Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 27. marec 2019 - Strasbourg 
Viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih ***I
 Splošni režim za trošarino *
 Izdelki, upravičeni do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin *
 Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
 Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
 Okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ***I
 Evropski ponudniki storitev množičnega financiranja za podjetja ***I
 Trgi finančnih instrumentov: ponudniki storitev množičnega financiranja ***I
 Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad***I
 Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ***I
 Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
 Sredstva za gnojenje EU ***I
 Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
 Skupna pravila za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ***I
 Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic***I
 Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
 Sklad za azil, migracije in vključevanje
 Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov
 Gensko spremenjena soja MON 87751 (MON-87751-7)
 Gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 (DASØ15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6)
 Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (DEZA a.s.)
 Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (Grupa Azoty Zakłady Azotowe Kędzierzyn S.A.)
 Nekatere uporabe kromovega trioksida
 Razmere po arabski pomladi: pot naprej v državah na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki

Viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih ***I
PDF 141kWORD 52k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2019)0055 – C8-0041/2019 – 2019/0027(COD))
P8_TA-PROV(2019)0295A8-0085/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0055),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0041/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. marca 2019(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0085/2019),

A.  ker je zaradi nujnosti utemeljeno, da se glasuje pred iztekom roka osmih tednov, kakor je določeno v členu 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih

P8_TC1-COD(2019)0027


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa skupna in splošna pravila, ki se uporabljajo za evropske strukturne in investicijske sklade.

(2)  V splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2019(5) je bil spremenjen skupni znesek virov za pobudo za zaposlovanje mladih, in sicer s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2019 za 116,7 milijona EUR v tekočih cenah, s čimer se je skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih za celotno programsko obdobje povečal na 4 527 882 072 EUR v tekočih cenah.

(3)  Za leto 2019 se dodatni viri v višini 99 573 877 EUR v cenah iz leta 2011 financirajo iz skupne razlike do zgornje meje za obveznosti v okviru razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leta 2014–2020.

(4)  Primerno je zagotoviti posebne ukrepe za lažje izvajanje pobude za zaposlovanje mladih, in sicer zaradi napredne faze izvajanja operativnih programov za programsko obdobje 2014–2020.

(5)  Glede na nujnost spremembe programov, ki podpirajo pobudo za zaposlovanje mladih, da se dodatni viri za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih vključijo pred koncem leta 2019, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(6)  Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)  v členu 91 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko postavko za obdobje 2014–2020, znašajo 330 081 919 243 EUR v cenah iz leta 2011, v skladu z letno razdelitvijo, določeno v Prilogi VI, od česar 325 938 694 233 EUR predstavlja skupne vire, dodeljene ESRR, ESF in Kohezijskemu skladu, 4 143 225 010 EUR pa predstavlja posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih. Zneski virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo se za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.“;

"

(2)  v členu 92 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Viri za pobudo za zaposlovanje mladih znašajo 4 143 225 010 EUR iz posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih, od česar 99 573 877 EUR predstavlja dodatne vire za leto 2019. Ti viri se dopolnijo s ciljnimi naložbami ESS v skladu s členom 22 uredbe ESS.

Države članice, ki so upravičene do dodatnih virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2019, kot je navedeno v prvem pododstavku, lahko zahtevajo, da se do 50 % dodatnih virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih prenesev ESS, da tvorijo ustrezne ciljne naložbe ESS, kot je določeno v členu 22 uredbe ESS. Takšen prenos se opravi v ustrezne kategorije regij, ki ustrezajo kategorizaciji regij, upravičenih do povečanja posebne dodelitve za pobudo za zaposlovanje mladih. Države članice zahtevajo prenos v zahtevku za spremembo programa v skladu s členom 30(1) te uredbe. Virov, dodeljenih za pretekla leta, ni dovoljeno prenesti.

Drugi pododstavek tega odstavka se uporablja za vse dodatne vire za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih, s katerimi se viri povečajo nad 4 043 651 133 EUR.“;

"

(3)  Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

„PRILOGA VI

LETNA RAZDELITEV ODOBRITEV ZA PREVZEM OBVEZNOSTI ZA LETA 2014–2020

Prilagojen letni profil (vključno z dopolnilnimi viri za pobudo za zaposlovanje mladih)

 

2014

2015

2016

2017

EUR, po cenah iz leta 2011

34 108 069 924

55 725 174 682

46 044 910 736

48 027 317 164

 

2018

2019

2020

Skupaj

EUR, po cenah iz leta 2011

48 341 984 652

48 811 933 191

49 022 528 894

330 081 919 243

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2)Mnenje z dne 22. marca 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4)Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(5)UL L 67, 7.3.2019, str. 1.


Splošni režim za trošarino *
PDF 122kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Sveta o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev) (COM(2018)0346 – C8-0381/2018 – 2018/0176(CNS))
P8_TA-PROV(2019)0296A8-0117/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0346),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0381/2018),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 22. februarja 2019, naslovljenega na Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0117/2019),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog Komisije ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.


Izdelki, upravičeni do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin *
PDF 121kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Sklepa št. 940/2014/EU glede izdelkov, upravičenih do oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin (COM(2018)0825 – C8-0034/2019 – 2018/0417(CNS))
P8_TA-PROV(2019)0297A8-0112/2019

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2018)0825),

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0034/2019),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0112/2019),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ***I
PDF 683kWORD 215k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018)0460 – C8-0275/2018 – 2018/0243(COD))
P8_TA(2019)0298A8-0173/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Instrument za predpristopno pomoč (IPA III) ***I
PDF 316kWORD 106k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (COM(2018)0465 – C8-0274/2018 – 2018/0247(COD))
P8_TA(2019)0299A8-0174/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ***I
PDF 534kWORD 175k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 (COM(2016)0856 – C8-0484/2016 – 2016/0365(COD))
P8_TA(2019)0300A8-0015/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Evropski ponudniki storitev množičnega financiranja za podjetja ***I
PDF 277kWORD 80k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja (COM(2018)0113 – C8-0103/2018 – 2018/0048(COD))
P8_TA(2019)0301A8-0364/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Trgi finančnih instrumentov: ponudniki storitev množičnega financiranja ***I
PDF 157kWORD 46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (COM(2018)0099 – C8-0102/2018 – 2018/0047(COD))
P8_TA(2019)0302A8-0362/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad***I
PDF 302kWORD 104k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (COM(2018)0372 – C8-0227/2018 – 2018/0197(COD))
P8_TA(2019)0303A8-0094/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ***I
PDF 398kWORD 171k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih vozil ter spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 (prenovitev) (COM(2017)0676 – C8-0395/2017 – 2017/0293(COD))
P8_TA-PROV(2019)0304A8-0287/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0676),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0395/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 3. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki sta ga odobrila pristojna odbora v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A8-0287/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(3);

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ▌ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (prenovitev)

P8_TC1-COD(2017)0293


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) in Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7) sta bili večkrat bistveno spremenjeni. Ker so potrebne nove spremembe, bi ju bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)  Da bi omogočili dosleden in učinkovit prehod po prenovitvi in razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2020. Vsekakor je primerno do leta 2024 ohraniti nespremenjene standarde emisijskih vrednosti CO2 in načine za njihovo doseganje, kot je določeno v navedenih uredbah.

(3)  V Pariškem sporazumu(8) je med drugim določen dolgoročen cilj, skladen s ciljem o omejitvi dviga povprečne svetovne temperature na precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in o nadaljevanju prizadevanj, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zadnje znanstvene ugotovitve, ki jih je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) vključil v svoje posebno poročilo o učinkih globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo in s tem povezanih globalnih usmeritvah glede emisij toplogrednih plinov, nedvoumno potrjujejo negativne posledice podnebnih sprememb. Iz navedenega posebnega poročila izhaja, da je zmanjšanje emisij v vseh sektorjih ključnega pomena za omejitev globalnega segrevanja.

(4)  Da bi prispevali k ciljem Pariškega sporazuma, je treba pospešiti preoblikovanje celotnega prometnega sektorja v smeri ničelnih emisij ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, ki vsebuje pregled gospodarskih in družbenih sprememb, potrebnih v vseh gospodarskih in družbenih sektorjih, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije toplogrednih plinov. Tudi emisije onesnaževal zraka v prometu, ki zelo škodijo našemu zdravju in okolju, je treba brez odlašanja izrazito zmanjšati. Emisije iz konvencionalnih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem bo treba še naprej zmanjševati tudi po letu 2020. Do leta 2030 bo treba uvesti brezemisijska in nizkoemisijska vozila, ki bodo morala pridobiti znaten tržni delež. Po letu 2030 bo treba dodatno zmanjšati tudi emisije CO2 iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil.

(5)  Komisija v sporočilih z dne 31. maja 2017 z naslovom „Evropa v gibanju – Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“ in z dne 8. novembra 2017 z naslovom „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“ poudarja, da so standardi emisijskih vrednosti CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila močno gonilo inovacij in učinkovitosti ter bodo prispevali h krepitvi konkurenčnosti avtomobilske industrije ter na tehnološko nevtralen način utrli pot brezemisijskim in nizkoemisijskim vozilom.

(6)  Ta uredba določa jasno pot do zmanjšanja emisij CO2 s strani sektorja cestnega prometa in prispeva k doseganju zavezujočega cilja vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vsem gospodarstvu do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990, kot ga je potrdil Evropski svet v svojih sklepih z zasedanja 23. in 24. oktobra 2014 ter ki ga je Svet za okolje na zasedanju 6. marca 2015 odobril kot načrtovani nacionalno določeni prispevek Unije in njenih držav članic na podlagi Pariškega sporazuma.

(7)  Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta(9) določa obveznosti za države članice, da do leta 2030 dosežejo cilj Unije, in sicer zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 30 % pod ravnjo iz leta 2005 v sektorjih, ki niso del sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10). Velik del emisij v teh sektorjih nastane v cestnem prometu ▌. Poleg tega se emisije v cestnem prometu povečujejo in ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990. Če se bodo emisije v cestnem prometu še povečevale, bodo ta povečanja še naprej spodkopavala zmanjševanje emisij v drugih sektorjih v boju proti podnebnim spremembam.

(8)  Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 poudaril pomen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in tveganj zaradi odvisnosti od fosilnih goriv v prometnem sektorju, in sicer s celovitim in tehnološko nevtralnim pristopom za spodbujanje zmanjšanja emisij in energijske učinkovitosti v prometu, za električni prevoz in obnovljive vire energije v prometu tudi po letu 2020.

(9)  Da bi potrošnikom v Uniji zagotovili zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, je energijska učinkovitost, ki prispeva k zmernosti povpraševanja, ena od petih medsebojno dopolnjujočih se in tesno povezanih razsežnosti iz sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“.. V tem sporočilu je navedeno, da morajo sicer vsi gospodarski sektorji sprejeti ukrepe za učinkovitejšo rabo energije, vendar pa ima promet ogromen potencial glede energijske učinkovitosti, ki se lahko izkoristi tudi z neprekinjenim prizadevanjem za zaostritev standardov emisijskih vrednosti CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila v perspektivi za leto 2030.

(10)  Pri oceni uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 v letu 2015 je bilo ugotovljeno, da sta relevantni, na splošno skladni ter da sta ustvarili znatne prihranke emisij, pri tem pa sta bili bolj stroškovno učinkoviti, kot je bilo sprva predvideno. Prav tako sta za Unijo ustvarili znatno dodano vrednost, ki je ne bi bilo mogoče v enaki meri doseči z nacionalnimi ukrepi. Vendar je koristi teh uredb spodkopala vse večja razlika med emisijami CO2, merjenimi v okviru novega evropskega voznega cikla (NEDC), in emisijami CO2 vozil pri vožnji v dejanskih razmerah.

(11)  Zato je primerno uresničevati cilje uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 501/2011 z določitvijo novih ciljev za celotni vozni park EU glede zmanjšanja emisij CO2 iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v obdobju do leta 2030. Pri opredelitvi ravni teh ciljev so bili upoštevani njihova učinkovitost pri doseganju stroškovno učinkovitega prispevka k zmanjšanju emisij v sektorjih, ki so zajeti z Uredbo (EU) 2018/842, do leta 2030, nastali stroški in prihranki za družbo, proizvajalce in uporabnike vozil ter njihove neposredne in posredne posledice za zaposlovanje, konkurenčnost in inovativnost ter posredne koristi v smislu zmanjšanja onesnaženosti zraka in zanesljivosti oskrbe z energijo. Glede na to, da sta tržni delež in posledično skupni prispevek emisij CO2 iz osebnih avtomobilov bistveno višja od tistih iz lahkih gospodarskih vozil, je primeren diferenciran pristop za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila.

(12)  Zagotoviti bi bilo treba družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost. Zato je pomembno, da se upoštevajo družbeni učinki tega prehoda vzdolž celotne avtomobilske vrednostne verige in da se proaktivno obravnavajo posledice za zaposlovanje. Zato je treba razmisliti o ciljno usmerjenih programih na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni za preusposabljanje, dodatno usposabljanje in prerazporejanje delavcev, pa tudi o pobudah za izobraževanje in iskanje zaposlitve v prizadetih skupnostih in regijah, vse to pa v tesnem dialogu s socialnimi partnerji in pristojnimi organi. Kot del tega prehoda bi bilo treba okrepiti zaposlovanje žensk in enake možnosti v tem sektorju.

(13)  Uspešen prehod na brezemisijsko mobilnost zahteva celosten pristop in okolje, naklonjeno spodbujanju inovacij, Unija pa bi morala tudi ohraniti vodilni položaj na tehnološkem področju v tem sektorju. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, povečanje ponudbe brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, vključitev v energetske sisteme, pa tudi trajnostno dobavo materialov in trajnostno proizvodnjo ter ponovno uporabo in recikliranje baterij v Evropi. Za to je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(14)  V okviru izvajanja Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta(11) se je leta 2017 začel uporabljati nov preskusni postopek za merjenje emisij CO2 iz osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil ter njihove porabe goriva, in sicer globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila (WLTP), določen v Uredbi Komisije (EU) 2017/1151(12). S tem ▌ preskusnim postopkom se zagotovi, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva bolje odražajo vrednosti v dejanskih razmerah. Zato je primerno, da bi novi cilji glede emisij CO2 temeljili na emisijah CO2, določenih na podlagi tega preskusnega postopka. Ker pa bodo od leta 2021 za zagotavljanje skladnosti s ciljem na voljo vrednosti emisij CO2 na WLTP, je primerno nove standarde emisijskih vrednosti CO2 opredeliti kot ravni zmanjšanja emisij, določene v zvezi s cilji za leto 2021, izračunanimi na podlagi emisij CO2, izmerjenih za namen preskusnega postopka za emisije WLTP. Za zagotovitev zanesljivosti in reprezentativnosti vrednosti, ki se uporabijo kot izhodišče za opredelitev ciljev zmanjšanja emisij, ki bodo uporabljene v letih 2025 in 2030, so bili pogoji za izvedbo teh meritev pojasnjeni v okviru izvajanja izvedbenih uredb Komisije (EU) 2017/1152(13) in (EU) 2017/1153(14).

(15)  Pomembno je, da določanje zahtev za zmanjševanje emisij CO2 še naprej omogoča predvidljivost in varnost načrtovanja na ravni Unije za proizvajalce vozil za njihov celotni vozni park novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil v Uniji.

(16)  Pri oceni Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15), ki jo je Komisija opravila leta 2016, se je pokazalo, da je treba dodatno pojasniti in poenostaviti navedeni zakonodajni akt, s čimer bi lahko povečali njeno relevantnost, izvedljivost, učinkovitost in doslednost. Zato bi morala Komisija navedeno direktivo pregledati najpozneje do 31. decembra 2020 in po potrebi predložiti ustrezen zakonodajni predlog. Da bi podprli uporabo okolju najbolj prijaznih vozil z najučinkovitejšo porabo goriva, bi bilo treba pri tem pregledu upoštevati zlasti možnost vključitve lahkih gospodarskih vozil ter potrebo po bolje zasnovanih in bolj usklajenih zahtevah Unije glede označevanja, ki bi potrošnikom lahko zagotavljalo primerljive, zanesljive in uporabniku prijazne informacije o koristih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, vključno z informacijami o onesnaževalih zraka.

(17)  Cilje zmanjšanja emisij za celotni vozni park Unije novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil bi bilo zato treba določiti za leto 2025 in 2030, ob upoštevanju časa obnove voznega parka in potrebe po tem, da sektor cestnega prometa prispeva k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030. Ta postopni pristop avtomobilsko industrijo tudi jasno in zgodaj opozarja, da ne sme odlašati z uvajanjem energijsko učinkovitih tehnologij ter brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg.

(18)  Standardi emisijskih vrednosti CO2, določeni v tej uredbi, se uporabljajo za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila. V zvezi z obstoječim voznim parkom teh vozil, vključno z rabljenimi vozili, se lahko, med drugim, na nacionalni ravni kot na ravni Unije sprejmejo še dodatni ukrepi za zmanjševanje emisij. Sprejmejo se lahko na primer ukrepi za spodbujanje hitrejše obnove voznega parka, da bi bila starejša vozila, ki ustvarjajo več emisij, čim hitreje nadomeščena z učinkovitejšimi vozili. Cenovno dostopnejša brezemisijska in nizkoemisijska vozila bi lahko spodbudila spremembo vedenjskih vzorcev potrošnikov in hitrejši prehod na nizkoemisijske tehnologije.

(19)  Unija sicer spada med največje proizvajalce motornih vozil na svetu in je v vodilnem tehnološkem položaju v svetovnem avtomobilskem sektorju, vendar pa se konkurenca povečuje in ta sektor se hitro spreminja z novimi inovacijami v električnem pogonskem sistemu ter s sodelovalno, povezano in avtomatizirano mobilnostjo. Da bi ohranila svojo globalno konkurenčnost in dostop do trgov, potrebuje Unija regulativni okvir, vključno z določeno spodbudo na področju brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, ki bodo prispevali k oblikovanju velikega domačega trga ter podpirali tehnološki razvoj in inovacije.

(20)  Uvesti bi bilo treba namenski mehanizem spodbud, s katerim bi zagotovili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost. Ta mehanizem bi bilo treba zasnovati tako, da bi se spodbujala uvedba brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije. Uvesti bi bilo treba tudi poseben prehodni ukrep, da bi dostop do brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil omogočili tudi potrošnikom iz držav članic, na trgih katerih je delež takšnih vozil majhen.

(21)  Določitev ustreznih referenčnih vrednosti za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v voznem parku EU, skupaj z uvedbo dobro zasnovanega mehanizma za prilagoditev cilja specifičnih emisij za posameznega proizvajalca, ki bi temeljil na deležu brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku, bi morala pomeniti odločno in prepričljivo sporočilo, da sta potrebna razvoj, uvedba in trženje takih vozil ter hkrati omogočene nadaljnje izboljšave učinkovitosti konvencionalnih motorjev z notranjim zgorevanjem.

(22)  Pri določanju olajšav za brezemisijska in nizkoemisijska vozila je primerno upoštevati razlike v emisijah CO2 med vozili. Kar zadeva osebna vozila, bi bilo treba pri prehodu na brezemisijska vozila upoštevati vlogo nizkoemisijskih vozil, zlasti priključnih hibridov. Prilagoditveni mehanizem bi moral zagotoviti, da se proizvajalcu, ki presega referenčno raven, omogoči višji cilj specifičnih emisij. Da se zagotovi uravnotežen pristop, bi bilo treba določiti omejitve glede ravni prilagoditve, ki je sploh mogoča v tem mehanizmu. Tako se bodo ustvarile spodbude, s katerimi se bo podpirala pravočasna postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture ter dosegle velike koristi za potrošnike, konkurenčnost in okolje.

(23)  Pravni okvir za doseganje cilja za celotni vozni park EU bi moral zagotoviti konkurenčno nevtralne, socialno pravične in trajnostne cilje zmanjšanja emisij, ki upoštevajo raznolikosti evropskih proizvajalcev avtomobilov, ter preprečiti vsako neupravičeno izkrivljanje konkurence med njimi.

(24)  Da bi ohranili raznolikost trga osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil ter njegovo zmožnost zadovoljevanja različnih potreb potrošnikov, bi morali biti cilji specifičnih emisij opredeljeni linearno v povezavi z uporabnostjo vozil. Ohranitev mase kot parametra uporabnosti je v skladu z obstoječo ureditvijo. Da bi se bolje odražala masa vozil na cestah, bi bilo treba z učinkom od leta 2025 parameter mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, nadomestiti s parametrom preskusne mase vozila, kot je določena v WLTP.

(25)  Preprečiti bi bilo treba spreminjanje ciljev za celotni vozni park EU zaradi sprememb v povprečni masi voznega parka. Spremembe povprečne mase bi bilo zato treba brez odlašanja upoštevati v izračunih ciljev specifičnih emisij in vrednost povprečne mase, ki se uporablja v ta namen, bi bilo treba prilagoditi vsaki dve leti z učinkom od leta 2025.

(26)  Da bi se povsem nevtralno in pravično porazdelila prizadevanja za zmanjšanje emisij, in sicer tako, da bi se odražala raznolikost trga za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ter upoštevale spremembe v ciljih specifičnih emisij na podlagi WLTP iz leta 2021, je primerno določiti naklon krivulje mejnih vrednosti na podlagi specifičnih emisij CO2 vseh novoregistriranih vozil v zadevnem letu ter upoštevati spremembe ciljev za celotni vozni park EU med leti 2021, 2025 in 2030, da bi se tako zagotovila enaka prizadevanja za zmanjšanje emisij vseh proizvajalcev. Kar zadeva lahka gospodarska vozila, bi se moral za proizvajalce lažjih kombiniranih vozil, izpeljanih iz osebnih avtomobilov, uporabljati isti pristop kot za proizvajalce osebnih avtomobilov, za proizvajalce težjih vozil pa bi bilo treba določiti bolj strm in nespremenljiv naklon krivulje za celotno ciljno obdobje.

(27)  Namen te uredbe je doseči v njej zastavljene cilje, med drugim z oblikovanjem spodbud za naložbe avtomobilske industrije v nove tehnologije. Ta uredba aktivno spodbuja ekološke inovacije in določa mehanizem, ki bi moral upoštevati tehnološki razvoj v prihodnosti. Izkušnje kažejo, da so ekološke inovacije uspešno prispevale k stroškovni učinkovitosti uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 ter k zmanjšanju dejanskih emisij CO2, ki nastajajo med vožnjo. To ureditev bi zato bilo treba ohraniti in področje uporabe razširiti na ustvarjanje spodbud za izboljšanje učinkovitosti klimatskih naprav.

(28)  Zagotoviti pa bi bilo treba ravnotežje med spodbudami za ekološke inovacije in tistimi tehnologijami, za katere je učinek zmanjšanja emisij dokazan v uradnem preskusnem postopku. Zato je primerno ohraniti zgornjo mejo prihrankov zaradi ekoloških inovacij, ki jih proizvajalec lahko upošteva pri zagotavljanju skladnosti s cilji. Komisija bi morala imeti možnost pregledati višino te zgornje meje, zlasti da bi upoštevala učinke sprememb v uradnem preskusnem postopku. Prav tako je primerno pojasniti, kako bi bilo treba izračunati prihranke za zagotavljanje skladnosti s cilji.

(29)  Trajnostne lahke komponente so pomembne za zmanjšanje porabe energije in emisij CO2 novih vozil. Njihov nadaljnji razvoj in uvajanje bi morala podpirati prehod na brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost.

(30)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16) je vzpostavila usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za odobritev vseh novih vozil iz njenega področja uporabe. Subjekt, ki je odgovoren za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, bi moral biti isti kot subjekt, ki je odgovoren za vse vidike postopka homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje.

(31)  Za namene homologacije se za vozila za posebne namene, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, uporabljajo posebne zahteve, zato bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe.

(32)  V primerih, kadar bi brezemisijska lahka gospodarska vozila, katerih referenčna masa presega 2610 kg oziroma 2840 kg, izpadla iz področje uporabe te uredbe samo zaradi mase sistema za shranjevanje energije, je primerno, da bi za ta vozila vseeno šteli, da spadajo v področje uporabe te uredbe.

(33)  Ni primerno, da se uporabi ista metoda za določitev ciljev glede zmanjševanja emisij za velike in za male proizvajalce, ki so na podlagi meril iz te uredbe obravnavani kot neodvisni. Ti mali proizvajalci bi morali imeti možnost, da zaprosijo za alternativne cilje glede zmanjševanja emisij, ki bi bili vezani na tehnološke možnosti posameznega proizvajalca, da zmanjša specifične emisije CO2 iz svojih vozil, ter bili skladni z značilnostmi zadevnih tržnih segmentov.

(34)  Glede na nesorazmeren učinek izpolnjevanja ciljev specifičnih emisij, opredeljenih na podlagi uporabnosti vozila, na najmanjše proizvajalce, veliko upravno breme v zvezi s postopkom za odobritev odstopanja in le neznatne koristi v smislu zmanjšanja emisij CO2 iz vozil, ki jih prodajo ti proizvajalci, bi morali biti proizvajalci, ki so odgovorni za manj kot 1000 novih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil, letno registriranih v Uniji, izključeni s področja uporabe cilja specifičnih emisij in premije za presežne emisije. Kadar pa proizvajalec, za katerega velja izjema, kljub temu zaprosi za odstopanje in mu je tudi odobreno, je primerno, da mora tak proizvajalec cilj glede odstopanja tudi izpolnjevati.

(35)  Postopek za odobritev odstopanj od cilja 95 g CO2/km za celotni vozni park EU za ozko specializirane proizvajalce vozil zagotavlja usklajenost prizadevanj teh ozko specializiranih proizvajalcev za zmanjšanje emisij s prizadevanji velikih proizvajalcev v zvezi z navedenim ciljem. Primerno je, da imajo ti ozko specializirani proizvajalci še naprej možnost, da se jim odobri odstopanje tudi od ciljev, ki veljajo za obdobje od leta 2025 do 2028.

(36)  Pri določanju povprečnih specifičnih emisij CO2 za vse nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila, registrirane v Uniji, za katere so odgovorni proizvajalci, bi bilo treba upoštevati vse osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, ne glede na maso oziroma druge značilnosti. Čeprav Uredba (ES) št. 715/2007 ne vključuje osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z referenčno maso, ki presega 2610 kg in za katere se ne uporablja homologacija v skladu s členom 2(2) navedene uredbe ▌, bi bilo treba emisije za ta vozila meriti v skladu z istimi postopki merjenja, kot so določeni na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, zlasti postopkih, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 692/2008(17) in Uredbi (EU) 2017/1151, ter po postopkih korelacije, sprejetih na podlagi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011, zlasti pa izvedbenih uredb (EU) 2017/1152 in (EU) 2017/1153. Tako dobljene vrednosti emisij CO2 bi bilo treba vpisati v certifikat o skladnosti vozil, da se lahko vključijo v shemo za spremljanje.

(37)  Specifične emisije CO2 iz dodelanih lahkih gospodarskih vozil bi bilo treba dodeliti proizvajalcu osnovnega vozila.

(38)  Preučiti bi bilo treba posebni položaj proizvajalcev lahkih gospodarskih vozil, ki izdelujejo nedokončana vozila, homologirana v več stopnjah. Ker so ti proizvajalci odgovorni za izpolnjevanje ciljev glede emisij CO2, bi morali imeti možnost z zadostno gotovostjo predvideti emisije CO2 dodelanih vozil. Komisija bi morala zagotoviti, da so te potrebe ustrezno obravnavane v izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007.

(39)  Da bi omogočili prožnost za namene doseganja ciljev iz te uredbe, bi se lahko proizvajalci združevali na odprti, transparentni in nediskriminatorni podlagi. Sporazum o združevanju sme trajati največ pet let, vendar bi morala obstajati možnost obnovitve. Kadar se proizvajalci združijo, se šteje, da so dosegli zastavljene cilje iz te uredbe, če povprečna vrednost emisij združenih proizvajalcev ne presega cilja specifičnih emisij tega združenja.

(40)  Pokazalo se je, da je možnost proizvajalcev, da se združijo, stroškovno učinkovit način za doseganje skladnosti s cilji glede emisij CO2, zlasti pri olajšanju skladnosti za tiste proizvajalce, ki proizvajajo omejen obseg vozil. Da bi se povečala konkurenčna nevtralnost, bi morala imeti Komisija pooblastila, da pojasni pogoje, pod katerimi se lahko neodvisni proizvajalci združujejo, s čimer bi zagotovila, da bi bili v enakovrednem položaju kot povezana podjetja.

(41)  Da se zagotovi doseganje ciljev iz te uredbe, je potreben trden mehanizem za doseganje skladnosti.

(42)  Za zmanjšanje emisij CO2 na podlagi te uredbe je tudi bistveno, da so emisije iz vozil v uporabi skladne z vrednostmi CO2, določenimi pri homologaciji. Zato bi moralo biti mogoče, da Komisija pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca upošteva vsako sistemsko neskladnost, ki jo ugotovijo homologacijski organi v zvezi z emisijami CO2 iz vozil v uporabi.

(43)  Komisija bi morala imeti pooblastila za določitev in izvedbo postopka za preverjanje, ali emisije CO2 iz ▌ vozil v prometu, kot je določeno v skladu z WLTP, ustrezajo vrednostim emisij CO2, zabeleženim v certifikatih o skladnosti. Pri pripravi tega postopka bi bilo treba posebno pozornost nameniti opredelitvi metod, vključno z uporabo podatkov, pridobljenih z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu, s katerimi bi odkrivali strategije za umetno izboljšanje učinkovitosti vozil glede emisij CO2 v postopku homologacije. Kadar se pri takem preverjanju odkrijejo odstopanja ali strategije, ki umetno izboljšajo učinkovitost vozil glede emisij CO2, bi se moralo ta odkritja šteti za zadosten razlog za sum resnega tveganja neizpolnjevanja zahtev iz Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta(18) ter Uredbe (ES) št. 715/2007, države članice pa bi morale na podlagi tega sprejeti potrebne ukrepe v skladu s poglavjem XI Uredbe (EU) 2018/858.

(44)  Specifične emisije CO2 iz novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil se v Uniji merijo na usklajen način v skladu z WLTP. Da se karseda zmanjša upravno breme te uredbe, bi bilo treba skladnost ugotavljati s podatki o registraciji novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil v Uniji, ki jih zbirajo države članice in sporočijo Komisiji. Da se zagotovi usklajenost podatkov za oceno skladnosti, bi morala biti pravila za zbiranje in sporočanje teh podatkov čim bolj usklajena. Zato bi moralo biti jasno navedeno, da so pristojni organi odgovorni za predložitev pravilnih in celovitih podatkov ter da morajo ti organi in Komisija učinkovito sodelovati pri obravnavanju vprašanj kakovosti podatkov.

(45)  Skladnost proizvajalcev s cilji te uredbe bi bilo treba oceniti na ravni Unije. Proizvajalci, pri katerih povprečne specifične emisije CO2 presežejo vrednosti, dovoljene s to uredbo, bi morali plačati premijo za presežne emisije za vsako koledarsko leto. Zneske premije za presežne emisije bi bilo treba šteti za prihodek v splošnem proračunu Unije. Komisija bi morala v svojem pregledu leta 2023 oceniti možnost dodelitve zneskov premij za presežne emisije v poseben sklad ali ustrezen program, katerega cilj je zagotoviti pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost ter podpirati preusposabljanje, dodatno usposabljanje ter drugo pridobivanje znanj in spretnosti delavcev v avtomobilskem sektorju.

(46)  Nacionalni ukrepi, ki jih države članice ohranijo ali uvedejo v skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), glede na namen te uredbe in postopkov, ki se uvajajo z njo, ne bi smeli nalagati dodatnih ali strožjih kazni proizvajalcem, ki ne izpolnjujejo ciljev iz te uredbe.

(47)  Ta uredba ne bi smela posegati v popolno uporabo pravil Unije o konkurenci.

(48)  Učinkovitost ciljev iz te uredbe pri dejanskem zmanjšanju emisij CO2 je močno odvisna od dejanske reprezentativnosti uradnega preskusnega postopka. V skladu z znanstvenim mnenjem 1/2016 mehanizma za znanstveno svetovanje (SAM) z naslovom „Zmanjševanje vrzeli med dejanskimi emisijami CO2 iz lahkih vozil, ki nastajajo med vožnjo, in emisijami iz laboratorijskega preskušanja“ in priporočilom Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po njegovi preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju(19) bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za oceno dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe energije vozil, ki so določene v skladu s WLTP. Najbolj zanesljiv način za zagotovitev dejanske reprezentativnosti homologacijskih vrednosti je uporaba podatkov iz naprav za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenih v vozilu. Komisija bi zato morala imeti pooblastila za ▌pripravo postopkov, potrebnih za ▌zbiranje in obdelavo podatkov o porabi goriva in energije, potrebnih za to ocenjevanje, ter za zagotavljanje, da so ti podatki na voljo javnosti, pri čemer bi morala poskrbeti za varstvo vseh osebnih podatkov. Poleg tega je primerno, da se delo v zvezi s standardizacijo naprav za spremljanje porabe goriva in energije, nameščenih v vozilu, v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2017/1151 brez odlašanja začne, da bi zagotovili razpoložljivost podatkov o porabi goriva in/ali energije iz električnih vozil z baterijo in vozil s pogonskim sistemom, ki uporabljajo plinasta goriva, vključno z vodikom.

(49)  Komisija bi morala tudi oceniti, kako bi podatki o porabi goriva in energije lahko pripomogli k temu, da bi emisije CO2 vozil, ugotovljene v skladu z WLTP, dolgoročno odražale dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, za vse proizvajalce, in zlasti to, kako bi lahko te podatke uporabili za spremljanje razkoraka med emisijami CO2, izmerjenimi v laboratoriju, in tistimi, ki nastajajo med vožnjo, po potrebi pa tudi preprečili, da bi se ta razkorak še povečal.

(50)  Pomembno je ocenjevati emisije v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil na ravni Unije. Zato bi morala Komisija najpozneje do leta 2023 preučiti možnost razvoja skupne metodologije Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu takih vozil, ki se dajo na trg Unije, in dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe, po potrebi pa tudi zakonodajne predloge. 

(51)  Leta 2024 se bo pregledal napredek, dosežen na podlagi Uredbe (EU) 2018/842 in Direktive 2003/87/ES. ▌Zato je primerno celovito pregledati učinkovitost te uredbe v letu 2023, da se omogoči usklajena in dosledna ocena meritev, opravljenih na podlagi vseh teh instrumentov. Komisija bi morala pri tem pregledu iz leta 2023 tudi določiti jasno pot do nadaljnjega zmanjšanja emisij CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila po letu 2030, da bi se znatno prispevalo k uresničitvi dolgoročnega cilja iz Pariškega sporazuma. Kadar je primerno, bi bilo treba poročilu o tem pregledu priložiti predlog za spremembo te uredbe.

(52)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z: določitvijo podrobnih pogojev za združevanje; sprejetjem podrobnih pravil o postopkih za spremljanje in sporočanje podatkov o povprečnih emisijah ter o uporabi prilog II in III; sprejetjem podrobnih pravil o postopkih za sporočanje odstopanj, ki so bila odkrita v emisijah CO2 iz vozil v prometu pri preverjanjih in za upoštevanje teh odstopanj pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca; določitvijo sredstev za zbiranje premij za presežne emisije, objavo učinkovitosti proizvajalcev; sprejetjem podrobnih določb o postopku za odobritev inovativnih tehnologij ali inovativnih tehnoloških svežnjev; sprejetjem podrobno določenega postopka zbiranja in obdelave parametrov v zvezi z dejanskimi emisijami CO2, ki nastajajo med vožnjo, in porabo goriva ali energije pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih; določitvijo postopkov za izvajanje preverjanj, (i) da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v certifikatih o skladnosti, ustrezajo emisijam CO2 iz vozil v uporabi in njihovi porabi goriva in (ii) obstoj strategij v vozilih ali strategij, povezanih z vzorčnimi vozili, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozil na preskusih, ki se izvajajo za namene homologacije; in v zvezi z določitvijo korelacijskih parametrov, ki so potrebni za prilagoditev na morebitne spremembe regulativnega preskusnega postopka za merjenje specifičnih emisij CO2. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20).

(53)  Za spreminjanje ▌ oziroma dopolnjevanje nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s: spreminjanjem zahtev glede podatkov in podatkovnih parametrov iz prilog II in III k tej uredbi; določitvijo pravil o razlagi meril za upravičenost nekaterih proizvajalcev do odstopanj, o vsebini prošenj za odstopanje, o vsebini in oceni programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2; spremembo dela A Priloge I k tej uredbi z namenom določitve formul za izračun ciljev glede odstopanja za ozko specializirane proizvajalce; prilagoditvijo zgornje meje z učinkom od leta 2025 dalje za skupne prispevke inovativnih tehnologij k zmanjšanju povprečnih specifičnih emisij CO2 posameznega proizvajalca; določitvijo vodilnih načel in meril za opredelitev postopkov za opravljanje preverjanj; določitvijo ukrepov za prilagoditev vrednosti M0 in TM0; in prilagoditvijo formul za izračun ciljev specifičnih emisij za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku. . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(21). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)  Uredbi (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2020.

(55)  Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve zahtev za vrednosti emisij CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in cilji

1.  Ta uredba določa zahteve za vrednosti emisij CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila z namenom prispevanja k doseganju cilja Unije glede zmanjšanja njenih emisij toplogrednih plinov, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2018/842, in ciljev iz Pariškega sporazuma ter z namenom zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga.

2.  Ta uredba od 1. januarja 2020 za celotni vozni park EU določa cilj 95 g CO2/km za povprečne emisije novih osebnih avtomobilov in za celotni vozni park EU cilj 147 g CO2/km za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji, izmerjene do 31. decembra 2020 v skladu z Uredbo (ES) št. 692/2008, skupaj z izvedbenima uredbama (EU) 2017/1152 in (EU) 2017/1153, ter od 1. januarja 2021 izmerjene v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151.

3.  Ta uredba se bo do 31. decembra 2024 dopolnila z dodatnimi ukrepi, ki ustrezajo zmanjšanju za 10 g CO2/km, kot del celostnega pristopa Unije iz Sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“.

4.  Od 1. januarja 2025 za celotni vozni park EU veljata naslednja cilja:

(a)  za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela A Priloge I;

(b)  za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 15-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.1 dela B Priloge I.

5.  Od 1. januarja 2030 za celotni vozni park EU veljajta naslednja cilja:

(a)  za povprečne emisije iz novih osebnih avtomobilov za celotni vozni park EU velja cilj, enak 37,5-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela A Priloge I;

(b)  za povprečne emisije iz novih lahkih gospodarskih vozil za celotni vozni park EU velja cilj, enak 31-odstotnemu zmanjšanju cilja v letu 2021, določen v skladu s točko 6.1.2 dela B Priloge I.

6.  V skladu s točko 6.3 dela A Priloge I oziroma točko 6.3 dela B Priloge I za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil od 1. januarja 2025 velja referenčna vrednost, enaka 15-odstotnemu deležu voznih parkov novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil.

7.  V skladu s točko 6.3 dela A Priloge I oziroma točko 6.3 dela B Priloge I za delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil od 1. januarja 2030 veljata naslednji referenčni vrednosti:

(a)  referenčna vrednost, enaka 35-odstotnemu deležu voznega parka novih osebnih avtomobilov, oziroma

(b)  referenčna vrednost, enaka 30-odstotnemu deležu voznega parka novih lahkih gospodarskih vozil.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za naslednja motorna vozila:

(a)  kategorije M1, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES (v nadaljnjem besedilu: osebni avtomobili), ki so bila prvič registrirana v Uniji in zunaj nje niso bila predhodno registrirana (v nadaljnjem besedilu: novi osebni avtomobili);

(b)  kategorije N1, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2610 kg, in vozila kategorije N1, za katera se uporablja homologacija v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 (v nadaljnjem besedilu: lahka gospodarska vozila), ki so bila prvič registrirana v Uniji in zunaj nje niso bila predhodno registrirana (v nadaljnjem besedilu: nova lahka gospodarska vozila). V primeru brezemisijskih vozil kategorije N z referenčno maso, ki presega 2610 kg ali 2840 kg, kakor je primerno, se bodo ta vozila od 1. januarja 2025 za namene te uredbe in brez poseganja v Direktivo 2007/46/ES in Uredbo (ES) št. 715/2007 štela za lahka gospodarska vozila, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, če je referenčna masa presežena izključno zaradi mase sistema za shranjevanje energije.

2.  Pri tem se ne upošteva predhodna registracija zunaj Unije, opravljena manj kot tri mesece pred registracijo v Uniji.

3.  Ta uredba se ne uporablja za vozila za posebne namene, kakor so opredeljena v točki 5 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

4.  Člen 4, točki (b) in (c) člena 7(4), člen 8 ter točki (a) in (c) člena 9(1)se ne uporabljajo za proizvajalca, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za manj kot 1000 novih osebnih avtomobilov ali za manj kot 1000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v prejšnjem koledarskem letu, razen če ta proizvajalec zaprosi za odstopanje v skladu s členom 10, ki se mu tudi odobri.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „povprečne specifične emisije CO2“ pomeni, v zvezi s proizvajalcem, povprečje specifičnih emisij CO2 vseh novih osebnih avtomobilov ali vseh novih lahkih gospodarskih vozil tega proizvajalca;

(b)  „certifikat o skladnosti“ pomeni certifikat o skladnosti iz člena 18 Direktive 2007/46/ES;

(c)  „dodelano vozilo“ pomeni lahko gospodarsko vozilo, za katero je podeljena homologacija po končanju postopka večstopenjske homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES;

(d)  „dokončano vozilo“ pomeni vsako lahko gospodarsko vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve iz Direktive 2007/46/ES;

(e)  „osnovno vozilo“ pomeni vsako lahko gospodarsko vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji postopka večstopenjske homologacije;

(f)  „proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka ES-homologacije v skladu z Direktivo 2007/46/ES in za zagotovitev skladnosti proizvodnje;

(g)  „masa v stanju, pripravljenem za vožnjo,“ ali „M“ pomeni maso osebnega avtomobila ali lahkega gospodarskega vozila z nadgradnjo, pripravljenega za vožnjo, kakor je navedena v certifikatu o skladnosti in opredeljena v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(h)  „specifične emisije CO2“ pomeni emisije CO2 iz osebnega avtomobila ali lahkega gospodarskega vozila, merjene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 in njenimi izvedbenimi uredbami ter določene kot (skupna) masa emisij CO2 v certifikatu o skladnosti vozila. Za osebne avtomobile ali lahka gospodarska vozila, ki niso bila homologirana v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, „specifične emisije CO2“ pomeni emisije CO2, izmerjene na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, zlasti v skladu z istim postopkom merjenja, kot je določen v Uredbi (ES) št. 692/2008, do 31. decembra 2020 oziroma od 1. januarja 2021 v Uredbi (EU) 2017/1151, ali v skladu s postopki, ki jih je Komisija sprejela za ugotavljanje emisij CO2 pri takih vozilih;

(i)  „odtis“ pomeni povprečni kolotek vozila, pomnožen z medosno razdaljo, kakor je naveden v certifikatu o skladnosti in opredeljen v točkah 2.1 in 2.3 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(j)  „cilj specifičnih emisij“ pomeni ,v zvezi s proizvajalcem, letni cilj, določen v skladu s Prilogo I, ali, če je za proizvajalca odobreno odstopanje v skladu s členom 10, cilj specifičnih emisij, določen s tem odstopanjem;

(k)  „cilj za celotni vozni park EU“ pomeni povprečne emisije CO2 vseh novih osebnih avtomobilov ali vseh novih lahkih gospodarskih vozil, ki jih je treba doseči v danem obdobju;

(l)  „preskusna masa“ ali „TM“ pomeni preskusno maso osebnega avtomobila ali lahkega gospodarskega vozila, kakor je navedena v certifikatu o skladnosti in opredeljena v točki 3.2.25 Priloge XXI k Uredbi (EU) 2017/1151;

(m)  „brezemisijsko in nizkoemisijsko vozilo“ pomeni osebni avtomobil ali lahko gospodarsko vozilo z emisijami iz izpušne cevi od 0 do 50 g CO2/km, kakor je določeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151;

(n)  „koristni tovor“ pomeni razliko med največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila v skladu s Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES in maso vozila.

2.  V tej uredbi „skupina povezanih proizvajalcev“ pomeni proizvajalca in njegova povezana podjetja. „Povezana podjetja “ v zvezi s proizvajalcem pomeni:

(a)  podjetja, v katerih ima proizvajalec neposredno ali posredno:

(i)  pooblastilo za uveljavljanje več kakor polovice glasovalnih pravic, ali

(ii)  pooblastilo za imenovanje več kakor polovice članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, ali

(iii)  pravico vodenja poslovanja podjetja;

(b)  podjetja, ki imajo v zvezi s proizvajalcem neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)  podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)  podjetja, v katerih ima proizvajalec, skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več teh podjetij skupne pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)  podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) proizvajalci skupaj ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) ter ena ali več tretjih oseb.

Člen 4

Cilji specifičnih emisij

1.  Proizvajalec zagotovi, da njegove povprečne specifične emisije CO2 ne presežejo naslednjih ciljev specifičnih emisij:

(a)  za koledarsko leto 2020 cilja specifičnih emisij, ki je določen v skladu s točkama 1 in 2 dela A Priloge I v primeru osebnih avtomobilov ali točkama 1 in 2 dela B Priloge I v primeru lahkih gospodarskih vozil ali, kadar je proizvajalcu odobreno odstopanje na podlagi člena 10, v skladu s tem odstopanjem;

(b)  za vsako koledarsko leto od leta 2021 do leta 2024 ciljev specifičnih emisij, ki so določeni v skladu s točkama 3 in 4 dela A ali B Priloge I, kakor je ustrezno, ali kadar se proizvajalcu odobri odstopanje na podlagi člena 10, v skladu z navedenim odstopanjem in točko 5 dela A ali B Priloge I;

(c)  za vsako koledarsko leto od leta 2025 cilja specifičnih emisij, ki je določen v skladu s točko 6.3 dela A ali B Priloge I, ali kadar se proizvajalcu odobri odstopanje na podlagi člena 10, v skladu z navedenim odstopanjem.

2.  V primeru lahkih gospodarskih vozil, kadar specifične emisije CO2 dodelanega vozila niso na voljo, proizvajalec osnovnega vozila za določitev povprečnih specifičnih emisij CO2 uporabi specifične emisije CO2 osnovnega vozila.

3.  Za namene določanja povprečnih specifičnih emisij CO2 vsakega proizvajalca se upoštevajo naslednji odstotni deleži novih osebnih avtomobilov vsakega proizvajalca, registriranih v ustreznem letu:

—  95 % v letu 2020,

—  100 % od leta 2021 dalje.

Člen 5

Olajšave

Pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 vsak nov osebni avtomobil s specifičnimi emisijami CO2 manj kot 50 g CO2/km šteje za:

–  2 osebna avtomobila v letu 2020,

–  1,67 osebnega avtomobila v letu 2021,

–  1,33 osebnega avtomobila v letu 2022,

–  1 osebni avtomobil od leta 2023 dalje,

za leto, v katerem je registriran v obdobju med letoma 2020 in 2022, pri čemer se uporablja zgornja meja 7,5 g CO2/km za celotno obdobje za posameznega proizvajalca, izračunana v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153.

Člen 6

Združevanje

1.  Proizvajalci, razen proizvajalcev, ki se jim odobri odstopanje v skladu s členom 10, se lahko združujejo za namene doseganja svojih obveznosti iz člena 4.

2.  Sporazum o združitvi se lahko nanaša na eno ali več koledarskih let, vendar je lahko vsak sporazum veljaven za skupno največ pet koledarskih let in se mora skleniti najpozneje do vključno 31. decembra v prvem koledarskem letu, za katero se emisije združujejo. Proizvajalci, ki se združijo, Komisiji predložijo naslednje informacije:

(a)  proizvajalce, ki bodo vključeni v združenju;

(b)  proizvajalca, ki je bil imenovan za vodjo združenja, ki bo kontaktna točka združenja in bo odgovoren za plačilo premije za presežne emisije, naložene združenju v skladu s členom 8;

(c)  dokaze, da bo vodja združenja sposoben izpolnjevati obveznosti iz točke (b);

(d)  kategorijo vozil, registriranih kot vozila M1 ali N1, za katero se bo združenje prijavilo.

3.  Kadar predlagani vodja združenja ne izpolni zahteve za plačilo premije za presežne emisije, naložene združenju v skladu s členom 8, Komisija obvesti proizvajalce.

4.  Proizvajalci, ki so v združenju, Komisijo skupno obveščajo o vseh spremembah glede vodje združenja ali njegovega finančnega statusa, če to vpliva na njegovo zmožnost izpolnjevanja zahtev za plačilo premije za presežne emisije, naložene združenju v skladu s členom 8, ter o vseh spremembah v članstvu združenja ali razpustitvi združenja.

5.  Proizvajalci se lahko združujejo, če so njihovi sporazumi v skladu s členoma 101 in 102 PDEU ter če pod komercialno utemeljenimi pogoji omogočajo odprto, pregledno in nediskriminacijsko sodelovanje vsakemu proizvajalcu, ki zaprosi za članstvo v združenju. Brez poseganja v splošno veljavnost pravil Unije o konkurenci za takšna združenja vsi člani združenja zlasti zagotovijo, da v okviru sporazuma o združitvi ne souporabljajo podatkov in si ne izmenjujejo informacij, razen naslednjih:

(a)  povprečnih specifičnih emisij CO2;

(b)  cilja specifičnih emisij;

(c)  skupnega števila registriranih vozil.

6.  Odstavek 5 se ne uporablja, kadar so vsi proizvajalci, ki so vključeni v združenje, del iste skupine povezanih proizvajalcev.

7.  Proizvajalci združenja, za katero se predložijo informacije Komisiji, se zaradi izpolnjevanja obveznosti iz člena 4 obravnavajo kot en proizvajalec, razen če se predloži obvestilo v skladu z odstavkom 3 tega člena. Informacije o spremljanju in sporočanju za posamezne proizvajalce ter za vsa združenja se bodo evidentirala in posredovala ter bodo na voljo v centralnem registru iz člena 7(4).

8.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobne pogoje, ki se uporabljajo za združevanje na podlagi odstavka 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 7

Spremljanje in sporočanje povprečnih emisij

1.  Za vsako koledarsko leto vsaka država članica zabeleži informacije za vsak nov osebni avtomobil in vsako novo lahko gospodarsko vozilo, registrirano na njenem ozemlju v skladu z delom A prilog II in III k tej uredbi. Te informacije so na voljo proizvajalcem in njihovim pooblaščenim uvoznikom ali zastopnikom v vsaki državi članici. Države članice si kar najbolj prizadevajo zagotoviti pregledno delovanje poročevalnih organov. Vsaka država članica zagotovi, da se specifične emisije CO2 iz osebnih avtomobilov, ki niso homologirani v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, izmerijo in zabeležijo v certifikatu o skladnosti.

2.  Do 28. februarja vsakega leta vsaka država članica določi in Komisiji posreduje informacije, naštete v delih A prilog II in III, glede na predhodno koledarsko leto. Podatki se posredujejo v obliki, določeni v delu B Priloge II in delu C Priloge III .

3.  Na zahtevo Komisije država članica posreduje tudi popoln sklop podatkov, zbranih v skladu z odstavkom 1.

4.  Komisija hrani podatke, ki jih posredujejo države članice v skladu s tem členom, v centralnem registru ter do 30. junija v vsakem letu za vsakega proizvajalca začasno izračuna:

(a)  povprečne specifične emisije CO2 v predhodnem koledarskem letu;

(b)  cilj specifičnih emisij v predhodnem koledarskem letu;

(c)  razliko med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v predhodnem koledarskem letu in njegovim ciljem specifičnih emisij za navedeno leto.

Komisija obvesti vsakega proizvajalca o začasnih izračunih, ki veljajo zanj. Obvestilo vključuje podatke za vsako državo članico o številu novih registriranih osebnih avtomobilov in novih lahkih gospodarskih vozil ter njihovih specifičnih emisijah CO2.

Register je javno dostopen.

5.  Proizvajalci lahko v treh mesecih po prejemu obvestila o začasnem izračunu iz odstavka 4 obvestijo Komisijo o napakah v podatkih in navedejo državo članico, v kateri menijo, da se je pojavila napaka.

Komisija prouči vsa obvestila proizvajalcev in do 31. oktobra potrdi ali spremeni začasne izračune iz odstavka 4.

6.  Države članice imenujejo pristojni organ za zbiranje in posredovanje podatkov o spremljanju v skladu s to uredbo ter o imenovanem pristojnem organu obvestijo Komisijo.

Imenovani pristojni organi zagotovijo, da so podatki, posredovani Komisiji, pravilni in popolni, ter zagotovijo kontaktno točko, ki mora hitro odgovarjati na zahteve Komisije po odpravljanju napak in izpustov v posredovanih zbirkah podatkov.

7.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o postopkih za spremljanje in sporočanje podatkov iz odstavkov 1 do 6 tega člena ter o uporabi prilog II in III. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

8.  Na Komisija je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 zaradi spremembe zahtev glede podatkov in podatkovnih parametrov iz prilog II in III.

9.  Homologacijski organi brez odlašanja obvestijo Komisijo o odstopanjih, ki so bila odkrita v emisijah CO2 iz vozil v prometu pri preverjanjih v skladu s členom 13, v primerjavi s specifičnimi emisijami CO2, navedenimi v certifikatu o skladnosti.

Komisija ta odstopanja upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca.

Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje takih odstopanj in za njihovo upoštevanje pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo ▌v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

10.  Komisija najpozneje do leta 2023 preuči možnost, da bi razvili skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija ugotovitve posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, kot so zakonodajni predlogi.

11.  Poleg tega države članice v skladu s tem členom zberejo in sporočijo podatke o registraciji vozil kategorij M2 in N2, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, z referenčno maso, ki ne presega 2610 kg, in vozil, katerih homologacija se uporablja v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 715/2007.

Člen 8

Premija za presežne emisije

1.  Komisija za vsako koledarsko leto proizvajalcu, ali kadar je primerno, vodji združenja naloži plačilo premije za presežne emisije, kadar povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca presežejo cilj specifičnih emisij, ki velja zanj.

2.  Premija za presežne emisije iz odstavka 1 se izračunava po naslednji formuli:

(presežne emisije × 95 EUR) × število novoregistriranih vozil.

V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve:

—  „presežne emisije“ pomeni pozitivno število gramov na kilometer, za kolikor so proizvajalčeve povprečne specifične emisije CO2 – upoštevajoč zmanjšanje emisij CO2 zaradi inovativnih tehnologij, odobrenih v skladu s členom 11 – presegle njegov cilj specifičnih emisij v koledarskem letu ali delu koledarskega leta, za katero velja obveznost iz člena 4, zaokroženo na najbližja tri decimalna mesta, in

—  „število novoregistriranih vozil“ pomeni število proizvajalčevih novih osebnih avtomobilov ali novih lahkih gospodarskih vozil, šteto ločeno, ki so bila registrirana v navedenem obdobju, v skladu z merili za postopno uvajanje iz člena 4(3).

3.  Komisija z izvedbenimi akti določi načine zbiranja naloženih premij za presežne emisije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

4.  Zneski premije za presežne emisije se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Unije.

Člen 9

Objava učinkovitosti proizvajalcev

1.  Komisija do 31. oktobra vsako leto z izvedbenim aktom objavi seznam, v katerem so navedeni:

(a)  za vsakega proizvajalca njegov cilj specifičnih emisij za predhodno koledarsko leto;

(b)  za vsakega proizvajalca njegove povprečne specifične emisije CO2 v predhodnem koledarskem letu;

(c)  razlika med proizvajalčevimi povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 v predhodnem koledarskem letu in njegovim ciljem specifičnih emisij v navedenem letu;

(d)  povprečne specifične emisije CO2 za vse nove osebne avtomobile in vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji v predhodnem koledarskem letu;

(e)  povprečna masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, za vse nove osebne avtomobile in vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji v predhodnem koledarskem letu do 31. decembra 2020;

(f)  povprečna preskusna masa za vse nove osebne avtomobile in vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v Uniji v predhodnem koledarskem letu.

2.  Na seznamu, objavljenem v skladu z odstavkom 1 tega člena, se navede tudi, ali je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 4 za predhodno koledarsko leto.

3.  Na seznamu iz odstavka 1 tega člena je za objavo do 31. oktobra 2022 navedeno tudi naslednje:

(a)  cilji za celotni vozni park EU od leta 2025 in od leta 2030 iz člena 1(4) oziroma (5), ki jih izračuna Komisija v skladu s točkama 6.1.1 in 6.1.2 delov A in B Priloge I;

(b)  vrednosti za a2021, a2025 in a2030, ki jih Komisija izračuna v skladu s točko 6.2 delov A in B Priloge I.

Člen 10

Odstopanje za nekatere proizvajalce

1.  Za odstopanje od cilja specifičnih emisij, izračunanih v skladu s Prilogo I, lahko zaprosi proizvajalec, ki izdela manj kot 10 000 novih osebnih avtomobilov ali 22 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v vsakem koledarskem letu, in ki:

(a)  ni del skupine povezanih proizvajalcev ali

(b)  je del skupine povezanih proizvajalcev, ki je skupaj odgovorna za manj kot 10 000 novih osebnih avtomobilov ali 22 000 novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v Uniji v vsakem koledarskem letu, ali

(c)  je del skupine povezanih proizvajalcev, vendar vodi lastne proizvodne obrate in konstrukcijski oddelek.

