Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 26. marec 2019 - Strasbourg 
Zahteva za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu
 Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ***I
 Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Izraelom (pristop Hrvaške) ***
 Celoviti sporazum med EU in Uzbekistanom
 Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
 Skupna pravila notranjega trga električne energije ***I
 Notranji trg električne energije ***I
 Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ***I
 Pripravljenost na tveganja v sektorju električne energije ***I
 Označevanje pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ***I
 Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu ***I
 Pogodbe o dobavi digitalnih vsebin in digitalnih storitev ***I
 Pogodbe za prodajo blaga ***I
 Ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) ***I
 Uskladitev obveznosti poročanja na področju okoljske politike ***I
 Posebna pravila glede največje dolžine v primeru kabin ***I
 Referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčne vrednosti za ugodno ogljično bilanco ***I
 Posebne določbe za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) ***I
 Temeljne pravice oseb afriškega porekla
 Poročilo o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom
 Institucionalni okvirni sporazum med EU in Švico
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Komisija in izvajalske agencije
 Razrešnica 2017: posebna poročila Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2017
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – 8., 9., 10. in 11. ERS
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski parlament
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski svet in Svet
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Sodišče Evropske unije
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Računsko sodišče
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski ekonomsko-socialni odbor
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Odbor regij
 Razrešnica 2017: splošni proračun – Evropska služba za zunanje delovanje
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski varuh človekovih pravic
 Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
 Razrešnica 2017: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU
 Razrešnica 2017: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
 Razrešnica 2017: Urad Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC)
 Razrešnica 2017: Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)
 Razrešnica 2017: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
 Razrešnica 2017: Evropski azilni podporni urad (EASO)
 Razrešnica 2017: Evropski bančni organ (EBA)
 Razrešnica 2017: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za kemikalije (ECHA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za okolje (EEA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
 Razrešnica 2017: Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)
 Razrešnica 2017: Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
 Razrešnica 2017: Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za zdravila (EMA)
 Razrešnica 2017: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za železnice (ERA)
 Razrešnica 2017: Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA)
 Razrešnica 2017: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
 Razrešnica 2017: Agencija za oskrbo Euratom (ESA)
 Razrešnica 2017: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
 Razrešnica 2017: Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)
 Razrešnica 2017: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)
 Razrešnica 2017: Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
 Razrešnica 2017: Agencija za evropski GNSS (GSA)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (BBI)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje Čisto nebo 2
 Razrešnica 2017: Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj Skupnega podjetja (ECSEL)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2 (FCH 2)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2 (IMI)
 Razrešnica 2017: Mednarodna organizacija za fuzijsko energijo (ITER)
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje SESAR
 Razrešnica 2017: Skupno podjetje Shift2Rail (SHIFT2RAIL)

Zahteva za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu
PDF 128kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu (2018/2277(IMM))
P8_TA-PROV(2019)0221A8-0178/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve danskega ministra za pravosodje za odvzem imunitete Jørnu Dohrmannu, ki jo je 6. novembra 2018 posredoval stalni predstavnik Kraljevine Danske pri Evropski uniji in je bila razglašena na plenarnem zasedanju 28. novembra 2018, v povezavi s kazenskim pregonom na podlagi točke (1) člena 260(1), člena 291(1) in člena 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika,

–  po zagovoru Jørna Dohrmanna v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 57 ustave Kraljevine Danske,

–  ob upoštevanju členov 5(2) in 6(1) ter člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0178/2019),

A.  ker je državni tožilec v Viborgu vložil zahtevo za odvzem imunitete danskemu poslancu Evropskega parlamenta Jørnu Dohrmannu v zvezi s kaznivimi dejanji v smislu točke (1) člena 260(1) ter členov 291(1) in 293(1) v povezavi s členom 21 danskega kazenskega zakonika; ker se postopki nanašajo zlasti na domnevno protipravno prisiljenje, zlonamerno poškodovanje in poskus protipravne uporabe tuje stvari;

B.  ker je Jørn Dohrmann 26. aprila 2017 zunaj svojega zasebnega prebivališča v mestu Vamdrup vzel kamero snemalcu, ki je snemal njegovo hišo z razdalje približno 195 metrov, da bi pridobljene posnetke uporabil v televizijskem dokumentarcu o nekaterih danskih poslancih Evropskega parlamenta; ker je Jørn Dohrmann grozil, da bo kamero uničil; ker je to kamero poškodoval, vključno z njenim mikrofonom, zaslonom in kablom; ker je kamero in pomnilniško kartico vzel, da bi ju uporabil brez dovoljenja, tako da bi pregledal pridobljene posnetke, vendar mu je bilo to naposled preprečeno, saj so na njegov naslov prišli policisti ter zasegli kamero in pomnilniško kartico, ki jo je odstranil iz naprave;

C.  ker je bil snemalec najprej obtožen kaznivega dejanja po členu 264a danskega kazenskega zakonika, ker je nezakonito fotografiral osebe, ki so bile na zasebni lastnini; ker je državni tožilec priporočil, naj se obtožbe umaknejo, saj ni bil podan naklep, nujen za obsodbo osebe zaradi kršitve člena 264a danskega kazenskega zakonika;

D.  ker je policija jugovzhodnega Jutlanda poudarila, da je družba, v kateri je zaposlen novinar in lastnik kamere, v tej zadevi vložila odškodninski zahtevek v višini 14 724,71 DKK in da je treba zadeve, ki vključujejo zlonamerno poškodovanje, tatvino, prisvojitev in podobno, kadar je zahtevana kazen globa, reševati v sodnih postopkih, če lahko oškodovanec vloži odškodninski zahtevek;

E.  ker je urad državnega tožilca najprej priporočil, naj se v postopku zoper Jørna Dohrmanna določi globa 20 000 DKK namesto kazni zapora, brez vložitve obtožnega akta;

F.  ker je Jørn Dohrmann zavrnil obtožbe, ki ga bremenijo; ker po mnenju vodje državnega tožilstva tako ne bi bilo dosledno, če bi se poskušala doseči zunajsodna poravnava prek naloga za plačilo kazni;

G.  ker je pristojni organ, da bi zoper Jørna Dohrmanna uvedel pregon, vložil zahtevo za odvzem njegove imunitete;

H.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

I.  ker člen 57(1) danske ustave določa, da poslanec danskega parlamenta brez soglasja tega parlamenta ne sme biti obtožen ali kakor koli zaprt, razen če je bil prijet pri storitvi kaznivega dejanja; ker ta določba zagotavlja zaščito pred kazenskim pregonom, ne pa tudi pred zasebnim pregonom v kazenskih zadevah; ker soglasje danskega parlamenta ni potrebno, če so izpolnjeni pogoji za zunajsodno rešitev z nalogom za plačilo kazni;

J.  ker je obseg imunitete poslancev danskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna;

K.  ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga poslanec Evropskega parlamenta izrazil pri opravljanju svojih dolžnosti v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, in zato niso jasno ali neposredno povezana s tem, kako Jørn Dohrmann opravlja dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta;

L.  ker niso podani niti dokazi niti razlogi za utemeljen sum;

1.  sklene, da se Jørnu Dohrmannu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Kraljevine Danske in Jørnu Dohrmannu.

(1) Sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008, Mote/Parlament, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008, Marra/De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010, Gollnisch/Parlament, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011, Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013, Gollnisch/Parlament, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zastopniške tožbe za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov ***I
PDF 252kWORD 80k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (COM(2018)0184 – C8-0149/2018 – 2018/0089(COD))
P8_TA-PROV(2019)0222A8-0447/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0184),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0149/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

–  ob upoštevanju mnenja Obora regij(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za promet in turizem (A8-0447/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Namen te direktive je kvalificiranim subjektom, ki zastopajo kolektivne interese potrošnikov, omogočiti, da z zastopniškimi tožbami zoper kršitve določb prava Unije uveljavljajo svoje zahtevke. Kvalificirani subjekti bi morali imeti možnost zahtevati ustavitev ali prepoved kršitve, potrditev, da je do kršitve prišlo, in povračilo škode v obliki odškodnine, popravila ali znižanja kupnine, kot je predvideno z nacionalno zakonodajo.
(1)  Namen te direktive je kvalificiranim zastopniškim subjektom, ki zastopajo kolektivne interese potrošnikov, omogočiti, da z zastopniškimi tožbami zaradi kršitve določb prava Unije uveljavljajo svoje zahtevke. Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost zahtevati ustavitev ali prepoved kršitve, potrditev, da je do kršitve prišlo, in povračilo škode v obliki odškodnine, vračila plačane kupnine, popravila, zamenjave, odstranitve ali odpovedi pogodbe, kot je predvideno z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta29 je kvalificiranim subjektom omogočila vložitev zastopniških tožb, katerih namen je predvsem ustaviti in prepovedati kršitve določb prava Unije, ki škodijo kolektivnim interesom potrošnikov. Vendar navedena direktiva ni v zadostni meri obravnavala izzivov izvrševanja pravnih določb o varstvu potrošnikov. Za boljše odvračanje od nezakonitih praks in zmanjšanje škode za potrošnike je treba okrepiti mehanizem varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Glede na številne spremembe je zaradi jasnosti primerno Direktivo 2009/22/ES nadomestiti.
(2)  Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta29 je kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočila vložitev zastopniških tožb, katerih namen je predvsem ustaviti in prepovedati kršitve določb prava Unije, ki škodijo kolektivnim interesom potrošnikov. Vendar navedena direktiva ni v zadostni meri obravnavala izzivov izvrševanja pravnih določb o varstvu potrošnikov. Za boljše odvračanje od nezakonitih praks, spodbujanje dobrih in odgovornih poslovnih praks in zmanjšanje škode za potrošnike je treba okrepiti mehanizem varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Glede na številne spremembe je zaradi jasnosti primerno Direktivo 2009/22/ES nadomestiti. Obstaja velika potreba po posredovanju Unije na podlagi člena 114 PDEU, da bi zagotovili dostop do sodnega varstva in dobro upravljanje pravosodja, ker bi zmanjšali stroške in breme, ki nastanejo zaradi posameznih ukrepov.
__________________
__________________
29 UL L 110/30, 1.5.2009.
29 UL L 110/30, 1.5.2009.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Zastopniška tožba mora nuditi uspešen in učinkovit način varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Kvalificiranim subjektom mora omogočati, da ukrepajo z namenom zagotavljanja skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in da premagajo ovire, s katerimi se soočajo potrošniki pri posamičnih tožbah, kot je negotovost glede njihovih pravic in razpoložljivih postopkovnih mehanizmov, odpor do ukrepanja in negativno razmerje med pričakovanimi stroški in koristmi posamične tožbe.
(3)  Zastopniška tožba mora nuditi uspešen in učinkovit način varstva kolektivnih interesov potrošnikov pred notranjimi in čezmejnimi kršitvami. Kvalificiranim zastopniškim subjektom mora omogočati, da ukrepajo z namenom zagotavljanja skladnosti z ustreznimi določbami prava Unije in da premagajo ovire, s katerimi se soočajo potrošniki pri posamičnih tožbah, kot so negotovost glede njihovih pravic in razpoložljivih postopkovnih mehanizmov, pretekle izkušnje z neuspešnimi postopki, predolgi postopki, odpor do ukrepanja in negativno razmerje med pričakovanimi stroški in koristmi posamične tožbe, in tako povečujejo pravno gotovost za tožnika in toženo stranko ter pravni sistem.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Pomembno je, da se zagotovi potrebno ravnovesje med dostopom do sodnega varstva in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi pred zlorabo pravdnih postopkov, ki bi lahko neupravičeno ovirala zmožnost podjetij, da poslujejo na enotnem trgu. Da bi se preprečile zlorabe zastopniških tožb, bi se bilo treba izogibati elementom, kot so kaznovalne odškodnine, in odsotnosti omejitev glede upravičenosti do vložitve tožbe v imenu oškodovanih potrošnikov, določiti pa bi bilo treba jasna pravila o različnih postopkovnih vidikih, na primer o imenovanju kvalificiranih subjektov, izvoru njihovih sredstev in naravi informacij, potrebnih v podporo zastopniški tožbi. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o razdelitvi stroškov postopka.
(4)  Pomembno je, da se zagotovi potrebno ravnovesje med dostopom do sodnega varstva in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi pred zlorabo pravdnih postopkov, ki bi lahko neupravičeno ovirala zmožnost podjetij, da poslujejo na enotnem trgu. Da bi se preprečile zlorabe zastopniških tožb, bi se bilo treba izogibati elementom, kot so kaznovalne odškodnine, in odsotnosti omejitev glede upravičenosti do vložitve tožbe v imenu oškodovanih potrošnikov, določiti pa bi bilo treba jasna pravila o različnih postopkovnih vidikih, na primer o imenovanju kvalificiranih predstavniških subjektov, izvoru njihovih sredstev in naravi informacij, potrebnih v podporo zastopniški tožbi. Stroške postopka bi morala nositi stranka, ki v postopku ni uspela. Vendar sodišče ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ni uspela, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Ta direktiva bi morala pokrivati različna področja, kot so varstvo podatkov, finančne storitve, potovanja in turizem, energetika, telekomunikacije in okolje. Zajemati bi morala kršitve določb prava Unije, ki varujejo interese potrošnikov, ne glede na to, ali so v ustreznih določbah prava Unije poimenovani kot potrošniki ali potniki, uporabniki, stranke, mali vlagatelji, male neprofesionalne stranke ali kako drugače. Za zagotovitev ustreznega odziva na kršitve določb prava Unije, ki se hitro razvija glede na obliko in obseg, je treba ob vsakem sprejetju novega akta Unije, ki je pomemben za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, presoditi, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da bi njeno področje uporabe zajelo tudi novi akt.
(6)  Ta direktiva bi morala pokrivati različna področja, kot so varstvo podatkov, finančne storitve, potovanja in turizem, energetika, telekomunikacije, okolje in zdravje. Zajemati bi morala kršitve določb prava Unije, ki varujejo kolektivne interese potrošnikov, ne glede na to, ali so v ustreznih določbah prava Unije poimenovani kot potrošniki ali potniki, uporabniki, stranke, mali vlagatelji, male neprofesionalne stranke ali kako drugače, ter kolektivne interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu splošne uredbe o varstvu podatkov. Za zagotovitev ustreznega odziva na kršitve določb prava Unije, ki se hitro razvija glede na obliko in obseg, je treba ob vsakem sprejetju novega akta Unije, ki je pomemben za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, presoditi, ali bi bilo treba spremeniti Prilogo k tej direktivi, da bi njeno področje uporabe zajelo tudi novi akt.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, z velikim učinkom v javnosti. Velik učinek nastane, če vpliva na dva potrošnika.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Ta direktiva ne bi smela določati pravil mednarodnega zasebnega prava glede pristojnosti, priznavanja in izvrševanja sodnih odločb ali veljavne zakonodaje. Za zastopniške tožbe, opredeljene v tej direktivi, se uporabljajo obstoječi instrumenti prava Unije.
(9)  Ta direktiva ne bi smela določati pravil mednarodnega zasebnega prava glede pristojnosti, priznavanja in izvrševanja sodnih odločb ali veljavne zakonodaje. Za zastopniške tožbe, opredeljene v tej direktivi, se uporabljajo obstoječi instrumenti prava Unije, ki preprečujejo povečanje iskanja najugodnejše zakonodaje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na uporabo pravil EU o mednarodnem zasebnem pravu v čezmejnih zadevah. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev – Bruselj I), Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) in Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) se uporabljajo za reprezentativne tožbe, ki izhajajo iz te direktive.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Ker lahko zastopniške tožbe vložijo samo kvalificirani subjekti, bi morali zaradi zagotavljanja primernega zastopanja kolektivnih interesov potrošnikov izpolnjevati merila iz te direktive. Zlasti bi morali biti ustrezno ustanovljeni v skladu s pravom države članice, kar bi lahko na primer vključevalo zahteve glede števila članov in trajnosti ustanovitve ali zahteve po preglednosti pomembnih vidikov njihove strukture, kot so statut, upravljavska struktura, cilji in načini dela. Prav tako bi morali delovati nepridobitno in imeti upravičen interes za zagotavljanje skladnosti z ustreznim pravom EU. Ta merila bi morala veljati za vnaprej imenovane kvalificirane subjekte in ad hoc kvalificirane subjekte, ki so bili ustanovljeni za namene določene tožbe.
(10)  Ker lahko zastopniške tožbe vložijo samo kvalificirani zastopniški subjekti, bi morali zaradi zagotavljanja primernega zastopanja kolektivnih interesov potrošnikov izpolnjevati merila iz te direktive. Zlasti bi morali biti ustrezno ustanovljeni v skladu s pravom države članice, kar bi moralo na primer vključevati zahteve glede števila članov in trajnosti ustanovitve ali zahteve po preglednosti pomembnih vidikov njihove strukture, kot so statut, upravljavska struktura, cilji in načini dela. Prav tako bi morali delovati nepridobitno in imeti upravičen interes za zagotavljanje skladnosti z ustreznim pravom EU. Poleg tega morajo biti kvalificirani zastopniški subjekti neodvisni od tržnih udeležencev, tudi finančno. Kvalificirani zastopniški subjekti morajo imeti tudi uveljavljen postopek za preprečevanje nasprotja interesov. Države članice ne uvedejo meril, ki presegajo merila iz te direktive.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Kvalificirani subjekt, ki vloži zastopniško tožbo na podlagi te direktive, bi moral biti stranka v postopku. Potrošniki, ki jih kršitev zadeva, bi morali imeti ustrezno možnost, da izkoristijo zadevni izid zastopniške tožbe. Opustitvene odločbe, izdane v skladu s to direktivo, ne bi smele posegati v posamične tožbe, vložene s strani potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi prakse, v zvezi s katero je bila izdana opustitvena odločba.
(15)  Kvalificirani subjekt, ki vloži zastopniško tožbo na podlagi te direktive, bi moral biti stranka v postopku. Potrošniki, ki jih kršitev zadeva, bi morali biti ustrezno obveščeni o zadevnem izidu zastopniške tožbe in o tem, kako ga lahko izkoristijo. Opustitvene odločbe, izdane v skladu s to direktivo, ne bi smele posegati v posamične tožbe, vložene s strani potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi prakse, v zvezi s katero je bila izdana opustitvena odločba.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Kvalificirani subjekti bi morali imeti možnost, da predlagajo sprejetje ukrepov, ki so namenjeni odpravi trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi bi morali biti v obliki odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno in kot je predvideno v skladu z nacionalno zakonodajo.
(16)  Kvalificirani zastopniški subjekti bi morali imeti možnost, da predlagajo sprejetje ukrepov, ki so namenjeni odpravi trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi bi morali biti v obliki odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, odstranitev, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno in kot je predvideno v skladu z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Države članice lahko od kvalificiranih subjektov zahtevajo, da zagotovijo zadostne informacije v podporo zastopniški tožbi na povračilo škode, vključno z opisom skupine potrošnikov, ki jih zadeva kršitev, in dejanskimi ter pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti v okviru zastopniške tožbe. Od kvalificiranega subjekta se ne bi smelo zahtevati, da za začetek postopka poimensko določi vse posamezne potrošnike, ki jih kršitev zadeva. Med zastopniškimi tožbami na povračilo škode bi moralo sodišče ali upravni organ v najzgodnejši možni fazi postopka preveriti, ali je zadeva primerna za vložitev zastopniške tožbe glede na naravo kršitve in značilnosti škode, ki je nastala oškodovanim potrošnikom.
(18)  Države članice bi morale od kvalificiranih zastopniških subjektov zahtevati, da zagotovijo zadostne informacije v podporo zastopniški tožbi za povračilo škode, vključno z opisom skupine potrošnikov, ki jih zadeva kršitev, in dejanskimi ter pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti v okviru zastopniške tožbe. Od kvalificiranega subjekta se ne bi smelo zahtevati, da za začetek postopka poimensko določi vse posamezne potrošnike, ki jih kršitev zadeva. Med zastopniškimi tožbami za povračilo škode bi moralo sodišče ali upravni organ v najzgodnejši možni fazi postopka preveriti, ali je zadeva primerna za vložitev zastopniške tožbe glede na naravo kršitve in značilnosti škode, ki je nastala oškodovanim potrošnikom. Natančneje, te trditve bi morale biti preverljive in enotne, obstajati bi moralo skupno stališče glede zahtevanih ukrepov, dogovor o financiranju kvalificiranih subjektov s strani tretjih oseb pa bi moral biti pregleden in brez nasprotja interesov. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da odločijo, ali lahko njihovo sodišče ali nacionalni organ, pri katerem je bila vložena zastopniška tožba na povračilo škode, izjemoma namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, na katero bi se bilo mogoče neposredno opreti pri naknadnih tožbah na povračilo škode posameznih potrošnikov. Ta možnost bi morala biti prihranjena za ustrezno utemeljene primere, v katerih je določitev posameznega zahtevka vsakega potrošnika, ki ga zastopniška tožba zadeva, zapletena, njena izvedba v okviru zastopniške tožbe pa bi bila neučinkovita. Ugotovitvene odločbe ne bi smele biti izdane v primerih, ki niso zapleteni, zlasti pa, če so zadevni potrošniki poimensko določljivi in če so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup. Podobno se ugotovitvene odločbe ne bi smele izdati, če je izguba, ki je nastala vsakemu posameznemu potrošniku, tako majhna, da posamezni potrošniki verjetno ne bodo zahtevali individualnega povračila škode. Sodišče ali nacionalni organ bi moral v posameznem primeru ustrezno obrazložiti, zakaj je izdal ugotovitveno odločbo in ne odločbo za povračilo škode.
črtano
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Če so potrošniki, ki jih zadeva ista praksa, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo glede na časovno obdobje ali nakup, kot velja v primeru dolgoročnih potrošniških pogodb, lahko sodišče ali upravni organ med potekom zastopniške tožbe jasno opredeli skupino potrošnikov, ki jih kršitev zadeva. Sodišče ali upravni organ bi lahko zlasti trgovca, ki je kršil pravila, zaprosil, da zagotovi ustrezne informacije, kot so identiteta zadevnih potrošnikov in trajanje prakse. Države članice bi morale v teh primerih zaradi ekspeditivnosti in učinkovitosti postopka v skladu s svojo nacionalno zakonodajo razmisliti, da bi potrošnikom omogočile, da imajo neposredno korist od odločbe za povračilo škode, potem ko je bila izdana, ne da bi morali dati individualno pooblastilo pred izdajo odločbe za povračilo škode.
črtano
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  V primerih majhne vrednosti je malo verjetno, da bodo potrošniki ukrepali in uveljavljali svoje pravice, saj bi bil vložen napor večji od posameznih koristi. Če ista praksa zadeva številne potrošnike, pa je lahko skupna izguba precejšnja. V takih primerih lahko sodišče ali organ meni, da bi bila ponovna razdelitev sredstev med zadevne potrošnike nesorazmerna, ker bi bilo to na primer pretežavno ali neizvedljivo. Zato bi bilo koristneje, da se sredstva, prejeta v zastopniških tožbah kot povračilo škode, uporabijo za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov, in bi jih bilo treba nameniti ustreznemu javnemu namenu, kot so sklad za pravno pomoč potrošnikom, kampanje ozaveščanja ali potrošniška gibanja.
črtano
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Ta direktiva določa postopkovni mehanizem, ki ne vpliva na pravila o materialnih pravicah potrošnikov do pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstev v primeru, da so bili njihovi interesi oškodovani zaradi kršitve, kot so pravica do odškodnine, odpovedi pogodbe, vračila kupnine, zamenjave, popravila ali znižanja kupnine. Zastopniška tožba, s katero se zahteva povračilo škode v skladu s to direktivo, se lahko vloži le, če pravo Unije ali nacionalno pravo take materialne pravice določa.
(23)  Ta direktiva določa postopkovni mehanizem, ki ne vpliva na pravila o materialnih pravicah potrošnikov do pogodbenih in nepogodbenih pravnih sredstev v primeru, da so bili njihovi interesi oškodovani zaradi kršitve, kot so pravica do odškodnine, odpovedi pogodbe, vračila kupnine, zamenjave, odstranitve, popravila ali znižanja kupnine. Zastopniška tožba, s katero se zahteva povračilo škode v skladu s to direktivo, se lahko vloži le, če pravo Unije ali nacionalno pravo take materialne pravice določa.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
(24)  Ta direktiva ne nadomešča obstoječih nacionalnih mehanizmov kolektivnega pravnega sredstva. Ob upoštevanju pravnih tradicij držav članic jim je prepuščena presoja, ali naj se zastopniška tožba, kot je določena v tej direktivi, zasnuje kot del obstoječega ali prihodnjega mehanizma kolektivnega pravnega sredstva ali kot alternativa temu mehanizmu, v kolikor je nacionalni mehanizem skladen z ureditvami iz te direktive.
(24)  Ta direktiva je namenjena minimalni harmonizaciji in ne nadomešča obstoječih nacionalnih mehanizmov kolektivnega pravnega sredstva. Ob upoštevanju pravnih tradicij držav članic jim je prepuščena presoja, ali naj se zastopniška tožba, kot je določena v tej direktivi, zasnuje kot del obstoječega ali prihodnjega mehanizma kolektivnega pravnega sredstva ali kot alternativa temu mehanizmu, v kolikor je nacionalni mehanizem skladen z ureditvami iz te direktive. Državam članicam ne preprečuje, da bi ohranile svoj obstoječi okvir, niti jim ne nalaga, da ga spremenijo. Države članice bodo imele možnost, da pravila iz te direktive izvajajo v okviru lastnega sistema kolektivnih pravnih sredstev ali v ločenem postopku.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Kvalificirani subjekti morajo biti popolnoma pregledni glede vira financiranja svojih dejavnosti na splošno in glede sredstev, s katerimi se financira določena zastopniška tožba na povračilo škode, da bi se sodiščem ali upravnim organom omogočila presoja, ali bi lahko obstajalo navzkrižje interesov med tretjo osebo, ki zagotavlja sredstva, ter kvalificiranim subjektom, da bi se izognili tveganju zlorabe pravdnih postopkov ter da bi se lahko presodilo, ali sredstva tretje osebe zadostujejo za izpolnitev njenih finančnih obveznosti do kvalificiranega subjekta. Informacije, ki jih kvalificirani subjekt predloži sodišču ali upravnemu organu, ki obravnava zastopniško tožbo, bi morale omogočati presojo, ali bi lahko tretja oseba vplivala na postopkovne odločitve kvalificiranega subjekta v okviru zastopniške tožbe, vključno z odločitvami o poravnavah, in ali zagotavlja financiranje zastopniške tožbe na povračilo škode proti toženi stranki, ki je konkurent financerja, ali proti toženi stranki, od katere je financer odvisen. V primeru potrditve katere koli od teh okoliščin bi morala biti sodišče ali upravni organ pooblaščena, da od kvalificiranega subjekta zahtevata zavrnitev zadevnega financiranja in po potrebi zavrneta procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v določenem primeru.
(25)  Kvalificirani zastopniški subjekti morajo biti popolnoma pregledni glede vira financiranja svojih dejavnosti na splošno in glede sredstev, s katerimi se financira določena zastopniška tožba za povračilo škode, da bi se sodiščem ali upravnim organom omogočila presoja, ali bi lahko obstajalo nasprotje interesov, da bi se izognili tveganju zlorabe pravdnih postopkov ter da bi se lahko presodilo, ali sredstva kvalificiranega subjekta zadostujejo za zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in poplačilo vseh potrebnih pravnih stroškov, če tožba ne uspe. Informacije, ki jih kvalificirani subjekt v čim zgodnejši fazi postopka predloži sodišču ali upravnemu organu, ki obravnava zastopniško tožbo, bi morale omogočati presojo, ali bi lahko tretja oseba vplivala na postopkovne odločitve kvalificiranega subjekta na splošno in v okviru zastopniške tožbe, vključno z odločitvami o poravnavah, in ali zagotavlja financiranje zastopniške tožbe za povračilo škode proti toženi stranki, ki je konkurent financerja, ali proti toženi stranki, od katere je financer odvisen. V primeru potrditve katere koli od teh okoliščin mora biti sodišče ali upravni organ pooblaščen, da od kvalificiranega subjekta zahteva zavrnitev zadevnega financiranja in po potrebi zavrne procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v določenem primeru. Države članice bi morale odvetniškim družbam preprečiti, da ustanovijo kvalificirane zastopniške subjekte. Posredno financiranje postopka z donacijami, vključno z donacijami trgovcev v okviru pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, je upravičeno do financiranja s strani tretjih oseb, če izpolnjuje zahteve glede preglednosti, neodvisnosti in odsotnosti nasprotja interesov iz člena 4 in člena 7.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 26
(26)  Pred vložitvijo zastopniške tožbe kot tudi v kateri koli fazi zastopniške tožbe bi bilo treba spodbujati kolektivne zunajsodne poravnave, katerih namen je zagotoviti povračilo škode oškodovanim potrošnikom.
(26)  Pred vložitvijo zastopniške tožbe kot tudi v kateri koli fazi zastopniške tožbe bi bilo treba spodbujati kolektivne zunajsodne poravnave, kot je mediacija, katerih namen je zagotoviti povračilo škode oškodovanim potrošnikom.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ bi moralo taki prošnji ugoditi le, če ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z isto prakso. Pristojno sodišče ali upravni organ, ki potrdi tako kolektivno poravnavo, mora upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank, vključno s posameznimi potrošniki. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo.
(27)  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ bi moralo taki prošnji ugoditi le, če ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z isto prakso. Pristojno sodišče ali upravni organ, ki potrdi tako kolektivno poravnavo, mora upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank, vključno s posameznimi potrošniki. Poravnave morajo biti dokončne in zavezujoče za vse stranke.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)   Da bi se posameznim potrošnikom omogočilo uveljavljanje povračila škode, ki se zahteva na podlagi pravnomočnih ugotovitvenih odločb o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, izdanih na podlagi zastopniških tožb, bi morala biti sodišče ali upravni organ, ki je izdal odločbo, pooblaščena, da od kvalificiranega subjekta in trgovca zahtevata, da dosežeta kolektivno poravnavo.
črtano
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Vsako zunajsodno poravnavo, ki je bila dosežena v okviru zastopniške tožbe ali temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi, bi moralo potrditi ustrezno sodišče ali upravni organ, da bi se zagotovila njena zakonitost in pravičnost, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank. Posamezni potrošniki, ki jih to zadeva, bi morali imeti možnost, da sprejmejo ali zavrnejo tako poravnavo.
(30)  Vsako zunajsodno poravnavo, ki je bila dosežena v okviru zastopniške tožbe, bi moralo potrditi ustrezno sodišče ali upravni organ, da bi se zagotovila njena zakonitost in pravičnost, pri čemer bi bilo treba upoštevati interese in pravice vseh zadevnih strank. Poravnava je zavezujoča za vse stranke, brez poseganja v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Da bi lahko bile učinkovite, bi morale biti informacije ustrezne in sorazmerne glede na okoliščine primera. Trgovec, ki krši pravila, bi moral vse zadevne potrošnike ustrezno obvestiti o pravnomočni opustitveni odločbi in odločbi za povračilo škode, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, ter o poravnavi, ki jo je potrdilo sodišče ali upravni organ. Take informacije se lahko zagotovijo na primer na spletnem mestu trgovca, družbenih medijih, spletnih trgih ali v priljubljenih časopisih, vključno s tistimi, ki so na voljo izključno prek elektronskih sredstev obveščanja. Če je to mogoče, bi bilo treba potrošnike obvestiti posamično z elektronskimi sporočili ali pismi. Te informacije bi bilo treba na zahtevo zagotoviti v oblikah, primernih za invalide.
(32)  Da bi lahko bile učinkovite, bi morale biti informacije ustrezne in sorazmerne glede na okoliščine primera. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko sodišče ali upravni organ od stranke, ki v postopku ni uspela,zahteva, da ustrezno obvesti vse zadevne potrošnike o dokončni opustitveni odločbi in odločbi za povračilo škode, izdanih na podlagi zastopniške tožbe, obe stranki pa v primeru poravnave, ki jo je potrdilo sodišče ali upravni organ. Take informacije se lahko zagotovijo na primer na spletnem mestu trgovca, družbenih medijih, spletnih trgih ali v priljubljenih časopisih, vključno s tistimi, ki so na voljo izključno prek elektronskih sredstev obveščanja. Te informacije bi bilo treba na zahtevo zagotoviti v oblikah, primernih za invalide. Stroške obveščanja potrošnika krije stranka, ki je v postopku neuspešna.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 32 a (novo)
(32a)   Države članice bi bilo treba spodbujati k uvedbi nacionalnega registra zastopniških tožbe, ki bi lahko dodatno okrepil obveznosti glede preglednosti.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  Da bi se povečala pravna varnost, preprečila neskladja pri uporabi prava Unije ter povečali uspešnost in postopkovna učinkovitost zastopniških tožb in morebitnih nadaljnjih tožb na povračilo škode, ugotovitev kršitve, opredeljena v pravnomočni odločbi, tudi v pravnomočni opustitveni odločbi na podlagi te direktive, ki jo izda upravni organ ali sodišče, ne bi smela biti ponovno predmet pravdnega postopka v okviru poznejših tožb, ki se nanašajo na isto kršitev istega trgovca, kar zadeva naravo kršitve ter njen vsebinski, osebni, časovni in geografski obseg, kot je bil opredeljen v navedeni pravnomočni odločbi. Kadar se tožba, s katero se zahtevajo ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode, vloži v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi kršitve, bi morala odločba pomeniti izpodbojno domnevo, da je do kršitve prišlo.
(33)  Da bi se povečala pravna varnost, preprečila neskladja pri uporabi prava Unije ter povečali uspešnost in postopkovna učinkovitost zastopniških tožb in morebitnih nadaljnjih tožb za povračilo škode, bi morala biti ugotovitev kršitve ali nekršitve, opredeljena v pravnomočni odločbi, tudi v pravnomočni opustitveni odločbi na podlagi te direktive, ki jo izda upravni organ ali sodišče, zavezujoča za vse stranke, ki so udeležene v zastopniški tožbi. Pravnomočna odločba ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Pravna sredstva, pridobljena s poravnavo, bi morala biti zavezujoča tudi za zadeve, ki vključujejo isto prakso, istega trgovca in istega potrošnika. Kadar se tožba, s katero se zahtevajo ukrepi za odpravo trajajočih posledic kršitve, vključno s povračilom škode, vloži v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi kršitve ali nekršitve, bi morala odločba pomeniti dokaz, da je do kršitve prišlo ali da do kršitve ni prišlo v sorodnih zadevah. Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna predpostavka.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 35
(35)  Tožb na povračilo škode, ki temeljijo na ugotovitvi kršitve s pravnomočno opustitveno odločbo ali pravnomočno ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do oškodovanih potrošnikov na podlagi te direktive, ne bi smela ovirati nacionalna pravila o zastaralnih rokih. Učinek vložitve zastopniške tožbe je zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov vseh tožb na povračilo škode za potrošnike, ki jih ta tožba zadeva.
(35)  Tožb na povračilo škode, ki temeljijo na ugotovitvi kršitve s pravnomočno opustitveno odločbo o odgovornosti trgovca do oškodovanih potrošnikov na podlagi te direktive, ne bi smela ovirati nacionalna pravila o zastaralnih rokih. Učinek vložitve zastopniške tožbe je zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov vseh tožb na povračilo škode za potrošnike, ki jih ta tožba zadeva.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
(39)  Ob upoštevanju dejstva, da so zastopniške tožbe v javnem interesu, saj so namenjene varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, bi morale države članice zagotoviti, da stroški, povezani s postopkom, kvalificiranim subjektom ne preprečujejo vložitve zastopniških tožb na podlagi te direktive.
(39)  Ob upoštevanju dejstva, da so zastopniške tožbe v javnem interesu, saj so namenjene varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, bi morale države članice zagotoviti, da stroški, povezani s postopkom, kvalificiranim zastopniškim subjektom ne preprečujejo vložitve zastopniških tožb na podlagi te direktive. Vendar pa ob upoštevanju ustreznih pogojev v skladu z nacionalnim pravom to ne bi smelo posegati v dejstvo, da stranka, ki z zastopniško tožbo ni uspela, uspešni stranki povrne potrebne pravne stroške v skladu s pogoji ustreznega nacionalnega prava (načelo, da plača tisti, ki je v postopku neuspešen). Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki je v postopku neuspešna, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 a (novo)
(39a)   Države članice bi morale zagotoviti, da se preprečijo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, ter da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne smejo po nepotrebnem spodbujati sodnih sporov, ki niso v interesu potrošnikov ali zadevnih strank in bi lahko potrošnikom preprečili, da v celoti izkoristijo prednosti zastopniške tožbe. Države članice, ki omogočajo odvetniške nagrade, vezane na višino odškodnine, bi morale zagotoviti, da take nagrade potrošnikom ne preprečijo pridobitve polnega nadomestila.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 40
(40)  Sodelovanje in izmenjava informacij med kvalificiranimi subjekti iz različnih držav članic sta se izkazala za koristna pri obravnavanju čezmejnih kršitev. Ukrepe za krepitev zmogljivosti in ukrepe sodelovanja je treba nadaljevati in jih razširiti na večje število kvalificiranih subjektov po vsej Uniji, da bi se povečala uporaba zastopniških tožb s čezmejnimi posledicami.
(40)  Sodelovanje in izmenjava informacij, dobrih praks in izkušenj med kvalificiranimi zastopniškimi subjekti iz različnih držav članic sta se izkazala za koristna pri obravnavanju čezmejnih kršitev. Ukrepe za krepitev zmogljivosti in ukrepe sodelovanja je treba nadaljevati in jih razširiti na večje število kvalificiranih zastopniških subjektov po vsej Uniji, da bi se povečala uporaba zastopniških tožb s čezmejnimi posledicami.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 41 a (novo)
(41a)   Da bi preučili možnost uvedbe postopka za čezmejne zastopniške tožbe na ravni Unije, bi morala Komisija oceniti možnost ustanovitve evropskega varuha človekovih pravic na področju kolektivnih pravnih sredstev.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva določa pravila, ki kvalificiranim subjektom omogočajo vložitev zastopniških tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, in obenem zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe pravdnih postopkov.
1.  Ta direktiva določa pravila, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom omogočajo vložitev zastopniških tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, ter s tem zlasti doseganje ter uveljavitev visoke ravni varstva in dostopa do pravnega varstva, in obenem zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe pravdnih postopkov.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve veljavnih določb, ki kvalificiranim subjektom ali drugim zadevnim osebam podeljujejo druga postopkovna sredstva za vložitev tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov na nacionalni ravni.
2.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve veljavnih določb, ki kvalificiranim zastopniškim subjektom ali javnim organom podeljujejo druga postopkovna sredstva za vložitev tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov na nacionalni ravni. Izvajanje te direktive v nobenem primeru ne sme biti razlog za zmanjšanje varstva potrošnikov na področjih, ki jih zajema pravo Unije.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
1.  Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov. Uporablja se za notranje in čezmejne kršitve, tudi če navedene kršitve prenehajo, preden se je postopek z zastopniško tožbo začel ali končal.
1.  Ta direktiva se uporablja za zastopniške tožbe , vložene proti trgovcem zaradi kršitev določb prava Unije, navedenih v Prilogi I, z velikim učinkom v javnosti, ki ščitijo kolektivne interese potrošnikov. Uporablja se za notranje in čezmejne kršitve, tudi če navedene kršitve prenehajo, preden se je postopek z zastopniško tožbo začel ali končal.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3
3.  Ta direktiva ne posega v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o pristojnosti sodišč in o pravu, ki se uporablja.
3.  Ta direktiva ne posega v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o pristojnosti sodišč, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravila o pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene obveznosti, ki veljajo za zastopniške tožbe iz te direktive.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Ta direktiva ne posega v druge oblike pravnih sredstev, ki jih določa nacionalno pravo.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 b (novo)
3b.  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ter zlasti pravico do poštenega in nepristranskega sojenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1a)  „potrošniška organizacija“ pomeni vsako skupino, ki si prizadeva zaščititi interese potrošnikov pred nezakonitimi dejanji ali opustitvami, ki jih storijo trgovci.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki sama ali prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali za njen račun, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;
(2)  „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje v okviru civilnega statusa v skladu s civilnim pravom, tudi prek druge osebe, ki nastopa v njenem imenu ali za njen račun, za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 3
(3)  „kolektivni interesi potrošnikov“ pomenijo interese več potrošnikov;
(3)  „kolektivni interesi potrošnikov“ pomenijo interese več potrošnikov ali posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov);
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
(6a)  „pravo varstva potrošnikov“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo, sprejeto za varstvo potrošnikov;
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 4 – naslov
Kvalificirani subjekti
Kvalificirani zastopniški subjekti
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del
Države članice ali njena sodišča na svojem ozemlju imenujejo vsaj en kvalificirani zastopniški subjekt, ki zastopa v zastopniških tožbah v smislu člena 3(4).
Države članice imenujejo subjekt kot kvalificirani subjekt, če izpolnjuje naslednja merila:
Države članice imenujejo subjekt kot kvalificirani zastopniški subjekt, če izpolnjuje vsa naslednja merila:
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  ima upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb prava Unije, za katere velja ta direktiva;
(b)  njegov statut ali drug ustrezen dokument o upravljanju ter stalno delovanje na področju obrambe in varstva potrošnikov dokazuje, da ima upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb prava Unije, za katere velja ta direktiva;
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  deluje tako, da je neodvisen od drugih subjektov in oseb, ki niso potrošniki in ki bi lahko imeli ekonomski interes glede izida zastopniških tožb, zlasti od tržnih udeležencev;
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  nima finančnih sporazumov z odvetniškimi pisarnami tožnikov, ki bi presegali običajno pogodbo za opravljanje storitev;
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c c (novo)
(cc)  je vzpostavil notranje postopke za preprečevanje nasprotja interesov s svojimi financerji;
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3
Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekti javno in na ustrezen način, na primer na svoji spletni strani, v preprostem in razumljivem jeziku objavijo podatke o svojem financiranju, organizacijski strukturi in strukturi upravljanja, svojih ciljih ter delovnih metodah in dejavnostih.
Države članice redno ocenjujejo, ali kvalificirani subjekt še naprej izpolnjuje ta merila. Države članice zagotovijo, da kvalificirani subjekt izgubi svoj status na podlagi te direktive, če ne izpolnjuje več enega ali več meril iz prvega pododstavka.
Države članice redno ocenjujejo, ali kvalificirani zastopniški subjekt še naprej izpolnjuje ta merila. Države članice zagotovijo, da kvalificirani zastopniški subjekt izgubi svoj status na podlagi te direktive, če ne izpolnjuje več enega ali več meril iz prvega pododstavka.
Države članice pripravijo seznam zastopniški subjektov, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1, in ga dajo na voljo javnosti. Navedeni seznam sporočijo Komisiji in ga po potrebi posodabljajo.
Komisija objavi seznam zastopniški subjektov, ki ji ga posredujejo države članice, na javno dostopnem spletnem portalu.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko določijo, da javni organi, ki so bili imenovani še pred začetkom veljavnosti te direktive v skladu z nacionalnim pravom, ostanejo upravičeni do statusa zastopniškega subjekta v smislu tega člena.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
2.  Države članice lahko kvalificirani subjekt na ad hoc podlagi na njegovo zahtevo imenujejo za določeno zastopniško tožbo, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.
črtano
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da so do statusa kvalificiranega subjekta upravičene zlasti potrošniške organizacije in neodvisni javni organi. Države članice lahko kot kvalificirane subjekte imenujejo potrošniške organizacije, ki zastopajo člane iz več kot ene države članice.
3.  Države članice zagotovijo, da so do statusa kvalificiranega zastopniški subjekta upravičene potrošniške organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in javni organi. Države članice lahko kot kvalificirane zastopniški subjekte imenujejo potrošniške organizacije, ki zastopajo člane iz več kot ene države članice.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 4
4.  Države članice lahko določijo pravila o tem, kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo vse ukrepe iz členov 5 in 6 in kateri kvalificirani subjekti lahko zahtevajo samo enega ali več teh ukrepov.
črtano
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 5
5.  Če kvalificirani subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 1, to ne posega v pravico sodišča ali upravnega organa, da preveri, ali namen kvalificiranega subjekta upravičuje vložitev tožbe v posameznem primeru v skladu s členom 5(1).
5.  Če kvalificirani subjekt izpolnjuje merila iz odstavka 1, to ne posega v dolžnost sodišča ali upravnega organa, da preveri, ali namen kvalificiranega subjekta upravičuje vložitev tožbe v posameznem primeru v skladu s členom 4 in členom 5(1).
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da lahko kvalificirani subjekti pri nacionalnih sodiščih ali upravnih organih vložijo zastopniško tožbo, če obstaja neposredna povezava med glavnimi cilji subjekta in pravicami na podlagi prava Unije, ki naj bi bile kršene, v zvezi s čimer se vlaga tožba.
1.  Države članice zagotovijo, da lahko le kvalificirani zastopniški subjekti, določeni v skladu s členom 4(1), pri nacionalnih sodiščih ali upravnih organih vložijo zastopniško tožbo, če obstaja neposredna povezava med glavnimi cilji subjekta in pravicami na podlagi prava Unije, ki naj bi bile kršene, v zvezi s čimer se vlaga tožba.
Kvalificirani zastopniški subjekti lahko prosto izberejo kateri koli postopek, ki je na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije, ki zagotavlja višjo raven varstva kolektivnega interesa potrošnikov.
Države članice zagotovijo, da pri sodišču ali upravnem organu države članice ni bila vložena nobena druga tožba, ki še poteka, v zvezi z isto prakso, istim trgovcem in istimi potrošniki.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice zagotovijo, da so kvalificirani subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo naslednje ukrepe:
Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti, tudi javni organi, ki so vnaprej določeni, upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo naslednje ukrepe:
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2
Kvalificiranim subjektom za zahtevanje izdaje opustitvenih odločb ni treba pridobiti pooblastila posameznih potrošnikov, ki jih to zadeva, ali predložiti dokazil o dejanski izgubi ali škodi, ki je nastala zadevnim potrošnikom, niti o nameri ali malomarnosti trgovca.
Kvalificiranim zastopniškim subjektom za zahtevanje izdaje opustitvenih odločb ni treba pridobiti pooblastila posameznih potrošnikov, ki jih to zadeva, in predložiti dokazil o dejanski izgubi ali škodi, ki je nastala zadevnim potrošnikom, niti o nameri ali malomarnosti trgovca.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a
(a)  izdaja opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa za ustavitev prakse ali za prepoved prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo;
(a)  izdaja opustitvene odločbe kot začasnega ukrepa za ustavitev nezakonite prakse ali za prepoved nezakonite prakse, če se praksa še ne izvaja, vendar je tik pred izvedbo;
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da so kvalificirani subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve. Ti ukrepi se zahtevajo na podlagi katere koli pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi, da praksa predstavlja kršitev določb prava Unije iz Priloge I in škodi kolektivnim interesom potrošnikov, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz odstavka (2)(b).
3.  Države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb, s katerimi zahtevajo ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 4
4.  Brez poseganja v člen 4(4) države članice zagotovijo, da lahko kvalificirani subjekti ukrepe za odpravo trajajočih posledic kršitve skupaj z ukrepi iz odstavka 2 zahtevajo na podlagi ene same zastopniške tožbe.
črtano
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
Register kolektivnih tožb
1.  Države članice lahko vzpostavijo nacionalni register zastopniških tožb, ki je vsem zainteresiranim osebam na voljo brezplačno v elektronski in/ali drugačni obliki.
2.  Na spletiščih, na katerih so objavljeni registri, je zagotovljen dostop do celovitih in nepristranskih informacij o mehanizmih, ki so na voljo za pridobitev nadomestila, vključno z izvensodnimi mehanizmi, ter o odprtih zastopniških tožbah.
3.  Nacionalni registri so med seboj povezani. Uporablja se člen 35 Uredbe (ES) št. 2017/2394.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Za namene člena 5(3) države članice zagotovijo, da so kvalificirani subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb na izdajo odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno. Država članica lahko pred izdajo ugotovitvene odločbe ali izdajo odločbe za povračilo škode zahteva pooblastilo posameznih potrošnikov.
1.  Za namene člena 5(3) države članice zagotovijo, da so kvalificirani zastopniški subjekti upravičeni do vložitve zastopniških tožb na izdajo odločbe za povračilo škode, ki trgovca obvezuje, da zagotovi, med drugim, odškodnino, popravilo, zamenjavo, znižanje kupnine, odpoved pogodbe ali vračilo plačane kupnine, če je to primerno. Država članica lahko ali pa ne pred izdajo odločbe za povračilo škode zahteva pooblastilo posameznih potrošnikov.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
1a.  Če država članica od posameznega potrošnika ne zahteva pooblastila, da se lahko pridruži zastopniški tožbi, pa tistim posameznikom, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri je vložena tožba, vseeno dovoli, da sodelujejo v zastopniški tožbi, če so v ustreznem roku izrecno dali svoje pooblastilo, da se ji pridružijo.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Kvalificirani subjekt zagotovi zadostne informacije v podporo tožbi, kot jih zahteva nacionalno pravo, vključno z opisom potrošnikov, ki jih tožba zadeva, ter dejanskimi in pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti.
Kvalificirani zastopniški subjekt zagotovi vse potrebne informacije v podporo tožbi, kot jih zahteva nacionalno pravo, vključno z opisom potrošnikov, ki jih tožba zadeva, ter dejanskimi in pravnimi vprašanji, ki jih je treba razrešiti.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih, v katerih je zaradi značilnosti posamezne škode, ki je nastala zadevnim potrošnikom, določitev posameznega zahtevka zapletena, sodišče ali upravni organ pooblastijo, da namesto odločbe za povračilo škode izda ugotovitveno odločbo o odgovornosti trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve določb prava Unije iz Priloge I.
črtano
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 3
3.  Odstavek 2 se ne uporablja, če:
črtano
(a)  so potrošniki, ki jih zadeva kršitev, poimensko določljivi in so utrpeli primerljivo škodo, ki jo je povzročila ista praksa glede na časovno obdobje ali nakup. V takih primerih zahteva po pooblastilu posameznih zadevnih potrošnikov ni pogoj za začetek postopka. Povračilo škode se nameni zadevnim potrošnikom;
(b)  so potrošniki utrpeli majhno izgubo in bi bilo nesorazmerno, če bi se povračilo škode razdelilo med njih. V takih primerih države članice zagotovijo, da pooblastilo posameznih zadevnih potrošnikov ni potrebno. Povračilo škode se nameni javnemu namenu, ki služi kolektivnim interesom potrošnikov.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 4
4.  Povračilo škode, pridobljeno s pravnomočno odločbo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, ne posega v nobene dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.
4.  Povračilo škode, pridobljeno s pravnomočno odločbo v skladu z odstavkom 1, ne posega v nobene dodatne pravice do povračila škode, ki jih morda imajo zadevni potrošniki v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Pri uporabi te določbe je treba spoštovati načelo pravnomočnosti.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Cilj ukrepov za povračilo škode je zadevnim potrošnikom zagotoviti polno odškodnino za njihovo izgubo. Kadar po izplačilu odškodnine ostane neterjan znesek, o njegovem prejemniku odloči sodišče. Ta neterjani znesek se ne dodeli kvalificiranemu zastopniškemu subjektu ali trgovcu.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Zlasti so prepovedane kaznovalne odškodnine, ki bi pripeljale do previsokega nadomestila tožniku za utrpelo škodo. Odškodnina, ki jo prejmejo oškodovani potrošniki v primeru skupnega oškodovanja, tako ni višja od zneska, ki ga mora trgovec plačati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali pravom Unije za dejansko škodo, ki so jo potrošniki utrpeli posamično.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 7 – naslov
Financiranje
Dopustnost zastopniške tožbe
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1
1.  Kvalificirani subjekt, ki zahteva izdajo odločbe za povračilo škode iz člena 6(1), v začetni fazi tožbe navede vir sredstev, ki se uporabljajo za njegove splošne dejavnosti, in sredstev, ki jih uporablja za financiranje tožbe. Kvalificirani subjekt dokaže, da ima zadostna finančna sredstva za zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in za poplačilo vseh stroškov nasprotne stranke, če tožba ne uspe.
1.  Kvalificirani zastopniški subjekt, ki zahteva izdajo odločbe za povračilo škode iz člena 6(1), v začetni fazi tožbe sodišču ali upravnemu organu predloži popoln finančni pregled, kjer so navedeni vsi viri sredstev, ki se uporabljajo za njegove splošne dejavnosti, in sredstev, ki jih uporablja za financiranje tožbe, kot dokaz odsotnosti nasprotja interesov. Kvalificirani subjekt dokaže, da ima zadostna finančna sredstva za zastopanje interesov zadevnih potrošnikov in za poplačilo vseh stroškov nasprotne stranke, če tožba ne uspe.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da je v primerih, v katerih zastopniško tožbo na povračilo škode financira tretja oseba, tretjim osebam prepovedano:
2.  Nacionalno sodišče lahko zastopniško tožbo razglasi za nedopustno, če ugotovi, da bi financiranje tretje osebe:
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2 – točka a
(a)  vplivati na odločitve kvalificiranega subjekta v okviru zastopniške tožbe, tudi glede poravnav;
(a)  vplivati na odločitve kvalificiranega zastopniškega subjekta v okviru zastopniške tožbe, tudi glede vložitve zastopniških tožb in sklepov o poravnavi;
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da so sodišča in upravni organi pooblaščeni za presojo okoliščin iz odstavka 2 in da v skladu s tem zahtevajo, da kvalificirani subjekt zavrne zadevno financiranje, ter po potrebi zavrnejo procesno upravičenje kvalificiranega subjekta v posameznem primeru.
3.  Države članice zagotovijo, da so sodišča in upravni organi presojajo odsotnost nasprotja interesov iz odstavka 1 in okoliščine iz odstavka 2 v fazi presoje dopustnosti in kasnejši fazi med sodnim postopkom, če se okoliščine pojavijo šele tedaj.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice zagotovijo, da lahko sodišče ali upravni organ v čim zgodnejši fazi postopka zavrne očitno neutemeljene zadeve.
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 7 a (novo)
Člen 7a
Načelo kdor izgubi, plača
Države članice zagotovijo, da stranka, ki je v kolektivni tožbi za povračilo škode neuspešna, uspešni stranki povrne pravne stroške, v skladu s pogoji iz nacionalnega prava. Vendar sodišče ali upravni organ ne prisodi povračila stroškov stranki, ki v postopku ne uspe, kolikor so ti neupravičeni ali so nesorazmerni z zahtevkom.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1
1.  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi. Sodišče ali upravni organ tako zahtevo sprejme le, če pred sodiščem ali upravnim organom iste države članice ne poteka nobena druga zastopniška tožba v zvezi z istim trgovcem in v zvezi z isto prakso.
1.  Države članice lahko določijo, da lahko kvalificirani zastopniški subjekt in trgovec, ki sta dosegla poravnavo glede povračila škode potrošnikom, na katere je vplivala domnevno nezakonita praksa tega trgovca, skupaj zaprosita sodišče ali upravni organ, da jo potrdi.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 6
6.  Posamezni potrošniki imajo možnost, da sprejmejo ali zavrnejo poravnavo iz odstavkov 1, 2 in 3. Povračilo škode, pridobljeno s potrjeno poravnavo v skladu z odstavkom 4, ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
6.  Povračilo škode, pridobljeno s potrjeno poravnavo v skladu z odstavkom 4, je obvezno za vse stranke in ne posega v morebitne dodatne pravice do povračila škode, ki jih imajo zadevni potrošniki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek -1 (novo)
-1.  Države članice zagotovijo, da zastopniški subjekti:
(a)  obvestijo potrošnike o domnevni kršitvi pravic iz prava Unije in o nameri, da bodo zaprosili za sodno odredbo ali vložili odškodninsko tožbo,
(b)  zadevnim potrošnikom že vnaprej razložijo možnost pridružitve tožbi, da bi zagotovili hrambo ustreznih dokumentov in drugih informacij, potrebnih za tožbo,
(c)  po potrebi obveščajo o nadaljnjih korakih in morebitnih pravnih posledicah.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da sodišče ali upravni organ od trgovca, ki krši pravila, zahteva, da na svoje stroške v določenih rokih obvesti prizadete potrošnike o pravnomočnih odločbah o ukrepih iz členov 5 in 6 ter potrjenih poravnavah iz člena 8 na način, ki ustreza okoliščinam primera, vključno z obvestitvijo vsakega posameznega zadevnega potrošnika, če je to primerno.
1.  Če poravnava ali pravnomočna odločba koristi potrošnikom, ki se tega morda ne zavedajo, države članice zagotovijo, da sodišče ali upravni organ od neuspešne stranke ali od obeh strank zahteva, da na svoje stroške v določenih rokih obvesti prizadete potrošnike o pravnomočnih odločbah o ukrepih iz členov 5 in 6 ter potrjenih poravnavah iz člena 8 na način, ki ustreza okoliščinam primera. Države članice lahko določijo, da se obveznost obveščanja lahko izpolni na javnem in lahko dostopnem spletišču.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Neuspešna stranka krije stroške obveščanja potrošnikov v skladu z načelom iz člena 7.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo razumljivo razlago vsebine zastopniške tožbe, njenih pravnih posledic in nadaljnjih ukrepov zadevnih potrošnikov, če je to ustrezno.
2.  Informacije iz odstavka 1 vključujejo razumljivo razlago vsebine zastopniške tožbe, njenih pravnih posledic in nadaljnjih ukrepov zadevnih potrošnikov, če je to ustrezno. Podrobna ureditev in časovni okvir informacij se oblikujeta v dogovoru s sodiščem ali upravnim organom.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da so javnosti na dostopen način na voljo informacije o prihajajočih, potekajočih in zaključenih kolektivnih tožbah, med drugim prek medijev in na spletu na javnem spletišču, ko sodišče odloči, da je tožba dopustna.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Države članice zagotovijo, da so javna sporočila kvalificiranih subjektov o zahtevkih stvarna in da upoštevajo tako pravico potrošnikov do obveščenosti kot pravice toženih strank do ugleda in do poslovnih skrivnosti.
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da za kršitev, ki škoduje kolektivnim interesom potrošnikov, ugotovljeno v pravnomočni odločbi upravnega organa ali sodišča, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz člena 5(2)(b), velja, da neizpodbojno ugotavlja obstoj navedene kršitve za namene vseh drugih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve.
1.  Države članice zagotovijo, da pravnomočna odločba upravnega organa ali sodišča, vključno s pravnomočno opustitveno odločbo iz člena 5(2)(b), velja kot dokaz za obstoj ali neobstoj navedene kršitve za namene vseh drugih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi istih dejstev, upoštevajoč dejstvo, da ni mogoče prejeti dveh odškodnin za isto škodo istemu zadevnemu potrošniku.
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna sodišča ali upravni organi pravnomočno odločbo iz odstavka 1, izdano v drugi državi članici, upoštevajo kot izpodbojno domnevo, da je do kršitve prišlo.
2.  Države članice zagotovijo, da njihova nacionalna sodišča ali upravni organi pravnomočno odločbo iz odstavka 1, izdano v drugi državi članici, upoštevajo vsaj kot dokaz, da je do kršitve prišlo.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da se pravnomočna odločba sodišča ene države članice, s katero se ugotovi obstoj ali neobstoj kršitve za namene drugih odškodninskih tožb za povračilo škode pred nacionalnimi sodišči v drugi državi članici proti istemu trgovcu za isto kršitev, obravnava kot izpodbojna domneva.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 3
3.  Države članice zagotovijo, da za pravnomočno ugotovitveno odločbo iz člena 6(2) velja, da neizpodbojno ugotavlja odgovornost trgovca do potrošnikov, ki so bili oškodovani zaradi kršitve, za namene morebitnih tožb na povračilo škode pred nacionalnimi sodišči zoper istega trgovca in zaradi iste kršitve. Države članice zagotovijo, da so take tožbe na povračilo škode, ki jih potrošniki vložijo posamično, na voljo brez nepotrebnega odlašanja in v okviru hitrih in poenostavljenih postopkov.
3.  Države članice se spodbuja, da ustvarijo zbirko podatkov z vsemi pravnomočnimi odločbami v zvezi s tožbami za povračilo škode, ki bi lahko olajšala druge ukrepe za povračilo škode, in delijo svojo dobro prakso na tem področju.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da je učinek vložitve zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov za zadevne potrošnike, ki veljajo za vse tožbe na povračilo škode, če se za zadevne pravice uporabljajo zastaralni roki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo, da je učinek vložitve zastopniške tožbe iz členov 5 in 6 zadržanje ali pretrganje zastaralnih rokov za zadevne posameznike, ki veljajo za vse tožbe na povračilo škode, če se za zadevne pravice uporabljajo zastaralni roki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1
Države članice zagotovijo, da lahko na zahtevo kvalificiranega subjekta, ki je predstavil zadostna dejstva in dokaze v podporo zastopniški tožbi, ki so mu dostopni pod razumnimi pogoji, in ki je navedel nadaljnje dokaze, s katerimi razpolaga tožena stranka, sodišče ali upravni organ v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili odredi, da mora tožena stranka predložiti take dokaze v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili o zaupnosti.
Države članice zagotovijo, da lahko na zahtevo ene od strank, ki je predstavila zadostna dejstva in dokaze ter utemeljeno razlago, ki so ji dostopni pod razumnimi pogoji, v podporo svojim stališčem, in ki je navedla nadaljnje konkretne in jasno opredeljene dokaze, s katerimi razpolaga druga stranka, sodišče ali upravni organ v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili odredi, da mora ta stranka predložiti take dokaze, kakor konkretno je to mogoče in na podlagi primerno razpoložljivih dokazov, v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili o zaupnosti. V zadevnem primeru mora biti nalog ustrezen in sorazmeren ter ne sme povzročiti neravnovesja med zadevnima strankama.
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice zagotovijo, da sodišča omejijo razkritje dokazov le na tisto, kar je sorazmerno. Da bi sodišče ugotovilo, ali je kakršno koli razkritje, ki ga zahteva zastopniški subjekt, sorazmerno, prouči upravičeni interes vseh zadevnih strank, tj. v kolikšni meri zahtevo za razkritje dokazov podpirajo razpoložljiva dejstva in dokazi ter ali dokazi, katerih razkritje se zahteva, vsebujejo zaupne informacije.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalna sodišča pristojnost, da odredijo razkritje dokazov, ki vsebujejo informacije, če menijo, da so pomembni za odškodninsko tožbo.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da so kazni lahko v obliki glob.
2.  Države članice zagotovijo, da so kazni lahko med drugim v obliki glob.
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 3
3.  Države članice pri odločanju o dodelitvi prihodkov od glob upoštevajo kolektivne interese potrošnikov.
3.  Države članice pri odločanju o dodelitvi prihodkov od glob upoštevajo kolektivne interese. Države članice se lahko odločijo, da se ti prihodki dodelijo za sklad, ustanovljen za financiranje zastopniških tožb.
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 15 – naslov
Pomoč kvalificiranim subjektom
Pomoč kvalificiranim zastopniškim subjektom
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da stroški postopka, povezani z zastopniškimi tožbami, ne pomenijo finančnih ovir za kvalificirane subjekte, da bi učinkovito uveljavljali pravico do zahtevanja ukrepov iz členov 5 in 6, tako da na primer omejijo veljavne sodne ali upravne takse, kvalificiranim subjektom po potrebi zagotovijo dostop do pravne pomoči ali jim v ta namen zagotovijo javna sredstva.
1.  Države članice se v skladu s členom 7 spodbuja, da zagotovijo, da imajo kvalificirani zastopniški subjekti na voljo zadostna sredstva za zastopniške tožbe. Sprejmejo potrebne ukrepe za lažji dostop do pravnega varstva in zagotovitev, da stroški postopka, povezani z zastopniškimi tožbami, ne pomenijo finančnih ovir za kvalificirane subjekte, da bi učinkovito uveljavljali pravico do zahtevanja ukrepov iz členov 5 in 6, tako da na primer omejijo veljavne sodne ali upravne takse ali kvalificiranim subjektom po potrebi zagotovijo dostop do pravne pomoči ali jim v ta namen zagotovijo javna sredstva.
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice zagotovijo strukturno podporo subjektom, ki na področju uporabe te direktive delujejo kot kvalificirani subjekti.
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 15 a (novo)
Člen 15a
Pravno zastopanje in odvetniške nagrade
Države članice zagotovijo, da odvetniške nagrade in metoda, po kateri se izračunajo, ne spodbujajo sodnih sporov, ki z vidika interesov katere koli od strank niso nujni. Zlasti države članice prepovejo odvetniške nagrade glede na uspešnost, vezane na višino odškodnine.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko vsak kvalificirani subjekt, ki je vnaprej imenovan v eni od držav članic v skladu s členom 4(1), obrne na sodišča ali upravne organe druge države članice ob predložitvi javno dostopnega seznama iz navedenega člena. Sodišča ali upravni organi ta seznam sprejmejo kot dokaz procesnega upravičenja kvalificiranega subjekta, kar ne posega v njihovo pravico, da preverijo, ali namen kvalificiranega subjekta v posameznem primeru upravičuje vložitev tožbe.
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se lahko vsak kvalificirani zastopniški subjekt, ki je vnaprej imenovan v eni od držav članic v skladu s členom 4(1), obrne na sodišča ali upravne organe druge države članice ob predložitvi javno dostopnega seznama iz navedenega člena. Sodišča ali upravni organi lahko ponovno pregledajo procesno upravičenje kvalificiranega zastopniškega subjekta, kar ne posega v njihovo pravico, da preverijo, ali namen kvalificiranega zastopniškega subjekta v posameznem primeru upravičuje vložitev tožbe.
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Država članica, v kateri poteka kolektivna tožba, lahko zahteva pooblastilo od potrošnikov, ki imajo prebivališče v tej državi članici, in zahteva pooblastilo od posameznih potrošnikov, ki imajo prebivališče v drugi državi članici, če je tožba čezmejna. V takšnih okoliščinah se skupni seznam vseh potrošnikov iz drugih držav članic, ki so dali takšno pooblastilo, predloži sodišču ali upravnemu organu in toženi stranki ob začetku tožbe.
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 4
4.  Če država članica ali Komisija izrazi pomisleke v zvezi s tem, ali kvalificirani subjekt izpolnjuje merila iz člena 4(1), država članica, ki je ta subjekt imenovala, pomisleke preuči in po potrebi prekliče imenovanje, če eno merilo ali več ni izpolnjeno.
4.  Če država članica, Komisija ali trgovec izrazi pomisleke v zvezi s tem, ali kvalificirani zastopniški subjekt izpolnjuje merila iz člena 4(1), država članica, ki je ta subjekt imenovala, pomisleke preuči in po potrebi prekliče imenovanje, če eno merilo ali več ni izpolnjeno.
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
Javni register
Države članice zagotovijo, da ustrezni pristojni nacionalni organi vzpostavijo javno dostopen register nezakonitih dejanj, ki so bila v skladu z določbami te direktive predmet opustitvenih odločb.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2
2.  Komisija najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive oceni, ali pravila o pravicah potnikov v zračnem in železniškem prometu zagotavljajo primerljivo raven varstva pravic potrošnikov kot ta direktiva. V tem primeru namerava Komisija pripraviti ustrezne predloge, ki lahko vključujejo zlasti umik aktov iz točk 10 in 15 Priloge I s področja uporabe te direktive, kakor je opredeljeno v členu 2.
črtano
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Klavzula o ponovnem pregledu
Komisija brez poseganja v člen 16 oceni, ali bi bilo čezmejne zastopniške tožbe najbolje obravnavati na ravni Unije z ustanovitvijo evropskega varuha za kolektivne tožbe. Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo v zvezi s tem, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.
Sprememba 103
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 a (novo)
(59a)   Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).
Sprememba 104
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 b (novo)
(59b)   Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).
Sprememba 105
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 c (novo)
(59c)   Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.
Sprememba 106
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 d (novo)
(59d)   Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107).
Sprememba 107
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 e (novo)
(59e)   Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 z dne 21. junija 1989 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele.
Sprememba 108
Predlog direktive
Priloga I – točka 59 f (novo)
(59f)   Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 232.


Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Izraelom (pristop Hrvaške) ***
PDF 123kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09547/2018 – C8-0021/2019 – 2018/0080(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0223A8-0164/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09547/2018),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (09548/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0021/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0164/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Države Izrael.


