
1.  Enotna kontaktna točka v skladu s členom 9ca ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3), določen v členu 9a(5b), ki ga ni mogoče samodejno potrditi z VIS. Osrednji organ države članice, ki obravnava vlogo, se uradno obvesti.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – odstavek 2
2.  Osrednji organ ima pri ročnem preverjanju zadetkov dostop do dosjeja in vseh povezanih dosjejev ter do vseh zadetkov, ki se sprožijo med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(3).
2.  Osrednji organ ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3), določen v členu 9a(5a), ki ga ni mogoče samodejno potrditi z VIS. Osrednji organ ima pri ročnem preverjanju zadetkov dostop do dosjeja in vseh povezanih dosjejev ter do vseh zadetkov, ki se sprožijo med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(5a).
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – odstavek 5
5.  Če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, osrednji organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo, obvesti osrednji organ druge države članice ali organe držav članic, ki so bili navedeni kot subjekti, ki so vnesli ali priskrbeli podatke, ki so sprožili zadetek na podlagi člena 9a(3). Če je ena ali več držav članic opredeljenih kot subjekti, ki so vnesle ali priskrbele podatke, ki so sprožili zadetek, se osrednji organ posvetuje z osrednjimi organi druge države članice ali drugih držav članic v skladu s postopkom iz člena 16(2).
5.  Če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, osrednji organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo, v utemeljenih primerih obvesti osrednji organ druge države članice ali organe držav članic, ki so bili navedeni kot subjekti, ki so vnesli ali priskrbeli podatke, ki so sprožili zadetek na podlagi člena 9a(3). Če je ena ali več držav članic opredeljenih kot subjekti, ki so vnesle ali priskrbele podatke, ki so sprožili zadetek, se osrednji organ posvetuje z osrednjimi organi druge države članice ali drugih držav članic v skladu s postopkom iz člena 16(2). Dvom se razlaga v korist prosilca.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – odstavek 7
7.  Z odstopanjem od odstavka 1, če je rezultat primerjave iz člena 9a(5) en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je začel poizvedbo, da lahko sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe.
črtano
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c – odstavek 8
8.  Če se opredeli, da je Europol priskrbel podatke, ki so sprožili zadetek v skladu s členom 9a(3), se osrednji organ odgovorne države članice posvetuje z nacionalno enoto Europola o nadaljnjih ukrepih v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, zlasti z njenim poglavjem IV.
črtano
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c a (novo)
Člen 9ca – naslov
Preverjanje in ocena s strani nacionalne enotne kontaktne točke
1.  Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni na teden in zagotavlja ustrezno ročno preverjanje in oceno zadetkov za namene te uredbe („enotna kontaktna točka“). Enotno kontaktno točko sestavljajo uradniki za zvezo urada SIRENE, Interpolovih nacionalnih centralnih uradov, nacionalne centralne točke Europola, nacionalne enote ETIAS in vseh ustreznih nacionalnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Države članice zagotovijo zadostno število osebja, ki omogoča enotni kontaktni točki, da preverja zadetke, o katerih je bila uradno obveščena v skladu s to uredbo, ob upoštevanju rokov iz člena 23 Uredbe (ES) št. 810/2009.
2.  Enotna kontaktna točka ročno preveri zadetke, ki so ji bili posredovani. Uporabljajo se postopki iz člena 9c(2) do (6).
3.  Kadar po preverjanju iz odstavka 2 tega člena podatki ustrezajo in je zadetek potrjen, enotna kontaktna točka stopi po potrebi v stik z odgovornimi organi, vključno z Europolom, ki so zagotovili podatke, ki so sprožili zadetek. Nato oceni zadetek. Enotna kontaktna točka poda obrazloženo mnenje o odločitvi o vlogi, ki jo je treba sprejeti v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 810/2009. To obrazloženo mnenje se vključi v dosje prosilca.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 9c a (novo)
Člen 9cb
Priročnik
Komisija v skladu s členom 48a sprejme delegirani akt, s katerim v priročniku določi ustrezne podatke, ki se v skladu s členom 9a(3) preverijo v drugih sistemih, ter postopke in pravila za poizvedbe, preverjanja in ocene iz členov 9a do 9ca. Ta delegirani akt vključuje kombinacijo kategorij podatkov za poizvedovanje v vsakem sistemu v skladu s členom 9a.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 13 – odstavek 4
4.  Če se dosje posodobi v skladu z odstavkoma 1 in 2, VIS državi članici, ki je izdala vizum, pošlje obvestilo o odločitvi o razveljavitvi ali preklicu vizuma. Centralni sistem samodejno pošlje tako obvestilo prek mehanizma iz člena 16.
4.  Če se dosje posodobi v skladu z odstavkoma 1 in 2, VIS državi članici, ki je izdala vizum, pošlje obvestilo o utemeljeni odločitvi o razveljavitvi ali preklicu vizuma. Centralni sistem samodejno pošlje tako obvestilo prek mehanizma iz člena 16.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 3
Zgolj za potrebe izvajanja postopka posvetovanja se v VIS vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da se osrednji organi drugih držav članic med preverjanjem vlog za izdajo enotnih vizumov, ki jih vložijo državljani nekaterih tretjih držav ali nekatere kategorije takih državljanov, v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, in med preverjanjem zadevnih državljanov tretjih držav posvetujejo z njihovimi organi.
Zgolj za potrebe izvajanja postopka posvetovanja se v VIS vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da se osrednji organi drugih držav članic med preverjanjem vlog za izdajo enotnih vizumov, ki jih vložijo državljani nekaterih tretjih držav ali nekatere kategorije takih državljanov, v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, posvetujejo z njihovimi organi.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 16 – odstavek 3 – točka a
(a)  pošiljanje informacij v skladu s členom 25(4) o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, členom 24(2) o spremembah podatkov in členom 31 Uredbe (ES) št. 810/2009 o naknadnem obveščanju;
(a)  pošiljanje informacij v skladu s členom 25(4) o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in členom 24(2) o spremembah podatkov te uredbe ter členom 31 Uredbe (ES) št. 810/2009 o naknadnem obveščanju;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 16 – odstavek 3 – točka b
(b)  vsa druga sporočila, ki se nanašajo na konzularno sodelovanje, v okviru katerega se zahteva pošiljanje osebnih podatkov, ki so zapisani v VIS ali povezani z njim, na pošiljanje zahtev organom, pristojnim za izdajo vizumov, o posredovanju kopij potnih listin v skladu s točko 7 člena 9 in drugih dokumentov v podporo vlogi ter na pošiljanje elektronskih kopij navedenih dokumentov, pa tudi na zahteve na podlagi člena 9c in člena 38(3). Organi, pristojni za izdajo vizumov, se na vse navedene zahteve odzovejo v dveh delovnih dneh.
(b)  vsa druga sporočila, ki se nanašajo na konzularno sodelovanje, v okviru katerega se zahteva pošiljanje osebnih podatkov, ki so zapisani v VIS ali povezani z njim, na pošiljanje zahtev organom, pristojnim za izdajo vizumov, o posredovanju kopij dokumentov v podporo vlogi ter na pošiljanje elektronskih kopij navedenih dokumentov, pa tudi na zahteve na podlagi člena 9c in člena 38(3). Organi, pristojni za izdajo vizumov, se na vse navedene zahteve odzovejo v dveh delovnih dneh.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 18a
(18a)  člen 18a se nadomesti z naslednjim:
Člen 18a
Člen 18a
Pridobivanje podatkov iz VIS zaradi oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI
Pridobivanje podatkov iz VIS zaradi oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI
Zgolj za namen oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI v skladu s členom 14(2) in členoma 16 in 18 Uredbe (EU) 2017/2226 ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, pravico, da iz VIS pridobi podatke, shranjene v sistemu VIS in navedene v točkah (c) do (f) člena 16(2) navedene uredbe, in jih uvozi v SVI.
Zgolj za namen oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI v skladu s členom 14(2) in členoma 16 in 18 Uredbe (EU) 2017/2226 ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, pravico, da iz VIS pridobi podatke, shranjene v sistemu VIS in navedene v točki (d) člena 16(1) in točkah (c) do (f) člena 16(2) navedene uredbe, in jih uvozi v SVI.“;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 20a – naslov
Uporaba podatkov iz VIS za vnos razpisov ukrepov glede pogrešanih oseb v SIS in naknadni dostop do navedenih podatkov
Uporaba podatkov iz VIS za vnos razpisov ukrepov glede pogrešanih oseb ali ranljivih oseb, ki jim je treba preprečiti potovanje, v SIS in naknadni dostop do navedenih podatkov
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 20a – odstavek 1
1.  Podatki o prstnih odtisih, shranjeni v VIS, se lahko uporabijo za vnos razpisa ukrepa glede pogrešanih oseb v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba (EU) o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah]. V takih primerih izmenjava podatkov o prstnih odtisih poteka prek varnih poti do urada SIRENE države članice, ki ima podatke.
1.  Podatki o prstnih odtisih in podobe obraza, shranjeni v VIS, se lahko uporabijo za vnos razpisa ukrepa glede pogrešanih oseb, otrok, ki jim grozi ugrabitev, ali ranljivih oseb, ki jim je treba preprečiti potovanje, v skladu s členom 32 Uredbe (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba (EU) o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah].V takih primerih izmenjava podatkov o prstnih odtisih in podob obraza poteka prek varnih poti do urada SIRENE države članice, ki ima podatke.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 20a – odstavek 2
2.  Če obstaja ujemanje z razpisom ukrepa v sistemu SIS, kot je navedeno v odstavku 1, lahko organi za zaščito otrok in nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so odgovorni za začetek javnega pregona v kazenskih postopkih in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovimi usklajevalnimi organi, kot je določeno v členu 43 Uredbe (EU) ...[COM(2016) 883 final – SIS LE], pri izpolnjevanju svojih nalog zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS. Uporabljajo se pogoji, določeni v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji.
2.  Če se s podatki o prstnih odtisih in podobi obraza, shranjenimi v VIS, ugotovi ujemanje z razpisom ukrepa v sistemu SIS , kot je navedeno v odstavku 1, lahko organi za zaščito otrok in nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so odgovorni za začetek javnega pregona v kazenskih postopkih in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovimi usklajevalnimi organi, kot je določeno v členu 44 Uredbe (EU) ...[COM(2016)0883 – SIS (policijsko sodelovanje)], pri izpolnjevanju svojih nalog od organa z dostopom do VIS zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS. Uporabljajo se pogoji, določeni v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji. Države članice zagotovijo, da se podatki pošiljajo na varen način.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 – odstavek 1
(19a)   v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:
1.   Z izključnim namenom obravnave prošnje za azil imajo organi, ki so pristojni za odločanje o azilu, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil.
„1. Z izključnim namenom obravnave prošnje za azil imajo organi, ki so pristojni za odločanje o azilu, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil. Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (b) do (cc); iskanje se lahko izvede v povezavi s podatki iz člena 9(4)(aa).“
Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz člena 9(4)(a) in/ali (c). Iskanje se lahko izvede v povezavi s podatki iz člena 9(4)(b).
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 – odstavek 2 – točka c
(c)  fotografije;
(c)  podobe obraza;
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 – odstavek 2 – točka e
(e)  podatke iz točk 4 in 5 člena 9 iz povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4).
(e)  podatke iz točke 4 člena 9 iz povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4).
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Vsak dosje se v VIS hrani največ pet let, brez poseganja v izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34.
Vsak dosje z vlogo se v VIS hrani največ pet let, brez poseganja v izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  z novim datumom izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, če je bila veljavnost takega dokumenta podaljšana;
(b)  z novim datumom izteka veljavnosti vizuma ali vizuma za dolgoročno bivanje ali če je bila veljavnost vizuma ali vizuma za dolgoročno bivanje podaljšana;
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 23 – odstavek 2
2.  Po izteku obdobja iz odstavka 1 VIS samodejno izbriše dosje in vse povezave do njega, kot je določeno v členu 8(3) in (4) ter členu 22a(3) in (5).
2.  Po izteku obdobja iz odstavka 1 VIS samodejno izbriše dosje in vse povezave do njega, kot je določeno v členu 8(3) in (4) ter členu 22a(3).
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 23 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Z odstopanjem od odstavka 1:
(a)   se dosjeji z vlogami za dovoljenje za prebivanje izbrišejo po največ 10 letih;
(b)   se dosjeji z vlogami, ki se nanašajo na otroke, mlajše od 12 let, izbrišejo ob izstopu otroka iz schengenskega območja.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 23 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko za olajšanje nove vloge navedeni dosje hrani dodatno obdobje, ki ni daljše od treh let od konca obdobja veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, in samo če prosilec na podlagi zahteve za privolitev s podpisano izjavo potrdi, da se svobodno in izrecno strinja. Zahteva za privolitev se predloži na način, ki se jasno razlikuje od drugih zadev, v razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2016/679. V skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2016/679 lahko prosilec privolitev kadar koli prekliče. Če prosilec privolitev umakne, se dosje samodejno izbriše iz sistema VIS.
Agencija eu-LISA razvije orodje, ki prosilcem omogoča dajanje in preklic privolitve.
Komisija sprejeme delegirane akte v skladu s členom 89 za podrobnejšo opredelitev orodja, s katerim prosilci dajo in prekličejo privolitev.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 24 – odstavek 3
(22a)  v členu 24 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Odgovorna država preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi oziroma izbriše.
„3. Odgovorna država čim prej preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi oziroma izbriše.;“
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 – točka a
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 25 – odstavek 1
1.  Če prosilec pred iztekom obdobja iz člena 23(1) pridobi državljanstvo države članice, država članica, ki je ustvarila dosjeje in povezave iz člena 8(3) in (4) ter člena 22a(3), ki se nanašajo na prosilca, te brez odlašanja izbriše iz sistema VIS.“;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 26 – odstavek 1
(23a)  v členu 26 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov odgovoren upravljavski organ („upravljavski organ“), ki se financira iz proračuna Evropske unije. Upravljavski organ v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni VIS in nacionalne vmesnike vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.
„1. Za operativno upravljanje VIS in njegovih elementov, kot so določeni v členu 2a, je odgovorna agencija eu-LISA. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za te elemente vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 26 – odstavek 2
(23b)  v členu 26 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Upravljavski organ je odgovoren tudi za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki:
„2. Operativno upravljanje VIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni v tednu, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja VIS, zlasti glede odzivnega časa, ki ga konzularna predstavništva in mejni organi potrebujejo za poizvedbe v centralnem sistemu VIS. Ti odzivni časi so čim krajši.
(a)  nadzor;
(b)  varnost;
(c)  usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 c (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 26 – odstavki 3 do 8
(23c)  v členu 26 se črtajo odstavki 3 do 8.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 24
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 26 – odstavek 8a
(24)  v členu 26 se vstavi naslednji odstavek 8a:
črtano
„8a. Agencija eu-LISA lahko uporablja anonimizirane dejanske osebne podatke iz produkcijskega sistema VIS zaradi preskušanja v naslednjih okoliščinah:
(a)  za diagnostiko in popravila, če se v centralnem sistemu odkrijejo napake;
(b)  za preskušanje novih tehnologij in tehnik, ki so pomembne za izboljšanje delovanja centralnega sistema ali prenosa podatkov v navedeni sistem.
V takih primerih so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in dejavnosti zapisovanja v dnevnik v preskusnem okolju enaki tistim v produkcijskem sistemu VIS. Pravi osebni podatki, prilagojeni za preskušanje, se anonimizirajo tako, da ni mogoče več ugotoviti istovetnosti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.“;
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 24 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 26 – odstavka 9 a in 9 b (novo)
(24a)  v členu 26 se dodata naslednja odstavka:
„9a. Kadar agencija eu-LISA pri nalogah, povezanih z VIS, sodeluje z zunanjimi izvajalci, pozorno spremlja dejavnosti izvajalca, da zagotovi skladnost z vsemi določbami te uredbe, med drugim zlasti glede varnosti, zaupnosti in varstva podatkov.
9b.  Operativno upravljanje centralnega sistema VIS se ne sme zaupati zasebnim podjetjem ali zasebnim organizacijam.“;
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 25
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 27 – odstavek 2
Obe lokaciji se lahko uporabljata hkrati za aktivno delovanje VIS, če druga lokacija ostane sposobna zagotoviti delovanje v primeru odpovedi sistema.
Agencija eu-LISA izvede tehnične rešitve za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti VIS bodisi s sočasnim delovanjem centralnega sistema VIS in rezervnega centralnega sistema VIS, pod pogojem, da rezervni centralni sistem VIS ostane sposoben zagotoviti delovanje VIS v primeru odpovedi centralnega sistema VIS, bodisi s podvajanjem sistema ali njegovih sestavnih delov.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 – točka b a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
V ta namen države članice zagotovijo redno usposabljanje konzularnega osebja in osebja katerega koli zunanjega ponudnika storitev, s katerim sodelujejo, kot je določeno v členu 43 Uredbe (EU) št. 810/2009.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 – točka d
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 2a – pododstavek 1
2a.   Upravljavski organ bo s Komisijo razvil in vzdrževal samodejne mehanizme nadzora kakovosti podatkov in postopke za izvajanje preverjanja kakovosti podatkov v VIS ter zagotovil redna poročila državam članicam. Upravljavski organ redno poroča državam članicam in Komisiji o nadzoru kakovosti podatkov.
2a.  Agencija eu-LISA skupaj s Komisijo razvije, vzdržuje in nenehno posodablja samodejne mehanizme nadzora kakovosti podatkov in postopke za izvajanje preverjanja kakovosti podatkov v VIS ter zagotovil redna poročila državam članicam. Agencija eu-LISA zagotovi ustrezno raven strokovno usposobljenega osebja za izvajanje tehničnih inovacij in posodobitev, potrebnih za uporabo mehanizmov za nadzor kakovosti podatkov. Agencija eu-LISA redno poroča državam članicam in Komisiji o nadzoru kakovosti podatkov. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o morebitnih težavah glede kakovosti podatkov in kako so bile odpravljene.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 – točka d a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 2 b (novo)
(da)  vstavi se naslednji odstavek:
„2b. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti, pripravljenosti in zanesljivosti potrebne tehnologije za uporabo podob obraza za ugotavljanje istovetnosti osebe.“;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 26 – točka d b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
(db)  doda se naslednji odstavek:
„3a. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki se v skladu s točko (7) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 šteje za upravljavca in ima glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o imenovanju.“;
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 27
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 1 – točka a
(a)  podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se lahko v VIS pošljejo le po preverjanju kakovosti, ki ga opravi odgovorni nacionalni organ;
(a)  podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se lahko v VIS vnesejo le po preverjanju kakovosti, ki ga opravi odgovorni nacionalni organ;
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 27
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 – odstavek 2 – točka b
(b)  VIS lahko samodejne postopke v skladu s členoma 9a(3) in 22b(2) začne le po tem, ko preveri kakovost podatkov v skladu s tema členoma; če se med preverjanjem izkaže, da podatki ne dosegajo vzpostavljenih meril kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorni organ ali organe;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 27
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29 a – odstavek 2 – točka c
(c)  preverjanje kakovosti podob obraza in daktilografskih podatkov se opravi ob ustvarjanju dosjejev državljanov tretjih držav v VIS, da se preveri izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti podatkov, ki omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 27
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 29a – odstavek 3
3.  Za shranjevanje podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena se vzpostavijo standardi kakovosti. Specifikacije navedenih standardov se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 31 – odstavka 1 in 2
(28)  v členu 31 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
črtano
„1. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 se lahko podatki iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m) ter člena 9(6) in (7) tretji državi ali mednarodni organizaciji iz Priloge pošljejo ali dajo na voljo le, če je to v posameznem primeru potrebno, da se dokaže istovetnost državljanov tretjih držav, in samo zaradi vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES ali preselitve v skladu z Uredbo ... [okvirna uredba o preseljevanju] ter če država članica, ki je podatke vnesla v VIS, s tem soglaša.“;
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 31 – odstavek 2
(28a)  v členu 31 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko osebne podatke iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m) posreduje ali da na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge v posameznih primerih, če je to potrebno zaradi dokazovanja istovetnosti državljanov tretjih držav, vključno z namenom vračanja, le kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
„2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko mejni organi ali organi, pristojni za priseljevanje, podatke iz člena 9(4)(a), (aa), (b), (c), (cc), (k) in (m), (6) in (7) te uredbe posredujejo mejnim ali imigracijskim organom tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge k tej uredbi v posameznih primerih, če je to potrebno – zgolj zaradi vračanja –, da se dokaže istovetnost državljanov tretjih držav, kadar je izpolnjen le eden od naslednjih pogojev:
(a)  Komisija je sprejela sklep o ustrezni zaščiti osebnih podatkov v tej tretji državi v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES, ali pa obstaja med Skupnostjo in to tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu ali se uporabljajo določbe iz člena 26(1)(d) Direktive 95/46/ES;
(a)  Komisija je sprejela sklep o ustrezni zaščiti osebnih podatkov v tej tretji državi v skladu s členom 45(3) Uredbe (EU) 2016/679;
(b)  tretja država ali mednarodna organizacija pristaneta na uporabo podatkov le za namen, za katerega so bili dani na voljo;
(b)  zagotovljeni so ustrezni zaščitni ukrepi, kot je določeno v členu 46 Uredbe (EU) 2016/679, na primer s sporazumom o ponovnem sprejemu, ki velja med Evropsko unijo ali državo članico in zadevno tretjo državo; ali
(c)  podatki se posredujejo ali se dajo na razpolago v skladu z ustreznimi določbami prava Skupnosti, zlasti s sporazumi o ponovnem sprejemu ter z nacionalnim pravom države članice, ki je podatke posredovala ali jih dala na razpolago, vključno s pravnimi določbami v zvezi z varnostjo in varstvom podatkov in
(c)  uporablja se točka (d) člena 49(1) Uredbe (EU) 2016/679.
(d)   država članica, ki je vnesla podatke v VIS, je dala svoje soglasje.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 31 – odstavek 3
(28b)  v členu 31 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Takšno posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne posega v pravice beguncev in oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito, še posebej kar zadeva njihovo nevračanje.
„3. Podatki iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m), (6) in (7) se lahko v skladu z odstavkom 2 tega člena posredujejo le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)   podatki se prenesejo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, zlasti določbami o varstvu podatkov, vključno s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ter s sporazumi o ponovnem sprejemu in v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki prenaša podatke;
(b)   država članica, ki je vnesla podatke v VIS, je dala svoje soglasje;
(c)   tretja država ali mednarodna organizacija je privolila v obdelavo podatkov le za namene, za katere so bili zagotovljeni in
(d)   za zadevnega državljana tretje države je bila izdana odločba o vrnitvi, sprejeta na podlagi Direktive 2008/115/ES, pod pogojem, da se izvršitev te odločbe o vrnitvi ne zadrži, in pod pogojem, da ni bila vložena pritožba, zaradi katere bi bila njena izvršitev lahko zadržana.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 c (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 31 – odstavka 3 a in 3 b (novo)
(28c)  v členu 31 se dodata naslednja odstavka:
„3a. Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odstavka 2 ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje.
3b.  Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Prepoved velja tudi, kadar se navedeni podatki nadalje obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v skladu z Direktivo (EU) 2016/680.“;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 e (novo) – točka a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 32 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(28e)  Člen 32(2) se spremeni:
(a)   vstavi se naslednja točka:
„(ea) preprečitev uporabe sistemov za samodejno obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb, ki uporabljajo komunikacijsko opremo;“;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 e (novo) – točka b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 32 – odstavek 2 – točki j a in j b (novo)
(b)  vstavijo se naslednje točke:
„(ja) zagotovitev, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti za normalno delovanje;
(jb)   zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o morebitnih napakah v delovanju VIS in vzpostavitvijo potrebnih tehničnih ukrepov za zagotovitev, da se lahko osebni podatki v primeru okvare zaradi nedelovanja VIS ponovno vzpostavijo;“;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 f (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 32 a (novo)