2.  Odstopanje, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, se lahko odobri za največ pet koledarskih let z možnostjo podaljšanja. Prošnja se vloži pri Komisiji in vključuje:

(a)  ime proizvajalca in kontaktne osebe, ki ga zastopa;

(b)  dokazilo o upravičenosti proizvajalca do odstopanja v skladu z odstavkom 1;

(c)  podrobne podatke o osebnih avtomobilih ali lahkih gospodarskih vozilih, ki jih proizvajalec proizvaja, vključno s preskusno maso in specifičnimi emisijami CO2 iz teh osebnih avtomobilov ali lahkih gospodarskih vozil, ter

(d)  cilj specifičnih emisij, skladen s proizvajalčevo možnostjo za zmanjševanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjševanje njegovih specifičnih emisij CO2 ob upoštevanju značilnosti trga za tip proizvedenega osebnega avtomobila ali lahkega gospodarskega vozila.

3.  Kadar Komisija meni, da je proizvajalec upravičen do odstopanja, za katero se zaprosi na podlagi odstavka 1, in meni, da je cilj specifičnih emisij, ki ga predlaga proizvajalec, skladen z njegovo možnostjo za zmanjšanje emisij, vključno z gospodarskimi in tehnološkimi možnostmi za zmanjšanje specifičnih emisij CO2, proizvajalcu ob upoštevanju značilnosti trga za tip proizvedenega osebnega avtomobila ali lahkega gospodarskega vozila odobri odstopanje.

Prošnja se vloži najpozneje do 31. oktobra prvega leta, za katero velja odstopanje.

4.  Prošnjo za odstopanje od cilja specifičnih emisij, izračunanih v skladu s točkami 1 do 4 in 6.3 dela A Priloge I, lahko vloži proizvajalec, ki je skupaj z vsemi svojimi povezanimi podjetji odgovoren za 10 000 do 300 000 novih osebnih avtomobilov, registriranih v Uniji vsako koledarsko leto.

Takšno prošnjo lahko proizvajalec vloži sam ali skupaj s katerim od svojih povezanih podjetij. Prošnja se vloži pri Komisiji in vključuje:

(a)  vse informacije iz točk (a) in (c) odstavka 2, vključno z informacijami o povezanih podjetjih, kjer je to potrebno;

(b)  za prošnje iz točk 1 do 4 dela A Priloge I cilj, ki je zmanjšanje za 45 % glede na povprečne specifične emisije CO2 leta 2007 ali, kadar več povezanih podjetij vloži eno prošnjo, zmanjšanje za 45 % glede na povprečje njihovih povprečnih specifičnih emisij CO2 leta 2007;

(c)  za prošnje iz točke 6.3 dela A Priloge I k tej uredbi cilj, ki velja za obdobje od koledarskega leta 2025 do 2028, ki je zmanjšanje iz točke (a) člena 1(4) te uredbe glede na cilj, izračunan v skladu s točko (b) tega odstavka, ob upoštevanju emisij CO2, izmerjenih na podlagi Uredbe (ES) 2017/1151.

Kadar ni informacij o povprečnih specifičnih emisijah CO2 proizvajalca za leto 2007, Komisija določi ustrezen cilj zmanjšanja na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij za zmanjšanje emisij CO2, ki se uporabljajo v osebnih avtomobilih primerljive mase, in ob upoštevanju značilnosti trga za tip proizvedenega avtomobila. Ta cilj uporablja vložnik za namene točke (b) drugega pododstavka.

Komisija proizvajalcu odobri odstopanje, kadar se ugotovi, da so izpolnjena merila za odstopanje iz tega odstavka.

5.  Proizvajalec, za katerega velja odstopanje na podlagi tega člena, Komisijo takoj obvesti o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo upravičenost do odstopanja.

6.  Kadar Komisija na podlagi obvestila iz odstavka 5 ali iz drugega razloga meni, da proizvajalec ni več upravičen do odstopanja, ga razveljavi z začetkom veljavnosti 1. januarja naslednjega koledarskega leta in o tem obvesti proizvajalca.

7.  Kadar proizvajalec ne doseže cilja specifičnih emisij, Komisija proizvajalcu naloži plačilo premije za presežne emisije, kakor je določeno v členu 8.

8.  Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17, s katerimi določi pravila za dopolnitev odstavkov 1 do 7 tega člena v zvezi z razlago meril za upravičenost do odstopanj, vsebino prošenj ter vsebino in ocenjevanjem programov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2.

Na Komisijo je preneseno tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo dela A Priloge I, da se določijo formule za izračun ciljev glede odstopanja iz točke (c) drugega pododstavka odstavka 4 tega člena.

9.  Prošnje za odstopanje, vključno s podporno dokumentacijo, obvestili iz odstavka 5, razveljavitvami iz odstavka 6, katero od premij za presežne emisije iz odstavka 7 ter ukrepi, sprejetimi na podlagi odstavka 8, se dajo na voljo javnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(22).

Člen 11

Ekološke inovacije

1.  Na prošnjo dobavitelja ali proizvajalca se upoštevajo prihranki emisij CO2, doseženi z uporabo inovativnih tehnologij ali kombinacijo inovativnih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: inovativni tehnološki svežnji).

Tovrstne tehnologije se upoštevajo samo, če lahko metodologija, uporabljena za njihovo oceno, ustvari preverljive, ponovljive in primerljive rezultate.

Skupni prispevek teh tehnologij k zmanjšanju povprečnih specifičnih emisij CO2 posameznega proizvajalca je lahko največ 7 g CO2/km.

Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17, da spremeni to uredbo s tem, da prilagodi zgornjo mejo iz tretjega pododstavka tega odstavka z učinkom od leta 2025 dalje, da se upošteva tehnološki razvoj in hkrati zagotovi uravnotežena raven zgornje meje glede na povprečne specifične emisije CO2 posameznih proizvajalcev.

2.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe o postopku za odobritev inovativnih tehnologij ali inovativnih tehnoloških svežnjev iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). Navedene podrobne določbe temeljijo na naslednjih merilih za inovativne tehnologije:

(a)  dobavitelj ali proizvajalec mora doseči prihranke emisij CO2, dosežene z uporabo inovativnih tehnologij;

(b)  inovativne tehnologije morajo preverjeno prispevati k zmanjšanju emisij CO2;

(c)  inovativne tehnologije ne smejo biti zajete v standardnih preskusnih ciklih za merjenje CO2;

(d)  inovativne tehnologije ne smejo:

(i)  biti zajete v obveznih določbah, ki izhajajo iz dodatnih dopolnilnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem za 10 g CO2/km iz člena 1(3) ali

(ii)  biti obvezne po drugih določbah prava Unije.

Merilo iz točke (d)(i) prvega pododstavka se z učinkom od 1. januarja 2025 ne uporablja za izboljšanje učinkovitosti klimatskih naprav.

3.  Dobavitelj ali proizvajalec, ki vloži prošnjo, da bi bil njegov ukrep potrjen kot inovativna tehnologija ali inovativni tehnološki sveženj, Komisiji predloži poročilo, vključno s poročilom o preverjanju, ki ga pripravi neodvisni in priglašeni organ. V primeru morebitnega medsebojnega vplivanja med tem ukrepom in drugo že potrjeno inovativno tehnologijo ali drugim že potrjenim inovativnim tehnološkim svežnjem se v tem poročilu to medsebojno vplivanje omeni, v poročilu o preverjanju pa se oceni, v kolikšnem obsegu se zaradi takšnega medsebojnega vplivanja spremeni zmanjšanje emisij, doseženo s posameznim ukrepom.

4.  Komisija doseženo zmanjšanje potrdi na podlagi meril iz odstavka 2.

Člen 12

Dejanske emisije CO2, ki nastajajo med vožnjo, in poraba goriva ali energije

1.  Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije, določenih na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007.

Komisija tudi redno zbira podatke o dejanskih emisijah CO2, ki nastajajo med vožnjo, in porabi goriva ali energije pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih, ki uporabljajo naprave za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščene v vozilu, začenši z novimi osebnimi avtomobili in novimi lahkimi gospodarskimi vozili v letu 2021.

Komisija zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se ta dejanska reprezentativnost sčasoma razvija.

2.  Za namen iz odstavka 1 Komisija z začetkom od 1. januarja 2021 zagotovi, da so ji s strani proizvajalcev, nacionalnih organov ali prek neposrednega prenosa podatkov iz vozil, kakor je ustrezno, redno na voljo naslednji parametri v zvezi z dejanskimi emisijami CO2, ki nastajajo med vožnjo, in porabo goriva ali energije pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih:

(a)  identifikacijska številka vozila;

(b)  porabljeno gorivo in/ali električna energija;

(c)  skupna prevožena razdalja;

(d)  za hibridna električna vozila z zunanjim polnjenjem porabljeno gorivo in električna energija ter prevožena razdalja glede na različne vrste pogona;

(e)  drugi parametri, potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1.

Komisija za namene iz odstavka 1 obdela podatke, prejete na podlagi prvega pododstavka, in oblikuje zbirke anonimiziranih in zbirnih podatkov, tudi po proizvajalcu. Identifikacijske številke vozila se uporabijo zgolj za obdelavo teh podatkov in se ne smejo hraniti dlje, kot je potrebno za ta namen.

3.  Za preprečitev, da bi se razkorak dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, še povečal, Komisija najpozneje do 1. junija 2023 oceni, kako bi lahko uporabili podatke o porabi goriva in energije, da bi zagotovili, da bodo vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije vozil, ugotovljene na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, dolgoročno odražale dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, za vsakega proizvajalca.

V obdobju od 2021 do 2026 Komisija spremlja in letno poroča o spremembah v razkoraku iz prvega pododstavka in leta 2027 z namenom, da se prepreči povečanje razkoraka, oceni, ali bi bilo izvedljivo od leta 2030 uvesti mehanizem za prilagajanje povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.

4.  Komisija ▌z izvedbenimi akti ▌sprejme podrobno določen postopek zbiranja in obdelave podatkov iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 13

Preverjanje emisij CO2 iz vozil v uporabi

1.  Proizvajalci zagotovijo, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v certifikatih o skladnosti, ustrezajo emisijam CO2 iz in porabi goriva vozil v uporabi, kakor je določeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151.

2.  Po začetku veljavnosti postopkov iz prvega pododstavka odstavka 4 homologacijski organi za tiste družine vozil, za katere izdajajo homologacijo, na podlagi primernih in reprezentativnih vzorčnih vozil preverijo, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v certifikatih o skladnosti, ustrezajo emisijam CO2 iz vozil v uporabi in njihovi porabi goriva, kakor je določeno v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151, pri čemer se med drugim upoštevajo razpoložljivi podatki, pridobljeni z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu.

Homologacijski organi preverijo tudi obstoj strategij v vozilih ali strategij, povezanih z vzorčnimi vozili, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozil na preskusih, ki se izvajajo za namene homologacije, med drugim z uporabo podatkov, pridobljenih z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu.

3.  Kadar se na podlagi preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 2, odkrije neujemanje vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali obstoj strategij, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozila, odgovorni homologacijski organ poleg tega, da sprejme potrebne ukrepe iz Poglavja XI Uredbe 2018/858, popravi certifikat o skladnosti.

4.  Komisija z izvedbenimi akti določi postopke za izvajanje preverjanj iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Na Komisijo se pred sprejetjem izvedbenih aktov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 17 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo vodilnih načel in meril za opredelitev postopkov iz prvega pododstavka tega odstavka.

Člen 14

Prilagoditev vrednosti M0 in TM0

1.  Vrednosti M0 in TM0 iz delov A in B Priloge I se prilagodijo:

(a)  do 31. oktobra 2020 se vrednost M0 v točki 4 dela A Priloge I prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih osebnih avtomobilov, registriranih v letih 2017, 2018 in 2019. Navedena nova vrednost M0 se uporablja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2024;

(b)  do 31. oktobra 2022 se vrednost M0 v točki 4 dela B Priloge I prilagodi povprečni masi v stanju, pripravljenem za vožnjo, vseh novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letih 2019, 2020 in 2021. Navedena nova vrednost M0 se uporablja v letu 2024;

(c)  do 31. oktobra 2022 se okvirna vrednost TM0 za leto 2025 določi kot povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letu 2021;

(d)  do 31. oktobra 2024 in vsako drugo leto po tem se vrednost TM0 v točki 6.2 delov A in B Priloge I prilagodi povprečni preskusni masi vseh novih osebnih avtomobilov oziroma novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v preteklih dveh koledarskih letih, začenši z letoma 2022 in 2023. Nova ustrezna vrednost TM0 se uporablja od 1. januarja koledarskega leta, ki sledi letu prilagoditve.

2.  Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za dopolnitev te uredbe, in sicer z določitvijo ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 15

Pregled in poročanje

1.  Komisija leta 2023 temeljito pregleda učinkovitost te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o rezultatih pregleda.

2.  V poročilu iz odstavka 1 Komisija med drugim obravnava dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe goriva ali energije, določenih na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007; uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil na trg Unije, zlasti lahkih gospodarskih vozil; postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta(23), vključno z njenim financiranjem; potencialni prispevek uporabe sintetičnih in naprednih alternativnih goriv, proizvedenih iz obnovljivih virov energije, k zmanjšanju emisij; dejansko ugotovljeno zmanjšanje emisij CO2 na ravni obstoječega voznega parka; delovanje mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila; morebitne učinke prehodnega ukrepa iz točke 6.3 dela A Priloge I; učinek te uredbe na potrošnike, zlasti na tiste z nizkimi in srednjimi dohodki; pa tudi vidike dodatnega ekonomsko vzdržnega in socialno pravičnega prehoda na čisto, konkurenčno in cenovno dostopno mobilnost v Uniji.

Komisija v tem poročilu opredeli tudi jasno pot do nadaljnjega zmanjšanja emisij CO2 za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila po letu 2030, da bi bistveno prispevala k uresničitvi dolgoročnega cilja iz Pariškega sporazuma.

3.  Poročilu iz odstavka 2 se po potrebi priloži predlog za spremembo te uredbe, zlasti morebitno revizijo ciljev za celotni vozni park EU za leto 2030 na podlagi elementov iz odstavka 2 ter uvedbo zavezujočih ciljev zmanjšanja emisij za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila za obdobje od leta 2035 oziroma leta 2040 dalje, da se zagotovi pravočasno preoblikovanje prometnega sektorja v smeri dosega ničelnih emisij v skladu s cilji iz Pariškega sporazuma.

4.  Komisija v okviru pregleda iz odstavka 1 tega člena oceni, ali je izvedljiv razvoj poskusnih postopkov za dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, z uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij. Komisija upošteva to oceno, pa tudi ocene, opravljene v skladu s členom 12 te uredbe, in lahko po potrebi pregleda postopke za merjenje emisij CO2 iz Uredbe (ES) št. 715/2007. Komisija zlasti predloži predloge za prilagoditev postopkov, tako da odražajo dejanske emisije CO2, ki nastajajo med vožnjo, pri osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih.

5.  Komisija v okviru pregleda iz odstavka 1 tega člena oceni možnost, da bi prihodke od premij za presežne emisije dodelili določenemu skladu ali ustreznemu programu, da se zagotovi pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo iz člena 4.1 Pariškega sporazuma in zlasti podpre preusposabljanje, dodatno usposabljanje ter drugo pridobivanje znanj in spretnosti in prerazporejanje delavcev v avtomobilskem sektorju v vseh prizadetih državah članicah, zlasti v regijah in skupnostih, ki jih bo prehod najbolj prizadel. Komisija po potrebi v ta namen najpozneje do leta 2027 pripravi zakonodajni predlog.

6.  Komisija do 31. decembra 2020 pregleda Direktivo 1999/94/ES, pri čemer upošteva, da je treba potrošnikom zagotoviti točne, zanesljive in primerljive informacije o porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zraka za nove osebne avtomobile, ki se dajo na trg, ter oceni možnosti za uvedbo oznake o ekonomičnosti porabe goriva in emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

7.  Komisija z izvedbenimi akti določi korelacijske parametre, ki so potrebni za prilagoditev na morebitne spremembe regulativnega preskusnega postopka za merjenje specifičnih emisij CO2 iz uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 692/2008 ter po potrebi iz Uredbe (EU) 2017/1151. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) te uredbe.

8.  Na Komisijo je preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17, da spremeni to uredbo s tem, da prilagodi formule iz Priloge I, pri čemer se uporablja metodologija, sprejeta v skladu z odstavkom 7 tega člena, ter obenem zagotovi, da so v starih in novih preskusnih postopkih določene primerljivo stroge zahteve glede zmanjšanja emisij za proizvajalce in vozila z različno uporabnostjo.

Člen 16

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe iz točke (a) člena 44(1) Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(24). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz ▌člena 7(8), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 13(4), člena 14(2) in ▌člena 15(8) se prenese na Komisijo za obdobje šestih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem tega šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz ▌člena 7(8), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 13(4), člena 14(2) in ▌člena 15(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi ▌člena 7(8), člena 10(8), četrtega pododstavka člena 11(1), člena 13(4), člena 14(2) in ▌člena 15(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2020.

Sklici na razveljavljeni uredbi se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

DEL A. CILJI SPECIFIČNIH EMISIJ ZA OSEBNE AVTOMOBILE

1.  Za koledarsko leto 2020 se specifične emisije CO2 za vsak nov osebni avtomobil za namene izračunov v tej točki in v točki 2 določijo v skladu z naslednjo formulo:

specifične emisije CO2 = 95 + a · (M – M0),

pri čemer je:

M

=

masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, v kilogramih (kg)

M0

=

1379,88

a

=

0,0333

2.  Cilj specifičnih emisij se za proizvajalca v letu 2020 izračuna kot povprečje specifičnih emisij CO2, določenih v skladu s točko 1, iz vsakega novega osebnega avtomobila, ki ga je proizvedel, registriranega v navedenem koledarskem letu.

3.  Referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca v letu 2021 se izračuna, kot sledi:

referenčni cilj specifičnih emisij na podlagi WLTP = WLTPCO2 · 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000001.png

pri čemer je:

WLTPCO2 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 v letu 2020, določena v skladu s Prilogo XXI k Uredbi (EU) 2017/1151 in izračunana v skladu z drugo alineo člena 4(3) te uredbe, brez prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe členov 5 in 11 te uredbe;

NEDCCO2 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 v letu 2020, določena v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1153 in izračunana v skladu z drugo alineo člena 4(3) te uredbe, brez prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe členov 5 in 11 te uredbe;

NEDC2020cilj cilj specifičnih emisij za leto 2020, izračunan v skladu s točkama 1 in 2.

4.  Za koledarska leta 2021 do 2024 se cilj specifičnih emisij za proizvajalca izračuna, kot sledi:

cilj specifičnih emisij = WLTPreferenčni cilj + a [(Mø-M0) – (Mø2020 – M0,2020)]

pri čemer je:

WLTPreferenčni cilj referenčni cilj specifičnih emisij na podlagi WLTP za leto 2021, izračunan v skladu s točko 3;

a vrednost 0,0333;

Mø povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, (M) za nove osebne avtomobile proizvajalca, registrirane v zadevnem ciljnem letu, v kilogramih (kg);

M0 vrednost 1379,88 v letu 2021 in kot je opredeljena v točki (a) člena 14(1) za leta 2022, 2023 in 2024;

2020 povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, (M) za nove osebne avtomobile proizvajalca, registrirane v letu 2020, v kilogramih (kg);

M0,2020 vrednost 1379,88.

5.  Za proizvajalca, ki mu je odobreno odstopanje v zvezi s ciljem specifičnih emisij na podlagi NEDC za leto 2021, se cilj glede odstopanja na podlagi WLTP izračuna, kot sledi:

cilj glede odstopanja2021 = WLTPCO2 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000002.png

pri čemer je:

WLTPCO2 WLTPCO2, kot je opredeljena v točki 3;

NEDCCO2 NEDCCO2, kot je opredeljena v točki 3;

NEDC2021cilj cilj glede odstopanja za leto 2021, ki ga odobri Komisija v skladu s členom 10.

6.  Od 1. januarja 2025 se cilji za celotni vozni park EU in cilj specifičnih emisij za proizvajalca izračunajo, kot sledi:

6.0.  Cilj za celotni vozni park EU2021

Cilj za celotni vozni park EU2021 je s številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v letu 2021, ponderirano povprečje referenčnih vrednosti2021, določenih za vsakega posameznega proizvajalca, za katerega se v skladu s točko 4 uporablja cilj specifičnih emisij.

Referenčna vrednost2021 se za vsakega proizvajalca določi, kot sledi:

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000003.png

pri čemer je:

WLTPCO2,izmerjen za vsakega proizvajalca povprečna vrednost skupnih izmerjenih emisij CO2 iz vsakega novega osebnega avtomobila, registriranega v letu 2020, kot so določene in sporočene v skladu s členom 7a Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153;

NEDC2020,cilj voznega parka vrednost 95 g/km;

NEDCCO2 vrednost, opredeljena v točki 3;

M2021 povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, pri novih osebnih avtomobilih proizvajalca v kilogramih, registriranih v letu 2021;

M0,2021 povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, v kilogramih pri vseh novih osebnih avtomobilih, ki jih v letu 2011 registrirajo tisti proizvajalci, za katere se uporablja cilj specifičnih emisij v skladu s točko 4;

a vrednost, opredeljena v točki 4.

6.1.  Cilja za celotni vozni park EU za leto 2025 in leto 2030

6.1.1.  Cilj za celotni vozni park EU za leta 2025 do 2029

Cilj za celotni vozni park EU2025 = cilj za celotni vozni park EU2021 · (1 – faktor zmanjšanja2025),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2021 ▌ vrednost, opredeljena v točki 6.0;

faktor zmanjšanja2025: zmanjšanje iz točke (a) člena 1(4).

6.1.2.  Cilj za celotni vozni park EU za obdobje od leta 2030 dalje

Cilj za celotni vozni park EU2030 = cilj za celotni vozni park EU2021 · (1 – faktor zmanjšanja2030),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2021 ▌vrednost, opredeljena v točki 6.0;

faktor zmanjšanja2030: zmanjšanje iz točke (a) člena 1(5).

6.2.  Referenčni cilji specifičnih emisij za obdobje od leta 2025 dalje

6.2.1.  Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + a2025 · (TM-TM0),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1;

a2025 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000004.png

pri čemer je:

a2021 naklon najbolje prilegajoče se premice, določene z uporabo metode linearnega prileganja najmanjših kvadratov za preskusno maso (neodvisna spremenljivka) in specifične emisije CO2 (odvisna spremenljivka) vsakega novega osebnega avtomobila, registriranega v letu 2021;

povprečne emisije2021 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 iz vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalcev, registriranih v letu 2021, za katere je cilj specifičnih emisij izračunan v skladu s točko 4;

TM povprečna preskusna masa vseh novih osebnih avtomobilov proizvajalca, registriranih v zadevnem koledarskem letu v kilogramih (kg);

TM0 vrednost v kilogramih (kg), določena v skladu s točko (d) člena 14(1).

6.2.2.  Referenčni cilji specifičnih emisij od leta 2030 dalje

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030 + a2030 · (TM – TM0),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2;

a2030 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000005.png

pri čemer je:

a2021 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

povprečne emisije2021 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

TM vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;;

TM0 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1.

6.3.  Cilji specifičnih emisij za obdobje od leta 2025 dalje

Cilj specifičnih emisij = referenčni cilj specifičnih emisij · faktor ZLEV (Zero Level Emission Vehicle – vozilo z ničelno stopnjo emisij),

pri čemer je:

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij CO2, določen v skladu s točko 6.2.1 za obdobje 2025–2029 in točko 6.2.2 za obdobje od leta 2030 dalje;

faktor ZLEV (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1,05 ali 1,0,

pri čemer je:

y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novih osebnih avtomobilov, izračunan kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, pri čemer se v skladu z naslednjo formulo vsak izmed njih šteje za ZLEVspecifični, deljeno s skupnim številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v zadevnem koledarskem letu;

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000006.png

Za nove osebne avtomobile, registrirane v državah članicah, v katerih je v letu 2017 delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v voznem parku manjši od 60 % povprečja Unije(25) in manj kot 1000 novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, registriranih v letu 2017, se ZLEVspecifični do vključno leta 2030 izračuna v skladu z naslednjo formulo:

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000007.png

Če delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v celotnem voznem parku novih osebnih avtomobilov države članice, registriranih v letu med letoma 2025 in 2030, preseže 5 %, ta država članica v naslednjih letih ne more uporabiti množitelja 1,85;

x 15 % v obdobju 2025–2029 in 35 % od leta 2030 dalje.

DEL B. CILJI SPECIFIČNIH EMISIJ ZA LAHKA GOSPODARSKA VOZILA

1.  Za koledarsko leto 2020 se specifične emisije CO2 za vsako novo lahko gospodarsko vozilo za namene izračunov v tej točki in v točki 2 določijo v skladu z naslednjo formulo:

specifične emisije CO2 = 147 + a · (M – M0),

pri čemer je:

M

=

masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, v kilogramih (kg)

M0

=

1766,4

a

=

0,096

2.  Cilj specifičnih emisij se za proizvajalca v letu 2020 izračuna kot povprečje specifičnih emisij CO2, določenih v skladu s točko 1, iz vsakega njegovega novega lahkega gospodarskega vozila, registriranega v navedenem koledarskem letu.

3.  Referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca v letu 2021 se izračuna, kot sledi:

referenčni cilj specifičnih emisij = WLTP = WLTPCO2 ·20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000008.png,

pri čemer je:

WLTPCO2 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 v letu 2020, določena v skladu s Prilogo XXI k Uredbi (EU) 2017/1151, brez prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe člena 11 te uredbe;

NEDCCO2 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 v letu 2020, določena v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1152, brez prihrankov emisij CO2 zaradi uporabe člena 11 te uredbe;

NEDC2020cilj cilj specifičnih emisij za leto 2020, izračunan v skladu s točkama 1 in 2.

4.  Za koledarska leta 2021 do 2024 se cilj specifičnih emisij za proizvajalca izračuna, kot sledi:

cilj specifičnih emisij = WLTPreferenčni cilj + a [(Mø – M0) – (Mø2020 – M0,2020)]

pri čemer je:

WLTPreferenčni cilj referenčni cilj specifičnih emisij na podlagi WLTP za leto 2021, izračunan v skladu s točko 3;

a vrednost 0,096;

Mø povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, (M) za nova lahka gospodarska vozila proizvajalca, registrirana v zadevnem ciljnem letu, v kilogramih (kg);

M0 v letu 2020 vrednost 1766,4, za leta 2021, 2022 in 2023 vrednost, sprejeta v skladu s členom 13(5) Uredbe (EU) št. 510/2011, ter za leto 2024 vrednost, sprejeta na podlagi točke (b) člena 14(1) te uredbe;

Mø2020 povprečna vrednost mase v stanju, pripravljenem za vožnjo, (M) za nova lahka gospodarska vozila proizvajalca, registrirana v letu 2020, v kilogramih (kg);

M0,2020 vrednost 1766,4.

5.  Za proizvajalca, ki mu je odobreno odstopanje v zvezi s ciljem specifičnih emisij na podlagi NEDC za leto 2021, se cilj glede odstopanja na podlagi WLTP izračuna, kot sledi:

cilj glede odstopanja2021 = WLTPCO2 ·20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000009.png

pri čemer je:

WLTPCO2 WLTPCO2, kot je opredeljena v točki 3;

NEDCCO2 NEDCCO2, kot je opredeljena v točki 3;

NEDC2021cilj cilj odstopanja za leto 2021, ki ga odobri Komisija v skladu s členom 10.

6.  Od 1. januarja 2025 se cilji za celotni vozni park EU in cilji specifičnih emisij za proizvajalca izračunajo, kot sledi:

6.0.  Cilj za celotni vozni park EU2021

Cilj za celotni vozni park EU2021 je s številom novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih v letu 2021, ponderirano povprečje referenčnih vrednosti2021, določenih za vsakega posameznega proizvajalca, za katerega se v skladu s točko 4 uporablja cilj specifičnih emisij.

Referenčna vrednost2021 se za vsakega proizvajalca določi, kot sledi:

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000010.png

pri čemer je:

WLTPCO2,izmerjen za vsakega proizvajalca povprečna vrednost skupnih izmerjenih emisij CO2 iz vsakega novega lahkega gospodarskega vozila, registriranega v letu 2020, kot so določene in sporočene v skladu s členom 7a Izvedbene uredbe (EU) 2017/1152;

NEDC2020,cilj voznega parka vrednost 147 g/km;

NEDCCO2 vrednost, opredeljena v točki 3;

M2021 povprečna vrednost mase novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca v stanju, pripravljenem za vožnjo, registriranih v letu 2021 v kilogramih (kg);

M0,2021 povprečna vrednost mase vseh novih osebnih avtomobilov v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki jih v letu 2021 registrirajo tisti proizvajalci, za katere se uporablja cilj specifičnih emisij v skladu s točko 4, v kilogramih (kg);

a vrednost, opredeljena v točki 4.

6.1.  Cilja za celotni vozni park EU za leto 2025 in leto 2030

6.1.1.  Cilj za celotni vozni park EU za leta 2025 do 2029

Cilj za celotni vozni park EU2025 = cilj za celotni vozni park EU2021 · (1 – faktor zmanjšanja2025),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2021 ▌vrednost, opredeljena v točki 6.0;

faktor zmanjšanja2025 zmanjšanje iz točke (b) člena 1(4).

6.1.2.  Cilj za celotni vozni park EU za obdobje od leta 2030 dalje

Cilj za celotni vozni park EU2025 = cilj za celotni vozni park EU2021 · (1 – faktor zmanjšanja2030),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2021 ▌vrednost, opredeljena v točki 6.0;

faktor zmanjšanja2030 zmanjšanje iz točke (b) člena 1(5).

6.2.  Referenčni cilji specifičnih emisij od leta 2025 dalje

6.2.1.  Referenčni cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2025 + α · (TM-TM0),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2025 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.1;

α a2025, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1), in a2021, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1),

čemer je:

a2025 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000011.png

a2021 naklon najbolje prilegajoče se premice, določene z uporabo metode linearnega prileganja najmanjših kvadratov za preskusno maso (neodvisna spremenljivka) in specifične emisije CO2 (odvisna spremenljivka) vsakega novega lahkega gospodarskega vozila, registriranega v letu 2021;

povprečne emisije2021 povprečna vrednost specifičnih emisij CO2 iz vseh novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalcev, registriranih v letu 2021, za katere je cilj specifičnih emisij izračunan v skladu s točko 4;

TM povprečna preskusna masa vseh novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca, registriranih v zadevnem koledarskem letu v kilogramih (kg);

TM0 vrednost v kilogramih (kg), določena v skladu s točko (d) člena 14(1).

6.2.2.  Referenčni cilji specifičnih emisij od leta 2030 dalje

Referenčni cilj specifičnih emisij = cilj za celotni vozni park EU2030 + α · (TM – TM0),

pri čemer je:

cilj za celotni vozni park EU2030 vrednost, določena v skladu s točko 6.1.2;

α a2030, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca enaka ali manjša od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1), in a2021, pri čemer je povprečna preskusna masa novih lahkih gospodarskih vozil proizvajalca večja od TM0, določene v skladu s točko (d) člena 14(1),

pri čemer je:

a2030 20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000012.png

a2021 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

povprečne emisije2021 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

TM vrednost, opredeljena v točki 6.2.1;

TM0 vrednost, opredeljena v točki 6.2.1.

6.3.  Cilji specifičnih emisij od leta 2025 dalje

6.3.1.  Cilji specifičnih emisij za leta 2025 do 2029

Cilj specifičnih emisij = (referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2025)) · faktor ZLEV,

pri čemer je:

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.1;

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.1, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

faktor ZLEV (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1,05 ali 1,0,

pri čemer je:

y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novih lahkih gospodarskih vozil, izračunan kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, pri čemer se v skladu z naslednjo formulo vsak izmed njih šteje za ZLEVspecifični, deljeno s skupnim številom novoregistriranih lahkih gospodarskih vozil ▌v zadevnem koledarskem letu;

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000013.png

x 15 %.

6.3.2.  Cilji specifičnih emisij od leta 2030 dalje

Cilj specifičnih emisij = (referenčni cilj specifičnih emisij – (øcilji – cilj za celotni vozni park EU2030)) · faktor ZLEV,

pri čemer je:

referenčni cilj specifičnih emisij referenčni cilj specifičnih emisij za proizvajalca, določen v skladu s točko 6.2.2;

øcilji povprečna vrednost vseh referenčnih ciljev specifičnih emisij, določenih v skladu s točko 6.2.2, ponderirana glede na število novih lahkih gospodarskih vozil vsakega posameznega proizvajalca;

faktor ZLEV (1 + y – x), če pa je seštevek večji od 1,05 ali manjši od 1,0, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1,05 ali 1,0,

pri čemer je:

y delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v proizvajalčevem voznem parku novih lahkih gospodarskih vozil, izračunan kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, pri čemer v skladu z naslednjo formulo vsako izmed njih šteje za ZLEVspecifični, deljeno s skupnim številom novoregistriranih lahkih gospodarskih vozil ▌v zadevnem koledarskem letu;

20190327-P8_TA-PROV(2019)0304_SL-p0000014.png

x 30 %.

PRILOGA II

SPREMLJANJE IN SPOROČANJE EMISIJ IZ NOVIH OSEBNIH AVTOMOBILOV

DEL A – Zbiranje podatkov o novih osebnih avtomobilih in določanje informacij o spremljanju emisij CO2

1.  Države članice za vsako koledarsko leto beležijo naslednje podrobne podatke o vsakem novem osebnem avtomobilu, ki ga registrirajo kot vozilo kategorije M1 na svojem ozemlju:

(a)  proizvajalec;

(b)  homologacijska številka in njene razširitve;

(c)  tip, varianta in različica (če je ustrezno);

(d)  znamka in trgovsko ime;

(e)  kategorija homologiranega vozila;

(f)  skupno število novih registracij;

(g)  masa v stanju, pripravljenem za vožnjo;

(h)  specifične emisije CO2 (NEDC in WLTP) ;

(i)  odtis: medosna razdalja, kolotek krmiljene osi in kolotek druge osi;

(j)  vrsta goriva in način izgorevanja;

(k)  delovna prostornina motorja;

(l)  poraba električne energije;

(m)  oznaka za inovativno tehnologijo ali skupino inovativnih tehnologij in zmanjšanje emisij CO2 zaradi navedene tehnologije (NEDC in WLTP);

(n)  največja neto moč;

(o)  identifikacijska številka vozila;

(p)  preskusna masa na podlagi WLTP;

(q)  faktorja odstopanja in preverjanja iz točke 3.2.8 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1153;

(r)  kategorija registriranega vozila;

(s)  identifikacijska številka družine vozil;

(t)  električni doseg, če je ustrezno.

Države članice v skladu s členom 7 dajo na voljo Komisiji vse podatke, navedene v tej točki, v obliki, določeni v oddelku 2 dela B.

2.  Za podrobne podatke iz točke 1 se uporabijo podatki iz certifikata o skladnosti za zadevni osebni avtomobil. Pri vozilih z dvogorivnim motorjem (bencin/plin), katerih certifikati o skladnosti navajajo specifične vrednosti emisij CO2 za obe vrsti goriva, države članice uporabijo le vrednost, merjeno za plin.

3.  Države članice za vsako koledarsko leto določijo:

(a)  skupno število novih registracij novih osebnih avtomobilov, ki so predmet ES-homologacije;

(b)  skupno število novih registracij novih posamično odobrenih osebnih avtomobilov;

(c)  skupno število novih registracij novih osebnih avtomobilov, ki so predmet nacionalne homologacije za majhne serije.

DEL B – Oblika za prenos podatkov

Države članice vsako leto sporočijo informacije iz točk 1 in 3 dela A v naslednjih oblikah:

Oddelek 1 – Zbirni podatki o spremljanju

Država članica(26)

 

Leto

 

Skupno število novih registracij novih osebnih avtomobilov, ki so predmet ES-homologacije

 

Skupno število novih registracij novih posamično odobrenih osebnih avtomobilov

 

Skupno število novih registracij novih osebnih avtomobilov, ki so predmet nacionalne homologacije za majhne serije

 

Oddelek 2 – Podrobni podatki o spremljanju – vnos za posamezno vozilo

Sklicevanje na točko 1 dela A

Podrobni podatki o registriranem vozilu

(a)

Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU

Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme

Ime proizvajalca v registru države članice(1)

(b)

Homologacijska številka in njene razširitve

(c)

Tip

Varianta

Različica

(d)

Znamka in trgovsko ime

(e)

Kategorija homologiranega vozila

(f)

Skupno število novih registracij

(g)

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

(h)

Specifične emisije CO2 (skupno)

Vrednost na podlagi NEDC do 31. decembra 2020, razen za vozila s področja uporabe člena 5, za katera se vrednost na podlagi NEDC določi do 31. decembra 2022 v skladu s členom 5 Izvedbene uredbe (EU) 2017/1153

Specifične emisije CO2 (skupno)

Vrednost na podlagi WLTP

(i)

Medosna razdalja

Kolotek krmiljene osi (os 1)

Kolotek druge osi (os 2)

(j)

Vrsta goriva

Način izgorevanja

(k)

Delovna prostornina motorja (v cm3)

(l)

Poraba električne energije (v Wh/km)

(m)

Oznaka ekološke(-ih) inovacij(-e)

Skupni prihranki emisij CO2 zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e) na podlagi NEDC do 31. decembra 2020

Skupni prihranki emisij CO2 zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e) na podlagi WLTP

(n)

Največja neto moč

(o)

Identifikacijska številka vozila

(p)

Preskusna masa na podlagi WLTP

(q)

Faktor odstopanja De (če je na voljo)

Faktor preverjanja (če je na voljo)

(r)

Kategorija registriranega vozila

(s)

Identifikacijska številka družine vozil

(t)

Električni doseg, če je na voljo

Opomba:

(1)   V primeru nacionalne homologacije za majhne serije (NSS) ali posamične odobritve (IVA) se ime proizvajalca navede v stolpcu „Ime proizvajalca v registru države članice“, v stolpcu „Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU“ pa se navede naslednje: „AA-NSS“ ali „AA-IVA“.

PRILOGA III

SPREMLJANJE IN SPOROČANJE EMISIJ IZ NOVIH LAHKIH GOSPODARSKIH VOZIL

A.  Zbiranje podatkov o novih lahkih gospodarskih vozilih in določanje informacij o spremljanju emisij CO2

1.  Podrobni podatki

1.1.  Dokončana vozila, registrirana kot N1

V primeru dokončanih ES-homologiranih vozil, ki so registrirana kot N1, države članice za vsako koledarsko leto zabeležijo naslednje podrobne podatke o vsakem novem lahkem gospodarskem vozilu, ko je prvič registrirano na njihovem ozemlju:

(a)  proizvajalec;

(b)  homologacijska številka in njene razširitve;

(c)  tip, varianta in različica;

(d)  znamka;

(e)  kategorija homologiranega vozila;

(f)  kategorija registriranega vozila;

(g)  specifične emisije CO2 (NEDC in WLTP);

(h)  masa v stanju, pripravljenem za vožnjo;

(i)  največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(j)  odtis: medosna razdalja, kolotek krmiljene osi in kolotek druge osi;

(k)  vrsta goriva in način izgorevanja;

(l)  delovna prostornina motorja;

(m)  poraba električne energije;

(n)  oznaka za inovativno tehnologijo ali skupino inovativnih tehnologij in zmanjšanje emisij CO2 zaradi te tehnologije (NEDC in WLTP);

(o)  identifikacijska številka vozila;

(p)  preskusna masa na podlagi WLTP;

(q)  faktorja odstopanja in preverjanja iz točke 3.2.8 Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/1152;

(r)  identifikacijska številka družine vozil, določena v skladu s točko 5.0 Priloge XXI k Uredbi (EU) 2017/1151;

(s)  električni doseg, če je ustrezno.

Države članice v skladu s členom 7 dajo na voljo Komisiji vse podatke, navedene v tej točki, v obliki, določeni v oddelku 2 dela C te priloge.

1.2.  Vozila, odobrena z večstopenjskim postopkom in registrirana kot vozila N1

V primeru večstopenjsko izdelanih vozil, registriranih kot vozila N1, države članice za vsako koledarsko leto beležijo naslednje podrobne podatke v zvezi z:

(a)  osnovnim (nedokončanim) vozilom: podatke iz točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (h), (i), (n) in (o) točke 1.1 ali, namesto podatkov iz točk (h) in (i), privzeto dodano maso kot del homologacijskih informacij iz točke 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES;

(b)  osnovnim (dokončanim) vozilom: podatke iz točk (a), (b), (c), (d), (e), (g), (h), (i), (n) in (o) točke 1.1;

(c)  dodelanim vozilom: podatke iz točk (a), (f), (g), (h), (j), (k), (l), (m) in (o) točke 1.1.

Kadar podatkov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica namesto tega predloži podatke v zvezi z dodelanim vozilom.

Za dodelana vozila N1 se uporabi oblika, določena v oddelku 2 dela C.

Identifikacijska številka vozila iz točke (o) točke 1.1 se ne objavi.

2.  Za podrobnosti iz točke 1 se uporabijo podatki iz certifikata o skladnosti. Pri vozilih z dvogorivnim motorjem (bencin/plin), katerih certifikati o skladnosti navajajo specifične vrednosti emisij CO2 za obe vrsti goriva, države članice uporabijo le vrednost, merjeno za plin.

3.  Države članice za vsako koledarsko leto določijo:

(a)  skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet ES-homologacije;

(b)  skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet postopka večstopenjske homologacije, če je na voljo;

(c)  skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet posamičnih odobritev;

(d)  skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet nacionalne homologacije za majhne serije.

B.  Metodologija za določanje informacij o spremljanju emisij CO2 za nova lahka gospodarska vozila

Informacije o spremljanju in nadzorovanju, ki jih morajo države članice določiti v skladu s točkama 1 in 3 dela A, se določijo v skladu z metodologijo iz tega dela.

1.  Število registriranih novih lahkih gospodarskih vozil

Države članice določijo število novih lahkih gospodarskih vozil, registriranih na njihovem ozemlju v posameznem letu spremljanja, to pa se razdeli na vozila, ki so predmet ES-homologacije, vozila, ki se posamično odobrijo, in vozila, ki so predmet nacionalne homologacije za majhne serije, ter, če je na voljo, število večstopenjsko izdelanih vozil.

2.  Dodelana vozila

Pri večstopenjsko izdelanih vozilih se specifične emisije CO2 iz dodelanih vozil dodelijo proizvajalcu osnovnega vozila.

Da bi zagotovili reprezentativnost vrednosti emisij CO2, učinkovitosti porabe goriva in mase dodelanih vozil, ne da bi s tem obremenili proizvajalca osnovnega vozila, Komisija predlaga poseben postopek spremljanja in po potrebi ustrezno spremeni ustrezno zakonodajo o homologaciji.

Ne glede na to, da se za izračun cilja za leto 2020 v skladu s točko 2 dela B Priloge I uporabi privzeta dodana masa iz dela C te priloge, se v primerih, ko te vrednosti mase ni mogoče določiti, za začasni izračun cilja specifičnih emisij iz člena 7(4) lahko uporabi masa dodelanega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo.

Če je osnovno vozilo dokončano vozilo, se za izračun cilja specifičnih emisij uporabi masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo. Kadar pa te vrednosti mase ni mogoče določiti, se za začasni izračun cilja specifičnih emisij lahko uporabi masa dodelanega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo.

C.  Oblike za prenos podatkov

Države članice vsako leto sporočijo informacije iz točk 1 in 3 dela A v naslednjih oblikah:

Oddelek 1 – zbirni podatki o spremljanju

Država članica(27)

 

Leto

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet ES-homologacije

 

Skupno število novih registracij novih posamično odobrenih lahkih gospodarskih vozil

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet nacionalne homologacije za majhne serije

 

Skupno število novih registracij novih lahkih gospodarskih vozil, ki so predmet postopka večstopenjske homologacije (če je na voljo)

 

Oddelek 2 – Podrobni podatki o spremljanju – vnos za posamezno vozilo

Sklicevanje na točko 1.1 dela A

Podrobni podatki o registriranem vozilu(1)

(a)

Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU(2)

Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme

DOKONČANO VOZILO/OSNOVNO VOZILO(3)

Ime proizvajalca – izjava proizvajalca originalne opreme

DODELANO VOZILO(3)

Ime proizvajalca v registru države članice(2)

(b)

Homologacijska številka in njene razširitve

(c)

Tip

Varianta

Različica

(d)

Znamka

(e)

Kategorija homologiranega vozila

(f)

Kategorija registriranega vozila

(g)

Specifične emisije CO2 (skupno)

Vrednost na podlagi NEDC do 31. decembra 2020

Specifične emisije CO2 (skupno)

Vrednost na podlagi WLTP

(h)

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

OSNOVNO VOZILO

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo

DODELANO VOZILO/DOKONČANO VOZILO

(i)(4)

Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila

(j)

Medosna razdalja

Kolotek krmiljene osi (os 1)

Kolotek druge osi (os 2)

(k)

Vrsta goriva

Način izgorevanja

(l)

Delovna prostornina motorja (v cm3)

(m)

Poraba električne energije (v Wh/km)

(n)  

Oznaka ekološke(-ih) inovacij(-e)

Skupni prihranki emisij CO2 zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e) na podlagi NEDC do 31. decembra 2020

Skupni prihranki emisij CO2 zaradi ekološke(-ih) inovacij(-e) na podlagi WLTP

(o)

Identifikacijska številka vozila

(p)

Preskusna masa na podlagi WLTP

(q)

Faktor odstopanja De (če je na voljo)

Faktor preverjanja (če je na voljo)

(r)

Identifikacijska številka družine vozil

(s)

Električni doseg, če je to ustrezno

Točka 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES(5)

Privzeta dodana masa (če je to v primeru večstopenjsko izdelanih vozil ustrezno)

Opombe:

(1)  Kadar v primeru večstopenjsko izdelanih vozil podatkov za osnovno vozilo ni mogoče predložiti, država članica predloži vsaj podatke, določene v tej obliki, za dodelano vozilo.

(2)  V primeru nacionalne homologacije za majhne serije (NSS) ali posamične odobritve (IVA) se ime proizvajalca navede v stolpcu „Ime proizvajalca v registru države članice“, v stolpcu „Ime proizvajalca – standardno poimenovanje v EU“ pa se navede naslednje: „AA-NSS“ ali „AA-IVA“.

(3)  V primeru večstopenjsko izdelanih vozil se navede proizvajalec osnovnega (nedokončanega/dokončanega) vozila. Če ime proizvajalca osnovnega vozila ni na voljo, se navede samo proizvajalec dodelanega vozila.

(4)  V primeru večstopenjsko izdelanih vozil se navede največja tehnično dovoljena masa obremenjenega osnovnega vozila.

(5)  V primeru večstopenjsko izdelanih vozil se masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, in največja tehnično dovoljena masa osnovnega vozila lahko nadomestita s privzeto dodano maso iz podatkov o homologaciji v skladu s točko 2.17.2 Priloge I k Direktivi 2007/46/ES.

PRILOGA IV

Razveljavljeni uredbi s seznamoma njunih zaporednih sprememb

Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 140, 5.6.2009, str. 1)

 

Uredba Komisije (EU) št. 397/2013

(UL L 120, 1.5.2013, str. 4)

Uredba (EU) št. 333/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 103, 5.4.2014, str. 15)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/6

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1502

(UL L 3, 7.1.2015, str. 1)

(UL L 221, 26.8.2017, str. 4)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/649

(UL L 108, 27.4.2018, str. 14)

Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 145, 31.5.2011, str. 1)

 

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 205/2012

(UL L 72, 10.3.2012, str. 2)

Uredba (EU) št. 253/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 84, 20.3.2014, str. 38)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 404/2014

(UL L 121, 24.4.2014, str. 1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/748

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1499

(UL L 113, 29.4.2017, str. 9)

(UL L 219, 25.8.2017, str. 1)

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 443/2009

Uredba (EU) št. 510/2011

Ta uredba

člen 1, prvi odstavek

člen 1(1)

člen 1(1)

člen 1, drugi odstavek

člen 1(2)

člen 1(2)

člen 1, tretji odstavek

člen 1(3)

člen 1(4)

člen 1(5)

člen 1(6)

člen 1(7)

člen 2(1)

člen 2(1)

člen 2(1)

člen 2(2)

člen 2(2)

člen 2(2)

člen 2(3)

člen 2(3)

člen 2(3)

člen 2(4)

člen 2(4)

člen 2(4)

člen 3(1), uvodno besedilo

člen 3(1), uvodno besedilo

člen 3(1), uvodno besedilo

člen 3(1), točki (a) in (b)

člen 3(1), točki (a) in (b)

člen 3(1), točki (a) in (b)

člen 3(1), točke (c), (d) in (e)

člen 3(1), točke (c), (d) in (e)

člen 3(1), točki (c) in (d)

člen 3(1), točki (f) in (g)

člen 3(1), točki (f) in (g)

člen 3(1), točka (f)

člen 3(1), točka (h)

člen 3(1), točka (h)

člen 3(1), točka (e)

člen 3(1), točka (j)

člen 3(1), točka (i)

člen 3(1), točka (g)

člen 3(1), točka (i)

člen 3(1), točka (j)

člen 3(1), točke (k), (l) in (m)

člen 3(1), točka (k)

člen 3(1), točka (n)

člen 3(2)

člen 3(2)

člen 3(2)

člen 4, prvi odstavek

člen 4, prvi odstavek

člen 4, uvodno besedilo ter točki (a) in (b)

člen 4(1), točka (c)

člen 4, drugi odstavek

člen 4(2)

člen 4, drugi odstavek

člen 4, tretji odstavek

člen 4(3)

člen 5

člen 5

člen 5a

člen 5

člen 6

člen 6

člen 7(1)

člen 7(1)

člen 6(1)

člen 7(2), točke (a), (b) in (c)

člen 7(2), točke (a), (b) in (c)

člen 6(2), točke (a), (b) in (c)

člen 6(2), točka (d)

člen 7(3)

člen 7(3)

člen 6(3)

člen 7(4)

člen 7(4)

člen 6(4)

člen 7(5)

člen 7(5)

člen 6(5)

člen 7(6)

člen 7(6)

člen 6(6)

člen 7(7)

člen 7(7)

člen 6(7)

člen 8(1)

člen 8(1)

člen 7(1)

člen 8(2)

člen 8(2)

člen 7(2)

člen 8(3)

člen 8(3)

člen 7(3)

člen 8(4), prvi in drugi pododstavek

člen 8(4), prvi in drugi pododstavek

člen 7(4), prvi in drugi pododstavek

člen 8(4), tretji pododstavek

člen 8(4), prvi pododstavek

člen 7(4), tretji pododstavek

člen 8(5), prvi pododstavek

člen 8(5)

člen 7(5), prvi pododstavek

člen 8(5), drugi pododstavek

člen 8(6)

člen 7(5), drugi pododstavek

člen 8(6)

člen 8(7)

člen 8(7)

člen 8(8)

člen 7(6), prvi pododstavek

člen 7(6), drugi pododstavek

člen 8(8)

člen 8(9), prvi pododstavek

člen 8(9), prvi pododstavek

člen 7(7)

člen 8(9), drugi pododstavek

člen 8(9), drugi pododstavek

člen 7(8)

člen 7(9)

člen 7(10)

člen 8(10)

člen 7(11)

člen 9(1)

člen 9(1)

člen 8(1)

člen 9(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

člen 9(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

člen 8(2), prvi pododstavek, prvi del

člen 9(2), prvi pododstavek, točka (a)

člen 9(2), prvi pododstavek, točka (a)

člen 9(2), prvi pododstavek, točka (b)

člen 9(2), prvi pododstavek, točka (b)

člen 8(2), prvi pododstavek, drugi del

člen 9(2), drugi pododstavek

člen 9(2), drugi pododstavek

člen 8(2), drugi pododstavek

člen 9(3)

člen 9(3)

člen 8(3)

člen 9(4)

člen 9(4)

člen 8(4)

člen 10(1), uvodno besedilo

člen 10(1), uvodno besedilo

člen 9(1), uvodno besedilo

člen 10(1), točke (a) do (e)

člen 10(1), točke (a) do (e)

člen 9(1), točke (a) do (e)

člen 9(1), točka (f)

člen 10(2)

člen 10(2)

člen 9(2)

člen 9(3)

člen 11(1)

člen 11(1)

člen 10(1)

člen 11(2)

člen 11(2)

člen 10(2)

člen 11(3)

člen 11(3)

člen 10(3), prvi pododstavek

člen 10(3), drugi pododstavek

člen 11(4), prvi pododstavek

člen 10(4), prvi pododstavek

člen 11(4), drugi pododstavek, uvodno besedilo

člen 10(4), drugi pododstavek, uvodno besedilo

člen 11(4), drugi pododstavek, točka (a)

člen 10(4), drugi pododstavek, točka (a)

člen 11(4), drugi pododstavek, točka (b)

člen 11(4), drugi pododstavek, točka (c)

člen 10(4), drugi pododstavek, točka (b)

–  

–  

člen 10(4), drugi pododstavek, točka (c)

člen 11(4), tretji in četrti pododstavek

člen 10(4), tretji in četrti pododstavek

člen 11(5)

člen 11(4)

člen 10(5)

člen 11(6)

člen 11(5)

člen 10(6)

člen 11(7)

člen 11(6)

člen 10(7)

člen 11(8)

člen 11(7)

člen 10(8)

člen 11(9)

člen 11(8)

člen 10(9)

člen 12(1), prvi pododstavek

člen 12(1), prvi pododstavek

člen 11(1), prvi pododstavek

člen 12(1), drugi pododstavek

člen 11(1), drugi pododstavek

člen 12(1), tretji pododstavek

člen 12(1), drugi pododstavek

člen 11(1), tretji pododstavek

člen 11(1), četrti pododstavek

člen 12(2)

člen 12(2)

člen 11(2), uvodno besedilo, točke (a), (b), in (c), ter točka (d), prvi del

člen 11(2), točka (d), zadnji del

člen 12(3)

člen 12(3)

člen 11(3)

člen 12(4)

člen 12(4)

člen 11(4)

člen 12

člen 13

člen 13(1)

člen 13(1)

člen 14, naslov

člen 14(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

člen 13(2), prvi in drugi pododstavek

člen 14(1), točka (a)

člen 13(5)

člen 14(1), točka (b)

člen 14(1)) točki (c) in (d)

člen 13(2), tretji pododstavek

člen 13(5)

člen 14(2)

člen 15(1)

člen 15(2)

člen 15(3)

člen 13(2)

člen 15(4), prvi del

člen 13(3)

člen 13(6), prvi pododstavek

člen 15(4), drugi del

člen 13(4)

člen 13(4)

člen 13(6), drugi pododstavek

člen 13(5)

člen 13(6)

člen 13(3)

člen 15(5)

člen 15(6)

člen 13(7), prvi pododstavek

člen 13(6), tretji pododstavek

člen 15(7)

člen 13(7), drugi pododstavek

člen 13(6), četrti pododstavek

člen 15(8)

člen 14(1)

člen 14(1)

člen 16(1)

člen 14(2)

člen 14(2)

člen 16(2)

člen 14(3)

člen 14(2a)

člen 16(3)

člen 14a(1)

člen 15(3)

člen 17(1)

člen 14a(2)

člen 15(1)

člen 17(2)

člen 14a(3)

člen 16

člen 17(3)

člen 14a(4)

člen 15(2)

člen 17(4)

člen 14a(5)

člen 17

člen 17(5)

člen 15

člen 18

člen 16

člen 18

člen 19

Priloga I

Priloga I, del A, točke 1 do 5

Priloga I, del A, točka 6

Priloga I

Priloga I, del B, točke 1 do 5

Priloga I, del B, točka 6

Priloga II, del A

Priloga II, del A

Priloga II, del B

Priloga II, del C

Priloga II, del B

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o členu 15

Komisija bo med pregledom iz člena 15 in, kjer je to primerno, pri predlogu zakonodajne spremembe te uredbe opravila zadevna posvetovanja v skladu s Pogodbama. Zlasti se bo posvetovala z Evropskim parlamentom in državami članicami.

V okviru navedenega pregleda bo Komisija preučila tudi ustreznost zgornje meje 5 %, določene v točki 6.3 dela A Priloge I, ob upoštevanju, da je v zadevnih državah članicah treba pospešiti spodbujanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.