Celoviti sporazum med EU in Uzbekistanom
PDF 177kWORD 57k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novem celovitem sporazumu med EU in Uzbekistanom (2018/2236(INI))
P8_TA-PROV(2019)0224A8-0149/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2018/… z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj in pogajanja v imenu Evropske unije o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti Unije (10336/18),

—  ob upoštevanju Sklepa predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. julija 2018 o pooblastilu Evropski komisiji za začetek pogajanj in pogajanja v imenu držav članic o določbah celovitega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, ki so v pristojnosti držav članic (10337/18),

—  ob upoštevanju pogajalskih smernic Sveta z dne 16. julija 2018 (10601/18 EU Restricted), ki so bile Parlamentu posredovane 6. avgusta 2018,

—  ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Uzbekistan, ki je začel veljati leta 1999,

—  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med EU in Uzbekistanom o energetiki, ki je bil podpisan januarja 2011,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

—  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu(1),

—  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu(2),

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2014 o človekovih pravicah v Uzbekistanu(3),

—  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo(4) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo(5),

—  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

—  ob upoštevanju obiskov Odbora za zunanje zadeve (september 2018) in Pododbora za človekove pravice (maj 2017) v Uzbekistanu in rednih obiskov delegacije pri odborih za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, EU in Kirgizistanom, EU in Uzbekistanom ter EU in Tadžikistanom in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo v tej državi,

—  ob upoštevanju rezultatov 13. srečanja ministrov EU in Srednje Azije, ki je potekalo 10. novembra 2017 v Samarkandu, na katerem so obravnavali dvostransko agendo (gospodarstvo, povezljivost, varnost in pravna država) in regionalna vprašanja,

—  ob upoštevanju skupnega sporočila 14. srečanja ministrov EU in Srednje Azije z naslovom EU-Central Asia – Working together to build a future of inclusive growth, sustainable connectivity and stronger partnerships(6) (EU in Srednja Azija – Sodelovanje za izgradnjo prihodnosti vključujoče rasti, trajnostne povezljivosti in močnejših partnerstev), ki je potekalo 23. novembra 2018 v Bruslju,

—  ob upoštevanju neprekinjene razvojne pomoči EU Uzbekistanu v višini 168 milijonov EUR v obdobju 2014–2020, finančne pomoči Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugih ukrepov EU v podporo miru, varnosti in omejevanju jedrskih odpadkov v tej državi,

—  ob upoštevanju izjave s konference o Afganistanu z naslovom Peace process, security cooperation and regional connectivity (Mirovni proces, sodelovanje na področju varnosti in regionalna povezljivost), ki je potekala 26. in 27. marca 2018 v Taškentu in jo je organiziral Uzbekistan, sopredsedoval pa ji je Afganistan,

—  ob upoštevanju strategije ukrepov na petih prednostnih področjih za razvoj Uzbekistana (razvojna strategija) za obdobje 2017–2021,

–  ob upoštevanju ukrepov, ki jih je Uzbekistan od osamosvojitve od Sovjetske zveze sprejel za bolj odprto družbo in bolj odprte odnose s sosedami,

–  ob upoštevanju ciljev OZN glede trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0149/2019),

A.  ker sta EU in Uzbekistan 23. novembra 2018 začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki bi nadomestil veljavni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom, z namenom doseganja boljšega in globljega sodelovanja na področjih vzajemnega interesa ter na podlagi skupnih vrednot demokracije, pravne države, spoštovanja temeljnih svoboščin in dobrega upravljanja, da bi okrepili trajnostni razvoj in mednarodno varnost ter učinkovito obravnavali svetovne izzive, kot so terorizem, podnebne spremembe in organizirani kriminal;

B.  ker je za začetek veljavnosti sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju potrebno soglasje Parlamenta;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

Odnosi med EU in Uzbekistanom

Nov celovit sporazum

   (a) naj pozdravijo zaveze in ukrepe, ki jih je Uzbekistan sprejel za bolj odprto družbo, in raven dejanskega sodelovanja v okviru političnega dialoga med EU in Uzbekistanom, na podlagi česar so se začela pogajanja o celovitem sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; naj poudarijo interes EU za krepitev odnosov z Uzbekistanom na podlagi skupnih vrednot in priznajo vlogo te države kot pomembnega kulturnega in političnega veznega člena med Evropo in Azijo;
   (b) naj zagotovijo redni in poglobljeni dialog in spremljajo celovito izvajanje političnih in demokratičnih reform, katerih cilj naj bo oblikovanje neodvisnega sodstva (vključno z odpravo vseh omejitev za neodvisnost odvetnikov), resnično neodvisnega parlamenta, izvoljenega na resnično konkurenčnih volitvah, varovanje človekovih pravic, enakosti spolov in svobode medijev, depolitizacija varnostnih služb in zagotavljanje, da se zavežejo spoštovanju načela pravne države, ter tesno vključevanje civilne družbe v proces reform; naj pozdravijo nova pooblastila, podeljena uzbekistanskemu parlamentu, in nove mehanizme za okrepitev parlamentarnega nadzora; naj spodbujajo organe k izvajanju priporočil iz poročila OVSE/ODIHR po parlamentarnih volitvah leta 2014;
   (c) naj poudarijo pomen trajnostnih reform in zagotavljajo znatno podporo zanje na podlagi sedanjih in prihodnjih sporazumov, ki bodo zagotovile oprijemljive rezultate ter obravnavale politična, družbena in gospodarska vprašanja, da bi zlasti izboljšali upravljanje, omogočili resnično raznoliko in neodvisno civilno družbo, krepili spoštovanje človekovih pravic, varstva vseh manjšin in ranljivih oseb, vključno z invalidi, zagotovili, da bodo storilci odgovarjali za kršitve človekovih pravic in druga kazniva dejanja, in odpravili ovire za podjetništvo;
   (d) naj priznajo zavezanost Uzbekistana strukturnim, upravnim in gospodarskim reformam v teku za izboljšanje poslovnega okolja, sodnega sistema in varnostnih služb, pogojev dela ter upravne odgovornosti in učinkovitosti ter poudarijo, kako pomembno je, da se izvedejo v celoti in na preverljiv način; naj pozdravijo liberalizacijo poslov v tujih valutah in tujega deviznega trga; naj poudarijo, da je treba celovit načrt reform Uzbekistana, tj. razvojno strategijo za obdobje 2017–2021, izvajati in podpreti z ukrepi, ki bodo spodbujali zunanjo trgovino in izboljšali poslovno okolje; naj upoštevajo, da so delovne migracije in nakazila ključni mehanizmi za odpravljanje revščine v Uzbekistanu;
   (e) naj pozovejo uzbekistansko vlado, naj zagotovi, da bodo lahko zagovorniki človekovih pravic, civilna družba, mednarodni opazovalci in organizacije za človekove pravice svobodno delovali v pravno in politično varnem okolju, zlasti z olajšanjem postopkov registracije in omogočanjem dostopa do pravnega varstva v primeru zavrnitve registracije; naj pozovejo vlado, naj dovoli redno, neomejeno in neodvisno spremljanje razmer v zaporih in prostorih za pridržanje; naj spodbujajo vlado, naj povabi posebnega poročevalca OZN o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, izvaja priporočila, ki jih je podal po svojem zadnjem obisku leta 2003, ter uskladi nacionalne zakone in prakse z mednarodnim pravom in standardi, vključno z neodvisnim mehanizmom za spremljanje, ki omogoča neoviran dostop do prostorov za pridržanje, da se lahko spremlja ravnanje z zaporniki; naj pozovejo organe, naj temeljito preiščejo vse obtožbe o mučenju ali nečloveškem ravnanju;
   (f) naj spodbujajo nastanek strpne, vključujoče, pluralistične in demokratične družbe z verodostojno vlado, tako da ob popolnem spoštovanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah podpirajo postopno liberalizacijo in socialno-ekonomski napredek v korist ljudstva;
   (g) naj pozdravijo izpustitev političnih zapornikov, a naj organe pozovejo, naj jim zagotovijo popolno rehabilitacijo ter dostop do pravnih sredstev in zdravljenja; naj pozovejo k izpustitvi vseh preostalih političnih zapornikov in vseh, ki so zaprti ali preganjani zaradi politično motiviranih obtožb, kot so aktivisti za človekove pravice, civilna družba in verski aktivisti, novinarji in opozicijski politiki; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi številnih sojenj za zaprtimi vrati in vlado pozovejo, naj preneha s tovrstno prakso; naj pozovejo vlado, naj hitro spremeni določbe kazenskega zakonika v zvezi z ekstremizmom, ki se včasih zlorabljajo za kriminalizacijo nestrinjanja; naj pozdravijo zaveze o prenehanju uporabe obtožbe kršenja zaporniških pravil za samovoljno podaljševanje zapornih kazni političnih zapornikov; naj zagotovijo, da bodo vsi politični zaporniki, ki so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj in prekrškov, prejeli izvod sodne odločbe v zvezi z njihovim primerom, da se jim omogoči, da uveljavijo svojo pravico do pritožbe in zaprosijo za rehabilitacijo; naj pozdravijo sprostitev nekaterih omejitev svobode mirnega zbiranja in spodbujajo odpravo omejitev teh pravic, kot je pridržanje miroljubnih protestnikov, in s tem spoštovanje splošne deklaracije o človekovih pravicah; naj pozdravijo nedavni obisk posebnega poročevalca OZN za versko svobodo in svobodo prepričanja;
   (h) naj priznajo, da se je položaj Uzbekistana po indeksu svobode tiska organizacije Novinarji brez meja med letoma 2016 in 2018 nekoliko izboljšal, a naj izrazijo zaskrbljenost zaradi cenzure, blokiranja spletnih strani, samocenzure novinarjev in blogerjev, nadlegovanja, tako na spletu kot drugod, ter politično motiviranih kazenskih obtožb; naj pozovejo oblasti, naj prenehajo izvajati pritisk na medije in nadzor nad njimi, prenehajo z blokiranjem neodvisnih spletnih strani ter omogočijo mednarodnim medijem akreditacijo dopisnikov in delovanje v državi; naj podprejo in pozdravijo ukrepe, ki so bili sprejeti za večjo neodvisnost medijev in organizacij civilne družbe, na primer odpravo nekaterih omejitev, ki veljajo za njihove dejavnosti, ter vrnitev tujih in mednarodnih medijev in nevladnih organizacij, ki so bili pred tem izgnani iz države; naj pozdravijo novi zakon o registraciji nevladnih organizacij, s katerim so nekateri postopki registracije postali manj obremenjujoči, nekatere zahteve glede vnaprejšnjih dovoljenj za opravljanje dejavnosti ali sestanke pa manj stroge; naj pozovejo organe, naj v celoti izvajajo ta zakon, vključno z odpravo vseh ovir za registracijo mednarodnih organizacij, in jih spodbujajo k obravnavi preostalih omejitev, ki omejujejo delo nevladnih organizacij, kot so obremenjujoče zahteve za registracijo in vsiljivo spremljanje;
   (i) naj pozdravijo napredek pri izkoreninjanju dela otrok in postopnemu odpravljanju prisilnega dela ter nedavne obiske posebnih poročevalcev OZN v Uzbekistanu in ponovno odprtje države mednarodnim nevladnim organizacijam na tem področju; naj poudarijo, da je prisilno delo v industriji bombaža in svile ter drugih panogah, ki ga podpira država, še vedno problematično; naj od uzbekistanske vlade pričakujejo ukrepe za odpravo vseh oblik prisilnega dela ter temeljnih vzrokov tega pojava, zlasti sistema obveznih kvot, ter za to, da bodo lokalni organi, ki pod prisilo mobilizirajo delavce v javnem sektorju in študente, za to tudi odgovarjali; naj poudarijo, da so za utrditev napredka na tem področju potrebni dodatna prizadevanja in nadaljnji pravni ukrepi, da bi odpravili prisilno delo; naj v zvezi s tem spodbujajo nadaljnje sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela; naj si prizadevajo, da bi posebna poročevalka OZN o sodobnih oblikah suženjstva lahko obiskala državo; naj poudarijo, kako pomembno si je prizadevati za to, da se v državi vzpostavi trajnostna dobavna veriga bombaža, in uvedejo sodobne in okolju prijazne tehnologije za gojenje bombaža in kmetijske prakse; naj podpirajo domače proizvajalce bombaža pri izboljšanju njihove proizvodne učinkovitosti, varstvu okolja in izboljšanju delovnih praks z namenom odprave prisilnega dela;
   (j) naj spodbujajo oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti v državi, tudi tako, da odprejo zasebni sektor ter okrepijo mala in srednja podjetja; naj v zvezi s tem pozdravijo, da je bil program usposabljanja za vodstveno osebje razširjen, in spodbujajo nadaljnje programe usposabljanja za podjetnike; naj spomnijo na potencial, ki ga imajo pri tem mladi v državi in njihova razmeroma visoka stopnja izobrazbe; naj spodbujajo programe za podjetniško izobraževanje; naj opozorijo, kako pomembni so programi EU, kot je Erasmus+, pri spodbujanju medkulturnega dialoga med EU in Uzbekistanom ter pri zagotavljanju možnosti za opolnomočenje študentov, da v njih sodelujejo kot pozitivni nosilci sprememb v družbi;
   (k) naj nadaljujejo z letnimi dialogi o človekovih pravicah, ki jih organizira Evropska služba za zunanje delovanje, in v zvezi s tem opozarjajo na posamezne primere, ki jih je treba rešiti, tudi na primere političnih zapornikov; naj določijo konkretna področja pred vsakim letnim krogom dialogov in ocenijo napredek pri rezultatih v skladu s standardi EU, obenem pa vprašanja človekovih pravic vključujejo v vsa druga srečanja in politike; naj spodbujajo in ocenjujejo skladnost z mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, ki jih je ratificiral Uzbekistan, zlasti v okviru OZN, OVSE in Mednarodne organizacije dela; naj izrazijo stalno zaskrbljenost glede težav, ki še vedno niso rešene, in glede neizvajanja nekaterih reform; naj spodbujajo organe, naj dekriminalizirajo sporazumna spolna razmerja med osebami istega spola in spodbujajo kulturo strpnosti do oseb LGBTI; naj pozovejo uzbekistanske oblasti, naj spoštujejo in spodbujajo pravice žensk;
   (l) naj zagotovijo pregled sistema potnih listov; naj pozdravijo, da je bil sistem izstopnih vizumov, ki so jih uzbekistanski državljani, ki so potovali zunaj Skupnosti neodvisnih držav (SND), pred tem potrebovali, ukinjen; naj pozdravijo napoved Uzbekistana, da od januarja 2019 ne bo več zahteval vizumov za državljane držav članic EU;
   (m) naj spodbujajo organe k izboljšanju lokalnega sistema zdravstvenega varstva in povečanju državnih sredstev za podporo izboljšavam, saj so se razmere, odkar je država postala neodvisna, znatno poslabšale;
   (n) naj pozovejo organe, naj zagotovijo potrebno podporo in zaprosijo za prispevek in podporo mednarodnih partnerjev, da se Uzbekistanu, zlasti pa avtonomni republiki Karakalpakstan, omogoči, da nadaljujejo z reševanjem gospodarskih, socialnih in zdravstvenih posledic okoljske katastrofe v Aralskem jezeru z oblikovanjem politik in praks na področju trajnostnega upravljanja voda in dialoga ter verodostojnega načrta postopnega čiščenja te regije; naj pozdravijo pozitiven razvoj regionalnega sodelovanja na področju vode, zlasti s Tadžikistanom in Kazahstanom, ustanovitev večpartnerskega odškodninskega sklada OZN za varnost ljudi za regijo Aralskega jezera in zavezo, ki so jo pokazali organi; naj še naprej podpirajo prizadevanja za izboljšanje namakalne infrastrukture;
   (o) naj pozdravijo novo zunanjo politiko Uzbekistana, s katero je bilo doseženo izboljšanje na področju sodelovanja s sosednjimi državami in mednarodnimi partnerji, zlasti pri spodbujanju stabilnosti in varnosti v regiji, upravljanju meja in voda, določitvi meja in energetiki; naj podprejo pozitivno sodelovanje Uzbekistana v afganistanskem mirovnem procesu;
   (p) naj pozdravijo stalno zavezanost Uzbekistana uveljavljanju srednjeazijskega območja brez jedrskega orožja; naj opozorijo na zavezo EU, da bo podpirala Uzbekistan pri odstranjevanju strupenih in radioaktivnih odpadkov; naj spodbujajo Uzbekistan k podpisu Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja;
   (q) naj upoštevajo pomembno vlogo Uzbekistana pri prihodnjem pregledu strategije EU za Srednjo Azijo z uporabo načela diferenciacije;
   (r) naj priznavajo upravičene varnostne pomisleke Uzbekistana in povečajo sodelovanje v podporo kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov, integriranemu upravljanju meja in prizadevanjem, da bi odpravili nasilno radikalizacijo, terorizem, organizirani kriminal in nezakonito trgovino z mamili, ob spoštovanju pravne države, vključno z varstvom človekovimi pravicami;
   (s) naj zagotovijo učinkovito sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam;
   (t) naj pogojujejo zagotavljanje pomoči Uzbekistanu iz instrumentov EU za zunanje financiranje ter posojil EIB in EBRD z nadaljnjim izvajanjem reform;
   (u) naj podpirajo učinkovito izvajanje ključnih mednarodnih konvencij, potrebnih za status GSP+;
   (v) naj podpirajo prizadevanja Uzbekistana za vključitev v postopek pridružitve Svetovni trgovinski organizaciji (STO), da bi državo bolje vključili v svetovno gospodarstvo in izboljšali njeno poslovno okolje ter tako pritegnili več neposrednih tujih naložb;
   (w) naj upoštevajo razvoj odnosov z drugimi tretjimi državami v okviru izvajanja kitajske pobude En pas, ena pot; in vztrajajo pri upoštevanju pomislekov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s to pobudo, tudi z oblikovanjem smernic v zvezi s tem;
   (x) naj uporabijo pogajanja o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju za podporo pristnemu in trajnostnemu napredku v smeri odgovornega in demokratičnega režima, ki zagotavlja in varuje temeljne pravice za vse državljane in se osredotoča zlasti na zagotavljanje ugodnega okolja za civilno družbo, zagovornike človekovih pravic in neodvisnost odvetnikov; naj še pred zaključkom pogajanja zagotovijo, da je Uzbekistan dosegel dober napredek pri zagotavljanju svobode izražanja ter svobode združevanja in miroljubnega zbiranja v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z odpravo ovir, ki vsem novim skupinam preprečujejo, da bi se registrirale in začele zakonito izvajati dejavnosti v državi ter da bi prejemale finančna sredstva iz tujine;
   (y) naj izpogajajo sodoben, vseobsegajoč in ambiciozen sporazum med EU in Uzbekistanom, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999, s čimer se bodo izboljšali medčloveški stiki, politično sodelovanje, trgovinski in naložbeni odnosi ter sodelovanje na področju trajnostnega razvoja, varstva okolja, povezljivosti, človekovih pravic in upravljanja in se bo prispevalo k trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju Uzbekistana;
   (z) naj se znova zavežejo k napredku na področju demokratičnih standardov, načel dobrega upravljanja in pravne države ter k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo veroizpovedi ali prepričanja, ter njihovih zagovornikov;
   (aa) naj podpirajo okrepljena prizadevanja Uzbekistana za večstransko in mednarodno sodelovanje na področju svetovnih in regionalnih izzivov, kot so med drugim mednarodna varnost in boj proti nasilnemu ekstremizmu, organizirani kriminal, degradacija okolja, podnebne spremembe in migracije;
   (ab) naj zagotovijo, da bo s celovitim sporazumom olajšano in okrepljeno regionalno sodelovanje ter mirno reševanje obstoječih sporov, kar bo omogočilo pristne dobrososedske odnose;
   (ac) naj okrepijo določbe, povezane s trgovinskimi in gospodarskimi odnosi, tako da jih na eni strani bolje povežejo z določbami na področju človekovih pravic in zavezo k izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo mehanizme za ocenjevanje in obravnavanje negativnih učinkov na človekove pravice, ter na drugi strani s spodbujanjem načel tržnega gospodarstva, vključno s pravno varnostjo, ter neodvisnih in preglednih institucij, socialni dialog in izvajanje standardov Mednarodne organizacije dela da bi zagotovili trajnostne neposredne tuje naložbe in prispevali k diverzifikaciji gospodarstva; naj izboljšajo sodelovanje v boju proti korupciji, pranju denarja in davčni utaji ter zagotovijo odgovorno vračanje premoženja, ki je trenutno zamrznjeno v več državah članicah EU in EGP, kar bi koristilo vsem Uzbekistancem;
   (ad) naj okrepijo vidike medparlamentarnega sodelovanja v okviru pooblaščenega odbora za parlamentarno sodelovanje na področjih demokracije, pravne države in človekovih pravic, vključno z neposredno odgovornostjo predstavnikov Sveta za sodelovanje in odbora za parlamentarno sodelovanje;
   (ae) naj zagotovijo sodelovanje vseh ustreznih akterjev, tudi civilne družbe, med pogajanji in izvedbeno fazo sporazuma;
   (af) naj vključijo pogoje o začasni prekinitvi sodelovanja v primeru kršitve osnovnih elementov s strani katere koli pogodbenice, zlasti kar zadeva spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države, vključno s posvetovanjem z Evropskim parlamentom v takih primerih; naj vzpostavijo neodvisen mehanizem za spremljanje in pritožbe, ki ga bodo prizadeto prebivalstvo in njegovi zastopniki lahko uporabljali kot učinkovito orodje za obravnavanje negativnih vplivov na človekove pravice, in za spremljanje izvajanja;
   (ag) naj zagotovijo, da bo Evropski parlament tesno vključen v spremljanje izvajanja vseh delov sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ko bo ta začel veljati, prirejajo posvetovanja v zvezi s tem, pri čemer zagotovijo, da bo Evropska služba za zunanje delovanje Parlament in civilno družbo ustrezno obveščala o izvajanju sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter se ustrezno odzivajo;
   (ah) naj ob upoštevanju pravil o zaupnosti zagotovijo posredovanje vseh pogajalskih dokumentov Evropskemu parlamentu, da bi zagotovili ustrezen nadzor pogajalskega procesa s strani Parlamenta; naj izpolnjujejo medinstitucionalne obveznosti iz člena 218(10) PDEU in redno obveščajo Parlament;
   (ai) naj začasno uporabljajo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju šele po soglasju Parlamenta;
   (aj) naj izvajajo javno kampanjo ozaveščanja, med katero bodo poudarjeni pričakovani pozitivni rezultati sodelovanja v korist državljanov EU in Uzbekistana, da se tudi dodatno povečajo medosebni stiki;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Uzbekistan.

(1) UL C 238, 6.7.2018, str. 394.
(2) UL C 238, 6.7.2018, str. 51.
(3) UL C 274, 27.7.2016, str. 25.
(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 91.
(5) UL C 58, 15.2.2018, str. 119.
(6) https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/54354/joint-communiqué-european-union-–-central-asia-foreign-ministers-meeting-brussels-23-november_en


Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas ***I
PDF 185kWORD 59k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES (COM(2018)0639 – C8-0408/2018 – 2018/0332(COD))
P8_TA-PROV(2019)0225A8-0169/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0639),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0408/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj danskega parlamenta, spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva in zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju rezultatov spletnega posvetovanja, ki ga je Evropska komisija izvedla med 4. julijem in 16. avgustom 2018,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za pravne zadeve in Odbora za peticije (A8-0169/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo ureditev poletnega časa od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru istega leta.
(1)  Države članice so se v preteklosti odločile uvesti ureditev poletnega časa na nacionalni ravni. Zato je bilo za delovanje notranjega trga pomembno, da se v vsej Uniji določita skupen datum ter ura začetka in prenehanja poletnega časa, da bi se uskladila sprememba časa v vseh državah članicah. V skladu z Direktivo 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta21 vse države članice trenutno uporabljajo premikanje ure dvakrat letno glede na letni čas. S standardnega časa se zadnjo nedeljo v marcu ura premakne na poletni čas, ki se uporablja do zadnje nedelje v oktobru istega leta.
__________________
__________________
21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).
21 Direktiva 2000/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa (UL L 31, 2.2.2001, str. 21).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 Komisijo pozval, naj opravi oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V navedeni resoluciji Parlament prav tako zatrjuje, da je nujno treba ohraniti usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.
(2)  Evropski parlament je z resolucijo z dne 8. februarja 2018 na podlagi več peticij, pobud državljanov parlamentarnih vprašanj Komisijo pozval, naj opravi poglobljeno oceno ureditve poletnega časa, kot jo določa Direktiva 2000/84/ES, in po potrebi predlaga revizijo navedene direktive. V resoluciji Parlament tudi poudarja, da je pomembno ohraniti harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji in enotni časovni režim EU.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago. Ni prepričljivih dokazov o tem, da koristi ureditve poletnega časa odtehtajo nevšečnosti, povezane s premikanjem ure dvakrat letno.
(3)  Komisija je preučila razpoložljive dokaze, ki kažejo na to, da je na tem področju pomembno imeti usklajena pravila po vsej Uniji, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga, ustvarita predvidljivost in dolgoročna gotovost ter se med drugim preprečijo motnje pri načrtovanju prevoznih dejavnosti ter delovanju informacijskih in komunikacijskih sistemov, višji stroški mednarodnega trgovanja kot tudi nižja produktivnost na notranjem trgu za storitve in blago.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Javna razprava o ureditvi poletnega časa ni nova in od uvedbe poletnega časa je bilo že nekaj pobud, namenjenih ukinitvi te prakse. Nekatere države članice so izvedle nacionalna posvetovanja, večina podjetij in deležnikov pa je podprla njeno ukinitev. Posvetovanje, ki ga je začela Evropska komisija, je privedlo do enake ugotovitve.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  V zvezi s tem se lahko položaj živinorejcev uporabi kot primer, kako je poletni čas sprva veljal kot nezdružljiv z delovno prakso v kmetijstvu, zlasti glede na zelo zgodnji začetek delovnega dne že po standardnem času. Poleg tega je obstajala domneva, da je zaradi premikanja ure na poletni čas otežena dobava pridelkov ali živali na trg. In nazadnje, ker imajo krave naravni ritem proizvajanja mleka, je bilo predvideno zmanjšanje mlečnosti. Vendar sta sodobna kmetijska oprema in praksa korenito spremenili kmetovanje, tako da je večina teh pomislekov izgubila težo, še vedno pa je pomembna skrb glede bioritma živali in delovnih pogojev kmetov.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi te ureditve. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen način opustiti ureditev poletnega časa.
(4)  V zvezi z ureditvijo poletnega časa poteka pestra javna razprava. V javnem posvetovanju Komisije je sodelovalo okoli 4,6 milijona državljanov, kar je največ odgovorov, ki jih je Komisija kdaj koli prejela v okviru javnih posvetovanj. V več pobudah državljanov so bili poudarjeni javni pomisleki o premikanju ure dvakrat letno in nekatere države članice so že izrazile željo po opustitvi tovrstne ureditve poletnega časa. Glede na navedeno je treba še naprej ščititi pravilno delovanje notranjega trga in preprečiti vsakršne znatne motnje na notranjem trgu, do katerih bi prišlo v primeru različnih ureditev po državah članicah na tem področju. Zato je primerno na usklajen in harmoniziran način opustiti ureditev poletnega časa.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Kronobiologija kaže, da spremembe časa vplivajo na bioritem človeškega telesa, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje. Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši. Zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oz. zimski čas.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Ozemlja držav članic EU, razen čezmorskih ozemelj, so razdeljena na tri časovne pasove oz. standardne čase, in sicer GMT, GMT + 1 in GMT + 2. Evropska unija se razteza od severa proti jugu, kar pomeni, da je trajanje dnevne svetlobe po Uniji različno. Zato je pomembno, da države članice pred spreminjanjem svojega časovnega pasu upoštevajo geografske vidike časa, tj. naravne časovne pasove in geografski položaj. Države članice bi se morale pred odločitvijo o spremembi časovnega pasu posvetovati z državljani in ustreznimi deležniki.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)  Številne državljanske pobude so poudarile zaskrbljenost državljanov zaradi premikanja ure na pol leta, države članice pa bi morale imeti čas in priložnost, da izvedejo svoja javna posvetovanja in ocene učinka, da bi bolje razumele posledice opustitve premikanja ure glede na letni čas v vseh regijah.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)  Poletni čas omogoča navidezno poznejše zahajanje sonca v poletnih mesecih. Za mnoge državljane EU je poletje čas, ko je sončna svetloba na voljo pozno zvečer. Prehod na standardni čas bi pomenil, da bi sonce poleti zahajalo eno uro prej, kar bi precej skrajšalo letno obdobje, ko je na voljo dnevna svetloba.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 e (novo)
(4e)  V številnih študijah se je preučila povezava med prehodom na poletni čas in tveganjem srčne kapi, motenim telesnim ritmom, pomanjkanjem spanja, koncentracije in pozornosti, večjim tveganjem nesreč, manjšim zadovoljstvom z življenjem in celo številom samomorov. Ne glede na to imajo daljši dnevi, dejavnosti na prostem po službi ali šoli in izpostavljenost sončni svetlobi jasne pozitivne dolgoročne učinke na splošno počutje.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 f (novo)
(4f)  Sezonska sprememba časa negativno vpliva tudi na dobrobit živali, kar je očitno na primer v kmetijstvu, kjer trpi proizvodnja kravjega mleka.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 g (novo)
(4g)  Vsesplošno se domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Raziskave so pokazale, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkostno zmanjšala, vendar to ne drži za vse države članice. Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi države članice morale tudi pravočasno obvestiti Komisijo o svoji nameri spremembe standardnega časa, nato pa uporabljati priglašene spremembe. Komisija bi na podlagi takega obvestila morala obvestiti druge države članice, da lahko te sprejmejo vse potrebne ukrepe. Prav tako bi z objavo teh informacij morala obvestiti splošno javnost in zainteresirane strani.
(5)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice Komisijo najkasneje do 1. aprila 2020 obvestiti, če nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno ter jim nalagajo obveznost obveščanja o načrtovanih spremembah standardnega časa. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.
(6)  Zato je treba odpraviti usklajevanje obdobja, za katero velja ureditev poletnega časa, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, in uvesti skupna pravila, ki državam članicam preprečujejo uporabo različnih ureditev časa glede na letne čase s spreminjanjem standardnega časa več kot enkrat letno. Cilj te direktive je odločilno prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, zato bi morala temeljiti na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z dosledno sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Odločitev o standardnem času, ki se bo uporabljal, mora v vsaki državi članici slediti posvetovanjem in študijam, pri katerih se upoštevajo želje državljanov, geografske in regionalne razlike, standardne delovne ureditve in drugi dejavniki, pomembni za posamezno državo članico. Države članice bi zato morale imeti dovolj časa za analizo učinka predloga in izbiro rešitve, ki ob upoštevanju dobrega delovanja notranjega trga najbolje služi njenemu prebivalstvu.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Spremembe časa, ki niso povezane s sezonskimi spremembami, bodo privedle do prehodnih stroškov, zlasti kar zadeva informacijske sisteme v prometnem in drugih sektorjih. Da bi znatno zmanjšali stroške prehoda, je za izvajanje te direktive potrebno razumno pripravljalno obdobje.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2019, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo začeti 31. marca 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2019 naprej, sprejmejo usklajeno.
(7)  Ta direktiva bi se morala uporabljati od 1. aprila 2021, tako da bi se zadnje obdobje poletnega časa, za katerega še veljajo pravila iz Direktive 2000/84/ES, v vseh državah članicah moralo zadnjo nedeljo marca 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice, ki po navedenem obdobju poletnega časa nameravajo za svoj standardni čas sprejeti čas, ki je bil v skladu z Direktivo 2000/84/ES zimski čas, bi svoj standardni čas morale spremeniti zadnjo nedeljo oktobra 2021 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času, zato da se podobne trajne spremembe, ki se bodo uvedle po različnih državah članicah, zgodijo istočasno. Zaželeno je, da države članice odločitev o standardnem času, ki ga bodo uporabljale od leta 2021 naprej, sprejmejo usklajeno.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Da bo izvajanje te direktive harmonizirano, bi morale države članice medsebojno sodelovati ter skupaj in usklajeno sprejemati odločitve o načrtovanih časovnih ureditvah. Usklajevalni mehanizem bi morali zato sestavljati po en imenovan predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije. Usklajevalni mehanizem bi moral obravnavati in oceniti morebitni učinek načrtovane odločitve o spremembi standardnega časa države članice na delovanje notranjega trga, da bi se preprečile znatne motnje.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Komisija bi morala oceniti, ali lahko načrtovane časovne ureditve v različnih državah članicah znatno in trajno ovirajo pravilno delovanje notranjega trga. Če ta ocena ne privede do tega, da bi države članice ponovno preučile svoje načrtovane časovne ureditve, bi morala imeti Komisija možnost, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev in po potrebi predloži zakonodajni predlog. Zato, pa tudi, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z odločitvijo, da odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
2.  Ne glede na odstavek 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2019, če to storijo 27. oktobra 2019 ob 1h zjutraj po koordiniranem univerzalnem času. Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo v skladu s členom 2.
2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice še vedno spremenijo svoj standardni čas ali čase leta 2021, če to storijo zadnjo nedeljo oktobra istega leta. Države članice obvestijo Komisijo o tej odločitvi najpozneje do 1. aprila 2020.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v člen 1, če se država članica odloči spremeniti svoj standardni čas ali čase na katerem koli ozemlju pod svojo jurisdikcijo, Komisijo o tem obvesti najmanj 6 mesecev, preden se ta sprememba uvede. Če država članica predloži takšno obvestilo in ga ne prekliče najmanj 6 mesecev pred datumom načrtovane spremembe, država članica to spremembo uvede.
1.  Vzpostavi se usklajevalni mehanizem, da se zagotovi harmoniziran in usklajen pristop k ureditvi časa po vsej Uniji.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2
2.  Najpozneje en mesec po prejetem obvestilu Komisija o najavljeni spremembi obvesti druge države članice in to informacijo objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.  Usklajevalni mehanizem sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Če država članica Komisijo obvesti o svoji odločitvi v skladu s členom 1(2), se usklajevalni mehanizem sestane, da oceni možni učinek načrtovanih sprememb na delovanje notranjega trga in razpravlja o njem, da bi se izognili znatnim motnjam.
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavka 2a meni, da bo načrtovana sprememba znatno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga, o tem obvesti državo članico, ki je predložila obvestilo.
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 c (novo)
2c.  Država članica, ki obvešča, najpozneje do 31. oktobra 2020 odloči, ali bo vztrajala pri svoji nameri. Če se odloči, da še namerava izvesti spremembo, predloži podrobno pojasnilo, kako bo obravnavala negativni učinek spremembe na delovanje notranjega trga.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1
1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje do 31. decembra 2024.
1.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2025 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno uporabe in izvajanja te direktive , po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za njen pregled na podlagi temeljite ocene učinka, pri kateri sodelujejo vse ustrezni deležniki.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 2
2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2024.
2.  Države članice Komisiji predložijo zadevne informacije najpozneje do 30. aprila 2025.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2019 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
1.  Države članice najpozneje do 1. aprila 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2019.
Navedene predpise uporabljajo od 1. aprila 2021.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
1.  Komisija v tesnem sodelovanju z usklajevalnim mehanizmom iz člena 2 natančno spremlja načrtovane časovne ureditve po vsej Uniji.
2.  Če Komisija ugotovi, da bi lahko načrtovane časovne ureditve, ki so jih države članice sporočile v skladu s členom 1(2), znatno in trajno ovirale pravilno delovanje notranjega trga, je pooblaščena, da sprejme delegirane akte, s katerimi se odloži datum začetka uporabe te direktive za največ 12 mesecev, in po potrebi predloži zakonodajni predlog.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 4 b (novo)
Člen 4b
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4a se prenese na Komisijo za obdobje od [datum začetka veljavnosti te uredbe] do [datum začetka uporabe te uredbe].
3.  Prenos pooblastila iz člena 4a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2019.
Direktiva 2000/84/ES se razveljavi z učinkom od 1. aprila 2021.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 305.


Skupna pravila notranjega trga električne energije ***I
PDF 578kWORD 171k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev) (COM(2016)0864 – C8-0495/2016 – 2016/0380(COD))
P8_TA-PROV(2019)0226A8-0044/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0864),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0495/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki so jih v okviru Protokola št. 2 predložili madžarska državna skupščina, avstrijski zvezni svet in poljski senat in v katerih trdijo, da se predlog zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1);

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2);

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 7. septembra 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0044/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0380


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Potrebnih je več sprememb Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)  Cilj notranjega trga električne energije, ki se postopoma uvaja po vsej Uniji od leta 1999, je z vzpostavitvijo konkurenčnih čezmejnih trgov električne energije zagotoviti resnične izbire vsem končnim odjemalcem Unije, bodisi državljanom bodisi podjetjem, novih poslovnih priložnosti, konkurenčne cene, učinkovite naložbene signale in višje standarde storitev ter prispevati k zanesljivosti oskrbe in trajnosti.

(3)  Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) in Direktiva 2009/72/ES sta bili pomemben korak k vzpostavitvi notranjega trga električne energije. Toda energetski sistem Unije doživlja korenite spremembe. Skupni cilj razogljičenja energetskega sistema prinaša nove priložnosti in izzive za udeležence na trgu. Hkrati pa tehnološki razvoj omogoča nove oblike udeležbe porabnikov in čezmejnega sodelovanja. Tržna pravila Unije je treba prilagoditi novim tržnim razmeram.

(4)  V sporočilu Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ je oblikovana vizija energetske unije, v središču katere so državljani, kjer so državljani odgovorni za energetski prehod, izkoriščajo nove tehnologije za zniževanje računov ter aktivno sodelujejo na trgu, ranljivi porabniki pa so v njej zaščiteni.

(5)  V sporočilu Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Nov dogovor za odjemalce energije“ je bila predstavljena vizija Komisije o maloprodajnem trgu, ki bi bolje služil porabnikom energije, tudi s tesnejšo povezavo med vele- in maloprodajnimi trgi. Nova in inovativna podjetja za energetske storitve bi morala s pomočjo nove tehnologije vsem porabnikom omogočiti polno udeležbo v energetskem prehodu, saj bodo z uravnavanjem porabe zagotovili energetsko učinkovite rešitve, s katerimi bodo prihranili denar in prispevali k splošnemu zmanjšanju porabe energije.

(6)  V sporočilu Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Začetek javnega posvetovanja o novi zasnovi energetskega trga“ je bilo poudarjeno, da so za opustitev proizvodnje v velikih centralnih obratih za proizvodnjo električne energije in njihovo nadomestitev z decentralizirano proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter z razogljičenimi trgi zahteva prilagoditev sedanjih pravil za trgovanje z električno energijo in spremembe obstoječih vlog na trgu. V sporočilu je bilo izpostavljeno, da je treba prožneje organizirati trge električne energije in združiti v celoto vse akterje na trgu, tudi proizvajalce energije iz obnovljivih virov, nove ponudnike energetskih storitev, shranjevanje energije in prilagodljiv odjem. Enako pomembno je, da Unija nujno investira v medsebojno povezanost na ravni Unije za prenos energije v visokonapetostnih prenosnih sistemih za električno energijo.

(7)  Da bi države članice oblikovale notranji trg električne energije, bi morale spodbujati povezovanje svojih nacionalnih trgov ter sodelovanje med operaterji sistemov na ravni Unije in regionalni ravni, tudi z vključevanjem izoliranih sistemov, zaradi katerih nastajajo elektroenergetski otoki , ki v Uniji še vedno obstajajo.

(8)  Poleg novih izzivov je namen te direktive reševanje še vedno obstoječih ovir za dokončanje notranjega trga električne energije. Izpopolnjen regulativni okvir mora prispevati k premagovanju sedanjih težav z razdrobljenimi nacionalnimi trgi, ki jih še vedno pogosto zaznamuje visoka stopnja regulativnih posegov. Zaradi takih posegov nastajajo ovire za dobavo električne energije pod enakimi pogoji ter višji stroški v primerjavi z rešitvami, ki izhajajo iz čezmejnega sodelovanja in tržnih načel.

(9)  Unija bo najbolje dosegla svoje cilje na področju obnovljivih virov energije z oblikovanjem tržnega okvira, ki bo spodbujal prožnost in inovacije. Zasnova dobro delujočega trga električne energije je ključni pogoj za uporabo obnovljivih virov energije.

(10)  Porabniki igrajo bistveno vlogo pri doseganju prožnosti, ki je potrebna, da se elektroenergetski prilagodi spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Tehnološki napredek pri upravljanju omrežja in proizvodnja obnovljive električne energije nudita porabnikom veliko priložnosti. Zdrava konkurenca na maloprodajnih trgih je bistvenega pomena za omogočanje uvajanja inovativnih novih storitev na tržni podlagi, ki se bodo odzvale na spreminjajoče se potrebe in zmožnosti porabnikov, hkrati pa bo sistem naredila prožnejši. Zaradi pomanjkanja informacij v realnem času ali skoraj realnem času, ki se zagotavljajo porabnikom o njihovi porabi energije, porabniki ne morejo biti aktivni udeleženci na trgu električne energije in pri energetskem prehodu. Z okrepljeno vlogo odjemalcev, ki se jim zagotovijo orodja, da sodelujejo bolj na trgu energije, vključno na nove načine, bi moral notranji trg električne energije koristiti državljanom v Uniji, Unija pa bi morala doseči svoje cilje na področju obnovljivih virov energije.

(11)  Svoboščine, ki jih Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) zagotavlja državljanom Unije – med drugim prosti pretok blaga, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev – so možne le na popolnoma odprtem trgu, ki vsem porabnikom omogoča svobodno izbiro dobaviteljev, vsem dobaviteljem pa, da svoje proizvode svobodno dobavljajo svojim odjemalcem.

(12)  Spodbujanje poštene konkurence in lahkega dostopa za različne dobavitelje je nadvse pomembna za države članice, da bodo lahko porabniki v celoti izkoristili priložnosti, ki jih prinaša liberaliziran notranji trg električne energije. Vseeno lahko v majhnih obrobnih elektroenergetskih sistemih in sistemih, ki niso povezani z drugimi državami članicami, kjer cene električne energije ne zagotavljajo ustreznih signalov za spodbujanje naložb, še vedno obstaja nedelovanje trga, zato so tam morda potrebne posebne rešitve, da bi zagotovili ustrezno raven zanesljivosti oskrbe.

(13)  Za spodbujanje konkurence in zagotovitev oskrbe z električno energijo po najbolj konkurenčni ceni bi morale države članice in regulativni organi olajšati čezmejni dostop za nove dobavitelje različnih virov energije in za nove ponudnike proizvodnje, shranjevanja energije in prilagajanja odjema.

(14)  Države članice bi morale zagotoviti, da na notranjem trgu električne energije ni nepotrebnih ovir za vstop na trg, delovanje trga in izstop s trga. Obenem bi moralo biti pojasnjeno, da ta obveznost ne vpliva na pristojnosti, ki jih države članice ohranijo v zvezi s tretjimi državami. Tega pojasnila se ne bi smelo razumeti, kot da omogoča državi članici izvajati zadeve, ki so v izključni pristojnosti Unije. Pojasniti bi bilo treba tudi, da morajo udeleženci na trgu iz tretjih držav, ki delujejo na notranjem trgu, spoštovati veljavno pravo Unije in nacionalno pravo držav članic tako kot vsi drugi udeleženci na trgu.

(15)  Tržna pravila omogočajo vstop in izstop proizvajalcev in dobaviteljev na podlagi njihovih ocen ekonomske in finančne vzdržnosti njihovega poslovanja. To načelo ni nezdružljivo z možnostjo držav članic, da naložijo podjetjem, ki delujejo v elektroenergentskem sektorju, obveznosti javne službe v splošnem gospodarskem interesu v skladu s Pogodbama, zlasti členom 106 PDEU, ter s to direktivo in Uredbo (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(9)(10).

(16)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 izjavil, da Komisija ob podpori držav članic sprejme nujne ukrepe za uresničitev minimalnega 10-odstotnega cilja na področju obstoječih elektroenergetskih medsebojnih povezav najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg, tj. baltske države, Portugalsko in Španijo, ter za države članice, ki so njihova glavna točka dostopa do notranjega energetskega trga. Izjavil je tudi, da mu bo Komisija tudi redno poročala z namenom, da se do leta 2030 doseže 15-odstotni cilj.

(17)  Zadostne fizične medsebojne povezave s sosednjimi državami so pomembne, da se državam članicam in sosednjim državam omogoči koriščenje pozitivnih učinkov notranjega trga, kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 23. novembra 2017 z naslovom „Krepitev energetskih omrežij v Evropi“, in kot je upoštevano tudi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(18)  Trgi električne energije se razlikujejo od drugih trgov, kot so trgi zemeljskega plina, saj trgujejo z blagom, ki ga trenutno ni lahko shranjevati in ki se proizvaja v zelo raznolikih obratih za proizvodnjo električne energije, vključno s porazdeljeno proizvodnjo. To se odraža v različnih pristopih k regulativni obravnavi interkonektorjev v sektorjih električne energije in plina. Povezovanje trgov električne energije zahteva visoko stopnjo sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulativnimi organi, zlasti ko se z elektriko trguje prek spajanja trgov.

(19)  Zagotovitev skupnih pravil za pravi notranji trg in široko ponudbo vsem dostopne električne energije bi tudi morala biti eden izmed glavnih ciljev te direktive. V ta namen bi neizkrivljene tržne cene zagotovile spodbude za čezmejne medsebojne povezave in naložbe v novo proizvodnjo električne energije ter dolgoročno vodile v cenovno konvergenco.

(20)  Tržne cene bi morale dati prave pobude za razvoj omrežja in naložbe v novo proizvodnjo električne energije.

(21)  Obstajajo različne vrste organizacije trga na notranjem trgu električne energije. Ukrepi, ki bi jih države članice lahko sprejele za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev, bi morali temeljiti na prevladujočih zahtevah v splošnem interesu. S Komisijo bi se bilo treba posvetovati o združljivosti teh ukrepov s PDEU in z drugim pravom Unije.

(23)  Države članice bi morale obdržati široko diskrecijsko pravico do nalaganja obveznosti javne službe elektroenergetskim podjetjem za dosego ciljev, ki so v splošnem gospodarskem interesu. Države članice bi morale gospodinjskim odjemalcem in, če ocenijo, da je to primerno, tudi malim podjetjem zagotoviti pravico do oskrbe z električno energijo določene kakovosti po jasno primerljivih, preglednih in konkurenčnih cenah. Toda obveznosti javne službe v obliki določanja cen za dobavo električne energije so v fundamentalno izkrivljajoč ukrep, ki pogosto povzroča kopičenje primanjkljaja v tarifnih prihodkih, omejevanje izbire za porabnike, šibkejše spodbude za varčevanje z energijo in naložbe v energetsko učinkovitost, nižje standarde storitev, manj sodelovanja in zadovoljstva porabnikov, omejevanje konkurence ter manj inovativnih proizvodov in storitev na trgu. Zato bi morale države članice za zagotavljanje cenovno dostopne oskrbe svojih državljanov z električno energijo uporabljati druga orodja politike, zlasti usmerjene ukrepe socialne politike. Javni posegi v določanje cen za oskrbo z električno energijo bi morali biti izvedeni samo kot obveznosti javne službe in bi morali izpolnjevati posebne pogoje, določene v tej direktivi. V celoti liberaliziran in dobro delujoč maloprodajni trg električne energije bi spodbudil cenovno in necenovno konkurenco med obstoječimi dobavitelji ter pomenil spodbude za nove vstope na trg, s tem pa bi izboljšal izbiro in zadovoljstvo porabnikov.

(23)  Obveznosti javne službe v obliki določanja cen za dobavo električne energije bi bilo treba uporabljati brez poseganja v načelo odprtih trgov, za jasno opredeljene okoliščine in upravičence, njihovo trajanje pa bi moralo biti omejeno. Take okoliščine bi lahko nastale na primer, kadar je oskrba močno omejena, kar povzroči znatno višje cene električne energije od običajnih, ali v primeru nedelovanja trga, če se izkaže, da posegi regulativnih organov in organov, pristojnih za konkurenco, niso učinkoviti. To bi nesorazmerno prizadelo gospodinjstva in zlasti ranljive odjemalce, ki za račune za energijo običajno porabijo večji delež svojega razpoložljivega dohodka kot porabniki z visokimi dohodki. Za ublažitev izkrivljajočih učinkov obveznosti javne službe pri določanju cen za dobavo električne energije, bi morale države članice, ki izvajajo take posege, uvesti dodatne ukrepe, vključno z ukrepi za preprečevanje izkrivljanja pri določanju veleprodajnih tržnih cen. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko vsi upravičenci do reguliranih cen v celoti izkoristijo ponudbe, ki so na voljo na konkurenčnem trgu, če se za to odločijo. V ta namen morajo biti ti upravičenci opremljeni s sistemi naprednega merjenja in imeti dostop do pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Poleg tega bi jih bilo treba neposredno in redno obveščati o ponudbah in prihrankih, ki so na voljo na konkurenčnem trgu, zlasti o pogodbah z dinamičnimi cenami električne energije, in jim nuditi pomoč pri odzivu na tržne ponudbe in koriščenju le-teh.

(24)  Pravica upravičencev do reguliranih cen, da prejmejo individualne napredne števce brez dodatnih stroškov, državam članicam ne bi smelo preprečevati, da spremenijo funkcionalnost sistemov naprednih števcev, kadar infrastruktura naprednih števcev ne obstaja, ker je bila ocena stroškov in koristi v zvezi z uvedbo sistemov naprednega merjenja negativna.

(25)  Javni posegi na področju določanja cen za dobavo električne energije ne bi smeli povzročiti neposrednega navzkrižnega subvencioniranja med različnimi kategorijami odjemalcev. V skladu s tem načelom se s cenovnimi sistemi ne sme izrecno povzročiti, da nekatere kategorije odjemalcev krijejo stroške cenovnih posegov, ki vplivajo na druge kategorije odjemalcev. Na primer, cenovni sistem, v katerem stroške nediskriminatorno krijejo dobavitelji ali drugi operaterji, se ne bi smel šteti za neposredno navzkrižno subvencioniranje.

(26)  Da bi ohranili visoke standarde javnih storitev v Uniji, bi bilo treba o vseh ukrepih, ki jih za doseganje cilja te direktive sprejmejo države članice, redno uradno obvestiti Komisijo. Komisija bi morala redno objaviti poročilo, v katerem bi analizirala ukrepe, sprejete na nacionalni ravni za doseganje ciljev v zvezi z javnimi storitvami, in primerjala njihovo učinkovitost, da bi lahko pripravila priporočila v zvezi z ukrepi za doseganje visokih standardov javnih storitev, ki jih bo treba sprejeti na nacionalni ravni.

(27)  Državam članicam bi biti treba omogočiti, da določijo zasilnega dobavitelja. Ta dobavitelj je lahko prodajni oddelek vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja tudi dejavnosti distribucije, če izpolnjuje zahteve glede ločevanja iz te direktive.

(28)  Treba bi bilo omogočiti, da ukrepi, ki jih države članice izvajajo z namenom doseganja ciljev socialne in ekonomske kohezije, vključujejo zlasti določbo o zagotavljanju ustreznih ekonomskih spodbud z uporabo, kadar je primerno, vseh obstoječih nacionalnih orodij in orodij Unije. Takšna orodja lahko zajemajo mehanizme odgovornosti za jamstvo potrebnih naložb.

(29)  Če ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za izpolnitev obveznosti javnih storitev, predstavljajo državno pomoč po členu 107(1) PDEU, morajo države članice o tem obvestiti Komisijo v skladu s členom 108(3) PDEU.

(30)  Medsektorsko pravo zagotavlja trdno podlago za varstvo porabnikov pri širokem naboru energetskih storitev, ki so že na voljo, in je verjetno, da se bo še razvijalo. Kljub temu bi bilo treba jasno določiti nekatere osnovne pogodbene pravice odjemalcev.

(31)  Porabnikom bi morale biti na voljo jasne in nedvoumne informacije o njihovih pravicah, povezanih z energetskim sektorjem. Komisija je po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z državami članicami, regulativnimi organi, porabniškimi organizacijami in elektroenergetskimi podjetji, vzpostavila kontrolni seznam, v katerem so navedene praktične informacije o pravicah porabnikov energije. Ta kontrolni seznam bi bilo treba redno posodabljati ter bi moral biti na voljo vsem porabnikom in javno dostopen.

(32)  Porabnikom več dejavnikov preprečuje, da bi dostopali do različnih virov tržnih informacij, ki so jim na razpolago, jih razumeli in ravnali v skladu z njimi. Zato bi bilo treba izboljšati primerljivost ponudb in karseda zmanjšati ovire za zamenjavo dobavitelja, ne da bi porabnikom po nepotrebnem omejevali možnost izbire.

(33)  Manjšim odjemalcem se zaradi zamenjave dobavitelja še vedno neposredno ali posredno zaračunavajo najrazličnejše pristojbine. Zaradi takih pristojbin je težje določiti, kateri proizvod ali katera storitev je najboljša, neposredna finančna korist od zamenjave dobavitelja pa je manjša. Čeprav bi se z odpravo takih pristojbin morda zmanjšala možnost izbire za porabnike, saj bi bili odpravljeni proizvodi, pri katerih se nagrajuje odjemalčeva zvestoba, bi njihova omejitev prispevala k večji blaginji porabnikov, njihovemu sodelovanju in konkurenci na trgu.

(34)   Krajši časi zamenjave bi lahko porabnike spodbudili k iskanju boljših ponudb oskrbe z energijo in zamenjavi dobavitelja. Z obsežnejšo uporabo informacijske tehnologije bi bilo do leta 2026 postopek tehnične zamenjave, tj. registracijo novega dobavitelja na merilnem mestu pri tržnem operaterju, v običajnih razmerah na kateri koli delovni dan mogoče izvesti v 24 urah. Ne glede na druge korake v postopku zamenjave, ki morajo biti zaključeni pred začetkom tehničnega postopka za zamenjavo, bi z zagotovitvijo izvedbe tehničnega postopka za zamenjavo v 24 urah do navedenega datuma zmanjšali čase zamenjave, kar bo prispevalo k večji udeležbi porabnikov in boljši maloprodajni konkurenci. Vsekakor skupni čas trajanja postopka zamenjave ne bi smel biti daljši od treh tednov od datuma zahteve odjemalca.

(35)  Samostojna orodja za primerjavo, tudi spletne strani, so učinkovito sredstvo, s katerim lahko manjši odjemalci ocenijo prednosti različnih ponudb energije, ki so na razpolago na trgu. Stroški iskanja so s temi orodji nižji, saj odjemalcem ni treba več zbirati informacij od posameznih dobaviteljev in ponudnikov storitev. S takimi orodji je mogoče doseči ustrezno ravnotežje med potrebo po jasnosti in jedrnatosti informacij na eni strani in potrebo po njihovi popolnosti in obsežnosti na drugi strani. Zajemati bi morala čim več razpoložljivih ponudb in pokrivati čim večji del trga, da bi si odjemalec lahko ustvaril reprezentativen pregled. Zelo pomembno je, da imajo manjši odjemalci dostop do najmanj enega orodja za primerjavo in da so informacije, pridobljene s takimi orodji, zanesljive, nepristranske in pregledne. Države članice bi lahko v ta namen zagotovile orodje za primerjavo, s katerim upravlja nacionalni organ ali zasebna družba.

(36)  Večje varstvo porabnikov je zagotovljeno z razpoložljivostjo učinkovitih neodvisnih izvensodnih pravnih sredstev za mehanizme za reševanje sporov za vse porabnike, kot sta varuh pravic porabnikov energije, organ za porabnike ali regulativni organ. Države članice bi morale uvesti hitre in učinkovite postopke za obravnavanje pritožb.

(38)  Vsem porabnikom bi moralo biti omogočeno, da izkoristijo neposredno udeležbo na trgu, zlasti s tem, da svojo porabo prilagodijo tržnim signalom, v zameno pa izkoristijo nižje cene električne energije ali druga spodbujevalna plačila. Koristi od take aktivne udeležbe bo sčasoma verjetno več, saj bodo sicer pasivni porabniki bolj ozaveščeni o možnostih, ki so jim na voljo kot aktivnim odjemalcem, in ko bodo bolj dostopne in poznane informacije o možnostih za aktivno udeležbo. Odjemalcem bi morala biti omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. Zato bi morali porabniki imeti možnost, da imajo koristi od dokončne uvedbe sistema naprednega merjenja; ko pa je bila uvedba teh sistemov negativno ocenjena, bi morali imeti možnost, da se odločijo za sistem naprednega merjenja porabe. Tako bi lahko svojo porabo prilagodili cenovnim signalom v realnem času, ki odražajo vrednost in stroške električne energije ali prenosa v različnih obdobjih, države članice pa bi morale zagotoviti, da so porabniki v razumni meri izpostavljeni tveganju veleprodajnih cen. Porabniki bi morali biti obveščeni o koristih in potencialnih cenovnih tveganjih, povezanih s pogodbami z dinamičnimi cenami električne energije. Države članice bi morale zagotoviti tudi, da porabniki, ki se odločijo, da ne bodo aktivno sodelovali na trgu, za to ne bodo kaznovani. Namesto tega bi jim bilo treba na način, ki bi najbolj ustrezal razmeram na domačem trgu, omogočiti, da se odločijo na podlagi informacij o možnostih, ki so jim na razpolago.

(38)  Da bi bolje izkoristili prednosti in učinkovitost dinamičnih cen električne energije, bi morale države članice oceniti možnosti za večjo dinamičnost ali zmanjšanje deleža fiksnih delov v računu za električno energijo ter ustrezno ukrepati, če te možnosti obstajajo.

(39)  Odjemalci iz vseh skupin (industrijski, poslovni in gospodinjstva) bi morali imeti dostop do trgov električne energije, da bi lahko trgovali s svojo prožnostjo in električno energijo iz lastne proizvodnje. Odjemalcem bi moralo biti omogočeno, da v celoti izkoristijo prednosti agregiranja proizvodnje in dobave v večjih regijah in čezmejno konkurenco. Udeleženci na trgu, dejavni na področju agregiranja, bodo verjetno imeli pomembno vlogo kot posredniki med skupinami odjemalcev in trgom. Države članice bi morale imeti možnost, da prosto izberejo ustrezen model izvajanja in pristop k upravljanju za neodvisno agregiranje, pri čemer upoštevajo splošna načela iz te direktive. Tak model ali pristop bi lahko vključeval izbiro tržnih ali regulativnih načel, ki zagotavljajo rešitve za izpolnjevanje te direktive, kot so modeli, ki odpravljajo bilančna odstopanja ali uvajajo korekcije perimetra. Izbrani model bi moral vsebovati pregledna in poštena pravila, ki bi neodvisnim agregatorjem omogočila izpolnjevanje svoje vloge posrednikov ▌ in zagotovila, da imajo končni odjemalci ustrezne koristi od njihovih dejavnosti. Na vseh ▌ trgih električne energije bi bilo treba opredeliti proizvode, vključno s pomožnimi storitvami in trgi zmogljivosti, ki bi spodbudili udeležbo v prilagajanju odjema.

(40)  V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ sta poudarjena potreba po razogljičenju prometnega sektorja in zmanjšanju njegovih emisij, zlasti na mestnih območjih, in možni pomen prispevka elektromobilnosti za dosego teh ciljev. Uvajanje elektromobilnosti je tudi pomemben element energetskega prehoda. Tržna pravila, določena v tej direktivi, bi zato morala prispevati k nastanku ugodnih pogojev za vsakovrstna električna vozila. Zagotoviti bi morala predvsem učinkovito uvedbo javno dostopnih in zasebnih polnilnih mest za električna vozila in omogočiti učinkovito vključevanje polnjenja vozil v sistem.

(41)  Prilagajanje odjema je ključno za omogočanje naprednega polnjenja električnih vozil in s tem učinkovite vključitve električnih vozil v električno omrežje, ki bo bistvenega pomena za postopek razogljičenja prometa.

(42)  Porabnikom bi morala biti omogočena poraba, shranjevanje in prodaja električne energije iz lastne proizvodnje na trgu ter sodelovanje na vseh trgih električne energije z zagotavljanjem prožnosti sistema, na primer s shranjevanjem energije iz električnih vozil, prilagajanjem odjema ali programi energetske učinkovitosti. V prihodnosti bo te dejavnosti olajšal nov tehnološki razvoj. Toda obstajajo pravne in poslovne ovire, npr. nesorazmerne pristojbine za notranjo porabo električne energije, obveznost dovajanja električne energije iz lastne proizvodnje v energetski sistem, upravna bremena, npr. da morajo porabniki, ki sami proizvajajo električno energijo in jo prodajajo sistemu, izpolnjevati zahteve, ki veljajo za dobavitelje itd. Te ovire, zaradi katerih porabniki ne morejo sami proizvajati električne energije in električne energije, ki jo proizvedejo, porabiti, shranjevati ali prodajati na trgu, bi bilo treba odpraviti, vendar pri tem zagotoviti, da bodo taki porabniki ustrezno prispevali h kritju stroškov sistema. Države članice imajo lahko v nacionalnem pravu različne določbe, ki urejajo davke in dajatve za posamezne aktivne odjemalce in aktivne odjemalce, ki delujejo skupaj, pa tudi za gospodinjstva in druge končne odjemalce.

(43)  Zaradi porazdeljenih energetskih tehnologij in krepitve vloge porabnikov je energija, proizvedena v skupnosti, ▌ uspešen in stroškovno učinkovit način za zadovoljevanje potreb in pričakovanj državljanov v zvezi z viri energije, storitvami in lokalno udeležbo. Energija, proizvedena v skupnosti, daje vključujočo možnost za vse porabnike, da so neposredno udeleženi v proizvodnji, porabi ali delitvi energije. V pobudah za energijo, proizvedeno v skupnosti, je v ospredju predvsem zagotavljanje cenovno dostopne energije posebne vrste, kot je energija iz obnovljivih virov, za svoje člane ali družbenike in ne dobiček, kakor je v tradicionalnem elektroenergetskem podjetju. Pobude za energijo, proizvedeno v skupnosti, neposredno nagovarjajo porabnike in tako kažejo svoje možnosti za olajšanje celovitega uvajanja novih tehnologij in vzorcev porabe, tudi naprednih distribucijskih omrežij in prilagajanja odjema. Energija, proizvedena v skupnosti, lahko tudi spodbuja energetsko učinkovitost na ravni gospodinjstev ter z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo pripomore k boju proti energetski revščini. Udeležbo na trgu električne energije lahko omogoči tudi nekaterim skupinam gospodinjskih odjemalcev, ki na njem drugače ne bi mogli sodelovati. Take pobude ob učinkovitem upravljanju prispevajo h gospodarski, družbeni in okoljski vrednosti za skupnost, ki presega le koristi od opravljanja energetskih storitev. Namen te direktive je nekaterim kategorijam državljanskih pobud za energijo na ravni Unije priznati status „energetskih skupnosti državljanov“ in jim tako zagotoviti ustrezen okvir, pravično obravnavo, enake konkurenčne pogoje ter natančno opredeljen seznam pravic in obveznosti. Gospodinjskim odjemalcem bi moralo biti dovoljeno, da prostovoljno sodelujejo v pobudi za energijo, proizvedeno v skupnosti, in da jo prostovoljno zapustijo, ne da bi izgubili dostop do omrežja, ki ga upravlja pobuda za energijo v skupnosti, ali svoje pravice kot porabniki. Dostop do ▌ omrežja energetske skupnosti državljanov bi moral biti omogočen pod pravičnimi pogoji, ki odražajo stroške.

(44)  Članstvo v energetski skupnosti državljanov bi moralo biti odprto za vse kategorije subjektov. Pristojnosti odločanja znotraj energetske skupnosti državljanov pa bi bilo treba omejiti na tiste člane ali družbenike, ki ne opravljajo obsežne trgovske dejavnosti in za katere energetski sektor ni primarno področje gospodarske dejavnosti. Energetske skupnosti državljanov štejejo za kategorijo sodelovanja z državljani ali lokalnimi akterji, ki bi moralo biti priznano in zaščiteno s pravom Unije. Določanje energetskih skupnosti državljanov ne izključuje obstoja drugih državljanskih pobud, kot so pobude, ki izhajajo iz dogovorov s področja zasebnega prava. Zato bi morale imeti države članice možnost, da za energetske skupnosti državljanov izberejo kakršno koli obliko subjekta, na primer združenje, zadrugo, partnerstvo, neprofitno organizacijo ali malo in srednje veliko podjetje, kolikor lahko tak subjekt v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti.

(45)  Določbe te direktive o energetskih skupnostih državljanov določajo pravice in obveznosti, ki bi jih lahko izpeljali iz drugih obstoječih pravic in obveznosti, kot so svoboda sklepanja pogodb, pravica o zamenjavi dobaviteljev, odgovornosti operaterjev distribucijskih sistemov, pravila o omrežninah in izravnalne obveznosti.

(46)  Energetske skupnosti državljanov so nov tip subjekta glede na strukturo članstva, zahteve glede upravljanja in namen. Dovoljeno bi jim moralo biti delovanje na trgu ob enakih pogojih brez izkrivljanja konkurence, zanje pa bi morale na nediskriminatoren in sorazmeren način veljati enake pravice in obveznosti kot za druga elektroenergetska podjetja. Te pravice in obveznosti bi se morale uporabljati glede na sprejete vloge, kot so vloge končnih odjemalcev, proizvajalcev, dobaviteljev ali operaterjev distribucijskih sistemov. Energetske skupnosti državljanov ne bi smele biti izpostavljene regulativnim omejitvam, ko uporabljajo sedanje ali prihodnje informacijske in komunikacijske tehnologije za izmenjavo električne energije iz proizvodnih zmogljivosti znotraj energetske skupnosti državljanov med svojimi člani ali družbeniki na podlagi tržnih načel, na primer z razporejanjem deležev energije članov ali družbenikov, ki uporabljajo razpoložljivo proizvodnjo znotraj skupnosti, tudi prek javnega omrežja, če obe merilni mesti pripadata skupnosti. Izmenjava električne energije članom omogoča oskrbo z električno energijo iz obratov za proizvodnjo električne energije znotraj skupnosti, ne da bi bili v neposredni fizični bližini tega obrata in brez da bi bili za istim merilnim mestom. Kadar se električna energija izmenjuje, izmenjava ne bi smela vplivati na pobiranje omrežnin, tarif in dajatev, povezanih s pretokom električne energije. Izmenjavo bi bilo treba omogočiti v skladu z obveznostmi in ustreznimi časovnimi okviri za izravnavo, merjenje in poravnavo. Določbe te direktive o energetskih skupnostih državljanov ne vplivajo na pristojnost držav članic, da oblikujejo in izvajajo svoje politike za energetski sektor v povezavi z omrežninami in tarifami, ali da oblikujejo in izvajajo sisteme financiranja in delitve stroškov, pod pogojem, da so te politike nediskriminatorne in zakonite.

(47)  Ta direktiva pooblašča države članice, da omogočijo energetskim skupnostim državljanov, da postanejo operaterji distribucijskih sistemov, bodisi na podlagi splošne ureditve ali kot „operater zaprtega distribucijskega sistema“. Ko je energetski skupnosti državljanov podeljen status operaterja distribucijskega sistema, bi jo bilo treba obravnavati enako kot operaterje distribucijskega sistema in zanjo bi morale veljati iste obveznosti. Določbe te direktive o energetskih skupnostih državljanov pojasnjujejo zgolj tiste vidike obratovanja distribucijskega sistema, ki bi lahko bili relevantni za energetske skupnosti državljanov, medtem ko se drugi vidiki obratovanja distribucijskega sistema uporabljajo v skladu s pravili v zvezi z operaterji distribucijskih sistemov.

(48)  Pomemben vir informacij za odjemalce so računi za električno energijo ▌. Iz njih je mogoče črpati podatke o porabi in stroških, pa tudi druge informacije, s pomočjo katerih lahko porabniki primerjajo svojo trenutno pogodbo z drugimi ponudbami. Toda ▌ spori v zvezi z računi so zelo pogost razlog za pritožbe porabnikov, kar prispeva k stalnemu nezadovoljstvu porabnikov in njihovi neudeležbi v sektorju električne energije. Zato bi morali biti računi ▌ jasnejši in razumljivejši ter bi bilo treba zagotoviti, da bi računi in informacije na računu vidno prikazovali omejeno število pomembnih informacij, ki jih porabniki potrebujejo za uravnavanje svoje porabe energije, primerjavo cen in zamenjavo dobavitelja. Druge informacije bi morale biti končnim odjemalcem na voljo v njihovih računih ali pa bi jim morale biti priložene oziroma bi morali biti končni odjemalci nanje napoteni. Te informacije bi morale biti prikazane na računu, na ločenem dokumentu, ki je priložen računu, ali pa bi račun moral vsebovati napotilo, kje lahko končni odjemalec enostavno najde informacije na spletnem mestu, prek mobilne aplikaciji ali na drug način.

(49)  Redno zagotavljanje točnih informacij na računu na podlagi dejanske porabe električne energije, kar omogočajo napredni števci, je pomembna pomoč odjemalcem, da lahko nadzorujejo porabo in stroške električne energije. Kljub temu pa bi morali imeti odjemalci, zlasti gospodinjski odjemalci, možnost sklenitve prožnih ureditev za dejansko plačilo svojih plačil. To bi na primer odjemalcem omogočalo, da so jim na voljo pogoste informacije na računu, plačujejo pa lahko le za vsako četrtletje, ali pa bi odjemalec vsak mesec plačal enak znesek, ki ni odvisen od dejanske porabe.

(50)  Določbe o obračunavanju iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12) bi bilo treba posodobiti, poenotiti in prestaviti v to direktivo, kamor bolj ustrezno spadajo.

(51)  Države članice bi morale spodbujati posodobitev distribucijskih omrežij in sicer s pomočjo uvedbe naprednih omrežij, ki bi morala biti zgrajena tako, da bi spodbujala decentralizirano proizvodnjo in energetsko učinkovitost.

(52)  Za udeležbo porabnikov so potrebne ustrezne spodbude in tehnologije, kot so sistemi naprednega merjenja. Sistemi naprednega merjenja krepijo položaj porabnikov , saj jim omogočajo prejemanje natančnih povratnih informacij o njihovi porabi ali proizvodnji energije v skoraj realnem času, tako da ju lahko bolje upravljajo, sodelujejo v programih prilagajanja odjema in pri drugih storitvah ter si tako znižujejo račun za električno energijo. Operaterjem distribucijskih sistemov sistemi naprednega merjenja dajejo boljši pregled nad njihovimi omrežji, zaradi česar lahko znižajo stroške obratovanja in vzdrževanja, prihranke pa prenesejo na porabnike v obliki nižjih tarif za distribucijo.

(53)  Ko se o uvedbi sistemov naprednega merjenja odloča na nacionalni ravni, bi moralo biti možno o tem odločati na podlagi ekonomske ocene. Pri tej ekonomski oceni bi bilo treba upoštevati dolgoročne koristi uvedbe sistemov naprednega merjenja za porabnike in celotno vrednostno verigo, kot je boljše upravljanje omrežja, natančnejše načrtovanje in ugotavljanje izgub v omrežju. Če bi ta ocena pokazala, da je uvedba teh sistemov merjenja ▌ stroškovno učinkovita le za porabnike z določeno višino porabe električne energije, bi državam članicam moralo biti omogočeno, da to upoštevajo pri nadaljevanju uvedbe sistemov naprednega merjenja. Te ocene pa bi bilo treba redno ali vsaj vsaka štiri leta pregledovati zaradi pomembnih sprememb v temeljnih predpostavkah in zaradi hitrosti tehnološkega razvoja.

(54)  Države članice, ki sistemov naprednega merjenja ne uvajajo sistematično, bi morale porabnikom omogočiti, da na zahtevo in pod pravičnimi in razumnimi pogoji izkoristijo možnost namestitve naprednega števca, pri čemer bi jim morale biti dane na razpolago vse ustrezne informacije. Kadar porabniki nimajo naprednih števcev, bi morali biti upravičeni do števcev, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, potrebne za zagotovitev informacij o zaračunavanju iz te direktive.

(55)  Da bi porabniki lažje aktivno sodelovali na trgih električne energije, bi morali biti sistemi naprednega merjenja, ki jih države članice uvedejo na svojem ozemlju, interoperabilni in bi morali biti zmožni zagotavljati podatke, potrebne za porabniške sisteme za upravljanje z energijo. V ta namen bi države članice morale upoštevati uporabo ustreznih razpoložljivih standardov, vključno s standardi, ki omogočajo interoperabilnost na ravni podatkovnega modela in aplikacijske plasti, dobre prakse in pomen razvoja izmenjave podatkov, prihodnjih in inovativnih energetskih storitev, uvedbe naprednih omrežij in notranjega trga električne energije. Poleg tega sistemi naprednega merjenja, ki so uvedeni, ne bi smeli ovirati zamenjave dobavitelja in bi morali biti opremljeni z ustreznimi funkcionalnostmi, ki porabnikom omogočajo, da dostopajo do podatkov o svoji porabi v skoraj realnem času, uravnavajo svojo porabo energije in, kolikor je mogoče glede na podporno infrastrukturo, svojo prožnost dajo na razpolago omrežju in podjetjem za energetske storitve, so za to nagrajeni ter prihranijo pri svojih računih za električno energijo.

(57)  Ključni vidik pri dobavi energije odjemalcem je dostop do objektivnih in preglednih podatkov o porabi. Porabniki bi tako morali imeti dostop do svojih podatkov o porabi in s porabo povezanih cenah ter stroških storitev, tako da lahko konkurente povabijo, da pripravijo ponudbo na podlagi teh informacij. Porabniki bi morali imeti tudi pravico do pravilne obveščenosti o svoji porabi energije. Predplačila uporabnikov ne bi smela postavljati v nesorazmerno slabši položaj, različni plačilni sistemi pa bi morali biti nediskriminatorni. Informacije o stroških energije, ki jih porabniki prejemajo dovolj redno, bi spodbujale k varčevanju energije, saj bodo dajale odjemalcem neposredne povratne informacije o učinkih naložb v energetsko učinkovitost in drugačnega ravnanja. V zvezi s tem bo popolno izvrševanje Direktive 2012/27/EU prispevalo k temu, da porabniki zmanjšajo svoje stroške energije.

(57)  V državah članicah so bili po uvedbi sistemov naprednega merjenja oblikovani ali so v fazi oblikovanja različni modeli upravljanja s podatki. Ne glede na model upravljanja s podatki je pomembno, da države članice uvedejo pregledna pravila za dostop do podatkov pod nediskriminatornimi pogoji in zagotovijo najvišjo stopnjo kibernetske varnosti in varstva podatkov ter nepristranskosti subjektov, ki ravnajo s podatki.

(58)  Države članice bi morale sprejeti ukrepe, potrebne za zaščito ranljivih in energetsko revnih odjemalcev v okviru notranjega trga električne energije. Takšni ukrepi se lahko razlikujejo glede na posebne okoliščine v zadevnih državah članicah in lahko vključujejo ukrepe socialne ali energetske politike v zvezi s plačevanjem računov za električno energijo, naložbe v energetsko učinkovitost stanovanjskih zgradb ali varstvo porabnikov, kot je zaščita pred odklopom. Kadar je osnovna storitev na voljo tudi malim podjetjem, se lahko ukrepi v zvezi z zagotavljanjem takšne osnovne oskrbe razlikujejo glede na to, ali so ti ukrepi namenjeni gospodinjskim odjemalcem ali malim podjetjem.

(59)  Energetske storitve so temeljnega pomena za blaginjo državljanov Unije. Primerno ogrevanje, hlajenje in osvetlitev ter energija za električne aparate so storitve, brez katerih ni mogoče zagotoviti dostojnega življenjskega standarda in zdravja državljanov. Poleg tega dostop do teh energetskih storitev državljanom Unije omogoča, da izkoristijo svoje zmožnosti, in krepi družbeno vključenost. Energetsko revna gospodinjstva si teh energetskih storitev ne morejo privoščiti zaradi kombinacije nizkih dohodkov, visokih stroškov energije in slabe energetske učinkovitosti njihovih bivalnih prostorov. Države članice bi morale zbirati prave informacije, da bi lahko spremljale število gospodinjstev, prizadetih zaradi energetske revščine. Natančne meritve bi morale biti državam članicam v pomoč pri ugotavljanju, katera gospodinjstva so prizadeta zaradi energetske revščine, da bi jim lahko nudile ciljno usmerjeno podporo. Komisija bi morala aktivno podpirati izvajanje določb te direktive o energetski revščini z omogočanjem izmenjave dobrih praks med državami članicami.

(60)  Kadar so države članice prizadete z energetsko revščino in niso pripravile nacionalnih akcijskih načrtov ali drugih primernih okvirov za obravnavo energetske revščine, bi morale to storiti z namenom zmanjšanja števila energetsko revnih odjemalcev. Nizek dohodek, visoke cene energije in slaba energetska učinkovitost bivalnih prostorov so dejavniki, ki se upoštevajo pri določanju meril za merjenje energetske revščine. Države članice bi ranljivim in energetsko revnim odjemalcem vsekakor morale zagotoviti potrebno oskrbo z energijo. Pri tem bi lahko na primer v okviru energetske in socialne politike uporabili celosten pristop, ukrepi pa bi lahko vključevali socialne politike ali izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov. ▌Ta direktiva bi morala okrepiti nacionalne politike v korist ranljivih in energetsko revnih odjemalcev.

(61)  Operaterji distribucijskih sistemov morajo stroškovno učinkovito vključiti novo proizvodnjo električne energije, zlasti obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije, in nova bremena, kot so bremena, ki izvirajo iz toplotnih črpalk in električnih vozil. Zato bi bilo treba operaterjem distribucijskih sistemov dati možnost in dati spodbudo, da uporabljajo storitve iz porazdeljene proizvodnje, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije, na podlagi tržnih postopkov, da bi lahko učinkovito upravljali svoja omrežja in se izognili dragim širitvam omrežja. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, kot so nacionalni omrežni kodeksi in tržna pravila, ter dati spodbude za operaterje distribucijskih sistemov preko omrežnin, ki ne bi ovirale prožnosti ali boljše energetske učinkovitosti v omrežju. Sprejeti bi morale tudi načrte za razvoj omrežij za distribucijske sisteme, s katerimi bi podprle vključitev obratov, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije, olajšale razvoj objektov za shranjevanje energije in elektrifikacijo prometnega sektorja, uporabnikom sistema pa zagotovile ustrezne informacije v zvezi s predvidenimi širitvami ali nadgradnjami omrežja, saj taki postopki v večini držav članic trenutno ne obstajajo.

(63)  Omrežni operaterji ne bi smeli imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati objektov za shranjevanje energije. Pri novi zasnovi trga električne energije bi morale biti storitve shranjevanja tržno usmerjene in konkurenčne. Zato bi se bilo treba izogibati navzkrižnemu subvencioniranju med shranjevanjem energije in reguliranimi funkcijami distribucije ali prenosa. S tako omejitvijo glede lastništva objektov za shranjevanje energije naj bi preprečili izkrivljanje konkurence, odpravili nevarnost diskriminacije, zagotovili pravičen dostop do storitev shranjevanja energije za vse udeležence na trgu ter spodbujali učinkovito in uspešno uporabo objektov za shranjevanje energije, kar presega obratovanje distribucijskih ali prenosnih sistemov. To zahtevo bi bilo treba razlagati in uporabljati v skladu s pravicami in načeli, določenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti svobodo gospodarske pobude in lastninsko pravico, ki ju zagotavljata člena 16 in 17 Listine.

(63)  Kadar so objekti za shranjevanje energije popolnoma integrirani omrežni elementi, ki se ne uporabljajo za izravnavo ali upravljanje prezasedenosti, zanje v skladu z odobritvijo regulativnega organa ne bi smele veljati iste stroge omejitve glede lastništva, razvijanja, vodenja ali upravljanja teh objektov, kot za sistemske operaterje. Taki popolnoma integrirani omrežni elementi lahko obsegajo objekte za shranjevanje energije, kot so kondenzatorji ali vztrajniki, ki so lahko pomembni za sigurnost in zanesljivost omrežja in lahko prispevajo k sinhronizaciji različnih delov sistema.

(64)  Da bi dosegli popolnoma razogljičen sektor električne energije, ki bo popolnoma brez emisij, je nujen napredek na področju sezonskega shranjevanja energije. To shranjevanje energije je element, ki bi služil kot orodje za delovanje elektroenergetskega sistema in omogočal kratkoročno kot sezonsko prilagoditev, da bi obvladali nihanja v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in s tem povezanimi nepredvidenimi dogodki v teh obdobjih.

(65)  Nediskriminatoren dostop do distribucijskega omrežja je odločilnega pomena za dostop do odjemalcev v maloprodaji. Da bi ustvarili enake pogoje v maloprodaji, bi bilo treba spremljati dejavnosti operaterjev distribucijskih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov tako preprečiti, da bi svojo vertikalno integracijo izkoriščali za konkurenčni položaj na trgu, zlasti v zvezi z gospodinjskimi odjemalci in malimi negospodinjskimi odjemalci.

(66)  Kadar se zaprt distribucijski sistem uporabi za zagotovitev optimalne učinkovitosti integrirane oskrbe, ki zahteva posebne obratovalne standarde, ali kadar se zaprt distribucijski sistem ohranja predvsem zaradi uporabe lastnika sistema, bi morala obstajati možnost, da je operater distribucijskega sistema oproščen obveznosti, ki bi pomenile nepotrebno upravno breme zaradi posebnega značaja odnosa med njim in uporabniki sistema. Industrijska območja, poslovna območja ali območja za skupne storitve, kot so stavbe na železniški postaji, letališča, bolnišnice, večji kampi z integriranimi zmogljivostmi in območja kemične industrije, lahko vključujejo zaprte distribucijske sisteme zaradi posebnega značaja svojih dejavnosti.

(67)  Brez dejanskega ločevanja omrežij od dejavnosti proizvodnje in dobave (dejansko ločevanje) nevarnost diskriminacije ne obstaja le pri upravljanju omrežij, temveč tudi pri spodbudah za vertikalno integrirana podjetja, da bi ustrezno vlagala v svoja omrežja.

(68)  Dejansko ločevanje lahko zagotovi samo odprava možnosti, ki vertikalno integrirana podjetja spodbujajo k diskriminaciji konkurentov pri dostopu do omrežja in naložbah. Lastniško ločevanje, pri katerem je lastnik omrežja imenovan za operaterja sistema in je neodvisen od kakršnih koli interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo, je očitno učinkovit in stabilen način razreševanja notranjega navzkrižja interesov in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe. Zato je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. julija 2007 o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo lastniško ločevanje na ravni prenosa opredelil kot najučinkovitejše orodje za nediskriminatorno spodbujanje naložb v infrastrukturo, pravičnega dostopa do omrežja za nove udeležence in preglednosti na trgu. Pri lastniškem ločevanju bi bilo zato treba od držav članic zahtevati, naj zagotovijo, da ista oseba ali osebe ne morejo izvajati nadzora nad proizvajalcem ali dobaviteljem ter hkrati izvajati nadzora ali uveljavljati kakršnih koli pravic nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom. Po drugi strani pa bi moral nadzor nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom izključevati možnost nadzora ali uveljavljanja kakršnih koli pravic nad proizvajalcem ali dobaviteljem. V teh okvirih bi moralo biti proizvajalcu ali dobavitelju omogočeno, da ima manjšinski delež v operaterju prenosnega sistema ali prenosnem sistemu.

(69)  Vsak sistem ločevanja bi moral učinkovito odpravljati vsa navzkrižja interesov med proizvajalci, dobavitelji in operaterji prenosnih sistemov, da bi oblikoval spodbude za potrebne naložbe in zagotovil dostop novim udeležencem na trgu ob pregledni in učinkoviti regulativni ureditvi, regulativnim organom pa ne bi smeli nalagati preveč zahtevne regulativne ureditve.

(70)  Ker je za lastniško ločevanje v nekaterih primerih treba prestrukturirati podjetja, bi bilo treba državam članicam, ki se odločijo izvajati takšno ločevanje, odobriti dodatno obdobje za začetek uporabe zadevnih določb. Zaradi vertikalne povezave med sektorjema električne energije in plina bi bilo treba določbe o ločevanju uporabljati v obeh sektorjih.

(71)  Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti delovanja omrežij od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo ter preprečevanja izmenjave kakršnih koli zaupnih informacij pri lastniškem ločevanju ista oseba ne bi smela biti hkrati član uprave operaterja prenosnega sistema ali prenosnega sistema in podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave. Iz tega razloga ista oseba tudi ne bi smela imeti pristojnosti za imenovanje članov uprave operaterja prenosnega sistema ali prenosnega sistema in za izvajanje nadzora ali uveljavljanje kakršne koli pravice nad proizvajalcem ali dobaviteljem.

(72)  Ustanovitev operaterja sistema ali operaterja prenosnega sistema, ki je neodvisen od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo, bi morala vertikalno integriranemu podjetju omogočiti, da ohrani lastništvo nad sredstvi omrežja, ter hkrati zagotoviti ločevanje interesov, pod pogojem, da tak samostojni operater sistema ali samostojni operater prenosnega sistema opravlja vse naloge operaterja sistema in da so vzpostavljeni podrobna ureditev in obsežni regulativni kontrolni mehanizmi.

(73)  Kadar je bilo 3. septembra 2009 podjetje, ki je lastnik prenosnega sistema, del vertikalno integriranega podjetja, bi morale države članice imeti možnost izbire med lastniškim ločevanjem in ustanovitvijo operaterja sistema ali operaterja prenosnega sistema, ki je neodvisen od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo.

(74)  Da bi bili interesi družbenikov vertikalno integriranih podjetij popolnoma zaščiteni, bi morale države članice imeti možnost, da uvedejo lastniško ločevanje z neposredno odprodajo ali razdelitvijo deležev integriranega podjetja na deleže omrežnega podjetja in deleže preostalega podjetja dobave in proizvodnje, če so izpolnjene zahteve, ki izhajajo iz lastniškega ločevanja.

(75)  Da bo rešitev, ki jo predstavlja neodvisni operater sistema ali samostojni operater prenosnega sistema, resnično delovala, bi bilo treba sprejeti posebna dodatna pravila. Pravila o samostojnem operaterju prenosnega sistema določajo ustrezen regulativni okvir za zagotovitev poštene konkurence, zadostnih vlaganj, dostopa na trg za nove udeležence in integracije trgov električne energije. Dejansko ločevanje na podlagi določb o samostojnem operaterju prenosnega sistema bi moralo temeljiti na organizacijskih ukrepih in ukrepih, ki se nanašajo na upravljanje operaterjev prenosnih sistemov, ter na ukrepih, povezanih z vlaganji, ki nove proizvodne zmogljivosti preko regionalnega sodelovanja povezujejo z integracijo omrežij in trgov. Samostojnost operaterja prenosnega sistema bi bilo treba med drugim zagotoviti tudi z določenimi obdobji „za razmislek“, med katerimi se v vertikalno integriranem podjetju ne izvajajo nobene vodstvene ali druge ustrezne dejavnosti, ki bi omogočale dostop do informacij, ki bi lahko bile pridobljene na vodstvenem položaju.

(76)  Države članice imajo pravico, da se odločijo za polno lastniško ločevanje na svojem ozemlju. Kadar je država članica uporabila to pravico, podjetje nima pravice ustanoviti samostojnega operaterja sistema ali samostojnega operaterja prenosnega sistema. Poleg tega podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, ne more izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali uveljavljati kakršne koli pravice nad operaterjem prenosnega sistema iz države članice, ki se je odločila za popolno lastniško ločevanje.