(28f)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 32a
Varnostni incidenti
1.   Varnostni incident je vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost VIS in bi lahko povzročil škodo za podatke VIS ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega nedovoljenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.
2.   Varnostni incidenti se obvladujejo tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.
3.   Brez poseganja v uradna obvestila in sporočila o kršitvi varstva osebnih podatkov na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 30 Direktive (EU) 2016/680, države članice, Europol ter agencija Frontex o varnostnih incidentih nemudoma uradno obvestijo Komisijo, agencijo eu-LISA, pristojni nadzorni organ in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Agencija eu-LISA Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov nemudoma obvesti o varnostnih incidentih v zvezi s centralnim sistemom VIS.
4.   Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje VIS v državi članici ali v okviru agencije eu-LISA na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, ki so jih vnesle ali poslale druge države članice, se zagotovijo vsem državam članicam brez odlašanja, o njem pa se poroča v skladu z načrtom obvladovanja incidentov, ki ga zagotovi agencija eu-LISA.
5.   Države članice in agencija eu-LISA v primeru varnostnega incidenta medsebojno sodelujejo.
6.   Komisija o resnih incidentih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V skladu z veljavnimi varnostnimi pravili imajo ta poročila oznako EU RESTRICTED/RESTREINT UE.
7.   Če do varnostnega incidenta pride zaradi zlorabe podatkov, države članice, Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotovijo, da se izrečejo kazni v skladu s členom 36.“;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 28 g (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 33
(28g)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:
Člen 33
Člen 33
Odgovornost
Odgovornost
1.  Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov oziroma katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država članica je v celoti ali delno izvzeta iz odgovornosti, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, iz katerega izvira škoda.
1.  Brez poseganja v pravico do nadomestila od upravljavca ali obdelovalca in v njuno odgovornost na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2018/1726:
(a)   je katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela materialno škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave osebnih podatkov, ki ga je izvedla država članica, oziroma katerega koli drugega dejanja države članice, ki je v neskladju s to uredbo, upravičena, da od zadevne države članice prejme nadomestilo;
(b)   je katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela materialno ali nematerialno škodo zaradi katerega koli dejanja Europola, agencije Frontex ali agencije eu-LISA, ki je nezdružljivo s to uredbo, upravičena do nadomestila zadevne agencije.
Zadevna država članica, Europol, agencija Frontex ali agencija eu-LISA je v celoti ali delno izvzeta iz odgovornosti iz prvega pododstavka, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, iz katerega izvira škoda.
2.  Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice povzroči škodo VIS, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen v primeru, da upravljavski organ ali druga država članica, ki sodeluje v VIS, nista sprejela primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.
2.  Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice povzroči škodo centralnemu sistemu VIS, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen v primeru, da agencija eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje v centralnem sistemu VIS, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.
3.  Zahteve za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2, za katero je odgovorna obtožena država članica, urejajo določbe njene nacionalne zakonodaje.
3.  Zahteve za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2, za katero je odgovorna ta država članica, ureja njena nacionalna zakonodaja. Za zahtevke za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2 proti upravljavcu, Europolu, agenciji Frontex ali agenciji eu-LISA veljajo pogoji iz Pogodb.“;
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 29
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 34 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica, agencija Frontex ter upravljavski organ vodijo dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov v VIS. Iz navedenih dnevnikov so razvidni namen dostopa iz člena 6(1), člena 20a(1), člena 22k(1), členov od 15 do 22 in členov od 22g do 22j, datum in čas, vrsta podatkov, ki se prenašajo, kot je določeno v členih od 9 do 14, vrsta podatkov, ki se uporabljajo pri poizvedovanju, kot je določeno v členu 15(2), členu 18, členu 19(1), členu 20(1), členu 21(1), členu 22(1), členu 22g, členu 22h, členu 22i, , členu 22j, členu 45a in členu 45d, ter naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Poleg tega vsaka država članica vodi dnevnike o osebah, ki so ustrezno pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.
1.  Vsaka država članica, agencija Frontex ter agencija eu-LISA vodijo dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov v VIS. Iz navedenih dnevnikov so razvidni namen dostopa iz člena 6(1), člena 20a(1), člena 22k(1), členov od 15 do 22 in členov od 22g do 22j, datum in čas, vrsta podatkov, ki se prenašajo, kot je določeno v členih od 9 do 14 in od 22c do 22f, vrsta podatkov, ki se uporabljajo pri poizvedovanju, kot je določeno v členu 15(2), členu 18, členu 19(1), členu 20(1), členu 21(1), členu 22(1), členu 22g, členu 22h, členu 22i, , členu 22j, členu 45a in členu 45d, ter naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Poleg tega vsaka država članica vodi dnevnike o osebah, ki so ustrezno pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 29
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 34 – odstavek 2
2.  Za naloge iz člena 45b se vodi dnevnik vsakega postopka obdelave podatkov v VIS in SVI v skladu s tem členom in členom 41 Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI).
2.  Za naloge iz člena 45b se vodi dnevnik vsakega postopka obdelave podatkov v VIS in SVI v skladu s tem členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI). Za naloge iz člena 17a se vodi evidenca o vseh postopkih obdelave podatkov v sistemu VIS in sistemu SVI v skladu s tem členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 29 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 35
(29a)  člen 35 se nadomesti z naslednjim:
Člen 35
Člen 35
Notranje spremljanje
Notranje spremljanje
Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov v VIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.
Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov v VIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.“;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 29 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 36
(29b)  člen 36 se nadomesti z naslednjim:
Člen 36
Člen 36
Kazni
Kazni
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo podatkov, vnesenih v VIS, naložijo kazni, vključno z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo ali obdelavo podatkov, vnesenih v VIS, ki je v nasprotju s to uredbo, naložijo kazni, vključno z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 30 – točka a
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 37 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Odgovorna država članica obvesti prosilce in osebe iz člena 9(4)(f) o naslednjem:
1.  Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do informacij iz členov 15 in 16 Uredbe (ES) 2018/1725, členov 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679 ter člena 13 Direktive 2016/680 državljane tretjih držav in osebe iz členov 9(4)(f), 22c(2)(e) ali 22d(e) obvesti o naslednjem:
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 30 – točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 37 – odstavek 1 – točka f
(aa)   v odstavku 1 se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  pravici do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje; o pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.
(f) pravici do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje; o pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in nacionalnega nadzornega organa države članice, odgovorne za zbiranje podatkov, iz člena 41(1), ki obravnavata zahteve glede varstva osebnih podatkov.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 30 – točka a b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 37 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(ab)   v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(fa) da lahko države članice in Europol dostopajo do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.“;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 30 – točka b
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 37 – odstavek 2
2.  Ko se zberejo podatki, fotografija in podatki o prstnih odtisih, kot je določeno v točkah 4, 5 in 6 člena 9, členu 22c(2) in členu 22d(a) do (g), se državljanu tretje države informacije iz odstavka 1 predložijo pisno, če je potrebno, pa tudi ustno v jeziku in na način, ki ga posameznik, na katerega se podatki nanašajo, razume ali za katerega je mogoče razumno pričakovati, da ga razume. Otroke je treba obvestiti na način, ki ustreza njihovi starosti, z uporabo zloženk in/ali infografik in/ali prikazov, ki so posebej zasnovani za razlago postopka odvzema prstnih odtisov.“;
2.  Ko se zberejo podatki, podoba obraza in podatki o prstnih odtisih, kot je določeno v točkah 4, 5 in 6 člena 9, členu 22c(2) in členu 22d(a) do (g), se državljanu tretje države informacije iz odstavka 1 predložijo pisno, in sicer na jasen, jedrnat in natančen način. Otroke je treba obvestiti na način, ki ustreza njihovi starosti, z uporabo zloženk in/ali infografik in/ali prikazov, ki so posebej zasnovani za razlago postopka odvzema prstnih odtisov.“;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 38 – odstavek 3
(31)  v členu 38 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
črtano
"3. Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Odgovorna država članica v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS.“;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 38
(31a)  člen 38 se nadomesti z naslednjim:
Člen 38
„Člen 38
Pravica do dostopa, popravljanja in izbrisa
Pravica do dostopa do osebnih podatkov ter pravica do njihovega popravka, dopolnitve in izbrisa ter do omejitve njihove obdelave
1.  Ne glede na obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s členom 12(a) Direktive 95/46/ES ima vsaka oseba pravico do vpogleda podatkov v VIS, ki se nanašajo na njo, in podatkov o državi članici, ki jih je v VIS vnesla. Takšen dostop do podatkov lahko zagotovi samo država članica. Vsaka država članica zabeleži vse zahteve za tak dostop.
1.  Ne glede na pravico do informacij iz členov 15 in 16 Uredbe (ES) št. 2018/1725 so prosilci ali imetniki vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, katerih podatki so shranjeni v VIS, ob zbiranju podatkov obveščeni o postopkih za uveljavljanje pravic na podlagi členov 17 do 20 Uredbe (ES) št. 2018/1725 ter členov 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679. Zagotovijo se jim tudi kontaktni podatki Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.
2.   Katera koli oseba, ki ugotovi, da so podatki o njej netočni, ima pravico do zahteve po njihovem popravku in njihovemu izbrisu, če dokaže, da so bili pridobljeni in vneseni nezakonito. Popravek in izbris podatkov v skladu s svojimi zakoni, uredbami in postopki izvede odgovorna država članica.
2.   Za uveljavljanje pravic na podlagi členov 17 do 20 Uredbe (ES) št. 2018/1725 ter členov 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679 imajo osebe iz odstavka 1 pravico, da se obrnejo na državo članico, ki je njihove podatke vnesla v VIS. Država članica, ki prejme zahtevo, jo čim prej, najpozneje pa v 30 dneh, obravnava in nanjo odgovori. Kadar se na podlagi zahteve ugotovi, da so podatki, shranjeni v VIS, dejansko netočni ali da so bili vneseni nezakonito, odgovorna država članica te podatke v VIS nemudoma in najpozneje v 30 dneh od prejetja zahteve v skladu s členom 12(3) in (4) Uredbe (EU) 2016/679 popravi ali izbriše. Če je zahteva vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Ta v roku enega meseca preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS. Država članica, ki je vzpostavila stik z organom odgovorne države članice, zadevno osebo obvesti, da je bila njena zahteva posredovana, komu je bila posredovana in o nadaljnjem postopku.
3.   Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Odgovorna država članica v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS.“;
3.   Če se odgovorna država članica ne strinja s trditvijo, da so podatki, shranjeni v VIS, dejansko netočni oziroma da so bili vanj vneseni nezakonito, nemudoma sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo nanjo.
4.   Če se izkaže, da so v VIS vneseni podatki res netočni ali so bili pridobljeni nezakonito, odgovorna država članica v skladu s členom 24(3) podatke popravi ali izbriše. Odgovorna država o popravku ali izbrisu podatkov zadevno osebo nemudoma obvesti.
4.   V tej odločbi se zadevni osebi poda tudi pouk o možnosti, da izpodbija odločbo, sprejeto v zvezi z zahtevo iz odstavka 2, ter po potrebi o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih, in o morebitni pomoči, ki je tej osebi na voljo, vključno s pomočjo pristojnih nacionalnih nadzornih organov.
5.  Če se odgovorna država članica ne strinja, da so v VIS vneseni podatki netočni oziroma da so bili pridobljeni nezakonito, razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se na zadevno osebo nanašajo, pisno opredeli in jih posreduje po pošti.
5.   Vsaka zahteva, predložena na podlagi odstavka 2, vsebuje informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe. Te informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavka 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.
6.  Odgovorna država članica zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se s pisno obrazložitvijo ne strinja. Omenjene informacije vključujejo možne ukrepe in pritožbe, ki jih zadevna oseba lahko naslovi na pristojne organe ali sodišča odgovorne države članice ter vsakršno možno pomoč, vključno s pomočjo nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki je na voljo v skladu z zakoni, uredbami in postopki navedene države članice.
6.  Odgovorna država članica vodi evidenco v obliki pisnega dokumenta o tem, da je bila zahteva iz odstavka 2 predložena, in o tem, kako se je obravnavala. Ta dokument nemudoma, najpozneje pa sedem dni po sprejetju odločitve o popravku ali izbrisu podatkov iz drugega pododstavka odstavka 2 oziroma odločbe iz odstavka 3, da na voljo pristojnim nacionalnim nadzornim organom za varstvo podatkov.“;
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 39
(31b)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:
Člen 39
„Člen 39
Sodelovanje na področju izvajanja pravic do varstva podatkov
Sodelovanje na področju izvajanja pravic do varstva podatkov
1.  Države članice dejavno sodelujejo pri izvajanju pravic, ki so določene s členom 38(2), (3) in (4).
1.  Pristojni organi držav članic dejavno sodelujejo pri izvajanju pravic, ki so določene s členom 38.
2.  V vsaki državi članici nacionalni nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanjo nanašajo, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES.
2.  V vsaki državi članici nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka, dopolnitve ali izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali pravice do omejitve njihove obdelave v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
3.  Nacionalni nadzorni organ odgovorne države članice, ki je podatke posredovala, in nacionalni nadzorni organi držav članic, pri katerih je bila zahteva vložena, v ta namen sodelujejo.
Da se cilji iz prvega pododstavka dosežejo, nadzorni organ odgovorne države članice, ki je posredoval podatke, in nadzorni organ države članice, pri katerem je bila zahteva vložena, sodelujeta.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31 c (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 40
(31c)  člen 40 se nadomesti z naslednjim:
Člen 40
„Člen 40
Pravna sredstva
Pravna sredstva
1.  V vsaki državi članici ima katera koli oseba pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki ji je kršila pravico do dostopa do svojih podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa v skladu s členom 38(1) in (2).
1.   Brez poseganja v člena 77 in 79 Uredbe (EU) 2016/679 ima v vsaki državi članici katera koli oseba pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki ji je kršila pravico do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo, oziroma pravico do njihovega popravka, dopolnitve ali izbrisa v skladu s členom 38 te uredbe. Pravica do vložitve te tožbe ali pritožbe velja tudi v primerih, ko na zahtevo za dostop, popravek, dopolnitev ali izbris ni bilo odgovora v rokih iz člena 38 ali ko upravljavec podatkov te zahteve sploh ni obravnaval.
2.  Pomoč nacionalnih nadzornih organov iz člena 39(2) je na voljo skozi ves postopek.
2.  Pomoč nadzornega organa iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 je na voljo skozi ves postopek.“;
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31 d (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 41
(31d)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:
Člen 41
„Člen 41
Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ
Nadzor, ki ga izvaja nacionalni nadzorni organ
1.  Organ ali organi, imenovani v vsaki državi članici ter s pooblastili iz člena 28 Direktive 95/46/ES (nacionalni nadzorni organ), neodvisno nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz člena 5(1) s strani zadevne države članice ter njihovega prenosa v in iz VIS.
1.  Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 neodvisno nadzoruje zakonitost obdelave osebnih podatkov v skladu s to uredbo s strani zadevne države članice.
2.  Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem sistemu v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.
2.   Nadzorni organ ali organi iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov s strani odgovornih nacionalnih organov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Rezultati revizije se lahko upoštevajo v ocenah, opravljenih v okviru mehanizma, uvedenega z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013. Nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 letno objavlja število zahtev za popravek, dopolnitev ali izbris podatkov oziroma omejitev njihove obdelave, ukrepe, ki so temu sledili, in število popravkov, dopolnitev, izbrisov in omejitev obdelave, izvedenih na podlagi zahtev zadevnih oseb.
3.  Države članice nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe.
3.  Države članice svojemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe ter dostop do svetovanja oseb, ki imajo zadostno znanje o biometričnih podatkih.
4.   V povezavi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki bo v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES imel vlogo upravljavca in imel glavno odgovornost pri obdelavi podatkov te države članice. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.
5.   Vsaka država članica zagotovi nacionalnim nadzornim organom vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členoma 28 in 29(1), omogoči jim dostop do seznamov iz člena 28(4)(c) ter evidenc iz člena 34 in kadar koli dovoli dostop do vseh njenih prostorov.
5.  Države članice nadzornemu organu iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu z njihovimi odgovornostmi iz te uredbe. Države članice nadzornemu organu iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 omogočijo dostop do svojih dnevnikov in mu kadar koli dovolijo vstop v vse svoje prostore, povezane z interoperabilnostjo.“;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 31 e (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 42
(31e)  člen 42 se nadomesti z naslednjim:
Člen 42
„Člen 42
Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov
Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov
1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov preverja, da se dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se ravna po dolžnostih in pooblastilih, opredeljenih v členih 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.
1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje dejavnosti obdelave osebnih podatkov v agenciji eu-LISA, Europolu in agenciji Frontex v skladu s to uredbo ter za zagotavljanje, da se te dejavnosti izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 in s to uredbo.
2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, upravljavskemu organu, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Upravljavski organ ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.
2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na vsaka tri leta izvede revizija dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, agenciji eu-LISA, Komisiji in državam članicam. Agencija eu-LISA ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročil.
3.   Upravljavski organ Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in evidenc iz člena 34(1) in mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.
3.   Agencija eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in dnevnikov iz členov 22r, 34 in 45b ter mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.“;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 32
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 43 – odstavka 1 in 2
(32)  v členu 43 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
črtano
1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi v zvezi s posebnimi vprašanji, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov sestavnih delov interoperabilnosti, ali v zvezi z vprašanji o izvajanju in razlagi te uredbe, ki jih postavi en ali več nacionalnih nadzornih organov.
2.  V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/XXXX [revidirana Uredba (ES) št. 45/2001].“;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 32 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 43
(32a)  člen 43 se nadomesti z naslednjim:
Člen 43
„Člen 43
Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov
Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov
1.  Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad VIS in nacionalnimi sistemi.
1.   Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog za zagotovitev usklajenega nadzora sestavnih delov interoperabilnosti in drugih določb te uredbe.
2.  V okviru svojih pristojnosti po potrebi izmenjata zadevne informacije, pomagata drug drugemu pri izvajanju revizij in preverjanj, preučujeta težave pri interpretaciji ali uporabi te uredbe, preučita težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravita usklajene predloge za skupne rešitve vsakršnih težav in spodbujata ozaveščanje o pravicah do varstva podatkov.
2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi si po potrebi izmenjujejo ustrezne informacije, si med seboj pomagajo pri izvajanju revizij in preverjanj, preučujejo morebitne težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravljajo usklajene predloge za skupne rešitve morebitnih težav ter spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov.
3.  Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.
3.   Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se za namene iz odstavka 2 sestanejo najmanj dvakrat na leto v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov organizira te sestanke in krije stroške teh sestankov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.
4.  Vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravljavskemu organu pošljejo skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nacionalni nadzorni organ te države članice.
4.   Evropski odbor za varstvo podatkov vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Europolu, agenciji Frontex in agenciji eu-LISA pošlje skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ te države članice.“;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 32 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 44
(32b)  člen 44 se črta;
Člen 44
Varstvo podatkov v prehodnem obdobju
Če Komisija v skladu s členom 26(4) te uredbe v prehodnem obdobju svoje pristojnosti prenese na drug organ ali organe, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotovi pravico in možnost polnega izvajanja njegovih nalog, vključno z možnostjo izvajanja pregledov na kraju samem, ali izvajanja vseh drugih pristojnosti, ki jih ima v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 32 c (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 – odstavek 2 a (novo)
(32c)  v členu 45 se vstavi naslednji odstavek:
„2a. Ukrepi, potrebni za razvoj centralnega sistema VIS, nacionalnega vmesnika v vsaki državi članici in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi vmesniki, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2), kadar zadevajo naslednja vprašanja:
(a)   oblikovanje fizične sistemske arhitekture, vključno z njenim komunikacijskim omrežjem;
(b)   tehnične vidike, ki vplivajo na varstvo osebnih podatkov;
(c)   tehnične vidike, ki imajo resne finančne posledice za proračun držav članic ali ki imajo resne tehnične posledice za nacionalne sisteme držav članic;
(d)   razvoj varnostnih zahtev, vključno z biometričnimi vidiki.“;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del
Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, agencije eu-LISA in agencije Frontex, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/1624, ima dostop do vpogleda v naslednje podatke, in sicer izključno za pripravo poročil in v statistične namene, ni pa jim omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznikov:
Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, agencije eu-LISA in agencije Frontex, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/1624, ima dostop do vpogleda v naslednje podatke, in sicer izključno za pripravo poročil in v statistične namene, ni pa jim omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznikov, saj so podatki popolnoma anonimni:
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)  spol, datum rojstva in trenutno državljanstvo prosilca;
(c)  spol, leto rojstva in trenutno državljanstvo prosilca;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka h
(h)  razlogi, navedeni za katero koli odločitev glede dokumenta ali vloge, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa odločitev o vlogi (ali izdati dokument ali zavrniti vlogo in razlogi za to);
(h)  razlogi, navedeni za odločitev za zavrnitev vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s sklicem na vse zadetke primerjave z informacijskimi sistemi Unije, v katerih je bilo izvedeno iskanje, s podatki Europola ali Interpola, z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/1240 ali kazalniki posebnih tveganj;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka h a (novo)
(ha)  razlogi, navedeni za odločitev za zavrnitev vizuma za kratkoročno bivanje, vključno s sklicem na vse zadetke primerjave z informacijskimi sistemi Unije, v katerih je bilo izvedeno iskanje, s podatki Europola ali Interpola, z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/1240 ali kazalniki posebnih tveganj;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka k
(k)  glede vizumov za kratkoročno bivanje glavni razlog potovanja; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa razlog za vložitev vloge;
(k)  glede vizumov za kratkoročno bivanje glavni razlog potovanja;
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka l
(l)  datum, zapisan v zvezi s katerim koli dokumentom, ki je bil odvzet, razveljavljen, preklican ali podaljšan, kot je ustrezno;