(1) UL C 227, 28.6.2018, str. 52.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 3. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0370).
(4) UL C 227, 28.6.2018, str. 52.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(6)Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).
(7)Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).
(8) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(9) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
(10) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
(11)Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).
(12)Uredba Komisije (EU) 2017/1151 z dne 1. junija 2017 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (UL L 175, 7.7.2017, str. 1).
(13)Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1152 z dne 2. junija 2017 o opredelitvi metodologije za določitev korelacijskih parametrov, potrebnih za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku v zvezi z lahkimi gospodarskimi vozili, in spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 293/2012 (UL L 175, 7.7.2017, str. 644).
(14)Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1153 z dne 2. junija 2017 o opredelitvi metodologije za določitev korelacijskih parametrov, potrebnih za odraz spremembe v regulativnem preskusnem postopku, in spremembi Uredbe (EU) št. 1014/2010 (UL L 175, 7.7.2017, str. 679).
(15) Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L 12, 18.1.2000, str. 16).
(16) Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(17)Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).
(18) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(19) UL C 298, 23.8.2018, str. 140.
(20)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(22)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(23) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
(24)Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(25) Delež brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil v celotnem voznem parku novih osebnih avtomobilov države članice se izračuna kot skupno število novih brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, registriranih v letu 2017, deljeno s skupnim številom novih osebnih avtomobilov, registriranih v istem letu.
(26)Oznake ISO 3166 alpha-2, z izjemo Grčije in Združenega kraljestva, za katera se uporabljata oznaki „EL“ oziroma „UK“.
(27)Oznake ISO 3166 alpha-2, z izjemo Grčije in Združenega kraljestva, za katera se uporabljata oznaki „EL“ oziroma „UK“.


Zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje ***I
PDF 270kWORD 90k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje (COM(2018)0340 – C8-0218/2018 – 2018/0172(COD))
P8_TA-PROV(2019)0305A8-0317/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0340),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0218/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A8-0317/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje

P8_TC1-COD(2018)0172


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Plastika se zaradi visoke funkcionalnosti in razmeroma nizkih stroškov vse bolj uporablja v vsakdanjem življenju. Čeprav ima koristno vlogo v gospodarstvu in je njena uporaba v številnih sektorjih bistvenega pomena, pa zaradi njene vse pogostejše uporabe v kratkotrajnih proizvodih, ki niso zasnovani za ponovno uporabo ali stroškovno učinkovito recikliranje, vzorci proizvodnje in potrošnje plastike postajajo vse bolj neučinkoviti in linearni. V okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo iz sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ se je zato Komisija v evropski strategiji za plastiko iz svojega sporočila z dne 16. januarja 2018 z naslovom „Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu“ odločila, da je treba obravnavati problematiko vztrajnega porasta nastajanja plastičnih odpadkov in odlaganja plastičnih odpadkov v okolje, zlasti morsko, da bi tako vzpostavili ▌krožen življenjski cikel za plastiko. Evropska strategija za plastiko je korak k vzpostavitvi krožnega gospodarstva, v katerem se pri zasnovi in proizvodnji plastike in plastičnih proizvodov v celoti spoštujejo potrebe po ponovni uporabi, popravilu in recikliranju ter v katerem se razvijajo in promovirajo bolj trajnostni materiali. Zaradi precejšnjega negativnega vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zdravje in gospodarstvo bi bilo treba vzpostaviti poseben pravni okvir za učinkovito zmanjšanje tovrstnih vplivov.

(2)  Ta direktiva spodbuja krožne pristope, ki trajnostnim in nestrupenim proizvodom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in sistemom za ponovno uporabo dajejo prednost pred proizvodi za enkratno uporabo, s čimer naj bi predvsem zmanjšali količino nastalih odpadkov. Tako preprečevanje odpadkov je na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7). Ta direktiva bo prispevala k uresničevanju 12. cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (OZN), in sicer zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje, ki je del Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015. S čim daljšim ohranjanjem vrednosti proizvodov in materialov ter ustvarjanjem manjše količine odpadkov lahko gospodarstvo Unije postane konkurenčnejše in odpornejše ter hkrati zmanjša obremenitev dragocenih virov in okolja.

(3)  Morski odpadki imajo čezmejne razsežnosti in veljajo za vse večji globalni problem. Zmanjšanje količine morskih odpadkov je ključni ukrep za doseganje 14. cilja trajnostnega razvoja OZN, ki poziva k ohranjanju in trajnostni uporabi oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj ▌. Unija mora prevzeti svojo vlogo pri preprečevanju in reševanju problematike morskih odpadkov ter si mora prizadevati, da določi standarde za ves svet. Zato Unija sodeluje s partnerji v številnih mednarodnih forumih, kot so skupini G20 in G7 ter OZN, da se spodbuja usklajeno ukrepanje, ta direktiva pa je del prizadevanj Unije na tem področju. Da bi bila ta prizadevanja učinkovita, je prav tako pomembno, da se zaradi izvoza plastičnih odpadkov iz Unije ne poveča količina morskih odpadkov drugje po svetu.

(4)  V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 (UNCLOS)(8), Konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi z dne 29. decembra 1972 (Londonska konvencija) in Protokolom iz leta 1996 (Londonski protokol) k navedeni konvenciji, Prilogo V k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978, in Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja z dne 22. marca 1989(9) ter zakonodajo Unije o odpadkih, in sicer iz Direktive 2008/98/ES in Direktive 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) morajo države članice zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, da se prepreči nastajanje morskih odpadkov iz morskih in kopenskih virov ter zmanjša njihova količina. V skladu z zakonodajo Unije o vodah, in sicer iz direktiv 2000/60/ES(11) in 2008/56/ES(12) Evropskega parlamenta in Sveta morajo države članice tudi rešiti problematiko morskih odpadkov, kadar ovira doseganje dobrega okoljskega stanja morskih voda, tudi kot prispevek k 14. cilju trajnostnega razvoja OZN.

(5)  V Uniji je 80 do 85 % morskih odpadkov, merjenih kot število odpadkov na obalah, iz plastike, pri čemer plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo 50 %, z ribolovom povezani proizvodi pa 27 % vseh odpadkov. Med plastične proizvode za enkratno uporabo spadajo različni pogosto uporabljeni izdelki široke potrošnje, ki se po enkratni uporabi za namen, za katerega so bili predvideni, zavržejo, redko reciklirajo in hitro smetijo okolje. Velik del ribolovnega orodja, danega na trg, ni zbran za obdelavo. Zato so plastični proizvodi za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, kot morski odpadki zelo resen problem, pomenijo resno tveganje za morske ekosisteme, biotsko raznovrstnost in ▌zdravje ljudi ter škodujejo dejavnostim, kot so turizem, ribolov in ladijski prevoz.

(6)  Za preprečevanje vsakršnega smetenja, vključno s preprečevanjem morskih odpadkov, je še vedno bistveno ustrezno ravnanje z njimi. Veljavna zakonodaja Unije, in sicer direktive 2008/98/ES, 2000/59/ES, 2000/60/ES in 2008/56/ES ter Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009(13), ter instrumenti politike zagotavljajo nekaj regulativnih odzivov za reševanje problematike morskih odpadkov. Za plastične odpadke veljajo zlasti splošni ukrepi in cilji Unije na področju ravnanja z odpadki, kot sta cilj glede recikliranja odpadne plastične embalaže iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES(14) in cilj iz Evropske strategije za plastiko, in sicer zagotoviti, da bo vsa plastična embalaža, dana na trg Unije, ponovno uporabljiva ali enostavno reciklirana. Vendar učinek navedenih ukrepov na morske odpadke ni zadosten, pa tudi nacionalni ukrepi za preprečevanje morskih odpadkov in zmanjševanje njihove količine se razlikujejo glede na področje uporabe in raven ambicioznosti. Poleg tega bi lahko nekateri od navedenih ukrepov, zlasti tržne omejitve za plastične proizvode za enkratno uporabo, ustvarjali ovire za trgovino in izkrivljali konkurenco v Uniji.

(7)  Da bi bila prizadevanja usmerjena tja, kjer so najbolj potrebna, bi morala ta direktiva zajemati le tiste plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije, ter ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, in proizvode iz oksorazgradljive plastike. Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v tej direktivi, po ocenah predstavljajo približno 86 % plastičnih proizvodov za enkratno uporabo (merjenih po številu), najdenih na obalah Unije. Stekleni in kovinski vsebniki za pijačo ne bi smeli biti zajeti v tej direktivi, ker ne spadajo med plastične proizvode za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije.

(8)  Mikroplastika ni neposredno zajeta v področju uporabe te direktive, a kljub temu prispeva svoj delež k morskim odpadkom, zato bi morala Unija sprejeti celovit pristop do tega problema. Unija bi morala vse proizvajalce spodbujati, naj mikroplastiko v svojih proizvodih strogo omejijo.

(9)  Onesnaženost tal z večjimi kosi plastike in delci ali mikroplastiko, ki nastane iz njih, je lahko precejšnja in taka plastika lahko pride v morsko okolje.

(10)  Ta direktiva je lex specialis glede na direktivi 94/62/ES in 2008/98/ES. Kadar si navedeni direktivi in ta direktiva nasprotujejo, ta direktiva prevlada v okviru njenega področja uporabe. To velja v zvezi z omejitvami pri dajanju na trg. Ta direktiva še posebej v zvezi z ukrepi za zmanjšanje porabe, zahtevami za proizvode, zahtevami za označevanje in razširjeno odgovornost proizvajalca dopolnjuje direktivi 94/62/ES in 2008/98/ES ter Direktivo 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(11)  Plastični proizvodi za enkratno uporabo se lahko proizvajajo iz najrazličnejših vrst plastike. Plastika je običajno opredeljena kot polimerni material, ki so mu bili lahko dodani aditivi. Vendar bi ta opredelitev zajemala nekatere naravne polimere. V okviru pomena opredelitve „snovi, ki niso kemijsko spremenjene“ iz točke 40 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(16), modificirani naravni polimeri ne bi smeli biti zajeti v tej direktivi, saj so naravno prisotni v okolju. Zato bi bilo treba za namene te direktive opredelitev polimera iz točke 5 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ▌ prilagoditi in uvesti ločeno opredelitev. Plastika, proizvedena z modificiranimi naravnimi polimeri, ali plastika, proizvedena na osnovi bioloških, fosilnih ali sintetičnih snovi, ni naravno prisotna, zato bi morala biti obravnavana v tej direktivi. Prilagojena opredelitev plastike bi morala zato zajemati gumijaste proizvode s polimerno osnovo ter biološko in biološko razgradljivo plastiko, ne glede na to, ali je pridobljena iz biomase ali pa se sčasoma biološko razgradi. Barve, črnila in lepila ne bi smeli biti obravnavani v tej direktivi in zato ti polimerni materiali ne bi smeli biti zajeti v opredelitvi.

(12)  Za jasno opredelitev področja uporabe te direktive bi bilo treba opredeliti „plastični proizvod za enkratno uporabo“. Opredelitev bi morala izključevati plastične proizvode, ki so zasnovani, oblikovani in dani na trg, da bi v svoji življenjski dobi opravili več poti ali kroženj, tako da bi se znova napolnili ali uporabili za isti namen, za katerega so bili zasnovani. Plastični proizvodi za enkratno uporabo so običajno namenjeni le enkratni ali kratkotrajni uporabi, preden so odvrženi. Vlažilni robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo bi prav tako morali biti zajeti v področju uporabe te direktive, vlažilni robčki za industrijsko uporabo pa bi morali biti izključeni. Da bi dodatno pojasnili, ali proizvod šteje za plastični proizvodi za enkratno uporabo za namene te direktive, bi morala Komisija pripraviti smernice v zvezi s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo. Skladno z merili, določenimi v tej direktivi, med primere posod za živila, ki štejejo za plastične proizvode za enkratno uporabo za namene te direktive, spadajo posode za hitro prehrano ali škatle s hladnimi ali toplimi živili za polne obroke, sendviče, zavitke in solato ali posode za sveža ali predelana živila, ki jih ni treba dodatno pripravljati, kot so sadje, zelenjava ali sladice. Med primere posod za živila, ki ne štejejo za plastične proizvode za enkratno uporabo za namene te direktive, pa spadajo posode za živila s posušenimi živili ali živili, ki se prodajajo hladna in jih je treba dodatno pripraviti, posode za živila, katerih količina presega enojno porcijo, ali posode za živila v velikosti enojne porcije, ki se prodajajo v več kot eni enoti. Med primere vsebnikov za pijačo, ki štejejo za plastične proizvode za enkratno uporabo, spadajo plastenke pijač ali sestavljena embalaža za pijače, ki se uporablja za pivo, vino, vodo, osvežilne pijače, sokove in nektarje, instantne pijače ali mleko, razen lončkov za pijačo, saj so ti za namene te direktive ločena kategorija plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Stekleni in kovinski vsebniki za pijačo niso med plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije, zato jih ta direktiva ne bi smela zajemati. Vendar pa bi morala Komisija v okviru pregleda te direktive med drugim oceniti tudi plastične pokrovčke in zamaške, ki se uporabljajo na steklenih in kovinskih vsebnikih za pijačo.

(13)  Za plastične proizvode za enkratno uporabo, zajete v tej direktivi, bi bilo treba uporabljati enega ali več ukrepov, odvisno od različnih dejavnikov, kot sta razpoložljivost primernih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov ter izvedljivost spreminjanja vzorcev potrošnje, in od tega, v kakšnem obsegu so že zajeti v veljavni zakonodaji Unije.

(14)  Za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo še niso na razpolago primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, pričakuje pa se, da se bo poraba teh proizvodov povečala. Da bi spremenili ta trend in spodbujali prizadevanja za iskanje bolj trajnostnih rešitev, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da – na primer z določitvijo nacionalnih ciljev glede zmanjšanja porabe – dosežejo ambiciozno in trajnostno zmanjšanje porabe teh proizvodov, brez ogrožanja higiene živil ali varnosti hrane, dobrih higienskih praks, dobrih proizvodnih praks, informacij za potrošnike ali zahtev glede sledljivosti iz uredb (ES) št. 178/2002(17), (ES) št. 852/2004(18) in (ES) št. 1935/2004(19) Evropskega parlamenta in Sveta ter druge ustrezne zakonodaje, povezane z varnostjo hrane, higieno in označevanjem. Države članice bi si morale prizadevati, da bodo ti ukrepi kar se da ambiciozni, da bi se dosegla bistvena sprememba trendov vse večje porabe in merljivo kvantitativno zmanjšanje. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati vpliv proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, tudi kadar so najdeni v morskem okolju, in hierarhijo ravnanja z odpadki. Kadar se države članice odločijo, da bodo to obveznost izvajale s tržnimi omejitvami, bi morale zagotoviti, da so take omejitve sorazmerne in nediskriminatorne. Države članice bi morale spodbujati uporabo proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo in jih je mogoče po tem, ko postanejo odpadki, pripraviti za ponovno uporabo in recikliranje.

(15)  Za druge plastične proizvode za enkratno uporabo so že na voljo primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ki so tudi cenovno dostopni. Za omejitev škodljivega vpliva takih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje bi bilo treba od držav članic zahtevati, naj prepovejo njihovo dajanje na trg ▌. S tem bi se spodbujali uporaba enostavno dostopnih in bolj trajnostnih alternativnih proizvodov ter inovativne rešitve za bolj trajnostne poslovne modele, alternativni proizvodi za ponovno uporabo in uporaba nadomestnih materialov. Omejitve pri dajanju na trg, uvedene s to direktivo, bi morale zajemati tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike, saj se ta vrsta plastike biološko ne razgradi povsem in zato prispeva k onesnaževanju okolja z mikroplastiko, ni primerna za kompostiranje, negativno vpliva na recikliranje običajne plastike in ne zagotavlja dokazanih okoljskih koristi. Poleg tega je glede na visoko pogostost odpadkov iz polistirena v morskem okolju in razpoložljivost alternativnih proizvodov treba omejiti tudi posode za živila, vsebnike za pijačo in lončke za pijačo za enkratno uporabo iz ekspandiranega polistirena.

(16)  Filtri tobačnih izdelkov, ki vsebujejo plastiko, so drugi najpogosteje najden plastični proizvod za enkratno uporabo na obalah Unije. Zmanjšati je treba ogromen vpliv tobačnih izdelkov s filtri, ki vsebujejo plastiko, po uporabi odvrženih neposredno v okolje. Pričakuje se, da bodo z inovacijami in razvojem izdelkov na voljo sprejemljive alternative za filtre, ki vsebujejo plastiko, in to je treba pospešiti. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca za tobačne izdelke s filtri, ki vsebujejo plastiko, bi prav tako morali spodbujati inovacije, ki bi omogočale razvoj trajnostnih alternativ za filtre tobačnih izdelkov, ki vsebujejo plastiko. Države članice bi morale spodbujati celoten spekter ukrepov za zmanjšanje odpadkov iz odpadnih filtrov tobačnih izdelkov, ki vsebujejo plastiko, odvrženih po uporabi.

(17)  Plastični pokrovčki in zamaški ▌, ki se uporabljajo za vsebnike za pijačo, so med plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. Zato bi moralo biti dajanje na trg vsebnikov za pijačo, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, dovoljeno le, če izpolnjujejo posebne zahteve glede zasnove proizvodov, ki znatno zmanjšujejo odmetavanje plastičnih pokrovčkov in zamaškov vsebnikov za pijačo v okolje. Poleg te zahteve morajo vsebniki za pijačo, ki so tako plastični proizvodi kot embalaža za enkratno uporabo, izpolnjevati tudi bistvene zahteve glede sestave ter možnosti ponovne uporabe in predelave embalaže, vključno z recikliranjem, ki so določene v Prilogi II k Direktivi 94/62/ES. Za lažje zagotavljanje skladnosti z zahtevo glede zasnove proizvodov in za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga je treba razviti harmonizirani standard, sprejet v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(20), skladnost s takim standardom pa bi morala omogočati domnevo o skladnosti z navedenimi zahtevami. Zato je pravočasen razvoj harmoniziranega standarda najpomembnejši element za zagotovitev učinkovitega izvajanja te direktive. Treba bi bilo predvideti dovolj časa za razvoj harmoniziranega standarda in omogočanje proizvajalcem, da svoje proizvodne verige prilagodijo izpolnjevanju zahteve glede zasnove proizvodov. Treba je spodbujati uvajanje recikliranih materialov na trg, da se zagotovi krožna uporaba plastičnih proizvodov. Zato je primerno uvesti zahteve po obvezni minimalni vsebnosti reciklirane plastike v plastenkah pijač.

(18)  Pri izdelavi plastičnih proizvodov bi bilo treba upoštevati njihovo celotno življenjsko dobo. Pri zasnovi plastičnih proizvodov bi bilo treba vedno upoštevati fazi proizvodnje in uporabe ter možnost ponovne uporabe in recikliranja proizvoda. Pri pregledu, ki ga opravi v skladu s členom 9(5) Direktive 94/62/ES, bi morala Komisija upoštevati relativne lastnosti različnih embalažnih materialov, vključno s kompozitnimi materiali, na osnovi ocen življenjskega cikla, in pri tem nameniti posebno pozornost preprečevanju odpadkov in zasnovi za krožnost.

(19)  Zaradi zdravja žensk bi se morali izogibati prisotnosti nevarnih kemikalij v higienskih vložkih, tamponih in aplikatorjih tamponov. V okviru procesa omejitev iz Uredbe (ES) št. 1907/2006 je primerno, da Komisija preuči dodatne omejitve za take snovi.

(20)  Nekateri plastični proizvodi za enkratno uporabo končajo v okolju zaradi neustreznega odstranjevanja v kanalizacijo ali drugega neustreznega odlaganja v okolje. Odstranjevanje v kanalizacijo lahko povzroči tudi znatno gospodarsko škodo na kanalizacijskih omrežjih, saj ovira delovanje črpalk in maši cevi. Za te proizvode pogosto ni na voljo dovolj informacij o lastnostih materiala, iz katerega so proizvodi narejeni, ali ustreznih načinih odstranjevanja odpadkov. Zato bi morale za plastične proizvode za enkratno uporabo, ki se pogosto odvržejo v kanalizacijo ali drugače neustrezno odstranijo, veljati zahteve za označevanje. Oznaka bi morala potrošnika obveščati o ustreznih možnostih ravnanja s proizvodom kot odpadkom oziroma načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba pri proizvodu izogibati v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki,▌ pa tudi o prisotnosti plastike v proizvodu in posledičnem negativnem vplivu smetenja ali drugih načinov neustreznega odstranjevanja proizvoda na okolje. Oznaka bi morala biti, kakor je ustrezno, nameščena na embalaži plastičnega proizvoda ali neposredno na proizvodu samem. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila za določitev harmoniziranih ▌specifikacij za oznako, pri čemer bi morala, kjer je to ustrezno, pri reprezentativnih skupinah potrošnikov preveriti dojemanje predlagane oznake, da bi zagotovila, da je učinkovita in lahko razumljiva. Zahteve za označevanje se že zahtevajo za ribolovno orodje na podlagi Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(21)  Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo, za katere enostavno dostopni, primerni in bolj trajnostni alternativni proizvodi, ne obstajajo, bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti tudi sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca za kritje potrebnih stroškov ravnanja z odpadki in čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, pa tudi stroškov ukrepov ozaveščanja za preprečevanje nastajanja in zmanjšanje količine takih odpadkov. Ti stroški ne bi smeli presegati stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito zagotavljanje navedenih storitev, in bi se morali med zadevnimi akterji določiti na pregleden način.

(22)  V Direktivi 2008/98/ES so določene splošne minimalne zahteve za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca. Te zahteve bi bilo treba uporabljati za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene s to direktivo, ne glede na to, ali se izvajajo z zakonodajnim aktom ali sporazumi v skladu s to direktivo. Relevantnost nekaterih zahtev je odvisna od lastnosti proizvoda. Za zagotovitev ustreznega ravnanja s tobačnimi izdelki s filtri, ki vsebujejo plastiko, vlažilnimi robčki in baloni v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ni potrebno ločeno zbiranje. Zato vzpostavitev ločenega zbiranja teh proizvodov ne bi smela biti obvezna. ▌V tej direktivi bi morale biti določene zahteve v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca poleg tistih iz Direktive 2008/98/ES, na primer zahteva, da bi morali proizvajalci nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo kriti stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti. Moralo bi biti tudi mogoče pokriti stroške za vzpostavitev posebne infrastrukture za zbiranje odpadnih tobačnih izdelkov, odvrženih po uporabi, kot so ustrezne posode za odpadke, nameščene na lokacijah, ki so najbolj obremenjene zaradi smetenja. Pri metodologiji za izračun stroškov čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti bi bilo treba upoštevati vidike sorazmernosti. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da za zmanjšanje upravnih stroškov določijo finančne prispevke za stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti in v ta namen določijo večletne nespremenljive zneske.

(23)  Velik odstotek plastike med morskimi odpadki, ki izvira iz ▌zavrženega, pa tudi zapuščenega in izgubljenega ribolovnega orodja, je dokaz, da veljavne pravne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1224/2009, Direktive 2000/59/ES in Direktive 2008/98/ES ne zagotavljajo zadostnih spodbud za vračanje takega ribolovnega orodja na obalo v zbiranje in obdelavo. Sistem posrednih pristojbin, vzpostavljen na podlagi Direktive 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(21)(22), je sistem, ki ladje odvrača od spuščanja odpadkov v morje in zagotavlja pravico do oddaje odpadkov. Vendar bi morale ta sistem dopolnjevati dodatne finančne spodbude za ribiče, da bi svoje odpadno ribolovno orodje dostavili na obalo ter se tako izognili morebitnemu zvišanju neposredne pristojbine za odpadke, ki jo je treba plačati. Plastični sestavni deli ribolovnega orodja imajo velik potencial za recikliranje, zato bi morale države članice v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ uvesti razširjeno odgovornost proizvajalca za ribolovno orodje in sestavne dele ribolovnega orodja, ki vsebujejo plastiko, da bi zagotovili lažje ločeno zbiranje odpadnega ribolovnega orodja in financiranje okolju prijaznega ravnanja z odpadnim ribolovnim orodjem, zlasti recikliranja.

(24)  Države članice bi morale v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, skladno z obveznostmi poročanja iz te direktive spremljati in oceniti ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko.

(25)  Čeprav vsi morski odpadki, ki vsebujejo plastiko, pomenijo tveganje za okolje in zdravje ljudi ter bi jih bilo treba obravnavati, bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke glede sorazmernosti. Zato sami ribiči in obrtniški izdelovalci ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, ne bi smeli šteti za proizvajalce in ne bi smeli biti odgovorni za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev, ki se nanašajo na razširjeno odgovornost proizvajalca.

(26)  Gospodarske in druge spodbude, ki podpirajo trajnostne odločitve potrošnikov in spodbujajo odgovorno vedenje potrošnikov, so lahko učinkovito orodje za doseganje ciljev te direktive.

(27)  Plastenke pijač, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, so eden od morskih odpadkov, ki so najpogosteje najdeni na obalah Unije. To je posledica neučinkovitih sistemov ločenega zbiranja in slabega sodelovanja potrošnikov v takih sistemih. Treba je spodbujati učinkovitejše sisteme ločenega zbiranja. Zato bi bilo treba določiti minimalni cilj glede ločenega zbiranja plastenk pijač, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo. Čeprav je treba v skladu z obveznostjo ločenega zbiranja odpadkov zagotoviti ločeno hrambo glede na vrsto in naravo odpadkov, bi bilo kljub temu treba omogočiti, da se nekatere vrste odpadkov zbirajo skupaj, če to ne ovira visokokakovostnega recikliranja v okviru hierarhije ravnanja z odpadki v skladu z določbami člena 10(2) in točke (a) člena 10(3) Direktive 2008/98/ES. Pri določanju cilja glede ločenega zbiranja bi bilo treba upoštevati količino plastenk pijač za enkratno uporabo, danih na trg v državi članici, ali nastalo količino odpadnih plastenk pijač za enkratno uporabo v državi članici. Pri izračunu količine nastalih odpadkov v državi članici bi bilo treba ustrezno upoštevati vse nastale odpadne plastenke pijač za enkratno uporabo, vključno s tistimi, ki se ne zberejo v sistemih zbiranja odpadkov, ampak so odvržene v okolje Države članice bi morale biti sposobne doseči ta minimalni cilj z določitvijo ciljev glede ločenega zbiranja za plastenke pijač, ki so plastični proizvodi za enkratno uporabo, v okviru sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca ali z vzpostavitvijo shem kavcij ali sprejetjem katerega koli drugega ukrepa, ki se jim zdi ustrezen. To bo neposredno pozitivno vplivalo na stopnjo zbiranja, kakovost zbranega materiala in kakovost recikliranih materialov ter zagotovilo priložnosti za industrijo recikliranja in trg za reciklirane materiale. To bo prispevalo k doseganju ciljev glede recikliranja za odpadno embalažo iz Direktive 94/62/ES.

(28)  Za preprečevanje smetenja in drugih neustreznih načinov odstranjevanja odpadkov, ki povzročajo nastajanje morskih odpadkov, ki vsebujejo plastiko, je potrebno, da so potrošniki plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in uporabniki ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, ustrezno obveščeni o razpoložljivih alternativnih proizvodih za ponovno uporabo in sistemih za ponovno uporabo, najprimernejših razpoložljivih možnostih ravnanja z odpadki in/ali o tem, katerim možnostim odstranjevanja odpadkov se je treba izogibati, o dobrih praksah v zvezi z ustreznim ravnanjem z odpadki in vplivu slabih praks odstranjevanja na okolje, pa tudi o vsebnosti plastike v nekaterih plastičnih proizvodih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju ter vpliv neustreznega odstranjevanja odpadkov na kanalizacijsko omrežje. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da sprejmejo ukrepe za ozaveščanje, s katerimi bi zagotovile zagotavljanje takšnih informacij tem potrošnikom in uporabnikom. Informacije ne bi smele vključevati nobene promocijske vsebine, ki bi spodbujala uporabo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo ukrepe, ki so najprimernejši glede na naravo proizvoda ali njegovo uporabo. Proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, bi morali v okviru svojih obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca kriti stroške ukrepov za ozaveščanje.

(29)  Cilj te direktive je varovati okolje in zdravje ljudi. Kot je Sodišče že večkrat opozorilo, bi bila načelna izključitev možnosti, da se zadevne osebe sklicujejo na obveznost, uvedeno z direktivo, v nasprotju z zavezujočim učinkom, ki ga ima direktiva na podlagi tretjega odstavka člena 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije. To stališče velja zlasti v zvezi z direktivo, katere cilj je preprečevanje in zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na vodno okolje.

(30)  Pomembno je spremljati količine morskih odpadkov v Uniji, da se oceni izvajanje te direktive. Države članice morajo v skladu z Direktivo 2008/56/ES redno spremljati lastnosti in količine morskih odpadkov, vključno s plastičnimi morskimi odpadki. Tudi ti podatki o spremljanju se sporočijo Komisiji.

(31)  Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in bi morale sprejeti vse ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(32)  Komisija bi morala v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(23) izvesti oceno te direktive. Taka ocena bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah ter podatkih, zbranih med izvajanjem te direktive, in podatkih, zbranih v skladu z direktivama 2008/56/ES in 2008/98/ES. Ocena bi morala zagotoviti podlago za oceno možnih nadaljnjih ukrepov, vključno z določitvijo ciljev za celotno Unijo glede zmanjšanja do leta 2030 in po njem, in oceno, ali je treba ob upoštevanju spremljanja morskih odpadkov v Uniji pregledati Prilogo s seznamom plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ali je področje uporabe te direktive mogoče razširiti na ostale proizvode za enkratno uporabo.

(33)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z metodologijo za izračun in preverjanje letne porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so bili določeni cilji glede zmanjšanja porabe, pravili za izračun in preverjanje doseganja ciljev minimalne reciklirane vsebnosti za plastenke pijač za enkratno uporabo, specifikacijami za oznako, ki se pritrdi na nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo, metodologijo za izračun in preverjanje ciljev glede zbiranja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so bili določeni cilji glede ločenega zbiranja, in obliko sporočanja podatkov in informacij o izvajanju te direktive. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(24).

(34)  Primerno je, da se državam članicam omogoči izvajanje nekaterih določb te direktive s sporazumi med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji, pod pogojem, da so izpolnjene nekatere zahteve.

(35)  Pri preprečevanju smetenja bi morali sodelovati pristojni organi, proizvajalci in potrošniki. Javni organi, vključno z institucijami Unije, bi morali biti zgled drugim.

(36)  Ker ciljev te direktive, in sicer preprečevanja in zmanjšanja vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, proizvodov iz oksorazgradljive plastike ter ▌ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, na okolje in zdravje ljudi ter spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s spodbujanjem inovativnih in trajnostnih poslovnih modelov, proizvodov in materialov, s čimer se tudi prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

Cilji te direktive so preprečiti in zmanjšati vpliv nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, zlasti vodno okolje, in na zdravje ljudi ter spodbujati prehod na krožno gospodarstvo z inovativnimi in trajnostnimi poslovnimi modeli, proizvodi in materiali ter s tem prispevati tudi k učinkovitemu delovanju notranjega trga.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za plastične proizvode za enkratno uporabo, navedene v Prilogi, proizvode iz oksorazgradljive plastike in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko.

2.  Kadar je ta direktiva v nasprotju z Direktivo 94/62/ES ali 2008/98/ES, prevlada ta direktiva.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „plastika“ pomeni material, ki vsebuje polimer, kot je opredeljen v točki 5člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki so mu bili lahko dodani aditivi ali druge snovi ter se lahko uporabi kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani;

(2)  „plastični proizvod za enkratno uporabo“ pomeni proizvod, ki je v celoti ali delno izdelan iz plastike ter ni zasnovan, oblikovan ali dan na trg, da bi v svoji življenjski dobi opravil več poti ali kroženj, tako da bi se vrnil proizvajalcu za ponovno polnjenje ali ponovno uporabo za isti namen, za katerega je bil zasnovan;

(3)  „oksorazgradljiva plastika“ pomeni plastične materiale, ki vključujejo aditive, ki z oksidacijo povzročijo razpad plastičnega materiala na mikrodelce ali kemično razgradnjo;

(4)  „ribolovno orodje“ pomeni vsako opremo ali njen del, ki se uporablja v ribištvu ali akvakulturi za iskanje, lovljenje ali gojenje morskih bioloških virov ali ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje in lovljenje ali gojenje takih morskih bioloških virov;

(5)  „odpadno ribolovno orodje“ pomeni vsako ribolovno orodje, ki je zajeto v opredelitvi odpadkov iz točke 1 člena 3 Direktive 2008/98/ES, vključno z vsemi ločenimi sestavnimi deli, snovmi ali materiali, ki so bili del takega ribolovnega orodja ali pritrjeni nanj, ko je bilo zavrženo, med drugim tudi, ko je bilo zapuščeno ali izgubljeno;

(6)  „dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti proizvoda na trgu države članice;

(7)  „omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu države članice v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

(8)  „harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kot je opredeljen v točki 1(c) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(9)  „odpadek“ pomeni odpadek, kot je opredeljen v točki 1 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(10)  „sistem razširjene odgovornosti proizvajalca“ pomeni sistem razširjene odgovornosti proizvajalca, kot je opredeljen v točki 21 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(11)  „proizvajalec“ pomeni:

(i)  vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v državi članici, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, opredeljeno v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta(25), poklicno proizvaja, polni, prodaja ali uvaža plastične proizvode za enkratno uporabo ali polnjene plastične proizvode za enkratno uporabo ali ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, ter te proizvode daje na trg države članice, v kateri ima sedež, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v točki 28 člena 4 Uredbe (ES) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(26); ali

(ii)  vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v eni državi članici ali tretji državi, ki plastične proizvode za enkratno uporabo, polnjene plastične proizvode za enkratno uporabo ali ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, v drugi državi članici poklicno prodaja neposredno zasebnim gospodinjstvom ali drugim uporabnikom, razen zasebnim gospodinjstvom, in sicer s pogodbo, sklenjeno na daljavo, kot je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU, razen oseb, ki izvajajo ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v točki 28 člena 4 Uredbe (ES) št. 1380/2013;

(12)  „zbiranje“ pomeni zbiranje, kot je opredeljeno v točki 10 člena 3Direktive 2008/98/ES;

(13)  „ločeno zbiranje“ pomeni ločeno zbiranje, kot je opredeljeno v točki 11 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(14)  „obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v točki 14 člena 3 Direktive 2008/98/ES;

(15)  „embalaža“ pomeni embalažo, kot je opredeljena v točki 1 člena 3 Direktive 94/62/ES;

(16)  „biološko razgradljiva plastika“ pomeni plastiko, ki se lahko fizično in biološko razgradi, tako da se na koncu razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo, ter je skladna z evropskimi standardi za embalažo, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem in anaerobno presnovo;

(17)  „pristaniške sprejemne zmogljivosti“ pomeni pristaniške sprejemne zmogljivosti, kot so opredeljene v točki (e) člena 2 Direktive 2000/59/ES;

(18)  „tobačni izdelek“ pomeni tobačni izdelek, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Direktive 2014/40/EU.

Člen 4

Zmanjšanje porabe

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ambicioznega in trajnega zmanjšanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge, skladno s splošnimi cilji politike Unije glede odpadkov, zlasti s ciljem preprečevanja odpadkov, da bi bistveno spremenili trende naraščajoče porabe. S temi ukrepi se na ozemlju države članice do leta 2026, v primerjavi z letom 2022, doseže merljivo kvantitativno zmanjšanje porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge.

Države članice do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] pripravijo opis ukrepov, ki so jih sprejele na podlagi prvega pododstavka, Komisijo uradno obvestijo o tem opisu ter ga dajo na voljo javnosti. Države članice ukrepe iz opisa vključijo v načrte ali programe iz člena 11 pri prvi naslednji posodobitvi teh načrtov ali programov v skladu z zadevnimi zakonodajnimi akti Unije, ki urejajo te načrte ali programe, ali v katere koli druge programe, oblikovane posebej v ta namen.

Ukrepi lahko vključujejo nacionalne cilje glede zmanjšanja porabe, ukrepe, ki zagotavljajo, da se končnemu potrošniku na prodajnem mestu dajo na voljo proizvodi za ponovno uporabo, ki so alternativa za plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ekonomske instrumente, kot so instrumenti, s katerimi se zagotavlja, da se ti plastični proizvodi za enkratno uporabo končnemu potrošniku na prodajnem mestu ne ponujajo brezplačno, in sporazume iz člena 17(3). Države članice lahko z odstopanjem od člena 18 Direktive 94/62/ES uvedejo tržne omejitve za namene preprečevanja, da bi taki odpadni proizvodi smetili okolje, in sicer da se zagotovi njihova nadomestitev z alternativnimi proizvodi, ki se lahko ponovno uporabijo ali ne vsebujejo plastike. Navedeni ukrepi se lahko razlikujejo glede na vpliv, ki ga imajo ti plastični proizvodi za enkratno uporabo v svojem življenjskem ciklu na okolje, tudi ko smetijo okolje.

Ukrepi, sprejeti v skladu s tem odstavkom, morajo biti sorazmerni in nediskriminatorni. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh ukrepih v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta(27), če je tako določeno v navedeni direktivi.

Zaradi uskladitve s prvim pododstavkom tega odstavka vsaka država članica spremlja plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili dani na trg, in sprejete ukrepe za zmanjšanje porabe ter o doseženem napredku poroča Komisiji v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 13(1), da bi določili zavezujoče kvantitativne cilje Unije glede zmanjšanja porabe.

2.  Komisija do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme izvedbeni akt, s katerim določi metodologijo za izračun ter preverjanje ambicioznega in trajnega zmanjšanja porabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 5

Omejitve pri dajanju na trg

Države članice prepovejo dajanje na trg plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela B Priloge in proizvodov iz oksorazgradljive plastike.

Člen 6

Zahteve za proizvode

1.  Države članice zagotovijo, da se lahko plastični proizvodi za enkratno uporabo iz dela C Priloge, ki imajo plastične pokrovčke in zamaške, ▌dajo na trg le, če pokrovčki in zamaški v fazi predvidene uporabe proizvodov ostanejo pritrjeni na vsebnike.

2.  Za namene tega člena se kovinski pokrovčki ali zamaški, ki imajo tesnilo iz plastike, ne štejejo za izdelane iz plastike.

3.  Komisija do ... [3 mesece po začetku veljavnosti te direktive] od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da razvijejo harmonizirane standarde v zvezi z zahtevo iz odstavka 1. V teh standardih se upošteva predvsem, da morajo biti sistemi zapiranja vsebnikov za pijače, vključno z gaziranimi, čvrsti, zanesljivi in varni.

4.  Od datuma objave sklicevanj na harmonizirane standarde iz odstavka 3 v Uradnem listu Evropske unije se za plastične proizvode za enkratno uporabo iz odstavka 1, ki so skladni s temi standardi ali deli teh standardov, šteje, da izpolnjujejo zahtevo, določeno v odstavku 1.

5.  Kar zadeva plastenke pijač iz dela F Priloge, vsaka država članica zagotovi, da:

(a)  plastenke pijač iz dela F Priloge, izdelane iz polietilen tereftalata kot glavne komponente (plastenke PET), od leta 2025 vsebujejo najmanj 25 % reciklirane plastike, izračunano kot povprečje za vse plastenke PET, dane na trg na ozemlju te države članice, in

(b)  plastenke pijač iz dela F Priloge od leta 2030 vsebujejo najmanj 30 % reciklirane plastike, izračunano kot povprečje za vse take plastenke pijač, dane na trg na ozemlju te države članice.

Komisija do 1. januarja 2022 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izračun in preverjanje ciljev, določenih v prvem pododstavku tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 7

Zahteve za označevanje

1.  Države članice zagotovijo, da ima vsak plastični proizvod za enkratno uporabo iz dela D Priloge, ki je dan na trg, na embalaži takega proizvoda ali na proizvodu samem vidno in jasno čitljivo oznako, ki je ni mogoče izbrisati in ki potrošnike obvešča o ▌:

(a)  ustreznih možnostih ravnanja z odpadki za proizvod ali načinih odstranjevanja odpadkov, ki se jim je treba pri tem proizvodu izogibati, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in

(b)  prisotnosti plastike v proizvodu in posledičnem negativnem vplivu smetenja ali drugih neustreznih načinov odstranjevanja odpadnega proizvoda na okolje.

Komisija v skladu z odstavkom 2 določi harmonizirane specifikacije za oznako.

2.  Komisija do … [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme izvedbeni akt o določitvi harmoniziranih specifikacij za oznako iz odstavka 1, ki:

(a)  določa, da se oznaka plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz točk 1,2 in 3 dela D Priloge namesti na prodajno enoto tega proizvoda ali embalažo, ki vsebuje več enot tega proizvoda. Kadar se ob nakupu združi več posameznih prodajnih enot, se oznaka namesti na embalažo vsake prodajne enote. Oznaka ni potrebna na embalaži s površino, ki je manjša od 10 cm2;

(b)  določa, da se oznaka plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz točke 4 dela D Priloge namesti na proizvod sam, in

(c)  upošteva obstoječe prostovoljne sektorske pristope in posebno pozornost nameni potrebi po izogibanju informacijam, ki zavajajo potrošnike.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

3.  Glede tobačnih izdelkov določbe tega člena dopolnjujejo določbe iz Direktive 2014/40/EU.

Člen 8

Razširjena odgovornost proizvajalca

1.  Države članice zagotovijo, da se sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca v skladu členoma 8 in 8a Direktive 2008/98/ES vzpostavijo za vse plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela E Priloge k tej direktivi, ki so dani na trg države članice.

2.  ▌Države članice zagotovijo, da proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz oddelka 1 dela E Priloge k tej direktivi krijejo stroške v skladu z določbami razširjene odgovornosti proizvajalca iz direktiv 2008/98/ES in 94/62/ES in, kolikor še niso zajeti, krijejo tudi naslednje stroške:

(a)  stroške ukrepov za ozaveščanje iz člena 10 te direktive v zvezi s temi proizvodi;

(b)  stroške zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki so zavrženi v javnih sistemih zbiranja, vključno z infrastrukturo in njenim delovanjem, ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov, in

(c)  stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti.

3.  Države članice zagotovijo, da proizvajalci plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz oddelkov II in III dela E Priloge krijejo vsaj naslednje stroške:

(a)  stroške ukrepov za ozaveščanje iz člena 10 v zvezi s temi proizvodi;

(b)  stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti, ki izvirajo iz teh proizvodov, ter naknadnega prevoza in obdelave teh smeti, in

(c)  stroške zbiranja podatkov in poročanja v skladu s točko (c) člena 8a(1) Direktive 2008/98/ES.

Kar zadeva plastične proizvode za enkratno uporabo iz oddelka III dela E Priloge k tej direktivi, države članice zagotovijo, da proizvajalci krijejo tudi stroške zbiranja odpadkov teh proizvodov, ki so zavrženi v javnih sistemih zbiranja, vključno z infrastrukturo in njenim delovanjem, ter naknadnega prevoza in obdelave teh odpadkov. Stroški lahko vključuje stroške vzpostavitve posebne infrastrukture za zbiranje odpadkov teh proizvodov, kot so ustrezne posode za odpadke, nameščene na lokacijah, ki so najbolj obremenjene zaradi smetenja.

4.  Stroški iz odstavkov 2 in 3, ki se krijejo, ne presegajo stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje storitev, navedenih v odstavkih 2 in 3, in se določijo na pregleden način med zadevnimi akterji. Stroški čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti se omejijo na dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi ali se izvajajo v njihovem imenu. Metodologija za izračun je zasnovana tako, da omogoča določitev stroškov čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti na sorazmeren način. Države članice lahko za zmanjšanje upravnih stroškov določijo finančne prispevke za stroške čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti in v ta namen določijo večletne nespremenljive zneske.

Komisija objavi smernice za merila, ki jih določi v posvetovanju z državami članicami glede stroškov čiščenja okolja zaradi odvrženih smeti iz odstavkov 2 in 3.

5.  Države članice na jasen način opredelijo vloge in odgovornosti vseh vključenih zadevnih akterjev.

Kar zadeva embalažo, se te vloge in odgovornosti določijo v skladu z Direktivo 94/62/ES.

6.  Vsaka država članica proizvajalcem, ki imajo sedež v drugi državi članici in dajejo proizvode na njen trg, omogoči, da imenujejo pravno ali fizično osebo s sedežem na njenem ozemlju za pooblaščenega zastopnika za namene izpolnjevanja obveznosti proizvajalca v zvezi s sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca na njenem ozemlju.

7.  Vsaka država članica zagotovi, da proizvajalec s sedežem na njenem ozemlju, ki prodaja plastične proizvode za enkratno uporabo iz dela E Priloge in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, v drugi državi članici, v kateri nima sedeža, v tej drugi državi članici imenuje pooblaščenega zastopnika. Pooblaščeni zastopnik je oseba, odgovorna za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima zadevni proizvajalec na podlagi te direktive, na ozemlju te druge države članice

8.  Države članice zagotovijo, da se sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca v skladu členoma 8 in 8a Direktive 2008/98/ES vzpostavijo za ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko in je dano ▌na trg države članice.

Države članice, ki imajo morske vode, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive 2008/56/ES, določijo nacionalne minimalne letne stopnje zbiranja odpadnega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, namenjenega recikliranju.

Države članice spremljajo ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko in je bilo dano na trg države članice, in zbrano odpadno ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, ter Komisiji poročajo v skladu s členom 13(1) te direktive, da bi določili zavezujoče kvantitativne cilje Unije glede zbiranja.

9.  Kar zadeva sisteme, vzpostavljene v skladu z odstavkom 8 tega člena, države članice zagotovijo, da proizvajalci ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, krijejo stroške ločenega zbiranja odpadnega ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko in je bilo v skladu z Direktivo (EU) 2019/…(28) oddano v ustrezne pristaniške sprejemne zmogljivosti ali druge enakovredne sisteme zbiranja, ki so zunaj področja uporabe te direktive, ter stroške naknadnega prevoza in obdelave. Proizvajalci krijejo tudi stroške ukrepov za ozaveščanje iz člena 10 v zvezi z ribolovnim orodjem, ki vsebuje plastiko.

Zahteve iz tega odstavka dopolnjujejo zahteve, ki se v pravu Unije o pristaniških sprejemnih zmogljivostih uporabljajo za odpadke iz ribiških plovil.

Komisija brez poseganja v tehnične ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 850/98(29) od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da razvijejo harmonizirane standarde za krožno zasnovo ribolovnega orodja ter tako spodbujajo pripravo za njegovo ponovno uporabo in olajšajo možnost recikliranja ob koncu njegove življenjske dobe.

Člen 9

Ločeno zbiranje

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za namene recikliranja ločeno zbere:

(a)  do leta 2025 77 masnih % odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela F Priloge, danih na trg v posameznem letu;

(b)  do leta 2029 90 masnih % odpadnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela F Priloge, danih na trg v posameznem letu.

Lahko se šteje, da plastični proizvodi za enkratno uporabo iz dela F Priloge, dani na trg v državi članici, ustrezajo količini odpadkov, nastalih iz takih proizvodov, vključno s tistimi, odvrženimi v okolje v istem letu v tej državi članici.

Za dosego navedenega cilja lahko države članice med drugim:

(a)  vzpostavijo sheme kavcij;

(b)  določijo cilje glede ločenega zbiranja za ustrezne sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca.

Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v točko (a) člena 10(3) Direktive 2008/98/ES.

2.  Komisija omogoči lažjo izmenjavo informacij in primerov najboljših praks med državami članicami o primernih ukrepih za doseganje ciljev iz odstavka 1, med drugim o shemah kavcij. Komisija rezultate take izmenjave informacij in primerov najboljših praks da na voljo javnosti.

3.  Komisija do … [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme izvedbeni akt, s katerim določi metodologijo za izračun in preverjanje ciljev ločenega zbiranja iz odstavka 1 tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 10

Ukrepi za ozaveščanje

Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov in spodbujanje odgovornega vedenja potrošnikov, da bi zmanjšali smetenje z odpadki iz proizvodov, zajetih v tej direktivi, in sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela G Priloge in uporabnikov ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, o naslednjem:

(a)  razpoložljivih alternativnih proizvodih za ponovno uporabo, sistemih za ponovno uporabo in možnostih ravnanja z odpadki navedenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, ter o dobrih praksah na področju ustreznega ravnanja z odpadki v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES;

(b)  vplivu smetenja in drugega neustreznega odstranjevanja odpadkov navedenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja, ki vsebuje plastiko, na okolje, zlasti morsko, ter

(c)  vplivu neustreznih načinov odstranjevanja odpadkov navedenih proizvodov za enkratno uporabo na kanalizacijsko omrežje.

Člen 11

Usklajevanje ukrepov

Brez poseganja v prvi pododstavek člena 4(1) te direktive vsaka država članica zagotovi, da so ukrepi, sprejeti za prenos in izvajanje te direktive, sestavni del njenih programov ukrepov, vzpostavljenih v skladu s členom 13 Direktive 2008/56/ES za tiste države članice, ki imajo morske vode, programov ukrepov, vzpostavljenih v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES, načrti za ravnanje z odpadki in programi za preprečevanje odpadkov, vzpostavljenih v skladu s členoma 28 in 29 Direktive 2008/98/ES, ter načrtov za sprejem odpadkov in ravnanje z njimi, vzpostavljenih v skladu z Direktivo (EU) 2019/…(30), ter skladni s temi programi in načrti.

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za prenos in izvajanje členov 4 do 9 te direktive, so skladni z živilsko zakonodajo Unije, s čimer se zagotovi, da higiena živil in varnost hrane nista ogroženi. Kar zadeva materiale, namenjene za stik z živili, države članice spodbujajo uporabo trajnostnih alternativnih materialov namesto plastike za enkratno uporabo, kadar je to mogoče.

Člen 12

Specifikacije in smernice za plastične proizvode za enkratno uporabo

Pri ugotavljanju, ali posoda za živilo šteje za plastični proizvod za enkratno uporabo za namene te direktive, ima poleg meril iz Priloge, ki se uporabljajo za posode za živila, odločilno vlogo verjetnost, da bo posoda za živilo zaradi svoje prostornine ali velikosti odvržena v okolje, zlasti posoda v velikosti enojne porcije.

Komisija do … [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] objavi smernice, ki jih pripravi v posvetovanju z državami članicami, po potrebi vključno s primeri, kateri proizvodi se za namene te direktive štejejo za plastične proizvode za enkratno uporabo.

Člen 13

Informacijski sistemi in poročanje

1.  Države članice Komisiji za vsako koledarsko leto sporočijo naslednje:

(a)  podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ki so bili vsako leto dani na trg države članice, za prikaz zmanjšanja porabe v skladu s členom 4(1);

(b)  informacije o ukrepih, ki jih je država članica sprejela za namene člena 4(1);

(c)  podatke o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo iz dela F Priloge, ki so bili vsako leto ločeno zbrani v državi članici, za prikaz doseganja ciljev glede ločenega zbiranja v skladu s členom 9(1);

(d)  podatke o ribolovnem orodju, ki vsebuje plastiko, danem na trg, ter o zbranem odpadnem ribolovnem orodju v državi članici vsako leto;

(e)  informacije o reciklirani vsebini plastenk pijač iz dela F Priloge za prikaz doseganja ciljev iz člena 6(5) in

(f)  podatke o odpadkih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, odvrženih po uporabi, iz oddelka III dela E Priloge, zbranih v skladu s členom (8)3.

Države članice podatke in informacije sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero so se zbirali. Podatke in informacije sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Koledarsko leto 2022 je prvo obdobje poročanja, razen za točki (e) in (f) prvega pododstavka, za kateri je prvo obdobje poročanja koledarsko leto 2023.

2.  Države članice podatkom in informacijam, ki jih sporočijo v skladu s tem členom, priložijo poročilo o preverjanju kakovosti. Podatke in informacije sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 4.

3.  Komisija sporočene podatke in informacije pregleda v skladu s tem členom in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. V poročilu oceni organizacijo zbiranja podatkov in informacij, vire podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost teh podatkov in informacij. V oceno lahko vključi posebna priporočila za izboljšave. Poročilo pripravi po tem, ko države članice prvič sporočijo podatke in informacije, in nato v razmikih, predvidenih v členu 12(3c) Direktive 94/62/ES.

4.  Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za poročanje podatkov in informacij v skladu z točkama (a) in (b) odstavka 1 ter odstavkom 2 tega člena.

Komisija do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za poročanje podatkov v skladu z točkama (c) in (d) odstavka 1 ter odstavkom 2 tega člena.

Komisija do 1. januarja 2022 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za sporočanje podatkov in informacij v skladu s točkama (e) in (f) odstavka 1 ter odstavkom 2 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). Upošteva se oblika, določena v skladu s členom 12 Direktive 94/62/ES.

Člen 14

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] in jo uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 15

Ocenjevanje in pregled

1.  Komisija do … [osem let po začetku veljavnosti te direktive] oceni to direktivo. Ocenjevanje temelji na informacijah, ki so na voljo v skladu s členom 13. Države članice Komisiji predložijo morebitne dodatne informacije, potrebne za ocenjevanje in pripravo poročila iz člena 2 tega člena.

2.  ▌Komisija poročilo o glavnih ugotovitvah ocenjevanja, izvedenega v skladu z odstavkom 1, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog. V navedenem predlogu po potrebi določi zavezujoče cilje glede kvantitativnega zmanjšanja porabe in zavezujoče stopnje zbiranja za odpadno ribolovno orodje.

3.  Poročilo vključuje:

(a)  oceno, ali je potreben pregled Priloge, v kateri so našteti plastični proizvodi za enkratno uporabo, vključno s plastičnimi pokrovčki in zamaški, ki se uporabljajo na steklenih in kovinskih vsebnikih za pijačo;

(b)  študijo izvedljivosti določitve zavezujočih stopenj zbiranja za odpadno ribolovno orodje ter zavezujočih kvantitativnih ciljev Unije glede zmanjšanja porabe zlasti plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela A Priloge, ob upoštevanju ravni porabe in že doseženega zmanjšanja porabe v državah članicah;

(c)  oceno sprememb pri uporabljenih materialih v plastičnih proizvodih za enkratno uporabo, zajetih v tej direktivi, ter novih vzorcev potrošnje in poslovnih modelov, temelječih na alternativnih proizvodih za ponovno uporabo; kjer je to mogoče, ocena vključuje tudi analizo celotnega življenjskega cikla, da se oceni vpliv teh proizvodov in njihovih alternativ na okolje, ter

(d)  oceno znanstvenega in tehničnega napredka na področju meril ali standardov za biološko razgradljivost v morskem okolju, ki se uporabljajo za plastične proizvode za enkratno uporabo s področja uporabe te direktive in njihove nadomestke za enkratno uporabo in ki zagotavljajo popolno razgradnjo na ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo v dovolj kratkem času, da plastika ne škodi morskim organizmom in se ne začne kopičiti v okolju.

4.  Komisija pri ocenjevanju, izvedenem na podlagi odstavka 1, pregleda ukrepe, sprejete na podlagi te direktive glede plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz oddelka III dela E Priloge, ter o glavnih ugotovitvah predloži poročilo. V poročilu preuči tudi možnosti za zavezujoče ukrepe za zmanjšanje odpadkov plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, odvrženih po uporabi, iz oddelka III dela E Priloge, vključno z možnostjo določitve zavezujočih stopenj zbiranja za te odpadke, odvržene po uporabi. To poročilo po potrebi spremlja zakonodajni predlog.

Člen 16

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Vendar države članice uporabljajo ukrepe, potrebne za uskladitev s ▌:

–  členom 5, od … [2 leti po začetku veljavnosti te direktive];

–  členom 6(1), od … [5 let po začetku veljavnosti te direktive];

–  členom 7(1), od … [2 leti po začetku veljavnosti te direktive];

–  členom 8, do 31. decembra 2024, v povezavi s sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljenih pred 4. julijem 2018, in v povezavi s plastičnimi proizvodi za enkratno uporabo iz oddelka III dela E Priloge pa do 5. januarja 2023.

Države članice se v sprejetih predpisih iz tega odstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.  Če so cilji glede ravnanja z odpadki in cilji iz členov 4 in 8 izpolnjeni, lahko države članice določbe člena 4(1) ter člena 8(1) in (8), razen glede plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz oddelka III dela E Priloge, prenesejo na podlagi sporazuma, sklenjenega med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji.

Taki sporazumi izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)  so izvršljivi;

(b)  določajo cilje s pripadajočimi roki;

(c)  objavijo se v nacionalnem uradnem listu ali uradnem dokumentu, ki je enako dostopen javnosti, in se pošljejo Komisiji;

(d)  rezultati, doseženi na podlagi sporazuma, se redno spremljajo, o njih se poroča pristojnim organom in Komisiji ter so na voljo javnosti pod pogoji, določenimi v sporazumu;

(e)  pristojni organi zagotovijo, da se preverja napredek, dosežen na podlagi sporazuma, in

(f)  v primeru neskladnosti s sporazumom države članice izvajajo ustrezne določbe te direktive z zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi ukrepi.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Del A

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 4 o zmanjšanju porabe

(1)  Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;

(2)  Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:

(a)  so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;

(b)  se običajno zaužijejo iz posode in

(c)  se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje,

vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano.

Del B

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 5 o omejitvah pri dajanju na trg

(1)  Vatirane palčke, razen če spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 90/385/EGS(31) ali Direktive Sveta 93/42/EGS(32);

(2)  Pribor (vilice, noži, žlice, palčke);

(3)  Krožniki;

(4)  Slamice, razen če spadajo v področje uporabe Direktive 90/385/EGS ali Direktive 93/42/EGS;

(5)  Mešalne palčke za pijače;

(6)  Palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom;

(7)   Posode za živila iz ekspandiranega polistirena, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:

(a)  so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;

(b)  se običajno zaužijejo iz posode in

(c)  se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje;

vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;

(8)   Vsebniki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;

(9)   Lončki za pijačo iz ekspandiranega polistirena, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški.