(77)  Pri izvajanju dejanskega ločevanja bi bilo treba spoštovati načelo nediskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem. Zato ista oseba ne bi smela imeti možnosti, da bi sama ali skupaj z drugimi ob kršenju lastniškega ločevanja ali možnosti samostojnega operaterja sistema izvajala nadzor ali uveljavljala kakršne koli pravice nad sestavo, glasovanjem ali odločanjem v organih operaterjev prenosnih sistemov ali prenosnih sistemov in organov proizvajalcev ali dobaviteljev. Kar zadeva lastniško ločevanje in možnost samostojnega operaterja sistema, velja, da bi, če zadevna država članica lahko dokaže, da izpolnjuje ustrezne zahteve, moralo biti mogoče, da dva ločena javna subjekta nadzorujeta dejavnosti proizvodnje in dobave na eni ter dejavnosti prenosa na drugi strani.

(78)  Po vsej Uniji bi bilo treba uporabljati dejansko ločevanje dejavnosti dobave in proizvodnje od omrežne dejavnosti tako za podjetja iz Unije kot tudi za podjetja, ki niso iz Unije. Da bi ohranili neodvisnost omrežnih dejavnosti ter dejavnosti dobave in proizvodnje po vsej Uniji, bi morali imeti regulativni organi pooblastilo, da zavrnejo certifikacijo operaterjev prenosnih sistemov, ki ne izpolnjujejo pravil o ločevanju. Da bi zagotovili dosledno uporabo teh pravil po vsej Uniji, bi morali regulativni organi pri odločanju o certifikaciji v celoti upoštevati mnenje Komisije. Poleg tega bi morala Komisija imeti pravico podati mnenje o certifikaciji v zvezi z lastnikom ali operaterjem prenosnega sistema, ki je pod nadzorom osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, s čimer bi bili zagotovljeni tudi spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije, ter solidarnost in zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji.

(79)  Postopki za izdajo energetskih dovoljenj ne bi smeli voditi do upravnih obremenitev, ki so nesorazmerne glede na velikost in možni učinek proizvajalcev. Neupravičeno dolgi postopki za izdajo energetskih dovoljenj so lahko ovira za vstop novih udeležencev na trg.

(80)  Notranji trg za električno energijo bo pravilno deloval le, če bodo lahko regulativni organi odločali o vseh ustreznih regulativnih vprašanjih in če bodo popolnoma neodvisni od kakršnih koli drugih javnih ali zasebnih interesov. To pa ne preprečuje niti sodnega niti parlamentarnega nadzora v skladu z ustavnim pravom držav članic. Poleg tega tudi dejstvo, da proračun regulativnega organa odobri nacionalni zakonodajalec, ne ovira proračunske samostojnosti. Določbe o samostojnosti pri izvajanju dodeljenih proračunskih sredstev regulativnega organa bi bilo treba izvajati v okviru, ki ga določajo nacionalno pravo in pravila o proračunu. Države članice z ustreznim rotacijskim sistemom pripomorejo k neodvisnosti regulativnih organov od političnih in gospodarskih interesov, hkrati pa bi jim moralo biti omogočeno, da primerno upoštevajo razpoložljivost človeških virov in velikost odbora.

(81)  Regulativni organi bi morali imeti možnost določati ali potrditi tarife ali metodologije za izračun tarif na podlagi predloga operaterja prenosnega sistema ali operaterjev distribucijskega sistema ali na podlagi predloga, o katerem se ti operaterji dogovorijo z uporabniki omrežja. Pri izvajanju navedenih nalog bi morali regulativni organi zagotoviti, da bodo tarife za prenos in distribucijo nediskriminatorne in da bodo odražale stroške, ter pri tem upoštevati mejne stroške omrežja, ki se jim je dolgoročno mogoče izogniti s porazdeljeno proizvodnjo in z ukrepi na področju vodenja porabe.

(82)  Regulativni organi bi lahko določili ali odobrili posamezne omrežne tarife za prenosna in distribucijska omrežja ali metodologijo ali oboje. V vsakem primeru pa bi bilo treba ohraniti neodvisnost regulativnih organov pri določanju omrežnih tarif v skladu s točko (b)(ii) člena 57(4).

(83)  Regulativni organi bi morali zagotoviti, da operaterji prenosnega sistema in operaterji distribucijskega sistema sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi njihovo omrežje postalo odpornejše in prožnejše. V ta namen bi morali spremljati uspešnost teh operaterjev na podlagi kazalnikov, kot so zmožnost operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov upravljanja vodov v skladu s sistemom dinamičnega spremljanja prenosnih zmogljivosti, razvoj daljinskega nadzora razdelilnih transformatorskih postaj in njihovega nadzora v realnem času, zmanjšanje izgub v omrežju ter frekvence in trajanja prekinitev v dobavi energije.

(84)  Regulativni organi bi morali imeti pooblastila, na podlagi katerih bi lahko sprejemali za elektroenergetska podjetja zavezujoče odločitve, elektroenergetskim podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, pa bi lahko nalagali učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni ali bi kaznovanje predlagali pristojnemu sodišču. 1 V ta namen bi morali imeti regulativni organi možnost, da zahtevajo ustrezne informacije od elektroenergetskih podjetij, izvedejo ustrezne in zadostne preiskave ter rešujejo spore. Regulativne organe bi bilo treba pooblastiti tudi, da ne glede na uporabo pravil o konkurenci sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje koristi odjemalcev s spodbujanjem učinkovite konkurence, ki je nujna za pravilno delovanje notranjega trga električne energije.

(85)  Regulativni organi bi se morali usklajevati pri izvajanju svojih nalog, da se zagotovi, da Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO za električno energijo), evropsko telo za operaterje distribucijskih sistemov (telo EU ODS) in regionalni koordinacijski centri izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z regulativnim okvirom notranjega trga električne energije in upoštevajo sklepe Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki je ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(13)(14). Ob širitvi operativnih pristojnosti ENTSO za električno energijo, telesa EU ODS in regionalnih koordinacijskih centrov je treba okrepiti nadzor nad subjekti, ki delujejo na ravni Unije ali na regionalni ravni. Regulativni organi bi se morali med seboj posvetovati in usklajevati nadzor, da bi skupno ugotovili situacije, ko ENTSO za električno energijo, telesa EU ODS in regionalnih koordinacijskih centrov ne izpolnjujejo svojih ustreznih obveznosti.

(86)  Regulativni organi bi morali imeti tudi pooblastila, da bi prispevali k zagotavljanju visokih standardov obveznosti univerzalnih in javnih storitev v skladu z odpiranjem trga, varstva ranljivih odjemalcev in dejanskega izvajanja ukrepov za varstvo porabnikov. Navedene določbe ne bi smele posegati v pooblastila Komisije v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, vključno s preverjanjem združitev z razsežnostjo Unije, ter v pravila glede notranjega trga, kot so pravila o prostem pretoku kapitala. Neodvisni organ, pri katerem se lahko pritoži stranka, ki jo je prizadela odločitev regulativnega organa, bi lahko bilo sodišče ali drug pravosodni organ, pristojen za sodne presoje.

(87)  Ta direktiva in Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) državam članicam ne odvzemata možnosti oblikovanja in uvedbe svojih nacionalnih energetskih politik. To pomeni, da bi lahko države članice – odvisno od ustavne ureditve države članice – imele pristojnost za določitev političnega okvira, znotraj katerega morajo delovati regulativni organi, na primer v zvezi z zanesljivostjo oskrbe. Vendar pa smernice za splošno energetsko politiko, ki jih izda država članica, ne bi smele okrniti neodvisnosti in avtonomnosti regulativnih organov.

(88)  Uredba (EU) 2019/...(16) določa, da Komisija sprejme smernice ali omrežne kodekse za doseganje potrebne stopnje usklajenosti. Takšne smernice in omrežni kodeksi so zavezujoči izvedbeni ukrepi in so – glede nekaterih določb te direktive – koristno sredstvo, ki ga je mogoče po potrebi hitro prilagoditi.

(89)  Države članice in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti(17) bi morale tesno sodelovati v vseh zadevah v zvezi z oblikovanjem celovite regije za trgovanje z električno energijo in ne bi smele sprejemati ukrepov, ki bi lahko ogrozili nadaljnje povezovanje trgov električne energije ali zanesljivost oskrbe v državah članicah in pogodbenicah.

(90)  To direktivo bi bilo treba brati skupaj z Uredb (EU) 2019/...+, v kateri so določena ključna načela nove zasnove trga električne energije, po katerih bo mogoče bolje nagrajevati prožnost, dajati ustrezne cenovne signale in zagotavljati razvoj delovanja celovitih kratkoročnih trgov. Uredba (EU) 2019/...+ določa tudi nova pravila na različnih področjih, vključno z mehanizmi zmogljivosti in sodelovanjem med operaterji prenosnih sistemov.

(91)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina. Zato bi bilo treba to direktivo razlagati in uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo zagotavlja člen 8 Listine. Bistveno je, da je vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive skladna z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(18).

(92)  Da bi zagotovili minimalno stopnjo harmonizacije, ki se zahteva za dosego cilja te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za določitev pravil glede obsega dolžnosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z ACER ter določitev podrobnosti postopka za skladnost z omrežnimi kodeksi in smernicami. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(93)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se določijo zahteve za interoperabilnost energetskih storitev ter nediskriminatorni in pregledni postopki za dostop do merilnih podatkov in porabi ter podatkov, ki so potrebni, da odjemalec zamenja dobavitelja, ter podatkov, potrebnih za prilagajanje odjema in druge storitve. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20).

(94)  Kadar se odstopanje uporabi v skladu s členom 66(3), (4) ali (5), bi moralo odstopanje zajemati tudi vse določbe te direktive, ki so pomožne ali zahtevajo predhodno uporabo katere od določb, za katere je bilo odobreno odstopanje.

(95)  Določbe Direktive 2012/27/EU v zvezi s trgi električne energije, kot so določbe o merjenju in obračunih električne energije, prilagajanje odjema, prednostno dispečiranje in dostop do omrežja v soproizvodnji z visokim izkoristkom so posodobljene z določbami te direktive in Uredbo (EU) 2019/...(21). Direktivo 2012/27/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(96)  Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve popolnoma delujočega notranjega trga električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(97)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(22) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(98)  Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi z Direktivo 2009/72/ES vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz Direktive 2009/72/ES.

(99)  Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive 2009/72/ES v nacionalno pravo in datuma začetka njene uporabe, ki so navedeni v Prilogi III –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo, shranjevanje energije in dobavo električne energije, skupaj z določbami za varstvo porabnikov, z namenom vzpostavitve zares celovitih konkurenčnih, prožnih, pravičnih in preglednih trgov električne energije, v središču katerih je porabnik, v Uniji.

Ob izkoriščanju prednosti celovitega trga je cilj te direktive zagotoviti porabnikom cenovno dostopne, pregledne cene in stroške za energijo, visoko zanesljivost oskrbe in nemoten prehod na trajnosten nizkoogljičen energetski sistem. Določa ključna pravila glede organiziranja in delovanja elektroenergetskega sektorja Unije, zlasti pravila o krepitvi vloge in varstvu porabnikov, odprtem dostopu do celovitega trga, dostopu tretjih strani do infrastrukture za prenos in distribucijo ter zahteve o ločevanju in pravila o neodvisnih regulativnih organih v državah članicah.

Ta direktiva določa tudi načine sodelovanja za države članice, regulativne organe in operaterje prenosnih sistemov za oblikovanje v celoti medsebojno povezanega notranjega trga električne energije, ki povečuje vključevanje električne energije iz obnovljivih virov, svobodno konkurenco in zanesljivost oskrbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „odjemalec“ pomeni trgovca na debelo ali končnega odjemalca električne energije;

(2)  „trgovec na debelo“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo z namenom ponovne prodaje znotraj ali zunaj sistema, kjer ima ta oseba sedež;

(3)  „končni odjemalec“ pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo za svojo lastno rabo;

(4)  „gospodinjski odjemalec“ pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, in ne vključuje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;

(5)  „negospodinjski odjemalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje električno energijo, ki ni namenjena za rabo v lastnem gospodinjstvu, in vključuje proizvajalce, industrijske odjemalce, mala in srednja podjetja, poslovne subjekte in trgovce na debelo;

(6)  „mikropodjetje“ pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR;

(7)  „malo podjetje“ pomeni podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR;

(8)  „aktivni odjemalec“ pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj, ki porablja ▌ ali shranjuje električno energijo, proizvedeno v njegovih objektih znotraj omejenih lokacij ali, kadar jim to dovoljuje država članica, v drugih objektih, ali ki prodaja energijo, ki jo sam proizvede, ali sodeluje v programih prožnosti ali programih energetske učinkovitosti, pod pogojem, da te dejavnosti niso njegova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;

(9)  „trgi električne energije“ pomeni trge, vključno z bilateralnimi trgi in borzami električne energije, za trgovanje z energijo, zmogljivostjo, storitvami izravnave in pomožnimi storitvami v vseh časovnih okvirih, vključno s terminskimi trgi, trgi za dan vnaprej in trgi znotraj dneva;

(10)  „udeleženec na trgu“ pomeni udeleženca na trgu, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Uredbe 2019/…(23);

(11)  ▌ „energetska skupnost državljanov“ pomeni ▌ pravno osebo:

(a)  ki temelji na prostovoljnem in odprtem sodelovanju in ki jo dejansko nadzorujejo ▌ člani ali družbeniki, ki so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali mala podjetja,

(b)  katere primarni namen je zagotoviti okoljske, gospodarske ali družbene koristi skupnosti za svoje člane ali družbenike ali za lokalna območja, na katerih obratuje, in ne ustvarjanje finančnih dobičkov ter

(c)  ki lahko sodeluje ▌ pri proizvodnji, vključno s proizvodnjo iz obnovljivih virov, distribuciji in dobavi električne energije, porabi, agregiranju, shranjevanju energije, storitvah energetske učinkovitosti ali zagotavljanju storitev polnjenja električnih avtomobilov ali pa svojim članom ali družbenikom zagotavlja druge energetske storitve;

(12)  „dobava“ pomeni prodajo skupaj z nadaljnjo prodajo električne energije odjemalcem;

(13)  „pogodba o dobavi električne energije“ pomeni pogodbo za dobavo električne energije, ne vključuje pa izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z električno energijo;

(14)  „izvedeni finančni instrument za trgovanje z električno energijo“ pomeni finančni instrument iz točk 5, 6 ali 7 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(24), kadar se ta instrument nanaša na električno energijo;

(15)  „pogodba z dinamičnimi cenami električne energije“ pomeni pogodbo o dobavi električne energije med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki odraža spreminjanje cen na trenutnih trgih, vključno s trgi za dan vnaprej in trgi znotraj dneva, v intervalih, ki so najmanj enaki frekvenci tržne poravnave;

(16)  „odstopnina“ pomeni znesek plačila ali kazni, ki ga dobavitelji ali udeleženci na trgu, dejavni na področju agregiranja, naložijo odjemalcem zaradi odpovedi pogodbe o dobavi električne energije ali storitvah;

(17)  „pristojbina za zamenjavo dobavitelja“ pomeni znesek plačila ali kazni zaradi zamenjave dobavitelja ali udeleženca na trgu, dejavnega na področju agregiranja, vključno z odstopninami, ki ga dobavitelji, udeleženci na trgu, dejavni na področju agregiranja ali operaterji sistemov neposredno ali posredno naložijo odjemalcem;

(18)  „agregiranje“ pomeni dejavnost, ki jo opravlja fizična ali pravna oseba, ki povezuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli ▌ trgu električne energije;

(19)  „neodvisni agregator“ pomeni udeleženca na trgu, ki opravlja dejavnosti agregiranja in ki ni povezan z dobaviteljem odjemalca ▌;

(20)  „prilagajanje odjema“ pomeni spremembo električne obremenitve s strani končnih odjemalcev glede na njihove običajne ali trenutne vzorce porabe kot odziv na tržne signale, vključno s časovno spremenljivimi cenami električne energije ali plačili spodbud, ali kot odziv na sprejem ponudbe končnega odjemalca, bodisi samega bodisi z agregiranjem, za prodajo znižanja ali zvišanja odjema po določeni ceni na organiziranih trgih, kakor so opredeljeni v točki 4 člena 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1348/2014(25);

(21)  „informacije na računu“ pomeni vse informacije na računih končnih odjemalcev, razen zahtevka za plačilo;

(22)  „običajni števec“ pomeni analogni ali elektronski števec, ki ni opremljen za pošiljanje in sprejemanje podatkov;

(23)  „sistem naprednega merjenja“ pomeni elektronski sistem, ki lahko meri električno energijo, dovedeno v omrežje, ali električno energijo, prejeto iz omrežja, ki zagotavlja več informacij kot običajni števec in ki je opremljen za pošiljanje in prejemanje podatkov v obliki elektronske komunikacije za namene obveščanja, spremljanja in nadzora;

(24)  „interoperabilnost“ v zvezi z naprednim merjenjem porabe pomeni zmožnost dveh ali več energetskih ali komunikacijskih omrežij, sistemov, naprav, aplikacij ali sestavnih delov, da delujejo v medsebojni povezavi, si izmenjujejo informacije in jih uporabljajo za opravljanje zahtevanih funkcij;

(25)  "bilančni obračunski interval" pomeni bilančni obračunski interval, kot je opredeljen v točki 15 člena 2 Uredbe 2019/…(26);

(26)  „skoraj realni čas“ v zvezi z naprednim merjenjem pomeni kratek čas, navadno do nivoja sekunde ali najdlje do periode za bilančni obračun na nacionalnem trgu ▌;

(27)  „najboljše razpoložljive tehnike“ v zvezi z varstvom in zaščito podatkov v okolju naprednega merjenja pomenijo najučinkovitejše, najnaprednejše praktično uporabne tehnike, ki načeloma zagotavljajo podlago za skladnost s pravili Unije za varstvo podatkov in varnost;

(28)  „distribucija“ pomeni transport električne energije po visoko-, srednje- in nizkonapetostnem distribucijskem sistemu z namenom dostave odjemalcem, vendar ne vključuje dobave;

(29)  „operater distribucijskega sistema“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki je odgovorna za obratovanje distribucijskega sistema, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za razvoj le-tega na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kjer to ustreza, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije;

(30)  „energetska učinkovitost“ pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo glede na dovedeno energijo;

(31)  „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč vetrno, sončno (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalno energijo, energijo okolice, ▌energijo plimovanja, ▌valovanja in drugo energijo oceanov, hidroenergijo, ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina▌;

(32)  „porazdeljena proizvodnja“ pomeni obrate za proizvodnjo električne energije, priključene na distribucijski sistem;

(33)  „polnilno mesto“ pomeni vmesnik, na katerem je mogoče polniti po eno električno vozilo ali zamenjati akumulator po enega električnega vozila hkrati;

(34)  „prenos“ pomeni transport električne energije na zelo-visokonapetostnem in visokonapetostnem povezanem sistemu z namenom dostave električne energije končnim odjemalcem ali distributerjem, vendar ne vključuje dobave;

(35)  „operater prenosnega sistema“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki je odgovorna za obratovanje prenosnega sistema, zagotavljanje njegovega vzdrževanja in po potrebi za razvoj le-tega na danem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kjer to ustreza, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po prenosu električne energije;

(36)  „uporabnik sistema“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v prenosni ali distribucijski sistem električno energijo oddaja ali se iz teh sistemov z njo napaja;

(37)  „proizvodnja“ pomeni proizvodnjo električne energije;

(38)  „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki proizvaja električno energijo;

(39)  „interkonektor“ pomeni naprave in opremo za povezavo elektroenergetskih sistemov;

(40)  „povezani sistem“ pomeni določeno število prenosnih in distribucijskih sistemov, ki so povezani z enim ali več interkonektorji;

(41)  „neposredni vod“ pomeni bodisi vod, ki povezuje izdvojeno mesto proizvodnje z izdvojenim odjemalcem, bodisi vod, ki povezuje proizvajalca električne energije in dobavitelja električne energije zaradi neposredne oskrbe njihovih lastnih objektov, hčerinskih podjetij in odjemalcev;

(42)  „majhni izdvojeni sistem“ pomeni vsak sistem, katerega poraba v letu 1996 je bila manjša od 3000 GWh, kjer se manj kot 5 % porabe na leto pridobi iz medsebojnih povezav z drugimi sistemi;

(43)  „majhen povezani sistem“ pomeni vsak sistem, katerega poraba v letu 1996 je bila manjša od 3000 GWh, kjer se več kot 5 % porabe na leto pridobi iz medsebojnih povezav z drugimi sistemi;

(44)  „prezasedenost“ pomeni prezasedenost, kot je opredeljena v točki 4 člena 2 Uredbe 2019/…(27);

(45)  „izravnava“ pomeni izravnavo, kot je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe 2019/…+;

(46)  „izravnalna energija“ pomeni izravnalno energijo, kot je opredeljena v točki 11 člena 2 Uredbe 2019/…+;

(47)  „bilančno odgovorni akter“ pomeni bilančno odgovornega akterja, kot je opredeljen v točki 14 člena 2 Uredbe 2019/…+;

(48)  „pomožna storitev“ pomeni storitev, potrebno za obratovanje prenosnega ali distribucijskega sistema, vključno s pomožnimi storitvami za izravnavo in nefrekvenčnimi pomožnimi storitvami, vendar ne tudi za upravljanje prezasedenosti;

(49)  „nefrekvenčna pomožna storitev“ pomeni storitev, ki jo operater prenosnega sistema ali operater distribucijskega sistema uporablja za regulacijo napetosti v ustaljenem stanju, hitre injekcije jalove moči, vztrajnost za stabilnost lokalnega omrežja, kratkostični tok, zmožnost zagona brez zunanjega vira napajanja in zmožnost otočnega obratovanja;

(50)  „regionalni koordinacijski center“ pomeni regionalni koordinacijski center, ustanovljen v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2019/...(28);

(51)  „popolnoma integrirani omrežni elementi“ pomeni omrežne elemente, ki so integrirani v prenosni ali distribucijski sistem, vključno z objektom za shranjevanje, in se uporabljajo zgolj za zagotavljanje sigurnega in zanesljivega obratovanja prenosnega ali distribucijskega sistema, ne pa tudi za izravnavo ali upravljanje prezasedenosti;

(52)  „integrirano elektroenergetsko podjetje“ pomeni vertikalno integrirano podjetje ali horizontalno integrirano podjetje;

(53)  „vertikalno integrirano podjetje“ pomeni elektroenergetsko podjetje ali skupino elektroenergetskih podjetij, v katerih lahko nadzor izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, in v katerih podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa ali distribucije in vsaj eno od dejavnosti proizvodnje ali dobave;

(54)  „horizontalno integrirano podjetje“ pomeni elektroenergetsko podjetje, ki izvaja vsaj eno izmed dejavnosti proizvodnje za prodajo, prenosa, distribucije ali dobave in neko drugo neelektroenergetsko dejavnost;

(55)  „povezano podjetje“ pomeni hčerinska podjetja, kakor so opredeljena v točki 12 člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(29), in podjetja, ki pripadajo istim družbenikom;

(56)  „nadzor“ pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer zlasti z:

(a)  lastništvom ali pravico do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b)  pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja;

(57)  „elektroenergetsko podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja vsaj eno od dejavnosti proizvodnje, prenosa, distribucije, agregiranja, prilagajanja odjema, shranjevanja energije, dobave ali nakupa električne energije in je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;

(58)  „zanesljivost“ pomeni tako zanesljivost dobave in oskrbe z električno energijo kot tehnično varnost;

(59)  „shranjevanje energije“ v elektroenergetskem sistemu pomeni odložitev končne uporabe ▌električne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje takšne energije in poznejše ponovno pretvarjanje te energije v električno energijo ali uporaba kot drugi nosilec energije;

(60)  „objekt za shranjevanje energije“ pomeni, v elektroenergetskem sistemu, objekt, v katerem se shranjuje energija.

POGLAVJE II

SPLOŠNA PRAVILA ZA ORGANIZACIJO SEKTORJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Člen 3

Konkurenčen, prožen in nediskriminatoren trg električne energije, v središču katerega je porabnik

1.  Države članice zagotovijo, da njihovo nacionalno pravo ne ovira po nepotrebnem čezmejne trgovine z električno energijo, udeležbe porabnikov, tudi prek prilagajanja odjema, naložb zlasti v spremenljivo in prožno proizvodnjo energije, shranjevanja energije, ali uvedbe elektromobilnosti ali novih interkonektorjev med državami članicami, in zagotovijo, da cene električne energije odražajo dejansko povpraševanje in ponudbo.

2.  Države članice pri razvoju novih interkonektorjev upoštevajo cilje na področju elektroenergetskih medsebojnih povezav, določene v točki 1 člena 4(d) Uredbe (EU) 2018/1999.

3.  Države članice zagotovijo, da na notranjem trgu električne energije ni nepotrebnih ovir za vstop na trg, delovanje trga in izstop s trga, brez poseganja v pristojnosti, ki jih države članice ohranijo v zvezi s tretjimi državami.

4.  Države članice zagotovijo enake konkurenčne pogoje, tako da za elektroenergetska podjetja veljajo pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna pravila, pristojbine in obravnava, zlasti na področju bilančne odgovornosti, dostopa do veleprodajnih trgov, dostopa do podatkov, zamenjave dobaviteljev s strani odjemalcev in obračunavanja, po potrebi pa tudi licenciranja.

5.  Države članice zagotovijo, da udeleženci na trgu iz tretjih držav, ko delujejo na notranjem trgu električne energije, spoštujejo veljavno pravo Unije in nacionalno držav, vključno s pravom, ki zadeva okoljsko in varnostno politiko.

Člen 4

Prosta izbira dobavitelja

Države članice zagotovijo, da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja, od katerega bodo kupovali električno energijo, in zagotovijo, da imajo lahko vsi odjemalci hkrati sklenjeno več kot eno pogodbo o dobavi električne energije, pod pogojem, da so vzpostavljena zahtevana priključna in merilna mesta.

Člen 5

Dobavne cene na tržni podlagi

1.  Dobavitelji prosto določajo ceno, po kateri odjemalcem dobavljajo električno energijo. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovite konkurence med dobavitelji.

2.  Države članice v skladu s členoma 28 in 29 zagotovijo usmerjeno zaščito energetsko revnih in ranljivih gospodinjskih odjemalcev z ukrepi socialne politike ali z drugimi sredstvi, vendar ne z javnimi posegi v določanje cen za dobavo električne energije.

3.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 izvajajo javne posege v določanje cen za dobavo električne energije energetsko revnim ali ranljivim gospodinjskim odjemalcem. Za takšne javne posege veljajo pogoji iz odstavkov 4 in 5.

4.  Javni posegi v določanje cen za dobavo električne energije:

(a)  so v splošnem gospodarskem interesu in ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotovitev tega splošnega gospodarskega interesa;

(b)  so jasno opredeljeni, pregledni, nediskriminatorni in preverljivi;

(c)  elektroenergetskim podjetjem v Uniji zagotavljajo enakopraven dostop do odjemalcev;

(d)  so časovno omejeni in sorazmerni glede na upravičence;

(e)  ne povzročajo dodatnih stroškov za udeležence na trgu na diskriminatoren način.

5.  Vsaka država članica, ki izvaja javne posege pri določanju cen za dobavo električne energije v skladu z odstavkom 3 tega člena, ravna tudi v skladu s točko (d) člena 3(3) in členom 24 Uredbe (EU) 2018/1999, ne glede na to, ali ima zadevna država članica znatno število gospodinjstev z energetsko revščino.

6.  Za namen prehodnega obdobja za vzpostavitev učinkovite konkurence za pogodbe o dobavi električne energije med dobavitelji in za doseganje popolnoma učinkovitih tržnih maloprodajnih cen električne energije v skladu z odstavkom 1 lahko države članice ▌izvajajo javne posege v določanje cen za dobavo električne energije ▌gospodinjskim odjemalcem in mikropodjetjem, ki nimajo koristi od javnih posegov na podlagi odstavka 3.

7.  Javni posegi v skladu z odstavkom 6 izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4 in:

(a)  spremljati jih mora sveženj ukrepov za doseganje učinkovite konkurence in metodologija za ocenjevanje napredka v zvezi s temi ukrepi;

(b)  določiti jih je treba z metodologijo, ki zagotavlja nediskriminatorno obravnavo dobaviteljev;

(c)  določi se jim cena, ki je višja od stroškov, na ravni, kjer lahko pride do učinkovite cenovne konkurence;

(d)  zasnovani so tako, da je negativni vpliv na veleprodajni trg električne energije minimalen;

(e)  zagotovijo, da imajo vsi upravičenci pri takem javnem posegu možnost, da izberejo ponudbe na konkurenčnem trgu in so vsaj enkrat na četrtletje neposredno obveščeni o razpoložljivih ponudbah in prihrankih na konkurenčnem trgu, zlasti o pogodbah z dinamičnimi cenami električne energije, ter zagotovijo, da jim je na voljo pomoč pri prehodu na tržno ponudbo;

(f)  zagotovijo, da imajo v skladu s členoma 19 in 21 vsi upravičenci pri takih javnih posegih pravico naprednih števcev, ki se tem odjemalcem namestijo brez dodatnih stroškov, in so neposredno obveščeni o možnosti namestitve naprednih števcev, na voljo pa jim je tudi potrebna pomoč;

(g)  ne vodijo v neposredno navzkrižno subvencioniranje med odjemalci, ki se jim energija dobavlja po prostih tržnih cenah, in tistimi, ki se jim dobavlja po reguliranih dobavnih cenah.

8.   Države članice o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 3 in 6, uradno obvestijo Komisijo najpozneje mesec dni po njihovem sprejetju, izvajati pa jih lahko začnejo takoj. Uradnemu obvestilu je priložena razlaga, zakaj zastavljenega cilja ni bilo mogoče zadovoljivo doseči z drugimi sredstvi, kako so izpolnjene zahteve iz odstavkov 4 in 7 ter kakšni so učinki priglašenih ukrepov na konkurenco. V uradnem obvestilu je naveden obseg upravičencev, trajanje, število gospodinjskih odjemalcev, na katere vpliva ukrep, in pojasnjeno, kako je bila določena regulirana cena.

9.   Države članice Komisiji do 1. januarja 2022 oziroma 1. januarja 2025 predložijo poročila o izvajanju tega člena, nujnosti in sorazmernosti javnih posegov ter oceno napredka pri doseganju učinkovite konkurence med dobavitelji in prehoda na tržne cene. Države članice, ki uporabljajo regulirane cene v skladu z odstavkom 6, poročajo o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 7, vključno z izpolnjevanjem obveznosti dobaviteljev, ki morajo izvajati takšne posege, ter o vplivu reguliranih cen na finance teh dobaviteljev.

10.   Komisija do 31. decembra 2025 pregleda izvajanje tega člena ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člena z namenom, da bi dosegli maloprodajne cene električne energije na tržni osnovi, po potrebi pa poročilu priloži ali naknadno predloži zakonodajni predlog. Ta zakonodajni predlog lahko vključuje končni datum za regulirane cene.

Člen 6

Pravice tretjih oseb

1.  Države članice poskrbijo, da se za vse odjemalce uvede sistem dostopa tretjih strani do prenosnih in distribucijskih sistemov na podlagi objavljenih tarif, ki se izvaja objektivno in nediskriminatorno med uporabniki sistema. Države članice zagotovijo, da so te tarife ali metodologije za njihov izračun potrjene v skladu s členom 59 pred začetkom njihove veljavnosti in da se tarife – in metodologije za njihov izračun, kadar se potrditev nanaša samo nanje – objavijo pred začetkom njihove veljavnosti.

2.  Operater prenosnega ali distribucijskega sistema lahko zavrne dostop, kadar nima potrebnih zmogljivosti. Za tako zavrnitev poda utemeljene razloge, zlasti ob upoštevanju člena 9, na podlagi objektivnih ter tehnično in ekonomsko upravičenih meril. Države članice ali, kadar države članice tako določijo, regulativni organi teh držav članic zagotovijo, da se ta merila dosledno upoštevajo in da ima uporabnik sistema, ki mu je bil dostop zavrnjen, pravico do dostopa do alternativnega sistema za reševanje sporov. Regulativni organi zagotovijo tudi, da operater prenosnega sistema ali operater distribucijskega sistema v primeru zavrnitve dostopa posreduje ustrezne informacije o potrebnih ukrepih za okrepitev omrežja. Te informacije se posredujejo v vseh primerih zavrnitve dostopa do polnilnih mest. Stranki, ki želi te informacije, se lahko zaračuna razumna pristojbina, ki odraža stroške posredovanja teh informacij.

3.  Ta člen se uporablja tudi za energetske skupnosti državljanov, ki upravljajo distribucijska omrežja.

Člen 7

Neposredni vodi

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo:

(a)  vsem proizvajalcem in dobaviteljem električne energije s sedežem na njihovem ozemlju, da oskrbijo svoje obrate, podružnice in odjemalce po neposrednih vodih brez nesorazmernih upravnih postopkov ali stroškov;

(b)  vsem odjemalcem na njihovem ozemlju, posamezno ali skupaj, da se oskrbijo po neposrednih vodih od proizvajalcev in dobaviteljev električne energije.

2.  Države članice določijo merila za izdajo energetskih dovoljenj za gradnjo neposrednih vodov na svojem ozemlju. Ta merila so objektivna in nediskriminatorna.

3.  Možnost dobave električne energije po neposrednem vodu iz odstavka 1 tega člena ne vpliva na možnost sklenitve pogodb o dobavi električne energije v skladu s členom 6.

4.  Države članice lahko izdajo energetskega dovoljenja za gradnjo neposrednega voda pogojujejo z zavrnitvijo dostopa do sistema na podlagi, če je to ustrezno, člena 6 ali z uvedbo postopka za reševanje spora v skladu s členom 60.

5.  Države članice lahko zavrnejo izdajo energetskega dovoljenja za neposredni vod, če bi bila izdaja takšnega dovoljenja v nasprotju z uporabo določb o obveznostih javnih storitev iz člena 9. Taki zavrnitvi so priloženi ustrezno utemeljeni razlogi.

Člen 8

Postopek za izdajo energetskega dovoljenja za nove zmogljivosti

1.  Za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti države članice sprejmejo postopek za izdajo energetskega dovoljenja, ki se izvaja v skladu z objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili.

2.  Države članice določijo merila za pridobitev energetskega dovoljenja za gradnjo proizvodne zmogljivosti na svojem ozemlju. Pri določanju ustreznih meril države članice upoštevajo:

(a)  varnost in zanesljivost elektroenergetskega sistema, naprav in pripadajoče opreme;

(b)  zdravje in varstvo ljudi;

(c)  varovanje okolja;

(d)  rabo zemljišča in umeščanje v prostor;

(e)  rabo javnih zemljišč;

(f)  energetsko učinkovitost;

(g)  vrsto primarnih virov;

(h)  značilnosti vlagatelja, kot so tehnična, gospodarska in finančna sposobnost;

(i)  skladnost z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 9;

(j)  prispevek proizvodne zmogljivosti k izpolnjevanju cilja za vso Unijo, ki je cilj najmanj 32-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije Unije leta 2030 iz člena 3(1) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(30);

(k)  prispevek proizvodne zmogljivosti k zmanjšanju emisij in

(l)  druge možnosti namesto gradnje novih proizvodnih zmogljivosti, kot so rešitve za prilagajanje odjema in shranjevanje energije.

3.  Države članice zagotovijo, da obstajajo posebni poenostavljeni in poenoteni postopki za izdajo energetskih dovoljenj za malo decentralizirano in/ali porazdeljeno proizvodnjo, ki upoštevajo njihovo omejeno velikost in morebitni vpliv.

Države članice lahko določijo smernice za ta posebni postopek za izdajo dovoljenj. Regulativni organi ali drugi pristojni nacionalni organi, vključno z organi za načrtovanje, pregledajo te smernice in lahko predlagajo njihove spremembe.

Kadar države članice uvedejo posebne postopke za izdajo dovoljenj za rabo zemljišča v primeru novih infrastrukturnih projektov na področju proizvodnih zmogljivosti, države članice, kjer je to primerno, vključijo izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v te postopke ter jih izvajajo na nediskriminatoren način ter v primernem časovnem okviru.

4.  Postopki za izdajo energetskih dovoljenj in merila se objavijo. Vlagatelji so obveščeni o razlogih zavrnitve vloge za pridobitev energetskega dovoljenja. Ti razlogi so objektivni, nediskriminatorni, ustrezno utemeljeni in dobro obrazloženi. Vlagateljem so na voljo pritožbeni postopki.

Člen 9

Obveznosti javnih storitev

1.  Brez poseganja v odstavek 2 države članice na podlagi svoje institucionalne organiziranosti in ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti zagotavljajo, da elektroenergetska podjetja delujejo v skladu z načeli te direktive z namenom oblikovanja konkurenčnega, zanesljivega in z okoljskega vidika trajnega trga električne energije ter teh podjetij ne diskriminirajo glede pravic ali obveznosti.

2.  Ob popolnem upoštevanju ustreznih določb PDEU, zlasti člena 106 Pogodbe, lahko države članice v splošnem gospodarskem interesu naložijo podjetjem, ki delujejo v elektroenergetskem sektorju, obveznosti javnih storitev, ki se lahko nanašajo na zanesljivost, vključno z zanesljivostjo oskrbe, na rednost, kakovost in ceno oskrbe in na varovanje okolja, ki vključuje energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov in varstvo podnebja. Te obveznosti so jasno določene, pregledne, nediskriminatorne in preverljive ter elektroenergetskim podjetjem v Uniji zagotavljajo enak dostop do nacionalnih porabnikov. Obveznosti javnih storitev, ki zadevajo določanje cen za dobavo električne energije, so skladne z zahtevami iz člena 5 te direktive.

3.  Finančna nadomestila, druge oblike odškodnine in izključne pravice, ki jih država članica dodeli za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 tega člena ali za opravljanje osnovne oskrbe v skladu s členom 27, se zagotovijo na nediskriminatoren in pregleden način.

4.  Države članice pri izvajanju te direktive obveščajo Komisijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za izpolnitev osnovne oskrbe in obveznosti javnih storitev, vključno z varstvom porabnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco, ne glede na to, ali je zaradi takšnih ukrepov potrebno odstopanje od te direktive ali ne. Komisijo nato vsaki dve leti obveščajo o kakršnih koli spremembah teh ukrepov, ne glede na to, ali je zaradi tega potrebno odstopanje od te direktive ali ne.

5.  Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile členov 6, 7 in 8 te direktive, če bi uporaba teh določb pravno ali dejansko ovirala izpolnjevanje obveznosti, ki so naložene elektroenergetskim podjetjem v splošnem gospodarskem interesu, in če razvoj trgovanja ne bi bil prizadet do takšne mere, ki bi bila v nasprotju z interesi Unije. Interesi Unije med drugim vključujejo konkurenco za odjemalce v skladu s členom 106 PDEU in to direktivo.

POGLAVJE III

KREPITEV VLOGE IN VARSTVO PORABNIKOV

Člen 10

Osnovne pogodbene pravice

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vsi končni odjemalci pravico do dobave električne energije na osnovi sporazuma z dobaviteljem ne glede na to, v kateri državi članici je dobavitelj registriran, pod pogojem, da dobavitelj upošteva veljavne predpise o trgovanju in pravila glede izravnave. Tozadevno države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da upravni postopki niso diskriminatorni do dobaviteljev, ki so že registrirani v drugi državi članici.

2.  Brez poseganja v pravila Unije o varstvu porabnikov, zlasti v Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta(31) in Direktivo Sveta 93/13/EGS(32), države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci zagotovljene pravice iz odstavkov 3 do 12 tega člena.

3.  Končni odjemalci imajo pravico do pogodbe s svojim dobaviteljem, ki določa:

(a)  ime in naslov dobavitelja;

(b)  opravljene storitve, ponujeno raven kakovosti storitev in rok za prvo priključitev;

(c)  vrste nudenih vzdrževalnih storitev;

(d)  sredstva, prek katerih je mogoče pridobiti najnovejše informacije o vseh veljavnih tarifah, stroških vzdrževanja ter paketnih proizvodih ali storitvah;

(e)  trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in odstop od pogodbe ter storitev, vključno s proizvodi ali storitvami, ki so v paketu s temi storitvami, in ali je dovoljena brezplačna odpoved pogodbe;

(f)  dogovore o nadomestilu in povračilu, ki veljajo, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali nepravočasnim izdajanjem računov;

(g)  način za sprožitev izvensodnih postopkov za reševanje sporov v skladu s členom 26;

(h)  informacije v zvezi s pravicami porabnikov, vključno z informacijami o obravnavanju pritožb in z informacijami, navedenimi v tem odstavku, ki se jasno sporočajo na računu ali na spletnih straneh elektroenergetskih podjetij.

Pogoji so pravični in znani vnaprej. V vseh primerih je treba te informacije zagotoviti pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Tudi kadar se pogodbe sklepajo prek posrednikov, je treba informacije, ki se nanašajo na zadeve iz tega odstavka, zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe.

Končni odjemalci prejmejo povzetek glavnih pogodbenih pogojev v razvidni obliki ter v jedrnatem in preprostem jeziku.

4.  Končni odjemalci pravočasno prejmejo obvestilo o kakršni koli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in so hkrati s prejemom tega obvestila obveščeni o pravici do odpovedi pogodbe. Dobavitelji svoje končne odjemalce neposredno in pravočasno ter na pregleden in razumljiv način obvestijo o vsakršni prilagoditvi dobavne cene, razlogih in pogojih za prilagoditev ter njenem obsegu, v vsakem primeru pa najpozneje dva tedna, gospodinjske odjemalce pa najpozneje en mesec preden prilagoditev začne učinkovati. Države članice končnim odjemalcem zagotovijo možnost odpovedi od pogodb, če ti ne sprejmejo novih pogodbenih pogojev ali prilagoditev dobavne cene, o katerih jih obvesti njihov dobavitelj.

5.  Dobavitelji končnim odjemalcem zagotovijo pregledne informacije o veljavnih cenah in tarifah ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do elektroenergetskih storitev in njihovo uporabo.

6.  Dobavitelji končnim odjemalcem ponudijo možnost široke izbire načinov plačevanja. Ti načini plačevanja ne diskriminirajo odjemalcev po nepotrebnem. Vse razlike v stroških, povezanih z načini plačevanja ali predplačilnimi sistemi, morajo biti objektivne, nediskriminatorne in sorazmerne ter v skladu s členom 62 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(33) ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima prejemnik plačila zaradi uporabe določenega načina plačevanja ali predplačilnega sistema.

7.  Gospodinjski odjemalci, ki imajo dostop do predplačilnih sistemov, v skladu z odstavkom 6 niso postavljeni v ▌slabši položaj zaradi predplačilnih sistemov ▌.

8.  Dobavitelji končnim odjemalcem ponudijo poštene in pregledne splošne pogoje, ki so določeni v jasnem in nedvoumnem jeziku ter ne vsebujejo nepogodbenih ovir za uresničevanje pravic odjemalcev, kot je preobsežna pogodbena dokumentacija. Odjemalci so zavarovani pred nepoštenimi ali zavajajočimi načini prodaje.

9.  Končni odjemalci imajo pravico, da njihovi dobavitelji zanje opravljajo kakovostne storitve in ustrezno obravnavajo pritožbe. Dobavitelji pritožbe obravnavajo enostavno, pravično in pravočasno.

10.  Končni odjemalci so ob dostopu do osnovne oskrbe po določbah, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 2 obveščeni o svojih pravicah v zvezi z osnovno oskrbo.

11.  Dobavitelji gospodinjskim odjemalcem zagotovijo ustrezne informacije o alternativnih ukrepih za odklop dovolj zgodaj pred vsakim načrtovanim odklopom. Ti alternativni ukrepi so lahko viri podpore, s pomočjo katerih bi preprečili odklop, predplačilni sistemi, energetski pregledi, storitve energetskega svetovanja, alternativni načrti plačil, nasveti za upravljanje dolgov ali moratoriji na odklop ter odjemalcem, ki bodo odklopljeni od omrežja, ne bi smeli povzročati dodatnih stroškov.

12.  Dobavitelji končnim odjemalcem zagotovijo zaključni račun po vsaki zamenjavi dobavitelja ▌najpozneje šest tednov po taki zamenjavi.

Člen 11

Pravica do pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije

1.  Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni okvir omogoča, da dobavitelji ponujajo pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci, ki imajo nameščene napredne števce, zahtevajo sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije z vsaj enim dobaviteljem in z vsakim dobaviteljem, ki ima več kot 200 000 končnih odjemalcev.

2.  Države članice zagotovijo, da dobavitelji v celoti seznanijo končne odjemalce s priložnostmi, stroški in tveganji takih pogodb z dinamičnimi cenami električne energije, ter zagotovijo, da morajo dobavitelji končnim odjemalcem predložiti ustrezne informacije, tudi o potrebni namestitvi ustreznega števca električne energije. Regulativni organi spremljajo razvoj na trgu in ocenijo tveganja, ki jih lahko povzročijo novi proizvodi in storitve, ter obravnavajo prakso, ki vodi v zlorabe.

3.  Dobavitelji morajo pred zamenjavo v pogodbo z dinamičnimi cenami električne energije pridobiti privolitev od vsakega končnega odjemalca.

4.  Države članice ali njihovi regulativni organi, vsaj v obdobju desetih let po uvedbi pogodb z dinamičnimi cenami, spremljajo glavne spremembe v zvezi s ▌temi pogodbami, vključno s tržnimi ponudbami in vplivom na račune porabnikov, zlasti stopnjo nestanovitnosti cen ▌, in o tem objavijo letno poročilo.

Člen 12

Pravica do zamenjave ▌ in pravila o pristojbinah v zvezi z zamenjavo

1.  Zamenjava dobavitelja ali udeleženca na trgu, dejavnega na področju agregiranja, se izvede v najkrajšem možnem času. Države članice zagotovijo, da je odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja ali udeležence na trgu, dejavne na področju agregiranja, ob spoštovanju pogodbenih pogojev, upravičen do zamenjave v največ treh tednih od datuma zahteve. Najkasneje od leta 2026 naprej tehnični postopek za zamenjavo dobavitelja ne sme trajati dlje kot 24 ur in mora biti izvedljiv na kateri koli delovni dan.

2.  Države članice zagotovijo, da se vsaj gospodinjskim odjemalcem in malim podjetjem v zvezi z zamenjavo ne zaračunajo nobene pristojbine.

3.  Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 2 odločijo, da bodo dobaviteljem ali udeležencem na trgu, dejavnim na področju agregiranja, dovoljevale zaračunavati odstopnino odjemalcem, kadar ti odjemalci po lastni volji odpovedo pogodbo o dobavi s fiksno ceno električne energije, sklenjeno za določeno obdobje, pred njenim potekom, pod pogojem, da so pristojbine del pogodbe, ki jo je odjemalec sklenil po lastni volji, in če je odjemalec o takšnih pristojbinah jasno obveščen pred sklenitvijo pogodbe. Take pristojbine so sorazmerne in ne presegajo neposredne gospodarske škode, ki jo zaradi odjemalčeve odpovedi pogodbe utrpi dobavitelj ali udeleženec na trgu, dejaven na področju agregiranja, vključno s stroški paketnih naložb ali storitev, ki so bile za odjemalca že opravljene kot del pogodbe. Dokazno breme neposredne gospodarske škode nosi dobavitelj ali udeleženec na trgu, dejaven na področju agregiranja, dopustnost odstopnine pa nadzoruje regulativni organ ali kateri koli drug pristojni nacionalni organ.

4.  Države članice zagotovijo, da se odjemalcem pravica do zamenjave dobavitelja ali udeležencev na trgu, dejavnih na področju agregiranja, zagotovi nediskriminatorno glede stroškov, vloženega truda in časa.

5.  Gospodinjski odjemalci so upravičeni do udeležbe v sistemih kolektivne zamenjave. Države članice odpravijo vse regulativne ali upravne ovire za kolektivno zamenjavo, hkrati pa zagotovijo okvir, ki bo omogočil kar največje varstvo za porabnike, da se preprečijo zlorabe.

Člen 13

Pogodba o agregiranju

1.  Države članice zagotovijo, da lahko vsi odjemalci neodvisno od svoje pogodbe o dobavi električne energije in izbranega elektroenergetska podjetja prosto kupujejo in prodajajo elektroenergetske storitve, vključno z agregiranjem, razen dobave.

2.  Države članice zagotovijo, da v primeru, da želi končni odjemalec skleniti pogodbo o agregiranju, končni odjemalec lahko to stori brez soglasja elektroenergetskih podjetij končnega odjemalca.

Države članice zagotovijo, da tržni udeleženci, dejavni na področju agregiranja, odjemalce v celoti obvestijo o pogojih pogodb, ki jim jih ponujajo.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci pravico na lastno zahtevo vsaj enkrat na obračunsko obdobje brezplačno prejeti vse pomembne podatke o prilagajanju odjema ali podatke o dobavljeni in prodani električni energiji.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci brez diskriminacije glede stroškov, vloženega truda ali časa pravice iz odstavkov 2 ▌ in 3. Države članice zlasti zagotovijo, da dobavitelji odjemalcem ne določajo diskriminatornih tehničnih in upravnih zahtev, postopkov ali pristojbin na podlagi dejstva, da imajo sklenjeno pogodbo s tržnim udeležencem, dejavnim na področju agregiranja.

Člen 14

Orodja za primerjavo

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vsaj gospodinjski odjemalci in mikropodjetja s pričakovano letno porabo pod 100 000 kWh brezplačen dostop do najmanj enega orodja za primerjavo ponudb dobaviteljev, vključno s ponudbami za pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Odjemalci so obveščeni o tem, da so taka orodja na razpolago, v sklopu računov, skupaj z njimi ali na drug način. Orodja izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

(a)  so neodvisna od udeležencev na trgu in zagotavljajo, da so elektroenergetska podjetja deležna enake obravnave pri rezultatih iskanja;

(b)  jasno navajajo svoje lastnike in fizično ali pravno osebo, ki upravlja z orodjem in ga nadzira, ter informacije o financiranju orodij;

(c)  določajo in navajajo jasna in objektivna merila, na katerih temelji primerjava, vključno s storitvami;

(d)  uporabljajo preprost in nedvoumen jezik;

(e)  zagotavljajo točne in najnovejše informacije ter navajajo čas zadnje posodobitve;

(f)  so dostopna za invalide, tako da so dojemljiva, opravljiva, razumljiva in robustna;

(g)  zagotavljajo učinkovit postopek za opozarjanje na nepravilne informacije o objavljenih ponudbah, ter

(h)  izvajajo primerjavo, pri čemer zahtevane osebne podatke omejujejo na tiste, ki so za primerjavo nujno potrebni.

Države članice zagotovijo, da vsaj eno orodje pokriva celotni trg. Kadar trg pokriva več orodij, ta orodja v okviru izvedljivega zajemajo karseda popoln nabor ponudb električne energije in znaten del trga, kadar ta orodja ne pokrivajo trga v celoti, pa pred prikazom rezultatov vključujejo jasno navedbo o tem.

2.  Orodja iz odstavka 1 lahko upravlja kateri koli subjekt, tudi zasebne družbe in javni organi ali telesa.

3.  Države članice imenujejo ▌ pristojni organ, ki bo odgovoren za izdajo znaka za zaupanje za orodja za primerjavo, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1, in zagotavljal, da orodja za primerjavo z znakom za zaupanje še naprej izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1. Ta organ je neodvisen od vseh udeležencev na trgu in upravljavcev orodij za primerjavo.

4.  Države članice lahko zahtevajo, da orodja za primerjavo iz odstavka 1 vključujejo primerjalne kriterije, povezane z vrsto storitev, ki jih nudijo dobavitelji.

5.  Vsako orodje za primerjavo ponudb udeležencev na trgu je upravičeno do vloge za znak za zaupanje v skladu s tem členom na prostovoljni in nediskriminatorni osnovi.

6.  Z odstopanjem od odstavkov 3 in 5 se lahko države članice odločijo, da ne bodo izdajale znakov za zaupanje za orodja za primerjavo, če orodje za primerjavo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, zagotovi javni organ ali telo.

Člen 15

Aktivni odjemalci

1.  Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci pravico delovati kot aktivni odjemalci, ne da bi za njih veljale nesorazmerne diskriminatorne tehnične zahteve, administrativne zahteve, postopki in plačila ter omrežnine, ki ne odražajo stroškov.

2.  Države članice za aktivne odjemalce zagotovijo, da:

(a)  imajo pravico do delovanja bodisi neposredno bodisi prek agregiranja;

(b)  imajo pravico do prodaje električne energije iz lastne proizvodnje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije;

(c)  imajo pravico do sodelovanja v programih prožnosti in programih energetske učinkovitosti;

(d)  lahko upravljanje naprav, ki jih potrebujejo za svoje dejavnosti, prenesejo na tretjo osebo, vključno z namestitvijo, obratovanjem, obdelavo podatkov in vzdrževanjem, in da se tretja oseba ne šteje kot aktivni odjemalec;

(e)  zanje veljajo omrežnine, ki odražajo stroške, so pregledne in nediskriminatorne ter v skladu s členom 59(9) te direktive in členom 18 Uredbe (EU) 2019/...(34) ločeno obračunane za električno energijo, dovedeno v omrežje, in električno energijo, prejeto iz omrežja, s čimer se zagotovi, da zadostno in uravnoteženo prispevajo k delitvi skupnih stroškov sistema ;

(f)  so finančno odgovorni za bilančna odstopanja, ki jih povzročajo v elektroenergetskem sistemu; v tem smislu so finančno odgovorni akterji ali pa svojo bilančno odgovornost prenesejo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2019/...+.

3.  Države članice imajo lahko v svojem nacionalnem pravu različne določbe, ki se uporabljajo za posamezne aktivne odjemalce in aktivne odjemalce, ki delujejo skupaj, pod pogojem, da se vse pravice in obveznosti na podlagi tega člena uporabljajo za vse aktivne odjemalce. Vsako drugačno obravnavanje aktivnih odjemalcev, ki delujejo skupaj, mora biti sorazmerno in ustrezno utemeljeno.

4.  Države članice, katerih obstoječi programi ne obračunavajo ločeno električne energije, dovedene v omrežje, in električne energije, prejete iz omrežja, ne smejo odobriti novih pravic na podlagi teh programov po 31. decembru 2023. Vsi odjemalci, za katere veljajo obstoječi programi, imajo vedno možnost, da se odločijo za nov program, ki kot osnovo za izračun omrežnine ločeno obračunava električno energijo, dovedeno v omrežje, in električno energijo, prejeto iz omrežja.

5.  Države članice zagotovijo, da aktivni odjemalci, ki imajo v lasti objekte za shranjevanje energije:

(a)  imajo pravico do priključitve v omrežje v razumnem roku po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, kot sta bilančna odgovornost in ustrezno merjenje;

(b)  niso predmet dvojnega zaračunavanja, vključno z omrežnino, za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovih prostorih, ali pri zagotavljanju storitev prožnosti za sistemske operaterje;

(c)  zanje ne veljajo nesorazmerne zahteve glede licenc ali pristojbin;

(d)  lahko zagotavljajo več storitev hkrati, če je to tehnično izvedljivo.

Člen 16

Energetske skupnosti državljanov

1.  Države članice vzpostavijo regulativni okvir za omogočanje energetskih skupnosti državljanov, s katerim zagotovijo, da:

(a)  je sodelovanje v energetski skupnosti državljanov odprto in prostovoljno;

(b)  je članom ali družbenikom energetske skupnosti državljanov dovoljeno, da izstopijo iz skupnosti; v tem primeru se uporablja člen 12;

(c)  člani ali družbeniki energetske skupnosti državljanov ne izgubijo pravic in obveznosti, ki jih imajo kot gospodinjski odjemalci ali aktivni odjemalci;

(d)  ustrezni operaterji distribucijskega sistema ob pravičnem nadomestilu, ki ga oceni regulativni organ, sodelujejo z energetskimi skupnostmi državljanov, da se olajša prenos električne energije znotraj teh energetskih skupnosti;

(e)  za energetske skupnosti državljanov veljajo nediskriminatorni, pravični, sorazmerni in pregledni postopki in takse, vključno v zvezi z registracijo in izdajo dovoljenj, ter pregledne in nediskriminatorne omrežnine, ki v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2019/...(35) odražajo stroške, da se zagotovi njihov zadosten in uravnotežen prispevek k delitvi skupnih stroškov sistema.

2.  Države članice lahko za energetske skupnosti državljanov vzpostavijo ustrezen regulativni okvir, s katerim bo zagotovljeno, da:

(a)  so odprte za čezmejno sodelovanje;

(b)  imajo pravico do lastništva, vzpostavitve, nakupa ali zakupa distribucijskih omrežij in do avtonomnega upravljanja teh omrežij v skladu s pogoji iz odstavka 4 tega člena;

(c)  za njih veljajo izjeme iz člena 38(2).

3.  Države članice za energetske skupnosti državljanov zagotovijo, da:

(a)  imajo nediskriminatoren dostop do vseh trgov električne energije, bodisi neposredno bodisi prek agregiranja;

(b)  se obravnavajo nediskriminatorno in sorazmerno glede na dejavnosti, pravice in obveznosti, ki jih imajo kot končni odjemalci, proizvajalci, dobavitelji, operaterji distribucijskih sistemov ali udeleženci na trgu, ki so dejavni na področju agregiranja;

(c)  so finančno odgovorne za bilančna odstopanja, ki jih povzročajo v elektroenergetskem sistemu; v tem smislu so finančno odgovorni akterji ali pa svojo bilančno odgovornost prenesejo v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/...(36);

(d)  se v zvezi s samoproizvedeno električno energijo obravnavajo kot aktivni odjemalci v skladu s točko (e) člena 15(2);

(e)  imajo pravico, da znotraj energetske skupnosti državljanov v skladu z določbami tega člena uredijo souporabo električne energije, ki jo proizvedejo proizvodne naprave v lasti skupnosti, pod pogojem izpolnjevanja drugih pogojev iz tega člena ter po pogojem, da se ohranijo pravice in obveznosti, ki jih imajo člani skupnosti kot končni odjemalci.

Za namene točke (e) prvega pododstavka, kadar se električna energija souporablja, je to brez poseganja v veljavne omrežnine, tarife in dajatve v skladu s pregledno analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije, ki jo izdela pristojni nacionalni organ.

4.  Države članice se lahko odločijo, da energetskim skupnostim državljanov podelijo pravico do upravljanja distribucijskih omrežij na njihovem območju delovanja in določijo ustrezne postopke brez poseganja v poglavje IV ali druga pravila in ureditve, ki se uporabljajo za operaterje distribucijskih sistemov. Če je takšna pravica podeljena, države članice zagotovijo, da:

(a)  imajo energetske skupnosti državljanov pravico, da z ustreznim operaterjem distribucijskega sistema ali operaterjem prenosnega sistema, na katerega je njihovo omrežje priključeno, sklenejo sporazum o upravljanju omrežja;

(b)  za energetske skupnosti državljanov veljajo ustrezne omrežnine na priključnih točkah med njihovim omrežjem in distribucijskim omrežjem zunaj energetske skupnosti državljanov. Te omrežnine v skladu s členom 59(8) obračunavajo ločeno za električno energijo, dovedeno v distribucijsko omrežje, in električno energijo, prejeto iz distribucijskega omrežja zunaj lokalne energetske skupnosti;

(c)  energetske skupnosti državljanov ne diskriminirajo ali delujejo v škodo odjemalcev, ki ostanejo priključeni na distribucijski sistem.

Člen 17

Prilagajanje odjema preko agregiranja

1.  Države članice dovolijo in spodbujajo udeležbo v prilagajanju odjema preko agregiranja. Države članice dovolijo končnim odjemalcem, tudi tistim, ki nudijo prilagajanje odjema preko agregiranja, nediskriminatorno udeležbo na vseh trgih električne energije skupaj s proizvajalci.

2.  Države članice zagotovijo, da operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov pri zagotavljanju pomožnih storitev nediskriminatorno obravnavajo udeležence na trgu, dejavne na področju agregiranja prilagajanja odjema, kot tudi proizvajalce, na podlagi njihovih tehničnih zmogljivosti.

3.  Države članice zagotovijo, da njihov zadevni regulativni okvir ▌ vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  pravico vsakega udeleženca na trgu, dejavnega na področju agregiranja, vključno z neodvisnimi agregatorji, da vstopi na trge električne energije brez soglasja drugih udeležencev na trgu;

(b)  nediskriminatorna in pregledna pravila, ki jasno določajo vloge in obveznosti vseh elektroenergetskih podjetij in odjemalcev;

(c)  nediskriminatorna in pregledna pravila in postopke za izmenjavo podatkov med udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja, in drugimi elektroenergetskimi podjetji, ki zagotavljajo enostaven dostop do podatkov pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji, vendar ob popolnem varstvu poslovno občutljivih podatkov in osebnih podatkov odjemalcev;

(d)  obveznost udeležencev na trgu, dejavnih na področju agregiranja, da so finančno odgovorni za bilančna odstopanja, ki jih povzročajo v elektroenergetskem sistemu; v tem smislu so finančno odgovorni akterji ali pa svojo bilančno odgovornost prenesejo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2019/...(37);

(e)  določbo za končne odjemalce, ki imajo pogodbo z neodvisnimi agregatorji, da jim njihovi dobavitelji ne nalagajo neupravičenih plačil, kazni ali drugih neupravičenih pogodbenih omejitev;

(f)  mehanizem reševanja sporov med udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja, in drugimi udeleženci na trgu, vključno z odgovornostjo za odstopanja.

4.  Države članice lahko od elektroenergetskih podjetij ali sodelujočih končnih odjemalcev zahtevajo, da plačajo finančno nadomestilo drugim udeležencem na trgu ali bilančno odgovornim akterjem udeležencev na trgu, če so ti udeleženci na trgu ali bilančno odgovorne akterje neposredno prizadeti zaradi aktivacije prilagajanja odjema. To finančno nadomestilo ne ovira vstopa na trg udeležencem na trgu, ki so dejavni na področju agregiranja, in tudi ne ovirajo prožnosti. V takih primerih je to nadomestilo omejeno na kritje nastalih stroškov, ki jih imajo dobavitelji udeleženih odjemalcev ali bilančno odgovorni akterji dobaviteljev med aktivacijo prilagajanja odjema. Pri metodi izračuna za nadomestilo se lahko upoštevajo koristi, ki jih imajo zavoljo neodvisnih agregatorjev drugi udeleženci na trgu, in v takih primerih se lahko od agregatorjev ali udeleženih odjemalcev zahteva, da prispevajo k takemu nadomestilu, vendar le, in v obsegu, če koristi za vse dobavitelje, odjemalce in njihove bilančno odgovorne akterje ne presegajo neposrednih nastalih stroškov. Metodo izračuna mora odobriti regulativni organ ali drug pristojni nacionalni organ.

5.  Države članice zagotovijo, da regulativni organi ali, kadar tako zahteva njihovo pravo, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov v tesnem sodelovanju z udeleženci na trgu in končnimi odjemalci določijo tehnične zahteve udeležbe v prilagajanju odjema na vseh trgih električne energije na podlagi tehničnih značilnosti teh trgov in zmogljivosti prilagajanja odjema. Te zahteve zajemajo tudi udeležbo združenih bremen.

Člen 18

Računi in informacije na računu

1.  Države članice zagotovijo, da so računi ▌in informacije na računu pravilne, razumljive, jasne, jedrnate, uporabniku prijazne in predstavljene na način, ki olajšuje primerjavo s strani končnih odjemalcev. Končni odjemalci na zahtevo prejmejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil pripravljen njihov račun, zlasti če računi ne temeljijo na dejanski porabi.

2.  Države članice zagotovijo, da končni odjemalci vse račune in informacije na računu ▌ prejmejo brezplačno ▌.

3.  Države članice zagotovijo, da se končnim odjemalcem ▌ponudi možnost elektronskega prejemanja računov in informacij na računu ter možnost sklenitve prožnih ureditev za dejansko plačilo računov.

4.  Če pogodba vsebuje prihodnje spremembe proizvoda ali cene ali popusta, mora biti to navedeno na računu skupaj z datumom, ko se sprememba izvrši.

5.  Države članice se posvetujejo s porabniškimi organizacijami, ko nameravajo spremeniti zahteve glede vsebine računov.

6.  Države članice zagotovijo, da računi in informacije na računih izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge I.

Člen 19

Sistemi naprednega merjenja

1.  Za spodbujanje energetske učinkovitosti in krepitev vloge končnih odjemalcev, države članice ali regulativni organ, kadar država članica tako določi, elektroenergetskim podjetjem in drugim udeležencem na trgu močno priporočajo, naj optimizirajo svojo porabo električne energije, med drugim z nudenjem storitev upravljanja energije, razvojem inovativnih formul za oblikovanje cen in uvajanjem sistemov naprednega merjenja, ki so interoperabilni, zlasti s porabniški sistemi za upravljanje z energijo in naprednimi omrežji v skladu z veljavnimi pravili Unije o varstvu podatkov.

2.  Države članice na svojem ozemlju zagotovijo uvedbo sistemov naprednega merjenja, ki bodo pripomogli k aktivni udeležbi odjemalcev na trgu električne energije. Za tako uvedbo se lahko zahteva ocena stroškov in koristi, ki se izvede v skladu z načeli iz Priloge II.

3.  Države članice, ki nadaljujejo z uvajanjem sistemov naprednega merjenja, sprejmejo in objavijo minimalne funkcionalne in tehnične zahteve za sisteme naprednega merjenja, ki bodo uvedeni na njihovem ozemlju v skladu s členom 20 in Priloge II. Države članice zagotovijo interoperabilnost teh sistemov naprednega merjenja ter njihovo zmožnost zagotavljanja podatkov za porabniške sisteme za upravljanje ▌z energijo. Glede tega države članice upoštevajo uporabo ustreznih razpoložljivih standardov, vključno s tistimi, ki omogočajo interoperabilnost, najboljšo prakso in pomen razvoja naprednih omrežij in razvoja notranjega trga električne energije.

4.  Države članice, ki uvajajo sisteme naprednega merjenja, zagotovijo, da končni odjemalci prispevajo k stroškom, povezanim z uvajanjem, in sicer na pregleden in nediskriminatoren način, pri čemer upoštevajo dolgoročne koristi vzdolž celotne vrednostne verige. Države članice ali pristojni nacionalni organi, kadar tako določi država članica, to uvajanje na svojem ozemlju redno spremljajo, da lahko sledijo doseganju koristi ▌za porabnike.

5.  Kadar je uvajanje sistemov naprednega merjenja v postopku ocene stroškovne učinkovitosti iz odstavka 2 ocenjeno negativno, države članice zagotovijo, da se ta ocena vsaj na štiri leta ali pogosteje pregleda in kot odgovor na večje spremembe osnovnih predpostavk, razvoja tehnologije in razvoja na trgu. Ko je na razpolago rezultat posodobljene ocene stroškov in koristi, države članice o njem uradno obvestijo Komisijo.

6.  Določbe o sistemu naprednega merjenja iz te direktive se uporabljajo za bodoče naprave in naprave, ki nadomeščajo starejše napredne števce. Sistemi naprednega merjenja, ki so že nameščeni ali katerih začetek delovanja se je začel pred ... [dan začetka veljavnosti te direktive], se lahko uporabljajo do konca njihove življenjske dobe, sistemi naprednega merjenja, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 20 in Priloge II, pa se po ... [12 let od začetka veljavnosti te direktive] ne uporabljajo več.

Za namene tega odstavka „začetek del“ pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo trdno zavezo za naročilo opreme ali drugo zavezo, po kateri naložbe ni mogoče več preklicati, če slednja nastopi pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in izvajanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek pridobitve sredstev, neposredno povezanih s prevzetim podjetjem.

Člen 20

Funkcionalnosti sistemov naprednega merjenja

Kadar je uvedba sistemov naprednega merjenja v postopku ocene stroškovne učinkovitosti iz člena 19(2) pozitivna ali kadar se sistemi naprednega merjenja uvaja sistematično po ... [dan začetka veljavnosti te direktive], države članice uvedejo sisteme naprednega merjenja v skladu z evropskimi standardi, Prilogo III in naslednjimi zahtevami:

(a)  sistemi naprednega merjenja natančno merijo dejansko porabo električne energije in končnim odjemalcem lahko dajejo na razpolago informacije o dejanskem času uporabe. Potrjeni podatki o pretekli porabi so za končne odjemalce enostavno in varno dostopni in grafično prikazani, in sicer na zahtevo in brez dodatnih stroškov. Nepotrjeni podatki o porabi v skoraj realnem času so za končne odjemalce prav tako enostavno in varno dostopni, in sicer brez dodatnih stroškov prek standardiziranega vmesnika ali dostopa na daljavo, z namenom omogočanja avtomatiziranih programov energetske učinkovitosti, prilagajanju odjema in drugim storitvam;

(b)  varnost sistemov naprednega merjenja in sporočanja podatkov je skladna z zadevnimi pravili Unije na področju varnosti ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnologij za zagotavljanje najvišje ravni kibernetske varnosti, pri čemer se upoštevajo stroški in načela sorazmernosti;

(c)  zasebnost in varstvo osebnih podatkov končnih odjemalcev sta skladna z zadevnimi pravili Unije na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti;

(d)  upravljavci števcev zagotovijo, da števec ali števci aktivnih odjemalcev lahko upoštevajo električno energijo, ki je bila dovedena v omrežje iz objektov aktivnih odjemalcev;

(e)  če tako zahtevajo končni odjemalci, se podatki s števcev o njihovem dovajanju in odjemu električne energije dajo na razpolago njim samim v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 24, prek ▌standardiziranega komunikacijskega vmesnika ali dostopa na daljavo, ali tretji osebi, ki deluje v njihovem imenu, in sicer v lahko razumljivi obliki, tako da lahko primerjajo pogodbe na enaki osnovi;

(f)  končni odjemalci pred namestitvijo ali ob namestitvi naprednih števcev dobijo ustrezne nasvete in informacije, zlasti o vseh svojih možnostih v zvezi z upravljanjem odčitavanja števcev in spremljanjem porabe energije ter o zbiranju in obdelavi osebnih podatkov v skladu z veljavnimi pravili Unije na področju varstva osebnih podatkov;

(g)  sistemi naprednega merjenja porabe končnim odjemalcem omogočajo merjenje in poravnavo v časovnih intervalih, ki ustrezajo bilančnemu obračunskemu intervalu na nacionalnem trgu.

Za namene točke (e) prvega pododstavka mora biti končnemu odjemalcu omogočeno, da pridobi svoje podatke s števcev ali jih posreduje drugi osebi brez dodatnih stroškov in v skladu s svojo pravico do prenosljivosti podatkov na podlagi pravil Unije o varstvu podatkov.

Člen 21

Pravica do naprednega števca

1.  Kadar je uvedba sistemov naprednega merjenja v postopku ocene stroškovne učinkovitosti iz odstavka člena 19(2) ocenjena negativno in se sistemi naprednega merjenja ne uvajajo sistematično, države članice zagotovijo, da ima vsak končni odjemalec, ki plača s tem povezane stroške, na zahtevo pravico, da se mu pod pravičnimi, razumnimi in stroškovno učinkovitimi pogoji namesti oziroma, kadar je primerno, posodobi napredni števec, ki je:

(a)  kadar je tehnično možno, opremljen s funkcionalnostmi iz člena 20 ali z minimalnim naborom funkcionalnosti, ki ga opredelijo in objavijo države članice na nacionalni ravni v skladu s Prilogo II;

(b)  interoperabilen in opremljen za zagotavljanje želene povezljivosti števčne infrastrukture s porabniškimi sistemi za upravljanje z energijo v skoraj realnem času.

2.  Države članice ali, kadar je tako določila država članica, pristojni nacionalni organi v zvezi z odjemalčevo zahtevo za napredni števec na podlagi odstavka 1:

(a)  zagotovijo, da so v ponudbi končnemu odjemalcu, ki zahteva namestitev naprednega števca, izrecno navedene in jasno opisane:

(i)  funkcije in interoperabilnost, ki jih napredni števec lahko podpira, storitve, ki so možne, in realne koristi pametnega števca v danem trenutku;

(ii)  stroški, povezani z naprednim števcem, ki jih mora nositi končni odjemalec;

(b)  zagotovijo, da se števec namesti v razumnem času, najpozneje pa štiri mesece od odjemalčeve zahteve;

(c)  redno, najmanj pa vsaki dve leti, pregledajo in objavijo stroške, povezane s števcem, in spremljajo razvoj teh stroškov kot posledico tehnoloških sprememb in morebitnih posodobitev sistemov merjenja.

Člen 22

Običajni števci

1.  Kadar končni odjemalci nimajo naprednih števcev, države članice pri vsakem končnem odjemalcu zagotovijo, da so opremljeni s posameznimi običajnimi števce, ki natančno merijo njihovo dejansko porabo.

2.  Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci brez težave odčitavajo svoje običajne števce, bodisi neposredno bodisi posredno prek spletnega ali kakšnega drugega ustreznega vmesnika.

Člen 23

Upravljanje podatkov

1.  Pri določitvi pravil o upravljanju in izmenjavi podatkov države članice ali pristojni nacionalni organi, kadar je tako določila država članica, določijo pravila, na podlagi katerih lahko upravičene stranke ▌dostopajo do podatkov končnega odjemalca ▌v skladu s tem členom in veljavnim pravnim okvirom Unije. Za namene te direktive se šteje, da podatki zajemajo podatke o merjenju in porabi ter podatke, potrebne za zamenjavo dobavitelja odjemalca, prilagajanje odjemu in druge storitve.

2.  Države članice organizirajo upravljanje podatkov, da bi zagotovile učinkovit in varen dostop do podatkov in njihovo izmenjavo ter zaščito in varstvo podatkov.

Ne glede na model upravljanja podatkov, ki se uporablja v vsaki državi članici, stranke, odgovorne za upravljanje podatkov, vsaki upravičeni stranki ▌ omogočijo dostop do podatkov končnega odjemalca v skladu z odstavkom 1. Zahtevani podatki morajo biti upravičenim strankam na razpolago nediskriminatorno in istočasno. Dostop do podatkov mora biti enostaven, ustrezni postopki za pridobitev dostopa pa javno dostopni.

3.  Pravila o dostopu do podatkov in shranjevanju podatkov za namene te direktive so v skladu z ustreznim pravom Unije.

Obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

4.  Države članice ali, kadar je tako določila država članica, pristojni nacionalni organi pooblastijo in certificirajo ali po potrebi nadzorujejo stranke, ki upravljajo podatke, da bi zagotovili, da izpolnjujejo zahteve iz te direktive.

Države članice se lahko brez poseganja v naloge pooblaščenih oseb za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 odločijo, da od strank, ki upravljajo podatke, zahtevajo imenovanje nadzornikov za skladnost, odgovornih za spremljanje izvajanja ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezne stranke za zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do podatkov in izpolnjevanja zahtev iz te direktive.

Države članice lahko imenujejo nadzornike za skladnost ali organe iz točke (d) člena 35(2) te direktive, za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.

5.  Končnim odjemalcem se ne sme dodatno zaračunavati dostop do njihovih podatkov ali zahteva za prenos teh podatkov.

Države članice so odgovorne za določanje ustreznih stroškov za dostop do podatkov s strani upravičenih strank.

Države članice ali, kadar je tako določila država članica, pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so vsi stroški, ki jih zaračunavajo nadzorovani organi, ki zagotavljajo podatkovne storitve, razumni in upravičeni.

Člen 24

Zahteve za interoperabilnost in postopki za dostop do podatkov

1.  Da bi spodbujale konkurenco na maloprodajnem trgu in v izogib pretiranim upravnim stroškom za upravičene stranke, države članice olajšajo popolno interoperabilnost energetskih storitev v Uniji.

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme zahteve za interoperabilnost ter nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop do podatkov iz člena 23(1). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 68(2).

3.  Države članice zagotovijo, da elektroenergetska podjetja uporabljajo zahteve za interoperabilnost in postopke za dostop do podatkov iz odstavka 2 ali 3. Te zahteve in postopki temeljijo na obstoječi nacionalni praksi.

Člen 25

Enotne kontaktne točke

Države članice zagotovijo enotne kontaktne točke, da se odjemalcem posredujejo vse potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnega prava in mehanizmov za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora. Te enotne kontaktne točke so lahko vključene v splošne informacijske točke za porabnike.

Člen 26

Pravica do zunajsodnega reševanja sporov

1.  Države članice zagotovijo, da so končnim odjemalcem za reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, na voljo enostavni, pravični, pregledni, neodvisni, uspešni in učinkoviti mehanizmi zunajsodnega reševanja sporov s prek neodvisnega mehanizma, kot je varuh pravic porabnikov energije ali organ za porabnike, ali prek regulativnega organa. Kadar je končni odjemalec porabnik v smislu Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta(38), morajo biti taki zunajsodni mehanizmi skladni z zahtevami glede kakovosti iz Direktive 2013/11/EU in morajo določati sistem povračil in/ali odškodnin, kadar je to upravičeno.

2.  Kadar je potrebno, države članice zagotovijo, da subjekti za alternativno reševanje sporov sodelujejo, da bi zagotovili enostavno, pošteno, pregledno, neodvisno, uspešno in učinkovito alternativno reševanje vseh sporov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih ali združenih s proizvodom ali storitvijo, ki spada na področje uporabe te direktive.

3.  Sodelovanje elektroenergetskih podjetij v mehanizmih za izvensodno reševanje sporov za gospodinjske odjemalce je obvezno, razen če država članica Komisiji dokaže, da so drugi mehanizmi enako učinkoviti.

