Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 28. marec 2019 - Strasbourg 
Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo) ***I
 Kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ***I
 Povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ***I
 Uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose in retransmisije televizijskih ter radijskih programov ***I
 Program Ustvarjalna Evropa (2021–2027) ***I
 „Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ***I
 Vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ***I
 Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2020 – oddelek I – Evropski parlament
 Izredne razmere v Venezueli
 Stanje na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem
 Nedavni razvoj dogodkov v škandalu Dieselgate
 Sklep o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta

Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo) ***I
PDF 115kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Kosovo*) (COM(2016)0277 – C8-0177/2016 – 2016/0139(COD))
P8_TA(2019)0319A8-0261/2016

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ***I
PDF 361kWORD 117k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753 – C8-0019/2018 – 2017/0332(COD))
P8_TA-PROV(2019)0320A8-0288/2018

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0753),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0019/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, irskega parlamenta, avstrijskega zveznega sveta in spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16 maja 2018(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 18. maja 2018, naslovljenega na Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0288/2018),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(4) in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Spremembe 161, 187, 206 in 213
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj. V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve , ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve.
(2)  Direktiva 98/83/ES je določila pravni okvir za varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista. Ta direktiva bi morala imeti isti cilj in zagotavljati splošni dostop do te vode za vse v Uniji. V ta namen je treba na ravni Unije predpisati minimalne zahteve , ki jih mora izpolnjevati voda, predvidena za ta namen. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v določenih primerih predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter da izpolnjuje navedene minimalne zahteve.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ bi morala ta direktiva stremeti k spodbujanju učinkovitosti in trajnosti vodnih virov ter s tem doseči cilje krožnega gospodarstva.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)   Človekovo pravico do vode in sanitarnih storitev je generalna skupščina Združenih narodov kot tako priznala 28. julija 2010, kar pomeni, da dostop do čiste pitne vode ne bi smel biti omejen zgolj zato, ker si je končni uporabnik ne more privoščiti.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)   Potrebna je usklajenost med Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in to direktivo.
_________________
1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 d (novo)
(2d)   Zahteve, določene v tej direktivi, bi morale odražati nacionalne razmere in pogoje dobaviteljev vode v državah članicah.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta68 oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta69. Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali posode, namenjene prodaji ali uporabi pri proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja (tj. pipe), nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta70.
(3)  Iz področja uporabe te direktive je treba izključiti naravne mineralne vode in vode, ki so medicinski proizvodi, saj so te vode zajete v Direktivi 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta68 oziroma Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta69. Direktiva 2009/54/ES obravnava tako naravne mineralne vode kot tudi izvirske vode, vendar bi morala biti samo prva kategorija izvzeta iz področja uporabe te direktive. V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) Direktive 2009/54/ES bi morale izvirske vode izpolnjevati določbe te direktive. Ta obveznost pa ne bi smela veljati za mikrobiološke parametre iz dela A Priloge I k tej direktivi. V primeru vode, namenjene za prehrano ljudi, iz javnega vodovoda ali zasebnih vodnjakov, ki se toči v steklenice ali druge posode, namenjene prodaji ali uporabi pri gospodarski proizvodnji, pripravi ali obdelavi živil, bi morala voda načeloma še naprej izpolnjevati določbe te direktive do mesta ustrezanja, nato pa bi se morala obravnavati kot živilo v skladu z drugim pododstavkom člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta70. Kadar so izpolnjene zahteve glede varnosti hrane, bi morali biti pristojni organi v državah članicah imeti pristojnost, da dovolijo ponovno uporabo vode v živilskopredelovalni industriji.
_________________
_________________
68 Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).
68 Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (prenovitev) (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).
69 Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
69 Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
70 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
70 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode)71 se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)72. Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da del prebivalstva, zlasti marginalizirane skupine, nima dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, ki je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 ZN. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi73.
(4)  V skladu z zaključkom evropske državljanske pobude o pravici do vode (Pravica do vode)71, v katerem se Unijo poziva, naj si bolj prizadeva za splošen dostop do vode, se je začelo vseevropsko javno posvetovanje in za Direktivo 98/83/ES je bila opravljena ocena programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT)72. Na podlagi tega se je izkazalo, da je treba nekatere določbe Direktive 98/83/ES posodobiti. Opredeljena so bila štiri področja, na katerih so možne izboljšave, in sicer seznam vrednosti parametrov, ki temeljijo na kakovosti, omejeno zanašanje na pristop, ki temelji na tveganju, nenatančne določbe glede obveščanja potrošnikov in razlike med sistemi za odobritev materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter posledice, ki jih to ima na človeško zdravje. Poleg tega je evropska državljanska pobuda o pravici do vode kot ločen problem opredelila dejstvo, da ima del prebivalstva iz ranljivih in marginaliziranih skupin omejen dostop do poceni vode, namenjene za prehrano ljudi, ali ga sploh nima, kar je tudi ena od zavez v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 iz Agende 2030 OZN. V tem kontekstu je Evropski parlament priznal pravico dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji. Zadnja opredeljena težava je splošno pomanjkanje ozaveščenosti o iztekanju vode, ki je posledica nezadostnega vlaganja v vzdrževanje in obnavljanje vodne infrastrukture, na kar je bilo opozorjeno tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o vodni infrastrukturi73, ter včasih nezadostnega poznavanja vodovodnih sistemov.
_________________
_________________
71 COM(2014)0177.
71 COM(2014)0177.
72 SWD(2016)0428.
72 SWD(2016)0428.
73 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.
73 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča SR 12/2017: „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta se v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšala, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Za dosego ambicioznih ciljev, postavljenih v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 6 Združenih narodov, bi morale biti države članice dolžne izvajati akcijske načrte, da bi zagotovile splošen in enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode za vse do leta 2030.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Evropski parlament je dne 8. septembra 2015 sprejel resolucijo o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Voda, namenjena za prehrano ljudi, ima osrednjo vlogo pri prizadevanjih Unije za povečanje varstva zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami, ki so endokrini motilci. Ureditev spojin, ki so endokrini motilci, v tej direktivi predstavlja spodbuden korak v smeri posodobitve strategije Unije glede endokrinih motilcev, ki jo je Komisija dolžna čim prej zagotoviti.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Če znanstveno znanje ne zadostuje za ugotovitev, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi, ali za določitev dovoljene vrednosti snovi, prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, bi bilo treba v skladu s previdnostnim načelom to snov nadzorovati, dokler ne bodo na voljo jasnejši znanstveni podatki. Države članice bi zato morale nove parametre spremljati ločeno.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Indikatorski parametri nimajo neposrednega vpliva na javno zdravje. So pa pomembni pri ugotavljanju delovanja proizvodnih in distribucijskih omrežij za vodo ter ocenjevanju kakovosti vode. Lahko namreč razkrijejo pomanjkljivosti pri čiščenju vode, imajo pa tudi pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju zaupanja potrošnikov v kakovost vode. Zato bi jih morale države članice spremljati.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I.
(7)  Kadar je na njihovih ozemljih to potrebno za popolno izvajanje previdnostnega načela in za zaščito zdravja ljudi, bi se moralo od držav članic zahtevati, da določijo vrednosti za dodatne parametre, ki niso vključeni v Prilogo I.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode76. Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije77; drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. Legionella ali svinec) („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi in dobavitelji vode.
(8)  Elementi preventivnega načrtovanja varne oskrbe in elementi, ki temeljijo na tveganju, so bili v Direktivi 98/83/ES obravnavani le v omejenem obsegu. Prvi elementi pristopa, ki temelji na tveganju, so bili uvedeni že leta 2015 z Direktivo (EU) 2015/1787, ki je spremenila Direktivo 98/83/ES, da bi se državam članicam omogočilo odstopanje od programov spremljanja, ki so jih vzpostavile, če se opravijo verodostojne ocene tveganja, ki lahko temeljijo na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti pitne vode76. Te smernice, ki so določile t. i. načrt varne oskrbe z vodo, so skupaj s standardom EN 15975-2 o zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, mednarodno priznana načela, na katerih temeljijo proizvodnja, distribucija, spremljanje in analiza parametrov za vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ohraniti bi jih bilo treba tudi v tej direktivi. Da bi se zagotovilo, da navedena načela niso omejena na vidike spremljanja, da bi se čas in sredstva osredotočili na tveganja, ki so pomembna, in na stroškovno učinkovite ukrepe pri viru ter da bi se izognili analizam in prizadevanjem v zvezi z nepomembnimi vprašanji, je primerno uvesti pristop, ki v celoti temelji na tveganju, po vsej verigi oskrbe, od območja odvzema prek distribucije do pipe. Ta pristop bi moral temeljiti na pridobljenem znanju in ukrepih, ki se izvajajo v skladu z Direktivo 2000/60/ES, ter bolje upoštevati vpliv podnebnih sprememb na vodne vire. Pristop, ki temelji na tveganju, bi moral biti sestavljen iz treh komponent: prvič, ocena nevarnosti, povezanih z območjem odvzema („ocena nevarnosti“), ki jo opravi država članica v skladu s smernicami in priročnikom o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije77; drugič, možnost, da dobavitelj vode spremljanje prilagodi glavnim tveganjem („ocena tveganja pri oskrbi“); in tretjič, ocena možnih tveganj, ki izhajajo iz hišnih vodovodnih omrežij (npr. legionella ali svinec), s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih („ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu“), ki jo opravi država članica. Te ocene bi se morale redno pregledovati, med drugim kot odziv na grožnje, ki jih predstavljajo izjemni vremenski pojavi, povezani s podnebjem, in znane spremembe človekovega delovanja na območju odvzema ali kot odziv na incidente, povezane z virom. Pristop, ki temelji na tveganju, zagotavlja stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi, dobavitelji vode in drugimi deležniki, vključno z odgovornimi za vire onesnaževanja ali tveganje onesnaževanja. Izjemoma je lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagojeno posebnim omejitvam za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo in prevažajo potnike. Pomorska plovila pod evropsko zastavo se namreč pri plutju v mednarodnih vodah ravnajo v skladu z mednarodnim regulativnim okvirom. Poleg tega pa morata prevoz in proizvodnja vode, namenjene za prehrano ljudi, na krovu izpolnjevati posebne omejitve, kar pomeni tudi prilagoditev določb te direktive.
_________________
_________________
76 „Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html.
76 „Guidelines for drinking water quality“ (Smernice o kakovosti pitne vode), četrta izdaja, Svetovna zdravstvena organizacija, 2011, http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/2011/dwq_guidelines/en/index.html.
77 „Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf.
77 „Water Safety Plan Manual: step-by-step risk management for drinking water suppliers“ (Priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo: postopno upravljanje tveganja za dobavitelje pitne vode), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009, http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75141/1/9789241562638_eng.pdf.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Neučinkovita raba vodnih virov, zlasti iztekanja v infrastrukturi za dobavo vode, povzroča prekomerno izkoriščanje redkih virov vode, namenjene za prehrano ljudi. To resno ovira države članice pri doseganju ciljev, zastavljenih v okviru Direktive 2000/60/ES.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Ocena nevarnosti bi morala biti namenjena zmanjšanju stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnosti in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljenih nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta78), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). Ti parametri bi se morali uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir onesnaževanja, v sodelovanju z dobavitelji vode in zainteresiranimi stranmi.
(9)  Pri oceni nevarnosti bi se moral uporabiti celovit pristop k oceni tveganja z jasnim ciljem zmanjšanja stopnje čiščenja, ki se zahteva za proizvodnjo vode, namenjene za prehrano ljudi, na primer z zmanjšanjem pritiskov, ki povzročajo onesnaževanje ali tveganje onesnaževanja vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi. V ta namen bi morale države članice opredeliti nevarnost in možne vire onesnaževanja, ki so povezani s temi vodnimi telesi, ter spremljati onesnaževala, ki so jih opredelile kot pomembna, na primer zaradi opredeljene nevarnosti (npr. mikroplastika, nitrati, pesticidi ali zdravila, opredeljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta78), zaradi njihove naravne prisotnosti na območju odvzema (npr. arzen) ali zaradi informacij dobaviteljev vode (npr. nenadno povečanje določenega parametra v surovi vodi). V skladu z Direktivo 2000/60/ES bi se morali ti parametri uporabiti kot označevalci, ki spodbudijo ukrepanje pristojnih organov, da bi se zmanjšal pritisk na vodna telesa, kot so preprečevalni ali blažilni ukrepi (vključno z raziskavami, namenjenimi razumevanju učinkov na zdravje, kadar je to potrebno), da bi se zaščitila navedena vodna telesa in obravnaval vir ali tveganje onesnaževanja, v sodelovanju z vsemi deležniki, vključno z odgovornimi za onesnaževanje ali morebitno onesnaževanje virov. Kadar država članica na podlagi ocene nevarnosti ugotovi, da posamezen parameter na določenem območju odvzema ni prisoten, na primer zato, ker se ta snov nikoli ne pojavlja v podzemnih ali površinskih vodah, bi morala o tem obvestiti ustrezne dobavitelje vode in bi morala imeti možnost, da jim dovoli, da zmanjšajo pogostost spremljanja tega parametra ali ga črtajo s seznama parametrov, ki jih je treba spremljati, brez opravljene ocene tveganja pri oskrbi.
_________________
_________________
78 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
78 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Vrednosti parametrov , ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom. Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja Legionella. Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške, je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema. Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, kot tudi preverjanje lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na podlagi njihove izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta79. Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta80. Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije81 vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija z gradbenih proizvodov ne ogroža zdravja ljudi. Vendar, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 305/2011, kadar bi ti ukrepi pomenili omejitve prostega pretoka proizvodov in materialov v Uniji, bi morale biti te omejitve ustrezno utemeljene in strogo sorazmerne ter ne bi smele biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami.
(11)  Vrednosti parametrov , ki se uporabljajo za oceno kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, morajo ustrezati na mestih, kjer je voda, namenjena za prehrano ljudi, dostopna uporabnikom. Vendar na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, lahko vpliva hišno vodovodno omrežje. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da v Uniji med vsemi patogeni, ki se prenašajo po vodi, največje zdravstveno breme predstavlja legionella, natančneje bakterija Legionella pneumophila, ki je vzrok za večino primerov legionarske bolezni v Uniji. Prenaša se z vdihovanjem prek sistemov za toplo vodo, na primer med prhanjem. Zato je jasno povezana s hišnim vodovodnim omrežjem. Ker bi uvedba enostranske obveznosti spremljanja prisotnosti tega patogena v vseh zasebnih in javnih prostorih povzročila nerazumno visoke stroške ter nasprotovala načelu subsidiarnosti, je zato ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu primernejša za rešitev tega problema, s posebnim poudarkom na prednostnih prostorih. Poleg tega bi morala biti v okviru ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu obravnavana tudi možna tveganja, ki izhajajo iz proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi morala tako med drugim vključevati usmeritev spremljanja na prednostne prostore, oceno tveganj, ki izhajajo iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Izjavi o lastnostih bi bilo treba priložiti tudi informacije iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta80. Na podlagi te ocene bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi med drugim zagotovile, da so v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije81 vzpostavljeni ustrezni nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja (npr. v primeru izbruhov) ter da migracija s snovi in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ne bi ogrožala zdravja ljudi.
_________________
_________________
79 Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
80 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
80 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
81 „Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf.
81 „Legionella and the prevention of Legionellosis“ (Legionella in preprečevanje legionarske bolezni), Svetovna zdravstvena organizacija, 2007, http://www.who.int/water_sanitation_health/emerging/legionella.pdf.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi. Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. Odprava tehničnih ovir se lahko uspešno doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011. Navedena uredba omogoča razvoj evropskih standardov za harmonizacijo metod ocenjevanja gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ter določitev mejnih vrednosti in razredov v skladu z ravnijo lastnosti bistvene značilnosti. V ta namen je bila v delovni program na področju standardizacije za leto 201782 vključena zahteva za standardizacijo, ki zahteva standardizacijo na področju higiene in varnosti za proizvode in materiale, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011, standard pa naj bi bil izdan do leta 2018. Objava tega harmoniziranega standarda v Uradnem listu Evropske unije bo zagotovila razumno sprejemanje odločitev za dajanje varnih gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na trg ali omogočanje njihove dostopnosti na trgu. Posledično bi bilo treba določbe o opremi in materialih, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, črtati, delno nadomestiti z določbami v zvezi z oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu in dopolniti z ustreznimi harmoniziranimi standardi v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011.
(12)  Določbe Direktive 98/83/ES o zagotavljanju kakovosti obdelave, opreme in materialov niso bile uspešne pri obravnavanju ovir na notranjem trgu, kar zadeva prosti pretok gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ali zagotavljanju zadostne varnosti glede zdravja ljudi. Še vedno veljajo nacionalne odobritve proizvodov z različnimi zahtevami v posameznih državah članicah. Zato je trženje proizvodov po celotni Uniji za proizvajalce težavno in drago. To je posledica odsotnosti minimalnih evropskih standardov na področju higiene za vse proizvode in materiale, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, kar je osnovni pogoj, da se v celoti uresniči medsebojno priznavanje med državami članicami. Odprava tehničnih ovir in skladnost vseh proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na ravni Unije se lahko zato uspešno dosežeta samo z oblikovanjem minimalnih zahtev glede kakovosti na ravni Unije. Posledično bi bilo treba določbe okrepiti s postopkom za harmonizacijo teh proizvodov in materialov. To bi moralo temeljiti na izkušnjah in napredku več držav članic, ki si s skupnimi močmi že več let prizadevajo za regulativno zbliževanje.
_________________
82 SWD(2016)0428.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode. Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije.
(13)  Vsaka država članica bi morala zagotoviti, da so vzpostavljeni programi spremljanja stanja, da bi preverila, če voda, namenjena za prehrano ljudi, izpolnjuje zahteve te direktive. Večino spremljanja za namene te direktive opravijo dobavitelji vode, po potrebi pa bi morale države članice pojasniti, kateri pristojni organi so odgovorni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prenosa te direktive. Tem bi se morala zagotoviti določena prožnost glede parametrov, ki jih spremljajo za namene ocene tveganja pri oskrbi. Če parameter ni zaznan, bi morali imeti dobavitelji vode možnost zmanjšanja pogostnosti spremljanja ali prenehanja spremljanja tega parametra. Ocena tveganja pri oskrbi bi se morala uporabljati pri večini parametrov. Vendar bi se moral osnovni seznam parametrov vedno spremljati z določeno najmanjšo pogostnostjo. Ta direktiva vsebuje predvsem določbe o pogostnosti spremljanja za namene pregledov skladnosti in le omejene določbe o spremljanju za operativne namene. Dodatno spremljanje za operativne namene je lahko potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja čiščenja vode v skladu s presojo dobavitelja vode. V zvezi s tem se dobavitelji vode lahko sklicujejo na smernice in priročnik o načrtu varne oskrbe z vodo Svetovne zdravstvene organizacije.
Sprememba 188
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali postopoma uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z malimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke.
(14)  Pristop, ki temelji na tveganju, bi morali uporabljati vsi dobavitelji vode, vključno z zelo majhnimi, malimi in srednjimi dobavitelji vode, saj je ocena Direktive 98/83/ES pokazala, da jo ti dobavitelji pomanjkljivo izvajajo, včasih zaradi stroškov izvajanja nepotrebnih dejavnosti spremljanja, hkrati pa bi morala obstajati možnost odstopanj za zelo majhne dobavitelje. Pri uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, bi bilo treba upoštevati varnostne pomisleke in načelo, da „plača onesnaževalec“. Pri manjših dobaviteljih vode bi moral pristojni organ podpirati dejavnosti spremljanja tako, da bi zagotavljal strokovno podporo.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Da bi zagotovili kar največjo varnost javnega zdravja, bi morale države članice poskrbeti za nedvoumno in uravnoteženo porazdelitev odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v skladu s svojim nacionalnim institucionalnim in pravnim okvirom.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  V primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čimprej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo. Poleg tega je treba pojasniti, da bi morale države članice neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, samodejno šteti kot možno nevarnost za zdravje ljudi. V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru.
(15)  V primeru neizpolnjevanja zahtev te direktive bi morala zadevna država članica takoj raziskati vzrok in zagotoviti, da se čim prej izvedejo potrebni sanacijski ukrepi za ponovno vzpostavitev kakovosti vode. V primerih, ko oskrba z vodo predstavlja možno nevarnost za zdravje ljudi, bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati ali omejiti njeno uporabo, morebitnim prizadetim državljanom pa zagotoviti ustrezne informacije. Poleg tega bi morale države članice v primeru neizpolnjevanja minimalnih zahtev za vrednosti, povezane z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri, ugotoviti, ali preseganje vrednosti pomeni možno tveganje za zdravje ljudi. Zato bi morale države članice upoštevati zlasti raven preseganja minimalnih zahtev in vrsto zadevnega parametra. V primeru potrebe po sanacijskem ukrepu za ponovno vzpostavitev kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 191(2) Pogodbe, bi bilo treba dati prednost ukrepom, ki urejajo problem pri viru.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Pomembno je preprečiti, da bi onesnažena voda povzročila nevarnost za zdravje ljudi. Zato bi bilo treba oskrbo s tako vodo prepovedati oziroma omejiti njeno uporabo.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Države članice ne bi več smele imeti pooblastila, da dovolijo odstopanja od te direktive. Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je ta postopek obremenjujoč tako za države članice kot tudi za Komisijo. Poleg tega je v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja štela za prehodno obdobje. Določbo o odstopanjih bi bilo zato treba črtati. Zaradi varovanja zdravja ljudi bi se morale v primeru prekoračitve vrednosti parametra določbe v zvezi s sanacijskimi ukrepi uporabljati takoj, brez možnosti odstopanja od vrednosti parametra. Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, pa bi se morala še naprej uporabljati do prenehanja odstopanja, vendar se jih ne bi smelo obnoviti.
(16)  Države članice bi morale imeti pooblastilo, da dovolijo odstopanja od te direktive. Prvotni namen odstopanj je bil, da se da državam članicam na voljo do devet let za odpravo neskladnosti z vrednostjo parametra. Izkazalo se je, da je glede na raven ambicioznosti direktive ta postopek za države članice uporaben. Vendar je treba opozoriti, da je ta postopek v nekaterih primerih povzročil zamude pri sprejemanju sanacijskih ukrepov, saj se je možnost odstopanja včasih štela za prehodno obdobje. A glede na zaostritev parametrov kakovosti, opredeljenih v tej direktivi, in vse pogostejše odkrivanje novih onesnaževal, v zvezi s katerimi so potrebni strožji ukrepi ocenjevanja, spremljanja in upravljanja, bi bilo treba ohraniti postopek odstopanja in ga prilagoditi tem okoliščinam, vendar le, če ne ogrožajo zdravja ljudi in če oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na zadevnem območju ni mogoče ohranjati na drug, razumen način. Določbo o odstopanjih iz Direktive 98/83/ES bi bilo zato treba spremeniti, da bi državam članicam omogočili hitrejše in učinkovitejše izpolnjevanje zahtev te direktive. Poleg tega bi se morala odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo ob začetku veljavnosti te direktive, še naprej uporabljati, kot je opredeljeno v določbah, ki se uporabljajo v času, ko je odstopanje odobreno.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 201483 pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“84. To je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 ZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela 20 evropskega stebra socialnih pravic85, v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah in restavracijah.
(17)  Komisija je v svojem odgovoru na državljansko pobudo „Pravica do vode“ leta 201483 pozvala države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsem državljanom zagotovijo dostop do najnujnejše oskrbe z vodo. Poleg tega se je zavezala, da si bo „z okoljskimi politikami […] še naprej prizadevala za […] izboljšanje dostopa do varne pitne vode za vse državljane“84. To je v skladu s členoma 1 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. To je tudi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 6 OZN in z njim povezanim ciljem „vsem omogočiti enakopraven dostop do čiste in poceni pitne vode“. Koncept enakopravnega dostopa zajema širok spekter vidikov, kot so razpoložljivost (npr. zaradi geografskih razlogov, pomanjkanja infrastrukture ali posebnih razmer nekaterih delov prebivalstva), kakovost, sprejemljivost ali cenovna dostopnost. Glede cenovne dostopnosti vode je treba opozoriti, da lahko države članice pri določanju tarif za vodo v skladu z načelom povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES, brez poseganja v člen 9(4) navedene direktive upoštevajo spremembe v ekonomskih in socialnih pogojih za prebivalstvo ter lahko zato sprejmejo socialne tarife ali ukrepe za zaščito prebivalstva iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij. Ta direktiva obravnava zlasti vidike dostopa do vode, ki so povezani s kakovostjo in razpoložljivostjo. Da bi obravnavali navedene vidike, se odzvali na evropsko državljansko pobudo in prispevali k izvajanju načela 20 evropskega stebra socialnih pravic85, v skladu s katerim ima „vsakdo […] pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo,“ bi se moralo od držav članic zahtevati, da vprašanje dostopa do poceni vode obravnavajo na nacionalni ravni, pri čemer pa bi morale imeti možnost, da do določene mere same odločajo o točni vrsti ukrepa, ki naj bi se izvedel. To je mogoče z ukrepi, ki so med drugim namenjeni izboljšanju dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse, na primer s preprečitvijo uvedbe strožjih zahtev glede kakovosti vode, ki ni utemeljena z vidika javnega zdravja in zaradi katere bi se voda za državljane podražila, s prosto dostopnimi fontanami v mestih, ter spodbujanju njene uporabe z omogočanjem proste oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, v javnih zgradbah, restavracijah, nakupovalnih in rekreacijskih središčih ter tranzitnih in obljudenih območjih, kot so železniške postaje in letališča. Države članice bi morale imeti proste roke pri določanju prave kombinacije teh instrumentov glede na svoje konkretne nacionalne razmere.
_________________
_________________
83 COM(2014)0177.
83 COM(2014)0177.
84 COM(2014)0177, str. 12.
84 COM(2014)0177, str. 12.
85 Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).
85 Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09) z dne 17. novembra 2017 (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“86, zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“87. Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov88 in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah89. Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te bi morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi, Sinti, Kalé in potujoče skupine (Travellers, Gens du voyage) itd., ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča.
(18)  Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“86, zahteval, „da bi morale države članice nameniti posebno pozornost potrebam ranljivih skupin v družbi“87. Posebne razmere manjšinskih kultur, kot so Romi in potujoče skupine (Travellers), ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne, zlasti pomanjkanje njihovega dostopa do pitne vode, so bile priznane tudi v poročilu Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov88 in v priporočilu Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah89. Glede na to splošno ozadje je primerno, da države članice ranljivim in marginaliziranim skupinam namenijo posebno pozornost tako, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa teh skupin do vode. Ob upoštevanju načela povračila stroškov iz Direktive 2000/60/ES bi morale države članice izboljšati dostop do vode za ranljive in marginalizirane skupine, pri tem pa ne bi smele ogroziti oskrbe s poceni kakovostno vodo za vse. Brez poseganja v pravico držav članic do opredelitve teh skupin, bi te morale vključevati vsaj begunce, nomadske skupnosti, brezdomce in manjšinske kulture, kot so Romi in potujoče skupine, ne glede na to, ali prebivajo na enem mestu ali ne. Takšni ukrepi za zagotavljanje dostopa, ki so prepuščeni presoji držav članic, lahko na primer vključujejo zagotavljanje alternativnih sistemov oskrbe (individualne naprave za čiščenje), zagotavljanje vode prek cistern (tovornjaki in cisterne) in zagotavljanje potrebne infrastrukture za taborišča. Če so za te obveznosti odgovorni lokalni javni organi, bi jim morale države članice zagotoviti zadostna finančna sredstva ter tehnične in materialne zmogljivosti ter jih podpirati, na primer z nudenjem strokovne pomoči. Lokalni javni organi ne bi smeli imeti nesorazmernih stroškov zaradi oskrbe ranljivih in marginaliziranih skupin z vodo.
_________________
_________________
86 P8_TA(2015)0294.
86 P8_TA(2015)0294.
87 P8_TA(2015)0294, odstavek 62.
87 P8_TA(2015)0294, odstavek 62.
88 COM(2014)0209.
88 COM(2014)0209.
89 Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).
89 Priporočilo Sveta (2013/C 378/01) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL C 378, 24.12.2013, str. 1).
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“90 zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije lahko dostopne, na primer na spletnem mestu, povezava do katerega bi se morala dejavno razširjati. Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. informacije o indikatorjih (železo, trdota, minerali itd.), ki pogosto vplivajo na mnenje potrošnikov o vodovodni vodi. Zato bi bilo treba indikatorske parametre iz Direktive 98/83/ES, ki niso zagotavljali informacij v zvezi z zdravjem, nadomestiti s spletnimi informacijami o teh parametrih. Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o energijski učinkovitosti, vodenju, upravljanju, stroškovni strukturi in obdelavi. Predpostavlja se, da bosta boljše znanje potrošnikov in večja preglednost prispevala k okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo. To naj bi prispevalo k večji uporabi vodovodne vode, s čimer bi se zmanjšali plastični odpadki in emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje.
(19)  Sedmi okoljski akcijski načrt do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“90 zahteva dostop javnosti do jasnih informacij o okolju na nacionalni ravni. Direktiva 98/83/ES je zagotavljala le pasiven dostop do informacij, kar pomeni, da so morale države članice zgolj zagotoviti, da so bile informacije na voljo. Te določbe bi bilo zato treba nadomestiti in zagotoviti, da so aktualne informacije uporabnikom razumljive, ustrezne zanje in lahko dostopne, na primer v knjižici, na spletnem mestu ali prek pametne aplikacije. Aktualne informacije bi morale poleg rezultatov programov spremljanja stanja vključevati tudi dodatne informacije, ki bi lahko bile koristne za javnost, kot so npr. rezultati spremljanja dobaviteljev vode v zvezi s parametri kakovosti vode in informacije o indikatorskih parametrih iz dela Ba Priloge I. Zelo velikim dobaviteljem vode bi morale biti v spletni obliki na voljo tudi dodatne informacije, med drugim o vodenju, strukturi tarif in obdelavi. Boljša ozaveščenost potrošnikov o ustreznih informacijah in večja preglednost bi morali biti namenjeni okrepitvi zaupanja državljanov v dobavljeno vodo, pa tudi v storitve za rabo vode, in bi moralo prispevati k večji uporabi vodovodne vode za pitje, s čimer bi se lahko zmanjšali uporaba plastike in količina plastičnih odpadkov ter emisije toplogrednih plinov, kar bi imelo pozitiven vpliv na blažitev podnebnih sprememb in celotno okolje.
_________________
_________________
90 Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
90 Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi informacije o porabljeni količini, stroškovni strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode.
(20)  Iz istih razlogov in da bi se povečala ozaveščenost potrošnikov glede posledic porabe vode, bi morali ti (na primer na računih ali prek pametnih aplikacij) prejeti tudi zlahka dostopne informacije, na primer na računu ali prek pametne aplikacije, o letni porabljeni količini, njenem spreminjanju in primerjavi s povprečno porabo gospodinjstev, če ima dobavitelj vode to informacijo na voljo, strukturi tarife, ki jo zaračunava dobavitelj vode, vključno s porazdelitvijo spremenljivih in stalnih deležev stroškov, ter o ceni litra vode, namenjene za prehrano ljudi, kar bi omogočilo primerjavo s ceno ustekleničene vode.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v Direktivi 2000/60/ES. Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so stopnje iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba to vprašanje obravnavati s povečanjem preglednosti ter obveščanjem potrošnikov o stopnjah iztekanja vode in energijski učinkovitosti.
(21)  Temeljna načela, ki se upoštevajo pri določanju tarif za vodo, brez poseganja v člen 9(4) Direktive 2000/60/ES, namreč povračilo stroškov storitev za rabo vode ter „plača povzročitelj obremenitve“, so določena v navedeni direktivi. Vendar finančna vzdržnost zagotavljanja storitev za rabo vode ni vedno zagotovljena, zato včasih prihaja do nezadostnega vlaganja v vzdrževanje vodne infrastrukture. Zaradi izboljšanja tehnik spremljanja so ravni iztekanja vode, ki je predvsem posledica tovrstnega nezadostnega vlaganja, čedalje bolj očitne in na ravni Unije bi bilo treba spodbujati zmanjšanje izgube vode, da bi se izboljšala učinkovitost vodne infrastrukture. V skladu z načelom subsidiarnosti bi bilo treba potrošnike bolj pregledno obveščati o tem vprašanju in jih tako ozaveščati.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem Direktive, ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih ter razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije.
(25)  V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje bi morala Komisija opraviti vrednotenje te direktive v določenem obdobju od datuma, določenega za njen prenos. To vrednotenje bi moralo temeljiti na izkušnjah in podatkih, pridobljenih med izvajanjem direktive, razpoložljivih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije ter ustreznih znanstvenih, analitičnih in epidemioloških podatkih.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom96 postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati.
(28)  Zaradi prilagoditve te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku ali zaradi določitve zahtev spremljanja za namene ocene nevarnosti in ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe z namenom spremembe prilog I do IV k tej direktivi in sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s spremembami iz člena 10a. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Poleg tega je pooblastilo iz opombe 10 dela C Priloge I k Direktivi 98/83/ES za določitev metod in pogostnosti spremljanja radioaktivnih snovi zaradi sprejetja Direktive Sveta 2013/51/Euratom96 postalo zastarelo in bi ga bilo zato treba črtati. Pooblastilo iz drugega pododstavka dela A Priloge II k Direktivi 98/83/ES v zvezi s spremembami Direktive ni več potrebno in bi ga bilo treba črtati.
_________________
_________________
96 Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).
96 Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi.
1.  Ta direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, za vse v Uniji.
Spremembe 163, 189, 207 in 215
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2
2.  Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista.
2.  Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi učinki vsakršne kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista, ter zagotavljanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
1.  „voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi hrane, proizvodnji ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih , ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali se, v primeru izvirske vode, toči v steklenice ;
1.  „voda, namenjena za prehrano ljudi“ pomeni vso vodo v svojem prvotnem stanju ali po čiščenju, namenjeno pitju, kuhanju, pripravi ali proizvodnji hrane ali za druge živilske namene ali za druge gospodinjske namene tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih, vključno z živilskimi dejavnostmi, ne glede na svoje poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja, iz cisterne ali se toči v steklenice ali druge posode;
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
2.  „hišno vodovodno omrežje“ pomeni cevi, opremo in naprave, ki so nameščene med pipami, ki se običajno uporabljajo pri prehrani ljudi tako v javnih kot tudi v zasebnih prostorih in distribucijskim omrežjem, vendar samo, če zanje ni odgovoren dobavitelj vode v svoji vlogi dobavitelja vode v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
3.  „dobavitelj vode“ pomeni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10 m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan;
3.  „dobavitelj vode“ pomeni pravni subjekt, ki dobavi v povprečju najmanj 10 m3 vode, namenjene za prehrano ljudi, na dan.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
3a.  „zelo majhen dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 50 m3 vode ali oskrbuje manj kot 250 oseb.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4
4.   „mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500 m3 vode ali oskrbuje manj kot 5 000 oseb;
4.   „mali dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi manj kot 500 m3 vode ali oskrbuje manj kot 2500 oseb;
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
4a.  „srednje velik dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 2500 oseb.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5
5.   „veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 500 m3 vode ali oskrbuje najmanj 5 000 oseb;
5.   „veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 25 000 oseb;
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 6
6.   „zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 5 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 50 000 oseb;
6.   „zelo veliki dobavitelj vode“ pomeni dobavitelja vode, ki na dan dobavi najmanj 20 000 m3 vode ali oskrbuje najmanj 100 000 oseb;
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
7.   „prednostni prostori“ pomeni velike prostore z več uporabniki, ki so potencialno izpostavljeni tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice;
7.   „prednostni prostori“ pomeni velike, negospodinjske prostore, v katerih je več oseb, zlasti občutljivih, potencialno izpostavljenih tveganjem, povezanim z vodo, kot so bolnišnice, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele, šole, univerze in druge izobraževalne ustanove, vrtci in jasli, športni, rekreacijski, prostočasni in razstavni objekti, zgradbe z nastanitvenimi zmogljivostmi, kazenske ustanove in površine za taborjenje, kakor jih opredelijo države članice.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
8a.   „živilska dejavnost“ pomeni živilsko dejavnost, kot je opredeljena v točki (2) člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za vodo, ki se uporablja v živilskih dejavnostih za proizvajanje, obdelavo, zaščito ali trženje proizvodov ali snovi, namenjenih za prehrano ljudi, se uporabljajo le členi 4, 5, 6 in 11 te direktive. Kljub temu pa noben od členov iz te direktive ne velja, če lahko izvajalec živilske dejavnosti pristojnemu nacionalnemu organu zadovoljivo dokaže, da kakovost vode, ki jo uporablja, ne vpliva na higieno proizvodov ali snovi, ki nastanejo pri njegovi dejavnosti, in da so ti proizvodi ali snovi skladni z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta1a..
________________
1a Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Proizvajalec vode, namenjene za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, se ne šteje za dobavitelja vode.
Določbe te direktive se uporabljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode, če niso zajete v obveznostih po drugi zakonodaji Unije.
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Za pomorska plovila, ki razsoljujejo vodo, prevažajo potnike in delujejo kot dobavitelji vode, veljajo le členi 1 do 7 in 9 do 12 te direktive ter priloge k njej.
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz členov 5 do 12 te direktive.
(c)  države članice so sprejele vse druge ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz:
(i)   členov 4 do 12 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se končnim uporabnikom dobavi iz distribucijskega omrežja ali iz cisterne;
(ii)  členov 4, 5 in 6 ter 11(4) te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode v živilski dejavnosti;
(iii)  členov 4, 5, 6 in 11 te direktive za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se proizvede in uporabi v živilski dejavnosti za proizvodnjo, obdelavo in distribucijo hrane.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2
2.  Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v nobenem primeru nimajo za posledico neposredno ali posredno poslabšanje sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanje onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo vode , namenjene za prehrano ljudi .
2.  Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti za izvajanje te direktive, v celoti upoštevajo previdnostno načelo in v nobenem primeru nimajo za posledico neposrednega ali posrednega poslabšanja sedanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, ali povečanja onesnaženosti voda, ki se uporabljajo za pripravo vode, namenjene za prehrano ljudi.
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi izvajajo oceno ravni iztekanja vode na njihovem ozemlju in možnosti za zmanjšanje iztekanja vode v sektorju pitne vode. Pri tej oceni se upoštevajo ustrezni zdravstveni, okoljski, tehnični in gospodarski vidiki javnega zdravja. Države članice do 31. decembra 2022 sprejmejo nacionalne cilje za zmanjšanje ravni iztekanja pri dobaviteljih vode na njihovem ozemlju do 31. decembra 2030. Države članice lahko tudi podajo ustrezne spodbude, s pomočjo katerih se zagotovi, da bodo dobavitelji vode na njihovem ozemlju dosegli nacionalne cilje.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Če pristojni organ, odgovoren za proizvodnjo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, dobavitelju vode v celoti ali delno izroči v upravljanje dejavnost proizvodnje ali dobave vode, se v pogodbi med pristojnim organom in dobaviteljem vode določijo odgovornosti obeh strani v pogodbi v skladu s to direktivo.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
1.  Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ne smejo biti manj stroge od vrednosti iz navedene priloge .
1.  Države članice določijo vrednosti za parametre, navedene v Prilogi I, ki veljajo za vodo, namenjeno za prehrano ljudi.
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vrednosti iz odstavka 1 niso manj stroge od tistih iz delov A, B in Ba Priloge I. Kar zadeva parametre iz dela Ba Priloge I, so vrednosti določene le za namene spremljanja in izpolnjevanja obveznosti iz člena 12.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da čistilna sredstva, materiali in dezinfekcijski postopki, ki se uporabljajo za namene dezinfekcije v sistemu oskrbe z vodo, ne vplivajo negativno na kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi. Vsako onesnaženje vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi uporabe takšnih sredstev, materialov in postopkov je treba čim bolj zmanjšati, ne da bi bila pri tem ogrožena učinkovitost dezinfekcije.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A in B Priloge I , morajo ustrezati vrednostim:
Vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5 za parametre iz delov A, B in C Priloge I, morajo ustrezati vrednostim:
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  za izvirske vode na mestu, kjer se voda toči v steklenice.
(c)  za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se toči v steklenice ali druge posode na mestu, kjer se voda toči v steklenice ali druge posode.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  za vodo, ki se uporablja v živilski dejavnosti in ki jo dobavlja dobavitelj vode, na mestu, kjer se voda dobavi dejavnosti.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za vodo iz točke (a) odstavka 1 velja, da so države članice izpolnile svoje obveznosti v skladu s tem členom, če se lahko ugotovi, da je do neustrezanja parametrom, določenih v členu 5, prišlo zaradi zasebnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, razen v prednostnih prostorih.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 – točka a
(a)  ocena nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, v skladu s členom 8;
(a)  ocena nevarnosti vodnih teles ali njihovih delov, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, ki jo opravijo države članice v skladu s členom 8;
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)  ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode za namene spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II;
(b)  ocena tveganja pri oskrbi, ki jo izvedejo dobavitelji vode v vsakem sistemu oskrbe z vodo za namene varovanja in spremljanja kakovosti vode, ki jo dobavljajo, v skladu s členom 9 in delom C Priloge II;
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko izvajanje pristopa, ki temelji na tveganju, prilagodijo, ne da bi ogrozile cilja te direktive glede kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, in zdravja potrošnikov, kadar obstajajo posebne omejitve zaradi geografskih razmer, kot je oddaljenost ali dostopnost vodooskrbnega območja.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Države članice v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom zagotovijo, da se med deležnike, kot jih opredeli država članica, jasno in ustrezno porazdelijo odgovornosti za uporabo pristopa, ki temelji na tveganju, v zvezi z vodnimi telesi, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi in hišna vodovodna omrežja. Taka porazdelitev odgovornosti se prilagodi njihovemu institucionalnemu in pravnemu okviru.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Ocene nevarnosti se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo.
2.  Ocene nevarnosti se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta, pri čemer se upošteva zahteva iz člena 7 Direktive 2000/60/ES, da države članice opredelijo vodna telesa, in se po potrebi posodobijo.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3
3.  Ocene tveganja pri oskrbi zelo veliki in veliki dobavitelji vode izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive], mali dobavitelji vode pa do [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo.
3.  Ocene tveganja pri oskrbi dobavitelji vode izvedejo do [6 let po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledujejo v rednih intervalih najmanj vsakih šest let in se po potrebi posodobijo.
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Države članice v skladu s členoma 8 in 9 te direktive sprejmejo potrebne popravne ukrepe v okviru programov ukrepov in načrtov upravljanja povodij iz členov 11 oziroma 13 Direktive 2000/60/ES.
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 4
4.   Ocene tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo.
4.   Ocene tveganja pri distribuciji v prostorih iz člena 10(1) se izvedejo do [3 leta po končnem datumu za prenos te direktive]. Ponovno se pregledajo vsaka 3 leta in se po potrebi posodobijo.
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 8 – naslov
Ocena nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi
Ocena, spremljanje in upravljanje nevarnosti vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Brez poseganja v člena 6 in 7 Direktive 2000/60/ES države članice zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10 m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente:
1.  Brez poseganja v Direktivo 2000/60/ES, zlasti v člene 4 do 8, države članice skupaj s svojimi organi, pristojnimi za vodo, zagotovijo, da se ocena nevarnosti izvede na vodnih telesih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, in zagotavljajo v povprečju več kot 10 m3 na dan. Ocena nevarnosti vključuje naslednje elemente:
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a)  določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih, zajetih z oceno nevarnosti;
(a)  določitev in prostorska opredelitev vseh odvzemnih mest na vodnih telesih ali njihovih delih, zajetih z oceno nevarnosti. Podatki iz te točke so lahko občutljivi, zlasti kar zadeva varovanje javnega zdravja, zato države članice zagotovijo, da so zaščiteni in se posredujejo le ustreznim organom;
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
(b)  kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES, in zavarovanih območij iz člena 6 navedene direktive;
(b)  kartiranje vodovarstvenih območij, kadar so bila ta območja določena v skladu s členom 7(3) Direktive 2000/60/ES;
Sprememba 216
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka c
(c)  opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi;
(c)  opredelitev nevarnosti in možnih virov onesnaževanja, ki prizadevajo vodna telesa, zajeta z oceno nevarnosti. Takšne raziskave in opredelitev virov onesnaževanja se redno posodabljajo z namenom, da se odkrijejo nove snovi, ki vplivajo na mikroplastiko, zlasti PFAS. V ta namen lahko države članice uporabijo pregled vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacije o pomembnih obremenitvah, zbrane v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi;
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka d – uvodni del
(d)  redno spremljanje vodnih teles, zajetih z oceno nevarnosti ustreznih onesnaževal, izbranih z navedenih seznamov:
(d)  redno spremljanje vodnih teles ali njihovih delov, zajetih z oceno nevarnosti onesnaževal, ki so pomembna pri oskrbi z vodo in so izbrana z navedenih seznamov:
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – točka d – točka iv
(iv)  druga ustrezna onesnaževala, kot je mikroplastika, ali onesnaževala, značilna za povodje, ki so jih države članice določile na podlagi pregleda vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacij o pomembnih obremenitvah, zbranih v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi.
(iv)  parametri za namene spremljanja iz dela Ca Priloge I ali druga ustrezna onesnaževala, kot je mikroplastika, če obstaja metodologija za merjenje mikroplastike, kot je določena v členu 11(5b), ali onesnaževala, značilna za povodje, ki so jih države članice določile na podlagi pregleda vplivov človekovega delovanja, ki je bil opravljen v skladu s členom 5 Direktive 2000/60/ES, in informacij o pomembnih obremenitvah, zbranih v skladu s točko 1.4 Priloge II k navedeni direktivi.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Zelo majhni dobavitelji vode se lahko izvzamejo iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je pristojni organ predhodno preverjeno in ažurno seznanjen z ustreznimi parametri iz omenjenih točk. To izvzetje pristojni organ ponovno pregleda vsaj vsaka 3 leta in ga po potrebi posodobi.
Sprememba 217
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3
Države članice lahko za namene rednega spremljanja uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije.
Države članice lahko za namene rednega spremljanja in za namene odkrivanja novih škodljivih snovi z novimi preiskavami uporabijo spremljanje, ki se je opravilo v skladu z drugo zakonodajo Unije, in zmogljivosti za raziskave, določene v drugi zakonodaji Unije.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3
3.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), in lahko na podlagi rezultatov spremljanja:
črtano
(a)   od dobaviteljev vode zahtevajo, da v zvezi z nekaterimi parametri opravijo dodatno spremljanje ali čiščenje;
(b)   dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostnosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri, ne da bi se zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ne gre za osnovne parametre v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 4
4.  V primerih, ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostnosti spremljanja iz odstavka 2(b), države članice še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti.
črtano
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – uvodni del
Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe ali zagotovijo, da te ukrepe sprejmejo dobavitelji vode:
Na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter Direktive 2000/60/ES, države članice v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi zainteresiranimi stranmi sprejmejo naslednje ukrepe:
Sprememba 178
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a
(a)  preventivni ukrepi za zmanjšanje potrebne stopnje čiščenja in varstvo kakovosti vode, vključno z ukrepi iz člena 11(3)(d) Direktive 2000/60/ES;
črtano
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  zagotovitev, da onesnaževalci v sodelovanju z dobavitelji vode in drugimi ustreznimi deležniki sprejmejo preventivne ukrepe za zmanjšanje potrebne ravni čiščenja ali izognitev temu in za varovanje kakovosti vode, vključno z ukrepi iz točke (d) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES ter dodatnimi ukrepi, ki se zdijo potrebni na podlagi spremljanja, izvedenega v skladu s točko (d) odstavka 1 tega člena;
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b
(b)  blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z dostavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja.
(b)  blažilni ukrepi, ki se štejejo za potrebne na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(d), da bi se opredelil in obravnaval vir onesnaževanja in za izognitev morebitnemu dodatnemu čiščenju, ko se šteje, da preventivni ukrepi niso izvedljivi ali niso dovolj učinkoviti, da bi se pravočasno obravnaval vir onesnaževanja;
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  kadar se ukrepi iz točk (aa) in (b) ne štejejo za zadostne za zagotovitev ustrezne zaščite za zdravje ljudi, se od dobaviteljev vode zahteva, da na mestu odvzema ali čiščenja izvajajo dodatno spremljanje nekaterih parametrov, če je to nujno potrebno za preprečitev tveganj za zdravje.
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice dobavitelje vode, ki uporabljajo vodno telo ali dele vodnih teles, zajeto z oceno nevarnosti, obvestijo o rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu s točko (d) odstavka 1, in lahko na podlagi rezultatov spremljanja ter informacij, zbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter na podlagi Direktive 2000/60/EC:
(a)  dobaviteljem vode dovolijo zmanjšanje pogostosti spremljanja v zvezi z nekaterimi parametri ali števila spremljanih parametrov, ne da bi se od njih zahtevala ocena tveganja pri oskrbi, če ti parametri niso osnovni parametri v smislu točke 1 dela B Priloge II in če ni verjetno, da bi kateri koli dejavnik, ki ga je mogoče razumno predvideti, povzročil poslabšanje kakovosti vode;
(b)  ko se dobavitelju vode dovoli zmanjšanje pogostosti spremljanja iz točke (a), še naprej redno spremljajo navedene parametre v vodnem telesu, zajetem z oceno nevarnosti.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 9 – naslov
Ocena tveganja pri oskrbi
Ocena, spremljanje in upravljanje tveganja pri oskrbi
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A in B Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi.
Države članice zagotovijo, da dobavitelji vode v skladu z delom C Priloge II izvedejo oceno tveganja pri oskrbi, da se omogoči prilagoditev pogostnosti spremljanja za vse parametre iz delov A, B in Ba Priloge I, ki niso osnovni parametri glede na del B Priloge II, odvisno od njihove prisotnosti v surovi vodi.
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2
Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II.
Za te parametre države članice zagotovijo, da lahko dobavitelji vode odstopajo od pogostnosti vzorčenja, določene v delu B Priloge II, v skladu s specifikacijami iz dela C Priloge II ter odvisno od pojavljanja v surovi vodi in pri vzpostavljanju obdelave.
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 3
V ta namen se od dobaviteljev vode zahteva, da upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES.
V ta namen dobavitelji vode upoštevajo rezultate ocene nevarnosti, opravljene v skladu s členom 8 te direktive, ter spremljanja, opravljenega v skladu s členom 7(1) in členom 8 Direktive 2000/60/ES.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Države članice lahko zelo majhne dobavitelje vode izvzamejo iz odstavka 1, če pristojni organ pred tem pravočasno evidentira, da pozna ustrezne parametre, in presodi, da zaradi izvzetja ne bo prišlo do tveganj za zdravje ljudi, nič od tega pa ne posega v obveznosti tega organa, ki jih ima v skladu s členom 4.
Pristojni organ izvzetja najmanj vsaka tri leta – ali kadar se v povodju pojavi nova nevarnost onesnaževanja – pregleda in jih po potrebi posodobi.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2
2.  Oceno tveganja pri oskrbi odobrijo pristojni organi.
2.  Za oceno tveganja pri oskrbi so odgovorni dobavitelji vode, ki morajo poskrbeti za skladnost s to direktivo. V ta namen lahko zaprosijo pristojne organe za podporo.
Države članice lahko od pristojnih organov zahtevajo, da dobaviteljevo oceno tveganja pri oskrbi odobrijo ali spremljajo.
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Na podlagi rezultatov ocene tveganja pri dobavi vode, izvedene v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da dobavitelji vode pripravijo načrt varne oskrbe z vodo, ki je prilagojen ugotovljenim tveganjem in sorazmeren z velikostjo dobavitelja vode. Zajema lahko na primer uporabljene materiale, ki so v stiku z vodo, proizvode za čiščenje vode, možna tveganja zaradi puščanja cevi ali ukrepe za prilagoditev prihodnjim izzivom, kot so podnebne spremembe, države članice pa določijo še druge elemente.
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 10 – naslov
Ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu
Ocena, spremljanje in obvladovanje tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice zagotovijo, da se izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente:
1.  Države članice zagotovijo, da se v prednostnih prostorih izvede ocena tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu, ki vključuje naslednje elemente:
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – točka a
(a)  ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi, zlasti, kadar je voda namenjena javnosti v prednostnih prostorih;
(a)  ocena možnih tveganj, povezanih s hišnimi vodovodnimi omrežji in z njimi povezanimi proizvodi in materiali, ter njihovega vpliva na kakovost vode na mestu, kjer izteka iz pip, ki se običajno uporabljajo za prehrani ljudi;
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – točka b – pododstavek 1
(b)  redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prostorih, kjer se možna nevarnost za zdravje ljudi šteje za največjo. Ustrezni parametri in prostori za spremljanje se določijo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a).
(b)  redno spremljanje parametrov iz dela C Priloge I v prednostnih prostorih, za katere je bilo na podlagi ocene, opravljene v skladu s točko (a), ugotovljeno, da predstavljajo posebno tveganje za kakovost vode.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – točka b – pododstavek 2
V zvezi z rednim spremljanjem iz prvega pododstavka lahko države članice določijo strategijo spremljanja, ki je osredotočena na prednostne prostore;
V zvezi z rednim spremljanjem države članice za namene vzorčenja zagotovijo dostop do naprav v prednostnih prostorih in lahko določijo strategijo spremljanja, zlasti v zvezi z bakterijo Legionella pneumophila;
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – točka c
(c)  preverjanje, če so lastnosti gradbenih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne glede na bistvene značilnosti, povezane z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz točke 3(e) Priloge I k Uredbi (EU) št. 305/2011.
(c)  preverjanje, ali so lastnosti proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ustrezne z vidika varovanja zdravja ljudi.
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  preverjanje, ali so uporabljeni materiali primerni za stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in ali so izpolnjene zahteve iz člena 11.
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2
2.  Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja ter z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice:
2.  Kadar države članice na podlagi ocene, opravljene v skladu z odstavkom 1(a), menijo, da iz hišnega vodovodnega omrežja v prednostnih prostorih ali z njim povezanih proizvodov in materialov izhaja tveganje za zdravje ljudi, ali kadar se na podlagi spremljanja, opravljenega v skladu z odstavkom 1(b), dokaže, da vrednosti parametrov iz dela C Priloge I niso izpolnjene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganja neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I.
(a)  sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I;
(b)  sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da migracija snovi ali kemikalij z gradbenih proizvodov, uporabljenih med pripravo ali distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, neposredno ali posredno ne ogroža zdravja ljudi;
(c)  v sodelovanju z dobavitelji vode sprejmejo druge ukrepe, kot so ustrezne metode obdelave za spremembo narave ali lastnosti vode pred dobavo, da se odpravi ali zmanjša tveganje zaradi neizpolnjevanja vrednosti parametrov po dobavi;
(d)  ustrezno obvestijo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovne pojavitve tveganja;
(e)  organizirajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji in vgradnjo gradbenih proizvodov;
(f)  v zvezi z Legionello zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti nadzorni ukrepi in ukrepi upravljanja za preprečitev in obravnavanje morebitnih izbruhov bolezni.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Da bi zmanjšale tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu v vseh hišnih vodovodnih omrežjih, države članice:
(a)  spodbujajo lastnike javnih in zasebnih prostorov, naj izvedejo oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu;
(b)  obveščajo potrošnike in lastnike javnih in zasebnih prostorov o ukrepih za odpravo ali zmanjšanje tveganja zaradi nedoseganja standardov kakovosti za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, zaradi hišnega vodovodnega omrežja;
(c)  obveščajo potrošnike in jim svetujejo glede pogojev za zaužitje in uporabo vode ter glede možnih ukrepov za preprečitev ponovnega nastanka tveganja;
(d)  spodbujajo usposabljanje za vodovodne inštalaterje in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s hišnimi vodovodnimi omrežji ter vgradnjo proizvodov in materialov, ki so v stiku z vodo, ter
(e)  v zvezi z legionello, zlasti bakterijo Legionella pneumophila, zagotovijo, da so vzpostavljeni učinkoviti sorazmerni ukrepi nadzora in obvladovanja, da se preprečijo in začnejo reševati morebitni izbruhi bolezni.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Minimalne higienske zahteve za proizvode, snovi in materiale, ki so v stiku z vodo
1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da snovi in materiali, uporabljeni pri izdelavi novih proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki so dani na trg in se uporabljajo za odvzem, čiščenje ali distribucijo vode, ter nečistoče, povezane s temi snovmi:
(a)  neposredno ali posredno ne zmanjšajo varovanja zdravja ljudi, kot je predvideno v tej direktivi;
(b)  ne vplivajo na vonj in okus vode, namenjene za prehrano ljudi;
(c)  v vodi niso prisotni v večji koncentraciji, kot je potrebno za namen, zaradi katerega so uporabljeni, ter
(d)  ne spodbujajo rasti mikrobov.
2.   Za namene zagotovitve harmonizirane uporabe odstavka 1 Komisija v ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirane akte v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo minimalnih higienskih zahtev in seznama snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo materialov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, dovoljenih v Uniji, po potrebi vključno z mejnimi vrednostmi specifičnih migracij in posebnimi pogoji uporabe. Komisija ta seznam redno pregleduje in posodablja glede na najnovejši znanstveni in tehnološki razvoj.
3.  Za podporo Komisiji pri sprejemanju in spreminjanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 2 se ustanovi stalni odbor, sestavljen iz predstavnikov, ki jih imenujejo države članice, in ta lahko zaprosi za pomoč strokovnjake ali svetovalce.
4.  Materiali v stiku z vodo, namenjeni za prehrano ljudi, ki so zajeti v drugi zakonodaji Unije, kot je Uredba št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1a, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena.
______________
1a Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci se vzamejo tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsaka kontaminacija s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje.
1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu s členom 5. Vzorci se vzamejo tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsaka kontaminacija s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice rezultate spremljanja, izvedenega v skladu s spremljanjem parametrov iz dela Ca Priloge I, do ... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] in nato enkrat na leto sporočijo Komisiji.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive s posodobitvijo snovi, navedenih na seznamu nadzorovanih snovi iz dela Ca Priloge I. Komisija se lahko odloči in doda snovi, za katere obstaja možnost, da bodo prisotne v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in ki predstavljajo morebitno tveganje za zdravje ljudi, a znanstvena spoznanja še niso dokazala, da so škodljive za zdravje ljudi. Komisija se v ta namen opira zlasti na znanstvene raziskave Svetovne zdravstvene organizacije. Vključitev vsake nove snovi se ustrezno utemelji v skladu s členom 1 te direktive.
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Komisija do ... [eno leto po začetku veljavnosti te direktive], v skladu s členom 19 sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, in sicer s sprejetjem metodologije za merjenje mikroplastike, navedene na seznamu snovi, ki se spremljajo, iz dela Ca Priloge I.
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 1
1.  Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, da bi določili vzrok.
1.  Države članice zagotovijo, da se takoj razišče vsako neizpolnjevanje vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, na mestu ustrezanja, določenem v skladu s členom 6, zato da se določi vzrok.
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2
V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz točk od (a) do (f) člena 10(2).
V primeru neizpolnjevanja vrednosti parametrov iz dela C Priloge I sanacijski ukrepi vključujejo ukrepe iz člena 10(2a).
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2
Države članice vsakršno neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I samodejno štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi.
Države članice neizpolnjevanje minimalnih zahtev za vrednosti parametrov iz delov A in B Priloge I štejejo kot možno nevarnost za zdravje ljudi, razen kadar pristojni organi menijo, da je neizpolnjevanje vrednosti parametra zanemarljivo.
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 4 – uvodni del
4.  V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe:
4.  V primerih iz odstavkov 2 in 3 države članice, če se neizpolnjevanje vrednosti parametrov oceni kot možna nevarnost za zdravje ljudi, kolikor hitro je mogoče, sprejmejo vse naslednje ukrepe:
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) se sprejmejo v sodelovanju z zadevnim dobaviteljem vode.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 5
5.  Pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep se sprejme v skladu z odstavkom 3, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi.
5.  Če se na mestu ustrezanja ugotovi neizpolnjevanje vrednosti, pristojni ali drugi ustrezni organi odločijo, kateri ukrep v skladu z odstavkom 3 se sprejme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganja za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe vode, namenjene za prehrano ljudi.
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Odstopanja
1.  Države članice lahko določijo odstopanja od vrednosti parametrov, določenih v delu B Priloge I ali v skladu s členom 5(2), in sicer do najvišje vrednosti, ki jo določijo tako, da nobeno odstopanje ne predstavlja možne nevarnosti za zdravje ljudi, in pod pogojem, da oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, na tem območju ni mogoče vzdrževati na drug sprejemljiv način. Odstopanja so omejena na naslednje primere:
(a)  novo vodooskrbno območje,
(b)  na vodooskrbnem območju je zaznan nov vir onesnaževanja ali pa se na novo odkrijejo ali zaznajo nekateri parametri.
Odstopanja se časovno čim bolj omejijo in ne smejo presegati treh let, proti koncu tega obdobja pa država članica s pregledom preveri, ali je bil dosežen zadosten napredek.
Država članica lahko v izrednih okoliščinah dovoli drugo odstopanje v zvezi s točkama (a) in (b) prvega pododstavka. Če namerava dovoliti drugo odstopanje, svojo oceno in razloge za odločitev o podaljšanju odstopanja sporoči Komisiji. Drugo odstopanje ne sme biti daljše od treh let.
2.  Vsako odstopanje, odobreno v skladu z odstavkom 1, vsebuje naslednje informacije:
(a)  razloge za odstopanje;
(b)  zadevni parameter, predhodne ustrezne rezultate spremljanja stanja ter najvišjo dovoljeno vrednost pri odstopanju;
(c)  zemljepisno območje, količino dobavljene vode, zadevno prebivalstvo in ali bo prizadeto tudi kako podjetje za proizvodnjo hrane;
(d)  ustrezen program spremljanja stanja, po potrebi s povečano pogostostjo spremljanja;
(e)  povzetek načrta za potrebno sanacijsko ukrepanje vključno z roki, oceno stroškov in določbami za preverjanje ter
(f)  zahtevano trajanje odstopanja.
3.  Če pristojni organi menijo, da je neskladnost z vrednostmi parametrov nepomembna, ter če ukrepanje v skladu s členom 12(2) zadostuje za odpravo problema v 30 dneh, v odstopanju ni treba navesti podatkov iz odstavka 2 tega člena.
V tem primeru pristojni ali drugi ustrezni organi pri odstopanju določijo samo najvišjo dovoljeno vrednost za zadevni parameter ter rok za odpravo problema.
4.  Če je prišlo do neskladnosti ene od vrednosti parametrov za določeno vodno oskrbo za skupno več kot 30 dni v predhodnih 12 mesecih, se odstavka 3 ne sme več uporabiti.
5.  Vsaka država članica, ki uveljavlja odstopanja, predvidena v tem členu, zagotovi, da je prebivalstvo, ki je prizadeto zaradi odstopanja, takoj ustrezno obveščeno o odstopanju in o pogojih urejanja. Poleg tega države članice po potrebi zagotovijo, da se svetuje posebnim skupinam prebivalstva, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno tveganje.
Te obveznosti se ne uporabijo v okoliščinah, opisanih v členu 3, razen če se pristojni organi odločijo drugače.
6.  Z izjemo odstopanj, odobrenih v skladu z odstavkom 3, država članica v dveh mesecih obvesti Komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo vode, ki presega povprečno 1 000 m3 na dan ali oskrbuje več kot 5 000 oseb, vključno s podatki, opredeljenimi v odstavku 2.
7.  Ta člen se ne uporablja za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, ki se prodaja v steklenicah ali drugih posodah.
Spremembe 113, 165, 191, 208, 166, 192, 169, 195, 170, 196, 197, 220
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1
1.  Brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju. To vključuje vse naslednje ukrepe:
1.  Države članice brez poseganja v člen 9 Direktive 2000/60/ES in ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov in okoliščin za distribucijo vode sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje splošnega dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in za spodbujanje njene uporabe na svojem ozemlju.
(a)   opredelitev oseb, ki nimajo dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in razlogov za pomanjkanje dostopa (kot je pripadnost ranljivi in marginalizirani skupini), ocena možnosti za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode;
(a)  opredelitev oseb, ki nimajo dostopa ali imajo omejen dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z ranljivimi in marginaliziranimi skupinami, in razlogov za pomanjkanje dostopa, ocena možnosti in sprejetje ukrepov za izboljšanje dostopa teh oseb in njihovo seznanjanje z možnostmi priključitve na distribucijsko omrežje ali drugimi načini dostopa do takšne vode;
(aa)   zagotovitev javne oskrbe z vodo, namenjeno za prehrano ljudi;
(b)  namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih;
(b)  namestitev in vzdrževanje zunanje in notranje opreme, vključno s točkami za ponovno polnjenje, za prost dostop do vode, namenjene za prehrano ljudi, na javnih mestih, zlasti na zelo obljudenih območjih; izvedba je odvisna od tehnične izvedljivosti, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost s potrebami takega ukrepa in posebne lokalne razmere, kot sta podnebje in zemljepisna lega;
(c)  promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:
(c)  promocija vode, namenjene za prehrano ljudi, s:
(i)  kampanjami za obveščanje državljanov o kakovosti takšne vode;
(i)  kampanjami za obveščanje državljanov o visoki kakovosti vode iz pipe ter seznanjanje z najbližjimi namenskimi točkami za ponovno polnjenje;
(ia)  kampanjami za spodbujanje širše javnosti k uporabi vodnih plastenk in steklenic za ponovno polnjenje ter s pobudami za ozaveščanje o polnilnih mestih;
(ii)  spodbujanjem oskrbe s takšno vodo v upravah in javnih zgradbah;
(ii)  zagotavljanjem brezplačne oskrbe s takšno vodo v upravah in javnih stavbah ter odvračanjem od uporabe z vodo polnjenih plastenk ali posod za enkratno uporabo v takšnih upravah in stavbah;
(iii)  spodbujanjem proste oskrbe s takšno vodo v restavracijah, menzah in gostilnah.
(iii)  spodbujanje brezplačne ali poceni oskrbe z vodovodno vodo za stranke restavracij, menz in gostinskih storitev.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1
Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi.
Države članice na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1(a), sprejmejo ukrepe, za katere presodijo, da so potrebni za zagotovitev dostopa ranljivih in marginaliziranih skupin do vode, namenjene za prehrano ljudi.
Spremembe 173, 199 in 209
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Kadar so obveznosti iz tega člena lokalnim organom naložene po nacionalnem pravu, države članice zagotovijo, da imajo ti organi sredstva in vire za zagotovitev dostopa do vode, namenjene za prehrano ljudi, in da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zmogljivostmi in velikostjo posameznega vodovodnega omrežja.
Spremembe 174, 200 in 210
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 2 b (novo)
2b.   Komisija ob upoštevanju podatkov, zbranih v skladu z določbami iz točke (a) člena 15(1), sodeluje z državami članicami in Evropsko investicijsko banko pri podpori občinam v Uniji, ki nimajo dovolj kapitala za dostop do tehnične pomoči, razpoložljivega financiranja Unije in dolgoročnih posojil po ugodnejši obrestni meri, predvsem zato, da bi z vzdrževanjem in obnovo vodne infrastrukture zagotavljali oskrbo s kakovostno vodo ter razširili vodne in komunalne storitve na ranljive in marginalizirane skupine prebivalstva.
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 1
1.  Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni obliki na voljo ustrezne in aktualne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi.
1.  Države članice v skladu s Prilogo IV zagotovijo, da so vsem oskrbovanim osebam v spletni ali v drugih uporabniku prijaznih oblikah na voljo ustrezne, ažurne in dostopne informacije o vodi, namenjeni za prehrano ljudi, in pri tem spoštujejo veljavna pravila o varstvu podatkov.
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe, ne da bi to posebej zahtevale, redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij) prejmejo naslednje informacije:
Države članice zagotovijo, da vse oskrbovane osebe redno in vsaj enkrat na leto v najustreznejši, zlahka dostopni obliki (na primer na računu ali prek pametnih aplikacij), ki jo določijo pristojni organi, prejmejo naslednje informacije:
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – uvodni del
(a)  informacije o stroškovni strukturi tarife, ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s spremenljivimi in stalnimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane z naslednjimi elementi:
(a)  če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, informacije o tarifi, ki se zaračunava za kubični meter vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno s porazdelitvijo spremenljivih in stalnih stroškov:
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka i
(i)  ukrepi, ki so jih sprejeli dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(5);
črtano
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi;
črtano
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  zbiranje in obdelava odpadne vode;
črtano
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a – točka iv
(iv)  ukrepi, sprejeti v skladu s členom 13, če so tovrstne ukrepe sprejeli dobavitelji vode;
črtano
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  informacije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, vključno z indikatorskimi parametri;
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za liter in kubični meter;
(b)  če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, cena dobavljene vode, namenjene za prehrano ljudi, za kubični meter in zaračunana cena za liter; če se stroški ne povrnejo prek tarifnega sistema, skupni letni stroški zagotavljanja skladnosti s to direktivo, ki jih nosi vodovodni sistem, s spremnimi informacijami o tem, kako se na to območje dobavlja voda, namenjena za prehrano ljudi;
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   čiščenje in distribucija vode, namenjene za prehrano ljudi;
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe;
(c)  količina, ki jo je porabilo gospodinjstvo, vsaj za eno leto ali za obračunsko obdobje, skupaj z letnimi trendi porabe v gospodinjstvu, če je to tehnično izvedljivo in samo, če so ti podatki dobavitelju vode na voljo;
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
(d)  primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva v isti kategoriji;
(d)  primerjava letne porabe vode gospodinjstva s povprečno porabo gospodinjstva, po možnosti v skladu s točko (c);
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 2
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).
Države članice jasno razdelijo odgovornosti glede zagotavljanja informacij iz prvega pododstavka med dobavitelje vode, deležnike in pristojne lokalne organe. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu s prvim pododstavkom.
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno nevarnost za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12.
(d)  vzpostavijo in nato letno posodabljajo podatkovni niz, ki vsebuje informacije o incidentih v zvezi s pitno vodo, ki so povzročili možno tveganje za zdravje ljudi, ne glede na to, ali so bile dosežene vrednosti parametra ali ne, ki so trajali več kot deset zaporednih dni in so prizadeli vsaj 1 000 oseb, vključno z vzroki teh incidentov in sanacijskimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 12.
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in načine predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3.
4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo oblike in načinov predstavitve informacij, ki se zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 3, vključno s podrobnimi zahtevami glede kazalnikov, kart vseevropskega pregleda in poročil držav članic o pregledu iz odstavka 3.
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 2
Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 20(2).
črtano
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2 – točka b
(b)  določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13;
(b)  določbe v zvezi z dostopom do vode iz člena 13 in delež prebivalstva brez dostopa do vode;
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2 – točka c
(c)  določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV.
(c)  določbe v zvezi z informacijami, ki so namenjene javnosti, v skladu s členom 14 in Prilogo IV, vključno z uporabniku prijaznim pregledom informacij, navedenih v točki 7 Priloge IV, na ravni Unije.
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 17 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija najpozneje ... [pet let po končnem roku za prenos te direktive] in nato po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o potencialni ogroženosti virov vode, namenjene za prehrano ljudi, zaradi mikroplastike, zdravil in po potrebi drugih onesnaževal, ki se na novo pojavijo, ter s tem povezanih potencialnih tveganj za zdravje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za dopolnitev te direktive z določitvijo najvišjih dovoljenih vrednosti za mikroplastiko, zdravila in druga onesnaževala, ki se na novo pojavijo, v vodi, namenjeni za prehrano ljudi.
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija ... [pet let po začetku veljavnosti te direktive] pregleda, ali so določbe člena 10a privedle do zadostne ravni harmonizacije higienskih zahtev glede materialov in proizvodov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi, in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe.
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 23 – odstavek 2
2.  Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja. Ne smejo se obnoviti za nadaljnja obdobja.
2.  Odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 9 Direktive 98/83/ES in ki se še vedno uporabljajo do [končni datum za prenos te direktive], ostanejo veljavna do konca njihovega trajanja.
Sprememba 179
Predlog direktive
Priloga I – del A – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Spore Clostridium perfringens