Del C

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 6(1) do (4) o zahtevah za proizvode

(1)  Vsebniki za pijačo s prostornino do treh litrov, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke pijač, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, in sestavljena embalaža za pijače, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, razen:

(a)  stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki in zamaški so izdelani iz plastike;

(b)  vsebniki za pijačo, namenjeni za živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(33)in ki so v tekoči obliki.

Del D

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 7 o zahtevah za označevanje

(1)  Higienski vložki, tamponi in aplikatorji tamponov;

(2)  Vlažilni robčki, tj. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko ▌uporabo;

(3)   Tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki;

(4)   Lončki za pijačo.

Del E

I.  Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 8(2) o razširjeni odgovornosti proizvajalca

(1)  Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:

(a)  so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;

(b)  se običajno zaužijejo iz posode in

(c)  se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje, vrenje ali segrevanje;

vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;

(2)  Zavitki in ovoji, izdelani iz prožnega materiala, ki vsebujejo živila, namenjena za takojšnje zaužitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave;

(3)  Vsebniki za pijačo s prostornino do treh litrov, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke pijač, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, in sestavljena embalaža za pijače, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, razen stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki ali zamaški so izdelani iz plastike;

(4)  Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;

(5)  Lahke plastične nosilne vreče, kot so opredeljene v točki 1c člena 3 Direktive 94/62/ES.

II.  Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 8(3) o razširjeni odgovornosti proizvajalca

(1)  Vlažilni robčki, tj. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko ▌ uporabo;

(2)  Baloni, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom.

III.  Drugi plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 8(3) o razširjeni odgovornosti proizvajalca

Tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki.

Del F

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 9 o ločenem zbiranju in členu 6(5) o zahtevah za proizvode

Plastenke pijač s prostornino do treh litrov, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, razen:

(a)  stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki in zamaški so izdelani iz plastike;

(b)  plastenke pijač, namenjene za živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v točki (g) člena 2 Uredbe (EU) št. 609/2013 in ki so v tekoči obliki.

Del G

Plastični proizvodi za enkratno uporabo, zajeti v členu 10 o ozaveščanju

(1)  Posode za živila, tj. posode, kot so škatle s pokrovom ali brez njega, ki se uporabljajo za shranjevanje živil, ki:

(a)  so namenjena za takojšnje zaužitje iz posode na kraju samem ali jih potrošniki odnesejo s seboj;

(b)  se običajno zaužijejo iz posode in

(c)  se jih zaužije brez nadaljnje priprave, kot so kuhanje, vrenje ali segrevanje,

vključno s posodami za živila, ki se uporabljajo za hitro prehrano ali druge obroke, namenjene za takojšnje zaužitje, razen vsebnikov za pijačo, krožnikov, zavitkov in ovojev s hrano;

(2)  Zavitki in ovoji, izdelani iz prožnega materiala, ki vsebujejo živila, namenjena za takojšnje zaužitje iz zavitka ali ovoja brez kakršne koli dodatne priprave;

(3)  Vsebniki za pijačo s prostornino do treh litrov, tj. posode, ki vsebujejo tekočino, npr. plastenke pijač, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, in sestavljena embalaža za pijače, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški, razen stekleni ali kovinski vsebniki za pijačo, katerih pokrovčki ali zamaški so izdelani iz plastike;

(4)   Lončki za pijačo, vključno z njihovimi pokrovčki in zamaški;

(5)  Tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki;

(6)  Vlažilni robčki, tj. predhodno navlaženi robčki za osebno nego in gospodinjsko ▌uporabo;

(7)  Baloni, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom;

(8)  Lahke plastične nosilne vreče, kot so opredeljene v točki 1c člena 3 Direktive 94/62/ES;

(9)  Higienski vložki, tamponi in aplikatorji tamponov.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 207.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 210.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 24. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2018)0411).
(4)UL C 62, 15.2.2019. str. 207.
(5)UL C 461, 21.12.2018, str. 210.
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(7)Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(8) UL L 179, 23.6.1998, str. 3.
(9) UL L 39, 16.2.1993, str. 3.
(10)Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).
(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(12)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(13)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(14)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
(15)Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1).
(16)Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(17)Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(18)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
(19)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).
(20)Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(21)Direktiva 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL …).
(22)+ UL: Prosimo, vstavite v besedilo številko direktive iz dokumenta PE-CONS 85/18 (2018/0012 (COD)) in vstavite številko, naslov, datum in sklic na UL navedene direktive v opombo.
(23)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(24)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(25)Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(26)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(27)Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(28)+ UL: prosimo, vstavite številko Direktive iz dokumenta PE-CONS 85/18 (2018/0012 (COD)).
(29)Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125, 27.4.1998, str. 1).
(30)+ UL: prosimo, vstavite številko Direktive iz dokumenta PE-CONS 85/18 (2018/0012 (COD)).
(31)Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).
(32)Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).
(33)Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).


Sredstva za gnojenje EU ***I
PDF 2831kWORD 2742k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 (COM(2016)0157 – C8-0123/2016 – 2016/0084(COD))
P8_TA-PROV(2019)0306A8-0270/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0157),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0123/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0270/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003

P8_TC1-COD(2016)0084


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Pogoji za omogočanje dostopnosti gnojil na notranjem trgu so bili delno harmonizirani z Uredbo (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(5), ki skoraj izključno zajema gnojila iz anorganskih materialov, pridobljenih z izkopom ali kemičnimi postopki. Omogočiti je treba tudi uporabo recikliranih ali organskih materialov za gnojenje. Določiti bi bilo treba harmonizirane pogoje za omogočanje dostopnosti gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem notranjem trgu, da bi tako spodbudili njihovo nadaljnjo uporabo. Spodbujanje pogostejše uporabe recikliranih hranil bi dodatno pomagalo pri razvoju krožnega gospodarstva in omogočalo z viri gospodarnejšo splošno uporabo hranil, obenem pa zmanjšalo odvisnost Unije od hranil iz tretjih držav. Obseg harmonizacije bi bilo zato treba razširiti, da se vključijo reciklirani in organski materiali.

(2)  Nekateri proizvodi se uporabljajo v kombinaciji z gnojili za izboljšanje hranilne učinkovitosti, s čimer se tudi zmanjša količina uporabljenih gnojil in s tem njihov učinek na okolje. Da bi se olajšal prosti pretok teh proizvodov na notranjem trgu, bi morala ta harmonizacija zajemati ne le gnojila, tj. proizvode za oskrbo rastlin s hranili, temveč tudi proizvode za izboljšanje učinkovitosti rastlinskih hranil.

(3)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa pravila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, vzpostavlja okvir za nadzor trga proizvodov in nadzor proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE. Navedena uredba bi se morala uporabljati za proizvode, ki jih zajema ▌ ta uredba, da se zagotovi, da proizvodi, ki so vključeni v prost pretok blaga znotraj Unije, izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so zdravje ljudi, živali in rastlin, ter varnost ▌ in okolje.

(4)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji, da se zagotovi skladna podlaga za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Uredbo (ES) št. 2003/2003 bi bilo zato treba nadomestiti s to uredbo, pripravljeno čim bolj v skladu s temi skupnimi načeli in referenčnimi določbami.

(5)  V nasprotju z večino drugih harmonizacijskih ukrepov v pravu Unije Uredba (ES) št. 2003/2003 ne preprečuje omogočanja dostopnosti neharmoniziranih gnojil na notranjem trgu v skladu z nacionalnim pravom in splošnimi pravili o prostem pretoku iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Glede na zelo lokalno naravo nekaterih proizvodnih trgov bi bilo treba ohraniti to možnost. Skladnost s harmoniziranimi pravili bi zato morala ostati neobvezna in bi se morala zahtevati samo za proizvode za oskrbo rastlin s hranili ali za izboljšanje učinkovitosti rastlinskih hranil, ki so označeni z oznako CE, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za proizvode, ki nimajo oznake CE, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu.

(6)  Zaradi različnih funkcij proizvodov so potrebne različne zahteve glede varnosti in kakovosti proizvodov, prilagojene posameznim predvidenim namenom uporabe. Sredstva za gnojenje EU bi bilo zato treba razdeliti v različne funkcijske kategorije sredstev, za katere bi morale veljati posebne zahteve glede varnosti in kakovosti.

(7)  Sredstvo za gnojenje EU ima lahko več kot eno funkcijo, opisano v okviru funkcijskih kategorij sredstev iz te uredbe. Kadar se navede le ena od teh funkcij, bi moralo zadoščati, da sredstvo za gnojenje EU izpolnjuje zahteve funkcijske kategorije sredstva, ki opisuje tako navedeno funkcijo. Kadar pa se navede več kot ena od teh funkcij, bi bilo treba sredstvo za gnojenje EU obravnavati kot mešanico dveh ali več posameznih sredstev za gnojenje EU, od katerih bi moralo vsako izpolnjevati zahteve glede svoje funkcije. Takšne mešanice bi bilo zato treba zajeti v posebni funkcijski kategoriji sredstev.

(8)  Proizvajalec, ki uporablja enega ali več sredstev za gnojenje EU, v zvezi s katerimi je že izvedel ugotavljanje skladnosti oziroma je to izvedel drugi proizvajalec, se lahko sklicuje na to ugotavljanje skladnosti. Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, bi moralo tudi tako pridobljeno sredstvo za gnojenje EU veljati za mešanico dveh ali več posameznih sredstev za gnojenje EU, dodatne zahteve glede skladnosti mešanice pa bi bilo treba omejiti na vidike, ki so potrebni zaradi mešanja.

(9)  Za različne sestavne materiale so potrebne različne zahteve glede postopka in različni nadzorni mehanizmi, prilagojeni stopnji njihove morebitne nevarnosti in spremenljivosti. Sestavne materiale za sredstva za gnojenje EU bi bilo zato treba razdeliti v različne kategorije, za vsako pa bi morale veljati posebne zahteve glede postopka in posebni nadzorni mehanizmi. Moralo bi biti mogoče, da se na trgu omogoči dostopnost sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljen iz različnih sestavnih materialov iz različnih kategorij sestavnih materialov, kadar vsak material izpolnjuje zahteve kategorije, v katero spada.

(10)  Onesnaževala v sredstvih za gnojenje EU, kot je kadmij, bi lahko predstavljali tveganje za zdravje ljudi ▌, živali ali rastlin, varnost ali okolje, saj se kopičijo v okolju in vstopajo v prehransko verigo. Zato bi bilo treba njihovo vsebnost v takih sredstvih omejiti. Poleg tega bi bilo treba nečistote v sredstvih za gnojenje EU, ki so pridobljena iz bioloških odpadkov, zlasti polimere, pa tudi kovino in steklo, bodisi preprečiti ali omejiti, kolikor je to tehnično izvedljivo, z odkrivanjem takih nečistot v ločeno zbranih bioloških odpadkih pred predelavo.

(11)  Več držav članic je zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja z nacionalnimi določbami omejilo vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih. Če država članica meni, da mora takšne nacionalne določbe ohraniti tudi po sprejetju harmoniziranih mejnih vrednosti iz te uredbe, dokler te hamonizirane mejne vrednosti niso enake ali nižje od veljavnih nacionalnih mejnih vrednosti, bi morala o zadevnih določbah uradno obvestiti Komisijo v skladu s členom 114(4) PDEU. Poleg tega bi v skladu s členom 114(5) PDEU morala država članica, če meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja te uredbe, uvesti nove nacionalne določbe, kot so določbe o omejitvi vsebnosti kadmija v fosfatnih gnojilih, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvestiti Komisijo. V vsakem primeru bi Komisija v skladu s členom 114(6) PDEU morala preveriti, ali so nacionalne določbe, o katerih je bila obveščena, sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(12)  Ob upoštevanju dejstva, da so bila v skladu s PDEU nekaterim državam članicam odobrena odstopanja od člena 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 glede vsebnosti kadmija v gnojilih, med drugim z namenom varstva zdravja ljudi in okolja zaradi posebnih tal in podnebnih razmer, ki prevladujejo v zadevnih državah članicah, in ker se dejanske okoliščine, na podlagi katerih je Komisija odobrila ta odstopanja, niso spremenile, bi morale te države članice imeti možnost, da še naprej uporabljajo svoje nacionalne mejne vrednosti za vsebnost kadmija, dokler se na ravni Unije ne bodo uporabljale harmonizirane mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, ki bodo enake ali nižje od navedenih nacionalnih mejnih vrednosti.

(13)  Za olajšanje skladnosti fosfatnih gnojil z zahtevami te uredbe in za spodbujanje inovacij bi bilo treba zagotoviti zadostne spodbude za razvoj ustreznih tehnologij, zlasti tehnologije za odstranjevanje kadmija, in za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki vsebujejo kadmij, in sicer z ustreznimi finančnimi sredstvi, kot so tista, ki so na voljo v okviru programa Obzorje Evropa ali platforme za podporo financiranju krožnega gospodarstva oziroma prek Evropske investicijske banke. Te spodbude bi morale biti usmerjene v rešitve za odstranitev kadmija, ki bodo ekonomsko izvedljive na industrijski ravni in bodo omogočale ustrezno obdelavo odpadkov, ki pri tem nastanejo.

(14)  Sredstvu za gnojenje EU, ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe, bi bilo treba omogočiti prost pretok na notranjem trgu. Kadar je kateri od sestavnih materialov pridobljeni proizvod ▌v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8), vendar je v proizvodni verigi dosegel točko, po kateri ne predstavlja več znatnega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje (v nadaljnjem besedilu: končna točka v proizvodni verigi), bi nadaljnja uporaba določb navedene uredbe za ta proizvod pomenila nepotrebno upravno breme. Zato bi morala biti taka sredstva za gnojenje izvzeta iz zahtev navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1069/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)  V okviru posameznih kategorij sestavnih materialov, ki zajemajo pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, bi bilo treba ▌ določiti končno točko v proizvodni verigi v skladu s postopki iz navedene uredbe. Kadar se takšna končna točka doseže, preden se sredstvo za gnojenje EU da na trg, vendar po začetku proizvodnega procesa, ki ga ureja ta uredba, bi se morale za sredstva za gnojenje EU kumulativno uporabljati zahteve glede postopka iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, pri čemer se uporabljajo strožje zahteve, kadar obe uredbi urejata isti parameter.

(16)  Pridobljeni proizvodi v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so v Uniji že bili dani na trg in se uporabljajo kot organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v skladu z navedeno uredbo, so obetavne surovine za proizvodnjo inovativnih sredstev za gnojenje v krožnem gospodarstvu. Kakor hitro se za zadevni pridobljeni proizvod določi končna točka v proizvodni verigi, bi bilo treba sredstvom za gnojenje EU, ki vsebujejo ta pridobljeni proizvod v skladu s to uredbo, zagotoviti prost pretok na notranjem trgu, ne da bi zanje veljale zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zato bi morala Komisija nemudoma opraviti prvo ocenjevanje, da bi preverila, ali se lahko določi končna točka v proizvodni verigi.

(17)  Kadar sredstva za gnojenje , pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov, predstavljajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, bi moralo biti mogoče uporabiti zaščitne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(9), kot to velja za druge kategorije proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov.

(18)  Kar zadeva živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere končna točka v proizvodni verigi ni določena ali določena končna točka v trenutku, ko se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, ni dosežena, veljajo glede omogočanja dostopnosti na trgu zahteve iz navedene uredbe. Zato bi bilo zavajajoče, če bi bilo označevanje teh proizvodov z oznako CE urejeno s to uredbo. Vse proizvode, ki vsebujejo take živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode oziroma so iz njih sestavljeni, bi bilo zato treba izključiti s področja uporabe te uredbe. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za neobdelane živalske stranske proizvode.

(19)  Na trgu obstaja povpraševanje po tem, da bi se nekateri predelani odpadki v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), kot so struvit, biooglje in proizvodi iz pepela, uporabili kot sredstva za gnojenje. Poleg tega so za uporabo odpadkov kot vhodnega materiala v postopku predelave, za postopke in tehnike obdelave ter za sredstva za gnojenje, ki so rezultat predelave, potrebne nekatere zahteve za zagotovitev, da uporaba navedenih sredstev za gnojenje ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi. Za sredstva za gnojenje EU bi bilo treba navedene zahteve določiti v tej uredbi. Zato se taki proizvodi od trenutka, ko izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, ne bi več smeli šteti za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES, ter bi bilo zato treba omogočiti dostop do notranjega trga za sredstva za gnojenje, ki vsebujejo take predelane odpadne materiale ali iz njih sestojijo. Da bi zagotovili pravno varnost, izkoristili tehnični razvoj in proizvajalce nadalje spodbudili k intenzivnejši uporabi dragocenih tokov odpadkov, bi bilo treba takoj po začetku veljavnosti te uredbe začeti znanstvene analize in določanje zahtev za predelavo na ravni Unije za take proizvode. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, s katerimi lahko brez nepotrebnega odlašanja določi širše ali dodatne kategorije sestavnih materialov, ki so primerni za uporabo v proizvodnji sredstev za gnojenje EU.

(20)  Proizvajalci nekatere stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES trenutno uporabljajo kot sestavine sredstev za gnojenje oziroma je pričakovati, da se bodo ta sredstva tako uporabljala na prihodnjih novih trgih. Za takšne sestavine bi bilo treba določiti posebne zahteve, in sicer v ločeni kategoriji sestavnih materialov v Prilogi II k tej uredbi.

(21)  Nekatere snovi in zmesi, ki se običajno imenujejo inhibitorji, izboljšujejo način sproščanja hranil v gnojilu, saj zavirajo ali preprečujejo delovanje posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov. Proizvajalec bi moral biti odgovoren za zagotavljanje, da inhibitorji, ki so dostopni na trgu z namenom, da se dodajajo sredstvu za gnojenje, izpolnjujejo nekatera merila učinkovitosti. Ti inhibitorji bi se zato morali šteti za sredstva za gnojenje EU na podlagi te uredbe. Poleg tega bi za sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo take inhibitorje, morala veljati nekatera merila učinkovitosti in varnosti ter nekatera okoljska merila. Take inhibitorje bi bilo zato prav tako treba urejati kot sestavne materiale za sredstva za gnojenje EU.

(22)  Nekatere snovi, zmesi in mikroorganizmi, tako ▌imenovani rastlinski biostimulanti, kot taki niso vnosi hranil, vendar vseeno spodbujajo naravne prehranjevalne procese rastlin. Kadar je namen takih proizvodov izključno izboljšati učinkovitost izrabe hranil v rastlinah, povečati toleranco na abiotski stres, ▌izboljšati kakovostne lastnosti ali izboljšati razpoložljivost hranil, zajetih v tleh ali rizosferi, so po naravi bolj podobni sredstvom za gnojenje kot pa večini kategorij fitofarmacevtskih sredstev. Delujejo tako, da dopolnjujejo gnojila, pri čemer je cilj izboljšati učinkovitost teh gnojil in zmanjšati odmerek hranil. Zato bi morali biti taki proizvodi upravičeni do označevanja z oznako CE na podlagi te uredbe in bi jih bilo treba izključiti s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(11). Uredbo (ES) št. 1107/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(23)  Proizvodi, ki imajo eno ali več funkcij, od katerih vsaj ena spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, so fitofarmacevtska sredstva, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe. Takšni proizvodi bi morali ostati pod nadzorom, ki je vzpostavljen za take proizvode in določen v navedeni uredbi. Kadar imajo taki proizvodi tudi funkcijo sredstva za gnojenje, bi bilo zavajajoče njihovo označevanje z oznako CE urejati s to uredbo, saj je dostopnost fitofarmacevtskega sredstva na trgu odvisna od dovoljenja za proizvod, ki velja v zadevni državi članici. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.

(24)  Ta uredba ne bi smela preprečevati uporabe obstoječe zakonodaje Unije v zvezi z vidiki varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter varnosti in okolja, ki jih ta uredba ne zajema. Ta uredba bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Direktivo Sveta 86/278/EGS(12), Direktivo Sveta 89/391/EGS(13), Direktivo Sveta 91/676/EGS(14), Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15), Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16), Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(18), Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(19), Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006(20), Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007(21), Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(22), Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(23), Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(24), Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta(25), Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(26) ter Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta(27).

(25)  V skladu z ustaljeno prakso bi bilo treba dušik, fosfor in kalij šteti za „primarna makrohranila“, kalcij, magnezij, natrij in žveplo pa za „sekundarna makrohranila“. Nadalje bi bilo treba v skladu z ustaljeno prakso gnojila šteti za „enostavna“, kadar vsebujejo le eno makrohranilo – ne glede na to, ali je primarno ali sekundarno – ali le eno primarno makrohranilo v kombinaciji z enim ali več sekundarnimi makrohranili. V skladu z isto prakso bi bilo treba gnojila šteti za „sestavljena“, kadar vsebujejo več kot eno primarno makrohranilo (ne glede na to, ali vsebujejo tudi eno ali več sekundarnih makrohranil) ali ne vsebujejo primarnih makrohranil, vendar več kot eno sekundarno makrohranilo.

(26)  Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje snov ali zmes v smislu Uredbe (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba varnost njegovih sestavnih snovi za predvideno uporabo zagotoviti z registracijo v skladu z navedeno uredbo. Zahteve glede informacij bi morale zagotavljati, da se varnost predvidene uporabe sredstva za gnojenje EU izkaže na način, ki je primerljiv s pristopi iz drugih regulativnih ureditev za proizvode, namenjene uporabi na obdelovalnih površinah ali kmetijskih rastlinah, zlasti iz nacionalne zakonodaje držav članic o gnojilih in Uredbe (ES) št. 1107/2009. Zato bi se morale zahteve glede informacij, ki jih Uredba (ES) št. 1907/2006 določa za registracijo snovi v količinah od 10 do 100 ton, izjemoma uporabljati kot pogoj za uporabo v sredstvih za gnojenje EU, tudi kadar podjetje da na trg manj kot 10 ton letno. Te zahteve glede informacij bi se morale uporabljati za snovi, ki jih dejansko vsebuje sredstvo za gnojenje EU, za razliko od predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo teh snovi. Samih predhodnih sestavin, kot je žveplova kislina, ki se uporablja kot predhodna sestavina za proizvodnjo normalnega superfosfata, za namen te uredbe ne bi smeli urejati kot sestavnih materialov, saj se bo kemijska varnost bolje zagotovila tako, da se kot sestavni materiali urejajo snovi, ki se pridobijo iz predhodnih sestavin in jih sredstvo za gnojenje EU dejansko vsebuje. Zato bi morala za te snovi vejati obveznost, da izpolnjujejo vse zahteve glede kategorije sestavnih materialov.

(27)  Kadar dejanske količine snovi v sredstvih za gnojenje EU, ki jih ureja ta uredba, presegajo 100 ton, bi se morale dodatne zahteve glede informacij, določene v Uredbi (ES) št. 1907/2006, uporabljati neposredno na podlagi navedene uredbe. Ta uredba prav tako ne bi smela vplivati na uporabo drugih določb Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(28)  Gospodarski subjekti bi morali biti glede na svojo vlogo v dobavni verigi odgovorni za skladnost sredstev za gnojenje EU s to uredbo, da se zagotovi visoka raven varovanja vidikov javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ter tudi poštena konkurenca na notranjem trgu. Kadar koli je to ustrezno, bi morali proizvajalci in uvozniki testirati vzorce sredstev za gnojenje EU, katerih dostopnost so omogočili na trgu, da bi zaščitili zdravje in varnost potrošnikov ter okolje.

(29)  Treba je določiti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi posameznega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(30)  Proizvajalec, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodni postopek, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Ugotavljanje skladnosti sredstev za gnojenje EU bi zato moralo ostati izključno obveznost proizvajalca.

(31)  Treba je zagotoviti, da so sredstva za gnojenje EU iz tretjih držav, ki vstopajo na notranji trg, skladna s to uredbo, zlasti pa, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti navedenih sredstev za gnojenje EU. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da sredstva za gnojenje EU, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in da na trg ne dajejo sredstev za gnojenje EU, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo taki uvozniki zagotoviti, da so bili izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta označevanje sredstev za gnojenje EU in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(32)  Ko dajejo uvozniki sredstvo za gnojenje EU na trg, bi morali na njegovi embalaži navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, da se omogoči nadzor trga.

(33)  Ker distributerji omogočajo dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, potem ko ga je na trg dal proizvajalec ali uvoznik, bi morali delovati skrbno in zagotoviti, da njihovo ravnanje s sredstvom za gnojenje EU ne vpliva negativno na skladnost navedenega sredstva za gnojenje EU s to uredbo.

(34)  Gospodarski subjekti, ki dajo sredstvo za gnojenje EU na trg pod svojim lastnim imenom ali blagovno znamko ali spremenijo sredstvo za gnojenje EU tako, da to lahko vpliva na skladnost s to uredbo, bi se morali šteti za proizvajalce in bi morali prevzeti obveznosti proizvajalcev. V drugih primerih pa bi morali gospodarski subjekti, ki le pakirajo ali prepakirajo sredstva za gnojenje EU, ki so jih drugi gospodarski subjekti že dali na trg, imeti možnost dokazati, da ni bilo vpliva na skladnost z zahtevami iz te uredbe, tako da svojo identiteto navedejo na embalaži in hranijo kopijo originalnih informacij z etikete.

(35)  Ker so distributerji in uvozniki blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi se od njih morala zahtevati dejavna udeležba, pri čemer bi morali navedenim organom predložiti vse potrebne informacije v zvezi s sredstvom za gnojenje EU.

(36)  Zagotavljanje sledljivosti sredstva za gnojenje EU v celotni dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organom za nadzor trga olajša izsleditev gospodarskih subjektov, ki so omogočili dostopnost neskladnih sredstev za gnojenje EU na trgu. Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij, zahtevanih za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov, posodabljajo take informacije o drugih gospodarskih subjektih, od katerih so dobili sredstvo za gnojenje EU ali ki so jim sami dobavili sredstvo za gnojenje EU, saj jim take posodobljene informacije po navadi niso na voljo.

(37)  Da bi olajšali ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe, je treba določiti domnevo o skladnosti za sredstva za gnojenje EU, ki so skladna s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(28) ali s skupnimi specifikacijami, sprejetimi v skladu s to uredbo.

(38)  Da bi lahko gospodarski subjekti izkazali in pristojni organi preverili, da sredstva za gnojenje EU, ki so dostopna na trgu, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in zahtevano stopnjo varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različic bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli. Proizvajalci bi morali imeti možnost, da za ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU, upravičenega do manj strogega postopka, izberejo strožji postopek ugotavljanja skladnosti, saj jim lahko to omogoči, da poenostavijo svojo administracijo, ne da bi ogrozili skladnost sredstva za gnojenje EU. Poleg tega je treba prilagoditi module, vzpostavljene s Sklepom št. 768/2008/ES, da bodo odražali specifične vidike sredstev za gnojenje. Zlasti je treba okrepiti sisteme kakovosti in vključenost priglašenih organov pri ugotavljanju skladnosti nekaterih sredstev za gnojenje EU, pridobljenih iz predelanih odpadkov.

(39)  Za zagotovitev, da amon-nitratna gnojila, ki imajo visoko vsebnost dušika, ne ogrožajo varnosti ter da se taka gnojila ne uporabljajo za namene, za katere niso predvidena, na primer kot eksploziv, bi morale za taka gnojila veljati posebne zahteve, ki se nanašajo na test detonacijske upornosti in sledljivost.

(40)  Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namene nadzora trga, bi bilo treba informacije o skladnosti z vsemi akti Unije, ki se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU, predložiti v eni sami izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, bi bilo treba omogočiti, da je lahko navedena izjava EU o skladnosti dosje, sestavljen iz ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(41)  Oznaka CE, ki označuje skladnost sredstva za gnojenje EU s to uredbo, je viden rezultat celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela za oznako CE in njena povezava z drugimi oznakami so določeni v Uredbi (ES) št. 765/2008. Določiti bi bilo treba posebna pravila za namestitev oznake CE na sredstva za gnojenje EU.

(42)  Nekateri postopki ugotavljanja skladnosti iz te uredbe zahtevajo posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(43)  Bistveno je, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije na enaki ravni in pod pogoji poštene konkurence. Zato je treba določiti obvezne zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(44)  Če organ za ugotavljanje skladnosti izkaže skladnost z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi se moralo šteti, da izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe.

(45)  Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti pri ugotavljanju skladnosti sredstev za gnojenje EU je treba določiti tudi zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ocenjevanje, priglasitev in spremljanje priglašenih organov.

(46)  Sistem iz te uredbe bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija bistven način preverjanja usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(47)  Zaradi spremenljive narave nekaterih sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU in morebitne nepopravljive škode, ki bi jo lahko povzročila izpostavljenost tal in kmetijskih rastlin nečistotam, bi morala biti pregledna akreditacija iz Uredbe (ES) št. 765/2008, ki zagotavlja potrebno raven zaupanja v certifikate o skladnosti sredstev za gnojenjeEU, edini način za izkazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti.

(48)  Organi za ugotavljanje skladnosti za dele svojih dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto sklenejo pogodbo s podizvajalcem ali jih prenesejo na odvisno družbo. Da se ohrani zahtevana raven varnosti za sredstva za gnojenje EU, ki se dajejo na trg, je bistveno, da podizvajalci in odvisne družbe pri izvajanju nalog ugotavljanja skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih družb.

(49)  Treba je zagotoviti učinkovit in pregleden priglasitveni postopek ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči priglasitev prek spleta.

(50)  Ker bi se lahko storitve, ki jih ponujajo priglašeni organi v državi članici, nanašale na sredstva za gnojenje EU, ki so dostopna na celotnem trgu Unije, je primerno dati drugim državam članicam in Komisiji priložnost, da izrazijo pomisleke glede priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo morebitni dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(51)  Zaradi olajšanja dostopa na trg je ključno, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti, ne da bi ustvarili nepotrebna bremena za gospodarske subjekte. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti dosledno tehnično uporabo postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(52)  Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru notranjega trga in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na notranji trg, določena v Uredbi (ES) št. 765/2008, uporabljajo za sredstva za gnojenje EU, zajeta v tej uredbi. Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečiti izbire pristojnih organov za izvedbo navedenih nalog.

(53)  Sredstva za gnojenje EU bi bilo treba dati na trg le, če so pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ali v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, in sicer ko je lahko taka uporaba posledica zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja, dovolj učinkovita in ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje. ▌

(54)  Uredba (ES) št. 2003/2003 določa zaščitni postopek, ki Komisiji omogoča, da preuči upravičenost ukrepa, ki ga država članica sprejme zoper gnojila ES, za katera meni, da predstavljajo tveganje ▌. Da bi se povečala preglednost in skrajšal čas obdelave, je treba sedanji zaščitni postopek izboljšati in povečati njegovo učinkovitost, pri tem pa se opreti na obstoječe strokovno znanje v državah članicah.

(55)  Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o načrtovanih ukrepih glede sredstev za gnojenje EU, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje. Sistem bi organom za nadzor trga moral tudi omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih sredstev za gnojenje EU zgodaj ukrepajo.

(56)  Obveznosti organov za nadzor trga na podlagi te uredbe, da od gospodarskih subjektov zahtevajo sprejetje korektivnih ukrepov, bi se morale uporabljati le za proizvode, ki imajo oznako CE, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu. Te obveznosti tako ne bi smele vplivati na morebitno možnost na podlagi nacionalnega prava, v skladu s katero lahko gospodarski subjekt odstrani oznako CE in proizvod da zakonito na trg kot proizvod, ki ne spada na področje uporabe te uredbe.

(57)  Da bi dosegli cilje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo tehničnemu napredku, zlasti na področju proizvodnje sredstev za gnojenje, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov, in na področju predelave odpadkov ter v kmetijskem sektorju in agroživilski industriji.

(58)  Na področju recikliranja odpadkov, na primer pri recikliranju fosforja iz blata iz čistilnih naprav, in pri proizvodnji sredstev za gnojenje iz živalskih stranskih proizvodov, kot je biooglje, je bil dosežen obetaven tehničen napredek. Za proizvode, ki vsebujejo take materiale ali so iz njih sestavljeni, bi moralo biti mogoče, da so po znanstveni analizi proizvodnih procesov in določitvi zahtev glede postopka na ravni Unije brez nepotrebnega odlašanja dostopni na notranjem trgu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z opredelitvijo in uvedbo dodatnih ▌ sestavnih materialov, primernih za uporabo v proizvodnji sredstev za gnojenje EU, ter ustreznih mejnih vrednosti onesnaževal v takih sredstvih. To pooblastilo bi se lahko izvajalo le, kolikor je to upravičeno na podlagi tehničnega napredka, doseženega po sprejetju te uredbe, in ne za spremembo kakršnih koli elementov te uredbe brez novih dokazov o takšnem napredku. Da bi uvedba novih mejnih vrednosti onesnaževal v sredstvih za gnojenje EU temeljila na doslednem upoštevanju neposrednega in posrednega vpliva na varnost hrane in krme ter na okolje, bi bilo treba pred sprejetjem novih mejnih vrednosti onesnaževal upoštevati znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane, Evropske agencije za kemikalije ali Skupnega raziskovalnega središča Komisije. Za pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009 bi bilo treba razširiti ali dodati kategorije sestavnih materialov samo, kadar je bila v proizvodni verigi določena končna točka v skladu s postopki iz navedene uredbe, saj so pridobljeni proizvodi, za katere taka končna točka ni bila določena, že tako izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(59)  Ker mikroorganizmov ni treba registrirati na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 ali katere koli druge horizontalne zakonodaje Unije, v skladu s katero morajo proizvajalci izkazati, da je predvidena uporaba varna, bi morali biti primerni kot sestavni materiali za sredstva za gnojenje EU le, kolikor so bili jasno opredeljeni in podprti s podatki, ki izkazujejo, da je njihova uporaba varna, ter navedeni na izčrpnem seznamu, sprejetem na tej podlagi. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dodajanjem novih mikroorganizmov na navedeni izčrpni seznam na isti podlagi.

(60)  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje druge polimere, ki niso polimeri hranil. Vendar pa bi to moralo biti omejeno na primere, v katerih je namen polimera nadzor sproščanja hranil ali povečanje sposobnosti zadrževanja vode ali močljivosti sredstva za gnojenje EU. Omogočiti bi bilo treba dostop inovativnih proizvodov, ki vsebujejo take polimere, do notranjega trga. Da bi čim bolj omejili tveganja za zdravje ljudi, varnost ali okolje, ki bi jih utegnili povzročiti drugi polimeri, ki niso polimeri hranil, bi bilo treba določiti merila za njihovo biorazgradljivost, tako da bi bili fizično in biološko razgradljivi. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z opredelitvijo meril za pretvarjanje polimernega ogljika v ogljikov dioksid in s tem povezano metodo testiranja. Polimeri, ki ne izpolnjujejo teh meril, bi morali biti po prehodnem obdobju prepovedani.

(61)  Poleg tega bi se moralo biti mogoče takoj odzvati na nove znanstvene dokaze in nove ocene tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo zahtev, ki se uporabljajo za različne kategorije sredstev za gnojenje EU.

(62)  Pri sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je zlasti pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(29). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in ▌ Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(63)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejemanje aktov za določitev, ali so ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z neskladnimi sredstvi za gnojenje EU, upravičeni ali ne. Ker se bodo navedeni akti nanašali na vprašanje, ali so nacionalni ukrepi upravičeni, ti akti ne bi smeli biti predmet nadzora s strani držav članic.

(64)  Za zagotovitev nadaljnjih enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(30).

(65)  Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se od države članice priglasiteljice zahteva, da sprejme potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več zahtev za njihovo priglasitev.

(66)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se: v skupnih specifikacijah določijo enotni pogoji za izvajanje zahtev iz te uredbe in testov za preverjanje skladnosti sredstev za gnojenje EU, kadar harmonizirani standardi niso bili sprejeti ali ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe oziroma kadar pride do neupravičenih zamud pri sprejemanju ali posodabljanju teh standardov; spremenijo ali prekličejo skupne specifikacije, kadar je mogoče neskladnost sredstva za gnojenje EU pripisati pomanjkljivostim v teh skupnih specifikacijah; določi, ali je nacionalni ukrep, sprejet v zvezi s skladnim sredstvom za gnojenje EU, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, upravičen ali ne.

(67)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, s katerimi določi, ali je nacionalni ukrep, sprejet v zvezi s skladnim sredstvom za gnojenje EU, ki predstavlja tveganje, upravičen ali ne, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, živali ali rastlin, varnosti ali okolja. .

(68)  Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(69)  Ker je treba zagotoviti visoko raven varstva okolja in upoštevati nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki vključuje pregled mejnih vrednosti za vsebnost kadmija.

(70)  Treba je zagotoviti prehodno ureditev, ki bo omogočala dostopnost gnojil ES na trgu, ki so že bila dana na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred datumom začetka uporabe te uredbe, ne da bi navedeni proizvodi morali izpolnjevati dodatne zahteve za proizvode. Distributerji bi zato morali imeti možnost dobavljati gnojila ES, ki so bila dana na trg, in sicer zalogo, ki je že v distribucijski verigi, pred datumom začetka uporabe te uredbe.

(71)  Gospodarskim subjektom je treba dati na voljo dovolj časa za izpolnitev svojih obveznosti na podlagi te uredbe, državam članicam pa za vzpostavitev upravne infrastrukture, potrebne za uporabo te uredbe. Uporabo bi bilo zato treba preložiti na razumen datum, ko so lahko te priprave zaključene.

(72)  Ker cilja te uredbe, in sicer zagotoviti, da notranji trg deluje in sredstva za gnojenje EU na trgu izpolnjujejo zahteve za visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter varnosti in okolja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za sredstva za gnojenje EU.

Vendar pa se ta uredba ne uporablja za:

(a)  živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, za katere veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu;

(b)  fitofarmacevtska sredstva, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.  Ta uredba ne vpliva na uporabo naslednjih pravnih aktov:

(a)  Direktive 86/278/EGS;

(b)  Direktive 89/391/EGS;

(c)  Direktive 91/676/EGS;

(d)   Direktive 2000/60/ES;

(e)  Direktive 2001/18/ES;

(f)  Uredbe (EU) št. 852/2004;

(g)  Uredbe (ES) št. 882/2004;

(h)  Uredbe (ES) št. 1881/2006;

(i)  Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(j)  Uredbe (ES) št. 834/2007;

(k)  Uredbe (ES) št. 1272/2008;

(l)  Uredbe (EU) št. 98/2013;

(m)  Uredbe (EU) št. 1143/2014;

(n)  Uredbe (EU) 2016/2031;

(o)  Direktive (EU) 2016/2284;

(p)  Uredbe (EU) 2017/625.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „sredstvo za gnojenje “ pomeni snov, zmes, mikroorganizem ▌ ali kateri koli drug material, ki se uporablja ali samostojno ali zmešan z drugim materialom ▌ na rastlinah ali njihovi rizosferi ali na gobah ali njihovi mikosferi ali je namenjen za takšno uporabo ali ki je namenjen, da samostojno ali zmešan z drugim materialom tvori rizosfero ali mikosfero, zaradi oskrbe rastlin ali gob s hranili ali izboljšanja njihove hranilne učinkovitosti;

(2)  „sredstvo za gnojenje EU“ pomeni sredstvo za gnojenje, ki je označeno z oznako CE, ko se omogoči njegova dostopnost na trgu;

(3)  „snov“ pomeni snov, kakor je opredeljena v točki 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(4)  „zmes“ pomeni zmes, kakor je opredeljena v točki 2 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(5)  „mikroorganizem“ pomeni mikroorganizem, kakor je opredeljen v točki 15 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(6)  „tekoča oblika“ pomeni suspenzijo ali raztopino, pri čemer je suspenzija dvofazna disperzija, v kateri so trdni delci ohranjeni v suspenziji v tekoči fazi, raztopina pa je tekočina brez trdnih delcev, ali gel, vključuje pa tudi paste;

(7)  „trdna oblika“ pomeni obliko, za katero sta značilni strukturna togost in odpornost na spremembe oblike ali prostornine in v kateri so atomi med seboj trdno povezani, tako da tvorijo urejeno geometrično mrežo (kristalna trdna snov) ali pa neurejeno povezavo (amorfna trdna snov);

(8)  „masni odstotek“ pomeni odstotek mase celotnega sredstva za gnojenje EU v obliki, v kateri je dostopno na trgu;

(9)  „omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo sredstva za gnojenje EU za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno;

(10)  „dajanje na trg“ pomeni, da se prvič omogoči dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu Unije;

(11)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki izdeluje sredstvo za gnojenje EU ali za katero se sredstvo za gnojenje EU načrtuje ali izdeluje in ki to sredstvo za gnojenje EU trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(12)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

(13)  „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da sredstvo za gnojenje EU iz tretje države na trg Unije;

(14)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu;

(15)  „gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja;

(16)  „tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki določa tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati sredstvo za gnojenje EU, njegov proizvodni postopek ali metode njegovega vzorčenja in analize;

(17)  „harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki 1(c) člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(18)  „akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(19)  „nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

(20)  „ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve iz te uredbe glede sredstva za gnojenje EU;

(21)  „organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s testiranjem, izdajo certifikatov in pregledovanjem;

(22)  „odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev sredstva za gnojenje EU, katerega dostopnost je že bila omogočena končnemu uporabniku;

(23)  „umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev, da bi bila na trgu omogočena dostopnost sredstva za gnojenje EU iz dobavne verige;

(24)  „harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

(25)  „oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je sredstvo za gnojenje EU skladno z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev.

Člen 3

Prosti pretok

1.   Države članice iz razlogov, povezanih s sestavo, označevanjem ali drugimi vidiki, ki jih zajema ta uredba, ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu sredstev za gnojenje EU, ki so skladna s to uredbo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko država članica, za katero ... [en dan pred datumom začetka veljavnosti te uredbe] velja odstopanje od člena 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih, odobreno v skladu s členom 114(4) PDEU, za sredstva za gnojenje EU še naprej uporablja nacionalne mejne vrednosti za vsebnost kadmija v gnojilih, ki se uporabljajo v tej državi članici ... [en dan pred datumom začetka veljavnosti te uredbe], vse dokler se na ravni Unije ne uporabljajo harmonizirane mejne vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, ki so enake ali nižje od mejnih vrednosti, ki se ... [en dan pred začetkom veljavnosti te uredbe] uporabljajo v zadevni državi članici.

3.   Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja ohranijo ali sprejmejo določbe, skladne s Pogodbama, o uporabi sredstev za gnojenje EU, če te določbe ne zahtevajo spremembe sredstev za gnojenje EU, skladnih s to uredbo, in ne vplivajo na pogoje za omogočanje dostopnosti teh sredstev na trgu.

Člen 4

Zahteve za sredstva

1.  Sredstvo za gnojenje EU:

(a)  izpolnjuje zahteve iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev

(b)  izpolnjuje zahteve iz Priloge II za ustrezno kategorijo ali kategorije sestavnih materialov in

(c)  se označi v skladu z zahtevami za označevanje iz Priloge III.

2.  V zvezi z vidiki, ki niso zajeti v Prilogi I ali II, sredstva za gnojenje EU ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje.

3.   Komisija do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] objavi dokument s smernicami za proizvajalce in organe za nadzor trga z jasnimi informacijami in primeri glede izgleda etikete iz Priloge III.

Člen 5

Omogočanje dostopnosti na trgu

Sredstva za gnojenje EU so lahko dostopna na trgu samo, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 6

Obveznosti proizvajalcev

1.  Proizvajalci pri dajanju sredstev za gnojenje EU na trg zagotovijo, da so ta sredstva za gnojenje načrtovana in proizvedena v skladu z zahtevami iz prilog I in II.

2.  Proizvajalci pred dajanjem sredstev za gnojenje EU na trg pripravijo tehnično dokumentacijo in izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 15 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo.

Kadar je bilo s tem postopkom ugotavljanja skladnosti že izkazano, da sredstvo za gnojenje EU izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE ▌.

3.  Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še pet let po tem, ko je bil sredstvo za gnojenje EU, za katerega veljajo ti dokumenti, dano na trg.

Proizvajalci drugim gospodarskim subjektom na zahtevo predložijo kopijo izjave EU o skladnosti.

4.  Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji sredstev za gnojenje EU izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to uredbo. Ustrezno se upoštevajo spremembe proizvodnega postopka ali lastnosti teh sredstev za gnojenje EU ter spremembe harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 14 ali drugih tehničnih specifikacij, v skladu s katerimi se potrdi ali preverja skladnost sredstva za gnojenje EU.

Proizvajalci, kadar je to primerno glede na delovanje sredstva za gnojenje EU ali glede na tveganja, ki jih sredstvo za gnojenje predstavlja, testirajo vzorce takih sredstev za gnojenje EU, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih sredstev za gnojenje EU in odpoklica takih sredstev za gnojenje EU ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.  Proizvajalci zagotovijo, da je na embalaži sredstev za gnojenje EU, ki so jih dali na trg, navedena številka tipa, serijska številka ali kateri koli drug element, ki omogoča njihovo identifikacijo, ali da so, kadar se sredstva za gnojenje EU dobavljajo brez embalaže, zahtevane informacije navedene v dokumentu, ki je priložen vsakemu sredstvu za gnojenje.

6.  Proizvajalci na embalaži sredstva za gnojenje EU ali, kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. V poštnem naslovu se navede enotna kontaktna točka, na kateri je proizvajalec dosegljiv. Te informacije so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo, ter so jasne, razumljive in čitljive.

7.  Proizvajalci zagotovijo, da so sredstvom za gnojenje EU priložene informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III. Kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavi v embalaži, se informacije navedejo na etiketi, ki se namesti na to embalažo. Kadar je embalaža premajhna, da bi bile na njej navedene vse informacije, se informacije, ki se ne morejo navesti na etiketi, zagotovijo na ločenem podatkovnem listu, ki je priložen tej embalaži. Takšen podatkovni list velja za del etikete. Kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavi brez embalaže, se vse informacije zagotovijo na podatkovnem listu. Etiketa in podatkovni list sta na voljo za pregled, ko je sredstvo za gnojenje EU dostopno na trgu. Informacije so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica, ter so jasne, razumljive in čitljive.

8.  Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali na trg, ni skladno s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost tega sredstva za gnojenje EU, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar proizvajalci menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali na trg, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih sprejetih korektivnih ukrepih.

9.  Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo predložijo, v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume, vse potrebne informacije in dokumentacijo za izkazovanje skladnosti sredstva za gnojenje EU s to uredbo. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavlja sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali ▌na trg.

Člen 7

Pooblaščeni zastopnik

1.  Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 6(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 6(2) niso del pooblastil pooblaščenega zastopnika.

2.  Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da izvaja vsaj naslednje naloge:

(a)  hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter omogoča nacionalnim organom za nadzor trga dostop do nje še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU, za katerega velja navedena dokumentacija, dano na trg;

(b)  pristojnemu nacionalnemu organu na utemeljeno zahtevo zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo, s katerimi izkaže, da je sredstvo za gnojenje EU skladno;

(c)  na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo sredstva za gnojenje EU, v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika.

Člen 8

Obveznosti uvoznikov

1.  Uvozniki dajejo na trg le skladna sredstva za gnojenje EU.

2.  Preden dajo uvozniki sredstvo za gnojenje EU na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 15. Zagotovijo tudi, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da so sredstvu za gnojenje EU priloženi ▌ zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 6(5) in (6).

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da sredstvo za gnojenje EU ni skladno s to uredbo, ga da na trg šele po tem, ko je bila zagotovljena njegova skladnost. Kadar sredstvo za gnojenje EU predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3.  Uvozniki na embalaži sredstva za gnojenje EU ali, kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

4.  Uvozniki zagotovijo, da so sredstvom za gnojenje EU priložene informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III. Kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavi v embalaži, se informacije navedejo na etiketi, ki se namesti na to embalažo. Kadar je embalaža premajhna, da bi bile na njej navedene vse informacije, se informacije, ki se ne morejo navesti na etiketi, zagotovijo na ločenem podatkovnem listu, ki je priložen tej embalaži. Takšen podatkovni list velja za del etikete. Kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavi brez embalaže, se vse informacije zagotovijo na podatkovnem listu. Etiketa in podatkovni list sta na voljo za pregled, ko je sredstvo za gnojenje EU dostopno na trgu. Informacije so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica.

5.  Dokler so uvozniki odgovorni za sredstvo za gnojenje EU, zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z ▌ zahtevami iz Priloge I ali III.

6.  Uvozniki, kadar je to primerno glede na delovanje sredstva za gnojenje EU ali glede na tveganja, ki jih to sredstvo predstavlja, testirajo vzorce takih sredstev za gnojenje EU, ki so dostopna na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih sredstev za gnojenje EU in odpoklica takih sredstev za gnojenje EU ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.  Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali na trg, ni skladno s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost tega sredstva za gnojenje EU, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar uvozniki menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali na trg, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih sprejetih korektivnih ukrepih.

8.  Uvozniki še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo navedenim organom na njihovo zahtevo.

Uvozniki drugim gospodarskim subjektom na zahtevo predložijo kopijo izjave EU o skladnosti.

9.  Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo predložijo, v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume, vse potrebne informacije in dokumentacijo za izkazovanje skladnosti sredstva za gnojenje EU s to uredbo. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavlja sredstvo za gnojenje EU, ki so ga dali na trg.

Člen 9

Obveznosti distributerjev

1.  Distributerji pri omogočanju dostopnosti sredstva za gnojenje EU na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2.  Preden distributerji omogočijo dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, preverijo, ali so temu sredstvu priloženi ▌ zahtevani dokumenti, vključno z informacijami iz člena 6(7) ali člena 8(4), ki se predložijo na način, določen v navedenih členih, in sicer v jeziku, ki ga brez težav razumejo končni uporabniki v državi članici, v kateri bo sredstvo za gnojenje EU dostopom na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 6(5) in (6) oziroma člena 8(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da sredstvo za gnojenje EU ni skladno s to uredbo, ne bo omogočil dostopnosti tega sredstva za gnojenje EU na trgu, dokler ne bo zagotovljena njegova skladnost. Kadar sredstvo za gnojenje EU predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3.  Dokler so distributerji odgovorni za sredstvo za gnojenje EU, zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z ▌ zahtevami iz Priloge I ali III.

4.  Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladno s to uredbo, zagotovijo sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov, s katerimi dosežejo skladnost tega sredstva za gnojenje EU, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar distributerji menijo ali utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU, katerega dostopnost so omogočili na trgu, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih sprejetih korektivnih ukrepih.

5.  Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo predložijo, v papirni ali elektronski obliki, vse potrebne informacije in dokumentacijo za izkazovanje skladnosti sredstva za gnojenje EU s to uredbo. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo sredstva za gnojenje EU, katerih dostopnost so omogočili na trgu.

Člen 10

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe šteje za proizvajalca in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 6, kadar uvoznik ali distributer da sredstvo za gnojenje EU na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali sredstvo za gnojenje EU, ki je že bilo dano na trg, spremeni tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost s to uredbo.

Člen 11

Pakiranje in prepakiranje s strani uvoznikov in distributerjev

Kadar uvoznik ali distributer pakira ali prepakira sredstvo za gnojenje EU in se ne šteje za proizvajalca v skladu s členom 10, ta uvoznik ali distributer:

(a)   zagotovi, da se na embalaži navede „zapakiral“ ali „prepakiral“, nato pa njegovo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka in poštni naslov, ter

(b)   hrani vzorec originalnih informacij iz člena 6(7) oziroma člena 8(4) in poskrbi, da je še pet let po tem, ko se omogoči dostopnost sredstva za gnojenje EU na trgu, na voljo organom za nadzor trga.

Člen 12

Identifikacija gospodarskih subjektov

1.  Gospodarski subjekti na zahtevo organa za nadzor trga navedejo naslednje:

(a)  vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil sredstvo za gnojenje EU;

(b)  vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili sredstvo za gnojenje EU.

2.  Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz prvega odstavka še pet let po tem, ko jim je bilo dobavljeno sredstvo za gnojenje EU, in še pet let po tem, ko so dobavili sredstvo za gnojenje EU.

POGLAVJE III

SKLADNOST SREDSTEV ZA GNOJENJE EU

Člen 13

Domneva o skladnosti

1.   Za sredstva za gnojenje EU, ki so skladna s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da izpolnjujejo zahteve iz prilog I, II in III, zajete v teh standardih ali njihovih delih.

2.   Testi za preverjanje, ali sredstva za gnojenje EU izpolnjujejo zahteve iz prilog I, II in III, se izvajajo na zanesljiv in ponovljiv način. Za teste, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so zanesljivi in ponovljivi, kolikor so zajeti v navedenih standardih ali njihovih delih.

Člen 14

Skupne specifikacije

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi skupne specifikacije za zahteve iz Priloge I, II ali III oziroma testov iz člena 13(2), kadar:

(a)  te zahteve ali testi niso zajeti v harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije;

(b)  Komisija ugotovi, da je prišlo do neupravičenih zamud pri sprejemanju zahtevanih harmoniziranih standardov, ali

(c)  Komisija v skladu s postopkom iz člena 11(5) Uredbe (EU) št. 1025/2012 odloči, da bo z omejitvijo ohranila ali da bo umaknila sklicevanja na harmonizirane standarde ali njihove dele, v katerih so te zahteve ali testi zajeti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

2.  Za sredstva za gnojenje EU, ki so skladna s skupnimi specifikacijami ali njihovimi deli, se šteje, da izpolnjujejo zahteve iz prilog I, II in III, v katerih so te skupne specifikacije ali njihovi deli zajeti.

3.  Za teste za preverjanje, ali sredstva za gnojenje EU, ki so skladna s skupnimi specifikacijami ali njihovimi deli, izpolnjujejo zahteve iz prilog I, II in III, se šteje, da so zanesljivi in ponovljivi, kolikor so ti testi zajeti v teh skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

Člen 15

Postopki ugotavljanja skladnosti

1.  Ugotavljanje, ali sredstvo za gnojenje EU izpolnjuje zahteve iz te uredbe, poteka po veljavnem postopku ugotavljanja skladnosti v skladu s Prilogo IV.

2.  Evidenca in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti sta v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri ima sedež priglašeni organ, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.

Člen 16

Izjava EU o skladnosti

1.  V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo izkazano izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

2.  Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi V, vsebuje elemente, navedene v ustreznih modulih iz Priloge IV, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri je sredstvo za gnojenje EU dano na trg ali na trgu katere je dostopno.

3.  Kadar se za sredstvo za gnojenje EU uporablja več aktov Unije, ki zahtevajo izjavo EU o skladnosti, se pripravi ena sama izjava EU o skladnosti za vse take akte Unije. V tej izjavi so navedeni zadevni akti Unije in sklici na njihove objave. Lahko gre za dosje, sestavljen iz ustreznih posameznih izjav EU o skladnosti.

4.  Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da sredstvo za gnojenje EU izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Člen 17

Splošna načela oznake CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 18

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.  Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na embalaži sredstva za gnojenje EU ali, kadar se sredstvo za gnojenje EU dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU.

2.  Oznaka CE se namesti, preden se sredstvo za gnojenje EU da na trg.

3.  Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, kadar to zahteva Priloga IV ▌.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo po njegovih navodilih namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.  Države članice nadgrajujejo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema za označevanje z oznako CE, in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe te oznake.

Člen 19

Prenehanje statusa odpadka

V tej uredbi so določena merila, v skladu s katerimi material, ki velja za odpadek, kot je opredeljen v Direktivi 2008/98/ES, lahko preneha biti odpadek, če ga vsebuje skladno sredstvo za gnojenje EU. V takih primerih se izvede postopek predelave iz te uredbe preden material preneha biti odpadek, za zadevni material pa se šteje, da izpolnjuje pogoje iz člena 6 navedene direktive ▌ in ▌ da od trenutka, ko je bila pripravljena izjava EU o skladnosti, ni več odpadek.

POGLAVJE IV

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 20

Priglasitev

Države članice Komisiji in drugim državam članicam priglasijo organe, ki so pooblaščeni, da kot tretje strani opravljajo naloge ugotavljanja skladnosti v skladu s to uredbo.

Člen 21

Priglasitveni organi

1.  Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za spremljanje priglašenih organov, vključno z izpolnjevanjem zahtev iz člena 26.

2.  Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 tega člena izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.  Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 tega člena pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, mora biti navedeni organ pravna oseba in mora smiselno izpolnjevati zahteve iz člena 22. Poleg tega mora imeti ta organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.  Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 22

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.  Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne prihaja do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.  Priglasitveni organ je organiziran in se upravlja tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.  Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo usposobljene osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4.  Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali storitev svetovanja na komercialni ali konkurenčni podlagi.

5.  Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6.  Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 23

Obveznost obveščanja o priglasitvenih organih

Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti in spremljanje priglašenih organov ter o vsaki spremembi v zvezi s tem.

Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 24

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.  Organ za ugotavljanje skladnosti za namene priglasitve izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.  Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi na podlagi nacionalnega prava države članice in ima pravno osebnost.

3.  Organ za ugotavljanje skladnosti je neodvisni tretji organ, ki ni povezan z organizacijo ali sredstvi za gnojenje EU, katerih skladnost ugotavlja.