(l)  datum, zapisan v zvezi s katerim koli vizumskim dokumentom, ki je bil odvzet, razveljavljen, preklican ali podaljšan, kot je ustrezno;
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 34
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45a – odstavek 6
6.  Ob koncu vsakega leta se statistični podatki zberejo v obliki zbirke četrtletnih statističnih podatkov za zadevno leto. Statistični podatki se prikažejo za vsako državo članico posebej.
6.  Ob koncu vsakega leta se statistični podatki zberejo v letnem poročilu za zadevno leto. Statistični podatki se prikažejo za vsako državo članico posebej. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, agenciji Frontex, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in nacionalnim nadzornim organom.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45b – odstavek 1
1.  Letalski prevozniki, ladijski prevozniki in mednarodni prevozniki, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom, za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 26(1)(b) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v VIS s poizvedbo preverijo, ali so vizumi za kratkoročno bivanje, vizumi za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje državljanov tretjih držav veljavni. Zato prevozniki glede vizumov za kratkoročno bivanje predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 9(4) te uredbe ali točk (a), (b) in (c) člena 22c, kot je ustrezno.
1.  Letalski prevozniki, ladijski prevozniki in mednarodni prevozniki, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom, za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 26(1)(b) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v VIS s poizvedbo preverijo, ali so vizumi za kratkoročno bivanje, vizumi za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje državljanov tretjih držav veljavni. V primerih, ko se potniki ne morejo vkrcati zaradi poizvedbe v VIS, prevozniki potnikom zagotovijo to informacijo in sredstva za uveljavljanje njihovih pravic do dostopa, popravljanja in izbrisa osebnih podatkov, shranjenih v VIS.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45b – odstavek 3
3.  Varen dostop do prehoda za prevoznike iz člena 1(2)(h) Odločbe Sveta 2004/512/ES, kot je bila spremenjena s to uredbo, prevoznikom omogoča izvedbo poizvedbe iz odstavka 1 še pred vstopom potnika. V ta namen prevoznik pošlje poizvedbo za dovoljenje do vpogleda v VIS z uporabo podatkov iz strojno čitljivega območja potne listine.
3.  Varen dostop do prehoda za prevoznike iz člena 2a(h), vključno z možnostjo uporabe mobilnih tehničnih rešitev, prevoznikom omogoča poizvedbo iz odstavka 1 pred vkrcanjem potnika. Prevoznik predloži podatke iz strojno berljivega dela potne listine in navede državo članico vstopa. Prevoznik z odstopanjem v primeru letališkega tranzita ni dolžan preveriti, ali ima državljan tretje države veljavni vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45b – odstavek 4
4.  VIS se odzove z navedbo, ali ima oseba veljaven vizum ali ne, tako da prevozniku pošlje odgovor OK/NOT OK.
4.  VIS se odzove z navedbo, ali ima oseba veljaven vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ali ne, tako da prevozniku pošlje odgovor OK/NOT OK. Če je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 810/2009, je v odgovoru VIS upoštevana država članica oziroma države članice, za katere vizum velja, in država članica vstopa, ki jo navede prevoznik. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Odgovor „OK/NOT OK“ se ne šteje za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399. Komisija z izvedbenimi akt sprejme podrobna pravila o pogojih delovanja prehoda za prevoznike ter pravil o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45b – odstavek 5
5.  Vzpostavi se program avtentikacije izključno za prevoznike, da se ustrezno pooblaščenim članom osebja prevoznika mogoči dostop do prehoda za prevoznike za namene odstavka 2. Komisija sprejme program avtentikacije z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
5.  Vzpostavi se program avtentikacije izključno za prevoznike, da se ustrezno pooblaščenim članom osebja prevoznika mogoči dostop do prehoda za prevoznike za namene odstavka 2. Pri vzpostavitvi programa avtentikacije se upoštevajo obvladovanje tveganja za varnost informacij ter načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Komisija sprejme program avtentikacije z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 b – odstavek 5 a (novo)
5a.  Prehod za prevoznike uporablja ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja s pomočjo enosmerne ekstrakcije najmanjše potrebne podmnožice podatkov, shranjenih v VIS. Agencija eu-LISA je odgovorna za varnost prehoda za prevoznike in osebnih podatkov, ki jih vsebuje, ter za postopek ekstrakcije osebnih podatkov v ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 b – odstavek 5 b (novo)
5b.  Za prevoznike iz odstavka 1 tega člena veljajo kazni, določene v skladu s členom 26(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma) in členom 4 Direktive Sveta 2001/51/ES, če prevažajo državljane tretjih držav, ki nimajo veljavnega vizuma, čeprav zanje velja vizumska obveznost.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 b – odstavek 5 c (novo)
5c.  Če je državljanom tretjih držav vstop zavrnjen, mora prevoznik, ki jih pripelje na zunanje meje po zraku, morju ali kopnem, takoj spet prevzeti odgovornost zanje. Prevozniki morajo na zahtevo mejnih organov državljane tretjih držav vrniti v tretjo državo, iz katere so bili pripeljani, v tretjo državo, ki je izdala potno listino, s katero so potovali, ali v katero koli drugo tretjo državo, za katero so prepričani, da jih bo sprejela.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 b – odstavek 5 d (novo)
5d.  Z odstopanjem od odstavka 1 za prevoznike, ki prevažajo skupine z avtobusom, prva tri leta po začetku veljavnosti te uredbe preverjanje iz odstavka 1 ni obvezno in se zanje določbe iz odstavka 5b ne uporabljajo.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45c – odstavek 1
1.  Kadar vpogleda iz člena 45b(1) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela VIS ali iz drugih razlogov, nad katerimi prevoznik nima nadzora, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja veljavnosti vizumov ali potnih listin prek prehoda za prevoznike. Kadar tako napako odkrije upravljavski organ, o tem obvesti prevoznike. Prav tako jih obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko obvestijo upravljavski organ.
1.  Kadar vpogleda iz člena 45b(1) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela VIS, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja veljavnosti vizumov ali potnih listin prek prehoda za prevoznike. Kadar tako napako odkrije agencija eu-LISA, o tem obvesti prevoznike. Prav tako jih obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko obvestijo agencijo eu-LISA.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 c – odstavek 1 a (novo)
1a.  Prevoznikom se v primerih iz odstavka 1 tega člena kazni iz člena 45b(5b) ne izrečejo.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 c – odstavek 1 b (novo)
1b.  Kadar prevozniki vpogleda iz člena 45b(1) dalj časa tehnično ne morejo izvesti zaradi drugih razlogov, ki niso povezani z nedelovanjem katerega koli dela VIS, o tem obvestijo agencijo eu-LISA.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45d – odstavek 1
1.  Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupin osebja, ki sodeluje pri dejavnostih, povezanih z vračanjem, imajo za izvajanje nalog in pooblastil v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta* ter poleg dostopa, zagotovljenega v členu 40(8) navedene uredbe, v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do VIS in do iskanja po podatkih v njem.
1.  Člani skupin evropske mejne in obalne straže imajo za izvajanje nalog in pooblastil v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta* v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do VIS in do iskanja po podatkih v njem.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45e – odstavek 1
1.  Skupina evropske mejne in obalne straže lahko v zvezi z dostopom iz odstavka 1 člena 45d pri osrednji točki dostopa evropske mejne in obalne straže iz člena 45d(2) vloži zahtevo za vpogled v vse podatke ali poseben nabor podatkov, shranjenih v VIS. Zahteva temelji na operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in/ali vračanju navedene države članice, na katerega se zahteva tudi sklicuje. Osrednja točka dostopa evropske mejne in obalne straže po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednje točke dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se skupini pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.
1.  Skupina evropske mejne in obalne straže lahko v zvezi z dostopom iz odstavka 1 člena 45d pri osrednji točki dostopa evropske mejne in obalne straže iz člena 45d(2) vloži zahtevo za vpogled v vse podatke ali poseben nabor podatkov, shranjenih v VIS. Zahteva temelji na operativnem načrtu o mejni kontroli in varovanju meje navedene države članice, na katerega se zahteva tudi sklicuje. Osrednja točka dostopa evropske mejne in obalne straže po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednje točke dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se skupini pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45 e – odstavek 2 – točka a
a)  država članica gostiteljica pooblasti člane skupine za vpogled v VIS za izvajanje operativnih ciljev, navedenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, ter
a)  država članica gostiteljica pooblasti člane skupine za vpogled v VIS za izvajanje operativnih ciljev, navedenih v operativnem načrtu o mejni kontroli in varovanju meje, ter
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45e – odstavek 3
3.  V skladu s členom 40(3) Uredbe (EU) 2016/1624 se lahko člani skupin in skupine osebja, ki sodelujejo pri nalogah v zvezi z vračanjem, odzovejo le na informacije, prejete iz VIS, v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki sodeluje pri nalogah v zvezi z vračanjem, države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti za delovanje v njenem imenu.
3.  V skladu s členom 40(3) Uredbe (EU) 2016/1624 se lahko člani skupin odzovejo le na informacije, prejete iz VIS, v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti mejnih policistov države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti za delovanje v njenem imenu.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45e – odstavek 7
7.  Upravljavski organ v skladu z določbami člena 34 vodi vse dnevnike postopkov obdelave podatkov v VIS, ki jih izvedejo člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki sodeluje pri nalogah, povezanih z vračanjem.
7.  Upravljavski organ v skladu z določbami člena 34 vodi vse dnevnike postopkov obdelave podatkov v VIS, ki jih izvedejo člani evropskih skupin mejne in obalne straže.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45e – odstavek 8
8.  Vsak dostop in vsaka iskalna poizvedba, ki jo opravi agencija Frontex, se evidentira v skladu z določbami člena 34, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih je dostopala agencija Frontex.
8.  Vsak dostop in vsaka iskalna poizvedba, ki jo opravi agencija Frontex, se evidentira v skladu z določbami člena 34, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih so dostopale skupine agencije Frontex.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 45e – odstavek 9
9.  Noben del sistema VIS ne sme biti povezan z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga uporablja agencija Frontex ali ki se uporablja pri navedeni agenciji, prav tako se podatki iz VIS, do katerih ima dostop agencija Frontex, ne smejo prenesti v tak sistem, razen kadar je to potrebno za izvajanje nalog za namene uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Noben del VIS se ne sme prenesti. Vodenje dnevnikov o dostopu in iskalnih poizvedbah se ne šteje za prenašanje ali kopiranje podatkov iz VIS.
9.  Noben del sistema VIS ne sme biti povezan z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga upravlja agencija Frontex ali ki se upravlja pri navedeni agenciji, prav tako se podatki iz VIS, do katerih ima dostop agencija Frontex, ne smejo prenesti v tak sistem. Noben del VIS se ne sme prenesti. Vodenje dnevnikov o dostopu in iskalnih poizvedbah se ne šteje za prenašanje ali kopiranje podatkov iz VIS.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35 a (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 46
(35a)  člen 46 se črta;
Člen 46
Vključevanje tehničnih funkcionalnosti schengenskega posvetovalnega omrežja
Posvetovalni mehanizem iz člena 16 nadomesti schengensko posvetovalno omrežje z datumom, ki je določen v skladu s postopkom iz člena 49(3), ko vse države članice, ki na datum začetka veljavnosti te uredbe uporabljajo schengensko posvetovalno omrežje, sporočijo pravne in tehnične ukrepe za uporabo VIS za namen posvetovanja med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, glede vlog za izdajo vizumov, v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35 b (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 47
(35b)  člen 47 se črta;
Člen 47
Začetek prenosa podatkov
Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za prenos podatkov iz člena 5(1) v centralni VIS preko nacionalnega vmesnika.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35 c (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 48
(35c)  člen 48 se črta;
Člen 48
Začetek delovanja
1.  Komisija določi datum začetka delovanja VIS, ko:
(a)  so ukrepi iz člena 45(2) sprejeti;
(b)  Komisija objavi uspešen zaključek celovitega preskusa VIS, ki ga izvede skupaj z državami članicami;
(c)  države članice po potrditvi tehničnih ukrepov Komisijo obvestijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge iz prve regije, določene v skladu z odstavkom 4, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice.
2.  Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, ki ga izvede v skladu s točko (b) odstavka 1.
3.  Za vse druge regije Komisija določi datum, s katerim postane posredovanje podatkov iz člena 5(1) obvezno, ko države članice obvestijo Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge znotraj zadevne regije, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice. Pred tem datumom lahko vsaka država članica začne delovati na katerem koli izmed teh področij takoj, ko uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje vsaj podatkov iz člena 5(1)(a) in (b) v VIS.
4.  Regije iz odstavkov 1 in 3 se določijo v skladu s postopkom iz člena 49(3). Merila za določanje teh regij bodo tveganje nezakonitega priseljevanja, grožnje nacionalni varnosti držav članic in izvedljivost zbiranja biometričnih podatkov z vseh lokacij te regije.
5.  Komisija objavi datume za začetek delovanja v vsaki regiji v Uradnem listu Evropske unije.
6.  Nobena država članica ne uporablja podatkov, ki so jih v VIS posredovale druge države članice, dokler jih v skladu z odstavkoma 1 in 3 ne začne vnašati tudi sama ali druga država članica, ki to državo članico predstavlja.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 35 d (novo)
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 48 a (novo)
(35d)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 48a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9cb in člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.   Prenos pooblastila iz člena 9cb in člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 9cb in členom 23, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – naslov
Spremljanje in ocenjevanje
Spremljanje in ocenjevanje učinka na temeljne pravice
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 1
1.  Upravljavski organ zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev.
1.  Agencija eu-LISA zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev, pa tudi za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do nediskriminacije, pravicami otrok in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 2
2.  Zaradi tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.
2.  Zaradi tehničnega vzdrževanja ima agencija eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 3
3.  Agencija eu-LISA vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.
3.  Agencija eu-LISA vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo in stroški. Poročilo vsebuje pregled trenutnega napredka pri razvoju projekta in z njim povezanih stroškov, oceno finančnega učinka ter informacije o vseh tehničnih vprašanjih in tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške sistema.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 3 a (novo)
3a.  V primeru zamud v razvojnem procesu agencija eu-LISA Evropski parlament in Svet čim prej obvesti o razlogih za zamude ter o njihovih časovnih in finančnih posledicah.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka a
(a)  natančnem namenu vpogleda, vključno z vrsto terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja;
(a)  natančnem namenu vpogleda, vključno z vrsto terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja, in dostopih do podatkov otrok, mlajših od 12 let;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  številu in vrsti primerov, v katerih so bili uporabljeni postopki za nujne primere iz člena 22m(2), vključno s primeri, pri katerih po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, nujnost ni bila potrjena;
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  statistiki o trgovini z otroki, vključno s primeri uspešnih identifikacij;
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 4 – pododstavek 2
Letna poročila držav članic in Europola se Komisiji pošljejo do 30. junija naslednjega leta.
Letna poročila držav članic in Europola se Komisiji pošljejo do 30. junija naslednjega leta. Komisija letna poročila združi v izčrpno poročilo, ki se objavi do 30. decembra istega leta.
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 38
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 50 – odstavek 5
5.  Komisija vsaka štiri leta pripravi splošno oceno VIS. Skupna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje ter oceno veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe glede VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva izkušenj na prihodnje delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
5.  Komisija vsaki dve leti pripravi splošno oceno VIS. Splošna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in nastale stroške ter oceno veljavnosti temeljnih načel in učinka na temeljne pravice, uporabe te uredbe glede VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva izkušenj na prihodnje delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 39
Uredba (ES) št. 767/2008
Priloga 1 – naslov
(39)  naslov Priloge 1 se nadomesti z naslednjim:
črtano
„Seznam mednarodnih organizacij iz člena 31(1)“;
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
POGLAVJE IIIa – člen 22 a – odstavek 1 a (novo)
1a.  Organ, pristojen za izdajo odločbe, pred izdajo pripravi individualno dokumentacijo.
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
POGLAVJE IIIa – člen 22 a – odstavek 3
3.  Če se je imetnik prijavil kot del skupine ali z družinskim članom, organ oblikuje ločeno individualno dokumentacijo za vsako osebo v skupini in poveže dokumentacije oseb, ki so se prijavile skupaj in jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje.
3.  Če se je imetnik prijavil kot del skupine ali z družinskim članom, organ oblikuje ločeno individualno dokumentacijo za vsako osebo v skupini in poveže dokumentacije oseb, ki so se prijavile skupaj in jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje. Vloge staršev ali zakonitih skrbnikov se ne ločijo od vlog njihovih otrok.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22b – odstavek 1
1.  Dosjeji se samodejno obdelajo v VIS, da se preverijo morebitni zadetki, vendar zgolj za oceno, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju v državah članicah, v skladu s členom 6(1)(e) Uredbe (EU) 2016/399. V VIS se vsak dosje obravnava posebej.
1.  Dosjeji se samodejno obdelajo v VIS, da se preverijo morebitni zadetki, vendar zgolj za oceno, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti v državah članicah, v skladu s členom 6(1)(e) Uredbe (EU) 2016/399. V VIS se vsak dosje obravnava posebej.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22b – odstavek 2
2.  VIS vsakokrat, ko je ob izdaji ali zavrnitvi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 22d oblikovana nova individualna dokumentacija, začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti], da primerja zadevne podatke iz člena 22c(2)(a), (b), (c), (f) in (g) te uredbe z ustreznimi podatki iz VIS, schengenskega informacijskega sistema (SIS), sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, [sistema ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN).
2.  VIS vsakokrat, ko je v zvezi z vizumom za dolgoročno bivanje ali dovoljenjem za prebivanje v skladu s členom 22c oblikovana individualna dokumentacija, začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti], da primerja podatke iz člena 22c(2)(a), (b), (c), (f) in (g) te uredbe. VIS preveri:
(a)   ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je v SIS prijavljena kot izgubljena, ukradena, odtujena ali preklicana;
(b)   ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino listin, ki je v podatkovni zbirki SLTD prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana;
(c)   ali za prosilca velja razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja, vnesen v SIS;
(d)   ali za prosilca velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
(e)   ali se prosilec in potna listina ujemata z zavrnjeno, preklicano ali razveljavljeno odobritvijo potovanja v centralnem sistemu ETIAS;
(f)   ali sta prosilec in potna listina v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240;
(g)   ali so podatki o prosilcu že zabeleženi v VIS o isti osebi;
(h)   ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki se navezuje na drugačne podatke o istovetnosti;
(i)   ali je prosilec trenutno oziroma je bil v preteklosti v SVI prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja;
(j)   ali je prosilec v SVI zabeležen kot oseba, ki ji je bil zavrnjen vstop;
(k)   ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za kratkoročno bivanje, zabeležena v VIS;
(l)   ali za prosilca velja odločitev o zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, zabeležena v VIS;
(m)   ali so v podatkih Europola zabeleženi podatki, ki določajo istovetnost prosilca;
(n)   če je prosilec mladoletna oseba, ali za ustrezno osebo s starševskimi pravicami oziroma zakonitega skrbnika prosilca:
(i)   velja razpis ukrepa v SIS, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali njegovo prijetje zaradi izročitve;
(ii)   velja razpis ukrepa v SIS za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja;
(iii)   ali ima potno listino, ki je v nadzornem seznamu iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta.
Ta odstavek ne preprečujejo vložitve prošnje za azil na podlagi katerega koli razloga. Če vlogo za izdajo vizuma vloži žrtev nasilnih kaznivih dejanj, kot so nasilje v družini ali trgovina z ljudmi, ki jih je izvršil njen sponzor, je treba dokumentacijo v VIS ločiti od dokumentacije sponzorja, da se žrtev zaščiti pred nadaljnjo nevarnostjo.
Da bi preprečili tveganje lažnih zadetkov, bi moral vsako poizvedbo, ki zadeva otroke, mlajše od 14 let, ali osebe, starejše od 75 let, ki je bila izvedena z biometričnimi identifikatorji, odvzetimi več kot pet let pred ujemanjem, ter pri kateri istovetnost državljana tretje države ni bila potrjena, obvezno ročno preveriti strokovnjak za biometrične podatke.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22b – odstavek 3
3.  VIS v individualno dokumentacijo doda sklic na vsak zadetek, pridobljen v skladu z odstavkoma 2 in 5. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v individualno dokumentacijo.
3.  VIS v individualno dokumentacijo doda sklic na vsak zadetek, pridobljen v skladu z odstavkoma 2 in 5. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v individualno dokumentacijo. Druge informacije, razen sklica na morebitni zadetek in ustvarjalca podatkov, se ne vnesejo.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 b – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri poizvedovanju v podatkovni zbirki SLTD se podatki, ki jih je uporabnik ESP uporabil za poizvedbo, ne delijo z lastniki podatkov Interpola.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 b – odstavek 4 – pododstavek 1 – uvodni del
4.  Za namene člena 2(2)(f) glede izdanih ali podaljšanih vizumov za dolgoročno bivanje se s poizvedbami na podlagi odstavka 2 tega člena zadevni podatki iz člena 22c(2) primerjajo s podatki iz sistema SIS, da se opredeli, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 b – odstavek 4 – pododstavek 1 – točka d
(d)  razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali namenske kontrole.
(d)  razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite, namenske ali poizvedovalne kontrole.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22 b – odstavek 4 – pododstavek 2
Če je rezultat primerjave, navedene v tem odstavku, en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je sprožil iskalno zahtevo, in sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe.
Člen 9a(5a), (5b), (5c), (5d) in členi 9c, 9ca, 9cb se smiselno uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22b – odstavek 6
6.  Če vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izda ali podaljša konzularni organ države članice, se uporablja člen 9a.
črtano
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22b – odstavek 7
7.  Če organ na ozemlju države članice izda ali podaljša dovoljenje za prebivanje ali če podaljša vizum za dolgoročno bivanje organ, se uporablja naslednje:
črtano
(a)  navedeni organ preveri, ali se podatki, zapisani v individualni dokumentaciji, ujemajo s podatki iz VIS, podatki v enem od informacijskih sistemov/podatkovnih zbirk EU, v katerem poteka iskanje, podatki Europola ali podatki iz Interpolovih podatkovnih zbirk v skladu z odstavkom 2;
(b)  če se zadetek iz odstavka 2 nanaša na podatke Europola, se za nadaljnje ukrepanje obvesti nacionalno enoto Europola;
(c)  če se podatki ne ujemajo in med samodejno obdelavo na podlagi odstavkov 2 in 3 ni bil zabeležen noben drug zadetek, organ izbriše napačni zadetek iz dosjeja;
(d)  če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, organ ukrepa na podlagi podatkov, zaradi katerih je bil skladno z odstavkom 4 najden zadetek, v skladu s postopki, pogoji in merili iz zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22c – odstavek 1 – točka 2 – točka a
(a)  priimek; ime ali imena; datum rojstva; trenutno državljanstvo ali državljanstva; spol; datum, kraj in država rojstva;
(a)  priimek; ime ali imena; leto rojstva; trenutno državljanstvo ali državljanstva; spol; kraj in država rojstva;
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22c – odstavek 1 – točka 2 – točka f
(f)  podobo obraza imetnika, če je mogoče, posneto v živo;
(f)  podobo obraza imetnika, posneto v živo;
Sprememba 200
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22d – odstavek 1 – uvodni del
Če je bila sprejeta odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo, organ, ki zavrne izdajo, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, ki vsebuje naslednje podatke:
Če je bila sprejeta odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo, organ, ki zavrne izdajo, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, ki vsebuje naslednje podatke:
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22d – odstavek 1 – točka e
e.  priimek, ime in naslov fizične osebe, za katero je bila vloga predložena;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22d – odstavek 1 – točka f
f.  podobo obraza prosilca, če je mogoče, posneto v živo;
f.  podobo obraza prosilca, posneto v živo;