Člen 27

Osnovna oskrba

1.  Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in, kadar je po mnenju držav članic ustrezno, mala podjetja, uživajo osnovno oskrbo, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po konkurenčnih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih in nediskriminatornih cenah. Da bi države članice zagotovile ponudbo osnovne oskrbe, lahko imenujejo zasilnega dobavitelja. Države članice naložijo operaterjem distribucijskih sistemov obveznost povezave njihovih odjemalcev na omrežje pod pogoji in po tarifah, ki so določene v skladu s postopkom, določenim v členu 59(7). Ta direktiva državam članicam ne preprečuje krepitve tržnega položaja gospodinjskih odjemalcev ter malih in srednjih negospodinjskih odjemalcev s pospeševanjem možnosti prostovoljnega povezovanja zaradi zastopanja navedene skupine odjemalcev.

2.  Odstavek 1 se izvaja na pregleden in nediskriminatoren način in ne preprečuje proste izbire dobavitelja, določene v členu 4.

Člen 28

Ranljivi odjemalci

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo odjemalce, in zagotovijo zlasti ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev. V tej zvezi vsaka država članica opredeli koncept ranljivih odjemalcev, ki se lahko nanaša na energetsko revščino in med drugim lahko prepoveduje odklop električne energije tem odjemalcem v kritičnem obdobju. Koncept ranljivih odjemalcev lahko vključuje ravni dohodkov, delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, energetsko učinkovitost stanovanj, kritično odvisnost od električne opreme iz zdravstvenih razlogov, starost ali druga merila. Države članice zagotovijo, da se izvajajo pravice in obveznosti, povezane z ranljivimi odjemalci. Zlasti sprejmejo ukrepe za zaščito odjemalcev v odmaknjenih območjih. Zagotovijo visoko raven varstva porabnikov, zlasti glede preglednosti splošnih pogodbenih pogojev, splošnih informacij in mehanizmov za reševanje sporov.

2.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so ▌ zagotavljanje dajatev v okviru sistemov socialne varnosti, da zagotovijo potrebno oskrbo ranljivih odjemalcev, ali zagotavljanje podpore za izboljšanje energetske učinkovitosti, zato da bi obravnavale energetsko revščino, kadar se ugotovi, da obstaja v skladu s točko (d) člena 3(3) Uredbe (EU) 2018/1999, vključno v širšem kontekstu revščine. Ti ukrepi ne ovirajo dejanskega odprtja trga, kakor je določeno v členu 4, ali njegovega delovanja, o njih pa se v skladu s členom 9(4) po potrebi uradno obvesti Komisija. To uradno obveščanje lahko vključuje ukrepe, ki se sprejmejo v okviru splošnega sistema socialne varnosti.

Člen 29

Energetska revščina

Države članice pri ocenjevanju števila gospodinjstev z energetsko revščino v skladu s točko (d) člena 3(3) Uredbe (EU) 2018/1999 določijo in objavijo niz meril, ki lahko vključujejo nizke dohodke, visok delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka in nizko energetsko učinkovitost.

Komisija v tem okviru in v okviru člena 5(5) zagotovi smernice za opredelitev pojma „znatno število gospodinjstev z energetsko revščino“, pri čemer izhaja iz predpostavke, da se vsak delež gospodinjstev z energetsko revščino lahko šteje za znaten.

POGLAVJE IV

OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA

Člen 30

Imenovanje operaterjev distribucijskih sistemov

Države članice imenujejo ali zahtevajo od podjetij, ki imajo v lasti distribucijske sisteme ali so zanje odgovorna, da imenujejo enega ali več operaterjev distribucijskih sistemov za obdobje, ki ga določijo države članice, ob upoštevanju učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja.

Člen 31

Naloge operaterjev distribucijskih sistemov

1.  Operater distribucijskega sistema je odgovoren za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema, da izpolnjuje zahteve po distribuciji električne energije, ter za upravljanje, vzdrževanje in razvoj varne, zanesljive in učinkovite distribucije električne energije na svojem območju v ekonomsko sprejemljivih pogojih in z obveznim upoštevanjem varovanja okolja ter energetske učinkovitosti.

2.  V nobenem primeru operater distribucijskega sistema ne diskriminira med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij.

3.  Operater distribucijskega sistema posreduje uporabnikom sistema podatke, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do sistema, vključno z njegovo uporabo.

4.  Država članica lahko od operaterja distribucijskega sistema v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2019/... (39) zahteva, naj pri razporejanju obratov za proizvodnjo električne energije daje prednost obratom, ki uporabljajo obnovljive vire ali takim, ki uporabljajo soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

5.  Vsak operater distribucijskega sistema deluje kot nevtralni tržni povezovalec pri nabavi energije, ki jo rabi za pokritje izgub energije ▌ v svojem sistemu, v skladu s preglednimi, nediskriminatornimi in tržno zasnovanimi postopki, kadar izvaja to dejavnost. ▌

6.  Kadar je operater distribucijskega sistema odgovoren za naročanje proizvodov in storitev, potrebnih za učinkovito, zanesljivo in varno obratovanje distribucijskega sistema, so pravila, ki jih operater distribucijskega sistema sprejme v ta namen, objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter se oblikujejo ob usklajevanju z operaterji prenosnih sistemov in drugimi zadevnimi udeleženci na trgu. Pogoji, vključno s pravili in tarifami, kadar je to ustrezno, za zagotavljanje takšnih proizvodov in storitev s strani operaterjev distribucijskih sistemov se določijo nediskriminatorno v skladu s členom 59(7) in ob upoštevanju stroškov ter se objavijo.

7.  Operater distribucijskega sistema pri izvajanju nalog iz odstavka 6 nefrekvenčne pomožne storitve, ki jih potrebuje za svoj sistem, naroča po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih, razen če je regulativni organ ocenil, da tržno zagotavljanje nefrekvenčnih pomožnih storitev ekonomsko ni učinkovito, in je odobril odstopanje. Obveznost glede naročanja nefrekvenčnih pomožnih storitev ne velja za popolnoma integrirane omrežne elemente.

8.  Z naročanjem proizvodov in storitev iz odstavka 6 se zagotovi učinkovito sodelovanje vseh kvalificiranih udeležencev na trgu, vključno z udeleženci na trgu, ki ponujajo energijo iz obnovljivih virov, udeleženci na trgu, ki se ukvarjajo s prilagajanjem odjema, upravljavci objektov za shranjevanje energije in udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja, zlasti s tem, da se od regulativnih organov in operaterjev distribucijskih sistemov zahteva, da v tesnem sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu, ter tudi z operaterji prenosnih sistemov, določijo zahteve za udeležbo na teh trgih na podlagi tehničnih značilnosti teh trgov in zmožnosti vseh udeležencev na trgu.

9.  Operaterji distribucijskih sistemov sodelujejo z operaterji prenosnih sistemov z namenom učinkovitega sodelovanja udeležencev na trgu, priključenih na njihovo omrežje, na maloprodajnih, veleprodajnih in izravnalnih trgih. Zagotavljanje storitev izravnave, ki izhajajo iz virov, ki se nahajajo v distribucijskem sistemu, se dogovori z ustreznim operaterjem prenosnega sistema v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2019/...(40) in členom 182 Uredbe Komisije (EU) 2017/1485(41) .

10.  Države članice ali njihovi imenovani pristojni organi lahko operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo opravljati dejavnosti, ki niso določene v tej direktivi in v Uredbi (EU) 2019/...+, kadar so take dejavnosti potrebne, da lahko operaterji distribucijskih sistemov izpolnijo svoje obveznosti iz te direktive ali Uredbe (EU) 2019/...+, pod pogojem, da je regulativni organ pa je ocenil potrebo po takšnem odstopanju. Ta odstavek ne posega v pravico operaterjev distribucijskih sistemov, da imajo v lasti, razvijajo, vodijo ali upravljajo omrežja, ki niso električna omrežja, kadar je država članica ali imenovani pristojni organ odobril to pravico.

Člen 32

Spodbude za uporabo prožnosti v distribucijskih omrežjih

1.  Države članice zagotovijo potreben regulativni okvir, da se operaterjem distribucijskih sistemov dovoli naročanje storitev prožnosti, vključno z upravljanjem prezasedenosti na njihovem izvajanja storitve, in se jih k temu spodbudi, da bi se izboljšala učinkovitost pri obratovanju in razvoju distribucijskega sistema ▌. Zlasti regulativni okviri operaterjem distribucijskih sistemov zagotovijo, da lahko naročajo te storitve od ponudnikov porazdeljene proizvodnje, prilagajanja odjema ali shranjevanja energije ter spodbudijo ukrepe za energetsko učinkovitost, kadar te storitve na stroškovno učinkovit način zmanjšajo potrebo po nadgradnji ali nadomeščanju elektroenergetskih zmogljivosti ter podpirajo učinkovito in varno obratovanje distribucijskega sistema. Operaterji distribucijskih sistemov te storitve naročajo v skladu s preglednimi, nediskriminatornimi in tržno utemeljenimi postopki, razen če regulativni organi ugotovijo, da naročanje teh storitev ni gospodarno, ali kadar bi to naročanje povzročilo huda izkrivljanja na trgu ali večjo prezasedenost.

2.   Operaterji distribucijskih sistemov v preglednem in vključujočem postopku, ki vključuje vse ustrezne uporabnike sistema in operaterja prenosnega sistema, določijo specifikacije za naročene storitve prožnosti in po potrebi standardizirane tržne proizvode za te storitve vsaj na nacionalni ravni, pri čemer mora te specifikacije odobriti regulativni organ, ali pa specifikacije določi sam regulativni organ. S temi specifikacijami se zagotovi učinkovito in nediskriminatorno sodelovanje vseh udeležencev na trgu, vključno z udeleženci na trgu, ki ponujajo energijo iz obnovljivih virov, udeleženci na trgu, ki se ukvarjajo s prilagajanjem odjema, upravljavci objektov za shranjevanje energije in udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja. Operaterji distribucijskih sistemov si izmenjujejo vse potrebne informacije in se usklajujejo z operaterji prenosnih sistemov, da se zagotovi optimalna izraba virov, varno in učinkovito obratovanje sistema ter olajša razvoj trga. Operaterji distribucijskih sistemov so ustrezno plačani za naročilo takih storitev, da si povrnejo vsaj ustrezne razumne stroške, vključno s stroški za potrebne informacijske in komunikacijske tehnologije ter infrastrukturo.

3.  Razvoj distribucijskega sistema temelji na preglednem načrtu za razvoj omrežja, ki ga operaterji distribucijskih sistemov najmanj vsaki dve leti objavijo in predložijo regulativnemu organu. Načrt za razvoj omrežja zagotavlja preglednost glede potrebnih srednje- in dolgoročnih storitev prožnosti ter vključuje načrtovane naložbe v naslednjih petih do desetih letih s posebnim poudarkom na glavni distribucijski infrastrukturi, ki je potrebna za priključitev proizvodnih zmogljivosti nove generacije in novih obremenitev, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila. Načrt za razvoj omrežja vključuje tudi uporabo prilagajanja odjema, energetsko učinkovitost, objektov za shranjevanje energije ali druge vire, ki jih operater distribucijskega sistema uporablja kot alternativo širitvi sistema.

4.   Operater distribucijskega sistema se o načrtu za razvoj omrežja posvetuje z vsemi zadevnimi uporabniki sistema in zadevnimi operaterji prenosnega sistema. Operater distribucijskega sistema objavi rezultate posvetovalnega postopka skupaj z načrtom za razvoj omrežja ter rezultate posvetovalnega postopka in načrt za razvoj omrežja predložijo regulativnemu organu. Regulativni organi lahko zahtevajo spremembo teh načrtov.

5.   Države članice se lahko odločijo, da ▌obveznosti iz odstavka 3 ne uporabijo za integrirana podjetja za električno energijo, ki oskrbujejo manj kot 100 000 priključenih odjemalcev ali ki oskrbujejo majhne izdvojene sisteme.

Člen 33

Vključevanje elektromobilnosti v elektroenergetsko omrežje

1.  Brez poseganja v Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta(42) države članice zagotovijo potreben regulativni okvir za lažjo priključitev javno dostopnih in zasebnih polnilnih mest na distribucijska omrežja. Države članice zagotovijo, da operaterji distribucijskih sistemov nediskriminatorno sodelujejo z vsakim podjetjem, ki ima v lasti, razvija, vodi ali upravlja polnilna mesta za električna vozila, tudi kar zadeva priključitev na omrežje.

2.  Operaterji distribucijskih sistemov ne smejo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati polnilnih mest za električna vozila, razen kadar imajo v lasti zasebna polnilna mesta, ki so namenjena izključno njihovi lastni uporabi.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice ▌operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo, da imajo v lasti, razvijajo, vodijo ali upravljajo polnilna mesta za električna vozila le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  drugim strankam po odprtem, preglednem in nediskriminatornem razpisnem postopku, ki ga je pregledal in odobril regulativni organ, ni bila dodeljena pravica, da bi imele v lasti, razvijale, vodile ali upravljale polnilna mesta za električna vozila, ali teh storitev niso mogle zagotoviti po razumnih cenah in pravočasno.

(b)  regulativni organ je opravil predhodni pregled pogojev razpisnega postopka iz točke (a) in dal soglasje;

(c)  operater distribucijskega sistema polnilna mesta upravlja po načelu dostopa tretjih strani v skladu s členom 6 in ne razlikuje med uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij.

Regulativni organ lahko pripravi smernice ali razpisne pogoje, da bi operaterjem distribucijskih sistemov pomagal vzpostaviti pravičen razpisni postopek.

4.  Kadar države članice uporabljajo pogoje iz odstavka 3, lahko one same ali njihovi imenovani pristojni organi redno oziroma vsaj vsakih pet let opravijo javno posvetovanje, da bi ponovno ocenili morebitno zanimanje drugih strank, da bi imele v lasti, razvijale, upravljale ali vodile polnilna mesta za električna vozila. Kadar javno posvetovanje pokaže, da so tretje strani zmožne imeti v lasti, razvijati, upravljati ali voditi ali taka polnilna mesta, države članice zagotovijo, da se tozadevne dejavnosti operaterjev distribucijskih sistemov postopoma ukinejo, pod pogojem, da se uspešno zaključi razpisni postopek iz točke (a) odstavka 3. V okviru pogojev za ta postopek lahko regulativni organi operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo, da si povrnejo preostalo vrednost naložbe v polnilno infrastrukturo.

Člen 34

Naloge operaterjev distribucijskih sistemov pri upravljanju podatkov

Države članice zagotovijo, da imajo vse upravičene stranke v skladu z ustreznimi pravili o varstvu podatkov nediskriminatoren dostop do podatkov pod jasnimi in enakimi pogoji. V državah članicah, kjer so bili uvedeni sistemi naprednega merjenja porabe v skladu s členom 19 in kadar so operaterji distribucijskega sistema vključeni v upravljanje podatkov, programi skladnosti iz točke (d) člena 35(2) vključujejo posebne ukrepe za preprečitev diskriminatornega dostopa do podatkov upravičenih strank, kakor določa člen 23. Kadar se za operaterje distribucijskih sistemov ne uporablja člen 35(1), (2) ali (3), države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da vertikalno integrirana podjetja nimajo prednostnega dostopa do podatkov za izvajanje svojih dobavnih dejavnosti.

Člen 35

Ločevanje operaterjev distribucijskih sistemov

1.  Kadar je operater distribucijskega sistema sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora biti neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo, vsaj glede svoje pravne oblike, organizacije in sprejemanja odločitev. Ta pravila ne predstavljajo obveznosti po lastniškem ločevanju sredstev operaterja distribucijskega sistema od vertikalno integriranega podjetja.

2.  Kadar je operater distribucijskega sistema sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora biti poleg zahtev v odstavku 1 glede svoje organizacije in sprejemanja odločitev neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo. Da bi zagotovili takšno neodvisnost, veljajo naslednja minimalna merila:

(a)  osebe, ki so odgovorne za vodenje operaterja distribucijskega sistema, ne smejo sodelovati v organih integriranega elektroenergetskega podjetja, ki so posredno ali neposredno odgovorni za tekoče operacije proizvodnje, prenosa ali dobave električne energije;

(b)  sprejeti se morajo ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se poklicni interesi oseb, pristojnih za vodenje operaterja distribucijskega sistema, upoštevajo na način, ki zagotavlja njihovo sposobnost za neodvisno delovanje;

(c)  operater distribucijskega sistema mora imeti, neodvisno od integriranega elektroenergetskega podjetja, dejanske pravice sprejemanja odločitev glede sredstev, ki so potrebna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja. Operater distribucijskega sistema ima za izpolnjevanje teh nalog na voljo potrebne vire, vključno s človeškimi, tehničnimi, fizičnimi in finančnimi. To ne bi smelo preprečevati ustreznih usklajevalnih mehanizmov, s katerimi se matičnemu podjetju zagotovi zaščita pravic do ekonomskega nadzora in nadzora upravljanja v zvezi z donosom sredstev v hčerinskem podjetju, ki ga posredno ureja člen 59(7). To naj bi matičnemu podjetju zlasti omogočalo potrditev letnega finančnega načrta ali katerega koli drugega enakovrednega instrumenta operaterja distribucijskega sistema in določitev splošnih omejitev stopnje zadolževanja njegovega hčerinskega podjetja. Matičnemu podjetju ne daje pravice izdajanja navodil v zvezi s tekočimi operacijami ali s posameznimi odločitvami o gradnji ali nadgradnji distribucijskih vodov, ki ne presegajo omejitev v potrjenem finančnem načrtu ali v katerem koli drugem enakovrednem instrumentu, in

(d)  operater distribucijskega sistema mora vzpostaviti program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja in zagotavlja ustrezen nadzor nad izvajanjem programa. Program določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev navedenega cilja. Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor nad programom za doseganje skladnosti (nadzornik za skladnost operaterja distribucijskega sistema) pošlje regulativnemu organu iz člena 57(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih, ki se objavi. Nadzornik za skladnost operaterja distribucijskega sistema je popolnoma neodvisen in ima dostop do vseh informacij operaterja distribucijskega sistema in morebitnih povezanih podjetij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

3.  Kadar je operater distribucijskega sistema del vertikalno integriranega podjetja, države članice zagotovijo, da regulativni organi ali drugi pristojni nacionalni organi spremljajo dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, tako da svoje vertikalne integracije ne more izrabljati za izkrivljanje konkurence. Zlasti se vertikalno integrirani operaterji distribucijskih sistemov izogibajo temu, da bi s svojimi dejavnostmi na področju komuniciranja in trženja blagovne znamke ustvarjali zmedo v zvezi z ločeno identiteto dela vertikalno integriranega podjetja, ki se ukvarja z dobavo.

4.  Države članice se lahko odločijo, da odstavkov 1, 2 in 3 ne bodo uporabile za integrirana elektroenergetska podjetja, ki oskrbujejo manj kot 100 000 priključenih odjemalcev ali ki oskrbujejo majhne izdvojene sisteme.

Člen 36

Lastništvo objektov za shranjevanje energije s strani operaterjev distribucijskih sistemov

1.  Operaterji distribucijskih sistemov ne smejo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati objektov za shranjevanje energije.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo, da imajo v lasti, razvijajo, vodijo ali upravljajo objekte za shranjevanje energije, kadar so popolnoma integrirani omrežni elementi in je regulativni organ dal soglasje ali kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  drugim strankam po odprtem, preglednem in nediskriminatornem razpisnem postopku, ki ga pregleda in odobri nacionalni regulativni organ, ni bila dodeljena pravica, da bi imele v lasti, razvijale, vodile ali upravljale tovrstne objekte ali teh storitev niso mogle zagotoviti po razumnih cenah in pravočasno.

(b)  tovrstni objekti so potrebni za to, da operaterji distribucijskih sistemov izpolnijo svoje obveznosti na podlagi te direktive za učinkovito, zanesljivo in varno obratovanje distribucijskega sistema, in objekti se ne uporabljajo za nakup ali prodajo električne energije na trgih električne energije, ter

(c)  regulativni organ je ocenil potrebo po takem odstopanju in opravil oceno razpisnega postopka, vključno s pogoji razpisnega postopka, ter dal soglasje.

Regulativni organ lahko pripravi smernice ali razpisne pogoje, da bi operaterjem distribucijskih sistemov pomagal zagotoviti pravičen razpisni postopek.

3.  Regulativni organi redno ali vsaj vsakih pet let opravijo javno posvetovanje glede obstoječih objektov za shranjevanje energije, da bi ▌ocenili potencialno razpoložljivost in zanimanje za vlaganje v tovrstne objekte. Kadar javno posvetovanje po oceni regulativnega organa pokaže, da so tretje osebe zmožne imeti v lasti, razvijati, upravljati ali voditi tovrstne objekte na stroškovno učinkovit način, regulativni organi zagotovijo, da se tozadevne dejavnosti operaterjev distribucijskih sistemov v 18 mesecih postopoma ukinejo. V okviru pogojev tega postopka lahko regulativni organi operaterjem distribucijskih sistemov dovolijo, da prejmejo razumno nadomestilo, zlasti da si povrnejo preostalo vrednost njihove naložbe v objekte za shranjevanje energije.

4.  Odstavek 3 se ne uporablja za popolnoma integrirane omrežne elemente ali v običajni amortizacijski dobi novih objektov za baterijsko shranjevanje energije, za katere je bila končna odločitev za naložbo sprejeta pred ... [datum začetka veljavnosti te direktive], pod pogojem, da so ti objekti za baterijsko shranjevanje energije:

(a)  priključeni na omrežje najpozneje dve leti po tem datumu;

(b)  integrirani v distribucijski sistem;

(c)  uporabljani samo za trenutno takojšnjo ponovno vzpostavitev zanesljivosti omrežja v primeru nepredvidenih dogodkov, kadar se ta ukrep za ponovno vzpostavitev zanesljivosti omrežja začne takoj in konča, ko lahko težavo odpravi običajno prerazporejanje proizvodnje; in

(d)  niso uporabljani za nakup ali prodajo električne energije na trgih električne energije, vključno z izravnavo.

Člen 37

Obveznosti glede zaupnosti za operaterje distribucijskih sistemov

Brez poseganja v člen 55 ali druge pravne obveznosti razkritja podatkov mora vsak operater distribucijskega sistema ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in preprečiti, da bi se podatki o njegovih dejavnostih, ki bi lahko bili poslovno koristni, na diskriminatoren način razkrili.

Člen 38

Zaprti distribucijski sistemi

1.  Države članice lahko predpišejo, da regulativni organi ali drugi pristojni organi klasificirajo sistem za distribucijo električne energije znotraj geografsko omejenega industrijskega ali trgovskega območja ali območja skupnih storitev in ki brez poseganja v odstavek 4 ne oskrbuje gospodinjskih odjemalcev, kot zaprt distribucijski sistem, če:

(a)  so iz posebnih tehničnih ali varnostnih razlogov operacije ali proizvodni proces odjemalcev tega sistema integrirani ali

(b)  sistem distribuira električno energijo predvsem lastniku ali operaterju sistema ali njihovim povezanim podjetjem.

2.  Zaprti distribucijski sistemi se v tej direktivi štejejo za distribucijske sisteme. Države članice lahko predpišejo, da regulativni organi oprostijo operaterja zaprtega distribucijskega sistema:

(a)  zahteve iz člena 31(5) in (7), da nabavi električno energijo, ki jo rabi za pokritje izgub energije in nefrekvenčnih pomožnih storitev v svojem sistemu, po preglednih, nediskriminatornih postopkih in postopkih na tržni osnovi;

(b)  zahteve iz člena 6(1), da so tarife ali metodologija za njihov izračun potrjene v skladu s členom 59(1) pred začetkom njihove veljavnosti;

(c)  zahteve iz člena 32(1), da naroča storitve prožnosti, in člena 32(3), da svoj sistem razvija na podlagi načrtov za razvoj omrežja;

(d)  zahteve iz člena 33(2), da nima v lasti, ne razvija, ne vodi in ne upravlja polnilnih mest za električna vozila, ali

(e)  zahteve iz člena 36(1), da nima v lasti, ne razvija, ne vodi in ne upravlja objektov za shranjevanje energije.

3.  Če se izvzetje odobri na podlagi odstavka 2, se veljavne tarife ali metodologije za njihov izračun pregledajo in potrdijo v skladu s členom 59(1) na zahtevo uporabnika zaprtega distribucijskega sistema.

4.  Če distribucijski sistem postransko uporablja majhno število gospodinjstev, ki so v zaposlitvenem ali drugačnem razmerju z lastnikom distribucijskega sistema, nahajajo pa se na območju, ki ga oskrbuje zaprt distribucijski sistem, to ne sme preprečiti dodelitve izvzetja na podlagi odstavka 2.

Člen 39

Kombinirani operater sistema

Člen 35(1) ne preprečuje delovanja kombiniranega operaterja prenosnega in distribucijskega sistema, če ta operater deluje v skladu s členi 43(1), 44 in 45 ali oddelkom 3 poglavja VI ali se za operaterja uporablja člen 66(3).

Poglavje V

SPLOŠNA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA OPERATERJE PRENOSNIH SISTEMOV

Člen 40

Naloge operaterjev prenosnih sistemov

1.  Vsak operater prenosnega sistema je odgovoren za to, da:

(a)  zagotovi dolgoročno sposobnost sistema za izpolnjevanje razumnih potreb po prenosu električne energije, v ekonomsko sprejemljivih pogojih upravlja, vzdržuje in razvija varne, zanesljive in učinkovite prenosne sisteme z upoštevanjem varovanja okolja, v tesnem sodelovanju s sosednjimi operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov;

(b)  zagotovi primerna sredstva za izpolnjevanje svojih obveznosti;

(c)  prispeva k zanesljivosti oskrbe z ustrezno prenosno zmogljivostjo in zanesljivostjo sistema;

(d)  uravnava prenos električne energije po sistemu ob upoštevanju izmenjave z drugimi medsebojno povezanimi sistemi. Zato je operater prenosnega sistema odgovoren za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema ter s tem zagotavlja razpoložljivost vseh potrebnih pomožnih storitev, vključno s tistimi, ki jih izvajajo objekti za prilagajanje odjema in shranjevanje energije, če je takšna razpoložljivost neodvisna od drugih prenosnih sistemov, s katerimi je njegov sistem medsebojno povezan;

(e)  zagotovi operaterju drugih sistemov, s katerimi je njegov sistem medsebojno povezan, potrebne informacije za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja medsebojno povezanih sistemov;

(f)  zagotavlja nediskriminacijo med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, zlasti ne v korist svojih povezanih podjetij;

(g)  uporabnikom sistema zagotovi informacije, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do sistema ▌

(h)  pod nadzorom regulativnih organov pobira dajatve za prezasedenost in plačila v okviru mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 2019/...(43), zagotavlja in ureja dostop tretjih strani ter daje utemeljene razlage za zavrnjen dostop; operaterji prenosnih sistemov pri izvajanju svojih nalog v skladu s tem členom predvsem spodbujajo integracijo trga;

(i)  nabavlja pomožne storitve ▌, da se zagotovi obratovalna sigurnost;

(j)  sprejme okvir za sodelovanje in usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri;

(k)  sodeluje pri pripravi evropske in nacionalnih ocen zadostnosti virov v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2019/...+;

(l)  digitalizira prenosne sisteme;

(m)  upravlja podatke, vključno z razvojem sistemov upravljanja podatkov, skrbi za kibernetsko varnost in varstvo podatkov v skladu z veljavnimi pravili ter brez poseganja v pristojnosti drugih organov.

2.  Države članice lahko določijo dodelitev ene ali več obveznosti iz odstavka 1 tega člena drugemu operaterju prenosnega sistema, ki ni tisti, ki ima v lasti prenosni sistem, za katerega bi zadevne obveznosti sicer veljale. Operater prenosnega sistema, kateremu se dodelijo naloge, je certificiran na podlagi ločenega lastništva oziroma kot samostojni operater sistema ali samostojni operater prenosnega sistema in izpolnjuje zahteve iz člena 43, vendar se od njega ne zahteva, da ima v lasti prenosni sistem, za katerega bi bil odgovoren.

Operater prenosnega sistema, ki ima v lasti prenosni sistem, izpolnjuje zahteve iz poglavja VI in se certificira v skladu s členom 43. To ne vpliva na možnost operaterjev prenosnih sistemov, ki so certificirani na podlagi ločenega lastništva oziroma kot samostojni operaterji sistema ali model samostojnega operaterja prenosnega sistema, da na lastno pobudo in pod svojim nadzorom nekatere naloge prenesejo na druge operaterje prenosnih sistemov, ki so certificirani na podlagi ločenega lastništva oziroma kot samostojni operaterji sistema ali modeli samostojnega operaterja prenosnega sistema, kadar ta prenos nalog ne ogroža pravic operaterja prenosnega sistema, ki je prenesel naloge, do učinkovitega in neodvisnega odločanja.

3.  Pri izvajanju nalog iz odstavka 1 operater prenosnega sistema upošteva priporočila, ki jih izdajo regionalni koordinacijski centri ▌.

4.  Pri izvajanju nalog iz točke (i) odstavka 1 operaterji prenosnih sistemov storitve izravnave naročajo na podlagi:

(a)  preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkov;

(b)  sodelovanja vseh kvalificiranih elektroenergetskih podjetij in udeležencev na trgu, vključno z udeleženci na trgu, ki ponujajo energijo iz obnovljivih virov, udeleženci na trgu, ki se ukvarjajo s prilagajanjem odjema, upravljavci objektov za shranjevanje energije in udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja.

Za namen točke (b) prvega pododstavka regulativni organi in operaterji prenosnih sistemov ▌v tesnem sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu določijo tehnične zahteve za udeležbo na teh trgih na podlagi tehničnih značilnosti teh trgov ▌.

5.  Odstavek 4 se uporablja za nefrekvenčne pomožne storitve, ki jih zagotavljajo operaterji prenosnih sistemov, razen če je regulativni organ ocenil, da tržno zagotavljanje nefrekvenčnih pomožnih storitev ni gospodarno, in je odobril odstopanje. Zlasti regulativni okviri operaterjem prenosnih sistemov omogočajo, da lahko naročajo te storitve od ponudnikov prilagajanja odjema ali shranjevanja energije, ter spodbudijo ukrepe za energetsko učinkovitost, kadar te storitve na stroškovno učinkovit način zmanjšajo potrebo po nadgradnji ali nadomeščanju elektroenergetskih zmogljivosti ter podpirajo učinkovito in varno obratovanje prenosnega sistema.

6.  Operaterji prenosnih sistemov v preglednem in vključujočem postopku, ki vključuje vse ustrezne uporabnike sistema in operaterje distribucijskih sistemov, določijo specifikacije za naročene nefrekvenčne pomožne storitve in po potrebi za standardizirane tržne proizvode za te storitve vsaj na nacionalni ravni, pri čemer mora te specifikacije odobriti regulativni organ, ali pa specifikacije določi sam regulativni organ. Te specifikacije zagotavljajo učinkovito in nediskriminatorno sodelovanje vseh udeležencev na trgu, vključno z udeleženci na trgu, ki ponujajo energijo iz obnovljivih virov, udeleženci na trgu, ki se ukvarjajo s prilagajanjem odjema, upravljavci objektov za shranjevanje energije in udeleženci na trgu, dejavnimi na področju agregiranja. Operaterji prenosnih sistemov si izmenjujejo vse potrebne informacije in se usklajujejo z operaterji distribucijskih sistemov, da bi zagotovili optimalno rabo virov, varno in učinkovito obratovanje sistema ter olajšali razvoj trga. Operaterji prenosnih sistemov so za naročilo teh storitev ustrezno plačani, da si povrnejo najmanj razumne ustrezne stroške, vključno s stroški za potrebne informacijske in komunikacijske tehnologije ter infrastrukturo.

7.  Ta obveznost glede naročanja nefrekvenčnih pomožnih storitev iz odstavka 5 se ne uporablja za popolnoma integrirane omrežne elemente.

8.  Države članice ali njihovi imenovani pristojni organi lahko operaterjem prenosnih sistemov dovolijo opravljati dejavnosti, ki niso določene v tej direktivi in v Uredbi (EU) 2019/...(44), kadar so take dejavnosti potrebne, da bi lahko operaterji prenosnih sistemov izpolnili svoje obveznosti iz te direktive ali Uredbe (EU) 2019/...+, pod pogojem, da je regulativni organ ocenil potrebo po takšnem odstopanju. Ta odstavek ne posega v pravico operaterjev prenosnih sistemov, da imajo v lasti, razvijajo, vodijo ali upravljajo omrežja, ki niso električna omrežja, kadar je država članica ali imenovani pristojni organ tako pravico odobril.

Člen 41

Zahteve glede zaupnosti in preglednosti za operaterje in lastnike prenosnih sistemov

1.  Brez poseganja v člen 55 ali drugo pravno dolžnost razkritja podatkov vsak operater prenosnega sistema in vsak lastnik prenosnega sistema varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje dejavnosti, in prepreči, da bi se poslovno koristni podatki o njegovih dejavnostih razkrili na diskriminatoren način. Zlasti poslovno občutljivih podatkov ne razkrije drugim delom podjetja, razen če je to razkritje potrebno za izvedbo poslovne transakcije. Da se zagotovi popolno spoštovanje pravil glede ločevanja podatkov, države članice zagotovijo, da lastnik prenosnega sistema in ostali deli podjetja ne uporabljajo skupnih storitev, kot so skupne pravne službe, razen storitev izključno administrativne narave ali storitev informacijske tehnologije.

2.  Operaterji prenosnih sistemov v zvezi s prodajo ali nakupom električne energije prek povezanih podjetij ne smejo zlorabljati poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih oseb pri zagotavljanju dostopa do sistema ali pogajanjih o njem.

3.  Informacije, potrebne za učinkovito konkurenco in uspešno delovanje trga, se objavijo. Ta obveznost ne posega v varovanje zaupnosti poslovno občutljivih podatkov.

Člen 42

Pristojnosti odločanja o priključitvi novih obratov za proizvodnjo električne energije in objektov za shranjevanje energije na prenosni sistem

1.  Operater prenosnega sistema vzpostavi in objavi pregledne in učinkovite postopke za nediskriminatorno povezavo novih obratov za proizvodnjo električne energije in objektov za shranjevanje energije v prenosni sistem. Taki postopki pridobijo odobritev regulativnih organov.

2.  Operater prenosnega sistema ni upravičen zavrniti povezave novega obrata za proizvodnjo električne energije ali objekta za shranjevanje energije na podlagi morebitnih prihodnjih omejitev glede razpoložljive zmogljivosti omrežja, kot je na primer prezasedenost v oddaljenih delih prenosnega sistema. Operater prenosnega sistema zagotovi ustrezne informacije.

Prvi pododstavek ne posega v možnost operaterjev prenosnih sistemov, da omejijo zajamčeno zmogljivost priključkov ali ponudijo priključke, za katere veljajo operativne omejitve, da se zagotovi ekonomska učinkovitost novega obrata za proizvodnjo električne energije ali objektov za shranjevanje energije, pod pogojem, daje te omejitve odobril regulativni organ. Regulativni organ zagotovi, da se vse omejitve zajamčene zmogljivosti priključkov ali operativne omejitve uvedejo na podlagi preglednih in nediskriminatornih postopkov ter ne ustvarjajo neupravičenih ovir za vstop na trg. Kadar obrat za proizvodnjo električne energije ali objekt za shranjevanje energije krije stroške, povezane z zagotavljanjem neomejenega priključka, se omejitve ne uporabljajo.

3.  Operater prenosnega sistema ne sme zavrniti nove priključne točke na podlagi navedbe, da bi ta pomenila dodatne stroške, ki nastanejo zaradi potrebnega povečanja zmogljivosti delov sistema, ki so v bližini priključne točke.

Poglavje VI

LOČEVANJE OPERATERJEV PRENOSNIH SISTEMOV

Oddelek 1

Lastniško ločevanje

Člen 43

Lastniško ločevanje prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov

1.  Države članice zagotovijo, da:

(a)  vsako podjetje, ki ima v lasti prenosni sistem, deluje kot operater prenosnega sistema;

(b)  ista oseba oziroma iste osebe niso upravičene:

(i)  izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave, in izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad operaterjem prenosnega omrežja ali prenosnim omrežjem ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim; ali

(ii)  neposredno ali posredno izvajati nadzora nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom, in hkrati ne smejo neposredno ali posredno izvajati nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim;

(c)  ista oseba oziroma iste osebe niso upravičene imenovati članov nadzornega odbora, upravnega odbora ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, operaterja prenosnega sistema ali prenosnega sistema in hkrati neposredno ali posredno izvajati nadzora ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, in

(d)  ista oseba ni upravičena biti član nadzornega odbora, upravnega odbora ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, in hkrati operaterja prenosnega sistema ali prenosnega sistema.

2.  Pravice iz točk (b) in (c) odstavka 1 vključujejo zlasti:

(a)  pravico do uveljavljanja glasovalnih pravic;

(b)  pravico do imenovanja članov nadzornega odbora, upravnega odbora ali organov, ki pravno zastopajo podjetje ali

(c)  večinski delež.

3.  Za namene točke (b) odstavka 1 pojem „podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave“ vključuje pojem „podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje in dobave“ v smislu Direktive 2009/73/ES, pojma „operater prenosnega sistema“ in „prenosni sistem“ pa vključujeta pojma „operater prenosnega sistema“ in „prenosni sistem“ v smislu navedene direktive.

4.  Obveznost iz točke (a) odstavka 1 se šteje za izpolnjeno, če dve ali več podjetij, ki imajo v lasti prenosne sisteme, ustanovijo skupno podjetje, ki deluje kot operater zadevnih prenosnih sistemov v dveh ali več državah članicah. Nobeno drugo podjetje ne more biti del tega skupnega podjetja, razen če je bilo odobreno v skladu s členom 44 kot samostojni operater sistema za namene oddelka 3.

5.  Za izvajanje tega člena, kadar je oseba iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 država članica ali drug javni organ, se dva ločena javna organa, ki izvajata nadzor nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom na eni strani in nad podjetjem, ki opravlja katero koli dejavnost na področju proizvodnje ali dobave na drugi strani, ne štejeta za isto osebo ali isti osebi.

6.  Države članice zagotovijo, da se poslovno občutljivi podatki iz člena 41, s katerimi razpolagajo operater prenosnega sistema, ki je bil del vertikalno integriranega podjetja, in njegovo osebje, ne posredujejo podjetjem, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje in dobave.

7.  Kadar je 3. septembra 2009 prenosni sistem v lasti vertikalno integriranega podjetja, se države članice lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 1.

V tem primeru zadevne države članice:

(a)  imenujejo samostojnega operaterja sistema v skladu s členom 44, ali

(b)  izpolnjujejo zahteve iz oddelka 3.

8.  Kadar je 3. septembra 2009 prenosni sistem v lasti vertikalno integriranega podjetja ter obstaja ureditev, ki zagotavlja večjo dejansko samostojnost operaterja prenosnega sistema kot oddelek 3, se države članice lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 1.

9.  Preden se podjetje odobri in imenuje za operaterja prenosnega sistema v skladu z odstavkom 8 tega člena, se certificira v skladu s postopki iz člena 52(4), (5) in (6) te direktive ter člena 51 Uredbe (EU) 2019/...(45), v skladu s katerimi Komisija preveri, ali veljavna ureditev nedvomno zagotavlja večjo dejansko samostojnost operaterja prenosnega sistema kot oddelek 3 tega poglavja.

10.  Vertikalno integriranemu podjetju, ki ima v lasti prenosni sistem, se v nobenem primeru ne sme preprečiti, da sprejme ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.

11.  Podjetja, ki opravljajo katero od dejavnosti proizvodnje ali dobave v nobenem primeru ne smejo neposredno ali posredno prevzeti nadzora ali uveljavljati pravic nad operaterji ločenega prenosnega sistema v državah članicah, ki uporabljajo odstavek 1.

Oddelek 2

Samostojni operater sistema

Člen 44

Samostojni operaterji sistema

1.  Kadar je prenosni sistem 3. septembra 2009 v lasti vertikalno integriranega podjetja, se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo člena 43(1) in imenujejo samostojnega operaterja sistema na predlog lastnika prenosnega sistema. To imenovanje potrdi Komisija.

2.  Države članice lahko samostojnega operaterja sistema odobrijo in imenujejo samo pod naslednjimi pogoji:

(a)  kandidat za operaterja je dokazal, da izpolnjuje zahteve iz točk (b), (c) in (d) člena 43(1);

(b)  kandidat za operaterja je dokazal, da ima na voljo zahtevana finančna sredstva ter tehnične, fizične in človeške vire, da lahko opravlja naloge iz člena 40;

(c)  kandidat za operaterja se je obvezal, da se bo držal desetletnega razvojnega načrta omrežja, ki ga spremlja regulativni organ;

(d)  lastnik prenosnega sistema je dokazal sposobnost, da izpolnjuje svoje obveznosti iz odstavka 5. V ta namen predloži vse osnutke pogodbenih dogovorov s kandidatom za operaterja in katerim koli drugim zadevnim subjektom, in

(e)  kandidat za operaterja je dokazal sposobnost, da izpolnjuje svoje obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/...(46), vključno s sodelovanjem operaterjev prenosnega sistema na evropski in regionalni ravni.

3.  Podjetja, ki so jih regulativni organi certificirali, da izpolnjujejo zahteve iz člena 53 in odstavka 2 tega člena, države članice odobrijo in imenujejo za samostojne operaterje sistemov. Uporablja se certifikacijski postopek bodisi iz člena 52 te direktive in člena 51 Uredbe (EU) 2019/...+ bodisi člena 53 te direktive.

4.  Vsak samostojni operater sistema je odgovoren za odobritev in upravljanje dostopa tretjih strani, vključno s pobiranjem plačil za dostop, dohodek od prezasedenosti in plačil v okviru mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov v skladu s členom 49 Uredbe (EU) 2019/...(47), ter za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema, z načrtovanjem naložb pa tudi zagotavlja, da je sistem dolgoročno sposoben zadostiti razumnemu povpraševanju. Pri razvoju prenosnega sistema je samostojni operater sistema odgovoren za načrtovanje (vključno s postopkom za izdajo energetskega dovoljenja), izgradnjo in začetek obratovanja novih zmogljivosti. V ta namen samostojni operater sistema deluje kot operater prenosnega sistema v skladu s tem oddelkom. Lastniki prenosnih sistemov niso odgovorni za odobritev in upravljanje dostopa tretjih strani ter za načrtovanje naložb.

5.  Kadar se imenuje samostojni operater sistema, lastnik prenosnega sistema:

(a)  sodeluje z samostojnim operaterjem sistema in mu nudi potrebno podporo pri izvajanju njegovih nalog, zlasti vse potrebne informacije;

(b)  financira naložbe, za katere se odloči samostojni operater sistema in jih potrdi regulativni organ, ali da soglasje, da jih financira katera druga zainteresirana stran, vključno z samostojnim operaterjem sistema. Zadevne finančne dogovore odobri regulativni organ. Pred odobritvijo se regulativni organ posvetuje z lastnikom prenosnega sistema in drugimi zainteresiranimi stranmi;

(c)  zagotavlja kritje obveznosti v zvezi z omrežnimi sredstvi, razen odgovornosti, ki se nanaša na naloge samostojnega operaterja sistema, in

(d)  zagotavlja jamstva za lažje financiranje morebitnih širitev omrežja, razen tistih naložb, pri katerih je v skladu s točko (b) dal soglasje za financiranje s strani katere koli zainteresirane strani, vključno z samostojnim operaterjem sistema.

6.  V tesnem sodelovanju z regulativnim organom se ustreznemu nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, zagotovijo vsa ustrezna pooblastila, ki mu omogočijo, da učinkovito spremlja, ali lastnik prenosnega sistema izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.

Člen 45

Ločevanje lastnikov prenosnih sistemov

1.  Kadar je bil imenovan samostojni operater sistema, mora biti lastnik prenosnega sistema, ki je del vertikalno integriranega podjetja, neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane s prenosom, vsaj kar zadeva pravno obliko, organizacijo in sprejemanje odločitev.

2.  Pri zagotavljanju neodvisnosti lastnika prenosnega sistema iz odstavka 1 veljajo naslednja minimalna merila:

(a)  osebe, ki so odgovorne za vodenje lastnika prenosnega sistema, ne smejo sodelovati v organih integriranega elektroenergetskega podjetja, ki so neposredno ali posredno odgovorni za tekoče obratovanje v zvezi s proizvodnjo, distribucijo in dobavo električne energije;

(b)  sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se poklicni interesi oseb, pristojnih za vodenje lastnika prenosnega sistema, upoštevajo na način, ki zagotavlja njihovo sposobnost za neodvisno delovanje, in

(c)  lastnik prenosnega sistema pripravi program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja, in zagotavlja ustrezno spremljanje izvajanja programa. Program za doseganje skladnosti določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev navedenih ciljev. Oseba ali organ, ki je odgovoren za spremljanje izvajanja programa za doseganje skladnosti, pošlje regulativnemu organu letno poročilo o sprejetih ukrepih, ki se objavi.

Oddelek 3

SAMOSTOJNI OPERATERJI PRENOSNEGA SISTEMA

Člen 46

Sredstva, oprema, osebje in identiteta

1.  Operaterji prenosnih sistemov imajo na razpolago vse človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te direktive in opravljanje dejavnosti prenosa električne energije, zlasti:

(a)  sredstva, potrebna za dejavnost prenosa električne energije, vključno s prenosnim sistemom, so v lasti operaterja prenosnega sistema;

(b)  osebje, potrebno za dejavnost prenosa električne energije, vključno z opravljanjem vseh nalog družbe, je zaposleno pri operaterju prenosnega sistema;

(c)  najemanje osebja in opravljanje storitev drugemu delu ali s strani drugega dela vertikalno integriranega podjetja je prepovedano. Vendar operater prenosnega sistema sme opravljati storitev za vertikalno integrirano podjetje, če:

(i)  opravljanje teh storitev ne diskriminira med uporabniki, je vsem uporabnikom na voljo pod enakimi pogoji, pogoji pa ne omejujejo, izkrivljajo ali onemogočajo konkurence pri proizvodnji ali dobavi in

(ii)  je pogoje opravljanja teh storitev odobril regulativni organ;

(d)  brez poseganja v odločitve nadzornega organa po členu 49 vertikalno integrirano podjetje ponudi ustrezne finančne vire za prihodnje naložbene projekte in/ali za nadomestitev obstoječih sredstev v zadostnem času in po ustrezni zahtevi operaterja prenosnega sistema.

2.  Dejavnost prenosa električne energije vključuje poleg tistih iz člena 40 vsaj naslednje naloge:

(a)  zastopanje operaterja prenosnega sistema ter stiki s tretjimi osebami in regulativnimi organi;

(b)  zastopanje operaterja prenosnega sistema v ENTSO za električno energijo;

(c)  podeljevanje in upravljanje dostopa za tretje strani, pri čemer posamezne uporabnike sistema ali vrste uporabnikov sistema obravnava na nediskriminatoren način;

(d)  pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim sistemom, vključno s plačili za dostop, energijo za izgube in plačili za pomožne storitve;

(e)  obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, učinkovitega in stroškovno učinkovitega prenosnega sistema;

(f)  načrtovanje naložb za zagotovitev dolgoročne zmogljivosti sistema, da izpolnjuje razumno povpraševanje, in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe;

(g)  vzpostavitev ustreznih skupnih podjetij, tudi z enim ali več operaterji prenosnih sistemov, energetskimi borzami in drugimi ustreznimi akterji za doseganje cilja razvoja oblikovanja regionalnih trgov ali olajšanja procesa liberalizacije, in

(h)  vse skupne storitve, vključno s pravnimi, računovodskimi in IT storitvami.

3.  Operaterji prenosnih sistemov so organizirani v pravni obliki iz Priloge I k Direktivi (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(48).

4.  Operater prenosnega sistema v svoji korporativni identiteti, komunikacijah, trženju blagovne znamke in objektih ne ustvarja zmede v zvezi z ločeno identiteto vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela.

5.  Operater prenosnega sistema ne deli sistemov ali opreme IT, fizičnih objektov in sistemov za varnostni dostop z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja niti ne uporablja istih svetovalcev ali zunanjih izvajalcev za sisteme ali opremo IT in sisteme za varnostni dostop.

6.  Računovodske izkaze operaterja prenosnega sistema revidira revizor, ki ne revidira vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela.

Člen 47

Samostojnost operaterja prenosnega sistema

1.  Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz člena 49, ima operater prenosnega sistema:

(a)  dejanske pravice sprejemanja odločitev, neodvisno od vertikalno integriranega elektroenergetskega podjetja, glede sredstev, ki so potrebna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema, in

(b)  pooblastilo za pridobivanje denarja na trgu kapitala, zlasti z izposojanjem in povečanjem kapitala.

2.  Operater prenosnega sistema vedno ravna tako, da zagotovi, da ima sredstva, potrebna za ustrezno in učinkovito opravljanje prenosa ter za razvoj in vzdrževanje učinkovitega, varnega in stroškovno učinkovitega prenosnega sistema.

3.  Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnosti proizvodnje ali dobave, niso neposredni ali posredni lastniki delnic operaterja prenosnega sistema. Operater prenosnega sistema nima niti neposrednega niti posrednega lastništva delnic v katerem koli hčerinskem podjetju vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja dejavnosti proizvodnje ali dobave, niti ne prejema dividend ali drugih finančnih ugodnosti tega hčerinskega podjetja.

4.  Splošna struktura upravljanja in statut družbe operaterja prenosnega sistema zagotavljata dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema v skladu s tem oddelkom. Vertikalno integrirano podjetje ne določa neposredno ali posredno konkurenčnega ravnanja operaterja prenosnega sistema v zvezi s tekočimi dejavnostmi operaterja prenosnega sistema in upravljanjem omrežja ali v zvezi z dejavnostmi, potrebnimi za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja, ki se oblikuje na podlagi člena 51.

5.  Operaterji prenosnega sistema pri opravljanju svojih nalog iz člena 40 in člena 46(2) te direktive ter ob izpolnjevanju obveznosti iz členov 16, 18, 19 in 50 Uredbe (EU) 2019/...(49) ne diskriminirajo med različnimi osebami ali subjekti ter ne omejujejo, krivijo ali preprečujejo konkurence na področju proizvodnje ali dobave.

6.  Vsi komercialni in finančni odnosi med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, vključno s posojili operaterja prenosnega sistema vertikalno integriranemu podjetju, so v skladu s tržnimi pogoji. Operater prenosnega sistema hrani natančno evidenco takšnih komercialnih in finančnih odnosov ter regulativnemu organu na zahtevo omogoči dostop do njih.

7.  Operater prenosnega sistema regulativnemu organu predloži v odobritev vse komercialne in finančne sporazume z vertikalno integriranim podjetjem.

8.  Operater prenosnega sistema obvesti regulativni organ o finančnih virih iz točke (d) člena 46(1), ki so na voljo za prihodnje naložbene projekte in/ali nadomestilo obstoječih sredstev.

9.  Vertikalno integrirano podjetje se vzdrži vsakršnih dejanj, ki bi operaterja prenosnega sistema ovirala pri izpolnjevanju njegovih obveznosti iz tega poglavja ali nanj vplivala, ter od operaterja prenosnega sistema ne zahteva, da od vertikalno integriranega podjetja pridobi dovoljenje za izpolnjevanje teh obveznosti.

10.  Zadevna država članica odobri in imenuje za operaterja prenosnega sistema podjetje, ki ga je regulativni organ certificiral kot skladno z zahtevami tega poglavja. Uporablja se certifikacijski postopek iz bodisi člena 52 te direktive in člena 51 Uredbe (EU) 2019/...(50) bodisi člena 53 te direktive.

Člen 48

Neodvisnost osebja in upravljanje operaterja prenosnega sistema

1.  Odločitve v zvezi z imenovanjem in obnovitvijo, delovnimi pogoji, vključno z nadomestilom in prenehanjem mandata oseb, odgovornih za upravljanje in/ali članov uprave operaterja prenosnega sistema sprejema nadzorni organ operaterja prenosnega sistema, imenovan v skladu s členom 49.

2.  Regulativni organ je obveščen o identiteti in pogojih, ki veljajo za mandat, trajanje in prenehanje mandata oseb, ki jih za imenovanje ali ponovno imenovanje za osebe, odgovorne za izvršno upravljanje, in/ali člane upravnih organov operaterja prenosnega sistema določi nadzorni organ, ter o razlogih za vsak predlog za prenehanje mandata. Pogoji in odločitve iz odstavka 1 postanejo zavezujoči le, če jim regulativni organ v treh tednih po obvestilu ne nasprotuje.

Regulativni organ lahko nasprotuje odločitvam iz odstavka 1:

(a)  če se pojavijo dvomi o strokovni neodvisnosti imenovane osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člana uprave ali

(b)  v primeru predčasnega prenehanja mandata, če se pojavijo dvomi o njegovi upravičenosti.

3.  V obdobju treh let pred imenovanjem osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani upravnih organov operaterja prenosnega sistema, za katere velja ta odstavek, niso imeli nobene strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa ali poslovnega odnosa z vertikalno integriranim podjetjem ali katerim koli njegovim delom ali njegovimi družbeniki s kontrolnim deležem, razen z operaterjem prenosnega sistema.

4.  Osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani upravnih organov ter zaposleni pri operaterju prenosnega sistema nimajo nobene druge poklicne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v nobenem drugem delu vertikalno integriranega podjetja ali poslovnega odnosa z njegovimi družbeniki s kontrolnim deležem.

5.  Osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani uprave ter zaposleni pri operaterju prenosnega sistema nimajo nobenega neposrednega ali posrednega interesa ali finančnih ugodnosti od katerega koli dela vertikalno integriranega podjetja razen operaterja prenosnega sistema. Njihovo plačilo ni odvisno od dejavnosti ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja razen operaterja prenosnega sistema.

6.  Dejanske pravice do pritožbe regulativnemu organu so zajamčene za vse pritožbe s strani oseb, odgovornih za upravljanje, in/ali članov upravnih organov operaterja prenosnega sistema proti predčasnemu prenehanju njihovega mandata.

7.  Osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani upravnih organov operaterja prenosnega sistema vsaj štiri leta po koncu svojega mandata pri operaterju prenosnega sistema nimajo poklicne funkcije, odgovornosti ali interesa v nobenem delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, in nimajo poslovnega odnosa z njegovimi družbeniki s kontrolnim deležem.

8.  Odstavek 3 se uporablja za večino oseb, odgovornih za upravljanje, in/ali članov upravnih organov operaterja prenosnega sistema.

Osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani upravnih organov operaterja prenosnega sistema, za katere se ne uporablja odstavek 3, niso opravljali nobene poslovodne ali druge pomembne dejavnosti v vertikalno integriranem podjetju vsaj šest mesecev pred imenovanjem.

Prvi pododstavek tega odstavka ter odstavki 4 do 7 se uporabljajo za vse osebe, ki skrbijo za izvršno upravljanje, in za tiste, ki tem osebam neposredno poročajo o zadevah, povezanih z obratovanjem, vzdrževanjem in razvojem omrežja.

Člen 49

Nadzorni organ

1.  Operater prenosnega sistema ima nadzorni organ, ki je odgovoren za sprejemanje odločitev, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost sredstev družbenikov v okviru operaterja prenosnega sistema, zlasti odločitev v zvezi z odobritvijo letnega in dolgoročnejšega finančnega načrta, stopnje zadolževanja operaterja prenosnega sistema in zneskom dividend, ki se razdelijo družbenikom. Odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega organa, ne vključujejo odločitev, povezanih z vsakodnevnimi dejavnostmi operaterja prenosnega sistema in upravljanjem omrežja in z dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja v skladu s členom 51.

2.  Nadzorni organ sestavljajo člani, ki predstavljajo vertikalno integrirano podjetje, družbenike tretjih strani in, kadar tako določa ustrezno nacionalno pravo članice, druge zainteresirane strani, kot so zaposleni pri operaterju prenosnega sistema.

3.  Prvi pododstavek člena 48(2) in člen 48(3) do (7) se uporabljajo vsaj za enega člana manj kot polovico članov nadzornega organa.

Točka (b) drugega pododstavka člena 48(2) se uporablja za vse člane nadzornega organa.

Člen 50

Program za doseganje skladnosti in nadzornik za skladnost

1.  Države članice zagotovijo, da operaterji prenosnih sistemov vzpostavijo in izvajajo program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja, ter zagotavljajo ustrezno spremljanje upoštevanja tega programa. Program za doseganje skladnosti določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev navedenih ciljev. Odobri ga regulativni organ. Brez poseganja v pristojnosti regulativnega organa upoštevanje programa neodvisno spremlja nadzornik za skladnost.

2.  Nadzornika za skladnost imenuje nadzorni organ po predhodni odobritvi regulativnega organa. Regulativni organ lahko zavrne potrditev nadzornika za skladnost le zaradi pomanjkanja neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti. Nadzornik za skladnost je lahko fizična ali pravna oseba. Za nadzornika za skladnost se uporablja člen 48(2) do (8).

3.  Nadzornik za skladnost je zadolžen za:

(a)  spremljanje izvajanja programa za doseganje skladnosti;

(b)  pripravo letnega poročila, v katerem so navedeni ukrepi, sprejeti za izvajanje programa za doseganje skladnosti, ki ga predloži regulativnemu organu;

(c)  poročanje nadzornemu organu in izdajo priporočil v zvezi s programom za doseganje skladnosti in njegovim izvajanjem;

(d)  uradno obveščanje regulativnega organa o večjih kršitvah, storjenih pri izvajanju programa za doseganje skladnosti, in

(e)  poročanje regulativnemu organu o vseh komercialnih in finančnih odnosih med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema.

4.  Nadzornik za skladnost predloži regulativnemu organu predlagane odločitve glede naložbenega načrta ali posameznih naložb v omrežje. To se zgodi najpozneje takrat, ko jih upravljalni organ in/ali pristojni poslovodni organ operaterja prenosnega sistema predloži nadzornemu organu.

5.  Kadar vertikalno integrirano podjetje na generalni skupščini ali z glasovanjem članov nadzornega organa, ki ga je imenovala, prepreči sprejetje odločitve, zaradi česar se preprečijo ali zadržujejo naložbe, ki bi jih bilo v skladu z desetletnim načrtom za razvoj omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, nadzornik za skladnost o tem poroča regulativnemu organu, ki ukrepa v skladu s členom 51.

6.  Pogoje, ki veljajo za mandat, ali zaposlitvene pogoje za nadzornika za skladnost, tudi trajanje njegovega mandata, odobri regulativni organ. S temi pogoji se zagotovi neodvisnost nadzornika za skladnost, tudi tako, da se mu zagotovijo vsi potrebni viri za izpolnjevanje njegovih nalog. Nadzornik za skladnost med svojim mandatom nima nobene druge poklicne funkcije, odgovornosti ali neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu ali z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi družbeniki s kontrolnim deležem.

7.  Nadzornik za skladnost redno ustno ali pisno poroča regulativnemu organu in ima pravico do rednega ustnega ali pisnega poročanja nadzornemu organu operaterja prenosnega sistema.

8.  Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje vseh sestankov upravnih organov ali poslovodstva operaterja prenosnega sistema, sestankov nadzornega organa in generalne skupščine. Nadzornik za skladnost se udeležuje vseh sestankov, na katerih se obravnavajo naslednje zadeve:

(a)  pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe (EU) 2019/...(51), zlasti v zvezi s tarifami, storitvami v zvezi z dostopom tretjih strani, dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti, preglednostjo, pomožnimi storitvami in sekundarnimi trgi;

(b)  projekti za delovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih sistemov, vključno z naložbami v medsebojno povezovanje in povezave;

(c)  nakupi ali prodaje energije, ki so potrebni za obratovanje prenosnega sistema.

9.  Nadzornik za skladnost spremlja skladnost operaterja prenosnega sistema s členom 41.

10.  Nadzornik za skladnost ima dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov operaterja prenosnega sistema ter vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegove naloge.

11.  Nadzornik za skladnost ima brez vnaprejšnjega obvestila dostop do pisarn operaterja prenosnega sistema.

12.  Nadzorni organ lahko po predhodni odobritvi regulativnega organa razreši nadzornika za skladnost. Nadzornika za skladnost lahko razreši zaradi nezadostne neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti, na predlog regulativnega organa.

Člen 51

Razvoj omrežja in pristojnosti glede odločitev za naložbe

1.  Operaterji prenosnih sistemov najmanj vsaki dve leti po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi regulativnemu organu predložijo desetletni načrt za razvoj omrežja, ki temelji na obstoječi in predvideni oskrbi in povpraševanju. Ta razvojni načrt vsebuje učinkovite ukrepe za zagotovitev zadostnosti sistema in zanesljivosti oskrbe. Operater prenosnega sistema na svojem spletnem mestu objavi desetletni načrt za razvoj omrežja.

2.  Desetletni razvojni načrt omrežja zlasti:

(a)  za udeležence na trgu določi poglavitno infrastrukturo za prenos, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti;

(b)  vsebuje že sprejete naložbe in določi nove naložbe, ki jih je treba v naslednjih treh letih izvesti, in

(c)  zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.

3.  Operater prenosnega sistema pri pripravi desetletnega načrta za razvoj omrežja kot alternativo širitvi sistema v celoti upošteva možnosti za uporabo prilagajanja odjema, objektov za shranjevanje energije ali drugih virov, pa tudi pričakovano porabo in trgovanje z drugimi državami ter naložbene načrte za omrežja, ki pokrivajo celotno Unijo, in za regionalna omrežja.

4.  Regulativni organ se z vsemi obstoječimi ali potencialnimi uporabniki sistema javno in pregledno posvetuje o desetletnem razvojnem načrtu. Osebe ali podjetja, ki trdijo, da so možni uporabniki sistema, lahko zaprosi, da svoje trditve utemeljijo. Regulativni organ objavi rezultate posvetovalnega postopka in zlasti možne potrebe po naložbah.

5.  Regulativni organ preuči, ali desetletni razvojni načrt omrežja pokriva vse potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v posvetovalnem postopku, in ali je ta v skladu z nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo (razvojni načrt omrežja za Unijo) iz točke (b) člena 30(1) Uredbe (EU) 2019/...(52). Če obstajajo kakršni koli dvomi glede skladnosti z razvojnim načrtom Unije, se regulativni organ o tem posvetuje z ACER. Regulativni organ lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva, da spremeni svoj desetletni načrt za razvoj omrežja.

Pristojni nacionalni organi preučijo skladnost desetletnega razvojnega načrta z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, predloženimi v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.

6.  Regulativni organ spremlja in ocenjuje izvajanje desetletnega načrta za razvoj omrežja.

7.  Kadar operater prenosnega sistema zaradi razlogov, ki niso višji razlogi ali razlogi izven njegovega nadzora, ne izvede naložbe, katero bi bilo v skladu z desetletnim načrtom za razvoj omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, države članice zagotovijo, da regulativni organ izvede vsaj enega od naslednjih ukrepov in tako zagotovi, da se zadevna naložba izvede, če je takšna naložba še vedno pomembna na podlagi najnovejšega desetletnega načrta za razvoj omrežja:

(a)  od operaterja prenosnega sistema zahteva, da izvede zadevno naložbo,

(b)  organizira razpisni postopek, ki je odprt za vse vlagatelje za navedene naložbe, ali

(c)  od operaterja prenosnega sistema zahteva, da sprejme povečanje kapitala za financiranje potrebnih naložb ter neodvisnim vlagateljem omogoči, da sodelujejo pri kapitalu.

8.  Kadar regulativni organ uporabi svoja pooblastila iz točke (b) odstavka 7, lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva, da sprejme enega ali več izmed naslednjih pogojev:

(a)  financiranje s strani katere koli tretje osebe;

(b)  izgradnjo s strani katere koli tretje osebe;

(c)  da sam zgradi zadevna sredstva;

(d)  da sam upravlja zadevna sredstva.

Operater prenosnega sistema vlagateljem zagotovi vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, nova sredstva poveže s prenosnim sistemom in si na splošno v največji možni meri prizadeva, da olajša izvajanje naložbenega projekta.

Zadevne finančne dogovore odobri regulativni organ.

9.  Kadar regulativni organ uporabi svoja pooblastila iz odstavka 7, stroške navedenih naložb krijejo zadevni predpisi o tarifi.

Oddelek 4

Imenovanje in certificiranje operaterjev prenosnih sistemov

Člen 52

Imenovanje in certificiranje operaterjev prenosnih sistemov

1.  Preden se podjetje odobri in imenuje za operaterja prenosnega sistema, se certificira v skladu s postopki iz odstavkov 4, 5 in 6 tega člena ter iz člena 51 Uredbe (EU) 2019/...(53).

2.  Podjetja, ki jih je regulativni organ v skladu s certifikacijskim postopkom spodaj certificiral, da izpolnjujejo zahteve iz člena 43, države članice odobrijo in imenujejo za operaterje prenosnih sistemov. Imenovanje operaterjev prenosnih sistemov se sporoči Komisiji in objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Operaterji prenosnih sistemov obvestijo regulativni organ o vseh načrtovanih transakcijah, zaradi katerih bi bila lahko potrebna ponovna ocena izpolnjevanja zahtev iz člena 43.

4.  Regulativni organi spremljajo, ali operaterji prenosnih sistemov neprekinjeno izpolnjujejo zahteve iz člena 43. Da zagotovijo izpolnjevanje teh zahtev, začnejo certifikacijski postopek:

(a)  po prejemu uradnega obvestila s strani operaterja prenosnega sistema v skladu z odstavkom 3;

(b)  na lastno pobudo, če so seznanjeni s tem, da bi bil lahko zaradi načrtovane spremembe pravic ali vpliva nad lastniki prenosnih sistemov ali operaterji prenosnih sistemov kršen člen 43, ali kadar imajo utemeljen razlog za domnevo, da je do take kršitve že prišlo, ali

(c)  na utemeljeno zahtevo Komisije.

5.  Regulativni organi sprejmejo odločitev glede certificiranja operaterja prenosnega sistema v štirih mesecih od datuma obvestila s strani operaterja prenosnega sistema ali od datuma zahteve Komisije. Po preteku tega roka se šteje, da se certificiranje odobri. Izrecna odločitev ali tihi pristanek regulativnega organa lahko postane veljaven šele po zaključku postopka iz odstavka 6.

6.  Izrecno odločitev ali tihi pristanek v zvezi s certificiranjem operaterja prenosnega sistema regulativni organ takoj posreduje Komisiji, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, ki se nanašajo na odločitev. Komisija deluje v skladu s postopkom iz člena 51 Uredbe (EU) 2019/...(54).

7.  Regulativni organi in Komisija lahko od operaterjev prenosnih sistemov in podjetij, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

8.  Regulativni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 53

Certificiranje v zvezi s tretjimi državami

1.  Kadar certificiranje zahteva lastnik prenosnega sistema ali operater prenosnega sistema in ga nadzoruje oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav, regulativni organ o tem obvesti Komisijo.

Prav tako regulativni organ brez odlašanja obvesti Komisijo o vseh okoliščinah, zaradi katerih bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav lahko pridobile nadzor nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega sistema.

2.  Operater prenosnega sistema obvesti regulativni organ o vseh okoliščinah, zaradi katerih bi oseba ali osebe iz tretje države ali tretjih držav lahko pridobile nadzor nad prenosnim sistemom ali operaterjem prenosnega sistema.

3.  Regulativni organ sprejme osnutek odločitve glede certificiranja operaterja prenosnega sistema v štirih mesecih od datuma obvestila s strani operaterja prenosnega sistema. Certificiranje zavrne, če ni bilo dokazano:

(a)  da zadevni subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 43, in

(b)  regulativnemu organu ali drugemu pristojnemu nacionalnemu organu, ki ga je imenovala država članica, ni bilo dokazano, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe države članice in Unije z energijo. Pri preučitvi tega vprašanja regulativni ali drugi pristojni nacionalni organ upošteva:

(i)  pravice in obveznosti Unije v zvezi s to tretjo državo, ki izhajajo iz mednarodnega prava ter iz sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi državami, katerih podpisnica je Unija in ki obravnavajo zanesljivost oskrbe z energijo;

(ii)  pravice in obveznosti držav članic do te tretje države, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih z njo, če so v skladu s pravom Unije, in

(iii)  druga posebna dejstva in okoliščine primera in zadevne tretje države.

4.  Regulativni organ Komisijo nemudoma seznani z odločitvijo in vsemi ustreznimi informacijami, ki se nanašajo nanjo.

5.  Država članica zagotovi, da regulativni organ ali imenovani pristojni organ iz točke (b) odstavka 3 pred sprejetjem odločitve regulativnega organa o certificiranju Komisijo zaprosi za mnenje o tem:

(a)  ali zadevni subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 43 in

(b)  lahko odobritev certificiranja ogrozi zanesljivost oskrbe Unije z energijo.

6.  Komisija prošnjo iz odstavka 5 preuči takoj po prejemu. V dveh mesecih od prejema prošnje izda mnenje ▌regulativnemu organu ali imenovanemu pristojnemu organu, če je ta zaprosil za mnenje.

Komisija se lahko pri pripravi mnenja posvetuje z ACER, zadevno državo članico in zainteresiranimi stranmi. V primeru, da Komisija zaprosi za posvetovanje, se dvomesečni rok podaljša še za dva meseca.

Če Komisija v roku iz prvega in drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi regulativnega organa.

7.  Pri ocenjevanju, ali bo nadzor osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav ogrozil zanesljivost oskrbe Unije z energijo, Komisija upošteva:

(a)  posebne značilnosti primera in posebnosti ustrezne tretje države ali tretjih držav, in

(b)  pravice in obveznosti Unije v zvezi s to tretjo državo ali tretjimi državami, ki izhajajo iz mednarodnega prava ter iz sporazumov, sklenjenih z eno ali več tretjimi državami, katerih podpisnica je Unija in ki obravnavajo zanesljivost oskrbe.

8.  Regulativni organ sprejme končno odločitev o certificiranju v dveh mesecih po izteku roka iz odstavka 6. Regulativni organ pri sprejetju končne odločitve v čim večji meri upošteva mnenje Komisije. Države članice imajo v vsakem primeru pravico, da certificiranje zavrnejo, če menijo, da bi njegova odobritev ogrozila zanesljivost oskrbe te ali druge države članice z energijo. Kadar je država članica za oceno iz točke (b) odstavka 3 imenovala drug pristojni nacionalni organ, lahko od ▌regulativnega organa zahteva, da sprejme končno odločitev v skladu z oceno tega pristojnega nacionalnega organa. Končna odločitev ▌regulativnega organa in mnenje Komisije se objavita skupaj. Kadar se končna odločitev razlikuje od mnenja Komisije, zadevna država članica skupaj s to odločitvijo pripravi in objavi razloge za to odločitev.

9.  Nobena določba v tem členu ne sme vplivati na pravico držav članic, da v skladu s pravom Unije izvajajo nacionalni pravni nadzor, da bi tako zaščitile legitimne interese javne varnosti.

10.  Ta člen se z izjemo točke (a) odstavka 3 tega člena uporablja tudi za države članice, za katere velja odstopanje v skladu s členom 66.

Člen 54

Lastništvo objektov za shranjevanje energije s strani operaterjev prenosnih sistemov

1.  Operaterji prenosnih sistemov ne smejo imeti v lasti, razvijati, voditi ali upravljati objektov za shranjevanje energije ▌.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice operaterjem prenosnih sistemov dovolijo, da imajo v lasti, razvijajo, vodijo ali upravljajo objekte za shranjevanje energije, kadar so popolnoma integrirani omrežni elementi in je regulativni organ dal soglasje ali kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  drugim strankam po odprtem, preglednem in nediskriminatornem razpisnem postopku, ki ga je pregledal in odobril nacionalni regulativni organ, ni bila dodeljena pravica, da bi imele v lasti, razvijale, vodile ali upravljale tovrstne objekte ali teh storitev niso mogle zagotoviti po razumnih cenah in pravočasno;

(b)  ti objekti ali nefrekvenčne pomožne storitve so potrebni za to, da operaterji prenosnih sistemov izpolnijo svoje obveznosti na podlagi te direktive za učinkovito, zanesljivo in varno obratovanje prenosnega sistema in se ne uporabljajo za nakup ali prodajo električne energije na trgih električne energije;

(c)  regulativni organ je ocenil potrebo po takem odstopanju in opravil predhodni pregled ustreznosti razpisnega postopka, vključno s pogoji razpisnega postopka, ter dal soglasje.

Regulativni organ lahko pripravi smernice ali razpisne pogoje, da bi operaterjem prenosnih sistemov pomagal zagotoviti pravičen razpisni postopek;

3.  O odločitvi o odobritvi odstopanja se uradno obvesti Komisijo in ACER , skupaj z ustreznimi informacijami o tej zahtevi in razlogi za odobritev odstopanja.

4.  Regulativni organi redno ali vsaj vsakih pet let opravijo javno posvetovanje glede obstoječih objektov za shranjevanje energije, da bi ocenili potencialno razpoložljivost in zanimanje drugih strank za vlaganje v tovrstne objekte ▌. Kadar javno posvetovanje po oceni regulativnega organa pokaže, da so druge stranke zmožne imeti v lasti, razvijati, upravljati ali voditi take objekte na stroškovno učinkovit način, regulativni organi zagotovijo, da se tozadevne dejavnosti operaterjev prenosnih sistemov v 18 mesecih postopoma ukinejo. V okviru pogojev tega postopka lahko regulativni organi operaterjem prenosnih sistemov dovolijo, da prejmejo razumno nadomestilo, zlasti za preostalo vrednost njihove naložbe v objekte za shranjevanje energije.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za popolnoma integrirane omrežne elemente ali v običajni amortizacijski dobi novih objektov za baterijsko shranjevanje energije, za katere je bila končna odločitev za naložbo sprejeta pred letom 2024 , pod pogojem, da so ti objekti za baterijsko shranjevanje:

(a)  priključeni na omrežje najpozneje dve leti po tem datumu;

(b)  integrirani v prenosni sistem;

(c)  uporabljani samo za reaktivno trenutno ponovno vzpostavitev zanesljivosti omrežja v primeru nepredvidenih dogodkov v njem, kadar se ta ukrep za ponovno vzpostavitev zanesljivosti omrežja začne takoj in konča, ko lahko težavo odpravi običajno prerazporejanje proizvodnje;

(d)  niso uporabljani za nakup ali prodajo električne energije na trgih električne energije, vključno z izravnavo.

Oddelek 5

Ločevanje in preglednost računovodskih izkazov

Člen 55

Pravica do vpogleda v računovodske izkaze

1.  Države članice ali vsak pristojni organ, ki ga imenujejo, vključno z regulativnimi organi iz člena 57, imajo pravico do vpogleda v računovodske izkaze elektroenergetskih podjetij, kakor je določeno v členu 56, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih dejavnosti.

2.  Države članice in vsak imenovani pristojni organ, vključno z regulativnimi organi, varujejo zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Države članice lahko predvidijo razkritje takšnih informacij, kadar pristojni organi tako razkritje potrebujejo pri opravljanju svojih dejavnosti.

Člen 56

Ločevanje računovodskih izkazov

1.  Države članice uvedejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so računovodski izkazi elektroenergetskih podjetij skladni z odstavkoma 2 in 3.

2.  Elektroenergetska podjetja ne glede na sistem lastništva ali pravno obliko pripravijo in predložijo v revizijo ter objavijo svoje letne računovodske izkaze v skladu z določbami nacionalnega prava o letnih računovodskih izkazih družb z omejeno odgovornostjo, sprejetimi na podlagi Direktive 2013/34/EU.

Podjetja, ki zakonsko niso zavezana objavljati svojih letnih računovodskih izkazov, hranijo njihovo kopijo na svojem sedežu, tako da je na voljo javnosti.

3.  Elektroenergetska podjetja v svojem internem računovodstvu vodijo ločene računovodske izkaze za svoje prenosne in distribucijske dejavnosti, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja, da se preprečijo diskriminatornost, navzkrižno subvencioniranje in izkrivljanje konkurence. Vodijo tudi računovodske izkaze, ki so lahko konsolidirani, za druge elektroenergetske dejavnosti, ki niso povezane s prenosom ali distribucijo. V računovodskih izkazih navedejo prihodek iz lastništva prenosnega ali distribucijskega sistema. Po potrebi vodijo konsolidirane računovodske izkaze za neelektroenergetske dejavnosti. Notranji računovodski izkazi za vsako dejavnost vključujejo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

4.  Pri reviziji, navedeni v odstavku 2, se zlasti preveri upoštevanje zahteve glede izogibanja diskriminatornosti in navzkrižnemu subvencioniranju iz odstavka 3.

POGLAVJE VII

REGULATIVNI ORGANI

Člen 57

Imenovanje in neodvisnost regulativnih organov

1.  Vsaka država članica na nacionalni ravni imenuje samo en regulativni organ.

2.  Odstavek 1 ne posega v imenovanje drugega regulativnega organa na regionalni ravni v državah članicah, če obstaja le en visoki predstavnik, ki jo bo v okviru odbora regulatorjev ACER zastopal in deloval kot oseba za stike na ravni Unije, in sicer v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2019/...(55).

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica imenuje regulativne organe za manjše sisteme na geografsko ločenih območjih, katerih poraba je bila leta 2008 manjša od 3 % skupne porabe države članice, kateri pripada. To odstopanje ne posega v imenovanje enega samega visokega predstavnika, ki jo bo v okviru odbora regulatorjev ACER zastopal in deloval kot oseba za stike na ravni Skupnosti, in sicer v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) št. 2019/...+.

4.  Države članice zagotovijo neodvisnost regulativnega organa in zagotovijo, da svoja pooblastila izvaja nepristransko in pregledno. V ta namen države članice zagotovijo, da je regulativni organ pri opravljanju regulativnih nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva in z njo povezani pravni akti:

(a)  pravno ločen in funkcionalno neodvisen od drugih javnih ali zasebnih subjektov,

(b)  zagotavlja, da njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje:

(i)  delujejo neodvisno od kakršnih koli tržnih interesov in

(ii)  pri opravljanju svojih regulativnih nalog ne zahtevajo ali sprejemajo neposrednih navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta. Ta zahteva ne posega v morebitno tesno sodelovanje z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi ali v splošne smernice politike, ki jih določi vlada, ki niso povezane z regulativnimi pooblastili in nalogami iz člena 59.