4.  Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji, kupci, lastniki ali uporabniki sredstev za gnojenje niti zastopniki katere od teh strani. To ne preprečuje uporabe sredstev za gnojenje, nujnih za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, niti uporabe sredstev za gnojenje v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri načrtovanju, proizvodnji, trženju ali uporabi sredstev za gnojenje niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobeni dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.  Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno strokovno usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, predvsem v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.  Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene v Prilogi IV in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvaja sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo sredstev za gnojenje EU, za katero je priglašen, na voljo:

(a)  potrebno osebje s strokovnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)  potrebne opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, da se zagotovita preglednost in zmožnost ponovitve navedenih postopkov. Imeti mora ustrezne politike in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)  potrebne postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za ustrezno izvajanje strokovnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.  Osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti:

(a)  je dobro tehnično in strokovno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)  ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo tega ugotavljanja skladnosti;

(c)  ustrezno pozna in razume zahteve iz prilog I, II in III, veljavne harmonizirane standarde iz člena 13, skupne specifikacije iz člena 14 ter ustrezne določbe harmonizacijske zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(d)  je usposobljeno za pripravo certifikatov, evidence in poročil, ki izkazujejo, da so bila ugotavljanja skladnosti izvedena.

8.  Zagotovljena je nepristranskost organov za ugotavljanje skladnosti, njihovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva organa za ugotavljanje skladnosti in njegovega osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ni odvisno od števila opravljenih postopkov ugotavljanja skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.  Organi za ugotavljanje skladnosti sklenejo zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.  Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo IV, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.  Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene na podlagi člena 36, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, ter kot splošne smernice uporabljajo upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine.

Člen 25

Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti izkaže svojo skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da izpolnjuje zahteve iz člena 24, če ustrezni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 26

Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.  Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalcem ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 24, ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.  Priglašeni organi v celoti prevzamejo odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

3.  Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali odvisno družbo samo, če stranka s tem soglaša.

4.  Priglašeni organi omogočajo priglasitvenemu organu dostop do zadevnih dokumentov v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s Prilogo IV.

Člen 27

Vloga za priglasitev

1.  Organ za ugotavljanje skladnosti predloži vlogo za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.  Vlogi za priglasitev se priložita opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, opis modula ali modulov ugotavljanja skladnosti in sredstva ali sredstev za gnojenje EU, za katere navedeni organ uveljavlja pristojnost, ter certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 24.

Člen 28

Priglasitveni postopek

1.  Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 24.

2.  Komisijo in druge države članice uradno obvestijo prek elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.  Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih ugotavljanja skladnosti in zadevnem sredstvu ali sredstvih za gnojenje EU ter certifikat o akreditaciji iz člena 27(2).

4.  Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve.

Samo tak organ se šteje za priglašeni organ za namene te uredbe.

5.  Priglasitveni organ uradno obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 29

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.  Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

2.  Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam stalno posodablja.

Člen 30

Spremembe priglasitev

1.  Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 24 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali prekliče priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.  V primeru omejitve, začasnega preklica ali preklica priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal opravljati dejavnost, država članica priglasiteljica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

Člen 31

Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1.  Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila opozorjena na dvom v usposobljenost priglašenega organa ali v to, da še naprej izpolnjuje zahteve in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.  Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3.  Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.  Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim od države članice priglasiteljice zahteva, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, vključno s preklicem priglasitve, če je to potrebno.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 45(2).

Člen 32

Operativne obveznosti priglašenih organov

1.  Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV.

2.  Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Priglašeni organi pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem pa vseeno upoštevajo stopnjo strogosti in raven varstva, ki sta potrebni, da je sredstvo za gnojenje EU skladno s to uredbo.

3.  Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, II ali III ali iz ustreznih harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 14 ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata ali odločitve o odobritvi.

4.  Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata ali odločitve o odobritvi priglašeni organ ugotovi, da sredstvo za gnojenje EU ni več skladno, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče certifikat ali odločitev o odobritvi.

5.  Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vse certifikate oziroma odločitve o odobritvi.

Člen 33

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

Člen 34

Obveznosti obveščanja za priglašene organe

1.  Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ:

(a)  o vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali preklicu certifikata ali odločitve o odobritvi,

(b)  o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg priglasitve ali pogoje zanjo;

(c)  o vsaki zahtevi po informacijah v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga;

(d)  na zahtevo o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in oddajanjem naročil podizvajalcem.

2.  Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te uredbe in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti v zvezi z istimi sredstvi za gnojenje EU, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 35

Izmenjava izkušenj

Komisija organizira izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko priglasitev.

Člen 36

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi, da se lahko organi, priglašeni na podlagi te uredbe, usklajujejo in med seboj sodelujejo v okviru sektorske skupine priglašenih organov, ki skrbi za ustrezno vodenje tega usklajevanja in sodelovanja.

Priglašeni organi pri delu navedene skupine sodelujejo neposredno ali prek pooblaščenih predstavnikov.

POGLAVJE V

NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR SREDSTEV ZA GNOJENJE EU, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPEK UNIJE

Člen 37

Nadzor trga Unije in nadzor sredstev za gnojenje EU, ki vstopajo na trg Unije

Za sredstva za gnojenje EU se uporabljajo členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 38

Postopek na nacionalni ravni za ravnanje s sredstvi za gnojenje EU, ki predstavljajo tveganje ▌

1.  Kadar organi za nadzor trga ene države članice utemeljeno domnevajo, da sredstvo za gnojenje EU predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, ocenijo, ali zadevno sredstvo za gnojenje EU izpolnjuje vse ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med ocenjevanjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da sredstvo za gnojenje EU ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da v razumnem roku, ki ga določijo organi za nadzor trga in je sorazmeren z naravo tveganja, sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost sredstva za gnojenje EU z navedenimi zahtevami oziroma ga umakne ali odpokliče s trga ▌.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.  Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.  Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh zadevnih sredstev za gnojenje EU, katerih dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

4.  Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti sredstva za gnojenje EU na nacionalnem trgu oziroma za umik ali odpoklic sredstva za gnojenje EU z navedenega trga.

Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

5.  Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega sredstva za gnojenje EU, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in s tem povezano tveganje, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega od naslednjih vzrokov:

(a)  sredstvo za gnojenje EU ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, II ali III;

(b)  harmonizirani standardi iz člena 13 so pomanjkljivi;

(c)  skupne specifikacije iz člena 14 so pomanjkljive.

6.  Države članice, razen države članice, ki je začela postopek po tem členu, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega sredstva za gnojenje EU, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.  Kadar nobena država članica niti Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se ta ukrep šteje za upravičen.

8.  Države članice zagotovijo, da se za zadevno sredstvo za gnojenje EU nemudoma sprejmejo ustrezni omejevalni ukrepi, na primer umik sredstva za gnojenje EU s trga.

9.   Obveznosti organov za nadzor trga na podlagi tega člena ne posegajo v možnost držav članic, da s predpisi uredijo sredstva za gnojenje, ki niso sredstva za gnojenje EU.

Člen 39

Zaščitni postopek Unije

1.  Kadar so ob zaključku postopka iz člena 38(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju s pravom Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, sklep določi, da morajo vse države članice sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega sredstva za gnojenje EU z nacionalnih trgov, in o tem obvestiti Komisijo.

Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, sklep določi, da mora zadevna država članica navedeni ukrep umakniti.

Komisija svoj sklep naslovi na vse države članice ter ga nemudoma sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.  Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, sredstvo za gnojenje EU pa ni skladno zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 38(5) te uredbe, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

3.   Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, sredstvo za gnojenje EU pa ni skladno zaradi pomanjkljivosti skupnih specifikacij iz točke (c) člena 38(5), Komisija nemudoma sprejme izvedbene akte, s katerimi spremeni ali razveljavi zadevne skupne specifikacije.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

Člen 40

Skladna sredstva za gnojenje EU, ki predstavljajo tveganje

1.  Kadar država članica po opravljenem ocenjevanju iz člena 38(1) ugotovi, da sredstvo za gnojenje EU, čeprav je skladno s to uredbo, predstavlja tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da v razumnem roku, ki ga določi organ za nadzor trga in je sorazmeren z naravo tveganja, sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno sredstvo za gnojenje EU, ko je dostopno na trgu, ne predstavlja več navedenega tveganja, oziroma sredstvo za gnojenje EU umakne ali odpokliče s trga.

2.  Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo korektivni ukrepi za vsa zadevna sredstva za gnojenje EU, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

3.  Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega sredstva za gnojenje EU, njegovo poreklo in dobavno verigo, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.  Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov tega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, ter po potrebi naroči ustrezne ukrepe.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(3).

V zelo nujnih in ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, živali ali rastlin, varnosti ali okolja Komisija v skladu s postopkom iz člena 45(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5.  Komisija svoj sklep naslovi na vse države članice ter ga nemudoma sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 41

Formalna neskladnost

1.  Brez poseganja v člen 38 država članica od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar pri sredstvu za gnojenje EU ugotovi kaj od naslednjega:

(a)  oznaka CE je bila nameščena v nasprotju s členom 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali členom 18 te uredbe;

(b)  identifikacijska številka priglašenega organa je bila nameščena v nasprotju s členom 18 ali ni bila nameščena, kadar to zahteva člen 18;

(c)  izjava EU o skladnosti ni bila pripravljena ali ni bila pripravljena pravilno;

(d)  tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(e)  informacije iz člena 6(6) ali člena 8(3) manjkajo oziroma so napačne ali nepopolne;

(f)  katera koli od drugih upravnih zahtev iz člena 6 ali člena 8 ni izpolnjena.

2.  Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved omogočanja dostopnosti sredstva za gnojenje EU na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga ▌.

Obveznosti držav članic v tej zvezi ne posegajo v njihovo možnost, da s predpisi uredijo sredstva za gnojenje, ki niso sredstva za gnojenje EU.

POGLAVJE VI

PRENOS POOBLASTILA IN POSTOPEK V ODBORU

Člen 42

Spremembe prilog

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo Priloge I – razen mejnih vrednosti za kadmij in opredelitev funkcijskih kategorij sredstev ali drugih elementov, povezanih s področjem uporabe funkcijskih kategorij sredstev – ter spremembo prilog II, III in IV zaradi prilagoditve teh prilog tehničnemu napredku ter lažjega dostopa do notranjega trga in prostega pretoka za sredstva za gnojenje EU:

(a)  s katerimi bi se lahko na notranjem trgu precej trgovalo in

(b)  za katere obstajajo znanstveni dokazi:

(i)  da ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje in

(ii)  da zagotavljajo agronomsko učinkovitost.

V delegiranih aktih, s katerimi se v skladu z odstavkom 1 uvedejo nove mejne vrednosti onesnaževal v Prilogi I, se upoštevajo znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane, Evropske agencije za kemikalije ali Skupnega raziskovalnega središča Komisije, kakor je ustrezno.

Kadar Komisija sprejme delegirane akte, s katerimi doda ali revidira kategorije sestavnih materialov, da bi zajela materiale, ki se lahko obravnavajo kot predelani odpadki ali stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES, so taki materiali v teh delegiranih aktih izrecno izvzeti iz kategorij sestavnih materialov 1 in 12 Priloge II k tej uredbi.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz tega odstavka nameni prednost zlasti živalskim stranskim proizvodom, stranskim proizvodom v smislu Direktive 2008/98/ES in predelanim odpadkom, zlasti iz kmetijskega sektorja in agroživilske industrije, ter materialom in proizvodom, ki so že bili zakonito dani na trg v eni ali več državah članicah.

2.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] oceni struvit, biooglje in proizvode iz pepela. Če se pri tej oceni izkaže, da so izpolnjena merila iz točke (b) odstavka 1, Komisija sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1, da te materiale vključi v Prilogo II.

3.  Komisija lahko sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1, s katerimi spremeni Prilogo II k tej uredbi, da v kategorije sestavnih materialov vključi materiale, ki po predelavi ne veljajo več za odpadke, samo če pravila predelave v navedeni prilogi, sprejeta najpozneje v trenutku vključitve, zagotavljajo, da zadevni materiali izpolnjujejo pogoje iz člena 6 Direktive 2008/98/ES.

4.  Komisija lahko sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1, s katerimi spremeni Prilogo II, da doda nove mikroorganizme ali seve mikroorganizmov oziroma dodatne načine obdelave v kategorijo sestavnih materialov za take organizme, in sicer samo po tem, ko je preverila, kateri sevi dodatnega mikroorganizma izpolnjujejo merila iz točke (b) odstavka 1, na podlagi naslednjih podatkov:

(a)  imena mikroorganizma;

(b)  taksonomske razvrstitve mikroorganizma: rod, vrsta, sev in način pridobitve;

(c)  poročil iz znanstvene literature o varni proizvodnji, konzervaciji in uporabi mikroorganizma;

(d)  taksonomskega odnosa do vrst mikroorganizmov, ki izpolnjujejo zahteve za kvalificirano domnevo o varnosti, kot jo je oblikovala Evropska agencija za varnost hrane;

(e)  informacij o proizvodnem postopku, po potrebi vključno z načini obdelave, kot so sušenje z razprševanjem, sušenje v zvrtinčenih plasteh, statično sušenje, centrifugiranje, deaktivacija z vročino, filtracija in mletje; ▌

(f)  informacij o vrsti in ravneh ostankov intermediatov, toksinov ali mikrobnih metabolitov v sestavnem materialu ter

(g)  naravne prisotnosti, zmožnosti preživetja in mobilnosti v okolju.

5.  Komisija lahko sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1, s katerimi spremeni Prilogo II k tej uredbi, tako da v kategorije sestavnih materialov doda pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, samo kadar je bila določena končna točka v proizvodni verigi ▌ v skladu s členom 5(2) navedene uredbe.

Komisija oceni take pridobljene proizvode glede na ustrezne vidike, ki se ne upoštevajo za namene določitve končne točke v proizvodni verigi v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009. Če se pri tej oceni izkaže, da so izpolnjena merila iz točke (b) odstavka 1 tega člena, Komisija sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1 tega člena, da te materiale brez nepotrebnega odlašanja vključi v tabelo v kategoriji sestavnih materialov 10 v delu II Priloge II k tej uredbi, kadar je določena takšna končna točka.

6.   Komisija do ... [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] oceni merila biorazgradljivosti za polimere iz točke 2 kategorije sestavnih materialov 9 iz dela II Priloge II in metode testiranja za preverjanje skladnosti s temi merili ter po potrebi sprejme delegirane akte na podlagi odstavka 1, s katerim določi ta merila.

Ta merila zagotavljajo, da:

(a)  se lahko polimer fizično in biološko razgradi v naravnih talnih pogojih in vodnih okoljih po vsej Uniji, tako da se nazadnje razkroji le v ogljikov dioksid, biomaso in vodo;

(b)  se pri testu biorazgradljivosti v primerjavi z ustreznim standardom v največ 48 mesecih po koncu obdobja funkcionalnosti sredstva za gnojenje, ki je navedeno na etiketi, vsaj 90 % organskega ogljika v polimeru pretvori v ogljikov dioksid, in

(c)  uporaba polimerov ne vodi do kopičenja plastike v okolju.

7.   Komisija do … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] v skladu s členom 44 sprejme delegirane akte, s katerimi dopolni točko 3 kategorije sestavnih materialov 11 iz dela II Priloge II k tej uredbi, tako da določi merila glede agronomske učinkovitosti in varnosti za uporabo stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES v sredstvih za gnojenje EU. Ta merila odražajo aktualne proizvodne prakse, tehnološki razvoj in najnovejša znanstvena dognanja.

8.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44, s katerimi spremeni Prilogo I, razen mejnih vrednosti za kadmij, ter priloge II, III in IV zaradi novih znanstvenih dognanj. Komisija uporabi to pooblastilo, kadar se na podlagi ocene tveganja pokaže, da je sprememba potrebna za zagotovitev, da nobeno sredstvo za gnojenje EU, ki izpolnjuje zahteve iz te uredbe, v normalnih pogojih uporabe ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, varnost ali okolje.

Člen 43

Ločeni delegirani akti za ločene kategorije sestavnih materialov

Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejetje delegiranih aktov na podlagi člena 42 sprejme ločen delegirani akt za vsako kategorijo sestavnih materialov iz Priloge II. Ti delegirani akti vključujejo morebitne spremembe prilog I, III in IV, potrebne zaradi spremembe Priloge II.

Člen 44

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 42 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 42 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 42, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 45

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za sredstva za gnojenje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE VII

SPREMEMBE

Člen 46

Spremembe Uredbe (ES) št. 1069/2009

▌ Uredba (ES) št. 1069/2009 se spremeni:

(1)  v členu 5 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:"

2. Za pridobljene proizvode iz členov 32, 35 in 36, ki ne predstavljajo več znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, se lahko določi končna točka v proizvodni verigi, po kateri zanje ne veljajo več zahteve iz te uredbe. ▌

Ti pridobljeni proizvodi se lahko nato dajo na trg brez omejitev na podlagi te uredbe in niso več predmet uradnega nadzora v skladu s to uredbo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 51a za dopolnitev te uredbe z določitvijo končne točke v proizvodni verigi, po kateri za pridobljene proizvode iz tega odstavka ne veljajo več zahteve iz te uredbe.

3.  V primeru tveganja za javno zdravje ali zdravje živali se za pridobljene proizvode iz členov 32, 33 in 36 te uredbe smiselno uporabljata člena 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi z ukrepi v nujnih zdravstvenih primerih.

4.   Komisija v šestih mesecih po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe](31) začne prvo ocenjevanje pridobljenih proizvodov iz člena 32, ki se v Uniji že v velikem obsegu uporabljajo kot organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal. To ocenjevanje zajema vsaj naslednje proizvode: mesno moko, kostno moko, mesno-kostno moko, kri živali, hidrolizirane beljakovine iz snovi kategorije 3, predelan gnoj, kompost, presnovne ostanke od pretvorbe v bioplin, perno moko, glicerin in druge proizvode iz snovi kategorije 2 ali 3, pridobljene pri proizvodnji biodizla in goriv iz obnovljivih virov, hrano za hišne živali, krmo in proizvode za žvečenje za pse, ki so bili zavrnjeni iz komercialnih razlogov ali zaradi tehničnih pomanjkljivosti, ter pridobljene proizvode iz krvi živali, kož, kopit in rogov, gvana netopirjev in ptic, volne in dlake, perja in puha ter prašičjih ščetin. Kadar se pri ocenjevanju ugotovi, da ti pridobljeni proizvodi ne predstavljajo več znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, Komisija brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje šest mesecev po zaključku ocenjevanja določi končno točko v proizvodni verigi v skladu z odstavkom 2 tega člena.“;

"

(2)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 51a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] (32). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje*.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

__________________

* UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“

"

Člen 47

Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009

Uredba (ES) št. 1107/2009 se spremeni:

(1)  v členu 2(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) vplivu na življenjske procese rastlin, kot so snovi, ki vplivajo na njihovo rast, razen hranila ali rastlinskega biostimulanta;“;

"

(2)  v členu 3 se doda naslednja točka:

▌„34. ‚rastlinski biostimulant‘ je proizvod, ki spodbuja rastlinske prehranjevalne procese neodvisno od vsebnosti hranil v proizvodu z izključnim namenom izboljšanja ene ali več od naslednjih značilnosti rastline ali njene rizosfere:

(a)  učinkovitosti izrabe hranil;

(b)  tolerance na abiotski stres;

(c)  ▌kakovostnih lastnosti;

(d)  razpoložljivosti hranil, zajetih v tleh ali rizosferi.“;

(3)  v členu 80 se doda naslednji odstavek:"

„8. Za proizvode, za katere je bila registracija izdana v skladu s členom 32(1) na podlagi vloge, vložene pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] (33), in ki po tem datumu spadajo v opredelitev iz točke 34 člena 3, se ta uredba še naprej uporablja v obdobju, določenem v registraciji.“

"

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 49

Poročilo

Komisija do ... [sedem let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni izvajanje te uredbe in skupni učinek na izpolnjevanje njenih ciljev, vključno z vplivom na mala in srednja podjetja. To poročilo vključuje:

(a)  oceno delovanja notranjega trga sredstev za gnojenje, tudi glede učinkovitosti ugotavljanja skladnosti in tržnega nadzora, ter analizo učinkov neobvezne harmonizacije na proizvodnjo, tržne deleže in trgovinske tokove sredstev za gnojenje EU in sredstev za gnojenje, danih na trg v skladu z nacionalnimi pravili;

(b)  pregled mejnih vrednosti za vsebnost kadmija v fosfatnih gnojilih, da bi ocenili možnost znižanja teh mejnih vrednosti na nižjo ustrezno raven na podlagi razpoložljivih tehnologij in znanstvenih dognanj glede izpostavljenosti kadmiju in njegovega kopičenja v okolju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, zlasti talnih in podnebnih pogojev, dejavnikov v zvezi z zdravjem ter družbeno-gospodarskih dejavnikov, vključno s pomisleki glede zanesljivosti oskrbe;

(c)  oceno uporabe omejitev za ravni onesnaževal, določenih v Prilogi I, ter oceno vseh novih zadevnih znanstvenih informacij glede toksičnosti in rakotvornosti onesnaževal, ki so na voljo, vključno s tveganji zaradi onesnaženosti sredstev za gnojenje z uranom.

V poročilu se ustrezno upoštevajo tehnološki napredek in inovacije ter postopki standardizacije, ki vplivajo na proizvodnjo in uporabo sredstev za gnojenje. Po potrebi se mu priloži zakonodajni predlog.

Člen 50

Pregled biorazgradljivosti

Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] opravi pregled, da oceni možnost določitve meril biorazgradljivosti za zastirne folije ter možnost njihove vključitve v kategorijo sestavnih materialov 9 iz dela II Priloge II.

Člen 51

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 2003/2003

Uredba (ES) št. 2003/2003 se razveljavi z učinkom od ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 52

Prehodne določbe

Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov, ki so bili dani na trg kot gnojila z oznako „gnojilo ES“ v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Vendar pa se poglavje V te uredbe smiselno uporablja za take proizvode.

Člen 53

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe],

razen:

(a)  členov 4(3), 14, 42, 43, 44, 45, 46 in 47, ki se uporabljajo od … [datum začetka veljavnosti te uredbe] ter

(b)  členov 20 do 36, ki se uporabljajo od … [devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Funkcijske kategorije sredstev (FKS) EU

Del I

Oznaka FKS

1.  Gnojilo

A.  Organsko gnojilo

I.  Trdno organsko gnojilo

II.  Tekoče organsko gnojilo

B.  Organsko-mineralno gnojilo

I.  Trdno organsko-mineralno gnojilo

II.  Tekoče organsko-mineralno gnojilo

C.  Anorgansko gnojilo

I.  Anorgansko gnojilo z makrohranili

(a)  Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

(i)  Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

(A)  Enostavno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

(ii)  Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

(A)  Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

(b)  Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

(i)  Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

(ii)  Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

II.  Anorgansko gnojilo z mikrohranili

(a)  Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

(b)  Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

2.  Sredstvo za apnjenje

3.  Izboljševalec tal

A.  Organski izboljševalec tal

B.  Anorganski izboljševalec tal

4.  Rastni medij

5.   Inhibitor

A.   Inhibitor nitrifikacije

B.   Inhibitor denitrifikacije

C.  Inhibitor ureaze

6.  Rastlinski biostimulant

A.  Mikrobni rastlinski biostimulant

B.  Nemikrobni rastlinski biostimulant

7.  Mešanica sredstev za gnojenje

Del II

Zahteve glede FKS

1.  Ta del določa zahteve glede FKS, v katere se v skladu z navedeno funkcijo uvrščajo sredstva za gnojenje EU.

2.  Zahteve, določene v tej prilogi za določeno FKS, se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU v vseh podkategorijah navedene FKS.

3.   Navedba, da je sredstvo za gnojenje EU v skladu s funkcijo, ki je v tej prilogi določena za ustrezno FKS, se podkrepi z navedbami o načinu delovanja proizvoda, relativni vsebnosti njegovih različnih sestavin ali katerem koli drugem pomembnem parametru.

4.  Če skladnost z določeno zahtevo (kot so odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) predpostavi, da je proizvod skladen z zadevno zahtevo, za kar prevzame odgovornost proizvajalec.

5.  Če sredstvo za gnojenje EU vsebuje snovi, za katere so bile določene najvišje mejne vrednosti ostankov za živila in krmo v skladu z:

(a)  Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93(34),

(b)  Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005(35),

(c)  Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(36) ali

(d)  Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta(37),

se zaradi uporabe sredstva za gnojenje EU, kakor je navedena v navodilih za uporabo, ne smejo preseči navedenih mejnih vrednosti v živilih ali krmi.

6.   Fosfonati se sredstvom za gnojenje EU ne dodajajo namerno. Nenamerna prisotnost fosfonatov ne presega 0,5 masnega odstotka.

7.   V tej prilogi so zahteve za nekatera hranila izražene v oksidirani obliki. Kadar se skladnost ocenjuje na podlagi prisotnosti zadevne hranilne snovi v njeni elementarni obliki, se uporabijo naslednji pretvorbeni faktorji:

fosfor (P) = fosforjev pentoksid (P2O5) × 0,436;

kalij (K) = kalijev oksid (K2O) × 0,830;

kalcij (Ca) = kalcijev oksid (CaO) × 0,715;

magnezij (Mg) = magnezijev oksid (MgO) × 0,603;

natrij (Na) = natrijev oksid (Na2O) × 0,742;

žveplo (S) = žveplov trioksid (SO3) × 0,400.

8.   Zahteve v tej prilogi so izražene glede na organski ogljik (Corg). Kadar se skladnost ocenjuje na podlagi organske snovi, se uporabi naslednji pretvorbeni faktor:

organski ogljik (Corg) = organska snov × 0,56.

FKS 1: Gnojilo

Gnojilo je sredstvo za gnojenje EU, katerega funkcija je zagotavljanje hranil rastlinam ali gobam.

FKS 1(A): Organsko gnojilo

1.  Organsko gnojilo vsebuje:

–   organski ogljik (Corg) in

–  hranila

izključno biološkega izvora ▌.

Organsko gnojilo lahko vsebuje šoto, humusni premog in lignit, vendar nobenega drugega materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.

2.  Onesnaževala v organskem gnojilu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 1,5 mg/kg suhe snovi,

(b)  šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi,

(c)  živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(d)  nikelj (Ni): 50 mg/kg suhe snovi,

(e)  svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi in

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

Organsko gnojilo ne sme vsebovati biureta (C2H5N3O2).

3.   Vsebnost bakra (Cu) v organskem gnojilu ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organskem gnojilu pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4.   Patogeni v organskem gnojilu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi, ki se testirajo

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v številu kolonijskih enot (CFU), znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

FKS 1(A)(I): Trdno organsko gnojilo

1.  Trdno organsko gnojilo je v trdni obliki.

2.  Trdno organsko gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

Kadar trdno organsko gnojilo vsebuje samo eno deklarirano primarno hranilo, je vsebnost tega hranila vsaj naslednja:

(a)   2,5 masnega odstotka celotnega dušika (N),

(b)   2 masna odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Kadar trdno organsko gnojilo vsebuje več kot eno deklarirano primarno hranilo, so vsebnosti teh hranil vsaj naslednje:

(a)   1 masni odstotek celotnega dušika (N),

(b)   1 masni odstotek celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   1 masni odstotek celotnega kalijevega oksida (K2O).

Vsota vsebnosti teh hranil znaša vsaj 4 masne odstotke.

3.  Vsebnost organskega ogljika (Corg) v trdnem organskem gnojilu je vsaj 15 masnih odstotkov.

FKS 1(A)(II): Tekoče organsko gnojilo

1.  Tekoče organsko gnojilo je v tekoči obliki.

2.  Tekoče organsko gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

Kadar tekoče organsko gnojilo vsebuje samo eno deklarirano primarno hranilo, je vsebnost tega hranila vsaj naslednja:

(a)   2 masna odstotka celotnega dušika (N);

(b)   1 masni odstotek celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Kadar tekoče organsko gnojilo vsebuje več kot eno deklarirano primarno hranilo, so vsebnosti teh hranil vsaj naslednje:

(a)   1 masni odstotek celotnega dušika (N);

(b)   1 masni odstotek celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   1 masni odstotek celotnega kalijevega oksida (K2O).

Vsota vsebnosti teh hranil znaša vsaj 3 masne odstotke.

3.  Vsebnost organskega ogljika (Corg) v tekočem organskem gnojilu je vsaj 5 masnih odstotkov.

FKS 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

1.  Organsko-mineralno gnojilo je koformulacija naslednjega:

(a)   enega ali več anorganskih gnojil, kakor je navedeno v FKS 1(C), ter

(b)   enega ali več materialov, ki vsebujejo:

–  organski ogljik (Corg) in

–  hranila

izključno biološkega izvora ▌.

Organsko-mineralno gnojilo lahko vsebuje šoto, humusni premog in lignit, vendar nobenega drugega materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.

2.  Kadar je eno ali več anorganskih gnojil v koformulaciji enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v FKS 1(C)(I)(a)(i ii)(A), organsko-mineralno gnojilo ne sme vsebovati 16 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

3.  Onesnaževala v organsko-mineralnem gnojilu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)  kadmij (Cd):

(i)  če ima organsko-mineralno gnojilo celotno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu manj kot 5 masnih odstotkov fosforjevega pentoksida (P2O5): 3 mg/kg suhe snovi ali

(ii)  če ima organsko-mineralno gnojilo celotno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu 5 masnih odstotkov ali več fosforjevega pentoksida (P2O5) („fosfatno gnojilo“): –60 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5);

(b)  šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi;

(c)  živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi;

(d)  nikelj (Ni): 50 mg/kg suhe snovi;

(e)  svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi;

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi in

(g)   biuret (C2H5N3O2): 12 g/kg suhe snovi.

4.   Vsebnost bakra (Cu) v organsko-mineralnem gnojilu ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organsko-mineralnem gnojilu pa ne sme presegati 1 500 mg/kg suhe snovi. Vendar se te mejne vrednosti ne uporabljajo, kadar je bil baker (Cu) ali cink (Zn) namerno dodan organsko-mineralnemu gnojilu zaradi odpravljanja pomanjkanja mikrohranil v tleh in je bil deklariran v skladu s Prilogo III.

5.   Patogeni v organsko-mineralnem gnojilu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi, ki se testirajo

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

FKS 1(B)(I): Trdno organsko-mineralno gnojilo

1.  Trdno organsko-mineralno gnojilo je v trdni obliki.

2.  Trdno organsko-mineralno gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

Kadar trdno organsko-mineralno gnojilo vsebuje samo eno deklarirano primarno hranilo, je vsebnost tega hranila vsaj naslednja:

(a)  2,5 masnega odstotka celotnega dušika (N), od česar je 1 masni odstotek organski dušik (Norg),

(b)  2 masna odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)  2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Kadar trdno organsko-mineralno gnojilo vsebuje več kot eno deklarirano primarno hranilo, so vsebnosti teh hranil vsaj naslednje:

(a)   2 masna odstotka celotnega dušika (N), od česar je 0,5 masnega odstotka organski dušik (Norg),

(b)   2 masna odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Vsota vsebnosti teh hranil znaša vsaj 8 masnih odstotkov.

3.  Vsebnost organskega ogljika (Corg) v trdnem organsko-mineralnem gnojilu je vsaj 7,5 masnega odstotka.

4.  Vsaka fizična enota trdnega organsko-mineralnega gnojila vsebuje ▌ organski ▌ ogljik (Corg) in vsa hranila v deklarirani vsebnosti. Fizična enota se nanaša na eno od sestavin proizvoda, kot so zrnca ali kroglice.

FKS 1(B)(II): Tekoče organsko-mineralno gnojilo

1.  Tekoče organsko-mineralno gnojilo je v tekoči obliki.

2.  Tekoče organsko-mineralno gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil ▌: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

Kadar tekoče organsko-mineralno gnojilo vsebuje samo eno deklarirano hranilo, je vsebnost tega hranila vsaj naslednja:

(a)   2 masna odstotka celotnega dušika (N), od česar je 0,5 masnega odstotka organski dušik (Norg),

(b)   2 masna odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Kadar tekoče organsko-mineralno gnojilo vsebuje več kot eno deklarirano primarno hranilo, je vsebnost teh hranil vsaj naslednja:

(a)   2 masna odstotka celotnega dušika (N), od česar je 0,5 masnega odstotka organski dušik (Norg),

(b)   2 masna odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(c)   2 masna odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O).

Vsota vsebnosti teh hranil znaša vsaj 6 masnih odstotkov.

3.  Vsebnost organskega ogljika (Corg) v tekočem organsko-mineralnem gnojilu znaša vsaj 3 masne odstotke.

FKS 1(C): Anorgansko gnojilo

1.   Anorgansko gnojilo je gnojilo, ki vsebuje ali sprošča hranila v mineralni obliki in ne spada med organska ali organsko-mineralna gnojila.

2.   Poleg zahtev iz bodisi FKS 1(C)(I) bodisi FKS 1(C)(II) izpolnjuje anorgansko gnojilo, ki vsebuje več kot 1 masni odstotek organskega ogljika (Corg), pri čemer organski ogljik (Corg) ne izvira iz:

–   kelatnih reagentov ali kompleksirajočih reagentov iz točke 3 kategorije sestavnih materialov (KSM) 1 v delu II Priloge II,

–   inhibitorjev nitrifikacije, inhibitorjev denitrifikacije ali inhibitorjev ureaze iz točke 4 KSM 1 v delu II Priloge II,

–   prevlečnih sredstev iz točke 1(a) KSM 9 v delu II Priloge II,

–   sečnine (CH4N2O) ali

–   kalcijevega cianamida (CaCN2),

zahtevo, da patogeni v anorganskem gnojilu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi,

ki se testirajo

Načrti

vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v

25 g ali 25 ml

Escherichia coli

ali

Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v

1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

FKS 1(C)(I): Anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Anorgansko gnojilo z makrohranili rastlinam ali gobam zagotavlja eno ali več naslednjih makrohranil:

(a)  primarna makrohranila: dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K),

(b)  sekundarna makrohranila: kalcij (Ca) magnezij (Mg), ▌ natrij (Na) ali žveplo (S).

2.  Onesnaževala v anorganskem gnojilu z makrohranili ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)  kadmij (Cd):

(i)  če ima anorgansko gnojilo z makrohranili celotno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu manj kot 5 masnih odstotkov fosforjevega pentoksida (P2O5): 3 mg/kg suhe snovi ali

(ii)  če ima anorgansko gnojilo z makrohranili celotno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu 5 masnih odstotkov ali več fosforjevega pentoksida (P2O5) („fosfatno gnojilo“): 60 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),

(b)  šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi;

(c)  živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi;

(d)  nikelj (Ni): 100 mg/kg suhe snovi;

(e)  svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi;

(f)  arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi;

(g)  biuret (C2H5N3O2): 12 g/kg suhe snovi; ▌

(h)  perklorat (ClO4-) 50 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v anorganskem gnojilu z makrohranili ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v anorganskem gnojilu z makrohranili pa ne sme presegati 1 500 mg/kg suhe snovi. Vendar se te mejne vrednosti ne uporabljajo, kadar je bil baker (Cu) ali cink (ZN) namerno dodan anorganskemu gnojilu z makrohranili zaradi odpravljanja pomanjkanja mikrohranil v tleh in je bil deklariran v skladu s Prilogo III.

FKS 1(C)(I)(a): Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

Trdno ▌ anorgansko gnojilo z makrohranili je v trdni obliki.

FKS 1(C)(I)(a)(i): Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

(a)   samo enega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)) ali

(b)   samo enega primarnega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) in enega ali več sekundarnih makrohranil (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)).

2.  Kadar enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)), je vsebnost tega makrohranila vsaj naslednja:

(a)   10 masnih odstotkov celotnega dušika (N),

(b)   12 masnih odstotkov celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

(c)   6 masnih odstotkov celotnega kalijevega oksida (K2O),

(d)   5 masnih odstotkov celotnega magnezijevega oksida (MgO),

(e)   12 masnih odstotkov celotnega kalcijevega oksida (CaO),

(f)   10 masnih odstotkov celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(g)   1 masni odstotek celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 40 masnih odstotkov.

Kadar enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) in eno ali več sekundarnih makrohranil (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)):

(a)   je vsebnost tega primarnega makrohranila vsaj naslednja:

(i)   3 masne odstotke celotnega dušika (N);

(ii)   3 masne odstotke celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(iii)   3 masne odstotke celotnega kalijevega oksida (K2O);

(b)   so vsebnosti tega sekundarnega makrohranila ali makrohranil vsaj naslednje:

(i)   1,5 masnega odstotka celotnega magnezijevega oksida (MgO);

(ii)   1,5 masnega odstotka celotnega kalcijevega oksida (CaO);

(iii)   1,5 masnega odstotka celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(iv)   1 masni odstotek celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 40 masnih odstotkov.

Vsota vsebnosti vseh deklariranih primarnih in sekundarnih makrohranil znaša vsaj 18 masnih odstotkov.

FKS 1(C)(I)(a)(ii): Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

(a)   več kot enega primarnega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) ali

(b)   več kot enega sekundarnega makrohranila (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)) in je brez primarnih makrohranil (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)).

2.  Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih makrohranil v vsaj naslednjih vsebnostih:

(a)   3 masne odstotke celotnega dušika (N),

(b)   3 masne odstotke celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

(c)   3 masne odstotke celotnega kalijevega oksida (K2O),

(d)   1,5 masnega odstotka celotnega magnezijevega oksida (MgO),

(e)   1,5 masnega odstotka celotnega kalcijevega oksida (CaO),

(f)   1,5 masnega odstotka celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(g)   1 masni odstotek celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 40 masnih odstotkov.

Vsota vsebnosti vseh deklariranih makrohranil znaša vsaj 18 masnih odstotkov. .

FKS 1(C)(I)(a)(i‑ii)(A): Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

1.  Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je gnojilo na osnovi amonijevega nitrata (NH4NO3) in vsebuje 28 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

2.  Vse druge snovi razen amonijevega nitrata (NH4NO3) so inertne do amonijevega nitrata (NH4NO3).

3.  Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je končnemu uporabniku na voljo samo pakiran. Embalaža je zaprta tako, da se zapiralna plomba ali embalaža pri odpiranju nepopravljivo poškoduje. Lahko se uporabljajo vreče z zaklopom.

4.  Vrednost zadrževanja olja enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika po dveh toplotnih ciklih, kakor sta opisana v točki 4.1 modula A1 iz dela II Priloge IV, ne sme presegati 4 masne odstotke.

5.  Detonacijska upornost enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je taka, da se:

–   po petih toplotnih ciklih, kakor so opisani v točki 4.3 modula A1 iz dela II Priloge IV,

–   med dvema testoma detonacijske upornosti, kakor sta opisana v točki 4.4 modula A1 iz dela II Priloge IV,

en ali več podpornih svinčenih valjev zbije za manj kot 5 %.

6.  Masni odstotek gorljivega materiala, izmerjenega kot ogljik (C), ne sme presegati:

–   0,2 % za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika z vsebnostjo vsaj 31,5 masnega odstotka dušika (N) ter

–   0,4 % za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika z vsebnostjo vsaj 28, vendar ne več kot 31,5 masnega odstotka dušika (N).

7.  Raztopina 10 g enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika v 100 ml vode mora imeti pH najmanj 4,5.

8.  1-milimetrsko mrežno sito lahko prepusti največ 5 masnih odstotkov, 0,5-milimetrsko mrežno sito pa največ 3 masne odstotke.

9.  Vsebnost bakra (Cu) ne sme biti višja od 10 mg/kg, vsebnost klora (Cl) pa ne višja od 200 mg/kg.

FKS 1(C)(I)(b): Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili je v tekoči obliki.

FKS 1(C)(I)(b)(i): Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

(a)   samo enega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)) ali

(b)   samo enega primarnega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) in enega ali več sekundarnih makrohranil (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)).

2.  Kadar enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)), je vsebnost tega makrohranila vsaj naslednja:

(a)   5 masnih odstotkov celotnega dušika (N),

(b)   5 masnih odstotkov celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

(c)   3 masne odstotke celotnega kalijevega oksida (K2O),

(d)   2 masna odstotka celotnega magnezijevega oksida (MgO),

(e)   6 masnih odstotkov celotnega kalcijevega oksida (CaO),

(f)   5 masnih odstotkov celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(g)   1 masni odstotek celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 40 masnih odstotkov.

Kadar enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) in eno ali več deklariranih sekundarnih makrohranil (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)):

(a)   je vsebnost tega primarnega makrohranila vsaj naslednja:

(i)   1,5 masnega odstotka celotnega dušika (N);

(ii)   1,5 masnega odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

(iii)   1,5 masnega odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O) in

(b)   so vsebnosti tega sekundarnega makrohranila ali makrohranil vsaj naslednje:

(i)   0,75 masnega odstotka celotnega magnezijevega oksida (MgO);

(ii)   0,75 masnega odstotka celotnega kalcijevega oksida (CaO);

(iii)   0,75 masnega odstotka celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(iv)   0,5 masnega odstotka celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 20 masnih odstotkov.

Vsota vsebnosti vseh deklariranih primarnih in sekundarnih makrohranil znaša vsaj 7 masnih odstotkov.

FKS 1(C)(I)(b)(ii): Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

(a)   več kot enega primarnega makrohranila (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)) ali

(b)   več kot enega sekundarnega makrohranila (kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)) in je brez primarnih makrohranil (dušik (N), fosfor (P), kalij (K)).

2.  Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v vsaj naslednjih vsebnostih:

(a)   1,5 masnega odstotka celotnega dušika (N),

(b)   1,5 masnega odstotka celotnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

(c)   1,5 masnega odstotka celotnega kalijevega oksida (K2O),

(d)   0,75 masnega odstotka celotnega magnezijevega oksida (MgO),

(e)   0,75 masnega odstotka celotnega kalcijevega oksida (CaO),

(f)   0,75 masnega odstotka celotnega žveplovega trioksida (SO3) ali

(g)   0,5 masnega odstotka celotnega natrijevega oksida (Na2O).

Vsebnost celotnega natrijevega oksida (Na2O) pa ne presega 20 masnih odstotkov.

Vsota vsebnosti vseh deklariranih hranil znaša vsaj 7 masnih odstotkov.

FKS 1(C)(II): Anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Anorgansko gnojilo z mikrohranili je anorgansko gnojilo, ki ne spada med anorganska gnojila z makrohranili in je namenjeno zagotavljanju enega ali več od naslednjih mikrohranil rastlinam ali gobam: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) ali cink (Zn).

2.  Anorgansko gnojilo z mikrohranili je končnemu uporabniku na voljo samo pakirano.

3.  Onesnaževala v anorganskem gnojilu z mikrohranili ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

Onesnaževalo

Mejne vrednosti onesnaževal, izražene v mg, v razmerju do celotne vsebnosti mikrohranil, izražene v kg

(mg/kg celotne vsebnosti mikrohranil, tj. bora (B), kobalta (Co), bakra (Cu), železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo) in cinka (Zn))

arzen (As)

1 000

kadmij (Cd)

200

svinec (Pb)

600

živo srebro (Hg)

100

nikelj (Ni)

2 000

FKS 1(C)(II)(a): Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega mikrohranila.

2.  Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili spada v eno od tipologij in ustreza pripadajočemu opisu in zahtevam glede minimalne koncentracije mikrohranil v naslednji tabeli:

Tipologija

Opis

Minimalna koncentracija mikrohranil

Gnojilo z mikrohranili v obliki soli

Kemično pridobljeno enostavno trdno anorgansko gnojilo z mikrohranili, katerega osnovna sestavina je mineralna v obliki ionske soli ▌

10 masnih odstotkov gnojila z mikrohranili v obliki soli sestavlja vodotopno mikrohranilo

Oksidno ali hidroksidno gnojilo z mikrohranili

Kemično pridobljeno enostavno trdno anorgansko gnojilo z mikrohranili, katerega osnovna sestavina je oksid ali hidroksid

10 masnih odstotkov oksidnega ali hidroksidnega gnojila z mikrohranili sestavlja mikrohranilo

Gnojilo na osnovi mikrohranil

Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, ki združuje gnojilo z mikrohranili v obliki soli z enim ali več drugimi gnojili z mikrohranili v obliki soli in/ali z enotnim kelatom z mikrohranili

5 masnih odstotkov gnojila na osnovi mikrohranil sestavlja mikrohranilo

Gnojilo z mikrohranili v obliki raztopine

Vodna raztopina različnih oblik enostavnega anorganskega gnojila z mikrohranili

2 masna odstotka gnojila z mikrohranili v obliki raztopine sestavlja vodotopno mikrohranilo

Gnojilo z mikrohranili v obliki suspenzije

Suspenzija različnih oblik enostavnega anorganskega gnojila z mikrohranili

2 masna odstotka gnojila z mikrohranili v obliki suspenzije sestavlja mikrohranilo

Kelatno gnojilo z mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kelatnimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

—  5 masnih odstotkov kelatnega gnojila z mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

—  vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kelatiranega s kelatnim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

Železovi kelati UVCB1

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano železo kemično vezano s kelatnim reagentom ali reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

—  5 masnih odstotkov železovega kelata UVCB sestavlja vodotopno železo in

—  vsaj 80 masnih odstotkov vodotopnega železa je kelatiranega in vsaj 50 masnih odstotkov vodotopnega železa je kelatiranega s kelatnim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

Kompleksno gnojilo z mikrohranili

Vodotopno enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili, v katerem je deklarirano mikrohranilo kemično vezano s kompleksirajočimi reagenti, ki izpolnjujejo zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

—  5 masnih odstotkov kompleksnega gnojila z mikrohranili sestavlja vodotopno mikrohranilo in

—  vsaj 80 % vodotopnega mikrohranila je kompleksiranega s kompleksirajočim reagentom, ki izpolnjuje zahteve iz KSM 1 v delu II Priloge II

1 UVCB: snovi z neznano ali spremenljivo sestavo, kompleksni reakcijski produkti ali biološki materiali.

FKS 1(C)(II)(b): Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega mikrohranila.

2.  Vsota vsebnosti vseh deklariranih hranil v sestavljenem anorganskem gnojilu z mikrohranili znaša vsaj:

(a)  2 masna odstotka za gnojila v tekoči obliki;

(b)  5 masnih odstotkov za ▌gnojila v trdni obliki.

FKS 2: Sredstvo za apnjenje

1.  Sredstvo za apnjenje je sredstvo za gnojenje EU, katerega namen je izboljšanje kislosti tal.

Sredstvo za apnjenje vsebuje okside, hidrokside, karbonate ali silikate hranil kalcija (Ca) ali magnezija (Mg).

2.  Onesnaževala v sredstvu za apnjenje ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 2 mg/kg suhe snovi,

(b)   šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi,

(c)   živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(d)   nikelj (Ni): 90 mg/kg suhe snovi,

(e)   svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi, ▌

(f)   arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v sredstvu za apnjenje ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v sredstvu za apnjenje pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4.  Upoštevajo se naslednji parametri, določeni glede na maso sredstva za apnjenje:

(a)   najmanjša nevtralizacijska vrednost: 15 (enakovredno CaO) ali 9 (enakovredno HO),

(b)   najmanjša reaktivnost: 10 % (test s klorovodikovo kislino) ali 50 % po 6 mesecih (inkubacijski test) in

(c)   najmanjša velikost zrna: vsaj 70 % < 1 mm, razen za žgano apno, granulirano sredstvo za apnjenje in kredo (= vsaj 70 % sredstva za apnenje mora preiti skozi sito z gostoto mreže 1 mm).

FKS 3: Izboljševalec tal

Izboljševalec tal je sredstvo za gnojenje EU, katerega funkcija je ohranjati, izboljšati ali zaščititi fizikalne ali kemične lastnosti, strukturo ali biološko dejavnost tal, katerim se dodaja.

FKS 3(A): Organski izboljševalec tal

1.  Organski izboljševalec tal je sestavljen ▌ iz materiala, katerega 95 % je izključno biološkega izvora.

Organski izboljševalec tal lahko vsebuje šoto, humusni premog in lignit, vendar nobenega drugega materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.

2.  Onesnaževala v organskem izboljševalcu tal ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 2 mg/kg suhe snovi,

(b)   šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi,

(c)   živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(d)   nikelj (Ni): 50 mg/kg suhe snovi, ▌

(e)   svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi in

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v organskem izboljševalcu tal ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organskem izboljševalcu tal pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4.   Patogeni v izboljševalcu tal ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi, ki se testirajo

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

5.  Organski izboljševalec tal vsebuje 20 masnih odstotkov ali več suhe snovi.

6.  Vsebnost organskega ogljika (Corg) v organskem izboljševalcu tal je vsaj 7,5 masnega odstotka.

FKS 3(B): Anorganski izboljševalec tal

1.  Anorganski izboljševalec tal je izboljševalec tal, ki ni organski izboljševalec tal.

2.  Onesnaževala v anorganskem izboljševalcu tal ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 1,5 mg/kg suhe snovi,

(b)   šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi,

(c)   živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(d)   nikelj (Ni): 100 mg/kg suhe snovi, ▌

(e)   svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi,

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v anorganskem izboljševalcu tal ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v anorganskem izboljševalcu tal pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

FKS 4: Rastni medij

1.  Rastni medij je sredstvo za gnojenje EU, ki ni zemlja na kraju samem in katerega funkcija je, da v njem rastejo rastline ali gobe.

Za namen te točke rastline vključujejo alge.

2.  Onesnaževala v rastnem mediju ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 1,5 mg/kg suhe snovi,

(b)   šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi,

(c)   živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(d)   nikelj (Ni): 50 mg/kg suhe snovi, ▌

(e)   svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi in

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v rastnem mediju ne sme presegati 200 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v rastnem mediju pa ne sme presegati 500 mg/kg suhe snovi.

4.   Patogeni v rastnem mediju ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi, ki se testirajo

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli ali Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v 1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

FKS 5 ▌: Inhibitor

Inhibitor je sredstvo za gnojenje EU, katerega funkcija je izboljšanje načina sproščanja hranil iz sredstva, ki rastlinam zagotavlja hranila, s tem ko zavira ali onemogoča delovanje posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov.

FKS 5(A) ▌: Inhibitor nitrifikacije

1.  Inhibitor nitrifikacije zavira biološko oksidacijo amonijevega dušika (NH3–N) v nitritni dušik (NO2) in s tem upočasnjuje tvorbo nitratnega dušika (NO3).

2.  Stopnja oksidacije amonijevega dušika (NH3–N) se meri prek:

(a)  izginotja amonijevega dušika (NH3–N) ali

(b)  vsote nastanka nitritnega dušika (NO2) in nitratnega dušika (NO3) glede na čas.

V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor nitrifikacije, je v vzorcu tal z inhibitorjem nitrifikacije ▌ stopnja oksidacije amonijevega dušika (NH3–N) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi, in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

FKS 5(B): Inhibitor denitrifikacije

1.   Inhibitor denitrifikacije zavira nastajanje dušikovega oksida (N2O) z upočasnitvijo ali onemogočanjem pretvorbe nitrata (NO3) v molekularni dušik (N2) in brez vpliva na proces nitrifikacije, kot je opisano v FKS 5(A).

2.   V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor denitrifikacije, je v in-vitro testu z inhibitorjem denitrifikacije stopnja sproščanja dušikovega oksida (N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi, in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

FKS 5(C): Inhibitor ureaze

1.  Inhibitor ureaze zavira hidrolizno delovanje na sečnino (CH4N2O) z ureaznim encimom, ki je usmerjen predvsem na zmanjšanje izhlapevanja amonijaka.

2.   V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor ureaze, je v in-vitro testu z inhibitorjem ureaze stopnja hidrolize sečnine (CH4N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi, in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

FKS 6: Rastlinski biostimulant

1.  Rastlinski biostimulant je sredstvo za gnojenje EU, katerega funkcija je spodbujanje hranilnih procesov rastline neodvisno od vsebnosti hranil sredstva, čigar edini cilj je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline ali njene rizosfere:

(a)  učinkovitost rabe hranil,

(b)  toleranco na abiotski stres,

(c)  ▌kakovostnih lastnosti ali

(d)   razpoložljivost hranil, zajetih v tleh ali rizosferi.

2.  Onesnaževala v rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

(a)   kadmij (Cd): 1,5 mg/kg suhe snovi,

(b)   šestvalentni krom (Cr VI): 2 mg/kg suhe snovi, ▌

(c)   svinec (Pb): 120 mg/kg suhe snovi.

(d)   živo srebro (Hg): 1 mg/kg suhe snovi,

(e)   nikelj (Ni): 50 mg/kg suhe snovi in

(f)   anorganski arzen (As): 40 mg/kg suhe snovi.

3.   Vsebnost bakra (Cu) v rastlinskem biostimulantu ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v rastlinskem biostimulantu pa ne sme presegati 1 500 mg/kg suhe snovi.

4.  Rastlinski biostimulant ima učinke, ki so zatrjevani na etiketi za rastline, navedene na etiketi.

FKS 6(A): Mikrobni rastlinski biostimulant

1.  Mikrobni rastlinski biostimulant sestavljajo ▌mikroorganizmi ali mikrobni konzorcij, kakor so navedeni v KSM 7 iz dela II Priloge II.

2.   Patogeni v mikrobnem rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi/njihovi toksini, metaboliti

Načrti vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

Salmonella spp.

5

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Escherichia coli

5

0

odsotnost v 1 g ali 1 ml

Listeria monocytogenes

5

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Vibrio spp.

5

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Shigella spp.

5

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Staphylococcus aureus

5

0

odsotnost v 25 g ali 25 ml

Enterococcaceae

5

2

10 CFU/g

Število anaerobnih mikroorganizmov na ploščah, razen če je mikrobni rastlinski biostimulant aerobna bakterija

5

2

105 CFU/g ali ml

Število kvasovk in plesni, razen če je mikrobni rastlinski biostimulant gliva

5

2

1 000 CFU/g ali ml

▌pri čemer je:

n = število enot v vzorcu,

c = število vzorčnih enot, pri katerih vrednost presega dane mejne vrednosti.

3.  Kadar je mikrobni rastlinski biostimulant v tekoči obliki, je pH rastlinskega biostimulanta optimalen za vsebovane mikroorganizme in rastline.

FKS 6(B): Nemikrobni rastlinski biostimulant

1.   Nemikrobni rastlinski biostimulant je rastlinski biostimulant, ki ne spada med mikrobne rastlinske biostimulante.

2.  Patogeni v nemikrobnem rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

Mikroorganizmi,

ki se testirajo

Načrti

vzorčenja

Mejna vrednost

n

c

m

M

Salmonella spp.

5

0

0

odsotnost v

25 g ali 25 ml

Escherichia coli

ali

Enterococcaceae

5

5

0

1 000 v

1 g ali 1 ml

pri čemer je:

n = število vzorcev, ki se testirajo,

c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v CFU, znaša od m do M,

m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,

M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.

FKS 7: Mešanica sredstev za gnojenje

1.  Mešanica sredstev za gnojenje je sredstvo za gnojenje EU, ki je sestavljeno iz dveh ali več posameznih sredstev za gnojenje EU FKS 1 do FKS 6, za katere se skladnost vsakega posameznega sestavnega sredstva za gnojenje EU v mešanici z zahtevami te uredbe izkaže v skladu s postopkom ugotavljanja skladnosti, ki se uporablja za navedeno posamezno sredstvo za gnojenje EU.

2.  Mešanje ne spremeni narave posameznega sredstva za gnojenje EU, ki sestavlja mešanico, in ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi, živali ali rastlin, na varnost ali na okolje pri razumno predvidljivih pogojih shranjevanja ali uporabe mešanice sredstva za gnojenje.

3.  Proizvajalec mešanice ugotovi skladnost mešanice z zahtevami iz točk 1 in 2 tega FKS, zagotovi, da mešanica izpolnjuje zahteve glede označevanja iz Priloge III, ter prevzame odgovornost v skladu s členom 16(4) te uredbe za skladnost mešanice z zahtevami iz te uredbe, tako da

(a)   pripravi izjavo EU o skladnosti za mešanico sredstva za gnojenje v skladu s členom 6(2) te uredbe ter

(b)   ima na razpolago izjavo EU o skladnosti za vsako posamezno sredstvo za gnojenje EU, ki sestavlja mešanico.

4.  Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost mešanic sredstev za gnojenje na trgu, spoštujejo naslednje določbe te uredbe v zvezi z izjavo EU o skladnosti za vsako posamezno sredstvo za gnojenje EU, ki sestavlja mešanico, ter za mešanico:

(a)   člen 6(3) (obveznost proizvajalca, da hrani izjavo EU o skladnosti);

(b)   točko (a) člena 7(2) (obveznost pooblaščenega zastopnika, da hrani izjavo EU o skladnosti);

(c)   člen 8(8) (obveznost uvoznika, da hrani izvod izjave EU o skladnosti ter na zahtevo poskrbi, da je na voljo organom za nadzor trga).

PRILOGA II

Kategorije sestavnih materialov (KSM)

Sredstvo za gnojenje EU vsebuje izključno sestavne materiale, ki izpolnjujejo zahteve za eno ali več KSM, navedenih v tej prilogi.

Sestavni materiali in vhodni materiali, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo, ne vsebujejo nobene od snovi, katerih mejne vrednosti so navedene v Prilogi I, in sicer v količinah, ki ogrožajo skladnost sredstva za gnojenje EU z veljavnimi zahtevami iz navedene priloge.