0

število/100 ml

Koliformne bakterije

0

število/100 ml

Enterokoki

0

število/100 ml

Escherichia coli (E. coli)

0

število/100 ml

Štetje heterotrofov na ploščah (HPC) pri 22 oC

Brez neobičajne spremembe

 

Somatski kolifagi

0

število/100 ml

Motnost

< 1

NTU

Sprememba

Parameter

Vrednost parametra

Parameter

Spore Clostridium perfringens

0

število/100 ml

Enterokoki

0

število/100 ml

Escherichia coli (E. coli)

0

število/100 ml

Somatski kolifagi

0

število/100 ml

Opomba

Parametri iz tega dela ne veljajo za izvirsko in mineralno vodo v skladu z Direktivo 2009/54/ES.

Spremembi 138 in 180
Predlog direktive
Priloga I – del B – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Kemijski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Akrilamid

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Antimon

5,0

μg/l

 

Arzen

10

μg/l

 

Benzen

1,0

μg/l

 

Benzo(a)piren

0,010

μg/l

 

Beta-estradiol (50-28-2)

0,001

μg/l

 

Bisfenol A

0,01

μg/l

 

Bor

1,0

mg/l

 

Bromat

10

μg/l

 

Kadmij

5,0

μg/l

 

Klorat

0,25

mg/l

 

Klorit

0,25

mg/l

 

Krom

25

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za krom 50 μg/l.

Baker

2,0

mg/l

 

Cianid

50

μg/l

 

1,2-dikloroetan

3,0

μg/l

 

Epiklorohidrin

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Fluorid

1,5

mg/l

 

Halogenocetne kisline (HAA)

80

μg/l

Vsota naslednjih devetih reprezentativnih snovi: monokloro-, dikloro- in trikloroocetna kislina, mono- in dibromoocetna kislina, bromokloroocetna kislina, bromodikloroocetna kislina, dibromokloroocetna kislina in tribromoocetna kislina.

Svinec

5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

Živo srebro

1,0

μg/l

 

Mikrocistin-LR

10

μg/l

 

Nikelj

20

μg/l

 

Nitrat

50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Nitrit

0.50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Nonilfenol

0,3

μg/l

 

Pesticidi

0,10

μg/l

„Pesticidi“ pomeni:

 

 

 

organski insekticidi,

 

 

 

organski herbicidi,

 

 

 

organski fungicidi,

 

 

 

organski nematocidi,

 

 

 

organski akaricidi,

 

 

 

organski algicidi,

 

 

 

organski rodenticidi,

 

 

 

organska sredstva za zatiranje sluzi,

 

 

 

sorodni proizvodi (med drugim regulatorji rasti) in njihovi ustrezni metaboliti, kot so opredeljeni v členu 3(32) Uredbe (ES) št. 1107/20091.

 

 

 

Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid.

 

 

 

Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l.

Vsota pesticidov

0,50

μg/l

„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, opredeljenih v predhodni vrstici, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja stanja.

PFAS

0,10

μg/l

„PFAS“ pomeni vsako posamezno per- in polifluorirano alkilno spojino (kemijska formula: CnF2n+1−R).

Vsota PFAS

0,50

μg/l

„Vsota PFAS“ pomeni vsoto per- in polifluoriranih alkilnih spojin (kemijska formula: CnF2n+1−R).

Policiklični aromatski ogljikovodiki

0,10

μg/l

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren.

Selen

10

μg/l

 

Tetrakloroeten in trikloroeten

10

μg/l

Vsota koncentracij navedenih parametrov

Vsota trihalometanov

100

μg/l

Kjer je mogoče, si države članice brez oviranja razkuževanja prizadevajo za nižjo vrednost.

 

 

 

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan.

Uran

30

μg/l

 

Vinil klorid

0,50

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

__________________

1.Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

Sprememba

Kemijski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Akrilamid

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Antimon

5,0

μg/l

 

Arzen

10

μg/l

 

Benzen

1,0

μg/l

 

Benzo(a)piren

0,010

μg/l

 

Beta-estradiol (50-28-2)

0,001

μg/l

 

Bisfenol A

0,1

μg/l

 

Bor

1,5

mg/l

 

Bromat

10

μg/l

 

Kadmij

5,0

μg/l

 

Klorat

0,25

mg/l

 

Klorit

0,25

mg/l

 

Krom

25

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za krom 50 μg/l.

Baker

2,0

mg/l

 

Cianid

50

μg/l

 

1,2-dikloroetan

3,0

μg/l

 

Epiklorohidrin

0,10

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

Fluorid

1,5

mg/l

 

Halogenocetne kisline (HAA)

80

μg/l

Vsota naslednjih devetih reprezentativnih snovi: monokloro-, dikloro- in trikloroocetna kislina, mono- in dibromoocetna kislina, bromokloroocetna kislina, bromodikloroocetna kislina, dibromokloroocetna kislina in tribromoocetna kislina.

Svinec

5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

Živo srebro

1,0

μg/l

 

Mikrocistin-LR

10

μg/l

 

Nikelj

20

μg/l

 

Nitrat

50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Nitrit

0.50

mg/l

Države članice zagotovijo, da se izpolni pogoj [nitrat]/50 + [nitrit]/3 ≤ 1, pri čemer oglati oklepaji pomenijo koncentracije v mg/l za nitrat (NO3) in nitrit (NO2), ter da se izpolni vrednost 0,10 mg/l za nitrite za vodo iz naprav za čiščenje vode.

Nonilfenol

0,3

μg/l

 

Pesticidi

0,10

μg/l

„Pesticidi“ pomeni:

 

 

 

organski insekticidi,

 

 

 

organski herbicidi,

 

 

 

organski fungicidi,

 

 

 

organski nematocidi,

 

 

 

organski akaricidi,

 

 

 

organski algicidi,

 

 

 

organski rodenticidi,

 

 

 

organska sredstva za zatiranje sluzi,

 

 

 

sorodni proizvodi (med drugim regulatorji rasti) in njihovi ustrezni metaboliti, kot so opredeljeni v členu 3(32) Uredbe (ES) št. 1107/20091.

 

 

 

Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid.

 

 

 

Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/l.

Vsota pesticidov

0,50

μg/l

„Vsota pesticidov“ pomeni vsoto vseh posameznih pesticidov, opredeljenih v predhodni vrstici, ki so bili najdeni in količinsko opredeljeni v postopku spremljanja stanja.

PFAS

0,10

μg/l

„PFAS“ pomeni vsako posamezno per- in polifluorirano alkilno spojino (kemijska formula: CnF2n+1−R).

 

 

 

Formula uvaja tudi razlikovanje med „dolgoverižnimi“ in „kratkoverižnimi“ PFAS. Ta direktiva se uporablja samo za „dolgoverižne“ PFAS.

Ta vrednost parametra za posamezne snovi PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi.

Vsota PFAS

0,50

μg/l

„Vsota PFAS“ pomeni vsoto per- in polifluoriranih alkilnih spojin (kemijska formula: CnF2n+1−R).

 

 

 

Ta vrednost parametra za vsoto PFAS se uporablja samo za tiste snovi PFAS, katerih prisotnost je verjetna in za katere je bilo v oceni nevarnosti iz člena 8 te direktive ugotovljeno, da so nevarne za zdravje ljudi.

Policiklični aromatski ogljikovodiki

0,10

μg/l

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(ghi)perilen in indeno(1,2,3-cd)piren.

Selen

10

μg/l

 

Tetrakloroeten in trikloroeten

10

μg/l

Vsota koncentracij navedenih parametrov

Vsota trihalometanov

100

μg/l

Kjer je mogoče, si države članice brez oviranja razkuževanja prizadevajo za nižjo vrednost.

 

 

 

Vsota koncentracij naslednjih določenih spojin: kloroform, bromoform, dibromoklorometan, bromodiklorometan.

Uran

30

μg/l

 

Vinil klorid

0,50

μg/l

Vrednost parametra se nanaša na koncentracijo preostalega monomera v vodi, izračunano v skladu s specifikacijami največje sprostitve iz ustreznega polimera v stiku z vodo.

__________________

1.Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

Sprememba 139
Predlog direktive
Priloga I – del B a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Indikatorski parametri

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Aluminij

200

μg/l

 

Amonijak

0,50

mg/l

 

Klorid

250

mg/l

Opomba 1

Barva

Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Električna prevodnost

2 500

μS cm-1 pri 20 °C

Opomba 1

Koncentracija vodikovih ionov

≥ 6,5 in ≤ 9,5

enote pH

Opombi 1 in 3

Železo

200

μg/l

 

Mangan

50

μg/l

 

Vonj

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Sulfat

250

mg/l

Opomba 1

Natrij

200

mg/l

 

Okus

Sprejemljiv za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Število kolonij pri 22 °C

Brez neobičajne spremembe

 

 

Koliformne bakterije

0

število/100 ml

 

Skupni organski ogljik

Brez neobičajne spremembe

 

 

Motnost

Sprejemljiva za potrošnike in brez neobičajne spremembe

 

 

Opomba 1:

Voda ne sme biti agresivna.

Opomba 2:

Tega parametra ni treba meriti, razen če je voda po poreklu površinska voda ali pa ta nanjo vpliva. Če ta vrednost parametra ni izpolnjena, mora zadevna država članica raziskati vir pitne vode in tako zagotoviti, da ni morebitne nevarnosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti patogenih mikroorganizmov, npr. kriptosporidija.

Opomba 3:

Za negazirano vodo, polnjeno v steklenice ali druge posode, se lahko najmanjša vrednost zniža na 4,5 enot pH.

Za vodo, polnjeno v steklenice ali posode, ki je naravno bogata ali umetno obogatena z ogljikovim dioksidom, je najmanjša vrednost lahko nižja.

Sprememba 140
Predlog direktive
Priloga I – del C

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

Parameter

Vrednost parametra

Enota

Opombe

Legionella

< 1 000

število/1

Če vrednost parametra < 1 000/l za Legionello ni izpolnjena, je za bakterijo Legionella pneumophila treba opraviti ponovno vzorčenje. Če bakterija Legionella pneumophila ni prisotna, je vrednost parametra za legionello < 10 000/l.

Svinec

5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do ... [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

Sprememba

Parametri, ki so pomembni za oceno tveganja pri distribuciji v gospodinjstvu

Parameter

Vrednost parametra

Unit

Opombe

Legionella pneumophila

< 1 000

število/1

 

Legionella

< 10 000

število/1

Če bakterija Legionella pneumophila z vrednostjo parametra < 1 000/l ni prisotna, je vrednost tega parametra < 10 000/l.

Svinec

5

μg/l

Vrednost ustreza najpozneje do ... [10 let po začetku veljavnosti te direktive]. Do navedenega datuma je vrednost parametra za svinec10 μg/l.

Sprememba 141
Predlog direktive
Priloga I – del C a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Spremljanje novih parametrov

Mikroplastika

Izvaja se spremljanje v skladu z metodologijo za merjenje mikroplastike, kot je določena v delegiranem aktu iz člena 11(5b).

Sprememba 142
Predlog direktive
Priloga II – del B – točka 1 – odstavek 1
Escherichia coli (E. coli), spore Clostridium perfringens in somatski kolifagi se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2.
Escherichia coli (E. coli) in enterokoki se štejejo za „osnovne parametre“ in ne smejo biti predmet ocene tveganja pri oskrbi v skladu z delom C te priloge. Vedno se spremljajo po pogostnosti spremljanja iz tabele 1 iz točke 2.
Sprememba 186
Predlog direktive
Priloga II – del B – točka 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Pogostnost vzorčenja

Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

Tabela 1

Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za spremljanje skladnosti

Količina (v m3) vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede na območju oskrbe

Najmanjše število vzorcev na

leto

≤ 100

> 100 ≤ 1 000

> 1 000 ≤ 10 000

>10 000 ≤ 100 000

>100 000

10a

10a

50b

365

365

a: Vsi vzorci se odvzamejo v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

b: Vsaj 10 vzorcev se odvzame v času, ko je tveganje, da enterični patogeni preživijo čiščenje vode, visoko.

Opomba 1: Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2: Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3: Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) , te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan.

Sprememba

Pogostnost vzorčenja

Vsi parametri, določeni v skladu s členom 5, se spremljajo vsaj po pogostnosti iz naslednje tabele, razen če ni na podlagi ocene tveganja pri oskrbi, ki se opravi v skladu s členom 9 in delom C te priloge, določena drugačna pogostnost vzorčenja.

Tabela 1

Najmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za spremljanje skladnosti

Količina vode, ki se vsak dan dobavi ali proizvede v območju oskrbe

(glej opombi 1 in 2) m3

Parameter skupine A (mikrobiološki parameter) –

število vzorcev na leto

(glej opombo 3)

Parameter skupine B (kemični parameter) –

število vzorcev na leto

 

≤ 100

> 0

(glej opombo 4)

> 0

(glej opombo 4)

> 100

≤ 1000

4

1

> 1000

≤ 10000

4

+3

za vsakih 1000 m3/dan in del skupne količine

1

+1

za vsakih 1000 m3/dan in del skupne količine

> 10000

 

≤ 100000

3

+1

za vsakih 1000 m3/dan in

del skupne količine

> 100000

 

12

+1

za vsakih 25000 m3/dan in del skupne količine

Opomba 1: Območje oskrbe je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem voda, namenjena za prehrano ljudi, prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka.

Opomba 2: Količine so izračunane kot povprečja v koledarskem letu. Namesto količine vode se za določitev najmanjše pogostnosti lahko uporabi število prebivalcev na območju oskrbe, pri čemer se predvideva, da je poraba vode 200 l na dan na prebivalca.

Opomba 3: Navedena pogostnost se izračuna tako: npr. 4300 m3/dan = 16 vzorcev (štirje za prvih 1000 m3/dan + 12 za dodatnih 3300 m3/dan).

Opomba 4: Države članice, ki so se pri posameznih sistemih za oskrbo z vodo odločile za izvzetje v skladu s členom 3(2)(b) te direktive, te pogostnosti uporabljajo samo za območja oskrbe, na katerih se dobavi med 10 in 100 m3 vode na dan.

Sprememba 144
Predlog direktive
Priloga II – del D – točka 2 a (novo)
2a.  Vzorci za legionello v hišnih vodovodnih omrežjih odvzamejo na točkah tveganja za širjenje in/ali za izpostavljenost bakteriji Legionella pneumophila. Države članice vzpostavijo smernice za metode vzorčenja legionelle.
Sprememba 145
Predlog direktive
Priloga II a (novo)
Minimalne higienske zahteve za snovi in materiale za proizvodnjo novih izdelkov, ki so v stiku z vodo, namenjeno za prehrano ljudi:
(a)  seznam snovi, ki so dovoljene za uporabo pri proizvodnji materialov, ki med drugim vključujejo organske materiale, elastomere, silikone, kovine, cement, ionske izmenjevalne smole in sestavljene materiale ter izdelke, ki so proizvedeni iz njih;
(b)  posebni pogoji za uporabo snovi v materialih in izdelkih, proizvedenih iz njih;
(c)  posebne omejitve za prehajanje nekaterih snovi v vodo, namenjeno za prehrano ljudi;
(d)  higienska pravila glede drugih lastnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje predpisov;
(e)  osnovna pravila za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d);
(f)  pravila v zvezi z vzorčenjem in metodami analize za preverjanje upoštevanja točk (a) do (d).
Spremembi 177 in 224
Predlog direktive
Priloga III – del B – točka 1 – tabela 1 – vrstica 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

PFAS

50

 

Sprememba

PFAS

20

 

Sprememba 146
Predlog direktive
Priloga IV – naslov
OBVEŠČANJE JAVNOSTI, KI SE ZAGOTOVI PREK SPLETA
OBVEŠČANJE JAVNOSTI
Sprememba 147
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – uvodni del
Potrošnikom se prek spleta na uporabniku prijazen in prilagojen način zagotovijo naslednje informacije:
Potrošnikom se prek spleta ali na uporabniku enako prijazne in prilagojene načine zagotovijo naslednje informacije:
Sprememba 148
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 1
(1)  identifikacija zadevnega dobavitelja vode;
(1)  identifikacija zadevnega dobavitelja vode, območje in število oskrbovanih oseb ter metoda proizvodnje vode;
Sprememba 149
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 2 – uvodni del
(2)  najnovejši rezultati spremljanja za parametre iz delov A in B Priloge I, vključno s pogostnostjo in lokacijo mest vzorčenja, pomembnih za področja, ki so v interesu oskrbovanih oseb, skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5. Rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od:
(2)  pregled najnovejših rezultatov spremljanja za parametre iz delov A, B in Ba Priloge I po dobaviteljih vode, vključno s pogostostjo, pomembno za področja, ki so v interesu oskrbovanih oseb, skupaj z vrednostjo parametra, določeno v skladu s členom 5. Rezultati spremljanja ne smejo biti starejši od:
Sprememba 202
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 2 – točka b
(b)  šestih mesecev za velike dobavitelje vode,
(b)  šestih mesecev za srednje in velike dobavitelje vode,
Sprememba 203
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 2 – točka c
(c)  enega leta za male dobavitelje vode,
(c)  enega leta za zelo majhne in male dobavitelje vode,
Sprememba 150
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 3
(3)  v primeru preseganja vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in porabe ali povezava, ki omogoča dostop do teh informacij;
(3)  v primeru morebitne nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo pristojni organi opredelijo, če so presežene vrednosti parametrov, določenih v skladu s členom 5, informacije o morebitni nevarnosti za zdravje ljudi ter s tem povezani nasveti glede zdravja in porabe ali povezava, ki omogoča dostop do teh informacij;
Sprememba 151
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 4
(4)  povzetek zadevne ocene tveganja pri oskrbi;
črtano
Sprememba 152
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 5
(5)  informacije o naslednjih parametrih kazalnikov in povezanih vrednostih parametrov:
(5)  informacije o parametrih kazalnikov, navedenih v delu Ba Priloge 1, in povezanih vrednostih parametrov;
(a)  barva,
(b)  vrednost pH (koncentracija vodikovih ionov),
(c)  prevodnost,
(d)  železo,
(e)  mangan,
(f)  vonj,
(g)  okus,
(h)  trdota,
(i)  minerali, anioni/kationi, raztopljeni v vodi:
–  borat BO3-
–  karbonat CO32-
–  klorid Cl-,
–  fluorid F-,
–  hidrogenkarbonat HCO3-
–  nitrat NO3-
–  nitrit NO2-
–  fosphat PO43-
–  silikat SiO2
–  sulfat SO42-
–  sulfid S2-
–  aluminij Al,
–  amonij NH4+,
–  kalcij Ca,
–  magnezij Mg,
–  kalij K,
–  natrij Na.
Te vrednosti parametrov ter druge neionizirane spojine in elementi v sledeh se lahko prikažejo z referenčno vrednostjo in/ali pojasnitvijo,
Sprememba 153
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 6
(6)  nasveti potrošnikom, tudi kako zmanjšati porabo vode;
(6)  nasveti potrošnikom, po potrebi tudi, kako zmanjšati porabo vode in jo uporabljati vodo odgovorno glede na lokalne razmere;
Sprememba 154
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7
(7)  za zelo velike dobavitelje vode letne informacije o:
(7)  za velike in zelo velike dobavitelje vode letne informacije o:
Sprememba 155
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7 – točka a
(a)  splošni uspešnosti vodnega sistema v smislu učinkovitosti, vključno s stopnjami iztekanja vode in porabo energije na kubični meter dobavljene vode;
(a)  splošni uspešnosti vodnega sistema v smislu učinkovitosti, vključno s stopnjami iztekanja vode, ki jih določijo države članice;
Sprememba 156
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7 – točka b
(b)  vodenju in upravljanju dobavitelja vode, vključno s sestavo vodstvenega organa;
(b)  modelih vodenja in lastniški strukturi dobave vode po dobaviteljih;
Sprememba 157
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7 – točka d
(d)  stroškovni strukturi tarife, ki se potrošnikom zaračunava za kubični meter vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški, ki predstavljajo vsaj stroške, povezane s porabo energije za kubični meter dostavljene vode, ukrepi, ki jih sprejmejo dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(4), obdelavo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, ter zbiranjem in obdelavo odpadne vode, kot tudi stroške, povezane z ukrepi za namene člena 13, če so tovrstne ukrepe sprejeli dobavitelji vode;
(d)  če se stroški povrnejo prek tarifnega sistema, o strukturi tarife za kubični meter vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški ter stroški, povezanimi z ukrepi, ki jih sprejmejo dobavitelji vode za namene ocene nevarnosti v skladu s členom 8(4), obdelavo in distribucijo vode, namenjene za prehrano ljudi, kot tudi stroški, povezanimi z ukrepi za namene člena 13, če so te ukrepe sprejeli dobavitelji vode;
Sprememba 158
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7 – točka e
(e)  količini naložb, ki so po mnenju dobavitelja potrebne za zagotovitev finančne vzdržnosti zagotavljanja storitev za rabo vode (vključno z vzdrževanjem infrastrukture), in znesku dejansko prejetih ali povrnjenih naložb;
(e)  količini že izvedenih, ravno izvajanih in šele načrtovanih naložb ter načrtu financiranja;
Sprememba 159
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 7 – točka g
(g)  povzetku in statističnih podatkih o pritožbah potrošnikov ter o pravočasnosti in ustreznosti odzivov na težave;
(g)  povzetku in statističnih podatkih o pritožbah potrošnikov ter o tem, kako se rešujejo;
Sprememba 160
Predlog direktive
Priloga IV – odstavek 1 – točka 8
(8)  na zahtevo dostop do zgodovinskih podatkov, starih največ deset let, za informacije iz točk (2) in (3).
(8)  za informacije iz točk (2) in (3) na zahtevo dostop do zgodovinskih podatkov, starih največ deset let in ne starejših od datuma prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 107.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 46.
(3) UL L 77, 28.3.2002, str. 1.
(4) To stališče ustreza spremembam, sprejetim 23. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0397).


Povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ***I
PDF 392kWORD 126k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU (COM(2016)0723 – C8-0475/2016 – 2016/0359(COD))
P8_TA-PROV(2019)0321A8-0269/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0723),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0475/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj irske poslanske zbornice in irskega senata v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. julija 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 19. decembra 2018, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0269/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 ▌(Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti)

P8_TC1-COD(2016)0359


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 53 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in odpraviti ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin, kot sta prosti pretok kapitala in svoboda ustanavljanja, ki izhajajo iz razlik med nacionalnimi zakonodajami in postopki glede preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti, odpusta dolgov in prepovedi opravljanja dejavnosti. Namen te direktive je brez poseganja v temeljne pravice in svoboščine delavcev odpraviti take ovire z zagotovitvijo: da imajo podjetja in podjetniki v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, dostop do učinkovitih nacionalnih okvirov preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogočajo nadaljnje poslovanje; da pošteni insolventni ali prezadolženi podjetniki po razumnem obdobju lahko izkoristijo popoln odpust dolgov, s čimer se jim omogoči druga priložnost; ter da se izboljša učinkovitost postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov, zlasti da bi skrajšali njihovo trajanje.

(2)  Prestrukturiranje bi moralo dolžnikom v finančnih težavah omogočiti, da v celoti ali delno nadaljujejo poslovanje, tako da spremenijo sestavo, pogoje ali strukturo svojega premoženja in svojih obveznosti ali kateri koli drug del svoje strukture kapitala - vključno s prodajo premoženja ali delov podjetja ali, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, celotnega podjetja - pa tudi tako, da izpeljejo operativne spremembe. Razen če nacionalno pravo izrecno ne določa drugače, bi morale operativne spremembe, na primer odpoved ali sprememba pogodb ali prodaja oziroma druga odsvojitev premoženja, izpolnjevati splošne zahteve, ki jih za takšne ukrepe določa nacionalno pravo, zlasti pravila civilnega in delovnega prava. Vse zamenjave dolgov za lastniški kapital bi morale biti tudi v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v nacionalnem pravu. Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali dolžnikom predvsem omogočiti, da se učinkovito prestrukturirajo v zgodnji fazi, da bi se izognili insolventnosti ter tako omejili nepotrebno likvidacijo podjetij, ki so sposobna preživeti. Navedeni okviri bi morali pomagati preprečiti izgubo delovnih mest ter strokovnega znanja in spretnosti, poleg tega pa bi se morala povišati skupna vrednost za upnike - v primerjavi s tem, kar bi dobili v primeru likvidacije premoženja podjetja ali v primeru scenarija druge najboljše možnosti, kadar ni načrta ter za lastnike in celotno gospodarstvo ▌.

(3)  Okviri preventivnega prestrukturiranja bi morali tudi preprečevati kopičenje slabih posojil. Z razpoložljivostjo učinkovitih okvirov preventivnega prestrukturiranja bi zagotovili, da se ukrepi sprejmejo, preden bi podjetja prenehala odplačevati svoja posojila, kar bi prispevalo k zmanjšanju tveganja za nastanek slabih posojil v cikličnih recesijah in ublažilo negativni učinek na finančni sektor. Velik delež podjetij in delovnih mest bi bilo mogoče rešiti, če bi v vseh državah članicah, kjer imajo poslovne enote, premoženje ali upnike, obstajali preventivni okviri. V okvirih prestrukturiranja bi morale biti uravnoteženo zaščitene pravice vseh udeleženih strani, tudi delavcev. Hkrati bi bilo treba neuspešna podjetja, ki nimajo možnosti preživetja, čim hitreje likvidirati. Kadar dolžnik, ki je v finančnih težavah, ni sposoben preživeti ali je njegovo sposobnost preživetja le težko obnoviti, bi lahko prestrukturiranje še pospešilo in povečalo izgube v škodo upnikov, delavcev in drugih deležnikov, pa tudi celotnega gospodarstva.

(4)  Med državami članicami obstajajo razlike glede obsega postopkov, ki so dolžnikom v finančnih težavah na voljo za prestrukturiranje njihovega poslovanja. V nekaterih državah članicah je obseg teh postopkov omejen, tako da se lahko podjetja prestrukturirajo šele razmeroma pozno, že v okviru postopka v primeru insolventnosti. V drugih državah članicah je prestrukturiranje sicer možno že prej, vendar razpoložljivi postopki niso tako učinkoviti, kot bi lahko bili, oziroma so zelo formalni, zlasti ker omejujejo uporabo izvensodnih dogovorov. Preventivne rešitve se v insolvenčnem pravu vse pogosteje uporabljajo. Vse bolj imajo prednost pristopi, katerih cilj je – v nasprotju s klasičnim pristopom likvidacije podjetja v finančnih težavah – sanacija podjetja ali vsaj rešitev tistih njegovih enot, ki so še sposobne preživeti. Ta pristop poleg drugih koristi za gospodarstvo pogosto pripomore tudi k ohranitvi ali manjši izgubi delovnih mest. Poleg tega je stopnja vključenosti sodnih ali upravnih organov ali oseb, ki jih ti organi imenujejo, zelo različna, od nične ali minimalne udeležbe v nekaterih državah članicah do polne udeležbe v drugih. Podobno se nacionalna pravila, ki podjetnikom dajejo drugo priložnost, zlasti z odobritvijo odpusta dolgov, nastalih pri njihovem poslovanju, med državami članicami razlikujejo po trajanju preizkusne dobe za odpust dolgov in pogojih za odobritev takšnega odpusta.

(5)  V veliko državah članicah traja več kot tri leta, da se podjetnikom, ki so insolventni, a pošteni, odpustijo dolgovi in da lahko začnejo znova. Neučinkoviti okviri odpusta dolgov in prepovedi opravljanja dejavnosti privedejo do tega, da se morajo podjetniki preseliti v druge jurisdikcije, da bi lahko v razumnem času začeli znova, to pa povzroči precejšnje dodatne stroške njihovim upnikom, pa tudi samim podjetnikom. Sklepi o dolgotrajni prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pogosto spremljajo postopek, ki vodi do odpusta dolgov, ustvarjajo ovire za pravico do začetka in opravljanja podjetniške dejavnosti kot samozaposlena oseba.

(6)  Predolgo trajanje postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov v več državah članicah je pomemben dejavnik, ki povzroča nizke stopnje poplačila in vlagatelje odvrača od poslovanja v jurisdikcijah, kjer lahko postopki trajajo predolgo in so neupravičeno dragi.

(7)  Razlike med državami članicami v zvezi s postopki glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov pomenijo dodatne stroške za vlagatelje pri ocenjevanju tveganja dolžnikov, ki prihajajo v finančne težave v eni ali več državah članicah, ali tveganja vlaganja v podjetja v finančnih težavah, ki so sposobna preživeti, pa tudi dodatne stroške prestrukturiranja podjetij, ki imajo poslovne enote, upnike ali premoženje v drugih državah članicah. To zlasti velja pri prestrukturiranju mednarodnih skupin podjetij. Vlagatelji kot enega glavnih razlogov za to, da ne vlagajo ali vstopijo v poslovno razmerje s subjektom zunaj države članice, v kateri imajo sedež, navajajo negotovost glede pravil o insolventnosti ali tveganje dolgotrajnih ali zapletenih postopkov v primeru insolventnosti v drugi državi članici. Ta negotovost ima odvračilni učinek, ki ovira tudi svobodo ustanavljanja podjetij in spodbujanje podjetništva ter škodi pravilnemu delovanju notranjega trga. Zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP) v večini primerov nimajo sredstev za ocenjevanje tveganj, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi.

(8)  Razlike med državami članicami pri postopkih prestrukturiranja, postopkih v primeru insolventnosti in postopkih za odpust dolgov vodijo do neenakih pogojev za dostop do posojila in neenakih stopenj poplačila v državah članicah. Zato je za dobro delujoč notranji trg na splošno in zlasti za delujočo unijo kapitalskih trgov, pa tudi za odpornost evropskih gospodarstev, vključno z ohranitvijo in ustvarjanjem delovnih mest, nujno potrebna višja stopnja usklajenosti na področju prestrukturiranja, insolventnosti, odpusta dolgov in prepovedi opravljanja dejavnosti.