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22d – odstavek 1 – točka h
h.  informacije o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo;
h.  informacije o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo;
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22g – odstavek 1
1.  Pristojni organi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo izključno za preverjanje istovetnosti imetnika listine in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, v skladu s členom 6(1)(e) navedene uredbe dostop do iskanja z uporabo številke dokumenta v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) te uredbe.
1.  Pristojni organi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo izključno za preverjanje istovetnosti imetnika listine in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti katere koli države članice, v skladu s členom 6(1)(e) navedene uredbe dostop do iskanja z uporabo številke dokumenta v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) te uredbe.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22g – odstavek 2 – točka e
(e)  fotografije iz člena 22c(2)(f).
(e)  podobe obraza iz člena 22c(2)(f).
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22h – odstavek 1
1.  Organi, pristojni za preverjanje znotraj ozemlja držav članic, in, če je ustrezno, policijski organi imajo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice izključno za preverjanje istovetnosti imetnika dokumenta in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, dostop do iskanja z uporabo številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c).
1.  Organi, pristojni za preverjanje znotraj ozemlja držav članic imajo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice izključno za preverjanje istovetnosti imetnika dokumenta in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje dostop do iskanja z uporabo številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c).
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22h – odstavek 2 – točka e
(e)  fotografije iz člena 22c(2)(f).
(e)  podobe obraza iz člena 22c(2)(f).
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22k – odstavek 1
1.  Države članice imenujejo organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke, shranjene v VIS, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.
1.  Države članice imenujejo organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke, shranjene v VIS, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v ustreznih in natančno določenih okoliščinah iz člena 22n. Tem organom se vpogled v podatke o otrocih, mlajših od 12 let, dovoli samo zaradi zaščite pogrešanih otrok in otrok, ki so žrtve hudih kaznivih dejanj.
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22k – odstavek 2
2.  Vsaka država članica vodi seznam imenovanih organov. Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svojih imenovanih organih, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.
2.  Vsaka država članica vodi strogo omejen seznam imenovanih organov. Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svojih imenovanih organih, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22l – odstavek 2 – pododstavek 2
Centralna točka dostopa pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno in od imenovanega organa Europola iz odstavka 1 ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.
Centralna točka dostopa pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje popolnoma neodvisno in od imenovanega organa Europola iz odstavka 1 ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22m – odstavek 3
3.  Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz VIS ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, te informacije izbrišejo in o izbrisu obvestijo osrednje točke dostopa.
3.  Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz VIS ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, te informacije nemudoma izbrišejo in o izbrisu obvestijo osrednje točke dostopa.
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 1 – uvodni del
1.  Imenovani organi imajo dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1.  Imenovani organi imajo brez poseganja v člen 22 Uredbe 2018/XX [o interoperabilnosti] dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  v primeru iskanja s prstnimi odtisi je bilo začeto predhodno iskanje v sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic na podlagi Sklepa 2008/615/PNZ, kadar je primerjava prstnih odtisov tehnično izvedljiva in je bilo to iskanje izvedeno v celoti ali pa to iskanje ni bilo izvedeno v celoti v 24 urah od njegovega začetka.
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 1 – točka d
(d)  če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti], iz prejetega odgovora, kot je določeno v odstavku 5 člena 22 navedene uredbe, izhaja, da so podatki shranjeni v VIS.
(d)  če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti], iz prejetega odgovora, kot je določeno v odstavku 5 člena 22 Uredbe 2018/XX [o interoperabilnosti], izhaja, da so podatki shranjeni v VIS.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 3 – uvodni del
3.  Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v individualni dokumentaciji:
3.  Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v dosjeju vloge ali individualni dokumentaciji:
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 3 – točka a
(a)  priimek, ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva in/ali spol;
(a)  priimek, ime ali imena, leto rojstva, državljanstvo ali državljanstva in/ali spol;
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvedljivosti, razpoložljivosti, pripravljenosti in zanesljivosti potrebne tehnologije za uporabo podob obraza za ugotavljanje istovetnosti osebe.
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 3 b (novo)
3b.  Podoba obraza iz točke (e) odstavka 3 ni edino merilo iskanja.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22n – odstavek 4
4.  V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 ter vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije, vključno s podatki, vnesenimi v zvezi katerim koli izdanim, zavrnjenim, razveljavljenim ali preklicanim dokumentom ali dokumentom, ki mu je bila veljavnost podaljšana. Dostop do podatkov iz točke (4)(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v navedene podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem.
4.  V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 tega člena ter vseh drugih podatkov iz dosjeja ali individualne dokumentacije, vključno s podatki, vnesenimi v zvezi katerim koli izdanim, zavrnjenim, razveljavljenim ali preklicanim dokumentom ali dokumentom, ki mu je bila veljavnost podaljšana. Dostop do podatkov iz točke (4)(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v navedene podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22o – odstavek 1
Z odstopanjem od člena 22n(1) se od imenovanih organov ne zahteva izpolnjevanje pogojev iz navedenega odstavka za dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti pogrešanih ali ugrabljenih oseb ali oseb, ki so bile opredeljene kot žrtve trgovine z ljudmi, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da bo vpogled v podatke iz VIS pripomogel k ugotavljanju njihove istovetnosti in/ali pripomogel k preiskovanju posebnih primerov trgovine z ljudmi. V takih primerih lahko imenovani organi po VIS iščejo na podlagi prstnih odtisov navedenih oseb.
Z odstopanjem od člena 22n(1) se od imenovanih organov ne zahteva izpolnjevanje pogojev iz navedenega odstavka za dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti pogrešanih ali ugrabljenih oseb ali oseb, ki so bile opredeljene kot žrtve trgovine z ljudmi, zlasti otrok, glede katerih obstajajo tehtni razlogi, da bo vpogled v podatke iz VIS pripomogel k ugotavljanju njihove istovetnosti in pripomogel k preiskovanju posebnih primerov trgovine z ljudmi. V takih primerih lahko imenovani organi po VIS iščejo na podlagi prstnih odtisov navedenih oseb.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22o – odstavek 2
Če prstnih odtisov navedenih oseb ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisih neuspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz točk (a) in (b) člena 9(4).
Če prstnih odtisov navedenih oseb ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisih neuspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz točk (a) in (b) člena 9(4) ali točk (a) in (b) člena 22c(2).
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22o – odstavek 3
V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do katerih koli podatkov iz člena 9 ter do podatkov iz člena 8(3) in (4).
V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do katerih koli podatkov iz člena 9, člena 22c ali člena 22d ter do podatkov iz člena 8(3) in (4) ali člena 22a(3).
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22p – odstavek 3
3.  Imenovani organ Europola lahko svoji osrednji točki dostopa iz člena 22k(3) predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke ali v posamezen nabor podatkov, shranjenih v VIS. Osrednja točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavkov 1 in 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22l(1) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.
3.  Imenovani organ Europola lahko svoji osrednji točki dostopa iz člena 22l(2) predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke ali v posamezen nabor podatkov, shranjenih v VIS. Osrednja točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavkov 1 in 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22l(1) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22q – odstavek 1
1.  Vse države članice in Europol zagotovijo, da se vodi dnevnik ali drug postopek dokumentiranja glede vseh postopkov obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do VIS v skladu s poglavjem IIIc, in sicer za preverjanje dopustnosti zahteve, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, celovitosti in varstva podatkov ter notranje spremljanje.
1.  Vse države članice in Europol zagotovijo, da se vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do VIS v skladu s poglavjem IIIc evidentirajo ali dokumentirajo, in sicer za spremljanje dopustnosti zahteve, zakonitosti obdelave podatkov, celovitosti in varstva podatkov in morebitnih učinkov na temeljne pravice ter notranje spremljanje.
Evidence ali dokumenti se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po dveh letih od nastanka, razen če niso potrebni za že začete postopke spremljanja.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22q – odstavek 2 – točka g
(g)  edinstveno uporabniško identiteto uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje, v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794.
(g)  edinstveno uporabniško identiteto uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje, v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794 ali po potrebi Uredbo (ES) št. 2018/1725.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22q – odstavek 3
3.  Dnevniki in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Za spremljanje in oceno iz člena 50 te uredbe se lahko uporabljajo le dnevniki, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680 ter odgovoren za preverjanje dopustnosti zahteve in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, ima za opravljanje svojih nalog na svojo zahtevo dostop do navedenih dnevnikov.
3.  Dnevniki in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, spremljanje učinka na temeljne pravice ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Za spremljanje in oceno iz člena 50 te uredbe se lahko uporabljajo le dnevniki, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680 ter odgovoren spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, ima za opravljanje svojih nalog na svojo zahtevo dostop do navedenih dnevnikov.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 40
Uredba (ES) št. 767/2008
Člen 22r a (novo)
Člen 22ra
Varstvo osebnih podatkov, do katerih se dostopa v skladu s poglavjem IIIb
1.   Vsaka država članica zagotovi, da se nacionalni zakoni in drugi predpisi, sprejeti na podlagi Direktive (EU) 2016/680, uporabljajo tudi za dostop njenih nacionalnih organov do VIS v skladu s tem poglavjem, tudi glede pravic oseb, do podatkov katerih se tako dostopa.
2.   Nadzorni organ iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 spremlja zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov v skladu s tem poglavjem, vključno z njihovim prenosom v VIS in iz njega. Ustrezno se uporablja člen 41(3) in (4) te uredbe.
3.   Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol na podlagi te uredbe, poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, nadzoruje pa jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov.
4.   Osebni podatki, do katerih se dostopa v VIS v skladu s tem poglavjem, se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, v zvezi s katerim sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.
5.   Agencija eu-LISA, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol vodijo dnevnike iz člena 22q o iskanju, da nadzornemu organu iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo spremljanje skladnosti obdelave podatkov s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov. Z izjemo podatkov, ki se hranijo v ta namen, se osebni podatki in evidence o iskanju po 30 dneh izbrišejo iz vseh nacionalnih dokumentacij in dokumentacij Europola, razen če so ti podatki in evidence potrebni za namene konkretne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 2 – naslov
Spremembe Odločbe Sveta 2004/512/ES
Razveljavitev Odločbe Sveta 2004/512/ES
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
Sklep 2004/512/ES
Člen 1 – odstavek 2
Člen 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES se nadomesti z naslednjim:
Odločba 2004/512/ES se razveljavi. Sklicevanja na to odločbo se štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 767/2008 in se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge 2.
2.  Vizumski informacijski sistem temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:
(a)  skupno odložišče podatkov o identiteti iz [člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti],
(b)  centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni vizumski informacijski sistem (VIS)),
(c)  vmesnik v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vmesnik (NI-VIS)), ki zagotavlja povezavo z ustreznim osrednjim nacionalnim organom zadevne države članice, ali nacionalni enotni vmesnik (NUI) v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, je v vseh državah članicah enak in omogoča povezavo centralnega sistema z nacionalnimi infrastrukturami v državah članicah,
(d)  komunikacijska infrastruktura med VIS in nacionalnimi vmesniki,
(e)  varni komunikacijski kanal med VIS in centralnim sistemom SVI,
(f)  varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS in osrednjimi infrastrukturami Evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s [členom 6 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljene s [členom 12 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s [členom 17 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], in detektor več identitet (MID), vzpostavljen s [členom 25 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti];
(g)  mehanizem posvetovanja o vlogah in izmenjavi informacij med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov (VISMail);
(h)  prehod za prevoznike;
(i)  varna spletna storitev, ki omogoča komunikacijo med VIS na eni strani ter prehodom za prevoznike in mednarodnimi sistemi (Interpolovi sistemi/podatkovne zbirke) na drugi strani;
(j)  register podatkov za namene priprave poročil in statistične namene.
Centralni sistem, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, prehod za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si bodo, kolikor je to tehnično mogoče, delili in ponovno uporabljali komponente strojne in programske opreme osrednjega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov sistema SVI, prehoda za prevoznike v sistemu ETIAS, spletne storitve v sistemu SVI oziroma komunikacijske infrastrukture v sistemu SVI.“
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 10 – odstavek 3 – točka c
(c)  predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali ob prvi vlogi in nato vsaj vsakih 59 mesecev po njej v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe.“;
(c)  dovoli snemanje podobe obraza v živo ob prvi vlogi in nato vsaj vsakih 59 mesecev po njej v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe.
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 13 – odstavek 2 – alinea 1
–  fotografija, posneta v živo in digitalno zapisana ob predložitvi vloge;
–  podoba obraza, posneta v živo ob predložitvi vloge;
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 13 – odstavek 3 – pododstavek 1
Če so bili prstni odtisi in dovolj kakovostna fotografija prosilca, posneta v živo, odvzeti in vneseni v VIS kot del vloge, predložene manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se lahko navedeni [podatki] prenesejo v naslednjo vlogo.;
Če so bili prstni odtisi in dovolj kakovostna fotografija prosilca, posneta v živo, odvzeti in vneseni v VIS kot del vloge, predložene manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se prenesejo v naslednjo vlogo.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1– točka 2 – točka c
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 13 – odstavek 7 – točka a
(a)  otroci, mlajši od šest let;“;
(a)  otroci, mlajši od šest let, in osebe, starejše od 70 let;“;
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21 – odstavek 3a – točka a
(a)  sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, da se preveri, ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana, in ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, vneseno v dosje v Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov;
(a)  sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, da se preveri, ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana;
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21 – odstavek 3a – točka g
(g)  sistemu ECRIS-TCN, da se preveri, ali se prosilec ujema z osebo, katere podatki so zapisani v tej podatkovni zbirki v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji;
črtano
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek -1
-1.  Kazalniki posebnih tveganj so algoritem, ki omogoča oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v točki (4) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679, s primerjavo podatkov, zabeleženih v dosjeju prosilca, s kazalniki posebnih tveganj, ki kažejo na varnostna tveganja in tveganja nezakonitega priseljevanja oziroma visoka epidemiološka tveganja. Kazalniki posebnih tveganj se vpišejo v VIS.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 1 – uvodni del
1.  Ocena varnostnega tveganja ali tveganja nezakonitega priseljevanja ali visokega epidemiološkega tveganja temelji na:
1.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 51a za podrobnejšo opredelitev varnostnega tveganja ali tveganja nezakonitega priseljevanja ali visokega epidemiološkega tveganja, ki temelji na:
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 1 – točka b
(b)  statističnih podatkih iz VIS v skladu s členom 45a, iz katerih izhaja neobičajna stopnja zavrnitev vlog za izdajo vizumov zaradi nedovoljenih migracij, varnostnih tveganj ali tveganj, povezanih z javnim zdravjem, ki se nanašajo na posebno skupino potnikov;
(b)  statističnih podatkih iz VIS v skladu s členom 45a, iz katerih izhaja neobičajna stopnja zavrnitev vlog za izdajo vizumov zaradi nedovoljenih migracij ali varnostnih tveganj, povezanih s prosilcem;
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 2
2.  Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem opredeli tveganja iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).
črtano
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 3 – uvodni del
3.  Na podlagi posebnih tveganj, opredeljenih v skladu z odstavkom 2, se vzpostavijo kazalniki posebnih tveganj, ki so sestavljeni iz kombinacij podatkov, vključno z enim ali več od naslednjega:
3.  Na podlagi posebnih tveganj, opredeljenih v skladu s to uredbo in delegiranim aktom iz odstavka 1, se vzpostavijo kazalniki posebnih tveganj, ki so sestavljeni iz kombinacij podatkov, vključno z enim ali več od naslednjega:
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 6
6.  Kazalnike posebnih tveganj uporabijo organi, pristojni za izdajo vizumov, ko ocenjujejo, ali prosilec pomeni tveganje za nezakonito priseljevanje, tveganje za varnost držav članic ali visoko epidemiološko tveganje v skladu s členom 21(1).
6.  Kazalnike posebnih tveganj uporabijo organi, pristojni za izdajo vizumov, ko ocenjujejo, ali prosilec pomeni tveganje nezakonitega priseljevanja ali tveganje za varnost držav članic v skladu s členom 21(1).
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 21a – odstavek 7
7.  Komisija redno preverja posebna tveganja in kazalnike posebnih tveganj.“;
7.  Komisija in Agencija Evropske unije za temeljne pravice redno preverjata posebna tveganja in kazalnike posebnih tveganj.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 39
(4a)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:
Člen 39
„Člen 39
Ravnanje osebja
Ravnanje osebja in spoštovanje temeljnih pravic
1.  Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti.
1.  Konzulati držav članic zagotovijo, da so prosilci prijazno sprejeti. Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti v celoti spoštuje dostojanstvo ljudi.
2.  Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje dostojanstvo ljudi. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.
2.  Konzularno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti v celoti spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči s takimi ukrepi.
3.  Pri opravljanju svojih nalog konzularno osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
3.  Konzularno osebje pri opravljanju svojih nalog z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, barve kože, socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Otrokova korist je vedno na prvem mestu.“
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 39 a (novo)
(4b)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 39a
Temeljne pravice
Države članice to uredbo uporabljajo popolnoma skladno z ustreznim pravom Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ustreznim mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o statusu beguncev, sprejeto 28. julija 1951 v Ženevi, obveznostmi za zagotavljanje mednarodne zaščite, zlasti načelom nevračanja, in temeljnimi pravicami. V skladu s splošnimi načeli prava Unije se odločitve v skladu s to uredbo sprejmejo za vsak primer posebej. Otrokova korist je vedno na prvem mestu.“
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (ES) št. 810/2009
Člen 51 a (novo)
(5a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 51a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 21a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.   Prenos pooblastila iz člena 21a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 21a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) 2017/2226
Člen 13 – odstavek 3
3.  Prevozniki za izpolnjevanje obveznosti iz točke (b) člena 26(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma uporabljajo spletno storitev za preverjanje, ali je vizum za kratkoročno bivanje veljaven, vključno s tem, ali je že bilo izkoriščeno dovoljeno število vstopov oziroma ali je imetnik že izkoristil obdobje dovoljenega bivanja oziroma, če je ustrezno, ali je vizum veljaven za ozemlje namembnega pristanišča navedenega potovanja. Prevozniki predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) te uredbe. Na tej podlagi prevozniki prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Odgovora OK/NOT OK ni mogoče šteti za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.;
3.  Prevozniki za izpolnjevanje obveznosti iz točke (b) člena 26(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma uporabljajo spletno storitev za preverjanje, ali je vizum za kratkoročno bivanje veljaven, vključno s tem, ali je že bilo izkoriščeno dovoljeno število vstopov oziroma ali je imetnik že izkoristil obdobje dovoljenega bivanja oziroma, če je ustrezno, ali je vizum veljaven za ozemlje namembnega pristanišča navedenega potovanja. Prevozniki predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) te uredbe. Na tej podlagi prevozniki prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Odgovora OK/NOT OK ni mogoče šteti za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399. V primerih, ko se potniki ne smejo vkrcati zaradi poizvedbe v VIS, prevozniki potnikom zagotovijo to informacijo in sredstva za uveljavljanje njihovih pravic do dostopa, popravljanja in izbrisa osebnih podatkov, shranjenih v VIS.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (EU) 2017/2226
Člen 14 – odstavek 3
(2a)  v členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Kadar je treba vnesti ali posodobiti podatke v evidenci o vstopu/izstopu imetnika vizuma, lahko mejni organi podatke iz točk (c) do (f) člena 16(2) te uredbe pridobijo iz VIS in uvozijo v SVI v skladu s členom 8 te uredbe in členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.
„3. Kadar je treba vnesti ali posodobiti podatke v evidenci o vstopu/izstopu imetnika vizuma, lahko mejni organi podatke iz točke(d) člena 16(1) in točk (c) do (f) člena 16(2) te uredbe pridobijo iz VIS in uvozijo v SVI v skladu s členom 8 te uredbe in členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.“;
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)
Uredba (EU) 2017/2226
Člen 15 – odstavek 1
(2b)  v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Kadar je treba ustvariti individualno dokumentacijo ali posodobiti podobo obraza iz točke (d) člena 16(1) in točke (b) člena 17(1), se podoba obraza posname v živo.
„1. Kadar je treba ustvariti individualno dokumentacijo ali posodobiti podobo obraza iz točke (b) člena 17(1), se podoba obraza posname v živo.“;
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)
Uredba (EU) 2017/2226
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
(2c)  v členu 15 se doda naslednji odstavek:
„1a. Podoba obraza iz točke (d) člena 16(1) se lahko pridobi iz VIS in uvozi v SVI.“;
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)
Uredba (EU) 2017/2226
Člen 15 – odstavek 5
(2d)  v členu 15 se odstavek 5 črta;
5.   Komisija v dveh letih po začetku delovanja SVI pripravi poročilo o standardih kakovosti podob obraza, shranjenih v VIS, in o tem, ali omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov z namenom uporabe podob obraza, shranjenih v VIS na mejah in na ozemlju držav članic zaradi preverjanja identitete državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, brez shranjevanja teh podob obraza v SVI. Komisija to poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar meni, da je ustrezno, Komisija poročilu priloži zakonodajne predloge, vključno s predlogi za spremembo te uredbe, Uredbe (ES) št. 767/2008 ali obeh glede uporabe podob obraza državljanov tretjih držav, ki so shranjene v VIS, za namene, navedene v tem odstavku.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – točka 2
Uredba 2018/XX o interoperabilnosti
Člen 18 – odstavek 1 – točka b
(b)  podatke iz člena 9(4)(a), (b) in (c), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a), (b), (c), (f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;
(b)  podatke iz člena 9(4)(a) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a), (b), (c), (f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti], razen določb o izvedbenih in delegiranih aktih iz točk (6), (7), (26), (27), (33) in (35) člena 1, točke (4) člena 3 in točke (1) člena 4, ki se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju priprav na celovito izvajanje te uredbe. To poročilo vsebuje tudi podrobne informacije o nastalih stroških in o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške.