Del I

Oznaka KSM

KSM 1: Snovi in zmesi neobdelanega materiala

KSM 2: Rastline, deli rastlin ali rastlinski izvlečki

KSM 3: Kompost

KSM 4: Digestat svežih kmetijskih rastlin

KSM 5: Digestat, razen digestata svežih kmetijskih rastlin

KSM 6: Stranski proizvodi živilske industrije

KSM 7: Mikroorganizmi

KSM 8: Polimeri hranil

KSM 9: Polimeri, razen polimerov hranil

KSM 10: Pridobljeni proizvodi v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009

KSM 11: Stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES

Del II

Zahteve glede KSM

V tem delu so določeni sestavni materiali, iz katerih so sredstva za gnojenje EU izključno sestavljena.

KSM 1: Snovi in zmesi neobdelanega materiala

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje snovi in zmesi, razen(38):

(a)  odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES;

(b)   snovi ali zmesi, ki so prenehale biti odpadki v eni ali več državah članicah na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 6 Direktive 2008/98/ES;

(c)   snovi, pridobljenih iz predhodnih sestavin, ki so prenehale biti odpadki v eni ali več državah članicah na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 6 Direktive 2008/98/ES;

(d)  stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES;

(e)  živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(f)  polimerov ▌;

(g)   komposta ali

(h)   digestata.

2.  Vse snovi, vključene v sredstvo za gnojenje EU, same po sebi ali v zmesi, so registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006(39) v dokumentaciji, ki vsebuje

(a)  informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

(b)  poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

3.   Kadar je snov ali ena od snovi v zmesi namenjena izboljšanju dolgoročne razpoložljivosti mikrohranil iz sredstva za gnojenje EU za rastline, je ta snov bodisi kelatni reagent bodisi kompleksirajoči reagent, poleg tega pa se uporabljajo naslednja pravila:

(a)   Kelatni reagent je organska snov, ki sestoji iz molekule, ki:

(i)   lahko na dveh ali več mestih donira elektronske pare osrednjemu kationu prehodne kovine (cink (Zn), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), magnezij (mg), kalcij (Ca) ali kobalt (Co)) in

(ii)   je dovolj velika, da tvori pet- do šestčlensko ciklično strukturo.

Sredstvo za gnojenje EU v standardni Hoaglandovi raztopini pri pH 7 in 8 ostane stabilno najmanj tri dni.

(b)   Kompleksirajoči reagent je organska snov, ki tvori plosko ali sterično strukturo z enim dvo- ali trovalentnim prehodnim kovinskim kationom (cink (Zn), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn) ali kobalt (Co)).

Sredstvo za gnojenje EU v vodni raztopini pri pH 6 in 7 ostane stabilno najmanj en dan.

4.   Kadar je snov ali ena od snovi v zmesi namenjena izboljšanju načinov sproščanja hranil iz sredstva za gnojenje EU z zaviranjem ali onemogočanjem delovanja posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov, je ta snov bodisi inhibitor nitrifikacije, inhibitor denitrifikacije ali inhibitor ureaze, poleg tega pa se uporabljajo naslednja pravila:

(a)   Inhibitor nitrifikacije zavira biološko oksidacijo amonijevega dušika (NH3–N) v nitritni dušik (NO2) in s tem upočasnjuje tvorbo nitratnega dušika (NO3).

Stopnja oksidacije amonijevega dušika (NH3–N) se meri bodisi z

(i)   izginotjem amonijevega dušika (NH3–N) ali

(ii)   vsoto nastanka nitritnega dušika (NO2) in nitratnega dušika (NO3) glede na čas.

V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor nitrifikacije, je v vzorcu tal z inhibitorjem nitrifikacije stopnja oksidacije amonijevega dušika (NH3–N) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

Vsaj 50 % celotne vsebnosti dušika (N) v sredstvu za gnojenje EU je amonijev dušik (NH4+) in sečninski dušik (CH4N2O).

(b)   Inhibitor denitrifikacije zavira nastajanje dušikovega oksida (N2O) z upočasnitvijo ali onemogočanjem pretvorbe nitrata (NO3) v molekularni dušik (N2) in brez vpliva na proces nitrifikacije, kot je opisano v FKS 5(A).

V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor denitrifikacije, je v in-vitro testu z inhibitorjem denitrifikacije stopnja sproščanja dušikovega oksida (N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

(c)   Inhibitor ureaze zavira hidrolizno delovanje na sečnino (CH4N2O) z ureaznim encimom, ki zlasti zmanjšuje hlapljivost amonijaka. V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor ureaze, je v in-vitro testu z inhibitorjem ureaze stopnja hidrolize sečnine (CH4N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

Vsaj 50 % celotne vsebnosti dušika (N) v sredstvu za gnojenje EU je sečninski dušik (CH4N2O).

KSM 2: Rastline, deli rastlin ali rastlinski izvlečki

Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje rastline, dele rastlin ali rastlinske izvlečke, ki so bili predelani izključno z rezanjem, drobljenjem, mletjem, presejanjem, prebiranjem, centrifugiranjem, stiskanjem, sušenjem, obdelavo z zamrzovanjem, sušenjem z zamrzovanjem, ekstrahiranjem z vodo ali superkritičnim CO2.

Za namen te točke rastline vključujejo gobe in alge, ne pa modrozelenih alg (cyanobacteria).

KSM 3: Kompost

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje kompost, pridobljen z aerobnim kompostiranjem izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)  bioloških odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES, ki izhajajo iz ločenega zbiranja bioloških odpadkov pri viru;

(b)  pridobljenih proizvodov iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere je bila končna točka v proizvodni verigi določena v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) navedene uredbe;

(c)  živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z vodno ekstrakcijo, s parno destilacijo ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen:

–   organskih frakcij mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ločenih mehansko, fizikalno-kemično, biološko in/ali ročno;

–   blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug ter

–   živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki spadajo v področje uporabe ▌ Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere ni bila določena končna točka v proizvodni verigi v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) navedene uredbe;

(d)  dodatkov za kompostiranje, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka kompostiranja, pod pogojem, da

(i)   je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006(40) v dokumentaciji, ki vsebuje

–  informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

–  poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

(ii)   skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov ali

(e)  katerega koli materiala iz točk (a), (b) ali (c), ki:

(i)   je že bil kompostiran ali razgrajen in

(ii)   ne vsebuje več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16(41);

2.  Kompostiranje poteka v obratu,

(a)   v katerem so proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz točke 1 jasno ločene od proizvodnih linij za predelavo vhodnih materialov, razen tistih iz točke 1, in

(b)   v katerem ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, niti med shranjevanjem.

3.  Aerobno kompostiranje zajema nadzorovano, pretežno aerobno razgradnjo biološko razgradljivega materiala, pri kateri se biološko sprošča toplota, ki omogoča razvoj temperatur, primernih za termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se bodisi redno in temeljito pretresajo in obračajo bodisi prisilno prezračujejo, da se zagotovita ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom kompostiranja imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

–   70 °C ali več najmanj 3 dni,

–   65 °C ali več najmanj 5 dni,

–   60 °C ali več najmanj 7 dni ali

–   55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.  Kompost ne vsebuje

(a)  več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16(42);

(b)   več kot 3 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot nad 2 mm v kateri koli izmed naslednjih oblik: steklo, kovina ali plastična masa, in

(c)  več kot 5 g/kg suhe snovi vsote makroskopskih nečistot iz točke (b).

▌Od ... [sedem let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] znaša vsebnost plastične mase nad 2 mm znotraj mejne vrednosti iz točke (b) največ 2,5 g/kg suhe snovi ▌. Do ... [deset let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] se mejna vrednost 2,5 g/kg suhe snovi za plastične mase nad 2 mm ponovno oceni, da se upošteva napredek v zvezi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov.

5.  Kompost izpolnjuje vsaj eno izmed naslednjih meril stabilnosti:

(a)  stopnja porabe kisika:

–   opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

–   merilo: največ 25 mmol O2/kg organske snovi/h ali

(b)  dejavnik samoogrevanja:

–   opredelitev: najvišja temperatura, ki jo kompost doseže v normalnih razmerah kot pokazatelj njegove aerobne biološke aktivnosti;

–   merilo: najmanjša stopnja razkroja (Rottegrad III).

KSM 4: Digestat svežih kmetijskih rastlin

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)  rastlin ali delov rastlin, gojenih za proizvodnjo bioplina. Za namen tega odstavka rastline vključujejo alge, razen modrozelenih alg (cyanobacteria);

(b)  dodatkov za razgradnjo, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka razgradnje pod pogojem, da:

(i)   je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006(43) v dokumentaciji, ki vsebuje:

–  informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

–  poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

(ii)   skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov ali

(c)  katerega koli materiala iz točke (a) ▌, ki je bil predhodno razgrajen.

2.  Anaerobna razgradnja poteka v obratu:

(a)   v katerem so proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz točke 1 jasno ločene od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov, razen tistih iz točke 1, in

(b)   v katerem ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, kar zadeva tudi shranjevanje.

3.  Anaerobna razgradnja zajema nadzorovano, pretežno anaerobno razgradnjo biološko razgradljivih materialov, ki poteka pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se redno in temeljito pretresajo in obračajo, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

(a)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in nato hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni;

(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011(44);

(c)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C, ki ji sledi kompostiranje pri:

–   70 °C ali več najmanj 3 dni,

–  65 °C ali več najmanj 5 dni,

–  60 °C ali več najmanj 7 dni ali

–  55 °C ali več najmanj 14 dni;

(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s ▌pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011, ali

(e)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C, ki ji sledi kompostiranje pri:

–   70 °C ali več najmanj 3 dni,

–  65 °C ali več najmanj 5 dni,

–  60 °C ali več najmanj 7 dni ali

–  55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.  Tako trdni kot tekoči del digestata izpolnjujeta vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti:

(a)  stopnja porabe kisika:

–  opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

–  merilo: največ 25 mmol O2/kg organske snovi/h ali

(b)  potencial ostanka bioplina:

–  opredelitev: pokazatelj plina, ki se sprosti iz digestata v 28-dnevnem obdobju in se meri glede na vsebnost hlapnih trdnih snovi v vzorcu. Test se izvaja trikrat in za izkaz skladnosti z merilom se uporabi povprečni rezultat. Hlapne trdne snovi so trdne snovi v vzorcu materiala, ki so izgubljene pri zgorevanju suhih trdnih snovi pri 550 °C;

–  merilo: največ 0,25 l bioplina/g hlapnih trdnih snovi.

KSM 5: Digestat, razen digestata svežih kmetijskih rastlin

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)  bioloških odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES, ki izhajajo iz ločenega zbiranja bioloških odpadkov pri viru;

(b)  pridobljenih proizvodov iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere je bila končna točka v proizvodni verigi določena v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) navedene uredbe;

(c)  živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z izločevanjem z vodo, z destilacijo z vodno paro ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen:

(i)  organske frakcije mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ločenih z mehansko, fizikalno-kemično, biološko in/ali ročno obdelavo;

(ii)  blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug;

(iii)  živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki spadajo v področje uporabe ▌ Uredbe (ES) št. 1069/2009, za katere ni bila določena končna točka v proizvodni verigi v skladu s tretjim pododstavkom člena 5(2) navedene uredbe;

(d)  dodatkov za razgradnjo, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka razgradnje pod pogojem, da:

(i)  je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006(45) v dokumentaciji, ki vsebuje:

–  informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

–  poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če ni izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor so določene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

(ii)  skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov ali

(e)  katerega koli materiala iz točk (a), (b) ali (c), ki:

(i)  je že bil kompostiran ali razgrajen in

(ii)  ne vsebuje več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16(46);

2.  Anaerobna razgradnja poteka v obratu:

(a)   v katerem so proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz točke 1 jasno ločene od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov, razen tistih iz točke 1, in

(b)  v katerem ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, kar zadeva tudi shranjevanje.

3.  Anaerobna razgradnja zajema nadzorovano, pretežno anaerobno razgradnjo biološko razgradljivega materiala, ki poteka pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se redno in temeljito pretresajo in obračajo, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

(a)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in nato hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni;

(b)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s ▌pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011;

(c)  termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C, ki ji sledi kompostiranje pri:

–   70 °C ali več najmanj 3 dni,

–  65 °C ali več najmanj 5 dni,

–  60 °C ali več najmanj 7 dni ali

–  55 °C ali več najmanj 14 dni;

(d)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s ▌pasterizacijo, kot je opisana v točki 1 oddelka 1 poglavja 1 Priloge V k Uredbi (EU) št. 142/2011, ali

(e)  mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C, ki ji sledi kompostiranje pri:

–   70 °C ali več najmanj 3 dni,

–  65 °C ali več najmanj 5 dni,

–  60 °C ali več najmanj 7 dni ali

–  55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.  Niti trdni niti tekoči deli digestata ne vsebujejo več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16(47).

5.  Digestat ne vsebuje:

(a)   več kot 3 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot nad 2 mm v kateri koli izmed naslednjih oblik: steklo, kovina ali plastična masa, in

(b)   več kot 5 g/kg suhe snovi vsote makroskopskih nečistot iz točke (a).

Od ... [sedem let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] znaša vsebnost plastične mase nad 2 mm znotraj mejne vrednosti iz točke (a) največ 2,5 g/kg suhe snovi ▌. Do ... [deset let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] se mejna vrednost 2,5 g/kg suhe snovi za plastične mase nad 2 mm ponovno oceni, da se upošteva napredek v zvezi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov.

6.  Tako trdni kot tekoči del digestata izpolnjujeta vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti:

(a)  stopnja porabe kisika:

–  opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

–  merilo: največ 25 mmol O2/kg organske snovi/h ali

(b)  potencial ostanka bioplina:

–  opredelitev: pokazatelj plina, ki se sprosti iz digestata v 28-dnevnem obdobju in se meri glede na vsebnost hlapnih trdnih snovi v vzorcu. Test se izvaja trikrat in za izkaz skladnosti z merilom se uporabi povprečni rezultat. Hlapne trdne snovi so trdne snovi v vzorcu materiala, ki so izgubljene pri zgorevanju suhih trdnih snovi pri 550 °C;

–  merilo: največ 0,25 l bioplina/g hlapnih trdnih snovi.

KSM 6: Stranski proizvodi živilske industrije

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje sestavni material iz ene od naslednjih snovi:

(a)  industrijskega apna živilske industrije, tj. material iz živilskopredelovalne industrije, pridobljen s karbonizacijo organske snovi, pri kateri se uporablja izključno žgano apno iz naravnih virov;

(b)  molas, tj. viskozen stranski proizvod pri rafiniranju sladkornega trsa ali sladkorne pese v sladkor;

(c)  vinase, tj. viskozen stranski proizvod pri postopku fermentacije molas v etanol, askorbinsko kislino ali druge proizvode;

(d)   žitnih droži, tj. stranskih proizvodov, ki so nastali pri proizvodnji alkoholnih pijač;

(e)   rastlin, delov rastlin ali rastlinskih izvlečkov, ki so bili samo toplotno obdelani ali so bili poleg metod obdelave iz KSM 2 izpostavljeni še toplotni obdelavi, ali

(f)   apnenca iz proizvodnje pitne vode, tj. ostanka, ki se sprošča med proizvodnjo pitne vode iz podtalnice ali površinskih voda in pretežno sestoji iz kalcijevega karbonata.

2.  Vse snovi, vključene v sredstvo za gnojenje EU, same po sebi ali v zmesi, so registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006(48) v dokumentaciji, ki vsebuje:

(a)  informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

(b)  poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,

razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

KSM 7: Mikroorganizmi

Sredstvo za gnojenje EU, ki spada v FKS 6(A), lahko vsebuje mikroorganizme, vključno z mrtvimi mikroorganizmi ali mikroorganizmi s praznimi celicami ter nenevarnimi preostalimi elementi medijev, na katerih so bili proizvedeni, ki:

–  niso bili drugače obdelani kot sušeni ali sušeni z zamrzovanjem ter

–  so navedeni v naslednji tabeli:

Azotobacter spp.

Mycorrhizal fungi

Rhizobium spp.

Azospirillum spp.

KSM 8: Polimeri hranil

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje polimere, sestavljene izključno iz monomernih snovi, ki izpolnjujejo merila iz točk 1 in 2 KSM 1, pri čemer je namen polimerizacije nadzor sproščanja hranil iz ene ali več monomernih snovi.

2.  Vsaj 60% polimerov je topnih v fosfatni pufrski raztopini pri pH 7,5 in 100 ºC.

3.   Končni produkti razgradnje so samo amonijak (NH3), voda in ogljikov dioksid (CO2).

4.  Polimeri ne vsebujejo več kot 600 ppm prostega formaldehida.

KSM 9: Polimeri, razen polimerov hranil

1.  Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje polimere, razen polimerov hranil, samo kadar je namen polimera:

(a)  nadzorovanje prepustnosti vode v delce hranil in tako sprostitev hranil (v tem primeru je polimer običajno naveden kot prevlečno sredstvo);

(b)  povečanje sposobnosti zadrževanja vode ali močljivosti sredstva za gnojenje EU ali

(c)   vezivo za sredstvo za gnojenje EU iz FKS 4.

2.  Od … [sedem let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] polimeri iz točke 1(a) in (b) izpolnjujejo merila biorazgradljivosti iz člena 42(6). Če takih meril ni, sredstvo za gnojenje EU, ki je dano na trg po tem datumu, ne sme vsebovati takih polimerov.

3.  Za polimere iz točke 1(a) in (b) niti polimer niti njegovi razgradni stranski proizvodi na splošno ne učinkujejo škodljivo na zdravje živali ali rastlin ali na okolje pri razumno predvidljivih pogojih uporabe sredstva za gnojenje EU. Polimer mora uspešno prestati akutni test strupenosti za rast rastline, test akutne strupenosti na deževnikih in test z inhibicijo nitrifikacije s talnimi mikroorganizmi, kot sledi:

(a)  Pri testu akutne strupenosti za rast rastline je stopnja kalivosti in rastlinske biomase testiranih rastlinskih vrst na tleh, izpostavljenih testnemu materialu, več kot 90 % stopnje kalivosti in rastlinske biomase iste rastlinske vrste na ustreznem slepem vzorcu tal, ki ni bil izpostavljen testnemu materialu.

▌Rezultati se ▌štejejo za veljavne samo, če je pri kontrolah (tj. slepi vzorec tal):

–  vznik sejancev vsaj 70 %,

–  sejanci ne kažejo vidnih fitotoksičnih učinkov (npr. kloroze, nekroze, venenja, deformacij listov in stebel), rastline pa izkazujejo le normalno variacijo rasti in morfologije za to določeno vrsto,

–  srednja stopnja preživetja vzniknjenih kontrolnih sejancev v času trajanja študije je vsaj 90 % ter

–  okoljski pogoji za določeno vrsto so enaki in rastni medij vsebuje enako količino matrike tal, podpornih medijev ali substrata iz istega vira.

(b)  Pri testu akutne strupenosti na deževnikih se opažena smrtnost in biomasa preživelih deževnikov v tleh, izpostavljenih testnemu materialu, ne razlikuje za več kot 10 % v primerjavi z ustreznim slepim vzorcem tal, ki ni izpostavljen testnemu materialu. Rezultati se štejejo za veljavne, če:

–  je odstotek smrtnosti, opažene pri kontroli (tj. slepi vzorec tal), manjši od 10 % in

–  povprečna izguba biomase (povprečna teža) črvov v slepem vzorcu tal ne presega 20 %.

(c)  Pri testu z inhibicijo nitrifikacije s talnimi mikroorganizmi je stopnja tvorbe nitrita v tleh, izpostavljenih testnemu materialu, več kot 90 % stopnje pri ustreznem slepem vzorcu tal, ki ni bil izpostavljen testnemu materialu. Rezultati se štejejo za veljavne, če je razlika med ponovitvenimi kontrolnimi vzorci tal (slepi vzorec tal) in testnimi vzorci manjša od 20 %.

KSM 10: Pridobljeni proizvodi v smislu uredbe (ES) št. 1069/2009

Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so dosegli končno točko v proizvodni verigi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo, ter so navedeni in opredeljeni v naslednji tabeli(49):

KSM 11: Stranski proizvodi v smislu Direktive 2008/98/ES

1.   Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES razen(50):

(a)   živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)   polimerov;

(c)   komposta ali

(d)   digestata.

2.   Stranski proizvodi so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 v dokumentaciji, ki vsebuje:

(a)   informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in

(b)   poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo kot sredstvo za gnojenje,

razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

3.   Od … [tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7). Sredstvo za gnojenje EU, ki se da na trg po navedenem datumu, ne sme več vsebovati stranskih proizvodov iz točke 1, ki niso v skladu s takimi merili.

PRILOGA III

Zahteve za označevanje

Ta priloga določa zahteve za označevanje sredstev za gnojenje EU. Zahteve iz dela II in dela III te priloge za določeno FKS, kot je določena v Prilogi I, se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU v vseh podkategorijah zadevne FKS.

Del I

Splošne zahteve za označevanje

1.  Navedejo se naslednje informacije:

(a)  za sredstva za gnojenje EU iz FKS 1 do FKS 6: oznaka – kot je navedena v delu I Priloge I – FKS v skladu z navedeno funkcijo proizvoda;

(b)   za sredstva za gnojenje EU iz FKS 7 oznake – kot so navedene v delu I Priloge I – vseh FKS v skladu z navedenimi funkcijami posameznih sredstev za gnojenje EU, ki sestavljajo mešanico;

(c)  količina sredstva za gnojenje EU, navedena kot masa ali prostornina;

(d)  navodila za predvideno uporabo, vključno z odmerki, časom in pogostnostjo ter ciljnimi rastlinami ali gobami;

(e)   priporočeni pogoji shranjevanja;

(f)   za proizvode, ki vsebujejo polimer iz KSM 9 iz dela II Priloge II: čas po uporabi, med katerim se nadzira sproščanje hranil ali se poveča sposobnost zadrževanja vode („obdobje funkcionalnosti“); ta čas ne sme biti daljši od časa, ki v skladu z navodili za uporabo iz točke (d) preteče od ene do druge uporabe;

(g)  vse ustrezne informacije o priporočenih ukrepih za obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje ter

(h)  seznam vseh sestavin, katerih delež v teži proizvoda znaša več kot 5 %, v padajočem vrstnem redu po teži suhe snovi, vključno z oznakami ustreznih KSM, kakor so navedene v delu I Priloge II k tej uredbi; kadar je sestavina snov ali zmes, se določi v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1272/2008.

2.  Kadar ima sredstvo za gnojenje EU funkcije, opisane v dveh ali več FKS iz Priloge I, se lahko z uporabo oznak FKS iz Priloge I navedejo samo tiste funkcije FKS, glede katerih je ▌ bilo uspešno izvedeno ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenjeEU v skladu s to uredbo, tako da se uporabi ustrezna FKS oznaka, kot je navedena v delu I Priloge I.

3.  Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje snov, za katero so bile določene mejne vrednosti ostankov za živila in krmo v skladu z Uredbo (EGS) št. 315/93, Uredbo (ES) št. 396/2005, Uredbo (ES) št. 470/2009 ali Direktivo 2002/32/ES, se z navodili iz točke 1(d) zagotovi, da se pri predvideni uporabi sredstva za gnojenje EU navedene mejne vrednosti v živilih ali krmi ne presežejo.

4.  Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen gnoja, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Rejne živali se ne smejo niti neposredno niti s pašo hraniti s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem se je proizvod uporabljal, razen če je do košnje oziroma paše prišlo po poteku najmanj 21-dnevne karence.“

5.   Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje ricin, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Nevarno za živali v primeru zaužitja.“

6.   Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje nepredelane ali predelane kakavove lupine, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Strupeno za pse in mačke“.

7.   Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje polimer, katerega namen je biti vezivo za proizvod, kot je navedeno v točki 1(c) KSM 9 v delu II Priloge II, se uporabniku da navodilo, naj proizvoda ne uporablja v stiku s tlemi in naj v sodelovanju s proizvajalcem poskrbi za varno odstranjevanje proizvodov po koncu uporabe.

8.  Informacije, razen tistih, ki se zahtevajo v skladu s točkami 1 do 6

(a)  ne smejo zavajati uporabnika, na primer s pripisovanjem lastnosti proizvodu, ki jih ta nima, ali z navajanjem, da ima proizvod edinstvene lastnosti, ki jih imajo tudi podobni proizvodi;

(b)  se nanašajo na preverljive dejavnike; ▌

(c)  ne smejo vključevati navedb, kot sta „trajnostni“ ali „okolju prijazen“, razen če se take navedbe sklicujejo na zakonodajo ali jasno označene smernice, standarde ali sheme, s katerimi so sredstva za gnojenje EU skladna, ter

(d)   ne smejo vključevati navedb v obliki izjav ali vizualnega prikaza, da sredstvo za gnojenje EU preprečuje ali zdravi bolezni rastlin ali da rastline varuje pred škodljivimi organizmi.

9.  Izraz „z nizko vsebnostjo kloridov“ ali podobno se lahko uporabi, samo če je vsebnost kloridov (Cl) pod 30 g/kg suhe snovi.

10.   Kadar so informacije o vsebnosti hranil v skladu z zahtevami iz te priloge izražene v oksidirani obliki, je lahko vsebnost hranil namesto v oksidirani obliki ali poleg tega, da je izražena v oksidirani obliki, izražena v elementarni obliki v skladu z naslednjimi pretvorbenimi faktorji:

fosfor (P) = fosforjev pentoksid (P2O5) × 0,436;

kalij (K) = kalijev oksid (K2O) × 0,830;

kalcij (Ca) = kalcijev oksid (CaO) × 0,715;

magnezij (Mg) = magnezijev oksid (MgO) × 0,603;

natrij (Na) = natrijev oksid (Na2O) × 0,742;

žveplo (S) = žveplov trioksid (SO3) × 0,400.

11.   Kadar se zahteve glede informacij v tej prilogi nanašajo na organski ogljik (Corg), se lahko informacije namesto na organski ogljik (Corg) ali poleg organskega ogljika nanašajo na organsko snov v skladu z naslednjimi pretvorbenimi faktorji:

organski ogljik (Corg) = organska snov × 0,56.

Del II

Zahteve za označevanje, značilne za posamezne proizvode

FKS 1: Gnojilo

1.  Vsebnost hranil se lahko deklarira, samo če so ta prisotna v sredstvu za gnojenje EU v najmanjši količini, ki je v Prilogi I določena za ustrezno FKS.

2.   Če dušik (N) ali fosfor (P) nista deklarirani hranili, se vsebnost dušika (N) ali fosforjevega pentoksida (P2O5) kljub temu navede, če je večja od 0,5 masnega odstotka. Ta navedba je ločena od izjave o hranilih.

3.  Za gnojila, ki vsebujejo inhibitorje▌ , kakor je določeno v ▌ KSM 1 v delu II Priloge II, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  na etiketi se navede besedilo „inhibitor nitrifikacije“, „inhibitor denitrifikacije“ ali „inhibitor ureaze“, kakor je ustrezno ▌ ;

(b)  vsebnost inhibitorja nitrifikacije se izrazi kot masni odstotek celotne vsebnosti dušika (N), ki je v obliki amonijevega dušika (NH4+) in sečninskega dušika (CH4N2O);

(c)  vsebnost inhibitorja denitrifikacije se izrazi kot masni odstotek prisotnega nitrata (NO3-);

(d)  vsebnost inhibitorja ureaze se izrazi kot masni odstotek celotne vsebnosti dušika (N), ki je v obliki sečninskega dušika (CH4N2O).

4.   Izraz „mineralno gnojilo“ se lahko uporablja samo za gnojila, ki spadajo v FKS 1(C) in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)   mineralno gnojilo ne sme vsebovati več kot 1 masni odstotek organskega ogljika (Corg), pri čemer organski ogljik (Corg) ne izvira iz:

(i)   kelatnih reagentov ali kompleksirajočih reagentov iz točke 3 KSM 1 v delu II Priloge II;

(ii)   inhibitorjev nitrifikacije, inhibitorjev denitrifikacije ali inhibitorjev ureaze iz točke 4 KSM 1 v delu II Priloge II;

(iii)   prevlečnih sredstev iz točke 1(a) KSM 9 v delu II Priloge II;

(iv)   sečnine ali

(v)   kalcijevega cianamida (CaCN2);

(b)   kadar je fosfor (P) deklarirano hranilo, sestoji vsebnost deklariranega fosforja samo iz fosforja v fosfatni obliki, mineralno gnojilo pa izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril glede topnosti:

(i)   topnost v vodi: minimalna raven 40 % celotnega fosforja (P);

(ii)   topnost v nevtralnem amonijevem citratu: minimalna raven 75 % celotnega fosforja (P) ali

(iii)   topnost v mravljični kislini (samo za mehke fosfatne kamnine): minimalna raven 55 % celotnega fosforja (P);

(c)   kadar je dušik (N) deklarirano hranilo, sestoji vsebnost deklariranega dušika samo iz vsote nitratnega dušika, amonijevega dušika, sečninskega dušika ter dušika iz metilensečnine, iz izobutilidendisečnine in krotonilidendisečnine.

FKS 1(A): Organsko gnojilo

Navedene so naslednje informacije:

(a)  deklarirana primarna hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)  deklarirana sekundarna hranila kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na) ali žveplo (S) ▌ s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Ca-Mg-Na-S;

(c)  vrednosti, ki označujejo ▌ vsebnost deklariranih hranil celotnega dušika (N), celotnega fosforja v obliki fosforjevega pentoksida (P2O5) ali celotnega kalija v obliki kalijevega oksida (K2O), sledijo pa jim vrednosti v oklepaju, ki označujejo celotno vsebnost kalcijevega oksida (CaO), magnezijevega oksida (MgO), natrijevega oksida (Na2O) ali žveplovega trioksida (SO3);

(d)  vsebnost naslednjih deklariranih hranil in drugih parametrov v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek:

(i)  dušik (N):

–  celotni dušik (N),

–  minimalna količina organskega dušika (Norg), ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi,

–  dušik ▌ v obliki amonijevega dušika;

(ii)  celotni fosforjev pentoksid (P2O5);

(ii)  celotni kalijev oksid (K2O);

(iv)   kalcijev oksid (CaO), magnezijev oksid (MgO), natrijev oksid (Na2O) in žveplov trioksid (SO3) ▌, izraženi:

–  kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež, ter

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(v)  organski ogljik (Corg);

(vi)  suha snov;

(e)   razmerje med organskim ogljikom in celotnim dušikom (Corg/N);

(f)   datum proizvodnje;

(g)   po potrebi navedba oblike fizične enote proizvoda, denimo v prahu ali peletih.

FKS 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

1.  Navedene so naslednje informacije ▌:

(a)  deklarirana primarna hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)  po potrebi deklarirana sekundarna hranila kalcij (Ca), magnezij (Mg), ▌natrij (Na) ali žveplo (S) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Ca-Mg-Na-S;

(c)  vrednosti, ki označujejo ▌ vsebnost deklariranih hranil celotnega dušika (N), celotnega fosforja v obliki fosforjevega pentoksida (P2O5) ali celotnega kalija v obliki kalijevega oksida (K2O), sledijo pa jim vrednosti v oklepaju, ki označujejo celotno vsebnost kalcijevega oksida (CaO), magnezijevega oksida (MgO), natrijevega oksida (Na2O) ali žveplovega trioksida (SO3);

(d)  vsebnost naslednjih deklariranih hranil in drugih parametrov v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek:

(i)  dušik (N):

–  celotni dušik (N),

–  minimalna količina organskega dušika (Norg), ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi,

–  dušik ▌ v obliki nitratnega dušika,

–  dušik ▌ v obliki amonijevega dušika,

–  dušik ▌ v obliki sečninskega dušika;

(ii)  fosforjev pentoksid (P2O5):

–  celotni fosforjev pentoksid (P2O5),

–  vodotopni fosforjev pentoksid (P2O5),

–  fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu,

–  če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;

(iii)  kalijev oksid (K2O):

–  celotni kalijev oksid (K2O),

–  kalijev oksid, topen v vodi (K2O);

(iv)   kalcijev oksid (CaO), magnezijev oksid (MgO), natrijev oksid (Na2O) in žveplov trioksid (SO3) ▌, izraženi:

–  kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost; ▌

(v)   vsebnost organskega ogljika (Corg),

(vii)   suha snov;

(e)  kadar je prisotna sečnina (CH4N2O), informacije o morebitnih posledicah sproščanja amonijaka zaradi uporabe gnojil na kakovost zraka in poziv uporabnikom k uporabi ustreznih sanacijskih ukrepov.

2.   Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), ▌ železo (Fe), mangan (Mn) in molibden (Mo) ▌ prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v naslednji tabeli,

–  se ta deklarirajo, če so namerno dodana organsko-mineralnemu gnojilu, in

–  se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Trdno organsko-mineralno gnojilo

Tekoče organsko-mineralno gnojilo

Predvidena uporaba na kmetijskih rastlinah ali travinju

Predvidena uporaba v hortikulturi

Bor (B)

0,01

0,01

0,01

Kobalt (Co)

0,002

Ni relevantno

0,002

Železo (Fe)

0,5

0,02

0,02

Mangan (Mn)

0,1

0,01

0,01

Molibden (Mo)

0,001

0,001

0,001

3.   Kadar je prisotno bodisi mikrohranilo baker (Cu) ali cink (Zn) bodisi sta prisotni obe mikrohranili, ne da bi bilo katero namerno dodano, najmanj v vsebnosti, navedeni v masnih odstotkih v naslednji tabeli, je lahko deklarirano:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Trdno organsko-mineralno gnojilo

Tekoče organsko-mineralno gnojilo

Predvidena uporaba na kmetijskih rastlinah ali travinju

Predvidena uporaba v hortikulturi

Baker (Cu)

0,01

0,002

0,002

Cink (Zn)

0,01

0,002

0,002

4.   Kadar je baker (Cu) ali cink (Zn) namerno dodan organsko-mineralnemu gnojilu, se deklarira skupna vsebnost bakra (Cu) ali cinka (Zn).

5.   Mikrohranila iz točk 2, 3 in 4 se deklarirajo za informacijami o makrohranilih. Navedene so naslednje informacije:

(a)  imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)  skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek:

–  kadar so navedena mikrohranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih mikrohranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih mikrohranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)  kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–  „kelatirano z ...(ime kelatnega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek;

(d)  kadar organsko-mineralno gnojilo vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti, ▌ naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–   „kompleskirano z ... (ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek, ▌

(e)  kadar so mikrohranila namerno dodana, naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite predvidenega odmerka.“

6.   Kadar je vsebnost kadmija (Cd) v organsko-mineralnem gnojilu enaka 20 mg/kg ali manj fosforjevega pentoksida (P2O5), se lahko doda navedba „nizka vsebnost kadmija (Cd)“ oziroma podobna navedba ali pa ustrezni vizualni prikaz.

FKS 1(C): Anorgansko gnojilo

FKS 1(C)(I): Anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Navedene so naslednje informacije:

(a)  po potrebi deklarirana primarna hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)  po potrebi deklarirana sekundarna hranila kalcij (Ca), magnezij (Mg), ▌natrij (Na) ali žveplo (S) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Ca-Mg-Na-S;

(c)  vrednosti, ki označujejo ▌ vsebnost deklariranih hranil celotnega dušika (N), celotnega fosforja v obliki fosforjevega pentoksida (P2O5) ali celotnega kalija v obliki kalijevega oksida (K2O), sledijo pa jim vrednosti v oklepaju, ki označujejo celotno vsebnost kalcijevega oksida (CaO), magnezijevega oksida (MgO), natrijevega oksida (Na2O) ali žveplovega trioksida (SO3);

(d)  vsebnost naslednjih deklariranih hranil v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek:

(i)  dušik (N):

–  celotni dušik (N),

–  dušik ▌ v obliki nitratnega dušika,

–  dušik ▌ v obliki amonijevega dušika,

–  dušik ▌ v obliki sečninskega dušika,

–  dušik ▌ iz formaldehida sečnine, izobutilidendisečnine in krotonilidendisečnine,

–  dušik ▌ iz cianamidnega dušika;

(ii)  fosforjev pentoksid (P2O5):

–  celotni fosforjev pentoksid (P2O5),

–  vodotopni fosforjev pentoksid (P2O5),

–  fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu,

–  če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;

(iii)  kalijev oksid, topen v vodi (K2O);

(iv)   kalcijev oksid (CaO), magnezijev oksid (MgO), natrijev oksid (Na2O) in žveplov trioksid (SO3) ▌, izraženi:

–  kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(e)  kadar je prisotna sečnina (CH4N2O), informacije o morebitnih posledicah sproščanja amonijaka zaradi uporabe gnojil na kakovost zraka in poziv uporabnikom k uporabi ustreznih sanacijskih ukrepov.

2.   Kadar je vsebnost kadmija (Cd) v anorganskem gnojilu z makrohranili enaka 20 mg/kg ali manj fosforjevega pentoksida (P2O5), se lahko doda navedba „nizka vsebnost kadmija (Cd)“ oziroma podobna navedba ali pa ustrezni vizualni prikaz.

FKS 1(C)(I)(a): Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili se lahko označi kot ▌„kompleksno“, samo če vsaka fizična enota vsebuje vsa deklarirana hranila v deklarirani vsebnosti ▌.

2.  Navede se granulometrija trdnega gnojila z makrohranili, izražena v masnih odstotkih proizvoda, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže.

3.  Oblika fizične enote proizvoda je označena z eno od naslednjih navedb:

(a)  granule;

(b)  peleti;

(c)  prah, če lahko najmanj 90 masnih odstotkov proizvoda prehaja skozi sito z gostoto mreže 1 mm, ali

(d)  kroglice.

4.  Pri prevlečenih trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili se navede ime prevlečnega sredstva in odstotek gnojila, prevlečenega s posameznim prevlečnim sredstvom, ki jima sledi:

(a)  pri trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili, prevlečenih s polimerom, naslednje opozorilo: „Stopnja sproščanja hranil se lahko razlikuje glede na temperaturo substrata. Gnojenje je morda treba prilagoditi.“ in

(b)  pri trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili, prevlečenih z žveplom (S), in trdnih anorganskih gnojilih z makrohranili, prevlečenih z žveplom (S) in polimerom, naslednje opozorilo: „Stopnja sproščanja hranil se lahko razlikuje glede na temperaturo substrata in biološko aktivnost. Gnojenje je morda treba prilagoditi.“

5.  Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), ▌ železo (Fe), mangan (Mn) in molibden (Mo) ▌prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni v naslednji tabeli kot masni odstotek:

–  se ta deklarirajo, če so namerno dodana trdnemu anorganskemu gnojilu z makrohranili, in

–  se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Predvidena uporaba na kmetijskih rastlinah ali travinju

Predvidena uporaba v hortikulturi

Bor (B)

0,01

0,01

Kobalt (Co)

0,002

Ni relevantno

Železo (Fe)

0,5

0,02

Mangan (Mn)

0,1

0,01

Molibden (Mo)

0,001

0,001

6.   Kadar je prisotno bodisi mikrohranilo baker (Cu) ali cink (Zn) bodisi sta prisotni obe mikrohranili, ne da bi bilo katero namerno dodano, najmanj v vsebnosti, navedeni v masnih odstotkih v naslednji tabeli, je lahko deklarirano:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Predvidena uporaba na kmetijskih rastlinah ali travinju

Predvidena uporaba v hortikulturi

Baker (Cu)

0,01

0,002

Cink (Zn)

0,01

0,002

7.   Kadar je baker (Cu) ali cink (Zn) namerno dodan trdnemu anorgansko gnojilu z makrohranili, se deklarira skupna vsebnost bakra (Cu) ali cinka (Zn).

8.   Mikrohranila iz točk 5, 6 in 7 se deklarirajo za informacijami o makrohranilih. Navedene so naslednje informacije:

(a)  imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)  skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek,

–  kadar so navedena mikrohranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih mikrohranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih mikrohranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)  kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–  „kelatirano z ... (ime kelatnega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek;

(d)  kadar trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti, ▌ naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: ▌

–   „kompleskirano z ... (ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek;

(e)  kadar so mikrohranila namerno dodana, naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite predvidenega odmerka.“

FKS 1(C)(I)(b): Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.  Na etiketi se navede, ali je tekoče anorgansko gnojilo z mikrohranili v suspenziji ali raztopini. ▌.

2.  Vsebnost hranil se lahko navede bodisi kot masni bodisi kot volumski odstotek.

3.  Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), ▌ železo (Fe), mangan (Mn) in molibden (Mo)▌ prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni v naslednji tabeli masni odstotek:

–  se ta deklarirajo, če so namerno dodana tekočemu anorganskemu gnojilu z makrohranili, in

–  se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Bor (B)

0,01

Kobalt (Co)

0,002

Železo (Fe)

0,02

Mangan (Mn)

0,01

Molibden (Mo)

0,001

4.   Kadar je prisotno bodisi mikrohranilo baker (Cu) ali cink (Zn) bodisi sta prisotni obe mikrohranili, ne da bi bilo katero namerno dodano, najmanj v vsebnosti 0,002 masnega odstotka, je lahko deklarirano.

5.   Kadar je baker (Cu) ali cink (Zn) namerno dodan tekočemu anorganskemu gnojilu z makrohranili, se deklarira skupna vsebnost bakra (Cu) ali cinka (Zn).

6.   Mikrohranila iz točk 3, 4 in 5 se deklarirajo za informacijami o makrohranilih. Navedene so naslednje informacije:

(a)  imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)  skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni ali volumski odstotek:

–  kadar so navedena mikrohranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež navedenih mikrohranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih mikrohranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)  kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–  „kelatirano z ...(ime kelatnega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek;

(d)  kadar tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–  „kompleskirano z ...(ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek;

(e)  kadar so mikrohranila namerno dodana, naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite predvidenega odmerka.“

FKS 1(C)(II): Anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Deklarirana mikrohranila v anorganskem gnojilu z mikrohranili so zapisana z imenom in kemijskim simbolom v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov.

2.  Kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti in je mogoče vsak kelatni reagent opredeliti in kvantificirati ter kelatira vsaj 1 % vodotopnega mikrohranila, se za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila doda naslednji kvalifikator:

–  „kelatirano z ...(ime kelatnega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek.

3.  Kadar so deklarirana mikrohranila kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti, se za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila doda naslednji kvalifikator:

–  „kompleskirano z ...(ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica)“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek.

4.  Navede se naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite predvidenega odmerka.“

FKS 1(C)(II)(a): Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Na etiketi se navede zadevna tipologija, kakor je navedena v tabeli pod FKS 1(C)(II)(a) v delu II Priloge I.

2.  Skupna vsebnost mikrohranil se izrazi kot masni odstotek,

–  kadar je mikrohranilo v celoti topno v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež mikrohranila najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenega mikrohranila, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost.

FKS 1(C)(II)(b): Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.  Mikrohranila se lahko deklarirajo, samo če so v gnojilu prisotna v minimalnih količinah iz naslednje tabele, izraženo v masnih odstotkih:

Mikrohranilo

Vsebnost mikrohranil (v masnih odstotkih)

Nekelatirano, nekompleksirano

Kelatirano ali kompleksirano

Bor (B)

0,2

Ni relevantno

Kobalt (Co)

0,02

0,02

Baker (Cu)

0,5

0,1

Železo (Fe)

2

0,3

Mangan (Mn)

0,5

0,1

Molibden (Mo)

0,02

Ni relevantno

Cink (Zn)

0,5

0,1

2.  Če je sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili v obliki suspenzije ali raztopine, se na etiketi navede „v suspenziji“ ali „v raztopini“, kot je ustrezno.

3.  Skupna vsebnost mikrohranil se izrazi kot masni odstotek:

–  kadar so mikrohranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež,

–  kadar znaša topni delež mikrohranil najmanj polovico skupne vsebnosti navedenih mikrohranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež,

–  v drugih primerih kot skupna vsebnost.

FKS 2: Sredstvo za apnjenje

Naslednji parametri se deklarirajo v naslednjem vrstnem redu:

–  nevtralizacijska vrednost,

–  granulometrija, izražena v masnih odstotkih proizvoda, ki gre ▌skozi sito z gostoto mreže 1,0 mm,

–  celotni kalcijev oksid (CaO), izražen v masnih odstotkih ▌,

–  celotni magnezijev oksid (MgO), izražen v masnih odstotkih ▌,

–  reaktivnost in metoda določevanja reaktivnosti, razen za kalcijev oksid in hidroksid (žgano in gašeno apno).

FKS 3: Izboljševalec tal

1.  Deklarira se vsebnost suhe snovi, izražena kot masni odstotek.

2.  Deklarirajo se naslednji parametri, izraženi kot masni odstotek, če presegajo 0,5 masnega odstotka: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) in kalijev oksid (K2O).

FKS 3(A) Organski izboljševalec tal

Deklarirajo se naslednji parametri:

–  pH,

–   električna prevodnost v mS/m,

–   vsebnost organskega ogljika (Corg), izražena v masnih odstotkih,

–   minimalna količina organskega dušika (Norg), izražena v masnih odstotkih, ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi,

–   razmerje med organskim ogljikom in celotnim dušikom (Corg/N).

FKS 4: Rastni medij

Naslednji parametri se deklarirajo v naslednjem vrstnem redu:

–  električna prevodnost v mS/m, razen za stekleno volno,

–  pH,

–  količina:

—   za stekleno volno, izražena kot število kosov ter v treh dimenzijah – dolžina, višina in širina,

—   za druge vnaprej oblikovane rastne medije, izražena kot velikost v vsaj dveh dimenzijah,

—   za druge rastne medije, izražena kot skupna prostornina,

—   razen pri vnaprej oblikovanih rastnih medijih, količina, izražena kot prostornina materiala z velikostjo delcev več kot 60 mm, kadar so prisotni;

–  dušik (N), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“), če je vsebnost večja od 150 mg/l,

–  fosforjev pentoksid (P2O5), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“), če je vsebnost večja od 20 mg/l,

–  kalijev oksid (K2O), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“), če je vsebnost večja od 150 mg/l,

–   datum proizvodnje.

FKS 5: Inhibitor

Vse sestavine se deklarirajo v padajočem vrstnem redu po teži ali prostornini proizvoda.

FKS 6: Rastlinski biostimulant

Navedene so naslednje informacije:

(a)  fizična oblika;

(b)  datum proizvodnje in datum izteka roka uporabnosti;

(c)  metoda(-e) uporabe;

(d)  učinek, ki naj bi ga proizvod imel na posamezno ciljno rastlino, in

(e)  vsa zadevna navodila v zvezi z učinkovitostjo proizvoda, vključno s praksami upravljanja tal, kemičnim gnojenjem, nezdružljivostjo s fitofarmacevtskimi sredstvi, priporočeno velikostjo brizgalnih šob, tlakom razprševanja in drugimi ukrepi za preprečevanje zanašanja.

FKS 6(A): Mikrobni rastlinski biostimulant

Navedejo se vsi namerno dodani mikroorganizmi. Kadar obstaja več sevov mikroorganizma, se navedejo sevi, ki so bili dodani namerno. Njihova koncentracija se izrazi kot število aktivnih enot na prostornino ali težo ali na kateri koli drug način, ki ustreza mikroorganizmu, npr. število kolonijskih enot na gram (cfu/g).

Na etiketi je navedeno naslednje besedilo: „Mikroorganizmi lahko povzročijo preobčutljivostne reakcije.“

FKS 7: Mešanica sredstev za gnojenje

Vse zahteve za označevanje, ki veljajo za vsa posamezna sredstva za gnojenje EU, ki sestavljajo mešanico, se uporabljajo za mešanico sredstev za gnojenje in so navedene za končno mešanico sredstev za gnojenje.

Kadar mešanica sredstev za gnojenje vsebuje enega ali več rastlinskih biostimulantov iz FKS 6, se navede koncentracija vsakega rastlinskega biostimulanta v mešanici v g/kg ali g/l pri 20 °C.

Del III

Pravila v zvezi s toleranco

1.  Deklarirana vsebnost hranil ali deklarirane fizikalno-kemične lastnosti sredstva za gnojenje EU lahko odstopajo od dejanske vrednosti samo v mejah toleranc, določenih v tem delu za zadevno FKS. S tolerancami naj bi se omogočili odmiki pri proizvodnji, v distribucijski verigi ter med vzorčenjem in analizo.

2.  Dovoljene tolerance glede deklariranih parametrov iz tega dela so negativne in pozitivne vrednosti ▌.

3.  Z odstopanjem od točke 1 dejanska vsebnost sestavine v sredstvu za gnojenje EU, za katero je v Prilogi I ali Prilogi II določena najnižja ali najvišja vsebnost, ne sme biti nikoli nižja od najnižje vsebnosti ali presegati najvišje vsebnosti.

FKS 1: Gnojilo

Naslednja pravila v zvezi s toleranco se uporabljajo za gnojila, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, inhibitorje denitrifikacije ali inhibiterje ureaze, kakor je navedeno v KSM 1 v delu II Priloge II.

Inhibitorji

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost inhibitorjev

Koncentracija enaka ali nižja od 2 %

±20 % od deklarirane vrednosti

Koncentracija višja od 2 %

±0,3 odstotne točke v absolutnem smislu

FKS 1(A): Organsko gnojilo

Oblike deklariranega hranila in drugi deklarirani parametri

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost hranil in druge deklarirane parametre

Organski ogljik (Corg)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi

±5,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni dušik (N)

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (Norg)

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni kalijev oksid (K2O);

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni in vodotopni magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3) ali natrijev oksid (Na2O)

±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski ogljik (Corg)/celotni dušik (N)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Količina

Relativni odmik ±1,5 % od deklarirane vrednosti

FKS 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

Oblike deklariranega hranila in drugi deklarirani parametri

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost makrohranil in druge deklarirane parametre

Organski ogljik (Corg)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi

±5,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike anorganskega dušika (N)

Relativni odmik ±25 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (Norg)

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike fosforjevega pentoksida (P2O5)

Relativni odmik ±25 % od deklarirane vrednosti do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike kalijevega oksida (K2O)

Relativni odmik ±25 % od deklarirane vrednosti do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni in vodotopni magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3)

±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni in vodotopni natrijev oksid (Na2O)

±25 % deklarirane vsebnosti do največ 0,9 odstotne točke v absolutnem smislu

Količina

Relativni odmik ±1,5 % od deklarirane vrednosti

Mikrohranilo ▌

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik mikrohranila

Koncentracija enaka ali nižja od 2 %

±20 % od deklarirane vrednosti

Koncentracija višja od 2 % in enaka ali nižja od 10 %

±20 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Koncentracija višja od 10 %

±1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

FKS 1(C): Anorgansko gnojilo

Oblike deklariranega hranila in drugideklarirani parametri

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost makrohranil in druge deklarirane parametre

Deklarirane oblike dušika (N)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike fosforjevega pentoksida (P2O5)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike kalijevega oksida (K2O)

Relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike dušika (N), fosforjevega pentoksida (P2O5)ali kalijevega oksida (K2O) v dvokomponentnih gnojilih

±1,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Deklarirane oblike dušika (N), fosforjevega pentoksida (P2O5) ali kalijevega oksida (K2O) v trokomponentnih gnojilih

±1,9 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni in vodotopni magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3)

±25 % deklarirane vsebnosti navedenih hranil do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni in vodotopni natrijev oksid (Na2O)

–25 % deklarirane vsebnosti do največ 0,9 odstotne točke v absolutnem smislu

+50 % deklarirane vsebnosti do največ 1,8 odstotne točke v absolutnem smislu

Granulometrija

Relativni odmik ±10 % od deklariranega odstotka materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

Količina

Relativni odmik ±1 % od deklarirane vrednosti

Mikrohranilo ▌

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost oblik mikrohranila

Koncentracija enaka ali nižja od 2 %

±20 % od deklarirane vrednosti

Koncentracija višja od 2 % in enaka ali nižja od10 %

±20 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Koncentracija višja od 10 %

±1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Količina: Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

FKS 2: Sredstvo za apnjenje

Oblike deklariranega hranila in drugi deklarirani parametri

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

Nevtralizacijska vrednost

±3

Granulometrija

Relativni odmik ±10 % od deklariranega odstotka materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

Celotni kalcijev oksid (CaO)

±3,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni magnezijev oksid (MgO)

Koncentracija nižja od 8 %

Koncentracija med 8 in 16 %

Koncentracija enaka ali večja od 16 %

±1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

±2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

±3,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Reaktivnosti (test s klorovodikovo kislino in inkubacijski test)

±5,0 odstotnih točk v absolutnem smislu

Količina

Relativni odmik ±1 % od deklarirane vrednosti

FKS 3: Izboljševalec tal

Oblike deklariranega hranila in drugi deklarirani parametri

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

pH

±1,0 % od deklarirane vrednosti

Organski ogljik (Corg)

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (Norg)

Relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni dušik (N)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni fosforjev pentoksid (P2O5)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Celotni kalijev oksid (K2O)

Relativni odmik ±20 % do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi

Relativni odmik ±10 % od deklarirane vrednosti

Količina

Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti ▌

Električna prevodnost

Relativni odmik ±75 % od deklarirane vrednosti

FKS 4: Rastni medij

Oblike deklariranega hranila in drugi deklarirani parametri

Dovoljene tolerance za deklarirani parameter

Električna prevodnost

Relativni odmik ±75 % od deklarirane vrednosti

pH

±1,0 % od deklarirane vrednosti

Količina (prostornina) (v litrih ali m³)

Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

Določanje količine (prostornine) materialov z velikostjo delcev več kot 60 mm

Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

Določanje količine (prostornine) vnaprej oblikovanih rastnih medijev

Relativni odmik ±5 % ▌ od ▌deklarirane vrednosti

Dušik (N), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“)

Relativni odmik ±75 % od deklarirane vrednosti

fosforjev pentoksid (P2O5), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“)

Relativni odmik ±75 % od deklarirane vrednosti

kalijev oksid (K2O), ki ga je mogoče ekstrahirati s CaCl2/DTPA (kalcijev klorid/dietilentriaminpentaocetna kislina; „topen v CAT“)

Relativni odmik ±75 % od deklarirane vrednosti

FKS 5: Inhibitorji

Inhibirajoča spojina

Dovoljena toleranca za deklarirano vsebnost inhibirajočih spojin

Koncentracija enaka ali nižja od 2 %

±20 % od deklarirane vrednosti

Koncentracija višja od 2 %

±0,3 odstotne točke v absolutnem smislu

Količina: Relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

FKS 6(A): Mikrobni rastlinski biostimulant

Dejanske koncentracije mikroorganizmov lahko odstopajo za največ 15 % od deklariranih vrednosti.

FKS 7: Mešanica sredstev za gnojenje

Kadar mešanica sredstev za gnojenje vsebuje enega ali več rastlinskih biostimulantov iz FKS 6, se za deklarirane koncentracije vsakega rastlinskega biostimulanta uporabljajo naslednje tolerance:

Deklarirana koncentracija v g/kg ali g/l pri 20 °C

Dovoljena toleranca

Do 25

Relativni odmik ±15 % ▌

Več kot 25 do 100

Relativni odmik ±10 %

Več kot 100 do 250

Relativni odmik ±6 %

Več kot 250 do 500

Relativni odmik ±5 %

Več kot 500

±25 g/kg ali ±25 g/l

PRILOGA IV

Postopki ugotavljanja skladnosti

Del I

Uporaba postopkov ugotavljanja skladnosti

Ta del določa uporabo postopkovnih modulov za ugotavljanje skladnosti, kakor so opredeljeni v delu II te priloge, za sredstva za gnojenje EU glede na njihove KSM, kakor so opredeljene v Prilogi II, ter njihove FKS, kakor so opredeljene v Prilogi I.

1.  Uporaba notranjega nadzora proizvodnje (modul A)

1.1  Modul A se lahko uporablja za sredstvo za gnojenje EU, ki je sestavljeno izključno iz enega ali več naslednjih sestavnih materialov:

(a)  snovi ali zmesi neobdelanega materiala, kakor so opredeljene v KSM 1 v delu II Priloge II, razen inhibitorja nitrifikacije, inhibitorja denitrifikacije ali inhibitorja ureaze;

(b)  digestatov svežih kmetijskih rastlin, kakor so opredeljeni v KSM 4 v delu II Priloge II;

(c)  stranskih proizvodov živilske industrije, kakor so opredeljeni v KSM 6 v delu II Priloge II;

(d)  mikroorganizmov, kakor so opredeljeni v KSM 7 v delu II Priloge II;

(e)  polimerov hranil, kakor so opredeljeni v KSM 9 v delu II Priloge II;

(f)   stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES, kakor so opredeljeni v KSM 11 v delu II Priloge II.

1.2  Modul A se lahko uporablja tudi za mešanico sredstva za gnojenje, kakor je opredeljena v FKS 7.

1.3  Z odstopanjem od točk 1.1 in 1.2 se modul A ne sme uporabljati za:

(a)  enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico sredstva za gnojenje, kakor je opredeljena v FKS 7, ki vsebuje 28 ali več masnih odstotkov dušika (N) iz sredstva za gnojenje EU, ki spada v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A),

(b)  inhibitor, kakor je opredeljen v FKS 5, ali

(c)  rastlinski biostimulant, kakor je opredeljen v FKS 6.

2.  Uporaba notranjega nadzora proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov (modul A1)

Modul A1 se uporablja za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v FKS 1(C)(I)(a)(i‑ii)(A), in za mešanico sredstva za gnojenje, kakor je opredeljena v FKS 7, ki vsebuje 28 ali več masnih odstotkov dušika (N) iz sredstva za gnojenje EU, ki spada v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A).