5.  Da zavarujejo neodvisnost regulativnega organa, države članice zlasti zagotovijo:

(a)  da lahko regulativni organ samostojno odloča, neodvisno od katerega koli političnega organa ▌;

(b)  da ima regulativni organ vse potrebne človeške in finančne vire, ki jih potrebuje za uspešno in učinkovito opravljanje svojih nalog in pooblastil;

(c)  da se regulativnemu organu dodeli ločen letni proračun, ki ga lahko samostojno izvaja, in

(d)  da so člani odbora regulativnega organa ali, če odbor ne obstaja, najvišje vodstvo regulativnega organa imenovani za obdobje od pet do sedem let, ki se lahko enkrat obnovi;

(e)  da so člani odbora regulativnega organa ali, če odbor ne obstaja, najvišje vodstvo regulativnega organa, imenovani na podlagi objektivnih, preglednih in objavljenih meril v neodvisnem in nepristranskem postopku, ki zagotavlja, da imajo kandidati potrebno strokovno znanje in izkušnje za kateri koli zadevni položaj v ▌ regulativnem organu ▌;

(f)  da so v veljavi določbe o navzkrižju interesov in da trajanje obveznosti glede zaupnosti presega konec mandata članov odbora regulativnega organa ali, če odbor ne obstaja, konec mandata najvišjega vodstva regulativnega organa;

(g)  da so člani odbora regulativnega organa ali, če odbor ne obstaja, najvišje vodstvo regulativnega organa, lahko razrešeni le na podlagi veljavnih preglednih meril.

Države članice glede točke (d) prvega pododstavka zagotovijo ustrezen sistem rotacije za odbor ali najvišje vodstvo. Člane odbora, ali, če odbor ne obstaja, člane najvišjega vodstva, se lahko še pred koncem njihovega mandata funkcije razreši le, če ne izpolnjujejo več pogojev iz tega člena ali če so storili kršitev po nacionalnem pravu.

6.  Države članice lahko določijo naknadni pregled letnih računovodskih izkazov regulativnih organov, ki ga opravi neodvisni revizor.

7.  Komisija v skladu s tem členom do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsaka štiri leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o skladnosti nacionalnih organov z načelom neodvisnosti.

Člen 58

Splošni cilji regulativnega organa

Pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi, regulativni organ v okviru svojih nalog in pooblastil, določenih v členu 59, ter v tesnem posvetovanju z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, vključno z organi, pristojnimi za konkurenco, ter organi, vključno z regulativnimi organi, iz sosednjih držav članic in sosednjih tretjih držav, kot je primerno, in brez poseganja v njihove pristojnosti sprejme vse razumne ukrepe za doseganje naslednjih ciljev:

(a)  spodbujanje konkurenčnega, prožnega, zanesljivega in okoljsko trajnostnega notranjega trga električne energije v Uniji ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje v Uniji, in sicer v tesnem sodelovanju z regulativnimi organi drugih držav članic, Komisijo in ACER, in zagotavljanje ustreznih pogojev za učinkovito in zanesljivo delovanje elektroenergetskih omrežij, ob upoštevanju dolgoročnih ciljev;

(b)  razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih regionalnih čezmejnih trgov v Uniji, da bi dosegli cilje iz točke (a);

(c)  odprava omejitev pri trgovanju z električno energijo med državami članicami, vključno z razvojem ustreznih zmogljivosti za čezmejni prenos, da bi zadostili povpraševanju in spodbudili povezovanje nacionalnih trgov za lažji pretok električne energije v Uniji;

(d)  stroškovno najučinkovitejša pomoč pri doseganju razvoja varnih, zanesljivih in učinkovitih nediskriminatornih sistemov, usmerjenih k porabnikom, ki spodbujajo zadostnost sistema ter, v skladu s splošnimi cilji energetske politike, energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje električne energije v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov ter porazdeljene proizvodnje v prenosnih in distribucijskih omrežjih, ter olajšati njihovo obratovanje v povezavi z drugimi plinskimi ali toplotnimi energetskimi omrežji;

(e)  omogočanje lažjega vključevanja v omrežje novih proizvodnih zmogljivosti in objektov za shranjevanje energije, zlasti z odpravljanjem ovir, ki bi lahko novim udeležencem preprečile vstop na trg, in električne energije iz obnovljivih virov;

(f)  zagotavljanje ustreznih spodbud za operaterje sistemov in uporabnike sistemov, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost, zlasti energetsko, sistemov in spodbudili povezovanje trgov;

(g)  zagotavljanje koristi odjemalcev prek učinkovitega delovanja nacionalnega trga, spodbujanje učinkovite konkurence in pomoč pri zagotavljanju visoke ravni varstva porabnikov v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi za varstvo porabnikov;

(h)  pomoč pri doseganju visokih standardov osnovne oskrbe in javnih storitev pri oskrbi z električno energijo ter prispevanje k zaščiti ranljivih odjemalcev in skladnosti potrebnih postopkov izmenjave podatkov, da se odjemalcem omogoči zamenjava dobavitelja.

Člen 59

Naloge in pooblastila regulativnih organov

1.  Regulativni organ ima naslednje naloge:

(a)  v skladu s preglednimi merili določati ali potrjevati tarife za prenos ali distribucijo ali njihove metodologije ali oboje;

(b)  zagotavljati, da operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov in po potrebi tudi lastniki sistema ter elektroenergetska podjetja in drugi udeleženci na trgu izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta direktiva, Uredba (EU) 2019/...(56), omrežni kodeksi in smernice, sprejeti v skladu s členi 59, 60 in 61 Uredbe (EU) 2019/...+, ter drugo zadevno pravo Unije, vključno glede čezmejnih zadev, ter odločitve ACER;

(c)  v tesnem sodelovanju z drugimi regulativnimi organi zagotavljati, da ENTSO za električno energijo in telo EU ODS izpolnjujeta svoje obveznosti v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) 2019/...(57), omrežnimi kodeksi in smernicami, sprejetimi v skladu s členi59, 60 in 61 Uredbe (EU) 2019/...+ ter drugim zadevnim pravom Unije, vključno glede čezmejnih zadev, ter odločitvami ACER, obenem pa skupaj odkrivati primere neizpolnjevanja obveznosti s strani ENTSO za električno energijo oziroma telesa EU ODS; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu s členom 6(10) Uredbe (EU) 2019/...(58) zadeva prenese v odločanje ACER.

(d)  odobriti proizvode in postopek naročanja za nefrekvenčne pomožne storitve;

(e)  izvajati omrežne kodekse in smernice, sprejete v skladu s členi 59, 60 in 61 Uredbe (EU) 2019/...(59) z nacionalnimi ukrepi, ali, kadar se tako zahteva, z usklajenimi regionalnimi ukrepi ali ukrepi na ravni celotne Unije;

(f)  sodelovati z regulativnim organom ali organi držav članic in ACER pri čezmejnih zadevah, zlasti v okviru sodelovanja pri delu odbora regulatorjev ACER v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2019/...(60);

(g)  izpolnjevati in izvajati vse zadevne pravno zavezujoče odločitve Komisije in ACER;

(h)  zagotavljati, da dajo operaterji prenosnih sistemov zmogljivosti interkonektorjev na voljo v največji možni meri v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2019/...+;

(i)  enkrat na leto zadevnim organom držav članic, Komisiji in ACER poročati o svojih dejavnostih in izpolnjevanju svojih nalog, vključno s sprejetimi ukrepi in doseženimi rezultati v zvezi z nalogami iz tega člena;

(j)  zagotoviti, da ni navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave ali druge elektroenergetske ali neelektroenergetske dejavnosti;

(k)  spremljati naložbene načrte operaterjev prenosnih sistemov in v letnem poročilu zagotoviti oceno naložbenih načrtov operaterjev prenosnih sistemov glede njihove skladnosti z načrtom za razvoj omrežja za celotno Unijo ; takšna ocena lahko vključuje priporočila za spremembo teh naložbenih načrtov;

(l)  spremljati in ocenjevati uspešnost operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov v zvezi z razvojem naprednega omrežja, ki spodbuja energetsko učinkovitost in vključevanje obnovljivih virov energije, ki temelji na omejenem naboru kazalnikov ▌, ter vsaki dve leti objaviti nacionalno poročilo, vključno s priporočili za izboljšave ▌;

(m)  določati ali potrjevati standard in zahteve glede kakovosti storitev in kakovosti dobave ali k temu prispevati skupaj z drugimi pristojnimi organi ter spremljati upoštevanje pravil o sigurnosti in zanesljivosti omrežja in pregledovati njegovo učinkovitost v preteklosti;

(n)  spremljati raven preglednosti, tudi veleprodajnih cen, in zagotavljati, da elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti glede preglednosti;

(o)  spremljati raven in učinkovitost odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z borzami električne energije, cenami za gospodinjske odjemalce, ki zajemajo tudi predplačilne sisteme, učinkom pogodb z dinamičnimi cenami električne energije in uporabe sistemov naprednega merjenja, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov, plačila za vzdrževalne storitve, izvedbo vzdrževalnih storitev, razmerjem med cenami za gospodinjstva in veleprodajnimi cenami, spreminjanjem tarif in pristojbin omrežja in pritožbami gospodinjskih odjemalcev, ter morebitno izkrivljanje ali omejevanje konkurence, pri čemer organom, pristojnim za konkurenco, zagotavljajo potrebne informacije in jim posredujejo zadevne primere;

(p)  spremljati pojav restriktivnih pogodbenih praks, vključno z določbami o ekskluzivnosti, ki lahko ▌odjemalcem preprečijo sklenitev pogodb z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo, in o tem po potrebi obveščati nacionalne organe za konkurenco;

(q)  spremljati čas, ki ga operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov potrebujejo za priključitve in popravila;

(r)  skupaj z drugimi pristojnimi organi pomagati zagotavljati, da so ukrepi za varstvo porabnikov učinkoviti in da se jih izvaja;

(s)  vsaj enkrat na leto objaviti priporočila glede skladnosti cen za dobavo z določbami člena 5 in ta priporočila po potrebi posredovati pristojnim organom;

(t)  zagotavljati nediskriminatorni dostop do podatkov o porabi posameznih odjemalcev, razpoložljivost – pri neobvezni uporabi – lahko razumljive usklajene oblike podatkov o porabi na nacionalni ravni in hiter dostop do tovrstnih podatkov za vse odjemalce v skladu s členoma 23 in 24;

(u)  spremljati izvajanje pravil v zvezi z vlogami in odgovornostmi operaterjev prenosnega sistema, operaterjev distribucijskega sistema, dobaviteljev in odjemalcev ter drugih udeležencev na trgu v skladu z Uredbo (EU) 2019/...(61);

(v)  spremljati naložbe v proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja v zvezi z zanesljivostjo dobave;

(w)  spremljati tehnično sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov Unije in tretjih držav;

(x)  prispevati k usklajevanju postopkov izmenjave podatkov za najpomembnejše tržne procese na regionalni ravni;

(y)  spremljati razpoložljivost ▌orodij za primerjavo, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 14▌;

(z)  spremljati odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj porabe samoproizvedene električne energije in energetskih skupnosti državljanov.

2.  Kadar država članica tako določi, lahko naloge v zvezi s spremljanjem iz odstavka 1 opravljajo drugi organi in ne regulativni organ. V tem primeru je treba z rezultati takšnega spremljanja čim prej seznaniti regulativni organ.

Regulativni organi se pri opravljanju nalog iz odstavka 1 v skladu z načeli boljše ureditve po potrebi posvetujejo z operaterji prenosnih sistemov in po potrebi tesno sodelujejo z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, pri čemer ne posegajo v njihove posebne pristojnosti, sami pa ohranijo neodvisnost.

Odobritve regulativnega organa ali ACER v skladu s to direktivo ne posegajo v ustrezno utemeljeno prihodnje izvajanje pooblastil regulativnega organa v skladu s tem členom niti ne vplivajo na kazni, ki jih naložijo drugi pristojni organi ali Komisija.

3.  Države članice zagotovijo, da se regulativni organi pooblastijo za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz tega člena. V ta namen ima regulativni organ vsaj naslednja pooblastila:

(a)  izdaja odločitve, zavezujoče za elektroenergetska podjetja;

(b)  preverja delovanje trgov električne energije, določa in sprejema kakršne koli ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za spodbujanje učinkovite konkurence in zagotavljanje pravilnega delovanja trga. Po potrebi je regulativni organ prav tako pooblaščen, da pri vodenju preiskav v zvezi s pravom o konkurenci sodeluje z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, in regulatorji finančnih trgov ali s Komisijo;

(c)  od elektroenergetskih podjetij lahko zahteva kakršne koli informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, vključno z utemeljitvami za zavrnitev dostopa tretjih strani in drugimi informacijami o ukrepih, ki so potrebni za krepitev omrežja;

(d)  elektroenergetskim podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive, Uredbe (EU) 2019/...(62) ali katere koli zadevne pravno zavezujoče odločitve regulativnega organa ali ACER, naloži učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ali pristojnemu sodišču predlaga, da naloži take kazni, vključno s pristojnostmi, da naloži ali predlaga kazni, ki znašajo do 10 % letnega prometa operaterja prenosnega sistema ali do 10 % letnega prometa vertikalno integriranega podjetja, in sicer za operaterja prenosnega sistema oziroma vertikalno integrirano podjetje, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te direktive, in

(e)  ustrezne pravice do preiskovanja in ustrezna pooblastila za dajanje navodil pri reševanju sporov na podlagi člena 60(2) in (3).

4.  Regulativni organ v državi članici, kjer ima ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS sedež, je pristojen za izrekanje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni tem telesom, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive, Uredbe (EU) 2019/...(63) ali drugih ustreznih pravno zavezujočih odločitev regulativnih organov ali ACER, ali da izrek takih kazni predlaga pristojnemu sodišču.

5.  Ko je imenovan samostojni operater sistema v skladu s členom 44, regulativni organ poleg nalog, ki jih ima v skladu z odstavkoma 1 in 3, opravlja tudi naslednje naloge:

(a)  spremlja, ali lastnik prenosnega sistema in samostojni operater sistema izpolnjujeta svoje obveznosti iz tega člena, in v skladu s točko (d) odstavka 3 nalaga kazni, če zahteve niso bile izpolnjene;

(b)  spremlja odnose in komunikacijo med samostojnim operaterjem sistema in lastnikom prenosnega sistema, da zagotovi, da samostojni operater sistema izpolnjuje svoje obveznosti, ter zlasti odobri pogodbe in deluje kot organ za reševanje sporov med samostojnim operaterjem sistema in lastnikom prenosnega sistema v zvezi z morebitno pritožbo, ki jo katera koli stranka vloži v skladu s členom 60;

(c)  v okviru prvega desetletnega načrta za razvoj omrežja, brez poseganja v postopek iz točke (c) člena 44(2), potrjuje načrtovanje naložb in večletni razvojni načrt omrežja, kot ju najmanj vsaki dve leti predstavi samostojni operater sistema;

(d)  zagotavlja, da tarife za dostop do omrežja, ki jih obračunavajo samostojni operaterji sistema, vključujejo nadomestilo za lastnika ali lastnike omrežja, ki zagotavlja ustrezno nadomestilo za omrežna sredstva in morebitne naložbe vanje, pod pogojem, da se izvajajo gospodarno in učinkovito;

(e)  ima pooblastila za izvajanje inšpekcij, tudi nenapovedanih, v objektih lastnika prenosnega sistema in samostojnega operaterja sistema in

(f)  spremlja uporabo dohodka od prezasedenosti, ki ga obračunava samostojni operater sistema v skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) 2019/…(64).

6.  Ko je bil operater prenosnega sistema imenovan v skladu z oddelkom 3 poglavja VI, ima regulativni organ poleg nalog in pooblastil iz odstavkov 1 in 3 vsaj tudi naslednje naloge in pooblastila:

(a)  nalagati kazni v skladu s točko (d) odstavka 3 za diskriminatorno ravnanje v prid vertikalno integriranemu podjetju;

(b)  spremljati komunikacijo med operaterjem prenosnega sistema in vertikalno integriranim podjetjem, da bi tako zagotovili, da operater prenosnega sistema deluje v skladu s svojimi obveznostmi;

(c)  delovati kot organ za reševanje sporov med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema v zvezi z morebitno pritožbo, ki je vložena v skladu s členom 60(2);

(d)  spremljati komercialne in finančne odnose med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, vključno s posojili;

(e)  potrjevati vse komercialne in finančne sporazume med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, če so ti v skladu s tržnimi pogoji;

(f)  zahtevati utemeljitev s strani vertikalno integriranega podjetja, ko ga v skladu s členom 50(4) obvesti nadzornik za skladnost. Taka utemeljitev vsebuje zlasti dokaze, da ni prišlo do diskriminatornega ravnanja v prid vertikalno integriranemu podjetju;

(g)  izvajati inšpekcije, tudi nenapovedane, v objektih vertikalno integriranega podjetja in operaterja prenosnega sistema, in

(h)  nalagati vse ali specifične naloge operaterja prenosnega sistema samostojnemu operaterju sistema, ki je bil imenovan v skladu s členom 44, če operater prenosnega sistema vztrajno krši svoje obveznosti iz te direktive, zlasti če gre za ponavljajoče se diskriminatorno ravnanje v prid vertikalno integriranemu podjetju.

7.  Regulativni organi so pristojni za to, da določijo ali potrdijo vsaj nacionalne metodologije za izračun ali določitev naslednjih pogojev dovolj zgodaj pred začetkom njihove veljavnosti, razen v primerih, kadar je ACER pristojen, da določi in potrdi pogoje ali metodologije za izvajanje omrežnih kodeksov in smernic na podlagi poglavja VII Uredbe (EU) 2019/...(65) v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2019/...(66) zaradi njihove usklajene narave:

(a)  priključitev in dostop do nacionalnih omrežij, skupaj s tarifami za prenos in distribucijo ali njihovimi metodologijami; te tarife ali metodologije omogočajo potrebne naložbe v omrežja, tako da bosta zagotovljena delovanje in razvoj omrežij;

(b)  zagotavljanje pomožnih storitev, ki se morajo izvajati na najbolj ekonomičen način in uporabnikom omrežja zagotavljati ustrezne spodbude za izravnavo dobave in odjema; te pomožne storitve so pravične in nediskriminatorne ter temeljijo na objektivnih merilih, in

(c)  dostop do čezmejne infrastrukture, vključno s postopki dodeljevanja zmogljivosti in uravnavanja prezasedenosti.

8.  Metodologije ali pogoji iz odstavka 7 se objavijo.

9.  Z namenom povečanja preglednosti na trgu in da se vsem zainteresiranim stranem zagotovijo vse potrebne informacije, odločitve ali predlogi za sklep v zvezi s tarifami za prenos in distribucijo iz člena 60(3), regulativni organi dajo javno na voljo podrobno metodologijo in osnovne stroške, uporabljene za izračun ustreznih omrežnih tarif, pri čemer ohranijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

10.  Regulativni organi spremljajo upravljanje prezasedenosti v nacionalnih elektroenergetskih sistemih, vključno z interkonektorji, in izvajanje pravil upravljanja prezasedenosti. V ta namen operaterji prenosnih sistemov ali operaterji na trgu svoja pravila o upravljanju prezasedenosti, vključno z dodeljevanjem zmogljivosti, predložijo regulativnim organom. Regulativni organi lahko zahtevajo spremembe navedenih pravil.

Člen 60

Odločitve in pritožbe

1.  Regulativni organi so pristojni za to, da od operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov po potrebi zahtevajo, da spremenijo pogoje, vključno s tarifami ali metodologijami iz člena 59 te direktive, da zagotovijo njihovo sorazmernost in nediskriminatorno uporabo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2019/...(67). V primeru zamud pri določanju tarif za prenos in distribucijo so regulativni organi pristojni za predhodno določitev in potrditev teh tarif ali metodologij ter odločitev o ustreznih izravnalnih ukrepih, če končne tarife za prenos in distribucijo ali metodologije odstopajo od teh začasnih tarif ali metodologij.

2.  Stranka, ki se želi pritožiti zoper operaterja prenosnega ali distribucijskega sistema glede obveznosti operaterja iz te direktive, lahko pošlje pritožbo regulativnemu organu, ki v vlogi organa za reševanje sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe sprejme svojo odločitev. Navedeni rok se lahko podaljša za dva meseca, če regulativni organ zahteva dodatne informacije. Ta podaljšani rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Odločitev regulativnega organa je zavezujoča, dokler se ne ovrže s pritožbo.

3.  Vsaka stranka, ki utrpi škodo in ima pravico do pritožbe na odločitev o metodologijah, sprejeto v skladu s členom 59, ali če za regulativni organ velja obveznost posvetovanj, glede predlaganih tarif ali metodologij za izračun, lahko v dveh mesecih po objavi odločitve ali njenega predloga ali v krajšem roku, če to predvidijo države članice, vloži pritožbo za pregled. Ta pritožba nima odložilnega učinka.

4.  Države članice oblikujejo ustrezne in učinkovite mehanizme za ureditev, nadzor in preglednost v izogib zlorabam prevladujočega položaja, zlasti v škodo porabnikov, in spodrivajočemu ravnanju. Ti mehanizmi upoštevajo določbe PDEU, zlasti člena 102 PDEU.

5.  Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ukrepi ali kazenskimi postopki v skladu s svojim nacionalnim pravom, zoper fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne v primeru nespoštovanja pravil o zaupnosti, ki jih nalaga ta direktiva.

6.  Pritožbe iz odstavkov 2 in 3 ne vplivajo na uveljavljanje pravic do pritožbe po zakonodaji Unije ali nacionalnem pravu.

7.  Odločitve regulativnih organov so v celoti utemeljene in upravičene ter dopuščajo sodni nadzor. Odločitve so na voljo javnosti, hkrati pa varujejo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

8.  Države članice zagotovijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni, v okviru katerih se lahko stranka, ki jo zadeva odločitev regulativnega organa, pritoži organu, ki je neodvisen od vpletenih strank in katere koli vlade.

Člen 61

Regionalno sodelovanje regulativnih organov glede čezmejnih vprašanj

1.  Regulativni organi se med seboj tesno posvetujejo, zlasti v okviru ACER, in sodelujejo ter drug drugemu in ACER zagotavljajo podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog iz te direktive. Pri izmenjavi informacij je organ, ki informacije prejme, zavezan enaki stopnji zaupnosti kot organ, ki informacije zagotovi.

2.  Regulativni organi sodelujejo vsaj na regionalni ravni za:

(a)  spodbujanje uvajanja obratovalnih dogovorov, da bi omogočili optimalno upravljanje omrežja, spodbudili skupne borze električne energije in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti ter – vključno z interkonektorji – omogočili ustrezno raven zmogljivosti za medsebojno povezovanje v regiji in med regijami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost dobave brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;

(b)  usklajevanje skupnega nadzora nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni ravni;

(c)  usklajevanje skupnega nadzora, v sodelovanju z drugimi vključenimi organi, nad nacionalnimi, regionalnimi in vseevropskimi ocenami zadostnosti;

(d)  usklajevanje oblikovanja vseh omrežnih kodeksov in smernic za zadevne operaterje prenosnih sistemov in druge udeležence na trgu, in

(e)  usklajevanje oblikovanja pravil za upravljanje prezasedenosti.

3.  Regulativni organi imajo pravico sklepati sporazume med seboj, da bi pospešili regulativno sodelovanje.

4.  Ukrepi iz odstavka 2 se po potrebi izvajajo v tesnem posvetovanju z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi in brez poseganja v njihove posebne pristojnosti.

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67, da dopolni to direktivo z vzpostavitvijo smernic glede obsega obveznosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z ACER.

Člen 62

Dolžnosti in pooblastila regulativnih organov v zvezi z regionalnimi koordinacijskimi centri

1.  Regionalni regulativni organi regije obratovanja sistema, kjer je sedež regionalnega koordinacijskega centra, v tesnem medsebojnem usklajevanju:

(a)  odobrijo predlog za ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2019/...(68);

(b)  odobrijo stroške, povezane z dejavnostmi regionalnega koordinacijskega centra, ki jih krijejo operaterji prenosnih sistemov in se upoštevajo pri izračunu tarif, vendar le, če so razumni in ustrezni;

(c)  odobrijo postopek sodelovalnega odločanja;

(d)  zagotovijo, da imajo regionalni koordinacijski centri na voljo vse potrebne človeške, tehnične, fizične in finančne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te direktive in za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog;

(e)  skupaj z drugimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema predlagajo, da države članice regije obratovanja sistema regionalnim koordinacijskim centrom dodelijo morebitne dodatne naloge in dodatne pristojnosti;

(f)  zagotovijo spoštovanje obveznosti na podlagi te direktive in drugega ustreznega prava Unije, zlasti pri čezmejnih vprašanjih, in se posvetujejo, skupaj ugotovijo, če regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu s členom 6(10) Uredbe (EU) 2019/...(69) zadeva prenese v odločanje ACER;

(g)  spremljajo uspešnost koordinacije sistema in o tem letno poročajo ACER v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2019/...(70).

2.  Države članice zagotovijo, da se regulativni organi pooblastijo za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz odstavka 1. V ta namen imajo regulativni organi vsaj naslednja pooblastila:

(a)  zahtevati informacije od regionalnih koordinacijskih centrov;

(b)  izvajati inšpekcije, vključno z nenapovedanimi inšpekcijami, v prostorih regionalnih koordinacijskih centrov;

(c)  izdajati skupne zavezujoče odločitve o regionalnih koordinacijskih centrih.

3.  Regulativni organ v državi članici, kjer ima regionalni koordinacijski center sedež, je pristojen, da regionalnemu koordinacijskemu centru nalaga učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive, Uredbe (EU) 2019/...(71) ali drugih ustreznih pravno zavezujočih odločitev regulativnih organov ali ACER, ali je pristojen, da naložitev takih kazni predlaga pristojnemu sodišču.

Člen 63

Skladnost z omrežnimi kodeksi in smernicami

1.  Vsak regulativni organ in Komisija lahko zahtevata mnenje ACER o tem, ali je odločitev regulativnega organa v skladu z omrežnimi kodeksi in smernicami iz te direktive ali poglavja VII Uredbe (EU) 2019/...(72).

2.  ACER v treh mesecih po prejemu zahtevka pošlje svoje mnenje regulativnemu organu, ki ga je zahteval, oziroma Komisiji ter regulativnemu organu, ki je zadevno odločitev sprejel.

3.  Kadar regulativni organ, ki je sprejel odločitev, ne upošteva mnenja ACER v štirih mesecih od datuma prejema navedenega mnenja, ACER o tem obvesti Komisijo.

4.  Vsak regulativni organ lahko obvesti Komisijo, če meni, da odločitev drugega regulativnega organa, pomembna za čezmejno trgovino, ni v skladu z omrežnimi kodeksi in smernicami iz te direktive ali poglavja VII Uredbe (EU) 2019/...+, in sicer v dveh mesecih od datuma, ko je bila ta odločitev sprejeta.

5.  Komisija lahko odloči, da bo primer nadalje raziskala, kadar v dveh mesecih po tem, ko jo je obvestila ACER v skladu z odstavkom 3 ali jo je obvestil regulativni organ v skladu z odstavkom 4, ali v treh mesecih od datuma sprejetja odločitve, če ravna na lastno pobudo, ugotovi, da obstaja resen sum, da odločitev regulativnega organa ni v skladu s smernicami iz te direktive ali iz poglavja VII Uredbe (EU) 2019/...(73). V takem primeru povabi regulativni organ in stranke v postopku pred regulativnim organom, da predložijo pripombe.

6.  Kadar se Komisija odloči, da bo primer nadalje raziskala, najpozneje v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev:

(a)  da ne nasprotuje odločitvi regulativnega organa, ali

(b)  s katero od zadevnega regulativnega organa zahteva, naj prekliče svojo odločitev, ker ni v skladu z omrežnimi kodeksi in smernicami.

7.  Kadar se Komisija v roku iz odstavkov 5 in 6 ne odloči primera nadalje raziskati ali sprejeti končne odločitve, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi regulativnega organa.

8.  Regulativni organ izpolni zahtevo Komisije po preklicu svoje odločitve v dveh mesecih in o tem obvesti Komisijo.

9.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo tega člena.

Člen 64

Hranjenje evidenc

1.  Države članice od dobaviteljev zahtevajo, da za opravljanje svojih nalog nacionalnim organom, vključno z ▌ regulativnim organom, nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, in Komisiji vsaj pet let hranijo na razpolago zadevne podatke o vseh transakcijah v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije in izvedenimi finančnimi instrumenti za trgovanje z električno energijo, ki so jih opravili s trgovci na debelo in operaterji prenosnih sistemov.

2.  Podatki vključujejo podrobnosti o značilnostih zadevnih transakcij, kot so trajanje, pravila za dobavo in poravnavo, količina, datum in ura izvedbe, cene transakcij in način identifikacije zadevnega trgovca na debelo, pa tudi določene podrobnosti o vseh neporavnanih pogodbah o dobavi električne energije in izvedenih finančnih instrumentih za trgovanje z električno energijo.

3.  Regulativni organ se lahko odloči, da nekatere od teh informacij da na razpolago udeležencem na trgu, pod pogojem, da se ne razkrijejo poslovno občutljivi podatki o posameznih akterjih na trgu ali posameznih transakcijah. Ta odstavek se ne uporablja za podatke o finančnih instrumentih, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/65/ES.

4.  Ta člen ne pomeni dodatnih obveznosti za subjekte, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/65/ES, do organov iz odstavka 1.

5.  Če organi iz odstavka 1 potrebujejo dostop do podatkov, ki jih hranijo subjekti, ki sodijo na področje uporabe Direktive 2014/65/ES, organi, ki so pristojni v skladu z navedeno direktivo, tem organom pošljejo zahtevane podatke.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 65

Enaki pogoji

1.  Ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države članice na podlagi te direktive za zagotovitev enakih pogojev, so skladni s PDEU, zlasti členom 36 PDEU, in s pravom Unije.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni, nediskriminatorni in pregledni. Navedeni ukrepi se lahko začnejo izvajati šele, ko je Komisija o njih uradno obveščena in jih je odobrila.

3.  Komisija v zvezi z uradnim obvestilom iz odstavka 2 ukrepa v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Ta rok začne teči na dan po prejemu vseh podatkov. Če Komisija ni ukrepala v roku dveh mesecev, se šteje, da ne nasprotuje ukrepom iz obvestila.

Člen 66

Odstopanja

1.  Države članice, ki lahko dokažejo, da imajo hujše težave pri obratovanju svojih majhnih povezanih sistemov in majhnih izdvojenih sistemov, lahko zaprosijo Komisijo za odstopanja od ustreznih določb členov 7, 8 ter v poglavjih IV, V in VI.

Majhni izdvojeni sistemi in Francija lahko za namene Korzike zaprosijo tudi za odstopanje od členov 4, 5 in 6.

Komisija ob spoštovanju zaupnosti obvesti države članice o takšnih vlogah, preden sprejme odločitev. ▌

2.  Odstopanja od odstavka 1, ki jih odobri Komisija, so časovno omejena, zanje pa veljajo pogoji, katerih cilj je povečati konkurenčnost in vključenost v notranji trg ter zagotoviti, da odstopanja ne ovirajo prehoda na obnovljive vire energije, večjo prožnost, shranjevanje energije, elektromobilnost in prilagajanje odjema.

Pri najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU, ki jih ni mogoče povezati s trgi električne energije Unije, odstopanje ni časovno omejeno in zanj veljajo pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da odstopanje ne ovira prehoda na obnovljive vire energije.

Odločitve o odobritvi odstopanja se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Člen 43 se ne uporablja za Ciper, Luksemburg in Malto. Poleg tega se za Malto ne uporabljata člena 6 in 35, členi 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50 in 52 pa se ne uporabljajo za Ciper.

Za namene točke (b) člena 43(1) pojem „podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave“ ne zajema končnih odjemalcev, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje in/ali dobave električne energije, bodisi neposredno ali prek podjetij, nad katerimi izvajajo individualni ali skupni nadzor, če so končni odjemalci, vključno z njihovim deležem električne energije, proizvedene v nadzorovanih podjetjih, v letnem povprečju neto porabniki električne energije in če gospodarska vrednost električne energije, ki jo prodajo tretjim osebam, ni bistvenega pomena v razmerju do njihovega preostalega poslovnega delovanja.

4.  Člen 5 se do 1. januarja 2025 ali do poznejšega datuma, določenega z odločitvijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne uporablja za Ciper in Korziko.

5.  Člen 4 se ne uporablja za Malto do ... [osem let od datuma začetka veljavnosti te direktive]. To obdobje se lahko podaljša za dodatno obdobje, ki ni daljše od osmih let. Podaljšanje za dodatno obdobje se sprejme v skladu z odločitvijo v skladu z odstavkom 1.

Člen 67

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 61(5) in člena 63(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 61(5) in člena 63(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 61(5) in člena 63(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 68

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Spremljanje, pregledovanje in poročanje Komisije

1.  Komisija spremlja in pregleda izvajanje te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku kot prilogo k poročilu o stanju energetske unije iz člena 35 Uredbe (EU) 2018/1999.

2.  Komisija do 31. decembra 2025 pregleda izvajanje te direktive ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija skupaj s poročilom ali naknadno po potrebi predloži zakonodajni predlog.

Komisija s pregledom zlasti oceni, ali so odjemalci, zlasti tisti, ki so ranljivi ali jih je prizadela energetska revščina, ustrezno zaščiteni v skladu s to direktivo.

Člen 70

Spremembe Direktive 2012/27/EU

Direktiva 2012/27/EU se spremeni:

(1)  člen 9 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim: "

„Merjenje porabe zemeljskega plina“;

"

(b)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije in informacije o dejanskem času njene porabe.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar in kolikor države članice uvedejo sisteme naprednega merjenja in napredne števce za zemeljski plin v skladu z Direktivo 2009/73/ES:“;

"

(ii)  točki (c) in (d) se črtata;

(2)  člen 10 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Informacije na računu za zemeljski plin“;

"

(b)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar končni odjemalci nimajo naprednih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije na računu za zemeljski plin zanesljive, točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.“;

"

(c)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo zagotavljanje točnih informacij na računu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.“;

"

(3)  v členu 11 se naslov nadomesti z naslednjim:"

„Stroški dostopa do informacij o merjenju in obračunavanju porabe zemeljskega plina“;

"

(4)  v členu 13 se besede „členi 7 do 11“ nadomestijo z besedami „členi 7 do 11a“;

(5)  člen 15 se spremeni:

(a)  odstavek 5 se spremeni:

(i)  prvi in drugi pododstavek se črtata;

(ii)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.“;

"

(b)  odstavek 8 se črta;

(6)  v Prilogi VII se naslov nadomesti z naslednjim:"

„Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije na računu na podlagi dejanske porabe zemeljskega plina“.

"

Člen 71

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 do 5, členom 6(2) in (3), členom 7(1), točkama (j) in (l) člena 8(2), členom 9(2), členom 10(2) do (12), členi 11 do 24, členi 26, 28 in 29, členi 31 do 34 in 36, členom 38(2), členi 40 in 42, točko (d) člena 46(2), členoma 51 in 54, členi 57 do 59, členi 61 do 63, točke 1 do 3, 5(b) in 6 člena 70 ter prilogama I in II do 31. decembra 2020. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s:

(a)  točko 5(a) člena 70 do 31. decembra 2019;

(b)  točko 4 člena 70 do 23. oktobra 2020.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 72

Razveljavitev

Direktiva 2009/72/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021 brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos v nacionalno pravo in datuma začetka uporabe direktive, ki sta navedena v Prilogi III.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 73

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6(1), člen 7(2) do (5), člen 8(1), točke (a) do (i) in (k) člena 8(2) in člen 8(3) in (4), člen 9(1), (3), (4) in (5), člen 10(2) do (10), členi 25, 27, 30, 35 in 37, člen 38(1), (3) in (4), členi 39, 41, 43, 44 in 45, člen 46(1), točke (a), (b) in (c) ter (e) do (h) člena 46(2), člen 46(3) do (6), členi 47 do 50, členi 52, 53, 55, 56, 60, 64 in 65 se uporabljajo od 1. januarja 2021.

Točke (1) do (3), (5)(b) in (6) člena 70 se uporabljajo od 1. januarja 2021.

Točka (5)(a) člena 70 se uporablja od 1. januarja 2020.

Točka 4 člena 70 se uporablja od 26. oktobra 2020.

Člen 74

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE OBRAČUNAVANJA IN INFORMACIJ NA RAČUNU

1.  Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu in v informacijah na računu

1.1  Naslednje bistvene informacije so končnim odjemalcem vidno prikazane v njihovih računih, jasno ločene od drugih delov računa:

(a)  znesek za plačilo in, kadar je mogoče, razčlenitev cene, skupaj z jasno izjavo, da so lahko vsi viri energije upravičeni tudi do spodbud, ki se ne financirajo z dajatvami, navedenimi v razčlenitvi cene;

(b)  datum zapadlosti plačila;

1.2.  Naslednje bistvene informacije so končnim odjemalcem vidno prikazane v njihovih računih in informacijah na računu, jasno ločene od drugih delov računa in informacij na računu:

(a)  poraba električne energije v obračunskem obdobju;

(b)  ime ▌in kontaktni podatki dobavitelja, vključno s telefonsko številko in e-poštnim naslovom za pomoč porabnikom;

(c)  naziv tarife;

(d)  datum izteka pogodbe, če obstaja;

(e)  informacije o razpoložljivosti in koristi zamenjave dobavitelja

(f)  ▌ koda končnega odjemalca za zamenjavo ali enoznačna identifikacijska koda njegovega odjemnega mesta;

(g)  podatki o pravicah končnega odjemalca v zvezi z izvensodnim reševanjem sporov, vključno s kontaktnimi podatki odgovornega subjekta v skladu s členom 26;

(h)  enotna kontaktna točka iz člena 25;

(i)  povezava ali sklic na mesto, kjer je mogoče najti primerjalna orodja iz člena 14.

1.3.  Kadar račun temelji na dejanski porabi ali daljinskem odčitavanju operaterja, so v ali ob računih in rednih obračunih končnim odjemalcem na voljo naslednje informacije ali pa so odjemalci v računih in rednih obračunih nanje napoteni:

(a)  primerjave trenutne porabe električne energije končnega odjemalca s porabo končnega odjemalca v enakem obdobju prejšnjega leta v grafični obliki;

(b)  kontaktne informacije za porabniške organizacije, energetske agencije ali podobne organe, vključno z naslovi spletnih strani, iz katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti ▌za opremo, ki uporablja energijo;

(c)  primerjave s povprečnim posplošenim ali referenčnim končnim odjemalcem iz iste porabniške kategorije.

2.  Pogostnost obračunavanja in zagotavljanje informacij na računu:

(a)  obračunavanje na podlagi dejanske porabe se izvede vsaj enkrat letno;

(b)  kadar končni odjemalec nima števca, ki bi operaterju omogočal daljinsko odčitavanje, ali če se končni odjemalec v skladu z nacionalnim pravom namenoma odloči za izklop daljinskega odčitavanja, se točne informacije na računu na podlagi dejanske porabe dajo končnemu odjemalcu na voljo vsaj vsakih šest mesecev, na zahtevo ali če je končni odjemalec izbral možnost elektronskega prejemanja računa, pa vsake tri mesece;

(c)  kadar končni odjemalec nima števca, ki bi operaterju omogočal daljinsko odčitavanje, ali če se končni odjemalec v skladu z nacionalnim pravom namenoma odloči za izklop daljinskega odčitavanja, se obveznosti iz točk (a) in (b) lahko izpolnijo s sistemom rednega samoodčitavanja končnega odjemalca, ki odčitane podatke s števca sporoča operaterju; račun ali informacije na računu se lahko pripravijo na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska samo, kadar končni odjemalec ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje;

(d)  kadar ima končni odjemalec števec, ki operaterju omogoča daljinsko odčitavanje, se točne informacije na računu na podlagi dejanske porabe zagotovijo najmanj enkrat mesečno; te informacije so lahko na voljo tudi prek interneta in se posodabljajo tako pogosto, kolikor dopuščajo merilne naprave in sistemi, ki se uporabljajo.

3.  Razčlenitev cene za končne odjemalce

Cena za odjemalce je vsota naslednjih treh postavk: postavke energije in dobave, postavke omrežja (prenos in distribucija) in postavke, ki zajema davke, dajatve, pristojbine in stroške.

Kadar je razčlenitev cene za končne odjemalce prikazana na računih, se po vsej Uniji uporabljajo skupne opredelitve treh glavnih postavk v tej razčlenitvi iz Uredbe (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta(74).

4.  Dostop do dodatnih informacij o pretekli porabi

Države članice zahtevajo, če so dodatne informacije o pretekli porabi na voljo, da se te informacije na zahtevo končnega odjemalca dajo na voljo dobavitelju ali ponudniku storitev, ki ga določi končni odjemalec.

Kadar ima končni odjemalec števec, ki operaterju omogoča daljinsko odčitavanje, končni odjemalec enostavno dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogoča podrobna samopreverjanja.

Dodatne informacije o pretekli porabi vključujejo:

(a)  kumulativne podatke za obdobje najmanj treh predhodnih let ali, če je to obdobje krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi električne energije. Podatki ustrezajo obdobjem, za katera so bile izdelane informacije za račune, in

(b)  podrobne podatke o času porabe za vsak dan, teden, mesec in leto, ki so brez nepotrebnega odlašanja dani na voljo končnemu odjemalcu prek spleta ali vmesnika števca za obdobje najmanj zadnjih 24 mesecev ali, če je to obdobje krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi električne energije.

5.  Razkritje virov energije

Dobavitelji v svojih računih opredelijo prispevek vsakega vira energije k električni energiji, ki jo je kupil končni odjemalec v skladu s pogodbo o dobavi električne energije (razkritje podatkov o proizvodu).

Končnim odjemalcem so v ali ob njihovih računih in informacijah na računu na voljo naslednje informacije ali pa so odjemalci nanje napoteni:

(a)  prispevek posameznega vira energije k skupni mešanici goriv dobavitelja (na nacionalni ravni, tj. v državi članici, kjer je bila sklenjena pogodba o dobavi električne energije ter na ravni dobaviteljskega podjetja, če je dobavitelj dejaven v več državah članicah) v predhodnem letu, na razumljiv ter zlahka primerljiv način;

(b)  ▌ podatki o vplivih na okolje, izraženi vsaj z emisijami CO2 in radioaktivnimi odpadki, ki so rezultat proizvodnje električne energije iz skupne mešanice goriv dobavitelja v predhodnem letu.

Glede točke (a) drugega pododstavka se lahko v zvezi z električno energijo, pridobljeno na organiziranem trgu električne energije ali uvoženo iz podjetja, ki je zunaj Unije, uporabijo zbirne številke, ki jih borza ali zadevno podjetje posreduje za predhodno leto.

Za razkritje podatkov o električni energiji ▌ iz soproizvodnje z visokim izkoristkom se lahko uporabljajo potrdila o izvoru, izdana na podlagi ▌ člena 14(10) Direktive 2012/27/EU. Pri razkritju podatkov o električni energiji iz obnovljivih virov se uporabijo potrdila o izvoru, razen v primerih iz točk (a) in (b) člena 19(8) Direktive (EU) 2018/2001.

Regulativni organ ali drugi pristojni nacionalni organ sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi verodostojnost podatkov, ki jih dobavitelji posredujejo končnim odjemalcem skladno s to točko, ter da so posredovani na državni ravni na način, ki omogoča enostavno primerjavo.

PRILOGA II

SISTEMI NAPREDNEGA MERJENJA

1.  Države članice zagotovijo uvedbo sistemov naprednega merjenja na svojih ozemljih, ki je lahko predmet ekonomske ocene vseh dolgoročnih stroškov in koristi za trg in posamičnega odjemalca ali tega, katera oblika naprednega merjenja je ekonomsko porabnika in stroškovno učinkovita ter kakšen časovni okvir za njegovo distribucijo je izvedljiv.

2.  Ta ocena upošteva metodologijo za analizo stroškov in koristi ter minimalne funkcionalnosti za sisteme naprednega merjenja, določene v Priporočilu Komisije 2012/148/EU(75), kot tudi najboljšo razpoložljivo tehniko za zagotavljanje najvišje ravni kibernetske varnosti in varstva podatkov.

3.  Države članice ali, kadar je država članica tako določila, imenovani pristojni organ, pripravijo časovni razpored uvedbe sistemov naprednega merjenja, s ciljem do desetih let. Kadar je uvedba sistemov naprednega merjenja pozitivno ocenjena, se najmanj 80 % končnih odjemalcev opremi s sistemi naprednega merjenja v sedmih letih od datuma njihove pozitivne ocene ali do 2024 za tiste države članice, ki so sisteme naprednega merjenja začele sistematično uvajati pred … [datum začetka veljavnosti te direktive].

PRILOGA III

Rok za prenos v nacionalno pravo in datum začetka uporabe

(iz člena 72)

Direktiva

Rok za prenos

Datum začetka uporabe

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 211, 14.8.2009, str. 55)

3.marec.2011

3.september.2009

PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 2009/72/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 33

Člen 4

Člen 5

Člen 32

Člen 6

Člen 34

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 3(1)

Člen 9(1)

Člen 3(2)

Člen 9(2)

Člen 3(6)

Člen 9(3)

Člen 3(15)

Člen 9(4)

Člen 3(14)

Člen 9(5)

Člen 3(4)

Člen 10(1)

Priloga I. 1

Člen 10

Člen 11

Člen 3(5)(a) in Priloga I. 1(e)

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Člen 18

Člen 3(11)

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

Člen 3(12)

Člen 25

Člen 3(13)

Člen 26

Člen 3(3)

Člen 27

Člen 3(7)

Člen 28(1)

Člen 3(8)

Člen 28(2)

Člen 29

Člen 24

Člen 30

Člen 25

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 34

Člen 26

Člen 35

Člen 36

Člen 27

Člen 37

Člen 28

Člen 38

Člen 29

Člen 39

Člen 12

Člen 40

Člen 16

Člen 41

Člen 23

Člen 42

Člen 9

Člen 43

Člen 13

Člen 44

Člen 14

Člen 45

Člen 17

Člen 46

Člen 18

Člen 47

Člen 19

Člen 48

Člen 20

Člen 49

Člen 21

Člen 50

Člen 22

Člen 51

Člen 10

Člen 52

Člen 11

Člen 53

Člen 54

Člen 30

Člen 55

Člen 31

Člen 56

Člen 35

Člen 57

Člen 36

Člen 58

Člen 37(1)

Člen 59(1)

Člen 37(2)

Člen 59(2)

Člen 37(4)

Člen 59(3)

-

Člen 59(4)

Člen 37(3)

Člen 59(5)

Člen 37(5)

Člen 59(6)

Člen 37(6)

Člen 59(7)

Člen 37(8)

Člen 37(7)

Člen 59(8)

-

Člen 59(9)

Člen 37(9)

Člen 59(10)

Člen 37(10)

Člen 60(1)

Člen 37(11)

Člen 60(2)

Člen 37(12)

Člen 60(3)

Člen 37(13)

Člen 60(4)

Člen 37(14)

Člen 60(5)

Člen 37(15)

Člen 60(6)

Člen 37(16)

Člen 60(7)

Člen 37(17)

Člen 60(8)

Člen 38

Člen 61

Člen 62

Člen 39

Člen 63

Člen 40

Člen 64

Člen 43

Člen 65

Člen 44

Člen 66

Člen 67

Člen 68

Člen 47

Člen 69

Člen 70

Člen 49

Člen 71

Člen 49

Člen 72

Člen 50

Člen 73

Člen 51

Člen 74

Člen 3(9)

Priloga I.5

Priloga I.2

Priloga II.3

Člen 3(10)

Člen 3(16)

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 8

Člen 41

Člen 42

Člen 45

Člen 46

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.

Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.

Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:

dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.

Izjava Komisije o alternativnem reševanju sporov

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 26, naj se na ravni EU določi, da je za ponudnike energetskih storitev sodelovanje v alternativnem reševanju sporov obvezno. Komisija obžaluje to odločitev, saj je njen predlog to izbiro prepustil državam članicam v skladu s pristopom iz Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov (direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) in ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Ni naloga Komisije, da izvede primerjalne ocene posameznih modelov za alternativno reševanje sporov, ki so jih uvedle države članice. Komisija bo zato obravnavala splošno učinkovitost nacionalnih okolij za alternativno reševanje sporov v okviru svoje splošne obveznosti spremljanja prenosa in učinkovite uporabe prava Unije.

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(4)UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(5)UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(6)Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(7)Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
(8) Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L 176, 15.7.2003, p.37), razveljavljena in nadomeščena, z učinkom od 2. marca 2011, z Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).
(9)Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne... (UL...).
(10)+UL: Prosimo, da v besedilo vstavite številko Uredbe, v opombo za dokument 2016/0379 (COD) - PE-CONS 9/19 pa številko, datum, poln naslov in podrobnosti objave v UL.
(11) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(12)Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(13) Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ….
(14)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 83/18 (2016/0378(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(15) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
(16)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS .../19.
(17) UL L 198, 20.7.2006, str. 18.
(18) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(19)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(20)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(22)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(23)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(24)Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(25)Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1348/2014 z dne 17. decembra 2014 o sporočanju podatkov v skladu s členom 8(2) in (6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 363, 18.12.2014, str. 121).
(26)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(27)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(28)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS .../19.
(29)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(30) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(31)Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(32)Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
(33)Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(34)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(35)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(36)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(37)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(38)Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
(39)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(40)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(41) Uredba Komisije (EU) 2017/1485 z dne 26. septembra 2017 o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti (UL L 220, 25.8.2017, str. 1).
(42)Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
(43)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(44)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(45)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(46)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(47)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS .../19.
(48)Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(49)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(50)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(51)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(52)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(53)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(54)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(55)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0378(COD) – PE-CONS 83/18.
(56)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(57)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(58)++UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0378(COD) PE‑CONS 83/19.
(59)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(60)++UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0378(COD) – PE-CONS 83/18.
(61)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS .../19.
(62)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(63)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(64)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(65)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(66)++UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0378(COD) – PE-CONS 9/19.
(67)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(68)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(69)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0378(COD) – PE CONS 83/19.
(70)++UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(71)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(72)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(73)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta 2016/0379(COD) – PE-CONS 9/19.
(74)Uredba (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES (UL L 311, 17.11.2016, str. 1).
(75) Priporočilo Komisije 2012/148/EU z dne 9. marca 2012 o pripravah za uvedbo pametnih merilnih sistemov (UL L 73, 13.3.2012, str. 9).


Notranji trg električne energije ***I
PDF 572kWORD 188k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (COM(2016)0861 – C8-0492/2016 – 2016/0379(COD))
P8_TA-PROV(2019)0227A8-0042/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0861),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0492/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, nemškega zveznega parlamenta, španskega parlamenta, francoskega senata, madžarske državne skupščine, avstrijskega zveznega sveta, poljskega sejma, poljskega senata, romunske poslanske zbornice ter romunskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017 naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0042/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem trgu električne energije (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0379


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)  Cilj energetske unije je končnim odjemalcem – gospodinjstvom in podjetjem – zagotoviti varno, zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. V preteklosti so elektroenergetske sisteme obvladovali vertikalno integrirani monopoli, ki so bili pogosto v javni lasti, z obsežnimi centraliziranimi jedrskimi elektrarnami ali elektrarnami na fosilna goriva. Cilj notranjega trga električne energije, ki se postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem porabnikom v Uniji, novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnosti. Notranji trg električne energije je povečal konkurenco, zlasti na veleprodajni ravni, in trgovanje med območji. Ostaja temelj učinkovitega energetskega trga.

(3)  Energetski sistem Unije doživlja svoje najkorenitejše spremembe v zadnjih desetletjih in trg električne energije je v središču teh sprememb. Skupni cilj razogljičenja prinaša nove priložnosti in izzive za udeležence na trgu. Hkrati pa tehnološki razvoj omogoča nove oblike udeležbe porabnikov in čezmejnega sodelovanja.

(4)  Ta uredba določa pravila za zagotavljanje delovanja notranjega trga električne energije in vključuje zahteve, povezane z razvojem energije iz obnovljivih virov in okoljsko politiko, zlasti posebna pravila za nekatere vrste naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar zadeva bilančno odgovornost, dispečiranje in prerazporejanje, in prag za emisije CO2 za nove proizvodne zmogljivosti, kadar so te zmogljivosti predmet začasnih ukrepov, katerih namen je zagotovitev potrebne ravni zadostnosti virov, kot so mehanizmi za zmogljivost.

(5)  Električna energija iz obnovljivih virov iz manjših naprav za proizvodnjo električne energije odobriti prednostno dispečiranje, bodisi prek posebnega prednostnega vrstnega reda pri metodologiji dispečiranja bodisi s pravnimi ali regulativnimi zahtevami za operaterje trgov v zvezi z dajanjem električne energije na trg. Prednostno dispečiranje, odobreno v storitvah za obratovanje sistema pod enakimi gospodarskimi pogoji, bi moralo šteti kot skladno s to uredbo. V vsakem primeru je treba prednostno dispečiranje šteti kot združljivo z udeležbo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na trgu električne energije.

(6)  Državne intervencije, ki so pogosto neusklajeno oblikovane, so povzročile čedalje večje izkrivljanje veleprodajnega trga električne energije, kar je imelo negativne posledice za naložbe in čezmejno trgovanje.

(7)  V preteklosti so bili odjemalci električne energije popolnoma pasivni, pogosto so električno energijo kupovali po reguliranih cenah, ki niso bile neposredno povezane s trgom. V prihodnosti je treba odjemalcem omogočiti polno sodelovanje na trgu pod enakimi pogoji kot drugim udeležencem na trgu ter jih pooblastiti, da bodo lahko sami upravljali svojo porabo energije. Da bi vključili čedalje večji delež energije iz obnovljivih virov, bi moral prihodnji elektroenergetski sistem izkoristiti vse razpoložljive vire prožnosti, zlasti rešitve na strani odjema in na področju shranjevanja energije, ter digitalizacijo, in sicer z vključevanjem inovativnih tehnologij v elektroenergetski sistem. Za doseganje učinkovitega razogljičenja po najnižjih stroških je potrebno, da prihodnji elektroenergetski sistem spodbuja tudi energijsko učinkovitost. Dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga z učinkovito integracijo energije iz obnovljivih virov lahko dolgoročno spodbudi naložbe in prispeva k izpolnitvi ciljev energetske unije ter okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“ in potrjeno v sklepih, ki jih je Evropski svet sprejel na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014.

(8)  Večje povezovanje trgov in spremembe v smeri bolj nestanovitne proizvodnje električne energije zahtevajo okrepljena prizadevanja za usklajevanje nacionalnih energetskih politik v sosedstvu in uporabo priložnosti čezmejnega trgovanja z električno energijo.

(9)  Pripravljeni so bili regulativni okviri, ki omogočajo trgovanje z električno energijo po vsej Uniji. Ta razvoj je dobil podporo s sprejetjem številnih omrežnih kodeksov in smernic za povezovanje trgov električne energije. Navedeni omrežni kodeksi in smernice vsebujejo določbe o tržnih pravilih, obratovanju sistema in priključevanju na omrežje. Za zagotovitev popolne preglednosti in večje pravne varnosti bi bilo treba v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in v enotnem zakonodajnem aktu Unije sprejeti tudi glavna načela delovanja trga in dodeljevanja zmogljivosti na izravnalnem trgu, pri trgovanju znotraj dneva in za dan vnaprej ter na terminskem trgu.

(10)  Člen 13 Uredbe Komisije (EU) 2017/2195(8) določa postopek, po katerem lahko operaterji prenosnih sistemov vse naloge ali del nalog prenesejo na tretjo osebo. Operaterji prenosnih sistemov, ki prenesejo naloge, bi morali ostati odgovorni za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe. Poleg tega bi tudi države članice morale imeti možnost, da naloge in obveznosti prenesejo na tretjo osebo. Takšna dodelitev nalog bi morala biti omejena na naloge in obveznosti, ki se izvajajo na nacionalni ravni, kot na primer bilančni obračun. Omejevanje takega dodeljevanja nalog ne bi smelo voditi v nepotrebno spreminjanje obstoječih nacionalnih ureditev. Vendar pa bi operaterji prenosnih sistemov morali ostati odgovorni za naloge, ki so jim zaupane v skladu s členom 40 Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(9)(10).

(11)  Kar zadeva izravnalne trge, pogodbe o izravnalni moči za učinkovito in neizkrivljajoče oblikovanje cen pri zakupu izravnalne moči in izravnalne energije ne smejo določati cene za izravnalno energijo. To ne posega v dispečerske sisteme, ki uporabljajo integrirani postopek voznih redov v skladu z Uredbo (EU) 2017/2195.

(12)  Členi 18, 30 in 32 Uredbe (EU) 2017/2195 določajo, da bi metoda oblikovanja cen za standardne in specifične produkte za izravnalno energijo morala udeležence na trgu pozitivno spodbujati k temu, da bi ohranjali svoje ravnovesje v sistemu svojega območja cene odstopanja ali prispevali k njegovi ponovni vzpostavitvi, in s tem zmanjšali odstopanja v sistemu in znižali stroške za družbo. Cilj takšnega pristopa k oblikovanju cen bi morala biti gospodarsko učinkovita uporaba prilagajanja odjema in drugih izravnalnih virov, za katere veljajo omejitve obratovalne sigurnosti.

(13)  Povezovanje izravnalnih trgov z energijo bi moralo olajšati učinkovito delovanje trga znotraj dneva, da se udeležencem na trgu zagotovi možnost izravnavanja čim bližje realnemu času, kar omogoči čas zaprtja trgovanja z izravnalno energijo, kot je določen v členu 24 Uredbe (EU) 2017/2195. Operaterji prenosnih sistemov bi morali na izravnalnem trgu izravnavati le odstopanja, ki ostanejo po koncu trgovanja znotraj dneva. Člen 53 Uredbe (EU) 2017/2195 predvideva harmonizacijo bilančnega obračunskega intervala na 15 minut v Uniji. Takšna harmonizacija bi morala biti v pomoč pri trgovanju znotraj dneva in spodbuditi razvoj več trgovalnih produktov z enakimi roki dobave.

(14)  Da bi operaterji prenosnih sistemov izravnalno moč lahko nabavljali na učinkovit, gospodaren in tržen način, je treba spodbujati povezovanje trgov. V tem oziru naslov IV Uredbe (EU) 2017/2195 določa tri metodologije, ki jih operaterji prenosnih sistemov smejo uporabiti pri dodeljevanju prenosne zmogljivosti med območji za izmenjavo izravnalne moči in souporabo rezerv, kadar je to podprto z analizo stroškov in koristi: sooptimirani postopek, postopek dodeljevanja na tržni podlagi in dodeljevanje na podlagi analize gospodarske učinkovitosti. Sooptimirani postopek dodeljevanja bi bilo treba uporabljati za dan vnaprej. Postopek dodeljevanja na tržni podlagi pa se lahko uporablja, ko se sklepanje pogodb opravi največ en teden pred dobavo izravnalne moči, dodeljevanje na podlagi analize gospodarske učinkovitosti pa se lahko uporablja, ko se sklepanje pogodb opravi več kot en teden pred dobavo izravnalne moči, pod pogojem, da so dodeljene količine omejene in da se vsako leto opravi ocena. Ko ustrezni regulativni organi odobrijo metodologijo za postopek dodeljevanja prenosne zmogljivosti med območji, bi lahko sledila zgodnja uporaba metodologije s strani dveh ali več operaterjev prenosnih sistemov, da se jim omogoči, da pridobijo izkušnje, in se omogoči nemotena uporaba te metodologije s strani več operaterjev prenosnih sistemov v prihodnje. Vseeno pa bi uporabo takšne metodologije, kadar obstaja, morali vsi operaterji prenosnih sistemov v spodbudo povezovanju trgov harmonizirati.

(15)  Naslov V Uredbe (EU) 2017/2195 je določil, da je splošni cilj bilančnega obračuna zagotoviti, da bilančno odgovorni akterji ohranjajo svoje ravnovesje ali prispevajo k ponovni vzpostavitvi v sistemu na učinkovit način ter zagotavljajo spodbude za udeležence na trgu z namenom, da ohranijo ravnovesja v sistemu ali prispevajo k njegovi ponovni vzpostavitvi. Da bi bili izravnalni trgi in celoten energetski sistem pripravljeni na vključevanje vse večjih deležev spremenljive energije iz obnovljivih virov, bi morale cene odstopanj izražati vrednost energije v realnem času. Vsi udeleženci na trgu bi morali biti finančno odgovorni za neravnovesja, ki jih povzročijo v sistemu in ki predstavljajo razliko med dodeljeno količino in končnim položajem na trgu. Za agregatorje za prilagajanje odjema je dodeljena količina sestavljena iz količine energije, ki ga fizično aktivira breme udeleženih odjemalcev na podlagi določene merilne in izhodiščne metodologije.

(16)  Uredba Komisije (EU) 2015/1222(11) določa podrobne smernice glede dodeljevanja prenosne zmogljivosti med območji in upravljanja prezasedenosti na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, vključno z zahtevami za oblikovanje skupnih metodologij za določanje obsega zmogljivosti, ki je hkrati na voljo med trgovalnimi območji, meril za oceno učinkovitosti ter postopka preverjanja za določitev trgovalnih območij. Člena 32 in 34 Uredbe (EU) 2015/1222 določata pravila o pregledu konfiguracije trgovalnega območja, člena 41 in 54 navedene uredbe določata harmonizirane meje za najvišje in najnižje obračunske cene za dan vnaprej in znotraj dneva, člen 59 navedene uredbe določa pravila o času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva, medtem ko člen 74 navedene uredbe določa pravila glede metodologije delitve stroškov pri prerazporejanju in nasprotnem trgovanju.

(17)  Uredba Komisije (EU) 2016/1719(12) določa podrobna pravila o dodeljevanju prenosne zmogljivosti med območji na terminskih trgih, oblikovanju skupne metodologije za določitev dolgoročne prenosne zmogljivosti med območji, vzpostavitvi enotne platforme za dodeljevanje na evropski ravni, na kateri se bodo ponujale dolgoročne pravice do prenosa, ter možnosti vrnitve dolgoročnih pravic do prenosa za naslednje terminsko dodeljevanje zmogljivosti ali prenosa dolgoročnih pravic do prenosa med udeleženci na trgu. Člen 30 Uredbe (EU) 2016/1719 navedenih smernic določa pravila o terminskih produktih za varovanje pred tveganji.

(18)  Uredba Komisije (EU) 2016/631(13) določa zahteve za priključitev naprav za proizvodnjo električne energije na medsebojno povezan sistem, zlasti kar zadeva sinhrono povezane elektroenergetske module, module v proizvodnem polju in priobalne module v proizvodnem polju. Te zahteve prispevajo k zagotavljanju pravičnih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu z električno energijo, zagotavljanju sigurnosti sistema, vključevanju električne energije iz obnovljivih virov in spodbujanju trgovanja z električno energijo v vsej Uniji. Člena 66 in 67 Uredbe (EU) 2016/631 določata pravila za nastajajoče tehnologije pri proizvodnji električne energije.

(19)  Trgovalna območja, ki izražajo porazdelitev ponudbe in povpraševanja, omogočajo trgovanje z električno energijo, ki temelji na trgu, in so temeljni pogoj za uresničitev celotnega potenciala metod dodeljevanja zmogljivosti, vključno s pristopom, ki temelji na pretokih moči. Trgovalna območja bi zato morala biti določena tako, da se zagotovita likvidnost trga, učinkovito upravljanje prezasedenosti in celotna učinkovitost trga. Kadar regulativni organ ali operater prenosnega sistema s soglasjem njegovega pristojnega regulativnega organa začne pregled konfiguracije trgovalnega območja za trgovalna območja znotraj regulacijskega območja operaterja prenosnega sistema in če ima konfiguracija trgovalnega območja zanemarljiv učinek na regulacijska območja sosednjih operaterjev prenosnih sistemov, vključno s povezovalnimi vodi, in je pregled konfiguracije trgovalnega območja potreben za izboljšanje učinkovitosti, povečanje čezmejnih trgovalnih priložnosti ali za ohranitev obratovalne sigurnosti, bi moral biti operater prenosnega sistema zadevnega regulacijskega območja oziroma pristojni regulativni organ edini operater prenosnega sistema in edini regulativni organ, ki sodeluje v pregledu. Zadevni operater prenosnega sistema oziroma pristojni regulativni organ bi moral operaterje sosednjih prenosnih omrežij predhodno obvestiti o pregledu, rezultati pregleda pa bi morali biti objavljeni. Pregled trgovalnega območja se lahko sproži na podlagi tehničnega poročilu o prezasedenosti v skladu s členom 14 te uredbe ali v skladu z obstoječimi postopki iz Uredbe (EU) 2015/1222.

(20)  Kadar regionalni koordinacijski centri opravijo izračun zmogljivosti, bi morali čim bolj povečati zmogljivosti ob upoštevanju stroškovno nevtralnih popravnih ukrepov in spoštovanju omejitev obratovalne sigurnosti operaterjev prenosnih sistemov znotraj območja določanja zmogljivosti. Kadar izračun ne pokaže zmogljivosti, enake ali višje od minimalne zmogljivosti iz te uredbe, bi morali regionalni koordinacijski centri preučiti vse razpoložljive drage popravne ukrepe za dodatno povečanje zmogljivosti do minimalne zmogljivosti, vključno z možnostjo prerazporejanja znotraj območij določanja zmogljivosti in med njimi, obenem pa bi morali spoštovati omejitve obratovalne sigurnosti operaterjev prenosnih sistemov znotraj območja določanja zmogljivosti. Operaterji prenosnih omrežij bi morali natančno in pregledno poročati o vseh vidikih izračuna zmogljivosti v skladu s to uredbo in zagotoviti, da so vse informacije, poslane regionalnim koordinacijskim centrom, točne in primerne namenu.

(21)  Pri izračunu zmogljivosti bi morali regionalni koordinacijski centri izračunati prenosne zmogljivosti med območji, pri čemer bi morali uporabiti podatke operaterjev prenosnega sistema, ki upoštevajo omejitve obratovalne sigurnosti njihovih zadevnih regulacijskih območij. Operaterji prenosnih sistemov bi morali imeti možnost, da se odločijo za odstopanje od usklajenega izračuna zmogljivosti, kadar bi njegovo izvajanje pomenilo kršitev omejitev obratovalne sigurnosti elementov omrežja na njihovem regulacijskem območju. Ta odstopanja je treba skrbno spremljati in pregledno sporočati, da bi preprečili zlorabe in zagotovili, da obseg zmogljivosti medsebojnih povezav, ki naj bi bil se zagotovil udeležencem na trgu, ni omejen z namenom, da bi se odpravila prezasedenost znotraj trgovalnega območja. Kadar je pripravljen akcijski načrt, bi moral ta upoštevati odstopanja in obravnavati razloge zanje.

(22)  Temeljna tržna načela bi morala opredeliti, da se cene električne energije določijo s pomočjo povpraševanja in ponudbe. Navedene cene bi morale odražati, kdaj je električna energija potrebna, in s tem zagotavljati tržno zasnovane spodbude za naložbe v prožne vire, kot so prožna proizvodnja, medsebojne povezave, prilagajanje odjema ali shranjevanje energije.

(23)  Medtem ko je eden od ciljev energetske unije tudi razogljičenje elektroenergetskega sektorja, pri čemer velik tržni delež zavzamejo obnovljivi viri energije, je ključnega pomena, da trg odpravi obstoječe omejitve za čezmejno trgovanje in spodbudi naložbe v podporno infrastrukturo, na primer, v prožnejšo proizvodnjo, medsebojne povezave, večje prilagajanje odjema ali shranjevanje energije. Da bi podprli ta prehod k spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji ter zagotovili, da so načela energetskega trga v prihodnosti temelj trgov električne energije v Uniji, je ključnega pomena, da se ponovno osredotočimo na kratkoročne trge in oblikovanje cen v obdobjih pomanjkanja.

(24)  Kratkoročni trgi izboljšajo likvidnost in konkurenco, tako da več virom, zlasti prožnejšim, omogočijo polno sodelovanje na trgu. Z učinkovitim oblikovanjem cen v obdobjih pomanjkanja se bo udeležence na trgu spodbudilo, da se bodo odzvali na tržne signale in da bodo voljo, ko jih trg najbolj potrebuje, in zagotovljeno bo, da si lahko pokrijejo svoje stroške na veleprodajnem trgu. Zato je nujno treba zagotoviti, da se ▌ukinejo upravne in implicitne zamejitve cen in tako omogoči oblikovanje cen v obdobjih pomanjkanja. Ko so kratkoročni trgi in oblikovanje cen v obdobjih pomanjkanja v celoti vključeni v strukturo trga, prispevajo k odpravljanju drugih ukrepov, ki izkrivljajo trg, kot so mehanizmi za zmogljivost, da bi se zagotovila zanesljiva oskrba. Hkrati pa oblikovanje cen v obdobjih pomanjkanja brez zamejevanja cen na veleprodajnem trgu ne bi smelo ogrožati možnosti za to, da se ponudijo zanesljive in stabilne cen za končne odjemalce, zlasti gospodinjske odjemalce, mala in srednja podjetja (MSP) ter industrijske odjemalce.

(25)  Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) odstopanja od temeljnih tržnih načel, kot so bilančna odgovornost, dispečiranje na tržni osnovi ali ▌ prerazporejanje, vodijo do tega, da bo manj signalov prožnosti ter da bo razvoj rešitev, kot so shranjevanje energije, prilagajanje odjema ali agregiranje, omejen. Čeprav so odstopanja še vedno potrebna, da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam za nekatere udeležence na trgu, zlasti gospodinjstva in MSP, pa široka odstopanja, ki zajemajo celotne tehnologije, niso skladna s ciljem doseganja učinkovitih postopkov razogljičenja na tržni osnovi in bi jih zato bilo treba zamenjati z bolj ciljno usmerjenimi ukrepi.

(26)  Predpogoj za učinkovito konkurenco na notranjem trgu električne energije so nediskriminatorne, pregledne in ustrezne cene za uporabo omrežja, vključno s povezovalnimi vodi v prenosnem sistemu. ▌

(27)  Neusklajeno omejevanje zmogljivosti povezovalnih vodov vse bolj oži izmenjavo električne energije med državami članicami in je postalo resna ovira na poti razvoju delujočega notranjega trga električne energije. Najvišja možna raven zmogljivosti povezovalnih vodov in kritični elementi omrežja bi zato morali biti na voljo ter bi morali izpolnjevati varnostne standarde za sigurno obratovanje omrežja, pri čemer je treba spoštovati tudi sigurnostni standard za nepredvidene dogodke (N–1). Vendar za določitev ravni zmogljivosti v zazankanem omrežju obstajajo nekatere omejitve. Vzpostaviti je treba jasne minimalne ravni za razpoložljivo zmogljivost za trgovanje med trgovalnimi območji, da bi zmanjšali učinke zančnega pretoka in notranje prezasedenosti na trgovanje med trgovalnimi območji in zagotovili predvidljivo vrednost zmogljivosti za udeležence na trgu. Če se uporablja pristop, ki temelji na pretokih moči, bi bilo treba s to minimalno zmogljivostjo določiti minimalni delež zmogljivosti kritičnega elementa omrežja – med območji ali internega –, ki upošteva omejitve obratovalne sigurnosti, ki naj se uporabijo kot podlaga za usklajen izračun zmogljivosti iz Uredbe (EU) 2015/1222, pri čemer je treba upoštevati nepredvidene dogodke. Skupni preostali delež zmogljivosti se lahko uporabi za rezerve za zanesljivost, zančnega pretoka in notranje tokove. Poleg tega se lahko v primeru predvidenih težav za zagotovitev sigurnosti omrežja sprejmejo odstopanja za omejeno prehodno obdobje. Takim odstopanjem bi bilo treba priložiti metodologijo in projekte, da bi zagotovili dolgoročno rešitev.

(28)  Prenosna zmogljivost, za katero v okviru pristopa z neto prenosno zmogljivostjo uporablja merilo 70-odstotne minimalne zmogljivost, je največji prenos delovne moči, ki upošteva omejitve obratovalne sigurnosti in nepredvidene dogodke. Usklajen izračun te zmogljivosti upošteva tudi, da so pretoki električne energije neenakomerno porazdeljeni med posamezne elemente, in ne dodaja le zmogljivosti povezovalnih vodov. Ta zmogljivost ne upošteva zančnega pretoka, notranjih pretokov ali rezerv za zanesljivost, ki se upoštevajo v okviru preostalih 30 %.

(29)  Pomembno je izogniti se izkrivljanju konkurence zaradi različnih varnostnih standardov ter standardov za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba udeležencem na trgu zagotoviti preglednost razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ter sigurnostnih standardov in standardov za načrtovanje in obratovanje, ki vplivajo na razpoložljivost prenosnih zmogljivosti.

(30)  Za učinkovito usmerjanje potrebnih naložb je potrebno, da cene pokažejo tudi, kje je električna energija najbolj potrebna. V elektroenergetskem sistemu, razdeljenem na območja, pravilni lokacijski signali zahtevajo skladno, objektivno in zanesljivo določanje trgovalnih območij po preglednem postopku. Da bi omogočili učinkovito obratovanje in načrtovanje elektroenergetskega omrežja v Uniji in zagotovili učinkovite cenovne signale za nove proizvodne zmogljivosti, prilagajanje odjema ali infrastrukturo za prenos, bi morala trgovalna območja odražati strukturno prezasedenost. Da bi razrešili notranjo prezasedenost, se zlasti ne bi smela zmanjšati prenosna zmogljivost med območji.

(31)  Da bi bilo mogoče upoštevati razhajajoča se načela optimizacije trgovalnih območij, ne da bi pri tem ogrozili likvidne trge in naložbe v omrežja, bi bilo treba za obravnavanje prezasedenosti predvideti dve možnosti. Države članice bi morale imeti možnost, da izbirajo med ponovno opredelitvijo njihovega trgovalnega območja ali ukrepi, kot sta na primer okrepitev in optimizacija omrežja. Da bi bilo mogoče sprejeti tako odločitev, bi moral bodisi operater ali operaterji prenosnega sistema države članice s pregledom trgovalnega območja najprej opredeliti dolgoročne strukturne prezasedenosti, in sicer s poročilom Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za električno energijo) o prezasedenosti ali s pregledom trgovalnega območja. Države članice bi si morale najprej prizadevati poiskati skupno rešitev glede vprašanja, kako najbolje obravnavati prezasedenost. Za države članice, ki sprejmejo akcijski načrt za obravnavo prezasedenosti, bi se lahko uporabljalo obdobje postopnega odpiranja v obliki začrtane premice za povezovalne vode. Pri tem bi lahko države članice sprejele večnacionalne ali nacionalne akcijske načrte za odpravo prezasedenosti. Države članice bi ob koncu izvajanja tega akcijskega načrta morale imeti možnost izbire med ponovno opredelitvijo trgovalnega območja oziroma območij ali obravnavanjem preostalih prezasedenosti s popravnimi ukrepi, katerih stroške bi krile same. V drugem primeru se trgovalno območje proti volji te države članice ne bi smelo ponovno opredeliti, pod pogojem, da so dosežene minimalne mejne vrednosti za zmogljivost. Minimalne ravni zmogljivosti, ki bi jih bilo treba uporabiti pri usklajenem izračunu zmogljivosti, bi morala biti enaka odstotku zmogljivosti kritičnega elementa omrežja, kot je opredeljen z izbirnim postopkom iz Uredbe (EU) 2015/1222 ter po upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti ob nepredvidenih dogodkih oziroma v primeru pristopa, ki temelji na pretokih moči, med samim upoštevanjem le-teh. Sklep Komisije o konfiguraciji trgovalnega območja bi moral biti na voljo kot skrajni ukrep in bi moral zgolj spremeniti konfiguracijo trgovalnega območja v državah članicah, ki so se odločile za razdelitev trgovalnih območij ali ki ne dosegajo minimalnih ravni zmogljivosti.

(32)  Učinkovito razogljičenje elektroenergetskega sistema prek povezovanja trga zahteva sistematično odpravljanje omejitev za čezmejno trgovanje, da bi presegli razdrobljenost trga in odjemalcem energije v Uniji omogočili, da popolnoma izkoristijo prednosti povezanih trgov električne energije in konkurence.

(33)  Za zagotavljanje hitrega prilagajanja spremenjenim okoliščinam bi ta uredba morala predpisati osnovna načela glede postavitve cen in dodeljevanja zmogljivosti ter obenem zagotavljati sprejetje smernic, ki natančno opredeljujejo nadaljnja pomembna načela in metodologije.

(34)  Razreševanje problemov prezasedenosti bi moralo zagotavljati ustrezne ekonomske signale operaterjem prenosnih sistemov in udeležencem na trgu in temeljiti na tržnih mehanizmih.

(35)  Na odprtem, konkurenčnem trgu bi morali operaterji prenosnih sistemov za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih, prejeti nadomestilo od operaterjev prenosnih sistemov, iz katerih izvirajo ti čezmejni pretoki in v katerih ti ponikajo.

(36)  Pri določanju nacionalnih omrežnih tarif bi bilo treba upoštevati plačila in prejemke, ki izvirajo iz nadomestila med operaterji prenosnih sistemov.

(37)  Dejanski znesek za plačilo za čezmejni dostop do omrežja lahko precej niha, odvisno od vključenih operaterjev prenosnih sistemov in zaradi razlik v strukturi tarifnih sistemov, ki se uporabljajo v državah članicah. Za preprečevanje izkrivljanja trgovanja je torej potrebna določena stopnja uskladitve.

(38)  Morala bi obstajati pravila o uporabi prihodkov iz postopkov razreševanja prezasedenosti, razen če posebna narava zadevnega povezovalnega voda utemeljuje izvzetje iz teh pravil.