(9)  Znižati bi bilo treba tudi dodatne stroške ocene tveganja in čezmejne izvršbe terjatev za upnike prezadolženih podjetnikov, ki se preselijo v drugo državo članico, da bi se jim v precej krajšem času odobril odpust dolgov. Prav tako bi bilo treba znižati dodatne stroške za podjetnike, ki izhajajo iz potrebe po preselitvi v drugo državo članico, da bi izkoristili odpust dolgov. Poleg tega ovire, ki izhajajo iz sklepov o dolgotrajni prepovedi opravljanja dejavnosti, povezanih s podjetnikovo insolventnostjo ali prezadolženostjo, zavirajo podjetništvo.

(10)  Vsak postopek prestrukturiranja, zlasti če je večjega obsega in ima znaten učinek, bi moral temeljiti na dialogu z deležniki. Ta dialog bi moral zajemati izbiro ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji in alternativnimi možnostmi postopka prestrukturiranja, morala pa bi obstajati tudi ustrezna udeležba predstavnikov delavcev, kot je določeno v pravu Unije in nacionalnem pravu.

(11)  Ovire za uresničevanje temeljnih svoboščin niso omejene na povsem čezmejne primere. Vse bolj povezan notranji trg s prostim kroženjem blaga, storitev, kapitala in delavcev ter z vse močnejšo digitalno razsežnostjo pomeni, da je le zelo malo podjetij povsem nacionalnih, če se upoštevajo vsi relevantni elementi, kot so njihova baza strank, dobavna veriga, področje dejavnosti ter baza vlagateljev in kapitala. Tudi povsem nacionalni primeri insolventnosti lahko na podlagi tako imenovanega domino učinka insolventnosti vplivajo na delovanje notranjega trga, pri čemer lahko insolventnost enega dolžnika sproži nadaljnje insolventnosti v dobavni verigi.

(12)  Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta(6) obravnava vprašanja pristojnosti, priznavanja in izvrševanja, prava, ki se uporablja, in sodelovanja v čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti ter medsebojno povezovanje registrov insolventnosti. Njeno področje uporabe zajema preventivne postopke, s katerimi se spodbuja reševanje dolžnikov, ki so sposobni preživeti, in postopke za odpust dolgov za podjetnike in druge fizične osebe. Vendar pa navedena uredba ne odpravlja razlik med nacionalnimi zakonodajami, ki urejajo te postopke. Poleg tega z instrumentom, ki bi bil omejen samo na čezmejne primere insolventnosti, ne bi bile odpravljene vse ovire za prosti pretok, prav tako pa vlagatelji ne bi mogli vnaprej ugotoviti čezmejne ali domače narave morebitnih finančnih težav dolžnika v prihodnosti. Zato je treba preseči pravosodno sodelovanje in vzpostaviti minimalne vsebinske standarde za postopke preventivnega prestrukturiranja in postopke za odpust dolgov za podjetnike.

(13)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na področje uporabe Uredbe (EU) 2015/848. Njen cilj je doseči njeno popolno skladnost in dopolnjevanje z navedeno uredbo, in sicer s tem, da od držav članic zahteva, da vzpostavijo postopke preventivnega prestrukturiranja, ki izpolnjujejo nekatera minimalna načela učinkovitosti. Te direktiva ne spreminja pristopa iz navedene uredbe, ki državam članicam omogoča, da obdržijo ali uvedejo postopke, ki ne izpolnjujejo pogoja objave v zvezi z uradnim obvestilom iz Priloge A k navedeni uredbi. Čeprav ta direktiva ne zahteva, da postopki, ki spadajo v njeno področje uporabe, izpolnjujejo vse pogoje glede uradnega obvestila iz navedene priloge, pa je njen cilj olajšati čezmejno priznavanje teh postopkov ter priznavanje in izvršljivost odločb.

(14)  Uporaba Uredbe (EU) 2015/848 ima to prednost, da določa zaščitne ukrepe pred zlorabo preselitve središča dolžnikovih glavnih interesov med trajanjem čezmejnega postopka v primeru insolventnosti. Nekatere omejitve bi se morale uporabljati tudi za postopke, ki jih navedena uredba ne zajema.

(15)  Znižati je treba stroške prestrukturiranja za dolžnike in upnike. Zato bi bilo treba zmanjšati razlike med državami članicami, ki ovirajo zgodnje prestrukturiranje dolžnikov v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, in možnost odpusta dolgov za poštene podjetnike. Zmanjševanje takšnih razlik bi moralo zagotoviti večjo preglednost, pravno varnost in predvidljivost po vsej Uniji. Povečati bi se morali donosi vseh vrst upnikov in vlagateljev ter spodbuditi bi se morale čezmejne naložbe. Večja skladnost postopkov prestrukturiranja in postopkov v primeru insolventnosti bi morala olajšati tudi prestrukturiranje skupin podjetij, ne glede na to, kje v Uniji se nahajajo njihovi člani.

(16)  Odpravljanje ovir za učinkovito preventivno prestrukturiranje dolžnikov v finančnih težavah, ki so sposobni preživeti, prispeva k zmanjšanju izgub delovnih mest in izgub na vrednosti za upnike v dobavni verigi ter k ohranjanju strokovnega znanja in spretnosti, zato koristi širšemu gospodarstvu. Z olajšanjem odpusta dolgov za podjetnike bi se lažje preprečila njihova izključitev s trga dela in se jim omogočilo, da znova začnejo podjetniške dejavnosti, pri čemer upoštevajo spoznanja iz preteklih izkušenj. Poleg tega bi se zaradi skrajšanja trajanja postopkov prestrukturiranja povišale stopnje poplačila za upnike, saj bi dolžnik ali njegovo podjetje s potekom časa običajno samo dodatno izgubilo na vrednosti. Poleg tega bi učinkoviti postopki preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov omogočili boljšo oceno tveganj, povezanih z odločitvami o dajanju in najemanju posojil, in olajšali prilagajanje insolventnih ali prezadolženih dolžnikov, s čimer bi se znižali ekonomski in socialni stroški v procesu njihovega razdolževanja. Ta direktiva bi državam članicam morala omogočiti prožnost, da uporabijo skupna načela, obenem pa spoštujejo nacionalne pravne sisteme. Države članice bi morale imeti možnost, da v svojih nacionalnih pravnih sistemih obdržijo ali uvedejo druge okvire preventivnega prestrukturiranja, ki niso določeni v tej direktivi.

(17)  Podjetja, zlasti MSP, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v Uniji, bi morala imeti koristi od bolj usklajenega pristopa na ravni Unije. Za MSP je bolj verjetno, da bodo likvidirana kot prestrukturirana, saj morajo nositi stroške, ki so nesorazmerno višji kot stroški, ki jih nosijo večja podjetja. MSP zlasti ob finančnih težavah pogosto nimajo potrebnih sredstev, da bi pokrila visoke stroške prestrukturiranja in izkoristila učinkovitejše postopke prestrukturiranja, ki so na voljo le v nekaterih državah članicah. Da bi takšnim dolžnikom pomagali, da se prestrukturirajo po nizkih stroških, bi bilo treba na nacionalni ravni pripraviti izčrpne kontrolne sezname za načrte prestrukturiranja, prilagojene potrebam in posebnostim MSP, ter jih objaviti na spletu. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti orodja za zgodnje opozarjanje, ki bi dolžnike opozorila na nujnost ukrepanja, ob upoštevanju omejenih virov MSP za zaposlitev strokovnjakov.

(18)  Ob opredelitvi MSP bi države članice lahko ustrezno upoštevale Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) ali Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(8).

(19)  Ustrezno je, da se iz področja uporabe te direktive izključijo dolžniki, ki so zavarovalnice in pozavarovalnice, kot so opredeljene v točkah 1 in 4 člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), kreditne institucije, kot so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10), investicijska podjetja in kolektivni naložbeni podjemi, kot so opredeljeni v točkah 2 in 7 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, centralne nasprotne stranke, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(11), centralne depotne družbe, kot so opredeljene v točki 1 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(12), ter druge finančne institucije in subjekti, navedeni v prvem pododstavku člena 1(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(13). Za takšne dolžnike veljajo posebne ureditve, nacionalni nadzorni organi in organi za reševanje pa imajo v zvezi z njimi široka pooblastila za posredovanje. Države članice bi morale imeti možnost, da izključijo druge finančne subjekte, ki opravljajo finančne storitve, za katere veljajo primerljive ureditve in pooblastila za posredovanje.

(20)  Iz podobnih razlogov je prav tako ustrezno iz področja uporabe te direktive izključiti javne organe po nacionalnem pravu. Države članice bi tudi morale imeti možnost omejiti dostop do okvirov preventivnega prestrukturiranja na pravne osebe, saj se finančne težave podjetnikov lahko učinkovito rešujejo ne samo s postopki preventivnega prestrukturiranja, pač pa tudi s postopki, ki vodijo do odpusta dolgov, ali z neformalnimi prestrukturiranji na podlagi pogodbenih dogovorov. Državam članicam z različnimi pravnimi sistemi bi moralo biti omogočeno, da bi se v primerih, ko ima ista vrsta subjekta v teh pravnih sistemih različen pravni status, za take subjekte uporabljal en sam enoten sistem. Okvir preventivnega prestrukturiranja, določen na podlagi te direktive, ne bi smel vplivati na terjatve in zahtevke zoper dolžnika, ki izhajajo iz poklicnih pokojninskih sistemov, če so te terjatve in zahtevki nastali pred prestrukturiranjem.

(21)  Prezadolženost potrošnikov je z gospodarskega in socialnega vidika zelo zaskrbljujoča ter je tesno povezana z zmanjšanjem presežka dolgov. Poleg tega pogosto ni mogoče jasno razlikovati med dolgovi podjetnikov, nastalimi pri njihovi trgovski, poslovni, obrtni ali poklicni dejavnosti, in dolgovi, nastalimi zunaj teh dejavnosti. Podjetniki ne bi mogli izkoristiti druge priložnosti, če bi morali biti obravnavani v ločenih postopkih z različnimi pogoji dostopa in preizkusnimi dobami za odpust dolgov, da bi jim bili odpuščeni njihovi poslovni dolgovi in drugi dolgovi, ki so nastali zunaj njihovega poslovanja. Iz teh razlogov bi bilo za države članice priporočljivo, da čim prej začnejo uporabljati določbe te direktive o odpustu dolgov tudi za potrošnike, čeprav ta direktiva ne vključuje zavezujočih pravil o prezadolženosti potrošnikov.

(22)  Prej ko lahko dolžnik ugotovi, da je v finančnih težavah, in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da se bo izognil bližajoči se insolventnosti, v primeru podjetja, katerega sposobnost preživetja je trajno oslabljena, pa bo postopek likvidacije bolje organiziran in učinkovit. Zato bi bilo treba zagotoviti jasne, posodobljene, jedrnate in uporabniku prijazne informacije o razpoložljivih postopkih preventivnega prestrukturiranja, pa tudi eno ali več orodij za zgodnje opozarjanje, da bi dolžnike, ki so se začeli soočati s finančnimi težavami, spodbudili k zgodnjemu ukrepanju. Orodja za zgodnje opozarjanje v obliki mehanizmov opozarjanja, ki pokažejo, kadar dolžnik ne izvrši določene vrste plačil, bi se lahko na primer sprožila ob neplačilu davkov ali prispevkov za socialno varnost. Takšna orodja bi lahko razvile države članice ali zasebni sektor, pod pogojem, da se doseže cilj. Države članice bi morale na spletu objaviti informacije o orodjih za zgodnje opozarjanje, na primer na posebnem spletnem mestu ali spletni strani. Države članice bi morale imeti možnost, da orodja za zgodnje opozarjanje prilagodijo velikosti podjetja in določijo posebne določbe o orodjih za zgodnje opozarjanje za velika podjetja in skupine, ob upoštevanju njihovih posebnosti. Ta direktiva državam članicam ne bi smela nalagati nobenih odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi postopkov prestrukturiranja, ki jih sprožijo takšna orodja za zgodnje opozarjanje.

(23)  Da bi okrepili podporo delavcem in njihovim predstavnikom, bi države članice morale zagotoviti, da imajo predstavniki delavcev dostop do relevantnih in posodobljenih informacij v zvezi z razpoložljivostjo orodij za zgodnje opozarjanje, morale pa bi biti tudi zmožne predstavnikom delavcev nuditi podporo pri oceni gospodarskega položaja dolžnika.

(24)  Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo dolžnikom, vključno s pravnimi subjekti, pa tudi, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, fizičnimi osebami in skupinami podjetij, da se jim omogoči reševanje finančnih težav v zgodnji fazi, kadar se zdi verjetno, da se lahko njihova insolventnost prepreči in zagotovi preživetje podjetja. Okvir prestrukturiranja bi moral biti na voljo, preden dolžnik postane insolventen po nacionalnem pravu, in sicer preden izpolnjuje pogoje nacionalnega prava za uvedbo kolektivnih postopkov v primeru insolventnosti, ki običajno vključujejo delno ali popolno odprodajo premoženja dolžnika in imenovanje likvidatorja. Da bi preprečili zlorabo okvirov prestrukturiranja, bi morale finančne težave dolžnika nakazati na verjetnost insolventnosti, načrt prestrukturiranja pa bi moral biti zmožen preprečiti dolžnikovo insolventnost in zagotoviti sposobnost preživetja podjetja.

(25)  Države članice bi morale imeti možnost določiti, ali se terjatve, ki zapadejo v plačilo ali nastanejo po vložitvi prošnje za uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja oziroma po tem, ko je bil postopek uveden, vključijo v ukrepe preventivnega prestrukturiranja ali se zanje uporablja prekinitev posameznih postopkov izvršbe. Države članice bi morale imeti možnost, da po prosti presoji določijo, ali ima prekinitev posameznih postopkov izvršbe učinek na zapadle obresti na terjatve.

(26)  Države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo preizkus sposobnosti preživetja kot pogoj za dostop do postopka preventivnega prestrukturiranja, določenega v tej direktivi. Takšen preizkus bi bilo treba izvesti brez posledic za dolžnikovo premoženje, med drugim tako, da se odobri začasna prekinitev postopkov ali da se preizkus izvede brez nepotrebnega odlašanja. Vendar pa izraz „brez posledic za dolžnikovo premoženje“ državam članicam ne bi smel preprečevati, da od dolžnikov zahtevajo, da dokažejo svojo sposobnost preživetja na lastne stroške.

(27)  Čeprav lahko države članice dolžnikom, ki so bili obsojeni zaradi hudih kršitev računovodskih ali knjigovodskih obveznosti, omejijo dostop do okvira prestrukturiranja, to ne bi smelo državam članicam preprečevati, da dolžnikom tudi prepovejo dostop do okvirov preventivnega prestrukturiranja, kadar so njihove poslovne knjige in evidence nepopolne ali pomanjkljive do takšne mere, da je nemogoče ugotoviti, kakšno je njihovo poslovno in finančno stanje.

(28)  Države članice bi morale imeti možnost, da področje uporabe okvirov preventivnega prestrukturiranja, določenih v tej direktivi, razširijo na primere, v katerih se dolžniki soočajo z nefinančnimi težavami, vendar pod pogojem, da takšne težave dejansko in resno ogrožajo dolžnikovo sedanjo ali prihodnjo sposobnost, da plača svoje dolgove, ko zapadejo v plačilo. Časovni okvir, relevanten za ugotavljanje takšne ogroženosti, lahko zajema obdobje nekaj mesecev ali celo dlje, da se upoštevajo primeri, v katerih se dolžnik sooča z nefinančnimi težavami, ki ogrožajo nadaljnje poslovanje njegovega podjetja, srednjeročno pa tudi njegova likvidnost. To se na primer lahko zgodi, kadar dolžnik izgubi pogodbo, ki je zanj ključnega pomena.

(29)  Za večjo učinkovitost ter zmanjšanje zamud in znižanje stroškov bi morali nacionalni okviri preventivnega prestrukturiranja vključevati prožne postopke. Kadar se ta direktiva izvaja z več kot enim postopkom znotraj okvira prestrukturiranja, bi moral imeti dolžnik za učinkovito prestrukturiranje dostop do vseh pravic in zaščitnih ukrepov, določenih v tej direktivi. Razen v primeru obvezne vključenosti sodnih ali upravnih organov, kot je določeno v tej direktivi, bi morale države članice imeti možnost, da vključenost takih organov omejijo na primere, v katerih je ta potrebna in sorazmerna, pri čemer bi med drugim morale upoštevati cilj zaščite pravic in interesov dolžnikov in prizadetih strank ter cilj zmanjšanja zamud pri postopkih in znižanja njihovih stroškov. Kadar je upnikom ali predstavnikom delavcev v skladu z nacionalnim pravom dovoljeno, da začnejo postopek prestrukturiranja, in kadar je dolžnik MSP, bi države članice kot predpogoj za začetek postopka morale zahtevati soglasje dolžnika in bi morale imeti možnost, da to zahtevo razširijo tudi na dolžnike, ki so velika podjetja.

(30)  Da bi se izognili nepotrebnim stroškom ▌in zaradi zgodnje narave preventivnega prestrukturiranja ter da bi spodbudili dolžnike, da zaprosijo za preventivno prestrukturiranje že v zgodnji fazi njihovih finančnih težav, bi ti načeloma morali ohraniti nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem podjetja. Imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja, da bi nadzoroval dolžnikovo dejavnost ali delno prevzel nadzorovanje dolžnikovega vsakodnevnega poslovanja, ne bi smelo biti obvezno v vsakem primeru, ampak opravljeno za vsak primer posebej glede na okoliščine primera ali dolžnikove posebne potrebe. Ne glede na to pa bi države članice morale imeti možnost, da določijo, da je imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja v nekaterih okoliščinah vedno potrebno, na primer kadar: dolžnik izkoristi splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe; mora biti načrt prestrukturiranja odobren z vsiljenjem odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom; načrt prestrukturiranja vključuje ukrepe, ki imajo posledice za pravice delavcev, ali kadar sta dolžnik ali njegova uprava v poslovnih odnosih ravnala kaznivo, goljufivo ali škodljivo.

(31)  Da bi strankam pomagali pri pogajanjih in pripravi načrta prestrukturiranja, bi države članice morale določiti obvezno imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja, kadar: sodni ali upravni organ dolžniku odobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, pod pogojem, da je v takem primeru upravitelj potreben za zaščito interesov strank; mora načrt prestrukturiranja potrditi sodni ali upravni organ z vsiljenjem odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom; ga je zahteval dolžnik; ali kadar ga je zahtevala večina upnikov, pod pogojem, da stroške in provizije upravitelja krijejo upniki.

(32)  Dolžniku bi moralo biti omogočeno, da izkoristi začasno prekinitev posameznih postopkov izvršbe, ki jo odobri sodni ali upravni organ ali je odobrena po zakonu, za podporo pogajanj o načrtu prestrukturiranja, da bi med trajanjem pogajanj lahko nadaljeval s poslovanjem ali vsaj ohranil vrednost svojega premoženja. Kadar tako določa nacionalno pravo, bi moralo biti tudi mogoče, da se prekinitev uporablja v korist tretjih oseb, ki nudijo jamstvo, vključno z garanti in izdajatelji zavarovanj. Države članice pa bi morale imeti možnost, da določijo, da sodni ali upravni organi ne odobrijo prekinitve posameznih postopkov izvršbe, kadar takšna prekinitev ni nujna ali kadar ne izpolnjuje cilja, tj. zagotavljanje podpore za pogajanja. Podlagi za zavrnitev sta med drugim lahko premajhna podpora potrebne večine upnikov ali, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, dolžnikova dejanska nesposobnost, da plača dolgove, ko zapadejo v plačilo.

(33)  Da bi olajšali in pospešili potek postopkov, bi države članice morale imeti možnost, da določijo domneve, ki jih je mogoče izpodbijati, o obstoju razlogov za zavrnitev prekinitve, na primer kadar dolžnik ravna tako, kot je tipično za dolžnika, ki ni sposoben plačati dolgov, ko zapadejo v plačilo - denimo, da gre za znatno neizpolnjevanje obveznosti v zvezi z delavci, davčnimi organi ali agencijami za socialno varnost -, ali kadar sta dolžnik ali trenutna uprava podjetja storila finančno kaznivo dejanje, zaradi česar je verjetno, da večina upnikov ne bi podprla začetka pogajanj.

(34)  Prekinitev posameznih postopkov izvršbe bi lahko bila splošna in bi tako vplivala na vse upnike ali pa bi se lahko uporabljala samo za posamezne upnike ali kategorije upnikov. Države članice bi morale imeti možnost, da v natančno opredeljenih okoliščinah nekatere terjatve ali kategorije terjatev izključijo iz področja uporabe prekinitve, na primer terjatve, ki so zavarovane s premoženjem, katerega izključitev ne bi ogrozila prestrukturiranja podjetja, ali pa terjatve upnikov, katerim bi prekinitev povzročila nepravično škodo, na primer zaradi nekompenzirane izgube ali amortizacije zavarovanja.

(35)  Da bi se zagotovilo pravično ravnotežje med pravicami dolžnika in pravicami upnikov, bi se morala prekinitev posameznih postopkov izvršbe uporabljati za največ štiri mesece. Vendar lahko zapletena prestrukturiranja zahtevajo več časa. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, da v takšnih primerih ▌sodni ali upravni organ lahko podaljša začetno obdobje prekinitve ▌. Kadar sodni ali upravni organ ne sprejme odločitve o podaljšanju prekinitve, preden se ta izteče, bi morali učinki prekinitve prenehati, ko se izteče obdobje prekinitve. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti skupno obdobje prekinitve omejeno na dvanajst mesecev. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, da prekinitev traja za nedoločen čas, kadar dolžnik postane insolventen v skladu z nacionalnim pravom. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, ali za kratkoročno začasno prekinitev, dokler sodni ali upravni organ še odloča glede dostopa do okvira preventivnega prestrukturiranja, veljajo roki iz te direktive.

(36)  Da bi zagotovili, da upniki ne utrpijo nepotrebne škode, bi države članice morale določiti, da sodni ali upravni organi lahko odpravijo prekinitev posameznih postopkov izvršbe, če ta ne izpolnjuje več cilja podpore pogajanj, na primer če postane očitno, da potrebna večina upnikov ne podpira nadaljevanja pogajanj. Kadar države članice določijo takšno možnost, bi bilo treba prekinitev odpraviti tudi, če nepravično škoduje upnikom. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da omejijo možnost odprave prekinitve posameznih postopkov izvršbe na primere, v katerih upniki niso mogli izraziti svojega mnenja, preden je prekinitev začela veljati ali preden je bila podaljšana. Državam članicam bi prav tako moralo biti dovoljeno, da določijo minimalno obdobje, med katerim prekinitve ni mogoče odpraviti. Sodni ali upravni organi bi lahko pri ugotavljanju, ali obstaja nepravična škoda za upnike, upoštevali, ali bo s prekinitvijo ohranjena skupna vrednost premoženja in ali dolžnik ravna v slabi veri ali z namenom povzročiti škodo oziroma ali na splošno ravna v nasprotju z upravičenimi pričakovanji vseh upnikov.

(37)  Ta direktiva ne zajema določb o kompenzaciji ali jamstvih za upnike, katerih vrednost zavarovanja se bo med prekinitvijo po vsej verjetnosti zmanjšala. Prekinitev bi posameznemu upniku ali razredu upnikov nepravično škodovala, če bi bile na primer njihove terjatve zaradi prekinitve v bistveno slabšem položaju, kot če se prekinitev ne bi uporabila, ali če bi bil upnik postavljen v slabši položaj kot drugi upniki v podobnem položaju. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, da se v primeru ugotovitve nepravične škode za enega ali več upnikov oziroma za en ali več razredov upnikov prekinitev lahko odpravi za zadevne upnike ali razrede upnikov oziroma za vse upnike. Države članice bi morale imeti možnost, da odločijo, kdo lahko zaprosi za odpravo prekinitve.

(38)  Prekinitev posameznih postopkov izvršbe bi morala odložiti tudi dolžnikovo obveznost, da vloži predlog za postopek v primeru insolventnosti, oziroma da se na zahtevo upnika uvede takšen postopek, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika. Takšni postopki v primeru insolventnosti bi morali poleg tistih, ki so po zakonu omejeni tako, da je njihov edini mogoč rezultat likvidacija dolžnika, vključevati tudi postopke, ki bi lahko privedli do prestrukturiranja dolžnika. Odložitev uvedbe postopka v primeru insolventnosti na zahtevo upnikov bi se morala uporabiti ne le v primeru, ko države članice določijo splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe za vse upnike, temveč tudi v primeru, ko države članice določijo možnost prekinitve posameznih postopkov izvršbe le za omejeno število upnikov. Ne glede na to bi države članice morale imeti možnost, da določijo, da se postopki v primeru insolventnosti lahko uvedejo na zahtevo javnih organov, ki ne nastopajo kot upniki, temveč v splošnem interesu, na primer javnega tožilca.

(39)  Ta direktiva dolžnikom ne bi smela preprečevati, da v okviru običajnega poslovanja plačajo terjatve neprizadetih upnikov in terjatve prizadetih upnikov, ki nastanejo v času prekinitve posameznih postopkov izvršbe. Da bi zagotovili, da upniki s terjatvami, ki so nastale pred uvedbo postopka prestrukturiranja ali prekinitve posameznih postopkov izvršbe, ne vršijo pritiska na dolžnika, naj plača te terjatve, ki bi se sicer z izvajanjem načrta prestrukturiranja zmanjšale, bi države članice morale imeti možnost, da določijo odložitev dolžnikove obveznosti glede plačila zadevnih terjatev.

(40)  Ko dolžnik vstopi v postopek v primeru insolventnosti, imajo lahko nekateri dobavitelji pogodbene pravice, določene v tako imenovanih določbah ipso facto, na podlagi katerih lahko pogodbo o dobavi odpovedo zgolj zaradi insolventnosti, tudi če je dolžnik ustrezno izpolnil svoje obveznosti. Do uporabe ipso facto določb bi lahko prišlo tudi v primeru, kadar dolžnik vloži predlog za ukrepe preventivnega prestrukturiranja. Kadar se takšne določbe uveljavljajo, ko se dolžnik zgolj pogaja o načrtu prestrukturiranja ali zahteva prekinitev posameznih postopkov izvršbe ali v povezavi s kakršnim koli dogodkom, povezanim s prekinitvijo, lahko predčasna odpoved negativno vpliva na dolžnikovo poslovanje in uspešno sanacijo njegovega podjetja. V takšnih primerih je torej nujno določiti, da se upnikom ▌ ne dovoli sklicevanje na določbe ipso facto, ki se nanašajo na pogajanja o načrtu prestrukturiranja, prekinitev ali kakršen koli podoben dogodek, povezan s prekinitvijo.

(41)  Predčasna odpoved lahko ogrozi sposobnost podjetja, da med pogajanji o prestrukturiranju nadaljuje poslovanje, zlasti kadar se nanaša na pogodbe za osnovne dobrine, kot so plin, električna energija, voda, telekomunikacijske storitve in storitve plačila s kartico. Države članice bi morale določiti, da upnikom, za katere velja prekinitev posameznih postopkov izvršbe in katerih terjatve so nastale pred prekinitvijo, dolžnik pa jih ni plačal, ne bi smelo biti dovoljeno, da med obdobjem prekinitve zadržijo izvajanje, odpovedo, pospešijo ali kakor koli drugače spremenijo ključne neizpolnjene pogodbe, če dolžnik še naprej izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi takšnih pogodb, ki zapadejo v plačilo med obdobjem prekinitve. Neizpolnjene pogodbe so na primer zakupne in licenčne pogodbe, dolgoročne dobavne pogodbe in franšizne pogodbe.

(42)  Ta direktiva določa minimalne standarde za vsebino načrta prestrukturiranja. Države članice pa bi morale imeti možnost zahtevati dodatne razlage v zvezi z načrtom prestrukturiranja, na primer glede meril, po katerih se upniki razvrstijo v skupine, kar bi lahko bilo relevantno v primerih, ko je dolg le delno zavarovan. Države članice ne bi smele biti dolžne zahtevati strokovnega mnenja v zvezi z vrednostjo premoženja, ki ga je treba navesti v načrtu.

(43)  Upniki, ki jih zadeva načrt prestrukturiranja, vključno z delavci, in lastniki kapitala, kadar to dopušča nacionalno pravo, bi morali imeti pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo omejene izjeme od tega pravila. Stranke, ki jih načrt prestrukturiranja ne zadeva, ne bi smele imeti glasovalnih pravic v zvezi z načrtom niti se njihova podpora ne bi smela zahtevati za odobritev kakršnega koli načrta. Institut „prizadetih strank“ bi moral vključevati le delavce v njihovi vlogi upnikov. Če se države članice odločijo, da bodo iz okvira preventivnega prestrukturiranja izvzele terjatve delavcev, se delavci tako ne bi smeli šteti za prizadete stranke. Glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja bi lahko potekalo kot formalni postopek glasovanja ali kot posvetovanje in dogovor s potrebno večino prizadetih strank. Kadar pa glasovanje poteka kot dogovor s potrebno večino, bi se lahko prizadetim strankam, ki niso bile udeležene v dogovoru, kljub temu ponudila priložnost, da se pridružijo načrtu prestrukturiranja.

(44)  Da bi zagotovili, da se pravice, ki so si v bistvu podobne, obravnavajo enako in da se lahko načrti prestrukturiranja sprejmejo brez nepravičnega škodovanja pravicam prizadetih strank, bi bilo treba prizadete stranke obravnavati v ločenih razredih, ki ustrezajo merilom oblikovanja razredov po nacionalnem pravu. Oblikovanje razredov pomeni razvrstitev prizadetih strank v skupine, da bi lahko sprejeli načrt, na način, ki bi odražal njihove pravice in prednostno razvrstitev njihovih terjatev in interesov. Vsaj zavarovani in nezavarovani upniki bi morali biti vedno obravnavani v ločenih razredih. Države članice pa bi morale imeti možnost zahtevati, da se oblikujeta več kot le dva razreda upnikov, vključno z različnimi razredi zavarovanih in nezavarovanih upnikov ter razredi upnikov s podrejenimi terjatvami. Države članice bi morale imeti možnost, da v ločenih razredih obravnavajo tudi druge vrste upnikov, ki nimajo dovolj podobnih interesov, na primer davčne organe ali organe socialne varnosti. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, da se lahko zavarovane terjatve razdelijo na zavarovan in nezavarovan del na podlagi ocene vrednosti zavarovanja. Države članice bi prav tako morale imeti možnost, da določijo tudi posebna pravila glede oblikovanja razredov, kadar bi takšno oblikovanje razredov koristilo nediverzificiranim ali drugače posebno ranljivim upnikom, kot so delavci ali mali dobavitelji.

(45)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, da so lahko dolžniki, ki so MSP, zaradi njihove relativno enostavne kapitalske strukture lahko izvzeti od obveznosti, da se prizadete stranke obravnavajo v ločenih razredih. V primerih, kjer se MSP odločijo za možnost, da sestavijo le en glasovalni razred, in ta razred glasuje proti načrtu, bi moralo biti dolžnikom omogočeno, da v skladu s splošnimi načeli te direktive predložijo drug načrt.

(46)  Države članice bi morale v njihovem nacionalnem pravu v vsakem primeru zagotoviti ustrezno obravnavanje zadev, ki so zlasti pomembne za oblikovanje razredov, kot so terjatve povezanih strank, in zagotoviti, da njihovo nacionalno pravo vsebuje pravila, ki urejajo pogojne in sporne terjatve. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da uredijo, kako se obravnavajo sporne terjatve za namen dodelitve glasovalnih pravic. Sodni ali upravni organ bi moral preveriti oblikovanje razredov, tudi izbiro upnikov, ki jih načrt zadeva, ko je načrt prestrukturiranja predložen v potrditev. Vendar pa bi države članice morale imeti možnost, da določijo, da lahko takšni organi oblikovanje razredov preverijo tudi v zgodnejši fazi, če bi predlagatelj načrta vnaprej zahteval potrditev ali smernice.

(47)  Z nacionalnim pravom bi bilo treba določiti potrebne večine, da bi zagotovili, da manjšina prizadetih strank v vsakem razredu ne more ovirati sprejetja načrta prestrukturiranja, s katerim njihove pravice in interesi niso nepravično okrnjeni. Brez pravila o večini, ki zavezuje zavarovane upnike, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, zgodnje prestrukturiranje v številnih primerih ne bi bilo mogoče, na primer, kadar je finančno prestrukturiranje potrebno, vendar pa je podjetje sicer sposobno preživeti. Da bi zagotovili, da lahko stranke soodločajo pri sprejemanju načrtov prestrukturiranja sorazmerno z deleži, ki jih imajo v podjetju, bi morala potrebna večina temeljiti na višini terjatev upnikov ali deležev lastnikov kapitala v katerem koli danem razredu. Države članice bi poleg tega morale imeti možnost zahtevati, da je glede na število prizadetih strank v vsakem razredu treba doseči večino. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo pravila v zvezi s prizadetimi strankami, ki imajo glasovalno pravico, a je ne uveljavljajo pravilno, ali ki nimajo zastopnika, na primer pravila, ki tem prizadetim strankam omogočajo, da se upoštevajo pri pragu udeležbe ali pri izračunu večine. Države članice bi tudi morale imeti možnost, da po lastni presoji določijo prag udeležbe pri glasovanju.

(48)  Sodni ali upravni organ mora potrditi načrt prestrukturiranja zato, da bi zagotovili, da je okrnjenje pravic upnikov ali interesov lastnikov kapitala sorazmerno s koristmi prestrukturiranja in da imajo ti dostop do učinkovitega pravnega sredstva. Potrditev je še posebno potrebna kadar obstajajo prizadete stranke, ki ne soglašajo z načrtom, kadar načrt prestrukturiranja vsebuje določbe o novem financiranju ali kadar načrt vključuje izgubo več kot 25 % delovne sile. Države članice pa bi morale imeti možnost, da določijo, da je potrditev sodnega ali upravnega organa potrebna tudi v drugih primerih. Potrditev načrta, ki vključuje izgubo več kot 25 % delovne sile, bi morala biti potrebna le takrat, kadar nacionalno pravo dopušča, da se v okvirih preventivnega prestrukturiranja določijo ukrepi, ki imajo neposredni učinek na pogodbe o zaposlitvi.

(49)  Države članice bi morale zagotoviti, da ima sodni ali upravni organ možnost zavrniti načrt, pri katerem je bilo ugotovljeno, da bodo pravice upnikov ali lastnikov kapitala, ki ne soglašajo z njim, skrčene pod raven, ki bi jo lahko upravičeno pričakovali v primeru likvidacije dolžnikovega podjetja, bodisi z likvidacijo po delih bodisi s prodajo delujočega podjetja ▌, odvisno od posebnih okoliščin vsakega dolžnika, oziroma pod raven, ki bi jo lahko upravičeno pričakovali v primeru scenarija druge najboljše možnosti, kadar načrt prestrukturiranja ni potrjen. Vendar če je načrt potrjen na podlagi vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z njim, bi bilo treba navesti zaščitni mehanizem, uporabljen pri takšnem scenariju. Kadar se države članice odločijo opraviti oceno vrednosti dolžnika kot delujočega podjetja, bi bilo treba pri vrednosti delujočega podjetja upoštevati dolgoročno vrednost dolžnikovega podjetja v nasprotju z likvidacijsko vrednostjo. Vrednost podjetja kot delujočega je praviloma višja od ▌ likvidacijske vrednosti, ker temelji na predpostavki, da podjetje nadaljuje svojo dejavnost z minimalnimi motnjami, ima zaupanje finančnih upnikov, delničarjev in strank, še naprej ustvarja prihodke in omejuje učinek na delavce.

(50)  Medtem ko bi sodni ali upravni organ moral preveriti skladnost s preizkusom največje koristi za upnike le, če se načrt prestrukturiranja izpodbija na tej podlagi, da bi se izognili temu, da se ocena vrednosti opravi v vsakem primeru, pa bi države članice morale imeti možnost, da določijo, da se drugi pogoji za potrditev lahko preverjajo po uradni dolžnosti. Države članice bi morale imeti možnost, da po lastni presoji dodajo druge pogoje, ki jih je treba izpolniti, da bi bil načrt prestrukturiranja potrjen, na primer v zvezi s tem, ali so lastniki kapitala zadostno zaščiteni. Sodni ali upravni organi bi morali imeti možnost, da lahko zavrnejo potrditev načrtov prestrukturiranja, pri katerih ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko preprečili insolventnost dolžnika ali podjetju zagotovili sposobnost preživetja. Vendar pa se od držav članic ne bi smelo zahtevati, da zagotovijo izvedbo takšne ocene po uradni dolžnosti.

(51)  Uradno obvestilo vseh prizadetih strank bi moralo biti en od pogojev za potrditev načrta prestrukturiranja. Države članice bi morale imeti možnost, da opredelijo obliko uradnega obvestila, določijo, kdaj se pošlje, ter določijo, kako se obravnavajo neznane terjatve v zvezi z uradnim obvestilom. Morale bi tudi imeti možnost določiti, da je treba neprizadete stranke obvestiti o načrtu prestrukturiranja.

(52)  Uspešno opravljen preizkus „največje koristi za upnike“ bi moral pomeniti, da noben upnik, ki ne soglaša z načrtom prestrukturiranja, na podlagi načrta prestrukturiranja ni v slabšem položaju, kot bi bil bodisi v primeru likvidacije, naj ▌to pomeni likvidacijo po delih ali pa prodajo delujočega podjetja, bodisi v primeru scenarija druge najboljše možnosti, če načrt prestrukturiranja ne bi bil potrjen. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo enega izmed teh pragov, kadar preizkus „največje koristi za upnike“ prenašajo v nacionalno pravo. Navedeni preizkus bi bilo treba uporabiti vedno, kadar mora biti načrt potrjen, da bi bil zavezujoč za upnike, ki ne soglašajo z njim, ali, odvisno od primera, razrede upnikov, ki ne soglašajo z njim. Na podlagi preizkusa največje koristi za upnike bi države članice lahko določile, da načrt ne more zahtevati celotnega ali delnega odpisa terjatev javnih institucionalnih upnikov, ki imajo na podlagi nacionalnega prava privilegiran položaj.

(53)  Medtem ko bi moral biti načrt prestrukturiranja vedno sprejet, če ga podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu, bi še vedno moralo biti mogoče, da sodni ali upravni organ na predlog dolžnika ali z dolžnikovim soglasjem potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga ne podpira potrebna večina v vsakem prizadetem razredu. Države članice bi morale v zvezi s pravnimi osebami imeti možnost, da odločijo, ali za namen sprejema ali potrditve načrta prestrukturiranja velja za dolžnika uprava pravne osebe ali določena večina delničarjev ali lastnikov kapitala. Da bi bil načrt potrjen v primeru vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, bi ga morala podpreti večina glasovalnih razredov prizadetih strank. Vsaj eden od teh razredov bi moral biti razred zavarovanih upnikov ali razred, ki je višji kot razred navadnih nezavarovanih upnikov.

(54)  Moralo bi biti mogoče, da se lahko, kadar večina glasovalnih razredov ne podpira načrta prestrukturiranja, načrt vseeno potrdi, če ga podpira vsaj en razred prizadetih upnikov ali razred upnikov v slabšem položaju, ki po oceni vrednosti dolžnika kot delujočega podjetja prejmejo plačilo ali obdržijo deleže ali za katere je upravičeno mogoče domnevati, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, da bi prejeli plačilo ali obdržali deleže, če bi se uporabil običajni vrstni red prednosti v skladu z nacionalnim pravom.

V takem primeru bi države članice morale imeti možnost, da povečajo število razredov, ki je potrebno za odobritev načrta, ne da bi pri tem nujno zahtevale, da bi morali vsi ti razredi po oceni vrednosti dolžnika kot delujočega podjetja prejeti plačilo ali obdržati deleže v skladu z nacionalnim pravom. Vendar pa države članice ne bi smele zahtevati soglasja vseh razredov. To pomeni, da bi v primeru le dveh razredov upnikov moralo šteti, da zadostuje soglasje vsaj enega izmed njiju, če so izpolnjeni drugi pogoji za uporabo vsiljenja odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom. Izraz „upniki v slabšem položaju“ bi moral pomeniti, da je vrednost njihovih terjatev zmanjšana.

(55)  Države članice bi morale pri uporabi vsiljenja odločitve razredom prizadetih upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, zagotoviti, da na podlagi predlaganega načrta razredi prizadetih upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, niso nepravično oškodovani, zagotoviti pa bi jim morale tudi zadostno zaščito. Države članice bi morale imeti možnost, da razred prizadetih upnikov, ki ne soglaša z načrtom, zaščitijo tako, da zagotovijo, da se obravnava vsaj tako ugodno kot kateri koli razred istega vrstnega reda in bolj ugodno kot kateri koli razred poznejšega vrstnega reda. Namesto navedene zaščite bi države članice lahko zaščitile razred prizadetih upnikov, ki ne soglaša z načrtom, tako, da bi zagotovile, da mora biti tak razred, ki ne soglaša z načrtom prestrukturiranja, v celoti poplačan, če razred upnikov razreda poznejšega vrstnega reda na podlagi načrta prestrukturiranja prejme kakršno koli razdelitev ali obdrži kakršen koli delež (v nadaljnjem besedilu: pravilo absolutne prednosti). Države članice bi morale imeti diskrecijsko pravico glede izvedbe instituta „celotnega plačila“, tudi glede trenutka plačila, kolikor sta glavnica terjatve in, v primeru zavarovanih upnikov, vrednost zavarovanja zavarovani. Države članice bi morale tudi imeti možnost, da določijo izbiro enakovrednih načinov, na katere bi se lahko prvotna terjatev v celoti poplačala.

(56)  Države članice bi morale imeti možnost, da odstopijo od pravila absolutne prednosti, na primer kadar se šteje za pošteno, da lastniki kapitala na podlagi načrta obdržijo določene deleže, kljub temu, da mora razred višjega vrstnega reda sprejeti zmanjšanje svojih terjatev, ali da so dobavitelji osnovnih dobrin, na katere se nanaša določba o prekinitvi posameznih postopkov izvršbe, poplačani pred razredi upnikov višjega vrstnega reda. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo, katerega od navedenih zaščitnih mehanizmov bodo uvedle.

(57)  Čeprav bi bilo treba zaščititi legitimne interese delničarjev ali drugih lastnikov kapitala, bi morale države članice zagotoviti, da delničarji ali drugi lastniki kapitala ne morejo nerazumno preprečevati sprejetja načrtov prestrukturiranja, s katerimi bi bila obnovljena dolžnikova sposobnost preživetja. Države članice bi morale imeti možnost, da za dosego tega cilja uporabijo različna sredstva, lahko se na primer odločijo, da lastnikom kapitala ne podelijo pravice do glasovanja o načrtu prestrukturiranja, in določijo, da sprejetje načrta prestrukturiranja ▌ ni odvisno od soglasja lastnikov kapitala, ki po oceni vrednosti podjetja ne bi prejeli nobenega plačila ali drugega nadomestila, če bi bil uporabljen običajni vrstni red prednosti pri likvidaciji. ▌Kadar pa lastniki kapitala imajo pravico do glasovanja o načrtu prestrukturiranja, bi moral imeti sodni ali upravni organ možnost potrditi načrt z uporabo pravil o vsiljenju odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, kljub nestrinjanju enega ali več razredov lastnikov kapitala. Od držav članic, ki lastnike kapitala izključijo iz glasovanja, se ne bi smelo zahtevati, da uporabijo pravilo absolutne prednosti v odnosu med upniki in lastniki kapitala.

Drug mogoč način zagotovitve, da lastniki kapitala ne preprečujejo nerazumno sprejetja načrta prestrukturiranja, bi bil, da se zagotovi, da za ukrepe prestrukturiranja, ki neposredno vplivajo na pravice lastnikov kapitala, ki jih mora odobriti skupščina delničarjev na podlagi prava družb, ne veljajo nerazumno visoke zahteve glede večine in da lastniki kapitala nimajo nobenih pristojnosti v zvezi z ukrepi prestrukturiranja, ki ne vplivajo neposredno na njihove pravice.

(58)  Kadar obstajajo različni razredi deležev z različnimi pravicami, se lahko potrebuje več razredov lastnikov kapitala. Lastniki kapitala v MSP, ki niso zgolj vlagatelji, ampak so lastniki podjetja in kako drugače prispevajo k podjetju, na primer z vodstvenim znanjem, morda ne bodo motivirani za prestrukturiranje pod takšnimi pogoji. Iz tega razloga bi moralo vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, za dolžnike, ki so MSP, ostati neobvezno.

(59)  Za namene izvajanja načrta prestrukturiranja bi ta moral vključevati možnost, da lastniki kapitala v MSP prispevajo k prestrukturiranju v nedenarni obliki, na primer z izkušnjami, ugledom ali poslovnimi stiki.

(60)  Delavci bi morali biti ves čas postopkov preventivnega prestrukturiranja v celoti zaščiteni na podlagi delovnega prava. Ta direktiva zlasti ne bi smela posegati v pravice delavcev, zagotovljene z direktivama Sveta 98/59/ES(14) in 2001/23/ES(15) ter direktivami 2002/14/ES(16), 2008/94/ES(17) in 2009/38/ES(18) Evropskega parlamenta in Sveta. Obveznosti v zvezi z obveščanjem delavcev in posvetovanjem z njimi iz nacionalnega prava, s katerim so prenesene zgoraj navedene direktive, ostajajo popolnoma nespremenjene. To vključuje obveznosti, da so predstavniki delavcev v skladu z Direktivo 2002/14/ES obveščeni o odločitvi za uporabo okvira preventivnega prestrukturiranja in da se z njimi opravi posvetovanje o takšni odločitvi.

(61)  Delavcem in njihovim predstavnikom bi bilo treba zagotoviti informacije o predlaganem načrtu prestrukturiranja, kolikor je tako določeno v pravu Unije, da bi jim omogočili izvedbo poglobljene ocene različnih scenarijev. Poleg tega bi morali biti delavci in njihovi predstavniki vključeni do takšne mere, kot je potrebno, da se izpolnijo zahteve glede posvetovanja, določene s pravom Unije. Glede na potrebo po zagotovitvi ustrezne ravni varstva delavcev bi morale države članice neporavnane terjatve delavcev ▌ izvzeti iz vsake prekinitve posameznih postopkov izvršbe, ne glede na to, ali take terjatve nastanejo pred odobritvijo prekinitve ali po njej. Prekinitev izvršbe neporavnanih terjatev delavcev bi morala biti dopustna samo za zneske in obdobje, za katere države članice plačilo takih terjatev učinkovito jamčijo na podobni ravni z drugimi sredstvi v skladu z nacionalnim pravom▌. Kadar so z nacionalnim pravom določene omejitve odgovornosti jamstvenih ustanov, bodisi v smislu trajanja jamstva bodisi zneska, ki se plača delavcem, bi morali imeti delavci možnost uveljavljati kakršno koli neizpolnitev obveznosti v okviru svojih terjatev zoper delodajalca, tudi med obdobjem prekinitve. Po drugi strani bi države članice lahko izključile terjatve delavcev iz področja uporabe okvirov preventivnega prestrukturiranja in jih zaščitile na podlagi nacionalnega prava.

(62)  Kadar načrt prestrukturiranja vključuje prenos dela podjetja ali obrata, bi morale biti pravice delavcev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, zlasti pravica do plače, zaščitene v skladu s členoma 3 in 4 Direktive 2001/23/ES, brez poseganja v posebna pravila, ki se uporabljajo v primeru postopkov v primeru insolventnosti na podlagi člena 5 navedene direktive, in zlasti možnosti iz člena 5(2) navedene direktive. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravici do obveščanja in posvetovanja, zagotovljeni z Direktivo 2002/14/ES, med drugim tudi o odločitvah, ki bi lahko povzročile znatne spremembe v organizaciji dela ali pogodbenih razmerjih, da bi se doseglo soglasje o takšnih odločitvah. Poleg tega bi morali imeti delavci, katerih terjatve zadeva načrt prestrukturiranja, na podlagi te direktive pravico do glasovanja o načrtu. Države članice bi morale imeti možnost, da se v zvezi z glasovanjem o načrtu prestrukturiranja odločijo, da bodo delavce uvrstile v razred, ki je ločen od drugih razredov upnikov.

(63)  Sodni ali upravni organi bi morali odločati o oceni vrednosti podjetja bodisi v okviru likvidacije bodisi v okviru scenarija druge najboljše možnosti, če načrt prestrukturiranja ni bil potrjen, le, če prizadeta stranka, ki ne soglaša z načrtom, izpodbija načrt prestrukturiranja. To državam članicam ne bi smelo preprečiti izvedbe ocen vrednosti v drugačnem kontekstu v skladu z nacionalnim pravom. Vseeno pa bi moralo biti mogoče, da za takšno odločitev šteje tudi ocena vrednosti, ki jo odobri strokovnjak, ali ocena vrednosti, ki jo je dolžnik ali druga stranka predložila v zgodnejši fazi postopka. Kadar se sprejme odločitev o izvedbi ocene vrednosti, bi države članice morale imeti možnost, da določijo posebna pravila, neodvisna od splošnega civilnega procesnega prava, za oceno vrednosti v primerih prestrukturiranja, da bi zagotovili njeno pospešeno izvedbo. Ta direktiva v ničemer ne bi smela vplivati na pravila o dokaznem bremenu v skladu z nacionalnim pravom v primeru ocene vrednosti.

(64)  Zavezujoči učinki načrta prestrukturiranja bi morali biti omejeni na prizadete stranke, ki so bile udeležene pri sprejetju načrta. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo, kaj za upnika pomeni njegova udeležba, tudi v primeru neznanih upnikov ali upnikov prihodnjih terjatev. Na primer, države članice bi morale imeti možnost, da določijo, kako se obravnavajo upniki, ki so bili o načrtu ustrezno uradno obveščeni, a pri postopkih niso sodelovali.

(65)  Zainteresirane prizadete stranke bi morale imeti možnost pritožbe zoper odločitev upravnega organa o potrditvi načrta prestrukturiranja. Države članice bi morale imeti tudi možnost uvedbe pritožbe zoper odločitev sodnega organa o potrditvi načrta prestrukturiranja. Da pa bi se zagotovila učinkovitost načrta, zmanjšala negotovost in preprečile neupravičene zamude, pritožbe praviloma ne bi smele imeti odložilnih učinkov in zato ne bi smele preprečiti izvajanje načrta prestrukturiranja. Države članice bi morale imeti možnost¸ da določijo in omejijo razloge za pritožbo. V primeru pritožbe na odločitev o potrditvi načrta bi države članice morale imeti možnost, da sodnemu organu dovolijo, da izda preliminarno ali začasno odločbo, s katero se izvršitev in implementacija načrta zavarujeta pred posledicami ugoditvene sodbe v zvezi z obravnavano pritožbo. Kadar je pritožbi ugodeno, bi morali sodni ali upravni organi imeti možnost, da namesto o razveljavitvi načrta razmislijo o njegovi spremembi, kadar države članice določijo takšno možnost, pa tudi o potrditvi načrta brez sprememb. Stranke bi morale imeti možnost, da predlagajo spremembe načrta ali pa o njih glasujejo na lastno pobudo ali na zahtevo sodnega organa. Države članice bi lahko določile tudi kompenzacijo za denarne izgube stranke, katere pritožbi je bilo ugodeno. Treba bi bilo prepustiti nacionalnemu pravu, da uredi morebitno novo prekinitev ali podaljšanje prekinitve v primeru, ko sodni organ odloči, da ima pritožba odložilni učinek.