3.  Uporaba tipskega pregleda EU (modul B), ki mu sledi skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje (modul C)

3.1  Modul B, ki mu sledi modul C, se lahko uporablja za sredstvo za gnojenje EU, ki je sestavljeno izključno iz enega ali več naslednjih sestavnih materialov:

(a)  inhibitorja nitrifikacije, inhibitorja denitrifikacije ali inhibitorja ureaze, kakor so določeni v KSM 1 v delu II Priloge II;

(b)   rastlin, delov rastlin in rastlinskih izvlečkov, kakor so določeni v KSM 2 v delu II Priloge II;

(c)  drugih polimerov, ki niso polimeri hranil, kakor so določeni v KSM 9 v delu II Priloge II;

(d)  nekaterih pridobljenih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, kakor so določeni v KSM 10 v delu II Priloge II; ▌

(e)  KSM iz točke 1.1 ▌tega dela.

3.2  Modul B, ki mu sledi modul C, se lahko uporablja tudi za:

(a)  inhibitor, kakor je določen v FKS 5 ▌;

(b)  rastlinski biostimulant, kakor je določen v FKS 6, in

(c)  mešanico sredstva za gnojenje, kakor je določena v FKS 7.

3.3  Z odstopanjem od točk 3.1 in 3.2 se modul B, ki mu sledi modul C, ne sme uporabljati za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je določeno v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico sredstva za gnojenje, kakor je določena v FKS 7, ki vsebuje 28 ali več masnih odstotkov dušika (N) iz sredstva za gnojenje EU, ki spada v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A).

4.  Uporaba zagotavljanja kakovosti proizvodnega postopka (modul D1)

4.1  Modul D1 se lahko uporabi za vsako sredstvo za gnojenje EU.

4.2  Z odstopanjem od točke 4.1 se modul D1 ne sme uporabljati za enostavno ali sestavljeno trdno gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je določeno v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico sredstva za gnojenje, kakor je določena v FKS 7, ki vsebuje 28 ali več masnih odstotkov dušika (N) iz sredstva za gnojenje EU, ki spada v FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A).

Del II

Opis postopkov ugotavljanja skladnosti

Modul A – Notranji nadzor proizvodnje

1.  Opis modula

Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3 in 4 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna sredstva za gnojenje EU izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.  Tehnična dokumentacija

2.1  Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU z relevantnimi zahtevami ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2  Tehnična dokumentacija opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, potrebnem za tako ugotavljanje, zajema načrtovanje, proizvodnjo in predvideno uporabo sredstva za gnojenje EU. Tehnična dokumentacija po potrebi vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  splošni opis sredstva za gnojenje EU, FKS v skladu z navedeno funkcijo sredstva za gnojenje EU in opis predvidene uporabe;

(b)   seznam uporabljenih sestavnih materialov, KSM iz Priloge II, ki jim pripadajo, ter informacije o njihovem poreklu ali proizvodnem procesu;

(c)   izjave EU o skladnosti za posamezna sredstva za gnojenje EU iz mešanice sredstva za gnojenje;

(d)  skice, načrte, opise in razlage, potrebne za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU;

(e)   vzorec etikete ali podatkovnega lista ali obeh iz člena 6(7), ki vsebuje informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III;

(f)  seznam harmoniziranih standardov iz člena 13, skupne specifikacije iz člena 14 in/ali druge ustrezne tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov ali skupne specifikacije se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(g)  rezultate ▌opravljenih izračunov, vključno z izračuni, ki izkazujejo skladnost s točko 5 iz dela II Priloge I, opravljenih preverjanj itd. ▌;

(h)  poročila o testih;

(i)   kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES ali sestoji iz njih, tehnična in upravna dokazila, da stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7) te uredbe in z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, ter, kadar je to primerno, z izvedbenimi akti iz člena 5(2) ali nacionalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 5(3) navedene direktive;

(j)   kadar sredstvo za gnojenje EU skupno vsebuje več kot 200 mg/kg kroma (Cr), informacije o največji količini in točen vir celotnega kroma (Cr).

3.  Proizvodnja

▌Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedenih sredstev za gnojenje EU s tehnično dokumentacijo iz točke 2 in z zahtevami iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

4.  Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

4.1  Proizvajalec namesti oznako CE na vsako posamezno embalažo sredstva za gnojenje EU, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, ali jo, kadar se ta dobavlja brez embalaže, vključi v dokument, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU.

4.2  Proizvajalec za sredstvo za gnojenje EU ali tip sredstva za gnojenje EU pripravi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg. Izjava EU o skladnosti opredeli sredstvo za gnojenje EU ali tip sredstva za gnojenje EU, za katerega je bila pripravljena.

4.3  Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

5.  Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

Modul A1 – Notranji nadzor proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov

1.  Opis modula

▌Notranji nadzor proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov predstavljata postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 3, 4 in 5 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna sredstva za gnojenje EU izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.  Tehnična dokumentacija

2.1  Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU z relevantnimi zahtevami ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2  Tehnična dokumentacija opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, potrebnem za tako ugotavljanje, zajema načrtovanje, proizvodnjo in predvideno uporabo sredstva za gnojenje EU. Tehnična dokumentacija po potrebi vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  splošni opis sredstva za gnojenje EU, FKS v skladu z navedeno funkcijo sredstva za gnojenje EU in opis predvidene uporabe;

(b)   seznam uporabljenih sestavnih materialov, KSM iz Priloge II, ki jim pripadajo, ter informacije o njihovem poreklu ali proizvodnem procesu;

(c)   izjave EU o skladnosti za posamezna sredstva za gnojenje EU iz mešanice sredstva za gnojenje;

(d)  skice, načrte, opise in razlage, potrebne za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU;

(e)   vzorec etikete ali podatkovnega lista ali obeh iz člena 6(7), ki vsebuje informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III;

(f)  imena in naslove lokacij ter upravljavcev lokacij, kjer so bili proizvod in njegove glavne sestavine proizvedeni;

(g)  seznam harmoniziranih standardov iz člena 13, skupne specifikacije iz člena 14 in/ali druge ustrezne tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(h)  rezultate ▌opravljenih izračunov, vključno z izračuni, ki izkazujejo skladnost s točko 5 iz dela II Priloge I, opravljenih preverjanj itd. ▌

(i)  poročila o testih, vključno s poročili o preverjanju proizvoda glede zadrževanja olja in detonacijske upornosti iz točke 4 in

(j)   kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES ali sestoji iz njih, tehnična in upravna dokazila, da stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7) te uredbe in z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, ter, kadar je to primerno, z izvedbenimi akti iz člena 5(2) ali nacionalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 5(3) navedene direktive.

3.  Proizvodnja

Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotavljata skladnost proizvedenih sredstev za gnojenje EU s tehnično dokumentacijo iz točke 2 in z zahtevami iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

4.  Preverjanje proizvoda glede zadrževanja olja in detonacijske upornosti

▌Toplotni cikli in testi iz točk 4.1 do 4.4, se izvedejo na reprezentativnem vzorcu sredstva za gnojenje EU ▌vsake tri mesece v imenu proizvajalca, da se preveri skladnost z:

(a)  zahtevami zadrževanja olja iz točke 4 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) iz Priloge I ter

(b)  zahtevami detonacijske upornosti iz točke 5 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) iz Priloge I.

Toplotni cikli in testi se izvedejo v okviru odgovornosti priglašenega organa, ki ga izbere proizvajalec.

4.1  Toplotni cikli pred testom skladnosti z zahtevami zadrževanja olja iz točke 4 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i‑ii)(A) iz Priloge I

4.1.1  Princip in opredelitev

V primerni zamašeni laboratorijski bučki segrejte testni vzorec s sobne temperature na 50 °C in ga pri tej temperaturi vzdržujte dve uri (faza pri 50 °C). Nato vzorec ohlajajte, dokler ne doseže temperature 25 °C, in ga pri tej temperaturi vzdržujte dve uri (faza pri 25 °C). Kombinacija zaporednih faz pri 50 °C in 25 °C tvori en toplotni cikel. Po dveh toplotnih ciklih se testni vzorec vzdržuje pri temperaturi 20 (± 3) °C za določitev vrednosti zadrževanja olja.

4.1.2  Oprema

Običajna laboratorijska oprema, zlasti:

(a)  vodne kopeli ali peči, nastavljene na 25 ± 1 °C oziroma 50 ± 1 °C;

(b)  primerne laboratorijske bučke s prostornino 150 ml.

4.1.3  Postopek

4.1.3.1  Vsak testni vzorec, težak 70 5 g, prenesite v primerno laboratorijsko bučko in jo nato zamašite.

4.1.3.2  Potem ko dosežete temperaturo 50 °C, to temperaturo dve uri vzdržujete, nato spremenite temperaturo bučke ali peči na 25 °C, in nadaljujte, kot je opisano v točki 4.1.1.

4.1.3.3  Pri uporabi vodne kopeli vzdržujte vodo v obeh kopelih pri stalni temperaturi in v neprestanem gibanju s hitrim mešanjem. Poskrbite, da bo gladina vode nad gladino vzorca. Zamašek pred kondenzacijo zavarujte s prevleko iz penaste gume.

4.2   Test zadrževanja olja iz točke 4 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) iz Priloge I

4.2.1   Opis

Zadrževanje olja v sredstvu za gnojenje EU je količina olja, ki ga sredstvo za gnojenje EU zadrži; določa se pod natančno določenimi delovnimi pogoji ter izrazi v masnih odstotkih.

Test se izvede na reprezentativnem vzorcu sredstva za gnojenje EU. Pred testom mora celotna masa vzorca dvakrat skozi toplotni cikel v skladu s točko 4.1.

Metoda je uporabna tako za gnojila v kepah (prilirana) kot tudi za granulirana gnojila, ki ne vsebujejo v olju topnih snovi.

4.2.2   Princip

Popolna potopitev testnega vzorca v plinsko olje za natančno določeno obdobje, čemur sledi izsušitev presežka olja pod natančno določenimi pogoji. Merjenje povečanja mase preskusnega deleža.

4.2.3   Reagenti

Plinsko olje z naslednjimi značilnostmi:

(a)   najvišja viskoznost: 5 mPas pri 40 °C;

(b)   gostota: 0,8 g/ml do 0,85 g/ml pri 20 °C;

(c)   vsebnost žvepla: ≤ 1,0 % (m/m);

(d)   pepel: ≤ 0,1 % (m/m).

4.2.4   Oprema

Običajna laboratorijska oprema in:

(a)   tehtnica, z natančnostjo tehtanja 0,01 g;

(b)   čaše, s prostornino 500 ml;

(c)   plastičen lij, po možnosti z valjasto steno na zgornjem koncu in premerom približno 200 mm;

(d)   preskusno sito, velikost luknjic 0,5 mm, ki se prilega liju;

Opomba: Velikost lija in sita zagotavlja, da le nekaj zrnc leži drugo na drugem, tako da olje lažje odteče.

(e)   iltrirni papir z veliko hitrostjo filtriranja, naguban, mehek, masa 150 g/m2;

(f)   vpojna tkanina (laboratorijska čistoča).

4.2.5   Postopek

4.2.5.1   Na ločenih deležih istega preskusnega vzorca se hitro druga za drugo opravita dve posamezni določanji.

4.2.5.2   S preskusnim sitom odstranite delce, manjše od 0,5 mm. V čašo na 0,01 g natančno odtehtajte približno 50 g vzorca. Dodajte dovolj plinskega olja, da z njim popolnoma prekrijete kepe ali granule, in pazljivo premešajte, da bodo površine vseh kep ali granul povsem namočene. Čašo prekrijte z urnim steklom in pustite stati eno uro pri 25 (±2) °C.

4.2.5.3   Celotno vsebino čaše filtriramo skozi lij s preskusnim sitom. Delež, ki ga zadrži sito, pustimo na situ eno uro, da večina presežka olja lahko odteče.

4.2.5.4   Dva lista filtrirnega papirja (približno 500 mm × 500 mm) na gladki površini položite drugega na drugega; štiri robove obeh filtrirnih papirjev prepognite do višine približno 40 mm, da bi preprečili uhajanje kep ali granul. Na sredino filtrirnih papirjev položite dva sloja vpojne tkanine. Celotno vsebino sita zlijte po vpojni tkanini in z mehkim, ploščatim čopičem enakomerno razporedite kepe ali granule. Po dveh minutah dvignite eno stran tkanine, da se kepe ali granule prenesejo na filtrirna papirja pod tkanino, in jih s čopičem enakomerno razporedite po papirju. Na vzorec položite še en list filtrirnega papirja, katerega robove podobno zavihate navzgor, ter s krožnimi gibi in rahlim pritiskom povaljajte kepe ali granule med listi filtrirnih papirjev. Po vsakih osmih krožnih gibih naredite premor, medtem dvignite nasprotne robove filtrirnih papirjev in vrnite v sredino kepe ali granule, ki so se skotalile na rob. Upoštevajte naslednji postopek: naredite štiri polne krožne gibe, najprej v smeri urinega kazalca in nato še v drugo smer. Za tem vrnite kepe ali granule v sredino, kakor je opisano zgoraj. Postopek je treba ponoviti trikrat (24 krožnih gibov, dve privzdigovanji robov). Med list papirja na dnu in list, ki leži na njem, previdno vstavite nov list filtrirnega papirja in z dvigom robov vrhnjega lista pustite, da se kepe ali granule skotalijo na nov list. Kepe ali granule prekrijte z novim listom filtrirnega papirja in ponovite zgoraj opisani postopek. Takoj po kotaljenju kepe ali granule stresite v tarirano posodo, jih znova stehtajte na 0,01 g natančno in tako določite količino zadržanega plinskega olja.

4.2.5.5   Ponavljanje postopka valjanja in ponovno tehtanje

Če je količina zadržanega plinskega olja večja od 2,00 g, postavite delež na skupek svežih filtrirnih papirjev ter ponovite postopek valjanja in dvigovanja robov papirjev v skladu s točko 4.2.5.4. (dvakrat po osem krožnih gibov in eno privzdigovanje). Nato delež znova stehtajte.

4.2.5.6   Opraviti je treba dva testa zadrževanja olja na vzorec.

4.2.6   Poročilo o testu

4.2.6.1   Navedba rezultatov

4.2.6.1.1   Postopek izračuna in enačba

Zadrževanje olja se iz vsakega določanja (točka 4.2.5.1) izrazi kot masni odstotek presejanega preskusnega deleža in izračuna po enačbi:

Zadrževanje olja =

20190327-P8_TA-PROV(2019)0306_SL-p0000002.png

 100

pri čemer je:

m1 masa presejanega preskusnega deleža (točka 4.2.5.2) v gramih,

m2 masa preskusnega deleža v skladu točko 4.2.5.4. oziroma 4.2.5.5., kot rezultat zadnjega tehtanja, v gramih.

4.2.6.1.2   Kot rezultat vzamemo aritmetično sredino dveh posameznih določitev.

4.2.6.2   Poročila o testih so del tehnične dokumentacije.

4.3  Toplotni cikli pred testom detonacijske upornosti iz točke 5 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i‑ii)(A) iz Priloge I.

4.3.1  Princip in opredelitev

V neprepustni posodi segrejte vzorec s sobne temperature na 50 °C in ga vzdržujte pri tej temperaturi eno uro (faza pri 50 °C). Nato vzorec ohlajajte dokler ne doseže temperature 25 °C in ga pri tej temperaturi vzdržujte eno uro (faza pri 25 °C). Kombinacija zaporednih faz pri 50 °C in 25 °C tvori en toplotni cikel. Po zahtevanem številu toplotnih ciklov se testni vzorec vzdržuje pri temperaturi 20 ±3 °C, dokler se ne izvede test detonacijske upornosti.

4.3.2  Oprema

Metoda 1

(a)  Vodna kopel, termostatirana v temperaturnem območju med 20 in 51 °C, z najmanjšo hitrostjo segrevanja in ohlajanja 10 °C/h, ali dve vodni kopeli, prva termostatirana pri temperaturi 20 °C in druga pri 51 °C. Voda v kopeli(-h) se neprestano meša; prostornina kopeli mora biti dovolj velika, da zagotovi zadostno kroženje vode.

(b)  Posoda iz nerjavečega jekla, popolnoma vodotesna in v sredini opremljena z napravo za beleženje temperature. Zunanja širina posode je 45 2 mm, debelina sten pa 1,5 mm (glej primer na sliki 1). Višino in dolžino posode je mogoče izbrati tako, da ustrezata dimenzijam vodne kopeli, tj. dolžina 600 mm in višina 400 mm.

Metoda 2

(a)   Primerna peč, termostatirana v temperaturnem območju med 20 °C in 51 °C, z najmanjšo hitrostjo segrevanja in ohlajanja 10 °C/h.

(b)   Primerne plastične posode ali vrečke, neprepustne za zrak in opremljene s primerno napravo za beleženje temperature v sredini vzorca, ali posoda iz nerjavečega jekla, kot je opisana v točki (b) metode 1 točke 4.3.2. Zunanja debelina napolnjene posode ali vrečke znaša največ 45 mm.

4.3.3  Postopek

▌Količino gnojil, ki zadoščajo za test detonacijske upornosti, prenesite v posode ali vrečke in jih zaprite. Posode iz nerjavečega jekla postavite v vodno kopel (metoda 1) ali pa postavite posode ali vrečke v peč (metoda 2). Vodo ali peč segrejte na 51 °C in izmerite temperaturo v sredini gnojila. Po eni uri, ko temperatura v sredini doseže 50 °C , začnite ohlajati. Po eni uri, ko temperatura v sredini doseže 25 °C ▌, začnite segrevati za drugi cikel. Če sta na voljo dve vodni kopeli ali peči, posode ali vrečke po vsakem obdobju segrevanja/ohlajanja prenesite v drugo kopel ali peč.

Slika 1

20190327-P8_TA-PROV(2019)0306_SL-p0000003.png

A: O-tesnilo

B: Pokrov

C: Zatič

D: Posoda

4.4  Test detonacijske upornosti iz točke 5 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i‑ii)(A) iz Priloge I

4.4.1  Opis

4.4.1.1  Test se izvede na reprezentativnem vzorcu sredstva za gnojenje EU. Pred testom detonacijske upornosti mora celotna masa vzorca petkrat skozi toplotni cikel v skladu s točko 4.3.

4.4.1.2  Test detonacijske upornosti sredstva za gnojenje EU poteka v vodoravni jekleni cevi pod naslednjimi pogoji (podrobnosti o materialih so navedene v točki 4.4.3):

(a)  brezšivna jeklena cev:

(i)   dolžina cevi: najmanj 1 000 mm;

(ii)   nominalni zunanji premer: najmanj 114 mm;

(iii)   nominalna debelina sten: najmanj 5 mm;

(b)  ojačevalnik: vrsta in masa izbranega ojačevalnika morata biti taki, da čim bolj povečata detonacijski tlak, uporabljen na vzorcu, zaradi določitve njegove dovzetnosti za prenos detonacije;

(c)   temperatura vzorca: 15 °C do 25 °C;

(d)  dokazni svinčeni valji za odkrivanje detonacije: premer 50 mm in višina 100 mm;

(e)  ki so položeni vsakih 150 mm in vodoravno podpirajo cev.

OPOMBA: Test se izvede dvakrat. Test je uspešno končan, če se med obema testoma en ali več podpornih svinčenih valjev zmečka za manj kakor 5 %.

4.4.2  Princip

. Testni vzorec se zapre v železno cev in izpostavi šoku ob detonaciji, ki ga povzroči eksplozivni ojačevalni naboj. Širjenje detonacije se določi po stopnji drobljenja svinčenih valjev, na katerih med testom vodoravno leži cev.

4.4.3  Materiali

(a)  Plastični eksploziv, ki vsebuje od 83 % do 86 % pentrita:

–  gostota: 1 500 kg/m3 do 1 600 kg/m3,

–  hitrost detonacije: 7 300 m/s do 7 700 m/s,

–  masa: (500 ±1) g

ali kateri koli drug plastični eksploziv s podobnimi detonacijskimi značilnostmi

(b)  Sedem delov upogljive zažigalne vrvice z nekovinskim varovalnim plaščem:

–  masa polnjenja: 11 g/m do 13 g/m,

–  dolžina posamezne vrvice: (400 ± 2) mm.

(c)  Stisnjena kroglica sekundarnega eksploziva, izdolbena za nastavitev detonatorja:

–  eksploziv: heksogen/vosek 95/5 ▌ali podoben sekundarni eksploziv z dodanim grafitom ali brez njega,

–  gostota: 1 500 kg/m3 do 1 600 kg/m3,

–  premer: 19 mm do 21 mm,

–  višina: 19 mm do 23 mm,

–   masa stisnjene kroglice: največ 10 g,

–  v sredi narejena vdolbina za sprejem detonatorja: največji premer: 7,0 do 7,3 mm, globina: približno 12 mm. Pri detonatorjih z velikim premerom mora biti premer vdolbine nekoliko večji (npr. 0,5 mm) od premera detonatorja.

(d)  Brezšivna jeklena cev, kakor je določeno v ISO 65 – 1981 – Heavy Series, z nominalnimi dimenzijami DN 100 (4’’):

–  zunanji premer: 113,1 mm do 115,0 mm,

–  debelina sten: 5,0 mm do 6,5 mm,

–  dolžina: 1 005 ±2 mm.

(e)  Prostor na dnu:

–  Material: jeklo dobre kakovosti za varjenje,

–  dimenzije: 160 mm × 160 mm,

–  debelina: 5 mm do 6 mm.

(f)  Šest svinčenih valjev:

–  premer: 50 ±1 mm,

–  višina: 100 mm do 101 mm,

–  material: mehki svinec, čistost najmanj 99,5 %.

(g)  Jekleni blok:

–  dolžina: najmanj 1 000 mm,

–  širina: najmanj 150 mm,

–  višina: najmanj 150 mm (druga možnost, da se doseže ta višina, je uporaba več gredi),

–  masa: najmanj 300 kg, če ni trdne opore za jekleni blok.

(h)  Plastični ali kartonasti valj za ojačevalni naboj:

–  debelina sten: 1,5 mm do 2,5 mm,

–  premer: 92 mm do 96 mm,

–  višina: 64 mm do 67 mm.

(i)  Detonator (električni ali neelektrični) z začetno silo od 8 do 10

(j)  Lesena ali plastična plošča:

–  premer: 92 mm do 96 mm. Premer naj ustreza notranjemu premeru plastičnega ali kartonastega valja (glej točko (h)),

–  debelina: 20 mm.

(k)  Lesena ali plastična palica z enakimi dimenzijami kakor detonator (glej točko (i))

(l)  Majhne razdelilne bucike (največja dolžina 20 mm)

(m)   Razdelilne bucike (dolžina približno 20 mm)

4.4.4  Postopek

4.4.4.1  Priprava ojačevalnega naboja, ki se vstavi v jekleno cev

4.4.4.1  Glede na razpoložljivost opreme je mogoče eksploziv v ojačevalnem naboju sprožiti bodisi

–  s hkratno sprožitvijo na sedmih točkah, kakor je navedeno v točki 4.4.4.1.1, ali

–  s sredinsko sprožitvijo s stisnjeno kroglico, kakor je navedeno v točki 4.4.4.1.2.

4.4.4.1.1  Hkratna sprožitev na sedmih točkah

Ojačevalni naboj, pripravljen za uporabo, je prikazan na sliki 2.

4.4.4.1.1.1  V leseno ali plastično ploščo (točka (j) točke 4.4.3) zvrtajte vzporedno z njeno osjo luknje, od katerih poteka prva skozi sredino, preostalih šest pa simetrično v koncentričnem krogu s premerom 55 mm. Premer lukenj mora biti 6 mm do 7 mm (glej oddelka A in B na sliki 2), odvisno od premera uporabljane zažigalne vrvice (točka (b) točke 4.4.3).

4.4.4.1.1.2  Odrežite sedem upogljivih zažigalnih vrvic (točka (b) točke 4.4.3) v dolžini 400 mm, pri čemer se izgubi eksploziva na koncu vrvice izognete s čistim rezom in takojšnjim zapečatenjem omenjenega konca z lepilom. Vsakega od sedmih delov potisnite skozi sedem lukenj v leseni ali plastični plošči (točka (j) točke 4.4.3), dokler na drugi strani plošče ne izstopijo za nekaj centimetrov. Nato prečno v tekstilni ovoj vsake vrvice5 mm do 6 mm od konca vstavite majhno ▌razdelilno buciko (točka (l) točke 4.4.3), vrvice pa nato v 2 cm širokem traku od bucike po vsej dolžini premažite z lepilom. Na koncu potegnite za daljše konce teh vrvic, dokler bucike ne pridejo v stik z leseno ali plastično ploščo.

4.4.4.1.1.3  Plastični eksploziv (točka (a) točke 4.4.3) oblikujte v valj s premerom 92 mm do 96 mm, odvisno od premera valja (točka (h) točke 4.4.3). Ta valj na položni površini postavite pokončno in nato vstavite oblikovani eksploziv. Nato v vrh valja vstavite leseno ali plastično ploščo(51), ki nosi sedem kosov zažigalne vrvice, in ga potisnite navzdol na eksploziv. Višino valja (64 mm do 67 mm) prilagodite tako, da vrhnji rob ne sega čez leseno ali plastično ploščo. Nazadnje valj po celotnem robu pritrdite na leseno ali plastično ploščo, na primer s sponkami ali žebljički.

4.4.4.1.1.4  Proste konce sedmih zažigalnih vrvic zberite okoli oboda lesene ali plastične palice (točka (k) točke 4.4.3) tako, da so konci vrvic v višini ravnine, ki je pravokotna na palico. Okoli palice jih z lepilnim trakom oblikujte v snop(52).

4.4.4.1.2  Sredinska sprožitev s stisnjeno kroglico

Ojačevalni naboj, pripravljen za uporabo, je prikazan na sliki 3.

4.4.4.1.2.1  Priprava stisnjene kroglice

Ob ustreznih varnostnih ukrepih vnesite največ 10 g sekundarnega eksploziva (točka (c) točke 4.4.3) v kalup z notranjim premerom 19 mm do 21 mm in stisnite pelet v ustrezno obliko in na ustrezno gostoto. (Razmerje med premerom in višino bi moralo biti približno 1 : 1). V sredini dna kalupa je klin, visok 12 mm in s premerom 7,0 mm do 7,3 mm (odvisno od premera uporabljenega detonatorja), ki v stisnjenem vložku ustvari valjasto vdolbino za poznejše vstavljanje detonatorja.

4.4.4.1.2.2  Priprava ojačevalnega naboja

Plastični eksploziv (točka (a) točke 4.4.3) vnesite v valj (točka (h) točke 4.4.3), ki je na vodoravni površini postavljen navpično, in ga nato potisnite navzdol z lesenim ali plastičnim modelom, da bi eksploziv dobil valjasto obliko z vdolbino na sredini. Stisnjene kroglico vstavite v to vdolbino. Valjasto oblikovani eksploziv, ki vsebuje stisnjeno kroglico, prekrijte z leseno ali plastično ploščo (točka (j) točke 4.4.3), ki ima v sredini luknjo premera 7,0 mm do 7,3 mm, za vstavljanje detonatorja. Leseno ali plastično ploščo in valj pritrdite skupaj s križem iz lepilnega traku. Z leseno ali plastično palico poskrbite, da bosta luknja, zvrtana v ploščo, in vdolbina v stisnjeni kroglici vzporedni (točka (k) točke 4.4.3).

4.4.4.2  Priprava jeklenih cevi za detonacijske teste

Na enem koncu jeklene cevi (točka (d) točke 4.4.3), 4 mm stran od roba, pod pravim kotom zvrtajte dve nasproti postavljeni luknji s premerom 4 mm. Zavarite spodnjo ploščo (točka (e) točke 4.4.3) na nasprotni konec cevi tako, da popolnoma zapolnite pravi kot med prostorom na dnu in steno cevi s kovino za varjenje po vsej dolžini oboda cevi.

4.4.4.3  Polnjenje in natovarjanje jeklene cevi

Glej sliki 2 in 3.

4.4.4.3.1  Testni vzorec, jekleno cev in ojačevalni naboj je treba naravnati na temperaturo (20  5)°C. Za dva testa detonacijske upornosti bi moralo biti na voljo približno 20 kg testnega vzorca.

4.4.4.3.2.1  Cev postavite pokončno, tako da kvadratni prostor na dnu leži na trdni vodoravni površini, po možnosti na cementu. Cev napolnite približno do ene tretjine s testnim vzorcem in jo nato petkrat spustite z 10 cm navpično na ravno površino , da bi se kroglice ali granule v cevi čim bolj stisnile. Za pospešitev stiskanja tresite cev tako, da jo med posameznimi spusti desetkrat udarite po stranski steni s kladivom, katerega masa znaša 750 g do 1 000 g.

4.4.4.3.2.2  To metodo polnjenja ponovite s še enim delom testnega vzorca. Na koncu opravite še eno dodajanje tako, da po stiskanju cevi z desetkratnim dviganjem in spuščanjem in skupaj 20-kratnim udarjanjem s kladivom naboj zapolnjuje tako cev do 70 mm stran od odprtine.

4.4.4.3.2.3  Polnilna višina vzorca se v jekleni cevi prilagodi tako, da bo ojačevalni naboj (kakor je navedeno v točki 4.4.4.1.1 ali 4.4.4.1.2), ki ga vstavite pozneje, v tesnem stiku z vzorcem na celotni površini.

4.4.4.3.3  Ojačevalni naboj vstavite v cev tako, da bo v stiku z vzorcem; zgornja površina lesene ali plastične plošče mora biti 6 mm pod zgornjim robom cevi. Zagotovite tesen stik eksploziva s testnim vzorcem, tako da vzamete ojačevalni naboj ven in dodajate ali odstranite majhne količine vzorca. Kakor je prikazano na slikah 2 in 3, se razdelilne bucike vstavijo skozi luknjice pri odprtem koncu cevi, njihove noge pa so plosko razprte proti cevi.

4.4.4.4  Nastavljanje jeklene cevi in svinčenih valjev (glej sliko 4)

4.4.4.4.1  Oštevilčite osnovne ploskve svinčenih valjev (točka (f) točke 4.4.3) z 1, 2, 3, 4, 5 in 6. V ravni črti na jeklenem bloku (točka (g) točke 4.4.3.) naredite šest oznak, ki so med seboj oddaljene po 150 mm in ležijo na vodoravni osnovni ploskvi tako, da je vsaka oznaka najmanj 75 mm od vseh robov bloka. Na vsako od narejenih oznak postavite svinčeni valj tako, da je sredina osnovne ploskve vsakega takega valja postavljena natančno na oznako (glej sliko 4).

4.4.4.4.2  Jekleno cev, pripravljeno v skladu s točko 4.4.4.3., postavite vodoravno na svinčene valje tako, da nastavite os cevi vzporedno s sredinsko črto svinčenih valjev, zavarjeni konec cevi pa se razteza še 50 mm za svinčenim valjem številka 6. Da preprečite kotaljenje cevi, vstavite majhne lesene ali plastične zagozde med zgornjim delom svinčenih valjev in steno cevi (eno na vsako stran) ali namestite leseni križ med cev in jekleni blok ali več gredi. (glej sliko 4)

Opomba: Zagotovite, da je cev v stiku z vsemi šestimi svinčenimi valji; rahla ukrivitev površine cevi se lahko nadomesti z vrtenjem cevi okoli njene vzdolžne osi; če je kateri koli izmed svinčenih valjev previsok, omenjeni valj previdno potapljajte s kladivom na zahtevano višino.

4.4.4.5  Priprava za detonacijo

4.4.4.5.1  Postavite napravo, kakor je opisana v točki 4.4.4.4., v bunker ali ustrezno pripravljen podzemni prostor ali primerno lokacijo. Poskrbite, da temperatura jeklene cevi pred detonacijo ostane (20 5) °C.

Opomba: ▌Detonacija lahko raztrosi delce z visoko kinetično energijo, zaradi česar se razstreljevanje opravi na ustrezni razdalji od bivališč ali ulic.

4.4.4.5.2  Če uporabljate spodbujevalni naboj s sproženjem na sedmih točkah, poskrbite, da so zažigalne vrvice raztegnjene, kakor je opisano v opombi k točki 4.4.4.1.1.4, in razvrščene čim bolj vodoravno.

4.4.4.5.3  Na koncu odstranite leseno ali plastično palico in jo nadomestite z detonatorjem. Same razstrelitve ne opravite, dokler vsi ne zapustijo nevarnega območja in se testno osebje ne umakne v zaklonišče.

4.4.4.5.4  Razstrelite razstrelivo.

4.4.4.6.1  Počakajte dovolj dolgo, da se dim (plin in včasih strupeni produkti razpadanja, kakor so na primer dušikovi plini) razprši, nato zberite svinčene valje in izmerite njihovo višino s kljunastim merilom.

4.4.4.6.2  Za vsakega izmed označenih valjev si zapišite stopnjo drobljenja, izraženo kot odstotek začetne višine 100 mm. Če so valji zdrobljeni v prečni smeri, si zabeležite najvišjo in najnižjo vrednost in nato izračunajte povprečje.

4.4.4.7  Lahko se izmeri tudi hitrost detonacije.

4.4.4.8  Opraviti morate dva detonacijska testa na vzorec.

4.4.5  Poročilo o testu

Vrednosti za naslednje parametre morajo biti navedene v poročilu o testu za vsak test detonacijske upornosti:

–  vrednosti, dejanske mere zunanjega premera jeklene cevi in debeline stene,

–  trdota jeklene cevi po Brinellu,

–  temperatura cevi in vzorca tik pred razstrelitvijo,

–  gostota polnjenja (kg/m3) vzorca in jeklene cevi,

–  višina vsakega svinčenega valja po razstrelitvi, skupaj s številko valja,

–  uporabljena metoda sprožitve ojačevalnega naboja.

4.4.6  Ocena rezultatov testa

Če je pri vsaki razstrelitvi drobljenje vsaj enega svinčenega valja manjše od 5 %, se šteje, da je test uspešno končan in da je testirani vzorec odporen na detonacijo.

4.4.7   Poročila o testih so del tehnične dokumentacije.

Slika 2

20190327-P8_TA-PROV(2019)0306_SL-p0000004.png

Spodbujevalni naboj s sproženjem na sedmih točkah

1: Jeklena cev

2: Lesena ali plastična plošča s sedmimi luknjami

3: Plastični ali kartonasti valj

4: Zažigalne vrvice

5: Plastični eksploziv

6: Testni vzorec

7: Luknja s premerom 4 mm, izvrtana za sprejem razdelilne bucike

8: Razdelilna bucika

9: Lesena ali plastična palica, obdana s 4

10: Lepilni trak, s katerim se prilepi 4 okrog 9

Slika 3

20190327-P8_TA-PROV(2019)0306_SL-p0000005.png

1: Jeklena cev

2: Lesena ali plastična plošča

3: Plastični ali kartonasti valj

4: Lesena ali plastična palica

5: Plastični eksploziv

6: Stisnjena kroglica

7: Testni vzorec

8: Luknja s premerom 4 mm, izvrtana za sprejem razdelilne bucike

9: Razdelilna bucika

10: Lesen ali plastičen model za 5

Slika 4

20190327-P8_TA-PROV(2019)0306_SL-p0000006.png

Številke v krogih:

1: Jeklena cev

2: Svinčeni valj

3: Jekleni blok ali več gredi

4: Plošča na dnu

5: Spodbujevalni naboj

Številke v kvadratih:

Svinčeni valji 1 do 6

5.  Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

5.1  Proizvajalec namesti oznako CE in na odgovornost priglašenega organa iz točke 4 identifikacijsko številko tega organa na vsako posamezno embalažo sredstva za gnojenje EU, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, kadar pa se ta dobavlja brez embalaže, ju vključi v dokument, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU.

5.2  Proizvajalec za tip sredstva za gnojenje EU pripravi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg. Izjava EU o skladnosti opredeli vsak tip sredstva za gnojenje EU, za katerega je bila pripravljena.

5.3   Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

6.   Obveznosti obveščanja in operativne obveznosti za priglašene organe

6.1   Vsak priglašeni organ nemudoma obvesti svoj priglasitveni organ in druge organe, priglašene v skladu s to uredbo, ki izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti za enake sredstva za gnojenje EU, o:

(a)   vsakem primeru, ko proizvajalec ni izvedel testov, zahtevanih v točki 4, v obdobju treh mesecev;

(b)   vseh rezultatih testov, ki izkazujejo neizpolnjevanje zahteve o detonacijski upornosti iz točke 5 v okviru FKS 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) iz Priloge I.

6.2   Priglašeni organ v primeru iz točke 6.1.(b) zahteva, da proizvajalec sprejme potrebne ukrepe v skladu s členom 6(8).

7.  Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 4.4.7. in 5 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

Modul B – Tipski pregled EU

1.  Opis modula

1.1   Tipski pregled EU je tisti del postopka ugotavljanja skladnosti, pri katerem priglašeni organ pregleda tehnični načrt sredstva za gnojenje EU ter preveri in potrdi, da tehnični načrt sredstva za gnojenje EU izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

1.2  Ocena ustreznosti tehničnega načrta sredstva za gnojenje EU se izvede s pregledovanjem tehnične dokumentacije in ustreznih dokazil ▌ter s pregledom vzorcev, reprezentativnih za predvideno proizvodnjo ▌.

2.   Tehnična dokumentacija

2.1   Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. ▌Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami ▌ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2  Tehnična dokumentacija opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, potrebnem za tako ugotavljanje, zajema načrtovanje, proizvodnjo in predvideno uporabo sredstva za gnojenje EU. Kadar je to ustrezno, vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)   splošni opis sredstva za gnojenje EU, FKS v skladu z navedeno funkcijo sredstva za gnojenje EU in opis predvidene uporabe;

(b)   seznam uporabljenih sestavnih materialov, KSM iz Priloge II, ki jim pripadajo, ter informacije o njihovem poreklu ali proizvodnem procesu;

(c)   izjave EU o skladnosti za posamezna sredstva za gnojenje EU iz mešanice sredstva za gnojenje;

(d)   skice, načrte, opise in razlage, potrebne za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU;

(e)   vzorec etikete ali podatkovnega lista ali obeh iz člena 6(7), ki vsebuje informacijami, zahtevane v skladu s Prilogo III;

(f)   seznam harmoniziranih standardov iz člena 13, skupne specifikacije iz člena 14 in/ali druge ustrezne tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(g)   rezultate opravljenih izračunov ▌, vključno z izračuni, ki izkazujejo skladnost s točko 5 iz dela II Priloge I, opravljenih preverjanj itd.;

(h)   poročila o testih;

(i)   kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, oziroma iz njih sestoji, trgovinske dokumente ali zdravstvena spričevala, ki se zahtevajo na podlagi navedene uredbe, ter dokazila, da so pridobljeni proizvodi dosegli končno točko v proizvodni verigi v smislu navedene uredbe;

(j)   kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES ali sestoji iz njih, tehnična in upravna dokazila, da stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7) te uredbe in z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, ter, kadar je to primerno, z izvedbenimi akti iz člena 5(2) ali nacionalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 5(3) navedene direktive, in

(k)   kadar sredstvo za gnojenje EU skupno vsebuje več kot 200 mg/kg kroma (Cr), informacije o največji količini in točen vir celotnega kroma (Cr).

3.   Zahtevek za tipski pregled EU

3.1   Proizvajalec zahtevek za tipski pregled EU vloži pri enem samem priglašenem organu, ki ga izbere sam.

3.2  Zahtevek vključuje:

(a)  ime in naslov proizvajalca, če zahtevek predloži pooblaščeni zastopnik pa tudi ime in naslov zastopnika;

(b)  pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu;

(c)  tehnično dokumentacijo iz točke 2 ▌;

(d)  vzorce, reprezentativne za predvideno proizvodnjo. Priglašeni organ lahko zahteva dodatne vzorce, če jih potrebuje za izvedbo testnega programa;

(e)  dokazila o ustreznosti rešitve tehničnega načrta. V teh dokazilih se navedejo vsi uporabljeni dokumenti, zlasti če se ustrezni harmonizirani standardi ali skupne specifikacije niso uporabljali v celoti. Ustrezna dokazila po potrebi vsebujejo rezultate testov, ki jih je v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami izvedel ustrezni laboratorij proizvajalca ali drug testni laboratorij v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

4.   Ocena ustreznosti tehničnega načrta

▌Priglašeni organ:

(a)  pregleda tehnično dokumentacijo in dokazila, da oceni ustreznost tehničnega načrta sredstva za gnojenje EU;

(b)  preveri, ali je bil vzorec(-ci) izdelan v skladu s tehnično dokumentacijo, ter določi elemente, ki so bili oblikovani v skladu z veljavnimi določbami ustreznih harmoniziranih standardov ▌ali skupnimi specifikacijami, in elemente, ki so bili oblikovani v skladu z drugimi ustreznimi tehničnimi specifikacijami;

(c)  izvede ali naroči ustrezne preglede in teste vzorcev, s katerimi preveri, ali je proizvajalec, kadar se je odločil za uporabo rešitev iz ustreznih harmoniziranih standardov ali skupne specifikacije, te pravilno upošteval;

(d)  izvede ali naroči ustrezne preglede in teste vzorcev, da bi, kadar rešitve za ustrezne usklajene standarde ali skupne specifikacije ▌niso bile uporabljene ali kadar ustrezni usklajeni standardi ali skupne specifikacije ne obstajajo, preveril, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, izpolnjujejo ustrezne ▌zahteve iz te uredbe;

(e)  se dogovori s proizvajalcem o kraju, kjer se bodo opravljali pregledi in testi.

5.  Poročilo o oceni

Priglašeni organ pripravi poročilo o oceni, ki navaja ukrepe, izvedene v skladu s točko 4, in njihove rezultate. Brez poseganja v obveznosti do priglasitvenega organa lahko priglasitveni organ objavi vsebino navedenega poročila v celoti ali delno le, če se proizvajalec strinja.

6.   Certifikat o tipskem pregledu EU

6.1  Kadar tip izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ki veljajo za zadevno sredstvo za gnojenje EU, priglašeni organ proizvajalcu izda certifikat o tipskem pregledu EU. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, ugotovitve pregleda, morebitne pogoje njegove veljavnosti in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa. Certifikatu o tipskem pregledu EU je lahko priložena ena ali več prilog.

6.2  Certifikat o tipskem pregledu EU in njegove priloge vsebujejo vse potrebne informacije, da se lahko oceni skladnost proizvedenih sredstev za gnojenje EU s preskušenim tipom ▌.

6.3  Kadar tip ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, priglašeni organ zavrne izdajo certifikata o tipskem pregledu EU in ustrezno seznani vložnika s podrobno utemeljitvijo zavrnitve.

7.   Spremembe, ki lahko vplivajo na skladnost sredstva za gnojenje EU

7.1  Priglašeni organ je seznanjen z vsemi spremembami splošne narave, ki kažejo, da odobreni tip morda ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, ter odloči, ali take spremembe zahtevajo nadaljnje preiskave. V tem primeru priglašeni organ ustrezno obvesti proizvajalca.

7.2  Proizvajalec obvesti priglašeni organ, ki hrani tehnično dokumentacijo v zvezi s certifikatom o tipskem pregledu EU, o vseh spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na skladnost sredstva za gnojenje EU z zahtevami iz te uredbe ali s pogoji veljavnosti certifikata o tipskem pregledu EU. Take spremembe zahtevajo dodatno odobritev v obliki dodatka k izvirnemu certifikatu o tipskem pregledu EU.

8.   Obveznosti obveščanja za priglašene organe

8.1  Vsak priglašeni organ obvesti svoj priglasitveni organ o izdanih ali preklicanih certifikatih o tipskem pregledu EU in/ali dodatkih k certifikatom ter redno ali na zahtevo daje na voljo priglasitvenemu organu seznam zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih certifikatov o tipskem pregledu EU in/ali dodatkov.

8.2  Vsak priglašeni organ obvesti druge priglašene organe o certifikatih o tipskem pregledu EU in/ali njihovih dodatkih, ki jih je zavrnil, preklical, začasno preklical ali drugače omejil, ter jih na zahtevo obvesti o certifikatih o tipskem pregledu EU in/ali dodatkih, ki jih je izdal.

8.3  Komisija, države članice in drugi priglašeni organi lahko na zahtevo dobijo izvode certifikatov o tipskem pregledu EU in/ali njihovih dodatkov. Komisija in države članice lahko na zahtevo dobijo izvod tehnične dokumentacije in rezultate pregledov, ki jih je izvedel priglašeni organ.

9.  Razpoložljivost certifikata o tipskem pregledu EU

9.1  Priglašeni organ hrani izvod certifikata o tipskem pregledu EU, njegovih prilog in dodatkov ter tehnično mapo, vključno z dokumentacijo, ki jo predloži proizvajalec, do izteka veljavnosti certifikata o tipskem pregledu EU.

9.2  Proizvajalec hrani izvod certifikata o tipskem pregledu EU, njegovih prilog in dodatkov, vključno s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg.

10.  Pooblaščeni zastopnik

Pooblaščeni zastopnik proizvajalca lahko vloži zahtevek iz točke 3 ter izpolni obveznosti iz točk 7 in 9.2, če so navedene v pooblastilu.

Modul C – Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje

1.  Opis modula

▌Skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje je del postopka ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2 in 3 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da so zadevna sredstva za gnojenje EU skladna s tipom, opisanim v certifikatu o tipskem pregledu EU, in da izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.  Proizvodnja

▌Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotavljata skladnost proizvedenih sredstev za gnojenje EU z odobrenim tipom, kot je opisan v certifikatu o tipskem pregledu EU, in z zahtevami iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

3.  Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

3.1  Proizvajalec namesti oznako CE na vsako posamezno embalažo sredstva za gnojenje EU, ki je v skladu s tipom, opisanim v certifikatu o tipskem pregledu EU, in izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, ali jo, kadar se ta dobavlja brez embalaže, vključi v dokument, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU.

3.2  Proizvajalec za tip sredstva za gnojenje EU pripravi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg. Izjava EU o skladnosti opredeli vsak tip sredstva za gnojenje EU, za katerega je bila pripravljena.

3.3  Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

4.  Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točke 3 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

Modul D1 - zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka

1.  Opis modula

▌Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz točk 2, 4 in 7 ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevna sredstva za gnojenje EU izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.  Tehnična dokumentacija

2.1  Proizvajalec ▌pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU z relevantnimi zahtevami ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2  Tehnična dokumentacija opredeljuje veljavne zahteve in v obsegu, potrebnem za tako ugotavljanje, zajema načrtovanje, proizvodnjo in predvideno uporabo sredstva za gnojenje EU. Kadar je to ustrezno, vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  splošni opis sredstva za gnojenje EU, FKS v skladu z navedeno funkcijo sredstva za gnojenje EU in opis predvidene uporabe;

(b)  seznam uporabljenih sestavnih materialov, KSM iz Priloge II, ki jim pripadajo, ter informacije o njihovem poreklu ali proizvodnem procesu;

(c)   izjave EU o skladnosti za posamezna sredstva za gnojenje EU iz mešanice sredstva za gnojenje;

(d)   skice, načrte, opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, v zvezi s kompostom iz KSM 3 ali digestatom iz KSM 5, kakor je opredeljeno v Prilogi II, pa tudi pisni opis in diagram proizvodnega postopka, v katerih se jasno opredeli vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje;

(e)   vzorec etikete ali podatkovnega lista ali obeh iz člena 6(7), ki vsebuje informacije, zahtevane v skladu s Prilogo III;

(f)  seznam harmoniziranih standardov iz člena 13, skupne specifikacije iz člena 14 in/ali druge ustrezne tehnične specifikacije, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov ali skupnih specifikacij se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(g)  rezultate opravljenih izračunov ▌, vključno z izračuni, ki izkazujejo skladnost s točko 5 iz dela II Priloge I, opravljenih preverjanj itd.;

(h)   poročila o testih;

(i)  kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, oziroma iz njih sestoji, trgovinske dokumente ali zdravstvena spričevala, ki se zahtevajo na podlagi navedene uredbe, ter dokazila, da so pridobljeni proizvodi dosegli končno točko v proizvodni verigi v smislu navedene uredbe;

(j)   kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES ali sestoji iz njih, tehnična in upravna dokazila, da stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7) te uredbe in z nacionalnimi ukrepi za prenos člena 5(1) Direktive 2008/98/ES, ter, kadar je to primerno, z izvedbenimi akti iz člena 5(2) ali nacionalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 5(3) navedene direktive;

(k)   kadar sredstvo za gnojenje EU skupno vsebuje več kot 200 mg/kg kroma (Cr), informacije o največji količini in točen vir celotnega kroma (Cr).

3.  Razpoložljivost tehnične dokumentacije

▌Proizvajalec nacionalnim organom omogoči dostop do tehnične dokumentacije še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg.

4.  Proizvodnja

Proizvajalec izvaja odobren sistem kakovosti proizvodnje, pregleda končnega proizvoda in testiranja zadevnih sredstev za gnojenje EU iz točke 5 ter je nadzorovan v skladu s točko 6.

5.  Sistem kakovosti

5.1  Proizvajalec izvaja sistem kakovosti, ki zagotavlja skladnost sredstev za gnojenje EU z zahtevami iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

5.1.1  Sistem kakovosti zajema cilje kakovosti in organizacijske strukture z odgovornostmi in pooblastili uprave glede kakovosti proizvodov.

5.1.1.1  Višje vodstvo proizvodne organizacije za kompost, ki spada v KSM 3, in digestat, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II:

(a)  zagotovi, da je za oblikovanje in izvajanje sistema kakovosti na voljo zadosten obseg virov (ljudje, infrastruktura, oprema);

(b)  imenuje člana uprave organizacije, odgovornega za:

–  zagotavljanje, da so postopki za upravljanje kakovosti vzpostavljeni, potrjeni ter da se izvajajo in vzdržujejo,

–  poročanje višjemu vodstvu proizvajalca o učinkovitosti upravljanja kakovosti in morebitnih potrebah po izboljšavah,

–  zagotavljanje spodbujanja ozaveščenosti o potrebah uporabnikov in pravnih zahtevah v organizaciji proizvajalca ter ozaveščanje osebja o ustreznosti in pomenu zahtev glede upravljanja kakovosti za izpolnitev pravnih zahtev iz te uredbe,

–  zagotavljanje zadostne usposobljenosti in podučenosti vseh oseb, katerih odgovornosti vplivajo na kakovost proizvoda, in

–  zagotavljanje razvrščanja dokumentov o upravljanju kakovosti, navedenih v točki 5.1.4;

(c)  izvede notranjo revizijo vsako leto ali prej, kot je bilo načrtovano, če zanjo obstaja povod zaradi kakršne koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na kakovost sredstva za gnojenje EU, ter

(d)  zagotovi, da so vzpostavljeni ustrezni postopki obveščanja znotraj in zunaj organizacije in da poteka komunikacija glede učinkovitosti sistema upravljanja kakovosti.

5.1.2  Sistem kakovosti zajema tehnike, postopke in sistematične ukrepe proizvodnje, nadzora kakovosti in zagotavljanja kakovosti.

5.1.2.1  Za kompost, ki spada v KSM 3, in digestat, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II, sistem kakovosti zagotovi skladnost z merili za proces kompostiranja in razgradnje, določenimi v navedeni prilogi.

5.1.3  Sistem kakovosti zajema preglede in testiranja, ki jih je treba opraviti pred in med proizvodnjo ter po njej s točno določeno pogostostjo.

5.1.3.1  Pregledi in testi za kompost, ki spada v KSM 3, in digestat, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II, vsebujejo naslednje elemente:

(a)  evidentirajo se naslednje informacije za vsako serijo vhodnih materialov:

(i)  datum dostave;

(ii)  količina po teži (ali ocena na podlagi prostornine in gostote);

(iii)  identiteta dobavitelja vhodnega materiala;

(iv)  vrsta vhodnega materiala;

(v)  identifikacija vsake serije in kraja dostave na mestu samem. Za namene upravljanja kakovosti se za celotni proizvodni postopek dodeli enotna identifikacijska oznaka in

(vi)  v primeru zavrnitve, razloge za zavrnitev serije in kam je bila poslana;

(b)  usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke vhodnih materialov in preveri skladnost s specifikacijami za vhodne materiale iz KSM 3 in KSM 5 v Prilogi II;

(c)  proizvajalec zavrne vsako pošiljko katerega koli vhodnega materiala, kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum na:

–  prisotnost nevarnih ali škodljivih snovi za proces kompostiranja ali razgradnje ali za kakovost končnega sredstva za gnojenje EU ali

–  nezdružljivost s specifikacijami iz KSM 3 in KSM 5 iz Priloge II, zlasti s prisotnostjo plastične mase, ki vodi k preseganju mejne vrednosti makroskopskih nečistot;

(d)  osebje je usposobljeno na področju:

–  morebitnih nevarnih lastnosti, ki so lahko povezane z vhodnimi materiali, ter

–  značilnosti, ki omogočajo prepoznavanje nevarnih lastnosti in prisotnosti plastične mase;

(e)  pri izhodnih materialih se odvzamejo vzorci, da se preveri njihova skladnost s specifikacijami za sestavne materiale za kompost in digestat iz KSM 3 in KSM 5 iz Priloge II ter da lastnosti izhodnega materiala ne ogrožajo skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami iz Priloge I;

(f)  vzorci izhodnih materialov se redno odvzamejo vsaj z naslednjo pogostostjo:

Letni vnos

(v tonah)

Vzorci/leto

≤ 3 000

1

3 001–10 000

2

10 001–20 000

3

20 001–40 000

4

40 001–60 000

5

60 001–80 000

6

80 001–100 000

7

100 001–120 000

8

120 001–140 000

9

140 001–160 000

10

160 001–180 000

11

> 180 000

12

(g)  če testiran vzorec izhodnega materiala ne izpolnjuje enega ali več veljavnih omejitev iz ustreznih oddelkov prilog I in II, odgovorna oseba za upravljanje kakovosti iz točke 5.1.1.1(b):

(i)  jasno identificira neskladne izhodne materiale in njihov prostor za shranjevanje;

(ii)  analizira razloge za neskladnost in sprejme vse potrebne ukrepe v izogib ponavljanju;

(iii)  v primeru ponovne predelave ali odstranitve izhodnega materiala evidentira kakovost iz točke 5.1.4.

5.1.4  Sistem kakovosti zajema proizvajalčeve ▌ evidence kakovosti, na primer poročila o pregledu in podatke o testiranju, podatke o umerjanju, kvalifikacijska poročila zadevnega osebja itd.

5.1.4.1  Evidence kakovosti za kompost, ki spada v KSM 3, in digestat, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II, izkazujejo da se izvaja dejanski nadzor vhodnih materialov, proizvodnje, shranjevanja ter skladnosti vhodnih in izhodnih materialov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe. Vsak dokument je čitljiv in na voljo na njegovem ustreznem mestu uporabe; vse zastarele različice se takoj odstranijo z vseh mest uporabe ali se vsaj označijo kot zastarele. Dokumentacija o upravljanju kakovosti vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)  naslov;

(b)  številko različice:

(c)  datum izdaje;

(d)  ime osebe, ki je dokument izdala;

(e)  evidence o dejanskem nadzoru vhodnih materialov;

(f)  evidence o dejanskem nadzoru proizvodnega postopka;

(g)  evidence o dejanskem nadzoru izhodnih materialov;

(h)  evidence o neskladnostih;

(i)  poročila o vseh nesrečah in incidentih, ki se zgodijo na mestu samem, njihovih znanih ali domnevnih vzrokih in sprejetih ukrepih;

(j)  evidence o pritožbah, ki so jih izpostavile tretje osebe, in način, kako so bile obravnavane;

(k)  evidence z datumom, vrsto in temo opravljenega usposabljanja oseb, odgovornih za kakovost proizvoda;

(l)  rezultate notranjih revizij in sprejetih ukrepov ter

(m)  rezultate zunanjih revizij in sprejetih ukrepov.

5.1.5  Sistem kakovosti zajema sredstva za spremljanje doseganja zahtevane kakovosti proizvoda in učinkovitega delovanja sistema kakovosti ▌ .

5.1.5.1  Proizvajalec glede komposta, ki spada v KSM 3, in digestata, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II, pripravi program letne notranje revizije za preverjanje skladnosti s sistemom kakovosti, ki zajema naslednje:

(a)  vzpostavi in dokumentira se postopek, ki opredeljuje odgovornosti in zahteve za načrtovanje in opravljanje notranjih revizij, vzpostavitev evidenc in poročanje o rezultatih. Pripravi se poročilo, ki opredeljuje neskladnosti s shemo kakovosti, in poročati o vseh korektivnih ukrepih. Dokumentaciji o upravljanju kakovosti se priložijo evidence notranjih revizij;

(b)  prednostno se obravnavajo neskladnosti, ugotovljene pri zunanji reviziji;

(c)  revizor ne revidira lastnega dela;

(d)  vodstveni delavci, odgovorni za področje, ki se revidira, poskrbijo za izvedbo korektivnih ukrepov brez nepotrebnega odlašanja;

(e)  notranja revizija v okviru drugega sistema upravljanja kakovosti se lahko upošteva, če je dopolnjena z revizijo zahtev tega sistema kakovosti.