(39)  Za zagotavljanje enakovrednih pogojev za vse udeležence na trgu bi bilo treba omrežne tarife uporabljati tako, da ne bi pozitivno ali negativno diskriminirale proizvodnje, priključene na ravni distribucije, glede na proizvodnjo, priključeno na ravni prenosa. Omrežne tarife ne bi smele diskriminirati shranjevanja energije in ne odvračati udeležbe v prilagajanju odjema ali predstavljati omejitev za izboljšanje energetske učinkovitosti.

(40)  Da bi povečali preglednost in primerljivost določanja tarif, če se zavezujoča harmonizacija ne zdi ustrezna, bi Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljena z Uredbo (EU) št. 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(14)(15), morala izdati poročilo o najboljši praksi pri metodologijah za izračun tarif.

(41)  Za boljšo zagotovitev optimalnih naložb v vseevropska omrežja in ustreznejšo obravnavo izzivov, če projektov medsebojnih povezav ni mogoče uresničiti zaradi pomanjkanja prednostnega izvajanja na nacionalni ravni, bi bilo treba ponovno preučiti uporabo dajatev za prezasedenost, ki bi morale prispevati k zagotavljanju razpoložljivosti in ohranjanju ali povečanju zmogljivosti medsebojnih povezav.

(42)  Da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja za prenos električne energije in da se omogočita čezmejno trgovanje z električno energijo in njena čezmejna dobava v Uniji, bi bilo treba ustanoviti ENTSO za električno energijo. Naloge ENTSO za električno energijo bi se morale izvajati v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki se še naprej uporabljajo za odločitve ENTSO za električno energijo. Naloge ENTSO za električno energijo bi morale biti točno določene, njene delovne metode pa bi morale zagotavljati učinkovitost in preglednost. Z omrežnimi kodeksi, ki jih pripravi ENTSO za električno energijo, ne bi smeli nadomestiti potrebnih nacionalnih tehničnih kodeksov za notranja vprašanja. Glede na to, da je s pristopom na regionalni ravni možen učinkovitejši napredek, bi morali operaterji prenosnih sistemov znotraj splošne strukture za sodelovanje vzpostaviti regionalne strukture ter hkrati zagotoviti združljivost rezultatov na regionalni ravni z omrežnimi kodeksi in nezavezujočim 10-letnim razvojnim načrtom omrežij na ravni Unije. Države članice bi morale spodbujati sodelovanje in spremljati učinkovitost obratovanja omrežja na regionalni ravni. Sodelovanje na regionalni ravni bi moralo biti združljivo z razvojem konkurenčnega in učinkovitega notranjega trga električne energije.

(43)  ENTSO za električno energijo bi moral izvesti zanesljivo srednje- do dolgoročno evropsko oceno zadostnosti virov, s katero bi zagotovil objektivno osnovo za oceno težav v zvezi z zadostnostjo virov. Težava v zvezi z zadostnostjo virov, ki jo obravnavajo mehanizmi za zmogljivost, bi morala temeljiti na evropski oceni zadostnosti virov. To oceno je mogoče dopolniti z nacionalnimi ocenami.

(44)  Metodologija za dolgoročno oceno zadostnosti virov (od deset let do enega leta vnaprej), ki jo določa ta uredba, ima drugačen namen kot sezonske ocene zadostnosti (šest mesecev vnaprej), kot so določene v členu 9 Uredbe (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(16). Srednje- do dolgoročne ocene se uporabljajo predvsem za ugotavljanje težav v zvezi z zadostnostjo virov in oceno potrebe po mehanizmih za zmogljivost, medtem ko so sezonske ocene zadostnosti namenjene opozarjanju na kratkoročna tveganja v naslednjih šestih mesecih, zaradi katerega bi verjetno prišlo do znatnega poslabšanja razmer na področju dobave električne energije. Poleg tega regionalni koordinacijski centri izvajajo tudi regionalne ocene zadostnosti o obratovanju sistema za prenos električne energije. Gre za zelo kratkoročne ocene zadostnosti (od tedna do dneva vnaprej), ki se uporabljajo v okviru obratovanja sistemov.

(45)  Pred uvedbo mehanizmov za zmogljivost bi države članice morale oceniti regulativna izkrivljanja, ki prispevajo k težavam v zvezi z zadostnostjo virov. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da sprejmejo ukrepe za odpravo ugotovljenih izkrivljanj, vključno s časovnim načrtom za njihovo izvajanje. Mehanizmi za zmogljivost bi se morali uvesti samo za obravnavanje težav z zadostnostjo, ki jih ni mogoče rešiti z odpravo takih izkrivljanj.

(46)  Države članice, ki nameravajo uvesti mehanizme za zmogljivost, bi morale cilje zadostnosti virov pripraviti v skladu s preglednim in preverljivim postopkom. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo želeno raven zanesljivosti oskrbe.

(47)  V skladu s členom 108 PDEU ima Komisija izključno pristojnost za oceno skladnosti ukrepov državne pomoči, ki bi jih države članice utegnile uvesti, z notranjim trgom. To ocenjevanje se opravi na podlagi člena 107(3) PDEU ter v skladu z ustreznimi določbami in smernicami, ki jih v ta namen lahko sprejme Komisija. Ta uredba ne posega v izključno pristojnost Komisije, ki ji jo podeljuje PDEU.

(48)  ▌Že obstoječe mehanizme za zmogljivost bi bilo treba preučiti z vidika te uredbe. ▌

(49)  V tej uredbi bi bilo treba določiti podrobna pravila za olajšanje učinkovitega čezmejnega sodelovanja v mehanizmih za zmogljivost ▌. Operaterji prenosnih sistemov bi morali zainteresiranim proizvajalcem ▌olajšati sodelovanje v mehanizmih za zmogljivost v drugih državah članicah. Zato bi morali izračunati zmogljivosti, do katerih bi bilo čezmejno sodelovanje mogoče, omogočiti sodelovanje in preveriti razpoložljivosti. Regulativni organi bi morali izvrševati čezmejna pravila v državah članicah.

(50)  Mehanizmi za zmogljivost pri tem, da bi morali zagotavljati zanesljivost oskrbe, ne bi smeli prekomerno kompenzirati. V tem smislu bi morali mehanizmi za zmogljivost, razen strateških rezerv, biti zasnovani tako, da bi zagotovili, da se cena, plačana za razpoložljivost, samodejno približuje ničli, kadar se pričakuje, da bo raven zagotovljene zmogljivosti, ki bi bila donosna na energetskem trgu brez mehanizma za zmogljivost, zadostna za kritje potreb po zmogljivosti.

(51)  Za podporo državam članicam in regijam, ki se srečujejo s socialnimi, industrijskimi in gospodarskimi izzivi zaradi energetskega prehoda, je Komisija pripravila pobudo za regije, ki so intenzivno vezane na premog in ogljik. V zvezi s tem okviru bi morala Komisija pomagati državam članicam, med drugim, če je na voljo, z namensko finančno podporo za „pravičen prehod“ v teh regijah.

(52)  Zaradi razlik med nacionalnimi energetskimi sistemi in tehničnih omejitev obstoječih elektroenergetskih omrežij je pogosto najboljši način za doseganje napredka pri povezovanju trga sodelovanje na regionalni ravni. Zato bi bilo treba okrepiti regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov. Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje, bi moral novi regulativni okvir predvideti okrepljeno regionalno upravljanje in regulativni nadzor ter med drugim okrepiti pristojnosti ACER za sprejemanje odločitev glede čezmejnih vprašanj. Tesnejše sodelovanje držav članic bi lahko bilo potrebno tudi v kriznih razmerah, da bi se povečala zanesljivost oskrbe in omejile izkrivljanja na trgu.

(53)  Usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov na regionalni ravni je bilo formalizirano z obveznim sodelovanjem operaterjev prenosnih sistemov v regijskih koordinatorjih sigurnosti ▌. Regionalno usklajevanje operaterjev prenosnih sistemov bi bilo treba dodatno razviti z okrepljenim institucionalnim okvirom prek vzpostavitve regionalnih koordinacijskih centrov. Pri vzpostavitvi regionalnih koordinacijskih centrov bi bilo treba upoštevati obstoječe ali načrtovane regionalne pobude za usklajevanje in podprti čedalje bolj povezano obratovanje elektroenergetskih sistemov po vsej Uniji, z zagotovitvijo njihovega učinkovitega in sigurnega obratovanja. V ta namen je treba zagotoviti, da usklajevanje operaterjev prenosnih sistemov prek regionalnih koordinacijskih centrov poteka po vsej Uniji. Če se operaterji prenosnih sistemov določene regije še ne usklajujejo prek obstoječega ali načrtovanega regionalnega koordinacijskega centra, bi morali operaterji prenosnih sistemov v tej regiji ustanoviti ali imenovati regionalni koordinacijski center.

(54)  Geografsko območje regionalnih koordinacijskih centrov bi ▌moralo biti določeno tako, da bi lahko ti učinkovito prispevali k usklajevanju delovanja med operaterji prenosnih sistemov med ▌regijami, ter pripomoglo k večji sigurnosti sistema in tržni učinkovitosti. Regionalnim koordinacijskim centrom bi bilo treba omogočiti opravljanje nalog v regiji, tako da bi bili kar najbolje prožni glede na naravo posameznih nalog, ki so jim dodeljene.

(55)  Regionalni koordinacijski centri bi morali opravljati naloge, pri katerih njihova regionalizacija prinaša dodano vrednost glede na naloge, ki se izvajajo na nacionalni ravni. Naloge regionalnih koordinacijskih centrov bi morale zajemati naloge, ki jih izvajajo regijski koordinatorji sigurnosti na podlagi Uredbe Komisije (EU) 2017/1485(17), ter dodatno obratovanje sistema, delovanje trga in naloge pripravljenosti na tveganje. Naloge regionalnih koordinacijskih centrov ne bi smele vključevati obratovanja elektroenergetskega sistema v realnem času.

(56)  Regionalni koordinacijski centri bi morali pri izvajanju svojih nalog prispevati k doseganju ciljev za leti 2030 in 2050, določenih v okviru podnebne in energetske politike.

(57)  Regionalni koordinacijski centri bi morali v prvi vrsti delovati v interesu obratovanja sistema in trga v regiji ▌. Zato bi bilo treba regionalnim koordinacijskim centrom podeliti pristojnosti ▌, ki jih potrebujejo za usklajevanje ukrepanja operaterjev prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri nekaterih njihovih funkcijah, z okrepljeno posvetovalno vlogo za preostale funkcije.

(58)  Človeški, tehnični, fizični in finančni viri regionalnih koordinacijskih centrov ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za opravljanje njihovih nalog.

(59)  ENTSO za električno energijo bi moral zagotoviti, da so dejavnosti regionalnih koordinacijskih centrov usklajene preko regionalnih meja.

(60)  Da bi povečali učinkovitost distribucijskega omrežja električne energije v Uniji in zagotovili tesno sodelovanje z operaterji prenosnih sistemov in ENTSO za električno energijo, bi bilo treba ustanoviti telo za operaterje distribucijskih sistemov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: telo EU ODS). Naloge telesa EU ODS bi morale biti točno določene, njene delovne metode pa bi morale zagotavljati učinkovitost, preglednost in reprezentativnost med operaterji distribucijskih sistemov Unije. Telo EU ODS bi moralo, kadar je primerno, tesno sodelovati z ENTSO za električno energijo pri pripravah in izvajanju omrežnih kodeksov ter si prizadevati za zagotavljanje smernic za povezovanje med drugim porazdeljene proizvodnje in shranjevanja energije v distribucijskih omrežjih ali na drugih področjih, ki so povezana z upravljanjem distribucijskih omrežij. Telo EU ODS bi moralo ustrezno upoštevati tudi posebnosti distribucijskih sistemov, povezanih z elektroenergetskimi sistemi na otokih, ki niso povezani z drugimi elektroenergetskimi sistemi preko povezovalnih vodov.

(61)  Večje sodelovanje in usklajevanje je potrebno med operaterji prenosnih sistemov, da bi oblikovali omrežne kodekse za zagotavljanje in upravljanje dejanskega in preglednega čezmejnega dostopa do prenosnih omrežij ter da bi zagotovili usklajeno in dovolj v prihodnost usmerjeno načrtovanje in dober tehnični razvoj prenosnega sistema v Uniji, vključno z oblikovanjem zmogljivosti medsebojnih povezav, z ustreznim upoštevanjem varstva okolja. Navedeni omrežni kodeksi bi morali biti v skladu z nezavezujočimi okvirnimi smernicami, ki jih razvije ACER. ACER bi moral imeti vlogo pri pregledovanju osnutkov omrežnih kodeksov, ki bi temeljilo na dejanskem stanju, vključno z njihovo usklajenostjo z okvirnimi smernicami, in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. ACER bi moral oceniti predloge sprememb omrežnih kodeksov in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. Operaterji prenosnih sistemov bi morali svoja omrežja upravljati v skladu z navedenimi omrežnimi kodeksi.

(62)  Izkušnje z razvojem in sprejetjem omrežnih kodeksov so pokazale, da je koristno racionalizirati postopek oblikovanja s pojasnitvijo, da ima ACER pravico pregledati osnutke omrežnih kodeksov za električno energijo pred njihovo predložitvijo Komisiji.

(63)  Za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga električne energije bi bilo treba predvideti postopke za sprejemanje odločitev in smernic, ki med drugim zadevajo določanje tarif in dodeljevanje zmogljivosti s strani Komisije in obenem zagotavljajo sodelovanje regulativnih organov v tem procesu, če je to ustrezno, v okviru njihovih združenj na ravni Unije. Regulativni organi skupaj z drugimi ustreznimi organi držav članic pomembno prispevajo k pravilnemu delovanju notranjega trga električne energije.

(64)  Vsi udeleženci na trgu so zainteresirani za delo, ki se pričakuje od ENTSO za električno energijo. Zato je učinkovito posvetovanje ključnega pomena, obstoječe strukture, vzpostavljene za spodbujanje in racionalizacijo postopka posvetovanja, na primer preko regulativnih organov ali ACER, pa bi morale igrati pomembno vlogo.

(65)  Da bi zagotovili večjo preglednost v zvezi s celotnim omrežjem za prenos električne energije v Uniji, bi moral ENTSO za električno energijo sestaviti, objaviti in redno posodabljati nezavezujoči 10-letni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo. Vanj bi bilo treba vključiti izvedljiva omrežja za prenos električne energije in potrebne regionalne povezave, ki so pomembne s poslovnega vidika in vidika zanesljivosti oskrbe.

(66)  Močno bi bilo treba spodbujati naložbe v pomembnejše nove infrastrukturne objekte, hkrati pa zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga električne energije. Da bi spodbujali pozitivne učinke izvzetih povezovalnih vodov za enosmerni tok na konkurenco in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba raziskati tržni interes v načrtovalni fazi projekta in sprejeti pravila upravljanja prezasedenosti. Če so povezovalni vodi za enosmerni tok na ozemlju več držav članic, v skrajnem primeru zahtevek za izvzetje obravnava ACER, da se bolje upoštevajo njegove čezmejne posledice in olajša njegova upravna obravnava. Zaradi izredno velikih tveganj pri gradnji takih izvzetih pomembnejših infrastrukturnih projektov bi bilo poleg tega treba omogočiti začasno odstopanje od pravil o popolnem ločevanju za podjetja, ki jih zanimata dobava in proizvodnja, v zvezi z zadevnimi projekti. Izvzetja, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(18), se uporabljajo do izteka veljavnosti, kot je določeno v odločitvi o odobritvi izvzetja. Električna infrastruktura na morju z dvojno funkcionalnostjo (t. i. hibridna sredstva na morju), ki kombinira transport vetrne energije, pridobljene na morju, na obalo in povezovalne vode, bi prav tako morala biti upravičena do izvzetja v skladu s pravili, ki se uporabljajo za nove povezovalne vode za enosmerni tok. Po potrebi bi moral regulativni okvir ustrezno upoštevati poseben položaj teh sredstev, da bi presegli ovire za zagotovitev z družbenega vidika stroškovno učinkovitih hibridnih sredstev na morju.

(67)  Za večje zaupanje v trg se morajo udeleženci zanesti, da so za osebe, ki storijo zlorabe, zagotovljene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Pristojni organi bi morali imeti pooblastila, da učinkovito raziščejo obtožbe glede tržnih zlorab. V ta namen je potrebno, da imajo pristojni organi dostop do podatkov, ki zagotavljajo informacije o operativnih odločitvah dobaviteljev. Na trgu električne energije mnoge pomembne odločitve sprejemajo proizvajalci, ki bi morali s temi odločitvami povezane informacije dati na voljo pristojnim organom za določeno obdobje, tako da so jim zlahka dostopne. Pristojni organi bi morali tudi redno spremljati, ali operaterji prenosnih sistemov ravnajo v skladu s pravili. Manjši proizvajalci, ki nimajo realnih možnosti za izkrivljanje trga, bi morali biti izvzeti iz te obveznosti.

(68)  Države članice in pristojni organi bi morali Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija bi morala te informacije obravnavati zaupno. Komisija bi morala imeti možnost, da zahteva primerne informacije neposredno od zadevnih podjetij, če je to potrebno, pod pogojem, da so pristojni organi o tem obveščeni.

(69)  Države članice bi morale določiti pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(70)  Države članice, pogodbenice Energetske skupnosti in druge tretje države, ki uporabljajo to uredbo ali so del sinhronega omrežja celinske Evrope, bi morale tesno sodelovati v vseh zadevah v zvezi z oblikovanjem celovite regije za trgovanje z električno energijo in ne bi smele sprejemati ukrepov, ki bi lahko ogrozili nadaljnje povezovanje trgov električne energije ali zanesljivost oskrbe držav članic in pogodbenic.

(71)  Ob sprejetju Uredbe (ES) št. 714/2009 je na ravni Unije obstajalo le nekaj pravil za notranji trg električne energije. Od takrat je notranji trg Unije postal bolj zapleten zaradi velikih sprememb na trgih, zlasti v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Omrežni kodeksi in smernice so zato postajali čedalje obsežnejši in so morali zajeti tako tehnična kot splošna vprašanja.

(72)   Za zagotovitev minimalne stopnje harmonizacije, potrebne za učinkovito delovanje trga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z nebistvenimi elementi nekaterih posebnih področij, ki so temeljni za povezovanje trgov. Ti akti bi morali zajemati sprejetje in spremembe nekaterih omrežnih kodeksov in smernic, kadar ti dopolnjujejo uredbo, regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov in regionalnih organov, finančna nadomestila med operaterji prenosnih sistemov ▌, kakor tudi uporabo določb o izvzetju za nove povezovalne vode. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(73)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba v skladu s členom 291 PDEU na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20). Za sprejetje teh izvedbenih aktov bi bilo treba uporabljati postopek pregleda.

(74)  Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve harmoniziranega okvira za čezmejne izmenjave električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(75)  Zaradi skladnosti in pravne varnosti nobena določba te uredbe ne bi smela preprečiti uporabe odstopanj, ki izhajajo iz člena 66 Direktive (EU) 2019/…(21).

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Namen te uredbe je:

(a)  ustvariti temelje za učinkovito doseganje ciljev energetske unije ter zlasti okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, in sicer tako, da se omogoči uporaba tržnih signalov zaradi povečanja učinkovitosti, večjega deleža obnovljivih virov energije, zanesljivosti oskrbe, prožnosti, trajnostnosti, razogljičenja in inovacij;

(b)  določiti osnovna načela za dobro delujoče, povezane trge energije, kar bo vsem ponudnikom virov in odjemalcem električne energije omogočilo nediskriminatoren dostop na trg, okrepilo vlogo porabnikov, zagotavljalo konkurenčnost na svetovnem trgu ter prilagajanje odjema, shranjevanje energije in energetsko učinkovitost, olajšalo agregiranje porazdeljenega povpraševanja in ponudbe ▌ter omogočilo povezovanje trgov in sektorjev ter plačilo za električno energijo iz obnovljivih virov na tržni osnovi;

(c)  določiti poštena pravila za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešiti konkurenco na notranjem trgu električne energije ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov, vključno z vzpostavitvijo mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitvijo harmoniziranih načel za plačilo čezmejnega prenosa in za dodeljevanje razpoložljivih zmogljivosti medsebojnih povezav med nacionalnimi prenosnimi sistemi;

(d)  spodbuditi nastanek dobro delujočega in preglednega veleprodajnega trga, ki bo prispeval k visoki stopnji zanesljivosti oskrbe z električno energijo, in določiti mehanizme za harmonizacijo pravil za čezmejno izmenjavo električne energije.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „povezovalni vod“ pomeni daljnovod, ki prečka ali premošča mejo med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic;

(2)  „regulativni organ“ pomeni regulativni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 57(1) Direktive (EU) 2019/…(22);

(3)  „čezmejni pretok“ pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev, odjemalcev ali obojih zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju;

(4)  „prezasedenost“ pomeni stanje, ko ni mogoče sprejeti vseh zahtev udeležencev na trgu za trgovanje med območji omrežja, ker bi znatno vplivale na fizične pretoke na elementih omrežja, ki ne morejo sprejeti navedenih pretokov;

(5)  „novi povezovalni vod“ pomeni povezovalni vod, ki ni bil zgrajen do 4. avgusta 2003;

(6)  „strukturna prezasedenost“ pomeni prezasedenost v prenosnem sistemu, ki jo je mogoče nedvoumno opredeliti, ki je predvidljiva, v daljšem obdobju geografsko stabilna in se redno pojavlja v normalnih stanjih elektroenergetskega sistema;

(7)  „operater trga“ pomeni subjekt, ki zagotavlja storitve ujemanja prodajnih in nakupnih ponudb za električno energijo;

(8)  „imenovani operater trga električne energije“ pomeni operaterja trga, ki ga pristojni organ imenuje za izvajanje nalog, povezanih z enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva;

(9)  „vrednost nezadostnega napajanja“ pomeni v EUR/MWh izraženo oceno najvišje cene električne energije, ki so jo odjemalci pripravljeni plačati, da se izognejo prekinitvi napajanja;

(10)  „izravnava“ pomeni vse ukrepe in procese v vseh časovnih okvirih, s katerimi operaterji prenosnih sistemov neprekinjeno zagotavljajo ohranjanje sistemske frekvence znotraj predhodno opredeljenega območja stabilnosti in količino rezerv, potrebnih za zahtevano kakovost;

(11)  „izravnalna energija“ pomeni energijo, ki jo operaterji prenosnih sistemov uporabijo za izravnavo;

(12)  „izvajalec storitev izravnave“ pomeni udeleženca na trgu, ki operaterjem prenosnih sistemov zagotavlja izravnalno energijo ali izravnalno moč ali oboje;

(13)  „izravnalna moč“ pomeni obseg zmogljivosti, za katero se je izvajalec storitev izravnave strinjal, da jo bo imel na razpolago in bo zanjo operaterju prenosnega sistema predložil ponudbe za nakup ustrezne količine izravnalne energije za obdobje trajanja pogodbe;

(14)  „bilančno odgovorni akter“ pomeni udeleženca na trgu ali njegovega izbranega zastopnika, odgovornega za njegova odstopanja na trgu električne energije;

(15)  „bilančni obračunski interval“ pomeni časovno enoto, za katero se izračunajo odstopanja bilančno odgovornih akterjev;

(16)  „cena odstopanja“ pomeni ceno, pozitivno, nič ali negativno, v vsakem bilančnem obračunskem intervalu za odstopanje v vsako smer;

(17)  „območje cene odstopanja“ pomeni območje, za katero se izračuna cena odstopanja;

(18)  „postopek predkvalifikacije“ pomeni postopek za preverjanje skladnosti ponudnika izravnalne moči z zahtevami, ki jih določijo operaterji prenosnih sistemov;

(19)  „rezervna zmogljivost“ pomeni obseg rezerv za vzdrževanje frekvence, rezerv za povrnitev frekvence ali rezerv za nadomestitev, ki morajo biti na voljo operaterju prenosnega sistema;

(20)  „prednostno dispečiranje“, kar zadeva model samodispečiranja, pomeni dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda ponudb in, kar zadeva model centralnega dispečiranja, dispečiranje elektrarn na podlagi meril, ki se razlikujejo od ekonomskega vrstnega reda in od omrežnih omejitev, pri čemer se daje prednost dispečiranju določenih proizvodnih tehnologij;

(21)  „območje določanja zmogljivosti“ pomeni geografsko območje, v katerem se uporablja usklajen izračun zmogljivosti;

(22)  „mehanizem za zmogljivost“ pomeni začasen ukrep, s katerim se zagotovi doseganje potrebne ravni zadostnosti virov, pri čemer se viri plačajo za njihovo razpoložljivost, vendar to ne vključuje ukrepov, ki se nanašajo na pomožne storitve ali upravljanje prezasedenosti;

(23)  „soproizvodnja z visokim izkoristkom“ pomeni soproizvodnjo, ki izpolnjuje merila iz Priloge II k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta(23);

(24)  „predstavitveni projekt“ pomeni projekt, ki predstavlja tehnologijo kot prvo svoje vrste v Uniji in pomeni pomembno inovacijo, ki bistveno presega najsodobnejšo tehnologijo;

(25)  „udeleženec na trgu“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje, prodaja ali proizvaja električno energijo in ki je vključen v agregiranje ali ki je operater storitev prilagajanja odjema ali shranjevanja, vključno z oddajo naročil za trgovanje, na enem ali več trgov z električno energijo, vključno z izravnalnimi trgi z energijo;

(26)   prerazporejanje“ pomeni ukrep, tudi omejitev uporabe dodeljenih prenosnih zmogljivosti, ki ga sproži eden ali več operaterjev prenosnih sistemov ali operaterjev distribucijskih sistemov s spremembo proizvodnje, vzorca poteka ali obojega, da se doseže sprememba fizičnih pretokov v elektroenergetskem sistemu in sprostitev fizične prezasedenosti ali se na drug način zagotovi sigurnost sistema;

(27)  „nasprotno trgovanje“ pomeni izmenjavo med območji, ki jo začnejo operaterji sistemov med dvema trgovalnima območjema za sprostitev fizične prezasedenosti;

(28)  „naprava za proizvodnjo električne energije“ pomeni napravo, ki pretvarja primarno energijo v električno energijo in je sestavljen iz enega ali več elektroenergetskih modulov, priključenih na omrežje;

(29)  „model centralnega dispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi operater prenosnega sistema v okviru integriranega postopka voznih redov;

(30)  „model samodispečiranja“ pomeni model priprave voznih redov in dispečiranja, pri katerem vozne rede proizvodnje in vozne rede odjema ter dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in odjemnih naprav, v zvezi z napravami, ki jih je mogoče dispečirati, določi agent za vozne rede v teh napravah;

(31)  „standardni izravnalni produkt“ pomeni harmoniziran izravnalni produkt, ki ga opredelijo vsi operaterji prenosnih sistemov za izmenjavo storitev izravnave;

(32)  „posebni izravnalni produkt“ pomeni izravnalni produkt, ki se razlikuje od standardnega;

(33)  „pooblaščeni operater“ pomeni subjekt, na katerega operater prenosnega sistema ali imenovani operater trga električne energije prenese določene naloge ali obveznosti, ki so operaterju prenosnega sistema ali imenovanemu operaterju trga električne energije poverjene na podlagi te uredbe ali drugih pravnih aktov Unije, ali so mu bile naloge ali obveznosti dodeljene s strani države članice ali regulativnega organa;

(34)  „odjemalec“ pomeni odjemalca, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive (EU) 2019/...(24);

(35)  „končni odjemalec“ pomeni končnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 3 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(36)  „veletrgovec“ pomeni veletrgovca, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(37)  „gospodinjski odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(38)  „malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kot je opredeljeno v točki 7 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(39)  „aktivni odjemalec“ pomeni aktivnega odjemalca, kot je opredeljen v točki 8 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(40)  „trgi električne energije“ pomeni trge električne energije, kot so opredeljeni v točki 9 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(41)  „dobava“ pomeni dobavo, kot je opredeljena v točki 12 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(42)  „pogodba o dobavi električne energije“ pomeni pogodbo o dobavi električne energije, kot je opredeljena v točki 13 člena 2 Direktive (EU) 2019/...(25);

(43)  „agregiranje“ pomeni agregiranje, kot je opredeljeno v točki 18 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(44)  „prilagajanje odjema“ pomeni prilagajanje odjema, kot je opredeljeno v točki 20 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(45)  „sistem naprednega merjenja“ pomeni sistem naprednega merjenja , kot je opredeljeno v točki 23 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(46)  „interoperabilnost“ pomeni interoperabilnost, kot je opredeljena v točki 24 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(47)  „distribucija“ pomeni distribucijo, kot je opredeljena v točki 28 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(48)  „operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v točki 29 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(49)  „energetska učinkovitost” pomeni energetsko učinkovitost, kot je opredeljena v točki 30 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(50)  „energija iz obnovljivih virov” pomeni energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v točki 31 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(51)  „porazdeljena proizvodnja” pomeni porazdeljeno proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 32 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(52)  „prenos” pomeni prenos, kot je opredeljen v točki 34 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(53)  „operater prenosnega sistema” pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v točki 35 člena 2 Direktive (EU) 2019/...(26);

(54)  „uporabnik sistema” pomeni uporabnika sistema, kot je opredeljen v točki 36 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(55)  „proizvodnja” pomeni proizvodnjo, kot je opredeljena v točki 37 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(56)  „proizvajalec” pomeni proizvajalca, kot je opredeljen v točki 38 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(57)  „povezani sistem” pomeni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 40 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(58)  „majhni izdvojeni sistem” pomeni majhni izdvojeni sistem, kot je opredeljen v točki 42 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(59)  „majhni povezani sistem” pomeni majhni povezani sistem, kot je opredeljen v točki 43 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(60)  „pomožna storitev” pomeni pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 48 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(61)  „nefrekvenčna pomožna storitev” pomeni nefrekvenčno pomožno storitev, kot je opredeljena v točki 49 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(62)  „shranjevanje energije” pomeni shranjevanje energije, kot je opredeljeno v točki 59 člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;

(63)  „regionalni koordinacijski center“ pomeni regionalni koordinacijski center, vzpostavljen v skladu s členom 35 te uredbe;

(64)  „veleprodajni energetski trg” pomeni veleprodajni energetski trg, kot je opredeljen v točki 6 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(27);

(65)  „trgovalno območje“ pomeni največje geografsko območje, v katerem lahko udeleženci na trgu izmenjujejo energijo brez dodeljevanja zmogljivosti;

(66)  „dodeljevanje zmogljivosti” pomeni dodelitev prenosne zmogljivosti med območji;

(67)  „regulacijsko območje” pomeni skladni del povezanega sistema, ki jih upravlja en sam operater sistema in vključuje povezane fizične obremenitve in/ali proizvodne enote, če obstajajo;

(68)  „usklajena neto prenosna zmogljivost” pomeni metodo za izračun zmogljivosti, ki temelji na načelu predhodne ocene in opredelitve največje izmenjave energije med sosednjima trgovalnima območjema;

(69)  „kritični element omrežja” pomeni element omrežja v trgovalnem območju ali med trgovalnimi območji, ki se upošteva v postopku izračuna zmogljivosti in omejuje količino električne energije, ki se lahko izmenja;

(70)  „prenosna zmogljivost med območji” pomeni sposobnost povezanega sistema, da opravi prenos energije med trgovalnimi območji;

(71)  „proizvodna enota” pomeni posamezni generator električne energije, ki pripada enoti za proizvodnjo.

Poglavje II

Splošna pravila za trg električne energije:

Člen 3

Načela, ki se nanašajo na delovanje trgov električne energije

1.  Države članice, regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, operaterji trgov in pooblaščeni operaterji zagotovijo, da trgi električne energije delujejo na podlagi naslednjih načel:

(a)  cene se oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja;

(b)  tržna pravila spodbujajo svobodno oblikovanje cen in se izogibajo ukrepom, ki preprečujejo oblikovanje cen na podlagi ponudbe in povpraševanja ▌;

(c)  tržna pravila omogočajo razvoj bolj prožne proizvodnje, trajnostne nizkoogljične proizvodnje in bolj prožnega odjema;

(d)  odjemalcem se omogoči, da imajo koristi od tržnih priložnosti in povečane konkurence na maloprodajnih trgih, in so pooblaščeni kot udeleženci na trgu energije in v energetskem prehodu;

(e)  udeležba končnih odjemalcev in malih podjetij na trgu se omogoči z agregiranjem proizvodnje iz več naprav za proizvodnjo električne energije ali bremena iz več odjemnih naprav, zato da se oblikujejo skupne ponudbe na trgu električne energije in se v elektroenergetskem sistemu z njimi skupaj upravlja v skladu s konkurenčnim pravom Unije;

(f)  tržna pravila omogočajo razogljičenje elektroenergetskega sistema in s tem gospodarstva, tudi tako, da se omogoči vključitev električne energije iz obnovljivih virov in se zagotovijo spodbude za energetsko učinkovitost;

(g)  tržna pravila ustvarjajo ustrezne spodbude za naložbe v proizvodnjo, zlasti dolgoročne naložbe za razogljičen in trajnosten elektroenergetski sistem, shranjevanje energije, energetsko učinkovitost, prilagajanje odjema, zato da se zadovoljijo potrebe trga in se spodbuja poštena konkurenca ter se posledično zagotovi zanesljivost oskrbe;

(h)  postopoma se odstranijo ovire za čezmejne pretoke električne energije med trgovalnimi območji ali državami članicami in čezmejne transakcije na trgih električne energije ter povezanih trgih storitev;

(i)  kjer je učinkovito, tržna pravila zagotavljajo regionalno sodelovanje;

(j)  varna in trajnostna proizvodnja, shranjevanje energije in odjem sodelujejo na trgu pod enakimi pogoji, skladno z zahtevami, ki jih določa pravo Unije;

(k)  vsi proizvajalci so neposredno ali posredno odgovorni za prodajo električne energije, ki jo proizvedejo;

(l)  tržna pravila dopuščajo oblikovanje predstavitvenih projektov, ki naj bi se izvedli na področju trajnostnih, zanesljivih in nizkoogljičnih virov energije, tehnologij ali sistemov in izkoristili v korist družbe;

(m)  tržna pravila dopuščajo učinkovito dispečiranje proizvodnih sredstev, shranjevanja energije in prilagajanja odjema;

(n)  tržna pravila omogočajo vstop in izstop podjetij za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije in dobavo električne energije na podlagi njihovih ocen ekonomske in finančne vzdržnosti poslovanja;

(o)  da so udeleženci na trgu zaščiteni pred tveganji zaradi nestanovitnosti cen na tržni osnovi in se ublaži negotovost glede prihodnjih donosov investicij, se lahko s produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji pregledno trguje na borzah ter se izpogaja o pogodbah za dolgoročno dobavo električne energije zunaj organiziranega trga, pod pogojem, da se spoštuje konkurenčno pravo Unije;

(p)  tržna pravila olajšajo trgovanje s produkti v Uniji, regulativne spremembe pa upoštevajo vplive na kratkoročne in dolgoročne terminske trge in produkte na njih;

(r)  udeleženci na trgu imajo pravico pridobiti dostop do prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij pod objektivnimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji.

Člen 4

Pravičen prehod

Komisija podpira države članice, ki sprejmejo nacionalno strategijo za postopno zmanjševanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti na premog in druga trda fosilna goriva in rudarskih zmogljivosti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bi omogočila pravičen prehod v regijah, na katere vplivajo strukturne spremembe. Državam članicam pomaga obravnavati socialne in gospodarske učinke prehoda na čisto energijo.

V ta namen Komisija tesno sodeluje z deležniki iz regij, ki pridobivajo veliko premoga in so zelo ogljično intenzivne, omogoča dostop do razpoložljivih skladov in programov ter njihovo uporabo in spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse, vključno z razpravami o industrijskih načrtih in potrebah po preusposabljanju.

Člen 5

Bilančna odgovornost

1.  Vsi udeleženci na trgu ▌so ▌odgovorni za odstopanja, ki jih povzročijo v sistemu (v nadaljnjem besedilu: bilančna odgovornost). Udeleženci na trgu v ta namen nastopajo bodisi kot bilančno odgovorni akterji bodisi pogodbeno prenesejo odgovornost na bilančno odgovornega akterja, ki ga izberejo sami. Vsak bilančno odgovorni akter finančno odgovarja za svoja odstopanja in si prizadeva ostati v ravnovesju ali pomagati pri ohranjanju ravnovesja elektroenergetskega sistema.

2.  Države članice lahko odobrijo odstopanja od bilančne odgovornosti le za:

(a)  predstavitvene projekte za inovativne tehnologije, ki jih mora odobriti regulativni organ, pod pogojem, da so odstopanja omejena na čas in obseg, ki je potreben za dosego namena predstavitvenih dejavnosti;

(b)  naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ▌z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW;

(c)  obrate, ki prejemajo podporo, odobreno s strani Komisije na podlagi pravil Unije o državni pomoči v skladu s členi 107, 108 in 109 PDEU, in so bile dane v obratovanje pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Države članice lahko, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, uvedejo spodbude za udeležence na trgu, ki so v celoti ali delno izvzeti iz bilančne odgovornosti, da za primerno nadomestilo sprejmejo polno bilančno odgovornost ▌.

3.  Če država članica odobri odstopanje v skladu s členom 5(2), zagotovi, da finančno odgovornost za odstopanja izpolni drugi udeleženec na trgu.

4.  Pri napravah za proizvodnjo električne energije, ki bodo začele obratovati od 1. januarja 2026 dalje, se točka (b) odstavka 2 uporablja samo za obrate za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ▌z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW.

Člen 6

Izravnalni trg

1.  Izravnalni trgi, vključno s postopki predkvalifikacije, so organizirani na takšen način, da:

(a)  zagotavljajo učinkovito nediskriminacijo med udeleženci na trgu, pri čemer se upoštevajo različne tehnične potrebe elektroenergetskega sistema in različne tehnične zmožnosti virov za proizvodnjo energije, shranjevanja energije in prilagajanja odjema;

(b)  zagotavljajo pregledno in tehnološko nevtralno opredelitev storitev ter njihovo pregledno in tržno naročanje;

(c)  zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence na trgu, bodisi posamično bodisi prek agregiranja, vključno za električno energijo, proizvedeno iz različnih obnovljivih virov energije, prilagajanje odjema in shranjevanje energije;

(d)  sledijo potrebi po vključitvi naraščajočega deleža spremenljive proizvodnje, povečanega prilagajanja odjema in prihoda novih tehnologij.

2.  Cena izravnalne energije ni vnaprej določena v pogodbah za izravnalno moč. Nabavni postopki so pregledni v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/…(28) in hkrati varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij.

3.  Izravnalni trgi zagotovijo obratovalno sigurnost, hkrati pa omogočajo čim večjo uporabo in učinkovito dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih okvirih v skladu s členom 17.

4.  ▌Obračun izravnalne energije za standardne in posebne izravnalne produkte temelji na marginalnih cenah (plačilu po klirinški ceni), razen če vsi regulativni organi sprejmejo alternativno metodo določanja cen na podlagi skupnega predloga vseh operaterjev prenosnih sistemov po analizi, ki pokaže, da je ta alternativna metoda učinkovitejša.

Udeležencem na trgu se dopusti, da ponudbe predložijo čim bližje realnemu času, čas zaprtja trgovanja z izravnalno energijo pa ne nastopi pred zaprtjem trgovanja med območji na trgu znotraj dneva ▌.

Operaterji prenosnih sistemov, ki uporabljajo model centralnega dispečiranja, lahko določijo dodatna pravila s smernico o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.  Odstopanja se obračunajo po ceni, ki odraža vrednost energije v realnem času.

6.  Območje cene odstopanja je enako trgovalnemu območju, razen v primeru modela centralnega dispečiranja, kadar lahko območje cene odstopanja šteje za del trgovalnega območja.

7.  Določanje obsega rezervne zmogljivosti izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se olajša na regionalni ravni.

8.  Nabavo izravnalne moči izvedejo operaterji prenosnih sistemov in se lahko olajša na regionalni ravni. Rezervacija čezmejne zmogljivosti se v ta namen lahko omeji. Nabava izravnalne moči je tržno utemeljena in organizirana na način, da ne diskriminira udeležencev na trgu v postopku predkvalifikacije v skladu s členom 40(4) Direktive (EU) 2019/…(29), ne glede na to, ali udeleženci na trgu sodelujejo posamično ali prek agregiranja.

Nabava izravnalne moči temelji na primarnem trgu, razen če in kolikor je regulativni organ določil odstopanje za to, da se dovoli uporaba drugih oblik tržno zasnovanih naročil na podlagi pomanjkanja konkurence na trgu storitev izravnave. Odstopanja od obveznosti, da nabava izravnalne moči temelji na uporabi primarnih trgov, se pregledajo vsaka tri leta.

9.  Nabava izravnalne moči navzgor in navzdol se opravi ločeno, razen če regulativni organ odobri odstopanje od tega načela, ker bi to privedlo do večje gospodarske učinkovitosti, kakor je z izvedbo ocene dokazal operater prenosnega sistema. Pogodbe za izravnalno moč se ne sklene več kot en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan, razen če in kolikor je regulativni organ odobril zgodnejše sklepanje pogodb ali daljša pogodbena obdobja za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ali izboljšanje gospodarske učinkovitosti.

Kadar je odobreno odstopanje za vsaj 40 % standardnih izravnalnih produktov in 30 % vseh produktov, ki se uporabljajo za izravnalno moč, se pogodbe za izravnalno moč sklenejo za največ en dan pred dobavo izravnalne moči, pogodbeno obdobje pa traja največ en dan. Pogodbe za preostali del izravnalne moči se sklenejo za največ en mesec pred dobavo izravnalne moči, njihovo pogodbeno obdobje pa traja največ en mesec.

10.  Regulativni organ lahko na zahtevo operaterja prenosnega sistema podaljša pogodbeno obdobje pri preostalem delu izravnalne moči iz odstavka 9 največ na obdobje dvanajstih mesecev, pod pogojem, da je takšna odločitev časovno omejena, pozitivni učinki v smislu nižjih stroškov za končne odjemalce pa so močnejši od negativnih učinkov na trgu. Zahteva vsebuje:

(a)  določeno obdobje, v katerem bi se izvzetje uporabljalo;

(b)  določen obseg izravnalne moči, za katerega bi se izvzetje uporabljalo;

(c)  analizo učinka takega izvzetja na udeležbo izravnalnih virov ter

(d)  utemeljitev za izjemo, s katero se dokaže, da bi bili s tako izjemo doseženi nižji stroški za končne odjemalce.

11.  Ne glede na odstavek 10 pogodbena obdobja s 1. januarjem 2016 niso daljša od šestih mesecev.

12.  Do 1. januarja 2028 regulativni organi poročajo Komisiji in ACER o deležu celotne zmogljivosti, ki jo zagotavljajo pogodbe, ki trajajo več kot en dan, ali imajo obdobje nabave, ki je daljše od enega dne.

13.  Operaterji prenosnih sistemov ali njihovi pooblaščeni operaterji čim bližje realnemu času, kot je mogoče, najpozneje pa s 30-minutnim zamikom po dobavi, objavijo informacije ▌o trenutnem ravnovesju v sistemu svojih območij voznih redov, predvidenih cenah odstopanja in predvidenih cenah izravnalne energije.

14.  Operaterji prenosnih sistemov lahko, kadar standardni izravnalni produkti ne zadostujejo za zagotovitev obratovalne sigurnosti ali pa nekateri izravnalni viri ne morejo sodelovati na izravnalnem trgu prek standardnih izravnalnih produktov, predlagajo izvzetja iz odstavkov 2 in 4 za posebne izravnalne produkte, ki se aktivirajo lokalno brez izmenjave z drugimi operaterji prenosnih sistemov, regulativni organi pa lahko odobrijo ta izvzetja.

Predlogi za izvzetje vključujejo opis ukrepov, predlaganih za zmanjšanje uporabe posebnih produktov, ob upoštevanju gospodarske učinkovitosti, prikaz, da posebni produkti ne povzročajo večjih neučinkovitosti in izkrivljanja na izravnalnem trgu znotraj in zunaj območja voznega reda ter po potrebi pravila in informacije za postopek pretvorbe ponudb za izravnalno energijo iz posebnih izravnalnih produktov v ponudbe za izravnalno energijo iz standardnih izravnalnih produktov.

Člen 7

Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva

1.  Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije skupaj organizirajo upravljanje povezanih trgov za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222. Operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov električne energije sodelujejo na ravni Unije ali, kjer je bolj ustrezno, na regionalni ravni, zato da čim bolj povečajo učinkovitost in uspešnost trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva v Uniji. Obveznost sodelovanja ne posega v uporabo konkurenčnega prava Unije. Z vidika njihovih funkcij, ki se nanašajo na trgovanje z električno energijo, so operaterji prenosnih sistemov in imenovani operaterji trgov z električno energijo podvrženi regulativnemu nadzoru regulativnih organov na podlagi člena 59 Direktive (EU) 2019/…(30) ter ACER na podlagi členov 4 in 8 Uredbe (EU) 2019/…(31).

2.  Trgi za dan vnaprej in znotraj dneva:

(a)  so organizirani na tak način, da niso diskriminatorni;

(b)  čim bolj povečajo možnost vseh udeležencev na trgu za upravljanje odstopanj ▌;

(c)  čim bolj povečajo priložnosti za vse udeležence na trgu, da sodelujejo v ▌trgovanju med območji, in sicer čim bližje realnemu času v vseh trgovalnih območjih;

(d)  zagotavljajo cene, ki odražajo tržne zakonitosti, vključno z vrednostjo energije v realnem času, in na katere se udeleženci na trgu lahko zanesejo pri odločanju za produkte za dolgoročno varovanje pred tveganji;

(e)  zagotavljajo obratovalno sigurnost in hkrati omogočajo čim večjo uporabo prenosnih zmogljivosti;

(f)  so pregledni, obenem pa varujejo zaupnost poslovno občutljivih informacij in zagotavljajo, da je trgovanje anonimno;

(g)  ne razlikujejo med posli znotraj trgovalnega območja in med trgovalnimi območji ter

(h)   so organizirani tako, da vsi udeleženci na trgu lahko dostopajo do trga posamično ali prek agregiranja.

Člen 8

Trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva

1.  Imenovani operaterji trgov električne energije dopustijo, da udeleženci na trgu z energijo trgujejo čim bližje realnemu času in vsaj do časa zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva ▌.

2.  Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo udeležencem na trgu priložnost, da na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva trgujejo z energijo v časovnih intervalih, ki so vsaj tako kratki kot bilančni obračunski interval.

3.  Imenovani operaterji trgov električne energije zagotovijo produkte za trgovanje na trgih za dan vnaprej in znotraj dneva, ki so dovolj majhni, z najmanjšo velikostjo ponudb 500 kW ali manj, da omogočajo učinkovito vključitev prilagajanja odjema, shranjevanja energije in majhnih proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, tudi z neposrednim sodelovanjem odjemalcev.

4.  Do 1. januarja 2021 je na vseh območjih voznih redov bilančni obračunski interval dolg 15 minut, razen če regulativni organi odobrijo odstopanje ali izvzetje. Odstopanja se lahko odobri le do 31. decembra 2024.

Od 1. januarja 2025 bilančni obračunski interval ni daljši od 30 minut, kadar izvzetje odobrijo vsi regulativni organi na sinhronem območju.

Člen 9

Terminski trgi

1.  V skladu z Uredbo (EU) 2016/1719 operaterji prenosnih sistemov izdajajo dolgoročne pravice do prenosa ali pa imajo na voljo enakovredne ukrepe, da udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, omogočijo varovanje pred cenovnimi tveganji preko meja trgovalnih območij, razen če ocena terminskega trga, ki jo na zadevnih mejah trgovalnih območij izvedejo pristojni regulativni organi, pokaže, da je v zadevnih trgovalnih območjih zadosti možnosti za varovanje pred tveganji.

2.  Dolgoročne pravice do prenosa se dodelijo na pregleden, tržen in nediskriminatoren način preko enotne platforme za dodeljevanje. ▌

3.  Pod pogojem, da izpolnjujejo konkurenčno pravo Unije, so operaterji trga prosti pri razvoju terminskih produktov za varovanje pred tveganji, vključno s terminskimi produkti za dolgoročno varovanje pred tveganji, da se udeležencem na trgu, tudi lastnikom naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zagotovijo ustrezne možnosti za varovanje pred finančnimi tveganji zaradi cenovnih nihanj. Države članice ne zahtevajo, da se takšne dejavnosti za varovanje pred tveganji omejijo na trgovanje znotraj države članice ali trgovalnega območja.

Člen 10

Tehnične trgovalne omejitve

1.  Za ceno električne energije na veleprodajnem trgu ne sme biti najvišje zgornje in najnižje spodnje meje ▌. Ta določba se med drugim uporablja za ponudbe in obračun v vseh časovnih okvirih ter vključuje izravnalno energijo in cene odstopanj brez poseganja v tehnične omejitve cen, ki se lahko uporabijo v časovnemu okviru izravnave in v časovnih okvirih za dan vnaprej in znotraj dneva v skladu z odstavkom 2.

2.  Imenovani operaterji trgov električne energije lahko harmonizirano omejujejo najvišje in najnižje obračunske cene za dan vnaprej in znotraj dneva ▌. Te omejitve so dovolj visoke, da trgovanja ne omejijo po nepotrebnem, ter so harmonizirane za notranji trg in upoštevajo najvišjo vrednost nezadostnega napajanja. Imenovani operaterji trgov uporabijo pregleden mehanizem za pravočasno samodejno prilagajanje tehničnih trgovalnih omejitev v primeru, da se za postavljene omejitve pričakuje, da bodo dosežene. Prilagojene višje omejitve se uporabljajo do tedaj, ko so v okviru tega mehanizma potrebna nadaljnja povečanja.

3.  Operaterji prenosnih sistemov ne sprejemajo ukrepov z namenom spreminjanja veleprodajnih cen. ▌

4.  Regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi, določijo politike in ukrepe, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, ki bi lahko prispevali k posredno omejenemu oblikovanju cen na veleprodajnem trgu, vključno z omejitvijo ponudb v povezavi z aktiviranjem izravnalne energije, mehanizmov za zmogljivost, ukrepov operaterjev prenosnih sistemov in ukrepov za preverjanje tržnih izidov, ali k preprečevanju zlorab vodilnega položaja ali neučinkovito določenih trgovalnih območij.

5.  Ko regulativni organ ali imenovani pristojni organ identificira politiko ali ukrep, ki bi lahko omejil veleprodajno oblikovanje cen, sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev ali, če to ni mogoče, ublažitev učinka te politike ali ukrepa na ponudbeno dogajanje. Države članice do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti] Komisiji posredujejo poročilo s podrobnostmi o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti.

Člen 11

Vrednosti nezadostnega napajanja

1.  Kadar je to potrebno za pripravo standarda zanesljivosti v skladu s členom 25, regulativni organi ali, kadar je država članica v ta namen imenovala drug pristojni organ, takšni imenovani pristojni organi do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] za svoje ozemlje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Zadevna ocena se ▌javno objavi. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi lahko določijo različne ocene na trgovalno območje, če imajo na svojem ozemlju več trgovalnih območij. V primeru, da se trgovalno območje razteza čez ozemlja več kot ene države članice, zadevni regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi za zadevno trgovalno območje določijo enotno oceno vrednosti nezadostnega napajanja. Regulativni organi ali drugi imenovani pristojni organi pri določitvi enotne ocene vrednosti nezadostnega napajanja uporabijo metodologijo iz člena 23(6).

2.  Regulativni organi in imenovani pristojni organi oceno vrednosti nezadostnega napajanja posodobijo vsaj na vsakih pet let ali prej, če zaznajo znatno spremembo.

Člen 12

Dispečiranje proizvodnje in prilagajanja odjema

1.  Dispečiranje naprav za proizvodnjo električne energije in prilagajanja odjema je nediskriminatorno, pregledno in ima – razen če člen 12(2) do (6) določa drugače – tržno osnovo ▌.

2.  Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU države članice zagotovijo, da operaterji pri dispečiranju obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost dispečirajo obratom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kolikor to omogoča sigurno obratovanje nacionalnega elektroenergetskega sistema, in sicer na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril ter kadar so takšne naprave za proizvodnjo električne energije bodisi:

(a)  naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ▌ z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW ali

(b)  predstavitveni projekti za inovativne tehnologije, ki jih mora odobriti regulativni organ, pod pogojem, da je takšna prednostna obravnava omejena tako glede trajanja kot obsega, ki je potreben za dosego namena predstavitvenih dejavnosti.

3.   Država članica se lahko odloči, da za naprave za proizvodnjo električne energije iz točke (a) odstavka 2, ki začnejo obratovati najmanj šest mesecev po tej odločitvi, ne bo uporabila prednostnega dispečiranja ali da bo uporabila nižjo najnižjo zmogljivost, kot je določeno v točki (a) odstavka 2, pod pogojem, da:

(a)  ima dobro delujoče trge znotraj dneva ter druge veleprodajne trge in izravnalne trge in da so ti trgi v celoti dostopni za vse udeležence na trgu v skladu s to uredbo;

(b)  so pravila o prerazporejanju in upravljanje prezasedenosti pregledna za vse udeležence na trgu;

(c)  je nacionalni prispevek države članice za izpolnitev zavezujočega skupnega cilja Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 3(2) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(32) in točke (a)(2) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(33) vsaj enak ustreznemu rezultatu formule iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999, delež energije iz obnovljivih virov v državi članici pa ni pod referenčnimi točkami iz točke (a)(2) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999; ali pa je delež države članice v bruto končni porabi električne energije iz obnovljivih virov vsaj 50-odstoten;

(d)  je država članica Komisiji priglasila načrtovano odstopanje ter podrobno obrazložila, kako so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c), in

(e)  je država članica objavila načrtovano odstopanje vključno s podrobno obrazložitvijo odobritve tega odstopanja, pri čemer je po potrebi ustrezno upoštevala varovanje poslovno občutljivih informacij.

Pri morebitnem odstopanju se preprečijo spremembe za nazaj, ki bi vplivale na obrate za proizvodnjo, za katere se že uporablja prednostno dispečiranje, ne glede na morebiten dogovor med državo članico in obratom za proizvodnjo električne energije na prostovoljni podlagi.

Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo spodbude za obrate, ki so upravičeni do prednostnega dispečiranja in se temu prostovoljno odpovejo.

4.  Brez poseganja v člene 107, 108 in 109 PDEU lahko države članice zagotovijo prednostno dispečiranje za električno energijo, ki je proizvedena v napravah za proizvodnjo električne energije, ki uporablja soproizvodnjo z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 400 kW.

5.  Pri napravah za proizvodnjo električne energije, danih v obratovanje od 1. januarja 2026 dalje, se točka (a) odstavka 2 uporablja samo za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ▌ z visokim izkoristkom z inštalirano električno močjo manj kot 200 kW▌.

6.  Brez poseganja v pogodbe, sklenjene pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], so naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki so bile dane v obratovanje pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] in je zanje, ko so bile dane v obratovanje, veljalo prednostno dispečiranje iz člena 15(5) Direktive 2012/27/EU ali člena 16(2) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta(34), še naprej upravičeni do prednostnega dispečiranja. Prednostno dispečiranje se za takšne objekte za proizvodnjo električne energije ne uporablja več od datuma, ko se bistveno spremenijo, kar velja vsaj v primeru, ko je potreben nov sporazum o priključitvi ali se poveča njihova proizvodna zmogljivost.

7.  Prednostno dispečiranje ne ogrozi sigurnega obratovanja elektroenergetskega sistema, se ne uporablja kot utemeljitev za omejitev prenosnih zmogljivosti med območji bolj, kot je določeno v členu 16, ter temelji na preglednih in nediskriminatornih merilih.

Člen 13

Prerazporejanje ▌

1.  Prerazporejanje proizvodnje in prerazporejanje prilagajanja odjema temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Odprto je za vse proizvodne tehnologije, vse shranjevanje energije in vse prilagajanje odjema, tudi v drugih državah članicah, razen če to ni tehnično izvedljivo.

2.  Viri, ki se ▌ prerazporedijo, se izberejo izmed naprav za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema ▌, z uporabo tržnih mehanizmov, deležni pa so finančnega nadomestila. Ponudbe za izravnalno energijo, ki se uporabljajo za prerazporejanje, ne določajo cene izravnalne energije.

3.  ▌ Prerazporejanje proizvodnje, shranjevanje energije in prilagajanje odjema na netržni osnovi se sme uporabljati, samo kadar:

(a)   tržne alternative niso na voljo;

(b)   so bili vsi razpoložljivi tržni viri izkoriščeni;

(c)   je število razpoložljivih naprav za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema na območju, na katerem so za izvajanje storitve ustrezne naprave, premajhno, da bi obstajala učinkovita konkurenca, ali

(d)   trenutno stanje na omrežju povzroča prezasedenost, ki je tako redna in predvidljiva, da bi tržno prerazporejanje vodilo v redne strateške ponudbe, ki bi povečala notranjo prezasedenost, zadevna država članica pa je bodisi sprejela akcijski načrt za obravnavo te prezasedenosti ali pa zagotavlja, da je najmanjša razpoložljiva zmogljivost za trgovanje med trgovalnimi območji v skladu s členom 16(8).

4.  Zadevni operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov vsaj enkrat letno pristojnemu regulativnemu organu predložijo poročilo o:

(a)  ravni razvoja in učinkovitosti tržnih mehanizmov za prerazporejanje za naprave za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ter prilagajanje odjema;

(b)  razlogih, količinah v MWh in vrsti vira proizvodnje, za katere se uporablja prerazporejanje;

(c)  uporabljenih ukrepih za zmanjšanje potrebe po ▌razporejanju navzdol pri napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom v prihodnosti, vključno z naložbami v digitalizacijo omrežne infrastrukture in storitev, ki povečujejo prožnost.

Zadevni regulativni organ posreduje poročilo ACER in objavi povzetek podatkov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, po potrebi skupaj s priporočili za izboljšave.

5.  Ob upoštevanju zahtev glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja in na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril, ki jih opredelijo regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov:

(a)  jamčijo za zmogljivost prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij, da prenašajo električno energijo iz obnovljivih virov energije ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ob čim manjšem možnem prerazporejanju, kar pri omrežnem načrtovanju ne preprečuje upoštevanja omejenega ▌prerazporejanja, kadar lahko operaterji prenosnih sistemov ali operaterji distribucijskih sistemov na pregleden način prikažejo, da se je izkazalo, da je to ekonomsko bolj učinkovito in ne presega 5 % letno proizvedene električne energije v obratih, ki energijo proizvajajo iz obnovljivih virov in so neposredno povezani z njihovim ustreznim omrežjem, razen če država članica, v kateri delež električne energije iz naprav, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom, znaša več kot 50 % bruto končne porabe električne energije, ne določi drugače;

(b)  sprejmejo ustrezne omrežne in tržne operativne ukrepe, da se v največji možni meri zmanjša ▌prerazporejanje navzdol za električno energijo iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom;

(c)  zagotovijo, da so njihova omrežja dovolj prožna, da jih lahko upravljajo.

6.  Kadar se izvaja ▌prerazporejanje navzdol na netržni osnovi, se uporabljajo naslednja načela:

(a)   za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se prerazporejanje navzdol uporablja samo, če ni drugih alternativ ali če bi druge rešitve povzročile zelo nesorazmerne stroške ali huda tveganja za sigurnost omrežja;

(b)   za električno energijo, proizvedeno v procesu soproizvodnje z visokim izkoristkom, se prerazporejanje navzdol ▌uporablja samo, če ob ▌prerazporejanju navzdol naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ni drugih alternativ ali če bi druge rešitve povzročile nesorazmerne stroške ali resna tveganja za sigurnost omrežja;

(c)  za električno energijo iz samoproizvodnje iz obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki se ne oddaja v prenosno ali distribucijsko omrežje, se prerazporejanje navzdol ne uporablja, razen če ni druge rešitve za odpravo težav v zvezi s sigurnostjo omrežja;

(d)  prerazporejanje navzdol ▌iz točk (a) do (c) se ustrezno in pregledno utemelji. Utemeljitev se vključi v poročilo iz odstavka 3.

7.  Kadar se uporablja ▌prerazporejanje na netržni osnovi, operater sistema, ki zahteva ▌prerazporejanje, operaterju prerazporejenega objekta za proizvodnjo, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema zagotovi finančno nadomestilo, razen v primeru, da so proizvajalci sprejeli sporazum o priključitvi, ki ne jamči zagotovljene oddaje energije. Tako finančno nadomestilo je vsaj enako najvišjemu izmed naslednjih elementov ali kombinaciji teh elementov, če bi uporaba samo najvišjega elementa vodila v neupravičeno nizko ali neupravičeno visoko nadomestilo:

(a)  dodatnim obratovalnim stroškom, nastalim zaradi ▌prerazporejanja, kot so dodatni stroški za gorivo v primeru prerazporejanja navzgor ali zagotavljanje rezervne toplote v primeru prerazporejanja navzdol soproizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z visokim izkoristkom;

(b)  ▌neto prihodkom od prodaje električne energije na trgu za dan vnaprej, ki bi jih objekt za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema ustvaril, če ne bi bilo zahteve za ▌prerazporejanje; kadar se napravam za proizvodnjo električne energije, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema podeljuje finančna pomoč glede na obseg proizvedene ali porabljene električne energije, se finančna pomoč, ki bila prejeta, če ne bi bilo zahteve za prerazporejanje, obravnava kot del neto prihodkov.

Poglavje III

Dostop do omrežja in upravljanje prezasedenosti

Oddelek 1

Dodeljevanje zmogljivosti

Člen 14

Pregled trgovalnega območja

1.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za obravnavo prezasedenosti. Meje trgovalnih območij temeljijo na dolgoročnih in strukturnih prezasedenostih v prenosnem omrežju ▌. Trgovalna območja takšnih strukturnih prezasedenosti ne smejo vsebovati, razen če te nimajo vpliva na sosednja trgovalna območja ali se, kot začasno izvzetje, njihov vpliv na sosednja trgovalna območja ublaži z uporabo popravnih ukrepov in te strukturne prezasedenosti ne vodijo v zmanjševanje zmogljivosti za trgovanje med območji v skladu z zahtevami iz člena 16. Takšna trgovalna območja v Uniji so oblikovana tako, da se čim bolj poveča ekonomska učinkovitost in da se čim bolj povečajo priložnosti za trgovanje med območji v skladu s členom 16 ob ohranjanju zanesljivosti oskrbe.

2.  ENTSO za električno energijo vsaka tri leta poroča o strukturnih prezasedenostih in drugih večjih fizičnih prezasedenostih med trgovalnimi območji in znotraj njih, vključno z lokacijo in pogostostjo takih prezasedenosti v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. To poročilo vključuje oceno, ali je zmogljivost trgovanja med trgovalnimi območji dosegla začrtano premico iz člena 15 ali minimalno zmogljivost iz člena 16 te uredbe.

3.  Da se zagotovi optimalna konfiguracija trgovalnih območij ▌, se opravi pregled trgovalnih območij. Ob pregledu se ugotavljajo vse strukturne prezasedenosti, poleg tega pa pregled vsebuje analizo različnih konfiguracij trgovalnih območij na usklajen način z udeležbo prizadetih deležnikov iz vseh zadevnih držav članic, in sicer v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009. Trenutna trgovalna območja se ocenjujejo na podlagi njihove zmožnosti za vzpostavitev zanesljivega tržnega okolja, tudi za prožne proizvodne in obremenitvene zmogljivosti, kar je ključnega pomena za preprečevanje ozkih grl v omrežju, uravnoteženja proizvodnje in odjema električne energije in zagotavljanje dolgoročne varnosti naložb v omrežno infrastrukturo.

4.  Za namene tega člena in člena 15 zadevne države članice, operaterji prenosnih sistemov ali regulativni organi pomenijo tiste države članice, operaterje prenosnih sistemov ali regulativne organe, ki sodelujejo pri pregledu konfiguracije trgovalnega območja, in tudi tiste iz istega območja določanja zmogljivosti na podlagi smernice za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejete na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

5.  Do ... [tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vsi zadevni operaterji prenosnega sistema predložijo predlog metodologije in predpostavke, ki se bodo uporabile v postopku pregleda trgovalnih območij, ter alternativnih konfiguracij trgovalnih območij, ki se preučujejo, zadevnim regulativnim organom v odobritev. Zadevni regulativni organi sprejmejo soglasno odločitev o predlogu v treh mesecih od predložitve predloga. Kadar regulativni organi ne morejo doseči soglasne odločitve o predlogu in alternativnih konfiguracijah trgovalnih območij v navedenem roku, ACER v dodatnih treh mesecih odloči o metodologiji in predpostavkah ▌ter tudi o alternativnih konfiguracijah trgovalnega območja, ki se preučujejo. Ta metodologija je oprta na strukturne prezasedenosti, za katere se ne pričakuje, da bodo presežene v naslednjih treh letih, ob ustreznem upoštevanju opaznega napredka pri infrastrukturnih razvojnih projektih, za katere se pričakuje, da bodo realizirani v naslednjih treh letih.

6.   Na podlagi metodologije in predpostavk, odobrenih v skladu s členom 5, operaterji prenosnih sistemov, ki sodelujejo pri pregledu trgovalnih območij, zadevnim državam članicam ali njihovim imenovanim pristojnim organom najpozneje dvanajst mesecev po odobritvi metodologije in predpostavk na podlagi odstavka 4 predložijo skupni predlog, ali naj spremenijo ali ohranijo konfiguracijo trgovalnih območij. Druge države članice, pogodbenice Energetske skupnosti ali druge tretje države, ki delijo isto sinhrono območje s katero koli ustrezno državo članico, lahko predložijo pripombe.

7.  Kadar je ugotovljena strukturna prezasedenost v poročilu iz odstavka 2 tega člena ali v pregledu trgovalnega območja na podlagi tega člena ali kadar eden ali več operaterjev prenosnih sistemov v poročilu, ki ga odobri pristojni regulativni organ, ugotovi strukturno prezasedenost na svojem regulacijskem območju, država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi operaterji prenosnih sistemov v šestih mesecih od prejema poročila odloči, da bo opredelila nacionalne ali večnacionalne akcijske načrte v skladu s členom 15 ali da bo pregledala ali spremenila konfiguracijo svojih trgovalnih območij. Te odločitve se nemudoma uradno sporočijo Komisiji in ACER.

8.  Za tiste države članice, ki so izbrale spremembo konfiguracije trgovalnih območij na podlagi odstavka 7, zadevne države članice soglasno v šestih mesecih od uradnega obvestila iz odstavka 7 sprejmejo odločitev. Druge države članice lahko predložijo pripombe zadevnim državam članicam, ki bi morale pri sprejemanju odločitve te pripombe upoštevati. Odločitev se obrazloži in uradno sporoči Komisiji in ACER. Če zadevne države članice ne uspejo doseči soglasne odločitve v šestih mesecih, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

9.  Države članice in Komisija se pred sprejetjem odločitve iz tega člena posvetujejo z zadevnimi deležniki.

10.  Katera koli odločitev, sprejeta v skladu s tem členom, določa datum za izvedbo spremembe. Navedeni datum za izvedbo je uravnotežen z vidika potrebe po hitrem ukrepanju in praktičnosti, vključno s terminskim trgovanjem z električno energijo. V odločitvi se lahko ▌določijo ustrezne prehodne ureditve.

11.  Kadar se izvedejo dodatni pregledi trgovalnih območij v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto v skladu s členom 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, se uporablja ta člen.

Člen 15

Akcijski načrti

1.  Po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7) država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo v sodelovanju s svojimi regulativnimi organi oblikujejo akcijski načrt. Ta akcijski načrt vsebuje konkreten časovni razpored za sprejetje ukrepov za zmanjšanje strukturnih prezasedenosti, ugotovljenih v štirih letih po sprejetju odločitve v skladu s členom 14(7).

2.  Ne glede na dejanski napredek akcijskega načrta, države članice zagotovijo, da brez poseganja v odstopanja, odobrena na podlagi člena 16(9), ali odstopanja iz člena 16(3), zmogljivost za čezmejno trgovanje vsako leto naraste do minimalne zmogljivosti iz člena 16(8). Ta minimalna zmogljivost se doseže do konca leta 2025.

Letno povišanje se dosega na podlagi začrtane premice. Začetna točka te premice je bodisi zmogljivost, dodeljena na meji ali kritičnem elementu omrežja v letu pred sprejetjem akcijskega načrta ali pa povprečna zmogljivost v treh letih pred sprejetjem akcijskega načrta, kar je višje. Države članice zagotovijo, da je tekom izvajanja njihovih akcijskih načrtov zmogljivost, ki je v skladu z členom 16(8) dana na razpolago za trgovanje med območji, vsaj enaka vrednostim začrtane premice, tudi z uporabo popravnih ukrepov v območju določanja zmogljivosti.

3.  Stroške popravnih ukrepov, potrebnih zaradi uskladitve z začrtano premico iz odstavka 2 ali dajanja na razpolago prenosnih zmogljivosti med območji na mejah ali na kritičnih elementih omrežja, na katere se nanaša akcijski načrt, krije država članica ali države članice, ki izvajajo akcijski načrt.

4.  Zadevni operaterji prenosnih sistemov vsako leto med izvajanjem akcijskega načrta in v šestih mesecih po izteku akcijskega načrta za predhodnih 12 mesecev ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla začrtano premico, oziroma od 1. januarja 2026, ali je bila dosežena minimalna zmogljivost iz člena 16(8). Oceno o tem predložijo ACER in zadevnim regulativnim organom. Pred pripravo poročila vsak operater prenosnega sistema predloži svoj prispevek k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev.

5.  Ko se pri ocenah iz odstavka 4 pokaže, da v določenih državah članicah operater prenosnega sistema ni dosegel začrtane premice, zadevne države članice v šestih mesecih od prejema poročila o oceni iz odstavka 4 soglasno sprejmejo odločitev o tem, ali bodo konfiguracijo trgovalnih območij v in med temi državami članicami spremenile ali jo bodo ohranile. Zadevne države članice bi pri svoji odločitvi morale upoštevati pripombe, ki jim jih predložijo druge države članice. Odločitev zadevnih držav članic se obrazloži se in se uradno sporoči Komisiji in ACER.

Če zadevne države članice ne uspejo v določenem roku doseči soglasne odločitve, o tem takoj obvestijo Komisijo. Komisija v skrajnem primeru ter po posvetovanju z ACER in ustreznimi deležniki sprejme odločitev o spremembi ali ohranitvi konfiguracije trgovalnih območij v državah članicah in med njimi, in sicer najpozneje šest mesecev po prejemu takšnega uradnega obvestila.

6.  Država članica z ugotovljeno strukturno prezasedenostjo se šest mesecev pred iztekom akcijskega načrta odloči, ali bo preostalo prezasedenost razrešila s spremembo svojih trgovalnih območij ali z uporabo popravnih ukrepov, katerih stroške bo krila sama.

7.  Kadar v šestih mesecih po ugotovitvi strukturne prezasedenosti ni določen akcijski načrt na podlagi člena 14(7), zadevni operaterji prenosnih sistemov v 12 mesecih po ugotovitvi takšne strukturne prezasedenosti ocenijo, ali je razpoložljiva čezmejna zmogljivost dosegla minimalno zmogljivost iz člena 16(8) za obdobje predhodnih 12 mesecev ter predložijo poročilo o oceni zadevnim regulativnim organom in ACER.

Pred pripravo poročila operater prenosnega sistema pošlje svoje prispevke k poročilu, vključno z ustreznimi podatki, svojemu regulativnemu organu v odobritev. Kadar ocena pokaže, da operater prenosnega sistema ni dosegel minimalne zmogljivosti, se uporabi postopek odločanja iz odstavka 5 tega člena.

Člen 16

Splošna načela dodeljevanja zmogljivosti in upravljanja prezasedenosti

1.  Pri odpravljanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nediskriminatorne tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in operaterjem prenosnih sistemov. Težave s prezasedenostjo omrežja se odpravljajo z netransakcijskimi metodami, to je metodami, ki ne zajemajo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu. Operater prenosnega sistema pri sprejemanju operativnih ukrepov za zagotovitev, da njegov prenosni sistem ostane v normalnem obratovalnem stanju, upošteva učinek navedenih ukrepov na sosednja regulacijska območja in takšne ukrepe uskladi z drugimi prizadetimi operaterji prenosnih sistemov, kot je določeno z Uredbo (EU) 2015/1222.

2.  Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora operater prenosnega sistema ukrepati zelo hitro ter prerazporejanje in nasprotno trgovanje nista mogoča. Vsak tak postopek se uporabi na nediskriminatoren način. Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako tako omejitev prenosa.

3.  Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajen izračun zmogljivosti v skladu z odstavkoma 4 in 8 tega člena, kot je določeno v točki (a) člena 37(1) ter členu 42(1).

Regionalni koordinacijski centri izračunajo prenosne zmogljivosti med območji ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, pri čemer uporabijo podatke operaterjev prenosnega sistema, vključno s tehnično razpoložljivostjo popravnih ukrepov, razen zmanjševanja bremena. Kadar regionalni koordinacijski centri ugotovijo, da ti razpoložljivi popravni ukrepi na območju določanja zmogljivosti ali med območji določanja zmogljivosti ne zadostujejo za dosego začrtane premice v skladu s členom 15(2) ali minimalne zmogljivosti iz odstavka 8 tega člena, ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti, lahko kot skrajni ukrep določijo usklajene ukrepe za ustrezno zmanjšanje prenosnih zmogljivosti med območji. Operaterji prenosnih sistemov lahko odstopajo od usklajenih ukrepov v zvezi z usklajenim izračunom zmogljivosti in usklajeno analizo sigurnosti samo v skladu s členom 42(2).

Regijski koordinacijski centri v treh mesecih po začetku obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35(2) in nato vsake tri mesece poročajo zadevnim regulativnim organom in ACER o zmanjšanju zmogljivosti ali odstopanju od usklajenih ukrepov v skladu z drugim pododstavkom in ocenijo te dogodke ter po potrebi pripravijo priporočila, kako bi se bilo mogoče v prihodnje izogniti takšnim odstopanjem. Če ACER ugotovi, da pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso bili izpolnjeni ali da so strukturne narave, predloži mnenje zadevnim regulativnim organom in Komisiji. Pristojni regulativni organi sprejmejo ustrezne ukrepe zoper operaterje prenosnih omrežij ali regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 59 ali 62 Direktive (EU) 2019/...(35), če pogoji za odstopanje v skladu s tem odstavkom niso izpolnjeni.

Odstopanja strukturne narave se obravnavajo v akcijskem načrtu iz člena 14(7) ali v posodobljeni različici obstoječega akcijskega načrta.

4.  Najvišja možna raven zmogljivosti medsebojnih povezav in prenosnih omrežij, na katere vpliva čezmejna zmogljivost, se da na voljo udeležencem na trgu, ki spoštujejo varnostne standarde za sigurno obratovanje omrežja. Kompenzacija in prerazporejanje, vključno s čezmejnim prerazporejanjem, se uporabljata za dosego največjih razpoložljivih zmogljivosti za dosego minimalne zmogljivosti iz odstavka 8. V ta namen se uporabi usklajen in nediskriminatoren postopek za čezmejne popravne ukrepe po izvedbi metodologije delitve stroškov pri ponovnem dispečiranju in kompenzacijskih poslih.

5.  Zmogljivost se dodeli z eksplicitnimi ali implicitnimi dražbami, kar vključuje zmogljivost in energijo. Za isto medsebojno povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Za trgovanje znotraj dneva se uporablja sprotno trgovanje, ki se lahko dopolni z dražbami.

6.  V primeru prezasedenosti se izbere veljavna ponudba za zmogljivost omrežja z najvišjo implicitno ali eksplicitno vrednostjo, ki v določenem časovnem okviru ponuja največ za redko razpoložljiv vir prenosne zmogljivosti. Razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 63 te uredbe upravičeni do izvzetja, je pridržanje cen pri metodah dodeljevanja zmogljivosti prepovedano.

7.  Z zmogljivostjo je mogoče prosto sekundarno trgovati pod pogojem, da je operater prenosnega sistema o tem pravočasno vnaprej obveščen. Kadar operater prenosnega sistema zavrne sekundarno trgovanje (transakcijo), to jasno in pregledno sporoči ter obrazloži vsem udeležencem na trgu in o tem uradno obvesti regulativni organ.

8.  Operaterji prenosnih sistemov ne omejujejo obsega zmogljivosti medsebojnih povezav, ki se da na razpolago ▌udeležencem na trgu, zato da se odpravi prezasedenost znotraj njihovega trgovalnega območja ali za upravljanje pretokov, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij. Brez poseganja v uporabo odstopanj iz odstavkov 3 in 9 tega člena in v uporabe člena 15(2) se šteje, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene, kadar so dosežene naslednje minimalne ravni razpoložljivih zmogljivosti za trgovanje med trgovalnimi območji:

(a)  za meje, pri katerih se uporablja pristop usklajene neto prenosne zmogljivosti, je minimalna zmogljivost 70 % prenosne zmogljivosti ob upoštevanju omejitev obratovalne sigurnosti in odštetju nepredvidenih dogodkov, kot je določeno v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(b)  za meje, pri katerih se uporabi pristop, ki temelji na pretokih moči, je minimalna zmogljivost zgornja meja, določena v postopku izračuna, kot razpoložljiva za pretoke, ki nastanejo zaradi izmenjave med območji. Zgornja meja je 70 % zmogljivosti ob upoštevanju meja obratovalne sigurnosti notranjih in medobmočnih kritičnih omrežnih elementih ter ob upoštevanju nepredvidenih dogodkov, kot je določeno v smernici za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

Skupni znesek 30 % se lahko uporabi za rezerve za zanesljivost, zančne pretoke in notranje pretoke za vsak kritični omrežni element.