(66)  Uspeh načrta prestrukturiranja je pogosto odvisen od tega, ali ▌finančna pomoč zajema tudi dolžnika, da bi podprli najprej poslovanje podjetja med pogajanji o prestrukturiranju, drugič pa tudi izvajanje načrta prestrukturiranja po njegovi potrditvi. Finančno pomoč bi bilo treba razumeti široko, tudi v smislu zagotovitve denarja ali jamstev tretjih oseb ter dobav zalog, v zvezi z inventarjem, surovinami in komunalnimi storitvami, na primer s tem, da se dolžniku odobri daljši rok odplačila. Vmesno financiranje in novo financiranje bi torej morala biti izvzeta iz zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj, s katerimi se predlaga, naj se tako financiranje razglasi za nično, izpodbojno ali neizvršljivo kot dejanje, ki škoduje vsem upnikom, v okviru nadaljnjih postopkov v primeru insolventnosti.

(67)  Nacionalne insolvenčne zakonodaje, v katerih so predvideni zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj pri vmesnem ali novem financiranju ali ki določajo, da se lahko novim posojilodajalcem naložijo civilne, upravne ali kazenske sankcije zaradi odobritve kredita dolžnikom v finančnih težavah, bi lahko ogrozile razpoložljivost financiranja, potrebnega za uspešna pogajanja o načrtu prestrukturiranja in njegovo izvajanje. Ta direktiva ne bi smela vplivati na druge razloge, na podlagi katerih se novo ali vmesno financiranje razglasi za nično, izpodbojno ali neizvršljivo ali ki sprožijo civilno, kazensko ali upravno odgovornost ponudnikov takšnega financiranja, kot je določeno v nacionalnem pravu. Med takšne druge razloge bi lahko med drugim spadale goljufije, slaba vera, določena vrsta odnosov med strankami, ki bi lahko bili povezani z nasprotjem interesov, na primer kot pri poslih med povezanimi strankami ali med delničarji in podjetjem, in poslih, pri katerih stranka dobi določeno vrednost ali zavarovalnino, ne da bi bila do tega upravičena v trenutku posla ali pa glede na uporabljeni način.

(68)  Stranke ob odobritvi vmesnega financiranja ne vedo, ali bo načrt prestrukturiranja nazadnje potrjen ali ne. Od držav članic se zato ne bi smelo zahtevati, da omejijo zaščito vmesnega financiranja na primere, v katerih so upniki sprejeli načrt prestrukturiranja ali ga je potrdil sodni ali upravni organ ▌. Da bi se preprečile morebitne zlorabe, bi bilo treba zaščititi samo financiranje, ki je upravičeno in nemudoma potrebno za neprekinjeno poslovanje ali preživetje dolžnikovega podjetja oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti navedenega podjetja do potrditve navedenega načrta. Poleg tega ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečiti, da uvedejo mehanizem predhodne kontrole za vmesno financiranje. Države članice bi morale imeti možnost, da zaščito za novo financiranje omejijo na primere, v katerih sodni ali upravni organ potrdi načrt, in zaščito za vmesno financiranje na primere, v katerih je to predmet predhodne kontrole. Mehanizem predhodne kontrole za vmesno financiranje ali druge posle bi lahko izvajal upravitelj na področju prestrukturiranja, odbor upnikov ali sodni ali upravni organ. Zaščita pred zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj in zaščita pred osebno odgovornostjo sta minimalni jamstvi, ki bi morali biti zagotovljeni za vmesno in novo financiranje. Da pa bi nove posojilodajalce spodbudili k prevzemanju večjega tveganja pri vlaganju v dolžnika v finančnih težavah, ki je sposoben preživeti, bi bile morda lahko potrebne nadaljnje spodbude, na primer, da se da takšnemu financiranju prednost vsaj pred nezavarovanimi terjatvami v nadaljnjih postopkih v primeru insolventnosti.

(69)  Za spodbujanje kulture zgodnjih preventivnih prestrukturiranj je zaželeno, da se tudi posli, ki so upravičeni in nemudoma potrebni za pogajanja o načrtu prestrukturiranja ali njegovo izvajanje, zaščitijo pred zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj v nadaljnjih postopkih v primeru insolventnosti. Sodni ali upravni organi bi morali imeti možnost, da pri ugotavljanju upravičenosti in neposredne nujnosti stroškov in honorarjev na primer upoštevajo napovedi in ocene, predložene prizadetim strankam, odboru upnikov, upravitelju na področju prestrukturiranja ali pa samemu sodnemu ali upravnemu organu. Države članice bi morale imeti možnost, da v ta namen od dolžnikov zahtevajo tudi, da predložijo in posodobijo ustrezne ocene. S takšno zaščito bi se morala povečati gotovost v zvezi s posli s podjetji, za katera je znano, da so v finančnih težavah, ter odpraviti bojazen upnikov in vlagateljev, da bi lahko bili v primeru neuspelega prestrukturiranja vsi takšni posli razglašeni za nične . Države članice bi morale imeti možnost, da določijo trenutek pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja in odobritvijo prekinitve posameznih postopkov izvršbe, od katerega začne za honorarje in stroške, povezane s pogajanji o načrtu prestrukturiranja, njegovim sprejetjem ali zagotovitvijo strokovnega svetovanja v zvezi z njim, veljati zaščita pred zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj. Za druga plačila in izplačila ter za zaščito plačila plač delavcev bi bil lahko takšen trenutek tudi odobritev prekinitve ali uvedba postopka preventivnega prestrukturiranja.

(70)  Za nadaljnje spodbujanje preventivnega prestrukturiranja je treba zagotoviti, da direktorji niso odvrnjeni od razumnih poslovnih presoj ali prevzema razumnega poslovnega tveganja, zlasti kadar bi se s tem izboljšale možnosti prestrukturiranja podjetij, ki so morda sposobna preživeti. Kadar se podjetje srečuje s finančnimi težavami, bi morali direktorji sprejeti ukrepe, s katerimi bi se izgube kar najbolj zmanjšale in bi se izognili insolventnosti, kot so: ▌ zagotovitev strokovnega svetovanja, med drugim tudi o prestrukturiranju in insolventnosti, na primer z uporabo orodij za zgodnje opozarjanje, kjer je to ustrezno; zaščita premoženja podjetja, da se zviša vrednost in prepreči izguba ključnega premoženja; upoštevanje strukture in funkcij podjetja, da se preuči sposobnost preživetja in zmanjšajo odhodki; podjetje se ne zaveže takim poslom, ki bi se lahko izpodbijali, razen če obstaja ustrezna poslovna utemeljitev; nadaljevanje poslovanja v okoliščinah, v katerih je to ustrezno, da se zviša poslovna vrednost podjetja; pogajanja z upniki in uvedba preventivnih postopkov prestrukturiranja.

(71)  Kadar je dolžnik blizu insolventnosti, je pomembno tudi, da se legitimni interesi upnikov zaščitijo pred vodstvenimi odločitvami, ki bi lahko vplivale na oblikovanje dolžnikovega premoženja, zlasti kadar bi lahko navedene odločitve povzročile nadaljnje znižanje vrednosti premoženja, ki je na voljo za prestrukturiranje ali razdelitev upnikom. Zato je potrebno zagotoviti, da se v takšnih okoliščinah direktorji izognejo kakšnemu koli namernemu ali hudo malomarnemu ukrepanju, ki vodi do osebne koristi na račun deležnikov, in izognejo odobritvam poslov pod tržno vrednostjo ali sprejetju ukrepov, ki vodijo do nepoštene zagotovitve prednosti enemu ali več deležnikom. Države članice bi morale imeti možnost, da zadevne določbe te direktive uveljavijo z zagotovitvijo, da sodni ali upravni organi pri ocenjevanju tega, ali je direktor odgovoren za kršitve obveznosti skrbnega ravnanja, upoštevajo pravila o dolžnostih direktorjev iz te direktive. Namen te direktive ni vzpostaviti kakršno koli hierarhijo med različnimi strankami, katerih interese je treba ustrezno upoštevati. Vendar pa bi bilo treba državam članicam omogočiti, da prosto odločajo o takšni hierarhiji. Ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalna pravila držav članic o postopkih odločanja v podjetju.

(72)  Podjetniki, ki opravljajo trgovsko, poslovno, obrtno ali neodvisno dejavnost oziroma so samozaposleni, so lahko izpostavljeni tveganju, da postanejo insolventni. Različne možnosti glede priložnosti za sveži začetek v državah članicah bi lahko prezadolžene ali insolventne podjetnike spodbudile, da se preselijo v državo članico, ki ni država članica njihovega sedeža, kjer je preizkusna doba za odpust dolgov krajša ali pogoji za odpust dolgov privlačnejši, kar upnikom povzroči dodatno pravno negotovost in stroške, ko uveljavljajo svoje terjatve. Poleg tega so učinki insolventnosti, zlasti družbena stigmatizacija, pravne posledice, kot je prepoved podjetnikom, da začnejo in opravljajo podjetniško dejavnost, in trajajoča nezmožnost odplačevanja dolgov, pomembni odvračilni elementi za podjetnike, ki želijo ustanoviti podjetje ali dobiti drugo priložnost, čeprav dokazi kažejo, da imajo podjetniki, ki so postali insolventni, naslednjič večje možnosti za uspeh.

(73)  Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov prezadolženosti ali insolventnosti na podjetnike, zlasti tako, da se po določenem obdobju omogoči popoln odpust dolgov in omeji trajanje sklepov o prepovedi opravljanja dejavnosti, izdanih v povezavi z dolžnikovo prezadolženostjo ali insolventnostjo. Institut „insolventnosti“ bi bilo treba opredeliti v nacionalnem pravu in bi lahko imel obliko prezadolženosti. Institut „podjetnika“ v smislu te direktive ne bi smel vplivati na položaj poslovodij ali direktorjev podjetja, ki bi se moral obravnavati v skladu z nacionalnim pravom. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo o tem, kako se pridobi dostop do odpusta dolgov, vključno z možnostjo, da od dolžnika zahtevajo, da sam zaprosi za odpust.

(74)  Države članice bi morale imeti možnost določiti, da je obveznosti odplačila insolventnih podjetnikov mogoče prilagoditi, kadar se njihov finančni položaj znatno spremeni, ne glede na to, ali na boljše ali na slabše. Ta direktiva ne bi smela zahtevati, da mora načrt za odplačilo dolgov podpirati večina upnikov. Države članice bi morale imeti možnost določiti, da se podjetnikom ne sme preprečevati, da začnejo novo dejavnost na istem ali drugem področju med izvajanjem načrta za odplačilo dolgov.

(75)  Odpust dolgov bi moral biti na voljo v okviru postopkov, ki vključujejo načrt za odplačilo dolgov, unovčenje premoženja ali kombinacijo obojega. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da pri izvajanju teh pravil prosto izbirajo med temi možnostmi. Če pa je na podlagi nacionalnega prava na voljo več kot en postopek, ki vodi do odpusta dolgov, bi morale zagotoviti, da vsaj eden od teh postopkov insolventnim podjetnikom daje priložnost za popoln odpust dolgov v obdobju, ki ni daljše od treh let. V primeru postopkov, ki združujejo unovčenje premoženja in načrt za odplačilo dolgov, bi se morala preizkusna doba za odpust dolgov začeti najpozneje na datum, ko sodišče potrdi načrt za odplačilo dolgov, ali ko se načrt začne izvajati, na primer od prvega obroka v skladu z načrtom, lahko pa bi se začela tudi prej, na primer ob sprejetju odločitve o uvedbi postopka.

(76)  Pri postopkih, ki ne vključujejo načrta za odplačilo dolgov, bi se morala preizkusna doba za odpust dolgov začeti najpozneje na datum, ko sodni ali upravni organ sprejme odločitev o uvedbi postopka ali na datum oblikovanja stečajne mase. Države članice bi morale imeti možnost, da za namene izračuna preizkusne dobe za odpust dolgov na podlagi te direktive določijo, da institut „uvedbe postopka ne vključuje predhodnih ukrepov, kot so zaščitni ukrepi ali imenovanje upravitelja v predinsolvenčnem postopku, razen če takšni ukrepi omogočajo unovčenje premoženja, vključno s prodajo in razdelitvijo premoženja upnikom. Oblikovanje stečajne mase ne bi smelo nujno imeti za posledico uradne odločitve ali potrditve sodnega ali upravnega organa, kadar takšne odločitve ne zahteva nacionalno pravo, in bi lahko vključevalo predložitev popisa premoženja in obveznosti.

(77)  Kadar postopek, ki vodi do odpusta dolgov, vključuje unovčenje podjetnikovega premoženja, državam članicam ne bi smeli preprečiti, da določijo, da se prošnja za odpust dolgov obravnava ločeno od unovčenja premoženja, če je takšna prošnja sestavni del postopka, ki vodi do odpusta dolgov na podlagi te direktive. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da določijo nacionalna pravila glede dokaznega bremena, da bi odpust dolgov deloval, kar pomeni, da bi moralo biti mogočen od podjetnikov po zakonu zahtevati, da dokažejo izpolnjevanje njihovih obveznosti.

(78)  Popoln odpust dolgov ali prenehanje prepovedi opravljanja dejavnosti po ▌obdobju, ki ni daljše od treh let, nista primerna v vseh okoliščinah, zato bi lahko bilo potrebno uvesti odstopanja od tega pravila, ki so ustrezno utemeljena z razlogi, določenimi v nacionalnem pravu. Takšna odstopanja bi bilo na primer treba uvesti, kadar je dolžnik nepošten ali je ravnal v slabi veri. Kadar se podjetniki ne morejo sklicevati na domnevo poštenja in dobre vere po nacionalnem pravu, pa jim breme dokazovanja glede njihovega poštenja in dobre vere ne bi smelo po nepotrebnem otežiti ali jih obremeniti pri tem, da začnejo postopek.

(79)  Sodni ali upravni organi lahko pri ugotavljanju, ali podjetnik ni bil pošten, upoštevajo okoliščine, kot so: narava in obseg dolgov; obdobje, v katerem so dolgovi nastali; prizadevanja podjetnika, da poravna dolgove in izpolni pravne obveznosti, vključno z zahtevami glede javnega izdajanja dovoljenj in potrebo po pravilnem knjigovodstvu; dejanja podjetnika, s katerimi bi lahko onemogočil ukrepanje upnikov; izpolnjevanje dolžnosti, če obstaja verjetnost insolventnosti, ki jih imajo podjetniki, ki so direktorji podjetja; ter spoštovanje konkurenčnega in delovnega prava Unije in nacionalnega konkurenčnega in delovnega prava. Moralo bi tudi biti mogoče uvesti odstopanja , kadar podjetnik ni izpolnil nekaterih pravnih obveznosti, vključno z obveznostmi, da čim bolj poveča donose za upnike, ki bi lahko bile v obliki splošne obveznosti ustvarjanja dohodka ali premoženja. Nadalje bi moralo tudi biti mogoče uvesti posebna odstopanja, kadar je to potrebno za zagotovitev ravnotežja med pravicami dolžnika in pravicami enega ali več upnikov, na primer kadar je upnik fizična oseba, ki jo je treba bolj zavarovati kot dolžnika.

(80)  Odstopanje bi lahko bilo upravičeno tudi, kadar niso kriti stroški postopka, ki vodi do odpusta dolgov, vključno s pristojbinami sodnih in upravnih organov ter honorarji upraviteljev. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da se ugodnosti tega odpusta lahko prekličejo, na primer kadar se finančni položaj dolžnika bistveno izboljša zaradi nepričakovanih okoliščin, denimo zaradi dobitka na loteriji, prejema dediščine ali donacije. Državam članicam ne bi smeli preprečiti, da določijo dodatna odstopanja v natančno opredeljenih okoliščinah in kadar so ustrezno utemeljena.

(81)  Kadar obstaja ustrezno utemeljen razlog po nacionalnem pravu, bi lahko bilo primerno, da se za nekatere kategorije dolgov omeji možnost odpusta. Države članice bi morale imeti možnost, , da zavarovane dolgove izvzamejo iz upravičenja do odpusta le do vrednosti zavarovanja, kot je določena v nacionalnem pravu, medtem ko bi bilo treba preostale dolgove obravnavati kot nezavarovane dolgove. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da izključijo tudi druge kategorije dolgov, če je to ustrezno utemeljeno.

(82)  Države članice bi morale imeti možnost določiti, da lahko sodni ali upravni organi po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki ima legitimen interes, preverjajo, ali so podjetniki izpolnili pogoje za pridobitev popolnega odpusta dolgov.

(83)  Če je bilo na podlagi sklepa o prepovedi opravljanja dejavnosti podjetniku zavrnjeno ali preklicano dovoljenje ali licenca za opravljanje določene obrti, poslov, trgovine ali poklica, ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečiti, da od podjetnika zahtevajo, da predloži vlogo za pridobitev novega dovoljenja ali licence, potem ko sklep o prepovedi opravljanja dejavnosti preneha veljati. Kadar organ države članice sprejme sklep o dejavnosti, ki je pod posebnim nadzorom, bi moralo biti mogoče upoštevati – tudi po izteku obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti –, da se je insolventnemu podjetniku odobril odpust dolgov v skladu s to direktivo.

(84)  Osebne in poslovne dolgove, ki jih ni mogoče razumno ločiti, na primer kadar se del premoženja uporablja za podjetnikovo poslovno dejavnost, pa tudi izven nje, bi bilo treba obravnavati v enem samem postopku. Kadar države članice določijo, da se za takšne dolgove uporabljajo različni postopki v primeru insolventnosti, je treba te postopke uskladiti. Ta direktiva ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo obravnavati vse dolgove podjetnika v enem samem postopku. Državam članicam, v katerih podjetniki med postopkom v primeru insolventnosti smejo nadaljevati poslovanje za svoj račun, ne bi smeli preprečiti, da določijo, da se za takšne podjetnike lahko uporabi nov postopek v primeru insolventnosti, kadar takšno nadaljevano poslovanje postane insolventno.

(85)  Ohraniti in povečati je treba preglednost in predvidljivost postopkov pri doseganju rezultatov, ki so ugodni za ohranitev podjetij in omogočanje druge priložnosti podjetnikom ali ki omogočajo uspešno likvidacijo podjetij, ki niso sposobna preživeti. Prav tako je treba skrajšati predolgo trajanje postopkov v primeru insolventnosti v številnih državah članicah, ki upnikom in vlagateljem povzroča pravno negotovost ter ustvarja nizke stopnje poplačila. Nazadnje, glede na mehanizme okrepljenega sodelovanja med sodišči in upravitelji v čezmejnih zadevah, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2015/848, je treba zagotoviti primerljivo visoke ravni strokovnosti vseh vključenih akterjev po vsej Uniji. Države članice bi morale za dosego teh ciljev zagotoviti, da so člani sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo s postopki glede preventivnega prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov, ustrezno usposobljeni ter imajo potrebno strokovno znanje za svoje odgovornosti. Takšna usposobljenost in strokovno znanje bi se lahko pridobila tudi med opravljanjem funkcije člana sodnega ali upravnega organa ali opravljanjem druge ustrezne funkcije pred imenovanjem na tako funkcijo.

(86)  Takšna usposobljenost in strokovno znanje bi morala omogočiti učinkovito sprejemanje odločitev z morebitnimi precejšnjimi ekonomskimi in socialnimi učinki ter se ne bi smela razumeti, kot da se morajo člani sodnih organov ukvarjati izključno z zadevami v zvezi s prestrukturiranjem, insolventnostjo in odpustom dolgov. Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko postopki glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov izvajajo učinkovito in hitro. Ustanovitev specializiranih sodišč ali oddelkov ali imenovanje specializiranih sodnikov v skladu z nacionalnim pravom ter koncentriranje sodne pristojnosti na omejeno število sodnih ali upravnih organov bi lahko bili ▌učinkoviti načini za doseganje ciljev pravne varnosti in učinkovitosti postopkov. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da zahtevajo, da imajo postopki glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov prednost pred drugimi postopki.

(87)  Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so ▌upravitelji na področju prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov, ki jih imenujejo sodni ali upravni organi (v nadaljnjem besedilu: upravitelji), ustrezno usposobljeni, imenovani na pregleden način ob ustreznem upoštevanju potrebe po zagotovitvi učinkovitih postopkov, nadzorovani pri opravljanju svojih nalog in da svoje naloge opravljajo pošteno. Pomembno je, da upravitelji spoštujejo standarde za take naloge, kot je pridobitev zavarovanja za poklicno odgovornost. Ustrezno usposobljenost, kvalifikacije in strokovno znanje za upravitelje je mogoče pridobiti tudi med opravljanjem njihove funkcije. Države članice ne bi smele biti obvezane, da same zagotovijo potrebno usposabljanje, temveč bi lahko usposabljanje zagotovila na primer strokovna združenja ali druga telesa. V področje uporabe te direktive bi morali biti vključeni stečajni upravitelji, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/848.

(88)  Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da določijo, da lahko upravitelje izbere dolžnik, upniki ali odbor upnikov s seznama ali iz skupine, ki jo vnaprej odobri sodni ali upravni organ. Dolžnik, upniki ali odbor upnikov bi lahko imeli pri izbiri upravitelja možnost proste presoje glede njegovega strokovnega znanja in izkušenj na splošno ter potreb posameznega primera. Dolžniki, ki so fizične osebe, bi lahko bili povsem izvzeti iz take dolžnosti. V zadevah s čezmejnimi elementi bi bilo treba pri imenovanju upravitelja med drugim upoštevati sposobnost upravitelja, da izpolni obveznosti iz Uredbe (EU) 2015/848 glede obveščanja in sodelovanja s tujimi stečajnimi upravitelji ter sodnimi in upravnimi organi iz drugih držav članic, pa tudi njihove človeške in upravne vire za obravnavo morebitnih zapletenih zadev. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti, da določijo, da se upravitelj izbere na drug način, kot je naključna izbira z računalniškim programom, če se zagotovi, da se pri teh drugih načinih ustrezno upoštevajo izkušnje in strokovno znanje upravitelja. Države članice bi morale imeti možnost, da odločijo, kako je mogoče nasprotovati izbiri ali imenovanju upravitelja ali zahtevati njegovo zamenjavo, na primer prek odbora upnikov.

(89)  Za upravitelje bi bilo treba uporabljati mehanizme nadzora in regulativne mehanizme, ki bi morali vključevati ▌učinkovite ukrepe glede odgovornosti upraviteljev, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti, na primer znižanje honorarja upravitelja, črtanje s seznama ali izključitev iz skupine upraviteljev, ki jih je mogoče imenovati v zadevah v zvezi z insolventnostjo, kadar je ustrezno pa tudi disciplinske, upravne ali kazenske sankcije. Taki mehanizmi nadzora in regulativni mehanizmi ne bi smeli posegati v določbe nacionalnega prava o civilni odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi kršitve pogodbenih ali nepogodbenih obveznosti. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da ustanovijo posebne organe ali telesa. Države članice bi morale zagotoviti, da so informacije o organih ali telesih, ki nadzorujejo upravitelje, javno dostopne. Kot informacija bi moral na primer zadoščati že sam sklic na sodni ali upravni organ. Načeloma bi moralo biti mogoče doseči take standarde brez potrebe po uvedbi novih funkcij ali kvalifikacij v nacionalnem pravu. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da določbe o usposabljanju in nadzoru upraviteljev razširijo na druge upravitelje, ki jih ta direktiva ne zajema. Države članice ne bi smele biti obvezane določiti, da imajo spori glede nagrad upraviteljev prednost pred drugimi postopki.

(90)  Da bi še dodatno skrajšali trajanje postopkov, omogočili boljše sodelovanje upnikov v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter zagotovili podobne pogoje za upnike, ne glede na to, kje v Uniji imajo sedež, bi morale države članice uvesti določbe, ki bodo dolžnikom, upnikom, upraviteljem ter sodnim in upravnim organom omogočile, da uporabljajo elektronska sredstva komunikacije ▌. Zato bi moralo biti mogoče, da se procesna dejanja, kot so prijava terjatev s strani upnikov, uradna obvestila upnikov ali vložitev izpodbijanj in pritožb, izvedejo z elektronskimi sredstvi komunikacije. Države članice bi lahko določile, da se lahko uradna obvestila upnikom posredujejo elektronsko le, če je zadevni upnik pred tem soglašal z elektronsko komunikacijo.

(91)  Stranke postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ne bi smele biti obvezane, da uporabljajo elektronska sredstva komunikacije, če taka uporaba ni obvezna na podlagi nacionalnega prava, kar pa ne posega v možnost držav članic, da uvedejo obvezni sistem elektronskega vlaganja in izročanja listin v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov. Države članice bi morale imeti možnost, da izberejo sredstva elektronske komunikacije. Primeri takih sredstev bi lahko vključevali namenski sistem za elektronski prenos takih listin ali uporabo elektronske pošte, kar pa državam članicam ne bi smelo preprečevati, da predpišejo elemente, s katerimi bi zagotovile varnost elektronskih prenosov, kot so elektronski podpis ali storitve zaupanja, npr. storitve elektronske priporočene dostave, v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(92)  Zaradi spremljanja izvajanja in uporabe te direktive je pomembno, da se zbirajo zanesljivi in primerljivi podatki o uspešnosti postopkov glede prestrukturiranja, in odpusta dolgov. Države članice bi torej morale zbirati in združevati podatke, ki so dovolj podrobni, da omogočajo natančno oceno delovanja Direktive v praksi, in bi morale te podatke sporočati Komisiji. Obrazec za sporočanje takih podatkov Komisiji bi morala pripraviti Komisija ob pomoči odbora v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(20). Obrazec bi moral vsebovati ožji seznam najpomembnejših izidov postopkov, ki so skupni vsem državam članicam. V postopku prestrukturiranja bi lahko bili taki najpomembnejši izidi na primer: sodišče potrdi načrt, sodišče ne potrdi načrta, postopki prestrukturiranja, ki so pretvorjeni v likvidacijske postopke ali končani zaradi uvedbe likvidacijskega postopka, preden je sodišče potrdilo načrt. Države članice ne bi smele biti obvezane, da postopke, ki se končajo pred sprejetjem katerih koli relevantnih ukrepov, razčlenijo po vrsti izida, temveč bi namesto tega lahko predložile skupno število vseh postopkov, ki so bili razglašeni za nedopustne, so bili zavrnjeni ali umaknjeni, preden so bili uvedeni.

(93)  Obrazec za sporočanje bi moral vsebovati seznam možnosti, ki bi jih lahko države članice upoštevale pri določanju velikosti dolžnika, s sklicevanjem na enega ali več elementov za opredelitev MSP in velikih podjetij, ki so skupni vsem državam članicam. Seznam bi moral vključevati možnost, da se velikost dolžnika določi samo na podlagi števila delavcev. Obrazec bi moral: opredeliti elemente povprečnih stroškov in povprečnih stopenj poplačila, za kar bi moralo biti državam članicam omogočeno, da podatke zbirajo prostovoljno; vsebovati navodila glede elementov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, kadar države članice uporabijo tehniko vzorčenja, na primer glede velikosti vzorcev, da bi se zagotovila reprezentativnost v smislu geografske porazdelitve, velikosti dolžnika in sektorja; ter bi moral vključevati možnost, da države članice predložijo kakršne koli dodatne razpoložljive informacije, na primer skupni znesek premoženja in obveznosti dolžnikov.

(94)  Stabilnost finančnih trgov je močno odvisna od dogovorov o finančnem zavarovanju, zlasti kadar je dodatno jamstvo zagotovljeno v povezavi s sodelovanjem v določenih sistemih ali centralnobančnih operacijah in kadar so centralnim nasprotnim strankam (CNS) zagotovljena kritja. Ker je lahko vrednost finančnih instrumentov, danih kot dodatno jamstvo, zelo spremenljiva, je bistveno, da se njihova vrednost hitro unovči, preden pade. Zato ▌bi se morale določbe direktiv 98/26/ES(21) in 2002/47/ES(22) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 648/2012(23) uporabljati ne glede na določbe te direktive. Države članice bi morale imeti možnost, da dogovore o pobotu, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, izvzamejo iz učinkov prekinitve posameznih postopkov izvršbe tudi v primerih, kadar zanje ne veljata direktivi 98/26/ES, 2002/47/ES in Uredba (EU) št. 648/2012, če so taki dogovori izvršljivi po pravu zadevne države članice, tudi če je uveden postopek v primeru insolventnosti.

To bi lahko veljalo za znatno število krovnih dogovorov, ki jih splošno uporabljajo nefinančne in finančne nasprotne stranke na finančnem, energetskem in blagovnem trgu. Taki dogovori zmanjšujejo sistemska tveganja, zlasti na trgu izvedenih finančnih instrumentov. Taki dogovori bi lahko bili zato izvzeti iz omejitev, ki jih insolvenčno pravo predpisuje za neizpolnjene pogodbe. Države članice bi zato morale imeti možnost, da iz učinkov prekinitve posameznih postopkov izvršbe izvzamejo tudi zakonite dogovore o pobotu, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, ki se izvajajo, ko je uveden postopek v primeru insolventnosti. Vendar pa bi prekinitev posameznih postopkov izvršbe morala zadevati znesek, ki izhaja iz izvedbe dogovora o pobotu, vključno z dogovorom o pobotu zaradi predčasnega prenehanja.

(95)  Države članice, ki so pogodbenice Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in protokola h konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila sprejeta skupaj v Cape Townu 16. novembra 2001, bi morale imeti možnost, da še naprej izpolnjujejo svoje obstoječe mednarodne obveznosti. Določbe te direktive glede okvirov preventivnega prestrukturiranja bi se morale uporabljati z odstopanji, ki so potrebna za zagotovitev uporabe navedenih določb, brez poseganja v uporabo navedene konvencije in njenega protokola.

(96)  Pravo družb ne bi smelo ogrožati učinkovitosti postopka sprejetja in izvajanja načrta prestrukturiranja. Zato bi morale imeti države članice možnost odstopati od zahtev iz Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(24) v zvezi z obveznostmi sklica skupščine in ponudbe prednostnega nakupa delnic obstoječim delničarjem, v obsegu in za obdobje, kot je potrebno za zagotovitev, da delničarji ne bodo ogrozili prizadevanj za prestrukturiranje z zlorabo svojih pravic iz navedene direktive. Na primer, države članice bi morda morale odstopati od obveznosti sklica skupščine delničarjev ali od običajnih rokov v primerih, v katerih mora uprava sprejeti nujne ukrepe za zaščito premoženja družbe, na primer z zahtevo po prekinitvi posameznih postopkov izvršbe in v primeru resne in nenadne izgube vpisanega kapitala in verjetnosti insolventnosti. Odstopanja od prava družb bi lahko bila potrebna tudi, kadar sta v načrtu prestrukturiranja predvidena izdaja novih delnic, ki bi se lahko prednostno ponudile upnikom kot zamenjava dolgov za lastniški kapital, ali zmanjšanje zneska vpisanega kapitala v primeru prenosa dela podjetja.

Taka odstopanja bi morala biti časovno omejena, in sicer tako dolgo, kolikor države članice menijo, da so taka odstopanja potrebna za vzpostavitev okvira preventivnega prestrukturiranja. Države članice ne bi smele biti obvezane, da v celoti ali delno, za nedoločen ali določen čas odstopajo od prava družb, če zagotovijo, da zahteve njihovega prava družb ne ogrozijo učinkovitosti postopka prestrukturiranja, ali če imajo države članice vzpostavljena druga, enako učinkovita orodja, ki zagotavljajo, da delničarji ne preprečijo neupravičeno sprejetja ali izvajanja načrta prestrukturiranja, s katerim bi se obnovila sposobnost preživetja podjetja. V tem okviru bi morale države članice poseben pomen pripisati učinkovitosti določb v zvezi s prekinitvijo posameznih postopkov izvršbe in potrditvijo načrta prestrukturiranja, ki jih pozivi za sklic skupščine delničarjev ali izidi teh skupščin ne bi smeli neupravičeno ogroziti. ▌

Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Države članice bi morale imeti prosto presojo glede tega, katera odstopanja so potrebna v okviru nacionalnega prava družb, da bi se učinkovito izvedla ta direktiva, in bi morale imeti možnost, da določijo tudi podobna izvzetja iz Direktive (EU) 2017/1132 za postopke v primeru insolventnosti, ki jih ta direktiva ne zajema, a omogočajo sprejetje ukrepov prestrukturiranja.

(97)  V zvezi z vzpostavitvijo in nadaljnjimi spremembami obrazca za sporočanje podatkov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(98)  Komisija bi morala izvesti študijo, da bi ocenila, ali je treba podati zakonodajne predloge za obravnavanje insolventnosti oseb, ki ne opravljajo trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti in ki kot potrošniki v dobri veri začasno ali trajno niso zmožni plačevati dolgov, ko zapadejo v plačilo. S tako študijo bi bilo treba ugotoviti, ali je treba tem osebam zagotoviti dostop do osnovnih dobrin in storitev, in tako poskrbeti, da imajo dostojne življenjske razmere.

(99)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(25) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(100)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi razlike med nacionalnimi okviri prestrukturiranja in insolventnosti še naprej ustvarjale ovire za prosti pretok kapitala in svobodo ustanavljanja, temveč se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(101)  Evropska centralna banka je podala mnenje 7. junija 2017 ▌–

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila o:

(a)  okvirih preventivnega prestrukturiranja, ki so na voljo dolžnikom v finančnih težavah, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, da bi se preprečila insolventnost in zagotovila sposobnost preživetja dolžnika;

(b)  postopkih za odpust dolgov insolventnih podjetnikov in ▌

(c)  ukrepih za povečanje učinkovitosti ▌postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za postopke iz odstavka 1 tega člena, ki se nanašajo na dolžnike, ki so:

(a)  zavarovalnice ali pozavarovalnice, kot so opredeljene v točkah 1 in 4 člena 13 Direktive 2009/138/ES;

(b)  kreditne institucije, kot so opredeljene v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)  investicijska podjetja ali kolektivni naložbeni podjemi, kot so opredeljeni v točkah 2 in 7 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)  centralne nasprotne stranke, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)  centralne depotne družbe, kot so opredeljene v točki 1 člena 2(1) Uredbe (EU) 909/2014;

(f)  druge finančne institucije in subjekti, navedeni v prvem pododstavku člena 1(1) Direktive 2014/59/EU;

(g)  javni organi po nacionalnem pravu in

(h)  fizične osebe, ki niso podjetniki.

3.  Države članice lahko iz področja uporabe te direktive izključijo postopke iz odstavka 1, ki zadevajo dolžnike, ki so finančni subjekti - razen tistih iz odstavka 2 -, ki opravljajo finančne storitve, za katere veljajo posebne ureditve, na podlagi katerih imajo nacionalni nadzorni organi ali organi za reševanje široka pooblastila za posredovanje, ki so primerljiva s pooblastili v pravu Unije in nacionalnemu pravu v zvezi s finančnimi subjekti iz odstavka 2. Države članice te posebne ureditve sporočijo Komisiji.

4.  Države članice lahko uporabo postopkov iz točke (b) odstavka 1 razširijo na insolventne fizične osebe, ki niso podjetniki.

Države članice lahko uporabo točke (a) odstavka 1 omejijo na pravne osebe.

5.  Države članice lahko določijo, da so naslednje terjatve izključene iz okvirov preventivnega prestrukturiranja iz točke (a) odstavka 1 ali da ti okviri nanje ne vplivajo:

(a)  obstoječe in prihodnje terjatve sedanjih ali nekdanjih delavcev;

(b)  preživninske terjatve, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva, ali

(c)  terjatve, ki izhajajo iz odškodninske odgovornosti dolžnika.

6.  Države članice zagotovijo, da okviri preventivnega prestrukturiranja ne vplivajo na pridobljene pravice do poklicne pokojnine.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ▌:

(1)  „prestrukturiranje“ pomeni ukrepe za prestrukturiranje dolžnikovega podjetja, ki vključujejo spremembo sestave, pogojev ▌ali strukture dolžnikovega premoženja in obveznosti ali katerega koli drugega dela dolžnikove strukture kapitala, kot so prodaja premoženja ali delov podjetja in, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, prodaja delujočega podjetja, ter katere koli potrebne operativne spremembe ali kombinacijo navedenih elementov;

(2)  „prizadete stranke“ pomeni upnike, vključno z delavci, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, ali razrede upnikov in, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, lastnike kapitala, na katerih terjatve oziroma deleže neposredno vpliva načrt prestrukturiranja;

(3)  „lastnik kapitala“ pomeni osebo, ki ima lastniški delež pri dolžniku ali podjetju dolžnika, vključno z delničarjem, kolikor ta oseba ni upnik;

(4)  „prekinitev posameznih postopkov izvršbe“ pomeni s strani sodnega ali upravnega organa ali po zakonu odobreno začasno odložitev upnikove pravice do uveljavljanja terjatve zoper dolžnika in, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, zoper tretjo osebo, ki nudi jamstvo, v okviru sodnega, upravnega ali drugega postopka, ali začasno odložitev pravice do zasega ali izvensodnega unovčenja dolžnikovega premoženja ali podjetja;

(5)  „neizpolnjena pogodba“ pomeni pogodbo med dolžnikom in enim ali več upniki, na podlagi katere imajo v trenutku odobritve ali izvajanja prekinitve posameznih postopkov izvršbe stranke še vedno obveznosti, ki jih morajo izpolniti;

(6)  „preizkus največje koristi za upnike“ pomeni preizkus, ki je uspešno opravljen, kadar noben upnik, ki ne soglaša z načrtom prestrukturiranja, na podlagi načrta prestrukturiranja ne bi bil v slabšem položaju, kot bi bil tak upnik, če bi se uporabil običajni vrstni red prednosti pri likvidaciji po nacionalnem pravu, bodisi v primeru likvidacije, ne glede na to, ali to pomeni likvidacijo po delih ali prodajo delujočega podjetja, bodisi v primeru scenarija naslednje najboljše možnosti, če načrt prestrukturiranja ne bi bil potrjen;

(7)  „novo financiranje“ pomeni katero koli novo finančno pomoč, ki jo zagotovi obstoječi ali novi upnik za izvajanje načrta prestrukturiranja in je vključena v ta načrt prestrukturiranja ▌;

(8)  „vmesno financiranje“ pomeni katero koli novo finančno pomoč, ki jo zagotovi obstoječi ali novi upnik in ki vključuje vsaj finančno pomoč v času prekinitve posameznih postopkov izvršbe ter je razumna in nemudoma potrebna za nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjetja ▌oziroma za ohranitev ali zvišanje vrednosti tega podjetja ▌;

(9)  „▌ podjetnik“ pomeni fizično osebo, ki opravlja trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnost ▌;

(10)  „popoln odpust dolgov“ pomeni, da ni več mogoča izvršba neporavnanih dolgov podjetnikov ali da se neporavnani odpustljivi dolgovi kot taki odpišejo, in sicer v okviru postopka, ki lahko vključuje unovčenje premoženja ▌ali načrt za odplačilo dolgov ▌ali oboje;

(11)  „načrt za odplačilo dolgov“ pomeni program plačila določenih zneskov ob določenih datumih s strani insolventnega podjetnika upnikom ali redni prenos določenega dela razpoložljivega dohodka podjetnika upnikom v času preizkusne dobe za odpust dolgov;

(12)  „upravitelj na področju prestrukturiranja“ pomeni katero koli osebo ali organ, ki ga sodni ali upravni organ imenuje za izvajanje zlasti ene ali več naslednjih nalog:

(a)  pomoč dolžniku ali upnikom pri pripravi načrta prestrukturiranja ali pogajanjih o njem;

(b)  nadzorovanje dejavnosti dolžnika med pogajanji o načrtu prestrukturiranja in poročanje sodnemu ali upravnemu organu;

(c)  prevzem delnega nadzora nad premoženjem ali posli dolžnika med pogajanji.

2.  V tej direktivi se naslednji instituti razumejo tako, kot so opredeljeni v nacionalnem pravu:

(a)  insolventnost;

(b)  verjetnost insolventnosti;

(c)  mikro, mala in srednja podjetja (MSP).

Člen 3

Zgodnje opozarjanje in dostop do informacij

1.  Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki ▌dostop do enega ali več jasnih in preglednih orodij za zgodnje opozarjanje, ki lahko zaznajo okoliščine, ki bi lahko privedle do verjetnosti insolventnosti, in lahko dolžnike opozorijo na potrebo po ukrepanju brez odlašanja.

Za namene prvega pododstavka lahko države članice uporabijo najnovejše informacijske tehnologije za uradna obvestila in komuniciranje.

2.  Orodja za zgodnje opozarjanje lahko vključujejo naslednje:

(a)  mehanizme opozarjanja, kadar dolžnik ne izvrši določene vrste plačil;

(b)  svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo javne ali zasebne organizacije;

(c)  spodbude na podlagi nacionalnega prava za tretje osebe z ustreznimi informacijami o dolžniku, kot so računovodje, davčni organi in organi socialne varnosti, da se dolžnik opozori na negativni razvoj.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki in predstavniki delavcev dostop do relevantnih in posodobljenih ▌informacij o razpoložljivosti orodij za zgodnje opozarjanje ter razpoložljivosti postopkov in ukrepov glede prestrukturiranja in odpusta dolgov.

4.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dostopu do orodij za zgodnje opozarjanje objavljene na spletu in da so, zlasti za MSP, lahko dostopne in predstavljene na uporabniku prijazen način.

5.  Države članice lahko predstavnikom delavcev zagotovijo podporo pri oceni gospodarskega položaja dolžnika.

NASLOV II

OKVIRI PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA

POGLAVJE 1

Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja

Člen 4

Razpoložljivost okvirov preventivnega prestrukturiranja

1.  Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki ▌, kadar obstaja verjetnost insolventnosti, dostop do okvira preventivnega prestrukturiranja, ki jim omogoča prestrukturiranje, da bi preprečili insolventnost in si zagotovili sposobnost preživetja, brez poseganja v druge rešitve za izogibanje insolventnosti, pri čemer se zaščitijo delovna mesta in ohrani poslovna dejavnost.

2.  Države članice lahko določijo, da je dolžnikom, ki so bili obsojeni zaradi hudih kršitev računovodskih in knjigovodskih obveznosti na podlagi nacionalnega prava, dovoljen dostop do okvira preventivnega prestrukturiranja le potem, ko so sprejeli ustrezne ukrepe za odpravo kršitev, ki so privedle do obsodbe, da bi se upnikom zagotovile informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje odločitve med pogajanji o prestrukturiranju.

3.  Države članice lahko ohranijo ali uvedejo preizkus sposobnosti preživetja v skladu z nacionalnim pravom, če je namen tega preizkusa izključiti dolžnike brez obetov za sposobnost preživetja in če se lahko ta preizkus izvede brez posledic za premoženje dolžnikov.

4.  Države članice lahko omejijo, kolikokrat lahko dolžnik v določenem obdobju dostopa do okvira preventivnega prestrukturiranja, kot je določeno v tej direktivi.

5.  Okvir preventivnega prestrukturiranja, določen na podlagi te direktive, je lahko sestavljen iz enega ali več postopkov, ukrepov ali določb, od katerih so lahko nekateri izvensodni, brez poseganja v katere koli druge okvire prestrukturiranja na podlagi nacionalnega prava.

Države članice zagotovijo, da tak okvir prestrukturiranja dolžnikom in prizadetim strankam usklajeno zagotavlja pravice in zaščitne ukrepe, določene v tem naslovu.

6.  Države članice lahko uvedejo določbe, s katerimi vključenost sodnega ali upravnega organa v okvir preventivnega prestrukturiranja omejijo na primere, v katerih je ta nujna in sorazmerna, hkrati pa zagotovijo zaščito pravic vseh prizadetih strank in zadevnih deležnikov.

7.  Okviri preventivnega prestrukturiranja, določeni na podlagi te direktive, so na voljo na zahtevo dolžnikov.

8.  Države članice lahko tudi določijo, da so okviri preventivnega prestrukturiranja, določeni na podlagi te direktive, dostopni na zahtevo upnikov in predstavnikov delavcev, če dolžnik s tem soglaša. Države članice lahko to zahtevo glede soglašanja dolžnika omejijo primere, v katerih so dolžniki MSP.

POGLAVJE 2

Olajševanje pogajanj o načrtih preventivnega prestrukturiranja

Člen 5

Dolžnik, ki sam nadaljuje vodenje poslov

1.  Države članice zagotovijo, da dolžniki, ki uporabijo postopke preventivnega prestrukturiranja, ohranijo popolni ali vsaj delni nadzor nad svojim premoženjem in vsakodnevnim poslovanjem svojega podjetja.

2.  Po potrebi se o imenovanju upravitelja na področju prestrukturiranja s strani sodnega ali upravnega organa odloča od primera do primera, razen v določenih okoliščinah, v katerih lahko države članice zahtevajo, da se v vsakem primeru obvezno imenuje tak upravitelj.

3.  Države članice določijo imenovanje upravitelja na področju prestrukturiranja, da bi dolžniku in upnikom pomagal pri pogajanjih in pripravi načrta, vsaj v naslednjih primerih:

(a)  kadar sodni ali upravni organodobri splošno prekinitev posameznih postopkov izvršbe v skladu s členom 6(3) in sodni ali upravni organ sklene, da je tak upravitelj potreben za zaščito interesov strank;

(b)  kadar mora načrt prestrukturiranja potrditi sodni ali upravni organ z vsiljenjem odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom, v skladu s členom 11, ali

(c)  kadar ga je zahteval dolžnik ali večina upnikov, pod pogojem, da v slednjem primeru stroške upravitelja krijejo upniki.

Člen 6

Prekinitev posameznih postopkov izvršbe

1.  Države članice zagotovijo, da se lahko dolžnikom ▌odobri prekinitev posameznih postopkov izvršbe ▌, da se podprejo pogajanja o načrtu prestrukturiranja v okviru preventivnega prestrukturiranja.

Države članice lahko določijo, da imajo sodni ali upravni organi možnost zavrniti prekinitev posameznih postopkov izvršbe, kadar takšna prekinitev ni potrebna ali kadar ne bi dosegla cilja iz prvega pododstavka.

2.  Brez poseganja v odstavka 4 in 5 države članice zagotovijo, da lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe zajema vse vrste terjatev, vključno z zavarovanimi terjatvami in prednostnimi terjatvami.

3.  Države članice lahko določijo, da je lahko prekinitev posameznih postopkov izvršbe splošna in zajema vse upnike ali pa je lahko omejena na enega ali več posameznih upnikov ali kategorij upnikov.

Kadar je prekinitev omejena, se ta omejitev uporablja le za upnike, ki so bili v skladu z nacionalnim pravom obveščeni o pogajanjih iz odstavka 1 o načrtu prestrukturiranja ali o prekinitvi.

4.  Države članice lahko v natančno opredeljenih okoliščinah iz področja uporabe prekinitve posameznih postopkov izvršbe izključijo nekatere terjatve ali kategorije terjatev, kadar je taka izključitev ustrezno utemeljena in kadar:

(a)  ni verjetno, da bi izvršba ogrozila prestrukturiranje podjetja, ali

(b)  bi prekinitev nepravično škodovala upnikom teh terjatev.

5.  Odstavek 2 se ne uporablja za terjatve delavcev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice odstavek 2 uporabljajo za terjatve delavcev samo, če in kolikor države članice zagotovijo, ▌da je plačilo takih terjatev zajamčeno v okviru preventivnega prestrukturiranja na podobni ravni varstva ▌.

6.  Prvotno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe se omeji na največ štiri mesece.

7.  Ne glede na odstavek 6 lahko ▌države članice sodnim ali upravnim organom omogočijo, da na zahtevo dolžnika, upnika ali, kjer je ustrezno, upravitelja na področju prestrukturiranja podaljšajo ▌trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe ali odobrijo novo prekinitev posameznih postopkov izvršbe. Tako podaljšanje ali nova prekinitev posameznih postopkov izvršbe se odobri samo, če je iz natančno opredeljenih okoliščin razvidno, da je tako podaljšanje ali nova prekinitev ustrezno utemeljena, na primer:

(a)  če je bil pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja dosežen ustrezen napredek; ▌

(b)  če nadaljevanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe ne škoduje nepravično pravicam ali interesom katere koli prizadete stranke, ali

(c)  če zoper dolžnika še ni bil uveden postopek v primeru insolventnosti, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika na podlagi nacionalnega prava.

8.  Celotno trajanje prekinitve posameznih postopkov izvršbe, vključno s podaljšanji in obnovitvami, ne presega dvanajst mesecev.

Kadar se države članice odločijo, da bodo to direktivo izvajale na podlagi enega ali več postopkov ali ukrepov, ki ne izpolnjujejo pogojev za uradno obvestilo iz Priloge A k Uredbi (EU) 2015/848, je celotno trajanje prekinitve na podlagi teh postopkov omejeno na največ štiri mesece, če je bilo središče dolžnikovih glavnih interesov preneseno iz druge države članice v obdobju treh mesecev pred vložitvijo zahtevka za uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja.

9.  Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organi ▌odpravijo prekinitev posameznih postopkov izvršbe v naslednjih primerih:

(a)  prekinitev ne izpolnjuje več cilja zagotavljanja podpore pri pogajanjih o načrtu prestrukturiranja, na primer če se izkaže, da delež upnikov, ki bi lahko na podlagi nacionalnega prava preprečil sprejetje načrta prestrukturiranja, ne podpira nadaljevanja pogajanj;▌

(b)  na zahtevo dolžnika ali upravitelja na področju prestrukturiranja ▌;

(c)  kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, če prekinitev posameznih postopkov izvršbe nepravično škoduje ali bi nepravično škodovala enemu ali več upnikom ali enemu ali več razredom upnikov, ali

(d)  kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, če prekinitev privede do insolventnosti upnika.

Države članice lahko omejijo možnost iz prvega pododstavka glede odprave prekinitve posameznih postopkov izvršbe na primere, ko upniki niso mogli izraziti svojega mnenja, preden je prekinitev začela veljati ali preden je sodni ali upravni organ odobril podaljšanje obdobja prekinitve.

Države članice določijo minimalno obdobje, ki ne presega obdobja iz odstavka 6, v katerem prekinitve posameznih postopkov izvršbe ni mogoče odpraviti.

Člen 7

Posledice prekinitve posameznih postopkov izvršbe

1.  Kadar obveznost dolžnika, določena na podlagi nacionalnega prava, da vloži predlog za uvedbo postopka ▌v primeru insolventnosti, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika, nastane ▌v času prekinitve posameznih postopkov izvršbe, se ta obveznost odloži za obdobje trajanja te prekinitve.

2.  Prekinitev posameznih postopkov izvršbe v skladu s členom 6 za obdobje prekinitve in na zahtevo enega ali več upnikov odloži uvedbo postopka v primeru insolventnosti, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika.