5.1.6   Vsi elementi, zahteve in predpisi, ki jih je prevzel proizvajalec, so sistematično in urejeno dokumentirani kot pisno dokumentirane politike, postopki in navodila. Dokumentacija sistema kakovosti omogoča dosledno razlago programov, načrtov, navodil in evidenc o kakovosti. Vsebuje zlasti ustrezen opis vseh elementov upravljanja kakovosti, določenih v točkah 5.1.1 do 5.1.5.

5.2  Proizvajalec ▌ priglašenemu organu, ki ga izbere sam, za zadevno sredstvo za gnojenje EU predloži zahtevek za oceno svojega sistema kakovosti. Zahtevek vključuje:

–  ime in naslov proizvajalca, če zahtevek predloži pooblaščeni zastopnik pa tudi ime in naslov zastopnika,

–  pisno izjavo, da enak zahtevek ni bil vložen pri nobenem drugem priglašenem organu,

–  vse ustrezne informacije za predvideno kategorijo sredstva za gnojenje EU,

–  dokumentacijo o sistemu kakovosti, ki vsebuje vse elemente iz točke 5.1,

–  tehnično dokumentacijo iz točke 2.

5.3.1  Priglašeni organ oceni sistem kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz točke 5.1.

5.3.2  Priglašeni organ domneva skladnost s temi zahtevami glede elementov sistema kakovosti, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami ustreznega harmoniziranega standarda.

5.3.3  Skupina za revizijo ima izkušnje s sistemi upravljanja kakovosti in poleg tega vsaj enega člana z izkušnjami ocenjevalca na zadevnem področju proizvodov in tehnologije proizvoda, ki pozna tudi veljavne zahteve iz te uredbe. Revizija vključuje ocenjevalni obisk v obratih proizvajalca. Skupina za revizijo pregleda tehnično dokumentacijo iz točke 2, da preveri, ali je proizvajalec zmožen identificirati ustrezne zahteve iz te uredbe, in izvede potrebne preglede za zagotovitev skladnosti sredstva za gnojenje EU z navedenimi zahtevami.

5.3.4  Proizvajalec je obveščen o odločitvi. Obvestilo vsebuje rezultate revizije in obrazložitev odločitve o oceni.

5.4  Proizvajalec se zaveže, da bo izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti, in ukrepal tako, da se ohranita njegova ustreznost in učinkovitost.

5.5.1  Proizvajalec priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obvešča o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti.

5.5.2  Priglašeni organ oceni predlagane spremembe in odloči, ali spremenjeni sistem kakovosti še naprej izpolnjuje zahteve iz točke 5.1. ali je potrebna ponovna ocena.

5.5.3  Svojo odločitev sporoči proizvajalcu. Obvestilo vsebuje rezultate preiskave in obrazložitev odločitve o oceni.

6.  Nadzor, za katerega je odgovoren priglašeni organ

6.1  Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec ustrezno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

6.2  Proizvajalec priglašenemu organu za namene ocene omogoči dostop do krajev proizvodnje, pregledovanja, testiranja in shranjevanja ter mu zagotovi vse potrebne informacije, zlasti:

–  dokumentacijo o sistemu kakovosti,

–  tehnično dokumentacijo iz točke 2,

–  evidence kakovosti, na primer poročila o pregledu in podatke o testiranju, podatke o umerjanju ter poročila o strokovni usposobljenosti zadevnega osebja.

6.3.1  Priglašeni organ opravlja redne revizije, s čimer zagotovi, da proizvajalec vzdržuje in izvaja sistem kakovosti, poročilo o teh revizijah pa pošilja proizvajalcu.

6.3.2  Priglašeni organ za kompost, ki spada v KSM 3, in digestat, ki spada v KSM 5, kakor sta opredeljeni v Prilogi II, med vsako revizijo odvzame in analizira vzorce izhodnih materialov; revizije opravi z naslednjo pogostostjo:

(a)  v prvem letu nadzora zadevnega proizvodnega obrata: enako pogosto kot pogostost vzorčenja, kakor je navedena v tabeli iz točke 5.1.3.1(f), ter

(b)  v naslednjih letih nadzora: dvakrat manj od pogostosti vzorčenja, kakor je navedena v tabeli iz točke 5.1.3.1(f).

6.4  Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi opravi teste proizvodov ali jih naroči, da preveri, ali sistem kakovosti deluje pravilno. Priglašeni organ proizvajalcu pošlje poročilo o obisku in, če so bili izvedeni testi, poročilo o njih.

7.  Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

7.1  Proizvajalec namesti oznako CE in na odgovornost priglašenega organa iz točke 5.2 identifikacijsko številko tega organa na vsako posamezno embalažo sredstva za gnojenje EU, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe, kadar pa se ta dobavlja brez embalaže, ju vključi v dokument, ki je priložen sredstvu za gnojenje EU.

7.2  Proizvajalec za sredstvo za gnojenje EU ali tip sredstva za gnojenje EU pripravi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg. Izjava EU o skladnosti opredeli sredstvo za gnojenje EU ali tip sredstva za gnojenje EU, za katerega je bila pripravljena.

7.3  Na zahtevo se pristojnim organom predloži izvod izjave EU o skladnosti.

8.  Razpoložljivost dokumentacije o sistemu kakovosti

Proizvajalec še pet let po tem, ko je bilo sredstvo za gnojenje EU dano na trg, hrani za nacionalne organe:

–  dokumentacijo iz točke 5.1.6;

–  informacije o spremembah iz točk 5.5.1 in 5.5.2, kakor so bile odobrene;

–  odločitve in poročila priglašenih organov iz točk 5.5.3, 6.3.1 in 6.4.

9.  Obveznosti obveščanja za priglašene organe

9.1  Vsak priglašeni organ svojega priglasitvenega organa obvesti o izdanih ali preklicanih odobritvah sistema kakovosti in redno ali na zahtevo svojemu priglasitvenemu organu omogoča dostop do seznama zavrnjenih, začasno preklicanih ali drugače omejenih odobritev sistema kakovosti.

9.2  Vsak priglašeni organ druge priglašene organe obvesti o odobritvah sistemov kakovosti, ki jih je zavrnil, začasno preklical, preklical ali kako drugače omejil, in, na zahtevo, o odobritvah sistemov kakovosti, ki jih je izdal.

10.  Pooblaščeni zastopnik

Obveznosti proizvajalca iz točk 3, 5.2, 5.5.1, 7 in 8 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

PRILOGA V

Izjava EU o skladnosti (št. XXXX)(53)

1.  Sredstvo za gnojenje EU (številka proizvoda, serije ali tipa):

2.  Ime in naslov proizvajalca ter, če je ustrezno, njegovega pooblaščenega zastopnika:

3.  Za izdajo te izjave EU o skladnosti je odgovoren izključno proizvajalec.

4.  Predmet izjave (identifikacija sredstva za gnojenje EU za namene sledljivosti; lahko vključuje sliko, če je to potrebno za identifikacijo sredstva za gnojenje EU):

5.  Predmet opisane izjave je v skladu ▌:

–   z Uredbo (EU) …/…(54)(55),

–   z drugo harmonizacijsko zakonodajo Unije, če je to ustrezno:

6.  Sklici na uporabljene ustrezne harmonizirane standarde ali skupne specifikacije ali sklici na druge tehnične specifikacije, na podlagi katerih je izdana izjava o skladnosti:

7.  Kadar je ustrezno: priglašeni organ ... (ime, številka) je izvedel ... (opis ukrepa) in izdal certifikat ali odločitev o odobritvi ... (številka):

8.   Po potrebi se tej izjavi EU o skladnosti priložijo izjave EU o skladnosti za posamezna sredstva za gnojenje EU iz mešanice sredstev za gnojenje.

9.  Dodatne informacije:

Podpisano za in v imenu:

(kraj in datum izdaje):

(ime, funkcija) (podpis):

(1) UL C 389, 21.10.2016, str. 80.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 24. oktobra 2017 (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0392).
(3)UL C 389, 21.10.2016, str. 80.
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(5)Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).
(6)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(7)Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
(8)Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
(9)Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(10)Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(11)Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(12)Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).
(13)Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).
(14)Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991, o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
(15)Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(16)Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(17)Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
(18)Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).
(19)Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(20)Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).
(21)Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).
(22)Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(23)Uredba (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
(24)Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).
(25)Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
(26)Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
(27)Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
(28)Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(29)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(30)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(31)+UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti Uredbe v PE-CONS 76/2018 (COD 2016/0084).
(32)+UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti Uredbe v PE-CONS 76/2018 (COD 2016/0084).
(33)+UL: prosimo, vstavite datum začetka veljavnosti Uredbe v PE-CONS 76/2018 (COD 2016/0084).
(34)Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).
(35)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(36)Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).
(37)Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, str. 10).
(38)Izključitev materiala iz KSM 1 ne pomeni, da ta material ne bi mogel biti sestavni material v okviru druge KSM, ki določa drugačne zahteve. Glej na primer KSM 3 glede komposta, KSM 4 in 5 glede digestata, KSM 8 in 9 glede polimerov, KSM 10 glede pridobljenih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali KSM 11 glede stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES.
(39) V primeru dodatka, predelanega v Evropski uniji, je ta pogoj izpolnjen, če je dodatek isti, v smislu točke (d)(i) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006, kot snov, registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje tukaj navedene informacije, in če so informacije na voljo proizvajalcu sredstva za gnojenje v smislu točke (d)(ii) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006.
(40)V primeru dodatka, predelanega v Evropski uniji, je ta pogoj izpolnjen, če je dodatek isti, v smislu točke (d)(i) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006, kot snov, registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje tukaj navedene informacije, in če so informacije na voljo proizvajalcu sredstva za gnojenje v smislu točke (d)(ii) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006.
(41)Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(42)Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(43)V primeru dodatka, predelanega v Evropski uniji, je ta pogoj izpolnjen, če je dodatek isti, v smislu točke (d)(i) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006, kot snov, registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje tukaj navedene informacije, in če so informacije na voljo proizvajalcu sredstva za gnojenje v smislu točke (d)(ii) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006.
(44)Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).
(45)V primeru dodatka, predelanega v Evropski uniji, je ta pogoj izpolnjen, če je dodatek isti, v smislu točke (d)(i) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006, kot snov, registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje tukaj navedene informacije, in če so informacije na voljo proizvajalcu sredstva za gnojenje v smislu točke (d)(ii) člena 2(7) Uredbe (ES) št. 1907/2006.
(46)Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(47)Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(48)V primeru snovi, pridobljene v Evropski uniji, je ta pogoj izpolnjen, če je snov ista, v smislu točke (d)(i) člena 2(7)Uredbe (ES) št. 1907/2006, kot snov, registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje tukaj navedene informacije, in če so informacije na voljo proizvajalcu sredstva za gnojenje v smislu točke (d)(ii) člena 2(7)(d)(ii) Uredbe (ES) št. 1907/2006.
(49)Tabela bo določena z delegiranimi akti iz člena 42(5).
(50)Izključitev materiala iz KSM 11 ne pomeni, da ta material ne bi mogel biti sestavni material v okviru druge KSM, ki določa drugačne zahteve. Glej na primer KSM 3 glede komposta, KSM 4 in 5 glede digestata, KSM 8 in 9 glede polimerov ali KSM 10 glede pridobljenih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009.
(51)Premer plošče se mora vedno prilegati notranjemu premeru valja.
(52)Opomba: Medtem ko je šest obodnih vrvic po fiksaciji napetih, mora vrvica na sredini ostati nekoliko ohlapna.
(53)Proizvajalec lahko izjavi EU o skladnosti dodeli številko.
(54)Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti na trgu sredstev za gnojenje EU, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L …)
(55)*UL: prosimo, vstavite številko te uredbe PE-CONS 76/2018 - 2016/0084 (COD) in dopolnite opombo.


Varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ***I
PDF 205kWORD 62k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (COM(2018)0171 – C8-0130/2018 – 2018/0081(COD))
P8_TA-PROV(2019)0307A8-0382/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0171),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(2)(b) in (1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0130/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0382/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 27. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

P8_TC1-COD(2018)0081


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 153(2) v povezavi s točko (a) člena 153(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic(4), ki so ga na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast 17. novembra 2017 v Göteborgu razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, je skupna politična zaveza in odgovornost. Načelo št. 10 evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo delavci pravico do zdravega, varnega in primernega delovnega okolja. Pravica delavcev do visoke ravni varovanja njihovega zdravja in varnosti pri delu ter do delovnega okolja, prilagojenega poklicnim potrebam delavcev, vključuje tudivarovanje pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu, ne glede na trajanje zaposlitve ali izpostavljenosti.

(2)  V tej direktivi so upoštevane temeljne pravice in načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do življenja ter pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, kot sta določeni v členu 2 oziroma 31 Listine.

(3)  Namen Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5) je varovati delavce pred tveganji za njihovo zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. Navedena direktiva ▌vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev, s čimer določa usklajeno raven varovanja pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Namen teh minimalnih zahtev je varovati delavce na ravni Unije, prispevati k zmanjšanju razlik v stopnjah varovanja delavcev v Uniji in zagotoviti enake konkurenčne pogoje. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, določene v Direktivi 2004/37/ES. Te mejne vrednosti bi morale temeljiti na dokazih, biti sorazmerne in merljive ter bi morale temeljiti na razpoložljivih informacijah, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo izvajanja in skladnosti, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. ▌. Države članice lahko v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Poleg tega Direktiva 2004/37/ES državam članicam ne preprečuje, da bi uporabljale dodatne ukrepe, kot je biološka mejna vrednost.

(4)  Cilj Direktive 2004/37/ES je zajeti snovi ali zmesi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih ali mutagenih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(6), pa tudi snovi, zmesi ali postopke iz Priloge I k Direktivi 2004/37/ES. Snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih ali mutagenih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 so tiste s harmonizirano razvrstitvijo ali razvrščene v skladu s členom 4 ali 36 navedene uredbe in priglašene Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) na podlagi člena 40 navedene uredbe. Te snovi so navedene v javnem popisu razvrstitev in označitev, ki ga vzdržuje ECHA. Za nove vključitve na seznam snovi, zmesi in postopkov iz Priloge I k Direktivi 2004/37/ES v skladu s točko (a)(ii) člena 2 navedene direktive je treba na podlagi razpoložljivih veljavnih znanstvenih virov, kot so Odbor ECHA za oceno tveganja (RAC), Mednarodna agencija za raziskave raka in nacionalni organi, zanesljivo znanstveno dokazati rakotvornost konkretne snovi ter pri tem še posebej upoštevati objavljeno strokovno pregledano literaturo o tej snovi.

(5)  Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del ukrepov obvladovanja tveganj na podlagi Direktive 2004/37/ES. Te mejne vrednosti bi bilo treba redno pregledovati v skladu s previdnostnim načelom in načelom varovanja delavcev ter v luči razpoložljivih zanesljivih znanstvenih in tehničnih podatkov o rakotvornih in mutagenih snoveh. Razmisliti bi bilo treba tudi o izboljšanju tehnik merjenja, ukrepih obvladovanja tveganj in drugih pomembnih dejavnikih. Spoštovanje teh mejnih vrednosti ne posega v druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci ▌ na podlagi navedene direktive, zlasti glede zmanjšanja uporabe rakotvornih ali mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim ali mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to tehnično mogoče, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema in drugih ukrepov za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev ▌.

(6)  Nevarna zdravila, vključno s citotoksičnimi zdravili, ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje raka, imajo lahko genotoksične, rakotvorne ali mutagene lastnosti. Zato je treba zavarovati delavce, ki so tem zdravilom izpostavljeni pri delu, ki vključuje: pripravo, dajanje ali odstranjevanje nevarnih zdravil, tudi citotoksičnih zdravil; zagotavljanje storitev v zvezi s čiščenjem, prevozom, pranjem ali odstranjevanjem nevarnih zdravil ali kontaminiranih materialnih odpadkov takšnih zdravil; ali osebno nego bolnikov, ki se zdravijo z nevarnimi zdravili. Za nevarna zdravila, vključno s citotoksičnimi zdravili, se uporabljajo ukrepi Unije, ki določajo minimalne zahteve glede varovanja zdravja in zagotavljanja varnosti delavcev, zlasti ukrepi iz Direktive Sveta 98/24/ES(7). Za nevarna zdravila, ki vsebujejo snovi, ki so tudi rakotvorne ali mutagene snovi, se uporablja Direktiva 2004/37/ES. Komisija bi morala preučiti, kateri je najprimernejši instrument za zagotavljanje varnost pri delu za delavce, ki so izpostavljeni nevarnim zdravilom, tudi citotoksičnim zdravilom. Pri tem pa bi bilo treba zagotoviti, da dostop bolnikov do najboljšega razpoložljivega zdravljenja ni ogrožen.

(7)  Za večino rakotvornih in mutagenih snovi je ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov, znanstveno nemogoče opredeliti. Čeprav določitev mejnih vrednosti v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi na delovnem mestu na podlagi te direktive ▌ ne izloči povsem tveganj za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostala tveganja), kljub vsemu s postopnim in ciljno usmerjenim pristopom na podlagi Direktive 2004/37/ES prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganj, ki so posledica takšne izpostavljenosti. Za druge rakotvorne in mutagene snovi je znanstveno mogoče določiti ravni, pod katerimi naj izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov.

(8)  Najvišje ravni izpostavljenosti delavcev nekaterim rakotvornim ali mutagenim snovem so določene z vrednostmi, ki na podlagi Direktive 2004/37/ES ne smejo biti presežene.

(9)  Ta direktiva izboljšuje varovanje zdravja in varnost delavcev na delovnem mestu. Komisija bi morala redno pregledovati Direktivo 2004/37/ES in po potrebi pripraviti zakonodajne predloge. Glede na razpoložljive informacije, vključno z novimi znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu, bi bilo treba v navedeni direktivi ▌ določiti nove mejne vrednosti. Te informacije bi morale po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, priporočila Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (SCOEL) in mnenja RAC, pa tudi mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH) in monografije Mednarodne agencije za raziskave raka. Preglednost informacij je v tem kontekstu orodje za preprečevanje in bi zato morala biti zagotovljena. Informacije v zvezi s preostalim tveganjem ▌ so dragocen vir za vsa prihodnja prizadevanja za omejitev tveganj zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, zato bi morale biti javno dostopne na ravni Unije. Ta direktiva upošteva posebna priporočila SCOEL, RAC in ACSH, katerih pomen je bil poudarjen v prejšnjih spremembah Direktive 2004/37/ES.

(10)  V luči znanstvenih podatkov je pomembno upoštevati tudi druge načine absorpcije rakotvornih in mutagenih snovi, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo vnosa prek kože, ter v teh primerih za zadevne snovi dodati opombo glede vnosa prek kože, da bi tako zagotovili najvišjo možno stopnjo varovanja. Spremembe Priloge III k Direktivi 2004/37/ES, določene v tej direktivi, predstavljajo nov korak naprej v dolgoročnem procesu posodabljanja navedene direktive ▌.

(11)  Ocena učinkov rakotvornih snovi, za katere velja ta direktiva, na zdravje je temeljila na ustreznem znanstvenem strokovnem znanju ▌ SCOEL in RAC.

(12)  SCOEL, dejavnosti katerega ureja Sklep Komisije 2014/113/EU(8), pomaga Komisiji zlasti pri prepoznavanju, ocenjevanju in natančnem analiziranju najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov ter pri predlaganju mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki se uporabljajo za varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem in ki se določijo na ravni Unije na podlagi direktiv Sveta 98/24/ES in ▌2004/37/ES.

(13)  RAC v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(9) pripravlja mnenja ECHA v zvezi s tveganji, ki jih kemijske snovi predstavljajo za zdravje ljudi in okolje. V kontekstu te direktive je RAC pripravil svoje mnenje, kot je bilo to od njega zahtevano v skladu s točko (c) člena 77(3) navedene uredbe ▌.

(14)  Dober primer tega, kako Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) lahko podpre izvajanje zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu na ravni Unije, je kampanja iz let 2018 in 2019 z naslovom „Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta“. Zaželeno je tesno sodelovanje EU-OSHA z državami članicami, da bi delavcem, ki so v stiku z določenimi snovmi, zagotovili prilagojene informacije in primere dobre prakse, ob opozarjanju na razvoj politik in obstoječi zakonodajni okvir.

(15)  Kadmij in mnoge njegove anorganske spojine izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato so rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je zato v navedeni direktivi ▌ primerno določiti ▌ mejno vrednost za kadmij in njegove anorganske spojine. Poleg tega so bili kadmij, kadmijev nitrat, kadmijev hidroksid in kadmijev karbonat opredeljeni kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost na podlagi točke (a) člena 57 Uredbe ES št. 1907/2006, in so vključeni na seznam morebitnih novih snovi iz člena 59(1) navedene uredbe ▌.

(16)  Kar zadeva kadmij, je mogoče predvideti, da bo kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,001 mg/m3 ▌. Zato je primerno uvesti prehodno obdobje osmih let, v katerem bi se uporabljala mejna vrednost 0,004 mg/m3 (delci, ki se lahko vdihujejo). Da bi zaščitili legitimna pričakovanja in da bi preprečili morebitne motnje v obstoječih praksah v državah članicah, ki na datum začetka veljavnosti te direktive izvajajo sistem biološkega spremljanja z biološko mejno vrednostjo največ 0,002 mg Cd/g kreatinina v urinu, bi se morala mejna vrednost 0,004 mg/m3 v teh državah članicah v prehodnem obdobju meriti kot respirabilna frakcija, skladno z mnenji SCOEL in ACSH o kadmiju in njegovih anorganskih spojinah.

(17)  Komisija bi morala na podlagi razpoložljivih znanstvenih virov, kot jih denimo zagotavljajo SCOEL, RAC in zadevni nacionalni organi, najpozneje tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive, preučiti možnost spremembe Direktive 2004/37/ES, tako da bi vključevala določbe o kombinaciji mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v zraku in biološke mejne vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine.

(18)  Z določitvijo biološke mejne vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine bi varovali delavce pred njihovo sistemsko toksičnostjo, ki vpliva zlasti na ledvice in kosti. Biološko spremljanje lahko tako prispeva k varovanju delavcev na delovnem mestu, vendar tako spremljanje lahko le dopolnjuje spremljanje koncentracije kadmija in njegovih anorganskih spojin v zraku in s tem v območju vdihavanja delavcev. Komisija bi morala izdati praktične smernice za biološko spremljanje.

(19)  Berilij in večina anorganskih berilijevih spojin izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in so zato rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Poleg njegovih rakotvornih lastnosti je berilij znan tudi po tem, da povzroča kronično beriliozo in preobčutljivost na berilij. Glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je zato primerno v navedeni direktivi določiti mejno vrednost za berilij in anorganske berilijeve spojine in ji dodati opombo glede preobčutljivosti kože in dihal.

(20)  Kar zadeva berilij, je mogoče predvideti, da bo kratkoročno težko spoštovati mejno vrednost 0,0002 mg/m3. Zato je primerno uvesti prehodno obdobje sedmih let, v katerem bi uporabljali mejno vrednost 0,0006 mg/m3.

(21)  Arzenova kislina in njene soli ter večina anorganskih arzenovih spojin izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in so zato rakotvorne snovi v smislu Direktive 2004/37/ES. Glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, ▌ je zato primerno v navedeni direktivi določiti ▌ mejno vrednost za arzenovo kislino in njene soli ter anorganske arzenove spojine. Poleg tega so arzenova kislina, diarzenov pentaoksid in diarzenov trioksid opredeljeni kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost ▌ na podlagi točke (a) člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, in so vključeni v Prilogo XIV k navedeni uredbi, kar pomeni, da je za njihovo uporabo potrebna avtorizacija.

(22)  Kar zadeva arzenovo kislino, je mogoče predvideti, da bo sektor taljenja bakra težko spoštoval mejno vrednost 0,01 mg/m3 . Zato bi bilo treba uvesti prehodno obdobje štirih let.

(23)  Formaldehid izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in je zato rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Formaldehid je genotoksična rakotvorna snov, ki deluje lokalno, in obstaja dovolj znanstvenih dokazov o njegovi rakotvornosti za ljudi. Formaldehid je tudi povzročitelj kontaktne alergije na koži (povzročitelj preobčutljivosti kože). Glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je zato primerno v navedeni direktivi določiti kratko- in dolgoročno mejno vrednost za formaldehid in dodati opombo glede preobčutljivosti kože. ECHA na zahtevo Komisije zbira tudi obstoječe informacije za oceno morebitne izpostavljenosti formaldehidu in snovem, ki sproščajo formaldehid, na delovnem mestu, vključno z industrijsko in poklicno uporabo .

(24)  Formaldehid se kot fiksirna raztopina redno uporablja v zdravstvenem sektorju v Uniji, ker je enostaven z vidika manipulacije, zelo natančen in izredno prilagodljiv. V nekaterih državah članicah je mogoče predvideti, da se bodo v zdravstvenem sektorju pojavile kratkoročne težave pri spoštovanju mejne vrednosti 0,37 mg/m3 ali 0,3 ppm. Zato je primerno za ta sektor uvesti prehodno obdobje petih let, v katerem bi veljala mejna vrednost 0,62 mg/ m3 ali 0,5 ppm. V zdravstvenem sektorju bi bilo treba čim bolj zmanjšati izpostavljenost formaldehidu, ta sektor pa spodbujati, naj v prehodnem obdobju, kjer je to mogoče, spoštuje mejno vrednost 0,37 mg/m3 ali 0,3 ppm.

(25)  V nekaterih državah članicah se formaldehid redno uporablja za balzamiranje umrlih v okviru kulturnih ali verskih običajev. Mogoče je predvideti, da bo sektor pogrebne dejavnosti kratkoročno težko spoštoval mejno vrednost 0,37 mg/m3 ali 0,3 ppm. Zato je primerno za ta sektor uvesti prehodno obdobje petih let, v katerem bi morala veljati mejna vrednost 0,62 mg/m3 ali 0,5 ppm..

(26)  Opombe glede preobčutljivosti za berilij in formaldehid, določene v tej direktivi, so dodane za večjo jasnost. Pri določanju tovrstnih opomb v okviru posodobitve Direktive  2004/37/ES bi bilo treba zagotoviti doslednost z zadevnim pravom Unije. To lahko vključuje dodajanje opomb glede preobčutljivosti za snovi, ki so že vključene v Prilogo III k navedeni direktivi, kjer je to potrebno.

(27)  4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in je zato rakotvorna snov v smislu Direktive 2004/37/ES. Zaradi njegove rakotvornosti in jasnih genotoksičnih lastnosti ga je bilo mogoče razvrstiti kot snov, ki je rakotvorna za ljudi. Za to snov je bila ugotovljena možnost znatnega vnosa prek kože. Zato je primerno, da se določi mejna vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin) ter da se zanj doda opomba glede vnosa prek kože. Poleg tega je bil opredeljen kot snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost ▌ na podlagi točke (a) člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, in vključen v Prilogo XIV k navedeni uredbi, kar pomeni, da je za njegovo uporabo ali dajanje na trg potrebna avtorizacija. Glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, je mogoče določiti mejno vrednost za 4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin).

(28)  Komisija se je posvetovala z ACSH. Prav tako je opravila dvostopenjsko posvetovanje med socialnimi partnerji na ravni Unije v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije. ACSH je sprejel mnenja za ▌ snovi, za katere velja ta direktiva, in za vsako izmed njih predlagal zavezujočo mejno vrednost za poklicno izpostavljenost ter za nekatere od njih podprl ustrezne opombe ▌.

(29)  Da bi zagotovili učinkovito varovanje delavcev, je treba mejne vrednosti, določene v tej direktivi, redno nadzorovati in pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006 ter da bi se zlasti upoštevala interakcija med mejnimi vrednostmi, določenimi v Direktivi 2004/37/ES, in ravnjo brez učinka za nevarne kemikalije, izpeljano v skladu z navedeno uredbo.

(30)  Ker cilja te direktive, in sicer varovanja delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takšnih tveganj, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(31)  Države članice bi se morale pri izvajanju te direktive izogibati uvajanju upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Države članice ter zadevni organi na ravni Unije in nacionalni ravni naj zato malim in srednjim podjetjem zagotavljajo spodbude, smernice in svetovanje, da bodo lahko spoštovali pogoje iz te direktive. V tem smislu so zelo dobrodošli sporazumi s socialnimi partnerji, smernice in drugo skupno delovanje, ki omogoča prepoznavanje in oblikovanje najboljših praks.

(32)  Glede na to, da se ta direktiva nanaša na varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu, bi jo bilo treba prenesti v dveh letih po dnevu začetka njene veljavnosti.

(33)  Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2004/37/ES se spremeni:

(1)  v členu 18a se dodata naslednja pododstavka:"

„Komisija najpozneje ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] preuči možnost spremembe te direktive, da se vključijo določbe o kombinaciji mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v zraku in biološki mejni vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine.

Komisija najpozneje do 30. junija 2020, upoštevajoč najnovejša znanstvena spoznanja in po ustreznem posvetovanju z relevantnimi deležniki, zlasti izvajalci zdravstvenih storitev in zdravstvenimi delavci, preuči možnost spremembe te direktive, da se vključijo nevarna zdravila, vključno s citotoksičnimi zdravili, ali predlaga bolj primeren instrument za namen zagotavljanja varnosti pri delu za delavce, ki so izpostavljeni tem zdravilom. Na tej podlagi, če je to potrebno in po posvetovanju med socialnimi partnerji, Komisija poda zakonodajni predlog.“;

"

(2)  Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

V točki A Priloge III k Direktivi 2004/37/ES se dodajo naslednje vrstice:

Kemična snov

Št. ES (1)

Št. CAS (2)

Mejne vrednosti

Opomba

Prehodni ukrepi

8 ur (3)

Kratkoročna (4)

mg/m3 (5)

ppm (6)

f/ml (7)

mg/m3(5)

ppm(6)

f/ml(7)

Kadmij in njegove anorganske spojine

0,001 (11)

 

Mejna vrednost 0,004 mg/m3 (12) do … [osem let po datumu začetka veljavnosti te direktive]

Berilij in anorganske berilijeve spojine

0,0002 (11)

preobčutljivost kože in dihal (13)

Mejna vrednost 0,0006 mg/m3 do … [sedem let po datumu začetka veljavnosti te direktive]

Arzenova kislina in njene soli ter anorganske arzenove spojine

0,01 (11)

Mejna vrednost za sektor taljenja bakra začne veljati … [štiri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive]

Formaldehid

200-001-8

50-00-0

0,37

0,3

0,74

0,6

preobčutljivost kože

(14)

Mejna vrednost 0,62 mg/m3 ali 0,5ppm (3) za sektor zdravstvene oskrbe, pogrebno dejavnost in dejavnost balzamiranja do … [pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive]

4,4'-metilen-bis (2-kloroanilin)

202-918-9

101-14-4

0,01

koža (10)

 

__________________________

(11)   Delci, ki se lahko vdihujejo.

(12)   Delci, ki se lahko vdihujejo. Respirabilna frakcija v tistih državah članicah, ki na datum začetka veljavnosti te direktive izvajajo sistem biološkega spremljanja z biološko mejno vrednostjo največ 0,002 mg Cd/g kreatinina v urinu.

(13)  Snov lahko povzroči preobčutljivost kože in dihalnega trakta.

(14)  Snov lahko povzroči preobčutljivost kože.

“.

___________________

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 145.
(2)UL C 440, 6.12.2018, str. 145.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019.
(4)UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
(5)Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).
(6)Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(7)Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).
(8)Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).
(9)Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).


Skupna pravila za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ***I
PDF 227kWORD 71k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/106/EGS o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (COM(2017)0648 – C8-0391/2017 – 2017/0290(COD))
P8_TA(2019)0308A8-0259/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Razkritje davčnih informacij v zvezi z dohodki s strani nekaterih podjetij in podružnic***I
PDF 239kWORD 67k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198 – C8-0146/2016 – 2016/0107(COD))
P8_TA(2019)0309A8-0227/2017

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Skupne določbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ***I
PDF 1166kWORD 619k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375 – C8-0230/2018 – 2018/0196(COD))
P8_TA(2019)0310A8-0043/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Sklad za azil, migracije in vključevanje
PDF 124kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o delegirani uredbi Komisije z dne 14. decembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (C(2018)08466 – 2018/2996(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0311B8-0214/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)08466),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES(1), zlasti člena 16(2) in 26(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker se v členu 1 delegirane uredbe Komisije predlaga sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 516/2014 tako, da se doda poseben ukrep v zvezi z vzpostavitvijo, razvojem in delovanjem ustreznih objektov za sprejem, nastanitev in pridržanje ter ustreznih storitev za prosilce za mednarodno zaščito ali državljane tretjih držav, ki so prisotni v državi članici in ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop in bivanje;

B.  ker delegirana uredba Komisije vsebuje predlog, da se v novi posebni ukrep vključi koncept „nadzorovanih centrov“ in tako zagotovijo sredstva za države članice za vzpostavitev, razvoj in delovanje teh nadzorovanih centrov;

C.  ker je koncept „nadzorovanih centrov“ sporen, njegova zakonitost pa vprašljiva, saj ne obstaja v pravu Unije in ga sozakonodajalca nista potrdila;

D.  ker Parlament meni, da tega koncepta ne bi smeli financirati, če in dokler ne bo natančno opredeljen v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ga bosta sprejela sozakonodajalca in v katerem bodo natančno opredeljeni njegova pravna podlaga, narava, namen in cilj;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 150, 7.6.2014, str. 168.


Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov
PDF 125kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o delegirani uredbi Komisije z dne 14. decembra 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (C(2018)08465 – 2018/2994(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0312B8-0215/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2018)08465),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES, zlasti člena 7(2) in člena 17(5) Uredbe(1),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker se v členu 1 delegirane uredbe Komisije predloga sprememba Priloge II k Uredbi (EU) št. 515/2014 tako, da se doda poseben ukrep v zvezi z „vzpostavitvijo, razvojem in delovanjem, vključno z zagotavljanjem storitev, kot so identifikacija, registracija in prvi sprejem, žariščnih točk“;

B.  ker delegirana uredba Komisije vsebuje predlog, da se v novi posebni ukrep vključi koncept „nadzorovanih centrov“ in tako zagotovijo sredstva za države članice za storitve v teh centrih;

C.  ker je koncept „nadzorovanih centrov“ sporen, njegova zakonitost pa vprašljiva, saj ne obstaja v pravu Unije in ga sozakonodajalca nista potrdila;

D.  ker Parlament meni, da tega koncepta ne bi smeli financirati, če in dokler ne bo natančno opredeljen v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ga bosta sprejela sozakonodajalca in v katerem bodo natančno opredeljeni njegova pravna podlaga, narava, namen in cilj;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 143.


Gensko spremenjena soja MON 87751 (MON-87751-7)
PDF 170kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 (MON-87751-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060916/01 – 2019/2603(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0313B8-0216/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 (MON-87751-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060916/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 20. junija 2018 in je bilo objavljeno 2. avgusta 2018(3),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe SA/NV 26. septembra 2014 v imenu družbe Monsanto iz ZDA v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnemu organu predložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (v nadaljnjem besedilu: vloga) in ker je vloga zajemala tudi dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 ali so iz nje sestavljeni, na trg za uporabo v druge namene, ne le za živila in krmo, z izjemo gojenja;

B.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 20. junija 2018 o tej odobritvi sprejela pozitivno mnenje(5);

C.  ker je bila gensko spremenjena soja MON 87751 razvita z namenom, da bi bila odporna proti nekaterim škodljivim vrstam metuljev, in zato izraža beljakovini Bt Cry1A.105 in Cry2Ab2;

Toksini Bt

D.  ker študije kažejo, da imajo toksini Bt adjuvantne lastnosti, zaradi katerih krepijo alergene lastnosti drugih živil; ker soja kot taka proizvaja mnogo alergenov in obstaja posebno tveganje, da beljakovina Bt poveča odziv imunskega sistema na te spojine, ko jih zaužijemo.

E.  ker so člani odbora EFSA za gensko spremenjene organizme (odbor EFSA za GSO) trdili, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izraža beljakovina Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen(6);

F.  ker pri sedanji odobritvi sam odbor EFSA za GSO priznava, da je na voljo malo znanja in eksperimentalnih dokazov o potencialu novoizraženih beljakovin, da delujejo kot adjuvanti(7);

G.  ker se v študijah poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave in dolgoročne študije adjuvantnih lastnosti beljakovin Bt; ker ne bi smeli odobriti uvoza rastlin, ki toksine Bt vsebujejo, za uporabo v živilih in krmi, dokler ostajajo vprašanja v zvezi z vlogo teh toksinov Bt in njihovimi adjuvantnimi lastnostmi;

Toksikološki študiji in 90-dnevna krmna študija

H.  ker sta bili izvedeni dve 28-dnevni toksikološki študiji s ponavljajočim odmerkom toksinov pri miših, in sicer je bila ena skupina miši izpostavljena beljakovini Cry1a.105, druga pa beljakovini Cry2Ab2;

I.  ker teh toksikoloških študij niso izvedli s kombinacijo beljakovin, temveč so ju izvedli z izoliranima beljakovinama, ki so ju pridobili iz bakterij in torej nista enaki tistim, ki jih proizvede rastlina; ker to pomeni, da izpostavljenost v študijah ni bila enaka kot v dejanskih razmerah;

J.  ker ti toksikološki študiji nista bili popolnoma skladni z ustreznimi zahtevami OECD, saj so preiskave koagulacije temeljile na razmeroma majhnem številu vzorcev, sklop funkcionalnih opazovanj in testi lokomotorne aktivnosti pa sploh niso bili opravljeni; ker je nadvse pomembno, da se v postopku odobritve vse te zahteve izpolnijo;

K.  ker so bile v 90-dnevni krmni študiji ugotovljene številne statistično pomembne razlike med kontrolno in preskusno skupino, ki bi jih bilo treba po mnenju pristojnega organa države članice podrobneje preučiti(8);

L.  ker ima 90-dnevna krmna študija na podganah naslednje pomanjkljivosti: v študiji niso uporabili dveh različnih odmerkov preskusnih snovi, kot bi morali v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 503/2013(9), poleg tega preskusnih snovi niso analizirali, da bi ugotovili, ali so morda kontaminirane z drugimi gensko spremenjenimi organizmi;

M.  ker je agencija EFSA ugotovila, da se v prehrani ljudi največ uporablja sojino mleko, ki predstavlja največjo kronično izpostavljenost(10), kljub temu pa so v krmni študiji kot preskusno snov uporabili praženo razmaščeno sojino moko; ker stopnja izražanja beljakovin Bt v sojini moki ni bila izmerjena, kar pomeni, da rezultata študije ni mogoče povezati s konkretnimi vrednostmi toksinov Bt;

Pripombe pristojnih organov držav članic

N.  ker so organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju(11) podali številne kritične pripombe, med drugim da je še vedno veliko nerešenih vprašanj v zvezi z varnostjo in morebitno toksičnostjo gensko spremenjene soje, da kombinirani učinki obeh beljakovin niso analizirani, da bi bilo treba pred zaključkom analize tveganja preučiti še več informacij, da načrt okoljskega spremljanja ne izpolnjuje ciljev iz Priloge VII k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12) in bi ga bilo treba spremeniti, preden se poda soglasje, in da ni razlogov za domnevo, da je uživanje beljakovin Cry varno in ni nevarno za ljudi, živali ali okolje;

O.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo pristojnostjo ne povzročajo škode okolju drugih držav(13); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene soje v pristojnosti Unije;

P.  ker bi bilo treba v skladu z zahtevo ene od držav članic v vlogi upoštevati obstoječe podatke o učinku gojenja gensko spremenjene soje MON 87751 na države proizvajalke in izvoznice; ker je ta država članica priporočila, naj se v študiji oceni, kako uvoz nekaterih proizvodov vpliva na izbiro kmetijskih rastlin v Evropi in torej kako ta izbira vpliva na biotsko raznovrstnost(14);

Q.  ker so pristojni organi številnih držav članic kritizirali nezanesljivost načrta za spremljanje po dajanju na trg;

Pomanjkanje demokratične legitimnosti

R.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

S.  ker je Komisija večkrat(15) izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejema sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso označil za nedemokratično(16);

T.  ker je Parlament v prvi obravnavi 28. oktobra 2015(17) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

U.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

V.  ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi sklepa o obnovitvi odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(18) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje svoje delo v zvezi s tem predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler se postopek odobritve ne spremeni in se ne odpravijo pomanjkljivosti sedanjega postopka, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

6.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev gensko spremenjenih organizmov, če stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme, 2018, Scientific opinion on the assessment of genetically modified soybean MON 87751 for food and feed uses under Regulation (EC) No 1829/2003 (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene soje MON 87751 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003) (vloga EFSA-GMO-NL-2014–121). EFSA Journal 2018; 16(8):5346, str. 32 doi: 10.2903/j.efsa.2018.5346.
(4)––––––––––––––––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 28.6.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).Resolucija z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, ali živil in krme, proizvedenih iz teh gensko spremenjenih organizmov, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0058).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0059). –Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0060).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 4114 (DP-ØØ4114-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0196).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 87411 (MON-87411-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0197).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in podkombinacije Bt11 × MIR162 × 1507, MIR162 × 1507 × GA21 in MIR162 × 1507, so iz njih sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0198).
(5) https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5346
(6) https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309 str. 34
(7) Odgovor agencije EFSA na pripombe držav članic, str. 109, Priloga G: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(8) Priloga G, Pripombe držav članic, str. 27–33, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2005-226.
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 503/2013 z dne 3. aprila 2013 o vlogah za odobritev gensko spremenjenih živil in krme v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi uredb Komisije (ES) št. 641/2004 in (ES) št. 1981/2006 (UL L 157, 8.6.2013, str. 1).
(10) Mnenje EFSA, str. 22, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5346.
(11) Priloga G, Pripombe držav članic http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(12) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(13) Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, 1992, člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03.
(14) Priloga G, Pripombe držav članic, str. 67–68, http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2014-00719.
(15) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(16) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(17) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(18) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).


Gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 (DASØ15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6)
PDF 155kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (DAS-Ø15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060917/01 – 2019/2604(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0314B8-0217/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (DAS-Ø15Ø7-1 × MON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D060917/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti člena 11(3) in člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 20. junija 2018 in je bilo objavljeno 25. julija 2018(3),

–  ob upoštevanju Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je bilo z Odločbo Komisije 2007/703/ES(5) odobreno dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma, ter vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × NK603 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.  ker sta družbi Pioneer Overseas Corporation v imenu Pioneer Hi-Bred International, Inc. in Dow AgroSciences Europe v imenu Dow AgroSciences LLC 20. oktobra 2016 Komisiji skupaj predložili vlogo v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 za obnovitev te odobritve;

C.  ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) 25. julija 2018 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 izdala pozitivno mnenje glede obnovitve odobritve;

D.  ker je agencija EFSA v svojem mnenju navedla, da so vložniki pri v okviru pregleda literature evidentirali 120 objav, od katerih je bila po tem, ko so vložniki uporabili merila za upravičenost in vključenost, ki so jih sami vnaprej določili, po njihovem mnenju relevantna le ena objava – mnenje odbora agencije EFSA o gensko spremenjenih organizmih;

E.  ker agencija EFSA kljub temu, da bi se po njenem mnenju pregledi literature vložnikov v prihodnosti lahko izboljšali, ni opravila sistematičnega pregleda literature, temveč je enostavno ocenila pregled literature, ki ga je izvedel vložnik, in na podlagi tega sklenila, da novih objav, ki bi vzbujale pomisleke glede varnosti, ni;

F.  ker se za druge ocenjene postavke, kot so bioinformacijski podatki, spremljanje po dajanju na trg in splošna ocena, agencija EFSA preprosto zanaša na informacije, ki jih navedejo vložniki, in posledično prevzame oceno vložnikov;

G.  ker je agencija svoje mnenje sprejela na predpostavki, da je sekvenca DNK dveh s v gensko spremenjeni koruzi NK603 × MON 810 enaka sekvenci v prvotno ocenjenih transformacijah; ker se zdi, da ta hipoteza ne temelji na podatkih ali dokazih, ki so jih predložili vložniki, temveč zgolj na izjavi, ki so jo predložili;

H.  ker v agenciji EFSA priznavajo, da se letna poročila o spremljanju okolja po dajanju na trg, ki jih predlagajo vložniki, v glavnem nanašajo na splošni nadzor nad uvoženim gensko spremenjenim rastlinskim materialom; ker v agenciji EFSA menijo, da je potrebna nadaljnja razprava z vložniki in odgovornimi za obvladovanje tveganja v zvezi s praktičnim izvajanjem poročil o okoljskem spremljanju po dajanju na trg, npr. glede dejanskih podatkov, zbranih o izpostavljenosti in/ali škodljivih učinkih, ki se izvajajo v obstoječih sistemih spremljanja;

I.  ker gensko spremenjena koruza 1507 × NK603 izraža gen cry1F, ki zagotavlja zaščito proti nekaterim škodljivim vrstam metuljev, gen pat, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glufosinat-amonija, in gen cp4 epsps, ki zagotavlja odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata;

J.  ker gensko spremenjene rastline Bt skozi celo življenjsko dobo izražajo insekticidni toksin, in sicer v vseh celicah, tudi v delih, ki jih zaužijejo ljudje in živali; ker poskusi z živalsko krmo kažejo, da imajo lahko gensko spremenjene rastline Bt strupene učinke(6); ker je bilo dokazano, da se toksin Bt v gensko spremenjenih rastlinah zelo razlikuje od naravno prisotnega toksina Bt(7); ker še vedno skrb zbuja možnost, da lahko ciljni škodljivi metulji postanejo odporni proti beljakovini Cry, kar utegne privesti do sprememb v praksi zatiranja škodljivcev v državah, kjer se ta koruza goji;

K.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8); ker je veljavnost odobritve glufosinata 31. julija 2018 potekla(9);

L.  ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da razvrstitev ni upravičena; ker je prav nasprotno Mednarodna agencija za raziskave raka, ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi(10);

M.  ker je uporaba komplementarnih herbicidov, v tem primeru glifosata in glufosinata, del redne kmetijske prakse pri pridelavi na herbicide odpornih rastlin in se zato lahko pričakuje, da bodo ostanki škropljenja prisotni na pridelku in da bodo njegova neizogibna sestavina;

N.  ker je treba zato pričakovati, da bo gensko spremenjena koruza izpostavljena večjim in pogostejšim odmerkom glifosata in glufosinata, zaradi česar bo v pridelku več njunih ostankov, poleg tega pa bi to lahko vplivalo tudi na sestavo gensko spremenjene rastline koruze in njenih agronomskih značilnosti;

O.  ker so informacije o vrednostih ostankov herbicidov in njihovih metabolitov ključnega pomena za temeljito oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom; ker se šteje, da ostanki škropljenja s herbicidi ne sodijo na področje pristojnosti Odbora EFSA za gensko spremenjene organizme; ker učinki škropljenja gensko spremenjene koruze s herbicidi niso bili ocenjeni, prav tako pa ni bil ocenjen kumulativni učinek škropljenja z glifosatom in glufosinatom;

P.  ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, na podlagi katere morajo pogodbenice zagotoviti, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ne povzročajo škode okolju drugih držav(11); ker je odločitev o odobritvi gensko spremenjene koruze v pristojnosti Unije;

Q.  ker se pripombe, ki so jih države članice predložile v trimesečnem posvetovalnem obdobju, nanašajo med drugim na: neupoštevanje smernic agencije EFSA v zvezi s poročili o okoljskem spremljanju po dajanju na trg, več pomanjkljivosti v teh poročilih, vključno z dejstvom, da je bila pojava teozinta kot divje sorte koruze v Evropi prezrta in da ni informacij o tem, kaj se dogaja s toksini Bt v okolju; pomisleki glede zanesljivosti podatkov za potrditev sklepa ocene tveganj; nezadostnost predlaganega načrta spremljanja; neustrezen pregled literature, katerega posledica je izpustitev pomembnih študij, ter neprimerna izjava, da je pregledana literatura nerelevantna; neobstoj podatkov, ki bi dokazovali, da je zaporedje omenjene vrste koruze, ki vsebuje zložbo transformacijskega dogodka 1507 × NK603, identično prvotno ocenjenemu transformacijskemu dogodku(12);

R.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 7. marca 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

S.  ker je Komisija večkrat(13) izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejema sklepe o odobritvi brez podpore Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločitve, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme; ker je tudi predsednik Komisije Juncker to prakso označil za nedemokratično(14);

T.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 v prvi obravnavi(15) zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

U.  ker bi morala Komisija v skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 v čim večji možni meri ravnati tako, da ne bi nasprotovala nobenemu prevladujočemu stališču, ki bi se lahko oblikovalo v odboru za pritožbe v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta, zlasti glede občutljivih vprašanj, kot so zdravje potrošnikov, varnost hrane in okolje;

V.  ker je v Uredbi (ES) št. 1829/2003 navedeno, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi sklepa o obnovitvi odobritve upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(16) zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije;

5.  poziva Komisijo, naj začasno prekine izvajanje vseh izvedbenih sklepov glede vlog za odobritev gensko spremenjenih organizmov, dokler postopek za pridobitev dovoljenja ne bo spremenjen tako, da bodo odpravljene pomanjkljivosti v sedanjem postopku, za katerega se je izkazalo, da je neustrezen;

6.  poziva Komisijo, naj umakne predloge za odobritev gensko spremenjenih organizmov, če Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ne bo izdal mnenja, bodisi za gojenje ali za uporabo v živilih in krmi;

7.  poziva Komisijo, naj izpolni svoje zaveze v okviru Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, zlasti pa naj ne dovoli uvoza gensko spremenjenih rastlin, pri katerih je bila dosežena odpornost na herbicid, ki ni odobren za uporabo v Uniji, za uporabo v živilih ali krmi;

8.  poziva Komisijo, naj ne odobri nobene gensko spremenjene rastline, odporne na herbicide, brez popolne ocene ostankov škropljenja s komplementarnimi herbicidi in njihovimi komercialnimi pripravki, kot se uporabljajo v državah gojenja;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor agencije EFSA za gensko spremenjene organizme, 2018. Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze GA21 za obnovitev odobritve v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-RX-008). EFSA Journal 2018;16(7): 5347.
(4)––––––––––––––––––––––––––––––––– – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (UL C 399, 24.11.2017, str. 71).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 19).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 17).Resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 35, 31.1.2018, str. 15).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (UL C 86, 6.3.2018, str. 108).Resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (UL C 86, 6.3.2018, str. 111).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 76).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (UL C 215, 19.6.2018, str. 80).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 70).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (UL C 215, 19.6.2018, str. 73).Resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni (UL C 215, 19.6.2018, str. 83).Resolucija z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 298, 23.8.2018, str. 34).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo DAS-40278-9, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 307, 30.8.2018, str. 71).Resolucija z dne 17. maja 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB119 (BCS-GHØØ5-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 307, 30.8.2018, str. 67).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-68416-4, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 337, 20.9.2018, str. 54).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 55).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo DAS-44406-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 60).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 (DAS-Ø15Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 122).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo 305423 × 40-3-2 (DP-3Ø5423-1 × MON-Ø4Ø32-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 127).Resolucija z dne 24. oktobra 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico MON 88302 × Ms8 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8 × ACS-BNØØ3-6), MON 88302 × Ms8 (MON-883Ø2-9 × ACSBNØØ5-8) in MON 88302 × Rf3 (MON-883Ø2-9 × ACS-BNØØ3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL C 346, 27.9.2018, str. 133).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122 (DAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0051).Resolucija z dne 1. marca 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × NK603 (MON-87427-7 × MON-89Ø34-3 × MON-ØØ6Ø3-6) in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh transformacij MON 87427, MON 89034 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Sklepa 2010/420/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0052).Resolucija z dne 3. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjene sladkorne pese H7-1 (KM-ØØØH71-4), v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0197).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo GA21 (MON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0221).Resolucija z dne 30. maja 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 × MON 810 × NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij 1507, 59122, MON 810 in NK603, ter o razveljavitvi sklepov 2009/815/ES, 2010/428/EU in 2010/432/EU v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0222).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (MON-ØØ6Ø3-6 × MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0416).Resolucija z dne 24. oktobra 2018 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 89034, 1507, MON 88017 in 59122, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Sklepa 2011/366/EU (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0417).Resolucija z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije 2013/327/EU v zvezi z obnovitvijo odobritve dajanja na trg živil, ki vsebujejo gensko spremenjeno oljno ogrščico Ms8, Rf3 in Ms8 × Rf3 ali so iz nje sestavljena, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0057).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 5307 (SYN-Ø53Ø7-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0058).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87403 (MON-874Ø3-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0059). –Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž GHB614 × LLCotton25 × MON 15985, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0060).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 4114 (DP-ØØ4114-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0196).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87411 (MON-87411-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0197).Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. Marca 2019 o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in podkombinacije Bt11 × MIR162 × 1507, MIR162 × 1507 × GA21 in MIR162 × 1507, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (P8_TA/0198).
(5) Odločba Komisije 2007/703/ES z dne 24. oktobra 2007 o odobritvi dajanja v promet proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo sorte 1507xNK603 (DAS-Ø15Ø7-1xMON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 285, 31.10.2007, str. 47).
(6) Glej npr. El-Shamei Z. S., Gab-Alla A. A., Shatta A. A., Moussa E. A., Rayan A. M., Histopathological Changes in Some Organs of Male Rats Fed on Genetically Modified Corn (Ajeeb YG) (Histopatološke spremembe v nekaterih organih podganjih samcev, krmljenih z gensko spremenjeno koruzo (Ajeeb ZG)). Journal of American Science, 2012, 8(9), str. 1127–1123. https://www.researchgate.net/publication/235256452_Histopathological_Changes_in_Some_Organs_of_Male_Rats_Fed_on_Genetically_Modified_Corn_Ajeeb_YG
(7) Szekacs A., Darvas B., Comparative aspects of Cry toxin usage in insect control (Primerjalni vidiki uporabe toksina Cry pri zatiranju žuželk). Objavljeno v: Ishaaya I., Palli S.R., Horowitz A.R., izd. Advanced Technologies for Managing Insect Pests (Napredne tehnologije za zatiranje škodljivcev). Dordrecht, Nizozemska: Springer; 2012:195-230. https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-94-007-4497-4_10
(8) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(9) http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=EN&selectedID=1436
(10) Monografije IARC, zvezek 112: Some organophosphate insecticides and herbicides (Nekateri organofosfatni insekticidi in herbicidi) 20. marec 2015(http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf).
(11) Člen 3, https://www.cbd.int/convention/articles/default.shtml?a=cbd-03
(12) Glej Register vprašanj agencije EFSA, Priloga G k vprašanju EFSA-Q-2018-00509, na voljo na spletu na naslednji povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/
(13) Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Parlamenta z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.
(14) Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).
(15) UL C 355, 20.10.2017, str. 165.
(16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


Nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) (DEZA a.s.)
PDF 156kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. marca 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (DEZA a.s.) (D060865/01 – 2019/2605(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0315B8-0218/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o delni avtorizaciji za nekatere uporabe bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (DEZA a.s.) (D060865/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(1) (uredba REACH) in zlasti njenega člena 64(8),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC)(2) v skladu s tretjim pododstavkom člena 64(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2018/2005 z dne 17. decembra 2018 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP), dibutil ftalata (DBP), benzil butil ftalata (BBP) in diizobutil ftalata (DIBP)(3),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije XXX o dodelitvi avtorizacije za uporabo bis(2-etilheksil)ftalata (DEHP) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-837/16(6),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2008 uvrščen na seznam kandidatk za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost v okviru uredbe REACH(7) zaradi razvrstitve kot strupene za razmnoževanje;

B.  ker je bil bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) leta 2011(8) vključen v Prilogo XIV uredbe REACH zaradi te razvrstitve, njegove široke uporabe in velikega obsega proizvodnje v Uniji(9), z datumom poteka roka dne 21. februarja 2015;

C.  ker so morala podjetja, ki želijo še naprej uporabljati DEHP, predložiti vlogo za pridobitev avtorizacije do avgusta 2013; ker je bilo družbi DEZA po predložitvi vloge do tega roka dovoljeno nadaljevati uporabo DEHP do zaključka postopka odločitve o avtorizaciji, kot določa člen 58 uredbe REACH;

D.  ker je Komisija januarja 2015 prejela mnenja odborov RAC in SEAC; ker je Komisija zamujala pri pripravi te odločitve, s tem pa dejansko še naprej dopuščala uporabo DEHP več kot štiri leta po datumu poteka;

E.  ker je bil DEPH leta 2014 opredeljen kot snov, ki povzroča endokrine motnje pri živalih in ljudeh; ker je bil v skladu s tem seznam snovi kandidatk posodobljen leta 2014(10), kar zadeva okolje, in leta 2017(11), kar zadeva zdravje ljudi;

F.  ker je Uredba (EU) št. 2018/2005 omejila uporabo DEPH in drugih ftalatov v mnogih proizvodih zaradi nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi; ker je v okviru te omejitve odbor RAC poudaril, kako ocena negotovosti kaže, da so nevarnosti in s tem tveganja zaradi štirih ftalatov morda podcenjeni(12);

G.  ker so z Uredbo (EU) št. 2018/2005 nekatere uporabe izvzete, kolikor ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi; ker je zato osnutek izvedbenega sklepa Komisije z izjemo izvažanja formulacij, ki vsebujejo DEHP, še zlasti pomemben za navedene izvzete uporabe;

H.  ker pa bi take uporabe utegnile pomeniti nesprejemljivo tveganje za okolje, zlasti zaradi lastnosti DEPH kot endokrinega motilca;

I.  ker je osnov