Vzpostavitev Sklada za azil in migracije ***I
PDF 495kWORD 119k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije (COM(2018)0471 – C8-0271/2018 – 2018/0248(COD))
P8_TA(2019)0175A8-0106/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ***I
PDF 371kWORD 127k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (COM(2018)0473 – C8-0272/2018 – 2018/0249(COD))
P8_TA(2019)0176A8-0089/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Vzpostavitev Sklada za notranjo varnost ***I
PDF 407kWORD 102k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost (COM(2018)0472 – C8-0267/2018 – 2018/0250(COD))
P8_TA(2019)0177A8-0115/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Opredelitev, predstavitev in označevanje žganih pijač ter zaščita njihovih geografskih označb ***I
PDF 442kWORD 133k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač (COM(2016)0750 – C8-0496/2017 – 2016/0392(COD))
P8_TA-PROV(2019)0178A8-0021/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0750),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43(2) in 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0496/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismih z dne 10. decembra 2018 in 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0021/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil ter zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola ali destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

P8_TC1-COD(2016)0392


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(5) uspešno ureja sektor žganih pijač. Vendar je treba ob upoštevanju najnovejših izkušenj in tehnološkega napredka, razvoja trga in razvijajočih se pričakovanj potrošnikov posodobiti pravila za opredelitev, opis, predstavitev in označevanje žganih pijač ter pregledati načine registracije in zaščite geografskih označb žganih pijač.

(2)  Pravila, ki veljajo za žgane pijače, bi morala prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, odpravi informacijske asimetrije, preprečevanju zavajajočega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. Varovati bi morala sloves, ki so ga žgane pijače Unije dosegle na trgu Unije in svetovnem trgu, z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, ter večjih zahtev po varstvu in obveščanju potrošnikov. Upoštevati bi bilo treba tudi tehnološke inovacije v zvezi z žganimi pijačami, kadar prispevajo k izboljšanju kakovosti, brez vplivanja na tradicionalni značaj zadevnih žganih pijač.

(3)  Žgane pijače so pomembna prodajna možnost za kmetijski sektor Unije, njihova proizvodnja pa je tesno povezana s tem sektorjem. ▌Ta povezava določa kakovost, varnost in sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji. Regulativni okvir bi zato moral poudarjati to tesno povezavo z agroživilskim sektorjem.

(4)  Pravila, ki veljajo za žgane pijače, so v primerjavi s splošnimi pravili, določenimi za agroživilski sektor, poseben primer, zato bi morali upoštevati tradicionalne metode proizvodnje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah.

(5)  Ta uredba bi morala postaviti jasna merila za opredelitev, opis, predstavitev in označevanje žganih pijač ter zaščito geografskih označb žganih pijač, in sicer brez poseganja v raznolikost uradnih jezikov in pisav v Uniji. Prav tako bi morala ▌določiti pravila o uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in o uporabi pravnih imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.

(6)  Da se izpolnijo pričakovanja potrošnikov in upoštevajo tradicionalni postopki, bi morali biti etanol in destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, izključno kmetijskega porekla.

(7)  V korist potrošnikov bi se morala ta uredba uporabljati za vse žgane pijače, ki se dajo na trg Unije, ne glede na to, ali so proizvedene v državah članicah ali v tretjih državah. Da se na svetovnem trgu ohrani in izboljša sloves žganih pijač, proizvedenih v Uniji, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za žgane pijače, proizvedene v Uniji za izvoz.

(8)  ▌Opredelitve žganih pijač, tehnične zahteve za žgane pijače in razvrstitev žganih pijač v kategorije bi morale še naprej upoštevati tradicionalne postopke. Določiti bi bilo treba tudi posebna pravila za nekatere žgane pijače, ki niso vključene na seznam kategorij.

(9)  Uredbi (ES) št. 1333/2008(6) ter (ES) št. 1334/2008(7) Evropskega parlamenta in Sveta se prav tako uporabljata za žgane pijače. Vendar pa je treba določiti dodatna pravila glede barvil in arom, ki bi se morali uporabljati zgolj za žgane pijače. Treba je tudi določiti dodatna pravila glede razredčenja in raztopitve arom, barvil in drugih dovoljenih sestavin, ki bi se morali uporabljati samo za proizvodnjo alkoholnih pijač.

(10)  Treba bi bilo določiti pravila glede pravnih imen, ki se uporabljajo za žgane pijače, ki se dajo na trg Unije, da bi zagotovili, da se takšna pravna imena uporabljajo harmonizirano po vsej Uniji, in zaščitili preglednost informacij za potrošnike.

(11)  Glede na pomen in kompleksnost sektorja žganih pijač je primerno določiti posebna pravila o opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, zlasti glede uporabe pravnih imen, geografskih označb, sestavljenih izrazov in sklicevanj v opisu, predstavitvi in označevanju.

(12)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(8) bi se morala uporabljati za opis, predstavitev in označevanje žganih pijač, razen če je v tej uredbi določeno drugače. V tem smislu je glede na pomen in kompleksnost sektorja žganih pijač v tej uredbi primerno določiti posebna pravila o opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, ki presegajo Uredbo (EU) št. 1169/2011. Ta posebna pravila bi morala tudi preprečevati napačno uporabo izraza „žgane pijače“ in pravnih imen žganih pijač za proizvode, ki ne ustrezajo opredelitvam in zahtevam iz te uredbe.

(13)  Za zagotovitev enotne uporabe sestavljenih izrazov in sklicevanj v državah članicah ter da se potrošnikom zagotovijo ustrezne informacije, s čimer se jih zaščiti pred zavajanjem, je treba predpisati določbe v zvezi z njihovo uporabo z namenom predstavitve žganih pijač in drugih živil. Namen teh določbe je tudi zaščiti sloves žganih pijač, ki se uporabljajo v tem okviru.

(14)  Da bi se potrošnikom zagotovile ustrezne informacije, bi bilo treba predpisati določbe o opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, ki se štejejo za mešanice ali tipizirane žgane pijače.

(15)  Čeprav je pomembno zagotoviti, da se na splošno čas zorenja ali starost, navedena v opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, nanaša le na najmlajšo alkoholno sestavino, bi moralo biti zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja v državah članicah možno, da se z delegiranimi akti določijo odstopanje od tega splošnega pravila in ustrezni mehanizmi nadzora v zvezi z brandyji, proizvedenimi z uporabo tradicionalnega dinamičnega sistema staranja, poznanega kot sistem „criaderas y solera“ ali sistem „solera e criaderas“.

(16)  Zaradi pravne varnosti in zagotavljanja ustreznih informacij potrošnikom uporaba imen surovin ali pridevnikov kot pravnih imen za nekatere žgane pijače ne bi smela preprečevati uporabe imen teh surovin ali pridevnikov v predstavitvi in označevanju drugih živil. Iz istih razlogov uporaba nemške besede „-geist“ kot pravnega imena za kategorijo žganih pijač ne bi smela preprečevati uporabe te besede kot bolj imenitnega imena, ki bi dopolnjevalo pravno ime drugih žganih pijač ali ime drugih alkoholnih pijač, pod pogojem, da takšna uporaba ne zavaja potrošnika.

(17)  Da se potrošnikom zagotovijo ustrezne informacije in izboljša kakovost proizvodnih metod, bi moralo biti mogoče pravno ime katere koli žgane pijače dopolniti z izrazom „suh“ ali „dry“ – torej bodisi z izrazom, prevedenim v jezik ali jezike zadevne države članice, bodisi neprevedenim, kot je naveden v poševnem tisku v tej uredbi –, če žgana pijača ni sladkana. Vendar pa se v skladu z načelom, da informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti če namigujejo, da ima živilo posebne značilnosti, čeprav imajo vsa podobna živila take značilnosti, to pravilo ne bi smelo uporabljati za žgane pijače, ki se jih v skladu s to uredbo ne sme sladkati niti za zaokrožitev okusa, zlasti za whisky ali whiskey. To pravilo se prav tako ne bi smelo uporabljati za gin, destiliran gin in London gin, za katere bi se morala še naprej uporabljati posebna pravila za sladkanje in označevanje. Poleg tega bi moralo biti mogoče označiti likerje, ki jih označuje zlasti rezek, grenak, oster, trpek, kisel ali citrusni okus, ne glede na stopnjo slajenja, kot „suh“ ali „dry“. Takšno označevanje verjetno ne bo zavajalo potrošnika, saj se za likerje zahteva minimalna vsebnost sladkorja. Zato bi bilo treba pojasniti, da v primeru likerjev izraza „suh“ ali „dry“ ne bi smeli razumeti, da pomenita, da žgana pijača ni bila sladkana.

(18)  Upoštevati bi bilo treba pričakovanja potrošnikov glede surovin, ki se uporabljajo za vodko, zlasti v državah članicah, ki jo tradicionalno proizvajajo, in zagotoviti ustrezne informacije o surovinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji vodke iz surovin kmetijskega porekla, ki niso žitarice ali krompir ali oboje.

(19)  Za izvrševanje in nadzor izvajanja zakonodaje v zvezi s pravili o staranju in označevanju ter za boj proti goljufijam bi bilo treba za vse žgane pijače v elektronskih upravnih dokumentih predvideti obvezno navedbo pravnega imena in časa zorenja.

(20)  V nekaterih primerih nosilci živilske dejavnosti ▌želijo navesti kraj izvora žganih pijač, ki ni geografska označba ali blagovna znamka, da bi pozornost potrošnikov usmerili na lastnosti njihovega proizvoda. ▌Zato bi bilo treba za opis, predstavitev in označevanje žganih pijač predpisati posebne določbe o navedbi kraja izvora. Poleg tega se obveznost navedbe države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine, določena v Uredbi (EU) št. 1169/2011, ne bi smela uporabljati v primeru žganih pijač, tudi če država porekla ali kraj izvora osnovne sestavine žgane pijače ni enaka kraju izvora, navedenemu pri opisu, predstavitvi ali označevanju te žgane pijače.

(21)  Da se zaščiti sloves nekaterih žganih pijač, bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi urejale prevod, prepis in prečrkovanje pravnih imen za izvoz.

(22)  Za zagotovitev dosledne uporabe te uredbe bi bilo treba določiti referenčne metode Unije za analizo žganih pijač in etanola, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač.

(23)  Uporaba zapork na osnovi svinca in folije na osnovi svinca kot prevlek za zapiralne mehanizme na posodah z žganimi pijačami bi morala ostati prepovedana, da se prepreči vsakršno tveganje kontaminacije, zlasti pri naključnem stiku s tovrstnimi zaporkami ali folijo, in onesnaženja okolja z odpadki, ki vsebujejo svinec iz teh zapork ali folije.

(24)  Glede zaščite geografskih označb je pomembno, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: sporazum TRIPS), zlasti člena 22 in 23 sporazuma TRIPS, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT), vključno s členom V sporazuma GATT o prostem tranzitu, ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES(9). V tem pravnem okviru bi morali za večjo zaščito geografskih označb in učinkovitejši boj proti ponarejanju takšno zaščito uporabljati tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet, in je predmet posebnih carinskih postopkov, kot so postopki, povezani s tranzitom, hrambo, posebno uporabo ali predelavo.

(25)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(10) se ne uporablja za žgane pijače. Zato bi bilo treba določiti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač. Geografske označbe▌ bi morala registrirati Komisija.

(26)  Določiti bi bilo treba postopke za registracijo, spremembo in morebitni preklic geografskih označb Unije ali tretje države v skladu s sporazumom TRIPS, hkrati pa bi bilo treba samodejno priznati status obstoječih ▌geografskih označb, ki so zaščitene v Uniji. Za uskladitev postopkovnih pravil o geografskih označbah v vseh zadevnih sektorjih bi morali takšni postopki za žgane pijače temeljiti na bolj izčrpnih in dobro preizkušenih postopkih za kmetijske proizvode in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012 ob upoštevanju posebnosti žganih pijač. Za poenostavitev postopkov registracije in zagotovitev, da bodo informacije za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike na voljo v elektronski obliki, bi bilo treba vzpostaviti elektronski register geografskih označb. Geografske označbe, zaščitene v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008 bi morale biti samodejno zaščitene v skladu s to uredbo in vnesene v elektronski register. Komisija bi morala dokončati preverjanje geografskih označb iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 v skladu s členom 20 navedene uredbe.

(27)  Zaradi skladnosti s pravili, ki se uporabljajo za geografske označbe za živila, vina in aromatizirane vinske proizvode, bi bilo treba poimenovanje dokumenta, ki določa specifikacije za žgane pijače, ki so registrirane kot geografska označba, spremeniti iz „tehnične dokumentacije“ v „specifikacijo proizvoda“. Tehnična dokumentacija, predložena kot del vloge na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, bi se morala šteti kot specifikacija proizvoda.

(28)  Treba je pojasniti povezavo med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami žganih pijač v zvezi z merili za zavrnitev, razveljavitev in soobstoj. Takšna pojasnitev ne bi smela vplivati na pravice, ki jih imetniki geografskih označb pridobijo na nacionalni ravni ali ki obstajajo na podlagi mednarodnih sporazumov, ki so jih države članice sklenile za obdobje pred vzpostavitvijo sistema zaščite Unije na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89(11).

(29)  Za ohranitev slovesa in vrednosti sektorja žganih pijač je bistveno ohraniti visok standard kakovosti. Organi držav članic bi morali biti odgovorni za ohranjanje tega standarda kakovosti, tako da zagotavljajo skladnost s to uredbo. Komisiji bi bilo treba omogočiti spremljanje in preverjanje ▌skladnosti, da bi se prepričala o enotnem izvrševanju te uredbe. Zato bi si morale Komisija in države članice med seboj izmenjavati informacije.

(30)  Ob uporabi politike kakovosti in zlasti, da se doseže visoka raven kakovosti žganih pijač in raznolikosti v sektorju žganih pijač, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v zvezi s proizvodnjo, opisom, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem ozemlju, sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi.

(31)  Da bi se upoštevale razvijajoče se zahteve potrošnikov, tehnološki napredek, razvoj ustreznih mednarodnih standardov, potreba po izboljšanju ekonomskih pogojev proizvodnje in trženja, tradicionalni postopki staranja in ▌pravo tretjih držav uvoznic ter da bi se zavarovali legitimni interesi proizvajalcev in nosilcev živilske dejavnosti, kar zadeva zaščito geografskih označb, ▌bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) sprejme akte v zvezi s: spremembami in odstopanji od tehničnih opredelitev in zahtev za žgane pijače; odobravanjem novih sladil; odstopanji, povezanimi s specifikacijami za čas zorenja ali starostjo za brandy ter vzpostavitvijo javnega registra organov, pristojnih za nadzor nad postopki staranja; vzpostavitvijo elektronskega registra geografskih označb žganih pijač ter podrobnimi pravili o obliki in vsebini navedenega registra; dodatnimi pogoji glede vlog za zaščito geografske označbe in predhodnih nacionalnih postopkov, nadzorom Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb; pogoji in zahtevami za postopek v zvezi s spremembami specifikacij proizvodov ter spremembami nekaterih opredelitev in odstopanji od njih ter pravili o opisu, predstavitvi in označevanju. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(32)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z objavo enotnega dokumenta v Uradnem listu Evropske unije ter v zvezi z odločitvami o registraciji imen kot geografskih označb, če ni obvestila o ugovoru ali dopustne obrazložene izjave o ugovoru ali če se v primeru dopustne obrazložene izjave o ugovoru doseže dogovor.

(33)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s pravili za uporabo novih sladil; z obveščanjem s strani držav članic glede organov, imenovanih za nadzor postopkov staranja; z navedbami države porekla ali kraja izvora pri opisu, predstavitvi ali označevanju žganih pijač; z uporabo simbola Unije za zaščitene geografske označbe; s podrobnimi tehničnimi pravili o referenčnih metodah Unije za analizo etanola, destilatov kmetijskega porekla in žganih pijač; z odobritvijo prehodnega obdobja za uporabo geografskih označb in podaljšanju teh obdobij; z zavrnitvijo vlog, kadar pogoji za registracijo niso izpolnjeni že pred objavo ugovora, z registracijo ali zavrnitvijo geografskih označb, objavljenih za ugovor v primeru, kadar je bil ugovor vložen, dogovor pa ni bil dosežen; z odobritvijo ali zavrnitvijo predlogov Unije za spremembo specifikacije proizvoda; z odobritvijo ali zavrnitvijo zahteve za preklic registracije geografske označbe; z obliko specifikacije proizvoda in ukrepi glede informacij, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom; s postopki, obliko in predstavitvijo vlog, ugovorov in zahtevkov za spremembe in sporočanja o spremembah ter postopka preklica glede geografskih označb; v zvezi s kontrolami in preverjanji, ki jih morajo opraviti države članice ter v zvezi s potrebnimi informacijami, ki naj se izmenjajo za uporabo te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(34)  Da bi se zagotovilo izvajanje Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko(14), je bilo treba predvideti odstopanje od nazivnih količin, določenih v Prilogi k Direktivi 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) za žgane pijače in tako omogočiti, da se lahko enojno destilirano žganje šoču (shochu), ki se proizvaja v kotlu in stekleniči na Japonskem, daje na trg Unije v tradicionalnih japonskih velikostih steklenic. To odstopanje je bilo uvedeno z Uredbo (EU) 2018/1670 Evropskega parlamenta in Sveta(16) in bi se moralo uporabljati še naprej.