3.  Države članice lahko odstopajo od odstavkov 1 in 2 v primerih, kadar dolžnik ni sposoben plačati svojih dolgov, ko zapadejo v plačilo ▌. V takih primerih države članice zagotovijo, ▌da lahko sodni ali upravni organ odloči, ▌da se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ohrani, če glede na okoliščine primera uvedba postopka v primeru insolventnosti, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika, ne bi bila v splošnem interesu upnikov.

4.  Države članice določijo pravila, ki upnikom, za katere velja prekinitev, preprečujejo, da bi za dolgove, ki so nastali pred prekinitvijo, samo na podlagi dejstva, da jih dolžnik ni plačal, zadržali izvajanje ali odpovedali, pospešili ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremenili ključne neizpolnjene pogodbe. Pojem „ključne neizpolnjene pogodbe“ se razume tako, da pomeni neizpolnjene pogodbe, ki so potrebne za vsakodnevno poslovanje podjetja, vključno s pogodbami glede dobav, katerih prekinitev bi ustavila dolžnikove dejavnosti.

Prvi pododstavek državam članicam ne preprečuje, da takim upnikom nudijo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečitev, da bi zaradi navedenega pododstavka takim upnikom nastala nepravična škoda.

Države članice lahko določijo, da se ta odstavek uporablja tudi za neizpolnjene pogodbe, ki niso ključne.

5.  Države članice zagotovijo, da upnikom ni dovoljeno zadržati izvajanja ali odpovedati, pospešiti ali v škodo dolžnika kakor koli drugače spremeniti neizpolnjenih pogodb na podlagi pogodbene določbe, ki določa take ukrepe, zgolj zaradi ▌:

(a)  zahteve za uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja;

(b)  zahteve za prekinitev posameznih postopkov izvršbe;

(c)  uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja ali

(d)  same odobritve prekinitve posameznih postopkov izvršbe.

6.  Države članice lahko določijo, da se prekinitev posameznih postopkov izvršbe ne uporablja za dogovore o pobotu, vključno z dogovori o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, na finančnih, energetskih in blagovnih trgih, tudi v okoliščinah, kadar se člen 31(1) ne uporablja, če so taki dogovori izvršljivi na podlagi nacionalnega insolvenčnega prava. Vendar se prekinitev uporablja za izvršbo terjatve upnika zoper dolžnika, ki izhaja iz izvedbe dogovora o pobotu.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pogodbe za dobavo blaga, storitev ali energije, potrebne za poslovanje dolžnikovega podjetja, razen če imajo te pogodbe obliko pozicije, s katero se trguje na borznem ali drugem trgu, tako da se lahko kadar koli nadomesti po trenutni tržni vrednosti.

7.  Države članice zagotovijo, da iztek ▌prekinitve posameznih postopkov izvršbe brez sprejetja načrta prestrukturiranja sam po sebi ne povzroči uvedbe postopka v primeru insolventnosti, ki bi lahko privedel do likvidacije dolžnika, razen če so izpolnjeni drugi pogoji za uvedbo takega postopka, določeni v nacionalnem pravu.

POGLAVJE 3

Načrti prestrukturiranja

Člen 8

Vsebina načrtov prestrukturiranja

1.  Države članice zahtevajo, da načrti prestrukturiranja, predloženi v sprejetje v skladu s členom 9 ali v potrditev s strani sodnega ali upravnega organa v skladu s členom 10, vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)  identiteto dolžnika ▌;

(b)  premoženje in obveznosti dolžnika v času predložitve načrta prestrukturiranja, vključno z vrednostjo premoženja, ter opis gospodarskega položaja dolžnika in položaja delavcev ter opis vzrokov in obsega ▌težav dolžnika;

(c)  ▌prizadete stranke, bodisi imenovane posamezno bodisi opisane s ▌kategorijami dolgov v skladu z nacionalnim pravom, in njihove terjatve ali interese, zajete z načrtom prestrukturiranja;

(d)  kjer je ustrezno, razrede, v katere so bile prizadete stranke razvrščene zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja, in zadevne vrednosti terjatev in interesov v vsakem razredu;

(e)  kjer je ustrezno, ▌stranke, bodisi imenovane posamezno bodisi opisane s ▌ kategorijami dolgov v skladu z nacionalnim pravom, na katere načrt prestrukturiranja ne vpliva, skupaj z opisom razlogov, ▌zakaj je predlagano, da jih načrt ne bi zadeval;

(f)  kjer je ustrezno, identiteto upravitelja na področju prestrukturiranja;

(g)  pogoje načrta prestrukturiranja, med drugim zlasti:

(i)  predlagane ukrepe prestrukturiranja iz točke 1 člena 2(1);

(ii)  kadar je ustrezno, predlagano trajanje predlaganih ukrepov prestrukturiranja;

(iii)  ureditve glede obveščanja predstavnikov delavcev in posvetovanja z njimi v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(iv)  kadar je ustrezno, splošne posledice na področju zaposlovanja, kot so odpuščanja, ureditve dela s skrajšanim delovnim časom ali podobno;

(v)  pričakovane finančne tokove dolžnika, če je tako določeno z nacionalnim pravom, ter

(vi)  kakršno koli novo financiranje, predvideno v okviru načrta prestrukturiranja, ter razloge, zakaj je novo financiranje potrebno za izvedbo tega načrta;

(h)  utemeljitev, ki pojasnjuje, zakaj ima načrt prestrukturiranja razumne možnosti, da prepreči insolventnost dolžnika in zagotovi sposobnost preživetja podjetja, vključno s potrebnimi predpogoji za uspeh načrta. Države članice lahko zahtevajo, da mora to utemeljitev pripraviti ali potrditi bodisi zunanji strokovnjak ali upravitelj na področju prestrukturiranja, če je bil tak upravitelj imenovan.

2.  Države članice na spletu objavijo izčrpen kontrolni seznam za načrte prestrukturiranja, prilagojen potrebam MSP. Kontrolni seznam vključuje praktične smernice o pripravi načrta prestrukturiranja v skladu z nacionalnim pravom.

Kontrolni seznam je na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice. Države članice razmislijo o tem, da bi bil kontrolni seznam na voljo v najmanj enem drugem jeziku, zlasti jeziku, ki se uporablja pri mednarodnem poslovanju. ▌

Člen 9

Sprejetje načrtov prestrukturiranja

1.  Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki, ne glede na to, kdo vloži zahtevo za postopek preventivnega prestrukturiranja v skladu s členom 4, pravico, da predložijo načrte prestrukturiranja v sprejetje prizadetim strankam.

Države članice lahko določijo tudi, da imajo upniki in upravitelji na področju prestrukturiranja pravico, da predložijo načrte prestrukturiranja, in pogoje, pod katerimi lahko to storijo.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo ▌prizadete stranke pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja.

Stranke, na katere načrt prestrukturiranja ne vpliva, nimajo glasovalnih pravic v zvezi s sprejetjem tega načrta.

3.  Ne glede na odstavek 2 lahko države članice iz pravice do glasovanja izključijo:

(a)  lastnike kapitala;

(b)  upnike, katerih terjatve so uvrščene za terjatvami navadnih nezavarovanih upnikov pri običajnem vrstnem redu prednosti pri likvidaciji, ali

(c)  katero koli povezano stranko dolžnika ali dolžnikovega podjetja z nasprotjem interesov po nacionalnem pravu.

4.  Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke v skladu z nacionalnim pravom obravnavajo v ločenih razredih, ki imajo na podlagi preverljivih meril dovolj podobne interese. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj upniki zavarovanih in nezavarovanih terjatev.

Države članice lahko tudi določijo, da se terjatve delavcev obravnavajo v ločenem razredu.

Države članice lahko določijo, da imajo dolžniki, ki so MSP, možnost, da prizadetih strank ne obravnavajo v ločenih razredih.

Države članice vzpostavijo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se pri oblikovanju razredov zaščitijo zlasti ranljivi upniki, kot so mali dobavitelji.

5.  Glasovalne pravice in oblikovanje razredov preveri sodni ali upravni organ, ko je vložena ▌zahteva za potrditev načrta prestrukturiranja.

Države članice lahko zahtevajo, da sodni ali upravni organ preveri in potrdi glasovalne pravice in oblikovanje razredov v zgodnejši fazi kot tisti iz prvega pododstavka.

6.  Načrt prestrukturiranja ▌prizadete stranke sprejmejo, če je v vsakem ▌razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice lahko poleg tega zahtevajo, da se v vsakem razredu doseže večina glede na število prizadetih strank.

Države članice določijo potrebne ▌večine za sprejetje načrta prestrukturiranja ▌. Te večine ▌ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu ali, kjer je ustrezno, število prizadetih strank v vsakem razredu.

7.  Ne glede na odstavke 2 do 6 lahko države članice določijo, da se lahko formalno glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja nadomesti z dogovorom s potrebno večino ▌.

Člen 10

Potrditev načrtov prestrukturiranja

1.  Države članice zagotovijo, da so vsaj naslednji načrti prestrukturiranja zavezujoči za stranke samo, če jih potrdi sodni ali upravni organ:

(a)  načrti prestrukturiranja, ki zadevajo terjatve ali interese prizadetih strank, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja;

(b)  načrti prestrukturiranja, s katerimi je določeno novo financiranje;

(c)  načrti prestrukturiranja, pri katerih gre za več kot 25-odstotno izgubo delovne sile, če tako izgubo dopušča nacionalno pravo.

2.  Države članice zagotovijo, da so pogoji, na podlagi katerih lahko sodni ali upravni organ potrdi načrt prestrukturiranja, jasno opredeljeni in vključujejo vsaj naslednje:

(a)  načrt prestrukturiranja je bil sprejet v skladu s členom 9 ▌;

(b)  upniki, ki imajo dovolj podobne interese v istem razredu, so obravnavani enako in sorazmerno glede na njihovo terjatev;

(c)  uradno obvestilo o načrtu prestrukturiranja je bilo v skladu z nacionalnim pravom predloženo vsem ▌prizadetim strankam;

(d)  v primeru upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, ta načrt uspešno opravi preizkus največje koristi za upnike;

(e)  kadar je ustrezno, kakršno koli novo financiranje je potrebno za izvajanje načrta prestrukturiranja in ne škoduje nepravično interesom upnikov.

Skladnost s točko (d) prvega pododstavka preveri sodni ali upravni organ le, če se načrt prestrukturiranja izpodbija na tej podlagi.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo sodni ali upravni organi možnost, da načrta prestrukturiranja ne potrdijo, kadar ta načrt ne bi imel razumnih možnosti, da prepreči insolventnost dolžnika ali zagotovi sposobnost preživetja podjetja.

4.  Države članice zagotovijo, da se odločitev, kadar mora sodni ali upravni organ potrditi načrt prestrukturiranja, da bi ta postal zavezujoč, sprejme učinkovito z namenom hitre obravnave zadeve.

Člen 11

Vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja

1.  Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organ na predlog dolžnika ali ▌z dolžnikovim soglasjem potrdi načrt prestrukturiranja, ki ga niso odobrile prizadete stranke v vsakem razredu, kot je določeno v členu 9(6), in da lahko postane zavezujoč za glasovalne razrede, ki ne soglašajo z njim, če načrt prestrukturiranja ▌izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a)  je skladen s členom 10(2) in (3);

(b)  odobrila ga je:

(i)  večina glasovalnih razredov prizadetih strank, če je vsaj eden od teh razredov razred zavarovanih upnikov ali razred, ki je višji kot razred navadnih nezavarovanih upnikov, ali, če temu ni tako,

(ii)  vsaj en od glasovalnih razredov prizadetih strank ali, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, s strankami v slabšem položaju, ki niso razred lastnikov kapitala ali kateri koli drug razred, ki po oceni vrednosti dolžnika kot delujočega podjetja ne bi prejel nobenega plačila ali obdržal nobenega deleža, ali, če je tako določeno v nacionalnem pravu, za katerega bilo mogoče razumno domnevati, da ne bi prejel nobenega plačila ali obdržal nobenega deleža, če bi se uporabil običajni vrstni red prednosti pri likvidaciji na podlagi nacionalnega prava;

(c)  zagotovljeno je, da so glasovalni razredi prizadetih upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, obravnavani vsaj tako ugodno kot kateri koli drug razred istega vrstnega reda in bolj ugodno kot kateri koli razred poznejšega vrstnega reda, in

(d)  noben razred prizadetih strank na podlagi načrta prestrukturiranja ne more prejeti ali ohraniti več kot celotnega zneska svojih terjatev ali deležev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice omejijo zahtevo po dolžnikovem soglasju na primere, ko so dolžniki MSP.

Države članice lahko povečajo minimalno število razredov prizadetih strank ali, če je tako določeno v nacionalnem pravu, strank v slabšem položaju, ki je potrebno za odobritev načrta, kot je določeno v točki (b)(ii) prvega pododstavka.

2.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 1 lahko države članice določijo, da so terjatve upnikov v slabšem položaju v glasovalnem razredu, ki ne soglaša z načrtom prestrukturiranja, poplačane v celoti na enak ali enakovreden način, kadar bodo upniki razreda poznejšega vrstnega reda na podlagi načrta prestrukturiranja prejeli kakršna koli plačila ali obdržali kakršen koli delež.

Države članice lahko ohranijo ali uvedejo določbe, ki odstopajo od prvega pododstavka, kadar so potrebne za dosego ciljev načrta prestrukturiranja in kadar načrt prestrukturiranja ne škoduje nepravično pravicam ali interesom katerih koli prizadetih strank.

Člen 12

Lastniki kapitala

1.  Kadar države članice izključijo lastnike kapitala iz uporabe členov 9 do 11, na druge načine zagotovijo, da tem lastnikom kapitala ni dovoljeno, da bi nerazumno preprečili ali ovirali sprejetje in potrditev načrta prestrukturiranja.

2.  Države članice zagotovijo tudi, da lastnikom kapitala ni dovoljeno, da bi nerazumno preprečili ali ovirali izvajanje načrta prestrukturiranja.

3.  Države članice lahko prilagodijo pomen besedne zveze „nerazumno preprečiti ali ovirati“ iz tega člena tako, da med drugim upoštevajo: ali je dolžnik MSP ali veliko podjetje; predlagane ukrepe prestrukturiranja, ki vplivajo na pravice lastnikov kapitala; vrsto lastnika kapitala; ali je dolžnik pravna ali fizična oseba; ali ali imajo partnerji v podjetju omejeno ali neomejeno odgovornost.

Člen 13

Delavci

1.  Države članice zagotovijo, da okvir preventivnega prestrukturiranja ne vpliva na individualne in kolektivne pravice delavcev na podlagi delovnega prava Unije in nacionalnega delovnega prava, kot so:

(a)  pravica do kolektivnih pogajanj in kolektivnih ukrepov ter

(b)  pravica do obveščanja in posvetovanja v skladu z Direktivo 2002/14/ES in Direktivo 2009/38/ES, zlasti:

(i)  obveščanje predstavnikov delavcev o najnovejšem in verjetnem razvoju dejavnosti in gospodarskega položaja podjetja ali obrata, tako da lahko dolžniku sporočijo pomisleke o položaju podjetja in glede potrebe po razmisleku o mehanizmih prestrukturiranja;

(ii)  obveščanje predstavnikov delavcev o vsakem postopku preventivnega prestrukturiranja, ki bi lahko vplival na zaposlovanje, kot na primer na zmožnost delavcev, da izterjajo svoje plače in morebitna prihodnja izplačila, vključno s poklicnimi pokojninami;

(iii)  obveščanje predstavnikov delavcev in posvetovanje z njimi o načrtih prestrukturiranja, preden so ti predloženi v sprejetje v skladu s členom 9 ali v potrditev s strani sodnega ali upravnega organa v skladu s členom 10;

(c)  pravice, zajamčene z direktivami 98/59/ES, 2001/23/ES in 2008/94/ES.

2.  Kadar načrt prestrukturiranja vključuje ukrepe, ki povzročijo spremembe v organizaciji dela ali v pogodbenih odnosih z delavci, te ukrepe odobrijo ti delavci, če je taka odobritev v teh primerih določena v nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah.

Člen 14

Ocena vrednosti s strani sodnega ali upravnega organa

1.  Sodni ali upravni organ sprejme odločitev o oceni vrednosti dolžnikovega podjetja samo, kadar načrt prestrukturiranja izpodbija prizadeta stranka, ki ne soglaša z njim, na podlagi bodisi:

(a)  domnevno neuspešno opravljenega preizkusa največje koristi za upnike na podlagi točke 6 člena 2(1), ali

(b)  domnevne kršitve pogojev za vsiljenje odločitve razredom upnikov, ki ne soglašajo z načrtom prestrukturiranja, na podlagi točke (ii) člena 11(1)(b).

2.  Države članice zagotovijo, da lahko sodni ali upravni organi za namene sprejetja odločitve o oceni vrednosti v skladu z odstavkom 1 imenujejo ali zaslišijo ustrezno usposobljene strokovnjake.

3.  Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da lahko prizadeta stranka, ki ne soglaša z načrtom prestrukturiranja, vloži ugovor pri sodnem ali upravnem organu, pri katerem je bila vložena zahteva za potrditev načrta prestrukturiranja ▌.

Države članice lahko določijo, da je mogoče tak ugovor vložiti v okviru pritožbe zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja.

Člen 15

Učinki načrtov prestrukturiranja

1.  Države članice zagotovijo, da so načrti prestrukturiranja, ki jih potrdi sodni ali upravni organ, zavezujoči za vse imenovane ali opisane prizadete stranke v skladu s točko (c) člena 8(1).

2.  Države članice zagotovijo, da upnikov, ki niso udeleženi pri sprejetju načrta prestrukturiranja v skladu z nacionalnim pravom, ▌načrt ne zadeva.

Člen 16

Pritožbe

1.  Države članice zagotovijo, da se pritožba na podlagi nacionalnega prava zoper odločitev o potrditvi ali zavrnitvi načrta prestrukturiranja, ki jo sprejme sodni organ, vloži pri višjem sodnem organu ▌.

Države članice zagotovijo, da se pritožba zoper odločitev o potrditvi ali zavrnitvi načrta prestrukturiranja, ki jo sprejme upravni organ, vloži pri sodnem organu.

2.  Pritožbe se z namenom hitre obravnave razrešijo na učinkovit način.

3.  Pritožba zoper odločitev o potrditvi načrta prestrukturiranja nima odložilnih učinkov na izvajanje tega načrta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo, da imajo sodni organi možnost odložiti izvajanje načrta prestrukturiranja ali njegovih delov, če je to potrebno in ustrezno za zaščito interesov stranke.

4.  Države članice zagotovijo, da lahko sodni organ v primeru ugoditve pritožbi iz odstavka 3 bodisi:

(a)  razveljavi načrt prestrukturiranja bodisi

(b)  potrdi načrt prestrukturiranja bodisi s spremembami, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, bodisi brez sprememb.

Države članice lahko določijo, da se v primeru potrditve načrta na podlagi točke (b) prvega pododstavka prizna kompenzacija vsaki stranki, ki je utrpela denarne izgube in katere pritožbi je bilo ugodeno.

POGLAVJE 4

Zaščita novega financiranja, vmesnega financiranja in drugih poslov, povezanih s prestrukturiranjem

Člen 17

Zaščita novega in vmesnega financiranja

1.  Države članice zagotovijo, da sta novo in vmesno financiranje ustrezno ▌zaščiteni. Najmanj v primeru katere koli naknadne insolventnosti dolžnika:

(a)  se novo financiranje in vmesno financiranje ne razglasita za nični, izpodbojni ali neizvršljivi, in

(b)  dajalci takega financiranja niso civilno, upravno ali kazensko odgovorni

iz razloga, da tako financiranje škoduje vsem upnikom, razen če so prisotni drugi dodatni razlogi, določeni v nacionalnem pravu.

2.  Države članice lahko določijo, da se odstavek 1 uporablja samo za novo financiranje v primerih, če je sodni ali upravni organ potrdil načrt prestrukturiranja, in za vmesno financiranje, ki je bilo predmet predhodne kontrole.

3.  Države članice lahko iz uporabe odstavka 1 izključijo vmesno financiranje, ki je odobreno po tem, ko dolžnik ni več sposoben plačati svojih dolgov, ko zapadejo v plačilo.

4.  Države članice lahko določijo, da so dajalci novega ali vmesnega financiranja upravičeni do prednostnega plačila v okviru nadaljnjih postopkov v primeru insolventnosti glede na druge upnike, ki bi sicer imeli prednostne ali enakovredne terjatve ▌.

Člen 18

Zaščita drugih poslov, povezanih s prestrukturiranjem

1.  Brez poseganja v člen 17 države članice zagotovijo, da se v primeru morebitne naknadne insolventnosti dolžnika posli, ki so razumni in nemudoma potrebni za pogajanja o načrtu prestrukturiranja, ▌ne razglasijo za nične, izpodbojne ali neizvršljive izključno iz razloga, da taki posli škodujejo vsem upnikom, razen če so prisotni drugi dodatni razlogi, določeni v nacionalnem pravu.

2.  Države članice lahko določijo, da se odstavek 1 uporablja samo v primerih, kadar sodni ali upravni organ potrdi načrt ali ko so bili takšni posli predmet predhodne kontrole.

3.  Države članice lahko iz uporabe odstavka 1 izključijo posle, ki so izvedeni potem, ko dolžnik ne more več plačati svojih dolgov, ko zapadejo v plačilo.

4.  Posli ▌iz odstavka 1 vključujejo najmanj:

(a)  plačilo ▌honorarjev in stroškov pogajanj, sprejetja ali potrditve načrta prestrukturiranja ▌;

(b)  plačilo ▌honorarjev in stroškov pridobitve strokovnega svetovanja v tesni povezavi s ▌prestrukturiranjem;

(c)  plačilo plač delavcev za že opravljeno delo, brez poseganja v drugo zaščito na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava;

(d)  kakršna koli ▌plačila in izdatke v okviru običajnega poslovanja, razen tistih iz točk (a) do (c).

5.  Brez poseganja v člen 17 države članice zagotovijo, da se v primeru katere koli naknadne insolventnosti dolžnika posli, ki so razumni in nemudoma potrebni za izvajanje načrta prestrukturiranja in se izvajajo v skladu z načrtom prestrukturiranja, ki ga je potrdil sodni ali upravni organ, ▌ne razglasijo za nične, izpodbojne ali neizvršljive izključno iz razloga, da taki posli škodujejo vsem upnikom, razen če so prisotni drugi dodatni razlogi, določeni v nacionalnem pravu.

POGLAVJE 5

Dolžnosti direktorjev

Člen 19

Dolžnosti direktorjev, kadar obstaja verjetnost insolventnosti

Države članice ▌zagotovijo, da kadar obstaja verjetnost insolventnosti, direktorji upoštevajo vsaj naslednje:

(a)  interese upnikov, ▌lastnikov kapitala in drugih deležnikov;

(b)  potrebo po ▌sprejetju ukrepov za izogib insolventnosti ter

(c)  potrebo po izogibanju namernemu ali hudo malomarnemu ravnanju, s katerim se ogroža sposobnost preživetja podjetja.

NASLOV III

ODPUST DOLGOV IN PREPOVEDI OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

Člen 20

Dostop do odpusta dolgov

1.  Države članice zagotovijo, da imajo insolventni podjetniki dostop do vsaj enega postopka, ki lahko privede do popolnega odpusta dolgov v skladu s to direktivo.

Države članice lahko zahtevajo, da je trgovska, poslovna, obrtna ali poklicna dejavnost, s katero so povezani dolgovi insolventnega podjetnika, prenehala.

2.  Države članice, v katerih je popoln odpust dolgov odvisen od delnega odplačila dolgov s strani podjetnika, zagotovijo, da s tem povezana obveznost odplačila temelji na položaju posameznega podjetnika in da je zlasti ▌sorazmerna z njegovim zasegljivim ali ▌razpoložljivim dohodkom in premoženjem v preizkusni dobi za odpust dolgov ter da upošteva pravičen interes upnikov.

3.  Države članice zagotovijo, da podjetniki, ki so jim bili dolgovi odpuščeni, lahko izkoristijo obstoječe nacionalne okvire, ki zagotavljajo poslovno podporo za podjetnike, vključno z dostopom do relevantnih in posodobljenih informacij o teh okvirih.

Člen 21

Preizkusna doba za odpust dolgov

1.  Države članice zagotovijo, da obdobje, ▌po katerem je mogoče insolventnim podjetnikom popolno odpustiti njihove dolgove, ni daljše od treh let, začenši najpozneje z enim od naslednjih datumov:

(a)  v primeru postopka, ki vključuje načrt za odplačilo dolgov, z datumom odločitve sodnega ali upravnega organa o potrditvi načrta ali začetka njegovega izvajanja, ali

(b)  v primeru katerega koli drugega postopka, z datumom odločitve sodnega ali upravnega organa o uvedbi postopka ali oblikovanja stečajne mase podjetnika.

2.  Države članice zagotovijo, da se insolventnim podjetnikom, ki so izpolnili svoje obveznosti, kadar take obveznosti obstajajo po nacionalnem pravu, odpustijo dolgovi po izteku preizkusne dobe za odpust dolgov, ▌ne da bi bilo treba ▌pri sodnem ali upravnem organu vložiti zahtevek za uvedbo dodatnega postopka poleg tistih iz odstavka 1.

Brez poseganja v prvi pododstavek lahko države članice ohranijo ali uvedejo določbe, ki sodnemu ali upravnemu organu omogočajo, da preveri, ali so podjetniki izpolnili obveznosti za pridobitev odpusta dolgov.

3.  Države članice lahko določijo, da popoln odpust dolgov ne ovira nadaljevanja postopka v primeru insolventnosti, ki vključuje unovčenje in razdelitev podjetnikovega premoženja, ki je bilo del njegove stečajne mase na datum izteka preizkusne dobe za odpust dolgov.

Člen 22

Obdobje prepovedi opravljanja dejavnosti

1.  Države članice zagotovijo, da kadar je v skladu s to direktivo insolventnemu podjetniku odpuščen dolg, kakršne koli prepovedi začetka opravljanja ali opravljanja trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ki izhajajo izključno iz podjetnikove insolventnosti, prenehajo najpozneje ob koncu preizkusne dobe za odpust dolgov.

2.  Države članice zagotovijo, da ob izteku preizkusne dobe za odpust dolgov prepovedi iz odstavka 1 tega člena prenehajo, ne da bi bilo treba ▌pri sodnem ali upravnem organu vložiti zahtevek za uvedbo dodatnega postopka poleg tistih iz člena 21(1).

Člen 23

Odstopanja

1.  Z odstopanjem od členov 20 do 22 države članice ohranijo ali uvedejo določbe, s katerimi zavrnejo ali omejijo dostop do odpusta dolgov, prekličejo koristi takega preklica dolgov ali določijo daljše preizkusne dobe za pridobitev popolnega odpusta dolgov ali daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti, kadar je insolventni podjetnik do upnikov ali drugih deležnikov ravnal nepošteno ali v slabi veri po nacionalnem pravu, ko je postal zadolžen, med postopkom v primeru insolventnosti ali med plačilom dolgov, brez poseganja v nacionalna pravila o dokaznem bremenu.

2.  Z odstopanjem od členov 20 do 22 lahko države članice ohranijo ali uvedejo določbe, s katerimi v natančno opredeljenih okoliščinah zavrnejo ali omejijo dostop do odpusta dolgov, prekličejo koristi odpusta dolgov ali določijo daljše preizkusne dobe za pridobitev popolnega odpusta dolgov ali daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti, kadar so taka odstopanja ustrezno utemeljena, na primer kadar:

(a)  je insolventni podjetnik znatno kršil obveznosti na podlagi načrta za odplačilo dolgov ali ▌katero koli drugo pravno obveznost, namenjeno zaščiti interesov upnikov, vključno z obveznostjo, da poveča donose za upnike;

(b)  insolventni podjetnik ne izpolni obveznosti zagotavljanja informacij ali sodelovanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(c)  gre za prošnje z namenom zlorabe odpusta dolgov;

(d)  gre za novo prošnjo za odpust dolgov v določenem obdobju, potem ko je bil insolventnemu podjetniku odobren popoln odpust dolgov ali mu je bil popoln odpust dolgov zavrnjen zaradi hude kršitve obveznosti zagotavljanja informacij ali sodelovanja;

(e)  strošek postopka, ki vodi do odpusta dolgov, ni pokrit, ali

(f)  je odstopanje potrebno, da se zagotovi ravnotežje med pravicami dolžnika in pravicami enega ali več upnikov.

3.  Z odstopanjem od člena 21 lahko države članice določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar ▌:

(a)  sodni ali upravni organ odobri ali odredi zaščitne ukrepe, da bi ohranil glavno prebivališče insolventnega podjetnika in, kadar je to ustrezno, njegove družine, ali premoženje, bistveno za nadaljevanje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti podjetnika, ali

(b)  glavno prebivališče insolventnega podjetnika in, kadar je to ustrezno, njegove družine, ni unovčeno.

4.  Države članice lahko določene kategorije dolgov ▌izključijo iz odpusta dolgov ali omejijo dostop do odpusta dolgov ali določijo daljše preizkusne dobe za odpust dolgov, kadar so take izključitve, omejitve ali daljše dobe ustrezno utemeljene, kot v primeru:

(a)  zavarovanih dolgov;

(b)  dolgov, ki izhajajo iz kazenskih sankcij ali so z njimi povezani;

(c)  dolgov, ki izhajajo iz odškodninske odgovornosti;

(d)  dolgov v zvezi s preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz družinskega razmerja, starševstva, zakonske zveze ali svaštva;

(e)  dolgov, ki nastanejo po predložitvi prošnje za postopek, ki vodi do odpusta dolgov, oziroma po uvedbi takšnega postopka, ter

(f)  dolgov, ki izhajajo iz obveznosti plačila stroška postopka, ki vodi do odpusta dolgov.

5.  Z odstopanjem od člena 22 lahko države članice določijo daljša obdobja prepovedi opravljanja dejavnosti ali prepovedi opravljanja dejavnosti za nedoločen čas, kadar insolventni podjetnik opravlja poklic:

(a)  za katerega veljajo posebna etična pravila ali posebna pravila glede ugleda ali strokovnega znanja in je podjetnik kršil ta pravila, ali

(b)  ki vključuje upravljanje lastnine drugih.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar insolventni podjetnik zaprosi za dostop do poklica iz točke (a) ali (b) navedenega pododstavka.

6.  Ta direktiva ne posega v nacionalna pravila o prepovedih opravljanja drugih dejavnosti, ▌ki jih odredi sodni ali upravni organ, vendar niso zajete v členu 22.

Člen 24

Združitev postopkov v zvezi s poslovnimi in osebnimi dolgovi

1.  Kadar ima insolventni podjetnik poklicne dolgove, ki so nastali v okviru njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, in osebne dolgove, ki so nastali zunaj navedenih dejavnosti, ki jih ni mogoče razumno ločiti, države članice zagotovijo, da se taki dolgovi, ki jih je mogoče odpustiti, obravnavajo v enem samem postopku za pridobitev popolnega odpusta dolgov.

2.  Države članice lahko določijo, da kadar je poklicne in osebne dolgove mogoče ločiti, je treba za pridobitev popolnega odpusta dolgov te dolgove obravnavati bodisi v ločenih vendar usklajenih postopkih bodisi v enem samem postopku.

NASLOV IV

UKREPI ZA POVEČANJE UČINKOVITOSTI POSTOPKOV GLEDE PRESTRUKTURIRANJA, INSOLVENTNOSTI IN ODPUSTA DOLGOV

Člen 25

Sodni in upravni organi

▌Države članice brez poseganja v neodvisnost sodstva in v različno organizacijo sodstva po Uniji ▌zagotovijo, da ▌:

(a)  se člani sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo s postopki glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov, ustrezno usposobijo in imajo potrebno strokovno znanje za svoje odgovornosti ter

(b)  je vodenje postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov učinkovito z namenom njihove hitre obravnave.

Člen 26

Upravitelji v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov

1.  Države članice zagotovijo, da:

(a)  se upravitelji, ki jih sodni ali upravni organ imenuje v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov (v nadaljnjem besedilu: upravitelji), ustrezno usposobijo ter imajo potrebno strokovno znanje za svoje odgovornosti;

(b)  so pogoji za upravičenost ter postopek za imenovanje, odstranitev in odstop upraviteljev jasni, pregledni in pošteni;

(c)  se pri imenovanju upravitelja za posamezno zadevo, vključno z zadevami s čezmejnimi dejavniki, ustrezno upoštevajo upraviteljeve izkušnje in strokovno znanje ter posebne značilnosti zadeve, ter

(d)  imajo dolžniki in upniki možnost, da izbiri ali imenovanju upravitelja nasprotujejo ali zahtevajo zamenjavo upravitelja, s čimer se zagotovi, da ne bo prihajalo do nasprotja interesov.

2.  Komisija olajša izmenjavo najboljših praks med državami članicami z namenom izboljšanja kakovosti usposabljanja po vsej Uniji, vključno z izmenjavo izkušenj in orodij za krepitev zmogljivosti.

Člen 27

Nadzor nad upravitelji in njihove nagrade ▌

1.  Države članice vzpostavijo ustrezne mehanizme nadzora in regulativne mehanizme, s katerimi zagotovijo učinkovit nadzor nad delom upraviteljev, da bi zagotovile, da opravljajo svoje storitve učinkovito in strokovno ter nepristransko in neodvisno v odnosu do udeleženih strank. Med temi mehanizmi so tudi ukrepi glede odgovornosti upraviteljev, ki niso uspešno izpolnili svojih dolžnosti.

2.  Države članice zagotovijo, da so informacije o organih ali telesih, ki nadzorujejo upravitelje, javno dostopne.

3.  Države članice lahko spodbujajo pripravo in spoštovanje kodeksov ravnanja za upravitelje.

4.  Države članice zagotovijo, da so nagrade upraviteljev urejene s pravili, ki so skladna s ciljem učinkovitega reševanja postopkov ▌.

Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki za rešitev morebitnih sporov glede nagrad ▌.

Člen 28

Uporaba elektronskih sredstev komunikacije

1.  Države članice zagotovijo, da lahko v postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov stranke v postopku, upravitelj in sodni ali upravni organ z uporabo elektronskih sredstev komunikacije opravijo, tudi v čezmejnih primerih, vsaj naslednja dejanja:

(a)  prijavo terjatev;

(b)  predložitev načrtov prestrukturiranja ali načrtov za odplačilo dolgov▌;

(c)  uradna obvestila upnikom;

(d)  vložitev izpodbijanj in pritožb.

NASLOV V

SPREMLJANJE POSTOPKOV GLEDE PRESTRUKTURIRANJA, INSOLVENTNOSTI IN ODPUSTA DOLGOV

Člen 29

Zbiranje podatkov

1.  ▌Države članice letno na nacionalni ravni zbirajo in združujejo podatke o postopkih glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov, ki so razčlenjeni po vrsti postopka in ki zajemajo vsaj naslednje elemente:

(a)  število postopkov, za katere je bil vložen predlog ali ki so bili uvedeni, kadar je taka uvedba določena po nacionalnem pravu, in postopkov, ki potekajo ali so se končali;

(b)  povprečno trajanje postopkov od vložitve predloga ali od uvedbe postopka, kadar je taka uvedba določena v nacionalnem pravu, do končanja postopka;

(c)  število postopkov, ki niso zahtevani v točki (d), razčlenjeno po vrsti izida;

(d)  število predlogov za postopke prestrukturiranja, ki so bili razglašeni za nedopustne, so bili zavrnjeni ali umaknjeni, preden so bili uvedeni.

2.  Države članice letno na nacionalni ravni zbirajo in združujejo podatke o številu dolžnikov, za katere so se uvedli postopki prestrukturiranja ali postopki v primeru insolventnosti in za katere je bil v treh letih pred vložitvijo predloga za take postopke ali njihovo uvedbo, kadar je taka uvedba določena v nacionalnem pravu, potrjen načrt za prestrukturiranje v predhodnem postopku prestrukturiranja, s katerim se je izvajal naslov II.

3.  Države članice lahko letno na nacionalni ravni zbirajo in združujejo podatke o:

(a)  povprečnih stroških vsake vrste postopka;

(b)  povprečnih stopnjah poplačil za zavarovane in nezavarovane upnike ter, če je ustrezno, druge vrste upnikov, in sicer ločeno ▌;

(c)  številu podjetnikov, ki so, potem ko je bil v zvezi z njimi izveden postopek iz točke (b) člena 1(1), začeli novo poslovno dejavnost;

(d)  številu izgubljenih delovnih mest, povezanih s postopki prestrukturiranja in postopki v primeru insolventnosti.

4.  Države članice razčlenijo podatke iz točk (a) do (c) odstavka 1 ter, kadar je ustrezno in so ti podatki na voljo, podatke iz odstavka 3 po:

(a)  velikosti dolžnikov, ki niso fizične osebe;

(b)  tem, ali so dolžniki, za katere so bili uvedeni postopki glede prestrukturiranja ali insolventnosti, fizične ali pravne osebe, ter

(c)  ▌tem, ali postopki, ki vodijo do odpusta dolgov, zadevajo samo podjetnike ali vse fizične osebe.

5.  Države članice lahko podatke iz odstavkov 1 do 4 zbirajo in združujejo s tehniko vzorčenja, ki zagotavlja, da so vzorci reprezentativni glede na velikost in raznolikost.

6.  Države članice zbirajo in združujejo podatke iz odstavkov 1, 2, 4 in, kadar je ustrezno, odstavka 3 za polna koledarska leta, ki se končajo 31. decembra vsako leto, pri čemer začnejo s ▌ prvim polnim koledarskim letom po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 7. Ti podatki se letno sporočijo Komisiji na podlagi standardnega obrazca za sporočanje podatkov do 31. decembra koledarskega leta po letu, za katero so podatki zbrani.

7.  Komisija z izvedbenimi akti določi obrazec za sporočanje iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30(2).

8.  Komisija na svoji spletni strani na dostopen in uporabniku prijazen način objavi podatke, sporočene v skladu z odstavkom 6.

Člen 30

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Razmerje z drugimi akti in mednarodnimi instrumenti

1.  Ne glede na določbe te direktive se uporabljajo naslednji akti:

(a)  Direktiva 98/26/ES;

(b)  Direktiva 2002/47/ES in

(c)  Uredba (EU) št. 648/2012.

2.   Ta direktiva ne posega v zahteve po zaščitnih ukrepih za sredstva plačilnih institucij iz Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(26) ter za institucije za izdajo elektronskega denarja iz Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(27).

3.  Ta direktiva ne posega v uporabo Konvencije o mednarodnih zavarovanjih na premični opremi in Protokola h konvenciji v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na letalsko opremo, ki sta bila podpisana v Cape Townu 16. novembra 2001 in katerih pogodbenice so nekatere države članice ob sprejetju te direktive.

Člen 32

Sprememba Direktive (EU) 2017/1132

Členu 84 Direktive (EU) 2017/1132 se doda naslednji odstavek:"

„4. Države članice odstopajo od člena 58(1), člena 68, členov 72, 73 in 74, točke (b) člena 79(1), člena 80(1) in člena 81 v obsegu in za obdobje, kot so taka odstopanja potrebna za vzpostavitev okvirov preventivnega prestrukturiranja iz Direktive (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta▌*.

Prvi pododstavek ne posega v načelo enakega obravnavanja delničarjev.

--------------------------------------------------------------

* Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja▌, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (UL…).“

"

Člen 33

Klavzula o pregledu

Komisija najpozneje … [sedem let po datumu začetka veljavnosti te direktive] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi in učinku te direktive, vključno glede uporabe oblikovanja razredov in pravil glasovanja v zvezi z ranljivimi upniki, kot so delavci. Komisija na podlagi te ocene po potrebi predloži zakonodajni predlog in preuči dodatne ukrepe za konsolidacijo in harmonizacijo pravnega okvira o prestrukturiranju, insolventnosti in odpustu dolgov.

Člen 34

Prenos

1.  Države članice do… [dve leti od datuma začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z izjemo določb, potrebnih za uskladitev s točkami (a), (b) in (c) člena 28, ki jih sprejmejo in objavijo do … [pet let od datuma začetka veljavnosti te direktive], ter določb, potrebnih za uskladitev s točko (e) člena 28, ki jih sprejmejo in objavijo do … [sedem let od datuma začetka veljavnosti te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh določb.

Zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, uporabljajo od … [dve leti od začetka veljavnosti te direktive], z izjemo določb, potrebnih za uskladitev s točkami (a), (b) in (c) člena 28, ki jih uporabljajo od … [pet let od začetka veljavnosti te direktive], ter določb, potrebnih za uskladitev s točko (d) člena 28, ki jih uporabljajo od … [sedem let od začetka veljavnosti te direktive].

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 imajo države članice, ki se pri izvajanju te direktive soočajo s posebnimi težavami, možnost največ enoletnega podaljšanja obdobja izvajanja iz odstavka 1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o potrebi po uporabi te možnosti podaljšanja obdobja izvajanja do … [18 mesecev od začetka veljavnosti te direktive].

3.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 36

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 209, 30.6.2017, str. 21.
(2) UL C 342, 12.10.2017, str. 43.
(3)UL C ▌209, 30.6.2017, str. ▌21.
(4)UL C 342, 12.10.2017, str. 43.
(5)Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019.
(6)Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).
(7)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(8)Priporočilo Komisije z dne 6. maja o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(9)Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(10)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(11)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(12)Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).
(13)Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(14)Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).
(15)Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).
(16)Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).
(17)Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (UL L 283, 28.10.2008, str. 36).
(18)Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).
(19)Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(20)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21)Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).
(22)Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).
(23)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(24)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(25)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(26)Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(27)Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).


Uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose in retransmisije televizijskih ter radijskih programov ***I
PDF 213kWORD 69k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov (COM(2016)0594 – C8-0384/2016 – 2016/0284(COD))
P8_TA-PROV(2019)0322A8-0378/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0594),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0384/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) ter člena 53(1) in člena 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. januarja 2017(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. januarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0378/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. marca 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov in spremembi Direktive Sveta 93/83/EGS

P8_TC1-COD(2016)0284


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) in člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da bi prispevali k pravilnemu delovanju notranjega trga je treba zagotoviti širše razširjanje v državah članicah televizijskih in radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic, v korist uporabnikov po vsej Uniji, prek olajšanja licenciranja avtorske in sorodnih pravic na delih in drugih predmetih varstva ki jih vsebujejo radiodifuzna oddajanja določenih vrst televizijskih in radijskih programov. Televizijski in radijski programi so pomembna sredstva za spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti in socialne kohezije ter za povečanje dostopa do informacij.

(2)  Razvoj digitalnih tehnologij in interneta je preoblikoval distribucijo televizijskih in radijskih programov ter dostop do njih. Uporabniki vse bolj pričakujejo, da bodo imeli dostop do televizijskih in radijskih programov, tako v živo kot na zahtevo, prek klasičnih kanalov, kot so satelitski ali kabelski, pa tudi prek spletnih storitev. Radiodifuzne organizacije zato poleg lastnih radiodifuznih oddajanj televizijskih in radijskih programov vedno bolj ponujajo spletne storitve, ki so pomožne glede na takšna radiodifuzna oddajanja, kot so storitve sočasnega oddajanja in časovno zamaknjene storitve. Operaterji storitev retransmisije, ki združujejo radiodifuzna oddajanja televizijskih in radijskih programov v pakete in jih nespremenjene ter neskrajšane zagotavljajo uporabnikom sočasno s prvotnim prenosom teh radiodifuznih oddajanj, uporabljajo različne tehnike retransmisije, kot so kabelska, satelitska, digitalna prizemna omrežja ter mobilna omrežja ali omrežja zaprtega kroga na podlagi IP, kot tudi odprti internet. Poleg tega operaterji, ki distribuirajo televizijske in radijske programe uporabnikom, nosilne signale programa od radiodifuzne organizacije pridobivajo na različne načine, vključno z neposrednim oddajanjem. Uporabniki vse bolj povprašujejo po dostopu do radiodifuznih oddajanj televizijskih in radijskih programov, ki ne izvirajo le iz njihove države članice, ampak tudi iz drugih držav članic. Med takimi uporabniki so člani jezikovnih manjšin v Uniji kot tudi osebe, ki živijo v državi članici, ki ni država članica njihovega izvora.

(3)  ▌Radiodifuzne organizacije dnevno prenašajo veliko število ur televizijskih in radijskih programov. Ti programi vključujejo različne vsebine, kot so avdiovizualna, glasbena, literarna ali grafična dela, varovana na podlagi prava Unije z avtorsko ali sorodnimi pravicami ali z obojimi. Rezultat tega je kompleksen postopek ureditve pravic številnih imetnikov pravic in za različne kategorije del in drugih predmetov varstva. Pogosto je treba pravice urediti v kratkem časovnem okviru, zlasti pri pripravi programov, kot so novice ali aktualno informativni programi. Da bi bile njihove spletne storitve na voljo čezmejno, morajo imeti radiodifuzne organizacije zahtevane pravice za dela in druge predmete varstva za vsa ustrezna ozemlja, kar dodatno povečuje kompleksnost urejanja takih pravic.

(4)  Operaterji storitev retransmisije običajno ponujajo več programov, v katerih je več del in drugih predmetov varstva, in imajo zelo kratek časovni okvir za pridobitev potrebnih licenc ter se zato soočajo z znatnim bremenom pri urejanju pravic. Avtorji, producenti in drugi imetniki pravic tudi tvegajo, da se njihova dela ali drugi predmeti varstva uporabljajo brez dovoljenja ali plačila primernega nadomestila. Takšno nadomestilo za retransmisijo njihovih del in drugih predmetov varstva je pomembno za zagotavljanje raznolike ponudbe vsebine, kar je tudi v interesu potrošnikov.

(5)  Pravice na delih in drugih predmetih varstva so harmonizirane med drugim z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter Direktivo 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5), ki zagotavljajo visoko raven varstva imetnikov pravic.

(6)  Direktiva Sveta 93/83/EGS(6) olajšuje čezmejno satelitsko radiodifuzno oddajanje in kabelsko retransmisijo televizijskih in radijskih programov iz drugih držav članic. Vendar so določbe navedene direktive glede prenosov radiodifuznih organizacij omejene na satelitske prenose in se zato ne uporabljajo za spletne storitve, ki so pomožne glede na radiodifuzna oddajanja. Poleg tega so določbe v zvezi z retransmisijami televizijskih in radijskih programov iz drugih držav članic omejene na sočasne, nespremenjene ter neskrajšane kabelske retransmisije ali retransmisije po mikrovalovnih sistemih ter ne zajemajo retransmisij z drugimi tehnološkimi sredstvi.

(7)  Zato bi bilo treba čezmejno zagotavljanje spletnih storitev, ki so pomožne glede na radiodifuzna oddajanja, in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic, olajšati tako, da se prilagodi pravni okvir glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, relevantnih za te dejavnosti. Pri tej prilagoditvi bi bilo treba upoštevati financiranje in produkcijo ustvarjalnih vsebin, zlasti avdiovizualnih del.

(8)  Ta direktiva bi morala zajemati pomožne spletne storitve, ki jih ponuja radiodifuzna organizacija, ki so v jasnem in podrejenem razmerju glede na radiodifuzna oddajanja radiodifuzne organizacije. Te storitve vključujejo storitve, ki dajejo dostop do televizijskih in radijskih programov strogo linearno, sočasno z radiodifuznim oddajanjem, ter storitve, ki v opredeljenem obdobju po radiodifuznem oddajanju dajejo dostop do televizijskih in radijskih programov, ki jih je predhodno radiodifuzno oddajala radiodifuzna organizacija, tako imenovane storitve časovnega zamika. Poleg tega pomožne spletne storitve, ki so zajete v tej direktivi, vključujejo storitve, ki dajejo dostop do gradiva, ki bogati ali kako drugače širi televizijske in radijske programe, ki jih radiodifuzno oddaja radiodifuzna organizacija, vključno s predogledom, razširitvijo, dopolnjevanjem ali pregledom vsebine zadevnega programa. Ta direktiva bi se morala uporabljati za pomožne spletne storitve, ki jih radiodifuzne organizacije uporabnikom zagotavljajo skupaj z radiodifuznimi storitvami. Uporabljati bi se morala tudi za pomožne spletne storitve, ki imajo sicer jasno in podrejeno razmerje glede na radiodifuzno oddajanje, uporabniki pa do njih lahko dostopajo ločeno od radiodifuznih storitev, ne da bi prej morali pridobiti dostop do radiodifuznih storitev, na primer prek naročnine. To ne vpliva na svobodo radiodifuznih organizacij, da ponujajo takšne pomožne spletne storitve brezplačno ali v zameno za plačilo. Zagotavljanje dostopa do posameznih del ali drugih predmetov varstva, ki so bili vključeni v televizijski ali radijski program, ali del ali drugih predmetov varstva, ki niso povezani z nobenim programom, ki ga radiodifuzno oddaja radiodifuzna organizacija, kot so storitve, ki omogočajo dostop do posameznih glasbenih ali avdiovizualnih del, glasbenih albumov ali videospotov, na primer storitve videa na zahtevo, ne bi smelo spadati v obseg storitev, ki so zajete v tej direktivi.

(9)  Za olajšanje urejanja pravic za čezmejno opravljanje pomožnih spletnih storitev, je treba zagotoviti uvedbo načela države izvora, kar zadeva izvrševanje avtorske in sorodnih pravic, relevantnih za dejanja, ki nastanejo med zagotavljanjem pomožne spletne storitve, dostopa do nje ali njene uporabe. To načelo bi moralo zajemati ureditev vseh pravic, ki so potrebne, da lahko radiodifuzna organizacija javnosti priobči ali da na voljo svoje programe pri zagotavljanju pomožnih spletnih storitev, vključno z ureditvijo vseh avtorskih in sorodnih pravic na delih ali drugih predmetih varstva, ki so uporabljene v programih, na primer pravic na fonogramih in izvedbah. Načelo države izvora bi se moralo uporabljati izključno za razmerje med imetniki pravic ali subjekti, ki zastopajo imetnike pravic, kot so organizacije za kolektivno upravljanje pravic, in radiodifuznimi organizacijami ter zgolj za namen zagotavljanja pomožne spletne storitve, dostopa do nje ali njene uporabe. Načela države izvora se ne bi smelo uporabljati za naknadno priobčitev javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično ali za naknadno dajanje na voljo javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično tako, da lahko imajo posamezniki dostop do njih s kraja in v času, ki ga sami izberejo, ter za katero koli naknadno reprodukcijo del ali drugih predmetov varstva, ki jih vsebuje pomožna spletna storitev.