9.   Na prošnjo operaterjev prenosnih sistemov na območju izračuna zmogljivosti lahko zadevni regulativni organi odobrijo odstopanje od odstavka 8 zaradi predvidljivih razlogov, kadar je to potrebno za vzdrževanje obratovalne sigurnosti ▌. Takšno odstopanje, ki ne sme biti povezano z omejevanjem že dodeljenih zmogljivosti na podlagi odstavka 2, se odobri za največ eno leto naenkrat ali, če se obseg odstopanja znatno zmanjša po prvem letu, za največ dve leti. Obseg takšnih odstopanj je strogo omejen na to, kar je potrebno za zagotavljanje obratovalne sigurnosti, pri čemer takšna odstopanja ne diskriminirajo med notranjimi izmenjavami in izmenjavami med območji.

Pred odobritvijo odstopanja se zadevni regulativni organ posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki so del zadevnega območja določanja zmogljivosti. V primeru, da se regulativni organ ne strinja s predlaganim odstopanjem, odločitev o odstopanju sprejme ACER na podlagi točke (a) člena 6(10) Uredbe (EU) 2019/…(36). Utemeljitev in razlogi za odstopanje se objavijo.

Kadar se odstopanje odobri, zadevni operaterji prenosnih sistemov razvijejo in objavijo metodologijo ter projekte, ki zagotavljajo dolgoročno rešitev za vprašanje, ki ga odstopanje obravnava. Odstopanje preneha veljati, ko je dosežena časovna omejitev zanj ali ko se uporabi rešitev, kar nastopi prej.

10.  Udeleženci na trgu zadevne operaterje prenosnih sistemov v razumnem roku pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno da na trg in sicer na pošten, pregleden in nediskriminatoren način.

11.  Kolikor je to tehnično možno, operaterji prenosnih sistemov združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti pretokov moči v nasprotnih smereh po prezasedeni medsebojni povezavi, da bi ta vod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju sigurnosti omrežja se transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja, ne zavrnejo.

12.  Finančne posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti nosijo operaterji prenosnih sistemov ali imenovani operaterji trga električne energije, ki so odgovorni za tako neizpolnjevanje. Kadar udeleženci na trgu ne uporabijo zmogljivosti, za katero so se obvezali, da jo bodo uporabili, ali v primeru eksplicitne dražbe zmogljivosti z zmogljivostjo ne trgujejo sekundarno ali zmogljivosti ne vrnejo pravočasno, udeleženci na trgu izgubijo pravice do take zmogljivosti in plačajo dajatev, ki odraža stroške. Vse dajatve, ki odražajo stroške, nastale zaradi neuporabe zmogljivosti, morajo biti upravičene in sorazmerne. Če operater prenosnega sistema ne izpolni svoje obveznosti zagotavljati zanesljivo prenosno zmogljivost, udeležencem na trgu nadomesti izgubo pravic do zmogljivosti. Posledične izgube se pri tem ne upoštevajo. Ključni načini in metode za določanje odgovornosti, ki nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti, se določijo vnaprej glede na finančne posledice, pregleda pa jih ustrezni regulativni organ.

13.  Ko regulativni organi stroške popravnih ukrepov porazdeljujejo med operaterje prenosnih sistemov, preučijo, v kolikšni meri pretoki, ki izhajajo iz transakcij znotraj trgovalnih območij, prispevajo k prezasedenosti med obravnavanima trgovalnima območjema, ter stroške porazdelijo sorazmerno s tem prispevkom k prezasedenosti med operaterje prenosnih sistemov na območju, ki so odgovorni za ustvarjanje takšnih pretokov, razen za stroške, ki nastanejo zaradi transakcij znotraj trgovalnih območij, ki so pod ravnjo, ki bi jo bilo mogoče pričakovati brez strukturne prezasedenosti na trgovalnem območju.

To raven skupaj preučijo in določijo vsi operaterji prenosnih sistemov na območju določanja zmogljivosti za vsako posamezno mejo trgovalnega območja, nato pa jo odobrijo vsi regulativni organi na območju določanja zmogljivosti.

Člen 17

Dodeljevanje prenosnih zmogljivosti med območji v različnih časovnih okvirih

1.  Operaterji prenosnih sistemov na novo izračunajo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji, in sicer vsaj po času zaprtja trgovanja med območji na trgu za dan vnaprej in znotraj dneva. Operaterji prenosnih sistemov dodelijo razpoložljivo prenosno zmogljivost med območji in vsako preostalo prenosno zmogljivost med območji, ki pred tem ni bila dodeljena, ter vsako prenosno zmogljivost med območji, ki jo je sprostil imetnik pravic do fizičnega prenosa iz prejšnjih dodelitev, in sicer v naslednjem postopku dodelitve prenosne zmogljivosti med območji.

2.  Operaterji prenosnih sistemov predlagajo ustrezno strukturo za dodeljevanje prenosne zmogljivosti med območji v različnih časovnih obdobjih, vključno z dnevom vnaprej, znotraj dneva in izravnavo. Takšno strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Operaterji prenosnih sistemov pri pripravi predlogov upoštevajo:

(a)  značilnosti trgov;

(b)  obratovalne pogoje elektroenergetskega sistema, kot so posledice združevanja jasno napovedanih voznih redov;

(c)  raven harmonizacije odstotkov, dodeljenih različnim časovnim okvirom, in časovnih okvirov, sprejetih za različne že obstoječe mehanizme dodeljevanja prenosne zmogljivosti med območji.

3.  Ko je prenosna zmogljivost med območji po času zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva razpoložljiva, operaterji prenosnih sistemov uporabijo prenosno zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne energije ali za izvajanje postopka netiranja odstopanj.

4.  Kadar se dodeljuje prenosna zmogljivost med območji za izmenjavo izravnalne moči ali souporabo rezerv v skladu s členom 6(8), operaterji prenosnih sistemov uporabljajo metodologije, razvite v smernici o izravnavi električne energije, sprejeto na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009 ▌.

5.  Operaterji prenosnih sistemov ne povečajo rezerve za zanesljivost, izračunane v skladu z Uredbo (EU) 2015/1222, zaradi izmenjave izravnalne moči ali souporabe rezerv.

Oddelek 2

Omrežnine in prihodek od prezasedenosti

Člen 18

Cene za dostop do omrežij, njihovo uporabo in okrepitev

1.  Cene, ki jih operaterji omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, vključno s cenami za priključitev na omrežje, cenami za uporabo omrežja in, kjer je ustrezno, cenami za ustrezno okrepitev omrežja, odražajo stroške, so pregledne, upoštevajo potrebo po sigurnosti in prožnosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega operaterja omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Te cene ne zajemajo stroškov, ki niso povezani z uporabo omrežij in ki podpirajo druge cilje politike.

Metoda, uporabljena za določanje omrežnine, brez poseganja v člen 15(1) in (6) Direktive 2012/27/EU ter merila iz Priloge XI k navedeni direktivi nevtralno podpira dolgoročno skupno učinkovitost sistema, in sicer s cenovnimi signali odjemalcem in proizvajalcem ter se zlasti uporabi na način, ki niti pozitivno niti negativno ne diskriminira med proizvodnjo, priključeno na ravni distribucije, in proizvodnjo, priključeno na ravni prenosa. Omrežnina ne diskriminira, niti pozitivno niti negativno, shranjevanja ali agregiranja energije in ne ustvarja odvračilnih spodbud za samoproizvodnjo, lastno porabo ali udeležbo v prilagajanju odjema. Brez poseganja v odstavek 3 cene ne smejo biti odvisne od razdalje.

2.  Tarifne metodologije odražajo fiksne stroške operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov ter zajemajo ustrezne spodbude operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov na kratki in na dolgi rok, da bi se povečala učinkovitost, tudi energetska, spodbudilo povezovanje trgov in zanesljivost oskrbe, podprle učinkovite naložbe in povezane raziskovalne dejavnosti ter omogočile inovacije v interesu porabnikov na področjih, kot so digitalizacija, storitev prožnosti in medsebojne povezave.

3.  Če je to primerno, delež tarif, ki veljajo za proizvajalce ali končne odjemalce ali oboje, zagotavlja lokacijske signale na ravni Unije in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter naložbene stroške za infrastrukturo.

4.  Pri določanju cen za dostop do omrežja se upošteva naslednje:

(a)  plačila in prejemke, ki izhajajo iz mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov;

(b)  dejanska opravljena in prejeta plačila ter pričakovana plačila za prihodnja obdobja, ocenjena na podlagi prejšnjih obdobij.

5.  Določanje cen za dostop do omrežja v skladu s tem členom ne posega v cene kot posledico upravljanja prezasedenosti iz člena 16.

6.  Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za trgovanje z električno energijo med območji.

7.  Distribucijske tarife odražajo stroške in upoštevajo uporabo distribucijskega omrežja in njegovo uporabo s strani uporabnikov sistema, vključno z aktivnimi odjemalci. Distribucijske tarife lahko vsebujejo elemente za zmogljivost pri priključevanju na omrežje in se lahko razlikujejo glede na porabo uporabnikov sistema ali profile proizvodnje električne energije. Kjer so države članice uvedle sisteme za napredno merjenje, regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu členom 59(7) Direktive (EU) 2019/…(37) preučijo možnost omrežnih tarif na podlagi časovnega razlikovanja, in po potrebi uvedejo omrežne tarife na podlagi časovnega razlikovanja, in sicer na način, ki odraža uporabo omrežja in je za končnega odjemalca pregleden, stroškovno učinkovit in predvidljiv.

8.  Metodologije za distribucijske tarife zagotovijo spodbude operaterjem distribucijskih sistemov ▌za najbolj stroškovno učinkovito obratovanje in razvoj njihovih omrežij, tudi z naročanjem storitev. V ta namen regulativni organi priznajo kot upravičene ▌povezane stroške in jih lahko vključijo v distribucijske tarife ter lahko določijo cilje uspešnosti, da se operaterje distribucijskih sistemov v njihovih omrežjih spodbudi k povečanju učinkovitosti v njihovih omrežjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, prožnostjo in razvojem pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja.

9.  ACER do ... [tri mesece od datuma začetka veljavnosti te uredbe] za ublažitev tveganja za razdrobljenost trga pripravi poročilo o najboljših praksah pri metodologijah za prenosne in distribucijske tarife, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Navedeno poročilo o najboljših praksah obravnava vsaj:

(a)  razmerje med tarifami, uporabljenimi za proizvajalce, in tarifami, uporabljenimi za končne odjemalce;

(b)  stroške, ki se povrnejo s tarifami;

(c)  časovno razlikovane omrežne tarife;

(d)  lokacijske signale;

(e)  razmerje med prenosnimi tarifami in distribucijskimi tarifami;

(f)  metode za zagotavljanje preglednosti pri določanju in oblikovanju tarif;

(g)  skupine uporabnikov omrežja, za katere se uporabljajo tarife, po potrebi vključno z značilnostmi teh skupin, oblikami porabe in morebitnimi izvzetji glede tarif;

(h)  izgube v visoko-, srednje- in nizkonapetostnih omrežjih;

ACER poročilo o najboljši praksi posodobi vsaj enkrat vsaki dve leti.

10.  Regulativni organi pri določitvi ali odobritvi prenosnih tarif in distribucijskih tarif ali njihovih metodologij v skladu s členom 59 Direktive (EU) 2019/ ...(38) ustrezno upoštevajo poročilo o najboljši praksi.

Člen 19

Prihodki od prezasedenosti

1.  Postopki upravljanja prezasedenosti lahko v vnaprej določenem časovnem okviru ustvarjajo prihodek samo v primeru prezasedenosti, ki izhaja iz navedenega časovnega okvira, razen v primeru novih povezovalnih vodov, ki so v skladu s členom 63 te uredbe, členom 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 ali členom 7 Uredbe (ES) št. 1228/2003, upravičeni do izvzetja. Postopek za razdelitev teh prihodkov preverijo regulativni organi, pri čemer ne sme izkrivljati postopka dodeljevanja v korist katere koli stranke, ki je zaprosila za zmogljivost ali energijo, ter ne sme imeti zaviralnega učinka na znižanje prezasedenosti.

2.  Pri dodelitvi vsakega prihodka, ki nastane zaradi dodeljevanja zmogljivosti med območji, imajo prednost naslednji cilji:

(a)  zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti, vključno z nadomestilom za čvrstost, ali

(b)  ohranjanje ali povečanje zmogljivosti med območji prek optimizacije uporabe obstoječih povezovalnih vodov z usklajenimi popravnimi ukrepi, kjer je to ustrezno, ali kritje stroškov, ki nastanejo zaradi naložb v omrežje, ki so pomembna za zmanjšanje preobremenjenosti povezovalnih vodov.

3.  Če so ustrezno izpolnjeni prednostni cilji iz odstavka 2, se lahko prihodki uporabijo kot prihodek, ki ga regulativni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif ali določanje omrežnih tarif ali oboje. Preostali prihodki se zabeležijo na ločenem internem računu, dokler jih ni mogoče porabiti za namene iz odstavka 2.

4.  Uporaba prihodkov v skladu s točko (a) ali (b) odstavka 2 ustreza metodologiji, ki jo predlaga operater prenosnega sistema po posvetovanju z regulativnimi organi in ustreznimi deležniki ter po odobritvi ACER. Operaterji prenosnih sistemov predložijo predlagano metodologijo ACER do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe], ACER pa odloči o njej v šestih mesecih od prejema.

ACER lahko od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da metodologijo iz prvega pododstavka posodobijo ali spremenijo. ACER spremenjeno ali posodobljeno metodologijo odobri najpozneje v šestih mesecih od predložitve.

Metodologija vsebuje vsaj podrobnosti pogojev, pod katerimi se lahko prihodki uporabijo ▌za namene iz odstavka 2, in pogoje, pod katerimi se lahko ti prihodki prenesejo na ločen interni račun za prihodnjo uporabo v navedene namene, in za koliko časa se lahko ti prihodki prenesejo na takšen račun.

5.   Operaterji prenosnih sistemov vnaprej jasno določijo, kako bo prihodek od prezasedenosti uporabljen, in poročajo regulativnim organom o dejanski uporabi navedenega prihodka. Regulativni organi do 1. marca vsakega leta obvestijo ACER in objavijo poročilo o:

(a)  prihodkih, zbranih za 12-mesečno obdobje, ki se konča 31. decembra predhodnega leta;

(b)  uporabi teh prihodkov na podlagi odstavka 2, vključno s konkretnimi projekti, za katere so prihodki bili uporabljeni, in zneskom, prenesenem na ločen račun;

(c)  znesku, ki je bil uporabljen pri izračunavanju omrežnih tarif, ter

(d)  potrditvi, da je znesek iz točke (c) v skladu s to uredbo in metodologijo, razvito v skladu z odstavkoma 3 in 4.

Kadar se nekaj od prihodkov od prezasedenosti uporabi pri izračunavanju omrežnih tarif, se v poročilu v ustreznih primerih opiše, kako so operaterji prenosnih sistemov izpolnili prednostne cilje iz odstavka 2, kadar je ustrezno.

Poglavje IV

Zadostnost virov

Člen 20

Zadostnost virov na notranjem trgu električne energije

1.  Države članice spremljajo zadostnost virov na svojem ozemlju, in sicer na podlagi evropske ocene zadostnosti virov iz člena 23. Za namen dopolnitve evropske ocene zadostnosti virov lahko države članice opravijo tudi nacionalno oceno zadostnosti virov v skladu s členom 24.

2.  Kadar evropska ocena zadostnosti virov iz člena 23 ali nacionalna ocena zadostnosti virov iz člena 24 odkrije težavo v zvezi z zadostnostjo virov, zadevne države članice opredelijo regulativna izkrivljanja ali pomanjkljivosti trga, ki so težave povzročile ali prispevale k njihovemu nastanku.

3.  Države članice z odkritimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov sestavijo in objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga v okviru postopka državne pomoči. Pri obravnavi težav v zvezi z zadostnostjo virov države članice predvsem upoštevajo načela iz člena 3 in preučijo:

(a)   odpravo regulativnih izkrivljanj;

(b)   odpravo zamejitev cen v skladu s členom 10;

(c)   uvedbo funkcije oblikovanja cen za izravnalno energijo za obdobje pomanjkanja, kot je določeno v členu 44(3) Uredbe 2017/2195;

(d)   povečanje medsebojne povezave in zmogljivosti notranjega omrežja, da bi dosegle vsaj cilje medsebojne povezanosti iz točke (d)(1) člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999;

(e)   omogočanje samoproizvodnje, shranjevanja energije, ukrepe na strani odjema in energetsko učinkovitost s sprejetjem ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih izkrivljanj;

(f)  zagotovitev stroškovno učinkovitega in tržno osnovanega naročanja izravnalnih in pomožnih storitev;

(g)  odpravo reguliranih cen, kadar to zahteva člen 5 Direktive (EU) 2019/…(39).

4.  Zadevne države članice predložijo svoje načrte za izvedbo Komisiji v pregled.

5.  Komisija v štirih mesecih po prejemu načrta za izvedbo izda mnenje o tem, ali so ukrepi zadostni za odpravo regulativnih izkrivljanj ali pomanjkljivosti trga, ki so bile odkrite v skladu z odstavkom 2, države članice pa lahko pozove, naj svoje načrte za izvedbo ustrezno spremenijo.

6.  Zadevne države članice spremljajo uporabo svojih načrtov za izvedbo in rezultate spremljanja objavijo v letnem poročilu ter to poročilo predložijo Komisiji.

7.  Komisija izda mnenje o tem, ali so bili načrti za izvedbo zadovoljivo izvedeni in je bila težava v zvezi z zadostnostjo virov odpravljena.

8.  Potem ko se razrešijo odkrite težave v zvezi z zadostnostjo virov države članice še naprej upoštevajo načrt za izvedbo.

Člen 21

Splošna načela zasnove mehanizmov za zmogljivost

1.   Za odpravo ostalih težav v zvezi z zadostnostjo virov lahko države članice kot skrajni ukrep ob izvajanju ukrepov iz člena 20(3) in v skladu s členi 107, 108 in 109 PDEU uvedejo mehanizme za zmogljivost.

2.  Preden zadevne države članice uvedejo mehanizme za zmogljivost, izvedejo celovito študijo o morebitnih učinkih takšnih mehanizmov na sosednje države članice, pri čemer se posvetujejo vsaj s sosednjimi državami članicami, s katerimi imajo neposredno priključitev na omrežje, in z deležniki iz teh držav članic.

3.  Države članice ocenijo, ali mehanizem za zmogljivost v obliki strateške rezerve zmore obravnavati težave v zvezi z zadostnostjo virov. Če jih ne zmore obravnavati, lahko države članice uvedejo mehanizem za zmogljivost drugačne vrste.

4.  Države članice ne uvedejo mehanizmov zmogljivosti, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila odkrita težava v zvezi z zadostnostjo virov.

5.  Države članice ne uvedejo mehanizmov za zmogljivost, dokler načrt za izvedbo iz člena 20(3) ni prejel mnenja Komisije iz člena 20(5).

6.  Kadar država članica uporablja mehanizem za zmogljivost, ga pregleda in zagotovi, da se v okviru tega mehanizma ne sklene nobena nova pogodba, če v evropski oceni zadostnosti virov in nacionalni oceni zadostnosti virov, ali, če nacionalne ocene zadostnosti virov ni, v evropski oceni zadostnosti virov, ni bila ugotovljena težava v zvezi z zadostnostjo virov ali če za izvedbeni načrt iz člena 20(3) Komisija ni izdala mnenja iz člena 20(5).

7.  Države članice pri zasnovi mehanizmov za zmogljivost vključijo določbo, ki omogoča učinkovito postopno upravno opuščanje mehanizma za zmogljivost, če v treh zaporednih letih ni sklenjena nobena nova pogodba v skladu s členom 6.

8.  Mehanizmi za zmogljivost so začasni. Komisija mehanizme za zmogljivost odobri za največ 10 let. Postopno se odpravijo oziroma se količina odrejenih zmogljivosti zmanjša na podlagi načrtov za izvedbo iz člena 20(3). Države članice nadaljujejo z uporabo načrta za izvedbo po uvedbi mehanizma za zmogljivost.

Člen 22

Načela zasnove mehanizmov za zmogljivost

1.   Mehanizmi za zmogljivost:

(a)  so začasni;

(b)  ne ustvarjajo neupravičenih izkrivljanj trga in ne omejujejo trgovanja med območji;

(c)  ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev težave v zvezi z zadostnostjo iz člena 20;

(d)  ponudnike zmogljivosti izberejo s preglednim, nediskriminatornim in konkurenčnim postopkom;

(e)  zagotavljajo spodbude za ponudnike zmogljivosti, da so na voljo v obdobjih pričakovane preobremenitve sistema;

(f)  zagotavljajo določitev plačila s konkurenčnim postopkom;

(g)  pred izbirnim postopkom določijo tehnične pogoje za sodelovanje ponudnikov zmogljivosti;

(h)  so odprti za sodelovanje vseh virov, ki so zmožni zagotoviti zahtevane tehnične lastnosti, vključno s shranjevanjem energije in prilagajanjem odjema;

(i)  uporabljajo ustrezne kazni za ponudnike zmogljivosti, ki niso na voljo v času preobremenitve sistema.

2.  Zasnova strateških rezerv izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)  kadar je namen mehanizma za zmogljivost strateška rezerva, se viri iz strateške rezerve dispečirajo samo, če bi lahko operaterji prenosnih sistemov izčrpali svoje izravnalne vire za vzpostavitev ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo;

(b)  v času bilančnega obračunskega intervala, ko se dispečirajo viri iz strateške rezerve, se odstopanja na trgu poravnajo vsaj pri vrednosti nezadostnega napajanja ali pri vrednosti, ki je višja od tehnične omejitve cen znotraj dneva, kakor je določeno v členu 10(1), kar je višje;

(c)  proizvedena energija iz strateške rezerve po dispečiranju se pripiše bilančno odgovornim akterjem prek mehanizma za bilančni obračun;

(d)  viri iz strateške rezerve ne prejmejo plačila od veleprodajnih trgov električne energije ali izravnalnih trgov;

(e)  viri iz strateške rezerve so izločeni iz trga vsaj v času trajanja pogodbenega obdobja.

Zahteva iz točke (a) prvega pododstavka ne posega v aktivacijo virov pred dejanskim dispečiranjem, da bi spoštovali njihove omejitve spreminjanja moči in operativne zahteve virov. Proizvedena energija iz strateške rezerve med aktivacijo se ne pripiše bilančnim skupinam prek veleprodajnih trgov in ne spremeni njihovih odstopanj.

3.  Poleg zahtev iz odstavka 1 mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve:

(a)  s svojo zasnovo zagotavljajo, da se cena, plačana za razpoložljivost, samodejno približa ničli, kadar se pričakuje, da bo raven zagotovljene zmogljivosti zadostna za kritje potreb po zmogljivosti;

(b)  plačajo sodelujočim virom samo za njihovo razpoložljivost in zagotavljajo, da plačilo ne vpliva na odločitve ponudnika zmogljivosti, ali naj proizvede električno energijo ali ne;

(c)  zagotavljajo, da so obveznosti glede zmogljivosti prenosljive med upravičenimi ponudniki zmogljivosti.

4.  Mehanizmi za zmogljivost vključijo naslednje zahteve glede omejitev emisij CO2:

(a)  od najpozneje ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] se proizvodna zmogljivost, ki je začela s komercialno proizvodnjo na ta datum ali po njem in ki oddaja več kot 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije, ne uporablja in ne prejema plačil ali odobritev za prihodnja plačila iz mehanizma za zmogljivost;

(b)  od najpozneje 1. julija 2025 se proizvodna zmogljivost električne energije, ki je začela s komercialno proizvodnjo pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] in ki oddaja več kot 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in več kot 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe, ne uporablja in ne prejema plačil ali odobritev za prihodnja plačila iz mehanizma za zmogljivost;

Omejitev emisij na 550 g CO2 od fosilnih goriv na kWh električne energije in omejitev na 350 kg emisij CO2 od fosilnih goriv povprečno na leto na inštalirani kWe iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se izračunata na podlagi učinkovitosti zasnove proizvodne enote, ki pomeni neto izkoristek pri nazivni zmogljivosti pod ustreznimi standardi, ki jih predvideva Mednarodna organizacija za standardizacijo.

ACER do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] objavi mnenje s tehničnimi smernicami za izračun vrednosti iz prvega pododstavka.

5.  Države članice, ki ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] uporabljajo mehanizme za zmogljivost, svoje mehanizme prilagodijo tako, da so skladni s poglavjem 4 in ne posegajo v obveznosti ali pogodbe, sklenjene do 31. decembra 2019.

Člen 23

Evropska ocena zadostnosti virov

1.  Evropska ocena zadostnosti virov ugotovi težave v zvezi z zadostnostjo virov, in sicer z oceno skupne zadostnosti elektroenergetskega sistema glede tekočega in napovedanega povpraševanja po električni energiji na ravni Unije, na ravni držav članic in na ravni posameznih trgovalnih območij, kakor je primerno. Evropska ocena zadostnosti virov zajema vsako leto v obdobju desetih let od datuma navedene ocene.

2.  Evropsko oceno zadostnosti virov izvede ENTSO za električno energijo.

3.  ENTSO za električno energijo do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] usklajevalni skupini za električno energijo, ustanovljeni s členom 1 Sklepa Komisije z dne 15. novembra 2012(40), in ACER posreduje osnutek metodologije za evropsko oceno zadostnosti virov, ki temelji na načelih iz odstavka 5.

4.  Operaterji prenosnih sistemov ENTSO za električno energijo posredujejo podatke, ki jih potrebuje za ▌pripravo evropske ocene zadostnosti virov.

ENTSO za električno energijo evropsko oceno zadostnosti virov pripravi vsako leto. Proizvajalci in drugi udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo podatke o pričakovani izkoriščenosti proizvodnih virov, ob upoštevanju razpoložljivosti primarnih virov in ustreznih scenarijev projekcije povpraševanja in ponudbe.

5.  Evropska ocena zadostnosti virov temelji na pregledni metodologiji, ki v zvezi z oceno zagotavlja, da:

(a)  se pripravi na ravni vsakega trgovalnega območja in pokriva vsaj vse države članice;

(b)  temelji na ustreznih osrednjih referenčnih scenarijih projekcij povpraševanja in ponudbe, vključno z ekonomsko oceno verjetnosti zaprtja, začasne zaustavitve obratovanja, novogradnje proizvodnih sredstev in ukrepov za dosego ciljev energetske učinkovitosti in elektroenergetske povezanosti, ter na ustrezni občutljivosti ekstremnih vremenskih pojavov, hidroloških razmer, veleprodajnih cen in razvoja cen ogljika;

(c)  vsebuje ločene scenarije, ki odražajo različno verjetnost za pojav težav v zvezi z zadostnostjo virov, za obravnavo katerih so zasnovane različne vrste mehanizmov za zmogljivost;

(d)  ustrezno upošteva prispevek vseh virov, vključno z obstoječo in prihodnjimi možnostmi za proizvodnjo, shranjevanje energije, sektorsko povezovanje, prilagajanje odjema ter uvoz in izvoz in njihov prispevek k prožnemu obratovanju sistema;

(e)  predvideva verjetni učinek ukrepov iz člena 20(3);

(f)  vključuje različice brez obstoječih ali načrtovanih mehanizmov za zmogljivost in v ustreznih primerih različice s takšnimi mehanizmi;

(g)  temelji na tržnem modelu ki, kadar je ustrezno, uporablja pristop, ki temelji na pretokih moči;

(h)  uporablja verjetnostne izračune;

(i)  uporablja enotno orodje za modeliranje;

(j)  vključuje vsaj naslednje kazalnike iz člena 25:

–  „pričakovana nedobavljena energija“ in

–  „pričakovan izpad napajanja“;

(k)  odkrije izvore morebitnih težav pri zadostnosti virov, zlasti če je to omrežna omejitev, omejenost virov ali oboje;

(l)   upošteva dejanski razvoj omrežja;

(m)  zagotavlja, da se ustrezno upoštevajo nacionalne značilnosti proizvodnje, prožnosti odjema in shranjevanja energije, razpoložljivost primarnih virov in raven medsebojne povezanosti.

6.  ENTSO za električno energijo do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] ACER posreduje osnutek metodologije za izračun:

(a)  vrednosti nezadostnega napajanja;

(b)  stroškov novega vstopa za proizvodnjo ali prilagajanje odjema ter

(c)  standarda zanesljivosti iz člena 25.

Metodologija temelji na preglednih, objektivnih in preverljivih merilih.

7.  O predlogih iz odstavkov 3 in 6 osnutkov metodologije ter scenarijih, občutljivostih in predpostavkah, na katerih temeljijo, ter rezultatih evropske ocene zadostnosti virov iz odstavka 4 se opravi predhodno posvetovanje z državami članicami, usklajevalno skupino za električno energijo in ustreznimi deležniki, ACER pa jih odobri v skladu s postopkom iz člena 27.

Člen 24

Nacionalne ocene zadostnosti virov

1.  Nacionalne ocene zadostnosti virov imajo regionalno razsežnost in temeljijo na metodologiji iz člena 23(3), zlasti iz točk (b) do (m) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov vsebujejo referenčne centralne scenarije iz točke (b) člena 23(5).

Nacionalne ocene zadostnosti virov lahko upoštevajo dodatne občutljivosti poleg tistih iz točke (b) člena 23(5). V takih primerih lahko nacionalne ocene zadostnosti virov:

(a)  izdelajo predpostavke ob upoštevanju nacionalnih posebnosti ponudbe in odjema električni energiji;

(b)  uporabijo dopolnilna orodja in usklajene posodobljene podatke, ki dopolnjujejo tiste, ki jih uporablja ENTSO za električno energijo za evropsko oceno zadostnosti virov.

Poleg tega se pri nacionalnih ocenah zadostnosti virov, ko gre za ocenjevanje prispevka ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, k zanesljivosti oskrbe trgovalnih območij, na katera se nanašajo, uporabi metodologija iz točke (a) člena 26(11).

2.  Nacionalne ocene zadostnosti virov ter v ustreznih primerih evropska ocena zadostnosti virov in mnenje ACER v skladu z odstavkom 3 se dajo na voljo javnosti.

3.  Kadar se pri nacionalni oceni zadostnosti virov v zvezi s trgovalnim območjem odkrije težava v zvezi z zadostnostjo virov, ki pri evropski oceni zadostnosti virov ni bila odkrita, nacionalna ocena zadostnosti virov vključuje razloge za razhajanje med obema ocenama zadostnosti virov, vključno s podrobnostmi o uporabljenih občutljivostih in temeljnimi predpostavkami. Države članice to oceno objavijo in jo predložijo ACER.

ACER v dveh mesecih od datuma prejema poročila predloži mnenje o tem, ali so razlike med nacionalno oceno zadostnosti virov in evropsko oceno zadostnosti virov utemeljene.

Telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, ustrezno upošteva mnenje ACER in po potrebi spremeni svojo oceno. Kadar se odloči, da ne bo v celoti upoštevalo mnenja ACER, telo, pristojno za nacionalno oceno zadostnosti virov, objavi poročilo s podrobno utemeljitvijo.

Člen 25

Standard zanesljivosti

1.  Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost imajo države članice sprejet standard zanesljivosti. Standard zanesljivosti na pregleden način prikazuje potrebno raven zanesljivosti v oskrbi države članice. V primeru čezmejnih trgovalnih območij te standarde zanesljivosti skupaj oblikujejo ustrezni organi.

2.  Država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica, pripravi standard zanesljivosti na predlog regulativnega organa. Standard zanesljivosti temelji na metodologiji iz člena 23(6)▌.

3.  Standard zanesljivosti se izračuna z uporabo vsaj vrednosti nezadostnega napajanja in stroškov novega vstopa v določenem obdobju, izražen pa je kot „pričakovana nedobavljena energija“ in „pričakovan izpad napajanja“.

4.  Pri uporabi mehanizmov za zmogljivost parametre, ki določajo obseg zmogljivosti, nabavljene z mehanizmom za zmogljivost, odobri država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica na podlagi predloga regulativnega organa.

Člen 26

Čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost

1.  Mehanizmi za zmogljivost, ki niso strateške rezerve, in – če je tehnično izvedljivo – strateške rezerve, so odprti za neposredno čezmejno udeležbo ponudnikov zmogljivosti, ki se nahajajo v drugi državi članici, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.  Države članice zagotovijo, da ima tuja zmogljivost, ki lahko zagotovi tehnične lastnosti, enakovredne domačim zmogljivostim, priložnost sodelovati v istem konkurenčnem postopku kot domača zmogljivost. V primeru mehanizmov za zmogljivost, ki delujejo ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], lahko države članice dopustijo neposredno udeležbo povezovalnih vodov v istem konkurenčnem postopku, v katerem sodeluje tuja zmogljivost, za največ štiri leta od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali dve leti po datumu odobritve metodologij iz odstavka 11, kar nastopi prej.

Države članice lahko od tuje zmogljivosti zahtevajo, da se nahaja v državi članici z neposrednim priključevanjem na omrežje države članice, ki uporablja mehanizem.

3.  Države članice zmogljivosti, ki se nahaja na njihovem ozemlju, ne preprečujejo udeležbe v mehanizmih za zmogljivost v drugih državah članicah.

4.  Čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost ▌ ne spremeni ali kako drugače vpliva na vozne rede med območji ali fizične pretoke med državami članicami. Ti vozni redi in pretoki se določijo samo z rezultatom dodeljevanja zmogljivosti na podlagi člena 16.

5.  Ponudniki zmogljivosti imajo možnost udeležbe v enem ali več mehanizmih za zmogljivost.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, so udeleženi do pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetne hkratne preobremenitve sistemov med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, v katerem se nahaja tuja zmogljivost, v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

6.  Ponudniki zmogljivosti morajo plačati za nerazpoložljivost, kadar njihova zmogljivost ni na voljo.

Kadar so ponudniki zmogljivosti udeleženi v več kot enem mehanizmu za zmogljivost za isto obdobje dobave, morajo večkrat plačati za nerazpoložljivost, če ne morejo izpolnjevati večkratnih obveznosti.

7.  Za namene predložitve priporočila operaterjem prenosnih sistemov regionalni koordinacijski centri, vzpostavljeni na podlagi člena 35, vsako leto izračunajo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti. Ta izračun upošteva obseg pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetno hkratno preobremenitev sistema, kjer se mehanizem uporablja, in sistema, v katerem se nahaja tuja zmogljivost. Tak izračun je potreben za vsako mejo trgovalnega območja.

Operaterji prenosnih sistemov letno določijo največjo vstopno zmogljivost, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti, na podlagi priporočila regionalnega koordinacijskega centra.

8.  Države članice zagotovijo, da se vstopna zmogljivost iz odstavka 7 upravičenim ponudnikom zmogljivosti dodeli na pregleden, nediskriminatoren in tržen način.

9.  Kadar mehanizmi za zmogljivost omogočajo čezmejno udeležbo v dveh sosednjih državah članicah, se vsi prihodki iz naslova dodelitve iz odstavka 8, pripišejo zadevnim operaterjem prenosnih sistemov in se mednje razdelijo v skladu z metodologijo iz točke (b) odstavka 11 ali v skladu s skupno metodologijo, ki jo odobrita oba zadevna regulativna organa. Če sosednja država članica ne uporablja mehanizma za zmogljivost ali uporablja mehanizem, ki ni odprt za čezmejno udeležbo, delež prihodkov odobri pristojni nacionalni organ države članice, v kateri se mehanizem za zmogljivost izvaja, potem ko skuša pridobiti mnenje regulativnih organov sosednjih držav članic. Operaterji prenosnih sistemov takšne prihodke uporabijo za namene iz člena 19(2).

10.  Operater prenosnega sistema na območju, kjer se nahaja tuja zmogljivost:

(a)  ugotovi, ali zainteresirani ponudniki zmogljivosti lahko zagotovijo tehnične lastnosti, kot jih zahteva mehanizem za zmogljivost, v katerem ponudniki zmogljivosti nameravajo sodelovati, in registrira ponudnike zmogljivosti kot upravičene ponudnike zmogljivosti v registru, vzpostavljenem v ta namen;

(b)  preverja razpoložljivost▌;

(c)  operaterju prenosnega sistema v državi članici, ki uporablja mehanizem za zmogljivost, uradno sporoči informacije, prejete na podlagi točk (a) in (b) in drugega pododstavka.

Ustrezni ponudnik zmogljivosti brez odlašanja uradno obvesti operaterja prenosnega sistema o udeležbi v tujem mehanizmu za zmogljivost.

11.  ENTSO za električno energijo do ... [dvanajst mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] ACER predloži:

(a)  metodologijo za izračun največje vstopne zmogljivosti za čezmejno udeležbo iz odstavka 7;

(b)  metodologijo za delitev prihodkov iz odstavka 9;

(c)  skupna pravila za preverjanje razpoložljivosti iz točke (b) odstavka 10;

(d)  skupna pravila za določitev, kdaj se uveljavi plačilo za nerazpoložljivost;

(e)  pogoje delovanja registra iz točke (a) odstavka 10;

(f)  skupna pravila za ugotovitev zmogljivosti, upravičene do udeležbe v mehanizmu za zmogljivost, iz točke (a) odstavka 10.

O predlogu se z ACER opravi predhodno posvetovanje, ACER pa ga tudi odobri v skladu s členom 27.

12.  Zadevni regulativni organi preverijo, ali so bile zmogljivosti izračunane v skladu z metodologijo iz točke (a) odstavka 11.

13.  Regulativni organi zagotovijo, da je čezmejna udeležba v mehanizmih za zmogljivost organizirana na učinkovit in nediskriminatoren način. Zlasti zagotovijo ustrezno upravno ureditev za čezmejno izvrševanje plačil za nerazpoložljivost.

14.  Zmogljivosti, dodeljene v skladu z odstavkom 8, se med upravičenimi ponudniki zmogljivosti lahko prenašajo. Upravičeni ponudniki zmogljivosti uradno obvestijo register iz točke (a) odstavka 10 o vsakem takem prenosu.

15.  ENTSO za električno energijo do ... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi in upravlja z registrom iz točke (a) odstavka 10. Register je odprt za vse upravičene ponudnike zmogljivosti, sisteme, ki uporabljajo mehanizme za zmogljivost, in njihove operaterje prenosnih sistemov.

Člen 27

Postopek odobritve

1.  Kadar je naveden sklic na ta člen, se za odobritev predloga, ki ga predloži ENTSO za električno energijo, uporablja postopek iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.  Pred predložitvijo predloga ENTSO za električno energijo opravi posvetovanje z vsemi zadevnimi deležniki, vključno z regulativnimi organi in drugimi nacionalnimi organi. V svojem predlogu ustrezno upošteva rezultate tega posvetovanja.

3.  V treh mesecih od datuma prejema predloga iz odstavka 1 ACER predlog bodisi odobri bodisi spremeni. V slednjem primeru se ACER pred odobritvijo spremenjenega predloga posvetuje z ENTSO za električno energijo. Odobreni predlog se na spletnem mestu ACER objavi v treh mesecih od datuma prejema predlaganih dokumentov.

4.  ACER lahko kadar koli zahteva spremembo odobrenega predloga. V šestih mesecih od datuma prejema takšne zahteve ENTSO za električno energijo ACER posreduje osnutek predlaganih sprememb. V treh mesecih od datuma prejema osnutka ACER spremembe spremeni ali odobri in jih objavi na svojem spletnem mestu.

Poglavje V

Obratovanje prenosnega sistema

Člen 28

Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo

1.  Operaterji prenosnih sistemov sodelujejo na ravni Unije prek ENTSO za električno energijo, da bi spodbudili dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga električne energije in trgovanja med območji ter zagotovili optimalno upravljanje, usklajeno obratovanje in dober tehnični razvoj evropskega omrežja za prenos električne energije.

2.  Pri izvajanju svojih funkcij v skladu s pravom Unije ENTSO za električno energijo ravna z namenom vzpostavitve dobro delujočega in povezanega notranjega trga električne energije in prispeva k učinkovitemu in trajnostnemu doseganju ciljev iz okvira podnebne in energetske politike za obdobje od 2020 do 2030, zlasti s prispevanjem k učinkoviti vključitvi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in k izboljšanju energetske učinkovitosti, pri tem pa ohranja sigurnost sistema. ENTSO za električno energijo ima ustrezne človeške in finančne vire za izvajanje svojih nalog.

Člen 29

ENTSO za električno energijo

1.  Operaterji prenosnih sistemov za električno energijo Komisiji in ACER predložijo osnutek sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika ENTSO za električno energijo.

2.  V dveh mesecih po prejemu osnutka sprememb statuta, seznama članov ali poslovnika, ACER po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse deležnike, zlasti uporabnike sistema, vključno z odjemalci, Komisiji predloži mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika.

3.  Komisija poda mnenje o osnutkih sprememb statutov, seznama članov ali poslovnika, ob upoštevanju mnenja ACER iz odstavka 2 in v treh mesecih po prejemu mnenja ACER.

4.  Operaterji prenosnih sistemov v treh mesecih po prejemu ugodnega mnenja Komisije sprejmejo in objavijo spremenjene statute ali poslovnik.

5.  Dokumenti iz odstavka 1 se predložijo Komisiji in ACER v primeru njihovih sprememb ali na obrazloženo zahtevo enega od njiju. Komisija in ACER izdata mnenje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

Člen 30

Naloge ENTSO za električno energijo

1.  ENTSO za električno energijo:

(a)  oblikuje omrežne kodekse za področja iz člena 59(1) in (2), da bi dosegli cilje, določene v členu 28;

(b)  sprejme in objavi nezavezujoč 10-letni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo (v nadaljnjem besedilu: razvojni načrt omrežja za celotno Unijo), in sicer vsako drugo leto;

(c)  pripravi in sprejme predloge v zvezi z evropsko oceno zadostnosti virov v skladu s členom 23 ter predloge za tehnične specifikacije za čezmejno udeležbo v mehanizmih za zmogljivost v skladu s členom 26(11);

(d)  sprejme priporočila za usklajevanje tehničnega sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov Unije in tretjih držav;

(e)  sprejme okvir za sodelovanje in usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri;

(f)  sprejme predlog, ki opredeljuje regijo obratovanja sistema, v skladu s členom 36;

(g)  sodeluje z operaterji distribucijskih sistemov in telesom EU ODS;

(h)  spodbuja digitalizacijo prenosnih omrežij, vključno z uvedbo pametnih omrežij, učinkovitega pridobivanja podatkov v realnem času in sistemov naprednega merjenja;

(i)  sprejme skupna orodja za upravljanje omrežij, da se zagotovi uskladitev upravljanja omrežij v običajnih in izrednih razmerah, vključno s skupno lestvico za razvrščanje incidentov, in načrte raziskav, vključno z uresničevanjem teh načrtov z učinkovitim raziskovalnim programom. Ta orodja med drugim določajo:

(i)  informacije, vključno z ustreznimi informacijami za dan vnaprej, znotraj dneva in v realnem času, ki so koristne za boljše operativno usklajevanje, pa tudi optimalno pogostost zbiranja in izmenjave teh informacij;

(ii)  tehnološko platformo za izmenjavo informacij v realnem času in po potrebi tehnološke platforme za zbiranje, obdelavo in prenos drugih informacij iz točke (i), pa tudi za izvajanje postopkov, ki bi lahko povečali operativno usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov, s ciljem, da bi se takšno usklajevanje razširilo po vsej Uniji;

(iii)  kako operaterji prenosnih sistemov posredujejo operativne informacije drugim operaterjem prenosnih sistemov ali drugim subjektom, ki so pooblaščeni, da jim nudijo podporo pri doseganju operativnega usklajevanja, in ACER ter

(iv)  da operaterji prenosnih sistemov določijo kontaktno osebo, ki je zadolžena za odgovarjanje na vprašanja drugih operaterjev prenosnih sistemov, drugih pooblaščenih subjektov, kakor je navedeno v točki (iii), ali ACER v zvezi s temi informacijami;

(j)  sprejme letni delovni program;

(k)  prispeva k vzpostavitvi zahtev za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkov za dostop do podatkov, kot je določeno v členu 24 Direktive 2019/...(41);

(l)  sprejme letno poročilo;

(m)  pripravi in sprejme sezonske ocene zadostnosti v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 2019/...(42);

(n)  spodbuja kibernetsko varnost in varstvo podatkov v sodelovanju z ustreznimi organi in reguliranimi subjekti;

(o)   upošteva razvoj prilagajanja odjema pri izvajanju svojih nalog.

2.  ENTSO za električno energijo ACER poroča o odkritih pomanjkljivostih pri oblikovanju in delovanju regionalnih koordinacijskih centrov.

3.  ENTSO za električno energijo objavi zapisnike zasedanj skupščine, zasedanj upravnega odbora in zasedanj odborov ter javnosti redno posreduje informacije o odločanju in dejavnostih.

4.  Letni delovni program iz točke (j) odstavka 1 vsebuje seznam in opis omrežnih kodeksov, ki jih je treba pripraviti, načrt usklajevanja obratovanja omrežja, dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih je treba izvesti v zadevnem letu, in okvirni časovni razpored.

5.  ENTSO za električno energijo da ACER na voljo vse informacije, ki jih ACER potrebuje za izpolnitev svojih nalog na podlagi člena 32(1). Operaterji prenosnih sistemov dajo ENTSO za električno energijo na voljo vse informacije, ki jih ENTSO za električno energijo potrebuje za izpolnitev te zahteve.

6.  ENTSO za električno energijo Komisiji na njeno zahtevo predloži mnenje v zvezi s sprejetjem smernic iz člena 61.

Člen 31

Posvetovanja

1.  Pri pripravi predlogov v okviru nalog iz člena 30(1) ENTSO za električno energijo opravi obsežno posvetovanje. To posvetovanje je strukturirano tako, da so lahko upoštevane vse pripombe deležnikov pred dokončnim sprejetjem predloga, na odprt in pregleden način z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti z organizacijami, ki zastopajo takšne deležnike. V posvetovanje so vključeni tudi regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, uporabniki sistema, vključno z odjemalci, operaterji distribucijskih sistemov, vključno z ustreznimi panožnimi združenji, tehničnimi organi in združenji deležnikov. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh ustreznih strani v postopku odločanja.

2.  Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj v zvezi s posvetovanjem iz odstavka 1 se objavijo.

3.  Pred sprejetjem predlogov iz člena 30(1) ENTSO za električno energijo navede, kako je upošteval pripombe, ki jih je prejel med posvetovanjem. Če pripomb ni upošteval, to obrazloži.

Člen 32

Spremljanje s strani ACER

1.  ACER spremlja izvajanje nalog ENTSO za električno energijo iz člena 30(1), (2) in (3) ter o svojih ugotovitvah poroča Komisiji.

ACER spremlja, kako ENTSO za električno energijo izvaja omrežne kodekse, oblikovane na podlagi člena 59. Če ENTSO za električno energijo ne izvaja teh omrežnih kodeksov, ACER od ENTSO za električno energijo zahteva, da predloži ustrezno obrazloženo razlago, zakaj tega ni storil. ACER o tej obrazložitvi obvesti Komisijo in poda svoje mnenje o njej.

ACER spremlja in analizira izvajanje omrežnih kodeksov in smernic, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 58(1), ter njihov vpliv na harmonizacijo veljavnih pravil, namenjeno spodbujanju povezovanja trgov ter nediskriminacije, učinkovite konkurence in uspešnega delovanja trga, ter o tem poroča Komisiji.

2.  ENTSO za električno energijo ACER v mnenje predloži osnutek razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, osnutek letnega delovnega programa, vključno z informacijami o postopku posvetovanja, in druge dokumente iz člena 30(1).

Kadar meni, da osnutek letnega delovnega programa ali osnutek razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, ki ju je predložil ENTSO za električno energijo, ne prispevata k nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci, uspešnemu delovanju trga ali k zadostnim čezmejnim povezavam, ki bi bile na voljo tretjim stranem, ACER v dveh mesecih od predložitve poda ustrezno obrazloženo mnenje ter priporočila ENTSO za električno energijo in Komisiji.

Člen 33

Stroški

Stroške, povezane z dejavnostmi ENTSO za električno energijo iz členov 28 do 32 in 58 do 61 te uredbe ter iz člena 11 Uredbe (EU) št. 347/2013, krijejo operaterji prenosnih sistemov, pri čemer se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in primerni.

Člen 34

Regionalno sodelovanje operaterjev prenosnih sistemov

1.  Operaterji prenosnih sistemov znotraj ENTSO za električno energijo vzpostavijo regionalno sodelovanje, da bi prispevali k nalogam iz člena 30(1), (2) in (3). Zlasti vsaki dve leti objavijo regionalni naložbeni načrt, na podlagi katerega se lahko odločajo glede naložb. ENTSO za električno energijo spodbuja sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov na regionalni ravni za zagotovitev interoperabilnosti, komuniciranja in spremljanja regionalne učinkovitosti na področjih, ki še niso harmonizirana na ravni Unije.

2.  Za zagotovitev optimalnega upravljanja omrežja operaterji prenosnih sistemov spodbujajo obratovalne dogovore, prav tako spodbujajo razvoj izmenjave energije, usklajeno dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, in sicer z nediskriminatornimi tržnimi rešitvami in ob ustreznem upoštevanju konkretnih koristi implicitnih dražb za kratkoročne dodelitve, ter povezovanje mehanizmov izravnave in rezerv električne energije.

3.  Za namene doseganja ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena lahko Komisija določi geografsko območje posameznih struktur regionalnega sodelovanja, pri tem pa upošteva obstoječe strukture regionalnega sodelovanja. Vsaka država članica lahko spodbuja sodelovanje na več kot enem geografskem območju.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo geografskih območij, ki jih pokrivajo posamezne strukture regionalnega sodelovanja. V ta namen se Komisija posvetuje z regulativnimi organi, ACER in ENTSO za električno energijo.

Delegirani akti iz tega odstavka ne posegajo v člen 36.

Člen 35

Vzpostavitev in poslanstvo regionalnih koordinacijskih centrov

1.  Vsi operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] zadevnim regulativnim organom predložijo predlog za vzpostavitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu z merili iz tega poglavja.

Regulativni organi v regiji obratovanja sistema predlog pregledajo in odobrijo.

Predlog vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)   državo članico, v kateri bo pričakovani sedež regionalnih koordinacijskih centrov, in udeležene operaterje prenosnih sistemov;

(b)  organizacijsko, finančno in obratovalno ureditev, potrebno za zagotovitev učinkovitega, sigurnega in zanesljivega obratovanja medsebojno povezanega prenosnega sistema;

(c)  načrt za izvedbo za začetek obratovanja regionalnih koordinacijskih centrov;

(d)  statute in poslovnike regionalnih koordinacijskih centrov;

(e)  opis postopkov sodelovanja v skladu s členom 38;

(f)  opis ureditev v zvezi z odgovornostjo regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 47;

(g)  kadar se dva regionalna koordinacijska centra vzdržujeta izmenično v skladu s členom 36(2), opis ureditev za zagotavljanje jasnih odgovornosti navedenih koordinacijskih centrov in postopkov glede izvajanja njunih nalog.

2.  Potem ko regulativni organi odobrijo predlog iz odstavka 1, regionalni koordinacijski centri nadomestijo regionalne koordinatorje sigurnosti, vzpostavljene v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, in začnejo delovati do 1. julija 2022.

3.  Regionalni koordinacijski centri imajo pravno obliko, kakor je določena v Prilogi II Direktive Sveta (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(43).

4.  Regionalni koordinacijski centri pri opravljanju svojih nalog po pravu Unije delujejo neodvisno od nacionalnih interesov in od interesov operaterjev prenosnih sistemov.

5.  Regionalni koordinacijski centri dopolnjujejo vlogo operaterjev prenosnih sistemov z opravljanjem nalog regionalnega pomena, ki so jim dodeljene v skladu s členom 37. Operaterji prenosnih sistemov so odgovorni za upravljanje pretokov električne energije ter zagotavljanje sigurnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema v skladu s točko (d) člena 40(1) Direktive (EU) 2019/...(44).

Člen 36

Geografsko območje regionalnih koordinacijskih centrov

1.  ENTSO za električno energijo do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] ACER posreduje predlog z navedbo, kateri operaterji prenosnih sistemov, trgovalna območja, meje trgovalnih območij, območja določanja zmogljivosti in regije za usklajevanje prekinitev napajanja so zajeti v posamezni regiji obratovanja sistema. V predlogu se upošteva topologija omrežja, vključno s stopnjo medsebojne povezanosti in medsebojne in odvisnosti elektroenergetskega sistema v smislu tokov in velikosti regije, ki mora zajemati vsaj eno območje določanja zmogljivosti.

2.  Operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema sodelujejo v okviru regionalnem koordinacijskem centru, ustanovljenem v tej regiji. V izjemnih okoliščinah , kadar je regulacijsko območje operater prenosnega sistema del različnih sinhronih območij, lahko operater prenosnih sistemov sodeluje v okviru dveh regionalnih koordinacijskih centrov. Predlog iz odstavka 1 za meje trgovalnih območij, ki so ob regijah obratovanja sistema, določa, kako mora potekati usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri za te meje. Za sinhrono območje celinske Evrope, kjer bi se lahko dejavnosti dveh regionalnih koordinacijskih centrov prekrivale v regiji obratovanja sistema, se operaterji prenosnih sistemov te regije odločijo, da v tej regiji imenujejo en sam regionalni koordinacijski center ali da oba regionalna centra izmenično opravljata nekatere ali vse naloge regionalnega pomena v celotni regiji obratovanja sistema, druge naloge pa opravlja en sam imenovani regionalni koordinacijski center.

3.  ACER v treh mesecih od prejema predloga iz odstavka 1 predlog opredelitve regij obratovanja sistema bodisi odobri bodisi predlaga spremembe. V slednjem primeru se ACER pred sprejetjem sprememb posvetuje z ENTSO za električno energijo. Sprejeti predlog se objavi na spletnem mestu ACER.

4.  Ustrezni operaterji prenosnih sistemov lahko ACER posredujejo predlog za spremembo regij obratovanja sistema, opredeljenih v skladu z odstavkom 1. Uporablja se postopek iz odstavka 3.

Člen 37

Naloge regionalnih koordinacijskih centrov

1.  Vsak regionalni koordinacijski center v celotni regiji obratovanja sistema, kjer je vzpostavljen, opravlja vsaj vse naslednje naloge regionalnega pomena:

(a)  izvajanje usklajenega izračuna zmogljivosti v skladu z metodologijami, razvitimi v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(b)  izvajanje usklajene analize sigurnosti v skladu z metodologijami, razvitimi v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(c)  oblikovanje skupnih ▌modelov omrežja v skladu z metodologijami in postopki, razvitimi v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(d)  nudenje podpore ocene skladnosti načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v skladu s postopkom iz omrežnega kodeksa za izredne razmere in ponovno vzpostavitev sistema, sprejetega na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(e)  izvajanje regionalnih napovedi zadostnosti sistema za teden vnaprej do vsaj dneva vnaprej in priprava ukrepov za zmanjšanje tveganj v skladu z metodologijo, določeno v členu 8 Uredbe (EU) 2019/...(45), in postopki, določeni v smernici za obratovanje sistema, sprejeti na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009;

(f)  izvajanje regionalnega usklajevanja za načrtovanje prekinitev napajanja v skladu s postopki in metodologijami, določenimi v smernici za obratovanje sistema, sprejeti na podlagi člena 18(5) Uredbe (EU) št. 714/2009;

(g)  usposabljanje in certificiranje osebja, ki dela za regionalne koordinacijske centre;

(h)  nudenje podpore usklajevanja in optimizacije ponovne vzpostavitve na regionalni ravni, kot zahtevajo operaterji prenosnih sistemov;

(i)  izvajanje analize in poročanje po obratovanju in po motnjah;

(j)  regionalno določanje obsega rezervne zmogljivosti;

(k)  olajšanje regionalne nabave izravnalne moči;

(l)  podpiranje operaterjev prenosnih sistemov, na njihovo zahtevo, pri optimizaciji poravnav med operaterji prenosnih sistemov;

(m)  izvajanje nalog v zvezi z določitvijo regionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo, če in kolikor so prenesene na regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/...(46);

(n)  izvajanje nalog v zvezi s sezonskimi ocenami zadostnosti, če in kolikor so prenesene na regionalne koordinacijske centre v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2019/...(47);

(o)  izvajanje izračuna vrednosti največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost, za namene izdaje priporočila iz člena 26(7);

(p)  izvajanje nalog, povezanih s podpiranjem operaterjev prenosnih sistemov pri ugotavljanju potreb po novih zmogljivostih prenosa, po posodobitvi obstoječih zmogljivosti prenosa ali po alternativnih možnostih, kar je treba sporočiti regionalnim skupinam, oblikovanim v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013, in vključiti v desetletni načrt za razvoj omrežja iz člena 51 Direktive (EU) 2019/...(48).

Naloge iz prvega pododstavka so podrobneje določene v Prilogi I.

2.  Odbor, vzpostavljen s členom 68 Direktive 2019/...(49), na predlog Komisije ali države članice izda mnenje o dodelitvi novih svetovalnih nalog regionalnim koordinacijskim centrom. Kadar ta odbor izda pozitivno mnenje o dodelitvi novih svetovalnih nalog, regionalni koordinacijski centri izvajajo te naloge na podlagi predloga, ki ga pripravi ENTSO za električno energijo in odobri ACER v skladu s postopkom iz člena 27.

3.  Operaterji prenosnih sistemov svojim regionalnim koordinacijskim centrom zagotovijo potrebne informacije za opravljanje njihovih nalog.

4.  Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje usklajenih ukrepov in priporočil, ki jih izdajo regionalni koordinacijski centri.

5.  Za naloge iz tega člena, ki niso zajete v ustreznih omrežnih kodeksih ali smernicah, ENTSO za električno energijo pripravi predlog v skladu s postopkom iz člena 27. Regionalni koordinacijski centri izvajajo te naloge na podlagi predloga, ki ga odobri ACER.

Člen 38

Sodelovanje znotraj regionalnih koordinacijskih centrov in med njimi

Vsakodnevno usklajevanje znotraj regionalnih koordinacijskih centrov in med njimi se upravlja s postopkom sodelovanja med operaterji prenosnih sistemov v regiji, po potrebi vključno z ureditvami za usklajevanje med regionalnimi koordinacijskimi centri. Postopek sodelovanja temelji na:

(a)  ureditvi dela za obravnavanje načrtovalnih in operativnih vidikov, relevantnih za naloge iz člena 37;

(b)  postopku za izmenjavo analize ter učinkovitem in vključujočem posvetovanju o predlogih regionalnih koordinacijskih centrov z regionalnimi koordinacijskimi centri v regiji obratovanja sistema in zadevnimi deležniki ter z drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri v okviru operativnih zadolžitev in nalog v skladu s členom 40;

(c)  postopku za sprejemanje usklajenih ukrepov in priporočil v skladu s členom 42;

Člen 39

Ureditev dela

1.  Regionalni koordinacijski centri delo uredijo tako, da učinkovito, vključujoče, pregledno in na način, ki olajša doseganje soglasja, obravnavajo načrtovalne in operativne vidike v zvezi z nalogami, ki jih je treba izvajati, zlasti ob upoštevanju posebnosti in zahtev teh nalog, kot je določeno v Prilogi I. Regionalni koordinacijski centri tudi oblikujejo postopek za revizijo te ureditve dela.

2.  Regionalni koordinacijski centri zagotovijo, da ureditev dela iz odstavka 1 vsebuje pravila za uradno obveščanje zadevnih strani.

Člen 40

Postopek posvetovanja

1.  Regionalni koordinacijski centri razvijejo postopek za to, da v okviru svojih dnevnih operativnih zadolžitev in nalog organizirajo ustrezna in redna posvetovanja z operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema, drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri in zadevnimi deležniki. Da bi bilo možno obravnavati regulativna vprašanja, se po potrebi vključijo regulativni organi.

2.  Regionalni koordinacijski centri se posvetujejo z državami članicami v regiji obratovanja sistema in s svojimi regionalnimi forumi, če ti obstajajo, o zadevah političnega pomena, kar izključuje vsakodnevne dejavnosti regionalnih koordinacijskih centrov in izvajanje njihovih nalog. Regionalni koordinacijski centri ustrezno upoštevajo priporočila držav članic in v ustreznih primerih njihovih regionalnih forumov.

Člen 41

Preglednost

1.  Regionalni koordinacijski centri razvijejo postopek za udeležbo deležnikov in organizirajo redna srečanja z njimi, da bi razpravljali o zadevah v zvezi z učinkovitim, sigurnim in zanesljivim obratovanjem povezanega sistema ter opredelili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave.

2.  ENTSO za električno energijo in regionalni koordinacijski centri v odnosu do deležnikov in širše javnosti delujejo popolnoma pregledno. Vso relevantno dokumentacijo objavijo na svojih spletnih mestih.

Člen 42

Sprejemanje ter pregled usklajenih ukrepov in priporočil

1.  Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema razvijejo postopek za sprejemanje in revizijo usklajenih ukrepov in priporočil, ki jih izdajo regionalni koordinacijski centri v skladu z merili iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.  Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov izdajo usklajene ukrepe v zvezi z nalogami iz točk (a) in (b) ▌člena 37(1). Operaterji prenosnih sistemov izvajajo usklajene ukrepe razen, kadar bi to privedlo do kršenja omejitev obratovalne sigurnosti, ki jih vsak operater prenosnih sistemov opredeli v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

Če se operater prenosnega sistema odloči, da ne bo izvajal usklajenih ukrepov iz razlogov, navedenih v tem odstavku, brez nepotrebnega odlašanja na pregleden način sporoči podrobne razloge za to regionalnemu koordinacijskemu centru in operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema. V takih primerih regionalni koordinacijski center oceni vpliv te odločitve na druge operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema in lahko predlaga drugačen niz usklajenih ukrepov, za katere velja postopek iz odstavka 1.

3.  Regionalni koordinacijski centri operaterjem prenosnih sistemov izdajo priporočila v zvezi z nalogami iz▌ točk (c) do (p) člena 37(1) ali dodeljenimi v skladu s členom 37(2).

Kadar se operater prenosnega sistema odloči, da priporočila iz odstavka 1 ne bo upošteval, brez nepotrebnega odlašanja predloži utemeljitev za svojo odločitev regionalnim koordinacijskim centrom in drugim operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema.

4.  Pregled usklajenega ukrepa ali priporočila se sproži na zahtevo enega ali več operaterjev prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema. Po pregledu usklajenega ukrepa ali priporočila regionalni koordinacijski centri potrdijo ali spremenijo ukrep.

5.  Ko se za usklajeni ukrep izvede pregled v skladu z odstavkom 4, zahteva po pregledu ne zadrži usklajenega ukrepa, razen ko bi izvajanje usklajenega ukrepa privedlo do kršenja omejitev obratovalne sigurnosti, ki jih vsak posamezni operater prenosnih sistemov opredeli v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

6.  Na predlog države članice ali Komisije in po posvetovanju z odborom, vzpostavljenim s členom 68 Direktive 2019/..(50)., se lahko države članice v regiji obratovanja sistema skupaj odločijo regionalnemu koordinacijskemu centru odobriti pristojnost za izdajo usklajenih ukrepov za eno ali več nalog iz točk (c) do (p) člena 37(1).

Člen 43

Upravni odbor regionalnih koordinacijskih centrov

1.  Regionalni koordinacijski centri oblikujejo upravni odbor zaradi sprejemanja ukrepov v zvezi z njihovim upravljanjem in spremljanjem njihove učinkovitosti.

2.  Upravni odbor sestavljajo člani, ki zastopajo vse operaterje prenosnih sistemov, ki so udeleženi v ustreznem regionalnem koordinacijskem centru.

3.  Upravni odbor je odgovoren za:

(a)  pripravo in potrditev statutov in poslovnikov regionalnih koordinacijskih centrov;

(b)  odločanje o organizacijski strukturi in njeno uvedbo;

(c)  pripravo in potrditev letnega proračuna;

(d)  razvoj in potrditev postopkov ▌sodelovanja v skladu s členom 38.

4.  Med pristojnosti upravnega odbora ne sodijo pristojnosti, povezane z vsakodnevnimi dejavnostmi regionalnih koordinacijskih centrov in opravljanjem njegovih nalog.

Člen 44

Organizacijska struktura

1.  Operaterji prenosnih sistemov v posamezni regiji obratovanja sistema vzpostavijo organizacijsko strukturo regionalnih koordinacijskih centrov, ki podpira varnost njihovih nalog.

Organizacijska struktura določa:

(a)  pristojnosti, naloge in odgovornosti ▌osebja;

(b)  razmerje in hierarhično strukturo med različnimi deli in postopki organizacije.

2.  Regionalni koordinacijski centri lahko za učinkovito in zanesljivo izvajanje svojih nalog, kadar je to nujno potrebno, vzpostavijo regionalna predstavništva za obravnavo podregionalnih posebnosti ali nujno potrebno, imenujejo podporne regionalne koordinacijske centre.

Člen 45

Oprema in osebje

Regionalni koordinacijski centri imajo na razpolago vse človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te uredbe in za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog.

Člen 46

Spremljanje in poročanje

1.  Regionalni koordinacijski centri vzpostavijo postopek za neprekinjeno spremljanje vsaj:

(a)  svoje operativne učinkovitosti;

(b)  izdanih usklajenih ukrepov in priporočil, stopnje izvajanja usklajenih ukrepov in priporočil s strani operaterjev prenosnih sistemov ter doseženega izida;

(c)  uspešnosti in učinkovitosti vsake izmed nalog, za katero so odgovorni, in po potrebi rotacije teh nalog.

2.  Regionalni operativni centri na pregleden način obračunavajo svoje stroške in o njih poročajo ACER ter regulativnim organom v regiji obratovanja sistema.

3.  Regionalni koordinacijski centri ENTSO za električno energijo, ACER, regulativnim organom v regiji obratovanja sistema in usklajevalni skupini za električno energijo predložijo letno poročilo o izidu spremljanja iz odstavka 1 z informacijami o svoji učinkovitosti.

4.  Regionalni koordinacijski centri o pomanjkljivostih, odkritih med postopkom spremljanja iz odstavka 1, poročajo ENTSO za električno energijo, regulativnim organom v regiji obratovanja sistema, ACER in drugim pristojnim organom držav članic, odgovornim za preprečevanje in obvladovanje kriznih razmer. Zadevni regulativni organi v regiji obratovanja sistema lahko na podlagi tega poročila regionalnim koordinacijskim centrom predlagajo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

5.  Regionalni koordinacijski centri poročila iz odstavkov 3 in 4 objavijo brez poseganja v potrebo po varovanju varnosti in zaupnosti poslovno občutljivih informacij.

Člen 47

Pravna odgovornost

Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema v predlogih za vzpostavitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s členom 35 vključijo vse potrebno za kritje odgovornosti v zvezi z izvajanjem svojih nalog▌. Metoda, uporabljena za zagotavljanje kritja, upošteva pravni status regionalnih koordinacijskih centrov in raven razpoložljivega komercialnega zavarovanja.

Člen 48

Desetletni razvojni načrt omrežja

1.  Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo iz točke (b) člena 30(1) vključuje modeliranje integriranega omrežja, razvoj scenarijev in oceno odpornosti sistema.

Razvojni načrt omrežja za celotno Unijo zlasti:

(a)  temelji na nacionalnih naložbenih načrtih ob upoštevanju regionalnih naložbenih načrtov iz člena 34(1) te uredbe in po potrebi vidikov Unije za načrtovanje omrežij, kot je to določeno v Uredbi (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(51); zanj se izvede analiza stroškov in koristi načrta z uporabo metodologije, določene v členu 11 navedene uredbe;

(b)  glede čezmejnih povezav temelji tudi na razumnih potrebah različnih uporabnikov sistema in vključuje dolgoročne obveznosti vlagateljev iz členov 44 in 51 Direktive/…(52) ter

(c)  prepoznava vrzeli pri naložbah, zlasti v zvezi s čezmejnimi zmogljivostmi.

Glede na točko (c) prvega pododstavka se razvojnemu načrtu omrežja za celotno Unijo lahko priloži pregled ovir za povečanje čezmejne zmogljivosti omrežja, nastalih zaradi različnih postopkov ali praks za odobritev.

2.  ACER predloži mnenje o nacionalnih 10-letnih razvojnih načrtih omrežij, da preveri njihovo skladnost z razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo. Če ACER opazi neskladnosti med nacionalnim 10-letnim razvojnim načrtom omrežja in razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo, predlaga ustrezno spremembo nacionalnega 10-letnega razvojnega načrta omrežja ali razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo, kakor je primerno. Če je tak nacionalni 10-letni razvojni načrt omrežja oblikovan v skladu s členom 51 Direktive (EU) 2009/...(53), ACER ustreznemu regulativnemu organu predlaga spremembo nacionalnega 10-letnega razvojnega načrta omrežja v skladu s členom 51(7) navedene direktive in o tem obvesti Komisijo.

Člen 49

Mehanizem medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov

1.  Operaterji prenosnih sistemov prejmejo nadomestilo za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih.

2.  Nadomestilo iz odstavka 1 izplačajo operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in sistemov, v katerih ti pretoki ponikajo.

3.  Nadomestila se izplačujejo redno za določeno preteklo obdobje. Naknadni popravki izplačanih nadomestil se opravijo zaradi upoštevanja dejanskih stroškov, kadar je to potrebno.

Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 61.

4.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo višine nadomestil, ki jih je treba izplačati.

5.  Obseg prevajanja čezmejnih pretokov in obseg čezmejnih pretokov, ki izvirajo ali ponikajo v nacionalnih prenosnih sistemih, se določi na podlagi fizičnega pretoka električne energije, ki se dejansko izmeri v danem obdobju.

6.  Stroški, nastali zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, se določijo na podlagi predvidenega dolgoročnega povprečja dodatnih stroškov, ob upoštevanju izgub, naložb v novo infrastrukturo in ustreznega deleža stroškov obstoječe infrastrukture, če se ta infrastruktura uporablja za prenos čezmejnih pretokov, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Pri ugotavljanju nastalih stroškov se uporabijo priznane standardne metode za izračun stroškov. Koristi, ki jih omrežje pridobi zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, se upoštevajo za zmanjšanje višine prejetih nadomestil.

7.  Če so prenosna omrežja dveh ali več držav članic v celoti ali delno vključena v en regulacijski blok, se izključno za namene mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov šteje, da je regulacijski blok kot celota del prenosnega omrežja ene od zadevnih držav članic, s čimer se zagotovi, da se pretoki znotraj regulacijskih blokov ne štejejo za čezmejni pretok iz točka (b) člena 2(2) in da ne prihaja do izplačila nadomestil v skladu z odstavkom 1 tega člena. Regulativni organi zadevnih držav članic lahko odločijo, kateri od zadevnih držav članic bo pripadal regulacijski blok kot celota.

Člen 50

Zagotavljanje informacij

1.  Zaradi zagotavljanja sigurnosti omrežij v zvezi z upravljanjem prezasedenosti operaterji prenosnih sistemov vzpostavijo mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij.

2.  Varnostni standardi ter standardi za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov, se objavijo. Objavljene informacije zajemajo splošen sistem za izračun celotne prenosne zmogljivosti in prenosne rezerve, ki temelji na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Taki sistemi morajo pridobiti odobritev regulativnih organov.

3.  Operaterji prenosnih sistemov objavijo ocene razpoložljivih prenosnih zmogljivosti za vsak dan in prikažejo vse proste prenosne zmogljivosti, ki so že rezervirane. Objave se opravijo v določenih časovnih razmikih pred dnevom prenosa in v vsakem primeru zajemajo ocene za teden in mesec vnaprej ter kvantitativno oceno pričakovane zanesljivosti razpoložljivih zmogljivosti.

4.  Operaterji prenosnih sistemov objavijo ustrezne podatke o napovedani in dejanski agregirani porabi, o razpoložljivosti in dejanski uporabi proizvodnih zmogljivosti in odjemnih objektov, o razpoložljivosti in uporabi omrežij in medsebojnih povezav ter o izravnalni energiji, rezervni zmogljivosti in razpoložljivosti prožnosti. V zvezi z razpoložljivostjo in dejansko uporabo manjših proizvodnih zmogljivosti in odjemnih objektov se lahko uporabijo agregirani ocenjeni podatki.

5.  Zadevni udeleženci na trgu operaterjem prenosnih sistemov zagotovijo ustrezne podatke.

6.  Proizvodnja podjetja, ki imajo ali upravljajo proizvodne naprave, od katerih ima vsaj ena proizvodna naprava inštalirano zmogljivost vsaj 250 MW, ali imajo portfelj proizvodnih naprav za vsaj 400 MW, pet let hranijo urne podatke za posamezen obrat, ki so potrebni za preverjanje vseh obratovalnih odločitev dispečiranja in ponudbene strategije na borzah električne energije, na dražbah medsebojnih povezav, trgih rezervne energije in prostih trgih, da so ti na razpolago regulativnemu organu, nacionalnemu organu za konkurenco in Komisiji. Podatki na obrat in uro, ki jih je treba hraniti, med drugim vključujejo podatke o razpoložljivih proizvodnih zmogljivostih in predvidenih rezervnih zmogljivostih, vključno z dodelitvijo teh predvidenih rezervnih zmogljivosti na ravni obrata, v času dražbe ali proizvodnje.

7.  Operaterji prenosnih sistemov si redno izmenjujejo niz dovolj točnih podatkov o omrežju in pretoku obremenitve z namenom, da lahko vsak operater prenosnega sistema na svojem območju izračuna pretok obremenitve. Isti niz podatkov se na zahtevo posreduje regulativnim organom, Komisiji ter državam članicam. Regulativni organi, države članice in Komisija ravnajo s tem nizom podatkov zaupno in zagotovijo zaupno ravnanje tudi s strani svetovalcev, ki na njihovo zahtevo opravljajo analitsko delo na podlagi teh podatkov.

Člen 51

Certificiranje operaterjev prenosnih sistemov

1.  Komisija preuči vsako obvestilo o odločitvi o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 52(6) Direktive (EU) 2019/...(54) takoj, ko ga prejme. Komisija v dveh mesecih po prejemu takšnega obvestila zadevnemu regulativnemu organu izda mnenje glede skladnosti s členom 43 ter bodisi členom 52(2) bodisi členom 53 Direktive (EU) 2019/...(55).

Komisija lahko pri pripravi mnenja iz prvega pododstavka od ACER zahteva, da poda svoje mnenje o odločitvi regulativnega organa o certifikaciji. V tem primeru se dvomesečni rok iz prvega pododstavka podaljša za nadaljnja dva meseca.

Če Komisija v rokih iz prvega in drugega pododstavka ne izda mnenja, se šteje, da odločitvi regulativnega organa ne nasprotuje.

2.  V dveh mesecih po prejemu mnenja Komisije regulativni organ sprejme končno odločitev o certificiranju operaterja prenosnega sistema, pri čemer v čim večji meri upošteva mnenje Komisije. Odločitev regulativnega organa in mnenje Komisije se objavita skupaj.

3.  Regulativni organi ali Komisija lahko v kateri koli fazi postopka od operaterja prenosnega sistema ali podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

4.  Regulativni organi in Komisija varujeta zaupnost poslovno občutljivih informacij.

5.  Če Komisija prejme obvestilo o certificiranju operaterja prenosnega sistema v skladu s členom 43(9) Direktive (EU) 2019/...(56), sprejme odločitev o certificiranju. Regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije.

Poglavje V

Obratovanje distribucijskega sistema

Člen 52

Evropsko telo za operaterje distribucijskih sistemov

1.   Operaterji distribucijskih sistemov▌ sodelujejo na ravni Unije v okviru telesa EU ODS, da spodbujajo dokončno vzpostavitev in delovanje notranjega trga električne energije ter spodbujajo optimalno upravljanje in usklajeno obratovanje distribucijskih in prenosnih sistemov. Operaterji distribucijskih sistemov, ki želijo biti udeleženi v telesu EU ODS, imajo pravico, da postanejo registrirani člani telesa.

Registrirani člani lahko sodelujejo v telesu EU ODS neposredno ali pa jih zastopa nacionalno združenje, ki ga imenuje država članica, ali združenje na ravni Unije.

2.  Telo EU ODS izvaja naloge in postopke v skladu s členom 55. Kot strokovno telo, ki deluje v skupnem interesu Unije, telo EU ODS ne sme predstavljati posameznih interesov niti vplivati na postopek sprejemanja odločitev za promocijo določenih interesov.

3.  Člani telesa EU ODS se morajo registrirati in plačati pravično ter sorazmerno članarino, ki ustreza številu odjemalcev, povezanih z zadevnimi operaterji distribucijskih sistemov.

Člen 53

Ustanovitev telesa EU ODS▌

1.  Telo EU ODS sestavljajo vsaj generalna skupščina, upravni odbor, strateška svetovalna skupina, strokovne skupine in generalni sekretar.

2.  Operaterji distribucijskih sistemov do ... [12 mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe]▌ Komisiji in ACER predložijo osnutek statutov v skladu s členom 54, vključno s kodeksom ravnanja, seznam registriranih članov, osnutek poslovnika, vključno s poslovnikom za posvetovanje z ENTSO za električno energijo in drugimi deležniki ter pravili financiranja, telesa EU ODS, ki se ustanavlja.

V osnutku poslovnika telesa EU ODS je zagotovljena uravnotežena zastopanost vseh sodelujočih operaterjev distribucijskih omrežij.

3.  V dveh mesecih po prejemu osnutka statutov, seznama članov in osnutka poslovnika ACER po uradnem posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo vse deležnike, zlasti uporabnike distribucijskih sistemov, Komisiji predloži svoje mnenje

4.  Komisija v treh mesecih po prejemu mnenja ACER poda mnenje o osnutku statutov, seznamu članov in osnutku poslovnika, ob upoštevanju mnenja ACER iz odstavka 3.

5.  Operaterji distribucijskih sistemov v treh mesecih po prejemu pozitivnega mnenja Komisije ustanovijo telo EU ODS, sprejmejo njegove statute in poslovnik ter jih objavijo.