(35) Glede na naravo in obseg potrebnih sprememb Uredbe (ES) št. 110/2008 je zaradi krepitve pravne varnosti, jasnosti in preglednosti potreben nov pravni okvir na tem področju. Uredbo (ES) št. 110/2008 bi bilo zato treba razveljaviti.

▌(36) Za zaščito legitimnih interesov zadevnih proizvajalcev ali deležnikov, da izkoristijo publiciteto enotnih dokumentov v okviru novega pravnega okvira, bi bilo treba omogočiti, da se enotni dokumenti v zvezi z geografskimi označbami, registriranimi v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, objavijo na zahtevo zadevnih držav članic.

(37)  Ker pravila o geografskih označbah krepijo varstvo nosilcev dejavnosti, bi se morala začeti uporabljati dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe. Vendar pa bi bilo treba zagotoviti ustrezno ureditev za olajšanje nemotenega prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 110/2008 na pravila iz te uredbe▌.

(38)  Kar zadeva pravila, ki ne zadevajo geografskih označb, bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za nemoten prehod s pravil iz Uredbe (ES) št. 110/2008 na pravila iz te uredbe.

(39)   Trženje obstoječih zalog žganih pijač bi bilo treba dovoliti tudi po datumu začetka uporabe te uredbe, dokler ne poidejo zaloge –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV ▌IN KATEGORIJE ŽGANIH PIJAČ

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa pravila o:

−  opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač ter zaščiti geografskih označb žganih pijač;

−  ▌etanolu in destilatih, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač ter

−  ▌uporabi pravnih imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju ▌živil, ki niso žgane pijače.

2.  Ta uredba se uporablja za proizvode iz odstavka 1, ki se dajo na trg Unije, ne glede na to, ali so proizvedeni v Uniji ali tretjih državah, ter za tiste, ki so v Uniji proizvedeni za izvoz.

3.  Kar zadeva zaščito geografskih označb, se poglavje III te uredbe uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet.

Člen 2

Opredelitev žganih pijač in zahteve zanje

V tej uredbi ▌„žgana pijača“ pomeni alkoholno pijačo, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a)  namenjena je za uživanje ljudi;

(b)  ima posebne organoleptične lastnosti;

(c)  njen najmanjši volumenski delež alkohola je 15 %, razen za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 39 iz Priloge I;

(d)  proizvedena je bodisi:

(i)  neposredno z uporabo ene od naslednjih metod, posamezno ali v kombinaciji:

−  destilacije ▌fermentiranih proizvodov z dodanimi aromami ali aromatičnimi živili ali brez njih,

−  maceracije ali podobne obdelave rastlinskih snovi v etanolu kmetijskega porekla, destilatih kmetijskega porekla, žganih pijačah ali njihovih kombinacijah,

−  tako, da se etanolu kmetijskega porekla, destilatom kmetijskega porekla ali žganim pijačam posamezno ali v kombinaciji doda kar koli od naslednjega:

−  arome, uporabljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008,

−  barvila, uporabljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008,

−  druge odobrene sestavine, uporabljene v skladu z uredbama (ES) št. 1333/2008 in (ES) št. 1334/2008,

−  ▌sladila,

−  drugi kmetijski proizvodi,

−  živila, bodisi

(ii)  tako, da se ji posamezno ali v kombinaciji doda kar koli od naslednjega:

−  druge žgane pijače,

−  etanol kmetijskega porekla,

−  destilati kmetijskega porekla,

−  druga živila;

(e)  ne sodi v oznake KN 2203, 2204, 2205, 2206 in 2207;

(f)   če se pri njeni proizvodnji dodaja voda, ki je lahko destilirana, demineralizirana, izmenjana ali zmehčana:

(i)  je kakovost te vode skladna z Direktivo Sveta 98/83/ES(17) in Direktivo 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(18) ter

(ii)  po dodajanju vode delež alkohola žgane pijače še vedno ustreza minimalnemu volumenskemu deležu alkohola, določenemu v točki (c) tega člena ali pod ustrezno kategorijo žgane pijače v Prilogi I.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „pravno ime“ pomeni ime, pod katerim se žgana pijača daje na trg, v smislu točke (n) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(2)  „sestavljeni izraz“ v zvezi z opisom, predstavitvijo in označevanjem alkoholne pijače pomeni kombinacijo bodisi pravnega imena iz kategorij žganih pijač iz ▌Priloge I bodisi ▌geografske označbe za žgano pijačo, iz katere izhaja ves alkohol končnega proizvoda, in vključuje eno ali več od naslednjega:

(a)  ime enega ali več živil, razen alkoholne pijače in živil, ki se uporabljajo pri proizvodnji te žgane pijače v skladu s Prilogo I, ali pridevnike, ki izhajajo iz teh imen;

(b)  izraz „liker“ ali „kremni liker“;

(3)  „sklicevanje“ pomeni neposredno ali posredno navezovanje na eno ali več pravnih imen iz kategorij žganih pijač iz ▌Priloge I ▌ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače, razen navezovanj na sestavljeni izraz ali seznam sestavin iz člena 13(2), (3) in (4) pri opisu, predstavitvi ali označevanju:

(a)  živila, ki ni žgana pijača, ali

(b)  žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 Priloge I;

(4)  „geografska označba“ pomeni označbo, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti te žgane pijače pripisujejo zlasti njenemu geografskemu poreklu;

(5)  „specifikacija proizvoda“ pomeni dokumentacijo, ki se priloži zahtevku za zaščito geografske označbe in določa specifikacije, ki jih mora žgana pijača izpolnjevati, in ki je bila opredeljena kot „tehnična dokumentacija“ v Uredbi (ES) št. 110/2008;

(6)  „skupina“ pomeni vsako združenje, ne glede na njeno pravno obliko, sestavljeno predvsem iz proizvajalcev ali predelovalcev posamezne žgane pijače;

(7)  „generično ime“ pomeni ime žgane pijače, ki je postalo občno in ki je v Uniji postalo splošno ime te žgane pijače, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bila prvotno proizvedena ali tržena;

(8)  ”vidno polje” pomeni vidno polje, kakor je opredeljeno v točki (k) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(9)  „mešanje“ pomeni kombiniranje žgane pijače, ki ustreza kateri od kategorij žganih pijač iz Priloge I ali geografski označbi, z enim ali več od naslednjega:

(a)  druge žgane pijače, ki ne spadajo v isto kategorijo žganih pijač iz Priloge I;

(b)  destilati kmetijskega izvora;

(c)  etanol kmetijskega izvora;

(10)  „mešanica“ pomeni žgano pijačo, ki je narejena z mešanjem;

(11)   „tipiziranje“ pomeni kombiniranje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a)  načina proizvodnje;

(b)  uporabljene metode destilacije;

(c)  časa zorenja ali staranja;

(d)  geografskega območja proizvodnje;

tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo žganih pijač kot prvotna žgana pijača pred tipiziranjem;

(12)  „tipizirana žgana pijača“ pomeni žgano pijačo, ki je narejena s tipiziranjem.

Člen 4

Tehnična opredelitev pojmov in tehnične zahteve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje tehnične opredelitve pojmov in zahteve:

(1)  „opis“ pomeni izraze, uporabljene pri označevanju, predstavitvi in na embalaži žgane pijače, na dokumentih, ki spremljajo prevoz žgane pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri oglaševanju žgane pijače;

(2)  „predstavitev“ pomeni izraze, uporabljene pri označevanju in na embalaži ter pri oglaševanju in pospeševanju prodaje proizvoda, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico ali sistemom zapiranja;

(3)  „označevanje“ pomeni vsako besedo, oznako, blagovno znamko, trgovsko ime, slikovno gradivo ali simbol v zvezi s proizvodom, ki se navede na embalaži, dokumentu, obvestilu, označbi, obročku ali vratni etiketi, ki tak proizvod spremlja ali se nanaša nanj;

(4)  „označba“ pomeni vsak žig, znamko, znak, slikovni znak ali drug opis v pisni, tiskani, odtisnjeni, označeni, vtisnjeni ali ožigosani obliki, ali ki je pritrjen na embalažo ali posodo z živilom;

(5)  „embalaža“ pomeni zaščitne ovoje, karton, škatle, posode in steklenice, ki se uporabljajo za prevoz ali prodajo žganih pijač;

(6)  „destilacija“ pomeni postopek termičnega ločevanja, ki vključuje eno ali več faz ločevanja, s katerimi se dosežejo nekatere organoleptične značilnosti ali višja koncentracija alkohola ali oboje, ne glede na to, ali posamezne faze potekajo pri običajnem tlaku ali v vakuumu zaradi uporabljene destilacijske naprave; lahko je enkratna, večkratna ali ponovna destilacija;

(7)  „destilat kmetijskega porekla“ pomeni alkoholno tekočino, ki je rezultat destilacije po alkoholni fermentaciji kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ter ki ohrani aromo in okus uporabljenih surovin;

(8)  „sladkanje“ pomeni uporabo enega ali več sladil pri proizvodnji žganih pijač;

(9)  „sladilo“ pomeni:

(a)  polbeli sladkor, beli sladkor, rafinirani beli sladkor, dekstroza, fruktoza, glukozni sirup, tekoči sladkor, invertni tekoči sladkor in invertni sladkorni sirup, kakor je opredeljeno v delu A Priloge k Direktivi Sveta 2001/111/ES(19);

(b)  rektificirani zgoščeni grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt in sveži grozdni mošt;

(c)  karameliziran sladkor, ki je proizvod, pridobljen izključno z nadziranim segrevanjem saharoze brez baz, mineralnih kislin ali drugih kemičnih aditivov;

(d)  med, kakor je opredeljen v točki 1 Priloge I k Direktivi Sveta 2001/110/ES(20);

(e)  rožičev sirup;

(f)  vsi drugi naravni ogljikovi hidrati, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e);

(10)  „dodajanje alkohola“ pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla ali obojega žgani pijači; to ne vključuje uporabe alkohola za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih odobrenih sestavin, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač;

(11)  „zorenje“ ali „staranje“ pomeni shranjevanje žgane pijače v ustreznih posodah za določeno obdobje, da se v njej omogoči potek naravnih reakcij, ki ji dajo posebne značilnosti;

(12)  „aromatiziranje“ pomeni dodajanje arom ali aromatičnih živil pri proizvodnji žganih pijač z enim ali več od naslednjih postopkov: dodajanje, poparjanje, maceracija, alkoholna fermentacija ali destilacija alkohola v prisotnosti arom ali aromatičnih živil;

(13)  „arome“ pomeni arome, kakor so opredeljene v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(14)  „aromatična snov“ pomeni aromatično snov, kakor je opredeljena v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(15)  „naravna aromatična snov“ pomeni naravno aromatično snov, kakor je opredeljena v točki (c) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(16)  „aromatični pripravek“ pomeni aromatični pripravek, kakor je opredeljen v točki (d) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(17)  „druga aroma“ pomeni drugo aromo, kakor je opredeljena v točki (h) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008;

(18)  „aromatična živila“ pomeni živila, kakor so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta(21) in ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač z glavnim namenom aromatiziranja žganih pijač;

(19)  „barvanje“ pomeni uporabo enega ali več barvil pri proizvodnji žgane pijače;

(20)  „barvila“ pomeni barvila, kakor so opredeljena v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1333/2008;

(21)  „karamel“ pomeni aditiv za živila, ki ustreza E-številkam E 150a, E 150b, E 150c ali E 150d ter se nanaša na izdelke, ki so bolj ali manj intenzivno rjave barve in so namenjeni barvanju, kakor je navedeno v delu B Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008; ne ustreza pa sladkornemu aromatičnemu proizvodu, pridobljenemu z gretjem sladkorja, ki se uporablja za aromatiziranje;

(22)  „druge odobrene sestavine“ pomeni sestavine živil z aromatičnimi lastnostmi, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1334/2008, in aditive za živila, ki niso barvila, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 1333/2008;

(23)  „volumenski delež alkohola“ pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga posamezni proizvod vsebuje pri 20 °C, in skupnim volumnom tega proizvoda pri enaki temperaturi;

(24)  „vsebnost hlapljivih snovi“ pomeni količino hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, proizvedeni izključno z destilacijo.

Člen 5

Opredelitev etanola kmetijskega porekla in zahteve zanj

V tej uredbi etanol kmetijskega porekla pomeni tekočino, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a)  pridobljena je izključno iz proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi;

(b)  nima drugega zaznavnega okusa, razen okusa surovin, uporabljenih pri njeni proizvodnji;

(c)  njen najnižji volumenski delež alkohola je 96,0 vol. %;

(d)  njene največje vrednosti ostanka ne presegajo naslednjega:

(i)  skupna kislost (izražena v ocetni kislini): 1,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(ii)  estri (izraženi v etilacetatu): 1,3 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iii)  aldehidi (izraženi v acetaldehidu): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(iv)  višji alkoholi (izraženi v 2-metil-1-propanolu): 0,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(v)  metanol: 30 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(vi)  suhi ekstrakt: 1,5 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(vii)  hlapljive baze, ki vsebujejo dušik (izražene v dušiku): 0,1 grama na hektoliter 100 vol. % alkohola;

(viii)  furfural: pod mejo zaznavnosti.

Člen 6

Etanol in destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji alkoholnih pijač

1.  Etanol in destilati, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, so izključno kmetijskega porekla v smislu Priloge I k Pogodbi.

2.  Za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali ▌drugih odobrenih sestavin, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, se ne uporablja drug alkohol kot etanol kmetijskega porekla, destilati kmetijskega porekla ali žgane pijače kategorij 1 do 14 iz Priloge I. Tak alkohol, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali drugih odobrenih sestavin, se uporablja samo v količinah, ki so v ta namen nujno potrebne.

3.  Alkoholne pijače ne vsebujejo alkohola sintetičnega porekla niti drugih alkoholov nekmetijskega porekla v smislu Priloge I k Pogodbi.

Člen 7

Kategorije žganih pijač

1.  Žgane pijače se razvrstijo v kategorije v skladu s splošnimi pravili iz tega člena in posebnimi pravili iz Priloge I.

2.  Brez poseganja v posebna pravila za vsako od kategorij žganih pijač 1 do 14 iz ▌Priloge I za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:

(a)  proizvedene so z alkoholno fermentacijo in destilacijo ter so izključno pridobljene iz surovin, določenih pod ustrezno kategorijo žganih pijač v Prilogi I;

(b)  nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola ▌;

(c)  niso aromatizirane;

(d)  niso obarvane z ničimer drugim kot karamelom, ki se uporablja izključno za prilagoditev barve teh žganih pijač;

(e)  niso sladkane, razen da se zaokroži končni okus proizvoda; največja količina sladil, izraženih kot invertni sladkor, ne presega mejnih vrednosti, določenih za vsako kategorijo v Prilogi I;

(f)  ne vsebujejo dodatkov, razen celih neobdelanih surovin, iz katerih je pridobljen alkohol in ki imajo predvsem okrasni namen.

3.  Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij žganih pijač 15 do 44 iz ▌Priloge I, za žgane pijače iz teh kategorij velja naslednje:

(a)  lahko se proizvedejo iz katere koli kmetijske surovine, navedene v Prilogi I k Pogodbi;

(b)  lahko jim je dodan alkohol ▌;

(c)  lahko vsebujejo aromatične snovi, naravne aromatične snovi, aromatične pripravke in aromatična živila;

(d)  lahko so obarvane;

(e)  lahko so sladkane ▌.

4.  Brez poseganja v posebna pravila, določena v Prilogi II, za žgane pijače, ki ne izpolnjujejo posebnih pravil za posamezne kategorije, določene v Prilogi I, velja naslednje:

(a)  lahko se proizvedejo iz katere koli kmetijske surovine, navedene v Prilogi I k Pogodbi, ali katerega koli živila ali obojega;

(b)  lahko jim je dodan alkohol ▌;

(c)  lahko so aromatizirane;

(d)  lahko so obarvane;

(e)  lahko so sladkane ▌.

Člen 8

Delegirana in izvedbena pooblastila

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za ▌spremembo te uredbe, tako da se uvedejo spremembe tehničnih opredelitev pojmov in zahtev iz točke (f) člena 2 in členov 4 in 5.

Delegirani akti iz ▌prvega pododstavka so strogo omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razvijajočega se povpraševanja potrošnikov, tehnološkega napredka ▌ali potreb po inovacijah v zvezi s proizvodi.

Komisija za vsako tehnično opredelitev pojma ali zahtevo iz prvega pododstavka sprejme ločen delegirani akt.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, tako da v izjemnih primerih, kadar to zahteva pravo tretje države, določi odstopanja od zahtev iz točke (f) člena 2 in členov 4 in 5, zahtev za kategorije žganih pijač iz Priloge II in posebnih pravil za nekatere žgane pijače iz Priloge II.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, tako da določi, katere druge naravne snovi ali kmetijske surovine, ki imajo podoben učinek kot proizvodi iz točk (a) do (e) člena 4(9), se po vsej Uniji odobrijo kot sladila pri proizvodnji žganih pijač.

4.  Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme enotna pravila za uporabo drugih naravnih snovi ali kmetijskih surovin, odobrenih z delegiranimi akti kot sladila pri proizvodnji žganih pijač iz odstavka 3, pri čemer se določijo predvsem ustrezni pretvorbeni faktorji za sladila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

POGLAVJE II

OPIS, PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE ŽGANIH PIJAČ TER UPORABA IMEN ŽGANIH PIJAČ PRI PREDSTAVITVI IN OZNAČEVANJU DRUGIH ŽIVIL

Člen 9

Predstavitev in označevanje

Žgane pijače, ki se dajejo na trg Unije, morajo ustrezati zahtevam glede predstavitve in označevanja, določenim v Uredbi (EU) št. 1169/2011, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Člen 10

Pravna imena žganih pijač

1.  Ime žgane pijače je njeno pravno ime.

Žgane pijače nosijo pravno ime pri svojem opisu, predstavitvi in označevanju.

Pravna imena se jasno in vidno označijo na etiketi žgane pijače in se ne smejo nadomestiti ali spremeniti.

2.  Za žgane pijače, ki ustrezajo zahtevam ▌za eno izmed kategorij žganih pijač iz ▌Priloge I, se ime te kategorije uporabi kot njihovo pravno ime, razen če ta kategorija dovoljuje uporabo drugega pravnega imena.

3.  Za žgano pijačo, ki ne ustreza zahtevam, določenim za katero od kategorij žganih pijač iz Priloge I, se uporablja pravno ime „žgana pijača“.

4.  ▌Žgana pijača, ki ustreza zahtevam ▌za več kot eno od kategorij žganih pijač ▌iz ▌ Priloge I, se lahko da na trg pod enim ali več pravnimi imeni, navedenimi pod temi kategorijami v Prilogi I.

5.  Ne glede na odstavka 1 in 2 tega člena se pravno ime žgane pijače lahko:

(a)  dopolni ali nadomesti z geografsko označbo iz poglavja III. V tem primeru se lahko geografska označba nadalje dopolni s katerim koli izrazom, ki ga dovoljuje ustrezna specifikacija proizvoda, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika, in

(b)  nadomesti tudi s sestavljenim izrazom, ki vključuje izraz „liker“ ali „kremni liker“, pod pogojem, da končni proizvod ustreza zahtevam za kategorijo 33 ▌iz Priloge I.

6.  Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011 in v posebna pravila za kategorije žganih pijač v Prilogi I k tej uredbi se pravno ime žgane pijače lahko dopolni z:

(a)  imenom ali geografsko referenco iz zakonov in drugih predpisov, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se žgana pijača da na trg, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika;

(b)  običajnim imenom, kakor je opredeljeno v točki (o) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011, pod pogojem, da to ne zavaja potrošnika;

(c)  s sestavljenim izrazom ali sklicevanjem v skladu s členoma 11 in 12;

(d)  z izrazom „tipizirana žgana pijača“ ali "tipiziranje" ali "tipizirano", če je bila žgana pijača narejena s tipiziranjem;

(e)  z izrazom „mešanica“ ali „mešana žgana pijača“, če je bila žgana pijača narejena z mešanjem, ali

(f)  z izrazom „suh“ ali „dry“, razen v primeru žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 2 iz Priloge I, brez poseganja v posebne zahteve iz kategorij 20 do 22 iz Priloge I in pod pogojem, da žgana pijača ni sladkana, niti z namenom zaokroženja okusa. Z odstopanjem od prvega dela te točke lahko izraz „suh“ ali „dry“ nadomesti pravno ime žganih pijač, ki ustrezajo zahtevam za kategorijo 33 in so bile torej sladkane.

7.  Brez poseganja v člena 11 in 12 ter člen 13(2), (3) in (4) je prepovedano uporabljati pravna imena iz odstavka 2 tega člena ali geografske označbe ▌pri opisu, predstavitvi ali označevanju katere koli pijače, ki ne ustreza zahtevam za ustrezno kategorijo iz Priloge I ali ▌zadevno geografsko označbo. Ta prepoved velja tudi za pravna imena ali geografske označbe, ki se uporabljajo skupaj z besedami ali izrazi, kot na primer „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“ ali kateri koli drug podoben izraz ▌.