(10)  Glede na posebnosti mehanizmov financiranja in licenciranja za določena avdiovizualna dela, ki pogosto temeljijo na izključnih ozemeljskih licencah, je glede televizijskih programov primerno, da se področje uporabe načela države izvora iz te direktive omeji na določene vrste programov. Te vrste programov bi morale vključevati novice in aktualne informativne programe ter lastne produkcije radiodifuzne organizacije, ki jih financira izključno sama, vključno kadar se sredstva, s katerimi radiodifuzna organizacija financira lastne produkcije, črpajo iz javnih skladov. Za namene te direktive bi bilo treba lastne produkcije radiodifuznih organizacij razumeti tako, da zajemajo produkcije, ki jih izvaja radiodifuzna organizacija z uporabo lastnih virov, ne pa produkcij, ki jih radiodifuzna organizacija naroči producentom, ki so neodvisni od radiodifuzne organizacije, ali koprodukcij. Iz istih razlogov se načelo države izvora ne bi smelo uporabljati za televizijske prenose športnih dogodkov v okviru te direktive. Načelo države izvora bi se smelo uporabljati le, kadar radiodifuzne organizacije programe uporabljajo v lastnih pomožnih spletnih storitvah. Načelo se ne bi smelo uporabljati za licenciranje lastne produkcije radiodifuzne organizacije tretjim osebam, vključno drugim radiodifuznim organizacijam. Načelo države izvora ne bi smelo vplivati na svobodo, da se imetniki pravic in radiodifuzne organizacije v skladu s pravom Unije dogovorijo o omejitvah, vključno z ozemeljskimi omejitvami, za izkoriščanje njihovih pravic.

(11)  Načelo države izvora iz te direktive radiodifuznim organizacijam ne bi smelo povzročiti obveznosti, da javnosti priobčijo ali dajo na voljo programe v svojih pomožnih spletnih storitvah ali da zagotovijo take pomožne spletne storitve v državi članici, ki ni država članica, v kateri imajo svoj glavni sedež.

(12)  Ker na podlagi te direktive šteje, da zagotavljanje pomožne spletne storitve, dostopa do nje ali njene uporabe nastane zgolj v državi članici, v kateri ima radiodifuzna organizacija svoj glavni sedež, medtem ko se pomožna spletna storitev de facto lahko opravlja čezmejno v drugih državah članicah, je treba pri določanju zneska plačila za zadevne pravice zagotoviti, da ▌pogodbenice upoštevajo vse vidike pomožne spletne storitve, kot so značilnosti storitve, vključno s trajanjem spletne razpoložljivosti programov, vključenih v storitev, občinstvo, vključno z občinstvom v državi članici, v kateri ima radiodifuzna organizacija svoj glavni sedež, in v drugih državah članicah, v katerih se do pomožne spletne storitve dostopa in se uporablja, ter razpoložljive jezikovne različice. Ohraniti pa bi bilo treba možnost, da se uporabijo posebne metode za izračun zneska plačila za pravice, ki so predmet načela države izvora, kot so metode, ki temeljijo na prihodkih radiodifuzne organizacije, ustvarjenih s spletno storitvijo, ki jih zlasti uporabljajo radijske radiodifuzne organizacije.

(13)  Zaradi načela pogodbene svobode bo mogoče še naprej omejevati izkoriščanje pravic, na katere vpliva načelo države izvora iz te direktive, pod pogojem da je vsaka taka omejitev v skladu s pravom Unije.

(14)  Operaterji storitev retransmisije lahko uporabljajo različne tehnologije, kadar na nespremenjen in neskrajšan način za sprejem s strani javnosti sočasno retransmitirajo prvotni prenos televizijskih ali radijskih programov iz druge države članice ▌. Nosilne signale programa lahko operaterji storitev retransmisije pridobijo od radiodifuznim organizacij, ki te signale same prenašajo javnosti, na različne načine, na primer z zajemanjem signalov, ki jih prenašajo radiodifuzne organizacije, ali neposrednim sprejemanjem signalov od njih s tehničnim postopkom neposrednega oddajanja. Take storitve operaterjev se lahko ponujajo na satelitskih, digitalnih prizemnih, mobilnih omrežjih ali omrežjih zaprtega kroga na podlagi IP in podobnih omrežjih ali prek storitev dostopa do interneta, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta(7). Operaterji storitev retransmisije, ki uporabljajo take tehnologije za svoje retransmisije, bi zato morali biti zajeti v področje uporabe te direktive in imeti korist od mehanizma, ki uvaja obvezno kolektivno upravljanje pravic. Za zagotovitev zadostnih varoval pred nedovoljeno uporabo del in drugih predmetov varstva, kar je zlasti pomembno v primeru plačljivih storitev, bi bilo treba storitve retransmisije, ki se ponujajo prek storitev dostopa do interneta, vključiti v področje uporabe te direktive le, kadar se te storitve retransmisije zagotavljajo v okolju, v katerem je dostop do retransmisij dovoljen le pooblaščenim uporabnikom, zagotovljena raven varstva vsebine pa je primerljiva z ravnjo varstva za vsebino, preneseno prek upravljanih omrežij, kot so kabelska omrežja ali omrežja zaprtega kroga na podlagi IP, v katerih je retransmitirana vsebina šifrirana. Te zahteve bi morale biti izvedljive in ustrezne.

(15)  Za retransmisijo prvotnih prenosov televizijskih in radijskih programov morajo operaterji storitev retransmisije pridobiti dovoljenje imetnikov izključne pravice do priobčitve javnosti del ali drugih predmetov varstva. Da se operaterjem storitev retransmisije zagotovi pravna varnost ▌ter da se odpravijo razhajanja v nacionalnem pravu v zvezi s takimi storitvami retransmisije, bi se morala uporabljati pravila, podobna tistim, ki se uporabljajo za kabelske retransmisije, kot so določene v Direktivi 93/83/EGS. Pravila iz navedene direktive vključujejo obveznost izvrševanja pravice do podelitve ali zavrnitve dovoljenja operaterju storitve retransmisije prek organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Na podlagi teh pravil ostaja pravica do podelitve ali zavrnitve dovoljenja kot taka nespremenjena, le izvrševanje te pravice je do neke mere regulirano. Imetniki pravic bi morali prejeti ustrezno nadomestilo za retransmisijo svojih del in drugih predmetov varstva. Pri določanju razumnih licenčnih pogojev, vključno z licenčnino, za retransmisijo v skladu z Direktivo 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta(8), bi bilo treba med drugim upoštevati ekonomsko vrednost uporabe pravic, s katerimi se trguje, vključno z vrednostjo, ki se določi za sredstva retransmisije. To ne bi smelo posegati v kolektivno izvrševanje pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov do enkratnega pravičnega nadomestila za priobčitev komercialnih fonogramov javnosti, kot je določeno v členu 8(2) Direktive 2006/115/ES, ter v Direktivo 2014/26/EU, zlasti njene določbe v zvezi s pravicami imetnikov pravic glede izbire organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(16)  Ta direktiva bi morala omogočati, da se sporazumi, sklenejo med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in operaterji storitev retransmisije za pravice, za katere velja obvezno kolektivno upravljanje v skladu s to direktivo, razširijo na pravice imetnikov pravic, ki jih ta organizacija za kolektivno upravljanje pravic ne zastopa, brez možnosti, da imetniki pravic izključijo svoja dela ali druge vsebine iz uporabe tega mehanizma. V primerih, ko obstaja več kot ena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki upravljajo pravice zadevne kategorije za svoje ozemlje, bi morala država članica, na ozemlju katere operater storitve retransmisije poskuša urediti pravice za retransmisijo, določiti, katera organizacija ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic imajo pravico podeliti ali zavrniti dovoljenje za retransmisijo.

(17)  Obvezno kolektivno upravljanje pravic, ki se uporablja za retransmisije, se ne bi smelo uporabljati za nobeno pravico, ki jo imajo radiodifuzne organizacije za svoja oddajanja, vključno s pravicami na vsebini programov. Operaterji storitev retransmisije in radiodifuzne organizacije so običajno v stalnih komercialnih razmerjih, zato je istovetnost radiodifuznih organizacij operaterjem storitev retransmisije znana. Tako je ureditev pravic z radiodifuznimi organizacijami za te operaterje relativno enostavna. Posledično se operaterji storitev retransmisije, pri pridobivanju potrebnih licenc radiodifuznih organizacij ne soočajo z enakim bremenom kot pri pridobivanju licenc od imetnikov pravic na delih in drugih predmetih varstva, ki so vključeni v televizijske in radijske programe, ki jih retransmitirajo. Zato v zvezi s pravicami, ki jih imajo radiodifuzne organizacije, ni potrebe po poenostavitvi postopka licenciranja. Vendar je treba zagotoviti, da kadar se radiodifuzne organizacije in operaterji storitev retransmisije začnejo pogajati, se pogajajo v dobri veri glede licenciranja pravic za retransmisije, ki jih zajema ta direktiva. Direktiva 2014/26/EU določa podobna pravila, ki se uporabljajo za organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(18)  Pravila, ki jih določa ta direktiva glede pravic retransmisije, ki jih izvršujejo radiodifuzne organizacije v zvezi z lastnimi prenosi, ne bi smela omejevati izbire imetnikov pravic, da svoje pravice prenesejo bodisi na radiodifuzno organizacijo bodisi na organizacijo za kolektivno upravljanje pravic in jim s tem dovoliti, da pridobijo neposreden delež pri plačilu nadomestila operaterja storitve retransmisije.

(19)  Države članice bi morale imeti možnost, da pravila o retransmisiji, določena v tej direktivi in Direktivi 93/83/EGS uporabljajo v primerih, ko prvotni prenos in retransmisija potekata na njihovem ozemlju.

(20)  Za zagotovitev pravne varnosti in ohranitve visoke ravni varstva imetnikov pravic, je primerno določiti, da primer, ko radiodifuzne organizacije svoje nosilne signale programa prenašajo prek neposrednega oddajanja samo distributerjem signalov, ne da bi svoje programe prenašale neposredno javnosti, in distributerji signalov te nosilne signale programa pošljejo svojim uporabnikom, da lahko gledajo ali poslušajo programe, šteje za enotno dejanje priobčitve javnosti, v katerem sodelujejo radiodifuzne organizacije in distributerji signala vsak s svojim prispevkom. Radiodifuzne organizacije in distributerji signala bi zato morali od imetnikov pravic pridobiti dovoljenje za svoj posebni prispevek k enotnemu dejanju priobčitve javnosti. Sodelovanje radiodifuzne organizacije in distributerja signala v enotnem dejanju priobčitve javnosti ne bi smelo povzročiti skupne odgovornosti na strani radiodifuzne organizacije in distributerja signala za to dejanje priobčitve javnosti. Države članice bi morale še naprej na nacionalni ravni svobodno določati ureditve za pridobitev dovoljenja za takšno enotno dejanje priobčitve javnosti, vključno z ustreznimi plačili zadevnim imetnikom pravic, ki sorazmerno upoštevajo izkoriščanje del in drugih predmetov varstva, povezanih z enotnim dejanjem priobčitve javnosti, s strani radiodifuzne organizacije in distributerja signala. Distributerji signalov se podobno kot operaterji storitev retransmisije soočajo z znatnim bremenom pri urejanju pravic, razen pravic, ki jih imajo radiodifuzne organizacije. Državam članicam bi bilo treba zato omogočiti, da za distributerje signalov določijo, da lahko za svoje prenose izkoriščajo mehanizem obveznega kolektivnega upravljanja pravic na enak način in v enakem obsegu kot operaterji storitev retransmisije za retransmisije, ki jih zajemata Direktiva 93/83/EGS in ta direktiva. Kadar distributerji signalov radiodifuznim organizacijam zgolj omogočajo „tehnična sredstva“ v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije, da bi zagotovile ali izboljšale sprejem radiodifuznega oddajanja, se za distributerje signalov ne bi smelo šteti, da sodelujejo pri dejanju priobčitve javnosti.

(21)  Kadar radiodifuzne organizacije prenašajo svoje nosilne signale programa neposredno javnosti, s čimer izvajajo prvotno dejanje prenosa, sočasno pa prenašajo tudi signale drugim hišam s tehničnim postopkom neposrednega oddajanja, na primer za zagotovitev kakovosti signalov za namene retransmisije, so prenosi teh drugih hiš ločeno dejanje priobčitve javnosti od dejanja priobčitve javnosti radiodifuzne organizacije. V takih primerih bi se morala uporabljati pravila o retransmisiji iz te direktive in Direktive 93/83/EGS, kakor jo spreminja ta direktiva.

(22)  Za zagotovitev učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic in pravilne porazdelitve prihodkov, zbranih v okviru mehanizma za obvezno kolektivno upravljanje pravic, uvedenega s to direktivo, je pomembno, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic vodijo ustrezne evidence o članstvu, licencah ter uporabi del in drugih predmetov varstva v skladu z obveznostmi glede preglednosti iz Direktive 2014/26/EU.

(23)  Da se prepreči izogibanje uporabi načela države izvora s podaljšanjem trajanja obstoječih sporazumov glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se nanašajo na zagotavljanje pomožne spletne storitve ter ▌dostopa do spletne storitve in njene uporabe, je treba načelo države izvora uporabiti tudi za obstoječe sporazume, vendar s prehodnim obdobjem. Med tem prehodnim obdobjem se načelo ne bi smelo uporabljati za te obstoječe sporazume, s čimer bi zagotovili dovolj časa za njihovo prilagoditev v skladu s to direktivo, kadar je potrebno. Prav tako je treba zagotoviti prehodno obdobje, da se radiodifuznim organizacijam, distributerjem signalov in imetnikom pravic omogoči, da se prilagodijo novim pravilom o izkoriščanju del in drugih predmetov varstva z neposrednim oddajanjem, določenim v določbah iz te direktive o prenosu programov z neposrednim oddajanjem.

(24)  V skladu z načeli boljše priprave zakonodaje bi bilo treba pregled te direktive, vključno z njenimi določbami o neposrednem oddajanju, opraviti po tem, ko bo direktiva nekaj časa v veljavi, da se med drugim ocenijo njene koristi za potrošnike Unije, njen učinek na ustvarjalni sektor v Uniji in na raven naložb v nove vsebine ter zato tudi njene koristi glede izboljšave kulturne raznolikosti v Uniji.

(25)   Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva priznana načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Čeprav lahko zaradi te direktive pride do motenj pri izvrševanju pravic imetnikov pravic, kolikor v zvezi s storitvami retransmisije za izvrševanje pravice priobčitve javnosti pride do obveznega kolektivnega upravljanja, je treba uporabo obveznega kolektivnega upravljanja predpisati ciljno in ga omejiti na posebne storitve ▌.

(26)  Ker ciljev te direktive, in sicer spodbujanja čezmejnega zagotavljanja pomožnih spletnih storitev za določene vrste programov in olajševanja retransmisij televizijskih in radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Kar zadeva čezmejno opravljanje pomožnih spletnih storitev, ta direktiva radiodifuznih organizacij ne zavezuje k čezmejnemu opravljanju takih storitev. Ta direktiva tudi ne zavezuje operaterjev storitev retransmisije k vključitvi televizijskih ali radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic, v svoje storitve. Ta direktiva zadeva zgolj izvrševanje določenih pravic retransmisije v obsegu, ki je potreben za poenostavitev licenciranja avtorske in sorodnih pravic za take storitve, ter v zvezi s televizijskimi in radijskimi programi, ki izvirajo iz drugih držav.

(27)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(9) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila, katerih namen je povečati čezmejni dostop do večjega števila televizijskih in radijskih programov prek olajšanja ureditve pravic za zagotavljanje spletnih storitev, ki so pomožne radiodifuznim oddajanjem določenih vrst televizijskih in radijskih programov, ter za retransmisijo televizijskih in radijskih programov. Določa tudi pravila za prenos televizijskih in radijskih in programov po postopku neposrednega oddajanja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.  „pomožna spletna storitev“ pomeni spletno storitev, s katero radiodifuzna organizacija javnosti zagotavlja televizijske in radijske programe ali se ti zagotavljajo pod njenim nadzorom in odgovornostjo, sočasno z njihovim radiodifuznim oddajanjem ali v opredeljenem obdobju po njihovem oddajanju s strani radiodifuzne organizacije, ter vsa gradiva, ki ▌so pomožna glede na tako radiodifuzno oddajanje;

2.  „retransmisija“ pomeni sočasno, nespremenjeno in neskrajšano retransmisijo, razen kabelske retransmisije kakor je opredeljena v Direktivi 93/83/EGS, ▌namenjeno za sprejem s strani javnosti, prvotnega prenosa televizijskih ali radijskih programov iz druge države članice, namenjenih za sprejem s strani javnosti, pri čemer je ta prvotni prenos po žici ali po zraku, vključno po satelitu, vendar ne po spletu, pod pogojem, da:

(a)  retransmisijo opravi pogodbenica, ki ni radiodifuzna organizacija, ki je opravila prvotni prenos ali pod nadzorom in odgovornostjo katere je bil opravljen ta prvotni prenos, ne glede na to, kako pogodbenica, ki izvaja retransmisijo, pridobi nosilne signale programa od radiodifuzne organizacije za namene retransmisije, in

(b)  se retransmisija, kadar poteka prek storitve dostopa do interneta, kot je opredeljena v točki 2 drugega odstavka člena 2 Uredbe (EU) 2015/2120, izvaja v upravljanem okolju;

3.  „upravljano okolje“ pomeni okolje, v katerem operater storitve retransmisije zagotavlja varno retransmisijo pooblaščenim uporabnikom;

4.  „neposredno oddajanje“ pomeni tehnični postopek, s katerim radiodifuzna organizacija prenaša svoje nosilne signale programa do organizacije, ki ni radiodifuzna organizacija, tako, da ti nosilni signali programa med tem prenosom niso dostopni javnosti.

POGLAVJE II

POMOŽNE SPLETNE STORITVE RADIODIFUZNIH ORGANIZACIJ

Člen 3

Uporaba načela države izvora za pomožne spletne storitve

1.  Za dejanja priobčitve javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično in dajanja na voljo javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično na način, da javnosti omogočajo dostop do njih s kraja in v času, ki ga izberejo sami, in ki nastanejo pri zagotavljanju javnosti:

(a)  radijskih programov in

(b)  televizijskih programov, ki so:

(i)  novice in aktualni informativni program ali

(ii)  v celoti financirane lastne produkcije radiodifuzne organizacije,

v pomožni spletni storitvi s strani radiodifuzne organizacije ali pod njenim nadzorom in odgovornostjo, ter dejanja reproduciranja takih del ali drugih predmetov varstva, ki so potrebna za zagotavljanje te spletne storitve, dostop do nje ali za njeno uporabo za iste programe,, se za namene izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki so pomembne za ta dejanja, šteje, da so nastala zgolj v državi članici, v kateri ima radiodifuzna organizacija svoj glavni sedež.

Točka (b) prvega pododstavka se ne uporablja za radiodifuzna oddajanja športnih dogodkov in del ter drugih predmetov varstva, ki so vanje vključeni.

2.  Države članice zagotovijo, da pri določitvi zneska plačila za pravice, za katere velja načelo države izvora iz odstavka 1, pogodbenice upoštevajo vse vidike pomožne spletne storitve, kot so značilnosti storitve, vključno s trajanjem spletne razpoložljivosti programov, ki so na voljo v tej storitvi, občinstvo ter razpoložljive jezikovne različice.

Prvi pododstavek ne izključuje izračuna zneska plačila na podlagi prihodkov radiodifuzne organizacije.

3.  Načelo države izvora iz odstavka 1 ne posega v pogodbeno svobodo imetnikov pravic ter radiodifuznih organizacij, da se skladno s pravom Unije dogovorijo o omejitvi izkoriščanja takih pravic, vključno s tistimi iz Direktive 2001/29/ES.

POGLAVJE III

RETRANSMISIJA TELEVIZIJSKIH IN RADIJSKIH PROGRAMOV

Člen 4

Pravice retransmisije, ki jih izvršujejo imetniki pravic, ki niso radiodifuzne organizacije

1.  Za dejanja retransmisije programov je treba pridobiti dovoljenje imetnikov izključnih pravic priobčitve javnosti.

Države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic svojo pravico podelitve ali zavrnitve dovoljenja za retransmisijo izvršujejo le preko organizacije za kolektivno upravljanje.

2.  Kadar imetnik pravic ni prenesel upravljanja pravice iz drugega pododstavka odstavka 1 na organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, se šteje, da ima organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki upravlja pravice iz iste kategorije za ozemlje države članice, za katero operater storitve retransmisije želi urediti pravice za retransmisijo, pravico podeliti ali zavrniti dovoljenje za retransmisijo za tega imetnika pravic.

Vendar kadar več kot ena organizacija za kolektivno upravljanje pravic upravlja pravice iz navedene kategorije za ozemlje navedene države članice, ▌država članica, na ozemlju katere operater storitve retransmisije želi urediti pravice za retransmisijo, odloči o tem, katera ali katere od organizacij za kolektivno upravljanje pravic imajo pravico podeliti ali zavrniti dovoljenje za retransmisijo.

3.  Države članice zagotovijo, da ima imetnik pravic ▌enake pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma med operaterjem storitve retransmisije in organizacijo ali organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, ki delujejo v skladu z odstavkom 2, kot imetniki pravic, ki so to organizacijo ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic pooblastili. Države članice tudi zagotovijo, da imetnik pravice lahko sklicuje na navedene pravice v obdobju, ki ga določi zadevna država članica in ki ni krajše od treh let od datuma retransmisije, v katero je vključeno njegovo oziroma njeno delo ali druge predmete varstva.

Člen 5

Pravice retransmisije, ki jih izvršujejo radiodifuzne organizacije

1.  Države članice zagotovijo, da se člen 3 ▌ne uporablja za pravice retransmisije, ki jih izvršuje radiodifuzna organizacija v zvezi s svojim lastnim oddajanjem, ne glede na to, ali so zadevne pravice njene ali so jih najo prenesli drugi imetniki pravic.

2.  Države članice določijo, da se v primeru, ko radiodifuzne organizacije in operaterji storitev retransmisije začnejo pogajanja v zvezi z dovoljenjem za retransmisijo v skladu s to direktivo, ta pogajanja vodijo v dobri veri.

Člen 6

Mediacija

Države članice zagotovijo, da je mogoče zaprositi za pomoč enega ali več mediatorjev, kot je določeno v členu 11 Direktive 93/83/EGS, tudi če med organizacijo za kolektivno upravljanje pravic in operaterjem storitve retransmisije ali med operaterjem storitve retransmisije in radiodifuzno organizacijo ni sklenjenega sporazuma v zvezi z dovoljenjem za retransmisijo radiodifuznih oddajanj.

Člen 7

Retransmisija prvotnega prenosa iz iste države članice

Države članice lahko uporabijo pravila iz tega poglavja in poglavja III Direktive 93/83/EGS v primerih, kadar prvotni prenos in retransmisija potekata na njihovem ozemlju.

POGLAVJE IV

PRENOS PROGRAMOV Z NEPOSREDNIM ODDAJANJEM

Člen 8

Prenos programov z neposrednim oddajanjem

(1)  Kadar radiodifuzna organizacija z neposrednim oddajanjem svoje nosilne signale programa prenaša distributerju signala, ne da bi ob tem sama sočasno te nosilne signale programa prenašala neposredno javnosti, in distributer signala te nosilne signale programa prenaša javnosti, se za radiodifuzno organizacijo in distributerja signala šteje, da sodelujeta v enotnem dejanju priobčitve javnosti, za katerega morata pridobiti dovoljenje imetnikov pravic. Države članice lahko določijo ureditve za pridobitev dovoljenja imetnikov pravic.

(2)  Države članice lahko določijo, da se členi 4, 5 in 6 te direktive smiselno uporabljajo za izvrševanje pravico imetnikov pravic do podelitve ali zavrnitve dovoljenja distributerjem signala za prenos iz odstavka 1, ki se izvaja z enim od tehničnih sredstev iz člena 1(3) Direktive 93/83/EGS ali točke 2 člena 2 te direktive.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Sprememba Direktive 93/83/EGS

V členu 1 Direktive 93/83/EGS se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Za namene te direktive izraz „kabelska retransmisija“ pomeni sočasno, nespremenjeno in neskrajšano retransmisijo po kablu ali mikrovalovnemu sistemu začetnega oddajanja iz druge države članice, po žici ali po zraku, vključno s satelitskim oddajanjem, televizijskih in radijskih programov z namenom, da jih sprejme javnost, ne glede na to, kako operater storitve kabelske retransmisije pridobi nosilne signale programa od radiodifuzne organizacije za namen retransmisije.“

"

Člen 10

Pregled

1.  Komisija do … [6 let po datumu začetka veljavnosti te direktive] izvede pregled te direktive in predloži poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi in da na voljo javnosti na spletišču Komisije.

2.  Države članice Komisiji pravočasno zagotovijo vse ustrezne in potrebne informacije za pripravo poročila iz odstavka 1.

Člen 11

Prehodna določba

Za sporazume o izvrševanju avtorske in sorodnih pravic, relevantnih za dejanja priobčitve javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično in dajanja na voljo javnosti del ali drugih predmetov varstva po žici ali brezžično na način, ki ji omogoča dostop do njih s kraja in v času, ki ga posameznik izbere sam, in ki nastanejo med zagotavljanjem pomožne spletne storitve, ter dejanja reproduciranja, ki so potrebna za zagotavljanje dostopa do te spletne storitve ali njene uporabe, ki veljajo ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive], velja člen 3 od ... [4 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive], če se sporazumi iztečejo po navedenem datumu.

Za dovoljenja, pridobljena za dejanja priobčitve javnosti, zajeta v okviru člena 8, ki veljajo ... [2 leti od datuma začetka veljavnosti te direktive], velja člen 8 od ... [6 let po datumu začetka veljavnosti te direktive], če se iztečejo po navedenem datumu.

Člen 12

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 125, 21.4.2017, str. 27.
(2)UL C 125, 21.4.2017, str. 27.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019.
(4)Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).
(5)Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (UL L 376, 27.12.2006, str. 28).
(6)Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L 248, 6.10.1993, str. 15).
(7) Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 310, 26.11.2015, str. 1).
(8)Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72).
(9) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