6.  Dokumenti iz odstavka 2 se predložijo Komisiji in ACER v primeru sprememb ali na obrazloženo zahtevo enega od njiju. Komisija in ACER mnenje izdata v skladu s postopkom iz odstavkov 2, 3 in 4.

7.  Stroške, povezane z dejavnostmi telesa EU ODS, nosijo operaterji distribucijskih sistemov, ki so registrirani člani, in se upoštevajo pri izračunu tarif. Regulativni organi stroške odobrijo le, če so razumni in sorazmerni.

Člen 54

Glavna pravila in postopki za telo EU ODS

1.  Statuti subjekta EU ODS, sprejet v skladu s členom 53, varujejo naslednja načela:

(a)  sodelovanje pri delu telesa EU ODS je omejeno na registrirane člane z možnostjo prenosa pooblastil znotraj članstva;

(b)  strateške odločitve v zvezi z dejavnostmi telesa EU ODS ter politične smernice za upravni odbor sprejme generalna skupščina;

(c)  odločitve generalne skupščine se sprejmejo v skladu z naslednjimi pravili:

(i)  vsak član ima število glasov, ki je sorazmerno številu njegovih odjemalcev;

(ii)  oddanih je 65 % glasov, dodeljenih članom, ter

(iii)  odločitev je sprejeta z večino 55 % članov;

(d)  odločitve generalne skupščine se zavrnejo v skladu z naslednjimi pravili:

(i)  vsak član ima število glasov, ki je sorazmerno številu njegovih odjemalcev;

(ii)  oddanih je 35% glasov, dodeljenih članom, ter

(iii)  odločitev se zavrne z vsaj 25 % članov;

(e)  upravni odbor izvoli generalna skupščina za največ štiriletni mandat;

(f)  upravni odbor izmed svojih članov imenuje predsednika in tri podpredsednike;

(g)  sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členoma 56 in 57 poteka pod vodstvom upravnega odbora;

(h)  odločitve upravnega odbora se sprejmejo z absolutno večino;

(i)  generalna skupščina na predlog upravnega odbora izmed svojih članov imenuje generalnega sekretarja za štiriletni mandat z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja;

(j)  generalna skupščina na predlog upravnega odbora imenuje strokovne skupine, pri čemer vsaka šteje največ 30 članov, tretjina od njih pa je lahko nečlanov telesa EU DSO; poleg tega so strokovne skupine ene „države“ vzpostavljene in sestavljene iz po enega predstavnika operaterjev distribucijskih sistemov iz vsake države članice.

2.  Postopki, ki jih sprejme telo EU ODS, zagotavljajo pravično ter sorazmerno obravnavanje njegovih članov in odražajo različne geografske in gospodarske strukture članstva. V postopkih je določeno zlasti, da:

(a)  upravni odbor sestavljajo predsednik odbora in 27 predstavnikov članov, od teh:

(i)  jih devet predstavlja člane z več kot 1 milijonom uporabnikov omrežja;

(ii)  jih devet predstavlja člane z več kot 100 000 in manj kot 1 milijonom uporabnikov omrežja ter

(iii)  devet pa jih predstavlja člane z manj kot 100 000 uporabnikov omrežja;

(b)  predstavniki obstoječih združenj operaterjev distribucijskih sistemov lahko na sestankih upravnega odbora sodelujejo kot opazovalci;

(c)  upravni odbor lahko sestavljajo največ trije predstavniki članov, ki imajo svoj sedež v isti državi članici ali so iz iste industrijske skupine;

(d)  vsakega podpredsednika odbora imenujejo izmed predstavnikov članov v vsaki kategoriji iz točke (a);

(e)  predstavniki članov s sedežem v eni državi članici ali v isti industrijski skupini ne smejo tvoriti večine udeleženih v strokovni skupini;

(f)  upravni odbor vzpostavi strateško svetovalno skupino, ki zagotavlja mnenje upravnemu odboru in strokovnim skupinam, sestavljajo pa jo predstavniki evropskih združenj operaterjev distribucijskih sistemov in predstavniki držav članic, ki niso zastopane v upravnem odboru.

Člen 55

Naloge telesa EU ODS

1.  Naloge telesa EU ODS so naslednje:

(a)  spodbujanje obratovanja ter načrtovanja distribucijskih omrežij v sodelovanju z obratovanjem in načrtovanjem prenosnih omrežij;

(b)  lajšanje vključevanja obnovljivih virov energije, porazdeljene proizvodnje in drugih virov, ki so priključeni v distribucijsko omrežje, kot je shranjevanje energije;

(c)  lajšanje prožnosti na strani odjema, odziva ter dostopa uporabnikov distribucijskega omrežja do trgov;

(d)  prispevanje k digitalizaciji distribucijskih sistemov, vključno z uvedbo pametnih omrežij in sistemov naprednega merjenja;

(e)  nudenje podpore razvoju upravljanja podatkov, kibernetske varnosti in varstva podatkov v sodelovanju z ustreznimi organi in reguliranimi subjekti;

(f)  sodelovanje pri oblikovanju omrežnih kodeksov, ki so pomembni za obratovanje in načrtovanje distribucijskih omrežij ter usklajeno obratovanje prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij, v skladu s členom 59.

2.  Poleg tega telo EU ODS:

(a)  sodeluje z ENTSO za električno energijo pri spremljanju izvajanja omrežnih kodeksov in smernic, ki so sprejeti v skladu s to uredbo in so pomembni za obratovanje in načrtovanje distribucijskih omrežij ter usklajeno obratovanje prenosnih omrežij in distribucijskih omrežij;

(b)  sodeluje z ENTSO za električno energijo in sprejema najboljše prakse usklajenega obratovanja ter načrtovanja prenosnih in distribucijskih sistemov, vključno z zadevami, kot so izmenjava podatkov med operaterji in usklajevanja porazdeljenih virov energije;

(c)  ugotavlja najboljše prakse na področjih, določenih v odstavku 1, in uvaja izboljšave pri energetski učinkovitosti v distribucijskih omrežjih;

(d)  sprejme letni delovni program in letno poročilo;

(e)  deluje v skladu s konkurenčnim pravom in zagotavlja nevtralnost.

Člen 56

Posvetovanja med postopkom priprave omrežnih kodeksov

1.  V okviru sodelovanja pri oblikovanju novih omrežnih kodeksov na podlagi člena 59 telo EU ODS v skladu s poslovnikom o posvetovanju iz člena 53 v zgodnji fazi postopka opravi obsežno posvetovanje na odprt in pregleden način z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti z organizacijami, ki zastopajo takšne deležnike. V posvetovanje so vključeni tudi regulativni organi in drugi nacionalni organi, podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, uporabniki sistema, vključno z odjemalci,▌ tehnični organi in združenja deležnikov. Cilj posvetovanja je pridobiti mnenja in predloge vseh ustreznih strani v postopku odločanja.

2.  Vsi dokumenti in zapisniki zasedanj v zvezi s posvetovanjem iz odstavka 1 se objavijo.

3.  Telo EU ODS preuči mnenja, izražena med posvetovanji. Pred sprejetjem predlogov omrežnih kodeksov iz člena 59 telo EU ODS navede, kako je upoštevalo pripombe, ki jih je prejelo med posvetovanjem. Če pripomb ni upoštevalo, to obrazloži.

Člen 57

Sodelovanje med operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov

1.  Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov med seboj sodelujejo pri načrtovanju in obratovanju svojih omrežij. Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov si še posebej izmenjajo vse potrebne informacije in podatke o učinkih proizvodnih naprav in prilagajanja odjema, dnevnem obratovanju svojih omrežij in dolgoročnem načrtovanju naložb v omrežja, in sicer z namenom zagotavljanja stroškovno učinkovitega, sigurnega in zanesljivega razvoja in obratovanja svojih omrežij.

2.  Operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov med seboj sodelujejo, da vzpostavijo usklajen dostop do virov, kot so porazdeljena proizvodnja, shranjevanje energije ali prilagajanje odjema, da lahko zadovoljijo posebne potrebe tako operaterjev distribucijskega sistemov kot operaterjev prenosnih sistemov.

Poglavje VII

Omrežni kodeksi in smernice

Člen 58

Sprejetje omrežnih kodeksov in smernic

1.  Komisija lahko ob upoštevanju pooblastil iz členov 59, 60 in 61 sprejme izvedbene ali delegirane akte. Takšni ▌akti se lahko sprejmejo kot omrežni kodeksi na podlagi predlogov, ki jih oblikuje ENTSO za električno energijo, ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom na podlagi člena 59(3), telo EU ODS, kadar je primerno v sodelovanju z ENTSO za električno energijo, in ACER v skladu s postopkom iz člena 59 ali kot smernice v skladu s postopkom iz člena 61.

2.  Omrežni kodeksi in smernice:

(a)  omogočijo zagotovitev minimalne ravni harmonizacije, potrebne za doseganje ciljev te uredbe;

(b)  upoštevajo regionalne posebnosti, kadar je ustrezno;

(c)  ne prekoračijo okvirov, potrebnih za namene točke (a), ter

(d)  ne posegajo v pravico držav članic, da oblikujejo nacionalne omrežne kodekse, ki ne vplivajo na trgovanje med območji.

Člen 59

Oblikovanje omrežnih kodeksov

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:

(a)  pravila glede sigurnosti in zanesljivosti omrežja, vključno s pravili o tehničnih rezervnih zmogljivostih prenosa za sigurno obratovanje omrežja ter pravili glede interoperabilnosti, s katerimi se izvajajo členi 34 do 47 in člen 57 te uredbe ter člen 40 Direktive (EU) 2019/...(57), vključno s pravili v zvezi s stanji sistema, popravnimi ukrepi in omejitvami obratovalne sigurnosti, regulacijo napetosti in upravljanjem jalove moči, upravljanjem kratkostičnega toka, upravljanjem pretoka delovne moči, analizo in obravnavo nepredvidenih dogodkov, zaščitno opremo in zaščitnimi sistemi, izmenjavo podatkov, skladnostjo, usposabljanjem, analizo operativnega načrtovanja in analizo sigurnosti, regionalnim usklajevanjem sigurnosti obratovanja, usklajevanjem prekinitev napajanja, načrti razpoložljivosti ustreznih sredstev, analizo zadostnosti, pomožnimi storitvami, pripravo voznih redov in podatkovnim okoljem za načrtovanje obratovanja;

(b)  pravila za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, s katerimi se izvajajo člen 6 Direktive (EU) 2019/...(58) ter člen 7 do 10, členi 13 do 17 in členi 35 do 37 te uredbe, vključno s pravili v zvezi z metodologijami in postopki izračuna zmogljivosti za dan vnaprej in znotraj dneva, modeli omrežja, konfiguracijo trgovalnih območij, prerazporejanjem in nasprotnim trgovanjem, algoritmi trgovanja, enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej in znotraj dneva, čvrstostjo dodeljene prenosne zmogljivosti med območji, razdeljevanjem prihodka od prezasedenosti, varovanjem pred tveganjem pri prenosu med trgovalnimi območji, postopki imenovanja ter povrnitvijo stroškov v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem prezasedenosti;

(c)  pravila glede trgovanja, povezana s tehničnim in operativnim zagotavljanjem storitev za dostop do omrežja ter z izravnavo odstopanj, s katerimi se izvajajo členi 5, 6 in 17, tudi z omrežjem povezana pravila glede rezervne električne energije, vključno s pravili v zvezi s funkcijami in pristojnostmi, platformami za izmenjavo izravnalne energije, časom zaprtja trgovanja, zahtevami za standardne in posebne produkte, naročanjem storitev izravnave, dodeljevanjem prenosne zmogljivosti med območji za izmenjavo storitev za izravnavo ali souporabo rezerv, obračunom izravnalne energije, obračunom izmenjave energije med operaterji sistemov, bilančnim obračunom in obračunom izravnalne moči, regulacijo delovne moči in frekvence, parametri za določanje kakovosti frekvence in ciljnimi parametri kakovosti frekvence, rezervami za vzdrževanje frekvence, rezervami za nadomestitev, izmenjavo in souporabo rezerv, čezmejnimi postopki aktiviranja rezerv, postopki regulacije sinhronega časa in preglednostjo informacij;

(d)  pravila v zvezi z nediskriminatornim in preglednim zagotavljanjem nefrekvenčnih pomožnih storitev, s katerimi se izvajajo členi 36, 40 in 64 Direktive (EU) 2019/...(59), vključno s pravili v zvezi z regulacijo stacionarne napetosti, vztrajnostjo, hitrimi injekcijami jalove moči, inercijo za stabilnost omrežja, kratkostičnim tokom, zmožnostjo zagona brez zunanjega vira napajanja in zmožnostjo otočnega obratovanja;

(e)  pravila v zvezi s prilagajanjem odjema, vključno s pravili v zvezi z agregiranjem in shranjevanjem energije ter pravili o omejevanju odjema, s katerimi se izvajajo členi 17, 31, 32, 36, 40 in 54 Direktive (EU) 2019/...+ ter člen 57 te uredbe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 v zvezi z oblikovanjem omrežnih kodeksov za naslednja področja:

(a)  pravila o priključevanju na omrežje, vključno s pravili v zvezi s priključitvijo odjemnih naprav, priključenih na prenosna omrežja, distribucijskimi napravami in sistemi, priključenimi na prenosna omrežja, priključitvijo odjemnih enot, uporabljenih za zagotovitev prilagajanja odjema, zahtevami za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje, zahtevami za priključitev modulov v proizvodnem polju, priključenih na enosmerni tok, in oddaljenih pretvorniških postaj visokonapetostnega enosmernega toka ter postopki za pridobitev obvestila o odobritvi zaradi priključitev na omrežje;

(b)  pravila o izmenjavi podatkov, poravnavi in preglednosti, vključno zlasti s pravili v zvezi s prenosnimi zmogljivosti za ustrezne časovne okvire, ocene in dejanske vrednosti glede dodeljevanja in uporabe prenosnih zmogljivosti, napovedi in dejansko povpraševanje po zmogljivostih in njihovem agregiranju, vključno z nerazpoložljivostjo zmogljivosti, napovedi in dejanska proizvodnja proizvodnih enot ter njihovo agregiranje, vključno z nerazpoložljivostjo enot, razpoložljivostjo in uporabo omrežij, ukrepi za upravljanje prezasedenosti in podatki o izravnalnem trgu. Pravila bi morala vključevati načine, kako se informacije objavljajo, čas objave, subjekte, pristojne subjekte;

(c)  pravila za dostop tretjih strani;

(d)  operativni postopki v sili in postopki za ponovno vzpostavitev sistema v izrednih razmerah, vključno z načrti za ohranitev sistema, načrti za ponovno vzpostavitev sistema, tržnimi interakcijami, izmenjavo informacij in obveščanjem ter orodji in napravami;

(e)  sektorska pravila za vidike čezmejnega pretoka električne energije, vključno s pravili v zvezi s kibernetsko varnostjo in o skupnih minimalnih zahtevah, načrtovanju, spremljanju, poročanju in kriznem upravljanju.

3.  Komisija po posvetovanju z ACER, ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in drugimi ustreznimi deležniki vsako tretje leto pripravi seznam prednostnih nalog, v katerem so navedena področja iz odstavkov 1 in 2, ki jih je treba vključiti v oblikovanje omrežnih kodeksov.

Če se vsebina omrežnega kodeksa neposredno nanaša na obratovanje distribucijskega sistema in v prvi vrsti ni pomembna za prenosni sistem, lahko Komisija v sodelovanju z ENTSO za električno energijo od telesa EU ODS zahteva, da skliče pripravljalni odbor in poda predlog omrežnega kodeksa ACER.

4.  Komisija od ACER zahteva, da v razumnem roku, ki ni daljši od šestih mesecev, predloži nezavezujočo okvirno smernico, v kateri so določena jasna in objektivna načela za pripravo omrežnih kodeksov za področja iz prednostnega seznama (v nadaljnjem besedilu: okvirna smernica). Zahteva Komisije lahko vključuje pogoje, ki jih mora obravnavati okvirna smernica. Vsaka okvirna smernica prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanju trga. Komisija lahko rok za predložitev smernic na obrazloženo zahtevo ACER podaljša.

5.  ACER se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o okvirni smernici na odprt in pregleden način posvetuje z ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in drugimi ustreznimi deležniki.

6.  ACER Komisiji predloži nezavezujočo okvirno smernico, kadar se to od nje zahteva na podlagi odstavka 4.

7.  Če Komisija meni, da okvirna smernica ne prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci in uspešnemu delovanja trga, lahko od ACER zahteva, da okvirno smernico v razumnem roku pregleda in jo ponovno predloži Komisiji.

8.  Če ACER v roku, ki ga določi Komisija na podlagi odstavka 4 ali 7, okvirne smernice ne predloži ali je ne predloži ponovno, zadevno okvirno smernico oblikuje Komisija.

9.  Komisija od ENTSO za električno energijo ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom iz odstavka 3, od telesa EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo zahteva, naj v razumnem roku, ki ni daljši od 12 mesecev, po prejemu zahteve Komisije ACER predloži predlog omrežnega kodeksa, ki je v skladu z ustrezno okvirno smernico.

10.  ENTSO za električno energijo, ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom iz odstavka 3, telo EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo skliče pripravljalni odbor za podporo pri oblikovanju omrežnega kodeksa. Pripravljalni odbor je sestavljen iz predstavnikov ACER, ENTSO za električno energijo, kadar je ustrezno, telesa EU ODS in imenovanih operaterjev trgov električne energije, ter omejenega števila glavnih prizadetih deležnikov. ENTSO za električno energijo ali, kadar je tako določeno s prednostnim seznamom na podlagi odstavka 3, telo EU ODS v sodelovanju z ENTSO za električno energijo na zahtevo Komisije v skladu z odstavkom 9 oblikuje predloge omrežnih kodeksov za področja iz odstavkov 1 in 2.

11.  ACER revidira predlagani omrežni kodeks, da zagotovi, da je v skladu z ustrezno okvirno smernico in prispeva k povezovanju trga, nediskriminaciji, učinkoviti konkurenci ter uspešnemu delovanju trga, revidirani omrežni kodeks pa predloži Komisiji v šestih mesecih od prejema predloga. V predlogu, predloženem Komisiji, ACER upošteva mnenja vseh vpletenih strani v času priprave predloga pod vodstvom ENTSO za električno energijo ali telesa EU ODS in se o njem posvetuje z zadevnimi deležniki.

12.  Če ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS omrežnega kodeksa ne oblikuje v roku, ki ga določi Komisija v skladu z odstavkom 9, lahko Komisija od ACER zahteva, da pripravi osnutek omrežnega kodeksa na podlagi ustrezne okvirne smernice. ACER se lahko med pripravo osnutka omrežnega kodeksa v skladu s tem odstavkom še nadalje posvetuje. ACER osnutek omrežnega kodeksa, pripravljen na podlagi tega odstavka, predloži Komisiji in ga lahko priporoči v sprejetje.

13.  Komisija lahko na lastno pobudo, če ENTSO za električno energijo ali telo EU ODS ni pripravilo omrežnega kodeksa ali če ACER ni pripravila osnutka omrežnega kodeksa iz odstavka 12, ali na priporočilo ACER po odstavku 11 sprejme enega ali več omrežnih kodeksov za področja, našteta v odstavkih 1 in 2.

14.  Če Komisija predlaga sprejetje omrežnega kodeksa na lastno pobudo, se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku omrežnega kodeksa posvetuje z ACER, ENTSO za električno energijo in drugimi ustreznimi deležniki.

15.  Ta člen ne posega v pravico Komisije, da sprejema in spreminja smernice iz člena 61. Ne posega v možnost ENTSO za električno energijo, da oblikuje nezavezujoče smernice na področjih iz odstavkov 1 in 2, kjer se takšne smernice ne nanašajo na področja, za katere velja zahteva, ki jo je na ENTSO za električno energijo naslovila Komisija. ENTSO za električno energijo te smernice predloži v mnenje ACER in to mnenje ustrezno upošteva.

Člen 60

Spremembe omrežnih kodeksov

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo v zvezi s spremembo omrežnih kodeksov na področjih iz člena 59(1) in (2) ter v skladu z ustreznim postopkom iz člena 59. Spremembe omrežnih kodeksov lahko predlaga tudi ACER v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2.  Osnutek sprememb omrežnih kodeksov, sprejetih v skladu s členom 59, lahko ACER predlagajo osebe, pri katerih obstaja verjetnost interesa za zadevni omrežni kodeks, vključno z ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS, regulativnimi organi, operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov, uporabniki omrežja in porabniki. ACER lahko predlaga spremembe tudi na lastno pobudo.

3.  ACER lahko Komisiji predloži obrazložene predloge sprememb s pojasnilom o tem, kako so ti predlogi skladni s cilji omrežnih kodeksov iz člena 59(3) te uredbe. Kadar ACER meni, da je predlog spremembe dopusten, in glede sprememb na lastno pobudo se posvetuje z vsemi deležniki v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/...(60).

Člen 61

Smernice

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje zavezujočih smernic na področjih, navedenih v tem členu.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje na področjih, kjer se tovrstni akti lahko oblikujejo v okviru postopka za omrežni kodeks v skladu s členom 59(1) in (2). Te smernice se sprejmejo v obliki delegiranih ali izvedbenih aktov, glede na ustrezno pooblastilo iz te uredbe.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic glede mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov. Te smernice v skladu z načeli iz členov 18 in 49 določajo naslednje:

(a)  podrobnosti postopka za določanje, kateri operaterji prenosnih sistemov morajo plačati nadomestilo za čezmejne pretoke, tudi kar zadeva razdelitev med operaterji nacionalnih prenosnih sistemov, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in sistemov, v katerih ti pretoki ponikajo, v skladu s členom 49(2);

(b)  podrobnosti postopka plačil, vključno z določitvijo prvega roka, za katerega se nadomestilo izplača, v skladu z drugim pododstavkom člena 49(3);

(c)  podrobnosti metodologij za ugotavljanje prevajanja čezmejnih pretokov, za katere se izplača nadomestilo po členu 49, v smislu količine in vrste pretokov, in določitev obsega teh pretokov, kot izvirajo ali ponikajo v prenosnih sistemih posameznih držav članic, v skladu s členom 49(5);

(d)  podrobnosti metodologije za določanje stroškov in koristi, nastalih zaradi gostovanja čezmejnih pretokov, v skladu s členom 49(6);

(e)  podrobnosti obravnave za pretoke električne energije, ki izvirajo ali ponikajo v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora, v okviru mehanizma medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov ter

(f)  ureditev glede vključevanja nacionalnih sistemov, ki so med seboj povezani z vodi za enosmerni tok, v skladu s členom 49.

4.  Kadar je primerno, Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo smernice za zagotavljanje minimalne ravni harmonizacije, potrebne za doseganje cilja te uredbe. Te smernice lahko določajo:

(a)  podrobnosti pravil trgovanja z električno energijo, s katerimi se izvajajo člen 6 Direktive (EU) 2019/...(61) in členi 5 do 10, 13 do 17, 35, 36 in 37 te uredbe;

(b)  podrobnosti pravil spodbujanja naložb za zmogljivosti povezovalnih vodov, vključno z lokacijskimi signali, s katerimi se izvaja člen 19.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo smernice glede izvajanja operativnega usklajevanja med operaterji prenosnih sistemov na ravni Unije. Navedene smernice morajo biti skladne z omrežnimi kodeksi iz člena 59 in temeljiti na njih ter na sprejetih specifikacijah iz točke (i) člena 30(1). Komisija pri sprejemanju teh smernic upošteva različne regionalne in nacionalne operativne zahteve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 67(2).

6.  Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic se Komisija posvetuje z ACER, ENTSO za električno energijo, telesom EU ODS in, kadar je ustrezno, drugimi deležniki.

Člen 62

Pravica držav članic do določitve podrobnejših ukrepov

Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor določbe iz te uredbe, smernic iz člena 61 ali omrežnih kodeksov iz člena 59, če so navedeni ukrepi skladni s pravom Unije.

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 63

Novi povezovalni vodi

1.  Novi povezovalni vodi za enosmerni tok se lahko na zahtevo za omejeno obdobje izvzamejo iz določb člena 19(2) in (3) te uredbe in členov 6 do 43, člena 59(6) in člena 60(1) Direktive (EU) 2019/...(62), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  naložba povečuje konkurenco na področju oskrbe z električno energijo;

(b)  stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se odobri izvzetje;

(c)  povezovalni vod je v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po svoji pravni obliki ločena od operaterjev sistemov, v katerih se bo gradil ta povezovalni vod;

(d)  stroški se pobirajo od uporabnikov tega povezovalnega voda;

(e)  da se od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta(63) noben del kapitalskih ali obratovalnih stroškov poslovanja povezovalnega voda ni povrnil iz naslova katerega koli elementa stroškov za uporabo prenosnih ali distribucijskih sistemov, ki jih povezuje povezovalni vod, ter

(f)  izvzetje ne bi škodovalo konkurenci ali učinkovitemu delovanju notranjega trga električne energije ali učinkovitemu obratovanju reguliranega sistema, s katerim je povezan povezovalni vod.

2.  Odstavek 1 se v izrednih primerih uporablja tudi za povezovalne vode za izmenični tok, če so stroški in tveganje zadevne naložbe posebno visoki v primerjavi z običajnimi stroški in tveganjem, ki nastanejo ob povezovanju dveh sosednjih nacionalnih prenosnih sistemov s povezovalnim vodom za izmenični tok.

3.  Odstavek 1 se uporablja tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih vodih.

4.  Regulativni organi zadevnih držav članic za vsak primer posebej sprejmejo odločitev o odobritvi izvzetja iz odstavkov 1, 2 in 3. Izvzetje lahko zajema vse ali del zmogljivosti novega povezovalnega voda ali obstoječega povezovalnega voda z znatno povečano zmogljivostjo.

ACER lahko poda mnenje zadevnim regulativnim organom v dveh mesecih od dne, ko je zahtevo za izvzetje prejel zadnji od teh regulativnih organov. Regulativni organi lahko utemeljijo svojo odločitev na tem mnenju.

Pri odločanju za odobritev izvzetja regulativni organi za vsak primer posebej pretehtajo potrebo po določitvi pogojev glede trajanja izvzetja in nediskriminatornega dostopa do povezovalnega voda. Pri odločanju o teh pogojih regulativni organi predvsem upoštevajo dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, ali spremembo obstoječih zmogljivosti, časovni okvir projekta in nacionalne okoliščine.

Pred odobritvijo izvzetja regulativni organi zadevnih držav članic odločijo o pravilih in mehanizmih za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti. Ta pravila za upravljanje prezasedenosti vključujejo obveznost, da se neuporabljene zmogljivosti ponudijo na trgu, uporabniki naprav pa so upravičeni do trgovanja s pridobljenimi zmogljivostmi na sekundarnem trgu. Pri ocenjevanju meril iz točk (a), (b) in (f) odstavka 1 se upoštevajo rezultati postopka dodeljevanja zmogljivosti.

Če se vsi zadevni regulativni organi v šestih mesecih po prejemu zahteve dogovorijo glede odločitve o izvzetju, o njej obvestijo ACER.

Odločitev o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka, se ustrezno obrazloži in objavi.

5.  Odločitev iz odstavka 4 sprejme ACER:

(a)  če se zadevni regulativni organi niso mogli sporazumeti v šestih mesecih od datuma, ko je zadnji od teh regulativnih organov prejel zahtevo za izvzetje, ali

(b)  kadar je podana skupna zahteva zadevnih regulativnih organov.

Preden sprejme odločitev, se ACER posvetuje z zadevnimi regulativnimi organi in vlagatelji.

6.  Ne glede na odstavka 4 in 5 države članice lahko določijo, da mora regulativni organ ali ACER, odvisno od primera, za uradno odločitev ustreznemu pristojnemu organu države članice predložiti svoje mnenje o zahtevi za izvzetje. To mnenje se objavi skupaj z odločitvijo.

7.  Regulativni organi ob prejemu brez odlašanja posredujejo izvod vsake zahteve za izvzetje v vednost ACER in Komisiji. Zadevni regulativni organi ali ACER (v nadaljnjem besedilu: organi obveščanja) Komisijo nemudoma uradno obvestijo o odločitvi in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to odločitvijo. Te informacije se lahko predložijo Komisiji v zbirni obliki, ki Komisiji omogoča sprejetje utemeljene odločitve. Informacije zlasti vsebujejo:

(a)  podroben opis razlogov, na podlagi katerih je bilo odobreno ali zavrnjeno izvzetje, vključno s finančnimi informacijami, ki upravičujejo potrebo po izvzetju;

(b)  opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na učinkovito delovanje notranjega trga električne energije;

(c)  razloge za obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevnega povezovalnega voda, za katerega se izvzetje odobri, ter

(d)  izid posvetovanja z zadevnimi regulativnimi organi.

8.  V 50 delovnih dneh od dne po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 7 lahko Komisija sprejme odločitev, na podlagi katere od organov obveščanja zahteva, da spremenijo ali prekličejo odločitev o odobritvi izvzetja. Ta rok se lahko podaljša za dodatnih 50 delovnih dni, če Komisija zahteva dodatne informacije. To dodatno obdobje se začne dan po prejemu popolnih informacij. Začetno obdobje se lahko tudi podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja.

Če zahtevane informacije niso predložene v roku, določenem v zahtevku Komisije, se šteje, da je uradno obvestilo preklicano, razen če se pred iztekom tega roka ta podaljša po privolitvi Komisije in organov obveščanja ali če organi obveščanja z ustrezno obrazloženo izjavo Komisijo obvestijo, da je po njihovem mnenju uradno obvestilo popolno.

Organi obveščanja ravnajo v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o izvzetju v roku enega meseca po prejemu in o tem obvestijo Komisijo.

Komisija varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Odobritev izvzetja s strani Komisije preneha veljati dve leti po dnevu sprejetja, če se do takrat izgradnja povezovalnega voda še ni začela, in pet let po dnevu sprejetja, če povezovalni vod do takrat še ni začel obratovati, razen če Komisija na podlagi obrazložene zahteve organov obveščanja odloči, da je do zamude prišlo zaradi velikih ovir, na katere oseba, ki ji je bilo izvzetje odobreno, ni mogla vplivati.

9.  Če se regulativni organi zadevnih držav članic odločijo spremeniti odločitev o izvzetju, Komisijo brez odlašanja uradno obvestijo o tej odločitvi in ji dajo na voljo vse ustrezne informacije v zvezi s to odločitvijo. Odstavki 1 do 8 se uporabljajo za odločitev o spremembi odločitve o izvzetju, ob upoštevanju posebnosti obstoječega izvzetja.

10.  Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo ponovno začne postopek v zvezi z zahtevo za izvzetjem, kadar:

(a)  je, ob ustreznem upoštevanju legitimnih pričakovanj strank in ekonomskega ravnovesja, doseženega s prvotno odločitvijo o izvzetju, prišlo do pomembnih sprememb katerega koli od dejstev, na katerem temelji odločitev;

(b)  zadevna podjetja ravnajo v nasprotju z zavezami ali

(c)  je odločitev temeljila na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih podatkih, ki so jih priskrbele stranke.

11.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 68 za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic za uporabo pogojev iz odstavka 1 tega člena ter postopka za uporabo odstavkov 4 in 7 do 10 tega člena.

Člen 64

Odstopanja

1.  Države članice lahko zaprosijo za odstopanja od ustreznih določb členov 3 in 6, člena 7(1), člena 8(1) in (4), členov 9, 10 in 11, členov 14 do 17, členov 19 do 27 členov 35 do 47 ter člena 51, pod pogojem, da:

(a)  država članica lahko dokaže, da ima znatne težave pri obratovanju majhnih izdvojenih sistemov in majhnih povezanih sistemov;

(b)  najbolj oddaljene regije v smislu člena 349 PDEU zaradi očitnih prostorskih razlogov ne morejo biti povezane z elektroenergetskim trgom Unije.

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka se odstopanje časovno omeji in zanj veljajo pogoji, katerih cilj je povečanje konkurenčnosti in povezovanje z notranjim trgom električne energije.

V primeru iz točke (b) prvega pododstavka odstopanje ni časovno omejeno.

Komisija obvesti države članice o tej uporabi, preden sprejme odločitev, pri čemer varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.

Odstopanje, odobreno na podlagi tega člena, si prizadeva zagotoviti, da ne ovira prehoda k energiji iz obnovljivih virov, povečane prožnosti, shranjevanja, elektromobilnosti in prilagajanja odjema.

Komisija v svoji odločitvi o odobritvi odstopanja navede, v kolikšni meri je pri odstopanjih treba upoštevati uporabo omrežnih kodeksov in smernic.

2.  Členi 3, 5 in 6, 7(1), točki (c) in (g) člena 7(2), členi 8 do 17, člen 18(5) in (6), člena 19 in 20, člen 21(1), (2) in (4) do (8), točka (c) člena 22(1), člen 22(1), točki (b) in (c) člena 22(2), zadnji pododstavek člena 22(2), členi 23 do 27, člen 34(1), (2) in (3), členi 35 do 47, člen 48(2) člen 49 in člen 51 se ne uporabljajo za Ciper, dokler se prenosni sistem te države ne poveže s prenosnimi sistemi drugih držav članic prek medsebojnih povezav.

Če se prenosni sistem Cipra do 1. januarja 2026 ne poveže s sistemi drugih držav članic prek medsebojnih povezav, Ciper oceni, ali je potrebno odstopanje od teh določb in lahko pri Komisiji zaprosi za podaljšanje odstopanja. Komisija oceni, ali bi uporaba zadevnih določb pomenila tveganje, ki bi povzročilo hujše težave za obratovanje elektroenergetskega sistema na Cipru, oziroma ali se pričakuje, da bi njihova uporaba na Cipru prinesla koristi za delovanje trga. Na podlagi te ocene Komisija izda obrazložen sklep o popolnem ali delnem podaljšanju odstopanja. Sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.  Ta uredba ne vpliva na uporabo odstopanj, odobrenih na podlagi člena 66 Direktive (EU) 2019/...(64).

4.  V zvezi z doseganjem cilja medsebojne povezanosti do leta 2030, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1999, se ustrezno upošteva električna povezava med Malto in Italijo.

Člen 65

Zagotavljanje informacij in zaupnost

1.  Države članice in regulativni organi na zahtevo Komisiji predložijo vse potrebne informacije za namene izvrševanja te uredbe.

Komisija določi razumen rok, v katerem morajo biti informacije predložene, ob upoštevanju kompleksnosti in nujnosti zahtevanih informacij.

2.  Če zadevna država članica ali regulativni organ informacij iz odstavka 1 ne zagotovi v roku iz odstavka 1, lahko Komisija vse informacije, potrebne za namene izvrševanja te uredbe, zahteva neposredno od zadevnih podjetij.

Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev informacij podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulativnim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.

3.  V svoji zahtevi za informacije iz odstavka 1 Komisija navede pravno podlago zahteve, rok za predložitev informacij, namen zahteve ter kazni iz člena 66(2) za posredovanje napačnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij.

4.  Zahtevane informacije predložijo lastniki podjetja ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb, fizične osebe, ki so pooblaščene za zastopanje podjetja bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi ustanovitvenega akta. Kadar ustrezno pooblaščeni odvetniki predložijo informacije v imenu svojih strank, stranka ostane v celoti odgovorna, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.  Če podjetje zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne informacije, Komisija lahko s sklepom zahteva informacije, ki jih je treba predložiti. Navedeni sklep podrobno opredeli informacije, ki jih je treba predložiti, in določi primeren rok za njihovo predložitev. Sklep navaja kazni, predpisane v členu 66(2). Opozori tudi na pravico, da zoper sklep obstaja sodno varstvo Sodišča Evropske unije.

Komisija izvod svojega sklepa obenem pošlje regulativnim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča zadevne osebe ali sedež zadevnega podjetja.

6.  Informacije iz odstavkov 1 in 2 se uporabijo le za namene izvrševanja te uredbe.

Komisija ne sme razkriti informacij, pridobljenih v skladu s to uredbo, kadar so navedene informacije zajete v obveznost poklicne molčečnosti.

Člen 66

Kazni

1.  Brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena lahko države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve te uredbe, omrežnih kodeksov, sprejetih v skladu s členom 59, ter smernic, sprejetih v skladu s členom 61, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.  Komisija lahko s sklepom naloži podjetjem denarne kazni, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v preteklem poslovnem letu, če ta podjetja naklepno ali iz malomarnosti predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo, podano v skladu s členom 65(3), ali ne predložijo informacij v roku, določenem v sklepu, sprejetem v skladu s prvim pododstavkom člena 65(5). Pri določanju višine denarne kazni Komisija upošteva resnost neupoštevanja zahtev iz odstavka 1 tega člena.

3.  Kazni iz odstavka 1 in sklepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2, ne smejo biti kazenske narave.

Člen 67

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 68 Direktive (EU) 2019/...(65). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 68

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 34(3), člena 49(4), člena 59(2), člena 61(2) in člena 63(11) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2028. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem navedenega obdobja in po potrebi pred koncem naslednjih obdobij. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za obdobja osmih let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 34(3), 49(4), 59(2), 61(2) in 63(11) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 34(3), člena 49(2), člena 59(2), člena 61(2) in člena 63(11), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 69

Pregledi in poročila Komisije

1.  Komisija do 1. julija 2025 pregleda obstoječe omrežne kodekse in smernice, da bi ocenila, katere od njihovih določb bi bilo mogoče primerno vključiti v zakonodajne akte Unije na področju notranjega trga električne energije, in kako bi bilo mogoče spremeniti pooblastila za omrežne kodekse in smernice iz členov 59 in 61.

Komisija do istega datuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo o svoji oceni.

Komisija na podlagi svoje ocene do 31. decembra 2026 po potrebi predloži zakonodajne predloge.

2.  Komisija do 31. decembra 2030 pregleda to uredbo ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo na podlagi tega pregleda, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Člen 70

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 714/2009 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 71

Začetek veljavnosti

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od 1. januarja 2020.

Ne glede na prvi pododstavek se členi 14, 15, 22(4), 23(3) in (6), 35, 36 in 62 začnejo uporabljati z datumom začetka veljavnosti te uredbe. Za namene izvajanja člena 14(7) in člena 15(2) se člen 16 začne uporabljati z navedenim datumom.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

NALOGE REGIONALNIH KOORDINACIJSKIH CENTROV

1.  Usklajen izračun zmogljivosti

1.1.  Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajen izračun prenosne zmogljivosti med območji.

1.2.  Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja ▌za časovna okvira za dan vnaprej in znotraj dneva.

1.3.   Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

1.4.  Usklajen izračun zmogljivosti se izvaja na podlagi skupnega modela omrežja v skladu s točko 3.

1.5.  Usklajen izračun zmogljivosti zagotovi učinkovito upravljanje prezasedenosti v skladu z načeli upravljanja prezasedenosti, opredeljenimi v tej uredbi.

2.  Usklajena analiza sigurnosti

2.1.  Regionalni koordinacijski centri izvajajo usklajeno analizo sigurnosti s ciljem zagotovitve sigurnega obratovanja sistema.

2.2.  Analiza sigurnosti se izvaja za vse časovne okvire načrtovanja obratovanja – med časovnima okviroma za leto vnaprej in znotraj dneva – z uporabo skupnih modelov omrežja.

2.3.   Usklajena analiza sigurnosti se izvaja na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za obratovanje sistema, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

2.4.  Regionalni koordinacijski centri delijo rezultate usklajene analize sigurnosti vsaj z operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema.

2.5.  Ko na podlagi usklajene analize sigurnosti regionalni koordinacijski center odkrije morebitno omejitev, oblikuje popravne ukrepe, ki čim bolj povečajo uspešnost in ekonomsko učinkovitost.

3.  Izdelava skupnih modelov omrežja

3.1.  Regionalni koordinacijski centri določijo učinkovite postopke za izdelavo skupnega modela omrežja za vsak časovni okvir načrtovanja obratovanja med časovnima okviroma enega leta vnaprej in znotraj dneva.

3.2.  Operaterji prenosnih sistemov imenujejo en regionalni koordinacijski center za izdelavo skupnih modelov omrežja za celotno Unijo.

3.3.   Skupni modeli omrežja se izvajajo na podlagi metodologij, izdelanih v skladu s smernico za obratovanje sistema, dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti, sprejeto na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009.

3.4.  Skupni modeli omrežja vključujejo zadevne podatke za učinkovito načrtovanje obratovanja in izračun zmogljivosti v vseh časovnih okvirih načrtovanja obratovanja med časovnima okviroma enega leta vnaprej in znotraj dneva.

3.5.  Skupni modeli omrežja so dani na razpolago vsem regionalnim koordinacijskim centrom, operaterjem prenosnih sistemov, ENTSO za električno energijo in na zahtevo tudi ACER.

4.  Podpora načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v zvezi z oceno skladnosti

4.1.   Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri ocenjevanju skladnosti načrtov ohranitve sistema in načrtov za ponovno vzpostavitev sistema operaterjev prenosnih sistemov v skladu s postopkom iz omrežnega kodeksa o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe, sprejetega na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009.

4.2.  Vsi operaterji prenosnih sistemov se dogovorijo o zgornji meji, nad katero se učinek ukrepov enega ali več operaterjev prenosnih sistemov v kriznem stanju, stanju razpada ali stanju ponovne vzpostavitve sistema obravnava kot pomemben za druge sinhrono ali nesinhrono povezane operaterje prenosnih sistemov.

4.3.  Pri zagotavljanju podpore operaterjem prenosnih sistemov regionalni koordinacijski center:

(a)  opredeli morebitne neskladnosti;

(b)  predlaga ukrepe za ublažitev.

4.4.  Operaterji prenosnih sistemov ocenijo in upoštevajo predlagane ukrepe za ublažitev.

5.  Podpora pri usklajevanju in optimizaciji ponovne vzpostavitve na regionalni ravni

5.1.  Vsak zadevni regionalni koordinacijski center podpira operaterje prenosnih sistemov, ki so bili imenovani za vodje frekvence in vodje ponovne sinhronizacije, v skladu z omrežnim kodeksom o izrednih razmerah pri oskrbi z električno energijo in ponovni vzpostavitvi oskrbe, sprejetim na podlagi člena 6(11) Uredbe (ES) št. 714/2009, da se izboljša učinkovitost in uspešnost ponovne vzpostavitve sistema. Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema opredelijo vlogo regionalnih koordinacijskih centrov, kar zadeva podporo pri usklajevanju in optimizaciji ponovne vzpostavitve na regionalni ravni.

5.2.  Operaterji prenosnih sistemov lahko zahtevajo pomoč od regionalnih koordinacijskih centrov, če je sistem v stanju razpada ali stanju ponovne vzpostavitve.

5.3.  Regionalni koordinacijski centri so opremljeni s sistemi za nadzor in zbiranje podatkov blizu realnega časa, pri čemer je zaznavnost opredeljena z uporabo zgornje meje iz točke 4.2.

6.  Analiza in poročanje po obratovanju in po motnjah

6.1.   Regionalni koordinacijski centri raziščejo vsak incident nad zgornjo mejo iz točke 4.2 in o tem pripravijo poročilo. Regulativni organi v regiji obratovanja sistema in ACER so lahko na zahtevo vključeni v preiskavo. Poročilo vsebuje priporočila za preprečitev podobnih incidentov v prihodnosti.

6.2.   Regionalni koordinacijski centri poročilo objavijo. ACER lahko izda priporočila za preprečitev podobnih incidentov v prihodnosti.

7.  Regionalno določanje obsega rezervne zmogljivosti

7.1.  Regionalni koordinacijski centri izračunajo zahteve glede rezervne zmogljivosti za regijo obratovanja sistema. Določitev zahtev glede rezervne zmogljivosti:

(a)  sledi splošnemu cilju ohranjanja obratovalne sigurnosti na stroškovno najbolj učinkovit način;

(b)  se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;

(c)  izračuna celotni obseg zahtevane rezervne zmogljivosti za regijo obratovanja sistema;

(d)  določi najmanjšo zahtevano rezervno zmogljivost za vsako vrsto rezervne zmogljivosti;

(e)  upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave;

(f)  določa potrebne zahteve za geografsko porazdelitev zahtevne rezervne zmogljivosti.

8.  Olajšanje regionalne nabave izravnalne moči

8.1.  Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri določitvi obsega izravnalne moči, ki jo je treba nabaviti. Določitev obsega izravnalne moči:

(a)  se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;

(b)  upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave;

(c)  upošteva količine zahtevane rezervne zmogljivosti, za katere se pričakuje, da bodo zagotovljene z nakupnimi ponudbami za izravnalno energijo, ki niso predložene na podlagi pogodbe za izravnalno moč.

8.2.  Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema pri nabavi zahtevanega obsega izravnalne moči, določenega v skladu s točko 8.1. Nabava izravnalne moči:

(a)  se opravi za časovni okvir za dan vnaprej ali znotraj dneva ali oboje;

(b)  upošteva morebitne zamenjave med različnimi vrstami rezervne zmogljivosti s ciljem čim večjega zmanjšanja stroškov nabave.

9.  Regionalne ocene zadostnosti sistema za teden vnaprej do dneva vnaprej in priprava ukrepov za zmanjšanje tveganj

9.1.  Regionalni koordinacijski centri izvedejo regionalne ocene zadostnosti za teden vnaprej do vsaj dneva vnaprej v skladu s postopkom iz Uredbe 2017/1485 in na podlagi metodologije, razvite v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2019/...(66).

9.2.  Regionalni koordinacijski centri kratkoročne regionalne ocene zadostnosti izdelajo na osnovi informacij od operaterjev prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema s ciljem odkrivanja primerov, ko se v katerem izmed regulacijskih območij ali na regionalni ravni pričakuje pomanjkljiva zadostnost. Regionalni koordinacijski centri upoštevajo morebitne izmenjave med območji in omejitve obratovalne sigurnosti v vseh zadevnih časovnih okvirih načrtovanja obratovanja.

9.3.  Pri pripravi regionalne ocene zadostnosti sistema se vsak regionalni koordinacijski center usklajuje z drugimi regionalnimi koordinacijskimi centri, da:

(a)  preveri temeljne predpostavke in napovedi;

(b)  odkrije morebitne medregionalne primere pomanjkljive zadostnosti.

9.4.  Vsak regionalni koordinacijski center operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema in drugim regionalnim koordinacijskim centrom posreduje rezultate regionalne ocene zadostnosti sistema, skupaj z ukrepi, ki jih predlaga za zmanjšanje tveganja pomanjkljive zadostnosti.

10.  Regionalno usklajevanje prekinitev napajanja

10.1.  Vsak regionalni koordinacijski center se regionalno usklajuje glede prekinitev napajanja v skladu s postopki iz smernice za obratovanje sistema, sprejete na podlagi člena 18(5) Uredbe (ES) št. 714/2009, zaradi spremljanja statusa razpoložljivosti zadevnih sredstev in usklajuje načrt razpoložljivosti, da se zagotovi obratovalna sigurnost prenosnega sistema ob hkratnem čim večjem povečanju zmogljivosti povezovalnih vodov in prenosnih sistemov, ki vplivajo na pretoke med območji.

10.2.  Vsak regionalni koordinacijski center vzdržuje en seznam ključnih elementov omrežja, elektroenergetskih modulov in odjemnih naprav v regiji obratovanja sistema in ga da na razpolago v podatkovnem okolju za načrtovanje obratovanja od ENTSO za električno energijo.

10.3.  Vsak regionalni koordinacijski center izvaja naslednje dejavnosti v zvezi z usklajevanjem prekinitev napajanja v regiji obratovanja sistema:

(a)  oceni skladnost načrtovanja prekinitev napajanja z uporabo vseh načrtov razpoložljivosti za leto vnaprej od operaterjev prenosnih sistemov;

(b)  operaterjem prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema posreduje seznam odkritih neskladnosti v načrtovanju in rešitve, ki jih predlaga za odpravo neskladnosti.

11.  Optimizacija mehanizmov medsebojnih nadomestil operaterjev prenosnih sistemov

11.1.  Operaterji prenosnih sistemov v regiji obratovanja sistema se lahko skupaj odločijo, da jim bo pri upravljanju finančnih tokov v zvezi s poravnavo med operaterji prenosnih sistemov, ki vključuje več kot dva operaterja prenosnega sistema, kot so stroški prerazporejanja, prihodki od prezasedenosti, nenamerna odstopanja ali stroški nabave rezerv pomagal regionalni koordinacijski center.

12.  Usposabljanje in certificiranje osebja, ki dela za regionalne koordinacijske centre

12.1.  Regionalni koordinacijski centri pripravijo in izvedejo programe usposabljanja in certificiranja, ki se osredotočajo na regionalno obratovanje sistemov za osebje regionalnih koordinacijskih centrov.

12.2.  Programi usposabljanja zajemajo vse pomembne dele obratovanja sistemov, kadar naloge izvaja regionalni koordinacijski center, vključno z regionalnimi kriznimi scenariji.

13.  Opredelitev regionalnih kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo

13.1.  Če ENTSO za električno energijo nadalje prenese to nalogo, regionalni koordinacijski centri opredelijo regionalne krizne scenarije oskrbe z električno energijo v skladu z merili iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2019/...(67).

Regionalni krizni scenariji oskrbe z električno energijo se opredelijo v skladu z metodologijo iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/...+.

13.2.  Regionalni koordinacijski centri podpirajo pristojne organe vsake regije obratovanja sistema na njihovo zahtevo pri pripravi in izvedbi simulacije kriznih razmer, izvedene vsaki dve leti, v skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) 2019/...+.

14.   Ugotavljanje potreb po novih zmogljivostih prenosa, posodobitvah obstoječih zmogljivostih prenosa ali alternativnih možnostih.

14.1.   Regionalni koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnih sistemov pri ugotavljanju potreb po novih zmogljivostih prenosa, po posodobitvi obstoječih zmogljivosti prenosa ali po alternativnih možnostih, kar je treba sporočiti regionalnim skupinam, oblikovanim v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013 in vključiti v desetletni načrt za razvoj omrežja iz člena 51 Direktive (EU) 2019/...(68).

15.  Izračun največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost.

15.1.  Regijski koordinacijski centri podpirajo operaterje prenosnega sistema pri izračunavanju največje vstopne zmogljivosti, ki je na razpolago za udeležbo tuje zmogljivosti v mehanizmih za zmogljivost, pri čemer se upošteva obseg pričakovane razpoložljivosti medsebojne povezanosti in verjetno hkratno preobremenitev sistemov, in sicer med sistemom, kjer se mehanizem uporablja, in sistemom, kjer se nahaja tuja zmogljivost.

15.2.  Izračun se izvede v skladu z metodologijo iz točke (a) člena 26(11).

15.3.  Regijski koordinacijski centri predložijo izračun za vsako mejo trgovalnega območja, ki jo pokriva regija obratovanja sistema.

16.  Priprava sezonskih ocen zadostnosti

16.1.  Če ENTSO za električno energijo to nalogo nadalje prenese v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2019/...(69), regionalni koordinacijski centri izvedejo sezonske ocene zadostnosti.

16.2.  Sezonske ocene zadostnosti se izvedejo na podlagi metodologije, izdelane v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2019/...+.

PRILOGA II

Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115 25.4.2013, str. 39)

Točka (a) člena 8(3)

Točka (a) člena 8(10)

Člen 11

Člen 18(4a)

Člen 23(3)

Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 15.6.2013, str. 1)

Točke 5.5 do 5.9 Priloge I

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 714/2009

Ta uredba

Člen 1(a)

Člen 1(b)

Člen 1(a)

Člen 1(c)

Člen 1(b)

Člen 1(d)

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)(a)

Člen 2(2)

Člen 2(2)(b)

Člen 2(3)

Člen 2(2)(c)

Člen 2(4)

Člen 2(2)(d)

Člen 2(2)(e)

Člen 2(2)(f)

Člen 2(2)(g)

Člen 2(5)

Člen 2(6) do (71)

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16(1) do (3)

Člen 16(1) do (4)

Člen 16(5) do (8)

Člen 16(4) do (5)

Člen 16(9) do (11)

Člen 16(12) in (13)

Člen 17

Člen 14(1)

Člen 18(1)

Člen 18(2)

Člen 14(2) do (5)

Člen 18(3) do (6)

Člen 18(7) do (11)

Člen 19(1)

Člen 16(6)

Člen 19(2) in (3)

Člen 19(4) in (5)

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 8(4)

Člen 23(1)

Člen 23(2) do (7)

Člen 25

Člen 26

Člen 27

Člen 4

Člen 28(1)

Člen 28(2)

Člen 5

Člen 29(1) do (4)

Člen 29(5)

Člen 8(2), prvi stavek

Člen 30(1)(a)

Člen 8(3)(b)

Člen 30(1)(b)

Člen 30(1)(c)

Člen 8(3)(c)

Člen 30(1)(d)

Člen 30(1)(e) in (f)

Člen 30(1)(g) in (h)

Člen 8(3)(a)

Člen 30(1)(i)

Člen 8(3)(d)

Člen 30(1)(j)

 

Člen 30(l)(k)

Člen 8(3)(e)

Člen 30(1)(l)

 

Člen 30(1)(m) do (o)

Člen 30(2) in (3)

Člen 8(5)

Člen 30(4)

Člen 8(9)

Člen 30(5)

Člen 10

Člen 31

Člen 9

Člen 32

Člen 11

Člen 33

Člen 12

Člen 34

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Člen 38

Člen 39

Člen 40

Člen 41

Člen 42

Člen 43

Člen 44

Člen 45

Člen 46

Člen 47

Člen 8(10)

Člen 48

Člen 13

Člen 49

Člen 2(2), zadnji pododstavek

Člen 49(7)

Člen 15

Člen 50(1) do (6)

Priloga I, točka 5.10

Člen 50(7)

Člen 3

Člen 51

Člen 52

Člen 53

 

Člen 54

Člen 55

Člen 56

Člen 57

Člen 58

Člen 8(6)

Člen 59(1)(a), (b) in (c)

Člen 59(1)(d) in (e)

 

Člen 59(2)

Člen 6(1)

Člen 59(3)

Člen 6(2)

Člen 59(4)

Člen 6(3)

Člen 59(5)

Člen 59(6)

Člen 6(4)

Člen 59(7)

Člen 6(5)

Člen 59(8)

Člen 6(6)

Člen 59(9)

Člen 8(1)

Člen 59(10)

Člen 6(7)

Člen 6(8)

Člen 6(9) in (10)

Člen 59(11) in (12)

Člen 6(11)

Člen 59(13) in (14)

Člen 6(12)

Člen 59(15)

Člen 8(2)

Člen 59(15)

Člen 60(1)

Člen 7(1)

Člen 60(2)

Člen 7(2)

Člen 60(3)

Člen 7(3)

Člen 7(4)

Člen 61(1)

Člen 61(2)

Člen 18(1)

Člen 61(3)

Člen 18(2)

Člen 18(3)

Člen 61(4)

Člen 18(4)

Člen 18(4a)

Člen 61(5)

Člen 18(5)

Člen 61(5) in (6)

Člen 19

Člen 21

Člen 62

Člen 17

Člen 63

Člen 64

Člen 20

Člen 65

Člen 22

Člen 66

Člen 23

Člen 67

Člen 24

Člen 68

Člen 69

Člen 25

Člen 70

Člen 26

Člen 71

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o opredelitvi povezovalnega daljnovoda

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s prenovitvijo direktive o električni energiji in prenovitvijo uredbe o električni energiji, v skladu s katerim se ponovno uporablja opredelitev „povezovalnega daljnovoda“ iz Direktive 2009/72/ES in Uredbe (ES) št. 714/2009. Komisija se strinja, da se trgi z električno energijo razlikujejo od drugih trgov, kot je trg z zemeljskim plinom, saj se na njih na primer trguje z izdelki, ki jih trenutno ni mogoče enostavno shranjevati in jih proizvajajo številne različne proizvodne naprave, vključno z napravami na ravni distribucije. Zato se pomen povezav s tretjimi državami v sektorju električne energije in sektorju plina zelo razlikuje, kar pomeni, da je mogoče izbrati različne regulativne pristope.

Komisija bo nadalje preučila vpliv tega dogovora in po potrebi zagotovila smernice za uporabo zakonodaje.

Zaradi pravne jasnosti želi Komisija poudariti naslednje:

dogovorjena opredelitev v direktivi o električni energiji povezovalni daljnovod opisuje kot naprave za povezavo elektroenergetskih sistemov. Ta opredelitev ne razlikuje med različnimi regulativnimi okviri ali tehničnimi okoliščinami, zato v področje uporabe a priori vključuje vse električne povezave s tretjimi državami. Kar zadeva dogovorjeno opredelitev povezovalnega daljnovoda v uredbi o električni energiji, Komisija poudarja, da je za povezovanje trgov z električno energijo potrebna visoka stopnja sodelovanja med operaterji sistemov, udeleženci na trgu in regulatorji. Čeprav se lahko področje uporabe veljavnih pravil razlikuje glede na stopnjo povezanosti z notranjim trgom z električno energijo, bi moralo tesno vključevanje tretjih držav v notranji trg z električno energijo, kot je sodelovanje pri projektih spajanja trgov, temeljiti na sporazumih, ki zahtevajo uporabo zadevnega prava Unije.

Izjava Komisije o načrtih za izvajanje reforme trga

Komisija je seznanjena z dogovorom sozakonodajalcev v zvezi s členom 20(3), ki določa, da države članice z ugotovljenimi težavami v zvezi z zadostnostjo virov objavijo načrt za izvedbo s časovnim načrtom za sprejetje ukrepov za odpravo vseh odkritih regulativnih motenj in/ali pomanjkljivosti trga kot del postopka za državno pomoč.

V skladu s členom 108 PDEU ima Komisija izključno pristojnost za ocenjevanje združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom. Ta uredba ne more vplivati na izključno pristojnost Komisije v skladu s PDEU in ne posega vanjo. Komisija lahko zato, kadar je to ustrezno, poda svoje mnenje o načrtih za reformo trga vzporedno s postopkom odobritve mehanizmov zmogljivosti na podlagi pravil o državni pomoči, vendar sta postopka pravno ločena.

(1) UL L 288, 31.8.2017, str. 91.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(3) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(4) UL C 288, 31.8.2017, str. 91.
(5) UL C 342, 12.10.2017, str. 79.
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019.
(7) Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L 211, 14.8.2009, str. 15).
(8)Uredba Komisije (EU) 2017/2195 z dne 26. septembra 2017 o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti (UL L 312, 25.8.2017, str. 6).
(9)Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ….
(10)+ UL: v besedilo vstaviti številko direktive iz dokumenta PE-CONS 10/19 (2016/0380(COD)) in v opombo vstaviti številko, datum in naslov navedene direktive ter sklic na UL.
(11) Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24).
(12) Uredba Komisije (EU) 2016/1719 z dne 26. septembra 2016 o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti (UL L 259, 27.9.2016, str. 42).
(13) Uredba Komisije (EU) 2016/631 z dne 14. aprila 2016 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za zahteve za priključitev proizvajalcev električne energije na omrežje (UL L 112, 27.4.2016, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ….
(15)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 83/18 (2016/0378(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(16)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 73/18 (2016/0377(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(17)Uredba Komisije (EU) 2017/1485 z dne 26. septembra 2017 o določitvi smernic za terminsko dodeljevanje zmogljivosti (UL L 220, 25.8.2017, str. 1).
(18)Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 176, 15.7.2003, str. 1).
(19) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(22)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(23)Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(24)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko direktive iz dokumenta PE-CONS 10/19 (2016/0380(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(25)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz direktive PE-CONS 10/19 (2016/0380(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(26)+UL: prosimo, vstavite v besedilo številko direktive iz dokumenta PE-CONS 10/19 (2016/0380(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(27) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).
(28)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/10 (2016/0380(COD)).
(29)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(30)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(31)++UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 83/18 (2016/0378(COD)).
(32) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(33) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(34)Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
(35)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(36)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 83/18 (2016/0378(COD)).
(37)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19... (2016/0380(COD)).
(38)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(39)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(40) Sklep Komisije z dne 15. novembra 2012 o ustanovitvi usklajevalne skupine za električno energijo (UL C 353, 17.11.2012, str. 2).
(41)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(42)++ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(43)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(44)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(45)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(46)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(47)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(48)++UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(49)+UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(50)+UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(51)Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).
(52)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(53)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(54)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(55)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(56)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(57)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(58)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(59)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(60)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 83/18 (2016/0378(COD)).
(61)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/18 (2016/0380(COD)).
(62)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(63)Direktiva 96/ 92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20).
(64)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(65)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/19 (2016/0380(COD)).
(66)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(67)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).
(68)+ UL: prosimo, vstavite številko direktive iz dokumenta PE‑CONS 10/18 (2016/0380(COD)).
(69)+UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS 73/18 (2016/0377(COD)).


Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev ***I
PDF 371kWORD 104k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (COM(2016)0863 – C8-0494/2016 – 2016/0378(COD))
P8_TA-PROV(2019)0228A8-0040/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0863),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0494/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nemškega zveznega parlamenta, francoskega senata in romunskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 13. julija 2017, naslovljenega na Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za proračun (A8-0040/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev)

P8_TC1-COD(2016)0378


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(7), s katero je bila ustanovljena Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), je bila večkrat bistveno spremenjena(8). Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)  Ustanovitev ACER je na očiten način izboljšala usklajevanje regulativnih organov o čezmejnih vprašanjih. Od njegove ustanovitve so bile ACER naložene nove pomembne naloge glede spremljanja veleprodajnih trgov v skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(9) ter glede področij čezmejne energetske infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10) in zanesljivosti oskrbe s plinom v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(3)  Pričakuje se, da se bo potreba po usklajevanju nacionalnih regulativnih ukrepov v prihodnjih letih še povečala. Energetski sistem Unije je sredi najkorenitejših sprememb v zadnjih desetletjih. Več povezovanja trgov in prehod k bolj raznoliki proizvodnji električne energije zahteva okrepljena prizadevanja za uskladitev nacionalnih energetskih politik s sosednjimi državami in okrepljena prizadevanja za izkoriščanje priložnosti za čezmejno trgovanje z električno energijo.

(4)  Izkušnje z izvajanjem notranjega trga so pokazale, da neusklajeno nacionalno ukrepanje lahko povzroči hude težave za trg, zlasti na tesno medsebojno povezanih področjih, na katerih imajo odločitve držav članic pogosto občuten učinek na njihove sosede. Za doseganje pozitivnih učinkov notranjega trga električne energije za blaginjo potrošnikov, zanesljivost oskrbe in razogljičenje se od držav članic, zlasti njihovih neodvisnih regulativnih organov, zahteva, da sodelujejo pri regulativnih ukrepih, ki imajo čezmejne učinke.

(5)  Razdrobljena posredovanja nacionalnih držav na trgih energije pomenijo vse večje tveganje za pravilno delovanje čezmejnih trgov električne energije. ACER bi zato morala biti dana vloga pri razvoju usklajene evropske ocene zadostnosti virov v tesnem sodelovanju z Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za električno energijo), da bi se izognili težavam z razdrobljenimi nacionalnimi ocenjevanji, pri katerih se uporabljajo različne neusklajene metode in se ne upoštevajo v zadostni meri razmere v sosednjih državah. ACER bi moral prav tako nadzorovati tehnične parametre, ki jih je oblikoval ENTSO za električno energijo za učinkovito sodelovanje čezmejnih zmogljivosti in druge tehnične značilnosti mehanizmov za zmogljivost.

(6)  Kljub znatnemu napredku pri vključevanju in povezovanju notranjega trga električne energije, so nekatere države članice ali regije še vedno izolirane ali nezadostno povezane, zlasti otoške države članice in države članice na obrobju Unije. ACER bi moral pri svojem delu ustrezno upoštevati položaj teh držav članic ali regij.

(7)  Zanesljivost oskrbe z električno energijo zahteva usklajen pristop za pripravo na nepričakovane krize v zvezi z oskrbo. ACER bi moral zato uskladiti nacionalne ukrepe v zvezi s pripravljenostjo na tveganja v skladu z Uredbo (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(12)(13).

(8)  Zaradi tesne medsebojne povezanosti elektroenergetskega omrežja Unije in vse večje potrebe po sodelovanju s sosednjimi državami za ohranitev stabilnosti omrežja in vključitev velikih količin energije iz obnovljivih virov bodo imeli regionalni koordinacijski centri pomembno vlogo pri usklajevanju operaterjev prenosnih sistemov. ACER bi moral po potrebi zagotoviti regulativni nadzor nad regionalnimi koordinacijskimi centri.

(9)  Ker bo velik del novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije povezan na lokalni ravni, imajo operaterji distribucijskega sistema pomembno vlogo pri prožnem in učinkovitem upravljanju elektroenergetskega sistema Unije.

(10)  Države članice bi morale za doseganje ciljev energetske politike Unije tesno sodelovati in odpraviti ovire za čezmejne izmenjave električne energije in zemeljskega plina. ACER je bil ustanovljena, da se zapolni regulativna vrzel na ravni Unije in prispeva k učinkovitemu delovanju notranjih trgov električne energije in zemeljskega plina. ACER regulativnim organom omogoča boljše sodelovanje na ravni Unije in skupno udeležbo pri izvajanju funkcij, ki zadevajo Unijo.

(11)  ACER bi moral zagotoviti, da so regulativne funkcije regulativnih organov, ki se opravljajo v skladu z Direktivo (EU) 2019/... Evropskega Parlamenta in Sveta(14)(15) in Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16), ustrezno usklajene in po potrebi dopolnjene na ravni Unije. V ta namen je treba zagotoviti neodvisnost ACER od proizvajalcev električne energije in plina, operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov, tako javnih kot zasebnih, ter od potrošnikov; treba je zagotoviti usklajenost dejavnosti ACER s pravom Unije, njegovih tehnične in regulativne zmogljivosti ter preglednost, odprtost za demokratični nadzor, vključno z odgovornostjo do Evropskega parlamenta, in učinkovitost.

(12)  ACER bi moral spremljati regionalno sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov v sektorjih za električno energijo in plin, pa tudi izvajanje nalog ENTSO za električno energijo in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (ENTSO za plin). ACER bi moral prav tako spremljati izvajanje nalog drugih subjektov z reguliranimi funkcijami z razsežnostjo po vsej Uniji, kot so izmenjave energije. Vključenost ACER bo ključnega pomena pri zagotavljanju, da bosta sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov in delovanje drugih subjektov s funkcijami po vsej Uniji potekalo na učinkovit in pregleden način v korist notranjemu trgu električne energije in zemeljskega plina.

(13)  Regulativni organi bi se morali med seboj usklajevati pri izvajanju svojih nalog, da se zagotovi, da ENTSO za električno energijo, evropski telo za operaterje distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: telo EU ODS), in regionalni koordinacijski centri izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z regulativnim okvirom notranjega trga energije in upoštevajo sklepe ACER. Ob širitvi operativnih pristojnosti ENTSO za električno energijo, telesa EU ODS in regionalnih koordinacijskih centrov je treba okrepiti nadzor nad subjekti, ki delujejo na regionalni ravni ali ravni Unije. Postopek, določen v tej uredbi, zagotavlja, da ACER pri opravljanju teh nalog v skladu z Direktivo (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(17) podpira regulativne organe.

(14)  Da se ACER zagotovijo informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, bi moral imeti ACER možnost te informacije zahtevati in prejeti od regulativnih organov, ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, regionalnih koordinacijskih centrov, telesa EU ODS, operaterjev prenosnih sistemov in imenovanih operaterjev trga električne energije.

(15)  ACER bi moral v sodelovanju s Komisijo, državami članicami in ustreznimi nacionalnimi organi spremljati notranje trge električne energije in zemeljskega plina ter o svojih ugotovitvah po potrebi obveščati Evropski parlament, Komisijo in nacionalne organe. Naloge ACER glede spremljanja se ne bi smele podvajati s spremljanjem, ki ga izvajajo Komisija ali nacionalni organi, zlasti nacionalni organi za konkurenco, ali ovirati takšnega spremljanja.

(16)  ACER zagotovi celovit okvir, ki omogoča udeležbo in sodelovanje regulativnih organov. Ta okvir olajšuje enotno uporabo zakonodaje o notranjem trgu električne energije in plina v celotni Uniji. V razmerah, ki zadevajo več držav članic, je ACER pooblaščen za sprejemanje posameznih odločitev. Ta pooblastila bi morala pod jasno določenimi pogoji vključevati tehnična in regulativna vprašanja, ki zahtevajo regionalno usklajevanje, zlasti v zvezi z izvajanjem omrežnih kodeksov in smernic, sodelovanjem znotraj regionalnih koordinacijskih centrov, regulativnimi odločitvami, potrebnimi za učinkovito spremljanje celovitosti in preglednosti veleprodajnega trga energije, odločitvami v zvezi z infrastrukturo za električno energijo in zemeljski plin, ki povezuje ali bi lahko povezovala vsaj dve državi članici in, kot zadnjo možnost, izvzetja iz pravil notranjega trga za nove povezovalne vode za električno energijo in nove infrastrukture za plin, ki se nahajajo v več kot eni državi članici.

(17)  Revizija omrežnih kodeksov in smernic zajema spremembe, ki so potrebne, da bi upoštevali razvoj trga, ne da bi bistveno spremenili te omrežne kodekse in smernice ali ustvarili nove pristojnosti ACER.

(18)  ACER ima pomembno vlogo pri oblikovanju nezavezujočih okvirnih smernic. Omrežni kodeksi bi morali biti usklajeni s temi okvirnimi smernicami. Velja tudi, da bi bilo primerno in skladno z namenom ACER, da sodeluje pri reviziji in spremembi osnutka omrežnih kodeksov, da se zagotovi njihova skladnost z okvirnimi smernicami in potrebna raven harmonizacije, preden jih predloži Komisiji, naj jih sprejme.

(19)  S sprejetjem sklopa omrežnih kodeksov in smernic, ki omogočajo postopno izvajanje in nadaljnjo izpopolnitev skupnih regionalnih pravil in pravil po vsej Uniji se je vloga ACER v zvezi s spremljanjem izvajanja omrežnih kodeksov in smernic ter prispevanju k njemu povečala. Učinkovito spremljanje omrežnih kodeksov in smernic je ključna funkcija ACER in je bistvena za izvajanje pravil notranjega trga.

(20)  Med izvajanjem omrežnih kodeksov in smernic se je izkazalo, da bi bilo koristno racionalizirati postopke regulativne odobritve regionalnih pogojev ali metodologij ali pogojev ali metodologij po vsej Uniji, ki se pripravijo na podlagi omrežnih kodeksov in smernic, in sicer tako, da se predložijo neposredno ACER, da bi regulativni organi, zastopani v odboru regulatorjev, lahko odločali o takih pogojih ali metodologijah.

(21)  Ker postopna harmonizacija trgov energije v Uniji kot vmesni korak pogosto vključuje iskanje regionalnih rešitev in ker mora omejeno število regulativnih organov za posamezno regijo odobriti številne pogoje in metodologije, je primerno razmisliti o regionalni razsežnosti notranjega trga v tej uredbi in zagotoviti ustrezne mehanizme upravljanja. Zato bi morali odločitve o predlogih glede skupnih regionalnih pogojev ali metodologij sprejemati pristojni regulativni organi zadevne regije, razen če bi imele te odločitve občuten učinek na notranji trg energije.

(22)  Ker ima ACER pregled nad regulativnimi organi, bi moral svetovati Komisiji, drugim institucijam Unije in regulativnim organom kar zadeva vprašanja, ki se nanašajo na namen, za katerega je bil ustanovljen. Komisijo bi morala tudi obvestiti, če ugotovi, da sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov ne daje potrebnih rezultatov ali da regulativni organ, katerega odločitev krši omrežne kodekse in smernice, ni ustrezno izvedel mnenj, priporočil ali odločitev ACER.

(23)  ACER bi tudi moral biti pristojen za pripravo priporočil v pomoč regulativnim organom in udeležencem na trgu pri izmenjavi dobrih praks.

(24)  ENTSO za električno energijo, ENTSO za plin, telo EU ODS, operaterji prenosnih sistemov, regionalni koordinacijski centri in imenovani operaterji trga električne energije bi morali čim bolj upoštevati mnenja in priporočila ACER, ki so naslovljena nanje na podlagi te uredbe.

(25)  ACER bi se moral po potrebi posvetovati z zainteresiranimi stranmi in jim zagotoviti razumno priložnost, da izrazijo svoje mnenje o predlaganih ukrepih, kot so kodeksi in pravila za omrežja.

(26)  ACER bi moral prispevati k izvajanju smernic o vseevropskih energetskih omrežjih, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 347/2013, zlasti s pripravo mnenja o nezavezujočih 10-letnih razvojnih načrtih omrežja za celotno Unijo (v nadaljnjem besedilu: razvojni načrti omrežja za Unijo).

(27)  ACER bi moral prispevati k prizadevanjem za krepitev zanesljivosti oskrbe z energijo.

(28)  Dejavnosti ACER bi morale biti skladne s cilji energetske unije, ki ima pet tesno povezanih razsežnosti, ki se medsebojno krepijo, vključno z razogljičenjem, kot je navedeno v členu 1 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(18).

(29)  V skladu z načelom subsidiarnosti bi moral ACER sprejeti posamezne odločitve le v jasno opredeljenih okoliščinah in v zvezi z vprašanji, neposredno povezanimi z nameni, za katere je bil ACER ustanovljen.

(30)  Da se zagotovi, da je okvir ACER učinkovit in skladen z drugimi decentraliziranimi agencijami, bi bilo pravila o upravljanju ACER treba prilagoditi skupnemu pristopu glede decentraliziranih agencij, dogovorjenemu med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo(19) (v nadaljnjem besedilu: skupni pristop). Vendar, kolikor je potrebno, bi bilo treba strukturo ACER prilagoditi, da bo ustrezala posebnim potrebam ureditve energetike. Zlasti je treba v celoti upoštevati posebno vlogo regulativnih organov in zagotoviti njihovo neodvisnost.

(31)  Dodatne spremembe te uredbe so možne v prihodnosti, da bi se v celoti uskladila s skupnim pristopom. Na podlagi zdajšnjih potreb urejanja energetike so potrebna odstopanja od skupnega pristopa. Komisija bi morala opraviti oceno uspešnosti ACER v zvezi z njegovimi cilji, mandatom in nalogami, na podlagi te ocene pa bi Komisija lahko predlagala spremembe te uredbe.

(32)  Upravni odbor bi moral imeti potrebna pooblastila za določitev proračuna, pregled njegovega izvrševanja, oblikovanje notranjih pravil, sprejetje finančnih predpisov in imenovanje direktorja. Za zamenjavo članov upravnega odbora, ki jih imenuje Svet, bi bilo treba uporabljati sistem rotacije, da se sčasoma zagotovi uravnotežena zastopanost držav članic. Upravni odbor bi moral delovati neodvisno, nepristransko in v javnem interesu ter ne bi smel zahtevati ali sprejemati političnih navodil.

(33)  ACER bi moral imeti potrebna pooblastila za učinkovito, pregledno, utemeljeno in predvsem neodvisno opravljanje regulativnih dejavnosti. Neodvisnost ACER od proizvajalcev električne energije in plina ter od operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov, kot tudi od drugih zasebnih interesov in interesov korporacij, ni le ključno načelo dobrega upravljanja, pač pa tudi temeljni pogoj za zagotovitev zaupanja v trg. Zato bi moral odbor regulatorjev – brez poseganja v to, da člani delujejo v imenu nacionalnih organov – delovati neodvisno od kakršnih koli tržnih interesov, preprečevati navzkrižje interesov in ne bi smel zahtevati ali sprejemati navodil ali priporočil od katere koli vlade države članice, institucij Unije ali drugega javnega ali zasebnega subjekta ali osebe. Hkrati bi morale biti odločitve odbora regulatorjev skladne s pravom Unije na področju energije, kot je notranji trg energije, okolje in konkurenca. Odbor regulatorjev bi moral institucije Unije obveščati o svojih mnenjih, priporočilih in odločitvah.

(34)  Kadar je ACER pristojen za sprejemanje odločitev, bi morale zainteresirane strani zaradi ekonomičnosti postopka imeti možnost pritožbe odboru za pritožbe, ki bi moral biti del ACER, vendar neodvisen od njene upravne in regulativne strukture. Da se zagotovi njegovo delovanje in polna neodvisnost, bi moral imeti odbor za pritožbe v proračunu ACER ločeno proračunsko vrstico. Zaradi kontinuitete bi moralo biti pri imenovanju članov odbora za pritožbe ali pri podaljšanju njihovega mandata mogoče delno zamenjati člane odbora za pritožbe. Sklepi odbora za pritožbe so lahko predmet pritožbe na Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

(35)  ACER bi moral izvajati svoje pristojnosti za sprejemanje odločitev v skladu z načeli pravičnega, preglednega in razumnega sprejemanja odločitev. Postopkovna pravila ACER bi bilo treba določiti v njenem poslovniku.

(36)  Direktor bi moral biti odgovoren za pripravo in sprejemanje dokumentov, ki vsebujejo mnenja, priporočila in odločitve. Pred sprejetjem določenih mnenj, priporočil in odločitev iz točke (a) člena 22(5) in člena 24(2) bi bilo treba pridobiti pozitivno mnenje odbora regulatorjev. Odbor regulatorjev bi maral imeti možnost podati mnenja in po potrebi pripombe in predloge sprememb k direktorjevim predlogom besedil, ki bi jih direktor moral upoštevati. Kadar direktor odstopa od pripomb in predlogov, ki jih je posredoval odbor regulatorjev, ali jih zavrne, bi moral direktor predložiti ustrezno utemeljeno pisno obrazložitev za olajšanje konstruktivnega dialoga. Če odbor regulatorjev ne poda pozitivnega mnenja o ponovno predloženem besedilu, bi moral direktor imeti možnost dodatno pregledati besedilo v skladu s spremembami in pripombami, ki jih je predlagal odbor regulatorjev, da bi pridobil pozitivno mnenje odbora. Direktor bi moral imeti možnost, da v primeru nestrinjanja s predlogi sprememb, ki jih je poda