Brez poseganja v člen 12(1) imajo lahko arome, ki posnemajo žgano pijačo ali njeno rabo pri proizvodnji živila, ki ni pijača, pri svoji predstavitvi in označevanju sklicevanje na pravno ime iz odstavka 2 tega člena, če so takšna pravna imena dopolnjena z izrazom „aroma“ ali katerim koli drugim podobnim izrazom ▌. Geografske označbe se ne uporabljajo za opisovanje takšnih arom.

Člen 11

Sestavljeni izrazi

1.  Pri opisu, predstavitvi in označevanju alkoholne pijače se v sestavljenem izrazu uporaba pravnega imena iz kategorij žganih pijač iz ▌Priloge I, ali geografske označbe za žgane pijače ▌dovoli, če ▌:

(a)  alkohol, uporabljen pri proizvodnji alkoholne pijače, izvira izključno iz žgane pijače, navedene v sestavljenem izrazu▌, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji te alkoholne pijače, ter

(b)  žgana pijača ni bila razredčena le z dodajanem vode, da bi bil njen delež alkohola manjši od najmanjšega deleža, določenega za ustrezno kategorijo žganih pijač iz ▌Priloge I.

2.  Brez poseganja v pravna imena iz člena 10 izrazi „alkohol“, „žganje“, „pijača“, „žgana pijača“ in „voda“ niso del sestavljenega izraza, ki opisuje alkoholno pijačo.

3.  Sestavljeni izrazi, ki opisujejo alkoholno pijačo:

(a)   se zapišejo z enotnimi znaki iste pisave, velikosti in barve;

(b)   niso prekinjeni z besedilnim ali slikovnim elementom, ki ni del njih, ter

(c)   velikost pisave ni večja od velikosti pisave, ki se uporabi za ime alkoholne pijače.

Člen 12

Sklicevanja

1.  Pri predstavitvi in označevanju živila, ki ni alkoholna pijača, se sklicevanje na pravna imena, določena v eni ali več kategorijah žganih pijač iz Priloge I, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, če alkohol, uporabljen pri proizvodnji živila, izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja, razen alkohola, ki je lahko prisoten v aromah, barvilih ali drugih odobrenih sestavinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega živila.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in brez poseganja v uredbi (EU) št. 1308/2013(22) in (EU) št. 251/2014(23) Evropskega parlamenta in Sveta se pri predstavitvi in označevanju alkoholne pijače, ki ni žgana pijača, sklicevanje na pravna imena, določena v eni ali več kategorijah žganih pijač iz Priloge I k tej uredbi, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, če:

(a)  dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja in

(b)  je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in od člena 13(4) se pri opisu, predstavitvi in označevanju žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 iz Priloge I, sklicevanje na pravna imena, določena pod eno ali več kategorijami žganih pijač iz navedene priloge, ali na eno ali več geografskih označb za žgane pijače dovoli, če:

(a)  dodani alkohol izvira izključno iz žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja,

(b)  je delež vsake alkoholne sestavine naveden vsaj enkrat v istem vidnem polju kot sklicevanje, in sicer v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v končnem proizvodu; in

(c)  v pravnem imenu žgane pijače, ki ustreza zahtevam za kategorije 33 do 40 iz Priloge I, ali v pravnem imenu žgane pijače ali žganih pijač iz sklicevanja ni izraza „cream“.

4.  Sklicevanja iz odstavkov 2 in 3:

(a)  ne smejo biti v isti vrstici kot ime alkoholne pijače in

(b)  so zapisana s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ime alkoholne pijače, kadar so uporabljeni sestavljeni izrazi, pa s pisavo, katere velikost ni večja od polovice velikosti pisave, uporabljene za ta sestavljen izraz v skladu s točko (c) člena 11(3).

Člen 13

Dodatna pravila za opis, predstavitev in označevanje

1.  Opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko nanaša na surovine, uporabljene za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla ali destilatov kmetijskega porekla, uporabljenih pri proizvodnji te žgane pijače, le kadar se ta etanol ali ti destilati pridobijo izključno iz teh surovin. V takem primeru se vsaka vrsta etanola kmetijskega porekla ali destilata kmetijskega porekla navede v padajočem vrstnem redu glede na ▌količino v volumenskem odstotku čistega alkohola.

2.  Pravna imena iz člena 10 se lahko vključijo na seznam sestavin za živila pod pogojem, da je seznam skladen s členi 18 do 22 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

3.  V primeru mešanice ali tipizirane žgane pijače se pravna imena iz ene ali več kategorij žganih pijač iz Priloge I ali ena ali več geografskih označb za žgane pijače lahko zapišejo le na seznamu alkoholnih sestavin v istem vidnem polju kot pravno ime žgane pijače.

V primeru iz prvega pododstavka se seznamu alkoholnih sestavin doda vsaj eden od izrazov iz točk (d) in (e) člena 10(6). Tako seznam alkoholnih sestavin kot tudi spremljajoči izraz se zapišeta v istem vidnem polju kot pravno ime žgane pijače, in sicer z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za pravno ime.

Poleg tega se delež posamezne alkoholne sestavine na seznamu alkoholnih sestavin navede najmanj enkrat kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.

Ta odstavek se ne uporablja za tipizirane žgane pijače, narejene iz žganih pijač, ki spadajo pod isto geografsko označbo, ali tipizirane žgane pijače, pri katerih nobena od žganih pijač ne spada pod geografsko označbo.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena, če mešanica ustreza zahtevam za eno od kategorij žganih pijač iz Priloge I, ta mešanica nosi pravno ime iz ustrezne kategorije.

V primeru iz prvega pododstavka se lahko pri opisu, predstavitvi ali označevanju mešanice uporabijo pravna imena iz Priloge I ali geografske označbe, ki ustrezajo mešanim žganim pijačam, pod pogojem, da so ta imena zapisana:

(a)  izključno na seznamu vseh alkoholnih sestavin mešanice, ki se zapiše z enotnimi znaki, ki so v isti pisavi in barvi, ter v velikosti pisave, ki ni večja od polovice velikosti pisave, ki se uporabi za žgano pijačo, in

(b)  najmanj enkrat v istem vidnem polju kot pravno ime mešanice.

Poleg tega se delež posamezne alkoholne sestavine na seznamu alkoholnih sestavin izrazi najmanj enkrat kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.

5.  Uporaba imen rastlinskih surovin, ki se uporabijo kot pravna imena nekaterih žganih pijač, ne posega v uporabo imen teh rastlinskih surovin pri predstavitvi in označevanju drugih živil. Imena teh surovin se lahko uporabijo pri opisu, predstavitvi ali označevanju drugih žganih pijač, če takšna uporaba ne zavaja potrošnika.

6.  Čas zorenja ali starost se pri opisu, predstavitvi ali označevanju žgane pijače lahko navede le, če se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino žgane pijače in v vsakem primeru pod pogojem, da so bile vse dejavnosti staranja žgane pijače pod uradnim nadzorom ▌države članice ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva. Komisija vzpostavi javni register s seznamom organov, ki so v posameznih državah članicah zadolženi za nadzor nad postopki staranja.

7.  Pravno ime žgane pijače se označi na elektronskem administrativnem dokumentu iz Uredbe Komisije (ES) št. 684/2009(24). Če je pri opisu, predstavitvi ali označevanju naveden čas zorenja ali starost žgane pijače, se navede tudi v elektronskem administrativnem dokumentu.

Člen 14

Navedba kraja izvora

1.  Kadar je pri opisu, predstavitvi ali označevanju naveden kraj izvora žgane pijače, ki ni geografska označba ali blagovna znamka, se to nanaša na kraj ali območje, kjer je bila izvedena faza postopka proizvodnje, s katero je končna žgana pijača dobila značaj in dokončne bistvene lastnosti.

2.  Za žgane pijače se ne zahteva navedba države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1169/2011.

Člen 15

Jezik, v katerem so navedena imena žganih pijač

1.  Izrazi v poševnem tisku v prilogah I in II ter geografske označbe se ne prevajajo ne na etiketi ne pri opisu in predstavitvi žganih pijač.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v primeru žganih pijač, proizvedenih v Uniji in namenjenih za izvoz, izrazi iz odstavka 1 in geografske označbe dopolnijo s prevodom, prepisom ali prečrkovanjem, če izrazi in geografske označbe v izvirnem jeziku niso skriti.

Člen 16

Uporaba simbola Unije za ▌geografske označbe

Simbol Unije za zaščitene geografske označbe, določen s členom 12(7) Uredbe (EU) št. 1151/2012, se lahko uporablja pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, katerih imena so geografske označbe.

Člen 17

Prepoved uporabe zapork ali folij na osnovi svinca

Žgane pijače se lahko ponujajo za prodajo ali dajejo na trg samo v posodah, ki niso opremljene z zapiralnimi mehanizmi, prevlečenimi z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

Člen 18

Referenčne metode Unije za analizo

1.  Kadar je treba analizirati etanol kmetijskega izvora, destilate kmetijskega izvora ali žgane pijače, da bi preverili, da izpolnjujejo zahteve te uredbe, mora biti takšna analiza v skladu z referenčnimi metodami Unije za analizo za ugotavljanje njihove kemijske in fizikalne sestave ter organoleptičnih lastnosti.

Dovoljene so druge metode za analizo, za kar je odgovoren direktor laboratorija, pod pogojem, da so točnost, ponovljivost in obnovljivost metod najmanj enake tistim, ki veljajo pri relevantnih referenčnih metodah Unije za analizo.

2.  Kadar za zaznavanje in določanje vsebnosti snovi v žgani pijači niso predpisane metode Unije za analizo, se uporablja ena ali več od naslednjih metod:

(a)  metode za analizo, ki so potrjene z mednarodno priznanimi postopki in ki zlasti ustrezajo merilom iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(25);

(b)  metode za analizo, ki ustrezajo priporočenim standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO);

(c)  metode za analizo, ki jih priznava in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), ali

(d)  če ni metode iz točke (a), (b) ali (c), se zavoljo njene točnosti, ponovljivosti in obnovljivosti uporablja:

–  metoda za analizo, ki jo odobri zadevna država članica;

–  po potrebi katera koli druga ustrezna metoda za analizo.

Člen 19

Prenos pooblastil

1.  Da bi se upošteval tradicionalen postopek dinamičnega staranja v državah članicah za brandy, poznan kot sistem „criaderas y solera“ ali sistem „solera y criaderas“, kot je določeno v Prilogi III, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z:

(a)  določitvijo odstopanj od člena 13(6) glede specifikacije za čas zorenja ali starost pri opisu, predstavitvi ali označevanju takšnega brandyja in

(b)  določitvijo ustreznih nadzornih mehanizmov za takšen brandy.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo javnega registra organov, ki jih imenuje vsaka država članica za nadzor nad postopki staranja iz člena 13(6).

Člen 20

Izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:

(a)  pravila, potrebna za sporočanje s strani držav članic v zvezi z organi, imenovanimi za nadzor nad postopki staranja v skladu s členom 13(6);

(b)  enotna pravila za oznako države ▌porekla ali kraja izvora pri opisu, predstavitvi ali označevanju žganih pijač iz člena 14;

(c)  pravila o uporabi simbola Unije iz člena 16 pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač;

(d)  natančna tehnična pravila o referenčni metodi Unije za analizo iz člena 18.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

POGLAVJE III

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 21

Zaščita geografskih označb

1.  ▌Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, lahko uporablja vsak nosilec dejavnosti, ki trži žgano pijačo, proizvedeno v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.  Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, so zaščitene pred:

(a)  vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod zadevnim imenom, ali če se z uporabo imena izkorišča sloves zaščitenega imena, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;

(b)  vsako napačno uporabo, posnemanjem ali navajanjem, tudi če je navedeno pravo poreklo proizvodov ali storitev ali če je zaščiteno ime prevedeno ali mu je dodan izraz, kot so „vrsta“, „tip“, „sorta“ „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali podobno, tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavine;

(c)  vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda, ki se uporablja pri opisu, predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko ustvari napačen vtis o ▌poreklu proizvoda;

(d)  vsako drugo prakso, ki lahko potrošnika zavede glede pravega porekla proizvoda.

3.  ▌Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, v Uniji ne morejo postati generične ▌.

4.  Zaščita iz odstavka 2 se uporablja tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo tam sproščeno v prost promet.

Člen 22

Specifikacija proizvoda

1.  Geografska označba, zaščitena s to uredbo, mora biti skladna s specifikacijo proizvoda, ki vključuje vsaj:

(a)  ime, ki se zaščiti kot geografska označba, kot se uporablja pri trgovanju ali v skupnem jeziku, ▌le v jezikih, ki se uporabljajo ali so se v preteklosti uporabljali za opis specifičnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju v izvirni pisavi in v latinici, če izvirna pisava ni latinica;

(b)  kategorijo žgane pijače ali izraz „žgana pijača“, če žgana pijača ne ustreza zahtevam za kategorije žganih pijač iz Priloge I;

(c)  opis lastnosti žgane pijače, vključno s surovinami, iz katerih je proizvedena, če je ustrezno, ter glavnimi fizikalnimi, kemijskimi ali organoleptičnimi značilnostmi proizvoda ter posebnimi značilnostmi proizvoda v primerjavi z žganimi pijačami iste kategorije;

(d)  opredelitev geografskega območja, omejenega glede na povezavo iz točke (f);

(e)  opis metode proizvodnje žgane pijače ter, kjer je to primerno, opis pristnih in nespremenljivih lokalnih proizvodnih metod ▌;

(f)  podrobne podatke, ki dokazujejo povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo žgane pijače in njenim geografskim poreklom;

(g)  imena in naslove pristojnih organov ali, če so na voljo, imena in naslove drugih organov, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda v skladu s členom 38, ter njihove posebne naloge;

(h)  vsa posebna pravila o zadevni geografski označbi.

Kjer je ustrezno, se v specifikacijo proizvoda vključijo zahteve o pakiranju, ki se jim doda utemeljitev, zakaj je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega opravljanja storitev.

2.  Tehnična dokumentacija, predložena kot del zahtevka pred ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe] na podlagi Uredbe (ES) št. 110/2008, v skladu s tem členom šteje kot specifikacija proizvoda iz tega člena.

Člen 23

Vsebina zahtevka za registracijo geografske označbe

1.  Zahtevek za registracijo geografske označbe v skladu s členom 24(5) ali (8) vključuje vsaj:

(a)  ime in naslov skupine vlagateljev ter pristojnih organov ali, če so na voljo, drugih organov, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda;

(b)  specifikacijo proizvoda iz člena 22;

(c)  enoten dokument, ki vsebuje naslednje:

(i)  glavne točke specifikacije proizvoda, vključno z imenom, ki naj se zaščiti, kategorijo, v katero sodi žgana pijača, ali izraz „žgana pijača“, metodo proizvodnje, opis značilnosti žgane pijače, natančno opredelitev geografskega območja in, kjer je ustrezno, ▌ posebna pravila o pakiranju in označevanju ▌;

(ii)  opis povezave žgane pijače z njenim geografskim poreklom iz točke 4 člena 3, vključno, kjer je ustrezno, s posebnimi elementi opisa proizvoda ali metode proizvodnje, ki dokazujejo to povezavo.

Zahtevek, kot je naveden v členu 24(8), vključuje tudi sklic na objavo specifikacije proizvoda in dokaz, da je ime proizvoda zaščiteno v državi porekla.

2.  Dokumentacija zahtevka iz člena 24(7) vključuje:

(a)  ime in naslov skupine vlagateljev;

(b)  enoten dokument iz točke (c) odstavka 1 tega člena;

(c)  izjavo države članice, da po njenem mnenju zahtevek ▌izpolnjuje zahteve iz te uredbe in določbe, sprejete na njeni podlagi;

(d)  sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Člen 24

Zahtevek za registracijo geografske označbe

1.  Zahtevke za registracijo geografske označbe iz tega poglavja lahko vložijo le skupine, ki delajo z žgano pijačo, katere ime se predlaga za registracijo.

2.  Organ, ki ga imenuje država članica, lahko za namene tega poglavja šteje kot skupina, če za zadevne proizvajalce zaradi njihovega števila, geografske lokacije ali organizacijskih značilnosti ni izvedljivo oblikovanje skupine. V tem primeru so ti razlogi navedeni v dokumentaciji zahtevka iz člena 23(2).

3.  Ena sama fizična ali pravna oseba lahko šteje kot skupina za namene tega poglavja, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)  zadevna oseba je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek, in

(b)  opredeljeno geografsko območje ima značilnosti, ki znatno odstopajo od sosednjih območij, značilnosti žgane pijače so različne od tistih, ki so proizvedene na sosednjih območjih ali pa ima žgana pijača posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je jasno mogoče pripisati geografskemu poreklu.

4.   V primeru geografske označbe, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko več skupin iz različnih držav članic ali tretjih držav predloži skupni zahtevek za registracijo.

Kadar se predloži skupni zahtevek, ga Komisiji predloži zadevna država članica ali skupina vlagateljev v zadevni tretji državi, in sicer neposredno ali prek organov v navedeni tretji državi, po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi in skupinami vlagateljev. Skupni zahtevek vključuje izjavo iz točke (c) člena 23(2), ki jo podajo vse zadevne države članice. Zahteve iz člena 23 se izpolnijo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.

V primeru skupnega zahtevka se zadevni nacionalni postopki ugovora izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.

5.  Kadar zahtevek zadeva geografsko območje v državi članici, se zahtevek poda pri organih navedene države članice.

Država članica z ustreznimi sredstvi pregleda zahtevek, da preveri, ali je obrazložen in ali izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

6.  V okviru pregleda iz drugega pododstavka odstavka 5 država članica sproži nacionalni postopek ugovora, s katerim zagotovi ustrezno objavo zahtevka iz odstavka 5 in določi razumen rok, v katerem lahko katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju vloži ugovor zoper zahtevek.

Država članica preuči dopustnost vseh prejetih ugovorov v skladu z merili iz člena 28.

7.  Če po oceni kakršnih koli prejetih ugovorov država članica meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in Komisiji predloži dokumentacijo zahtevka. V takem primeru Komisijo obvesti o dopustnih ugovorih, prejetih od fizične ali pravne osebe, ki je zakonito tržila zadevne proizvode in uporabljala zadevna imena neprekinjeno najmanj pet let pred datumom objave iz odstavka 6. Prav tako države članice obveščajo Komisijo o vseh nacionalnih sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na postopek registracije.

Kadar na podlagi prvega pododstavka sprejme pozitivno odločitev, država članica zagotovi, da se ta odločitev objavi in da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost pritožbe.

Država članica zagotovi, da se objavi različica specifikacije proizvoda, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in zagotovi elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

Država članica zagotovi tudi ustrezno objavo različice specifikacije proizvoda, na podlagi katere Komisija sprejme svojo odločitev v skladu s členom 26(2).

8.  Kadar se zahtevek nanaša na geografsko območje v tretji državi, se zahtevek predloži Komisiji neposredno ali prek organov zadevne tretje države.

9.  Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

Člen 25

Začasna nacionalna zaščita

1.  Država članica lahko le začasno odobri zaščito imena iz tega poglavja na nacionalni ravni, z učinkom od dneva predložitve zahtevka Komisiji.

2.  Takšna nacionalna zaščita preneha veljati na dan, ko je sprejeta odločitev glede registracije v skladu s tem poglavjem ali ko je zahtevek umaknjen.

3.  Kadar ime ni registrirano v skladu s tem poglavjem, je za posledice takšne nacionalne zaščite odgovorna izključno zadevna država članica.

4.  Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Unije ali mednarodno trgovino.

Člen 26

Pregled s strani Komisije in objava za ugovor

1.  Komisija z ustreznimi sredstvi pregleda vsak zahtevek, ki ga je prejela v skladu s členom 24, da preveri, če je obrazložen in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja ter da so upoštevani interesi deležnikov zunaj države članice vloženega zahtevka. Tak pregled temelji na enotnem dokumentu iz točke (c) člena 23(1), vključuje preverjanje, da v zahtevku ni očitnih napak, in praviloma ne traja več kot šest mesecev. Kadar pa pregled traja dlje, Komisija vlagatelja takoj pisno obvesti o razlogih za zamudo.

Komisija vsaj enkrat na mesec objavi seznam imen, za katera je prejela zahtevke za registracijo, in datum njihove predložitve. Seznam vsebuje tudi ime države članice ali tretje države, iz katere prihaja zahtevek.

2.  Kadar Komisija na podlagi pregleda v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz točke (c) člena 23(1) in sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Člen 27

Postopek ugovora

1.  V treh mesecih od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v tretji državi predložijo obvestilo o ugovoru ▌Komisiji.

Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki ni država, iz katere je bil zahtevek posredovan, lahko predloži obvestilo o ugovoru ▌državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče ali sedež, v roku, ki omogoča predložitev obvestila o ugovoru v skladu s prvim pododstavkom.

Obvestilo o ugovoru vsebuje izjavo, da bi zahtevek lahko kršil zahteve iz tega poglavja.

Obvestilo o ugovoru, ki takšne izjave ne vsebuje, je nično.

Komisija obvestilo o ugovoru nemudoma pošlje organu, ki je predložil zahtevek.

2.  Če se ▌Komisiji predloži obvestilo o ugovoru in če mu v dveh mesecih sledi obrazložena izjava o ugovoru, Komisija preveri dopustnost te obrazložene izjave o ugovoru.

3.  V dveh mesecih od prejema dopustne obrazložene izjave o ugovoru Komisija povabi organ ali osebo, ki je predložila ugovor, in organ, ki je predložil zahtevek, k ustreznim posvetovanjem za obdobje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Ta rok začne teči na datum, ko je povabilo zainteresiranim stranem dostavljeno po elektronski poti.