Program Ustvarjalna Evropa (2021–2027) ***I
PDF 296kWORD 115k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 (COM(2018)0366 – C8-0237/2018 – 2018/0190(COD))
P8_TA-PROV(2019)0323A8-0156/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0366),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 167(5) in 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0237/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A8-0156/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Kultura, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti.
(1)  Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika ter vidika človekovih pravic, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta iz decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU.
(2)  V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo zaznamujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi, kakor je navedeno v členu 6 PEU. Konkretno – svoboda izražanja in obveščanja je zapisana v členu 11 Listine, svoboda umetnosti in znanosti pa je zapisana v členu 13 Listine.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo15, so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, za rast in delovna mesta ter h krepitvi mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo. To je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija.
(4)  V sporočilu Komisije o novi evropski agendi za kulturo15, so nadalje določeni cilji Unije za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj sporočila je uporabiti moč kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo, spodbujanje čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, podpiranje njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje kulturne ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah, pa tudi za rast in delovna mesta ter za krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa, skupaj z drugimi programi Unije, bi moral podpirati izvajanje te nove evropske agende za kulturo, pri čemer je treba upoštevati, da je treba ves čas ohranjati in spodbujati vrednost kulture in umetniškega izražanja samih po sebi ter da je umetniško ustvarjanje v osrčju projektov sodelovanja. Podpiranje izvajanja nove evropske agende za kulturo je prav tako v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007 in katere pogodbenica je Unija.
__________________
__________________
15 COM(2018)0267.
15 COM(2018)0267.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Politike Unije bodo dopolnjevale in dodale vrednost ukrepom držav članic na kulturnem in ustvarjalnem področju. Učinek politik Unije bi bilo treba redno ocenjevati ob upoštevanju kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, kot so koristi za državljane, aktivna udeležba državljanov, koristi za gospodarstvo Unije v smislu rasti in delovnih mest ter učinki prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih ter spretnosti in kompetence ljudi, ki delajo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Cilja tega programa sta varstvo in krepitev evropske kulturne dediščine. Za ta cilja je bilo priznano tudi, da sta neločljivo povezana s pravico do poznavanja kulturne dediščine udeležbe v kulturnem življenju iz Okvirne konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara), ki je začela veljati 1. junija 2011. V konvenciji je poudarjena vloga kulturne dediščine v izgradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope je odvisno od obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki lahko ustvarjajo, proizvajajo in distribuirajo svoja dela obsežnemu in raznolikemu evropskem občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial ter prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Kljub nedavnemu napredku je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah, kar kulturnim in ustvarjalnim sektorjem preprečuje, da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga.
(5)  Spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope in zavedanja o skupnih koreninah temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnosti in kompetenc umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoja uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev na javnem in zasebnem področju ter zmožnosti teh sektorjev, da ustvarjajo, uvajajo inovacije in proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnemu in raznolikemu evropskemu občinstvu. S tem se tako povečuje njihov poslovni potencial, krepi dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihovo spodbujanje, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Sprejeti bi bilo treba širši pristop k umetnostni in kulturni vzgoji ter umetnostnim raziskavam, in sicer z nadgradnjo modela naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) tako, da se vanj vključi še umetnost (STEAM). Kljub nedavnemu napredku pri pomoči na področju prevajanja in podnaslavljanja je evropski kulturni in ustvarjalni trg še vedno razdrobljen po nacionalnih in jezikovnih mejah. Čeprav je treba spoštovati posebnosti vsakega trga, je mogoče storiti več, da bi se kulturnim in ustvarjalnim sektorjem omogočilo, da bi izkoristili vse prednosti evropskega enotnega trga in zlasti enotnega digitalnega trga, med drugim z upoštevanjem zaščite pravic intelektualne lastnine.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Prehod na digitalno tehnologijo predstavlja spremembo paradigme in enega največjih izzivov za kulturne in ustvarjalne sektorje. Z digitalnimi inovacijami se spreminjajo navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje tako na osebni kot na družbeni ravni, poleg tega pa bi morale spodbujati kulturno in ustvarjalno izražanje ter kulturni in ustvarjalni diskurz, pri tem pa spoštovati posebno vrednost kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v digitalnem okolju.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in inovacijam. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji.
(6)  Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim prispevkom k rasti in konkurenčnosti, ustvarjalnosti, inovacijam, medkulturnemu dialogu, socialni koheziji ter ustvarjanju znanja. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, tako na pridobitnih kot na nepridobitnih področjih, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo, ob upoštevanju njene zmogljivosti za doseganje širšega občinstva na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Unije in njenega gospodarskega pomena, tudi za druge ustvarjalne sektorje in kulturni turizem ter regionalni, lokalni in mestni razvoj. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila s poglobitvijo digitalnih motenj, npr. spremembo v proizvodnji in uporabi medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato obstaja potreba po okrepitvi prizadevanj za podporo evropski industriji.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Aktivno evropsko državljanstvo, skupne vrednote, ustvarjalnost in inovacije potrebujejo trdno podlago, na kateri se lahko razvijajo. Program bi moral podpirati filmsko in avdiovizualno vzgojo, zlasti med mladoletniki in mladimi.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.
(7)  Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju, sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, ter medsektorskega sklopa upoštevati posebno naravo in izzive različnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe. Program bi moral zagotoviti enako podporo vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem s horizontalnimi shemami, ki se nanašajo na skupne potrebe. Na podlagi pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in študij bi moral program izvajati tudi sektorske ukrepe iz priloge k tej uredbi.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Glasba v vseh oblikah in izrazih ter zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske dediščine Unije. Je element socialne kohezije, večkulturnega vključevanja in socializacije mladih ter ključni instrument za okrepitev kulture, vključno s kulturnim turizmom. Zato bi morali biti posebni ukrepi, ki se izvajajo kot del sklopa KULTURA v okviru te uredbe, v smislu finančne porazdelitve in ciljno usmerjenih ukrepov posebej osredotočeni na glasbeni sektor. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti bi morali prispevati k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Na področju mednarodnih kulturnih povezav je treba okrepiti podporo Unije. Program bi moral prispevati k tretjemu strateškemu cilju nove evropske agende za kulturo z uporabo kulture in medkulturnega dialoga kot gonil trajnostnega socialnega in ekonomskega razvoja. V Uniji in drugod po svetu so mesta gonila nove kulturne politike. Veliko ustvarjalnih skupnosti je zbranih v vozliščih, inkubatorjih in namenskih prostorih po vsem svetu. Unije bi morala prevzeti ključno vlogo pri povezovanju teh skupnosti iz Unije in tretjih držav v mreže ter spodbujati večdisciplinarno sodelovanje pri vseh umetniških, ustvarjalnih in digitalnih znanjih in spretnostih.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Cilj medsektorskega sklopa je izkoristiti možnosti sodelovanja med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom.
(8)  Cilj medsektorskega sklopa je obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo različni kulturni in ustvarjalni sektorji, in izkoristiti možnosti sodelovanja med njimi. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ukrepanje Unije je potrebno v avdiovizualnem sektorju, ki spremlja politike Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice in predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš16 ter predlog za spremembo Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta17. S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so lahko zadovoljivo prepoznavna na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del.
(9)  V avdiovizualnem sektorju so potrebni ukrepi Unije, ki bi se izvajali skupaj s politiko Unije za enotni digitalni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice, predlagano uredbo o spletnih prenosih radiodifuzijskih hiš16 ter Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta17. S tem naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih akterjev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so v različnih oblikah na različnih dostopnih komunikacijskih medijih (npr. TV, kino ali video na zahtevo) in so privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Povečati je treba podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga in zlasti močnejši položaj svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del.
__________________
__________________
16 COM(2016)0594.
16 COM(2016)0594.
17 COM(2016)0287.
17 Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere (UL L 303, 28.11.2018, str. 69).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti.
(10)  Posebni ukrepi v okviru programa Ustvarjalna Evropa, kot so znak evropske dediščine, dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture so neposredno dosegle milijone evropskih državljanov in so pokazale socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. Program bi moral podpirati dejavnosti mrežnega povezovanja območij z znakom evropske dediščine.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Na podlagi programa Ustvarjalna Evropa v okviru Uredbe (EU) št. 1295/2013 so bili vzpostavljeni inovativni in uspešni projekti, ki so ustvarili dobro prakso na področju nadnacionalnega evropskega sodelovanja v ustvarjalnem in kulturnem sektorju. S tem pa so se povečale evropska kulturna raznolikost za občinstvo ter socialne in ekonomske koristi evropskih kulturnih politik. Za boljšo učinkovitost bi bilo treba te zgodbe o uspehu poudariti in, kadar je to mogoče, razširiti.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  V uresničevanje ciljev programa in njegov nadaljnji razvoj bi morali biti dejavno vključeni akterji vseh ravni kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Glede na to, da se je formalno sodelovanje deležnikov v modelu participativnega upravljanja evropskega leta kulturne dediščine, ki je bilo razglašeno s Sklepom (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta1a, izkazalo kot učinkovito pri vključevanju kulture, je priporočljivo, da se isti model uporabi tudi za ta program. Ta model participativnega upravljanja bi moral vključevati prečni pristop, da bi med različnimi programi in pobudami Unije na področju kulture in ustvarjalnosti ustvarili sinergije.
___________________
1a Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 c (novo)
(10c)  Med posebne ukrepe v okviru programa bi bilo treba vključiti reprezentativni medsektorski ukrep za predstavitev evropske ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti v državah članicah in tretjih državah. S tem ukrepom bi bilo treba poudariti odličnost evropske kulturne ustvarjalnosti pri spodbujanju odprtih inovacij v širšem gospodarstvu s podelitvijo posebne nagrade.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Kultura je bistvenega pomena za okrepitev vključujočih in povezanih skupnosti. V zvezi z migracijskim pritiskom ima kultura pomembno vlogo pri vključevanju migrantov ter jim tako pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice in razvijejo dobre odnose med migranti in novimi skupnostmi.
(11)  Kultura je bistvenega pomena za krepitev vključujočih, povezanih in razmišljujočih skupnosti, oživitev območij in spodbujanje socialne vključenosti ljudi iz prikrajšanih okolij. V zvezi z migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura temeljno vlogo pri ustvarjanju vključujočih prostorov za medkulturni dialog, pri vključevanju migrantov in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del družbe gostiteljice, ter pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Kultura omogoča in spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost. Zato bi morala biti v središču političnih razvojnih strategij. Poudariti je treba prispevek kulture k blaginji družbe kot celote. Tako bi bilo treba v skladu z deklaracijo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 o visokokakovostni gradbeni kulturi (Baukultur) za Evropo spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnost ter prispeva k zdravju in dobrobiti vseh prebivalcev. Ta pristop ne bi smel poudarjati samo urbanih območij, temveč bi se moral osredotočiti predvsem na medsebojno povezanost obrobnih, oddaljenih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, tako da se z njim zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnost.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Invalidom je treba prednostno omogočiti širši dostop do kulture, vključno s kulturnimi in avdiovizualnimi dobrinami in storitvami, kot orodja za spodbujanje njihove polne osebne izpolnitve in aktivne udeležbe, kar prispeva tudi k razvoju resnično vključujoče in solidarnostne družbe. Program bi moral zato spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij ter osebe, ki prebivajo na podeželju in oddaljenih območjih.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Umetniška svoboda je jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih industrij, vključno s sektorjem novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanja med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem za spodbujanje pluralističnega medijskega okolja.
(12)  Svoboda umetniškega in kulturnega izražanja, svoboda izražanja in medijski pluralizem so jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter sektorja novičarskih medijev. V programu bi bilo treba spodbujati oblikovanje povezav in sodelovanje med avdiovizualnim sektorjem in založniškim sektorjem, da bi se spodbudilo pluralistično in neodvisno medijsko okolje v skladu z Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati kritično razmišljanje med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti, zlasti za mlade.
__________________
1a Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki jih določajo pravni, uredbeni ali sodni postopki v državah članicah o zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev v smislu razvoja znanj in spretnosti, učenja, medkulturne ozaveščenosti, soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja umetniških del ter udeležbe na mednarodnih prireditvah, kot so sejmi in festivali, je ključni pogoj za bolje povezane, močnejše in bolj trajnostne kulturne in ustvarjalne sektorje v Uniji. Zaradi nedoločenega pravnega statusa, težav pri pridobivanju vizumov in obdobja veljavnosti dovoljenj, tveganja dvojne obdavčitve ter prekarnih in nestabilnih razmer na področju socialne varnosti je ta mobilnost pogosto otežena.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov.
(13)  V skladu s členoma 8 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) bi morali pri vseh dejavnostih v okviru programa podpirati vsesplošno upoštevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije ter, kadar je primerno, opredeliti merila za uravnoteženo zastopanost obeh spolov in raznolikost. Program bi moral zagotoviti, da bi sodelovanje v programu in projektih, ki se izvajajo v okviru programa, doseglo in zrcalilo raznolikost evropske družbe. Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, bi bilo treba spremljati in o njih poročati, da bi ugotovili, kako uspešen je program v tem pogledu, in oblikovalcem politike omogočili bolj ozaveščeno sprejemanje odločitev glede prihodnjih programov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Ženske so močno prisotne na umetniškem in kulturnem področju v Uniji kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice in kot občinstvo z vse večjim dostopom kulturne javnosti. Kot pa je razvidno iz raziskav in študij, kakršni sta evropska ženska avdiovizualna mreža za filmske režiserke in projekt „We must“ na področju glasbe, med spoloma obstajajo neenakosti pri plačilu, ženske pa tudi redkeje uresničijo svoja dela in zasedajo položaje odločanja v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato je treba spodbujati žensko nadarjenost in kroženje njihovih del, da bi se podprla umetniška kariera žensk.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  V skladu s sklepi, sprejetimi po evropskem letu kulturne dediščine 2018, bi moral program okrepiti zmogljivosti sektorja za sodelovanje in zagovorništvo s podporo dejavnostim, povezanim z zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018 in njenim stanjem. Opozoriti je treba na izjavo Sveta ministrov za kulturo, podano novembra 2018, in izjave, podane na zaključni prireditvi Sveta, ki je potekala 7. decembra 2018. Program bi moral prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu ohranjanju evropske kulturne dediščine s podpornimi ukrepi za umetnike in obrtnike v tradicionalnih poklicih v povezavi z obnovo kulturne dediščine.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 201419 bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, vrednotenje in podporo.
(15)  V skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ z dne 22. julija 201419 bi morali ustrezne politike in instrumenti izkoristiti dolgoročno in trajnostno vrednost evropske pretekle, sedanje, snovne, nesnovne in digitalne kulturne dediščine ter razviti celovitejši pristop za njeno ohranjanje, varstvo, prilagodljivo ponovno uporabo, razširjanje, vrednotenje in podporo s podpiranjem visokokakovostne in usklajene izmenjave strokovnega znanja in razvojem skupnih visokokakovostnih standardov za ta sektor ter mobilnosti za delavce v tem sektorju. Kulturna dediščina je sestavni del evropske kohezije ter podpira povezavo med tradicijo in inovacijami. Prednostna naloga programa bi morala biti ohranjanje kulturne dediščine in podpiranje umetnikov in ustvarjalcev.
__________________
__________________
19 COM(2014)0477.
19 COM(2014)0477.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Program bi moral prispevati k udeležbi in vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe v kulturo in družbo, k spodbujanju kulturnega izobraževanja ter k temu, da bi kulturno znanje in kulturna dediščina postala javno dostopna. S programom bi bilo treba poleg tega spodbujati kakovost in inovacije na področju ustvarjanja in ohranjanja, med drugim s pomočjo sinergij med kulturo, umetnostjo, znanostjo, raziskavami in tehnologijo.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturne in ustvarjalne industrije bi morala biti podpora kulturnim in ustvarjalnim sektorjem medsektorsko vprašanje. Projekti bi morali biti vključeni v celoten program, da bi se podprli novi poslovni modeli ter znanja in spretnosti, tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti potencialne sinergije med politikami Unije, da bi se učinkovito uporabila sredstva, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot so Obzorje Evropa, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, EaSI in InvestEU.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.
(18)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. O prispevkih tretjih držav k programu bi bilo treba letno poročati proračunskemu organu.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Od svoje ustanovitve je Evropska filmska akademija razvila edinstveno znanje in izkušnje ter je v edinstvenem položaju, da oblikuje vseevropsko skupnost filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in širi evropske filme zunaj nacionalnih meja ter oblikuje resnično evropsko občinstvo. Zato bi moral biti upravičen do neposredne podpore Unije.
(22)  Od svoje ustanovitve Evropska filmska akademija s svojim posebnim strokovnim znanjem in edinstvenim položajem prispeva k oblikovanju vseevropske skupnosti filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, promovira in razširja evropske filme zunaj nacionalnih meja ter goji mednarodno občinstvo vseh starosti. Zato bi morala biti v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri organizaciji nagrade LUX izjemoma upravičena do neposredne podpore Unije. Vendar mora biti neposredna podpora vezana na pogajanja o sporazumu o sodelovanju med obema stranema s posebnimi nalogami in cilji, izplačilo neposredne podpore pa bi moralo biti mogoče šele po njegovi sklenitvi. To Evropski filmski akademiji ne preprečuje, da v okviru različnih sklopov programa zaprosi za financiranje drugih pobud in projektov.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture. Mladinski orkester Evropske unije je poseben v tem, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti upravičen do neposredne podpore Unije.
(23)  Od svoje ustanovitve je mladinski orkester Evropske unije razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju bogate glasbene dediščine, dostopa do glasbe in medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture, pa tudi s krepitvijo profesionalizma mladih glasbenikov ter zagotavljanjem znanj in spretnosti, potrebnih za kariero v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Države članice in institucije Unije, vključno z več zaporednimi predsedniki Komisije in Evropskega parlamenta, so priznale prispevek orkestra Evropske unije. Posebnost mladinskega orkestra Evropske unije je, da gre za evropski orkester, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani na podlagi zahtevnih umetniških meril po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vsaki državi članici. Zato bi moral biti na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih določi in redno ocenjuje Komisija, izjemoma upravičen do neposredne podpore Unije. Za zagotovitev te podpore bi moral mladinski orkester Evropske unije povečati svojo prepoznavnost, si prizadevati za bolj uravnoteženo zastopanost glasbenikov iz vseh držav članic v orkestru ter diverzificirati svoje prihodke z dejavnimi prizadevanji za finančno podporo iz virov, ki niso finančna sredstva Unije.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost.
(26)  Finančna pomoč bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost in morali bi ustrezati posameznim projektom, ki jih podpirajo. Program ne bi smel upoštevati zgolj gospodarske vrednosti projektov, temveč tudi njihovo kulturno in ustvarjalno razsežnost ter posebnosti sektorjev, na katere se nanašajo.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti programa bi bilo treba uporabiti tudi sredstva iz programov, vzpostavljenih z Uredbo …/… [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje]1a in Uredbo …/… [IPA III]1b. Ti ukrepi bi se morali izvajati v skladu s to uredbo.
__________________
1a 2018/0243(COD).
1b 2018/0247(COD).
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Eden največjih izzivov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev je njihov dostop do financiranja svojih dejavnosti za ohranitev ali povečanje konkurenčnosti ali mednarodne uveljavitve svojih dejavnosti. Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru političnega okna sklada InvestEU.
(27)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so inovativni, odporni in rastoči sektorji gospodarstva Unije, v okviru katerih se iz intelektualne lastnine ter ustvarjalnosti posameznikov ustvarjata tržna in kulturna vrednost. Ker pa so razdrobljeni in njihove prednosti niso vidne, imajo omejen dostop do zasebnega financiranja. Eden največjih izzivov za kulturne in ustvarjalne sektorje je povečati njihov dostop do financiranja, ki je bistvenega pomena za njihovo rast ter za ohranitev ali povečanje njihove konkurenčnosti na mednarodni ravni. Cilji politike tega programa bi morali biti obravnavani tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi, zlasti za MSP, v okviru političnega okna sklada InvestEU v skladu s praksami, razvitimi v okviru jamstvene sheme za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1295/2013.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov.
(28)  Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projekta bi morala biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnega projekta. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih dejavnosti iz programa, bi bilo treba določiti, da so lahko komisije za ocenjevanje, kjer je to primerno, sestavljene iz zunanjih strokovnjakov, ki bi morali imeti strokovno znanje in vodstvene izkušnje na področju ocenjenega projekta. Kjer je to primerno, bi bilo treba upoštevati, da je treba zagotavljati splošno skladnost s cilji vključevanja in raznolikosti občinstva.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti. To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa.
(29)  Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov uspešnosti za trajno spremljanje ukrepov in uspešnosti ob upoštevanju vrednosti umetnosti ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev samih na sebi. Te kazalnike uspešnosti bi bilo treba razviti skupaj z deležniki. To spremljanje, pa tudi ukrepi obveščanja in komuniciranja v zvezi s programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih programa. V sklopih bi bilo treba upoštevati enega ali več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Ti kazalniki bi morali biti ocenjeni v skladu s to uredbo.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)
(29a)  Glede na kompleksnost in težavnost zbiranja, analiziranja in prilagajanja podatkov ter merjenja vpliva kulturnih politik in opredeljevanja kazalnikov bi morala Komisija okrepiti sodelovanje v okviru svojih služb, zlasti Skupnega raziskovalnega središča in Eurostata, za potrebe zbiranja ustreznih statističnih podatkov. Komisija bi morala delovati v sodelovanju s centri odličnosti v Uniji, nacionalnimi statističnimi inštituti in organizacijami, povezanimi s kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji v Evropi, ter v sodelovanju s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Unescom.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
(32)  Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi ustreznosti izvajalca projekta za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti velikost izvajalca in projekta, stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)  Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi Unije in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34
(34)  V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU28 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.
(34)  V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU28 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan. Pri izvajanju programa je treba upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti teh držav ali ozemelj, njihovo udeležbo v programu pa bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati.
__________________
__________________
28 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
28 Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 34 a (novo)
(34a)  V skladu s členom 349 PDEU bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje udeležbe najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih. Spodbujati bi bilo treba izmenjave v okviru mobilnosti za umetnike in njihova dela ter sodelovanje med ljudmi in organizacijami iz teh in sosednjih regij ter iz tretjih držav. To bo ljudem omogočilo koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje. Take ukrepe bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Za zagotovitev nemotenega izvajanja programa se lahko stroški, ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroškov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov.
(36)  Za zagotovitev neprekinjenosti finančne podpore v okviru programa in kritje vse večjih vrzeli v financiranju, ki jih občutijo upravičenci, bi bilo treba stroške, ki jih je upravičenec imel pred vložitvijo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, zlasti stroške, povezane s pravicami intelektualne lastnine, šteti za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38
(38)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programa dela. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa.
(38)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme delegirane akte v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Zagotoviti je treba pravilen zaključek predhodnega programa, zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in administrativna pomoč bi morala od [1. januarja 2021] po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do [31. decembra 2020] še niso bili dokončani v okviru predhodnega programa.
___________________________
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 a (novo)
(38a)  Za zagotovitev uspešnega in učinkovitega izvajanja programa bi morala Komisija zagotoviti, da v fazi prijave in v fazi obdelave vlog ni nepotrebnih birokratskih bremen za prosilce.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38 b (novo)
(38b)  Glede na posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba posebno pozornost nameniti majhnim projektom in njihovi dodani vrednosti.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju. Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Potencialno bodo tako nastale inovacije in ustvarjena delovna mesta, zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, oblikovanje (med drugim modno oblikovanje), festivale, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio in vizualne umetnosti;
(2)  „kulturni in ustvarjalni sektorji“ pomenijo vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju ali praksah, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno naravnane. Te dejavnosti lahko vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje prakse, blaga in storitev, ki vsebujejo kulturno, umetniško ali drugo ustvarjalno izražanje, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje. Mnoge od teh dejavnosti lahko privedejo do inovacij in novih delovnih mest, zlasti iz intelektualne lastnine. Ti sektorji vključujejo arhitekturo, arhive, knjižnice in muzeje, umetniške obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in večpredstavnostnimi vsebinami), snovno in nesnovno kulturno dediščino, glasbo, literaturo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, radio, vizualne umetnosti, festivale ter oblikovanje, vključno z modnim oblikovanjem;
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka -a (novo)
(-a)  prispevanje k priznanju in promociji vrednosti kulture same po sebi ter varovanje in spodbujanje kakovosti evropske kulture in ustvarjalnosti kot posebne razsežnosti osebnega razvoja, izobraževanja, socialne kohezije, svobode izražanja in mnenja ter umetnosti, s tem pa okrepitev in izboljšanje demokracije, kritičnega razmišljanja, občutka pripadnosti in državljanstva ter zagotovitev pluralnosti medijev in kulturne krajine;
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka a
(a)  spodbujanje evropskega sodelovanja na področju kulturne in jezikovne raznolikosti ter dediščine;
(a)  spodbujanje evropskega sodelovanja na področju kulturne in jezikovne raznolikosti, vključno s krepitvijo vloge umetnik in kulturnih izvajalcev, kakovosti evropske kulturne in umetniške produkcije ter skupne snovne in nesnovne evropske kulturne dediščine;
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(b)  povečanje konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, zlasti avdiovizualnega sektorja.
(b)  spodbujanje konkurenčnosti vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter povečati njihovo gospodarsko težo, zlasti avdiovizualnega sektorja, z ustvarjanjem delovnih mest v teh sektorjih ter povečanjem njihove inovativnosti in ustvarjalnosti.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a
(a)  okrepitev gospodarske, družbene in zunanje razsežnosti sodelovanja na evropski ravni za razvoj in spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in evropske kulturne dediščine ter krepitev konkurenčnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in okrepitev mednarodnih kulturnih odnosov;
(a)  okrepitev gospodarske, umetniške, kulturne, družbene in zunanje razsežnosti sodelovanja na evropski ravni za razvoj in spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in evropske kulturne snovne in nesnovne dediščine, krepitev konkurenčnosti in inovativnosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in okrepitev mednarodnih kulturnih odnosov;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka a a (novo)
(aa)  spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z avdiovizualnim sektorjem, podpiranje umetnikov, izvajalcev, obrtnikov in udeležbe občinstva, pri čemer se poseben poudarek nameni enakosti spolov in premalo zastopanim skupinam;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka b
(b)  spodbujanje konkurenčnosti in razširitve evropske avdiovizualne industrije;
(b)  spodbujanje konkurenčnosti, inovativnosti in razširitve evropskega avdiovizualnega sektorja, zlasti MSP, neodvisnih produkcijskih družb in organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ter spodbujanje kakovostnih dejavnosti evropskega avdiovizualnega sektorja na trajnosten način, z namenom uravnoteženega sektorskega in geografskega pristopa;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c
(c)  spodbujanje političnega sodelovanja in inovativnih ukrepov, ki podpirajo vse sklope programa, vključno s spodbujanjem raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, medijske pismenosti in socialne vključenosti.
(c)  spodbujanje političnega sodelovanja in inovativnih ukrepov, vključno z novimi poslovnimi in upravljavskimi modeli ter ustvarjalnimi rešitvami, ki podpirajo vse sklope programa ter vse kulturne in ustvarjalne sektorje, vključno z varovanjem svobode umetniškega izražanja in spodbujanjem raznolikega, neodvisnega in pluralističnega kulturnega in medijskega okolja, medijske pismenosti, digitalnih znanj in spretnosti, kulturnega in umetniškega izobraževanja, enakosti spolov, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, odpornosti in socialne vključenosti, zlasti invalidov, vključno z večjo dostopnostjo kulturnih dobrin in storitev;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje mobilnosti umetnikov in izvajalcev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter kroženja njihovih del;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)  zagotavljanje podatkov, analiz in ustreznega niza kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov za kulturne in ustvarjalne sektorje ter oblikovanje skladnega sistema vrednotenja in ocenjevanja učinka, vključno s čezsektorsko razsežnostjo.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 – točka c
(c)  „MEDSEKTORSKI sklop“ zajema dejavnosti v vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
(c)  „MEDSEKTORSKI sklop“ zajema dejavnosti v vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno s sektorjem novičarskih medijev.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Evropska dodana vrednost
Priznavanje vrednosti kulture in ustvarjalnosti same na sebi in njune gospodarske vrednosti ter spoštovanje kakovosti in pluralnosti vrednot in politik Unije.
Program podpira samo tiste ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo potencialno evropsko dodano vrednost in ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.
Evropska dodana vrednost ukrepov in dejavnosti programa se na primer zagotovi z:
(a)  nadnacionalno naravo ukrepov in dejavnosti, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike, in vplivom teh ukrepov in dejavnosti na dostop državljanov do kulture, na dejavno udeležbo državljanov, izobraževanje, socialno vključenost in medkulturni dialog;
(b)  razvojem in spodbujanjem nadnacionalnega in mednarodnega sodelovanja med kulturnimi in ustvarjalnimi akterji, vključno z umetniki, avdiovizualnimi strokovnjaki, kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami in MSP ter izvajalci v avdiovizualnem sektorju, s poudarkom na spodbujanju celovitejših, hitrejših, učinkovitejših in dolgoročnejših odgovorov na globalne izzive, zlasti na prehod na digitalno tehnologijo;
(c)  ekonomijo obsega ter rastjo in delovnimi mesti, ki jih omogoča podpora Unije, kar ustvarja učinek finančnega vzvoda na dodatna sredstva;
(d)  zagotovitvijo bolj enakih konkurenčnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z upoštevanjem posebnosti različnih držav, vključno z državami ali regijami s posebnimi geografskimi ali jezikovnimi razmerami, kot so najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter čezmorske države in ozemlja, ki so pod pristojnostjo države članice, iz Priloge II k PDEU;
(e)  spodbujanjem diskurza o skupnih evropskih koreninah in raznolikosti.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka -a (novo)
(-a)  spodbujati umetniško izražanje in ustvarjanje;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka -a a (novo)
(-aa)  gojiti talente, kompetence ter znanja in spretnosti, pa tudi spodbujati sodelovanje in inovacije v celotni verigi kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z dediščino;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka a
(a)  okrepiti čezmejno razsežnost in kroženje evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in del;
(a)  okrepiti čezmejno razsežnost, kroženje in prepoznavnost evropskih kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev in njihovih del, med drugim prek programov gostovanja, turnej, prireditev, razstav in festivalov, pa tudi s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse ter okrepitvijo strokovne usposobljenosti;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka b
(b)  povečati kulturno udejstvovanje v Evropi;
(b)  povečati dostop do kulture, kulturno udejstvovanje in ozaveščenost ter vključevanje občinstva v vsej Evropi, zlasti za invalide in osebe iz prikrajšanih okolij;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujati družbeno odpornost in socialno vključevanje s kulturo in kulturno dediščino;
(c)  spodbujati družbeno odpornost ter krepiti socialno vključenost, medkulturni in demokratični dialog in kulturno izmenjavo z umetnostjo, kulturo in kulturno dediščino;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d
(d)  okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh, ustvarjanje delovnih mest in rast;
(d)  okrepiti zmogljivost evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za uspeh in inovacije, ustvarjanje umetniških del, ustvarjanje in razvoj ključnih kompetenc, znanj, spretnosti, novih umetniških praks ter trajnostnih delovnih mest in rast ter prispevanje k lokalnemu in regionalnemu razvoju;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  spodbujati strokovno usposobljenost oseb v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ter krepitev njihovega položaja z ustreznimi ukrepi;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka e
(e)  okrepiti evropsko identiteto in vrednote s kulturno ozaveščenostjo, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo v izobraževanju na podlagi kulture;
(e)  okrepiti evropsko identiteto, aktivno državljanstvo ter občutek skupnosti in demokratične vrednote s kulturno ozaveščenostjo, kulturno dediščino, izražanjem, kritičnim razmišljanjem, umetniškim izražanjem, prepoznavnostjo in priznavanjem ustvarjalcev, umetnostno vzgojo in ustvarjalnostjo na podlagi kulture v formalnem, neformalnem in priložnostnem vseživljenjskem učenju;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka f
(f)  spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za delovanje na mednarodni ravni;
(f)  spodbujati mednarodni razvoj zmogljivosti evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno z lokalnimi organizacijami in mikroorganizacijami, za delovanje na mednarodni ravni;
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 – točka g
(g)  prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne odnose prek kulturne diplomacije.
(g)  prispevati h globalni strategiji Unije za mednarodne kulturne povezave s prizadevanjem za zagotovitev dolgoročnega učinka strategije s pristopom medčloveških stikov, ki vključuje kulturna omrežja, civilno družbo in lokalne organizacije.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 a (novo)
Kot del posebnih ukrepov v okviru sklopa KULTURA se glasbenemu sektorju nameni posebna pozornost z vidika finančne porazdelitve in usmerjenih ukrepov. Posebej prilagojeni razpisi in instrumenti prispevajo k povečanju konkurenčnosti glasbenega sektorja in reševanju nekaterih posebnih izzivov, s katerimi se sooča.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(a)  negovati nadarjenost in spretnosti ter spodbujati sodelovanje in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del;
(a)  negovati nadarjenost, kompetence, znanja in spretnosti, spodbujati uporabo digitalnih tehnologij ter spodbujati sodelovanje, mobilnost in inovacije na področju ustvarjanja in produkcije evropskih avdiovizualnih del, vključno na čezmejni ravni;
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(b)  izboljšati kinematografsko in spletno distribucijo ter zagotoviti širši čezmejni dostop do evropskih avdiovizualnih del, vključno z inovativnimi poslovnimi modeli in uporabo novih tehnologij;
(b)  izboljšati nadnacionalno in mednarodno kroženje ter spletno in nespletno distribucijo, zlasti kinematografsko distribucijo evropskih avdiovizualnih del v novem digitalnem okolju;
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  mednarodnemu občinstvu zagotoviti širši dostop do avdiovizualnih del Unije, zlasti s promocijo, prireditvami, filmskim opismenjevanjem in festivali;
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)  krepiti avdiovizualno dediščino in olajšati dostop do avdiovizualnih arhivov in knjižnic, jih podpirati in promovirati kot vire spominov, izobraževanja, ponovne uporabe in novih poslovnih dejavnosti, tudi prek najnovejše digitalne tehnologije;
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati razvoj občinstva v Evropi in zunaj nje.
(c)  spodbujati evropska avdiovizualna dela in podpirati vključevanje občinstva vseh starosti, zlasti mladih in invalidov, za proaktivno in zakonito uporabo avdiovizualnih del v Evropi in zunaj nje, ter za izmenjavo vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, tudi s spodbujanjem izobraževanja na področju filmske in avdiovizualne umetnosti.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki bi lahko dosegla večje občinstvo v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Te prednostne naloge se obravnavajo s podporo ustvarjanju, spodbujanju, dostopu in razširjanju evropskih del, ki širijo evropske vrednote in skupno identiteto in ki bi lahko dosegla občinstvo vseh starosti v Evropi in zunaj nje, s čimer se prilagajajo novemu razvoju trga in spremljajo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka a
(a)  podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede vloge kulture za socialno vključenost, in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov;
(a)  podpirati medsektorsko nadnacionalno politično sodelovanje, med drugim glede spodbujanja vloge kulture za socialno vključenost, zlasti v zvezi z invalidi in za krepitev demokracije, in spodbujati poznavanje programa ter podpirati prenosljivost rezultatov, da bi se povečala prepoznavnost programa;
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  spodbujati inovativne pristope k ustvarjanju vsebin, dostopu, distribuciji in promociji v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;
(b)  spodbujati inovativne pristope k umetniškemu ustvarjanju vsebin in umetniškim raziskavam, dostopu, distribuciji in promociji, ob upoštevanju varstva avtorskih pravic, v različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki vključujejo tako tržne kot netržne razsežnosti;
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnega, raznolikega in pluralističnega medijskega okolja, kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti;
(c)  spodbujati medsektorske dejavnosti, ki zajemajo več sektorjev, s ciljem prilagajanja strukturnim in tehnološkim spremembam, s katerimi se sooča medijski sektor, med drugim s krepitvijo svobodnih, raznolikih in pluralističnih medijev, umetniškega in kulturnega okolja, poklicne etike v novinarstvu, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, zlasti med mladimi za pomoč pri prilagajanju na nova medijska orodja in oblike ter za preprečevanje širjenja dezinformacij;
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(d)  vzpostaviti in podpirati centre programa za promocijo programa v njihovi državi ter spodbujati čezmejno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
(d)  vzpostaviti centre programa in podpirati njihovo dejavno udeležbo v sodelujočih državah za pravično in uravnoteženo promocijo programa v teh državah tudi prek mreženja na terenu, in za podporo kandidatom v zvezi s programom in zagotavljanje osnovnih informacij o drugih ustreznih možnostih podpore, ki so na voljo v okviru programov, ki jih financira Unija, ter spodbujati čezmejno sodelovanje in izmenjavo dobre prakse v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1
Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 1 850 000 000 EUR po trenutnih cenah.
Finančna sredstva za izvajanje programa v obdobju 2021–2027 znašajo 2 806 000 000 EUR po stalnih cenah.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 1
–  do 609 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA);
–  najmanj 33 % za cilj iz člena 3(2)(a) (sklop KULTURA);
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 2
–  do 1 081 000 000 EUR za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA);
–  najmanj 58 % za cilj iz člena 3(2)(b) (sklop MEDIA);
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 – alinea 3
–  do 160 000 000 EUR za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop).
–  do 9 % za dejavnosti iz člena 3(2)(c) (MEDSEKTORSKI sklop), kar zagotavlja finančno dodelitev za vsak nacionalni center Ustvarjalne Evrope, ki znaša najmanj toliko kot finančna dodelitev iz Uredbe (Es) št. 1295/2013.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Ta prispevek se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti.
3.  Poleg finančnih sredstev iz odstavka 1 in zaradi spodbujanja mednarodne razsežnosti programa se lahko dajo na voljo dodatni finančni prispevki iz zunanjih finančnih instrumentov [instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] v podporo ukrepom, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. O prispevku, ki se financira v skladu z uredbami, s katerimi so bili vzpostavljeni navedeni instrumenti, se vsako leto poroča proračunskemu organu skupaj s prispevki tretjih držav k programu.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Tretje države lahko sodelujejo v strukturah upravljanja programov in na forumih deležnikov, da bi se olajšala izmenjava informacij.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Sodelovanje držav iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU.
2.  Sodelovanje držav iz točk (a) do (d) odstavka 1 v sklopu MEDIA in MEDSEKTORSKEM sklopu je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz Direktive 2010/13/EU.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Sporazumi s tretjimi državami, pridruženimi programu na podlagi te uredbe, se podprejo s hitrejšimi postopki, kot so postopki na podlagi Uredbe (EU) št. 1295/2013, sporazumi z novimi državami pa se dejavno spodbujajo.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  V skladu s finančno uredbo se lahko programu pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program.
1.  Programu se lahko pridružijo mednarodne organizacije, dejavne na področjih, ki jih zajema program, kot so Unesco, Svet Evrope z bolj strukturiranim sodelovanjem v okviru programov kulturnih poti in Euroimages, observatorij Urada Evropske unije za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi skupnih prispevkov k uresničevanju ciljev programa in v skladu s finančno uredbo.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju, da se spodbujajo zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju.
2.  Unija je med trajanjem programa članica Evropskega avdiovizualnega observatorija. Sodelovanje Unije v Observatoriju prispeva k uresničevanju prednostnih nalog sklopa MEDIA. Komisija zastopa Unijo v odnosih z Observatorijem. Sklop MEDIA podpira plačilo prispevka za članstvo Unije v Observatoriju ter zbiranje podatkov in analize v avdiovizualnem sektorju.
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Zbiranje podatkov za kulturni in ustvarjalni sektor
Komisija okrepi sodelovanje v okviru svojih služb, kot sta Skupno raziskovalno središče in EUROSTAT, z namenom zbiranja ustreznih statističnih podatkov za merjenje in analizo vpliva kulturnih politik. Pri tej nalogi Komisija deluje v sodelovanju z evropskimi centri odličnosti in državnimi statističnimi uradi ter s Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Unescom. Tako prispeva k doseganju ciljev sklopa Kultura in pozorno spremlja nadaljnji razvoj kulturne politike, tudi z vključitvijo deležnikov v zgodnji fazi v razmislek in prilagoditev kazalnikov, ki so skupni za različne sektorje ali specifični za posamezno področje dejavnosti. Komisija o teh dejavnostih redno poroča Evropskemu parlamentu.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 3
3.  Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [Uredbo InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.
3.  Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z naslovom X finančne uredbe ter postopki iz [Uredbe InvestEU]. Namenski jamstveni instrument, ustvarjen v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se bo nadaljeval v okviru [Uredbe InvestEU] in upošteval prakse izvajanja, razvite v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013.
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4
4.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].
4.  Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu] na podlagi in ob upoštevanju že razvitih praks izvajanja.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa programi iz Uredbe …/… [instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] in Uredbe …/… [instrument za predpristopno pomoč (IPA III)] finančno podpirajo ukrepe, vzpostavljene s to uredbo. Ta uredba se uporablja za uporabo teh programov ob zagotavljanju skladnosti s predpisi, ki jih urejajo.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1
1.  Program se izvaja s programi dela iz člena 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.
1.  Program se izvaja z letnimi programi dela iz člena 110 finančne uredbe. Pred sprejetjem programov dela se opravijo posvetovanja z različnimi deležniki, da se zagotovi, da bodo načrtovani ukrepi kar najbolje podprli različne vključene sektorje. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja, ki ne nadomesti neposrednega financiranja v obliki subvencij.
V letnem programu dela se natančno določijo splošni in posebni cilji ter ustrezne prednostne naloge politike in ukrepi programa ter dodeljeni proračun za vsak ukrep. V letnem programu dela je naveden tudi okvirni časovni načrt izvajanja.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Komisija sprejme program dela z izvedbenim aktom.
2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 19, da to uredbo dopolni s sprejetjem letnih programov dela.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pri razpisih za zbiranje predlogov se lahko upošteva potreba po zagotovitvi ustrezne podpore majhnim projektom v okviru sklopa Kultura prek ukrepov, ki lahko vključujejo tudi višje stopnje sofinanciranja.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 b (novo)
1b.  Nepovratna sredstva se dodelijo ob upoštevanju naslednjih značilnosti zadevnih projektov:
(a)  kakovost projekta,
(b)  učinek;
(c)  kakovost in učinkovitost izvajanja.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.
2.  Komisijo za ocenjevanje lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki. Sestaja se v fizični navzočnosti članov ali na daljavo.
Strokovnjaki imajo strokovno ozadje, povezano s področjem, ki se ocenjuje. Komisija za ocenjevanje lahko prosi za mnenje strokovnjakov iz države, iz katere prihaja projekt.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3
3.  Z odstopanjem od člena [130(2)] finančne uredbe in v upravičenih primerih se lahko stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti.
3.  Z odstopanjem od člena [130(2)] finančne uredbe in v upravičenih primerih se stroški, ki so upravičencu nastali pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev, štejejo za upravičene, če so neposredno povezani z izvajanjem podprtih ukrepov in dejavnosti.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5 – uvodni del
5.  Naslednjim subjektom se lahko dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov:
5.  Naslednjim subjektom se lahko izjemoma dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi posebnih nalog in ciljev, ki jih opredeli Komisija in se redno ocenjujejo v skladu s cilji programa:
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5 – točka a
(a)  Evropska filmska akademija;
(a)  Evropska filmska akademija v okviru sodelovanja z Evropskim parlamentom pri filmski nagradi LUX, po pogajanjih in podpisu sporazuma o sodelovanju s strani pogodbenic in v sodelovanju z Europa Cinemas; dokler omenjeni sporazum o sodelovanju ni sklenjen, se ustrezna odobrena sredstva razporedijo v rezervo;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 5 – točka b
(b)  Mladinski orkester Evropske unije.
(b)  Mladinski orkester Evropske unije za svoje dejavnosti, vključno z rednim izborom in usposabljanjem mladih glasbenikov iz vseh držav članic prek programov stalnega prebivališča, ki ponujajo mobilnost in priložnosti za sodelovanje na festivalih in turnejah v Uniji in na mednarodni ravni ter prispevajo k čezmejnemu širjenju evropske kulture in k internacionalizaciji poklicne poti mladih glasbenikov, pri čemer je cilj geografsko ravnotežje udeležencev; Mladinski orkester Evropske unije nenehno diverzificira svoje prihodke tako, da aktivno išče finančno podporo novih virov, s čimer zmanjša svojo odvisnost od financiranja Unije; dejavnosti Mladinskega orkestra Evropske unije so v skladu s cilji in prednostnimi nalogami programa in sklopa KULTURA, zlasti z vključevanjem občinstva.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, raziskave in inovacije, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, državno pomoč ter mednarodno sodelovanje in razvoj.
Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno skladnost in dopolnjevanje programa z ustreznimi politikami in programi, zlasti tistimi, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov, izobraževanje, sploh digitalno izobraževanje in izobraževanje na področju medijske pismenosti, mlade in solidarnost, zaposlovanje in socialno vključenost, zlasti pri marginaliziranih skupinah in manjšinah, raziskave in inovacije, vključno s socialnimi inovacijami, industrijo in podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, okolje in podnebne ukrepe, kohezijo, regionalno in mestno politiko, trajnostni turizem, državno pomoč, mobilnost ter mednarodno sodelovanje in razvoj, tudi zavoljo spodbujanja učinkovite uporabe javnih sredstev;
Komisija zagotovi, da se pri izvajanju postopkov iz [programa InvestEU] za namene programa upoštevajo prakse, ki so se razvile v okviru Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 – točka b
(b)  izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov;
(b)  izpolnjuje zahteve glede visoke kakovosti navedenega razpisa za zbiranje predlogov;
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Predlogi, ki jim je bil dodeljen pečat odličnosti, lahko prejmejo finančna sredstva neposredno iz drugih programov in iz skladov v skladu z Uredbo [uredba o skupnih določbah COM(2018)0375] v skladu s členom 67(5) Uredbe, če so ti predlogi skladni s cilji programa. Komisija zagotovi, da so merila za izbor in dodelitev projektov, ki prejmejo pečat odličnosti, skladna, jasna in pregledna za morebitne upravičence.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 16 a (novo)
Člen 16a
Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje v okviru InvestEU
1.  Finančna podpora prek novega programa InvestEU temelji na ciljih in merilih Jamstvenega instrumenta za kulturne in ustvarjalne sektorje, ob upoštevanju specifičnosti sektorja.
2.  Program InvestEU zagotavlja:
(a)  dostop do financiranja malim in srednjim podjetjem ter mikro-, malim in srednjim organizacijam v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;
(b)  jamstva sodelujočim finančnim posrednikom iz vseh držav, ki sodelujejo v Jamstvenem instrumentu;
(c)  dodatno strokovno znanje za sodelujoče finančne posrednike, da ocenijo tveganja, povezana z MSP ter mikro-, malimi in srednjimi organizacijami ter kulturnimi in ustvarjalnimi projekti;
(d)  obseg financiranja dolga, ki je na voljo MSP ter mikro-, malim in srednjim organizacijam;
(e)  možnost razvijanja raznovrstnega posojilnega portfelja ter predloge načrtov za trženje in promocijo za MSP ter mikro-, male in srednje organizacije;
(f)  naslednje vrste posojil: naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva brez jamstva z osebnim premoženjem; prenos podjetij; obratna sredstva (kot so začasno financiranje, financiranje za premostitev vrzeli, denarni tok, kreditne linije).
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Sklopi imajo skupen nabor kvalitativnih kazalnikov. Vsak sklop ima namenski nabor kazalnikov.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno.
2.  Da se zagotovi učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 19 za oblikovanje določb za okvir za spremljanje in ocenjevanje, vključno s spremembami Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov. Komisija sprejme delegirani akt o kazalnikih do 31. decembra 2022.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Razpoložljivi podatki o znesku prevzetih obveznosti in odobritev plačil, ki bi bil potreben za financiranje projektov s pečatom odličnosti, se vsako leto pošljejo obema vejama proračunskega organa vsaj tri mesece pred dnevom objave njunih stališč o proračunu Unije za naslednje leto v skladu z vzajemno dogovorjenim časovnim načrtom za letni proračunski postopek.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 2
2.  Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.
2.  Vmesni pregled programa se opravi do 30. junija 2024.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo z oceno do 31. decembra 2024.
Komisija po potrebi in na podlagi vmesnega pregleda poda zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 3
3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
3.  Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v dveh letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija predloži končno oceno programa.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 1
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo, zlasti ime programa in, pri ukrepih, ki se financirajo v okviru sklopa MEDIA, logotip MEDIA. Komisija razvije logotip KULTURA, ki se uporablja za ukrepe, financirane v okviru sklopa KULTURA.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  projekti sodelovanja;
(a)  nadnacionalni projekti sodelovanja, pri čemer se jasno razlikuje med malimi, srednjimi in velikimi projekti in pri čemer se posebej podprejo mikro in male kulturne organizacije;
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d
(d)  mobilnost umetnikov ter kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev;
(d)  mobilnost umetnikov, obrtnikov ter kulturnih in ustvarjalnih izvajalcev pri njihovih nadnacionalnih dejavnostih, vključno s kritjem stroškov, povezanih z umetniško dejavnostjo in kroženjem umetniških ter kulturnih del;
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka e
(e)  podpora kulturnim in ustvarjalnim organizacijam pri delovanju na mednarodni ravni;
(e)  podpora kulturnim in ustvarjalnim organizacijam pri delovanju na mednarodni ravni ter pri razvoju krepitve zmogljivosti;
Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  podpora glasbenemu sektorju: spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovacij na področju glasbe, zlasti distribucije glasbenega repertoarja v Evropi in zunaj nje, ukrepi usposabljanja in razvoj občinstva z evropskim repertoarjem ter podpora zbiranju podatkov in analizi;
(a)  podpora glasbenemu sektorju: spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovacij na področju glasbe, zlasti glasbe v živo, tudi prek mreženja, distribucije in promocije raznolikih evropskih glasbenih del in repertoarja v Evropi in zunaj nje, usposabljanje, sodelovanje pri glasbi in dostop do nje, razvoj občinstva, prepoznavnost in priznavanje ustvarjalcev, promotorjev in umetnikov, zlasti mladih in zvez v nastajanju, ter podpora zbiranju podatkov in analizi;
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b
(b)  podpora knjižnemu sektorju in založništvu: ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti za prevajanje in promocijo evropske književnosti prek meja v Evropi in zunaj nje, usposabljanje in izmenjavo sektorskih strokovnjakov, avtorjev in prevajalcev ter nadnacionalnih projektov za sodelovanje, inovacije in razvoj v tem sektorju;
(b)  podpora knjižnemu sektorju in založništvu: ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, zlasti prevajanje, priredba v dostopne oblike za invalide, promocija evropske književnosti prek meja v Evropi in zunaj nje, tudi prek knjižnic, usposabljanje in izmenjavo sektorskih strokovnjakov, avtorjev in prevajalcev ter nadnacionalnih projektov za sodelovanje, inovacije in razvoj v tem sektorju;
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka c
(c)  podpora sektorjema arhitekture in kulturne dediščine: ciljno usmerjeni ukrepi za mobilnost izvajalcev, krepitev zmogljivosti, razvoj občinstva in internacionalizacijo sektorjev arhitekture in kulturne dediščine, promocija kulture grajenega prostora (Baukultur), podporo za varovanje, ohranjanje in krepitev kulturne dediščine in njenih vrednot prek ozaveščanja, mreženja in vzajemnega učenja;
(c)  podpora sektorjem kulturne dediščine in arhitekturi: ciljno usmerjeni ukrepi za mobilnost izvajalcev, raziskave, vzpostavitev standardov visoke kakovosti, krepitev zmogljivosti, izmenjavo strokovnega znanja in spretnosti za obrtnike, vključevanje občinstva, podporo za varovanje, ohranjanje, prenovo življenjskih prostorov, prilagodljivo ponovno uporabo, promocijo kulture grajenega prostora (Baukultur), trajnost, razširjanje, krepitev in internacionalizacijo kulturne dediščine in njenih vrednot prek ozaveščanja, mreženja in vzajemnega učenja;
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka d
(d)  podpora drugim sektorjem: ciljno usmerjeni ukrepi v korist razvoja ustvarjalnih vidikov sektorjev oblikovanja in mode ter kulturnega turizma in za njihovo promocijo in zastopanje zunaj Evropske unije.
(d)  podpora drugim sektorjem: ciljno usmerjeni promocijski ukrepi v korist razvoja ustvarjalnih vidikov drugih sektorjev, vključno s sektorji oblikovanja in mode ter trajnostnim kulturnim turizmom, in za njihovo promocijo in zastopanje zunaj Evropske unije.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Podpora vsem kulturnim in ustvarjalnim sektorjem na področjih skupnih potreb, kjer se lahko oblikujejo sektorski ukrepi, kot je ustrezno, kadar značilnosti podsektorja upravičujejo ciljno usmerjen pristop. Horizontalni pristop se uporablja za nadnacionalne projekte za sodelovanje, mobilnost in internacionalizacijo, tudi prek programov rezidentstva, turnej, prireditev, predstav v živo, razstav in festivalov, pa tudi za spodbujanje raznolikosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, usposabljanja in izmenjav za panožne strokovnjake, krepitve zmogljivosti, mreženja, znanj in veščin, razvoja občinstva ter zbiranja in analize podatkov. Sektorski ukrepi so upravičeni do proračuna, ki je sorazmeren s sektorji, ki so opredeljeni kot prednostni. Sektorski ukrepi bi morali prispevati k reševanju posebnih izzivov, s katerimi se soočajo različni prednostni sektorji, ki so opredeljeni v tej prilogi, in sicer na podlagi obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – uvodni del
Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga:
Posebni ukrepi za povečanje prepoznavnosti in oprijemljivosti evropske identitete in njene kulturne raznolikosti in dediščine ter za spodbujanje medkulturnega dialoga:
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b
(b)  znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta34;
(b)  znak evropske dediščine; finančna podpora mu je zagotovljena s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta34, ter omrežje območij z znakom evropske dediščine;
__________________
__________________
34 Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).
34 Sklep št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (UL L 303, 22.11.2011, str. 1).
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka c
(c)  kulturne nagrade EU;
(c)  kulturne nagrade EU, vključno z evropsko gledališko nagrado;
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga I – točka 1 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka d a (novo)
(da)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote;
Sprememba 123
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – uvodni del
Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi:
Prednostne naloge sklopa MEDIA iz programa, opisane v členu 5, upoštevajo zahteve iz Direktive 2010/13/EU in razlike med državami glede produkcije, distribucije in dostopa do avdiovizualnih vsebin, pa tudi velikost in značilnosti zadevnih trgov ter se med drugim uresničujejo z naslednjimi ukrepi:
Sprememba 124
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  razvojem avdiovizualnih del;
(a)  razvojem evropskih avdiovizualnih del, zlasti filmov in televizijskih del, kot so igrani, kratki, dokumentarni ter otroški in animirani filmi, pa tudi interaktivnih del, kot so kakovostne in pripovedne videoigre in večpredstavnostne vsebine, s povečanimi možnostmi za čezmejno kroženje s pomočjo neodvisnih produkcijskih podjetij iz Evrope;
Sprememba 125
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  produkcijo inovativnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb;
(b)  produkcijo inovativnih in kakovostnih televizijskih vsebin in serijskega pripovedovanja zgodb za vse starosti, prek podpore neodvisnim produkcijskim družbam iz Evrope;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  podporo pobudam za ustvarjanje in spodbujanje del, povezanih z zgodovino evropske integracije in z evropskimi zgodbami.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  oglaševanja in trženja, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del;
(c)  promoviranjem, oglaševanjem in trženjem, tudi na spletu in z uporabo podatkovne analitike, za povečanje pomena, prepoznavnosti, čezmejnega dostopa ter dosega gledalcev evropskih del;
Sprememba 128
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka d
(d)  podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav;
(d)  podporo mednarodni prodaji in kroženju nenacionalnih evropskih del na vseh platformah, usmerjeno v male in velike produkcije na vseh platformah, vključno z usklajenimi distribucijskimi strategijami, ki zajemajo več držav, ter podnaslavljanjem, sinhronizacijo in zvočnim opisom;
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  ukrepi, namenjenimi podpori držav z nizko zmogljivostjo, da se izboljšajo njihove ugotovljene pomanjkljivosti;
Sprememba 130
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka e
(e)  podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij;
(e)  podporo izmenjavi med podjetji in dejavnostim mreženja za spodbujanje evropskih in mednarodnih koprodukcij in kroženja evropskih del;
Sprememba 131
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  podporo evropskim mrežam avdiovizualnih ustvarjalcev iz različnih držav, ki si prizadevajo za razvoj ustvarjalnih talentov v avdiovizualnem sektorju;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  posebnimi ukrepi za prispevanje k pošteni obravnavi ustvarjalnega talenta v avdiovizualnem sektorju;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka g
(g)  pobudami, ki spodbujajo razvoj občinstva in filmsko izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu;
(g)  pobudami, ki spodbujajo razvoj in vključevanje občinstva, zlasti v kinematografih, in filmsko ter avdiovizualno izobraževanje, zlasti pri mladem občinstvu;
Sprememba 134
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka h
(h)  dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam;
(h)  dejavnostmi usposabljanja in mentorstva za povečanje zmogljivosti izvajalcev, vključno z obrtniki, v avdiovizualnem sektorju za prilagoditev na nove razmere na trgu in digitalnim tehnologijam;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka i
(i)  mrežo evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del;
(i)  eno ali več mrež evropskih ponudnikov videa na zahtevo (VOD), ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih del;
Sprememba 136
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka j
(j)  mrežo evropskih festivalov, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov;
(j)  evropskimi festivali in mrežami festivalov, ki predvajajo in promovirajo raznolik nabor evropskih avdiovizualnih del, skupaj s precejšnjim deležem nenacionalnih evropskih filmov;
Sprememba 137
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka k
(k)  mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov;
(k)  mrežo evropskih kinooperaterjev, ki predvajajo precejšen del nenacionalnih evropskih filmov, ki prispevajo h krepitvi vloge kinematografov v vrednostni verigi in ki opozarjajo na javna predvajanja kot na socialno doživetje;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka l
(l)  posebnimi ukrepi za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju;
(l)  posebnimi ukrepi, vključno z mentorstvom in dejavnostmi mreženja, za prispevanje k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v avdiovizualnem sektorju;
Sprememba 139
Predlog uredbe
Priloga I – točka 2 – odstavek 1 – točka n a (novo)
(na)  podporo kroženju in večjezikovnemu dostopu do kulturnih televizijskih vsebin prek spleta in zunaj njega, tudi prek podnaslavljanja, za spodbujanje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine, sodobnega ustvarjanja in jezikov.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a
(a)  razvoj politike, nadnacionalna izmenjava izkušenj in znanja ter dejavnosti vzajemnega učenja in mreženja med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami ter oblikovalci politike, ki je medsektorske narave;
(a)  razvoj politike, nadnacionalna izmenjava izkušenj in znanja ter dejavnosti vzajemnega učenja, vključno z vzajemnim mentorstvom novih prišlekov v programu, krepitev ozaveščenosti in mreženje med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami ter oblikovalci politike, ki je medsektorske narave, tudi s pomočjo stalnega strukturnega dialoga z deležniki ter foruma za kulturo in ustvarjalni sektor za krepitev dialoga in usmerjenosti politik v sektorju;
Sprememba 141
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a
(a)  spodbujanje novih oblik ustvarjanja na stičiščih različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, na primer z uporabo inovativnih tehnologij;
(a)  spodbujanje novih oblik ustvarjanja na stičiščih različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in z izvajalci iz drugih sektorjev, na primer z uporabo inovativnih tehnologij in mentorstvom v uporabi teh tehnologij v kulturnih organizacijah ter s sodelovanjem prek digitalnih vozlišč;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (nova)
(ba)  ukrepi, namenjeni interdisciplinarnim produkcijam, ki se nanašajo na Evropo in njene vrednote;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka a
(a)  spodbujanje programa na nacionalni ravni ter zagotavljanje informacij o različnih vrstah finančne podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije;
(a)  spodbujanje programa na nacionalni ravni ter zagotavljanje informacij o različnih vrstah finančne podpore, ki so na voljo v okviru politike Unije, ter o merilih za ocenjevanje, postopku in rezultatih;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka b
(b)  spodbujanje čezmejnega sodelovanja strokovnjakov, ustanov, platform in mrež v okviru področja politike in sektorjev, vključenih v program, ter med njimi;
(b)  podpora morebitnim upravičencem v postopku prijave, spodbujanje čezmejnega sodelovanja in izmenjava dobre prakse med strokovnjaki, ustanovami, platformami in mrežami v okviru področja politike in sektorjev, vključenih v program, ter med njimi;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 3 – točka c
(c)  podpora Komisiji pri zagotavljanju primernega obveščanja o rezultatih programa za državljane ter njihovega razširjanja.
(c)  podpora Komisiji pri zagotavljanju primernega obveščanja od spodaj navzgor in obratno o rezultatih programa za državljane in izvajalce ter njihovega razširjanja.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka a
(a)  obravnavanje strukturnih sprememb, s katerimi se sooča medijski sektor, s spodbujanjem in spremljanjem raznolikega in pluralističnega medijskega okolja;
(a)  obravnavanje strukturnih in tehnoloških sprememb, s katerimi se sooča novičarski sektor, s spodbujanjem neodvisnega in pluralističnega medijskega okolja in podpiranjem neodvisnega spremljanja za oceno tveganj in izzivov za medijski pluralizem in svobodo;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka b
(b)  podpora visokim standardom medijske produkcije s spodbujanjem sodelovanja, čezmejnega sodelovalnega novinarstva in kakovostnih vsebin;
(b)  podpora visokim standardom medijske produkcije s spodbujanjem sodelovanja, digitalnih veščin, čezmejnega sodelovalnega novinarstva in kakovostnih vsebin ter trajnostnih medijskih ekonomskih modelov za zagotovitev poklicne etike v novinarstvu;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka c
(c)  spodbujanje medijske pismenosti, ki državljanom omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev.
(c)  spodbujanje medijske pismenosti, ki državljanom, zlasti mladim, omogoča, da razvijejo kritično razumevanje medijev, in podpiranje oblikovanja platforme Unije za izmenjavo medijskih literarnih praks in politik med vsemi državami članicami, tudi z univerzitetnimi mrežami za radio in medije, ki se ukvarjajo z Evropo, in omogočanje novičarskim strokovnjakom udeležbo na programih usposabljanja za prepoznavanje in boj proti dezinformacijam.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Priloga I – točka 3 – odstavek 1 – pododstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)  spodbujanje in varovanje političnega dialoga in dialoga civilne družbe o grožnjah svobodi medijev in pluralizmu medijev v Evropi;
Sprememba 150
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek -1 (novo)
-1.  SKUPNI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI KAZALNIKI UČINKOV ZA PROGRAM
(1)  Korist za državljane in skupnosti;
(2)  korist za krepitev evropske kulturne raznolikosti in kulturne dediščine;
(3)  korist za gospodarstvo in delovna mesta Unije, zlasti kulturne in ustvarjalne sektorje ter mala in srednja podjetja;
(4)  vključevanje politik Unije, vključno z mednarodnimi kulturnimi povezavami;
(5)  evropska dodana vrednost pri projektih;
(6)  kakovost partnerstev in kulturnih projektov;
(7)  število ljudi, ki dostopajo do evropskih kulturnih in ustvarjalnih del, ki jih podpira program;
(8)  število delovnih mest, povezanih s financiranimi projekti;
(9)  uravnotežena zastopanost spolov, kjer je to potrebno, mobilnost in krepitev vloge gospodarskih subjektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


„Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ***I
PDF 376kWORD 124k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (COM(2018)0367 – C8-0233/2018 – 2018/0191(COD))
P8_TA(2019)0324A8-0111/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Vzpostavitev okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ***I
PDF 297kWORD 96k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018)0353 – C8-0207/2018 – 2018/0178(COD))
P8_TA-PROV(2019)0325A8-0175/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0353),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0207/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0175/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 80
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“25 o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije trajnostnih dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem razumevanju, kaj pomeni „trajnostna naravnanost“. Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji, se lahko pripravijo pozneje.
(6)  Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“25 o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Vzpostavitev enotnega sistema klasifikacije in kazalnikov za ugotavljanje stopnje trajnosti dejavnosti je najpomembnejši in najnujnejši ukrep, predviden v akcijskem načrtu. Akcijski načrt priznava, da mora premik kapitalskih tokov k bolj trajnostnim dejavnostim temeljiti na skupnem, celostnem razumevanju, kakšen je vpliv gospodarskih dejavnosti in naložb na okoljsko trajnost in učinkovito rabo virov. Kot prvi korak bi morala jasna navodila glede dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, prispevati k obveščanju vlagateljev o naložbah, ki financirajo gospodarske dejavnosti glede na njihovo stopnjo trajnosti. Ob priznavanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja in sklepov Evropskega sveta z dne 20. junija 2017 bi bilo treba pripraviti tudi dodatne smernice o dejavnostih, ki prispevajo k drugim ciljem glede trajnosti, vključno s socialnimi cilji in cilji glede upravljanja, s čimer bi celovito, dosledno, obsežno, integrirano in učinkovito izvajali Agendo 2030.
_________________
_________________
25 COM(2018)0097.
25 COM(2018)0097.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Kljub priznavanju, da je ukrepanje proti podnebnim spremembam nujno, bi ozka osredotočenost na izpostavljenost emisijam ogljika lahko imela negativne učinke prelivanja, če bi se tokovi naložb preusmerili k ciljem z drugimi okoljskimi tveganji. Zato je treba vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da gospodarske dejavnosti ne bi škodovale doseganju drugih okoljskih ciljev, kot sta biotska raznovrstnost in energetska učinkovitost. Vlagatelji potrebujejo primerljive in celovite informacije o okoljskih tveganjih in vplivu teh dejavnosti na okolje, da njihovih portfeljev ne bi ocenili le z vidika izpostavljenosti emisijam ogljika, ampak tudi z drugih vidikov.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Glede na nujnost ukrepanja na več medsebojno povezanih področjih propadanja okolja in prekomerne rabe virov je potreben sistemski pristop k eksponentno rastočim negativnim trendom, kot so izguba biotske raznovrstnosti, prekomerna raba virov v svetu, pojav novih groženj, vključno z nevarnimi kemikalijami in njihovimi mešanicami, pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, tanjšanje ozonskega plašča, zakisljevanje oceanov, izrabljanje sladkih voda in sprememba zemljiškega sistema. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo usmerjeni v prihodnost in bodo kos prihodnjim izzivom. Obsežnost teh izzivov zahteva celosten in ambiciozen pristop ter uporabo strogega previdnostnega načela.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  V samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o vzdržnih financah so določeni bistveni elementi kazalnikov trajnosti in taksonomija kot spodbudi za trajnostne naložbe. Zagotoviti bi bilo treba doslednost ustrezne zakonodaje.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Zaradi obsežnosti tega izziva je treba celotni finančni sistem postopno preusmeriti v podpiranje trajnostnega delovanja gospodarstva. V ta namen je treba financiranje trajnostne rasti postaviti v središče prizadevanj ter trajnostni vpliv upoštevati pri finančnih produktih in storitvah.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za usmerjanje zasebnih naložb v trajnostne dejavnosti. Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev, ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Odsotnost enotnih meril bo tako povečala stroške in močno odvračala gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila za ugotavljanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je zato treba uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S takšnim usklajevanjem bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje zelene dejavnosti, saj bi bilo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril, da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije.
(9)  Ponujanje finančnih produktov, ki sledijo okoljsko trajnostnim ciljem, je učinkovit način za postopno preusmerjanje zasebnih naložb od dejavnosti z negativnim vplivom na okolje k bolj trajnostnim dejavnostim. Cilj nacionalnih zahtev za trženje finančnih produktov, storitev in podjetniških obveznic kot trajnostnih naložb, kot so opredeljene v tej uredbi, zlasti tistih zahtev, ki zadevnim akterjem na trgu omogočajo, da uporabljajo nacionalne oznake, je okrepitev zaupanja vlagateljev in njihovega zavedanja tveganj, ustvarjanje prepoznavnosti ter obravnavanje pomislekov glede lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja („greenwashing“). Lažno oglaševanje prijaznosti do okolja se nanaša na prakso pridobivanja nepoštene konkurenčne prednosti s trženjem finančnega produkta kot okolju prijaznega, čeprav v resnici ne izpolnjuje osnovnih okoljskih standardov. Trenutno ima le nekaj držav članic vzpostavljene sisteme označevanja. Ti sistemi temeljijo na različnih taksonomijah za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti. Ob upoštevanju političnih zavez iz Pariškega sporazuma in na ravni Unije je verjetno, da bo vse več držav članic vzpostavilo sheme označevanja ali druge zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne. Pri tem bi države članice uporabile nacionalne taksonomije za določanje, katere naložbe se štejejo kot trajnostne. Če take nacionalne zahteve temeljijo na različnih merilih in kazalnikih glede tega, katere gospodarske dejavnosti se štejejo kot okoljsko trajnostne, bo to vlagatelje odvrnilo od čezmejnih naložb zaradi težav pri primerjanju različnih naložbenih priložnosti. Poleg tega bi morali gospodarski subjekti, ki želijo pritegniti naložbe iz celotne Unije, v različnih državah članicah izpolnjevati različna merila, da bi se njihove dejavnosti za namene različnih oznak štele kot okoljsko trajnostne. Če ne bo enotnih meril in kazalnikov, se bodo naložbe usmerile v dejavnosti, ki ne prispevajo k okoljskim ciljem in so v nekaterih primerih v nasprotju z njimi, okoljski in trajnostni cilji pa ne bodo doseženi. Odsotnost enotnih meril in kazalnikov tako povečuje stroške in močno odvrača gospodarske subjekte, kar ovira dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za trajnostne naložbe. Ovire za dostop do čezmejnih kapitalskih trgov za namene zbiranja sredstev za trajnostne projekte naj bi se še naprej povečevale. Merila in kazalniki za ugotavljanje stopnje trajnosti gospodarske dejavnosti je zato treba postopoma uskladiti na ravni Unije, da bi odpravili ovire za delovanje notranjega trga in preprečili njihov nastanek v prihodnosti. S harmonizacijo informacij, metrike in meril bodo gospodarski subjekti lažje čezmejno zbirali sredstva za svoje okoljsko trajnostne dejavnosti, saj bo njihove gospodarske dejavnosti mogoče primerjati na podlagi enotnih meril in kazalnikov, da bi se izbrale kot osnovno sredstvo za okoljsko trajnostne naložbe. To bo olajšalo privabljanje čezmejnih naložb znotraj Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Da bi Unija izpolnila svoje okoljske in podnebne obveznosti, je treba spodbujati zasebne naložbe. Za dosego tega cilja so potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje. Da bi zagotovili skladen okvir politike za trajnostne naložbe, je pomembno, da določbe te uredbe temeljijo na veljavni zakonodaji Unije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  A če udeleženci na trgu vlagateljem ne zagotovijo nobenega pojasnila o tem, kako dejavnosti, v katere vlagajo, prispevajo k okoljskim ciljem, ali če uporabljajo različne pojme za razlago, kaj je „trajnostna“ gospodarska dejavnost, preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje predstavljata nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v zelene finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati okolju prijazne naložbene priložnosti prek meja. Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.
(10)  A če udeleženci na trgu vlagateljem ne razkrijejo, kako dejavnosti, v katere vlagajo, negativno ali pozitivno vplivajo na doseganje okoljskih ciljev, ali če za razlago o stopnji okoljske trajnosti posamezne gospodarske dejavnosti uporabljajo različno metriko in merila za ugotavljanje vpliva, predstavljata preverjanje in primerjava teh različnih finančnih produktov za vlagatelje nesorazmerno večje breme. Ugotovljeno je bilo, da to odvrača vlagatelje od naložb v trajnostne finančne produkte. Poleg tega ima pomanjkanje zaupanja vlagateljev pomembne škodljive učinke na trg za trajnostne naložbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bodo nacionalni predpisi ali tržne pobude za reševanje tega vprašanja znotraj nacionalnih meja povzročili razdrobitev notranjega trga. Če udeleženci na finančnem trgu razkrijejo, kako finančni produkti, za katere trdijo, da so okolju prijazni, izpolnjujejo okoljske cilje, in za takšno razkritje uporabljajo skupna merila po vsej Uniji glede tega, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost, bo to vlagateljem pomagalo primerjati, kakšen je vpliv naložbenih priložnosti prek meja na okolje, in spodbudilo podjetja, v katera vlagajo, k oblikovanju bolj trajnostnih poslovnih modelov. Vlagatelji bodo imeli več zaupanja pri vlaganju v zelene finančne produkte v Uniji, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Da bi dosegli pomemben okoljski in širši trajnostni vpliv, zmanjšali nepotrebno upravno breme za udeležence na finančnem trgu in druge deležnike ter spodbudili rast evropskih finančnih trgov, iz katerih se financirajo trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala taksonomija temeljiti na harmoniziranih, primerljivih in enotnih merilih in kazalnikih, ki bi vključevali vsaj kazalnike krožnega gospodarstva. Ti kazalniki bi morali biti skladni z enotno metodologijo za ocenjevanje življenjskega kroga in bi se morali uporabljati v vseh regulativnih pobudah Unije. Biti bi morali podlaga za ocenjevanje gospodarskih dejavnosti, naložbenega tveganja in vpliva na okolje. Preprečiti je treba vsa prekrivanja v predpisih, saj to ne bi bilo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in ne bi bilo sorazmerno, prav tako pa ne bi bilo skladno s ciljem oblikovanja dosledne terminologije in jasnega regulativnega okvira. Prav tako bi se bilo treba izogniti nepotrebnim obremenitvam za organe in finančne institucije. V istem kontekstu bi bilo treba pred začetkom veljavnosti taksonomije in zadevnih meril jasno opredeliti obseg in uporabo tehničnih meril za pregled ter povezave z drugimi pobudami. Pri določitvi usklajenih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi bilo treba upoštevati pristojnosti držav članic na različnih področjih politike. Zahteve iz te uredbe bi se morale sorazmerno uporabljati za male in enostavnejše institucije, opredeljene v tej uredbi.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Kazalnike bi bilo treba harmonizirati na podlagi obstoječih projektov, kot je med drugim delo Komisije, Evropske agencije za okolje in OECD, ter vanje vključiti vpliv emisij CO2 in drugih emisij na okolje, biotsko raznovrstnost, ustvarjanje odpadkov, rabo energije, uporabo obnovljivih virov energije, rabo surovin in vode ter neposredno in posredno rabo tal, kot je določeno v okviru Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM/2018/29), akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo (COM/2015/0614) in resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI)). Poleg tega bi bilo treba kazalnike zasnovati tudi ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za podporo financiranju krožnega gospodarstva, ki jo je oblikovala Komisija. Komisija bi morala oceniti, kako delo te strokovne skupine vključiti v delo skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti. Pri kazalnikih bi bilo treba upoštevati mednarodno priznane trajnostne standarde.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice uporabiti enoten koncept okoljsko trajnostnih naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje.
(11)  Za odpravo obstoječih ovir za delovanje notranjega trga in preprečitev nastanka takih ovir v prihodnosti bi morale države članice in Unija uporabiti enoten koncept glede stopnje okoljske trajnosti naložb pri določanju zahtev za akterje na trgu za namene označevanja finančnih produktov, storitev ali podjetniških obveznic, ki se na nacionalni ravni tržijo kot okoljsko trajnostni. Iz istih razlogov bi morali upravitelji skladov in institucionalni vlagatelji, ki trdijo, da si prizadevajo za doseganje okoljskih ciljev, pri razkrivanju, kako uresničujejo te cilje, uporabljati isti koncept okoljsko trajnostne naložbe ter iste kazalnike, metriko in merila za oceno okoljskega vpliva.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Določitev meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti bi lahko podjetja spodbudila, da na svojih spletnih straneh prostovoljno razkrijejo informacije o okoljsko trajnostnih dejavnostih, ki jih izvajajo. Te informacije ne bodo samo pomagale zadevnim subjektom na finančnih trgih pri lažjem ugotavljanju, katera podjetja izvajajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, ampak bodo ta podjetja tudi lažje zbirala sredstva za svoje zelene dejavnosti.
(12)  Informacije o vplivu dejavnosti na okolje bodo zadevnim subjektom na finančnih trgih pomagale, da bodo lažje ugotovili in določili stopnjo okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, ki jih opravljajo podjetja, hkrati pa bodo podjetja tako lažje zbirala finančna sredstva.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Evropska klasifikacija okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti bi morala omogočiti razvoj prihodnjih politik Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji. Enotne pravne zahteve za obravnavanje naložb kot okoljsko trajnostnih naložb na podlagi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen je omogočanje navedenih naložb.
(13)  Vseevropski kazalniki za določanje okoljskega vpliva gospodarskih dejavnosti bi morali omogočiti razvoj prihodnjih politik in strategij Unije, vključno z vseevropskimi standardi za okoljsko trajnostne finančne produkte in navsezadnje oblikovanjem oznak, s katerimi bo uradno priznano izpolnjevanje teh standardov po vsej Uniji, poleg tega pa bi lahko bili podlaga za druge gospodarske in regulativne ukrepe ter bonitetne zahteve. Enotne pravne zahteve za obravnavanje stopnje okoljske trajnosti naložb, ki bi temeljile na enotnih merilih za določitev stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti in skupnih kazalnikih za ocenjevanje okoljskega vpliva naložb, so potrebne kot referenca za prihodnjo zakonodajo Unije, katere namen bo olajšati preusmeritev od naložb z negativnim okoljskim vplivom k naložbam s pozitivnim vplivom.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji so se odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, izkazale za učinkovite pri usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta27 določa cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti bi lahko bila podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji.
(14)  V okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja v Uniji bi odločitve politike, kot je ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, lahko bile učinkovite pri spodbujanju in usmerjanju zasebnih naložb poleg javnih sredstev v trajnostne naložbe. Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta27 določa horizontalni cilj vsaj 40 % investiranja v podnebje za infrastrukturne in inovacijske projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe. Skupna merila za trajnost gospodarskih dejavnosti in skupni kazalniki za ocenjevanje okoljskega vpliva so lahko podlaga za prihodnje podobne pobude Unije za spodbujanje naložb, povezanih s podnebnimi spremembami ali drugimi okoljskimi cilji.
__________________
__________________
27 Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).
27 Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (UL L 345, 27.12.2017, str. 34).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih, temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo „zelene“ finančne produkte, in nefinančne družbe, ki izdajajo „zelene“ podjetniške obveznice.
(15)  Da bi se izognili razdrobljenosti trga in škodi za interese potrošnikov zaradi različnih pojmov glede stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, bi morale nacionalne zahteve, ki bi jih morali akterji na trgu upoštevati pri trženju finančnih produktov ali podjetniških obveznic kot okoljsko trajnostnih – kot je to opredeljeno v tej uredbi –, temeljiti na enotnih merilih za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Ti akterji na trgu vključujejo udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo trajnostne finančne produkte ali storitve, in nefinančne družbe, ki izdajajo trajnostne podjetniške obveznice.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi, kadar se finančni produkti ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi jih bilo spodbujati, da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled ali za katero takšna merila še niso bila določena, obravnavati kot okoljsko trajnostno, da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled.
(17)  Da se prepreči izogibanje obveznosti razkritja, bi morala ta obveznost veljati tudi za vse finančne produkte, kadar se ponujajo kot produkti s podobnimi lastnostmi kot okoljsko trajnostne naložbe, vključno s tistimi, katerih cilj je varstvo okolja v širšem smislu. Od udeležencev na finančnem trgu se ne bi smelo zahtevati, da vlagajo le v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, določene v skladu s tehničnimi merili za pregled iz te uredbe. Treba bi bilo spodbujati udeležence na finančnem trgu in druge akterje, da Komisijo obvestijo, kadar menijo, da tehnična merila za pregled, ki so pomembna za dejavnosti, ki jih financirajo, še niso bila določena in da bi zato bilo treba njihove finančne produkte obravnavati kot okoljsko trajnostne, da bi Komisiji pomagali oceniti primernost dopolnitve ali posodobitve tehničnih meril za pregled.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za namene določitve, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev.
(18)  Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti, je treba pripraviti izčrpen seznam okoljskih ciljev, ki bodo temeljili na kazalnikih, ki merijo vpliv na okolje, pri čemer je treba upoštevati vpliv na celotno industrijsko vrednostno verigo in zagotoviti skladnost z veljavno zakonodajo Unije, kot je sveženj o čisti energiji.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za vsak okoljski cilj bi bilo treba določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem.
(20)  Za vsak okoljski cilj bi bilo treba na podlagi informacij, pridobljenih prek harmoniziranih kazalnikov, določiti enotna merila, na podlagi katerih se preverja, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k temu cilju. En element enotnih meril bi moral biti izogibanje znatni škodi za kateri koli okoljski cilj iz te uredbe. To je potrebno, da se prepreči, da se naložbe obravnavajo kot okoljsko trajnostne, čeprav gospodarske dejavnosti, ki imajo korist od teh naložb, škodujejo okolju v obsegu, ki presega njihov prispevek k okoljskemu cilju. Pogoji za bistven prispevek in za nepovzročanje znatne škode bi morali omogočiti naložbe v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, da bi resnično prispevali k okoljskim ciljem.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bila merila posodobljena ter temeljila na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih zainteresiranih strani, bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več zainteresiranimi stranmi o financiranju trajnostne rasti.
(22)  Glede na posebne tehnične podrobnosti, potrebne za presojo okoljskih vplivov gospodarske dejavnosti, in glede na hitro spreminjajočo se naravo znanosti in tehnologije, bi bilo treba merila za ugotavljanje stopnje okoljske trajnosti gospodarske dejavnosti redno prilagajati tem spremembam. Da bi bili merila in kazalniki posodobljeni ter bi temeljili na znanstvenih dokazih in prispevkih strokovnjakov ter zadevnih deležnikov, bi bilo treba določiti pogoje za bistven prispevek in znatno škodo, ki bi bila bolj razčlenjena za različne gospodarske dejavnosti, in jih redno posodabljati. V ta namen bi morala Komisija določiti razčlenjena in natančna tehnična merila za pregled ter sklop harmoniziranih kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnega prispevka platforme z več deležniki o financiranju trajnostne rasti.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji. Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek določene gospodarske dejavnosti.
(23)  Nekatere gospodarske dejavnosti negativno vplivajo na okolje, z zmanjšanjem tega negativnega vpliva pa bi bilo mogoče znatno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem. Za te gospodarske dejavnosti je ustrezno določiti tehnična merila za pregled, ki zahtevajo bistveno izboljšanje okoljske učinkovitosti, med drugim v primerjavi s povprečjem v industriji, da se prouči, ali lahko zadevna dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem. Ta merila bi morala upoštevati tudi dolgoročni učinek (to je več kot 3 leta) določene gospodarske dejavnosti, zlasti okoljske koristi proizvodov in storitev ter prispevek vmesnih proizvodov, in tako zagotavljati oceno učinka vseh faz proizvodnje in uporabe v celotni vrednostni verigi in življenjskem ciklu.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če povzroči več škode za okolje kot koristi. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da ta merila temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih in se redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU.
(24)  Gospodarske dejavnosti ne bi smeli šteti kot okoljsko trajnostno, če ne zagotavlja čiste koristi za okolje. Tehnična merila za pregled bi morala opredeliti minimalne zahteve, potrebne za preprečevanje znatne škode za druge cilje. Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija zagotoviti, da so ta merila razumna, sorazmerna in da temeljijo na razpoložljivih znanstvenih dokazih ter upoštevajo celotno vrednostno verigo in življenjski cikel tehnologij. Poleg tega bi morala zagotoviti, da se ta merila redno posodabljajo. Če na podlagi znanstvene ocene ni mogoče dovolj zanesljivo določiti tveganja, bi moralo veljati previdnostno načelo v skladu s členom 191 PDEU.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta37, sistemom za okoljsko ravnanje in presojo38, merili EU za zelena javna naročila39 ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij40. Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA)41.
(25)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in sklopa harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati ustrezno pravo Unije pa tudi nezakonodajne instrumente Unije, ki že obstajajo, vključno z Uredbo (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta37, sistemom za okoljsko ravnanje in presojo38, merili EU za zelena javna naročila39, platformo Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva, evropsko platformo za oceno življenjskega kroga ter tekočim delom v zvezi s pravili o ekološkem odtisu izdelkov in organizacij40. Da bi preprečili nepotrebne nedoslednosti s klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, ki že obstaja za druge namene, bi morala Komisija upoštevati tudi statistične klasifikacije v zvezi s sektorjem okoljskega blaga in storitev, in sicer klasifikacijo aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) ter klasifikacijo dejavnosti upravljanja virov (CReMA)41.
__________________
__________________
37 Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).
37 Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1).
38 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1–45).
38 Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
39 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Javna naročila za boljše okolje“ SEC(2008) 2124 SEC(2008) 2125 SEC(2008) 2126 COM(2008) 400 final.
39 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Javna naročila za boljše okolje“ SEC(2008) 2124 SEC(2008) 2125 SEC(2008) 2126 COM(2008)0400.
40 2013/179/EU: Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1-210).
40 2013/179/EU: Priporočilo Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).
41 Prilogi 4 in 5 k Uredbi (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (UL L 158, 27.5.2014).
41 Prilogi 4 in 5 k Uredbi (EU) št. 538/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih (UL L 158, 27.5.2014).
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti infrastrukturnega sektorja, v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta42, Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta44, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta45, Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta46 in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi47, na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta.
(26)  Pri določitvi in posodabljanju tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov bi Komisija morala upoštevati tudi posebnosti različnih sektorjev, v okviru analize stroškov in koristi pa tudi okoljske, socialne in ekonomske zunanje učinke. S tem v zvezi bi Komisija morala upoštevati delo mednarodnih organizacij, kot je OECD, zadevno zakonodajo in standarde Unije, vključno z Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta42, Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta43, Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta44, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta45, Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta46 in trenutno metodologijo. V tem okviru bi morala tehnična merila za pregled in kazalniki spodbujati ustrezne okvire upravljanja, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot je navedeno v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi47, na vseh stopnjah življenjskega cikla projekta.
__________________
__________________
42 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
42 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
43 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
43 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
44 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
44 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
45 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
45 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
46 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
46 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
47 https://www.unpri.org/download?ac=1534.
47 https://www.unpri.org/download?ac=1534.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)  Komisija bi morala pri opredelitvi tehničnih meril za pregled upoštevati tudi prehodne ukrepe v zvezi z dejavnostmi, ki podpirajo prehod na bolj trajnostno nizkoogljično gospodarstvo. Za podjetja, katerih dejavnosti zelo škodijo okolju, bi bilo treba spodbujati, naj hitro preidejo na okoljsko trajnosten ali vsaj okoljsko nesporen status. Tehnična merila za pregled bi morala spodbujati take procese prehoda, kjer se dogajajo. Če se večji del podjetij, katerih dejavnosti so zelo škodljive, dokazano vključi v tak prehod, se to lahko upošteva v merilih za pregled. Resna prizadevanja za prehod je med drugim mogoče dokazati s trajnimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja, velikimi projekti naložb v kapital, preko katerih se vlaga v nove in bolj okoljsko trajnostne tehnologije, ali s konkretnimi načrti za prehod v vsaj zgodnjih fazah izvajanja.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Da se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe. Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih. Vendar v vsakem sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje.
(27)  Da se spodbujajo okoljsko trajnostne inovacije in se prepreči izkrivljanje konkurence pri zbiranju sredstev za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, bi morala tehnična merila za pregled zagotoviti, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v makro-sektorjih (tj. sektorjih klasifikacije NACE, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro, gradbeništvo, prevozne storitve in skladiščenje) štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem iz te uredbe, obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12. Potencialne zmogljivosti za prispevek k tem ciljem pa se lahko razlikujejo med sektorji, kar bi se moralo odražati v merilih za pregled. Vendar v vsakem gospodarskem makro-sektorju ta merila ne bi smela neupravičeno prikrajšati nekaterih gospodarskih dejavnosti na račun drugih, če prve prispevajo k okoljskim ciljem v enaki meri kot slednje, obenem pa ne povzročajo znatne škode za druge okoljske cilje iz členov 3 in 12.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 a (novo)
(27a)  Okoljsko trajnostne dejavnosti so rezultat tehnologij in proizvodov, ki se razvijajo v celotni vrednostni verigi. Zato bi bilo treba pri oblikovanju tehničnih meril za pregled upoštevati vlogo celotne vrednostne verige, od predelave surovin do končnega proizvoda in njegove faze odpadkov, pri končnem zagotavljanju okoljsko trajnostnih dejavnosti.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27 b (novo)
(27b)   Da bi preprečili nastanek motenj v dobro delujočih vrednostnih verigah, bi bilo treba pri tehničnih meril za pregled upoštevati, da okoljske trajnostne dejavnosti omogočajo tehnologije in proizvodi, ki jih razvije več gospodarskih subjektov.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28
(28)  Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti, ali bi sprejetje teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedlo do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud in ali bi negativno vplivalo na likvidnost na finančnih trgih.
(28)  Pri določanju tehničnih meril za pregled bi morala Komisija oceniti morebitna tveganja v zvezi s prehodom in ali bi hitrost sprejetja teh meril za okoljsko trajnostne dejavnosti privedla do nasedlih sredstev ali nastanka nedoslednih spodbud.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem.
(30)  Za zagotovitev, da so naložbe usmerjene v gospodarske dejavnosti, ki imajo največji pozitiven vpliv na okoljske cilje, bi Komisija morala dati prednost določitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko najbolj prispevajo k okoljskim ciljem. Merila za pregled bi morala upoštevati rezultate projektov, da bi se olajšala opredelitev in razvoj novih tehnologij ter upoštevala nadgradljivost teh tehnologij.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti48, prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa.
(31)  Ustrezna tehnična merila za pregled bi bilo treba določiti za prometni sektor, med drugim za mobilna sredstva, pri čemer bi bilo treba upoštevati celotni življenjski cikel tehnologij in da prometni sektor, vključno z mednarodnim ladijskim prometom, prispeva skoraj 26 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji. Kot je razvidno iz akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti48, prometni sektor predstavlja okoli 30 % dodatnih potrebnih letnih naložb za trajnostni razvoj v Uniji, vključno s povečanjem elektrifikacije ali prehodom na čistejše vrste prevoza s spodbujanjem prehoda na modalne oblike prevoza in upravljanjem prometa.
__________________
__________________
48 COM(2018)0097.
48 COM(2018)0097.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32
(32)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled bi moral vključevati tudi ustrezne zainteresirane strani in temeljiti na svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor. Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje, evropskih nadzornih organov in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih zainteresiranih strani, vključno z akterji na finančnem trgu, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled, vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot zelena sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji ali so tehnična merila za pregled ustrezna za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb.
(32)  Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravi razvoja tehničnih meril za pregled opravi ustrezna posvetovanja v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje. Postopek za določitev in posodabljanje tehničnih meril za pregled in usklajenih kazalnikov bi moral vključevati tudi ustrezne deležnike ter temeljiti na znanstvenih dokazih, socialno-ekonomskih učinkih, dobri praksi, obstoječem delu in subjektih, zlasti platformi Komisije za krožno gospodarstvo, ter svetovanju strokovnjakov z dokazanim znanjem in svetovnimi izkušnjami z ustreznih področij. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo o financiranju trajnostne rasti. Platforma bi morala biti sestavljena iz najrazličnejših strokovnjakov, ki predstavljajo tako javni kot zasebni sektor, in sicer za zagotovitev, da se ustrezno upoštevajo posebnosti vseh zadevnih sektorjev. Predstavniki javnega sektorja bi morali vključevati strokovnjake Evropske agencije za okolje in nacionalnih agencij za varstvo okolja, evropskih nadzornih organov, Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje in Evropske investicijske banke. Strokovnjaki iz zasebnega sektorja bi morali vključevati predstavnike zadevnih deležnikov, vključno z akterji na finančnem in nefinančnem trgu, predstavniki realnega gospodarstva, ki zastopajo najrazličnejše industrije, univerzami in raziskovalnimi ustanovami ter združenji in organizacijami. Po potrebi bi moralo biti dovoljeno, da platforma za nasvete zaprosi nečlane. Platforma bi morala svetovati Komisiji glede razvoja, analize in pregleda tehničnih meril za pregled in usklajenih kazalnikov, vključno z njihovim morebitnim vplivom na vrednotenje sredstev, ki so se do sprejetja tehničnih meril za pregled štela kot trajnostna sredstva v skladu z obstoječimi tržnimi praksami. Platforma bi morala tudi svetovati Komisiji, ali so tehnična merila za pregled in kazalniki ustrezni za nadaljnje uporabe v prihodnjih političnih pobudah Unije, katerih cilj je spodbujanje trajnostnih naložb. Poleg tega bi morala Komisiji svetovati glede razvoja računovodskih standardov trajnosti in celovitih standardov poročanja za podjetja in udeležence na finančnem trgu, med drugim z revizijo Direktive 2013/34/EU.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(33)  Za podrobno določitev zahtev iz te uredbe ter zlasti za določitev in posodabljanje razčlenjenih in natančno kalibriranih tehničnih meril za pregled in kazalnikov za različne gospodarske dejavnosti glede tega, kaj predstavlja bistven prispevek in znatno škodo za okoljske cilje, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s podatki, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz člena 4(3), in tehničnimi merili za pregled iz člena 6(2), člena 7(2), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(2) in člena 11(2). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno javno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Da bi zlasti zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35
(35)  Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati, da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo in tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno, ali je treba področje uporabe te uredbe razširiti na cilje glede socialne trajnosti.
(35)  Uporabo te uredbe bi bilo treba redno pregledovati in jo pregledati vsaj po dveh letih, da se oceni napredek v zvezi z razvojem tehničnih meril za pregled in harmoniziranih kazalnikov za okoljsko trajnostne in okolju škodljive dejavnosti, uporabo opredelitve za okoljsko trajnostno naložbo ali naložbo z negativnim okoljskim vplivom in v zvezi s tem, ali izpolnjevanje obveznosti zahteva vzpostavitev mehanizma za nadaljnje preverjanje. Pregled bi moral vključevati tudi oceno o določbah, potrebnih za razširitev področja uporabe te uredbe na cilje glede socialne trajnosti. Komisija bi morala po potrebi do 31. marca 2020 objaviti nadaljnje zakonodajne predloge o vzpostavitvi mehanizma preverjanja skladnosti.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36
(36)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
(36)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija zaradi potrebe po uvedbi enotnih meril in kazalnikov za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na ravni Unije sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
Spremembe 35, 55, 59, 87 in 96
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Predmet urejanja in področje uporabe
1.  Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajna, za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe.
1.  Ta uredba vzpostavlja merila za določanje, kolikšen okoljski vpliv ima gospodarska dejavnost in koliko je trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe.
2.  Ta uredba se uporablja za:
2.  Ta uredba se uporablja za:
(a)  ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne;
(a)  ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se v Uniji tržijo kot okoljsko trajnostne;
(b)  udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti.
(b)  udeležence na finančnem trgu, ki v Uniji ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe, ki imajo podobne značilnosti, in
(ba)  udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo druge finančne produkte, razen ko:
i.  zagotovijo pojasnila, skupaj z ustreznimi dokazili v skladu s pričakovanji ustreznih pristojnih organov, da glede na tehnična merila za pregled iz členov 3 in 3a gospodarske dejavnosti, ki se financirajo z njegovimi finančnimi produkti, nimajo pomembnega vpliva na vzdržnost; v tem primeru se določbe poglavij II in III ne uporabljajo; te informacije zagotovijo v svojem prospektu ali
ii.  udeleženec na finančnem trgu v svojem prospektu izjavi, da zadevni finančni produkt ne zasleduje ciljev glede trajnosti in da za produkt obstaja večje tveganje, da podpira gospodarske dejavnosti, ki v skladu s to uredbo niso trajnostne.
2a.  Merila iz člena 1(1) se uporabljajo sorazmerno, tako da se prepreči pretirano upravno breme, ter ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti udeležencev na finančnem trgu in kreditnih institucij v obliki poenostavljenih določb za male in nekompleksne subjekte v skladu z določbami člena 4(2d).
2b.   Merila iz odstavka 1 tega člena se lahko uporabljajo za namene, navedene v tem odstavku, za podjetja, ki niso zajeta v členu 1(2) ali za druge finančne instrumente, ki niso opredeljeni v členu 2, na prostovoljni osnovi.
2c.   Komisija sprejme delegirani akt za namen določitve informacij, ki jih morajo udeleženci na finančnem trgu predložiti ustreznim pristojnim organom za namene točke (a) odstavka 2.
Spremembe 36, 88 in 89
Predlog uredbe
Člen 2
Člen 2
Člen 2
Opredelitve pojmov
Opredelitve pojmov
1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)   „okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;
(a)  „okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo, ki financira eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;
(b)  „udeleženci na finančnem trgu“ pomenijo udeležence na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];
(b)  „udeleženci na finančnem trgu“ pomenijo karkoli od naslednjega, kakor je opredeljeno v členu 2(a) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];
(i)   kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, opredeljene v ... [Urad za publikacije: vstaviti sklic na ustrezni člen Uredbe (EU) št. 575/2013];
(ba)   „izdajatelj“ pomeni izdajatelja, ki kotira na borzi, kakor je opredeljen v točki (h) člena 2(1) Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in v točki (h) člena 2 Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta1b;
(c)  „finančni produkti“ pomenijo finančne produkte, kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341];
(c)  „finančni produkti“ pomenijo upravljanje portfeljev, alternativni investicijski sklad, zavarovalni naložbeni produkt, pokojninski produkt, pokojninsko shemo ali kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), podjetniško obveznico, kot so opredeljeni v členu 2(j) [predloga Komisije za Uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341] in izdajah iz Direktive 2003/71/ES in Uredbe (EU)2017/1129;
(ca)  „okoljski kazalniki“ pomeni vsaj merjenje porabe virov, na primer surovin, energije, energije iz obnovljivih virov in vode, vpliva na ekosistemske storitve, emisij, vključno z emisijami CO2, vpliva na biotsko raznovrstnost ter na rabo zemljišč ter ustvarjanje odpadkov, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov, metodologije Komisije za ocenjevanje življenjskega cikla in na podlagi določb okvira Komisije za spremljanje krožnega gospodarstva (COM/2018/29);
(cb)  „ustrezni nacionalni pristojni organ“ pomeni pristojni ali nadzorni organ ali organe držav članic, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010, Uredbe (EU) št. 1093/2010 in Uredbe (EU) št. 1094/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe;
(cc)  „ustrezni evropski nadzorni organ“ pomeni evropski nadzorni organ ali evropske nadzorne organe, določene v aktih Unije iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in/ali Uredbe (EU) št. 1095/2010, ki so pristojni za kategorijo udeleženca na finančnem trgu, za katerega veljajo zahteve glede razkritja iz člena 4 te uredbe;
(d)  „blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopek zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi;
(d)  „blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopke, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebne za zadržanje povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C in nadaljevanje prizadevanj za njeno omejitev na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu;
(e)  „prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim razmeram in njihovim učinkom;
(e)  „prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam in njihovim učinkom;
(f)  „toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta49;
(f)  „toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta49;
(g)  „krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti izdelkov, surovin in virov v gospodarstvu ter zmanjševanje količine odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta50;
(g)  „krožno gospodarstvo“ pomeni čim daljše ohranjanje vrednosti in uporabe izdelkov, surovin in vseh drugih virov v gospodarstvu na najvišji ravni, s čimer se zmanjša okoljski vpliv, zmanjšuje količina odpadkov, tudi z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, določene v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta50, in zmanjšuje poraba virov na podlagi ključnih kazalnikov krožnega gospodarstva, ki so določeni v okviru za spremljanje napredka na poti v krožno gospodarstvo in zajemajo različne faze proizvodnje, porabe in ravnanja z odpadki;
(h)  „onesnaževanje“ pomeni:
(h)  „onesnaževanje“ pomeni:
(i)  neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa ali drugih onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;
(i)  neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote, hrupa, svetlobe ali drugih onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, lahko poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;
(ii)  v okviru morskega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 3(8) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta51;
(ii)  v okviru morskega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 3(8) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta51;
(iia)   v okviru vodnega okolja, onesnaženje, kot je opredeljeno v členu 2(33) Direktive 2000/60/ES.
(i)  „zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti;
(i)  „zdrav ekosistem“ pomeni ekosistem, ki je v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali dobre fizične, kemijske in biološke kakovosti, ki je zmožen samoreprodukcije ali samoobnove do ravnovesja in ki ohranja biotsko raznovrstnost;
(j)  „energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe;
(j)  „energijska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige, od proizvodnje do končne porabe;
(k)  „dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;
(k)  „dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3(5) Direktive 2008/56/ES;
(l)  „morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;
(l)  „morske vode“ pomenijo morske vode, kot so opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;
(m)  „površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES52.
(m)  „površinska voda“, „celinska voda“, „somornice“ in „obalno morje“ pomenijo isto kot v točkah (1), (3), (6) in (7) člena 2 Direktive 2000/60/ES52.
(n)  „trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biotsko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost, da v sedanjosti in prihodnosti izpolnjujejo ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih.
(n)  „trajnostno gospodarjenje z gozdovi“ pomeni rabo gozdov in gozdnih območij v skladu z veljavno zakonodajo.
__________________
__________________
1a Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
1b Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).
49 Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
49 Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
50 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
50 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
51 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).
51 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
52 Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
52 Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:
Za namene določitve stopnje okoljske trajnosti naložbe je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, če ta dejavnost izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a)  gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11;
(a)  gospodarska dejavnost bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem, opredeljenim v členu 5, v skladu s členi 6 do 11;
(b)  gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12;
(b)  gospodarska dejavnost ne povzroča znatne škode za kateri koli okoljski cilj, opredeljen v členu 5, v skladu s členom 12;
(c)  gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13;
(c)  gospodarska dejavnost se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 13;
(d)  gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2).
(d)  gospodarska dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled, če je Komisija ta merila opredelila na podlagi harmoniziranega merjenja trajnostnega vpliva na ravni podjetja ali tovarne, ki opravlja zadevno gospodarsko dejavnost, in v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2).
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Merila za gospodarske dejavnosti z znatnim negativnim okoljskim vplivom
Komisija do 31. decembra 2021 izvede oceno učinka revizije te uredbe, da bi okvir za trajnostne razširili z okvirom, ki se uporablja za opredelitev meril, kdaj in kako gospodarska dejavnost znatno negativno vpliva na trajnost.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Uporaba meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Uporaba in izpolnjevanje meril za določanje stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti
1.  Države članice uporabijo merila za določanje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.
1.  Države članice in Unija uporabijo merila za določanje stopnje okoljske trajnosti gospodarskih dejavnosti, kakor je opredeljeno v členu 3, za namene vseh ukrepov, ki določajo zahteve za akterje na trgu v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki se tržijo kot „okoljsko trajnostne“.
2.  Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte kot okoljsko trajnostne naložbe ali kot naložbe, ki imajo podobne značilnosti, razkrijejo informacije o tem, kako in v kakšnem obsegu se merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti iz člena 3 uporabljajo za določitev okoljske trajnosti naložbe. Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, lahko o tem obvestijo Komisijo.
2.  Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte ali podjetniške obveznice razkrijejo ustrezne informacije, s katerimi lahko ugotovijo, ali se produkti, ki jih ponujajo, lahko opredelijo kot okoljsko trajnostne naložbe v skladu z merili iz člena 3. Kadar udeleženci na finančnem trgu menijo, da bi bilo treba gospodarsko dejavnost, ki ne izpolnjuje tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo, ali za katero ta tehnična merila za pregled še niso bila določena, upoštevati kot okoljsko trajnostno, o tem obvestijo Komisijo. Komisija po potrebi platformo o financiranju trajnostne rasti iz člena 15 uradno obvesti o takšnih zahtevah udeležencev na finančnem trgu. Finančnih produktov, ki ne štejejo za okoljsko trajnostne, udeleženci na finančnem trgu ne ponujajo kot okoljsko trajnostne naložbe ali naložbe s podobnimi značilnostmi.
2a.   Države članice v tesnem sodelovanju z ustreznim evropskim nadzornim organom spremljajo informacije iz odstavka 2. Udeleženci na finančnem trgu te informacije sporočijo ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih nemudoma sporoči ustreznemu evropskemu nadzornemu organu. Kadar ustrezni pristojni nacionalni organ ali evropski nadzorni organ ne soglaša s sporočenimi informacijami iz odstavkov 2 in 2a, jih udeleženci na finančnem trgu pregledajo in popravijo.
2b.  Razkritje informacij iz člena 4 je v skladu z načeli poštenih, jasnih in nezavajajočih informacij, vključenih v Direktivo (EU) 2014/65/EU in Direktivo (EU) 2016/97 ter s pooblastili za posredovanje iz člena 4(2c), ki so skladna s tistimi iz Uredbe št. 600/2014.
2c.  V tej uredbi niso določene nobene zahteve glede razkritja v skladu z [Urad za publikacije: vstaviti sklic na uredbo o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganjem glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341].
2d.  Za mala in nekompleksna podjetja iz člena 2(2b) in (2c) se uporabljajo poenostavljene določbe.
3.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2 in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:
3.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da dopolni odstavek 2, 2a in 2b in tako opredeli informacije, ki se zahtevajo v skladu z navedenimi odstavki, vključno s seznamom naložb, ki imajo podobne lastnosti kot trajnostne naložbe in ustrezne kvalifikacijske pragove za namene odstavka 2, ob upoštevanju tehničnih meril za pregled, določenih v skladu s to uredbo. Te informacije vlagateljem omogočajo opredelitev:
(a)  odstotka deležev v družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;
(a)  odstotka deležev v različnih družbah, ki opravljajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;
(b)  deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti.
(b)  deleža naložb, ki financirajo okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, kot odstotnega deleža vseh gospodarskih dejavnosti.
(ba)  ustreznih opredelitev malih in nekompleksnih podjetij iz člena 2b in poenostavljenih določb, ki veljajo za ta podjetja.
3a.  Udeleženci na finančnem trgu informacije iz točk (a) in (b) odstavka 3 objavijo.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2).
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 3 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020. Komisija lahko spremeni navedeni delegirani akt, zlasti glede na spremembe delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 6(2), členom 7(2), členom 8(2), členom 9(2), členom 10(2) in členom 11(2).
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Spremljanje trga
1.  Ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010, Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremlja trg finančnih produktov iz člena 1 te uredbe, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.
2.  Pristojni organi spremljajo trg finančnih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.
3.  V primeru, da subjekti iz člena 1 kršijo to uredbo, lahko ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1093/2010, št. 1094/2010, št. 1095/2010 začasno prepovejo ali omejijo trženje, distribucijo ali prodajo finančnih produktov iz člena 1 v Uniji;
Ustrezni nadzorni organ določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev iz člena 3 oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.
4.  Ustrezni nadzorni organ pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:
(a)  nima škodljivih posledic za učinkovitost finančnih trgov ali za vlagatelje, ki bi bile nesorazmerne glede na njegove koristi, in
(b)  ne povzroči tveganja regulatorne arbitraže.
Kadar pristojni organ ali pristojni organi sprejmejo ukrep iz tega člena, lahko ustrezni evropski nadzorni organ sprejme katerega koli od ukrepov iz odstavka 1.
5.  Preden se ustrezni evropski nadzorni organ odloči, da bo sprejel kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.
6.  Ustrezni evropski nadzorni organ prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.
7.  Ukrep, ki ga sprejme ustrezni evropski nadzorni organ v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Okoljski cilji
Cilji na področju trajnosti
Za namene te uredbe so okoljski cilji:
1.  Za namene te uredbe so okoljski cilji:
(1)  blažitev podnebnih sprememb;
(1)  blažitev podnebnih sprememb;
(2)  prilagajanje podnebnim spremembam;
(2)  prilagajanje podnebnim spremembam;
(3)  trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
(3)  trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
(4)  prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje;
(4)  prehod na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in povečanjem uporabe sekundarnih surovin;
(5)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
(5)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
(6)  varovanje zdravih ekosistemov.
(6)  varstvo biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ter obnova degradiranih ekosistemov.
1a.  Cilji iz prvega odstavka se merijo s harmoniziranimi kazalniki, analizo življenjskega cikla in znanstvenimi merili ter se izpolnjujejo tako, da so kos prihodnjim okoljskim izzivom.
Spremembe 42, 66 in 99
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb
Bistven prispevek k blaženju podnebnih sprememb
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb, če ta dejavnost bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov na enega od naslednjih načinov, tudi z inovativnimi procesi ali produkti:
(a)  z ustvarjanjem, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov ali podnebno nevtralne energije (vključno z ogljično nevtralno energijo), vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja;
(a)  z ustvarjanjem, distribucijo, shranjevanjem ali uporabo energije iz obnovljivih virov v skladu z direktivo o energiji iz obnovljivih virov, vključno z uporabo inovativne tehnologije z možnostjo znatnih prihrankov v prihodnosti ali s potrebno okrepitvijo omrežja;
(b)  z izboljšanjem energetske učinkovitosti;
(b)  z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, razen pri proizvodnji energije na podlagi trdnih fosilnih goriv, in v vseh fazah energetske verige, da bi se zmanjšala poraba energije v primarni in končni fazi;
(c)  s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;
(c)  s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;
(d)  s prehodom na uporabo obnovljivih materialov;
(d)  s prehodom na uporabo ali povečanjem uporabe okoljsko trajnostnih obnovljivih materialov, ki se opirajo na oceno vsega življenjskega cikla, ter z nadomeščanjem predvsem fosilnih materialov, tako da je omogočen kratkoročni prihranek emisij toplogrednih plinov;
(e)  s povečanim zajemanjem, shranjevanjem in uporabo ogljika;
(e)  s povečanjem uporabe tehnologij za okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki zagotavljajo neto zmanjšanje emisij;
(f)  s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov, tudi od fosilnih goriv;
(f)  s postopnim opuščanjem antropogenih emisij toplogrednih plinov;
(fa)  z večjim odstranjevanjem CO2 iz atmosfere in njegovim shranjevanjem v naravnih ekosistemih, na primer s pogozdovanjem, obnavljanjem gozdov in regenerativnim kmetijstvom;
(g)  z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;
(g)  z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;
(h)  s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov.
(h)  s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov.
2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Tehnična merila za pregled vključujejo pragove za dejavnosti blaženja v skladu s ciljem omejitve svetovnega segrevanja občutno pod 2 °C in za nadaljevanje prizadevanj za njegovo omejitev na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam
Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost močno prispeva k zmanjševanju negativnih učinkov sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja ali preprečevanju povečanja ali preusmeritvi negativnih učinkov podnebnih sprememb na enega od naslednjih načinov:
(a)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost;
(a)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih posledic podnebnih sprememb, značilnih za posamezno lokacijo in razmere, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi, na gospodarsko dejavnost;
(b)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi.
(b)  s preprečevanjem ali zmanjševanjem negativnih vplivov, ki jih podnebne spremembe lahko predstavljajo za naravno in grajeno okolje, v katerem poteka gospodarska dejavnost, ki se ocenijo in prednostno razvrstijo z uporabo razpoložljivih podnebnih napovedi in študij o človeškem vplivu na podnebne spremembe.
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 31. decembra 2019 za zagotovitev, da se začne uporabljati 1. julija 2020.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 8
Člen 8
Člen 8
Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov
Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda na enega od naslednjih načinov:
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih teles in morskih voda, če ta dejavnost bistveno prispeva k dobremu stanju voda, vključno s celinsko površinsko vodo, estuariji in obalnim morjem, ali k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, če ta dejavnost sprejme ustrezne ukrepe za obnovo, zaščito ali ohranitev biotske raznovrstnosti, produktivnosti, odpornosti in vrednosti ter splošnega zdravja morskih ekosistemov, pa tudi preživljanja skupnosti, ki so odvisne od njih, na enega od naslednjih načinov:
(a)  z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS53;
(a)  z varovanjem vodnega okolja, vključno s kopalnimi vodami (obrežna in morska voda), pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode, skupaj s plastiko, z zagotavljanjem ustreznega zbiranja in čiščenja komunalne in industrijske odpadne vode v skladu s členi 3, 4, 5 in 11 Direktive Sveta 91/271/EGS53 ali v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo iz Direktive 2010/75/EU;
(aa)  z varovanjem vodnega okolja pred škodljivimi vplivi emisij in odvajanja na morju v skladu s konvencijami Mednarodne pomorske organizacije, kot je MARPOL, ter konvencijami, ki niso zajete s konvencijo MARPOL, kot sta konvencija IMO o upravljanju balastnih voda in konvencija o regionalnih morjih;
(b)  z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in da izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES54, ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode;
(b)  z varovanjem zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja pitne vode z zagotavljanjem, da je brez mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in preverjanjem, ali izpolnjuje minimalne zahteve iz delov A in B Priloge I k Direktivi Sveta 98/83/ES54, ter povečuje dostop državljanov do čiste pitne vode;
(c)  s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES;
(c)  s črpanjem vode v skladu s ciljem dobrega količinskega stanja iz tabele 2.1.2 v Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES;
(d)  z izboljšanjem učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES;
(d)  z izboljšanjem upravljanja z vodo in učinkovitosti rabe vode, omogočanjem lažje ponovne uporabe vode, sistemi za upravljanje deževnice ali kakršno koli drugo dejavnostjo, ki ohranja ali izboljšuje kakovost ali količino vodnih teles Unije v skladu z Direktivo 2000/60/ES;
(e)  z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/84855.
(e)  z zagotavljanjem trajnostne rabe morskih ekosistemskih storitev ali s prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, kot je določeno na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES ter kot je podrobneje določeno v Sklepu Komisije (EU) 2017/84855.
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod katerimi pogoji se šteje, da posamezna gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.
_________________
_________________
53 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
53 Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
54 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).
54 Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).
55 Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).
55 Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
Člen 9
Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju
Bistven prispevek h krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in povečanjem uporabe sekundarnih surovin
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovem recikliranju, če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem na enega od naslednjih načinov:
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranjem, pri čemer je zajet ves življenjski cikel produkta ali gospodarske dejavnosti v različnih fazah proizvodnje, porabe in po koncu uporabe, če ta dejavnost bistveno prispeva k okoljskim ciljem v skladu s pravnim redom EU na področju odpadkov na enega od naslednjih načinov:
(a)  z izboljšanjem učinkovite rabe surovin v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in večjo uporabo stranskih proizvodov in odpadkov;
(a)  z izboljšanjem učinkovite rabe surovin in virov v proizvodnji, vključno z zmanjšanjem porabe primarnih surovin in sekundarnih surovin, s čimer se podpirajo postopki za prenehanje statusa odpadka;
(b)  z večjo trajnostjo, popravljivostjo, nadgradljivostjo ali ponovno uporabo izdelkov;
(b)  z oblikovanjem, proizvodnjo in večjo uporabo izdelkov, ki so gospodarni z viri in trajni (vključno v smislu življenjske dobe in brez načrtovanega zastaranja), so popravljivi, ponovno uporabljivi in jih je mogoče nadgraditi;
(c)  s povečanjem možnosti recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati;
(c)  z oblikovanjem iz odpadnih izdelkov in s povečanjem možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov, vključno s posameznimi materiali, ki jih vsebujejo izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo izdelkov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati;
(d)  z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi v materialih in izdelkih;
(d)  z zmanjšanjem vsebnosti nevarnih kemičnih snovi in nadomeščanjem zelo zaskrbljujočih snovi v materialih in izdelkih, v skladu harmoniziranimi pravnimi zahtevami, določenimi na ravni Unije, predvsem z določbami, določenimi z zakonodajo EU, ki zagotavlja varno ravnanje s snovmi, materiali, izdelki in odpadki;
(e)  s podaljšanjem uporabe proizvodov, vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov;
(e)  s podaljšanjem uporabe izdelkov, vključno s povečanjem ponovne uporabe, ponovne izdelave, posodabljanja, popravila in izmenjave izdelkov s strani potrošnikov;
(f)  s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;
(f)  s povečanjem uporabe sekundarnih surovin in njihove kakovosti, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;
(g)  z zmanjšanjem nastajanja odpadkov;
(g)  z zmanjšanjem nastajanja odpadkov, med drugim v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, proizvodnjo, gradnjo in rušenjem objektov;
(h)  s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;
(h)  s povečanjem priprave na ponovno uporabo in recikliranje odpadkov v skladu s hierarhijo odpadkov;
(ha)   s spodbuditvijo razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje;
(i)  s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov;
(i)  s preprečevanjem sežiganja in odlaganja odpadkov ter njihovega odlaganja na odlagališčih v skladu s hierarhijo odpadkov;
(j)  s preprečevanjem in čiščenjem drugih odpadkov in onesnaževanja zaradi neustreznega ravnanja z odpadki;
(j)  s preprečevanjem, zmanjšanjem in čiščenjem odpadkov in drugih oblik onesnaževanja, vključno s preprečevanjem in zmanjšanjem morskih odpadkov, ki so posledica neustreznega ravnanja z odpadki;
(ja)   z zmanjšanjem nastajanja živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih;
(k)  z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov.
(k)  z učinkovito uporabo naravnih energetskih virov, surovin, vode in tal;
(ka)   s spodbujanjem biogospodarstva s trajnostno rabo obnovljivih virov za proizvodnjo materialov in dobrin.
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva h krožnemu gospodarstvu ter preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovemu recikliranju;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov Komisije za krožno gospodarstvo iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 10
Člen 10
Člen 10
Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost prispeva k visoki ravni varstva okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:
1.  Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost bistveno prispeva k varstvu okolja pred onesnaženjem na enega od naslednjih načinov:
(a)  z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov;
(a)  z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka, vode in tal, razen emisij toplogrednih plinov;
(b)  z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje;
(b)  z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali prsti na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem zmanjševanju negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje ter tveganj za zdravje ljudi in okolje;
(c)  s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij.
(c)  s čim večjim zmanjšanjem pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje in uporabe kemikalij.
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2021 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2021.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 11
Člen 11
Člen 11
Bistven prispevek k varovanju zdravih ekosistemov
Bistven prispevek k varstvu biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov ali k obnovi degradiranih ekosistemov
1.  Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k zdravim ekosistemom, če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:
1.  Za namene te uredbe se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti in zdravim ekosistemom ali k obnovi degradiranih ekosistemov, če ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju in izboljšanju ali obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v skladu z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi instrumenti Unije na enega od naslednjih načinov:
(a)  z ohranjanjem narave (habitati, vrste); z varstvom, obnovo in izboljšanjem stanja ekosistemov in njihovih zmogljivosti za zagotavljanje storitev;
(a)  z naravovarstvenimi ukrepi za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter za doseganje ustreznih populacij naravno prisotnih vrst in ukrepov, ki varujejo, obnavljajo in krepijo stanje ekosistemov in njihove zmogljivosti za zagotavljanje storitev;
(b)  s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij;
(b)  s trajnostnim upravljanjem zemljišč, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal; z nevtralnostjo degradacije tal ter sanacijo onesnaženih območij;
(c)  s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov;
(c)  s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo k zaustavitvi ali preprečevanju krčenja gozdov in izgubi habitatov;
(d)  s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi.
(d)  s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi ob upoštevanju uredbe EU o lesu, uredbe LULUCF, direktive EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in veljavne nacionalne zakonodaje, ki je skladna s temi akti ter s sklepi ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi.
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
2.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 16, da:
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu zdravja ekosistemov;
(a)  dopolni odstavek 1, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za določitev, pod kakšnimi pogoji se šteje, da določena gospodarska dejavnost za namene te uredbe bistveno prispeva k varstvu biotske raznovrstnosti in zdravja ekosistemov ali obnovi degradiranih ekosistemov;
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več navedenim ciljem.
(b)  dopolni člen 12, da določi tehnična merila za pregled na podlagi kazalnikov za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost, za katero so merila za pregled na podlagi kazalnikov določena v skladu s točko (a) tega odstavka, za namene te uredbe šteje, da lahko znatno škoduje enemu ali več od navedenih ciljev.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
3.  Komisija določi tehnična merila za pregled iz odstavka 2 v enem delegiranem aktu ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 14.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.
4.  Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2 do 1. julija 2022 za zagotovitev, da se začne uporabljati 31. decembra 2022.
Spremembi 48 in 101
Predlog uredbe
Člen 12
Člen 12
Člen 12
Znatna škoda za okoljske cilje
Znatna škoda za okoljske cilje
Za namene člena 3(b) se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:
1.   Za namene člena 3(b) in ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla se gospodarska dejavnost šteje kot znatno škodljiva za:
(a)  blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;
(a)  blažitev podnebnih sprememb, če ta dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;
(b)  prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja;
(b)  prilagajanje podnebnim spremembam, če ta dejavnost vodi do večjega negativnega učinka sedanjega in pričakovanega podnebja, na naravno in grajeno okolje, v katerem se ta dejavnost opravlja;
(c)  trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije;
(c)  trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, če je ta dejavnost v znatni meri škodljiva za dobro stanje voda Unije, vključno s sladko vodo, somornicami in obalnim morjem, ali za dobro okoljsko stanje morskih voda Unije v skladu z direktivama 2000/60/ES in 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike;
(d)  krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov v eni ali več fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov; ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov;
(d)  krožno gospodarstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo recikliranje, če ta dejavnost povzroča resno neučinkovitost pri uporabi materialov in virov, kot so energija iz neobnovljivih virov, surovine, voda in tla, neposredno ali posredno v različnih fazah življenjskega cikla izdelkov, vključno z neučinkovitostjo v zvezi z značilnostmi, zasnovanimi za omejitev življenjske dobe izdelkov, vključno z vidika trajnosti, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov; ali če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov;
(e)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(e)  preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, če ta dejavnost vodi do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo in tla v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f)  zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju ekosistemov.
(f)  zdrave ekosisteme, če ta dejavnost v znatni meri škodi dobremu stanju in odpornosti ekosistemov, vključno z biotsko raznovrstnostjo in rabo zemljišč.
1a.   Pri oceni gospodarske dejavnosti na podlagi meril od (a) do (f) se upoštevajo okoljski učinki same dejavnosti, pa tudi izdelkov in storitev, ki so rezultat dejavnosti, v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi.
Spremembe 49, 70, 72 in 93
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
Člen 13
Minimalni zaščitni ukrepi
Minimalni zaščitni ukrepi
Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje načel in pravic, določenih v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, in sicer: pravica, da ni žrtev prisilnega dela, svoboda združevanja, pravice delavcev do organiziranja, pravica do kolektivnih pogajanj, enako plačilo za moške in ženske za delo enake vrednosti, nediskriminacija pri priložnostih in obravnavi v zvezi z zaposlovanjem in poklicnim delom ter pravica, da ni žrtev prisilnega dela otrok.
Minimalni zaščitni ukrepi iz člena 3(c) so postopki, ki jih izvaja podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, da zagotovi spoštovanje smernic OECD za mednarodna podjetja, načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z načeli in pravicami, določenimi v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela o temeljnih pravicah in načelih pri delu, ter Mednarodne listine človekovih pravic.
Komisija do 31. decembra 2021 opravi oceno učinka posledic in ustreznosti revizije te uredbe, da bi se upoštevala skladnost z drugimi minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki jih mora podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost, upoštevati, da bo njegova gospodarska dejavnost prepoznana kot okoljsko trajnostna.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev tega člena z delegiranim aktom, v katerem bodo določena merila za ugotavljanje, ali so zahteve iz tega člena izpolnjene. Komisija pri pripravi delegiranega akta iz tega člena upošteva načela iz odstavkov 1 in 2. Komisija ta delegirani akt sprejme do 31. decembra 2020.
Spremembe 50, 73, 74, 75 in 104
Predlog uredbe
Člen 14
Člen 14
Člen 14
Zahteve za tehnična merila za pregled
Zahteve za tehnična merila za pregled
1.  Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):
1.  Tehnična merila za pregled, sprejeta v skladu s členi 6(2), 7(2), 8(2), 9(2), 10(2) in 11(2):
(-a)  temeljijo na harmoniziranih kazalnikih za merjenje vpliva na okolje, izračunanih na podlagi harmonizirane ocene življenjskega cikla.
(a)  opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;
(a)  opredelijo najpomembnejše potencialne prispevke k okoljskim ciljem ob upoštevanju ne samo kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih vplivov določene gospodarske dejavnosti;
(b)  opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;
(b)  opredelijo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili znatni škodi za kateri koli zadevni okoljski cilj;
(c)  so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;
(c)  so kakovostno ali količinsko opredeljena ali oboje ter vsebujejo mejne vrednosti, kjer je to mogoče;
(d)  kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;
(d)  kadar je primerno, temeljijo na sistemih označevanja in potrjevanja v Uniji, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije in priznavajo pristojnost držav članic;
(e)  temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in, kadar je to ustrezno, upoštevajo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;
(e)  temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in spoštujejo previdnostno načelo iz člena 191 PDEU;
(f)  upoštevajo okoljske vplive gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, zlasti z obravnavo njihove proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe;
(f)  upoštevajo okoljske vplive same gospodarske dejavnosti ter izdelkov in storitev, ki so rezultat te gospodarske dejavnosti, v celotnem življenjskem ciklu in po potrebi v celotni vrednostni verigi, z obravnavo njihove proizvodnje od predelave surovin do končnega izdelka,, uporabe, konca življenjske dobe in recikliranja;
(fa)   upoštevajo stroške neukrepanja v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030;
(g)  upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti;
(g)  upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti in, ali dejavnost prehaja na trajnostno ureditev in/ali delovanje z raziskovalnimi in inovacijskimi projekti, določenimi časovnimi načrti in potmi za ta prehod;
(h)  upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;
(h)  upoštevajo morebitni učinek na likvidnost trga, tveganje, da bi določena sredstva nasedla zaradi izgube vrednosti zaradi prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, ter tveganje glede nastanka neskladnih spodbud;
(ha)   so preprosta za uporabo in ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena z vidika skladnosti;
(i)  zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;
(i)  zajemajo vse pomembne gospodarske dejavnosti v gospodarskem makro sektorju in zagotavljajo, da se v zvezi s tveganji glede trajnosti te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem ter pri tem ne škodijo znatno drugim okoljskim ciljem iz členov 3 in 12, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu;
(j)  so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.
(j)  so določena tako, da olajšajo preverjanje izpolnjevanja navedenih meril, kadar koli je to mogoče.
2.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo, zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.
2.  Tehnična merila za pregled iz odstavka 1 zajemajo tudi merila na podlagi kazalnikov za dejavnosti, povezane s prehodom na čisto energijo k ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov zlasti energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo, kolikor te bistveno prispevajo h kateremu koli okoljskemu cilju.
2a.   Tehnična merila za pregled zagotavljajo, da se dejavnosti proizvodnje električne energije, ki uporabljajo trdna fosilna goriva, ne štejejo za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.