Organ ali oseba, ki je ugovor predložila, in organ, ki je predložil zahtevek, takšna ustrezna posvetovanja začneta brez nepotrebnega odlašanja. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali zahtevek za registracijo ustreza zahtevam iz tega poglavja. Če ne dosežeta dogovora, se te informacije predložijo tudi Komisiji.

Če zainteresirane strani dosežejo dogovor, organi države članice ali tretje države, iz katere je bil zahtevek predložen, obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, na podlagi katerih je bil dogovor dosežen, vključno z mnenji vlagatelja zahtevka in organov države članice ali tretje države ali drugih fizičnih in pravnih oseb, ki so predložile ugovor.

Ne glede na to, ali je bil dogovor dosežen, se Komisija obvesti v enem mesecu po koncu posvetovanj.

Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih na zahtevo vlagatelja podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.

4.  Kadar se po ustreznih posvetovanjih iz odstavka 3 tega člena podrobni podatki, objavljeni v skladu s členom 26(2), bistveno spremenijo, Komisija ponovi pregled iz člena 26.

5.  Obvestilo o ugovoru, obrazložena izjava o ugovoru in pripadajoči dokumenti, ki se pošljejo Komisiji v skladu z odstavki 1 do 4, se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

Člen 28

Razlogi za ugovor

1.  Obrazložena izjava o ugovoru, kot je navedena v členu 27(2), je dopustna le, če jo Komisija prejme v roku, določenem v navedenem členu, in če dokazuje, da:

(a)  predlagana geografska označba ne ustreza opredelitvi iz točke 4 člena 3 ali zahtevam iz člena 22;

(b)  bi bila registracija predlagane geografske označbe v nasprotju s členom 34 ali 35;

(c)  bi registracija predlagane geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 26(2), ali

(d)  ne ustreza zahtevam iz členov 31 in 32

2.  Razlogi za ugovor se ocenijo glede na ozemlje Unije.

Člen 29

Prehodna obdobja za uporabo geografskih označb

1.  Komisija ▌lahko sprejme izvedbene akte za odobritev prehodnega obdobja do pet let, da se za žgane pijače s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih ime je v nasprotju s členom 21(2), omogoči, da še naprej uporabljajo označbo, pod katero so bile tržene, pod pogojem, da dopustna izjava o ugovoru v skladu s členom 24(6) ali členom 27 dokazuje, da bi registracija imena ogrozila obstoj:

(a)  popolnoma identičnega imena ali sestavljenega imena, v katerem je en izraz enak imenu za registracijo, ali

(b)  drugih imen, ki so podobna imenu za registracijo, ki se nanašajo na žgane pijače, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 26(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

2.  Komisija lahko brez poseganja v člen 36 sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša prehodno obdobje iz odstavka 1 do 15 let ali dovoli nadaljnjo uporabo do 15 let v ustrezno utemeljenih primerih ▌, če se izkaže, da:

(a)  se je označba iz odstavka 1 zakonito ter stalno in pošteno uporabljala že najmanj 25 let, preden je bil pri Komisiji vložen zahtevek za zaščito;

(b)  uporaba označbe iz odstavka 1 v nobenem trenutku ni imela namena izkoriščati slovesa registrirane geografske označbe in

(c)   potrošniki niso bili in niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla proizvoda.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

3.  Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 2, se država porekla pri označevanju jasno in vidno zapiše.

Člen 30

Odločitev o registraciji

1.  Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po pregledu, izvedenem v skladu s prvim pododstavkom člena 26(1), meni, da pogoji za registracijo predlagane geografske označbe niso izpolnjeni, obvesti državo članico ali zadevnega vlagatelja iz tretje države o razlogih za zavrnitev in mu omogoči, da v roku dveh mesecev predloži pripombe. Če Komisija ne prejme nobenih pripomb ali če kljub prejetim pripombam še vedno meni, da pogoji za registracijo niso izpolnjeni, z izvedbenimi akti zavrne zahtevek, razen če je zahtevek umaknjen. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

2.  Če Komisija ne prejme nobenega obvestila o ugovoru ali dopustne obrazložene izjave o ugovoru v skladu s členom 27, brez uporabe postopka iz člena 47(2) sprejme izvedbene akte, s katerimi registrira ime.

3.  Če Komisija prejme dopustno obrazloženo izjavo o ugovoru, po ustreznih posvetovanjih iz člena 27(3) in ob upoštevanju rezultatov teh posvetovanj:

(a)  če je bil dogovor dosežen, registrira ime z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 47(2), ter po potrebi spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 26(2), če te spremembe niso bistvene, ali

(b)  če dogovor ni bil dosežen, sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme odločitev glede registracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

4.  Akti o registraciji in odločitve o zavrnitvi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Akt o registraciji zagotovi zaščito geografske označbe iz člena 21.

Člen 31

Sprememba specifikacije proizvoda

1.  Vsaka skupina s pravnim interesom lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije proizvoda.

Zahtevki vsebujejo opis zahtevanih sprememb in razloge zanje.

2.  Spremembe specifikacije proizvoda se razvrstijo v dve kategoriji glede na njihov pomen:

(a)  spremembe Unije, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije;

(b)  standardne spremembe, ki jih je treba obravnavati na ravni države članice ali tretje države.

3.  Sprememba šteje za spremembo Unije, če:

(a)  vključuje spremembo imena ali katerega koli dela imena geografske označbe, registrirane v skladu s to uredbo;

(b)  zajema spremembo pravnega imena ali kategorije žgane pijače;

(c)  obstaja tveganje zmanjšanja kakovosti, slovesa ali druge značilnosti žgane pijače, ki jo je mogoče pripisati predvsem njenemu geografskemu poreklu, ali

(d)  predvideva nadaljnje omejitve trženja proizvoda.

Vse ostale spremembe štejejo za standardne spremembe.

Za standardno spremembo se šteje tudi začasna sprememba, ki zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki jih naložijo javni organi, ali je povezana z naravnimi nesrečami ali neugodnimi vremenskimi razmerami, ki jih uradno potrdijo pristojni organi.

4.  Spremembe Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz člena 24 ter členov 26 do 30. Zahtevki za spremembe Unije, ki jih vloži tretja država ali proizvajalci iz tretjih držav, vsebujejo dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z zakonodajo, ki se v tej tretji državi uporablja za zaščito geografskih označb.

5.  Standardne spremembe odobri država članica, na ozemlju katere je geografsko območje zadevnega izdelka. Kar zadeva tretje države, se spremembe potrdijo v skladu z veljavno zakonodajo zadevne tretje države.

6.  Pri pregledu zahtevka za spremembo se obravnava samo predlagana sprememba.

Člen 32

Preklic

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom sprejme izvedbene akte za preklic registracije geografske označbe v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)  kadar upoštevanja zahtev za specifikacije proizvoda ni več mogoče zagotoviti;

(b)  kadar vsaj sedem zaporednih let ni na trg dan noben proizvod z geografsko označbo.

▌Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 24, 26, 27, 28 in 30.

2.  Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija na zahtevo proizvajalcev žgane pijače, ki se trži pod registrirano geografsko označbo, sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče ustrezno registracijo.

3.  V primerih iz odstavkov 1 in 2 se Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta posvetuje z organi države članice, organi tretje države ali, kjer je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki so prvotno zaprosili za registracijo zadevne geografske označbe, razen če preklic zahtevajo ti prvotni vlagatelji.

4.   Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 33

Register geografskih označb žganih pijač

1.   Komisija do ... [dve leti + dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe, s katerimi vzpostavi in posodablja javno dostopen posodobljen elektronski register geografskih označb žganih pijač, priznanih v okviru te sheme (v nadaljnjem besedilu: register).

2.  Ime geografske označbe se v register vpiše v izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se skupaj z imenom v izvirni pisavi registrira prepis ali prečrkovanje v latinici.

Za geografske označbe, registrirane v skladu s tem poglavjem, register zagotavlja neposreden dostop do enotnih dokumentov in vsebuje tudi sklic na objavo specifikacije proizvoda.

Za geografske označbe, registrirane pred ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe], register zagotavlja neposreden dostop do glavnih specifikacij tehnične dokumentacije, kot je določeno v členu 17(4) Uredbe (ES) št. 110/2008.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 46 za dopolnitev tega odstavka, s katerimi določi nadaljnja podrobna pravila o obliki in vsebini registra. ▌

3.  Geografske označbe žganih pijač, proizvedenih v tretjih državah, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register kot geografske označbe.

Člen 34

Homonimne geografske označbe

1.  Če je ime, za katero je vložen zahtevek za registracijo, popoln ali delen homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.

2.  Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik zavedeno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla teh proizvodov.

3.  Uporaba registrirane homonimne geografske označbe je dovoljena samo, kadar se v praksi pozneje registrirani homonim dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in nezavajanju potrošnika.

4.  Zaščita geografskih označb žganih pijač iz člena 21 te uredbe ne posega v zaščitene geografske označbe in označbe porekla proizvodov iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 251/2014.

Člen 35

Posebni razlogi za zavrnitev zaščite

1.  Generično ime ▌se ne zaščiti kot geografska označba.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

(a)  obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b)  ustrezna zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

2.  Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resnične identitete žgane pijače.

3.  Ime se ▌zaščiti kot geografska označba, samo če proizvodne ▌faze, ki žgani pijači zagotavljajo kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki se pripisuje zlasti njenemu geografskemu poreklu, potekajo na zadevnem geografskem območju.

Člen 36

Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami

1.  Registracija blagovne znamke ▌se zavrne ali razveljavi, če ▌njena uporaba ustreza ali bi ustrezala kateri od situacij iz člena 21(2).

2.  Blagovna znamka, katere uporaba ustreza eni ali več situacij iz člena 21(2) in za katero je bil vložen zahtevek, je bila registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije, bodisi pred dnem predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe Komisiji, se lahko še naprej uporablja in podaljša ne glede na registracijo geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev njene registracije, določeni v Direktivi (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta(26) ali Uredbi (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta(27).

Člen 37

Obstoječe registrirane geografske označbe

Geografske označbe žganih pijač, registrirane v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 110/2008 in s tem zaščitene v skladu z navedeno uredbo, se samodejno zaščitijo kot geografske označbe v skladu s to uredbo. Komisija jih vključi v register iz člena 33 te uredbe.

Člen 38

Preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda

1.  Države članice pripravijo in posodabljajo seznam nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo žgane pijače z geografsko označbo, ki je registrirana v skladu s to uredbo.

2.  V zvezi z geografskimi označbami, ki označujejo žgane pijače s poreklom iz Unije, registriranimi v skladu s to uredbo, skladnost s specifikacijo proizvoda iz člena 22 pred dajanjem proizvoda na trg preveri ▌:

(a)  en ali več pristojnih organov iz člena 43(1) ali

(b)  izvajalci nadzora v smislu točke 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot organi za certificiranje proizvodov.

Kadar država članica uporablja člen 24(2), preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda zagotovi organ, ki ni skupina v skladu z navedenim odstavkom.

Ne glede na nacionalno pravo držav članic stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda lahko krijejo nosilci dejavnosti, ki so predmet tega nadzora.

3.  V zvezi z geografskimi označbami v tretji državi, ki označujejo žgane pijače s poreklom v tretji državi, registriranimi v skladu s to uredbo, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri ▌:

(a)  pristojni javni organ, ki ga imenuje tretja država, ali

(b)  organ za certificiranje proizvodov.

4.  Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov in izvajalcev iz odstavka 2 ter te informacije redno posodabljajo.

Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 3 ter te informacije redno posodablja.

5.  Izvajalci nadzora iz točke (b) odstavka 2 in organi za certificiranje proizvodov iz točke (b) odstavka 3 ravnajo v skladu z evropskim standardom ISO/IEC 17065:2012 ter so akreditirani v skladu z njim ali ustrezno prihodnjo revizijo ali spremenjeno različico standarda.

6.  Pristojni organi ▌iz odstavkov 2 in 3, ki preverjajo skladnost ▌geografskih označb, zaščitenih v skladu s to uredbo, s specifikacijo proizvoda, morajo biti objektivni in nepristranski. Na voljo imajo usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.

Člen 39

Nadzorovanje uporabe imen na trgu

1.  Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo preglede glede uporabe ▌ geografskih označb na trgu, registriranih v skladu s to uredbo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe v primeru kršitve zahtev iz tega poglavja.

2.  Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da bi preprečile ali onemogočile nezakonito uporabo imen proizvodov ali storitev, ki se proizvajajo ali tržijo na njihovem ozemlju in so zajete v geografskih označbah, registriranih v skladu s to uredbo.

Države članice v ta namen imenujejo organe, ki so odgovorni za sprejetje teh ukrepov v skladu s postopki, ki jih določi vsaka posamezna država članica.

Ti organi zagotavljajo ustrezno objektivnost in nepristranskost, pri čemer imajo na voljo usposobljeno osebje in sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.

3.  Države članice Komisijo obvestijo o imenih in naslovih pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzorovanje uporabe imen na trgu in imenovani v skladu s členom 43. Komisija objavi imena in naslove teh organov.

Člen 40

Postopek in zahteve ter načrtovanje nadzornih dejavnosti in poročanje o njih

1.  Postopki in zahteve iz Uredbe (ES) št. 882/2004 se smiselno uporabljajo za preglede iz členov 38 in 39 te uredbe.

2.  Države članice zagotovijo, da so dejavnosti nadzora obveznosti v okviru tega poglavja posebej vključene v ločen oddelek večletnih nacionalnih načrtov nadzora v skladu s členi 41 do 43 Uredbe (ES) št. 882/2004.

3.  Letna poročila iz člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 v ločenem oddelku vključujejo informacije iz navedene določbe v zvezi z nadzorom obveznosti, določenih v tej uredbi.

Člen 41

Prenos pooblastil

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih pogojev, ki jih je treba izpolnjevati, tudi v primerih, ko geografsko območje obsega več kot eno državo, v zvezi z:

(a)  zahtevkom za registracijo geografske označbe iz členov 23 in 24 in

(b)  predhodnimi nacionalnimi postopki iz člena 24, pregledom s strani Komisije, postopkom ugovora in preklicem geografskih označb.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev in zahtev za postopek v zvezi s spremembami Unije in standardnimi spremembami, vključno z začasnimi spremembami, v zvezi s specifikacijami proizvodov iz člena 31.

Člen 42

Izvedbena pooblastila

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo natančna pravila glede:

(a)  oblike specifikacije proizvoda iz člena 22 in ukrepov v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave med geografskim območjem in končnim proizvodom iz točke (f) člena 22(1);

(b)  postopkov, oblike in predložitve ugovora iz členov 27 in 28;

(c)  oblike in predložitve zahtevkov za spremembe Unije ter sporočil v zvezi s standardnimi in začasnimi spremembami iz člena 31(4) oziroma (5);

(d)  postopkov in oblike postopka preklica iz člena 32 ter predložitve zahtevkov za preklic ter

(e)  pregledov in preverjanj, ki jih morajo izvesti države članice, vključno s testiranjem, iz člena 38.

2.  Komisija do ... [dve leti + dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil v zvezi s postopki, obliko in predložitvijo zahtevkov iz členov 23 in 24, vključno z zahtevki, ki zadevajo več kot eno nacionalno ozemlje.

3.  ▌Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

POGLAVJE IV

PREGLEDI, IZMENJAVA INFORMACIJ, ZAKONODAJA DRŽAV ČLANIC

Člen 43

Pregledi žganih pijač

1.  Države članice so odgovorne za preglede žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo ter imenujejo pristojne organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

2.  Komisija zagotovi enotno uporabo te uredbe ter po potrebi z izvedbenimi akti sprejme pravila glede upravnih in fizičnih pregledov, ki jih države članice izvajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 44

Izmenjava informacij

1.  Države članice in Komisija se medsebojno obveščajo o informacijah, potrebnih za uporabo te uredbe.

▌2. ▌Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z naravo in vrsto informacij, ki se izmenjujejo, in metodami izmenjave informacij.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 47(2).

Člen 45

Zakonodaja držav članic

1.  Države članice lahko ob uporabi politike kakovosti za žgane pijače, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, zlasti za geografske označbe, vključene v register, ali za zaščito novih geografskih označb, določijo strožja pravila o proizvodnji, opisu, predstavitvi in označevanju od tistih iz prilog I in II, če so združljiva s pravom Unije.

2.  Ne glede na odstavek 1 države članice ne prepovejo ali omejijo uvoza, prodaje ali uživanja žganih pijač, proizvedenih v drugih državah članicah ali tretjih državah, ki so skladne s to uredbo.

POGLAVJE V

Prenos pooblastilA ter izvedbene, ▌prehodne in končne določbe

ODDELEK 1

PRENOS POOBLASTILA IN IZVEDBENE DOLOČBE

Člen 46

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8 in 19 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 33 in 41 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50 se prenese na Komisijo za obdobje šestih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

5.  Prenos pooblastila iz členov 8, 19, 33, 41 in 50 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

6.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

7.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

8.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8, 19, 33, 41 in 50 začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 47

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za žgane pijače, ustanovljen z Uredbo (EGS) št. 1576/89. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Oddelek 2

DOLOČBA O ODSTOPANJU TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Odstopanje od zahtev glede nazivnih količin v Direktivi 2007/45/ES

Z odstopanjem od člena 3 Direktive 2007/45/ES in od šeste vrstice oddelka 1 Priloge k navedeni direktivi se lahko enojno destilirano žganje šoču (shochu)(28), ki se proizvaja v kotlu in stekleniči na Japonskem, daje na trg Unije v nazivnih količinah 720 ml in 1 800 ml.

Člen 49

Razveljavitev

1.  Brez poseganja v člen 50 se Uredba (EGS) št. 110/2008 ▌ razveljavi z učinkom od ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe]. Poglavje III navedene uredbe pa se razveljavi z učinkom od ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe].

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)  se člen 17(2) Uredbe (ES) št. 110/2008 še naprej uporablja do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe];

(b)  se člen 20 Uredbe (ES) št. 110/2008 in, brez poseganja v uporabo drugih določb Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 716/2013(29), člen 9 navedene izvedbene uredbe še naprej uporabljata do zaključka postopkov iz člena 9 navedene izvedbene uredbe, v nobenem primeru pa ne dlje kot do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe], in

(c)  se Priloga III k Uredbi (ES) št. 110/2008 še naprej uporablja, dokler se ne vzpostavi register iz člena 33 te uredbe.

3.  Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 110/2008 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 50

Prehodni ukrepi

1.  Žgane pijače, ki ne ustrezajo zahtevam iz te uredbe, ustrezajo pa zahtevam iz Uredbe št. 110/2008 in so bile proizvedene pred ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe], se lahko še naprej tržijo do izčrpanja zalog.

2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena žgane pijače, katerih opis, predstavitev ali označevanje ni v skladu s členoma 21 in 36 te uredbe, vendar so v skladu s členoma 16 in 23 Uredbe (ES) št. 110/2008 in so bile označene pred ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe], se še naprej tržijo do izčrpanja zalog.

3.  ▌Na Komisijo se do ... [šest let po začetku veljavnosti te uredbe] prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 46 za spremembo člena 3(2), (3), (9), (10), (11) in (12), člena 10(6) in (7), členov 11, 12 in 13 ali za dopolnitev te uredbe z odstopanjem od navedenih določb.

Delegirani akti iz prvega pododstavka so strogo omejeni na izpolnitev dokazanih potreb, ki izhajajo iz razmer na trgu.

Komisija za vsako opredelitev pojma, tehnično opredelitev pojma ali zahtevo v določbah iz prvega pododstavka sprejme ločen delegirani akt.

4.  Členi 22 do 26, 31 in 32 te uredbe se ne uporabljajo za zahtevke za registracijo ali spremembo ali zahteve za preklic, ki so ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe] še nerešeni. Člen 17(4), (5) in (6) ter člena 18 in 21 Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporabljajo za takšne zahtevke in zahteve za preklic.

Določbe o postopku ugovora iz členov 27, 28 in 29 te uredbe se ne uporabljajo za ▌zahtevke za registracijo oziroma zahtevke za spremembo ▌, za katere so bile glavne specifikacije tehnične dokumentacije oziroma zahtevek za spremembo že objavljeni za ugovor v Uradnem listu Evropske unije ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe]. Člen 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporablja za te zahtevke.

Določbe o postopku ugovora iz členov 27, 28 in 29 te uredbe se ne uporabljajo za zahtevo za preklic, ki je ... [dva tedna po začetku veljavnosti te uredbe] še nerešena. Člen 18 Uredbe (ES) št. 110/2008 se še naprej uporablja za te zahteve za preklic.

5.  Za geografske označbe, registrirane v skladu s poglavjem III te uredbe, katerih zahtevek za registracijo še ni bil rešen na dan začetka uporabe izvedbenih aktov o določitvi podrobnih pravil o postopkih, obliki in predstavitvi zahtevkov iz člena 23, kot je določeno v členu 42(2) te uredbe, lahko register zagotovi neposreden dostop do glavnih specifikacij tehnične dokumentacije v smislu člena 17(4) Uredbe (ES) št. 110/2008.

6.  Glede geografskih označb, registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, Komisija na zahtevo države članice objavi enotni dokument, ki ga predloži ta država članica, v Uradnem listu Evropske unije. To objavo spremlja sklic na objavo specifikacije proizvoda in ji ne sledi postopek ugovora.

Člen 51

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe].

2.  Ne glede na odstavek 1 se člen 16, točka (d) člena 20, členi 21, 22 in 23, člen 24(1), (2) in (3), prvi in drugi pododstavek člena 24(4), člen 24(8) in (9), členi 25 do 42, člena 46 in 47, člen 50(1), (4) in (6), točki 39(d) in 40(d) Priloge I ter opredelitve pojmov iz člen